Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 108 na najbolj prometnem merilnem mestu Ljubljana Center, povsod drugod pa mejna vrednost ni bila presežena. Zadnji dve leti pa je bila povpreč na letna koncentracija dušikovega dioksida tudi na merilnem mestu Ljubljana Center (32 µg/m 3 ) pod mejno vrednostjo (40 µg/m 3 ). Dnevna mejna vrednost ni bila presežena nikjer. Za dušikove okside (NO x) je zaradi vpliva na rastlinje določ ena mejna vrednost kot povpreč na letna koncentracija na za to reprezentativnih merilnih mestih. Koncentracije so bile, tako kot prejšnja leta, na reprezentativnih merilnih mestih pod mejno vrednostjo. Letna in mejna vrednost za žveplov dioksid (SO 2) v letu 2016 nista bili preseženi na nobenem merilnem mestu. Prav tako ni bilo nikjer preseganja urne mejne vrednosti. Graf 5 prikazuje, da so se od zač etka meritev povpreč ne letne koncentracije žveplovega dioksida moč no zmanjšale. Na merilnih mestih DMKZ (ARSO) so koncentracije do leta 2007 padale, nato pa so se ustalile na zelo nizki ravni. Na izmerjene koncentracije na merilnih mestih v okolici Šoštanja (TEŠ) je moč no vplivala uvedba odžvepljevalnih naprav. Tudi v okolici tega objekta so se koncentracije ustalile na zelo nizki ravni. Po zaprtju termoelektrarne Trbovlje (TET) so nizke koncentracije tudi na vseh merilnih mestih v njeni okolici. Koncentracije ogljikovega monoksida so bile tako kot prejšnja leta precej pod mejno vrednostjo na vseh merilnih mestih, kjer se izvajajo meritve. Najvišja 8-urna koncentracija je bila v letu 2016 izmerjena na merilnih mestih Ljubljana Bežigrad in Trbovlje in je znašala približno tretjino mejne vrednosti. Benzen se meri na treh merilnih mestih: Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center in Maribor Center. V letu 2016 ni bila presežena letna mejna vrednost na nobenem od teh merilnih mest. Največ ji vir benzena je promet, zato so po prič akovanjih najvišje koncentracije tega onesnaževala izmerjene na najbolj prometnem merilnem mestu Ljubljana Center, kjer je koncentracija dosegla približno polovico mejne vrednosti. Poroč ilo smo sestavili na podlagi zač asnih, še ne dokonč no preverjenih podatkov iz državne merilne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ) Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) in iz drugih merilnih mrež. Rezultatov kemijske analize delcev PM 10 in PM 2,5 za leto 2016 še nimamo, zato bodo ti podatki objavljeni v letnem poroč ilu Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2016, ki bo kot vsako leto objavljeno tudi na spletni strani ARSO. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 109 Poroč ilo je sestavljeno na podlagi podatkov iz naslednjih merilnih mrež: Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, TE-TO Ljubljana, OMS Ljubljana, MO Celje Elektroinštitut Milan Vidmar MO Maribor, Obč ina Miklavž na Dravskem polju Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano EIS Anhovo Služba za ekologijo podjetja Anhovo Obč ina Medvode Studio Okolje LEGENDA: DMKZ Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka EIS TEŠ Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Šoštanj EIS TET Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Trbovlje EIS TEB Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Brestanica MO Maribor Merilna mreža Mestne obč ine Maribor EIS Anhovo Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo OMS Ljubljana Okoljski merilni sistem Mestne obč ine Ljubljana TE-TO Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne Toplarne Ljubljana MO Celje Merilna mreža Mestne obč ine Celje Oznake pri preglednici / legend to table: % pod odstotek veljavnih podatkov / percentage of valid data Cp povpreč na letna koncentracija / average yearly concentration max maksimalna koncentracija / maximal concentration >MV število primerov s preseženo mejno vrednostjo / number of limit value exceedances >OV število primerov s preseženo opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances >AV število primerov s preseženo alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances >CV število primerov s preseženo ciljno vrednostjo / number of target value exceedances AOT40 vsota [µg/m 3 .ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 µg/m 3 , in vrednostjo 80 µg/m 3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem č asu. Po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka, (Ur.l.RS 9/11) se vsota rač una od 5. do 7. meseca. Mejna vrednost za varstvo rastlin je 18.000 µg/m 3 .h. * premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only Območ je/ site characteristics: U–mestno/urban, B–ozadje/background, T–prometno/traffic, R–podeželsko/rural, NC–primestno/near city, I– industrijsko/industrial, REG–regionalno/regional Mejne, alarmne in dopustne vrednosti koncentracij v µg/m 3 , leto 2015: Limit values, alert thresholds, and allowed values of concentrations in µg/m 3 , year 2015: Onesnaževalo 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours Dan / 24 hours Leto / Year SO 2 350 (MV) 1 500 (AV) 125 (MV) 3 20 (MV) NO 2 200 (MV) 2 400 (AV) 40 (MV) NO x 30 (MV) CO 10 (MV) (mg/m 3 ) Benzen 5 (MV) O 3 180(OV), 240(AV), AOT40 120 (CV) 5 40 (CV) Delci PM 10 50 (MV) 4 40 (MV) Delci PM 2,5 25 (MV) 1 – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 2 – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu 5 – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu Krepki rdeč i tisk v tabeli 1 označ uje prekorač itev mejnih koncentracij oz. prekorač eno število letno dovoljenih prekorač itev koncentracij. Bold red print in table 1 indicates the exceedances of the limit concentrations or the exceeded number of the annually allowed exceedances. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 110 Preglednica 1. Pregled koncentracij različ nih onesnaževal (presežene mejne vrednosti so v rdeč em tisku), leto 2016 Table 1. Overview of concentrations of different pollutants (exceedances of limit values are in red), year 2016 Merilno mesto / Site Tip območ ja/ tip mer. mesta site characte- ristics Delci PM10 Delci PM2.5 Ozon O3 Dušikov dioksid NO2 Dušikovi oksidi NOx Žveplov dioksid SO2 Ogljikov monoksid CO Benzen C6H6 leto/ leto/ 24 ur/ 24hours leto/ 1 ura/ 8 ur/ AOT leto/ year 1 ura/ leto/ leto/ zima/ 1 ura/ 24 ur/ 24hours 8 ur/ leto/ year year year 1 hour 8 hours 1 hour year year winter 1 hour 8 hours year Cp max >MV Cp >OV >CV µg/m 3 ·h Cp >MV Cp Cp Cp >MV >MV Cmax (mg/m 3 ) Cp (µg/m 3 ) (µg/m 3 ) (µg/m 3 ) (µg/m 3 ) (µg/m 3 ) (µg/m 3 ) (µg/m 3 ) (µg/m 3 ) OMS Ljubljana Ljubljana Center U/T 39 125 66 32 0 75 2 2 0 0 2,9 DMKZ Ljubljana Bežigrad U/B 24 122 36 0 13 47371 29 0 58 6 6 0 0 3 1,9 Ljubljana Biotehniška f. U/B 27 115 40 25 Maribor Center U/T 27 102 43 23 27 0 62 2 1,4 Maribor Vrbanski plato U/B 21 0 7 63450 Kranj U/B 23 100 27 Novo mesto U/B 26 121 41 Celje U/B 32 127 53 0 7 43705 22 0 44 6 7 0 0 Trbovlje S/B 26 109 38 0 5 36894 18 0 37 7 8 0 0 3 Hrastnik S/B 22 86 25 0 5 46077 6 6 0 0 Zagorje U/T 29 111 48 0 1 27584 24 0 50 5 5 0 0 Murska Sobota – Rakič an R(NC)/B 26 104 42 0 7 66184 12 0 20 Nova Gorica U/B 21 138 15 0 34 84458 24 0 45 Koper U/B 19 132 11 0 51 11547 8 15 0 22 Krvavec R(REG)/B 0 57 10811 2 0,4 Velenje U/B 19 98 10 Žerjav R/I 23 83 19 Iskrba R(REG)/B 11 38 0 10 0 14 62184 2 0 Otlica R(REG)/B 0 31 99042 EIS-TEŠ Šoštanj S/I 19 61 3 2 3 0 0 Topolšica S/B 3 3 0 0 Veliki Vrh R(REG)/I 3 3 0 0 Zavodnje R(REG)/I 0 14 34277 5 0 6 2 2 0 0 Velenje U/B 0 4 20384 3 3 0 0 Graška Gora R(REG)/I 4 3 0 0 Pesje S/B 23 78 8 6 8 0 0 Škale S/B 16 51 1 9 0 11 5 4 0 0 EIS-TET Kovk R(REG)/I 0 25 39014 6 0 7 5 5 0 0 Dobovec R(REG)/I 1 0 1 8 6 0 0 Kum R(REG)/B 5 4 0 0 Ravenska vas R(REG)/I 6 6 0 0 Prapretno R(REG)/I 18 60 1 TE-TO Ljubljana (Vnajnarje) Vnajnarje R(REG)/I 17 56 2 0 14 26386 9 0 10 3 4 0 0 Obč ina Miklavž Miklavž na Dravskem polju R(REG)/B 27 107 45 MO Maribor Maribor Vrbanski plato U/B 20 91 21 13 0 17 MO Maribor Maribor Pohorje R(REG)/B 0 9 14731 MO Celje AMP Gaji UB 27 126 45 16 0 37 4 5 0 0 1,0 EIS TEB Sv. Mohor R(REG)/B 0 20 28210 7 0 7 3 4 0 0 Lafarge Cement ZelenaTrava S/I 6 6 0 0 EIS ANHOVO Morsko R(REG)/I 16 101 6 Gorenje Polje R(REG)/I 17 62 3 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 111 Slika 1. Potek povpreč nih meseč nih koncentracij PM10 na merilnih mestih merilne mreže DMKZ po mesecih v letu 2016. Prikazane so najnižje in najvišje letno povpreč je na skupini merilnih mest, oba kvartila in mediana. Figure 1. Average monthly PM10 concentrations measured at the DMKZ monitoring sites. For each month the maximal and minimal averages, both quartiles and median values are shown. Slika 2. Porazdelitev povpreč ne letne koncentracije PM10 na merilnih mestih urbanega in ruralnega okolja. Prikazane so najnižje in najvišje letno povpreč je na skupini merilnih mest, oba kvartila in mediana. Figure 2. Distribution of yearly average concentrations measured at urban and rural monitoring sites. Maximal and minimal yearly averages, both quartiles and median values are shown. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 112 Slika 3. Porazdelitev števila preseganj dnevne mejne vrednosti za delce PM10 po letih. Prikazane so najvišje in najnižje število preseganj, oba kvartila in mediana. Figure 3. Distribution of the number of yearly exceedances at urban and rural monitoring sites. The maximal and minimal number of exceedances both quartiles and the median values are shown. Slika 4. Porazdelitev preseganj 8-urne ciljne koncentracije ozona. Prikazane so najnižje in najvišje število preseganj, oba kvartila in mediana za posamezno leto. Prikazane so najnižja in najvišja letna koncentracija, oba kvartila in mediana za posamezno leto. Figure 4. Distribution of the number of exceedances of the maximum daily eight-hour mean at DMKZ monitoring sites. Maximal and minimal number of exceedances of the maximum daily eight-hour mean, both quartiles and median values are shown. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 113 Slika 5. Porazdelitev povpreč ne letne koncentracije SO2 na merilnih mestih ARSO-DMKZ in merilnih mestih v okoli TET, TEŠ in TET za posamezna leta. Prikazane so najnižja in najvišja letna koncentracija, oba kvartila in mediana. Figure 6. Distribution of yearly average concentrations measured at DMKZ (ARSO), TEŠ and TET monitoring sites. Maximal and minimal yearly averages, both quartiles and median values are shown. SUMMARY Air pollution in Slovenia in 2016 was just slightly higher than in 2015. The mentioned increase is most evident in particulate matter PM10. The reason was unfavourable weather conditions with longer periods of stable cold weather with temperature inversions during the winter, especially in Januar and December. Exceedences of the daily limit PM10 concentration were above the allowed annual number of 35 in year 2016 at eleven sites in the interior Slovenia: Ljubljana Center (66), sledijo Celje (53), Zagorje (48), AMP Gaji Celje (45), Miklavž na Dravskem Polju (45), Maribor center (43), Murska Sobota Rakič an (42), Novo mesto (41), Ljubljana Biotehniška fakulteta (40), Trbovlje (38) in Ljubljana Bežigrad (36). The individual heating is the major source of air pollution during winter. The annual limit value for PM10 as well as for PM2,5 was not exceeded at any measuring sites. As in previous years, in 2016 the highest concentrations of ozone were measured in Primorska region and at high altitudes. However, maximum concentrations were lower than in previous years. The 1-hour information threshold was not exceeded anywhere. The eight-hour target value was exceeded at all stations. The yearly average ozone concentrations were similar as in the previous years. Concentrations of nitrogen oxides were low. The yearly limit value and the daily limit value of nitrogen dioxide was not exceeded anywhere. Sulphur dioxide concentrations have been low in the last years. Concentrations of benzene and carbon monoxide were far below the limit values.