I mMik S-. ki vichfticj j Golombevti naro< izkazalo, (Ja j take namen« iki, bi to po i vojakov, :1 njihov* znatno |pri-, katcrct s* i od‘ tiAih, Leto XIV - št. 130 (3975) TRST, nedelja 1. junija 1958 Zadnjih 20 dni četrte republike 13. maja. — Popolnoma nepredviden razvoj dogodkov v Alžiru. O-gromna manifestacija za •Francoski Al žir« 6e je •aključila z ustanovitvijo »Odbora narodne rešitve» pod predsedstvom generala Massuja, poveljnika padalcev- Massu je brzojavil predsedniku republike v Pariz: ((Zahtevamo Ustanovitev vlade narodne rešitve, ki edina lahko o-hrani Alžir kot sestavni del republike.)) General Salan podpira Massuja. Generalski upor v Alžiru se je začel. Generali so odpovedali poslušnost zakoniti republikanski vladi- Vest je prišla v Pariz med glasovanjem parlamenta za Pfliiplinovo itivestituro. Pariz je miren. Vlada uk aže aretirati Uckatere osebe, ki bi mogle organizirati upor v kranciji sami. Govori sc, da je De Ganile že v Parizu. Degolistični poslanci pozivajo Cotyja, naj zaprosi De Gaulla za posredovanje. 14. maja. — Kaže, da je generalski uoor v Alžiru blokiran. Coty poziva oborožene sile v Alžiru, naj ostanejo zveste zakoniti vladi. Sam De Gaulle je še vedno v o-Zadju in se še ni premaknil s svojega doma v Golombeyu, 300 km daleč ®d Pariza- Skupščina je ^klicana za pojutrišnjem ■— v petek. 15. maja. — Veliko presenečenje: De Gaulle je spregovoril in izjavil, da je pripravljen prevzeti oblast- Govori se o spo-^zumu med njim in generalom Salanom. Vse demokratične stranke od- ločno reagirajo. Sedež Parlamenta so zastražili močni policijski oddelki- Uporni generali so u-*9anoviii no vsej Alžiriji, ni rokah narodne o-svobodilne vojske, mre-20 odborov narodne rešit-'c. Vlada ne reagira. . l6- maja- — Napeta' seja skupščine. Pflimlinovi 'ladi izglasuje velika vedita poslancev izredna pooblastila. da uniči upor v Alžiru. Aretirana :ta dva generala vojnega letal-8,'a. De Gaullova desna •"cka, načelnik glavnega *babn gen. Elv, poda ostavko. Sonstelle zbeži v Alžir. Mp-t ga sprejmejo z vzkli-«Dc Gaulle mora na oblast! Živel De Gaulle!« °ditelj vojaškega upora general Massu pošlje Co-lVi u nov poziv. n- maja. — Položaj sc le poslabšal. Pflimlin o-P°zarja Francoze na nežnost državljanske voj-***• Toda uporniki so si *v°j položaj očitno utrdili * Soustelloviin prihodom. lH. maja. — Dc Gaulle ?*poveduje novo izjavo. **da izvaja stroge varilne ukrepe. ^*nllova izjava. Zahteva, , * Se mu izroči oblast po ,imunem postopku. Stri« *,ja sc z uporniško akcijo Smieral ov v Alžiru. Po-*rja, da ne mara po->lat' diktator, ker da je e ptestar-.. ^0. maja. — Nove demonstracije v Alžiru. Demonstranti vzklikajo: ,Na Mcndcs-France od poudarja, da je pro-Gaullu. Skupščina izglasuje vladi izredna pooblastila za Alžir z o-gromno večino 475 glasov proti 100- 21. maja. __ Parlament je ostro razdeljen na dva dela —- za in proti De Gaullu- Desnica zahteva uradno, naj oblast prevzame De Gaulle. 22. maja. — Pinay obišče De Gaulla in ga prosi, naj posreduje med vlado in uporniškimi generali v Alžiru. To je prvi vladni uradni korak do De Gaulla- 23. maja. — Vse kaže, da se je Pflimlin skoraj že prepričal, da krizo reši lahko samo De Gaulle. Skupščini predlaga reformo ustave kol «zudnji poskus, da bi rešil republiko«. Toda uporniški generali ne dopuščajo nobene drugo rešitve. Tudi general Salan postaja vedno bolj odločen in zahteva: «De Gaulle na oblast! Korakali bomo skupaj po Elizejskih poljanah!« .24. maja- — Novo presenečenje: upor se je razširil na otok Korziko. Oddelek Massujevili padalcev je zavzel poslopje prefekture v glavnem mestu Ajatciu. Policija se ne premakne. Akcijo vodi uporniški narodni poslanec in nacionalist Arl-i-ghi, ki je z letalom prispel iz Alžira. Pflimlin le formalno obsoja upor na Korziki. Vlada ne podvzame nič proti nevarni razširitvi u-pora na Korziko, ki grozi, da se bo razširil na južno Francijo- Upornikom se pridruži sredozemska flota. Vojne ladje pod poveljstvom admirala Auboy-neauja, ki so bile zasidrane na Malti, so odplule «v neznano smer». Admiral poudarja svojo solidarnost z uporniškimi generali. 26- maja. —'Gen. Salan ponovno zahteva izročitev oblasti De Gaullu De Gaulle sam se pogaja s Pineaujem in Schuma-nom. Vlada cenzurira ča sopise. Sredozcmna flota je priplula v alžirska pristanišča. 27. maja. — Začetek predzadnje faze razvoja: Pflimlin poda ostavko, De Gaulle sporoča, da je že začel razgovore za sestavo nove vlade. Coty ne sprejme Pflimlinove ostavke, «da ne bi vrgel republike v anarhijo«- Pred tem je Pflimlin zahteval ponovno zaupnico vladi, toda hkrati je napovedal, da glasov komunističnih poslancev ne bo štel. Komunistični poslanci so kljub temu glasovali zanj, da ne bi imel alibija za o-stavko. Toda Pflimlin se jc očitno že popolnoma prepričal, da ni drugega rešitelja razen De Gaulla in mu sedaj zavestno pri pravlja pot z izrednim postopkom, ki ga general zahteva. 28. maja. — Tudi predsednik rer_t ‘ " ‘ ~‘V Pflimlinovcga mnenja. Zato začenja pogajanja z Dc Gatillom, h kateremu pošlje predsednika obeh zbornic parlamenta- Kljub vabilu — stari bivši pred sodnik republike Auriol pri pokopu republike noče sodelovati. Hkrati demonstrira 200 000 Parižanov proti De Gaullu po pariških ulicah na čelu z Mendes Franceom, Duclo-som, Daladierom in Mit-terandom. Tudi voditelj socialistov je sedaj mnenja, da je edini «rešitelj» De Gaulle in pritiska na svoje poslance, naj se izrečejo za generala. Delavstvo stavka. 29- maja- — Skupščina posluša stoje poslanico poglavarja države Cotyja: «Pozval sem generala De Gaulla, naj pride na razgovor, da bi z njim proučil vse, kar je potrebno storiti za sestavo vlade narodne rešitve... Če poskus ne bo uspel, bom prepustil svoje funkcije predsedniku skupščine.« Dc Gaulle je že v Parizu. Coty mu je ponudil sestavo nove vlade- General je sprejel z določenimi pogoji, ki omejujejo oblast parlamenta in dajejo generalu najširša pooblastila. Komunistični poslanci odločno protestirajo. Auriol sporoča De Gaullu: Proti volji delavstva je nemogoče koristno izvajati oblast. Ponovni napad francoske vojske na tunizijsko ozemlje. 30. maja. — Coty se pogaja z voditelji parla mentarnih skupin, De Gaulle pa čaka v Parizu na izid pogajanj- Komunisti so razgovor s Coty-jem odklonili. Auriol in Mollet pri De Gaullu, ki si je z grožnjo državljanske vojne že izsilil parlamentarno večino za in-vestituro. Sedaj je že vsa mornarica na strani upornikov. Demonstracije in stavke proti De Gaullu po vsej Franciji. 31- maja. — De Gaulle postavlja ultimatum: do 11 ure morajo, parlamentarne skupine dati svoj odgovor. Coty sprejme Pflimlinovo ostavko, ki jo je 27. maja formalno odklonil. De Gaulle razlaga voditeljem parlamentarnih skupin, ki ga bodo podpirale, glavne toč ke svoje bodoče politike. 1- junija- — General pride ob 10 uri. pred skupščino. Popolnoma je gotov, da mu bo izglasovala investituro. Že jutri namerava odleteti v Alžir na obisk k uporniškim generalom, ki so iz silili njegov ponovni prihod na oblast in s tem pokopali četrto republiko. Grobar in ustanovitelj četrte republike prevzame danes skoro diktatorsko oblast v Franciji. pripeljal v Pariz i* njegovega podeželskega bivališča v generala De Gaulla v a^omobilu, ki ga je * iHiiinMiiMitNNiiMiiiiiitiiitiitMattntaiitiauiatiiiMiiiiiiiaiiiminiiiiiimiiHiiiHiaiiitiiiml Novo poglavje v povojni zgodovini Francije De Gaulle bo danes popoldne prevzel ki mu jo bo izglasovala narodna skupščina CGT je pozvala delavce na množične demonstracije med glasovanjem o investituri - Razkol v socialistični stranki - Auriol podpredsednik vlade? - De Gaulle bo verjetno odpotoval jutri v Alžir PARIZ, 31. '— Francoska kriza je za sedaj vsaj for- , g' voditelji so poudarili po-malno končana. Predsednik Coty je danes sprejel ostav- ‘ ^re^° zagotovitve javne svo-ko Pflimlinove vlade in je poslal narodni skupščini ' " pismo, s katerim imenuje generala De Gaulla za novega predsednika vlade, kateremu naj skupščina izreče investituro. Seja skupščine bo jutri popoldne ob 15 uri. General De Gaulle bo osebno prebral vladno izjavo in sledilo bo glasovanje o investituri, ki je že zagotovljena. Medtem pa je Splošna zveza dela (CGT) pozvala delavce, naj organizirajo množične demonstracije po vsej Franciji v trenutku, ko bo skupščina glasovala o investituri De Gaullu. Poziv pravi, naj Rešitev francoske krize fRAtfCOS*' /COLO M H->21^ De Gaulle: ... HOKUS POKUS ARARUS... se delavci združijo z vsemi silami, ki so zveste republiki, in dodaja: «Ne bodo se zadušile svoboščine v deželi, ki je napisala tako slavne strani v zgodovini borbe narodov, ki hočejo živeti svobodni.« Alžirski list «L'Echo D Al-ger» piše, da bo general De Gaulle takoj po investituri prišel v Alžir, da ((manifestira enotnost dežele na eni in drugi strani Sredozemlja)). Baje bo De Gaulle odpotoval v Alžir v ponedeljek. Nocoj se je De Gaulle sestal s predsednikom republike Cotyjem in ta je pozneje časnikarjem izjavil, da je kriza končana. Se prej se je Coty razgovarjal z bivšim predsednikom republike Auriolom., Vzporedno s tem so se danes skoraj ves dan posvetor vale posamezne parlamentarne skupine. Zjutraj je bil pri De Gaullu skupen sestanek z glavnimi francoskimi političnimi predstavniki. Na sestanku je bilo navzočih 28 osebnosti, ki pripadajo najvažnejšim strankam sedanje vladne večine, in en predstavnik poujadistov. Slo je za skupen razgovor, na katerem so posamezniki spraševali generala o vprašanjih, ki so jim bila najbolj pri srcu. De Gaulle je obrazložil glavne obrise svojega političnega programa in posamezniki sa spraševali za pojasnila; demokristjan Teit-gen in neodvisni Pinay sta se predvsem zanimala za a-tlantski pakt in evropsko integracijo. Socialist Ramadier in Mitterand sta spraševala generala o gospodarskih vprašanjih in o Alžiriji, Dru- bode in čimprejšnje vzpostavitve reda. Tistim, ki jih je skrbela usoda sedanjih odborov ((narodne rešitve«, v Alžiriji in tudi v Franciji, je De Gaulle baje odgovoril, da mora predsednik vlade zahtevati ubogljivost od vseh. Kar se tiče alžirskega vprašanja, pa je general baje potrdil, da je naklonjen rešitvi na podlagi federacije in ne na podlagi »integracije«, ki jo zahtevajo zarotniki v Alžiru pod vodstvom Soustella. Po današnjem razgovoru z voditelji parlamentarnih skupin je De Gaulle dal tem voditeljem ultimat, naj mu do 17. ure sporočijo, ali so pripravljeni podpreti njegovo kandidaturo. Ko so mu popoldne sporočili svoj pristanek, je De Gaulle odšel k predsedniku republike Co-tyju in formalno sprejel mandat. Stališče posameznih parlamentarnih skupin po današnjih posvetovanjih in glasovanjih je glede De Gaullo-ve investiture sledeče; Investituri so naklonjeni; ljudsko republikansko gibanje (demokristjani) z 79 glasovi proti 8. UDSR (demokratična socialistična zveza odpora) in RDA (afriško demokratično združenje) z 12 glasovi proti 5. Neodvisni in kmetje socialne akcije soglasno (100 poslancev). Afriška republikanska stranka soglasno (17 poslancev). Socialni republikanci (bivši golisti) soglasno (20 poslancev). Združenje rapublikan-ske levice in demokratična levica (okoli 30 poslancev) soglasno. Radikalsocialisti (43 poslancev med katerimi Mendes France) približno z dvema tretjinama za investituro. V socialistični skupini pa je prišlo do razkola. Večina 77 poslancev se je proti 74 poslancem izrekla za investituro. Vendar pa so vsem poslancem pu- stili svobodo glasovanja za ali proti De Gaullu. Poujadi-sti so se izrekli za investituro s 27 glasovi proti 1. Investituri nasprotujejo komunisti in progresisti, skupno 148 poslancev. Vendar pa je treba pripomniti da današnje glasovanje v parlamentarnih skupinah ne odraža točno večine, ki jo bo De Gaulle dobil jutri v skupščini. Kar se tiče socialistične skupine, je treba pripomniti, da današnje glasovanje v parlamentarnih skupinah ne odraža točno večine, ki jo bo De Gaulle dobil jutri v skupščini. Kar se tiče socialistične skupine, je treba pripomniti, da se je na današnji seji izrekla rahla večina za De Gaulla zaradi podpore senatorjev. Večina članov vodstva in poslancev pa se je izrekla proti investituri. Baje je 44 poslancev glasovalo za De Gaulla, 47 pa proti. 9 poslancev je bilo odsotnih. Guy Mollet, ki je o-stal v manjšini v vodstvu, (zavzema se za De Gaulla), je mislil takoj odstopiti. Zvedelo pa se je, da je sklenil počakati na jutrišnje, glasovanje, ker je mogoče da se bodo nekateri poslanci premislili in glasovali za generala De Gaulla. Večina socialistov in komunisti ne bodo jutri edini (razen če ne pride v zadnjem trenutku do sprememb, ki se bodo uprli investituri De Gaulla. Med nasprotniki je tudi tretjina radikalov (15 poslancev), tretjina UDSR (6 poslancev), 4 demokristjani (razen 7 vzdr-Žanih) in 1 neodvisen, t.j. lsorni. De Gaulle lahko za sedaj računa na približno 350 glasov od skupnih 596. Popoldne je general nadaljeval posvetovanja. Sprejel je najprej guvernerja francoske banke Baumgartnerja. Zatem je sprejel neodvisnega porlanca Jacq'iinota, bivšega predsednika vlade so- cialista Ramadiera in radikala Billeresa. Po razgovoru z De Gaullom je Jacquinot izjavil, da je sestavljanje vlade že zelo napredovalo. Posebno so skoraj že določeni politični svetovalci. Predstavnik De Gaulla je nocoj izjavil, da general končuje svojo izjavo o investituri in sestavljanje vlade. Dodal je, da De Gaulle ne misli nadaljevati posvetovanja pozno v noč, pač pa jih bo nadaljeval jutri zjutraj. Kar se tiče sestave nove vlade, je predstavnik potrdil. da jo bo na eni strani sestavljalo ožje število političnih svetovalcev, na drugi strani pa izbrani strokovnjaki za vsako posamezno mesto po svoji pristojnosti. Politični svetovalci bodo voditelji strank, medtem ko bodo strokovnjaki lahko parlamentarci, visoki državni funkcionarji ali pa sindikalisti. Čeprav ni še uradnih informacij o članih nove vlade, trdijo nekateri, da bo skušal De Gaulle imenovati Auriola za podpredsednika vlade. S tem naj bi Auriol postal porok, da bodo general in njegovi svetovalci «spoštovaii republikanske svoboščine ter zakonitost ustavne revizije«. Pinay pa je navedel sledeči seznam verjetnih elanov »vrhovne vlade«: Pinay. Mollet (socialist). Pflimlin (MRP), Felix Houphouet-Bigny (RDA), Emile Pelle-tier, prefekt departmaja Sei-ne, Louis Jacquinot (neodvisen), Tedgen (MRP), Geor-geš Bidault (MRP) in Ploven (UDRS). Pinay j? tudi izjavil, da bo De Gaulle sklical sejo vlade takoj po seji skupščine. Vlada bo morala odobriti načrt o izrednih pooblastilih, ki bo nekaj ur potem predložen skupščini. Kar se Uče programa generala De Gaulla. piše današnji «Le Monde«, da je general obrazložil Molli tu in Deixonnu ter voditelj m drugih strank program, ki nakazuje «iiberalno» pol tl-ko glede prekomorskih o-zemelj. sC5podarstva in io-cialnih zaltv. Pripominja i«, da je P;nay izrekel ne a-tere pridi zke glede gene a-lovih namenov, kar se t čt gospodarske in socialne x>-litike, Lacnste pa pridi, da je De Gaoliova politika j lede prekomorskih ozeir sij »ambiciozna«. Zatrjuje se. da namerava De Gaulic priznati vkaj «|el-no neodv ‘nost 'Alžirijij v okviru francosko-magrebik« federacije. Tako piše današnji dnevnik «Paris-J[ourn41». Seveda so to samo domneve. Vendar pa so «razgrate glave« v Alžiru že zaslAb-ljene glede namenov T>e Gaulla. Čeprav generalom do sedaj cbsodil zarote j in je dal vtis, kakor da jo opo* brava, so se vojaški Vaditelji zavedli: da človek,) ki so ga privedli na oblast, sne uporablja njihovih besa, t. j., da nikoli ne reče »francoski Alžir«. Redka besedit ki jih je general te dnisia-rekel ali napisal, govorijo bolj o »pridružitvi« morskih p. r odov k in ne o ((integraciji« poudarjajo Soustelle, Massu iti drugi. Baje je De Gaulle sporočil namen stopiti no v stik z Burglbo maroškim sultanom, ner (sta se oba voditelja še padcem Gafllardove izrekla za magrebsko racijo, h kateri bi la tudi alžirska osvobodilna fronta. Ce bi se De Gaulle take Severn' Airiki, bi nilo hrupen preobrat zgodilo bi se, da bi ki je prišel na oblast s I močjo uporniških praktično zavrgel namene u’ bi se bližal tisti rešitvi, zagovarjali mnogi ki mu sena j PSDi 23 NEODV.LEl/ICA 3 Sedem dni v svetu «Rešitelj» ua oblasti Med raznimi «reševalci» Franc:je, ki smo jih našteli preteklo nedeljo, je prevladal generai De Oaulle, kateremu je t tvojo taktiko, dvoumnimi izjavami in z groinjo državljanske vojne uspelo doseči podporo večine poslancev v parlamentarnih skupinah, tako da je njegov povratek na oblast povsem uzakonit* m eustavens in poteg tega uživa pri tem «podporo o-gromne večine», kakor je od vsega začetka zahteval. Na prvi strani dajemo shematičen pregled dogodkov v zadnjih 20 dneh umiranja četrte republike. Tu naj damo še nekaj pripomb k razvoju dogodkov v zadnjem tednu. V nedeljo smo rekli, da je De Gaullov prihod na oblast neizbežen, naj Pflimlinova vlada dobi t> skupščini večino ali pa naj podleže. Vsa stvar te je tudi razvijala v tej smeri. Skupščina je pri glasovanju o izrednih pooblastilih izrekla Pflimlinovi vladi zaupnico z ogromno večino. Za pooblastila so glasovali tudi komunisti, ki so poudariti, da zato glasujejo, da ti Pflimlinu odvzeli vsak poznejši izgovor, da so oni krivi padca vlade. Toda Pjlim-lin je izjavil, da ne sprejme komunističnih glasov in je odstopil, ker mu ostali glasovi niso dali pot/ebne absolutne večine. S tem je končno razkril svojo igro. Prejšnjo <:oč se je namreč razgovarjal z generalom De Gaullom, s katerim se je dogovoril o nadaljnjem postopku. Vto zadevo pa je sprožil glavni tajnik socialistične stranke Mol-let, ki je De Gaullu pisal pismo in zahteval pojasnila o njegovih namenih. Coty ni Pflimlinove ostavke sprejel, vendar pa se je cbvezal, da mu bo takoj iskal namestnika, katerega je kaj kmalu izbral v osebi generala De Gaulla. Poslal je h generalu predsednika skupščine Le Troguera in predsednika republiškega sveta Mon-nervillc, da poizvedujeta, v kakšnih pogojih bi general sprejel predsedstvo vlade. Takoj nato je Le Troguer prebral v skupščini Cotvje-po poslanico, v kateri sporoča, da se je odločil za De Gaulla, zato nda prepreči državljansko vojno*. Pripomnil je, da bo pritiljen izročiti. : so oblasC predsedniku skupščine, če se bo njegov poskus izjalovil Medtem je bilo z De Gaul. lom dogovorjeno, da bo običajna posvetovanja s predstavnik- strank vodil predsednik Coty sam in ne general kot pooblaščenec za sestavo vlade. Pri predsedniku So se zglasili predstavniki vseh strank. Komunisti pa so vabilo odklonili in poslali predsedniku pismo, s katerim mu očitajo, da ravna protiustavno in da izvaja nedopusten pritisk na voditelje strank Znano je, da se Co-ty pri prejšnjih krizah ni nikoli obrnil na komuniste. Kaže, da je to pot bil De Gaulle tisti, ki je od predsednika zahteval, naj ne dela razlik med strankami, češ da pozna on samo Francoze ne glede na njihovo strankarsko pripadnost. Dogodki so si zatem naglo sledili. Bivši predsednik republike socialist Vincent Auriol je pisal De Gavllu pismo, p katerem ga je pozval, naj vendar zahteva od vojaških poveljnikov, dr ustavijo svoj upor; naj ne dovoli, da ga ti uporniki pfiredejo na oblast na konicah bajonetov, temveč naj se nasloni na ljudstvo, kajti kakšna bi bila restavrirana oblast, ki bi bila zgrajena v ozračju laži proti delavstvu. Na to pismo je De Gaulle cdgovoril s tem, da je ponovil, da je alžirski upor po-sledica kronične nezmožnosti režima. Predočil je nevarnost anarhije in državljanske vojne in pripomnil, da bi lahko prevzel oblast «samo od ljudstva ali vsaj od njegovih predstavnikov». Pozneje se je Auriol še osebno razgovor-jal z De Gcullom in prav tako tudi glavni tajnik socialistične stranke Mollet. Au-riolovo pismo in generalov odgovor, kakor tudi pojasnila, ki jih je general dal med poznejšimi razgovori, so bili odločilni za začetek postopnega preokreta v stališču socialistične stranke in tudi drugih skupin. Ljudski repu-olikanr.i so se na Pflimlinovo prigovarjanje kmalu odločili, da je De Gaulle edini izhod pred grozečo državljansko oojno. V istem smislu je na socialiste pritiskal Mollet in pozneje tudi Auriol, tako da se je večina odločila za kapitulacijo. Brez omahovanja so takoj zavzeli stališče neodvisni in poujadisti, ki so se takoj izrekli za generala, ‘sr komunisti, ki mu odločno nasprotujejo. Pravi vzrok o-nahovunja socialistov je predvsem v tem, ker se bojijo, da bi prizadejalo veliko . kodo stranki ali jo celo raz-' lo, če bi dovolili komunistom, da ostanejo v opoziciji Mnogi člani bi verjetno preiti v komunistične vrste, ker Golistični po&lanec Jacques Soustclle govori mm n ob priliki svojega obiska v alžirskem mestu Biskri. h stranka zgubila ves svoj moralni ugled. Ce se pridružijo komunistični opoziciji, se zopet bojijo, da to pomeni ljudsko fronto in, kakor pravijo, gotovo pot p režim ljudske demokracije. Sicer pa v drugem primeru ne bi bili sami s komunisti, temveč bi se jim pridružile druge leve pkupine kakor na primer mendesistični radikali in TiDSR, ki so se tudi upirali generalu. Vse kaže, da se nagibajo k oportunizmu, to je k vzdržanju pri glasovanju 0 invertituri. Dejstvo je, da 'o vodstva toliko popustila, da je generalu zagotovljeno .zglasoi anje investiture Colji je že uradno sprejel Pflim-i.novo ostavko in danes zjutraj bo skupščina uradno u-stoličilz De Gaulla kot predsednika vlade. De Gaulle bo baje v ponedeljek odpotoval v Alžir da doseže «narodno pomirjenjes Glede De Gaullovega programa ni zadeva jasna Baje zahteva mandat širokih pooblastil za dobo od šestih mesecev do dveh let. Dalje zahteva manj zasedanj parlamenta. ki naj bodo kratka, ret,o'vh*o fiaflamentamih komisij, podaljšanje mandata poslancev, nobene debate pri Vasovanju pri investituri, reformo države (ustava in A-frika). To reformo bi izdela-a vlada, pri čemer bi bila vloga skupščine enaka ničti; odobril pa naj bi jo narod v obliki referenduma. Osnovne reditve afriškega vprašanja naj bi nuSila ' pridružitev — Alžirija, pridružena nagrebski skupnosti, katera 01 se pridružila Franciji, Ta rešitev seveda ni uradno objavljena in je ni mogoče % gotovostjo potrditi. Pri vsem tem pa ugotavljajo razni o-pazovalci, da De Gaulle ni nikoli v svojih izjavah in člankih omenil «francoske Alžirije* kakor to vedno poudarjajo zarotniki v Alžiriji, ki so jim te zahteve postale vodilno geslo njih akcije. Ce so De Gaullori nameni res takšni, pomeni to, da bo tak postopek polagoma privedel, do alžirske neodvisnosti. S tem bodo alžirski zarotniki pospešili to, čemur so se hoteli upreti. Ali bo De Gaullu uspelo s svojo avtoriteto brzdati nezadovoljstvo skrajnežev, fašistov in zakrknjenih kolonialistov, ki so generala izbrali za svojega voditelja, in je ta do neke mere to vodstvo tudi sprejel, ker ni zarotnikov nikoli javno obsodil. Ali je to morda njegova posebna taktika? Ali pa je bil prisiljen popustiti spričo odločnega nastopa naprednih sil, ki so pokazale, da ne bodo nemoteno dovolile povratka fašizma? Vsa napovedovanja bi bila tvegana .n potrebno je čakati na nadaljnji razvoj dogodkov. Tunizijski protest pred Varnostnim svetom Tunizijsku vlada je znova protestirala pri Varnostnem svetu OZN zaradi nenehnih napadov in izzivanj franco-kih čel zlasti na področju Remade. Kakor je znano, so po bombardiranju tuniške vasi Sakjet francoske čete na tun škem ozemlju blokirane v svojih taboriščih. Po u-. oru generalov v Alžiriji pa so začele te čete znova izzivati m so skušale razbiti cestne Hoke ter so začele napadati tuniške vojake. Prejšnji teden so napadle blok v aemadr vdrle v tamkajšnjo solo in tam ubile ravnatelja er pet članov njegove družine. Prešlo je tudi do novih lojev ned francoskim in tuniškim vojaštvom, francoska letala «H-2f>» pa so znova bombardirala tuniško ozemlje. Zato je Tunizija zahtevala, naj Varnostni svet iprejmi ukrepe za ustavitev 'ranču nega napada in za takojšnji umik francoskih čet Kakor pri prvem tunizijskem protestu je francoska vlada rudi sedaj vložila proti temu svoj protest, češ da alžirski i-orci delaio napade tz svojih oporišč v Tuniziji. Seja Varnostnega sveta je določena za jutri Res nerazumljivo je, kako morejo ’ Francozi zahtevati od Tunizije /nevtralnost* v /ran-cosko-aitirskem sporu, ko pa oni tako «nevtralnost», kar se tiče Tunizije, odklanjajo. Saj so prav te dni hoteli znova uporabljati tuniška letališča kot oporišča za napadanje na Alžirce. In prav zaradi tega je prišlo do novih spopadov s tuniškimi četami. Alžirska narodnoosvobodilna 'ronta pa nadaljuje svojo o-ivobodilno borbo. Kako je s tako tmenovanim francosko-muslimonskim bratenjem p Alžir-u, pa je alžirski voditelj Ferhat Abbas ponovno poudaril, da je za sedaj komedija «spontanih» manifestacij v Alžiru še mogoča, toda kmalu bodo spoznali, da je to manj mogoče na ostalem o-zemlju. Abbas je pripomnil, da je tako imenovana »integracija« mrtva in da je go-t oričenje o »bratenju«, kakor do bi govorili o bratenju volka in jagnjeta. Saj so prav general Massu in njegovi ; ajdaši ki toliko pridigajo o lem «bratenju«, najbolj zagrizeni rasisti in kolonialisti. Čudež, o katerem govorijo, pa bo ustvarila alžirska o-svobodilna vojska, ki bo zabrisala nasprotja med vsemi Alžirci ne glede na pleme in vero in bo priborila Alžircem (Nadaljevanje na 8. strani) Prvič po vojni Je Trst izvolil svoje poslance Vittorio Vidali m* V VITTORIO VIDAM, ki je bil izvoljen na listi komunistične partije, se je rodil 27. septembra 19*0 v Miljah. Ko Je po nastopu fašizma moral v izgnanstvo, je deloval v vodstvu alžirske komunistične partije, nato pri raznih delavskih gibanjih v Južni Ameriki, bil je nekaj časa v Mehiki in ZDA. V času španske državljanske vojne je bn komisar mednarodnega petega bataljona-Vidali je nekaj časa preživel tudi v Sovjetski zvezi. V Trst se je vrnil jeseni leta 1947 skozi Beograd in Ljubljano in takoj prevzel v vodstvu partije vidno me- Narciso Sciolis Giacomo Bologna sto, po resoluciji Kommtor-ma pa tajništvo KP STO. ** * Tržaška Krščanska demokracija bo poslala v rimsko poslansko zbornico 2 poslanca. Prvi je NARCISO SCIOLIS, ki je bil nosilec demokrščanske liste na Tržaškem. Po rodu je iz Rovinja, kjer se je rodil 8. a-prila 1909 Po poklicu je profesor. Študije je končal v Padovi. Sedaj poučuje i-talijansko slovstvo in latinščino na liceju sDanteu. Skozi deset let je bil član tržaškega občinskega odbora- Od leta 1949 pa tudi predsednik avtonomne ustanove tržaškega gledališča »Verdi«. * * * Drugi poslanec, ki ga tržaška krščanska demokracija pošilja v rimsko poslansko zbornico, je GIACOMO BOLOGNA. Tudi on je l-stran. Hodil se je 5. julija 1922 v Izoli. Bologna je državni svetr.ik krščanske demokracije. Ukvarja se tako s politično dejavnostjo, kot s publicistiko. Dalj časa je bil odgovorni urednik revije iTrieste«, kakor tudi glasila krščanske demokracije, tednika «La Proran. Vittorio Marangone iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiimiiitfMiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniimimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiNiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiii PO SPLOŠNIH VOLITVAH PRETEKLEGA 25. MAJA V ITALIJI Politični sestav tretjega parlamenta Okrepitev krščanske demokracije, socialistične in komunistične stranke in občutno nazadovanje desničarskih strank, zlasti monarhistov, dokazuje, da se je italijanski narod izrekel za tako vlado, ki mora upoštevati težnje in zahteve italijanskega delovnega ljudstva MONTECITORIO: POSLANCI Poslanec VITTORIO MARANGONE; se je rodil septembra 1912 na Bavarskem. Diplomiral je v filoz» liji in postal nato profesor. Znan je tudi kot publicist in umetnostni kritik. V času fašizma je bil v političnem pregnanstvu, in ko s* je leta 1945 vrnil iz Švice, se je vpisal v italijansko socialistično stranko, kjer ves čas vneta in požrtvovalno dela. Dvakrat je bil tajnik PSI v Vidmu, občinski svetovalec, in od leta 1953 do sedaj poslanec. Volivci videmskega okrožja so ga P°* novno Izvolili v poslansko zbornico. * * * Raffaele Franco PALAČA MADAMA: SENATORJI KD 1221 Posi^dnje volitve za obnovo italijanskega parlamenta niso prinesle bistvenih sprememb: glavne politične stranke so v bistvu o-hramle dosedanje položaje m se zaradi tega tudi ni spren.enilo bistveno razmerje sil med njimi. Vendar pa smo na teh poslednjih splošnih volitvah zabeležili zanimiv pojav, namreč da je precejšen del volivcev, ki so do sedaj dajali svoj glas desničarskim strankam monarhistov in misinov, to pot odrekli svoje zaupanje tem strankam, po drugi strani pa so se znatno okrepile predvsem levičarske stranke. z1 a s: t i italijanska socialistična stranka in italijanska komunistična stranka, delno pa tudi socialdemokratska stranka. Okrepitev krščanske demokracije je šla v glavnem na račun desničarskih strank. Pri okrepitvi socialistične in komunistične stranke je vredno omeniti okoliščino, da je komunistična stranka povečala svoje glasove predvsem na Jugu, medtem ko je v severni Italiji nekoliko nazadovala, za socialistično stranko pa je značilno, da je poleg skromnega napredovanja na Jugu, znatno napredovala tudi v severni I-taliji, kjer je v nekaterih krajih celo presegla komunistično stranko. V primeri s splošnimi volitvami v letu 1953 je komuni »Učna stranka pri volitvah za poslansko zbornico napredovala od 6.121.922 glasov na 6.700.812 glasov, a bo zaradi novega volilnega zakona imela v sedanji zbornici le 140 poslancev, medt»m ko jih je v prejšnji zborni imela 143; socialistična stranka, ki Je pri prejšnjih volitvah dosegla 3.441.305 glasov ;n je imela v zbornici 75 poslancev, je na teh volitvah dosegla 4.189.523 glasov in bo v zbornici razpolagala s 84 poslanci. Krščanska demokracija, ki je leta 1953 dosegla 10.838 675 glaaov in imela 262 poslancev, je letos dosegla 12 508.674 glasov in bo imela v zbornici 273 poslancev. Kar zadeva ostale stranke, bodo liberalci imeli namesto prejšnjih 13 16 poslancev, socialdemokrati 23 namesto prejšnjih 19, mi-sini 25 namesto prejšnjih 29, monarhisti pa so od prejšnjih skupnih 40 poslancev padli na sedanjih skupnih 23 poslancev Nemška manjlina v Južnem Tirolu bo v sedanji kakor v prejšnji zbornici zastopana s 3 poslanri, avtonomna dežela Doline Aosta pa z 1 poslan, cem. Tuui kar zadeva senat, se številčno razmerje med najmočnejšim' strankami ni bistveno spremenilo. Komunistična stranka je od prejšnjih 5.080,143 glasov in 54 senatorjev napredovala na 5.694.815 glasov in 68 senatorjev, socialistična stranka je od 2.929.906 glasov in 28 senatorjev napredovala na 3.683.842 glasov in 35 senatorjev; krščanska demokracija je od prejšnjih 9.894.754 glasov in 116 senatorjev napredovala na 10.757.655 glasov in 122 senatorjev. Socialdemokrati imajo sedaj 5 senatorjev namesto prejšnjih 4, liberalci 4 namesto' prejšnjih 3, mišim so izgubili enega senatorja in jih imajo sedaj 8, monarhisti, ki so imeli prej skupno 16 senatorjev, jih imajo sedaj le še 1. Južnotirolska SVP, ki ni imela v prejšnjem senatu nobenega senatorja, razpo.aga v sedanjem sena- tu z dvema senatorjema. Volivci so torej jasno izpovedali, da nočejo, da bi se krščanska demokracija v svoji vladni politiki oprla na desnico Spričo tega bo krščanska demokracija morala upoštevati to razpoloženje italijanskega prebival, stva in v svoji konkretni vladni akciji prisluhniti težnjam in potrebam italijanskega delovnega ljudstva RAFFAF.LE FRANCO J® Irvoljen v poslansko zbornico na listi KPI s 4092 prtie-renčnimi glasovi. Rodil *• je leta .914 v Strassold* (Cervignano) v družini kmečkih delavcev; v stran* ko se je vpisal junija 19”» večkrat je bil član notranj® komisije v tržiški ladjedel' nici, po zadnjih sindikalnih volitvah je postal tajnik n°" tranje komisije CRDA v Tržiču. Izvoljen je v okrožju Gorica - Videm - Belluno- iiiiMiiiiiiiiiiiiiiiliitiliililiiiiiiiilliiMiiititiiiiiiiiiiiiiiiMiiMtililiMiiiiiiiimiminii.MiiiM.."11111 ALI V — da so v britanski ladjedelnici v Barrowu ob splavitvi ladje «Almirante Wil-liams». ki jo je omenjena ladjedelnica zgradila za neko čilsko družbo, namesto čilske himne zaigrali prav navadno sambo. Godba, ki bi ob splavitvi morala zaigrati čilsko državno himno, te ni poznala, niti m mogla priti do not. Zaigrala je e-nostavno — sambo. Sicer pa se to ni zgodilo prvič, kajti pokojni De Gasperi je moral pogoltniti še hujš. udarec. K - je bil na prvem u-radnem obisku v ZDA, so mu na sprejemu v Washing-tonu zaigrali »himno Mame-li», ko pa je prispel v Cincinnati, je imela godba pripravljeno kraljevo himno, <1 pa je bila že «>z mode«, ker je Itilija bila tedaj že republiki. Nekdo se ie še pravočasne spomnil, da bi igranje kraljevf bimne bila žalitev Ker druge poti ni bilo, je godba zaigrala kar na pamet znano neapeljsko popevko «San>a Lucian. * * * — da je angleški filozof Bertrmd Russel velik pesimist. Kot član Doma lordov ni Russel sedem let spregovoril, pred dnevi pa se je javit k besedi, ko je podprl predlog lorda Beveridgea, ki je predlagal, naj bi angleška vlada prevzela pobu do za u-stanovitev nekakšne svetovne vlade. Beveridgeov predlog je pr,padel, ker da je uto-pisttčen. Tedaj je Russel rekel, da če se čimprej ne u-stanom neka mednarodna vladi je več ne ■ bo treba, kaj ti človeštvo in življenje na Zemlji nasploh se bo preneha1.!. ttSamo svetovna vlada, to je združitev vseh sil, more preprečiti, da vsi ne izginemo in to kljub temu, da nekateri menijo, da je jedrska sila jamstvo varnosti v »vet«... Izumrla zvrst dino. zavrov je bila prav tako močna, toda preživele so jo miši* — je zaključil Russel. * * * — da se st0 županov južne Italije že bori za novega ministra za »klad »Cassa del Mezzogiorno«, Eni zahtevajo, naj bi ta resor prevzel Giu- seppe Spataro, drugi so Alda Mora, tretji za Raffae* un* eh la Resto. Kaže pa, da največ možnosti za usP' Carm ne De Martino, ker ma m svoji strani na^V,)B županov in pa tudi vodite) obeh monarhistični stre To bi verjetno bilo že P1^ «odp *.ie» po volitvah — veda i e na levo. * * * — da je iz neke lofidons * bolnišnice skušal z bežati n ki pacient, ko so naJaJ‘ ' da bo bolnišnico obisk princesa Margaret. Vzrok mu pa m bilo morebitno vraštvr do krone in ^v°^' pač pa se je pacient u strd > kaj b’ bilo če bi ga pr\nC‘ sa vprašala, kako mu ^xe me. ►'ocieutu je namreč ^ Toionsend, nos t torej ime’ . za Margaret veliko P° rnenu * * ♦ — ds so vojaške obl*stl — os so voja»c ° h(J_ bile pr, zadnuh volitvan ,nj do or stranske. K°mun,S ž-posla: ec Za videmsko 0 ,g je G1 m j Beltrame je vl® ori prefekturi v ^'^mUv0ja-test juoti videmskemu škemj poveljstvu, ker J* ^ tiste vojake, ki so bi i ^ znamivam kot morebitn ^ livci opozicijskih stran ■ ^ slalo v rojstne kraje z ,ji iitve bre/ volilnih P tako da niso mogli vo i * * * v v — da je v Little ■ ,$ ZDA torej v r’iesUC^nskolek zasloirlo zaradi jij£0v nih napadov belih proti crncem, letos »e ^ z uspi h.om zaključil s° ineVi Vi črnec.. Ko so Vje .. itu-delili diplome, je črn ^ dent-absohent PTi^el„i,pajev, v spremstvu 250 P kajti belopolti rosisi' ^ zili z izpadi. K° *°-v » solventi v gosjem pate- togah pomikali PT0 eprf dru, aa bi od rektorja reli uiplome, ni *"* k je med svoje kolege. do moral čakati ob ^ dop“" mu je zadnjemu ‘0i do ščeno sprejeti »ip prou*-katen je imel en #fco(egi». co kor njegov " spomi’ Kakim bodo »i"?0/’ - ni nu »najlepša * Aktualni portreti RENE COTY predsednik francoske re. publike, ki je zagrozil, da bo podal ostavko v primeru, da parlament ne bi podprl vlade, ki bi ji načeloval general De Gaulle, in ki sedaj poereduje, da bi prišlo Po take vlade, ki bi 1-mela trdno večino v parlamentu KIM NOVAK znana filmska igralka, ki ji najnovejši škandali v zvezi z razsipnim sinom dominikanskega diktatorja Trujilla groze povsem uničiti sicer že precej šepajoči filmski sloves FRITZ VVALTER kapetan nemškega nogometnega moštva, ki je leta 1954 osvojilo naslov svetovnega prvaka na svetovnem nogometnem prvenstvu v Švici, nima zaupanja v svoje moštvo in pravi, da bodo na letošnjem prvenstvu na Švedskem zmagali Rusi, Madžari ali Jugoslovani LEOPOLDINE SiCHW ANZER kmečko dekle Iz okolice Dunaja — je najnovejša žrtev patoloških seksualnih zločincev. Našli so jo zakopano v nekem koruznem polju. Ta zločin spravljajo v zve zo z onim manekenke, ki so Jo našli zakopano v nekem vrtu na Dunaju PIEHRE PFLIML1N poslednji predsednik francoske vlade, ki ni Ml kos uporu alžirskih peneralov in goiistov. Velika večina poslancev, ki ga je v prvem trenutku podprla, se je kasneje razredčila, tako da je končno moral podati ostavko. HE.INRICH BOLL Popotni politični zobozdravnik (Iz knjige' «Irisches Tagebuch*. Knjiga je v enem letu doživela tri izdaje. Zal. Kiepenheur in Witsch v Koelnu, 1957.) »Zdaj mi pa čisto odkrito povej,» mi je dejal Pavlic po petem kozarcu Piva, ali se ti ne zdijo vsi na pol prismojeni?* »Ne,* sem rekel, »samo Polovica Ircev se mi zdi na Pol prismojena.* »Ti bi moral iti za diplomata,* je rekel Padraic in naročil šesti kozarec pi-Va> »ampak zdaj mi zares odkrito povej, ali se ti zdimo srečen narod?* »Mislim,* sem dejal, «da ®te srečnejši, kot si mislilo. in ko bi vedeli, kako srečni ste, bi že našli kak *azlog, da bi bili nesrečni- Veliko razlogov imate, da bi bili nesrečni, vendar ljubite tudi poezijo nesreče — na tvoje zdravje!* Pila sva in šele po šestem kozarcu je zbral Padraic pogum, da me je Vprašal, kar bi bil že zdavnaj rad vprašal. «Povej no,» je rekel potiho, «Hitler — mislim — hi bil tako napačen, samo mislim — da je šel — nekoliko predaleč.* Moja žena mi je spodbujajoče pokimala: *Haj,» je rekla potihoma po nemško, «nikar ne °Pešaj, povsem mu izderi Sob.* »Nisem zobozdravnik,* tem potiho rekel ženi, «in nič več me ne mika hoditi Svečer v gostilno: zmerom moram izdirati zobe, zme-r°m isto, tega sem sit.* ■ »Izplača se,» je rekla zeha »Dobro poslušaj, Padraic,* sem rekel prijazno, »mi vemo natančno, kako daleč je šel Hitler, šel je čez trupla mnogih mili j o-nov židov, otrok...* Padraicu se je obraz sparil v bridkosti. Dal je prinesti sedmo pivo in žalostno rekel: »škoda, da si se dal tudi ti presle-jpiti angleški propagandi, škoda.* Nisem se dotaknil piva. »Haj,» sem rekel, «da ti isderem zob: mogoče bo majčkeno bolelo, ampak tako mora biti. šele potem b°š zares fant od fare: daj Sl spraviti zobe v red, jaz fe tako že zdim sam sebi kot popotni zobni zdravnik.* t »Hitler je bil,* sem de-in sem povedal vse: mi sem že izurjen, že izurjen, že spreten zobozdravnik, in kadar je bol-h;k človeku povšeči. ravna p Previdneje, kot če bi de-al samo iz navade, iz golega občutka za dolžnost. ”ltler je bil, Hitler je sto-ni, Hitler je rekel... -fmerom bridkeje je Padu ftal obraz, jaz pa sem na-*°čil whiskyja, napil sem Padu in ta je malo srknil, hiaio pogrgral. »Ali je zelo bolelo?* sem 'Tirašal previdno. *Ha,» je dejal, «to boli, m trajalo bo nekaj dni, p;:eden bo iztekel ves gnoj.* »Ne pozabi izplakovati, jn če te bo bolelo, pridi meni, saj veš, kje st.a-*luiem.» »Vem, kje stanuješ,* je ekei pac}j «jn gotovo bom Jhšel, zakaj gotovo me bo '•slo.* »fa vendarle je dobro,* em dejal, «da je zunaj.* Padraic je molčal. »Ali ^'Pijeva še eno?* je vpra-Ul žalostno. , »Da,» sem dejal. «Hitler k bil...* »Nehaj,* je rekel Pajkic, »prosim te, nehaj, 1Vec je čisto odkrit.* . »Lepo,* sem dejal, «po-”^m bo kmalu mrtev, po-'va torej še eno pivo.* *^aj ti nisi nikoli žalo-kadar so ti izdrli hb?» je utrujeno vprašal adralc. »Prvi trenutek že,» sem ^vmii, »ampak potem f*m vesel, če se ne gnoli f,č.» h »Samo to Je tako neum-”0>> je dejal Padraic, k< % - ■ ■■ '' >■>*•>% 'V/ tv! Med izbrana dela iz domače in svetovne književnosti Knjižnice Kondor, ki jo izdaja Mladinska knjiga v Ljubljani, se je z osmim zvezkom uvrstil tudi Molierov »Tar-tuffe*, ki je s tem postal dostopen najširšim, zlasti srednješolskim krogom slovenskega občinstva. Ta nesmrtna umetnina je Molieru pognala v zadnjem desetletju njegovega življenja iz obširnih življenjskih izkušenj in iz najtesnejših stikov z življenjem njegove dobe. Licemerstvo se povsod obsoja, smeši, preganja in razkrinkuje, pa ga vendar nikoli ne zmanjka, kakor bi tvorilo bistven del, neizogibno plat človeške duševnosti. Ta je razpeta v take širine in globine, da se v značajih svetlikajo iz nje z večjo ali manjšo jarkostjo vsakovrstne napake in vrline od najzagonetnejše zavozlanosti mračnih nagonov, hlimbe, odvratne zahrbtnosti in prikritih strasti do ravne poštenosti in popolne odkritosti, živa mešanica nizkotnih in plemenitih duševnih prvin. Taka duševnost je bogata in pestra kakor brezbrežno morje, skrivajoče v svojih globinah neskončne množine velikih in malih vodnih stanovalcev, od mogočnih in krvoločnih roparjev do bledih, prozornih, nedolžnih ribic, ki živijo, se zdi, samo zato, da postajajo plen velikih. Taka ujeda, ki se prihuljeno ukrade v pošteno družino, jo dolgo razjeda in ogroža njen obstoj, je Molierov Tartuffe. Pesnik ga je z bistrim očesom zasledil v motnih strujah tedanje družbe, mu spretno nastavil svoje mreže in ga z mojstrskimi prijemi vsega razkazal zabavajočemu se občinstvu. Razboriti Kleant svari zaslepljenega hišnega gospodarja pred njim, ženski člani družine nagonsko čutijo, da prihaja s Tartuf-fom razkroj v družinsko življenje, a težko je priti škodljivcu do živega. Družihski temelji se majejo, komedija se včasih približa nevarnemu robu tragedije, zlasti proti koncu, ko se zločinec nevarno vzpne, da se polasti Orgonove hiše in imetja. Čuječnost zdravih članov družine in lastna nepremišljenost ga končno pokopljeta in pahneta v sramoto. Spremna beseda dr. Bratka Krefta podrobno osvetljuje nastanek in zgodovino igre, ki je Molieru prinesla vrhano mero nevšečnosti, v naslednjih stoletjih pa dvignila njega samega v dramatično osebo novih iger z napeto snovjo. Molierovi nasprotniki, ki so se čutili prizadete, in cerkveni krogi so brž zagnali hrup in dosegli, da se komedija dolgo ni smela igrati. Moliere je igro izpopolnil in dosegel popolno moralno zmago. Delo se poslej prišteva med največje umetnine svetovnega slovstva. Slovenski prevod nudi poznavalcem našega jezika še poseben užitek zato, ker je Zupančičev. Kakor mnogi drugi 2upančičevi prevodi se tudi ta ne drži dobesednega pre- TMTUFff vajanja, temveč podaja našemu jeziku primerno samostojno prepesnitev. Francoski aleksandrinec z dvanajstimi ali trinajstimi zlogi se Zupančiču ni zdel najboljša posoda za slovenski prevod; zato ga je nadomestil z običajnejšim dramskim verzom, s pe-terostopnim jambom, ki šteje deset ali e-najst zlogov; ohranil pa je rimo, ki veča ubranost in blagoglasnost. Ta sprememba sili prevajalca k večji jedrnatosti in precejšnji izrazni okretnosti. Ce sledimo precej zvesto Molierovi besedi, se gospa Per-nellova pritožuje: Ne morem gledati več vašega početja, da bi mi kaj ugodili, ni nikomur mar. Da, hitim od vas neznansko slabe volje; vsem mojim naukom tu se samo nasprotuje, nihče nič ne spoštuje, vsakdo le svoje vpije. c Saj to je pravi dvor kralja Narobe. Zupančič si je pri prepesnjevanju dovolil večjo izrazno svobodo: Ker vse početje tukaj mi preseda, nič se po moji volji ne godi. Cernu bi še brez dna polnila sode: nihče ne sluša pametnih besed, brez spoštovanja vsak le svojo gode, ' vaš direndaj je res narobe-svet. Nasejanih je mnogo slikovitih zvez, presenetljivih rečenic, včasih tudi novih besed, poganjajočih iz bogate jezikovne zakladnice, n. pr.; A naj bi jaz zato se razčemeril? (Str. 10). Hudičeve so izduhe in nastave (11). Navijem ti ušesa, ti nečed (12). On cacka svojega pozna do črev (13). Strela, to z zdravo pametjo se bije (17). Ta se svetniči, oni se junači (17). Da svoje stare se zemlje domore (23). Tak ženin z vsake kljuke se ne sname (29). Oprema knjige Je nadvse prikupna. Vijoličaste in rumene platnice krasi slika Mire Danilove kot Elmire in Ivana Levarja kot Tartuffa. Prvi list kaže Molierovo sliko. Vinjete kažejo nekaj pariških Tartuffov iz zadnjih desetletij. Zvezki se bodo množili in kmalu bomo imeli tudi Slovenci nekaj takega, kakor je bila že davno Nemcem Reclams Universal-Bibliothek, Cehom Otto-va Svetova knihovna ali Ogrom njih Ma-dyar Koenyvtar. Naj bi se Kondorjeva široka krila uspešno razmahovala v zmeraj širših in višjih poletih ter nudila zmeraj večjo razgledanost po domačih in tujih delih. ANDREJ BUDAL minimum ENCICLOPEDIA UNIVERSALE DELL’ARTE I - - : ' v ' ' J ! * - ■V i ' ' m«**« ? mi ' i i- « Otok San Giorgio Maggicre (Benetke), kjer je v palači na desni strani sedež Ustanove Giorgio Cini. Pod pokroviteljstvom U-stanove Giorgio Cini bo Inštitut za kulturno sodelovanje (Istituto per la Collabo-razione Culturale) z organizacijsko in tehnično izkušenostjo Založbe Šansoni izdal veliko »Univerzalno umetnostno enciklopedijo* v 15 zvezkih. Pri delu je zbranih mnogo sodelavcev iz raznih držav Med drugimi smo našli tudi imeni prof. Mihaela Abramiča iz Arheološkega muzeja v Splitu in prof. Svetozarja Radojčiča iz Beograda. V kratkih besedah je težko kaj povedati, kakšno bo to delo, toda že iz »vzorca* je mogoče spoznati, da gre za delo, ki lahko izide le redkokdaj. Inštitut za kulturno sodelovanje ki je nastal pred dvema letoma s sporazumom med Ustanovo Giorgio Cini in Založbe Šansoni, je pritegnil v svoj krog še Mc Graw-Hill Book Co, ki ima svoje sedeže v ZDA, Kanadi in Angliji, tako da bo enciklopedija istočasno izšla tudi v angleščini. Lahko tudi povemo, koliko iiiiiiiiaiiiiiiiiiiiitiifiiiiiitt*i«i«iiiiifiiiBiiiiiiifif*iiii>i>iiiii*iiii|iii*i|iiiiiii**>i*ii*iiiii*iii*iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*iiiiiiiiiiii*iiii*iti**iii'>i*iiii*iiiiiiiiiiiiaiii*iitiiiii>iiiitiii**ii*iii**i|iti*ii»fii«aiiiatiigiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiliil|iitiiifaiia«itlfliaaai|liiiil|lli »l«lliiaflliliat,i1iiiia«iiltiilliii*,tlil«fllll|litll(ttlmlll*laitaltlltlllli***tl«*f l«mtitl*l«itii«lillt»int»aaa Šestdeset knjig slovenskih klasikov Spet dogodek na slovenskem knjižnem trgu! Sicer majhen, toda vendar toliko pomemben, da zasluži, da o njem napišemo nekaj besed. Te dni je namreč prišla na slovenski knjižni trg sedma knjiga Zbranega dela Frana Levstika. To pa je šestdeseta knjiga v zbirki zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev, ki jo izdaja Državna založba Slovenije. Ko je pred leti Državna založba začela izdajati to zbirko, je bilo precej malo-dušnežev, ki zbirki niso o-betali dolgega življenja, gotovo pa ne izpolnitve celotnega programa. Govorili so, da bo zbirka preobsežna da bo izdaja zaspala, pa tudi to, da sploh ni primerna, češ kdo pa še sploh bere domače pisatelje. Toda ni se zgodilo tako. Knjige zbirke zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev so res počasi izhajale. Grozila je tudi prekinitev izhajanja. Bile so težave s papirjem, s platnom, težave s tiskarnami in uredniki. Toda založbi in vsem sodelavcem je vendar uspelo premagati vse nevšečnosti. Zbirka se je utrdila, knjige so začele vedno bolj redno izhajati. In zdaj smo ob majhnem jubileju. Šestdeseta Knjiga je te dni prišla v roke ljubite- ljev slovenske knjige. Ta do- I in komentarji, podprtimi godek pa je nedvomno vre- J bogatim, navadno docela no-j— j_ ;— v^m gra(jivom. y njih je ob- razložen nastanek del, njihova prvotna objava, navedeni so kritični odmevi v dobi, v kateri so izšli, a popisano je tudi literarno in politično o-zadje časa, kolikor more ponazoriti in pojasnjevati snovne in kompozicijske značilnosti besedil, njihovo zamisel ter vsebinske posebnosti. Posebej pa je omeniti, da bodo predvidoma vse zbirke posameznih avtorjev zaključene z monografijami. Morda monografij prav o vseh pisateljih in pesnikih ne bomo dobili. Toda že dejstvo, da bo vsaj večina avtorjev zaključena z monografijami, pomeni veliko. V monografijah bo namreč popisano življepje posameznih avtorjev, prikazan njih u-metniški razvoj in estetsko ovrednoteno njih delo. Ker imamo v naši literaturi takih monografij še malo, pomenijo predvidene monografije nedvomno veliko obogatitev. Do zdaj Je v zbirki Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev izšlo šestdeset knjig. Tako obsega zbrano delo Josipa Murna dve knjigi, zbrano delo Trdine desel knjig, Stritarja prav tako de-set knjig in zbrano delo Tav- den, da ga posebej omenimo, saj je zbirka Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev edinstven podvig na slovenskem in tudi jugoslovanskem knjižnem trgu. Zbirka zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev bo zajela v približno sto knjigah vse. kar smo Slovenci ustvarili umetniško dragocenega in kulturno tehtnega od Linharta mimo Prešerna in Levstika do Cankarja, Zupančiča in sodobnikov. Zbirka je zasnovana po najmodernejših znanstvenih načelih in pri njej sodelujejo najbolj priznani slovenski literarni zgodovinarji. Tako prinašajo knjige zbranih del slovenskih pisateljev ne samo leposlovna dela, pesmi, novele, črtice in romane, temveč tudi še avtobiografske in publicistične spise naših mojstrov-klasi-kov, eseje, članke, ocene satirične in polemične spise, politične sestavke, podlistke, zapiske in naposled tudi pisma, skratka vse, kar kakorkoli odraža in izraža v najširšem pogledu njihovo pisateljsko dejavnost. Omembe vredno je pri teh izdajah tudi dejstvo, da so knjige opremljene z bogatimi in podrobnimi literar-no-zg Hovinskimi opombami knjigami je v zbirki zastopan Jurčič, Levstik s sedmimi. Zbrano delo Kersnika je doseglo že pet knjig, Gregorčiča pa štiri knjige, katerim se bo predvidoma že letos priključila^ prva monografija. Zupančičevo zbrano delo obsega za sedaj samo dve knjigi, Aškerčevo prav tako. Od Kettejevega zbranega dela imamo dve knjigi, Linhartovega in Kosovelovega pa po eno knjigo. Največji obseg so torej dosegla zbrana dela Trdine, Stritarja, Jurčiča, Levstika in Kersnika. Seveda pa je treba vedeti, da je izdaja Gregorčičevega zbranega dela v štirih knjigah že zaključena. Prav tako je zaključeno Stritarjevo zbrano delo, Kettejevo in Murnovo delo. Svojemu zaključku pa se bližajo zbrana dela Janeza Trdine, Josipa Jurčiča, Levstika in Kersnika. Zbirka zbranih del je angažirala najboljše slovenske literarne zgodovinarje, ki so prevzeli urejanje zbranih del posameznih avtorjev. Kljub zaposlenosti in raznovrstnemu delu so se ti naši literarni zgodovinarji marljivo lotili obsežnega in zamudnega dela in večinoma vsi usppš-in opravljajo svoje naloge Posebno priznanje le treba dati gotovo Francetu Kočarja "šest knjig, z osmimi 1 blarju. Ta je urejal zbra- no delo Stritarja, Ketteja in Gregorčiča, katerih izdaja je v celoti zaključena. Tudi Marja Boršnikova u-reja zbrano delo Tavčarja jn Aškerca, vendar pa je delo pri urejanju zbranega dela Aškerca docela zamrlo. Anton Ocvirk je prevzel poleg naloge glavnega u-rednika celotne zbirke še u-rejanje zbranega dela Kersnika in Kosovela, Alfonz Gspan je urednik zbranega dela Linharta, Mirko Rupel Josipa Jurčiča, Janez Logar Trdine in Anton Slodnjak Levstka, Omeniti je vsekakor tudi dejstvo, da se pri tej zbirk’ uveljavljajo tudi m.ajši literarni zgodovinarji in ,o Dušan Pirjevec, ki je uredil zbrano delo Murna, sodeluje pa skupaj z Josipom Vidmarjem pri urejanju Zupančičevega dela. Zbirka zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev ima seveda tudi svoje po-manjk.jivosti in napake, saj brez lega taka izdaja tudi biti ne more Marsikoga moti neenotnost koncepta, ki se ga uredniki drže- pri urejanju del posameznih avtorjev. To je zlasti opazno pri opombah in komentiranju. Medtem ko se nekateri uredniki omejujejo na pripombe, ki se tičejo neposredno dela samega, so drugi v opombe prispevali skoraj je cele razprave. Moti tud različen obseg knjig. Kettejevo zbrano delo obsega dve drobni knjižici, posamezne knjige Kersnika, Stritarja ali knjiga Kosovela pa so nesorazmerno mnogo bolj debele. Tudi knjige istega avtorja niso enakega obsega in so raz--ike v debelini med posameznimi zvezki dokaj za-znatne (To je deloma posledica tudi neenakega papirja Med izhajanjem zbirke so bile velike težave s papirnem in posledica tega je, da je zbirka tiskana na papirju ki je po kvaliteti precej raznolik). Zunanja o-prema tudi ni vedno najbolj posrečena. Čeprav je za tako pomembno delo prav gotovo preskromna, pa bol; moti še dejstvo, da je »valiteta platna različna, dr so nekatere knjige vezane samo v polplatno. Se bolj občutno pa je spreminjanje cen, ki so dosegle pr. zadnjih izdajah precejšnjo višino. To pa nedvomno zbirki ne bo v prid, vsekakor pa ne bo prispevalo k razširjanju teh knjig med široke kroge bralcev. Toda vse te pomanjkljivosti so sorazmeroma majhne. kratke in docela stvarne I posebno v primerjavi gromrim delom, ki je bilo že opravljeno in ki še bo do zaključka zbirke, Zato lahko ponovimo samo to, kar so o tej zbirki zapisali vidni slovenski kulturni delavci. ki so izdaji izrekli vse priznanje Naj zato zaključimo z besedam, glavnega urednika zbirke, univerzitetnega profesorja dr. Antona Ocvirka, ki je zapisal: «Državns založba m mogla storiti večjega, pomembnejšega dejanja v prid slovenski kulturi, kakor da je že takoj ob svoji ustanovitvi sprejela v načrt izdajo zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev. Komur je pri srcu naša literarna preteklost ve, kako nujno, celo piepotrebno je bilo, da čimprei pregledamo in o-vred:it4imo vse kar je u-stvaril slovenski čiovek trajnega in idejnega od svoje prve pesniške besede do danes, ter združimo v literarno zgodovinsko pretehtal o in smiselno urejeno celoti. Ni dvoma, da moremo 'e iz tako zasnovanih zbramn del uspešno razbrati vse bistvene poteze in vrednote naše preteklosti in jih neposredno oživiti v naši zavesti kot sestavine našeg, razvoja in tvornega dUhM Sl. Ru. bo ta enciklopedija stala. Ce kdo plača naprej ob naročilu, je dovolj 260.000 lir. Ce hoče plačevati po 5000 lir mesečno, bo moral plačati 300 000 hr; no to.nno lir mesečno (alj 19.000 ob prejemu vsakega zvezka) pa 260.000 lir. «»----- Ivan Dončevic MiROTVORCI Pr: Državni založbi Slovenije je izšel slovenski prevod romana «Mirotvorcis, .ici ga je napisal sodobni hrvat-ski pisatelj Ivan DončevuS. Za ta roman, ki v slovenskem prevodu nosi naslov »Kavarna Ivana Nepomuka*, je Dončevič prejel literarno nagrado Zveze književnikov, ker je bilo njegovo delo ocenjeno kot najboljši roman v letu 1956. Snov sama je namreč nadvse privlačna. Gre za opis razmer v majhnem mestu v hrvatski provinci, neposredno pred propadom stare Jugoslavije. V majhno mestece pride hitlerjanskj agent nalogo, da pripravj zasilno letališče za Hitlerjevo okupatorsko vojsko. V mestecu sreča svojega bivšega vojnega tovariša iz avstroogr-ske armade, kavarnarja Ivana Nepomuka Kuharja. Tuji agent pozna preteklost kavarnarja in ve, na kakšen nepošten način je prišel do denarja. Zaplet, ki nastane s pridobivanjem kavarnarja za izdajalsko delo predstavlja osredje romana. Pisatelj pa pr, vsem tem naslika bralcu celo galerijo ljudi »miro-tvorcev*, kot jih označuje s posmehljivim nazivom. Med njimi so oblastniki iz stare Jugoslavije, sreski načelnik, žandarji, predstavniki inteligence v podeželskem mestecu :n sebični kmetje. Vsem tem se pisatelj očitno roga in posmehuje. Pri tem pa njegov posmeh ne velja toliko osebam kot bolj mentaliteti. Zanimiva zgodba, prijetno pisanje, posmehljiv ton ter pestrost galerije likov, ki jih pisatelj opisuje vs* to ustvarja zanimiv roman. Knjiga bo gotovo tudi na slovenskem knjižnem trgu dosegla uspeh, posebno še, ker so razmere v majlšnem provincialnem mestecu predvojne Hrvatske precej podobne slovenskim podeželskim razmeram pred zadnjo vojno. PffiorsHllnevnTIf TELEVIZIJSKI NATEČAJ „!dea Iia Amer !čaah“ Poleg lepote se zahteva, da zna odpreti konservno škatlo in segreti vsebino V Torontu v Kanadi so oddajali po televiziji poseben spored z naslovom ^Idealna Američanka*. Pri tej oddaji so smeli sodelovati samo neporočeni moški. Tisti, ki bi odgovoril tako, da bi njegov odgovor najbolj navdušil po slušalce, bi prejel prvo nagrado. Prvo nagrado je prejel moški, ki je dal takole definicijo idealne Američanke: Idealna Američanka mora biti lepa, vitka in svetlolasa. Poleg tega mora znati odpreti konservno škatlo in tudi nje vsebino segreti. To je vse! Nobene druge lastnosti niso potrebne i-dealni Američanki. Kdove, če ta mladenič, ki je tako odgovoril pred televizijsko kamero, ni bil le šaljivec in je pravzaprav s tem odgovorom «potegnil> vesoljno kanadsko televizijsko publiko. Morda pa ima le slabe izkušnje z nežnim delom prebivalstva na a-meriškem kontinentu? Ali pa se je na ta način hotel le maščevati nad kako deklico, ki se je pokazala tako nerodno, da ni znala niti konservne škatle odpreti! Morda pa je fant navsezadnje le mislil čisto resno. Kdo bi mogel vedeti! Vsekakor pa je bilo občinstvo s tem zadovoljno in je vzelo odgovor popolnoma resno. Gotovo ni slabo, če je žena lepa, ljubka, mična, prikupna, vitka in gibčna ter svetlolasa. In če se soozna vrhu tega še na odpiranje kon-serv in še na segrevanje njih vsebine — kaj pa bi hoteli še več! Mogli bi reči* da je vzor za to idealno Američanko posnet iz filmov. Tam so videti same take «lepe, vitke in svetlolase žene*. Ma-rilyn Monroe, Kirn Novak... To so najbrž ideali za povprečnega Američana in »i niti morda ne predstavlja kaj drugega o svoji ženi. A tisto o kon-servni škatli — no, da — taki «lepi, vitki in svetlolasi* deklici — s platna — prav gotovo ni treba, znali tudi tisto. Ne! Saj ima sredstva, da lahko v ta namen najame ljudi, ki zanjo tisto store. Ali pa njen mladi možiček! A bili so časi, ko je bila idealna Američanka nekoliko drugačna, kot jo opisujejo dandanes. Takrat, ko so prvi naseljenci prihajali na kontinent, ko so ee morali bojevati za obstanek, za golo življenje, svoje in svoje družine. Ne samo mož, tudi žena, nežna, plaha in nebogljena žena, je vedno nosila za pasom velik samokres, tak r»a boben. Ko je mesila kruh ali pa trebila solato, ko Je prala perilo ali pa zibala svoje dete. Vedno je bil samokres epri roki*. Ta žena, idealna A-rneričanka, je krepko stala svojemu možu ob strani in je v polni meri prispevala svoj delež pri u-trjevanju svoje posesti in v boju za obstanek, za življenje, za družino. In so še dandanes živi ljudje, ki so take žene poznali, ki so sami z njimi govorili, ki so jih sami videli, kako so znale sukati tudi samokres, kadar je bilo treba. Kaj je bilo takile mladi zeni ustreliti divjega zajca. In to s kroglo in ga podreti s prvim strelom! Ali pa pobiti in odreti kravo, zajahati še najbolj divjega konja, delati na polju, popraviti streho, sekati drva... Ne pa odpreti konservno škatlo... In to so bile žene, ki so postavile temelje današnji Ameriki. One so utrle s svojimi sposobnostmi in nenavadnim pogumom pot k današnjemu blagostanju, so pripravile podlago za hladilnike, televizijske aparate, filme, avtomobile in — konservne škatle. Niso pa bile ne lepe ne vitke — svetlolase so morda bile, a nobena ne bi dandanes prejela nagrade za -sidealno Američanko*! S. A. MODNA HIŠA „mOR“ NI EDINA Pariški »kralji mode* Ustvarjalci „Visoke“ mode ljudje, njih modeli pa Veljajo Več kot milijon lir in celo če so izdelani V serijah zahtevajo zanje „skromno•• Vsoto 100-200 tisoč lir Ko je v Parizu umrl krojač Dior — ali kakor so ga kako je naklonjen svojim uslužbenkam. Pred razstavo imenovali rkralj mode* — je ves zenski svet ugibal, svojih novih modelov je vedno zelo nervozen, toda ko kdo bo njegov naslednik in kakšne bodo posledice nje- vidi, da so klientke z njim zadovoljne, se mu razjasni gove smrti za francosko modo. Toda tudi tukaj je ve- obraz ter začne ploskati in po vrsti objemati svoje ma-Ijal izrek rUmrl je kralj, živel kralj*, kajti kmalu so nekenke. Do svojih boljših odjemalk je tudi zelo rado-Dioru našli naslednika v osebi njegovega komaj 21- ^®ren ter^ jim baje mnogokrat celo pokloni novo oble- NE RAZUME... letnega učenca, ki je že očaral, pa tudi zaprepastil veš svet s svojo novo modno linijo koje delal ispit, ma zdaj je ben vse lahko drQ0&' Stric Japa je pej reku taku: tProvat se more! & stl, kateri ne prova, nanka ne zna! In mi morem0 gledat, da bojo bit vsi naši otroci bol naprej, kokof smo bli mi druži ambot. Bodil in anka Sapa nt bo ojdla, če se pr nameri, da se u šoli na ka$ne viže kaj frdirba. Ma za tisto je zmerom cajt. zato nečko hodi! Uči se, da boš ambot, ko boš vr° velik, kaj znal in za kašen Nuc. Tisto, kar se boi na vadil, ne more uzet nobeden, nanka Sejon ne!* Videš, zastran tega imam jast zdaj ben druge re® po glavi! U nedelo bojo nardili en koncert vsi tisti, teri se učijo u glas beni ma Tiči in jim bo mah«* ses eno palčko od njih Učenik Oskar, kateri )in anka uči. Oskar zna godet forte fino na vjolin mašma na Remoniko, ma anka na Trak. Je f°rte Priden. GRAFOLOG O liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiii bletnov raje prepuščate drugim, kajti v nasprotnem primeru postanete zelo nemirni in neučakani. Smisel za okus je primerno razivit, zaradi česar ljubite harmonično okolje in kulturno občevanje. Možne so bolezni obtočil. RESNICA. Včasih ste trdi, drugič pa močno ljubeznivi. LJUDMILA. Vaš karakter je brez posebnih negativnih / i5' ~""”T , eU Pita, —*v. ^ X / oVnllKVtima .vkilšait* nA.Ol .1^- <- —T- primesi. V življenju se skušajte dvigniti iz sedanje situacije. V bistvu ste dobrodušni in miroljubni in se neradi mešate v tuje stvari. Zaupanje v svoje sposobnosti morate povečati. Več samoiniciativnosti in logičnih zaključkov. KRALJ MATJAŽ. Najbolje se počutite v krogu svojih %L Inlo, *.oV AFi najbližjih. Ljubite romantiko. Ste varčni in skromni, Ne smete opustiti načrtnega napredovanja, kajti nered lahko postane velika ovira za nove uspehe. Ste precej občutljivi. Težko se vživite v novo okolje, imate razvit smisel za družino. Ni priporočljivo, da prepuščate odločitve drugim. Bolj boste zaupali vase, če boste vsak sklep v miru premislili. VESNA-GORICA. Zaradi svoje svežine ustvarjate okoli IA ; oU? oUt sebe prijetno razpoloženje. Ste dobrosrčni in radi priskočite na pomoč ljudem, kateri so zašli v težave, Doživeli boste še mnogo razočaranj, če boste mislili, da so vsi enakih moralnih kvalitet, kakor ste sami. Ponos ne sme preiti v domišljavost ali prevzetnost. S svojimi skrbmi nočete obremenjevati drugih ter skušate skrbi «n težave sami rešiti. Ljubite sonce, zaradi čes-ar čutite ob slabem vremenu depresijo. VLAK. Oseba naj nadaljuje pričeti študij. Njeni koraki v življenju še niso povsem sigurni. Prav zaradi tega je kakršna koli opora najbližjih še vedno koristna. Ima vzoren družinski odnos in bo znala pravilno razdeliti svoje dohodke, Pisec je natančen in mu ni po volji, če njegovih nasvetov ne upoštevajo. Kritike ne sme jemati kot izraz osebnega sovraštva. Nujno utrjevanje telesa. AVTO. Ocenjujte druge po lastnem opazovanju in ne po I&m M U besedah, ki Jih morda slišite tu ali tam. Ste stalnega razpo. loterija in vas je težko spravili iz tira. Rešitev težjih pro- M«d obema skrajnostima skušajte najti zlato sredino. Imate polno lepih sposobnosti, vendar se jih ne poslužujete vedno pravilno. Hitro se morete vživeti v vsako situacijo, pri če. mer je dar govora zelo koristen. Okoli vas je polno problemov; skušate jiih reševati vse naenkrat — posledica je oslabljena koncentracija. LUOKA. Ste zelo spretni tn dobro premislite vsako situacijo, v kateri bi morda sami sodelovali. Tihi in molčeči, kar je dobra opora egoizmu. Zaradi velike občutljivosti ste hitro užaljeni, posebno še, ker tudi malenkostne pripombe vzamete zelo resno in osebno, Bodite bolj živahni. Mnogokrat sumničite, posledica pa je pesimizem, kateri se more spremeniti v še hujšo obliko, če ne prenehate s tem načinom presojanja okolja. ROJAKINJA. Zavedate se dolžnosti svojega poklicnega /Ut*. dela. Jeza ne sme v nobenem primeru zakriti razsodnosti. Življenje gledate z realne in praktične strani, zato vam Je sanjarjenje tuj«. Smisel za umetnost — glasbo In slikanje — je razvit. Morda vas skuša včasih neljubo doživetje odvrniti od začrtan« poti; vedno pa se vam posreči otresti Se negativnega vpliva. Skrbite za svoj nadaljnji intelektualni razvoj. MLADOST JE LEPA. Čestokrat prekorači vaša mirnost in potrpežljivost običajne meje. Cimprej se otresite povsem konservativnega stališča in se oprimete pozitivnih stvari, ka. tere bodo tudi vam koristne. Svojih občutij n« menjavajte zaradi malenkosti. V bistvu ste pošteni in sovražite laž v vsaki obliki, Cut dolžnosti je lepo razvit, v svojem delu ste natančni Iti marljivi. Ljubezen vzamete tako, kakršna je; v tej zvezi ne ljubite sentimentalnega Idealiziranja. Načrte, odnosno ideje skušajte čimprej ostvariti, vendar vam nova poznanstva v tej smeri niso ugodna. POMORŠČAK. Iz vaše pisave j« razvidno, da so čustva veliko bolj razvita, kakor pa spoznanje, kako z njimi pravilno ravnati. V splošnem ste vesele narave in svobodno gledate na življenje, skozi katerega greste brez strahu. Včasih ste celo preodkrttt in morda je prav tu vzrok nekaterim osebnim težavam. Vašo darežljivost morate na vseh področjih omejiti. Čustva 30 sicer globoka, vendar n« toliko trajna, kakor to mislite. VELJAVEN OD 2 . DO 8. JUNIJA Oven (od 21. s. do 20. 4.) Ugoden teden za vzpostavitev sentimentalnega ravnotežja. Od četrtka dalje zvezde zelo ugodne za srčne stvan. Možnosti poslovnega napredka. Bik (od 21. 4. do 20. 5.) V četrtek prijetna srečanja. Nekaj skbi zaradi manjših težav. Gospodarsko izboljšanje in težave v odnosih z okolico. uvojtka (od 21. 5. do 20. 6 ) Ljubosumnost vam lahko prizadene hude nevšečnosti in rani srce. Poslovno so zvezde zelo ugodne in prijatelji vam bodo pomagali. Lev (od 23. 7. do 22. 8.) Vzbudili boste zanimanje, ki bo nevarno za vaš srčni mir. Zvezde so ugodne: trdo delo bo pripeljalo k uspehom, ki bodo prekosili pričakovanja. Devica (od 23. 8 do 22. 9.) Slučajno srečanje in odlična priložnost. Mirno, toda koristno delo in ugod-priložnosti za sklenitev novih prijateljstev. ne Rak (od 21. 6. do 22. 7.) Ugodne spremembe in zaželeno sporoči lo. Sklenili boste simpatično prijateljstvo. Neprijetne raprave glede denarnih vprašanj. Tehtnica (od 23. «. do 22. 10.) Družinski spori zaradi osebnih vprašanj. Imeli boste težave srčnega značaja. Delo ne bo neugodno, vendar možnosti depresij. Škorpijon (od 23. 10. do 21. u.) Različne simpatije bodo motile vaš srčni mir in vaše sanje. Prijetne urice proti koncu tedna. Napravili boste Odličen vtis. Strelec (od *2: U. do 21. Teden boste P*1’ čeli s s°lza‘?i; končali pa9S.m„j hom. V sredin* tedna srečanj • Mnogo obljub. Prijetne rice. Bodite previdni. Kozorog breč9-' d0 2°: z »se- li se boste ^ bami, k0. ll,illco 'zvezde * listijo. ZveWju. godne za ^a- ček zaroke. Vener ^{ons)tj ga pohlevnim. T pogovor. OOOOOOCOOOt V NEDELJO V Bmmci PRIST Kosci s tržaškega področja bodo preizkusili svoj e moči Nagrade najboljšim knscem so prispevali Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov, Primorski dnevnik in Kmetijska zadruga Prihodnjo nedeljo bo to-. izbira primernih travnikov rei tekmovanje koscev, pr- ni velika, kot smo že deja-va tovrstna prireditev na j li, prav zaradi suše. in to tržaškem področju. Tekmo-j bodo morali tekmovalci u-Vanje organizira Kmečka : poštevati. rveza in Zveza malih po-aastnikov, ki sta doslej ličili vse potrebno, da bo tekmovanje imelo čim širši obseg, da bo zajelo čim Več tekmovalcev, da bo i-•helo značaj pristne kme& 156 prireditve. Ce bo letošnje prvo tekmovanje koscev dobro u-sPelo, in ne vidimo razloga, zakaj ne bi, tedaj smo tahko prepričani, da bo tekmovanje koscev postalo vsakoletna tradicionalna Prireditev naših kmetov, ki Se bo zaradi tega tudi iz leta v leto večala in širila. Toda ostanimo pri letošnjem tekmovanju. Najprej naj povemo, da se je do Petka prijavilo že 26 kos-'ev, ki bodo na tekmovanju preizkusili svoje spolnosti. Doslej prijavljeni tasci so iz Bazovice, Sv. kfcrbare. Jezera in Trebč, Vendar se pričakuje, da bo njih število do zaključka tekmovanja še naraslo in 'ta se bodo pozivu na tekmovanje odzvali kosci tudi k drugih vasi. Predstavniki Kmečke zve- ze m Zveze malih posestni- kov so že bili v Bazovici, kjer so stopili v stik s kme-t' in si ogledali nekatere travnike, ki bi prišli v poštev za tekmovanje. Tu je tlo treba gledati predvsem [m to, da se dobi kar naj-^!j enotno zemljišče, to Se pravi primerno velik travnik z enakomerno raz-mščeno travo brez krtin, 51mi in grmičevja. Tu je Prišlo tudi do prvih težav, ^radi suše je trava letos ®t|ba in marsikateri kmet-Je< Predvsem oni, ki imajo fn°jene travnike, niso ho-več čakati na dež in že pokosili. Kdor še ni, bo lil vsie; pokosil v teh dneh. ■lub temu, da izbira ne velika, organizatorji no upajo, da bodo do- lt za tekmovanje prime-6P travnik, ki bo vsaj do k°t°ve mere ustrezal željam 1,1 zahtevam tekmovalcev organizatorjev. Najbolj 'kalno pa bi seveda bilo, bi v tem tednu prišlo P večjega dežja in stvar bi 'a rešena v vsestransko Poveljstvo. Vsekakor pa bomo naše Pelje pravočasno obve- »tUi. kšjti »M kje bo tekmovanje, zvedeli smo, da se o tekmovanja, kot gle-°i seveda, udeležili šte-„ ‘ni kmetovalci našega *Pročja. ®edaj pa še nekaj o tekanju samem. Najprej omenimo, da bo trav-**• ki bo določen za koš-VT’ okoličen. Vsak tekmo-bo dobil določeno f*No, ki jo bo moral po-Proge bodo označe- n r^ne. To pomeni, da bo številkami, ki bodo iz-tekmovalec pred za- Jtkom košnje potegnil pa-j^J^k, na katerem bo ozna-številka proge. To Je ^ebno zaradi tega, da kdo potem protestiral, ta’ ta ie lmel boljšo progo P itd. Zavedati se namreč, da letos Na vsak način pa bo komisija, ki bo kosce ocenjevala, upoštevala morebitni slabši teren ali pa stanje trave. Ocenjevalno komisijo bodo sestavljali starejši kmetje, ki se dobro razumejo na košnjo. Vsak član komisije bo napravil svojo oceno, potem pa se bodo člani sestali in skupno pregledali svoje zapiske. Zaključni seji komisije bodo prisostvovali predstavniki Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov, predstavnik «Primorskega dnevnika* in predstavnik Kmetijske zadruge. Najboljšim koscem bodo dodeljene denarne in druge nagrade. Zaenkrat vemo le to, da bodo denarne nagrade prispevali Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov ter »Primorski dnevnik*, medtem ko bo Kmetijska zadruga dala na razpolago nekaj bonov za brezplačen nakup kmetijskih potrebščin, semen ali podobnih artiklov. Po tekmovanju bo za vse udeležence prirejena zakuska, ki jo bč ponudil lastnik pokošenega travnika, in tu bodo tudi razdeljene nagrade. Tekmovanje, za katerega vlada med našim podeželskim prebivalstvom veliko zanimanje, bo torej pomembna, rekli bi strokovna prireditev naših kmetov, ki ima vse pogoje, da doseže največji uspeh. Ce letošnje tekmovanje ne bo tehnično organizirano do popolnosti, naj vsi zainteresirani upoštevajo, da organizatorji niso pravočasno računali z najvažnejšim faktorjem tekmovanja, ki je vreme. Vsekakor pa bo letošnje prvo tekmovanje dragocena izkušnja za prihodnost, kajti morebitne napake pri letošnjem tekmovanju se pri prihodnjem prav gotovo ne bodo več ponovile. Za zaključek naj še enkrat pozovemo vse naše kmete kosce, da se prijavijo k tekmovanju, ki se zaključi v torek. Prijave sprejema koordinacijski odbor Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov v Ul. Geppa 9, kjer dobite tudi vse potrebne informacije. Če ne morete stopiti v mesto, tedaj lahko tudi telefonirate, in sicer na štev. 35-458. MA CKO VL JE Danes popoldne bo v naši vasi pomembna kulturna prireditev, si sovpada s 60-let-nico donučega prosvetnega društva «Fnmorsko». Za prireditev se je naša mladina že dalj časa pripravljala, saj gredo prve priprave že tja v pretekli marec. Takrat je bil ustanovljen nov odbor prosvetnega društva, ki si .je zadal prav nalogo, da kar najbolj dostojno proslavi (šestdesetletnico društvenega obstoja. Računali smo, da bo pri proslavi sodelovala vsi vas, a žal so nekateri svoje (sodelovanje odtegnili, ker menijo, da je treba biti najprej polit-kant in šele potem prosvetar. Ne glede na to pa je naša mladina storila vse, da bo program čim bolj pester in zanimiv. Glavna teža prireditve pada na ramena mladincev in mladink, ki se bodo predstavili s šaljivo igro Milčinskega «Trije snubci* ter s šaljivim prizorom »Svakinja*. M ( ide igralce, ki bodo nastopili v obeh igrah, je za nastop na odru pripravil Justo Košuta oziroma njegova žena. Poleg deklamacij bomo na prireditvi slišali tudi dekliški kvintet, ki nam bo ob spremljavi harmonike zapel nekaj lepih slovenskih pesmi, med njimi tudi znano Avsenikovo «Tam, kjer murke cveto*, medtem ko bo predsednik prosvetnega društva pred začetkom prireditve spregovoril nekaj priložnostnih besed o zgodovini domačega društva. Med prireditvijo bo igrala mačkoljansko-dolinska godbs, ki bo zvečer poskrbela tudi za ples na steptani zemlji-Prireditev bo letos na dvorišču hiše čt. 70, ki. je last Marije Purger. Omenimo naj še, na bo ples tudi jutri, n sicer od 20. ure dalje. Vse okoličane, a tudi meščane vabuno, da se lepe slovensko prireditve udeležijo v kar največjem številu. tem, ko je že vsa uničena. Dober gospoaar takoj popravi in ne čaka, da se mu streha podere na glavo. Obvestilo rejcem bikcev Obveščamo zainteresirane živinorejce, da bo v mesecu juniju spomladanski pregled za’ potrditev bikov. Zakon ne dovoljuje iraeti nepotrjenih, nad 10 mesecev starih bikcev ali za katere ni v teku prošnja za potrditev. Torej vsi lastniki, katerih oikci bodo prihodnjega meseca junija stari 10 mesecev, morajo predložiti po svoji občini do konca tega meseca prošnjo na posebnem obrazcu, ki se dobi ls.otam, naslovljeno na Pokrajinsko komisijo za potrditev bikov — Ulica Ghe-ga 6-1. Ravno tako morajo predložiti prošnjo lastniki že potrjenih bikov, katerih potrditev poteče meseca junija. Vsa potrebna pojasnila se dobijo na sedežu Komisije ali telefonsko na štev. 23-927. KMEČKA ZVEZA IN ZVEZA MALIH POSESTNIKOV priredita v nedeljo dopoldne, 8. junija 1958 v BAZOVICI tekmovanje koscev Med najboljše kosce bo razdeljenih več nagrad, po končani košnji, ki bo trajala predvidoma eno uro, pa bo za vse kosce prirejena zakuska. Tekmovanja se lahko udeležijo vsi krnelo-valci tržaškega področja. Vpisovanje in vse podrobnejše informacije lahko dobile na sedežu koordinacijskega odbora Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov v Ul. Geppa 9 med uradnimi urami, in sicer do torka, 3. junija KMEČKA ZVEZA IN ZVEZA MALIH POSESTNIKOV IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIItllltlllllllllllllllllllllimnnilllllllUlMHMIIIIIIIIIUIIIIIUIIIIIIIIIUIIIHIIUUlUllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIINIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIII Nenadno napenjanje pri goveji živini K0NK0NEL Asfaltirana pot, ki vodi z nove ceste do naše vasi, kaže vedno več reber in lukenj. Ni še taka, da bi bila za vožnjo nevarna, a če bo šlo še nekaj časa tako naprej in ne bo nihče pomislil na popravilo, tedaj bedo luknje postale nevarne, najbolj seveda za raznovrstna motorna kolesa. Ali ne bi bilo bolje in tudi ceneje, ko bi cesto, ki začne kazati rebra takoj popravili, saj bi za tako popravilo potrebovali mnogo manj dela, časa in denarja, kot pa po- Nenadno napenjanje opažamo precej pogosto pri goveji živini ob času paše in kadar krmimo mnoge sparjene ali ovenele detelje zlasti pred cvetjem, dalje po krmljenju repnega, pesnega ali zeljnega perja, pa tudi repe, pese in krompirja. Napenjanje nastane zaradi prevelike množine plinov, ki se naberejo pri prebavnem vrenju v vampu tako hitro, da jih žival ne more sproti odvajati. Nevarna krmila so za govedo vsa ona, ki v vampu hitro vro in tvorijo preveč plinov. K tem spadajo vse vrste mladih detelj in drugih metuljčnic v sparjenem ali zmrznjenem stanju, zablateno, gnilo ali plesnivo seno, pokvarjena silažna krma, zmrznjena repa, pesa, korenje, krompir in neredko škodljive rastline (zlatičnice, jesenski podlesek in dr.). Napenjanje lahko nastane tudi, če se goved pa*c na travi, na katero je padla hladna rosa ali slana. Teleta napenjajo lahko večje količine mleka, če ga prelilastno pijejo Posebno pogost je pojav napenjanja po hladnih pomladih, ker vsebujejo trave prekomeren odstotek vode. Najočitnejši bolezenski znak je povečanje trebušnega obsega in tako huda napetost, da se v kratkem času lakotnice več ne vidijo. Posebno leva lakotnica je čisto zalita in napeta, kakor koža na bobnu. Bolna žival je nemirna in plašno gleda, glavo drži stegnjeno in gobec odprt. Dihanje je naporno, pospešeno in po- * "4*. ' ____________ | I _ 'M ■ ^ * ■ -7 Vaež',1 Vgal JK:: * , jmfr *;• ,VJ Letos ni tako visoke trave, saj je suša hudo prizadela travnike. Kljub temu pa je bo toliko, da se bodo naši kosci lfehko pomerili ,v tekmovanju, ki bo prihodnjo nedeljo dopoldne v Bazovici. vršno, utrip žil« je pospešen in slab. Žival ne žre in ne prežvekuje, suva z nogami proti trebuhu in ječi, pripravlja se k blatenju, vendar ne spravi mnogo iz sebe. Ce ni hitre pomoči, se začne tresti in potiti, stoka, pade na tla in zopet vstane. V nekaj minutah se nato zgrudi, zaduši ali ji poči vamp. Seveda niso vsi primeri tako značilni, ker se sem in tja govedo tudi brez zdravljenja popravi. To zavisi od količine zaužite krme, ki ustvarja abnormalno prebavno vrenje v predželodcih. Najtežji primeri se pojavijo po zaužitju še ne cvetoče mlade ali sparjene detelje. Prva pomoč ali zdravljenje je pri napenjanju večkrat nujna. Ce ni napenjanje prehudo, poskušamo pritiskati na vamp s pestmi in masirati vsakih 10 do 15 minut. Žival postavimo s prednjim delom života više. Hitreje se izpraznijo plini z uporabo požiral-nikove ali želodčne sonde ali če take nimamo, z uporabo vitne gumijaste cevi, ki jo r.emažemo z oljem ter previdno potiskamo skozi požiralnik do predželodcev. Tudi v tem primeru moramo postaviti živali- tako, da stojijo s prednjimi nogami više. V težjih in grozečih primerih napenjanja se poslužimo posebnega bodalca z nožnico ali trokara, s katerim napravimo vbod v levo lakotnico tam, kjer je vamp najbolj napet, to je štiri prste od kolka in štiri prste od ledvičnih kosti. Trokar potisnemo skozi kožo do držala v vamp. Bodalce potegnemo potem ven, nožn ca pa ostane tak ) dolgo notn, dokler večina plinov ne izpuhti iz vampa To traja 10 do 30 minut. Ce nimamo trnkarja pri rokah in je prva pomoč pri ži-vinčetu res nujna, napravimo vbod na levi lakotnici z navadnim čistim žepnim nožem Po vbodu, kjer je ostrina noža obrnjena navzdol, obrnemo nož tako, da se razširi odprtina, »kozi katero uhajajo plini, fce imamo jodovo tinkturo pri roki, namažemo vbodno ranico z njo, neogibno potrebno pa to ni. Nevarnost, da se naknadno pojavi vneti« potrebušnice pri govedu, ni velika. Vendar moramo noževo klino pred vbodom očistiti. Kadar je veterinar v bližani, prepustimo zdravljenje njemu. Dogaja se pa često, da je treba živini nuditi nemudoma prvo pomoč in je vsako čakanje usodno. Vsaj več ur ali en dan potem, ko je prešlo napenjanje, ne da-* mo živali nobene krme, d« se predželoaci očistijo in u-mirijo. Sele nato dobe živali nekaj dobrega sena in mlačen napoj z malo otrobov in kuhinjske soli. Napenjanje preprečujemo £ pravilno pašo in krmljenjem živine. Pri krmljenju meš i-mo pokošeno deteljo spomladi s senom ali slamo in je ne damo preveč naenkrat. Pasa na deteljiščih, kjer niso vmes posajene druge trave, naj ne traja predolgo. Ivanka Kovačič je imela 90 let Pred dnevi, in sicer 28. maja, je slavila svoj SO. rojstni elan gospa Ivanka Kovačič, duma iz Komna, a že celih 78 let stanujoča v Trstu. Ko smo io obiskali na njenem domu na Lonjerski cesti, skoraj nismo verjeli, da ima slavljenka toliko let, saj bi ji vsakdo prisodil vsaj petnajst let Vianj. Njena iivljenjska pot je pot tolikih žena in mater. Leta 1907 se je poročila, v zakonu je imela dva sina, od katerih ;e eden padel v NOB, tudi drugi sin je umrl, prav tako mož. Ostala je sama, vendar ima še vrsto drugih sorodnikov, ki so se je prav ob njenem rojstnem dnevu spomnili s čestitkami in darili. Gospe j Ivanki, ki je vse ž uljenje trdo delala, želimo, da bi še dolgo vrsto let čila in zdrava preživljala zatlužet. počitek! KRIŽANKA I Besede pomenijo: VODORAVNO: 1. zanimi- vost; 14. začaranost; 18. svo-jilni zaimek; 19. majhni kipci krilatih dečkov; 21. jaz (lat.); 22. razpravljam; 24. velika riba, 25. oseba iz Jurčičeve povesti nJurjj Kozjak* (cigan!); 27. naslov, naziv; 28. tuje žensko ime; 30. izredno živahno, domiselno; 31. začeti; 33. krokodil; 35. gora v Julijskih Alpah; 36. čistoče; 38. kos pohištva; 39. kos pohištva; 40. kraj ob jadranski obali v Hivatskem Primorju; 42. ljubkovalna oblika ženskega imena, 43. moško ime; 44. to (let.); 43. prebivalec stare Španije; 47. samci domačih živali; 49. osebni zaimek; 52. ljudska oblika moškega imena (Ignacij); 53. tisti, ki mu je volilo namenjeno; 55. kar je prijeto h kakšni stvari kot nepomembna pritiklina; 5«. središče vrtenja; 59. vrsta puloverja (dvoj.); 60. člani znanstvene ustanove; 62. ime pesnika Gregorčiča; 64. stavčna nikalnica; 65. švicarski kanton; 66. otroški vzklik bolečine; 67. kratica za narodna republika Hrvatska; 66. izdelovalec vojnih potrebščin; 7C. pogumen otrok; 73. reka na skrajnem zahodu Nemčije; 74. z veeeljem, pripravljena; 75. prebivalec pokrajine v Zadnji Indiji; 77. nakaz smeri; 76. zabuhli, napihnjeni; 80. medmet; 81. organ ribe; 83. zdravljenje ženskih bolezni; 84 namenoma, škodoželjno. NAVPIČNO: 1. vrsta nosoroga; 2. reka v ZSSR; 3. prebivalec velike azijske pokrajine; 4. medmet; 5. časopisni (papir); 6. ime žene nekdanjega diktatorja v Argentini Perona; 7. pripomoček za izdelovanje sira; 8. nejasno nakazovati, nedoločno opozarjati; 9. kratica za tega meseca; 10. z velikim nosom; 11. makedonsko kolo; 12. kraljica A-sirije (2000 let pred n. e.), znana po tem, da je uredila bajne vrtove; 13. slovenski tednik; 15. shramba za vozove; 16. besede, ki jih ob začetku naslovimo na kakšno osebo (množ.); 17. nevaren škodljivec krompirja; 20. naprava, ki onemogoča razpršitev isker; 23. pesniška figura; 26. tuje moško ime; 29. majhna zemeljska votlina, 32. moško ime; 34. vas na Kočevskem; 37. tuje žensko ime; 41. teliček; 46. peti z globokim glasom; 48. gora v Armeniji; 50. brez besed; 51. resasta; 54. angleško žganje; 56. hrvatski skladatelj (Krsto); 57. filmsko platno; 59. ženske, ki se obnašajo kakor moški; 61. malovredna stvar; 63. po vladajočem okusu; 65. zveza, združenje (dvoj.); 69. zgodaj; 71. obalno mestece nedaleč od Savudrije; 72. baje- slovni bog vetrov; 73. mesto v Koreji; 76. reka v Afriki; 77. število; 79. zadnji črki ▼ besedi pod 70. vod.; 81. veznik; 82. druga in prva črka besede pod 8. navp. REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE VODORAVNO: 1. kapitalu zem, 12. demoraliziran, 14. Pucar, 15. dajem, 17. Toran, 18. kober, 22. raket, 24. kalal, 25. kooilar, 27. vatel, 29. tarok, 30 pole, 31. Aden, 33. Jazon, 35. udav, 36. posode, 38. ožar, 4u. Bača, 41. Ta, 42, nje- ni, 43. iks, 45. Italo, 46. Ir, 47. ovoj, 49. dota, 51. skoraj, 53. lati, 55. repar, 57. seti, 59. o- ral, 60, Nimes, 61. ričet, 63. rovarim, 65. poziv, 66. sezam, 68. Mates, 69. kasen, 70, Ko-rab, 72 sujem, 73. naturalizu ran, 78 sestradanec NAVPIČNO: 1. Kecal, 2. A-man, 3. por, 4. Ir, 5. ta, 6. e- libi, 7 li, 8. iz, 9. zid, 10. erar, 11. majav, 12, dura k, 13. nekaj, 14 polovnjaček, 16. me- tabolizem, 17. tara, 18. kolo, 19. obedi, 20. Ela, 21. Rado, 23, teza. 24. kadaver, 25. kosi-atom, 52. oris, 54. amin, 56. ter, 26. režiram, 28. ločitev, 29. tutor, 30. ponos, 32. Natal, 34. naris, 36. ped, 37. ekt, 39. raj, 44. »kore, 48. opis, 50. rezon, 58. iva, 60. nosen, 62. Taras, 64. Atila, 65. pajac, 67. Mate, 69. Kure, 71. bus, 71. sin, 74. rt, 75. ar, 76. id, 77. z«. IB MOČNO, NA Bolj močno kot 4 Kor Pobesneli so se traper j 11 VOGLI na a n le is. .i 1 ŽIV NF PRIDEŠ OD TOD. UMA-ZRNEC * on i Slej o a POLKOVNIKA, ŠE JIN N/ dobil za - DOSTI > KAJ P KAJ, LASULJO NOČEš TldŽE POKAŽEM J f->AM Kor VINAR S/ / 44-30 OLKOVAJIK / ^ • I \ KAJ ČMKAMP tom ')roREJ,DCOm ? KMALU NATO. E NA TLČN dovTnae ča L tom , rodov) toda. pazite, da DFESoh so NAS) '"PjjŽKT NE U-.// ŽIVELI ,prua- Junak/ / TJJrčJj KAJTI TEU JBLE č6L£* . Nikoli** l VEČ S ~ H POMNI-VfC S// - --- -J (Nadaljevanje sledi) Vreme včeraj,- Najvišja tempe, ratura 26.1, najnižja 18.5, zračni tlak 1015.8 stanoviten, veter 8 km severozahodnih, vlaga 67 odst., nebo 4/10 poobtočeno, morje skoraj mirno, temper, morja 22.4. Vreme danes: Spremenljivo. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 1. junija Fortunat, Radovan Sonce vzkie ob 4.19 in zatone ot> 19.46. Dolžina dneva 15.27. Luna vzide ob 19.20 in zatone ob 4.05. Jutri, PONEDELJEK, 2. junija Evgen, Srčan Izjavi NSZ in KPI o volilnih rezultatih Na so volitvah na našem se levičarske sile področju okrepile KPI pravi v svoji izjavi, da je zadovoljna z uspehom svoje kan-didatne liste - Okrepiti je treba enotnost protifašističnih sil V preteklem tednu co bili poro v vseh slojih mestnega, objavljeni uradni izidi parlamentarnih volitev v tržaškem okrožju in v vsej italijanski repubiiki. Iz teh izidov je razvidno* da so se levičarske sile in zlasti Komunistična partija in Socialistična stranka okrepile ter kljub vsej klerikalni, vladni in fašistični gonji dosegli zadovoljive uspehe. Po drugi strani pa je vključitev tisočev novih volivcev v tržaške volilne sezname, kot tudi dejstvo, da je v Trstu volilo ittd 7.000 volivcev, ki niso sploh vpisani v volilne sezname občin tržaške pokrajine, omogočilo znatno zvišanje demokristjanskih in fašističnih glasov, ki ne odražajo dejanskega razmerja med naprednimi in med konservativnimi in fašističnimi silami na našem področju. Zaradi tega izmaličenega sestava volilnih upravičencev na našem področju bodo v poslanski zbornici zastopali Tržačane Vittorio Vidali (KPI), demokristjana Sciolis in Bologna ter verjetno fašist Gefter-Wondrich. Odbor Neodvisne socialistične zveze nam je poslal v objavo svojo izjavo glede nedavnih volilnih izidov v tržaški pokrajini. NSZ ugotavlja, da so se v teh volitvah levičarske sile okrepile, ker sta se okrepili zlasti Komunistična in Socialistična stranka. NSZ ugotavlja, da je povečanje demokristjanskih in misov-skih glasov posledica vključitve v tržaške volilne sezname novih volivcev, ki niso s tega področja. Zato tržaško predstavništvo v poslanski zbornici ne bo ustrezalo dejanskemu stanju političnih sil, ker bodo v poslanski zbornici zastopali Trst dva demokrist-janska in morda en fašistični poslanec ter samo en levičarski poslanec, čeprav niso demokristjani in fašisti skupaj dobili niti polovico veljavnih glasov. Zaradi tega NSZ meni, da je potrebno, da se za bodoče politične in socialne borbe doseže tesnejše sodelovanje med vsentt tržaškimi delavskimi in demokratičnimi silami in da se za dosego tega smotra iz-, ločijo iz vrst levičarskih strank, nerazumevanja in ožji stranliiurski interesi, ter naj se uveljavi iskren duh demokratičnega sodelovanja. Nato NŠZ ugotavlja, da je okrepitev PSI na nedavnih političnih volitvah drugo pozi- okoliškega in podeželskega prebivalstva, med italijanskimi in slovenskimi delavci. Potem ko ugotavlja uspeh levičarskih strank v vsedržavnem merilu, NSZ opozarja stranke demokratične levice, od PSDl do leve struje KD, na njihovo odgovornost pri usmeritvi politike nove vlade. Glavno vlogo za novo politiko v državi pa morata imeti KPI in PSI, ki imata množično podporo delavstva. Ta politika bi morala nakazati nove perspektive in bistvene strukturne reforme države in naj obenem nudi svoj prispevek v borbi za sodelovanje in mir na svetu. Včeraj sta se sestala federalni odbor in federalna kontrolna komisije tržaške avtonomne federacije KPI in skupno razpravljala o volilnih izidih, z zadovoljstvom sta ugotovila uspeh komunistične liste v Trstu, Miljah in ostalih okoliških občinah ki je privedel do izvolitve Vidalija v poslansko zbornico. Povečanje komunističnih glasov na tem področju, ugotavlja sporočilo o sestanku, pomeni tudi znaten prispevek k napredovanju KPI v vsej državi in je dokaz vedno večje podpore italijanskih in slovenskih ljudskih množic tržaškega področja programu in borbam KPl Ta uspeh je tembolj značilen, ker je bil dosežen kljub veliki protikomunistični kampanji. Proti kommistom, je rečeno v sporočilu, so za časa volilne kampanje nastopile tudi državne oblasti z nezaslišano prepovedjo govora v slovenščini na Trgu Unita, Federalni odbor In federalna kontrolna komisija se zahvaljujeta vsem članom partije, komunistični mladini in ženam, ki so dali svoj prispevek za dosego tega volilnega uspeha. Nato pa se zahvaljujeta in pozdravljata vse volivce, ki so v teh volitvah zaupali KPl in zagotavljata, da bo tržaška avtonomna federacija KPI okrepila borbo za u-resničitev svojega programa, in sicer za demokratizacijo in gospodarski napredek področja. Zaradi tega bo zahtevala tudi čimprejšnje občinske volitve v Trstu in valitve za izvolitev tržaških senatorjev. Obenem pa se bo borila za integralno prosto cono za tržaško avtonomijo v okviru deželne avtonomije, da se osvobodi Trst komisarskih režimov. Pred klerikalnim nasiljem tivnd dejstvo, ker je sociali-stičnji stranka našla sedaj pod- Skuterist iz Barkovelj se je smrtno ponesrečil Trčil je s svojim vozilom v avto in odletel sedem metrov daleč Blatna hitrost je zopet ter-1 škem oddelku, kjer so si se- jala svojo žrtev. Zaman je govoriti in opozarjati motocikliste, posebno še skuteriste, da je polje priti na cilj s kako' minuto zamude, kakor ni iti p redčasno v bolnišnico s hudimi posledicami. Toda žal so opozorila ravno za skuteriste zaman in ni čudno, če se najvgč nesreč pripeti tej skupini motoriziranih oseb Tudi včeraj je skuterist izgubil življenje. Tokrat ne gre za ml-adega fanta, ki uživa s hitrostjo, temveč za 46 let starega ueiAvca Emila Martelanca s KO n tovelsKe ceste. Okoli 9.3U s# je mož peljal s svojim *lK:terjeni po Miramar-skem drevoredu proti domu. Njegova hitrost je bila precej dl zna,*■ zaradi cesar ni utegnil zavrdti, kot bi moral na križišču, z Ul. Bovedo, iz kateie je privozil za volanom svojega avta' 5ti-letm Donato Kizzi s Sprehajališča Sv. Andreja. Ktkll smo ze, da je Martelanc v zadnjem trenutku pritisnil na /.uporo, a trčenja ni mogel prepheciti, zaradi cesar je odletel 'sedem metrov naprej in panel ‘%t obležal poleg razbitega vazjla. isjegnvo stanje je bilo že na prvi pogled resno in tako so ga naložili na prvi av*o, ki je privozil mimo ter ga odpeljali z vso hitrostjo v bolnjrmco. Zdluvniki so takoj spoznali, da je njegovo stanje btezuj# no, J vseeno so mu nudili uro časa v s« (potrebno pomoč Martelanc pa je v trenutku, ko je stopil Ba kirurški oddelek njegov sorodnik, ki je bil obveščen f o nesreči, podlegel hudim (poškodbam. Prometni nesreči Zve, or se je pri,, e,da v Istrski ulici huda prometna nesrfča, pri kateri je 32-letni Ervieo Gerin iz Ul. Baiamon-ti mfd vožnjo z vespo oplazil Mardelta Pizzigo iz Ul. Kon-chetto, ki se je s kolesom peljal V isto smer. Zaradi tega sta se Pizziga in Gerin znašla skupno s 47-letnim llgoif Drobnichem iz Ul. Baia-rnonti 8», ki se je peljal na drugem sedežu motorja, na cestrjem tlaku. Prva dva sta se rfšila brez poškodb, medtem ! ko si je Drobnieh pri padeji zelo verjetno prebil lobanja. V bolnišnici so pone-»iečenca sprejeli na I. kirur- veda pridržali prognozo. Okoli pol enajstih zvečer pa je 17-letni B’rancesco Hustia iz Ul. S. Daniele podrl z motorjem na tla Vincenza Mogellija iz Ul. Combi, ki je moral po zdravniško pomoč v bolnišnico Iz previdnosti so ga pridržali s prognozo okrevanja v nekaj dneh na opazovalnem oddelku. K» ------- Avto podrl izletnico Priti iz vade del Grappa v pokrajini Belluno v Trst na izlet in končati v bolnišnici, m bilo na sporedu 69-letne Giacomine Colmanet vd. Sca-gliotti. Toda sedaj ji ne preostane drugega, kot potrpeti in se vrniti domov. V bolnišnici jo namreč niso pridržali, temveč so jo po razkužitvi rane na glavi in podplutb na nogah odslovili in ji priporočili teden dni počitka. Zenska se je včeraj zgodaj ropoldne sprehajala po Nabrežju N. Šauro in je občudovala zaliv, zaradi česar ni dovolj pazila, ko je prekora čila cesto. Na vogalu z Ul. F. Venezian se je zaletel vanjo * svojim avtom Alfonso Feni-ce iz Tržiča, ki je vozil proti Sv Andreju. #»________ Avto povozil otroka Pouuugo uio Kasneje je 19-letni Vittorio Russo iz Ul. Pa-dovan z grozo opazil pred svojim fiatom 600 majhnega otroka, ki je kakor blisk pritekel iz veže hiše št. 13 v Ul. Ghir-lundaio in hotel tik pred vozilom steči na nasprotni pločnik. Russo je pritisnil na zavoro, vendar je bil otrok preblizu, zaradi česar ni mogel preprečiti, da ga ne bi podrl na tla. Otroka, ki so ga identificirali za 8 let starega Roberta Bo-binija iz Ul. Ghirlandaio, so morali odpeljati z rešilnim a /tom v bolnišnico, kjer so ca pridržali na 1. kirurškem oddelku. Zdravniki so mnenja, da bo neprevidni Bobini ozdravel po 15 ali 20 dneh skrbne nege. in pred fašizmom, ki jih podpirata pogubna vladna politika in šovinizem, tržaška avtonomna federacija KPI meni, da je potrebna najširša enotnost delavskih, demokratičnih in antifašističnih sil v teh obmejnih krajih, kjer je e-notnost med Italijani in Slovenci jamstvo za mir, demokracijo in napredek. Solidarnost KPI s francoskimi delavci Na skupni seji odbora tržaške avtonomne federacije in kontrolne komisije KPI, ki je bila včeraj, je bila sprejeta resolucija, v kateri je rečeno, da tržaški komunisti sprejemajo poziv vodstva KP[ italijanskim delavcem in italijanskemu narodu, naj izrazijo svojo so.idarnost francoskim delavskim in demokratičnim silam, ki se junaško borijo proti fašizmu v obrambi republike. Pozdravljajo francoske komuniste in pozivajo na solidarnost tudi vse tržaške delavce in demokrate. Po sporazumu v Rimu Stavka pomorščakov se je včeraj končala Odplule so tudi ladje, ki so zaradi stavke ostale dlje v pristanišču Včeraj so se v Rimu na ministrstvu za trgovinsko mornarico nadaljevali razgovori med predstavniki sindikatov ia brodarjev ob posredovanju ministra Cassianija. Končno so se sporazumeli, da bodo 6. junija nadaljevali pogajanja, sindikati pa so se obvezali, da bo stavka pomorščakov prenehala, in sicer ob 14. uri. V Trstu so se takoj potem, ko je prišla vest o prenehanju stavke, pričele priprave za odhod ladij. Ze ob 16.30 je odplula ladja «Aurelia», ki jo ie najel CIME za prevoz izseljencev v Avstralijo, Na ladjo se je vkrcalo 765 izseljencev, in sicer 234 Italijanov iz raznih pokrajin, 79 Avstrijcev, 83 madžarskih beguncev, ki so prišli iz Avstrije, 191 beguncev iz raznih taborišč v Italiji ter 177 izseljencev iz raznih evropskih držav. Sinoči je odpotovala tudi ladja «Valfiorita», ki je zamudila odhod zaradi stavke. Končno je odplula ladja Tržaškega Lloyda «Livenza», ki bi bila morala odpotovati že predvčerajšnjim. S tem se je položaj v pristanišču normaliziral. Vsekakor upamo, da bodo brodarji pokazali pri obnovitvi pogajanj več pripravljenosti za rešitev spora. «»------- URNIK POSTE Danes bodo poštni uradi de-lovtfH le za sprejem korespon- dence in brzojavk, in sicer dopoldne. Pismonoše pa bodo dopoldne tudi raznašali pisma. Jutri bo veljal za vse urade prazniški urnik. Samo osrednji brzojavni urad bo kot po navadi demval nepretrgano. OBVESTILO POSTE Poštni urad v Ul. deila Bor-sa ostane od danes do 5. t. m. zaprt, ker belijo prostore. Poletni urnik trgovin Zveza trgovcev na drobno sporoča, da stopi s 1. junijem v veljavo poletni urnik trgovin, ki je določen s prefektur-nim dekretom. Na osnovi tega dekreta se bodo popoldne trgovine odpirale in zapirale pol ure kasneje kot do sedaj. Ta urnik pa ne velja za trgovine in skladišča z gradbenim materialom, trgovine av-to-moto-ciklov, prodajalne e-lektričnega materiala in plinskih ter vodovodnih potrebščin, železnine in prodajalne strojev ter za zlaščičarne. Poletni urnik trgovin, v katerih prodajajo barve, potrebščine za soboslikarje, lake in podobne potrebščine, je stopil v veljavo že 1. marca. Te trgovine so odprte od 7.30 do 12. ure in od 15.30 do 19. ure. iiiilliiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiitittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiHiHitiuiiijiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiiiii Iz sodnih dvoran Obsodba prodajalca sukna zaradi prevaro z menicami Dve obsodbi zaradi bankrota . Hotel je napraviti samomor, pa so ga še obsodili, ker ni imel orožnega lista . Ne spravljaj moških v skušnjavo! - Zaplenili so mu avto in ga povrh še obsodili pogojno ŠIVALNI STROJI SINGER in druge dobre znamke — velika izbira novih m rabljenih dobite po zelo ugod mh cenm v Trstu, Ulica Manzoni 4, trgovina Cosulli. Po toči je vedno prepozno zvoniti. ka'kor jok ne more rešiti nikogar obsodbe, kadar je je vreden. To velja za 48-letnega Iktebranda Dureghel-la »z V.ttoria Veneta, ki se ni moged sprijazniti z razsodbo, s katero so ga sodnik, obsodili zaradi prevare in izdajanja lažnih menic na 1 leto ,‘n * 8 mesecev zapora in na 10.000 lir globe. Seveda bo moral mož kazen presedeti, Ker je imel v preteklosti že pravica s sbdnimi organi. Dureghello je pred tremi leti naročil pri manufakturi Brunnei tri pošiljke blaga, v vrednosti 696.323 , 789.553 in 510.441 lir. Dolg je «piačal» s 65.000 lirami na račun in s 46 menicami; od katerih je orodajalec vnovčil le eno za j38.300 lir. Vse ostale pa so bile naslovljene na neobstoječe osebe in so seveda zapadle, zaradi cesar se je prvotni obtožbi prevare pridružila tudi obtožba poneverbe menic. Skupno je torej prevaril 1 .BOO.OuO lir in sedaj ga bo vsak stotisočak stal več kot mesec dni zapora. * * * Isti sodniki so odložili do 3. julija proces proti petim obtožencem, od katerih je prvi, 40-letri Roberto Scheel ■ z Ul, Tigor, lastnik nekega podjetja, ki je šlo marca 1951 v stečaj, obtožen bankrota, ker je zapravil nad dva milijona lir vredne kožuhe s tem, da jih je za polovično vsoto zastavi: v zastavljalnic,. Ostati štirje, in sicer 47-let-lii Ot*one Griggio iz Tržiča, 45-letni Leonida Lucchini iz Milana 43-letni Mario Vian iz okolice Benetk in 60-letna Iris Mondolfo por, Brener iz Celovca. a stanujoča v našem mestu v Ui. Canova, pa se bodo morali zagovarjati, ker so sprejeli od Scheela police v zameno za delno povrnitev dolga, ki ga je imel podjetnik do njih. ** * Bankrota je bil obtožen tudi 45-,etni Leo Luscello iz Iranca.cone pri Reggin Cala-bria, Katerega so kot krošnjarja proglasili v stečaju. Mož n«mreč ni imel predpisanih upravnih knjig in sedaj ko hi se moral zagovarjati, pa je izginil brez sledu To pa sodnika ni motilo, da ga ne bi obsodil na pol leta -apora in je istočasno odredil, da se mož ne bo smel ukvarjati za dobo dveh let z nobeno vrsto trgovine * * * Zaradi posesti orožja je včeraj jirišel na zatožno klop tudi 27-letni (Jarlo Colognalti iz Ul. Nordio, sin znanega bivšega misinskega prvaka v Trstu, ki se je kasneje preselil k Laurovim monarhistom. Colo-gnattija so prijavili sodišču januarja lani, ko je hotel izvršiti samomor s strelom iz samokresa. Toda Colognatti ml. se je ustrelil le v ramo in tako je kmalu ozdravel. Med zasliševanjem je povedal, kaj ga je dovedlo, da je obrnil orožje proti sebi. Bil je namreč zaljubljen v dve leti starejšo Ginevro Pecchiari iz ezulskega taborišča pri Orehu, a ženska ga je zavrnila in ni hotela nič slišati o njegovi ljubezni. Fant je s skupino prijateljev spremil Pec-chial-ijevo s svojim avtom do taborišča. To je bilo 27. januarja. Hotel se je pomiriti z njo, a njena odločna odklonitev ga je spravila v obup. zaradi česar je sklenil umreti, a se je precej zmotil pri merjenju. Posledice tega bo seveda moral nositi sam, ker ga je prav pogojno in brez vpisa v kazenski list, na mesec dni pripora in na plačilo sodnih stroškov. Seveda so mu samokres zaplenili. * * * Pri Gianfrancu Ruzzieriju pa so pred leti odkrili v stanovanju v Ul. Capuano pravcato zalogo eksplozivnega materiala in čeprav se je fant, ki se je pred dvema letoma izselil v Južno Afriko, izgovarjal', da mu je smodnik rabil kot jamarju, se ni mogel rešiti prijave sodniku. Sedaj pa je fant, katerega so sodili v odsotnosti, dosegel popolno zadoščenje, ker ga je sodnik oprostil obtožbe. * * * Nehote zaiti preko meje, ni kršitev zakona. Tako je odločil sodnik med včerajšnjo razpravo proti 23-letnemu Guidu Neriju iz bližine Bologne, ki ,(e bil obtožen ilegalnega prehoda meje v Jugoslavijo. Neri je prišel junija 1956. leta v Trst na obisk sorodnikov, a se je med sprehajanjem po openskih poljanah iznenada znašel v Jugoslaviji. Štiri dni kasneje so ga vrnili čez mejo. Sodnik ga je sedaj oprostil, ker njegovo dejanje ni kaznivo. * * * Sest mesecev bo morala sedeti 47-letna Angela Marini iz Ul. Gambini in plačati 8 tisočakov globe, ker je novembra pred dvema letoma skušala zavajati v skušnjavo nekatere moške. Zensko je neki karabinjerski podčastnik aretiral in jo prijavil sodišču, s čimer je pripomogel, da so jo sedaj obsodili. * * * Na isto zaporno kazen je bil obsojen zaradi spolzkih dejanj 27-letni Livio Gomizelj od Sv. M. M. sp., ki se je moral zagovarjati za zaprtimi vrati. * * * Trgovec Emilio Bembo iz Ul. Kcnchetto se je moral včeraj zagovarjati zaradi obtožbe tihotapstva avta, kate-rtga ie 20. julija 1955 irtvozil 7 začasnim izvoznim dovoljenjem, ki mu ga je izdal finančni urad pri Frnetičih in katerega ni več uvozil v državo. Bembo se je skušal rešiti obtožbe in je sodnim organom poslal dolgo obrazložitev dogodka, ki ga je pripeijal na zatožno klop. Trgovec je pred ieti poslal sv.ojega 9 let starega sina na počitnice k neki ženski v Opatijo. Namesto denarja pa je ženska hotela naj. lonike in ker on ni hotel ilegalno prenašati blaga v Jugoslavijo, ga je žena sramotila, čts da je boječ. Zeni se je vdal in prvič je srečno prenesel 150 parov nogavic. Zaklm se je, da je prvič in zadnjič, a besedo je moral požreti m tudi tokrat zaradi žene. Pod avto si je pripravil skrivališče in tudi žena si je skrila pod plašč nekaj blaga. Toda na jugoslovanski strani bloka pri Frnetičih so ji našli skuto blago, zaradi česar so avto odpeljali v delavnico, kjer so ga natančno pregledali. Tako je prišlo na dan vtihotapljeno blago. On m žena sta bila kaznovana z globo in vrhu tega so mu tudi zapleniti avto. Zeno je to tako /adelo, da je izvršila samomor s plinom. Po povratku iz Jugoslavije je upa; da bo lahko zadevo, vsaj za tukajšnje oblasti, po-voljnc uredil. Finančnemu ministrstvu je poslal prošnjo, da bi mu začasno izvozno dovoljenje spremenili v dokončne, ga, a žal mu je ministrstvo sporazumno z ministrstvom za zunanjo trgovino predlog odklonilo Zadnj; up je padel v vodo .n Bembu ni preostalo drugega, kot da se vda v usodo, ki pomeni zanj obsodba na 15 dni zapora in na 5.000 lir globe. Na srečo je kazen pogojna brez vpisa v kazenski list. «#------- Nesreča na delu Med delom v bi. dellEremo kjer gradijo novo hišo, je 30-.( tni zidar Libero Cotta iz Ul. T. Luciani stal na 2 metra visokem stojalu. Iznenada se je ta premaknil in Cotta je odletel na tla, kjer se je zvijal od bolečin. Razumljivo, saj je imel verjetne kostne poškodbe, zaradi katerih so ga bili zdravniki prisiljeni sprejeti s prognozo okrevanja v 8 ali v najslabšem primeru v 40 dneh na ortopedskem oddelku. Sinoči otvoritev v Ul. Roma 15 Tretja filatelistična razstava tržaškega kluba ^Lovrenc Košir* Na kvalitetni razstavi se je predstavilo 13 članov, ki so razstavili 26 zbirk v treh skupinah V Ul. Rema 15 je bila sinoči odprta tretja filatelistična razstava, ki jo je ob peti obletnici obstoja priredil (tržaški filatelistični klub «Lo-vrenc Koš.r». Otvoritve se je udeležilo mnogo ljubiteljev filatelije. med katerimi je bilo tudi nekaj Tržačanov italijanske narodnosti, ki se zelo zanimajo z» delovanje slovenskega filatelističnega kluba. Predvsem moramo reči, da je na tej razstavi opaziti precejšnji napredek v odnosu do prejšnje. Klubov inventar se je povečal, zaradi česar je razstava tudi temu primerno večja, rekli bi bogatejša. V 30 velikih in 12 malih okvirih ter na sedmih velikih mizan je razstavljenih skupno 26 zbirk znatnk, ki jih je razstavilo 13 članc-v kluba. Razstava sama je razdeljena na tri skupine, in sicer prvo, v kateri so zapopadene celotne zbirke posameznih držav, drugo, ki zajema tematiko, kuverte »first day» in predfila-telistična pisma, in končno tretjo skupino, v kateri so mladinci, ki razstavljajo svoje zbirke. Preden preidemo na opis razstave, naj omenimo, da bodo me-i razstavljavce razdelili več nagrad, ki so jih darovale nekatere ustanove in zasebniki. Nagrade bodo podeljene v nedeljo 8. junija, in sicer ob zaključku razstave. Razstavni prostor obsega Gregorčičevo dvorano in sosednjo veliko sobo. Predaleč bi zašli, če bi hoteli omeniti vse zbirke, ki so razstavljene, zaradi česar naj takoj poudarimo, da so vse razstavljene zbirke pripomogle do učinkovite celote razstave. Žal zaradi pomanjkanja prostora ni bilo mogoče razstaviti vseh serij znamk, tako da so se morali razstavljavci omejiti le na najznačilnejše primerke, kar je prišlo predvsem do izraza v prvi skupini. Tu naj omenimo predvsem zbirke Franca Kranjca (Italija - 1862 do 1924, serije iz Lombardije, Veneta, Toscane itd.). Emilije Perkove (kompleten San Marino), Filipa Cerkvenika (Tržaško ozemlje cona A), Ivana Ločniškarja (Jugoslavija do leta 1940). Ljuba Hojica (Srbija 1941 do 1945), Alojza Bucika (kompleten Vatikan), Srečka Merlaka (kompleten Saar) in Fanice Piskove (Tržaško ozemlje cona B). Zbirke v drugi skupini predstavljajo predvsem tematika (skladatelji, šport, favna in flora, narodne noše), kompletno švicarsko «Pro Juventuten, stoletnice izdaje prvih znamk razne napake in, to moramo omeniti posebej, pisma iz nemških in italijanskih koncentracijskih taborišč, ki jih je zbrala in razstavila Emilija Perko. V tretji skupini razstavljajo mladinci do 18. leta starosti. Tako je Darij Berginc razstavil vse znamke, ki so jih izdale razne države ob zadnji olimpia-di m skupino znamk z uporabljenimi zemljevid', komaj devet let stara Jelka Daneu je v štirih okvirih razstavila cvetje in živali, Ivo Kobal serije iz Vzhodne Nemčije. medtem ko je Zorko Ščuka razstavil Jugoslavijo od leta 1945 do danes. Pri tem naj omenimo, da smo na razstavi že videli zadnjo serijo jugoslovanskih znamk, ki so izšle komaj pred enim tednom. Ob zaključku naj še enkrat poudarimo, da je razstava res kvalitetna in priporočamo vsem, ki se za filatelijo zanimajo, da si razstavo ogledajo. natečaj Zbornice za trgovino industrijo in kmetijstvo Obveščamo vse naše člane, da je Zbornica za trgovino, industrijo in kmetijstvo razpisala nagradni natečaj za razne kategorije delavcev proizvajalcev. Natečaj predvideva razdelitev 50 kolajn z di- plomami vsem tistim, ki več let delajo v isti strok;. Ker druga kategorija predvideva dodelitev nagrad vsem osebnim in družinskim delovnim skupnostim, ki se udejstvujejo vsaj 50 let v isti gospodarski panogi, pozivamo vse kmetovalce, katerih druži, na živi samo od kmetijstva, da se natečaja udeleže. Pri štetju števila let se u-pošteva tudj delo pokojnih ali še živečih staršev. Prošnje za udeležbo pri natečaju je treba oddati v uradih trgovinske zbornice, Trg Borsa 14. do 31. maja ob 12. uri. Prošnje se napišejo na navaden papir. Prošnjam je treba priložiti rojstn. list in državljanski list udeleženca ter kakršno koli potrdilo, iz katerega naj bo razvidno, da je udeleženec ali družina istega kmeta najmanj 50 let zapo-slen. Pozivamo vse naše člane, da se natečaja udeleže in da se zglase takoj v naših uradih za vsa nadaljnja pojasnila TAJNIŠTVO KZ in ZMP 60-Ietnica prosv. društva «Primorsko» v Danes 1. junija ob 16 uri bodo v Mačkovljah slavili PO-letnico svojega prosvetnega društva »Primorsko#. Za to priliko je zgledna in prizadevna mačkovljanska mladina pripravila lep kulturni spored, m sicer: Pozdravni nagovor predsednika; A. A«ikerc; «Mi vstajamo#; P G«lia: »Slovenska mladina govori#; ((Slovenska -zemlja« — dekli, ški kvintet s harmoniko; Milčinski; «Trije snubci# — šaljiva igra v 3 slikah — izvaja dramska skupina; Prešeren; «Od železne ceste# — dvogovor; Petrovič; »Svakinja# — šaljiv prizor; »Tam kjer murke cveto# — dekliški kvintet s harmoniko. Med sporedom sodeluje domača godba. Po sporedu bo ples do polnoči, k. se bo nadaljeval še jutri ob 20. uri. Priporočamo vaščanom in o. količai.om. ki se hočejo prijetno zabavati, da pridejo na prireditev ter s tem počaste 60-letnico društva ter vidijo, kaj zmore mladina, ki ima smisel za kulturno delo. Ude-,ežite se! TEK — L. KOŠIR Filatelistična razštava III. filatelistična razstava ob 3-letnici kluba. Oglejte si nad dvajset zanimivih zbirk znamk. VSTOP PROST! (Ul. Roma 15-11.) Danes in jutri bo razstava odprta od 9. do 12. ter v torek od 17. do 20. ure. SNG v TRSTU DANES 1. junija ob 20.30 na dvorišču stavbe št. 76 v Nabrežini jutri 2. junija ob 20.30 na Kontovelu MARCEL PAGNOL TOPAZE Igra v štirih dejanjih Prevedel prof. IVAN ŠAVLI Režiser ŽARKO PETAN, kot gosi V četrtek 5. junija ob 20.30 na dvorišču stavbe št. 76 v Nabrežini .'•OSIP TAVČAR Prihodnjo nedeljo Drama v treh ‘dejanjih Režiser JOŽE BABIC gnazzi i,n Raimondo V lanello. «Eden, dva, tri#; 22.30 Potovanje v vsemirje; 23.00 Športna nedelja. GLASBENA MATICA TRST jutri, 2. junija 1958 ob 18, uri bo v prosvetni dvorani v Trebčah javen naslon gojencev Glasbene Soie Vljudno vabljeni! flt A D I O ( Šolske vesti ) Kavilaleljstvo t ržavne nižje srednje šole s slovenskim uč-ninl jrzikom v Trstu sporoča, da je čas za vlaganje prošenj za mžj' tečajni, vstopni in sprejemn izpit do 10. junija. Podrobnejša navodila daje tajništvo šole, Ul. della Scuola Nuova št 12/11 NEDELJA, 1. junija 195» TRST POSTAJA A 8.00 Jutranja glasba; 9 00 Kmetijska oddaja; 9.30 Glasbena matineja; 11.15 Lahke priljubljene melodije; 11.45 Haydn: Koncert za rog v D-d-uru; 12.15 ža vsa-kegar nekaj; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Kronika sedmih dni v Trstu; 13.30 Glasba po željah; 15.00 Popoldanski koncert; 15.40 Sestanek s Franzom Leha-rjem- 16.00 Slovenski zbori; 16.20 Beethoven: Sonata ?a klavir št 18 v Es-du-ru, op. 31, št. 3; 16.40 Trio Los Panchos; 17.00 Nikolaj Vasilijevii Gogolj: »Ženitev#, komedija v 2 dej.; igrajo člani SNG v Trstu; 19.00 Lepe melodije, lepi glasovi; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Zvočni mozaik; 21.00 Mladinski tamburaškl zbor; 21.20 Sa-rasaite: Gypsy airs; 21.30 Narava poje v pesmi; (4.) «Naš vsakdanji kruh#; 21.45 Ansambel Franco Vallisneri; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 V svetu jazza; 22.35 Orkester Norrie Paramor; 23.00 Chopinove etude TRST I 9.15 Melodije iz filmov; 9.40 Nastop zbora »VViener Saenger-knaben#; 12.20 Orkester Barzizza; 14.30 «E1 Campanon#; 18.00 Koncert »Agimus#; 21.00 Koncert Jazza. KOPER 6.00-7.15 Prenos RL; 8.00 Kmetijska oddaja: »Program dela GPŽ v Tolminu za razvoj živinoreje t-n sadjarstva — Začel se je odkup kmetijskih pridelkov na Koprskem#; 8.30 Igrajo mali narodni ansambli; 8.45-10.30 Prenos RL; 10.30 Reporterjeve turistične beležke; 10.50 Lahka glasba; 12.10 Glasba po željah; 13.30-14.15 Prenos RL; 14.15 F. Bernard: »Mlada pota#, verček: 14.30 Sosedni kraji in ljudje; 15.10. Pogovor s poslušalci; 15.1,5 Glasba po željah; 16.15-19.00 Prenos RL; 19.00 Športne vesti; 19.30-22.15 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba. -SLOVENIJA 6.00 Domač nedeljski jutranji pozdrav; 7.35 Operetni zvoki; 8 00 S por.na reportaža; 8.15 Parada popevk; 8.45 Mladinska radijska igra — Grimm: Trnjulčiea; 9.35 «Bratci veseli vsi...#; 10.00 Se pomnite, tovariši... - Janko Mehle: Napada na Drvar ne bom pozabil; 10.30 Fokaži, kaj znaš!; 12.00 Revija zabavnih melodij; 13.30 Za našo vas; 16.15 Milorad Markovič; Teče Sutjeska (reportaža); 16.45 Glasbeni mozaik; 17 30 Radijska igra — Edmund Morris: Lesena skleda; 18.23 Koncert lahke glasbe; 20.00 Varietč na valu 327.1 m; 21.15 V plesnem ritmu; 22.15 Nočni koncert. TELEVIZIJA 10.15 Oddaja za kmetovalce' 16.00 .Športni popoldan; 17.00 Spored za otroke; 18.30 Poročila; 18.45 Telematch: 20.10 Izbor iz dokumentarnih filmov: 20.30 Poročila; 20.50 «Carosello»; 21.00 Po. sebna oddaja z 41. kolesarske dirke po Italiji; 21.15 Ugo To- K IWO Exceisior. 15.00: «1 ihotapec«, Robert Mitchum in Jim Mitchuin-Ftnice. 15.00: «Gola zemlja#, R-Toud in J. Greco. Nazionale. 16.00: «Obtožena umora#, Andre Debar, Frank Vil-ian d in B. Laage. . . Filodrammatico. 15.00: »KrvniKl Kansasa#, G, Montgomery. Na odru: «Trst v drobtinicah#. Grauacieio. 14.00: »Daleč od morja#, G. Ford, G. Scala. Cine-mascope. Supc. nrcma. 13.30: »Dolgo vroč* poletje#, J. VVoodvvard, P. New-man. Izkaznice niso dovoljene. Arcuoaleno. 14.00; «Dolgo vrooe poletje#, J. Woodwa*rd, P. Nev*, nam Izkaznice niso dovoljen«-Asu a Ko jan. 14.30: »Zenske, kocke in denar#, D. Dailey in Charisse. Juiri; »Pustolovščine in ljubezni Omarja Kajama#. Capital. 15.00: »Obzorja slave#, K. Douglas, R. Meeker. Cristalio. 15.00: »Smrtno prestrašeni#, D. Martin in J. L?vy]sv. AiPuirda. 15.00: ((Edcninštiriacso-ti», I. Isvtiskaja, O. Strigenov. Aiaeoaran. 14.00: «Lazz»rella», A. Panaro, M. Girotti in T. Pica. Ja-r «Babica Sabella#. Ariston. 15.45 (na prostem, zu.30); »Dpor na ladji C1*1"**’ H. Boga/rt, V. Johnson, J. rer" rer. Aurora. 15.00: »Ljubezenski dan*. Laureen Bacall ih R. StacK. Zadnji dan. ,. - Arniunia. 20.15: ((Serenada#, Marw Lanza in J. Fontaine. . Gai loaidi. 15.00 Ona prostem oo 20.15 in 22.00); »Ob zon velikega dne#, V. Miayo, R. Staok. Im pero. 15.00: »Intermezzo#, " Howatd. . p, Idea e. 15.00: «LazzareUa», A. naro, Mario Girotti, T. Italia. lo.uO: «Campinig», M. AU»-sio, N. Manfredi. Moderno. 16.00: «Nežen kriminalec# J. Lewis in D. Martin. S. Marco. 14.00: »Največja bikoborba#, R. Hoyos, E. Cardena*. Savona 15.00: »Najlepši dnevi#-Viale. 14.30: «Teror brez meja*. R Cameron, M. Murphy. Viti. Veneto. 14.30: »Zdravnik čarovnik#, V. De Sica, A. So™ • Belvedere. 15.00: «Zakopan samokres#, G. Ford. Marconi, 15.00: »Velik« modra cesta#, Y. Montand, A. ValH. Massimo. 15.00: «Velika prevara*, E. Costantine in D. Willrus. Nevo cine. 14.00: «Anastazij«#» Bergman, Y. Brynner. _ Odeon. 15.00: »Princesa Sissi#, **• Schneider. Htdio 15.00: »Aodrea Chenier#, A. Lualdi in R. Vallone. KINA NA PROSTEM Arena Diana. 20.15; «Piknik», W. Holden, K. Novak. Paradiso. 20.15: «Kartaginske sužnje#, M. Allasio. , Ponziana, 20.15: «Hollywood ah smrt#, D. Martin, J. Lewis, A-Ekberg. Valmaura. 20.15: »Souvenir 41'*’ lie», V. De Sica, A. Sordi, *• Corey. ... . Arena dei fiori. 20.30: »Buili • jjupe#, M. Brando, J. Simmons, F. Sinatra. Ariston. 20.00 in 22.00: «Upor n» ladji Caine#, H. Bogart, '* Johnson. , Garibaldi. 20.15 i« 22.00: »Ob zon velikega dne«, V. Mayo, R-Stark. Stadio, 20.30: »Na svidenje, R>m»> M. Lanza, R. Rascel. Marconi. 20.15: «Velika modra cesta#, Y Montand, A Valli. Rciano. 20.30: «Helena iz Troje#- MALI OGLASI J KROJAŠKO VAJENKO sprejmem takoj Košuta, Ul. RaTineria 5. ISCEM DRUŽABNIKA vešč«® slovenščine za trgovino oblačil-Ponudbe na upravo našega ll»a jkkl «Družabnik». 1516-LETNO DEKLE za trgovin0 tekstila, telefonirati danes od ”•" 10. ure, g. Luciani, štev. tel* 27-520. UGODNA PRILIKA; motociW‘ M.V., Aermacchi, Bianchi, Lam’ bretta, motorček Arlecchin°' CHIORDA kolesa. Posluje tu®1 ob praznikih. Tckič, Ul. Merca-dante 1, Trs’ PRAVKAR DOSPELO: Seton: Rol/ gozdovnik L 850.— Levstik: Zbrano delo L 1080,— TRŽAŠKA KNJIGARNA IimI.UI. Nt. Irnnflšltd*" Tvlelon »7-HSN j MiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiitniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii mk Gabrijel Lozej in gospodinja Miranda Pangos, na oklicih sta bila elektromebanik Anton Fa-bris ih gospodinja Albina Peric. NOČNA SLUŽBA LEKARN v juniju PA HOVI IN PBMPKVK1J V počastitev spornima pok. Ni-nija Nardina darujejo pevke in pevci barkovljanskega cerkvene- jOD VČERAJ DO DANES ga zbora ter člani in pevski zbor i uradnik Cesare Benci tn gospo-PO Barkovlje 6.400 tir za Dijaško dinja Adele Sluga Matico. Namesto cvetja na grob pok. Ivanke Grapajc darujeta družini Kodrič in Siškovič 1000 tir za Dijaško Matico. ( KASNA OHVKNTII/A ) Glasbena Matica Trst. Zaključni nastop šole Glasbene Matice v Trstu bo v nedeljo 8. junija ob 20.30 uri v Avditoriju. Sodelujejo. solisti, klavirski trio, otroški godalni orkester, orkester Glasbene Matice, pevski zbor pro. svetnega društva »Slavko Škamperle#, sopranistka Elvira Piščanc in tenorist Renato Kodermac. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 31. maja se je rodilo v 3 rstu 9 otrok, umrle so 3 osebe, porok je bilo 7. POROČILI SO SE: poštar Albino Mose in gospodinja Mana Rcsca Marega, trgovec Bruno Pertot in gospodinja LUlana Pa-dcvart, mehanik Livio Buna tn fotografka Liliana Coretti, trgovski potnik Mario Fuoco tn go. spodirija Nevia Bonamiro, učitelj Francesco Bilotta in gospodinja Nives Sergi, točaj Glovanni Sa-sodnik včeraj obsodil, pa če- lice m gospodinja Marta Stok, UMRLI SO: 82-letna Antonia Hrovatin vd. Richter, 56-letna Margherita Tbmmastni vd. Scherl, 74-letna Erminia Regalati. OKLICI: prodajalec Claudio De Robertis in uradnica Maria Gra-zia De Marco, elektromebanik Adriano Cravero in prodajalka Emilija Volk, težak Mario Pu-gliese ih gospodinja Ahtonietta Ranzato, težak Marto Paoli in prodajalk« Brigida Margon, težak Ettore Pertot in šivilja Le-tizia Debelli, težak Renato Stop-per in gospodinja Anna Maria BtnvemMi, zobozdravnik Ferruc-cio Zucco In gospodinja Merezia-na De Nuzzo, penzionist Romeo Battistel tn gospodinja Aurora Maria Icohlo, trgovec Luca Mad-daluno im šivilja Lulgia Populin vd. Carli, mehanik Mario Colle-rig in delavka Renata Carli, trgovec Giovamni Golti in gospodinja Maria Glavich, sluga Clau-dio Ortolani in šivilja immaco-lata Calabrese, uradnik Silvio Emili m točajka Zoe Bocin, urad. ni* Renato Tamaro im uradnica Nerina Bosehian, zobotehnlk Claudio Furlami in zaščitna sestra Maria Tessarolo, zidar Nello Pincin in gospodinjska pomočnica Florida Hrevatin, poštni uradnik Domenico D’Agostino in gospodinja Marta Asiunta Cardile, gospodinja Gfulia VassaMo, Imže-1 tur Paolo Scopazzi in gospodinja Livia Pilat, inženir Ennio Savini in gospodinja Anna Pitacco, industrijski izvedenec Pietro Deve-scovi in gospodinja Giovarvna Ti-berio, električar Ennio De Vivo tri prodajalka Anna Maria Pala-din, mizar Luclano Giovannini in delavka Renata Cartolaro, uradnik Mario Vittes in uradnica Annamaria Zoff, prodajalec Giuseppe Zuocoli in učiteljica Nafalia Sosič, doktor kemije Ar-mando Di Candia in vlsokošolka Nioia Sortni, krojač Mario Trost m šivilja Elena Giovanna Angelini, učitelj Gtacinto Valente in uradnica Dtrce Cazzanlga, električar Antonio Fabris tn gospodinja Albina Peric, Marto Fon-tanelli Im Vilma Salvadori, nogometaš Pietro Cazzamiga in gospodinja Laura Pierl, mizar Francisco Debelil in delavka Natalia V&ttovani, inženir Otello Plan in gospodinja Maria Grazia Brumat-ti, drogerist Luciamo Gardini in blagajničarka Maria Monferitu, tež*,k Marino Ambrosi im gospodinja Iolanda Baldassarl, električar Livio Mueller in bolničarka Ida Bam, elektrotehnik Adrianu Železnikar in uradnica Renata Stringaro. V občini DE VIN-NA BREŽINA sta se rodila v tem tednu dva otroka, umrla je 83-telna Ros* učitelj Ferrucclo Maraston tn j Venger. Poročili so se avtomeha- Dr, Codermatz, Ul. Tor San Piero 2; De Colle, Ul. P. Revol-tetla 42; Depamgher, Ul. San Giu-sto 1; Alta M a (km na del Mare, Lamgo Plave 2; Zanetti . Testa d'oro. Ul, Mazzini 43. «#------- SLUŽBA LEKARN 1. junija INAM Al Cammello, Drevored XX septembra 4; Crevato, Ul. Roma 15; Giusti, Strada del Friuli 7; Dr Gmeiner, Ul. Gitilia 14; Alja Maddalena, Istrska ul 43; Prendini, Ul. Vecettlo 24; Serra-vallo, Ul. Cavana 1; Zanetti — Testa d’oro, Ul. Mazzini 43. SLUŽBA LEKARN 2. junija INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2; Cipolla, Ul. Belpogglo 4 De Colle, Ul. P Revolte)la 42;' De-pangher, Ul. San Glusto 1; Man-lonn, Ul. Settefontane 2; Marehio, Ul. Ginmasflca 44; Rovis, Trg Goldoni 8. POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI v vse kraje, tudi r inme mstVO TIIST UL A. CACC1A 3 CICLO BENETKE LOTERIJA 3 53 86 83 19 BARI 21 64 46 33 6 CAGLIARI 63 29 64 74 49 FLORENCA 51 26 76 60 37 GENOVA 26 29 42 87 43 MILAN 44 30 17 9 61 NEAPELJ 22 52 40 21 79 PALERMO 36 21 44 80 41 RIM 12 15 21 63 84 TURIN J 88 39 56 54 V krogu ljubljenega moža, hčerk, zetov in sin* je zaključila svoje trudnpolno življenje 18. maja t. v Fuenos Airesu naša draga 7S~letna IVANA TENCE roj. MAGAJNA Žalostno vest sporočajo po obvestilu hčerka A vreli ja, sinova Franc in Rudi, zet. snahe, vnuki in vnukinje Buenos Aires, Sv. Križ, Nabrežina, 1. junija 19S8- Namesto tedenskega pregleda se nekaj o volitvah Očitna okrepitev levice po vseh slovenskih vaseh Slovenci v strankah delovnih ljudi bodo rešili svoja narodna in socialna vprašanja samo v tesnem sodelovanju , 0 volilnih podatkih je bilo ** dovolj napisanega in povednega. Toda slovenske vo-Jvce bo prav gotovo zanima-če jim povemo nekaj šte-da bodo videli, kako so **lill na političnih volitvah *** 1953, na občinskih voli-leta 1956 in na političnih 'oiitvah leta 1958. Najprej nekaj številk, ki se Jčtjo vse pokrajine. Ker smo J*4, ki podpira levičarske stran. ®i ®as najbolj zanima njihov “•Peh. Najbolj je napredovanji, ki je dobila za poslan-zbornico v primeri z le-1953 kar 5.636 glasov več, 1,1 sicer ne le slovenskih gla-f°v> ampak tudi glasov itali-[*B,kega ljudstva po vsej po-,*jini. Sedaj ima v pokraji-91 12.557 glasov ali 13.74 odst.. KPI je izgubila 1.972 glasov ® ima sedaj v pokrajini 17 ■“oč #1® glasov ali 19,61 odst.. PSDi je napredovala za 764 1'ssov ter ima sedaj 5.858 gla-tov ali 6.41 odst.. .NO je napredovala samo za J“Ž) glasov ter ima sedaj 42 !°č 450 glasov ali 46,48 odst. ^krajinskih glasov. Zelo značilne pa so številke '* senat. PSI in KPI ne kažeta pri batnih glasovih večjih spre-^mb, pač pa je zanimiva priplava med glasovi KD in ®Bl .KD je dobila za senat jSttio 172 glasov več kot leta (kar je v bistvu nazado-lBje; če pomislimo, da se je ^večalo število volivcev), ?SDl pa je dobila za senat .^5 glasov več kot leta 1953. 9 velik porastek je mogoče •zložiti samo s tem, da so •mokristjani glasovali za sektorskega kandidata PSDI kv. Cesara Devetaga. .Sedaj pa še nekaj številk, se nanašajo na slovenske 4si v občini Gorica (Stanič, Podgora ter Pevma, O-^vje in St. Maver) in na ob-J9« Doberdob, Sovodnje in kvtrj an. Doberdob Lista občinske enotnosti SDZ f. OVODNJE Lista občinske enotnosti SDz STEVERJAN Lista občinske enotnosti SDz i.^ Primeri s političnimi vodami 1953 lahko napravimo Na šestih volilnih okrožjih v Gorici, na katerih so volili volilni upravičenci iz Stan-dreža (dve volišči v Ul. Zara, dve na Rojcah in dve v Ul. Randaccio) je bilo doseženih na občinskih volitvah decembra 1956 sledeče število glasov: KPI 112, PSI 128 Lista naprednih Slovencev 321 — skupno za levico 561 glasov. Leta 1958 pa smo imeli sledeče glasove; KPI 267, PSI 431 — skupno za levico 698 glasov. Iz teh številk se vidi, da se je levica v Standrežu okrepila v poldrugem letu za 137 glasov. PODGORA 1956: KPI 175, PSI 63, Lista naprednih Slovencev 121 — skupno 359 glasov za levico. PODGORA 1958: KPI 206, PSI 248 — skupno 493 glasov za levico. V Podgori je levica porasla za 134 glasov. Se bolj očiten napredek levičarskih strank in nazadovanje Krščanske demokracije pa se je pokazal na volišču v Pevmi, kjer so volili Pevmci, Oslavci in St. Maverci in kjer praktično ni italijanskih glasov, ki bi lahko spreminjali razmerje. PEVMA 1956. KPI 67, PSI 20, Lista naprednih Slovencev 186, KD in |>lo-venska lista (SDZ) skupno 254. PEVMA 1958: KPI 108, PSI 248, KD 227. Levica je na volišču v Pevmi napredovala za 83 glasov. Krščanska demokracija pa je nazadovala za 27 glasov. Za občine Doberdob, Sovodnje in Steverjan pa je primerjava med upravnimi volitvami, na katerih so napredni Slovenci nastopili z Listo občinske enotnosti, in političnimi volitvami leta 1958 sledeča (SDZ = KD): irošarmskem uradu v Ul, Ran. daccio 15. Proti vpisu v ta seiznam imajo prizadeti pravico do priziva najkasneje trideset dni po zadnjem dnevu .zpostav’tve IZ SOVODENJ Danes popoldne pogreb Jožeta Cotiča Dane: ob 16. uri bodo poko. pali na sovodenjskem pokopališču 60-letnega Jožeta Cotiča iz Sovodenj, ki je včeraj ob 4. uri nenadoma umrl. Zapustil je ženo, sina Mirkota ter hčerki Valerijo in Ivanko. Pokojnika so vaščani zelo spoštova. li. Bil je zelo zaveden in zvest čitatelj naprednega tiska. Vaščani izrekajo družini najgloblje sožalje, kateremu se pridružuje tudi naše uredništvo. Telefon v Jamljah 2e i-.ekaj dni pred volitvami je pričel delovati v Jam->jah javni telefon, ki so ga namestil' v posebni kabini v gostilni. Prvi teden je bil telefon brezplačno na razpolago. Dovoljeni so bili tudi med. krajevni razgovori. Odslej dalje pa bo moral vsakdo plačati takso. Telefon 'e neoosred-nc povezan s tržiško telefonsko mtežo. Ce hočejo Jemelj-ci govoriti z Gorico, morajo klicati medkrajevno. Telefon ima številko 34-65. 1956 1968 413 KPI + PSI - 475 300 KD 351 489 KPI + PSI = 586 465 KD 499 215 KPI + PSI = 234 229 KD 261 v»mi 1958: ^Berdob 1953 1958 KPI 238 173 ^ODNJE PSI 56 302 KPI 196 107 Overjan PSI 105 479 KPI 64 52 PSI 15 182 “a so levičarske sile v Go j.Cl> še bolj pa v okoliških ob-N, zelo napredovale, da pa (, napredovala tudi Krščan-, 9 demokracija, in sicer bolj j.Jddi povečanega števila no-volivcev, kar se pozria tu-. Pri levici, kakor pa zaradi 'Usmeritve ljudi do KD. Gornje številke narekujejo naprednim Slovencem, ki so v eni ali drugi delavski stranki, da še naprej, kot doslej sodelujejo pri vodstvih občinskih uprav, pri reševanju skupnih delavskih in kmečkih vprašanj. Samo na tak način je mogoče napredovati v korist socializma in razvoja naše manjšine. Seznam na vpogled na trošarinskem uradu Županstvo v Gorici sporoča, da je biil 30. maja sprejet seznam hišnih lastnikov, ki so rolžni plačati trošarino na gradbeni material, ki so ga uporabili za razna popravila na podlagi zakona št. 1609 ci-• ilnegi zakona. Seznam je na vpogled pri GORIŠKI SREDNJEŠOLCI vabijo svoje starše, sorodnike, znance in prijatelje k ZAKLJUČNI ŠOLSKI PRIREDITVI y nedeljo 8. in v nedeljo 15. junija 1958 ob 20.30 na s°lskem dvorišču v Ulici Croce (Šolski dom). Na sporedu bodo pevske točke in Pavla Golje Pravljica «JURCEK» Podaritev 45 knjig Ljudski knjižnici in čitalnici Nov vozni red vlakov S 1. junijem stop' v veljavo r.a železnicah nov vozni red vlakov, v katerem so uvedene tudi nekatere spremembe. Za odhode in prihode z goriške postaje velja od danes dalje naslednji vozni red: ODHODI Proti Trstu: 0.15 (A), 5.54 (A), 6.50 (A), 7.48 (D), 8.07 (A), 8.49 (D)„ 10.52 (D), 14.03 (A)| 15.41 (A), 16.45 (DD) *), 18.41 (A), 20.04 (A), 21.16 (D), 22.00 (D), *), 23.28 (A) **). Proti Vidmu: 4.40 (DD) ***), 4 50 (A), 6.31 (A), 7.23 (D)) •), 7.51 (A). 9.04 (DD), 9.37 (D), 10.53 (A), 13.03 (D), 13.44 (A), 15.39 (A), 17.30 (A), 18.57 (A), 20.06 (D), 2131 (A), 22.56 (A). PRIHODI Iz Trsta: 4.49 (A). 6.29 (A), 7.21 (DD) *), 7.45 (A), 9.02 (DD) 935 (D), 10.49 (A), 13.02 (D), 13 42 (A), 15.37 (A), 17.28 A), 18 55 (A), 20.01 (D), 21.29 (A), 22.55 (A). Iz Vidma: 0.14 (A), 4.28 (D) **), 5.5'’ (A), 6.48 (A), 7 46 (D), 8.05 (A), 8.47 (D), 10.50 (D), 14.01 (A), 15.36 (A), 16.44 (DD) *), 18.39 (A) 20.02 (A), 21.14 (D), 21.57 (D) •), 23.26 (A) •*). ») v veljavi od 1.6. do 27. 9 **) v veljavi od 29. 8. do 7. 9 *) v veljavi od 29. 6. do 14. 9. *•) vezi samo ob nedeljah in prarznikih od 29. 6. do 7. 9. DD = brzi vlak D = pospešeni vlak A = potniški vlak. «»------ Izlet SPD na Kromberško Slovensko planinsko društvo iz Gorice organizira v četrtek 5. junija enodnevni izlet na Kromberško. Odhod z vlakom s kolodvora v Novi Gorici ob 6.30. Izletniki izstopijo v Kanalu, od koder nad a. jujejo izilet peš do vrha. Ljudska knjižnica in čitalnica v Gorici, Ul, Ascoli 1 je prejela od ustanove za ljud-ke in šolske knjižnice iz Rima 45 izredno zanimivih znanstvenih, zgodovinskih ilustrira, nih in poučnih knjig v zelo .-azkošin opremi, ki so sedaj na razpolago čitateljem, pred. vsem pa ljudem, ki bi se radi seznanili s številnimi knjigami iz italijanske, predvsem :z svetovne literature, ki doslej še niso bile prevedene v slovenščino. Obljavljamo se-znem teh knjig: Machiavelli; II principe, I discorj’, Leopardi: Prose e poesie, Carducci: Poesie 1850-1900, Carducci: Prose 1859-1903, Alighieri: La divina com- nedia Radius: Verdi vivo, Bose o,- Dante Alighieri «In-fernoo, Bosco,- Letteratura italiana dell’800, Donati - Petteni: Donizetti, Poeti G reci II vol., Poeti Gre-ci III vol. Prop p; Le radici storiche dei racconti di fate, Getto; n Sonetto, Papini. L’Aurora della lette. ratura italiana, Rayner: Duello nell’Atlan. tico, Alvaro: Roma vestita di .'jUOVO, Ojetti Note d’un viaggio — Tra la morte e la vita, Rea,- Quel che vide Cummeo, Conrad: Lo specchio del m are, Marolta: Ciak, Cecchi. Cafč Modern, Gheorghiu; La venticinque-sima ora, Papini: Racconti d' gio- ventu. Cicognani; Le Novelle, Salvmi: L’altopiano dei pasi ori, Prisco. Figli difficili. Marolta: L’oro di Napoli, Tucci- A Lhasa e oltre, Bozza. Scrittori politici ita-liani dal 1550 al 1650, Wendt: Cercai Adamo, Van Loon; Storia della u-manitž Bargellini. Belvedere I Arte Greca, Bargellini■ Belvedere II Arte Etrusca, Eliaae: Tratto di storia del-le religioni, Montanelli: Storia di Roma, Fromentin: Gli uomini della preistoria, Bainville: Storia di Franci«, Nawiath: India, Disnej/: Deserto che vive, Marangoni: Come si guarda un quedro, Mazin; II Westem, Gartmann Perchč il mondo non si fermi, Busiv.o: L’igiene e la salute deH’uomo, Camclutti; Come nasce il di. r.tto, Enciclopedia del Leonardo. rele na letališču. Ob tej priliki se bodo lahko poravnale tudi zaostale najemnine. «»------ Nesreča motociklista v Jamljah Ob 19.40 se je 36-letni Alberto Alonzi iz Ul, del Colle 10 zalc:*el v Ul. Don Bosco v \ogal financarske vojašnice. Monzi je peljal na zadnjem sedežu 27-letnega Gina Giaco-rninija iz Ul, San Gabriele 19 v Gorici. Vozač trdi, da se je pripeljal po Ulici Orzoni in da je zapeljal s ceste, ker mu je neki kolesar prečkal pot. /■a to svojo trditev pa nima prič. Medtem ko se Alonzi ni poškodoval, ima Giacomini ra. ne na čelu, na levi roki in na nogi. Ozdravel bo v 8 dneh. Motor v vogal vojašnice Na stranski cesti v Jamljah se je včeraj prevrnil z vespo 49-letni Gaetano Superga iz Ul. Zara 10 v Gorici. Zlomil si je levo reko. Vaščani so po. klicali RK iz Tržiča, ki je prepeljal ponesrečenca v bolnišnico San Giusto v Gorici, od : JOHAN GELGUD, RALPH RICHARD-SON in CLAIRE BLOOM V ponedeljek 2. t. m. ob 16 uri Superscope barvni film: WEN0EU 323 MICKEY • RADIO Na pragu pekla NICOLE MA1Y; . REGI A Dl iewis R.FOSTER (La soglia dell’inferno) V torek 3. t. m. ob 18. u ri ponovitev istega filma. /—VLADIMIR BARTOL' 90. V.; ALAMUT J **red stopniščem je zaslišala rahel žvižg. Zdrsnila se je. *tovo je Apama prisluškovala in hoče zdaj govoriti z njo. je Ibn Tahirja v osrednji prostor in ga rahlo pahnila ^ dekleta. *Tu ga imate,* je zaklicala. **ot«m je naglo stekla nazaj po hodniku. Na njegovem koncu jo je čakala Apama. «061 vidno bi rada zaigrala glavo!* s temi besedami Jo je sprejela. , 'Tako torej izpolnjuješ Seidunove zapovedi?! Namesto da t&nta opila in ga zmešala, se spuščaš, ko je še čisto trezen, »Mm v pogovore o Alahu in o raju.* 'Svojo pamet imam in sama lahko presodim, kako Je hiv,* 'Tako torej? S takimi stvarmi hočeš zapeljati moža? Ali ^hisi ničesar naučila od mene? čemu so ti potem rdeče ^*ce in beli udje?* h 'Najbolje bo, da takoj izgineš, Apama. Utegnil bi te videti t^tem mu bo skopnel še zadnji košček vere, da je v raju.* Apama bi Jo bila najrajši raztrgala z očmi. 'Deklina! Igraš se z življenjem. Moja dolžnost Je, da po-Seiduni. Le počakaj!* Zginila je v grmovju, Mirjam pa se je naglo vrnila v i prostor. Med njeno in Ibn Tahirjevo odsotnostjo so se bile deklice rahlo opile. Plesale in prepevale so in so bile živahne in razposajene volje. Potegnile so Ibn Tahirja medse, oblegale ga in ga silile z jedjo in pijačo. Ko Je Mirjam vstopila, so za trenutek utihnile. Opazile so nevoljo na njenem obrazu in bale so se, da so jo nemara one povzročile. Mirjam Jih Je hitro potolažila. «Gost mora najprej izprati zemeljsko utrujenost s sebe. Bodite mu na uslugo in pomagajte mu pri kopeli.* Ibn Tahir je odločno odkimal. »Vpričo žensk se ne bom kopal.* »Naš gospodar si in kakor ukažeš, tako bomo storile.* Mirjam Je poklicala deklice in zapustila z njimi dvorano. Ko se je Ibn Tahir prepričal, da ga nihče ne more videti, je planil k ležiščem, pograbil za blazine, ogledoval Jih in stikal pod njimi. Potem Je stopil k mizicam z Jedili, prijel za ta in za ond sadež, ga otipal in ovohal. Mnogih sploh ni poznal. Iskal je v spominu, če ni bil že slišal njegovega opisa. Od Jedi j« šel k preprogam, ki so visele raz steno, in pogledal, kaj je za njimi. Našel ni ničesar, kar bi mu moglo dati jasnost o kraju, kjer se je nahajal. Obhajale so ga neznane bojazni. Vprašal »e Je, če ni navsezadnje zares v raju. Vse, kar ga Je obdajalo, mu je bilo tuje in neznano. Ne, taka razkošna dolina z vrtovi, polnimi nedomačega cvetja in tujih sadežev, ni mogla biti sredi divje gorske pokrajine. Ali Je to res še ista noč, ko je bil klican pred vrhovnega poglavarja? če je, tedaj je bilo možno samo, ali da je postal žrtev nezaslišane prevare in da mu je Seidunova kroglica pričarala te lažnive sanje pred oči, ali da je vse res, kar uči izmailski nauk in da ima Seiduna zares moč, poslati v raj, kogar hoče. Ves zmeden in razdvojen je slekel haljo in se potopil v bazen. Voda Je bila prijetno topla. Legel je na dno in se predal lenobnemu ugodju. Ni se mu hotelo zapustiti bazena, čeprav je vedel, da se utegnejo deklice vsak čas vrniti. Zaveea nad vhodom se je kmalu odgrnila. Ena izmed deklic Je pogledala skozi odprtino. Ko je videla, da se je Ibn Tahir ni prestrašil in da se ji smehlja, je vstopila. Druge so ji sledile. Rik&na je dejala: »Vendar je Ibn Tahir spoznal, da je tu gospodar.* »Kadar ti bo dovolj kopeli, kar povej. Dale ti bomo brisačo.« Tekmovale so med seboj v ljubeznivosti. Toda ko je vstopila Mirjam, ga je vnovič obšla zadrega. Zahteval je brisačo in obleko. Namesto njegove halje so mu ponudile krasen plašč iz težkega brokata. Oblekel si ga je in se prepasal. Zagledal se je v ogledalu. Taki so bili kraljeviči na starih slikah. Nasmehnil se je. Ni se mogel ubraniti občutju, da se je bila izvršila z njim iaprememba. Zleknil se je na blazine in pričela se je splošna gostija. Druga za drugo so mu deklice stregle. Mirjam mu je napila. Ni s« mogla otresti nekega čudnega, sproščenega veselja, ki jo je zmerom bolj prevzemalo. Medtem ko ji je bilo pred Ibn Ta-hirjevim prihodom, da jo vsaka čaša bolj streznjuje, Je zdaj nenadoma začutila prijetni učinek vina. Obšla jo je želja, da bi se porazgovorila in nasmejala. »Pesnik si, Ibn Tahir,* je dejala z očarljivim nasmeškom. »Ne brani se, vemo to. Rade bi slišale kakšno tvojo pesem.* »Kdo vum je to natvezel?* Ibn Tahir je bil rdeč kot škrlat. »Jaz nisem pesnik in zato tudi ne morem ničesar povedati.* »Pritajil bi se rad? Ali ni to napačna skromnost? Me čakamo.* »Zares, ni vredno govora. Delal sem samo naloge.* »Ali se bojiš nas? Me smo tihe in hvaležne poslušalke.* Hadidža je vprašala; »Ali so tvoje pesmi zaljubljene?* »Kako moreš vprašati kaj takega. Hadidža?* jo je zavrnila Mirjam. »Ibn Tahir je v službi novega preroka in bojevnik za pravi nauk.* «Mirjam ima prav. Kako naj pesnim o stvareh, ki jih ne poznam?* Deklice so se muzale. Godilo jim je, da imajo pred seboj tako neizkušenega mladeniča. Ibn Tahir je pogledal Mirjam. Sladka groza ga je spreletela. Spomnil se je prejšnjega večera, večera pred bitko, ko je ležal na prostem pred Alamutom in strmel v zvezde. Takrat se ga je polaščalo neko daljno hrepenenje po nečem neznanem. Bil je mehak in raznežen, ljubil je svoje tovariše, posebno Sulejmana, ki se mu je zdel vzor človeške lepote. Ali ga ni že tedaj navdajala neka nejasna slutnja, da bo kmalu srečal drug obraz, ki bo še lepši, še popolnejši od njegovega? Vsaj ta trenutek, ko je pogledal v Mirjamine oči, mu je bilo, kot da je bil tedaj pričakoval vprav njo in nikogar drugega. Kako božansko je bilo vse na njej. Njeno lepo obokano belo čelo, njen pravilen nos, njene polne rdeče ustnice, katerih lok Je imel nedopovedljiv čar, njene velike, srnje oči, ki so zrle vanj tako pametno in tako vsevedoče: ali ni bila ta podoba čista utelesitev neke zamisli, ki jo je večno nosil v sebi? Kakšen čar je moral tičati v Seidunovi kroglici, da je mogla oživiti njegovo predstavo in jo postaviti kot to bajno bitje izven njega? Naj je sanjal, naj je bil v raju ali peklu, čutil Je, da je na poti k neki velikanski, še neznani blaženosti. »Čakamo, Ibn Tahir.* »Dobro, povedal vam bom nekaj pesmi.* Deklice so se udobno namestile okrog njega, kot da n pripravljajo na poseben užitek. Mirjam je legla na trebuh in se naslonila obenj. Rahlo so se ga dotikale njene grudi. Od čudne, bolestne sladkosti se mu je zvrtelo v glavi. Povesil je oči. S tihim, negotovim glasom je začel recitirati pesem o Alamutu. inadaljevanje sledi). TRST, nedelja 1. junija 1958 Leto XIV. . Št. 130 (3975) wmmw Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini Tel « 17 na' — n nai 7T TELEFON *3-*9* IN »4-63* — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 Ur — Nedeljska Številka mesečno 100 lir, letno 1000 lit OGLASOV- 7, Podru^nica GORICA: Ulica S. Pel hco l-II. — Tel. 33-«2 — OGLASI- od 8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780, polletno 390, četrtletno 195 din — Poštni tekoči račun: Založništvo ‘ _ 1 *“*•* stolpca: trgovski 80. finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. tržaškega 'tiska Trst 11-5374 — Ža FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel- 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60-KB-l-Z-JH «Borba» ob tretji obletnici beograjske deklaracije SZ krši slovesno objavljena načela beograjske deklaracije v sz so pozabili tudi na vse tisto, kar je bilo glede Jugoslavije ugotovljeno na 20. kongresu KP ZSSR - Značilna Titova zahvala Hruščevu za čestitko ob rojstnem dnevu (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 31. — Beograjsko časopisje objavlja v jutrišnjih številkah priložnostne članke ob tretji obletnici podpisa beograjske deklaracije, ki bo 2. junija. »Borba* objavlja članek o sedanji gonji proti Jugoslaviji v luči načel, ki so proklamirana v omenjeni deklaraciji. c Socialistična Jugoslavija, ki ni nikoli imela mednarodne pogodbe za navaden kos papirja, temveč za veliko medsebojno zvezo, poudarja »Borba*, bo obeležila to obletnico v duhu konkretnih pozitivnih dejanj in stalnih naporov za celotno uresničenje načel deklaracije, medtem ko je Sovjetska zveza obeležila to obletnico z odpovedjo gospodarskih sporazumov, z obnavljanjem gonje proti Jugoslaviji, s kršitvijo slovesno proklamiranih načel beograjske deklaracije.# «Borba» navaja nekatere citate iz deklaracije in drugih dokumentov, ki kažejo, kako sovjetska vlada in vodstvo KP SZ spoštujeta svoje izjave. «Medsebojno spoštovanje, ne vmešavanje v notranje zadeve, iz katerih koli razlogov... ker so vprašanja notranjega razvoja raznih družbenih sistemov it. raznih oblik socializma izključno stvar posameznih držav«, piše v beograjski deklaraciji, ki jo je podpisala sovjetska vlada. »V nasprotju s temi načeli je Sovjetska zveza pred kongresom v Ljubljani, poudarja »Borba#, zahtevala, da se ZKJ odpove svcjemu programu.# »Odstranjevanje kakršnih koli oblik propagande in dezinformacij in drugega ravnanja, ki seje nezaupanje#, piše v deklaraciji. Toda v praksi SZ ne upošteva tega in ne obvešča svoje javnosti o stvarnem stanju in pogledih Jugoslavije in ji pripisuje stvari, ki nikomur niti na pamet ne pridejo. »Obe strani bosta upoštevali stališče, da so pota socialističnega razvoja o raznih državah različna... Obema stranema je tuja vsaka tendenca vsiljevanja svojega mišljenja o določenih poteh in oblikah socializma«, je leta 1955 slovesno proglasila sovjetska vlada. Zdaj pa stališče Jugoslavije proglašuje za »antimar-ksizem, antileninizem, revizionizem#. Zahteva se popolna enakost v pogledih. Zahteva se, da Jugoslavija opusti svojo neodvisno notranjo in zunanjo oolitiko. »Priznanje in razvoj miroljubne koeksistence med naro. dl ne cdede na ideološke razlike in razlike v druzJenifi ureditvah«, piše v beograjski deklaraciji. Toda medtem ko se z ene strani priznava potreba «miroljubne koetcsisten-ce med narodi ne glede na ideološke razlike#, se v odnosih do socialistične Jugoslavije »ideološke razlike# navajajo kot razlog, ki ovira na. daljnje uspešno prijateljsko redelovanje. V tisku in izjavah nekaterih voditeljev so-eialiatičnih držav se zadnje čase trdi, da je Jugoslavija povečala in poglobila ideološke razlike z ostalimi socialističnimi državami, »Borba# odloč.io pobija te trditve in ugotavlja, da v stališču Jugoslavije niso nastopile nobene spremembe in da je spremem-b* v stališčih potrebno iskati na drugi strani. Zatem poudarja, da te razlike niso ovirale novega vodstva KB SZ pod vodstvom Hruščeva, da pride v Beograd in normalizira odnose z Jugoslavijo, da podpiše beograjsko in moskov. sko deklaracijo, in razvoj sodelovanja. ki se je po normali, zaciji odncsov zelo ugodno odrazit na mednarodno življenje sploh, a še posebno na mednarodno delavsko gibanje »Ce se danes zaradi istih razlik otežkoča mednarodno sodelovanje z Jugoslavijo, tedaj to pomeni, da se zapušča tista politika, ki jo je celotno napredno človeštvo pozdravilo. To so prvi znaki ponovnega vračanja na staro politiko, ki je prizadejala mnogo zla mednarodnemu delavskemu gibanju, stvari miru in socializma ter je mnogo škodovala interesom same Sovjetske zveze.# »Ugotovljeno je, poudarja skupna moskovska izjava od 20. januarja 1956, do so načela izražena v beograjski deklaraciji, na kateri slonijo medsebojni odnosi, ustvarila osnove za vsestransko prijateljsko sodelovanje in so koristno služila interesom miru in mednarodnega sodelovanja«. »Borba# poudarja, da ta točna ugotovitev opozarja tudi na posledice, ki lahko nastanejo zaradi spremenjenega kurza KZ do Jugoslavije V skladu z načeli beograjske deklaracije ki je poudarila potrebo »sklenite« neob-hodnih gospodarskih sporazumov>, sta Jugoslavija in SZ ter kasneje tudi DR Nemčija podpisale gospodarske sporazume, s katerimi sta se Sovjetska zveza in DR Nemčija obvezali dati Jugoslaviji kredit v »kupnem znesku 285 mi. Rjooov dolarjev. Izpolnitev tth gospodarskih sporazumov je SZ prvič odložila, ker se n’ strinjala z jugoslovansko rcenitv.jo madžarskih dogodkov, s^daj pa ker se ne stri--ja s programom ZKJ »Medtem ko ima ameriška -.pomoč« za cilj, da spravi v odvisnost države katerim dale «pomoč«, je nedavno pisala moskovska «Pravda», gre ,’>Z vedno za tem, da dejansko pomaa i drugim socialističnim državrtm in gospodarsko ne-lazvitin državam, da utrdijo svoje gospodarstvo, da izvede, jo industrializacijo, ki je o-snova gospodarske in politične neodvisnosti, narodne suverenosti teh držav.« Kako v luči vic lep i sovjetske vlade, .a zar..di »ideoloških nesoglasju odioži izpolnitev svojih medna odnih obveznost, Zvere te besede »Pravde#! pripominja »Borba#. Lahko se raz-piavlja o vplivu ideoloških razlik r.a medsebojne odnose. Toda tu ne gre za abstraktna uoretčna vprašanja, temveč ?a ooveznost izpolnjevanja i.mdnarcdnih sporazumov, za ptnzkur, da se te mednarodne obveznosti prekršijo, «Borba» pripominja, da zadnje ravnanje SZ spominja na ravnanje po objavi resolucije komin-forma, ko so Sz in ostale socialistične države najprej prekinile vse gospodarske sporazume i Jugoslavijo, in začele gospodarsko blokado. Danes, ko se ponovno poraja komin-formovska politika, ni odveč, da spomnimo odgovorne ljudi v Sovjetski zvezi m na Kitajskem na ocenitev in analizo kominformovske politike in metod na XX. kongresu KR SZ: , ... . ,, »Stalinova trdoglavost se ni odražala le v sklepih o notranjem razvoju SZ, temveč tudi t> sklepih o mednarodnih odnosih SZ, Tudi n jugoslovanskem vprašanju» je bil Stalinov delež zelo sramoten, je bilo ugotovljeno na XX. kongresu KP Sz pripominja »Borba*. »Samo da mignem z mezincem in Tita ne bo več,« je govoril Stalin, Drago smo »ni. Sovjetska zveza, plačali to Stalinovo «miganje» z mezincem. Stalin je mignil ne le z mezincem, temveč z vsem, s čemer ic razpolagal, toda Tito ni padel. Zakaj* Vzrok je zelo enostaven; v tem sporu •i« imet Tito za seboj državo m ljudstvo, ki je šlo skozi trdo šolo borbe za svobodo in neodvisnost; ljudstvo, ki je v vsem podpiralo svoje voditelje. Mora se ugotoviti, kam *as je pripeljala Stalinova me. galomanija. Izgubil je vsak stik s stvarnostjo ter je svoje sume ir. svojo oholost kazal ne le v odnosih z ljudmi, v SZ, temveč tudi v odnosih *• inozemskimi partijami in državami... Odstranitev nenor-nalniu odnosov z Jugoslavijo ' je bila v interesu celotnega socialističnega tabora, v interesu krepitve miru. je-bilo poudarjeno na XX. kongresu KP SZ. «Mar so tisti, ki danes spet vodilo gonjo proti socialistični Jugoslaviji in k. so zače-,i porabljati kompromitirane metode iz nedavne preteki »ati. popolnoma pozabili te jasne nauke m ocenitve XX. kongresa KP ,S'Z?» zaključuje »Borba#, V podobnem smislu komentirata obletnico tud: »Politi- ka# in beograjski radio. Glavn: tajnik ZKJ maršal Lito se je briojavno zahvalil -truščevu za čestitke ob 66. rojstnem dnevu, »Ob tej pri-ožnosti pravi med drugim maršal Tito, želim poudariti, da imata naši dve državi mnogo skupnega v borbi za ihramtev in utrditev miru v svetu m da bomo z razvijanjem tistega, kar nas zbližuje, najbolj koristno služili interesom naših narodov kakor tudi interesom miru in socia-Bzma v svetu.# S tem je maršal Tito v naj-1 olj vljudni obliki dal vedeti predsedniku sov’etske vlade in prvemu tajniku KP SZ liruščtvu, da se z razvija njem tistega, kar razdvaja, škoduje interesom miru in so. cializmr. v svetu. In prav to delajo danes države socialističnega tabora. B B. povišanje najemnin v manjšin’, je m.nistrski predsednic Enander predlagal kralju, da razpusti paiiament. V sedanjem parlamentu so bili sedeži takole razdeljeni: socialdemokrati 106. komunisti 6, liberalci 58, konservativci 42 i.i agrarci 19. BRUSELJ, 31. — Jutri bodo v Belgiji izvolili novo poslansko zbonvco (212 poslancev), 106 novih (od skupnih 175) senatorjev ter člane pokraj;n-skih svetov. V sedanjem parlamentu je bilo 96 krščanskih socialcev, tt6 socialistov, 25 liberalcev, 4 komunisti in 1 flamski skrajni desničar. Na oblasti je sedaj socialistično-liberalna koalicijska vlada Volivcev je nad 900 tisoč. 5 milijonov Hroščev v Sofiji SOFIJA, 31. — Sovjetski ministrski predsednik Hruščev je prispel z letalom na čelu sovjetske delegacije v Sofijo, kjer bo prisostvoval VII. kongresu KP Bolgarije, ki se prične v ponedeljek. To je prvo potovanje Hruščeva v Bolgarijo, medtem ko je od leta 1953, ko je postal prvi sekretar KPSZ, že obiskal druge države Vzhodne Evrope. Pred odhodom je Hruščev v Moskvi otvoril industrijsko rrzs-tavo več sovjet skih republik. Ugoden odgovor SZ na predlog ZDA za ustavitev jedrskih poskusov? Eieenhotver bo na tveekendu proučil sovjetski odgovor, ki ga je v državnem tajništvu ZDA izročil veleposlanik Menšikov - Thompson pri Gromiku WASHINGTON, 31. — Sovjetski veleposlanik v Wa-shingtonu Menšikov je bil danes sprejet na državnem jaj-ništvu ZDA, kjer je državnemu podtajniku Herterji’ izročil noto, ki je, kot se zdi, odgovor Sovjetske zveze na predlog predsednika Eisenhower-ja za začetek pogajanj o tehničnih pogojih ustavitve jedrskih poskusov. Doslej sicer še ni bilo nobenega uradnega potrdila, vendar pa je mnenje, ki se naslanja na dobre vire, da je sovjetski odgovor na zadnje sugestije predsednika ZDA v celoti ugoden. Približno pred enim tednom je predsednik Eisenhower v sporazumu z zavezniki ZDA predlagal, da bi se ameriški, angleški, sovjetski, francoski in drugi stiokovnjaki sestali v roku treh tednov ter začel', proučevati vprašanja glede u-stanovitve kontrolnega sistema event laine ustavitve jedrskih ‘ poskusov. Predsednik Eisenhotver je takoj za tem določil tri ameriške tehnike ■'lUimiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiniiiiiiiiMniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiriiitiKii Pred spremembo dosedanje politike «Banca d’ltalia> Zolijev odgovor Hruščevu - Nennijev odnos do nove vlade KD Hruščev čestita Togliattiju volilni uspeh Danes bodo volili Švedi in Belgijci STOCKHOLM, 31. Jutri «razdobje razmišljanja#, nato pa «odmor», do katerega pa bi prišlo , tudi brez ameriške recesije, kar se je zgodilo na pr. že pred tremi leti. Po guvernerjevem mnenju bojazen ni umestna, čeprav je v primerjavi z letom 1956 proizvodnja padla; vendar je št vedno precej visoka, kar pa se ne more reči za potrošnjo, Ki teži k podražitvi. Po spiosnem mnenju pa je najvažnejši del poročila tisti, ki vsebuje priznanje gospodarskega poslabšanja in napoveduje, da bo «Banca dTtalia# ponovno pregledala in spremenila svojo politiko. Nekaj podobnega je guverner napovedal zadnjič pred davnimi desetimi leti. Iz Moskve poročajo, da je Hruščev Togliattiju čestital za »politično ir. moralno volilno zmago#. »Vas sijajni uspfh je nov in prepričljiv dokaz o lažnivosti govoričenja mednarodne reakcije o tako imenovani krizi Komunizma. Volilna, zmaga Vase partije, kakor tudi važni rezultati, ki so jih dosegli tovariši socialisti, pomenijo važno fazo v razvoju in utrditvi demokratičnih sil italijanskega ljudstva v njegovi borbi za stvar miru iri socialni napredek.# Iz Innsbrucka pa prihaja vest o predavanju avstrijskega podtajnika za zunanje zadeve Gschiitzerja pod naslovom »Tirol med Donavo in Sredozemljem*. Predavatelj je med drugim govoril o avtonomiji Tirolske v Avstriji in dejal, da vsebuje podobno določbo o avtonomiji tudf pariški sporazum za Južno Tirolsko, ki je «pravžaprav jedro tega sporazuma, ključ južno-tirolskega vprašanja. Njegova rešitev je široka avtonomija za Južno Tirolsko#. A. P- ki naj bi se udeležili tega znanstvenega dela, ki po Ei-senhowerjevi zamisli ne bi smelo imeti nikakega političnega videza. Menš-ikcv je izročil Herter-ju pismo t: eh strani v ruščini. Sedaj pumo prevajajo ter ga bodo sporočili Eisenhower-ju v Gettysburg. kjer je prej sednik sedaj na weekendu. Državno tajništvo ne bo sporočilo ničesar o vsebini pisma, dokler ga Eisenhower ne bo preštudiral. Veleposlanik ZDA v Moskv' Thompson je bil danes sprejet pri sovjetskem zunanjem ministru Gromiku. Pogovarjala sta se o pripravah za vrhunsko konferenco. Ni znano, če bo kak podoben razgovor imel v prihodnjih dneh Gromiko tudi s francoskim veleposlanikom. Angleški veleposlanik je bil že spreje: pri sovjetskem zunanjem ministru pred nekaj dnevi. Češkoslovaška spomenica, ki se zavzema za nujno sklicanje vrhunske konference, je bila danes izročena veleposlanikom ZDA, Velike Britanije in Francije v Pragi. V svoji spomenici izjavlja vlada ČSR, da je pripravljena sodelovati pri vrhunski konferenci; je pa proti temu, da bi se na konferenci razpravljalo o , položaju v vzhod 'i Evropi m o zedinjenju Nemčije. Spomenica je bila izbočena tudi predstavnikom SZ, Foljske in Romunije v Pragi. Ameriško vabilo De Gaullu? WASHINGTON, 31. — Zatrjuje se, da bo ameriška vlada v prihodnjih dneh razmišljala o možnosti, da povabi generala De Gaulla v Wa- (Od našega dopisnika) RIM, 31. — Pojutrišnjem bo 2. junij — državni praznik in 12. obletnica proglasitve italijanske republike. Po vseh večjih mestih bodo vojaške parade. V Rimu bo paradi prisostvoval poglavar države, ki je s soprogo že danes ob 17. uri priredil sprejem v vrtovih Kvirinala. Nadaljujčjo "se ugibanja o st stavi nove vlade. Nermi je v članku, ki bo izšel jutri v «Avanti*, ostro kritiziral Zolijevo voljo, da bi ostal začasno še na oblasti, in je primerjal razmere v Italiji s francoskimi. Nenni piše, da »diši po škandalu dejstvo, da se pripisuje krščanski demokraciji namen, da bo sestavila novo začasno vlado z namenom, da bi še nadalje skrivala svoja protislovja. Razčiščenje pride lahko prav hitro, če krščanska demokracija ne bo iskala na levici, kar prav gotovo na naši strani ne bo našla, nikakršnega ugodnega odprtja#. Z drugimi besedami — Nenni poziva socialdemokrate, naj o-stanejo v opoziciji. Med ostalimi vestmi pa sta najvažnejši dve. Zunanje ministrstvo je izročilo sovjetski vladi odgovor na predlog za sklenitev 20-letne pogodbe o prijateljstvu in nenapadanju med Sovjetsko zvezo in Italijo. Vsebina odgovora ni zna na, temveč je znano le, da je bila sporočena atlantskemu svetu pred izročitvijo sovjetski vladi. Druga novica pa je letno poročilo Menichelle, guvernerja »B.inca dTtalia#, v katerem so zelo zanimivi podatki, iz katerih sledi, da italijansko gospodarstvo ni v zelo rožnatem polož iju. Guvernerjevo poročilo govori najprej o ameriški gospodarski recesiji, ki je povzročila v Italiji najprej Pred tremi dnevi je 200 tisoč Parižanov demonstriralo proti De Gaullu Tu jih vidite na podstavku spomenika JlepuhJiki, ki ji je fotograf odrezal vse razen nog. Ali ji ho De Ganile ©dreza! tedaj še noge? (Nadaljevanje z 2. strani) neodvisnost. Abbas obžaluje, da postaja De Gaullovo ime vsak dan bolj simbol združenih skrajnežev in kolonialistov, in poudarja, da bo general onemogočil edino mogočo rešitev, če ne bo obrnil hrbta tem skrajnežem in kolonialistom. Italija po volitvah Volitve so mimo in o izidih poročamo na drugi strani. Pripominjamo, da uradno še niso znana imena novih poslancev, neuradno pa samo imena tistih, ki so izvoljeni neposredno, medtem ko imena 66 poslancev, ki bodo izvoljeni v tako imenovanem enotnem nacionalnem volilnem okrožju, t. j. »ostankov«, pa niso znana niti neuradno. Medtem se ust najbolj za nimajo, kakšna bo nova vlada, ker bo Zolt podal ostavko najbrž 17. t. m., t. j. pet dni po prvem sestanku parlamenta, ici bo 12. t. m. Zolt bt — kot kaže — rad ostal z vso sedanjo vlado na oblasti vsaj do oktobra, češ da volitve ntso pokazale bistvene spremembe, temveč da so volivci v šc večji meri kot pred petimi leti izkazali krščanski demokraciji zaupanje. No, zgodilo bodo na Švedskem volitve za : se bo tisto, kar bo sklenil poslansko zbornico. Okrog 5 milijonov Švedov bo izbralo 231 poslancev. Volitve bi morale biti pravzaprav šele 1860, toda potam ko so v pieteki; jeseni agrarci odpovedali s1* delovanje v vladi s socialdemokrati in potem ko je ostala vlada pri glasovanju 25. aprila o zakonskem načrtu za glavni odbor vladne stranke, ki se bo v kratkem sestal. Na te sklepe čakajo tudi ostale, zlasti sredinske male stranke; v prvi vrsti socialdemokrati in republikanci, ki bt prišli v poštev za sodelovanje v novi vladi. Fanfani je na panjo, takoj po polituah pa | mo nekatere, metode, ki so se je baje na seji vodstva KD tako koalicijo odločno predlagal. Njegov največji nasprotnik v stranki, voditelj desničarske struje «Primavera» tn finančni minister Giulio Andreotti, je pred dvema dnevoma v nekem članku na presenečenje vseh zapisal, da se s Fanfanijeni strinja. Kljub temu ni bilo v peteklem tednu dovolj konkretnih postavk, na podlagi katerih bi lahko sklepali, kakšna bo prihodnja vlada. Verjetno bomo morali počakati še najmanj dva tedna. Tudi prejšnji teden so imeli francoski dogodki v Italiji velik odmev. Komunisti, socialisti in socialdemokrati So pozvali francoske delavce, naj preprečijo De Gaullov prihod na oblast in njegovo — kot je dejal Nenni — bonaparti-sfično pustolovščino. Vse kaže, da poziv ni zalegel. Kominformovska gonja proti Jugoslaviji Kominformovska gonja proti Jugoslaviji se nadaljuje z večjo nesramnostjo, potem ko je »Zen Min Zi Bao» zagovarjal tezo, da je bila resolucija Kominforma proti Ju- sodelovanje z njimi rahlo na-i goslaviji »v osnovi pruvilna«, migoval že med volilno kam-1 in da niso bile pravilne sa- uporabljale po letu 1948. Toda kakor kaže, ne drži . niti ta «omiljena» teza več, ker se Sovjetska zveza in vzhodnoevropske države polagoma vračajo k enakim metodam, ki so jih uporabljali leta 1948. V preteklem tednu je sovjetska vlada nenadoma odpovedala izpolnjevanje gospodarske pogodbe z Jugoslavijo, ki določa kredit 285 milijonov dolarjev Jugoslaviji. Izpolnjevanje je sovjetska vlada odpovedala v obliki »predloga«, naj se to odloži za pet let. S krediti, ki bi jih Sovjetska zveza dala Jugoslaviji, bi morali zgraditi tovarno dušikovih gnojil in superfosfata, plačati bi se morale dobave opreme za tri rudnike in zgraditi eno hidrocentralo ter aluminijski kombinat v Cm t gori. Od skupnega kredita 285 milijonov dolarjev je bil doslej uporabljen le neznaten del v glavnem za načrte in pripravljalna dela. Sotijetska vlada je sedaj že drugič enostransko odložila izvajanje sklenjene pogodbe. Prtrič je bilo po madžarskih dogodkih. Jugoslovanska vlada vztraja na tem. da je dolžnost Sovjetske zveze, da svoje pogodbene dolžnosti izpolnjuje. Zalo Jugosla- gumenti, ki jih sovjetska nota navaja, p ovseni enostranski in neutemeljeni. Ce sovjetska vlada ne bo izpolnjevala svojih obveznosti, bo Jugoslavija prisiljena zahtevati povrnitev škode, ker bo ukrep sovjetske vlade povzročil nekatere težave pri izvajanju načrta za gospodarski razvoj. Povsem smešni in nesramni so izgovori, s katerimi sovjetska vlada ponovno krši sprejete obveznosti. V svoji noti trdi, da Sovjetska zveza potrebuje dopolnilna sredstva za investicije v lastni kemijski industriji. Dalje trdi celo, da korak sovjetske vlade ustreza načelom gospodarskega sodelovanja in da bo v korist za obe državi. V ustni obrazložitvi rlote pa je sovjetski zunanji minister Gromiko bil še bolj nesramen in dejal, da odložitev kreditov nima namena poslabšati, temveč zboljšati odnose med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Ta primer kaže, da je imela sovjetska vlada svoje politične pogoje v rezervi in jih je postavila, ko se ji je zdel trenutek najbolj primeren, misleč, da bo kot velika država s svojim pritiskom na majhno državo pripravila Jugoslavijo, da opusti svojo neodvisno politiko. Enostransko dejanje sovjetske vlade uničuje vsako vrednost mednarodnih dogovorov in resno ogroža zaupa nje med državami. Sovjetska vlada sama pomaga tistim na Zahodu, ki odklanjajo vsako sporazumevanje s poudarja■ vija ne more sprejeti odložitve ali pa razgovor o odložitvi. To, njem, da se na besedo Sovjet-pa še posebno ne, ker so ar-| ske zveze ni mogoče zanesti. shington na razgovor z Eisen-hovverjem. Iz Bonna pa javljajo, da je zahodnonerr.ški minister za gospodarstvo Erhard odpotoval nocoj v IVashington, kjer namerava vsklediti z ZDA svojo gospodarsko politiko do Francije po prihodu De Gaulia na oblast. Francoska valutama kriza vedno bolj zaskrblja gospodarske krc ge. Francoski primanjkljaj v evropski plačilni zvezi je v tem mesecu dosegel 75 milijonov dolarjev. Februarja letos je primanjkljaj znaša! 32 milijonov, marca 56, aipi.fa pa 59 milijonov dolarjev. Nezadovoljstvo zarotnikov v Alžiru PARIZ, 31. Kakor poročajo iz Alžira, se med člani tamkajšnjega odbora že širi nezadovoljstvo. Predstavnik generala Salana polk. Lacheroy je izjavil; «Naše stališče ostane nespremenjeno. Imamo zaupanje v generala De Gaulla. Toda težave, v katerih je general De Gaulle, nas opozarjajo, kako srce Alžirije bije za nove formule, ki niso v obnavljanju starih#. V alžirskem odboru mislijo vztrajati na tem, da se v Parizu ustanovi podoben «odbor narodne rešitve# pod vodstvom De Gaulla. Kakor se vidi- bo imel tudi De Gaulle precej opravka z zarotniki v Alžiru. «»____ TUNIS, 31. — Tuniški predstavnik je izjavil, da so tuniške čete danes streljale na neko francosko vojaško letalo, ki je ietelo nad tuniškimi položaji v Vzhodni Tuniziji. Predstavnik je dodal, da se je incident dogodil v bližini Ga-česa m da je letalo pristalo na vojaškem letališču v Ga-besu. Vlada Šehaba že v kratkem? (BEJRUT, 31. — Vedno bolj se zdi verjetna rešitev libanonske krize s sestavo vlade pod predsedstvom generala Sehaba. Mogoče bo do take rešitve prišlo že v 24 urah. V nasprotju z nedavno trditvijo, da se bo libanonski zunanji minister udeležil sestanka političnega odbora Arabske lige, se je danes pojavil v New Yorku, kjer bo v težek načeloval libanonski delegacij: pri raiz.pravi v Varnostnem svetu, V Bongaziju se je zvečer sestal svet Arabske lige, ven-aar na tej seji niso prišli preko začetnih formalnosti in se bo zasedanje nadaljevalo jutri. Hammarskjoeld pojde na Norveško NEW YORK, 31. — Generalni tajnik OZN Hammarskjoeld se je vendar odločil za svoj obisk na Norveškem, ki ga je včeraj odpovedal za radi razvoja svetovnega položaja. Njegova današnja odločitev mogoče potrjuj>, da je sedaj fraicosko-tunišKi spor manj hud in da mogoče obstaja kako upanje za rešitev spora. Sestanek Makariosa z Naserjem ATENE, 31. — Nadškof Ma-karios odpotuje jutri z letalom v Egipt na kratek obisk k tamkajšnjim grškim skupnostim. Pri tej priložnosti se bo baie tudi sestal z Naserjem. NeW . YORK° 31. — Dirigent Maksimilian Pilzer j« včeraj zvečer umrl med dirigiranjem, Postalo mu je med Koncertom, ki ga je dirigiral v newyorškem Central Parku, siabo in se je zprudil. Med prenosom v bolnišnico je u-mrl. t . i TVRDKA JOŽEF SILA uvoz IZVOZ VSAKOVRSTNEGA LESA ZA PREDELAVO IN KURJAVO TER JAMSKEGA LESA TKST - Biva (irumula št* 6-1 • Teleion 37-004 Tvrdka LORENZI T R S T, Ul. S. Lazzaro 17, tel. 24-245 Izvaža: KOLESA mošlo in ženska, znamke GIOH-DANIA z vsemi pritiklinami 18.000 LAMBRETE, VESPE, MOTORJE, AVTOMOBILE, vse P° izredno nizkih cenah. m AUTOVIE CARSICHE tpaj", 'f - rsr--7 jr - -- PROGA TRST • BAZOVICA - PADRICE - GROPADA-TREBČE Odhodi $ postaje Trg Liberta in Stara mitnica OB DELAVNIKIH: ob 7.30, 8.15, 9.30, 10.15, 11., 12., 13.10 14., 15., 16., 16.50, 17.30., 18., 18.50, 19.50, 20.40, 22 40. OB PRAZNIKIH: ob 7.25, 8.30. 10., 11.. 12.30, 13.10 13.50. 14.30, 15-, 15.30, 16.. 16.30. 17., 17.30, 18., 18.30, 19.. 19.45. 20.30, 22.30, 24. PROGA TRST - BLOK FRNETICI Odhod s Trga Liberta OB DELAVNIKIH: ob 7.30, 10.15, 13.10, 15, 18.00. OB PRAZNIKIH: ob 7.25, 8.30, 10, 11. 12.30 13.10, 13.50, 14.30, 15, 15.30, 16, 16.30, 13, 17.30 1 8 18.30, 19, 19.45. 20.30, 22.30. Odhod s Trnetičev OB DELAVNIKIH: ob 8.20, 10.50, 14.05, 15.40, 18.55. OB PRAZNIKIH: ob 8, 9.10, 10.50, 11.40. 13.20 14, 14.20- 15.15, 15.30, 15.50, 16.20, 16.50, 17.35, 18 18.50 19.20 10-5®» 20.20, 20.50, 21.45, 23.10. PROGA TRST - BLOK PESEK Odhod s Trga Liberta OB DELAVNIKIH: ob 7.45, 13.10, 17.30, OB PRAZNIKIH; ob 11.30, 17.30. Odhod b Peska OB DELAVNIKIH; ob 8.20, 13.50, 18.05. OB PRAZNIKIH: ob 12.05, 18.05 PROGA TRST - KOZINA - HERPELJE Odhod s Trga Ltbertd ob 7.30 tn 13.10. Iz Herpell °b 9. tirt in 14.30. — Vožnje vsako soboto. PROGA TRST • DOM JO - BOLJ UNEC - DOLINA -PREBENEG Odhod B Trga Stare mitnice OB DELAVNIKIH: ob 6.35, 7.25, 10.20, * 12.05 13.05. * 16.35, 17.05,* 18.05. 18.35, 19.20 20.45, 22.35 OB PRAZNIKIH; ob 9.05 10.35, 12.35*, 14.30 16.05 170S’ 18.15, 19.35, 20.40. 22.05 N. B- * Samo tt avtobusi vozijo do Prebenega. druS1 *• ustavijo v Dolini. PROGA TRST • DOMJO - RICMANJE Odhodi j postaje na Trgu Stare mitnice OB DELAVNIKIH: ob 7.35, 10.35, 12.20, 13.35, 18.05 19-20, OB PRAZNIKIH: ob 9.35 14.05 16.20, 19.35, 22 50. PROGA TRST • ADAMIČ MACKOVLJE Odhodt b postaje na Trgu Stare mitnice OB DELAVNIKIH: ob II., 13.30. OB PRAZNIKIH; ob 13., 22 30. PROGA TRST - OSP - MACKOVLJE Odhod i « 'Trga Ltbertd OB DELAVNIKIH: ob 18.15. OB PRAZNIKIH: Ob 18.30. PROGA TRST • PODLONJER LONJEK Odhodi s postaje na Trgu Stare mitnice OB DELAVNIKIH: od 6.00 ure zjutraj dalje vsa^ četrt ure do 22.30, in vsake pol ure dc 24.00; zadnji Lonjer ob 20.27 iz PODLONJERJA. OB PRAZNIKIH: od 6.30 ure zjutraj dalje vsake ure do 23.45, zadnji v Lonjer 23.30 iz PODLONJERJ Opravljamo prevoze blaga za tretje z lahkimi m težkiin* kamioni ter avtocisternami tudi v inozemstvo. Za im0 macije kličite telefonski št. 36-794 in 55-378. MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT f f S svojimi poslovalnicami in Beogradu, Zagrebu, na Reki, v v IfnDCR m Ljubljani, Sežani, na Jesenicah, v Prevaljah, Novi Gorici, na Kozi"!a., IVUrCn • Podgorju, Prestranku, Sarajevu. Kotoribi in Zemunu se vam pHP<>rc* Batič Franc i_L_j 11 111 ltLJUthV(&b' lil flELAVNICA Ul. F. Crlspi 15 Telefon 952V I I I I I