Iskra GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA Številka 6 - Leto XVI -5. februar 1977 | Smisel 1 kulturnega I praznika '5 ZASEDANJE 10 KOOO SINDIKATA ZP ISKRA | Sindikat Iskre odločno I za Pineto Z mnogimi' proslavami po delovnih organizacijah, šolah in krajevnih skupnostih, predvsem pa na osrednji republiški proslavi in z razdelitvijo letošnjih Prešernovih nagrad, se bomo spomnili Prešernovega dne, bomo počastili slovenski kulturni praznik. To praznovanje nam je postalo že tradicija in navada. Toda kot je prav, da smo se tega že navadili, tako ne bi bilo prav, če bi nam to prešlo samo v navado, navado, ki bi jo izkrivljali in zbirokratizirali, ki bi postala morda celo razvada- Pesnik France Prešeren, čigar-smrti 8. februarja 1849 se vsako leto spominjamo, je res že davno odšel od nas; časi so se menjali, toda njegovo delo nam je ostalo sveže prisotno in zavestno vzpodbudno, kot da vmes ni preteklo poldrugo stoletje. Umetniški, narodnostni, socialni in človeški program, ki ga je Prešeren izpovedal v svojih pesmih, je veljaven tudi še danes in marsikateri umetnik, narodnostni in politični vodnik, sleherni med nami, bi še in še lahko iskal odgovore na žgoča vprašanja današnjega dne v Prešernovih poezijah. Zato moramo Prešerna in njegov praznik doživljati ne kot nekaj, kar je že davno umrlo in zamrlo, nekaj, kar je samo še literarna zgodovina, ampak kot živ, nenehno kipeč vrelec, v katerem si lahko umijemo svoj vsakdanji obraz- Smisel kulturnega praznika torej ni samo počastitev Prešerna, ampak vzpodbuda, da v luči Prešernove misli zajamemo čim širše in čim globlje v sedanjo kulturno in družbeno problematiko, da se vsaj ta dan z iskrenostjo Prešerna, ki je celo v trpljenju resnico izpovedal, pogumno lotimo reševanja vseh spon, ki nas težijo, vseh licemerstev, sovraštev, zaplanka-nosti, ozkosti in manjvrednosti, ki nas v naši samoupravnosti še zadržujejo. Prav tako pa je, seveda, smisel kulturnega praznika v tem, da se razveselimo vsega, kar je lepo in kulturno, da izostrimo in ublažimo svoj Posluh za umetnosti vseh vrst, da delo spojimo z umetnostjo, da nam v življenju1 umetnost Postane žlahtni sestavni del. Kulturno in umetniško ustvarjanje v preteklosti ni bilo vselej tako, da bi ga delovni ljudje razumeli, da bi jim bilo dosegljivo. Žal, tudi danes to še ni. saj je nič koliko umetnikov, ki menijo, da so s svojimi formalističnimi preizkusi sami sebi namen, da so neka duhovna elita« ki bi jo delavci v tovarnah, Proizvajalci v združenem delu, morali samo gmotno podpirati. Ne trudijo se pa, da bi se tudi Srni delavcem približali, da bi čutili podobna veselja in podobne bolečine kot neposredni Proizvajalci, da bi se res smatrali podobno za — delavce. V isti sapi, ko se zavzemamo za večjo povezavo med umetnostjo in delavskim razredom, ko poudarjamo, da bi morala biti umetnost delavcem dostopna in razumljiva, pa, seveda, ne mislimo na to, da bi nekdo administrativno določal, kaj naj umetniki delajo in mislijo. Spremeniti in poglobiti je treba (Nadaljevanje na 2. strani) Izvršni odbor Koordinacijskega odbora osnovnih organizacij sindikata združenega podjetja je na minuli seji — bila je v petek, 28. januarja 1977 v Iskrini poslovni stavbi v Ljubljani — obravnaval številna vprašanja. Med njimi je največ pozornosti namenil problematiki v zvezi z graditvijo prepotrebnega rekreacijskega centra v Pineti pri Novigradu, ugotovitvam komisije o nagrajevanju v Iskri, nadalje se je dogovoril o sklicu letne konference Iskrinega sindikata in podobno. Direktor Počitniške skupnosti Janez Šilc je seznanil člane izvršnega odbora in predsednike sindikalnih organizacij delovnih organizacij z načrtovano akcijo graditve Iskrinega rekreacijskega centra v Pineti pri Novigradu. Opozoril jih je na prednosti tega objekta ter na dosedanje delo in vložena sredstva. V upanju, da bomo naš lasten počitniški center v kratkem začeli graditi, naj zapišemo, da bo zemljišče v kratkem prepisano na Iskro, osnovna naloga pred temeljnimi- oz. delovnimi organizacijami pa je zdaj ta, da se mora vsak zase odločiti, kaj želi imeti za svoje delavce v Pineti. V obširni razpravi so se sindikalni aktivisti zavzeli za to, da v Iskri že sprejmemo končno odločitev o rekreacijskem centru, saj, kot so poudarili, nas je lahko sram, da organizacija kot je Iskra, s 30.000 delavci, razpolaga le s 160 ležišči v počitniških domovih na morju.,,Vprašajmo se, če smo res toliko enotni in sposobni, da zagotovimo našim delavcem cenen počitek na morju, kar je osnovna naloga sindikalne organizacije," so poudarili člani izvršnega odbora. (Bralce opozarjamo, da objavljamo v tej številki glasila „Iskra“ več podrobnosti o načrtovani graditvi RC Iskra v Pineti). V nadaljevanju se je IO KOOOS ZP Iskra seznanil s poročilom komisije o nagrajevanju v združenem podjetju. Komisija pri izvršnem odboru — sestavljali so jo predstavniki vseh Iskrinih delovnih organizacij - je na osnovi analize gibanja osebnih dohodkov v naših temeljnih organizacijah ugotovila, da je izplačevanje osebnih dohodkov v tazkoraku z rezultati dela. Nagrajevanje ni odvisifl^od produktivnosti dela, dogaja se celo to, da temeljne organizacije, ki poslujejo z izgubo, povečujejo osebne dohodke, v temeljnih organizacijah, v katerih pa dobro gospodarijo, imajo nižje osebne dohodke. Nadalje obstajajo velikanske razlike med osebnimi dohodki delavcev z isto izobrazbo in poklicem med posameznimi TOZD in podobno. Komisija je 'tudi ugotovila, da je v lanskem polletju 30 Iskrinih temeljnih organizacij kršilo samoupravni sporazum o ugotavljanju in delitvi dohodka in osebnih dohodkov sindikata clektrokovinske industrije Slovenije ter izplačevalo višje osebne dohodke od dogovorjenih. Izvršni odbor je zato na predlog komisije sprejel sklep, da so vsi podpisniki omenjenega samoupravnega sporazuma dolžni ta sporazum spoštovati, ter sklep, da mora vodstvo Združenega podjetja Iskra izdelati enoten sistem nagrajevanja v združenem podjetju. Do izdelave samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v ZP Iskra pa je IO KOOOS predlagal nove faktoije za izračun osebnih dohodkov vodilnih delavcev ZP ter predlagal znižanje obračunske osnove poprečnega osebnega dohodka v Iskri. Te sklepe bo izvršni odbor predložil v sprejem na prvem zasedanju Skupščine ZP Iskra. V okviru 3. točke dnevnega reda, ko bi morali predsedniki sindikata po delovnih organizacijah poročati o razpravah o samoupravnem sporazumu posebnih izobraževalnih skupnostih, so udeleženci soglasno ugotovili, da bi morali v posameznih TOZD izdelati dolgoročne načrte izobraževanja ter se na osnovi le-(eh opredeliti, h kateri (Nadaljevanje na 2. strani) INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN FLEKTROMEHANIKO Sodelovati moramo vsi! O delu ZK v DO smo se pogovarjali s sekretarjem sveta ZK Janezom Kernom Janez Kem je star 36 let in je v kranjski Iskri zaposlen od L 195S. Je vodja konstrukcije tehničnega razvoja ATC V ZK aktivno sodeluje od L 1971, sekretar sveta pa je od L 1976. „Kako lahko v glavnih obrisih ocenite aktivnost ZK v Industriji za telekomunikacije, elektroniko in elektro-mehaniko v 1. 1976? “ „V preteklem letu smo posvetili svojo pozornost trem bistvenim nalogam: realizaciji določil zakona o združenem delu v našo samoupravno prakso, kot drugi izvajanju sklepov in v zvezi s tem nalog obeh kongresov (ZKJ in ZKS) kot tudi sklepov 5. seje CK ZKS; tretja pomembnejša naloga pa je bilo usmerjanje in načrtovanje politike naših notranjih gospodarskih tokov." „Katere prioritetne naloge je vnesel svet ZK v DO v svoj akcijski program in kako so izvajane? “ ..Predvsem je šlo za izvajanje točk iz akcijskega programa, ki smo ga za izboljšanje gospodarjenja v Elektro-mehaniki sprejeli v 1. 1975. Vsi se še dobro spominjamo, s kakšnimi težavami se je srečevala naša DO v času recesije in hkrati inflacije na zahodnih tržiščih, na katero ni bila pravočasno pozorna. Vse te aktivnosti so bile Janez Kern. predvsem usmerjene v stabilizacijo gospodarjenja s tem namenom, da dosežemo boljše ekonomske učinke tako za DO kot tudi za slehernega posameznega člana njenega kolektiva. No, pa poglejmo še, kakšni so bili konkretni rezultati: uspelo nam je odpraviti žarišča nastajajočih izgub, zagotoviti normalen potek proizvodnih procesov s tem, da smo zagotovili za to potrebna finančna sredstva ter v ta namen pridobili k razreševanju problemov vse sodelujoče faktorje." V sredo, 26. januarja so Iskro obiskali general major Novak D. Vuči-nič, načelnik uprave zvez in njegovi sodelavci Dopoldne so se pogovarjali s predstavniki združenega podjetja, nato so obiskali Inštitut za prenosno tehniko in Tovarno elektronskih naprav v Ljubljani. Obe TOZD sta članici Združenja proizvajalcev vojne opreme. Po ogledu proizvodnje in razgovorih so si gostje ogledali še Tovarno avtomatskih telefonskih central na Laborah v Kranju. Pri tem velja omeniti, da je bil to predvsem delovni obisk Gostje so se seznanili z realizacijo v lanskem letu in z načrtom za leto 1977. Pogovarjali so se tudi o nadaljnjem sodelovanju ZP Iskra z Jugoslovansko ljudsko armado. V___________________________________________________________—__________v Vsaka služba mora imeti jasno začrtane naloge Ta seja pa je bila res dolga. Še bolje pa bi rekli, da sta bili kar dve seji. Dopoldne so se namreč sestali sekretariat sveta ZK ZP Iskra in sekretarji OO ZK iz DO IEZE, popoldne pa sekretariat sveta ZK in 00 ZK TOZD Žužemberk. Oba sestanka je vodil Stane Preskar, sekretar sveta ZK ZP Iskra. Dopoldne so poslušali poročila in obravnavali gospodarski položaj DO IEZE in delovanje organizacij ZK v IEZE. Po ogledu tovarne in po kosilu v delavski menzi pa so obravnavali gospodarsko problematiko TOZD Žužemberk. Gojmir Blenkuš, glavni direktor IEZE, je v svojem poročilu poudaril, da imajo TOZD v IEZE pestro 30-let-no zgodovino. Doživele so tudi več reorganizacij, ki pa so prinesle in nekaj prednosti in nekaj pomanjkljivosti. Trenutno so v težkem gospodarskem položaju (čeprav se zadnje mesece nekoliko izboljšuje). Kaznovani so za nesolidnost poslovanja v obdobju konjunkture. Tov. Blenkuš je analiziral predvsem štiri zadeve, glede katerih bo treba v prihodnje premišljeno ukrepati. Prvič preveč je živega, ročnega dela. Zato je storilnost nizka (s takim številom delavcev v tovarnah na zahodu naredijo štirikrat več izdelkov). Drugič — premalo izdelkov prodajo na jugoslovanskem trgu. Tretjič — premalo investirajo in premalo skrbijo za boljšo tehnologijo (izjema TOZD Upori). Četrtič - slabo je izpeljana organizacija proizvodnje in poslovanja. Prav „Kakšne uspehe ste imeli pri tem in s katerimi problemi ste se srečevali? “ ..Uspehi so bili pri tem zadovoljivi, saj smo poslovno leto zaključili pozitivno, seveda pa pri tem ni šlo brez težav. Uspelo nam je prepričati tako posameznike kot tudi TOZD, skupne službe v DO in na ravni ZP Iskra, da moramo vsi skupaj napeti vse svoje sile, da se izkopljemo iz nastalih težav. Kajti premalo je dosegati uspehe samo na posameznih področjih, če pri tem druga zaostajajo in zavirajo siceršnji napredek." „Kakšno je stanje na področju uresničevanja dohodkovnih odnosov, tako v DO kot tudi v celotnem ZP Iskra? “ ..Zavedamo se, da je uspešno vzpostavljanje dohodkovnih odnosov pogojeno z ustrezno samoupravno organiziranostjo tako znotraj DO in ZPI kot tudi v širših lokalnih in družbenopolitičnih skupnostih. Ne smemo namreč prezreti pomembnega dejstva, da smo mi sami ravno tako njihov sestavni del kot smo sestavni del svoje DO- Pozorni moramo biti na to, da dobre samoupravne odločitve širšega družbenega pomena hkrati omogočajo naš lastni hitrejši razvoj tako DO kot nas posameznikov v njej in izven. Kot kolektiv se moramo zavedati, da smo delavci ustvarjalci dohodkovnih odnosov in da bo uspeh zagotovljen le, če se bomo vsi aktivno in konstruktivno vključili v njihovo vzpostavljanje in oblikovanje. Treba je te procese razumevati kot dinamična, ne pa statična (Nadaljevanje na 3. strani) 12. SEJA SEKRETARIATA ZK ZP ISKRA JE BILA V ŽUŽEMBERKU gotovo pa bo treba razmere okrog izvoza v celotni Iskri urejati bolje, da bodo TOZD zares doživele vzpodbudo za izvozno proizvodnjo. V bodoče bo treba proizvajati več elementov za profesionalno elektrotehniko in začeti s proizvodnjo podsestavov. V IEZE se sedaj pripravljajo na sprejem novih dokumentov. Na ravni DO IEZE bodo imeli predvsem 3 službe (za program, prodajo in finance), ostalo pa bo v TOZD. Zainteresirani so za povezavo s Široko potrošnjo in za vzpostavitev dohodkovnih odnosov. Otmar Zorn, sekretar sveta ZK v IEZE, je poročal, da se ZK že 2 leti ukvarja s konsolidacijo DO, da pa še vedno niso uspeli uveljaviti načel zakona o združenem delu v praksi. Sicer pa se vrste ZK precej ukvarjajo tudi s perečo gospodarsko problematiko. Od poslovodnih organov so že zahtevali, naj predlagajo, kako rešiti TOZD z izgubami. Kritično je ocenil tudi obnašanje vodilnih v celotni Iskri, ki ne spoštujejo dogovorov in sporazumov (na primer sporazuma o mikroelektroniki - TOZD ne dajo svojih deležev). _ Tov. Šunta (sekretar 00 ZK iz Elektrolitov) je imel najbolje pripravljeno poročilo. Navedel je več ocen in predlogov. Po oceni OOŽK iz Elektrolitov razvoj branž Elementi in Široka potrošnja ni potekal sinhronizirano. V bodoče moramo temu posvetiti večjo pozornost. Tudi ostali sekretarji 00 ZK so poročali. Aktivnost 00 je različna, nekoliko odvisna tudi od števila članov in od prizadevnosti sekretarja. Največ se ukvarjajo z gospodarsko problematiko lastne TOZD in z odnosi v TOZD. V razpravi je Marjan Heningman ocenil, da so mnoge težave v IEZE nastopile zato, ker smo v preteklosti delali precej za jugoslovanski trg (po višjih cenah), a potem pa nismo mogli rentabilno izvažati. Treba pa je še poudariti, da bo poraba elementov (kot se proizvajajo v IEZE) rasla vsaj še 7»-8 let, vzporedno pa se bo razvijala mikroelektronika. Danes je res TOZD Žužemberk v težavah, grozi pa nevar-' nost, da se bo v takem položaju znašla tudi TOZD Elektroliti v Mokronogu. Tov. Lepša je poudaril, da smo v preteklosti naredili nekaj napak pri organizaciji dela razvijalcev. To bo treba popraviti. Tov. Kocmur pa je dokazoval (s številčnimi podatki), da je bilo v preteklosti premalo sodelovanja med organizatorji proizvodnje in komercialisti. Stane Preskar je ob zaključku dopoldanskega sestanka poudaril še enkrat najpomembnejše misli razpravljal-cev in jih oblikoval v sklepe. V bodoče morajo 00 ZK delovati bolj načrtno in skladno (na osnovi svojega akcijskega programa in v povezavi s svetom ZK ZP Iskra). V tem letu bo treba razrešiti vrsto zastavljenih nalog^boljše gospodaije-nje v TOZD in v Iskri, izvajanje načel zakona o združenem delu v praksi). Zato bo potrebno več idejnopolitičnega dela s komunisti in s tistimi de- (Nadaljevanje na 4. strani) Sindikat Iskre odločno Iskra na vseh kontinentih Pineto za (Nadaljevanje s 1. strani) izobraževalni skupnosti bodo pristopili. Zahtevali so tudi podaljšanje obravnave, ker niso prejeli vseh sporazumov posebnih izobraževalnih skupnosti ostalih panog. Menili so, da bi morali vse sporazume nato usklajeno obravnavati in dati skupen odgovor v skladu z zakonskimi določili, ko temeljne organizacije izključno razpolagajo s svojimi sredstvi in samostojno odločajo; te odločitve pa bi bilo treba v končni fazi uskladiti na ravni SOZD, ter sprejeti skupno odločitev. Na seji izvršnega odbora so se dogovorili tudi o sklicu letne konference koordinacijskega odbora osnovnih organizacij Iskrinega sindikata. Konferenca bo sredi tega meseca, in to najverjetneje v Iskrini poslovni stavbi v Ljubljani. Na njej bodo preučili delo sindikata v minulem letu ter začrtali 'naloge za letos, pregledali uresničevanje sprejetih sklepov, proučili samoupravno organiziranost v skladu z zakonom o združenem delu, vso pozornost bodo namenili gospodarjenju Iskre in njenih temeljnih organizacij, akcijam v zvezi s sprejemanjem načrta družb eno-go spod arskega razvoja Iskre v tem letu, nagrajevanju in podobno. Letne konference se bodo udeležili poleg delegatov KOOOS še predsedniki osnovnih organizacij sindikata po temeljnih in delovnih organizacijah. Na sestanku je beseda nanesla tudi na akcije sindikata ob 8. marcu -dnevu žensk. Akcije za letošnjo osrednjo proslavo v okviru ZP so se že za- čele, zato lahko z gotovostjo trdimo, da bo letošnja prireditev, podobno kot lanska, dobro uspela. Sindikalni delavci izražajo upanje, da se bo tudi letošnje osrednje proslave udeležil sekretar IK CK ZKS, Franc Šetinc. Zasedanje se je nadaljevalo z obravnavo številnih informacij ter sprejemanjem sklepov. Tako je med drugim izvršni odbor sprejel predlog, da bo letošnja proslava ob 4. juliju — dnevu Borca in dnevu Iskre na Lokvah pri Novi Gorici, v soboto, 2. julija, organizirala pa jo bo delovna organizacija Avtoelektrika. Ker je v Iskri že več let kadrovska problematika eno izmed najbolj perečih področij, se je izvršni odbor zavzel za dokončno rešitev tega problema, ki smo se ga doslej otepali precej stihijsko. Predlagal je, da se za vodjo kadrovskega področja imenuje sekretar sveta ZK ZP Iskra Stane Preskar. Izvršni odbor je glede na vlogo in naloge družbeno-politič nih organizacij na ravni združenega podjetja in še posebej sindikata, sklenil, naj se na že sistematizirano in nezasedeno delovno mesto organizacijskega sekretarja družbeno-političnih organizacij imenuje Miloš Pavlica. Le-ta naj bi tudi v prihodnje, poleg nove zadolžitve, opravljal funkcijo predsednika mladinske organizacije ZP. Na zasedanju je bilo govora tudi o problematiki v zvezi z delom na tekočih trakovih, navzočnosti na različnih sindikalnih sestankih, eden izmed sklepov 10 KOOOS pa je bil, da je zaradi neaktivnosti sindikata v DO Avtomatika čimprej treba sklicati letno konferenco sindikata te organizacije. Lado Drobež Družbenopolitične organizacije, nosilec interesov delavcev Skopsko filialo je pred dnevi obiskal predsednik Iskrine mladinske organizacije Miloš Pavlica. V filiali je trenutno skupno zaposlenih 44 delavk in delavcev — na sedežu filiale osem, v servisu devetnajst, v dveh trgovinah trinajst in v veleprodajnem skladišču štiri. Osnovni namen obiska tov. Pavlice v Skopju je bil ta, da se seznani z delom tamkajšnjih družbeno-politič-nih organizacij. Treba je namreč vedeti, da filiale nimajo svojih lastnih samoupravnih organov in so dislocirane od sedeža njihove temeljne organizacije - Domači trg na Iskra Commerce. Prav zato je potrebno posebno pozornost posvetiti družbeno-politič-nemu delovanju v filialah, družbenopolitične organizacije pa morajo kot nosilke interesov delavcev skrbeti za učinkovit pretok informacij, torej zato, da delavcem upravljanje ne bi bilo odtujeno. Predsednik Iskrine mladinske organizacije se je s tamkajšnjimi predstavniki in direktorjem pogovarjal tudi o poslovanju filiale ter problemih, s katerimi se srečujejo Iskraši v Skopju. Ena osnovnih ugotovitev teh pogovorov je bila ta, da bi morali zaradi vrste specifičnih problemov, ki so se začeli porajati po reorganizaciji Iskra Commerce čimprej sklicati predstavnike družbeno-političnih organizacij vseh Iskrinih filial ter začeti enotno reševati nastalo problematiko. Smisel kulturnega praznika (Nadaljevanje s 1. strani) smisel za umetnost tudi v delov-nihvkolektivih. Se posebej pa bi bilo prav, če na kulturni praznik odkrito pred samim seboj razgrnemo račune in povemo, kaj in koliko za kaj dajemo, kaj z denarjem, s prostim časom in sredstvi množičnih občil predvsem podpiramo. Kultura je bila prav v naših, slovenskih pogojih vselej tisti življenjsko važen okvir, v katerem se je najbolj razvijala vsestransko dejavna, celovita podoba našega človeka in našega naroda. Kultura je za Slovence bila in je pomemben dejavnik v oblikovanju človeške in delavske zavesti, narodnostne uveljavitve, državnosti in socialistične samoupravnosti. Zato tudi kot socialistični samoupravljale! tega pozabiti ne smemo- Mara Ovsenik V posameznih družbeno-političnih organizacijah v filiali v Skopju pa je položaj na.kratko takle: sindikat še ni našel prave oblike sodelovanja s sindikatom temeljne organizacije domači trg na Iskra Commerce, našel pa še ni niti prave vsebine dela. Delovanje osnovne organizacije zveze komunistov v filiali je agilno. Osnovna organizacija ima glede na šte-vilo zaposlenih veliko članov. Doslej osnovne mladinske organizacije v filiali niso imeh, med obiskom Miloša Pavlice pa so se dogovorili za vse akcije pri formiranju te organizacije ter zadolžili zvezo komunistov za nosilca tega postopka. L. D. Začeti mozaik pomenkov z Iskrinimi zunanjetrgovinskimi zastopniki v tujini, ki so se nedavno zbrali na konferenci v Postojni, bomo tokrat nadaljevali z zapisom štirih nadaljnjih udeležencev, predstavnikov Iskre v štirih različnih deželah Evrope in Azije. Tudi iz teh razgovorov prihaja do izraza vnema naših zastopnikov v svetu, ki pa, seveda, v svojih prizadevanjih lahko uspevajo bolje, ali slabše, ker so pač pogoji plasmana in kupnih možnosti v teh različnih deželah različni. Prav iz teh pogovorov pa lahko izluščimo spoznanje, da se moramo za nastop v svetu še truditi in se zavzemati tudi za čim širšo izbiro tržišč. Še posebej velja to za neko ravnovesje med našimi gospodarskimi stiki z Zahodom, Vzhodom in neuvrščenimi deželami. Doslej smo se, predvsem zaradi konvertibilnosti tamkajšnjih valut, usmerjali kar preveč zgolj na Zahod, v dežele Zahodnoevropske gospodarske skupnosti, medtem ko smo Vzhodnogospodarsko skupnost SEV nekoliko zanemarjali. Pobuda za nastopanje v takoimeno-vanih deželah Tretjega sveta je sicer v Iskri sorazmerno že precej stara, starejša kot na splošno v jugoslovanskih podjetjih, vendar bi kazalo, da pokažemo tudi tu poslej več resnične volje- Ni pa vselej to lahko, tudi rentabilno ni vselej na prvi pogled. Najti pa moramo poti, da bo to sodelovanje vse bolj prispevalo k naši skupni koristi in s tem k vzajemni gospodarski in politični neodvisnosti. Da pa bi do kupcev v teh, često daljnih deželah Azije, Afrike ali Latinske Amerike, prišli, jim moramo v njihovem domačem jeziku znati reči vsaj - Dober dan! ČEŠKOSLOVAŠKA: KAM S 30.000 TV MINIRAM? V. J no dajemo pogoje, ki odgovarjajo kupcu, ne pa tudi Iskri. Češki partner potem razumljivo vztraja na izvajanju take pogodbe in ves posel moramo v takem obsegu izpeljati. Glede kvalitete ne morem reči, da bi Iskra imela v ČSSR kaj večjih reklamacij." Iskrin predstavnik v Pragi, Edi Sonnenvvald je bil glede izvoza v ČSSR sicer zadovoljen, menil pa je, da menjava vendar ne gre tako, kot bi lahko. ,.Ocena za preteklo leto je zadovoljiva. Čeprav nismo dosegli planiranega, smo z rezultati lahko zadovoljni, saj smo realizirali skoraj 3,5 milijona dolarjev, in to v tistem asorti-manu, ki je bil v planiranem obdobju določen. Do izpada v višini 1,5 milijona dolarjev pa je prišlo zaradi pomanjkanja v jugoslovanskem kliringu. ČSSR ima namreč ogromne potrebe po gradbenih uslugah, jugoslovanska gradbena podjetja so v preteklem letu opravila za okrog 50 milijonov dolarjev teh uslug. Ker pa je prišlo do izpada proizvodnje, kupec tudi z nami pripravljenih naročil ni uspel realizirati." Kaj pa v novem letu, smo posegli v tekoče zadeveve? „Za letos planiramo izvoz v višini 2,7 milijona dolarjev. Realizacija tega plana pa je, seveda, odvisna od uspešnega zaključka kooperacijske pogodbe za televizijske sprejemnike minirama. Čehi imajo še potrebo po 30 — 40.000 kosov teh TV aparatov, Iskra pa lahko izvozi iz Češkoslovaške v obliki drugih nakupov le za vrednost 10.000 kosov teh TV aparatov. To bo vsekakor sprožilo problem pri češkem kupcu, saj- je planiranih še ostalih 30.000 komadov TV minirani. Zato bodo iskali drugega kupca, ki jim bo v njihovih zahtevah lahko ustregel. Vsa ostala prodaja pa bo, kot pričakujemo, potekala planirano in ne bo predstavljala problemov. Če bodo tovarne . izpolnile svoje obveznosti, računamo celo na planirano vsoto 4,5 milijona dolarjev." Kako v ČSSR ocenjujejo Iskro kot firmo? „Iskra je v ČSSR pojem in sodi med velike firme. Imajo nas za solidno tvrdko in z dosedanjim nastopom na ugledu še pridobivamo. S tem pa, seveda, tudi pridobivamo ne samo krog interesentov za stalen Iskrin program, ampak tudi v kontaktih z drugimi podjetji." ' IRAN: PRVO PREDNAROČILO Edi Sonnemvald. V ZA ISKRA NEVVS J Iz česa torej izvirajo glavni problemi v naši menjavi s Češkoslovaško? »Predvsem iz kooperacijskih pogodb. Menim, da bi morali vse te kooperacijske pogodbe, če niso čisto kooperacijskega značaja, če nimajo blagovnega značaja, korigirati. Pri reševanju z dodatnimi nakazili za jugoslovanski trg, kar se trenutno dogaja, zaradi česar se vsebina in asorti-man iz leta v leto menjata, ne moremo ostati. Značilno za nas je še to, da običaj- Čeprav še ni dolgo v Teheranu, se je Janez Vidmar pokazal že kar samozavestnega: »Glede na kratko prehojeno pot lahko ugotovimo le, da smo z zastavljenimi cilji za iransko tržišče skoraj v celoti uspeli, razen tistih izpadov v realizaciji, do katerih je prišlo zaradi praktičnih težav in izpada proizvodnje. Plan za naslednje leto je bistveno višji, saj računamo, da bomo prodrli na trg tudi s proizvodnjo, ki tod še ni zastopana. Pri tem mislim na izdelke široke potrošnje, na različne oblike inženiringov in na Proizvodnja v decembru 1976 TELEKOMUNIKACIJE ELEMENTI KONDENZATORJI ŠIROKA POTROŠNJA AVTOMATIKA AVTOELEKTRIKA EMO SKUPAJ ISKRA-COMMERCE INŠTITUT ZA PRODUKT. IN METROLOGIJO SKUPAJ ZP ISKRA c S Izpolnitev v 000 « 8-5. e 1 i . Cia, vb' r» o 1 q S o ~ i 1 I—XII/75 l-xn/76v mesečna r- S O O -o 5 o O -o J. J, 1.850.946 2.079.760 151.654 109,9 96,4 112,4 489.266 - 495.094 55.724 95,8 83,7 101,2 93.211 96.403 10.747 89,5 86,9 103,4 603.288 757.449 134.856 191,8 85,5 125,6 739.053 873.790 98.460 104,7 91,0 118,2 423.797 428.257 37.702 85,2 68,4 101,0 346.362 . 345.017 34.946 107,4 80,4 99,6 4.545.923 5.075.770 524.089 116,6 88,1 111,6 90.049 112.054 15.767 174,6 117,9 124,4 17.139 24.693 5.462 316,3 126,6 144,1 4.653.111 5.212.517 545.318 118,5 88,7 112,0 lili Janez Vidmar energetiko, kjer gredo posli prek ten-derjev. Prva faza je, da dobimo stik s konzultanti firm, ki delajo programe, ki razpisujejo licitacije in ki jih je treba opremiti s podatki o naših napravah.1 Pripovedoval je, da se je sicer šele nastanil in tako rešil prve stanovanjske probleme, vključno to, da si je žago-1 to vil delovno mizo in vizum za bivanje v Iranu. Do treh mesecev si namreč lahko v Iranu kot turist, kasneje pa si moraš pridobiti poseben vizum za bivanje. „Pa tudi drugače se moraš navaditi na marsikaj novega. Mentahteta v Iranu je povsem drugačna, kot mentaliteta ljudi pri nas, ali, recimo, na Zahodu. V razgovorih so Iranci precej netočni, glede sestankov neprecizni in pri odločitvah ne dovolj odločni. Čeprav perzijskega jezika še ne znam, glede sporazumevanja večjih težav nimam, saj se pogovarjam angleško, vendar pa pri razgovorih, npr;, v ministrstvih, le bolje uspevaš, če govoriš njihov jezik. Zato se moraš nemudoma naučiti vsaj pozdrava v njihovem jeziku. »Glede naših cen pa mislim, da so za Iran visoke, predvsem s področij, ki jih še ne obdelujem. Upam na uspeh na osnovi kompromisnih rešitev in razumevanja s strani tovarn. Izdelki, ki jih že prodajamo, imajo tendenco prevelikega letnega porasta cen. Pri nekaterih se srečujemo že S konkurenco, glede kvalitete pa moram dodati, da so tu, na terenu, še vedno naprave, ki smo jih že dobavili, že pred letom dni in še prej, ki pa še vedno niso prodane, predvsem zaradi pomanjkljivosti in sistemskih napak, ki smo jih sicer v zadnjih dveh letih v domači proizvodnji že odpravili. Večina teh central, ki smo jih dobavili pred dvema letoma, je še vedno v skladiščih. Pojavlja se tudi kritika spiralnih vrvic pri telefonskih aparatih. Naši partnerji in kupci potrjujejo, da so ti aparati sami v redu, da pa po dveh mesecih delovanja začne zatajevati vrvica, ki smo jo doslej dobivali iz Svetozareva, slaba luč pa seveda pade na Iskro, kot dobaviteljico aparata. Vsekakor si želimo tesnejšega sodelovanja z našo propagando, od katere pričakujemo tudi, da bo čim hitreje dostavljala nove kataloge. Pozdravljamo sklep o ustanovitvi glasila Iskra Nevvs. Upam, da bo res zaživelo in že zdaj se prijavljam kot prednaročnik-Sploh bi bilo dobro, če bi bile vse naše matične informacije pisane v angleščini. Večkrat so obiski, ki smo jim lahko postregli z informacijami v razumljivem jeziku, pripomogli, da smo iz raznih panog več izvažali. Z veseljem se pridružujem odločitvi Iskre, da bo v bodoče pošiljala ljudi iz proizvodnih organizacij na prakso tudi v predstavništva v tujino." Ali smo za Iran že velika firma? »Ime Iskra je v Iranu že znano, saj smo pred leti izvozili sem precej kinoprojektorjev. Ko je ta izvoz prenehal, je res začasno nastal kratek odmor, toda prešli smo na izvoz dragih izdelkov, ki jih danes v Iranu uspešno prodajamo in, ki nam iz dneva v dan naše ime na tržišču potrjujejo. Seveda pride to včasih tudi v nasprotje, kadaf ugotovimo slabo kakovost naših izdel' kov na trgu. Vsekakor napori za dvig Iskrinega imena na še višjo raven ne bodo majh' ni, saj bodo morale naše delovne orga; nizacije poleg izdelkov pripraviti tudi zadostno propagandno akcijo in udeležbo na raznih sejmih, tembolj ker se tu srečujemo s starimi, že upeljaniml firmami, ki so tu že desetletja prisotne, kot je na primer Siemens. Združeni pa bomo uspeli, zlasti, ker v deželah v razvoju gledajo v nas ne sam0 poslovne partnerje, ampak tudi prijatelje." (Nadaljevanje na 3. straflO Iskra na vseh kontinentih Sodelovati moramo vsi! (Nadaljevanje z 2. strani) POLJSKA: SPREMENITI POGLED NA DEŽELE SEV V______________________________J Tovariš Vukota Samardžič, nekoč kot šef Iskrine poslovalnice v Beogradu je zdaj zastopnik Iskre na Poljskem. »Čeprav je minilo že leto, odkar sem na Poljskem, seveda lahko govorim le še o prvih smereh našega udejstvovanja. V poslovanju je vendar že bil čas za akcijo na področju avtomatike in plasman ročnega orodja. V teku pa so bili razgovori o plasmanu širšega programa. V državah SEV, med katere sodi tudi Poljska, teče delo sicer brez posebnih sprememb v sistemu dela, čeprav bodo neizbežni pogovori glede kooperacije in specializacije. Nastopati zgolj s čisto prodajo je v teh deželah težko. Vukota Samardžič. Mislim, da bi bilo treba Poljsko raziskati s stališča univerzalnega plačevanja in najti ustrezno mesto zase, upoštevajoč to, da je Poljska velika država, sorazmerno dobro razvita in, da bi se Iskrin izvoz na to področje lahko povečal, seveda, če bi se menjala mnenje o kvaliteti proizvodov ... “oljska veliko dela po zahodnih licencah. Morda bi Iskra morala menjati politiko proti Poljski in deželam SEV nasploh ter poiskati določene poti za povezovanje na liniji kooperacije, specializacije in drugega načina dela.“ Ali je Iskra za Poljsko velika firma ali ne? »Iskra je verjetno že velika firma na nekaterih tržiščih, toda v deželah SEV še ne. Nekatere celo manjše firme na tovrstnem tržišču pomenijo ved, kot Iskra. Vendar bi tudi Iskra z malo prizadevanja to na Poljskem trgu 'ahko postala. Seveda pa bi morala v tem smislu tudi sama spremeniti gledanje na probleme: na primer na razpoloženje za čisto trgovino, za koope-mcije, za specializacije. Vse to bi se tudi na tukajšnjem tržišču hitro odrazilo. Seveda ostajajo pereči tudi še nekateri drugi problemi. Tu lahko pričnem pri normalnem poznavanju začet-' mh težav in sežem prek sprostitve reakcije pri nas in pri poljskih partner-Im, glede širšega interesnega področja, tja do vprašanj cene in kvalitete.“ ^ povezava z matično firmo zadovoljiva, oz. kaj bi bilo s skupnimi močmi treba še storiti? »Osebno čutim, da je povezava z matično firmo slaba, čeravno tu vča- celo laže delam kot prej v Beogradu. Razlika je kvečjemu v oddalje-nosti in v tem, da je tu človek pre-Puščen samemu sebi in, da zato nujno 81 vari rešuje hitro. Glede drugega dela vprašanja pa bi daglasil: Če ne bomo menjali gledanja na te države in na dosedanje sodelo-!^je, potem seveda ne bomo uresni-mti tega sodelovanja na višji ravni. ”*lslim, da bi morali spremeniti pogled tl države v razvoju, kot na države Jr;V, saj je že sedaj razmerje 57 % VR proti 43 % SEV. Če bi menjali Mitiko, obmil.‘ bi se položaj hitro lahko "X ŠVICA: PERLES, OZDRAVITEV PRODAJNE '\^MRe2E ^ Pomenek z Rokom Žibertom, ki ni mo zastopnik Iskre v Švici, ampak lansko vodja Iskrine tovarne v Švici, Rok Žibert. je po drugi strani pokazal, da so delovni pogoji na zahodu drugačni, da pa se je včasih v teh pogojih prebijati še teže, zaradi česar je vsak uspeh — dvakraten uspeh. Ocena poslovanja podjetja Perles, kot se v Švici naša tovarna imenuje, v preteklem letu, je vsekakor pozitivna: Če pravim pozitivna, velja to predvsem za celotno delo Perlesa, za njegov napredek in ozdravitev njegove prodajne mreže ter firme same, bolj kot pa v finančnem smislu- S finančnim poslovanjem v letu 1976 še nismo in ne moremo biti popolnoma zadovoljni. V 1. 1976 je bil položaj najtežji. Perles je po prejšnjem obdobju konjunkture lahko preživel le, ker je imel svoje prodajno področje po vsej Evropi. S tem se je tudi rešil glede plasmana svojih izdelkov, saj nikoli ni na celotnem področju položaj enak. Prodajali smo pač predvsem na Bližnji Vzhod in v Skandinavijo ter tako nadoknadili izpad standardnih evropskih kupcev. Kljub težavam smo tako plasirali za 20 % več izdelkov kot 1. 1975. Pri tem pa smo morali v proizvodnji uvesti skrajšani delovni čas in smo izdelali le 52 odstotkov proizvodnje iz 1. 1975. Toda to nam je zmanjšalo zaloge in omogočilo, da sproščena denarna sredstva preusmerimo v prodajno mrežo ter tako dosežemo čim višji plasma proizvodov.“ Seveda pa nismo mogli mimo še vedno prisotne coklje — zadrege s finančnim položajem? »Finančni položaj firme v preteklem letu je bil zelo težakt zlasti glede na pogoje in miselnost Švicarjev ter njihovih bank. Po švicarskih pojmih firma ne more in ne sme biti nelikvidna, se pravi, da moraš biti v vsakem trenutku sposoben poravnati Svoje obveznosti. Kljub temu smo, delno s pomočjo Iskre, uspeli položaj izboljšati ter se otresati pritiska hišnih bank.“ Pogovor smo razširili na splošne probleme in značilnosti švicarskega gospodarstva. Rok Žibert je nato navezal firmo Perles in menil, da so problemi firme predvsem njene zaloge nedovršene proizvodnje. Zato je bil problem, kako zagotoviti plasman izdelkov kljub izredno močni konkurenci na tržišču. Druga konkurenčna podjetja so namreč zaradi velikih ka-pitalov, ki so jih imela na razpolago, lahko dovoljevala koncesijsko trgovino, kar pomeni plačilne pogoje čez vse leto, od 240 do 360 dni. Včasih pa celo prepustijo trgovcem blago v konsignacijah. Posebno težak položaj nam je pripravil s svojim vzponom tudi švicarski frank, saj je to pomenilo v bistvu zmanjšano konkurenčnost naše firme v Švici. Čeprav smo torej izboljšali kvaliteto našim izdelkom, kar je pripomoglo k povečanemu plasmanu naših izdelkov, je težak finančni položaj firme posredno negativno vplival tudi na naše dobavitelje in kupce, saj so bili prepričani, da so dobave firme sorazmerno negotove in tvegane. To pa je spet pomenilo za delavce, ki so zaposleni v Perlesu, in teh je 220, sorazmerno negotovost, oz. strah za obstoj, zlasti še, ker je recesija, predvsem v bližnjih predelih Švice, udarila z vso brezobzirnostjo. V urarski industriji, ki je je v našem okolišu največ, na primer mehanska industrija propada, elektronska je na pohodu in posledice so hude: odpovedi, obupi, tragedije. Firmo Perles, ki sicer ohranja Svoje švicarsko ime, so prej gledali ljudje s kančkom nezaupanja, češ, daje to firma v lasti jugoslovanske družbe; danes pa je položaj obrnjen: ljudje vidijo, da ima prav zaradi tega ta firma objektivne pogoje za svoj nadaljnji obstoj. Seveda pa smo morali pri drugih s propagando in pojasnjevanjem razbiti natolcevanja konkurence, češ da je Perles jugoslovanska tvrdka in, da naj njenih izdelkov kupci v Švici ne kupujejo, ker so to jugoslovanski izdelki.11 “Kaj pa pri vsem tem prognoze za naprej? ,,Prognoza je optimistična, če se " seye"da na tržišču ne bo zgodilo kaj posebnega. Nekateri pokazatelji napovedujejo, da lahko pride prav na zahodnoevropskih tržiščih do nadaljnje zategnitve recesije. Izgledi so vendar sorazmerno optimistični, ker smo imeli v firmi v 1. 1976 za 20 % večji promet in ker imamo za letos predvideno kar za 25 % večjo produktivnost, kar je glede na rezerve povsem realno. Zaloge so razen tega minimalne. Nemalo tudi pomeni to, daje naša lastna prodajna mreža iz 1- 1976 povečala svoj promet za 31 %. Razširitev prodaje predvidevamo na področju števcev, geografsko pa zlasti v sami Švici in v Maroku. Obogatitev programa firme bo gotovo tudi prodaja izdelkov s področja gradbene opreme.11 Ste torej del Iskre, ali ste samostojni? »Mi propagiramo dejstvo, da smo Iskrina organizacija in, da je del izdelkov, ki jih prodajamo pod imenom Perles, dejansko Iskrin izvoz. Naš dokaj močno razširjeni artikel električnih naprav za večino kupcev, ki vedo pri čem so, dejansko pomeni povezavo Perles—Iskra. Firma Perles je nastala v Švici kot švicarska, toda mi in ljudje v Švici zlasti pa vsi zaposleni v Perlesu, se zavedajo, da bi bili že davno ob kruh, če ne bi bili — Iskrini.11 Mara Ovsenik Sestanek poverjenikov »Komunista« Poverjenik »Komunista11 mora biti tudi dopisnik »Komunista11, in, seveda dopisnik glasila »Iskra11, je na ponedeljkovem seminarju poudaril urednik glasila zveze komunistov Vlaj-ko Krivokapič. Srečanje poverjenikov Komunista je sklical svet ZK ZP Iskra na osnovi sklepa tretje seje tega telesa. Na tej seji, katere se je prav tako udeležil tov. Krivokapič, so se dogovorili o tem, da mora imeti vsaka osnovna organizacija zveze komunistov v Iskri poverjenika za »Komunista11, ta poverjenik pa mora biti pridružen član sekretariata OOZK. Na ponedeljkovem seminarju v Iskrini poslovni stavbi v Ljubljani, je urednik »Komunista11 seznanil udeležence z idejno-političnim delovanjem poverjenikov, obširno pa je spregovoril tudi o samem obveščanju. Največ pozornosti je namenil oblikam infor- (Nadaljevanje s 1. strani) družbena dogajanja. Pri tem ne gre za nekakšno kampanjsko aktivnost, ampak za zavestno, dolgoročno in sistematsko delo. Družba se razvija in mi z njo, zato se je temu ustrezno treba prilagajati, dograjevati, izpopolnjevati pa tudi spreminjati določene rešitve. Dohodkovni odnosi niso samo medsebojni cenovni odnosi, pač pa pomenijo tudi neposredno odločanje delavca o rezultatih njegovega dela. V širšem smislu to pomeni, da skupno ustvarjena sredstva usmerjamo na osnovi skupnih, dogovorjenih odločitev tja, kjer bodo najbolj družbeno koristna. To pa so za nas tudi novi razvojni programi.11 »Kako je ZK v DO pripomogla k uveljavljanju delegatskega sistema? Kje se pojavljajo pri tem šibke točke? 11 »Pomanjkljivo organizirana infor-mativnost o pomembnih, bistvenih vprašanjih je verjetno pri tem uveljavljanju glavna hiba. Gre za pravilno interpretacijo tako širših kot internih dogajanj, ki ji često ne znamo dati pravilnega poudarka. Če bi delegati imeli pred seboj celotno sliko problema, o katerem razpravljajo, bi se tudi drugače zavedali odgovornosti sprejetih odločitev za celotno skupnost. Tu imamo še marsikatero nalogo.11 »Kaj nam lahko poveste o pridobivanju novih članov - iz katerih družbenih sredin prihajajo in kako je poskrbljeno za njihovo družbenopolitično izobraževanje? 11 »Ena od naših primarnih, stalnih nalog je vsekakor tudi krepitev članstva ZK v naši DO. V svoje vrste si prizadevamo vključiti čimveč družbeno aktivnih članov kolektiva, predvsem mladih neposrednih proizvajalcev. Ta stalna aktivnost je usklajena tako s strani ZSMS v DO kot tudi ZK. Letno vključimo v svoje vrste 70—80 novih mladih članov. To pomeni, da se članstvo, z njim pa tudi prodornost in akcijska sila ZK, krepi. Kot je sprejeta in ustaljena praksa, vsi novospre-jeti člani obiskujejo uvajalne in nadaljevalne seminarje, ki jih organizira svet ZK v DO. K izobraževanju nadalje uvrščamo študijske sestanke OO ŽK, kjer s pomočjo marksistične literature novejšega datuma skušamo opredeliti in obrazložiti procese in pojave sodobnega sveta, s posebnim poudarkom na vlogi in mestu Jugoslavije v njih. V tem pogledu je treba še posebej poudariti pomen samoizobra-ževanja. Spremljanje informacij preko sredstev javnega obveščanja in še posebej glasila ZKJ »Komunista11 ter študij partijske literature (ki si jo lahko vsak član izposodi v partijski miranja, organizaciji, aktualnosti, ciljem in virom informiranja, medsebojnemu komuniciranju in pretoku informacij ter med drugim vlogi informiranja pri idejno-političnem izobraževanju. L. D. Odbor za medsebojna razmerja ISKRA - IEZE TOZD - TOVARNA SPECIALNIH ELEMENTOV IN MATERIALOV (SEM) Ljubljana, Tržaška 2 objavlja prosta delovna mesta: 1. VODJA MERILNICE Pogoji: — višja izobrazba elektro stroke — pet let delovnih izkušenj na ustreznem delovnem mestu — znanje enega svetovnega jezika — smisel za vodenje in organiziranje dela Osebni dohodki od 5.600 din dalje 2. KNJIGOVODJA - ANALITIK Pogoji: — končana ekonomska srednja šola — tri leta delovnih izkušenj na ustreznem delovnem mestu Osebni dohodki od 4.150 din dalje Vabimo interesente, da pošljejo pismene ponudbe v roku 15 dni na naslov: Kadrovska služba ISKRA — TOZD Tovarna SEM Ljubljana, Tržaška 2. Iskra - industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko Kranj Montažno servisna organizacija Ljubljana, Medvedova 28 razpisuje prosto delovno mesto: SEKRETARJA TOZD Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. da ima visoko ali višjo izobrazbo ustrezne smeri 2. da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj, od tega 3 leta na področju kadrovsko- splošne dejavnosti 3. da ima moralne in politične vrline in aktivni odnos do samoupravljanja 4. da ima organizacijske in poslovne sposobnosti Osebni dohodek je po pravilniku in se giblje do 7.500 din, odvisno od izpolnjevanja pogojev in ocene uspešnosti. Pismene ponudbe s priloženimi dokazili naj kandidati pošljejo v roku 15 dni na naslov: Iskra Elektromehanika Kranj, Montažno servisna organizacija Ljubljana, Medvedova 28. Prijavljene kandidate bomo o izidu razpisa pismeno obvestili v roku 30 dni po izteku roka za sprejemanje prijav. knjižnici DO v Kranju) pomeni hkrati boljše ter poglobljeno razumevanje družbenih dogajanj sodobnosti, omogoča pa tudi kreativen pristop k dnevnim nalogam.11 »Prosim, če nam poveste še kaj o uresničevanju načel kadrovske politike v DO kot jo je v sklepih s svoje II. . seje opredelil svet ZK ZP Iskra? Kako je s tem v zvezi z osebno odgovornostjo za izvajanje politike ZK? »ZK v DO si zelo prizadeva pri izvajanju sprejetih načel kadrovske politike. Jasno je, da stvari v zvezi z odgovornimi vodstvenimi položaji niso čmo-bele. Tako kot na ključnih položajih potrebujemo dobre strokovnjake, pa se morajo ti tudi zavedati svoje odgovornosti do družbe. Ni vseeno, ali gospodarimo dobro ali slabo. Praviloma naj bi imel vsak komuni' t izostren čut za ukrepanje v primerili, 'ko stvari ne potekajo v skladu s predvidevanji. (Pri tem ne mislim samo družbenopolitičnih, pač pa tudi čir.to konkretne, organizacijsko-tehnično-ekonomske rešitve). Brez dvoma mu njegova družbenopolitična razgledanost — seveda poleg ustrezne strokovne usposobljenosti — pri tem veliko pripomore. Vendar pa se to ne sme spremeniti v karierizem med samimi komunisti. Komunist mora biti v vsem svojem ponašanju pozitiven vzgled svojim sode-, lavcem, ne pa da se poskuša na osnovi članstva v ZK s tem kakorkoli okoristiti! Take poskuse obsojamo, čeprav žal so- Menimo pa, da je dober delavec oz. strokovnjak z občutkom za splošno družbeno dobro in napredek tisto, kar iščemo. In tu je treba v miselnosti naših ljudi še marsikaj izpopolniti.11 »In kako bo v Industriji za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko potekalo uresničevanje sprejetega zakona o združenem delu? “ »Izvajanje določil novega ZZD bo tako kot v jugoslovanski družbi tudi v naši DO pomenilo bistven korak naprej v izgradnji samoupravnih odnosov znotraj nje kot tudi navzven. Uresničevanje določil ZZD je treba razumeti kot trajen proces, ki ga je treba dograjevati in izpopolnjevati v skladu s cilji razvoja naše DO. Seveda pa gre za pravilno razumevanje teh ciljev. Opredelili smo tri prvenstvene, osnovne faze uresničevanja določil zakona . Kot prvo smo opravili analizo obstoječega stanja DO tako po ekonomski kot organizacijski in samoupravni plati. Na osnovi ugotovitev te analize smo potem pripravili osnutek tez o bodočih oblikah dohodkovnih odnosov in samoupravne organiziranosti. Te teze naj bi pomagale in vzpodbudile kolektiv k aktivni razpravi o tem, kakšne naj bi bile bodoče oblike DO. Ta razprava je še v teku in veseli nas, da je prispelo iz TOZD veliko konstruktivnih pripomb ter predlogov. Ko bo vse to strokovno pregledano, obdelano in usklajeno, se bomo lotili izvajanja sprejetih rešitev, ki pa bodo morale biti usklajene tako z ostalimi DO v ZP Iskra kot tudi občinami, KS, SIS ter ostalimi družbenopolitičnimi skupnostmi povsod tam, kjer živimo in delamo. Rezultate in uspeh bomo lahko dosegli le tedaj, če se bomo za to zavzeli vsi. Pri tem poudarjam, vzpod-bujevalno vlogo sindikata. Taje danes bolj kot kadarkoli tista pogonska sila delavskega razreda, ki nič več samo praktično-operativno ne zadovoljuje njegove vsakdanje potrebe, pač pa v vedno večji meri v skladu s politiko in smernicami ZKJ usmerja in mobilizira tudi njegovo politično aktivnost.11 »Kako vam pri vseh teh številnih nalogah uspeva delo na delovnem mestu? 11 »Dejstvo je, da se je v tokove našega družbenega razvoja nujno aktivno vključevati in to velja za vse posameznike. Zato je vsak čas, ki ga pri tem družbenopolitičnem delu porabim, v bistvu moj doprinos ali neke vrste investicija v premik naprej tako velike DO kot je naša, saj šteje preko 10.000 zaposlenih. Svoje obveznosti poskušam opredeliti kot koordinacijske, saj za izvajanje operativnih nalog obstajajo ustrezne komisije. Delo v proizvodnji pa mi nedvomno omogoča zaznavanje in ovrednotenje vseh tokov v DO- Seveda pomenijo vse moje obveznosti tudi potrebo po nenehnem izobraževanju. Veseli me pa, da pri vsem tem delu nisem sam. Ob sebi imam sodelavce, s katerimi najdem uspešne oblike izvajanja zastavljenih nalog.11 Viktorija Budkovič-Rayyes ISKRA Številka 6 — 5. februar 1977 INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN ELEKTROMEHANIKO, KRANJ Letna skupščina sindikalne organizacije V četrtek, 27. januarja je bila v Kranju redna letna skupščina sindikalne jorganizacije DO Industrije za telekomunikacije, elektroniko in elektro-mehaniko Kranj. Letno skupščino je otvoril predsednik sindikalne konference DO Anton Bozovičar. Dosedanji sekretar sindikalne konference DO Milan Šenk je seznanil prisotne s poslovnikom o delu letne skupščine. Po izvolitvi organov in sprejetju dnevnega reda je predsednik sindikalne konference podal poročilo sindikalne organizacije DO Iskre-Elektromehanike o delovanju v preteklem letu. V poročilu je poudaril, da se sindikati vse bolj uveljavljajo kot temeljna, organizirana in vse aktivnejša organi- ' zacija delavcev. Področje njihovega delovanja niso samo ozki interesi znotraj TOZD, temveč aktivno vključevanje v sleherno dejavnost na najširšem področju našega samoupravnega socialističnega sistema. V nadaljevanju omenjenega poročila je povedal, da je delo sindikalne konference potekalo v skladu z zaključki lanske letne skupščine. Poskušali so se držati načela, da nobena akcija, tako v TOZD kot tudi v delovni organizaciji, ne bi smela potekati brez sodelovanja sindikatov. Seveda pa je treba priznati, da sindikati povsod še niso dosegli takega načina dela, ki bi prineslo vse tiste rezultate, od katerih delavec resnično lahko pričakuje izboljšanje svojega materialnega in moralnega stanja. Zato bo treba v prihodnje poskušati zdramiti tudi ostale delavce, da bodo bolj aktivno sodelovali pri izpolnjevanju zadanih nalog. Samo konkretne in konstruktivne pripombe in predlogi, ki bodo izrečene na umesten način in na pravem mestu, bodo pripomogle pri uresničevanju naših skupnih ciljev in interesov. V nekaterih OOS nas čaka temeljita preobrazba dosedanjega dela in ponekod celo miselnosti. Zaradi teritorialne razdrobljenosti naše delovne organizacije, in s tem tudi OOS, so bili stiki med nekaterimi dislociranimi TOZD in vodstvom sindikalne konference včasih nezadovoljivi in prešibki. Take stvari bo treba v prihodnje ustrezno reševati že med letom. Več pozornosti bomo morali posvetiti pravočasnemu izpolnjevanju zadanih nalog, saj nas rezultati na hitro rešenih ali izpeljanih akcij ne vodijo k izboljšanju poslovanja. Mnogokrat pa je tudi vprašljivo, ali res izražajo voljo nas vseh, ali pa je bila s tem le formalistično zadovoljenj naloga višjega foruma. Pri sodelovanju s sindikalno konferenco na nivoju občine in regije ter ZP Iskra prav tako nismo opravili vsega. V prihodnje bi moralo biti več živega sodelovanja in kritične ocene našega kakor tudi njihovega dela. Le konkretni stiki z bazo so tisti, ki izražajo voljo in interese nas vseh- Anton Bozovičar je v nadaljevanju .svojega poročila spregovoril še o delu sindikatov v preteklem letu. Poudaril je eno najpomembnejših tein, pri katerih je sodeloval sindikat, to je bilo razpravljanje o osnutku zakona o združenem dleu. Zakon o združenem delu postavlja pred delovno organizacijo pomembno nalogo za spremembo samoupravne Predstavniki komisij sindikalne konference so na letni skupščini prebrali poročila o delu. Vsaka služba mora imeti jasno stvenih reklamacij zaradi kvalitete proizvodov, vendar pa delajo v sami TOZD približno 30 % izmeta (!). Premalo upoštevajo tehnološke postopke. Evidenca nad potekom proizvodnje ni zanesljiva (toliko in toliko kondenzatorjev se izgubi). V bodoče se bo dalo prodati takih kondenatorjev vsaj dvakrat več, kot jih sedaj naredijo. Bistveno je, da znamo te kondenzatorje dobro in poceni proizvajati. Ne smemo se preveč zanašati na „drugi program11, ki bo rešilni. Gojmir Blenkuš je pripomnil, da bo treba tudi sortirati proizvodni program (danes je preveč različnih kondenzatorjev). Tov. Lavrič pa je bil mnenja, da bo moralo priti do reorganizacije TOZD in do nekaj kadrovskih sprememb. Tov. Levstik je zatrjeval, da je 00 ZK Žužemberk večkrat raz-' pravljala o odnosih v TOZD in sprejela sklepe, samo da so te sklepe premalo upoštevali. Tov. Lepša (iz enote TOZD Žužemberk v Stegnah) pa je trdil, da enota v Stegnah nima urejenega statusa in da med delavci te enote in delavci v Žužemberku ni vzpostavljena enakopravnost pri upravljanju in gospodarjenju. V razpravi, ki je bila ponekod tudi razburljiva, je sodelovalo več komunistov iz TOZD in članov sekretariata ter gostov (med njimi tudi Miloš Kobe, direktor za inovacije ZP Iskra). Stane Preskar je strnil razpravo in oblikoval 9 predlogov sklepov. O teh predlogih se bo morala 00 ZK TOZD Keramični kondenzatorji še posebej začrtane naloge (Nadaljevanje s 1. strani) lavci, ki jih bomo kmalu vključili v vrste ZK. Izrednega pomena pa je tudi izboljšanje delovanja delegatskega sistema. V popoldanskem delu sestanka je Alojz Mencin, direktor TOZD Keramični kondenzatorji poročal o gospodarjenju TOZD. Največ težav je nastalo, ker so se premalo pripravljeni usmerili v proizvodnjo za izvoz, pa zaradi organizacijskih pomankljivosti in neurejenih notranjih odnosov (nesoglasja v vodstvu TOZD, nedisciplina med vodilnimi). Še vedno je prisotno prepričanje, da bo težave reševal nekdo od zunaj. Zato ni dovolj lastne pobude in zato tudi tako neučinkovito in nedosledno izvajajo lastne sklepe. TOZD že nekaj let posluje z izgubo (tudi v letu 1976). Prevečkrat osebni interes posameznika ali skupine prevlada nad interesom celotne TOZD. Težave so tudi v tem, da nimajo dovolj strokovnega kadra (nekateri pa so odšli - zakaj?) Ker sami ne morejo razrešiti problemov, so zaprosili ZP Iskra za ustanovitev komisije. Tov. Železnik (predsednik komisije, ki naj prouči razvojne možnosti TOZD) je poročal, da TOZD nima bi- ~ ISKRA organiziranosti, izvrševanje samoupravnih pravic, dopolnitev in sprememb samoupravnih splošnih aktov ter v zvezi s tem tudi veliko število nalog, ki jih bo morala reševati sindikalna organizacija. Sindikat ima pri bodoči organiziranosti v skladu z zakonom veliko vlogo in naloge, saj mora posebej obravnavati vse predloge samoupravnih splošnih aktov, preden bodo le-ti dani v razpravo. Vsa problematika, ki je bila zajeta v omenjenem poročilu je res preobsežna, da bi lahko o vsem pisali, zato bomo določena področja o delu v preteklem letu in načrtih ter nalogah za naprej obdelali v ločenih sestavkih v naslednjih številkah. Isto velja tudi za razpravo. Švoja poročila so podali tudi predstavniki vseh komisij, ki delujejo pri naši sindikalni konferenci. Nato so obravnavali še zaključni račun konference in predlog predračuna za leto 1977. Potrdili so tudi določene spremembe pravil o organiziranosti in delovanju sindikalne konference naše DO in novi izvršni odbor konference. Alojz Boc TEDEN SLOVENSKE DRAME Ob tednu slovenske drame bodo v Prešernovem gledališču v Kranju uprizorjene naslednje predstave: 4. febr. - Prosvetno društvo plorjul, Cankar - Belina: KURENT 5. febr. - Stalno slovensko gledališče Trst, L Tavčar: IGORJU UGAJA BACH 6. febr. ^Gledališče Pekarna Ljubljana, D. Poniž: IGRA O SMRTI Slovensko ljudsko gled. Celje, P. Lužan: ZLATI ČASI LEPI KRASI 8. febr. Primorsko dramsko gled. Nova Gorica, F. Rudolf: LENEGA ČAKA DOLGČAS 9. febr. Prešernovo gledališče Kranj, L Potrč: KREFLI 10. febr. SNG Drama Ljubljana, G. Strniša: DRIADA 11. febr. ob 10.: »DRAMATIKA V SODOBNEM GLEDALIŠČU11, okroglo mizo Tedna slovenske drame bo vodil Bojan Štih Slovensko narodno gledališče Maribor, T. Partljič: O, NE, ŠČUKE PA NE 12. febr. - Mestno gledališče ljubljansko. P. Lužan: SREČA NEPOSREDNIH PROIZVAJALCEV. Pričetek predstav je ob 19.30. V stebriščni dvorani Gorenjskega muzeja v Kranju pa bo 5. februarja ob 18. otvoritev razstave »Cankar in gledališče11. IMaši delavci o rekreaciji Pogovor z udeležencema aktivnega oddiha v Poreču Bliskoviti razvoj znanosti in tehnike nas opozarja, da moramo proizvodni proces, delovne priprave, okolje, organizacijo dela in delovni čas čim bolj prilagoditi delavcem. Pri vsem tem je zelo pomembno tudi vprašanje odmorov in zdravstveno-preventivne rekreacije delovnih ljudi. Sredi decembra je naša delovna organizacija pripravila desetdnevni oddih za naše delavce v Poreču. Zakaj so se odločili za Poreč? V Poreču je znano hotelsko-turistično podjetje »Plava laguna11. V tem podjetju so storili vse potrebno, da bi delovnim ljudem na področju športne in rekreativne dejavnosti nudili kar največ. V zadnjih letih so zgradili na desetine športnih objektov, trim kabinetov, ambulant in drugih spremljajočih objektov, ki so potrebni za učinkovito izvajanje rekreacije. Danes je športni center »Plava laguna11 največji in najbolj popoln center, tako po velikosti, kot po dejavnostih, saj omogoča gostom več kot 50 različnih športnih in rekreacijskih dejavnosti na kopnem, na morju in v dvoranah ža izvedbo posebnih programov. Iskra-Elektromehanika se je tokrat prvič odločila, da pošlje skupino delavcev na aktivni oddih v Poreč. Stanovali so v hotelu »Delfin11 v Zeleni laguni pri Poreču. Dva udeleženca smo povabili na razgovor. Na naša Marija Babič. naše zdravstveno stanje na najnižji ravni dotlej. V programu so bile predvidene štiri ure rekreativnih dejavnosti (dve uri dopoldne, dve popoldne). Izven tega programa še je lahko vsak sam vključeval v razne športne aktivnosti: namizni tenis, pikado, streljanje, biljard itd. Na prostem smo igrali košarko, mali nogomet, perjanico in mini golf. Lahko smo tudi kegljali in se vozili s kolesi. Babič: »Ena od možnih aktivnosti je bilo tudi plavanje. V naši skupini je bilo nekaj neplavalk- Voda v bazenu je bila ogrevana in zelo čista. Na razpolago smo imeli tudi sauno in trim kabinet. Pri vseh aktivnostih pa smo imeli strokovno vodstvo, ki je skrbelo, da je vse potekalo po programu.11 ,Plavi laguni" pri-elav- Ali je okolje v memo za tak način re kreiranj a delavcev? Hočevar: »Kraj sam je zelo primeren za take oblike aktivne rekreacije. Z vsem smo bili zelo zadovoljni, k vreme nam.je malo ponagajalo. Tudi5 hotelskim osebjem smo bili zadovolj; ni. Pri aktivnostih v dvorani smo bili malo razočarani zaradi nečistoče, vendar so nam obljubili, da bodo v prihodnje tudi to izboljšali.11 -Babič: »Okolica je zelo lepa, kot nalašč za sprehode- Veliko smo se vozili s kolesi. Peš smo ob obali odšli v Poreč, kjer smo si ogledali baziliko-To je bilo res lepo doživetje. Spodnje prostore hotela »Delfin11, v katereh smo stanovali, bodo kmalu preuredili v avtomatsko kegljišče, ki ga zdaj nimajo.11 Ali ste zadovoljni z aktivnim oddihom? Babič: »Mislim, daje taka oblik3 aktivne rekreacije za delavce zelo primerna. Vsi smo se dobro spočili inse vsestransko zabavali. Navdušili smo se za mnoge športne aktivnosti. Aktivni oddih je pomenil za vse udeležence neverjetno sprostitev. Starejši delavci si želimo miren oddih. V Poreču sm° ugotovili, da smo vendarle še sposobni za vključevanje v razne športne aktivnosti. Tistim, ki so se najbolj aktivne vključevali v vse športne aktivnosti, se podelili diplome. Najboljši v posameznih disciplinah pa so prejeli še posebne diplome. Želim, da bi se te vrste oddiha ude ležilo čim več sodelavcev, saj je zel0 koristna.11 Hočevar: »Čutim, da sem s ten1 oddihom veliko pridobil. Na pregled0 ob koncu oddiha so ugotovili, da sos< mi podvojili refleksi. Tudi pljučn3 kapaciteta se mi je skoraj za polovic0 povečala. Z aktivno rekreacijo našli1 delavcev bi vsekakor morali nadaljeve ti.11 Vsi udeleženci se najlepše zahvalju' jejo organizatorjem. Alojz Bo1 Številka 6—5. februar 1977 odločiti. S. P. Polde Hočevar. vprašanja sta odgovarjala: Marija Babič, usmerjevalka na liniji ED 25/4 v TOZD Stikala in Polde Hočevar, programer v biroju kontrole TOZD ATC. Prosim, povejta, kako so vas v Poreču sprejeli? Hočevar: »V naši skupini je bilo 18 Iskrašev. Ko smo prišli v Poreč, so nas najprej testirali. Nato je sledil kompleten zdravniški pregled. Na podlagi ugotovitev in analiz so nas uvrstili v skupino, ki ima v programu najmanj aktivnosti.11 Zakaj so vas uvrstili v to skupino? Kakšen je bil predvideni program? Hočevar: »V skupino, kije imela v programu najmanj zahtevne aktivnosti, so nas uvrstili zato, ker je bilo ISKRA Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko Kranj, o- s Tovarna merilnih instrumentov Otoče, o. sol. o. Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu ISKRA Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko Kranj, o. sol. o. Tovarna merilnih instrumentov Otoče, o. sol. o. razpisuje na osnovi določil statuta temeljne organizacije prosti delovni mesti: 1. VOD JA TEHNIČNEGA RAZVOJA 2. VODJA GOSPODARSKE PRIPRAVE PROIZVODNJE Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: pod točko 1 - visoka izobrazba tehnične smeri, - 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 3 leta v dejavnosti merilno regulacijske tehnike, - znanje enega svetovnega jezika, pod točko 2 - visoka ali višja izobrazba ekonomske, tehnične ali organizacijske smeri, - znanje enega svetovnega jezika. Kandidati morajo biti družbenopolitično aktivni in morajo imeti aktiven odnos do samoupravljanja, sposobnost vodenja, organiziranja in vsklajevanja delovnega prO' Izpolnjevanje teh pogojev se bo ocenjevalo v skladu z družbenim dogovorom 0 nalogah pri oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v SR Sloveniji. Vse informacije o delu daje direktor tovarne. Pismene ponudbe s priloženimi dokazili naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi' zaprti ovojnici na naslov: ISKRA — Elektromehanika Kranj, o. sol. o» Tovarna merilnih instrumentov Otoče-o- sol. o., Otoče 5 a, 64244 Podnart, z oznako »na razpis“. Prijavljene kandidate bomo o izidu razpisa pismeno obvestili v 30 dneh po zaključku razpisa. INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO, LJUBLJANA Avtomatika in program usklajevanja samoupravnih odnosov z zakonom o združenem delu Zakon o združenem delu je rezul- okviru prve faze programa že znane in tat skupne in enakopravne udeležbe časovno določene, delovni ljudje v družbenih in političnih dejavnikov temeljnih organizacijah že pristopajo vseh naših republik, pokrajin in vseh k njegovi realizaciji skozi svoje vsak-struktur naše družbe pri njegovem danje delo. . oblikovanju. V njem je zajet okvir V temeljnih organizacijah, ki so večletnega programa nadaljne pre- združene v delovno organizacijo Is-obrazbe socialističnih samoupravnih kra Avtomatika so poslovodni organi odnosov. Za njegovo uresničevanje pa nosilci izvedbe prve faze programa, ki je nujna angažiranost vsega delegatske- obsega: ga sistema, ZK, Socialistične zveze, — cilje povezovanja temeljnih organi-Zveze sindikatov ter drugih organizi- zacij v delovno in sestavljeno orga-ranih socialističnih sil. nizacijo Če začnemo s temeljno organiza- — dohodkovne odnose cijo združenega dela in poskušamo - organizacijo ugotoviti obveze, ki jih ji zakon nala- — in samoupravljanje ga, se moramo najprej ustaviti pri Vendar pa te naloge, ki obsegajo usklajevanju samoupravnega spora- izredno važno in obsežno področje iz zuma o združevanju, drugih samo- razvoja naše socialistične skupnosti ne upravnih sporazumov, statuta in osta- bo mogoče opraviti brez najširše podlih samoupravnih splošnih aktov s tem pore in sodelovanja vseh družbeno--zakonom. Pri tem je potrebno upošte- političnih organizacij tako na ravni vati roke, ki jih določajo programi za delovne kot temeljnih organizacij, izvajanje njegovih določb. Hkrati To je le kratek orientacijski pregled mora vsaka temeljna kot tudi vsaka posameznih aktivnosti z vidika delov-druga organizacija združenega dela ne organizacije Iskra-Avtomatika v prilagoditi novim določbam tudi svojo programu vsldajevanja samoupravnih organiziranost. odnosov z Zakonom o združenem Program usklajevanja bo potrebno delu. Zato ne smemo pozabiti, da je razdeliti zaradi obsežnosti in težine delavec in njegovo poznavanje zakona, izvedbe na več faz. V ta namen bo predvsem tistih določb, ki podrobneje izšel poseben zvezni oziroma republi- določajo vsebinsko osnovo tem, kijih ški program z okvirno vsebino ter ča- bo potrebno nekje do sredine meseca sovno določeno obvezo za realizacijo marca obdelati, še vedno najpomemb-določene faze. Do takrat pa ne sme- nejši faktor v tem procesu, mo stati križem rok. Ker so naloge v Špela Dittrich Letna skupščina sindikata DSSS V sredo, 26. januarja ob 13. uri je osnovna organizacija sindikata delovne skupnosti skupnih služb sklicala svojo letno skupščino. Ker je dnevni red za vse osnovne organizacije sindikata s strani občinskega sveta že določen, se posamezna zasedanja letnih skupščin ločijo le po vsebinski zasnovi. Pa še ti ne v večji meri, saj morajo vsi vsebovati naloge, ki so določene z Zakonom o združenem delu in upoštevati sklepe 8. kongresa Zveze sindikatov Slovenije. Na osnovi le-teh mora sindikat v skladu z ustavo aktivno sodelovati pri vseh odločitvah, ki so pomembne za delavca in za uresničevanje njegovih interesov. In kaj bi lahko rekli za poročila o delu in načrtih osnovne organizacije sindikata delovne skupnosti skupnih služb? Medtem ko je bilo poročilo o delovanju v preteklem letu sprejeto brez pripomb, se je potem, ko je predsednik 10 Bomt Grzinič prisotne seznanil z letnim delovnim načrtom za letošnje leto, oglasil Štefan Temlin, sekretar občinske konference sindikatov. V svojem govom je poudaril novo vlogo sindikata kot samoupravnega organa. Hkrati je izrazil prepričanje, da bo ta oblika delovanja in vloga sindikata pripomogla pri odločanju in sklepanju o odločilnih vprašanjih. Dosti dela čaka člane sindikata tudi na področju ljudske obrambe in samozaščite. Zato se bodo morali predhodno temeljito seznaniti z določbami novega zakona s tega področja. Svoj delež bo moral sindikat prispevati tudi k proslavam izredno pomembnih dogodkov iz naše zgodovine, katerih obletnico bomo praznovali letos in to 40-letnico ustanovitve ZKS, 40 let odkar vodi našo partijo tov. Tito in njegov 85. rojstni dan. Kritično se je dotaknil dela delegatov in ga ocenil za nezadovoljivo. Nenehna povezava preko delegatov med' občinskimi organizacijami sindikatov iri osnovnimi organizacijami v delovnih organizacijah je nujno potrebna, tembolj če se zavedamo, da se nekatere naloge lahko poverijo le preko občinskih organizacij. V zagovor lahko rečemo le to, da je prišlo v sredini preteklega leta do večje zamenjave članov v 10 osnovne organizacije v skupnih službah- Kritika je bila namenjena tudi delu konference sindikata na ravni delovne organizacije Iskra -Avtomatika, in njenemu vodstvu. Za to bo potrebno še veliko truda in morda tudi kadrovskih sprememb, da bo delo steklo tako kot mora. Za njim je Ivo Klešnik, glavni direktor Avtomatike spregovoril o vlogi sindikata, ki jo bo le-ta moral prevzeti glede na sedanjo fazo razvoja. Vključiti ga bo potrebno v intenzivno razmišljanje in dejavnost v iskanju najboljše možne variante, kako organizirati delovno organizacijo. Pri tem bodo morale TOZD ponovno pregledati in premisliti, kako bodo uvedle samoupravno organiziranost, dohodkovne odnose itd. V danem roku, to je do konca letošnjega leta bo potrebno vskladiti samoupravne akte z Zakonom o združenem delu in še veliko pomembnih nalog je, ki neposredno vplivajo tudi na uresničitev proizvodnega programa. Tega pa bomo lahko le z urejeno organiziranostjo delovne organizacije pripeljali do zaželene in zastavljene stopnje: Po glasovanju o poročilu in planu so prisotni obravnavali še pregled poslovanja, poročilo nadzornega odbora o porabi sredstev in finančni n$ičrt za leto 1977. Špela Dittrich Iskra Commerce — organizacija skupnega pomena v ZP Iskra, Ljubljana, objavlja po določilih pravilnika zunanjetrgovinske mreže ZP Iskra prosta delovna mesta vodilnih delavcev v zunanjetrgovinskih enotah Iskre v tujini: 1. direktoija Iskra Limited, V. Britanija (ponovna objava) 2. direktoija Iskra Elettronica Italiana S. r. 1. Milano, Italija (ponovna objava) 3. direktoija predstavništva v Sao Paulu, Brazilija 4. predstavnika v podjetju Eurocommerce SA, Caracas, Venezuela 5. predstavnika v podjetju Iskra Elektronik GmBH, Stuttgart, BRD. Poleg osnovnih pogojev, določenih z zakonom, z družbenim dogovorom o pogojih dela v zunanji trgovini in pravilnikom zunanjetrgovinske mreže Iskre, morajo kandidati imeti organizacijske sposobnosti za vodenje podjetij v tujini, poznati Iskrin proizvodni program ter Iskrino razvojno usmerjenost. Pismene prijave naj kandidati pošljejo v 10 dneh po objavi na naslov: ISKRA COMMERCE LJUBLJANA, Vodstvo TOZD Zunanji trg, LJUBLJANA, Trg revolucije 3. Gibanje števila zaposlenih v 1976 Lani je bilo v Industriji za avtomatiko zaposlenih povprečno 2728 delavcev, od tega 40 % v TOZD TELA (povprečno 1095 delavcev).. Število zaposlenih se je v letu 1976 največ povečalo v TOZD Inženiringi — za 36,8% in v TOZD SVN za 17%, v ostalih temeljnih organizacijah pa manj in sicer: v TOZD Orodja -12,4%, TOZD PCT - 9,4% TOZD Napajanja — 5,4 %, TOZD TELA — 4,8 %, in TOZD ELA - 1,3 %. V delovni skupnosti skupnih služb se je število zaposlenih v lanskem letu zmanjšalo za 13,7 %; kar pa je predvsem posledica prenosa nekaterih dejavnosti iz delovne skupnosti skupnih služb v temeljne organizacije (organizacijska, splošna, kadrovska, finančna dejavnost). Iz podatkov je razvidno, da v gibanju števila zaposlenih ni izrazitih nihanj navzgor, ali navzdol. V mesecu oktobru je v naši industriji opazen padec števila zaposlenih zaradi izločitve TOZD TIO. Pri delovni skupnosti skupnih služb, TOZD TELA in TOZD SVN pa lahko v juliju, oz. v novembru opazimo že prej omenjene organizacijske spremembe (prenos dejavnosti iz skupnih služb v TOZD). Zanimiva je tudi primerjava med načrtovanim številom delavcev in dejansko zaposlenimi. Podatki v tabeli se nanašajo na stanje zaposlenih z 31. 12. 1976. Iz tabele je razvidno, da so planirano število prekoračili le v TOZD Inženiringi; v vseh ostalih temeljnih organizacijah in delovni skupnosti skupnih služb pa planiranega števila delavcev niso dosegli. Mira Turk-Škraba S sestanka mladih. S sestanka mladih v DS strokovnih služb Tako kot ostale družbenopolitične organizacije so se tudi mladi v delovni skupnosti skupnih služb sestali, da se pogovorijo o svojem delu v preteklem in tekočem letu, evidentirajo članstvo in novim članom podelijo članske izkaznice- Sestanek osnovne organizacije je bil v četrtek, 27. t.m. ob 14,30 v sejni sobi TOZD TELA na Savski c. 3. V uvodu je predsednik osnovne organizacije Janez Šinkovec podal predlog, naj se v bodoče sestaja vse članstvo osnovne organizacije, ne pa samo predsedstvo kot je bilo to v navadi doslej. Na ta način bi dosegli boljšo obveščenost članstva, organizacijo in rezultate dela. Predlog je bil enoglasno sprejet. „Ker je v preteklem letu mnogo dosedanjih članov odšlo, nekaj pa jih je dopolnilo zgornjo starostno mejo, je potrebna pomladitev naših vrst“, je nadaljeval Janez Šinkovec. Z odhodom članov pa je v tej osnovni organizaciji prišlo tudi do izpraznitve mest kot so: referent za splošni ljudski odpor, referent za šport, za kulturo, za idejnopolitično izobraževanje in njihovih namestnikov. Da bi delo organizacije teklo še vnaprej nemoteno in morda bolj aktivno, so mladi Organizacijska enota planirano dejansko indeks Skupne službe 287 239 83 TOZD TELA 1226 1124 92 TOZD ELA 344 304 88 TOZD Napajanja 382 331 87 TOZD SVN 301 289 96 TOZD Orodja 128 127 99 TOZD PCT . 73 70 96 TOZD Inženiringi 220 230 105 Skupaj industrija 2961 2714 91 INDUSTRIJA AVTOELEKTRICNIH IZDELKOV V velikih zaganjalnikih uspešno Zaostreni pogoji gospodarjenja v lanskem letu so močno vplivali na proizvodnjo avtomobilske industrije in s tem na proizvodnjo avtoelektrič-nih delov. Ta težka gospodarska kriza je pestila tudi TOZD Tovarno velikih zaganjalnikov, ki deluje v sestavu Industrije avtoelektričnih izdelkov Nova Gorica. Nič „dobrega“ ni bilo pričakovati, saj je kolektiv te TOZD beležil še lanskega septembra izgubo. Vendar je zmagala zavest in požrtvovalnost celotnega kolektiva, da je leto 1976 uspešno zaključila. V Tovarni velikili zaganjalnikov je lani ustvarilo 780 deTavcev 260 milijonov realizacije. Njihova glavna težnja prodaje izdelkov je bila usmerjena v izvoz. Zato je njihovo veselje razumljivo, saj so veliko bolj zadovoljni z izvozom, kot s prodajo na domačem tržišču. Že v tretjem trimesečju lanskega leta so presegli izvoz za nekaj odstotkov, ob zaključku leta pa so presegli vsa pričakovanja, saj je bila bilanca izvoza za tretjino večja od načrtovane, ali, izraženo v denarju, več kot 50 milijonov. Največ njihovih izdelkov sta odkupili Italija in Francija- Kolektiv tovarne velikih zaganjalnikov je v letošnje leto stopil še s pomembnejšimi proiz.odnimi nalogami in večjim optimizmom. Pravkar razvijajo novo tehnologijo družine zaganjalnikov z močjo 2 do 5 KS, ki jih bodo montirali na tovornjake, traktorje in avtobuse. S temi zaganjalniki uspešno sledijo novostim v avtomobilski industriji. Te novosti pa terjajo novo strojno opremo in nove prostore. Prav v tej TOZD je namreč tehnologija najbolj Nov tip zaganjalnika AZJ na lakiranju v novogoriški tovarni zastarela. Vzrokov za to je več, kot prvega pa moramo vsekakor omeniti vlaganje sredstev v nove TOZD za proizvodnjo malih zaganjalnikov in generatorjev, saj sta se ti dve TOZD v veliki meri razvili iz obstoječega obrata velikih zaganjalnikov. Kliub tem pomanjkljivostim je kolektiv slavil v lanskem novembru pomemben delovni uspeh. Osvojili so namreč nov tip zaganjalnika za traktorje. Kot prvega, ki je prišel s tekočega traku, so poslali glavnemu direktorju Jožetu Erženu s priloženo osebno izkaznico, ki je vsebovala: „Direktno iz porodnišnice vam pošiljamo novorojenčka. Ime mu je zaganjalnik AZJ 0101-12 V 1,8 KM. Težak je 13,5 kg. Rojen je bil 23. 11. 1976 ob 9. uri. Njegov boter: direktor velikih zaganjalnikov. Njegova babica: vodja tehnološke priprave dela. Želje ob rojstvu: Da bi te vsaj dobro proda-jali.“ Prvo serijo 1000 kosov so izdelali izvolili iz svojih vrst referente za omenjene dejavnosti in njihove namestnike. Iz poročila o delu osnovne organizacije v preteklem letu, ki ga je podal predsednikuje bilo razvidno, da so se mladi udeležili vseh športnih prireditev, raznih družbenopolitičnih srečanj in manifestacij ter brigadnih akcij, tako na ravni ZP Iskra, kot delovne organizacije in občinske konference. V sodelovanju z OO ZSMS TOZD TELA so organizirali izobraževalni seminar, sodelovali v razpravah in sprejemanju samoupravnih aktov, v razpravi o osnutku Zakona o združenem delu in na protestnem zborovanju proti avstrijskemu ravnanju z manjšinami idr. Zaradi maloštevilnega članstva so svojo aktivnost usmerili bolj v družbeno dogajanje v sami delovni skupnosti in sicer na ta način, da je bila skoraj tretjina članov vključenih v delo samoupravnih organov v delovni skupnosti. Poročilo o delu je bilo skupno s predlogom predračuna za letošnje leto sprejeto. Med akcijami, ki jih nameravajo izpeljati v letošnjem letu, je predsednik omenil organizirano spremljanje vseh faz izvajanja programa, povezanega z realizacijo določb Zakona o združenem delu, o organizaciji in izvedbi seminarja o informiranju, marksističnega krožka in kluba inovatoijev. V skladu z nalogami, ki jih čakajo v letošnjem letu, je predsednik spregovoril še o važnejših sklepih iz seminarja o Zakonu o združenem delu, ki je bil v mčsecu decembru v Poreču za politične delavce iz delovnih in temeljnih organizacij. Ker pa bodo v kratkem na ravni delovne organizacije volitve, so pred razdelitvijo članskih izkaznic evidentirali še deset članov za delavski svet skupnih služb in druge samoupravne organe. Špela Dittrich že decembra, letos pa jih bodo naredili še 36 tisoč in jih bodo prodali polovico italijanski firmi LOMBORDI-NI, drugo polovico 21. maju v Rakovico pri Beogradu. V preteklem letu so vložili v novo strojno opremo 24,7 milijonov dinarjev. Teh strojev sicer še niso dobili, vendar jih v kratkem pričakujejo iz raznih domačih tovarn. TOZD Tovarna velikih zaganjalnikov načrtuje tudi gradnjo novih prostorov s sodobno tehnologijo. Prav te dni že brnijo buldožerji pri planiranju zemlje za nov obrat navijanja rotorjev v odročnem kraju Lig v Brdih itd. Vendar o tem kdaj drugič, saj ti veliki načrti ne smejo ostati na „dvorišču“ Avtoelektrike. . -M. RakušceK INDUSTRIJA IZDELKOV ZA ŠIROKO POTROŠNJO ŠKOFJA LOKA V Elektromotorjih izkoristili razvojne možnosti Inženiija Šturma Jožeta- vodjo razvoja v Elektromotoijih smo prosili za razgovor, da bi nam kaj povedal o njihovi razvejani dejavnosti na razvojnem področju zlasti pri mednarodnih kooperacijah. Tu so v Železnikih dosegli precej in uživajo ugled na svetovnem tržišču. Jože Sturm nam je povedal, da ob 10-letnici sodelovanja z Braunom ugotavljajo na eni in drugi strani bogat razvoj razvojnih, tehničnih in poslovnih stikov. To sodelovanje je bilo v obojestransko korist, pa ne le pri Braunu ampak tudi drugih svetovnih firmah. Težav s plasmajem na svetovno tržišče sploh nimajo, ravno nasprotno mnogo naročil odklanjajo, ker jim manjka kapacitet. Predvsem so se specializirali na svoj glavni proizvod — male elektromotorje. Tu so zasledovali tudi najvišjo stopnjo rentabilnosti — velike serije, kar se je bogato obrestovalo. V letu 1976 so začeli proizvajati po kooperantski pogodbi sesalne enote največjih moči 700-1000 W. Že v razvoju so zagotovih najvišjo kvaliteto, kar se je pozneje v proizvodnji pokazalo kot zelo pozitivno, še bolj pa se je to obrestovalo pri kupcih. Tako so zelo pohvalili sesalne enote pri AEG in Elektro Praga - Mlinsko. Sesalne enote so oboji testirali „na domačem terenu“ in ugotovili, da odgovarjajo VDE in CSN predpisom. Pri nas so jim enote testirali v Iskrinem Inštitutu za metrologijo in produktivnost dela in ugotovili, da zadoščajo vsem JUS standardom. Ureditev formalnosti okrog vzorcev je bila zelena luč za proizvodnjo in tako so začeli s produkcijo sesalnikov 750 W in 500 W. Oba izdelka sta bila v letu 1976 popolnoma nova. Ob vsem tem pa so pazili tudi na to, daje cena končnega izdelka — sesalnika dosegljiva za vsak žep. Prav tako ;o lani razširili kooperacije z Girmijem, predvsem so povečali asortiment izdelkov — malih gospodinjskih aparatov oziroma motorjev zanje. Tako so začeli s proizvodnjo G 1, G 3, G 5; mesoreznico Z 051; sesalnikom CE 11; in mešalnikom — sokovnikom V 6. Novo je pri teh aparatih predvsem to, da so najsodobnejše in estetsko oblikovani in izdelani v pastelno modnih barvah. Predvsem pa so pazili na kvaliteto, saj vsi ti gospodinjski strojčki predstavljajo kvalitetno stopnico višje, tega jih je naučila recesija in ostra konkurenčna borba na trgu. Motorje za vse te aparate so prilagodili ali razvili sami doma in tudi te. „mišice“ predstavljajo kakovostno višjo stopnjo od prejšnje. V preteklem letu so z intenzivnim delom in sodelovanjem z različnimi institucijami razvili mali motor s permanentnim magnetom. Ta motor je predstavljal zelo zahtevno strokovno delo, saj je pri nas popolnoma nov proizvod, tako po tehnologiji izdelave in funkcioniranja. Motor s permanentnim magnetom je izdelan po metodi izdelave keramike — keramičnem postopku. Proizveden je iz zapečene mase s feritnim prahom = stroncijev oksid. Ti materiali predstavljajo danes najboljši magnetni material z največjo magnetno energijo. Imajo pa tudi lastnost, da so še magnetno radialno orientirani. Naprave za proizvodnjo so v Železnikih izdelali sami. Proizvodnja motorčkov s permanentnim magnetom bo omogočilaTOZD Elektromotorji, da bodo lahko dali na trg leta 1977 v kooperaciji z Braunom najsodobnejši garnituri za friziranje in Železnikih razvija motorja za oba nova aparata. S tem bodo kooperacijsko pogodbo in sodelovanje povečali več kakor sto procentno. Ker pa je to kooperacija, bo tako Iskra dala pri nas na trg novi kavni mlinček, leta 1978 pa nova kuhinjska aparata. Za leto 1978 razvijajo v razvoju Elektromotorjev motor za aparata za izdelovanje sladoleda in stroj za izdelovanje jogurta. Dogovarjajo se tudi za proizvodnjo motorja za aparat za sekljanje biftekov? če bo šlo vse gladko, bo zadnji strojček že letos v proizvodnji. Pripravljajo tudi nova elektromotorja za firmo AEG in sicer za od-piralnik konzerv in aparatov za priročni ožemalnik limon. Oba motorja bosta popolnoma na novo razvita —-asinhronska - z zasenčenimi polji. Raziskovalci tržišča so ugotovili, da je pri nas precejšnje povpraševanje po aparatu za masažo dlesni in čiščenju zob z vodnim curkom. Iskra je v Švici našla firmo Havelco, ki te aparate že proizvaja, iskala pa je primernega dobavitelja elektromotorjev. V Železnikih se s Havelcom že dogovarjajo o kooperaciji. Izdelali bodo poseben mali motor, prav tako asinhronski z zasenčenimi polji. Elektromotor je le vgradni element, kar v Elektromotorjih čutijo pri poslovnem efektu. Zato se bodo lotili tudi nekaterih končnih izdelkov. Tako bodo proizvajali nekatere agregate kot so: univerzalna črpalka Sora. Ta črpalka je na trgu zelo iskana, saj je vsestransko uporabna. Tako odlično služi za pranje avtomobilov, praz-nenje čolnov, pretakanje vina, zalivanje vrtov in tuširanje v naravi. Drugi agregat je električna Fontana Bled — ta služi za vrtne vodomete, lahko jo postaviš enostavno v ribnik in celo reguliraš razpršilni curek. Služi lahko tudi za dekorativni vodomet.v večjih sobah. Načrtov imajo še mnogo. Tako se z Elektro Praga dogovarjajo o povečanju sodelovanja in sicer za sesalnike Iskra 413 z elektronsko regulacijo in še nekatere artikle. F. Kotar Razvoj v TGA v korak s časom ,,Imamo določeno raven, pod katero ne gremo pri nobenem novem artiklu", nam je na začetku povedal vodja razvoja Peter Ceferin iz Iskre v Škofji Loki. Pri ponudbi na našem in tujih trgih, uspeva le sodoben kvaliteten gospodinjski aparat, vse drugo obleži v skladiščih. Vsi proizvajalci gospodinjskih aparatov in strojev ugotavljajo, da so zadnja leta zahteve v razvoju vse večje in višje. Predvsem vsaka država zahteva nacionalni atest, prilagoditev zahtevam tako različnih okolij in pogojev, pa nikakor ni enostavna. Pa vendar se je treba držati vseh teh norm, sicer se zatakne že pri administraciji, še bolj pa pri kupcih. Zato zadnja leta v Tovarni gospodinjskih aparatov v Škofji Loki zelo pozorno spremljajo najnovejše dosežke na svetovnem trgu. Saj je tržni uspeh njihove proizvodnje odvisen ne le od tehničnih kvalitet, ampak tudi od oblike aparatov, da, celo od modnih barv in njihovih nians. Mnogo časa in sredstev vložijo zato v design svojih izdelkov. Ta naloga pa je težka predvsem zato, ker imajo zelo širok proizvodni program in je treba razvojne šile cepiti na vse strani, ob vsem pa jim še . manjka strokovnega kadra. Potrebna bo dolgoročnejša prodajna politika, ker bi samo tako lahko zožili program in se intenzivneje ukvarjali z manj proizvodi. To pa bi hkrati zagotovilo tudi večje in rentahilnejše serije. Zal pa so komercialne težnje nasprotne. Ozek proizvodni program je večna nevarnost, da izdelek obleži v domačem skladišču. Zato razvojna služba skuša ustreči vsem: komerciali, ki želi čim pestrejši in proizvodnji, hi hoče čim ožji proizvodni program. V veliko pomoč ob novih izdelkih je Centralni zavod za napredek gospodinjstva. Z njim sodelujejo že v razvojni fazi in pozneje pri oceni uporabnosti novega artikla. Predvsem skušajo vgraditi v vsak izdelek čimveč ,,pameti", se pravi osvojiti proizvod tudi 'v globino, da ne bi bili v proizvodnji le „šraufenciger industrija", ampak dejanski proizvajalec. Poudarek razvojne dejavnosti letos ne prodaje, branžnega razvoja in iz službe za oblikovanje. Šele odobritev te komisije je zelena luč za nadaljnji razvoj novega artikla. Tako si že na samem začetku proizvodnje zagotovijo zelo verjeten uspeh, za kar jim jamči strokovno mnenje vseh strokovnjakov. Predvsem pa jih moti pri delu razvoja in pozneje proizvodnje neresnost nekaterih kooperantov ia služb v Iskri. Dogovorjeni roki in kvaliteta polizdelkov so včasih vse grej, kakor tisto, kar so se dogovorili. Želijo pa si tudi uresničitve dohodkovnih odnosov. Zlasti s tovarno v Železnikih, ki jim dobavlja motorje, bi se radi pogovorili in razčistili marsikaj — seveda na enakopravni osnovi. py V TOZD Antene imajo novega direktorja TOZD Antene na Vrhniki je z novim letom dobila novega direktorja Viktorja Mramorja. 47-ietni diplomirani inženir kemije je prišel iz kranjske Save. Sicer pa je tovariš Viktor star Iskraš. Delal je v Inštitutu za elektrozveze, pozneje na Pržanu in v Mokronogu. „Kaj bo težišče vašega dela", smo ga vprašali. INDUSTRIJA ŠIROKE POTROŠNJE Poslovanje v Idriji V idrijski Montaži so zaključili poslovno leto 1976 z manjšo izgubo. Kljub temu so z uspehom zadovoljni, ker so bili obeti v prvem polletju še mnogo bolj črni in zaradi recesije ni bilo videti izhoda. Direktor Ciril Močnik nam je povedal, da se je položaj bistveno izboljšal in stanje normaliziralo. V prvem polletju lanskega leta je idrijski Montaži predvsem manjkalo naročil in zato je stalo nad tretjino tovarne. Petindvajset delavk so celo zaposlili v drugih podjetjih in tako zmanjšali proizvodne stroške. Kljub temu je bilo prvo polletje zelo črno. Stanje pa se je v drugi polovici leta kljub kolektivnemu dopustu bistveno zboljšalo. Vse proizvodne kapacitete so imeli polno zasedene, plan so često presegali in delali v podaljšanem delovnem času. Tako jim je uspelo proizvodni načrt izpolniti cca 85 % ~ tako po fizičnem obsegu in vrednostno. Zadnja dva kvartala so proizvodnjo presegali, kljub temu pa jim ni uspelo nadoknaditi vsega, kar so zamudili prvo polovico leta. Tovariš Močnik pravi, da vseh zastojev niso krivi „v domači hiši". Predvsem je bila slaba prodaja. Za ilustracijo novembra so prodali osemkrat več od aprila. Spomladi so imeli tudi zelo visoke zaloge, koncem leta pa jim je ostalo v skladiščih le nekaj malega polizdelkov. Zelo so si prizadevali za plasma svojih proizvodov, uspeh ni zaostal in našli so vrsto dobrih odjemalcev. Zadnji čas, predvsem v januarju je konjunktura zelo porastla in ni bojazni za pomanjkanje naročil in zastojev v proizvodnji. Težave imajo tudi s strokovnim kadrom, zato si pomagajo predvsem s štipendiranjem in dodatnim šolanjem domačih ljudi. Poprečno so imeli zaposlenih lani 290 ljudi - v začetku leta preko 300. Zdaj pa zaposlujejo „ Predvsem si bom prizadeval poiskati strokovni kader, ki ga v tovarni zelo manjka. Drugo vodilo pa bo modernizacija proizvodnje obstoječega programa z uvajanjem polavtomatizacije in avtomatizacije, kjer bo to možno. '' Treba pa bo misliti tudi na razširitev proizvodnje na dopolnilni program, ki bi ob tržnih zastojih glavnega proizvoda — anten, nudi! in zagotovi! manevrski prostor." F. Kotar in v srednjeročnem planu je na vgrad-• z- • - ^ _ nih elementih in štedilnikih. V krat- cn^°nn^nie ^nzur® —. ^LD 5 m HLD kem bodo začeli s proizvodnjo novega 50. Ti dve garnituri predstavljata na • štedilnika Corona, ki prinaša nekaj no- svetovnem tržišču višek tehnologije na področju aparatov za osebno nego, tako po praktičnosti, uporabnosti in majhnem formatu, zaradi česar so zelo primerni za potovanja, letovanja in celo za službor" V letu 1977 bodo razvili nadaljnjo serijo sesalnih enot od 200-500 W za manjše ročne sesalnike, ki bodo uporabni za čiščenje avtomobilov in stanovanj. S tem se bodo odprle nadaljnje možnosti kooperacij s firmo AEG, ker se bodo tako v Železnikih vključili v izdelavo celotne proizvodne družine AEG-jevih sesalnikov. Za firmo Braun bodo letos razvili nov motor za mlevni kavni mlinček. Ker pa Braun pripravlja nov kuhinjski stroj in nov namizni mešalnik, Iskra v vih kvalitet na tem področju- Tako bo imel delovno ploščo iz nerjaveče pločevine, bo termostatiran in imel bo predal za pogrevanje jedi v spodnjem delu. Poleg tega bo štedilnik dobro izkoriščal električno energijo in zunanje stranice se bodo zelo malo segrevale. Pripravljajo tudi celo vrsto novih variant vgradnih elementov in novo modulno peč. Letos bodo dali na trg tudi nov nizek električni kuhalnik z brezstopenjsko regulacijo. Razvoj pa se intenzivno ukvarja z razvojem še nekaterih malih gospodinjskih aparatov, ki bodo šli v proizvodnjo in na trg koncem letošnjega leta in leta 1978, o teh pa mi tovariš Ceferin ni hotel povedati nič, so še poslovna tajnost. TOZD TGA ima zanimiv forum za sprejemanje novih izdelkov. Vsak prototip pride najprej v roke Komisiji za nove proizvode. Komisija pa ima člane - odgovorne ljudi iz TOZD, branž- ISKRA Industrija za telekomunikacije elektroniko in elcktromehaniko KRANJ, o. sol. o. razpisuje prosto vodilno delovno mesto v TOZD ELEKTRIČNA ROČNA ORODJA: 1. VODJA TEHNOLOŠKE PRIPRAVE DELA objavlja prosta delovna mesta v TOZD AVTOMATSKE TELEFONSKE CENTRALE: 2. PROGRAMER ZA TEHNIČNE APLIKACIJE 3. 20 PROGRAMERJEV za elektronske računalniške sisteme POGOJI Pod tč. 1.: ^ Visoka ali višja šolska izobrazba strojne ali elektro smeri z 8-letno ustrezno prakso ter znanje angleščine ali nemščine; kandidati morajo imeti aktiven odnos do samoupravljanja ter biti moralnopolitično neoporečni. Pod tč. 2.: Diplomirani matematik ali fizik (smer tehnična matematika), znanje angleščine, zaželena pa je tudi praksa s področja računalništva. Pod tč. 3.: Dokončana gimnazija ali druga 4-letna srednja šola ekonomske ali tehnične smeri, znanje enega svetovnega jezika - po možnosti angleščine, uspešno opravljen psihološki test, zaželene pa so tudi delovne izkušnje s področja obdelave poda tkov. Pismene prijave pošljite v roku 10 dni na naslov: ISKRA hdlKTRO MEHANIK A KRANJ, 64000 Kranj, Savska loka 4, kadrovsko področje. tudi nove delavce, ker širijo proizvodnjo. Precej težav je bilo lani zaradi nihanj proizvodnje od minimuma zmogljivosti do maximuma. Zato je bilo težko sinhronizirati skladno delo kolektiva. Zato je prihajalo do napak in trenj in so si morali večkrat pomagati z improvizacijami, ker ni bilo časa za analizo položaja in izvedbo radikalnih rešitev. Srečali so se z dvema navideznima poradoksoma: ko je bila proizvodnja najmanjša so delali najslabše motoije. Zdaj ko teče proizvodnja s polnim tempom pa ne dosegajo zaželjene produktivnosti, pač pa se je kvaliteta zelo popravila. Za leto 1977 načrtujejo za 25 % večji prodajni plan, s čimer bodo polno zaposlili vse razpoložljive kapacitete. Žal imajo tržne cene, ki so enake ali le za spoznanje večje od lanskih, čeprav so se stroški med tem časom povečali. Zato se bodo morali skoncentrirati na iskanje notranjih rezerv: boljša kvaliteta in dvig produktivnosti. Tiho planirajo tudi pomoč pri sanaciji rudnika Živega srebra. Po prekvalifikaciji bodo zaposlili nekaj rudarjev in tako pomagali rudniku in občinskemu gospodarstvu. Direktor Močnik pravi, da so zlasti lani v kritičnih mesecih skušali vse težave reševati kolektivno. O vsem so tekoče informirali ves kolektiv prek oglasne deske in glasila Iskra. Uvedli so tudi novost na področju informacij — okrožnice. Sporočila preberejo mojstri in skupine problem kratko podebatirajo. Tako lahko vsi zaposleni samoupravno sodelujejo pri iskanju rešitve ali pa vsaj tekoče spremljajo proizvodne in poslovne probleme tovarn. PREJELI SMO PISMO BRALCA V. J Tov. urednik! Ponovno čitam v vašem glasilu, da proizvajamo in montiramo polelek-tronske javne avtomatske telefonske centrale vrste Iskra-Metaconta 10o C. Vest mi ne da miru, da se ne bi spet oglasil, čeprav me je ob podobni priliki lektor časopisa Iskra Commerce negiral na vsej črti, ne da bi se prej zanimal za težave, ki jih imajo člani Elektrotehniške zveze, ki sestavljajo slovar elektrotehniškega slovenskega jezika. Tega lektorju ne mislim nikdar odpustiti! Tokrat gre za polelektronske telefonske centrale, če hočete — s tujko — semielektronske. To so takšne centrale, ki imajo v sebi precej (klasičnih) elektromehanskih elementov tj. releje in stikalnike, za krmiljenje pa uporabljajo elektronsko tehniko. Avtomatske telefonske centrale vrste Iskra-Metaconta 10 C, pa so quasielektron-ske, torej „takorekoč elektronske", ker na veznem mestu uporabljajo sicer elektromehanski element, hermetični kontaktnih („reedov kontaktnih"), ki pa se v praksi obnaša kot kakšna elektronka. Na takšni osnovi je svetovna literatura torej centrale Metaconta 10 C uvrstila v quasielektronske, ne pa v semielektomske. To bi bilo dobro, da bi si zapomnili, posebno še, če vemo, da nam konkurenca hote podtika naziv „polelektronska centrala", ker sama nima izvedb višje tehnologije. Mimo tega pa nas tudi kupec kara, ker je v okviru sekcije št. 1 pri komisiji za radijsko in elektronsko proizvodnjo v SEV izraz quasielektfonika uradno vpeljan, zaradi česar izraz „polelek-tronska" kaže, kot da kupcu nismo prodali tistega, kar smo ponujali, da hočemo kupca (iz lastne malomarnosti) goljufati! Če se torej mučimo s težavami, vpeljati v našo proizvodnjo novo tehniko, vnesimo v našo miselnost tudi zahtevo, da izboljšamo, zmo-demiziramo tudi naše strokovno izrazoslovje! Lep pozdrav! Inju Iskra pričenja akcijo — RINETA Že vrsto let so počitniške zmogljivosti Iskre na morju enake, čeprav se število zaposlenih iz leta v leto veča. Zahteve naših delavcev po letovanju na morju so mnogo večje kot so razpoložljive kapacitete Počitniške skupnosti. To so glavni vzroki, da pričnemo z gradnjo rekreacijskega centra in omogočimo večjemu številu naših delavcev — predvsem onim z nizkimi dohodki — letovanje na morju. Dolgotrajni razgovori in velika preudarnost pri izbiri lokacije so končno prinesli najugodnejšo rešitev. V Istri, na polotoku Rineta, blizu Novi-grada bo zgrajeno naselje s 600 ležišči. Na osnovi odločitve skupščine ZP Iskra, sindikalne konference in ostalih družbenopolitičnih organizacij ZP Iskra ter skupščine Počitniške skupnosti, je pripravljena Informacija za vse TOZD ZP Iskra o izgradnji rekreacijskega centra Rineta. Informacijo so strokovno pripravili gradbeni strokovnjaki na osnovi razgovorov in preliminarne pogodbe med Iskro in občino Buje, ter na osnovi odločitev zgoraj navedenih organov ZP Iskra. Tiskana informacija obvešča na 14 straneh z ilustracijami TOZD o vseh glavnih podatkih, da bi se mogli lažje odločiti za pristop k tej akciji. Informacija vsebuje opis lokacije, urbanistično rešitev, program izgradnje, grobo finančno konstrukcijo, potrebne ukrepe za začetek izgradnje in odgovarja na vsa vprašanja- gl. vhod bivalni prostor terasa kopalnica kuhinja TIP 3, pritličje III. KAKO BI GRADILI REKREACIJSKI CENTER ISKRE? Kakor celotno turistično naselje v Pineti, bi RC Iskre kot samostojna lokacija dobil tudi podobno urejene cone- I. KAJ IN KJE JE PINETA? Eden najlepših predelov na zahodni istrski obali, kjer so si že Rimljani, nedaleč od Novigrada gradili naselje in luko, je polotok Rineta. Ime je dobil Po lepem borovem gozdu z izrednimi vrstami dreves. Enkratnost vegetacije, ki raste v širini do 200 m od obale, daje poseben čar temu obmorskemu kraju. Od Ljubljane do Novigrada je samo dve uri vožnje, od tu pa še km po lepi cesti ob morju, mimo Karpinjana in že smo v Pineti. Lepoto tega dela morske obale so spoznala tudi številna slovenska podjetja in počitniške skupnosti, ki so si tu zgradila svoja počitniška naselja z več kot 1600 ležišči, tako, da je mnogim njihovim delavcem z družinami omogočen letni dopust na morju. Počitniške objekte v Pineti že imajo naslednja podjetja: PODJETJE tekstilna industrija Kranj Predilnica Litija Papirnica Vevče ' Sploš. grad- podj. Hrastnik Jugotekstil Ljubljana Počit. skup. ..Pohorje" Maribor Letoviška zv. D. P. M. Jesenice Počitniška sk. ,,Soča" Nova Gorica Zavod za otroš. zdravlj. obč. Kranj Skupaj v Pineti ZP Iskra ima po podpisanem sporazumu SIS—počitniške skupnosti 24.327 delavcev, za katere ima na morju naslednje zmogljivosti: v počit-mškem domu v Poreču 48 ležišč in v teseriih bungalovih s platneno streho na Dugem otoku 118 ležišč. Skupaj ima Iskra na morju 166 ležišč, ali z drugimi besedami 146 delav-"cev na eno ležišče- Bivša občina Novigrad (sedanja v Bujah) je namenila ZP Iskra že I. 1973 s preliminarno pogodbo še nezazidano zemljišče tik ob morju in gozdu v velikosti 50.000 m2. V Pineti je to zemljišče namenjeno za izgradnjo Iskrinega rekreacijskega centra. Parcele na jugu mejijo na gozd pred zemljiščem zdravstvenega zavoda — otroškega počitniškega doma občine letanj, na severu od ceste Pineta—Novigrad pa na širok pas vinogradov, travnikov in njiv. Proti zahodu se zemljišče lahno in enakomerno sPUšča proti obali. Vsa kamnita in peščena obala, ki je neposredno del področja bodočega rekreacijskega centra v dolžini 120 m, je že po naravi izredno primerna za kopanje ker se zložno spušča proti morju^____________________________ 'L kaj načrtujejo urbanisti -VPINETI? Zavod za urbanizem, gradbeništvo ln komunalne zadeve v Umagu, ki je Pooblaščen za vse ureditve v občini Buje, kamor sodi tudi Pineta, je naročil urbanističnemu institutu SR Hrva-ske izdelavo urbanističnega načrta Področja Pinete. Zadnji koncept izvedbenega načrta izgradnje celotnega naselja v Pineti, ki Je bil predložen skupščini občine Buje Ij pregled in odobritev v oktobru a26, določa vrsto in način izgradnje ter funkcionalne odnose v tem prosto-ru' ki meri v celoti 39,7 ha in v katerem je vključeno zemljišče Iskre v ve-"kosti 5 ha. V načrtu so zajete naslednje cone: ~~ stanovanjski objekti " avtokamp ~ centralni objekti ~~ otroška igrišča ~~ športni tereni — obalno rekreativni pas — obstoječi borov gozd — prosta rekreacija — kopališče, objekti na plaži in luka — park — urejene zelene površine — centralni parkirni prostori. Dosedanja, urbanistično neurejena gradnja počitniških objektov, postav-ijenih po večini v gozdu, je zahtevala od občine Novigrad—Buje organiziran sistem bodoče gradnje, kar je tudi glavni cilj načrta tako, da bi dosegli v bodoče največje možnosti izkoriščanja naravne vrednosti tega obalnega pasu in hkrati z načrtovano izgradnjo omogočili na eni strani potreben mir, na drugi pa možnosti za celodnevne aktivnosti, ki jih zahteva turistična dejavnost. Koncept plana postavlja naslednje glavne zahteve: DELAVCEV ŠT. LEŽIŠČ 2500 202 1170 185 1100 96 520 100 502 48 1. ohranitev 144 136 360 396 1667 zelenega obalnega pasu z urejeno plažo in prostori za sončenje 2. obstoječe provizorije in hišice v borovem gozdu neposredno za plažo se prestavijo. Gozdne površine s tem zopet dobijo funkcijo rekreativnega značaja in s tem pravo vredrost, ki jo imajo na tem kraju. 3. motorni promet s jentralnimi parkirišči postaviti na skrajnem robu naselja, pešpoti pa smotrno vključiti v naselje, kot povezavo objektov, plaže in parkirišč 4. avtokamp, v neposredni bližini morja mora biti v tesni povezavi s celotnim naseljem, z možnostjo samostojnega funkcioniranja. Površine kampa je potrebno pogozditi tako, da se bo pas gozda razširil tudi proti severnem delu polotoka 5. oblikovanje vseh objektov je treba podrediti istrskemu arhitekturnemu izročilu tako, da se bo ves kompleks harmonično vklopil v obstoječe okolje. Zaradi obsežnega prostora in velikih investicij, bi gradnja potekala po etapah. Prva etapa: — pripravljalna in terenska dela za stanovanjske objekte, s priključki na obstoječe vodovodno in električno omrežje ter gradnja kanalizacije — gradnja prvih objektov — enonadstropnih hiš po številu in vrsti, ki odgovarja željam in možnostim posameznih interesentov — TOZD, ki postanejo bodoče lastnice hiše, nadstropja, ali samo stanovanjskega prostora. V naslednjih etapah bi sledila dograditev stanovanjskega predela tudi z večnadstropnimi hišami, gradnja osrednjega objekta z restavracijo in pripadajočimi prostori, avtokampa s parkirnimi prostori (v sodelovanju z vsemi interesenti v Pineti), športnih prostorov, izgradnja luke ter graditev infrastrukture, električnega omrežja, vodovodne mreže in sodobne kanalizacije. Tudi izgradnja v naslednjih etapah bi potekala samo po željah in možnostih TOZD, oz- po obsegu pridobljenih in zbranih finančnih sredstev. Stanovanjski predel bo imel iz opeke zidane objekte, od pritličnih do trinadstropnih hiš, kar bo v posebni prostorski zasnovi in razporeditvi dalo kvalitetno celoto. Število ležišč je možno povečati do 588. Naselje je načrtovano v B kategoriji, z 12 m2 bivalne površine na uporabnika. OPIS OBJEKTOV V PRVI ETAPI Urbanistični institut SR Hrvatske kot projektant predlaga osvojitev osnovnih tlorisnih tipov bivalnih enot, kjer so posamezne samostojne bivalne enote povezane med seboj v vrste. Tako je Tip I. pritličen z dvema apartmajema in vhodoma na različnih straneh, medtem ko se pri Tipu III. v nadstropne apartmaje pride po skupnem stopnišču (2 apartmana). V načelu so vse tlorisne zasnove sorodne. Bivalna celica se začne s kuhinjskim delom, na katerega se navezuje kopalnica in večnamenski prostor za bivanje, spanje, prehrano- Iz pritlične enote je iz dnevnega dela predviden izhod na teraso, ki je s pergolo zaščitena pred soncem, v nadstropju pa v loggio- Oblikovanje objektov je usklajeno z istrskim tipom hiše. Ozelenitev, atriji ter notranje ulice bodo naselje še bolj približale primorskemu značaju. V prvi etapi ni predvidena gradnja restavracije, ker bo vsako stanovanje opremljeno s kuhinjo za lastno pripravo jedi. V neposredni bližini je tudi Stališče Izvršnega odbora KO 00S Izvršni odbor KO OOS je na svoji seji dne 28. januarja t. I. med drugim : razpravljal o predlogu za IZGRADNJO REKREACIJSKEGA CENTRA PINETA Glede na to, da so družbenopolitične organizacije ZP Iskra o nujnosti Š razširitve počitniških kapacitet v Iskri že večkrat razpravljale in se politič- j no opredelile do potrebnosti izgradnje lastnih počitniških kapacitet naših | delavcev, je izvršni odbor sklenil, da je potrebno akcijo o izgradnji Re- 1 kreacijskega centra Pineta z vso politično odgovornostjo čimprej zaklju- : čiti. Želimo posebej poudariti, da je akcija v skladu z družbenopolitičnimi } tendencami, zveze sindikatov SRS in SFRJ, s temelji plana srednjeročne- : ga razvoja Iskre, ter težnjami delavcev Iskre, katere so bile že večkrat { izražene. Izvršni odbor je obravnaval pripravljeno gradivo (Informacijo za TOZD : o izgradnji Rekreacijskega centra Pineta, dodatne informacije in rokov- J nik) ter menil, da so gradiva dovolj strokovno pripravljena, kot osnova za • odločanje o pristopu k izgradnji Rekreacijskega centra Pineta. Izvršni odbor zadolžuje vse predsednike OOS in konferenc DO, da : formirajo pozitivno politično stališče, ter vodijo razpravo v sleherni sindi- ■ kalni skupini. V razpravo je potrebno aktivno vključiti tudi ostale politič- : ne organizacije, samoupravne in poslovodne organe. i obstoječa restavracija z zadovoljivo zmogljivostjo, kjer se hranijo razni letoviščarji iz Pinete. Priključek elektrike je predviden iz obstoječega bližnjega transformatorja z zadostno instalirano močjo. Za naslednje etape bo treba zgraditi samostojni transformator večje zmogljivosti. Tudi vodovodni priključek je v prvi etapi predviden iz že obstoječega vodovodnega omrežja, imel bo provi-zorno zgrajeno kanalizacijo, dokler ne bo projektirana in zgrajena nova, sodobna kanalizacija celotnega naselja Pinete IV. KOLIKO STROŠKOV ZAHTE- * 1 2 3 VA IZGRADNJA?________________________ Stroške izgradnje ni možno podrobno izračunati brez projektov, zato so prikazani informativno in analogno stroškom npr. že zgrajenih podobnih enonadstropnih počitniških hiš, ki bi prišle tudi v poštev pri izgradnji rekreacijskega centra Iskre v Pineti, v 3 km oddaljenem naselju Dajla v letu 1975/76. Projektant: Urbanistički institut SR Hrvatske Izvajalec: GAP Zagreb Doba gradnje: 4 hiše v letu 1975 in 5 hiš v letu 1976, obakrat samo 75 delovnih dni. Opis in stroški: Vsaka hiša ima 4 stanovanja — apartmaje po 4 ležišča. V 9 hišah je skupaj 144 ležišč- Po obračunu gradbenih in obrtniških del ob tehničnem prevzemu so znašali stroški: za 1 hišo s 16 ležišči din 840.000 ali za 1 ležišče din 52.500 Všteta so vsa gradbeno obrtniška dela s priključki vodovoda, elektrike in gradnja začasne kanalizacije — greznice, vgradnja bojlerjev v kuhinji in kopalnici, pomivalno korito ter celotna oprema kopalnice. Vračunani pa niso ostala drobna oprema bivalnega prostora, kuhinje in vsi stroški za odkup zemljišča, komunalnega prispevka in zunanje ureditve. Če bi gradili po načrtu predvidene pritlične in enonadstropne hiše za RC Iskra, bi potrebovali oz- morali zbrati od interesentov naslednja finančna sredstva. A. Skupna sredstva zbrana s samoupravnim sporazumom interesentov — TOZD ZP Iskra za vse etape izgradnje -580 ležišč. 1. Nakup zemljišča 50.000 m2 in komunalni prispevek 7,000.000 din 2. Dokumentacija od investicijskega programa do izvedbenih načrtov ter nadzor gradnje 1,250.000 din 3. Stroški infrastrukture priprava zemljišča vodovod, kanalizacija s čistilno napravo, prometne poti, parkirišče, elektrika in javna razsvetljava, PTT in hortikulturna ureditev 9,000.000 din Skupaj: 17,250.000 din V infrastrukturi niso predvideni stroški skupnih objektov, ki bodo eventualno potrebni v poznejših etapah (skupna restavracija s pripadajočimi prostori, kegljišče, bazen in skupna vlaganja v objekte z drugimi podjetji v Pineti, npr. za javni avtokamp. kopališče, plažni objekti in luka, park itd.), za katere se bodo interesenti posebej sporazumeli. B. Skupna sredstva, zbrana s samoupravnim sporazumom interesentov — TOZD ZP Iskra za prvo etapo izgrad- nje - 320 ležišč. 1. Nakup zemljišča 50.000 m2 in komunalni prispevek 7,000.000 din 2. Dokumentacija — investicijska, izvedbena in nadzor gradnje750.000 din 3. Stroški infrastrukture — priprava zemljišča, priključek na obstoječi vodovod začasna gradnja kanalizacije, del cest in poti, priključek na električno omrežje PTT in delna ureditev okolice 2,000.000 din Skupaj za 1 ■ etapo 9,750.000 din V letu 1973 plačano ObS Novigrad 2,000.000 din še potrebno za 1. etapo 7,750.000 din na 1 ležišče odpade 22.140 din C. Stroški gradbeno-obrtniških del v 1. etapi izgradnje 320 ležišč (po cenah iz leta 1976 + 1 5 %) za eno leži-ŠČ6- 1. 10 pritličnih hiš-80 ležišč (2 stanovanji po 4 ležišča) 1 ležišče ca. 65.000 din 2. 1 5 enonadstropnih hiš — 240 ležišč (4 stanovanja po 4 ležišča) 1 ležišče ca- 60.000 din Za začetek potrebna sredstva Za izvedbo projekta rekreacijskega centra je potrebno pripraviti samoupravni sporazum o združevanju sredstev za izgradnjo rekreacijskega centra. Ker je konkretna finančna konstrukcija financiranja izgradnje odvisna od števila pristopnic k izgradnji rekreacijskega centra, je pripravljen izračun na osnovi sedanjega števila podpisnic samoupravnega sporazuma samoupravne interesne skupnosti Počitniške skupnosti ZP Iskra. Za začetek izgradnje I. faze rekreacijskega centra (nakup zemljišča in komunalni prispevek, priprava dokumentacije ter ureditev infrastrukture) je potrebno združiti sredstva v višini 9,750.000 din. Z odprodajo počitniškega doma Bled, je bilo že nakazano občini Novigrad 2,000.000 din, zato je dejansko potrebno združiti samo sredstva v višini 7,750.000 din. Če upoštevamo samo podpisnice samoupravnega sporazuma samoupravne interesne skupnosti Počitniške skupnosti Iskra, so stroški financiranja naslednji: enoten prispevek TOZD 30.000 din - ter na zaposlenega 325,46 din V kolikor k samoupravnemu sporazumu o izgradnji rekreacijskega centra Pineta pristopijo tudi ostale TOZD, bodo prispevki na zaposlenega temu ustrezno nižji. Po združitvi sredstev za pridobitev zemljišča in komunalnega prispevka, idr. se posamezne TOZD odločijo za ■ obseg izgradnje kapacitet po enotnem projektu. TOZD postanejo tako lastniki in uporabniki izgrajenih lastnih kapacitet v upravljanju Počitniške skupnosti. Rokovnik akcij za sprejem samoupravnega sporazuma o izgradnji rekreacijskega centra v Pineti objavljamo na 8. strani- \_____________ J Dobra udeležba na XI. hitropoteznem turnirju Iskre Za prvenstvo industrije v teku in veleslalomu Dobra udeležba na XI. hitropoteznem šahovskem turnirju, ki je potekel v soboto, 29. januaija v menzi Iskrine poslovne stavbe v Ljubljani, je znova dokazala priljubljenost te igre med delavci Iskre. Tekmovalcem iz velikega števila temeljnih organizacij združenega dela — prišli so zastopniki ne le ljubljanskih, temveč tudi temeljnih organizacij izven Ljubljane iz Kranja, Celja, Trbovelj in celo iz Semiča ter Sežane - so se tokrat prvič pridružili tudi člani šahovskega kluba Iskre. Prireditelj in organizator zelo uspelega turnirja je bil Institut za prenosno tehniko, ki je prispeval tudi vrsto praktičnih nagrad za' zmagovalce -knjige, priročne garniture orodja, pepelnike itd. Na turnirju sta tekmovali tudi dve tovarišici, kar sicer je nekaj, vendar bi bilo prav, če bi bila njihova udeležba številnejša. Zmagovalci prve finalne skupine so bili: 1. Janez Kumše, 2, Jože Kerec, 3. Stane Hrovat, najbolje uvrščena člana Janez Kumše prejema čestitke za. zmago- šahovskega kluba Iskra pa sta bila: 1. Darko Štajner in 3. Marjan Oberč. Vrstni red: 1. Janez KUMŠE, 2. Jože KEREC, 3.-4. Stane HROVAT, Stane PERTI-NAČ, 5.-6. Anton RIBIC, Miha ŠMID, 7. Marjan BUTALA, 8. Brane DEŽELAK, 9. Milenko GAVR1Č, 10. Lojze DEŽELAK, 11. Živorad ANDREJIČ, 12. Dane ČERNE, 13. Ivo GRAČNER, 14. Drago ČOPIČ, 15. Boris SAUKOVIČ, 16. Vito ŠOUKAL, 17.-18. Martin BRCE ml., Bogdan BREZIGAR, 19. Albin OB-. LESČAK, 20- Peter TAVČAR, 21. Djordje LAZAREVIČ, 22. Rihard PISKAR, 23. Jože MAC A LE, 24. Jože POGAČAR, 25. Franc KLOPČIČ, 26. Sandi ČERNAČ, 27. Karel KMETIČ, 28. Vinko ZORMAN, 29. Ilija VAR-DIČ, 30.-31. Pavel JEREB, Jernej DERČAR, 32. Marjan JERŠE, 33. Dušan JEREB, 34. Franc CERAR, 35. Janez TABORNE, 36. Tase RISTOV, 37. Juriča ZADRAVEC, 38. Metod BOLTE, 39. Lado ANŽUR, 40. Boris FRELIH, 41. Marta OBLAK, 42. Spa-soje KOSORIČ, 43. Alojz BLAZNIK, 44.-45. Martin BRCE St., Stojan JUVAN, 46. Peter JERMAN, 47. Boris FISTER, 48. Vera JAZBINŠEK, 49.-51. Edvard IPAVEC, Vasilije ALETIČ, Tomislav TOMIČ. OSTALI ČLANI KLUBA ISKRE 1. Darko STEINER. 2. Stane RAPE, 3.-4. Aljoša VUKAD1N, Marjan OBERČ, 5. Jože PAPLER, 6. Ivan BANIČ, 7. Janez MARKO, 8. Bogomir MAJER, 9. Jože DEŽELAK. Stane Fleischman ZAHVALA ob bridki izgubi ljubljenega sina EMILA NOVAKA se iskreno zahvaljujem za izraženo sožalje in darovane vence, njegovim sošolcem in razredniku, ravnatelju in učencem ter učiteljem Poklicne šole ISKRA, sodelavcem TOZD TEA in ostalim sodelavcem DO ELEKTRO-MEHANIKA, ki so sina spremili na njegovi zadnji poti. Predvsem .se zahvaljujem za denarno pomoč Šolskemu centru ISKRA, sindikalni organizaciji TOZD TEA in sindikalni organizaciji DO ELEKTROMEHANIKA Kranj. Iskrena hvala vsem reševalcem in članom civilne zaščite ISKRA za požrtvovalno in vztrajno delo pri reševanju ponesrečenih učencev in učiteljev izpod snežnih zametov mama MINKA NOVAK ZAHVALA Ob izgubi drage mame ANE KOŠTRUN se najlepše zahvaljujeva sodelavcem TOZD TEA in TOZD Števci za izraze sožalja, podarjena venca in spremstvo na njeni zadnji poti sin Janko in hčerka Breda ISKRA - TOVARNA BATERIJ ZMAJ p. o. Ljubljana, Šmartinska c. 28 po sklepu delavskega sveta št. 297 razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo osnovnega sredstva drugi družbeno pravni osebi VE generator VC-K-1 - izhodna moč I kW frekvenca 27 MU-1 - priključek trpfazni 3 x 380 V/220 V Začetna izklicna vena: 40.000 din Licitacija bo 18. februarja 1977 ob 11. uri v prostorih tovarne Zmaj v Ljubljani, Šmartinska c. 28. Ogled osnovnega sredstva je možen ob ponedeljkih in sredah od 6. do 14. ure. Udeleženci licitacije morajo pred začetkom licitacije vplačati z barira-nim čekom varščino v višini 10 % od izklicne cene osnovnega sredstva. Kupec mora plačati celotno kupnino pred prevzemom osnovnega sredstva in sicer v 15 dneh od dneva po prodaji. ZAHVALA ob boleči izgubi mojega dragega moža ANTONA VESELA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem na traku enofaznega števca za izraze sožalja, podarjeni venec in spremstvo na njegovi zadnji poti žena Marija ZAHVALA V cvetu mladosti je pod snežnim plazom nenadoma prenehalo biti srce našega ljubljenega in nepozabnega sina in brata ROMANA KOSCA Vsem, ki ste nam v teh težkih dneh nudili vsestransko pomoč, nam izrazili sožalje ter ga v tako velikem številu spremljali na poslednji poti, se iskreno zahvaljujem. Posebna zahvala velja vsem sodelavcem v TOZD Vzdrževanje in članom kolektiva Elektrome-hanike ter sindikalne organizacije, njegovim sošolcem in učiteljem iz Šolskega centra Iskra za darovano cvetje in poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala. V globoki žalosti oče Milan z družino ZAHVALA ob nenadni izgubi najine mame MARIJE ROPRET se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavcem iz TOZD Merilne naprave in TOZD TEA za izrečeno sožalje, venca, denarno pomoč ter spremstvo na njeni zadnji potr. Vsem skupaj še enkrat prisrčna hvala hčerki Marija Kosirnik in Pavla Dolžan Za letošnje sindikalno prvenstvo v veleslalomu in smučarskih tekih, kije bilo 29. januarja v Mojstrani, se je prijavilo rekordno število 393 tekmovalcev. Kljub slabemu vremenu je nastopilo 256 smučarjev naše delovne organizacije. To kaže kako veliko je zanimanje za smučanje med našimi de-lavci. Tekmovanja v veleslalomu so se pričela ob 10., v smučarskih tekih pa REZULTATI VELESLALOM ženske C: 1.) Tabar 1:10.1. 2.9 Šparovec (obe TEA) 1:10,3.3.) l inžgar (Mehanizmi) 1:14,3, 4.) Deželak (TEA) 1:18.0; ženske B: 1.) Krampi, 1:01,2, 2.) Keše (obe Sk. sl.) 1:03.7, 3.) Bohinc (Mehanizmi) 1:05,5, 4.) Pflaum (Sk. sl.) 1:23,0; -ženske A: 1.) Barbo (TEL) 0:57,6, 2.) Možina (ERO) 1:00,9, 3.) Milatovič (ATO 1:01,5, 4.) Šparovec (TEA) 1:03,9, 5.) N. Dežman (Otoče) 1:05,2, 6.) Udovč (Sk. sl.). 7.) Pačnik (Elcktrooptika), 8.) Turnšek (Mehanizmi), 9.) Gros, 10.) Hafnar (SP), 11.) Golob (Elcktrooptika), 1 2.) Rado vaje n Podelitev odlikovanj najboljšim tekmovalcem. ob 14. Kljub slabemu vremenu je vse potekalo v najlepšem redu, tekmovalci so bili z organizacijo tekmovanj zadovoljni. Pri tehnični organizaciji prvenstva so sodelovali SK Mojstrana, časomeril-ci SK Triglav in člani komisije za šport in rekreacijo pri sindikalni organizaciji Iskre Elektromehanike- Razglasitev rezultatov je bila v hotelu Triglav, kjer so najbolje uvrščeni tekmovalci prejeli kolajne, pokale in diplome. Omenjeno prvenstvo je bilo hkrati tudi izbirno srečanje za /im-sko-športne igre ZP Iskia, ki bodo 25. in 26. februarja v Kranjski gori. Tekmovalci so v veleslalomu tekmovali na dveh progah. Pii ženskah je najboljši čas na krajši progi dosegla Nevenka Barbo (TEL, s časom 0:57,6). Med moškimi je bil najboljši na krajši progi Brane Jaklič (Stikala, s časom 0:49,4). Na daljši progi je zmagal Zdenko Pave c (SP, s časom 0:44,1). Moški so tekli na 6 km dolgi progi, žen ke pa na 3 km. Najboljši pri moških je bil Jože Šolar (Orodjarna), pri ženskah pa Helena Bešter. (I RO), 13.) Brce (Sk. sl.). Moški L: 1.) Šarabon (ATO 0:54,1, 2.) Pintar (ERO) 0:54,6. 3.) Bevc (Vzdrževanje) 0:55,8, 4.) Grohar (ERO) 0:56,3, 5.) Smole (ATO 0:58.7, 6.) Kapelj (MSO), 7.) Zaslužni za uspeh tekem: Janez Kem, Niko Drinovec in Anton Bizovičar. Bažclj (ATO, 8.) Bobnar (TEN), 9.) Gol-mujer (Mer. n-); moški E: 1.) Jaklič (Stikala) 0:49,4, 2.) Rozman (ATO 0:50,1, 3.) Juvančič (Elcktrooptika) 0:50,8, 4.) Benedik (Sk. sl.) 0:51,1, 5.) Škerjanc (MSO) 0:51,5, 6. -7.) Faganel (Otoče) in Hafner Otoče), 13.) To m še, 14.) Bergant, (oba ATO, 15.) R. Rozman, 16.) Pogačnik, (oba Mehanizmi), 17.) Marušič (SP), 18.) Kodrič (Vega), 19.) Bradeško (SPD); moški B: 1.) Zaplotnik (TEA) 0:46,9, 2.) Ribič (MSO) 0:47,2, 3.) Jurjevič (Vzdrževanje) 0:48,0, 4.) Nadižar (ATO 0:48,5, 5.) Arh (Otoče) 0:49,7, 6.) Deželak (TEA), 7.) Puš (MSO), 8.) Meglič (Vzdrževanje), 9.) E. Šparovec (Orodjarna), 10.) Ribnikar (Vzdrževanje). 11.) Rupar (Vega), 12.) Berce (Mehanizmi), 13. Gros (ERO), 14. -15.) Ipavec (Vzdrževanje) in Bcrdavs (Orodjarna), 16.) Suhadolnik (Kom. pod-), 17-) Primc (Otoče), 18. Pirc (Orodjarna). 19.) Frelih (TEA), 20. Tomac (Vega). 21.) Pičulin (Sk- sl.), 22.) Bertoncelj (Mehanizmi), 23.) Debevc (EO). 24.) Primožič (Sk-sl.), 25.) S. Udovč (ERO), 26.) Juhart Pogled na progo za veleslalom v Mojstrani r Rokovnik AKCIJ ZA SPREJEM SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O IZGRADNJI REKREACIJSKEGA CENTRA ISKRE V PINETI 31. 1. do 14. 2. Predhodne odločitve DS TOZD o pristopu k samoupravnemu sporazumu za izgradnjo rekreacijskega centra v Pineti Pred odločanjem DS morajo D PO po OZD in TOZD obravnavati Informacijo o izgradnji rekreacijskega centra v Pineti in sprejeti politične odločitve, ki bodo osnova za odločanje DS. 14. 2. do 18. 2. Strokovne službe PSI pripravijo na osnovi predhodnih odločitev TOZD predlog samoupravnega sporazuma o izgradnji Rekreacijskega centra v Pineti, s finančno konstrukcijo-21.2. do 7. 3. Sprejemanje samoupravnega sporazuma o izgradnji Rekreacijskega centra Pineta na zborih delavcev TOZD (ali na DS, če interni akti TOZD tako določajo) 12. 3. 1977 Podpis samoupravnega sporazuma o izgradnji Rekreacijskega centra Pineta po pooblaščenih delegatih TOZD. (EO), 27.) Dremelj (Vega), 28.) Jež (SPD), 29.) Jošt (Sk. sl.), 30.) Bogataj (EO), 31.) Kožar (sk. sl), 32,) M. Križnar (TEA): -moški A: 1.) Pave (Števci), 0:44,1, 2.) Terlikar (Mehanizmi) 0:44,9, 3.) Gašperin (Otoče) 0:46,1, 4.) S. Rozman (Orodjarna), 0:48,7, 5.) Kavčič (Elcktrooptika) 0:49,9, 6.) Zahrajšek (MSO), 7-) L. Bešter (Mehanizmi), 8. Mravlje (TEA), 9.) V. Šparovec (Orodjarna). 10.) Kristan (ATO, 11.-12.) Ličer (Vega) in Jalovec (TEA), 13.-14.) Ločniškar (TEL), in B. Bajželj (Orodjarna), 15.) Burnik (Sk- sl.), 16.) Sorn (TEL), 17.) Tišler (ATO, 18.) Hajnrihar (Mehanizmi), 19.) Bevc (SPD), 20.) Benčič (ERO), 21.) Martinjak (Orodjarna), 22.) Jocif (Sk. sl ), 23.) Šlibar (Mehanizmi), 24.) Pogačnik (Otoče), 25.) Sturm (ERO), 26.) Vidic (Mehanizmi), 27.) Kokanja (KOP), 28.) M. Jošt (Orodjarna), 29.) Kert (Mer-n ), 30. Jenko (ERO), 31. Kopač (Vzdrževanje), 32. Ban (ATO, 33.) Ančimer (SPD), 34.) Toman (Mehanizmi). TEKI: ženske: 1.) H. Bešter (ERO), 20:12,7, 2.) Fister (Mehanizmi) 25:02,0; moški: 1.) Šolar, 42:57,8, 2.) F. Šparovec (oba Orodjarna) 45:11,0, 3.) Gartner (TEA) 45:44,2, 4.) Z. Pogačnik (Otoče) 46:15,8, 5.) Zupanc (Sk. sl.) 46:30,9, 6.) Kemperle (Orodjarna), 7.) Nunar (ATO, 8.) Kožar (Sk. sl.), 9.) Kert (TEA), 10-) Hvala, 11.) Likozar (Sk. sl.), 12.) Tomac (Vega), 13.) Čebašek (Orodjarna). g _ VABIMO NA OBČNI ZBOR PLANINSKEGA DRUŠTVA ISKRA, KI BO 17. FEBRUARJA 1977 OB 17. V POSLOVNEM CENTRU NA TRGU REVOLUCIJE 3 V LJUBLJANI! (Mehanizmi), 8.) Omahen (TEA), 9.) Šparovec, 10.) Govekar, 11.) Rakar, 12.) Ropret (vsi Orodjarna), 13. Pernan (SP), 14.) Avbelj (TEA), 15.) Golob (RTO), 16.) Ba-šelj (ERO), 17.) Brezar (SP), 18.) Križaj (TEA), 19.) Frantar (Orodjarna); moški D: 1.) Žakelj (Elcktrooptika), 0:49,5, 2.) Čelik (Sk. sl.) 0:51,6, 3.) Krampi (Vzdrževanje) 0:52,4, 4.) Završnik (MSO) 0:52,5, 5.) Bernard (Otoče) 0:52,6, 6.) Križnar (ERO,, 7.) Oman, 8.) Sekne (oba Orodjarna), 9.) Leban (TEA), 10.) P. Ravnikar (Vega), 11.) Pelrič, 12.) Pavlin (oba Elcktrooptika), 13.) Hudej (Sk. sl.), 14. M. Pavlin (TEA); moški C: 1.) Dagarin (SP) 0:52,0, 2.) Peternel (DSSS) 0:52,1, 3.) Grm (Števci) 0:53,0, 4.) Ivanuša (ERO) 0:53,9, 5 ) Ankele (Orodjarna) o:55,3, 6.) Gabron (T. p.), 7.) Nunar, 8.) Stare (oba A l O. 9.) Žgajnar (TEA), 10.) J. Župan (Sk sl.), 11.) L. Zupan. 12.) Taler (oba ^1 ISKRA — glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra, industrije za elektroniko, telekomunikacije, elektromeha-niko, avtomatiko in elemente, Kranj — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Bogo Mohor, odgovorni urednik: Dušan Željeznov — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov: Ljubljana, Prešernova 27, telefon 24-905, int. 48 — Tisk: Časopisno-tiskarsko podjetje PRAVICA-DNEVNIK, Ljubljana Po mnenju sekretariata za informacije SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.