Poštnina plačana v gotovini. Leto XXIV Lendava, 25. aprila 1937 Štev. 17. Cena 1 Din Naročnina: doma na sküpni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo mesečno 6 Din. Z M. Listom, M. Ogračekom i Kalendarom letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Štev. p oložnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Cena oglasov: cela stran 800 Din., pol strani 400 Din. i tak niče. „Poslanoˮ i med tekstom vsaka reč 2 Din. Mali oglasi do 10 reči 5 Din., više vsaka reč 1 D. 50 r, i oglasna taksa posebi. Popüst po dogovori. Dühovnik i drüštva. V 4. številki Oglasnika Lavantinske Škofije letošnjega leta je Višja Cerkvena oblast dala smernice dühovnikom, kak naj se vdeležijo drüštvenoga dela v prosvetnih drüštvaj i v kat. akciji. Ar so prosvetna drüštva v Slovenskoj krajini že prece razširjena i ar se dostakrat zahteva od dühovnika delo v njih, ki ga ne more i ne sme zvršiti. Podamo tü tiste glavne vodilne smernice, štere Cerkvena oblast veže na düšo dühovnikom. Te so sledeče: 1. Prva skrb vsakoga ešče tak zaposlenoga dühovnika mora biti ta, da se spopolni düševno, to je da raste v svetosti. Nikše njegovo delo najmre nemore roditi sadü, Če dühovnik zanemari svojo spopolnitev na düši, če je ne den za dnevom spodobnejši v jakostaj k Srci Jezušovomi, k svojemi Večnomi dühovniki, šteroga namestnik jé. To je kratko povedano v prvoj točki pastirskoga lista. — To teliko pomeni, ka če bi kakšakoli drüštva želela ali zahtevala od dühovnika, ka naj njim posveti vüre i vüre te, gda more svoj brevir moliti, kda more pred Najsvetejšim klečati i se za grešnike svojega mesta pokoriti, kda se more na predgo pripravlati, ali včiti na verske istine male i velike, kda se more dopunjavati v cerkvenoj i božoj znanosti, — te bi takša drüštva najvekšo krivico delala ne samo dühovniki, nego samomi Jezuši tüdi. To pa zato, ar bi od Njega odtrgavalá Njegovoga namestnika, ki je posvečen samo za Njegovo čast i za rešenje Njegovih düš. 2. V drügoj točki pravi pastirski list, da dühovnik najprle more vršiti dužnosti svojega pozvanja pri oltari, na predganici, v spovednici, v šoli, pri previdenji betežnikov i pri obiski drüžin. Niedno drüštveno delovanje nesme toga njegovoga delovanja zavirati, nego ešče podpirati. Velika krivica bi bila, proti cerkvenim predpisom, če bi se drüštveno delo postavilo na prvo mesto, dühovniško, cerkveno pa na drügo. To je povedano v drügoj točki. — Tak jasno je to povedano, da razlage ne trbe nikše nato dati. Kak bi pa zgledalo dühovniško pozvanje, če bi mesto šole šo igro včit, ali pesmi vodo, ali prirejao kakše drüžabne večere, da ne govorimo od ešče čista nemogočih reči, kakše se včasi terjajo od dühovnika. Dühovnik je Jezušov namestnik i zato mora delati samo tisto, ka je njegov Gospod delao. Jeli smo pa mi gda sveta čteli v Sv. Pismi, ka bi se Kristuš za fašenka obleko, ali ka bi šminkao igralce, ali ka bi po noči zbirao dečke i dekle za igro?! Nemogoče reči včasi terjajo od dühovnika prosvetno drüštva. Dühovnikova čast mora ostati nedoteknjena, on je drügi Kristuš i prek te istine se nesme iti nikdar t nikde, nikomi na volo ne, što koli pi bio to. 3. Po predpisih sv. Oče se morajo voditi vsa cerkvena, krsčanska drüštva po navodilih škofa. I vsa drüštva morajo meti te edini cio i namen, da narod versko vzgojijo v dobre katoličance. Dühovniki, kde jih je več, morajo drüštveno delo vršiti soglasno z župnikom, te pa vse po navodilaj škofa. To stoji v tretjoj točki. Tü moramo teliko Pripomniti, ka naša prosvetna drüštva ne vršijo tistoga vzgojnoga dela, kak bi po predpisih Cerkve morala vršiti. Zvün iger se malokda kaj potrebnoga i hasnovitoga da naprej. Išče se po večini dobiček, da se dopuni knižnica, da se plača stari dug, da se nabavijo kulise itd. A da bi se düše mladine i odraščenih potegnole zraven i pomagale graditi kat. akcijo, to je katoličansko versko sküpnost po Kristušovoj peldi vu fari, zato se malokda ali sploh ne zmeni nišče. To je jako zgrešena pot. Celo nam javijo z nekoga mesta, da se je tam agitiralo proti Novinam v Prosvetnom drüštvi samo zato, ar so Novine „preveč sveteˮ, to je, ar se postavlajo v vsakom pitanji, kak sv. Oča po Kristušovoj zapovedi zahtevajo, na versko stališče. Jeli de moglo kda sveta takše prosvetno drüštvo vzgojiti kat. mladino, če proti ostroj zapovedi Kristušovoga namestnika, pape, se bori proti kat listom i se za nje ne bori. Več Kristušovoga düha v naša prosvetna drüštva, menje iger i več drügih prepotrebna reči vpelati v nje. Prosvetna drüštva morajo postati šolski vrtec, predšola za versko obnovo naše mladine. Jako žalostno je bilo, da letos meseca februara, kda se je vršo prosvetni tečaj v Maribori za mladino, iz Slov. krajine ne bilo niednoga dečka zraven. Takša malomarnost je obsojena vredna i se opominajo drüštva, da več pazlivosti posvetijo takšim potrebnim tečajom. 4. Dühovnik, ki vodi prosveto, jo mora tak voditi, ka vu vsem, tak pri knigaj, kak pri igraj, mora zavladati popolnoma Kristušov düh. Če so kda mešane vloge pri igri, mora jako paziti, ka se čistost mladine v popolnosti ohrani. To je kratka, a jedrnata vsebina te točke. Tü pripomnimo, da v toj točki je vse povedano za dühovnika. Nikaj se ne sme goditi v, prosvetnih drüštvaj, ka Kristuš ne bi zagovarjao. To je dužnost dühovnikov gledoč na drüštva i njihovo delovanje. Da če se ne pazi, najlepši nameni, žali Bog, ne rodijo zaželenoga sada, celo nezaželenoga rodijo. Naj omenimo svoječasno držani fantovski tabor v Črensovcih, ki ga je priredilo Prosvetno drüštvo. V keliko je bio z najlepšim namenom od strani vnogih zamišlen, v teliko so se zavolo gotovih nerednosti razžalile po vsoj pravici bože zapovedi i zaničavao čüt dobroga naroda. Pa kak ne bi, kda se je poštena mladina sama pritožavala, da so se pri nočnoj igri dečki i dekle ščipali, kda se je neki prosvetni delavec z drüge fare, - ne dühovnik - tak napio, da domo ne znao, kda so se javno sramotili tisti, ki so romali na eucharistični kongres v Čakovec itd. Jeli je bio te nered Kristuši povoli ? Jeli se je vršo po cerkveni predpisaj ? Vse proti božoj zapovedi i proti cerkvenim predpisom. Zato pa ne mogo roditi nikšega trajnoga sada i je gotovo veliko škodo napravo dečinskomi tabori, ki bi se meo te vrati v Türnišči za deco, da se spiše med kotrige Marijinoga Vrtca. A da se prepreči te tabor, ki so ga zamislili goreči dühovniki, se je preprečo po prosveti, ki pravi da je katoličanske, čeravno ta toga namena ne mela. 5. Naj dühovniki potom prijetnih drüštev širijo Varčnost i treznost med mladinov i naródom. Zato pa naj se ne držijo gostilne v prosvetnih domovaj, šče menje pa kakše veselice, štere bi lüdi odvajale od bože slüžbe i njim bilé na spako. Ta točka ne potrebüje razlage. Dühovnik vendar ne oštarjaš, šče menje pa kakši pozvačin ali drüžban, da bi organizirao zabave; on naj pazi, ka je pošteno kratkočasenje pod njegovim nadzorstvom, kak je bila svatba v Kani pod Kristušovim nadzorstvom. 6. Vsi odseki Prosvetnih drüštev morajo slüžiti Kat. Akciji, to je poglobiti verskoga živlenja, ka do düše mela v sebi Kristušovo živlenje i to vsikdar v obilnejšoj meri, kak je sam Kristuš to določo i zapovedao. V' te namen mora slüžiti deški, dekliški, pevski i dramatični odseki z drügimi, šteri so ešče ustanovleni. — K tem rečam ne trbe pridjati nikaj, so jasno povedane. Mesto svaje i kreganja, kak dostakrat pride naprej, naj kralüje Kristušova lübezen v vseh drüštvaj, v Kat. Akciji i v prosveti, pa bo sv. Oče namen, ki je Kristušov, dosežen i se glasi: Vse ponoviti v Kristuši. Naj se nam ne zameri, da te reči omenjamo, nikoga ne smo namenili i tüdi ne žalili, samo splošno znano ráno smo odkrili, da de se mogla ozdraviti. Občni zbor „Drüžbe sv. Rafaelaˮ za Slov. krajino v Črensovcih. Ustanovni občni zbor „Drüžbe sv. Rafaelaˮ za Slov. krajino, šteri se je vršo 31. marca v prosvetnom domi v Črensovcih, je v pravoj svetlosti pokazao potrebočo toga drüštva, šteroga glavni namen je skrbeti v versko-ja-kostnom i narodnom pogledi za izseljeništvo Slov. krajine. Če glih je bilo slabo i deževno vreme, vendar so prišli na občni zbor iz vsej krajov naše krajine številni možje, šteri čütijo globoko lübezen do svojih sorojakov, šteri so mogli iti iz svoje vozkejše domovine si iskat krüh v dalnoj tüjini. Med številnimi kmečkimi lüdmi, bogoslovci, dühovniki i drügov našov domačov inteligencov, so se vdeležili občnoga zbora g. pater Zakrajšek Kazimir, predsednik „Drüžbe sv. Rafaelaˮ v Ljubljani, nadale dr. Klar Franc, nar. poslanec i več drügih kulturnoprosvetnih i nacionalnih delavcov naše krajine. Občni zbor se je začeo ob pol 10 vüri v prosvetnom domi, šteroga so vodili naš voditeo, Klekl Jožef, plebanoš v pok. Za zapisnikara občnoga zbora je bio predlagan prof. Joško Maučec. V pozdravnom govori so se g. Klekl doteknoli z očinskov lübeznostjov naših izseljencov, šteri so raztepeni po sveti i so prosili navzoče, da naj vsaki po svojoj moči skrbi, da naši slovenski izseljenci ne trpijo v versko-jakostnom i narodnostnom pogledi. Posebno so pozdravili g. patra Zakrajška i g. dr. Klara, da sta prišla na občni zbor i vse drüge navzoče. Nato so podali g. Klek reč g. patri Zakrajški. Glavne misli njihovoga govora so bile: Po vsej zemlinaj staroga i novoga sveta so raztepeni naši več jezeri slovenski izseljenci, Šterih živlenje je jako teško. V versko-jakostnom i narodnostnom pogledi zmerom bole kaplejo, zato je dužnost Drüžbe sv. Rafaela, da njim pomaga s tem, da med nje pošle dobre dühovnike i vučitele. Tüdi državna oblast je dužna za nje skrbeti, ar naši slovenski izseljenci širom sveta pošlejo vsakše leto domo vnogo penez. Tak so v časi obstoja naše države poslali 29,000.000 dolarov v Jugoslavijo, štera šuma je za naše narodno gospodarstvo velkoga pomena. Nadale so g. Zakrajšek omenili g. Klekla, šteri majo ogromne zaslüge za naše izseljence i za njihovo očinsko skrb, štero se najbole vidi iz Novin i g. kaplana Škafar Ivana, šteri tüdi zadnje čase uspešno delüjejo za dobrobit slovenskih izseljencov. Omenili so tüdi važno ustanovo za naše izseljence, štera se bo ustanovila v Ljubljani, to je „Izseljeniška zbornicaˮ. Po govori g. Zakrajška, je meo dugši govor g. Škafar Ivan, kaplan. Naslov njegovoga predavanja je bio: „Mir i edinost z namiˮ. V svojem zanimivom govori je omeno živlenje naših izseljencov, približno število i zgodovinski razvoj izseljeništva v Slov. krajini, svojevrstnost našega izseljeništva, dozdajšnjo skrb za nje i dao smernice za prišestnost. Predvsem je potrebno v prišestnosti, da dobijo naši izseljenci v Franciji i indri dobre izseljeniške dühovnike i vučitele, šteri bodo delovali med njimi. Zato pa je potrebno, da so naši izseljenci bole sküpno, ne pa raztrešeni po vsej francoskih departmanaj. Po referati g. Škafara so se prečtela drüštvena pravila, štere je cerkvena oblast potrdila i štere je občni zbor ednoglasno sprejeo. Nato je prišlo do volitev odbo- ra. Prijavlena je bila samo edna lista, štera je bila soglasno izvoljena i to: predsednik: Klekl Jožef, župnik v p. v Črensovcih; podpredsednik: Bejek Ivan, Župni oskrbnik pri sv. Sebeščani; tajnik: Škafar Ivan, kaplan v Prevaljah; blagajnik: Kerec Franc, voditeo borze dela v Soboti; arhivar: dr. Klar Franc, narodni poslanec iz Lendave; revizora: I. Vojkovič Jožef, župnik v Soboti i II. Maučec Jožef, prof. iz Bogojine. Po volitvaj so prišle Slučajnosti, pri šterih je več članov govorilo I to: gg. dr. Klar, prof. Potokar, Klekl, Zakrajšek i Kerec. Končno so se g. Klekl ešče ednok vsem vdeležencom najlepše zahvalili i zaklüčili občni zbor. Po občnom zbori so ništerni vdeleženci odišli domo, drügi pa so se kak gosti g. Klekla podali na njihov dom, gde so jim prav po očinsko podvori. Vsem vdeležencom je ostao občni zbor i gostolübnost g. Klekla v najlepšem spomini. M. Pitanja i odgovori pri zakoni od zaščite kmeta. te ne plača prvoga obroka, kaj zadene tistoga zaščitenoga kmeta.? Razločiti trbe med terjatvami peneznih zavodov i terjatvami zasebnikov. Če obroka terjatve peneznoga zavoda, ki je prešla na PAB ne plača, zgübi pravico do obrokov brez nadalnoga i PAB lehko izterja celo terjatev, keliko po uredbi še obstoji. Če pa kmet zasebniki obroka ne plača, ga mora zasebnik opomniti pismeno i njemi dati rok 15 dni. Če tüdi v tom roki ne plača, zgübi kmet pravico do obročnoga plačüvanja i lehko zasebnik taki zahteva plačilo duga. Ne spremeni pa se zavolo zamüde s plačilom obroka nikaj na znižanji duga. V keliko se je dug znižao po uredbi, ostane znižan tüdi v slüčaji zamüde, samo takojšnje plačilo duga se lehko zahteva. Višina duga, kak postopati pri sodniji, da se zniža? Ločiti je med dugovi zasebnikom i dugovi peneznim zavodom. Dugovje zasebnikom so se po uredbi sami znižali na polovico, ne gledoč na to, keliko znašajo. Pri dugaj peneznih zavodov pa trebe ločiti znova med dugovi do 25000 Din. i med vekšimi dugovi. Dugovi do 25.000 Din so se po uredbi sami zni- žali na polovico i se zavolo znižanja ne trebe obračati na sodišče. Dugove nad 25.000 Din pa je melo znižati sodišče samo na prošnjo kmeta dužnika, če je toga potreben. Prošnja pa se je mogla vložiti do konca leta 1936. što je zamüdo vložiti prošnjo, bo mogo na vsaki način plačati celi dug, če presega dug 25.000 Din. V keliko je novi finančni zakon podugšao te termin, bomo objávili v Novinah, gda ga do rok dobimo. Važno pa je, da ne odločilno, keliko je što poedinomi zavodi dužen, nego, keliko je dužen vsega sküpno peneznim zavodom. Izjeme od zaščite. Ločiti trebe tri slučaje: a) Če je vüpnik tak siromaški, da nema dohodkov za nüjno vzdržavanje, njegov dužnik ne zaščiten. Tü je vseedno, ali je dužnik sam siromak ali ne. b) Če je dužnik bole bogat, kak vüpnik, ne zaščiten. V spori odloči sodišče. c) Če vüpnik misli, da dužnik lehko plača, lehko zahteva, da sodišče znižanje deloma ali popolnoma razvali. Tü je glavno, da dužnik lehko plača, vseedno je ali je vüpnik sam bogat ali ne. Dali je privaten dug, ki ga je prevzela posojilnica od trgovca i je 2 NOVINE 25. aprila 1937. dužnik podpisal zadužnico po 1932 leti, a dug je stari na trgovskom blagi: mili, sladkori i. t. d. Načelo uredbe je, da izpremembe duga nemajo vpliva na vporabo predpisov uredbe od likvidacije kmetskih dugov. Nazlük tomi, da je bila zadužnica podpisana po leti 1932, je dug stari dug, nazlük tomi, da je bio dug spremenjen v posojilo, je, ka se tiče uredbe, ostao blagovni dug. Takšega duga ne prevzeme PAB, dug se ne zniža na polovico, nego se mora plačati v 12 vednakih obrokih brez obresti. Posojilnica mora napraviti Obračun i novo obveznice i poslati občini dužnika. Stavbeni les i drüge stvari za zidavo, če je što küpo, da-li spada pod zaščito. Kak se to plačüje? Dotičnik dugüje küpnino za blago. Ide se tak za blagovni dug, ki se ne zniža na polovico, nego mora se v celoti plačati v 12 letaj brez obresti. Posojena reč pred 20. 4.1932, ki se mora vrniti, ali spada pod zaščito ? Ne spada pod zaščito, ar se uredba tiče samo peneznih dugov. NEDELA po Vüzmi štrta. Evangelij (Janoš 16.) Tisti čas je pravo Jezuš svojim vučenikom: Idem k onomi, ki me je postao i nišče me z vas ne pita: kama ideš. Ali ka sam vam eta pravo: žalost je napunila srce vaše. Ali jas istino Velim vam: hasni vam, naj jas odidem, ar či ne odidem, oveseliteo ne pride k vam, či pa odidem, pošlem ga k vam. I gda on pride, karao de svet od greha i od pravice, i od sodbe. Od greha zato, ka so nej vervali v meni: od pravice pa, ka k Oči idem, i že me ne te vidili: od sodbe pa, ar je poglavnik etoga sveta že osodjeni. Ešče vnoga mam vam praviti, ali zdaj nemorete nositi. Gda pa pride on Düh pravice, včio de vas na vso pravico. Ar ne bode gučao sam od sebe, nego šterakoli de čüo, gučao bode i štera so Prišestna, nazvesti vam. On bode mene dičo, ar z mojega vzeme i nazvesti vam. Razgled po katoličanskom sveti Pastirsko pismo jugoslovanskih škofov o gospodarski in Socialni stiski naših dni. —Taktiko komunizma. Nikjer ni surovo nasilje nad „ljudsko voljoˮ tako kruto in strašno kakor v komunistični Rusiji. Končno vedimo in se pri danasnjih preobratih nikar ne čudimo, da vstópajo otroci liberalnega meščanstva in časih tudi najkrutejših kapitalistov in bogatinov v prve vrste komunizma. Saj če si prav predočimo skrajni kapitalizem in komunizem, vidimo, da imata ta dva navidez nasprotujoča si gospodarska sistema vendarle iste osnove. Skrajni kapitalizem gre za oblastjo človeka nad človekom v imenu osebnih koristi; — komunizem je še strašnejši samovladar človeka nad človekom v imenu tako imenovanih družabnih interesov. Skrajni kapitalizem veruje samo v materijo in mu ni mar drugih, duhovnih vrednot, razen če morda tudi te „kaj nesejoˮ; — tudi komunizem veruje le v materijo, ker je njegov nauk načelno golo materialističen; na videz se uklanja pred drugimi vrednotami, kadar to prija njegovi taktiki v dosego oblasti. Brezbožen je skrajni kapitalizem, ker je pogreznjen v materijo in vidi moč v sproščanju od vseh božjih postav; — brezbožen je tudi komunizem, ker načelno oznanja samo materijo in snuje družabni red na njej. Skrajni kapitalizem ne pozna narodnih mej; — tudi komunizem javno odstranjuje vse narodne meje in duši narodno čustvovanje. Zato se skrajni kapitalizem lahko in brez vseh težav prilagojuje komunizmu, čeprav se zdi, da sta to dve idejno in stvarno popolnoma nasprotni skrajnosti. Če je zatorej ravno skrajni kapitalizem in gospodarski liberalizem povzročitelj vseh sedanjih gospodarskih in socialnih neprilik, ne more biti komunizem njihov zdravnik. (Dalje) Mučenik na križi. Španjolski rdeči so v mesti Leride na smrt obsodili 18 letnoga bogoslovca. Obsodili so ga pa tak, kak Kristuša pred skoro 2000 leti. Komunisti so se zbrali kak negda židovje pred Pilatušom, šteroga je igrao eden boljševiški Sod- nik i je lüdstvo kričalo, kak v Jeružalemi nad Kristušom: razspi ga, razspi ga! Na to so mladenca Barabastre, na kriš pribili. I te junáški mladenec, šteroga slava nebo minola, kak dugo de te grešen svet gorstao, te junaški mladenec je nasledüvao Kristuša v njegovom vmiranji i je vsem odpüsto pa ete reči spregovoro kak zadnje: „Iz lübezni do Tebe, o Jezuš, i za odrešenje Španije.ˮ Tak je vmro junak Kristušov, boljševiška smečelina je pa metala kamenje v vmorjenoga junaka. V Rusiji se narod zbira v procesije. Ruski krščanski narod se je navolo 20 letnoga verskoga preganjanja i javno začne na razvalinaj podretih cerkvi častiti Boga i se ne boji več zverinskih krvoločnikov. Niti vojske se ne boji, nego začne javne procesije na več krajaj držati, kak se je to zgodilo v Ljeningradi, Minski, Ha-barivski, velikih mestaj i indri. Pokorne pobožnosti v zagrebečkoj nadškofiji. Pred godom Marije Pomočnice bodo po vseh cerkvaj zagrebečke eršekije predge držane, kak se morajo verniki pokoriti, da se odverne komunizem, šteroga sv. Oča zovejo v svojoj okrožnici za .vražji bičˮ i za „rüšilsko kügoˮ. Poleg predg i spovedavanja bodo se tüdi procesije opravlale z Marijinimi podobami, da se izprosi pomoč Jezušove svete Matere. V prepisij je tüdi zapovedano redovnikom i redovnicam, naj podvojijo svoje molitve i svoje zatajüvanje. Križ v Konnersreuthi. V tom mesti, gde žive Neumann Terezija, boža izvoljenka, ki že leta dugo nikaj neje i nepije, pa vsaki tjeden pretrpi Kristušovo trplenje za grešni svet, je novi vučiteo, neki Arnold, odneso iz šole križ i ga je v svojem stanovanji namesto. Prej ga je v šoli križ dražo. Kak je narod zvedo za to, se je zbrao v velikom broji i zahtevao, da se križ nazaj odneso v šolo. Orožništvo je nastopilo proti narodi i se prepretilo, da strli vsakoga, ki bi vüpao iti po kriš. Nato so možje, ki so prestali svetovno bojno, stopili pred žandare i prsi napnoli pa pravili, strelite, a križa ne püstimo iz šolskih prostorov. Kda se nišče na poziv žandarov ne geno, da bi šo z mesta, so žandarje šteli ništerne gorzapisati. A vsi navzoči so se javili, naj je vse gorzapišejo. Nazadnje je sama oblast dala ešče tisti večer odnesti kriš nazaj v šolo. Čuvajte se lažnih prorokov! „Če bi vsi katoličanski duhovniki, šteri predgaj o: „Ne vmoriˮ, pravili: „odložite orožje", pa ne bi bilo nikšega boja". Jako je genlivo, kak vi na ednok visoko cenite vpliv dühovnikov, medtem pa se nemrete zadosta norčarili na račun popovske oblasti. Če bi to tüdi vsi popi pravili, ne bi s tem nikaj dosegnoli v bojnom šumi narodov, posebno pa ne bi nikaj dosegnoli pri militaristično razpoloženih vladah. Oblasti bi je s kratkov sodbov pritisnile k zidi. Od koga bi si pa naj oni vzeli pravico do takšega postopanja? Nieden človek i nieden narod se je ne dužen sam od sebe odati i dopüstiti, da ga drügi okradnejo i pobijejo. Pa ali smo ne vsi mislili, da smo mi napadeni i da je pravica na našoj strani? Ali so nas ne vse, tüdi dühovnike v Nemškoj i vseh drügih državaj, štere so vodile bojno, na vnoge načine zaslepili? Ešče dnesden se narodi svajüjejo i iščejo krivce i ne morejo priti do jasnosti.. Ali se vi püstite vsega oropati i doli posekati? Vaši glavni voditelje so te inači mislili; kajti oni so casari svečano prisegnoli pokorščino i vernost i privolili v vojno posojilo i dokeč smo dobro stali, so sami pomagali neprijatele klati. I voditelje socijalistov so v sovražnih državaj sodelovali do našega poloma. To je zaničavanja vredna hüdobija, če tisti, ki so kak verni pristašje ruske kronske zveze, odobravali klanje v razrednom boji, to se pravi odobravali bratski vmor i ga pri vnogih prilikaj od leta 1919. tüdi sami zvršavali, zdaj pa ščejo vrči odgovornost za krv, štera je bila v boji preljana, na dühovnike. Kelkokrat ste v svojih novinaj branili i celo v zvezde kovali vmor pred inači mislečimi brati. Ešče 1920. leta je 14. številka „Komunistične mladine poveličavala vogrskoga židova Tibora Szamuely-ja, šteroga roke so krvavele od stotine nedužnih žrtev: „V orjaškoj veličini se zdigava njegova žareča slika nad vpüstošene planjave. Podoba angela maščevalca, odüševlena od svete srditosti za slobodov, za štero se bojüje. Ave Tibor! Pred tebom povesimo svoje zastaveˮ. I pri tom ščejo takši lüdje obdužiti dühovnike, da so tej krivi lüdskoga pokola.*) Kajpada, neščem zagovarjati to, da so ništerni dühovniki v pretiranoj lübezni do domovine sodelovali v navdüšüvali za bojno. To je ne bilo v dühi katoličanske Cerkve. *) „Naj se vniči 90 procentov ruskoga naroda, samo da se drügih deset procentov navdüši za svetovno revolucijo — je pravo Lenin. Komunizem je v Rusiji zdaj več lüdi vničo iz fanatizma, kak jih je spadnolo v svetovnoj bojni. (Prof. Dr. Artemje). Politični pregled. Domači. Predsednik türske vlade, Izmet Ineni, je pohodo v Srbiji, Bosni i Hercegovini naše lepe kraje i je bio povsod najlepše sprejet. Povsod je povdarjao v svojem govori tisto veliko prijatelstvo, ki veže vküp našo državo z Türčijov. Županska Zveza Slovenije je obdržala svoj veliki sestanek v Ljubljani. Na tom sestanki so zbrani županje ostro obsodili delo bivših nacionalcov, ki so ešče v parlamenti ali senati i zahtevali od njih, naj odstopijo, ar ne so zvoljeni po narodovoj voli. Med drügim so zbrani županje tüdi zahtevali, naj se da več autonomije Občinam i več vretin dohodkov, naj se občinski i šolski zakon spremenita, naj se v vseh spisih da slovenskomi jeziki ista pravica, kak srbohrvaščini, ar to pravico da sama ustava slovenskomi jeziki i več drügih zahtev je predlagali!, ki se tičejo zbolšanja občinske uprave, pred vsem naj se kemprle spravi v živlenje banovinska Samouprava. Med odbornike sta zvoljeniva tüdi Hartner Ferdinand, Sobočki i Litrop Števan, türniški predsednik občine. Svetovni. Indija. Fakir Ipi dela velike preglavice Angležom v Indiji, ar je zbuntao že milijone proti Angliji. Do živoga njemi ne morejo, ar so tisti kraji visoko v planinaj i ar je tak imeniten künštlar, da jih znori na desno i levo. Ednok so ga angleški vojaki zgrabili pri ednoj strmoj pečini. Kak je to opazo, je napravo, kak da bi se vrgo v globoki prepad i tam se vküp vdaro. Po pravici se je pa skrio za pečino i je tak preslepo angleške vojsko. Gda so se vojaki veselili, ka se je bujo, jih na ednok samo napadne z velikov vnožinov. Ednok so ga celo zakopali, kak mrtvoga, pa njim je vendar vujšeo. Poslao je najmre ednoga nemoga človeka v svojem gvanti i z bradov kak je njegova v sovražiti tábor, toga so osmrtili Angleži, sam njim je pa vujšeo. Madjarska. Napovedani obisk italijanske kralevske dvojice je prelo-žen na poznejši čas. Notrašnji minister je odkrio narodnocialistično i komunistično organizacijo, ki je peneze dobivala iz tüjine i štela državni red prevrči. Več vodiinih lüdi z tov orga-nizacijov je zaprtih. Austrija. Kancler Schuschnigg je odpotüvao te dni v Benetke, kde se je Zišo z Mussolinijom. To potüvanje je v zvezi z narčrtom Italije, da se Austrija bliža Maloj zvezi. Austrija i Madjarska morata püstiti namero, da bi Habsburžane nazaj postavile na svoje trone, ar je to mednarodno pitanje v smisli mirovnih pogodb, ne pa pitanje notrašnji!! zadev tevi dve državi. Konkordat med Svetov Stolicov i Kraljevinov Jugoslavijov. Člen 3. Sveta Stolica bode imenüvala na Škofijske sedeže Kraljevine Jugoslavije izmed dühovnikov, ki so državlani Jugoslavije. V slučaji, pa se sprazni šteri škofijski ali nadškofijski Sedež, vložijo jugoslovanski škofje v ednom meseci spis primernih kandidatov Svetoj Stolici i ta bode posebno glédala na kandidate, štere predložijo iste cerkvene pokrajine škofje, v šteroj je Sedež spražnjeni. Prle kak Sveta Stolica imenüje koga za nadškofa, škofa i pomočnika z pravicov nasiedstva, bode ta pitala jugoslovensko vlado zavüpno, če nema ta kakših ugovorov proti kandidati, ki bi bili splošnoga političnoga značaja. Imena kandidatov se bodo v taj-nosti držala do uradnoga objavlanja. Naj bi se spražnjene škofije hitro dopunile, bo vláda najhitrej odgovorila na gori navedena pitanja. Če v 30 dnevaj ne pride odgovor, Sveta Stolica ma pravo, da sme brez nadalnoga čakanja pristopiti k imenüvanji i to objavi. člen 4 Nadškofje, škofje i pomočniki z pravicov nasledstvá bodo polagali prisego pred Njegovim Veličanstvom Kralom prle, kak nastopijo svojo dužnost, ki se glasi: „Prisegam i obečam pred Bogom i Svetim Evangeliumom tak, kak se to dostaja ednoga škofa, da ostánem veren jugoslovanskoj državi, Njegovomi Veličanstvi Krali Jugoslavije i Njegovim zakonitim Naslednikom i da bodem poštüvao i si prizadevanja moje dühovništvo poštüje v političnoj lojalnosti kralevsko vlado. Prisegam i obečam, zvün toga, da se ne bom vdeležüvao nikšega dela i nikšega posvetüvanja, ka bi bilo proti neodvisnosti, jedinstvi i haskom Kraljevine Jugoslavije ali pa proti javnomi redi. Ne dovoljni, da bi se mi podrejeno dühovništvo vdeležüvao takšega dela. Imajoči na srci dobrobit i haske države, se bom trüdio, da od nje odvrnem vsako nevarnost, od štere bi vido, ka njoj je protiˮ. Člen 5. Sveta Stolica bo na podlagi kanonskih i liturgijskih zakonskih predpisov odobrila javne molitve po potrebi, ki se bodo za vladara opravlale. Iste molitve, štere so predvidene za slučaj smrti vladara, se bodo motile i ob priliki smrti drügoga člana kralevske drüžine. Vsebina molitev, štere do se opravlale v narodnom jeziki, v mejaj pooblaščenja, danoga od strani Svete Stolice, se uradno sporoči kralevskoj vladi. Člen 6. Ordinariji škofij spadajo v cerkvenih zadevaj neposredno i Izklüčeno pod Sveto Stolico, z šterov smejo kak sami, tak i njihovo dühovništvo i verniki v popolnoj sloboščini neposredno občevati. Sami škofje smejo slobodno občevati z svojim dühovniškom i svojimi verniki kak i .objavlati navodila svoje pastirske uprave pa zbirati se zavolo pretresanje pitanj, štera se na-našajó na njihovo dühovno slüžbo. Zdravje Svetoga Oče se je teliko zbolšalo, ka že znova lejko Sprejemajo romare. Prvi, štere so sprejeli po teškom betegi, so bili mladenci i bilo jih je 400. Zdravniki pa še ne dovolijo teliko sprejemov, kak so bili prle, naj se zdravje ne poslab-ša. Tü vidimo, keliko vala molitev ovčic za svojega višjega pastira i kak rad Jezuš molitve vernikov za svoje dühovnike poslühne. Zato pa molite, dosta molite za nje i njim prosite veliko svetost i vse potrebne milosti, da do vas znali v svetosti odgojiti za lepa nebesa. Cerkveno spravišče bečke nadškofije je dovršeno. Na tom spravišči se je določilo vse, ka se tiče svetniškoga živlenja dühovništva i njihovoga delovanja na socialnom poli, na pomoč siromakom v dühi okrožnic svetoga Oče. 25. aprila 1937. NOVINE 3 GLASI. SLOVENSKA KRAJINA. Na podporo Novin so darüvali: Godina Marija, D. Bistrica 10 Din. Bog povrni. Lendava. Z novim proračunom za 1. 1937. so se osebni i upravni stroški pri Vodnoj zadrugi v Lendavi povekšali za 27%, tak, da bodo Znesli celo leto 87.780 Din. Novoga naročnika v Franciji nam je spravila Forjan Ana v Franciji. Gda se za trüd zahvalimo, prosimo vse naše francuzke naročnike, naj vsaki bar ednoga naročnika spravi, ka bo vez trdnejša med nam i izseljenci. V samostan v Franciji je stopila naša stalna naročnica, Marijina drüžbenka, Plej Marija iz Črensovec. Želemo njej v samostani najti tisto düševno bogastvo po Marijinom zgledi, po šterom je tak vroče hrepenela. Črensovci. Naš kaplan g. Trobina Stanko se morejo več mesecov zdraviti, ar njim je zdravniški pregled dognao dve rani na plüčaj. Zdaj so v Ormoškoj bolnici. Molimo za njih. Dolič. Breg je posipo Bokan Janoša, 59 let staroga človeka. — Škaper Trezo, našo širitelico so okradnoli i njej odnesli 300 Din. gotovčine. Beltinci. Na želo, izraženo v Novinaj, naj bi se vršile pri naš dühovne vaje, povemo, da smo, hvala Bogi, v par letaj meli troje dühovne vaje. Pa naš g. plebanoš znova poskrbijo, samo trebe se pri njih glasiti. — Beltinčar. Obletnice. Aprila 5. je obhajao obletnico beltinski cerkveni zbor, ka je lani prvič nastopo na koruši. Pri firmi so ga lansko leto pohvalili mil. g. püšpek. Daj Bog, ka de delao na božo čast ešče naprej. — Farnik. Črensovci. Preminoči tjeden smo zakopali Žaligovo mamico, Rato. Živeli so 84 let. Naših listov stalna naročnica je bila i je pokojne delavna, tiha, krščanska hiša. Molimo za pokojne düšo. Bratonci. Naš rojak, g. Škafar Ivan, kaplan v Prevaljah, so odišli na zdravlenje v Kranjsko goro. Mladomi gorečemi dühovniki naj podeli na svežem planinskom zraki Mati Boža popolno ozdravlenje. Občni zbor Kmečke zveze v Beltincih se je vršo dnes tjeden. Za predsednika so zvoljeni Žižek Miška iz Ižekovec, goreči širiteo naših listov. Beltinci. Preminoči tjeden nas je zapüsto g. dr. Škerjanc zobozdravnik, i odišeo je na novo mesto v Maribor. Mi njemi želemo puno sreče na novom mesti. — Naše prosvetno drüštvo je priredilo 11.i 18. aprila dramo Lepa Vida. Vido je igrala gdč. vučitelica iz Gančan, jako dobro. „Buči, buči, morje adrijansko.ˮ Vsi bregovi so oživeli, rožmarin je zadehtel in oljke so ozelenele, zvon na Trsatu pa zvoni in vabi na najlepše majniško romanje k Mariji na Trsat, zdrüženo z izletom na prekrasni otok Rab (nad 5 ur vožnje po morju v eno smer) o risalih. Kdo bo ostal doma, ko se vsa Slovenija pripravlja na to prelepo romanje? Še danes sporočite po dopisnici svoj naslov upravi „Po božjem svetuˮ, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17, da vam pošlje brezplačna pojasnila. Lendava. Z 15. aprilom je Zaklüčila tükajšnja siromaška kühinja kühanje za siromake za to zimsko sezono. Razdelila je brezplačno med siromake, posebno med siromaško deco treh šol 14.365 porcij. Petkrat na tjeden sta omogočila dobro mesno jelo tükajšnjiva mesara gg. Bohar i Unger, za štero njima ide poleg številnih dobrotnikov vsa čast i zahvala. Siromaška kühinja se je razvila v lepo dobrodejno ustanovo, na šterom ma veliko zaslügo g. nar. poslanec dr. F. Klar, ki je znova izposlüvao pri Kr. banskoj upravi lepo podporo. Pozdravlamo te slovenska mati ! Zvonovje so mučali, gda smo obhajali Veliki četrtek, den Marijinoga oznanenja, materinski den. Zato so mučale tüdi Novine od tebe. Zdaj te pa pozdravlamo, Slovenska mati, ki si sunce za svojo drüžino, ki nosiš v srci zlato lübezen. Ti si sréča i vüpanje slovenskih domov, pozdravlena. Molimo goreče za svoje matere, posebno pa skažimo njim mladina s tem Zahvalnost, da bomo tlačili pot čistosti i treznosti. Brez teh jakosti nikaj ne pomenijo naši materinski dnevi. Lendava. Prosvetno drüštvo v Beltincih namerava ponoviti igro „Lepa Vidaˮ v Lendavi dne 2. maja. Na prireditev opozavamo vse lübitele lepih iger, da pokažejo s svojov navzočnostjov lübezen do drüštva naše kmečke mladine. Predavanje v Prosvetnom drüštvi v Beltinci so dnes tjeden obdržali g. tajnik Camplin Ivan. Njihovo predavanje je zajelo prepotrebni predmet od komunizma. V lepih rečaj so nam dokazali, da je dnesden najvekši sovražnik vere komunizem, zato se mladina mora zbirati v Odločilni boj proti njemi. Zahvalimo se iz srca za lepo predavanje. Ivanci. V nedelo okoli edne vöre je, kak se guči, neki sovražnik zaneto ogenj pri ednoj hiši. Cerkveni glasi. G. Škraban Janoš, grački kaplan so premeščeni v Prevalje za kaplana, na njihovo mesto so pa djani g. Gomboc Franc, za- časni oskrbnik dolenske fare. V Dolence so poslani za oskrbnika fare g. Horvat Egidij, bivši plebanoš naših izseljencov v S. Bethlehemi. Strelo se je. Preminoči tjeden se je strelo na Müri pri Murskom Središči orožnik iz Turnišča i nato spadno notri v Müro. Telo je ešče ne najdeno. V svojem poslovilnom pismi piše, da si je zato skončao živlenje, ar je živo z ednov deklinov v nedovoljenom stani, štera je tüdi zanosla z njim. Kama pela takša zablojenost nešterne lüdi? Glasi iz Prlekije. Ljutomer. Mestna godba (Glasbeno drüštvo) v Ljutomeru obhaja v skromnem okviru v nedeljo 2. maja svojo drüštveno 15 letnico s sledečim sporedom: Ob 8 uri sv. maša za žive i pokojne člane, pri kateri poje mladinski zbor drüštvene Glasb. šole. Po maši na glavnem trgu promenadni koncert. Ob 10 uri slavnostno zborovanje v drüštveni sobi. Ob 3 uri popoldne ima društvena glasbena šola svoj IX. javni nastop (produkcija) v spomin blagopojnega skladatelja, pro- fesorja E. Adamiča, pri katerem se proizvaja 7 najlepših njegovih mlad. pesmi s spremljevanjem klavira. Pri produkciji nastopijo vsi goslači (učenci) posamezne ali v raznih skupinah, klavirski učenci in harmonikami. Pridite v obilnem številu, da vidite naš glasbeni naraščaj ! — V naši župniji je umrljivost že presegla štev. 30. Med meščani je tudi znam knjigovez, fotograf in trgovec g. Alto Huber, ki je dosegel starost 78 let. Znan je bil tudi kot dober glasbenik. — Pretekli teden smo pokopali trgovca in imejitelja tuk. pogrebnega zavoda, starega 49 let.— V Mariboru je v bolnici umrl 16. aprila Cezanjevski učitelj g. Radovan Cvetko star šele 30 let. Zapušča soprogo učiteljico z 2 otrokoma. Vsem pokojnim naj sveti večna svetlost. Kratki glasi. Bivši predsednik naše vlade mrtev. Bivši predsednik vlade Dr. Srskič Milan, je vmro na posledicaj gripe v Belomgradi i je zakopan na državne stroške. Vidi, ka njemi raste brada. Te človek je O. Neil, odvetnik v državi Texas v Severnoj Ameriki. Brada njemi tak naglo raste, da se mora na den večkrat briti. Če pogledne v gledalo, vidi kak njemi kosminje postaja vsikdar dugše. Če spi kakši deset vür, zajtra, gda se zbüdi, zgleda, kak kakši ropar i mora porabiti posebno močno britvo, da njemi kosminje dolvzeme. 600 šolskih sester v Nemčiji je zgübilo slüžbo, ar njim je veri sovražna vlada prepovedala v šolaj včiti. Narod je pa vnoge sestre sprejeo i njim je poskrbo drügo slüžbo, nešterne so pa odpotüval v drüge države, kde do nemoteno svoje pozvanje naprej vršile. Brezverski kongres v Moskvi se bo vršo 1. maja. Komunisti so povabili ne samo komuniste, nego tüdi slobodno zidare i vse tiste, ki so sovražni veri. Prijavleno je 42 zastopstev iz raznih krajov sveta, i mi, ki lübimo Boga, bomo to mirno gledali? Ne, nego bomo goreče prosili dobro Mater Marijo, ki jo začnemo ravnoj, maja po majniškoj pobožnosti globoko častiti, da te zapelane düše pripela k dobromi Pastiri, svojemi božemi Sini v naroče. Čajanka na taljanskom konzulati v Ljubljani. Politični sporazum med Italijov i Jugoslavijov je dobo viden izraz v prijatelstvi, štero se je kazalo i povdarjalo na čajanki v Ljubljani, na štero je povabo talijanski konzul Natali Uraberto našega bana, škofa Rožmana, brigadnoga generala Dodiča i vnoge drüge gospode i gospe. Strašna lakota lada na Kitajskom i to v pokrajini Sečuan, kde je že stojezero lüdi vmrlo od glada. Od 35% na 26% je zniženi banovinski proračun Dravske banovine pri prosveti. Teliko procentov menje plačajo občine za šolske potrebčine. To je bilo zato potrebno, ka so nešterne občine jako bile vdarjene. Siromaškim se je toti pomagalo, a vnogim pa naložilo veliko bremen, šteroga bi teško nosile. Proračun dravske banovine je odobren. Zahvala. Ob težki izgubi ljubljene soproge, matere, hčerke, sestre itd., gospe MARIJE Č AČ1NOVIČ roj. WEINDORFER se za številne izraze sočutja, poklonjene vence in cvetje iskreno zahvaljujemo. Najlepša hvala čč. dühovščini, društvom, ki so jo spremljala na zadnji poti in pevcem za genljive žalostinke, kakor tudi vsem ostalim, ki so drago pokojnico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti. Rakičan, dne 14. aprila 1937. Žalujoči ostali. Angora zavce za vuno küpite po ceni pri ALBIN SAGADIN, BELTINCI Ali ste že poravnali naročnino? Delo naših banskih svetnikov. Član ban. sveta, Bajlec Franc iz Sobote. Prošnja za znižanje javnih bremen mlatilničarom. V Slov. krajini je jako veliko število malih posestnikov, ki so si küpili vekše mlatilnice za žito na parni pogon. Z vekšega so to Siromaški delavci, ki so prišli iz Amerike domo i svoje prišparane peneze vložili v takši stroj. Pred leti je šče takši stroj preci dohodkov prinašao i je lehko menša drüžina z zaslüžkom takšega stroja letno razmeroma bila šče preci dobro preskrbleno. Če je mlatilničar pred leti zaslüžo na priliko 60 metrov zrnja i odao meter po 300 Din., je dobo za to 18.000 Din. Izdatki pri stroji dosta koštajo, tak da se more računati šče dnes za oli, kürjavo i delavcom za sezono mlatidve najmenje 3000 Din. Dnes pa zaslüži mlatilničar največ 20—30 metrov zrnja, za štero dobi največ 4000 Din., ka je komaj za stroške. Davki so pa tak visiki, da tej siromacje dnes sploj nikaj ne zaslüžijo, nego če mlatijo, delajo z zgü- bov i se njim ne splača dati stroja v obrat. K davščinam se pridrüžijo šče pogosti pregledi parnih kotlov, ki so zdrüženi z visikim! stroški, tak da mlatilničarje v Slov. krajini morejo dnes prav za prav stroje meti zaprete, ar ne zaslüžijo v šče tak obilnoj mlatilnoj sezoni nikdar teliko, keliko znaša režija i javne dajatve. Zato vlüdno prosim kr. bansko upravo, da blagovoli stanje mlatilničarov v Slov. krajini preštudirati ino Vplivati tüdi pri državnoj davčnoj oblasti, da se njim ta bremena znižajo, bremena zavolo pregleda kotlov pá znižajo na minimum, ar so inači tej siromacje prisiljeni vsakši takši obrat taki staviti. ♦ G. banski svetnik Bajlec je dobo na to svojo prošnjo že odgovor od banovine, gde njemi je bilo naznanjeno, da bodo po novom pravilniki banovinske takse za pregled parnih kotlov mlatilničarom jako znižane. Banovina bo od svoje strani šla mlatilničarom na roko, kelko bo samo mogla. Sprotoletje se büdi. 4 NOVINE 25. aprila 1937. Pismo misijonskoga brata, č. g. Meolic Števana z Kitajskoga svojoj sestri Aniki, v Krogi. Draga sestra Anika! Ešče ednok se obrnem k tebi i te z bratovskov lübeznostjov pozdravim. V betegi ti z drügim nemorem pomagati, kak z molitevjov. Trpi mirno i darüj svoje trplenje dobromi Bogi, naj ti da za njé vse potrebno na düši i teli. Predvsem pa darüj svoje trplenje za nas misijonare, da bomo mogli vnogo poganskih düš rešiti. O kak predragi dar je to za dobroga Boga! Ti si ne moreš premisliti, kak velika zapüščenost i siromaštvo je eti med tem narodom. Nepopisno veselje ste nam napravile, kda ste z Jančijovov Anikov pobirale za naš misijon, kak smo čteli v Novinaj. Lübleni Jezuš vama’ bode večni plačnik i zagovor sv. Ivana Boska vaj bo vsikdar sprevajao v celom živlenji. V Jezušovom imeni, po nalogi našega misijonara g. Kereca, te prosim, draga sestra, i vse tvoje prijatelice, idite i nabirajte ešče za naš misijon, ar je Potrebčina preveč velika. Molite pa tüdi za nas. Zidamo zdaj eti eden zavod za pogane, da bi se širila med njimi vera Jezušova. O pomagajte nam, da bomo mogli dosta düš sprejeti i rešiti. Pomagajte nam dragi v domačoj domovini! Ve mamice, zmolite za nás bar edno Zdravomarijo i darüjte bar edno jajce za naše svete namene. Vi dečki i možje, dajte nam bar edno kupico vina ali cigaretlin i molite za nas! Če pa morete več dati, dajte več, Bog vam bo v obilnosti vse povrno. Jezuš je svojo božo sveto krv do zadnje kaplice prelejao za naše düše, z toga se včimo, keliko so vredne düše i kak veliko dobro delo je podpirati misijone, da rešijo uboge poganske düše, ki pravoga Boga ešče ne poznajo. Idi draga sestra z svojimi pajdašicami okoli po celoj Slov. krajini, ne sramüj se prositi, ve nega vekše časti, kak za božo čast se skrbeti. Prosi dovolenje od našiva oba g. dekana v imeni g. misijonara Kereca, ki iz srca prosijo to pomoč. Vaša pot je sveta pot, ne pa grešna pot. Grešna bi bila, če bi po plesišča i krčmaj hodile okoli, če bi se po noči stepale okoli brez potrebe; a za düše, za teh rešenje hoditi okoli, je sveto delo, je časti vredno potüvanje, zato pa z veseljom i z vüpanjom stopite na njo, ki lübite Jezuša i njegove düše, da se rešijo. Pozdravlam tüdi v. g. vrednika naših prelübih lis- tov i njim želem vesele vüzemske svetke. Vse najlepše pozdrave pošila celoj Slovenskoj krajini Meolic Števan, misijonski brat v Junnanfu-i na Kitajskom. Pisma naših iz tüjine. Velečastiti g. urednik! Prvič se Vam oglašam iz tüjine. Hvalen bodi Jezuš Kristuš! Marija naj Vam bode na pomoč i celoj Slovenskoj krajini. Najlepša hvala Vam za redno pošilanje Novin ino Marijinoga lista. Čeravno jih jes ne dobivam na svoj naslov, dobivam je z Tivadar Barbarov i moja sestra je tüdi redno dobi, z šterov svi 10 km daleč narazno. Vsako nedelo svi pri sv. meši i večkrat lehko idevi k spovedi i obhajili, Sve pri dobrih krščanskih lüdeh, šteri redno hodijo k svetoj meši. Pošlevi Vam mali dar na Dom sv. Frančiška, štero dobite po najnih starišaj. Pozdrave pošilavi vsem svojim domačim dühovnikom, posebno g. plebanoši za lepo izseljeniško pismo ino Marijinim drüžbenicam. Najlepše pa pozdravlavi najne stariše, brate, sestrice, mamco i stričeka, krstno i fermansko botrino, celo rodbino pa Beltinsko faro i Vas, Prečastiti gospod urednik i najlepša hvala za vaše trüde. Bog Vas ohrani vnogo let zdravi i veseli. Anika i Martika Zver iz Ižakovec v Franciji. Nej lepšega kraja, nikde ne poznavi kak kraj je domači, kje dom svoj imavi. Od naših v tüjini. S. Bethlehem, Amerika: Geček Franc 20 letni mladenec se je pelao z svojim autom na delo i je zavozo v električni voz. Pri nesreči se je aoto vküpzdrobo, Géček od doblenih težkih ran pa naskori vmro. — Balek Štefan je imenüvani za evang. dühovnika i 14. marca med molitevjov vpelani v svojo düh. službo. Philadelphia, Amerika: V špitali je mro Hari Peter doma iz Ivanovec. Zapüšča sedmero dece i dovico, ki vsi živejo v velikom siromaštvi. Cleval, Francija: Preč g. Kolednik Ferdinand, izseljeniški dühovnik, so tü meli sv. mešo i se vnjej spominali vseh naših izseljencov i vseh čtevcov Novin. Se toplo zahvalüjejo, da bo prišo en dühovnik od nas izseljencom na pomoč i nam pošilajo z Režonja Matjašom, Perša Rozov i drügimi srčne pozdrave. Romeries, Francija: Slovenska deklina se oglasim z dalnoga kraja i pozdravim stariše, brata, sestro, rodbino, vse poznance posebno g. Urednika, ki s svojimi krščanskimi listi olajšavate naša težka bremena v tüjini. Liste redno dobivam. Sam pri krščanski drüžini, vsako nedelo idem k sv. meši, spovedavam se s pomočjov M. lista. — Ivanič Terezija iz Filovec. Pošta. Mencigar Franc, D. Slaveči. Bog daj, da bi se Vaše žele spunile pri vseh dühovnih pastoraj i ovcaj. Vaše karte za spremembo naslova Vašega svaka, ne smo sprejeli. Zdaj kak smo Vaše pismo dobili, smo ga taki spremenili. Zaprošeno knigo smo naročili iz Nemčije na Vaš naslov. — Sraka Marija, Gančani 50. Vi ste 1. 1934. avgusta 1. zdignoli Din. 34, keliko ste meli v zadrugi. Zato ne morete plačati z vašov legitimacijov nikaj, ar nemate v zadrugi nikaj. — Žalig Mihal, Gančani 142. Vi ste dobili istotak vse izplačano, to je 1. 1932. majuša 18. Zato nej morete z legitimacijov naročnine plačati. Sprejeli ste 89 Din. 23 p. — Mlinarič Matjaš, Lipovci 74. Morate podpisati, ka vaše krajcare odločite za naročnino. — Poredoš An- drej, Melinci. Član nadzorstva ne more odstopiti i zdignoti svoj delež — Širiteo, Lipa. Dva moreta podpisati legitimacijo, ednomi se pa ne more izplačati, ar dobo podporo. — Hrebrica R. Sr. Bistrica. Zavolo doblene podpore se sme samo I. 1940. odpovedati. — G. Rakičan. Intervencija na ministerstvi opravlena. Vse zavisi od kapelnika, če ga püsti. — Titan Fr. Krog. Iz Martinišča smo dobili 10 Din. naj pošilamo M. List. Na koj je danih 10 Din. nam javite. — Vrečič Alojz, Vidonci 126. Hčeri poslali Novine. Pošlite nam njeno pismo z kuvertom, ka tam dolpogled-nemo naslov. Nekaj smo ga popravili, vsega pa ne moremo, ar poštnoga štemplna ne vidimo. — Ciglar Engelbert, Famblanque. Naslov spremenili, na letos ešče ne dobili naročnine. — Naročnikom v Franciji. Lepo prosimo naše naročnike, naj nam pošlejo naročnino i opomenejo svoje domače, šterim so peneze poslali, naj poravnajo naročnino. — Trplan Anna, Francija. Sprejeli 97 Din. 20 par. Naznani nam naslov, ar ne bio gor na čekovnoj nakaznici. — Tivadar Ignac, Sens, Jonne. Na koj ste Višek penez poslali. — Ščančar Jožef, Kupšinci. Poslali smo vam vse, gotovo se je naša pošilatev z vašov kartov križala. Dajte nam glas, če ste dobili. Kepce od Živoga rožnoga venca bomo dali nove štampati, lepe stare ponovimo. Gda je razglasimo v Novinah, te pišite po nje. Za par tjednov bo to. — Geder Jožef, Vančaves. Naročnino smo sprejeli Hvala. Duga nega. — F. Hr. Sobota. Potrdilo sprejeli ino odposlali v Ljubljano z prošnjov, da se vaša zadeva hitre reši. CENE. Penezi. Angleški fünt ___ Nemška marka ____ Austrijski šiling... Vogrski pengő ... Grčke lire ______ Amerikanski dolar Holandski goldinar Švicarski frank__ Belgijska belga Italijanska lira ... Francoski frank... Češka korona ... Živina. Kg na živo vago v dinaraj: Jünci debeli 4.50—4.75, poldebeli 3.75— 4.25, biki za klanje 3.20—3.50, krave za klanje 3—4, plemenske krave 2.90—3.65, krave za kolbase 2—3.50, telice 3.70—5.60, teoci 6—7.50, praščiči 5.50—7.25, plemenski prasci 5—6 tjednov stari 70—110, 7—9 tjednov stari 120—130 Din. po falati. Konji 3000-3500 Din. Zrnje. 100 kg. v dinaraj: pšenica 180 do 200, žito 130—140, oves 110—120, kukorica 80—85, grah 250—260 Din.____________ Banque S. Baruch et Cie, U. Rue Auber U. PARIS - 9e. odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkolantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu Sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bruxelles; Francija: št. 117-94, Paris; Holandija: št. 1458-66, Ned. Dienst; Luxembourg: št. 5967, Luxembourg. - Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. 24-17 Iz bolše hiše sprejmem ednoga mesarskoga vajenca vsaki den. Alojz Pozderec, mesar, Beltinci Lepo posestvo pri Ormožu na prodaj. Posestva je 8 orali, pribl. 3 orali lepih travnikov, 3 orali lepih njiv in 1 oral jako lepega sadnega drevja, 1 oral šume. Drži se vse vküp, hiša na sredi, ma 4 sobe, 1 kuhinja, 1 špeis, lepa betonirane pivnica, kravji hlev, svinjski hlevi, klet, listnjak, skeden, huta, drvarnica, vse z novim ciglom pokrito in strelovod. Je četrt ure od ormoške cerkve. Tudi je koncesija za gostilno. Po jako niski ceni se proda. — Vprašati pri gosp. gostilničar v ORMOŽU. RAJH, Govor na akademiji sv. Jožefa v Beltincih, šteroga je meo kmečki dečko, Glaváč Franc, iz Gančan. Dnes se zbirajo po širnoj Slovenskoj zemli srca slovenskih dečkov i deklin, možov i žen. Zbirajo se i punijo veličastne domove, ki stojijo po goraj i dolinaj kre cerkvi kak častna straža Slovenske krščanske kulture, kak jezeroletni braniki bodočnosti. Nadale se punijo tüdi male dvorane, kde v kakšem zatišji ali skrivnom kotički, oddaljenom od svetnoga šüma. Tretji znova kde v sredi kakšega kriča, ali njihovoga düha ne prekriči svetni vrišč, ar ves slovenski narod je dnes zbran v verskom dühi. Vsa katoličanska srca so povezana v edno samo kipevajoče srce, iz šteroga sija v zlatih |žarkaj lübezen, ki se zleva v edno sladko vižo pa odmeva gori do božega prestola. Vsa bridkost i vse posvetno trplenje je zginolo ž njihovoga srca, vse je za trenutek pozableno, samo edno morje pobožnosti leti té trenutek za zviše-nimi ideali. Zakaj se zbira večina slovenskoga naroda v teh domovih i dvoranah? Kaj išče tam? Večina slovenskoga naroda se zato zbira v teh dvoranah i domovih, ar se Zaveda, da zdajšnje socialne nevole, ne bo rešo komunizem, nego katolicizem, to je vera v Boga. I v toj veri, ki je istina i lübezen, išče vsaki katoličansko zaveden Slovenec rešitev iz denešnjega svetovnoga hüdoga, ar zna, da edino je v veri rešitev sveta. Zato smo se tüdi mi dnes, na svetek našega velikoga zagovornika, sv. Jožefa, tü zbrali, da si stavimo pred oči, da je rešitev edi- no v Bogi, v lübezni do bližnjega. Kristuš je po apoštolaj dao vsemi človeštvi navuk: „Novo zapoved vam dam, da se lübite med sebov.ˮ Ta zapoved naj bi vodila človeči rod, skoz vihere i valove divjih strasti. A te navuk, šteroga so apoštoli sprejeli pri poslovitvi Gospoda, to je na veliki četrtek po slednjoj večerji, je kak oporoka. Te navuk je začelo človeštvo zametavali i tlačiti, i z toga je prišlo vse denešnje hüdo. Dokeč se človeči rod i vsaki človek ne bo zavedao, da njemi je vsaki bližnji, bodisi štokoli, brat, tak dugo se ne bo izmotao iz toga hüdoga. Zato pa, dragi, gojimo v naših srcaj lübezen do bližnjega ino zavest istoga katoličanskoga düha. Hodimo po poti tistih velikih možov, šterim se ma slovenski rod zahvaliti, da še živi. Držimo se načel našega svetniškega škofa, Slomška, ki nas vči ino opomina, da bodi vera prva, da vera naj ma v Slovenskoj domovini, najodličnejše mesto. Vse v pesmi opeva etak: V nebesa kažejo mogočni velikani V nebesa vzdigajmo mi srce in oko ! Slovencem luč naj sveta vera bo. Na veri je Slomšek zidao tüdi vso prosveto, ve v istoj pesmi pravi: Si bistrimo glave, ne dremajmo zaspani. Ne dremajmo zaspani, nego vstanimo ino posvetimo vse svoje živlenje, krščanskomi živlenji. Oprijemajmo se vsikdar katoličanskih misli, ne zametavajmo vere v Kristuša i njegovih zapovedi, ar samo Kristuš je rešitev sveta. Ne nasedajmo raznim, lažnivim prorokom, ki obetavlejo raj na zemli, kda pa pridejo do zmage, potem pa se za ubogo lüdstvo niti malo ne zme- nijo. Poslüšajmo reči pesnika, ki jih speva Slovencom, pa si je vtisnimo v srce: A mi iz rok ne bomo vrgli križa za lažno ceno, tega paradiža ! Le dalje v boj ! Zatrimo vraga, saj vemo, da bo Krista zmaga ! Bog živi! Nočna tolažba. Žabe regljajo neumorno kot živa budilka ponočna — V lajanju psov je nesporno pogum in — bojazen mogočna — kovinski udarja čuk — Iz tesnih srčnih muk bi duh rad poletel v blaženo prostost nebesno: v srcu je spev zaživel; bo zmagal moč telesno? Prenasičeno lažnih dobrin telo vpije po dušni hrani — Iz temnih peklenskih globin kdo dvig še vedno brani? Mar sam hudič? Ah, saj ni nič, le juna tak skrivnostno sije kot čarodejka nedosežna — V zvoniku ura trdo bije, da je žalost kot brezbrežna ... Še Bog se je umaknil v temo, le pobožna pesem majniška tolaži žalost nemo — strahotna kletvica pijančeva pa znova odpira rane ... Kdaj v nje olje božje kane? — Ko se ust dotakne mašni kelih — Vino — Kri srce okrepi, Sij Tela hostij belih pa oči umiri. Kot razigrani spev poročni odneva spomin presvete maše; v njem so vse bridkosti naše kot kriki mogočni preradostnega ženina... Lepota je nevestina že celega omamila — Slast večne zdrüžitve je še telo opijani Ia do — popolne molitve... či. Misli kmečkoga dečka. Zdaj, gda se bližajo občinske volitve, ka drügo bi želeli, kak to, naj se zvolijo takši možje za predsednike občin, pod šterih ravnanjom zavlada v naših občinaj Zdrava narodna zavest i pravo krščansko mišlenje. Države menjajo svoje ustave, ki so podlaga njenih narodnih živlenj i njenih obstojov. Cerkev nikdar. Njeni zakoni so boži zakoni, ona je njihova ču varica. Kak se Bog nikdar ne menja i ne more menjati, ravnotak njegovi [ zakoni ne. Naši očevje so to istino tak vtelovili v sebi, ka so v verskih rečej bili stanovitni, ka ne so se menjali, nego bili vsikdar edniisti. Zato se je pa trdilo od njih, ka so močni vu veri. Od dnešnjega pokolenja, od nas se pa trdi, da vera peša pri nas. Vera toti ne peša, a mi pešamo v njej, vera je vsikdar ednaista. Kem bole bomo nasledüvali naše stare očeve v tom, ka mo se držali trdno naše krščanske vere, tem menje de se govorilo, da vera peša. Zato se pa omenimo doma i v tüjini dragoga Jezuša. Kmečki dečko. Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Ze tiskarno Balkányi Ernest. Dolnji Lendava. — Izdajatelj in urednik, Klekl Jožef, župnik v pok.