v$MiHocM5M. k. k. Hofbibliothek,
Wiim
St. 14.
„So5a" iashaja vaak petek in velja I poito prejemana ali v Gorici na dom ppSiljana:
Vse leto.....f. 4.50
Pol leta.....„ -'.30
,getvrtleta    .   .   .   .   „ Uo Pri osnanilih in prav tako pri ,rpo-tlanicah" te plataje z» uavadno triswp-no vrsto;
8 kr. Le se tiska 1 krat J  „  »   «    »  1   » Za veCe crke po proitoru.
V Gorici, 1. aprila 1881.
Tedaj XL
Posamezne gtevilke ee dobivajo po 10 soldov v, Gorici v tobakarnici ˇ go-sposki ulici Mizo „treh kron". in na starem trgu.— V Trstu V tobakarnici „Via delta cuscima 3".
Dopisi naj se blagovoljno poSiljajt nredniStvu „SoLe" v Gorici vHUarijanski tiskarni, naroSnina pa opravniSt?u„So6ew ~ na Kownji ˇ Sticsa-n Mil it 10 H. nadstr.
Rokopisi se no vraiajo; dopisi naj se blagovoljno frankujejo. — Delalcem in driigim ncpremoinim se narofinina eniza, akoie oglaie pri uredniitTu,
Hew-
E9~9
Iz driavnega zbora.
Od 22. marea ima zbomfca pDSlancev opraviti z
zeroljiskem daykov,   Najprej gre doloelti,   kolika naj
bo gtavna vsota vsega zemljiSkega davka.  Vlada
je predlagala 37l/2 milijonov.   K glavni debati  oglo-
gilo se je bilo veliko govornikov z desnice in leviee.
Vedelo se je ze uaprej,  da ta obravuava vzbudi ve-
like in hude boje u\e& vladi  prijazno  in uasprotno
stranko,   Znano je,  da go ustavoverci lioteli  vlado
vrefii ravno z zemljiskim davfcom. Ze v jeseni bo za-
Celi koledovati In kmete Sfiuvati proti vladi in sedanji
veCini. Na sbodih so iiinogo, mnogo govorili in lagali,
po easuikih pa suotali in drazili,  da je bilo  strah.
Ker bodo morale po novi meri nektere delete plaCe-
vsti vet davka,  mislih so uemski nacijonaki,  da se
bo desnica drz\ zbora sprla in razdvojila, in da tak6
spodkoplje tudi vlado.   NaSim  nasprotnikom je do-
zdaj le vsaka spodletela; zatd pa so imeli zdaj naj-
vtte in zadnje upanje, da pridejo zopet na vrhunec
Vlada pa je raodro ravnala.   Ona glavno vsote
zemljiSkega davka ni poviiala.   Drzava  tudi v pri-
hodoje ne bo dobivala vee" davkov, nego sedaj.  Raz-
lofiek je samo ta, da so prej nektere d^ele bile pre-
oblozenc z davkom  in sieer na korist drugih in na
lastno   Ikodo,  in da |po novi   men se te   krivice
bietveno odstranijo. One delele, kakor gomja in spod*
nja Avstiija in pa Stajerska,  bodo res odslej, plaLe-
vale vet- davka; ali ta povisek ne zadene dezclo am-
pak posanme in sicer one kmete, kterim so se zbolj-
gala zemljiSca.   Po takem se ne godi  nobeni dezeli
krivica, ako so prav vecujevuli in turife primerno do-
lofievali.   In to se je v obfie vrSilo.  C'eSka bo pla6e-
vata par milijonov mauj, kot doalej, Kraitjska tudi in
§e neke dezele. Zarad tega pa se take dezele ne niinajo
nikomur zanvaljevati, ker so jim odstranili samo do-
sedanje krivice.
In dasi je tedaj novi davek razdeljen pravi^nile, kot nikdar poprej, i:: dasi bi bila morala vsaka vlada skrbeti zato, da se odpravijo krivice in naloz jo enaka breinena, vendar vladni nasprotniki niso mirovali, se-daujo yeiiiio razkosati in tako vlado vniditi. ^lasti so ustayoverpi pregoyarjali nem§ke poslance s Pern-skega, da naj glasujejo vladupiu predlogu o glavni Vsoti 3? in pol mil. nasproti. Casniki ustavovergki so bill tako drzni in hudobni, da so nagovarjali Ijudstvo in poslance nemSkih Pemcev, da naj bi pemska de-2ela r a j § e v e 6 p 1 a t e v a 1 a. tedaj par milijonov po krivici ve5 kot doslej, nego da bi glasovali za via-din predlog in jo tako samo utrdili.   Zato je Slo.
Ali v seboto vstane v drz\ zbornici med drugimi govorniki tudi finanCni minister dr. Dunajevskj in odkriva glavne grehe levifarjev, jih ^ravraca mojster-sko in jih pobije takd, da so bili popolnem osupneni jn moralno zmagaoi. Razkril je njih zvijade, znane in neznane, iu dokazal povsod z doloCnimi dokazi in s Itevilkjuni, kje je resniea in kaka je stvar. Kak<5 so levi«5arji kmete vzbnrjali krividno, posneti je tudi iz tega, da je nek poslanec Granitscb na kmetketn shodu stvar tak6 zasnkaval, kakor da bi morali njegovi vo-lilci v prih. plaCevati veliko yet davka. Minister Pu-pajevski pa je y drz. zboru povedal, da ravno tisti okraj bo otj.lej placeval 136.340 maoj nego doslej. Vefiih dokazov nasprotnikom ni mogoee podajati. Zato" pa je minister med drugira tudi piiporofial, da naj bi se po solah udili veC in boljie logike nego doslej. V svojem in vsega ministerstva imenn je tudi jasno povedal, da bo sedaaja vlada ostala na krmilu daiie, nego bo ijubo levici, iu da bo v tern casu |e |e pot kazal z novimi uaCrti in predlogi, kafc$ on'um6 dr-|iavno gospodarstvo, ^n da delude sedanje ministerstvo f interest dr2ave in ne pristrahskih namenov,
fa Dnnajeyskim so govorili §e nekteri leviMU #li bre?v3pe§ne so bile njib ,priza4eve pro|i govoru 6uf sinistra. Qstali so pob^ti, in pohilo jih je tudi gjasovanje, l?i se je Se isti dan vr§ilo za prehod is glavne v speeijalno. debato GJasovalo je namrefi 230 poslancev za speeijalno razgovarjanje; na* sprotnih glasoz so nasteli samo 94 ( Z des-nico glasovali so skoro vst nemSko-pemski, slezijski in poalanci moravskih velikopoaestuikov.  V U d a j e
torej  sijajno  zmagaU,  kakor nikolilodl. razreda 28 gld, od II. razreda 2U gld., od HI poprej.                                                               s razreda 14 gld. in od IV. razreda 7, gl. 50 kr.   Pr
Sobotno gtasovahje podelilo je vladi novo moL, vi till; od I. razreda 35 gld., od II. razreda 25 gld., in ko bi jo bilo kaj spodmaknilo, zdaj se je utrdila, I od III. razreda 20 gl. in od IV. razreda 16 gl. Pri Zato pa tudi velik jok in atok vlzrat'lu zares izrael- i viiiogmdih: odi. razreda 25 gl., od II. razreda 20 skih ltsvifiarskih glasil. Ne ved6, kak6 bi se zvijali » nS nA flT »¦•««•*• »* «» <>* »v rQ,^,»n ia „i nA in hudovali, zlasti nad pemskimi dosedanjimi tovurSi.
Napovedujejp jim vojsko, cei, naj se odslej sami bra-nijo proti  Cehom in nnevarnosti za ncmstvo".
Na desnici so nekteri poslanci glasovali z levico zarad tega, ker so od njih zasiopane dezele pteoblo-zenc, in po najvcC ker so se bali, da bi v pribodnjo zgubili svoj mandat. Odobravati pa ni tako posto-panje, ker drugate bi se pripetilo, do bi desnica o-stala ob drugih ptilikah v maoj§ini.
Pri specijalni debati so so trudill konservativni poslanci, da bi se glavna vsota zemljiSkega davka zmanjsala na 36 tnilj. gld. 1 l/a mil. manj bi Be raz-merno razdelil in odbil dezdam, ki bodo odslej veS placevale. S to polnjsavo bi bc odbilo tudi Oorici 5000 gl. in Trstu 2000 gl. Zlisti je goriiki poslanec dr. Pajer v posebnem govoru nnsvetoval znt^anje ?a nekaj odstotkov; za Goiisko naj bi se znizali tarili glede na tijivc in vinograde po 0 od sto. Predlog njegov je podpiralo U'Z poslancev; ostal je v manj-sini za 170 glasov.
Po ranogih razgovorih v specijalni debati spre-jela se je postava po vladnem predlogu za 15 let z veliko vecino glasov tudi v d r u g e m b t a n j i.
0 drugih lazptavah v dr2. zboru prihodujid. Naj s<> povento, da bo danes zopet seja, in da bo inin. Prazak odgovoril na slovensko interpelacijo.
Dopisi.
\l gori^ke OkOliCe, 23. marca. (Izv. dop.) (0 pribodnjem zemlji§kem davku.) Prihodnji zeuiljiSki davek je zdaj, odkar je cas za ugovore proti vcenit-vam razglaSen, po vseh obCinah na dnevnem redu. Vsakdo pazljivo pregleduje svojo, za novi davek na-znanjeno mu polo, pa kako se zaoudi, ko zagleda na koncu «isti priuos ali dohodek veliko veSi, nego je bil prejSnji.
Vsi slovenski Casniki prinasajo poduke, kako naj se ravnajo posestniki pri ugovorih ali reklamacijah. Med mnogimi vzroki, zarad katerih sme vsak ugot varjati, ce misli, da se mu je krivica zgodila, je tudi ta, da se namrec no pomoti o raCunu (istega doncska na podlagi do|i6ne tarife mnogokomu lahko kaka krivica zgodi, ali mali posestnik tako pomoto zapazi te-iavnei, ker mu ni cisti priuos razredov posamnega ob-delovanja znan. Zategadel pa tudi ni Cnda, da se Ijudstvo popraSuje, koliko razredov ima to zemJPSe, koliko ono, kako je odmerjen Cisti prinos temu, kako onemu. Zato ne bo odveft, da izrofiim tukaj slaynemu obCinstvu nstanovyeno tarifo (fiisti prinos) goriSkega veenitvenega okraja.                                                 I
Goriski vcenitveni okraj obsega Cdolico gorigko, , potem sodnijska okraja AjdovSL-tt0 jn ganal. Ta vcenitveni okraj je razdel^n v tri distrikte, to je v tri vrstilne odsetce v I., II. in HI. V X vrstilni odsek spadajo vse katastralne obCine le^eCe proti poludnevu od goriskega mesta, od Soce do katastralne obtine Vogerska in Prebafiina in do Krasa; v II. vi-stilni odsek apada^o vse ob8ine goriSke okolice, v Btdih do SoCe, potem vsa podLavenska stran od Solkana do Hobla, in nadalje katastralne obfiine Gabrije pri Aj-dovseini, ^marje, Brje, Rihenberg, Dornberg, Preba-gina, Gradiskuta in Vogerska; v III. vrstilni odsek spada celi kanalski okraj in neimenovane gorske ob-5ine goriSke okolice in ajdovskega okraja. Mesto Go-rica in katastralna obdina Staragora spadati v lasten cenilni okraj.
Zdaj navedem disti prinos po vrstilnih odsekih. VI. vrstilnem odseku je ta-le vcenitev: Pri njivah je odmerjen elsti prinos od I. razreda 25 gl., od II. razreda 20 gl, od III. razreda U gl., od IV. raireda 8 gl. In od V. w*}* 3 gl. 30 kr.  Pri s^etit;
gl., od III. razreda 15 gl., od IV. razreda 10 gl., od
V.  razreda 6 gl. in od VI. razreda 3 gl. 50 kr. Pri pasnikih: od I. razreda 8 gl., od II. razreda 3 gl. 30 kr., od III. razreda 1 gl. 50 kr., od IV razreda 50 kr. in od V. razreda 25 kr. Pri gozdih: od I. razreda 8 g). 50 kr., cd II. razreda 6 gl. 50 kr. Id od III, razreda 3 gl. 10 kr.
V  II. vrstilnem odseku pri njivah: od I. razreda 25 gl.. od II. razreda 20 gl., od III. razreda 16 gl., od IV. razreda 12 gl., od V. razreda 9 gl., odVI. razreda 6 gl. in od VII. razreda 3 gld. 30 kr. Pri senoptih od I. razreda 28 gl,, od II. razreda 20 gl., od HI. razreda 14 gl., od IV. razreda 7 gl. 50 kr. in od V. razreda 3 g). 50 kr. Pri vrtih od I, razreda 35 gl., od II. rassreda 25 gl., od III. razreda 20 gld. in od IV. razreda 16 gl. Pri vinogradih: od I. razreda 30 gl., od II. razreda 25 gl., od III. razreda 20 gl., od IV. razreda 15 gl., od V. razreda 10 gl., od
VI.  razreda 6 gl in od VII. razreda 3 gl. 50 kr. Pri gozdihi od I. razreda 7 gl. 75 kr., od II. razreda 0 g). 25 kr., od III. razreda 5 gl. 25 kr., od IV. razreda 4 gl. in od V. razreda 2 gl. 80 kr.
V  III. vrstilnem odseku pri njivah: od I. laz-reda 18 gl., od II. razreda 15 gl., od III. razreda 12 gi., od IV. razreda 10 gl., od V. razreda 8 gld., od VI. razreda 6 gl., od VII. razreda 4 gl. in od VIII. razredp 2 gl. Pri senozetih: od I. razreda 20 gld., od II. razreda 15 gl., od III. razreda 10 gl., od IV. razreda 7 gl., od V. razreda 3 gl. 50 *r. In od VI. razreda 2 gl. Pri vrtih od I. razreda 22 gl., od II. razreda 16 gl. 50 kr., od III. razreda 12 gl., od IV, razreda 6 gl. in od V. razreda 4 gl. Vinogradov|ni-ma III. vrstilni odsek. Pri pasnikih od I. razreda 3 gl. 50 kr., od II. razreda 1 gl. 50 kr., *>d III. razreda 50 kr. in od IV. razreda 25 kr. Pri gozdih od I. razreda 4 gl. 25 kr., od II. razreda 3 gl. 30 kr., od III. razreda 2 gl. 60 kr., od IV. razreda 2 gl., od V. razreda 1 gl. 40 kr. in od VI. razreda I gl.
Na podlagi odmerjenega clstega prinosa boderao moral! v bodoce davke placevati. Iz tukaj podanih Stevilk cast, bralei lehko razvidijo, kako ikodo bodo v bodoce imeli, to je njih zemljiSce previsoko ceujeno za en razred. Hajd tedaj na delo; vsak naj pregleda, ee mu je prav cenjeno, premerjeno, izraCuttjeno ltd.; kajti le bedecun so pisane postave.   I*.
Iz AjdovSCine 29. marca. (Izv. dop.) Gospo-du dopisniku iz AjdovScute Od 23. marca v zadnji Stevilki „Soeea naj pove»ft, da mi ne gre ni za agi-tacijo, ni za osebno'sli, ampak za stvar — za blagor obeme, kter«» najimenitniSi interesi so zdaj zeW za-nemari^. fetina je, da se pri nas nikdar ne napo-vedujejo javne seje, kakor bi se morale, posebno ke-dar gre za ustanovljenje obCinskih rafiunov in pora-Cunov; istina je tudi, letosnji prorafiun do daneSnje-gadne §e ni potrjen, in da zgubi obfiina vsled tega obtinsko u2itnino vinainmesa za cele tri mesece, kar ni malenkost; istina je, da je Ut zakrivila edino le nemarnost ob-Cinskega urada. Istina je dalje, da je 2upanstvo ftla-aalo 115 gold, prehranitnine za blazno osebo, desar bi se bilo lahko obranilo po driavni postavi od 17. februarna 1864. §t. 22. Istina je, da morajo viSe 0-blastnije s kaznimi strahovati naS obCinski and, ker ni skoro nikdar odgowra 0 pravem casu, in ker se skoro nobeno v sluibenih zadevah dano poyelje ne spolhi v doloJ5enem obroku. Resniea je tudi, da je tukajSnji obrtnik J. vloiil prito&bo zarad neke samo-vlastne stavbe u2e septembra meseca lansiiega leta, da je pozneje v isti zadevi Se z dvema vlogama na-prosil slav. de2. odbor, naj mu priskrbi reSitev, da je deielni odbor v ogib kazni zapovedal iapanstvu, aaj vzame stvar v postavno obravnavo— pa da vse nic nepomaga: Gospod J. ni persona grata pii iur p^«, torej nij <^ itttr|i kritiw. Yea te•<««
Iostne resnice sem vsak cas pripravJjen razjasni-ti, vtrditi z vrljavnimi dokazi, katere sem si priskr-bel osehno pri pristojni gosposki. Page nekatereve-Iiko britkeje resnice hrairim v svoji mavhi; a s temi pridero na dan, le kedar bo site. Tako, ka-kor moji nasprotniki dolze, ni ravno teiko obdo&evati obrekovanja in la2i. Pridite s svojimi dokazi na dan, ^otem objavira tudi jaz in pcdpiSem s svojim ime-nom avoje.   Na svidauje t
___________        Ajdovee.
v____S Krasa (Izv. dop.) Od due do dne je Eras
nerodovitnisi, kajti huda burja odnasa se ,TjutejsY dobro prst v silno, poiresno murje. Ubogi Kralevec kaj bo s teboj!
Popotnik tojte ne vpisnje lastonj tvojega oww* Ija puicavam svtta. All pa nisi te neigode sam kri? ? Meat© saditi, nensmiljeno, pogubonasno sekiro vabiS, ter vihras po tem, kar ti je tvoj prednik s tradom zasadil ter prihrauil z najveco skroinuostjo,
Tuim* ntajka Shml Kako niUo gledaS ueusmi-ljeno burjo nemcmstva, ki odoasa od dne do dne huj-S> ko nekdaj dobro, staro rodoljubje in slovensko pre-pricanje v neuasitno, poireino inorjc.
Kako se jokai, ko mora§ gledati lastnega sina, ki neusmiljeno udriba in tepta najsyetejse, najdraze svetkje svojih pradedov. 0 bogtnc I Ali te ni Se zdra-mil mili pogled njen ? Ali bos Se vedno dclal sitnos-ti in fapreke v svojo pogubo in propad nasun vrlim slovenskim in slovauskim dizavnim poslaucem? Oni se borijo s k-vsko hrabroatjo za nas mill jezik, ti ga pa spodrivaS ter nadomcScujeS z nemcurskim; oni se potegujejo m sloveuske oziroma slovansfce uradnike; ti pa nemSurake castnim udom imcoujes!
Da niso oni visoki gg. uaaega duha, ni zameri-ti; da pa so nasprotniki na§im opravicenim zabtevatn, ni odpustlti.
Da so nasprotniki, so pri ve5ih prilikah poka-zali. — m eelo nedolini besedici .Sivyo* Sugajo se zaporom.
Kr.kor smo pri vsakem enakem izredoem dogod-ku opo/oiili nale drzavne poslance, tako naj bo tudi nen) dovoijeno sledece: Nikar se toliko ne trudite; ce bi tudi Vi spravili najboljse slovenske rodoljube na ministerske stole, dosti bolje bi ne bilo, ce ne zacneiuo sami dekti. Kaj niemte, dabi nas sloven ski niiuistri silili s kaznijo uradovati slovensko ter po slo-veusko oziroma, slovansko obnasati se? Bi ne bilo dostojno.
Iz navednega se razvidi, da je treba (brez za-peljivega hrepenenja po kakem priznanji) — da zaL-ncmo delati sami in sicer na podlagi trdni — ta pa je domaca.*)          ___________
Z Dlinaja. (Izv. dop.) (Fister)(Koncc.) Na Dunaji sem tudi jaz bit nekolikokrat v Fisterjeviidruzbi, navadno v gostilni, kjer nas je bile Slovencev in dnigih Slo-vanov dokaj zbrauib okolo Fisterja. Slovenci so mu nazdravljali zaporedoma, in Fister je odgovarjal; ali to se je navadno §e le takrat zgodilo, ko je kazalec kazal na enajst. Kaj je Fister v tcj druzbi govoril, zdi se mi tako imenitno, da ne bi tega rad zamolcal.
Fister je bil i& star in ves potrt, ali se vedno castna postava z lepim organom. Eer smo ga nepre-nehoma prosili, naj nam kaj pove iz svojega iivljenja, dal se je pregovoriti. Komaj da je mogel vstati, tako je bil potrt. Prigovarjali smo mo, naj sed6 go-vori. nVtako fiostiti druzbi se ne sme sed6 govoriti" odgovoril nam je stari rojak, ter se je privzdignil in jel v kranjski slovenSCini tako giueno govoriti, da smo - kar strmeli. Bil je mo2 iz stare dobe, na katerega ni deloval napredek na§e mile slovenSCine. Govoril je slovenski, kakor se je doma nauCil, ali dobro. Za to nam je tozil, da smo mi cisto drugaCni Slovenci, kakor je on bil, ko je se mlad bil, da dragace go-vorimo, nego Eranjci splob govoi6. Fister je §e be-sedo kranjski rabil zapojem slovenski, kakor nekedaj PreSiren. Skoro se je mozn dozdevalo, da tako ni prav, kakor mi zdaj govorimo. Mej narai je tedaj v tern ozira bila vetika razlika; pa sporazuireli smo se precej, Le§, da tako mora biti, da je to napredek.
„Moja gospoda", pravil nam je Fister navdase-no in miruc, jaz sem Ameriko zapustil, ker sem npal, da je sedaj razmerje v Avstriji drogafino, da bom to-rej tudi jaz odslej mirno v Avstriji 2ivel. V Ameriko sem zato pobegnil, ker so me jeli preganjati v Avstriji ; ali zato Bern bil jako kazuovan, ker sem moral pobegoiti v tujo dezelo, kjer se mi je slabo godilo*. Ta je starca otoznost prijela. Ali naglo nato je po* vzdignil svoj glas rekoe: ,Prijatelji, kri ni voda. Lju-bezen do domovine je tako vkoreninjena v dloveSkem srci, da je ne more zabiti. Vest mu pravi, da se mora vrniti k svojim domu. Tako je tudi mene vedno vleklo v Avstrijo, katero bi se rad videl. * Moja go-spoda, kri ni voda". Te besede, kri ni voda, je Fister tako patetifino povdarjal, da nas je moral pre-pri6ati, da Fister goreie Ijubi Avstrijo. On je ljubil tudi slovenski narod in bil je Slovenec, saj tudi tega sam nijajil, ampak v naSi drazbi je povdarjal, da je
*) Vaii rojaki v Seiani, Komnu itd. so pa drugega pre* ricanja. Ubogi kraaki sinoTi kmeCkega rods, sie prenlzki, da i raogU uiueti risoko go»podo Vaiib trgov. Ur.
bil eln dentscher Erainer, kein Slovene. To je iz-miSijeua trditev. Ne dolgo tega je Fister govoril na dijaSkem komersn na Duiiaji. Mnogo je govoril o svobodU ker Fister o tern predmetai jako rad govori. NemSki dijakt so tako prezale, kedaj bo Fister BDeotsch-thuma povdarjal, da bi mu plot kali in „prositu upili. Ali Fister tega ni storil, ker tega Slovenec Fister storiti ni mogel.
Njegov sprevod je bil sijajen. Mnogo dijakov ga je spreniilo do groba na centralnem pokopaligf;. Dijaki bodo nabirali doneske za nadgrobni spomenik.
Zadnje dni so ga Nemo's podpirali. Mi Slovenci smo to kar popolnem zauemarilt. Skoda. Eo je Fister na Dunaji ˇ siromaStvu livel, uameravali smo uckteri Slovenci iti k eesarju prosit ga, naj podeli na semu rojaku pod stare dni podporo. Fister nam je pritrdil, da ga nase podjetje vestli rekoL, da samo od rojakov rad dari vzame, fe bodo kaj zanj storili. To je zopet dokaz, da se je Fister «ntii Slovenca, ker je znano, da mu je dunaj^ki nugistrat poiiudil prosto stanovanje v siromasnici, ^esar pa Fister ni hotel sprejeti. Skoda, da mi svojega naklepa nismo izveli. Vsaj potruditi bi se bill murali. Fister je mislil, da se se danes v Avstriji ni zabilo, kako je on nekedaj govoril za svobodo, resnieo in pravico, zato nam je rekel, da ne upa podpore od cesarja. Jaz pa mi-slim, da bi se bilo ravno naiobe zgodilo, saj vemo, da je na§ cesar velikoduien in blag vladar. Obzilu-jem tedaj, da se nismo uiL potradili. Podpirali nismo dragega rojaka, ali ne opsojujmo ga in cislajmo ga; iivel je v razlicnih okolnostih, boril se je za svobodo in pravico Ltove§tva, kar mn je bilo prvo, in vrhu tega je ostal zvesti sin slovenskemu narodu.*)
Dostavek. Fister je spisal v nemskem jeziku: ^Memoiren vom Miirz 1343." Dva zvezka, izsla v Frank-furtu 1. 185D. Na Dunaji je spisal 1. 1878: „Mentor des studierenden Junglings". Zapustil pa je nekoliko literarne zapuSSine; o vsebini se Se nid ne ve.
V Belgradu,**) 25. marea. (Izv. dop.) (Srbska Ziilezniea. — EatoliSka cerkev. — Vesel dan.) Kedor je videl v Madjarski agitacijo pred volitvami v drz. zbor, ta si more obrazovati (vorstellen), kako je bilo pri nas posledoje dni )red konCanjem debate o ze-lcznici v skup§6ini in pred glasovanjem. S pere^om in jezikom delalo se je za Bontu-a (Bontonx-a) in proti njemu. Samo tepli se nismo. Pa zakaj bi se tolkli, vsaj je bilo dosti tepeza na Diini, Javoru, Dju-nisu, Sumatovcu, Pandiralu in Babiniglavi, kjer po-civa v dru§tvu naSih duStnauov 26.000 najboljih sinov Srbije. Skoz tri dni smo dakali od ure do ure, kedaj bo debata koncana. Se-le v torek o poiudne se je zaSelo glasovanje. BH^nje ulice so zaprli ^andarji. da ne bi bilo nemira, kakor v ponedeljek zvecer. 0 polu dveb je bilo glasovanje koneano: 9? glasov za Bontu-a, 57 proti njemu in 5 jib ni glasovalo. Tiho so se raz§li poslanci, vsak misled, da je spolinl po svoji vesti svojo dolLoost. Ali 500 telegramov, ki so bili poslani se tisti dan Bontu-u, kakor cestitkc, jasni so dokaz, „da ni toliko gnjilega v Denemarko".
Pred odlazkom (odhociom) pripovedal mi je Bantu, da je bilo nekoliko zastopnikov katoliike obcine, ki so ga prosili, da na podlogu berlinskega kongresa stori pri katoliSki merodavni cerkveni vlasti korake, da se zida tukaj katoliSka cerkev. „Pet tisoe katoli-kov, pravijo v memorandumu", 2'm nas tukej brez cerkve in duSnega pastirja itd.
Bes je Mostuo, toliko obcin brez cerkve in du-
! bovnega.   V avstrijskem poalanstvu je sicer mala ka-
| peiica in duhoveu, ali to ni dovoljno, kajti v kapelo
ne more vefi kakor 90—100 ljudi, torej je cerkev po-
i treboa.   Eer je Bontu stvar v roke vzel, moiejo ka-
j toliCani upati, da bo stvar tudi dovrsil. Vsakerau svojel
I         Po dekonCanem glasovanji o ^eleznici  raznesla
[ se je novica kakor blisk po mestu;  inienirji in de-
| lavci, ki tukaj Cakajo na delo, nekateri po vec mese-
| cev razveselili so se,  in kamor si priSel povsod, si
| mogel videti  veselih  obrazov.   Po gostilnicab mogel
I si slisati vsakovrstnih pesem  in zdravic.   Siromaki!
[ dosta so dakali.   Po najveL so pri§li sem brez nov-
cev, misled, da bodo dobili tukaj precej dela,  pa so
morali cakati in glad trpeti, da je strahota.   Milo se
je storilo Sloveku,  ko je videl ljudi lepo oblecene z
belimi rokami za nekoliko drobiza pred hiSami drva se-
kati.   Ali ni bilo  drugace,  ziv ilovek v zemljo  ne
more. — Emalu bo tukaj  vec strancev (tujcev) ko
domacinov; vsaka ladija prinese raznib narodnosti.
.             •) Na$ dopisnik po svojih ne statih skusiyaTi aodi in
' pi§e tudi BSofii" o Fisterji; drugi itnajo druge skusnje in dra-ge sodbe. Mi sami rajSi milSe sodimo nego ostreje, kjer raz-; mer in poTodov ne poznamo miSljenjn in dejanjem pokojniko-| Tim. Na GorUkent poznamo moze, kterim je bil Fister r Oo-
•   rici ucitelj. Ako bi se bil kdo teh gospodor pm oglasit ali t I flNovicah» ali drugod, pa bi ne bilo treba popravljati Ttfaor j in napak, ki prihajajo iz popisov po drugih lisiili in tudi iz ; flSofie.'« OospodttI zakaj drzite kriiem roke, kjer naj bi se tudi sami zgeoili in gibalil — Poprarke prinesemo.   Ur.
•             **) Z veseljem smo prijeli iz prestoiice srbske ta izrirni dopis. Dopisnik je po duhu in po km Srb in Slovan in je velik gospod na Srbskent. On tune in pi§e slovenski, in de-nainji dopis je tak, kakorinega nam je poslal t slovenskem jeziku. ObeCal nam je dopisorati vefikrat o srbskih razmerah. Izrekamo mu t svojent in &. bralcer imenu odkritoirdno z«-livab.  Dobro doiell                                                             Uf*
Politidni pregled.
V na§i gosposki zbornici je njen predsednik Trautniannsdorf izrekel z gor-kimi in ginljivimi besedami svoje obzalovanje nad umoroin carja Aleks. II., in vsi udje so ta izraz odobrili in priznali,  da Lo vstali.   Ta iz-
j Java napravi velik in toliko bolj§i vtis, koiikor hujie so razmere v zbornici poslancev, kjer se je bilo bati skandalov, ko b: se bila o pravem ^asu taka izjava storila.
Vojiia Erajina se kmalu pridru^i Hr-vaski. Strankarstvo tudi Hrvasko razjeda.   Med
| vlado in poslanci so boji in praske. Stranke go
| si v laseh tudi po lastnih glasilih.
i          Fzgm. vojvoda Wiirtembergjedal svojo
ostavko  kot na6elnik vojaSke  in civilne uprave
| v Bosni.
Car Aleksandijr III. duti, da je tudi njegovo zlvljenje v nevarnosti. Zato pa je v po-sebnem manifestu dolofiil, kak(3 mu imajo slediti najprej sinovi ali pa njegov brat Vladimir, ako bi on nagloma zgubil zivljenje.
Vladarji evropski so poslali svoje sinove, brate ali pa naj vise osebe k slovesnemu in ve-likanskemu pogrebu cara Aleks. II. Nesreca se ni prigodila nobena. Nem§ki prestolni princ je bil sam nazofi, in je v Petrogradu miel priliko povdarjati, da Nemcija ostane v s t a r e ni pri-jateljstvu z Itusijo tudi zanaprej. V obfie videti je pruski Nemciji, da se kar sili z dobrikanjem novemu carju. Ta zveza je pa Nemcem tudi potrebna zarad BYancije. Od druge strani pa se Nemci ze babajo proti Avstriji, 6el, da te dr-zave se ne bodo ved oklepali, kakor koiikor je potrebujejo. To smo pa ^e od nek-daj vedeli, da Nemcija nas vporablja samo za svoje namcne, kedar koli ji si 1a preti; potem nam pa hrbet obra6a, 6e nas poleg ne grabi.
Vendar pa se ka2e, da v prvi vrstf nas cesar sam gleda tudi na prijateljstvo z Eusijo. Tako je nas cesar z lastnorocnim pismom  zau-
i kazal, da naj se ulanski polk St. 11 v vecni spo-min imenuje po Aleks. II. in mulpolkovniskt imetnik tega polka bo Aleks. III. Pe§ni polk st. 61 pa do imel zanaprej ime Aleks. III. In mnogo, mnogo drugih znamenj kaze, da bo Avstrija zivela v prijateljstvu z Rusijo.
|         RuskiPoljaki so pribli^ujejo   Rusiji
in Rust Poljakom. Nemdiji pa to ne gre po glavi, in zacela je v svojih listih Poljake obrekovati. V S r b i j i je zmagala vlada v skup§Sini z zeleznisko pogodbo, katero je sklenila z Bon-tuom, vodjem francoske dru^be, ki ima v Avstriji zdaj velik vpliv. Ta druzba je ponudila najvgodnise pogoje, in zato so Srbi veseli, kakor poroca nas belgradski dopis.
Rnmunijaje postala neodvisna kncze-vina takrat ko Srbija. Ze dolgo 5asa so se po-gajali Rumunci pri velevlastih, da bi se ne upi-rale, ko bi Rumunci pcdelili svojemu knezu kraljevskt naslov. In zdaj se je to kar nagloma zgodilo. Rumunija ima svojega kralja. Nasledkov politicnih ne bo imelo to povisanje, vsaj tako brL ne. Pomisliti pa je, da je rumunski kralj Earol I. iz Hohenzoliernske rodovine. Avstrija ima za sosede Hohenzolierce v veliki Nemciji in v Rumuniji! In proglasili so Rumunci svojega kneza za kralja ob istem casu. ko so Rusi u-morjenega carja-osvoboditelja polpzili v rakev! Mepristojen moment za Rumunce, ki imajo biti Rnsom hvalezpi.
NaFraneoskem ho5e Gambetta Yolilni red spremeniti tako, da ga toliko gotoveje iz-vole v prihodnje za predsednika republiki.
|         Francoska si je izposodila milijardo  fran-
kov najvec za gospodarske potrebe.   Bri jih \e dobila, ker ima veliko zaupanja.
Boerci v Transvaalu, v jtt^ni Afriki, so se pomirili z Anglezi. Imeli bodo popolno samou-pravo pod najviso oblastjo angleske kraljice. Boerci so sami zadovoljni s temi pogoji.
jE»i^mt>
Predragi prijatelj!
AH se spominjaS se najinega lanskega prepira zarad sanj? Ti si zmerom trdil,dav sanje ne vernj(>§, in zastonj sem Ti jaz dokazoval, — Tonfiek si bil, Tonfiek si ostal! — Da m> bodes" pa vedno neveren, ampak veren Tonfiek, poskusiti hnfiem §e enkrat z inojinii dokazi, morda postanes vendar iz Savla Pavel. — Torej sln§aj:
Sanjal sem nedavno, da stopam po istersfcih mestib, enkrat se mi je dozdevalo, kakor hi bil vPi-rann, vfiasih pa Kopru. Jaz, kakor ves, korakam po svojej start navadi mirno ter zatniSljeno, sam ne vem jjanlr __ tako se mi je sanjalo. — kar na krat pofii
Setarda, jaz, se ve da osupnen, se ustra&im. Pa ko i to bilo dovolj ? pa §e dobro se ne reSini iz fiud-nega polo^aja, ze pofii druga, tretja itd,, vse klifiejo na poraofi „neodrelencemB. Nakrat sem v Trstu „na §anci,B in v zafiud>nje najdem tu gori eks, Depreti-sa, ki je z daljnogledom, kateremu je pa eno steklo manjkalo, opazoval istersko obrezje. Mnogo nas jo bilo nazofiih, in hudovali smo se po slovenski, da sa g. namestnik ne preskrbi z bojjfiinv. daljnogledom, pa vse nifi ni poraoglo. Eks. namestnik ostal je pri sta-rem razbitem, daljnogledu, potrudil se ni ua mesto, da bi slisal, kaj se godi. Cloveski dutt sezajo tudi samo do neke gotove meje, in fie se jim ukaze, mnogo manj store, nego jim narava dovoljuje.
Ker so ostali vsi fiuti namestnikovi otrpneni, ali rekel bi, nfimi, ostalo je vse pri starem; le dr-Savni poslanci oglasili so se v drzavneni zboru, ter naravnost rekli, da vlada trzaSka ne pazi, kaj se krog nje godi. Glede" „irredente" pa so neki rekli, da se nifi ne stori, da bi se pregnala ta sanjarska druhal, Na to pa so se uasli taki, ki hofiejo Depretisu poma-gati, Iter rou nekaj fiasti in lavorovili vencev okiog po deMi nabrati. In res, eni udarili so jo v Bovec z oprtnjakom, Armi pa z narofino cajno. Kakor bi jajca brali, sli so po Krasu in v kratkem priuesli so mu v opertnjaku in cajni vse polno zaupanja fiasti in slave. NBI Ker pa so vedeli, da ne opravijo pri in-teligenci nifi, lotiii so se neveSfiega kmeta, kl bi dal za skledo lefie poln ko§ dctnantov. To sem sanjal, predragi prijatelj, in ko bi T« sedaj praSal, ali se ni vse co zgodilo? Ali mi pritrdis? Verujes li zdaj v ganje? Za boga? pisi mi, fie si vndar eukrat prepri-fian o resnifinosti sanj ? (
Kar se mi je sanjalo, vidi§, drag! Tone, spolni-lo se je tudi vse.
Kdor je na Veliko nofi rojeu pred solnfiuim vz-hodom, taje, kakor pravijo, poln preroSkega duha,te-daj izvirajo moje lastnosti preroSke morda od tod, ker sem bil rojen — ravno dan Velike nofii ?
Pustiva sanje in obrniva se kam drugam. VeS, Tone, 24. t. m. je sklical g. 2upan komeuski ob-Linske stareSine v sejo. Ker so pa na§i stare§ine, ka-kor jib pozna§, zel6 prebrisane glave, ni jim nikedar potreba poslati dnevnega reda, da bi se za sejo pri-pravljali in pomislili kaj, ampak kakor delajo zmerom, podpiSejo okroznieo, katera jih vabi k seji ta in ta dan, in to zadostuje.
Navade nima g. glavar sezanski, da bi priSel V Komeu kar nevedoma; ali 24. t. m. prisel je kar tako, da nihfie nivedd po kaj. Pa nizamera, saj vc§, da taka le gospoda se racia malo prezrafii. G. glavar udelezl se obS. seje, pri katerej se je sklepalo, da odsehdob morajo ne le voli, ampak tudi vozoe krave •robotit". Med druzim predlaga mirni gosp. Miroslav §vava, na§ novi 2upan, Cisto po novem in cudno di-Sefie, da se volita eksc. grof Coronini in eks. bar. Depretis za eastna obcana. No, saj ve§, da grof Coronini je v dezeli obce poznan, spoStovan in Ijubljen gospod, plemenita§ v pravem pomenn besede, ki se je ie mnogo trudil in 2rtoval za blagostanje Primorske. Tega gospoda pozna uaS kmet, de ne osebno, vender po imenti prav dobro, in je povod znan kot praviCen in poiten clovek in Ijubljen od vseh stanov; zato aas je vseh zelo veselilo, da so ga imenovali za <?astnega obeftsa komeoskega. Zakaj pa so podelili ^astno ob-canstvo tudi bar. Depretbu, si ne vemo razlagati, ker niraa za nas nikakih zaslug.
Zasluge pa5 ima, ali take, kterib se vesele samo nasi hudi nasprotniki. I^udske §ole na Krasu so tenia 2iva prifca. Kako tedaj pride b. Depretis v Kom-nn do castoega obeanstva? Videli so neki krogi, da gredo dr^avni poslanci bar. Depretisu za kozo, ter, da bi zual danes ali jutri biti vsled zadnjih do-godkov v drslavnem zboru premeScen z obsodbo, da je za Trst prcmla&en in premalo energicen; zato pa delajo na vse kriplje, da bi ran slavo in cast zadobili pri kroeikem, nezrelem ljudstvu, ki vse uboga, kar se mu nka2e, sebi v posebno mi lost, visocemu gospodu v odreSenje 1 — Da je to tako, doka2em. Ti, dragi Tone. Evo:
Cital si govore dr. VoSojaka, kaj ne? Strah tr-2a§ke vlade je torej opravicen.
Da to imenovanje eastno ni delo naSega Ijud-8tva, ampak nekih krogov, je tudi gotovo, prvid ker na-Se ljudstvo ne bi pozualo Depretisa, Ce bi se ne bil pokazal lansko leto os'^no; tisti dan ga je videlo in tako pozabilo nanj, kakor bi ga na svetu ne bilo.
Potem, doklerni bilo glavarja v Komen, ni nihde ve-del za to imenovanje in se celo pred sejo ne.
Pomisli le, dragi Tone, ko bi bil kdo ugovarjal, huda bi se mu bila zgodila, ker glavarjevej volji ne sme nihce protiviti se. — Zagotovim Ti, dragi prijatelj, da ne edeu vseh 18 nazocih staresm ni vedel, zakaj ga' vol6, ker zasluge Depretisove jim niso bile na§tete, in fie jih danes praSaS, §eza ime njegovo jih polovica ne vfi. Nali stareSini bili so za takrat oro-dje nekih krogov, in bili so se sami s pvojo palicopo obrazu. Ko bi bili oni dan predlagali, da se ima imenovati tudi kak uiozak, ki bi bil tujec, za fiastnega obeana, ravno tako pohlevno in od stralra vstalo bi bilo to uamiljenja vredno orodje se sedoiev iu prikiuialo, da se le nekaterim ne zameri in ome-njem bi bit postal komenski fiasmi obdan, za Komen posebna Cast. Tako zalostne ramere so pri nas, dragi Tone.
Kedar bo hlapom pihal profci severju z Depreti-som, in fie se mu bode ofiitala mlafinost gled6 wirre-dentett, kar kazal bo skozi okna: Evo, Vam, gospoda, lavorove vence, evo Vam, nezadovoljink VoSnjak in sloveuske poslaniske krive prifie, polno diplomovl Zalirjog, ^alostno, pa resnifino vse tako, kakor Ti pro-rokuje danes
Tvoj zvesti prijatelj Silvester.
Sveto pri Komnu, dne 27. marca 1881.
Domafie stvari.
6italni6aa poddru2nica v Gorici vljudno vabi vse p. n. druStvenike poddru^nice in fiitalnice k predavanju : 0Prednosti slovanSfiine za izre-jo otrok in 2ivljenjett, ali: „Kake dobifike ima mo, daBmorojeni inodgojeni kot Slovenci?" 0 tera bo govoril g. France Podgornik v nedeljo 3. aprila ob 7. uri zvefier v fiitalnifini dvo-rani. Po predavauji bode domafia ssabava v I,1aiferjevi gostilni,
PreSlo nedeljo udele^ilo se je pred^ »nja raz-merno mnogo poslusuleev iu posluSalkinj. o Klaviur je razpravljal in poja^njeval ob kratkem zafietek slovenski zgodovini, in se je razmeruo in primorno dalj fiasa mudil pri staroslovon§fiini kot pfsmenem jeziku, ObSirntfe bo govoril o svoji nalogi (0 narodnem gi-banji goriSkih Slovencev), ko pride zopet na vrsto.
Po predavanji so se poslusalci in mnogo drugih domafiincev ssbrali pri Fajferji,   kjer so goste dolgo kratkofiasili pevci.   Vines je obfiinstvo o^ivljalo  tudi nekaj zaresnih  in  Saljivih  napitnie.   Drustveniki so se vrselo zabavljali in kazali, da jim je mar posluSati in sprejemati glasove in misli o narodni stvari. Brez vsake pieuapetosti so se pogovarjali in obna§ali po domafie in dostojno.   Ii to je najlepSe in najboljse upanje, da se narodni duh poprime §e mladega diuStva. Dasi nnnamo danes namena, spomnimo uaj, da so na&i narodnjaki  veliko zakrivili,   ko so  opugfiali podufievanje ljudstva po fiitalnicah.   VeliK, ako ne glavni vzrok,  da so propadla na§a navodna dru-stva, je iskati ravoo v tern,   da so se izobraSeni na-rodnjaki nesli previsoko,  in da se niso ponizali do stopiuje,  na kterih na§e ljudstvo potrebuje in prifia-kuje poduka v zaresnih predavanjih ali domafiih go-vorih in  pogovorih.   Petje je tudi zares  in v prvi vrsti potrebno za probujeuje, tedaj zazafietek; potem pa se morajo pridruiSevati tudi pozitivuosti ali dolofi-iiosti v pomnozevaoji vsakovrstnih naukov in spodbud. Zato 2elimo,  da bi goriSka  poddruzoica v prvi vrsti vzivala zaporedoma vsako leto ob svojem fiasu kolikor mogofie muogo pojasnjevanj na to in ono stran v raz-novrstnih govorih. Zat6 pa bi geleli, da se izobra^eni narodnjaki oklenejo tega druStva in mu vsak po svoje podeli onih sadov,  za ktere se je najbolj trudil.   Za ljudstvo delovati   ni sramota tudi z najviSe stopiuje. Glejmo na stvar, in zmagamo vse predsedke ali for-malne zaprekel
Podpomo druStvo — v Gorici la§ko osrio-vano — imeio je 27. t. ra. sejo, in je predsedoval dru§tveni nafielnik, mestni 2upan. Ob2aloval je, da ima drusjtvo premalo udov. Meseca julija bodo ob-hajali 15 letnico in se jim bo blagoslovila dru§tvena zastava.
Mestno stareSinstvo in municipij v Gorici, na§emu Hstu ne poSljeta nikdar svojth naznanii in sklepov. Kar koli objavimo, moramo hoditi v la§ke liste ali pa na mestne zidove prcbirat in pobirat mestne novice. Bazloge naj vsak Slovenec i§fie sam. V goriikem mestu je po posledojem gtetji 9018 moskih in 10.374 zensfcih. V mestu samera je 7419 mo§kih in 8632 2enskih. Ostali so na gradu, v Prestavi, na Cingrofu in v mestni okolici.
Igub^ana §teje po novem Stetji 24.618 prebi-valcev. Vpisalo se jih je za Bumgangssprachea 5422; ostalo jih je kot Slovencev 18,3131 Dasi so ninogi izbrali si Bumgehungssprache,tt kakor je nekdo rekel, je vendar dokazano, da je Ljubljana slovenska. Gorica in Trst sta zgubila razmerno veliko vefi na§ih ljudij. BSi. N.tt pravi, da po vsem Kranjskem s Kofievarji vre4 oi nad 90.000 Nemcey.  In ve»4a? Wv..-tl^ 7
Ljubljani in na Kranjskem?  Po tem naj se kdo to-goti, kakor da bi ne bili Slovenci pohlevni ljudjel,
„EdinostK grajajo tudi wNoviceB in BSlovenecM posebe, da zagovarja najnovejo politiko nevih goriSkih trgov.
Iz Komna nam porofiajo: Dne 23. t. m. na§li so v Iastui hiSi mrtvega Antona Makovca. V hi§i sta-noval je sam, in ko se je 21. t. m. zvefier pijaavra-fial do:nu, padel je neki po stopnicah in se ubil.
Obcni zbor politifinega dru§tva „Edinost," ki je imel biti 3. aprila v Komnu, je zarad nekterih zu-diikov odlo^en in se bo do fiasa posebe caznanilo.
V Kopru so 13 letnega Viktorja Timolinija krivega spoznali, da je bil oudan on vrgel petardo pred pivarno „k Iladeckeinu", in so ga obsodili na tr! tedne v zapor.
Posestniki poaor! Na§ de^elui odbor je te dnt opozoril vsa Lupanstva,da smejo c. k. okrajne koniisije za uravnavo zemljlskega davka izrofievati ob-fiiuam proti plafiilu dotifinega stroSka odpise razkazov zglednih zemljiSfi, na katerih podlagi so se razredila zemljiSfia pri novi vcenivi.
Ker je zdaj razglaien obrok za ugovore (rekla-me) proti napafinemu vcenilu v razrednem cenovniku ali tarifu, je neobhodno potrebno poznati zgledua zemljisfia, da se zamorejo priinerjatl t njimi tista zemlji^a, gledc katerih b) kazalo podati ugovore.
Zupaustva bodo torej ravnala v veliko korist svojih oskrbovancev, ako si priskrbe pri c, k. okrajni komisiji razkaze zglednih zerolji§6 svojih obfiin, da jih bodo laLe pregledovali posestniki.
Tomin se hofie neki sam sebe spodtovati, Iz zanesljivega vira smo izvedeli, da v Toiniuu niso oni teden nikomur podelili fia»tnega obfianstva. Sklcnili so samo svoje zaupanje izrefii grofu Coroniniju. Po takcm se je bila zanesla po krivcm novica tudi o Tomincih. Upamo pa tudi, da ostanejo molje v svoji politiki, in da jih ne nebo treba obsojati, kakor Bov-fiane, Se^ance in Komence, Po.slednjo neki takd glu-va boli, da vsi uiolfie. Vsaj v tern linajo prav.
BTribtinG", avtouomiseiBk, 'vsem avstrijskim narodom pravifien list, ki tudi pravice Slovencev krep-ko zagovarja, izhaja po dvakrat na dan in je najce-neji list med dunajskimi dnevuiki in vedno poln je-drnatega gradiva. Ta list smo 2e priporofiali, iu je iskreua ua§a 2elja, da bi se med nasimi izobraienci ra^siril. Zlaati pa uaj tudi v Gorici zahtevajo narodnjaki, da se po kavarnah narofii. Slovenci dajo mnogo zaslu^ka kavarnam, in imajo pravico terjati tak list. Kakor v Gorici, neki tudi v Trstu ni lista videti, kjer bi moral biti.
BS1. N.K je imel z Dunaja vfieraj sledefii telegram: nZmdlerju je solsko nadzoratvo za Kranjsko odvzeto, Smolcj je imenovan za nadzornika.„ Na-predek t
G. vitez Vesteneck hofie nTribuuea toii-ti. Ona se pa te to2be veseli, ker bo imela priliko povedati o tem vitezu mnogo, kar je bilo na Kranjskem prepovedano. Pravijo, da bota g. kmaln kopita pobral s Kranjskega.
G. Mih. Herman, dolgoletni poslanec za ptuj-ski okraj na &tajerskem, postal je svetovalec de2. soduije.
Na kmetijSki Soli se nahaja vefi sto sajeuic prekoristne trsike, katere zamorejo gospodarji brez-placno prijeti. OglasC uaj se pri vodstvu slov. oddel-ka dezelne kmetijSke Sole v Gorici.
OdborkatoliSkega druStva v Ljubljani pozi-Ijatudi SloYence, uaj bi sez drugimi Slovani vred meseca uialega srpaua podali v Eim, da se zahvalijo papeiu Leouu III. zapreslavno eucikliko o bs. Cirilu in Me-todu. Kdor bi se hotel udeleziti tega romanja, naj svoj sklep uaznani gosp. proStu dr. Jarcu, predsed-niku katoliskega drustva.
Razne vesti.
V mestu Nici (Nizza) je pogorelo operno gle-diSfie. Plinova svefiava je imela slabe cevi, in raztre-SCile so se, ravno zvefiur, ko je bilo ze mnogo obfiin-atva zbranega. Mnogo ljudij ni mogio zbezati, in ie nad sto mrlifiev so izvlekli iz podrtij. Pravijo, da to nesrefio jepripisovati samo zanikernosti ondotnega mest-nega zastopstva. Na Dunaji so zafieli vsled te nesrefie hxi pregledovati, ali je svefiava po glediSCih brez ne-varnosti.
V Parizu je zgorela ondan tudi velike zaloga (magazin), ki je bila vredna vefi milyoaov goldi-narjev*
Karol Weyprecht, imenitni popotnik, kljes tovarsi nasei pred leti takd imenovano Franc Jo2e-fovo de2elo dalefi tam gorl na aeverji, je umri v 42» (letu svoje mm%
¦BBSS
Pozor.
Slavna eerkvena osfcrbni&va in v ©bee vsi, ki se zanimajo zamoje izdelkc vosfiene svedave, se sporoinjajo razgovorov, v katerih sem se raz-govarjal v tern listu Jan. 1879 proti gospoda Jafcepu Palla iz Konnina in prav za prav z njegovimi pooblaScevalci gospodi G. Reali in dedi«i Gavazzi, izdelovalci svei v Be-nedkah.
Ta prepir, oprt od moje strani na neopo-retfna dejanja je dal povod gospodoui G. Reali in dedicera Gavazzi, da so po edinem zaloznikn v Avstriji, gospoda Jakopu Palla, pri c. kr. o-kro*ni sodnyi v Gorici napcli proti meni to*bo zarad razzaljenja casti.
Toda po 20 mesecib, ko so tozniki skusali vaekako doseci svoj namen, mi je v zadoscenje, porocati gospodom mojim kupovalcera in prija* teljem, da posMoja, kateri so dali povod moji nasprotniki, obuesla se je povsem v dobicek mojih izdelkov in na obsodbo iz-delkov mojih nasprotuikov, potrjnjo6 po ta-kem resnico na moji strani in siled moje Jia-sprotnike odstopiti od toibe.
Omejujem se zdaj priobciti spodej dolo5bo (dekret) c. k. okrozne sodnije pridrzujod si pra-vice natanko prijaviti vse akte te pravde, v ka« terih se najjasnise pokaze, da je bila resnica vselej na moje strani.
V  Gorici, 26. febr. 1881.
_______   Alojzjlj Bader.
N. 191 D. Gosp. Alojziju Bader od Janeza Nepomuka tukaj. S tern se Vas opozarja,  da je pravda od Jakopa Palla proti Yam zaceta zarad razzaljenja casti s.pritoibo 9. maja  1879  N.  2275/191 prenehala ? zmislu §.112  po  odstavku B. p. p.,  ker isti Palla kot zasebni toznik  ni izrocii to2be v postavnem obroku, da-si je bilo zaklju-eenji pravde naponmjen njegov namestnik gosp. odvetnik dr. Pavel Frapporti. Torej ste pozvani, da pridete po zalozene svece.
V  Gorici, 27. jannarija 1881.
OD GES. ER. OSR02NE SODNIJE preiskovalni sodnik Spongia, 1. r.
. Jzvrstno  z mikroskopora   vestno pri-pravljeno
Svilodno seme
domacega psenicnega in belega plemeaa od-daja po 7 gold, nneo Franc pi. Gironcoli v Gorici Tia Scuole.
Bergerjevo medicinsko
MtLO IZ SMOLE (TIIEERSEIFE).
Priporofieno po medic, strokovnjakih, rabi se sko-ro v vseh evropskih driavah s sijajnim vspehom proti
vsakovrstni necistosti na polti, sosebno proti kroaienioi in Inskiaastim lisajeui, hra-stara, nalezljivim hrastam, proti rudecemu nosu, od-zebljini, potewja nog, prhljaju aa glavi in bradi. — Bergerjevo milo iz smole inia 400/0 smote iz lesa, in se bistveno razlocuje od vseh drugih smol, ki se prodajajo. — Da se prekanjanju izogueS, zahtevaj dolocno Bergerjevo milo iz smole in glej na zaani zavitek. — Kot neostro milo iz smole za odstra-njenje neftstostij na polti, zoper hraste na polti iu glavi otrok, kakor kot ueprekosljivo kosmetsko milo za vmivanje in kopanje za vsakdanje rabo rabi:
m**%*m™ gliwsia. aito is met*
ki ma 350/0 giiceriue in je fino peifttmaoo.
m   Cm » kuns& wkt mts 35 kr, i tan mi-   >
Glavni razposiljavec: lekarnar G. Hell v Opavn. Glavna zaloga za Gorico pri gg. lekarnarii F. Cristofoletti (Zanetti) in A. Pontoni.
Vabilo na narrfbo
na
prvi avtonomisticki,   Slovanom prijazui dva-t na dan na Donajt izbajajodi politicki casopis
Tribiiiie."
n
Po dolguletnih naporih i veckratnih posku-silj posrefilo se jeslednjife na Danaji ustanoviti veliko dvakrat na dan izhajajoce glasilo o uem-skem jeziku, katerema je prizastopanji avtono-mistiekih idej naloga ua sedeii avstrijskega dr-zavnega zastopstva delovati za naroduo in poii-ticko ravnopravnost uarodov in boriti se zoper narodua nasjlst?a.
Dosedanje drzanjc lista prica o koristi usredoto^enega publicisticnega zastopstva, in le-zofio je na ua§ih avtonomistidkih strankah in na slovanskib krogih ob«e, da se osignra to za splolne njih interese velevaino politiCko pod-jetje po moralnem in graotiitm podpiranji, in da po kolikor mogoce najve^em razsirjenji tega lista ustvari vczilo za narodno svobodo in za pravne terjatve narodnostij.
Zato vabimo vse avtonomisticke kroge in vse slovansko raznmniitvo, da krepko podpira v nem§kem jezikn izhajajoeo 9Tribine8 in da sma-tra nje razSirjenje za sploino korist.
Pogoji za narocbo dvakrat na dan , izhaja-joiega lista so zeld ngodni intake preradn/yeni, da je to glasilo lehko pristopno v najsirse kroge.
Narocuje se: S posiljavanjem po poSti v Avstriji in na Ogerskem: (Jutranji ia vefierni list) za mesee 1 gi 60 kr., za eetrt leta 4 gl. 50 kr., za pol leta 9 gl., za celo leto IS gld. (Vsak dan dvakratno poSiljanje po posti stane za mesec 40 kr. veS.) PosamiSne jutranje §te-vilke veljajo 3 kr. Posamtfne vederue stevilke veljajo 2 kn
Zaloga „TribttneB: Wien, L Domgasse 9.   i
A                 EDINA OBUOENA                 y
OTO^AilNAZAOCET
0          F. BAUMGAUTSER <fc Co.
v Trstu.
Odlifiena z medaljo na svetovni raz-   ^ 5tavi v Parizu 1878.              ; Q
Njegov izdelek es^n^ (tlomaeega ty oceta ima davkarijsko spriCevalo, kji f| oproSSuje davka p» vsem cesarstvn Vf | avstro - ogerskem vsled mratsterskega Ijjl '. prfyoljepja — Wago prve vrste — prav *r | po ceni,
PriperftS* sr<$  j^redno  dober ocet 1 yl cistega vina.
Glavno zastopniltvo za GoriSko -—'¦ I pri gospodu
1       T v I1     fFl* «!    I*
1                        V GORICL
V LJUBLJAM
..Ponrnicr twamaL"
priporoca lastne izdelke naj lepsega „FOTJRNIER-Au.
Lejedeakrat
podaje se tako  ugodna prilika,   da si
za polovieo prave cene  omisli vsakdo
izyrstuo uro.                       f
Velikanskn razprodaja.
PplitiCiie razmere, ki so aastale y cel^j JEyropj,, zadele so tudi §yico; vHled teh razmer se je na stotine delavcev izselilo, tako da je obstanek tovarn jako drom-Ijiv. Tudi najvekaa fabrika za ure, katero smo mi za-utopali, se je zaprla zafiasno, te/ nam je zaupala pro-dajo avojih ur. Te tako zovane iepne ure bo najboljde ure celega sveta, kojih okrovi bo izdol ni iz uajfinejfeega srebrnega nik{}a, so izredno elegantno era\ Iranim giljoiirani, ter so amerikanskega gisteroa. Vsled nelte vlastne konstrukeije ne more *e taka ura uikdar pok^variti, pade lehko na tla, sine se stisnlti, a vendar ura pri tern aid ne trpi.
Proti povzetju, ali vpofiiUatvi male vhoLo, katera je pri VHrtkej bazi ur zaznamovaua, s kateio je placana le pridejpna zlata double urna vorizioa, barzunasti etui, glavni kljufi za ure in delavska pla6a, dobi ysakdo naj-iinejie rep^sirauo uro skoraj ila polovico zastonj. Vse ure so natanko repasirane, er garanttijemo za vsako uro pet let.
V dokaz gotovega jarastva in stroge solid-nosti, prevzemamo a tern dolznost javno, da vsako uepristojeLo uro nazaj vzamemo, in z drugo za-menjamo.
Izpiseli. ur.
1000 fcomador remontolr zepnib ur, katere se pri koziei navija'o brezkljufia, z dvojnjm okrovom in kri* •talnim okrovom, izredno natandno rogulovane; razen tega so tudi elektrogalvani5uo pozlafiene, tako da jill nobeden zlatar ne more od pravo alatih razloCiti;   z
yerizico, medaljonom itd. preje jeden komad gl. 25,2^)10 01.10,20,
1000 komador kra»nih ur na aidro (ankerubr) od najteZjega srebrnega niklja, fokofiih na 13 rubinih, z emciiiranimi kazali, kazalom za trenotke in kristalnim plolLnatim steklom, natanCno repasirane; preje jeden komad gl. 21, zdaj samo gl. 7.25.
1000 komadov mobilnih. ur na vaije (pvlinderuhr> y teikib gilioSiranib okroyih od srebrnega niklja, s kristalnim ploScno.tim stoklom, tekuCili na 8 rubinah, fino repasirane, z verjiico, medRljonom, it) larzunnstim
etuijem, jfden kotnad preje gl. 15 zdaj lo gl. 5,60,
LOOO koniador Washiagtonakih ur na sidro od
lsiotncga srobra, potrjene od o.k. denarncga u-
_„, tekofie na 14rubinih, elektro-galvaniin©pozla-Ceno, da jib ne more nobeden strokovnjak ali zlatar od pravo z|at»h razJoCiti; lino natreuotok rogulovane' in poskuscno. Tob w? stal je preje jeden komad gl. 27, zdaj pa le gl. mof
1000 komadov Washingtcmskih remontolr aepnih ur, od pravega 131btnega srebra odobreiioga od c. k. dcnaraega urada, pod najstrozjim jamstvom na treno-tek repasirane, s kolesjem od niklja in privilcgiranim regulovanjem, tako da ni treba teh i r ^ikdar po-pravljati. Pri vsakej uri da se zastonj tudi jedua zlata doble urna verizica, medaljon, barzunasti etui'inkijuc; vsaka. taka ura stala je preje 35 gl. zdaj pa samo gl. 16.
1000 komadov ur za dame od pravega zlata z lo rubini, preje gl. 40 zdaj gl. 20.
1000 komadov remontolr ur od pravega zlata za gospode *)i gospe, preje 100 gl. zdaj gl. 40.
650 oudnm UT z ropotoem, iino regulovane, dajo se rabiti tudi na pisalnej niizi',,,preje gld. 12. zdaj le 4.80.                                    •    "      '
650 komadov ur z majatnlkom (pendeluhr) v fino zrezljanih gotickih visokih omaricah, navijajo se vsa-ikih oaem (Inij, fipo na trenotek regulovane, lcpe in impozantne. Ker je taka ura po minolih 20 letih so dvakrat vefi vredna, naj bi jo imela vsaka druSina, posebno ker so s tako uro soba olepia. Te ure stale
so preje gl. 35, zdaj se dobi jeden komad za Tso ceno gl. 15.75.
Pri narofiilih za ure z majatnikom (pen-deluhren) priloii naj se tudi mala vsota.
Ya§)oy: LTiren-Ausvcrkauf
you
Philipp Fromm, MM,
WW? Sothenthur mstrasse N.ro 9.
----------.-J^,J!....
\aznauilo.
Na zeljo vseh zupanij sciauskega politic-nega okraja bo obcni zbor in pogovor zoper „reklameB proti cenilnim komisijam dne 14. aprila t. 1. ob 10. uri v Gorici v gostilni „pri trek kronab*, Yljudno yabimo tudi druge za-stopnike zupanij iz druzih okrajev goriskih. -^ Pogovor bode: V kaki razmeri je goriSki okraj v primeri z Istro in s Kranjsko, in kaki pripo-mofiki bi bili nasvetovati in odloCiti.
Zupanstvo Tomaj, 19. marca 1881. ANTON CERNE, zupan.
lidavateij m oagworni nrednik;  $* PODUORWIKi—^isk»; ^w^anska tisltwaa^ y Gorici.