Političen lisi za slovenski narod.
Po pošti prejemi« »elji :
Zu celo leto . . 10 gl. — k za polleta . . 5 „ — „t: za četrt leta . . 2 „ 60 ,,'i
V administraciji velja: Za celo leto . . g gl. 40 kr za pol leta. . . 4 „ 20 „ za četrt leta	2 „ 10 ,,
V Ljubljani na dom pošiljan velj/i 60 kr. več ua leto.
Vredništvo v IlilSerjevi ulici štev. 6.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto.
meriti Be sprejemajo in valji
tristopna vrsta :
8 kr., če se tiska lkrat, i) n u ii 2 n ^ ii u n n ^ n Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi
ne vračajo, nefrankovana
pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravništvo (administracija) in eksf edicija na Starem trgu h. št. 16.
Vstop Čeliov v deželni /bor.
Ne poznamo natanko vzrokov, ki so napotili češke poslance, da so po dolgem pre-stanku zopet vstopili v deželni zbor češki ; vemo za mer in cilj češke opozicije, pa notranje življenje češke politike skriva se deloma vnanjim očem. Čujemo le radostne krike ustavovernega časopisja , ki pojejo nagrobnico pasivni opoziciji.
Če prav sodimo, pričakujejo Čehi prevrata notranje politike, in za ta slučaj hočejo pokazati svoje miroljubje in svojo željo po pošteni spravi. Vstop čeških poslancev nema sam na sebi tiste važnosti, še le okolnosti in zunanji dogodki, v katere je Avstrija zapletena, znajo mu kak pomen dati. Ustavoverni listi smatrajo pa ta korak Čehov kot zmago usta-vovernosti. Mi jim ne moremo pritrditi. Sedaj, ko Be je ves položaj za Slovane na bolje obrnil , gotovo ne mislijo čehi na to , da bi se ustavovercem brezpogojno vdali, saj tega niti prej v mnogo slabšem položaji niso hoteli sto riti. To izrekajo tudi v svoji izjavi, kjer na-glašujejo, da stojč še vedno na prejšnji podlagi zgodovinskega prava , ki je v ostrem nasprotji s sedanjo ustavo. Oni hočejo nasprotni stranki na pol poti naproti priti, in pričakujejo, da se bo oziralo na njih spravedljivost, in da se bo novo ministersvo tako osnovalo, da bo zmožno in voljno, stopiti v dogovore z zastopniki češkega naroda. Tudi ustavoverci vedo ceniti spremenjeni položaj, ki je za Slovane ugoden, in pišejo o Čehih sedaj dostojno, I česar prej nikdar niso bili vajeni ter niso imeli za čehe druzega, ko le zasramovanje in
posmehovanje. Pripravljeni so tudi, nekoliko ozirati se na češko manjšino v zboru, kakor se to godi nasproti našim v kranjskem deželnem zboru, kjer tudi naših nekaj v odseke volijo; na obeh krajih namreč nečejo strune preveč napeti, — da bi ne počila; samo da jim ostane sladko gospodstvo.
Ne verujemo pa, da bi bili ustavoverci pripravljeni, delati opoziciji zdatne koncesije. Dokler jih ne bodo dogodki ali pa krona k temu prisilili, ne bodo si dali dokazati, da se Slovanom krivica godi. Zato ne pričakujemo od vstopa čeških poslancev kakih posebnih vspehov; iatina je, da gre zgodovina svojo pot naprej in da bo tudi Slovanom prinesla boljšo bodočnost; pa zgodovina se ne dela v zborih, odkar je tam v navado prišlo majoriziranje, in odkar je v čast prišel pregovor, da je moč boljša od pravice. Malikovanje moči preneslo je odločitev dnevnih vprašanj na vsedrugačuo polje, in različnim zborom ne ostaje druzega, nego odobravati in potrditi dogodke, ki so se brez njihove volje in pomoči izvrJili.
V kljub carigrajski konferenciji se je vnela vojska, in berlinski sklepi ne morejo braniti, da se danes še nadaljuje; Avstrija se vojskuje zoper voljo avstrijskih parlamentov. Kjer parlamenti niso izraz ljudske volje , kjer še nasprotujejo svetovni zgodovini, tam koraka ona preko njih na dnevni red.
Tudi osoda češkega naroda se ne bo odločila v dež. zboru češkem, in zato ne pripisujemo temu posebne važnosti, ali Čehi sede v zboru ali ne. Kakor Čehi v zboru ne bodo nič posebnega dosegli, tako se tudi ne bo vresničilo upanje ustavkov, da sta zdaj ustava in dualizem za
vedno zmagala. V zborih naj se sklene, kar se hoče, narodi hodijo le svojo pot, oni vedo kje jih čevelj žuli , in žive ideje se ne dado niti z bajoneti, uiti z umetnimi večinami zadušiti.
Iz deželnih zborov.
Deželni /Jior kranjski.
Peta seja, 28. septembra.
Med predsedništvu došlimi vlagami, ki se oddajo raznim odsekom, je tudi interpelacija narodnih poslancev do deželnega predsednika vit. Kaline zavoljo strahovanja in odstave poštarja Čoža pri sv. Roku po Vestenecku; interpelacija , na ktero obljubi vitez Kalina v eni prihodnjih sej odgovoriti, se glasi:
Interpelacija do preblagorodnega gospoda deželnega predsednika viteza Franjo Kalina.
Z ukazom litijskega okrajnega glavarja 4. junija 1877 št. 3099 , je bila volitev volilnih mož št. Vidske občine za volitev treh deželnih poslancev trebanjskega volilnega okraja razpisana za 23. junij 1877.
Dan pred volitvijo, to je tedaj 22. junija 1877 se pripelje v štirih vozeh več gospodov, mej njimi gospod litijski okrajni glavar vitez Vesteneck, baron Taufierer, gospod c. kr. za-tiški davkar Lileg in dr. proti pošti gospoda Jauez Čoža pri st. Roku poleg št. Vida. Srečajo ga , ko se ravno s polja pripelje proti svojej hiši. Gospod Vesteneck ga ustavi in nagovori : ,,Morgen ist die \vahl in Sittich, und ich bore, dass sie mit der geistlichkeit halten und national \viihlen wollen." „Dass \verde ich
se navaja ta okolnost, da nikdar ni svedokov imenovala tožencu , ki so zoper njega pričali. Pravijo, da tako ravnanje je bilo vir neizmernih ovadeb. V resnici je stvar vse drugači.
1.	Že Tornuemadova pravila 1. 1848 govore o tem: „Zvedelo se je, da velika škoda in nevarnost preti na osebi in premoženju pričam in osebam, ako bi se njih imena objavila, kakor je skušnja učila in še uči, da so bile nektere priče od krivovercev umorjene, ranjene in pretepene".
2.	Tudi Leopold Ranke je v tem pravo zadel rekoč, da je bilo pri inkviziciji zamolčanje prič in tožnikov zato uvedeno, da so bili varovani preganjnnja bogatih in mogočnih ukri-vičencev,
3.	Prav isto je izrekel Lenormant: „Po večem so spadali tožniki k nižjemu ljudstvu in po tej postavi (zamolčanja imen) so bili branjeni preganjanja imenitnih iu mogočnih družin."
4.	Da so ti učenjaki dobro videli, so razvidi iz Llorenta, ki poroča, da so pod Karlom V. kortesi valladolidski zahtevali imenovanje prič pri iukviziciji, ker ono sedaj ni več ne-
0 inkviziciji.
(Po Ilefelu pr. P. Chrys6gon M.)
(Dalje.)
X. Tudi pri obsojevanji je morala inkvizicija jako previdno ravnati, kar marsikdo premalo ceni.
1.	Vsaka obsodba se je imela dati v pregled okrajni inkviziciji in najvišjim oblastim : velikemu inkvizitorju, višjemu inkvizijskemu svetu v pritrjenje in še le po zadobljenem po-trjenju zamogla se je obsodba izvršiti; potlej je bila obsodba gotova.
2.	Veliki inkvizitor je moral od prve sod-nijske stopinje prejete izvirne akte številu prav-doznancev izročiti v pregled, ki so pod imenom konsuleutov pri veliki inkviziciji opravljali posel advokatov ali odvetnikov, nikakor pa niso bili uja uradniki.
Llorentu se tožbe vredno zdi to, tla pri glasovanju niso smeli glasu oddati, ali kaj ta-cega se ne dobi na celem svetu ne.
3.	Kakor so bili nepristranski bognslovci po zdetju prašani, preden je bil toženec v zapor det, so-li njegove izjave krivoverske ali ne, tako so bili potem, ko so bile po zasli-
šanju obdolženca in prič sumljene izjave bolj pojasnene in določene, kvalifikatorji v drugo vprašani za svoje misli, ali je po danih pojasnilih natezaui stavek krivoversk ali ne.
4.	Toženec je imel pravico sodnike okrajnega sodišča, kakor se pravi perhorriscirati, to je zavreči in višji svet je bil zavezan druge nastaviti, kakor so velevala pravila Valdesova velikega inkvizitorja od 1. 1561.
5.	če ni bilo nikake lastne izpovedbe, je bilo prav težko, dolžencu krivoverstvo ska-zati; v tem pripadu je pa že Torquemado največjo previdnost iu natankost oklical za postavo.
6.	Da je imel vselej tudi zadevni škof ali njegov namestnik sodelovati, kadar je šlo za obsojenje, je razvideti na mnogih krajih pri Llorentu; vendar se ne mire natanko določiti, kako daleč da je segalo njih delovanje , ker Llorente stvar prezmedeno in nejasno pripoveduje.
7.	Vrh tega jo tudi znano, da so papeži španjskim nadškofom velevali, da sprejemajo pritožbe proti obsodbam in da so naposled sami neštevilnokrat take pritožbe devali pred svojo kurijo v Rimu.
XI. Kot tehtno očitanje zoper inkvizicijo
thun," odgovori g. Čož, „nach meiner ueber-zcugung werde ich wahlen."„Wi8sen sie nicht" ga zavrne g. Vesteneck , „dass sie ein k. k. beamte sirnl, und mit der regieruug halten miissen." G. čož mu reče na to: „Ich halte ja mit der regierung, und \veiss, dass sie von mir nich veriaugt, dass ich auders als nach meiner ueberzeugung \viibleu soli; ich kann nicht anders \viiblen als natioual, und kanu meiner nation nicht untreu \verden." „Gut", odgovori g. Vestenck, „dann gebe ich ihneu mein wort, dass sie die post verlieren werden."
Po tem razgovoru se gospodje razidejo. Pripoveduje se, da se je g. Vesteneck od tam naravnost v Višujo goro podal, iu tam na poštno direkcijo v Trst telegrafiral, naj nemudoma pošljejo komisarja preiskovat Čoževo pisarno.
Ko so drugi dan popoludne ob 4. uri občinski možje v Zatičini zbrani, da bi volili volilne možje, Be pripelje, gotovo po nalogu g. poštnega direktorja Bauerja, poštni komisar g. ltatoliska, kateri je, kakor je to zuano, prej ta dan, to je 22. junija 1877 še v Vipavi bil, in hoče nemudoma vzeti seboj g. Čoža, da bi šla pregledovat pisarnico. Velika množica navzočih volilcev izreče odločno, da mora Čož, preden odide , temveč svojo dolžnost spolniti, in se volitve udeležiti, ker so ga vsi volici jednoglasno za volilnega moža voliti hoteli, kar se je tudi zgodilo.
Po volitvi se g. poštni komisar Katoliška in g. Čož odpeljeta k. sv. Roku, kjer ima čož hišo in pošto. Mej tem, ko poštni komisar Katoliška preiskuje pisarno , se vstopita na prag dva žandarma, česar se Čoževa 70 let stara žena močno prestraši, misleč, Bog vedi, kaj se je mož pregrešil, da žaudarma na pragu stražita.
Komisar uij našel nobenega najmanjšega nereda v pisarui, iu je pri odhodu Čožu na uho pošepetal: „Die kanzlei ist ganz iu der ordnung, nur das ist nicht reeht, dass sie klerikal gesinnt sind.
Čož, ki je bil v Zatičini izvoljen za volilnega moža, kakor uže poprej večkrat, je bil 7. julija v Trebnjem od voliluih mož voljeu v volilno komisijo in je glasoval za narodne poslance. — Ali uže 2G. julija 1877 se je Bpol-nilo žuganje g. Vestcneckovo, zakaj od tega
varno, razun ko bi bil dolženec vojvoda, mejni grof, škof ali prelat.
5. Ta previdnost zamolčanje prič je pa potem izgubila mnogo svoje nevarnosti s tem, da je obdolžencu na prosto dano bilo, da imenuje tiste osebe, ki jih ima za svoje sovražnike in katerih pričanje ovrže.
Mogoče je bilo, da je obdolžeuec tu mar-sikako osebo označil, ki mu je bila sicer sovražna, ki pa proti njemu še pričala ni, kakor omenja Llorente; a na tem tudi nič ležeče ni bilo, ker so to prešli; veliko pa je bilo na tem ležeče, da je vsak toženec prišel do pravice, da svoje osebne sovražnike od pričanja odrine.
Da je pa moral to svoje odrinenje prič z razlogi podpreti in spričati, se ume samo ob sebi.
Po drugi strani je bila sodnija vezana, da je o takih pričah, katerih točenec ni overgel, sama iziskovala, če mu niso osebno sovražne.
(i. Na dalje je šla tožencu jiravica, da je smel navesti vrsto razdolžnih svedokov , ki so morali biti od inkvizicije zaslišani, ako bi jih bilo treba celo v Ameriki iskati, o čemur Llorente zgled navaja.	(Dalje sledi)
dneva je datiran dekret poštne direkcije v Trstu št. 0426, kateri se takole glasi:
K. k. Post - Direction Triest und Kiisten-land. Nr. 5426. Triest 26. juli 1877. An den k. k. Postmeister Ilerrn Johan Tschosch in St. Rochus. Man findet sich bestimmt, Ihnen den Dienstvetrag zu kiindigen.
Bis zur Wiederbesetzung der bei dem k. k. Postamte in st. Rochus in Erledigung gekommenen Postexpeditenstelle, welche vor Ab-lauf der 6 monatlichen Kiindiguugsfrist crfolgen, und fiir welcbe gleichzeitig der Goncurs aus-gesehrieben wird, haben Sie den Postdienst eut\veder selbst zu versehn, oder durch einen gepriiften und beeideten Postexpeditor auf Ilire Rechnung und Gefalir besorgen zu lassen. Bauer m. p."
Gospod Čož je poštenjak skozi in skozi daleč okolo sloveč, star je uže 74 let, pošto je oskrboval črez 30 let, in uij se nikdar pri njem ui najmanjša nerednost pokazala, pač pa so poštni komisarji večkrat hvalili ga zarad njegove uatančnosti, zarad snažnosti iu lepega reda v njegovej poštnej pisarni. Nij se tedaj čuditi, da je ta nepričakovani in neza-služeni udarec, ki je prišel kakor blisk iz jasnega neba, tega poštenega starčka primoral obrniti se dne 27. septembra 1877 do c. kr. poštne direkcije v Trstu z naslednjo prošnjo:
„IIohe k. k. PoBt-Direction in Triest. Mit hoher Zuschrift vom 26, Juli 1877, Z. 5426 \vurde mir die Postexpedition in St. Rochus gekiiodet, mit dem Bedeuten, dass nach Ablauf von 6 Monateu die faktisehe Abuahme der Expedition stattfindeu \verde.
Diese Anorduung kara plotzlich und ganz unvermuthet; sie uberraschte mich gcNviss sehr unangenehm; die Beviilkerung von der Pfarre St. Veit, des Bezirkes Sittich, man darf sagen des griissern Theiles von Unter-krain aber lorseht nach den Ursachen, welche eine so aulfiUige Kiindigung bewirkt haben konnten, und ergeht sich in Muthmassungen, \velcbe die Khre meines Ilauses zu verletzen und mich als GescluLftsmann zu schiidigen ge-eignet sind.
Bis zum Greisenalter wusste ich die Khre meiues Ilauses zu be\vahren. Ich kann nicht gleichgiltig bleiben, wenn jetzt durch eine hochst aulTallende Verfiigung der hohen k. k. Post-Direction, — die allgemein als eine mir verhilngte Strafe, somit als die Folge eines Vergehens gedeutet wird, meine Ehre arg blossgestellt erscheiut, sondern bin verpflichtet zur Wahrung der Ehre, resp. zur Rehabiliti ruug derselben, zu bitten: Eine holie k. k. Post-Direction geruhe mir jene Griinde be kanut zugeben, die Ilochselbe veraulasst haben, mir dio Poste.vpedition zu kiindigen. Laibach, 15. September 1877. S teškim srcem je zdaj g. Čož čakal odgovora na to svojo opravičeno prošnjo, ali čudo! — Čeravno je preteklo uže celo leto, on še zdaj nema nobednega rešila. To kaže, da se je c. kr. poštnemu direktorju gospod Bauerju veliko bolj mudilo o tem, da je narodnega volilca v preiskavo dejal in tako ne-postavno vplival na izid volitve , kakor pa, da bi upravičene pritožbe po uradnej svojej dolžnosti rešil.
Ker je ta grozna dogodba po celej deželi največjo seuzacijo naredila, in ker se še dan denašuji ljudje povprašujejo, kako jo to v ustavuej državi mogoče, in ker je dotična stvar v obče velike važnosti tudi za to, ker se ljudstvo demoralizira, ako vidi, da vladni organi tako brezpostavno postopajo, obračamo se do gospoda deželnega predsednika z interpelacijo :
1.	Ali bi ne blagovolil gospod deželni predsednik svoj vpljiv obrniti na to, da se pojasni, s kako pravico je c. kr. okrajni glavar vitez Vesteneck naprej zažugal g. Čožu, da izgubi pošto, če bo narodno volil; —
2.	zakaj Be je ukazala preiskave njegove pošte ravno na dan volitve volilnih mož; —
3.	zakaj sta bila brez vsacega vzroka postavljena dva žandarja pred njegovo hišo; —
4.	zakaj mu je bila precej po volitvi deželnih poslancev pošta vzeta, čeravno v njegovem uradovanje nij bila najdena nobedna nerednost; —
5.	Zakaj ne dobi gospod Čož rešila svoje prošnje ?
Ljubljana, 28. septembra 1877. Za tem pride več poročil deželnega odbora o prošnjah občin za dovoljenje priklad ua davke, ki se oddajo gospodarskemu odseku, poročilo deželnega odbora o prezidauji bolnišne podružnice na Poljanah pa finančnemu odseku.
Vitez Vesteneck utemeljuje svoj predlog o prenaredbi šolske postave poznanih nič vrednih frazah, in nemškutarji glasujejo zii-nj in za volitev šolskega odseka.
Poslanec gosp. Oton Detelja vtemeljuje Bvoj predlog o prestanku realne gimnazije v Kranji tako le:
»Sedanja vlada se ponaša, da je šolam prav prijazna, in da pospešuje napredek in razvitek šolstva, kolikor mogoče, zato je ukaz ravno te vlade, da naj gimnazija v Kranju preneha — jako osupnil, iu ljudstvo na Gorenjskem močno iznemiril.
Prašali smo se, kako da ravno gimnazijo v Kranji ta osoda zadene, ktera že 16 let obstoji iu v ktero od leta do leta več učencev ustopi. Bilo jih je zaduje leto čez 90, to je dvakrat toliko kakor ua kočevski gimnaziji — in na mesto da bi poleg zdrave logike bili zaprli gimnazijo na Kočevskem, je vlada kranjsko gimnazijo obsodila, da mora prenehati.
Občno mnenje je, da ta gimnazija zato mora prestati, ker je slovenska, in da se tako tudi kaznuje mesto Kranj zato , ker je tam narodna večina volila narodnega poslanca za deželni zbor vkljub agitacijam in pritisku ua-sprotue stranke. Vlada je na ta način hotela zadeti, kakor Nemec pravi „zwei Uiegen auf einen Schlag". — Al ta hudi vdarec ni zadel samo slovenske gimnazije in mesta Kranj, zadel je prav občutljivo vso gorenjsko stran, zadel je toliko marljivih davkoplačevalcev, da, zadel je mnogo uadepolnihih mladenčev, da je sveta dolžnost deželnega zbora v tej reči kolikor mogoče si prizadeti, da se odvrne od gorenjske dežele ta krivita.
Prepričan Bem, da bode ves deželni zbor pripoznal važnost mojoga predloga, vsaj je tudi nam nasprotna stranka za šolstvo močno vneta in ue more apatična ostati, če se v naši domovini šola zapre, katera je tako važna in potrebna.
Ker se naši stranki zmirom očita da je šolstvu neprijazna, se bo morebiti Jreklo, da se liotegujemo za gimnazijo v Kranji le zato, ker je slovenska. Ali, gospoda moja, krivično je misliti, da smo mi zarad protivniki šolskega napredka. Narodni možje in posebno častita duhovščina ua Kranjskem je za šolski razvitek že delala v tistih časih — ko je vlada pri nas šolstvo popolnoma zanemarjala in ko se je za šolstvo komaj deseti del stroškov odmerilo, kakor se potrosi sedaj.
Mi smo lo nasprotniki tistemu prizadevanju, ki hoče šolo rabiti za sredstvo , da bi se naše ljudstvo germanisiralo, in ktero nameruje s časoma krščanstvo iz šol odpraviti —• in
morebiti namesti lepih kristjanskih naukov in kristjanske morale, ktera prekosi v krasoti in velikanstvu vse filosofiČne sisteme — v šole vpeljati Darvinove opične teorije.
Mi nikakor ue uaaprotujemo zdravemu in pametnemu šolskemu napredku, nasprotujemo le prenapetemu zahtevanju šolskih fanatikar-jev, kteri bi hoteli v najrevnejših vaseh med strgane lesene koče na stroške ubogih kmetov šolske palače zidati, in kteri bi najrajše otročiče, ki so komaj iz zibelke izlezli, že tje ua šolsko klop posedali in tam tako dolgo otroka dresi-rali, dokler je dozoril za vojaščino in mora knjige s puško in šolo s kosamo zamenjati. —
Mi smo prijatelji šolskega napredka, to še enkrat ponavljam, iu ker vidimo žalostne nasledke, ktere bo prenehanje Kranjske gimnazije imelo in kateri so se že letos v tem pokazali, da v Ljubljani 40 učencev niso mogli sprejeti, ker soparalelke I. razreda preuapo-njene, — uzdignemo svoj glas in zahtevamo pravice.
Siavni zbor! Ministerstvo in stranke pridejo in gredo v večnem tiru časa, le narod ostane in to , kar mi storimo v korist in za blagor naroda in drage naše domovine, to bo zapisano z zlatimi črkami v zgodovini kranjske dežele, in starodavno mesto Kranj iu narod na Go-renjskem se bo, ako se nam naš namen posreči , hvaležno spominjal še v poznih časih, kader od nas uobenega tukaj ne bo, in gimnazij v Kranji bo naj lepši večni spominek, da smo se danes tukaj zedinili o sklepu na korist mile domovine.
Nadjam se torej, da bodete vsi glasovali tako, kakor zahteva blagor in korist ljudstva, in toraj tudi dolžnost iu čast deželnega zbora."
Potem stavi predlog naj so njegov nasvet izroči šolskemu odseku v pretres, kar se tudi sprejme.
V	šolski odsek se volijo izmed nemšku-tarjev : baron Apialtrern , vit. Gariboldi, dr. Schrey (načelnik) iu Vestenek, izmed narodnih poslancev pa gospodjeKlun (načelnikov namestnik,) Detelja in dr. Vošnjak.
V	imenu finančnega odseka poroča Dežman o proračunu norrnalno-šolskcga zaklada za 1. 1879. V splošni debati se oglasi dr. Scbafler s predlogom, naj bi se deželni odbor potegnil tudi za to, da bi so pripravnica za učiteljice že v prihodnjem letu zidati začela. Poslanec gosp. Klun pristavlja temu predlogu, naj bi se iz moralnih ozirov ne zidalo tako , da bi bili pripravnici za učitelje in učiteljice pot eno streho, ker je že zdaj slišati o pogostih nepristojnostih. Dr. SehalTer ugovarja, da bi bilo to draže. Deželni predsednik vit. Kalina zavrača dr. Schalferjevo očitanje o tem, da bi vlada deželo kranjsko glede učiteljskih pripravnic zanemarjala. — Predloga se odložita za glasovanje na dotičnih mestih.
O kočevski šoli se oglasi okrajni glavar Dollhof za povišanje plače 3. učitelja od 150 na 500 gld., 4. pa od 400 na 450 gld. in podpira svoj predlog z dragino, ki je v kočevskem mestu. Poslanec gosp. K 1 u n so potegne za k a te he te. Kočevski ima, dasi na dveh šolah podučuje, na deški in dekliški, plačo le 40 gld. na leto, po drugih šolah imajo kateheti po 105 celo 125 gld. na nekterih pa nič. Plače toraj ob enakem delu niso enake. Zato stavi predlog: „Deželni odbor naj pretresa različnost plače gg. katehetov na 4razrednih šolah in potrebno vporabi, da bi se te plače povsod enako vravuale."
Poslanec dr. P o k 1 u k a r omeni, da je po šolski postavi najmanjša plača učiteljev po 400 gld. na leto; to plačo so tudi nektere ob-
čine obdržale. Če bi se pa v Kočevji povišale I plače, bilo bi dosledno, da se tudi drugje, in to bi priklado za normalno-šolski zaklad, ki zdaj že znaša po 18"/,,, še više potisnilo, da bi bilo treba plačevati morda po 20 ali še več odstotkov.
Dr. Schrey predlaga, da bi se za letos ta reč odložila iu deželni odbor še le po natančnih pozvedbah prihodnjemu deželnemu zboru stavil svoje predloge o povišanji plač. Ta predlog kakor tudi g. Klunov He sprejmeta, Doll-hofov pa pade.
Prošnja učiteljev ljudske šole v Krškem za poboljšek se zavrže, pri poročilu o šoli pod Vdlikim Gabrom pa se vname živahen razgovor.
Prvi se oglasi poslanec gosp. Klun pri-povedovaje jako mikavne reči o vstanovi te šole, ki se je od one v St. Vidu le odlušila. Šentviška šola je od nekdaj slovela kot ena najboljših, zato so vsi stariši Bvoje otroke prav radi pošiljali va-njo. Še ko je bila manj razširjena, jo zadostovala vsi fari, zakaj bi zdaj ue, ko iiua že tri učitelje ? Šol a v Velikem gabru se ni ustanovila zavoljo potrebe, tudi ne po volji prebivalcev , marveč le po volji Ve-steneekovi in njemu udauega župana „pod Gabrom", kteremu je Vesteneck rekel, da dokler bode on okrajni glavar litijski, bode tudi ta župan ostal pod Velikim gabrom. Ta župan s svojim stričnikom, ki je proti postavi občinski svetovalec, županuje že več let, pa ni še nikdar sklical nobene seje in ljudje še ne vedo, kteri so občinski odborniki. To se je pokazalo celo nedavno, ko je g. deželni predsednik obiskal ta kraj. G. Vestenek jo to poročil županu s pristavkom, da naj se tam v imenu občinskega odbora pokloni g. deželnemu predsedniku. Župan je prišel s svojim stričnikom in še enim odbornikom, ki ž njim v en rog trobi, drugi odborniki pa zato niso vedeli in okrajni glavar je kar može, ki bo ravno tam bili, poklical ter gosp. deželnemu predsedniku predstavil kot občinski zastop podgaberski. Ti so se po navodu okrajnega glavarja zahvalili za novo šolo, drugi pa o tem niso nič vedeli in so hoteli celo podpisati posebno peticijo ali prošnjo do vlade zoper to, pa g. Vesteneck je prepovedal nabirati podpise za njo; po kteri pravici ? to sam ve, vsakako pa to čudno pojasnuje peticijsko svobodo v Avstriji. Predloga, p»avi govoru ik, ne stavi nobenega, ker bi bilo to brezvspešno, hotel je le pojasniti, kako se ravna z ljudskimi željami, in kako se javno mnenje dela.
Vesteneck je po tej tožbi v silni zadregi. Ker svojih grehov ne more tajiti, skuša dokazati, da je šola „pod Gabrom" potrebna zavoljo preobširnega šolskega kraja; tudi se ljudstvo ni upiralo vstauovitvi te šole, ampak župani so za njo prosili. Vladni svetovalec, gosp. Hočevar govori nekaj, kar bi imelo potrditi besede Vesteneck o ve iu potrebo te šole, a vendar tudi pravi, da se šola le zavoljo ugovorov dotičnih občin ni mogla prej ko letos napraviti. Poslanec g. Klun, naslanjajo se ua to izjavo, koustatira, da je vladni zastopnik potrdil le njegovo trditev, da so so občine tej šoli ustavljale, da toraj Vesteneck uima prav, ko je rekel, da so občine želele to šolo. Sicer pa on ue nasprotuje vstauovitvi šole, ampak le načinu, kako so je to zgodilo.
Poslanec g. Svetec potrdi vse, kar je poslanec g. Klun govoril. Tudi k njemu so hodili ljudje, da bi jim naredil pritožbe, pa Vesteneck je vse peticije prepovedal. Govornik slednjič povdarja, da no želi druzega nič, nego da bi se z ljudstvom bolj človeško ravnalo, kakor to dela Vestencck.
Vesteneck na vse te tožbe zopet ne v<5 nič druzega odgovoriti, kakor da se kmetje vstavljajo vsemu, za kar morajo kaj plačati.
Dežman zagovarja Veatenecka glede tega, da ua Klunove in Svetčeve besede ni nič odgovoril, ter pravi, da vsak govornik misli, da so njegove besede evangelij. Tudi reče, da Vestenek ni prepovedal peticije zoper šolo „pod Gabrom", češ, da v vsi Avstriji nobeden okrajni glavar ne bo kaj enacega storil, ker bi se s tem dal v roke nasprotnikom. Na Svetčevo opazko odgovori s tem, da proBi tudi on, naj bi narodujaki bolj milostljivo ravnali b tistimi župani, ki niso narodni. (Smeh.)
Poslanec dr. P o k 1 u k a r na to konsta-tira, da je Vesteneck pač res nabiranje J odpisov za peticijo pismeno prepovedal in s kaznijo žugal; o n sam je imel v rokuh d o t i č u o pismo s podpisom Vesteneckovim in ga, če treba, dobi za prihodnjo Bejo, da ga pokaže. — (Strmeuje in klici „čujto.")
Za šolo v ltadoljci govori grof Thurn, pri poročilu o šoli v Metliki se oglasi poslanec gosp. Navratil z nasvetom za petega učitelja, ker je število otrok za štiri preveliko. Okrajni šolski svet v Črnomlji je potrebo tega učitelja tudi res pripoznal, a deželni šolski svet je zavrgel njegov nasvet.
Dr. vitez Savinšek ugovarja temu, češ, da se bo po napravi šol v Drašicah in ua Itado-vici število učencev v Metliki zmanjšalo. Navratilov predlog — pravi — meri le na to, da bi se sčasoma odstranil nadučitelj Šturm , ki je narodnjakom zato trn v peti, ker je svoj glas dal Hočevarju.
Poslanec gosp. Navratil se Čudi, kako da more vit. Savinšek govoriti zoper šolo lastnega rojstnega kraja. Nadučitelj Šturm, kterega on tako hvali, je bil od deželnega šolskega sveta pokaran zavoljo tega, ker je svoje dolžnosti do šole preveč zanemarjal. Poslanec gosp. Klun enako zanika tu kake osebne namene, ker bo po Vesteneckovem predlogu o prenaredhi šolske postave to mesto dobil tako kak ljubček ustavoverne stranke.
Ko je še Dežman nekaj ugovarjal in narodnjakom očital pristranost, poslanec dr. V o š-njak pa konstatiral to, da je vladni komisar sam v finančnem odseku pripoznal, da je Šturm slab učitelj, pri glasovanji nemčurji vržejo Navratilov predlog. Posebno blamira se pa vit. Saviušek s svojimi predlogi, ker za-nje še nobeden nemškutar nc vstane.
Po vsem tem se sprejme dr. Šafarjev predlog o zadnji pripravnici, Klunov dostavek propade, pač pa obvelja njegov nasvet o vredjenji plače katehetov.
Konečno zbornica potrdi proračun normalno šolskega zaklada in seja se zavoljo pozne ure (3i na tri J sklene; ostale točke se prihranijo G. seji, ki je danes 1. oktobra.
lliilioviiiski zbor.
V b u k o v i n s k e m deželnem zboru, kjer sede sami uradniki in nekaj velikoposest-nikov, pa noben kmet, noben meščan , noben svoboden državljan srednjega in kmečkega stanu, in je tedaj bolj podoben kakemu političnemu uradu, nego ljudskemu zastopu, govorilo se jo v nemškem in romunskem jeziku. Nemški ne umeje drug v deželi, ko judjo v črnovčah iu uradniki, o rusinskem jeziku in rusinskih zastopnikih pa, ki bi morali zastopati polovico prebivalstva, ni nc duha ne sluha.
Iz Bosno.
Naši vrli vojaki so 28. Beptembra vzeli mesto Livno brez posebno velikih zgub. Vtem boju se je zopet odlikoval naš domači (Kuh nov) polk št. 17', kteremu sta bila lahko ra njena major Kerček in častnik Sever pa stotnik Salomon. Tudi so šo ranjeni: major Mirkovič 79. batalijona deželnih strelcev in kakih 20 do .'10 mož z mrtvimi vred. Vojvoda Virtemberški, ki jako hvali hrabrost naših vojakov in njihovih voduikov, o tej zmagi 28. seotembra poroča 20. t. m. došle bo 7. divizija pod geueralom Miillerjem, brigada Csikosova in ena topničar ska baterija iz Jezera, Travnika, Sarajeva in Prologa v okolico mesta Livua, ktero bo od vseh strani zajeli. Vstajniki bo naše sprejeli 26. t. m. s streli ter so Bkušali pobegniti proti Glamocu, pa zastonj. 27. t. m. bo naši mesto še bolj oklenili ter se združili z brigado generala Csikosa. Ob polu osmih zjutraj so za čeli z vsimi topovi streljati na mesto, kar so morali pa zarad goste megle in deževanja zo pet opustiti. Samo baterije 1. iu 3. gorske brigade in topovi brigado Csikosove, ki so bili nastavljeni pri samostanu Gorici in na višavah proti zahodu, so nekoliko vspešno streljalo na mesto. Ob štirih popoludne pa bc je megla vlegla , in streljanje so je iz vseh 38 topov zopet pričelo ter veliko škode napravilo zlasti v gorenjem mestu, kjer bogatejši Turki stanujejo. Sovražnikove čete so po kratkem boju za podili v mesto nazaj. Vspeh naših baterij je bil tako silen, da je 28. t. m. zjutraj, ko se je hotlo streljanje še bolj od blizo nadaljevati, prišla deputacija iz mesta z naznanilom, da se mesto vda, in že ob 9. uri bila je med veselim krikom naših vojakov c. k. zastava na stolpu gorenjega gradu nataknjena. Plen je jako obilen. Okoli 100 redifov (turških reser-vistov) se je včeraj in danes vdalo.
IzZvornikaje 25. septembra prišla deputacija v Tuzlo z naznanilom, da se mesto na šim vda. Turki so odložili orožje in kristjani bo prevzeli Btražo pri topovih ; mufti je pobegnil v Srbijo. Zvornik bo zasedel oddelek Bienertov, Szapary se je pa iz Tuzlo vrnil v Doboj in se bode od ondod Bkoz Krivajo dolino obrnil proti Sarajevu. Med Dobojeni in Maglajem osnovala se je pošta, ktero spremljajo dragonarji, da odbijajo napade. Brigada Zachova se je obrnila proti Petrovcu, da do vrši zvezo z generalom Samcem. Glasoviti Pos-derac se je z 200 možmi generalu Reinlilnderju vdal; vstajnike, ki bo se po hribih potikali, so krščanski vstajniki poiskali in prepodili. Kra jina je pomirjena.
27. septembra je reservini polk št. 33 kot prednja straža 33. divizije došel v Zvornik iu ga zasedel. 28. sept. je prišel tje štab 4. armade , potem pa še 31. divizija. Deputacija imenitnih prebivalcev je pri vhodu sprejela poveljnika in v mestu je kaimakam (sodnik) izrekel, da se mesto podvrže. Ob eni ao natuk-nili cesarsko zastavo na trdnjavi; našli so tam 41 topov in mnogo streljiva; razoroženje prebivalcev se je jelo vršiti. — 28. sept. vzeli so naši po 5dnevneni srditem boju in bombardiranju tudi Klobuk v Hercegovini. Vstajniki, ki so imeli tam zadnje zavetje , so se strahovito branili ter zgubili mnogo ljudi. Našim so bili 4 častniki s 5 možmi ubiti in ranjeni.
Z osvojitvijo Zvornika je zasedenje za zdaj dovršeno in naši bodo predno stražo pomaknili le do okraja Novi Pazarskega. Zdaj se bo pričela vreditev uprave v zasedenih deželah. Osnovala se je v ta namen na Dunaju posebna komisija, kteri bode načeloval naš rojak baron Žvcgelj, glavni poročevalec pa bo tudi Slo-
venec, konzul Vašič. Ogeraki list „Ellenor" piše, da ae bode za upravo v Bosni k večemu daroval 1 milijon gld.; dovoljenih 60 milj. gl. za vojno sicer no zadostuje, vendar pa stroški niso tako veliki, kakor trdijo nekteri liBti.
Politični pregled.
Avstrijske dciclc.
V	Ljubljani 1. oktobra. C'e.N»e so 20. t. m. opazovali vojaške
vaje tirolskih deželnih strelcev pri Grosaen-sassu, popoludne pa so v Sterzingu sprejemali avdijence. Zvečer ao se podali v Inšpruk, kjer so bili od prebivalstva z velikim veseljem in navdušenostjo sprejeti. V Bvojem nagovoru je župan Dinter povdarjal, da 500 letno združenje dežele tirolske z Avstrijo je uajbolje poro štvo za to, da se Tirolam nikdar ni treba bati ločitve od drugih preljubljeni cesarski rodbini zvesto vdanih dežel. Cesar so odgovorili, da jih prav jako veseli bivati na Tirolskem in da zvestoba iu hrabrost prebivalcev sta porok da bode Tirolska tudi za naj>rej z ujihovo državo ostala zedinjena. Deželuim strelcem so cesar pismeno izrekli Bvojo zahvalo in priznanje za izvrstno izurjenost v vojaški službi.
]%a Češkem bodo imeli 2. in 5. oktobra volitve za državni zbor. Izmed Mladoče-liov se med kandidati, ktere češki listi priporočajo volilcem, nahajajo Sladkovski, Trojan in Julij Gregr. Vsi drugi so dosedanji staroče-ski kandidati in poslanci. Kakor smo unidan poročali, sklenili bo Staro- in Mladočehi sogla sno , da v državni zbor pod to sistemo in tem ministerstvom ne gredo. Dunajski listi obravnavajo zdaj zahteve Čehov prav obširno. N. fr, Presse," ki se je sicer vedno rogala debelo-glavnim Čehom, pravi , da bo da o sedanjem stališču Čehov govoriti. „D. Ztg." piše, da so se začeli vsled spremenjene taktike Čehov Madjari bati za svojo politično hegomonijo (nadvlado), in „Fremdenblatt" trdi, da Andra-ssy ne bode šel v Berlin (za jioročnika), če bode moral odstopiti, ampak na svojo grajš-čino v Terebes. O drugih ministrih piše »Pester Lloyd", ki je glasilo Andrassya, da še nikakor ni gotovo, da bi ponovljeno ministerstvo Auerspergovo stopilo pred državni zbor, in „N. fr. Presse" k temu pristavlja , da že zdavnej ni več tajno, da bi se moglo to ministerstvo še dolgo držati.
V nanje države. Nemškil vlada ni zadovoljna, da bi socijalističua postava, ktero ravno sedaj kuje državni zbor, veljala Batno do meaeca marca 1. 1881, ampak zahteva 5 letni obrok.
■luski gneral Kauifmanu je dobil povelje ustaviti pred 14 dnevi zaukazano razoroženje iu razpust Turkestanske armade, ker si; še ne ve, kako da se bodo razmotale razmere med Angleži in Afganistanci.
Hitlijunski listi so pisali, da so se obravnave med papežem iu vlado nemško razbile. To pa menda ni rea. Razmere so sicer )ako zamotane in zato se obravnave vršo jako počasi, ]>a dosedaj se obe oblasti v svojih nazorih strinjate. — Papež vsaki dan daje avdijence.
Domače novice
V	Ljubljani t. oktobra. (Zlato, maše prek. o. Jienvmula Crobatlia)
vdeležilo se je silno veliko občinstva, ki je s tem pokazalo svojo ljubezen m spoštovanje do g. jubilanta, kterega naj nam Bog ohrani še mnogo let.
(Vstanovo za ranjene vojake kranjske ali njihove rodbine) napravil je okrajni glavar pl. VVurzbach, ki je v ta namen deželnemu pred-aedništvu izročil obligacijo za 1009 gld.
(F Ljubljanico padel) je v nedeljo pri av. Jakopu neki otrok, kterega je pa pogumen deček arečno iz vode izlekel.
(Prodaja goved.) Kmetijaka družba bo v sredo 9. t. m. na dvorišči gostilne „zum Baie-risehen Ilof' na Dunajski cesti ua očitni dražbi prodala 10 juncev Muriškega (sivega) plemena. Na prodaj ae bodo postavila za polovico tiste cene, ki jo je družba za nje dala. Kdor kako tako živinče kupi, se mora zavezati, da ga ob drži vsaj dve leti za pleme.
Razne reči
—	Ilud potres je bil 23. sept. v Seuji od 9. do 11. ure zvečer; zemlja se je stresla 21 krat, in sicer uekterikrati jako močno. Ljudje so prestrašeni bežali iz hiš, kterih eno so dobile jako velike poke. S streh je opeka padala, druge posebne škode pa ni bilo.
—	Velika po voden j je bila te dni že v drugo v Miskolcu in Jegru na Ogerskem, kjer se je podrlo več hiš; razun tega imajo še zlasti kupci jako veliko škode.
Eksekutivne dražbe.
1.	oktobra: 2. Grašič h Pritnskovega, 2. Gaš-perlin iz Poženka, oba v Kranji. 2. Eržen z Srednjega Hrda L Jusovič iz Puštaln, 1. Žontar iz Virmažev, vsi v Loki. 1. Povše iz Dobruške vasi v Krškem. 1. Sinerdu in Cepirla iz Ktila, Sabec iz Sele, 1. Kapel iz Stare Sušiee, 1. Nagode iz tiraš, 1. Dolcs iz Orcbka, 1. Simonuič iz Št. Petra, i. Pidev iz Nove /iee, vsi v Postojni.
2.	oktobra. 3. Križanič od sv. Križa, v Kostanjevici. 3. Gerdovič, iz Dolenje Skopice, v Krškem. ,'J. Skrjancc iz Stranske vasi, 3. Pale.er iz Smarijo, oba v Ljubljani. "2. Jagodic iz Olševka, Jenko z Visokega, oba v Kranji. 2. Miirtl v Kranjski gori. 3. Markovič z liukovja, 1. Vidrib iz Troja, 3. Občinska zemljišča iz Novo Sušieo, Stare Žiče in Ncverk, vsi v Postojni. 1. Hočevar in Milavec i/. Cirknico. 0. Mathovc z Martinovega Hriba, 1. Ilomove iz Garčarevca, t. Nagode. iz Gorenje vasi, VHi v Logatcu. 3. Ženko iu 1. (Jemo iz Smihela, oba v Senožečah. 2. Derganc iz (Jerovca v Metliki. I. Kovan iz ISele v Vipavi. 1. Zupančič v liadolici. 2. Pile v Bistrici.
Umrli so:
Od 25. do 27. septembra: Jožef Svetlič, bran-jevčev o. 8tn. za božjastijo. V vojaški bolnišnici: Teodor Liebl, lovski korp. 4. Kotnp. 11. batalijona za pljučnico.
Loterijske številke, 28. septembra. Na Dunaju: «1, M, 34, 83, 78.
V Gradcu:
iS, 8, 78, 52, 3.
Tcl<«rnllrn<- denarni- evnr .'(0. septembra.
Papirna renta 61.70 — ftrehorna r.inU 62.60 — Zlata renta 71.70 — 18601etno državno posojilo 112.— 8aukin« akcije 704 — Kreditne akcije 233 2b— London 116.60 — Srebro 99 90.— Oe«. kr. cekini fi 17. — 20-frankov 9.2H.
«
Nagrobni križi
pozlačeni, z najlepšimi napisi se dobivajo pri meni na izbiro, h kamnom ali pa brez njega,' pa tudi železjo vsake versto iz najboljših fužin, vso prav po ceni. V Ljubljani meseca oktobta 1H7H.
fl*es*iaek9
prodajalniea železja, gledališko ulice št. 3 blizo frančiškanskega ^ (1)	mosta.
1
I
I
1)
I)
I
W
Izdajatelj in odgovorni vrednik: Filip lladerlap.
J. Kluzmuovi našlo miki v Ljuiilpuii.