Aktualno Politika Ptuj  Pismo iz Dornava  Jadranske: »Celo Brez denarja za noč nismo spali« nadomestne volitve  Stran 3  Stran 5 Ptuj, torek, 3. junija 2025 Letnik LXXVIII  št. 43  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 2,30 EUR Podlehnik  Inšpekcija ne najde izvora umazane in smrdeče vode Št. 84/2024 Sedemletni boj Antona za čisto vodo Bivša misica Nataša Pinoza se je popolnoma »Rad bi še enkrat v življenju dočakal čisto vodo,« pravi 84-letni Anton Hliš iz Podlehnika. Dolgoletni šofer avtobusa se prepustila družinskemu življenju, njena naj- večja skrb pa sta sinova Vid in David. Oba sta čudovita otroka, bolj kot njej sta podobna možu, a David ima zagotove njene gene. Rad nastopa in se fotografira, zato mama razmišlja, kaj bi se dalo narediti na tem področju. Resno razmišlja, da bi ga vpisala _ že zadnjih sedem let trudi, da bi dokazal vir onesnaženja vode, ki se steka na njegovo parcelo. Več na straneh 6 in 7. _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ za otroke. (Vir: Lady.si) LEBED, Aleksander - pokojni ruski general in politik, RILA - najvišje gorsko območje Bolgarije Cvek_729_-_03-66.indd 19 23.12.2024 8:57:53 Aktualno Ptuj  Za neplačilo parkirnine 15 evrov »kazni«  Stran 2 Politika Trnovska vas  »Takšno stanje, kot je v občini, je tudi v državi«  Stran 4 Izobraževanje Podravje  Otroci se najmanj gibljejo, ko so doma Foto: MV  Stran 8 Ljudje in dogodki Dirka po Sloveniji  Haloze  Podravje, Ptuj  Največji športni V Sloveniji je treba Kolikor sladkih palačink, toliko dogodek še zdaleč gradnjo hiše načrtovati lepih sporočil ni zastonj že v osnovni šoli  Strani 18 in 19  Stran 2  Stran 3 NAROČI ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI ZAGOTOVI PRIVLAČNO NAGRADO! Postanite novi naročnik Štajerskega tednika in oblecite praktičen brezrokavnik! Več o naročniški akciji v časopisu Foto: Sašo Radej torkova izdaja www.tednik.svet24.si 2 Aktualno torek  3. junija 2025 Podravje  Zadnje priprave na tretjo etapo slovite kolesarske dirke Največji športni dogodek še zdaleč ni zastonj Foto: Jeruzalem Približuje se največji slovenski kolesarski dogodek – kolesarska Dirka po Sloveniji. Dirka je nedvomno izje- men športno-promocijski dogodek, vendar pa zahteva obilo prostovoljnega dela in je zajeten fi nančni zalo- V Ormožu ponosni gaj, ne le za organizatorje, temveč tudi občine gostiteljice. Gostiteljstvo dirke je daleč od brezplačnega. V Ormožu so nadvse ponosni, da bo zaključek slovite dirke spet prav v Pred dvema letoma, ko so se kolesarji Sodelovalo bo Kolesarji se bodo skozi Majšperk zape- njihovem mestu. »6. junija bomo gostili cilj tretje etape 31. Dirke po Sloveniji. To zgolj zapeljali skozi Stoperce, Majšperk in Ptujsko Goro, je občina Majšperk na račun 135 prostovoljcev ljali dvakrat, v dopoldanskem času najprej je izjemna čast in priložnost za našo občino, da se predstavi svetu,« je poudaril v smeri Stoperce, v zgodnjem popoldnevu župan Danijel Vrbnjak na nedavni novinarski konferenci. Kolesarskega kluba Adria Mobil, organiza- Ob zajetnem kupčku proračunskega pa iz smeri Apač, preko Ptujske Gore, skozi Cilj dirke bo v osrčju mesta, na Kerenčičevem trgu. Lokalna skupnost torja dirke, nakazala 6.500 evrov. denarja je za organizacijo potrebno tudi že aktivno sodeluje pri pripravah. S pestro navijaško kuliso, dekoracijami, Za start in zaključek dirke precejšnje število prostovoljcev. Koor- Prispevek občin za gostiteljstvo sodelovanjem društev in šol pa bodo domačini poskrbeli za nepozabno izkušnjo. dinacijo slednjih in organizacijo je v Maj- Na ta dan bodo v mesto pripeljali otroke vseh osnovnih šol v Ormožu, ki krepko prek 100.000 evrov šperku prevzel podžupan Dragomir Mu- Dirke po Sloveniji 2023 bodo skupaj pričakali najboljše kolesarje sveta. Kot še dodajajo, bo s pomočjo Letos je ta znesek skoraj šestkrat višji. rko. »Trenutno imamo angažiranih 135 Občina Prispevek v letu 2023 Slovenske turistične organizacije, Eurosporta in Televizije Slovenija podoba Delno naj bi ga pokrili iz občinskega pro- prostovoljcev iz 26 društev. Odzvala se je Ormoža dosegla več kot 120 držav po vsem svetu. Ormož 65.000 € računa, delno s pomočjo sponzorjev. V več kot polovica društev, bilo bi jih še več, Cirkulane 5.000 € zameno za nakazano donacijo, ki še ni bila vendar ni potrebe. Odziv je resnično pozi- izvedena, bo občina Majšperk gostiteljica tiven, obenem pa razumljiv, kajti če občina Gorišnica 7.930 € Majšperk in proti Doleni. »Občane v času drugem programu RTV Slovenija in na Eu- starta tretje etape, imenovane haloška podpira društva, je pravilno, da društva Kidričevo 7.930 € dirke prosim za strpnost, posebej prebi- rosportu. Organizatorji obljubljajo, da si zanka. »Gre za dogodek, ki pritiče našemu lokalni skupnosti tudi pomagajo po svojih Videm 7.930 € valce blokov v samem centru, kjer bo že v bo dirko ogledalo več milijonov gledalcev, jubileju. Začetek bo v naši občini, zaključek močeh,« je dejal Murko. Tako bodo vlogo Majšperk* 6.500 € četrtek popoldan onemogočeno parkira- koliko od teh jih bo občino Majšperk tudi v občini Ormož,« je že pred časom dejal žu- redarjev tokrat prevzeli upokojenci, kul- Skupaj: 100.290 € nje zaradi prihoda ekip in spremljevalnega obiskalo in tako na neki način povrnilo vlo- pan Sašo Kodrič, ko je razkril še druge do- turniki, planinci, člani športnih društev itd. Vir: ERAR osebja, obenem pa jih vabim, da se dirke žek v organizacijo, je seveda drugo vpra- godke (npr. koncert Vlada Kreslina) v letu, »Resnično gre za pozitivno zgodbo,« je *Letos bo prispevek občine skoraj šestkrat udeležijo kot navijači.« šanje. ko občina praznuje 30 let obstoja. zatrdil podžupan občine. višji. Prenos dirke bo od 13.00 do 15.15 na Mojca Vtič Sv. Trojica  Nevarno območje nad jezerom Ptuj  Sprememba nadzora nad plačilom parkirnin Stopnice še vedno neprehodne Za neplačilo parkirnine 15 evrov »kazni« Javne službe Ptuj so sredi maja prevzele nadzor nad plačilom parkirnin na območju modre cone. Prekrškarjem, ki ne bodo Plaz, ki se je pred časom sprožil v bližini samostana pri plačali parkirnine ali jim bo plačani čas parkiranja potekel, bodo izdajali poziv za plačilo v znesku 15 evrov, kar vključuje Sveti Trojici in zaprl pot po stopnicah, ki vodijo od Troji- celodnevno plačilo parkirnine in stroške postopka. škega jezera do samostana, še vedno ni saniran. V trojiški občini poudarjajo, da so za sanacijo pristojni lastniki in Doslej so nadzor nad parkira- sistem nadzora zaživel, je znesek ne občina, čeprav gre za pomemben kulturnozgodovinski njem v mestu izvajali mestni redar- skoraj enkrat višji – 15 evrov. »Zne- objekt v kraju. ji, po novem so si delo razdelili z sek osem evrov je bil podlaga za nadzorniki Javnih služb. Slednji so izračune in ne končna odločitev. pristojni izključno za nadzor nad Po razpravah na mestnem svetu plačilom parkirnine, medtem ko smo bili dodatno opozorjeni, da redarji še vedno preverjajo, ali so se v ostalih mestih, kjer imajo enak vozila na javnih parkirnih mestih režim, redno pojavljajo špekulaci- pravilno parkirana. To pomeni, da je. Če zahtevek koncesionarja na Foto: ČG so znotraj označenih parkirnih bo- Plačevanje parkirnine na parkirnih mestih modre cone po novem nadzirajo parkiriščih ne presega dejanskega ksov (črt), da vozniki ne izigravajo izključno nadzorniki Javnih služb. S tem ukrepom se je znižala »kazen« za zmnožka neplačanih ur, nekateri parkirnih mest za invalide ali pa neplačnike parkirnine. uporabniki to izkoriščajo kot obid parkirajo na mestih, kjer to ni do- pravil kratkotrajnega parkiranja voljeno, na primer na pločnikih in tnega odpustka, če plača v osmih Najprej govorili in puščajo avtomobil parkiran cel kolesarskih stezah. dneh, kot je to na primer pri glo- dan. Glede na izkušnje po drugih Po novem je nižja tudi »kazen« bah redarstva. »Dnevna parkirnina o osmih evrih mestih smo ocenili, da je znesek 15 za neplačano parkirnino. Doslej je s stroški postopka se lahko plača V času sprejemanja pravnih evrov najprimernejši,« so pojasnili v Foto: AK veljala globa mestnega redarstva samo v celotnem znesku. Strošek podlag za vzpostavitev sistema Javnih službah. Trojiški plaz pri samostanu še čaka na „rešitelje“ v znesku 40 evrov, v primeru pla- se lahko poravna preko QR-kode za nadzorništva na občinskih javnih Opisali so tudi prve izkušnje čila v osmih dneh pa polovička, 20 plačilo, ki je natisnjena na obvestilu parkirnih mestih so na mestnem na terenu: »Nadzor na parkiriščih V občini Sveta Trojica naj bi po besedah župana Davida Klobase evrov. o neplačilu parkirnine, ter na me- svetu govorili, da bi kršiteljem za- modre cone smo začeli v ponede- izpeljali vse pravnoformalne naloge, ki jih imajo občine v tovrstnih Kršitelj, ki mu Javne službe nalo- stni blagajni,« so povedali v Javnih računali celodnevno parkirnino ljek, 12. maja, in ga izvajamo vsak primerih. „V naši občini imamo šest različnih plazov in plaz pri samo- žijo plačilo 15 evrov, nima 50-odsto- službah Ptuj. v znesku osem evrov. Zdaj, ko je dan. Opažamo pozitivne spremem- stanu ne spada med občinske projekte, kajti gre za zasebno parcelo, be. Sprostila so se mesta na obmo- ki je v lasti župnije Sveta Trojica. Ponudili smo pomoč v smislu čišče- čju kratkotrajnega parkiranja, saj nja stopnic, povezali vsa prostovoljna društva v občini, ki so bila sa- so prej bili tam parkirani avtomobili mostanu pripravljena pomagati pri reševanju tega projekta, vendar Neplačnikom bodo redarji izdali globe po cel dan. Sedaj je bistveno lažje se župnijski svet za to pomoč ni odločil,“ je povedal trojiški župan. najti prazen parkirni prostor tudi v Občina je po besedah Klobase storila vse, kar je lahko. „Naročili V primeru, da kršitelj osemdnevni rok za plačilo zamudi, sledi prekrškovni postopek pri smo geomehansko poročilo, ki jasno opredeljuje načrtovane inve- medobčinskem redarstvu. »Po opravljenih zakonskih postopkih lastniku vozila izdamo globo 40 evrov dopoldanskem času. Povečalo se je število vplačil parkirnin, najbolj na sticije, vendar mora zadevo izpeljati lastnik sam. Smo pa na voljo z in obračunamo stroške postopka v višini 10 % globe,« je dejal vodja medobčinskega redarstva za parkirišču pri Zdravstvenem domu drugimi oblikami pomoči,“ je bil konkreten župan Klobasa. Spodnje Podravje Robert Brkič. Ptuj in na parkirišču Lackova.« ak MZ torek  3. junija 2025 Aktualno 3 Žetale  Dva mandata nista bila dovolj za sprejem sprememb OPN V Sloveniji je treba gradnjo hiše načrtovati že v osnovni šoli V občini Hoče-Slivnica so pred slabim desetletjem ob pomoči državne politike spremenili namembnost 100 ha kmetijskih zemljišč na Dravskem polju, v Žetalah jim je po skoraj desetih letih pregovarjanj uspelo za obrtno dejavnost pridobiti zgolj 73 arov, desetkrat manj, kot je velika tovarna Magne. »Večje površine nam ni uspelo pri- dobiti, saj da gre za zemljišča, ki so vitalnega pomena za prehransko varnost Republike Slovenije,« je cinično po- komentiral izplen župan Žetal Anton Butolen Butolen že leta opozarja, da li mize,« je dejal župan. državni prostorski načrtovalci ne Spremembe, ki so jih dopustili razumejo potreb okolja oz. manj- državni določevalci prostorske ših haloških občin, ki se trudijo za politike, pa so malenkostne. Ugo- ohranitev poseljenosti obmejnega dili so vsega petim pobudam po območja. spremembi kmetijskih parcel v S spremembami prostorskega gradbene. To je minimalno glede načrta so se v Žetalah začeli ukvar- na želje s terena, obenem pa gre Foto: MV jati že leta 2016, takrat je župan za 10-letno obdobje. Torej, če je čel. »Številnih pobud nam žal ni ocenili, da niso primerne kakovo- manjše parkirišče, počitniški kamp območjih gradnja dovolila in ne izdal sklep o začetku postopka, nekdo pri starosti 24 let leta 2016 uspelo realizirati, saj nismo mogli sti,« je pojasnil Butolen. Kočice ..., je pojasnil Dejan Zorec iz zavirala. Prav tako je težko razu- sredi leta 2025 so vendarle tik pred podal pobudo za spremembo izpolniti pogojev o nadomestnih V OPN tako poleg petih pobud skupne občinske uprave. Dodal je, meti usmerjenost države, ki fi nan- sprejemom. »Malo manjka, da bi namembnosti parcele, je danes kmetijskih zemljiščih, čeprav smo za gradnjo stanovanjskih objektov da so skušali v okviru sprememb cira gradnjo kanalizacije zgolj tam, se nam brada sedemkrat ovila oko- star 33 let, pa graditi še niti ni za- jih zagotovili. Žal so na ministrstvu umeščajo še obrtno cono Dobrina, OPN spremeniti tudi določbe gle- kjer je nad 2.000 uporabnikov. Ena de faktorja zazidljivosti (slednji individualna čistilna naprava stane določa, da se lahko pozida le pe- 4.000 evrov, v Žetalah imamo 400 tina parcele) in ostalih omejitev gospodinjstev, kar bi torej stalo 1,6 Stroka in lobiji zavirajo pri gradnji, vendar bi jih tovrstne milijona evrov. Koliko pa stane ki- gradnjo v Halozah spremembe vrnile na začetek po- lometer cevovoda v mestih? Tudi stopka. prebivalci – državljani manjših ob- »Nihče v Sloveniji se ne vpraša, ena čin – bi morali imeti enake pogoje ali druga vlada, ali je res v državnem Butolen: »Država kot živeči v mestih.« interesu, da bo tretjina Slovenije prazna, ustvarja razlike med O borbi s kmetijskim ministr- in to ob meji. Če mladim prebivalcem državljani« stvom, direkcijo za vode pa je de- ne bo omogočena vzpostavitev lastnega jal, da so predstavniku ministrstva domovanja, bodo prisiljeni v selitev za Župan Butolen zato meni, da je razkazali občino. »Rekel je, da vse delovnim mestom. In zaradi takšnih prostorska zakonodaja nemogo- podpiše, vendar da v Ljubljani ne postopkov bo. Pravzaprav so tega krivi ča, obenem pa opozarja, da je tudi bo šlo skozi. Ne razumem, govo- stroka in lobiji, ki jim je v interesu, da predpostavka o stroških razpršene rimo o zelenem prehodu, vožnji z se gradi v mestih in primestjih, kjer se gradnje povsem napačna. »Infra- javnim potniškim prometom, pa dosežejo večje cene za prodajo parcel, za struktura na teh območjih mora nam ne dovolijo gradnje spodob- Foto: Mojca Vtič dokumentacijo, za gradnjo ali za kvadratni biti že zaradi policije, vojske, lastni- nega parkirišča, kjer bi ljudje par- Po devetih letih so v Žetalah vendarle tik pred sprejemom sprememb občinskega prostorskega meter stanovanja.« načrta. kov gozdov, posameznikov, ki še kirali vozila, da bi lahko stopili na vztrajajo, zato bi bilo kvečjemu ce- avtobus.« neje in smotrnejše, če bi se na teh Mojca Vtič Ptuj  Ali v starem mestnem jedru res preveč veseljačijo? Pismo iz Jadranske: »Celo noč nismo spali« Iz Jadranske ulice na Ptuju je na naslov našega uredništva prišlo pismo. Avtorji, žal ponovno anonimni, tokrat opozarjajo na preglasno dogajanje samo v času pusta, običajno za mesec dni. ob koncih tedna in vandalizem, ki naj bi se dogajal kot posledica ponočevanja. Ker so pridobili status nevladne organizaci- je z javnim interesom, lahko imajo v skladu V anonimnem pismu so navedli, da so o z odločitvijo mestnega sveta prostor nas- vsem tem že obvestili mestno oblast, ki se lednjih pet let brezplačno v uporabi. na opozorila naj ne bi odzvala. Zato so bila naslednja vrata, na katera so potrkali, naša. V času pusta je res malo V soboto, 10. maja, naj bi bilo v tem delu glasneje, a stanovalce mesta tako hrupno, da se celo noč ni dalo obvestijo spati. Prizadeti stanovalci bojda celo zbirajo podpise proti odločitvi mestne občine, ki je »Ko smo tam prisotni v času pusta, je mo- v starem delu mesta uredila prostor za mla- goče malo glasneje. Vedno o tem predhod- de (verjetno gre za staro steklarsko), ene- no obvestimo stanovalce in jih prosimo za mu od društev kurentov pa prostore od- razumevanje. Na vhode stanovalcev in v nji- dala brezplačno v najem. »To je bila velika hove poštne nabiralnike namestimo obve- napaka,« piše v pismu, kjer avtor oziroma stila. Letos smo imeli v društvenih prostorih avtorji stanje opišejo tako dramatično, kot tudi občni zbor. Da bi se redno ob koncih da bi bili sredi vojne v Vukovarju leta 1991. tedna kaj dogajalo v naših prostorih, to pa »Popisane in uničene so fasade, vhodna ne. Mogoče, če se zbere nekaj članov in vrata, okna, poškodovani avtomobili, po- poslušajo glasbo, morda tudi malo glasne- pisani parkirni avtomati, poštni nabiralniki, je, to bi še lahko bilo. Praznovanj tam ne or- koši za smeti, uničena cvetlična korita.« Foto: ČG ganiziramo. S sosedi imamo dobre odnose, Ob robu domnevnih zabav, ki jih opisujejo v pismu, naj bi se v starem delu mesta dogajal tudi vandalizem. Verjetno to za varnostne v času pustovanja jih povabimo v svoj krog. Absolutne tišine v mestu pač organe ne bi smela biti pretežka naloga, da bi ob koncih tedna poostrili nadzor in ugotovili, ali je res kaj narobe. Ne zanikam, da nas slišijo med kurentova- ne more biti njem, ampak tudi takrat se ne zadržimo dlje prireditve. S tem se je treba sprijazniti, če delu, in da prevrnjena korita ter polomlje- kakršnimikoli informacijami. Če pa prihaja kot do enajstih, dvanajstih zvečer. Ne vem, Pogovarjali smo se z nekaterimi stano- želiš bivati v mestnem središču,« so bili ni koši za odpadke tudi niso redkost. Pisci do kršitev javnega reda in miru, je za to pri- morda gre komu v nos, da smo najeli pro- valci, ki živijo v tem delu mesta. Vsi so po- odgovori stanovalcev, ki smo jih poklicali. pisma menijo, da bi občina lahko za red in stojna policija,« so povedali na občini. store. Vendar pa jih nihče ni kupil in nihče, vedali, da absolutnega miru in tišine, niti v Da bi se v takšnem obsegu dogajal vandali- varnost v mestu naredila več. Iz kabineta Govorili smo tudi s predsednikom razen nas, tudi ni bil interesent za najem,« nočnem času, v mestu ni pričakovati. »Ve- zem, kot je opisan v pismu, jim prav tako ni županje Nuške Gajšek so nam odgovorili, društva Veseli korant, ki od občine najema je povedal predsednik E. K. D. Veseli korant deli smo, kaj prinaša življenje v mestu. Del znano. Res pa je, da so grafi ti prisotni mar- da jih o situaciji, kot je opisana v anonimki, prostore nekdanjega AMD na Cvetkovem Peter Pšajd. tega je tudi dogajanje – koncerti in druge sikje v mestu, ne samo v njegovem starem doslej ni nihče obvestil. »Ne razpolagamo s trgu. Preteklih nekaj let so prostor najeli MZ 4 Politika torek  3. junija 2025 Trnovska vas  Občine imajo vse več dela s pripravo na razpise Benko: »Takšno stanje, kot je v občini, je tudi v državi« »Zadnje čase res garamo,« je na zadnji seji občinskega sveta dejal Alojz Benko, župan občine Trnovska vas. Pri tem je imel v mislih obsežno delo, povezano s prijavami na Razpisni pogoji zahtevajo različne razpise državnih institucij, ki zahtevajo natančno spremembe postavk in obsežno pripravo dokumentacije. Po njegovem mnenju »Občinske finance morajo biti bi bilo veliko bolj smiselno, da bi imeli glede na velikost natančno usklajene z razpisnimi pogoji, vendar teh pred objavo občine in število prebivalcev na razpolago določeno višino razpisa ne poznamo. V proračunu nepovratnih sredstev. smo zato predvideli določena sredstva, ki jih je zdaj treba Občinski svet je na zadnji seji že evrov, strošek za vrtec pa približ- ustrezno prerazporediti,« je pojasnil obravnaval prvi letošnji rebalans no 90.000 evrov. Danes ta znesek Benko. Postavko za izgradnjo igrišča proračuna, kar je po besedah Ben- znaša že okoli 300.000 evrov. »Gle- so s 135.730 zvišali na 165.690 evrov, ka razmeroma hitro. Glavni razlog de na podražitve bi moral biti naš saj so že znani razpisni pogoji zanj je uskladitev Načrta razvojnih realni proračun vsaj trikrat večji, a gospodarskega ministrstva. Za programov z aktualnimi razpisi. je v resnici precej manjši. izvedbo omenjene naložbe si obetajo Letošnji proračun je sicer težak Rebalansi bodo redna okoli 100.000 evrov nepovratnih okoli tri milijone evrov, vendar je praksa sredstev, preostalo pa bodo Foto: EK dejansko realnih le približno 1,6 zagotovili iz proračuna. Občinski svetnik so na zadnji seji soglasno potrdili rebalans proračuna za leto 2025. milijona evrov. Vse ostalo so pro- Ob tem je župan napovedal vsaj jektna sredstva, za katera sploh ne še en rebalans, kar bo po njego- vemo, ali jih bomo pridobili. Naj- vem mnenju postalo stalna praksa. bolj žalostno pa je, da takšno sta- »Danes je denar razpršen med šali počrpati čim več nepovratnih stne ureditve je lahko razlika med Pripravljajo idejno pan pojasnil, da bo občina letos nje, kot ga imamo v občini, vlada različna ministrstva. Pripravljamo sredstev. Poleg tega je izpostavil izvajalci tudi do 15.000 evrov gor projekte, na koncu pa prejmemo tudi v državi,« je bil kritičen Benko še izjemno nepredvidljive cene ali dol, kar predstavlja precejšnjo zasnovo za čistilno izvedla zadrževalnik, za katerega le drobtinice. Za ureditev športnih in dodal, da bodo vsekakor posku- gradbenih del, pri razpisih za ce- negotovost. napravo je predviden strošek v višini prib- ližno 14.000 evrov. Prav tako bo površin bomo prejeli nekaj manj Med pomembnejšimi investi- poskrbela za vodovod. »Prizadeva- kot 30.000 evrov od Fundacije za cijami, ki jih v občini načrtujejo v li si bomo, da bomo ta dela izvedli šport, večji del sredstev pričakuje- prihodnje, je izgradnja nove čistil- dovolj hitro, da bo lahko investitor mo z gospodarskega ministrstva. ne naprave. Prvi pogoj za začetek brez težav pridobil uporabna do- Obetamo si še manjši delež iz gradnje je sprejetje občinskega voljenja,« je še dodal Benko. sredstev LAS, čakamo pa tudi na prostorskega načrta, ki je trenu- odgovor glede urejanja zelenih po- tno v obravnavi. Javna razgrnitev Malenkost dražji vršin. Za zdaj je znano le, da je med bo kmalu, nato pa bo po besedah odvoz smeti okoli dvajsetimi občinami uspelo le župana do dokončnega sprejetja petim pridobiti želena sredstva,« je trajalo vsaj še dobro leto dni. V tem S prvim julijem se bodo tudi v povedal Benko. času nameravajo pripraviti idejno Trnovski vasi podražile cene od- zasnovo in vso projektno doku- voza smeti. Občinski svetniki so na Proračun visok zaradi mentacijo. Na obstoječi čistilni zadnji seji soglasno potrdili pod- pričakovanega napravi so izvedli rekonstrukcijo, ražitev Čistega mesta Ptuj, ki za denarja monitoring pa je kljub obremenje- 120-litrsko posodo znaša okoli 52 nosti naprave ustrezen. V novem centov na mesec oz. 3 odstotke. Spomnil je na čas pred dvaj- stanovanjskem naselju namreč že Za biološke posode pa bodo zne- setimi leti, ko je prevzel vodenje rastejo hiše, ki jim bo treba zago- ski na položnicah višji za 66 centov občine. Takrat je občinski prora- toviti priključitev na kanalizacijsko na mesec. čun znašal nekaj več kot milijon Foto: Občina Trnovska vas omrežje. V zvezi z naseljem je žu- Estera Korošec Podravje  Pogovor z generalno sekretarko Skupnosti občin Slovenije Skrb vzbujajoče pomanjkanje interesa za politiko »Prepričana sem, da občine so in ostajajo temelj slovenskega javnega sistema. Ne samo občine z več deset zaposlenimi. To temelj, so zanesljivo njegov najbolj trdno in dolgotrajno delujoč sistem, so nosilke ra- ne pomeni, da teh občin ne potre- zvoja in hrbtenica lokalne identitete,« je poudarila generalna sekretarka Skupnosti bujemo. Nasprotno: zavzemamo občin Slovenije (SOS) Jasmina Vidmar. se za to, da občine ostanejo, a se med seboj pri izvajanju nalog funk- cionalno povezujejo, kjer je to smi- Vidmajerjeva je del občinskih selno in izvedljivo.« politik že tri desetletja, vse od za- O funkciji in ugledu županov: »Funkcija župana je bila in ostaja četkov sodobne organiziranosti najbližja ljudem. Ugled županske funkcije ni izginil, a je vse Za delo v skupnostih lokalne samouprave. Spremljala je bolj podvržen birokratskim in pravnim tveganjem, kar dodatno začetke delovanja občin ter njihov vse manj interesa odvrača ljudi od vstopa v lokalno politiko.« razcvet z obdobjem velikih evrop- Če si priznamo ali ne, je interes skih projektov. Kako njihovo vlogo za sodelovanje v politiki, državni vidi danes? Ali meni, da pri vodstvu ali lokalni, precej zdesetkan. Pa ne občin več ni toliko energije in za- občin že postorjene (zgrajeni in pripravljeni aktivno sooblikovati samo v politiki, pravi sogovornica, nosa, kot je to bilo v njihovih zlatih vzpostavljeni vrtci, šole, kulturna svoja lokalna življenjska okolja in temveč nasploh v družbi. »Zmanj- časih pred dvema desetletjema? področja, infrastruktura …). Sama ne samo pričakovati ali kritizirati ševanje zanimanja za lokalno poli- »Sama občutka o pomanjkanju vidim bodoči razvoj in usmeritev opravljenega dela.« tično udejstvovanje je skrb vzbu- zanosa v občinah nisem zasledila, občin v krepitvi skupnostnega po- jajoče, ker pomeni oslabitev parti- morda je danes samo manj ču- vezovanja, sodelovanja občank in Finančni in kadrovski Foto: SOS cipativne demokracije. Iz mnogih stveno obarvan. Spremenil se je v občanov, v vzpostavljanju življenj- žulji občin Generalna sekretarka Skupnosti občin Slovenije Jasmina Vidmar bodoči občin opozarjajo, da se zmanjšuje profesionalno, vztrajno in pogos- skih praks, ki so trajnostne in soču- razvoj občin vidi v krepitvi skupnostnega povezovanja. tudi pripravljenost za sodelovanje to nevidno prizadevanje lokalnih tno naravnane na vse ranljivejše v Vidmarjeva je poudarila, da so v društvih, nevladnih organizaci- vodstev ter zaposlenih, ki vsak družbi in naravi. Ko se zaključijo ve- občine ne glede na njihovo veli- ne bi bilo. Pa vendar se občine v je, da se pri obravnavi razvojnih jah, da je manj prostovoljcev. Zdi dan skrbijo, da stvari delujejo. Se like teme, velike investicije, je čas kost nosilke številnih razvojnih zadnjih letih vse bolj srečujejo z potreb občin ne osredotočamo se, kot da s(m)o se vsi preselili na pa tudi mi v SOS sprašujemo, kaj za fi nese, za drobno in podrobno sprememb. »Ni dvoma, da je bilo omejitvami, tako na področju fi - le na njihovo velikost, temveč na družbena omrežja, kjer z všečki izraz »razvoj« pomeni v luči zaklju- urejanje ožjih in širših življenjskih v zadnjih desetletjih po vsej Slove- nanc kot tudi pri kadrih. Ob tem ni njihovo zmogljivost za izvajanje ali nevšečki komuniciramo z zuna- čenih velikih potrebnih investicij prostorov. Ne ocenjujem, da bi niji, tudi v regijah, kot je Spodnje nepomembno poudariti, da se od- nalog. Manjše občine pogosto njim okoljem in iluzorno mislimo, v lokalnih okoljih. Kaj je tisto, kar lokalna samouprava potrebovala Podravje, narejenega ogromno – govornosti občin večajo, sredstva nimajo kadra, ki bi zmogel slediti da smo tako odločujoče vplivali na naj v prihodnje določa delovanje in nek velik preporod. Prej potrebuje brez občin marsikatere osnovne in sistemska podpora pa pogosto enakim upravnim, razvojnim in dogodke okoli nas.« razvoj občin, ko so ključne naloge aktivacijo občank in občanov, ki so storitve in infrastrukture danes zaostajajo. Posebej pomembno upravljavskim nalogam, kot večje Mojca Zemljarič torek  3. junija 2025 Podravje 5 Slovenija  Prvi od dveh fi nančnih dodatkov Dornava  Svetniki zavrnili predlog rebalansa Ta mesec regres za upokojence Brez denarja za nadomestne volitve Upokojenci bodo v letu 2025 prejeli dva fi nančna dodatka. Prvi bo izplačan konec junija, drugi pa novembra. Gre za Za izvedbo nadomestnih volitev mora dornavska občina v proračunu zagotoviti okrog 25.000 evrov. Ta sredstva so na- letni dodatek in novost, zimski dodatek oziroma božičnico. meravali vključiti v rebalans, a so ga svetniki zavrnili. Ker občino od odstopa Mateja Zorka naprej vodi podžupan Jože Brumen, ta ni mogel glasovati, zato so se na seji občinskega sveta znašli v nepričakovani situaciji. Od- ločalo je namreč deset svetnikov, ki so bili deljenega mnenja, zato so sejo za nekaj časa morali celo prekiniti in preveriti poslovnik, po katerem pa je potrjen šele, če ima večino v občinskem svetu. Pet gla- sov za in pet proti je pomenilo, da Foto: J. Kljajić je predlagani rebalans zavrnjen. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) bo letni do- Razlog za pripravo rebalansa je datek za upokojence nakazal skupaj z junijskimi pokojninami, torej med drugim zagotavljanje sredstev 30. junija 2025. Višina dodatka je odvisna od višine pokojnine in je za izvedbo nadomestnih volitev, razdeljena v pet razredov (prikazani so v tabeli). pa tudi povišanje deleža za nekate- Letni dodatek prejmejo tudi upravičenci do nadomestil iz invalid- re investicije. A nekaterim svetni- skega zavarovanja, pri čemer so zneski nekoliko drugačni in znašajo kom pripravljeni predlog ni bil po od najmanj 150 do največ 260 evrov. godu, obregnili so se predvsem ob Foto: DK neizpolnjeno obljubo o povišanju Svetniki so predlog rebalansa proračuna za leto 2025 zavrnili s petimi glasovi za in petimi proti. Višina regresa za upokojence v evrih sredstev za ureditev šolske stavbe in investicij v ceste. Marko Mernik za profesionalnega župana, kar po Brumen: »Saj je šele dem smo obljubljali, zdaj pa tega Višina pokojnine Višina regresa je opozoril, da ni zagotovljenih sto njegovem ni smiselno, češ da še ne Do 680 465 tisočakov, kar naj bi bil dogovor vedo, kako bo novoizvoljeni župan maj!« ni v rebalansu.« Namesto prvot- no načrtovanih 200 tisočakov so med trenutnim vodstvom občine, to funkcijo opravljal. Računovod- Tudi Brumen, ki do izvolitve žu- namreč to postavko nameravali Od 680,01 do 815 325 svetniki in vodstvom šole: »Dogo- kinja Tamara Habjanič je pojasni- pana vodi dornavsko občino, je znižati in razliko prenesti za preno- Od 815,01 do965 265 vorili smo se na skupnem sestanku la, da je ta postavka potrebna, da zagotovil, da zadeve sproti urejajo vo Nove ulice, ki bo dražja kot so Od 965,01 do 1.160 215 ob ogledu šole, da bomo to uredili, lahko tistemu, ko bo izbran, sploh in da je časa še dovolj, da lahko te sprva planirali. Nad 1.160 155 pa tega ni v predlogu. Ni vključenih nakažejo plačo po izvolitvi. investicije vnesejo v drug rebalans Svetniki so predlagali, da se re- Vir:ZPIZ niti dodatnih sredstev za ceste ozi- Kar se tiče očitka, da niso sledili ter dela začnejo kasneje: »Ta križ- balans sprejme delno, kar pa ni roma preplastitve. Če se nekaj do- dogovoru, je direktorica Natalija išča, ki so načrtovana proti Ptuju možno. Zimski dodatek 150 evrov govorimo, je prav, da se to vključi v Kovše povedala, da na ogledu ni in proti Polenšaku, ne vemo, ali Glede na to, da bodo volitve Poleg tradicionalnega letnega dodatka bodo upokojenci letos rebalans in da je to rešeno. Veliko bila prisotna in da s takšnim do- bodo letos narejena, denar bo os- naslednji mesec, to pomeni, da prvič prejeli tudi zimski dodatek – božičnico. Ta bo izplačana skupaj sredstev nam ostane neporablje- govorom o umestitvi dodatnih tal, tako da bomo to prenašali in bodo v kratkem svetniki ponovno z novembrsko pokojnino in bo znašala 150 evrov. Gre za enega od nih, vemo da nekaterih stvari ne sredstev za sanacijo šolske stavbe urejali. Saj smo šele maja, to bomo imeli na mizah nov predlog reba- ukrepov nove pokojninske reforme, s katero želi vlada izboljšati so- bomo delali, pa imamo v prora- ni bila seznanjena. Dodala pa je, že uredili.« lansa proračuna, saj trenutno ni cialno varnost starejših. Znesek božičnice naj bi se v prihodnjih letih čunu postavke. Predlagam, da da denar za vlaganja zagotavljajo Del svetnikov na takšne obljube zagotovljenih niti nujno potrebnih postopno višal, do leta 2030 naj bi znašala 250 evrov. sprejmemo drugačen rebalans.« postopno: »Nujna dela izvajamo in zagotovila ni pristal. Kukovec je sredstev za izvedbo nadomestnih Do božičnice bodo upravičeni vsi tisti, ki bodo prejeli tudi letni Tudi Dominik Kukovec je opo- sproti. V zadnjih letih, kar sem tu, vztrajal, da popravijo še postavko volitev za župana. To bodo najver- dodatek. Izjema so tisti, ki se bodo upokojili šele jeseni, ti bodo do zoril na podobno problematiko, smo vložili ogromno sredstev v sa- vzdrževanje cest, ki so jo v predlo- jetneje rešili z dopisno ali izredno dodatka upravičeni šele prihodnje leto. zmotilo ga je še, da se v predlaga- nacijo šolske stavbe, enostavno ni gu glede na veljavni proračun sejo. Ur nem rebalansu dodajajo sredstva možno vsega urediti takoj.« zmanjšali za 50.000 evrov: »Lju- Dženana Kmetec Slovenija  Avtomobilski trg Ptuj  Poslovni prostori v Mestni hiši že skoraj leto dni prazni Nove subvencije za nakup e-vozil Je »starega Telekoma« škoda za sejno sobo? Borzen je v petek objavil nov javni poziv za dodeljevanje nepovratnih fi nančnih spodbud fi zičnim osebam za nakup Po selitvi Telekoma v enega od bližnjih trgovskih centrov je dobrih 200 kvadratnih metrov velik poslovni prostor v pri- električnih vozil. tličju Mestne hiše od lanskega poletja prazen, občina pa brez najemnine. Telekom je za najem prostorov plačeval okoli 3.500 evrov mesečno, letno je to v mestno blagajno prineslo 40 tisočakov. Na razpolago je okvirno pet milijonov evrov, vlagatelji pa bodo lahko vloge predložili od 19. junija do zaključka javnega poziva. Kot so lani po selitvi pojasnili v operaterja v državi spraševala, slovno odločitev podjetja, zato sejno oziroma konferenčno dvora- Po novem razpisu, ki je bil danes objavljen v uradnem listu, so fi - Telekomu, so se za ta korak odlo- kako je lahko lokalna oblast dopu- tega ne moremo komentirati,“ no. »Vzpostaviti želimo primeren zičnim osebam na voljo subvencije za nakup novih ali rabljenih elek- čili zaradi parkirišč in lažje dostop- stila, da je iz središča mesta odšel so selitev Telekoma komentirali v prostor za seje mestnega sveta in tričnih vozil za prevoz potnikov z največ osmimi sedeži poleg sedeža nosti za stranke, pa tudi frekvenca tako pomemben ponudnik. A v uradu županje MO Ptuj. urediti večnamensko sobo, ki bi jo voznika ter električnih vozil za prevoz blaga z največjo maso do 3,5 ljudi v nakupovalnem središču je Telekomu so se odločili, kot so se, Poslovni prostor na top lokaciji bilo možno oddajati tudi kot mul- tone. večja kot v starem mestnem jedru. in vrata poslovalnice na Mestnem v središču mesta po odhodu Tele- timedijski prostor,« so pred časom Za različne kategorije vozil so na voljo subvencije od 300 do 7200 Politična javnost se je ob selitvi trgu po 23 letih lani sredi poletja koma že leto dni sameva. MO Ptuj pojasnili v upravi MO Ptuj. evrov, vendar pa vrednost novega ali rabljenega e-avtomobila ne največjega telekomunikacijskega dokončno zaklenili. „Gre za po- načrtuje, da bi v njem uredili novo Mestna svetnica iz vrst Levice sme preseči 65.000 evrov. Lina Habjanič meni, da bi bilo pros- Sta tor škoda nameniti za sejno sobo. S svetniško pobudo na vodstvo občine apelira, naj še enkrat pre- uči smotrnost te odločitve. »Gre Slovenija  Kmetijsko ministrstvo z novim razpisom za pritlični prostor, s pogledom na osrednji ptujski trg, Mestni trg. Po- Perutninarjem do 5 milijonov € raja se vprašanje smiselnosti ume- stitve sejne sobe na tako lokacijo. Menim, da tovrstne dejavnosti ne Kmetijsko ministrstvo je objavilo razpis, po katerem je rej- sodijo na takšne lokacije in da je cem perutnine za naložbe na voljo do pet milijonov evrov. mogoče najti primernejši prostor, ki ne gleda na ulico in ni v pritličju. Podpore bodo deležne na razpisu izbrane naložbe za ureditev pe- Takšni in podobni prostori, kot je rutninskega hleva oziroma nakup opreme za hlev, ureditev gnojišča v pritličju Mestne hiše in so v lasti in zaprtega skladišča za živinska gnojila, nakup opreme za pridobi- MO Ptuj, pa naj se smiselno upo- vanje energije iz obnovljivih virov energije ter nakup mobilne dvo- rabijo za dejavnosti, ki bodo dopri- riščne mehanizacije in ureditev hlevskega izpusta. Kandidati bodo nesle k dogajanju v zgodovinskem lahko vloge predložili od 23. junija do vključno 25. septembra do 14. Foto: ČG mestnem jedru,« predlaga Habja- ure. Svetnica Lina Habjanič meni, da bi bilo pritličje v Mestni hiši namesto za občinsko sejno sobo bolj smiselno izko- ničeva. Sta ristiti za dejavnosti, ki bi doprinesle k dogajanju v zgodovinskem mestnem jedru. MZ 6 V središču torek  3. junija 2025 Podlehnik  Skozi gozd pronica umazana in smrdeča voda, izvora inšpekcija uradno ne najde Anton se že sedem let bori za čisto »Rad bi še enkrat v življenju dočakal čisto vodo,« pravi 84-letni Anton Hliš iz Podlehnika. Dolgoletni šofer avtobu- sa se že zadnjih sedem let trudi, da bi ugotovil oz. doka- zal vir onesnaženja vode, ki se steka na njegovo parcelo. »Dvakrat sem bil na sodišču, prvič v zapuščinski razpravi, drugič sedaj. Boli me namreč, da se z vodo tako ravna. Po- vem vam, enkrat bo voda še cenjena, zato bi morali skrbno ravnati z vodnimi viri.« Domneva, da je razlog za onesna- ženje višje ležeča greznica, kar skuša dokazati z inšpekcij- skimi pregledi in s pomočjo odvetnikov. Na območju Zakla ima Anton razkazovanjem parcele. Hliš, sicer doma iz Sedlaška, njivo, In res, v neposredni bližini nje- lopo, nekdaj je imel v gozdu tudi gove parcele sta vidna dva večja oboro za prašiče. »Sedaj na starost kanala, ki naj bi, tako pravi Hliš, in ob upokojitvi bi želel uživati na služila kot greznica nekdanjega koščku zemlje, vendar ne morem, gostišča, nižje je vodni vir, ki se ste- saj ne morem dopustiti, da bom ka v manjši sosedov ribnik, od tam imel greznico tukaj na parceli,« je pa nadaljujejo pot na Antonovo dejal in pokazal na pred približno parcelo. Toda voda na njegovi par- petimi leti izkopan jarek, s katerim celi ni več bistra, temveč umazana, je skušal zajeziti onesnaženo vodo. črno-rjava, enaka je v dveh manjših Pred dobrimi 30 leti je ob vznožju parcele izkopal dva manjša ribnika, ki pa sta Pravi, da je bil nekdaj na tem ribnikih, ki ju je pred 30 leti izkopal pravi Hliš. koncu izvir vode, iz katere so kot ob vznožju parcele. otroci pili, iz potočka napajali živi- pa enostavno ne bom dopustil, okrog 2.000 evrov, vendar je vse no, prebivalci tega območja pa so Voda dejansko polna da bom imel tukaj greznico. Sin je zgolj poslikal, ni jemal vzorcev.« si hodili po vodo. »Sedaj je poto- fekalij nesel vodo v nacionalni laboratorij Hliš se je primera lotil tudi z več ček črn, prav tako sta zamuljena na analizo, kjer je bilo ugotovljeno, odvetniki, gostil različne inšpek- ribnika, ki sem ju dal izkopati pred Kdaj natanko je prišlo do one- da je voda oporečna, da vsebuje torje, opravil prijave na policiji, se 30 leti. Razlog pa je v višje ležeči snaženja, težko oceni, saj se je s fekalije človeškega ali živalskega obrnil na vodstvo občine. greznici, ki pušča, nato pa skozi problemom začel ukvarjati šele izbora. Vendar tukaj drugih objek- »Saj so mi rekli doma, zakaj to gozd po zemlji priteče dol po bre- pred osmimi leti, ko je dokončno tov razen sosedove greznice ni, od delam, vendar ne morem pustiti gu. Potem pa inšpektorji in drugi zapustil šofersko službo. »46 let kod naj bi sicer prišlo, iz aviona?« takšnega stanja, boli me. Boli me, še to zagovarjajo. Ni hujšega kot sem bil šofer avtobusa, prevozil Sodišče mu je med obravnavo da bodo vodne izvire uničili, kajti Foto: Mojca Vtič doživljati krivico, to me je spravilo celo Evropo, spoznal številne ljudi, predlagalo sodnega izvedenca. enkrat bo voda še iskana in dra- 84-letni Anton Hliš sredi gozda pokaže vodno zajetje črne brozge. na tablete za pritisk,« pravi med a bil sem tudi veliko zdoma. Sedaj »Za sodnega izvedenca sem plačal ga.« Spodnje Podravje  Zasebni vodni viri z dovoljenjem (ali brez) še vedno v uporabi Na Ptujskem blizu 500 zasebnih vodnjakov S poletjem je potreb po vodi več, ob suši se soočamo še z omejevanjem porabe. Takrat so dobrodošli prav vsi vodni viri, tudi stari podeželski in mestni zasebni vodnjaki, kjer voda ne usahne tako hitro. Ali jo iz njih sploh smemo črpa- Zagrožene globe od 400 in vse do ti? Država pravi ne, če nismo imetniki vodne pravice. A kontrole nad porabo te vode pravzaprav ni. 125.000 evrov V občinah Cirkulane, Destrnik, Uporaba vode iz domačega vodnjaka vas utegne brez ustreznega Dornava, Gorišnica, Hajdina, Jur- dovoljenja oziroma pridobljene vodne pravice zelo drago stati, tudi šinci, Kidričevo, Majšperk, Markov- do 125.000 evrov. Za zdaj samo na papirju, saj nismo zasledili, da ci, Podlehnik, Ptuj, Sveti Andraž v bi koga že oglobili, prav tako ne, da bi inšpektorji, pristojni za to Slovenskih goricah, Trnovska vas, področje, sploh nadzirali uporabo vode iz zasebnih vodnjakov. Videm, Zavrč in Žetale je v uradni Najvišje globe, od 4.000 in vse do 125.000 evrov, so v Sloveniji evidenci o podeljenih vodnih pra- zagrožene za pravne osebe. Za samostojne podjetnike in vicah ali vodni knjigi evidentiranih 476 vodnjakov za t. i. posebno posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost, so od 2.000 do rabo vode, so pojasnili na Direkciji 4.000 evrov, odgovorne osebe v pravnih osebah, pri samostojnih za vode. podjetnikih, posameznikih z dejavnostjo ter v državnih organih Spodnjepodravci premoremo ali organih lokalne samouprave od 600 do 2.000 evrov in za večino 302 vodnjaka za pridobivanje to- navadnih smrtnikov (posameznike) od 400 do 1.200 evrov, so plote, 89 vodnjakov za namakanje pojasnili na Direkciji za vode RS, kjer se sklicujejo na 181. člen oziroma zalivanje, 24 vodnjakov Zakona o vodah. za tehnološke namene in samo 26 vodnjakov za oskrbo s pitno vodo. Država se s tem, ali je voda iz njih mljanje količine odvzete vode, v brez ustrezno pridobljenih pravic pitna ali ne, ne ukvarja. „Ugotav- primerih večjih odvzemov pa izva- ni dovoljena,“ so poudarili. Dodali ljanje primernosti vode za pitje ni jati ustrezen monitoring. V določe- so, da lahko lastniki vodnjakov, ki v pristojnosti Direkcije RS za vode. nih primerih so zavezani tudi k pla- še niso podali vloge za pridobitev Smiselno je, da se ljudje o primer- Foto: AK čilu vodnega povračila ali okoljske vodnega dovoljenja ali predloga za nosti uporabe vode iz konkretnega Vodo iz vodnjakov lahko uradno uporabljajo samo imetniki vodne pravice. dajatve,“ so še pojasnili na Direkciji evidentiranje posebne rabe vode, vodnjaka za oskrbo s pitno vodo za vode. to še vedno storijo. Navodila, ob- prepričajo, še preden podajo vlogo kih Nacionalnega inštituta za javno govorni uporabniki sami,“ so pou- Poraba vode dovoljena Pred več kot desetletjem je v razci in informacije o postopkih so za pridobitev vodnega dovoljenja,“ zdravje (NIJZ) naj bi pitno vodo iz darili na NIJZ. Sloveniji steklo množično popi- na voljo na spletni strani Direkcije so poudarili na Direkciji za vode. zasebnih vodnjakov v naši državi Če se pojavi sum na oporečnost le imetnikom vodne sovanje vodnjakov. Vsi jih seveda Republike Slovenije za vode. uporabljalo le slabih 8 odstotkov pitne vode in potencialno nevar- pravice, nadzora pa ni … niso prijavili. Postavlja se vpra- Toda eno je teorija oziroma Za pitno vodo iz zasebnih populacije. nost za zdravje ljudi, veljajo pripo- Uporabo vode iz zasebnih vod- šanja, ali vodo iz teh vodnjakov uradna razlaga, drugo pa praksa. vodnjakov odgovorni „V primerih lastne oskrbe s pi- ročila lokalne skupnosti iz Uredbe njakov v Sloveniji ureja Zakon o (uradno) sploh lahko ljudje upo- Nadzor nad porabo vode iz zaseb- uporabniki tno vodo, kjer sistem v povprečju o pitni vodi, da po izvedbi novih del vodah, ki določa obveznosti za vse rabljajo. „Vodo lahko uporablja nih vodnjakov je namreč na terenu zagotavlja manj kot 10 m3 pitne ali obnovah vodovodnega omrežja imetnike vodnega dovoljenja za le imetnik vodne pravice oziroma izjemno težko ali pa sploh nemo- Analize vode v Sloveniji izvajajo vode na dan ali oskrbuje manj kot zagotovijo izvedbo dezinfekcije posebno rabo vode. „Ti so dolžni upravičenec do evidentirane po- goče izvajati. akreditirani laboratoriji. Po podat- 50 oseb, so za kakovost vode od- tega dela omrežja. namestiti merilno napravo za spre- sebne rabe vode, zato uporaba AK torek  3. junija 2025 V središču 7 vodo na svoji parceli vod iz greznic višje ležečega sose- površine, v kateri so spuščeni pra- da so se 18. maja 2018 odzvali tudi šiči, ki pa so v lasti g. Hliša. Ali je v inšpektoratu Skupne občinske predmetni ribnik res onesnažen s uprave Spodnje Podravje. »Ugo- fekalijami in morebitnega vzroka tovljeno je bilo, da ima predmetni onesnaženja se na osnovi videne- objekt urejeno odvajanje odpad- ga na kraju samem ni dalo oceniti.« nih vod v takrat novo zgrajene 9 m3 velike greznice. Na predmetnih Sosedova greznica zemljiščih je bila tudi stara grezni- naj ne bi bila kriva za ca, ki pa se več ne uporablja. Nep- onesnaženje ravilnosti ni bilo ugotovljenih,« je pojasnila inšpektorica Olga Feko- Hliš se z ugotovitvami ni zadovo- Foto: Mojca Vtič nja. ljil, tako je maja leta 2020 dosegel Čeprav inšpekcijski in sodni boj traja že sedem let, Hliš ne namerava odnehati. Mesec dni kasneje je inšpekcija ponoven ogled na terenu, ki sta prejela dopis s pozivom, da me- se ga udeležila tudi predstavni- se je ugotovilo, da je prazna. Po odvajanja odpadnih vod iz pred- vanjem iz kmetijskih virov je bil 7. dobčinski inšpektorat strokovno ka Komunalnega podjetja Ptuj, ki ponovnem ogledu okolice ni bilo metnega višje ležečega objekta septembra 2018 opravljen nadzor skrbi za odvajanje odpadnih voda, zaslediti odvajanja odpadnih vod ni ugotovila kršenja občinskega na predmetnih parcelah, kjer ni presodi predloženo poročilo o ka- in predstavnik Občine Podlehnik. iz višje ležečega objekta v naravo. odloka. Medobčinska inšpekcija bilo ugotovljeno kršenje omenjene kovosti vode, ki je razkrivalo moč- »Na ogledu je bila pregledana tudi Iz vsega navedenega izhaja, da je na osnovi videnega ocenila, da zakonodaje.« V letu 2020 je inšpek- no vsebnost fekalij človeškega ali stara opuščena greznica, za katero medobčinska inšpekcija v zadevi odvajanje odpadnih vod iz pred- torat podatke o ugotovitvah iz leta živalskega izvora. »Na osnovi nave- metnega objekta zagotovo ne 2018 posredoval takratnemu Hliše- denega je inšpektorica 5. julija 2018 more vplivati na kakovost vode v vemu odvetniku, drugih aktivnosti skupaj s prijaviteljem g. Hlišem zajetju oziroma ribnikih gospoda inšpektorat ni izvajal. Sporočili pa in takratnim direktorjem Občine Foto: Mojca Vtič Hliša,« je ogled povzela inšpekto- so, da bo inšpektorat uvedel nov se z leti zamuljila in napolnila z umazanijo, Podlehnik opravila ogled spornih rica Olga Fekonja. Pojasnila je še, inšpekcijski postopek ter opravil ribnikov in širše okolice. Na kraju da je občinska inšpekcija pristojna nadzor na terenu. samem je bilo ugotovljeno, da je le za nadzor odvajanja odpadnih Voda na parcelah Antona Hliša, Inšpektorica vzroka ribnik na zemljišču zamuljen, po vod iz objektov v skladu z občin- ki se zadržuje v obrobnih jarkih, izjavi g. Hliša pa tudi onesnažen s onesnaženja ni mogla skimi odloki. Morebitno onesna- zajetjih in sredi gozda, že z vide- fekalijami. Vsi skupaj smo prehodili ženje narave ali vodotokov, ki ne zom opozarja, da je onesnažena. ugotoviti in pregledali okolico predmetnega zajema odpadnih vod iz stanovanj- Hliš ne dvomi, kaj je vir oz. razlog ribnika, predvsem gozdno pobočje skih objektov, pa je stvar državne onesnaženosti voda, zato tudi Da so s primerom seznanjeni, proti višjeležečemu objektu. Pri inšpekcije. ne namerava odnehati. »Ne bom je potrdil tudi župan Sebastian ogledu ni bilo videti nobenih feka- Tudi slednja je bila na terenu, dopustil takšnega stanja, tukaj je Toplak. »Zadevo smo si ogledali lij, ki bi se stekale po pobočju. Nik- in sicer inšpektorat za kmetijstvo, nekdaj tekla čista voda,« je dejal na terenu in jo odstopili ustreznim jer tudi ni bilo videti nobene cevi, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, ob pogledu na črno brozgo v ja- službam, več pa težko komen- po kateri bi se lahko stekale mo- Foto: Mojca Vtič enako kot medobčinska inšpekcija, šku, kjer bi morala biti vsaj na vi- tiram.« Na prijavo suma kršitve rebitne fekalne vode. Videna pa je Voda, ki priteče na parcelo in polni ribnika Antona Hliša, je oporečna, kaže prvič leta 2018. »Na podlagi uredbe dez čista voda. nepravilnega odvajanja odpadnih bila obora za živali znotraj gozdne poročilo nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano iz leta 2023. o varstvu voda pred onesnaže- Mojca Vtič Podravje  Šestmilijonski prihodki in dobiček Komunale Ptuj na vodovodu Iz sistema curlja, stroške plačajo uporabniki Lani je na ptujskem vodovodnem sistemu v zemljo steklo več kot milijon kubičnih hidravličnih obremenitvah. metrov vode, kar je seveda ogromna številka. Če bi bile izgube manjše, bi morda V 23 občinah na Dravskem in Ptujskem polju, v Halozah ter Širec v poslovnem poročilu lahko za vodo plačevali manj. Treba je namreč vedeti, da se izgube v ceni vode, ki jo Slovenskih goricah ima Komunalno podjetje Ptuj registriranih vnovič opozarja na dotrajanost vodovoda. Najstarejši deli sistema plačujejo uporabniki, poračunajo. 26.500 priključkov, s pitno vodo oskrbujejo okoli 70.000 ljudi. Dolžina vodovodnega sistema je 1.200 kilometrov, skupaj s priključki pa so stari čez 50 let, kar nekaj cevi je še iz azbesta. Več kot polovica Komunalno podjetje (KP) Ptuj dobrih 1.600. Koncesionar je lani za vzdrževanje sistema namenil 2,5 milijona evrov, od tega milijon za vzdrževanje priključkov. vodovodnega sistema je po po- je lani z 19 vodnjaki na različnih datkih KP Ptuj amortizirana. Sicer lokacijah načrpalo 4,8 milijona m³ pa starost in dotrajanost nista edi- vode, prodali so je 3,7 milijona m³. na slabost, razlog za resno skrb so Razlika se je v omrežju izgubila. Kot je še pojasnil, je najbolj učin- matičnim in načrtnim delom. Poš- podatki o konstantni prisotnosti »Ta podatek bi občine kot lastni- kovit pristop reševanja vprašanja kodovana mesta na omrežju med pesticidov in nitratov v distribui- ce družbe moral skrbeti. Še pose- izgub možen s strokovno in dobro drugim identifi cirajo z meritvami in rani vodi. bej takrat, ko na občinskih svetih usposobljenimi ekipami ter siste- spremljanjem pretokov ter razlik v MZ razpravljajo o ceni vode in porabi omrežnine. Izgube so sestavni del cene vode in žal se le redki zave- dajo dejstva, da so z izgubami po- vezani višji obratovalni stroški ter posledično višja cena vode. Poleg tega izgube tudi z okoljskega vidi- ka niso sprejemljive,« je v poslov- nem poročilu za lansko leto pou- Foto: ČG daril direktor ptujske Komunale Komunala Ptuj je lani s položnicami za vodo zbrala za skoraj pet milijonov sĂďŝůŽŶĂĚĞůĂǀŶŝĐŽ͗^ŬƵƉŶŝŶĂēƌƚƵƉƌĂǀůũĂŶũĂůĂƚĂƌƐŬĞƉŽƟ Janko Širec. Dodal je, da se največ evrov prihodkov, na dejavnosti pa ob pokrivanju izgube iz preteklih let vode za oskrbo prebivalcev občin ustvarila še sto tisočakov dobička. Poleg tega so dober milijon evrov pri- V okviru projekta /ŶƚĞƌƌĞŐ^ůŽǀĞŶŝũĂʹ,ƌǀĂƓŬĂ͗ͩůĂƚĂƌƐŬĞĂǀĂŶƚƵƌĞͨ SI-HR00280 Spodnjega Podravja načrpa v Skor- gospodarili z vzdrževanjem vodovodnih priključkov. ǀĂƐǀĂďŝŵŽŶĂĚĞůĂǀŶŝĐŽ͕ŶĂŵĞŶũĞŶŽƉƌŝƉƌĂǀŝƐŬƵƉŶĞŐĂŶĂēƌƚĂƵƉƌĂǀůũĂŶũĂēĞnjŵĞũŶĞ bi – 3,2 milijona m³. V Skorbi je tudi ƚƵƌŝƐƟēŶĞƉŽŶƵĚďĞ͕ŬŝƚĞŵĞůũŝŶĂďŽŐĂƟnjůĂƚĂƌƐŬŝĚĞĚŝƓēŝŶŝŽďƌĞŬŝƌĂǀŝ͘ŽŐŽĚĞŬũĞ najstarejši vodnjak na sistemu, ki je nja črpalke. Torej ne gre v prazno Polovica sistema čez ŶĂŵĞŶũĞŶĚĞůĞǎŶŝŬŽŵƐƉŽĚƌŽēŝũƚƵƌŝnjŵĂ͕ůŽŬĂůŶĞŐĂƌĂnjǀŽũĂŝŶŬƵůƚƵƌŶĞĚĞĚŝƓēŝŶĞ͘ star že neverjetnih 47 let. samo voda, ampak tudi elektrika. Vse to skupaj na koncu s položni- življenjsko dobo ĞůĂǀŶŝĐŽŽƌŐĂŶŝnjŝƌĂZĂnjǀŽũŶĂĂŐĞŶĐŝũĂ^ůŽǀĞŶƐŬĞŐŽƌŝĐĞ͕Ě͘ Ž͘ Ž͕͘ǀƐŽĚĞůŽǀĂŶũƵnj ŽďēŝŶĂŵĂƵƉůĞŬŝŶĂǀƌē͘ Lani nižji stroški cami plačajo uporabniki. Predlani Direktor Širec je poudaril, da ĂƚƵŵ͗ϭϬ͘ũƵŶŝũĂϮϬϮϱ elektrike je Komunala na črpališčih porabila so v podjetju ustanovili delovno >ŽŬĂĐŝũĂ͗dƵƌŝƐƟēŶĂŬŵĞƟũĂŝŶǀŝŶŽŐƌĂĚŶŝƓƚǀŽWƵŶŐƌĂēŝē͕ƌĞŶŽǀĞĐϳ͕ϮϮϴϯĂǀƌē 3.125 MWh električne energije v skupino za odkrivanje napak na Več kot jasno je, da stroški s črpa- ĂƐ͗ 9:00–12:00 vrednosti 774.000 evrov, lani 3.317 omrežju. Intenzivno se po njego- njem in distribucijo vode, tudi tiste, v vrednosti 630.000 evrov. Strošek vih besedah lotevajo zamenjave WƌŝũĂǀĞĚŽϴ͘ũƵŶŝũĂϮϬϮϱ na ŶƵƐĂΛƌĂƐŐ͘Ɛŝ͘ ki se izgubi, niso majhni. Velik delež elektrike je bil nižji za 19 odstot- dotrajanih cevovodov. Ne samo, ͩWƌŽũĞŬƚũĞǀŽŬǀŝƌƵƉƌŽŐƌĂŵĂ/ŶƚĞƌƌĞŐ^ůŽǀĞŶŝũĂͲ,ƌǀĂƓŬĂƐŽĮŶĂŶĐŝƌĂŶƐƐƌĞĚƐƚǀŝ pri sestavi cene vode predstavljajo kov, to pa na račun nižje nabavne da iz njih curlja voda, ampak so ve- ǀƌŽƉƐŬĞŐĂƐŬůĂĚĂnjĂƌĞŐŝŽŶĂůŶŝƌĂnjǀŽũͨ͘ stroški električne energije, ki poga- cene električne energije. liko breme za vzdrževanje sistema. 8 Podravje torek  3. junija 2025 Spodnje Podravje  Otroci so spet manj aktivni, veliko je predebelih Otroci se najmanj gibljejo, ko so doma Zadnja analiza športnega kartona je pokazala, da se je trend izboljševa- nja gibalnega razvoja zaustavil, prav tako je vse več otrok predebelih. To opažajo ne le osnovnih šolah, ampak že v vrtcih. Vzgojiteljice v vrtcih otroke spodbujajo h gibanju skozi različne dejavnosti. V nekaterih vrtcih so na voljo tudi dodatne športne aktivnosti, ki so sicer plačljive, vendar se starši vse pogosteje odločajo, da vanje vključijo svoje otroke. Vzgojiteljici Stanka Plohl in Nataša Čuš iz pa je občutno premalo,« je povedala vzgo- Vrtca Juršinci sta povedali, da se njihovi ot- jiteljica Bernarda Ciglar. roci gibajo vsak dan, čim več časa pa sku- Tudi v Vrtcu Ptuj se zavedajo, da je giba- šajo preživeti zunaj. »Otroci so zelo radi v nje ključno za zdrav razvoj otrok. Z name- gozdu, radi imajo razne športne aktivnosti. nom okrepitve pomena gibanja skozi vse Še vedno je tovrstnih vsebin premalo, saj leto organizirajo različne športne dogod- so otroci velikokrat nemirni in potrebujejo ke. Eden izmed večjih je tradicionalni kros veliko gibanja. Med drugim opažava, da so na Ptuju, ki je sicer v prvi vrsti namenjen danes otroci slabše motorično sposobni v druženju in spoznavanju, a na njem lahko primerjavi s prejšnjimi generacijami, zato otroci tečejo na velikem stadionu in se bomo morali temu področju posvečati še med seboj pomerijo. več pozornosti,« sta poudarili. V dornavskem vrtcu imajo vsako jutro Za predšolske otroke Foto: ČG gibalne minutke, ob petkih pa še poseb- nujni bazični športi Dogodki, kot je tradicionalni kros Vrtca Ptuj, spodbujajo najmlajše otroke h gibanju. ne vadbene urice. »Naši otroci veliko časa Boštjan Zemljarič, vodja športnih pro- Kasneje, ob koncu osnovne šole, pa se ot- mi in sodobnimi športno-gibalnimi vsebi- zija, zato je pomembno, da otroci sami preživijo zunaj, kjer jih spodbujamo k ra- gramov na Javnem zavodu Ptuj, sicer pa rok lahko usmeri v specializirane športne nami. Poudarek je na prijetni igri in vadbi, preizkusijo različne športne dejavnosti in znim športnim aktivnostim, kot so športne profesor športne vzgoje, je poudaril, da je panoge. prilagojeni starosti otrok. »Z gibanjem ot- skozi gibanje spoznajo svoje zmožnosti,« igre in tek. Po moji oceni si vzgojiteljice v izjemno pomembno, da otroci v predšol- Zavod med drugim skrbi za izvajanje rok zaznava in odkriva svoje telo, preizku- je povedal Malek in dodal, da je šport bolj vseh vrtcih prizadevamo, da so otroci čim skem obdobju pridobijo osnovna gibalna gibalno-športnega programa Mali sonček, ša, kaj zmore, doživlja veselje in ponos ob pomemben zaradi rekreacije in dobrega bolj telesno dejavni. Težava pa nastane, ko znanja. V tem starostnem obdobju bi mo- ki je namenjen otrokom od drugega do razvijajočih se sposobnostih in gradi zau- počutja kot zaradi vrhunskih rezultatov. pridejo domov, takrat se mnogi usedejo rali zato čim bolj spodbujati bazične špor- šestega leta starosti. Namen programa je panje vase. Gibanje daje otroku občutek »Vrhunski šport pogosto prinaša poškod- pred televizijo ali kak drugi ekran, gibanja te, kot so atletika, gimnastika in plavanje. obogatiti vrtčevski kurikulum z raznoliki- ugodja, varnosti, veselja, skratka dobrega be, rekreativni pa zdravje in zadovoljstvo,« počutja,« je pojasnil Zemljarič. Ob tem na je poudaril. zavodu organizirajo različne športne do- Pri svojem delu opaža, da je veliko otrok godke z namenom promocije športa med izjemno gibalno sposobnih, k čemur so po mladimi. Ponujajo različne motorične vse- njegovih besedah pripomogla tudi športna bine, odziv pa je zelo dober, saj se otroci igrišča in igrala, ki so jih občine postavile že teh dogodkov radi udeležujejo. »Vse bolj skoraj v vsako vas. »Vse več staršev se zave- se prepoznava pomen gibanja, vendar da, da brez gibanja ni zdravega otroka. Res promocije športa nikoli ni dovolj. Naš cilj pa je, da so otroci kasneje prisiljeni v sedeč je, da bi se vse več staršev in otrok zave- način življenja. Tudi šolski sistem je narav- dalo njegove ključne vloge pri otrokovem nan tako, saj ponuja premalo gibanja,« je razvoju,« je še dodal Zemljarič. povedal Malek. Glede na njegove dolgo- letne izkušnje pri delu z mladimi opaža, da V šolskem sistemu se otroci veliko raje gibajo skozi različne za- premalo gibanja bavne vsebine. Šport po njegovih besedah ne sme biti preresen, pričakovanja staršev Miha Malek, trener plavanja in strokovni pa ne previsoka. »Zdrava tekmovalnost je športni sodelavec, meni, da je glavni na- seveda dobrodošla, vendar tam do 12. leta men športne vzgoje pri otrocih razvijanje starosti ni pomembno, katero mesto otrok zavedanja o pomenu zdravega načina živ- doseže, temveč predvsem to, da je zado- ljenja. »Šport prinaša številne življenjske voljen sam s sabo, se dobro počuti in se Foto: ČG vrline, kot sta disciplina in potrpežljivost. zabava,« je še zaključil Malek. Brata Malek sta na letošnjem krosu Vrtca Ptuj animirala mlade tekače, da so lažje pritekli do cilja. Ni vse tako rožnato, kot prikazuje televi- Estera Korošec Podravje  Čipiranje mačk ostaja v predlogu zakona Država bo primaknila 4,5 milijona evrov Strošek čipiranja Vlada je v državni zbor poslala predlog sprememb zakona o zaščiti živali, ki med drugim 30 evrov uvaja obvezno označevanje – čipiranje mačk. Slednje naj bi v veljavo stopilo leta 2027. V združenju občin kot tudi v za- Temu predlogu so ostro nasprotovale kmetijske organizacije, saj da je obvezno čipiranje vetiščih in številnih drugih nevlad- mačk dodatno administrativno in fi nančno breme za kmetije. Pripravljavci zakona kme- nih organizacijah pa pozdravljajo tijcem niso prisluhnili, naj pa bi kmetijsko ministrstvo v obdobju do uveljavitve obvezne- uvedbo obveznega označevanja. Trenutno je strošek označitve in ga čipiranja namenilo 4,5 milijona evrov za označitev mačk. izdaje potnega lista približno 30 evrov, kolikšna bo cena ob spre- Leta 2003 je bilo uvedeno ob- setih let (od leta 2014 do 2024) 30 dni, po novem bodo za obdobje jetju zakona, še ni znano. »Glede vezno čipiranje psov in ukrep se so zavetišča večino živali, kar 57 do 60 dni, nato štiri mesece drža- cene bo opravljeno usklajevanje z je izkazal za dobrega, predvsem % (49.005), sterilizirala oziroma va. Po pol leta bivanja v zavetišču Veterinarsko zbornico z namenom pri vračanju psov lastnikom. V de- kastrirala ter vrnila v okolje kot bo slednje moralo prevzeti 80 % poenotenja cene storitve,« so od- setletnem obdobju (2014–2024) prostoživeče mačke. Le petina ali stroškov. Za občine naj bi podalj- govorili s kmetijskega ministrstva je bilo v zavetišča sprejetih 21.278 19.019 mačk je odšla k novim skrb- šanje obdobja po oceni priprav- in dodali: »Predvidevamo, da bo psov. Od tega se je 8.706 psov (41 nikom, vsega 1.230 mačk (1,5 %) pa ljavcev zakona pomenilo dodatne čipiranje mačk za lastnike živali %) vrnilo k svojim lastnikom, 10.159 se je vrnilo k svojim lastnikom. Po- štiri milijone evrov obremenitve »brezplačno«, saj bodo veterinar- psov (48 %) pa je našlo nove skrb- sledično večino (99 %) fi nančnega občinskih proračunov. V Združenju ske ambulante neposredno preje- nike. Z označevanjem se je omejilo bremena oskrbe zapuščenih mačk občin Slovenije opozarjajo, da gre le povračilo stroškov čipiranja od tudi nenadzorovano razmnoževa- v zavetiščih nosijo občine, ki pa za izrazito povišanje stroškov, ki so ministrstva po izstavitvi računa za nje. Sedaj želijo pristojni ta ukrep se jim bo zaradi predlaganih spre- že tako vsako leto višji ter dodaja- opravljeno storitev.« uvesti tudi pri mačkah, kjer je stati- memb strošek za zavetišča skoraj jo, da medtem ko so pripravljavci Ob morebitni ceni čipiranja 30 stika vračanja najdenih kosmatink podvoji. Če skrbnik zapuščene ži- skrajšali obdobje 100 % fi nanciranja evrov bi lahko iz predvidenega in kosmatincev mnogo slabša. vali ni znan, za oskrbo živali plača oskrbe za zapuščene živali iz dr- Foto: Pixabay obsega denarja, to je 4,5 milijona Od skupno 85.741 sprejetih stroške občina. Doslej so občine žavnega proračuna, so ga občinam Po oceni kmetijskega ministrstva je označena le desetina vseh lastniških evrov, označili 150.000 mačk. mačk v zavetišča v obdobju de- plačevale oskrbo živali za obdobje podaljšali. mačk v Sloveniji. Mojca Vtič torek  3. junija 2025 Gospodarstvo 9 Ormož  Potrdili ključen prostorski dokument za prihod Palfi ngerja Hajdina  Sprememba koncesionarja prinesla izboljšave »Sprejeli smo zgodovinski odlok za razvoj občine« Zbirni center vzorno urejen Zamenjava koncesionarja za odvoz odpadkov, posledično Ormoški občinski svet je na zadnji seji dokončno sprejel spremembo občinskega prostorskega načrta (SD OPN št. 3), ki je tudi upravljanja z zbirnim centrom za odpadke na Hajdi- med drugim osnova za prihod strateškega investitorja, podjetja Palfi nger, na območje nekdanjega glinokopa na Hardeku. ni, je bila posledica večletnih težav pri logistiki odvoza. Od januarja letos imajo novega koncesionarja, podjetje Čisto Na Ormoškem nadaljujejo po- mesto, spremembe so več kot očitne. stopke in pomoč glede prihoda avstrijskega podjetja Palfi nger, ki namerava na opuščenem območju glinokopa zgraditi najsodobnejši proizvodni obrat, v katerega bo v naslednjih letih vložil 70 milijonov evrov. Občinski svetniki so na zad- nji seji v zvezi s tem v drugo potrdili spremembo občinskega prostor- skega načrta (št. 3), s katerim so spremenili podrobnejšo namensko rabo navedenega območja in s tem omogočili izvedbo omenjene inve- sticije ter razvoj drugih dejavnosti. Foto: DK Občina je sicer k spremembi Koncesionar zbiranja odpadkov na območju občine Hajdina je od ja- OPN pristopila že skoraj pred de- nuarja naprej Čisto mesto Ptuj, spremembe pa so že vidne. setletjem, leta 2016, ko so vanjo med drugim tudi že zajeli omenje- Mnogi občani so v zadnjem času pohvalili lepo urejen zbirni cen- no spremembo namenske rabe. Foto: MH ter za odpadke na Hajdini. Župan Stanislav Glažar pravi, da je razlika Zaradi dolgotrajnosti postopka so Občinski svetniki so potrdili spremembo občinskega prostorskega načrta, ki se nanaša na prihod podjetja Palfi nger. očitna, kar pripisuje več dejstvom: »Januarja letos smo zamenjali se kasneje odločili, da slednjo za- koncesionarja, zdaj so stvari bistveno boljše. Zaposleni tam je zelo radi izvedbe strateške investicije je predviden v letu 2028. Zrasel bo angažiran in res ureja zadeve vzorno, tako da si zaslužijo pohvalo.« izločijo in jo vodijo ločeno. Zato so Občinski svetnik Simon Kolmanič, ki edini ni glasoval za proizvodni obrat za žerjave in za Občani so bili precej nezadovoljni s prejšnjim sistemom. Lani so pristopili k novemu postopku. Na omenjeni predlog odloka, je ob tem opozoril na 500 občanov, ki še dvigala, prav tako bodo zgradili iz- se zadeve še dodano poslabšale, predvsem spomladi, ko je bilo veli- ta način so ga pospešili in sedaj s vedno čakajo na spremembo OPN občine Ormož (št. 1). »Seveda obraževalni center za izobraževa- ko zelenega odreza. Prostor, na katerem zbirajo odpadke, je postal potrditvijo na občinskem svetu nje in usposabljanje zaposlenih in pretesen. Kopica zelenja, kosovnih odpadkov, odsluženih gospo- tudi pripeljali h koncu. Župan Dani- se bomo še naprej trudili, da bo čimprej pod streho tudi ta dokument,« je na opazko odvrnil župan Danijel Vrbnjak. prihodnjih zaposlenih ter logistični dinjskih aparatov in vsega drugega se je nalagala na prostoru ob jel Vrbnjak je sprejetje akta označil center. pokopališču. Gre za lokacijo, ki je precej obljudena, zato tak pogled za zgodovinskega: »Sprejeli smo Podjetje se je za Ormož odločilo nanjo seveda ni dajal videza urejenosti. Odpadkov ni bilo mogoče enega izmed zgodovinskih sklepov zaradi ustrezne velikosti zemljišča, pravočasno odvažati, da bi bilo stanje vzorno in ustrezno urejeno. občine Ormož, ki bo absolutno udaril, je sicer bilo potrebnih kar načrta (OPPN), ki bo podlaga za logističnega ozadja, bližine prihod- Prevzemniki niso sproti prevzemali količin, kot so se nabirale. Od- doprinesel k razvoju občine. S tem nekaj usklajevanj. Med drugim so pridobitev gradbenega dovoljenja: nje hitre ceste. Naložba bo poteka- padki pa so se kopičili. smo na veliko odprli možnost gle- morali pridobiti pozitivna mnenja »Trenutno zadeva poteka v skla- la v petih fazah do leta 2035, objek- Optimizirali so tudi delovni čas zbirnega centra za odpadke, kar de nadaljevanja načrtovane poti vseh 35 nosilcev prostora. du z zastavljeno časovnico, večjih ti bodo zasedali 18,5 hektarja. Na je povečalo dostopnost. »S temi ukrepi je občina dosegla boljšo podjetju, ki ga z velikim veseljem odstopanj ni. Za letos je zadano še začetku nameravajo zaposliti okoli organizacijo zbiranja in odvoza odpadkov ter zmanjšala kopičenje pričakujemo. Iskrena hvala svetni- Letos predvideno sprejetje OPPN-ja in mislim, da to 25 ljudi, a naj bi jih z leti potrebo- na tej lokaciji,« je jasen Glažar in dodaja, da črnih odlagališč v občini kom in pripravljavcem odloka.« še sprejetje OPPN ne bi smelo predstavljati težav.« vali več. Podjetju bo pomagala tudi nimajo: »Najde se mogoče kakšna steklenica, embalaža ob cesti, to Občinskim svetnikom je podrob- Kot smo sicer že poročali, pod- država, sofi nancirala naj bi v vred- pa je tudi vse. Nimamo resnih težav in seveda smo lahko s tem za- nosti sprememb odloka predstavil Po Vrbnjakovih besedah bo jetje Palfi nger v Ormožu načrtuje nosti do 30 odstotkov naložbe, to dovoljni.« višji svetovalec za okolje in prostor podjetje sedaj lahko začelo izde- gradnjo najsodobnejšega proizvo- je med 15 in 20 milijoni evrov. Podjetje Čisto mesto Ptuj je januarja letos prevzelo odvoz odpad- na občini Boštjan Najžar. Kot je po- lavo podrobnega prostorskega dnega obrata, začetek delovanja Monika Horvat kov na območju občin Gorišnica, Markovci, Hajdina in Juršinci. Kon- cesijske pogodbe so sklenjene za naslednjih 15 let. Izbrani so bili na podlagi javnega razpisa. Prej je bilo za odvoz odpadkov na območju Hajdine zadolženo Komunalno podjetje Ptuj. Kidričevo  Polmilijonska investicija v nabavo novega kotla DK Naslednjo sezono sprememba načina ogrevanja Destrnik  Dokončane naložbe predali namenu Skoraj pol milijona evrov bo vreden nakup dodatnega kotla za sekance, ki ga bodo nabavili v občini Kidričevo. Približno polovico zneska so si zagotovili nepovratnih sredstev. Občina je pred nekaj leti že kupila en kotel, ki pa je bil prešibak. Urejena ena nevarnejših cest Za izvedbo navedene investicije Predstavniki Direkcije RS za infrastrukturo in občine De- se bo moralo občinsko podjetje strnik so namenu predali kolesarsko povezavo in rekon- Vzdrževanje in gradnje zadolžiti, struiran del regionalne ceste v Janežovcih. kar so potrdili tudi kidričevski sve- tniki. Subvencijo za nakup doda- tnega kotla za lesne sekance so že pridobili. »Do krize s plinom je vso toploto zagotavljal Silkem iz ze- meljskega plina. Ob krizi je občina kupila kotlovnico na lesne sekan- ce, ki jo je prej uporabljalo podjetje Revital (Talum). Vendar so bili kotli prešibki in za dogrevanje je bila še zmeraj potrebna dodatna energija iz Silkema (manj kot 10 odstot- kov),« je pojasnil Damjan Napast, direktor uprave občine Kidričevo. Foto: ČG Župan Anton Leskovar je prepri- Foto: ČG Kolesarko so ta petek tudi uradno predali namenu. čan, da predstavlja nakup kotla na Kotel bo občinsko podjetje stal okrog pol milijona evrov, a več kot polovico skupnega zneska so si zagotovili nepo- lesno biomaso dolgoročno ener- vratnih sredstev. Gradnja kolesarske steze in rekonstrukcija regionalne ceste v getsko in fi nančno učinkovito reši- Janežovcih je tudi uradno končana. Obsegala je rekonstrukcijo tev. Celotna vrednost pogodbeno okrog 170.000 evrov, bodo fi nan- kotla se vključuje v fi ksni del cene jejo na občini, viškov več ne bo za- dela ceste Rogoznica–Senarska in odseka Janežovci–Dolge Njive z dogovorjenega javnega naročila cirali z dolgoročnim kreditom, ki ogrevanja, ki se zaračunava družbi gotavljala družba Silkem s pomoč- urejanjem križišča v Janežovcih. »Za višji nivo prometne varnosti je znaša 486.000 evrov bruto, od omogoča tudi kritje morebitnih Petrol, kar pomeni sistemsko vra- jo zemeljskega plina. Ta sredstva projekt obsegal še izvedbo površin za pešce, ureditev avtobusnih česar je davka na dodano vrednost dodatnih stroškov. čilo investicije,« fi nančno konstruk- bodo namenili za poplačilo kredita postajališč ter izvedbo kolesarskih površin,« so pojasnili na občini, nekaj več kot 87.600 evrov, neto »Amortizacijska doba kotla je cijo in prednosti izvedbe navedene za nabavo novega kotla. kjer so letos dodatno ob novozgrajeni kolesarki uredili še javno vrednost je tako 400.000 tisoča- 15 let, kar pomeni letno amortiza- investicije predstavljajo na občini. Za uporabnike torej kakšne ve- razsvetljavo. kov. Za projekt so zagotovljena ne- cijo v višini približno 26.500 evrov Dodaten kotel bo zagotavljal like spremembe v sami ceni tudi v Nove pridobitve so namenu predali državni sekretar ministrstva povratna sredstva v višini 228.000 oziroma mesečno približno 2.200 stoodstotno pokrivanje potreb prihodnji ogrevalni sezoni ni priča- za infrastrukturo Andrej Rajh in županja občine Destrnik Vlasta Te- evrov, torej več kot polovica sku- evrov. Poleg nepovratnih sredstev ogrevanja, vpliv na končno ceno kovati. tičkovič - Toplak. pne neto investicije. Preostali del, je še povračilo davka. Amortizacija pa bo minimalen, saj kot pojasnju- Dženana Kmetec DK 10 Kultura in izobraževanje torek  3. junija 2025 Ptuj  Zgodba o kruhu Petja Janžekoviča Filozof, ki ne bo kruha stradal Kruh je resničen Magister fi lozofi je Petja Janžekovič s Ptuja se v kovidnem obdobju ni prepustil sivi rutini dneva in dolgčasu. Začel je peči kruh, pri čemer je eksperi- „Kruh je metafora za mentiral s tistim, kar je bilo na dosegu roke, moka, kvas, še droži je poskušal nekaj časa delati. Petja je sicer pekel že prej, predvsem slanike, ki jih je življenje. Potrebuješ prave pekla že babica, a njegovi niso bili nikoli takšni kot njeni. Tudi pri kruhu se mu ni vedno posrečilo. sestavine, potrpežljivost, nekaj topline in zrelost, da Vse, tudi strokovno javnost pa je sta bučno moko, iz katere se da dobiš nekaj, kar te nahrani. nedolgo nazaj presenetil s svojim marsikaj narediti, ne samo kruh, To je zelo blizu filozofiji. Sicer kruhom z bučno moko in semeni tudi palačinke, pecivo in cmoke, pa, peči kruh je včasih bolj buče.Ko se ljudje družimo, pogo- predstavila prijatelja Marjan in Bo- koristno kot razmišljati o varjamo, lahko drug o drugem žena. V letu 2023 smo namreč prvič tem, kaj je resnično. Kruh je marsikaj zvemo, tudi o tem, kaj začeli stiskati tudi svoje olje. Osta- resničen. Vsak. Priznanja pri kdo dela v prostem času. Tako je nek, prgo, so iz stiskalnice po nava- tem niso nikakršen pogoj,“ bilo tudi s Petjevim kruhom iz buč- di vzeli samo ribiči, drugi pa jo pus- poudarja. ne moke, ko so zanj izvedele člani- tijo, da se iz nje dela solatno olje. ce Društva kmetic občine Videm. Le redki pa jo tudi zmeljejo v bučno Začelo se je novembra leta 2024, moko. Okrog 60 kg je nameljemo, ko sta z Vesno Vinko na LU Ptuj vse ne porabim. Ta moka je težka, Z ohranjanjem dediščine postala odgovorna za Večgenera- približno tako kot ržena, koruzna. ohranjamo tudi spoštljiv cijski center Stičišče. Takrat so se Trenutno je še ne pražim. Tudi tega odnos do kruha povezali z več občinami, med njimi se bom lotil. Treba pa jo je mešati tudi z občino Videm, kjer deluje z belo moko. Ta moj kruh z bučno Srce ga boli, ko danes vidi, koli- Društvo kmetic občine Videm. moko in semeni buče je pripravljen ko kruha se meče vstran. „Vsi poz- „S ponosom danes lahko po- iz tri četrt bele moke in okrog četr- namo pregovor, če kruhek pade ti Foto: Črtomir Goznik vem, da so me sprejele medse, tine bučne moke. Včasih dodajam Petja Janžekovič: „Na državnem tekmovanju v ocenjevanju kruha iz moke različnih vrst žit, ki ni le ocenjevanje, na tla, poberi in poljubi ga. Prvič postal sem njihov član, zato sem sezamova semena, na letošnjem temveč praznik kruha, tradicije, ustvarjalnosti in ljubezni do domačih okusov, je izpadlo bolje, kot sem sem mislil. sem ga slišal od naše babice Ma- se tudi lahko udeležil 14. držav- festivalu Dobrote slovenskih kme- Prvič sem pekel kruh iz bučne moke in semeni buče, hlebec iz enega kilograma moke. Po navadi pečem pol kilo- taj, ki je bila šefi nja v Roziki. Ona je nega ocenjevanja kruha iz moke tij pa sem kupil praženo čebulo in gramske hlebce.“ strogo verjela v to. V njeni družini, različnih vrst žit v Hiši žive dedišči- tudi s tem dodatkom je kruh odli- ko so bili majhni, niso vrgli vstran ne v Beli Cerkvi 12. aprila letos, na čen. Tudi sam se želim udeležiti komisija je ocenjevala zunanji vi- okus in topnost skorje in sredice. skorje in sredice, je prejel maksi- niti najmanjšega kosa kruha, ker katerem so ocenili 150 vrst kruhov. tega festivala, tudi zaradi očeta, dez, vonj skorje in sredice, videz Po treh kriterijih ocenjevanja, zu- malno število točk. Šele dan pred so še dobro pomnili čas, ko ga ni Naše društvo se je odlično odreza- ki je bil direktor KGZ Ptuj, ki je or- in lastnosti skorje in sredice ter nanjem videzu in obliki ter vonju ocenjevanjem je izvedel, da mora bilo. Z Nino, kruh, če se že posuši, lo, prejelo je dve zlati in tri srebrna ganizator te razstave. Ne vem pa, biti kruh za ocenjevanje pripravljen uporabiva za krutončke, drobtine priznanja. Povabila me je Marija ali kot član Društva kmetic občine iz 1 kg moke v obliki hlebca, in pe- ali pa ga v skrajnem primeru po- Črnila. Pri njih smo organizirali de- Videm izpolnjujem pogoje, ali mo- čen osem ur pred ocenjevanjem. dariva nekomu za krmo živalim. lavnice, na neformalnem druženju, ram imeti status kmeta. Pozorno Tudi to je bil svojevrsten izziv, saj Načeloma pa ne zavrževa nobene ki je tudi eden izmed projektov, je sem si ogledal razstavo, med njimi je do takrat pekel le polkilogram- hrane,“ Petja predstavi svoj odnos beseda dala besedo. Pogovarjali ni bilo kruha iz bučne moke,“ je Pe- ske hlebce, za pripravo katerih je do kruha, ki ga zna tudi peči. Ni le smo se o tem, kaj kdo dela doma. tja Janžekovič predstavil zgodbo uporabil pol kilograma bele ostre fi lozof, ki zna samo misliti in pisati Povedal sem jim o bučni moki, iz svojega kruha posebnih vrst, za ka- moke, 100 gramov bučne moke, dolgovezne traktate o biti, res- katere pečem kruh. To pa je nekaj terega je prejel srebrno priznanje sveži kvas, polovico zavitka, 7 gra- nici in etiki. Odkar pa si je blizu z posebnega, so povedale, tega ne na državnem ocenjevanju kruha iz mov soli in 300 ml mlačne vode. društvom oz. društvi, ki ohranjajo dela nihče. moke različnih vrst žit. Testo pusti vzhajati dve uri, dob- dediščino naše preteklosti, je še rih 45 minut pa traja peka na 200 bolj prepričan, da jo moramo oh- Bučnega kruha To, kar naredi roka, stopinjah Celzija v električni pečici. ranjati, ker je to tudi tista trajnost, ne peče nihče je najlepše darilo Prvič pa ga je za ocenjevanje prip- Foto: Črtomir Goznik o kateri tudi radi dolgovezimo, če- Petjev kruh nima „dolgega roka trajnosti“, tako je dober, da ga želiš še in ravil tudi z bučnimi semeni. Izpadlo tudi včasih ne vemo, kaj resnično Zelo sem bil presenečen, da te Le pol točke mu je zmanjkalo še, ko ga enkrat poskusiš. Vse svoje lastnosti (vonj, videz, okus) pa sicer je bolje, kot si je mislil. Odkar sam pomeni. vrste kruha ne peče nihče. Meni do zlatega priznanja. Strokovna ohrani cel teden, nima pa rad vrečk. Najboljši pa je še malo topel. peče kruh, ga z Nino ne kupujeta. MG Ptuj  Nemajhne razlike med osnovnimi šolami v Belgiji in pri nas Za vsakega učenca prenosnik Šolski copati, veliko otrok v razredu, prijaznost in vljudnost učencev … To so bile nekatere izmed stvari, nad katerimi so bili presenečeni učitelji iz Belgije, ki so nedavno gostovali na ptujski Osnovni šoli Ljudski vrt. Učitelje iz Belgije je presenetilo, učiteljice Nataše Kalinić je pred- pri nas, in sicer samo kosilo. Učenje angleščine da imajo slovenski učenci obute metnik podoben kot pri nas. Kot Obvezno šolanje v Belgiji traja šolske copate, saj pri njih tega ne zanimivost je poudarila še, da šola do 18. leta starosti, kar pomeni šele pri 11 letih poznajo. Prav tako niso pričako- učencem pri 12 oz. 13 letih zagoto- skupaj 12 let, v primerjavi z de- Tudi pri učenju tujih jezikov vali tako številčnih razredov. Na vi prenosni računalnik za šolsko vetletnim obveznim šolanjem v obstajajo razlike. V fl amskem delu OŠ Ljudski vrt, ki po številu otrok delo. Imajo pa manj obrokov kot Sloveniji. Belgije se učenci začnejo učiti fran- sicer izstopa, je v posameznem razredu v povprečju okoli 26 učencev. Ob tem so poudarili, da so v Belgiji razredi zelo narodno Foto: ČG mešani, kar predstavlja dodaten Učitelji iz Belgije so si z navdušenjem ogledali nastop vseh zborov OŠ izziv pri poučevanju. Prav tako Ljudski vrt s podružnico Grajena. Pohvalili so izjemen nastop učencev in imajo veliko učencev s posebnimi izvedbo dogodka. potrebami. coščino pri osmih letih, angleščino šol so tam še zasebne šole, ki so V šoli od 8.30 do 16.30, pa šele pri 11 letih, kar je precej kas- plačljive. zagotovljeno le kosilo neje kot v Sloveniji. Večina belgij- Ob koncu obiska so učitelji sku- skih otrok ob koncu osnovne šole paj ugotavljali, da se šolski sistemi Belgijske učitelje je presenetil obvlada vsaj dva jezika, fl amščino držav Evropske unije kljub skupnim tudi zgodnejši prihod učencev v in francoščino. ciljem na področju izobraževanja šolo – na belgijskih šolah se pouk Gostujoče učitelje je presenetila še vedno precej razlikujejo. Glavne začne ob 8.30 in traja do 16.00 oz. tudi močna regulacija slovenskega razlike se kažejo pri strukturi, učnih 16.30, saj imajo učenci med pou- šolskega sistema. V Belgiji so šole načrtih in dostopnosti izobraževa- kom kar uro in pol odmora. Bel- veliko bolj avtonomne, prav tako nja. Med državami se razlikuje tudi gijski učenci tako preživijo v šoli ne poznajo izpitov na državnem začetek in trajanje osnovne šole. več časa kot slovenski, njihovi ur- nivoju. Javne šole so brezplačne, Večinoma otroci vstopijo v osnov- niki so izjemno natrpani, saj ima- Foto: ČG vendar je včasih treba plačati za no šolo pri šestih letih starosti, po- jo manj šolskih dni. Po besedah Ptujski in belgijski učitelji so med seboj izmenjali tudi dobre prakse in izkušnje. šolske potrebščine. Poleg javnih nekod pa tudi že prej. Estera Korošec torek  3. junija 2025 Ljudje in dogodki 11 Ptuj  14. Go-Car-Go: Mednarodno tekmovanje mladih konstruktorjev Osnovnošolci so izjemni konstruktorji avtomobilov Letos je priljubljeno tekmo- vanje Go-Car-Go, bo, kar Prejemniki posebnih bo!, na katerem se osnovno- priznanj šolci pomerijo v spretnostih Posebno priznanje na 14. vožnjah z vozili, ki jih izde- Go-Car-Go na Ptuju sta za lajo sami, na Strojno šolo ŠC uporabo ekološko prijaznih privabilo 16 ekip OŠ, od teh gradiv prejeli OŠ Ljudski vrt štiri iz sosednje Hrvaške. za vozilo Bela ptica in OŠ Dr. Franja Žgeča Dornava za Mladi konstruktorji so se tudi Grafitka HB; za konstrukcijo letos pomerili v dveh kategorijah. Z rešitev pri izdelavi vozili brez pogona so v kombinaciji nadgradnje OŠ Sveti Jurij dveh spretnostnih voženj, slaloma ob Ščavnici za Das Auto; za in veleslaloma, ter prestavitvi pred oblikovalske dosežke OŠ Olge komisijo in na spletu slavili učenci Meglič za Hot dog Olga Mobil; OŠ Sveti Jurij ob Ščavnici z vozilom za tehnološko dovršenost OŠ Das Auto, s katerim so po bese- Juršinci za PGD 9. R in OŠ dah člana ekipe Bastjana Fekonje Destrnik-Trnovska vas za trenirali kar na manjšem hribčku Mario Mobil; za estetski videz pri šoli. Tekmovanja so se ob njem in finalizacijo nadgradnje OŠ prvič udeležili tudi Jure Gerlica, Hajdina za Hajdinsko raketo, Ana Gomilšek, Nina Fekonja in Ja- OŠ Desinič za Ferrarija iz kob Krajnc. Mentor jim je bil Iztok Hrvaške, OŠ Sveti Tomaž Šlihthuber. V kategoriji vozil na pri Ormožu za Princess električni pogon je bila najboljša Foto: Strojna šola Ptuj Foto: Strojna šola Ptuj Peach car; za izvirnost OŠ OŠ Destrnik-Trnovska vas z vozi- Zmagovalci med ekstramobili brez pogona iz OŠ Sveti Jurij ob Ščavnici in OŠ Destrnik -Trnovska vas z Mario Mobilom je zmagala med vozili z Hajdina za Hajdinskega lom MARIO MOBIL in ekipo, ki so njihov Das Auto električnim pogonom. osvajalca neba, OŠ Benedikt jo pod mentorstvom Milana Kun- za Mariocar, OŠ Domašinec čiča sestavljali Sergej Kramberger, so inovativni in usmerjeni trajno- še danes uči osnov strojništva. prvi prototip ekstramobila, osnovo za šolo in promocijo tehnike. Hkra- za Stemovca z Jeep Willys; Anže Hartman, Anže Ciglar, Samuel stno, hkrati pa krepi njihovo samo- „Najprej je šlo za promocijo stroj- s podvozjem, zavoro, krmilnim me- ti predstavlja velik organizacijski in za izvirne rešitve ter Čurin in Tilen Plesničar. zavest, saj jim izdelovanje ekstra- niških poklicev in na tej osnovi je hanizmom, sedežem in varnostnim zalogaj, ki si ga težko zamisli brez samostojno delo OŠ Sveti mobilov, ki traja skoraj vse šolsko nastala ideja za projekt Go-Car-Go. pasom, takrat še brez pomoči inter- vzajemnega dela in truda vseh za- Tomaž pri Ormožu za Mladi iz leta v leto bolj leto, prinese veliko novih znanj z Projekt je bil izredno dobro spre- neta. Ravnateljica Strojne šole Anja poslenih na Strojni šoli. Močno je Banshee-Coca Cola maker in inovativni različnih področij, ob tehničnih tudi jet. Spomnim se osnovnošolskih Jesenek Grašič je bila nad odzivom bil vpet v organizacijo in izvedbo s področja javnega nastopanja. mentorjev, ki so mi rekli, da je to in ustvarjalnostjo osnovnošolcev učitelj biologije in tehnike Boštjan OŠ Majšperk za Fensi traktor. Projekt Go-Car-Go je že zdavnaj Spomini na začetke so zelo živi. eden redkih oziroma zelo redkih navdušena. „Mladi so zelo inova- Plajnšek, ki je povedal, da na Strojni Za najbolj ekstra vozilo je prerasel osnovni namen, spodbudi- Idejni oče projekta Go-Car-Go je bil projektov, kjer lahko učenci ustvar- tivni in vsako leto pridejo z novimi šoli Ptuj že razmišljajo o tekmova- bilo izbrano Vinički majstori ti mlade za strojništvo in tehnične učitelj praktičnega pouka Stanko jajo ročno,“ se je spominjal Kosta- idejami,“ je poudarila, prepričana, nju z vozili na sončni pogon. iz OŠ Vinica. poklice. Danes jim daje navdih, da Kostanjevec, ki bodoče strojnike njevec, ki je skupaj z dijaki izdelal da je prireditev izrednega pomena AK Podravje  V ptujskem Robotech STEM centru zanimivi eksperimenti Elektrika iz limone, krompirja in paradižnika Mladi navdušenci nad tehnologijo so imeli tokrat prav posebno nalogo – prižgati LED-lučke s pomočjo limone, krompirja in paradižnika. Gre za enega izmed bolj zanimivih ekspe- rimentov, za katerega marsikdo še ni slišal. Dejstvo, da lahko baterije izdelaš iz sadja in zelenjave, namreč ni nekaj vsakdanjega. Pri tem so merili napetost z multimetrom. V RoboTech STEM centru na dovolj za prižig LED-lučke, zato so ni materiali vplivajo na električno Ptuju je bila sobotna delavnica v povezali še najmanj dve limoni. prevodnost,« je pojasnil mentor znamenju različnih sadežev in ze- Tako je lučka končno zasvetila. Po- Oliver Buček, ki je Robotech center lenjave. Ljubitelje eksperimentov dobno so poskušali tudi s krompir- na Ptuju ustanovil predvsem zato, so na mizi pričakali limona, para- jem in paradižnikom. da bi čim več mladim približali zna- dižnik in krompir, pa bakrene in »Takšne praktične delavnice so nost. pocinkane ploščice, različni kabli, najboljši način za učenje znanosti, Na vprašanje, kako je mogoče, multimeter in drugi potrebni pri- ko lahko otroci otipajo, eksperi- da lahko namesto baterije upora- pomočki. Najprej so se lotili izdela- mentirajo in vidijo rezultate na bimo tudi limono ali paradižnik, je ve t. i. »bio-baterije« iz limone. Pri lastne oči. Tokrat so se naučili, da pojasnil, da limone vsebujejo elek- tem jim je pomagal mentor Oliver lahko elektriko ustvarimo tudi iz trolite. Ko pride do kemijske reakci- Foto: EK Buček, ki jim je najprej pojasnil, da naravnih materialov, pri tem osvo- je med bakrom in cinkom, nastane Otroci so zelo zavzeto izdelovali baterije iz limon, krompirja in paradižnika. je treba limono dobro povaljati, jili tudi veliko dodatnih znanj – na električni tok. Seveda pa so limone da se v njej spustijo sokovi. Otroci primer razliko med napetostjo, precej šibkejše od pravih baterij in Kljub temu so bili otroci navdu- očetu pomaga pri raznih opravilih. robotke, izdelovanja robotkov, so seveda ob tem takoj pomislili tokom in uporom, pa kako različ- se tudi zelo hitro »izpraznijo«. šeni, ko so videli, da njihove narav- »Najbolj moraš paziti, da te ne stre- dronov, vremenskih balonov … na limonado, ki so jo po zaključe- ne baterije res delujejo. Arina in se,« je poudaril. Med poletnimi počitnicami na- nem delu tudi pripravili in se z njo Svetozar iz Maribora sta že drugo meravajo za mlajše otroke, od 7. osvežili. Sledil je praktični del. Vsak soboto zapored preživela v ptu- Počitniško varstvo do 10. leta starosti, organizirati udeleženec je v limono vstavil eno jskem RoboTech STEM centru, saj in robotski tabori počitniško varstvo, za starejše pa bakreno in eno pocinkano ploščico se oba navdušujeta nad tehniko. tudi robotske tabore. Hkrati želijo ter ju pravilno povezal s kablom. Arina ima rada programiranje in Mentor Oliver Buček je z never- podpreti tudi šolski kurikulum, saj Pri tem pa je moral paziti tudi na razne poskuse z elektriko, na šoli jetno vnemo mladim podrobno v šolah ni toliko tehnoloških po- pravilno povezavo – upoštevati je pa obiskuje tečaj računalništva. razlagal vse o eksperimentih, jih skusov. Vse dejavnosti so trenutno bilo treba plus in minus. »Na prvi delavnici smo spoznali spodbujal in animiral. Njegova že- plačljive, pri čemer triurna delav- 3D-tiskalnik, vsak pa si je izdelal lja je, da Robotech STEM center nica stane 20 evrov. Buček si bo v Z dvema limonama kocko, kar je bilo res zanimivo,« je postane prostor inovacij in znanja, prihodnje prizadeval k sodelovanju prižgali LED-lučko povedala Arina. Njen brat Svetozar kjer bodo lahko mladi različnih sta- povabiti tudi podjetja ter pridobiti je navdušen nad raznimi poskusi. rosti ustvarjali, se učili novih stvari sredstva z različnih razpisov. To bi Z multimetrom so nato izmerili Ko bo velik, pa bi rad postal pro- ter kreativno in poučno preživljali omogočilo, da bi bile nekatere de- napetost. Ena limona je dala na- Foto: EK gramer igric. Tretješolca Filipa tudi svoj prosti čas. Ob sobotah so na javnosti za otroke brezplačne. petost okoli 0,80 volta, kar ni bilo Potrebni pripomočki za izdelavo »eko-baterij« zanima elektrika, doma večkrat voljo različne STEM delavnice – od Estera Korošec 12 Naše prireditve torek  3. junija 2025 Hajdina  Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo – 11. sezona Projekt Otroci pojejo bodo vključili v razširjeni šolski program V telovadnici OŠ Hajdina sta ponovno slavili slovenska pesem in glasba. Z izbranimi pesmimi so na predizboru pro- jekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo zapeli pevski talenti hajdinske osnovne šole in občine Hajdina. Z ubranim petjem so poskrbeli za lep večer slovenske pesmi, ker radi pojejo in s svojim petjem razveseljujejo, hkrati pa s svojimi glasovi tudi tekmujejo ter bogatijo sebe in okolje. Foto: Črtomir Goznik Zala Drevenšek, 3. r., OŠ Hajdina, pesem Naj ljubezen združi vse ljudi (Regina) Foto: Črtomir Goznik Iz OŠ Hajdina so peli: Zala Lenart, Julija Hazimali, Delila Ćatić, Zala Drevenšek in Anastazija Marčec (prva kategorija), Zoja Slameršek, Vita Horvat, Tine Valentan, Ema Lenart, Vita Pilinger, Žana Ules in Melani Valentan (druga kategorija), Lili Pacher in Mia Veselič (tretja kategorija). Tudi letos je na šoli potekal pre- mentoricami. Za tokratni prediz- do petja in glasbe. dizbor, na katerem so izbrali na- bor v okviru 11. sezone sta mlade V polfi nale so po odločitvi komi- Sponzorji so bili: Foto: Črtomir Goznik Vita Pilinger, 4. r., OŠ Hajdina, pesem Angel (Tabu) stopajoče v projektu Otroci pojejo. pevce za nastope pripravljali men- sije (Dalibor Bedenik, tudi voditelj Občina Hajdina, Silkem, Vsi, ki radi pojejo, si zelo želijo na- torici Ana Vurcer in Maja Majcen. predizbora, Tone Topolovec in Talum, Pomlad, Target in stopiti na tem odru. Celo več, v no- Občinstvo je v njihovih nastopih Majda Goznik) napredovale: Zala Sazas. vem šolskem letu bodo ta projekt uživalo, uživali so tudi sami, kar je Drevenšek (prva kategorija), Vita vključili v razširjeni program šole, bilo tudi razvidno na odru. Nasto- Pilinger (druga kategorija) in Lili ker se želijo nanj pripravljati celo pili so sproščeno, interpretativno, Pacher (tretja kategorija). Na Ra- dan po prireditvi v osrednjih lokal- leto, so se odločili otroci skupaj z čustveno in z največjim veseljem diu Ptuj so njihova imena objavili nih novicah. Njihove nastope pa si je mogoče ogledati tudi na social- nih omrežjih. Za odlične nastope se jim je zah- valil ravnatelj OŠ Hajdina Mitja Vi- dovič. Vsi, ki so stopili na oder, so zmagovalci. Zahvalil se je Občini Hajdina, ki jih podpira v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in Foto: Črtomir Goznik se veselijo, njihovim mentorjem, Lili Pacher, 8. r., OŠ Hajdina, pesem Vrhovi (Neisha) ki so jih tako dobro pripravili za na- stope. Vsem, ki so se uvrstili v polfi - Četrti in obenem zadnji bo 14. juni- šole, ki so po oceni strokovne nale, je zaželel veliko sreče. Skupaj ja na Ptuju. komisije ustvarile najlepše podo- jih bodo podpirali v vseh naslednjih Tudi hajdinska šola je za letošnji be odra, skladno s poslanstvom njihovih nastopih. Hajdinske pev- predizbor poskrbela za lepo podo- projekta, čakajo lepe nagrade. Vsi ske talente ves čas podpira tudi bo odra, tako da jo čaka tudi tekma nastopajoči v letošnji sezoni pa za župan Stanislav Glažar, tudi zato za najbolj urejeni oder 11. sezone darilo prejmejo fl aško za vodo, da- so del tega projekta, ki spodbuja projekta Otroci pojejo slovenske rilo Taluma. petje slovenskih pesmi, razvoj pev- pesmi in se veselijo. Najboljše tri MG skega in siceršnjega glasbenega talenta, osebnostne rasti ter ka- kovostnega preživljanja prostega Sodelujoče občine v projektu do danes: časa mladih. Mestna občina Ptuj, Občina Rogatec, Občina Majšperk, Občina Prvi trije polfi nalni nastopi bodo Markovci, Občina Juršinci, Občina Videm in Občina Hajdina. že prihodnji teden, 5., 6. in 7. junija. Sponzorji projekta 11 SEZONA . PROJEKTA 2%þ,1$+$-',1$ 2%þ,1$+$-',1$ Karting Poli maraton Spektakularne dirke na Do cilja tudi z več kot 100 let razbeljenem asfaltu starim kolesom Stran 14 Stran 15 Rokomet Nogomet Mladen Grabovac stari-novi Ormožu pred 600 gledalci predsednik RK Ormož generalka za tekmi z Račami Stran 14 Stran 16 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Atletika  Mednarodni miting v Slovenski Bistrici dosegel čas 10,50, Anej pa 10,56 s. Ob minimalnem vetru v hrbet (+0,1 m/s) je Anej v kvalifi kacijah sicer dosegel najboljši čas dneva – 10,47 Čeh v osmih dneh kar trikrat čez 72 metrov s. V B-fi nalu teka na 100 metrov sta nastopila Marcel Merc (11,07) in An- draž Petrovič (11,16), na koncu sta Kristjan Čeh s svojimi AK HyperCUT Ptuj je ob Kristjanu zasedla 11. in 12. mesto. Petrovič je v doseženimi izidi potrjuje, zastopalo še deset atletov: Marcel kvalifi kacijah z izidom 11,02 s izbolj- zakaj je v tem trenutku prvo Merc, Andraž Petrovič, Andraž Raj- šal osebni rekord. her, Maja Kostanjevec, Ula Meglič Ob koncu programa je Čurin Pra- ime slovenske atletike. Član in Taja Pučko med člani, v kategoriji potnik nastopil še v štafetnem teku ptujskega atletskega kluba U-16 pa še Mara Cafuta Gajšt, Eva štirikrat 100 metrov. Nastopil je v je na 25. mednarodni atletski Lobenwein in Vita Stanovnik. prvi reprezentančni sestavi, v kateri Najboljšo uvrstitev je v teku so bili še Jernej Gumilar, Matevž Šu- ligi Telekoma Slovenije v na 100 m dosegel Anej Čurin Pra- šteršič in Andrej Skočir. Omenjena Slovenski Bistrici znova potnik, drugo mesto med 41 na- četverica je z izidom 39,50 s za tri zablestel v metu diska in še stopajočimi. Mladi Gorišničan je še desetinke zgrešila slovenski rekord. drugič v zadnjih osmih dneh na drugem zaporednem tekmo- V troskoku je na stopničke popravil osebni in državni vanju v fi nalu zaostal za Jernejem doskočila Taja Pučko, z izidom Gumilarjem. Član ŽAK Ljubljana je 12,64 m je osvojila 3. mesto. Z da- rekord, ki sedaj znaša 72,36 ob močnem vetru v prsi (-1,3 m/s) ljavo 12,94 m je zmagala Madžarka m. Najboljšo dosedanjo Beatrix Szabo. znamko, ki jo je pred osmimi Znova je slovensko atletsko jav- dnevi dosegel v Zagrebu, je nost navdušila 15-letna Živa Remic (Olimpija), ki je v teku na 800 me- izboljšal za dva centimetra. trov za več kot dve sekundi in pol V Zagrebu je 24. maja na svoji popravila svoj osebni rekord, ki se- prvi tekmi poletne sezone orodje daj znaša 2:03,19. Prejšnjo rekordno vrgel 72,34 m in se tedaj povzpel znamko je postavila prejšnji teden na šesto mesto lestvice najboljših na Ptuju. dosežkov v metu diska vseh časov. Pod estonsko zastavo je v metu Tudi z izboljšavo dveh centimetrov Foto: Sportida / AZS kladiva nastopila Kristjanova sop- ostaja na istem mestu, a je le še dva Kristjan Čeh je v Slovenski Bistrici še drugič v osmih dneh izboljšal osebni in obenem državni rekord. roga Anna Maria Čeh, zmagala je z centimetra za petim mestom, ki ga izidom 63,92 m. zaseda njegov nekdanji trener Gerd to je kar noro. Nisem pričakoval trov, ne pa, da bo to rekord. Tega 26-letni Podvinčan je v drugem Miting v Bistriškem parku je zad- Kanter iz Estonije s 73,38 m. rekorda, tudi trener mi je rekel, da sem se zavedel šele, ko so pokazali poskusu dosegel izid 68,23 metra, v njič potekal na starih atletskih ste- „V tednu dni sem na treh tekmah najdaljši met tehnično ni bil najbolj- doseženo daljavo,“ je povedal Čeh, tretjem je disk poletel do rekordne zah, saj se bo z večmilijonsko inve- dosegel rezultate prek 72 metrov, ši. Vedel sem, da bo šlo prek 70 me- ki je prvo veselje podelil z ženo, oče- znamke, v zadnjih treh serijah pa ni sticijo jeseni začela kompletna ob- tom in bratom, ki so stali v bližini. imel več veljavnega meta. nova stadiona in travnate površine. Kristjan je že v prvi seriji začel Tretji miting sezone mednarodne Med tednom zmagal še na Češkem dobro, z daljavo 69,69 metra. Nastopili atleti iz lige bo v četrtek, 5. junija, v Maribo- „Prvi met tudi ni bil povsem do- ru. Tekmovanje bo pripravil ljubljan- Kristjan Čeh je svojo serijo nastopov po Zagrebu in Ptuju med ted- Foto: Črtomir Goznik ber, izmet je bil nekoliko postrani. 14 držav ski ŽAK, ki v prestolnici zaradi obno- nom nadaljeval v Trnavi na Češkem. Zmagal je z izidom 69,30 metra. Taja Pučko (AK Ptuj) je v Slo- A sem videl, da lahko znova prese- ve stadiona v Šiški že nekaj časa ne Največjo daljavo je dosegel v drugi seriji, ob tem je disk vrgel 68,88, V Slovenski Bistrici so sicer na- žem mejo 70 m. Trenutno je glede venski Bistrici osvojila 3. mesto more gostiti tekem. 68,28, 68,27 in 69,07 metra, v četrti seriji pa ni imel veljavnega izida. stopili atleti iz Slovenije, Hrvaške, na lansko sezono moja tehnika tri BiH, Srbije, Kosova, Italije, Avstri- v troskoku. JM „To je bil soliden nastop s serijo petih metov prek 68 m, dva sta bila celo prek 69 m. Res sem dokazal, da sem v dobri formi. Vesel sem korake višje, tudi fi zična priprav- je, Slovaške, Švice, Madžarske, Ro- skupaj z ekipo. To je dobra motivacija za nadaljevanje sezone,“ je po- ljenost je boljša. To je plod trdega munije, Estonije, Ukrajine in JAR vedal Čeh. dela, zato imam tudi stabilne in – skupna številka nastopajočih je dolge mete,“ je dejal Čeh. bila več kot 300. Atletika  Maja Bedrač Maja prvič čez znamko 650 centimetrov Osem let je trajalo, da je Celotno tekmovanje je pote- ližali sedmim metrom, Maja pa je O skoku in nastopu je Maja lani Maja Bedrač v skoku v kalo na visokem nivoju, v skoku v dopolnila tretje mesto na odru za Bedrač dejala: „Res nisem pričako- daljino izboljšala svoj osebni daljino sta se dve tekmovalki prib- zmagovalke. vala, da bom že v tem delu sezone skočila tako daleč. Z osvojenim tre- rekord na 649 cm. Članici tjim mestom in osebnim rekordom Atletskega kluba HyperCUT sem zelo zadovoljna, čeprav skok Ptuj je na začetku poletne tehnično še ni bil izveden povsem sezone na prostem uspelo tako, kot bi si želela. Vzdušje na mejo pomakniti še dlje, na stadionu je bilo fantastično in sama sem se na tekmi počutila super.« 658 cm. Odlična je bila celotna serija To ji je uspelo na vzhodnem delu ptujske atletinje, ki je znašala 6,26, Afrike, v Keniji, kjer je bil izveden ve- 6,42, prestop, 6,58, 6,53 in prestop. lik atletski miting Continental Tou- Nov osebni rekord bo dal naši ska- ra. Za Majo Bedrač je bila po »ogre- kalki v daljino nov zagon pri ure- valni« tekmi poletne sezone na Ptu- sničevanju želje, da bi to sezono ju minulo nedeljo, ko je skočila 629 nastopila na svetovnem prvenstvu cm, to šele druga letošnja tekma v v atletiki v Tokiu. skoku v daljino. Že v zimskem delu Miting Continental Toura v sezone je kazala določene tehnične znake napredka v skokih, ki jih je Nairobiju, skok v daljino (ž), sedaj pod vodstvom trenerja Matije rezultati: Šestaka še nadgradila. Ob odličnem 1. Esraa Owis (Egipt) 6,94 m Foto: Črtomir Goznik počutju v Nairobiju je atletinji uspel Maji Bedrač na ptujskem mitingu pred tednom ni uspelo preskočiti 2. Lissandra Campos (Brazilija) 6,84 m najdaljši skok 658 cm, kar je njen 3. Maja Bedrač (Slovenija) 6,58 m osebni rekord. meje 6,5 metra, na vzhodu Afrike ji je to uspelo. David Breznik 14 Šport, šolski šport torek  3. junija 2025 Karting  Dirke za DP in Pokal Sportstil v Slovenji vasi Spektakularne dirke na Skupni zmagovalci dirk za SSC Sportstil pokal so: razbeljenem asfaltu - Rotax Micro Max: Timon Grgič (AMD Šlander Celje) - Rotax Mini Max: Filip Ferk Žerak Vroča nedelja je v AMZS Zmagali so Ferk Žerak, (AMD Hajdina) - Rotax Junior: Vito Čoza (Anvira- Center kartinga in moto športa Slovenja vas Mlakar in Vok cing Grobnik, HRV) - Max Senior: Adriano Kraljič (KK privabila skupno kar 70 AMD Ptuj se spogleduje s ponov- Rijeka, HRV) voznikov in voznic no osvojitvijo državnih ekipnih pr- - DD2 / DD2 Masters: Dimitrij Mla- vakov v kartingu za leto 2025. Tok- kartinga, ki so prišli kar (AMD Hajdina) rat je ekipno sedem njihovih članov - KZ2 / KZ2 Master: Marko Turk nabirat točke za državno zasedlo 2. mesto. Zmagali so člani (KK Koprivnica) prvenstvo Slovenije, AMD Šlander Celja, medtem ko so državno prvenstvo Hrvaške bili ekipno tretji člani AMD Hajdina. na, saj sta tako Filip Ferk Žerak kot in SSC Sportstil pokal. Svoje Pri Ptujčanih je bil Janez Vok v Dimitrij Mlakar zasedla prvi mesti. razredu KZ2 na celotni dirki med Mlajši Ferk Žerak je pokazal svoj ta- dirkaško znanje so pokazali 13 vozniki, ki so bili večinoma iz Hr- lent in je suvereno dobil vse tri dirke Foto: Črtomir Goznik različni vozniki, od otrok vaške, bolj v ozadju, a je osvojil kot za skupno zmago v razredu Rotax Dimitrij Mlakar (AMD Hajdina, št. 429) je zmagal v razredu DD2 / DD2 Masters, Taj Kovačič (AMD do izkušenih voznikov. Na edini slovenski dirkač prvo mesto Mini Max. Še bolje je dirkal Dimitrij Ptuj, št. 444) je v isti kategoriji zasedel 7. mesto. razbeljenem asfaltu so v tem razredu. Bolj se je za mesta Mlakar, saj je v vseh treh dirkah vo- prikazali spektakularne na stopničkah moral potrudit Žak zil vrhunsko in je prepričljivo zma- Krajnc, ki je v osnovnem dirkaškem gal v razredu DD2 / DD2 Masters. vožnje. razredu za otroke Rotax Micro Max Dirkač letos lovi svoj peti naslov Dirk, ki so jih po programu in osvojil 2. mesto. Prav tako drugi je državnega prvaka in s tem tudi kri- brez zapletov izpeljali izkušeni bil s solidnimi vožnjami Maj Rakuša stalno čelado. Po zmagi je Dimitrij organizatorji iz AMD Ptuj, so se v razredu Rotax Junior, medtem ko Mlakar podal oceno svojega tok- udeležili vozniki iz Slovenije, Hrva- je bil tretji v istem razredu Maj Tu- ratnega nastopa v Slovenji vasi: „S ške, Srbije, Črne gore, Italije in Av- šek Haladea. Z višjimi apetiti, kot je svojimi nastopi in dirkanjem na tej strije. Predsednik AMD Ptuj Uroš končno 4. mesto, je prišel na dirko v dirki sem kar zadovoljen. Imel sem Langerholc je ob tem povedal: Slovenjo vas Nik Trobec, ki je vozil v sicer nekaj težav z motorjem skozi „Dirke so bile izredno napete, saj razredu Rotax Max Senior. Lansko- ta dirkaški vikend, ki pa smo jih na so na njih vozili dobro pripravljeni letni državni prvak se tokrat ni naj- srečo rešili. Konkurenca na tej dirki vozniki kartov. Kot organizatorji bolje znašel na 1.006 metrov dolgi ni bila najmočnejša, a sam sem vse- smo se zelo potrudili pri izvedbi progi, saj mu kljub določenim spre- eno vesel, da mi je uspelo zmagati.« tekmovanja, pri čemer se veliko membam motorja med prvo, drugo Na dirkah za državno prvenstvo stvari navzven ne vidi, a jih naši in tretjo vožnjo ni uspela nobena vo- so tokrat zmage slavili še Timon Gr- člani v ozadju vestno opravijo, da žnja, kot bi si jo Trobec sam želel. Z gič v razredu Rotax Micro Max, Nik ta zahtevni projekt teče gladko. malo treninga je prišla na dirko Kaja Brecelj (oba AMD Šlander Celje) v Ob dobri izvedbi dirke sem zado- Kralj (AMD Ptuj), ki je bila v razredu razredu Rotax Junior in Blaž Podr- voljen tudi z nastopi naših tekmo- DD2 / DD2 Masters četrta in je nihala žaj (AKK Sportstil) v razredu Max valcev, saj so se izkazali v močni od dobre do slabe vožnje. V tem ra- Senior. Do konca sezone državnega konkurenci in so dosegli kar nekaj zredu je bil Taj Kovačič sedmi. prvenstva bodo odpeljane še tri dir- mest na stopničkah, kar je bil tudi Veliko bolje je šlo na znani stezi ke – na Vranskem, v Slovenji vasi in Foto: Črtomir Goznik cilj na tej domači dirki.« obema predstavnikom AMD Hajdi- Novem Marofu. David Breznik Dirke v Slovenji vasi so postregle z zanimivimi prizori. Rokomet  RK Jeruzalem Ormož Šolski šport  Nogomet Mladen Grabovac stari-novi predsednik Tesne odločitve, odločala tudi gol razlika ormoškega rokometnega kolektiva Ob koncu maja je bilo v organiza- ciji Javnega zavoda Ptuj izvedeno medobčinsko tekmovanje v nogo- Rokometaši Jeruzalema so obremenitve, ki jih čakajo takoj na razloga se bodo ekipi na začetku metu za učence in učenke letnika sezono 2024/25 zaključili začetku sezone. Posledice slabe priprav pridružili mladinci, ki so se 2014 in mlajše. Tekmovanja se je na 9. mestu v državi, kar pripravljenosti so nato pogoste letos kalili v 1. B-ligi pri Veliki Nedelji. udeležilo 11 ekip, ki so bile v pred- poškodbe, v številnih primerih celo Tisti, ki se bodo izborili za mesto v je glede na dogodke skozi tekmovanju razdeljene v tri skupi- hujše. Iz tega razloga bo ekipa do- ekipi, bodo ostali na Hardeku, tisti, ne. V fi nale so napredovale prvou- celotno sezono še soliden bila poseben program, ki bo zah- ki se jim ne bo uspelo prebiti v član- vrščene ekipe iz posameznih skupin rezultat. teval, da igralci na priprave pridejo sko ekipo Jeruzalema, pa bodo po- (OŠ Olga Meglič, OŠ Destrnik-Trno- pripravljeni in ne – kot v minulih Evropa je terjala svoj davek in sojeni k Veliki Nedelji. vska vas in OŠ Kidričevo) ter boljša sezonah – z desetimi ali celo več na koncu so Ormožani odigrali kar Z mlajšimi selekcijami je bil letos drugouvrščena ekipa iz skupine A in kilogrami viška. Za fi zično pripravo 38 tekem (v to številko niso vštete dosežen najslabši rezultat v zadnjih B (OŠ Gorišnica). zasedbe Jeruzalema bo tudi v novi pripravljalne tekme)! Izmed teh je dvajsetih letih. Mladinci so ostali na sezoni skrbel Tadej Sok, ki je letos Finalni turnir je potekal v Kidriče- pragu uvrstitve v 1. ligo, kar je tudi bilo 28 tekem državnega prvenstva, končal svojo rokometno pot na igri- vem, kjer sta bili s po dvema zma- posledica tega, da so isti fantje igra- dve tekmi pokalnega tekmovanja šču. Zasedbo strokovnega štaba bo gama na vrhu točkovno izenačeni li članske tekme za Veliko Nedeljo. in osem tekem v Pokalu EHF. Kon- sestavil novi trener Marko Bezjak. ekipi OŠ Olge Meglič in OŠ Destrnik- Kadeti so imeli smolo v kvalifi kaci- čen izkupiček sezone 2024/25 je 16 Po opravljenem zboru članov -Trnovska vas. Naslova medobčin- Foto: Črtomir Goznik jah, saj so naleteli na Škofl jico in Ce- zmag, dva remija in 20 porazov. Rokometnega kluba Jeruzalem Or- skih prvakov se je veselila ptujska Ekipa OŠ Olge Meglič je osvojila medobčinski naslov v nogometu. lje – omenjeni ekipi se trenutno celo Leto poprej je ekipa Jeruzalema od- mož, ki je potekal minulo soboto, šola. Tekmovanje se na tej stopnji borita za kadetski naslov državnih igrala 29 tekem ... je znano, da na mestu predsednika konča. prvakov. Starejši dečki so dosegli Sezono so Ormožani zaključili ostaja Mladen Grabovac. Slednji slabšo uvrstitev kot lani (od 13. do Rezultati, predtekmovanje: s testiranjem in prav s tem bodo je na zboru članov povedal, da bo 16. mesta), saj je bil cilj uvrstitev začeli tudi novo sezono 2025/26. - skupina A (ŠD Cirkulane): Cir- cilj članske ekipe v novi sezoni uvr- med osem moštev v državi. Največja težava je, da večina igral- stitev med osem najboljših ekip v kulane-Zavrč – Gorišnica 1:2, Ljud- Iz razloga slabših rezultatov bo cev junija in julija ne posveti preveč državi in da bo še večji poudarek ski vrt – Olge Meglič 1:3, Gorišnica v sezoni 2025/26 posvečen pose- pozornosti lastni pripravi telesa na na doma vzgojenih igralcih. Iz tega – Olge Meglič 0:0, Cirkulane-Zavrč ben poudarek delu z mlajšimi se- – Ljudski vrt 0:2, Ljudski vrt – Go- lekcijami. Zato se obeta kar nekaj rišnica 1:1, Olge Meglič – Cirkulane- trenerskih sprememb. Trenutno se -Zavrč 3:0; v klubu najbolj ukvarjajo s končno - skupina B (ŠD Markovci): Mar- podobo članske ekipe, z izpeljavo 4. kovci – Juršinci 5:1, Hajdina – De- mednarodnega turnirja mladih Fa- strnik-Trnovska vas 0:1, Juršinci – gus Gis Ormož 2025, ki bo v Ormož Destrnik-Trnovska vas 0:2, Markov- privabil klube iz Slovenije, Hrvaške, ci – Hajdina 0:0, Hajdina – Juršinci Srbije in BiH. V soboto, 7. junija, se 2:0, Destrnik-Trnovska vas – Mar- na Hardeku in pri Veliki Nedelji pri- kovci 1:0; čakuje več kot 300 mladih rokome- - skupina C (ŠD Kidričevo): Kidri- tašev. Obenem je znana lokacija že Foto: Črtomir Goznik čevo – Grajena 4:1, Grajena – Breg 27. poletnega rokometnega tabora Drugo mesto so zasedli člani ekipe OŠ Destrnik-Trnovska vas. 1:1, Breg – Kidričevo 0:3. 2025, ki bo tudi letos potekal na morju v Poreču. Prijave na tabor Finale (ŠD Kidričevo): Vrstni red: 6. OŠ Hajdina bodo na razpolago prihodnji teden. Olge Meglič – Gorišnica 2:1, De- 1. OŠ Olge Meglič 6 točk (+1) 7. OŠ Ljudski vrt Kljub temu da se počitnice nezadr- strnik-Trnovska vas – Kidričevo 2:1, 3. OŠ Destrnik-Trnovska vas 8. OŠ Grajena žno približujejo, je v klubu ogromno Gorišnica – Kidričevo 2:2, Olge Meg- 6 točk (0) 9. OŠ Breg dela, ki ga bo zaradi boljšega jutri lič – Destrnik-Trnovska vas 2:0, De- 3. OŠ Kidričevo 4 točke (+1) 10. OŠ Cirkulane-Zavrč Foto: Črtomir Goznik treba maksimalno dobro opraviti. 4. OŠ Gorišnica 1 točka (-2) 11. OŠ Juršinci Mladen Grabovac ostaja predsednik RK Jeruzalem Ormož. strnik-Trnovska vas – Gorišnica 3:2, Uroš Krstič Kidričevo – Olge Meglič 6:4. 5. OŠ Markovci JM torek  3. junija 2025 Šport, rekreacija 15 23. Poli maraton znance sva srečala. Videla sva, da 23 km dolga proga ni nič hudega, še bova prišla,“ je dejala Kaja, Maj pa Do cilja tudi z več kot je dodal: „Tudi izven tega občasno kolesariva, sam se ukvarjam z bra- zilskim jiu-jitsujem. Sva kar športno 100 let starim kolesom aktivna.“ Olga iz Spuhlje ima s Poli mara- toni že več izkušenj: „Ne vem točne številke, kolikokrat sem že prevo- Poli maraton je vsakoletni zila Poli maraton, skupaj z možem, praznik kolesarjenja, Tudi letos so organizatorji prijateljicami ali sodelavkami grem rekreacije in druženja, tudi – Perutnina Ptuj in KK Perut- skoraj vsako leto. V prvi vrsti gre nina Ptuj – podelili nagrade letošnji – ko se je na 23. za druženje, dobro pa je tudi to, najštevilčnejšim prijavljenim da s tem naredimo nekaj dobrega izvedbi zbralo več kot 4.300 skupinam, letos so to bile Sin- za svoje zdravje. Tudi sicer veliko kolesarjev – je minil v tem dikat vzgoje in izobraževanja kolesarim, nič nenavadnega ni, če duhu. SVIZ (131), Talum (83) in Pošta kakšen dan odpeljem tudi krepko Slovenije (58). Na startu se je že pred 11. uro čez 100 km, tudi do 150 sem že šla, zbrala množica kolesarjev, ki so Nagrado za najatraktiv- mož pa še enkrat toliko. Sedaj sva se nato več kot 15 minut v domala nejšo skupino so prejeli člani stara okrog 70 let in s tem bova na- nepretrgani koloni podajali na prip- Društva rojaka Janeza Pucha daljevala, dokler bova lahko.“ ravljene trase maratona, na 52, 23 Juršinci. Poiskali smo tudi kolesarje iz Foto: Črtomir Goznik ali 2 km. Na slednjega so se podali drugih koncev Slovenije: „Na Ptuj Kolesarji so imeli na voljo celotno cestišče v celotni dolžini vseh treh tras. najmlajši (zvečine) s svojimi starši, prihajamo že kar redno, z našo ja: „Prvič sem na Poli maratonu, nekateri so ga ob svojih malčkih kar družbo smo izpustili le nekaj do- enostavno sem si rekla, da moram pretekli. sedanjih maratonov. Vedno znova sprobati, kakšna je proga. Tudi sicer V varnem ozadju so se na pot nas privabi odlična organizacija – to kolesarim, za sodelovanje v takšni podali tudi člani društva Sonček, je najbolj varna kolesarka prireditev množici pa je redko priložnost. V vodila jih je ambasadorka Urška v Sloveniji, na celotni trasi se poču- osnovi je bilo za udeležbo odločilno Vučak. „Z našimi ptujskimi sončki z timo povsem varni, v nobenem delu druženje s prijatelji.“ veseljem sodelujem v različnih ak- ne srečaš avtomobila. Resnično po- S tem presenečenj še ni bilo ko- cijah in projektih, h katerim me po- hvala organizatorjem za ta del, pa vabijo. Cenijo mojo podporo, sama nec, tudi Kaja in Maj s Pacinja sta tudi vse ostalo je na visokem nivoju, pa lahko rečem, da mi je v njihovi bila na Poli maratonu prvič po več vključno s 23-km traso, ki je enkrat- družbi lepo. Tudi na Poli maratonu letih. „Ko sem bila mlajša, sem se na. Udeležujemo se tudi drugih po- ni nič drugače, po odpeljani progi se sama že udeležila Poli maratona, dobnih kolesarskih maratonov po bomo družili v šotoru,“ je po odpe- sedaj pa že kar nekaj let ne. Privabi- Sloveniji, gre za druženje ob rekrea- ljanih dveh kilometrih dejala Urška. lo naju je lepo vreme, zato sva izko- ciji,“ so po maratonu dejali kolesarji Nekaj stavkov je dodal še Nejc, ristila priložnost za rekreacijo. Malo iz okolice Trebnjega na Dolenjskem, ki se je kot član Sončka udeležil sva se razgibala, ob tem pa sva pri- v skupini je bilo kar nekaj parov sta- kolesarjenja: „Na Poli maratonu dobila nove izkušnje, tudi kakšne rosti okoli 50 let. se počutim izvrstno, veseli smo in radostni, radi se zabavamo. Sončki smo tukaj vsi za enega, eden za vse – pomembno je, da se med seboj spodbujamo in da smo ekipa. Ob kolesarjenju se sicer ukvarjamo tudi Foto: Črtomir Goznik s plavanjem, jadranjem, hodimo v Mladi so prišli na svoj račun ob paleti različnih delavnic. planine ... Veseli smo, da je Urška pogosto z nami.“ Marjan iz Zamušanov je na cilj specialko, za kakšne posebne pri- svojo starost res dobro. Pridem pa Kaj kmalu se je začelo tudi doga- prispel s starodobnikom častitljive reditev, kot je tudi Poli maraton, zaradi druženja, se malo nasmejim: janje v pripravljenih šotorih, pose- letnice izdelave – 1922! „Sem član pa se vsakih nekaj let oblečem po lepo je, ko mi pri mojih letih rečejo, bej so bili tega dela veseli najmlajši, KK Muretinci, kolesarstvo pa mi starih šegah in vzamem v roke kolo da sem še v redu – potem pa se res ki so imeli na voljo različne dejav- kar dosti pomeni in mi je kar zlezlo iz leta 1922, ki ga je imela moja teta boljše počutim in sem res v redu nosti, od zabavnih iger do poslikav pod kožo – sedaj bo že 25 let, od- iz Prekmurja. Kolo mi še kar dobro (smeh).“ obraza ... kar se ukvarjam z njim. Sicer vozim služi, ima dobre prenose in je za Jože Mohorič Ko so se na cilj pripeljali najhitrej- ši udeleženci Mini maratona na 23 km, pa se je začel polniti tudi šotor Foto: Črtomir Goznik Kolesarstvo  Dirka po Sloveniji 2025 s pripravljenimi dobrotami iz Perut- Urška Vučak je s člani društva Sonček odpeljala razdaljo mini ma- nine Ptuj. Pri tem smo za mnenje o ratona. letošnjem maratonu zaprosili nekaj V petek pentlja od Majšperka do Ormoža naključnih udeležencev z različnih koncev Slovenije. Zanimivo je, da je Od 4. do 8. junija bo potekala 31. in Kidričevega. 800 km in premagali več kot bilo med njimi kar lep delež takšnih, izvedba kolesarske Dirke po Slove- TRASA 3. ETAPE (6. 6.): Maj- ki so se Poli maratona udeležili niji. V Spodnjem Podravju bo vrhu- 12 tisoč višinskih metrov. šperk–Stoperce–Rogatec–Sveti prvič. nec v petek, 6. junija, ko se bodo ko- Jurij–Žetale–Podlehnik–Videm– Razpored tras: „V prejšnjih letih se nisem kaj lesarji podali na traso od Majšperka Markovci–Stojnci–Muretinci–Go- posebej zanimal za to, informacijo do Ormoža. 1. etapa (v sredo, 4. junija): Piran– rišnica–Ptuj–Kidričevo–Ptujska o letošnjem Poli maratonu pa sem To bo več kot 170 km dolga tra- Škofl jica (168,7 km); Gora–Majšperk–Lancova vas–Tr- zasledil na internetu. Tako sem se sa, katere začetek bo ob 11. uri v 2. etapa (v četrtek, 5. junija): Ve- žec–Podlehnik–Zgornji Leskovec– v petek odločil, da se ga udeležim Majšperku, na cilju na Kerenčiče- Spodnji Leskovec–Cirkulane–Dola- lenje–Rogaška Slatina (157,8 km); tudi sam, povabil sem še prijatelja, vem trgu v Ormožu pa pričakujejo ne–Zavrč–Hrastovec–Cestica–Otok 3. etapa (v petek, 6. junija): Maj- s katerim tudi sicer občasno skupaj kolesarje nekaj pred 15. uro. Ormož Vrije–Ormož–Stanovo–Ivanjkovci– šperk–Ormož (173,4 km); kolesariva. Odpeljala sva 23 km in bodo prečkali dvakrat, po prvem Mihalovci–Jeruzalem–Vinski Vrh– 4. etapa (v soboto, 7. junija): Ma- na progi je bilo super. Sedaj sledi prečkanju bo sledil še krog do Jeru- Pavlovci–Ormož. ribor–Golte (175,2 km); še malica in to bo lep dan,“ je dejal zalema in nazaj. Podobno velja za 5. etapa (v nedeljo, 8. junija): Liti- Samo s Ptuja, star približno 20 let. Foto: Črtomir Goznik Majšperk, po startu se bodo na iz- Skupno bodo kolesarji v ja–Novo mesto (123,9 km). Podobno velja za Mileno s Ptu- Poli maraton tudi v roza barvah italijanske pentlje ... hodišče še enkrat vrnili preko Ptuja petih dneh prevozili skoraj JM Foto: Črtomir Goznik Osmerica srečnežev, ki je bila izžrebana za eno od glavnih nagrad 23. Poli maratona – kolo Pony (še dva ponyja sta bila podeljena za nastopajoče v virtualni izvedbi). Nagrade je podelil direktor KK Perutnina Foto: Črtomir Goznik Ptuj Marjan Kelner (levo). Tudi v lanskoletni izvedbi Dirke po Sloveniji je trasa prečkala naše kraje. 16 Šport, rekreacija torek  3. junija 2025 Nogomet  Lige MNZ Ptuj Kvalifi kacije za 3. SNL – vzhod Ormožanom pred 600 gledalci generalka za tekmo z Račami 1. tekma: Ormož – Rače (v soboto, 7. 6., ob 17.30 v Ormo- žu). Super liga po enem Nina Šoštariča in Emraha Povratna tekma bo v sredo, Keška domačini še številne prilož- 11. 6., ob 17.30 v Račah. Po tekmah 22. kroga je padel zas- nosti za zadetek. Drugi par je Rogaška – Od- tor za Super ligo v sezoni 2024/25. S to zmago je Rogoznica potrdila ranci. Naslov prvaka so osvojili igralci Or- primat v letošnji sezoni 1. lige MNZ moža, ki jih v soboto čaka prva kva- Kvalifi kacije za Ptuj, saj je suvereno osvojila prvo lifi kacijska tekma za napredovanje v mesto – njen naskok pred Slovenjo 2. mladinsko ligo 3. ligo – vzhod, njihov tekmec bodo vasjo na drugem mestu je bil kar 1. tekma: Podvinci – Dravi- Rače, zmagovalna ekipa 1. lige MNZ osem točk, brez odvzetih treh točk nja (v četrtek, 5. 6., ob 17.30 v Maribor. zaradi mlajših selekcij bi bil še višji, Podvincih). Lokalni derbi s Središčem je bil za op. a.). Po tem uspehu je kapetan Povratna tekma bo v nede- Ormožane odlična generalka pred ekipe Žan Kokol povedal: „V sezoni ljo, 8. 6., ob 17.30 v Slovenskih kvalifi kacijami, saj je potekal v odlič- smo imeli nekaj vzponov in padcev, Konjicah. nem vzdušju – zbralo se je približno a slednjih je bilo bolj malo, kar je 600 gledalcev! Z edinim zadetkom pomenilo, da smo zasluženo postali 5:1 Kokol (64.), 5:2 Sagadin (67., z na koncu ga je odločil Borna Pahor. prvaki. Z osvojenim naslovom smo To je bila za Ormož 10. zmaga spo- zadovoljni in s tem smo izpolnili 11-m), 6:2 Kokol (70.), 6:3 Kolonjak mladi, le enkrat so remizirali (1:1 z tudi naš zadan cilj. Ta je bil, da se v (79.), 6:4 Millich (89.). Rdeči karton: Markovčani v 16. krogu). treh letih uvrstimo v Super ligo in Timi Kolednik (66., Cirkulane); Na ostalih tekmah je bilo dose- to nam je sedaj v tretjem letu tudi Podlehnik – Zgornja Polskava ženih bistveno več zadetkov, še uspelo.« 0:0. največ v Tržcu, kjer so jih Gorišni- Za preboj v Super ligo je nogome- Liga za prvaka čani domačinom nasuli kar devet. Foto: Črtomir Goznik tašem in vodstvu Rogoznice česti- 1. ROGOZNICA 16 12 3 1 51:15 36 Več kot polovico jih je prispeval Markovčani (v belih dresih) so šele v zadnjem krogu spomladanskega dela sezone doživeli prvi poraz v tal vodja tekmovanja MNZ Ptuj Jan- 2. SLOVENJA VAS 16 8 4 4 28:19 28 Klemen Zlatnik, ki je sezono kon- tem delu tekmovanja, boljši so bili gostje iz Makol. ko Turk, ki je ekipi predal pokal za 3. PRAGERSKO 75 16 7 5 4 28:25 26 čal kot drugi strelec lige (18), več osvojeno 1. mesto v 1. ligi MNZ Ptuj. 4. DORNAVA 16 8 2 6 29:28 26 jih je dosegel le napadalec Ormoža Visoko so končali tudi igralci Ormož – Središče 1:0 (0:0); stre- zadetkov: Luka Kenda (Makole Bar REZULTATI 16. KROGA: 5. HAJDOŠE 16 6 5 5 37:36 23 Patrik Jaušovec (21). Tržec se po Boča, ki so tokrat ugnali Grajeno. lec: 1:0 Pahor (84.); Miha), Klemen Jakl (Središče); 12 Rogoznica – Pragersko 75 6:0 6. SENICA OPLOTNICA 16 5 1 10 11:33 13 sezoni igranja v Super ligi znova Gostje so tekmo končali z deseteri- Apače – Bukovci 4:0 (3:0); strelci: seli v 1. ligo MNZ Ptuj, zamenjala zadetkov: Valentin Bolcar (Markov- (2:0); strelci: 1:0 Krajnc (28.), 2:0 Liga za obstanek co na igrišču, kar so domačini izko- 1:0 Kurež (11.), 2:0 Podbrežnik (28.), ga bo Rogoznica. ci); 11 zadetkov: Dominik Blažeković Krajnc (39.), 3:0 Fleten (66.), 4:0 ristili za dosego zmagovitega gola. Drugo mesto so na koncu osvoji- 3:0 Kurež (29.), 4:0 Fridrih (78.); (Stojnci), Žan Leljak (Gerečja vas), Fleten (74.), 5:0 Šoštarič (76,), 6:0 1. ZG. POLSKAVA 16 8 5 3 34:20 23 2. SKORBA 16 6 3 7 27:29 21 V sredini lestvice sta končali ekipi le Apače (prepričljiva zmaga v derbi- Tržec – Gorišnica 0:9 (0:6); strel- Robert Kurež (Apače); 10 zadetkov: Keško (81.); 3. LESKOVEC 16 6 2 8 31:33 20 Stojncev in Gerečje vasi, ki sta se v ju z Bukovčani), a s kar precejšnjim ci: 0:1 Zlatnik (11., z 11-m), 0:2 Zlatnik Vojko Tominc (Grajena Anpro) … Dornava Digitalpartner.si – Haj- 4. PODLEHNIK 16 5 2 9 26:40 17 doše 4:2 (1:2); strelci: 0:1 J. Šimenko zaostankom za Ormožani. Spomni- zadnjem krogu merili med seboj. (31.), 0:3 Primužič (35.), 0:4 Rep 5. POLSKAVA G. 16 3 4 9 29:39 13 mo: Apače so bile jesenski prvak (24 Daljšo so potegnili gostje iz Gerečje (36.), 0:5 Zlatnik (40.), 0:6 Zlatnik 1. liga MNZ Ptuj: (7.), 0:2 Tomić (29.), 1:2 Matija Za- 6. CIRKULANE 16 3 2 11 26:40 11 goršek (42.), 2:2 Pihler (57., z 11-m), točk), za njimi so bili takrat Makole vasi, ki so s prigaranimi tremi točkami (44.), 0:7 Kosec (49.), 0:8 Primužič Rogozničani potrdili 3:2 3:2 Mitja Zagoršek (62.), 4:2 Ma- Najboljši strelci: 16 zadetkov: (23), Bukovci (22), Ormož in Stojn- (dva gola so zabili z igralcem manj) z (63.), 0:9 Zlatnik (70.). tija Zagoršek (68.); Emrah Keško (Rogoznica); 13 za- ci (oba 20) … Ta podatek najbolj 10. skočili na končno 7. mesto. 1. ORMOŽ 22 17 1 4 50:13 52 napredovanje v Super Oplotnica – Slovenja vas SMS sa- detkov: Vito Meznarič (Hajdoše); zgovorno priča o premoči Ormoža REZULTATI 22. KROGA: 2. APAČE 22 14 2 6 45:26 44 v spomladanskem delu sezone … Markovci – Makole Bar Miha ligo nacija 0:3 (b. b.); 11 zadetkov: Martin Lampret (Pod- 3. MAKOLE BAR MIHA 22 12 3 7 43:29 39 Leskovec – Skorba 6:2 (2:0); lehnik); 10 zadetkov: Jan Šimenko Spomladi so bili odlični tudi Mar- 0:3 (0:1); strelca: 0:1 Kenda (2.), 0:2 4. BOČ POLJČANE 22 11 2 9 46:33 35 Vsaj 130 gledalcev se je zbralo ob strelci: 1:0 Kmetec (2.), 2:0 G. Mla- (Hajdoše), Ardit Berisha (Zgornja kovčani (6 zmag, 4 remiji, 1 poraz), Škrabl (72.), 0:3 Kenda (86.); 5. BUKOVCI 22 10 5 7 43:35 35 igrišču v Rogoznici, kjer je domača kar (35.), 3:0 Kmetec (63.), 3:1 Med- Polskava), Timotej Krajnc (Lesko- ki so edini poraz doživeli prav v Boč Poljčane – Grajena ANpro 3:2 6. STOJNCI 22 11 1 10 45:37 34 ekipa gostila Pragersko 75. Šlo je ved (65.), 4:1 Vinko (72.), 5:1 Vindiš vec); 9 zadetkov: Nino Šoštarič zadnjem krogu, doma z Makolami. (2:0); strelci: 1:0 Mikša (14.), 2:0 Jan- 7. GEREČJA VAS 22 9 3 10 44:39 30 za obračun vodilnih ekip, v kate- (75.), 6:1 T. Krajnc (77.), 6:2 Hodnik (Rogoznica); 7 zadetkov: Amadej Varovanci trenerja Amirja Karića žič (43.), 2:1 Pišek (58.), 2:2 Menoni 8. GRAJENA ANPRO 22 9 2 11 39:54 29 rem so igralci v zeleno-belih dresih (82.). Rdeči karton: N. Ogrinc (44., Gosak (Polskava avtop. Grobelnik), so tako spomladi bistveno izbolj- (73.), 3:2 Janžič (88.). Rdeči Karton: 9. MARKOVCI 22 8 4 10 37:36 28 popolnoma nadigrali goste, saj so Skorba); Mitja Zagoršek (Dornava Digitalpar- šali točkovni izkupiček (iz 6 do 28 Toplak (87., Grajena); 10. SREDIŠČE 22 8 4 10 31:35 28 zmagali kar s 6:0. Glede na prika- Cirkulane – Polskava avtop. Gro- tner.si); 6 zadetkov: David Fric (Ro- točk) ... Igralci iz Makol so s tretjim Stojnci – Gerečja vas 1:3 (1:1); 11. GORIŠNICA 22 6 3 13 35:50 21 zano na zelenici je rezultat še pre- belnik 6:4 (4:1); strelci: 0:1 Kenda goznica), Tomas Sagadin (Polskava mestom prav tako lahko zadovoljni, strelci: 1:0 Kolednik (17.), 1:1 Hertiš 12. TRŽEC 22 1 2 19 10:81 5 nizek, saj so imeli ob dveh zadetkih (4.), 1:1 Feguš (9.), 2:1 Kokol (19.), 3:1 avtop. Grobelnik) ... so ena izmed ekip, ki ima najboljšo (34.), 1:2 Hertiš (67.), 1:3 Leljak (75.). Najboljši strelci: 21 zadetkov: Alexa Krajnca in Davorja Fletna ter Anžel (42.), 4:1 Timi Kolednik (45.), Jože Mohorič, David Breznik navijaško podporo in so zasluženo Rdeči karton: Stopinšek (50., Gere- Patrik Jaušovec (Ormož); 18 zadet- pod vrhom lestvice. čja vas); kov: Klemen Zlatnik (Gorišnica); 13 Nogomet  Veteranske lige MNZ Ptuj A fi nale je zgodba zase in tako številni gledalci v Podvincih v re- Podvinčani neporaženi, dnem delu srečanja niso videli za- detkov (najlepšo priložnost so imeli gostje, a je njihov igralec v prvem a za Mons Claudiusom polčasu zgrešil z glavo iz neposre- dne bližine). Sledili so streli iz 11-me- trovk, kjer pa so bili gostje veliko V Podvincih se je v petek s tekmo osvojenimi točkami so bili vsak ko- bolj zbrani in so zmagali 1:3. Izmed zmagovalcev vzhodne (Podvinci) in rak ali dva pred tekmeci (Središče domačih igralcev je v polno zadel le zahodne lige (Mons Claudius) kon- 31, Gorišnica 20 …). eden izmed četverice, za goste so čala tudi veteranska sezona tekem Na drugi strani se je ekipi Mons bili uspešni vsi trije strelci. v ligah MNZ Ptuj. Naslov je nekoli- Claudius skozi šivankino uho us- Podvinci so tako sezono v teoriji ko presenetljivo pripadel gostom iz pelo uvrstiti v fi nale, saj je ekipo (po rednem delu tekem) zaključili Rogatca. Gerečje vasi preskočila šele v neporaženi (13 zmag, dva remija), Nogometaši Podvincev so su- zadnjem krogu, ko so jo v nepo- a na končnem drugem mestu, za vereno opravili z rednim delom srednem obračunu na njihovem Mons Claudiusom. Pokal je zmago- sezone, v 14 krogih so 13-krat zma- igrišču ugnali z izidom 2:4 (Mons valcem predal podpredsednik MNZ gali, le v 11. krogu so remizirali (1:1) z Claudius 32, Gerečja vas in Apače Ptuj Fredi Kmetec. Foto: Črtomir Goznik zadnjeuvrščenimi Cirkulanami. S 40 30, Hajdina 27 …). Jože Mohorič Rogoznica je z zmago proti Pragerskemu potrdila naslov prvakov. Nogomet  Matjaž Rozman »Želim si igrati vsaj še eno sezono« Nogometaši Celja so letos osvo- v podzavesti,“ je dejal 38-letnik iz jili pokalno lovoriko, pred tem so v Gerečje vasi. sezonah 2019/20 in 2023/24 dvakrat Izjemnega vratarja iz Gerečje vasi postali prvaki Slovenije. Edini nogo- tako s Celjem sedaj vežejo še moč- metaš, ki je bil zraven pri vseh treh nejše vezi: „Celje bo vedno ostalo naslovih, je Matjaž Rozman. moj drugi dom, vedno ga bom nosil „Osvojitev kakršnekoli lovorike v srcu, uspehi to vez samo poglab- je za vsakega igralca zagotovo ljajo.“ poseben dosežek. Ko se potegne Na koncu se je dotaknil še načr- črta in na koncu vidiš med zmago- tov za prihodnost: „Pogodba s Ce- valci tudi svoje ime, je to del zgo- ljem mi poteče ob koncu meseca, dovine. Sam pri tej zadnji pokalni tako da je za zdaj še težko reči kaj nisem sodeloval v tako veliki meri konkretnega. Želim pa si igrati še Foto: Jože Mohorič in nisem bil tako v ospredju kot pri naprej, vsaj še eno sezono. Ali bo to Nogometaši Mons Claudiusa so se s svojimi navijači prešerno veselili naslova veteranskih prvakov lig prvih dveh prvenstvenih, a vseeno v Celju ali kje drugje, pa bo znano v +35 MNZ Ptuj. gre ob dvigu lovorike za lep do- kratkem.“ godek, ki ostane za zmeraj nekje Jože Mohorič torek  3. junija 2025 Nasveti 17 Zeleni nasvet Domača lekarna Trenutno na zelenjavnem vrtu Melisa sprošča in krepi Vreme, ki nam ga je namenil maj, je bilo zelo neugodno za večino vrtnin na vrtu. Pojavlja se kar nekaj težav. Naj jih odpornost poskusimo rešiti vsaj nekaj. Melisa je v teh dneh že pognala dolga stebla z listi, ki spominjajo na koprivo. Uporabna je v ljudski medicini, nepogrešljiva pa pred- Krepčanje vseh rastlin vsem v kuhinji. na vrtu Melisa cveti od julija do septembra z belo rožnatimi cvetovi, iz ka- terih se nato razvijejo plodovi. V času cvetenja pobiramo liste in jih Pred iskanjem rešitev naj še sušimo na suhem, zračnem mestu. Uporabljamo jih lahko na različne enkrat ponovim, da zdaj rastline načine, v obliki čajev, likerjev, sirupov … Iz nje pridobivamo tudi ete- potrebujejo našo pomoč. Priprav- rično olje, ki je eno bolj iskanih, pa tudi najdražjih. ki, s katerimi jim lahko pomagamo, so izvlečki morskih alg. Majhne ra- Uporabna kot začimba in zdravilna rastlina stline, ki še nimajo veliko listov, z njimi zalijemo, večje pa škropimo. Listi melise so tako suhi kot sveži izvrstna začimba v kuhinji. Ne- Res pa je, da je pred nami toplejše pogrešljiva je pri pripravi omak, juh, mesa, zelenjave in sladic. Tako vreme, zato se lahko odločite tudi njeni izvlečki kot tudi eterično olje izboljšajo okus alkoholnim in za pripravke iz aminokislin. Razlika brezalkoholnim pijačam, slaščicam, pa tudi drugim živilom. Melisini je, da prvi rastlinam pomagajo v pripravki in čaj delujejo sedativno, pomirjevalno, spazmolitično, pro- stresnih situacijah, zdravijo vidne tikrčno ter protimikrobno ter so primerni tako za odrasle kot tudi in nevidne rane, drugi pa jim dajejo otroke. Notranje se najpogosteje uporablja predvsem proti spalnim dovolj energije, da hitreje začnejo motnjam živčnega izvora in prebavnim motnjam. Dokazano spod- rasti. Ker so alge bolj vsestranske, buja tudi tek. Zunanje jo najpogosteje uporabljamo proti okužbam z se sama raje odločam zanje. A ima- virusom herpes simpleks, ki se pojavlja na ustnicah. jo tudi pripravki iz izvlečkov amino- kislin svoje mesto v zdravi pridelavi hrane. Foto: MP Od doma narejenih pripravkov Česnova rja se začne z manjšimi črnimi madeži, ki pa hitro dobijo praškasto oranžno prevleko. pa je nadomestek pripravek iz cvetov ognjiča ali regrata, pa tudi čaj. Včasih deluje tudi pripravek preslice. iz sode bikarbone ali celo samo Uši razredčeno mleko (1 : 1). Če po dveh dneh uši še miga- Uši sem v preteklem tednu naš- jo, potem bo treba iti v trgovino. la skoraj na vseh rastlinah. Če jih Tam imajo pripravke, ki vsebujejo hočemo odpraviti z naravnimi pri- piretrin, izvleček iz rastline dalma- pravki, moramo biti dovolj zgodnji. tinski bolhač. Ta zanesljivo deluje. Pogosto pa jih takrat še ne vidite. Uporaba pa je nujna šele takrat, ko Zato naj vam dan nekj nasvetov. temperatura ni več visoka (nad 30 Prvi znak, da so uši pri vas, so oC) ali prenizka (pod 10 oC), pred- zagotovo mravlje, ki lezejo po vsem pa ne sme več ali še sijati rastlinah. Mravlje ne prenašajo sonce. Foto: Pexels uši, jih pa hitro najdejo in jih zač- Če preverimo njene učinkovine, ugotovimo, da jo sestavljajo fl a- nejo »molsti«, dražiti, da spuščajo Česnova rja vonoidi, čreslovine, fenolne kisline ter rožmarinska kislina. Melisa medeno roso, ki jo potem uživajo. Pojavlja se tako na česnu kakor pomaga predvsem prebavilom, pri črevesnih težavah, kot so lena Zato preglejte rastline. Če na njih na poru. Ta konec tedna sem vide- prebava, napenjanje, spahovanje, vetrovi, blagih motnjah spanja, vidite mravlje, je čas za ukrepanje. la znake na poru, a v nevarnosti je nervozi, depresiji, vsakdanjem stresu ter pri težavah s koncentracijo, Ne pa delati panike in spraševati, tudi česen. Prvi znaki so črni manj- hiperaktivnostjo pri otrocih in še bi lahko naštevali. Meliso lahko me- kako odpraviti mravlje, saj niso ši madeži, kot bi na liste padle ka- šamo tudi z drugimi zelišči. Najpogosteje jo najdemo v mešanicah z škodljive. pljice olja. A hitro se pojavijo zna- lipovimi in glogovimi cvetovi, hmeljem in sivko. V teh primerih ima Drugi znak je, ko se na listih čilni oranžni kupčki. Ti pa že nosijo predvsem protivirusno delovanje. Melisa je koristna tudi pri težavah pojavijo pikapolonice. Odrasle po- trose, gliva se razmnožuje. Rja je s prekomernim delovanjem žleze ščitnice in učinkovita pri odstra- lonice zagotovo poznate, njiho- precej hitra in trdovratna glivica, njevanju navadnih bradavic na rokah in pri bradavicah na podplatih. ve ličinke so pa manj znane. Zato zato je samo na začetku možno sem dodala članku fotografi jo ene ukrepati s pripravkom iz njivske Na pomoč pri stresu malce nenavadne ličinke, ki sem preslice. Če ne boste uspešni, Foto: MP jo prejšnji teden našla in slikala na bo treba poseči po močnejšem Če opazite na rastlinah takšne osebke, gre za ličinko pikapolonice, so za- Meliso lahko zaradi njenih pomirjevalnih lastnosti s pridom upo- papriki. pripravku. V naravnem varstvu nesljivo prisotne tudi uši. rabljamo tudi v stresnih obdobjih. Uživanje melisinega čaja blago- Če vidite znake, ki sem jih ome- lahko vzamemo samo še baker. dejno učinkuje na posameznikovo pomiritev in lažjo sprostitev. Kot nila, je pogosto učinkovit tudi do- Bakrena listna gnojila so dostopna ki vsebuje morske alge. Ne čakajte rieri svetujem uporabo bakrenih ena od alternativ se priporoča uživanje skodelice čaja pred stresnimi mač pripravek iz listov rabarbare tudi vrtičkarjem, v tem primeru jih predolgo z ukrepanjem, saj se kas- pripravkov. Sama svetujem še do- dogodki ali obdobji. Poleg pomirjanja melisa koristi pri doseganju ali pa nekoliko močnejši pelinov uporabite. Dodajte pa pripravek, neje rja težko ustavi. dajanje kalijevega listnega gnojila. dobrega počutja in razpoloženja. Pomaga tudi pri težavah z nespeč- Zadnje velja sicer za vse posevke. nostjo, tesnobo, splošnim počutjem in še bi lahko naštevali. Čebulna plesen Kalij je hranilo, ki poveča suho Gre za glivično obolenje, ki se maso rastline, rastlini pa pomaga Rešitev pri prehladih v tako močni meri pojavi samo, tudi pri odpornosti, boju z bolezni- Melisin čaj je nepogrešljiv tudi v boju s prehladom in prehladnimi kadar so vremenske razmere res mi. Pripravkom dodajamo vsaj ka- obolenji ter pri zniževanju povišane telesne temperature. Melisa bo tako ugodne, kakor so letos. Gliva pljico detergenta za posodo, raje hitro opravila z virusi in bakterijami ter izboljšala zdravstveno sta- sodi v skupino gliv plesnivk, v ka- pa kupimo kakšno močilo. Priporo- nje, obenem pa poskrbela za dobro imunsko odpornost. Čaj lahko tero uvrščamo glive peronospor, čam olje iz citrusov, če ga le imajo uživamo v času prehladih obolenj, gripe ali zgolj takrat, ko nas muči škrlupa, paradižnikove plesni … v trgovinah. nadležen kašelj. Zato nikar ne razmišljajte, kaj se je Domači pripravki ob pojavu bo- zgodilo, saj vsa leta delam enako, lezni ne bodo učinkoviti. Blagodejen vpliv na prebavne tegobe pa nikoli nisem imel težav. Take- ga slabega začetka poletja v moji Plodovke Melisa blagodejno učinkuje tudi na različne vrste prebavnih težav. Naj gre za napenjanje, leno prebavo, slabo odvajanje ali spahovanje. 35-letni delovni dobi še ni bilo. Plodovke zdaj močno trpijo, saj Prav tako bo hitro odpravila težave, povezane z želodčno kislino. Glivo opazimo lahko najprej na jih pošteno zebe. Čeprav ne sve- Dnevno spijte eno ali dve skodelici mlačnega čaja in prebavo ponov- starejših listih, začne se s svetloru- tujem rada bakra tako zgodaj v ra- no spravite v pogon. menimi, od nekaj centimetrov do stni dobi, je zdaj, ko se je nekoliko T. Dečman 10 cm velikimi lisami. Takrat je še ogrelo, čas za uporabo bakrenih možnost ukrepanja. Ko opazimo listnih gnojil, ki pa jim dodajte ami- na teh lisah siv do črn prah, lahko nokisline, ali pa izmenično danes okužbe samo blažimo in upoča- baker, čez tri dni aminokislino ali Previdno z uporabo snjujemo. algo, pa spet baker. Tako kot pri drugih rastlinah moramo tudi pri melisi Še eno opozorilo, res nikoli ne Čeprav si ne želim suhega vre- upoštevati zmernost. Izogibati se moramo dolgotrajni uporabi, sadimo skupaj zgodnjih sort če- mena, ker je vode še vedno prema- bule (kot je majski srebrnjak na pri- lo, pa naj omenim še, da potem z saj lahko zmanjša hormonsko delovanje spolnih žlez. Njeno mer) s poznimi. Če je le možno, naj algami ali aminokislinami nadalju- uživanje se odsvetuje tudi v času nosečnosti in dojenja oziroma Foto: MP bodo posevki prostorsko ločeni. jemo tedensko še naprej. se priporoča s predhodnim zdravniškim posvetom. Čebulna plesen naredi v vlažnih letih veliko škode. Na vrtovih letos prvič v svoji ka- Miša Pušenjak 18 Ljudje in dogodki torek  3. junija 2025 Ptuj  Odprtje novih prostorov OZ RK Ptuj Ptuj  Čalapinkarije družbe Radio-Tednik 2025 Da bodo lahko še bolj pomagali Kolikor sladkih palačink, toliko Območno združenje RK Ptuj je letnico 2025 posebej zapisalo. To je namreč leto, ki so ga nestrpno čakali že dolga desetletja. Leto, ko so lahko končno začeli delati v Čalapinkarije pred Qcentrom ostajajo največja zabava otrok ustreznih, za dejavnost primernih prostorih. in dobrodelna prireditev družbe Radio-Tednik Ptuj, njenih partnerjev, sponzorjev in donatorjev ter prijateljev, ki se zavedajo njene sporočilnosti za dober namen ob zabavi za otroke in malo starejše, skupnem druženju vseh generacij. Letos so to bili: Rotary klub Ptuj, Ogulin in ZPM. Rotar Act, Gastro, Tajkun, Petlja, Ob še enih uspešnih Čalapinka- Ahac, TP Puh, napihljiva igrala rijah se družba Radio-Tednik Ptuj Veverička, Mollystore, Ptujske zahvaljuje vsem, ki so tudi letos pekarne in slaščičarne, podjetje pomagali osmisliti njihovo zabav- Zase, E-Plast Alojz Požgan, Global- no vsebino in še posebej dobro- ni ekspres, Devon in plesna šola delno noto. Obiskovalci so uživali, Samba. Skupaj so tudi pozvali k hkrati pa so s svojo dobrodel- darovanju z SMS-sporočili: na dla- nostjo in srčnostjo ponovno do- ni5 ali nadlani10 na 1919. Partner kazali, da je človek najbolj bogat projekta pa je tudi Zveza Anite takrat, ko zna prisluhniti tudi dru- Foto: Črtomir Goznik Odprtja novih prostorov se je udeležila tudi predsednica RK Slovenije Ana Žerjal. Uredili so jih z lastnimi sred- razmišljali, kako naprej drugače. na slavnostnem odprtju povedal stvi in delom in vztrajnostjo, na Pogoji dela so se slabšali iz dne- predsednik OZ RK Ptuj Aleksan- naslovu Ciril Metodov drevored va v dan. Pojavile so se težave s der Solovjev. Ponosen je na vse, 2, brez pomoči šestnajstih občin skladiščenjem hrane, oblačil, pre- ki so sodelovali pri adaptaciji in na Ptujskem. Pred tem so od leta davanja so potekala v premajhni selitvi v nove prostore, predvsem 1974 delovali v gasilskem domu predavalnici, težje je bilo izvajati na območni odbor, sekretarko na Ptuju v utesnjenih in neprimer- praktična dela. Dnevno smo se Marjano Cafuta ter sodelavca Čalapinkarij ni brez slastnih palačink. Tudi nih prostorih. „Takrat smo se teh selili znotraj zgradb, puščali lju- Brino Pušelc in Franca Goloba in zaposleni družbe Radio-Tednika Ptuj in prostorov razveselili, a se je kma- di čakati v vrsti, jih prenaročali. vse ostale prostovoljce. Tekoče lu pokazalo, da so premajhni in Pogosto bi morali delati v vseh poslujejo, so brez kreditov, brez gim, pomagati, ko je to potrebno. nefunkcionalni. Najemnine smo prostorih naenkrat, kar pa je bilo visokih najemnin. Vedno je lepo, ko deliš. Direktorica plačevali GD Ptuj, Gasilski zve- nemogoče, ker ni bilo povezav. Območnemu združenju RK družbe Radio-Tednik Ptuj Monika zi. Denar, ki bi ga lahko porabili Danes smo v novih prostorih, na Ptuj je za nove prostore čestita- Kolarič je povedala, da se bomo za koristnejše namene, je hitro stare težave se več ne oziramo. la tudi predsednica RK Slovenije še naprej z našimi partnerji trudili kopnel. Brezplačni najem nam je S ponosom lahko povem, da smo Ana Žerjal. „Če želimo pomagati in pomagali tistim, ki našo pomoč nudila le MO Ptuj. Pogosto smo v teh prostorih srečali srečo,“ je ljudem z našim sloganom Tukaj potrebujejo, pozivali k dobrodel- za vas, vedno in povsod, mora- nosti in dobrim delom, da nam bo mo v prvi vrsti imeti sami urejene vsem skupaj lepo, da bo čim manj pogoje za to. Izjemno me veseli, tistih, ki trpijo. Čalapinkarije bodo da je OZ RK Ptuj po tolikih letih tudi v prihodnje razveseljevale in Foto: MG iskanja, naporov, fi nančne iznaj- Pri mazanju palačink z Viki kremo in Uwe marmelado, ki jo je podarilo hkrati krepile srčnost in poveza- dljivosti in fi nančne discipline podjetje Petlja, sta se izkazali tudi ptujska županja Nuška Gajšek in direk- nost med nami. uspelo zagotoviti toliko lastnih torica družbe Radio-Tednik Ptuj Monika Kolarič. MG sredstev, da lahko sedaj na več kot 350 m2 prostorov izvaja vsa poslanstva.“ Skupaj s Solovjevim je simbolično odprla nove pro- store. Za kulturno noto odprtja so poskrbeli učenci OŠ Ljudski Foto: Črtomir Goznik vrt ter Glasbene in baletne šole Novi skladiščni prostori omogočajo ponovno sprejemanje oblačil in so Karola Pahorja Ptuj. ločeni od prostorov za prehrano, ki jo sedaj delijo vsak dan. MG Podravje  Med 120 župani iz petih držav tudi trije »naši« Župani na ekskurziji in nogometnem turnirju Skupina slovenskih županov se je v organizaciji Skupnosti občin Slovenije nedavno udeležila strokovne ekskurzije na Južnem Tirolskem v občini Toblach. Med njimi so Foto: MG bili tudi župani Hajdine, Markovcev in Gorišnice. Otroci so uživali na vozilih, gokardih, poganjalcih, skirojih in družinskih vozilih znamke Berg iz Nizozemske, za katero je distributer v Sloveniji spletna trgovina MollyStore.si. Še več izdelkov iz njihove ponudbe pa si lahko ogledate na njihovi spletni strani. Foto: arhiv županov V ekipi so bili tudi trije župani spodnjepodravskih občin Gorišnica, Markovci in Hajdina. Hajdinski župan Stanislav Glažar pravi, da so se premagali sta jih le reprezentanci Nemčije in Italije. z veseljem udeležili tako strokovne ekskurzije kot Ključni poudarek dogodka je bil namenjen iz- tradicionalnega mednarodnega nogometnega tur- postavljanju pomena regijske povezanosti, ki teme- nirja Alpencup, na katerem je sodelovalo več kot lji na sodelovanju in ne konkurenci. Glažar je prepri- 120 županov iz Avstrije, Italije, Nemčije, Švice, Južne čan, da je bila ekskurzija zelo dobra priložnost za Foto: MG Tirolske in Slovenije. Prvič so se dogodka udeleži- izmenjavo izkušenj in da so od tega odnesli veliko Napihljiva igrala Veverička so razveselila vse generacije, od najmlajših do malo starejših. Čalapinkarije so bile li župani iz Švice, ki bodo turnir organizirali v letu idej in znanja. tudi letos dan za starše in otroke, s slastnimi palačinkami, krofi Ptujskih pekarn, piškoti Pekarne Presta, slanimi 2029. Slovenski predstavniki so osvojili tretje mesto, Dženana Kmetec prigrizki podjetja Ahac in drugimi dobrotami. torek  3. junija 2025 Ljudje in dogodki 19 lepih sporočil za dober namen BLATNO JEZERO in DZ^<:hh:͗ ͲƉƌĞǀŽnjnjƵĚŽďŶŝŵƚƵƌŝƐƟēŶŝŵĂǀƚŽďƵƐŽŵ ͲŶĂƐƚĂŶŝƚĞǀǀĚǀŽƉŽƐƚĞůũŶŝŚƐŽďĂŚǀŚŽƚĞůƵΎΎΎ ͲϭdžƉŽůƉĞŶnjŝŽŶ ͲƉƌŽŐƌĂŵͩWƵƐnjƚĂͨ ͲnjƵŶĂŶũĞŽŐůĞĚĞƉŽƉƌŽŐƌĂŵƵ ͲŽŐůĞĚŵƵnjĞũĂDĂƌĐŝƉĂŶĂŝŶĚĞŐƵƐƚĂĐŝũĂ ͲǀŽĚĞŶũĞŝŶŽƌŐĂŶŝnjĂĐŝũĂƉŽƚŽǀĂŶũĂ =DJRWRYLWHVLVYRMVHGHçåHGDQHV LQSRNOLĀLWHSRVORYDOQLFR6RQĀHN 6ORPåNRYDXOLFDQD3WXMX 20 Križem kražem torek  3. junija 2025 Besedilo in fotografi je: Mateja Toplak  S starši na Kubo Kot doma (16) “Končno doma,” je rekel ati, ko smo po desetih dnevih, ki smo jih preživeli v okoliških krajih, spet stopili na havanske ulice. Te so bile še zmeraj glasne in zdelo se je, da prav takšne, kakršne smo jih pustili. Vozniki rikš so še vedno zasedali isti konec ulice in nam klicali: “Myfriend, myfriend!” Potem so drug za drugim vstajali s kolesarskih rikš in mahali v našo smer, drugi so se nagibali iz svojih vozil in gledali za domačin- kami z vrečkami, ki so po navadi iskale prevoz do doma. Z druge strani ceste smo voznikom smeje odkimavali, ko se je pred nami naenkrat pojavil znan obraz. “Myfriends!” je zaklical Lazaro preko ceste, kjer se je za kovinski- nosil več plastenk piva. Lazaro ga in se prijel za prsa. Prijazen Havan- mi vratnimi rešetkami soseda mu- je stresel za ramena, pokazal na čan, tudi voznik rikše, s katerim dila okoli štedilnika, ati ji je skozi atija in rekel: “Mi amigo, mi ami- smo se spoprijateljili med našim režo potisnil bankovce v vrednosti go!” Možak se je široko nasmehnil, prvim bivanjem v Havani, je sedaj kakih trideset centov, ko nam je da je pokazal manjkajoče zobe, Foto: Mateja Toplak nejeverno strmel v nas. Tisti čas ženica skozi rešetke napolnila sko- Lazaro mu je iz rok potegnil eno Takrat smo stanovali v soseski blizu morja in v hišo preko ceste smo hodili na jutranjo kavo. smo stanovali v soseski blizu mor- delice. izmed plastenk in jo ponudil atiju. ja in smo v sosednjo hišo hodili na Sedaj je Lazaro z nejevernim “Hoy, a las doce,” je rekel in na in ati sta me vprašujoče pogledala: muzika.” –“Musicaafrocubana, La s škatlo zahteval prispevke, Lazaro jutranjo kavo. Mami je na krožnik pogledom stal pred nami. Ob njem prste preštel do dvanajst. “Cal- “Ja, to je že prejšnjič razlagal, vsa- Rumba,” je dodal Lazaro. “Črnska je odganjal domačine, ki so nam naložila tri skodelice in jih nesla je bil nek možakar, ki je v naročju lejón de Hamel!” je zaklical. Mami ko nedeljo ob dvanajstih je neka glasba, afrokubanska,” sem preve- poskušali nekaj prodati in pokazal dla. Mami in ati sta pokimala, La- je na moj fotoaparat, pogledal na- zaro pa je pogledal na uro, ki jo je okoli in mi rekel: “Cuidado.” Pazi. na zapestju nosil ati, in rekel: “Va- Ko se je Lazaro odločil, da je mos.” –“Zdaj?” je vprašala mami, dovolj hrumenja, je predlagal, da Lazaro pa je atiju že tiščal drugo gremo po pivo. Potem smo čakali pivo. pred nekim oknom, prodajalka je Kakih petnajst minut smo hodili Lazaru podajala pločevinke, ati pa ob morju, ko se je zaslišala glasba je iskal bankovce. Takrat se je izza iz nenavadno, vsaj za ta predel ovinka prikazal naš znanec, Sebas- mesta, barvite ulice. Poslikave so tian – ta mladenič je s sabo zmeraj krasile fasade, med umetniškimi tovoril črno potovalko – menjaval instalacijami in kipi, ki so stali med je dolarje za pesose. “Hola amigos, hišami, pa je moral biti oder, saj je necesitas algo?” je zaklical. Ati mu nekdo prepeval ob hitrih udarcih je kimal in že je iz torbe, ki jo je bobnov. Masa ljudi je zakrivala na- nosil pod majico, vlekel bankovce, stopajoče, Lazaro nas je vodil nap- mami je gledala okoli sebe, kakor rej, prerivali smo se skozi množico, da se boji, da nas bo zdaj zdaj na- obiskovalci so se zibali v ritmu glas- padla kakšna tolpa. Takrat se je be, ljudje v barvitih kostumih so se proti nam zakadil rdeči moped, in prikazovali skozi razpoke v mno- ko je divje ustavil, sem videla, da žici, Lazaro je sedaj dvigal roke in je na njem Juan, prijatelj, ki sem z pipo plesal po zraku. Sonce je ga preko interneta spoznala že, ko pripekalo in vročina se je mešala sem bila še v Kanadi! Ha – v tej so- Foto: Mateja Toplak v množico, pevci in plesalci so se z seski pa smo res kot doma. La Rumba je tradicionalna afriško-kubanska glasbena in plesna slovesnost, ki poteka vsak konec tedna v Havani. nasmehi na obrazih vrteli, nekdo je Se nadaljuje … Rim  Strokovna ekskurzija občinske uprave Obiskali večno mesto Zaposleni v lenarški občinski upravi in občinski svetniki, skupaj z županom Ja- nezom Krambergerjem, so se na strokovno ekskurzijo letos podali v večno mesto, kjer so si ogledali znamenitosti Rima, Vatikana in se srečali s slovenskim velepo- slanikom pri Svetem sedežu Francijem Butom. Obiskali so tudi grob pred kratkim preminu- najpomembnejših rimskih znamenitosti, v bazi- lega papeža Frančiška v baziliki Marije Snežne liki Marije Snežne pa tudi grob pokojnega pape- in se udeležili maše novega papeža Leona ža Frančiška. „Gneča je bila velika, vendar jim ni XIV. na znamenitem Trgu sv. Petra. Strokovne bilo treba predolgo čakati,“ je povedal lenarški ekskurzije lenarške občinske uprave so tradici- župan, ki se je s sodelavci v sklopu ekskurzije onalne, je povedal župan Janez Kramberger. udeležil tudi maše, ki jo je minulo nedeljo z bal- Spoznali in videli so v treh dneh veliko. Od kona daroval novoizvoljeni papež Leon XIV. ostankov antičnega Rima, kot so Kapitol, Foru- Obisk večnega Rima je bil za Lenartčane mi in Kolosej, do vseh drugih znamenitosti, kot priložnost za srečanje z veleposlanikom pri so npr. katakombe, pa trg Trevi, kjer kraljuje Svetem sedežu Francijem Butom, ki jih je sez- svetovno znana istoimenska fontana, Španski nanil s svojim delom in aktualnimi razmerami v trg s španskimi stopnicami in enega najlepših Vatikanu po prihodu novega papeža Leona XIV. trgov Navona, ki slovi po svoji fontani, posve- Veleposlanik But, ki se ga mnogi spomnijo kot čeni štirim rekam, ter eno najbolje ohranjenih nekdanjega kmetijskega ministra, si je čas zanje zgradb antičnega Rima – Pantheon. Obiskali so vzel kljub številnim obveznostim. Foto: Občina Lenart baziliko sv. Janeza v Lateranu, ki velja za eno ak Lenartčani so obiskali večno mesto. KOLOFON ƒ”‘«‹æƒ”ƒœ‡”Œƒǣ, ǡ͚͙͛͘͘͜͠ǡ ‡ƒ‹œ˜‘†ƒ˜–‘”‡•,˜‡…‹͚ǡ͛͘‹˜’‡–‡œ”‡˜‹Œ‘–‘’͚ǡ͛͘Ǥ ƒ”‘…‹‡̻•ƒŽ‘‘Ǥ•‹ ‡Ž‘Ž‡–ƒƒ”‘«‹ƒǣ͚͛͘ǡ͘͘ǡœƒ–—Œ‹‘˜–‘”‡͚͘͞ǡ͘͠ǡ˜’‡–‡͚͛͛ǡ͚͘Ǥ ”ƒ•ƒ…‹Œ•‹”ƒ«—ǣ͚͚͘͘͜Ǧ͘͘͘͘͘͝͞͞͞͝’”‹„ƒƒ†Ǥ†Ǥ œ†ƒŒƒ–‡ŽŒǣ”—ā„ƒœƒ«ƒ•‘’‹•‘‹”ƒ†‹Œ•‘†‡Œƒ˜‘•–ƒ†‹‘Ǧ‡†‹ǡ†Ǥ‘Ǥ‘Ǥǡ–—Œ ‡ƒ”‘«‡‹Šˆ‘–‘‰”ƒƤŒ‹”‘‘’‹•‘˜‡˜”ƒ«ƒ‘‹‡Š‘‘”‹”ƒ‘Ǥ Ǧƒ‹Ž—”‡†‹æ–˜ƒǣ–‡†‹̻”ƒ†‹‘Ǧ–‡†‹Ǥ•‹ ‹”‡–‘”‹…ƒǣ‘‹ƒ‘Žƒ”‹« ‰Žƒ•‘–”ā‡Œ‡ǣƒ”Œƒƒ‹ŠŽ‡” ȋ͚͘Ȍ͟͜͡Ǧ͛͜Ǧ͙͘ ‹•ǣƒŽ‘‘ǡ†Ǥ‘Ǥ‘Ǥƒ˜‡ƒ†‘†ƒ‘˜”‡†‘•–Œ‡˜”ƒ«—ƒ˜…‡‘‹œ˜‘†ƒ‹•‡‘„”ƒ«—ƒ˜ƒ †‰‘˜‘”ƒ—”‡†‹…ƒǣ‹‘ƒ‡œƒ”‹« ˜•Žƒ†—œ͙͜Ǥ«Ž‡‘Ǧ͙ȋ”ƒ†‹Ž‹•–͚͟Ȁ͚͙͘͡ȌǤ‹•ƒƒƒŽƒ†ƒǣ͙͘͘͘͘‹œ˜‘†‘˜Ǥ ’”‡Œ‡ƒŽ‹Š‘‰Žƒ•‘˜’‘‡Ǧƒ‹Ž—ǣƒ„‹”ƒŽ‹̻”ƒ†‹‘Ǧ–‡†‹Ǥ•‹ ”‡†‹撑”–‹Š•–”ƒ‹ǣ ‘ā‡‘Š‘”‹« ƒ”‡–‹‰ǣ‘Œƒƒ,‡Šȋ͚͘Ȍ͟͜͡Ǧ͛͜Ǧ͙͜ǡƒ”Œƒƒ ‘„‡…‘Žȋ͚͘Ȍ͟͜͡Ǧ͛͜Ǧ͚͘ •ƒ‘„‹•‘˜ƒŽ‡…‰‘•–‹•‡˜‡”‹‰‡‡†‹ƒ„ƒ”œƒ—’‘’‹Œƒ«‡ǡ‡’ƒŠ”ƒ‡‹…‹‰ƒ”‡–ǡ’”‡Œ‡ ‘˜‹ƒ”Œ‹ǣ‘Œ…ƒ‡ŽŒƒ”‹«ǡā‡ƒƒ‡–‡…ǡ‘‹ƒ ‘”˜ƒ–ǡ‘Œ…ƒ–‹«ǡ•–‡”ƒ‘”‘懅 –‡”‡–ǣ™™™Ǥ–‡†‹Ǥ•˜‡–͚͜Ǥ•‹ǡ™™™Ǥ”ƒ†‹‘Ǧ’–—ŒǤ•˜‡–͚͜Ǥ•‹ †‘Ž‘«‡‘文˜‹Ž‘–‘«ǡœƒƒ–‡”‡ŽƒŠ‘†‘„‹„”‡œ’Žƒ«‡‹œ˜‘†”‡˜‹Œ‡ǡ«ƒ•‘’‹•ƒƒŽ‹”‹āƒǤ•ƒ ‘–‘”‡’‘”–‡”ǣ,”–‘‹” ‘œ‹ ƒ•Ž‘˜ǣƒ†‹‘Ǧ‡†‹–—Œǡ’Ǥ’Ǥ͡͝ǡ•‘Œ‹‘˜ƒ…‡•–ƒ͛ǡ͚͚͘͝–—ŒǢ–‡ŽǤǣȋ͚͘Ȍ͟͜͡Ǧ͛͜Ǧ͙͘ǡˆƒ•ǣ –‹•ƒ‹œ˜‘†‹ƒƒƒ•Ž‘˜‹…‹‘œƒ«‡‘˜”‡†‘•–˜–‘«ƒŠǤƒ˜•ƒ’‘”ƒ„ŽŒ‡‡˜”‘•–”ƒƒ ‡–‘”‹…ƒǣ‡ƒ‘ƒ—’‘–‹« ȋ͚͘Ȍ͟͜͡Ǧ͛͜Ǧ͛͝Ǥe–ƒŒ‡”•‹–‡†‹Œ‡ƒ•Ž‡†‹–—Œ•‡‰ƒ–‡†‹ƒ‘œ‹”‘ƒƒæ‡‰ƒ†‡Žƒǡ‹‰ƒŒ‡ ’”‹†‘„‹‡‘–‘«‘Ǥ ‡Š‹«ƒ”‡†ƒ…‹Œƒ‹‰”ƒƤ«‘‘„Ž‹‘˜ƒŒ‡ǣŽƒ˜‘‹„ƒ”‹«ǡƒ‹‡Ž‹ā‡” —•–ƒ‘˜‹Ž”ƒŒ‹‘†„‘” –—ŒŽ‡–ƒ͙͜͡͠Ǥ œŠƒŒƒ˜•ƒ–‘”‡‹’‡–‡Ǥ ‡«‹ˆ‘”ƒ…‹Œ‘‰‘•–‹•‹˜‡”‹‰‹‡†‹ƒ„ƒ”ƒ™™™Ǥ‡†‹ƒ„ƒ”Ǥ•‹Ǥ torek  3. junija 2025 Za kratek čas 21 Skrinja domačih viž — Ansambel Petovia V poletje z navihano polko Žvižgam za seboj Ptujski ansambel Petovia v bodo ljubitelji narodno-zabavne termini igranja na domači in fantovski zasedbi: Aljaž Kolarič, glasbe in našega ansambla lahko tuji glasbeni sceni. Zelo veliko Denis Godec, Jasmin Gavez, preverili ob izidu skladbe,“ je v namreč nastopajo na nemško Kristijan Markež in Miran Zor- imenu ansambla Petovia povedal govorečem območju, kjer so ko uspešno nadaljuje svojo glas- Kristijan Markež. nadvse priljubljeni. Seveda pa beno zgodbo tako na slovenski Snemali so kot vedno v idilič- pri festivalih še niso rekli zad- narodno-zabavni kot tuji glasbe- ni prelepi ptujski okolici, na tu- nje besede. Še naprej se jih že- ni sceni. ristični kmetiji Lovrec, saj s tem, lijo udeleževati, se predstaviti z S svojo glasbo razveseljujejo ko videospote za svoje skladbe novimi polkami in valčki. Že v na številnih dogodkih, prire- snemajo v domačem okolju, jeseni bodo ponovno razveselili z ditvah, koncertih in ob drugih promovirajo lepote naše okolice novo skladbo, lepim valčkom, ki priložnostih. Radi pa se odzivajo in starodavnega Ptuja, staroste bo tudi tokrat nastal v sodelova- tudi na povabila za sodelova- slovenskih mest. Hvaležni so nju z uveljavljenimi slovenskimi nje na dobrodelnih koncertih, gostiteljem turistične kmetije glasbenimi ustvarjalci, pisci be- saj radi prižigajo iskrice v očeh Lovrec, da so jih tako lepo spre- sedil in glasbe. ljudi. Z novimi melodijami pa jeli. Iz srca so se jim zahvalili za V fantovski zasedbi je doslej bogatijo zakladnico slovenske njihovo izjemno naklonjenost, ansambel Petovia posnel tri narodno-zabavne glasbe. Sredi podporo pri snemanju in odlič- skladbe: zabavno Ljubiva in dve maja so posneli novo pesem z no hrano in pijačo, s katero so narodno-zabavni Tista bela roža naslovom Žvižgam za teboj, ki jim postregli po snemanju. in Žvižgam za teboj, ki je njiho- Foto: zasebni arhiv je dobila že tudi video podobo. Ansambel Petovia Na festivalih slovenske naro- va najnovejša skladba. Videospot bodo predstavili še dno-zabavne glasbe jih letos ver- Ansambel Petovia pa še naprej v juniju, pred glavnino njihove odrih. „Gre za hudomušno os- Besedilo je napisala Vera Šolinc, pa se je tokrat prvič podpisal naš jetno ne bomo videli. Datumi ostaja tudi hišni ansambel druž- letošnje polno zasedene sezone vajalno polko, ki bo hitro zlezla melodijo je izdelal Primož Ilovar basist Denis Godec. Menimo, letošnjih festivalov se pokrivajo be Radio-Tednik Ptuj. nastopov na domačih in tujih pod kožo vsakemu poslušalcu. iz skupine Gadi, pod aranžma da se je odlično odrezal, več pa z njihovimi že dogovorjenimi MG Sudoku  Sudoku Od torka do torka Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manj- šem kvadratu pojavi le enkrat. Tadejev znakoskop Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven   €€€  Bik   €€  Dvojcka   €  Rak   €€€  Lev   €€  Devica   €  Tehtnica   €€  Škorpijon   €  Strelec   €€  Kozorog   €€€  Vodnar   €€  Ribi   €  Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog (velja za teden od 3. do 9. junija 2025) 1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično Tednikova nagradna razrezanka  Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografi jo po črtah in nato na novo sestavite kva- dratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Ra- dio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka,9. junija. Lahko jo tudi fotografi rate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed vseh poslanih rešitev razrezanke bomo vsak teden izžrebali do- bitnika, ki prejme pravljico Metulj Srečko in gozdna čarovnija. Nagrado po- darja Talum, d. d., Kidričevo. Zdaj pa veselo na delo! Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Nika Drevenšek, 2324 Lovrenc na Dravskem polju Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!  Tednikova nagradna razrezanka - kuponček Ime in priimek: ______________________________________ Naslov: ____________________________________________ Pošta: _________________________________________ Telefon: __________________ Foto: ČG 22 Poslovna in druga sporočila torek  3. junija 2025 11 SEZONA . PROJEKTA 32/),1$/( 3HWHNMXQLMREXUL (XURSDUN0DULERU Generalni pokrovitelj 2. polfinala %RGLWH]QDPLLQXçLYDMWHYGUXçELQDMEROMåLKYGUXçELRWURN9VWRSMHSURVW Postanite novi naročnik Štajerskega tednika in oblecite praktičen brezrokavnik! Če še niste naročnik, a bi to radi postali, je zdaj pravi čas. Vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli unisex športni brezrokavnik z ukrojeno podaljšano hrbtno stranjo, prime- ren za pomlad, poletje in jesen. Do nagrad ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. Športni brezrokavniki so na voljo v modri barvi v velikostih: M, L, XL, 2XL (samo do porabe zalog) torek  3. junija 2025 Oglasi in objave 23 Slovenska družinska revija Umrli so Vsi, ki radi jih imamo, št. 22 3. junij 2025 cena 3,30 EUR Psihiatrinja Riittakerttu nikdar ne umro, Vse več neodgovornih Umrli so: Terezija Golob, lastnikov nevarnih psov Kaltiala o tisočkratnem le v nas se preselijo Bi se nehali sprenevedati? porastu spolne disforije rojena Kelenc, Markovci in naprej, naprej živijo, VEDNO VEČ 32a, rojena 1937 – umrla so in tu ostanejo. 21. maja 2025; Milan Lah, Janez Medvešek Bojan Emeršič o svoji dementni mami Tam so se mi Poletje, ko se bomo cvrli v pločevini DEKLIC SI ŽELI Podlehnik 8a, rojen 1952 prvič ulile solze Prekletstvo romunskih Nika in Raay nista tovornjakarjev prva glasbenika v sporu SPREMENITI SPOL – umrl 21. maja 2025; Umazana vojna Gozdarka Marija Jakopin SPOMIN v glasbeni ločitvi po tragediji na Škofljici V gozdovih Simon Skledar, Čermožiše je vse več hrane Psihiatrinja Riittakerttu Kaltiala Drugega junija minevata dve leti žalosti, o tisočkratnem porastu spolne 67b, rojen 1985 – umrl 23. disforije VSAK Vedno več deklic odkar se je za vedno poslovila naša ljubljena si želi spremeniti spol TOREK! maja 2025; Anton Pintarič, Ptuj, Štrafelova ulica 28, Ne spreglejte v novi Jani IŠČEMO BABICE Z NAJBOLJŠIMI RECEPTI! rojen 1929 – umrl 23. maja Darja Vidovič Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu z revijo Lady, za samo 5,29 EUR. 2025; Marija Kavčič, rojena IZ ZAKLA 13B Kolbl, Žerovinci 15, rojena Iskrena hvala vsem, ki jo nosite v svojih srcih in se je 1941 – umrla 24. maja spominjate ter prižgete svečko ob njenem preranem grobu. 2025; Katarina Hrnčič, P R I P R O D A J A L C I H Č A S O P I S O V Pogrešamo te. rojena Gavez, Ptuj, Reševa Tvoji najdražji ulica 32, rojena 1931 – umrla 26. maja 2025; Vilibald Čuk, Stogovci 40, rojen 1945 – umrl 26. maja Mali oglasi 2025. STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovi- no ter zelo kakovostne smrekove pele- te, brezplačna dostava, ugodna cena. HORVAT WOOD, d. o. o., Moškanjci 1i. Tel. 051 667 170. ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev, hrast, bukev, bor, smreka. Možnost odkupa tudi na pa- nju in spravilo lesa. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. KMETIJSTVO IZ KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, NOVE cisterno za gnojevko, krožne brane, ŠTEVILKE www.reporter.si cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. ŠPORTNI ŠAMPIONI ZIDAJO VILE KUPIM traktorje, letnik in model nista Nepremičnine najuspešnejših in najbogatejših slovenskih športnikov pomembna, ter motokultivator Gore- JANŠA V SAMOIZOLACIJI nje Muta, v kakršnem koli stanju. Tel. Dokončno se je otresel sopotnikov slovenske pomladi 041 255 834. DVOR VLADIMIRJA PUTINA DELO Siloviki, oligarhi in morilci: kdo je kdo INTERVJU: MILENA MIKLAVČIČ, PISATELJICA OD 10. junija potrebujejo pomoč pri Tovarišicam v komunizmu pripadalo dvoje najlonk na teden obiranju malin, okolica Borla. Tel. 051 320 257. 'UXçED5DGLR7HGQLN3WXMVNXSDM]2EĀLQR'HVWUQLN 'UXçED5DGLR7HGQLN3WXM 2EĀLQR7UQRYVNDYDVLQ2VQRYQRåROR'HVWUQLN7UQRYVND VNXSDM]2EĀLQR5DĀH)UDP vabi na prireditev in Osnovno šolo Fram vabi na prireditev =QDPLERGRSHOLVORYHQVNHSHVPLXĀHQFL =QDPLERGRSHOLVORYHQVNHSHVPLXĀHQFL Osnovne šole Fram. Osnovne šole Destrnik-Trnovska vas. 9LGLPRVHYĀHWUWHNMXQLMDREXUL Vidimo se v sredo, 4. junija, ob 18. uri YGYRUDQL'793DUWL]DQ)UDP v Volkmerjevem domu na Destrniku. 3ULGLWHYVLNLçHOLWHSUHçLYHWLSULMHWQHWUHQXWNH 3ULGLWHYVLNLçHOLWHSUHçLYHWLSULMHWQHWUHQXWNHYGUXçEL YGUXçELQDMEROMåLKYGUXçELRWURN QDMEROMåLKYGUXçELRWURN 9VWRSMHSURVW 9VWRSMHSURVW 3URMHNWSRGSLUD2EĀLQD5DĀH)UDP 3URMHNWSRGSLUDWD2EĀLQD'HVWUQLNLQ2EĀLQD7UQRYVNDYDV 2%þ,1$'(6751,. 2%þ,1$5$þ()5$0 2%þ,1$751296.$9$6 wwww.salomongroup.si 24 Črna kronika torek  3. junija 2025 Starše  V Zlatoličju zaskrbljeni zaradi motoristov in traktoristov Motoristi divjajo po vasi in ogrožajo otroke V Zlatoličju otroke ogrožajo mladi na motorjih in traktoristi. Tako je zapisano v anonimnem pismu, ki so ga nedavno je stanje po okrepljenem policij- ustrezno ukrepamo. Če kjerkoli v prejeli predstavniki Krajevne skupnosti (KS) Zlatoličje, podpisanim zgolj z imenom Emanuela. Podrobnosti pisma je na skem nadzoru izboljšalo, zdaj pa naši občini obstaja sum, da se do- se težave znova stopnjujejo. Kra- gaja kaj protizakonitega, bomo o zadnji seji občinskega sveta predstavil svetnik Aleksander Furek. jani opozarjajo tudi na traktoriste, tem obvestili pristojne službe,« je ki se skozi vas vozijo z neprimerno pojasnil. Glede na vsebino pisma so kraja- hitrostjo. Ob tem za seboj pogosto Ob tem je poudaril, da je občina ni Zlatoličja, predvsem mladi starši, ne očistijo cest in orjejo preblizu kljub takšnim anonimkam ena iz- zaskrbljeni zaradi poslabšane pro- cestnim robovom. Pozivajo obči- med varnejših. Samo trije odstotki metne varnosti in javnega reda v no, policijo in redarsko službo k vseh dogodkov na območju Policij- kraju. V zadnjem času opažajo po- ustreznemu ukrepanju. Prav tako ske postaje Rače se namreč zgodi- rast mladih voznikov na motorjih, predlagajo, da se kmete ponovno jo v občini Starše. Obenem je poz- ki vozijo prehitro, pogosto brez če- obvesti o njihovih obveznostih, val starše, naj svoje otroke naučijo lad, izvajajo nevarne manevre, kot tudi prek občinskega glasila. Na- varnega in primernega vedenja v je vožnja po zadnjem kolesu, med men teh opozoril ni kaznovanje, prometu. seboj pa celo tekmujejo. ampak »zagotovitev čistega, var- Najbolj kritična točka je ozka nega in prijetnega okolja za vse Kje so redarji? asfaltirana pot, ki vodi od glavne prebivalce Zlatoličja, predvsem pa ceste Ptuj–Maribor do otroške- za najmlajše«, je zapisano. Svetnik Aleksander Furek je ob ga igrišča ob elektrarni. Gre za tem pojasnil, da anonimno pismo priljubljeno sprehajališče, ki ga Občina ni kriva za ni usmerjeno proti občinski upra- vsakodnevno uporabljajo starši kršitve na cestah vi. »Policijo smo o dogajanju že z otroki – peš, z vozički, kolesi ali obvestili, pričakujemo pa več ukre- poganjalci. Župan Stanislav Greifoner je panja medobčinskih redarjev, ki pojasnil, da naloga občine ni za- jih pri nas še nismo videli,« je dejal Motorist le za nekaj gotavljanje varnosti udeležencev Furek. centimetrov zgrešil Foto: EK v cestnem prometu, temveč skrb Župan Greifoner je na to odgo- malčka Na poti do otroškega igrišča v Zlatoličju naj bi mladi motoristi ogrožali otroke. za ustrezno prometno infrastruk- voril, da ima redarska služba v ob- turo. »Občani nas pogosto ob- čini določen obseg ur, v kraj pa jih Ta prostor ima velik pomen za »Pred kratkim je motorist le za mladine pri Brlogu, kjer naj bi ob žili, saj gre za mladoletne osebe. veščajo, da nikjer v občini ni varno, lahko napotijo le, če so z morebi- kakovostno preživljanje prostega nekaj centimetrov zgrešil otroka večerih popivali, puščali prazne Če se stanje v kratkem ne bo iz- da jim bo nekdo povozil otroka, tnim problemom seznanjeni. »Re- časa v naravi, a se – kot piše v ano- na poganjalčku, ki se je igral pod steklenice in smeti, ki jih nihče ne boljšalo, pa bodo posnetke predali vendar jim v takih primerih občina darji nadzorujejo izključno kršitve nimki – številni tam počutijo vse nadzorom starša.« odstrani. Starši naj bi neprimerno pristojnim službam. ne more neposredno pomagati. občinskih odlokov – za vse ostalo bolj ogrožene, še posebej v pozno- Poleg prometne ogroženosti vedenje tudi fotografi rali in sne- S podobnimi težavami so se Seveda si vsi želimo varno občino, pa je pristojna policija,« je še dodal. popoldanskih urah: krajani opozarjajo tudi na zbiranje mali, a dokazov za zdaj niso prilo- krajani srečevali že lani. Takrat se ob morebitnih kršitvah pa vedno Estera Korošec Slovenija  Prevarantom vse uspešneje pomaga umetna inteligenca Spletne prevare so Slovence lani stale 28 milijonov evrov V Nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost SI-CERT so opozorili na občuten porast novih sple- tnih goljufi j. Pojavljajo se spletni oglasi, ki vodijo v različne oblike prevar. Kot so opozorili, se ti oglasi pojavljajo odzivnih centrov po Evropi. oglasov v slovenščini vse bolj uporabljajo predvsem kot sponzorirane objave na Žrtve lahko ob tem naletijo na še eno pre- tudi orodja umetne inteligence. družbenih omrežjih, kot je Facebook, pri varo. Ker pogosto iščejo pomoč pri povra- čemer običajno zlorabijo podobe različ- čilu izgubljenega denarja, jih lahko doleti Posebna pozornost ob uporabi nih znanih osebnosti in blagovnih znamk. tudi prevara s povračilom sredstev (reco- Facebooka Pojavljajo se tudi na različnih novičarskih very scam), kjer se prevaranti predstavljajo portalih prek oglaševalskih mrež. kot strokovnjaki za povračilo sredstev, svo- Za omejevanje tovrstnih zlorab in zašči- Če uporabnik klikne na katerega od teh je storitve pa oglašujejo na omrežju Meta, to potrošnikov je na voljo zelo malo vzvo- oglasov, ga ta pogosto preusmeri v inve- pod okrilje katerega spada tudi Facebook. dov, so še opozorili. Uporabnikom sicer sticijsko prevaro. Oglasi se skrivajo pod Za prepričljivejšo krinko kopirajo podobo in svetujejo, naj vedno preverijo Facebook različnimi obljubami o dobrem zaslužku imena slovenskih institucij, kot so policija, stran, ki stoji za oglasom, kadar ta izstopa z delom od doma in velikimi donosi brez fi nančna uprava in različna ministrstva. po svojih obljubah. Kot najboljša vaba se tveganja. Gre za prevare, v okviru katerih Pri SI-CERT beležijo tudi vse več oglasov izkažejo zelo nizke cene uveljavljenih bla- so lopovi lani Slovence oškodovali za skup- lažnih spletnih trgovin, ki za ustvarjanje vti- govnih znamk, izjemni donosi pri investi- no več kot 19 milijonov evrov, pri čemer sa legitimnosti uporabljajo imena, kot so cijskih vlaganjih, delo od doma z visokimi je povprečni znesek oškodovanja več kot »Slovenija«, »Slovenia« ali »Ljubljana«. Na zaslužki, razprodaje za le nekaj evrov in Foto: SI CERT 27.000 evrov. O velikem porastu tovrstnih SI-CERT ob tem opozarjajo, da napadalci podobno. Najpogostejši so oglasi za goljufi ve investicijske sheme, ki se prek široko razpredenih ogla- investicijskih prevar poročajo tudi iz drugih oziroma goljufi za ustvarjanje prepričljivih A. Z. ševalskih mrež umeščajo na različne portale. Če junija sonce pripeka in vmes dežek rosi, Danes bo dokaj sončno z nekaj spremenljive oblačnosti. Predvsem obilno zemlja rodi. sredi dneva in popoldne bodo v se- verni Sloveniji nastale posamezne plohe in nevihte. Še bo pihal ju- gozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 14 do 19, najvišje dnevne od 23 do 29 °C. Rojstva: Benjamina Feguš – deklica Brina; Maja Pavlica – deček OBETI: V sredo bo prevladovalo Oliver; Valentina Strelec – deček Nik; Maša Dukarić – deček Jaka; Tanja Arnšek – deček Tijan; Barbara Erjavec – deklica Zala. sončno vreme z okrepljenim jugo- zahodnim vetrom, ki bo najizrazi- Poroki – Ptuj: Leon Feg uš in Larisa Rosić, Orešje 172; Marko Cimer- tejši po nižinah Štajerske in Prek- man, Zabovci 62a, in Teodora Sitar, Nova vas pri Markovcih 48. murja. Napoved za Podravje Vir: ARSO