ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA STEKLARNI NA NOTRANJSKEM JAVORNIKU DR. VLADO VALBNCIC Članek je del celote, kjer je avtor obdelal vse steklarne na bivšem Kranjskem. Tu objavljamo dve notranjski steklarni zato, ker je treba apo^ zariti tudi na industrijo o krajih, ki niso bili najugodnejši za njen razvoj. Ustanovitev in delo prvega obrata pripada D glavnem obdobju merkantilizma, drugi pa že dobi precej razvitega kapitalizma. Obe pa sta delovali na osnovi manufakturnega načina pro- izvodnje in je zlasti za drugo značilno, da se je kljub temu mogla kar dobro uveljaviti na tržišču. UredmštviL..^ Steklarni pri Cerknici se morata zahva- liti za svojo ustanovitev obsežnim gozdo- vom na Javorniku, ki so ju mogli zalagati z drvnii. Prva steklarna v javorniškem go- zdu je nastala 1.1774, njen lastnik je bil Jakob Balletti, ki je 12. septembra 1774 skle- nil z grofom Gvidonom Kobenzlom kot va- ruhom mladoletnega lastnika Hasberga, grofa Ludvika Kobenzla, pogodbo za po- stavitev steklarne.* Ostala pa je v rokah prvega lastnika le malo časa; ko si jo je ogledal Hacguet, je bila že v rokah tamkajš- njega domačina Karla Obreze. Pri Hacque- tu nam je ohranjen točen opis ste^klarne iz okrog leta 1777, ki ga zaradi zanimivosti podajam v celoti.^ Hacquet popisuje svojo pot iz Cerknice takole: » ... šel sem iz omenjenega kraja (t. j. Cerknice) proti zahodu v Karlovico, kjer sem nedaleč od nje naletel na steklar- no, ki je v precej dobrem stanju in so v njej zaposleni Cehi. Peč je prilično doibro dimenzionirana in ima zaradi šestih odpr- tin z dolgimi oddelki, skozi katere jemljejo delavci zmes iz loncev, obliko zvezdnatega okopa; na enem koncu je hladilna peč. Pri taki obliki imajo delavci prostor, da priha- jajo neovirano do svojih topdlnih loncev, katerih je toliko kot odprtin, torej je tudi toliko delavcev pri /pihanju stekla, ne da bi upošteval pomočnike. Steklarna kuri le z drvmi, ki jih v tem kraju ne bo tako kmalu primanjkovalo, če bodo z njimi do- bro gospodarili, kar pa spada pri nas še 87 K.RONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO med pobožne želje. Kresilnik kot tudi kre- menjak in roževec morajo dobivati iz pri- bližno dve uri proti vzhodu oddaljenega hribovja; najslabše je s peskom in z glino za lonce, ki jo morajo dobivati izven dežele. Pepeliko in kresilnik pripravljajo uro da- leč od steklarne; skozi Dolenjo vas teče močan potok, ob katerem so stope, kjer drobijo kresilnik v prah, potem ga spražijo. Dalj časa je steklarna pripadala nekemu trgovcu v Trstu, ki je imel tudi tovarno za rozolijo; steklo, ki so ga izdelovali, je bilo po videzu slabo. Sedaj je lastnik steklarne neki kmet iz Cerknice, ki izdeluje razne vrste in velikosti kozarcev, steklenic, stekla v ploščah, tudi šipe za ure, tako kot na Češkem. Steklo je od dne do dne čistejše, ker pazijo bolj kot drugje na sortiranje kremenjaka, ki se uporablja za steklo. Se- danji lastnik bo prej prišel na svoj račun kot prejšnji, ker je na kraju samem in upravlja steklarno, medtem ko je prejšnji trgovec imel škodo, ker so mu steklarno vodili uradniki. Ti so v celoti raznesli do- biček s svojimi plačami in pa mogoče še na druge načine, kot so pri teh ljudeh t navadi. Zato je bil prvi lastnik raje prodal steklarno in vsa poslopja sedanjemu za 100 gold., kot (pa da bi sam gospodaril, čeprav steklarne, stanovanjskega poslopja in skla- dišča ne bi mogli postaviti izpod 2000 gold. \elikega stekla za ogledala še ne izdelujejo, ker manjka potrebna brusilnica. V ostalem pa steklo ni le precej belo, ampak je tudi dobre kakovosti. Pri izkušnjah, ki sem jih napravil pri uporabi v kemiji, sem našel, da je steklo ti^pežno in ga kisline ne nače- njajo, znamenje, da je brez apnastih delov.« Verjetno pa tudi Obreza ni dosegel s ste- klarno tistih uspehov, ki jih je pričakoval, kajti 1.1785 je bila že v rokah novih last- nikov bratov Kreidl, trgovcev s steklom v Trstu. Nova tvrdka, ki je pozneje imela naslov Franc Anton Kreidl in sinovi, je obratovala kakšnih osem let, zadnja poročila o ste^klami so iz 1.1793.' Za nakup steklarne iii za njeno opremo so novi lastniki najeli menično posojilo 10.000 gold. Preden je po- sojilo v maju 1788 zapadlo v plačilo, je tvrdka prosila za državni predujem iz ko- mercialnega fonda v znesku 10.000 gold. po 4 "/o obrestni meri in 10-letiii odplačilni dobi proti zadostnemu zavarovanju. V prošnji je tvrdka navajala, da potrebuje posojilo za obratovanje steklarne. Gubernij je prošnjo odklonil, ker so po predpisih za dovoljevanje predujmov iz komercialnega fonda manjkali potrebni pogoji. V tem pri- meru ni šlo za novo manufakturo ali to- varno, ki je v državi še ne bi bilo, tudi ne za večje pospeševanje, izboljšanje ali poveča- nje že obstoječe. Prošnje gubernij ni mogel priporočiti tudi iz razloga, ker so bili pre- povedani predlogi za državne izdatke. Pro- silci so se pač obrnili na državo, ker zaradi vojnih časov niso mogli dobiti posojila pri zasebnikih.* Pri izdelovanju stekla je tvrdka Kreidl namesto ipepelike in sode v veliki meri upo- rabljala morsko sol. Na njeno prošnjo ji je bil v letih 1785 in 1786 dovoljen carine prost uvoz 156 stotov morske soli iz Trsta za po- trebe steklarne v Cerknici za dobo treh let. Carina je znašala 58 in en četrt krajcarja za stot. Pogoji za dovoljenje so bili strogi, predvidena je bila kazen 500 dukatov, če bi ste'klama uporabljala neocarinjeno sol v druge namene. Postopek je bil tak, da je morala steklarna carino sicer plačati, bila pa ji je potem četrtletno povrnjena, ko je dokazala, da je sol uporabila pri proizvod- nji stekla. Leta 1793 so Franc Kreidl in sinovi prosili za potrditev ugodnosti carine SI. 1. Talilna peč za steklo ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRA JE V NO ZGODOVINO KRONIKA prostega uvoza soli, ki so jo uživali pod vlado Jožefa II., ter za povrnitev zneskov, ki so jih od tedaj /plačali kot carino in ki bi jih do potrditve privilegija še morali plačati. Okrožno glavarstvo v Postojni, pri katerem je steklarna prošnjo vložila, je pri- poročalo, da se tvrdki Kreidl dovoli carine prost uvoz 156 stotov soli iz Trsta, bilo pa je proti povrnitvi že plačane carine, ker da je sama kriva, ko je opustila prošnjo za ob- novitev pod dveletno vlado Leopolda II. sistiranega privilegija. Prošnji tvrdke Kreidl ipa ni bilo ugodeno. Rešitev, ki jo je de- želno glavarstvo prejelo z Dunaja in 17. apri- la 1793 sporočilo postojnski kresiji, poudar- ja, da je steklarna osvoboditev od carine dejansko uživala, zato se odkloni tako njena prošnja za povrnitev od tedaj plačane ca- rine kakor tudi za nadaljnjo osvoboditev. Po vladinem mnenju razlika v ceni soli zaradi carine nikakor ne more vplivati ne- povoljno na konkurenčno sposobnost pri prodaji njenih izdelkov, katerih vrednost znaša po navedbi tvrdke nad 30.000 gold. Ima pa steklarna že tako veliko prednost pred češkimi tovarnami zaradi tovornine; po vrhu tega ipa tudi druge tovarne ne uži- vajo nikakih carinskih ugodnosti pri uvozu svojih surovin ali pomožnih sredstev za svoje izdelke.' Arhivski podatki nam ne odkrivajo raz- loga za prestanek prve steklarne pri Cerk- nici. Prošnja lastnikov za državno posojilo in njihova prizadevanja za dovoljenje ca- rine prostega uvoza soli kažejo, da so imeli finančne težave, ki so najbrž ovirale uspeš- no poslovanje. Ker so se tudi podložniki hasberškega gospostva, ki so bili upravi- čeni do lesa za lastne potrebe v javorniških gozdovih, pritožili, da so zaradi sekanja drv v gozdu za potrebe steklarne v nevarnosti njihove pravice, je verjetno, da je pričelo v okolici primanjkovati lesa in da je bil to vzrok za prenehanje.' Drugo steklarno v javorniškem gozdu, ki je stala nekoliko bolj proti jugu, je usta- novil Sigismund pl. Pagliaruzzi, lastnik Cekinovega gradu v Ljubljani. Dne 13. apri- la 1815 je okrožno glavarstvo v Postojni poslalo ljubljanskemu guberniju prošnjo grofa Mihaela Coroninija pl. Cronberga, lastnika Hasberga, in pl. Pagliaruzzija za dovoljenje o postavitvi steklarne. V svoji prošnji sta navajala, da bo steklarna pospe- SL 2. Steklopihača (Obe sliki iz: Joh. Kunckel, Glasmacher- j kunst, Niirnberg 1756) | Sevala pridobitnost zlasti v svoji okolici, omenjala sta, da je pred petnajstimi leti v bližini še obstajala steklarna, ki pa je v škodo tamkajšnjega prebivalstva prene- hala. Pri novi steklarni je poskrbljeno, da bo uspevala in okolici dajala zaslužek. Iz- delovala bo tudi kristalno steklo in ga izva- žala, za kar bo prihajal denar v državo. Drva bo dobivala iz gozdne površine 290 oralov, kar bo zadostovalo za 20 let, letna poraba bo 1000 sežnjev drv po štiri nižje- avstrijske čevlje. V javorniškem gozdu ima- jo podložniki pravico do lesa, vendar se ta pravica ne nanaša na določeno gozdno povr- šino, temveč jim je bil les od primera do pri- mera odkazan iz enega ali drugega gozdnega dela. Ko so se gozdni ujpravičenci 1.1792 pri- tožili zaradi prevelike uporabe lesa nekdanje steklarne, so bili z dvorno odredbo zavr- njeni, ker da lastninska pravica hasber- škega gospostva do gozdov ni sporna in tako tudi ne njihove gozdne /pravice, ki jim brez- plačno ostanejo. Zato sta prosilca v svoji vlogi izrazila mnenje, da zaslišanje občin gozdnih upravičencev pri izdaji dovoljenja za steklarno ni potrebno. Postojnska kresija je predlagala, da se dovoljenje za steklar- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO no izda, bila pa je mišljenja, da je treba zaslišati občine, ki imajo pravico do lesa v graščinskih gozdovih, da bi v bodoče ne bilo njihovih pritožb. Gubernij je pri reševanju prošnje posve- til vprašanju preskrbe z drvmi in pogojem za uspešno obratovanje veliko pozornost. Okoliščina, da je v bližini kraja, kjer naj bi se postavila nova steklarna, že bil pred iieikaj desetletji tak obrat, da pa je v času svojega obstoja trikrat menjal lastnike in potem prenehal, kaže, da obratovanje ni bilo uspešno, zato bi bilo koristno ugotoviti razlog za opustitev. Predvidena površina gozda po predloženi tabeli o zalogi lesa ne bo zadostovala za kritje potreb steklarne za dobo 20 let, temveč kvečjemu za 12 let. Od 1.1792, ko so bile pritožbe podložnikov zavrnjene, je preteklo 23 let, od tedaj so se mogle razmere v gozdu spremeniti, zato bi bilo treba zaslišati občine upravičencev. V odgovoru okrožnemu glavarstvu v Postojni je gubernij izrazil svoje pomisleke, da bi 290 oralov gozda zadostovalo za steklarno in je zahteval, naj hasberško gospostvo iz- javi, če je pripravljeno odstopiti še del svo- jega gozda za dopolnitev (potrebe, to pa brez škode za gozdne pravice prizadetih občin. Posebna komisija okrožnega glavarstva, pri kateri naj sodelujejo tudi izveden gozdar- ski strokovnjak, zastopnik višjega rudar- skega glavarstva in pooblaščenci občin, naj preizkusi predložene tabele o stanju lesne zaloge v gozdu in zasliši občine upravi- čencev.' Komisija je ugotovila, da nad 12.000 ora- lov gozda hasberškega gospostva zadostno krije potrebe za obratovanje steklarne za dobo 20 let brez škode za lesno zalogo; lega v ta namen določenega gozda pa ne dopu- šča drugačne uporabe lesa. Gozdni upravi- čenci niso ugovarjali, temveč so se zavezali, da razen javorja, brestovine in stavbnega lesa, če ga ne bo dobiti drugje, ne bodo sekali v gozdnem ipredelu, določenem za steklarno; po dvajsetih letih pa zopet pri- dobijo vse svoje pravice. Podjetnika sta se zavezala, da se bosta pri sekanju držala določenih mej. Gozdnim upravičencem je bila na njihovo zahtevo priznana tudi pra- vica svobodne in neovirane uporabe poti, ki bi jo tovarna izboljšala za dovoz drv pod pogojem, da to ne prejudicira lastninski pravici gospostva. Dasi bi bil gubernij upra- vičen za izdajo dovoljenja, je vendar proš- njo predložil dvorni komori, ker so se po- javili dvomi o značaju lastninske pravice hasberškega gospostva. Njegovo posestvo je po deželno-knežjem urbarju od 15. junija 1573 nadvojvoda Karel sicer prodal, pridr- žal pa si je za večno pravico do zopetnega nakupa. Tako zastavljeno zemljišče je bilo dejansko last deželnega kneza, zato si gu- bernij ni upal sam odločati, čeprav je has- berško gospostvo predložilo dokaze, da so 1.1587 njegova zemljišča prešla kot kuplje- na in v gotovini plačana v dejansko last tedanjih posestnikov. Dvorna komora je s svojo rešitvijo od 30. oktobra 1815 Sjporočila guberniju, da ni ovire za podelitev dovo- ljenja za steklarno pod naslednjimi pogoji: 1. če bi hotela steklarna obratovati več kot 20 let, bo morala ponovno prositi za dovoljenje; 2. pri sekanju drv za steklarno je treba upoštevati meje za njen obrat do- ločenega gozdnega dela, in 3. podložnikom je treba dovoliti uporabo izboljšane gozdne poti; njihove pravice ostanejo nedotaknje- ne. Nato je 17. novembra 1815 gubernij izdal dovoljenje za steklarno. Z rešitvijo od 4. de- cembra 1815 pa je dvorna komora še pose- bej ugotovila, da hasberško gospostvo ni zastavljeno zemljišče.^ Sigismund pl. Pagliaruzzi je z lastnikom javorniških gozdov grofom Mihaelom Coro- ninijem sklenil 29. avgusta 1815 pogodbo, ki je urejevala pogoje za postavitev ste- klarne in za ipreskrbo s potrebnim lesom. Podjetnik je dobil po pogodbi pravico, da zgradi steklarno na kraju, ki se je imeno- val vrh Staje (? Verch Stajach) ali Kobilji dol. Lastnik gozda se je zavezal, da bo letno odkazal iz gozdnega dela, določenega v ta namen, 1200 sežnjev bukovih drv, ki bodo obstajale iz debel ali večjih hlodov. Meja tega gozdnega predela je potekala od hriba Suhi vrh po hrbtu na vrh Kozjek, od tu na Urbanov vrh (?), Podključnik (?) in na vrh Cele gore ter v ravni črti na kraj, kjer bo stala tovarna in se imenuje vrh Staje do jelke, zaznamenovane s posebnim znamenjem, od tu pa gre črta nazaj na Suhi vrh. Trajanje pogodbe je bilo določeno na 20 let; če bi v navedenem gozdnem predelu zmanjkalo lesa, bi ga smel podjetnik dobi- vati iz sosednjih predelov na Suhem vrhu, Kozjeku in iz doline Skarsovec (?). Cena za 5-čeveljska drva je bila določena na 40 kraj- carjev seženj. Kot najemnino za prostor, kjer bo stala steklarna, bo podjetnik plače- val 1 krajcar od sežnja. Zavezal se je tudi odkupiti prednostno od gozdnega lastnika pepeliko, ki jo bo proizvajal. Dvajset let ne sme lastnik gozda dovoliti nove steklar- ne v javorniških gozdovih. Za izvršitev svojih obveznositi položi podjetnik gozdne- mu lastniku 600 gold. kavcije, ki se mu bo obrestovala po 6 "/o, za kavcijo in za svoje 90 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRA JEVNO ZGODOVINO KRONIKA pravice in pogodbo se sme vknjižiti na gra- ščinske nepremičnine.' Steklarna je bila postavljena na stavbni parceli št. 33 v katastralni občini Otok. V zapisniku stavbnih parcel je steklarna označena kot steklarna s pripadajočimi hi- šami in dvoriščem; merila je 1502 kvadrat- na sežnja. Obkrožale so to parcelo zemlji- ške parcele št. 3266, 3267 in 3268, prvi dve, ki sta imeli skupno površino 445 kvadratnih sežnjev, sta bili v zaipisniku zemljiških par- cel označeni kot zelenjadni vrt, zadnja v izmeri 4 nižjeavstrijskih oralov in 705 kva- dratnih sežnjev, je bila pašnik. Kot se vidi iz zemljiške mape, je steklarno tvorilo 14 lesenih poslopij. Tudi lesena gradnja kaže, da je bila steklarna na tem kraju mišljena kot začasna, zato podjetnik ni bil priprav- ljen vlagati v zgradbe več kapitala, kot je bilo za njegov namen potrebno. Marsi- katera steklarna v naših gozdovih se je se- lila; ko je v njeni okolici zmanjkalo drv, so steklarno prenesli v drug gozdni predel, kjer je bilo lesa še v izobilju. Pri takem načinu obratovanja je pač razumljivo, da za steklarne v gozdovih niso gradili zidanih stavb, ampak so postavljali le manjše in lažje lesene zgradbe.*" Pagliaruzzijeva steklarna je pričela obra- tovati 1.1816. Kakor moremo sklepati po številu zaposlenih steklarjev, 1.1828 jih je bilo osem, najbrž brez pomočnikov, je imela le eno peč z največ osmimi lonci. Izdelo- vala je belo vzboklo steklo in steklene plo- šče (šipe). Njena proizvodnja je znašala 14.000 šokov vzboklega stekla in 2000 šokov steklenih plošč. Steklene plošče je proda- jala v Italijo, Grčijo, deloma tudi drugam v inozemstvo ali celo v Ameriko. Pri svoji proizvodnji je steklarna uporabljala pred- vsem domače surovine, kremenjak so kopali na Slivnici, čisto pepeliko iz bukovega lesa pa so pripravljali v javorniških gozdovih. Ker je bil kremenjak pomešan z apnencem in ni bil popolnoma očiščen vseh primesi, proizvodi cerkniške steklarne po mnenju Hlubeka niso bili posebno cenjeaii, pred- stavljali so le navadno steklenino.*' V steklarni zaposleni steklarji so bili v začetku iz Češke in Štajerske. V vseh letih obstoja steklarne sem naletel v matičnih registrih cerkniške župnije le na tri priim- ke steklarjev, ki so bili slovenski (Govekar, Jerko, Jugovar); domačini so bili samo gozdni delavci in vozniki. Štajerski ste- klarji so prišli, kot smemo sklepati po nji- hovih rojstnih krajih, od raznih spodnje- štajerskih steklarn, od Ribnice na Pohorju, Jurkloštra, Ruš ia Planine pri Kozjem; en steklar s slovenskim priimkom je prišel iz Zagorja ob Savi.*^ Steklarna se je pri sprejemanju delavcev in vajencev držala svojega reda. Za steklar- skega pomočnika je bil sprejet, kdor se je že iprej kot vajenec — donašalec izučil in znal izdelati, to je izpihati, kozarec in ste- klenico, kot pomočnik je prejemal polovico mezde pravega steklarja. Po uspešni trilet- ni pomočniški dobi ga je tovarnar proglasil za steklarja in mu izdal mojstrsko pismo, tedaj je šele postal pravi steklar in pričel prejemati ustrezno plačo. Le taki so mogli dobiti zaposlitev kot steklarji, ki so doka- zali, da so v tem poklicu temeljito izučeni. Letni prejemki dobrih steklarjev so v Cerk- nici znašali do 800 gold.*' Na industrijski razstavi, ki je bila v Ljub- ljani leta 1844, je cerkniška steklarna raz- stavila razne svoje proizvode kot steklenice, kozarce in druge steklene izdelke, navadne, rezane in brušene. Finejše izdelke je pri-j pravila pač le za razstavo, dokazala je svo- jo sposobnost za njihovo izdelovanje; njena proizvodnja pa je bila v glavnem usmer- jena na ceneno blago za navadno uporabo, ki ga je s posredovanjem Trsta prodajala tiste čase največ v Grčijo in Italijo-*^ Kot svojo prednost je imela steklarna, da se je mogla pri proiz- ' vodnji posluževati či- ste domače pepelike iz bukovega pepela; na- mesto belega kreme- njaka je uporabljala z apnencem pomešan roževec. ki ga je bilo tam v velikih množi- nah. Za raztopitev 100 funtov kremenjako- vega peska je bilo po- trebnih 24 do 26 fun- tov pepelike: če pa je vzela četrti del prave sicilijanske mineralne sode, je dosegla razto- pitev z 12 do 15 funti pepelike in sicer 6 do 8 ur prej ter je na ta način prihranila tudi na kurivu.*' Dasi je bilo dovo- ljenje za postavitev in obratovanje steklarne v Cei^knici izdano za dobo 20 let in je to- rej 1.1836 poteklo, je steklarna obratovala še naprej, 1. 1841 pa je SI. 3. Steklena pipa, izdelek cerkniške steklarne 91 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO za krajši čas z obratovanjem prenehala. Ob tej priliki je postojnska kresija ugotovila, da je koncesija že potekla in je zahtevala od hasberškega gospostva pojasnila; zani- malo jo je zlasti, od kod krije potrebe po kurivu. Graščinska uprava je odgovorila, da je bukovega lesa, zrelega za sečnjo, še dovolj, poudarjala je koristi, ki jih ima pre- bivalstvo cerkniške občine od tovarne, ka- teri prodaja razne surovine, zasluži pri njej z delom in vožnjami ter s prodajo živil in drugih potrebščin tovarniškemu delavstvu. Kresija je o tem poročala guberniju, ki je naročil, naj zasliši občine gozdnih upravi- čencev, če nimajo kakšnih pomislekov proti nadaljnjemu izkoriščanju gozdov za potrebe obratovanja steklarne.'« Okrožna- glavarstvo je izvršilo naročena zaslišanja, 14. novembra 1843 je poročalo guberniju, da občine Cerknica. Dolenje jezero in Dole- nja vas ugovarjajo obnovitvi tovarniškega dovoljenja, ker ogroža steklarna njihove pravice. Porabila je več lesa, kot je dovo- ljevalo komisijsko ugotovljeno stanje gozd- ne lesne zaloge, kar je imelo za posledico, da je bil javorniški gozd skoraj do golega posekan. Ker je hasberško gospostvo v maju 1844 izjavilo, da ima namen ustaviti obra- tovanje steklarne, ko bo porabljena zaloga drv, ki znaša še 1000 sežnjev in bo pri mesečni porabi 100 sežnjev trajala 10 me- secev ter da ne bo več dovoljevalo sečnje v gozdu, je gubernij pod temi pogoji na- daljnje obratovanje dovolil, pristavil pa je, da mora steklarna, če bo hotela še naprej obratovati, prositi za redno obnovitev tovar- niške koncesije. Razprava o nadaljevanju dela je dala prizadetim občinam gozdnih upravičencev povod za pritožbe zaradi devastacij, ki jih v gozdu povzroča obrat steklarne. Meseca julija 1844 je gubernij obravnaval pritožbe vasi Cerknica, Dolenje jezero in Dolenja vas zaradi pustošenja gozdov, avgusta je prejel prošnjo teh vasi za ustavitev obrato- vanja steklarne, decembra je zopet poročala postojnska kresija o pritožbah zaradi deva- stacij v gozdu. Medtem sta brata Peter in Jožef Pagliaruzzi prosila, da ostane konce- sija tudi za naprej." Lastnik gozda pa se z nadaljevanjem ob- ratovanja v steklarni ni več strinjal. Iz po- ročila postojnskega okrožnega glavarstva guberniju od 23. novembra 1844 izhaja, da lastniki tovarne svojih obveznosti do gospo- stva niso v redu izpolnjevali, zaostali so s plačilom znatnega zneska kupnine za drva. Tudi nima gospostvo več interesa, da bi sekalo les za steklarno, ki bo v aprilu 1845 prenehala. Gubernij je nato z odločbo od 20. marca 1845 prošnjo bratov Pagliaruzzi za podaljšanje koncesije zavrnil, ker ni bilo razvidno, kako bi steklarna krila svoje po- trebe po lesu.'® Gozdni upravičenci pa se z napovedjo o bližnjem prenehanju steklarskega obrata niso hoteli potolažiti- Trdili so, da se v go- zdu soka še vedno za steklarno, in so zahte- vali postavitev lokalne komisije za ugoto- vitev povzročene škode. Gubernij je njihovo zahtevo odklonil, potem ko je kameralna prokuratura podala mnenje, da podpisniki vloge niso imeli zadostnega pooblastila gozdnih upravičencev. Zoper odločbo gu- bernija so občine ipodložnikov vložile dvorni rekurz, ki je bil tudi odbit. Kljub temu so podložniki nadaljevali boj za svoje gozd- ne pravice. Gubernij je decembra 1845 dobil novo pritožbo zaradi pustošenja v javorni- ških gozdovih. Upravičencem iz Cerknice, Dolenjega jezera in Dolenje vasi so se pri- družili še upravičenci iz Zelš, Rakeka, Unca, Nove vasi, Slivic, Ivanjega sela. Laz in Jakobovice, Postojnska kresija je pripo- ročila hitro rešitev, kajti podložniki so za- čeli v zavesti, da pripadajo gozdovi njim, sekati les in pustošiti gozdove. Pri tem je trpelo stanje gozda, lastninske in posestne razmere so omajane, konec bo popolno uni- čenje graščinskih gozdov. Kresija je bila tudi mnenja, da je treba razprave o tem sporu med političnimi oblastmi zaključiti, da bodo upravičenci, ki to želijo, mogli svoje zahteve uveljaviti pred sodiščem in tako končati obstoječe razprtije in zmeš- njave. V odgovoru od 6. februarja 1846 se je gubernij skliceval na svojo odločbo in na odločbo dvorne pisarne, ki je odbila za- hteve po postavitvi lokalne komisije za ugotovitev gozdnega stanja in morebitne škode." V prvih mesecih 1.1845 je najbrž cerkni- ška steklarna prenehala obratovati. V rojst- nih in mrliških knjigah cerkniške župnije najdemo namreč le še prvo četrtletje ome- njenega leta zabeležena rojstva in smrti v steklarni zaposlenih oseb in njihovih dru- žinskih članov. Sledov o prvi cerkniški ste- klarni ni več, od druge steklarne pa je ostal le še vodnjak, imena »dolenjska« in »jezer- ska fabrika« pa označujeta kraja, kjer sta nekdanji steklarni stali.^" OPOMBE v članku >Vloga steklarn pri izkoriščanju gozdov na nekdanjem Kranj:Skem«, Gozdarski vestnit XI/1953, št. 6—7, sem obravnaval kranjske steklarne, ki so uporabljale drva kot gorivo. Članek se je, kot pove naslov, omejil na prikaz vloge, ki 50 jo imele steklarne v našem gozdnem gospodar- stvu. Med temi steklarnami sta bili tudi cerkniški. Gornji 92 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRA JEVNO ZGODOVINO KRONIKA članek iima pa namen, da poda vso njnno zgodovino, zato se ni bilo mogoče ii;zogniti iponovnemii obravnavanja nekaterih vprašanj, ki sem jih že enkrat obdelal. 1. Gubornijski arhiv ((Državni arhiv Slovenije, DAS) 1. 1815, akt št. 41if4. — 2. Hacqnet, OrvctograipKia carnioltiea, oder phvsikalisclie Erdbe.schreib-nng d?s Herzogithums Krain, Istrien, und zuira Theil der benachbarten Liinder. Ersfer Theil. Leip- zig 1778, str. 130 -si. — 3. Gub. arhiv 1. 1795, tasc. 41, akta št. 1700 in 2608. — 4. Gub. arhiv 1. 1788, tasc. 45, aH št. 7266. — 5. Gub. arhiv 1. 1793, fasc. 41, akta št. 1700 in 2608. — 6. Gub. arhiv 1. 1815, akt št. 4154. — 7. Gub. arhiv 1. 1813, akta št. 4154 in 5827. O Pagliaruzzjju Sigismundu prim. SBL. — S. Gub. arhiv 1. 1813, akti št. 5827, 9321, i2A':f5, 13.385. — 9. Deželna dciska, 4. modri kvatern sub Hit. S 19. Po (Hlubrku. Natiirlicher Reichtum Krain's aus dem Mineralreidie, Carniolia 1842, str. 189, naj bi bila ste- klarna pri Cetlknici v občini Ulaka in tudii Slokar, Ge- schichte der osterreichischen Industrie und ihrer Forderung unfr Kaisor Franz 1., Wion 19,14, str. 539, omenja steklarno v Ulaiki ipni Cerknici, Kako je kraj Ulaka prišel v zvezo s cerkniško isteklarno, mi je nerazumljivo, gubernijski akti govorijo le o steklarni v javorniškem gozdu, cerkvene rojst- ne, mrliške lu poročne knjige naivajajo tovarno stekla v Cerkniai največkrat pod hišnimi številkami 237, 238 in 240. Ulaka je bila sicer včasih v politični občini Cerknica, po- zneje je pripadla občini Bloke, leži pa kakšnih 10 km zračne črte proti severo-vzhodu od kralja, kjer je steklarna stala. V specialki H. F'reyerja, kustosa dež. muzeja v Ljub- ljani, je sifeklarna označena na kraju, ki ustreza opisu v pogodbi med Pagliaruzzijem in hasberško graščino. — 10. DAS, Katastrska mapa in zapisniki občine Otok, X. — 11. Gub. arhiv 1. 1835/36, fasc. 3d; ref. 23. — Hlubek, n. o. m. Sok je količinska enota v trgovini s steklom, ki je služila za določanje cene. Teža in število komadov v šoku se je spreminjalo, odločilna je bila itudi kakovost izdelka. Obi- čajno je cena šoku določene vrste izdelkov ostala nespreme- njena, ispreminjalo se je število komadov ali pa teža. če se jp blago podražilo ali pa pocenilo. Prim. Glas und Glas- waaren. MiMeil. a. d. GA. d. Stat. VI. Jg., II. H. str. 77 in Stciphan von Keess, Darstellung dcs Fabriks- und Ge- werbewespns rni osterreichischon Kaiserstaate. Zweitcr Tail, Zivciter Band. Wien 1823, str. 839 «1. — 12. Rojstne, mrliške in poročne knjige ižupnije v Cerknici. — 13. Gub. arhiv 1. 1833/35, fasc. 31, ref. 23. — U. Bericht uber siimmtliche Epzeugniss;', -»elche fur die dritte zu Laibach ilm Jahre 1844 veranstaltete Industrie-Ausstellung eingeschickt vvorden sind, Graz 18«, str. 37 cl. ~ 15. Bericht uber Industrie-Ausstel- lung zu Laibach, 31. o. .m. — 16. Gub. arhiv 1. 1841/42, fasc. 51, ref. 43. — 17. Gub. arhiv 1. 1843/44, fasc. 52, ref. 265. — 18. Gub. arhiv 1. 1845/46, tasc. 32, ref. 39. — V sBericht iiber Industri«-Ausstel!ung zu Laibach«, n. o. m. je omenjeno, da je .steklarno v Cfrknici Sigismund pl. Paglia- ruzzi 1. 1841 prodal Emanuelu Ulrichu iz Trsta, kar je po- vzel tudi Slokar, n. o. m. Akti v gubernijskem arhivu pa dokazujejo, da je bila fs^tcklarna do konca svojega obrato- vanja v rokah članov Pa^liiaruzzijeve rodbine. Mogoče je I>o Sigismundu Pagliaruzziju prevzela steklarno družba, v kateri je poleg ;njega in nj'^govih dveh sinov bil tudi ime- novani Ulrich. V šematizmih ljubljanskega gub";ranija je bil v letih 1841 do 1845 naveden SigismrU,nd Pagliaruzzi kot lastnik. — 19. Gub. arhiv 1. 1845/46, fasc. 52, ref. 59. — 20. Infonmacija domačina iz Podskrajnika pri Cerknici. V Ijublljanskeni muzeju .se hrani steklena tobačna pipa. Na etuiju je prilepljen listek z opombo: >Ko se je steklarna na Javorniku opustila, so članom družbe lastnikov i-zdelali v spomin nekatere predmete. Od teh eden steklena toibačna piipa, kupljena od gdč. Redange, 16. X. 1928.« Po šematizmu iz 1. 1841 je bil neki Nep. pl. Redang? gozdar na Uncu. 93