Telefon št. 74. Posamna številka 101 h. 11 ^^^^ ^m T Naročnina In ^ |H ^H VK § M ^ I ^H V ^H ^ uprivnlitv« oeloleto naprej 26K- h ^^^ 1 HH H Id m H I ^^^ ■ 11 1 Katol. eur V^B I II/ B J I m I m J m «... . »»r. ^^^ ■■ H mM H/ HV I ml H« ■ ■ ■ Vf ■lil ^ ■ lil I Mr ■■ J| W W H J| I v ■■ ^ ^B # SfH? 1 Trš*: * W J X 1 M^f v/ Političen list za slovenski narod. srrsr^ pol 6. uri popoldne. Štev. 227. V Ljubljani, v petek, 2. oktobra 1 ae navadno zbornice izjavijo, kateremu odseku se peticije izreče. Tako se godi drugod m tudi tukaj naj se tako godi! Deželni glavar {pravi, da bo naznanil peticije, obravnava kateremu odseku se izroče pa bodi za . nujnimi predlogi. Baron S c h w e g e 1 s poslovnikom v roki skuša braniti stališče deželnega glavarja. Schvvegel pravi, da je>treba izvršiti konstituiranje odsekov, kar maj se vrši po današnji seji. Peticije pa morajo biti prej na dnevnem redu,; D r. S u c t e r š i čr Peticij« so se vedno rtakoj izročale odsekom. Po Schweglovem nazor«: bi morsl deželni glavar vsako peticijo dati na dnevni red. To bi bito predolgo-trajno. V tem &»su, kar debatiramo, bi deželni glavar lahko že polovico peticij spravil pod streho. Držimo se gkde peticij stare nsvade! Dr. :S c h w e i t z e r se popolnoma tudi s poslovnikom v roki, pridruži dr. Su-»teržiču in ovrže izvajanja kilave Schwe-glove iuristarije. Dr, Šusteršič predlaga, naq se volitfokoj peticijeki odsek 9 članov. Sprejeto. Tudi nekateri liberalci so se vzdignili. Schwegel in Lichtenberg jim Bkužata namigavati, naj se vsedejo, kar pa ne opazijo. ©pazil ju je samo pcslanec Hribar, ki je zakli- LISTEK. Ruski „artel". Opisal Albert Žnideršič. Malo je narodov, kateri bi tako ljubili in spoštovali življenje v zadrugah, kakor ruski narod. Najboljši dokaz temu je »artel!*. Učeni Rusi tolmačili so in pojasnili to važno uredbo za delavce, posebno dobro so opisali to stvar Kolačev in Leskov. »Artel« je zadruga, ali zveza delavcev, da povzdignejo kak posel ali podjetje. Artel je zelo stara ruska uredba, »artel lovcev" je znan že v 13. stoletju. Artele oanivajo za različna podjetja in pri različnih prilikah. Pripoveduje se na pr., da lakaji pri plesu, ali kakšni drugi gosposki zabavi, koj v predsobi napravijo »artel«, izvolijo starosta in odbor, kateri pazi na obleke in druge stvari, sprejema dare in obveščuje posamezne člane — kateri se navadno nahajajo v krčmah — kdaj se gospoda pripravljajo na odhod. Posebno važni so »arteli« borz; njih člani jamčijo med seboj jeden za drugega in vsled tega jamčenja dobivajo službe, v kate- rih se jim poveraaajo velike vrednosti in denar; dotičnemu, kateri sprejme v službo jednega ali drugega člana »artela«, jamčijo ostali za svojega člana in to jamčenje zadostuje, da članu »artela" izročeni denar, ali dragocenosti ne izginejo. Vsak »artel« ima starešino, kateri je odgovoren »artelu". Takšne .zadruge so v Rusiji zelo razširjene in popularne; delavci in manjši obrtniki različnih podjetij združijo se v „artele« : zidarji, lončarji, ribarji, lovci, vozniki imajo takšne zadruge, v vojski je jedna kompanija za sebe »artel«, izberejo si starešino, kateremu vsak posamezni član izroči svojo plačo, svoje dohodke. Se tatovi se združijo v »artel«. »Arteli« so zelo važna gospod, uredba, njegovi člani so kakor jedna občina, jedni podpirajo druge in zelo lepe reči se slišijo o delovanju »artela« glede časti in čudored-nosti članov. Baer pripoveda, da je nekemu dečku poklonil rubelj za neko uslugo. Deček je bil zelo veBel, ker da bo denar v prid »artela". Baer mu odgovori, da je denar njegov, ker ga je on njemu dal. Ali deček je storil, kakor je rekel: dal je rubelj svojemu očetu kot članu »artela", da ga izroči starešini. „Samo v zemlji", piše Baer o Rusiji, »kjer se toliko spoštuje tuje dobro, lahko najdemo zimske hiše. To so precej solidno postavljene zimske kolibe v samoti, v katerih lahko potnik prenoči in se počine in kjer vedno najde v košu divjačine, katero prinesejo ljudje iz okolice. Potnik vzame, kar želi, ali mora plačati navadno ceno in pustiti denar v košu. Dotični, kateri je prinesel divjačino, pride za nekoliko dni pogledat, ali je kaj prodano; vzame denar in ni se mu treba bati, da bi kdo drugi vzel njegov denar ali meso.« V Novi Zemlji je videl Baer zapuščeno kolibo, vsi so bili pomrli. V hišici je bilo še vse, posebno več dragocenih kož, nič ni bilo pod ključem. In ko so za nekoliko mesecev prihajali lovci nazaj, vzeli so kože seboj in jih izročili naslednikom. Večkra tso hišice leta in leta prazne in vkljub temu ne izgine iz njih niti najmanjša stvar. To so posledice delovanja »artela«. Pisma s pota, Poljski napisal H. S i e n k i e w i c z. Posl. Po dravski. Uvod. V literarnem življenju se pripeti marsikaj tako naglo in nepričakovano kakor smrt, pred katero nas ščitijo zavarovarovalnice. Kar se mene tiče, nisem kot otrok časa privajen čuditi se komurkoli, in ako bi mi kdo rekel, da je By$ mk>dy, ktory žycie wslrzemiqžliwie pcjdzil, Byl stary, ktory nigdy nie JajaJ, nie zrz^dzil,' (Bil mlad en eč, ki je v mladosti živel trezno, bil starec, ki se ni kregal, ni godrnjal), takrat bi jaz samo pokimal z glavo, poprosil za nadaljevanje te zale bajke in slednjič končal jo tako, kakor sam Krasicki: Wszystko to byd može, Jednakže ja to miqdzy bajki \v}ož^. (Vse to, kajpada utegne biti resnica, vendar pa dem, da je le pravljica.) Toda ako bi bil prišel nekdo meseca februvarija k meni, ter mi dejal, da se proti koncu marca popeljem čez Nemčijo, Francijo, čez vso Anglijo, da prejadram v pomladi burno Atlantsko morje in na to kakor tič na krilih poletim po neizmernem tiru velike pacifiške železnice od New Jorka do San Frančiška ter si otresem prah s svojega obuvala na obrežju tihege morja, temu bi bil odgovoril brez odloga: »Prijatelj, piši polemične članke za kroniko Soblonovsko, kajti vidim, da v tvoji glavi ni vse v redu « (Dalje prih.) želi na Dunaju vedno slišimo odgovor poročilo deželne vlade drugače sodi. Ministrstva se vedno sklicujejo na našo ljubeznjivo ekscelenca Heina, da je ta poročal, da podpore ni treba. („Cujmo!") Pozivamo deželnega predsednika, da na to odgovori. (Klici: „Tako je!") Deželnega zbora dolžnost je povzdigniti glas proti vladi in zaklicati: „Beda ie veliks, pomoč zahtevamo !" Vlada ima 15 milijonov kron na razpolago in od teh je bilo odkazano za pogorelce le 40.000 kron! (Klici ogorčenja I) Jaz sem ministrskemu predsedniku izjavil, da se s to svoto naša dežela ne more zadovoljiti. Govornik predlaga, naj dež. zbor sprejme nujnost predloga. Nujnost je bila s >glasno sprejeta, nakar je dr. Šusteršič predlagal naj s 3 predlog od-kaže finančnemu odseku. Sprejeto. Tavčarjeva in Ferjančičeva blamaža. Poslanec dekan Arko dobi besedo, da utemeljuje svoj nujni predlog glede po-državljenja idrijske realke. Dr. Tavčar vstane in pravi, da mora dr. Šusteršič utemeljevat prej vse svoje nujne predloge. Deželni glavar: „Dr. Šusteršič je zapostavil svoje predloge, zato ima besedo poslanec M. Arko". Dr. Ferjančič: „To ni vse eno pri toliki množini nujnih predlogov. Mi se moramo pripravljati in za vse predloge se ne moremo pripravljati nakrat!" Šusteršič: Vsak poslanec ima pravico svoje nujne predloge zapostaviti, sploh so pa bili vsi predlogi naenkrat vloženi. Deželni glavar je odločil celo stvar in zato morete že biti tako prijazni, da se s tem zadovoljite. Deželni glavar! Besedo ima poslanec Arko. Podržavljenje idrijske realke. Poslanec Arko ob en četrt na 1 uro prične utemeljevati nujnost svojega predloga, naj država podržavi idrijsko realko. Temeljito govori o razmerah v Idriji. Njegova izvaianja priobčimo. Ob */4 na 1 uro pravi deželni glavar, naj govori samo o nujnosti. (Katoliško narodni poslanci Mičejo: »Saj govori samo o nujnosti!« Dr. Šusteršič: »To je jako nujno in to mora dobro utemeljevati !• Arko : »Gospodje ne poznajo razmer v Idriji in zato jih moram pojasniti, ako hočem, da bo nujnost sprejeta.« Poslanec Arko nadaljuje svoj govor. Voditelji strank konferirajo dalje časa z dež. glavarjem. Ob 1. uri vpraša poslanec Arko, akj> naj počaka, da se gospodje pogovore. (Dr. Šusteršič : Nas pustite v miru se pogovarjat. Sd važne stvari!) Poslanec Arko nadaljuje in spretno slika idrijske gospodarske razmere. Ob pol 2. uri zaključi utemeljevanje nujnosti svojega predloga. Katoliško narodni poslanci vstanejo za nujnost, vstane tudi dr. Ferjančič. Liberalci migajo Ferjančiču. Katoliško narodni po-slanci kličejo liberalcem: »To so zastopniki ljudstva 1« Baron Lichtenberg kliče Ferjančiču »Sitzen! Sitzen!« Deželniglavar na željo liberalcev odredi o nujnosti še enkrat glasovanje. Pri tem glasovanju obsedi tudi dr. Ferjančič. Dr. Šusteršič: »Sedaj je pa obsedel tudi državni poslanec idrijskega mesta. Ta pa ima res žalostno korajžo, potegovati se za svoje volivce.« Ferjančič gleda Lichtenberga in miga z ramami. Nujnost predloga je bila vsled liberalne krivde in nemško-slovenske zveze odklonjena. Deželni glavar prekine sejo za četrt ure, da se konstituirajo odseki. Konstituiranje odsekov. Deželni glavar po preteku četrt ure naznani izid tozadevnih volitev. Finančni odsek: Predsednik dr. S u s t e r š i č , namestnik dr. S c h a f f e r. Peticijski odsek: Hribar načelnik, Pogačnik namestnik. Ustavni odsek: Mihael Arko predsednik, dr. b c h o p p 1 namestnik. Upravni odsek: Baron Lichtenberg predsednik dr. T a v č a r namestnik. Odsek za letno poročilo: Dr. Ferjančič predsednik, Košak namestnik. Verifikacijski odsek: Baren "VVurzbach načelnik, Grasselli namestnik. Čestitka cesarju.; Deželni glavar se toplo spominja godu pres. cesarja, ki bo prihodnjo nedeljo. Dež. poslanci poslušajo stoje njegov govor ter se pridružijo s »Slava« klici predlogu, da se Njeg. Veličanstvu izroče iskrene Čestitke deželnega zbora. Prihodnja seja. Deželni glavar zaključi sejo in naznani, da bo prihodnja seja v torek dopoludne. Mej danes v zbornici prebranimi peticijami je bila tudi peticija i z v r š o - valnega o dbora uči t e 1 j s keg a zborovanja z dne 8 aprila za zvišanje učiteljskih plač in petioija trgovskega društva »Mercur« za podporo. Po seji je bila klubova seja katol. narodnih poslancev. Iz deželuili zborov. V včerajšnji seji tirolskega deželnega zbora je bil sprejet nujni predlog, katerega so stavili Italijani, naj se v odseku takoj prične posvetovanja o zboljšanju učiteljskih plač. V včerajšnji seji češkega deželnega zbora je imel češki radikalec dr. B a x a pomenljiv govor. Dejal je, da je v Avstriji nastala taka kriza, da se dinastija lahko boji za svojo eksistenco. Dolžnost deželnega zbora je, ne samo povzdigniti svare-čega glasu, ampak tudi od vladarja zahtevati pravice na katere je prisegel in katere je obljubil, katerih pa Češka še nima. Vsa K . ropa mora biti prepričana, da imaio Čehi iste pravioe kakor Madjari. V nadaljnjem svojem govoru je dr. Baxa jasno zahteval češko državno pravo ter se je postavil n a stališče splošne inenake voli v n e pravice. V štajarskem deželnem zboru je včeraj postanec K o b i č utemeljeval predlog slovenskih poslancev o spremembi deželnega reda in deželnega vo-livnega reda. Predlog se glasi: 1.) Sprememba kurije veleposestva, pri katerem naj se odpravi zahteva, da mora vsak, kdor voli v tej kuriji, biti vpisan v deželni deski in naj se zniža število zastopnikov te kurije. 2.) Določi naj se minimalni cenzus za volitve v mestih in trgih in v kmetskih ob činah z 8 kronami na direktnih dež. davkih. 3.) Ustvari naj se splošna skupina. 4) Število volišč se naj pomnoži. 5. Število kmetskih zastopnikov naj se pomnoži. 6.) Vse one trge, ki volijo sedaj še v kmetskih skupinah, naj se priklopi mestnim skupinam. Predlagateli je izjavil, da njegova stranka stoji na stališču Bplošne in enake volivne pravice. Veleposestnikom je v obraz povedal, da Slovenoi od ta kurije nikdar niso dobili pravic. ^ Veleposestniki so predlagali, naj se ustavni odbor tako spremeni, da bo imel namestu 15 le 12 članov, ta Stiirgkhov predlog pa je padel. Večina se je postavila na stališče, da imej odsek 15 članov. Poslanec Wagner je na to utemeljeval predlog nemških konservativcev za spremembo deželnega volivnega reda ter se je popolnoma pridružil R o b i č u. Povdarjal je posebno zahtevo, naj se industrijski kraji izobčijo iz kmetskih skupin ter je zahteval pomnožitev deželnoodborniških mest, da bo tako slovensko in nemško kmetsko prebivalstvo imelo v odboru svojega zastopnika. Veleposestvo naj ima samo 6 poslancev. V slučaju, da ne sprejme večina pravične volivne spremembe, njegova stranka odklanja odgovornost za nasledke. Nato je utemeljeval »Bauernbundovec« baron Rokitansky svoj predlog o vo-livni reformi. Nasprotoval je zahtevam, naj bi se industrijski kraji izločili iz kmetskih skupin. To stališče Rokitanskega je pač jako žalostno za kmetskega poslanca. Zahteval je tekom svojega govora avtonomijo dežela. Nova četrta kurija naj ima 11 poslane sv in je tudi zahteval pomnožitev deželnoedbor-niških mest. Protestiral je tudi proti temu, da bi imel biti deželni odbornik tisti državni poslanec. Predlogi o spremembi dež. voliv. reda so bili izročeni ustavnemu političnemu odseku. Poslanec Frank je predlagal nujno regulacijo Mure, poslanec D a n i e 1 pa je predlagal, naj država uvede splošno zavarovanje za starost in onemoglost. Končno je deželni glavar spominjal se včeraj umrlega dež. poslanca vseučiliškega profesorja dr. R o 11 e t a. V današnji seji so na vrsti predlogi poslanca L i č k a r j a glede regulacije nekaterih potokov. V koroškem deželnem zboru je bil včeraj izročen dež. proračun za leta 1904 finančnemu odseku. Potrebščine znašajo 3,849.894 K, pokritje 665,317 K. Ne-dostatek Be pokrije z davščinami. Stavbin-skemu odseku je bilo izročeno poročilo o regulaciji Bele, kar bo veljalo 70.000 K in o regulaciji potoka Globasnice, kar bo veljalo 40.000 kron. Opustitev pouka o poljski zgodovini. Naučno ministrstvo je po novem učnem načrtu opustilo pouk o poljski zgodovini na mestnik obrtnih šolah v Lvovu. Obrtniki so se temu odločno uprli ter na zborovanju sklenili, obrniti se s protestom do občinskega sveta v Lvovu kakor tudi do deželnega šol-kega sveta, zahtevaje takojšnjo uredbo predavanj o poljski zgodovini, drugače ne bodo dopuščali svojim učencem obiska take obrtne šole. Avstrijsko učno ministrstvo je tako neprijazno Slovanom, kakor vse druge uprave. Namesto da bi skrbelo za pouk in napredek v pravem pomenu beseda, pa Be peha za tem, da bi brisalo zgodovinske spomine iz glav Slovanom! To je »kulturno« delo I Upamo, da poljski obrtniki pokažejo v dejanju ministrstvu, da znajo res čuvati slavno zgodovino poljskega naroda. Momsenova prerokovanja. V angleškem listu »The Independent Review« je priobčil nemški »učenjak« članek, v katerem izraža mnenje, da bodeta Angleška in Nemčija v bodočih krizah korakali Bkupno, kakor sta nekoč skupno nastopile proti Franciji. Nemoi in Angleži bodo korakali roko v roki, prorokuie Momsen. Iz brzojavk. Dunaj. Konflikt mej deželnim odborom in občino St. Ilipolit bo v par dneh poravnan. Krščanskosocijalna večina deželnega odbora je Btorila korake, da omogoči peto-rici nemškonaoijonalnih poslancev zopet vstop v deželni zbor. V včerajšnji seji je grajal deželni maršal nekatere mej klice, ki so bili v zadnjih sejah razžaljivi za St. Hi-polit. Nato je deželni maršal izjavil, da bo zasedanje vodil strogo nepristransko. Večina je pripravljena tudi razveljaviti znani Bielo-hlavekov predlog, ako Volkl izjavi, da bo v bodoče bolj respektiral deželni odbor. Belgrad. Liberalni klub je sklenil, da odstavi Avakumovica od vodstva liberalne stranke. Dunaj. Upravno sodišče je u g o d i 1 o ugovoru socijalnih demokratov v Mariboru, ki so se pritožili proti sklepu občinskega sveta, kateri je izvolit3V leta 1902 v tretjem volivnem razredu izvoljenih socijalnih demokratov razveljavil. Upravno sodišče je izreklo, da ima vsak železničar, ako je v službi, pravico, voliti s pooblastilom. Praga. Nemški deželni poslanci so izvolili odsek, ki bo v njihovem smislu izdelal Bpomenico o narodnih, političnih in gospodarskih razmerah na češkem ter bodo zahtevali, da se o tem obravnava v deželni zbornici. Lvov. Ker so Poljaki sklenili, da ne pritrdijo predlogu za ustanovitev rusinskega gimnazija v Stanislavu, so RHsini sklenili, da Be ne udeleže zasedanj gališkega deželnega zbora. Belgrad. Dnevni red skupščine bo: Dogodki v Nišu, proračun za leto 1904, volitev novega državneera sveta, dovoljenje našladnih kreditov. Za to delo bo skupščina potrebovala okoli sedem tednov. Dnevne novice, V Ljubljani, 2. oktobra. Deželni Šolski svet je sklenil predlagati deželnemu zboru Kranjskemu zvišanje plač učiteljem. Deželni šolski svet predlaga, naj bi se v ta namen povišala deželna naklada za štiri odstotke. Slavnosti v Kamniku se vdeliži z zastavo in deputac jo tudi Blaža Potočnika „n a r o d n a Čitalnica« v Št. Vidu nad Ljubljano. Tudi „ K a -toliško društvo rokodelskih pomočnikov« iz Škofje Loke se vdeleži slavnosti po odposlanstvu in z zastavo. Imenovanje. C. kr. okr. nadkomisar v Calovcu, Rihard pl. O 11, je imenovan za okraj, glavarja na Koroškem. Umeščen je bil danes na župnije P r e d o s 1 j e tamošnji župni upravitelj č. g. Ignacij Zupane. Politični shod sklicuje slov. katol. politično društvo za r a -doljiški okraj vnodeljo dne 4. oktobra v Gorjahv društvenem domu po popoludanskem cerkvenem opravilu. Okrajnim glavarjom v Konjicah je imenovan baron Miiller-Horn-s t e i n , dozdaj komisar pri okr. glavarstvu v Mariboru. Vega. V prihodnji številki svetovnega nemškega lista »Leipiiiger Illustr. Ztg.« bode objavljen Vegov kip, katerega je naročil ravnatelj Pire za idrijsko realko. Tudi v angleškem ilustrovanem listu »The Graphic«, ki izhaja v Londonu izide Vegova podoba in kratek življenjepis. Duhovske vesti s Goriškega. Za prefekta v deškem semenišču na mesto Č. g. Izaije Božiča je prišel č. g. Roman Romano iz Fiumicella. Is tobačne tvornioe. Poroča se nam: Pripoveduje se, da bo imeli morski roparji nekoč na Bvoji ladiji zelo brumnega poveljnika. Dal je na steno udolbiti deset božjih zapovedi; a pri vsi brumnosti je bil mol tudi previden: sedmoje izpustil.— Tako nekako se godi pri nas z našim lepim in ganljivim delavskim redom. Vse določbe se jatajo z veliko natančnostjo nad delavci in delavkami ; a nekateri tistih, ki so pri tem do najmanjše pičioe vestni, izouščajo kakor brumni mož na roparski ladiji § 13, ki pravi: Nadzorno osobje m o r a z vsemi delavci spodobno ravnat i. Žaljivi izrazi se ne smejo uporabljati. — Dolžnost delavcev je Bkrbeti, da se ta paragraf ne pozabi. Kdor se ga ne bo hotel naučiti izlepa, ga pa navadimo izgrda ; če ga neče svetu nepoznan študirati; pa preskrbimo, da se zve njegovo ime.-- Strajk v Trbovljah. V Trbovljah so pričeli štrajkati delavci ker se jim je zavrnila prošnja za povišanje plače. Štrajka se udeležuje 2247 delavcev. — Umrl je v Calovcu bankir gospod JanezSuppanst. — Poštna vest. Poslovna doba poletnega poštnega in brzojavnega urada „Morsko kopališče Sesljan" se je do 31. oktobra t. 1. podaljšala — Nagloma umrl je v Ptuju lastnik 8genture Jožef Orešek z Dunaja. — Za lovce. V tem mesecu se preneha lov na divie peteline in na ruSevce. — V Ameriko se je odpeljalo v mesecu septembru iz litijskega okraja 47 oseb, oziroma toliko potnih listov se je izdalo na okrajnem glararstvu v Litiji za Ameriko. — Hrvatske novice. Imenovan je bil članom izpr&ševalne komisije za pravno-zgodovinski državni izpit izvanredni vse-učilišni profesor dr. Vinko Kriškovič. — Ukradli so naznani tatovi v zadnji iz poslovnice parobrodskega društva „Istra-Trst" 3000 kron. — Svinje je pojedla novorojenčka Mari B e r -kovic v Breziku v derventskem kotoru. Vsi domači so odšli na polje in žena je sama ostala doma. In v istem času je rodila dvojčka, ali sama se je onesvestila. V,tem pride svinja v sobo in požre novorojenčka. — Nemci v Zadru razpletajo svoje mreže. Kakor se poroča, cirkulira po mestu pola, s katero se pobirajovpodpisi za ustanovitev nemške gimnazije. Še tega je treba! — Obtožnica proti Krašičanom. Državno pravništvo v Ogulinu je dvignilo sodbo proti 17 osebam iz Krašice, Škaljeva in drugih krajev o okoli radi demonstracij na bakarskem kolodvoru. Obtožence zagovarja odvetnik Erazem B a r č i c. — Dr. Hinko Hin kovic znani narodni zastopnik in pisatelj ide na svoje novo mesto v Cerkvenico. — Morskega psa, dolgega 5 metrov in težkega 700 kilogramov, je pripeljal parnik „Velebit" iz Novega v Reko. — Kratenje osebne svobode. G. Vi to mir Korač, ki se zdravi v Krapinkih Toplicah, je bil pozvan v občinski urad, kjer se mu je brez vsakega vzroka naločilo, da mora v 24 urah zapustiti Kra-pinske Toplice. Pismeni nalog se mu ni vložil. Proti temu nezakonitemu postopanju se je pritožil g. Korač brzojavno na bana; obenem je vložil pritožbo na drž. pravništvo v Varaždinu. — Tatovi so vlomili v Zagrebu v prodajalno krojača Mirka pl- Žigrovica ter mu odnesli vrednosti do 1000 Kron. — Za pogorelce v Trav-nikuje darovalo mestno zastopstvo v Križevcih 300 Kron. — Madjari in Hrvatje. Pod tem naslovom izda v Parizu poznati publicist g. V. J e 1 a v i č brošuro, v kateri bo obravnaval državno pravne in financijelne odnošaje Hrvatske napram Ogrski. — Nikola Dre m-petič, ki je bil pri zadnjih nemirih v Zaprešiču obstreljen, je odšel iz bolnišnice. Seljak je zdrav, toda delati še nič ne more. -— Požar je nastal v Ludbregu vsled ne-opreznosti otrok. Uničil je štirim gospodarjem gospodarska poslopja. — Maša za-dušni ca za p a 1n hrvatske žrtve se je brala tudi v Čabru. Opravil jo je ob veliki udeležbi naroda domači župnik in rodoljub g. Pleše. Riz mnogih hiš so plapolale črne zastave v znak žalosti. — Tečaj za aranžeranje isložb. Hrvatsko trgovsko društvo »Mercur« v Zagrebu je sklenilo, da v svoji trgovski šoli vpelje poseben praktičen tečaj za aranžeranje izložb, kakor so taki tečaji na Dunaju in v Pragi, posebno dobro delujejo taki tečaji v DiUseldorfu. Društvo hoče svoje člane bolj izobraziti na strokovnem polju in jim staviti povoljnejše smotre za napredek in boljšo bodočnost. V to svrho ima društvo danes zvečer svoj sestanek, kjer se pomeni o načinu in sredstvih, potrebah za ustanovitev tega tečaja. — Is noriinice v Feldbachu pri Gradcu je uSel 361etni umobolni Tomaž Na-potnik, poseBtnik iz Šmarja pri Jelšah. — Šolski ravnatelji — politični agitatorji. V Celju imajo nemško dokliško meščansko in nemško dekliško šolo. Ravnatelj prve se raziarja, da je ves iz sebe, ako mu je kdo predložil kako slovensko listino. Ravnatelj drugoimenovane dole pa kaže še brezobraznoje svoje nemško-nacijonalno mišljenje, kar je to isto kakor slepo sovraStvo proti Slovencem. Ko je doznal n. pr., da je oče dal svojo hčerko, obiskujcčo nemško dekliško šolo, v neko slovensko rodbino na hrano in stanovanje, je nemudoma napovedal deklici, da mora v neko nemško-za grizeno rodbino. Ali ni to že višek brezob-raznosti ? To je izbruh fanatizma in narodnega sovraštva, ki Ba ne plaši niti eklatant-nega kršenja po zakonu zajamčene osebne svobode. Če je kdo z brahijalnim nasiljem oviral osebno s\obodo koga, mu državno pravdništvo hitro obeša na vrat razne kazenske paragrafe, ki donašajo toliko in toliko kazni! Mari pa označeno početje reče-nega ravnatelja ni nasilje proti osebni svobodi staršev 1 ? Mari je moralno nasilje mani grdo nepo pa nasilje z brahijelno močjo ? I Ne! — In takim ljudem je poveriena vzgoja naSe slovenske mladine na Spodnjem štajerskem I Taki otročiči ali so mučeniki ali pa — bodoči odpadniki in breznačajneži. — Kapelske gorioe obetajo dobro trgat iv, dasiravno ne veliko vina, toda to utegne biti dobro, kolikor ga bode. Vinski kupci nai ne zamude. — Ogenj. 28 m. m. je začelo goreti v Matenji vasi pri Mokronogu v hlevu gosp. Ign. Majcena, posestnika in gostilničarja v Mokronogu. Ogenj je v kratkem času uničil imenovanj objekt in kozolec. Požarna bramba iz Mokronoga je zamogla ogenj le omejiti in le s težavo je rešila tik pogorišča stoječe poslopje. Skoda je precejšnja; gosp. Majcen je bil zavarovan za 2000 kron. Kako je nastal ogenj, se ne ve; sluti se, da je zažgala hudobna roka. — Umrla je dne 29. sept. v Celovcu gospa Marija G e i s t i n g e r, sloveča nem ška gledališčna igralka, stara 68 let. Nastopala je zlasti na Dunaju, pozneje pa gostovala po raznih nemških mestih. Dvakrat je nastopala v Ameriki, kjer si je pridobila mnogo časti pa tudi denarja. Doma je bila iz Gradca, zadnja leta je živela v Celovcu, kjer je imela svojo vilo. — O čudni rešitvi Zeliške, kateri je padel pri veliki povodnji dne 14. sept. s podirajoflim mostom v Dravo, pripoveduje sam: Osodepolni večer je pomagal on pri mostiču redarjem, da jim je držal bakle. Proti osmi uri je prišel prvi del marnber-škega mostu. Redar Ljubša je dal znamenje i baklo ljudem na lesenem mostu, in celi sDlav je splaval mirno med stebri mosta. Kmalu nato je prišel dragi, večji del. Ljubša je zaklical: »Most pride 1« Nato je Zeliška dal znamenie z baklo ter zaklical Ljub H: »Beživa!« Toda ta mu je vzel baklo iz rok ter dal še enkrat znamenje rekoč: »Tvojega znamenja vendar niso zapazili 1« V tem trenotku je trčil most ob steber, deske so odletele v zrak in midva sva padla v vodo. Takrat razun obeh redarjev in Zeliške ni bil nihče na mostu. Kaka dva metra od mo-stiča je prišel Zeliška zopet na površje ter pograbil desko od mosta, s katero je priplaval do neke cevi vodovoda, okoli katere je še bila lesena ograja. Te se je Zeliška zdaj oprijel ter se na njo vsedel. Do železniškega mostu sploh ni mogel besedice spregovoriti. Posebno nevaren mu je bil kes marnberškega mostu, kateri je vedno bil ob njegovo nogo, tako, da je bil vedno v nevarnosti, da ga sune raz njegov splav. Začel je vpiti: »Brodar! Pomoči« Seveda ga ni nihče slišal niti mu mogel pomagati. Tako je priplaval do Konigovega otoka pri St. Petru, kjer se je naenkrat les, na katerem je plaval, obrnil in on je bil zopet v vodi. Z velikim naporom je zopet dosegel svoj prejšnji splav ter splezal vnovič nanj. Kake pol ure pod bit. Petrom ga je nesel val k obrežju nekega otoka, kjer se mu je posrečilo, oprijeti se nekega drevesa ter splezati nanj. Ura v zvoniku Št. Petrske cerkve je bila ravno enajst, ko je vsled sunka tudi to drevo zginilo v valovih. Ko je priplaval z drevesom vred, katerega se je krčevito držal, zopet na površje, posrečilo se mu je zagrabiti za drugo drevo, katero je bilo močnejše. Splezal je med njegovo vejevje ter popolnoma moker na dežju čakal jutra. Molil je in klical na pomoč. Drevo je stalo trdno, čeravno je razdivjana voda drvila s "strašno Bilo okoli njega. Okoli 6. ure zjutraj je prišel mimo viničarjev sin Stiper, ki je slišal njegovo klicanje ter poklical brodarja Gartnerja, kateri ga je rešil z veliko težavo s čolnom. Ko so ga prepeljali v viničarijo btiperja, se je onesvestil vsled strašnega napora in Btrahu ter je še le komaj opoldne prišel k zavesti. — Zdaj se je Zeliška zopet opomogel ter stopil v delo. — Na o. kr. gimnaziji v Novem mestu se je oglasilo za prvi razred 59 učencev, od katerih pa je bilo 9 zavrnjenih. Prvi razred torej šteje 5G učenoev z repetenti vred, 2. 32, 3. 37, 4. 37, 5. 22, 6. 19, 7. 16 in 8. 30, skupaj je tedaj 249 učencev. — Ogenj je v sredo popoldan vpe-pelil vezan kozolec posestniku Lor^ncu Legat na Rodinah, župnije Breznica. Škode je kakih pit sto kron. Kako je ogenj nis*al, 83 ne ve. Sreča je bila, da je veter pihal na nasprotno stran, s cer bi bila takoj vsa vas s oerkvijo vred v ognju, ker so hiše s slamo krite. Vrla domača požarna bramba je bila takoj na licu mesta ter je ogenj pogasila. — Družba sv. Mohorja. Dne 24. sep tembra smo začeli razpošiljati letošnje družbene knjige in prizadevali si bodemo, da častiti ud|e dobijo knjige prej ko mogoče. OdpravHi bodemo zaboje s knjigami po tej le vrsti : Škofije : 1. Krška, 2. Amerika >n Afrika, 3. Razni kraji, 4 Lavantinska, 5 Ljubljanska, 6. Tržaška, 7. Goriška. — Cenjene gospode poverjenike, katerim se knjige pošiljajo, nujno prosimo, naj takoj, ko dobijo »aviso«. pošljejo po n|e na pošto ali železniško postajo, da ne bode sitnih reklamacij, ki povzročajejo samo zamudo in ne- i potrebne stroške. Poštne stroške morajo čast. J poverjenikom povrniti posamezni udje. One ? gg. poverjenike, ki dobivajo avoje knjige ne- j posredno v družbeni tiskarni, prosimo, naj < čim preje pošljejo po nje, da nam za- ; voji ne zastavljajo prepetrebnega prostora. Odbor. — Nov antisemitski list v Trstu. V Trstu ie začel izhajati političcio-Bitirični j dnevnik „11 Figaro* z ant samitično in anti-kamoristi^no tendenco. i — Nedeljski počitek v deželni ; brambi Minister za deželno brambo jo od- ! redil, da je ob nedeljah in prazt ikih dovo- j liti počitek častnikom in moštvu, izvzemši \ le neizogibne slučaje, neodložljive službe in j marše povodom velikih vai, a7.i«tnnc itd. — V slovenski šoli Podturnom v j Gorici, katero vzdržuje goriško roesco, jo le- j tos celih 17 učencev in učenk. Na šoli pa ' so nastavljeni vodja, en učitelj in dve uči j teljici. »Corriere« se jezi. zakaj da se toliko ; trofii za tako malo otrok. Slovenci soglašajo • ž n|im. Odločno pa moramo oporekati, ako j hoče trditi, da v Gorici splch ni potrebna ; slovenska šola in da je magistrat ni dolžan vzdržati. Zakaj da Slovenci nočejo in ne morejo pošiljati svojih otrok v to šolo, je dovolj znano iz afere, ki se vleče radi te šole kakor morska kača. K>iko potrebne ao v Gorici, ne šola, ampak slovenske šole, za to so pač najboljši dokaz prenapolnjene šole našega »Šolskega doma«. Na to opuščenje slovenske šole naj bi mislil, ampak na to, da stori svojo dolžnost in za slovensko šolo priredi prostore, ki bodo odgovarjali tozadevnim predpisom, ki bodo odgovarjali vsem potrebam v pedagogičnem in higijeničnem pogledu! To zahtevajo Slovenci. Mesto jim je dolžno dati šolo, ali šolo, ki bo učilnica in ne mučilnica in morilnica otrok. — Slovenski shodi na Koroškem. Predzadnji »Mir« je bil naznanil več slovenskih shodov To je nemškonacijonalno gospodo zbodlo do živega in v »Grazer Tag-blattu« kakor v »Freie Stimmen« so dali duška svoji tevtonski jezi nad tem, da gre tudi koroški Slovenec na dan! — O blago-slovljenju novega »Narodnega doma« in krasni veselici v D o b r 1 i v a s i ste že poročali. lito nedeljo večer je napravilo tam-buraško društvo »Bisernica« v Celovcu veselico, ki je jako lepo vspela in bila zelo dobro obiskana. — Prihodnjo nedeljo dne 4. oktobra je, kakor že omenjeno, shod katoliškega polit, dru • štvavDohu pri Pliberku in podružnici sv. Cirila in Metoda za Kotmoravas in okolico napravi v gostilni pri Miklavžu v Biljčovsu svoj zbor po sledečem dnevnem redu: 1. Po zdrav predsednika. 2. Slučajni govori in na sveti. 3 Sprejem in vpisovanje udov. Po zborovanju petje in prosta zabava, pri kateri sodeluje tamburaško društvo »Bisernica« iz C »lovca. Ob ugodnem vremenu na prostem. V slučaju skrajno neugodnega vremena se shod preloži na prihodnjo nedeljo dne 11. oktobra t. I. — Trgatev. Od Sv. Križa pri Kostanjevici se nam piše: Trgatev se je začela. Vreme je bilo celo leto osobito pa sedaj jako ugodno. Grozdje je zdravo in kaj lepo dozorelo. Vino bode tako izvrstno, kakor že dolgo ne. Imeli ga bodemo sicer veliko manj, kakor lansko leto, bo pa ta pridelek toliko boljši. G ospodje tovorniki, ne zamudite ogledati si naših krasnih vinskih goric ter pokusiti našo izborno kapljico. Od postaje Krško še ni jedno uro do naB. Gotovo vam bode ugajalo naše vino. Odločite se torej letos za Š/. Križ in nas obiščite. Bodite prepričani, da bodete z najboljšo pijačo postreženi. Ako želite kakih pojasnil v vinskih zadevah, obrnite se na naslov Ivan M a 1 n a r i č , nadučitelj. — Mariborski občinski svet je sklenil v svoji zadnji seji dne 28. m. mes., da se sezida zopet mostič v Koroškem predmestju, in sicer s stebri iz kamna. ljubljanske norice. Kontrolni shod. Pri današnjem kontrolnem shodu pozval je navzoči časnik, naj izstopijo iz vrste dotični gospodje, ki niso slovenskega jezika zmožni, da jim tolmači v nemškem jeziku. Takoj na to stalo jih je zunaj pet; dva prava Nemca, in trije domačini. Andretto, Praunseis in A c h t s c h i n, ki se"žali bože ne morejo slovenskega jezika priučiti, pač pa lahko slovenske groše nosijo v nemško kazino, ter se tam širokoustijo in Slovence zasramujejo. Skrajni čas bi bil, da si dobro zapomnimo domače sovražnike! Novo trgovino z modnim in svilenim blagom ter potrebščinami za šivilje in kro-iače je ctvoril na Starem trgu št 1, preje Detter-ievo poslopje, g. ErnstSark. Stavka v Zagorju V Zigorju je nastal včeraj med tamošnjimi delavci štrajk. Po noči in danes zjutraj odpeljalo se je odtod več orožnikov v Zigorje. Izgubljeno. Prodajalka Marija Zanič, stanujoča v Križne ulice št. 4 je izgubila na poti črfz Trnovski pristan do svojega stanovanja denarnico v kateri je imela 8 kron denarja. — V noči od 29. na 30. sept. je bila izgubljena na poti od kavarne »Avstria« črez sv, Petra eesto. Marijin trg, Wolfove ulice. Kongresni in Dvorni trg do »Narodne kavarne* denarnica, v kateri je bilo 50 kron. Tatvina. V noči od 30. m. m. na 1. t. m vtihotapil se je tat v Zupančičevo barako « Jaranovih ulicah in je ukradel delavcu Francu Konjiču lesen kovčfg. Kakih 150 korakov od barake je.tatkovčeg razbil tn vzel iz njega 30 kron, srebrno uro in srebrno verižico. V baraki je spalo več delavcev, pa ni nobeden zapazil tatu. Najbrže je tat mej temi delavci. Kruha ni plačala. Marija Korže, služkinja pri vladnem tainiku dr. Prpxmajerju, si je pridržala okoli 14 kron, katere iej je dal gospodar, da bi bila plačala kruh pri Ksntzu v Spodnji Šiški. Vrh tega Bi je pri njem na ime svojega gospodarja izposodila 10 kron. Policija jo je prijela in njene reči preiskala Dobilo se je pri njej več reči, katere je najbrže v prejšnjih službah pokradla. Ogenj je nastal danes zjutraj v skladišSu g. Petra Š t e r k v FlorijanBkih ulicah št 1. Trelo je neki že celo noč; ali zjutraj, ko so odprli prodajalno, je puhnil dim na ulico. Ognjegasci so bili telefonično obveščeni ter so bili takoj na licu mesta pod vodstvom g. D a k s a , tudi ognjegasni vodja g. Stri-c e 1 j je takoj prišel. Ogenj se jim je posrečilo še le za eno uro popolnoma vdušiti. G. Peter S t e r k ima veliko škodo. Slovensko gledališče. V soboto dne 3. oktobra bo slavnostna predstava v proslavo godu Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. In Bicer se bo predstavljala » Z o s i a «, študija iz življenja, katero je spisal poljski pisatelj J. L. K i s i e I e w ■ s k i. Naslovno ulogo igra gdč. R ii c k o v a, drugi veliki ulogi sta v rokah gg. č o n -s k y j a in Liera. »Zosia« je velika poljska drama, katero preveva zdrava ideja in v kateri se kaže tudi vpliv na politiko, s katero se v Poljski veliko pečajo dijaki. — Prihodnja predstava bo v torek, dne 6. oktobra. Slovensko trgovsko društvo »Merkur« vabi še enkrat svoje člane k sestanku, ki bo v soboto dne 3. t. mes. ob 9. uri zvečer v društvenih prostorih. Kakor smo že poročali, se bo razpovarjalo na tem sestanku o raznih društvenih prireditvah v zimskem času. Vsled tega pozivljemo svoje člane, da se tega važnega sestanka v obilnem številu udeleže. — Obenem naznanjamo svojim članom, da bomo v nedeljo dne 4. t. m. dopoludne skupno posetili »Rudolfinum«. Člani se zbirajo točno ob 11. uri dopoludne v društvenih prostorih. Tujci v Ljubljani. Meseca septembra 1.1. je došlo v Ljubljano 3001 tujcev (192 več kot prejšnji mesec), in sicer se jih je nastanilo v hotelu: pri »Slonu" 926, pri „Maliču« 518, pri »L'oydua 286, pri „Južnem kolodvoru« 211, pri „Štruklju« 110, pri „Grajžarju« 28, pri »Avstrij. cesarju« 218, pri »Bavarskem dvoru« 91 in v drugih gostilnah in prenočiščih 613. Vinska trgatev pevskega društva »Ljubljane" se vrši v nedeljo dne 4. oktobra v „Narodnem domu". Prostori so v ta namen primerno okrašeni in spremenjeni v vinsko gorico. Točno v polu 8. uri se prične promenadni koncert ljubljanske društvene godbe. V polu 9. uri pa nastopi župan s svojim spremstvom. V spremstvu župana so: občinska godba, viničarke in viničarji, občinski tajnik in nočni čuvaj. Po nagovoru župana zapoje zbor viničarjev kitico narodni pesmi, občinski tajnik pa prebere občinske postave katerih § 1 se glasi: „Krasti je pa vsem dovoljeno." Po končani trgatvi bo ples do jutra. Vstopnina za osebo 1 krono, obitelj 3 oseb 2 krone. V Ameriko. Danes ponoči odpeljalo sa je iz Ljubljane 20 oseb v Ameriko. Društvena godba priredi jutri koncert v gostilni g.Vosperniga, v bivšem „Ka-toliškem Domu" na Auerspergovem trgu št. 1, ob 8. uri zvečer. Vstopnina prosta. Vstaja na Balkanu. Današnji časopisi mnogo pišejo o pogovorih našega cesarja in ruskega carja na Dunaju in pravijo, ako nočeta dobiti dovoljenja za krepkejšo politiko na Balkanu in misliti na umirjenje Balkana. Vzroki makedonskih nemirov leže v slabem gospodarskem stanju na Balkanu in nadalje v tem, da Turčija tlači Makedonijo. Angleški listi pa pišejo, da bi Anglija v sedanjem kritičnem položa u ne bi mogla Btoriti druzega, kakor da krepko podpira Avstro-Ogrsko in Rusijo v njuni skupni akciji na Balkanu. Ruski listi pa pravijo, da avstro-ogrska in ruska vlada ostaneta pri svojem refornem programu in da le v tem vidita rešitev makedonskega vprašanja, da se ohrani na Balkanu status quo. Le na podlagi tega principa, da se ne vmešavajo velevlasti v makedonske notranje zadeve, bo pacifikacija Makedonije po volj no vspela. Brez vzroka pa tudi ne upamo, da bodo pogovori, katere imata v teh dneh v Miirzstegu grof Golu-chovski in grof Limbsdorff, vodili do skorajšnje definitivne rešitve makedonskega vprašanja. Govori se toliko na vplivnih mestih, toda ne poseže nikdo vmes, da se že enkrat naredi konec turškemu nasilstvu. Slovanska raja umira na Balkanu pod turškim despotizmom, ali civilizirana Evropa pa mirno gleda, da se preliva nedolžna kri. Makedonski vstaški komite je imel tajno sejo, v katari so sklenili vstaški voditelji, da črez zimo dobe novih moči in da v pomladi znova začno z vstajo. D i n a -mitni komite, najbrže v Carigradu, bo naznanil občno vstajo. Serafov obišče v zimi posamezne vstaške komiteje in se pogovori z njimi glede skupne akcije v pomladi. Vstaški voditelji so se tudi izjavili, da Makedonci samo zato trpijo, ker so Bolgari pravoslavne vere. „Koln. Ztg." pa pravi, da so turške oblasti dobile zanesljiva pisma, v katerih so zrisani plani vstaškega komiteja. Baje je tudi neki kmet podal Turčiji uvaževanja vredno izjavo, katera se je protokolirala. Vstaja se širi proti bolgarski meji in vzbuja nevoljo v vladnih krogih. Mehoma je vpepeljena, prebivalstvo pa masakrirano. Mnogo ubežnikov je pribežalo v Dubnico. Baje je tudi M e 1 n i k razdejan, tako poročajo privatne izjave. Bolgarsko vojno ministerstvo je sklenilo, da se novinci pokličejo že pred 15. okt. — Srbski poslanec v Carigradu je pri turški vladi protestiral, da je srbski član v mešani komisiji Grk. Dr. Taturšev, zastopnik tako imenovane notranje organizicije, se je izjavil, da vstaški komite ne pričakuje od mešane komisije ni-kakih uspehov. Te nasvete, katere je stavila sedaj Turčija, je stavila že za časa grško-turške vojne pozneje 1. 1900. Turčija le teži po tem, da zatre v Makedoniji bolgarski element in je sedaj dobila za to dober povod. Tudi v krajnih komisijah so Bolgari, toda lo taki, ki s Turki hodijo roko v roki. In Tarčev sklepa, da bodo vstaši zadovoljni le tedaj, ako intervenirajo velesile. Književnost in umetnost. * Slovensko gledališče. Naše slovensko gledališče je s sinočno predstavo pričelo uovo sezono. Za otvoritveno predstavo izbralo si je S trdou-ovo veseloigro »Dobri prijatelji". Mogoče bi se bilo dalo izbrati kaj boljega, a podati je bilo treba občinstvu nekaj povsem novega in to je ravno ta igra, razen tega pa še celo »repertoirna igra dvornega gledališča«. Vobče nam je predstava ugajala. „Dobre prijatelje" smemo pač šteti med maloštevilne, dostojne veseloigre francoske. A tudi v njej, da ne zataji svojega pokoljenja, je zastopa lahkoživi, da rabimo najmilejši izraz, element, seveda tudi »Pendanta« — priiderije ne bi mogli pogrešati. Igra nam slika dobrodušnega tepčka Caussade-a, katerega obdajajo njegovi »dobri prijatelji«. »Hišni prijatelj« igra kajpada glavno vlogo in vživa tudi zasluženo (?), neomejeno zaupanje hišnega gospodarja. Le jeden ne priBtoja v to »lepo« družbo — nepoklicani „prijatel)" zdravnik Tholosan. Slednjič se odpro Caussade - ju vendar oči, a glavna stvar — razmerje Maurice - jevo z njegovo ženo — mu vendar ostane prikrita. Vse dejanje Be vrši precej naravno, le tu in tam bo je zdela kaka stvar malo prisiljena. — Pred-stavljavci so rešili svojo nalogo v obče precej dobro. Vloga zdravnika se nam je zdela kakor ustvarjena za g. Liera in on za njo, in s tem je dovolj rečeno. Tudi naivna Benjamine gdč. Kreisove, kakor Cecile v rokah gdč. Riiokove nas so povsem zadovoljile. G. Boleški bi želeli boljše maske, sicer je pa iz svoje ne ravno lahke uloge naredil, kar je mogel. Gospodu Čonsky-ju se moramo še privaditi, on pa slovenščini. Dvomimo pa, da bi bil Sirdon zadovoljen s zastopniki vlog Mir^jat-a, Vigneaux a in Abdallah-a. Vsaka stvar ima svoje meje, a to se nam je zdelo vendar malo preveč »kranjsko«. Nehote bi prišli skoro do zaključka, ds ti gospodje Francozov in francozkih veseloiger prav nič ne poznsjo. Upamo da se ta nedostatek pri prihodnji predstavi temeljito popravi, ber sicer je izgubljen ves užitek. Gledišče je bilo preoej dobro obiskano, le na nekaterih prostorih smo opszili precej — praznote. — x. * .Vrtec" prinaša v svoji 10. številki naslednjo mično vsebino : Tatjan: Mladi časi. Pesem. Slavko Slavič: Jeseni. Pesem. E R u b i n : Malka. Slika. »I n t e r-n u s« : Nekaj dobrih cvetov za vspešno učenje. Taras Vasiljev: Iz raznih stanov. Kitica pesmij. Jos. B e k š : Pripovedka o krastači. Slavko Slavič: Rad Sel bi tja. Listje in cvetje. »Angelček", priloga »Vrtca«, podaja Čitateljčkom sledečo ljubko vsebino : C v e -t o š : Deček in pt;ca. Izredno lepa čednost. —e : Nadležna muha. Basen. M a I e n š e k: Vrč poln solz. Ferdo Gregorec: Nevarna prijaznost. Mihael R.: Kako je Kotarjey Jožek prvikrat jezdil. G r a d i d k i: Prosjak. Pesem. Tatjan: Medved pleše. Pesem. G r a d i š k i : Tepka. Pesem. P. A. Hribar: Zvečer. Kompozicija. G r a -d i š k i: Zaspana muca. Pesem. Kratkočas« niče. Poleg te lepe vsebine prinašata »Vrtec« in »Angelček« lepe slike. Oba mladinska lista naitopleje priporočamo. Izpred sodišča. Izpred deželnega sodišča. Z zažigom grozil. Užitkar K a -rol Vetter, rojen v Libericah na Češkem, pristojen v Brest, je imel v svojih mladih letih Bkrbno vzgojo. Kasneje se je pa zanemaril, in okoli potepal ter se udal žganjepivstvu. Na posestvu, katerega je Janez Svigelj od njegove sestre kupil je imel zgovorjen užitek, vsled katerega je bil s Svigeljnom v vednem prepiru. Rano zjutraj 5 septembra t. 1. je prišel Vetter v proda jalno Toneta Merzelj na Igu žganje pit in pri tej priliki je rekel, da je ovigeljnu zažgal. Na Merzelov odgovor, da se dcsedaj o temu še nič ne ve, je rekel Vetter: »Bo-dete že popoldne ob 3. uri o tem kaj več vedeli«. Vsled te izjave je bil obtoženec aretiran. Na orožnikovo vprašanje, če je res take besede govoril, se je nadalje Vetter izrazil: »Jaz mu moram danes zažgati, kajti če jaz nič nimam, naj se todi njemu taka godi." Po orožniku odpeljan v deželnosodni zapor, je med potjo še rekel: »Svigelj naj le pazi, kadar jaz iz zapora pridem, mu bodem že pokazal, da ne bo nič imel«. Vetter pravi, da o tem ničesar ne ve, kaj da je v pijanosti govori). Zaslišane priče pa pravijo, da to ni res, marveč da je on dobro vedel, kaj je govoril. — Sodni dvor ga je obsodil na trinajst mesecev težke ječe. — Z nožem napadel je v hiši svojega brata v Seničici Alojzija Kosca delavec Al. Erjavec iz Stanežič zato, ker ga je zaradi nekega njegovega lažnjivega govorjenja, ti-kajočega se poštenosti Franc Erjavčeve žene Kosec Btavil na odgovor. Kosec je zadobil na hrbtu težko okvaro. Obdolženec priznava napad, a se kaj nerodno zagovarja ssilobra-nom. Erjavc je pa tudi obdolžen, da je pri hiši Marije Bergant šipo ubil in v sobo za peBt debel kamen zagnal. Erjavec prizna, da je šipo ubil, taji pa, da bi bil v sobo kamen vrgel. Sodišče ga je obsodilo na p e t mesecev težke ječe. Bazne stvari. Najnovejše od rasnih strani. Dvorni lovi. Pri včerajšnjem dvornem lovu na divje srne v Miirzstegu ie padlo 300 strelov. Ruski car je ustrelil 9, naš cesar 3 in nadvojvoda Fran Ferdinand 15 srn. Vsega skupaj je bilo ustreljenih 63 srn. Danes je pričel lov že ob 5. uri zjutraj. Ob 4. uri zjutraj je bil zajutrek. Divjačino goni 300 gonjačev. — Stavkujoči vozniki v Budimpešti so dobili nekaj priboljškov, nakar so zopet pričeli z delom. — Stavka tekstilnih delavcev v Krimičaru še vedno traja. Stavka 8000 delavcev. Z Angleškega so dobili delavci 300.000 mark podpore. — F a I-bova smrt. Umrlega vremenskega pro-roka Falba pokopljejo jutri v Berolinu. Umrl je na vnetju pljuč. — Zopet p o n e -v e r j e n j e. V posojilnici v Visniczu je poneveril kontrolor Zarzycki 16.000 kron. Štiri kraljice na Balkann. Atenski list „Akropolis" je prinesel sledeče domiš-Ijivo prorokovanje: „Kakor je znano, ima ruski car štiri hčerke, velike (sedaj še pač prav male!) kneginje: Olgo, Tatjano, Marijo in Natašo. Njim je priaojeno, da bodo vladale čez celi Balkan. Najstarejša carjeve hči, Olga, rojena leta 1895, ae uda srbskemu prestolonasledniku princu Juriju, ki je Bedaj 16 let star. Tatjana, rojena 1897 vzame princa Jurija, najstarejšega sina grškega prestolonaslednika, ki je sedaj 13 let star. Mariji ki je rojena 1899, je sojeno, da se poroči s princom Karolom, najstarejšim sinom rumunskega prestolonaslednika Ferdinande. Princ Karol je star 10 let. Veliko kneginio Natašo, rojeno leta 1901, pa dobi bolgarski prestolonaslednik princ B r s, ki je Bedaj star 9 let. Boris postane bolgarski kralj m tako bodo vse ruske velike kneginje balkanske kraljice, ako bo le res? Strokovna organisaolja na Nemškem Takozvana svobodna strokovna organizacija na Nemškem, ki je v socialno-demokratskih rokab, je imela leta 1902 743.296 članov ; premoženje te organizacne je znašalo koncem minulega leta 10,253 559 mark (leta 1891 je bilo v tej organizaciji 287 659 delavcev, premoženje je znašalo 425 845 mark). Krščanska strokovna organi zac ja je štela konoem 1902. lela 105.248 sebe, premoženie krščanske organizacije je pa znašalo 464 715 44 mark ; II rsch Dunker-jeva Btrokovna društva, kojih ie 1992 štejejo 102 851 članov, premoženje je znašalo 3 320.96 95 mark. Varnost proti neigodam z zrakoplovi. Pogosto so se zrakoplovi vsled iz praznjenja elektrike ponesrečili. Berolinsko društvo za zrakoplovstvo je torej obdelat alo vprašanje, bi li bilo mogoče, nahajajočo se množino elektrike zakoplova z radio-aktivno substanco odstraniti. Da bi se to vprašanje rešilo, pritrdili so napolnjen zrakoolov z izoliranim svilnatim trakom na tla. Ko so vrgli iz tega zrakoplova kot pri težje služeč pesek, pokazala se je vidno positivna elektrika v napetosti 2700 voltov. Ko je položila neka na zemlji stoječa oseba radio aktivno substanco v bližino ladjice, izpraznil se je zrakoplov, to pa se ni zgodilo, ako je stala do tična oseba na izolirani podlagi. Telefonska In brzojavna poročila. Zagreb, 2. oktobra. V soboto zvečer se pripelje v L j u b 1 j a n o večja deputacija Hrvatov, da se v nedeljo udeleži kamniške slavnosti. Celje, 2. okt. Bivši tajnik okrajnega zastopa celjskega Kosem pride radi poneverjenja pred porotnike. Nepokritih je od defravdacije 30.000 kron. Celovec, 2. okt. D. H a d e 1 i s t je bil pri prizivni obravnavi oproščen. Pri prvi obravnavi je bil obsojen na 10 kron, ker je zažigal rakete na predvečer praznika sv. Cirila in Metoda. Dr. Brejc ga je izborno zagovarjal. Obširnejše poročilo sledi. Dnnaj, 2. oktobra. Nuncijem na Dunaju bo imenovan, kot piše „N. Freie Presse", mgr. Granito de Bel-monte, poslaniški svetnik apostolske nuncijature v Parizu. Imenovanju Merry de Val nuncijem na Dunaju se je uprla avstro-ogrska vlada. Miirzsteg, 2. oktobra. Danes je bila konferenca med grofom Goluchov-skim in grofom Lambsdorffom glede balkanskih razmer. Nato se je lov nadaljeval ; grof Lambsdorff pa je ostal v vili, da reši še nekaj nujnih političnih stvari, Miirzsteg, 2. okt. Tudi po končanih lovih bode nadaljeval grof Golu-chowski svoje pogovore z grofom Lambsdorffom. Praga, 2. oktobra. Češkoradikalni poslanci sklicujejo za ponedeljek 5. t. m. na Zofijin otok shod. Na dnevnem redu je: „Stališče napram Mladočehom in dr. Heroldu". Rim, 2. okt. Policija je aretirala včeraj štiri anarhiste, ki so nalepljali na neki vogal hujskajoč manifest proti ruskemu carju. Sofija, 2. okt. Vojno ministrstvo je izdalo naredbo, s katero se vojaški novinci sklicujejo za mesec oktober. Belgrad, 2. okt. Po noči je neznan človek dvakrat ustrelil v lopo glavnega zarotnika pri umoru kralja Aleksandra majorja Lazareviča v taboru v Topči-derju. Majorja Lazareviča v tem času ni bilo doma. Meteorologldno porodilo. Viiina nad morjem 306.2 m, srtdnji iračni tlak 736-01 Cu .paro ranji Stanj, barometra. T mm. Tempe. ratnra „ po Celaiju V.tr.rl, Nebo 1| 9. »vež. | 738-11 15-0 | sr. szah | delToEl. 9 3 I brezvetr. I megla 21-9 [sr. zhjzah.| del. obl Srednja včerajšnja temperatura 16-1*, normale 12 8*. J 7. zjutr. I 736 8 | 2 popol.j 734-6 00 Dunajska borza dni 1. oktobra Skupni državni dolg v notah . . . , 99 95 Skupni državni dolg v srebru.....»9 85 Avstrijska zlata renta i% ..... 11950 Avstrijska kronska renta 4%..... 99 95 Avstrijska inv. renta 3l/i * .....91 30 Ogrska zlata renta 4%.......117 95 Ogrska kronska renta 4%...... 97 50 Ogrska inv renta 3'/»*....... 886i Avstro-ogrske bančne delnice.....15'72 Kreditne delnice..................644 50 London vista....................239 30 NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v 117-35 20 mark............23-46 20 frankov..........19-01 Italijanski bankovci........9610 C. kr cekini...........11 35 Umrli mo: V hiralnici: 29. septembra. Ana Trontel, kuharica, 74 let, ostarelost. 30. septembra. Fran Darovič, posestnik, 39 let, Dementia praecc. Tubercul pulm. chron. V otroški bolnišnici: 29. septembra. Anton Dimnik, črevljarjev sin, 8 mes,, Enteritis acuta. V bolnišnici: 27. septembra. Ivan Kos, dninar, 51 let, naduha in sploSna vodenica. ^l^iV^ za s,l*carJe> pleskarje, zidarje in kjUJJICV za domačo porabo ima v veliki izberi v zalogi tvrdka BRATA EBERL v Ljubljani. Frančiškanskulice. 524 16 11—1 Vnanja naročila proti povzetju. prodajalka poštenih etariš^v, dobro izurjena v prodajalnici s špecerijkim blagom, želi v službo stopiti. 1288 1-1 Več se izie v upravništ\u „Slovenca". Prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom uljudno naznanjam, da imam zelo veliko zalogo cerkvenih posod in orodja. Zaradi pomanjkanja prostora prodam prav zelo poceni več lepih lestencev, svetilnic, kelihov itd. R3T Prosim prečastite gospode žup-JC3£- nike, naj si blagovolijo ogledati. Naročena dela se izvrše pra«* vilno v najkrajšem času. Slavnemu občinstvu pa priporočam lepa in •a* praktična svetila za električno luč. Priporočam s spoštovanjem Leopold Tratnik, 1118 11 pasar Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 27. Dobro ohranjena vojaška obleka enoletnega rač. prostovoljca se proda za nizko ceno. Kje povč upravništvo „SIovenfa". 1287 3-1 Vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, odprto. Ljubljana, Pogačarjer trg. FotoplaMiMkiziM s povsem novo briljantno razsvetljavo. Vsaki teden druge dežele. v soboto, dne 3. oktobra leta 1903 zadnji razstavni dan Novo! Prezanimivo! Novo! mivi v cesarskih dnevih 1903 in Nj. Svet. papež Leon XIII., kakor je izgledal v zadnjih letih. Od nedelje, 4. do sobote, 10. oktobra Af rilci. Serija 40 v. Otroci 20 v. 6 serij 2 kroni, 10 serij 3 krone. Za šole in društva znižane cene. Velespoštovanjem 1300 l—i ravnateljstvo. prazne sode (lajfe) za pošiljanje jabolk, krompirja itd. ima na prodaj franc SuŠmK V ŠkofjB 1290 3- 3 LoKi. ZVajl>oljši gramofoni, kakor tudi velika izbira plošč se dobe pri Antonu Ivancu v Ljubljani, Žabjak štev. 12. J£3" Veliko pohvalnih pisem od različnih krajev so vsakemu na razpolago. S poslanim gramofonom sem jako zadovoljen; torej Vas priporočam 1272 3—2 Anton Hočevar, župnik, Biezovca. ih » » « m mm m® mm m mm mm. sIT/AW. VY< >.v.s-.v..v> PP* vrif.N^f,^ •/-> ■/•-.% .iT/' otroril na Starem trgu št. 1 preje Peferjevo poslopje trgovino j modnim in svilenim blagom ter potrebščinami ja šivilje in krojače. Skrb mi bode, postreči slavnemu občinstvu z najnovejšim in najmodernejšim blagom, po najnižjih cenah. Uverjen, da slavno občinstvo blagohotno podira moje novo urejeno podjetje sc priporoča odličnim spoštovanjem mm mm KTA-f.V .\/>.N/> Izdajatelj ia odgovorni sradnik: Dr. IgaaoljlŽItalk Tisk »Katoliške Tiskarne« v Ljubljani.