PASSACAGL1A ŠT. 1 Mart O g e n Na slih Sama Grolmesa I za Sama Grohnesa 1) »O ljubezni je pisal, ljubil besedo in svet in tebe in v tebi sebe in« O ljubezni brez katere je minilo skoraj vse življenje. prva je umrla, ko je bil še otrok, poskušal je živeti, kasneje poskušal končati vse skupaj s plinom, izgubil upanje, da bi jo naposled našel. je pisal in znova izgubil, po čigavi krivdi, zmoti, po čigavi, kakšni, iskal, ljubimkal, skoraj že trideset, varal sebe in druge, ljubil, ljubil tolike, ne da bi se naveličal. ljubil vendar postajal vedno bolj obupan, vsakokrat, ob vsaki, čas je mineval, divje noči na obalah, belih, na stegnili, ki so žarela v temo. usta, ki so kričala, kričala besedo valovom, vsem različnim ženskam. kako so se smejale, uživale, igre, z lahkoto osvojene, besede, z lahkoto izrečene, lažne, kot poljubi, slani, čigave solze, in svet postelje, uporabljene za eno noč, noči uporabljene za postelje, drugega nič. upanje, upal je. bril norce iz samega sebe, iz ljubezni, imenoval navidezno ljubezen pravo, ni bila, spoznal, da je ne bo nikoli, tiste, ki je umrla, tistega poljuba, in tebe ljubezni, izgubljene, ne pozabljene, izgubljene, nikoli več rdeče sobe. rdeče halje, črnih vrtnic, negroidnih ustnic, mesečine telesa, stegen, ki so žgala, ustnice, jezik, ki je prebujal neznane slasti, nikoli več, ljubezen, nikoli več, hotel jo je najti, hotel najti karkoli 360 in v tebi sebe in neznanega, tujega, v opustelem svetu novega. kogarkoli, reko, drevo, okno. ptico, moral jo je poiskati, da bi živel, prišla je, brhko dekle, ga poljubila na oči, spi, ljubi moj. spi. zaspi, spal je, se prebudil, bila je še vedno ob njem, ljubezen, prva, nikdar dotlej odkrita, prvi dotik, prvi vonj, tako nežen, in morje, njene prsi, božanje valov, in jutra in noči, ljubezen, igre peska, sonce, luč in morje, biti rojen znova, luč, veselje. »Živeti ljubezen ljubiti vsakogar besede noči rože« O ljubezni je pisal: Živeti, živeti ljubil ljubezen živeti besedo ljubiti/vsakogar in svet besede živeti v tej brezbožni deželi neštetih bogov. skale, rože, morja — bogastvo, bogastvo — bog? bogastvo! ljudje izgubljeni, ljudje obupani, bolni — od iskanja ljudi? — rože, gore, morja — v tej deželi brez ljubezni, v tej deželi nadomestkov — besede, postelje, poljubi, solze — ljubezen, ah, ljubezen, ljubim te. ljubezen! ljudje izgubljeni? — ljudje zaljubljeni le sami vase, samotni, ljubeči samo, da bi bili ljubljeni, da bi imeli denar, da bi imeli besede — v tej deželi umirajočih, v tej deželi živih abortusov — v avtomobilih, hišah, barih, bordelih — ljudje izgubljeni, ljudje samo navidez nežni, vzhičeni. ljubeči, — toda ne samo navidez prestrašeni, pohlepni, škodoželjni, zli. — v posteljah, v domovih, v ženah, v besedah — črne, bele, črne? bele, bele, v tej beli deželi! v tej deželi belih in beline! v tej deželi popolnosti! mogočnosti! razsodnosti! v tej deželi izmikanj! zanikanj! ponižanj! 361 v tej deželi zaslepljenosti! perverznosti! mamil! sveta mamila! posvečene oči! posvečene uši. ki pijejo kri! Druga drugi! Drug drugemu! ljudje, ah. ljudje! — lažejo, spletkarijo, izdajajo, popivajo, uživajo mamila — da hi ne bili drugačni, da hi ne bili sentimentalni — toda nori? otopeli? brezobzirni? — toda ne drugačni! živeti noči v strahu pred dnevno svetlobo? v tej umetni deželi? in tebe v tej sanjski deželi hiš iz sladkorja, tako gladkih, bleščečih na zunaj — nekaj je gnilega v tem — zaudarja — toda naj ne bo vročine, naj ne bo svetlobe, ne sence ne teme — ljudje izgubljeni? brezbrižni? ...ljudje?? dobri? no, ne slabi: vroči? ne ravno mrzli, še ne čisto mrzli! se utapljajo? so utopljeni? mislijo? skrivaj, hočeš reči? in v tebi sebe v podzemlju? v podzavesti? pod zemljo... pod zemljo ... živeti / rože kopati se slednji dan, umivati vsako stvar, prati glave vsem — v tej poparjeni deželi — tako čisti, ah, tako nedolžni! — hej, mečkajte se za hišo ali v kleti, da vas kdo ne vidi! ubijajte drug drugega za hišo, obešajte drug drugega za hišo — kakor spodnje perilo, brez spodnjega perila, kakor jih je bog ustvaril — kaj jim je bog ustvaril?? noge, prsi, zadnjice — da poplesujejo, skačejo, padajo, gole, ali oblečene v barve, cunje, v napise, cenike, v časopisne vesti, v zvezde in črte na veke! — v »Starš and Stripes Forever!« 362 Ali strip-tease forever? Slecite se. vsi. do golega. da vas spoznamo! Slecite se. slecite se. hip, hip. hitra! 3) coda — danse macabre O ljubezni je pisal, ljubil besedo, in svet. in tebe. in v tebi sebe. in — živel za ljubezen, ljubil vsakogar, živel po besedah, ljubil noči. ljubil rože, in tebe. in mene, in svet. in besedo — o ljubezni je pisal — in je zapisal. koliko pugunia. mrtvo nebo. koliko poguma. koliko smrti, mrtvo nebo, bratje z noži namesto src. matere s krvavečimi prsmi. otroci z mrtvimi rokami staršev na očeh, starši s smrtjo lastnih otrok v očeh — vidim vas! vidim vas! vidim vas! naveličani, pijani, v strahu pred smrtjo iščete nič, živčni, slaboumni, hočete nič. kruti, poblazneli od strahu pred smrtjo. ustvarjate nič. vidim vas, v strahu pred smrtjo sovražite svoje otroke. vidim vas. v strahu pred smrtjo ubijate svoje lastne otroke. izumljate smrt. ustvarjate smrt. da bi ubili spomin, vidim vas, gazite skozi trupla, vidim vas. netite kužne požare, štejete denarce. štejete denarce, močvirja vsesavajo vaše korake. koliko mrtvecev za kosilo, koliko uničenih za popoldansko zabavo. koliko pretepenih, sežganih, zastrupljenih za orgije v posteljah gnilobe. koliko mrtvih za zajtrk, vidim vas, vidim vas na bregovih razbitih mornarjev, 363 pene na ustih, kletve na ustih. vidim vas. štejete denarce. vidim vas, umor za umor. kričite. štejete denarce. posilstvo za posilstvo, kričite, štejete denarce. vidim vas. vidim vas, bolni volkovi ste, prenasičeni gnile krvi. morski psi ste. ki se premetavajo po škrlatnih valovih, prenažrti gnilobe. vidim vas, opijanjene ujede ste, z odsekanimi rokami v kljunih. z ožganimi stegni na skalah. omotične ujede, ki ne morejo več vzleteti. vidim vas. vidim smrt. vidim grmade teles, vidim mavrice kužnih bolezni. vidim mavrice ostudnih kuščarjev, vidim vas. vidim kri. vidim kri, izumljate smrt za stoletja groze. utapljate grozo v izumljanju groze, bojite se smrti, ubijate. vidim vas. pljujete na grobove svojih lastnih staršev, nikogar ne bo, da bi zagrebel vas, nikogar ne bo, da bi bedel ob vas. ko pride čas poslednje groze, umrli boste sami, sami, umrli boste strašne smrti poslednjih, prekleti, tisočkrat prekleti. poglejte se v zrcalo, vidite nič? vidite smrt? čutite bolezni, ki vas spreminjajo v gnilobo? duhate gnilobo? vidim vas. čutite črve, ki vas žro? Sin moj. pojdi proč od tod. sin moj. moj prijatelj, pojdi proč od tod. hrana, ki jo ješ, voda, ki jo piješ. zrak, ki ga vdihavaš, vse, vse je zastrupljeno z mržnjo, 364 bratje imajo nože namesto src, starši smrt svojih otrok v očeh, domovi sijejo v požarih. pojdi proč od tod. moj sin. prijatelj moj, moj sin. pojdi proč od tod. in vzemi svojo ljubo s sabo, in vzemi svojo mater s sabo, vzemi jo s seboj in pojdi proč. nebo je polno sovraštva. zemlja je polna sovraštva, tvoja mati me sovraži, sin moj. tvoja mati me nikoli ni ljubila. toda vzemi jo s seboj, moj sin, morda ljubi tebe, morda bo ozdravela, vzemi jo s seboj, moj sin, in vzemi svojo ljubo, če te ljubi. in prijatelje, če jih imaš, vzemi jih s seboj, moj sin. prijatelj moj, in pojdi proč od tod, pojdi proč — jaz ostanem tukaj, moj sin, jaz moram ostati. — tvoj oče je okužen z prozo, sin, tvoj oče je na smrt bolan, tvoj oče je na smrt obupan. toda tvoj oče te ljubi, moj sin, tvoj oče te ljubi, pojdi proč, izkoplji si bivališče sto sežnjev v breg gore, potopi se v dno oceana, poišči si, moraš si poiskati zavetje, zavetje pred grozo, zavetje pred izumom blaznih od strahu, ljubim te, moj sin, poišči si zavetje, pojdi proč od tod. zbogom, prijatelj moj. moj sin, zbogom, moj sin. I 365