Stran 267.
Novice.
—   Osebne vesti. Deželoovladni inžener gosp Jaro-slav Bloudek je imenovan višjim inženerjem Grosp Bioudek vodi regulacijo Save. — Železniški višji oficijal gosp. Josip Mazi v Ljubljani je imenovan inšpektorjem. — Cand. mech. Pavel Kobler je napravil na dunajski tehniki inženerski izpit. — Imenovani so: profesor na mestni realki v Idriji g. Vladimir Herle in suplent na I. državni gimnaziji v Ljubljani gosp. Anton Jeršinovifi za profesorja na drž. gimnaziji v Kranju in suplent na gimnaziji v Novem mestu gosp. A Škerlj profesorjem istotam. Premeščeni so profesorji gg. dr. Valentin Ko run in dr. Fran Riedl iz Kranja v Ljubljano ter Josip Wester iz Novega mesta v Ljubljano. — Občinski svet ljubljanski je imenoval magistratnega koncept-nega praktikanta gosp. dr. Miljutina Zamika magistratnim konceptnim pristavom — Začasni stavbni pristav deželne vlade, gosp Ivan Rezač je imenovan definitivnim pristavom. — Kneza Windischgraetza logar gosp. Fran Mellivaje dobil zlati zaslužni križec
—   Promocija. V torek, dne 24 m. m. bil je na češki Karlo Ferdinandovi univerzi v Pragi promoviran doktorjem prava gosp. Milan Gori še k iz Ruš na Pohorju.
—   Redek jubilej. Okrajni šolski nadzornik v Črnomlju gosp. Anton Jeršinovic praznoval bode letos redek jubilej, namreč 401etnico, kar je učitelj in 251etnico, kar je šolski nadzornik. Velike zasluge gosp. nadzornika Jeišinovca za razvoj našega šolstva je pripoznal že presvetli cesar s tem, da mu je podelil zlati zaslužni križec.
—   Volitev v kranjsko zdravniško zbornico. Ker je potekla triletna funkcijska doba sedanjega odbora, je vlada odredila novo volitev, ki se bo vršila dne  17. julija
—   Protestni shod v Ljubljani, Izvrševalni odbor narodno napredne stranke sklicuje na nedeljo, 6. julija velik shod narodno-naprednih somišljenikov v namen, da se odločno in slovesno protestira proti počenjanju katoliško-narodne stranke v kranjskem deželnem zboru. Shod se bo vršil v Sokolovi dvorani v „Narodnem domu" v Ljubljani. Govorili bodo poslanec Ivan Hribar, deželni odbornik Peter Grasselli, poslanec dr. Andrej Ferjanči*,, deželni odbornik dr. Ivan Tavčar in odvetnik dr.  Karol Triller. Začetek ob  10. uri dopoludne.
—   Umetnost. V zavetišču za slovensko umetnost, v gosp. Schwentnerjevi izložbi se nahaja že nekaj dni nad pol ducata oljnatih slik Ivana Groharja. Nad gosp. Groharjem ima Človek posebno veselje, ker ima dve lastnosti, ki sta se pri njegovih slovenskjh kolegih dosedaj le deloma udomačili: da je resno marljiv, in da očividno napreduje.
—   Nov ruski spis o Slovencih. Gosp. A. N Ha-ruzin, ki je postal pred kratkim direktor v ministrstvu no-tranjil del, je izdal ravnokar jako zanimivo razpravo o kranjskem  Krasu (Krajnskij  kraž i ego čudesnvja javlenija).
—   Na slovenski c. kr. II. državni gimnaziji ljubljanski (v Beethovnovih ulicah Št 6) se bo vršilo upisovanje v I. razred v nedeljo, dne 13. julija od 8. do 12. ure dopoludne. Zunajniki se vsprejemajo tudi na pismeno zglasilo, ako pošljejo ravnateljstvu do 13 julija svoj rojstni list, zadnje šolsko izpričevalo in 6 kron 60 vin vsprejemnine. Vsprejemne izkušnje se prično v torek dne 15. julija, in sicer pismene dopoldne ob poldesetih, ustne popoldne ob treh.
—   Dekliško realno gimnazijo v Novem mestu snujejo šolske sestre in novomeški prost gosp. Elbert.
—   Prememba imena. Ministrstvo notranjih del je porazumno s pravosodnim in finančnim ministrstvom dovolilo, da se občina Obrh v črnomaljskem političnem okraju odslej imenuje Dragatuš.
—   Konkurs je napovedal znani restavrater na Bledu in v Opatiji gosp Tirmann. Čuj emo, da so posebno prizadete ljubljanske firme.
—   Štrajk v Škofji Loki. 200 delavcev pri kamnolomu, kjer se pripravlja kamen za bohinjsko železnico, je začelo štrajkati.
—   V Kamniku je bil te dni pokopan 87 let stari hlapec T^oine P^j^ft^^iirJ^in^len ti n. katerega je Ogrinec po-r^b\\^Y^^sI^ii v igri „V Ljubljano jo dajmo". ShizTlje skoro petdeset let pri gosp   Josipu Eodetu (pri Cenetu)
—    Volitve delegatov delojemalcev III. volilni okraj v okrajno bolniško blagajno se vsled priziva krščanskih socijalistov zopet od strani mestnega magistrata razveljavljene. Vzrok je bil ta, ker ni bil volilni imenik pravilno sestavljen, ker so se izpustili opravičeni volilci in ker so se vpisali taki, ki niso bili opravičeni.
—   Cerkniško jezero je bilo druga leta ob tem času že navadno suho, letos pa je vsled vednega deževja še vedno napolnjeno tako, da je jezerska gladina dokaj visoka. Vožnja po jezeru, ležečem v znožju mogočnega Javornika, je zelo prijetna in zabavna, zato se prirejajo vsako leto iz Cerknice tja izleti, kateri so občinstvu najbolj priljubljeni.
—   Kolesarji na jesenskih vojaških vajah. Kdor izmed rezervistov domačega polka se želi udeležiti letošnjih vojaških vaj kot kolesar, javi   naj   se nemudoma   pismeno pri
Stran 268.
svoji pristojni politični oblasti (okrajnem glavarstvu) ali pa naravnost pri kadru pešpolka št. 17 v Ljubljani — Dotičnik mora imeti svoje, popolnoma dobro kolo, ter dobi koncem vaj odškodnino 10 kron. V slučaju poškodovanja kolesa med rabo v službi izplača se posebna odškodnina, ki jo določi za to sestavljena komisija.
v
—    Učiteljske   premembe   na   Štajerskem.    Nad-
učitelja sta postala gg. Ivan Tomaži6 od Sv. Miklavža pri Ormožu na šoli Stara cesta in Fran čemele od Sv. Petra pod Sv. Gorami v Artičah. V pokoj je šel učitelj v Dobovi pri Brežicah gosp. Srečko Pivc.
—   Prvi ženski doktor na graški univerzi. Te dni je bila promovirana gdč. Serafina Puchleitner iz Knittel-felda na graški univerzi doktorjem filozofije. V svoji doktorski disertaciji je razpravljala „Administrativno in judicijelno razdelitev Kranjske v francoskih časih". Doktorica je bila poprej ljudskošolska učiteljica ter je privatno absolvirala gimnazijo, potem pa študirala osem semestrov na graški univerzi zgodovino in geografijo.
—   Marenberžani proti lavatinskemu škofu. Nem-
škonacionalni občinski zastop v Marenbergu je sklenil, da se ne udeleži sprejema škofa Napotnika ob priliki birmovanja, Češ, da mora „varovati nemškemu narodu nemško zvestobo". To ima sedaj škof Napotnik za svoje nemškutarjenje.
—   Premiranje konj v Žalcu. C. kr. družba za deželno konjerejo na Štajerskem napravi dne 30. julija, v Žalcu premiranje konj, vsake vrste kobil za brejo in žrebet srednje-teŽkega, vožajega plemena iz okrajev Gornjigrad, Slovenji Gradec, Vransko, Celje, Sevnica, Šoštanj in Konjice.
—   Deželni proračun Koroške za tekoče leto izkazuje potrebščine 3.618.177 kron pokritja 635 028 kron, potemtakem primanjkljaja 2,980.507 kron. Potrebščine so narasle lani za 147 040 kron.
—   Kako se dela za »Lego Nazionale«. Za poita-lijančevanje Primorja je v Italiji vedno bolj praktično zanimajo. V vseh tramvajskih vozovih v Milanu so oklici, naj se nabira za „Lego Nazionale". Na dotičnem lepaku se vidi Rim ..v solncu, ki pošilja svoje žarke na Trst, Gaci&o, I^tro in .Dalmacijo.
—   Iz deželnega zbora istrskega. Hrvatje in Slovenci so v istrskem deželnem zboru v manjšini ali v kuriji kmetskih poslancev imajo večino in bi torej iz te kurije spravili v deželni odbor svojega zastopnika. Lahi pa neČejo, da bi imeli Slovani svojega deželnega odbornika, in da bi 'o preprečili, nameravajo razveljati tri mandate hrvatsko-slovenskih poslancev. Pred leti so Lahi že storili tako in z uspehom. Tu se vidi, kaj se pravi, brutalno izkoriščati svojo moč Altroche Ljubljana! Glede volitve odsekov so se med italijansko večino in slovensko-hrvatsko manjšino vršila pogajanja. Italijani so slovensko-hrvatski manjšini hoteli prepustiti v vsakem odseKu jeden (!) mandat, a le pod naslednjimi pogoji: 1. Hrvati in Slovenci morajo v odseku govoriti italijanski, 2. vse predloge morajo spisati italijanski in 3. morajo tudi v zbornici govoriti italijanski o vseh stvareh, o katerih se je razpravljalo v odsekih. Slovenski in hrvatski poslanci so bili pripravljeni sprejeti prva dva pogoja, le tretji pogoj so odklonili. Vsled tega je italijanska večina volila v vse odseke samo Italijane in ni slovensko-hrvatski manjšini nobenega mandata dala.
—   Goriški deželni zbor je v zadnji seji vzlic vsem spletkam klerikalcev odobril izvolitev dr. Treota deželnim poslancem.
—   Tržaški namestnik odstopi. „Reichswehr" javlja iz avtoritativnega vira, da odstopi tržaški namestnik grof Goess, in sicer iz ozirov na dogodbe meseca februvarja. Naslednik tržaškega namestnika postane najbrž dvorni svetnik Simonelli, ki   je   zadnje   dni   od   sekcijsk<ga   svetnika  postal
ministerijalni   svetnik.    Čuje   sev da   je   Simonelli   hrvatskega jezika popolnoma zmožen.
—   Tržaški škof pri papežu. Dunajska „Neue Freie Presseu javlja iz Rima: Papež je vsprejel novega škofa tržaškega monsignora Nagla v avdijenco. Avdijenca je trajala pol ure. Ko je papež škofa odslovil, podaril mu je zlat naprsni križ s udelanim žlahtnim kamenjem ter je rekel: „Ta križ bodi v jamstvo miru v Vaši občini, jaz želim iskreno, da se Vaša mirovna misija v Trstu posreči. Ne obupajte!"
—    Brezpogojno prvo mesto, bodisi kot primesi zrnati kavi, bodisi kot nadomestilu zanjo, gre dandanes Kathrei-nerjevi Kneippovi sladni kavi. To pa zato, ker ima poleg drugih prednosti samo ona vonj in ukus zrnate kave, o Čemer priča mnogo izrecil prvih avtoritet. Slavni profesor pl Pettenkofer se je izjavil: „Po svojem kavi podobnem oku^u bistveno preseza vse druge kavine surogate". Drugi pravijo: „Jako intenzivno ima vonj in ukus žgane zrnate kave". „Njen vonj je posebno krepakt podoben kavi in Čist". „V dokazni množini ima aromatske sestavine, kakršne ima tudi zrnata kava". „Mnogoteri poizkusi so soglasno izpričali, da jo je moči označiti kot izdelek, ki se zelo bliža zrnati kavi." nPo vsebini aromatskih snovi je Kathreinerjeva sladna kava v užitni vrednosti zelo podobna pravi kavi" itd., itd. Zato je umevno, ga prihaja ta kava Čimdalje bolj priljubljena in da jo že v obče rabijo in udomačujejo kot tečno in zdravo rodbinsko kavo.
—   Umrl je v Tinjah na Koroškem v starosti   94   let rodoljubni slovenski   duhovnik   prost gosp   Lovro   Se raj ni k Bodi mu žemljica lahka!
—   Mej premogarji. V okolici Trbovelj imajo „knapi" čudno navado. Po noči te sreča tak premogar in ti reče popolnoma mirno: „Laufi!" Ti poslušaš in gledaš, zakaj bi moral teči. Drugič: „Laufi!u Ti gledaš še bolj zabito, kaj to pomeni in — že tretjič: „Laufi!" Zdaj pa nimaš časa, da bi gledal, kajti sedaj že poka po tebi, da bodeš sam od sebe pričel teči. kakor burja Dne 18 maja je šel premogar Rok PristovšVk na Vevškem proti domu. Naenkrat skoči 1. 1879. rojeni in v Št. Rupert spadajoči premogar Nace GaČnik izza plota in pravi: „Laufi!" Ker ni hotel teči z domaČimi šegami neznani Rok, jo je dobil z nožem po grbi, da je dalje časa ležal in da ga še sedaj roka boli. — Ko so orožniki poizvedovali pri Gačniku radi tega napada, so našli pri njem dinamitno pa trono, katero je preje enkrat iz tovarne ukradel in hladnokrvno v svoj kovček shranil. Ker je bila velika nevarnost, je bil tudi radi te stvari tožen in bode sedel za vse skupaj jedno leto v težki ječi ter se postil in trdo ležal enkrat na mesec. Roku bode pa plačal  100 kron za bolečine.
—   Smodnišnico je hotel raznesti z dinamitom kočar Jos Pogrričoik v Hodižah na Koroškem Smodnišnica je last trgovca Lovrenca Waldcherja. Orožniki so nevarnega človeka zaprli
—   Uradni poneverjalec — oproščen. Porotniki v Ljubnem so oprostili sodnega slugo J. Kargla, dasi je sam obstal poneverjenje uradnega denarja. Izrekli so namreč, da je storil zločin v nepremagljivem nagonu.
—   Samomor polkovnika. Na Dunaju se je ustrelil dragonski polkovnik Gustav pl. Igalffv, ki je bil radi neke bolezni v glavi že dve leti na dopustu. Polkovnik Igalffv je šel v sredo v vojaško bolnišnico, da bi se z nekim zdravnikom posvetoval glede svoje bolezni. A še predno je govoril z zdravnikom, si je nastavil v Čakalnici revolver na sence in se je ustrelil.  Ko je prihitel zdravnik iz svoje sobe. je bil že mrtev
—   Junaški čin zdravnika. Pariški zdravnik Grarnault si je dal vcepiti bacile neke tuberkulozne krave in pričakuje, da bo gotovo   tudi   sam obolel na tuberkulozi    Grarnault hoče
Stran 269.
tako ovreči Kochovo teorijo, ki trdi, da človek ne more nalesti od živali tuberkuloze. Potem bo zdravnik seveda vse poskusil, da se zopet ozdravi.
—   Mati proti sinu. V dunajskem Novem mestu so našli miiioli četrtek bogato, večkratno hišno posestnico Terezijo Kohl mrtvo; obesila se je v svojem vrtu. Gospa Kobl se je tožarila s svojim lastnim sinom, a ker je pravdo izgubila, se je usmrtila.
—    Tragedija oficirja. „Agramer Zeitung" poroča: Valasa Gvarmatersko sodišče je obsodilo maja meseca preteklega leta c. kr. stotnika Julija Kocha radi poneverjenja 800 kron na 2 leti težke ječe in je izgubil poleg tega stotnik še svojo šaržo. Nesrečne! je zaman zatrjeval, da denarja ni vzel, marveč da mu je izginil na neumeven način. Sedaj, ko je bil Koch že eno leto v ječi, se je izpovedala njegova žena nekemu duhovniku, da je ona vzela soprogu iz denarnice denar ter ga zase porabila. Duhovnik je svetoval ženi, naj se javi sodniji. kar je tudi res storila. Pri preiskavi je bil glavna priča nesrečni soprog. Žena je mnogo jokala in prosila, naj jo obsodijo, ter je grozila, da se sicer usmrti z obema otrokoma. Obsojena je bila res na 6 mesecev ječe, moža so pa izpustili.
—   Petleten deček pokopan z vojaškimi častmi. V Mokerju pri Thornu je bil petletni ginček ondotne vdove Skenetzkv povožen od voza, katerega je vodil nek poročnik 176. pešpolka. Deček je ostal mrtev pod vozom. Pogreba nesrečnega dečka se ie udeležil ves častniški zbor pod vodstvom polkovnika in cela vojaška godba je igrala pred krsto.
—   Žena in krava. Nekemu Eumunu je umrla žena, s katero je dolgo let srečno živel. Bil je nekaj časa žalosten, a jo je kmalu pozabil Ne dolgo potem mu zboli krava, dobra molzna krava zboli in nazadnje tudi pogine. A sedaj je Ru-munec žaloval, jokal, krave ni mogel pozabiti. Zato ga je pop nekega dne poklical k sebi in mu rekel: „Ali se ne sramuješ, žejao^kj ti je bila celo življenje dobra in pridna, si kmalu pozabil, a_za kravo tarnaš jn jadikuješ brez konca in kraja!" — Kako ne bi jokal in žaloval! Od smrti moje žene je prišlo že najmanj sedem ljudi ponujat svoje hčere ali porodnice za ženo,  ali misliš,  da mi je le jeden ponudil kravo?
—  Zavarovalnica za jetične. Iz Amerike se poroča: Novi Jork Life Insurance Comp je zavarovala prvega jetičnega Človeka nekega Hamanna, ki ga je ozdravil po svoji metodi dunajski dr   Heff.  Če je to res?
—   Pogreb milijonarjev V Parizu umrli milijonar Gallien je zapustil francoski državi 10 milijonov frankov. V svoji oporoki je določil, da mora imeti pogreb petega razreda, to je pogreb, kakoršnega dobe najrevnejši. V leseni, neolepšani krsti so ga prenesli k večnemu počitku.
—   Dobrotnik posebne vrste je grof angleški in lastnik rudnikov Fitzwilliam. Da bi svojim delavcem napravil veselje, nakupil je v londoskem predmestju Borough, skozi katero predmestje bode šla slavnostna kraljevska procesija, 1250 sedežev zanje. To ga je stalo samo 100 000 kron.
—   Samomor radi nahoda. Nek Amerikanec je imel hud nahod in mučil ga je dolgo časa, zato se je ustrelil. Nahajal se je v toplicah na Genevškem jezeru v Švici in je bil zelo bogat Na svoji pisalni mizi je pustil samomorilec pismo s sledečo vsebino: „Ker sem danes porabil že deseti robec, ne dvomim več, da imam vodeno glavo, ker kako bi bilo drugače mogoče, da iz glave izteče toliko vode. Ker pa nikakor nočem, da bi postala moja glava „bazenw za zlate ribice in nočem z vodeno glavo živeti, se raje ustrelim".
—   Preganjanje kristijanov v Kini. Iz Pekinga dohaja poročilo, da se v pokrajini Seewan vedno bolj širi ustaja bokserjev. V kraju čengtu so ustaši porušili cerkev in umorili 10 kristijanov
—   Strašno linčanje. Zamorec Duklev Morgan je v Lansingu v Texasu v Ameriki onečastil žensko Mac Kee. črnec je sicer prišel v roke šerifu, ki ga je pa iz ječe peljal po železnici v Lansing, da bi ga onečastena ženska spoznala za zločinca. Ko pride vlak v Lansing, ga je čakala oborožena druhal, ki se je mahoma polastila zočinca. 200 mož z dvo-cevkami ga je spremljalo na kraj moritve Morgan je priznal, da je zakrivil zločin. Najprej ga druhal priveze h kolu, a pusti mu roke in noge proste. Ogenj je že gorel. Potem mu izžgejo oči. Na to ga opečejo krog vratu in počasi po celem telesu. Eevež je stokal in se zvijal ter milo prosil, na ga ustrele. Ljudje pa so stali jeden drugemu na ramah, da so bolje videli.   Nazadnje so še poiskali ostanke in jih raztrosili.