"*•«, mm
»*.	r*<
f :
Karmen: Tam ta ramtam tam taramtam Konrad: Pst! Ne tako glasno!
V
Nemška oporišča v Španiji
_ flbk postale * ,gS'pSrB1 Cena 30 lir	TRST,	nedelja	6.	marca	1960	Leto	XVI	-	Št.	57	(4520)
TZDiJA ZA GORIŠKO IN BENEČIJO
150. obletnici mednarodne!
'a
Deseti dan vladne krize
Poizvedovalna Leoneja	in
Včeraj je Leone sprejel prvake KD, KP, PSI in MSI - La Malfa je na kongresu PRI ostro napadel Pacciardijevo strujo
let je preteklo, °°Kar so udeleženke mednarodnega ženske-£	Kopenhag-
®arec^j’	Postane 8.
Vs«h mednarodni praznik
krati£rutPrednil1 in demo_ ko SeP* zena. torej dan,
Pfavlia^ne zbereJ° in raz-
tr.ih tr° ° fVojlh Proble-
lahteve fostavliajo svoje JboljSaTH« , Predlo§e za na v svetu° a^a vseh ze'
iRa6^®* let je razmero-
S W doba in
Pte^e žene ^ ? na' Pravile . tem času o-
bi in Vsem ,pridobile se-Pravnoct ostalim enako-tei «v]. ln holjše delovne Oko te&?ke Pogoje. Ko-
bil(> POtreK ub ln ŽrteV Je ^Praviil ’ da so bile "indk! steviine krivi-do Že2t 5lminaciie na ško-
ustvariia 7 da si je žena Pju noip, . Javnem življe-^v£raJ-.ki Ji Po vseh i Srebne ?npada- Bile so i tv®> da i« k- človeške žr-ift med t. l'° to doseženo. Prvem n,.”}1 žrtvami so na ^ 80 se *	prav	delavke,
sv°jimi d„,ram° ob rami s /	i^le nmf	i	tovariši
Pravic d Zatiranju in za
'	Chftvslcega	razreda-
/ be žen* d 80 napredli •tičnih d^6gle V kaPitali-
> :*• »»SSV0 pre“is-
■f	*be, da	če	pomisli-
bti pj»vj je uspelo pribo-1	najprej	do de-
i ^UrŠL^l0 pa do
iv * delavk delavnika za ,	C^Pe10 jim je
fcaJrrm	uveljavi-
^ ženo / U? Pravion ^?nčn° že volU-i j11’’ in polk^dl v kolonial-h' kjer « n.ialnih d«že-leta m., zene že dol-aie ^oozično udeleže-
i Svobodo Za neodvisnost h Pfitiaiair,80 prihajale in i iWi?2 teh horbah
ki?in *aht« PJthove tež-ir> > * i&\In čeprav bi * ti ° UsPehih ,	° govori-
>! .&rle privn-V treba ven-
1 k°rak « napravile ve-
i	v	1501:131 za
'■ vV^es^e8''^ > seve-v ^av&h v.Potozaj žena
)T <tru(b?a''en žl£,n čl o-Nnu inT’ « vsemi pra-i vuji^r lahifU d°lžnostmi fta v svhko ? spanjem
f Č;,M '“»“»vllanje }	že	vnVlce	80	si’
J ^ st0fetIaPr;ih letih
delano Veni	a	80	se
| Vo evale bn K1 ^evilu u-
i; J Vseb krh/ za odPra-
t' ! ??v»0d v .C' Tak0 je bi-bil° tudi Svetu in tako
1 sta fibar vrsti in rb° za
Svobod0.
hA K]
Jf r?vSod v •	je Dl-
V So 4 tudi ?VTtU in tako f v i,etle aktiv abJi- kjer
k kov^h stavk0ahSOdelovale v v b gibar, - v. ln stav-
J ilo ^ih vm ph ter so bile
i ič"0'™*
tavnJlc za detnokratičnih
. i^ c,-?«*, »so
vse pravice
]
i	'*	m".K
| Klig>darsTP' socialnem % <bb< ke- Področju.
J n*. b Pravii „^arsikatera
t Nn5a,Tl0 na 'a do da‘ j tnajboijp riP?irju' To
, »s VMteg°rij ki aVke raz'
1K ht»v n° borit morajo ?’ !o v svojjh ti za uveljar
' ■ SJSfifS?0-s s-
V SvLSicer ž* d 06130 bor'
j ki S& Uveijavdt0segle med
Siti1 Piaterld , zakona-
/ b<V tteviintlavk0. uzar V na Clh Pozitivnih : swa skrbst^°dročju social-rjj ^ rt° dveiiv’, tudi po-)j ba 4 mora**!, Janje nače-
4 ko 8 enako ripi!eiemati že-
fi k vb'afcil0 de o tudi ena-
V he t> prob, taja seveda
A ikNaj °če rešltt.
4 Prav Podaja na trta-
‘ % v n£ v bistvu
J % ,°d bo^ef ne razli-J v bo^na, i,; aja vseh ti-
Vf1 » ‘ “ S'
j^ Ukaj vod ? Pravice.
/ ne bor£jo napred-rb0 za pravice [
praznih vseh napredni
Zdenko Kalin
delavk, za priznanje pokojnine vsem gospodinjam, za cdpravo brezposelnosti in seveda predvsem za ohranitev miru v svetu. Ker so te zahteve in problemi skupni vsem ženam, je tudi težnja vseh naprednih in demokratičnih žena na Tržaškem, da bi prišlo čim-prej tudi pri nas do tiste enotnosti, ki bi družila vse žene, ne glede na njihovo strankarsko ali versko pripadnost. Kot v Italiji, obstaja tudi na Tržaškem organizacija, ki vsebuje v svojem programu in statutu vse tiste točke, ki ji omogočajo, da lahko postane taka organizacija, v kateri bodo našle svoje me-
I sto vse napredne in demokratične žene, ki jih bo lahko družila in vodila v njihovi vsakdanji borbi. Ta organizacije je Zveza demokratičnih žena.
Tržaške demokratične žene, ki v to Zvezo še niso vključene, so za enotnost vseh naprednih zena, ker vedo, da bodo le enotne kos vsem nalogam, ki jih čakajo. Zato so vedno z zadovoljstvom pozdravile m pozdravljajo tudi danes vsako pobudo, ki nudi možnost, da bi do te enotnosti čimprej prišlo.
Kljub dobri volji in skupni želji pa do resnične e-notnosti za sedaj še ni prišlo. Vzrok temu je tre-
ba iskati v zadržanju nekaterih posameznih zastopnic omenjene Zveze, ki skušajo — prežete s starimi predsodki — uresničenje enotnosti vseh naprednih žena zavlačevati Toda to njihovo zadržanje je v nasprotju z željo in težnjami vseh članic Zveze, kot je v nasprotju z željami in težnjami vseh naprednih žena tržaškega področja. Borba za rešitev vsakdanjih problemov je skupna vsem ter povezuje iz dneva v dan močneje vse napredne žene, ki se zavedajo, da i-majo prav v enotnost* najboljšega zaveznika za do-i končno zmago. Zato bo do
te enotnosti in še tesnejše povezanosti vseh naprednih žena moralo priti in to čimprej.
Na proslavah, ki smo Jih za letošnji 8. marec organizirale, se bomo spomnile vseh tistih, ki so se, ki se in se bodo tudi v bodoče borile, da zagotovijo vsem ženam srečnejšo bodočnost. Glasno in odločno bomo podčrtale tudi svojo pripravljenost, da odstranimo vse ovire na poti socialnega in gospodarskega napredka, da zagotovimo delavstvu boljše delovne pogoje in da si zagotovimo svoje pravice.
Naše proslave naj predstavljalo tudi veliko mani-
(Od našega dopisnika)
RIM, 5. — Bolj kot začetek Leonejevih razgovorov, s katerimi je začel danes na Montecitoriu, da bi izvršil zaupano mu »poizvedovalno nalogo*, zanima javnost ozadje te naloge. Ali res Gronchi ni mogel zbrati dovolj podatkov za oceno in sklep, komu naj zaupa mandat za sestavo nove vlade? Zakaj je bil nujen *intermezzo» z Leonejem?
Ali pa je po sredi kaj drugega?
Današnji tisk poroča o določenem ozadju, ki je prišlo na dan danes zjutraj. Gre za spor med Gronchi jem in Morom. Predsednik republike je hotel upoštevati nasvete, ki so prišli z več strani, zlasti pa Nennijev «reto» za Segnijevo kandidaturo. Do spora z Morom je prišlo v četrtek, ko je Gronchi izjavil, da bi Segni prišel v poštev samo za štiristransko vlado, nikakor pa za vlado levega centra.
Zaradi tega je predlagal imena Piceionija in Gonel-le. Toda Moro mu je odgovoril, da to ne bi bilo v skladu z nameni vodstva krščanske demokracije, kii bi hotela, naj bi imel mandatar za sestavo nove vlade čim širše možnosti. Hkrati -je Moro poudaril tudi mnenje Vatikana, ki da nasprotuje vladi levega centra, .zlasti pa posredni podpori socialistov. Danes zjutraj je <neki poluradni dnevnik vlade pisal dobesedno; »Gronchi je najbrž odgovoril s pozivom krščanski demokraciji, naj prevzame nase vso odgovornost in naj odgovarja tudi pred cerkveno hierarhijo*.
Kot kaže je vzrok nadaljevanja krize z Leonejevim poizvedovanjem že dobro znana Morova neodločnost in dvoumnost. Prav gotovo je lahko vsakomur jasno, da Segni, ki je predsedoval desničarski vladi, danes ne bi mogel sestavljati vlade levega centra. No, kljub vsemu hoče Moro reševati ugled in koristi svoje stranke, zlasti pa bi se hotel izogniti nadaljnjim globokim sporom v njej.
V zvezi s lemi govoricami je danes na Kvirinalu načelnik tiskovnega urada Giuseppe Angelini izjavil, da sicer nihče ne prepoveduje tisku svobode izražanja in ocenjevanja, toda «če se hoče prispevati k pravilnim informacijam javnega mnenja, potem je potrebno izhajati iz dejstev, namesto, da se upoštevajo govorice in ugibanja. Za konkretni primer je dejal, da se ne bi mogel nihče zmotiti, če
bi se oslanjal na točne navedbe predsednika Leoneja, ki jih vsebuje njegova izjava po sprejemu mandata, ko je dejal da gre za »možnosti oblikovanja večine okrog programa t. j. okrog posta-titve politične linije, ki mo-
Gronchi (zgoraj) je dai v petek «poizvedovalno nalogo« predsedniku zbornice Leone ju (v sre-di.ni). Verjetno je, da bo Gronchi nato zaupal sestavo note vlade sen. Piceioniju (spodaj), čeprav KD z Morom na če-iu predlaga Segnija, ki pa za morebitno vlado levega centra ni najbolj pripraven, ker je predsedoval vladi desnega centra
ra biti jasno določena v trenutku, ko bo vlada sestavljena in bo morala ta program lojalno izvajati.*
Druga značilnost sedanjega političnega trenutka pa je Leonejevo včerajšnje posvetovanje — neuradno — s predstavnikom sComunltan poslancem Ferrarottijem. Tisti, ki bi hoteli sestaviti vlado levega centra, morajo z njegovim glasom računati, kakor tudi s poslancem Ca-verijem iz Doline Aoste ter z bivšim socialdemokratskim poslancem Bonfantinijem, ki je sicer izstopil iz PSDI skupaj z Vigorellijem in Mat-teottijem, vendar pa še vedno noče vstopiti v PSI. S temi tremi glasovi bi imela vlada levega centra KD -PSDI . PRI v poslanski zbornici 298 glasov t. j. en glas več kot jih potrebuje in bi mogla s socialističnimi vzdržanimi glasovi lahko živeti.
Danes dopoldne je Leone sprejel predstavnike KD Guija, Piceionija in Mora; sledila sta predstavnika KPI Togliatti in Terraccini. Popoldne je sprejel predstavnika socialistov Nennija in Bar-bareschija ter predstavnike MSI Micchelinija, Robertija in Franzo.
Jutri ne bo razgovorov, pač pa se bodo nadaljevali v ponedeljek ko bo najprej Leone sprejel senatorja Pa-ratoreja predsednika mešane skupine v senatu; nato bosta na vrsti nemška južno-tirolsika parlamentarca Ebner in Tinzl, končno pa še monarhist Lauro, Covelli in Fiorentino. Popoldne bo Leone sprejel starega liberalnega prvaka De Cara z Berga-mascom in Malagodijem; sledil bo Saragat z Lami-Star-nutijem. Nato bosta v ponedeljek na vrsti predstavnika Valdostanske zveze Caveri in Chabot. Razgovore pa bo Leone zaključil s sprejemom republikanca Macrellija v svojstvu predstavnika mešane skupine v poslanski zbornici.
Generalni tajnik poslanske zbornice Piermani je izjavil, da namerava Leone čimprej zaključiti svoje razgovore, in sicer že v ponedeljek zvečer, najpozneje pa v torek zjutraj, da bi lahko takoj nato poročal Gronchiju.
Po razgovoru z Leonejem je glavni tajnik KD Moro novinarjem izjavil da so de-mokristjan9ki prvaki Leone-ju ponovili tisto, kar so rekli že Gronchiju. Ko so novinarji vprašali za pojasnila, je Moro odgovoril: «Vi ste preveč inteligentni, da ne bi razumeli. Na drugo vprašanje pa je dejal:
«Mislim, da bo kriza dolga«.
Nato se je med njim in no.
(Nadaljevanje na 8. strani)
ŽANJICA
festacijo v borbi za ohranitev miru v svetu. Napredne žene smo bile vedno tiste, ki smo se prve uprle z vso odločnostjo raznim vojnim spletkam ter smo vedno zahtevale mir in svobodo. Danes mora biti ta zahteva še bolj odločna, saj so po toliko letih dani pogoji, da pride do uresničitve resničnega in trajnega miru, ki si ga vse najbolj želimo.
Naj veljajo torej naše današnje čestitke ob prazniku 8. marca vsem ženam, ki se borijo za svoje pravice in ki s svojo borbo prispevajo k ustvarjanju pogojev za mir in tboljše ter lepše življenje.
Aktualni
portreti
LOVRO MATACIC,
jugoslovanski dirigent, bo danes ob 17.30 na italijanskem nacionalnem radijskem programu dirigiral koncert, na katerem bo nastopila kot solistka sopranistka Marina De Gabarain. Na programu, ki ga bo izvajal orkester «A. Scarlatti«, bodo dela Mozarta, Mahlerja in Be-nedetta Marcella,
NILLA PIZZI
Je doživela velik uspeh v New Yorku. Na festivalu italijanske pesmi v New Yorku Je priborila pesmi «Va lan prvo mesto. Zaključek tega festivala, ki je trajal tri dni,
bo nocoj.
FRANCOISE SAGAN, ki se je uveljavila kot pisateljica, se je včeraj prvič srečala tudi z gledališkim občinstvom, ko so v pariškem gledališču «A-telier« postavili na oder njeno prvo odrsko delo, ki nosi naslov «Un Cha-teau en Suede».
ELVIS PRESLEY, eden prvih pevcev »kričačeva, ki je moral prekiniti svojo naglo in vsestransko bogato kariero, da bi oblekel vojaško uniformo, je 3. t. m. prispel iz Zahodne Nemčije v Fort Dix, da bi bil demobiliziran, kajti minili sta dve leti, kolikor traja vojaški rok v ZDA.
JENNY ANN
LINDSTHOM, hči Ingrid Bergman, se je pred kratkim poročila
s tovarnarjem Callawa-yem. Njena mati, ki čaka petega otroka, Je za hčerino možitev zvedela šele po poroki, ko Ji Je hčerka to brzojavno sporočila. J4nny Je stara 21 let njen mož pa 28 in Je že prvič ločen.
_ 2 —
6, marca
19®
Sedem dni v svetu
Vladna kriza
v
V sredo 24. februarja je vlada podala ostavko in po poteku desetih dni je vladna kriza pravzaprav šele dosegla vrhunec. Predvčerajšnjim je predsednik republike Gio-vanni Gronchi zaključil posvetovanja in zaupal predsedniku poslanske zbornice Leoneju tako imenovano poizvedovalno nalogo. Leone bo torej — kot je sam dejal — z razgovori nabral še. dopolnilne informacije »predvsem glede možnosti oblikovanja večine okrog programa, t. j. okrog postavljanja politične linije, ki mora biti jasno izražena v trenutku, ko bo sestavljena vlada, katera bo morala to linijo lojalno izvajat i».
Leone je včeraj že začel razgovore, o čemer poročamo v dopisu iz Rima. Sele ko bo razgovore zaključil, bo poročal Gronchiju, ki bo nato določil prav gotovo enega izmed demokristjanskih prvakov, naj poskuša sestaviti novo vlado. Verjetno bo ta poskus veljal za sestavo vlade štiristranske koalicije KD ~ PLI — PRI — PSDI, ker je tako sklenilo vodstvo krščanske demokracije.
Zelo verjetno pa je, da poskus sestave take vlade ne bo uspel, ker si predvsem socialdemokratsko in liberalno stališče preveč nasprotujeta. Zato je nadvse važno vprašanje, komu bo Gronchi zaupal nalogo sestave take vlade, ker je že v naprej gotovo, da se bo »opekel« in da za sestavo drugačne vlade — morda tudi levega centra ob posredni podpori PSI — ne bo prišel več v poštev.
Prejšnji teden se je začel nadvse važen republikanski kongres v Bologni, čeprav i-ma PRI v poslanski zbornici samo 6 poslancev. Važno je namreč vprašanje, ali bo na kongresu zmagala struja sedanjega republikanskega tajnika Realeja, ki je v večini in ki zagovarja sodelovanje v vladi levega centra, ali pa Pacciardijeva struja, ki bi bila pripravljena »topiti tudi v morebitno centristično vlado štirih strank.
KPI pa je imela važno zased trnje svojega centralnega komiteja skupaj s kontrolno komisijo. Na zasedanju so iz-vršili nekatere spremembe v funkcijah vodstva KPI, med katerimi je najvažnejša ta, da bo odslej vodil organizacijski sektor Berlinguer namesto Amendole. Izvoljeno je bi la tudi popo tajništvo,, ki ga sestavljajo poleg dosedanjih članov Togliattija, A-mendole, Pajette in Ingraa še Bare a in Baro ntini, medtem ko sta Bonazzi in Bu-falini iz tajništva izpadla. Glavno poročilo je prebral Berlinguer o izvajanju sklepov IX. kongresa KPI; Roa-sio, Alinovi iz Neaplja ter Cosutta iz Milana pa so poročali o nalogah partije v tovarnah.
Po tridnevnem zasedanj u je bila sprejeta resolucija, v kateri se pozivajo vse partijske organizacije, naj okrepijo politično agitacijo med množicami za mobilizacijo in združitev vseh demokratičnih sil v zahtevi, naj se vladna kriza reši na demokratičen način. CK nalaga hkrati vodstvu partije, naj vsem organizacijam pošlje pismo s konkretnimi navodili za boljše
"T;	»'
, vi :-;
Ol> katastrofi, v Agadiru sc je ponovno pokazala mednarodna solidarnost. Preostalim prebivalcem nesrečnega maroškega mesta prihaja pomoč od vsepovsod. Na sliki hangar, ki je bil spremenjen v bolnišnico za ponesrečence
reševanje vprašanj KPI in za učinkovit prispevek k razvoju borb delavskega razreda in delovnih množic.
De Gaulle
se je
V ponedeljek je predsednik alžirske vlade Ferhat Abas prebral v Tunisu napovedano izjavo alžirske vlade, v kateri ponavlja, da alžirska vlada sprejema rešitev na podlagi načela san nodloč-be zavrača pa sleherno razdelitev t.lž’rskega ozemlja po etničnih al< verskih skupinah in zahteva začetek pogajanj za določitev pogojev o samoodločbi.
S svojo izjavo je alžirska vlada dala nov prispevek k miroljubnemu reševanju alžirskega spora. Izjava je sestavljena v zelo umerjenem tonu in v konstruktivnem duhu ter poudarja željo alžirskih voditeljev, da storijo vse, kar je mogoče, da se sklene pravičen mir. Izjava prinaša š« nekaj več jasnosti in natančnosti glede izvajanja pravic Alž ircev do sa-moodločanja. Izjava pravi: vlada zahteva, nuj se takoj začnejo razgovori o pogojih in o jamstvih za izvajanje načela samoodločbe, ker je načelo ena stvar in njegovo izvajanje druga stvar. Ne gre torej za pogajanja o prihodnosti Alžirije; ta prihodnost bo taka, kakršno jo bo alžirsko ljudstvo hotelo. Razvoj na svetu, osvobodilna borba narodov, ogromne žrtve. ki jih prostovoljno prenaša alžirsko ljudstvo več ko pet let za svoj c svobodo in neodvisnost, ne dopuščajo nobenega dvoma o njegovi izbiri. Ta izbira pa ne izključuje svobodnega sodelovanja med Alžirijo in Francijo s spoštovanjem medsebojnih interesov.«
Alžirska vlada poziva Pariz, naj sprejme predlagana pogajanja o jamstvih za svobodne volitve, ker je to neogiben pogoj, da se ustavijo sovražnosti in da se omogoči izvajanje samoodločbe. Toda pariška vlada do sedaj odklanja začetek pogajanj in ponuja kot jamstvo samo prisotnost francoske vojske, pod
Take rešitve alžirsko ljudstvo zavrača. Alžirija je tudi pod kolonialnim režimom ohranila svojo osebnost in zemeljsko enotnost in zato Alžirci ne bodo dovolili, da bi jo razdelili prav v trenutku, ko je poklicana, da sama odloča o sebi.
Po tej že drugi umirjeni in izredno konstruktivni izjavi alžirske vlade pa se Pariz dela gluhega. Od septembra, ko je de Gaulle razglasil načelo samoodločbe, ki ga je alžirska vlada takoj sprejela, je poteklo pet mesecev, toda vojna se nadaljuje, kar nikakor ne boljša možnosti
Čast si je umazal sam!
^Katoliški glas> objavlja pod naslovom «Ne bodo umazali časti kardinalu Stepincu* članek za katerega pravi, naj bo odgovor tudi na članek v našem dnevniku od prejšnje nedelje. V članku se trdi med drugim, da »nadškof Stepinac z niti eno besedo ni priznal nove Ustaške oblasti*. To trditev postavlja na laž nihče drugi kot sam tedanji Stepinčev «Katoliški list* (zagrebški brat tržaških Santinovih «Vita Nuo-va* in «Katoliškega glasa»J ki je leta 1941 v štev. 16 sporočil, da je Stepinac takoj tisti dan po proglasitvi ustaške NDH obiskal Paveličevega namestnika Kvaternika in mu izrazil »svoje čestitke za proglasitev NDH*, ker Pavelič tedaj, ko stara Jugoslavija ni še niti kapitulirala, ni še prišel iz Italije v Zagreb. Ko pa je prišel, ga je Stepinac takoj 16. aprila 1941 (deset dni po napadu na Jugoslavijo) obiskal, nato pa priredil v nadškofovskih dvorih svečan banket ustaškim oficirjetm, ki so prišli iz Italije, kjer so se urili za klanje, ki se je kmalu bo banketu začelo.
Ze 28. aprila 1945 pa piše Stepinac v posebni poslanici svojim duhovnikom, «naj se odzovejo temu pozivu na vzvišeno delo okrog ohranitve in napredka NDH« in da jih ne poziva samo kot sin hrvatskega naroda «temveč še bolj kot predstavnik Svete Cerkve*. Zločincu Paveliču samenu pa je pisal: cPoglavnik! Ta zavest nas vodi danes pred Vas, da Vas kot legitimni predstavniki Cerkve Božje v Nezavisni Državi Hrvatski iz srca pozdravimo kot njenega državnega Poglavarja z obljubo našega iskrenega
in lojalnega sodelovanja za boljšo bodočnost naše domovine».
Sarajevski nadškof šarič pa je sam opisal v «Sarajevskem Novem listu*, kako se je že pred vojno sestajal z usta-škimi zločinskimi emigranti v Italiji, kar se pač ni moglo goditi brez vednosti Stepinca, ki je bil šariču nadrejen. Šarič je pisal: «Vzdihujoč k Bogu za njo (svobodo) smo molili Vsemogočnega tudi za Poglavnika dr. Anta Paveliča, naj nam ga On Milostljiv spremlja in pripelje v svobodno Hrvatsko. In dobri Bog je slišal, in, evo, uslišal naše klice in vzdihe*.
Kakšno mnenje pa je imel o Srbih, nam kaže njegov lastni dnevnik, v katerem je o svojem obisku v Beogradu pisal:
»Posjetio sam sutradan sve beograd-ske katoličke župe. Da je veča sloboda i dovoljno radnika Srbija bi bila za 20 godina katolička.*
Na drugem mestu pa je zapisal v svoj dnevnik:
«Sve u svemu Hrvati i Srbi dva su svijeta sjeverni i južni pol koji se ni-kad neče približiti osim čudom Božjim. Shizma je največe prokletstvo Evrope, skoro veče nego protestantizam. Tu nema morala, nema načela, nema istine, nema pravde, nema poštenja.*
Bilo je torej nujno, da se nosilec razdora med narodi Jugoslavije ni strinjal z njenim temeljem, ki ga je proglasila in s krvjo zgradila narodno o-svobodilna vojna in ki se mu pravi BRATSTVO IN ENOTNOST NARODOV JUGOSLAVIJE!
/
'a* -t
mtM
i <»
O«. :
-
/
Stepinčev rokopis iz njegovega dnevnika povzet iz knjige «Tajni dokumenti o odnosima Vatikana i ustaške NDH», Zagreb, 1952.
katere nadzorstvom naj se izvedejo volitve. Dogodki v januarju pa so pokazali upravičenost alžirskega stališča.
Vojaški udar v januarju je sicer propadel, toda zagovorniki nasilne rešitve in njihovi pajdaši v Franciji in v vojski niso še nevtralizirani.
Izjava poudarja, da je francoska vlada prav z namenom, da pomiri te kolonialiste, sklenila izvesti v maju kantonalne volitve v Alžiriji.
Vsiljevati volitve v sedanjem položaju pa pomeni delovati proti načelu samoodločbe.
Smešno je govoriti o volitvah in prav tako je smešno razdeljevati Alžirijo v etnične m verske skupnosti. (Nadaljevanje na 8. strani)
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHHIIlllllllllHHItlllllllllllllllllHIIIIIIllllllllHllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllflllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIHII
Tržaški slovenski visokošolec na kongresu v Palermu
Italijanski	napred
za korenito preosnovo šolstva
«V Trstu imamo situacijo, ki je nimamo na nobeni drugi univerzi v Italiji» Resolucija poudarja pravico vsakega državljana do šolanja tudi na univerzi
Kongres univerzitetnih organizacij zanima vedno najširše demokratične plasti države. XI. kongres UGI (Unione Goliardica Italia-na) v Palermu pa je za nas zamejske Slovence še posebno važen, ker je prvič, da so naši akademiki pokazali v državnem merilu svojo prisotnost in ali svoj aktivni delež za rešitev skupnih problemov, ki tarejo danes vse šolske ustanove, posebno pa univerzo.
Kot znano je Unione Goliardica Italiana organizacija, katere glavni lastnosti sta akonfesionalnost in apolitičnost. Zato sodelujejo v njej visoicošolci raznih tendenc,
dteseffo	in/p/pfisi/ff
Nedelja, 6. marcu UMiO
Radio Trst A
gov orkester; 15.15	«1860 —
Plebisciti za Italijo«; 15.45 Vse o nogometu; 17.30 Simfonični koncert, vodi Lovro Matačič;
18.45 Pri klavirju E. Garner;
19.30 Športna nedelja; 21.00 »Tikajmo se«; 21.55 X spev melodijo tedna!; 21.00 Skice iz
8.00 Koledar; 8.30 Poslušali boste...; 9.00 Kmetijska oddaja;
9.30 Slovenski motivi; 12.15 Za
vsakogar n^aj; 12« Novosti	A.	      --------
v jazzu; _1o3_M„J<r°nlk’ ^llL Dantejevih »Nebes« 22.15 Ak- življenja VVagnerja; 22.15 Za
podjetje; 16.20 Zabavni zvoki; 16.30 Šport in glasba; 17.30 Radijska igra — Hendrich; Leila in nameni gospe Pozzi; 18.30 Premrl: AUegro za godala; 18.40 Polke in valčki; 20.05 Izberite
Trstu; 13.30 Glasba po željah 15.00 Dvajset minut jazza; 15.20 Ciganski orkester Kocze Antal;
15.40 Kvartet Van Wood; 16.00 Grof«:	Gran Canyon, suita;
16.35 Pesem in ples; 17.00 U-jetnik med oblaki, radijska igra; 17.45 Zbor iz Steverjana;
18.10 Beethoven: Sonata St. 7 v c-molu; 18.35 Ansambla Hot-cha in Siid Hamilton; 19.15 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Glasbeni album; 21.00 »Aleksander Puškin«, Jože Peterlin;
21.25 Slovenski oktet; 22.00 Ne- ^ ^__________________   _	.............
delja v Športu; 22.10 Brahms:	ciešbeiM	‘	vrtiljak*	20.30	»Miri
Trlo v c-molu, opus 101, 22.35	„,ezlje jSteJO	gi^bo«;	21.45	Ne-
Melodlje iz revij; 23.00 Orke-	<]elja	v	športu;	22.15	Dogodki
tual-nosti iz vsega sveta; 22.45 Koncert P. Spade.
II. program
8.30 Preludij z vašimi Izvoljenci; 9.05 Oddaja za gospodinje; 10.00 Predvajali smo; 11.00 Glasba za praznični dan; 13.00 •Astrorachel Z 2»; 13.40 «Pia-cevotis6imo»; 14.05 Mueller in njegov orkester; 15.30 Voznost
plešlte z nami!; 23.10 Popevke se vrstijo; 23.45 Uroš Prevor-Sek: Pieta kantata.
Ital. televizija
10.15 TV za kmete; 16.00 Prenos športnega dogodka; 17.30 TV za mladino:	«Prazniinl
dan«; 18.30 TV-dnevnik; 18.45 Športni dogodek; 19.35 Zgodbe iz morskih globin; 20.00 Dokumentacij: Ptičji domovi; 20.10
ster Ch. Parker; 23.30 Nočni ples.
Trst
930 Danes na športnih igriščih; 1430 «E1 Campanon«.
Koper
8 00 Domače novica; 8.05 Kmetijska oddaja; 8.30 S pesmijo v nedeljsko jutro; 9.00 Reportaža; Pobude in uspehi;
9 15 Zabavni zvoki; 10.00 do
10 30 Prenos RL; 10.30 Operne skladbe: Puccini, Verdi; 11.15 Nedeljski koncert; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Glasba po željah; 12.40 Tedenski politični pregled; 13.30 »Sosedni kraji in ljudje«; 14.00 Glasba po željah; 15.10 Spored zabavnih melodij; 16.00 do 19.00 Prenos RL, 19 00 Nedelja v športu; 19.10 Glasbeni in-ter-mezzo; 19.30—22.15 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba.
Nacionalni program
8.30 Oddaja za kmetovalce; 12.00 Kaj bomo med tednom slišali; 12.10 Pesmi dneva, pojo Furlani, Latilla; 14.15 »Musiča sprint«; 14.30 Operna glasba: Haendel, Scarlattl, Wa-gner; 15.00 H. Zacharias in nje-
državnih	cest;	16.00	»Tranzi-	Tedensl<i dogodki; 20.30 TV-
stor«;	17.00	Glasba	in	šport;	dnevnik 210o Stalingrad —
18.30	Zaplešite	z	nami;	19.25	dokumentarni film; 21.30 »Ge-
neralka« — enodejanka Daniela D’Anze; 22.05 Motociklisti na 28 svetovnih dirkah; 22.30 Enodejanka «cCieli alati«; 22.55 Športna nedelja.
PONEDELJEK, 7. marca 13.30 TV-dnevnik; 17.00—18.00 TV za mladino: Iz vzhodne in grške zgodovine, Vsakdanja kemija in telefilm «Zrebec»; 18.30 TV-dnevnik; 19.05 Podoknice, 19.35 »O prostem času«, oddaja za delavce;	20.05 TV-šport;
20.30 TV-dnevnik; 21.00 Film «Amici per	la pelle«; 22.30 Očevldici; odprava na Hindu — Kuš; 22 50 TV-dnevnlk.
Jug. televizija
Ljubljana 10.30 Nadaljevanje TV-filma o	Lassie. Beograd
11.00 Kmetijska oddaja, popoldne morda prenos športnih dogodkov; 20.00 TV-dnevnik; 20.30 Kulturna panorama; Zagreb
20.30 TV priredba opere »Piko va dama«; pevci Zunec, Klarič, Radev itd.; Beograd 22.30 Zanimivi dogodki doma in po svetu.
PONEDELJEK, 7. marca
Beograd:	18.00 Družina in
dom, 18.30 Poljudno znanstvo;
20.00 TV-dnevnik; 20.20 Športni pregled; Zagreb: 20.30 Sola za uporabno umetnost; 21.00 «Vetrenjak» film.
Iz vsega sveta; 22.45 Fantazija motivov.
III. program
16,15 B. Britten in I. Stra-winsky; 1645 »La calzolaia am-mirevole«, farsa v dveh dejanjih; 17.50 L. V. Beethoven, «Kvartet op. 132»; 18.30 Beležke Huga Hoflmarinstahla; 1900 Mendelssohn: »Pozdrav pomladi« in Rudolf Mauersberger: aMesto ob reki«; 19 15 V biblioteki; 20.00 Vsakovečernl koncert; Mozart, Debussy, Ravel; 21.30 »Polet v noči« in »Orfejeva pravljica«.
Slovenija
6.00—6.30 Jutranji pozdrav; 7.35 F. Bernard. Dva venčka narodnih; 8.00 Mladinska radijska igra; 8.45 B. Britten: Glasbena matineja; 9.00 Matineja za zabavo; 10.00 Se pomnit* tovariši..* 10.30 Nekaj narodnih; 10.40 Pisana paleta; 11.20 C Saint Saens:	Introdukcija;
11.30 Z. Kržišnik: Zapiski o de. lovnem mestu; 13.30 Za našo vas; 13.45 Pol ure z zabavnim orkestrom; 15.30 Nekaj zborov; 15.45 Orkester LM; 16.00 Humoreska tedna — Hašik; Solidno
pretežno radikal-liberalci, republikanci, socialisti.
Poleg UGI sta danes v Italiji v glavnem še dve organizaciji; Intesa, ki združuje katoliške študente, m AGI (Associazione Goliardica Indipendente), v kateri se udejstvujejo liberalci in neodvisneži desničarskih tendenc. Ti dve organizaciji. Intesa in AGI, sta še s posebnim zanimanjem gledali na ta kongres, ker je UGI na tem kongresu odločala o Dodočih odnosih do katoliških in liberalnih visoko-šolcev.
Pred imenovanjem delegacij za v Palermo so se vršila po vsej državi predkongresna zborovanja. Tako je tudi UGI v Trstu sklicala sestanek svojih članov, da bi 0b analizi lokalnega stanja določili, kakšno stališče naj ima tržaška delegacija v Palermu. Po obširni in naporni diskusiji so soglasno odobrili spomenico, ki jo je predložil tribun Tornelli, v kateri se UGI v Trstu zavzema za sodelovanje s katoliškimi vi-sokošolci za rešitev perečih lokalnih problemov kot so: finansiranje naše univerze, otvoritev študentovskega doma in menze s primernim številom brezplačnih mest itd. Ob koncu so še izvolili štiričlansko delegacijo za v Palermo, kateri je načeloval Peter Sancin, ker je dobil največ glasov.
XI. kongres UGI v Palermu se j« začel v petek 26. februarja s svečano otvoritvijo na tamkajšnji	uni-
verzi. Otvoritvi je prisostvoval tudi rektor palermske univerze, ki je v	svo-
jem pozdravnem govoru naglasil skupni cilj, ki združuje študente m profesor-je, to je reforma šolskega sistema.
Po pozdravnem govoru predstavnika UGI iz Palerma so spregovorili še predstavnika katoliških in liberalnih visokošolcev, socialističnega mladinskega	giba-
nja, mladih demokristjanov, komunistične mladinske federacije, radikalnega	mla-
I dinskega gibanja ter mladih katoličanov Milazzove-ga gibanja.
Tako se je zaključil uvodni del kongresa, ki se je nadaljeval proti večeru prostorih palermskega vele-sejma, ki jih je dala na razpolago deželna vlada. Tukaj se je začelo pravo delo kongresa, ki se je vršil pod geslom:	»Enotnost visoko-
šolcev in enotnost akademskega predstavništva za novo državno šolo!«
O temi »Industrijska de-| mokracija in preosnova znanstvenih fakultet« je govoril član vodstva UGI Al*
do Gandolfi Ker je njegovo poročilo izredno jasna slika stanja v državi glede na položaj, ki ga imajo vi-sokošolci v današnji družbi, objavljamo izvleček tega poročila na drugem mestu.
Naslednjega dne je prisostvoval delu kongresa bivši predsednik deželne vlade Silvio Milazzo, katerega so delegati sprejeli z dolgim prisrčnim ploskanjem. Tem iskrenim izrazom simpatije je Milazzo odgovoril s pozdravnim govorom, v katerem je naglasil potrebo za okrepitev univerz ter nujnost preosnove današnjega šolstva s posebnim poudarkom na zaostalost italijanskega Juga. Pozval je tudi delegate, na.i si dobro ogledajo dramatično stanje sicilijanskega ljudstva ter tako razumejo problem avtomno-sti dežele.
Popoldne so se začele intervencije posameznih delegatov. Prvi je prosil za besedo voaiteij tržaške delegacije Peter Sancin, ki je rekel; »Moje besede bodo bolj poročilo ali obvestilo kot intervencija. Dejstvo je namreč, da imamo v Trstu situacijo, Ki je ne dobimo na nobeni drugi italijanski univerzi. Kot bo verjetno marsikomu izmed vas znano, je na tržaški univerzi precejšnje število akademikov slovenske etnične skupine, Delegacija UGI iz Trsta vam predstavlja na XI. državnem kongresu v svoji sestavi jasno sliko, kaj je ures-ničila v organizacijskem o-kviru glede na zbližanje in sodelovanje z visokošolci slovenske narodnosti, ki so si izbrali laičnost, demokratičnost in naprednost naše
organizacije kot skupno bazo za zaščitenje svojih interesov, ki so na univerzitetnem področju skupni vsem visokošolcem. To sodelovanje se je pokazalo bodisi ob priliki volitev za akademski svet bodisi z aktivnim sodelovanjem v UGI in to dokazuje dejstvo, da je danes med vami v okviru tržaške delegacije, v moji osebi, predstavnik slovenske študirajoče mladine v Trstu.« Zadnje besede delegata Sancina je kongres pozdravil s prisrčnim ploskanjem.
Sledile so nato intervencije raznih delegatov, ki so obravnavali problem avtonomije UG1 od raznih političnih strank in o odnosih do komunističnih visokošolcev. Glede tega je zanimiva intervencija komunistov
v UGI s teorijo o Croceje-
vi in Gobellijevi liberalni dialektiki ter o koristnosti izmenjave mnenj na ideološki ravni v tem obdobju zmanjšanja napetosti v svetu. Seveda so te besede izzvale roj nasprotnih intervencij, v katerih so razni govorniki, in med temi tudi tržaški delegat Martone, pokazali nujnost, da se UGI enkrat za vselej reši teh kompleksov strankarstva, ter še naprej ohranja tradicionalno avtonomijo v imenu laicizma in demokratičnega napredka. Delegat Contesta-bile iz Neaplja je dejal: »Naša organizacija je sestavljena iz ljudi različnih političnih tendenc; če bi katerakoli ideološka skupina skušala monopolizirati UGI za uveljavljenje svoje ideje, bi bilo UGI konec. Obratno vsak član more svoje po-
ALI VEŠ,-
- da je strokovnjak®
osrednjega zavoda zi * stvena raziskovanja v T uspelo izdelati nov po«°r za pridobivanje urana ^ morske vode. Ta Posto??tI;. odkrili, ko so proučeva i ( pored in odstotek ur morski vodi.
* * *	t
— da v ZDA ne dri'p strogi tajnosti samo te3°'t)! zadeva atomsko in ra ^ orožje, ampak tu(*'...Mg! za ugotavljanje ' motornih vozil. Večino
v ZDA niti ne ve, ^ vsak avtomobil poleg ske številke, še P®s8 vilko, ki služi policiji »
vilko, ki sluzi poiw - j tavljanje ukradenih o® ^ bilo v. Zelo malo je ***, vedo na katerem delu mobila se nahaja ta ste ^ in to so samo nekate
meščenci avtomobilske
strije, nekateri člani Pr'
inito :
litične izkušnje posredovati organizaciji ter mobilizirati svojo stranko za uresničenje idealov UGI.«
To se pravi, da je avtonomnost UGI na univerzi samo osnovni pogoj za dosego sodelovanja vseh tistih političnih sil v državi, ki prav tako stremijo za preosnovo šole in vseh zaostalih struktur družbe. Uspeh take politike se vidi v tem, da so končno tudi politične stranke povzele v svoj program zahtevo po reformi, ki jo je med prvimi postavila ravno UGI.
Intervencije delegatov so si sledile še vso nedeljo in čez noč v ponedeljek do večera. Ob koncu je bila odobrena resolucija ki je nekako sintetizirala obravnavano tematiko kongresa.
V resoluciji se poudarja potreba po mobilizaciji vseh študentov za preosnovo šole preosnovo, Ki naj se pojmuje v najširšem smislu. Osnova te preosnove je pravica vseh državljanov do šolanja in izobrazbe tudi na univerzi. Nadalje izraža resolucija nujnost, da katoliški visokošolci Intese zavzamejo končno jasno in odločno stališče do perečih problemov ki tarejo ne samo visokošolsko mladino, ampak tudi demokratične množice v državi. Končno se izraža negativno mnenje o AGI, ki je nastala in se razvija pod škodljivim vplivom Malago-dijeve liberalne stranke.
Sledile so volitve za izvolitev vodstva UGI; za predsednika je bil izvoljen Mili-tello iz Palerma. Z izvolitvijo novega vodstva se je XI. kongres UGI zaključil.
ne policije in zastop varovalnih družb. T° ^ tako strogo čuvajo, da ^ znana niti prometnike j sameznih občin ali
* * *	m*
— da bodo nedaleč *	^
nega rudarskega sreduc«^ lagotarjana v sever džarski v kratkem esc diti prvo cigansko me ^ mor bodo v naslednja } postopno preselili CI* ,y njihovih ciganskih B8
*** , «1^
— da je kanadsko
stvo za vprašanja
ugotovilo, da s0	tra	t*
ne koče iz	ledu,	v	^
žive Eskimi, skrajno ^ gienske, da	je v	ni'	^ j t
lacija zelo	slaba	in	(,t
radi tega ne nudil0 " j-o'"-dostne zaščite pred pji Vlada bo sedaj nar0C Jjfi
»iti i roč Haf
v iaaa oo seuuj nekaterih gradbenih r . , jih večjo količino P	(
plastične mase polis,r	ju
katerih bodo Eskimi ^ pj
doče gradili svoje
,,lir
-	1	.	up0‘
lisiren, ki se že ze'°
Ija v kanadskem dP°rff štvu, je zelo lahek, ® . i« in odličen izolator ® mraza.
* * *	,	»f
v m3lež". P
stecu Copertino v J®j prt liji, ki ima komaj , • j p) bivalcev, v teh dne j,J dih parov poročilo dan. Po poroki so jt 1* veliko zabavo, ki
— da se je
udeležilo vse mesto.
*** rcremVfi,
— da imajo « KT tfS !l, ton težak top, star ,^(|P iz katerega še niso Riniti ene granate. V
so top premestili n mesto v Kremlju, v jgeir ogromnega 200 ton ^ ■■ zvona, ker je teren, terem je bi' do seo!)(J t,: popuščati ped njeS ***
— da bodo na kmalu začeli z iz“ £je ® ur brez kazalcev. ^ jansko za radi°ure-Ijene z baterijo, “j0]ji»ip
nirajo na vaiuv.-* p vorilne ure radijrSlti%e« r
neki gumb, in m8ih,^ IŠ
Kadar želite. P
nirajo na valovni ^ pos*8
in Tvi>*
izgovori v -ekundi	.
*** . zčf«1,
— da angleški Bramleg smatra, kožne bolezni sp“ ^ F bolezni naše d°be'„troCl,!i bolehajo celo tudi o
mesto tuberkuloze ^ 0p sa prednjačijo dan ^ j zob m alergije vse trost, ropot, ki 0U P prometna sredstva, j/r ta tudi pri otrocih v živčno napetost.
spondent v '*vo^oduK'[: podjetju «»ugoP jj Zrenjaninu, obvlad n in mrtvih	$
ma niti enega raz* ni Fj ne šole. V šolo P8 p« ker je bil njegov „ ih klicu profesor, f-u° se hotel dokazati, da. človek mnogo 1,8 če ne hodi v šolo-8> 6> #
da v Sovjetski^
zt> lt'j za
r
Delegati na kongresu visokošolcev organizacije UGI v Palermu
de tudi cisterneaL cementa iz sklad' r„a J dilišče. Vsaka c,s c«1*. t sprejme 4.5 kub. in se izprazni *’	,
minutah. Prednos ((I	;
čina prevoza ce' -. tem, da se pr«Pr jjli-1 f nje prahu na 3 f,,«"1..' tem tudi izguba jt tudi delo teče hi
bolj ekonomično-	j
* * * * U'0>
— da so v Z® je|*f» I vojski novo vfSt ,fl»e f slušalk, ki so 1	<*
virnem načelu:	»ji	V
prava paralizi*®‘ je nepotrebne zun p») | kakor je na Pr' ..tal*11, f nat ali brnenje jt ,• tankovskih moto r„vlL N sebni generator -	0,
te šume v tako vzajemno uničuj Jf
- da so amaterji (Alf°nS. „ Č? Cordobe, Argent' ,. njt j
iz Brescie in lijevič iz	l
Ijenje nekemu "	, j< j
Argentincu. Lofl s» 1 f ročil Bini ju, ta P8 gi jj nil na Vasilij*®'. ’(» *,* sredoval pri i nit' ^ nikidze», da so z jj ^ poslali ti Cordob. .teM t odi-1 f ’
dj "edavno	,rf
cij6
stanje bolnika z''° vilo in zdravnik’ n v
parata galantaiJ vih dveh mie <7
da je bolnik no s ti.
i*««*
fM&ezem
'si ciiin
trdi?? ^ Ze od ne'£daj Itega Prepn<:aa, da se bo ne-vse dft 6 Poročil- Vendar ga let S-V0Je štiriintridesete-kar bf l=htraV ničesa.r storil,
prePHcan,e c°P"aviČeval° t0 čudoval ; post°val m ob-
MektivntHn Su Ž6ne’ nekako da bi	brezstrastno, ne
sebeji^L'? njih prav po-
k° kot f, VaI ~ tak0 neka* »e da h° “bčuduje Alpe,
P°samezen ? o310«!. za kak
želel,	ln s* ga za"
ciative0^0 poman)kanje ini-čustvenimi P,ovzročal° med 8a domačega k!31”1 “Jeg0ve'
nestrnnr,c+. • oga določeno Sove sest^ nj€g1°Va mati’ n;>e"
stanovala v it" teta' ki
dye mato ,‘stem kraju, in
“Pazovale lm priiateliici so
nribr”3eSOV° °botavlja-mu stal	zakonske-
vanjem lz odl°čnim negodo-
eovimi turi0Vale so za nje*
mi	najbolj nedolžni-
2ornostio 2,ePako napeto po-P*s v,«,	* opazuje mlad
ieSa g0SnJajmanjši gib sv°-da ga bn 0 katerem upa, hod. N0v,V S s.eb°i na spre-Be riore Sn .p“ten smrtnik 0'h Dasiii,Pr0.Sn''am tako rote-ti; tudi t °Ci dolgo odoleva-v°lj trmalmes ni bil niti do-0'®! dovolj ravno-svojp ? s® lahko očitni ■Pbi v , dfnzme, naj se za-
P°r°k° prim5”0 aedno in za
opira) orno dekle, aalje
Ko mu i in mu 2an, Pmrl stric Jules dediščin0 • dedno majhno najbolje ’.Je biio videti kar Poiskal V?- si končno le
Pomaga,?0 dekle' kl bi ^ondar ■ pri tem nriva-Potek J" t0 njegovo iska-,ih Kovi°abol.j po nasve-? lastno :	ružlne, kot pa
ka večina Clativ°. In veli-8a Sorodct,n3esovesa ženske-Vanib ml? ln. prei imeno-Je sodila riaeuinih Prijateljic, štabu' »L 1 bila Joan Se-Pnlada j albolj primerna
?2Panstev i?. Vsega kr°ga
a0les	b‘	'ahko
PamesPrdl1 2aW
Vadil na ,7 je Polagoma na-
st°J J°an ??? da bi skup-dal? čestitk ločene t^ Poročr, ’ sprejemanja v daljp !Sa .Potovanja in p.prijetno’ a?nano Prijadral n 2akona Q0macnost lastne- ,
mtrebno nainVeda je bU° pa ? sam0 vJ J vPrašat da-
aruž^vr,
V pri)etno’ kondno prijadral ■ - ■ 00 "načnost lastne-
najPr?a je bil° pa - k? J ,vPrasat da-
J' Zadevj J7“Ieni °na o vsej
?Uaiba dosl?aCetne stike je
UnSt‘ in diskrJ |Z ttlnogo spret-nPtavljala ?tnosti vodila in L9	ie vena	nžno Ponudbo
? 2 napo? moral storiti vjames ;P °m lastnih sil. tts	korak	?SV	samozado-
j ?anjat? Sk0zi Park do
Vena 0 treh	h' Ker
Sel Ie onr" .stvar enkrat di da ae j	- ’	^ bil ve-
no !a °dloč» ?* t6ga popol‘ zav editi n’ tvar dokonč-e?°n. je ne^?1"8®31 komu l,°.Pri tak -eten posel — brL 0t JO Jo°an ed‘lem dekIe‘ če	takšnih	vendar je
in ^ nnUvodov nemogo-> za]?11 nat?? ,potovrnje
v° Sa?nske s
Bfi‘Va Je
U?‘
»o ,,ati n,.. ■“ ^oiuvanje
«	n»'-
'-'-e. J.0 njego-! so Prekinili u-Vok?1 Petih ifnjesa zvoni-obja a je z=t nca nezado-Pr»v ??ila njegov Prisei , k čaju b0 to-'P m ° z°Pet e astabloviin. Wi,?zico. V( u edela za niz-har? v, posn?*0 * kopico
?fenemI)Skih skod v" neŽnih Žici t glasu ?0dehc- in V ‘ PSi- n? bo kot v veri-vpra-tu-aii
SPrChb0 kot'' ■
d* Vn*Veilelo\?ajhnih v,
Žibu fašani. kot zvonček
sWohše,n eai?0eneišom a“ S!adknPijo in ? m a!i naj V?39 ‘n kn,?tem kr,liko
ko, ?i sme? k° m,eka ‘n Vetid? b6? PiTt "Eno koc-
"«? u intate a sem. Saj če ve?da Pa ?dl mleko, ali
<e ^^em6ai° prt
da s?el iz f‘? romanov in
Nče žpopolnomnalh izkušenj, B81ii' Pa ma resnične. Ss? °b tej s?del° Po vsej
? ne?ri za tZ?hRi popol-
ai fte* Uri za . esm nopol-ltBihŽnega Por ‘?mi' Polni* °Vi Posodic ce ana in sre-
N Posodi(.	W
,°t >?av tak? njl.h°vi gla-
tblje?ci v vJVon6kljaio
.dome^u za-•l% 8.je sovraj!| vprašanj. [Sv. p teh Pon? oolokupni ' u?° niePOpoldanskih ča-l žena ??m mišljenju
,-.rmLtam z'836 na dl-
t.
v?n j
him » se t
Pa h?rKmom ? z nepnmer-
S da blla VsaiS°Varjala' a*i ?* 'n1V‘ba nek Vldeti tak0-?°lčaI l> ali paehPrav Poseb-
v je kot kak-1 nai sploh ^ni?"10 na a stvarca,
? st? svilenim°R ed' In za
■ hodu "iajhen zastorom bi ? slad°k°m polnUbijsk! Paž.
kot adkar;: polnim skodelic Z hi ilh nato
ra-
n r‘ios kot ‘dk
žddii?kaj
sarrin
7'z mm,- Po sebi ra-
j N??le«et_e Ponnial -bKL^kanif?0 dolgo-
in
t. dai Jn \r.. smetani, k J i ]: dlovek ° . vodi. Ce , hi ? leni . o ** dušo >fil i pP?d noge, ka-dštUe,0 Preša,?? SmKelno
?eh *S že m .®m čaju. ?t6 sv°jih p Pikoli govoril a Včj? Vse ? ,?d‘h s svojo
jetno zvončkljati z glasom za mizo polno nežnega porcelana in srebrnih posodic in če bi njej govoril o svojih predstavah glede divanov in nubijskih pažev, bi ga gotovo prisilila, naj prebije kakšen teden dopusta ob morju.
Medtem ko je torej James šel skozi vrvež ozkih ulic, ki so ga vodile naravnost k njegovemu cilju, ga je stresalo pri misli, da bo moral srečati Joan bebastable za njeno čajno mizico. Toda tedaj se mu je ponudila majhna priložnost odloga: v eni od ozkih majhnih hiš na koncu Esquimaultske ulice je stanovala Rhoda Ellam, neka njegova oddaljena sestrična, ki si je služila svoj kruh z izdelavo klobukov iz drago-
»3>CP
Picasso
V injeta
i v
V!iJ',pa ob *ivl^nje h asu čaja
ivojo
hi-
pu-
cenega materiala. Klobuki so dejansko bili videti, kot ‘ aa prihajajo iz Pariza; žal pa čeki, ki jih je dobivala zanje, niso bili nikoli takšni, kot da so namenjeni za Pariz. Kljub temu je bilo videti, kot da Rhoda prav prijetno uživa svoje življenje.
James se je odločil, da bo ta svoj važni opravek odložil za pol ure in medtem stopil do Rhode. In če bo svoj obisk še nekoliko podaljšal, mu bo uspelo priti do hiše Sebastablovih šele takrat, ko bodo zadnji sledovi nežnega porcelana že pospravljeni z mize.
Rhoda ga je sprejela v prostoru, ki je očitno služil kot delavnica, stanovanjski prostor in kuhinja obenem, ki pa je bil 'nkrati nevirjefrtd udoben in čeden.
«Pravkar prirejam piknik,» je izjavila. «Kaviar stoji takoj poleg tebe. Prični medtem kar s kruhki, jaz bom pa narezala še nekaj rezin. Vzemi tudi skodelico, posoda s čajem stoji takoj za teboj. — Tako, in zdaj mi nekaj povej.*
Ni več omenjala jedi niti čaja, temveč se je zanimivo pogovarjala ter pripravila tako celo svojega obiskovalca, da je tudi on zanimivo pripovedoval, Medtem je z mojstrsko spretnostjo rezala kruhke, pričarala papriko in rezine limone od tam, kjer bi vsaka druga žena uporabila zato vsaj tisoč opravičil Ja-
mesu se je zdelo, da je pil
odličen čaj — ne da bi moral pri tem odgovarjati na toliko vprašanj kot kakšen
minister za poljedelstvo za časa živinske kuge.
«No, m zdaj mi povej, zakaj si me sploh prišel obiskat?« je nenadoma vprašala Rhoda. «Ti ne vzbujaš v meni samo radovednost, temveč tudi poslovne instinkte, lipam, da si prišel kupovat klobuke. Slišala sem namreč, da si pred nedavnim podedoval in prav lahko bi ta veseli dogodek proslavil s tem, da bi kupil vsem svojim sestram nekaj krasne dragih klobukov. Morda tvp-je sestre o tem še niso govorile, toda prepričana sem, da imajo iste misli.«
«Nisem prišel, da bi kupil kakršnekoli klobuke,« je odgovoril James. «Mislim, da sploh nisem imel nobenega razloga za obisk Sel *sem tukaj mimo in sem enostavno pomislil, da bi te pač obiskal. Toda odkar sedim tu pri tebi in se s teboj pogovarjam, sem se spomnit nečesa prav odličnega. In če bi ti lahko’ vsaj za trenutek pozabila na svoje delo, ti bom povedal, na kaj sem mislil.«
Kakšnih 40 minut kasneje se je vrnil James z važno novico v naročje svoje družine.
«Zaročen sem in se bom poročil,« jim je sporočil.
Navdušen val čestitk in odobravanja ga je zalil.
«Ah, saj smo vedele! Vedele smo, kaj se bo zgodilo. Ze pred tedni smo to prerokovale!«
((Stavim, da tega niste vedele,« je ugovarjal James. «Kajti če bi mi kdorkoli še danes pri kosilu dejal, da bom ponudil zakon Rhodi Ellam in da bo ona to sprejela — bi se mu smejal.«
Ta romantična nenadna odločitev v zadevi Jamesove poroke je vsaj nekoliko odškodovala njegovo družino za neusmiljeno nespoštovanje vseh njihovih potrpežljivih naporov in obsežne diplomacije. Kljub temu je bilo precej težavno, kar tako kot bi mignil,-; prenesti navdušenja od Joane Sebastablove na Rhodo Ellam. Toda ker je bila to končno Jamesova žena in je imel on s svojim okusom tudi nekaj pravic pri vsem tem, se je stvar končno polegla.
Nekega septembrskega popoldneva v istem letu, potem ko so minili medeni tedni, je stopil James v salon svoje nove hiše na Gran-chester Squaru. Za mizo, polno nežnega porcelana in bleščečega srebra, je sedela Rhoda. Njen glas je zvenel kot zvonček, ko mu je ponudila skodelico čaja.
«Ti imaš čaj raje nekoliko šibkejši, ali ne? Ali ti naj dodam malo vroče vode? Da?».
OSKAR KJUDER
bo dirigiral orkester Slovenske filharmonije
Naš Ionjerski rojak, glasbenik Oskar Kjuder, i-, --odpotoval v. Ljubljano, kjep bo 18. t. m. dirigiral na koncertu Slovenske filhar-monijej Biti povabljen za tak,pomemben nastop je veliko priznanje našemu požrtvovalnemu glasbenemu delavcu'
Oskar Kjuder je že kot otrok pokazal mnogo smisla za glasbo, toda resnejši študij je preprečila vojna. Postal je partizan in; po osvoboditvi ga srečamo pri Kosovelovem pevskem zboru Glasbene študije je Kjuder naaaljeVtrl pri-, prof. Karlu Ruplu. Poleg študija violine pa ga je zlasti privlačevalo delo^z orkestrom.
Po končanem študiju se je z vnemo posvetil pedagoškemu delu na šoli .Glasbene Matice v Trstu. Večkrat pa je že nastopil kot dirigent operet, kantat in koncertnih prireditev. ,
„Gorje!	Dovolj!	Prišl
O da te zadnjič vidim, sonca luč!“
Kot 33. zvezek Knjižnice Kondor (pri Mladinski knjigi) je ponovno izšel Sovretov prevod Sofoklejevega iKralja Ojdipa*.
V 32. zvezku iste zbirke pa
Josipa Kozarca
je roman hrvatskega klasika «Mrtvi kapitalb
Nova, že 32. knjižica v zbirki Kondor, prinaša roman znanega hrvatskega klasika Josipa Kozarca Mn. vi }■apitali. Ta roman, čeprav že nekoliko odmaknjen današnjemu času, je vendar tudi še danes ohranil svoj pomen. Ne samo, da pred stavlja najboljše in najtemeljitejše delo Kozarca, tega pesnika slavonske zemlje in vnetega borilca za boljšo bodočnost hrvatskega ljudstva, temveč zasluži vso pozornost tudi zaradi v delu izraženih idej.
Kozarac je bil doma iz Slavonije, kjer je tudi služ-
boval vse svoje življenje kot gozdarski strokovnjak. Kot človek, ki je iz ljudstva izšel in bil z ljudstvom v neprestanem stiku, je videl na eni strani bogastvo slavonske zemlje, na drugi strani pa pridnost in nadarjenost ljudstva ter primitivno narodno gospodarstvo. Spoznal je tudi kriva pota duhovnega življenja na vasi in tudi v malih mestih ter skušal najti rešitev teh problemov. Pri vsem tem pa se ni vdal pesimizmu niti ni podlegel vrtoglavici, temveč je z največjim mirom, z vedrino v duii in
zaupanjem v srcu — kot je zapisal znani literarni zgodovinar Branko Vodnik — začel analizirati narodove probleme in iskati zanje rešitve. In tako je kot plod njegovih idej nastal roman Mrtvi kapitali, ki predstavlja tudi panoramo hrvatske družbe v Slavoniji v drugi polovici preteklega stoletja.
Seveda je v tem romantično napisanem delu, ki naj bi bil predvsem pisateljev program za rešitev hrvatskega podeželja, marsikaj neprimernega in slabega. Delo pa je ostalo iivo kot slika življenja v slavon-
iimiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
DVE PISATELJICI - NA SLOVENSKEM KNJIŽNEM TRGU
»PAZITE
SRN»-	uspeh
pisateljice Vicki Baum
Nobenega dvoma ni, da je založba Obzorja v Mariboru posredovala slovenskim bralcem že precej velikih del svetovne književnosti. Z izborom romana znane pisateljice Vicki Baum Pazite se srn je gotovo tudi imela srečno roko. Ta roman, ki je izšel v knjižni zbirki Nova obzorja v odličnem prevodu Herberta Griina, je namreč tako delo, da bo deležno velikega zanimanja pri bralcih.
Čeprav bo morda marsikateri bralec s skepso vzel v roke roman, pa bo kmalu moral spremeniti svoje mnenje in priznati delu kvalitete, ki jih ha noben način ni moči prezreti. Slovenski bralci poznajo Vicki Baum predvsem po romanu Hotel v Berlinu. To ni posebno veliko delo. Pa tudi druga njena dela, ki so bila sicer deležna velikega zanimanja bralcev, niso mogla spremeniti stališča sodobne nemške literarne zgodovine, ki pisateljico, živečo že od prihoda Hitlerja dalje v Ameriki, omenja le mimogrede. Čeprav se pisateljica ni nikoli povzpela «na Parnas častitljive nemške literature, vendar tudi ni nikoli životarila v močvarnih nižinah pogrošne kolportaže«, je zapisal nekdo. To vsekakor drži; in ni ravno spodbud-
«Črtomir in Bogomila» Mimi Malenškove pomeni korak nazaj v ustvarjanju plodovite pisateljice
i
mMf
t IPli
7
M***«
!£.v4v*
# a
V' 'r '' , . .	>
•'i«.- •-v *Y’♦ ■/'••-J.č
' Hi
Vr? "tTfv'
■ V	r'	H'
Joža Horvat-Jaki
Topoli
no. Toda kdor bo prebral roman Pazite se srn, bo priznal, da je to dobro napisan roman, ki se v marsičem odlikuje:	po pestri
zgodbi, kozmopolitskem mi-ljeju, zanimivi pripovedi, predvsem pa psihološki dognanosti likov. In ne navsezadnje: tudi po spretni gradnji, pri kateri je pisateljica lepo pretkala sodobno dogajanje z minulimi dogodki.
Zgodba^tega; romana je pestra. Roman ' pripoveduje o slavnem violinistu Floria-nu Ambrosu, doma z Dunaja, ki se oženi z mlado in bogato hčerko trgovca iz San Francisca.. Pred bralcem se odvije njegova intimna življenjska zgodba, od prvih začetkov kariere v Ameriki, do počasnega in neslavnega konca po prvi svetovni vojni. Toda violinistovo ženo izpodrine njena mlajša sestra Ann, na-zvana Angelina. In roman Pazite se srn je pravzaprav roman o njej. Ze kot sedemnajstletno dekle se Angelina zaljubi v violinista in stori potem vse, da postane končno njegova žena. Pri tem ne izbira niti sredstev niti metod in se ne straši niti zločina. To bi bila sicer ganljiva zgodba o njeni- ljubezni. Toda Angelina dela vse to le iz sebičnih naklepov. Tretja o-seba, o kateri roman pripoveduje, je Joy, hčerka prve violinistove žene, nesrečno dekle, ki mu mačeha uniči življenje in ki končno vendarle najde toliko poguma, ^da stori nad svojo niačgho zločin, dasi zaman.
T^oda poleg prepleta vseh teh osrednjih likov nastopa v romanu še cela vrsta drugih, več ali manj obrobnih oseb, ki posegajo v življenje glavnih junakov. Pri tem pisateljica slika osebe in življenje na malce komično, a vendar častitljivo prikazanem Dunaju konec preteklega stoletja, pa življenje v Ameriki. Pri vsem tem so opisi nekaterih dogodkov (o cesarjevem jubileju na Dunaju leta 1898, požar in potres v San Franciscu leta 1906) še posebej zanimivi in
plastično prikazani.
Toda nekaj je povrh vsega treba vseeno še pripomniti. Roman je kljub vsej razgibanosti in zanimivosti zgodbe predvsem izrazit psihološki roman o Angelini, ženski, ki nastopa na zunaj kot plaha, u-smiljenja vredna srna, dejansko pa tiranizira najbližje, jim zastruplja življenje in jih uničuje. Tako je Angelina tista, ki uniči svojo starejšo sestro, uniči svojega prvega moža, uniči konec koncev tudi kariero svojemu drugemu možu, violinistu, uniči življenje svoji pastorki in grozi uničiti srečo svojemu sinu. Pri vsem tem pa je sama neuničljiva. In tako je roman obsodba despotizma slabotnih, ki na račun svojega hinavskega nebogljenega videza sejejo zlo okoli sebe. ((Šibki ljudje so sami v sebi neuničljivi, zato pa ugonab-ljajo močne, če jim to dopuščamo«, ugotavlja pisateljica nekje v romanu. In to osnovno idejo romana je treba posebej podčrtati, kajti okoli nas je vsak dan polno podobnih ljudi, ki iščejo usmiljenja, v resnici pa sejejo okoli sebe le zlo. ((Pazite se srn!«
* * *
Mimi Malenškova je gotovo ena najplodovitejših sodobnih slovenskih pisateljic, saj vsako leto zasledimo v izdajah naših založb njeno ime. Medtem ko je prva leta po vojni posegla zlasti v vojno in tudi v sodobno problematiko, se jc v zadnjem času posvetila zgodovinskim delom. Njen roman Plamenica, posvečen očetu slovenske knjige Primožu Trubarju, je bil nedvomno uspešno delo. Izšlo je_ leta 1958 in je bilo deležno izredno ugodne kritike, pa tudi med bralci je bilo zelo toplo sprejeto. Malenškova je znala s fantazijo dopolniti krhke podatke o delu in življenju Primoža Trubarja in ustvariti vsestransko zadovoljivo delo. Toliko večje je bilo pričakovanje za njen naslednji -tekst, za napovedani roman iz najstarejše slovenske zgodovine.
Ta roman pod naslovom Črtomir in Bogomila je nedavno izšel v zbirki Nova
ljudska knjižnica pri Cankarjevi založbi v Ljubljani. Pisateljica je dogajanje svojega dela naslonila na zgodovinska dejstva, predvsem na upor karantanskih Slovencev proti Bavarcem v drugi polovici osmega stoletja. Na to zgodovinsko dejstvo pa je potem naslonila svojo zgodbo o Crtomiru in Bogomili, ki ju vsi Slovenci poznamo iz Prešernove pesnitve.
Bralec bo ob opisu vseh teh dogodkov, ki so docela plod fantazije, spoznal kos naše naj starejše zgodovine, pri čemer pa je vprašanje, koliko je pisateljica dejstva prikazala zgodovinsko verno. Skoraj bi rekli, da je
dala svoji bogati domišljiji docela prosto pot. Vendar pa bo zlasti širok krog bralcev, ki so manj zahtevni, našel v napetih opisih dogajanj marsikaj zanimivega. Vprašanje pa je vendarle, kako bo s knjigo zadovoljen zahtevnejši bralec. In skoraj bi pritrdili kritikom, ki so roman Malenškove odklonili kot neuspelo zgodovinsko povest. Vsekakor to ni zrelo umetniško delo, ker mu še marsikaj manjka za dober zgodovinski roman. Po Plamenici pomeni naza dovanje, kar je vsekakor škoda. Prevelika plodnost včasih ni dobra. Vsaj n* v literaturi.
Sl. Ru.
ski provinci, predvsem pa kot izraz programa, zaradi česar je delo nekdaj vzbujalo veliko pozornosti. Danes, ko so pisateljeve ideje rešene, dasi sicer malce drugače, pa nam je roman Mrtvi kapitali vseeno še vedno zanimivo in tudi poučno branje.
Drama Kralj Ojdip grškega klasika Sofokleja je našla svoje mesto v 33. zvezku zbirke Kondor. To največje delo grške antike je za to izdajo prirejeno po Sovretovem prevodu, kate-mu je Kajetan Gantar dodal kratke opombe, ki naj zlasti mladini pripomorejo k umevanju te umetnine. V času, ko smo precej odmaknjeni od antike in njenih dogajanj, bo naši mladini ta izdaja približala ko-
Svojevrstna pobuda — uveljaviti modo za 1. 1960 r. gledališčem (mogoče tudi obratno?) je rodila »Gledališče modelov«. V Neaplju predstavlja danes to gledališče dve enodejanki ; prva je Generalka, katere avtor je Daniele D’ Anza, Diego Fabbri pa Je napisal Visoko nebo. Televizija bo ob 22,30 prenašala enodejanko Fabbri j a, v kateri ima glavno vlogo Virna Lisi (na sliki)
Sofokles
šček stare antične kulture.
Pri tem moramo poudariti res stvarne in primerne opombe in razlage dela, ki mu je prevajalec Anton So-vrč dodal nekaj klenih misli o pomenu antične književnosti pri vzgoji današnjega socialističnega človeka. O kvalitetah Sovretovega prevoda ne bi posebej govorili, ker je ta znan kot mojstrovina, kot vsi Sovretovi prevodi iz klasičnih literatur.
O Kralju Ojdipu v novi izdaji zapišemo res lahko vso pohvalo, saj bo knjižica tako po svoji bogati vsebini kot okusni opremi dragocen prispevek antični literaturi v slovenskem prevodu.
Dr. Milan Šenoa devetdesetletnik
Geograf in redni univerzitetni profesor v Zagrebu dr. Milan Senoa slavi 90-letnico. Ob tej priložnosti je prejel Red dela I. stopnje, s katerim ga je predsednik FLRJ odlikoval za zasluge na znanstvenem, prosvetnem in kulturnem področju.
Piccolo Teatro
žanje velik uspeh
na gostovanju v ZDA
Paolo Grassi in Giorgio Strehler, ravnatelj ter režiser pri milanskem Piccolo Teatro, sta se vrnila iz ZDA, kamor sta šla s skupino, ki igra v Ameriki Goldonijevega «Slugo dveh gospodov«. Po velikem uspehu v newyorškem City Center bo skupina gostovala še v Washingtonu, Bostonu, Chicagu nato pa še ob Pacifiku.
 ..........................................................................................................mir—t................................................................................
francoski pisatelj o italijanskem
Jutfu
o—
(Roger Vailland, Precep. Cankarjeva založba. Ljubljana)
Roger Vailland, napredni sodobni francoski pisatelj, je slovenskim bralcem neznan. V svetu pa je zaslovel, ko je leta 1957 dobil nagrado Akademije Goncourt v Parizu za roman, ki smo ga zdaj v izdaji Cankarjeve založbe dobili tudi v slovenskem prevodu. Gre za roman Le loi (Zakon), ki je v slovenski izdaji dobil naslov Precep, po igri, ki jo pisatelj opisuje v svojem delu.Precep je igra s kartami, v kateri ima zmagovalec pravico držati tako-rekoč v precepu svoje igralce in na njih račun izreči vsako šalo in vsako tudi
najbolj grobo zafrkavanje, soigralci pa morajo pri tem potrpeti in počakati, da tudi sami pridejo na vrsto, če jim bo igra to naklonila. Vendar pa je popis te igre tudi simboličen, kajti tudi v življenju se dogajajo podobne stvari, da ima eden druge v precepu. In prav za to v romanu Rogera Vail-landa tudi gre.
O pisatelju izvemo iz spremne besede, da je bil pred vojno časnikar, da je sodeloval v odporniškem gibanju in da se je šele po vojni docela posvetil literaturi. Zvemo tudi, da je napisal vrsto romanov, od
katerih je roman Precep najbolj uspel.
Dogajanje romana Precep je pisatelj prenesel v Južno Italijo v majhno mestece ob jadranski obali, kjer se v teku treh dni odvije pred bralcem celotna zgodba. Pisatelj nam predstavi vrsto likov iz provincialnega mesteca: tu so sodnik, policijski komisar, bogati posestnik Don Cesare, zlasti pa slepar in lahkoživec Mat-teo Brigante, ki ima v rokah niti celotnega dogajanja. Potem nam pisatelj predstavi še vrsto žensk, med katerimi je osrednja osebnost prebrisana lahko-
živka Marietta, ki je edina kos sleparskemu Brigante-ju. Seveda stoji tem likom ob strani ie vrsta drugih oseb, ki jih je pisatelj vešče karakteriziral in prepletel njih usode. Med nastopajočimi osebami sproži konflikt skrivnostno izginot-nje pol milijona lir, ki jih neznanec ukrade švicarskemu turistu. Nato pa se pred očmi bralca razvije celotna zgodba, ki se po številnih prepletih konča s smrtjo Dona Cesara in s popolnim uspehom lopova Bri-ganteja in lahkoživke Ma-riette.
Sleherni lik romana je
dognan in psihološko preštudiran, dogajanje je vseskozi napeto in zanimivo, čeprav morda le malce razvlečeno. Tako je pisatelju uspelo združiti psihološki roman z napeto pripovedjo. Vsekakor je roman Precep zrelo umetniško delo, ki bo mnogo povedalo slovenskemu bralcu, obenem pa mu bo nudilo zanimivo branje. Zato je prav, da smo spoznali naprednega sodobnega francoskega pisatelja, obenem pa kos življenja južne Italije. Nagrada francoske akademije Goncourt je bila pravilen kažipot.
marca
Prispevek za «Mladinski natečaj'»
Razočaranje
Odprl je okno, ker je bil v sobi težak zrak. Nato je pohitel, da je ugasil plamen pod kavo, ki je bila že dovolj vroča. Zunaj je tmočno pihalo in v sobo je prihajal mrzel zrak. Bojana je streslo in zaprl je okno. Sedel je za mizo in pil toplo kavo. Danes je bil ves nenavaden. Niti sam ni vedel, zakaj mu je ta nenavadni občutek ležal na srcu. Spominjal se je nje in to ga je tako razburilo, da se je sam temu čudil. Zgodilo se je včeraj.
Včeraj pa so bili daljni časi, ki so se izpremenili v medle sanje. Ostal je pri prazni skodelici ves težak. Saj končno ni tako daleč tisti čas, toda zakaj se tako malo spominja? Takrat je gledal na svet z drugačnimi očmi, drugače je dojemal vse, kar ga je obdajalo. O njej se je spominjal samo, kako je prihajala k njemu s tesno obleko, ulito na polno telo, kako je hodila vsa vzravnana in obilna. Potem je šla mimo njega in ga ni pogledala. On je gledal za njo, kako je migala in puščala dolgo seti-cc po asfaltirani cesti. Najbolj živo pa se je spominjal, kako se je smehljal sam zase. Saj je bil že prej včasih čudak...
Pribit na stolu ni nič več premišljeval. Zbudilo ga je tiktakanje ure. Sonce je leno svetilo v majhno kuhinjo in burja je tresla šipe. Vzel je plašč in odšel. Ob petih ga je čakal Just, bilo pa je še zgodaj. •
Po stopnicah je hodil nenavadno počasi. Močna pa ga je zeblo. Da, si je priznal, v teh mesecih je dosti delal. Mnogo se je učil in precej napisal. Ko je prišel na ulico, ga je zadel sunek burje. Še bolj se je stisnil skupaj in pospešil korak. Da, odkar je n\ videl, je čutil v sebi divjo silo, ki ga je preganjala k delu. Skoro blazno se je včasih spravil na delo in ko je odnehal mu je bilo vedno žal, da mora odnehati. Začudil pa se je, da se je komaj sedaj zavedel tega. V vseh teh mesecih je samo delal in se ni zavedal, koliko dela in kaj dela. Sedaj je bil vesel in obenem sam nase ponosen, da je toliko napisal. Prav je, je premišljeval, da ljudje vedo, kaj je poštenost, pravičnost, dobrota, kaj pa zaslužijo nepošteni in hinavski ljudje. Gledal je
okrog po samotnih ulicah in ni bilo mu prijetno, čuden občutek ga je tiščal, ko je bil tako sam sredi ulice. Vendar si ni želel družbe. Zoprno mu je bilo celo, ko je pomislil, da ga Just čaka v baru v družbi prijateljev. Kmalu je dospel do bara in je vstopil. Just mu je prišel naproti.
«Kako je?>
«Dobro! In s tabo?* «Buah!* Just je odprl vrata, da bi odšla. V tem pa je Bojan opazil, da se dva v baru tepeta. Cela
Pričeli smo z objavljanjem prispevkov za »Nagradni mladinski natečaju, katerega je razpisal »Primorski dnevnik« v sodelovanju z «Urustvom slovenskih srednješolcev«. Ob zaključku meseca bo najboljše objavljena delo nagrajeno z 2.500 lirami, ob zaključku natečaja pa bo najboljše delo še posebej nagrajeno. Vsa objavljena dela bodo redno honorirana.
gruča je bila okrog njiju,
zatcn&u ni prej opazil.-Prvi je btt suh irir dolg, nekam
ciganski, drugi pa čokat in je gledal izpod čela/Bojan je ustavil Justa.
«Kaj oni dolgin ni tvoj prijatelj?* Očitno je bilo, da so vsi preti dolginu, ker so ga ^zasmehovali in ga psovali.
«Da!*
«Pomagaj mu!*
Just se •je nasmehnil: iProti vsem?* Onadva sta za trenutek prenehala. Srepo sta gledala drug drugega, kot da bi hotela videti, kdo je pogumnejši. Nekdo je udaril dolgina od zadaj. Ta je zakričal in se ozrl okrog. Sedaj je bil videti zares ogromen. Nobeden se ga ni upal udariti, pri vseh je vzbujal čudno spoštovanje. Suh in visok z razku-štranimi lasmi se je zdel kot legendarni pustolovec minulih časov. Tedaj mu je nekdo vrgel kozarec, ki ga je zadel v glavo. Drugi ga je udaril s pestjo, tretji ga je brcnil v trebuh. Bojan je videl, kako je dvignil suhe ude in utonil v gneči. Ko je potem videl, kako je ležal na tleh, mu ni vzbujal več tistega spoštovanja.
«Barabe!* Je pravil Bojan
dila po samotni ulici. «Ba-rabe!*
«Saj sami niso nič krivi, kako jih moreš obsojati?* Tedaj se je Bojan spomnil, kar mu je Just večkrat pravil, če bi bilo res? Vedno so se mu tiste besede zdele budalosti, danes pa je razumel, da utegnejo biti resne. Če zares ne bi bili sami krivi, da so taki? če bi ravnali tako samo zato, ker so žrtve nesreče? Sam je bil drugače vzgojen si je priznal. Kaj vedo oni o pravici? če bi vedeli toliko kot on in če bi živeli v njegovem okolju, bi gotovo tako ne ravnali.
Da, brez števila dejstev je bilo, ki so vplivala nanje. Sedaj pa so taki. In pravica, se je vprašal, kje je pravica? Univerzalna; večna pravica se je razblinila, namesto nje pa je nastopila druga dimenzija, ki jo Bojan do tedaj ni še nikoli opazil. Morala je dobila za tiste drugačen obseg. Zanje je bilo dovoljeno, kar zanj ni bilo. Morda je res, da je skoraj nemogoče katerega koli človeka obsoditi, ker s tem bi obsodili vsa dejstva, preko katerih je šel. Obsodili bi tudi vsa bitja, ki so vplivala nanj, človek se mu je na mah zazdel čisto majhen in brez moči, lutka v krempljih slučaja. Če je človek tak, se pravi, da je' težko ali celo nemogoče, da bi bil drugačen; je izraz dobe in okolja, v katerem živi in ga ne moremo obsoditi, če ni v skladu s kakšnim drugim okoljem.
Zakaj potem življenjski boj? Kje je potem smoter? Zastonj je življenjski boj in ničev smoter človeške družbe.
Bojan se je vračal domov z dolgimi koraki. Obrnil se je proti morju. Ogromna krogla je ležala na obzorju in daleč okrog je bilo vse rdeče. Zdelo se mu je, da vidi plam.en, kako šviga proti nebu in se mu približuje. Neskončni ogenj poslednjega dne, ki bo vse uničil in odrešil. Plamen, ki bo večji kot nebesni svod in bolj prijeten kot nežna devica, plamen, za katerim bo legla mračna in brezmejna noč, ker raje brezmejnost in mračnost teme, kot boj brez upa na zmago in življenje brez pravice in dostojanstva.
ŠTEFANOV
Prve mladinske brigade že na delu
pri gradnji ceste «Bratstva in enotnosti*
VLAsar/HC/
S
[Ozdbuca
O A Dl; IH HAM
NIŠ«A M*JA
VLAPICIN
LESKOVAC
a Me \nwa
i*f I
% pcait *
t
VRANJE
duplu ANt
pavipovM
Velika magistrala «Bratstva in enotnosti» je del mednarodne ceste, ki pelje od Celovca preko Ljubljane, Zagreba in Beograda v Romunijo - Njen drugi krak od Beograda do Djevdjelije je sestavni del evropske magistrale London - Dunaj ■ Budimpešta - Beograd- Ankara - Soudeležba tržaške mladine pri tej akciji
Začenia se pomlad za vse jugoslovanske Drigadir-je. že v ponedeljek so odpotovale iz Slovenije na avtomobilsko cesto »Brat-stva in enotnosti* tri mladinske delovne brigade, in sicer II. gorenjska «Stane-ta žagarja* I. mariborska. »Alfonza šarha* in I. celjska «Mladi traktorist*, ki štejejo skupno 313 mladincev iz vrst delavske in kmečke mladine. Na gradbišču bodo ostale dva meseca.
nmavsKi Ljuuge.	Justu^	kosta	£3H|j2|	ho-
  ..............................   H.........-..........................    ......h................................      ................n...................  ...mm...«......-..........
V kratkem pri nas
ansambel
Nastopil bo prihodnjo soboto v Trstu, v nedeljo pa v Gorici
Folklorni ansambel «Tine Rožanc* iz Ljubljane je amaterska folklorna skupina slovenskih železničarjev in je skupno z akademsko folklorno skupino nFrance Marolt» najstarejša v Sloveniji. Med njenimi ustanovitelji je bil tudi pokojni France Marolt. Večje uspehe je skupina pričela žeti šele pred nekaj leti, ko je
odločno pomladila svoje vrste in pristopila k sistema-
tičrtetmu delu pri proučevanju■ slovenske folklore pod vodstvom svojega sedanjega koreografa ing. Bruna Ravnikarja.
Vrste ansambla sestavlja danes resnično v glavnem mladina, saj znaša povprečna starost njenih plesalcev okrog 20 let. Napačno pa bi
bilo misliti, da se to odraža v slabši kvaliteti! Nasprotno, na raznih nastopih so plesalci pokazali tako rutino, da jim jo lahko zavida marsikateri starejši plesalec. Nastopov skupina nima ravno malo. Ni nastopala samo za graditelje avto ceste Bratstva in Edin-stva ter ob tej priliki prejela diplomo najbolj po-
s -m
'j/k’?
rdr - 'J
t
gosto nastopajoče skupine; mnogo nastopov je imela ob različnih proslavah, z uspehom pa je gostovala tudi izven meja svoje ožje domovine. Pravo vrednost pa predstavlja šele celovečerni nastop narodnih plesov, pesmi in glasbe, s katerim se bo ta ansambel predstavil tudi v Trstu in Gorici. Ta spored se žal bolj redko izvaja, a navduši vedno še tako zahtevno občinstvo.
V letošnjem letu zaključuje folklorni ansambel študij slovenskih plesov in se že pripravlja za študij o-stale jugoslovanske folklore. Zato bo tudi njegov spored obsegal najbolj znar ne slovenske plese iz Bele krajine, Koroške, Gorenjske in Prekmurja.
Medtem ko zasledimo v bolj umerjenih koroških in belokranjskih plesih arhaične elemente, ki izvirajo iz najstarejših slovenskih svatbenih običajev, pa so znani gorenjski piesi po svoji značilni šegavosti in vedno znova ogrevajo občinstvo. Pri jetne so tudi vmesne hudomušne recitacije.
Prekmurski plesi kažejo tako v glasbi, kakor v plesu, vpliv sosednjih Hrvatov in celo Madžarov, a jih morama kljub temu še vedno šteti med pristne slovenske plese.
V drugem delu sporeda nam skupina predvaja še nekaj zanimivih plesov iz hrvaškega Zagorja in Posavine. Ti izredno dinamični plesi predstavljajo pravzaprav višek sporeda. V tem delu bomo lahko videli kot zanimivost še ples makedonskih konjarjev — šopsko or o ,kt nam nazorno kaže ogromno razliko med slovensko in daljno makedonsko folkloro.
Omembe vreden je tudi trud skupine, da bi posredovala občinstvu čim bolj originalno folkloro. Temu je prilagojena tudi glasbe na spremljava, ki se opaz no spreminja s krajem, iz katerega so izvajani plesi
Omenili smo seveda samo slovenske mladinske brigade. Podobne brigade so se v preteklih dneh zbrale nič manj kot v o-semintridesetih krajih Jugoslavije. V torek je bila v Djevdjeliji slovesna o-tvoritev del z velikim mitingom, brigadirsko razstavo, svečano akademijo in tovariškim večerom. Že naslednjega dne je več kot 4.500 mladincev zavihtelo krampe in začelo se je delo za novih 100 km avtomobilske magistrale, ki bo šla od Malošišta do Vlad-ničkog Hana in od Udova do Djevdjelije.
Toliko o prvih brigadah Po vseh okrajih pa se že živahno pripravljajo tudi za drugo izmeno. 1. aprila bo odšlo iz Slovenije pet kmečkodelavskih brigad ter še republiška brigada TVD Partizan, ki bo nastopila 25. maja na osrednji proslavi dneva mladosti v Beogradu.
104 kilometre avtomobil ske ceste bo letos gradilo skupno 453 mladinskih bri gad s 54.240 brigadirji iz vseh jugoslovanskih repu blik. Od tega bo dala Slovenija 46 brigad, in sicer 27 kmečkodelavskih, 14 srednješolskih in pet štu dentovskih brigad. Največ mladine bo na delu zbrane
L»a si bomo znali ustvariti točnejšo sliko, v katere kraje odhajajo brigade, smo objavili načrt trase v Srbiji, na katerem so s številkami označena tudi mladinska naselja. Od Niša vroti Vranju se vrste mladinska naselja v naslednjem redu:	naselje v Malošištu «Zlatko Šnajder«, v Klisuri «Moša
}’ijade», v Pukovcu «Ivo-Lola Ribar«, v Lipovici »Dragoljub Milovanovič«, v Brejanovcu «.loža Vlahovič«, v Zalužju «Ivan Milutinovič«, v Leskovcu «Rade Končar«, v Bunibrodu »Boris Kidrič«, v Belem bregu «Djuro Djakovič«, v Oraovici »Janko Mišič«, v Falojcih »Marija Bursač«, v Bričevju »Pero Popo-
julija, ko bo na srbskem in makedonskem odseku trase delalo več kot 16.000 mladincev in mladink.
V Srbiji bodo omenjene brigade dokončale cestišče od Malošišta do Bočeve Mahale, ki meri 52 kilometrov, dela na ostalih 22 kilometrih bodo v celoti zaključena šele prihodnje leto. Gre namreč za dela v Grdelički soteski, ki je brez dvoma najtežavnejši odsek na novi avtomobilski cesti in to zaradi neugodnega geološkega sestava terena ter številnih hudournikov. Na srbskem odseku trase bodo brigadirji s pomočjo strojev izkopali in prepeljali milijon 600.000 prostor-ninskih metrov zemlje. Vsak kilometer ceste skozi Grdeličko sotesko bo zahteval izkop 60.000 prostor-ninskih metrov zemlje in kamenja. To je štirikrat več, kot je znašal na primer povprečen izkop na enem kilometru ceste od Paračina do Niša. V tej soteski bodo brigadirji zgradili dva večja predora, dolga po 300 metrov in še en manjši predor, dolg približno 50 metrov. Na srbskem odseku bo treba razen tega zgraditi še devet mostov in vrsto manjših objektov.
30 kilometrov trase, ki je na makedonski strani bo glede gradnje mnogo manj zahtevna, saj bo šla po mirni dolini Vardarja in sicer od kraja Udova do grške meje. Tu bo treba izkopati približno 300.000 pro-stominskih metrov zemlje, zgraditi dva mosta, dolga nekaj več kot 250 metrov ter še nekaj manjših mostov.
Velika magistrala »Bratstva in enotnosti*, h kateri spada omenjeni odsek avtomobilske ceste do Djevdjelije, je del znane med-
Rojeni od 20.2. do 20.3.
Rojeni v znaku Rib se precej razlikujejo od drugih in včasih jim pravijo, da so »nori* ali čudaki. To pa zaradi tega, ker nimajo strogo določene osebnosti. O njih lahko rečemo, da imajo več različnih osebnosti. Zdijo se nam zapleteni, ker jih ne moremo spoznati do dna, ker se v različnih prilikah pokaže njihova različna osebnost. Nekateri jim pravijo, da so nestalni kot marčno vreme. To je verjetno posledica njihove občutljivosti, oziroma sprejemljivosti. Osebe, ki so rojene v tem znaku, so kot radijski sprejemniki. Taki so, kot bi imeli zelo občutljive antene in sprejemnik na vse valovne dolžine. Vse sprejemajo in na vse reagirajo, pozitivno ali negativno, kakor so pač razpoloženi. Zaradi tega ni lahko uganiti, kako bodo reagirali na ta ali oni dogodek, na pohvalo ali kritiko. Možna so vsa presenečenja. To naj si zapomnijo zakonci, če je eden ali drugi rojen v tem znaku, da ne bo nepotrebnih prepirov ali nesporazumov, ker so »Ribarji* pošteni, dobrosrčni, družabni in niso nikoli egosti, kljub svojemu »neumnemu* značaju.
Prizanesljivi in večkrat potrpežljivi radi napravijo usluge. Znajo prepričati, toda ne z logiko svojih argumentov, ampak s svojo notranjo silo. Premagovati morajo svojo negotovost in neodločnost ter težnjo po izogibanju ovir in površnosti. Preti jim nevarnost, da se ne poglobijo v jedro stvari in da se predajo utvaram.
Ker so inteligentni, lahko dosežejo velike uspehe, toda s krepko voljo. So pridni delavci, toda tudi pri svojem delu niso stalni. Rojeni v tem znaku lahko napravijo lepe stvari, če niso podvrženi strogi disciplini.
ženske, ki so rojene v znaku Rib, so še bolj privlačne zaradi značilnosti rojenih v tem znaku, o katerih se nikoli ne more predvidevati, kako bodo reagirale, ali kaj bodo počele. Odlične žene, popolnoma vdane svojemu možu, se žrtvujejo za družino. Rade so elegantne, a ne sledijo predpisom mode, ampak svojemu okusu. Tudi moški so v zakonu zvesti in zelo navezani na ženo in otroke. Radi imajo dobro hrano.
Rojeni v znaku rib se dobro razumejo z rojenimi v znaku Raka, škorpijona in Vodnarja, ne razumejo pa se z Dvojčki in Levom.
V tem znaku so se rodili: A. Schopenhauer, V Hugo, Michelangelo Buonarroti, Beniamino Gigli, Einstein, Bach, Anna Mapnani, Walter Chiari itd.
vič-Aga«, v Džepu »Josip Debeljak«, v Manojli »Kristijan Karpoš«, v ^ činom Hanu «Paja Marjanovič«. V Makedoniji so naslednja naselj®-Josifovu «Djuro	Salaj«, v Anskoj reci »Franc Rozman - Stane«,	v ?n,°	®
»Josip Kolumbo«, v Staroj Smokvici	«Budo Tomovič«, v Negoriskoj
«Krača Oreški«,	v Djevdjeliji «Vera	Ciriviri«. — Naselja bodo	do pr>	®
brigad urejena,	preskrbljena z vodo	in električno razsvetljavo.	Glavni
se je zelo potrudil glede spalnic in prostorov za družabno življenje.
narodne ceste, ki je na zemljevidu cest označena z E — 5 in E — 94. E — 94 pelje od Celovca preko Ljubljane v Zagreb in Beograd do Bele Crkve in dalje v Romunijo. Njen drugi krak od Beograda do Djevdjelije je sestavni del evropske magistrale London — Dunaj — Budimpešta — Beograd — Djev-djelija — Ankara in je o-značena z E — 5.
Tujec, ki go potoval z avtomobilom skozi Jugoslavijo iz Italije ali Avstrije bo prispel v Beograd po gladki modemi cesti, če se bo napotil proti Grčiji ali Bolgariji, ga bo dve sto kilometrov — in sicer do Niša — spremljala lepa cesta. Do leta 1963 bo ista avtomobilska cesta že povezala Sežano z Djevdje-lijo, zadnjim jugoslovanskim naseljem pred grško mejo.
Ta cesta bo izredno pomembna za jugoslovansko gospodarstvo. Samo na relaciji Beograd — Djevdje-lija bo avto cesta glavna prometna žila za približno 430 jugoslovanskih tovarn, rudnikov, elektrarn itd. Izračunali so, da bo šlo že prvo leto, ko bo cesta dograjena, po tej poti 50.000 tujcev z avtomobili. Letno bo prihajalo v Jugoslavijo po 500.000 turistov z motornimi vozili, k čemur bo prispevala v veliki meri tudi moderna jadranska magistrala.
Jugoslovanska mladina
se je lotevala vsa povojna leta gradnje največjih industrijskih in prometnih objektov. Dala je močan pečat volje in Dorbenosti jugoslovanske mladine v borbi za boljše in srečnejše življenje. Nova avtomobilska magistrala bo predstavljala višek ustvarjalne moči mladih jugoslovanskih generacij. Zato ni nič čudnega, če posveča jugoslo-
vansko časopisje teto ^ godku veliko PažnJaih it
piše o jugoslovanski
lovnih brigadah tud* vilno tuje časopisje-Naše bralce bo btet ma zanimalo, da se vjja tržaška mladina Prl?h0i < v počitnicah na ° delovne brigade, da1L,ait že na ta način jugo® ski mladini vso svoj® darnost in pomoč.
GRAFOLOG ODGOVARJA
V. HADŽIČ: — Osebno ležite dobrem psihičnem razpoloženju, da morete postavljene cilje. Kljub temu se morate varovati
Ste
za napredkoin^.j
iti®?
hičnega napora, ki bi imel za osnovo izrazito eS.°‘sp0J-cilj in neučakanost pri razvoju dogodkov. Svojo P vzetnost usmerite predvsem k osebnemu izP°P° vali, nju. Pazite, da tudi pri varčevanju ne bi pretir ker bi vas smatrali za skopuha.
jjtru'
LJUBLJANA: — Od časa do časa se čutite ^ jeni, kar je posledica organske motnje v vašem t® a pa čeprav ste verjetno prepričani, da ste poP° $ zdravi. Ste pozitivnega značaja, kateri sloni pre ,c(r na vztrajnosti, dobrosrčnosti, čutu dolžnosti, P^jju ljubnosti in smislu za družinsko življenje. V 0' nastopate skromno, kar vam ne prinese vedno
. _i bi'
nedavnim vaš karakter
EVA: — Pred
m
- ........................— —v  ... (msi*1
povsem pozitiven. Končno pa se vam je posrečim
isreciio - j korakate P
samo sebe» in od takrat naprej pogumno kora«*--poti, katero ste si izbrali po daljšem kolebanju -n0 katero smatrate, da je pozitivna. Imate ostro in k .sS> mišljenje, vendar pazite, da vam ne bi misli 0 do časa nekontrolirano brzele naprej.
OP
VELJAVEN OD 7. DO 13. MARCA
Oven (od 21. 3.
do 20. 4.) Možnost spora z drago osebo. Verjetno boste morali tudi spremeniti svoje načrte. Le-r_ priložnost za uspešen zaključek vaše pobude pobude poslovnega značaja. Koristen sestanek.
Bik (od 21. 4. do 20. 5.) Nenadoma se bodo izboljša-| le razmere v srč-' nih zadevah in boste dobili prijeten predlog. V poslovnem delu ne boste mogli biti vsemu kos. Zaupajte v svoje sile. Pismo in novice.
Dvojčka (od 21. 3. do 22. 6.) Bodite bolj prijazni z osebo, ki vas zanima, ker vam ne bo žal. Prijetno in obetajoče vabilo. V poslovnem delu vam bo zelo pomagala vaša	intuicija. Lepe prilož-
nosti.
Rak (od 23. 6. do
22. 7.) Preveč boste raztreseni in boste verjetno pozabili na važne obveznosti. Glede poslovnih zadev boste optimisti. Dosegli	boste	prav lep uspeh.
Lahko pričakujete zanimive vesti.
Lev (od 23. 7. do
22.	8.) V srčnih
zadevah je vsa sreča na vaši strani; izkoristiti morate vse priložnosti. Zanimiva	srečanja.	V poklicnem
delu lepo zadoščenje in u-speh,	ki	ga	boste dosegli
zaradi svoje sposobnosti.
Devica (od 23. 8. do	22. 9.) Zani-
miva srečanja, ki se	bodo nepred-
videno razvila in od katerih boste lahko imeli veliko korist. Zaradi izrednih dogodkov in priložnosti boste lahko nekaj zaslužili. Pismo.
Tehtnica (od 23. 9	do 23. 10.) V
prijetnem vzdušju boste lahko u-redili neko sentimentalno zadevo. Dobili boste pismo, ki vam bo zelo všeč. Koristne spremembe v poklicnem delu. Tudi druge zadeve se bodo uredile.
Škorpijon (od 24. 10. do 22. 11.) Zaradi vašega nemirnega značaja vaše prevelike občutljivosti vam
  preti nevarnost,
 se bodo poslabšali odnosi z drago osebo. V poklicnem delu boste naleteli na ovire in nasprotovanja.
Strelec <°d jj.) 11. do „o-
Srčne tez»ve do kmalu je le, ker v**«,,.
sreča
Videli boste osebo, ki vam je P^ju
Tudi v poslovnem
vam zvezde še naki u
,ne
ieh-
&
in boste dosegli uS*3t:j ?1 Kozorog (0, jW' 12. do 20. * ’ f pelo °zrM, V»' drago osebA p» te času spel se bo vse f,-uredilo m y p1-harmonija-zadevah ne Liit* ivetau, dobro Pre.„ Večjo skrb prijatelj •	|
Vodnar (J^ gK do 19. 2\’niyl čajne Prl . dcef
zabav?, ipe
vladala
slovnih
tvegati;
pa precej časni dnev ■ vi ne srnenjti *?) več tvegati v poslov nBllj devah. Upištevajte rjjair
in
ljev
t
nasvete svojih P Sporočilo.
Ribi (o<*
\e?
 ............. 2®.j
do’J2t) ‘ 3-’
na pre»eNg < bodo zbri- v-1®, min na	e»K
nosti in 8vn«lJ ure. V P*}°M delu se bodo razme1, t šale proti koncu te“ reesničili boste sV?J in nekoliko
si e
zasluz'"
URE
NA DEBELO
ZLAT N
MAGNAGHI
Ul. S. Lezzaro 8 • TRSI - Tel. 35733/36308
tekoči račun 51
SOMIKRON£^^ž^TECHNOSb5oSz£žScDOXA'
e "m k
— 5 —
6. marca 1960
vm
i
Dopis s spodnjega tržaškega Krasa
m kmečkih zborih naj se pretresejo ggpereča vprašanja, ki tarejo kmete
enotnim nastopom vseh kmetovalcev bi imeli večje možnosti za uveljavitev naših zahtev
Janini s ,se Pred ne-kmetje in tah ondotni
?aW2acii n?-r^dstavniki °r-
v <Kmeču malih kme-^lih pn^f ,feze> Zveze
]8h zadmae nit°V’ Kmetij' i al1 o svnffu razprav-imiko naJ Perečih zade-
Jlm je Bovp,acUn tistih> ki to gosnL er->ena skrb nad
1° SS0 Pano§°- Je
kot taksen nen aParat in n-aI°g teiim t more svojih
<58"^ in jih pra'
jejo S že leta nakazu-^leme ii5 sv°je pereče ®°sledice znn°P0!sa,rjaj0 na
la .Sospod^emarjanja te'
ct»o čuti 3’ ki se ze St°.ni Tu Toda vse za-d^avni nviH?.. tam kakšen
>	za	to'	ali
sl0t umetna Je’ kakšen
i«j VečerSbSl gn°jila- ne-8 s tem * kmet- tečajev
d?° P°moč k? nastel1 EKoro kmetu lJ?. °hlasti nu-Ppdje Sam- ®°dimo, da gojeni S dobro vedo, da revoluci0nara P°moč v tej ni hobi tudi na
področju kmetijstva manj kot Blažev žegen.
Kmetje iz Miljskih hribov so torej storili prav, če so se sestali in javno obravnavali zadeve, ki jih vedno bolj tarejo in jih obremenjujejo. Njih zadeve pa so skupne kmetom vsega tržaškega področja, le da poleg tega obstajajo še vprašanja, ki se tičejo določene občine ali vasi. Kot posameznik jih ne more nihče rešiti niti jih večkrat pravilno razumeti. Tukaj ima besedo takšna ali drugačna skupnost, njena javna beseda, njen nastop in organiziran ukrep.
Spričo tega so takšni zbori, kot je bil miljski, dobro sredstvo v borbi za zaščito kmečkih interesov. Na njih se načnejo in pravilno obravnavajo razna vprašanja, o katerih nismo vsi kmetje dovolj poučeni ali pa smo poučeni narobe. Kratko povedano: Brez skupnega obravnavanja vseh visečih
problemov in enotnega na- je po prizadevanju domačina, Stopa do oblasti bomo osta- učitelja Šušteršiča, to storil
SALEŽ
Sl V
.asam° s tpJ).l]'es^edku se o- mora večkrat priti v vas po-sv19' nas je . vestml- Za- ■ sebno vozilo. Zaradi tega bi ir* ki „ Vederni kmetiJ- hila zelo potrebna posebna
tn-c^a pl ie Predavatelj ns ,tedni ,S,11r.!n?.^stih dneh ki^	0	kma?-JU^P-	tovoril
Posteč0 P« ')Skih Zad6Vah’
, has najbolj v Jede--• dr
e a.Vnaval i,
(krtna°peHelstYu’ živ*
s,..' Obro,— " dr.) in vinar
m vinar-ev. p„:	ajah	Po	nekaj
P^nnas.se uk var j a-Povrtninami in ne-
v«a»;‘ieme)VRaCami (Sablje’ 2lI«o -Razen češenj iz-
_ precej
v stročju (ene-
v sezoni tudi
&SŠ'‘
17>t,
^^0 v,	—	W*
rifižolarŽvŠkA-H?
dad 35 .Ugega
'^5 v« dan)' in
eC bucic. Tedaj
predavanja za te kulture, ki bi bila dobrodošla ženam, ki se za to najbolj zanimajo. Ve černi tečaj je redno obiska valo 50 slušateljev, skoro izključno mladih (tudi neodrasla mladina), saj je starih gospodarjev pri nas malo.
Kmetijsko nadzorništvo nam je (kot drugim vasem) dalo po nekaj Tomaževe žlindre (v razmerju površine posestva). Skušnje iz
11 tam, kjer smo, oziroma bo vsak posameznik celo z najboljšim gospodarjenjem polzil navzdol in o-stal zadnji med zadnjimi.
A če je kmet že nekoč spoznal moč enotne akcije, je to danes zanj toliko laže, ker je bolj razgledan, politično zrel in ima več izkustev iz skupnega dela. Tudi spodnji tržaški Kras ima polno svojih zadev, ki jih njegov kmet vedno bolj živo občuti. Zakaj naj bi se tudi ti kmetje ne sestali na večjem zboru in prerešetali vsaj najvažnejša vprašanja? Tudi oni naj povabijo na svoj zbor predstavnike naprednih kmetijskih organizacij in svoje župane, da slišijo, kaj kmete tare, kje in kako so zapostavljeni, kje in kako naj jim občine pomagajo. Seveda ne pričakuje od občine nikdo materialno pomoč, ker ni to njena naloga niti nima za to sredstev. Pač pa se morejo in morajo občine enotno in stalno zavzemati za rešitev perečih kmetijsko-gospodarskih pro-biemov z intervencijo pri najvišjem državnem organu— pri vladnem generalnem komisarju.
Na takem zboru bi se kmetje mogli porazgovoriti tudi na pr. o razstavi domačih vin. Kot je ta bila v Dolini in Miljah, tako naj bi bila tudi za tukajšnja vina, ki se morejo po svoji kakovosti kosati z najboljšim vinom.
PREČNIK
Poročali smo že, da smo le-prejšnjih j tos imeli večerni kmetijski let so tudi pri	nas	(žal	pre- j	tečaj,	kjer smp	med drugim
redke) pokazale,	da	je to	gno.'slišali	tudi o veliki vlogi u-
jilo za naše senožeti najbolj metnih gnojil v kmetovanju, učinkovito in priporočljivo, Bilo pa je premalo časa, da ker razen fosforne kisline vse- bj nam bil predavatelj mogel buje tudi apno. Se pa počasi bolj izčrpno o njih govoriti topi in ga zato	trosimo	pred	in bi	mi mogli	to vprašanje	tijskih	strojev,	umetnih	gno-
ali med zimo.	bolje	zapopasti.	Zaradi tega	jil,	razkuževalnih	sredstev	in
predzadnji petek tov. Janko Furlan, ki ga kmetijstvo veseli in se zanima za njegov napredek. Najprej je govoril o domačih gnojilih in nazorno prikazai kaj ta vsebujejo, kaj našemu hlevskemu gnoju najčešče primanjkuje, kakšne posledice ima to in se končno dotaknil tudi vprašanja umetnih gnojil. Spoznali smo, da napredno gospodarstvo zahteva najprej skrb za naravni Enoj, ki je glavno gnojilo ali pridelek vseh pridelkov, do-tim je umetno gnojilo le pomožno gnojilno sredstvo. Kdor bi torej zanemarjal hlevski enoj in se istočasno posluževal umetnih gnojil, bi slabo odrezal.
ZLATA POROKA
V Barkovljah sta praznovala zlato poroko Vincenc Strnad, potomec najstarej-še barkovljanske rodbine in njegova soproga Marija Starec. Slavljenca sta si obljubila večno zvestobo dne 28. februarja 1910, in sicer v barkovljanski cerkvi, kjer sta kasneje krstila deset otrok. Od teh je še šest živih in med njimi tudi Marij, ki se je boril v
partizanskih vrstah. Iz te družine izhaja tudi Valerija, dolgoletna članica barkovljanske ga pevskega zbora.
Zavednima Barkovljano-ma, ki sta v petdesetih letih okusila vse tegobe življenja, iskreno čestitamo in jima želimo, da bi se ju zopet spomnili v našem listu, ko bosta praznovala svojo diamantno poroko.
Preteklo nedeljo v dvorani v Ul. Zonta
Redni letni občni zbor Kmetijske zadruge vTrstu
Preteklo nedeljo je bil v sejni dvorani v Ulici Zonta redni letni občni zbor Kmetijske zadruge, ki se ga je udeležilo veliko število članov.
Predsednik zadruge Alojz Markovič je podal obširno poročilo o zadružnem poslovanju v preteklem letu, ki je bilo zelo uspešno. To je prišlo najboij do izraza na gospodarskem področju, in dokaz temu je precejšen dobiček, ki ga je zadruga ustvarila, a nič manjše važnosti niso bile pobude, ki jih je zadruga pod-vzela za razvoj kmetijstva na našem področju. Med raznimi pobudami naj omenimo le kmečki tabor na Opčinah, ki je bil združen z razstavo kme-
imeu je pust zapustil «dot©»
^šiu, . ae!iaJ atel'era Posreduje. J* »oiju^netk°v tradicio-
v,>tev D tnavade' *» «•-u 1 Je starr Stne dote“- Na-
H
Os
Je mA Ze desetletja in
? C;tn' odb°r Slavil
Vt0>te „avade_ Vs*w. Bovsem dokazano.
‘šniekSk0r Pa ■
C‘V- rtasti °b,CaJ “10 k0 7 Pust
vaščane, ka-"zapušča doto., Ta-
»til - na
Ni
do
unu «cesto, ki
is' crv« m
»le ' ‘netu clnusovega o-«v0nJ ki-
^renJ « r°^anen» Pepetu
».C”"'	**■
totj0^* še nrazdeljena, M
C 6a Pust, .A k°račnic'
na trgu za-
4**y.
m
Predsednik pustn-ega odbora, ki ga obdajajo njegovi pomočniki in ((marsovci«,
čila pustovo oporoko
3:
K
*»žgejl ('ta>> razdeljena, so pusta vrgli na tla,	Mrak je že bil, ko se je pust zvijal v plamenih
«Vdova« je bila silno žalostna, tako	uničujočega ognja. Množica seje tedaj počasi razšla,
»»orali potolažiti z vrčem vina	največ v domače gostilne, kjer ločijo dobro vino
drugih pripomočkov. Na taboru je bila tudi razstava vin in razstava sadja ter zelenjave, medtem ko se je tabor zaključil z nagraditvijo razstavljavcev in s podelitvijo zlatih kolajn petim najbolj zaslužnim kmetovalcem Zadruga je organizirala tudi izlet na kmetijski velesejem v Verono, kjer so si kmetovalci ogledali najnovejše tehnične pridobitve na kmetijskem področju. Prispevala Je tudi za organizacijo tečajev in predavanj o raznih kmečkih problemih.
Predsednik nadzornega odbora Ivan Bukavec je nato občnemu zboru predložil ra-čune do 31. decembra 1959. Iz sklepnega obračuna sledi, da je zadruga imela lani 10 milijonov 186.889 lir dohodkov in 9,190.830 lir izdatkov, tako da znaša čisti dobiček 996.059 lir. Občni zbor je nato določil, da se 400.000 lir vloži v sklad za pobude splošnega značaja v korist kmetijstva, ostalih 506.059 lir pa gre v rezervni sklad.
V zvezi z določitvijo zneska za sklad v korist našega kmetijstva je občni zbor tudi odločil, da naj Kmetijska zadruga tudi letos priredi kmečki tabor na Opčinah, in sicer v dneh od 13. do 15. avgusta. Nekateri člani so tudi predlagali, da bi po možnosti štipendirali zaslužnega dijaka, ki posveča svoj študij agronomiji.
V nadaljevanju je predsednik zadruge podčrtal važnost razvoja in razširitve gospodarskih poslov, ki jih opravlja zadruga. Tu je zlasti pomembno sodelovanje s sorodnimi zadrugami v goriški in videmski pokrajini, predvsem ob skupnih nakupih in v vzajemni gospodarski pomoči. Tu je treba omeniti tudi nad vse pomembno pobudo za zgraditev tovarne močnih krmil za perutnino, prašiče in govedo. To tovarno bi zgradili s sodelovanjem SCIA iz Cortsg-gia, in sicer z namenom, da bi nudila kmetom tržaške, go-riške in videmske pokrajine zajamčeno dobra krmila po ugodnih cenah.
Med novimi pobudami zadruge je treba omeniti tudi prodajo tekočega plina «Publi-gas», za kar ima zadruga že potrebno dovoljenje. Predsednik je tudi podčrtal povečanje trgovskih stikov z jugoslovanskimi podjetji ter pobudo Kmetijske zadruge za povečanje trgovskih stikov med zadružnimi ustanovami Italije in Jugoslavije.
Občnemu zboru so prisostvovali tudi predstavniki zadružnikov goriške pokrajine. Njih zastopnik Batti je pozdravil tržaške zborovajce ter jim voščil se mnogo uspeha v bodočem delu.
Besedo je nato povzel Marij Grbec, ki je v imenu Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov pozdiavil vse navzoče in se v kratkem nagovoru dotaknil nekaterih perečih vprašanj. Tako je med drugim omenil diskriminacijo kmetijskega nadzorništva do Kmetijske zadruge, saj^ le-to ščiti predvsem Kmetijski konzorcij, ustanovo, v kateri kmetje tržaškega področja nimajo nO’
zadružnike, naj bodo enotni ter da naj se še tesneje povežejo s Kmetijsko zadrugo, ki je njihova ustanova.
Sledile so volitve novega upravnega sveta, ki pa je ostal v glavnem nespremenjen; namesto Marsiča je bil izvoljen Pietro Crevatin iz Fontanelle pri Miljah. V u-pravnem svetu pa »o funkcije tako razdeljene:	pred-
sednik zadruge je Alojz Markovič, podpredsednik — Ivan Križmančič, tajnik — Dušan Kodrič, blagajnik pa je Alojz Grilanc.
Nove razlastitve v Boljuncu in Ricmanjih
Na dolinskem županstvu so na vpogled seznami kmetov, ki imajo svoja zemljišča v katastrskih občinah Boljunec in Ricmanje in ki jim je Ustanova industrijskega pristanišča razlastila večje komplekse zemljišč. Cena, ki jo kmetom ponujajo za razlaščena zemljišča, se giblje okoli ali celo pod 200 lir za kv. m. Rok za priziv zapade 11. tega meseca in takrat bo verjetno objavljen tudi že drugi seznam kmetov, ki jim bodo razlastili zern. ljišča za gradnjo ceste št. 2 na vzhodnem področju industrijskega pristanišča ter za gradnjo glavne kolonizacije. Skupno bo prizadetih 29 kmetovalcev.
Zvedeli smo, da se Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov že zanimata za zadevo ter skušata doseči, da bi se kmetje enotno zavzeli za dosego višjih cen, kot jim jih ponuja razlastitvena ustanova za njihovo zemljo.
KRIŽANKA
S
BESEDE POMENIJO;
VODORAVNO: 1. sovjetski državnik, 7. prehoditi, prevoziti, 17. beseda, ki jo najdemo v vsaki osebni legitima ciji, 18. kazalni zaimek, 20. velika kača, 21. vrtim; mesim, 22. mesto v južni Franciji, 23. vrsta športa, 26 jutranji sviti, 27. število, 28’. slabega vremena, 29. glas, zvok, 31. lahkoatletska disciplina, 32. ploščin-ska merska enota, 33. domača žival; 34. navoženi material, 36. kratica za naslov neznanca, 37. dotok, priliv, 38. veznik, 39- država v Aziji, 41. iste barve las, 44. moško ime, 46. tlesk, mlask, 48. moško i-me, 49. z rokami se dotikati česa, 52. naslov, naziv, 53. plošča za tiskanje slik, 55. moško ime, 56. potok, ki teče skozi Blejski Vintgar, 59. o-trok, 61. znak za erbij, 63. glavno mesto Estonske, 64. o-krajšan podredni veznik, 66. duševni bolnik, 68. nekoliko odebeljen, 70. oziralni zaimek, 71. krajevni prislov, 73. velika ptica, 74. slab, star (za obleko), 75. nekdanji slovenski predlog (s, z), 76. prav tak ,isti, 78. krojaška potrebščina, 79. kavbojska vrv, 80. poln žira, 82. frnikole, 83. o-sebni zaimek, 84. potreben, neizogiben, 85. uprizorjeni, u-metno napravljeni, povzročeni, 86. država v ZDA.
NAVPIČNO: 1. ne gladke. 2. francosko moško ime, 3. u-lovljen, 4. vrsta bolezni (rdečica), 5. dva različna soglasnika, 6. s tožbo zahtevati, 8. neke barve, 9- bivši angleški ministrski predsednik, 10. šahovski izraz, 11. narečni kazalni zaimek, 2. značka tovornih avtomobilov, 13. stik, zveza, 14. del molekule, 15. zemljišče, delovalno področje, 16. posestnik, tisti, ki ima nekaj v rokah, 19. stikališče dveh zunanjih sten pri hiši, 23. snov, s katero kaj zažigamo, 24. starorimski pesnik, 25. podzemeljski hodniki, 28. slovenski dnevnik, 29-. kazalni zaimek, 30. mednarodna označba za stran neba, 33. s koso porezan, požet, 34. nato, 35. namakan, 37. židovsko moško ime, 38. ptica, ki je koristna le za okras, 40. neljub, hudoben, zli, 42. reka v Afriki, 43. drugo ime za osla, 44. otok med Anglijo in Irsko, 45. predstojnik, šef, 47. sanje, spanje, 50. dvojica, 51. miselni, 53. potepuhi, 54. angleško vse-učiliško mesto, 57. domača žival, 59. država v ZDA, 60. grški bog ljubezni, 62. velike Utežne enote, 65. gora nad Bovcem, 67. medmet, 68. znojen, 69. rebrača, navojnica, 70. iraški ministrski predsednik, 72. bog vojne pri Rimljanih, 74. pritok Savinje, 75. brezpravni podaniki, 77. posteljno pregrinjalo, 78. izvor,
79.	del drevesa,	81.	osebni	za*
imek, 82. znak	za	nikelj,	84.
predlog.
REŠITEV KRIŽANKE
IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
VODORAVNO: 1. veletok, 7. porabljanje, 17. drezam, 19. potajeni, 20. 10, 22. gladež, 24. koluti, 25. h. c., 26. eks, 2H. orisen, 30. siti, 31, tri, 32. boks, 34. eliten, 36. ni„ 37. kraj, 38. ilovo, 40. oteženi, 42.	Drina, 43. tipika, 45. Irana,	46. klokan,	47.	rtina,	48.
ujeto, 49. sonata, 51. Peter, 56. etilen, 59. obeti, 60. ko* lenat, 62. atoma, 63. mati, 64. pa, 65. Agadir, 67. iris, 68. Edi, 69. kolo, 71. okobal, 73. ari, 74. ri, 75. nalika, 77. osebek, 79. il, 80. delovati, 82. trinog, 84. onemogočeni, 85. anatomi.
NAVPIČNO: 1. Velebit, 2. Id, 3. erg, 4. telo, 5. ozare, 6 kadilo, 8. op, 9. rok, 10. Atos, 11- balini, 12. Ijuti, 13. jeti, 14. Ani, 15. Ni, 16. encijan, 18. mesiti, 21. okoli, 23. žetev, 25. hrana, 27. skopr-neti, 29. Neža, 31. trikolora, 33. svitati, 35. Nen, 37. krotiti, 39. okiti, 41. Na, 42. dleta, 44. Ana, 46. kje, 49. somerno, 50. obadi, 51. po, 52. Ela, 53. Togo, 54. enako, 55. radost, 57. emiri, 58. nasilni, 60. kalivo, 61. Tibera, 64. polog, 66. rabin, 69. kalo, 70. okač, 72. Lena, 75. nem, 76. Ate, 78. kot, 80. de, 81. in, 83. go.
SAM0T0RCA
Javna označba za našo vas ni enotna; v vasi piše Samo-torca, pri odcepu od Saleža k nam pa Samatorca. Kaj je pravilno? Slišimo in čitamo besede samokolnica, samospev, samobiten i. dr. Tudi v Sloveniji je naselje Samotorca. Pri nas pravijo eni Samotorca, drugi pa Samatorca. Nam se zdi, da je pravilno prvo.
Z delom smo v velikem zaostanku. Ko pa bomo zavihali rokave, se bo to nagio umikalo. Le če bo ta mesec vreden našega starega naziva — sušeč. Takšen po treh mesecih slabega vremena tudi pritiče.
Pri nas se je nedavno pripetil nenavaden primer, ki ga tod nismo poznali. Neznane roke so dvema gospodarjema, ki imata drug ob drugem trtni nasad, prerezala okrog 100 trti. To je seveda razburilo vso vas. Ne vemo, če je ta zločin iz maščevanja ali blaznost.
Naš napredni kmetovalec
Knez (pod kamnolomom Gor-lato) ima že nekaj časa us-mico. Toči odlično in okusno belo in črno vino, ki ga gosti zelo hvalijo. Tržačani in
TDD/ NKKAjSTBAi POSTAVI f«tD SOTfSKo. BOLJE JE, OA izMo PREVIDUI /
E J, JIM I POSKRBI , T>A I2GIUIL OKOSTNJAK. I BARAKE, KAJTI NOČEM, VABI Ml .
DELAL DRUŽBO.
UGU/
barako, je Jim
MRTVI Mci 1 ....OKOSTNJAK, KI JE 0IL VEDNO 24 _
M/zo - jcZTJT
KAJ JE, JIM 9
\
TRr Sto.hu -) jb/f	j!
•»•v v-
ozginil ti
i
‘i mm.
M*,
ičABS 7-e.i
Mounži	V	81	JO_
ČE BI BILA ENA KOST. VIDEL '
JAZ NOČEM
V iP/n irenuiku.
KAJ Ml HO
(W0AHH i)
^r
T>4 JE OKOSTNJAK 021VI. L IN SAM k
Ob IndijanCevem kriku jt priteklo njkaj mol, ki 50 zagledali v odeje zavit okostrgak,kr sta oL veter prej spravila /z barake kit fn Carson r
1OKOSTNJAK 12,
VVOAM
T)	Toko______
drugi imajo lepo cesto do bene besede. Zato je pozval j njega.
KAJ JE i—(DA l toD-
staregaV^'0^ rudarja 2/1/.f  ZZ^iVtL izba
HUDIČA 1 KAKO. /filTd. SEM 0
%
INudaljevanje sledi/
viuiiorsjcj unevmJc
— 6 —
b. marca
Temperatura včeraj
Najvišja temperatura 9 stopinj ob 16 uri naj-nižja 2.6 stopinje ob 6.30. Vlage 93 odstotkov.
Goriško-beneški dnevnik
Danes, NEDELJA, 6. “arca
Danica
Sonce vzide ob 6.35 in zatoin 17.58 Dolžina dneva 11-23. n" vzide ob 11.36 in zatone ob »■ Jutri, PONEDELJEK, 7. mar
Tomaž
Ob priliki 50. obletnice proslave žena
8. marec bodo proslavile
e žene Goriške
vse na
pr e dn<
Slovenska proslava bo danes popoldne v GoriciUDI pa bo imela vrsto proslav v Tržiču in drugih krajih pokrajine
90. obletnico Mednarodnega dneva žena bodo proslavile svečano tudi žene goriške pokrajine. Slovenske napredne Žene se bodo zbrale danes po-
nje gospodinji, ki žrtvuje vse svoje moči družini in s tem tudi uspešnemu napredku države.
Zveza italijanskih žena CU
poldne ob 16. uri v prosvet- Dl), ki vključuje v svojih vrni dvorani na Korzu Verdi 1 i stah največji del žena iz vse v Gorici. Slovenske žene so ; države in ki je že mnogo pri-mnogo pretrpele v borbi za j spevalo v borbi za enako pla-enakopravnost', za človeško j čilo ženi, za odpravo sramot-ravnanje in priznanje ženi in nih hiš, za pravičnejše pokoj-materi, saj je bilo njihovo nine in ki zahteva odločen življenje v zadnjih desetlet- poseg v zastareli šolski sijih posebno hudo, samo če stem, bo v goriški pokrajini pomislimo na dve vojni, go- J priredila vrsto proslav in pri-spodarsko krizo in predvsem reditev. Najprej se bo pridru* na raznarodovanje, ki je pri- žila sindikalnim organizaci-neslo strašen, nečloveški boj j jam in z njimi održala javna za samoohranitev mladega1 zborovanja pred največjimi naroda ob Soči. Po vojni te- J podjetji v pokrajini kot so žave niso bile dosti manjše CRDA v Tržiču, predilnici v in še danes stoje pred slo-j Ronkah in Podgori, Solvay v venskimi naprednimi ženami ; Tržiču in drugod, kjer dela in na Goriškem naloge, ki jih1 se trudi delavka. Osrednjo bo mogoče rešiti le v trdni,! proslavo, na kateri bo govo-skupni borbi. Treba je dvigni- j rila dr. Vera Vegelti iz Rima, ti glas za pravice naroda in pa bodo imele članice in sim-treba je v sodelovanju z na-j patizerke UDI 8. marca ob prednimi italijanskimi žena- I 14.30 popoldne v kinematogra-mi doseči resnično enakoprav- j tu «Nazionale» v Tržiču. V nost, ne samo na papirju, mar-! Gorici bodo proslavljale 8. ma. več povsod, kjer žena dela rec prihodnjo nedeljo 13. marin se trudi, da prispeva svoj ca, v Krminu na soboto 12. delež k razvoju človeštva. Ta- marca, v Starancanu 12. marko zahtevajo žene popolno e- ca, v Selcah 12 marca, v Ron-nakopravnost na delu, v šoli, kah pa bosta dve prireditvi v uradu, starostno pa tudi in sicer 11. marca, končno pokojnino kot prizna-1 Slovenske in italijanske na-
GORISKE ŽENE bodo letos svečano proslavile 50. OBLETNICO MEDNARODNEGA DNEVA ZENA
PROSLAVA 8. MARCA
bo v PROSVETNI DVORANI danes 6. marca ob 16. uri popoldne
Na sporedu so poleg priložnostnega govora recitacije, nastop pevskih zborov Doberdob - Vrh; gostovali pa bodo poleg članice SG iz Trsta Mire Sardočeve tudi veseli fantje Dario in Darko iz Doline! Vsi toplo vabljeni.
predne žene v goriški pokrajini se bodo tako svečano spomnile dne, ko so se pred 50. leti zbrale v Kopenhagnu ženske predstavnice iz vsega sveta, da na prvem mednarodnem forumu zahtevajo e-nakopravnost za žene vseh kontinentov!
Sporočilo županstva za kmetovalce
Goriško županstvo obvešča vse neposredne obdelovalce, da bo za 15 dni in sicer od 5. do 19. marca na razpolago pri protokolnem uradu seznam sprememb, ki so nastale v kmetskem letu 1968-59. Vsi, ki nočejo ali pa niso bili vpisani v seznam, ki predvideva brezplačno pomoč v slučaju bolezni, naj v teku 30 dni vložijo priziv na kolkovanem papirju za 100 lir in naj ga naslovijo na prefekta.
Izlet SPD v Planico
Slovensko planinsko društvo v Gorici organizira ob priliki mednarodnih smučarskih skokov, ki bodo 27. marca v Planici, avtobusni izlet. Odhod iz Gorice ob 5. uri. Ce bo dovolj udeležencev iz Sovodenj, bo avtobus šel tudi v Sovodnje. Vsi, ki bi se radi udeležili izleta, naj pohitijo z vpisovanjem. Cena vožnje za člane 800, za nečlane 900 lir.
Avtomobil so jo vžgal
Zaradi kratkega stika se je včeraj ob 12.25 vnel pred glavno pošto avtomobil Fiat 1100, last Luciana Di Taranto iz Ul. Orzoni št. 4. Gasilci, ki so kmalu nato prišli na kraj, so ogenj takoj pogasili. Škodo cenijo na 10.000 lir.
Kmečki predstavniki pri prof. Marsanu in dr. Nitriju
Zahtevali so njuno posredovanje pri reševanju važnih vprašanj
Protest proti zmanjšanju površine za pridelavo sladkorne pese - Zahtevali so pravično in hitro izplačilo odškodnine za razlaščena zemljišča v Ronkah
Tajnik Confederterre Papais, tajnik Pokrajinske zveze kmetov Mariza in poslanec Franco Raffaele so bili včeraj dopoldne najprej pri voditelju kmetijskega nadzomištva prof. Marsanu, potem pa še pri prefektu dr. Nitriju, katerima so prikazali nekatera vprašanja kmetov, ki so posebno važna za našo pokrajino.
Najprej so prikazali vprašanje pridelovanja sladkorne pese, katere površino so z vladnim dekretom znižali na področju naše pokrajine od prvotnih 700 na 450 hektarov, to je 250 ha manj kot poprej. Obenem so jima sporočili, da je tovarna sladkorja v Cervigna-nu dala pridelovalcem sladkorne pese podpisati izjavo, da bo sprejela v predelavo samo 43 odstotkov njihovega proizvoda.
Poseben poudarek je delega-
Naborniki iz Gabrij
 .......................................................................... i..........minimumi....nuni......iiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiii
Uspešna akcija kriminalne policije
Izsledili so tolpo ki je počenjala	van
cija dala vprašanjem, ki nastajajo v zvezi z gradnjo letališča v Ronkah. Zahtevali so, naj se oškodovanim kmetom takoj izplača pravična odškodnina, in sicer ob samem aktu razlastitve, prikazali pa so tudi slabe perspektive, ki se pojavljajo za kmetovalce v okolici Ronk zaradi nameravane razširitve letališča.
Glede vojaških uslug so zahtevali, naj se takoj določi in izplača odškodnina za razlaščena zemljišča, na kateri so zgradili bunkerje (v občini Krmin).
Na koncu so izrazili željo, da bi se čimprej dokončala gradnja namakalnih naprav (tudi gradnja električne centrale) na področju krminsko-gradiškega polja.
Člani delegacije so ob koncu sestanka podčrtali, da imajo ta vprašanja v socialnem in gospodarskem pogledu zelo veliko važnost v življenju prebivalstva naše pokrajine in da bi zaradi tega želeli, da bi se čimprej pravično rešila.
Tako prof. Marsano, kakor tudi dr. Nitri sta obljubila, da se bosta v okviru svojih možnosti zanje zavzela.
Razbijali so žarnice, uničevali javne nasade m kradli
V decembru in januarja je bilo izvršenih v Gorici več vandalskih dejanj, zaradi katerih je bila celo občinska u-prava prisiljena opozoriti javnost, naj občani pomagajo izslediti uničevalce javnega imetja. O zadevi je obvestila tudi kvesturo, ki je brž pričela s preiskavo in jo v razmeroma kratkem času uspešno zaključila. Izsledila je osem mladoletnikov. Največjo
■miiimiiiiiiiittliiiiitiiiMliliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiiliimiiiiiiiiiiiiiiiillilliJlltliliiiiilillilllililllimiltllimiiili
odgovornost za storjena dejanja imata 19-letni Guido Mi-
Hliiim«iuiiiilliiiiiinri-ini---------------- umnim........................
niussi iz Ulice Monte Cuco 13 v Gorici, ki je bil pred časom v časopisih zaradi kraje medeninastih kljuk, in 17-letni A. C., ki je prišel iz zavoda v Trevisu v Gorico na počitnice, pa si je privoščil v družbi svojih prijateljev celo vrsto nepoštenih dejanj, ki se jih bo verjetno spominjal ‘celo življenje. Skupino so sestavljali še 17-letni Z. S„ iz Ulice Del Pra-to, 17-letni C. A. iz Ulice del Prato, 17-letni P. N. iz Ulice
IZ TRŽAŠKEGA
Nadaljevanje razprave proti veliki tihotapski skupini
Napeto ozračje v sodni dvorani ko so padale medsebojne obtožbe
Glavni obtoženec Stella se je začel jokati od živčnosti, ko so nekateri obtoženci govorili o grožnjah in plačevanju blaga
Na kazenskem sodišču se je | drugim denar za nakup blaga.
včeraj dopoldne nadaljeval proces proti veliki tihotapski skupini. Zagovarjati sta se morala 65-letni Simeone Sellach iz Ul. R. Manna 26 in 64-letni Antonio Venier iz Ul. Malcan. ton 12. Sellach in Venier sta obtožena sodelovanja pri tihotapstvu blaga iz pristanišča med decembrom 1958 in septembrom 1959. Sellach je obtožen, da je povezal Dubravca in Baronija in da je Baroniju preskrbel 150 stotov sladkorja, za kar naj bi dobil 60.000 lir provizije. Antonio Venier pa je obtožen, da je Ficheri, Pas-santeju in drugim nudil svoje delavce za raztovarjanje in na. tovarjanje tihotapljenega bla. ga, da je dal na razpolago svoje skladišče v pristanišču za blago, ki so ga hoteli tihotapiti in 4a je dal Ficheri in
PRIMORSKI DNEVNIK
UREDNIŠTVO TRST-UL.MONTECCHI 6-17.
TELEFON 93-808 IN 04-638
Poštni predal 559
PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82
UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št, 20 — Tel. št. 37-338
OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm
v širini enega stolpca; trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi.
NAROČNINA
Mesečna 480 lir. — Vnaprej:
če'rtietna 1300 Ut polletna 2500 lir, celcietna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — Postni tekoči račun:	Založništvo tržaškega
tiska Trst tr-5374 — Za FLKJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO j Tiska Tiskarski zavod ZTT
l	 J
Zasliševanje Sellacha se je zavleklo skoraj tri ure in je pokazalo, kako je ta proces zapleten. Sellach je dejal, da je bil le posredovalec, predsednik sodišča pa mu je očital, da je opravljal tudi take posle in delal take usluge, ki jih posredovalci ne opravljajo. Obtoženec se je izmikal točnemu odgovoru in je govoril o drugih stvareh, tako da ga je moral predsednik večkrat opozoriti, naj točno odgovarja na vprašanja. Glede zasliševanja in zapisnikov pri finančni u-pravi je Sellach dejal, da je podpisal zapisnike, ne da bi jih prej prečital. Med drugim je obtoženec tudi rekel, da za svoje posredovanje ni dobil nobenega plačila, pač pa samo povračilo stroškov. Pritožil se je tudi, da se je moral potruditi, da mu je Baroni plačal sladkor, ki ga je na njegovo ime naročil pri Dubrovcu.
Predsednik sodišča, ki je do. volj potrpežljiv in spreten, je nato vprašal obtoženca pojasnila glede njegove izjave o grožnjah Stelle proti Baroniju in drugim morebitnim tekmecem v pristaniški džungli, Sellach je povedal, da pozna Stel-lo že več let, zaradi tega ga je predsednik vprašal, zakaj se ni čudil, ko mu je Baroni omenil Stellove grožnje. Sellach je rekel, da je mislil, da Baroni to trdi, da bi opravičil zavlačevanje plačila blaga. Za. kaj pa je Sellach naprosil Du-brovca, naj posreduje pri Stel-li? Sellach je na to vprašanje odgovoril, da se je hotel prepričati, če Dubrovac govori s Stello. Zakaj pa ne bi govoril s Stello? Zakaj naj bi bili sprti? Zakaj grožnje? Končno je Sellach tiho tiho rekel, da so bile vmes zasebne zadeve. Stella se je začel jokati in jecljati od živčnosti, da ga bla. tijo in krivično obtožujejo. Predsednik sodišča ni več zasliševal Sellacha, pač pa izrabil priliko za soočenje Stella-Fichera-Passante. Kolikor je bilo prej mirno in dolgočasno tako je postalo zdaj ozračje napeto in so padale medsebojne obtožbe.
Predsednik sodišča Passante-ju: «Kdo vam je dal navodila za natovarjanje in iztovarja-nje blaga?*.
Passante: «Za sladkor Stella, za drugo blago pa so prihajale različne osebe*.
Stella:	»Nikdar nisem dal
i takih navodil*.
navodila in me za to tudi pla-|njem »talno v službi, ni mo-čal*.	.gel točno vedeti, če je na svoj
Stella: «Laž».	| račun delal kakšno uro tudi
Passante: »Vedno mi je dal navodila Stella. Ce mu ni dovolj, bom povedal tudi druge stvari*.
Odv. Wondrich: »Vedno obeta odkritja. Naj pove!*.
Passante:	»Stella	je	dajal
navodila tudi za izvoz blaga. Jaz nisem vedel, kam je namenjeno*.
Predsednik sodišča: »Poznate kakega šoferja, ki je prevažal blago*.
Passante:	»Davide,	Gismon-
di, Scopelitti».
Predsednik pokliče Scopelit-tija in ga vpraša, kakšno blago je prevažal. Scopelitti mu odgovori, da razno blago in da je le včasih videl Passanteja ,pri skladišču. Scopelitti je tudi dejal,da sta mu Passante ali Fichera šele v mestu naročila, kam naj odpelje blago. Passante: »Ni res».
Fichera: »Sama laž*.
Stella: »Cas je, da vsi povemo resnico*.
Predsednik: »Cas je, da tudi vi pridete z resnico na dan*.
Stella: »Skrajni čas je, da se razčisti zadeva in da nekateri ne zvračajo vse krivde na odsotne obtožence*.
Fichera Stelli: »Povejte, povejte! Govorite o denarju, ki vam ga je nakazal Barbieri. Passante in jaz sva bila uboga revčka in sva bila od njega odvisna. Ce ne govori, naj ve, da imam še dosti stvari za povedati. Ko sva se seznanila s Stello in delala zanj sva nato spoznala še Barbierija in druge. Ko je Stella videl, da kupčija s sladkorjem dobro uspeva, je začel še z drugim blagom, toda Passante in jaz nisva nič imela od tega*.
Stella: »Kar pravi Fichera je blazno. Kar sem priznal in podpisal, to je resnica, vse drugo so laži. V pristaniških zadevah Fichera ni bil no-
ža druge. Glede nestalnih delavcev pa je rekel, da so pač delali, kjer se je nudila možnost zaslužka.
Prihodnja razprava bo v torek.
 «»
vinec.
Po tej razburljivi pavzi je prišel spet na vrsto Sellach, ki je med drugim še dejal, da je bil prepričan, da je vse v redu z blagom, ki ga je kupil za Baronija.
Antonio Venier je izjavil da pozna Fichero že več let da mu je posodil v več obrokih skupno 600.000 lir, ki mu jih je tudi vrnil, ker sta bila pač dobra prijatelja in mu je zaupal. Nikdar ni slišal o tihotapstvu blaga. Glede Aladi-
I Passante: »Stella mi je dal!na Čragnolina, ki je bil pri
Zdravstvena komisija nadaljevala razpravo o potvarjanju živil
Padla je v avtobusu in si zlomila hrbtenico
Včeraj dopoldne so z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico 58-letno Josipino Prodan aor. Prodan iz Ul. Campanel-e 3^5-1. Sprejeli so jo na ortopedski oddelek in pravijo, da bo okrevala v 60 dneh, če ne bodo nastopile komplikacije.
Zenska je povedala, da se je 2. t.m. peljala z avtobusom podjetja «Astar» v mesto. Nenadoma je šofer pritisnil na zavoro, da ne bi trčil ob tovornik, ki je prečkal križišče. Zaradi nenadnega sunka je padla. Skraja se je zdelo, da ne bo hudega, včeraj pa so u-gotovili, da si je zlomila hrbtenico.
 «»--------
Z motorjem se je ponesrečil
Občinska zdravstvena komisija je tudi na svojem včerajšnjem sestanku razpravljala o potvarjanju živil in potrebi ustanovitve prefektur-ne komisije, ki bi proučevala in koordinirala delo raznih laboratorijev, ki se ukvarjajo s kemično analizo živil in u-gotavljanjem, ali so pristna ali ponarejena. V to komisijo naj bi pritegnili tudi enega univerzitetnega profesorja, načelnika pokrajinskega laboratorija dr. Dora in na-elnika laboratorija trgovinske zbornice, ki bi poleg drugih proučevali vprašanja potvarjanja živil in dosegli čimbolj-še sodelovanje vseh laboratorijev za borbo proti ponarejevanju.
Na seji je neki strokovnjak poročal tudi o zasedanju v Milanu, na katerem so obravnavali vprašanje potvarjanja živil. Dejal je, da so na za sedanju ugotovili, da je borba prot iponarejevanju zelo težka, ker se ponarejevalci o-koriščajo z najnovejsimi kemičnim postopki in je zato tudi treba stalno izpopolnjevati metode analize. Zaradi tega je treba seveda tudi spo-polniti zakonodajo in priznati zakonitost vseh metod analize, samo da se omogoči odkrivanje ponarejevanj. Pri tem pa je treba tudi poudariti, da je tudi težko točno ugotoviti, katere snovi so na primer kancerogene (rakotvorne) in sploh škodljive zdravju. Mnenja so glede tega namreč deljena.
Na cesti Križ-Nabrežina je včeraj padel z motocikla 57-letni železničar Giuseppe Zol-le iz Nabrežine-Postaja št. 39. Pobil in ranil se je po čelu ter opraskal po kolenih. Sprejeli so ga na opazovalni oddelek in se bo moral zdraviti dober teden.
Nezgoda na delu
Na delu pri gradnji nove »tavbe se je včeraj dopoldne ponesrečil 52-letni Jože Blaži-na iz Briščikov št. 26. S cir-kularko si je odrezal del palca na levi roki. S taksijem so Blažino odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na I. kirurški oddelek. Zdraviti se bo moral tri tedne.
	«»	 LOTERIJA BTRI 31 64			2	50	38
CAGLIAR1	56	86	41	45	90
FLORENCA	8	36	18	28	50
GENOVA	85	3	4	70	87
MILAN	58	47	51	43	4
NEAPELJ	54	61	29	90	13
PALERMO	15	26	61	42	88
RIM	60	1	71	42	41
TURIN	27	84	44	69	43
BENETKE	79	73	60	65	55
ENALOTTO XXI 2 X X 1X1 221
KVOTE:	dvanajstice	dobijo
milijone 532.000 lir, enajstice '43 tisoč 100 lir, desetice 9600 lir
Ristori, 17-letni S. G. iz Ulice Leoni, 17-letni Z. L. iz Ulice Seminario in 16-letni B. T. iz Ulice Paolo Giacomo.
Mladeniči so si privoščili naravnost neverjetne zabave. Na Silvestrovo so podrli kakšnih 20 metrov 1.8 metra visokega zida, v Ulici Brigata Ca-sale, ki je last izdelovalca dežnikov Raolessija s Travnika. 9. januarja ponoči so razbili na gradu reflektor, ki osvetljuje zgradbo; isto noč so razbili tudi žaromet na Paolessijevem tovorniku. Na novoletno noč so razbili kakšnih 20 javnih žarnic v okraju Stražice. V polovici januarja so ukradli usnjeno čelado be-lomodre barve z neke vespe v Ulici Balilla. Ko je bil v Gorici sneg, so z lopato, ki so jo občinski delavci pustili čez noč na prostem, popolnoma razbili grajsko svetilko. V Ulici Nizza in v Ulici Brigata Casale so uničili več javnih gredic, v Ulici Pa-ladio so odnesli tri petrolejke, ki so jih občinski delavci pritrdili na koze, da bi ljudi opozorili na delo na cesti. Oba meseca so z gumijasto cevko kradli iz vozil bencin ter ga vlivali v Mi-niussijev motocikel, da so se z njim vozili.
 «»-------
Četrto predavanje za kmetovalce
V četrtek popoldne je bila na sedežu kmetijskega nad-zorništva v Gorici že napovedana četrta lekcija tečaja za kmete.
Po pozdravnem govoru prof, Marsana je spregovoril dr. Gualfardo Ficcoli, zoološki nadzornik v Benetkah. Navzočim je jasno in izčrpno prikazal novi način vzrejanja živine v prostih stajah. Dr. Pic-coli je v svojem govoru predvsem poudaril važnost ekonomskih, tehničnih in zdravstvenih koristi, ki jih je mogoče doseči s tem novim sistemom.
Sledila je diskusija, v kate-
teri so vsi prisotni izrazili svoje mnenje. Razprava, katero je imel dr. Piccoli, je bila nedvomno vsem prisotnim v veliko korist, zlasti sedaj, ko bodo morali naši kmetje zaradi vedno večjega povpraševanja povečati rejo goveje živine.
Prof. Marsano, ki je zaključil četrto lekcijo tečaja, je med drugim navedel nekaj podatkov za graditev tradicionalnih hlevov in novih staj. Prisotne je nato še enkrat povabil, naj se udeležijo prihodnjega predavanja, ki bo v četrtek ob 15.30. Predaval bo dr. Renzo Candussio o temi «Probleni pravilnega gojenja breskev in pora.»
Prispevki za sklad zimske pomoči
Objavljamo 12. seznam prispevkov za sklad zimske pomoči:
Profesorji strokovne šole iz Fogliana 11.120, dijaki 6.420 lir; podjetje ILMU iz Gorice 20 tisoč; podjetje Alfredo Miseri iz Gorice 3.000, osebje 3.000 lir; podjetje P. Solza iz Gorice 5.000 lir; podjetje Gobbat-ti iz Tržiča 1.500, uslužbenci 1.500 lir; osebje slaščičarne Al Corso 1.000 lir; zveza Agricol-tori Giuliani 91.700 lir,
Rojstva, smrti in
Oll T
V goriški občini se je februarja do 5. marca .
21 otrok, umrlo je 9 0S«*>j,D
cev je bilo 9, porok Pa Rojstva:	Leonardo =cl-i
Antonella Venu-to, Anton' | von, Paolo Pasutti, FaW° J pi, Marina Moscatiello. Maraspin, Federica ....
Marcelin »
Pietro Furlan,
delli, Marialuisa Lo
berta Visintin, Annar-oV$ Eugenio Musulin, im? Pirro, Mario Caliri. „Jlf, Russo, Renato P'c.c0‘°nrtscS zia Usopiazza, Marina Maurizio Corazza.
Smrti: 50-letni hotelir co Visintin, 45-letni^
no Pascoli, 75-letna L"cia
i
go vd. Petrovčič, 62-letn‘j[t: vec Vittorio Silvera, ^
odvetnik dr. Carmelo
65-letni delavec Luig'
Musulvana, 73-letna
AdeSf
M
Zumin, 2 leti star Mar'0 (,i di, 57-letna Tereza Lie Furlan.	.	ft
Oklici: mehanik G,°TL,it resin in Annamaria r ^ miraz Bruno Manfreda' ,
seppina Orzan, uradnik ,
visokošolka
Doglia in
Peteani, zidar Aldo
Rosita Foschian, uradnik
gio Macuz in R°ssan3arjos santi, agent javne Giuseppe Leone in A nelli, mehanik Paolo in frizerka Beatrice P* . ; mehanik Olindo Bar '
Ana Marija Kamauli- p Enzo Mian in cvetličar* Tomini.
 «»--------
Smrtna nesreCiM motociklista iz Gwj;>
Prejšnjo nedeljo N q gel poškodbam, ki j'“,
bil pri padcu z motoc' ^ Čedadu, 24-letni Mar^ ^ ? kJuš iz Grojne. Zdi se- ^
izgubil orientacijo ia‘~\r f
z'd- ’ ,1
gle in se zaletel
nedelj ek so ga P°}{oP
ali
veliki udeležbi vašcai
čan°v
ZVEZA SLOVENSKIH PROSVETNIH DRUŠTEV V GORICI vabi
v nedeljo 13. marca na
PISAN SPORED PESMI IN PLEŠO’
ki bo v Prosvetni dvorani z začetkom ob 16-9®
Z 41 nastopajočimi se bo predstavila folklorna s
TINE ROŽANC
:kUPi0*
Gorici Pr'Pf?
iz Ljubljane, ki je za gostovanje v Gorici pester spored pesmi in plesov jugoslovanskih nar
Vstopnina: sedeži 400 in 300 lir, -stojišča 200, ou stojišča 100 lir.	j
iiiiii"1""1"
IIIIIIHItlllllllllllllllllllinillllllllllllllllllltlllllllllltlllllllUlllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllUllUIIIIIIIIMIIIIIIlllllfllllllllll1111
Prvenstvo diletantov druge kategorije
Sovodnje igrajo danes v Villessd proti ekipi, ki je zadnja na lestvi
Belo modri si zaenkrat delijo tretje mesto s Farro
orsk«
Razstava slik od ieta 1300 dalje
V palači Attems bodo meseca junija odprli razstavo, v kateri bodo prikazali razne zbirke goriških zbiralcev umetnin. Poseben odbor je že pričel z zbiranjem del, ki naj bi prikazala umetnost od leta 1300 do danes. Odbor je ugotovil, da je v naši pokrajini veliko število umetnin, ki zagotavljajo velik uspeh razstave. Med drugimi deli bomo na razstavi lahko občudovali dela Rena, Spagnolettija, Pa-dovanina in tudi Veroneseja in drugih. Razstavljenih bo tudi nekaj slik Baldonija, Fat-torija in Cammaranija. Seveda ne bo manjkalo umetnin sodobnikov, med katerimi tudi iz naše pokrajine.
Mislimo, da bo razstava nedvomno vzbudila pozornost kritikov, predvsem pa občinstva.
žavi, ki so Prlče!®Jnt0' pobeglih deklet. I „aii v
ivil'«
ji se moral S. Canciano 14 11 2 1 45:10 24 da sta zadnjikrat sPend8,j imana, ki i- Romana	14 9 5	0 34:13 23 stu, 22. februarja, v I
i	—	   -n	se
Kot smo zadnjič predvide-1 vetak, Ferfolja, Podgornik,	i rardini s Svetogo
vali, so vodilna	mesta ostala	Hmeljak, Plesničar,	Visintin	! 99 — Casermete.
nespremenjena;	S. Canciano	II., Anselmi, Petejan	I„ Pe-	| Kvestura je	f	,i
in Romana sta	zmagali, isto	tejan II. in Peric.	!	la vse ostale kvest"
tako Sovodnje in Farra Da-1 LESTVICA DILETANTOV	-	-	»
nes igra S. Canciano doma ,	II.	kategorije
proti Moraru in bi
uveljaviti; tudi Romana, ... . ________________________________ „„	„„„,	________
gra v Ločniku bi morala zrna-	Farra	14	6	4	4	30:21	16	(krat	pri	policiji
gati; Farra, ki je skupaj s	Sovodnje	14	6	4	4	29:26	16 |	vložena	prijava.
Sovodnjami na tretjem me-	S. Marco	14	6	3	5	26:23	15 j	----«»-
stu, pa igra v Panzanu in tu	Ločnik	14	7	1	6	24:26	15
je nevarno, da se ji bo spo-	Hausbrandt	14	5	4	5	22:23	14
drsnilo; S. Marco, Hausbrandt	Panzano	13	6	1	6	19:13	13
in Podgora igrajo doma, in	Podgora*	14	4	4	5	26:23	12
sicer proti Sagradu, Caprivi	Moraro	14	3	6	5	28:37	12
in S. Lorenzu.	- Caprivese	13	4	1	8	23:29	9
VILI ESSE — SOVODNJE I Sagrado	14	2	5	7	17:36	9
Pri drugem povratnem	sre- S. Lorenzo*	14	3	3	8	15:25	8
Čanju igrajo Sovodnje v	Vil- Villesse	14	2	2	10	11:41	6
lessah. Pri prvem srečanju so Sovodnje zmagale in tudi danes bi se morale uveljavili. Toda svetujemo, naj belo-mo-dri ne vzamejo preveč na lahko, misleč, ker je Villesse zadnji na lestvici, da bo šlo z lahkoto; upamo, da bodo stvar vzeli resno, da ne bodo potem razočarani. Za današnjo tekmo so sklicani naslednji t-gralci: Šuligoj, Visintin I., De-
* eno točko manj
Juventina v Krminu
....
Pustni ples v sovodenjskl prosvetni dvorani
Juventina iz Standreža bo danes ob 15. uri igrala v Krminu proti tamkajšnji enaj-storici za prvenstvo diletantov I. kategorije. Igralci se bodo odpeljali od železniškega podvoza v Ulici Aquileia ob 13.30. Trener je za to tekmo sklical naslednje igralce:	Pizzi,
Maggio, Pasculin, Mosetti, Pu-ia, Šerne, Re, Bandelli, Bo-naza^a, Dario, Petejan, Cocco, Nanut.
Juniorji danes ne bodo igrali. Ob 10. uri bosta na štan-dreškem Igrišču igrali ekipi G.S. Alba in UCSI »L. Olivi*.
Mladoletnici pobegnili z doma
27. februarja sc starši prijavili policiji, da sta pred 10. dnevi izginili z doma 17-let-na Maria Antonietta Cauta-lino in 18-letna Palmira Ghe-
CORSO. 14.30- /5 FBI«, James Ste«
Milles. v barvah. pr1-a
VERDI. 15.00: lja», G
«Smrl ji/
-oV
Gorko. !;„v/1
V1TTORIA
Prepc,a<*
15.00:
blue-jeans», S*
P*'jt
f
K<£Cf'
Tognazzi, mladi"' povedan.
CENTRALE. 15.00: «- Q tigri«, M. Nune*. : mann, v barvah. [jj , C nn- tf*3
MODERNO. 15.00: « lja». G. Lewis*
Ki n« v
15.00:
Tu
Gs7 *
AZZURRO.
A «'
si«9’
A. Sordi, V. De
.. r"
SAN MICHELE. I6
lonso, v barvah.
G.
gnanov m ec«, barvah.	^0^	(t
PRINCIPE. 15-00:
Purdom, J. Bar-- ,,i
i6-°° S J
maSCOpe\„ 16.00 f,
J. Brynner, C. H?S J1
EXCELSIOR.
NAZIONALE.
atomskih skal»:  «»
15.00: ^
F.
DEŽURNA	\4
Danes je čez
odprta lekarna , Carducci št. 12.
Vsem prijateljem in znancem naznanjat"0
no vest, da nas je zapustil naš dragi 59 let ®
MAKSIMILJAN ČOK
.tari
Pogreb pok. bo danes 6. t. m. ob 16. uri ,'.je f* žalosti v Lonjerju št. 278 na domače pokop3 1
Katinaro.
Žalujoča žena in ostalo 50
Lonjer, 6. marca 1960.
rot”1
6. marca 1960
Slovensko gledališče v Trstu
's «• t. m. ob 16. uri na Opčinah
dANILo GORINŠEK
SILNI BIČ
VERDI
Tn, ADNU KONCERT
ZASKE filharmonije
®tor?iuelt ob.21- uri bo v Av-koncert tP/V-l “Pomladanski« nega orvil ega fllha™onič-
«kih cenah n 'n to P° ljud'
!*«Wski H^_ lri8lra! bo
K~& di-ig'
ta i
Spored koncerta
Piia
tani,
dec:
' kot soliftkl1 Gy°urgy Ray'
ia violin- * pa b° nasto-^Unistka Komana Pez-
sle-
sui-
koncerta je
ta; Viottf yj,Hary Janos, holino Koncert št 22 za jev, v a orkester; Pri Nasloa slmfon'Ja ‘at 18 d"Ja„.dva koncerta bo-
no in
simfonija.
 	Prokof-
«•?'TaedV
13 WtalnRe2n'	Dirlg'ra-
10 Provera m° zi in Pie'
S^°pil knt	v	prvem bo na-
co G«i ‘	so.llst	pianist Fran-
ir GcL n	  v
aistta ’ ,?* dru§em pa sopranist Rot"® M-erigg,oli ter
Jutri Teno .Kopini.
,stoPnie ,! Pnčne prodaja Petkov koncert.
Dj T£ATRO nuovo
*L'bon» 7°at) .J7- url ponovitev Dane. ? ab°nma D.
!?lotija ita?-30 2a CUC «An-11 flel 189fLioiianske*a kina« "“tej itai^J. °) organizira Ci-*'°nale. ana m Cineteca Na-
— avtoprevoz .
Rihard
' StraT„a, d!' Friuli št. 289 TOvn„ ' 35'379
™™!S‘voATU encne cene
AvZ?m°tor
‘ °RT~ EXPORT ^adom
"*n»ških8t«^fH italijanskih. tlskih avtom	in	ame-
T^otorjiJJ iov- DIESEL T«Wte 'n traktorjev. tet. 30 *’— Udine 15
197, 30198
»tombrete,
®0Ve
’vt°mob,ipra,bIierj? motorje, . hPške nrn' alijanske in S	ar, 0dnie’ telev.
.^aSr- bladitaike * n4i<tfiodi °--^e kvalitete ^rpudneisih cenah
- a*o«e(
šefic
?; kolesa aj?aalat,e' hladilnike
*,a ...........
» 3bs^« “»
o. Stm.. “raCate na naslov: Tt*t, Ul. Giulia 5
MALI OGLASI
D
BRUSINI CARLO, Trst, Ul. Bat-ttsti 20, tel. 29041, prodaja gospodinjske električne predmete — hladilnike FIAT, ATLANTIC in druge znamke. Plačljivo tudi v 24 obrokih. PRALNE stroje, kovinsko kuhinjsko opremo.
KUPIM HISO (VILO) enostano-
vanjsko, vseljivo ali nedograjeno od Kopra do Izole. Ponudbe z natančnimi podaiki na naslov: «ADIT», Ljubljana, p. predal 198.
KUPIM rabljen radioaparat za
avto 1100, ponudbe poslati v Ul. Giulia 6, mlekarna, tel. 21275.
NAGROBNE SPOMENIKE v kamnu in marmoru, izdelke za stavbe, vam nudi z modernimi stroji opremljena delavnica S. ZIDARIČ, Sempolaj št. 4 (Nabrežina), Tel. 20151.
OTROŠKE VOZIČKE, Športne vo.
žičke, žimnice originalne Perma flex in vsakovrstno pohištvo dobite pri MADALOSSO v Trstu Ulica Torrebianca vogal Trenta Ottobre
SOBO ODDAM resni gospe ali gospodični, tel. 666-02.
VAJENCA — primernega tudi za zunanje posle (Fattorino) 16—17-letnega za manufakturno trgovino veščega slovenščine, italijanščine in z nekoliko srbohrvaščine, praktičen tudi voziti «Ape» iščem. Pismene ponudbe na upravo lista «Prim. dnevnika«, Ul. S. France-sco 20.
2ELIM SPOZNANJA s slovenskim dekletom od 22 do 25 let, srednje pt: stave, katera je pripravljena priti v Francijo in se poročiti. Naslov dobite na upravi lista v Ulici S. Francesco 20-III.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V TRSTU
vabi
v soboto 12. marca na
VEČER NARODNIH PESMI IN PLESOV
ki bo v dvorani tržaškega Avditorija z začetkom ob 21. uri.
Z 41 nastopajočimi se bo predstavila folklorna skupina TINE ROŽANC iz Ljubljane,
ki je za gostovanje v Trstu pripravila pester spored pesmi in plesov jugoslovanskih narodov
Vstopnice bodo v prodaji od četrtka dalje v Tržaški knjigarni. Ulica sv. Frančiška 20, tel. 61-792 i,n dve uri pred pričetkom večera na sedežu SPZ Ul. Roma 15.
KINO PROSEK-KONIOVEt
predvaja danes 6. t.m. ob 16. uri barvni Universal film;
KAPITAN JUŽNIH MORJA
Igrajo: ROCK HUDSON in CYD CHARISSE
jjw na
**edvaja
im
danes 6. t, m. z začetkom ob 15. uri !>arvni Universal film:
Ogleda/o življenja
a
Giobok lana turner in johny gavin in Presenetljiv film. Res se izplača, da si ca ogledate.
‘IJelt ?.
L m. ob 18. uri ponovitev istega filma.
Danes na stadionu pri Sv. Soboti
Triestina -Sambsnsdettese
Szoke še vedno ni popolnoma okreval
Danes se bodo predstavili tržaškemu občinstvu igralci enajstorice iz S. Benedetta del Tronto. Ta ekipa, ki se bori za obstoj v spodnjem delu lestvice, ni pri najboljšem zdravju. Ze sedem nedelj	zastonj	išče poti	do zmage	in
točk. Le na svojem igrišču	ni nikoli izgubila	do zadnje	ne-
delje, ko so stopili nanj igr alci Marzotta. Ti niso štedili z napadi, s pomočjo katerih so si zagotovili zmago s 3:1, to je z istim rezultatom, ki so ga dosegli, ko je Sambe-nedettese gostovala v Valdagmi.
Sambenedettese ima nekaj skupnega s Triestino; nobena ni namreč še zmagala v povratnem kolu. Razlika je med njima in sicer, da je T riestina trikrat gostovala na igriščih, kjer so gostje po	navadi	obsojeni na poraz, medtem ko so domačini samo	dv akrat	na tujem	igrišču.
Da pa zna biti tudi nevar-3 na, kar se sicer zgodi precej redko, dokazuje, da je znala Sambenedettese iztrgati Tori-
nu prav na njegovem igrišču neodločen izid. In prav zaradi tega bo morala Triestina paziti na morebitno presenečenje. Sicer so Tržačani v prvem kolu, ko so gostovali v S. Benedettu del Tronto, klonili pred domačini, zaradi česar hočejo sedaj poravnati dolg.
Sambenedettese je skupno zabila 24 golov, od katerih 15 med tekmami na domačem igrišču. Sprejela pa jih je 34. Na domačem igrišču je zabeležila samo	8 golov. To
predvsem dokazuje, da na tujih igriščih ne	predstavlja e-
najstorica iz jadranskega mesteca nobene	resne nevar-
nosti.
Tehnično so	igralci precej
povprečni. Morda ima največ rutine napadalec Valentinuzzi, ki je že igral pri Bologni, medtem ko bi morali biti najbolj nevaren Buratti, ki je v teku prvenstva spravil v nasprotne mreže 6 golov. Zanimivo je tudi, da bo imel vratar Triestine Bandini za nasprotnika nič manj kot svojega mlajšega brata. Tudi ta je vratar in bo zato branil pred tržaškimi napadalci mrežo domače Sambenedettese.
Triestina, ki povzroča trenerju toliko skrbi zaradi postave, tudi včeraj ni mirovala. Vse igralce je Trevisan še enkrat preizkusil in jih je prisilil k enournemu napornemu treningu.
Sele po zadnjem treningu je Trevisan določil postavo, ki bo danes popoldne nastopila proti Sambenedettese. Ta je:
Bandini; Frigeri, Brach; De-grassi, Varglien, Radiče; For-tunato, Puia, Secchi, Taccola in Del Negro. Za rezervo so določili Mantovanija.
Kot se vidi, Szoke še ni popolnoma okreval in tako ne bo mogel na igrišče, pa čeprav je trener upal in želel, da bi ga uporabil v tej tekmi pred domačimi gledalci.
«v—-
Današnji sodniki
Danes bodo sodili posamezne tekme sledeči sodniki:
LIGA A (5. povratno kolo) Alessandria - Juventus: Jonni Atalanta - Napoli: Angelini Bari . Bologna: Lo Beilo Fiorentina - Inter: Adami Lazio - Roma: Marchese Milan - Genoa: Orlandini Padova-L. R. Vicenza: Liverani Sampdoria - Udinese: Righetti Spal . Palermo: Bonetto
LIGA B (5. povratno kolo) Catania . Cagliari: Sebastio Lecco - Simmenthal Monza:
Cariani
Marzotto - Reggiana: Stanzione Modena - Catanzaro: Ferrari Novara - Brescia: Cataldo OZO Mantova - Taranto: Genel Parma . Venezia: Gambarotta Torino - Como De Marchi Triestina - Sambenedettese:
Gazzano Verona - Messina: De Robbio  «»------------------
Španski nogometaši za tekmo z Italijo
MADRID, 5. — Španska nogometna zveza je objavila ime. na igralcev, ki pridejo v poštev za sestavo moštva A, ki bo 13. tega meseca nastopilo v Barceloni proti Italiji A in moštva B, ki bo igralo v Palermu.
Za A moštvo so izbrali sledeče igralce: vratarja: Antonio Ramallets (Barcelona) in Vincente (Espa-nol);
branilci: J. Garay (Bilbao), E. Gensana, S. Garcia, F. Oli-vella (Barcelona);
halfi:	J.	Segarra, Verges
(Barcelona), J. Vidal (Real Madrid);
napadalci: L. Del Sol (Betis), A. Di Stefano, F. Gento, J. Herrera (Real Madrid), Marti-nez, L. Suarez (Barcelona).
Za moštvo B (igralci izpod
23 let starosti): vratarja: Araquistain (Real Sociedad), Mut (Sevilla);
branilci: Pachin (Real Madrid), Reija (Zaragoza), Santa, maria (Santander), Sastre (E-spanol);
halfi: Iguaran (Oviedo), Ruiz (Real Madrid), Ruiz Sosa (Se-cilla);
napadalci: Adelardo (Atleti-co - Madrid), Beitia (Atletico -Bilbao), Coli (Barcelona), Fe-lo (Las Palmas), Moroilon (Valladolid), Pereda (Sevilla), Rivera (Orense).
Prihodnji torek bo med enaj-storicama trening tekma. Moštvo B bo odpotovalo v Palermo v petek 11. marca.
ODBOJKA
RABAT 5. — Odbojkarska ekipa “Jugoslavije« se je kvalificirala v II. kolo tekmovanja evropskih prvakov, ker je v povratnem srečanju premagala AS PTT 3:0. Naslednji nasprotnik “Jugoslavije« je bolgarski prvaik Levski.
Nogometno prvenstvo za cPokal Jugoslavijo
Kdo si ga bo priboril?
Danes polfinalni tekmi med Dinamom m Hajdukom ter Veležem in Partizanom
Sklepi mednarodne kolesarske zveze
Določene države za organizacijo tekmovanj za svetovno prvenstvo
Adriano Rodoni potrjen za predsednika mednarodne zveze
PARiIZ, 5. — Med sestan- je člane zveze Kameruna, Men-
kom mednarodne kolesarske zveze, so člani te potrdili Italijana Adriana Rodonija za predsednika. Potrjena sta bila tudi oba podpredsednika Jean Baptista Soler (Španija) in Arnould Standaert (Belgija). VValterja Stamflija (Švica) pa so izbrali za novega člana odbora mednarodne kolesarske zveze. Stampili je dobil 71 glasov proti 9, ki so jih oddali za Rusa Aleksandra Kouprijanova.
Na sestanku so sklenili poveriti organizacijo svetovni tekmovanj za prvenstvo 1961. leta sledečim državam: Nemčiji - ciklokross, Švici cestno in dirkališčno tekmovanje, ci-kloball in umetno kolesarstvo. V Veliki Britaniji pa bo žensko svetovno prvenstvo v cestnem in dirkališčnem tekmovanju.
Na sestanku mednarodne kolesarske zveze, 113 po vrsti, so potrdili, da bo letošnje svetovno prvenstvo v Vzhodni Nemčiji s sledečim sporedom: v Leipzigu od 3. do 7. avgusta: dirkališčna tekmovanja za moške in ženske;
v Karl Marx Stadtu od 9. do 14. avgusta: tekmovanje na srednjih progah za diletante in profesioniste;
v Hohenstein Ernstaahlu: cestne dirke.
Švica, kateri so poverili organizacijo svetovnega prvenstva za 1961. leto, je že predložila približni spored. V Ziiri-chu — Oerlikonu bi morale biti od 26. do 31. avgusta dirka-liščne dirke in turnir v ciklo-ball, pri Bremgartenu pa bo 2. in 3. septembra cestno tekmovanje.
1962. leta bo svetovno prvenstvo v ciklokrosu v Luksemburgu, Italija pa bi morala organizirati cestno in dirkališčno tekmovanje.
Mednarodna kolesarska zve. za je nadalje sprejela med svo-
golije, Severne Koreje, Kenije Malezije in Filipinov.
 «»-------
Presenetljiv sklep NBA
Archie Moore zopet svet. prvak
NEW YORK, 5. — Z nepričakovanim sklepom Je »National Boxing Associationa zopet priznala A. Mooreju naslov svetovnega prvaka srednje teZ-ke kategorije pod pogojem, da ga brani pred Nemcem Schopp-nerjem. Zmagovalec bi moral v 90 dneh nastopiti s Hohnsonom.
MILAN, 5. — Evropski prvak srednjelahke kategorije Duilio Loi bo v sredo 16. t. m. nastopil v Milanu proti britanskemu prvaku welter kate. gorije Tommyju Mollyju. Na isti prireditvi se bosta srečala tudi italijanski prvak mušje kategorije Salvatore Burrini in Francoz Albert Younsi.
Nov svetovni rekord v metu krogle: 19.38 m
LOS ANGELES, 5. — Dallas Long je danes dosegel nov svetovni rekord v krogli z metom 19.38 m. Prejšnji rekord je pripadal Parryju 0’Brienu z znamko 19.30.
PO RIMSKI OLIMPIAD1
Japonski plavalci v Jugoslaviji
BEOGRAD, 5. — Japonska plavalna zveza je obvestila Plavalno zvezo Jugoslavije, da se bo odzvala njenemu vabilu
vali v Jugoslaviji od 6. do 10. septembra. Med njimi bo tudi svetovni rekorder Jamanaka.
Japonski plavalci bodo nastopili v Beogradu in Zagrebu. Z njimi bi morali hkrati nastopiti tudi avstralski tekmovalci, ki pa se niso odzvali povabilu zaradi tega, ker imajo že zagotovljeno posebno letalo s katerim bodo takoj po končanih olimpijskih igrah v Rimu odpotovali domov.
 «»------
SMUČANJE
V Ravasclettu dvoboj Italija-Jugoslavija (juniorji)
Danes bodo v Ravasclettu J tekme v skokih in tekih med j juniorskima reprezentancama I Italije in Jugoslavije. Istočasno bo tudi pokrajinsko prven.! stvo v veleslalomu za goriske i smučarje in smučarke.
ZAGREB, 5. — Danes se bo nadaljevalo nogometno prvenstvo za “Pokal Jugoslavije«. Preteklo nedeljo je bilo četrtfinalno kolo, iz katerega so izšli kot zmagovalci zagrebški Dinamo, splitski Hajduk, beograjski Partizan in Velež.
Med temi enajstoricami je sedaj osredotočena borba za pokal. Komu bo pripadal? Na to vprašanje noče nihče odgovoriti, ker bi bil vsak odgovor preuranjen. Presenečenj v tem tekmovanju namreč ne manjka, saj je prav Crvena zvezda, ki je doslej največkrat prišla do pokala, pokazala, da se ni mogoče zanašati niti na tradicijo.
Najbolj zanimiva tekma današnjega dne bo prav gotovo v Zagrebu, kjer se bosta spoprijela Dinamo in Hajduk. Zagrebška enajstorica ima največ možnosti, da si zagotovi dostop v finalno tekmovanje. Igra na domačem igrišču, kar je po navadi odločilnega pomena. Sicer ne smemo misliti, da so «majstori s mora» slabši. Imajo odlične in borbene igralce in tokrat bo splitsko enajsterico ojačal tudi Vukas, ki zadnje čase iz previdnosti ni nastopaj temveč se je posvetil le treningu.
Druga tekma bo v Mostarju med Veležem in beograjskim Partizanom. Velež je pravzaprav presenetil, ker je prišel do polfinalnega tekmovanja. Ne bi se prav nič čudili, če bi danes slavil zmago nad bolj kvotiranimi Beograjčani, ki so že imeli čast, da so si priborili častni pokal. Sicer je Mu-jičeva enajstorica v zadnjem času zelo tehnično napredovala in se izboljšala tako, da je splošno mnenje, da se lahko prerokuje zmago Beograjča-nom.
Danes bosta torej znana oba finalista. Finalna tekma bo 1. maja v Beogradu.
 «»-------
PRIJATELJSKA TEKMA
Sežana-Bazovica
Danes popoldne bo v Sežani nogometno srečanje med domačo enajstorico in ekipo Bazovice.
Zimska univerziada v Chamonixu
Koestinger in Dusonchetova prepričljivo zmagala v smuku
Jugoslovan Lakota četrti v moški konkurenci Italijan Vigliano na 5. mestu - Med ženskami Quaglia (It.) tretja
10. Seyfrid (Nem.) 2’37”9 15. Ventura Gregorini (Italija) 3’U”4
PLAVANJE
CHAMONIX, 5. — Danes je bil na sporedu zimske univer-ziade smuk za moške in ženske. Proga, ki jo imenujejo »rdeča proga« na Les Houche-su, je bila izredno hitra in težka, saj je marsikateri smučar nerodno padel. Nekateri tekmovalci, ki so se bali padcev, so se raje odpovedali tekmovanju. Najslabše se je pripetilo Nemcu Hansu Mueller-ju, katerega je vrglo iz snežnega «zidu» 3 metre v višino in je padel na mehak sneg šele po 15 metrov dolgem letu.
Na srečo se mu ni pripetilo ničesar.
Med moškimi je v smuku zmagal Avstrijec Koestinger.
Jugoslovan Lakota je v tem tekmovanju zasedel zavidljivo četrto mesto, Italijan Vigliano QjJ ^ d0 13. t-IR. V GenOVi pa je na petem. Med ženskami pa je zopet zmagala Dusonchetova (Francija), ki se je že
STANFORD, 5. — Med ameriškim univerzitetnim tekmovanjem so danes izboljšali dva rekorda. Chick Bittick je izboljšal rekord na 200 yard hrbtno s časom 2’01”1 (prejšnji je pripadal s časom 2’01”4 Franku Mac Kinneyu). Druge, ga pa je dosegel Lance Larson na 200 yard metuljčka v 2’01”3. Ta rekord je branil s časom 2’02”2 Frank Taschnik. Isti čas je dosegel med tekmovanjem v Ann Arborju tudi Dave Gil-landers.
mednarodni turnir v vaterpoiu
Danes v Trstu
NOGOMET Triestina - Sambenedettese,
B liga — na stadionu pri Sv. Soboti ob 15. uri;
Ponziana - Cervignano, diletanti — na igrišču Ponziane ob 15. uri;
vanJa so sledeči:
MOŠKI (3.200 m dolga proga — višinska razlika 820 m — 11 vrat):
1. Koestinger (Av.) 2’40”2/lU
2. Kutseherra (Av.) 2’42”8
3. Gallob (Av.) 2’42”9
4. Lakota (Jug.) 2’43’2
5. Vigliano (It.) 2’44”
6. Monastirev (SZ) 2’44”2
7. Jamnik (Jug.) 2’50”8
8. B. Cottet (Fr.) 2’52”4
9. Hefrich (CSR) 2'52”9 10. Riecker (Norv.) 2’54"9
ZENSKE (2.150 ra — vi»n-ska razlika 650 m — 9 vrat):
1. M. J. Dusonchet (Fr.) 2' in 17”9/10
2. Gaber (Av.) 2’20"6
3. Quaglia (It.) 2’21”9
4. Ceciie Prince (Fr.) 2’27”6
5. Scabell (Sv.) 2’29”9
6. Goetz (Nem.) 2’30 ’2
7. Schmith - Polek (Nemčija) 2'31”6
8. Abrascu • Suciu (Rom.) 2’35”3
9. Legat (Av.) 2'36"2
iiiiit uit i n iiiHiiitittii hlinil n n iiiiiiiiMi mit tiiiiiiiiiiMin n n n i m niiiiiaim iimiiM m iiiiiiiMiiui
Pred evropskim prvenstvom v namiznem tenisu
Reprezentance 21 držav bodo tekmovale v Zagrebu
izkazala v slalomu. Italijanka	..
r\ _i:	-1	GENOVA, 5.	— Moštva
Quaglia pa si je priborila tlet- ((gN atr^sbourg)) (prvak
je mesto.	Francije), «PK Jug iz Dubrov.
Rezultati današnjega tekmo- nika« (Jugoslavija), «Pro Rec-
co) (prva;:	Italije) in «AS
Roma« se bodo udeležila mednarodnega turnirja v vaterpolu, ki bo od 11. do 13, t. m. v pokritem bazenu Lida d’Al-bana.
LAHKA ATLETIKA
PERTH (Avstralija), 5. — Svetovni prvak v teku na 1 miljo Herb Elliot je danes zmagal na isti progi med avstralskim lahkoatletskim prvenstvom s časom 4’02”1. Drugo mesto je zasedel svetovni prvak v teku na 2 in 3 milje Albert Thomas.
* * •
HOBART, 5. — Pat Duggan
je dosegla danes med avstralskim ženskim lahkoatletskim prvenstvom najboljši čas v teku na 100 yard in je premagala svetovni prvakinji na tej progi Betty Cuthbert in Mar-lene Mathews.
Kljub močnemu nasprotnemu vetru je Dugganova pretekla progo s časom 10”6. Cuth. bertova je rabila za isto progo 10”8, Mathewsova pa 10”9. Z današnjim uspehom si je Dugganova zagotovila mesto v avstralski ekipi za rimsko o-limpiado.
TENIS
Jugoslavija, Madžarska in Švedska nosilci posameznih skupin
ZAGREB, 5. — Te dni b potekel rok za vložitev prijav za evropsko namiznoteniško prvenstvo, ki bo v prestolnici ljudske republike Hrvatske Zadnje prijave so poslali Nemčija, Francija in Italija, ki je telegrafsko sporočila imena u-deležencev. Pričakujejo samo še seznam poljskih tekmovalcev, ker je prijava že prišla.
V ponedeljek bodo zaključili s sprejemom prijav in v sredo bo v klubu hrvatskih novinarjev žrebanje parov za CRDA -	Amoco,	diletanti	—	Prva izločilna	tekmovanja. Evropskega namiznoteniškega pr-
na igrišču	pri Sv. Ivanu ob	15;	venstva se bo	udeležilo 21 reprezentac, ki bodo razdeljene
Edera -	Ronchi^	diletanti	—	v tri skupine.	Nosilci skupin pa bodo Jugoslavija, Madžar-
ska in Švedska.
na igrišču v Ul. Flavia ob 15.
KOŠARKA Stock - Ignis Varese, I. moška liga, v športni palači ob 18;
Stock - Udinese, ženska liga A, v športni palači ob 18.30.
LAHKA ATLETIKA Deželno ekipno prvenstvo v teku čez drn in strn. Start pred otroškim naseljem na Opčinah.
SABLJANJE Deželno prvenstvo žensk v floretu. V .dvorani društva Gin-nastica Triestina ob 9. uri.
KONJSKI ŠPORT Dir na Montebellu. Začetek
glede gostovanja japonske o-limpijske ekipe v Jugoslaviji. | ob {43™ Gl a 'v n"a~ Ti r ka~ Woi'-Japonski plavalci bodo gosto- žini proge 2.500 m.
Vse države so prijavile moške in ženske ekipe. Le Severna Irska je prijavila samo moško, zaradi česar bo v ženski konkurenci samo 20 ekip. Te ekipe bodo razdeljene v dve skupini.
Kot smo že rekli, so se Italija, Nemčija in Francija šele pred kratkim prijavile. Te države bodo zastopali sledeči pingpongaši:
ITALIJA: Luciano Wimber-ling, Giuseppe Molina, Mauro Galli, Luciano Trevisol, Bia-gio Jorio in Ferdinando Radi-
če, ter igralke Isabella Colora-bo, Alessandra Mugnoz in Maria Luisa Malvano.
NEMČIJA: Conny Freundor. fer, Dieter Koehler, Hans Goeb, Sepp, Seiz in Toni Breumair, ter igralke Inge Mueser. Jutta Kruse, Hanne Schlaf in Hilde Groeber.
FRANCIJA: Guy Amourettl, Rene Roothoft, Stephen Cat-fiero in Alex Erlich ter igralke Claude Rougagnou in Mo-nique Alber.
KAIRO, 5. — V tekmovanju za “Pokal narodov« je Italija premagala reprezentanco Združene arabske republike s 3:0.
Jutri bo Italija nastopila proti reprezentanci Commonvveal-tha, ki je včeraj premagala Jugoslavijo z 2:1.
NAMIZNI TENIS
V ponedeljek pokrajinski moštveni turnir
V ponedeljek se bo nadaljeval v prostorih društva »Ederas v Ul. delle Zudec-che št. 2 namiznoteniški po. krajinski moštveni turnir. Na sporedu je finalno kolo, medtem ko bo za izpadle ekipe tolažilni turnir.
Moštva Bor A, Bor B in Bor C bodo začela s tekmovanjem ob 20.30 z naslednjim sporedom: Bor B Bor C, Bor A - ARAC.
Spodaj navedeni igralci so naprošeni, da se javijo točno ob določeni uri: Grbec, Kovačič, Merlak, Sosič, Krevatin J., Staniša, Milič B„ Ukmar in Cibic E.
m 33.	x,-	XX	3tiE	—-SMS^-a*»smtMS aot XX XXtilCJCfr
ostro osvetlil čoln, ko se je oddaljeval. Nerazločno sem videl, da se nekaj pregiba med obema vesloma. Zdelo se mi je kakor goba, velikanska siva goba, ki se pripogiba med veslanjem. Zaman so oči iskale, kje se roka oprijemlje držajev vesel. Potem se mi je pogled zapičil v glavo. Sklanjala se je naprej, ko so vesla šla nazaj, da odrinejo čoln. Vesla so se potopila in čoln je zdrsel iz pramena svetlobe in prikazen se je vse bolj izgubljala v megli.
pretresljive zgodbe
vil.
GLAS	iz
^illiam Hope Hodgson
mislijo, da bi kdaj s tisto grozotno bo-
J Haijo in ^ j SVa se spustila do ladje, ker sva potrebovala S , iC krasti Vldela- tla- c oba tudi tam vztrajno napreduje. Nstfi 1 8va , na ^vnem mostu mi je seeal že do glave, otok n P°Polnoma obupala nad Itn biorevaepr'-Cana sva biia’ da se £isla 1
h*««, ker tedaj nisva vedela drugega, kakor da .	na	otoku morda še več let.
tL am- da sem star. Ce bi šteli leta, v resnici ni-;£moiwloda->
?va u ®va več približati zdravim ljudem.
%s hi- do teSa. sva sklenila, da bo treba varčevati ti Hwi0ra'a bi?-n°’ ker 'edaj nisva vedela (
Sem , na otoku morda še več let. t>«°da- tn* am- da —
<Km°lknr a'"> n?1 s !kor serJ6, nato Pa naglo povzel.
.Rtario a Vani rekel, sva vedela, da morava zelo varce £ % ham„ teda-i st še nisva bila čisto na jasnem, kako > Sriipi te s a Je ostalo, šele čez teden dni sem odkril, da i6hia,t,°Polnn5rcencem. za katere sem mislil, da so polne, v rBa » th knAla Prazne in da nama razen nekaj mesnih in 1» 0h °ia erv ne ostaja drugo kot prepečenec iz posled » tem ■
*** lomm,iu sem poskušal ukreniti, kar je bilo mogoče Odn že na 1 F1 barJenja po laguni, a brez večjega uspeha tg	morje obupa- ko ml š'ne v 8lavo. da bi se spusti!
Je
zgOčh!i t.e vbasih posrečilo, da sem ujel nekaj ri »e redko in ribe so nama le slabo lajšale
ribic, a lako-
to, ki nama je grozila. 2e sem mislil, da bova morala umreti od lakote in ne zaradi tiste rastline, ki se je prijela najinih teles.
Tak je bil najin položaj, ko je šel h kraju že četrti mesec.
Tedaj sem odkril nekaj grozotnega. Nekega dopoldneva sem se vračal z ladje z nekaj kosi prepečenca, ki sem ga še nekje iztaknil, ko sem zagledal zaročenko, ki je sedela na pragu šotora in nekaj žvečila. «Kaj ješ, draga?« sem jo vprašal, ko sem skočil na suho. Ko je zaslišala moj glas, se je zbegala, obrnila se je vstran in nekaj vrgla na kup, kjer so bile smeti. Grižljaj je padel na tla prej in ker sem nekaj zasumil, sem pohitel in pobral: bil je košček zelene gobe.
Približal sem se ji s tisto stvarjo v roki in ona je najprej hudo prebledela, nato pa zardela. Ob tem sem strašno osupnil in Kar pretreslo me je od strahu.
»Draga, draga!« sem ponavljal, ne da bi mogel reči kaj drugega. Ob mojih besedah je planila v obupen jok. Potem se je počasi umirila in mi je povedala, da je že prejšnji dan pokusila in da ji je ugajalo. Na kolenih mi je morala obljubiti, da se ne bo dotaknila in ne bo dala v usta niti najmanjšega koščka, če bo še tako lačna. Ko mi je to obljubila, mi je zaupala, da jo je obšlo poželenje čisto menadoma in da dotlej ni čutila do tiste gobe drugega kakor strašen odpor.
Tisti dan sem bil ves zmeden od novega doživetja in sem se napotil po eni izmed zvitih steza, ki so bile posute z nečim kar je bilo podobno pesku, in so se vile med gobastim rastli njem. Že nekdaj prej sem bil zašel po tistih stezah, a se nikoli nisem spustil tako daleč. Takrat pa sem bil tako zamaknjen v svoje misli, da sem prodrl mnogo dalje. Nenadoma me je zbudil iz zamišljenosti čuden hripav glas z leve. Sunkoma sem se obrnil ln videl, da je gobasta gmota nenavadno velike oblike giblje ravno pri mojem komolcu. Pripogibala se je nerodno, kakor da bi bilo v njej življenje Ko sem jo tako gledal, se mi Je v hipu zazdelo, da je tista čudna stvar v svoji grozotni spačenosti podobna človeškemu bitju. Ko me je obšla ta misel, sem zaslišal lahen prask, kakor da se nekaj trga in videl sem, da se veja, podobna roki steguje proti meni. Glava tiste gmote, siva in brezoblična krogla, se mi je priklanjala. Bil sem čisto okamenel, ko se je grozotna roka dotaknila mojega obraza. Zarjul sem od groze
in odskočil. Na ustnicah, kjer se me je roka dotaknila, mi je ostal sladkoben okus. Ugajal mi je in tisti hip me je obšlo nečloveško poželenje. Obrnil sem se in zgrabil pest gobe. Potem še in še. Bil sem nenasiten. Sredi tistega žrtja me je udarila kakor s kladivom po glavi misel na opoldansko odkritje. Vrgel sem na tla pozvečke. Pobit in pod težo krivde sem se vrnil do šotorov.
V čudovitem spoznanju, ki ga narekuje ljubezen, je brž vse razumela, ko me je pogledala. Njeno mirno in tiho sočutje mi je olajšalo pripovedovanje o moji nenadni slabosti. Vendar sem zamolčal o pošastnem bitju, ki se mi je razodelo. Hotel sem ji prihraniti strah.
V meni pa se je porodila nova in neznana gotovost in je podžigala v meni nenehno grozotnost. še malo nisem dvomil, da sem videl, kako je končal nekdo, ki je bil pred nami pristal na tistem otoku in je bil z ladje, zasidrane v laguni. Vedel sem tudi, da bo najin konec tako strašen.
Od tedaj sva se premagovala, da ne bi jedla tiste gnusne jedi, čeprav je nama poželenje zašlo že v kri. In tedaj sva se že začela pokoriti za najino dejanje. Dan za dnem se je gobavost bolj polaščala najinih teles. Nič več je ni moglo ustaviti, in tako... tako sva midva, ki sva bila človeški bitji... No, zdaj je ze tako vseeno. Ali... ali nekoč sva bila moški in ženska.
Borba je z vsakim dnem hujša in zmeraj teže se je upirati nasilnemu poželenju po tistem ostudnem lišaju.
Pred tednom dni sva použila zadnje koščke prepečenca in od takrat se mi je posrečilo ujeti le tri majhne ribe. Ravno sem lovil nocoj, ko mi je vaša jadrnica prišla nasproti iz megle. Poklical sem vas. Drugo sami veste in sreča naj vas spremlja za veliko dobroto, ki ste jo storili dvema zapuščenima dušama.«
Zaslišali smo udarec z veslom in potem še enega.
še enkrat je prišel glas iz teme do naju, to pot zadnjič Bil je votel in pošasten.
“Sreča naj vas spremlja! Zbogom!«
»Zbogom!« sva zaklicala in srce nama je utripalo od razburjenosti.
Pogledal sem naokoli in opazil, da se zori.
Sonce je vrglo žarek prek morja, prebil je meglo in
VIII.
RECEPT	Z
1.
C. P. Dannel, jun.
Prav tako njena vila, vsa obdana z rožami, ni bila takšna, kakršno bi človek pričakoval, tako je predstavljala njena lastnica nepričakovano računsko postavko.
Štiridesetletna madame Chalon ni sodila v nobeno vrsto žensk morilk: ni bila kakšna Kleopatra, ne kakšna čarovnica, vse prej kakšna Minerva, si je dejal, njene oči le malo svetlejše kakor kobaltna barva Sredozemskega morja, so se ji pobliskovale, ko je gledala iz velikega salona, kjer sta sedela.
Pa }u^}. Minerva ne, je pomislil, ko jo je malo bolje opazoval. Njena lica so bila sveža kakor pri osemnajstletnici m njena okroglost in mehkoba ter prikupnost so jo morda delale manj kraljevsko, a gotovo bolj zanimivo. Kakšna druga njenega kova, ki pa bi bila manj prikupna, bi bila zdaj ze nepreklicno obsojena na debelost, a telo madame 1 j -	1 1 on, r)a8onsko vedel, je bilo ustaljeno tako
glede teze kakor glede oblik in pri šestdesetih letih bo prav taka kot zdaj.
“Požirek Dubonneta, inšpektor Miron?«
V pričakovanju odgovora je že nalivala. Videla je, da se gost nekam obotavlja in ob tem so se ji oči zasvetile v razigranosti, a bila je preveč lepo vzgojena, da bi se smejala.
(Nadaljevanje sledi)
Poštnina plačana v gotovim Abb postale 1 gruppo
- Cena 30 lir
Leto XVI. - Št. 57 (4520)
TRST, nedelja 6. marca
Ali je de Gaulle se sprašujejo v
sploh mislil na pogajanja političnih krogih v Parizu
Francoski tisk zahteva pojasnila - Tudi včeraj je general ponovil, kar je izjavil v preteklih dneh
PARIZ, 5. — Nasprotujoče si izjave generala de Gaulla v Alžiriji so ustvarile v Parizu precejšnjo zmedo. SFIO odločno protestira in zahteva pojasnila. Izjava tajništva stranke pravi s tem v zvezi: «Potreb-no je napraviti konec tolmačenjem, ki ustvarjajo nesporazume in sejejo dvome med tistimi, ki so bili mnenja, da se alžirsko vprašanje nagiba k premirju in k določitvi jamstev, ki so potrebna za res svobodne volitve alžirskega ljudstva, ki so nujen pogoj za samo-odločanje.*
Socialisti dodajajo, da ene
vor de Gaulla. Spričo de
morejo sprejeti razlage, da je treba v izjavah de Gaulla videti privatno govorico za izključno uporabo vojakov, in so gotovi, da tolmačijo mučno pričakovanje dežele ter zahtevajo, naj se nujno ter uradno znova poudari alžirska politika, kakršno je napovedal predsednik republike*.
Dezorientacija se opaža skoraj v vseh političnih krogih in v komentarjih tiska. «Jav-no mnenje, piše n, pr. katoliški list «La Croix», bi hotelo biti uradno obveščeno, da izginejo vsi dvomi, ki jih je ustvarilo drugo potovanje državnega poglavarja v Alžirijo. Prav gotovo ni to prevelika zahteva dežele, kateri se sedaj izjavlja, da bo vojna trajala še dolgo.*
»Le Monde« pouaarja v svojem uvodniku presenečenje v inozemstvu ir. zlasti v zavezniških prestolnicah. List ugotavlja, da so francoski prijatelji imeli mnogo upanja v de Gaulla, ker so od njega pričakovali relativno bližnjo rešitev alžirskega spora. List pripominja: «Izjave, ki jih je državni poglavar podal v četr. tek, so bile mrzla prha na ta upanja. Na podlagi izjav nekaterih predstavnikov in zadrege nekaterih komentatorjev se lahko ugane vprašanje, ki se sedaj postavlja: ali je bil namen generala de Gaulla res pogajati se? Ali ne misli morda vsiliti svoje stališče upornikom, potem ko ga bo vsilil Francozom v Alžiriji?*
«Ni izključeno, nadaljuje list, da bodo Američani sedaj povečali svoj pritisk na de Gaulla in popustili pred skušnjavo, da še bolj neposredno zanimajo na alžirsko vprašanje. Sproti ko se možnost nagle rešitve oddaljuje, moramo pričakovati naraščajočo izolacijo naše države, ki se bo morda pokazala še bolj jasno kakor v preteklosti na prihodnjem zasedanju Združenih narodov.«
Dopisniki francoskih listov v Tunisu poročajo, da so Al-žirci na podlagi de Gaullove izjave mnenja, da je samoodločba že zgubila pomen in da pogajanja za ustavitev sovražnosti nimajo več pomena.
Spričo tako številnih protestov so v krogih blizu de Gaulla pripravil, »poluradno pojasnilo« in ga poslali agenciji »France Presse«, «V krogih blizu generala de Gaulla, pravi poročilo, se opozarja javno mnenje pred tendencioznimi tolmačenji besed, ki jih je večkrat izrekel general pred francoskimi častniki med svojim potovanjem v Alžiriji. Dejansko je predsednik repu-
blike povsod ponovil to, kar je vedno izjavljal o alžirskem vprašanju in o dolžnosti vojske v sedanjih bojih.«
Toda ta izjava ne more odpraviti zmede. Tudi danes je de Gaulle ponovil, kar je rekel v preteklih dneh. Ko je govoril častnikom v Les Az-ziz je takole sintetiziral svojo misel; 1. Ustavitev sovražnosti ni verjetna, ker uporniki nočejo položiti orožja. 2. Zato je potrebno nadaljevati vojaške operacije do zaključka «pacifikacije«. 3 Ni mogoče več vzpostaviti političnega sistema, kakršen je bil v Alžiriji, toda neodvisnost je nemogoča, še več; bila bi neumnost, gorostasnost. 4. Francija nima opravka samo z alžirskim vprašanjem. Upoštevati mora vsa vprašanja, ki se je tičejo kot svetovne velesile.
V Tuniziji so de Gaullove izjave povznčile razočaranje. Po zadnjih umerjenih in pozitivnih izjavah Ferhata Aba-sa so upali na pozitiven odgo-
Gaullovih izjav sodijo v Tuni. su, da general nima nobenega namena iskati pozitivne rešitve za alžirsko vprašanje.
V krogih alžirske osvobodilne fronte pa so zelo rezervirani in so zavzeli taktiko čakanja. To pa zaradi tega, da vidijo, kakšno stališče bo zavzel de Gaulle ob svojem povratku v Pariz. Voditelji o-svobodilne fronte so stalno v stiku s tunizijskimi politiki, kar daje misliti, da bi Burgi-ba utegnil znova posredovati
Tunizijski tisk pa je zavzel odločno stališče proti de Gaul lovim izjavam in poudarja, da te «zapirajo vrata sleherni rešitvi«.
Mednarodna konferenca proti antisemitizmu
RIM, 5. — Danes se je pričela mednarodna konferenca proti antisemitizmu. Sklicala jo je mednarodna liga za človeške pravice, nadalje italijanska izraelska skupnost, združenje protifašističnih političnih preganjancev ter združenje bivših internirancev v nacističnih taboriščih, in sicer na pobudo mednarodne zveze odporništva. Konferenca se bo nadaljevala še jutri.
Otvoritvene slovesnosti pod predsedstvom sen. Tibaldija,
•iiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiitiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiifiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiititHii
Včeraj nova eksplozija v havanskem pristanišču
Pri eksploziji francoske ladje je bilo nad 75 mrtvih - Baje je šlo za sabotažo, ker je ladja pripeljala strelivo za Kubo
HAVANA, 5. — Danes je
nastala v pristanišču v Havani nova eksplozija. Po prvih vesteh je bilo pri tej eksploziji ranjenih 11.	ljudi	baje
sta eksplodirali	dve	ročni
bombi sto metrov proč od kraja, kjer je včeraj eksplodirala francoska	ladja	»La
Coubre«. Vsi ranjeni pripadajo skupinam, ki so odstranjevale razbitine, ki jih je povzročila včerajšnja eksplozija.
Pri včerajšnji eksploziji je bilo ubitih nad 75 ljudi in okoli 200 ranjenih. Po zadnjih vesteh se zdi, da bo število mrtvih verjetno narastlo na 100. Proti večeru je gasilcem uspelo obvladati požar na francoski ladji in tudi v bližnjih skladiščih na pomolu. Pristaniške naprave na pomolu, kjer je bila ladja vsidrana, so popolnoma uničene, in prav tako tudi nekatera skladišča.
Vzroki nesreče še niso znani. Oblasti so zelo rezervira-
jo povzročili isti elementi, ki so nedavno organizirali in izvršili bombardiranje neke petrolejke rafinerije. Kubanski predsednik Dorticos je danes po televiziji tudi omenil možnost sabotaže in je dejal, da se »vlada močno zgraža zaradi tega incidenta«.
Komentator televizije pa je bil bolj jasen in	je izjavil,
da so eksplozije »pripravile in izvršile iste kontrarevolucionarne sile, ki so zažgale naše nasade sladkornega trsa«.
Francoska lr.dja je skoraj popolnoma zgorela	in se je
močno nagnila. Reševalne skupine so našle	zoglenela
trupla in človeške ostanke vse naokoli. Na zahtevo predsednika vlade Castra so vse radijske postaje, ki so pod vladnim nadzorstvom,	prekinile
svoje programe in oddajale izključno vesti o nesreči.
Francoska vlada je prevažala tovor 490 ton ter je imela 36 članov posadke in 2 potnika. Na ladji je bilo 76 ton belgijskega streliva, ki je bilo namenjeno Kubi.
predsednika mednarodne zve-
ze odporništva, so se udeležili predstavnik župana, predsednik pokrajine, sen. Mole, sen. Terracini, sen. Caleffi, dr. Piperno ter predstavniki iz Francije, Belgije, Poljske, Madžarske, Nemčije, Avstrije, CSR, SZ, Velike Britanije in Grčije. Pozdrave so poslali med drugimi minister Gonel-la, sen. Merzagora ter izraelski veleposlanik v Rimu.
 «»--------
ATENE, 5. — Tiskarniški delavci pri atenskih časopisih so včeraj zvečer stopili v stavko. Ni določeno, koliko naj stavka traja. Delavci hočejo doseči povišanje plač.
Gospodarski sporazum med Italijo in ZAR
RIM, 5. — Danes so v Rimu podpisali sporazum za gospodarsko sodelovanje med Italijo in ZAR. Sporazumi vse-oujejo poseben protokol in nekaj pisem. Sedanji sporazumi spopolnjujejo sporazume, ki jih je 29. aprila lani podpisal v Kairu dr Carli, in ki postavljajo temelje za gospodarsko sodelovanje med obema državama.
Zunanji minister Pella je po podpisu izjavil, da sporazumi nudijo velike možnosti dobav za italijanska podjetja in možnosti dela italijanske kvalificirane delovne sile Tudi kar se tiče tehničnega sodelovanja, se bodo navezali obširnejši stiki. Poslanik ZAR v Rimu pa je izrekel upanje, da bo podpisani sporazum omogočil začetek izvajanja enega najvažnejših načrtov za ZAR, t. j. bonifikacije
Kriza vlade se nadaljuj
(Nadaljevanje s 1. strani)
vinarji razvil naslednji razgovor;
Vprašanje; «Ker gre že za novinarje, nam povejte, katere vesti so bile netočne?«
Moro; «Povedal sem že jasno, da sem zanikal neresnične vesti«.
Vprašanje:	»Katere so te
vesti?*
Moro: «Preveč ste inteligentni, da bi vam tc razlagal.*
Vprašanje: «Vesti smo prejeli iz verodostojnih virov.«
Moro: «Vest o mojem razgovoru nisem dal jaz. pojaa njujem, da ni prišla z moje strani.*
Vprašanje: »Kaj nam lahko poveste o formuli nove vlade?«
Moro: «Ne morem povedati nič«.
Vprašanje; «Vaš demanti prihaja po demantiju Kvirinala
150.000	fedanov	neobdelane | in poslanca Guija. Ali	to po-
zemlje,	ter da	bo omogočil I meni, da	vsi odgovorni	ljudje
Italiji	udeležbo	pri velikih krščanske	demokracije	misli-
načrtih	za industrializacijo jo enako	glede razvoja	krize,
ZAR.	I	zlasti pa glede programa, ki
IIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinillllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllKIfllKIlllllllIHlIllllllllllllllllllltlllllllllllfllllllN
J\ovi Agadir	b
bolj južno na trdi skali
Dokler bo še upanje, da najdejo žive med razvalinami, bodo nadaljevali reševalno delo
RABAT, 5. — Maroške oblasti so sporočile po seji vlade, ki je bila pod predsedstvom kralja Mohameda, da bodo A-gadir znova zgradili na trdni skali nekoliko bolj južno od sedanjega porušenega mesta. Na področju sedanjih razvalin bodo svoj čas zgradili stadion in druga igrišča.
ne glede govoric o sabotaži.
Voditelj delavske zveze David Salvador je izjavil, da je prepričan, da so eksplozi-
  ■Minulimi   n  ..............................................................................  iiiiiiimiiiiiiiiiiii..........................im..........................................................................................................      um
treben za obrambo Zahoda«. | Nemčija krii pogoje brezpo-Da bi opravičil iskanje ta- Bpjne kapitulacije ter zavez.
Potrjujejo tudi, da so oblasti po dolgih obotavljanjih sklenile, da za drugih pet tednov ne bodo začele izvajati prvotnega načrta o popolnem izravnanju ruševin. »Uporabila se bodo vsa sredstva, dokler bo še nekaj upanja, da se najdejo živi med razvalinami v Agadiru,« je izjavil predstavnik kraljeve palače na tiskovni konferenci. «Nikoli, je dodal, ni kralj Mohamed privolil v možnost prekinitve reševalnega dela.« Dodal je: «Včasih se zgodi, da se najdejo preživeli na dnu rudnikov tudi 15 dni po katastrofi. Nikoli ni maroška vlada mislila trositi napalm na ruševine. Izkušnja kaže neučinkovitost napalma, ki se v nobenem primeru ne more uporabljati za dezinfekcijo. Napalm deluje samo na površini, medtem ko je za dezinfekcijo potrebno uporabljati sredstva, ki prodirajo v notranjost.«
Dalje je predstavnik izjavil, da v Agadiru ni nobene nevarnosti za epidemijo, in je dodal: »Zdravniki vseh narodnosti, ki sedaj delajo na kraju, se glede tega strinjajo.«
Iskanje preživelih med ruševinami se neprestano nadaljuje. V notranjosti področja, ki so ga blokirale maroške čete, je skupina 600 ljudi, ki iščejo na področjih, ki jih je katastrofa manj prizadela, ter nadaljujejo z dezinfekcijo. Dostop v mesto je strogo prepovedan. Okoli mesta straži 5000 maroških vojakov. Med ruševinami zbirajo nekatere skupine privatno imetje, zlasti pa
dragocenosti.
Francoske vojne ladje, ki so sodelovale pri reševalnem delu, so danes spet odplule na Atlantski ocean. Prestolonaslednik Mulaj Hasan se je zahvalil francoskemu poveljrtiku za pomoč. Tudi 300 mornarjev holandske mornarice se je spet vkrcalo na holandske vojne ladje.
Mulaj Hasan je na tiskovni konferenci izjavil, da bo komisija tehnikov odločala, katera poslopja v Agadiru bodo ostala in katera bodo deloma ali popolnoma porušili. Nocoj pa je kralj Mohamed zbral v Rabatu člane vlade ter vse maroške in francoske tehnike v ministrstvih skupno z Mulaj Hasanom. Sklenili so, da bodo obnovljeno mesto otvori-li 2. marca 1961. Obnovljeno mesto se bo imenovalo «Novi Agadir«.
Bonn se zanima za vtise Kreiskega iz Varšave
BONN, 5. — Avstrijski zunanji minister Kreisky in podtajnik Gschnitzer prispeta v Bonn na uradni obisk v ponedeljek. To bo prvi sestanek sedanjega avstrijskega zunanjega ministra s von Brenta-nom. Glede tega obiska trdijo v Bonnu, da se bo dala zahod-nonemška vlada samo poučiti o stanju glede južnotirolskega vprašanja, ne misli pa posegati v samo vprašanje, ker se le-to tiče samo Avstrije in I-talije.
Med Zahodno Nemčijo in Avstrijo ni kakih novih večjih vprašanj, pač pa sta dve kočljivi starejši vprašanji: vojna odškodnina in begunci. Gotovo je, da bodo v Bonnu govorili tudi o bližnjem vr-
hunskem sestanku. Zlasti pa se bodo v Bonnu zanimali za vtise, ki jih je Kreisky dobil pn svojih obiskih v Londonu, Parizu, posebno pa še v Varšavi, upoštevajoč pri tem, da je Kreisky že ponovno obljubil svoje usluge za izboljšanje razumevanja med Vzhodom in Zahodom.
 «»--------
Gospodarska konferenca arabskih držav
KAIRO. 5. — Danes se je začelo v Kairu šesto plenarno zasedanje gospodarskega sveta Arabske lige z govorom glavnega tajnika lige Hasune. Ta je poudarjal potrebo gospodarske enotnosti arabskega sveta. Zasedanje ima namen proučiti sredstva za koordiniranje industrijske politike a-rabskih držav. Razpravljali bodo tudi o gospodarski blokadi proti Izraelu in o ukrepih proti načrtom Izraela, da razširi gospodarski prodor v afriške države, ki so nedavno dosegle neodvisnost. Prav tako bodo govorili o vskladitvi petrolejske politike arabskih držav
Tito sprejel poslanika Beria
BEOGRAD, 5. — Predsednik republike maršal Tito je sprejel danes novega italijanske ga veleposlanika v Jugoslaviji Alberta Beria, ki mu je izročil poverilnice. Pri izročitvi poverilnih listin so bili navzoči državni tajnik za zuna. nje zadeve Koča Popovič, generalni tajnik predsednika republike Leo Mates in šef protokola Zdenko Stambuk.
(Nadaljevanje z 2. strani)
za mir. Se več general De Gaulle je med svojim ponovnim potovanjem v Alžiriji povsem zavrgel načelo samoodločbe. V Costantini in drugje je govoril častnikom francoske vojske. Izjavil je, da bo potrebno še mnogo časa, preden bo alžirsko vprašanje urejeno. Kakor da bi pozabil na vse svoje prejšnje izjave, je general dejal, da bo vprašanje Alžirije urejeno šele po dokončni zmagi francoske vojske, in da bodo vojaške operacije se dolgo trajale. Ponovil je, da mora Alžirija ostati povezana s Francijo. Zaradi izredno nesramne in izzivalne vsebine njegovih izjav je prav, da jih v celoti objavimo, kakor je o njih poročal francoski list «Journal d'Alger»:
«Neodvisnost je burka. V Alzinji je milijon Evropejcev in mnogo muslimanov, ki hočejo ostati Francozi. V metropoli je 400 tisoč muslimanov, ki preživljajo tri milijone ljudi v Alžiriji. Mi smo velika država in na-a volja je, da tu ni neodvisnosti. Ne ’sme se poskušati s silo. Francija je svetovna sila. Zanjo ni samo Alžirija. Francija ima interese povsod, v Afriki v Indijskem oceanu, v Atlanti««, na Antilskih otokih. Zato je treba imeti širok razgled. Mi smo na dobri poti. Gremo navzpor in ves svet se tega zaveda. Kmalu bomo igro dobili. Ne bo novega Dien Bien Fuja. 'Zadeva se bo končala z uspehom orožja, ki bo zagotovilo aktivno navzočnost Francije, ne da bi prejudiciral politično obliko te navzočnosti. Imam zaupanje v vas. Prevzema vas neko vprašanje, ki je vaša naloga. Toda jaz imam svojo in vidim celotnost vprašanj Rešitev tega vprašanja bo dolga. Sicer ga bo mogoče načeti šele po popolni vojaški zmagi, to je ko bo prenehal terorizem in ko bomo imeli vse orožje. To orožje bomo imeli, bodisi da gu uporniki položijo, alt pa da ga vojska še dalje išče, ’ z.'wi delu sedaj. Toda voj-
ska mora napraviti svojo dolžnost in ne sme dovoliti, da bi jo varali. Francija bo ostala v Alžiriji, jaz odgovarjam za to. S človeškega stališča bo potrebno več let za izboljšanje usode prebivalstva. Toda Francija ima sredstva. Politična oblika’> To se bo videlo pozneje. Ne poznam je, in nihče je ne pozna Na vsak način je potrebna vojaška zmaga pred referendumom. Toda tukajšnji Evropejci so v svoji hiši. Morajo tu ostati. Francoska Alžirija? Da. Toda gre za besede. To ne rešuje ničesar. Neodvisnost, 'i jo zahteva Ferha t A bas in njegova tolpa, je potvorba. Sedanji vojaški načrt je že dal izvrstne rezultate, toda niso še dokončni. To ni lahka vojna, toda jaz imam zaupan je, imamo boljše karte Prepričan sem, da je potrebno nadaljevati načrt generala Cha 1-la. Imam zaupanje v vojsko.* S temi besedami je de Gaulle se bolj odkrito razgalil svoje načrte. Najprej je treba uničiti alžirsko osvobodilno gibanje in njegove organizacije, zatem s pomočjo francoske vojske izvesti »volitve« m postaviti na odgovorna mesta slamnate može, ki bodo pokorno izvajali francosko politiko. Toda de Gaullovi računi so zgrešeni. Alžirsko ljudstvo, ki se že pet let bori za svobodo in neodvisnost, prav gotovo ne bo dopustilo takih spletk. Prav tako bo z nadaljevanjem borbe, če mu bo vsiljena, razbilo de Gaullove iluzije, da bi z vojsko vsilil rešitev alžirske prihodnosti.
7 dni v svetu
kih oporišč je Strauss pove- • niške sporazume o Nemčiji,
Nove ovire za pomirjenje
V sredo je vrhovni poveljnik oboroženih sil N AITO general Norstad sporočil, da so sklenili ustanoviti posebne francosko - britanske - ameriške enote, opremljene z a-tomskim orožjem. Gre pravzaprav za ustanovitev mobilne skupine k op-”'sh’h sil a-tlanske zveze, ki bi jo po
potrebi naglo premeščali z letali. V začetku bodo te e-note sestavljene iz treh bataljonov:	enega ameriškega,
enega britanskega in enega francoskega. Pozneje se bodo lahko povečale v divizijo, ki bo štela osem bataljonov, v kateri bo vsak druge narodnosti. Poveljstvo pa bo enotno.
V ameriških odgovornih krogih poudarjajo, da ustanovitev teh enot, ki bodo i-mele atomsko orožje, ni v nasprotju z ameriških zakonom, ki prepoveduje dajanje podatkov o atomskem orožju in dobavljanje atomskega orožja tujini. To pomeni, da bodo atomsko orožje, oziroma atomske konice raket, ki jih bodo ZDA dobavile skupnemu poveljstvu, ostale pod nadzorstvom Američanov.
Nekateri opazovalci so mnenja da Washington in London dajeta s tem načrtom dejansko koncesijo Franciji, da bi s tem tudi formalno začela imeti v atlantski zvezi vlogo enakopravne atomske sile.
Po mnenju diplomatskih o-pazovalcev pa spada ta načrt v okvir političnih in psiholoških priprav na konferenco med Vzhodom in Zahodom. V tem okviru so razmišljali tudi o sklepu, naj bi njihova letala odslej letela po berlinskem zračnem hodniku v višini nad 3.000 metrov.
V okvir priprav konference med Vzhodom in Zahodom spada tudi obisk, ki ga bo Mac Millan napravil v Parizu 12. in 13. marca, dva dni pred prihodom Hruščeva v Pariz. Mac Millan in de Gaulle se bosta razgovorjala predvsem o razgovorih z N. Hruščevom. Vsekakor pa bosta govorila tudi o nesoglasjih mrd Francijo in An-gl jO glede nekatei ih medna-
rodnih vprašanj in o potrebi, da se še pred konferenco najvišjih uskladijo njih stališča.
Prav gotovo bosta de Gaulle in Mac Millan govorila o razorožitvi in o Berlinu ter o Nemčiji sploh. Znano je, da se glede tega stališče Pariza in Londona ne ujema.
V Parizu poudarjajo, da sporazumevanje med Francijo in Veliko Britanijo ne sme biti naperjeno proti nobenemu zahodnemu zavezniku; pri tem mislijo na Zahodno Nemčijo.
Kakor je znano, je nastalo mnogo razburjenja, ko se je zvedelo, da se je Zahodna Nemčija pogajala s Španijo o namestitvi vojaških o-porišč na španskem ozemlju.
Po dolgih oklevanjih in nejasnih obrazložitvah je za-hodnonemški minister za o-b rambo končno jasno priznal, da so se taka pogajanja res vodila. Ponovil je, da Nemčija potrebuje oporišča v tujini, ker je njen prostor »premajhen« za vež-banje in za postavljanje potrebnih skladišč.
V Washingtonu so tudi pokazali precejšnje razburjenje. Toda izkazalo se je, da se niso razburjali zaradi pogajanj samih na sebi, pač pa zaradi dejstva, da o zadevi niso bili do kraja obveščeni, Ameriški državni departma je sporočil, da ameriška vlada ne bi nasprotovala postavitvi vojaških oporišč za nemško vojsko v Španiji, če bi se NATO s tem strinjal Zahodnonemški minister za obrambo Strauss pa je	tudi ponovil,	da	je
odredil	poizvedovanja	ali	bo
mogoče dobiti «v globini evropskega prostora« vojaška oporišča. Kar se tiče	Špani	I
je, je naravnost povedat, da je «že	dolgo znano,	da	je	j
Ibenjski polotok nujno po- i
dal, da bo Zahodna Nemčija imela prihodnje leto močna vojaška reakcijska letala s hitrostjo 2000 kilometrov na uro, kar bo pomenilo, da bodo preletela v sedmih minutah prostor od zahodne do vzhodne nemške meje. Zato je potrebno razširiti »življenjski prostor« nemške vojske. Minister je pri tem ponovil običajne izsiljevalne besede s trditvijo, da vsakdo, ki se upira Adenauerjevi politiki, ali pa jo obsoja, »obrača vodo na mlin Hruščeva«.
Sovjetska vlada je poslala bonnski vladi in trem zahodnim vladam v zvezi s tem protestno noto; Prepis note pa je poslala vsem članicam NATO. V noti je med drugim rečeno, da Zahodna
ki so obvezni za vsako nemško vlado.
Dalje pravi nota: «Sporazum, ki ga pripravljata Zahodna Nemčija in Španija, kaže, da je ponovna oborožitev Zahodne Nemčije prišla v tako fazo, da že naletava na ovire v strukturi NATO in v zahodnoevrojj-skem zavezništvu.« Nota pravi na koncu, da imajo spletke med Zahodno Nemčijo in Španijo namen ustvariti trenja med Vzhodom in Zahodom in škodovati delovanju razorožitvenega odbora ter delu konference najvišjih. Pogajanja med obema državama ponovno kažejo, da vlada Zahodne Nemčije noče izboljšanja evropskega ozračja.
bi moral biti določen pred izbiro pripravnega človeka za sestavo vlade?«
Moro:	«Tega nisem dejal.
Rekel sem samo, da so bile objavljene netočne vesti, ki sem jih zanikal.«
Vprašanje:	»Oprostite, da
vztrajamo, toda povejte nam vsaj, katere vest: so točne?«
Moro; «Ne morem povedati, ker vseh vesti nisem bral.«
Togliatti in Terracini sta bila pri Leonu dobro uro. Togliatti je nato izjavil; «Nič posebnega nimava povedati Predsednik Leone naju je
vprašal za nekatera pojasnila glede stališča naše partije o-
krog določenih vprašanj, ki lahko vplivajo na rešitev vladne krize. Kar se tiče naše partije, vztrajam na naših treh osnovnih točkah; demokratični značaj, vlade, nekatere programske zahteve, ki jih ne bom ponavljal in da naj se vlada obveže, da bodo
ga neravnotežja, načelo zasebne lastnine toda z ukrepi za dosego delavskih delnic, zakonit poseg države v gospodarsko življenje, toda le splošnega značaja, nacionalizacija e-nergetskih virov, borba proa monopolom; 3. splošna agrarna reforma; 4. za šolo zahteva resolucija; enotno srednjo šolo — ljudsko in demokratično, rešitev vprašanja odnosov med zasebno in javno šolo v smislu ustave; 5. ukrepi proti korupciji. Resolucija zahteva kot edino možno rešitev sestavo vlade levega centra z vzdržanimi glasovi PSI v parlamentu.
2. Resolucija manjšine (Pac-ciardijeva struja) pa poudarja, da so bili vsi napori za »demokratizacijo PSI v zadnjih letih zaman*, ker je PSI še vedno povezana s’ KPI v krajevnih upravah, sindikatih in na bazi. Zaradi tega so kom-
■upravne volitve v roku, ki fia t binacije s PSI izključene za
določa zakon.*
Na vprašanje nekega novinarja, je Togliatti dodal: «Ne gre za razlago predsednika Leoneja, temveč za razgovor, med katerim smo se dotaknili raznih točk«.
Senator Terracini pa je pojasnil: «Očitno se ni govorilo o ljudeh.«
Nato je Togliatti zaključil: «Predsednik Leone je dokazal, da dobro pozna tudi dokumente naše partije in je imel v svojem žepu — rdeče podčrtano — poročilo z zasedanja našega zadnjega CK.»
Nenni in Barbareschi pa sta ostala pri Leoneju tri četrt u-re, nakar je Nenni dejal, da nima dosti dodati tistemu, kar je že povedal Gronchiju, kajti precej verjetno je — po njegovem mnenju — da se ta dodatna posvetovanja ne tičejo posebno socialistične stranke. Leone pa je Nenniju postavil več vprašanj glede programa, ki ga postavlja PSI in »mi smo mu dali, je dejal Nenni, vse obrazložitve, v katere smo mislili, da so koristne«. Ko ga je neki novinar vprašal, če je Leoneju predlagal kakšno ime, je Nenni odgovoril:
«Videl sem danes zjutraj, da nekateri časopisi trdijo nekaj, kar me je presenetilo: najprej omenjajo, da smo mi postavljali nekakšen veto, drugi pa pišejo da smo dali programu, ki smo ga obrazložili poglavarju države, zgolj približen pomen. Pravkar sem dejal presedniku zbornice, da ne bomo postavljali vprašanja imena in tudi da nimamo nika/krš-nega veta. Vsekakor pa u-poštevamo seveda tiste ljudi, ki so dokazali, da verjamejo v določeno rešitev političnega značaja. Glede programskih vprašanj pa smatramo, da so tista, ki smo jih navedli lahko odločilna za usmeritev vla. de ne na podlagi obveznosti za bodočnost, temveč obveznosti, ki jih je treba takoj uresničiti, ker gre za vprašanja, ki so tehnično za rešitev že zrela «
Ko so Nennija vprašali, ali misli, da bo potrebno odstraniti mnogo ovir, je odgovoril: • Mislim, da jih ni malo, ki pa so vsekakor vse neupravičene*.
Poslanec Ferrarotti, naslednik pok. Olivettija od «Comu-nita», je izjavil po razgovoru z Leonejem, da bi bil pripravljen podpreti vlado levega centra s pogojem, da bo imela taka vlada sprejemljiv program.
Michelini od fašistične MSI pa je po razgovoru z Leonejem dejal, da se mu zdi rav-
nanje Gronchija, ki ie dal na-
iti
logo Leomeju za dodatna posve. tovanja, pravilno. Rekel je, da MSI nasprotuje vladi levega centra, da mora biti program nove vlade jasen, kajti v nasprotnem primeru predlaga MSI nekako poslovno vlado, za časa katere naj bi se kriza rešila. Ce pa do tega ne bi prišlo naj bi se razpisale nove volitve.
Monarhist Covelli pa je po razgovoru z Leonejem dejal, da nima nič dodati k tistemu, kar je že povedal Gronchiju: monarhistična PDI se bo vedno upirala rešitvam, ki nimajo večine v parlamentu.
Na republikanskem kongresu v Bologni so bila danes objavljena besedila treh resolucij, o katerih bo kongres verjetno glasoval, če katera izmed resolucij ne bo umaknjena.
1. Resolucija večine (Reale, La Malfa) vsebuje pet točk: 1. Popolno izvajanje ustave, zlasti glede referenduma in dežel; 2. rešitev vprašanja brezposelnosti in gospodarske-
sestavo nove vlade. Če pa bi do tega prišlo, zahteva PRI svobodo samostojnega odločanja.
3. Tretjo resolucijo pa je predložil delegat Recchioni iz Milana v imenu levice PRI,
Najvažnejši govornik je bil danes la Malfa, ki je dejal, da so njegovi tovariši iz akcijske stranke odšli med socialiste, on pa med republikance. •Toda če me nočete, grem lahko domov. Vendar pa ostal bom vedno republikanec*. O-stro je napadel Pacciardija in njegove pristaše. Dejal je, da niso niti eneg-a članka napisali za strankino glasilo in tudi nobenega govora niso imeli v parlamentu.
Pacciardi (ga je prekinil): • Ko sem govoril v zbornici si zapustil dvorano*.
La Malfa je dejal, da manjšinska struja še vedno misli,
da je možna vlada, k	j.
podpirali liberalci. «”,®. m: so nas obdolžili, da J* republikanski pr°8ra®’v (ji ’ svetujejo, naj damo P‘	f	j
lagodiju, ki je mnenja,	„	/
dežele in referendum t .	...	/
držaf! ,
pake, ki lahko uničijo^--^
Za PSI je La _ *— , j«-. da se vedno bolj zav ' je samostojne .
Poudaril je, da bodo	t(?
glasovi PSI odločilm	^
traliziranje kakršne *	(u;
je demokristjanskih r« |f
strelcev proti bodoči vega centra, katero struja zagovarja.
A-P'
Odgovorni n v Barletti pred sodišffIt
TRANI, 5. — Pr?1Sa?*i
prei»»j pit
sodnik je danes	j?
iskavo v zvezi z zruse j j,, še v Barletti. To se J_ « it
ni 16. septembra in ,
iložnosti je 58 oseb gi m življenje, 12 pa 1'v. , Jri? ranjenih. Sodišču .so ^
r»i nruatrlioni inZ. V? i ()f
ci prijavljeni inz. j projektant zgradbe^ ^ (jjfr mine, stavbenik gna in drugi.
 «»-
turi,
Vseh 19 je m
dsfcoeii«
s padalom n ^
g
ameriško vojaško
letale >
danes vnelo v zraku-.
K \.£
lu je bilo 19 oseb, k uspelo vsem s Pa“ail fruiolf ti preden je letalo » rejji vilo. Vsa posadka se J ^ le nekateri vojaki so koliko poškodovani.
TVRDKA
JOŽEF SILA
iZV0
uvoz
vsakovrstnega lesa za predelavo in kurjaV ter jamskega lesa.
3M«I
TRST - Rira Grnmnla st- 6-1 - Telefon
M
PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE
LA GORIZIA
GORICA - Ul. Duca d’Aosta 68 - Tel. 28-45
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA
KMETJE, VRTNARJI
Za vsako vašo potrebo se obrnite na domačo tvrdko
TRST, Ul. Milano 18
TEtEF. 35*169
katera vam nudi po najnižjih cenah vsakovrstna *.^^lK*
najboljših inozemskih krajev in semena lastnega P ter razne sadike, žveplo, modro galico, umetna ska gnojila ter vsakovrstno orodje in stroje vsake
ITN!
Večjo vilo ali stavbo ob morski obali za počitni^1 dom kupimo ali vzamemo v najem - 60-100
leži^
Prednost imajo stavbe z vodovodom in eleklrik®
Ponudbe pošljite na Tovarno dušika Ruše v Rušah
J