Pottntna plačana ▼ gotovini. Leto XII., štev. Ljubljana, torek 24« marca I93I Cena 2 Din Upiavništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova ul 3. — Tel 3492 tn2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon st 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljub« ljana št 11.842 Praha čislo 78 180 Wien št 105.241 Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122 3123 3124 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te» lefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul 8. Telef št 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Demarša na Dunajn Poslaniki velesil pri zunanjem ministra Schobra — Velika nervoznost po vsej Evropi — Berlin in Dunaj se že umikata Dunal. 23. marca. AA. Službeno se objavlja naslednji komunike: »uipiomatski zasiopmia rrancije, Italije in Češkoslovaške so izjavili zunanjemu ministru dr. Schobru, da so poročila listov z dne 17. marca o carinski zvezi med Avstrijo in Nemčijo napotila njihove vlade k izjavi, da smatrajo tako carinsko zvezo za kršitev ženevskega protokola iz 1. 1922. Zunanji minister }e dal nato poslanikom potrebna pojasnila. Diplomatski krogi ne smatrajo tega koraka za formalen protest, ker so poslaniki intervenirali le na osnovi časopisnih poročil. Avstrijski politični krogi so mnenja, da se je to zgodilo le zaradi nesporazum-ijenja in upajo, da bodo pojasnila zunanjega ministra dr. Schobra razpršila vse bojazni m nezaupanja glede na cilje avstrijsko-nemškega carinskega sporazuma.« Schobrov zagovor Dunaj, 23. marca d. O demarši se do-»navajo naslednje podrobnosti: V soboto so se zglasih zastopniki Francije, češkoslovaške in Italije pri zunanjem ministru dr. Schobru ter mu izjavili, da so 17. marca. v listih objavljene vesti o zaključitvi carinske unije med Avstrijo in Nemčijo dale njihovim vladam povod za sporočilo avstrijski zvezni vladi, da bi bila zaklju-čitev take carinske konvencije v nasprotju z ženevskim protokolom od 4. oktobra leta 1922. Podkancelar tn zunanji minister dr. Scho-ber je odgovoril v glavnem naslednje: »Od francoskega zunanjega ministra Brianda na panevropski konferenci v ženevi podano izjavo, da priznava Francija panevropsko idejo kot podlago za ozdravljenje vsega svetovnega položaja in da Francija s tem podvzema pobudo za to vrsto konsolidacije gospodarstva, je bila navdušeno sprejeta, kakor znano, od vseh ndeležencev konference. V zvezi z Brian-dovo izjavo je avstrijski zastopnik s pri-trdilom k Briandovi formuli predlagal istočasno kot najbližjo možnost za uresničenje tega načrta zaključitev regijonalnih pogodb in je torej že oficijelno pred zastopniki vsega sveta spravil to misel v razpravo. Izvršena demarša je za to tem bolj presenetljiva, ker ni bilo od Avstrije in Nemčije ničesar drugega podvzetega, kakor da se, upoštevajoč čim dalje težji gospodarski položaj, bavita nadalje z že napovedano mislijo ter predlagata načrt carinskega sporazuma.« Glede na opozorilo, da je ta dogovor oziroma načrt za tak sporazum proti ženevskemu protokolu iz 1. 1922., je izjavil dr. Schober, da to že zaradi tega ni točno, ker ostaja za slučaj, da pride do takega dogovora, samo po sebi umevno popolnoma obvarovana politična in gospodarska suverenost vseh v poštev prihajajočih držav. S posebnim poudarkom je opozoril zunanji minister dr. Schober, da ne more trdili nobena država, da je bila postavljena pred gotovo dejstvo, ker ne gre za dogovor, kakor je bilo že omenjeno, temveč le za načrt, pri čegar uresničenju more sodelovati vsaka druga država. Konference v Berlinu Berlin, 23. marca AA. V ospredju političnega zanimanja je še vedno avstrijsko-nemška carinska pogodba, katere vsebino so objavili nocoj. V teku dneva je zunanji minister Curtius sprejel anglešlkega, francoskega m italijanskega poslanika, s katerimi je izmenjaj mnenja o podrobnostih te. ga dogovora. V zvezi s temi posvetovanji ie zunanji minister ponovno poudaril stališče nemške vlade, da je ta carinski dogovor v skladu z versailJesko, saintgermain-sko mirovno pogodbo in z ženevskim protokolom iz leta 1922.. s katerim se je Avstrija obvezala, da bo ohranila svojo neodvisnost, in da se ne bo spuščala v pogajanja, ki bi na katerikoli način omejevala nje- suvereniteto. Nemški vladni krogi izražajo upanje, da bo skrbna proučitev te pogodbe razpršila vsa nezaupanja jn da bo ta sporazum pripomogel k uresničenju Brian-dovega načrta za ustanovitev panevropske zveze. Curtius o sporazumu Pariš. 23. marca AA. Sauerweki objavlja v »Matinu« važen razgovor z nemškim zunanjim ministrom dr. Curtiusoan o avstrijsko nemškem carinskem sporazumu. Dr. Curtius pravi, da je Nemčija najbolj intere-sirana na uspehu panevropske komisije, vendar pa je zgodovina mednarodnih koa-ferenc v zadnjih letih pokazala, da je ostal ves trud na splošni mednarodni osnovi zaman in da se je dosegel mednaroden sporazum le po dolgotrajnih in mučnih pogajanjih. Minister je dalje izrazil mnenje, da b; bila evropska zveza potom krajevnih dogovorov veliko lažje nstvarljiva. To velja posebno za države ali skupine držav, katerih interesi so tesno spojeni. Zato sta Nemčija in Avstrija sklenili napraviti prvj korak v tej smeri. Tako je prišlo med obema državama do sporazuma tn se oosta sedaj pogajali o harmonizaciji svojih stališč v carinskih in gospodarskih vprašanjih. Dr. Curtius je nato poudaril, da se tega ne more primerjati z nekimi bivšimi carinskimi zvezami Obe državi ostaneta v tem primeru popolnoma enakopravni in ohranita vse svoje suverene pravice. Se več! Obe državi sta pripravljeni razširiti svojo akcijo tudi na druge države, ki bi fc#e s tem sporazumne, in se pogajati z njimi o stičnih pogodbah, Dr. Curtius jc zaključil svoje izjave z izrazom upanja, da bo ta sporazum zelo koristil uresničenju ideala »Zedinjenih evropskih držav«, ker Evropa ne stremi samo po gospodarskem zedinjenju temveč prav tako po konsolidaciji evropskega i® svetovnega miru. Seja francoske vlade Pariz, 23. marca. AA. Pod predsedstvom predsednika republike g. Dou-mergua se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri je zunanji minister Briand poročal o zunanje-politični situaciji, posebno o zadevah in vprašanjih, ki so se pojavila z gospodarskim sporazumom med Nemčijo in Avstrijo. Ministrski svet je bil zadovoljen s koraki, ki jih je takoj od začetka podvzel Briand, da se v sporazumu z drugimi zainteresiranimi državami stori vse za zaščito mednarodnih pogodb in konvencij. Pariz, 23. marca h. Po prvem presenečenju, ki ga je izzvala vest o sklenitvi carinske unije med Avstrijo in Nemčijo, so začeli sedaj v vseh političnih in diplomatskih krogih presojati vso akcijo popolnoma mirno in hladno. Poudarja se, da prav za prav ne gre za carinsko unijo, marveč za pact le con-trachendo, s katerim se Nemčija in Avstrija obvezujeta, da bosta v danem trenutku sklenili carinsko unijo. V sedanji dobi je možnost carinske unije dokaj neverjetna, ker bi po obstoječem sistemu trgovinskih pogodb na osnovi klavzule o največjih ugodnostih prišlo do nevzdržnega stajna v Nemčiji in Avstriji, ker bi bilo n. pr. mogoče uvažati carine prosto tudi žito iz Argentine. Prve časopisne vesti so bile očividno pretirane in v pariških krogih tudi ne smatrajo za verjetno, da bi bili Jugoslavija in Rumunija povabljeni k pristopu. Odpor na češkem Praga, 23. marca. h. Danes je posetil zunanjega ministra dr. Beueša nemški poslanik dr. Koch, ki mu je poročal o skleni-tvu gospodarskega sporazuma med Avstrijo in Nemčijo. Dr. Beneš v tem razgovoru ni zavzel nikakega stališča, marveč sd je pri-držal proste roke, dokler ne prejme avtentičnega besedila sklenjenega sporazuma. Razgovor, v katerem sta obraivnavala ves kompleks teh viprašanj, je potekel med dr. Banešem in dr. Kochom v prijateljskem tonu. Koalicijske stranke so vložile danes v senatu obširno interpelacijo na zunanjega ministra dr. Beneša, v kateri zahtevajo pojasnila o avstrijsko-nemškem sporazumu. Interpelacija je sestavljena v zelo ostrem tonu in opozarja na obveznosti Avstrije po mednarodnih mirovnih pogodbah in po ženevskem protokolu. Interpelacija izraža bojazen, da že sam način interpretacije tega sporazuma v nemškem tisku predstavlja nevarnost za gospodarsko konsolidacijo Srednje Evrope in izigravanje panevropske ideje. Praga, 23. marca h. Ves češkoslovaški tisk se še vedno obširno bavi z gospodarskim sporazumom med Avstrijo in Nemčijo in najoddočneijše obsoja to akcijo, ki jo smatra za preračunano in odkrito proti Briandovi panevropski akciji, »češke Slovo« paše med drugim, da hoče nemški tisk s sklicevanjem na Briandovo idejo le preslepiti javnost, kajti v resnici Avstrija Im Nemčija nočeta z Briandom, marveč sta svojo akcijo naperili direktno proti njemu. Dr. Curtius je bil doslej v svojih akcijah vedno zelo previden, d asi ravno mu je tu pa tam ušla kaka beseda, M je izdala njegove načrte. Toda tolike neodkritosrčnosti, kakor tokrat na pokazal še nikdar. Sicer je še popolnoma nejasno, kako si predstavljata Nemčija in Avstrija izvedbo svojega sporazuma, jasno pa je, da bo ta akcija, v kolikor ni v skladu z obstoječimi mednarodnimi pogodbami naletela na naj-ostrejši odpor vse Evrope, o tem si morajo biti v Berlinu in na Dunaju popolnoma na jasnem. Odmev na Poljskem Varšava, 23. marca. g. Pogajanja za sklenitev carinske pogodbe med Nemčijo in Avstrijo so izzvala v političnih krogih veliko zanimanje. V vladnih krogih si pridržujejo sodbo, dočim desničarski listi že poudarjajo politično in gospodarsko nevarnost, ki bi zaradi tega grozila Poljski. Sodba Društva narodov Ženeva, 23. marca. h. Vest o sklenitvi carinske unije z Avstrijo in Nemčijo je izzvala v ženevskih krogih izredno presenečenje. Pri generalnem tajništvu Društva narodov in v vrstah stalnih delegatov se vzdržujejo za enkrat vsakega komentarja in čakajo na rezultat pariških posvetovanj organizacijskega odbora evropske unije, na katerem se bo brez dvoma o tej stvari obširno govorilo. Soglasno pa izražajo v ženevskih krogih mnenje, da bi morale prevzeti inicijativo za eventualno intervencijo Društva narodov one države, ki so podpisale protokol iz leta 1922., s katerim se je Avstrija Obvezala, da se bo varovala vsake akcije, ki bi ogražala njeno gospodarsko in politično samostojnost Povratek španskega kralja v Madrid Pariz, 23. marca AA. španski kralj Alfonz je odpotoval danes v Madrid. Pariz je zapustil ob 10.50. JUGOSLAVIJA IN CARINSKA UNIJA MED NEMČIJO IN AVSTRIJO avstrijskega in nemškega poslanika — Seja ministrskega sveta — Rezerviranost do razjasnitve situacije Beograd, 23. marca. M. Danes ob pol 6. zvečer sta posetila zunanjega ministra dr. Marlnkoviča nemški in avstrijski poslanik na našem dvoru, ki sta ob tej priliki po naročilu svojih vlad službeno obvestila našega zunanjega ministra o sklenitvi gospodarskega sporazuma med Nemčijo in Avstrijo ter raz-tolmačila stališče svojih vlad glede te pogodbe. Takoj nato se je sestal ministrski svet k seji, na kateri je zunanji minister dr. Marinkovič podal poročilo o avstrijsko-nemškem paktu in je vlada k temu zavzela svoje stališče. »Pravda« objavlja pod naslovom »Sporazum med Berlinom in Dunajem« uvodnik, v katerem označuje stališče, ki ga bo po njenem mnenju morala k temu problemu zavzeti Jugoslavija. Članek pravi med drugim: »Sklenitev gospodarskega sporazuma med Nemčijo in Avstrijo, ki predstavlja v stvari carinsko unijo, je izzvala veliko vznemirjenje v vsem evropskem tisku, zlasti pa v Parizu in Pragi. Povod za to vznemirjenje ni toliko sklenitev carinske urtije, kakor pa alarmantni komentarji gotovega dela nemškega tiska, ki podčrta vajo pomen tega sporazuma z ugotovitvijo, da je to prvi korak k združitvi Avstrije z Nemčijo. Razumljivo je, da je moralo tako tolmačenje berlinsko - dunajskega pakta izzvati vznemirjenje v vseh onih evropskih krogih, ki se zavzemajo za konsolidacijo prilik v Evropi in za spoštovanje. mirovnih pogodb. Iz takega tolmačenja nemškega tiska se da posneti, da ima dunajski sporazum veliko politično ozadje. Zastopniki Francije, Italije in Češkosilovaške, ki so včeraj posetili avstrijskega zunanjega ministra dr. Schobra in zahtevali od njega pojasnil, so obenem ugotovili, da se da iz pisave avstrijskega in nemškesra tiska posneti, da vsebuje doslej še neobjav- ljena pogodba določbe, ki so v odločnem nasprotju z mednarodnimi obveznostmi Avstrije, zlasti v kolikor se nanašajo na njeno gospodarsko in politično neodvisnost. Za enkrat še ni mogoče oceniti pravega pomena nemško-avstrijskega sporazuma, ugotoviti pa je treba že sedaj, da bi tak sporazum zna-čil kršitev mirovnih pogodb, če se uresničijo napovedi nemškega tiska in bi povzročil nedogledne komplikacije v trenutku, ki je najbolj važen in potreben za mirno in intenzivno delo za gospodarsko konsolidacijo Evrope.« Beograd, 23. marca, M. Vest o carinski uniji med Avstrijo in Nemčijo je umevno naletela tudi v Jugoslaviji na veliko in živahno zanimanje v vseh politinčih in gospodarskih krogih. O tem, kako gledajo v teh krogih na dogovor med Dunajem in Berlinom, je dobil vaš poročevalec od dobro informirane strani naslednje zanimive informacije: Dogodek je tolike važnosti po svojem mnogostranskem obsegu in po svoji da-lekosežnosti, da se upravičeno prišteva med najvažnejše dogodke, ki so se odigrali v zadnjem času v Evropi. Dokler niso znane avtentične podrobnosti, je težko izreči svojo sodbo. Na mestu je skrajna rezerviranost. Treba bo pač počakati, da se bo videlo, kaj se bo iz tega izcimilo. Jugoslavija je gotovo med onimi državami, ki so neposredno prizadete in ki morajo zaradi tega ta dogodek dobro in temeljito proučiti, predno morejo zavzeti svoje končnoveljavno stališče. Po senžermenski mirovni pogodbi se je avstrijska republika obvezala, da se ne bo nikdar odrekla svoje samostojnosti ter da se bo vzdržala vseh gospodarskih in finančnih angaž-manov, ki bi bili take prirodc. da bi kompromitirali posredno ali neposredjio njeno neodvisnost. Carinska unija rešuje cel korrroleks cosoodarskih vprašanj, Program razorožitvene konference Resolucije pripravljalnega odbora za splošno razorožitveno konferenco Pariz, 23. marca, AA. Včeraj je imel pod predsedstvom lorda Cecila odbor komisije Društva narodov za razorožitev sejo, na kateri je sprejel resolucije, ki naglašajo kot neobhodno potrebo: 1. da konferenca za razorožitev doseže rezultat, ki bo v skladu s potrebami mednarodne varnosti, z raznimi mednarodnimi pogodbami in pakti, ki so že podpisani; 2. splošno znižanje za 25 odst. vseh proračunov za oboroževanje v vseh državah; 3. ukrepe za utrditev mednarodne varnosti, zlasti, da vse države pristopijo k splošnemu paktu za arbitražo; 4. ukrepe za odstranitev neenakosti pri oboroževanju m sicer z znižanjem denarnih sredstev za oboroževanje, in 5. uvedbo stalne mednarodne kontrole Društva narodov nad oboroževanjem posameznih držav. Dunajski list zavrača klevete črnožolte »Reichspost" »Der Abend« obsoja napade monarhistične »Reichspost« na Jugoslavijo in brani ostati avstrijski tisk Dunaj, 23. marca M. »Der Abend« se bavi v daljšem članku s protestom Jugoslavije zaradi napadov avstrijskega tiska in z opravičilom avstrijskega zunanjega ministrstva. List pravi, da je jugoslovenski poslanik na Dunaju zahteval od zunanjega ministra dr. Schobra obžalovanje ne samo ustmeno. marveč tudi pismeno. Posledica te zahteve je bil komunike, ki ga je izdalo zunanje ministrstvo. V tem komunikeju se govori o napadih avstrijskega tiska. »Der Abend« protestira proti takemu načinu obravnavanja zadeve in na-glaša, da je leglo napadov na Jugoslavijo samo v črno-žolti »Reichsposti«, koje stare monarhistične tendence so znane. Mo- narhistična propaganda »Reichsposte« pa ni naperjena samo proti Jugoslaviji, marveč tudi proti avstrijski republiki, če se upošteva, da se nahaja Avstrija pred pri-četkom važnih pogajanj za sklenitev trgovinske pogodbe z Jugoslavijo, potem se mora vprašati, kaj je za Avstrijo važnejše, ali monarhistična kampanja »Reichsposte« ali pa gospodarski odnošaji Avstrije do sosedov. Zlasti »Der Abend« protestira proti temu, da se v komunikeju zunanjega ministrstva identificira ves avstrijski tisk s klerikalno »Reichspost«, s katero noče imeti nič skupnega in čije pisavo obsojajo vsi trezni avstrijski listi. ki niso važna samo za Avstrijo m Nemčijo, marveč interesirajo v enaki meri vse ostale evropske države. Vprašanje je dalje, al! avstrijsko-nemški sporazum ne prehaja na politinči teren. Če bi bil to slučaj, potem bodo morale vse prizadete države vztrajati na tem, da se sporazum popolnoma prilagodi mirovnim pogodbam in ženevski Instituciji. Jugoslavija je v svoji zunanji politiki strogo na stališču, da se morajo spoštovati obstoječe pogodbe in bo tudi v tem primeru zahtevala koordinacijo tega sporazuma z mednarodnimi obveznostmi, ki morajo veljati za vse, torej tudi za Avstrijo in Nemčijo. Solidarnost Rumunije Bukarešta, 23. marca M. Sklenitev carinske unije med Nemčijo in Avstrijo je izzvala v vseh tukajšnjih krogih ogromno senzacijo. Kakor poročajo listi tudi rumunska vlada o tem ni bila obveščena in še danes nima podrobnih informacij. Nemški odprav-niko poslov v Bukorešti je obvestil rumun-sko vlado samo o glavnih smernicah tega sporazuma, ne da bi predložil avtentično poročilo. Naglasi! ie, da ta sporazum nima niikakega političnega ozadja. Rumunski listi pa nasprotno poudarjajo v svojih komentarjih. da je pakt v nasprotju z mirovnimi pogodbami in ukinja politično in gospodarsko samostojnost Avstrije. Po sodbi rumunskega tiska jc ta akcija naperjena proti Briandovi akrfdi za evropsko unijo. »Cu ven tuli vidi v tem dejansko priključitev Avstrije Nemčiji, ker bodo s carinsko unijo odpravljene carinske meje, s tem pa in-direktno sploh državne meje. Rumunska vlada zaenkrat še nI zavzela svojega stališča, marveč čaka na nadaljnji razvoj dogodkov. Poudarja pa se, da bo nastopila v vsakem primeru popolnoma solidarno s svojima zavezniki, zilasti z Jugoslavijo, Češkoslovaško io Poiljsko. Ministrski predsednik Mironescu je tmeil dane? dolgo konferenoo z. voditelji strank, pozneje pa je sprejel francoskega, jugoslovenskega m češkoslovaškega poslanika, s katerimi je prav tako razpravlja o tem dogodka. Panevropska gospodarska konferenca Prihod Hendersona v Pariz — Dr. Curtius in Grandi ne bosta osebno sodelovala pri konferenci — Zanimanje osredotočeno na nemško - avstrijskem gospodarskem sporazumu Pariz, 23. marca. AA. Dopoldne je prispel sem angleška zunanji minister H en* dersoo, da se udeleži zasedanja panevrop« skega gospodarskega odbora, ki se je da» nes o tvorilo v francoskem zunanjem mi» nistrstvu. Seji predseduje zunanji mini« ster Briand. Ker se nemški zunanja mini* ster dr. Curtius in italijanski zunanji mi* nister Grandi tega zasedanja ne bosta udeležila, je veliko izgubilo na pomenu. Važnost tega dogodka je bila potisnjena v ozadje po živahni razpravi o avstrijsko« nemški carinski zvezi, časopisje obžaluje odsotnost Curtiusa in Grandija. Pariz, 22. marca. h. Henderson se bo nocoj ali pa jutri zjutraj sestal z Brian« dom, s katerim bosta obširno razpravljala • avetršjskooeroSki akciji. V angleških krogih smatrajo, da je uresničenje carin« ske unije med Avstrijo in Nemčijo za en« krat nemogoče, v ostalem pa poudarjajo, da je treba počakati na objavo sporazuma, ker so časopisne vesti očividno pretirane. Smrtna nesreča v Zagrebu Zagreb, 23. marca č. Pri podiranju Za-kladne bolnice, se je danes ponesrečil delavec Josip Koželj, ki je padel z neikega zida 2 m globoko ter je pozneje v bolnici umrl. Ker je podjetje zavarovalo vse delavce, zaposlene pri podiranju bolnice, bo njegova rodbina dobila 10.000 Din zavarovalnine. Podiranje bolnice bo končano do 15. aprila, torej 15 dni pred določenim rokom. Proračnn dravske banovine potrjen Beograd, 23. marca. AA. Včeraj je finančni minister odobril proračun dravske banovine. Proračunska vsota znaša 116,355.699 Din, proračun podjetij pa 56,116.431 Din. Obenem s proračunom je finančni minister odobril tudi uredbo dravske banovine za izvršitev proračuna. Višina banovinskah doklad, ki je odobrena dravski banovini, znaša 35 odstotkov. Z odobritvijo proračuna dravske banovine so potrjeni vsi bano-vinski proračuni za leto 1931-32. Iz državne službe Beograd, 23. marca. p. Z odlokom mi» nistrstva prosvete so imenovani za sup-lente naslednji diplomirani filozofi: Frane Tomšič na I. realno gimnazijo v Ljubljani, Branko Rudolf na gimnazijo v Celju, Ciril Slebinger na realno gimnazijo v Ma» riboru, Marijan Sterle na H. realno gimnazijo v Ljubljani in Silva Antič na klasično gimnazijo v Mariboru. Marija Šurič, strokovna učiteljica na učiteljišču v Vr» šcu, je premeščena na realno gimnazijo v Mariboru. Beograd, 23. marca. p. »Službene Novi« ne» objavljajo ukaz o napredovanju uradnikov tehnične stroke. Med drugimi sta napredovala v l»4=a Ivan Marek, tehnični svetnik sreskega načelstva v Celju in Josip Otachal, tehnični svetnik sreskega poglavarstva v Ljubljani. Z odlokom ministra za šume in rude je postavljen za podšu-marja pri sreskem načelstvu v Kranju gospod Alojzij Longo, ki je bil pomotoma imenovan za oficijala. Beograd, 23. marca. p. »Službene Novi-ne« objavljajo ukaz, s katerim sta upoko« jena pomočnik finančnega direktorja finančne direkcije v Ljubljani Fran Bajič in finančni svetnik Angel Šavnik. Beograd, 23. marca AA. S sklepom notranjega ministra je odpuščal iz državne službe Boris Damjanič, pisar-pripravnik obmejne železniške policije v Mariboru. Duhovniško napredovanje Beograd, 23. marca p. »Službene Nbvine« objavljajo odlok, s katerim je postavljen tajnik škofovskega ordimarijata v Mariboru g. Miihael Umek za kanonika stolnega ka. pitlja mariborskega v 1-5. Strokovna izpitna komisija pri ljubljanski finančni direkciji Beograd. 23. marca p. Z odlokom finančnega ministra je imenovana pri ljubljanski finančni direkciji naslednja strokovna komisija za strokovne izpite uradništva finančne službe: predsednik pomočnik finančnega direktorja Fran Bajič namestnik finančni svetnik Štefan Sušeč, Slana finančni svetnik Ivan Dic in glavni arhivar Fran Setina. namestnika pa finančni svetnik Hin-ko Petne _in viš. finančni tajnik Alfonz Gšpan, Avstrijsko-nemškI alarm Lepa svečanost naših rudarjev v Belgiji Jugoslovensld rudarski koloniji v Seraingu je poklonil naš bruseljski poslanik zastavo, Id je bila v nedeljo svečano razvita ska pevska društva so zapela našo narodno himno in več jugoslovenskih pesmi. Po končani slovesnosti so se delavci for- Bruselj, 23. marca AA. Včeraj je jugoslovenski poslanik v Bruslju odšel v Se-raing, da prinese tamkajšnji Jugoslovenski rudarski koloniji, ki šteje 6000 članov, novo zastavo v državnih barvah. Svečanosti, ki se je začela ob 4. popoldne, je prisostvovalo okoli 500 rudarjev, dalje člani našega poslaništva v Bruslju, zastopniki jugoelo-venske kolonije v Belgiji, prefekt iz Lie-gea, zastopniki ministrstva in mnogi člani jugoslovenske kolonije v Bruslju. Svečanost se je začela s posvetitvijo zastave. Blagoslovila sta zastavo neki ruski pravoslavni in jugoslovenski katoliški duhovnik. Po končani blagoslovitvi so navzoči priredili burne ovacije Nj. Vel. kralju Aleksandru, belgijskemu kralju Albertu, Jugoslaviji in Belgiji, prijateljskim od-nošajem med obema državama itd. Delav- mirab v povorko in hodili z jugoslovenske in belgijsko zastavo na čelu po ulicah do sedežev posameznih društev. Dva strela v pijanosti Bruselj, 23. marca AA. Iz Serainga poročajo: Ob priliki včerajšnje povorke je polblazni jugoslovenski delavec Josip Zor-ko, rojen v Bosni leta 1904., ustrelil z revolverjem dvakrat proti povorki. Razdražena množica je navalila nanj in bi ga bila linčala, da ga ni zaščitila policija. Zorko je bil takoj aretiran Pri zaslišanju je izjavil, da je streljal, ker je bil pijan. Predan je bil državnemu tožilcu. Ljubljana, 23. marca. Trgovinska pogodba med Avstrijo in Nemčijo je povzročila ogromno pozornost v Evropi. To je res pravi alarm, kakor moremo sklepati po izjavah časopisja, še prav posebno pa po dunajski demarši zastopnikov velesil ter Češkoslovaške. Za presojanje pogodbe, ki postavlja za Avstrijo in Nemčijo enotno carinsko področje, ju tedaj v carinskem pogledu združuje, si ie treba biti predvsem na jasnem, da tu ne gre toliko za trgovinske odnošaje, marveč veliko bolj in predvsem za eminentno politično zadevo. V tem je jedro problema in samo s tega vidika je mogoče presojati njen pomen ter razumeti presenečenje in celo ogorčenje, ki se kaže v velikem delu evropske javnosti. Ves zagovor Nemčije ter Avstrije se bo koncentriral očividno na trditev, da gre tu za golo fgovinsko, odnosno gospodarsko akcijo, se nikakor ne sme presojati kot politična poteza. Že iz Schobrovega odgovora odseva tako pojmovanje in v nadaljnjem razvoju afere se bo ista stvar pokazala še bolj. Nikaka tajnost ni bila, da skušajo na Dunaju in v Berlinu izvesti združitev obeh držav praktično s tem, da preuredijo svoje notranje norme enotno, po enotni shemi, tako da bo praktično vedno manjša razlika med avstrijskim in nemškim državljanstvom. Tako se je stremelo k unifikaciji pravnih in drugih določb in tako smo nenadoma do-znali, da se unificira tudi trgovinska politika. Prvo, kar se mora pri tem vzeti v pretres, je dosedanja vloga Avstrije v mednarodnem gospodarskem svetu. Ne sme se prezreti, da se je ogromno energije porabilo v to, da se dokaže, kako je Avstrija sposobna za samostojno gospodarsko in spričo tega tudi za samostojno politično življenje. Pa ne samo to; Avstriji se je od zapada nudila tudi ogromna finančna pomoč, da se podpre njeno precej prizadeto gospodarstvo, a vse to v svrho, da se ohrani pri samostojnem gospodarskem ter političnem življenju. Sedaj, ko je gospodarska sanacija dosežčna, pa jo Avstrija ubere proč v carinsko skupnost z Nemčijo in stori tedaj ravno tisto, kar naj bi se s sanacijo preprečilo. S carinsko pogodbo pa so neposredno prizadete tudi vse one države, ki so v pogodbenih trgovinskih stikih z eno ali drugo od obeh držav. Zakaj razmerje potrebe in ponudbe se bo na pr. v Avstriji poslej močno spremenilo napram tretjemu, ker se more nemški trg v prodaji in pri kupovanju vse drugače uveljaviti nego poprej. Zato je razumljivo, da je tudi v gospodarskem pogledu presenečenje ogromno, da pa je združeno z nejevoljo tudi tamkaj, kjer sicer zvezam z nemškim političnim območjem ne bi bili nenaklonjeni. Ali težišče ostane na politični strani. Nemogoče je, da bi kdo pritrdil Scho-bru, ko pravi, da gre samo za praktično aplikacijo Briandovih panevropskih načrtov in izvedbo načrtov glede gospodarskega zbližanja evropskih držav v regijonalnem obsegu. Tudi se bo težko dal kdo prepričati, da je najboljše, ako se še nadaljnje države združijo z Nemčijo v enotni carinski okvir, kakor ie to storila Avstrija, zakaj vsakdo si je na jasnem, da bi to pomenilo samo, vpreči se v politični in gospodarski voz, ki mu daje Berlin motorno silo. Ravno carinske zveze so včasih ozna-njevalci političnih združitev; saj se še ni pozabilo, da se je svoj čas Prusija razraščala v Nemčijo ravno na osnovi ali bolje s posredovanjem carinske zveze. Politična namera carinske unije je tedaj evidentna in s tega vidika se presoja pomen nenadnega berlinsko-dunaj-skega akta. Vojaška imenovanja Beograd, 23. marca. p. Vojni list objavlja ukaz, s katerim je upokojen armisjki general Gjura Dokič. Obenem je odlikovan z redom Jugoslovenske krone I. stopnje. — Za komandanta moravskega žandarmerijskega polka je imenovan žandarmerijski polkovnik Alojzij Barle. Počastitev grških žrtev solunske fronte Beograd, 23. marci. Na solunski fronti je bila udeležena tudi grška vojska, katero je v Solunu organiziral Venizelos Ta armada je bila organizirana po želji francoskega vojnega poveljstva, da bi se prekinil kontakt med srbskimi in bolgarskimi trupami ter se na ta način ob koncu vojne preprečili krvavi spopadi. Grška vojska je sodelovala pri proboju solunske fronte, marširala Je preko Mitrovice in Niša na Vidin, po sk.e njenem premirju pa je bila nastanjena na srbsko-bolgarski meji proti Pirotu - Tedaj je od vojnih naporov izmučene grške vojake naskočila erpJdemija legarja 'n so najbolj žalostne priče teh težkih časc*v ve'ka pokopališča grških vojakov v Pirotu in Valandovu. Grška vlada se zelo briga za grobove svojih državljanov in je sedaj organizira a tudi vojaško ln civilno delegacijo, ki bo ta pokopališča obiskala Drevi prispe v Beograd ta delcgacija pod vodstvom gane-raja Kateuiotisa, upravnika atenske vojoe akademije. Delegacija ostane v Beogralu 25 in 2«i t m ter bo predstavljena vodnemu ministru ln drugim članom vlade, zve čer 26 u m pa odpotuje v Pirot. Istega večera bo prispela v Pirot tudJ častna četa grške vojske in duhovniška leiegacija pod vodstvom solunskega episkopa. DrugI dan dopoldne bo na grškem pokopališču svečana komemoracija, kateri bo prisostvoval tudi komandant naše V armijske oblasti general Josip Kostid Potem odpotujejo grški delegati v Valandovo, kjer bo 28 t m. popoldne svečana komemoracija na grškem pokopališču. Tam bo sprejel grške delegate komandam/t III. armije general Milan Neddč. Zborovanje Kmečke prosvete v Kraniu Kranj, 23. marca. Včeraj se je vršilo v gledališki dvorani Narodnega doma lepo uspelo zborovanje »Kmečke pTosvetec. Večina prisotnih je bila Iz vrst onih, katerim so bile besede ▼ prvi vrstd namenjene, kmetov io delavcev, ali še bolje: kmetov-delavcev, ki tvorijo baš pri nas veliko večino delovne sile v našdb tovarnah. Z industrijaHzac:jo našega mesta po vojni je nastal za mesto in okolico nov položaj, ki zlasti sedaj ob veliki gospodarski krizi omlljuje pezo življenja meščanu in okoliškemu kmetu, ki lahko sam ali po članih svoje družine vsaj nekaj zasluži tudi v tovarni. Zbor je otvoril g. dr. Janže Novak, H Je po uvod.ni besedi u pravični zadržanega g. Puclja. V svojem predavanju je objavil namen, dlje in sredstva Kmečke prosvete ln žel veliko odobravanje. O realni gospodarski strani Je govoril g. dr. Joža Bohinjec, ki je izvajal m. dr.: Slovenci se jako hitro množimo, torej nam ne manjka delovnih sil, toda konzum ne odgovarja veliki produkciji izdelkov. Naše poljedelstvo je pasivno, zato hodijo ijudje v tovarne, ki so jim vir denarnih dohodkov. Iz praivega kmeta Je postal kmet-delavec. Kmetskim sinovom in hčerkam je potrebna pred vsem stalna zaposlitev. Tudi naš delavec mora imeti nekaj zemlje, da pozabi na brnenje stroja, da ostane človek. Tudi ta izvajanja so bila, kakor sledeča Jim izvajanja g. dr. Spiller-Muysa sprejeta z vso prisrčnostjo. Dr. SpUler je poudaril, da je dravska banovina alpska dežela, zato moramo svoje gospodarstvo usmeriti tako, da se bo pravilno izrabljalo naše planšar-stvo, ki je podlaga smotrene živinoreje. V to so poklicane naše srenje, ki so večinoma planinskega sveta Posnetek vseh Izgovorjenih besed je podčrtal ponovno g. dr. Janže Novak. Vsa Inteligenca se mora poglobiti v vprašanje našega gospodarstva in skrbeti za najmočnejšo plast Slovenca, t j. kmeta - delavca. V duhu združevanja Je napredek naše lepe Jugoslavije, zaito se moratfo vse naše sile aktivizirati. Zborovanje, ki se je zaiključilo opoldne, je posetil tudi kranjski župan gosp. Oiril Pire. CharKe Chaplin zid? Pariz, 23. marca. d. Charlie Chapiin je včeraj popoldne dospel iz Benetk*v Pa* riz, kjer mu je na kolodvoru ogromna množica priredila navdušene ovacije. Budimpešta, 23. marca. d. Tednik »Eg» venloseg« poroča, da je Chaplin za svoje« ga bivanja na Dunaju izjavil o svojem židovskem poreklu naslednje: »Jaz sem otrok londonskega geta in ko sem po do!» f!ih letih prišel zopet v London, me je pe* iala pot tja. kjer je nekoč tekla moja zibelka. Pretresen sem gledal grozno b*d': svojih židovskih bratov in v duši so se mi zopet zbudili spomini na otroška Ifta. Moj oče je bil židovski gledališki ig"»lec. ki je na malih odrih londonskega geta pre« peval pesmi v židovskem narečju. Bil je žalosten, melanholičen človek, dočim je bila moja mati ena najlepših žensk lon» donskega geta. ki se je zaljubila v ubož* nega židovskega gledališkega igralca ter postala njegova žena. Svoj talent, umet* nost io žalost sem podedoval po starših. Prav tako je njima dedščina, da sem mo* gel postati borec za človeško enakoprav* nost in da se hočem še nadalje navduše* no boriti za enakopravnost vseh plemen m vseh verskih rapo-vedi.« Trčenje dveh partrikov na Jadran« Split, 23 marca č. Včeraj sta rano zjutraj v Hvarskem kanalu trčila skupal dva parnika Italijanski paraik »Ave Mariac, ki je došel pozneje v Split, je zadel v ladjo »Deva«. Obe ladji sta motorni. »Ave Maria« Je po prihodu v Split takoj prijavila dogodek pristaniškemu ob'astvu ter napovedala svojo škodo. Ladja »Deva«, ki je bila prav tako poškodovana, je nadaljevala pot v Gruž. Uniforme za naše diplomate Beograd, 23. marca. p. »Službene Novi* ne« objavljajo zakon o ureditvi diplomat* ske službe, o katerem smo že poročali. Nadalje objavljajo pravilnik o uniformah diplomatskih zastopnikov v inozemstvu. Po tem pravilniku so predpisane štiri vr* ste diplomatskih uniform: za poslanike, za poslaniške svetnike,in generalne konzule, za poslaniške tajnike in konzule ter za vi« cekonzule in poslaniške pisarje. Poslaniki bodo imeli uniforme s£nje«modre barve z bogatimi zlatimi našivi, dvooglatim klo« hukom z nojevimi peresi in z mečem. Uni« forme ostalih kategorij diplomatskega uradništva se razlikujejo samo po razpo» redu zlatih našrvov. K uniformi se mora« jo nositi glace«rokavice in nizki lakasti čevlji. Meč bo v črni nožnici z belokošče* nim ročajem. Rdeči križ za deco iz potresnega ozemlja Beograd, 23. marca. AA. Društvo Rde* či križ nadaljuje intenzivno akcijo za pod« piran je šolskih otrok v vaseh, ki jih je prizadel potres. To svojo akcijo vrši Rde* ci križ preko posebnega odbora, ki mu predseduje Nj. Svetost patrijarh Varna« va. Rdeči križ je poslal danes iz Beogra* da en vagon raznega blaga, potrebnega za šolanje otrok v južnih krajih. Inozemski novinarji na Jadranu Sušak, 23. marca. č. Dne 20. aprila pri* spe na Sušak 30 inozemskih novinarjev, ki bodo s parnikom Ljubljana potovali do Kotora in se ustavili med potjo v vseh važnejših mestih. Za Veliko noč bo do* spelo na Sušak 20 dijakov univerze v Po* znanju, ki bodo prav tako posetili večje kraje v našem Primorju. Zagreb brez luči Zagreb, 23. marca. t. Okoli pol 8. zve čer je nastal v mestni električna napeljavi kratek stik, zaradi česar je odpovedala po vsem mestu električna razsvetljava. V ki* nematografih so morali prekiniti predsta* ve, dočim je v ljudski univerzi franooski učenjak Charles Fournet sicer dovršil svo* je predavanje, vendar pa ni mogel proji* cirati skioptičnih slik. Edino v gledališču na trgu Kralja Aleksandra se je mogla n«» daljevati predstava, ker ima lastno cen* tralo. Preden so popravili napako, je tra« jalo celo uro. Slovenjebistriske občinske zadeve Slovenska Bistrica, sredi marca. Pred dnevi se je vršila prva redna seja občinskega odbora. Župan g. dr. Schau* bach je poročal, da je banska uprava ugod* no rešila vlogo glede vodovoda, da bo od* poslala strokovnjaka, ki bo proučil teren* ske prilike in izdelal projek ter je brez bistvenih izprememb potrdila letošnji pro* račun. Seznami o izvedbi kuluka izkazujejo 97 zavezancev, ki so se izjavili za oseb* no delo, odnosno za delo po namestniku, t. j. 540 delovnih dni. 292 zavezancev pa hoče plačevati odkupnino, ki znaša 41.018 Din brez zneskov, ki jih plačujejo držav* ni nameščenci in upokojencu S temi sred« stvi bo občina svoje ceste lahko izbo'j* šala, dasi pomenijo nove dajat-«** hudo breme. Te pomisleke je izrazil tuoi občin' ski svetovalec g. Kos. ki je menil, naj bi se davkoplačevalci, obremenjeni s samo« upravnimi dokladami, oprostili kuluka, ki naj bi ga opravljali in plačevali le oni, ki ne plačujejo nobenih davkov in doklad Po pojasnilu g. župana, da j^ izvedbi ku* luka točno obeležena s tozadevn;m zako* nora, ki ne dopušča nikakih razlik, se je oglasil še g. dr Pučnik, ki je izvedbo ku* luka v nameravanem obsegu zagovarjal s stališča, da ie temeljita obnova cest mo* goča le z izrednimi prisnevki. Občanski od« bor je nato sorejel načrt za 'zvedbo ku« luka tako, kakor ga je predlagal cestni odsek. Odobreno je bHo jamstvo za gradbenf kredit mizariu Blažu Koroocu po 50 000 in kolarju Jakobu Razboršku po 75.000 Din za zgradnjo lastnih domov ob Šolski cesti. Soglasno se je sklenilo namestiti Sdč. Klaro Pauričevo kot občinsko b«bi* ro z letnim^ rednimi prejemki 3000 Din. Sluga na meščanski šoli je odpovedal služ* bo. njegovo mesto bo oddano 1 juniia. Glede nove konjaške tarife ki le za naše razmere mnogo previsoka. je odbor po* oblasti! žimana. da predlog konice za* druge v Liubliani revidira in odmošlje na nristorno mesto tarife, ki bodo ustrezale današnjim razmeram. Ob tej priliki pripomnimo, da sta 19. t m. »Slovenec« in »Deutsche Zeitung« do* cela narobe poročala o tej občinski seji. Zlasti »Deutsche Zeitung« fantazira o ne* ki seji. ki se nikdar ni vršila Navaja celo. da sta to sejo posetila g Zebot iz Mari* bora v imenu cestnega odbora in neki pravljični kapetan v imenu tukaišnje vo* jaške komande. Oba sta baje zasigurala krasne prispevke za asfaltiranfe dela dr* žavne ceste, ki vodi skozi mesto Vse to je seveda neresnica in ie dotični dopisnik bil očividno mistificiran. Javne molitve v Splitu Split, 23. marca. č. Včeraj je bila v cer* kvi sv. Petra služba božja za rojake v Ju* lijski Krajini. Službi božji so prisostvo« vali škof Bonefačič, odbor Jugoslovenske Matice, mestni načelnik Račič in mnogi činstva. Službo božjo je opravil v staro« čnstva. Službo božjo je opravil v staro« slovenskem jeziku Don Franjo Ivaniševič. Državna podpora islamski verski zajednici Beograd, 23. marca p. »Službene Novt- ne« objavljajo uredbo o stalni državni islamski verski zajednici. Podpora bo znašala letno 15,101.202 Din. Občni zbor ^Ljubljanskega Zvona« * Ljubljana, 23. marca. Nocoj je polagalo agilno pevsko dru« štvo »Ljubljanski Zvon« račun o svojem poslovanju v preteklem letu. »Ljubljanski Zvon« je eno najstarejših, pa tudd naj« agilnejših pevskih društev ter uživa že od nekdaj velik sloves. Društvo je bilo usta* novljeno 1. 1896, 1. 1905. se je pa reorga* niziralo. Letos je obhajalo svojo 251etni* co. Pevski zbor šteje 68 članov. Pevskih vaj je imel ženski zbor 17. moški 25 in mešani 52. Od teh je bilo 1226 ženskih in 1448 moških glasov. Razmerje glasov je 14 : 11 : 85 : 19. Pevskih nastopov je bilo 19, samostojni koncerti, sodelovanja pri raznih društvih, proslavah, gasilskem kon* gresu, na župnem koncertu, pri sprejemu ministrskega predsednika itd. Društvo jo tudi založnik muzikalij, ki jih dobavlja raznim pevskim društvom. Oddalo je la« ni 591 partitur, 109 posameznih glasov in 274 partiturni-h glasov. V arhivu ima 58S0 partitur, in sicer 304 moških zborov, 21 ženskih dvospevov, 140 mešanih zborov. Izdatki so znašali v preteklem letu nad 24.000 Din. Svoiim zaslužnim članom, lri sodelujejo v zboru že nad 20 let, je ročilo društvo d in lome JPS in sicer so prejeli diplom« Marija Pirxp. dr. Anton Švigelj, Zorko Prelovec, Lujo Drenove«. Lojze Lombar in Lojze Pipp. Zbor Brniške Wagajne mestnih nameščencev Ljubljana. 23. marca. Nocoj se ?e vršil v magistratm dvoran! redni občni zbor Bolniške blagajne mestnih nameščencev ob prav lepi udefežbi. Zborovanje ie vodi! načelnik dr. P^ko Fux. ki je uvodoma pozdravil vse navzoče, zlasti pa svetnika zz. Ludvika in Purmika. Tajniško poročilo srosp. Drasja Mohorča se je tikalo vseh važnih vprašanj. Iz njegovega poročila izhaia, da je bito delovanje organizaeje plodonosno skozi vseh deset let. zlasti pa se je izbolišalo v zadnjih treh letih. Blagajna šteje sedaj 1523 članov in članic, pri ee-rrer so všteti tudi rodbinski člani Skmvio je bilo izdan:h lani 2951 bolniških izkaznic. Leno uspeva tudi okrevališče »Jelovca« v Kamni porid. ki je bilo urejeno v proslavo desetletnega obstoja BoVške blagajne mestnih nameščencev. Na zboru se je priporočalo, naj se članstvo čim bolj poslužuje ugodnosti, ki jih nudi omenjeno okrevališče, saj stane dnevna preskrba člana samo 30. nečlana oa 45 Din. Poročilo blagajnika g Lovra Šuštarja izkazuje 44.377 Din prebitka. Pogrebni sklad Bolniške blagajne šteje 587 članov in članic. Odboru je bil po poročilih fnnkcijonarjcv p^dan a-bsolutorii. nakar je bila izvoljena z vzklikom naslednja nova uprava: Načelnik dr. R-iko Fnx. podnačelnik M:lan Sterlekar. tajnik Drago Mohorč, blagajnik Lovro Šuštar. v ostali odb->r oa: Pavla Konjar. Ivan Zupan, Alojz Mijič. Karol Oblak. Janko Slapničar in Jože Ogrin. Za namestnike: inž. Nact Perko. Nace M:hevc. Janko Furman. V nadzorni odbor: Jos;p Mežek. Valentin Fortič ter Albin Magister, dočim tvorijo razsodišče: dr. Arnošt Brilej, Tomo Tglič in Rudolf Juvan Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Oblačno, zmerno toplo, nestalno vreme, s slabimi padavinami od časa do časa. - Situacija včerajšnjega dne: Anticiklon pokriva južnovzhodni del kontinenta, dočim leži istočasno barometerski pritisk nad Oceanom ter prodira zelo polagoma na kontinent, povzročajoč relativno visoko temperaturo na njegovi sprednji strani z veliko spremenljivostjo oblačnosti in začasno slabimi padavinami. Pritisk je v naših predelih večinoma nekoliko padel za 0.1 do 2.5 mm, zlasti v južnih predelih, dočim ie v severnozapadnib krajih ostal brez spremembe. Jntranje temperature so narasle za 1 do 3 stopinje v vzhodnih in južnih predelih, dočim so v severnih in zapadnih padle za 1 do 7 stopini, eibale so se od 5 do 10 v zalediu. v Primorju pa od 3 do 11 stopinj. Nebo je bilo zjutraj večinoma popolnoma oblačno. V južnih predelih ie bilo nekoliko padavin, v gornjem Primorju in v nekaterih predelih notranjosti pa megleno. Vetrovi so bili zjutraj večinoma zelo slabi, zlasti v Primoriu, kjer je vladala tišina, dočim so bili v 7ale-dju slabi vetrovi z vzhodnega in južnega kvadranta. Morje je bilo nemirno samo ▼ luJEnem Primorju. v gornjem pa valovito. Dunajska vremenska n^oved za torek: Bolj oblaSno morda tudi nevihte Temperatura bo najbrž padla- Mednarodna trgovska zbornica o agrarni krizi južnovzhodnih evropskih držav Ugotovitev vzrokov in predlogi renčni sistem ali Berlin, 23. marca h. Danes se je pričelo zasedanje poljedelske sekcije evropskega odbora mednarodne trgovske zbornice. Na dnevnem redu je bila razprava o agrarni krizi južno-vzhodnih evropskih držav. Ugotovljeno je bilo, da izzivajo krizo predvsem previsoki produkcijski stroški, ki so mnogo višji kakor v prekomorskh državah. Izboljšanje položaja bi se dalo doseči predvsem s primerno ureditvijo prevoznih tarifov, z izboljšanjem prodajne organizacije, s primerno organizacijo poljedelskih kreditov in izboljšanjem načina produkcije. za omiljenje sedanje krize — Prele-svobodna trgovina živahna debata se je razvila glede nove organizacije mednarodnega trgovinskega prometa. Anglija in Holandska sta zagovarjali sistem svobodne trgovine, dočim so se srednjeevropske države pa tudi Nemčija izrekle za preferenčni sistem v okviru regionalnih pogodb, ali pa potom zasebnih sporazumov glede kontingentov. To stališče je zastopala tudi Francija. Predlagani sistem bo predmet nadaljnjega proučevanja in se bo o tem razpravljalo podrobneje na prihodnjem zasedanju mednarodne trgovinske zbornic Novi napadi fašističnega tiska Dan molitve za slovansko manjšino v Julijski Krajini je dal italijanskemu tisku novega povoda za neupravičene silovite izpade proti našemu ljudstvu, proti slovanski duhovščini vobče in posebej še proti katoliški cerkvi. Isti listi, ki so nedavno še zavračali papeško oblast v ozke meje vatikanskega zi-dovja, se sedaj čudijo, zakaj Vatikan molči in zakaj ne nastopi proti ^bogokletnemu po-četju« jugoslovenskih katoliških škofov, ki da so s svojim pastirskim listom odredili ^molitve sovraštva« po jugoslovenskih cerkvah. Tržaška lista >Piccolo< in >Popolo? pri-občujeta daljše izvlečke iz časopisja ostale Italije, ki jim seveda še sama dodajata Kopo izmišljenih očitkov in obdolžitev. Oba prinašata tendencijozni opis dogodkov na dan molitev po naših mestih, kakor ga je razširila po Italiji uradna agencija Štefani. Nedeljski »Piccolo« vidi v poslanici zagrebškega nadškofa le napoved za »energično proti-italijansko akcijo, ki se pripravljajo nanjo sovražniki Italije.« V zvezi s tem poroča list o pripravah, ki se vrše na Dunaju za sestanek zastop« nikov narodnih manjšin v Italiji in pravi nato: »Ta sestanek bo pozval na solida« ren protest manjšine vseh narodov, ki naj nastopijo proti postopanju fašistične vlade s Slovani in Nemci v Italiji. To vse se vr« ši pod zaščito cerkve, kar ni moralno, ker je nepravično, kar pa je tudi nepolitično, kajti Vatikan naj ve, da režim, ki prizna* va in tolerira papeštvo, ne bo dovolil ta* ke laživerske gonje.« Članek omenja dalje tudi mednarodno zvezo manjšin, ki ji predseduje dr Wil« fan in ki baje ne pripušča v zvezo raznih manjšin Poljske. Francije in Jugoslavije. Ker je ta zveza izgubila ves ugled v sve« tu. si hoče dr. \Vilfan pomagati in doseči svoje cilje pod zaščito univerzalnosti ka« toliške cerkve. Kako more Vatikan dopu* ščati zlorabo cerkve v namene take vrste? Po tem uvodu priobčuje »Piccolo« rane« nja nekaterih ugledneiš'h listov iz notra« njosti Italije »Lavoro Fascista« označuje molitve kot nek "ko versko blaznost, slič« Tip srednjeveškim podvigom otroških kri« žarskih vojsk in z narejenim ogorčenjem sprašuje: »Kaj pa dela visoka cerkvena hierarhija, kaj dela najvišji poglavr. ki nosi velikansko odgovornost za zadržanje cerkve? Proti srednjeveškim zablodam je vselej nastopil z odločno stro«pstjo, zak^j sedaj dopušča tako bogokletstvo in tako kruto profanacijo božjih simbolov?« Najhujši napad si je privoščil v »Pppo* lu d'Italia« znani Virginio G"ida, ki je tu« di avtor vseh prejšnjih vehementnih izpa« dov proti naši državi v omenjenem glasilu faš;stovske stranke. Članek mrgoli izmišljotin in obrekovanj iai zaključuje z gorostasno izjavo, da so bile molitve »demonstracija balkanskega razboj. ništva, ki je prodrlo do italijanskih meja in ie sramota za evropsko civilizacjo.« Ali. ste že naročnik edine slovenske iliistfovaDe tedenske reviie .-življenje in svet"? Proslava obletnice fašizma Rim, 23. marca. s. Dvanajsto obletnico fašizma so danes po vsej državi proslavili na zelo svečan način. Skoraj po vseh mestih so se vršile velike manifestacije, na katerih je bila prečitana Mussolinijeva poslanica mladim fašistom. Izgredi italijanskih tekstilnih delavcev Napolj, 23. marca. g. Zaradi napoveda* nega znižanja mezd je prišlo v južnoitali* janskih predilnicah do težkih delavskih izgredov. Oddelek milice, ki je skuša! po* sredovati. je bil prešibek iin je moral po* begn-iti. pri čemer je razjarjena množica zajela poveljnika in ga težko poškodovala. Šele močnejšemu oddelku karabinijeriev se je posrečilo napraviti mir tn red Med spopadi je bilo nekaj delavcev poškodo* vanih. Madžarski znnanji minister v Rimu Rim. 23. marca. AA. Agencija Štefan! poroča, da je italijanski kralj danes ob 9. sprejel madžarskega ministra za zunanje zadeve gTofa Karolvija Karolvi je ob 11. posetil italijanskega zim an j ega ministra Grandija. ki mu je tako! vrnil ob^k v zgradbi madžarskega poslaništva. Pred* sednik vlade Mussolini je sprejel Karolyi* ja danes ob 5. popoldne. Sestanek mednarodne konfa^nce Rim, 23. marca. č. Mednarodna ži+na konferenca bo otvorjena 26. t. m. Danes je bila seia glavnega odbora mednarod« nega zavoda za kmetijstvo. Na žitni kon* ferenci bodo zastopani poleg vseh evrop* skih držav tudi sovjetska Rusija, Društvo narodov, mednarodni urad dela in med* narodna trgovska zbornica. Na dnevnem redu konference je ramrava o ureditvi mednarodne agrarne produkcije, agrarnih kreditov za produkcijo žita in mednarod* ni trgovini z žitom. Prva vožnja Wilkinsove podmornice London. 23. marca. č. Včeraj je Wilkin-sov »Nautilus« podvzel prvo poizkusno vožnjo iz ladjedelnice v Filadelfijj v Brooklvn. Med vožnjo se je pripetila nezgoda. Valovi so namreč odplovili s krova podmornice nekega mornarja, ki je vtonil. Ruske cerkve pretvorjene v stanovanjske hiše Moskva, 23. marca s. Moskovski in lje-ningrajski sovjeti so sklenili pretvoriti vse cerkve, sinagoge in mošeje. ki so bile doslej zatvorjene, v stanovanjske hiše, v katerih naj bi našla zatočišče predvsem komunistična mladina. Dividenda avstrijske Narodne banke Dunaj, 23. marca AA. Avstrijska Narodna banka bo razdelila za preteklo leto dividendo v znesku 11.5 Lanska dividenda je bila 12.5 %. Naši kraji in ljudje Pravilnik o praktičnih učiteljskih izpitih Beograd, 23. marca. Prosvetno ministrstvo je izdelalo začas« ri pravilnik o praktičnih učiteljskih izpi« tih. Pravilnik stopi v veljavo, ko bo ob« javljen v »Službenih novinah«. Praktični izpiti, s katerimi učitelji do* bijo pravico do stalne namestitve, so se vršili do sedaj brez enotnega pravilnika, različno v raznih pokrajinah hi PO pred» pisih, ki so še ostali od nekdanjih šolskih oblasti, ali pa celo kar po praksi, ki se je v teku let sama uveljavila. Izpiti so bili različni po številu predmetov m tudi po upoštevanju teorije in prakse Sedaj ,pa ie vprašanje praktičnih učiteljskih iz* ,pitov temeljito proučeno in je novi pra« vilnik k ončnovel j a vn o odredil materijal kakor tudi način praktičnih izpitov. Pra\-ico do polaganja praktičnega izpita dobi učitelj po 20mcsečni šolski službi. Dopusti, navadni ali bolezenski, ki so daljši od dveh mesecev in pa velike šol« ske počitnice, niso vračunani v tej 20me« sečni učiteljski službi. Učitelj, ki ima sku* paj tri slabe letne ocene ali zapored dve slabi oceni, ne more polagati praktičnega izpita in bo odpuščen iz službe. Vsak uči* telj mora napraviti praktični izpit v roku štirih let. V ta rok pa se ne vračunava vojaško službovanje in tudi ne bolezen« ski ali drugi dopusti, ki trajajo nad 6 me« secev. Pravilnik določa nadalje tudi me« sta, kjer se lahko polagajo izpiti. Za vsako banovino so določena učite« Ijišča, kjer je sedež komisij za praktične učiteljske izpite. V Dravski banovini se polagajo izpiti na učiteljišču v Ljubljani in v Mariboru, za Savsko banovino pa v Zagrebu, Gospiču in Pakracu. Kandidati morajo vložiti prošnjo za pripust k zre« lostaemu izpitu dotičnega učiteljišča pre« ko sreskega poglavarstva, ki odpošlje po« tem prošnjo preko banske uprave upravi učiteljišča. Prošnja naj vsebuje kratek opis študij in šolskega delovanja in pa uverenje o službenih letih in o letnih oce> nah, ki ga izda banska uprava. Predlože* no mora biti tudi uverenje o državljan« stvu, ki se dobi pri pristojni politični oblasti. Način izpitov Praktični učiteljski izpit se de!i na dva dela: na teoretičnega (pismeno in ustme« no) in na praktičnega. Za pismene izpite določi komisija sinovi iz posameznih pred" metov in traja tak izpit največ po 5 ur za vsak predmet. Ustmeni izpit polagaj d kandidati, ki so pri pismenem izpitu do« bili najmanj dobro oceno. Pri ustmen h izpitih je po pravilniku novo n pr. to, da je poseben predmet šolska administra* clja in šolski zakoni. Ta izpit traji 35 do 40 minut, izpiti iz raznih drugih predme« tov pa po pol ure. Važna in delovna nova so določila glede izpita iz šolske prakse Kandidat mora najprej pred komiki j o ob« delati učno snov, potem pa nastopi z njo v določenem razredu vadnice ali kake druge ljudske šole. Ta praktičn" nastop sme trajati največ 5 ur. Vsa učna sredstva odobri poprej izpitna komisija. Ravnatelj« stva učiteljišč morajo v teku 14 dni po končanih izpitih predložiti ves materijal o izpitih prosvetnemu ministrstvu. Zbor obmejnih vinogradnikov Primerne vinske trte Gornja Radgona, sredi marca. Ob izredno lepem številu članstva se je nedavno vršil v restavraciji g. Karbaša redni občni zbor gornjeradgonske podruž* niče Vinarskega društva. Ker je bivši predsednik duhovni svetnik g. Ivan Pa« vcc zaradi bolezni odložil svojo funkcijo, je otvoril zborovanje agilni tajnik g. Ka* pel Korath. Po kratkem uvodnem nagovo« ru se je spominjal v preteklem letu umr> lih članov gg. Clotarja Bouvierja starejše* ga in Janka Karbaša. Odstopivšemu pred« sedniku g. Pavcu je izrekel g. Korath v imenu podružnice zahvalo za sedemletno požrtvovalno delovanje. Za predsednika zbora je bil izvoljen g Karel Mavric. Sledilo je poročilo taj* nika g. Koratha o uspešnem delovanju po« družnice. Podružnica je štela ob koncu 1930 138 članom in je med najmočnejšimi podružnicami Vinarskega društva Dravske banovine. Prebitek iz lanskega leta je zna« šal 461.75 Din. JVovoizvoljeni odbor je naslednji: pred* sednik Clotar Bouvier (Gor. Radgona), podpredsednik Ivan Kreft (Sv. Jurij ob Sčavnici), tajnik in blagajnik Karel Ko« rath (Črešnjevci), odborniki: Mlinaric za gornjeradgonski okoliš Franc (Očeslavci), Šantl Franc (Črešnjev« ci), Glaser Joško (Kapela), Jagerič Jožef (Police), Klobasa Lovro (Šratovci) in Ma« ti j a Štraikl (Zbigovci), od avstrijskih za* stopnikov: Sattler Rudolf (Radkersburg), Schreiber Os\vald (Laafeld*Potrna); nad« zorni odbor: Hrašovec Anton (Gornja Radgona) im Ignac Schlager (Turjanski vrh). Po volitvah je predaval kmetijski refe« rent g. Žcnidarič o vinskem sortimentu. V glavnem je priporočal dobre stare vinske lege, izbero najboljših trt, zanesljivih pod« lag in sort in zatiranje šmarnice. Podlage naj bodo: za težke lege riparia X rupestris 3309, za vlažne riparia X solonis 1616, za vlažno svežo zemljo srednje lege riparia portalis, za globoke zemlje ruparia Goe> the 9, za lahke zemlje križanke berlan« dieri Kober 5 bb, za vse vrste križanke berlandieri Kober 8 b. Da dosežemo^ v na* šem okolišu tipična vina, je priporočal na« slednje vrste: a) za kvalitativna vina: po* šip najboljše lege (potrebuje torolo jesen in pozno zori), malo graševmo (zori rano) in muškatni silvanec; b) za kvantitativna vina: laško graševino, beli buirgundec, be* lo klevno, rulandec, zeleni silvanec, Bou® vierjevo muškatno ranino. Fo usodni poledici povodenj na Notranjskem Zadnja poledica je povzročila na Notranjskem in na Krasu veliko škodo — Planinska kotlina poplavljena Rakek, 23. marca. Pred desetimi dnevi je nastala po vsej Notranjski huda poledica. Podnevi je ne« prestano pršilo, a bkratu, posebno pono« či, je vladal hud mraz. Deževne kaplje, ki so padale na drevje po gozdovih in sa« dovnjakih, so na vejah obvisele in takoj zmrznile. Po sadnem in bukovem drevju, po lipah in smrekah so ledene skorje, de« bele do 5 cm, oklenile vejevje v trden oklep. Veje so začele pokati. Mnogo mla« dih in tudi starih smrek se je kar prelo« milo na dvoje. To je zlasti opažati ob že« lezniški progi od Borovnice tja do Rake« ka in še dalje čez mejo. Poškodovano je bilo mnogo sadnega drevja in tudi buko vine. Poledica je napravila največjo ško* do od Rakeka proti Postojni in dalje na Kras, kjer cenijo škodo do 1 milijona lir. Sreča je še bila, da poledica ni trajala več dni, marveč je kmalu zopet zapihal topel jug, ki je preprečil še hujšo katastrofo. V soboto in včeraj je lahno deževalo. Dež in odjuga pa sta povzročila, da se je začel sneg po goličavah in gozdovih naglo tajati. Po kotlinah se je hitro nabirala voda. Cerkniško jezero je močno naraslo. Nepričakovano visoko se je dvignil potok Unec pri Planini, ki se je v 24 urah raz* . lil čez bregove po gornji planinski dolini, j Odtok vode je pri grčarevskih požiralnik kih otežkočen. Povodenj pa za enkrat nI napravila posebne škode. Vreme se je da* nes zopet uravnalo. V javorniških in snež« niških gozdovih pa je še nad pol metra do 1 m snega. Vodna zadruga v Cerknici skuša nada* Ijevati z osuševanjem Cerkniškega jezera. Njena akcija pa je močno ovirana, ker ni« ma od banske uprave odnosno države več* jih kreditov na razpolago. Letos bodo naj« brže osuševalna odnosno regulacijska de* la v jezeru počivala, ali pa se bodo iz* vedle le malenkostne regulacije požiralni* kov in potokov. Pri boleznih ledvic, seči, mehurja in danke omili naravna »Franz Josefova« grenčica tudi silne težkoče pri potrebi v zelo kratkem času. Spričevala iz bolnišnic potrjujejo, da je »Franz Josefova« voda, ker olajša potrebo brez bolečin, zelo priporočljiva za redno uporabo za staro in mlado. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. i Akademski klub kraljevine Jugoslavije Ljubljana, 23. marca. Vsak pokret ima svoj začetek v organi« ziranem nastopu gotovega kroga, ki potem poskuša pridobiti zaupanje celotne javno« sti. Tako so tudi pri novem društvu bili povabljeni k organizatomemu delu pred* vsem tisti, ki so se do sedaj borili za ena* ke nacionalne in kulturne ideale. Njihova naloga je sedaj, ko imajo lasten klub, da povabijo in strnejo akademsko omladino k skupnemu delu. Jugoslovenski akademski klub je nastal iz želje, da pride do ožjega sodelovanja vseh akademikov, ki so jugoslovensko orijentirani in ki so tudi že doslej javno nastopali za to svoje prepričanje. Hotelo se je omogočiti sodelovanje med akade* miki iz vse države. Osnova za sodelova* nje se je našla in je izražena v enotnem klubu za vso državo. Zdaj pa je treba preiti na organizacijo sekcij kluba na po« sameznih univerzah. Nova organizacija ni prevzela reprezen* tančne funkcije za vse akademike, ona hoče reprezen tira ti samo svoje člane; želi pa pri tem, da bi bili vsi akademiki v niej včlanjeni in tako pristali na njen nacio« nalno*kulturni program. To je razlog, da se nova organizacija ni ustvarjala iz do« sedanjih reprezentanc, ki lahko še v na« prei delujejo. Namen organizacije je, zediniti vse aka« demike v kulturno«nacionalnem, ekonom« skem in stanovskem delovanju, pri čemer bo dosledno zastopala interese svojih čl a« nov. Želi pa sodelovati z vsemi akadem« skimi klubi, ki imajo podben program. Branko Alujevič, II. podpredsednik JAK. Krušne cene na deželi in v mestu K članku v našem listu pod naslovom »410 milijonov dinarjev preveč za naš vsakdanji kruh«, nam je poslal pekovski mojster z dežele naslednje pripombe: Proizvodnja kruha bi se morala od obla« stev urediti tako, da bi bila pek v mestu in pek na deželi ločena. Pekarija v me« stu, ki ima urejeno parno pekarno in od« jemalce v bližini, je zvezana z manjšimi stroški kakor pekarija na deželi, ki nima parne pekarne, zaradi česar je pečenje kruha na deželi dražje kakor v mestu. ||j!| i Danes premiera ob 4«, 7« In 9. uri Idealni ljubavni par — priljubljena Lillan Harvey in Willy Fritsch v sijajni muzikalni komediji Poleg tega najnovejši Paramonntov zvočni tednik. Hg. Predprodaja vstopnic od 11. do pol 13. ure. ^ m lii.lil KULTURNI PREGLED Opera in kritika pred sodiščem Zagrebška »Riječ« z dne 21. t. m. je priobčila zelo zanimivo gradivo iz procesa, kl sta ga imela njen glasbeni kritik dr. Pavao Markovac in glavni urednik Ante Kovač z bivšim ravnateljem zagrebške in ljubljanske onere Friderikom Rukavino. Dr. Markovac je v »Rijeck ostro grajal Rukavinovo delovanje, ki da vodi zagrebško opero v propast, očital mu je, da jesilabmuzik brezkon-servatorijske izobrazbe itd. Rukavina ga je zaradi tega tožil po tiskovnem zakonu." Pr. Markovac je odvrnil na obtožbo, da je vse kar je napisal o Rukavini, resnično in dovoljena kritika ter je za vse trditve nastopil dokaz resnice. Kakor piše »Riječ«, so bila dejstva, ki so ob razpravi prišla na dan, tako težka, da je sodišče dr. Markovca in A. Kovača popolnoma oprostilo. (Zaslišali so tudi nekatere ljubljanske muzike). Najzanimivejša pa je v tem procesu načelna odločitev sodišča o umetnostni kritiki. S to odločitvijo je dana podlaga za vse nadaljnje podobne procese, ker je sodišče v tem primeru določilo, kako daleč sme iti kritik. Obrazložba sodbe je zelo obširna in jo tudi »Rijecc navaja precej obsežno; kogar zadeva podrobno zanima, bo našel v članku >Riječi< na str. 5-8 omenjene številke marsikaj interesantnega. Zaradi pomanjkanja prostora navajamo samo nekatere odstavke. Govoreč o dopustnosti kritike po tiskovnem zakonu, izjavlja sodišče, da je dopustna tudi najostrejša kritika, če se s tako kritiko »prikazuje ono, što ne valja, ali samo u cilju, da se iznesene mane uklone, bez obzira. da se takovom kritikom stanovito li- ce pogadja ili ne.« 0 samem značaju in družbeni vrednosti kritike pravi sodišče: »Kritika je obsodba posameznega dela ali dela poedine fizične osebe, — zato je kritika za družbo koristna funkcija, ker prispeva k izipopoln je vanju in poboljšanju onega, kar je podvrženo kritiki.« Če se v kritTki rabi kakšen ostrejši izraz, ga ne smemo presojati kot samostojni dei celotnega stavka, marveč vedno v odnosu nasproti skupni celotni vsebini. Uvreda je kaznjiva samo tedaj, če je storilec namenoma žalil; ostrejši izrazi v kritiki pa ne vsebujejo vedno žalitve, četudi so neprijetni in žalijo, dokler se iz same forme izraza ne vidi jasno, da je kritiki premišljeno dan žaljiv značaj. Pri kleveti pa se vedno trdi, da ono, kar kdo napiše, res tako obstoji. Pri kritiku po navadi prevladujejo subjektivni momenti... Kritiki, ki pišejo ali ocenjujejo posamezno delo ali podvržejo kritiki kakšno fizično osebo, in ki se strogo drže predmeta, ne morejo priti pod udar tiskovnega zakona. Zaradi tega je s kriminalno-firavnega stališča irelevantno, ali je taka kritika upravičena ali ne: odločevati o resničnosti in lažnivosti kritjziranih dejstev je zaradi subjektivnega značaja kritike nemogoče. Nasprotno pa kritiki, ki ocenjujejo delo ali osebo in se ba-vijo z nekimi dejstvi, ki fli9o strogo v zvezi z vsebino tega, kar je predmet kritike v strogem pomenu besede, spadajo pod tiskovni zakon samo v toliko, kolikor tak kritik nima podlage za svoje trditve. V tem primeru ne zadostujejo subjektivni nazori, subjektivno razmotrivanje; taka trditev mora sloneti bodisi na objektivnih konstatacijah, bodisi na takih dokazilih, ki bodo mogla izpričati resničnost trditve. Ob priliki dokazovanja resničnosti iznešenega dela ali dejstva, je treba le-ta dokazati v njihovi bitno-sti. V nasprotnem primeru bi taka trditev bila kleveta v smislu tiskovnega zakona. Po Bindingu obstoji psevdo-uvreda, odnosno kleveta, t. j. izjava, ki po njegovem pojmu uvrede in klevete ni uvreda in ne kleveta v kazensko pravnem smislu, katero pa oni, ki je zoper njega naperjena lahko občuti kot uvredo ali kleveto. Obstoji — pravi Binding — psevdo-uvreda in kleveta, če nekdo izreka surovo, pravično ali nepravično, sodbo o tujih duhovnih, umetnostnih ali industrijskih delih ali o tuji sposobnosti za taka deia itd. Ne glede na to, ali je Bindingovo umeva-nje utemeljeno ali ne, — stvarno ostane dejstvo: kritika, če ima po svoji vsebini vse one kriterije, ki se zahtevajo v smislu zgoraj navHenih konstatacij, četudi vsebuje ostrejše izraze, ne more pasti pod udar tiskovnega zakona — taka kritika je nekaz-njiva.« --—— Uspeh jugoslovenskih pevcev v Č. Budjejovicah Bndžjorice, v marcu. Podružnica Češkoslov.-jugoslovenske lige v Č. Budejovicah je priredila dne 15. t. m-v češki >Besedi< koncert jugoslovenskih pesmi in arij. Sodelovali so člani olomuške opere g. Stefanovič, bivši član mariborskega gledališča g. Peter Burja in ga. Frarija Burjeva-Kocuvanova. Na programu so bili: Ipavec, F. S. Vilhar, G. Krek, A. Lajovic, J. Flajšman, J. Pav8ič, Michl, St Binički, Ko-njovič in Hatze. Jugoslovenski koncerti, ki jih prireja tukajšnja Čsl.-jsl. liga, so tu na zelo do- Vabimo cenjene dame in gospode na ogled naše velike zaloge MODERNIH POMLADANSKIH PLAŠČEV. Jamčimo najcenejši nakup. DRAGO GORUP & CO., Miklošičeva cesta 16,1. nadstr. Razen tega mora pek na deželi dostavljati strankam kruh po več ur daleč v hribe n če ne more imeti več kakor enega do dveh vajencev, mora za dostavljanje nalašč najeti osebe, kar zopet stane. Peki v me« stu so na boljšem tudi v tem pogledu, ker si lahko kupijo večje količine moke di* rektno od velikih mlinov, dočim pek na deželi tega ne zmore in si mora moko do« bavljati od trgovcev, kar zopet podražuje moko. t Pekarija na deželi je torej zvezana z večjimi stroški, prodajati pa mora pek na deželi kruh ceneje kakor oni v mestu. Za« to bi bilo umestno, da bi oblastvo prv izvajanje kruha in prodajno ceno IočiH. Glede na cene kvasu bi pisec teh vrot apeliral na vse pekovske mojstre, naj pod« pisujejo delnice gostilničarske pivovarne v Laškem, ki bo. čim začne obratovati, iz« delovala cenejši kvas, kakor ga imamo se« daj. Pomemben tečaj o moderni osnovni soli Predavanja uglednih nemških pedagogov za učiteljstvo Dravske ba- novine Ljnbljana, 23. marca Centralni institut za vzgojo in pouk v Berlinu je izrazil ministrstvu prosvete željo, da priredi za jugoslovensko učiteljstvo tridnevne pedagoške tečaje. Predavali bodo trije profesorji-pedagogi, znani praktiki narodnih šol, ki bodo pokazali s tem prvim poskusom delo narodne šole, kakršno mora biti od prvega do četrtega šolskega leta. V teku predavanj se bo istočasno proučil tudi ustroj osnovne šole. Ministrstvo prosvete je ugodilo želji instituta iz Berlina in je poverilo Udruženju jugoslovenskega učiteljstva organizacijo teh tečajev, ki se vrši: v Beogradu od 23. do 25. t. m., v Zagrebu od 26. do 28. t. m., v Ljubljani pa od 30. marca do 1. aprila. Splošna snov bo: Moderna osnovna šola (predavanja, obrazci dela in razgovori.) Prvi dan bo govoril min. svetnik iz Berlina g. Hila o osnovni šoli moderne pedagogike in delovne osnovne šole. Drugi dan šolski svetnik iz Pirotaua g. Schmit o spoznavanju domovine in kulture v osnovni šoli. Tretji dan pa rektor iz Bssena g. Binger o ideji dela v narodni šoli. Predavanja se bodo seveda vršila v nemščini in bodo trajala dopoldne in popoldne. Sledila bo debata. Ker so problemi, ki se bodo obravnavali na teh tečajih, zelo aktualni in velikega pomena za našo narodno šolo in ker bo stik uglednih nemških pedagogov z našimi šolskimi delavci in učitelji pripomogel k utrditvi prijateljskih odnošajev med obema državama, priporoča ministrstvo vsemu učiteljstvu, da v mejah svojih gmotnih možnosti pride v tečaj, učiteljstvo v mestu in v najbližji okolici pa jt ako rekoč dolžno prisostvovati predavanjem. Vsem obiskovalcem tečajev priporoča ministrstvo, da se potrudijo, da iz predavanj posnamejo čim največ koristi, navodil in nasvetov za nadaljnje delo. V ta namen ima učiteljstvo izven mesta, kjer se vršijo predavanja, petdnevni, a oni iz mesta in neposredne okolice tridnevni dopust. Učiteljstvo, ki želi prisostvovati predavanjem, javi to upraviteljstvu, ko se pa vrne, se izkaže s potrdilom poverjeništva UJU — Ljubljana, da je redno prisostvovalo predavanjem. Poverjeništvo UJU — Ljubljana bo pripravilo za vnanje učiteljstvo po možnosti prenočišča in tudi ceneno hrano. Predstavniki prosvetne uprave iz Ljubljane se bodo po nalogu ministrstva sami udeležili tečaja in predavanj in sprejema predavateljev. Dostop k predavanju imajo vsi, Id se za navedena vprašanja zanimajo. Vnanji udeleženci naj se takoj prijavijo poverjeništvu UJU v Ljubljani in naj označijo, ali reflektirajo na prenočišče in hrano. Prenočišča bodo preskrbljena v ljubljanskih internatih in v hotelih. Kdor želi prenočevati v hotelu, naj to izrecno navede v prijavi. Tečaj se bo vršil v veliki dvorani Uniona. Truplo novorojenčka v jarku Presenetljiva najdba ob cesti proti Ilovici — Ugotovitev policijske komisije Ljubljana, 23. marca. V soboto že se je po Rudniku razširila novica, da je bilo najdeno v jarku ob ce« sfci proti Ilovici truplo novorojenčka in da policija zasleduje mater, ki je umorila lastno dete. Kakor smo se informirala od* govarjajo vesti resnici Ko je šla v soboto dopoldne posestnica Jamnžkova od doma, jo je na jKrti prese* netil nenavaden pri-zor: v obcestnem jaT» ku je molela iz blata otroška ročica... Žena je postala pozorna. Sklonila se je nad jarek in izkopala iz blata v cunje za* vito, na pogled popolnoma razvito tru» pelce moškega spola. Jamnikova je truipelce pustila na mestu in pohitela na Dolenjsko cesibo, kjer je o grozni najdbi obvestila moža postave. Stražnik je zadevo takoj sporočil policij« skd upravi in je odšla na kraj najdbe po* licijska komisija. Zdravnik je ugotovil, da se je otrok rodil menda že v 7. mese« ou in ga je neznana mati najbrže zada« vila, nato pa vrgla trupelce v jarek v ka« terem je bilo zadnje dni zaradi dežja pre* eej vode. Trupelce so takoj po ogled« odnesli r mrtvašnico in ga pokopali. Da izsledi ma« ter, je policija uvedla vsestransko poiz« vedovanje. Ljubavna tragedija novomeškega stražnika Včeraj zjutraj se je zaradi nesrečne ljubezni ustrelil 2 9-letni France Joželj Novo mesto, 23. marca. Ko se je davi ob pol 6. podal železniški uradnik g. Karol Švara v službo na ko* lodvor, je na svoja poti doživel grozno presenečenje. Pot ga je vodila čez Ka» piteljski grič skozi drevored, kjer je na če* trti klopi od hiše g. Bruderja opazil le« žati neznanega človeka. Ker je domneval, da je neznanec morda onemogel zaradi prevelikega užitka pijače, je že stopil na« prej, ko se je na enkrat presenečen obr* nil, kajti začul je sumljivo hropenje. Ko je natančneje pogledal neznanca, je v mraku videl, da je oblečen v uniformo mestnega stražnika in da ima glavo vso oblito s krvjo. G. Svara se je takoj podvizal na kolo« dvor, kjer je javil zadevo svojemu pred« stojniku, ki je telefonično obvestil orož« nike. Medtem pa sta prikorakala skozi drevored tudi dva dijaka, ki sta enako opazila neznanca v krvi, in sta tudi ona dva nemudoma odhitela v mesto. S seboj sta ponesla tudi samokres, ki sta ga na« šla poleg ranjenca, in sta ga oddali na policijski stražnici. O dogodku je bil cb* veščen tudi g. Bruder, ki je poklical so« seda g. Klemenčiča. Ta je takoj napregd konje in sta naložila ranjenca na voz, na« kar sta ga odpeljala v bolnico v Kandijo. Tragična novica se je mahoma rasnesia po vsem mestu. V ranjencu so ljudje se« veda takoj spoznali 291etnega mestnega stražnika Franceta Joželja, rojenega °t Braziliji, pristojnega pa v Grahovo pri Rakeku. Nesrečnež si je v samomorilnem namenu pognal kroglo iz službenega sa* mokresa v desno sence. V nedeljo zvečer je bil Joželj v službi, davi prav zarana pa baje tudi pri spove« di in pri obhajilu, nakar se je odločili za slovo od življenja. Potrt je bil že dalie časa in sicer zaradi nesrečne ljubezni do nekega dekleta iz Zagreba, kjer je službo« val pred namestitvijo v Novem mestu kot "uslužbenec v nekem kinematografu. Jo» želj je zapustil tudi poslovilno pismo, ki ga je naslovil na neko poznano nov orne« ško gospo. Ranjenčevo stanje se je v bolnici v te« ku popoldneva skrajno poslabšalo in je ob 14.30 umrl. Bil je simpatičen mladenič in je njegova tragedija vzbudila v Novem mestu mnogo sočutja. brem glasu. Zato občinstvo dvorano vsakokrat napolni. Dasi 90 ta mesec Budejovičani imeli izredno mnogo raznih podobnih prireditev, je bil tudi tokrat obisk jako dober že zato, ker sta nastopila ljubljenca tukajšnjega gledališkega občinstva gg- Peter Burja in Stefanovič. Pa tudi gospa Burjeva, ki si je že dne 8. marca s vojim sijajnim nastopom kot Violetta v »Traviati« (kot gost) mahoma pridobila srca poslušalcev, ki so z viharnim ploskanjem in cvetjem nagradili njeno dovršeno igro in fino občuteno in z lahkoto tekoče petje, je bila na koncertu sprejeta z navdušenjem. Posebno sta ugajali njena »Nezakonska mati« in »Uspavanka«. G. Burja pa je »užgal« posebno s svojim »Metuljčkom«, ki zveni v duhu slovenske narodne pesmi, in z »Mornarjem«. Po večini so bile na sporedu težje moderne skladbe. H koncu sta zapela zakonca Burjeva duet iz Foersterjeve opere »Gorenjski slavček«. Uspeh tega večera je bil sijajen in je nudil poslušalcem res umetniški užitek. Sicer precej razvajeno občinstvo ni štedilo s priznavanjem. Mi budčjoviški Jugosloveni smo prav hvaležni rojakom-pevcem, posebno zakoncema Burjevima, ki sta si tudi v družabnem stiku s tukajšnjimi prijatelji Jugo-slovenov pridobila mnogo simpatij, za ta koncert, ki je tako dobro reprezen tiral našo pevsko kulturo. — Gospoda Burja in Stefanovič sta že decembra m, L pela na koncertu Lige v korist preganjanih primorskih rojakov. Takrat je liga poslala svoji pose-strimi v Ptuj 1000 Din čistega. Povsod se je čul dne 15. marca t 1- en glas: »Škoda, da je to za slovo!« Olomnška opera je namreč leto« za vselej zaključila svoje gostovanje v Č. Budčjovicah. ki zadnja tri leta nimajo več stalnega- gledališča- Jos. Vnga. Vojislav Tujinski. V beograjskem Narodnem gledališču je bila dne 18. t. m. proslava 25-letnice odrskega delovanja Vojislava Tujinskega. Pevec je proslavil svoj ubilej v >Mamselle Nitouche.« Josip Rijavec tndi ▼ Beograda. Prihodnje dni bo nastopil v Beogradu (v operi »Hoff-nianove pripovedke«) nas rojak, svetovno znani tenorist Josip Rijavec, ki bo, kakor je >Jutro« že zabeležilo, v aprilu odpotoval v Južno Ameriko kot gost nekaterih ondot-nih oper. Od Ljubljane se g. Rijavec poslovi v četrtek. Repertoarli LJUBLJANSKA DRAMA Začetek ob 20. Torek, 24.: Dom osamelih žena. E. Sreda, 25.: Mercadet Ljudska predstava po znatno znižanih cenah. Izven. Četrtek, 26.: Zaprto. LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20. Torek, 24.: Prodana nevesta. B. Gostuje z. Julij Betetto. Sreda, 25. ob 15.: Mascotta. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven- — Ob 20.: Materinski dan. Prireditev kršč. ženskega društva. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Torek. 24.: ob 20. Veriga. A. KuponL Zadnjič. Sreda, 26.: ob 15. Čaradška kneginja. Kuponi. — Ob 20. Karol in Ana. Zadnjič. Znižane cene. Domače vesti ♦ Odlikovanje rojaka v Pragi. 2e dolgo vrsto let v Pragi živeči akademski kipar profesor v p. g. Alojzij Gangl je bil odlikovan z redom Belega orla. katerega mu je te dni izročil jugoslovenski poslanik minister dr. Kramer. Gangl je svojedobno deloval v Ljubljani, kjer ie med drugim njegovo dek> Vodnikov spomenik ter Valva-zorjev spomenik pred Narodnim muzejem. ♦ Zdravniška vest. Banska uprava Dravske banovine razglaša, da je bil dr. Rudolf Lovrec. sekundarij splošne bolnice v Mariboru vpisan v imenik Zdravniške zbornice za Dravsko banovino. ♦ Nadzornik vinarstva in kletarstva. Upokojeni direktor vinarske in sadjarske šole v Mariboru g. Andrej Zmavc je imenovan za vršilca dolžnosti potovalnega nadzornika vinarstva in kletarstva v Dravski banovini ♦ Službe cestarjev razpisuje kt. uprava Dravske banovine in sicer eno mesto za cestno progo na banovinski cesti Maren-berg-Radei, drugo pa za cestno progo Me-stinje-Podčetrtek-Št. Peter-Brežiška meia. Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti milajši od 23 in ne starejši od 30 let Lastnoročno pisane in s kolkom za 5 Din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami je vložiti do 15. aprila in sicer za prvo službo pri sreskem cestnem odboru v Preval jah, za drugo pa v Šmarjah pri Jelšah. ♦ Razpisuje se mesto diplomranega praktičnega žiVSnozdravnika v Rogaški Slatini, v smislu bar^k« odredbe »Službenega lista« od 27. decembra lani. Mesečni prispevek občm v znesku 700 Din je zasiguran, mesečno subvencijo bo pa banska uprava določila v smislu gornje odredbe. Za nadzorstvo hotelov, restavracij in podobnega za časa sezone se bo nagrada določila ust-meno. Prošnje je vlagati pri županstvu Rogaške Slatine do 15. aprila. ♦ Anketa za povzdigo tujskega prometa v Kamniku in okolici. Tujsko-prometno društvo v Kamniku priredi 29. t. m. ob 15. v Narodni čitalnica anketo za povzdigo tujskega prometa. Na dnevnem redu bodo med drugim predavanja ravnatelja g. Vladimira Pintarja o pomenu in organizaciji tujskega prometa, g. dr. Prana Ogtrina o splošnih krajevnih pogojih za povzdigo tujskega prometa in g. Antona Cererja o stanju in razvoju prometnih sredstev. Namen ankete ie podati smernice in navodila glede tujskega prometa in zainteresirati širšo javnost za Kamnik i nemu mizarskemu vajencu Vinku Mohorku orožje sprožilo in mu je krogla obtičala v desni roki V Radvanju pri Mariboru je pa* uel s podstrešja domače hiše 18=letni čev* ljarski pomočnik Viktor Ledinek ter si pri padcu zlomil desno ključnico in dobil tudi težke notranje poškodibe. V Žikarcih pn Sv. Lenartu je padel 33detni posestnik Franc G^zdnik tako nesrečno na klancu, da si je zlomil desno roko Vse tn ponesre. čenče sp prepeljali v mariborsko bolnico. a— Obsodba zaradi ponarejenih podpu sov na menici. Bivši poštni uradn-k Fr. M. je bil že lani obsojen zaradi goljufije na 6 mesecev ječe in nat,o odpuščen iz službe. Včeraj se je zagovarjal pred sodiščem za« radi goljufije. Id jo je izvršil pred dvema letoma, ko je najel pri Mestni hranilnici posoiilo 2000 Din nt menico, na kateri sta bili podpisani kot poroka njegovi dve hčer« ki. Ker ni plačeval obrokov, je meseca ok« tobra 1. 1929 pričela hranilnica terjati njega in cbe hčerki. Hčerki pa sta i®iavik. da menice nista podpisali, in se je izkazalo, da je M. oba podpisa potvoril. Včeraj je bil obsojen zato na mesec dni ječe. a— Iz policijske kronike. Aretiran je bS Anton C., pri katerem so našli srebrno posodo in orodje, glede katerega so ugotovili, da ie bilo ukradeno v bfvši Park-kavarni. Lastnica bivše Park-kavarne cervi škodo na 700 do 800 Din. — Aretiran je bfl in z s*o-bo 1000 D6n kaznovan Fred Langfelder te CSR, ker je brez dovoljenja po mariborski okolici prodajal manufakturo. Iz Škofje Loke S— Pomočniške preizkušnje sp se pod vodstvom g. Ivina Kavčiča vršile v Kavčičevem salonu. Vsi kandiidatje 4 mi« zarji, 2 kovača, 2 čevljarja in 2 ključavni* carja so preizkušnje dobro prestali. Iz Kranja r— Strelska vaja strelske družine t Kra« nju bp namesto v STedo danes 24. t. m. r_ Sreski kmetijski odbor v Kranju. Vee vloge, zadevajoče sreski kmetijski odbor v Kranju, naj 6e naslavljajo le na naslov: France Jimnik, predsednik sreskega kme« tijskega odbora v Kranju, Podreša 25, p. Smeldinik. Iz Kamnika ka— Popravek. V nedeljskem poročite o lutkovnem gledališču popravljamo, da se luiflkovni oder 6amo izdeluje v smodnišni« ci, igralo pa se bo v Čitalnici. ka— Kamnik na tujsko t prometni raz* stavi. Prihodnji teden se bo vršil prvi se« stainek delegatov raznih korporacij, ki bo» do pripravili vse potrebnp za jesensko raz. stavo. Kot čujemo bo tudi naš znani slikar g. M. Koželj razstavil mnogo novih pokra« j in iz kamniške okolice. Iz Trbovelj t— Sokolsko gledališče je na Jožefovo uprizorilo »Trnjulčioo« zadovoljivo. Vsi igralci so rešili svoje naloge prav dobro. Zelo srčkana je bila Trnjulčica gdč. Sikov-« škpve, dobra tudi kral'j in kraljica, g. inž. Freyer in gdč. Ntja Paradiževa, izmed roje« nic najboljša ga. Grabnerjeva, g-dlč. Bellen« zierjeva simpatičen kraljevič, prav dober je bil tudi kraljevičev spremljevalec Peter g. Odlazeka. Gdč. Feštajaiova, ki je nasto« pila prvič in to v vlogi kuharskega va« jenca obeta postatj dobra moč. Gdč. Ur« bančičeva kot Marjetica in njen partner g. Maihkota kot kuhar pa sta v igri in v petju izvrstno uspela ter sta morala duet ponoviti. V maskiranju je treba več 6pret» nosti, 6iva brada še ne naipravj starca, ak*> 06tane obraz mladosten. Jako dober vtis je naiprivil ples vil, ki ga je naštudirala gdč. Ivanka Paradiieva. Pevske toake je uglas« bil učitelj g. Oskar Moli zelo posrečeno. Orkester je dobro vodil g. Jager, krasne dekoracije pa je izvršil domači umetnik g. Švagelj. Učinkovitost so še povečali lepi svetlobni efekti. Dvorana je bila zasedena do zadnjega kotička in se je občinstvo iz« bomo zabavalo. t— Na splošno željo občinstva se ponovi pravljica »Trnjulčica« na praznik v sredo 25. t m. ob 8. zvečer v Sokolskem domu. Predprodaja vstopnic v podružnici »Jutra« v Trbovljah. Telefon št 7. Iz življenja na deželi ŽIRI. Na pobudo čevljarske zadruge je o tvorila banska uprava risarski čevljarski tečaj, ki ga poseča 32 čevljarskih mojstrov in pomočnikov iz žirovskega okoliša. Te« čaj, ki se je pričel te dni, bo zaključen v petih do šestih tednih. Vodi ga strokovni učitelj čevljarstva g. Jo6ip Steinman iz Ljub« ljane. HRASTNIK. Kino Narodni dom ne bo predvajal danes in jutri nobenega filma. Pač pa se bo vršila na Marijino oznane-nje v prid naše nove cerkve ob 15. v Narodnem domu materinska proslava. Na sporedu je petje, deklamacije in mladinska igra. DOLENJSKE TOPLICE. Na praznik sv. Jožefa je po prvi maši predaval v šoli živi« nozdravnik sreski veterinar g. Vandot o živinskih boleznih in o prvi pomoči v ne« zgodah. Potrebnemu in podučnemu preda« vanju je prisostvovalo lepo število gospo« darjev in nekaj gospodinj. G predavatelj bo ponovno predaval na Marijin praznik 25. t. m. Pridite! ČRNOMELJ. V Sokolskem domu v Črnomlju bo gostovala jutri ob 20. družina »Soča« z učinkovito komedijo »Vrag«. Tgra simbolično slika slabo stran človeške duše, vpliva moralno vzgojno in hkratu zabava od začetka do konca. Pridite! ROGAŠKA SLATINA Zapustil nas je marljivi sokolski delavec g. Perme. stare« šini tukajšnjega oddelka finančne k on t r o« le, ker je premeščen k finančni direkciji v Liub'iano. Na novem mestu mu želimo vse dobro! Ali si že Jfa** Vodnikove družbe? GOSPODARSTVO Italijanske zahteve po reviziji trgovinske pogodbe z našo državo Bivši italijanski finančni minister de Štefani je nedavno sprožil v italijanskih listih kampanjo proti jugoslovensko-italijanski trgovinski pogodbi, češ da ta pogodba ne odgovarja italijanskim gospodarskim potrebam. Trgovinska bilanca Italije z našo državo je hudo pasivna in to pasivnost pripisu-de Štefani političnim oviram, ki se po njegovem mnenju v Jugoslaviji umetno ustvarjajo proti uvozu iz Italije. Parolo proti pogodbi je takoj prevzel italijanski tisk, ki zahteva", da Italija odgovori z represalijami odnosno da odpove trgovinsko pogodbo z našo državo. Sedaj so tudi italijanske centralne gospodarske organizacije (generalne konfederacije industrije, trgovine in kmetijstva) zavzele slično stališče; na konferenci v Rimu so preko svojih delegatov postavile zahtevo, da se mora doseči ravnovesje v italijansko-jugoslovenskih trgovinskih odnošajih. Te organizacije ugotavljajo, da italijanski izvoz v Jugoslavijo nazaduje, medtem ko istočasno narašča uvoz iz Jugoslavije, kar povzroča silno pasivno trgovinsko bilanco. Ker tvorijo italijanski uvoz iz Jugoslavije pretežno proizvodi, s katerimi je mednarodno tržišče prenatrpano, *ato se italijanska uvozna trgovina lahko brez težkoč drugače usmeri. Italijanski izvoz v Jugoslavijo je neznaten, dočim je Italija za jugoslovenski izvoz najboljše tržišče. Ti nenormalni odnošaji so nastali zaradi težkoč, ki jih ustvarja Jugoslavija nasproti itajijan-ski afirmaciji na jugoslovenskem tržišču. Imenovane centralne organizacije zahtevajo, da italijanska vlada odločno intervenira in da najde sredstva za uravnoteženje trgovinskih odnošajev z Jugoslavijo V komentarju k tem zahtevam naglaša rimska >Tribuna«, da poteče jugoslovensko-italijanska pogodba v nekaj mesecih in da je ob tej priliki potrebno postaviti trgovinske odnošaje z Jugoslavijo na novo bazo. Italijanski trgovci naj prekinejo z dosedanjimi tradicijami, ker se mora Italija okrepiti tjakaj, kjer bo našla iste in boljše proizvode in mnogo več na-klonienosti. Toliko italijansko stališč« Na te zahteve italijanskih gospodarskih krogov moramo pripomniti le naslednje. Naša trgovinska bilanca z Italijo je dejansko precej aktivna, čeprav ne v enaki meri, kakor to navajajo italijanski listi. Ta aktivnost (za Italijo pasivnost) namreč ne znaša pol milijarde lir, temveč je lani dosegla vrsto 1137 milijonov Din ali 379 milijonov lir (predlanskim pa 1148 milijonov Din ali 3S2 milijonov lir). Naš izvoz v Italijo je razmeroma precej stabilen Predlanskim smo sicer zabeležili delno povečanje, lani pa se je izvoz zopet nekoliko zmanjšaL Po vrednosti pa smo obe leti izvozili v Italijo manj nego v L 1924., ko smo sklepali z Italijo trgovinsko pogodbo. Tudi udeležba Italije v našem izvozu ni večja kakor leta 1924.; takrat je šlo 28.91 odstotkov vsega našega izvoza v Italijo, lani pa 28.31 odstotkov. Če pa je naš uvoz iz Italije zadnja leta nazadoval, tedaj to še ni dokaz, da obstojajo 2. naše strani ovire Italija je bila prva drsava, s katero smo na podlagi sedaj veljavne carinske tarife sklepali trgovinsko pogodbo. Že v tej pogodbi smo Italiji priznali znatne carinske popuste, zlasti na italijanski industrijski izvoz. Od tedaj nismo zviševali carin; nasprotno sklenili pa smo celo vrsto tarifnih pogodb z industrijskimi državami in Italija je postala na podlagi klavzule o največjih ugodnostih brez kakil: protikoncesij deležna vseh ugodnosti, in številnih carinskih znižanj, ki smo jih dali drugim državam r enakimi ali sličnimi izvoznimi interesi. Ker ne uživa pri nas uvoz iz drugih držav posebnih ugodnosti ali celo privilegijev, je jasno, da ni na naši strani izkati vzrokov za nazadovanje italijanskega uvoza. Če italijanska industrija zadnja Ma zaradi gospodarskih težkoč navzlic ugodnejši prometni 'egi ni bila v stanju konkurirati s češkoslovaško aM nemško industrijo, tedaj se situacija tudi ne bo mogla izboljšati, če sklenemo novo pogodbo in nadalje znižamo carine na industrijsko blago, ker bi te nižjo carine uživala tudi češkoslovaška ali nemška industrija. Valiti krivdo za slab uspeh italijanskega izvoza v našo državo na kakršnekoli druge ovire, je seveda povsem deplasirano. Italijanski gospodarski krogi si sami zastirajo jasen vpogled v vzroke zmanjšane konkurenčne zmožnosti, če iščejo kake politične animoznosti med našo kupujočo publiko proti italijanskemu blagu. Vedno se lahko prepričajo, da se v naših trgovinah brez kakršnegakoli ugovora ali celo protesti nudi italijansko blago z italijansko opremo in etiketami v italijanskem jeziku. Zaradi tega se nihče ne vznemirja in nikomur ne pride na um, da bi dajal prednost nemškim ali češkim izdelkom, če so italijanski cenejši ali boljši. Saj doslej niti propaganda za nakup domačega blaga, ki ni proti nobeni državi neposredno naperjena, ni imela skoro nikakega uspeha. Kakor je neosnovana trditev, da obstojajo pri nas umetne ovire proti uvozu iz Italije, tako je tudi neupravičena zahteva italijanskih listov, da se naj doseže ravnovesje med našim izvozom v Italijo in med uvozom iz Italije. Skupna trgovinska bilanca Italije je močno pasivna, ker ima italijanska plačilna bilanca druge velike dohodke iz takozvanega nevidnega izvoza (tujski promet, zaslužki paroplovnih družb itd.). Ker je pasivnost italijanske trgovinske bilance le posledica te svojevrstne strukture italijanskega gospodarstva, zato Italija ne more zahtevati, aa bi bil uravnovešen njen trgovinski promet s posameznimi državami, s katerimi je v trgovinskih odnošajih. Dokler se pasivnost italijanske bilance z gotovo državo giblje v približno enakem razmerju s pasivnostjo skupne trgovinske bilance, tako dolgo mora Italija smatrati tako bilanco za povsem normalno. Na drugi strani pa v praksi tudi nI monoče vedno uveljaviti principa, da se izvoz in uvoz z vsako posamezno državo uredi tako, da točno odgovarja splošni relaciji med uvozom in izvozom. Zlasti ni mogoče točno ločiti, koliko se uvaža za lastno potrebo in koliko gre uvoženega blaga v skoro nespremenjeni obliki zopet v inozemstvo. Na> izvoz v Italijo bi bil brez dvoma znatno manjši, če bi izločili vse ono blago, ki sa Italija uvaža kot posredovalka nasproti tretji državi, kar donaša baš italijanski trgovini znatne zaslužke- Končno naj še omenimo, da so naši gospodarski krogi vedno gledali na italijansko gospodarstvo s stališča, da je naše gospodarstvo znatno interesi-rano na teto, da Italija v gospodarskem jvo-gledu prospeva, ker se dobro zavedajo, da so razvojne možnosti našega gospodarstva v veliki meri odvisne od gospodarskega razvoja vseh naših sosedov. K občnemu zboru Hmeljarskega društva Jutri ob 10. se sestanejo v Žalcu k občnemu zboru Hmeljarskega društva delegati naših hmeljarskih podružnic, da izvolijo za dobo dveh let nov odbor. Ne bo lahko delo prevzeti sredi najhujše hlemjar-ske krize posle in odgovornost, ko bo šlo za obstoj savinjskega hmeljarstva. Težko bomo vzdržali danes, ko poje boben po vsej dotiini in ko zastonj iščeš poroka, ki bi ti dal .poroštvo vsaj za en tisočak. Hudi časi nas čakajo — toda prepričani smo, da se bodo našli ljudje, ki bodo prevzeli častno, a ne hvaležno 50-letmo dediiš6ino vodstva društva. Edina pot našega hmeljarstva, da sploh ne izgine, je ta, da stisnemo hmedjarji kar najtrdneje svoje vrste. Ko gre za obstoj, mora izginiti vsa žalostna dediščina minulih let, ki nam je ovirala razmah. Za vedno morajo izginiti iz naše srede priložnostmi hmeljarji, ki so glavni krivci predčasnega zloma cen v letih 1927, 1928 Ln 1929. S svojim nesmiselnim ponujanjem nam niso skazali samo cen, temveč so nam zadali še bujšii udarec, ko so nam s svojim slabim blagom izpodkopavali ugled, ki si ga je pridobil naš hmelj po trudapolnem delu stare garde od H a up ta do Petrička in Rob-leka. Silnega združenega napora bo treba, da pridobimo našemu savinjskemu hmelju nazaj stari sloves. Zato se gotovo ne bo našel delegat, ki hi glasoval za razširjenje veljavnosti oznamenovanja hmelja, ki je po danes še veljavnem zakonu iz leta 1907 omejeno le na kvalitetne okraje starega hmeljarstva, na sodne okraje Celje, Vransko in Gornji grad. Neizmerno škodo so nam napravila novi hmeljarji na denarju in na ugledu, sedaj pa hočejo, da jam prepustimo še svoje s trudom pridobljeuo ime. Sami smo sd vzgojili svoje hmeljarstvo, zato tudi ne pustimo, da bi kdorkoli iz osebnih ali na papirju zraslih razlogov razpolagal z imenom našega hmelja Ne potrebujemo ne »jugoslovenske« ln ne »slovenske« hmeljske znamke, ker imamo že v svetu uvedeno svojo »južnoštajersko-savinjsko« znamko. Vsak lahko sadi, goji in prodaja hmelj, kjer in kakor hoče, samo roke proč od našega imena Kadar bodo znali novi hmeljarji pridelovati kvalitativno blago in se bodo navadili prodajati po trgovskih običajih svoj pride lek, lahko dobijo svoje ime, nikoli pa aa-šega. V vseh hmeljskih okoliših Nemčije, češkoslovaške in drugih držav je tako uve deno, da se morajo novj okoliši izkazati po večletni preiskušnji glede kakovosti in tudi množine pridelka, da dobijo lastno ime. Sicer pa prav danes nikakor ne gre, za nekaj sto stotov delati nove hmeljarske okoliše, ko ves hmeljski svet trobi na umik. Zato bo šeJ tudi jutrišnji občni zbor Hmeljarskega društva kot najvišja in edini forum našega hmeljarstva preko vseh anket, zborovanj in mnenj, ki so se tako gostile zadnje mesece, na dnevni red: Zakon o oznamenovanju hmelja iz leta 1907 naj ostane zaenkrat neizpremenjen. _K_ Zadružna gospodarska banka d, d. v Ljubljani Včeraj se je vršil dobro obiskan občni zbor delničarjev Zadružne gospodarske banke, na katerem so bili odobreni računski zaključki za preteklo leto 1930 in je bil sprejet predlog glede izpremembe oziroma izpopolnitve nekaterih paragrafov družbenih pravil Pn volitvah v nadzorstveni svet so bili znova izvoljeni vsi dosedanji člani nadzorstva. Delničarjem je bilo izdano letno poročilo, ki v zgoščenih stavkih našteva mnoge važne momente, ki imajo odločilni vpliv na gospodarstvo m še prav posebno na bančno poslovanje. Iz bilance se vidi, da je Zadružna gospodarska banka navzlic gospodarskemu zastoju tudi v lanskem letu dosegla povoljne uspehe ter da vše panoge njenega poslovanja kažejo lep napredek, vsestranski razvoj in tudi izdatno notranjo okrepitev. Držeč se trdno svojega programa, je svoje poslovne zveze v tuzemstvu in inozemstvu v vseh smereh še dalje razširila in učvrstila. Skupna bilančna vsota izkazuje 543.6 milijonov Din. Tuja sredstva so se zvišala od 467.7 na 522.3 milijona, kar pomeni prirastek okoli 55 milijonov. Zavodu poverjena denarna sredstva so presegla višino pol milijarde z 22.5 milijona in v tem oziru Zadružna gospodarska banka prednjači na ljubljanskem trgu. Ne samo centrala, temveč tudi podružnice so dosegle lepe uspehe tako glede izpopolnitve organizacije kakor tudi v povečanju kreditnih poslov. Likviditeta zavoda je tradicionalno ugodna in znaša nekaj več kakor 39 % vseh njemu poverjenih denarnih sredstev. Celokupni promet poslovanja se je znova povišal v vseh oddelkih, in sicer za nekaj več kakor 12 %. Izkazani dobiček od 1,829.688 Din omogoča 9% dividendo, ki se bo izplačevala izza 1. aprila 1931 z 9 Din za vsako delnico na blagajnah centrale oziroma podružnic na Bledu, v Celju, Djakovu, Kočevju, Kranju, Mariboru, Novem Sadu, Somboru, Splitu in šibeniku. Na redni rezervni sklad je prenešen posebni rezervni fond, ki je bil doslej posebej izkazan v znesku 530.000 Din in letos povečan s prispevkom od 441.484.45 Din, tako da izkazani rezervni skladi te banke znašajo z novo dotacijo nekaj več kakor 38 % v razmerju z delniško glavnico oziroma v skupnem znesku 4,633.506.28 Din. = Bilančna seja Tjtooveljske premogos kopne družbe. Na biHnčni seji Trbovelj* ske premogokopne družbe za poslovno le« to 1930., ki ji je predsedoval njen pred* sedmik g. Amdre Luquet je bilo sklenjeno, da se predlaga občnemu zboru delničarjev odobritev bilance, ki predvideva izplačilo dividende od 25 Din na delnioo. = Drugi letošnji sejem kož divjačine preložen. Včeraj bi se morala vršiti druga letošnja avkerja kož divjačine, ki pa je bila v zadnjem trenutku odpovedma. »Divja koža« je za ta drugi sejem prejela toliko blaga, koMkor ga še ni bilo na nobenem sejmu ,in sicer okrog 2000 lisic, 15.000 zaj« cev, 300 kun belic, 200 kun zlatic, 400 pod* lasic, 50 vider, 300 jazbecev, 6000 krtov, 60 volkov itd. 2e dopoldne, ko 6e je vršila nadrobna prodaja, je bila situacija glede cen prav neugodna. Popoldne, ko bi se imela vršiti avkeija, se je zbralo sicer pre« cej kupcev (iz Jugoslavije, Avstrije, Nem* čije, češkoslovaške in Italije), ki pa so za* VIW7A 4001 PREDMET/ LAHKOTO NAJHITREJE NAJLEPŠE 0~m j* v *«voj radi nejasne situacije na svetovnem trgu ponujali zelo nizke cene. Ker pa je na drus gi strani po zadnjih vesteh iz inozemstva pričakovati, da bo Amerika zopet pričela kupovati, žito velesejmski urad (oddelek »Divja koža«) ni mo^el prevzeti odgovor* nosti za eventualno škodo ki bi jo trneli prizadeti lovci, m se je odločil, da preloži avkerip za 14 dni, ker je pričakovati, da se bo med tem situacija na svetovnem trgu razjasnila. Avkcija se bo predvidoma vršiš li 8., 9. ali 10. aprila. — Dobave. Splošni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 26. t m. ponudbe glede dobave 60-U00 pol papirja; strojni oddelek pa do 27. t. m. glede dobave 10 garnitur šamotne opeke. — (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih). Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 1. aprila ponudbe glede dobave 50 kub. metrov hrastovega lesa in 520 komadov varoval; do 8. aprila pa glede dobave raznega železa, 1200 kg rebraste pločevine, 7 tisoč kilogramov črne pločevine, 100 komadov plošč iz jeklene pločevine, 500 kg silicijeve žice in glede dobave kabla. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 26 t m. ponudbe glede dobave 200 kg rozin, do SI. L m. pa glede dobave 2000 kg riža in 25.000 kg pšenične moke. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 9. aprila ponudbe glede dobave 250 komadov stekel za okna, raznega gumijevega miterijala, vijakov, ključavnic, ventilov, >Presspann<-papir-ja in 50 kg cinka- (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni bornice za TOI). BORZE 23. marca Na ljubljanski borz? je bil danes promet srednji: več potrebe je bilo v devizah Curih in Dunaj. Tečaji deviz so se g;bali neenotno. Dunaj in Praga sta se okrepila, dočkn sta Newyork in London popustila. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda ponovno nekoliko okrepila. Za marec se je trgovala po 427.50, za junij pa do 426. Do prometa je prišlo tudi v 8% B&aiirovem posojilu po 9325, v 7% Buairo-vem posoidu po 83 in v 7% Seligmanovem posojilu po 83. Med bančnimi papirji je prišlo do zaključka le v Union banki po 190. Od industrijskih vrednot je bil velik promet v Trboveljski, ki je popuščala. Najprej se je trgovala po 320. ob sklepu borznega sestanka pa po 312—314. Devize Zagreb. Amsterdam 22.8250, Dunaj 799.38 do 802.38, Berlin 13.55 — 13.58, Bruselj 790.99—794.99, Budimpešta 991.33—994.33. London 276.23—277.03, Milan 297.20—299.20 Newvork ček 56.7150—56.9150. Pariz 221.77 do 223.77, Praga 168.38—169.18, Curih 1094.10—1097.10. Curih. Zagreb 9.13. Pariz 20.33. London 25.248, Newyork 519.4750, Bruselj 72-35, Milan 27.2175, Madrid 55.50, Amsterdam 208.2750, Berlin 123.90, Dunaj 73.0450, Sofija 3.7650. Praga 1540, Varšava 58.15, Budimpešta 90.60, Bukarešta 3.09. Efekti Ljubljana. 8% Blair 93.25 bl„ 7% Blair 83.25 bi.. Celjska 150 den., Ljubljan. kreditna 128 den., Praštediona 900 den., Kreditni zavod 160 — 170, Vevče 128 den., Ruše 220 den. Zasrreb. Državne vrednote: Vojna Skoda aranžma in kasa 427 — 427.5, za marc 426.5 do 427.5, za junij 426.5 — 427.5, investicijsko 88 — 88.5, agrarne 51.5 — 52-25, 8% lair 93.25 — 93.5. 7% Blair 82.75 — 83, 7% Drž. hipotek, banka 82.875 _ 83, 6% beglu-ške 69 — 70; bančne vrednote: Praštediona 900 — 9l0, ugo 78.25 — 79, Union 190 do 192, Srpska 194 — 195, Zemaljska 140.5 do 143, Ljubljanska kreditna 7950 — 8200, Po-Ijo 57.5 — 58.5: industrijske vrednote: Narodna šumska 25 den., Našička 975 den., Gutmann 140 — 143, Drava 250 — 202, Slaveks 40 — 45, Šederana 275 — 290, Brod vagon 62 den., Union mlin 55 — 60, Vevče 133 den., Jadranska 390 bi., Trbovlje 312 do 314. Beograd. Vojna škoda 425.5 — 426.5, za junij 426 — 426-5, investicijsko 88.75, agrarne 51.5 — 52, 7% Blair 83 — 83.5. Blagovna tržišča LES -f Ljubljanska borza (23. t m.) Tendenca za les slaba. Zaključena sta bila 2 vagona oglja. 2 IT O -f- Ljubljanska borza (23. L m.) Tendenca za žito stalna. Zaključeni so bili 3 vagoni, in sicer 2 vagona činkvantina, 1 vag. koruze. Nudi se (fc. slov. post. po mlev. tarifi, plač. v 30 dneh): pšenica: baška, potiska SO/81 kg po 212 5 — 215; baška, srbobran., 79/80 kg po 210 — 2i2.5; gornjebaška, 79/80 kg po 205 — 207.5: baška okolica Sombor, 79 kg in baranjska, 79/80 kg po 192.5 — 195; kornza: baška, stara po 147.5 — 150, nova, času primerno suha po 137.5 — 140; oves: baranjski, navadna voznina po 192.5 — 195; moka: banaška >0« po 335 — 340. + Novosadska blagovna borza (25. t m.)* Tendenca neizpremenjena. Promet: 15 vagonov pšenice, 20 vag. koruze in 2 vag. moke. Pšenica: okolica Novi Sad 79/80 kg 152.5—155. okolica Sombor 79/80 kg 112.5 do 145. sred.-baška 79/80 kg 155—157.5. srem. 78 kg 142.5 — 145, slav. 78 kg 110 do 142.5. — Oves: baški 145 — 150. — Ječmen: baški in sremski, 63/64 kg 115 do 120. — Koruza: baška in sremska 92.50 do (6, ladja Dunav, predč. suha 90—91, za maj 92.50 — 97.50. — Moka: baška >0g« m >0ge« 245 - 265 >2< 215 - 230: »5« 185 do 195. »6« 175 - 185: >7< 140 - 145. »8« 115 — 120- Otrobi: baški. sremski in banani 105 - 110 + Budimpeštanska terminska borza (23. L m.) Tendenca prijazna, za koruzo slabša; promet miren. PSeniea: za marc 15.62 do 15.63 (obračunski tečaj 15.50), za maj 15.83 do 15.84 (15.70); ri: za marc U.31—11.32 (11-30), za maj 11.36-11.37 (11.30); koruza: za maj 12.68-12.69 (12.80), za julij 12.78 do 12.79 (12.90), tranzitna za maj — (10.00). Šport Atletiki v Ljubljani ASK Primorje : Atletik SK Kakor smo že včeraj objavili, bodo go» stovali po daljšem presledku v Ljubljani celjskn Atletiki. O kvaliteti gostov vemo samo toliko, da 60 lansko leto dosegli prav izvrstne rezultate. Med svoje uspehe Šteje« jo tudi zmage nad Ilirijo in ASK Primor« jeni. Neprič kovan uspeh so dosegli Atle* tik i v finalni tekmi nad mariborskimi 2e» lezničarji ter si priborili pokalno prven« stvo LNP. Tekma se bo odigrala jutri na praznik ob 15. ob vsakem vremenu na igrišču ASK Primorje. V predtekmi nastopita Svpboda in Grafika ob 13.30. Svoboda : Amater 2:2 (2:1) Tekma, ki je privabila precej občinstva na igrišče Amaterja v Trbovljah, je nudila res lep in zanimiv boj. Svoboda je imela najboljše sile v na« padu Ln v krilski vrsti, dočim je pri Ama« terju briljiral vratar, ki je lovil bombe Bončarja in Janežiča in rešil marsikatero opasno situacijo pred golom. Že v 4. m®* nuti doseže Svoboda po krasnem strelu Bončarja vodstvo. Svoboda je stalno pred svetiščem Amaterja. Sledi serija strelov po Bončarju in Janežiču, a golman lovi vse. Krasen šolo Bončarja koaiča v outu. Napadi se menjajo. Sledi prodor Amater« ja — golman Svobode, ki je bil krit, spu* sti žogo 1 : 1. V 21. min. nevarna situaci* ja pred golom Amaterja. Branilec poda žogo golmanu, ki pa je zapustil gol in Svoboda doseže po avtogolu rezultat 2:1. V drugem polčasu doseže Amater že v 3. minuti izenačenje. Igra se vrši večino* ma na polovici Svobode. Pri Svobodi se opaža utrujenost zaradi slabega terena. Slede 4 koti proti Svobodi. Nato zopet nevarni napadi Svobode. Bončar in Jane« žič bombardirata, a golman Gracer bra* vurozno lovi. Menjajoči se napadi in ko« nec. Pri Svobodi so se zlasti odlikovali 51am» berger, Janežič, Bončar in Makove ter v krilski vrsti požrtvovalni Habiht. V 1. pol« času obramba Svobode nesigurna, a v dru« gem čisti vse. Golman Krivačič hladno« krven in siguren. Krilska vrsta Svobode je bila zlasti v prvem polčasu na mestu in tudi levo krilo Ozebek je lepo centriral in pripravil zrele situacije. Moštvo Amaterja je igralo eno svojih najboljših tekem. Požrtvovalnost in volja do zmage daje enajstorici poseben elan. Najboljši mož moštva je vratar Gracer, ki lovi neverjetne žoge. V II. polčasu je krilska vrsta smiselno podpirala napad, ki je stalno ogražal svetišče Svobode. Raz« merje kotov 7 : 3 za Amater. Tekmo je sodil sav sodnik g. Marin ze« lo objektivno in brezhibno. Naloga mu je bila olajšana zaradi discipline obeh moštev. IZ LNP. Danes v torek ob 19. seja poslovnega odbora, ob 20. seja upravne« ga odbora v Delavski zbornici na Miklo« šičevi cesti. — Tajnik IL Smučarske tekme v Mojstrani. Stavu« čarski klub Dovje«Mojstrana je v nedeljo priredil medklubske stafetne tekme na 4X5 km dolgi progi, pri kateri je so« delovalo 6 štafet Zmagala je štafeta Srn«« čarskega kluba Ljubljana (Jakopič, Teran, Dečman, Brvar) v času 1:35:15. Druga je bila štafeta Ilirije 1:38:34, tretja pa stafe* ta Smučarskega kluba Dovj e»Mojstrana 1:43:55. Najboljši čas kot poedinec je do« segel Ilirijan Joško Janša z 21.05. — Ska« kalnih tekem se je udeležilo 30 tekmoval« cev. V. I. skupini je zmagal Šramel (Ljubljana) s 148 točkami, v LL Markelj (Brat* stvo) 134.2 točke, v III. skupini (dečki pod 14 let) Praček (Skala) 130-5 točke. Najmlajši 81etni skakač, ki je skakal zelo lepo, je zasedel s 105 točkami četrto me« sto. 2SK Hermes. Danes seja upravnega odbora ob 20. pri Stepdču. Prosijo »e go« spod je odborniki, da se seje sigurno ude« leže. SK Ilirija (nogometna sekcija). Rezer« va igra jutri ob 15. prijateljsko tekmo s Slovanom. Po6tava v »Evropi«. V garde« robo pol ure prej. L moštvo se opozarja zaradi tekme z Gradjanskem na objave v članski knjigi v »Evropi«. SK Svoboda. Na praznik 25. t m. igra rezerva z rezervo Primorja ob 10. Točno do 9.30 naj bodo v naši garderobi Papler, Tasotti I in II, Batič, 9tarman I, Drnov* šek. Slanina, Jože, Lado, Marinšek, Hoče* var, Brvar, Tavčar, Jakša. Prvo moštva igra isti dan popoldne prijateljsko tekmo ob 14. kot predtekmo. Točno do 13.30 naj bodo v naši garderobi Krivačič, Jeršek, Kalaš, Zemljak, Habiht, Simon, Ozebek, Lave, Starman II, Janežič, Schlamberger, Slavko. Igra se dvakrat 30 minut ob vsa« kem vremenu. Otvoritev nogometne sezone v Celja. V nedeljo popoldne je bila v Celju na. Glaziji otvorjena letošnja pomladanska nogometna sezona s tekmo med SK Ce« Ijem in SK Olimpom. Zmagal je SK Olimp z rezultatom 4 : 1. Polčas isti. Športni drobiž V MiamisBeachu je postavil Gar Wood nov svetovni rekord z motornim čolnom. Novi rezultat je 162 km 788 m na uro, do» čim je bil stari, ki ga je imel Segrave, sa* mo 158 km 935 m. Čoln, ki se imenuje »Miss Amerika št. IX.«, ima 2200 CV. Italijani 60 zmagali nad Francozi v sah* ljanju z 27 zmagami proti 9. Francozom je manjkanl Godin, olimpijski zmagovalec v Amsterdamu. SemiFmale angleškega cuipa med Everto* nom i nBrownuristsh Albionom je gledalo nad 70.000 gledalcev. Prejeli sp okoli 2.500.000 Din. Skoro 1,000.000 Din so prejeli pri tekmi med Francijo in Nemčfjo, ki jo je gledalo 60.000 ljudi (15.000 Nemcev). Senzacija na književnem trgu: sovjetsko-rushi roman K. F edina „Mesta in leta" je v tisku. Izdala ga bo »Tiskovna zadruga«. Gojzerfc in vseh vrst Športne čevlje ima v zalogi in izdeluje po meri Zalokar MESTNI TRG 19 4405 Stalna razstava umetniških slik in velika izbira okvirjev. Prevzame vsa rezbar-ska in pozlatarska dela A. KOS Ljubi lana, Mestni trg št. 25 (nasproti magi-4235 stratu). Naznanjamo žalostno vest, da je 21. marca 1.1. umrl po daljši bolezni gospod MARTIN ZGRABUČ profesor II. drž. realne gimnazije Rajnega smo spremili na njegovi zadnji poti v ponedeljek 23. t. m. na pokopališče pri Sv. Križu. Dobrega tovariša, požrtvovalnega profesorja in iskrenega prijatelja mladine bomo ohranili v trajnem spominu. V Ljubljani, dne 22. marca 1931. Učiteljski zbor II. drž. realne gimnazije v Ljubljani 4400 Iz življenja in sveta človeški možgani Razvoj človeških možganov še ni končan — Zanimive ugotovitve dunajskega znanstvenika Na zadnjem sestanku Dunajske zdravni« ške družbe je imel znameniti dunajski ne* vrolog in psihiater dr. Econorno zanimivo predavanje o progresivni cerebraciji; to je o pojavu, da se človeški in živalski mož« gani v teku časa spreminjajo in sicer ne samo v tem smislu, da rasejo po kvaliteti, temveč tudi tako, da nastajajo v njih novi organi. Pri človeku se n. pr. v nasprotju z žival« mi razvijajo možgani ob čelu in sencih, ne« kateri drugi deli možganov, ki so pri živa« lih močno razviti, pa kažejo pri človeku regresivno, nazadujočo tcndenco. Iste pro« gresivne in regresivne tendence opažamo v raizvoj™ vrsti sploh; čim višja stoji žival v razvojni vrsti, tem izrazitejše so, kar opažamo že v naraščaju možganske mase in tem, da gre sporedno s tem naraščanjem čim dalje višja, finejša diferenciacija po* sameznih možganskih delov. Človeški veliki možgani ne presegajo sa« mo po množini večkratno živalskih možga« nov, temveč tudi po kakovosti. To je plod dolgega razvoja, ki mu za sedaj ni videti konca. Zal pa znanost doslej skoraj ni bila v položaju, da bi mogla raziskovati najraz« lične j.še človeške možgane in pred vsem možgane nadarjenih ljudi, s čimer bi naj« prej ugotpvila progresivne in regresivne I tendence v možganskem razvoju. Da ee ' človeška nadarjenost razvija v določenih smereh 6e kaže n. pr. glede muzike Glasba starih Grkov, ki so drugače ustvarjali te« melje v vseh mogočih področjih duševnega dela, je bila v primeri z glasbo naših dni zelo pomanjkljiva in isto tako glasba dru* gih antičnih narodov. Glasbeni čut se je moral tedaj v razmeroma kratkem času do danes v ljudeh silovito razviti, kar je mo« ralo biti v zvezi z določenimi spremembami v možganih. Kar se tiče raziskovanja možganov, je edino današnje resno torišče zanj Zavod za raziskovanje možganov, ki ga vodi prof. Economo na Dunaju. Tu konservirajo mož« gane pp posebni metodi tako, da se ohra« nijo silno dolgo v svoji pravi obliki v na« sprotju s tistimi, ki jih hranijo po nekih specijalnih muzejih v špiritu. Dunajski za« vod skuša zbirati najrazličnejše možgane normalnih, abnormalnih in talentiranih ljudi. Takšno zbiranje pa seveda ne gre hi« tro od rok. ker se mu svojci pokojnikov čestokrat upirajo iz razlogov pietete, če« prav ta v tem primeru ni na mestu. S po« zivom na navzoče zdravnike, da bi propa« girali med inteligenčnimi sloji misel testa« mentarične določitve možganov zavodu, je zaključil pr^f. Economo svoje zanimivo predavanje. Železniška katastrofa v Franciji Brzi vlak Pariz—Bordeaux iztirjen in pretrgan — Žrtve nesreče Ponesrečeni vlak pelje naprej Minuli teden se je zgodila večernemu brzovlaku, ki vozi iz Bordeauxa v Pariz, strašna nesreča. Ko je vozil z brzino 80 km na uro mimo postaje Etampes, se je na nepojasnjen način iztiril in se dobesedno pretrgal na dvoje. Ko je lokomotiva s sprednjimi vagoni drvela dalje, je ostanek zu. Mnogo potnikov je bilo ranjenih od steklenih drobcev šip. Drugi vagon se je iztiril približno 50 m dalje, ne da bi bil napravil kakšno škodo, tretji voz pa se je iztiril šele po nadaljnjih 70 m, se obrnil, vendar se od potnikov ni nihče smrtno ponesrečil. Radio slika o nesreči v Etampesu vlaka, sestoječ iz jedilnega, poštnega, prtljažnega in enega potniškega vagona preskočil na drugi tir in se z vso silovitostjo zaletel v prazen voz osebnega vlaka. Pet ljudi, trije potniki in dva železničarja, je bilo pri priči usmrčenih, okoli trideset ljudi je bilo ranjenih, med njimi štirinajst težko. Smrtno ponesrečeni potniki so bili ob Času katastrofe skoraj vsi v jedilnem vo- Težko ranjene potnike so odnesli v etampsko bolnišnico, lahko ranjene pa so obvezali in so nadaljevali s celimi vagoni ponesrečenega vlaka vožnjo v Pariz. V prvem trenutku so mislili, da je zakrivil nesrečo kretničar, komisija pa je ugotovila, da ga ne zadene nobena krivda, število smrtnih žrtev se je po zadnjih poročilih povečalo, ker je več težko ranjenih med tem umrlo. Strašna otroška tragedija V Korzevviczah pri Lublinu je učiteljica zaprla nekega osemletnega dečka zaradi nepristojnosti v neko temno sobo šolskega poslopja. Otrok se je zaradi tega tako vznemiril, da je bil s pestmi po vratih ter je med neprestanim jokom in kričanjem prosil, naj ga izpustijo. Slednjič je umol« knil. Po šoli je učiteljica odprla temnico in našla otroka mrtvega na tleh. Dečka je za« radi razburjenja zadela kap. Vest se je bliskovit*) razširila po vasi in otrokova mati je prišla v spremstvu več kmetic v šolo. Učiteljica je morala »bežati v svojo sobo, kjer se je zaklenila. Vaščani pa so ji še dalje grozili, da jo bodo linčali. Ko so pozneje odprli njeno sobo, so jo našli obešeno. Mož, ki Je orekosil Segravea Preuranjen prvi april Na Madžarskem je bila umorjena neka moditska. Zločincu niso mogli priti na sled. šele v zadnjih dneh je policija dognala, da je izvršil zločin neki Thomas Schreiber. ki ga pa niso mogli najti. V zasledovanju morilca je po naključju zaigral prav nenavadno vlogo odvetnik dr. Fekete iz Felsogalle, ki je sporočil policiji, da je dobil listek, s katerim ga prosi morilec, naj prevzame njegovo obrambo. Rokopis so poslali v Budimpešto, kjer so res mislil, da je pisava na listku Schrei-berjeva. Budimpeštanska policija je na podlagi teh »dokazov« nemudoma poslala v Feld-sogallo detektive z nalogom, naj takoj I primejo zločinca. Popoldne pa se je izkazalo, da si je ravnatelj nekega budimpe-štanskega gledališča Matevž Feld privoščil advokata. Feld je gostoval v provinci in se je pri tej priliki seznanil z dr. Fe-ketejem. Nova sled, o kateri je mislila policija, da jo je našla, se je opirala na izpovedi odvetnikove strojepiske v Feldso-galli. Dekle je namreč povedalo, da je bil morilec v pisarni, da ji je grozil s samokresom m pustil listek za dr. Feketeja. Pri zaslišanju obeh je šele izpovedala, da si je pod vtisom vesti o navzočnosti morilca dogodek izmislila. Ekspedicija policije v FeldsSgallo, ki se je izvršila z velikim aparatom, je seveda mnogo stala. Vprašanje pa je, če bo mogoče izterjati stroške od ravnatelja Felda. Dr. Fekete je nedvomno ravnal v dobri veri in ne more biti odgovoren za potegavščino. Američan Gar Wood je na obali Floride postavil s svojim motornim čolnom ?^Tiss Amerika IX« s 162.76 km nov svetovni rekord. Izboljšal je Segraveov rekord za več ko 5 km. Premišljevanje nI težko delo sanje, da«li je miselno delo naporno delo, odgovarja neki nemški profesor s trditvijo, da ni. Natančna merjanja so mu pokazala, da porabi takšno delo najmanj energije in sicer v eni uri tako malo, da jih je baje mogoče nadomestiti z enim samim ore« hom. Po tej logiki bi zadostovala tedaj člo« veku, ki bi ves dan samo mislil večerjica h štiri in dvajsetih orehov. Telo duševne« ga delavca požre v eni uri manj hraniva nego telo sobarice, ki briše samo pet minut mizo v študijski sobi. To bi se dalo skle« pati vsaj iz porabe kisika med obojim delom. Novi predsednik finske vlade dr. Sunila, vodja finske kmečke stranke, je sestavil vlado, v kateri so zastopane vse meščanske stranke. Novi kabinet razpolaga z dvetretjinsko parlamentarno večino. Bakterije imajo rajše bledokožce Ne le pri kavalirjih so plavčki bolj v čislih, temveč jim dajejo prednost tudi bakterije. Zlasti velja to za tako zvane strep-tokoke, to so neke vrste verižičastih bakterij, ki povzročajo najraznovrstnejše bolezni. Te bakterije prodro v telo skozi kožo, in sicer si najrajši izbirajo žrtve med ljudmi, ki imajo čim bolj bledo kožo. Iz statistik smrtnih slučajev je razvidno, da je umrljivost na boleznih, ki jih povzročajo te bakterije, pri barvnopoltih ljudeh mnogo manjša kakor pri bledokož-cih. O kožnem pigmentu je že dolgo znano, da varuje pred čezmernim učinkom ultra-violičastih žarkov. Sedaj pa se tudi do mneva, da utegne biti močna pigmentna plast v neki zvezi z nesprejemljivostjo za infekcijo s streptokoki. Zločin berača, ki je bil grof V bolnišnico mesteca Spieska Sahy na Slovaškem so oddali te dni starega berača Kazimira Kodego, ki je živel dolgo let v samotni gozdni kočici pri Krupini. Ko so ga vprašali za osebne podatke, se ni hotel legitimirati, pobrskali so pa med njegovimi stvarmi in našli orumenele papirje, iz katerih je izviralo, da je stari mož grof Kazimir Kodega-Kamienski, ki je 1884 kot ritmojster huzarskega polka izstopil iz avstrijske vojske. Ko so tako dognali, kdo se skriva pod beraško obleko, je starček povedal zgodbo svojega življenja. Pred petdesetimi leti je ritmojster grof Kodega-Kamienski imel v Lvovu ljubezensko razmerje z igralko Ano Rubkiewiczevo, ki so jo našli neki dan mrtvo v njenem stanovanju. Ker je poleg nje ležal samokres, so menili, da je izvršila samomor. Kodega pa je zdaj priznal, da jo je sam ustrelil v napadu ljubosumja. Kmalu nato je izstopil iz vojske, potepal se je brez miru po monarhiji, dokler se ni ustalil pri Krupini. Tu se je preživljal z beračenjem in ljudje so ga imeli radi, ker jim je čestokrat pomagal z dobrim nasvetom. Do sodne obravnave proti staremu možu najbrž ne bo več prišlo, ker bo po mnenju zdravnikov živel samo še nekoliko dni. Romunski prestolonaslednik — ključavničarski vajenec Mladi prestolonaslednik Mihael kaže veliko zanimanje za ključavničarstvo. Zato so mu poiskali primernega mojstra, ki ga poučuje v ključavničarski obrti. Odpovedan žabji koncert Gostje nekega hotela v Kaliforniji so se bridko pritoževali nad morečim kvakanjem žab, ki se je noč za nočjo razlegalo iz bližnjega ribnika. Podnevi je vladal ob ribniku, poraščenim s poetičnimi lokami, idiličen mir, in bi ga bilo škoda izsušiti zgolj zaradi preveč muzikaličnih žab. Uprava hotela je poskusila vse, da vrne svojim gostom nočni mir. V ribniku je dala naseliti jate požrešnih rac, za otroke je razpisala nagrade na vsako vjeto žabo, vprizarjati je začela žabjelovska tekmovanja, toda vse skupaj ni nič pomagalo. Žabe so zadovoljno kvakale naprej. Slednjič pa se je nekomu vendar zabli-skalo srečno spoznanje, da kvakajo žabe samo ponoči. Poslej so ribnik vsako noč preplavili z električno lučjo in zdaj žabe mirno sedijo na bregovih in čakajo, kdaj bo spet legel na zemljo mrak. Ker se pa noče več stemniti, imajo hotelski gostje zaželjeni mir Nov senzacionalen proces v Nemčiji Zločinsko življenje povojnega družabnega novaka — Umor brezposelnega molžarja — Na begu v Ameriko aretiran Komaj se je končal proces proti morilcu Tetznerju, ki je bil prejšnji teden obsojen na smrt, že se je pričel včeraj pred porotnim sodiščem v "Bartensteinu v Vzh. Prusiji proces proti tamošnjemu Tetznerju, ki se piše Fritz Saffran in je po poklicu tovarnar in veletrgovec. Obtožnica ga dol-ži zločinov umora, požiga, ponarejanja dokumentov ta zavarovalne goljufije. Saffran, čigar oče je bil trgovec z živino, se je oženil s hčerjo nekega tvorničarja pohištva. V Rastenburgu je vse konkurente pognal v konkurz, potem je v Korschenu odprl podružnico in slednjič je hotel naskočiti Kraljevec. Živel je velikopotezno življenje družabnega novaka, imel tri avtomobile, prirejal gostije s šampanjcem, se vozil na izlete z ženskami in razkošno opremil svoje stanovanje. Takšno življenje ga je kmalu privedlo na rob propada. Zato je neki dan poklical k sebi knjigovodjo Kipnika in kontoristko Augustinovo, da se z njima pogovori, kako bi se dalo podjetje sanirati. Trojica je zasnovala peklenski načrt: Saffran se je zavaroval pri osmih živ-ljenskih zavarovalnicah, ki bi morale v primeru smrtne nesreče izplačati dedičem 2,700.000 Din gotovine. Ko so bile pogodbe uveljavljene, sta se začela voziti Saffran in Kipnik na izlete. Križarila sta po samotnih cestah Vzhodne Prusije, ustavljala moške in jih skušala umoriti. Neki stari molžar, neki poštni uradnik, zakonska dvojica Seth in neki Pavel Prideričik so komaj ušli smrti. 12. septembra lani sta Saffran in Kipnik ustavila na cesti brezposelnega molžarja Dahla iz Kraljevca, ga ustrelila, zavila truplo v preproge ter oddrdrala v Rastenburg. Nihče ni opazil njunega zločina. Dahla so pogrešili šele naslednji dan. Saffran je skril truplo v svoji hiši. V nedeljo 14. septembra sta prinesla Saffran in Kipnik več posod bencina v Saffranovo hišo. Potem sta preoblekla truplo v Saffranovo cbleko in sta nataknila na prste Saffranove prstane. Polila sta mrliča in pohištvo z bencinom ter odšla v kino in potem v kavarno. Sredi noči je nastal ogenj. Kipnik je bil za-žgal hišo. Saffran pa je bil pri svoji ljubici. Le s skrajno življensko nevarnostjo so gasilci rešili stanovalce v zgornjih nadstropjih. Hiše same ni bilo mogoče rešiti. Augustinova, ki je med požarom prišla na mesto nesreče, je razširila vest, da je zgorel Fritz Saffran. 2e drugo jutro pa so ljudje začeli govoriti, da je moral Saffran storiti zločin. Saffran je pobegnil s svojim šoferjem Morilec Saffran Reckom v Gerdauen, kjer je stopil v vlak in se odpeljal v Berlin, kjer se je skrival pri bratu Augustinove. Policija je začela poizvedovati o vzrokih požara. Pod razvalinami so našli zoglenelo truplo molžarja Dahla. Slučajno so našli njegovo poročno srajco, ki je ostala nepoškodovana ln po kateri ga je spoznala njegova žena. Sodni izvedenec dr. Nippe iz Kraljevca, ki so mu predložili ostanke zoglenega trupla, pa je napisal poročilo, da je človek, ki je zgorel, moral biti že mrlič. Saffran si je med tem preskrbel ponarejen potni list in vizum za Brazilijo ter se hotel odpeljati v Hamburg, kjer se je nameraval vkrcati za Brazilijo. Na postaji v Spandauu pa ga je kljub spremenjeni vnanjosti spoznal železniški uradnik, ki je prej služboval v Vzhodni Prusiji. Ovadil ga je policiji, ki je Saffrana aretirala. Naval k obravnavi je ogromen. Iz vseh delov Vzhodne Prusije so se pripeljali ljudje, ki so zasedli hotele v Bartensteinu do zadnjega prostora. O izidu procesa bomo poročali. BAJAZO ZA MOTOCIKUSTE, dežne plašče za dame in gospode, pomladanske površnike, trenchcoate prodaja po neverjetno nizkih cenah tvrdka Drago Schwab, Ljubljana Pred razsodbo v Bauerjevem procesu V dunajskem procesu zaradi umora Katarine Fellnerjeve je bil konec prejšnjega tedna zaslišan še prijatelj žrtve Wilhelm Weil, upokojeni ravnatelj Tržaške trgovske banke. Weil se je seznanil s Fellnerje-vo v nekem javnem lokalu na Dunaju in je prekinil razmerje z njo 1926, ko je obolel. Dal ji je takrat 14.000 lir. V letih njunega poznanstva pa je prejela Fellnerjeva od njega približno milijon lir v gotovini, 200.000 lir v efektih, nakita, draguljev, biserov in kožuhov pa za kakšnih 140.000 lir. Samo en plašč, ki ga ji je kupil Weil, je stal 50 do 60.000 lir. 1920 je obiskal Bauer Fellnerjevo v Trstu. Predstavila ga je VVeilu kot zastopnika dunajskih tvrd. Zadnjič je videl Bau-erja 1924 v Trstu. Kakšno je bilo razmerje med Fellnerjevo in Bauerjem, ne more povedati, ker se ni za to nikoli zanimal in ni niti poizvedoval. 1927 je bila Fellnerjeva v Trstu. Povedala je Weilu, da se je omožila s Fellnerjem iz Budimpešte. Weil se ni nikoli zanimal, kako je Fellnerjeva potrošila njegov denar, izjavil pa je, da bi gotovo prenehal občevati z njo, če bi bil vedel, da ga vara. S tem so bile priče v glavnem odpravljene. Predsednik razprave je proglasil dokazni postopek za zaključen in državni pravdnik je stavil porotnikom vprašanje glede umora, ki je bil izvršen 17. julija 1928 s streli iz pištole, in dodatno vprašanje, če je bil umor izvršen v nameri, da se morilec polasti premoženja Fellnerjeve, s čimer bi dobil zločin obeležje roparskega umora. Drugo vprašanje se tiče nevarnosti požara s sežigom trupla Tretje in zadnje vprašanje se nanaša na prestopek glede patenta o nošenju orožja. Bauerjev branitelj dr. Schonbrunn je izjavil, da nima kaj pripomniti. Filipinska lepotna kraljica Nemčija plačuje razkralju Ferdinand« pokojnino V nemškem državnem zboru je neki komunistični poslanec razkril po uradnih podatkih izredno zanimiva, doslej neznana dejstva ki se nanašajo na bivšega bolgarskega kralja Ferdinanda Kralj je prejel 1915 kot plačilo za udeležbo Bolgarije v svetovni vojni od cesarske vlade 25 milijonov mark. Po svojem odstopu je izsilil od nemške republike še dvakrat po en milijon mark. Slednjič pa je zahteval po osebnem razgovoru z državnim predsednikom stalno pokojnino od nemške vlade in sicer v končnem iznosu 120.000 mark letno. Smrt v bedi — denar v žhnnici V Loanu (Italija) Je umrl 70-letni upokojeni učitelj Paasini. Živel je v največji bedi. Po njegovi smrti so odprli žimnico njegove postelje ter so našli v njej 300.000 lir deloma v bankovcih, deloma v vrednostnih papirjih. V Manili so izvolili tamošnjo visokošolko Marijo Kalav za letošnjo filipinsko kraljico Svetle številke na hišah Mestna električna centrala v Jihlavi na Češkoslovaškem je uvedla zanimivo novost: prozorne hmše številke, ki se ponoči svetijo. Stvar je prav dobra ker olajšuje ponoči orientacijo in osvetljuje tudi temne kote hiš. Letni strošek za osvetlje-nje hišnih številk bo znašal za Jihlavo samo 30 do 40 tisoč dinarjev. Sicer pa je na Češkoslovaškem že 42 mest, ki so uvedla doslej vsaj deloma svetle hišne številke. Nove kopnine v Antarktidi Iz Kobarta na Tasmaniji poročajo, da se je vrnila tja ladja >Discovery«, s katero se je bil odpeljal angleški raziskovalec sir Douglas Mawson proti Južnemu te-čju. Ekspedicija je odkrila tu celo vrsto doslej neznanih kopnin in je ugotovila, da se je magnetni tečaj od zadnjega obiska premaknil za kakšnih 150 km proti seve-rozapadu. Vsak dan ena »Zakaj ste se vendar tako jezili nad svo» jim možem?« »Ker si je dal spet izdreti zob. Kakor hitro zasluži par dinarjev, pa jih takoj po« trosi za zabavo.« E. EbensteJns 1 Dva zakona Roman Pa to je bilo razumljivo. Fichtenau je bil majhen kraj, daleč od železnice; novega se je dogajalo tu le malo, in Erikin oče je bil igral kot občinski zdravnik, načelnik strelske družine, kegljaški mojster in predsednik olepševalnega društva mnogo let prvo vlogo mimo gozdarskega svetnika; s svojo veselostjo in priljudnostjo je bil prav za prav on središče vsega družabnega življenja v Fichtenauu, dokler ga ni mahoma pokosila smrt sredi veselice, ki so jo priredili v proslavo njegovega šestdesetega rojstnega dne. Za njegovo vdovo in oba otroka so se takrat pričeli hudi časi. Doktorjevo hišo je bilo treba prodati in poiskati zaslužka za življenje. Gospa Brandova se je preselila na Dunaj in oddajala sobe dijakom, ki jih je imela obeneis na hrani in pod nadzorstvom, a zala plavolaska Erika ji je neutrudno pomagala od zore do mraka. Zato m bilo nič čudnega, da so v Fichtenauu povpraševali o Brandovih. A vendar je pri tem obhajalo Heinza nekaj neprijetnega. V takih vprašanjih je zmerom slišal namigavanje, kakor da bi ljudje smatrali globlje zanimanje pri njem za samoumevno. V mislih je nehote spet in spet primerjal obe dekleti. Erika mu je bila res da draga, bližnja prijateljica. Mnoge njene vrline so mu šele zdaj stopale pred oči. In vmes se je časih oglašalo plašno, tesnobno vprašanje. Pa ne da bi ga Erika na tihem ljubila? Na obrazu gospe Brandove je večkrat zaigral čuden smehljaj, kadar je sedel zraven njene hčerke. In v njenem pogledu je bilo I pogosto nekaj vprašujočega. A Majal Njo je ljubil z vsem svojim bitjem. ObCutfl Jo je kakor del samega sebe. Ali je ljubila tudi ona njega, tega ni vedel Časih je mislil tako, a časih je tudd dvomil. Bila je hladna in nekam boječa; nasproti moškim je kazala toliko zaprtost, da je bilo kar neverjetno videti. Zato se je z drugimi vred pogosto tudi Heinz vpraševal: AK ni njeno vedenje morda pretkana koketnost? Bleščeč gledališki plašč, razgrnjen nad hladno treznostjo srca? Prvo, kar je Heinz Thursen našel, ko se je vrnil iz Flchtenaua, je bilo Maje Heidloufove svojeročno vabilo na slavnostni koncert, pri katerem bo nastopila. Obenem ga je prosila, naj ji pošlje neko pesem Waltherja VogeIweidskega, za katero se je nekoč navduševal, češ da jo je iskala po vseh trgovinah z muzikaHjami, ker bi jo rada zapela. Sprejel je to kot migljaj usode. Namenil se je, da ji sam prinese pesem in ji pri tem zada odločno vprašanje. Točno o poli enih je stal v prvem nadstropju vrtne hišice na Wiedenski cesti, kjer sta stanovaH Heidlaufovi dami. Z utripajočim srcem je pritisnil na gumb električnega zvonca. Gospa Heidlaufova mu je sama prišla odpirat. V prvem trenutku se je nekoliko začudila, a potem ga je s taktno vljudnostjo pozdravila. Maja je bila doma. Prav nič ni izkušala skrit! svoje radosti nad njegovim obiskom. Med tem ko je gost govoril z materjo o rečeh, ki so ga neznansko malo zanimale, je sedla Maja h klavirju in jela tiho peti tisto pesem. Bila je mehka, mila ljubezenska popevka. Heinz je videl samo njeno temno glavo, na kateri so se bujni naravni kodri le neradi urejali v modno pričesko, m kos golega vratu; vse ostalo je bilo skrito za notnim stojalom. Skozi okno, ki je bilo za njo, jo je živo oblivala svetloba jasnega rimskega dne. Lasje so se kovinasto lesketali, polt se je svetita mlečno in rožnato kakor jabolčni cvet. S tem, da je sklanjala glavo naprej, je nastajala v tilniku prelestno mehka in nežna črta, od katere Heinz ni mogel odtrgati oči. Nato je zunaj pozvonflo in gospa Heidlaufova je spet hitela odpirat. Maja pa je spustila roke v krilo in s smešnim obupom pogledala Heinza. »Moj Bog, kako sentimentalno! In to zaljubljeno gruljenje vam ugaja? Zdi se mi, da je vendarle ne bom mogla peti!« Naglo je vstal in stopil h klavirju. Rdečica in bledica sta se vrstili na njegovem obrazu. Vroče jo je pogledal. »Nu, da, sentimentalno — ljubezen je I Ali se ne morete zamisliti vanjo? Ali niste v svoji duši nikoK slutili, kako mogočno m sladko je biti drugemu človeku vse?« Zmedeno ga je pogledala in zdajci zmajala z glavo. »Ne.. Ljubezen pomeni vselej nekaj, kar mi je mrzko: odvisnost! Saj veste, da se navdušujem samo za prostost!« Resno ji je pogledal v oči. »Noben človek ni popolnoma prost, ljuba Maja. Absolutna prostost je podobna zraku v velikih višavah: prenesemo jo samo do neke meje. Onkraj te meje postane življenje nemogoče.« ZasmejaJa se je in vrgla glavo nazaj. »Nu, hvala Bogu, jaz je prenesem zelo veliko — drugače bi me prej ali slej vendar utegnila premagati izkušnjava, da bi napravila kako neumnost!« »Kaj mislite s tem?« »Nu — da bi se omožila!« Njen smeh je postajal kar razposajen. »Zame bi bilo to gotovo neumnost, ko nimam ne prilagodljivosti, ne potrpljenja, ne veselja do krpanja nogavic, ne zanimanja za skrivnosti kuhinjskih loncev. Oh, kak siromak bi bil moj mož m kak bedak bi moral biti, da bi se lotil življenja z menoj!« f!l[iIlllliltilfS][Sim[g|aiafSlfg Pffl ■HillBlfg flflfgl|g|glg)|lllBBPllllB][glllglg r (pomlad te tu! t m j( ;i čevlji na eno zaponko v vseh modernih barvah ženski pumps čevlji iz laka, črne ali barvaste kože ženski troter-čevlji v vseh barvah štrapacni moški čevlji v črni, ra-javi ali lak koži • • >•**• ■ ^^»^/vc« m Polževi ji moški v črni, rujavi ali lak koži Original — Goodyear — Welt čevlji Otroški čevlji Din 165 Din 195 Din 165 Din 195 Din 225 Din 245 Din 45 Kupujte ttcde nove ntodeCe v pit-gnani kvadteti po ni$&ifi cenah. Prednosti teh čevljev so krasni moden, elegantna peta in dober materija!« Zelo okusni, zato jih vsaka dama rada nosL Najbolj eleganten čevelj sa šetujo. Zelo udobna oblika. Te vrste se prodaja več tisoč parov na mesec. '--•is ' ■ - - DoMjo se v vseh oblikah in barvah. Za vsakega gospoda nujno potrebni. Prekašajo vse v izdelavi in kvaliteti. navzgor« 28 let ie izdelujemo te edino pravilne higijenske čevlje za naše male. |dff d mM etri bor* 8504 Obiščite nas in prepričali se boste, da prinašamo za pomlad navzlic nizkim cenam edino kvali' tetne čevlje v najmodernejši izdelavi. a i i® i 1 II I 1 Bil gjSBBgBaBBBBSBBBaiJil ?Jl"Di* 111(1)1 gBBBlillliilgtaiglM^ Ali bodo pleše res Izginile? Čudijo se, da Je pri nekaterih rast tas zopet oživela Nič novega, od kar je »INES« iznajden. — Kdor ga uporablja, mu koreninice poženo zopet zdrave lase. Lonček mazila »INES« 38 Din. Naroča se pri »INES«, Ljubljana, Merosodna ulica L/12. 214? Težko prizadeti sporočamo, da je dne 20. t. m. v Gorici, v starosti 74 let, umrla naša predraga mama, sestra, stara mama in tašča, gospa Terezija KentL roj. Bianchi Pogreb se Je vršil v nedeljo v Ajdovščini. Zahvaljujemo se vsem, ki so počastili blagopokojno že v Gorici, in Ajdovcem, ki so jo spremili na zadnji poti v tako velikem številu, zlasti pa pevcem za lz srca zapeti slovenski žalostinki! Gorica — Maribor — Brdo, dne 23. marca 1931. ROBERT KENDA, profesor, ln JOSIP KENDA, notar, sinova — ANTON BIANCHI, brat — JOSKO, vnok — DUNJA, vnukinja — IKMA in LOJZKA, slnahL 4396 Svarilo S SVARIM vsakogar na moje ime kredit dajati. Plačam le ono blago, katero sama naročam, in one račune, ki se glasijo na moje krstno ime in priimek. 4390 HELENA GRABLOVIC t Naznanjamo tužno vest, da Je ▼ soboto 21. L m. nepričakovano umrla naša ljubljena mama, babica, «*stra in teta, gospa Antonija Treo v 62. letu starosti. Drago pokojnico smo spremili k večnemu počitku v ponedeljek 23. t. m. 4388 Trnovo pri Ilirski Bistrici, Ljubljana, 28. marca 1931. Žalujoči ostali. ZAHVALA Za premnoge dokaze ponovnega iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom težke izgube našega dragega brata, strica in svaka, gospoda Janka Drola črkostavca V pokoju se tem potom vsem najiakreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo gg. zdravnikom, čč. sestram usmiljenkam, stanovskim to vari- i sem, bratom Sokolom, pevskemu odseku »Grafike« in Glasbeni Matici za ganljive žalostinke, vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja ter vsem prijateljem in znancem, ki so ga v tako častnem Številu spremili na njegovi zadnji poti. 4403 V Ljubljani, dne 24. marca 1981. Žalujoče sestre. Cette malitn cglascm t Ženitve, dopisovanja, naznanila ter oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda 1.— Din. Pristojbina za šifro 5.— Din. Najmanjši znesek 10Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para Pristojbina za šifro 3.— Din. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati še pristojbino 2.— Din. Pri* stojbine je vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnici v Ljubljani 11M2. — Telefon številka 2492, 3492 Za odgovor 2 Din mcstnfcah •Vas/cre malih oglasov dobite takoj po izidu tista d podružnicah „Jutra* 9 •Mariboru, v Celju, o *Vooem mestu, 9 TSfbovlfah in na (Jesenicah, ki sprejemajo tudi naročila na mate oglase in inserate. ILLL&La mtVi Prodajalko laoetnioo — za pohištvo »prejme firma .»Javor« Maearvkova cesta — Vzajemna zavarovalnica. 11815-1 Razpis! Otetea Moste pri Ljubljani razpisuje oddaj« težaških, zidarskih in železobeton. del pri novi zgrabi obč. zavetišča v Mostah. Pogoji, proračuni in načrti &e dobe v obč pisarni proti odškodnini 200 Din. Ponudbe je vlagati pri županstvu v Mostah do 30. marca opoldne do 12. ure. Občina Moste di pridrži pravioo oddati razpisano delo komurkoli, j»e glede na višino ponudbe županstvo občine Moste pri Ljubljani, 20. marca 1931. 11367-1 Spretno navijalko ■prejmemo takoj za 12osni navijalni stroj. Naslov v «e!asn«m oddelku »Jutra«. 11362-1 Instrnmentarko tavežbaa»o iečem ta zobni atelje v Ribnici. Ponudbe pod šifro »Tnstrumentar-ka« na oglasni oddelek iJirtra«. 11535-1 Donašalca iiprejme takoj kavarna »Prešeren 1.1567-1 Učenko nrrajroe takoj modna trgovina G. Cadež, Stritarjeva 11565-1 Postrežnico sanerfjivo, sprejmem za dopoldanske nre. Naslov v nejasnem oddelku »Jutra« * D1582-1 Več šivilj m krznarsko obr-t sprej-srKm. Naslov pove oglasni oddedek »Jutra«. 11571-1 3 strugarje dobro kurjene v stroki in 3 monterje nprejmemo. — Ponudbe i vsemi podatki, referencami in zahtevami na zavod za aviaoij« Loui« Breguet — Kraijev«, Srbija. 11573-1 potniki Agentinje Itf so ie z uspehom oWsko--aJe privatne stranke — imem za nov šlager. Ve-]*k zaslužek. Poajsnila daje lšovač, Beethovnova ulica St. 15 U, leve stopnjice. 11406-6 Potniku «v+ovozs£u, ti ima »v o j nvtvo, »Ji pa priliko potovanja z avtom, kateri ima Se druga zastopstva, oddamo zastopstvo naše d-o-V>ro vpeljane manufaktnrne veletrgovina, proti visoki proviziji. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra«. 11161-5 Potnike •ttoesujive m dobro vpeSJa-:ne, ra prodajo orig. nem-fikih šivalnih strojev in dvo&oles išče tvrdka Frane SaiHiig, Ljubljana, Praža-ikova ulica 2. 108!>7-d Stalno službo dobijo spretni potniki ra i^Todajo koles, šival, srtro-jov in gramofonov pri :>Tetmik< — Josip Banjai, Ljubljana, Miklošičeva c. št. 20. 11583-5 Službo v kuhinji v Mariboru ali kje drugje Išče služkinja (začetnica). Ponudbe Da naslov: Roza-14 j« Gmajner, Radizel — pošta Slivnica pri Mariboru. 1.1489-2 Trgovski pomočnik (Primorec) s triletno prakso, ščče mesta v trgovini s špecerijskim ali kolond-jalnim blagom, v svrho večje praks«. Nastopi takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 11512-2 Izprašan kurjač z desetletno prakso in spanjem ključavničarstva, išče službo. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 11491-2 Perfektna kuharica z dolgoletnimi spričevali, ki govori slov., nemško in madjarsko, išče službo pri samostojnem gospodu »Ii boljši družini — tudi na deželi. — Naslov: Kasteli« Frančiška, Pragorsko 38. 11151-2 Trg. prodajalka Išče mesta kjerkoli, pomagala bl tudi pri gospodinjstvu, vešča v trgovini z meš. blagom ter knj. in korespondence. Zmožna je tudi samostojno voditi. Ponudbe na oglasni oddelek ».^utra« pod Šifro »Agil-na moč«. 1098&-2 Gospodična veleposeetnica, iz brfjSe družine, absolventinja gospodinjske šoje, želš preminiti kraj — kam na Štajersko. Ponudbe s sliko na oglasni oddelek Jutra nnd šifro »Gorenjska 40«. 11540-2 Brivski pomočnik prvovrsten, star K let, išče službo. Fran« Golob, Dunajska cesta štev. 82. 11541-3 Knjigovodja veroiran v vseh pisarniških poslih, perfekteo v slov., nemškem, in italijanskem jeziku, ieče dopoldansko ali popoldansko službo. Cenjeme ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« t>od šifro »Zaposlitev«. ^ 11572-2 Iščem zastopstva primernih predmetov za Bosno, Hercegovino in Dalmacijo. Potujem z lastnim avtomobilom. Ponudbe do konca meseca na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Agilen inteligent«. 11386-3 Varilna naprava (Sehweisaanlage) ugodno naprodaj. Naslov r oglas, oddelku »Jutra«. 11531-6 2 _!ati moški ari poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 11230-6 Razprodajam« izvrstna bela vina po Din 3.50 in Din 4 za liter na debelo, vsled opustitve veletrgovine, do kler traja zaloga. »Vinea« veletrg. t vinom, Rudnik (Ki Ljubljani. 9432-6 Krojaštva dam u*it fanta — najraje aa deželo, kjer bi tmed vso oskrbo v hiši. Josip Pol jame, Zbelovo 23, pošta Loče. SI 377-3 Mlad natakar inteligenten,_ sin goetilnl-čarja, e Enim nastopom in pričevala la od najboljših obratov, i&Se službo v restavraciji aK kavarni. — Ponudbe oa naslov: Stanko, Tezno-Maribor, Ptnjaka cesta 79. 11579-2 Peči 7 krasnih čeških, S ielez-oe 8 eamotom, 1 plinasta, (1 za koks in štedilnik poceni naprodaj v Gregorčičevi ulici 32. 11539-6 Otroški voziček dobro ohranjen naprodaj v Cegnarjevi tdid St. 4/1. 11538-6 Camemlkova šoferska šola I.jubljana, Dunajska e. 36 (Jogo - Atrto) telefon 223«. Prva oblast. kancesijonŽTana Prospekt zastonj; pišite ponj 251 Oblastven« koncestjonlrana šoferska šola Gojko Pipenbacher LJubljana, Oosposvetska 12. — Zahtevajte informacije. 9433-4 Oblastveno koncesljonirana šoferska šola I. Gaberščik bivši komisar za Šoferske izpito, Ljubljana, Dunajska cesta 31, ne daleč od kolodvorov. Vhod tudi ls Bleiweisove ceste. Prihodnji redni tečaj se prične 1. aprila. 11557-4 Gostiln, inventar točilno mizo, " steJaž«, lege za razkladanje sodov, sode. sodčke s stojal oni za 'izložbo, go&fiiMske mize in stole, kuhinjsko mizo in etelažo, plinski štedilnik, krožnike in drugo •»roda Josip Uran, Ljub-jana, Mestni trg. 1)1558-6 JJSS Zastopstvo boljših to-varn ali engroe firm iščem za Dravsko banovino. Sprejel bi zastopstvo alkoholnih in žganih pijač, čokolade, bonbonov, nogavic, krame za čevlje itc. Cenjene dopise na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Dolgoletni potnik 100«. 11511-3 Na kaj čakate? Ali še sedaj nimate z poslenja? DrugI celo v nedeljah lepo zaslužijo s pomočjo našega novega hišnega obrta Pouk brezplačen AU vam Je težko napisati Dismo? Obširna navodila pošljemo radi. ako priložite znamke za odgovor. Zadruga Jugo-lavensklh pletača. Osijek. 136 G. Th. Rotman: Zgodba o Vrtismrčku in Šilonoski (Ponatis prepovedan.) Zato smo imeli vsi dovolj Saša, da smo ge poskrili. Zlezli smo na polico in gledali, kaj bo. Gospodinja je poiskala debel sama-šek, ki so ga z velikim trudom zabili v luknjo; a preden se je to posrečilo, je bil gospod Tolstenjak že davno do kože premočen. Puhasto perje čisto, čuhaoo, kg po 48 Dm druga vrsta po Din 88 kg. čisto, &obano, kg po 48 Din tn čisti puh kg po 250 Din razpošilja po poštnem pov jetju L. Brozovič, Zagreb. Uica 82. kemična čistilnica perja. 262 Pisalna miza zložljiva postelja, visoka omara s steklenimi vrati, nova sobna miza in lepa, bel« otroška posteljca naprodaj na Sv. Petra cesti št. 29/1, dvorišče. Ogledati med 9. in 8. uro. 11633-6 2 krožna ležaja S. K. F. 60 mm, močna, prodam. Ponudbe i» ogl. oddelek »Jutra« pod Šifro »Ležajii«. 11549-6 Kompl. kopalnico in štedilnik prodam. Naslov pove oeL oddelek »Jutra«. 11547-6 Starinske predmete razne proda Albin Hrast, Vir-Stična. 11562-6 Otroška postelja bela, žeiezna, poceni naprodaj na Marijinem trgu št. 2. 1)1564-6 Motorm* VI želite prodati stari ali kupiti nov ooeb. ali tovor, avto Vaša korist zahteva, da pišete še danes nila na naslov: Ljubljana, Dunajska c. 36. 10933-10 Poltovornl avto »Ford«, še v dobrem stanju poceni proda Hribar L., Litija 28. 11555-10 Motorno kolo »Excelsior« 7.5 HJP, v prav dobrem stanju, 8 prikolico ali brez proda Rohsbacher, Mežica. 1)1576-10 Motorno kolo Harley-Davidsnn, s prikolico, 1000 ku in prediobfl, popolnoma separirano, ▼ Šentjakobskem okraju oddam s 1. majem — najraje 1 ali! 2 osebama. Naslov v oglasnem oddeflm »Jutra« M529-2H Stanovanje 2 »ob, kabineta h) vsfrh pritiklrn. ob Dunajski cesti, v bližini Tabora ali cerkve sv. Jožefa iščem za april. Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Najemnina do 800 Din«. 11395-21 Stanovanje 3—6 sofc terr — SDažno ifl eotnŠno, v mestu (iirv^eon. v popolnoma novi stavbi) iščem za družino 4 odraslih in solidnih oseb, proti jnnemi najemnini. Plačujem točno. — Cenj. pomnd.be pod zna®« »Bančni uradni« »a ogl. oddelek »Jutra«. 560-31 Dvosob. stanovanje iščem za maj. Ponudbe t navedbo cene na ogla«ni oddelek »Jutra« pod Šifro »Cisto — maj«. 11546-51 Stanovanie s pohištvom ali bre* oddam z aprilom na Celovški cesti — Kosovo polj« št. 148. 11563-21 Sostanovalca aprejmeim z vso oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11528-33 Prazno sobo separira.no in z električno razsvetljavo oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 11519-33 Opremljeno sobo s brano oddam 2 osebama Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11520-23 Opremljeno sobo lepo in solnčno, 8 posebnim vhodom, na Miklošičevi cesti oddam solidne mu gospodu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 11471-33 Lepo, veliko sobo eepariraoo o d d a a takoj na Poljanski cesti št. 17/1 Vprašati med 12. in 14. uro. 11522-23 Majhno sobico g brano oddam solidnemu gospodu. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 11444-23 Opremljeno sobo v centru, 8 posebnim vhodom in elektriko oddam v Dalmatinovi nlici 3/H, vrata 6. 11181-33 Sostanovalca s hrano za 150 Din tedensko sprejme restavracija »Soča«, Sv. Petra cesta 3. 11091-23 Opremljeno sobo »vetlo, na Starem trgu oddam boljii osebi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 11548-23 Prazno sobo lepo, parketirano, z električno razsvertijavo, v Trnovem po zmerni ceni oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. U53C-33 Solnčno sobo event. s hrano, pri 8ev- ljaTskem mostu oddam solidnemu gospodu. F. Hribar, Gallusovo nabrežje št. 7IU. 11542-23 Lepo, solnčno sobo sredi mesta oddam takoj ali 8 1. aprilom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11544-23 Prazno sobo z električno razsvetljav« in posebnim vhodom, na dvorišč-u, v centru mesta takoj oddam. Naslov pov« oglasni oddelek »Jutra«. 11559-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam Naslov v ogiasoem oddelku »Jutra«. 11566-28 Opremljeno sobo s posebnim vbodom oddam 8 1. aprilom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 11564-28 Posteljo s hrano oddam govedu za 550 Din. Nasiov v ogl. oddelku »Jutrv». 11582-33 Sobo 1np» opremljeno, • nim vhodom i« stopnjic takoj oddam ▼ vili na Prnlah — Janegčeva e. 11 Kloktr. razsvetljava. N»-jermmina -V0 Din. Orfed« še jo lahko veaki ta«. ^ 11591-83 Lepo sobo snpairtrano, v novi hieS pečeni oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 11586« Gospod ji cu ta OrreTKOTD šeširu 1 pelz- Tnartln, koja j« s jedel a 22./IU. ■ 5 s®ti, desno 19 vrsta bnoj 6 n kino Matica i tnnenila ooboliko pogleda, moli gospodin, ako je mogn&e poznanstvo — pod šifro »Simpatična«. 11536-34 »Pomoč nujna« Sestanek v torek, ob istem času in na istem mestu. 1)1531-24 Senitve Vdovec brez otrok mesar, srednjih let, s nekaj gotovine, se žela poročiti s 30—45 let star« gospodično ali vdovo bres otrok, ki ima nekaj gotovine. — Prednost imajo gosrtilničarke in mesaric« s posestvom. Naslov pov« oglasni oddeleik »Jutra«. 11513-26 Stroj za entlanje rabljen, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek Jntra pod šifro »Dober«. 11525-29 Srečke, delnice in obligacije kupuje Oprava »Merkur«, Ljubljana. Selenburgova ul. št. 6/n. 11115-7 Enodružinska vila na najlepši točki v Šiški, 1 minuto od tramvaja naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 11524-20 Vogalno parcelo solnčno, v idealna legi mestnega dela pod Rožnikom, 1300 m5 veliko prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zdravje«. 11504-20 Pozor, mlinarji! V Slovenskih goricah pri glavni cesti, v najbolj žitnem kraju ugodno prodam mlin s 3 kamni, ki se lahko preuredi takoj v umetni mlin in tudi žaga se lahko naredi, ker je zadostna vodna moč. Dopise na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Ugoden nakup 95«. 11495-20 Žaga in lesna trgovina ki se bavi z izdelavo in izključno detajlno prodajo stavbnega lesa in desk, lesa za kolarje, apna, cementa, razi. premoga, kuriva in cementnega blaga, ležeča ob postaji s cca. 500 m industrijskega tira v južnobanaški nemški občini in centru sejmov za 8 do 10 okoli ležečih občin, že 35 let sama na tem mestu zaradi dedinskih prilik, celotno ali delno ugodno NAPRODAJ. 43S5 Pobližja pojasnila in načrte daje: Friedmaim St Sterfe, Zagreb, Vlaška ulica 53. Zahvala Za mnogoštevilne izraze sožalja ob smrti naSega ljubljenega očeta, starega očeta in tasta, gospoda IVANA DEUTSCHMANNA inšpektorja državnih železnic se vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebno rahvalo smo dolžni duhovščini, godbi in zboru »Sloge« in sploh vsem prijateljem, kolegom in znancem, ki so spremljali preminulega na njegovi zadnji poti. Ljubljana, dne 23. marca 1931. 4395 Žalujoči ostali« IFIllllIL 1 fl r - Kovčeg-gramofon dobro ohranjen, z 18 ploščami pooeni proda Let-nar, Dunajska cesta št. 26 U527-36 Ceno fin, hrigran, samo najboljši izdelek kupim v Ljubljani. Ponudbe pod značko »Izbran cello« na oglasni oddelek »Jutra«. 11162-26 Foto Holynski □streže vsakemu i dobrtm delom to nizkimi četami. Ljubljana, Dunajska e. I, Podružnica v Mostah. S639-30 Modroce vrba«. I« afrik, močno bU go. po 240 Din, zložljive postelje, posteljne odeje, žimo in blago za preoble ko pohištva najceneje on di Rudolf Sever. Marijin trg 2. 130-30 IZVANREDKA PRILIKA! Železna služinska patent postelja zložljiva, * ta- Eeciranom madracom, ze« ) praktična za vsako hišo, hotele, nočne službe.*-in polujuče osobe (tace samo Din 390___ Razpošiljam po poštne-nora povzetju. tako tfGUOA SL02EN Lese«« psleat postelja, zložljiva. • tapeciranim madracom. zelo praktična. staoe tarao D 280. Ce nujno rabiš sliko za legitimacijo, jo debiš v 10 minutah pri Joško Smu-cu, industr. in umet. fotografu v Ljubljani, Wol-fova ulica 12. Uniforme deCne plašč« in vae potrebščine ima ▼ zalogi Simon Klimanek, Selenburgova ulica 6. 106 Krasna izbira vaeh vrst damskih klobukov po najnižji ceni v modnem salonu Stmehlv-Maške, Ljubljana, Židovska ulica 8. 11553-30 Prava bivolova kvaša (Bflffel-Beiz«) za pod, r rmnMSB, rjavi ln rdeči barvi 1 kg 54 Din, % kg pa 80 D6n se dobi tudi po pošti v specijalni trgovini barv F. Weil«r, Maribor, Gosposka nlica štev. 29. 11575-30 tac 4gaa.At.w6 O** maiu>uXo + tf^tfovl^ Potem imam veliko zalogo čisto foba-nog perj« k J po D 48—, druga vrst kg po D 38.—, čisto belo gosje kg po D 130___ in čisti puh kg po D 250.—. Razpošiljam po poštnem povzetja. Modroci punieni X volnom stanejo samo Din 750.—. L. BROZOVIČ, ZAGREB Ilica 82. (Posestni (ei t Ce hočete imeti Vaše vrtove in dvorišča suha in gladka, jih posipajte z doloruitnira peskom, ki Vam ga dostavi na dom Katarina Vodnik, Podutik 25, Ljubljana VII, ali pa ga lahko naročite pri tvrdki »Jeklo«, Stari trg 11. (Trgovina z železnino.) ŠE NEKAJ POTUJOČIH DAM za prodajo najbolj priznanega predmeta za dame SPREJMEMO. Ponudbe poslati na »Deutsche Radium Akt. Ges., Berlin, podružnica Zemun pri Beogradu, pošt. pret. 11, pisarna: Zmaj Jovina 35«. 431? Čitajte ilustrovano revijo »ŽIVLJENJE IN SVET« POHIŠTVO Zaloga tudi v Trbovljah, ta Stični. Predno se odločite za nakup POHIŠTVA, zahtevajte ponudbe tvrdke FRANC IZGORŠEK, Šmartno pri Litiji Moderno urejene delavnice in velika zaloga suhega lesa Vam jamči za dober in soliden izdelek. Prevzema tudi stavbna dela, opreme za hotele, banke itd. 3155 Telefon 2059 ^5lPremog w\ suha drva Pogačnik, Bohoričeva ft S Poslužujte se Malih oglasov! Za dečke I IP OLD SUREHAND so najzanimivejše čtivJutra< Adoll Ribnikar. Za Narodno tiskarno d, d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za interatni del je odgovoren Alojz Novak. .Vsi v Ljubljani,