Št. 93 (15.195) leto LI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za- sužnjeni Evropi._________________________ TRST - Ul. MonteccN 6 - Tel. 030/7796600 GORICA - Drevored 24 moggo 1 - Tet 0181/533382 ČEDAD - Ul. Ristofi 28 - Tel. 0432/731190______ 1500 LIR POŠ1NNA PLAĆANA V GOIOVN SPfD. M ABB.POST.GR. 1/50% C1SALPINA GESTIONL n>-li/n banca di credito di trieste DVJKd tržaška kreditna banka SREDA, 5. APRILA 1995 Odpraviti bo treba nevidni oklep Vlasta Bernard V zadnjih letih se je bilo motno razširilo prepričanje (ali tudi samo Upanje), da bo padec berlinskega zidu tudi Trstu odprl rožnato perspektivo razcveta, kakršnega se Se vedno melanholično spominja iz svoje cesarske preteklosti. Mnogi so mislili, da bo evropska integracija konCno pomagala odpraviti »zgodovinsko krivico«, Id jo je mesto utrpelo z izgubo svojega zaledja po zadnji vojni in mu avtomatično vrnila vlogo gospodarskega in kulturnega središča podonavsko-jadranskega dela Evrope. Od takrat, ko so se taka upanja zbudila, je minilo kar nekaj let in nic ne kaže, da bi se vsaj začela uresničevati. Nasprotno, v zadnjih dveh letih je Trst izgubil več kot pet tisoC delovnih mest, večino v industriji, brezposelnost pa je od 8, 7 narasla na 12 odstotkov. Presahnila je HarnreC radodarna pomoč, s katero je Rim podpiral to obmejno mesto, usiha še nedolgo cvetoCa mala trgovina z vzhodnimi sosedi, v krizi je zunanjetrgovinska menjava Z balkanskimi' državami in še bi lahko naštevali. Tisti, ki so upali v Čudežni učinek sproščanja meja, so najbrž spregledali dejstvo, da so že 30 let živeli ob odprti meji, ki je Trstu prinašala bogastvo, a ga je ta sproti zapravljal, ne da bi si z njim zagotovil kapital za prihodnost. Tako se zdaj zaskrbljeno sprašujejo, zakaj se Slovenija raje ozira na na sever kot na zahod, zakaj v Ljubljani Pogosteje sreCaš lombardskega kot tržaškega podjetnika. Kljub temu, da je mesto v osrčju širšega območja, ki se hitro razvija tako na njegovem zahodu kot na vzhodu, ga oklepa nek neviden obroč nezmožnosti ali nesposobnosti, da bi se tudi sam vključil v ta razvoj. Po mnenju strokovnjakov, ki so skupaj s pokrajinsko komisarsko upravo pripravili 3. gospodarsko konferenco, je prav to problem, ki je vreden najglobljega premisleka in kritične analize razlogov za tak položaj. Po tem, kar je bilo vCeraj na Pomorski postaji slišati od Politikov, si ni veliko obetati, zato pa so toliko bolj spodbudni nameni tistih - in ti so bili v večini - ki ne sprejemajo veC dušečega pritiska političnih zdrah na gospodarstvo in razvojne možnosti tega mesta. I Ljubljana: odložili razpravo o frekvencah koprske TV LJUBLJANA- Člani kolegija državnega zbora so včeraj govorili o predlogu 23 poslancev za sklic izredne seje, na kateri bi razpravljali o problematiki vidnosti in slišnosti televizijskega in radijskega signala RTV Koper-Capodistria in TV Slovenija 1 na območju Primorske ter v zamejstvu na območjih, kjer živi slovenska manjšina v Italiji. Jožef Skolc je ugotovil, da problematika sicer zahteva vso pozornost, vendar gradivo ni pripravljeno v skladu s pristojnostmi zbora. Zato je predlagal, naj ga dopolnijo. Člani kolegija so menili, da bi morali spregovoriti o vidnosti in slišnosti signalov v celotnem zamejstvu. Za reševanje problematike sta v prvi vrsti pristojna RTV in vlada, zbor pa lahko to upošteva pri sprejemanju letošnjega proračuna. g Ukradli avto v Neaplju? g Zavarovalnica ne plača! DUNAJ - Avstrijsko vrhovno sodišče je te dni objavilo razsodbo, ki je res na robu ne toliko zakonitosti kot zdrave pameti. Obravnavalo je priziv nekega avstrijskega turista zoper sklep njegove zavarovalnice, da mu ne izplača odškodnine za avto, ki so mu ga ukradli v Neaplju. Potovati z avtom v Neapelj, je menilo vrhovno sodišče, je malomarnost in torej zavarovalnica oškodovancu ni dolžna plačati odškodnine. Razsodba je, kot je bilo pričakovati, v Neaplju povzročila veliko slabe krvi, predvsem zaradi pavšalnosti razsodbe. Gre za podobo Neaplja, pravijo turistični operaterji, ki sodi v preteklost, sklep avstrijskega sodišča pa lahko hudo prizadene turistični razvoj mesta. TRST / KONČALA SE JE GOSPODARSKA KONFERENCA DENARNI TRG Brez dialoga in sodelovanja ne bo tržaškega preporoda Kljub hudim zamudam še ni prepozno za izrabo možnosti Dolar včeraj zopet rekordno padel v odnosu z jenom Rahla krepitev lire TRST - Na Pomorski postaji v Trstu se je včeraj končala 3. pokrajinska gospodarska konferenca, na kateri se je zvrstilo veC kot 70 posegov, ubranih v prvi vrsti na vprašanje, kako preseči gospodarsko nazadovanje in izkoristiti potencialne možnosti za nov razvoj. Te možnosti namreč Se vedno so, kljub hudemu zamujanju pri ukrepanju za njihovo uresničevanje, prav tako kot tudi ne manjka virov, saj je pokrajina med najbogatejšimi v Italiji. Tisto, Cesar Trst že vrsto let ne zmore, pa je preseči polemike, navzkrižno metanje polen pod noge, partikularizme in pristranske interese. Brez dialoga, sodelovanja in usklajanja vseh raz-položljivih sil torej ne more biti razvoja, saj je dobi asisten-cializma dokončno odzvonilo. Napočil je Cas neobhodnih odločitev za prihodnost, načrtovanja in uresničevanja dogovorjenih usmeritev. Gospodarska konferenca je bila v tem oziru pomemben prispevek. Na 11. strani Boyer L ■ Parma 1:2 Juventus ■ Borussia 2:2 RIM / VCERAJ DOGOVOR Program leve sredine RIM - V tekmi za deželne volitve se koalicije skušajo predstaviti kot dovolj kompaktne in homogene, ker menijo, da bo to pozitivno vplivalo na oceno volilcev. Levosredinske stranke, ki podpirajo vlado Lamberta Dinija, so vCeraj izoblikovale program, ki naj bi ga uresničile takoj po deželnih volitvah. Poenotile so poglede o reformi pokojninskega sistema, o zakonu proti televizijskim monopolom in o nekaterih nujnih ustavnih reformah, kar naj bi prispevalo k ohladitvi razgrete politične klime. Dokument bo objavljen danes. Kot protipotezo je Kartel svoboščin sklical za danes sestanek komponent, na katerem naj bi poenotili poglede o istih problemih. Vprašanje pa je, ali bo to lahko prispevalo k strpnejšim odnosom, saj je Fini snoCi že ostro kritiziral predloge nasprotnikov, medtem ko je Berlusconi spet poudaril, da ne namerava prodati ene od Finin-vestovih mrež. Medtem ko nad italijansko politično sceno lebdi senca sodnika Antonia Di Pietra, ki še niha med skušnjavo politike in umikom v zasebno življenje, sta oba tabora optimista glede izida deželnih volitev. Fini je prepričan v zmago desnice, D’Alema pa gotov, da desnica nima večine. Na 2. in 3. strani NEW YORK - V ponedeljek je dolar na azijskih valutnih trgih padel na novo najnižjo vrednost po drugi svetovni vojni - vreden je bil samo 86, 05 jena. Ameriška centralna banka je ponoči prek zveznih rezerv le reagirala in začela na azijskih trgih kupovati dolarje, pridružila pa se ji je tudi japonska centralna banka, le evropske države so dogajanje samo opazovale. Po posredovanju si je dolar malo opomogel: njegova vrednost se je povišala na 86, 20 jena in 1, 3740 marke. Analitiki ukrep kljub temu ocenjujejo kot premalo učinkovit, da bi lahko preobrnil padajoči trend ameriške valute. • Lira pa je še vedno zelo šibka, Čeprav se je včeraj njena vrednost v primerjavi z nemško marko rahlo izboljšala: vob odprtju tržišča je bilo treba za marko odšteti 1.263 lir, v vecertnih urah pa je nemški bankovec zdrknil na 1.245 lir. Danes v Primorskem dnevniku Odpraviti nasilje nad otroki Vsaka oblika nasilja nad otroki naj se v mednarodnem okviru obravnava kot zločin proti človeštvu. Stran 2 Gospodarske zbornice Sredozemlja Včlanjene zbornice se bodo povezale prek telematske-ga omrežja. Stran 3 Predstavili festival operete 25. festival operete »na pokritem« je razpet med tradicijo in ameriškim musicalom. Stran 3 Kandidati tržaške SSk Slovenska skupnost je predstavila svoje programe in kandidate za bližnje občinske volitve na Tržaškem. Stran 4 Za nov upepeljevalnik v Trstu Tržaška občina je odobrila sklep, ki naj bi omogočil uresničitev novega upepeljevalnika trdih odpadkov. Stran 5 Srečanje s slovenskimi župani Goriška SKGZ je priredila srečanje z župani treh slovenskih občin. Stran 9 Zares Dve muhi na en mah Frazeološki slovar, ki ga je uredila prof. Diomira Fabjan Bajc, razkriva posebnosti obeh jezikov. Stran 13 TRST / SINOČI V AVDITORIJU MUZEJA REVOLTELLA redstavili 'iitevnost j 'I 1 ^- • V" i I I M VM TRST - V okviru cikla »Dvojnost. Aspekti slovenske kulture v Trstu«, katerega pokrovitelj je tržaška občina je bil sinoči v muzeju Re-voltella večer o tržaški slovenski literarni produkciji v italijanskih prevodih. Občinstvu so bila predstavljena dela Dušana Jelinčiča, Miroslava Košute, Marka Kravosa, Aceja Mer-molje, Borisa Pangerca, Aleksija Pregarca in Sergeja VerCa. Besedila so podali Luisa Vermiglio, Paolo Fagiolo in Miche-le Ainzara. Za glasbeno kusilo večera, ki je nosil za naslov verz Umberta Sabe »E tu concih Pitalo lo slavo« je poskrbel kitarist Marko Feri. REFORMA POKOJNIN / DANES V PALAČI CHIGI DVA SESTANKA Dini: Sporazum brez vsakršne koncesije! Za D'Aiemo se bo problem rešil šele po volitvah RIM - Danes dopoldne bosta v Palači Chigi dva ločena sestanka med vlado in predstavniki družbenih sil v zvezi z reformo pokojninskega sistema. Ob desetih se bo Lamberto Dini v spremstvu pristojnih ministrov sešel z zastopniki osrednjih treh sindikatov CGIL, CI-SL in UIL, ob 12.30 pa z odposlanstvom avtonomnih sindikatov CI-SAL, ISA in CISNAL, a v obeh primerih bo prisotna tudi delegacija Confindustrie. Tudi pred tema srečanjema seveda ne manjka ugibanj in napovedi, ki prihajajo z vseh političnih strani in ki deloma povezujejo preosnovo pokojninskega mehanizma tako z bližnjimi upravnimi kakor s poznejšimi političnimi volitvami. Ne samo, kopja se lomijo tudi okrog tega, v kakšni obliki namerava ministrski predsednik reformo uresničiti: z zakonskim osnutkom ali z odlokom? Med včerajšnjim intervjujem za državno televizijo je na vprašanje, ali bo glasnikom delo- dajalcev in delojemalcev dal kakšno koncesijo, odgovoril: »Tu ne bo šlo za nobeno koncesijo, temveč bo treba spraviti skupaj takšno pokojninsko ureditev, ki naj vsemu so-cialno-zavarovalnemu sistemu zagotovi daljnoročno finančno stabilnost.« Voditelj Demokratične stranke levice Massimo D’Alema, ki sicer podpira Dinijevo vlado, seveda ne soglaša z zamislijo, da bi pokojninsko vprašanje razrešili s pomočjo vladnega odloka. »To je preveč resen problem, da ga ne bi obravnavali v parlamentu,« je naglasil med včerajšnjo vsedržavno skupščino Confesercentija in k temu pripomnil, da je za njegovo rešitev nujno potrebno kar najbolj temeljito soočanje med vsemi prizadetimi družbenimi silami, Se predvsem pa se je treba o tem pogovoriti z manj premožnimi sloji prebivalstva. D’Alema je izrecno poudaril veljavnost predlogov, ki so jih dali osrednji trije sindikati, in dodal, da reforme ne bo mogoče uresničiti še pred deželnimi (upravnimi) volitvami, ki bodo 23. aprila, saj bosta zaradi njih od 7. do 26. aprila poslanska zbornica in senat mirovala.. Sam Dini je prejšnji teden, kakor je znano, izjavil, da namerava reformo speljati pred temi volitvami, toda to bo po vsej verjetnosti zelo težko, če res ne bo segel po dekretu. Kajti poravnati bo treba nesoglasja med sindikalisti in Confindustrio, med njimi in vlado, pa tudi med političnimi strankami. Ne gre namreč pozabiti, da sindikalnim predlogom nasprotujeta tako desna kakor leva opozicija in da je vodja Stranke komunistične prenove Faust o Berti-notti včeraj vnovič napovedal močno obstrukcijo v parlamentu. Zanimivo, nikakor pa ne čudno, je dejstvo, da se z njim strinja tudi predstavnik Nacionalnega zavezništva in bivši minister Publio Fiori, češ da primanjkljaja na področju javnih financ nikakor ne povzročajo pokojnine, zato jih ne gre oklestiti. RIM / DANES PROTIPOTEZA KARTELA Leva sredina išče skupne imenovalce Stranke, ki podpirajo vlado, uskladile poglede o pokojninah in reformi televizije RIM - Kljub angažiranosti političnih strank v kampanji za deželne volitve, se tudi na vsedržavni šahovnici nekaj premika. Stranke, ki podpirajo vlado Lamberta Dinija so včeraj poiskale nekaj temeljnih skupnih imenovalcev, ob katerih so našle skupen jezik. Morda jih je k oblikovanju skupnega projekta sililo tudi dejstvo, da so se ob oblikovanju kandidatur za deželne volitve v nekaterih primerih razšle in s tem nedvomno olajšale pot Kartelu svoboščin. Programski dokument, ki zadeva preureditev televizijskega sistema, pokojninsko reformo in nekatere ustavne reforme, bodo objavili danes, potem ko ga bo izpilila posebna tehnična komisija. Temeljne smernice pa so bile izoblikovane na srečanju, na katerem so bili predstavniki DSL, Zelenih, Mreže, socialistov, Severne lige in tiste komponente Ljudske stranke, ki priznava za tajnika Gerar-da Bianca. »S tem dokumentom smo povedali, kaj se nam zdi potrebno spremeniti pred političnimi volitva- mi,« je pojasnil D’Alema, medtem ko je predstavnik Zelenih Gianni Mat-tioli dodal, da bo vse »strnjeno v dokument, s katerim bo najbrž soglašala tudi SKP«. Mattioli je menil, da je »nastal zametek politične večine. Vzdušje je bilo dobro, kar je dober znak za deželne volitve«. Po srečanju strank, ki podpirajo vlado, je Kartel svoboščin pripravil protipotezo. Danes se bodo na sedežu Forza Italia srečale vse komponente Kartela, da uskladijo stališča o televizijski in pokojninski reformi in stališče do vladnega odloka o enakih možnostih v volilni kampanji. Med volilno tribuno pa je vsekakor vodja NZ Gianfranco Fini v imenu Kartela napadel predlog nasprotnikov kot »zaskrbljujoč«. Berlusconi je iz Turina, kjer je sodeloval na predvolilnem zborovanju, ponovil, da ne namerava prodati ene mreže Fininvesta, medtem ko je koordinator FI Cesare Previti po daljšem molku spet začel napadati predsednika republike Scalfara. PIZA / PO ATENTATIH NA ROME V zaporu mlad delavec Pripravil naj bi eksplozivno knjigo, ki je ranila Mateja PIZA - Na ukaz državnega tožilstva v Pizi je policija v ponedeljek are-tirala 21-letnega obrtnika Nila Anto-niolija. Fant je osumljen, da je sodeloval v atentatu v pripravi eksplozivne knjige, ki je ranila malega Roma Mateja Salkanovica. Antonoli je obtožen pripravljanja eksplozivnega stroja in povzročitve poškodb. Zaradi istih zločinov je sodstvo poslalo jamstveni obvestili Antoniolijevemu 67-letnemu dedu Lilu in 20-letnemu padalcu Romarju Corradiniju. Le nekaj dni po atentatu, zaradi katerega je mali Matej izgubil mezinec leve roke, je bil aretiran 20-letni študent Daniele Corbizzi Fattori. Tako pri Fattoriju kot pri Antonioliju so preiskovalci našli vse potrebno za pripravo eksplozivne knjige. Kljub gradivu, ki so ga zbrali preiskovalci, pa je aretirani obrtnik zanikal svojo vpletenost v zločinski atentat. Po dosedanjih izsledkih preiskave bi kazalo, da atentat na malega Mateja ni povezan s tistim z eksplozivno igračo, v katerem sta bila nekaj dni po Mateju ranjena druga dva mlada romska otroka, ki živita v okolici Pize in zaradi katerega so bili aretirani trije mladi študentje iz občine Cascina . Dva od teh sta še v zaporu, tretji pa v hišnem priporu. V okvir te preiskave sodi tudi ugotavljanje istovetnosti ljudi, ki so kot elani samozvanega »Bratstva belopoltih« grozili županu iz Cascine, ki je obsodil atentat. Preiskovalci Se vedno prečesujejo mladinske kroge v Cascini, ki so jih obiskovali trije aretirani osumljenci. _____PALERMO / ENEMU SO TUDI ODREZALI PENIS_ Kruto umorili dva Tunizijca PALERMO - V četrti Brancaccio v Pelermu, znani zaradi številnih umorov, so včeraj zjutraj našli trupli dveh Tunizijcev, 30-letnega Kamela Azzaoudija in 29-letnega Mehoreza Jelassija, ki sta po mnenju preiskovalcev sodila v krog prostitucije in drobnih razpečevalcev mamil. Sodni zdravnik je ugotovil, da so ju dalj časa kruto mučili, nakar so enega ubili s strelom v sence. Oba sta bila z vrvjo privezana za vrat in za noge, a Kame-lu Azzaoudiju so odrezali penis in mu ga vstavili v usta. V mafijskem NEAPELJ / PREDLOG STALNEGA LJUDSKEGA RAZSODIŠČA Nasilje nad otroki odslej »zločin proti človeštvu«! Stavka tiskovnih agencij RIM - Italijanski novinarji nadaljujejo z razčlenjenimi stavkami, s katerimi hočejo spodbuditi sindikalna pogajanja za obnovo delovne pogodbe. Danes in jutri bodo tako stavkali novinarji vsedržavnih tiskovnih agencij, jutri in v petek pa ne bosta izšla dnevnika II Giornale in Unitž. Razčlenjene stavke se bodo nadaljevale v prihodnjih dneh in sicer na deželni ravni. Pogajanja za delovno pogodbo so trenutno na popolnoma mrtvem tim. NEAPELJ - NajhujSe oblike kršenja osnovnih otroških pravic, še posebno pa njihovo ugrabljanje, uvajanje k prostituciji, vključevanje v pornografsko industrijo in trgovanje z njihovimi organi naj se z mednarodnim sporazumom označijo kot zločini proti človeštvu. Tako je razglasilo včeraj Stalno ljudsko razsodišče v Neaplju in predlagalo tudi uvedbo tako imenovanega mednarodnega branilca otrokovih pravic. Razsodišče deluje v sklopu znanega Sklada Lelia Bassa, njegovi člani pa so šli celo tako daleč, da obtožujejo Mednarodni denarni sklad, Svetovno banko in druge podobne organizme »morilske politike« do otroških množic v nerazvitih državah. Zadolžitev najbogatejših držav na svetu z najrevnejšimi je takšna, meni razsodišče, da se državniki ne ozirajo na socialno in moralno plat pomoči oziroma sodelovanja s takšnimi državami, to pa v prvi vrsti prizadeva otroke. Zaradi bolezni in podhranjenosti umre vsako leto na svetu 13 milijonov otrok, v Latinski Ameriki se jih vsako leto rodi 12 milijonov, toda 850.000 jih ne doseže 5. leta starosti, a ravno tako v Latinski Ameriki umre vsakih 24 ur skoraj 2.335 otrok (100 na uro) zaradi razlogov, katerim bi se lahko zlahka izognili. Tem gre prišteti »otroke na cesti« v Braziliji, Mehiki, Dominikanski republiki, Boliviji, Argentini in Peruju, ki nimajo nobenega stika z družino, ki beračijo in jih sistematično pobijajo morilske tolpe policajev in vojakov, češ da bodo na tak način odpravili tako imenovani drobni kriminal. Neapeljsko razsodišče je naštelo še celo vrsto drugih srhljivih podatkov, ki gredo od kupoprodaje otrok z namenom, trgovati z njihovimi organi, pa do še zmeraj uveljavljene smrtne kazni za mladoletne v Združenih državah Amerike, oziroma do krutih zakonskih predpisov, ki veljajo za otroke in mladoletne sploh v Veliki Britaniji in Franciji. Stalnemu ljudskemu razsodišču predseduje Francois Rigaux, sestavlja ga vsega skupaj 11 članov, med njimi pa je tudi prejemnik Nobelove nagrade za mir Adolfo Perez Esquivel. Razsodišče poziva omenjene 'in mnoge druge države, naj začnejo sprejemati ostre ukrepe proti zlorabi otroških pravic, takšni kaznovalni ukrepi pa naj bodo v skladu s stopnjo kršenja teh pravic. običaju tako ravnanje na-meniju tistemu, ki je posilil ali tudi samo nadlegoval žensko, ki je ne bi bil smel niti pogledati, kot na primer ženo, mater, hčerko ali zaročenko nekega mafijskega kolovodje ali kakšnega zapornika. Tokrat pa preiskovalci menijo, da so morilci hoteli samo Se bolj onečastiti truplo. Drugi žrtvi, Jelassiju, so okrog glave privezali plastično vrečo. Preiskovalci sodijo, da je šlo za obračunavanje med prekupčevalci z mamili. Dokaz naj bi bila izredna krutost, s katero so se znesli nad žrtvama. Trupli obeh tunizijcev sta bili na stezici pred občinsko klavnico, v predmestju, kjer se že pričnejo vrtovi. Gre za osamljen kraj, kamor po-gostoma na skrivaj odlagajo razne odpadke in kjer najdejo zatočišče tudi uživalci mamil. Policija pa ne izključuje, da je do umora prišlo drugje, nakar so žrtvi pripeljali na kraj, kjer so ju zatem našli. Izvedenci so tudi opravili poskus s parafinsko rokavico: hoteli so namreč ugotoviti, če sta Tunizijca pred smrtjo uporabila strelno orožje. Vsekakor je trajalo precej časa, predno so ugotovili pravo istovetnost umorjenih, zato so se tudli povezali z glavnim konzulatom Tunizije, ki je v Palermu. Oba sta bila brez dovoljenja za bivanje v Italiji. Zahtevali dosmrtno ječo za Totoja Riino in ostale PALERMO - Za sedem obtožencev, med katerimi je tudi Toto Riina, je javni tožilec Pignatone zahteval dosmrtno ječo: krivi naj bi bili umora tajnika palermske KD Micheleja Rei-ne, predsednika Dežele Piersantija Mattarelle in deželnega tajnika KPI Pia La Torreja. Po Pignatonejevem mnenju so pobude Reine, Mattarelle in La Torreja nakazale novo politično obdobje, ki ga je označevalo sodelovanje med KD in KPI. V okviru tega sodelovanja so posebno pozornost namenili raznim ukrepom, kot na primer glede javnih dražb, kar je ogrozilo mafijske interese in sprožilo verigo umorov. Javni tožilec pa je izključil »črno« sled, kateri je sodnik Falcone namenil precejšnjo pozornosti, ki je menil, da je prihajalo do sodelovanja med mafijo in neofašističnim prevratništvom. POLITIKA / PREDVOLILNA KAMPANJA Deželne volitve test dejanske teže strank Izid bo pogojeval razplete na vsedržavni sceni RIM - Pokojninska reforma in zakon proti televizijskim monopolom sta glavni temi ob katerih se Se vedno lomijo kopja na italijanski politični sceni in ki sta resnični predmet spopada med političnimi silami. Toda ob bližanju deželnih vobtev omenjena Problema nista veC v ospredju politične dialektike. Stranke napenjajo v teh dneh vse sile v predvolilni kampanji, saj bo od izida deželnih volitev odvisno marsikaj. V to je Se zlasti prepričan predsednik Nacionalnega zavezništva Gian-hanco Fini, ki je uskladil Poglede z voditeljem For-za Italia Silviom Berlusconijem in potrdil liderstvo milanskega medijskega magnata v Kartelu svoboščin. Fini, ki je v prejšnjih dneh pristal na predčasne volitve v oktobru in je napovedal tudi predlog o novi ureditvi etra, po katerem naj bi tako javna družba Rai kot Berlusconijeva Fininvest prodali vsaka po eno mrežo, je delno umaknil svoje predloge. Izid deželnih volitev najbrž ne bo vplival samo na vsedržavno politično ravnovesje, ampak najbrž tudi na razmerje sil v Kartelu svoboščin samem. Ce bi se Nacionalno zavezništvo uveljavilo, bi Fini nedvomno imel v Kartelu še večjo težo, kot jo je imel doslej in bi v še večji meri pogojeval delo koalicije, Čeravno bi Silvio Berlusconi formalno ohranil liderstvo. Tudi zaradi tega je bil predsednik NZ pripravljen na korak nazaj v primerjavi s stališči, ki jih je zagovarjal pred tednom dni. Spet je zahteval predčasne volitve in dejal, da bo datum političnih volitev v veliki meri odvisen od izida deželnih. »Ce bo izid deželnih volitev politično nedvoumen, bo vsakdo moral upoštevati voljo večine italijanskega volilnega telesa, saj bi si prevzel hudo odgovornost tisti, ki bi jo prezrl,« je dejal Fini novinarjem. »Ali bi morali to voljo upoštevati tudi v primem zmage levosredinske koalicije, je zanimalo novinarje. Fini ni odgovoril neposredno, ampak se izmaknil odgovoru s trditvijo, da zmaga leve sredine ni predvidena. Povsem nasprotnega mnenja je bil tajnik Demokratične stranke levice Massimo D’Alema, po katerem izid volilne bitke še ni odločen. D’Alema sicer ni skril težav, s katerimi se spoprijema levosredinska koalicija, ki je v severnih deželah v težavah, ker je Severna liga sklenila, da nastopi na volitvah sama. »Desnica nima absolutne večine glasov. Zdi se mi, da se naša stranka krepi, čeprav nam zaradi napak drugih političnih sil ni uspelo, da bi povsod pripravili skupne levosredinske kandidature.« Z leve je D’Alemo napadel predstavnik SKP, ki je Demokratični stranki levice očital, da se je spogledovala s centrom in se odločila za nekatera zavezništva levih sil samo, ko se je Ljudska stranka razbila in ko je severna liga ubrala pot samostojnega nastopa. GOSPODARSTVO / GZ SREDOZEMSKIH DRŽAV V TRSTU Sredozemlje kot področje izmenjav Telematska mreža bo povezovala gospodarske zbornice držav članic TRST - Včeraj je zasedal na sedežu Trgovinske zbornice v Trstu izvršni odbor Združenja gospodarskih zbornic Sredozemlja (ASCA-ME). Pod predsedstvom Francoza Henryja Roux-Alezaisa je pregledal v zadnjih mesecih opravljeno delo, predvsem pa je obravnaval nove konkretne možnosti sodelovanja na Sredozemlju, ki je in ostaja področje izredno živahnih kulturnih in gospodarskih izmenjav. Omenimo naj, da se je ASCA-ME rodil pred 13 leti kot skupščina gospodarskih zbornic sredozemskih držav, v združenje pa se je preoblikoval pred dvema letoma ter s tem pridobil na pristojnostih in pomenu. Trenutno združuje 104 gospodarske zbornice iz 19 sredozemskih držav, toCneje iz Al- banije, Alžirije, Cipra, Egipta, Francije, Grčije, Hrvaške, Italije, Libanona, Libije, Malte, Maroka, Sirije, Španije, Tunizije in Tučije. Slovenije ni, ker je nekdanje mesto Jugoslavije nekako podedovala Hrvaška, sicer pa obstaja možnost novih včlanjevanj. Iz Italije je včlanjenih kar 23 gospodarskih zbornic. Kot je napovedal predsednik Roux-Alezais na srečanju s časnikarji še pred sestankom, je izvršni odbor ASCAME včeraj obravnaval bodisi nekatere praktične kot nekatere politične teme. Kar zadeva praktični del, so se dogovorili o ureditvi telematske mreže, ki bo povezovala vse včlanjene gospodarske zbornice. Projekt bo delno financirala Svetovna banka. Kar zadeva politični aspekt, pa so se udeleženci včerajšnjega zasedanja dogovorili za nekatere pobude, ki naj bi prispevale k večji uveljavitvi Sredozemlja, zlasti držav južne in vzhodne sredozemske obale. V glavnem bo šlo za nekatera srečanja s predsedstavniki Evropske zveze ter nekaterih drugih mednarodnih organizacij. Na včerajšnjem zasedanju so tudi poročali načelniki raznih komisij, ki delujejo v okviru ASCAME. Poleg tega je tekla beseda o pripravah na forum sredozemskih podjetij, ki bo 21. in 22. maja v Carigradu. Udeležence je v imenu Tržaške trgovinske zbornice pozdravil Franco Gropaiz, saj je bil predsednik Donaggio zadržan zaradi bolezni. TRST / MEDNARODNI FESTIVAL OPERETE Med tradicijo in musicalom Za 25. festival bodo pripravili Lebarjevo Deželo smehljaja, Sissi in West Side Story TRST - Dve predstavnici »dunajske« operetne tradicije in ameriški sloviti musical v italijanski postavitvi, se pravi Lebarjeva Dežela smehljaja, Kreislerjeva Sissy in Bernsteinov musical West Side Story. To je ponudba letošnjega tržaškega operetnega festivala, ki med drugim slavi srebrni jubilej nastopanja »pod streho« (prej so bile predstave na prostem). Festival, ki ga prireja občinska operna hiša Verdi v sodelovanju z Združenjem Mednarodni operetni festival, bo letos od 4. julija do 13. avgusta, predstave bodo v tržaški dvorani Tripcovich, spremne pobude pa bodo v parku miramarskega gradu, v avditoriju muzeja Revoltella, na Pomorski postaji in v hotelu Riviera. Mednarodni festival operete, ki je med najbolj obiskanimi kulturnimi ponudbami Trsta (lani se je vseh pobud skupno udeležilo 30 tisoC obiskovalcev), so včeraj novinarjem orisali predstavniki gledališča Verdi in Združenja (foto KROMA), ki si še posebej zavzema za finančno kritje prireditve (Verdi se je bil namreC festivalu pred Časom že skoraj odpovedal zaradi finančnih težav). V jubilejno sezono bo festival krenil z zelo priljubljeno Lebarjevo opereto Dežela smehljaja, ki je bila na sporedu že leta ’90. Z njo se prireditelji želijo spomniti tudi 125. obletnice skladateljevega rojstva. Opereta bo na sporedu od 4. do 8. julija. VeCjo novost bo nedvomno predstavljala predelava filmskega scenarija o življenju cesarice Sissi, soproge Franca Jožefa. V režiji preizkušenega Gina Landija bo Sissi (ali Sissy, kot sta zapisala Ernst in Hubert Marischa) nedvomno zaživela tudi v operetni postavitvi, kot je že na filmskem platnu (predstave od 22. do 29. julija). Za zaključek (od 3. do 9. avgusta) pa bodo v sodelovanju s skupino »Compagnia della Rancia« pripravili še italijansko verzijo musi-cala VVest Side Story. Veliko bo tudi spremnih pobud, omeniti gre vsaj zaključno galo predstavo (13. avgusta) posvečeno skladbam von Suppeja ob stoletnici skladateljeve smrti. Na tržaški festival pa ta mesec v Rimu opozarja razstava Opereta od Trsta do Evrope, ki so jo pripravili lani. (bip) ITALIJANSKA POLITIČNA SCENA Antonio Di Pietro morda ne zasluži tolikšne medijske pozornosti Vomr Tavčar Antonio Di Pietro je že spet na prvih straneh italijanskih časopisov. Dovolj je bilo, da je sodnik, ki je bil motor preiskave čistih rok, potrdil dokončno slovo sodstvu, da so bila spet na ustih vseh vprašanja, kaj namerava »najslavnejši italijanski sodnik«. Se bo odločil za politiko, ali pa se bo posvetil poučevanju kot sam zagotavlja? Ta vprašanja so sicer prisotna, od kar je Di Pietro pred štirimi meseci zapustil sodstvo. Radovednost se je tedaj po nekaj dneh nekoliko Polegla, razvnela pa se je že spet, ko je v zadnjih tednih Di Pietro napisal nekaj člankov za najbolj razširjene italijanske časopise. In od ponedeljka, ko je Di Pietro z njemu značilnim polemičnim tonom napovedal, da dokončno zapušča sodstvo, so strani časopisov polne ugibanj o tem, kaj namerava rnoližanski Tonino. In vendar novica ni bila tako ek- splozivna, da bi zaslužila tolikšen poudarek, saj je bila včerajšnja napoved - če naj verjamemo iskrenosti sodnika - samo logična posledica decemberskega sklepa, da zapusti sodstvo. Ob časopisih pa so k odmevu Di Pietrove poteze znatno prispevali tudi politiki sami, saj so imeli vsi za potrebno, da po svoje tolmačijo njegove misli in namene. Vsi so komentirali, pojasnjevali, ocenjevali... Se najbolj skrivnosten je bil bivši predsednik republike Fran-cesco Cossiga, ki velja za Di Pietro-vega mentorja in svetovalca ter dejanskega zakulisnega režiserja sodnikovih potez. Toda ob tem se nihče od italijanskih novinarjev ni vprašal, kaj ima za bregom politik, ki je kot predsednik republike »krampal« po državnih ustanova! in izpodkoval njihove temelje? Ali je Di Pietro lahko orožje, s katerim Cossiga namerava doseči tiste cilje, ki bi jih sicer sam neposred- no ne mogel? Javnomnenjske raziskave kažejo, da je Antonio Di Pietro še vedno izredno popularen v Italiji in da bi v naletu zmagal na volitvah, ko bi se odločil, da kandidira. Tudi to najbrž sili italijanske novinarje - predvsem pa odgovorne urednike časopisov - da sedaj že bivšemu sodniku posvečajo tolikšno pozornost, saj je očitno Di Pietro sinonim za gledanost televizijskih dnevnikov, za poslušanoist radijskih poročil in za prodajo Časopisov. In zato se včasih razplamti v »Casus« to, kar bi bila sicer normalna novica. Italijanski novinarji so med preiskavo čiste roke veliko prispevali k mitizaciji Antonia Di Pietra, saj so ob njegovemu delu, predvsem pa ob njegovemu liku, ob njegovih družinskih doživljajih, ob njegovem načinu izražanja prelili nič koliko črnila in potrošili nič koliko besed. Tudi po njihovi za- slugi je Di Pietro v očeh Italijanov postal eden od možnih »odrešiteljev domovine«. Antonio Di Pietro ima nedvomno velike zasluge, da je preiskava čiste roke segla zelo visoko in se dotaknila tudi tistih, ki so še pred nekaj leti veljali za nedotakljive. In njegova zasluga je tudi dejstvo, da je dokazal učinkovitost sodobnega informatskega pristopa v sodni preiskavi. Toda Di Pietro najbrž ne bi bil dosegel tolikšnih rezultatov brez pomoči kolegov, predvsem pa ne bi bil segel tako visoko, ko mu ne bi koordinator poola čiste roke Gerardo D’Ambrosio in šef milanskega tožilstva dosledno krila hrbta in se postavila po robu vsem poskusom, da bi politika zajezila preiskavo o podkupninski aferi. Di Pietro je pred nekaj meseci odstopil, ker ni trpel več - tako je takrat rekel - da bi ga vsi vlekli za rokav in skušali potegniti na svojo stran. In v ponedeljek je dejal, da se umika, ker bi lahko bil ovira za ustanovitev novega davčnega nadzornega telesa S is. Po eni strani je njegova poteza lahko odraz doslednosti, po drugi pa tudi pomanjkanje vztrajnosti in pomanjkanja poguma, da bi vztrajal na svojem mestu kljub poskusu zlorablja nekaterih in kljub neizbežnim porazom, ki jih lahko vsakdo doživi še posebej pri tako odgovorni službi kot je bila Di Pietro va. Ta slabost je moližanskemu Toninu po svoje vrnila normalne poteze. Dokazala je, da je tudi Di Pietro človek s svojimi slabostmi in šibkostmi, ne pa nadčlovek, kot so ga dolgo časa slikali novinarji. Kot človek, čeprav s sposobnostmi, ki mu jih ni mogoče zanikati, lahko Di Pietro prispeva k rasti italijanske družbe. Nadčloveka ali odrešitelja pa Italija ne potrebuje, saj se je v preteklosti z enim že soočila in ni zapustil za sabo ravno najboljšega vtisa. OBČINSKE VOLITVE V TREH OKOLIŠKIH OBČINAH KVESTURA / ZAMENJAVA NA VRHU Med kandidati SSk je kar precej mladih V Repnu prvič tudi kandidat italijanske narodnosti Lorenza Cemetig novi kvestor Doma je iz Srednjega v Nediških dolinah Kvestor Lorenza Cernetig (Foto Balbi/KROMA) Stranka Slovenske skupnosti je na včerajšnji tiskovni konferenci predstavila svoja županska kandidata v Zgoniku in na Repentabru ter svojega najvidnejšega kandidata v dolinski občini. Joška Grudna, Renca Milica in Alda Stefančiča je predstavil pokrajinski tajnik Peter MoCnik, srečanja z novinarji pa se je udeležil tudi pokrajinski podtajnik Andrej Berdon. V Dolini je SSk pristopila v volilno listo »Sku-paj-Insieme«, katere županski kandidat je Boris Pangerc. Stefančič, ki je v prejšnji mandatni dobi opravljal funkcijo podžupana, je poudaril, da se stranka odloCno zavzema za ponovno izvolitev domače občinske uprave, ki se bo - kot do sedaj - zavzemala za uravnovešen razvoj celotne občinske skupnosti. Poleg Stefančiča, kandidirata na listi »Skupaj« še predstavnika SSk Damjan Ražem in Fulvia Premolin Zer-jul. Gre za mlada kandidata, ki se prvič pojavljata v političnem in upravnem življenju. V primeru izvolitve je Ražem, ki je po poklicu arhitekt, tudi kandidat za občinski odbor. Zelo pomlajeni kandidatni listi je SSk predstavila v zgoniški in v re-pentabrski občini, kjer se za občinski svet prvič poteguje tudi kandidat italijanske narodnosti. To je komercialist Giuseppe Nobile, ki že dvajset let prebiva v tej kraški občini in ki trdno verjame v sožitje ter v enakopravnost med na- Aldo Štefančič rodi. O volilnem programu je spregovoril županski kandidat Milic. Izpostavil je še nerešeno vprašanje regulacijskega načrta, metanizacije in jusarske imovine, omenil pa je tudi problem tovornega postajališča pri Fernetičih, ki po njegovem ni našel pravega mesta v poslovanju dosedanje uprave. Tudi v Zgoniku, kjer se stranka predstavlja s tradicionalnim simbolom lipove vejice, je SSk vključila v kandidatno listo za občinski svet precej mladih in novih obrazov. Podobno kot Milič, je tudi Gruden poudaril pomanjkljivosti v zvezi z regulacijskim naCrtom, poleg že znanih skrbi za gospodarski in družbeni razvoj občine pa je županski kandidat SSk kot neizkoriščeno možnost za dodatni razvoj omenil jamo pri BrišCikih. Letno si jo ogleda približno sto tisoč obiskovalcev, ki bi lahko z nekoliko več dobre volje (tudi občinske Joško Gruden uprave) pobliže spoznali tudi druge znamenitosti oziroma širšo stvarnost zgoniške občine. Tako Milic, kot Gruden, sta se zavzela za še Renco Milič tesnejše upravno sodelovanje med obema občinama, ki imata sicer že nekatere skupne občinske službe in servise. Po rodu je iz Srednjega v Nediških dolinah, nosi priimek iz Beneške Slovenije, ima se za Furlana, o Trstu pravi, da je v Furlaniji: to je neobičajni profil novega tržaškega kvestorja Lorenza Cernetiga. O sebi je relativno skop z osebnimi podaki: letnik 1944, licej v Čedadu, francoska žena, dolgo let službovanja pri oddelku policije v Padovi znanem kot »Celere«, višja šola policije v Rimu, podkvestor v Anconi, nato kvestor v Oristanu in nazadnje v Comu. Prejšnji torek so mu z notranjega ministrstva sporočili, da bo od tega ponedeljka načeloval tržaški kvesturi. Med včerajšnjim srečanjem z novinarji je bil kvestor Cernetig primoran bolj obširno govoriti o zastrupljenem ozračju v vrstah tržaške policije in v odnosih z državnim pravdništvom. Afera okrog komisarja Lorita, plačanih informatorjev in sumljivih fondov letečega oddelka je privedla do zamenjave na vrhu kvesture in novi kvestor ni mogel mimo te vroče teme: »Sem komaj prišel v Trst, karkoli bi povedal o tej zadevi, bi bilo netočno in površno«, je dejal in pristavil, da bo »vsekakor vodilo kvesture jasnost in razvidnost, umirjenost in nepristranskost«. Vsekakor je tudi pretirano aferaštvo in bolestno iskanje škandalov zgrešeno . Sam se bo angažiral za najboljše sodelovanje z vsemi državnimi organi, s sodstvom v prvi vrsti: »Zdramatizirajmo vsi skupaj zastrupljeno ozračje na tržaški kvesturi«, je zaključil razgovor na to temo, ki mu očitno ni najbolj ležala. Mnogo bolj sproščeno pa je kvestor spregovoril o tem, kakšna naj bo policija: »Manjka samo 5 let do leta 2000 in je treba, da so policisti manj ‘kifeljci’ in čimbolj v službi državljanov«, je povedal za uvod. Zaradi tega mora policija zagotavljati obrambo zakonitosti, ampak tudi biti v pomoč in podporo tistim, ki so v težavah. V tednu dni se je Cernetig znašel s kvesture v Comu na kvesturi v Trstu: v obeh primerih gre za obmejna mesta in izgleda, da so tudi problemi podobni. Z mednarodno mejo je povezano tihotapstvo, nelegalna trgovina z orožjem in z mamili, prehod tujcev brez potnih dokumentov. Z razliko od Trsta pa je v Comu več organiziranega kriminala, predvsem pripadnikov n’dranghete, mafijske organizacije iz Kalabrije. Razrasla se je v nekaj letih, je povedal Cernetig, in hudo prizadela tamkajšnje gospodarstvo in družbeno sožitje nasploh. Kaj takega se ne bi smelo zgoditi v Trstu, je dejal, in v to smer bo policija napela vse svoje sile. Kvestor Cernetig je še povedal, da je sprejel z zadovoljstvom imenovanje za šefa policije v Trstu ne toliko zaradi službenega napredovanja, ampak predvsem kot profesionalno priznanje. Trst je zanimivo in lepo mesto in je blizu njegovih rodnih krajev, kamor se bo vrnil, ko ga bodo upokojili. DREVI OB 20.URI Pri Domju predstavitev dolinske liste »Skupaj« h Dolinska lista »Sku-paj-Insieme«, ki ima za županskega kandidata Borisa Pangerca, bo svoj program in kandidature predstavila drevi ob 20.uri v kulturnem centru Antona Ukmarja pri Domju. To bo prva javna predstavitev volilnega zavezništva, ki se sklicuje na dosedanjo napredno občinsko upravo. Dolinska Zelena lista pa bo svoj program in svoje kandidate predstavila na jutrišnji tiskovni konferenci. Njen županski kandidat je Maria Teresa Zivic. Stranka Slovenske skupnosti bo svojo volilno kampanjo v zgoniški občini odprla v petek, 7.aprila v šport-no-kulturnem centru v Zgoniku. Na zborovanju, ki se bo zaCelo ob 20.uri, bo o pripravah na volitve 23.aprila poročal županski kandidat Joško Gruden. V repentabrski občini pa bo volilni shod SSk v torek, 11.4 ob 20.uri v kulturnem domu na Colu. Vohtve bodo samo v nedeljo, 23.aprila. Volišča bodo odprta do 22.ure, štetje glasov bo v ponedeljek zjutraj. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Tist, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 . Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611. fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT-55 SIT Naročnina za Itahjo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTREST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12.1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG ČLANEK GIORGIA PRESSBURGERJA V MILANSKEM DNEVNIKU Trst? Neizkoriščen političen ter intelektualen laboratorij Njegov razmah preprečuje zagledanost v preteklost Kdor koli se je lotil pisanja o Trstu, je imel težave. Cas ga je tako zaznamoval, da se je moral skoraj vsakdo prepustiti šablonam, drugače bi pregloboko segel tja, kamor ne bi smel. Recimo v še zmerom nepojasnjene vzroke za smrt Diega De Henrique-za, ki nam je Časovno najbližja, in v vpletenost številnih meščanov v tragedijo Rižarne, ki bo ostala prav tako neraziskana. Na eni izmed kulturnih strani včerajšnje izdaje milanskega dnevnika Corriere della sera je Giorgio Pressburger priobčil dolg članek o Trstu, ki ga je naslovil: Com’e triste Trieste (Kako žalosten je Trst). Skoda le, da naslova ni mogoče dobesedno prevesti. V podnaslovu avtor označuje to mesto kot »velik političen ter intelektualen laboratorij«, dodaja pa, da ta laboratorij »tvega paralizo«. Za Italijane in Evropejce sploh je v zadnjih letih Trst izzvenel kot mitično mesto, piše Pressburger, saj so imeli v oCeh in mislih Devinski in Miramarski grad, kavarno S. Marco ter seveda Itala Sveva, Joycea, Rilkeja, Umberta Sabo in Claudia Magrisa, nekaj pa tudi burjo in Kras... Skratka, preteklost. In vendar člankar meni, da bi lahko Trst po 150-let-ni blesteči in zdaj zamrli zgodovini tukajšnjega trgovstva in bogatih luških dejavnosti ponov- no oživel in zaživel ravno po zaslugi kulturnega vrenja in naravnih lepot ter znamenitosti. Posebno še zaradi tega, kot naglasa pisec, ker bi veljalo izkoristiti sodelovanje z vzhodnimi državami in tako uresničiti »tisočletni sen tistih, ki verujejo in delujejo za Združeno Evropo«. Ali je to mogoče? To se vprašuje tudi clankar, ki si ob tem zastavlja po eni strani problem razsute Jugoslavije, po drugi strani pa vprašanje tržaške občinske uprave Riccarda Illyja, ki naj pomeni pot v prihodnost. Pressburger ni ravno optimist: omenja sicer tradicionalno pridnost obrtnikov in trgovcev različnih narodnosti, navaja celo vrsto različnih političnih smeri, poudarja navzočnost znanst-veno-raziskovalnih in kulturnih ustanov, v isti sapi pa ugotavlja, da je Čutiti v tem mestu pretežno pasivno razpoloženje. »Proslavljanje dogajanj iz preteklosti ne zadostuje,« trdi Pressburger in pribija, da si je treba znati zavihati rokave. Ne samo, pomesti je treba z depresijo, drugače ne bo pomoči. Avtor je prodorno izluščil značilnosti Trsta, pričakovati pa je bilo, da bi kaj veC omenil navzočnost in vlogo slovenskih domorodcev, saj jih omenja le v dveh primerih: takrat, ko piše o Slovencih, ki so končali v Rižarni, in o Slovenskem stalnem gledališču. Nagradili bodo zmagovalce pustne manifestacije Pustni Cas je že davno mimo, kljub temu pa ga bomo v petek, 7. aprila še enkrat nekako podoživeli. V Avditoriju mestnega muzeja Revoltella bo namreč tega dne ob 18. uri nagrajevanje zmagovalcev pustnega sprevoda ter najlepših mask. Tokrat jih bomo videli v civilni obleki, potem ko so nam ostali v spominu oblečeni v raznovrstne kostume. Levji delež bodo, kot znano, odnesli Bazovci, ki so s svojim alegoričnim vozom Faraon Berluscon po zmagi na Kraškem pustu zasedli prvo mesto ter si zagotovili prehodni »palio« tudi na osrednji mestni pustni manifestaciji. Celotno ceremonijo bo seveda spremljalo predvajanje diapozitivov s pustnega sprevoda. Ob tej priložnosti bodo nagradili tudi zmagovalce foto natečaja. Prvo mesto za diapozitive je zasedla Magda Stur-man. NABREŽINA / OBČINSKA ALI JUSARSKA LAST? ZNANOST / ZASEDAL UPRAVNI SVET NOVICE Kdo je lastnik spornih zemljišč? Rešitve za sedaj še ni videti na obzorju Pri sinhrotronu iščejo nove uporabnike Zdaj imajo vsa dovoljenja Izredni komisar za ju-sarsko imovino Cola je končno pričel postopek Za ugotovitev pravne lastnine nekaterih na-tjrežinskih zemljišč, ki lih je njegov predhodnik v drugi polovici petdesetih let pravzaprav čez ttoč razglasil za jusarsko tast. Takratni župan Skerk je proti temu odloku takoj vložil priziv občinske uprave, ki pa se je s časom izgubil v labirintu birokracije in državne malomarnosti. Zadeva se je z leti le od pasa do časa pojavljala v javnosti, potem pa je ro-etala v pozabo. Jusarska afera, če jo 'ahko tako imenujemo, je postala spet aktualna z nabrežinsko obrtno co-tio. Krajevna občinska Oprava, ki je bila vsesko-zi in je še danes mnenja, da je zakoniti lastnik teh zemljisč, je s takratnim Zupanom Caldijem prodala zemljišča konzor-eiju obrtnikov. Izvedenec, ki ga je imenoval izredni komisar za jusar-ska zemljišča, pa je precej časa po kupoprodajni Pogodbi postavil v dvom 1° potezo Občine, češ da So zemljišča za obrtno cono jusarska in nikakor Oe občinska last. Pravdo, ki jo je pred skoraj štiridesetimi leti začel župan Skerk, nadaljuje - ne brez težav -sedanji župan Depan-Sher. Spor ne zadeva le zemljišč za obrtno cono, ampak tudi skoraj vse Oabrežinske kamnolome m številne parcele. Med drugim tudi zemljišča, Oa katerih stojita županstvo in karabinjerska kasarna. Za devinsko-nabrežin- skcr upravo spremlja to afero pooblaščeni odvetnik Kosati, ki se je skupno z županom Depangherjem uradno zglasil pri komisarju Coli. Zaradi odsotnosti formalnega predstavnika nabrežinskega ju-sa (ni jasno, kako ga je komisar sploh »odkril« in imenoval, ker v Nabrežini nimajo jusarskega odbora) pa so razpravo odložiti na kasnejši datum. Iz neuradnih virov smo vsekakor zvedeti, da namerava komisar Cola v vsakem primeru naročiti izvedencem še dodatne strokovne ekspertize, ki zahtevajo mesece, če že ne leta dodatnega dela. Zadeva se, kot kaže, še ne bo premaknila s sedanje mrtve točke. Za kroniko naj še povemo, da deluje v devinsko-na- Giorgio Depangher brežinski občini le en sam redno izvoljeni ju-sarski odbor in sicer v Medji vasi. Predsinočnjim se je sestal upravni svet družbe Sincrotrone Trieste. Pod predsedstvom Nobelovca Carla Rubbie je pretresel sedanji položaj družbe, ki bi zdaj morala začeti redno poslovati, saj je prav v teh dneh prejela vsa potrebna ministrska dovoljenja. Kot beremo v sicer skopem tiskovnem poročilu, ki ga je objavil tiskovni urad družbe Sincrotrone Trieste, so na seji skleniti, da bodo skušati pritegniti k sodelovnju še nekatere nove javne raziskovalne ustanove. Konkretno je govor o Vsedržavnem svetu za raziskave, ki je zdaj le obrobno soudelžen pri tem projektu, pa tudi o Vsedržavnem inštitutu za fiziko materije in o Vsedržavnem meduniverzi- tetnem konzorciju za kemijo materije. Iz tega sicer skopega tiskovnega poročila je mogoče sklepati, da družba Sincrotrone Trieste še vedno išče kliente-uporabnike. Spričo dejstva, da se obrača na javne ustanove, bi človek lahko mislil, da z zasebnimi podjetji oziroma industrijo nima kdove kako velikega uspeha. Sicer pa si bo natančnejšo sliko o tem, kako je s tržaškim sinhrotronom, mogoče ustvariti v četrtek, 13. aprila, ko bo na sedežu Tržaške trgovinske zbornice z začetkom ob 10.30 tiskovna konferenca, na kateri bodo govoriti najvišji predstavniki družbe Sincrotrone Trieste, med temi pooblaščeni upravitelj Giuseppe Viani in znanstveni dnektor Renzo Rosei. PRAVKARŠNJI SKLEP TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA ODBORA Nov upepeljevalnik Tržaški občinski odbor je včeraj pod predsedstvom župana Riccarda Illyja odobril sklep, ki predvideva obnovitev postopka za uresničitev nove naprave za uničevanje in siceršnje odstranjevanje trdnih odpadkov na območju vse pokrajine. V resnici bo šlo za novi upepeljevalnik. Kakor je obrazložila odbornica za javna dela Viviana de Grisogono, ki se ji je treba v prvi vrsti zahvaliti za sprejetje tega sklepa, gre pri tem za novo ekspertizo, katere namen je prilagoditev najnovejšim predpisom pristojnih tehnikov in za katero je dala pobudo nalašč v ta namen ustanovljena podjetniška združba EMIT (Ercole Marelli Impianti Tec-nologici) -CARENA-RICCESI, med- tem ko je pri izdelavi načrta in proračuna sodeloval že lansko leto imenovani direktor del inž. Auretio Zanotti. Občinski sklep ima poseben pomen zaradi tega, ker bo omogočil obnovitev del za toliko pričakovano uresničitev novega upepeljevalnika znotraj industrijske cone, in sicer v neposredni bližini tamkajšnjega plovnega prekopa. Izgotovitev ekspertize omogoča, da se vse zadeve takoj loti tehniški pokrajinski odbor in da se na tej podlagi odobreni načrt najpozneje do 31. maja letos pošlje v odobritev odgovorni oblasti v Rimu; ko bi to storiti pozneje, bi izgubiti obljubljena finančna sredstva. Izgradnja upepeljevalnika bo zahtevala investicijo skoraj 60 mi- lijard lir, pri čemer bo odpadlo 32 milijard in 233 milijonov lir na prvo tranšo in 27 milijard 19 milijonov lir na drugo tranšo del. Načrtovalci izrecno opozarjajo na tehnične značilnosti nove naprave za uničevanje odpadkov: dnevno naj bi jih uničiti do 420 ton, medtem ko znaša dosedanja dnevna zmogljivost komaj 340 ton. Ne samo, privarčevali naj bi tudi precej energije, in sicer kar 4500 kilovatov; s tem naj bi okrepiti omrežje podjetja ACEGA oziroma ustanove ENEL za 3000 kilovatov, kar pomeni, da bi tako v enem letu privarčevali približno 3 in pol milijarde tir. Novi upepeljevalnik naj bi tudi ustrezal najsodobnejšim varnostnim predpisom. Za las se je rešil le z lažjimi poškodbami V podjetju Taurus Grandi Impianti (Cesta za Zlato krono 11) je včeraj popoldne prišlo do nesreče na delu, ki se le za las ni končala z veliko hujšimi posledicami: 20-letni Roberto Frani iz Milj (Ul. Vigna-no 8) se je namreč izmazal s poškodbami, za katerimi bo okreval v 15 dneh. Mladenič je z žerjavom premikal okrog 300 kg težak železen tram, pomagal mu je delovni tovariš. Nenadoma se je kavelj na žerjavu utrgal, tako da je tram zgrmel na tla in ga oplazil. Na kraj so prihiteti reševalci Rdečega križa, osebje komisariata pri Sv. Soboti in krajevne zdravstvene eote, ki so po nalogu namestnice državnega pravdnika Bigattinove žerjav zapleniti. Srečanje o italijanski ustavi »Odbor za Ustavo« bo s sodelovanjem kulturnega krožka La Pira priredil danes ob 17. uri srečanje na temo »Reforma Ustave za njeno obrambo«. Debate, ki bo v dvorani Bachelet na tržaški univerzi, se bodo udeležili predstavniki vsedržavnega koordinacijskega odbora za Ustavo. Jutri o bolnišnicah »Ponovna ureditev mestne bolnišniške mreže: priložnost ati nevarnost?«. To je naslov srečanja, ki bo jutri ob 17.30 v časnikarskem krožku na Korzu Italija 13 in sodi v okvir mesečnih srečanj, za katere se je zavzel koordinacijski odbor temeljnih mestnih enot. Posegli bodo Gianni Pecol Cominotto, Gian-franco Sinagra, Adriano Sincovich, Gigetta Tamaro Semerani, predsedoval pa bo Štetio Spadaro. Zadnje tri lekcije Zadnje tri lekcije prof. Giuseppa Petronia o »Literaturi med zgodovino in kritiko« bodo v petek, 7., v torek, 11. in v sredo, 12. aprila od 11. do 12. ure. Lekcije, na katere so vabljeni študentje italijanske literature, bodo v dvorani v Ul. Don Sturzo 4 (v bližini Tiga Rosmini) CamminaTrieste in prevozi »Kakšne so perspektive za javne prevoze v Trstu danes, čez dve leti ter leta 2.000«: o tem vprašanju bo govor na srečanju-debati, ki jo združenje CamminaTrieste organizira danes ob ob 16.30 v Ul. Bat-tisti 2 (2. nadstropje). Poleg tega bodo načeti še vrsto drugih vprašanj, kot na primer integriran prevoz, okrepitev in povezave z vsedržavno mrežo itd. Debata o knjižničarskem sistemu V dvorani v Ul. Ciamician 2 (vogal Trga Fortis) bo jutri ob 16. uri javna debata o zakonskem osnutku, ki gaje predstavil svetovalec Cadorini in se nanaša na »Organizacijo deželnega knjižničarskega sistema«. Odpadel koncert Don Chenyja Koncert Don Gherryja, ki je bil predviden za 11. april v gledališču Miela, so odpovedati! zaradi hudih zdravstvenih težav, ki jih ima glasbenik. Poleg koncerta v Trstu bodo odpadli tudi vsi ostati, ki so biti predvideni na turneji po Evropi. Kdor je že kupil vstopnico, se lahko obme do Utata v Pasaži Protti, kjer mu bodo znesek vrniti. SLAVISTIČNO DRUŠTVO Od jutri do sobote slovenistični dnevi Primorska književnost v dobi fašizma in slovenščina ob zahodni meji danes Jutri ob 16.30 se bo v dvorani Zadmžne kraške banke na Opčinah začelo tridnevno zborovanje primorskih slovenistov z obeh strani meje, tradicionalni Primorski slovenistični dnevi, ki jih letos prireja Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm. Temi letošnjega posveta sta Fašizem in primorska književnost ter Slovenščina ob zahodni meji danes; posvečeni sta narodnostni problematiki ob 50-letni-ci osvoboditve. Literarni zgodovinarji bodo obravnavati zgodovinska dejstva, načine odzivanja primorskih književnikov na raznarodovalne pritiske tezma in sledove dobe v književnosti. Predmet jezikoslovnih obravnav bo govorno vedenje, spre-nunjanje govornih navad in znanje slovenskega je-zika pri slovenski mladini na obeh straneh meje, jezik v slovenskih medijih v Italiji ter standardizira-nost slovenskega knjižnega jezika v zamejstvu. Vez med obema tematskima sklopoma in obenem njuno posebno aktualizacijo predstavlja okrogla miza o razvijanju narodne zavesti v šoli s posebnim ozirom na slovensko šolo v Italiji. Odprti bodo tudi razstavo izvirnega slovenskega leposlovja v Italiji v letih 1818-1941, ki jo prireja Narodna in študijska knjižnica iz Trsta. Zborovanje bo trajalo ves dan v petek s celo vrsto predavanj ter z okroglo mizo o razvijanju narodne zavesti v šoli. V soboto pa bodo jezikoslovci in Psihologi začeli razpravo o Slovenskem jeziku ob Zahodni meji danes. V NEDELJO / NA POBUDO UISP Tek »Vivicitta 95«, tek solidarnosti Vpisnine gredo v dobrodelne namene -Istočasno bodo tekli tudi v Sarajevu Se jutri sprejemajo vpisovanja na nedeljski tek »Vivicitta 95« na sedežu združenja Uisp v domu pristaniških delavcev na Trgu Duca degli Ahrozzi 3 od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. Od jutri do sobote se bo mogoče vpisati v pritlični dvorani občinske palače na Trgu Unita od 10. do 13. in od 16. do 19.30, v nedeljo pa od 9. do 10. ure na kraju, kjer bo štartal tek. Letošnji 12. tek sta organizirala Uisp in oranizacija za človeške pravice Amne-sty International. Vpisnino bodo nameniti v dobrodelne namene in sicer komiteju D’Angelo, Lucchetta, Ota, Hrovatin za otroke žrtve vojne v Bosni. Med drugim bodo v nedeljo tekli tudi v Sarajevu in v 13 drugih evropskih mestih, v Italiji pa bodo tekli v 40 mestih, med katerimi, je. Tr- st edino v Furlaniji - Julijski krajini. Športniki bodo tekli na razdaljo 12 kilometrov, amaterji pa samo na 5 kilometrov razdalje. Obe skupini bosta Startali ob 10.30 s Trga Duca degli Abruzzi, cilj pa bo na Trgu Unita. Nagraditi bodo najhitrejše športne moške in ženske tekače, pri amaterjih pa so predvidena priznanja za najmlajše in najstarejše udeležence ter za najbolj številne prijavljene skupine. Organizatorji še posebej naglašajo, da je namen letošnjega »Vivicitta 95« opozoriti javnost na kršitev človečanskih pravic v številnih državah in izraziti solidarnost ženskam, katerih pravice teptajo marsikje in vse prevečkrat: gre torej za športno prireditev, ki pa ima izrazit družbeni pomen. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Visla pobud v duhu SOlelnice osvoboditve Slovenski dijaški dom je v duhu petdesetletnice osvoboditve naretoval ati sodeloval pri raznih pobudah, ki utrjujejo prijateljske vezi med ljudmi, posebno mladimi. Tako je konec marca gostil 54 vzgojiteljev in ravnateljev dijaških domov Ljubljane. Gostje so obiskati Zavod združenega sveta v Devinu, občudovali so slovensko morje Lepe Vide, si ogledati tržaško pristanišče tako na kopnem kot z morske strani. Za ljubljanskimi kolegi je bil na vrsti Zeleni center, kjer ima domovinsko pravico duh prijateljstva in odprte meje. Jutri bo v domu srečanje dijaških domov iz Postojne, Kopra, Izole, Portoroža in seveda Trsta. Od 17. ure dalje bodo tekmovati v košarki, namiznem tenisu in šahu, nakar se bodo vsi udeleženci po skupni večerji in nagrajevanju zmagovalnih ekip, zadržati v veseli družabnosti. V soboto, 8. aprila, bodo gostje doma dijaki šole za geometre iz Livorna, ki prihajajo na šolski izlet v Trst z namenom, da se udeležijo seminarja na temo: Proti nasilju in rasizmu, ki ga prirejajo na Pomorski postaji ženska zastopstva borčevskih združenj. V nedeljo se bodo skupno z domskimi gojenci udeležili spominske svečanosti v Rižarni, kjer bo pel Tržaški partizanski pevski zbor. V petek 21. aprila bo v okviru prireditev Evrošole v domu velika prireditev v organizaciji srednje šole Ivan Cankar od Sv. Jakoba. Domski vzgojitelji in vodstvo občinskega rikreatorija na Rocol Melari so izpeljali že nekaj uspešnih srečanj med najmlajšimi. Vse kaže, da bo ekipa dijaškega doma sodelovala na športem tekmovanju vseh tržaških rikreatorijev. Poslednja pomembna pobuda v letošnjem šolskem letu bo ob tradicionalnem zaključnem večeru 6. junija zvečer, ko bosta tržaški župan Uly in ljubljanski župan Rupel posadila vsak svoje drevo v skupni želji po srečni in optimistični bodočnosti. Predavanje Jožeta Toporišiča Jutri ob 16. uri bo na Visoki šoli modernih jezikov za prevajalce in tolmače (Ul. Alviano 15) govoril univerzitetni profesor dr. Jože Toporišič. Tema njegovega predavanja bo »Slovenski jezik 20. stoletja. V AVDITORIJU MUZEJA PEVOLTELLA DSI / OB 50-LETNiCI OSVOBODITVE Srečanje s poezijo Abdulaha Sidrana Pesnika je predstavil dr. Rotelli V Muzeju Revoltella se je teden začel z bosansko poezijo: Častni gost ponedeljkovega večera, ki ga je priredilo Združenje Edizioni »e« je bil namreč Abdulah Sidran, znani pesnik in scenarist najboljših filmov Emira Ku-sturice. Založniška hiša Edizioni »e« je Sidranu v Čast izdala antologijo njegovih najboljših pesmi in mu omogočila, da je pred dobrim mesecem zapustil obkoljeno mesto in se podal na turnejo po Italiji in Švici. »Srečanje s poezijo gre prištevati med tiste prireditve, ki že vrsto let nastajajo znotraj kulturnega prostora, ki se je ustvaril v okviru komprenzorija in dejavnosti bivše psihiatrične bolnice pri Sv. Ivanu«, je v uvodnih besedah pojasnil dr. Rotelli, direktor tržaške psihiatrične bolnišnice. »Vedno bolj pogosto se sprašujemo, ali je sploh mogoče sožitje brez tragedij, sploh nismo veC zmožni ne razumeti ne razlagati, tega kar se dogaja, zato je morda še najbolje, da prepustimo besedo poeziji. Predstavitev te knjige je bila torej skoraj obvezna.« Ponedeljkovo srečanje po svoji tematiki uvaja tudi niz prireditev, ki jih je Rotelli napovedal za september pod skupnim naslovom »Meje«, ko bodo naše mesto z različnimi pobudami povabili na razmislek o mejah vseh vrst, državnih, narodnostnih, etničnih, verskih, o mejah disciphne. Piero Del Giu-dice, ki je poskrbel za izbor najbolj reprezentativnih pesmi, je prisotnim ponudil pokušnjo nekaterih najbolj značilnih Sidranovih pesmi v italijanskem prevodu, pesnik sam pa jih je deklamiral v originalu. »Morda bi v drugačnih okoliščinah opustili originalno verzijo, danes pa jo moramo ohraniti v čast narodu, kateremu preti izginotje. Sicer pa bi poskušali na vse načine izdati to zbirko tudi v mirnih Časih. Sidranova antologija ni ena izmed tolikih vojnih knjižnih izdaj, ki so postale zanimive le zato, ker pričajo o vsakodnevnem življenju v evropski vojni. Prepričani smo, da se Sidranova poezija Častno uvršča med vrhove svetovne poezije, svojim evropskim kolegom povzroča Sidran resne preglavice, saj s pripovedno vlogo svoje poezije prevrača na glavo vse parametre sodobne evropske poezije. Zato si tako prizadevamo, da bi to antologijo predstavili v vseh važnih centrih evropske ustvarjalnosti, v tem tici naloga te turneje.« Tatjana Dolhar Predstavitev knjige dr. Bojana Godeše O zadržanju slovenskih izobražencev v času vojne S ponedeljkovega večera v Peterlinovi dvorani (F. Križmančič/KROMA) Tudi Društvo slovenskih izobražencev želi prispevati k obhajanju 50-letnice osvoboditve. Tako je v ponedeljek zvečer v Peterlinovi dvorani povedal njegov predsednik Sergij Pahor v svojem krajšem uvodu k predstavitvi knjige dr. Bojana Godeše »Kdor ni z nami je proti nam«. S to predstavitvijo se je namreč začel niz predavanj o medvojnem Času, ki spada v pobudo DSI ob 50-letnici osvoboditve in konca 2. svetovne vojne. Knjiga dr. Godeše -gre pravzaprav za predelano doktorsko disertacijo - govori o zadržanju slovenskih izobražencev v Času 2. svetovne vojne, med okupatorji, Osvobodilno fronto in protirevolucionarnim taborom. Uvodoma je dr. Godeša -sicer raziskovalec na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani -dejal, da v Evropi šele sedaj prihaja na dan zavest o kompleksnosti obdobja med 2. svetovno vojno in da se le-tega ne more veC opisovati po določenih shemah. Za proučevanje položaja slovenskih izobražencev med vojno pa se je odločil bodisi zato, ker je bila tematika se neobdelana, bodisi zaradi vloge, ki so jo slovenski izobraženci imeli v slovenski zgodovini in družbi. Pri obravnavi te tama-tike se je omejil na vlogo najpomembnejših takrat-nib politiCnib faktorjev (okupatorjev, OF in pro-revolucionarnega tabora). Že sam naslov knjige, je dejal predavatelj, je zgovoren in zelo dobro označuje eksluzivizem, ki je bil značilen za odnos obeh taborov, v katera so se vključevali Slovenci, do vseh tistih, ki se niso držali določenih miselnih vzorcev. Tako zaostrovanje med taboroma pa je podpiralo sorazmerno malo izobražencev. Pri tem je šlo predvsem za mlajše ljudi, ki so se izoblikovali v drugi polovici 30. let. Do jasnejše opredelitve je prišlo takrat, ko so se odnosi med taboroma dejansko zaostrili. Pri izbiri tabora pa je bil pomemben politični nazor, pa tudi pokrajinska pripadnost, osebni razlogi itd. Pri tem sta si obe strani prizadevali pridobiti slovenske izobražence v svojo sredo, in to zaradi propagande, manj pa zaradi izkoriščanja njihovega intelektualne- ga potenciala. Za pridobitev slovenskih izobražencev na svojo stran sta si prizadevala tudi italijanski in (delno) madžarski okupator, medtem ko so Nemci izobražence kratkomalo pregnali iz svoje okupacijske cone. Zaradi italijanskih prizadevanj za t.i. »kulturno zbliževanje« med italijanskim in slovenskim svetom je OF proglasila t.i. »kulturni molk«, ki je v zaCetku veljal le za tiste pobude o zbliževanju, ki so bile striktno v zvezi z načrti italijanskega fašističnega okupatorja. V tem smislu, je dejal dr. Godeša, je bil kulturni molk smiseln in upravičen, stvari pa so se kasneje spremenile, saj je bil po kapitulaciji Italije ta molk uperjen zlasti proti Rupnikovi upravi in je nasprotoval vsaki kulturni pobudi. Pri tem je bil precej neuspešen in je v bistvu zgrešil cilj. Med živahno razpravo, v katero je poseglo veC diskutantov, je bil še govor tako o kulturnem molku kot tudi o drugih aspektih tistega obdobja. Spregovorilo se je namreč tudi o t.i. neopredeljenih, ki jih predavatelj deli na politično aktivne oz. pasivne, aktivne pa deli na tiste, ki so si prizadevali za premirje med obema taboroma, in na tiste, ki so zagovarjali sredinsko politično opcijo, kot alternativo obema v vojni sprtima stranema. Vendar pa je bilo njihovo prizadevanje obsojeno na neuspeh, ker za seboj niso imeli trdne organizacije in množic, bili so pač marginalci. Ivan Žerjal ___________V DOLINSKI OBČINI_____ Uspešna ekološka akcija tižaške sekcije lovske zveze Pokrajinska sekcija Italijanske lovske zveze se je v soboto lepo izkazala. Njeni elani so namreč izvedli hvalevredno ekološko akcijo - počistili so obsežno površino dolinske občine. Lovskega ekološkega dneva - tako so poimenovali sobotno akcijo - se je udeležilo okrog petdeset ljudi, ki so se razdelili v tri delovne skupine. Ob naklonjenosti vremenskih razmer - bil je namreč Čudovit pomladni dan - so nabrali nekaj ton raznih smeti in odpadkov. Kot vemo, se ob raznih poteh vse tržaške okolice nabira najrazličnejši material, ki ga brezvestni občani odvržejo kamor jim paC najbolj paše. Tako ležijo vsevprek preperele žimnice, razbiti pralni stroji, kuhinjske peči, divani in drugi deli dotrajanega pohištva, da o manjših odvrženih predmetih sploh ne govorimo. Jasno je, da bi bilo treba v tem pogledu poostriti nadzorstvo organov pregona, vsega priznanja pa so vredne tudi takšne pobude, kakršno je v soboto izvedla lovska organizacija. Glede na uspeh te prve pobude, so že napo- vedali podobne akcije tudi v kraških občinah, hkrati pa se zahvaljujejo vsem, ki so se udeležili sobotnega lovskega ekološkega dne. Poletne pobude Dijaškega doma Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel prireja tudi letos celo vrsto zanimivih poletnih ppbud. V času od 12. junija do 1. septembra bo kot vsako leto v domskih prostorih Poletno središče za otroke od 3. do 14. leta starosti. Najkrajši čas bivanja je en teden. Poleg tega se bodo otroci in mladinci lahko udeležili zanimivih letovanj. V Času od 3. do 13. lujija bo letovanje na Medvedjem brdu za otroke od 6. do 12. leta starosti. Od 13. do 23. julija pa bodo na vrsti mladinci od 12. do 17. leta starosti - vedno seveda na Medvedjem brdu. Od 31. julija do 10. avgusta pa bo za otroke in mladince od 6. do 17. leta letovanje v Portorožu. Podrobnejše informacije pri upravi doma (tel. 57-31-41). DANES NA UNIVERZI Caslni doktorat Dieteru Heinrichu Danes ob 11. uri bodo v učilnici Bachelet na Novi univerzi podelili Častni doktorat iz prava prof. Dieteru Hen-richu. Gre za znanega nemškega pravnika in univerzitetnega profesorja, ki je v preteklosti bil tudi rektor Univerze v Regensburgu. Velja za enega izmed največjih nemških strokovnjakov na področju družinskega prava in zasebnega mednarodnega prava. Tržaška pravna fakulteta mu podeljuje častni doktorat, da bi mu izrazila priznanje za dolgoletno sodelovanje. Prof. Henrich je namreč večkrat predaval v Trstu, poleg tega pa je tudi veliko napravil za navezavo stikov med univerzama v Regensburgu in v Trstu. Današnje slovesnosti se bodo udeležili najvišje tržaške akademske oblasti, pa tudi predstavniki krajevnega političnega in sploh javnega življenja. Štipendije za zaslužne študente medicine Danes ob 17. uri bodo v učilnici Cammarata na Novi univerzi podelili 18 študentom medicine štipendije iz sklada Aldo Duca. Vsaka štipendija znaša 3 milijone lir, prejmejo pa jih študentje, ki so se v študiju izkazali s svojo marljivostjo in uspešnostjo. Stipendije bodo pode-lili rektor Gicomo Borruso, ki je tudi predsednik sklada Duca, dekan medicinske fakultete prof. Fulvio Bratina, tržaški državni pravdnik Domenico Maltese in predstavnik Tržaške hranilnice (CRT) Quasimodo. Spomnimo naj, da je sklad Aldo Duca poimenovan po pokojnem zdravniku in profesorju na tržaški medicinski fakulteti, namenjen pa je podpori revnejšim študentom. V SOBOTO IN NEDEUO VTRSTU Ženske proti nasilju in rasizmu V soboto in nedeljo bosta v Trstu dve pomembni prireditvi v organizaciji zastopstev žensk v Vsedržavnih združenjih ANPI-ANED-FIVL-FIAP.-Prva bo v soboto v Kongresnem centru Pomorske postaje z naslovom »Zenske od vCeraj in danes proti nasilju in rasizmu«, druga pa v nedeljo, 9. t.m. v Rižarni, z začetkom ob 11. uri, kjer bo spominska svečanost za žrtve tega uničevalnega taborišča, na kateri bo nastopil Tržaški partizanski pevski zbor P. Tomažič. Obe prireditvi bosta potekali pod pokroviteljstvom predsednika republike, Vsedržavnega odbora za sveCansoti ob 50-letnici Odporništva in Narodnoosvobodilne borbe in tržaške občinske uprave. V soboto se bo zasedanje zaCelo ob 9.30, uvodno besedo pa bo imela Jelka Grbec, Članica tajništva Vsedržavnega ženskega koordinacijskega odbora združenja ANPI. Sledili bodo pozdravi oblasti ter Številni posegi in pričevanja udeleženk srečanja. Spregovorile bodo: zgodovinarka Anna Maria Bruz-zone, Olga Stefani, novinarka Chiara Valentini, Miuccia Gigante, tajnica Vsedržavnega združenja ANED, znanstvenica Magherita Hack, Franca Donaggio, odgovorna za Zenska vprašanja pri CGIL, novinarka Sura DumaniC, Saša Rupena, Carol Jane Beebe-Taran-telli, Članica komisije za socialna vprašanja v poslanski zbornici, Liana Millu, zgodovinarka Marina Rossi, Lidia Rol-fi, Jolanda Marchesich Šema, Marta Ascoli, pisateljica Slavenka Dra-kulic, režiserka Rossana Cuffaro. Med naštetimi so tudi Zenske, ki so doživele grozote tržaške Rižarne, Auschvvitza, Ravensbrucka, Mauthausna in Bergen Bel-sna. Zaključno besedo bo imela Tina Anselmi, Članica Federacije prostovoljcev za svobodo v Italiji. Tematika, ki jo bodo udeleženke obravnavale, bo »Zenske v nacističnih taboriščih in njihova pričevanja«, »Proti nasilju in diskriminaciji«, »Zenske v Rižarni - dediščina idealov« in še osebna pričevanja bivših deportirank v nacističnih taboriščih. Gre torej za pomembno srečanje žensk v Trstu, ki se prav gotovo lepo uvršča v številne proslave in svečanosti, ki bodo v tem Času potekale v znamenju 50-letnice konca vojne in zmage nad nacifasizmom. Neva Lukeš VCERAJ-DANES H LEKARNE Danes, TOREK, 4. aprila 1995 IZIDOR Sonce vzide ob 6.38 in Zatone ob 19.37 - Dolžina dneva 12.59 - Luna vzide °b 9.38 in zatone ob 24.54. Jutri, SREDA, 5. aprila 1995 VINCENC VREME VCERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 11,7 stopinje, zračni tlak 1020,3 mb narašča, veter jugozahodnik 24 km na uro, vlaga 89-odstotna, nebo rahlo poohlaCeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10,6 stopinje. ROJSTVA in smrti RODILI SO SE: Alex De Ros, Ida Canturi, Giada Horvic, Francesco Lai, Gia-corno Ebblin. UMRLI SO: 58-letna Fer-uanda Lallai, 72-letna Mat-tea Nedoclan, 68-letni Gnido Accerboni, 81-letni Gi-Uo Bertoni, 55-letni Anto-uio Domio, 87-letna Stefa-nia Vizin, 61-letna Maria Arbulla, 58-letni Antonio Uante, 76-letni Ferruccio Morani, 84-letna Natalia Candusio, 73-letna Stellia Zamarian, 81-letni Tullio Chierego, 69-letna Nada Sardoč. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritaje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 °d ponedeljka do petka. Od ponedeljka, 3., do nedelje, 9. aprila 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Borzni trg 12 (tel. 367967), Rojan - Ul. Stock 9 (tel. 414304). OPČINE, Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Borzni trg 12, Rojan - Ul. L. Stock 9, Ul. Rossetti 33. OPČINE, Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše pri- mereNOCNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 UL Rossetti 33 (tel. 633080). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 TELE VITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoC tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. PUBLIEST Tel. (040) 7796611 - Fax 768697 oglasi - obvestila: 8.30-12.30 osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30 13.30 -17.00 (razen sobote) KROŽEK ZA DRUŽBENA VPRAŠANJA VIRGIL ŠČEK V Trstu Vas vljudno vabi na predavanje, ki ga bo imel danes, 5. aprila 1995, ob 20.00 predsednik Federalistične unije evropskih narodnostnih skupnosti, priznani strokovnjak za manjšinska vprašanja prof. dr. Christoph Pan iz Bočna na temo PRIZADEVANJA ZA EVROPSKO MANJŠINSKO PRAVO IN OKVIRNA KONVENCIJA SVETA EVROPE 0 MANJŠINAH Predavanje bo na novem sedežu Krožka V. SCek v Ul. Gallina 5 v Trstu. Ob tej priložnosti bomo predstavili drugo knjigo mednarodnih pravnih in političnih dokumentov o varstvu manjšin, ki jo je uredil Ivo Jevnikar. TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešča, daje spričo velikega uspeha izredne PRVOAPRILSKE razprodaje nevarnost stečaja trenutno zavrnjena KD LONJER - KATINARA prireja danes, 5. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih v Lonjerju predavanje z diapozitivi GLINŠČICA: k^j veš o ryej? O svojih raziskavah bo udeležencem spregovorila biologinja DAMIANA OTA. Vabljeni! KINO ARISTON - 17.00, 19.35, 22.10 »Potrest Gump«, i. Tom Hanks. Film bo predvajan v izvirniku s podnaslovi v italijanščini. EKCELSIOR - 17.55, 20.05, 22.15 »Amata im-mortale«, i. Gary Oldman, Isabella Rossellini. EKCELSIOR AZZURRA - 18.20, 20.10, 22.00 »Crea-ture del cielo«, r. Peter Jackson, prepovedan mladini pod 14. letom. AMBASCIATORI - 17.30, 19.45, 22.00 »Pret a porter«, r. Robert Altman, i. Julia Roberts, Tim Rob-bins, Kim Basinger. Samo še danes. NAZIONALE 1 - 17.30, 19.45, 22.00 »Vento dl pas-sioni«, i. Brad Pitt, Anthony Hopkins. NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Fari-nelli, voce regina«, i. Enri-co Loverso. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La vita a modo mio«, i. Paul New-man, Melanie Griffith. NAZIONALE 4-16.30, 19.00, 21.45 » P u 1 p Fic-tion«, i. John Travolta, Bruce VVillis, prepovedan mladini pod 18. letom. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Schiava del piaceri di Sodoma«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. Samo še danes. CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.10, 22.10 »Neli«, r. Michael Apted, i. Jodie Poster, Liam Neeson, Natasha Richardson. ALCIONE - 18.30, 20.15, 22.00 »Pallottole su Broadway«, r. Woody Al-len, i. Chaz Palminteri, John Cusack. LUMIERE - AIACE - 17.30, 19.50, 22.10 »Otto e mezzo«, r. Federico Fellini, i. Marcello Mastroian-ni. Jutri: 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Clerks (Com-messi)«. a PRIREDITVE SLAVISTIČNO DRUŠTVO Trst-Gorica-Videm v sodelovanju s SD Koper in Nova Gorica 6. PRIMORSKI SLOVENISTIČNI DNEVI fašizem in primorska književnost - slovenščina ob zahodni meji danes . Opčine - Dvorana Zadružne kraške banke jutri, 6. t. m. od 16.30 do 20. ure, v petek, 7. t. m., od 9. do 13. ure ter od 15.30 do 19. ure, v soboto, 8. t. m. od 9. do 13. ure. SPDT TRST vabi Člane in prijatelje na predavanje prof. Erike Košute POTOVANJE PO CRNI CELINI OD SREDOZEMLJA DO KI-LIMANJARA s prikazom diapozitivov. Jutri, 6. t. m.v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 s pričetkom ob 20.30. KD V. VODNIK vabi na koncertni recital ob 50-letnici osvoboditve izpod na-cifašizma "O, Ce ljudi bi ne bilo pri nas.” Zamisel in režija N. Švab. Nastopajo: MPZ in DPZ V. Vodnik, S. Bandi, M. Švab, A. Slavec, N. Švab, harmonikar E. KrižmanCiC, v soboto, 8. t.m., ob 20.30 v Občinskem gledališču v Boljuncu. MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi na predavanje gospe Lide Turk ”Ti-gr sinteza primorskega upora fašizmu”, jutri, 6. t.m., ob 20.30. v mladinskem domu. SKD TABOR OpCine -Prosvetni dom - gledališka skupina SKD Tabor vabi v petek, 7. t. m., ob 20.30 na ponovitev kabareta R. Que-neau VAJE V SLOGU, režija Edita Frančeškin, glasba Nevio MiklauCiC. Vabljeni! SLOVENSKI KULTURNI KLUB, Ul. Donizetti 3 prireja v soboto, 8. t. m. v Peterlinovi dvorani KONCERT VOKALNE SKUPINE JONATAN iz Brezovice pri Ljubljani (ob izidu njegove kasete). Koncert z začetkom ob 19. uri je namenjen širši publiki, zato vsi prisrčno vabljeni! KD ROVTE KOLONKO-VEC, Ul. Monte Sernio 27 vabi prijatelje in elane na SLIKO IN BESEDO IZ PREKMURJA. Predstavila bosta Barko Bradassi in Monika Sulli z glasbeno spremljavo tamburaskega ansambla iz Boljunca v soboto, 8. t. m., ob 20.30. KD RDEČA ZVEZDA vabi na razstavo in pokušnjo slaSCic in kruha IZ DOMAČE PECI v nedeljo, 9. t. .m., ob 17. uri v Saležu. Nastopata Tonca in Vanka. Z3 OBVESTILA FOTOKROZEK TRST 80 obvešča elane in prijatelje, da se ob petkih ponovno srečamo. KD KRAŠKI DOM vabi na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v BubniCevem domu v Repnu v petek, 7. t. m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. KD RDEČA ZVEZDA vabi k sodelovanju na tekmovalno razstavo slaSCic in kruha IZ DOMAČE PECI, ki bo v nedeljo, 9. t. m. Kategorije: 1. raznovrsten kruh, 2. tradicionalno pecivo, 3. po želi ji in fantaziji. Prijave sprejema do petka, 7. t.m . na tel. št. 229359, izdelke pa v nedeljo, 9. t. m. od 12. do 15. ure v društvenih prostorih v Saležu. VZGOJNO ZAPOSLITVENO SREDISCE "MITJA CUK” prireja 8. in 9. aprila prodajno razstavo v prostorih patronata ACLI na Opčinah, Proseska ul. 22/b (zraven cerkve). Urnik: sobota 10.00 - 13.00 in 15.30 - 18.30, nedelja 9.00 -13.00. Toplo vabljeni. ZADRUGA NAS KRAS obveSCa elane, da bo redni občni zbor zadruge v prvem sklicanju dne 13. aprila ob 14. uri, v drugem sklicanju pa v petek, 14. aprila, ob 19.30 v restavraciji Križman v Repnu. Na dnevnem redu je predsedniško poročilo, predstavitev bilance, poročilo nadzornega odbora, izvolitev upravnega in nadzornega odbora ter razno. H SOLSKE VESTI LICEJ FRANCE PREŠEREN obvešča, da bodo roditeljski sestanki po sledečem razporedu: jutri, 6. t.m., ob 18. uri za bienij znanstvenega liceja; v torek, 11. t.m., ob 18. uri za klasično vzporednico. S___________ELETl DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV Trst prireja v sredo, 19. aprila izlet v San Daniele del Friuli (ogled pršutarne) in Aiello, kjer je muzej kmetijstva. Vpisovanje v petek, 7. aprila, ob 9. uri na sedežu društva, Ul. Cicerone 8, tel. St. 360324. PRISPEVKI Danes poteka 50 let, odkar je Danilo Petaros končal svojo muCeniško pot v Rižarni. Z žalostjo v srcu se ga spominja brat Marjo z družino in daruje 25.000 lir za Zvezo borcev BorSt-Zabrežec, 25.000 lir za PD Slovenec, 25.000 lir za TFS Stu ledi in 25.000 lir za Skupnost Družina OpCine. Ob priliki razdeljevanja izkaznic darujejo za sekcijo VZPI-ANPI Trebče: Srečko KrižmanCiC 10.000 lir, Albert Žerjal 15.000 lir, Bruno Kalc 20.000 lir, Aleksander Kalc 5.000 lir, Leo-nard Kralj 10.000 lir, Rudolf Kralj 10.000 lir, Francko Kralj 10.000 lir, Ivanka Kralj 5.000 lir, Gize-la Cuk 5.000 lir, Olga Kalc 20.000 lir, Stanko Milkovič 10.000 lir, Malalan Livio 5.000 lir ter Lucijan Malalan 10.000 lir. V spomin na moža in očeta Juštota Švaba daruje družina 50.000 lir za kriški spomenik, 50.000 lir za SD Vesna, 50.000 lir za SD Mladina, 50.000 lir za MPZ Vesna, 50.000 lir za DPZ Vesna in 50.000 lir za upokojence CGIL. Namesto cvetja na grob Juštota Švaba darujejo za SD Vesna: Pavla Maganja 100.000 lir, Grozdana in Nino 50.000 lir, Marija in Oskar Košuta 20.000 lir, Davči in Marta 30.000 lir, Sandro in Ingrid 40.000 lir, Ado in Dragica 50.000 lir, družina De Lorenzi 50.000 lir, Mario Švab (Boca) 20.000 lir, Grazia in Mario Furlan 15.000 lir ter Mara, Nina, Marica C., Marica Z., Grozdana, Ani, Pierina, Aulide, Marjanca, Danila, Vanka, Grazia M., Marija in Ardemia 140.000 lir. Namesto cvetja na grob prijatelja Juštota darujejo prijatelji Srečko, Bino, Rudi, Gabrijel in Marino 100.000 lir za SD Vesna. V spomin na Marijo Se-gina vd. Briščik daruje Dragica Husu 30.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk. MALI OGLASI NA PROSEKU dajemo v najem za krajše obdobje opremljeno 3 sobno stanovanje. Tel. 200115. 20-LETNI fant z dokončanim vojaškim rokom išCe kakršnokoli zaposlitev. Tel. ob uri obedov na St. 200882. NA OPČINAH ali v okolici kupim hišo ali zazidljivo zemljišče. Tel. 213385 v večernih urah. DAJEMO v najem dve skladišči (garaži) na Opčinah, dohod možen z dostavnim vozilom ali kom- bijem. Tel. St. 211043 od 12. do 13. ure ali od 17.30 dalje. PRODAM zaradi družinskih razlogov avto volvo 460 GL 1600, maj 93, 20.000 prevoženih km, klimatiziran, v odličnem stanju. Tel. št. (0481) 882094 v večernih'urah. PRODAM motor Enduro Gilera XR2 125 v odličnem stanju. Kličite na tel. št. 0481/882231. PRODAM mlin za grozdje na ročni pogon. Priprava v odličnem stanju. Cena po dogovoru. Tel. ob uri kosila na št. 0481/882478. PODARIMO psičke posebne pasme nemškega ovčarja. Klicati na tel. (0481)884077. OSMICO ima Ivan Antonie, Cerovlje 34. ToCi belo in Crno vino. PRI BIBCU v Križu zopet odprto ob Četrtkih, petkih in sobotah. t Zapustil nas je naš dragi Angelo Gregor! Pogreb bo v petek, 7. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v boljunsko cerkev. Žalostno vest sporočajo žena Mira, hčerka Sonja, brat Albin in sestra Marija z družinama, svaki Vilma ter Angela in Miljo z družinama in ostalo sorodstvo Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene Boljunec, 5. aprila 1995 Žalovanju se pridružujejo Miljo in Milka, Nadja, Miro in Erik ter družina Zobec Za dragim stricem žalujejo Stelio, Mirella, Renata in Michela Ob boleči izgubi dragega prijatelja Angela izrekata iskreno sožalje ženi Miri in hčerki Sonji Zorko in Mario z družinama Ob izgubi Angela Gre-gori izreka iskreno sožalje ženi Miri ter svojcem Zveza žensk iz Boljunca Ob izgubi oCeta Angela Gregori izreka globoko sožalje hčeri Sonji ter svojcem KD F. Prešeren iz Boljunca Ob izgubi dragega očeta sočustvujejo s prof. Sonjo Gregori vsi na liceju Prešeren Žalovanju se pridružujejo Roza, Nada, Sonja in Claudio z družino t Zapustil nas je naš dragi stric Mirko Pečar Pogreb bo jutri, 6. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v bazov-sko cerkev. Posebna zahvala naj gre dr. Žerjalu. Žalujoči nečakinja Livia z možem Pinom, pranečak Moreno ter ostalo sorodstvo Bazovica, 5. aprila 1995 Ravnatelj, uCno in neuCno osebje srednje Sole S. Kosovel izrekajo prof. Kostanci Mikulus iskreno sožalje ob smrti drage mame Marice Minilo je leto dni, odkar si nas zapustila predraga Radunka Za vedno si v naših srcih mož Emil, hci Nataša s Henrikom in ostalo sorodstvo Mačkolje, Boljunec, 5. aprila 1995 5. 4. 1975 5. 4. 1995 Ob 20. obletnici nenadomestljive izgube Silvestra Grgiča se ga spominjajo SVOJCI Padrice, Izola, 5. aprila 1995 Ob 2. obletnici smrti dragega Dragota Kluna se ga z ljubeznijo spominjajo žena Želka ter sinova Sandi in Miran z družinama VOZNI RED VLAKOV Železniška postaja v TRSTU Proga TRST-BENETKE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 4.12 (R) Tržič (4.35), Mestre (6.20), Benetke (6.32). 0.47 (IR) Benetke (22.40), Mestre (22.51), Tržič (0.23) 5.36 (D) Tržič (5.59), Mestre (7.36), Benetke (7.47). 2.32 (D) Benetke (0.14), Mestre (0.25), Tržič (2.08). 6.10 (IC) TERGESTE - Tržič (6.34), Portogruaro (7.19), Mestre 6.34 (R) Portogmaro (5.05), Tržič (6.08). Op.: ukinjen ob praznikih. (8.02), Padova (8.36), Vkenza (8.57), Verona (9.31), Milano (10.55), Torino (12.55). 7.10 (D) Portogmaro (5.56), Tržič (6.47). 6.16 (R) Tržič (6.42), Portogruaro (7.41). Op.: ukinjen ob praznikih. 7.45 (D) Portogmaro (6.30), Tržič (7.17), Sesljan (7.24), Nabrežina (7.30). Op.: ukinjen ob praznikih. 6.48 (IC) MIRAMARE - Tržič (7.12), Mestre (8.40), Padova (9.14), Bologna (10.35), Firenze (11.44), Rim Termini (13.45). 8.01 (E) Rim Termini (22.15), Firence (1.38), Bologna (3.55), Mestre (5.50), Tržič (7.37). 7.12 (E) VENEZIA EXPRESS - Tržič (7.35), Mestre (9.07), Benetke (9.18). 8.55 (E) SIMPLON EXPRESS - Ženeva (22.52), Milan (3.42), Verona (5.16), Padova (6.16), Mestre (6.40), Tržič (8.32). 7.35 (D)* Tržič (7.58), Gorica (8.19), Videm (8.48), Pordenone (9.28), Treviso (10.19), Benetke (11.06). Op.: ukinjen ob praznikih iz Trsta do Vidma. 9.10 (E)* Turin (22.50), Milan (0.40), Verona (3.31), Benetke (5.08), Treviso (6.15), Pordenon (7.05), Videm (7.46), Gorica (8.25), Tržič (8.46). 8.12 (IR) Tržič (8.35), Mestre (10.07), Benetke (10.18). 9.31 (R) Portogmaro (8.00), Tržič (9.03). 9.25 (R) Tržič (9.53), Portogruaro (10.54). Op.: samo ob praznikih. 9.53 (D)* Benetke (6.34), Treviso (7.06), Pordenon (8.01), Videm 10.12 (IR) Tržič (10.35), Mestre (12.02), Benetke (12.18). (8.40), Gorica (9.09), Tržič (9.30). 12.12 (IR) Tržič (12.35), Mestre (14.07), Benetke (14.18). 10.07 (E) Lecce (18.14), Bologna (4.37), Benetke (7.10), Mestre 13.12 (IR) Tržič (13.35), Mestre (15.07), Benetke (15.18). (8.12), Tržič (9.43). 13.47 (R) Tržič (14.15), Portogmaro (15.17). Op.: ukinjen ob praznikih. 10.47 (IR) Benetke (8.40), Mestre (8.51), Portogruaro (9.35), Tržič 14.12 (IR) Tržič (14.35), Mestre (16.07), Benetke (16.18). (10.23). 14.20 (IR)* Tržič (14.43), Gorica (15.05), Videm (15.30), Pordenone (16.01), Treviso (16.39), Mestre (16.57), Benetke (17.08). Op.: ukinjen ob praznikih od Trsta do Vidma. 11.03 (R)* Benetke (7.08), Treviso (7.42), Pordenone (8.54), Videm (9.34), Gorica (10.14), Tržič (10.36). Op.: ukinjen ob praznikih. 15.12 (IR) Tržič (13.35), Mestre (17.07), Benetke (17.18). 11.47 (E) Benetke (9.40), Mestre (9.51),, Tržič (11.23) 16.10 (IC) SVEVO - Tržič (16.34), Portogruaro (17.19), Mestre (18.02), Padova (18.36), Milano (20.55), Genova (22.55). 14.09 (IC) SVEVO - Sestri Levarte (6.15), Genova (7.13), Milan (8.50), Verona (10.27), Benetke (11.54), Mestre (12.21), Tržič (13.45). Benetke (11.10), Pordenone (12.24), Videm (13.05), Gorica 17.12 (E) Tržič (17.35), Mestre (19.07), Benetke (19.18). 14,35 (D)* 17.18 18.12 (R) (E) Tržič (17.45), Portogruaro (18.45), Mestre (19.48), Benetke (19.59). Op.: se ne ustavi v Grijanu in Križu. Tržič (18.35), Portogmaro (19.23), Mestre (20.07), Benetke (20.18), Bologna (23.10), Lecce (9.34). 14.47 15.05 (IR) (R) (13.48), Tržič (14.12). Op.: ukinjen ob praznikih. Benetke (12.40), Mestre (12.51), Tržič (14.23). Portogmaro (13.45), Tržič (14.41). Op.: ukinjen ob praznikih. 19.12 (IR) Tržič (19.35), Mestre (21.07), Benetke (21.18). 15.47 (IR) Benetke (13.40), Mestre (13.51), Portogruaro (14.35)1 Tržič (15.22). Benetke (14.17), Mestre (14.28), Portogmaro (15,15), Tržič 19.45 (R) Tržič (20.14), Portorguaro (21.16). Op.: ukinjen na predpraznični dan. 16.27 (D) 20.28 (E) SIMPLON EXPRESS - Tržič (20.52), Mestre (22.15), Pado- (IR) (16.03). va (23.04), Verona (0.02), Milan (1.34), Domodossola 17.47 Benetke (15.40), Mestre (15.51), Portogruaro (16.35), Tržič (3.05), Ženeva (6.49). (17.23). 21.12 .(IR) Tržič (21.35), Mestre (23.07), Benetke (23.18). 18.47 (IR) Benetke (16.40), Mestre (16.51), Portogruaro (17.35), Tržič 21.18 (E)* Tržič (21.41), Gorica (22.02), Videm (22.30), Benetke (0.21), 20.10 (18.23). Padova (1.10), Verona (2.14), Milan (4.05), Turin (6.37). (R) Benetke (17.34), Mestre (17.46), Portogruaro (18.45), Tržič 22.10 (E) Tržič (22.33), Portogmaro (23.21), Mestre (0.04), Bologna 20.47 (IR) (19.43). (3.00), Firenze (4.35), Rim Termini (8.25). Benetke (18.40), Mestre (18.51), Tržič (20.23) 20.54 (IR)* Benetke (17.58), Treviso (18.28), Pordenon (19.07), Videm (19.38), Gorica (20.10), Tržič (20.31). Op.: ukinjen ob praznikih iz Vidma v Trst. 21.45 (IC) TERGESTE - Turin (15.08), Milano (17.05), Padova (19.22), Mestre (19.40), Tržič (21.21). 22.47 (R) Benetke (20.28), Mestre (20.39), Portogruaro (21.35), Tržič (22.23)). Op.: se ne ustavi v Sesljanu, Nabrežini, Grijanu in Miramam. 23.12 (IC) MIRAMARE - Rim Termini (16.15), Firence (18.17), Bologna (19.27), Padova (20.46), Mestre (21.04), Tržič (22.48). 23.27 (E) VENEZIA EXPRESS - Benetke (21.22), Mestre (21.34), Tržič (23.04). * Proga Trst-Videm-Benetke Proga TRST-VIDEM ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 5.25 (R) Tržič (5.48), Gorica (6.09), Videm (6.43). Op.: ukinjen ob 6.50 (R) Videm (5.28), Gorica (5.59), Tržič (6.22). Op.: ukinjen ob praznikih. praznikih. 6.29 (D) Tržič (6.52), Gorica (7.18), Videm (7.43). Op.: ukinjen ob 7.28 (R) Videm (6.10), Gorica (6.33), Tržič (7.00). Op.: ukinjen ob praznikih. praznikih. 6.54 (R) Tržič (7.20), Gorica (7.45), Videm (8.10). Op.: se ne ustavi v 7.54 (R) Videm (6.25), Gorica (7.01), Tržič (7.25). Op.: samo ob Miramam, Grijanu, Križu. praznikih) 7.52 (D) Tržič (8.15), Gorica (8.36), Videm (9.01). Op.: vozi samo ob 7.54 (D) Sacile (5.46), Pordenone (6.00), Videm (6.41), Gorica praznikih. (7.11), Tržič (7.31). Op.: ukinjen ob praznikih. 8.42 (R) Tržič (9.09), Gorica (9.34), Videm (10.10). Op.: ukinjen ob 8.41 (R) Videm (7.08), Gorica (7.46), Tržič (8.11). Op.: ukinjen ob praznikih. praznikih. 9.35 (R) Tržič (10.00), Gorica (10.25), Videm (11.01). Op.: vozi samo ob praznikih; ne ustavi v Miramam, Grijanu, Križu, Nabreži- 8.47 (D) Videm (7.43), Palmanova (7.59), Cervignano (8.11), Tržič (8.24). Op.: ukinjen ob praznikih. ni. 12.30 (R) Videm (11.02), Gorica (11.38), Tržič (12.02). Op.: samo ob 10.46 (R) Nabrežina (11.00), Sesljan (11.04), Tržič (11.13), Gorica praznikih. (11.37), Videm (12.09). Op.: ne ustavi v Miramam, Grijanu 13.56 (R) Videm (12.37), Gorica (13.08), Tržič (13.29). 12.24 13.20 (D) (R) Tržič (12.47), Gorica (13.08), Videm (13.36), Pordenone (14.18). Tržič (13.47), Gorica (14.12), Videm (14.48). Op.: ukinjen ob praznikih. Tržič (15.08), Gorica (15.31), Videm (16.06). Op.: ne ustavi 14.57 15.39 (R) (D) Videm (13.30), Gorica (14.06), Tržič (14.30). Op.: ukinjen ob praznikih. Videm (14.30), Gorica (14.55), Tržič (15.16). Op.: ukinjen ob praznikih. 14.40 (R) 15.39 (R) Videm (14.10), Gorica (14.46), Tržič (15.11). Op.: samo ob 16.16 (D) v Grijanu in Križu. Tržič (16.39), Gorica (17.00), Videm (17.25). 16.43 (D) Pordenon (14.50), Videm (15.30), Gorica (15.59), Tržič (16.20). Op.: ukinjen ob praznikih. 17.04 (R) Tržič (17.27), Gorica (17.48), Videm (18.23). Op.: ukinjen ob praznikih. 18.00 (R) Videm (16.32), Gorica (17.08), Tržič (17.32). Op.: samo ob praznikih. 17.28 (R) Tržič (17.52), Gorica (18.17), Videm (18.55). Op.: ne ustavi v Grijanu, Križu, Nabrežini, Sesljanu. 18.21 (R) Videm (17.01), Gorica (17.32), Tržič (17.54). Op.: ukinjen ob praznikih. 17.45 (D) Tržič (18.08), Palmanova (18.32), Videm (18.49). Op.: ukinjen ob praznikih. Sesljan (18.21), Tržič (18.30), Gorica (18.52), Videm 19.07 (R) Videm (17.40), Gorica (18.16), Tržič (18.40). 18.05 (D) 19.29 (D) Videm (18.18), Gorica (18.44), Tržič (19.05) . Op.: ukinjen ob praznikih. 18.30 19.25 (R) (D) (19.10). Op.: ukinjen ob praznikih. Tržič (18.57), Gorica (19.20), Videm (19.54). Op.: ne ustavi v Grijanu, Križu. Tržič (19.48), Gorica (20.09), Videm (20.34). 19.58 20.39 (D) (R) Camia (18.01), Videm (18.30), Gorica (19.14), Tržič (19.35). Videm (19.13), Gorica (19.48), Tržič (20.11). Op.: ukinjen ob praznikih. 20.00 (R) Tržič (20.25), Gorica (20.48), Videm (21.15). Op.: ukinjen ob praznikih. 21.28 (R) Videm (20.00), Gorica (20.36), Tržič (21.00). Op.: samo ob praznikih. 21.56 (D) Videm (20.47), Gorica (21.12), Tržič (21.33). Proga TRST-OPCINE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 9.16 (E) SIMPLON EXPRESS - Opčine (9.45), Sežana (10.14), Lju- 6.28 (E) VENEZIA EXPRESS - Budimpešta (17.30), Zagreb (0.20), Ujana (12.15), Zagreb (14.50). Ljubljana (3.20), Sežana (5.31), Opčine (5.40). 12.04 (E) DRAVA - Opčine (12.38), Ljubljana (15.00), Čakovec 10.57 (IC) KRAS - Zagreb (5.40), Ljubljana (8.10), Sežana (10.05), (18.05), Budimpešta (22.58). Opčine (10.14). 17.58 (IC) KRAS - Opčine (18.25), Sežana (18.49), Ljubljana (20.43), 16.50 (E) DRAVA - Budimpešta (6.00), Čakovec (10.44), Ljubljana Zagreb (22.55). (13.55), Opčine (15.55). 23.43 (E) VENEZIA EXPRESS - Opčine (0.11), Sežana (0.40), Lju- 19.49 (E) SIMPLON EXPRESS - Zagreb (14.10), Ljubljana (16.45), bljana (2.40), Zagreb (5.00), Budimpešta (12.30). Sežana (18,45), Opčine (18.54). IC - lntercity E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D - Brzovlak R Deželni vlak JAVNI PREVOZ / ZANIMIVA JAVNA RAZPRAVA Denar od parkirnin naj gre za avtobuse S tem in s poenotenjem p>odjetij v pokrajini bi lahko bistveno izboljšali kakovost storitev Na Goriškem je treba Cimprej poenotiti avtobusni prevoz in racionalneje organizirati ponudbo. Nov poziv za realizacijo načrta, o katerem se govori že 15 let, je izšel s predsinočnjega srečanja o prevozih, ki ga je na Pokrajini priredil krožek “II laboratorio”. Razpravo sta uvedla izvedenec za prometna vprašanja inž. Elio Candussi in ravnatelj Mestnega avtobusnega podjetja v Gorici inž. Ignazio Mistretta, sodelovali pa so tudi predstav- nik pokrajinskega avtobusnega podjetja APT De-grassi, odgovorni za lokalni promet pri državnih železnicah inž. Leo-narduzzi in drugi. Stanje javnih prevozov na Goriškem ni spodbudna. V pokrajini deluje kar pet podjetij (AMG v Gorici, APT, konzorcij CISP na Tržiškem, La Gradese in podjetje Troian v Gra-dežu), nekaj prog pa oskrbujejo tudi podjetja s sedežem izven pokrajine. Prevoz je slabo organiziran, saj imamo ponekod dvojnike v drugih primerih pa manjkajo vožnje; sistem požira izdatna javna sredstva, ki bi jih sicer lahko investirali v izboljšanje storitev (udob-nejšrklimatizirani avtobusi in druge izboljšave, kakršne imajo v tujini). Velike težave so v mestnem prevozu v Gorici: potnikov je vedno manj, zato je treba črtati vožnje in cele proge, to pa spet odvrača potnike, saj avtobus, ki vozi z 20 ali 30 minutnimi presledki ne more biti zanimiv ne konkurenčen. Kako razbiti ta začaran krog? Poenotenje podjetij bi zmanjšalo stroške in omogočilo koristnejšo izrabo sredstev. A treba je še nekaj več: občine morajo radikalneje ukrepati za omejitev prometa zasebnih vozil in to zlasti z uvedbo plačila za parkiranje. Parkirišča proti plačilu pa bi moralo upravljati novo enotno avtobusno podjetje, je predlagal bivši predsednik APT inž. Fomasir, da bi tako z dobičkom lahko financiralo kritje izgub, ki so pri upravljanju javnih prevozov sicer neizbežne. KINO E_____KONCERTI POGREBI GORICA Vl lT ORIA Danes zaprto. Jutri (Gorica kinema) 20.45 »Tre vedove e un delitto«. Ozvočenje Dol-by stereo. CORSO 17.20-19.40-22.00 »Forrest gump«. I. Tom Hanks. TRZIC COMUNALE Ni predstave. GLEDALIŠČE KD BRISKI GRIČ vabi na gledališko predstavo En dan z Edvardom (H. F. Kuhnelt - prevod B. Žužek) v izvedbi skupine Oder 90 - režija Darko Komac. Predstava bo v petek, 7. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu na Bukovju. 13 RAZSTAVE V GALERIJI IONA VTT-TORIA je do 12. aprila na ogled fotografska in dokumentarna razstava “1896-1918: Kinematograf v Gorici”, ki jo je postavil Ki-noatelje v sodelovanju s Slovenskim gledališkim in filmskim muzejem v Ljubljani. Ogled po urniku filmskih predstav. V GALERIJI KATOLIŠKE KNJIGARNE na Travniku bo v petek, 7. aprila, ob 18. uri odprtje razstave Janeza Kovačiča. Umetnika bosta predstavila Pavle Gregorc in Joško Vetrih. V GALERIJI KULTURNEGA DOMA v Gorici bo v soboto, 8. aprila, ob 18.30 otvoritev razstave kiparke Matejke Belle iz Postojne. Razstavo prireja upravni odbor Kulturnega doma. V CERKVI NA KOSTANJEVICI PRI NOVI GORICI bo v petek, 7. t.m., ob 18. uri postni koncert. Nastopili bodo izvajalci: Hubert Bergant, orgle, Dekliški nonet iz Doberdoba, Dekliški zbor Alenka iz Steverjana, so-lopevke iz Nove Gorice, godalni kvartet in orkester Glasbene šole Nova Gorica in gledališki igralec Ra-doš Bolčina. Ponovitvi bosta v nedeljo, 9. aprila, ob 17. uri v Biljani (Goriška Brda) in ob 20. uri v Kanalu. S IZLETI ODBOR UPOKOJENCEV IZ DOBERDOBA prireja 7-dnevni izlet na Sardinijo, Sicilijo in v Kalabrijo. Zaradi zasedenosti trajektov bo izlet od 13. do 19. maja. Informacije in prijave v trgovini pri Mili (tel. 78072) do 10. aprila. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO prireja od 22. do 27. maja izlet v Ligurio in na Ažurno obalo. Prenočevali bodo v San Remu in od tam obiskovali zanimive kraje Ligurie, Nizzo, Monte-carlo. Predviden je tudi celodnevni izlet v Turin. Vpisovanje ob sredah samo na sedežu do 19. aprila. □ LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, Ul. Gar-zarolli 154, tel. 522032 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 147, tel. 40497 Danes v Gorici: ob 9. uri Margherita VVindha-ber, vd. Bulfoni iz mrliške veže glavnega pokopališče v Videm, ob 9.30 Agostino Vidoz iz hiše žalosti v Ul. Antico Ca-stello 5 v cerkev in na pokopališče v Ločniku, ob 10.20 Lucio Bressan iz splošne bolnišnice v Gradišče, ob 11. uri Palmira Sartorato, por. Piromalli iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče, ob 12.30 Marija Komjanc, vd. Mikulus iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Pevmi. t Preminula je naša draga Marica Komjanc vd. Mikulus Žalostno vest sporočajo hčerki in brat z družinami. Zadnji poljubček ji pošiljajo pravnuki David, Luka in Peter. Pogreb bo danes ob 12.30 iz mrliške veže glavne bolnišnice v Gorici v cerkev in na pokopališče v Pevmi. Gorica, 5. aprila 1995 KRAJEVNE UPRAVE / OBRAČUN SLOVENSKIH ZUPANOV VOLITVE / POKRAJINSKO TAJNIŠTVO SSK Uprave veliko naredile za narodnostne pravice Srečanje na pobudo SKGZ omogočilo plodno razpravo »Za boljše uprave presežimo delitve« Stranka pozitivno ocenjuje sposobnosti svojih županskih kandidatov zo slovenske občine Pokrajinski odbor SKGZ je predsinoci priredil v Kulturnem domu srečanje s tremi slovenskimi župani na Goriškem, ki se jim izteka mandat. Prvi namen je bil, da bi se fupanom zahvalili za delo in prizadevnost, ki so ju v ieh letih vložili v korist razvoja Doberdoba, Sovodenj in Steverjana, kot je v Uvodnih besedah podčrtal Predsednik SKGZ za Goriško Karlo Devetak. Srečanje pa je preraslo zgolj priložnostni pomen, saj se je ob dokaj številni Udeležbi občinstva razvila zanimiva razprava o skupnih problemih občin in o Pomenu, ki ga samostojno Upravljanje tega dela našega naselitvenega ozemlja Una za vso manjšino. Razpravo so uvedb župani Doberodba Mario Lavrenčič in Steverjana Ivan Humar, ki ponovno kandidirata, sovodenjski župan Vid Primožič, ki se po 15 letih umika z odgovor-Uega položaja in je bil zato deležen še posebno tople zahvale za opravljeno delo. ter sovodenjski požu-pan Igor Petejan, ki ga lista Občinske enotnosti predlaga za Primožiceve-ga naslednika. Obračun zadnjega Upravnega mandata je še posebno pomemben iz narodnostnega vidika, je Podčrtal Lavrenčič. Refor-Uia krajevnih uprav in večja avtonomija z uved-oo novih statutov je slovenskim upravam omogočila tudi formalno-prav-Uo uveljavitev jezikovnih Pravic, ki se izvajajo z dvojezičnim poslovanjem, loponomastiko in nasploh z javnim uveljavljanjem slovenskega jezika. Zupan Rrimožie je s tem v zvezi spomnil tudi na sodno izkušnjo uveljavljanja slovenščine, s katero se je moral ukvarjati ob neki prijavi, in na anekdoto, ko so mu z notranjega ministrstva na dvojezično pismo odgovorili »Egregio signor Zupan...«, očitno prepričani, da je to priimek prvega občana. Steverjanski župan Humar je iz narodnostnega vidika podčrtal zlasti važnost samostojnosti občin. S krčenjem financ in drugimi prijemi sili država majhne občine v združevanje. Za Steverjan bi to pomenilo utopitev v širši skupnosh, zato je treba vztrajati pri obrambi samo-stojnosh. Humar je poudaril tudi pomen urbanističnega načrtovanja ne le za upravljanje teritorija, temveč tudi za varovanje narodnostnega in kulturnega značaja krajev. O tem je govoril tudi sovodenjski podžupan Igor Petejan: omenil je urbanistični nacrt, ki je v pripravi, pri katerem bo morala tudi nova uprava najti primerno ravnotežje med zagotavljanjem razvojnih možnosti občanom (urejanje domov a tudi odpiranje gospodarskih dejavnosti) in varovanjem značaja občine. Petejan je poudaril tudi druge probleme, ki so ob narodnostnem zelo pomembni: med temi so ekološka vprašanja pa tudi nekatera druga, pri čemer bi bilo koristno tesnejše sodelovanje med vsemi slovenskimi občinami in manjšinskimi organizacij atfii. Razprava, ki je sledila, je nakazala še druge skupne probleme. Tako je bil govor o pomanjkanju slovenskih občinskih tajnikov, o zagotavljanju vse potrebnejše strokovnosti in menedžerskega pristopa, ki sta danes potrebna pri upravljanju občin, o dilemah okrog dvojezične doklade za osebje, o potrebi po finančni avtonomiji, brez katere je upravna sa- mostojnost še v veliki meri neuresničena, o možni bodoči prisotnosti italijanskih političnih sil v občinskih svetih. Pri tem je Zupan Lavrenčič utemeljil zanimivo potezo dober-dobske Občinske enotnosti, ki je v svojo listo v dokaz odprtosh in za preprečevanje kakih bodočih nacionalno-političnih kontrapozicij vključila tudi italijansko kandidatko odprtih pogledov. Skratka, šlo je za pomembno soočenje, ki je takorekoC na 360 stopinj zajelo vsa aktualnejša vprašanja z upravnega področja. Srečanje je bilo koristno za vzpostavljanje tesnejšega sodelovanja tudi na tem področju, kot je v sklepni misli skupaj z voščilom županskim in svetovalskim kandidatom naglasil predsednik SKGZ Devetak. Na sliki (Fotostudio Re-portage) z leve: Lavrenčič, Devetak, Primožič, Humar in Petejan Pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti Gorica izraža v sporočilu za tisk zadovoljstvo zaradi strankinih kandidatov za Zupana, ki so Marija Fer-letic za Doberdob, Savo Klede za Sovodnje in Hadrijan Corsi za Steverjan. SSk meni, da »lahko vsi imenovani skupaj s kandidati za nove občinske svetovalce zagotovijo vse tisto, kar je osrednja kvaliteta stranke Slovenske skupnosti. To je v prvi vrsti zvestoba osrednjim programskim točkam, za katere se je stranka ves čas zavzemala in so dandanes bistveno pridobile na veljavi. Gre za narodnost v smislu zaščite, za močno kulturo in zdravo šolstvo ter gospodarski razvoj.« SSk je svoje temeljno geslo za letošnje občinske volitve, kot še pojasnjuje v tiskovnem sporočilu, izrazila s pozivom “Z nami za boljšo upravo”, saj je stranka ostala zvesta sami sebi in ni spreminjala svojih programov in nazivov kot večina drugih. »Kandidati si bodo bodisi na ravni župana bodisi na ravni svetovalcev prizadevali prepričati vse ljudi v svojih krajih, da je nujno pristopiti k občinski upravi s sodobnejšimi pogledi, ki predvsem presegajo delitve med manjšino, delitve, ki so preživele in ne koristijo veC nikomur. Kandidati zaradi tega zagotavljajo, da je nujno opustiti in preseči politizacijo upravljanja, kjer je šlo pogosto za preglasovanje dobrih predlogov, Cesar ni težko dokazati«, trdi pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti, ki meni, da mora sodobna uprava uveljaviti življenjsko koristne stvari, v interesu vseh ljudi, »to pa je mogoče le na način, ki ne podlega starim notranjim delitvam.« Slovenska skupnost se med vsemi političnimi silami Čuti »najbolj poklicana, da te delitve preseže in da poveže vse ljudi vštevši pripadnike večinskega naroda v reševanju povsem konkretnih problemov. Politika ne sme biti veC oddaljena od ljudi, posebej še ker je nujno povezati vse demokratične sile, da ne bi pridobile na moči tiste ideje, ki se spogledujejo s skrajnostmi.« PALAČA MORASSI / RAZVELJAVILI NATEČAJ Začeti bo treba vse znova Pokrajina bo morala razpisati nov zakup za dobavo opreme Po nekajletnem sodnem postopku pred upravnim sodiščem se je spor glede pogodbe za nabavo opreme za prenovljene prostore palaCe Morassi (sedež restavracije “Lanterna d’oro”) na gradu zaključil z razveljavitvijo celotnega natečaja. Goriška pokrajinska uprava je z odborovim sklepom pred nedavnim razveljavila sklep iz meseca septembra 1992 o razglasitvi zmagovalca razpisa za zakup. Takrat so še prejšnji pokrajinski upravitelji namreč razglasili kot zmagovalca neko podjetje iz Gradišča. Drugouvrščeno podjetje “Tommaso Fania Associates” iz Gorice pa je vložilo priziv na Deželno upravno sodišCe, Ceš da ponudba zmagovalca ni povsem ustrezala razpisu in da bi torej morali ob doslednješem spoštovanju pravil natečaja morali drugouvršče- no ponudbo razglasiti za najboljšo. Deželno upravno sodišCe je o prizivu razpravljalo junija lani in osvojilo argumentacije podjetja Fania. Pokrajinska uprava je sedaj vzela na znanje razsodbo in v celoti razveljavila natečaj za zakup. To bo seveda še zakasnilo odprtje tistih prostorov v prenovljenem poslopju, ki so še danes neizkoriščeni. Prenova palaCe Morassi je stala Pokrajino dobri dve milijardi lir, dela pa po dolgih letih še vedno niso dokončana. Z razveljavitvijo zakupa za notranjo opremo se bo čas do dokončne ureditve še podlajšal.»Kdo bo poravnal škodo, ki jo je zaradi nepravilnosti utrpelo moje podjetje in kdo bo poravnal škodo, ki jo je zaradi tega utrpela tudi vsa goriška skupnost? «, se polemično sprašuje Tommaso Fania. GORICA / V GRAJSKIH ZAPORIH RAZSTAVA O "PODMORSKEM KRASU Teden znanosti in okolja Predstavitev Racetove knjige Jutri, 6. aprila, ob 18.30 Ido v Kulturnem domu v Gorici predstavitev knjige dolgoletnega predsednika Slovenske kulturne gospodarske zveze Borisa Raceta - Žarka Razlogi za vztrajanje (Založba Devin, 1994). Kot pove že naslov, obravnava knjiga dragoceno Racetovo življenjsko izkušnjo v naši manjšinski stavrno-sti. O knjigi in avtorju bosta ob tej priložnosti spregovorila Marko Kravos iz Trsta in zgodovinar Boris Gombač iz Ljubljane. Predstavitev knjige, ki sodi v okvir Četrtkovih srečanj z avtorji, prirejata upravni odbor Kulturnega doma in Pokrajinski odbor SKGZ za Goriško. V grajskih zaporih v Gorici so včeraj o tvorih 5. državni teden znanstvene kulture in predstavili dejavnosti, ki so jih v tem okviru v naši pokrajini pripravili paleontološki muzej iz Tržiča, center za uporabno ekologijo GETA iz Gorice in Studijski center za preučevanje okolja iz Tržiča. V nekdanjih zaporih na gradu so odprli razstavo o fosilih (na sliki - Fotostudio Reportage), ki so jih našli na Doberdobskem Krasu. Obiskovalci bodo lahko odkrili sledove življenja v morju, ki je v daljni'preteklosti prekrivalo ves današnji Kras. Razstava bo odprta do 30. aprila vsak dan od 9.00 do 12.30 in od 14.00 do 17.00. Za javnost je zanimiva tudi priložnost za ogled posebnega vozila z napravami za merjenje onesnaženosti zraka, ki je od včeraj popoldne ustavljeno pred ljudskim vrtom na Verdijevem korzu. Do 22. aprila si bo mogoCe ogledati premični laboratorij, na razpolago pa bodo tudi izvedenci, ki bodo občane informirali o učinkih smoga na ljudi, živali, rastline in zgodovinske spomenike. V sodelovanju z Jav- nim večnamenskim kulturnim centrom v Ronkah so dali tudi pobudo' za projekt dvoletne naravovarstvene vzgoje v nekaterih osnovnih šolah na Tržiskem. V okviru tega projekta bodo uCenci raziskovali območje MošCenic iz geološkega, naravovarstvenega, zgodovinskega in urbanističnega vidika. Ob zaključku vsakega šolskega leta bodo pripravili sintezo raziskav in razstavo s slikovnim in tehničnim materialom. NOVICE Monica Marcolini bo vodila Deželno zvezo pokrajin Predsednica Goriške pokrajine Monica Marcohni je od včeraj tudi predsednica Deželne zveze pokrajin. Funkcijo vsako leto po naCelu rotacije opravlja eden od predsednikov štirih pokrajin v FJk. Na istem zasedanju so Marcohnijevi poverih nalogo, naj cimprej predoči deželni upravi potrebo po novem deželnem načrtu za uničevanje odpadkov. Predavanje na furlanskem društvu V okviru teCaja furlanskega jezika, ki ga prireja Furlansko filološko društvo bo danes ob 17.30 na sedežu društva v Bellinijevi ul. 3 v Gorici prof. Sergio Tavano s Tržaške univerze govoril o zgodovini in umetnosti na Goriškem. Predavanje je odprto vsem. Antonoz (SKR) o krizi Setral Sedemdeset delavcev tovarne Setral v Romansu tvega odpust zaradi zaostrenega sindikalnega spora, ki se stopnjuje že nekaj mesecev. Deželni svetovalec SKP Roberto Antonaz ocenjuje, da gre pri tem za grobo delodajalčevo izsiljevanje in sprašuje predsednico deželne uprave, Ce je ali namerava poseči, da bi ublažila stališče vodstva obrata. Tudi torbica s česnom med izgubljenimi predmeti V uradu za najdene predmete pri poveljstvu go-riških mestnih redarjev v Gorici hranijo na razpolago lastnikom naslednje predmete: torbico s ključi in zneskom denarja, štiri kolesa (od katerih eno gorsko kolo), zapestnico iz rumene kovine, znesek denarja, štiri pare naočnikov za vid, torbo z oblačili, motorno kolo, žensko torbico s tremi roCi Česna. VIDEM / V ORGANIZACIJI ZVEZE ITALIJANSKIH ODPORNIŠKIH GIBANJ Zaskrbljen poziv z videmskega srečanja borcev in deportirancev Boldrini opozoril na nevarno širjenje nacionalizma in nacionalne mržnje VIDEM - Z odobritvijo skupnega dokumenta so v Vidmu sklenili tridnevno srečanje predstavnikov odporništva in deportirancev, ki so preživeli nasilja v nacističnih lagerjih v Evropi. Srečanje, ki so se ga udeležili tudi slovenski predstavniki borčevskih organizacij iz zamejstva in iz Koroške (delegacijo je vodil predsednik Zveze koroških partizanov Janez Wutte-Luc), je organizirala Zveza italijanskih odporniških gibanj v sodelovanju z deželnim vodstvom VZPI-ANPI. Pobude, ki se vključuje v okvir manifestacij ob letošnji 50-letnici zmage nad nacifašizmom, so se udeležile delegacije iz Avstrije, Nemčije, Češke, Slovaške, Madžarske, Hrvaške, Italije in Slovenije. Zaključni dokument, ki ga bodo poslali vladam vseh sodelujočih delegacij ter najvišjim predstavnikov Evropske skupnosti in OZN, je jasno in glasno opozoril na nevarnost širjenja nacionalizma in narodnostne mržnje, ki sta povod za hude medčloveške spopade. Zbrane borčevske delegacije so mnenja, da je treba, brez odvečne retorike, izbrati pot sodelovanja, sporazumevanja in demokratične konfrontacije. V dokumentu je tudi beseda o zaščiti narodnostnih manjšin, problem, ki je v naši deželi prisoten, ne pa rešen. Sicer je o teh vprašanjih na srečanju tekla široka razprava in sam zaključni poseg vsedržavnega predsednika VZPI-ANPI Arriga Bol- drinija je šel v to smer. Opozoril je, da so vrednote odporništva še posebej aktualne in potrjujejo pravilnost takrat izbrane poti. Boldrini je svoj poseg osredotočil na današnje dileme stare celine in se vprašal, kakšna perspektiva čaka Evropo, ki se sooča z velikimi družbenimi (21 milijonov brezposelnih in nenehna rast kriminala) in političnimi vprašanji. Med prioritetami pa je postavil boj proti neo-fašizmu, ki je prisoten Vpr.: »Ze pred leti sem zaradi šibkega zdravja pooblastila hčer, da v mojem imenu dviga pokojnino, ki mi jo vsaka dva meseca izplačuje zavod INPS. Prejšnja leta sem morala poslati na INPS potrdilo, da sem še živa, letos pa mi je znanka povedala, da so to formalnost odpravili. Ker ne bi hotela, da bi prišlo do kake zmešnjave in prekinitve plačevanja pokojnine, se obračam na vašo rubriko z željo, da bi mi pojasnili, če se je res kaj spremenilo.« S.H. Informacija, ki ste jo prejeli, je povsem točna. Informatika si postopoma utira pot na vseh področjih in odslej omogoča avtomatično ugotavljanje morebitnih ana-grafskih sprememb. Do lanskega leta je bil upokojenec, ki je pooblastil drugo osebo, da dvi- domala povsod, čeravno v novi obleki populizma, liberalističnih gospodarskih teženj in velike želje po oblasti. Vsedržavni predsednik VZPI-ANPI, ko se je lotil vprašanj v bivši Jugoslaviji, je predlagal, da bi se morale borčevske organizacije bivših jugoslovanskih republik še v večji meri aktivizirati, da bi postavili osnovo za miroljubno reševanje odprtih vprašanj. Na ta Boldrinijev izziv je na nedeljskem srečanju ga pokojnino, dolžan dostaviti skrbstvenemu zavodu INPS meseca marca ali najkasneje aprila (ob izplačilu drugega dvomesečnega nakazila) potrdilo o preživetju, ki ga je izstavil pristojni matični urad. Ta obveznost je bila potrebna za preverjanje dveh podatkov: da je upravičenec še živ (v preteklih letih so zabeležili kar nekaj primerov, ko so pooblaščenci dvigali pokojnino tudi po smrti upravičenca) in da ista oseba nima več kot dveh pooblastil (pred leti so ugotovili zlorabe in pravo trgovino s pooblastili). Upokojenci so tako razrešeni dosedanje obveznosti, da dostavijo potrdilo o preživetju, oziroma da javijo svoj status prek nadomestne izjave notarskega akta. (B) v Vidmu odgovoril predsednik Zveze borcev iz Slovenije, general Ivan Dolničar, ki je povedal, da je s srbskimi in črnogorskimi borčevskimi organizacijami težko priti v stik in to tudi zaradi odsotnosti uradnih odnosov med Slovenijo in Srbijo. Dolničar je bil mnenja, da bi s takšnimi srečanji kazalo nadaljevati in javnost stalno opozarjati na nevarnost, ki jo predstavlja neofašizem. Nedeljskega srečanja se je udeležil tudi predsed- nik deželne skupščine Giancarlo Cruder, ki je ugotovil, kako se danes skuša potvarjati zgodovinsko resnico in izničiti vrednote osvobodilnega boja. Marjan Sturm, predsednik Zveze koroških organizacij, pa je izpostavil potrebo, da se tudi manjšinske organizacije povežejo z demokratičnimi večinskimi silami in da se skupaj zoperstavijo vsem nacionalističnim pritiskom in da ustvarijo pogoje za stvarno sožitje. Rudi Pavšič ZAPADLOST / DO 10. APRILA Prispevki za pomočnice Prispevki so tokrat nekoliko višji Delodajalci, ki se poslužujejo storitev redno prijavljenih družinskih pomočnic COLE, so dolžni do ponedeljka, 10. aprila plačati zavodu INPS prek posebne položnice socialne dajatve za prvo trimesečje 1995, vključno s prispevkom, ki bremeni neposredno delodajalca in katerega nato odbijejo na plači. Sešteti morajo opravljene delovne ure v razdobju 12 tednov od 1. januarja do sobote, 25. marca (upošteva se vse tedne, ki se končajo s soboto). Na osnovi dejanske plače se izračunajo dolgovane dajatve na osnovi enega izmed treh plačilnih razredov, medtem ko so ugodnejši plačilni pogoji predvideni za pomočnice, ki pri istem delodajalcu opravijo več kot 24 ur na teden. Za leto 1995 je INPS - podobno kot v prejšnjih letih - nekoliko povišal zavarovalne prispevke. Zadevne tarife in razpredelnice zavezanci lahko dvignejo na zavodu INPS ali pa v uradih patronatov. Pri določanju vrednosti dejanske plače se poleg denarnega prejemka upošteva tudi morebitno nakazilo v višini 5.520 lir na dan za prehrano (dvakrat po 2.100 lir) in prenočitev (1.320 lir). Ce je med trimesečjem pomočnica kak teden opravila več kot 24 delovnih ur, mora delodajalec plačati prispevke z dvema ločenima položnicama. Opozorimo naj še na dve obveznosti. Delodajalec mora sprejem v službo družinske pomočnice obvezno javiti zavodu za zaposlovanje v roku 10 dni, zavodu INPS pa mora do 10. aprila sporočiti delovna razmerja, ki so se začela v teku prvih treh mesecev leta 1995. (B) PATRONAT INAC SVETUJE Nič več potrdil o preživetju upokojenca Bogdan Berdon Pravno stanje jezikovnih pravic Slovencev v Italiji 90. A nadvse nemogoča je označba Slovencev, ki naj bi jo navdahnil sam gradeški pesnik Biagio Marin: »"Morda bi lahko rešili življenje, tako da bi zatajili našo dušo in ostali sužnji tistih, ki so bili stoletja sužnji po imenu in po opredelitvi in po vlogi; a bi morali zatajiti vse naše življenje in dušo sto pokolenj«. (»Avremmo potuto forse salvare la vita, rinnegando Panima nostra e riducendoci schiavi di coloro che per se-coli e secoli erano stati gli schiavi per no-me o definizione e funzione; ma bisognava rinnegare tutta la nostra vita e Panima di cento generazipni«). Takega čtiva je na pretek. Naj bo dovolj še pisanje mesečnika ”Soli-darieta” ("Solidarnost”), ki prinaša trditve Tržačanke Flavie Luciani v rubriki "Testi-monianze” ("Pričevanja”). V marčni številki iz leta 1989 zelo prepričano označuje tudi zamejske Slovence kot strašno nevarne ljudi. Dobesedno trdi, da Slovani, »ki se razprostirajo od Siberije do Jadranskega morja, imajo docela drugačno psihološko sestavo: pripadajo azijskemu kulturnemu plemenu« ("gli slavi, che si estendono dal-la Siberia alPAdriatico, sono di una forma-zione psicologica completamente diversa: di un ceppo culturale asiatico«). Gospa Luciani opravičuje svoje "razodetje” o Slovencih v Trstu s skrbjo za mladino, da bi pravočasno spoznala to "slovensko nevarnost” in "brezčutne aziate s poševnimi očmi”, ki grozijo italijanski omiki. Reviji je Predsednik Republike podelil diplomo o zlati medalji za zasluge v šolstvu, kulturi in umetnosti (»Diploma di meda-glia d’oro ai benemeriti della scuola, della cul tura e delParte«), Dne 11. januarja 1986 je glasilo Liste za Trst "Voce libera” objavilo telegram, ki ga je "Lega nazionale” poslala ministru Vizzi-niju: »Nacionalna liga o slovenski manjšini. Nacionalna liga iz Trsta, ki je že sto let kvalificirana glasnica italijanstva te zemlje, je izvedela, da je bil predložen osnutek zakonskega predloga o varstvu slovenske manjšine in je prepoznala v njegovi vsebini predloge, ki bi v primeru uresničitve, prav gotovo povzročili take reakcije, da bi spet tekla kri po cestah našega Trsta, užaloščena prosi takojšnjo spremembo neverjetne in nesprejemljive vsebine osnutka samega. Predsednik Prof. En-rico Tagliaferro«. »La lega nazionale sulla minoranza slo vena Lega nazionale Trieste da cenfanni espo-nente piu qualificata italianita queste terre venuta conoscenza sua presentazione boz-za disegno legge tutela minoranza sl o vena ravvisando nel suo contenuto ipotesi che se attuate provocherebbero sicuramente reazioni tali di insanguinare nuovamente strade nostra Trieste accorata implora im- mediata modifica incredibile et inaccetta-bile contenuto bozza stessa. Presidente Prof. Enrico Tagliaferro« Ob tolikšni »slovenski nevarnosti« ni nič čudnega, če so dne 21. februarja 1985 ustanovili »Odbor za obrambo italijasnske istovetnosti Trsta« (»Comitato per la dife-sa delTidentita italiana di Trieste«), o katerem je bilo sicer že govora na prejšnjih straneh. Statut tega »Odbora« je kratek in jedrnat. Njegov cilj je v samem imenu (»Esso ha lo scopo dichiarato nella sua stessa denomi-nazione«). Člani pa so lahko samo združenja in organizacije. Odbor vodi 5 oseb. Morda ne bo odveč, če si ogledamo »članstvo« tega »odbora«. Lega Nazionale, Federazione Grigioverde, Associazioni Combattentistiche e d’arma, Unione degli Istriani, M.I.L.L.E., A.L.U.T. -Associazione Laureati Universita di Trieste, Volontari della Liberta, Associazione Nazionale Alpini, Alpina delle Giulie -Club Alpino Italiano, XXX Ottobre - Club Alpino Italiano, Club Alpino Italiano - Se-zione di Fiume, Societa Ginnastica Trie-stina, U.N.U.C.I: (Unione Nazionale Uffi-ciali in Congedo dTtalia), Associazione Nazionale Marinai dTtalia, Circolo Marina Mercantile, Yacht Club Adriaco, Maripo-nave (Associazione Ufficiali di Marina), Associazione Nazionale Venezia Giulia e Dalmazia, Associazione Giuliani nel Monde, Societa Minerva, Societa Istriana di Archeologia e Storia Patria, Associazione Italiana Maestri Cattolici, Pallamano Civi-din. (Nadaljevanje jutri) IZ MOJIH SPOMINOV/7 Slovenska šola m jaz Ksenua Levak To in naslednje šolsko leto sem še vedno imela precej ur tudi na strokovni trgovski šoti pri Sv. Ivanu. Ko sem lepega sončnega oktobrskega dne nedaleč od trga Sv. Ivana čakal na avtobus št. 25, da me popelje do Katinare, sem čutila, da bo poslej moja življenjska pot tesno povezana s tem krajem. Vožnja se mi je zdela izredno dolga, ker sem na vsaki postaji čakala, kdaj dospem na cilj. Končno se je avtobus ustavil Na kalu pri Padovanu, kjer je bila nekoč gostilna. Stavba je kar dišala po šoli, zato sem jo s strumnimi koraki mahnila proti poslopju. Srečala sem starejšo gospo, se predstavila in ji povedala, da bom poučevala italijanščino. Učiteljica Anica Cok Kalan mi je takoj rekla, da tudi oni potrebujejo delovnih moči in bi bila jaz res dobrodošla, toda imela sem imenovanje za strokovni trgovski tečaj. Z griča mi je pokazala stavbo ob Reški cesti in dejala, naj se napotim kar tja. Katinara je bila pred 32 leti ljubko primestno naselje, brez posebnega prometa. Z vrha griča, kjer na slikovitem pokopališču počiva toliko katinarskih in lonjerskih rodov, je bil lep razgled na stari in novi del vasi. Sredi borovega gozdiča se je dvigal zvonik katinarske župnijske cerkve. O naselju Rocol-Mela-ra in o bolnišnici se takrat nikomu še sanjalo ni. Spustila sem se po klancu navzdol in prišla do kapelice s starodavnim lesenim kipom Matere božje, ki so ga neznanci kasneje ukradli. Prečkala sem cesto in prišla do mostu, nato pa ob trebušastem zidu spet prečila ulico. Bila sem na cilju. Sola je ena najstarejših na Tržaškem. Zgodovinski viri jo omenjajo že leta 1791. V poslopju je bila poleg slovenskega strokovnega trgovskega tečaja še italijanska osnovna šola. Sla sem v prvo nadstropje in se predstavila ravnatelju dr. Danilu Sancinu, ki me je prijazno sprejel. Strokovnemu tečaju sta bili dodeljeni učilnici v prvem nadstropju. Otroci so prihajali s Katinare, iz Lonjerja, z Vrha in Rovt, pa tudi iz Ricmanj, Loga, Boršta, Zabrežca in Boljunca. Bilo je kar prijetno poučevati take kuštrave glave. Nekateri dijaki so ob trgatvi ostajali doma, ker se je tudi staršem zdelo delo v vinogradu pomembnejše od pouka. Pozimi pa so vsi radi prihajali v šolo, četudi ni bila posebno ogrevana. V veži, v ravnateljstvu in v obeh velikih razredih so stale lončene peči. Hišnik, ki je bil tudi sluga, je zgodaj zjutraj zakuril vse peči, da so se otroci, pa tudi profesorji lahko ogreti, kadar sta izredno mrzla burja ali pa stenčnik zavijala okoli oglov. Ko pa je spet prišla pomlad, smo vsi pokazati zimi jezik in postati bolj prešerni. Kmečki sinovi so vstajali že ob peti uri in hodili kosit. Zagoreti, rdečelični so samozavestno stopali v razred, medtem ko so ostali biti še vsi zaspani in krmežljavi. Med zrelejšimi dijaki je bilo tudi nekaj takih, ki so se radi družiti s starejšimi, v glavnem že zaposlenimi sovaščani. Ti so se radi zabavati. Mojemu kolegu se je zdelo prav, da take učence odvrne od neprimerne družbe, toda pogumnejši fant se mu je odrezal: »Tisti, ki jih imate vi za malopridneže in za falote, zaslužijo več kot vi, ki ste profesor.« Večina dijakov je kar na Katinari dokončala svoje obvezno šolanje. V šolskem letu 1963-64 je nastala enotna srednja šola. Postopoma so bile ukinjene nižje strokovne industrijske šole v Rojanu, na Opčinah, v Nabrežini (z oddeljenimi razredi v Sv. Križu) in v Dolini, nižja strokovna trgovska šola pri Sv. Ivanu in oba dvoletna strokovna trgovska tečaja, na Proseku in na Katinari. Ostala je seveda nižja srednja šola pri Sv. Jakobu. Zamisel o preoblikovanju nižje srednje šole se je vsem zdela potrebna in utemeljena že zaradi splošnega razvoja in težnje po večji socialni pravičnosti. Odpravljene so bile nekatere krivice, zlasti naporni izpiti za tiste, ki so hoteti nadaljevati šolanje. Ni pa šlo vse tako, kot so nekateri pričakovati, ker je vsaka šolska reforma v bistvu kočljiva in je pri njenem uresničevanju treba veliko pažnje, strokovne priprave in preudarnosti. Katinarske učiteljice so skrbno pripravljale učence že na dvoletni tečaj, ko pa je iz njega nastala enotna srednja šola, so se še bolj trudile. Iz osnovne šole so že nekaj let prihajati k nam izredno dobri učenci. Večina se je izkazala ne samo na srednji šoti, ampak tudi kasneje na višji. Poleg italijanščine sem takrat poučevala tudi osnove latinskega jezika. Pri zaključnem izpitu je bila med pismenimi nalogami tudi latinščina, in sicer za tiste dijake, ki so 'nameravali nadaljevati šolanje. S ponosom lahko ugotavljam, da je dala katinar-ska šola, čeprav je bila majhna kar dve zdravnici, zgodovinarja, filozofa, germanistko, arheologinjo, celo vrsto uradnic in uradnikov, pa tudi nekaj profesorjev, učiteljic in otroških vrtnaric. V posebno zadoščenje so mi biti uspehi dijaka, ki se je vpisal na italijansko pomorsko šolo. Profesorji so se čuditi, da tako temeljito obvlada italijanski jezik in daleč prekaša svoje sošolce. (Nadaljevanje sledi) 'FARGO, FINE CHEMICALS 34132 TRST UL. DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAX 040 - 363918 PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA KOZMETIKA BIOPRIMA® COSMETICS ITALY ■FARGO FINE CHEMICALS 34132 TRST UL. DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAX 040 - 363918 PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA KOZMETIKA BIOPRIMA COSMETICS ITALY POKRAJINSKA GOSPODARSKA KONFERENCA / TEMELJNA UGOTOVITEV Do uresničitve možnosti le z dialogom in koordinacijo Doba asistencializma je dokončno mimo, treba se je meriti s trgom TRST - Gospodarska oživitev in razvoj bosta progoCa samo z dialogom in sodelovanjem med institucijami in vsemi zainteresiranimi dejavniki. To bi bila lahko sinteza oziroma rdeča nit, ki je povezala veliko večino od približno 70 posegov, ki so se žvrstili v poldrugem dnevu zasedanja 3. pokrajinske gospodarske konferen-ce, čeprav je potem pristop posameznih razprav-ijalcev in Se posebno dobra volja za skupno, usklajeno akcijo povsem drago poglavje. Predvsem je treba v prvi vrsti pohvaliti prizadevanje organizatorja, komisarja Pokrajine Trst Dome-nica Mazzurca, in njegovih strokovnih sodelavcev ž direktorjem zavoda IS-DEE Favarettom na Čelu, ki jim je uspelo konferenco odlično pripraviti in res ustvariti pogoje za tvorni izid soočanja na Plenarnem zasedanju. Približno 300 udeležencev je v ponedeljek popoldne in včeraj ves dan bolj ali manj pozorno spremljalo razpravo, ki je na trenutke zapadla v polemiko, včasih tudi žolčno, a je hkrati Ponudila tudi veliko zelo konkretnih in tvornih posegov, Čeprav je bilo izvirnih predlogov bolj malo. Tisto, kar bo površnega opazovalca najbrž presenetilo, je večkrat izrečena Ugotovitev, da je tržaška Vendarle ena izmed 20 najbogatejših italijanskih pokrajin in da ji torej razvojnih sredstev oziroma virov ne manjka. Potencialne možnosti ima - je opozoril Mazzurco - nova mednarodna politična situacija je Trstu odprla nov prostor in odpravila njegovo tradicionalno obrobnost, vendar pri gospodarskem oživljanju še naprej zaostaja. Zamuda sicer še ni usodna, toda pot za njeno preseganje je izredno strma. Tisto, ker je treba najprej storiti, je zato racionalizacija obstoječega, začenši s krajevnimi upravami in ustanovami, ki morajo navezati dialog za začetek skupne, usklajene akcije. To je seveda veliko lažje reci kot storiti, vendar je organizator konference prepričan, da bi bil uspeh že navezava tega prepotrebnega dialoga. V Trstu torej ni mirnega, tvornega dialoga, prav tako kot ni institucionalne koordinacije, nasprotno, vsak vleče voz na svojo stran, ali, z besedami zunanje, objektivne opazovalke Elene Favale (ki vodi urad ICE v Trstu): Vsak neguje le svoj vrtiček, noče skupnega vrta, tudi za ceno, da se njegov vrtiček povsem osuši. V to grenko resnico je prepri- čan tudi rektor Borruso, ki zato svetuje, naj bi ne iskali enega samega, ključnega posega v tržaško krizo, ampak naj bi jo reševali na vseh glavnih sektorjih, vključno s primarnim (kmetijstvom). Možnosti so, dodaja Borruso, potrebno je sporazumevanje in konsenz, sicer bomo zamudili še tisto, kar lahko še dosežemo. Tudi iz nastopov zunanjih strokovnjakov, kot sta rektorja beneške in padovanske univerze, je razumeti, da je asistencializma za zmeraj konec in da se je treba pomeriti na trgu. Za Favaretta sili v to smer tudi odpiranje proti vzhodu, kjer je edino merilo kompetitvnost, saj samo ugodna zemljepisna lega ne zadostuje. Odprto mejo imamo pri nas že 30 let, je opozoril, pa smo kljub temu v krizi, ker se nismo navajeni meriti s trgom. Sicer pa je glede potencialnih možnosti Trsta tudi direktor ISDEE zmerno optimističen, seveda pod pogojem, da se končno reši vprašanje koordinacijskega organa za usmerjanje gospodarstva in njegovega razvoja in da se opustijo križni veti, ki so doslej proizvajali samo »no se pol« (ni mogoče), (vb) V razpravi prevladali trezni toni Trst je na razpotju, z odločitvami ni mogoče več odlašati. Če naj sodimo po včerajšnji razpravi na gospodarski konferenci, potem se tega zaveda dober del sodelujočih, Predvsem predstavnikov deželne (odbornik Deganoj in krajevnih uprav (v imenu županov okoliških občin je govoril miljski župan Milo, o Projektu za Trst tržaške uprave pa citty manager Gambardella), gospodarskih ustanov (Ezit, pristanišče, sejemska ustanova. Trgovinska zbornica, tovorni terminal na Fernetičih, turistična ustanova, urad ICE) in dejavnosti (zavarovalnice, banke, Friulia itd.) kot tudi strokovnih in stanovskih združenj (industrija, trgovci, obrtniki, kmečke organiza-C!'je, ki so predstavile skupen dokument) in sindikatov. Podobnega ne bi mogli trditi za nastope politikov, začenši s celo vrsto deželnih svetovalcev, kjer je bilo npr. lepo videti, da je Nacionalno zavezništvo z Dres-sijem (vstop Slovenije in Hrvaške v EZ je tudi zanj neizbežen) po levi prehitelo večnega listanja Gambassinija z njegovimi prav tako večnimi strahovi pred »slovansko nevarnostjo«. Toda krivični bi bili, ko bi se ustavili le pri medsebojnih napadih in obtožbah, pri osamljenih poskusih izkoriščanja konference za ozke politične namene. Veliko več je bilo široko zastavljenih posegov s predlogi in tudi izrazi dobre volje za sodelovanje v skupno korist. Med njimi naj omenimo posege Giorgia Rossettija, Giorgia Tombesija (tudi v imenu Kmečke zveze), predsednika SDGZ Borisa Siege (ki je podal izvirni predlog za izvedbo raziskave o komplementarnosti gospodarskih dejavnosti v obmejnem pasu na območju Sežane in Kopra), deželnih svetovalcev Paola Ghersine (ki je med drugim govoril o kraškem parku in potrebi po sodelovanju s Slovenijo pri njegovem uresničevanju), Anne Piccioni in Paola Polidorija, predsednika trgovsko-turistične zveze CTS Petrucca, predsednika konzorcija za tovorni terminal na Fernetičih Paola Colje. K tem indmgim, pozornosti vrednim posegom se bomo še vrnili. BANKE / CRT ODPIRA URAD NA MADŽARSKEM n Budimpešta - nova etapa šiiienja na vzhod TRST - Tržaška CRT-Banca uresničuje nov, pomemben korak, s katerim nadaljuje svoj prodor proti vzhodu. V petek, 7. aprila, bo namreč slovesno odprla svoje predstavništvo v Budimpešti, ki že od februarja posluje v osrčju madžarske prestolnice, v Kuny Domokos št. 13-15. Da bi dali odprtju ne samo slovesnejši, ampak tudi bolj vsebinski ton, so si v tržaški banki za to priložnost zamislili posvet z naslovom »Preferencialna pot od Trsta do madžarskega trga in do trgov vzhodne Evrope po osi Barcelona - Kiev«. Bu-dimpeštanskega srečanja se bosta med drugimi udeležila tudi tržaški župan Riccardo Illy in deželni odbornik FJK za prevoze Cristiano Degano, medtem ko bodo madžarsko stran zastopali državni podtajnik Kalman Kovacs, župan Budimpešte Gabor Demszky in generalni direktor madžarske centralne banke Janos Fonyodi. Med posvetom, ki se ga bodo udeležili tudi najvišji voditelji CRT-Bance s predsednikom Robertom Verginello na Čelu, bo veliko pozornosti odmerjeno mednarodni vlogi Trsta s posebnim ozirom na bančno področje in na gospodarsko so- delovanje med severno Italijo in Madžarsko. Predstavništvo CRT v Budimpešti je namenjeno italijanskim gospodarstvenikom, ki potrebujejo pomoC na pravnem, davčnem ali na splošno upravno-birokratskem področju. S to pomembno iniciativo banka potrjuje in utrjuje svojo politiko širjenja v tujino, ki seveda pomeni tudi odločno internacionalizacijo njenega poslovanja. V tem smislu je odprtje predstavništva na Madžarskem (ki mu bo že čez nekaj tednov sledilo odprtje predstavništva v Pragi) korak v eno izmed obeh smeri, ki vodita banko pri tej internacionalizaciji, in sicer pri širjenju proti vzhodu, medtem ko vodi druga smer v utrjevanje navzočnosti banke v državah EU. Trenutno je CRT-Banka navzoča v naslednjih državah: Slovenija, Hrvaška, Francija, Švica, Nemčija, Avstrija, Češka, Slovaška in Madžarska. Odprtje predstavništva v Kopru pred tremi leti in odločitev za ustanovitev mešane kreditne družbe v Zagrebu, sta bila za CRT-Banco prava pogonska motorja, ki sta privedla tudi do odprtja predstavništva v Budimpešti. TRENDI / URADNI PODATKI ■stot je potrdil 4,^odstotno marčno inflacijo RIM - Istat je vCeraj potrdil, da so se življenjski stroški v marcu glede na enak mesec lani zvišali povprečno za 4, 9 odstotka, kolikor je bila pokazala že projekcija na osnovi podatkov iz devetih vzorčnih mest, medtem ko so se glede na februar povečali za 0,8 odstotka. 4,9-odstotna inflacijska stopnja je najvišja po novembru 1992, vsaj polovico njenega zvišanja v primerjavi s februarjem pa gre pripisati učinkom korektivnega gospodarskega manevra. Po ocenah zavoda Istat bi namreč inflacijski učinek vseh ukrepov Dinijeve vlade (nekateri tega učinka namreč še niso proizvedli) moral znašati 0,72 odstotka, od Cesar naj bi šlo 0,45 odstotka samo na raCun zvišanja količnikov davka IVA. Istatovi raziskovalci sicer menijo, da so ukrepi gospodarskega manevra vplivali že na februarsko inflacijsko gibanje, da pa vendar ne gre izključiti tudi nekaj preostalih učinkov še v aprilu. Kot smo poročali že ob objavi podatkov iz vzorčnih mest, so k marčnemu zvišanju inflacijske stopnje v najveCji meri prispevale podražitve električne energije in drugih energetskih virov (+3,6%), na dragem mestu so prevoz in komunikacije (+1, 6%), ki jih je prizadelo zvišanje količnikov davka Iva, medtem ko je skupina »zdravstvene storitve in izdatki za zdravje« zaradi pocenitve nekaterih vrst zdravil doživela znižanje za 1,7 odstotka. V ozemeljskem oziru so nadpovprečno visoke variacije tendenčne inflacijske stopnje zabeležili v Rimu (+6,7%), Anconi (+5,6%), Bologni, Neaplju in Campobassu (+5,1%), medtem ko so pod povprečnim zvišanjem Reggio Calabria (+3,7%), Palermo (+3,9%), L’Aquila (+4%) in Aosta (+4,1%). Strma rast inflacijske stopnje v prvih mesecih letošnjega leta skrbi tudi opazovalnico za za cene in tarife, ki deluje pod okriljem ministrstva za industrijo in ki se je odločila za navezavo stikov s stanovskimi organizacijami, da bi preučili vzroke tega naraščanja. Ze danes bo tako na vrsti prvi sestanek, na katerega so povabljeni predstavniki stanovskih organizacij, proizvajalcev in distributerjev, ki delujejo v živilskem sektorju. ADRIA AIRVVAVS SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK NOVOST V POLETNEM VOZNEM REDU Ljubljana - Praga - Ljubljana 3-krat tedensko Ljubljana - Barcelona - Ljubljana 2-krat tedensko Ljubljana - Kopenhagen - Ljubljana 2- krat tedensko Ljubljana - Rim - Ljubljana 3- krat tedensko Informacije in rezervacije: ADRIA AIRWAYS, Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55 prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312 ADRIA AIRVVAVS, Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038, 26-155 ADRIA AIRWAYS, Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458, 38-512 ................■—...................... ____KOROŠKA / ZARADI PREMIERE 10. OKTOBRA V MESTNEM GLEDALISU_ Plesni projekt Ivan Cankar buri nemške nacionalne duhove Premiera bo kljub protestom t i. domovinskih organizacij Ivan Lukan Vodja plesnega teatra Ikarus Zdravko Haderlap rj ZERNATTO h Slovenski govor v deželnem zbom 10. oktober CELOVEC - Koroški deželni glavar Christof Zernatto je po seji koroške deželne vlade podkrepil povabilo koroškim Slovencem, naj se udeležijo uradnih proslav ob 75. obletnici koroškega plebiscita 10. oktobra letos. Deželni glavar je ob tem izrecno poudaril, da se mu zdi samoumevno, da bi ob tej priliki zastopnik slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem na slovesni seji deželnega zbora 10. oktobra v dvorani grbov v deželni hiši spregovoril tudi v svoji materinščini - v slovenščini. (I. L.) CELOVEC - Proslave ob letošnji 75. obletnici koroškega plebiscita so na sporedu sicer šele 10. oktobra, tako imenovane domovini zveste organizacije na Koroškem pa so očitno že zdaj odkrile nevarnost, da bi Koroška na ta dan »zaplula v slovenske vode«. Na skupnem zborovanju nemško nacionalno usmerjene Koroške domovinske službe (Ka-rntner Heimatdienst), Zveze koroških brambovcev ter prirediteljev spornega vsakoletnega srečanja vojnih veteranov na Ulrichsbergu je bila sprejeta protestna izjava proti uprizoritvi predstave Ivan Cankar, ki jo bo 10. oktobra v celovškem mestnem gledališču izvedlo plesno gledališče Ikarus. Uprizoritev plesnega projekta o »slovenskem nacionalnem pesniku Ivanu Cankarju« politično dejanje, je zapisano v protestni izjavi, posredovani koroški javnosti. Premiera bo, in sicer kljub moCnemu pritisku domovinskih organizacij. Direktor mestnega gledališča Dietmar Pflegerl jim je s povratno pošto dal vedeti, naj ne računajo, da bo zaradi protesta umaknjena” načrtovana predstava. Uprizoritev plesnega projekta Ivan Cankar nikakor ne more biti provokacija, temveč je kvečjemu poziv vsem GRADEC - Na pobudo dunajskega Instituta za vzhodno in jugovzhodno Evropo (Čsterreichisches Ost-und Sudospeuropa-In-stitut) so pretekli teden na graški univerzi predstavili najnovejše znanstveno-kritične izdaje Brižinskih spomenikov. Mednarodno izdajo Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) je precej številnemu občinstvu predstavil soavtor profesor Franc Jakpo-in, medtem ko je italijansko izdajo znan- tistim, ki nenehno govorijo o strpnosti in sožitju, da svoje besede končno tudi uresničijo. Vodja plesnega teatra Ikarus, koroški Slovenec Zdravko Haderlap, pa po- stvene publikacije, ki obravnava tudi zgodovino Slovencev in ki je izšla v sodelovanju med Mladiko in založbo Vallecchi (Trst, Firenze), predstavil Paolo G. Parovel. Živahno razpravo o novi znanstveno-kriti-Cni publikaciji, ki so se je udeležili izvedenci in študentje, sta vodila slavista Stani-slaus Hafner in VVolfgang Eismann, kar zadeva interdisci-plinsko raziskavo pa arheolog Matej Zupančič, direktor Koprskega muzeja. udarja, da projekta Ivan Cankar ne šteje za alternativno predstavo k uradni proslavi, »ampak za najboljši odgovor na 10. oktober z vidika človečnosti«. DUNAJ - Notranji strankarski boj za predsedniški položaj v Avstrijski ljudski stranki (OVP) se sicer nadaljuje, sedanji predsednik in podkancler Erhard Bu-sek pa ga je očitno že izgubil. Njegovo imese na zadnji seji strankine volilne komisije ni več pojavilo, je dejal nek član komisije. Včeraj se je izvedelo, da je bilo odpovedano tudi srečanje Buška z okrajnimi predsedniki stranke, ki je bilo načrtovano za prihodnjo soboto. Med resnimi kandidati za novega predsednika Pri tem je opozoril, da je prav Ivan Cankar bil eden najpomembnejših pesnikov v avstrijsko-slo-venskem prostoru med Dunajem in Ljubljano, »katerega si je Slovenije -hote ali nehote - popolnoma prisvojila«. »Mislim, da je Cankar tipičen predstavnik multikulturnega prostora, da je aktualen tudi danes, z vsemi kompleksi in klišeji, ki jih je živel. Aktualen je v svojem odnosu do ponižanih in razžaljenih, izobčenih, v odnosu do smrti, ki je kar nekakšen avstrijsko-slovensko-madžarski samomorilski mit, v svojem gledanju na pojem domovina, v položaju umetnika oziroma intelektualca v družbi«, je dejal uspešni vodja plesne skupine Zdravko Haderlap. OVP vse pogosteje omenjajopredsednika kluba poslancev v državnem zboru Andreasa Khola, v igri pa so menda še minister za gospodarstvo VVolfgang Schiissel, državni sekretar za finance Ditz in namestnik gor-njeavstrijskega deželnega glavarja Josef Leitl. Erhard Busek, o katerem volilna komisija formalno še ni glasovala, je včeraj v avstrijskih medijih še enkrat ponovil, da vztraja pri svoji kandidaturi za predsednika stranke na kongresu zvezne OVP 22. aprila v Linzu. Ivan Lukan p RTV S-ORF r i Petan za tesne sosedske odnose Promocija CELOVEC - Generalni direktor Radiotelevizije Slovenija Žarko Petan in novi deželni intendant . Avstrijske radiotelevizije (ORF) na Koroškem Helmut Schvvandter sta začela novo fazo sodelovanja med sosednjima medijskima hišama. Na pogovoru, pri katerem so sodelovali še generalni konzul Slovenije v Celovcu Jože Jeraj, namestnik generalnega direktorja TV Slovenija Boris Bergant ter vodja slovenskega sporeda ORF Mirko Bogataj, je Petan poudaril, da bi bilo sodelovanje lahko še plodnejše, predvsem da manjka informacij v Sloveniji. Generalni konzul Jeraj je znova opozoril na postavitev pretvornikov za sprejem oddaj TV Slovenija, koroški intentant Gschwandter pa je izrazil željo po tesnejših sosedskih odnosih ter pri tem poudaril, da vključuje dobro sosedstvo tudi dobro poznanstvo. Pisatelj Petan se je mudil v Celovcu na povabilo založbe Styria, literarnega oddelka in slovenskega sporeda ORF, kjer je koroški publiki predstavil svojo zbirko aforizmov Die Welt in einem Satz (Svet v enem stavku). Dvojezični literarni večer je dobro uspel, moderatorja večera sta bila F. Dickermann in Horst Ogris. NOVICI Sprejet osnutek za zaostreni tobačni zakon - podražitev cigaret DUNAJ - Zvezna vlada je včeraj sprejela osnutek novega tobačnega zakona, ki ga mora obravnavati še državni zbor. Zakon med drugim predvideva prepoved kajenja v vseh javnih prostorih (uradi, šole, itd.), omejitev reklam za tobačne izdelke v medijih; vsi tobačni izdelki se bodo tudi podražili - zaenkrat za en šiling. Dodatni dohodki od podražitve naj bi bili namenjeni izključno za informiranje prebivalstva o nevarnostih kajenja za zdravje. Kampanja proti kajenju pa bo potekala pod geslom Kajenje povzroča raka. Ministra Loschnak in Hesoun zadnjič na seji Vranitzkyjeve vlade DUNAJ - Notranji minister Franz Loschnak in minister za socialne zadeve Josef Hesoun, ki sta konec preteklega tedna napovedala njun odstop, sta se včeraj zadnjič udeležila seje zvezne vlade. Kancler Franz Vranitzky je v svojem govoru izpostavil veliki angažma in uspehe obeh ministrov ter jima izrekel zahvalo za uspešno opravljeno delo. Kot smo že poročah, bo Loschnaka nadomestil dosedanji državni sekretar za uradnike pri Uradu zveznega kanclerja Caspar von Einem, za novega ministra za socialne zadeve pa je bil imenovan Franz Hums. GRADEC / PREDSTAVITEV Znanstvena publikacija o Brionskih spomenikih AVSTRIJA / LJUDSKA STRANKA Erharda Buška ni več med predsedniškimi kandidati MADŽARSKA Izgnanci po petdesetih letih zahtevajo zadoščenje BUDIMPEŠTA - Pred petdesetimi leti je Cehoslovaška pripadnikom madžarske etnične skupnosti odvzela večino državljanskih pravic, 200 tisoč pa jih je izgnala. Ti za svoje trpljenje zahtevajo zadoščenje. »To, kar se nam je zgodilo, je bil preprosto rasizem,« trdi Elek Selmeczi, podpredsednik organizacije Madžarov - Zveze Rakoczi. »Zahtevamo uradno opravičilo, izjavo, da je bil Benešev dekret napačen in nezakonit.« Poleg tega zveza zahteva tudi denarna nadomestila. Selmeczi se sklicuje na dekrete, s katerimi so Madžarom odvzeli državljanstvo in s tem pravico do posesti. Cehoslovaški predsednik Edvard Beneš je sporne dekrete začel izdajati 5. aprila 1945. Madžarska etnična skupnost je takrat živela v slovaškem delu države, ki je postal samostojen leta 1993. Beneševa vlada je odločila, da je 800 tisoč Madžarov, hkrati s tremi milijoni Nemcev, krivih izdaje. Cehoslovaška vlada se je na oblast vrnila po tem, ko so zavezniki osvobodih državo osemletne fašistične vladavine. Pripadnike nemške in madžarske etnične skupnosti v državi je obtožila, da so podpirah razkosanje Cehoslovaške, saj sta si nacistična Nemčija in Madžarska svoji etnični območji pripojili. Dekreti so jim vzeli vse državljanske in socialne pravice, njihova posest pa je postala državna last. V nekaj letih je vlada izgnala skoraj vse Nemce, le mednarodni pritiski so ji preprečih, da ni izgnala tudi vseh Madžarov. Tibor Neumann se dobro spominja majskega dne, ko so mu Beneševe odločitve uničile življenje. Zjutraj so na vrata stanovanj v njegovem predmestju trkah policisti in od stanovalcev zahtevali dokumente. »V čehoslo-vaških osebnih izkaznicah je bila takrat označena tudi etnična pripadnost državljanov,« se spominja 76-letni Neumann. »Dali so nam 15 minut, tako da smo lahko vzeli nekaj svojih stvari in se zbrali na ulici.« Vse Madžare, tudi starejše in otroke, so odgnali do policijske postaje. Tam so jim pojasnih, da niso več Cehoslovaški državljani in da so v Bratislavi nezaželeni. Potem so jih prepeljah v zapuščene vasi ob Donavi, ki so služile kot begunska taborišča. V prenapolnjenih hišicah so spali kar po tleh. Po nekaj tednih je Neu- Blaise Szolgyemy / Reuter mannu uspelo pobegniti. Z materjo in bratom je prišel na Madžarsko, kjer se je ustalil in začel delati v banki. Tudi drugi v taborišču so morali kmalu odriniti na Madžarsko. Tiborjev oče, ki je bil pred drugo svetovno vojno Cehoslovaški politični voditelj, ni imel te sreče. Kmalu po pobegu njegove družine so ga prijeli in izgnah v Sibirijo, kjer je umrl. Selmeczi trdi, da so Cehoslovaške oblasti na Madžarsko izgnale približno 140 tisoč ljudi, več kot 50 tisoč pa so jih poslale na prisilno delo v češki del države. »Naslednjih 40 let so se vprašanju izgnanih Madžarov obe strani izogibali,« pojasnjuje Elemer Stelczer, predsednik Zveze Rakoczi. Komunistične oblasti, ki so vodile Cehoslovaško po letu 1948, niso hotele razveljaviti Be-neševih dekretov, Madžarska pa ni želela užaliti svoje zaveznice iz Varšavske zveze. Zakone proti madžarski etnični manjšini je Cehoslovaška postopoma omilila, tako da je večina pripadnikov te skupnosti vnovič dobila češko državljanstvo. Nekateri izgnanci so dobili tudi pravico do vrnitve. Po razpadu komunističnega sistema in Cehoslovaške na dva dela so začeli pripadniki nemške in madžarske manjšine v obeh državah oporekati pravni veljavnosti dekretov. V Češki republiki je ustavno sodišče odločilo, da so Be-neševi dekreti zakoniti in veljavni. Selmeczi je povedal, da je Zveza Rakoczi upala na opravičilo madžarskim izgnancem, ko sta Slovaška in Madžarska 19. marca sklenili zgodovinsko pogodbo. Ta naj bi namreč dokončno opravila z etničnimi napetostmi in sovraštvom. Sporazum določa pravice pripadnikov madžarske manjšine na Slovaškem, vendar ne omenja izgnancev. Tega vprašanja se na pogajanjih niso niti dotaknili. »Problemu se izogibamo zato, ker je Cehoslovaška razveljavila večino spornih zakonov,« je izjavil neki madžarski diplomat. »Izgnanci so se večinoma dobro znašli na Madžarskem, zato menim, da je čas rešil to vprašanje,« je dodal. Slovaški zunanji minister Juraj Ma-tejovski je povedal, da njegova vlada to vprašanje proučuje. »O tem se moramo posvetovati z različnimi institucijami, tudi z zgodovinarji s slovaške akademije znanosti,« je izjavil za Reuter. »To ni le politično vprašanje, temveč je veliko širše. Uradno izjavo bomo objavih v naslednjih tednih, potem ko se bomo pogovorih s strokovnjaki,« je dodal. Lazslo Molnar, tiskovni predstavnik največje stranke madžarske etnične skupnosti na Slovaškem, dvomi, da se bo vlada opravičila zaradi Beneševih dekretov, vendar bi po njegovem mnenju s tem veliko pridobila. Zveza Rakoczi je kritizirala madžarsko vlado, ki izgnancem ni zagotovila denarnega 'nadomestila. Madžarska se je z mirovno pogodbo ob koncu druge svetovne vojne namreč obvezala, da bo to odškodnino izplačala. Stelczer je povedal, da so izgnanci v 60. letih dobili približno 400 dolarjev. »To je smešno, ce pomislimo, da so nekateri v nekdanji domovini pustih hiše in kme-hje,« je dejal. Prva madžarska pokomunistična oblast, ki je vladala med letoma 1990 in 1994, se je načeloma strinjala s tem, da je treba izgnancem dah več denarja. Sprejela pa ni nobene zakonodaje, ki bi denarne odškodnine zagotovila. Tudi sedanja vlada ni storila ničesar za rešitev tega zapleta. Goriška Mohorjeva družba je pred Časom v goriški Katoliški knjigarni na Travniku svečano predstavila svojo najnovejšo knjigo, slovensko -italijanski slovar Dve muhi na en mah - Due piccioni con una fava prof. Diomire Fabjan Bajc, ki poučuje slovenski jezik na višji Soli za prevajalce v Trstu (na sliki, foto Studio Reportage, je prof. Diomira Fabjan Bajc druga z desne). Tristo strani debela in izredno lepo oblikovana knjigabo prišla prav vsakomur, ki se kakorkoli ukvarja s prevajanjem, ali pa bi rad bolje spoznal tako slovenski kot italijanski knjižni in pogovorni jezik. Knjiga je torej namenjena predvsem študentom, prevajalcem, profesorjem, časnikarjem, kot tudi tistim, ki bi radi globlje spoznali oba jezika. Da, oba jezika, saj je slovensko italijanski ffazeoloski slovar Dve muhi na en mali - Due piccioni con una fava primeren za tak Studij. Obenem pa je v lepo zeleno umetno usnje vezana knjiga tudi imenitno branje za vse tiste, ki imajo radi ljudsko modrost in pregovore, ki bogatijo slovenski jezik kot italijanščino. Knjiga je namreč prava bogata zbirka frazeologemov, se pravi stalnih besednih zvez ali idiomatiCnih fraz, ki se pojavljajo v slovenščini in tudi obstajajo v italijanskem jeziku, pa Čeprav največkrat v drugačnih besednih zvezah, pomen pa je isti. Frazeologem, kot se učeno reCe besednim zvezam, je lahko povedni, se pravi celi stavek, ali pa nepovedni in se kot tak vključuje v stavek, ali poved, kot se danes temu reče. Nobenega namena nimamo, da bi tukaj razlagali slovnične izraze, ker so za take razprave primernejša druga mesta, radi bi le malce razložili tujko ffazeolo-gem, ki sicer tako čudno zveni. Prof. Diomira Fabjan Bajc je dobro poznana prevajalka iz slovenščine v italijanščino in obratno, najbolj jo seveda poznamo po njenem monumentalnem prevodu Rebulovega romana V Sibi-linem vetru v italijanščino, ki je izšel pred leti pri Založništvu tržaškega tiska. Prav v tej njeni dejavnosti gre iskati začetke zbiranja frazeologemov, besednih zvez, ki jih je zelo težko prevajati iz enega jezika v drugega. Kot je na goriški predstavi povedala prof. Bajčeva, si je začela te besedne zveze, pregovore, reke in rečenice zapisovati že pred leti med prevajanjem in je zanje P U B L I K A C I J A G M D Dve muhi na en mah oz. kako lahko odkrivamo posebnosti slovenskega in italijanskega jezika Jurij Pauk iskala najprimernejše besedne zveze v italijanskem jeziku. Tu moramo iskati zametek njenega slovarja Dve muhi na en mah - Due piccioni con una fava, v katerem je avtorica zbrala nad tri tisoč najbolj pogostih slovenskih frazeologemov in zanje našla ustrezne besedne zveze v italijanskem jeziku. Mislim, da ni potrebno nikomur razlagati velike vrednosti tega slovarja, lahko pa povemo, da je branje slovarja izredno zanimivo in pouCno. Včasih naletimo namreč na besedne zveze, ki imajo v slovenskem in italijanskem jeziku dobesedne prevode, včasih pa najdemo v slovenščini frazeologem, ki je po besedah različen italijanskemu, oba pa pomenita isto. Mislim, da ni potrebno poudarjati, kako lepo je brskati po takem slovarju, ko enkrat ugotoviš, da si oba frazeologema poznal, drugič pa spet vidiš, da nisi poznal ne slovenskega ne italijanskega izraza in si torej za neke besedne zveze bogatejši. Mimogrede na žalost ugotoviš, da postaja naša slovenska govorica vsak dan revnejša in da smo na veliko lepih in sočnih izrazov na žalost poza- bili. Prepričan sem, da bi ta slovar morali imeti vedno na mizi vsi tisti ljudje, ki prevajajo, da ne bi prihajalo do pomot in naravnost smešnih napak, ki jih sicer dobimo v skoraj vsakem prevodu predvsem italijanskih prevajalcev. Slovarju Dve muhi na en mah - Due piccioni con una fava je pravajalka Diomira Fabjan Bajc dodala še poglobljeno študijo o frazeologemih, ki sluzi kot uvodna beseda in jo bodo z veseljem prebrali predvsem slavisti, vsem ostalim bo zadostoval slovar sam. Slovar je razdeljen na 17 delov, v katere so uvrščeni naslednji sklopi frazeologemov: Človeško telo, Živali, Rastline, Usoda: kar je človeku dano, Gibanje in povezovanje, Ozemlja, površine in podzemlje, Cas in vreme, Artefakti: delo človeških rok, Človekove meje: moralni Cut in zakon, Duhovnost in duševnost, Verovanja in verska bitja, Poklici, služba, delo, tipi, Hrana in pijaca, Kultura in znanje, Imetje, denar in materialne dobrine, Združbe, naselja, stavbe. Vse frazeologeme, ki ne spadajo v teh Šestnajst velikih sklopov, pa je prof. Bajčeva doda- la sedemnajsto poglavje, ki ga je naslovila s čudovitim in v italijanščino neprevedljivim slovenskim frazeologe-mom Sračje gnezdo. Slovar ima tudi dobro urejena kazala in za to sta poskrbela Franko Žerjal, ki je knjigo tudi lepo opremil, in Marjan Jevnikar. Besedni kazali sta tako v italijanskem jeziku kot tudi v slovenskem in mislim, da je tako prav, saj tako slovar postane uporaben tudi za italijanskega bralca. Vem sicer, da italijanskih uporabnikov ne bo veliko, a upam, da ga bodo vzeli v roke vsaj tisti, ki mislijo, da slovenščino že dovolj poznajo in potem pri prevajanju streljajo osle. Streljati osle je tudi lep slovenski frazeologem, ki ga boste našli v slovarju, kot nad tri tisoč drugih in tudi videli, kako se ta besedna zveza lepo prevaja v italijanski jezik. Včasih avtorica poskrbi kar za veliko število najbližjih prevodov, ki so vsebinsko enaki slovenskemu frazeologemu in to je prav. Se eno odliko ima knjiga, katero ima namen avtorica v naslednjih letih še obogatiti in zato prosi vse, ki bi našli nove frazeologeme, naj jih ji pošljejo za morebitno uporabo v bodoče! To je kvaliteta, ki je danes na Slovenskem in tudi pri nas zelo redka, posebno za slovarja. Ima namreč za vse dostopno ceno. Slovar stane samo 40 tisoč lir, pri predstavnikih GMD pa še nekaj tisočakov manj. Ce pomislite, da stane slovensko italijanski slovar, ki ni nic obsežnejši, krepko Cez sto tisoč lir, je to dobra cena. Pri GMD so povedali, da s knjigo noCejo zaslužiti, ker se zavedajo njene pomembnosti in nujnosti v našem prostoru. Se misel, ki se mi, je porodila ob slovarju: Slovenci nimamo dostojnih slovensko italijanskih in italijansko slovenskih slovarjev, Se tisto, kar je, je zanemarljive vrednosti in preživeto. Upam, da se bomo končno le zbrali tu v zamejstvu in se odločili napraviti že enkrat dostojna slovarja, taka, ki bosta nam v ponos, vsem pa v veliko zadovoljstvo in odlično uporabo. Prof. Bajčeva vedno znova dokazuje, da bi se to pri nas dalo narediti, le odločiti bi se bilo treba in med sabo povezati, gre namreč za veliko in pomembno delo, ki bi mu morali posvetiti veliko pozornosti, vsi Slovenci pa nam bi bili za ta velik projekt hvaležni. GLASBA Z nastopom dua Barilli-Fanfoni so se zaključila openska srečanja Luisa Antoni V petek, 31. marca je SKD Tabor predstavilo zadnji koncert iz pomladnega ciklusa "Glasbenih srečanj na Opčinah". Letos je kulturno društvo ponudilo občinstvu dokaj nanavadno sezono, ki jo je otvoril tolkalec Fabin Perez Te-desco. Niz koncertov pa se je nadaljeval z Robertom Magrisem in njegovo skupino, ki so ponudili vpogled v glasbene posebnosti jazza. In končno je srečanja zaključil duo, ki ga sestavljata violist Arman-do Barilli in pianistka Antonella Fanfoni (foto KROMA). Oba glasbenika sta doma iz Parme, kjer sta tudi diplomirala. Barilli je sicer najprej diplomiral iz violine in se šele nato posvetil violi pod mentorstvom Wima Janssena, s katerim je tudi 1.1991 zaključil konservatorij v Piacenzi; kot violist sodeluje v raznih komornih in orkestrskih zasedbah (Komorni orkester iz Mantove, Simfonični orkester RAI-a iz Turina, Simfonični orkester "Toscanini" iz Parme,...) Ob koncertni dejavnosti se Barilli ukvarja tudi s poučevanjem na šoli "Monteverdi" v Cre-moni. Tudi Antonella Fanfoni goji koncertno dejavnost predvsem v komornih zasedbah; sodelovala je na številnih natečajih komorne glasbe in dosegla visoke uvrstitve ( prva nagrada na državnem natečaju "Citta di Aqui-Terme", druga nagrada na tekmovanju "Schubert" v Tagliolu Monferratu ter zlata plaketa na evropskem tekmovanju "Citta di Moncalieri"). Parmska pianistka pa se še nadaljnjo izpopolnjuje pri priznanem italijanskemu pianistu Massimilianu Dameriniju. Duo Barilli-Fanfoni je na openskem koncertu odigral zanimiv spored. Najprej sta bili na vrsti "Dva poema" Janeza Matičiča (r.1926), ki sta nastala 1.1949. Matičič je slovenski skladatelj, ki je svojo glasbeno pripravo izpopolnil na pariški Soli Nadie Boulanger; najprej je skladatelj črpal prvine svojega kompozicijskega sveta iz impresionizma in iz Skrjabinove zapuščine, nato pa se je usmeril v sodobni tehnični svet in v elektronske preiskuse. Duo je sklenil prvi del sporeda s skladbama "Kol Nidrei" in "Romanza" nemškega glasbenika Maxa Bru-cha (1838-1920). Kompozicija Kol Nidrei op.47 je v originalu nastala za violončelo in orkester 1.1881, medtem ko je Romanza op.85 izvirnik za violo in klavir iz 1.1911. V drugem delu koncertnega večera pa sta violist Armando Barilli in pianistka Antonella Fanfoni odigrala Se Sonato v f molu-duru op.120 št. 1 Johannesa Brahmsa (1833-1897). StiristavCna sonata, ki udejani visok umetniški dosežek nemškega mojstra, je napisana za klarinet ali za violo in je nastala 1.1894, t.j. v zadnjem Brahmsovem življenskem razdobju. »Nepoznani« Ugo Carra V soboto, 1. aprila so v tržaški galeriji Carte-sius odprli razstavo del miljskega umetnika Uga Carraja. Pod naslovom »Inediti« (Neobjavljeni) so na ogled mali bronasti kipci iz obdobja 1940-60 in pa tuši, ki nosijo letošnjo letnico. Razstava bo odprta do 20. aprila. LIKOVNA UMETNOST / ETICA ESPRESSIVA UNIVERSALE V LJUBLJANI NOVO NA ODRU Lenford VVilson: Zažgi Prevajalec Mate Dolenc, režija Zijah Sokolović, sceno-graika in kostumografka Janja Korun, song Milan Jesih, glasba Bijan Jurjevde-Jurld in Blaž Grm, svetovalec za gib Brane ZavrSan, igrajo Tanja Ribic, Sebastijan Cavazza, Gregor Čušin in Gašper Tic, nova dvorana Male scene Mestnega gledališča ljubljanskega, premiera 9. aprila ob 20 h, predstava traja uro in pol, en odmor, cena vstopnic 1.200 SIT. S pričujočo premiero se odpira nova scena v MGL, ki vzpostavlja večjo bližino med igralci in gledalci od klasične. Zgodba govori o bojih, iskanjih mlade generacije, ki skuša najti svojo identiteto in modus vivendi v absurdnem svetu sodobnega urbanega okolja. (A. P.) S. Cavazza, T. Ribič, G. Čušin in G. Tič v Sokobvičevem »Zažgi!« LJUBLJANA - Te dni poteka v Ljubljani v organizaciji Galerije SKUC akcija italijanske skupine EEU -Etica Espressiva Universale (Univerzalna izrazna etika) iz Vicenze. Skupino sestavljata Danilo Balestro in Gi-ovanni Morbin, ki sta pred slabim letom v enem osrednjih itahjanskih dnevnikov D Corriere della Sera v družbi s tedanjim tretjim elanom Pierluigijem Cazzavil-lanom objavila manifest, s katerim se je EEU tudi konstituirala. Skupina se izraža z nekonvencionalnimi, hkrati pa tudi nespektakulamimi akcijami, zavrača prepoznavanje v določeni kulturi, identificiranje v etničnih skupinah in obstoj ljudi kot ločenih posameznikov. Prisotnost skupine v slovenski prestolnici bodo obiskovalci mesta in Galerije SKUC Čutili na treh nivojih: z akcijo Strumenti a perdifiato (Instrumenti, ob katerih vam zastane dih), dogodkom n corpo universale (Univerzalno telo) nocoj ob 19. uri na livadi v Tivoliju in jutrišnjim srečanjem ob 19. uri v Galeriji SKUC. Giovanni Morbin je za postavitev svojih Instrumentov, ob katerih vam zastane dih, izbral 17 ljubljanskih lokacij, na katere je postavil in-• strumente, ki funkcionirajo kot »živi« in od gledalca zahtevajo vsaj minimalno akcijo; gledalec lahko instrumentu približa usta in uho ter govori vesolju. Lokacije z instrumenti se nahajajo širom mesta - od Cankarjevega doma do hale A v BTC - in zajemajo vedno najprometnejših mestnih točk. Instrume-tni bodo na izbranih lokacijah prisotni do 14. aprila. Nocoj bo ob 17. uri na livadi v Tivoliju Danilo Balestro izvedel dogodek Univerzalno telo oziroma akcijo Danilo Balestro... obleče vesolje. Avtor jo je zastavil tako, da bo z lastnim oblačenjem, poudarjeno vrednostjo geste, prispeval pomen oblačenja vesolja. Jutri bo ob 19. v Galeriji SKUC še srečanje, na katerem bodo Danilo Balestro, Giovanni Morbin in druga bitja (mišljeni so predmeti) predstavili Univerzalno izrazno etiko, njen manifest in dejavnosti. (V. U.) IZŠLO JE / KNJIGE Bogdan Novak: Zelena pošast Zbirka Knjigožer, založba Mladinska knjiga, Ljubljana 1995, trda vezava, str. 124, 14,4 x 20,5 cm, 1.900 SIT. Nova knjižna zbirka Knjigožer je namenjena najstnikom med dvanajstim in šestnajstim letom starosti, ki počasi prehajajo iz otroškega sveta v svet odraslih. Na slovenskem knjižnem trgu namreč vlada praznina ravno v ponudbi del za najstnike, ki izven meja nenehno izposojenega železnega repertoarja tavajo med ameriškimi romancami in resnimi romani za odrasle. V zbirki bodo izhajale najrazličnejše žanrske knjige (ljubezenske, fantazijske, pustolovske, kriminalne, zgodovinske zgodbe), ki mladim omogočajo sprostitev, hkrati pa odgovarjajo na najrazličnejša osebna in estetska vprašanja. Bogdan Novak je avtor, ki je z zbirko desetih napetih povesti Zvesti prijatelji med mladimi bralci že dobro znan. Roman Zelena pošast je ekološka grozljivka, v kateri se pojavijo mesojede leske in pošastno krvoločni hrasti. Strašne stvari, med katerimi ne manjka žrtev, se dogajajo v okoh-ci Krškega, v gozdu, kjer se nahaja zastrašeno skladišče, kamor ponoči tovorijo sode. (A. P.) Ivan Sivec: Netopir brez kril Zbirka Knjigožer, založba Mladinska knjiga, Ljubljana 1995, trda vezava, str. 153, 14,5 x 20,5 cm, 1.900 SIT. Ivan Sivec je po poklicu novinar v Dokumentamo-felj-tonski redakciji Radia Slovenije, kjer pripravlja reportaže. Doslej je pripravil čez osemsto radijskih reportaž, napisal je tudi odrsko in televizijsko igro, piše pa tudi besedila za domačo in zabavno glasbo. Je eden najbolj branih sodobnih slovenskih pisateljev in je priljubljen tako med odraslimi kot mladimi bralci. Netopir brez kril je njegovo peto delo za mladino, za katero je Franci Petek na hrbet knjige zapisal: »Ejga, tole je pa ena super knjiga! Mlade bo prav gotovo spodbudila k športni dejavnosti. Vesel sem, da sem jaz kar prvi v knjigi. Prepričan sem, da so temne sence medtem že izginile iz Planic...« K nastanku te kriminalke iz športnega sveta je po besedah avtorja največ prispeval njegov sin, ki je navdušeni športnik. V knjigi tako nastopa fant Aleš Ferina, katerega ambiciozni starši bi radi, da bi postavil svetovni rekord v Planici. Tu je še labirint sumljivih oseb, med njimi novinar Uroš Poljanšek, fotograf Metuljček, Mašika, ki so bojda naključno in nenamerno podobne resničnim osebam (A. P.) Mary Hooper: Prva ljubezen Prevedla Nataša Mul-ler, zbirka Knjigožer, založba Mladinska knjiga, Ljubljana 1995, trda vezava, str. 126, 14,5 x 20,5 cm, 1.900 srr. V novi zbirki Knjigožer je izšlo tudi prvo prevodno delo, ki je namenjeno zlasti mladim bralkam. Gre na- : mreč za žamski ljubezenski roman, v katerem nastopa odraščajoče dekle Sally, ki doživlja vse radosti in tegobe prve ljubezni. Njena glavica je polna vznesenih, pa tudi žalostnih misli, ki jih je rodil poletni čas brez starih sošolk, prijateljev, hrupnih zabav in potepanja po velemestu. Najbolj boleče in žgoče pa je vprašanje: Ali si bo Ben našel drugo dekle? Vse se je namreč »spremenilo tako nenadoma... Se vedno jo je oblivala rdečica. Poljub je bil preveč svež, preveč dragocen, da bi o njem govorila...« No, roman se ne konča z Benovim poljubom, pač pa Dannyjevim in z vero v neminljivo in sreCno ljubezen, ki jo v knjigo prinaša legenda o tem, da pari, ki pijejo vodo iz skupnega izvira, ostanejo za vedno srečni. In Sally in Danny sta jo pila. (A. P.) Prvih deset filmov v preteklem tednu (Od 27.3. do 2.4 95) Zwickova Jesenska pripoved je že drugi teden na vrhu ljubljanske lestvice, takoj za njo pa so se uvrstila premierna Zvezdna vrata. Prav tako premierni Hulahop bratov Coen je zaenkrat pristal na sedmem mestu. For-rest Gump pa je odlično vnovčil svoje zmagoslavje v tekmi za Oskarje in se je po več kot treh mesecih s samo osmimi predstavami spet uvrstil na ljubljansko lestvico. Predpremiemi Farinelli je zaenkrat še vedno tik pred tem, da bi prišel med prvih deset (tokrat je na sedmih predstavah zbral 427 gledalcev in 247.500 SIT), medtem ko je Levji kralj prejšnji teden le presegel številko 50.000 gledalcev. Vseh gledalcev je bilo skupaj 32.407, kar je 3.559 ah 12, 34 odstotka veC kot zadnjič. Tudi v primerjavi s tednom med 28. 3. in 3.4. (ko je bilo 28.944 gledalcev) gre razlika tokrat spet v prid prejšnjemu tednu, potem ko smo bili nekaj časa priča upadanju obiska glede na lansko leto. Legenda: Prva številka pomeni število predstav, druga število gledalcev in tretja bmto izkupiček v preteklem tednu. Številke v oklepajih predstavljajo dosedanji skupni seštevek predstav, gledalcev in izkupička. 1. Jesenska pripoved / Continental 38 (80) 10.351 (25.369) 5.006.600 (12.409.000) 2. Zveznda vrata/Trias Entertaimnent 35 (35) 9.384 (9.384) 4.692.000 (4.692.000) 3. Barva noči / Fun-Mladina film 24 (47) 4.115 (8.189) 1.944.600 (3.966.600) 4. Razkritje /Lj. kinematografi 21 (134) 1.484 (23.059) 713.600 (10.901.600) 5. Nekoč so bili bojevniki / Film Plus 13 (53) 1.128 (4.340) 542.300 (2.118.400) 6. Forrest Gump / Karantanija film (repriza) 8(268) 1.049 (51.178) 524.500(25.128.700) 7. Hulahop / Trias Entertainment 12 (12) 887 (887) 443.500 (443.500) 8. Pred dežjem / Continental 21 (172) 834 (14.549) 403.500 (7.027.200) 9. Hitre tarCe / Karantanija film 13 (57) 818 (7.354) 383.000 (3.581.000) 10. Nočni Čuvaj /Lj. kinematografi 10 (74) 500 (7.719) 215.750 (3.708.750) Tudi na mednarodni lestvici (V. Britanija, Francija, Nemčija, Španija, Nizozemska, Avstrija in Japonska) se je v tednu med 12. in 17. marcem Forrest Gump (tedaj še v pričakovanju Oskarjev) solidno uvrstil, Neli pa se je povzpela še za dve mesti višje in Razkritje na sam vrh. Altmanov Pret-A-Porter se je spet uvrstil med prvih pet. Navajamo izkupiček v milijonih USD. 1. Razkritje 4,85 (49,12) 2. Neli 4, 71 (19, 85) 3. Zvezdna vrata 4,43 (53,97) 4. Forrest Gump 2,53 (112, 71) 5. Pret-A-Porter 2,20 (7,29) Igor Kemel NOVO NA VIDEU Usodni val Striking Distance, akcijski, distribucija Aries/Continen-tal film, scenarij Rowdy Herrington in Martin Kaplan, režija Rowdy Herrington, ZDA, 1993,98 minut. Bmce VVillis je policaj Tom Hardy, inšpektor v oddelku za umore, ki se ukvarja s primerom serijskega morilca, ki v Pittsburgu davi ženske in jih pušča v reki Ohio. Ko storilca lovi skupaj s svojim očetom Vinceom (John Mahoney), oče v nesreči umre, morilec pa pobegne. Toma s primera odstavijo, ker, kljub temu da najdejo storilca, trdi da je ženske in njegovega očeta umoril pittsburški policaj. Gez dve leti ga premestijo v rečno patruljo, pije, vendar na očetovo smrt ne more pozabiti. Preiskave se loti na lastno pest. Skrivnostni umori se ponovno začnejo vrstiti, in tokrat žensk, ki jih pozna Tom. Akcijski film s kopico prizorov lovljenja z avtomobili, in seveda s čolni, pa tudi svojevrstna policijska »mafijska« zgodba. Tom kot peta generacija policajev dela s pohcaji, ki so njegovi sorodniki, se tepe in druži s poticaji, pa tudi zaljubi se v policistko. Policaji so kot mafija, ne samo, da so vsi : člani iste družine, tudi prav : tako pokvarjeni so. Policijska »a la famiglia«. (V. R.) Prijatelji iz soseske Hangin’ vvith the Home-boys, generacijska drama, distribucija Aries/Continen-lal film, scenarij in režija Joseph B. Vasquez, ZDA, 1991,89 minut Štirje prijatelji iz newyorške četrti Južni Bronx, dva Portoričana in dva ameriška Crnca, gredo v petek zvečer ven, da bi se konec tedna zabavali in sprostiti. Johhny (John Leguizamo) je trgovec, VVillie (Doug E. Doug) je večno brezposlen, Tom (Mario Joyner) je prodajalec po telefonu, ki žeti biti igralec, in Vinny (Nestor Serra-no) je Portoričan Femando, ženskar, ki želi biti Italijan. Režiser in scenarist je s filmom želel ustvariti »manjšinske« Ameriške grafite, vendar mu to ni najbolje uspelo. Težava je predvsem v scenariju, ki je preveč predvidljiv, pa tudi igralska zasedba ni prepričljiva, tako da vsak igralec igra svoj lik preveč stereotipno. Prijatelji se vozijo z avtomobilom, vdrejo na tujo zabavo, skušajo dobiti žensko za eno noč, se pogovarjajo o rasizmu, tepejo, izgubijo žensko, ob tem pa jih spremlja rap glasba. Vse zato, da bi se zgodba vsakega končala tako, kot pričakuješ že na začetku. (V. R.) NOVO V KI With honors, melodrama, scenarij VVilliam Mastrosimone, direktor fotografije Sven Nykvist, režija Alek Ke-shishian, distribucija Ljubljanski kinematografi, premiera jutri v Ljubljani v kinu Vic in v Brežicah, na rednem sporedu v Celju (kino Dom). Joe Pešci je klošar Simon, ki najde diplomo ambicioznega in zagnanega harvardskega študenta Montyja (Brendan Fraser), ki pade skozi rešetke v njegovo kurilnico. Klošar študentu predlaga kupčijo: za vsako vrnjeno stran diplome mu mora vrniti uslugo. Ena od njih je tudi ta, da se priseli k njemu v eno od poslopij Harvarda, kjer živi skupaj še s tremi študenti. Igrajo jih Moira Kelly, Patrick Dempsey in Josh Hamilton, v vlogi profesorja pa igra Gore Vidal. To je drugi film Aleka Keshishiana, ki je zaslovel z dokumentarcem V postelji z Madonno, v filmu pa lahko med drugimi slišimo skladbe Madonne, The Cirit, Pretenders in Duran Duran. (V. R.) 101 Dalmatinec 101 Dalmatians, celovečerna Disneyjeva risanka, scenarij po lastni zgodbi Dodie Smith, režija W. Reit-herman, H.S. Luske, C. Geronimi, distribucija Cenex, premiera jutri v Ljubljani (Kino Bežigrad), v Domžalah in v Celju (kino Metropol) in hkrati na rednem sporedu. . Celovečerna risanka 101 Dalmatinec, klasika Disneyjeve tovarne sanj, je premiero doživela že leta 1961, še vedno pa ostaja eden najzabavnejših in najbolj prefinjenih Disneyjevih animiranih filmov. V Času, ko še niso poznati računalniško generiranih slih in grafik, jo je tri leta ustvarjalo 150 risarjev. Zgodba je preplet komičnih, ganljivih in napetih zgodb o pasjem paru Pongu in Perditi in njunih petnajstih mladih dalmatin-čkih. Zvijačna Krutela De Vil ugrabi leglo kužkov, da bi si iz njih skrojila krznen plašč, in sproži iskalno akcijo, v kateri sodeluje pasji živelj Londona in podeželja. Ati jih bodo našli? (V. R.) JAPONSKA / PO KEMIČNEM IN BAKTERIOLOŠKEM ATENTATU NOVICE Asaharova sekta skušala izdelati tudi jedrsko orožje Vse več sumov o čudnih povezavah sekte s tajnimi službami TOKIO - Zloglasna hindujsko-budi-sticna sekta Aum Sinrikio, ki jo krivijo Za atentat z bojim strupom sarinom v tokijski podzemni železnici, naj bi načrtovala tudi izdelavo jedrskega orožja. Do te srhljive ugotovitve so prišli vojaški izvedenci po analizi dokumentov, ki so jih zaplenili 23. marca v avtu nekega pristaša te sekte. Listine naj bi Vsebovale natančen prikaz tehnoloske-8a postopka obogatitve urana 235 z laserskimi žarki, kar je najsodobnejši sistem tako imenovane »tretje generacije«. Ker uran 235 ne rabi kot gorivo za ledrske reaktorje, je normalna ugotovitev, da so načrtovali izdelavo jedrskega orožja. Varnostne sile so včeraj preiskale še tri sedeže te sekte. Kot kaže, je za preiskovalce najzanimivejši sedež v Tomi-Zavi nedaleč od osrednjega sedeža v Kamikuišikiju pod obroki Fudžijame. tu naj bi odkrili najsodobnejši laboratorij, kjer bi z lahkoto izdelali bojne strupe in bakteriološko orožje. Ob teh odkritjih pa prihaja na dan tudi izredno bogastvo, s katerim je razpolagala sekta Aum Sinrikio. Preiskovalci so namreč ugotovili, da je imela sekta na Japonskem poleg 700 milijonov jenov v gotovini kar za 2, 5 milijarde jenov nepremičnin, zelo verjetno pa je, da je to bogastvo še večje. Bržkone je tudi to krivo, da še vedo iščejo voditelja te sekte Soka Asaharo in kakih 30 njegovih najožjih sodelavcev, med katerimi so tudi izvedenci za kemično in bakteriološko orožje. Hkrati se vedno bolj utrjuje sum, da so bili s sekto povezani tudi razni krogi japonskih tajnih obveščevalnih služb. Prav zato je japonsko zunanje ministrstvo zaprosilo za pomoč in sodelovaje tudi druge države. Navsezadnje je sekta s svojo blodno zamislijo o pospešitvi konca sveta v letu 1997 ogrožala ves svet. Japonski izvedenci so že v Moskvi in v Washingtonu, kjer poskušajo z ruskimi in ameriškimi strokovnjaki razvozlati uganko in mednarodne povezave Asaharove sekte. Prav ruska policija je sporočila, da so se pristaši te sekte urili tudi s klasičnim orožjem. Voditelj sekte Aum Sinrikio Soko Asaharo (Telefoto AP) ZDA / POTEM KO JE OSTAL BREZ SLUŽBE Ubil je pet oseb in se nato ustrelil CORPUS CHRISTI - Corpus Christi, manjše mesto Ua jugu zvezne države Teksas, je v štirih dneh dole-tela ze druga pretresljiva tragedija. Prejšnji petek so najprej ustrelili slavno pevko Seleno (pevkin pogreb na sliki AP), ta teden pa je nekdanji uslužbenec podjetja VValter Rossler oborožen z dvema pištolama vdrl v prostore podjetja in ustrelil pet oseb, nato pa napravil samomor. Načelnik mestne policije je izjavil, da je neuravno-v6šenec verjetno 28-letni James Simpson, ki je pred Časom bil ob službo in se je hotel zaradi tega lastniku poimenskega podjetja VValterju Rosslerju maščevati. Ko je prispela policija, se je mladenič skril za skladi-šCe in se tam ustrelil v glavo. Pozneje je umrl v bolnišnici. V poslopju je policija našla trupla 60-letnega pstnika podjetja in njegove žene ter še enega uslu-žbenca. Mladenič je ustrelil še eno osebo, ki je pozneje umrla v bolnišnici. Po nepotrjenih policijskih virih je morilec stopil v podjetje skozi zadnja vrata, Se sprehodil po posameznih uradih in streljal samo na določene osebe. Nasilne demonstracije zaradi pomanjkanja vode TEHERAN - V neki vasi med Teheranom in Islam-šarom so ljudje iz protesta, ker nimajo pitne vode, zažgali bencinsko črpalko, razbili okna dveh denarnih zavodov in se spopadli s policijo. Vesti ni sporočila kaka ilegalna iranska opozicijska skupina, temveč uradna tiskovna agecija Ima. Ob tem je lahko vsakomur jasno, da je postal položaj v teheranskih satelitskih vaseh eksploziven, saj so se razvile brez urbanističnih načrtov, tako da nimajo električnega omrežja in ne vodovodov. Napetost na Novi Zelandiji SYDNEY - Na Novi Zelediji je medrasna napetost dosegla višek, tako da lahko vsak trenutek izbruhnejo pravi spopadi. Maorski aktivisti so namreč zasedb Rotomo, enega od najzanimivejših turističnih krajev. To je že četrta zasedba novozelandskih domorodcev po februarskem praznovanju narodnega praznika VVaitangi Day. Na ta dan so leta 1840 beli kolonizatorji podpisali sporazum z bojevitimi Maori. Sedaj pa Maori zahtevajo vrnitev njihove zemlje, ki je še v državni lasti. Živo srebro kot zelje MOSKVA - Dva podjetna Rusa iz Jekaterinburga sta v slogu kmetic, ki nosijo z vlakom zelje in druge pridelke v druga mesta, hotela prodati večjo ko-bčio živega srebra. Imela pa sta smolo, da se je posoda odprla, živo srebro pa se je razbio po vagonu. Izvedenci so vagon dekontaminirali, »trgovca« pa sta romala v zapor, ker so hlapi živega srebra strupeni, te kovine pa ne smejo prevažati kot zelje. Kitajske založniške težave PEKING - Kitajske oblasti so zaplenile zadnjo številko in prepovedale izhajanje revije Han haichao (Bibavica), ker je pri iskanju kupcev postala preveč senzacionabstična, saj je »nestrokovno obravnavala vprašanja mamil, nasilja, prostitucije in nezakonitega obogatenja, obenem pa objavljala škandalozne slike«. Nekateri so vladni nasvet, naj si sami pomagajo s tržno pobtiko, očitno vzeb preveč dobesedno in so za kitajske pojme skrenib na kriva pota. MeNamara priznava svoje napake v Vietnamu WASHIGTON - Trideset let po prihodu prvih ameriških vojakov v Vietnam je tedanji ameriški obrambni minister MeNamara končno priznal, da so bile v Vietnamu storjene napake. Vsak čas bodo namreč objavili njegovo knjigo spominov. Zgodovinarje pa najbolj zanima, kako bo v njej MeNamara pojasnil, da je že leta 1966 zasebno trdil, da je vojna izgubljena, v javnosti pa poudarjal, da bodo zmagah. Camillin sin v težavah LONDON - Sin CamiUe Parker Bowles je nekaj ur presedel na policijski postaji, ker so pri njem našli nekaj tablet ecstasyja in indijsko konopljo. Dvajsetletnega Toma so proti kavciji izpustih. Po pričevanju prijateljev preživljata Tom in njegova sestra Laura težke trenutke zaradi škandala s prestolonasle-dikom in ker sta se njuna starša ločila. Štirinajst mrtvih in 70 ranjenih, ker je potniški vlak trčil v tovornjak in iztiril BANGKOK - V tajski pokraji- ka življenje izgubilo 14 oseb, zavarovanem železniškem pre- ni Prachuab Khiri Khan je v no- drugih 70 pa jih je bilo ranje- hodu trčil v tovornjak. (Telefo- Cnem iztirjenju potniškega vla- nih. Vlak je iztiril, ker je na ne- to AP) ZDA/V VIHARJU POLEMIK Na električnem stolu tudi angleški državljan V Ameriki je pod vplivom mamil ubil človeka LONDON - Prihodnji četrtek bodo v ZDA na električnem stolu usmrtili prvega angleškega državljana, kar bo nedvomno zanetilo hude polemike na obeh straneh Atlantika. »To je barbarsko in omikane države nevredno dejanje,« so izjavila angleška združenja za človekove pravice, ki so se povezala, da bi sodelovala s skupino odvetnikov in z materjo 31-letnega obsojenca Nicka Ingrama. Ingramova mati je dopotovala v ZDA, da bi poskusila vse, kar je mogoče, da bi rešila sina, ali vsaj dosegla odložitev usmrtitve. Upa namreč, da bodo oblasti smrtno obsodbo v zadnjem trenutku spremenile v dosmrtno zaporno kazen. Teorija Ann Ingramove je naslednja: »Na pragu tretjega tisočletja ni mogoče človeka s cvreti do smrti; to je v bistvu mučenje do smrti.« Pred nedavnim je prišlo na dan, da je bil Ingram med sodno razpravo pod vplivom pomirjevalnih sredstev in se torej, kot trdi njegova mati, ni mogel primemo zagovarjati. Gospa Ingram se je za pomoč obrnila na angleško vlado, toda prvi minister John Major, ki je prav v teh dneh na obisku v ZDA, ji je odvrnil, da mu je pač žal, vendar ne more pomagati, češ da ne more posredovati pri neki tuji vladi in se zavzeti za človeka, ki je v tisti državi zagrešil zločin. Iz zapora v Jacksonu, v ameriški zvezni državi Georgia, je obsojenec sporočil, da ga ni strah smrti, boji pa se električnega stola. S to izjavo je seveda znova odprl zagrizeno polemiko o tovrstni kazni, ki bi jo mnogi hoteli odpraviti. Nicka Ingrama, ki se je rodil v mestu Cambridge in ima dvojno državljanstvo, so spoznali za krivega umora; ko je bil star 19 let je namreč v trenutku pijanosti in pod vplivom mamil v ZDA umoril nekega moškega. Žrtev je najprej okradel, jo nato zvlekel v gozd in privezal k drevesu, končno pa ga je ustrelil. Ingrama je neizpodbitno spoznala Zena umorjenega. Odvetnikom ni uspelo dokazati med razpravo, da je bil obsojenec med zločinom neprišteven, tako da je malo verjetno, da ga bodo v zadnjem trenutku pomilostili. SVET Sreda, 5. aprila 1995 BIH / SESTANEK SKUPINE ZA STIKE Miloševič znova v vlogi mirovnika LONDON - Velike sile, ki se v hudi Časovni stiski borijo proti obnovitvi spopadov v Bosni, utegnejo pri zagotavljanju srbske podpore svojim prizadevanjem ubrati novo pot. Predstavniki ZDA, Rusije, Nemčije, Francije in Velike Britanije, ki sestavljajo skupino za stike, so včeraj v Londonu razpravljali tudi o možnosti popolne odprave ukrepov proti Beogradu, če bo ta pokazal in dokazal, da je voljan priznati Bosno in Hrvaško. Soglasja jim sicer ni uspelo doseči, vendar pa naj bi po besedah enega izmed diplomatov kmalu nadaljevali z usklajevanjem stališč in morda še ta mesec obiskali Beograd, Zagreb in Sarajevo z novimi pobudami »v žepu«. Že zdaj pa so se dogovorili, da bodo pritisnili na bosansko vlado, ki naj bi bila glavni krivec za najnovejšo zaostritev razmer, in jo skušali prepričati, naj privoli v podaljšanje krhkega premirja, ki uradno preneha veljati 1. maja. Skupina za stike meni, da bi jugoslovansko diplomatsko priznanje BiH in Hrvaške osamilo bosanske Srbe, ki so zavrnili načrt o razdelitvi Bosne. Tako bi se končal sen o veliki Srbiji in se zmanjšala napetost na Balkanu. Vendar pa je tokratni sestanek skupine za stike potekal v hudi Časovni stiski. Štirimesečno premirje v Bosni se bo 1. maja izteklo in spopadi že dobivajo vse širše razsežnosti. Tudi napetosti med Hrvati in krajinskimi Srbi se povečujejo. V zadnjih tednih so velike sile poskušale prepričati Slobodana Mi- Muslimanski vojak strelja na srbske položaje v bližini Travnika (Telefoto: AR) loševića, naj v zameno za omilitev ukrepov prizna Bosno in Hrvaško, vendar jim je spodletelo. Srbski predsednik je namreč zahteval, naj najprej umaknejo sankcije in to v celoti. Francoski zunanji minister Juppe je prejšnji mesec že nakazal, da bi utegnili doseči kompromis. Tako bi Srbijo lahko nagrajevali z umikom posameznih ukrepov vsakič, ko bi naredila korak proti priznanju obeh držav. Francoski predstavnik je povedal, da je skupina za stike ta predlog proučila na včerajšnjem zasedanju. »Cas se izteka,« je opozoril. Drugi diplomati zagota- vljajo, da ima ta zamisel široko podporo. Ruski zunanji minister Kozirjev je po pogovorih z Juppejem in ameriškim državnim sekretarjem Christopherjem prejšnji teden izrazil upanje, da bodo na sestanku dosegli soglasje o novih ukrepih za reševanje krize. Francija upa, da ji bo kmalu uspelo organizirati sestanek treh sprtih strani, na katerem bi sklenili nov sporazum o premirju. Bosanski Srbi lanskega mirovnega nacrta skupine za stike, ki je predvideval razdelitev Bosne, niso želeti sprejeti, zato je vse ostalo le na papirju. Sicer ni mogoče z go- tovostjo napovedati, ali si bodo res premisliti, Ce bo Srbija priznala nekdanji jugoslovanski republiki, vendar pa je to trenutno edino pravo »orožje«, s katerim razpolaga mednarodna skupnost. Predsednik bosanske vlade Haris Silajdžič pa je pred kratkim opozoril, da je odločenost mednarodne skupnosti, da bo brzdala spopade, doslej koristila zgolj separatističnim Srbom, ki nadzorujejo 70 odstotkov države. »Zadnja tri leta je imela mednarodna skupnost le en cilj - obdržati problem v mejah Bosne,« je izjavil. Nicholas Doughty Reuter VVASHINGTON / BRITANSKI PREMIER O VOJNI NA BALKANU Major proti ukinitvi embarga Senator Dole se ne da prepričati - Christopher podpira London Premier Major in podpredsednik Gore (Telefoto: AR) WASfflNGTON (dpa, Reuter) - Britanski predsednik vlade John Major je drugi dan svojega obiska v ameriški prestolnici prepričeval republikanske politike, naj ne prekličejo embarga na izvoz orožja v Bosno in Hercegovino. »Ne verjamemo, da je tako ravnanje pravilno,« je po pogovoru s senatorjem Robertom Doleom povedal Major. Po njegovem mnenju pomoC bosanskim vladnim silam ne bi pomenila hitrejšega doseganja miru, temveč bi povzročila nove boje in neizbežen umik mirovnih sil Združenih narodov. Ameriški zunanji minister VVarren Christopher je britanskega ministrskega predsednika podprl in poudaril, da si bo Wa-shington tudi po 1. maju prizadeval za podaljšanje ustavitve ognja v BiH, saj mora skupina za stike dobiti dodaten manevrski prostor za oblikovanje svo- jega mirovnega naCrta. Dole je Majorju kljub obsežnemu prepričevanju povedal, da si bo še naprej prizadeval za to, da bi oba doma ameriškega kongresa Cim prej odpravila embargo na izvoz orožja v Bosno in Hercegovino. Britanski premier in ameriški predsednik se bosta v pogovorih poleg Bosne dotaknila tudi bližnjevzhodnega mirovnega procesa, iskanja miru na Severnem Irskem, skupne politike do Iraka in Libije ter vprašanja širitve Severnoatlantske zveze na vzhod Evrope. Po vsem sodec je zglajen tudi ameri-ško-britanski spor zaradi Clintonove dobrodošlice Gerryju Adamsu, voditelju severnoirske republikanske stranke Sinn Fein. Major je namreč po srečanju s Christopherjem dejal: »Vprašanje, ki je bilo načeto pred nekaj tedni, je že zdavnaj pozabljeno.« RIBOLOVNI SPOR KANADA - EZ Madrid in Lizbona zavrnila osnutek sporazuma MADRID - Španija je v torek zavrnila osnutek sporazuma med Evropsko zvezo in Kanado, ki naj bi končal spor o ribolovu v vodah Severnega Atlantika. Madrid meni, da je sporazum »zelo neuravnotežen«, kar zadeva distribucijo kvot. Španski ne je v Bruslju predal španski veleposlanik pri Evropski zvezi Javier Elorza, ki je na novinarski konferenci povedal: »Zadnje kanadske ponudbe ne moremo sprejeti iz številnih razlogov.« Španija in njene partnerke v Evropski zvezi so se zapletle v spor s Kanado zaradi ribolova grenlandskega morskega tista pred obalo Nove Fundlandije. Kanada je v začetku marca v mednarodnih vodah zaplenila špansko ribiško ladjo in Španijo obtožila, da presega dogovorjene kvote za ulov te ogrožene vrste rib. Pogajanja med sprtima stranema so se v ponedeljek ponod končala brez dokončnega dogovora in uradne izjave. Pogajalci so se vnovič sestali v torek pozno zveCer. Španski mediji so objaviti nekatere podrobnosti iz španskega pisma Bruslju, v katerem je zapisano, da je osnutek »zelo neuravnotežen, kar zadeva distribudjo ulova grenlandskega morskega tista«, saj Španija dobi manj rib, Kanada pa večji delež znotraj kvote. Španski uradniki na bruseljskih pogajanjih so meniti, da osnutek, ki temelji na skupnem ulovu 27 tisoč ton za leto 1995 (ki ga je določila Severnoatlantska ribolovna or-ganizadja Nafo), Španiji dovoljuje le ulov osem tisoč ton, kar je prevelika razlika od lanskega ulova, ko Nafo še ni določila kvot in so španski ribici naloviti 42 tisoč ton rib. Osnutek predvideva deset tisoč ton za Kanado (lani je ulovila štiri tisoč ton rib), vključno z »rezervirano« kvoto sedem tisoC ton rib, ulovljenih zunaj 200 morskih milj širokega ozemeljskega pasu. Španski minister za kmetijstvo in ribolov je za špansko državno televizijo povedal: »Pogajati se moramo še naprej, da bomo lahko dosegli uravnotežen dogovor.« Politične stranke in predstavniki ribičev v pristanišču Vigo, od koder prihaja večina ribiških ladij, ki lovijo pred novofundlandsko obalo, so podprli odločitev vlade v Madridu. Predstavnik združenja lastnikov ladij je dejal, da je odločitev »logična in razumna«. Ce bi sprejeti ta osnutek, bi španske ladje svojo ulovno kvoto dosegle po enem mesecu, to pa bi prizadelo približno devet tisoC ribiških družin. Robert Hart / Reuter Španski ribiči v Vigu (Telefoto: AR) VELIKA BRITANIJA Tonv Blair oostala nevaren konservativcem LONDON - Tony Blair, ki je stopil na Celo opozicijske laburistične stranke pred osmimi meseci, si vseskozi prizadeva za pridobitev naklonjenosti srednjega razreda, zato postajajo vladajoči konservativci Čedalje bolj vznemirjeni. Čeprav bodo volitve šele Cez dve leti, se vlada Johna Majorja že zdaj boji, da predsednikov gospodarski program volilcev ne bi povsem prepričal. Volilce namreč vznemirjajo rezultati javnomnenjskih raziskav, po katerih ima Blair 35 točk več kot Major. Čeprav nelagodju konservativcev botrujejo predvsem nasprotujoča si mnenja glede evropskih zadev znotraj stranke, jim v zadnjem Času dela precej sivih las Blair, ki vztrajno snubi volilce srednjega razreda. Da bi lahko laburistična stranka po 16 letih prevzela oblast, namreč potrebuje prav njihovo naklonjenost. Zaradi njegove strategije so se sicer od stranke odtujiti tradicionalni laburisti, ki mladega Blaira, ki je obiskoval zasebne šole in je po poklicu odvetnik, obtožujejo, da je pozabil na tradicionalne strankine delavske korenine. Blair se niti malo ne opravičuje, stališča laburistov je prejšnji mesec spremenil tako, da poudarja državljanske dolžnosti in tudi njihove pravice: v zdravem okolju ni prostora za brezdelje in mamila, je poudaril krščanski socialist Blair. Čeprav se s tem vsi strinjajo, je močno razburil vrh konservativcev, ki ga obtožujejo, da je s takšnimi gesti prevzel njihova stališ Ca in glasove. Nekateri novinarji so celo zapisali, da je Tony Blair postal »Tory« Blair. Obrambni minister Malcolm Ri-fkind je Blaira označil z besedama »prerojeni konservativec«, ki za pridobitev naklonjenosti volilcev uporablja nasprotnikova stališča. »Laburistična stranka se ukvarja le s kopiranjem naših idej,« je dodal minister za zaposlovanje Michael Portillo. Major in elani njegove vlade so prejšnji konec tedna na shankinem zasedanju skušali »znova pridobiti« naklonjenost srednjega razreda, saj je v njihovih govorih prevladovalo prepričevanje, da skuša vlada rešiti vprašanje kriminala, vsi nastopajoči pa so tudi poudarjati uspeh sedanje gospodarske politike. Ko so ministri prebrali komentar desno usmerjenega Paula Johnsona, pomočnika nekdanje predsednice Alan Wheatley / Reuter Margaret Thatcher, so se brž zbali, da jim je Blair ukradel moralo iz njihovega programa: »To je le eden od razlogov, zakaj moramo na Tonyja Blaira gledati ne le kot na strankarskega, ampak tudi harodnega voditelja. To je najpomembnejši dogodek po letu 1975, ko je Thatcherjeva stopila na Celo torijcev.« Major je skušal Blaira utišati tako, da je štiri mesece prej na kratko omenil točke vladnega programa za prihodnje zakonodajno obdobje, ker naj bi s tem dokazal, da vladi ne poje-njuje sape. Ker program nima vodilne niti, bodo imeti konservativci še veliko težje delo, ko bodo morali potegniti »jasno mejo« med njimi in laburisti po tem, ko je Blair že poudaril, da si njegova stranke prizadeva za ohranitev četrtega odstavka socialistično obarvane laburistične ustave iz leta 1917. Noben od laburističnih voditeljev v zadnjih 35 letih si ni upal poseči v ta odstavek, saj so se bati, da bi v strankinih vrstah prišlo do spora. Blair, ki je lani julija po nenadni smrti Johna Smitha postal predsednik stranke, se je doslej pogumno branil pred tradicionalnimi nasprotniki in je prepričan, da bodo na izredni konferenci stranke 29. aprila podprti njegove načrte. Blair je kritikom svoje politike pripravil jedrnat odgovor; ti namreč dokazujejo, da je Blairovo spreminjanje Četrtega odstavka nepotrebno oddaljevanje od glavne naloge stranke - zmage na prihodnjih volitvah. »Ce hočemo zmagati, potrebujemo zaupanje, zato pa je potrebna jasno začrtana politika, v kateri ni prostora za filozofske razprave,« je poudaril pred kratkim. Njegovi nasprotniki menijo, da je bil Blairov govor le besedičenje. Oseminsedemdesetletno zavezanost »skupni lastnini, razdelitvi in izmenjavi osnovnih produkcijskih sredstev« zdaj nadomešča zaobljuba delu, katerega rezultat bo razvoj »dinamičnega gospodarstva«, ki bo služilo ljudstvu; tržnemu spodbujevanju in tekmovalnosti se bosta pridružila sodelovanje in družabništvo in pričakovati je bogastvo, ki ga narod potrebuje«. Morda je takšno govorjenje nekoliko okorno, nekateri bi celo rekli, da so to prazne besede, vendar pa Blair z enim samim zamahom od konservativcev odvrača srednji sloj, sicer njihovo naj- moCnejše volilno orožje. Res je, da se moral Blair svojo politiko do nekaterih vprašanj še izoblikovati, vendar pa konservativci ne bodo mogli veC kazati na četrti odstavek kot dokaz, da ga laburisti le navidezno upoštevajo in hkrati ostajajo zvesti dvomljivim zdravilom gospodarskih reform. Zaradi težav, ki so se zgrnile na peto zaporedno konservativno vlado, nekateri nezadovoljni torijci odkrito menijo, da mora stranka dobiti novo podobo in se znebiti Majorja, doslej najmanj priljubljenega britanskega premiera. Radi bi, da bi se poslovil tiho in ostal zapisan v zgodovini kot politik, ki je pripomogel k miru na Severnem Irskem. Novembra bo minilo že pet let, odkar je 52-letni Major postal britanski premier. Blair je prijatelje posvaril, da Majorjeve prilagodljivosti ne gre podcenjevati; Ce bo prišlo do predčasnih volitev, se bodo morati potruditi tako laburisti kot konservativci, pa Čeprav sedanja vlada ne uživa velikega zaupanja volilcev. »Prav zato sem prepričan, da je naša izjava o ciljih in vrednotah 'izrednega pomena za prihodnji politi-Cni spopad,« je izjavil Blair.___________ SVET IRAK / GALI O ODPRAVI UKREPOV ZN Bagdad mora bili vreden zaupanja NEW YORK - Generalni sekretar OZN Butros Gali je prepričan, da je treba ustvariti drugačno vzdušje in da mora Irak opustiti misel na takojšnjo in popolno -odpravo ukrepov, ki zadevajo nafto, je izjavil eden od visokih predstavnikov ZN. Po Galijevem mnenju mora Irak privoliti v postopen proces vzpostavljanja mednarodnega zaupanja v to državo. Kadarkoli se ®eča s podpredsednikom haske vlade Tarekom Azi-zom, Butros Gali ponovi misel, da kriza zaupanja, ti je nastopila kot posledica iraške invazije v Kuvajt leta 1990, ne zadeva samo ZDA in Veliko Britanijo, Pac pa tudi Saudovo Ara-mjo, Kuvajt in številne druge države se še vedno dojijo morebitnih novih potez Iraka, od koder izvi- rajo tudi njihovi zadržki v ^ezi z odpravo ukrepov. Po mnenju Butrosa •Gadja je treba ustvariti vzdu-sje medsebojnega zaupa-rrja, v imenu katerega mora hak privoliti v delno odpravo ukrepov. Po njegovem mnenju je mogoče Vzpostaviti zaupanje v Bagdad le postopoma, od etape do etape, je še pripognil visoki predstavnik Glede tega vprašanja stalne članice VS že več kot leto dni uvrščajo v dva jabora. Francija, Rusija in kitajska menijo, da bi moral VS uresničiti resolucijo ®87> ki predvideva popol-jio odpravo naftnega embarga, kakor hitro bo posebna komisija OZN ugotovila, da je Irak izpolnil zahteve pri razoroževanju. V drugem taboru so £DA in Velika Britanija, Prepričane, da mora Bagdad zadovoliti še druge P°goje, zlasti tiste, ki zadevajo njegovo vedenje in namene. VVashington in hondon očitno nista pri- pravljena omiliti svojih stališč, vse dokler bo na oblasti Sadam Hussein. Prejšnji petek so ZDA javno predložile načrt resolucije, ki so ga pripravile skupaj s svojo argentinsko in britansko zaveznico v VS, po katerem naj bi za 400 milijonov dolarjev povečali vsoto, ki jo hak lahko zasluži z izvozom svoje nafte - toda izključno v človekoljubne namene. Dve prejšnji resoluciji (št. 706 in 712) iz leta 1991 sta Bagdadu dovolili izvoz v vrednosti 1, 6 milijarde dolarjev v obdobju šestih mesecev za človekoljubne namene in pod nadzorom OZN. Najnovejši anglo-ameri-ško-argentinski predlog se nanaša na izvoz 2 milijard dolarjev v polletnem obdobju, čeprav nekateri izvedenci ocenjujejo, da so zmogljivosti iraškega izvoza surove nafte desetkrat večje. Resolucija predvideva še dodatno izvozno kvoto v višini 400 milijonov dolarjev v polletnem obdobju, ki naj bi jih hak nakazal ZN v korist iraških Kurdov. Med dilemo: ah dve milijardi dolarjev v -šestih mesecih ab popolna prepoved izvoza je Butros Gah bolj naklonjen dvomi-lijardnemu izvozu surove nafte in nekoliko manj ameriškemu predlogu. Zdaj mineva že hetje leto, kar generalni sekretar Bagdadu predlaga menjavo »nafte za hrano«, kar Bagdad zavrača, saj bi menjava potekala pod nadzorom OZN, zaradi česar bi Iračan na bagdadskih ulicah ponuja ribe (Telefoto: AP) močno ogrozila »suverenost« režima Sadama Hus-seina. Tar ek Aziz je v nedeljo zavrnil anglo-ameri-ško-argentinski predlog, ki ga je označil kot »manever zavajanja mednarodnega javnega mnenja, s katerim bi samo podaljšali naftni embargo«. Butros Gali je Iraku priporočil bolj »praktično« stališče, saj je očitno, da velik del baškega prebivalstva trpi zaradi mednarodnih ukrepov. Po njegovem je narava te dileme v VS veliko bolj politična kot pravna, saj je VS predvsem »političen organ«. Po mnenju omenjenega predstavnika OZN hak ne bi nič izgubil, če bi privolil v delno odpravo naftnega embarga, saj je ta pot že dobila zeleno luč v predhodnem dogovoru med OZN in Bagdadom. Rene Slama / AFP Dubajčani vlagajo v nepremičnine DUBAI - Cene stanovanj v Združenih arabskih emiratih se vzhajno znižujejo, njihovi lastniki pa še kar naprej vlagajo v izgradnjo novih stanovanjskih poslopij. Vlaganje v nepremičnine je zelo pribljubljeno, saj je na ta način obogatelo že kar nekaj družin. O tem pričajo tudi velikanski žerjavi, ki zakrivajo nebo v Dubaiu. Najemniki, vajeni visokih najemnin, končno dihajo lažje, medtem ko so stanodajalci obupani. Pritisk najbolj občutijo agenti z nepremičninami, ki v boju za najemnike uporabljajo vsa sredstva. Lastnikom stanovanj poskušajo razložiti, da je edino merilo trg. Ti pa se le s težavo sprijaznijo s tem, da ne bodo dobili pričakovanega dohodka. Kar 80 odstotkov prebivalcev Duhala ne prihaja iz tega emirata in zato nimajo pravice kupih stanovanja. Večina jih prebiva v skromnih stanovanjih, medtem ko si državniki in tujci z visokimi dohodki izbirajo vile in luksuzne apartmaje. Zaradi tega nekateri agend menijo, da je znižanje najemnin navkljub henutni prenasičenosti trga le začasno. Tudi stanodajalci si obetajo izboljšanje in se pri tem sklicujejo na nizke davke in gospodarsko rast v emiratih. Tja naj bi se po letu 1997 preselila tudi nekatera podjetja iz Hongkonga. Vsekakor je promet z nepremičninami živahen, lastnikom stanovanj pa vložen denar še naprej prinaša dobiček. Hilary Gush / Reuter Sreda, 5. aprila 1995 ZDRUŽENI ARABSKI EMIRATI Abu Dobi, mesto bleščečih stolpnic in razkošnih vil ABU DABI - Se pred 40 leti je bil Abi Dabi le zaostalo, zaspano mestece ob zahodni obali Perzijskega zaliva. Velikanske količine črnega zlata so zaslužne, da je do danes na tem mestu zraslo nešteto bleščečih stolpnic in razkošnih vil, med katerimi se bohotijo široke avenije. Največji izmed sedmih Združenih arabskih emiratov (ZAE) je doslej v najraznovrstnejše projekte javnih del vložil, več milijard naftnih dolarjev. Ustvarjanje sodobnega Abu Dabija, kakor se imenuje tako emirat kot mesto samo, je v glavnem končano. Kljub temu pa tuji in domači investitorji zatrjujejo, da je treba še marsikaj postoriti, izgraditi in urediti. Abu Dabi je pač zlata jama in zato tudi v tem trenutku nove stavbe rastejo kot gobe po dežju. »Večino zamisli smo že uresničili, o tem ni dvoma,« pravi visoki uslužbenec nekega podružničnega podjetja z Zahoda. »Za nafto in plin je v glavnem poskrbljeno, le zmogljivosti rafinerije v Rmvaisu bo treba še povečati, kar bo stalo približno milijardo dolarjev. Prebivalcev je glede na velikansko naftno bogastvo malo, zato pa si ti lahko privoščijo precejšnje razsipništvo.« Po njegovih besedah naj bi v kratkem začeb graditi razkošno mošejo, ki bo stala vsaj 150 milijonov dolarjev, na umetnem priobalnem otoku Lulu pa nameravajo mediti velikanski park. Abu Dabi je povsem upravičeno tudi prestolnica ZAE, federacije emiratov, ki so jo ustanovili v sedemdesetih letih, torej ravno v času, ko je cena nafte na svetovnem trgu skokovito rasla in prinesla nekaterim zalivskim državam nepojmljivo bogastvo. Poraba energije in vode je v tem mestu in v celotnem emiratu iz dneva v dan večja, zato nekateri že razmišljajo o novih projektih na tem področju, pa tudi o razvoju industrijskih panog, ki doslej na tem območju niso bile prisotne. »Sredstev nam ne primanjkuje, razviti pa se želi tudi podeželje, zato ne smemo reči - zdaj je pa dovolj - in se omejiti le na določene projekte,« je prepričan predstavnik ministrstva za gospodarstvo. »Pri nas poznamo le napredek, celo v času zalivske vojne nismo imeli nobenih težav.« V poslovnem središču Abu Dabija se je mogoče prepričati, da govori resnico. Na vsakem koraku so gradbišča, pravkar dograjene stavbe že prenavljajo in lepšajo... Ge bi imelo mesto obraz, bi mu na čelu pisalo »denar«. Gradbena industrija Združenih emiratov je v lanskem letu ustvarila za skoraj sedem milijard dolarjev prometa in se na lestvici najdonosnejših dejavnosti uvrstila takoj za naftno industrijo. Oblasti so poskrbele tudi za enakomernejšo porazdelitev velikanskega dobička, tako da so državljanom ZAE omogočila najem posojil pod izredno ugodnimi pogoji. Na ta način se domača podjetja z lahkoto vključujejo v projekte mednarodnih korporacij in zagotavljajo kruh slehernemu domačinu. Diarmid O’Sullivan / Reuter K U V A J T ■■ Hamadova skrivnost o poslovnem uspehu WlLLIAM MaCLEAN / REUTER KUVAJT - Na začetku dvajsetega stole-9a se je začela vzpenjati življenjska pot enega najuspešnejših poslovnežev arab-skega sveta Khaleda Abdula Lafita Al Ha-mada, ki je začel kot nižji uradnik. Ko se jo stoletje nagiba h koncu, je najuglednejši Kuvajtski poslovnež še vedno vprežen v ^'oje posle, pred svetom, ki se je spreme-jju skoraj do neprepoznavnosti, pa Se vedno deluje kot član upravnega odbora naj-Vecie banke v emiratih. Hamad - ki je tudi eden najstarejših ljudi na syetu, saj je po gregorjanskem koledarju Preživel 111, po islamskem pa kar 115 let -)e najprej zgradil trgovinski imperij v Indijskem oceanu, in sicer v obdobju, ko so vse Posle se sklepali s stiskom rok, blago pa pre-važali na hrbtih kamel in dromedarjev, ki so takrat skrbeli za logistiko. Pozneje je pomagal odpreti prvo kuvajtsko komercialno banko National Bank of Kuvvait (NBK) ter poskrbel, da se je spremenila v najuglednejšo ■n najuspešnejšo bančno ustanovo. Na vpra-Saije; kaj je skrivnost njegovega dolgega rinjenja, je Hamad odgovoril, da je zelo zmerno in da se izogiba prepirom. »Star sem 115 let, sedemdeset let sem Preživel v Jemnu in Somaliji, ostanek v Kuvajtu. Nikoli nisem bil pred sodiščem, ni- koh nisem nikogar sovražil in zdi se mi, da ni bil nihče sovražno razpoložen do mene,« je izjavil v nekem intervjuju. »Zdaj pojem le še pol tistega, kar sem nekoč. Mogoče sem zaradi tega malo žalosten, nisem pa jezen. Ce katera od služkinj razbije kozarec ali krožnik, se moja Zena takoj razburi, jaz pa znam obranih mimo kri,« je še dodal. »Zelo sočustvujem z ženskami, ki morajo toliko pretrpeti med nosečnostjo in porodom ter pri vzgoji otrok. Zenske delajo veliko več in trpijo veliko bolj kot moški. Zato sem vedno na njihovi strani.« Zanimivo je, da več kot štirideset odstotkov zaposlenih v NBK predstavljajo ženske. Čeprav je betežen in se premika le še s pomočjo vozička, ima Hamad na obrazu širok nasmeh in je še vedno član upravnega odbora NBK, prav tako pa tudi bančnega odbora za posojila, ki se sestane vsak teden, skrbno proučuje, kakšna je sposobnost odplačevanja posojil prosilcev, in odloča o tem, kdo bo posojilo lahko dobil. Poleg poslovnih izkušenj Hamad NBK oskrbuje z neverjetno podrobnimi in obsežnimi podatki, saj pozna zgodovino in rodovnik skoraj sleherne kuvajtske trgovske družine, medtem ko ima zaradi svoje starosti in znanja dostop v najbolj skrite kotičke družbe. Med tiste, ki ga obiskujejo na domu, sodita tudi emir Šejk Džaber Al Ahmad Al Babah in premier šejk Sad Al Abdula Al Sa-bah. Med baško zasedbo Kuvajta leta 1990 in 1991 je Hamad redno obiskoval banko in baškim uradnikom skrbno gledal pod prste. Naklonjen je številnim poslovnim spremembam, ki so se zvrstile v njegovem življenju, zlasti pa je navdušen nad tistimi, ki olajšajo trgovino. Obžaluje, da ni več tolikšnega zaupanja, kot je bilo nekoč, predvsem pa so se zmanjšale solidarnostne vezi med ljudmi. »Trgovinski odnosi so zdaj na splošno boljši, ker so bolje organizbani,« je prepričan. Vendar dodaja: »Nekdaj je trgovanje temeljilo na časti, zdaj pa se je zaupanje močno omajalo, ker preveč stvari rešujejo na sodiščih. Včasih so ljudje drug drugemu bolj pomagali, zdaj pa se vse skupaj konča takrat, ko kdo kaj dobi.« Hamad je začel delati, ko je imel petnajst let. Zaposlil se je kot uslužbenec pri bogatem Basamu in Mandilu na jugu iraškega mesta Basre. Kmalu pa je krenil po lastni poti, odpotoval v Jemen in potem v Somab-jo, kjer je ustanovil Številne podružnice svojega podjetja, ki je trgovalo z datelji. Te je dobival iz Iraka, kjer je že prej kupil nekaj da-tljevih plantaž, datelje pa je prodajal roma- rjem, ki so hodib v Meko. Datelje so menjali tudi za tkanine, čevlje ali drugo hrano. Postopoma je Siril svoje bogastvo po vsem Arabskem polotoku. Nekaj nepremičnin so mu po drugi svetovni vojni zasegle arabske vlade. Ko se je leta 1950 vrnil v Kuvajt, je takoj ugotovti, da je trgovina še vedno pod britansko nadvlado, tesno povezano z Britansko banko v banu in na Srednjem vzhodu, ki si je pridobba koncesijo, da lahko edina opravlja finančne transakcije v emiratu. »Večina trgovcev je vsak dan stokala, kako nujno pobebujemo svojo, kuvajtsko banko, ki bi podprla našo trgovino. Nekateri so bili prepričani, da bodo za to potrebna leta. Drugi so menih, da bi jo morali ustanoviti takoj,« pripoveduje. Takrat je Hamad stopil na Celo delegacije trgovcev, ki so obiskali emirja šejka Abdula Salerna Al Sabaha, da bi ga prepričali, kako nujno Kuvajt potrebuje svojo banko. Emb je zagotovb dva milijona od pobebnih trinajstih milijonov rupij (nekaj manj kot mbijon današnjih dinarjev) kot začetek osnovnega Jcapitala. Trgovci so primaknili manjkajočih enajst milijonov. Trideset let po tem dogodku premoženje znaša NBK 1,15 milijarde dolarjev in je 340-krat večje, vsota pa z rastjo dobička še vzbajno narašča. Po letu 1952 je obseg go- tovinskega dobička in dobička, ki ga zagotavljajo delnice, enakovreden dvajsetim odstotkom, kolikor v povprečju na letni ravni vračajo vlaganja. Del bančnega uspeha izvira iz bančne politike, da se na splošno izogiba dajanju posojil tistim, ki trgujejo zunaj primarnega borznega trga, na tako imenovanem trgu Suk Manak, ki je leta 1982 doživel velik zlom. Hamad pa uspeh banke pripisuje predvsem nikoli zastarelemu občutku za previdnost pri poslih bi nenehni skrbi za ugled. »Delničarji banke so imeli vedno izostren občutek za stvarnost, pa tudi vodstvo je bbo dobro. Delovab so po načelih poštenega trgovanja, in samo zato si je banka lahko pridobba tolikšen ugled.« Tegobe prejšnjega Hamadovega življenja so že zdavnaj izginile, ni pa še ugasnil spomin nanje. »Veliko smo potovali v Indijo. Z ladjo smo pobebovah sedem do osem dni, da smo pripluli do Bombaja, in pet ali šest dni, da smo prišli do Adna. Zdaj, ko imamo letala, gre vse veliko hibeje. Včasih sem pobeboval petnajst dni, da sem na kameljem hrbtu prišel v Savdsko Arabijo, potem še deset dni ježe do Medine in potem Se nadaljnjih deset dni od Medine do Meke. Tega danes celo beduini ne počno več.« Sreda, 5. aprila 1995 BURUNDI Tulsiji se spet znašajo nad Hutujci BUJUMBURA (dpa, Reuter) - Ameriški veleposlanik v Burundiju Robert Krueger je javnosti sporočil novico o novem pokolu v tej srednjeafriski državi. Tutsijski vojaki so prejsno sredo v vasi Gasorvve na severovzhodu države brutalno mučili in pobili veC kot 150 Hutujcev. Žrtve so večinoma ženske in otroci. V zadnjih dveh tednih naj bi vladni vojaki na tem območju ubili vsaj 450 ljudi. Predstavniki burundske vojske so domnevno število ubitih civilistov zanikali in govorijo o približno dvajsetih mrtvih, ki naj bi padli kot talci hutujskih razbojnikov ali pa so bili žrtve navzkrižnega ognja. Ameriški veleposlanik, ki je obiskal ranjence v bolnišnici, je dejal, da izjave oblasti niso v skladu z dejstvi. »Gre za žrtve strahovitega pokola, ne navzkrižnega ognja,« je izjavil Krueger. Ni mu znano, ah so že sprožili uradno preiskavo, po njegovih podatkih pa so bili storilci zagotovo vladni vojaki. V bolnišnici v Muyingi so v oskrbi ranjeni otroci iz Ga-sorvveja. Nekega enajstletnega dečka je krogla zadela v desno lice, iz telesa pa je izstopila pri levem oCesu. V bolnišnico so ga prepeljali Sele po Stirindvajsetih urah, Čeprav je od kraja pokola oddaljena le petnajst kilometrov. Zdravniki so dejali, da je pacient Čudežno preživel ope- racijo, vendar bo ostal slep na levo oko. Drugi ranjenec, Štirinajstletni fant, je se vedno v komi zaradi poškodb lobanje in pretresa možganov. PriCe navajajo, da ga je neki tutsijski vojak s kamnom udarjal po glavi, dokler žrtev ni omedlela. Gasvvore je zdaj prazno mesto, hiše in trgovine so zaprte, na cestah pa ni videti vojakov. Verjetno je bil pokol tudi povod za množični beg 50 tisoč Hutujcev proti sosednji Tanzaniji, ki je zato v petek zaprla mejo za begunce. Opazovalci trdijo, da pokole izvajajo skrajneži iz obeh plemen, največkrat pa so klavci sicer manjšinski Tutsiji, ki imajo v rokah vojsko. Diplomati se bojijo, da bodo napetosti v Burundiju prerasle v krvavo državljansko vojno, saj je etnični vzorec zelo podoben ruandskemu. Zadnji pokol bo verjetno vzrok za maščevalne napade hutujskih gverilcev, predstavniki človekoljubnih organizacij pa so v skrbeh tudi za številne ruandske begunce na ozemlju Burundija. Na severovzhodu te države je nekaj deset tisoč beguncev, večinoma Hutujcev, ki so tja pribežati iz Ruande, za varnost njihovih taborišč pa naj bi skrbeli tutsijski vojaki. »To je tako, kot če bi mački ukazali varovati miši,« je ironično pripomnil neki uslužbenec Visokega komisariata Združenih narodov za begunce. NOVICE Kohl bo proslavljal v Moskvi BONN - Nemški vladni kabinet je včeraj sporočil, da se bo kancler Helmut Kohl v Moskvi udeležil proslave ob petdeseti obletnici konca druge svetovne vojne. Poleg Kohla 6. maja v Moskvi pričakujejo še ameriškega in fiancoskega predsednika Clintona in Mitterranda ter britanskega premiera Majorja. Ruski predsednik Jelcin se vojaške parade, Id letos ne bo potekala na Rdečem trgu, temveč na eni od cestnih vpaonic v rusko prestolnico, najverjetneje ne bo udeležil. Parada ne bo tako spektakularna kot prejšnja leta, saj so zahodni državniki izrazili željo, da naj bi bila letošnja proslava bolj izraz medsebojnega spoštovanja in mirnega sožitja med narodi sveta kot pa razkazovanje vojaške moči. (dpa) Demonstracije v Beogradu BEOGRAD - Približno tri tisoč srbskih kmetov se je včeraj zbralo v središču Beograda in demonstriralo proti kmetijski politiki vlade predsednika Slobodana Miloševiča. Kmetje, ki so povsem ohromili promet po mestu, so se odpravili tudi proti zveznemu parlamentu, vendar so jim močno okrepljene policijske enote onemogočile dostop do zgradbe, (dpa) Novi boji za Kabul ISLAMABAD - Afganistanske vladne enote so včeraj s topniškim obstreljevanjem zahodnega predmestja prestolnice Kabula vnovič poskušale izgnati Talibane, ki so se prišli v Afganistan borit proti skorumpiranim mudža-hedinskim voditeljem. Talibani (na sliki), ki jih podpira večina afganistanskega prebivalstva, naj bi v ponedeljek prevzeli nadzor še nad tremi okrožji v zahodni provinci Herat ob meji z Iranom. Nadaljujejo se tudi boji za letalsko bazo Sindad v provinci Farah, (dpa) Tutsijski vojak odganja hutujske otroke (Telefoto: AP) Še danes ne vedo, kdo je sestrelil predsedniško letalo NAIROBI - Šestega aprila lani je bilo na letalicu v Rigati ju med pristajanjem sestreljeno letalo ruandskega predsednika Juve-nala Habvarimana, Id se je vračal z obiska v Tanzaniji. Četrtega julija so sile Ruandske domoljubne fronte zmagoslavno vkorakale v ruandsko prestolnico, vendar je bilo v vmesnem obdobju po različnih, sicer neuradnih podatkih med genocidom ubitih 500 tisoč ljudi, predvsem pripadnikov plemena Tutsi in Hutujcev, ki so biti v Času Habyarimanove vlade v opoziciji. V sestreljenem letalu je bil tudi novi burundski predsednik Cyprien Ntaryamira z desetimi dragimi potniki, katerih trupla so pozneje odkriti v bližini letališča, na vrtu predsednikove vile. Leto dni po tem dogodku ni nobena preiskava odkrila atentatorjev; nekateri krogi obtožujejo Ruandsko domoljubno fronto - sestavljajo jo Tutsiji, ki že od leta 1990 vodijo oborožen upor (menda tudi s tujo pomočjo) - spet drugi pa za atentat krivijo hutujske skrajneže. Prvi naj bi delovali z belgijsko pomočjo, dmgfpa s francosko. Kmalu po atentatu so ruandski vojaki misiji ZN onemogočili dostop do kraja nesreče, sočasno pa so bile na vseh glavnih mestnih ulicah postavljene barikade. O atentatu je kmalu poročala tudi ruandska radijska postaja, znana po naklonjenosti pripadnikom plemena Hutu. Za atentat je obtožila pripadnike Ruandske domoljubne fronte, M naj bi se vtihotapili v mesto, ljudi pa je pozvala, naj začnejo ukrepati. S strelnim orožjem in z mačetami oboroženi hutujski vojaki so na ulicah ustavljali Tutsije m jih pobijali. Vojaki predsednikove vojske so iskali opozicijske voditelje, ki so pred letom stopiti v vlado narodne enotnosti. Umorjena je bila predsednica vlade Agathe Uwitingi-yimana. Deset belgijskih pripadnikov mirovnih sil je moralo izročiti orožje ruandski vojski, vendar so jih vojaki kljub temu pobiti. Zaradi tega dogodka so se ZN odločili za zmanjšanje števila svojih vojakov v državi; od dva tisoč petsto jih je ostalo le štiristo. Sedmega aprila je bataljon Ruandske domoljubne fronte, ki je po podpisu mirovnega sporazuma avgusta 1993 v Aru-shi ostal v Kigaliju, zapustil svojo vojašnico v poslopju parlamenta. Ruandska domoljubna fronta je izdala sporočilo, v katerem je zapisala, da si je prizadevala za ustavitev pokola. Ljudje se mu niso mogli izogniti niti v cerkvah, M so postale prave klavnice. Okrepljene sile Ruandske domoljubne fronte so se skupaj s kigatij-skim bataljonom zaCele umikati proti severa države. Zaradi obtožb, da med umikom pobijajo ljudi, je prišlo do množičnega izseljevanja Hutujcev. Med bombardiranjem Ki-galija je bilo ubitih in ranjenih več tisoč ljudi; »uporniki« pod vodstvom generala Paula Kagame, ki je pozneje postal podpredsednik in minister za obrambo, so obkolili vsa ruandska mesta in jih sčasoma tudi zavzeli. Aprila ustanovljena začasna vlada, ki jo je Ruandska domoljubna fronta označila kot »bando morilcev«, je zapustila prestolnico in se preselila v Gitaramo, jugozahodno od Kigalija. Ko je bila zavzeta Gitarama, so ministri pobegnili proti severozahodu, v Gi-senyi, ko so »uporniki« zavzeli tudi Kigali, pa so se zatekli v Zaire, kamor jim je sledilo več kot milijon ljudi. Ruando je zapustilo več kot dva milijona prebivalcev. V begunskem taborišču Goma na vzhodu Zaira je izbruhnila epidemija kolere, v kateri je umrlo veC kot 50 tisoč ljudi. V begunskem taborišču Bukavu na jugozahodu Zaira so bile razmere nekoliko boljše zaradi francoske Človekoljubne pomoči. Julija so pobegli Tutsiji prišli iz skrivališč in začeli preštevati svoje mrtve, dva milijona Hutujcev pa je v izgnanstvu že-razmišljalo o maščevanju. Aimie Thomas/AFP FILIPINI / NAPAD MUSLIMANSKIH UPORNIKOV Od mesta Ipil je ostal samo pepel Dobro organizirani napadlci so uporabili tudi protitanskovske rakete Kan O čem pišejo drugje po svetu O širitvi zveze Nato na Vzhod »Ruski obrambni minister Pavel GraCov je zagrozil s 'protiukrepi', Ce se bo zveza Nato širila na Vzhod... Rusi so izračunali, da lahko za to, da privolijo v širitev Nata na Vzhod in se odpovejo prodaji jedrskih reaktorjev Iranu, iztržijo več. Zato zdaj GraCov izstijuje s protiukrepi... Kremelj je ameriško pomoč sprejel hladnokrvno in meni, da gre pri tem zgolj za posel. GraCov skuša po rusko barantati, kot da ne obstajajo vnaprejšnja pravila Devetega maja se bo v Moskvi pokazalo, ali bodo Rusi lahko ta pravila vsilili tudi Clintonu in Zahodu.« (Zycie Warszawy, Varšava) »Cilj novega kroga geopolitičnega manevriranja zveze Nato je razširitev območja, ki ga nadzoruje klub izbranih. Ruska federacija pri tem ne igra večje vloge v smislu partnerja ali pomembnega gospodarskega subjekta. Prav nasprotno: Zahod skuša velikega nasprotnika navaditi na vlogo države na obrobju globalne oblasti Zahoda. To dejstvo je očitno, le tisti, ki zavestno zapirajo svoje oCi, se ga ne zavedajo. Zdi se, da so zadovoljni v vlogi uslužbenca velikih sil« (Pravda, Moskva) O turški invaziji na severu Iraka »Turška invazija na severa Iraka zdaj traja že tretji teden. Spor se morda mnogim zdi nerazumljiv, toda kljub temu je zelo nevaren. Odkar je turska vlada omejila poročanje o turški operaciji na severa Iraka, obstajajo nejasnosti o vojaških uspehih. Spopadi so kurdskemu prebivalstvu prinesli novo trpljenje, prizadeti dober glas Turčije v svetu in otežiti prizadevanja Washingtona, ki je skušal uravnovesiti nasprotujoče si interese na tem strateško izredno občutljivem območju. VVashington je vedno podpiral kurdske zahteve po avtonomiji, samostojno kurdsko državo pa odločno zavračal. To je trda, toda razumna politika. Spreminjanje mej bi namreč temu območju prineslo še več težav in prelivanja krvi.« (Nevv York Times, New York) O mirovnem posredovanju ZN na Balkanu »Čeprav nihče na svetu ne dvomi o tem, da bi umik modrih Čelad iz treh republik nekdanje Jugoslavije povzročil vnovični izbruh hudih spopadov, si tudi nihče ne dela iluzij, da bo sprememba mandata ali celo sprememba imena mirovnih sil temu območju prinesla resničen mir. Štirimesečno premirje je pokazalo, da je državljanska vojna tamkajšnjim prebivalcem že ‘preveč zlezla pod kožo'... Tudi nove mirovne sile ZN nimajo možnosti za uspeh, saj je najmočnejši dejavnik prav volja sprtih strani.« (Hospodarske noviny, Praga) O obisku turškega zunanjega ministra v Bonnu »Turško posredovanje proti Kurdom je prizadevanjem, da bi Turčijo bolj vključili v zahodne tokove in ji dali vlogo mostu med krščanskim in muslimanskim svetom, zadalo hud udarec. Zaradi turskega vojaškega pohoda bo v Evropskem parlamentu zelo težko zbrati vedno, ki bi podprla turško zahtevo po carinski uniji z Evropsko zvezo. Nemčija si rešitev zapleta v Turčiji želi že zaradi tradicionalnih prijateljskih odnosov z Ankaro, pa tudi zaradi dejstva, da turski notranji spori Čedalje pogosteje potekajo tudi na nemških tleh. Bonn si mora zelo prizadevati za podporo demokratičnih sil v Turčiji, da bi pomembna država na sivu med Evropo in Azijo tudi v prihodnje ostala na razvojni poti Zahoda.« (Handelsblatt, Dusseldorf) O britansko-ameriških odnosih »Velika Britanija je gospodarsko vse manj pomembna. Za svetovno gospodarstvo so pomembnejše odločitve, ki jih sprejemajo v Bonnu in Tokiu. Kar zadeva varnostno politiko, pa ima sodelovanje Velike Britanije in Amerike še vedno izredno veliko vlogo, saj je odločnost posledica izkušenj. Uspešni so bili v Iraku, bistveno slabše pa so se odrezali v Bosni. Za ameriškega predsednika in britanskega premiera mora biti krepitev tega sodelovanja tudi v prihodnje eden od bistvenih ciljev, ne glede na to, da osebno nimata kaj dosti skupnega.« (Svenska Dagbladet, Stockholm) MANILA (Reuter, dpa) - VeC kot dvesto muslimanskih upornikov je vCeraj napadlo mestece Ipil v provinci Zamboanga del Sur na jugu Filipinov, ga do tal požgalo in ubilo najmanj 26 ljudi, med njimi tudi šefa tamkajšnje policije in poveljnika bataljona filipinske vojske, ki je nameščen na tem območju. Kot je sporočila filipinska policija, so uporniki teroristično akcijo zelo dobro pripravili ter mestece napadli s kopnega in z morja. Neka ženska, ki je pobegnila iz mesta, je povedala, da so uporniki Ipil spremenili v bojno polje. Najprej so napadli mestno policijsko postajo, nato pa požgali najmanj petdeset hiš, tudi mestno hišo in policijsko postajo. Poleg tega so izropali štiri banke in veleblagovnico. Uporniki naj bi v napadu uporabili protitankovske rakete. Filipinske oblasti so prepričane, da so napad izvedli pripadniki Nacionalne osvobodilne fronte Moro (MNLF), najveCje skupine muslimanskih upornikov na jugu Filipinov, in pripadniki muslimanskih skrajnežev, združenih v organizacijo Abu Sa-džaf. Filipinski predsednik Fidel Ramos je napad ostro obsodil in v provinci razglasil izredne razmere. Tja je poslal moCno okrepljene vojaške in policijske enote, ki so se podale na lov za »razbojniki«. Neki visoki vojaški predstavnik je izjavil, da so muslimanski skrajneži napad izvedli iz maščevanja, ker so filipinske varnostne sile 19. marca v mestu Mara-vi v bližini Ipila ujele nekaj vodilnih članov MNLF. POSTOJNA / ORGANIZIRANOST LOKALNIH SKUPNOSTI Postojnski župan podpira nadaljnji obstoj krajevnih skupnosti, ki naj bi dobile tudi del občinskega proračunskega denarja, s katerim bi skrbele za vzdrževanje cest in druge infrastrukture Postojnski župan se bo zavzemal za nadaljnje delovanje krajevnih skupnosti, pri tem pa bo zagovarjal omejevalno politiko zaposlovanja v njih. To je na nedavnem sestanku s predstavniki večine krajevnih skupnosti, na katerem je tekla beseda o prihodnjem delovanju in načrtih krajevnih skupnosti, poudaril Zupan Josip Bajc. V novi postojnski občini je ostalo dvanajst krajevnih skupnosti, in sicer Postojna, Prestranek, Planina, Studeno, Bukovje, Landol, Šmihel, Veliko Ubeljsko, Razdrto, HruSe-vje, HraSCe in Hrenovice. Njihov položaj in delovanje naj bi bila določena v občinskem statutu, njihovi predstavniki pa naj bi imeli možnost sodelovanja z občinskim svetom in županom prek odbora krajevnih skupnosti. Seveda pa bodo v nekaterih krajevnih skupnostih verjetno potrebne spre- membe, saj je na primer krajevna skupnost Postojna v novi občini postala prevelika. Tako je svoje videnje o prihodnjem delovanju krajevnih skupnosti predstavil Zupan Bajc, ki je z udeleženci sestanka spregovoril tudi o načrtovanih naložbah na področju komunalne, cestne in gospodarske infrastrukture v naslednjih letih in financiranju krajevnih skupnosti v prihodnje. Financiranje naj bi potekalo na dva načina. Že ob sprejemanju občinskega proračuna naj bi se v občinskem svetu dogovorili, katero bo prednostno področje, kamor bodo vložili večji del denarja, namenjenega naložbam. Po predlogu župana, s katerim pa se je strinjala tudi večina predstavnikov krajevnih skupnosti, naj bi bila letošnja prednostna naloga vo-dooskrba. Druge naloge, ki jih čakajo v prihodnjih letih, so urejanje kanalizacije, preplastitev že več kot dvajset let starih asfaltnih prevlek v večini krajevnih skupnosti, na seznamu prednostnih nalog pa so se znašli tudi kulturni domovi (ureditev njihovega statusa), problematika pokopališč in ponekod tudi še telefonije. Drugi del denarja naj bi v krajevnih skupnostih porabili za manjša vzdrževalna dela. Ta denar naj bi že v začetku proračunskega leta nakazali krajevnim skupnostim, te pa bi dodale svoje delo in dodatna sredstva. Tako predstavnikom krajevnih skupnosti ne bi bilo treba hoditi na občino za vsak kubični meter peska. Na sestanku je župan udeležence seznanil tudi s številkami, ki so jih lani zabeležili na področju naložb in vzdrževanja; za obnovo Ljubljanske ceste v Postojni je šlo 61 milijonov, za vodovod v Podgo-ri 31, za rekonstrukcijo ceste skozi Zagorje 23 milijonov, večja cestna in komunalna vzdrževalna dela v naseljih so stala 6,4 milijona, za sanacijo divjih odlagališč pa so porabili 1,4 milijona tolarjev. Mateja Godejša RUŠE / UPANJE ZA INVALIDE KOZINA / TROJNI UMOR Vsak človek je del drugačnosti Invalidsko podjetje Garhill je pripravilo družabno srečanje za svoje sodelavce Družabno srečanje članov neke organizacije ni nič nenavadnega, toda nevsakdanja je bila odločitev invalidskega podjetja Garhill iz Ruš, ki je razen svojih delavcev na srečanje povabilo člane organizacije Ozara, skupino varovancev iz Zavoda Hrastovec, direktorje drugih invalidskih podjetij iz Maribora in okolice, strokovnjake zdravstvenih socialnih in drugih strokovnih ustanov ter Predstavnike ruške in mariborske občine. KOPER - Koprski kriminalisti, ki so v ponedeljek nekaj minut po 18. uri po obvestilu policijske postaje Ljubljana Center, da naj bi Daniel C., Id se je pri njih prijavil, doma v Klancu pri Kozini 15 c ustrelil mamo, oCeta in mlajšega brata, takoj odšli na kraj dejanja, so naleteli na pretresljiv prizor. »Namen srečanja je bil, da zdravim ljudem v tako Pisani druščini pokažejo, da invalidi, bolni in Prizadeti ljudje niso tako Zelo drugačni, da jih ne bi jogli sprejeti medse,« je dejala Jana Robnik, predsednica sindikata v Gar-hillu. »Vemo,« je nadaljevala, »da si tudi oni želijo zabave in sprostitve, zato bi bilo prav, če bi našemu zgledu sledila tudi druga podjetja ali ustanove.« Vodja Inštituta za rehabilitacijo invalidov v Mariboru Vinko Kmetič je poudaril, da so invalidi v podjetjih običajno potisnjeni ob rob, saj delodajalci ne vedo, kaj početi z njimi. Invalidsko podjetje Garhill pa je nastalo prav iz skupine »odpisanih« ljudi in začelo uresničevati program, ki ga je matično podjetje Metalplast zavrglo, ker je bil nedonosen. Vodstvo podjetja se je posvetovalo s strokovnjaki Inštituta za rehabilitacijo invalidov, in tako je zdaj podjetje, ki ima 26 zaposlenih - od tega 19 invalidov - uspešnejše od matičnega podjetja. Srečanje je bilo še posebej zanimivo za predstavnike Ozare, organizacije, ki s svojim delovanjem omogoča vključevanje v družbo in izhod iz osamljenosti, v katero zapadejo številni duševno bolni po psihiatričnem zdravljenju. Socialna delavka Cvetka Bregar iz Zavoda Hrastovec, ki se je s skupino varovancev udeležila srečanja, je opozorila na premajhno ozaveščenost ljudi o duševno bolnih. Po njenih besedah bi marsikateri varovanec zavoda lahko živel v domačem okolju, če bi znali z njimi prav ravnati, kajti prav malo se razlikujejo od drugih ljudi in se znajo normalno družiti in zabavati. Ce bi živeli v ustreznem okolju, morda sploh ne bi pristali v Zavodu Hrastovec. Martina Pavšič Na stopnišču stanovanjske hiše so našli truplo Danielovega očeta, 47-letnega Alojza C., s prestreljeno glavo, na hodniku pred dnevno sobo je ležala mati, 42-letna Neva C., poleg nje pa še 18-letni brat Mitja. Preiskovalci so doslej ugotovili, da se je tragični dogodek zgodil okrog 16. ure tega dne. S puško znamke kalašnikov, ki jo je Daniel kot rezervist Slovenske vojske hranil doma, je ustrelil najprej brata ter nato še očeta in mater, ki sta pravkar prišla iz Italije. Po streljanju se je Daniel z očetovim avtomobilom odpeljal v Ljubljano. Po približno kilometru vožnje je puško odvrgel v obcestno grmovje. Kriminalisti so zadevo predali preiskovalnemu sodniku v kazensko obravnavo. Daniel je izjavil, da ne ve, kaj ga je napeljalo k temu, da je streljal. Morda je dobil pobudo pri gledanju televizije, ki naj bi ga popolnoma zasužnjila. Po pripovedovanju sovaščanov naj bi bili C. prijetna družina, ki se je dobro razumela s sosedi. O vzrokih za tragični dogodek bo morda več odkrila nadaljnja preiskava, Daniel pa je za zdaj v priporu. (Z. B.) KRANJSKA GORA / JAVNI RAZPIS S posebno študijo naj bi izboljšali prometno ureditev študija prometne ureditve naj bi med drugim obsegala tudi ukrepe za zmanjševanje škodljivih vplivov na okolje Kot so se odločili člani ^eta občine Kranjska Gora, bodo objavili javni ra-zPis za raziskavo prome-bie ureditve Kranjske Gore z okolico. Po njihovem ^menju mora študija obstati predloge za ureditev gibajočega in mirujočega motornega prometa, kolesarski promet, pešpoti, sankaške steze, predvsem pa ukrepe za zmanjšanje škodljivih vplivov prometa na okolje, zlasti krupa in smradu. Člani občinskega sveta Kranjske Gore menijo, da Flora raziskava upoštevati geomorfološke značilnosti, Poselitveni vzorec in prometno infrastrukturo (za kar bodo, če bo treba, uve-mi štetje prometa), škodljive vplive prometa na oko-l)e ter pripombe in predloge domačinov, institucij in Podjetij, ki jih bodo zbrali z anketo. Analiza bo izhodišče za pblikovanje kratkoročnih m dolgoročnih urbanističnih načrtov, ki bodo te- meljili na specifičnosti kraja, namreč turistični in športni dejavnosti, kamor sodijo množične športne prireditve, sezonska zasedenost, alternativna rekreacijska prometna sredstva: kolesarjenje, pešačenje, sprehajanje, smučarski tek in podobno. Med kratkoročne rešitve raziskave po sklepu kranjskogorskega občinskega sveta sodi reševanje največjih problemov, ki jih povzroča promet. Raziskava naj bi vsebovala predloge za spremembo prometnega režima na cestni mreži, racionalizacijo parkiranja, umirjanje prometa ter zmanjševanje hrupa in smradu. Ne bo pa smela zanemariti dolgoročnih ukrepov za optimalizacijo cestnega omrežja. Člani občinskega sveta so se dogovorili, da bo imela raziskava obliko prostorskoizve-dbenega akta z večstopenjsko izdelavo. Mateja Faletič NOVICE S PRIMORSKE Javna dela tudi v pivški občini PIVKA - Letos se bo pivška občina prijavila na državni razpis javnih del z dvema programoma s področja socialne varnosti. Prvi je namenjen pomoči otrokom iz socialno ogroženih družin, trajal bo devet mesecev, z njim pa bodo začasno zaposlitev dobili trije brezposelni. Pri drugem programu gre za pomoč bolnim in ostarelim na domu, trajal bo prav tako devet mesecev, delo pa bo nudil dvema brezposelnima. Oba programa javnih del, ki so ju potrdili pivški svetniki, bo izvajal postojnski center za socialno delo. Vzdrževanje lokalnih cest PIVKA - Pivski svetniki so zavrnili sklep, s katerim bi županu dovolili podpis pogodbe s Cestnim podjetjem Koper o rednem vzdrževanju lokalnih cest na območju občine. Zupana so zadolžili, naj še enkrat preveri ceno za celoletno vzdrževanje cest, ki jo je ponudilo koprsko cestno podjetje in znaša sedem in pol milijonov tolarjev. Hkrati so od Zupana zahtevali, naj pridobi se ponudbe drugih cestnih podjetij. V pivški občini je dobrih 48 kilometrov lokalnih cest, od tega jih je 47 asfaltiranih, en kilometer pa je makadamskih. Maloobmejni promet s Hrvaško ILIRSKA BISTRICA - O tem vprašanju se bodo nocoj ob 19. uri v Domu na Vidmu pogovarjati na javni tribuni, na kateri bo gost minister za notranje zadeve Andrej Ster. Tribuno o tem za prebivalce bistriške občine aktualnem vprašanju prireja občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov. Ester Mršnik razstavlja doma IDRSKA BISTRICA - V prostorih Galerije na Vidmu bodo v soboto ob 19. uri odprti slikarsko razstavo Ester Mršnik iz Ilirske Bistrice. Delo 27-letne slikarke bo predstavil likovni kritik Dejan Mehmedovič, v kulturnem programu pa bo nastopila videoprodukcija Sokolski dom iz Ilirske Bistri«). Mršnikova je študirala na oddelku za likovno pedagogiko pedagoške fakultete v Ljubljani, zdaj pa živi in dela v Izoli. Novice zbrala Mateja Godejša TV SPORED Sreda, 5. aprila 1995 S RAM RETE 4 6.45 9.35 10.00 10.05 11.35 12.25 12.35 13.30 14.00 14.20 15.00 15.45 17.55 18.00 18.10 18.50 19.35 20.30 20.45 22.20 22.50 23.00 0.05 0.15 Aktualna oddaja Uno-mattina, vmes (7.00, 8.00, 9.00, 9.30} dnevnik Nan.: Cose deli’ altro mondo Dnevnik Film: Divieto d’amore (kom., ZDA ’59), vmes (11.00) dnevnik Variete: Vabilo k mizi-Tutti a tavola Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik Kult. tednik Primissima Kviz: Sala giochi Nan.: Mancuso F.B.I. Mladinski variete Solleti-co, risanke Danes v Parlamentu Dnevnik Zanimivosti iz vsakdana: Italia sera Variete: Luna Park (vodi Milly Carlucci) Vreme in dnevnik Aktualna tema: II fatto TV film: La guerra di Ed-die (dram., ZDA ’94, i. B. Brovra, K. Hovvard) Dosje Donne al bivio -Zenske na razpotju Dnevnik Boks: Belcastro-Devakov (EP v superpetelinji kat.) Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu RAI 2 1 Oddaja za najmlajše Quante storie! Nan.: Dinozavri, 8.15 Black Stallion Nad.: Quando si ama Aktualno: Lo sportello del cittadino, 11.00 Fra le righe TG2-33,11.45 dnevnik 2 Variete: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo, družbene teme in vreme Variete: Quante storie, ragazzi!, risanke Nad.: Paradise Beach, 14.55 Santa Barbara Kronike v živo, vmes (15.45,17.00) dnevnik Sport in vreme Sereno variabile Nan.: Miami Vice Dnevnik in šport Variete: Ventieventi Aktualno: Emozioni TV (vodita Arrigo Levi, Alba Parietti) Nan.: Davvero Vse najboljše za rojstni dan, Kino! Dnevnik Pregled tiska in vreme TGR v Evropi Šport: odbojka play off A RAI 3 Jutranji pregled tiska Videosapere: Španščina, Filozofija, dok.. Naši oo-troci, Prva pomoč, itd. Fantastica Eta Fantastica Mente Dnevnik in gospodarstvo Znanstveni dnevnik Dove sono i Pirenei? Deželne vesti j| Popoldanski dnevnik TGR Itahja Jug Sport: motokros, 16.00 kolesarstvo Videosapere: Parlato semplice, 18.00 dok. Geo Sport, Insieme in vreme Dnevnik, deželne vesti Blob Soup, Blob Aktualno: Mi manda Lu-brano Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Bar Condicio Variete: Spazio Ippoliti Dnevnik, pregled tiska in vreme, filmske novosti Variete: Fuori orario Blob 7.40 8.00 9.55 14.00 14.15 17.15 20.30 23.20 1.50 2.00 Nan.: Tre cuori in affitto Nad.: Manuela, 9.00 Gua-dalupe, 9.30 Catene d’amore Variete: Buona giomata, vmes nad. 11.00 Febbre d’amore, 12.00 Rubi, 13.00 Sentieri, vmes (11.25, 13.30) TG 4 Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri, 15.30 Cuore selvaggio, 16.15 La donna del mistero Aktualno: Perdonami, 18.00 Funari News, vmes (19.00) dnevnik Variete: Cuori d’oro (vodi E. Bonaccorti) Film: Mr. & Mrs. Bridge (dram., ZDA ’90, i. P. Newman, J. Woodward) vmes (24.00) dnevnik Pregled tiska Nan.: La donna bionica, 2.55 Tre cuori in affitto S CANALE 5 Na prvi strani, 8.45 Iz Parlamenta Maurizio Costanzo Show Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Kviz: Complotto in fami-glia (vodi A. Castagna) Agenzia matrimoniale Otroški variete, vmes risanke" TG 5 Flash - Kratke vesti Kviza: OK, il prezzo e giusto!, 19.00 La mota della fortuna Dnevnik in vreme Nogomet: Pariš St. Ger-main-Milan (pokal prvakov, polfinale) Večerni dnevnik TG 5 Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani ITALIA 1 M Otroški variete Kgal Nanizanke y Odprti studio yFatti e misfatti, 12.40 y Otroški variete |!Xy Odprti studio dfil Varieteja: Smile, 14.45 Non e la RAI Nan.: Highlander Aktualno: Village Nan.: Primi baci, 18.20 Tequila & Bonetti Odprti studio in vreme, 19.50 Sport studio Variete: Karaoke Nan.: Melrose Place - So-relle e rivali (i. C. Tho-me-Smith, A. Shue) Nogomet: Bayern Miin-chen-Ajax (pokal prvakov. polfinale) Italia 1 Sport Sgarbi quotidiani Nan.: Highlander # TELE 4 16.30 17.30 17.45 19.30 20.00 20.45 22.45 0.45 1.30 2.00 13.30 20.30 21.30 19.30, 22.10, 24.00 Dogodki in odmevi Nadaljevanka Nanizanka ($) MONTECARLO 14.00 14.10 19.30 20.35 23.00 18.45, 20.25, 22.30, 24.00 Dnevnik. 13.30 Sport Film: La moglie di mio fratello (kom., ZDA ’89) The Lion Trophy Show Film: Heartbreak Hotel Variete: Tappeto volante RAI 3 slovenski program (poskusna oddaja) 20.30 Film Video Monitor Ob 10-letnici v Gorici SLOVENIJA 1 10.35 11.00 11.40 12.05 12.30 13.00 Zimska tekmovanja, ponovitev 25/26 dela francoske risane serije Miti, skrivnosti in mistika..., pon. nizozemske dokumentarne serije Iz življenja za življenje, ponovitev Na štirih kolesih, 11/12 ameriške dokum. nad. Alpe - Donava - Jadran, ponovitev Poročila iB Koper Euronews - tv novice Aktualnosti, tedenska rubrika Rhythm & News, vodi Andrea F. Slike iz Sečuana: Svila Slovenski program Bližnja srečanja, mladinska oddaja Primorska kronika TV dnevnik Svet Marka Twaina Euronevvs I Aliča, evropski kulturni magazin Leteči zdravniki .No Comment Vsedanes 1 Veslanje, spomladanska regata Košarka: Illy Cafe Trieste - Buckler Bologna 16.00 17.00 17.10 18.00 18.45 19.13 19.30 20.05 20.50 21.05 22.05 22.25 22.50 23.25 Zvok in tišina, ponovitev 1/4 dela ka- nadsko-novozelandsko- irske nadaljevanke TV dnevnik 1 Pod klobukom RPL - Studio Luvvigana Pari, tv igrica Risanka TV dnevnik 2, vreme, šport 50 let Big banda RTV Ljubljana, prenos 1. dela koncerta Forum 50 let Big banda RTV Ljubljana, prenos 2. dela koncerta TV dnevnik 3, vreme, šport Žarišče Sova: Eno leto v Provansi, 12., zadnji del angleške nanizanke Jalna, 2/16 del franc.-ka-nadske nanizanke IT SLOVENIJA 2 15.00 15.30 16.25 17.10 17.50 18.40 19.15 20.00 20.05 20.25 22.20 22.40 Zgodbe iz školjke Vincent & Theo, 3/4 del, ponovitev Videošpon, ponovitev Sova, ponovitev Naravnost fantastično, 5/12 del angl. nanizanke Jalna, 1/6 del franc.-kanad-ske nadaljevanke Arhiv zemlje, 9/14 del ameriške plz serije V vrtincu Sejem Kapital '95 Nogomet: Mura - Beltinci, posnetek Nogomet: Bayem - Ayax, prenos iz Miinchena Nogomet: Maribor Branik - Biostart Publikum, pos. Omizje: Zavarovalnice v tekmi z bankami A KANALA (□IMF3 Avstrija 1 06.05 10.30 11.10 13.00 13.25 13.50 15.00 13.35 16.25 17.10 17.35 18.05 19.00 20.15 21.50 23.30 23.35 01.00 01.25 02.25 04.20 Ponovitve Vesoljska ladja Enterprise Milagro, pon. filma Otroški program Viking Viki Smrkci Artefix Vesoljska ladja Enterprise Vojna računalnikov Knight Rider Trgovci s smrtjo Strašno prijazna družina Brada ali ne brada? Naš hrupni dom Asfaltni kavboj Nas učitelj dr. Specht Čast družine Pri Huxtablovih Družinska tradicija S srcem matere, nemški film,1992 Mesto zločina Plišaste živali Cas v sliki Igrajte!, švicarska kriminalka, 1985 Igrajo: Omar Sharif; Cat-herine Spaak in drugi in drugi Režija: Alain Bloch Strašno prijazna družina, ponovitev Vsak dan s Schiejokom, ponovitev Dobrodošli v Avstriji, ponovitev Madžarski rekviem, ponovitev filma raMF Avstrija 2 10.05 10.55 13.00 13.10 14.00 14.25 Skoda za očeta, pon. Bolnišnica Chicago Ho-pe, ponovitev Cas v sliki Skrivno življenje rastlin Cvetenje Slika Avstrije Moč strasti Luč svetlobe, ponovitev rm Fresno, ponovitev 6. dela A-shop, Spot tedna, CMT Spot tedna, A-shop gl Male živali, ponovitev JI Upravljanje, 26. del Na vodnih poteh ZDA Album show A-shop Poročila Risanka Luč svetlobe, 398. del Tropska vrodca E, 19. del Poročila ' Sb Zadeto, aktualni dogodki Dance session Epikurejske zgodbe Album shovv, ponovitev Spot tedna, A-shop, CMT Umor, je napisala Vsak dan s Schiejokom Cas v sliki Dobrodošli v Avstriji Avstrija danes Cas v sliki, kultura Pogledi od strani Nogomet - liga prvakov, polfinalne tekme Bayern Miinchen - Ajax Amsterdam Pariš St. Germain - AC Milano Nova domača glasba Leteči cirkus Montyja Pythona Videonoč Slovenija 1 5.00. 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00. 17.00, 18.00, 19.00. 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Poslovni kažipot; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Koncert ob 50-letnici Big-Banda RTVS; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Etnoglasba sveta; 23.05 Nokturno. Slovenija 2 6.00, 6.30, 7.00, 8.30,9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.40 Prireditve; 9.15 Malčki o...; 9.45 Kje vas čevelj žuli; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 12.10 Avtomobilske minute; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Popevki tedna; 17.00 Računalnipki val; 17.50 Šport; 18.00 Vroči stol; 19.30 Melodije po pošti; 21.00 Vi izbirate, jaz izberem; 22.20-23.00 Jazz. Slovenija 3 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00. 22.00 Poročila; 8.05 Gla-sba.T0.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo; 13.05 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi na glasb. revijah; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Glasba; 16.45 Življenje kot izziv; 17.05 Oživljene opere; 20.00 Koncert; 21.30 Ars antigua; 22.05 Okrogla miza; 23.00 Glas. tradicija 20. stoletja; 23.55 Utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Otvoritev; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKO obveščajo; 7.45 Everge-reen;8.15Na rešetu; 8.45 Delo; 9.00 Kulturne napovedi; 9.50 Na rešetu - odgovori; 10.45 Zanimivost; 11.15 Hladno, toplo, vroče; 12.30 Opoldnev-nik; 13.00 Daj, povej; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.15 Borzno poročilo; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 a-o-a glasbena oddaja; 19.30 Športni pr.. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17;30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.00 Modri val; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 10.35 Souvenir d'ltaly; 11.00 Kulturna srečanja; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Zgodovina Istre; 14.50 Single tedna; 15.00 Back to the future; 16.00 Modri val; 18.00 M!x magazine; \18.45 Nattivitd;20.00 RMI. R. Glas Ljubljane 5.15, 8.15, 9.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.00 Horoskop; 7.35 Vreme; 9.30 Kam danes; 11.00 Anketa;! 2.00 BBC Novice; 12.15 Novinarjev gost; 14.05 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.25 Nagradna uganka; 18.15 RGL na rajžo gre; 20.00 Pole posi-tion; 22.00 Radosti življenja; 1.00 Satelit. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Tema; Ekološko izobraževanje; 10.40 Informacije - zaposlovanje; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Pred snemanjem Big-Banda RTVS; 17.20 Gost: Vitomir Gros; 19.30 do 24.00 Večerni program - Parnas. Radio Maribor 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 9.15 Na postaji zvokov; 11.45 Info-servis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste, poslušajte; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.40 Pojoči srebrni klobuček; 18.00 Mladi mladim; 19.30 Šport in glasba; 21.00 Na obisku; 22.00 Zrcalo dneva; 22.15 Glasba; 23.15 Nočni pr. Radio študent 11.00 111. Avtodrom; 14.00 OF (24 ur-info); 15.00 Recenzije 8c Napovedi; 17.00 Rock Indok; 19.00 TB: Wayne Kramer; 20.00 Kozmiki, Night Time, Blues, Pantonalni kabaret; 24.00 Reprize (poned. in torek). Radio Trst A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00 14.00. 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Koroški obzornik; 9.10 Odprta knjiga: Nomadi brez oaze (B. Pahor, r. M. Prepeluh, 2.); 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Primorska poje; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu; 15.00 Pot-puri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Trio Lorenz; 18.00 Literarne podobe: Literarne kritiške skice in osnutki; 18.40 Ma-de in ltaly; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Oddaja VZPI-ANPI; 21.15 Samo za vas; 22.00 Ostali Trst - L' altra Trieste. Radio Koroška 18.00-18.30 Društva se predstavljajo; Večerna 21.04-22.00 Pozdrav s Primorja. / SLOVENIJA LJUBLJANA SNG DRAMA, tel: 061/221-511 Danes, 5. aprila, ob 19.30: D. Jovanovič - UGANKA KORAJŽE, za abonma dijaški 6 večerni. Zadnjikrat v sezoni! V četrtek, 6. aprila, ob 19.30: T. Stoppard - ARKADIJA, za abonma četrtek in izven. V petek, 7. aprila, ob 19.30: D. Jovanovič - ANTIGONA, za izven. Razprodano! MALA DRAMA, tel.: 061/ 221-511 Danes, 5. aprila, ob 20. uri: M. Jesih - LJUBITI, za izven. Ičetrtek, 6. aprila, ob 20. uri: A. Nicolaj - PRVA S-ASA, za izven. A Petek, 7. aprila, ob 20. uri: ZAIGRAJ SE ENKRAT, "AH za izven. tel.: 061/210-852 tJPriv' opn/g’ ob 15.30: T. Bernhard - PRED V,'SPOJITVIJO, za abonma sreda popoldanski. btek, 6. aprila, ob 19.30: F. G. Lorca - TERMA, za la °5?.la mladinski 2. Preds .J ol) isti uri, za abonma K. jv^btek, e. aprila, c , °nma mladinski 2. Predstava bo se v petek, 7. apri---------ri, za abonma K. • v F' tel: 061/125 3312 izvet^k’ 7’ aprila' ob 19-30: BUTTERENDFLV, za SNG OPERA, tel.: 061/331-950 V četrtek, 6. aprila, ob 19. uri: G. Donizetti - LJUBEZENSKI NAPOJ, za red Četrtek II in izven. V petek, 7. aprila, ob 19. uri: G. Bizet - CARMEN V soboto, 8. aprila, ob 19. uri: J. Strauss ml. - NETOPIR. GALERIJA SOU, Kersnikova 4 Danes, 5. aprila, ob 21. uri: predstava LOVNA PODGANE v izvedbi gledališča Pantagane. LGL, tel.: 061/314-962 VELIKI ODER V četrtek, 6. aprila, ob 17. uri: N. Simončič - VELIKI KIKIRIKI, za izven. V soboto, 8. aprila, ob 11. in 17. uri: S. Makarovič -KORENČKOV PALČEK, za izven. KULTURNICA, Zidovska steza 1 V petek, 7. aprila, ob 19.30: B. Bojetu - GREMO K BABO, premiera. CEUE SLG, tel.: 063/25-332 V petek, 7. aprila, ob 19.30: W. Shakespeare - BENEŠKI TRGOVEC, premiera. KUD ZARJA TRNOVLJE - CELJE, tel.: 063/24-516 V petek, 7. aprila, ob 19.30: B. NuSiC - MISTER DOL LAR. V soboto, 8. aprila, ob 19.30: M. Fravn - HRUP ZA ODROM. KOPER GLEDALIŠČE KOPER, Verdijeva 3 V Četrtek, 6. aprila, ob 10. in 11.30: F. Tomizza - BOL HE V OPERI. Ob 20. uri: BITI ALI NE BITI, za izven. V izvedbi skupine Varianta. KRANJ PGK, tel.: 064/222-681 Danes,.5. aprila, ob 19.30: Ray Cooney - ZBEZI OD ŽENE, za izven. Razprodano! NOVA GORICA PDG, tel.: 065/25-326 V petek, 7. aprila, ob 20. uri: H. Barker - LJUBEZEN DOBREGA MOŽA, za abonma petek-a in izven. Predstava bo Se v soboto, 8. aprila, ob 20. uri, za abonma sobota-a in izven. E rdalmifba mano c gaiiica čvda.laiantE' fta tlftumc gunrfano € t-ari marina fcgur cdarea SimSaGuzn: Do 17. aprila je v tržaškem Muzeju judovske skupnosti »Carla in Vera Wa-gner« odprta zanimiva razstava »Sveta dežela v antični topografiji«. Na sliki karta Svete dežele iz pesnitve Sfera (okrog leta 1400) GLASBA SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815 Danes, 5. aprila, ob 20. uri: koncert ob 50-le-tnici BIG BANDA RTV SLOVENIJA. Solisti: DARJA ŠVAJGER, ALENKA GODEC, MIA ŽNIDARIČ, OTO PESTNER, NEW SWING QUARTET, TONE JANŠA ter svetovno znani solist na ustni harmoniki TOOTS THIEL-SMANS. V četrtek, 6. aprila, ob 19.30: komorni veCer CAMERATA SLOVEN1CA (dvorana SF). V petek, 7. aprila, ob 20. uri: koncert SIMFONIKOV RTV SLOVENIJA, za zeleni abonma. KLUB CD, tel.: 061/176 72 28 V soboto, 8., in v nedeljo, 9. ob 21. uri: koncert MATOGROSO-BRAZIL. KUD F. PREŠERNA, tel.: 061/ 332-288 V petek, 7. aprila, ob 21. uri: koncert skupine AUTODAFE. KLUB B-51, Gerbičeva 51 Danes, 5. aprila, ob 23.30: koncert skupine TRAUMA. SLOVENSKA FILHARMONIJA, tel.: 061/226-544 Danes, 5. aprila, ob 20. uri: koncert ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE in RADIJSKEGA KOMORNEGA ZBORA. Dirigent Loris Voltolini. Solista: Marjan Trček (tenor) in Antonella Muscente (sopran). FESTIVALNA DVORANA Danes, 5. aprila, ob 15.30 in 17.30: srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov Bežigrajskih Sol. IZOLA V petek, 7. aprila, dvorana gledališča ob 20. mi: koncert MELITE OSOJNIK. PORTOROŽ AVDITORIJ, tel.: 066/ 746-610 V petek, 7. aprila, ob 20.30: koncert SIMFONIČNEGA ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE in KOMORNEGA ZBORA RTV SLOVENIJA. Pod vodstvom dirigenta Lorisa Voltolinija in s solistoma sopranistko Antonello Muscente in tenoristom Marjanom TrCkom. SLOVENIJA FJK [jURLANIJA-JULUSKA KRAJINA IBst SSG Bostuje s predstavo Fulvia Tomizze »Bolhe \ Pen« danes, 5. t. m., ob 10. uri ter jutri, 6. t Pl j 10.00 in ob 11.30 v Kopru. "mdalisce Rossetti da11)68’ ob 16. uri (red sreda popol t »Edipo« z Glaucom Maurijem in Rober m S turno. Režija Glauco Mauri. V abon va)u: odrezek St. 10G (rumen). cj. u sta predprodaja vstopnic in rezerva-r e za Predstave »Diciasette e quattro« in»n 3Va »E3 frontiera« (predstava 4V » »Otelio« (predstava 10A) ter za mušica! vprfK-’1 V*z’ ^ f°ro<< (izven abonmaja) v iz-bi gledališke skupine Compagnia delb Ur ^i3’ Bo na sporedu 11. in 12. aprila, in n Biagajne gledališča: 8.30-14.30 in o.00-ig oo ob delavnikih (tel. 54331) in pri aga]ni v Pasaži Protti (tel. 630063): 8.30-'Z.30 in 16.00-19.00. Gledališče Cristallo - La Contrada V ponedeljek, 10. in v torek, 11. t. m., ob 10. uri mladinska igra »Gianni detto-Rurrasca«. Od 22. do 30. aprila gostovanje gledališke skupine Plexus T. iz Rima z delom Gliva Ex-tona »Tvvist«. Rezija Ennio Coltorti. Nastopata Marco Columbro in Lauretta Masiero. BOUUNEC Gledališče France Prešeren V soboto, 8. t. m., ob 20.30 koncertni recital ob 50-letnici osvoboditve izpod nacifasizma »O, Ce ljudi bi ne bilo pri nas...«. Zamisel in režija Nerina Švab. TRŽIČ Občinsko gledališče V sredo, 11. in v Četrtek, 12. aprila, ob 20.30 bo na sporedu komedija Eduarda De Filippa »II contratto» v priredbi Luče De Filippo. Režija Bruno Garofalo. »Ecco mormorar l’onde«: v torek, 11. t. m., ob 20.30 koncert Hesperion XX - Les voix humai-nes. Nastopa sopranistne Montserrat Figuerras. KOROŠKA glkovic estno gledališče: danes, 5. t. jPustcal »Caberet«. oh on*8^. cen,er Šentrupert: d< 0- uri »Am SvvimmingpooL Studio O RF: danes, 5. t. m., ob 20. uri »Die Liebe ist eine seltsames Spiel«. Mladinski dom SSD: danes, 5. t. m., ob 19. uri »Modra kapica«, igra gledališka skupina Mladinskega doma. RAZNE prireditve [SLOVENIJA CANKARJEV DOM do 7. aprila KAPITAL '95 3- slovenski finančni sejem z mednarodno udeležbo PREŠEREN, tel.: 061/332-288 ^.O^ftklŽu^cdaVanie ™ SEJ NDVETSE ZGODOVINE, Celovška 23 /ZGnocL^P. ’ °B 19- un: predavanje SIMONA «S®žk,,$zp,Jnoai/> z Dane?1^ GALEIUJA, Puharjeva ulica 9 KAMRir\ap?,' °B m uri; predavanje MIRKA 19 sfoJefjg " Mesto ™ mescam v zrcalu fotografije ffi^i7GLEDALKM BN' FILMSKI MUZEJ, GLFrif °B 18- uri: predavanje iz cikla PO- b0 UNIVERZALNO TELO danes, 5. aprila, ob 17. uri livada v parku Tivoli DANILO BALESTRO ... ... obleče vesolje »Delovati pomeni prevzeti skrb za spremembe: spreminjati in spremeniti se.« JESENICE KD NA HRUŠICI V petek, 7. aprila, ob 19. uri: srečanje folklornih skupin občine Jesenice. PORTOROŽ AVDITORIJ, tel.: 066/ 746-610 V soboto, 8. aprila, ob 20.30: TRI BARVE: MODRA, fibnska mojstrovina, prvi film iz triologije o treh barvah mnogih evropskih zastav. VELENJE KNJIŽNICA VELENJE V četrtek, 13. aprila, ob 19. uri: 10. družinski večer ŽIVETI BREZ NOG - družina Leber. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA Krožek Virgil Scek (UL Gali Pan iVnJ0' Uri predava Pr‘ ' manjšinsko pravo in 1,3 sveta Evrope omanjsim OPČINE Dvorana Zadružne kraške banke 6. Primorski slovenistični dnevi Jutri, 6. t. m., ob 16.30 predstavitev novejših slovenističnih publikacij; ob 18. uri Hterami večer »Balada o narodu« ter nastop zbora Jacobus Gallus. , UUBUANA MODERNA GALERIJA V četrtek, 6. aprila, bo ob 20. uri otvoritev ambiatalne postavitve MARKA A. KOVAČIČA z naslovom Laterna magica. Razstava bo na ogled do 7. maja. GALERIJA COMMERCE, Einspielerjeva 6 Razstava sbk JOŽE PETERNELJ MAUSER in keramičnih skulptur EDE ŽIBRAT je na ogled do 21. aprila. GALERIJA ILIRIJA, Tržaška 40 Razstava slik ALENKE GERLOVIČ je na ogled do 20. aprila. GALERIJA SLOVENIJALES, Dunajska 22 Razstava MILOŠA POPOVIČA je na ogled do 20. aprila. VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65 V Četrtek, 6. aprila, bo ob 19. uri otvoritev razstave RUDIJA SIMČIČA. Razstava bo na ogled do 2. maja. KNJIŽNICA JOŽETA MAZOVCA Razstava fotografij Ljudje v plaSCu MANFREDA LINGSCHEID je na ogled do 18. aprila. PROSTORI STOLPNICE TR/3, Trg republike 3 Razstava akvarelov STANISLAVE KNEZ MEOJKO-VIC je na ogled do 12. aprila. JAKOPIČEVA GALERIJA, Slovenska 9 Danes, 5. aprila, bo ob 18. uri otvoritev razstave SODOBNA HRVAŠKA KERAMIKA. Razstava bo na ogled do 20. aprila. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE, Celovška 23 Razstava BOB MARLEV - upornik z razlogom: Pesmi svobode je na ogled do 20. aprila. Vsak dan ob 16.30 si lahko ogledate video projekcijo. CEUE LIKOVNI SALON CELJE Razstava del MILANA GOLOBA je na ogled do 14. aprila. GRAD KROMBERG V Četrtek, 6. aprila, bo ob 19. uri otvoritev razstave VINARSKE PODOBE - kletarstvo od sredine 19. do začetka 20. stoletja. KAMNIK RAZSTAVIŠČE VERONIKA, Japljeva 2 Razstava del, ki so jo pod mentorskim vodstvom Marka Novaka in Andreja Schlegla pripravib elani U-kovnega društva SS Rudolfa Maistra je na ogled do 15. aprila. GALERIJA MAJOLKA, Maistrova 11 Razstava kiparja LEONA HOMARJA je na ogled do 22. aprila. MARIBOR GALERIJA MEDIA NOX, Orožnova 2 Razstava skulptur DARIJA KREUHA je na ogled do 15. aprila. NOVO MESTO GALERIJA DOLENJSKEGA MUZEJA Razstava SKAVTI IN GOZDOVNIKI NA SLOVENSKEM je na ogled do 24. aprila. ROGAŠKA SLATINA GRAFIČNI MUZEJ ZDRAVILIŠČA ROGAŠKA SLATINA, Zdraviliški trg 14 Razstava starih grafičnih bstov v različnih grafičnih tehnikah je na ogled do 13. maja. SEŽANA KC SREČKA KOSOVELA, Kosovelova 4a Razstava likovnih del MAKSIMA SEDEJA ml. je na ogled do 15. aprila. ŠKOFJA LOKA GALERIJA FARA, Cesta talcev 2 Razstava risb SIMONE MLAKAR je na ogled do 20. aprila. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Palaca Costanzi: do 17.4. je na ogled razstava »Slovenska kultura v Trstu«. Urnik: od 10.00 do 12.30 in od 16.00 do 19.30. Muzej judovske skupnosti »Carlo in Vera Wa-gner« (Ul. Monte 5): do 17.4. »Sveta dežela v antični topografiji«. Urnik: torek, sreda 16-20, četrtek, petek 10-13, ob nedeljah pa dopoldne in popoldne. Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Ot-tavio Bomben. Art Light Hall: na ogled je razstava skulptur Giorgia Schumanna. Sedež letoviscarske ustanove (UL S. Nicolo 20 - 3. nad): do 14. t. m. je na ogled razstava Ferruccia Berninija »Chartae«. GORICA Galerija Kulturnega doma: v soboto, 8. t. m., ob 18.30 otvoritev razstave kiparke Matejke Belih. Razstava bo na ogled do 20. t. m. SPETER Beneška galerija: na ogled je fotografska razstava Laure Battich in Marine Bergnach. KOROŠKA CELOVEC Deželna galerija: do 30.4. razstavlja Marie Lassnig. ŠMIHEL NAD PLIBERKOM Tovarna Knecht: na ogled je razstava Helmuta Blažeja. BELJAK Galerija Freihausgasse: razstava del Marjetice Potre, risb Marca Pogačnika in skulptur Egona Ubina. GLOBASNICA Posojilnica: do 9.4. razstavlja Ivan Klarič. TRST Glasbena matica - Koncertna abonmajska sezona 1994/95 Stolnica sv. Justa: V petek, 21. t. m., ob 20.30 zadnji, 8. abonmajski koncert: Nastopil bo Giancarlo Parodi (orgle). Na programu Viozzi, Zardini, Mascagni in Sofia-nopulo. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1994-95 V soboto, 8. t. m., ob 20. uri (red A) premierska predstava za C.W. Gluckove »Orfeo ed Euridice«. Dirigent Peter a vstopnic in rezervacije pri blagajni dvorane Tripcovich (urnik: 9-12/16-19 - zaprto ob ponedeljkih) Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo: V ponedeljek, 10. t. m., ob 20.30 koncert Les Musiciens du Louvre. Gledališče Miela V soboto, 8. t. m., ob 21. uri koncert The Original Klez-mer Ensamble. Predprodaja vstopnic pri UTAT. Pivovarna Forst Jutri, 6. t. m., ob 21. uri prvi veCer mini-festivala tržaške popevke. GORICA Komorna dvorana SCGV (Drevored XX sept. 85) V ponedeljek, 10. t. m., ob 20.30 »Tam gor je moja vas«, ljudske pesmi beneških dolin. Kulturni dom: v soboto, 8. t. m., ob 20.30 »Primorska poje«. PORDENON Koncert ansambla Litfiba bo 7. t. m. v Palasportu v Pordenonu (ter 5. t. m. v Veroni - Palasport); 8. t. m. pa bo v Bologni (Palasport) koncert ansambla Megadeath. Maag. Prodaj Š i ■ m MENJALNIŠKI TEČAJI 4. aprila 1995 ; , v- . Nemška marka Avstrijski šiling Italijanska lira menjalnica (tečaj za 1 DEM) (tečaj za 1 ATS) (tečaj za 100ITL) ■" -r/'f', . nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A banka Ljubljana 80,30 81,30 11,29 11,56 6,43 6,83 A banka Koper 80,20 81,45 11,25 11,58 6,40 6,72 A banka Nova Gorica 80,60 81,55 11,31 11,59 6,45 6,73 Banka Celje d.d., t: 063/431-459 - - - - - - Banka Noricum* d.d., t: 133-40-55 80,30 81,40 11,35 11,48 6,35 6,75 Banka Vipa NG, f: 065/ 28-511 80,85 81,55 11,29 11,62 6,43 6,70 Bund Ljubljana, t: 18-51-318 80,60 81,20 11,20 11,50 6,50 6,80 Come 2 us* 80,77 81,10 11,40 11,48 6,40 6,70 Tel: 061/ 15-92*535, od &-15, sob od 9-12 Creditanstalt d. d. - - - - - - Hida, od 7-19, sob od 7-14 80,96 80,99 11,44 11,46 6,61 6,65 Ulrika Ljubljana, t: 12-51-095 80,96 80,99 11,44 11,46 6,60 6,65 Kompas Hertz Celje* 80,80 81,40 11,37 11,49 6,30 6,70 Tel: 053/25515, od 7-19, sob od 7-15 Kompas Hertz Velenje 80,75 81,30 11,37 11,49 6,30 6,70 Tel: 063/ 855552, od 7-15, sob od 7-13 Kompas Hertz Idrija* 80,80 81,45 11,37 11,49 6,30 6,70 Tel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-15 Kompas Hertz Tolmin* 80,75 81,45 11,37 11,49 6,30 6,70 Tel: 065/ 81-707, od 7-15, sob od 7-15 Kompas Hertz Bled* 80,75 81,45 11,37 11,49 6,30 6,70 Tel: 064/ 741519, od 8-12, 17-19, sob od 7-16 Kompas Hertz Nova Gorica* 80,75 81,45 11,37 11,49 6,30 6,70 Tel: 065/ 28-711, od 7-19, sob od 7-19 Kompas Hertz Maribor* 80,75 81,45 11,37 11,49 6,30 6,70 Tel: 062/225-252, od 7-19, sob od 7-13 Nova kreditna banka Maribor d.d.* 80,09 81,70 11,35 11,62 6,30 6,95 Lemo Šempeter*,!: 065/ 32-250 80,85 81,54 11,30 11,54 6,45 6,70 Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009 80,75 81,30 11,32 11,50 6,40 6,90 Poštna banka Slovenije* 78,90 81,00 10,77 11,44 6,02 6,76 Publikum Ljubljana, t: 312-570 81,00 81,08 11,47 11,48 6,60 6,64 Publikum Piran, t: 066/ 73-269 80,65 81,00 11,36 11,49 6,47 6,67 Publikum Celje, t: 063/ 441-405 80,75 81,35 11,40 11,50 6,40 7,00 Publikum Maribor, t: 062/ 222-675 80,80 81,12 11,45 11,47 6,40 6,95 Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355 79,90 81,65 11,20 11,58 6,40 7,10 Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180 81,00 81,34 11,37 11,53 6,52 6,67 Publikum NM, t: 068/ 322-490 80,30 80,90 11,33 11,48 6,45 6,80 Publikum Žalec, t: 063/ 715-114 80,65 81,50 11,37 11,50 6,20 7,00 Publikum Šentjur/CE, t: 063/ 743-174 80,75 81,45 11,37 11,48 6,30 7,30 Publikum Kamnik, t: 061/832-914 80,75 81,15 11,37 11,58 6,45 6,71 Publikum Trebnje, t: 068/ 45-670 80,10 81,37 11,10 11,63 6,45 6,84 Publikum Sevnica, t: 0608/ 82-822 80,50 81,40 11,25 11,60 6,40 6,79 Publikum Mozirje, t: 063/ 831-842 80,55 81,45 11,26 11,54 6,40 6,90 SKB d.d.,*** 80,05 81,15 10,90 11,65 6,25 6,80 SHP Kranj, t: 064/331-741 80,70 81,00 11,44 11,50 6,60 6,90 SZKB d.d. Ljubljana 80,70 81,20 11,36 11,55 6,50 6,86 UBK Ljubljana, t:061/444-358 80,60 81,50 11,32 11,58 6,45 6,90 Upimo Ljubljana, t: 212-073 80,93 80,97 11,44 11,46 6,60 6,63 Tečaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo: * * Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:"*" SedeZ: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica: tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 Agencija Domjo: tel. +39/40/831131 4. APRIL 1995 v URAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1685,00 1755,00 nemška marka 1228,00 1283,00 francoski frank 352,00 365,00 holandski gulden 1105,00 1150,00 belgijski frank 60,10 62,60 funt šterling 2733,00 2845,00 irski šterling 2735,00 2846,00 danska krona 312,00 325,00 grška drahma 7,50 7,90 kanadski dolar 1212,00 1262,00 japonski jen 19,70 20,50 švicarski frank 1512,00 1574,00 avstrijski šiling 175,80 182,90 norveška krona 275,00 286,00 švedska krona 229,00 239,00 portugalski escudo 11,70 12,20 španska pezeta 13,40 13,90 avstralski dolar 1240,00 1291,00 madžarski florint 12,00 16,00 slovenski tolar 14,00 15.00 hrvaški dinar-kuna 320,00 340,00 4. APRIL 1995 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1701,00 1746,00 nemška marka 1249,00 1284,00 francoski frank 354,00 369,00 holandski gulden 1110,00 1138,00 belgijski frank 60,40 61,60 funt šterling 2744,00 2834,00 irski šterling 2744,00 2834,00 danska krona 314,00 322,00 grška drahma 7,60 8,20 kanadski dolar 1217,00 1262,00 švicarski frank 1527,00 1557,00 avstrijski šiling 176,60 181,60 slovenski tolar 14,20 15,00 5 APRIL 1995 dtova banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 8,30 8,90 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 8,60 9,00 Avstrija Posojilnica Borovlje 8,50 9,00 Avstrija Posojilnica Šentjakob 8,60 9,20 Avstrija Posojilnica Ločilo 8,50 9,10 Italija Kmečka banka Gorica 14,20 15,00 Italija Tržaška kreditna banka 14,00- 15,00 14. MAREC 1995 V DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1,4098 francoski frank 28.0770 nizozemski gulden 89,1430 belgijski frank 4.8360 španska peseta 1.0907 danska krona 24.8600 kanadski dolar 0.9945 japonski jen 1.5464 švicarski frank 120.0700 avstrijski šiling 14.2070 italijanska lira" 0.8365 švedska krona 19.4450 ABANKA D.D. LJUBLJANA Tečajna lista za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij, veljavna dne 5.4.95 Valuta Enota Nakupni Prodajni ATS m 1.1553544 1.158,622S DEM m S.130,0000 8.153,0000 USD i 112,0315 1123483 K Tečaji so obim, pri konkretnih poslih so mozia odstopanja. MENJALNICA HIDA 061/ 1-333-333 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista St. 065 z dne 4. 4. 1995 - Tečaji veljajo od 5. 4. 1995 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija Avstrija Belgija Kanada Danska Finska Francija Nemčija Grčija Irska Italija Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Norveška Portugalska Švedska Švica Velika Britanija ZDA Evropska unija Španija 036 040 056 124 208 246 250 280 300 372 380 385 392 528 578 620 752 756 826 840 955 995 avstr, dolar Siline šiling frank dolar krona marka frank marka grd funt lira hrv. kuna jen gulden krona escudo krona frank funt šterling dolar ECU peseta 1 100 100 1 100 100 100 100 100 1 100 100 100 100 100 100 100 100 1 1 1 100 82,4562 1155,8344 395,6482 80,3089 2053,1086 2623,4211 2320,8595 8133,3780 6,5230 129,8250 7263,6759 1814,2313 76,8604 1517,0377 9912,1478 180,7644 112,0780 148,4056 88,4505 82,7043 1159,3123 396,8387 80,5506 2059,2865 2631,3150 2327,8130 8157,8516 49,90997 181,5122 6,5426 2230,0000 130,2156 7285,5325 1819,6904 77,0917 1521,6025 9941,9737 181,3083 112,4152 148,8522 88,7166 82,9524 1162,7902 398,0292 80,7923 2055,4644 2639,2089 2334,8265 8182,3252 50,0594 182,0567 6,5622 130,6062 7307,3891 1825,1495 77,3230 1526,1673 9971,7996 181,8522 112,7524 149,2988 88,9827 Opomba: Tečaj HRK se uporablja za izkazovanje rezultatov poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 5.4.1995 št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj) (A) tolarski del (B) devizni del skupaj tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 12. 5. 1995: 1,500,000 826,289 811,565 1,637,853 110.1718% 108.2086% 109.1902% 150,000 82,629 81,156 163,785 ljubljanska Tečajnica borznega trga 5t.: 63 Datum: 4. 4. 1995 UttUAVL STOCI ta C HANC L P«C. Vrednost. papir obr. m.div. ex kupon Stdal(3) enotni • tečaj % sprem datum povpiaš ponudba Man, Min. KOT HZ 5HBE SC 796 (4.5.93) 11.293 4.4 11.500 m LOGO [6,6,94] 13.233 4.4. 4.4. 12.900 13.300 SAL 500 (7)(29.8.94) 20.600 ,24 4.4. 20.500 20.600 20.600 20.500 206 srn 458 (16.5.94.) 33.559 1,14 4.4. 33.400 33.600 33.600 13.5000 2.853 hz: »SOI 8,0 4.(31.12.94] 97,7 ,28 4.4. 97,6 97,7 97,7 97,6 1.232 !S02 9,5 8.(1.10.94) 102,2 ,63 4.4. 102,0 102,5 102,5 102,2 84 iS08 5,0 3.(30.11.94) 79,0 30.3. 91,5 »Sil 7,0 4.(15.1.951 90,0 22.3. »SLlD 8,0 4.(31.12.941 95,8 3.4. 95,4 ' »SL2D 9,5 8.(1.10.94) 99,2 31.3. 99,0 SKBl 10,0 4.(1.11.94) 95,0 4.4. 95,0 96,0 95,0 95,0 209 HZ iSTEri HEE 3TBR 11.173 3.4. 13.000 MD 10.000 (1.6.94.] IIO.MO ,59- 4.4. 117.000 118.500 118.000 118.000 472 ■MD (8) 14.921 4.4. 14.500 15.500 m 19.800 4.4. 20.500 HMER 15.109 30.3. m 218 (30.3.93.) 9.059 3.4. 9.000 9.900 m 4.000 (8)(10.6.94.) 3.850 1,18 4.4. 3.750 3.850 3.850 3.850 193 rm (5) 740,0 1,50- 4.4. 735,0 745,0 740,0 740,0 148 HE LBTP 4000 (23.5.94) 32.995 4.4. 33.000 34,000 ’FNP 34.017 1.11 4.4. 32.500 34.000 1GSP (6) 1.548“ 29.3. 2.000 UBKP 11.798 4.4. 11.700 12.000 HPP' 41.000 3.4. HZ sitnn SZ 12,0 4.(1.11.94) 97,5 30.3. 95,5 17 3ZG 11,0 4.(1.1.95) 88,0 4.4. 85,0 a 12,0 6.(1.12.94) 100.0 30.3. 97,6 100,0 ■L] 12,0 7.(1.1.95j 97,2 31.3. 97,1 90 10,0 1.(1.6.941 95,0 30.3. 98,0 ISGSl 10,0 4.11.6.94) 07,0 4.4. 85.0 Tečajnica izvenborznega trga ŠT. 63/95-4. 4. 1995 Vrednost. papir Lt: ex kupon št.da[(3) enotni tečaj M sprem j datum povpras ponudba Max. Min. F v 1000 SIT m 4,390 31.3. 2.800 4.400 GRDO 119 (8.3.94.) 32.500 31.3. 310,0 7.000 BBR0 2.370 3.4. 1.002 3.300 ER 3.538 30.3 3.510 3.580 RDR0 17.500 30.3. 10.100 17.500 RGSR 298,7 3,14- 4.4. 300,0 320,0 300,0 292,0 358 :djetij ure banka valuta nakupni prodajni Bank Austria Banka Creditanstalt d. d. Banka Noricum SZKB UBK banka Devizni teCaj za USD. A15. UT h CHF so dokx vefavni tečajnici Banke Slovenie, pri drugih vat oziroma zmanjšano za 0,25-odstotne točke. T< do ECU = 30.000 na dan. Pri večjh prMi h nak ‘ Banke, ki objavfamo tečaie, se zavezujemo nem tečqu in v skladu s tekstom, ki dopolnjuje DEM DEM DEM DEM DEM :eni na pode utah pa je razi 5čqji veljajo zc upih se tečaj kupovati in Dogoje nakup 81,30 81,35 81,25 81,35 81,28 igi srednjih tečq merje Banke Slov odkup prilivov določi v sporazurr zadajati tujo vak a ač prodaje. 81,60 81,50 81,55 81,58 81,53 ev po trenutno arije poveCcro i prodajo deviz XI. jto po objavie- MILANSKI DEVIZNI TRG 4. APRIL 1995 v URAH valuta nakupni srednji prodajni^ ameriški dolar — 1722,100 — ECU — 2271,450 — nemška marka — 1245,190 — francoski frank — 355,510 — funt šterling — 2778,090 — holandski gulden — 1112,110 — belgijski Irank — 60,573 — španska pezeta — 13,548 — danska krona — 314,370 — irski funt — 2782,570 — grška drahma — 7,614 — portugalski escudo — 11,774 — kanadski dolar — 1233,600 — japonski jen — 19,879 — švicarski frank 1517,270 avstrijski šiling — 176,930 — norveška krona — 277,890 — švedska krona — 232,640 — finska marka — 400,860 — avstralski dolar 1264,020 30. MAREC 1995 v ŠILINGIH J valuta nakupni prodajni __ ameriški dolar 9,642000 9,692000 kanadski dolar 6,8900 6,9300 funt šterling 15,5200 15,6000 švicarski frank 854,9000 857,9000 belgijski frank 34,0800 34,2200 francoski frank 200,0000 200,8100 holandski gulden 626,4000 628,8000 nemška marka 700,9500 703,7500 italijanska lira 0,56040 0,56340 danska krona 177,40000 177,8000 norveška krona 156,2000 156,9000 švedska krona 130,2500 131,2500 finska marka 225,0000 226,1000 portugalski escudo 6,6200 6,6500 španska peseta 7,6100 7,6500 japonski jen 11,20900 11,24400 slovenski tolar 8,49457 8,62451 hrvaška kuna - - Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute. ŠPORT Sreda, 5. aprila 1995 NOGOMET / POKAL PRVAKOV NOGOMET / PRVI POLFINALNI TEKMI V POKALU UEFA Polfinalni tekmi ne bi mogli biti bolj privlačni Pariz: St. Germain proti Milanu Munchen: Bayern proti Ajaxu Stanje v italijanskonemškem dvoboju precej izenačeno Parma slavila v Leverkusnu - Remi Borussie v Milanu z Juventusom PARIZ - Veliki spopad med Pariš St. Germai-nom in Milanom na eni ter tekma med Bayemom in Ajaxom na drugi strani: pokal prvakov res ne bi mogel postreči s privlačnejšima polilnaloma. Milan se podaja v goste k ekipi, ki je letošnjo sezono v celoti posvetila velikemu cilju, osvojitvi najprestižnejše celinske lovorike. Pariš St. Germain se je do nogometnega Olimpa prebil v dvajsetih letih, saj je bil ustanovljen šele na zaCetku sedemdesetih let, prava mrzlica za usnjeno žogo pa se je v mestu mode pojavila Sele v zadnjih sezonah. Trenutno ima PSG v svojih vrstah (tretjemu mestu v prvenstvu navkljub) zbrane najboljše francoske nogometaše, od katerih bi zlasti izpostavili borbenega veznega igralca Le Guena in napadalca Ginolaja. Obramba ni najbolj zanesljiva: manjkal bo diskvalificirani Kombuare, neznanko pa predstavlja tretji tujec: Ricardo Gomes ali Ral? Zato je tem solid-nejša sredina igrišCa, napad pa z omenjenim Gino-lajem in zlasti najboljšim afriškim igralcem Weahom eksploziven. Oba sta telesno prava »bika«, hitra in tehnično dobra. Zal je Ginola večkrat skregan z vsem, kar leze in gre, VVeah pa ravno tako ni vzorno discipliniran. Milan je s sedanjo formo lahko zmeren optimist. Savičevih letos končno igra, kot zna, Albertini in Boban sta prebrodila krizo, Simone redno trese mreže: Ce ne bi »Crno-rdeci« v soboto potegnili krajšega konca z Juventusom, bi bili v dvojnem spopadu veliki favoriti, tako pa so manjši dvomi spet priplavali na površje. Verjetni postavi (20.30) PSG: Lama, Llacer, Cobos, Roche, Ricardo, Le Guen, Bravo, Guerin, VVeah, Rai, Ginola. MILAN: Rossi, Panucci, Mal dini, Albertini, Co-stacurta, Baresi, Branio, Desailly, Boban, Savice vic, Simone. MUNCHEN - »Italijanska« utilitaristična igra Trapatlonijevega Bayema proti »totalni« igri Ajaxa: dvoboj zgodovinskih velikanov evropskega nogometa, ki pa v vrh niso pokukali že več let, bo soočanje dveh popolnoma nasprotnih načinov igranja. Trap je konec koncev v svoji prvi in edini sezoni na tujem imel precej smole, saj mu je kopica poškodb (z Matthausovo na Čelu) redčila vrste, obubožan pa je predvsem napad. Nekaj obetavnih mla-dih se bo skušalo zoperstaviti uigrani celoti Ajaxa, ki je res še mlajša, a že ima določene izkušnje: med »sulicarji« zadnje Čase blesti zvezda 18-letnega (in 197 cm visokega!) Nigerijca Kanuja, (dk) Verjetni postavi (20.30) BAVERN: Gospodarek, Helmer, Babbel, Kreu-zer, Hamann, Schupp, Scholl, Nerlinger, Ziege, Zickler, VViteczek. AJAX: Van der Sar, Reiziger, Blind, Rijkaard, F. de Boer, R. de Boer, Litmanen, Seedorf, Finidi, Kluivert (Kanu), Overmars. Bayer Leverkusen - Parma 1:2 (1:0) Strelci: Paulo Sergio v 20., Baggio v 48. in Asprilla v 53. minuti Bayer: Vollbom, Happe, Melzig, Dooley, Lupescu, Scholz, Paulo Sergio (od 43. min. Thom), Schuster, Kir-sten, Lehnhoff (od 64. min. Voller), Hapal Parma: Bucci, Benarrivo, Di Chiara, Minotti, Susic, Couto, Pin, Baggio, Sensini (od 45. min. Fiore), Zola, Asprilla. Sodnik: Diaz Vega (Spa). Gledalcev: 20.000 LEVERKUSEN - Nogometaši Parme so napravili velik korak na poti v finale pokala UEFA, saj so v gosteh premagali nemškega predstavnika Bayer iz Leverkusna, tako da Parmi na povratnem srečanju Cez štirinajst dni za uvrstitev v finale zadošča že neodločen izid oziroma celo minimalni poraz z 1:0. Toda glede na prikazano igro lahko mimo trdhpo, da je Parma precej boljša ekipa in da Bayer v Italiji nima skoraj nikakršnih možnosti za presenečenje. Sinočnje srečanje se je začelo v znamenju precejšnje previdnosti obeh ekip, M sta okrepili sredino igrišča, tako da nevarnejših akcij ne pred enimi ne pred drugimi vrati nismo videli. Parma je imela sicer nekoh-ko več od igre, toda Nemci so nepričakovano prvi povedli. Po nevarnem napadu italijanske ekipe je Bayer v protinapadu v 20. minuti izsilil kot z leve strani, ki ga je izvedel Schuster. Žoga je prišla do povsem prostega Paula Sergja, ki je s približno enajstih metrov s silovitim strelom premagal vratarja Parme Buccija. Po zadetku so Italijani zaigrali bolj napadalno, toda do konca prvega dela si večjih priložnosti niso ustvarili, tako da KOŠARKA / PRVENSTVO NBA sta moštvi odšli na odmor z minimalnim vodstvom domačih. Do popolnega preobrata pa je prišlo v drugem delu. Parma je takoj prevzela pobudo in že v 48. je Dino Baggio izenačil rezultat, potem ko se je po lepi podaji Pina znašel sam na desni strani v kazenskem prostoru in takoj streljal. Vratar Bayerja se je sicer dotaknil žoge, toda ta ga je v loku preletela in končala v mreži. Na drugi zadetek gostov ni bilo treba dolgo čakati. V 53. minuti je Paulo Sousa z dolgo podajo našel v kazenskem prostoru Bayerja Be-narriva, ki je preigral vratarja in nato podal prostemu Asprilli, ki je z lepim strelom zadel desni spodnji kot. Po vodilnem golu Parme so vsi pričakovali naval Nemcev. Trener Dragoslav Stepanovič, kateremu se stolček že krepko maje, je v igro poslal Vollerja, toda razen nekaj obetajočih akcij večjih priložnosti pred vrati Buccija ni bilo. Na drugi strani pa je imela Parma v protinapadih veliko več prostora in bi lahko dosegla še kak gol, če bi bil predvsem Asprilla bolj natančen. Juventus - Borussia Dortmund 2:2 (1:1) Strelci: Reuter v 7., Baggio v 25. min. (Hm), Moller v 72, Kobler v 88. minuti. Juventus: Peruzzi, Ferrara, Torricelli, Carrera,, Kobler, Paulo Sousa, Desc-hamps, Marocchi (od 75. min. Del Piero), Vialli (od 80. min. Di Livio), Baggio, Ravanelli. Borussia: Klos, Reinhardt, Kree, Freund, Julio Cesar (*d 84. Kurz), Sam-mer, Reuter, Zorc, Ricken (od 69. min.Tanko), Moller, Riedle. Sodnik: Batta (Francija) Gledalcev: 80.000; rdeči karton: Torricelli (dvojni opomin) Igralec Bayerja Dooley v boju z Minottijem in Susicem pred vrati Parme (AP) MILAN - Pre 80.000 gledalci na milanskem San Siru (Juventus se je zaradi prevelikih stroškov na tekmah v Tminu in premajhnega števila gledalcev odločil, da tekmo igra v Milanu) sta Juventus in Bomssia prikazala zelo dober nogomet, več sreče pa je imela Borussia, ki je z iz dveh hitrih protinapadov dvakrat povedla, neodločen izid v gosteh pa ji daje lepe možnosti za uvrstitev v finale. Strelca golov za Nemce sta bila bivša Juventusova nogometaša Stefan Reuter in Andy Moller, za Juventus pa Baggio, ki je imel še nekaj priložnosti, da bi svojemu moštvu zagotovil zmago, in Kobler, ki je dve minuti pred koncem izenačil izid. Juventus je imel več od igre, številne priložnosti, vendar njegovi strelci niso bili dovolj natančni. Tako bo naloga Juventusa na povratni tekmi zelo težka, čeprav Tu-rinčani niso povsem brez možnosti. NOVICE UCLA prvak ameriške študentske lige SEATTLE (STA/AP) - Študentje ameriške univerze UCLA so zmagi v finalu s 89:78 nad univerzo iz Arkansasa postali novi prvaki ameriške študentske lige (NCAA). Za 11. naslov so morali čakati kar 20 let, odkar je že legendami trener John VVooden osvojil deseti naslov v 12 letih. Zdaj 80-letni VVooden že od leta 1985, odkar mu je umrla soproga, ni obiskal nobenega finalnega turnirja, na katerem sodelujejo štiri najboljša moštva iz prvenstva za naslov študentskega prvaka. Letos, ko se je njegovo nekdanje moštvo uvrstilo na zaključni turnir, pa se ni mogel »upreti« in je vendarle prišel na tribune. Kot kaže, je tudi VVoodenova navzočnost spodbudila igralce UCLA, ki so srečanje odigrali zelo dobro in na koncu povsem zasluženo slavili. Tako so Arkansasu preprečili osvojitev dragega zaporednega naslova, kar ni uspelo še nobenemu moštvu od leta 1973, ko je pod taktirko VVoodena univerza UCLA sedmič zapored zmagala. Za najboljšega igralca tekme so izbrali Eda O'Bannona, ki je dosegel 30 točk in imel 16 skokov, poleg njega pa sta bila pri zmagovalcih uspešna tudi Toby Bai-ley s 26 točkami in devetimi skoki ter Cameron Dollar, ki je odlično zamenjal poškodovanega Tyusa Edneya. ODBOJKA / KONČNICA V ITALIJI Oltawa namučila Montreal Hud boj za preostala mesta v končnici za naslov prvaka Doslej znanih že deset udeležencev »play-offa« Drevi prvi polfinalni tekmi Cuneo ■ Močena in Treviso - Ravenna NEW YORK - NBA prvenstvo se počasi Uiža h koncu rednega dela. Večina moštev, ^ se bodo potegovala za naslov prvaka, je že znanih, za zadnja razpoložljiva mesta pa Se bije krvoločen boj (v vsaki skupini se Uvrsti najboljših osem ekip). IZIDI Petek: Orlandu j uspel podvig v Utahr Nadaljuje pa se »magic moment« Denverjć Ponovno je bil odličen Radja in Celticsi si Se v boju za play off. Utah - Orlando 98:101 (K.Malone 2E O Neal 28, A.Hardaway 21), San Antonio Mihvaukee 118:102 (D.Robinson 26; G.Rc binson 31), Phoenbc - Minnesota 106:91 ffiarkley 27; Rider 26), Boston - Miam 100:99 (Douglas 29, Radja 24 - 10:16 v 4' pdn-; Rice 26), Lakers - Atlanta 121:107 (Ce ballos 25, Divac 14 točk in 13 skokov v 3' ttbn.; S.Smith 22), Seattle - Sacramenti 120:95 (Payton 27, Schrempf 26), Nevv Yor ' Oallas 101:90 (Ewing 18; Kidd 17), deve “Uid - VVashington 98:88 (Mills 24; VVebbe 27), Indiana - Denver 92:107 (Smits 23; Mr tornbo 22), Philadelphia - Portland 101:9 IBarros 26). Sobota: Jordan je tokrat pustil več proste ra soigralcem, med katerimi se je ponovn izkazal Kukoč. Pravi polom so zabeležil Dzzi v Los Angelesu, Rocketsi pa so pre radii dolgo krizno obdobje. Chicago - Philadelphia 91:84 (Pippen 18, Kukoč 15 - 7:13 iz igre; VVeatherspoon 27), Houston - Mibvaukee 87:93 (Drexler 23; G.Robinson 29), Clippers - Utah 116:98 (Murray 26; KMalone 37), Golden State -Minnesota 104:126 (Marshall 27; Rider 42). Nedelja: Lakersi nio prizanesli niti Ma-giesom, Spursi pa so spet potrdih, da spadajo med glavne favorite za naslov prvaka. Dikembe Mutombo je glavni protagonist Denverja, ki leti vse više, »super« sezono pa ima Nizozemec Rik Smits. Lakers - Orlando 119:112 (Ceballos 33, Divac 2 -1:7 iz igre in 6 skokov), San Antonio - Phoenbc 109:106 (Elliot 30, D.Robinson 23; Barkley 45), Seattle - Atlanta 105:83 (Kemp in Payton po 21; Ehlo 15), Boston -Dallas 94:87 (Douglas 27, Radja 16 - 7:14 iz igre in 11 skokov; Mashbum 30), Denver -Cleveland 104:101 (Rauf 32, Mutombo 18 točk, 18 skokov, 10 blokad; Priče 21), Indiana - Portland 104:93 (Smits 20; Strickland 20), Charlotte - Miami 105:92 (Mouming in Havvkins po 22; Rice 30), Nevv York - Nevv Jersey 94:85 (Starks 26; K.Anderson 31), Detroit - VVashington 110:105 (G.Hill 33, Houston 30; VVebber 30). Na Vzhodu so si vstop v play off že zagotovili Orlando, Nevv York, Indiana, Charlotte, Cleveland in Chicago, na Zahodu pa San Antonio, Utah, Seattle in Phoenbc. V. Jogan TREVISO - Končnica italijanskega odbojkarskega prvenstva prehaja v ključno fazo. Potem, ko je Edilcuo-ghi iz Ravenne v edini tretji tekmi četrtfinala s 3:1 (14:16, 15:13, 15:6, 15:12) premagal in izločil Gabeco iz Montichiarija, bosta drevi na sporedu prvi polfinalni tekmi v seriji »best of fi-ve«. S pričetkom ob 20. uri se bo v Trevisu prvak Si-sley pomeril z Edilcuo-ghijem, v Cuneu pa bo dvoboj med domačim Alpitou-rom in Daytono Las iz Mo-dene. Sesterki iz Tre visa in Ravenne se bosta v polfinalu končnice pomerili že četrtič. Čeprav je Sisley celo »polepšana inačica« nepremagljive italijanske reprezentance (brez Gianija, a z nizozemskim asom Zvver-verjem), je izid tega dvoboja negotov. Tudi Edilcuoghi ni brez adutov, glavni pa je prav gotovo Rus Dmitri Fo-min, najboljši igralec redne- ga dela sezone. Vrh vsega pa se bo skušal Edilcuoghi oddolžiti tudi za poraz, ki ga je proti Sisleyu doživel 11. marca na Dunaju v finalu pokala prvakov, potem ko je moštvo iz Ravenne tri leta zapored sedelo na evropskem prestolu. Štirikratni prvak Dayto-na Las bo v končnici sodeloval že desetič, Alpitour pa šele četrtič. Poleg tega je letos prvič, da se je Cuneu posrečila uvrstitev v polfinale. V letošnjih neposred-nih dvobojih rednega dela sezone je emilijska šesterka obakrat premagala piemontsko moštvo, ki pa bo morebitno peto tekmo odigralo na domačih tleh. Vsi štirje polfinalisti bodo danes bržkone igrali v popolni postavi. Dosedanji »score« polfinalistov v končnicah za DP: Sisley 45 tekem (28 zmag, 19 porazov); Edilcuoghi 37 (23:17), Daytona Las 87 (56:31); Alpitour 16 (7:9). NEW YORK (STA/AP) - Izidi ponedeljkovih tekem v ameriški profesionalni hokejski figi NHL: Montreal - Ottavva 5:4, St. Louis - Toronto 5:2, Los Angeles - Edmonton 7:2. Vrstni red: vzhodna konferenca - atlantska divizija: Philadelphia 40, VVashington 37, New Jersey 36, Florida 32, N.Y. Rangers 31, Tampa Bay 28, N.Y. Islanders 24; sevemovzhodna divizija: Quebec 51, Pittsburgh 48, Boston 36, Buffalo 35, Hartford 31, Montreal 29, Ottavva 12; zahodna konferenca - centralna divizija: Detroit 49, St. Louis 43, Chicago 41, Toronto 37, Dallas 29, VVinnipeg 24; pacifiška divizija: Calgary 37, Vancouver 32, Los Angeles 31, Edmonton 27, San Jose 26, Anaheim 24. Stefanel boljši od Partizana V prijateljski košarkarski tekmi je milanski Stefanel s 102:84 (57:40) premagal beograjski Partizan. Srbsko moštvo je prvič po embargu nastopilo v Italiji. Srečanju je sledilo okrog 4.500 gledalcev, dobiček s tekme pa bo organizator - milanski Rotary klub -namenil programu cepljenja otrok z vojnih območij. Stefanel: Bodiroga 15, Gentile 13, Portaluppi 13, Fučka 14, De Pol 8, Alberti 9, Palmer 16, Pessina 14, Brioschi. Partizan: Brkič 19, Lončar 6, Cubrilo, Stevanovič 7, Berič 6, Rebrača 16, Silobad 9, Drobnjak 12, Petrovič 9, Ristanovič. Končnica v italijanskem košarkarskem prvenstvu RIM - V prvih dveh tekmah osmine finala končnice za italijanski naslov v košarki je Teorematour v Rimu premagala Comerson iz Siene z 71:62, v Veroni pa Birex Madigan iz Pistoje z 82:77. Povratni srečanji bosta jutri, morebitni tretji tekmi pa v nedeljo v Rimu oziroma v Veroni. NOVICE RITMIKA / DEŽELNO PRVENSTVO NAMIZNI TENIS / V COCCAGLIU Na Giru bo 21 moštev MILAN - Na Startu prihodnje kolesarske dirke po Italiji 13. maja v Perugii bo 21 moštev. NajveC, to je enajst, jih bo iz Italije. Popoln seznam je sledeC: Amore e Vita Galatron, Brescialat, Carrera Jeans Tassoni, Ceramiche Refin Cantine Tollo, Gewiss Ballan, Lampre Panaria, Mapei Gs, Maglificio Mg Technogym, Navigare Blue Storm, Team Polti, Zg Mobili Selle Italia (vse Itabja); Festina Lotus (Andora); Castorama (Francija); Telekom (Nemčija); Tvm (Nizozemska); Sicasal Acral (Portugalska); Aki - Gipiemme 95 (Monako); Mercato-ne Uno Saeco (San Marino); Banesto, Kelme, On-ce (Španija). »Azzurrissimo« bo letos 29. in 30. aprila CERVINIA - »Azzurrissimo«, najdaljša tekma na svetu v alpskem smučanju (Start na vrhu Plateau Rosa, 3470 m in cilj v Cervinn, 2015 metri) bo 29. in 30. aprila na progi Ventina. Na tej manifestaciji bo, poleg nekaterih smučarskih asov (Kristian Ghedina, Peter Runggaldier, Danilo Sbardellotto, Jean Luc Cretier in tekačica Stefania Belmondo) sodelovalo tudi okrog 2000 ljubiteljev smučanja. Prvi dan bo namenjen mladincem in ženskam, 30. aprila pa bodo na vrsti najboljši. Danes od Ganda do VVevelgna GAND - Itatijanskii in belgijski kolesarsi so favoriti današnje dirke v Belgiji od Ganda do VVevelgNa (217 km). To je najpomembnejša dirka pred nedeljskim nastopom od Pariza do Roubabca. Zmagovalcu nedeljske dirke po Flandriji Museemvu se bodo po robo skušah postaviti rojaki Peeters, Bo-mans in VVillems ter »azzurri« Ballerini, Bortolami in Tafti. V primeru množičnega Sprinta bi se lahko uveljavila Italijan Cipollini (zmagovalec te dirke leta 1992 in 1993) ah Uzbek Abdoujaparov (1991). St. Germain še vedno prvi Juventus zdaj drugi Na najnovejši lestvici nogometnih moštev je še vedno v vodstvu Pariš St. Germain s 311 točkami pred Juventusom (290), ki se je na drugo mesto povzpel s šestega, tretji pa je brazilski Sao Paolo (284). Z drugega na peto mesto so padli Milančani, prav tako pa sta nazadovala še Porto, ki je z osmega padel na 11. mesto ter Barcelona. Slednja je še največje negativno presenečenje, saj so bili pred mesecem dni še na četrtem mestu, po izločitvi iz evropske hge prvakov pa so pristati na 12. mestu. Lestvica moštev (1. april 1995): 1. ( 1.) Pariš St. Germain 311.0, 2. ( 6.) Juventus 290.0, 3. ( 3.) Sao Paolo 284.0, 4. ( 2.) Milan 280.0, 5. ( 5.) AC Parma 272.0, 6. ( 8.) Manchester United 252.0, 7. (13.) La-zio 247.5, 8. ( 7.) Olimpia Asuncion 234.0, 9. (11.) Nantes 230.0, 10. (16.) Ajax 229.0, 11. ( 8.) Porto 221.5,12. (4.) Barcelona 218.0. Prvi nosilec izpadel že v prvem krogu ESTORIL (STA/dpa) - Prvi nosilec Spanec Alberto Berasategui je v 1. krogu teniškega turnirja v Estorilu (nagradni sklad 575.000 dolarjev) presenetljivo izgubil proti Portugalcu Nunu Marguezu s 4:6 in 5:7. Karin Mezgec (Boi) prva v vaji z žogo Kompozicijsko učinkovit in koreografsko dodelan nastop - S trakom srebrna kolajna I ■ Boravka Karin Mezgec je na nedeljskem tekmovanju v športno-ritmični gimnastiki v Trstu dosegla lep uspeh. Osvojila je namreč kar dve kolajni. V tekmovanju z žogo je osvojila naslov deželne mladinske prvakinje, v nastopu s trakom pa ji je pripadla srebrna kolajna. Mezgečeva je pripravila za letošnje deželno prvenstvo zelo lepo vajo z žogo, ki je bila kompozicijsko zelo učinkovita, predvsem pa koregrafsko dodelana. Čeprav je zagrešila dve manjši napaki, si je priborila toliko točkovne prednosti, da je zanesljivo osvojila prvo mesto, pred drugouvrščeno Goričanko Ma-regovo in njeno klubsko tovarišico Furlanovo, ki je bila tretja, ter ostalimi. Mezgečeva je Startala na najvišje mesto tudi z vajo s trakom, toda imela je smolo: zaradi dveh padcev orodja so ji sodnice naračunale prevelik točkovni odbitek, da bi lahko posegla po zlati kolajni in se je morala tako zadovoljiti z drugim mestom. Uspeh Mezgečeve v tako ostri konkurenci, predstavlja vsekakor velik uspeh tako za njo samo in njeno" trenerko, kot za njeno društvo. Vedeti je treba namreč, da vadijo Borove gimnastičarke v skrajno nepovoljnih pogojih, katerih ni mogoče primerjati z onimi, kakršne imajo ostale telovadke v drugih Karih Mezgec s trenerko Olgo Pavletič klubih naše dežele. Vsekakor pa lahko rečemo, da ima mlada borovka skrite v sebi, kljub vsemu, še dodatne rezerve, če bi pokazala pri svojih nastopih več sproščenosti ter izraznosti. Priložnost za to bo imela že 22. aprila v Parmi na med-deželnem prvenstvu, v katero se je uvrstila s svojo nedeljsko zmago. Deželnega prvenstva v Trstu se je udeležilo kar 28 tekmovalk iz vse dežele Furlanije-Julij-ska krajina, zastopale pa so vse klube, ki goje to zvrst iz Trsta, Gorice, Vidma, Pordenona in Lignana. (- boj -) Rokometaši Krasa Trimac v derbiju C Hge premagali Principe z 19:13 V zaostalem srečanju moške rokometne C lige so rokometaši Krasa Trimac v tržaški športni palači v mestnem derbiju premagali drugo postavo Principa z 19:13 (9:5) in se povzpeli na drugo mesto na lestvici. O tekmi bomo podrobneje poročali v naši jutrišnji številki. Andrea Sussan si je prislužil bronasto kolajno No državnem turnirju mladinskih kategorij Kras v okrnjeni zasedbi Bolezen in poškodbe so razredčile Krasove vrste, da se niso mogli polnoštevilno udeležiti tretjega državnega kvalifikacijskega turnirja za mladinske kategorije pretekli teden v Cocca-gliu. Doma so pod silo razmer ostali juniorska predstavnika Andrea Radini in Ivana Stubelj, iz naraščajniških vrst pa Daša Bresciani. Iz turnirja, ki šteje za kvalifikacije na mladinsko državno prvenstvo, pa se je Kras vseeno vrnil s kvalifikacijskimi točkami za posamične uvrstitve ter z bronasto medaljo v kategoriji najmlajših, ki jo je osvojil prizadevni Andrea Sussan. V tej starostni kategoriji so za Krasove barve nastopili še Sara Sardo, Boštjan Milič in Uroš Fabiani - oba sta se uvrstila med prvih 16 - prav tako med najmlajšimi deklicami Nataša Doglia. Najuspešnejši je bil Andrea Sussan, ki je v svoji skupini z 2:0 premagal nasprotnike Federicija, Bonavero in De Giuseppeja. V izločilnem delu je premagal še Fenar-dija (17:6) in v polfinalu podlegel boljšemu Casascbiju (10:9). Boštjan Milič je imel v kvalifikacijski skupini naslednje nasprotnike: Senigalio (2:0), Ghitez-zo (1:2) in Fenardija (0:2), V osmini finala je zelo tesno izgubil z Mo-razzijem (22:17). Iz svoje skupine se je prebil tudi Uroš Fabiani, potem pa mu je v prvem krogu preprečil napredovanje Santifaller 1:2 (-15, 19, 19). Sara Sardo je bila boljša le od nasprotnice Batticchio, Nataša Doglia pa je premagala vse tri nasprotnice in zatem v prvem krogu v treh nizih podlegla Rellicho- vi iz Tramina (-12, 13, 15). Med naraščajniki si je Gorazd Milič prislužil kvalifikacijsko točko -uvrstil se je med dvain-trideseterico, ker je bil dvakrat uspešen v skupini nad Guerzonijem (10:17) in Galbusero (16:18), tekmovanje pa je končal v prvem krogu izločilnega dela. Nini in Martini Milič ni uspel preboj navkljub ogorčenemu boju. Martina je premagala le Ingrid Calliari (12:18), Bazzani (17:14) in Asceri (-19, 16, 18) pa sta ji preprečili napredovanje. Nina je premagala Buffolijevo 1:2 (18, -15, 18) je šla z Zol-la in tesno izgubila z Zancaver (21, 19). Sicer pa imajo vstopnico iz deželnih kvalifikacijskih turnirjev za Sussan, Fabiani, Boštjan Milič, Kralj. Kristina Stubelj, Simo-neta, Gorazd Milič, Nina Milič, Radini in Ivana Stubelj. Svoje sposobnosti pa je nujno treba preverjati tudi na državnih turnirjih, kjer je konkurenca močnejša. Prihodnjo nedeljo bodo najmlajši dečki -deklice in naraščajniki ponovno za zeleno mizo. Odprli bodo deželno prvenstvo, ki bo trajalo tja do 14. maja. mladinsko prvenstvo v žepu že: Doglia, Sardo, TEDENSKI PREGLED V AMATERSKIH NOGOMETNIH PRVENSTVIH Sovodnje so dožvele dingi prvenstveni poraz Tedenski pregled začenjamo danes s prvo amater-’ sko hgo, kjer so Sovodnje (ocena 5) doživele drugi letošnji poraz. Prvič so izgubile pred 13 koli proti Zaulam. Sovodnje še vedno ohranjajo prvo mesto, Capriva in Zaule pa sta se jim nevarno približala. Zarja (ocena 8) in Vesna (ocena 8) sta zmagah v gosteh z enakim izidom, 2:0 in sta trdno zasidrani na tretjem oziroma četrtem mestu. Po šestih zaporednih pozitivnih izidih in kar štirimi zaporednimi zmagami so Prosečani (ocena 5) doživeti osmi prvenstveni poraz. V promocijski ligi je žal Juventina (ocena 7) z nedeljskim neodločnim izidom izgubila še zadnje upanje v napredovanje. Pokazala pa je lepo reakcijo. Potem ko je prejela zadetek in ostala le z devetimi igralci zaradi dveh izključitev, je namreč izenačila prav na koncu tekme. V drugi amaterski ligi so naše tri enajsterice kot v kolu poprej izbojevale le eno točko. Tokrat je to uspelo Krasu (ocena 6/7), ki je dosegel drugi prvenstveni remi v gosteh. Primorec (ocena 5-) je proti Villessam doživel drugi zaporedni poraz in se bo moral prav s Krašovci boriti za trinajsto mesto, ki omogoča igranje dodatnih tekem za obstanek v ligi. Trenutno je Primorec na 13. mestu z 20 točkami, Kras pa na 14. mestu s točko manj. Gaja (ocena 5) je doživela četrti poraz v zadnjih šestih tekmah in čeprav matematično še ni obsojena, so gajev-ci praktično z obema nogama že v tretji amaterski ligi. Doberdoba (ocena 8+) so v goriški skupini tretje amaterske lige dosegli v gosteh že četrto zmago. Doma pa so do sedaj slaviti samo dvakrat. Brežani (oce- na 8) so po nedeljski zmagi sami na drugem mestu, odigrati pa morajo samo še eno srečanje, medtem ko bo CGS, ki ima le točko manj, imel na razpolagoše dve tekmi za osvajanje točk. Dolina je tokrat počivala. Statistični podatki: odigrana srečanja 10, osvojene točke 10 (4 zmage, 2 remija, 4 porazi), doseženi zadetki 16, prejeti zadetki 14, izključeni 3,11-metrovke v korist 1 (zgrešena). Prihodnje kolo bo šele 23. aprila. Prihodnjo nedeljo bodo namreč amaterji mirovati, ker bodo na sporedu tekme reprezentance. Nato pa je velika noč. Po premoru bo na sporedu več zanimivih srečanj. Sovodnje - Zaule, Zarja - Basaldella, Gaja - Fincantie-ri. Mladost - MonMcone in Dolina - Breg. Eden od stebrov Sovodenj je gotovo Paolo Hmeljak (letnik 1969, na sliki), ki je svojo nogometno kariero pričel pri 12 letih prav pri sovodenjskemu društvu, kateremu je bil vedno zvest. V nedeljo ste doživeli drugi letošnji poraz. Kaj se je zgodilo? V nedeljo smo stopiti na teren nezbrani. Mislili smo, da imamo že tekmo v rokah, a smo se ušteli. Brez dvoma pa nam jo je malo zagodel tudi sodnik, ki ni dosodil očitne 11-metrovke v našo korist. Povedati pa je tudi treba, da smo v obrambi preveč zgrešiti. Z dosedanjim prvenstvom ste brez dvoma zelo zadovoljili, saj ta uspeh presega najbolj rožnate napovedi? Prvenstvo je bilo do sedaj enkratno, vse je poteka- lo zelo dobro in tu gre zahvala predvsem našemu trenerju Angelu Cupiniju, kateremu gre gotovo večji del zaslug za ta uspeh. Kako pa bo do konca prvenstva? Do konca nas čakajo zares težke tekme. Upam, da bomo v teh tednih počitka nabrati dovolj energije, tako da bomo na najboljši način zaključiti prvenstvo. Kaj pa meniš o Juventini? Juventina je zelo močna ekipa, ki pa je imela letos smolo. Mislim pa, da imajo nekatere notranje težave, zaradi tega ne uspejo doseči kaj več. (Edvin Bevk) i-l LOKOSTRELSTVO h Soliden nastop Morena Granzolto v Ilirski Bislrici S pomladjo začenjajo s svojimi nastopi na prostem tudi lokostrelci. Pri nas bo sicer prvo uradno tekmovanje v nedeljo v Dragi, kjer se bodo lokostrelci, med katerimi bodo tudi člani Zarje in Našega pra-porja, pomerili za četrto trofejo mesta Trst, že v soboto pa je elan Zarje Moreno Granzot-to solidno nastopil na tekmi za slovenski pokal v Ilirski Bistrici. Na tekmovanju je - tekma je potekala na snegu - je nastopilo približno 50 tekmovalcev, med katerimi sta bila tudi dva lokostrelca iz Trsta: Moreno Granzotto in pa Mario Ghersi-na, ki pa zdaj brani barve kluba iz Tolmeca. Med desetimi elani je Granzotto dosegel Četrto mesto z 286 krogi. Zmgal je elan Ilirske Bistrice Andraž Čeligoj z 298 krogi pred Mariom Ghersino, ki je zadel dva kroga manj. KOŠARKA / DE2ELN1 FINALE ZA MLADINCE Konec upov za jadranovce V okrnjeni postavi je Jadran TKB včeraj izgubil z Rexom - Danes z Latte Carsom Rex Pordenon - Jadran TKB 73:60 (37:32) JADRAN TKB: Danieli 2 (1:1 za 2 točki, 0:0 za 3 točke, 0:0, pm), Koren 2 (1:3, -, -), Emili 7 (3:8, 1:1), Kafol n.v., Pro 4 (0:3,1:3,1:2), Grbec 26 (9:15, 0:5, 8:11), Klabjan 6 (3:4, 0:1), Križman 13 (5:11, 0:1, 3:8), trener Vatovec. OM 13:23; SON 23; PON: Klabjan (32) S porazom proti domačemu Rexu iz Pordenona so se možnosti mladincev Jadrana TKB, da se uvrstijo v državno fazo košarkarskega mladinskega prvenstva zmanjšale na golo teorijo (odvisno od rezulata včerajšnje zadnje tekme med Latte Carsom in Don Bo-scom). Vzroke za poraz proti Rexu lahko išCemo v odsotnosti Samca in Gobba, ob tem pa so imeli jadranovci včeraj tudi precej slab odstotek pri metu, izgubili pa so tudi kar 27 žog. Srečanje je bilo na začetku precej izenačeno, Čeprav je treba takoj povedati, da je Rex imel stalno prednost treh ali štirih točk. V tem delu velja omeniti dobro igro Klabjana, ki se je kljub poškodovanemu gležnju zelo dobro boril pod košema in imel samo v prvem polčasu 6 skokov. Poraz je dozorel na začetku drugega dela, ko so jadranovci s slabo igro dovolili domačinom, da se občutno odlepijo in povedejo kar za 16 točk. Igralci Jadrana so nato sicer skušali reagirati, toda za preobrat niso imeli dovolj moči. Domačini so s pametno igro nadzorovali potek srečanja in prednost stalno držali nad desetimi točkami razlike. Z okrnjeno postavo so jadranovci pac storili, kar je bilo v njihovi moči. Za včerajšnjo igro zasluži ob Klabjanu, ki pa je moral že v 32. minuti na klop zaradi petih osebnih napak, pohvalo še Michel Grbec, ki je bil tudi tokrat Ja-dranov najbolj nevaren igralec, Čeprav pri metih za 3 točke ni imel preveč natančne roke. (Kaf) DANAŠNJI SPORED: Jadran TKB -Servolana Latte Carso, Rex Pordenon -Don Bosco. KOTALKANJE / DEŽELNA FAZA ZA NARASCAJNICE IN ZAČETNICE Tanja Romano (Polet) osvojila dve prvi mesti V prostih likih in kombinaciji - Na DP tudi M. Visintin (Vipava) Poletovka Tanja Romano osvojila dve zlati kolajni Na kotalkališču Pat v Trstu je bilo v soboto in nedeljo deželno prvenstvo v umetnostnem kotalkanju za začetnice in naraščajni-ce, na katerem je nastopilo tudi vec kotalkaric Poleta in Vipave. Po pričakovanju je bila najuspešnejša med njimi Tanja Romano, ki je osvojila deželni naslov med narašCajnicami v prostih likih, kjer je bila izrazito boljša od vseh nasprotnic, in kombinaciji, v obveznih likih pa se je morala zaradi manjše napake za pičli dve desetinki točke zadovoljiti z drugim mestom. Zelo dobro je med začetnicami v prostem programu nastopila tudi Članica Vipave Morena Visintin, ki je osvojila 7. mesto, z nastopom ostalih Vipavinih tekmovalk pa trenerka Tanja Peteani ni bilo pre- KOŠARKA / V PRVENSTVU DEČKOV Bor Edi Auto ugnal Dom Unitecno Ena boljših letošnjih tekem Sokola Propaganda: Borovi peterki uspešni, visok poraz Sokola proti Don Boscu Bor Edi Auto - Dom Unitecno 117:32 (63:19) BOR: Kafol 5 (1:1), Zo-bec g (i:7); Smilovich 11 (U2), Gaburro 10, Stokelj 3,8 (4:6), Opelli 2, Santi 24, faoridan 2 (0:2), Bosari 20 (4:7), Tolentino 2, KrCaliC 2. Lovriha 20 (2:4). Trener: Krečič. PM: 13:29. DOM: Klanjšček, Tacco Vh2), Gokta 2 (2:2), Paraš, Uraunar 13 (1:1), Cozzuc-coli 4 (0:4), Colja 2, Bre-sQani 8. Trener: Semolič. PM: 4:9. PON: Graunar 111 Bresciani. V soboto sta se v sloven-skern derbiju pomerili ekipi Bora in Doma. Borovci s° okrnjene Goričane, ki so Nastopili le z osmimi igral-ci> že v uvodnih minutah nadigrali in prvo Četrtino gagali z izidom 37:11. ^nka se ni spremenila niti 7 nadaljevanju, v prvem 7em pa je posebno dobro ^gral Borov kapetan Dimi-84] Smilovich. V drugem Polčasu se stanje ni spremenilo. Za dobro igro bi Pd borovcih pohvalili, po-"8 že omenjenega Smilovi-jfaa, tudi Bosarija in San-8ja, pri Goričanih pa Grau-narja in Brescianija. (Niko) Sokol - Poggi B asket B "dlO (46:58) SOKOL: Grilanc, Pavle-oč 45 (4:14), Šušteršič 4 U'2), Rebula 14 (2:6), Fran-ooli io, Doglia 18 (4:5), Jak-rib. Semec 8, Bogateč, Bukavec, Hrovatin. SON: 16. 3T: Šušteršič 1' Pavletič 3. V nedeljo so mladi soko-°vci odigrali eno boljših etošnjih tekem. Vseh 40 minut so se enakovredno Upirali višjeuvršCenim go-sfa®. Žal pa so sredi dm-8ega polčasa popustili in (favolili nasprotniku, da si le priigral prednost od 10 12 točk. Po odmoru so °®acini, ki so tokrat končno nastopili v popolni postavi, z velikim trudom pričeli zasledovanje. Našim fantom je tudi uspelo dohiteti nasprotnike tako, da sta se ekipi izmenjavali v vodstvu, dokler Sokolu niso pošle moCi. V zadnjih minutah je namreč Poggi zadal Sokolu usodni break (8:0) in si tako zagotovil nov par prvenstvenih točk. (A.T.) Vrstni red: Don Bosco A 32, Barcolana 30, Poggi A 26, Don Bosco B 24, Acli Ronchi in Bor Edi Auto 16, Poggi B, Sokol in Pall. Go-rizia 14, Dom Unitecno 6, Ferroviario, Itala San Mar-co 4, Jadran 2. PROPAGANDA Bor Ediauto A - SGT 132:57 (68:25) BOR: Kafol (0:2), Glavina 11 (1:2), Gaburro 30 (2:4), Stokelj 22 (4:6), Košuta 5 (1:2), Krmec (0:2), Tolentino 2, Bettiolo 6, Lovriha 32 (2:5), Romano 12 (0:3), Floridan 2, Lombardo 10. Trener: Krečič. PM: 10:26. PON: Kafol. Borovi košarkarji so brez večjega truda premagah tudi tržaško ekipo SGT. Naši so bili proti mlajšim nasprotnikom v vseh elementih igre mnogo boljši. Naj omenimo pa, da so Svetoi-vanCani visoko zmagah, ne da bi igrali kot znajo, kar pove vse o kvaliteti nasprotnikov. Med posamezniki zasluzi tokrat pohvalo Marko Glavina, ki je v teku sezone res zelo napredoval. (Niko) Bor B Autocarrozzeria Krmec - Servolana 53:50 (30:31) BOR: MirCeta 4 (2:4), Pi-son 2, Floridan 6, Miloševič 8 (0:2), Premra 4, Derganc 6, Pitacco 10, Kemperle 5 (1:2), KrižmanCiC 8 (2:4). Trener: Canciani. PON: Derganc. PM: 5:12. Borovci B ekipe so proti Servolani tesno zmagali po zelo izenačenem boju. Can-cianijevi fantje niso igrali najboljše in si niso nikoli priigrah večje prednosti. V zadnjih minutah Četrtega dela tekme pa je stopil v ospredje Matej KrižmanCiC, ki je s sedmimi zaporednimi točkami popeljal Bor do odločilnega vodstva. Zaradi prisebnosti v zadnjih odločilnih potezah tekme bi vsekakor pohvalili vse Borove košarkarje. (Niko) Sokol - Don Bosco 40:111 (17:50) SOKOL: Sosič, Rogelja 3, Šušteršič 10, Rebula 11, Cemjava, Doglia 8, Jaklič, Semec 1, Nabergoj 1, Bogateč 6, Bukavec, Hrovatin. 3T: Šušteršič 1 Že v uvodnih minutah so gostje prevzeh vajeti igre v svoje roke in visoko povedli (3:24) v osmi minuti. Precej bolje se je odrezala druga postava Sokola in dosegla bistveno večje število košev. Do sprememb ni prišlo niti v drugem polčasu, tako da so domačini morah priznah, podobno kot vse ekipe doslej, premoč Don Bosca, ki je vsaj za nekaj razredov boljši od našega moštva. Kljub načrtovanemu porazu pa je zelo razveseljivo dejstvo, da se je po dolgi bolezni ponovno vrnil na igrišče Kristjan Rebula, ki je bil tudi najboljši v svoji ekipi. (A.T.) MINIBASKET TROFEJA ZINI Kontovel - Breg 68:8 (26:8) KONTOVEL: Zavadlal 8, Jazbec 4, Ražem 4, Cec-chi 8, MatiačiC 14, Pirivi-leggi 10, Piculin 2, A. Budin 4, Stoka 14, vaditelj Mahnič. BREG: Stolli, Foraus, Zobec 2, Longo, Puzzer, Kosmač, Vodopivec 4, Sancin, JurinCič 2, Bandi, vaditelj Arena. Kontovelci so si visoko zmago prah okrnjeni postavi Brega prislužili predvsem z dobro igro v prvi in zadnji Četrtini, ki so ju dobili z 18:4 in 32:0. Obe ekipi zaslužita pohvalo za požrtvovalnost, od posameznikov bi tokrat posebej omenili Roberta Stoko in Aleksija Budina, pri Brežanih pa Roberta Vodopivca. Na državnem prvenstvo bo v prostem programu nastopila tudi članica Vipave Morena Visintin veC zadovoljna. Se posebej med začetnicami pa je treba upoštevati, da je za nekatere šlo v bistvu za prve uradne nastope na tako pomembnem tekmovanju. Najboljše bodo junija sodelovale na državnem prvenstvu v Firencah, od naših kotalkaric sta si nastop zagotovili poletovka Tanja Romano, ki bo nastopila v obveznih in prostih likih ter kombinaciji, in ko-talkarica Vipave Morena Visintin, ki bo nastopila v prostem programu. Rezultati NaraSčajnice, obvezni liki: 1. Valentina Da Ross (Pordenon); 2. Tanja Romano (Polet), 3. Rossana An-giuhi (Cordenons); 19. Vesna Hrovatin (Polet); 22. Cristina Sirotti (Vipava); prosti program: 1. Tanja Romano (Polet); Valentina Da Ross; 3. Roberta Venica (Videm); 13. Vesna Hrovatin (Polet); 18. Cristina Sirotti (Vipava); 23. Isabella Lucigrai (Vipava); 28. Paola Uršič (Vipava); kombinacija: 1. Tanja Romano; 2. Valentina Da Ross; 3. Rossana Angiulli; 14. Vesna Hrovatin; 17. Crishna Sirotti (Vipava). Začetnice, obvezni liki: 1. Monica Jurincic (Pat TS); 16. Monica Quaggiato (Vipava); 19. Francesca Ron-celli (Polet); 20. Elena Vižintin (Vipava); prosti program: 1. Monica Jurincic; 7 Morena Visintin (Vipava); 14. Monica Quaggiato, 15 Chiara Passian (Polet); 24 Tjaša Nanut (Vipava); 25 Serena Lucigrai (Vipava); 28. Daša Hrovatin (Polet); 32: Elena Vižintin (Vipava); 35. Valentina Sattoretto (Vipava); kombinacija: 1. Monica Jurincic, 14. Monica Quaggiato (Vipava) 18. Elena Vižintin (Vipava). JADRANJE / OPTIMIST Soliden nastop Čupe na Trofeji Rotary v Gradežu V nedeljo je bila v Gradežu (LNI - Grado) regata v razredu optimist in sicer druga Trofeja Rotarju Trofeje se je udeležilo preko 130 tekmovalcev iz Slovenije ter Italije (predvidenih celo 160), med katerimi tudi trije iz nekoliko okrnjene Cupine ekipe (zaradi poškodbe je bila namreč Ana Žerjal odsotna). Prvo preizkušnjo je zaradi šibkega termičnega vetra (do 2 m na sekundo) končalo le 24 tekmovalcev. V drugi preizkušnji se je veter nekoliko ojačil, kar je omogočilo, da je velika večina tekmovalcev prijadrala ciljno črto. Naši jadralci so dosegli zadovoljive uvrstitve. Johana Križnič je dosegla 44. mesto, Erik Masten 52., Lara Spi-nazzola pa 74. Cupin trener Niko Kojanec je regato takole komentiral: »Izhodni kanal je tokrat ob brezvetrju odigral važno vlogo, saj je bil tok v obeh preizkušnjah zelo močan, kar je seveda zelo pogojevalo določene taktične izbire tekmovalcev.« Pozitivno je tokrat presenetila slovenska ekipa, saj je Rok Košir (Burja Izola) zasedel odlično tretje mesto, kar mu daje dobro odskočno desko za novo sezono. Sirenina ekipa se zaradi težav s prevozom žal regate ni udeležila. Končni vrsti red: 1. Ilena Carcassole (SV Malcesine), 2. Dario Marcolin (AV Lido di Venezia), 3. Rok Košir (Burja Izola), 44. Johana Križnič (Ćupa), 52. Erik Masten (Cupa), 74. Lara Spinazzola (Cupa). (Domeniš) Nezaslužen poraz cicibanov Mladosti Mladost - Monfalcone 0:2 MLADOST: Legiša, Nikolič, Roner, Cargnelli, Marušič, Bressan, Frandolič, VodoliC. Tekma je bila precej zanimiva. Napadali so eni in drugi. Doberdobci so od vsega začetka zaigrali borbeno, toda obramba gostov je vsakokrat dobro zaustavljala naša napadalca. Zlasti vratar je bil zares odličen. V nadaljevanju je Mladost igrala še bolj agresivno in z Fran-dohčem ter z Marušičem zapravila dve izredni priložnosti. Napadalec Monfalconeja je iz protinapada lepo udaril na vrata, domači vratar je odbil žogo, tam je bil Fran-dolic, ki je nehote ustavil z roko, tako da je sodnik dosodil enajstmetrovko in Monfalcone je povedel. Prav ob izteku tekme so gostje dosegh še drugi gol. (A.F.) Obvestila SK DEVIN planinski odsek priredi v nedeljo, 9. 4. tradicionalni 9. pohod memorial Mirko Škabar iz Praprota v Repen. Odhod iz Praprota od 8.30 do 10.00. Prevoz nazaj iz Repna v Praprot bo zagotovjen. SK BRDINA sporoča, da vpisuje za smučanje v Franciji do 10. aprila na sedežu kluba, ProseSka ul. 131 na Opčinah vsak ponedeljek od 19. do 21. ure ah na tel. st 224205 (Neno). SK BRDINA vabi vse Člane, tekmovalce in simpatizerje na društveno nagrajevanje, ki bo 8. aprila v Domu Brdina na Opčinah ob 20. uri. LOKOSTRELSKI KLUB ZARJA obveSCa vse interesente, da bo v nedeljo, 9. t. m. v Dragi pri Bazovici lokostrelsko tekmovanje ob 9.30. Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21.3.- 20.4.: Na vaš poziv se bo odzvalo veliko ljudi, vendar se vam nihče od njih ne bo zdel dovolj primeren za sodelovanje. Konec koncev boste morali zadevo izpeljati sami. BIK 21.4-20.5.: Dovolj vam bo slepomišenja, zato boste jasno in glasno povedali, kar vam že predolgo leži na duši. Zadeli boste v Cmo: vrnili vam bodo namreč z enakim. Pripravite se! DVOJČKA 21.5.-21. 6.: Zapletli se boste v zanimiv spor. Napeli boste moči in ga uspešno razpletli, toda glej: ob koncu razpleta se boste vnovič zapletli tokrat z nitkami, ki vodijo iz srca. RAK 22. 6. - 22. 7.: Kljub opozorilom okolice se boste odločili za tveganje. Motite se, če mislite, da so vam nevoščljivi; res je, da so bolj izkušeni. A kljub temu boste zmagali. LEV 23.7. - 23.8.: Prepustili se boste svojim porabniškim vzgibom. Vaša denarnica ne bo ravno navdušena nad vašo zapravljivostjo, zato se vam bo že kmalu maščevala z vakuumom DEVICA 24, 8. - 22.9.: Dogodek, M bi ga nekdo drug komaj opazil, vas bo razburil, kot da bi šlo za usodni potres. Glede potresa imate gotovo prav; motite se zgolj z mnenjem, da se trese svet. TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Čeprav boste malone hlepeli, da bi osvajalec prodrl v vaše središče, boste vendarle ostajali trmasto hladni in nedostopni Mar pričakujete, da se bo odločil za posilstvo? ŠKORPIJON 23. 10.-22. 11.: Popustile vam bodo zavore, zato boste zakuhali krizo. Zadnji čas, kajti večino je skupni uspeh že tako uspaval, da vas iz krize ne bi mogel potegniti niti čudež. STRELEC 23.11.-21.12.: Znašli se boste v situaciji, ki se ji sprva ne boste čutili kos. Ko se boste zbrali, boste z lahkoto izpeljali svojo vlogo ter si povrhu prislužili še napredovanje. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Podvig vam bo uspel, zato se boste prevzeli ter se brez razmisleka lotili naslednjega. Sreča vam rada stoji ob strani, vendar le, če vi stojite na svojih nogah. VODNAR 21. 1. - 19. 2.: Predihali boste zamero in se opravičili bližnjim. Nadaljevali boste na način, kipi bo preplavil z bojaznijo, da boste znova poteptali svoja moralna načela. RIBI 20. 2. - 20. 3.: S sodelavci nikakor ne boste našli skupnega jezika, saj boste vsi trmasto vztrajali pri svoji različici izhoda iz krize. Da je pravilen vaš, bodo spoznali v sanjah. KRIŽANKA Katera pot je prava? Vodoravno: 1. začetnici slovenskega pesnika in igralca Kuntnerja, 3. ime hrvaške popevkarice Ukraden, 7. eden od čutov, 9. sodobnik Keltov, 10. ameriški filmski režiser (John), 12. ime libanonskega predsednika Hravi-ja, 13. krajša oblika češkega imena Otakar, 14. švicarski narodni junak (VVilhelm), 15. antično ime reke Guadiane v Španiji, 16. zavestno nesramen človek, zajedljiv posmehljivec, 18. zadnji del smučarske proge, 21. ime ameriškega književnika Tvvaina, 24. spremljevalec boga Erosa, 26. švedsko zimskošportno središče, 27. telesni priveski žuželk in ptic, 28. sprevodnik na vlaku, 30. madžarski violinist (Liko), 31. prvotna grška muza petja, 32. lahek čoln za enega ali dva veslača s kratkim veslom, 33. avtomobilska oznaka Maroka. Navpično: 1. afriški ptič pisanih barv, ki plete umetelna gnezda, 2. otočje med japonskim otokom Hokkaidom in Kamčatko, 3. mestece pri Zadru, 4. ime angleškega pop glasbenika Johna, 5. bolniška hrana, 6. glavno mesto francoske pokrajine Artois, 7. kis, 8. potniški vagon z ležišči, 11. kemijski znak za einsteinij, 15. igralka, 17. predlog, 19. vnetje kože z rdečino, skele-njem in luskanjem, 20. dramatski prizor, ki ga igrajo koledniki, 21. zamorski mački sorodna azijska opica, 22. prijeten vonj, 23. francoski filozof religije (Ernest), 25. teža ovojnine, 27. avtomobilska oznaka Ku-manova v Makedoniji, 29. gora nad Chamonixom v Franciji. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 • 13 14 • 15 16 17 18 19 20 21 22 23 • 24 25 26 • 27 28 29 30 31 32 33 'VJAi ‘numj ‘epav ‘remv ‘.leppipuo^ ‘epn[ ‘0iv bo ja ‘jpup ‘seuv ‘pax ‘b)q ‘šepa ‘Jaiuadie^ ‘lip ‘snpo ‘epajp ‘)XL muAeiopoA A3US3H ŠAH Problem - mat v treh potezah / Dr. S. VVolf • Zagreb 1935 Bela lovca ob pomoči g kmeta morata matirati črnega kralja na h liniji v treh potezah. Samo s pravilno pripravo terena se črni kralj ne more izogniti matiranju. Z malo potrplenja in dobre volje boste odkrili, da v vsaki varianti, eden od lovcev odigra gla- . vno vlogo pri matiranju! Rešitev naloge Da se ne bi črni kralj patiral na h liniji s potezo kmeta h5, na to polje beli postavlja lovca l.LhSLCrni ima dve možnosti: a)l...Kh5: 2.Lg5 h6 3,g4 mat; b) l...h6 2.Lg4 h5 3.g3 mat! Nastala je podobna matna slika, vendar enkrat na belem, drugič na čr- ; nem polju. Kameleon spreminja barvo - tokrat pri matu na šahovnici! Silvo Kovač SKANDINAVSKA KRIŽANKA 232 OTOK V INDIJSKEM OCEANU OB APR. CELINI OZNAKA ZA MODERNE SMERI V UMETNOSTI POŽETA NJIVA KULI. RASTLINA IZ DRUŽINE METUUNIC AVSTRIJSKA POROČEVAL- SKA AGENCIJA CHARLES READE NEBEUAKO-VINSKI DEL HEMOGLOBINA JASNO SPOZNANJE, DOJETJE SKLADBA ZA ENEGA IZVAJALCA STAROGRŠKI BASNOPISEC TOMISLAV NERALIC SPANSKI DRAMATIK DEMOLINA MODEREN PLES AVTOR: SIMON BIZJAK GR. OTOČJE V EGEJSKEM MORJU ITALUANSKI PISATEU (CARLO) KONCERTNA ALI PLESNA DVORANA ŽIVČNE CELICE V SREDINI VELIKIH MOŽGANOV IZVORNI KRAK REKE MENAM BIVŠI JAPONSKI POLITIK (HIROBUMI) SIRSAPOT, PROMETNICA AM. PIANIST RUBINSTEIN AM. ZVEZNA DRŽAVA (GL MESTO BOSTON) PRAVILA KAKEGA JEZIKA VOZNIK TOVORNEGA VOZILA ZDRAVNIK ZA OTROKE DALJAVA, DALJA SLOVENSKA PEVKA ŠVAJGER HIGIENSKI PRIPOMOČEK ZVEDAVOST IVANKA KOROŠEC ITALIJANSKA IGRALKA MAGNANI PRIVLAČNOST, VSECNOST CELJSKA TOVARNA (RAJSE PISNO SPOROČILO INDONEZ. AGENCIJA STGR. PESNIK RTV NAPOVEDOVALKA (MILANKA) TANKA MREŽASTA TKANINA TIN UJEVIC PRAŠIČ GEORG TRAKL' FR. ALPSKI SMUČAR (SEBASTIAN) IT. IGRALKA MASSARI ANG. REŽISER IN IGRALEC VELES MESTO V ZAMBIJI SMUCISCE NAD BOHINJSKO BISTRICO NITAST VRETENČAR TONOVSKI NAČIN SL SLIKAR AZBE VRHOVNI POVELJNIK GRKOV PRED TROJO ROKOME- TAŠICA ČERNE TONE ANDERLIČ VRSTA ŽITA POJEDINA, GOSTIJA OKLOPNO VOZILO KRAJ PRI SEVNICI (IZCRKTORA) ENICA, FNOJKA ... IN KRIK POTRDITEV UPRAVIČENOSTI SVOJEGA OBSTOJA VRSTA KRIVULJE JUZNOAM. KUKAVICA ZENSKO OBLAČILO SAMOG LASNI-SKISTIK MOŠTVO, EKIPA TORINO RIM. HIŠNI BOG IVAN NAPOTNIK RICHARD AVENARIUS AM. HUMORISTIČNI PISEC (GEORGE) TIROLSKA TEKOČI RAČUN SKALNAT GREBEN V STENI JUŽNO SADJE NEGATIVNO NAELEKTREN ION SLOVENSKI NARODNI HEROJ (JOŽE) ZANIMIVOSTI - BRANJE Sreda, 5. aprila 1995 V O J O LUKIČ Papež Janez Pavel II. Papeški letopis pravi, da je papež funski škof, Jezusov namestnik, naslednik prvega med apostoli, vladar Vesoljne Cerkve, patriarh Zahoda, Primas Italije, nadškof in metropolit timske province, suveren države ^atikan ter služabnik božjih služabnikov. Papežev prihod v Slovenijo maja nli junija leta 1996 bo zagotovo medijsko odmeven. Vsako papeževo potovanje v tujino spremljajo ljudje Po celem svetu. Najbolj dejavni so elektronski mediji, Čeprav dnevni tisk in publicistika ne zaostajata. Ko je poudaril verski, duhovni pomen svojih potovanj v tujino, je Papež na praznik Sv. Petra leta 1980 izjavil: »Gre za potovanja vere bi molitve, pri katerih je vedno bistveno razmišljanje in razglašanje božje besede, evharistično praznovanje, molitev k Mariji... V tem je bistvo Petrove in še bolj Pavlove apostolske metode.« Kot študent teologije ter pozneje Škof in kardinal je papež Janez Pavel H. veliko potoval po svetu. Čeprav rimaj Cerkve in Poljske ni bil pretirano znan, je v cerkvenih krogih užival velik ugled, in ko je po kratkem, komaj 33 dni trajajočem pontifikatu Janeza Pavla I. kardinalska konklava, ki nikakor ni mogla doseči soglasja ob nobenem imenu italijanskega kardinala, avgusta 1978 po osmem krogu glasovanj dosegla visoko soglasje, ki je odločilo o izbiri sedanjega papeža, je bil ta za takšen položaj razmeroma mlad; imel je 58 let. Z njegovo izvolitvijo je bila prekinjena tradicija, ki je veljala od papeža Hadrijana Vi- naprej - dolgih 456 let - ko so za Papeže volili samo Italijane. Wojtylo so izvolili 16. oktobra 1978, ko so se od 109 kardinalov, kolikor jih je sodelovalo na konklavah, kar 103 izrekli zanj. Inavguracijo njegovega papeštva so objavili 21. oktobra 1978 na Trgu svetega Petra v Rimu. Wojtyla si je izbral ime Janez Pavel H., s katerim je povezal delo treh svojih predhodnikov - dveh velikih reformatorjev Janeza XXIII. in Pavla VI. ter »nasmejanega« papeža Janeza Pavla L, Cigar pontifikat je bil tako kratek. Med najzanimivejše značilnosti pontifikata papeža Janeza Pavla H. gotovo spadajo potovanja. Kot kažejo statistični podatki, papež vsako leto preživi približno en mesec zunaj Italije. V šestnajstih letih svojega pa-peževanja je v 63 potovanjih obiskal skoraj 120 držav oziroma nesuvere-nih ali omejeno suverenih držav. Upoštevati velja, da ne gre za turistične izlete, paC pa za delovna potovanja in dneve z izjemno zgoščenim delovnim ritmom, ko ima papež najmanj pet govorov na dan. Če bi sešteli vse njegove nastope, bi prišli do osupljivega podatka, da je Janez Pavel H. na potovanjih zunaj Italije preživel šestnajst mesecev in da bi, če bi vse nastope združil v en govor, ta trajal nepretrgoma štirideset dni in noCi. Vsako papeževo potovanje spremlja izjemna pozornost medijev, lahko bi rekli pozornost svetovnih razsežnosti. Se posebno dejavni pri tem so elektronski mediji, a tudi tisk ne zaostaja za njimi. Vsak papežev obisk v neki državi je za slednjo enkratna priložnost za učinkovito promocijo v najvplivnejših svetovnih medijih. To je bil tudi eden glavnih vzrokov, da je januarja 1995 župan filipinske prestolnice Alfredo Lim pred papeževim prihodom zaCel veliko »odstranjevalno« akcijo - namreC prostitutk z ulic. V Manili je mnogo ne samo prostitutk, ampak tudi otrok, ki se nastavljajo pedofilom. Filipinci niso bolj pokvarjeni od drugih, paC pa je tej državi (kot Tajski in drugim državam) »erotični« turizem zaCel prinašati pomemben prihodek v državno blagajno; gre seveda za eno najsurovejših oblik izkoriščanja revščine. Janez Pavel H. je že večkrat spregovoril o tej sramoti, za katero je obtožil predvsem tako imenovani prvi svet, se pravi bogate družbe, ki ustvarjajo povpraševanje, nikakor pa ne »tretji svet« tistih, ki so se prisiljeni preživljati s ponudbo. (Se nadaljuje) ŠPANIJA Zaradi hude suše lahko ostanejo suhi tudi bazeni Turisti posledic pomanjkanja vode doslej niso občutili V času, ko turisti pod španskim sinjemodrim nebom še vedno uživajo, kmetom le-to povzroča skrbi, saj predvsem na jugu države napoveduje veliko katastrofo. Turisti se še naprej brezskrbno sončijo ter hladijo v bazenih. Večina dopustnikov namreč sploh ne opaža omejitev porabe vode, ki so jo v andaluzijskih obalnih krajih oblasti prisiljene vedno znova podaljševati, saj so skoraj vsi hoteli in apartmaji opremljeni s svojimi vodnjaki in rezervoarji, zato jih omejitev ne prizadene. Tudi lastniki številnih zasebnih hiš hranijo na strehah cisterne z vodo za hude Čase. Sirijo se govorice, da so čedalje daljši noCni izpadi vode le metanje peska v oči, saj se zmanjšana poraba ponoči Cez dan zopet izravna z zagotovljenimi zalogami. Andaluzijski poslanec Alva-ro Martinez, eden redkih španskih politikov Zelenih pravi, da se poraba vode sicer ni zmanjšala, vendar pa ima zadrževanje vode vsaj en pozitivni stranski učinek. Ker je napeljava že zastarela in porozna, se namreC med dolinsko pregrado in pipo izgubi 30 odstotkov vode. Varuhi okolja ob izpadih vode pogrešajo še dodatne aktivnosti. »Ljudje so še vedno prepričani, da je voda darilo narave in zato zastonj,« se razburja poslanec Martinez. Dejstvo, da so njegovi rojaki še posebej snažni in da z zasebno porabo vode v višini 250 litrov na dan krepko prese- gajo evropsko povprečje, po njegovem mnenju sploh ni merodajno. »Zaskrbljujoče je, da je naCin razmišljanja še vedno isti.« Če bi hoteli ustaviti brezvestno zapravljanje, bi morali varčevati tudi pri škropljenju zelenih površin ter igrišč za golf in ne samo v gospodinjstvih in v industriji. Za brezskrbno ravnanje z vodo so krive tudi nizke cene vode. Za kubični meter vode Spanci plačujejo le 30 pezet, na podeželju, ki predstavlja 80 odstotkov skupne porabe, pa so cene marsikje še nižje. Tudi klic andaluzijskih kmetov, ki zahtevajo odškodnino za izostanek pridelka, ki ga povzročila suša, bo verjetno naletel na gluha ušesa. Morali se bodo torej specializirati za kulture, ki za rast ne potrebujejo veliko vode. Čeprav to pomlad z neba ne bo padla niti kaplja vode, se bodo morali turisti po mnenju strokovnjakov urejenim zelenicam in kopanju v bazenih odpovedati. Se hujše pa bodo dolgoročne posledice vladnega načrta proti dolgoletni suši. Po vsej Andaluziji bliskovito gradijo nove vodnjake^ s katerimi bi radi dosegli globinsko vodo. »Zdaj se bodo uresničile napovedi za prihodnost,« svari Martinez. V provinci Abneria so se z njo že soočili. Ponekod se je gladina podtalnice tako znižala, da je v vodnjake vdrla morska voda, ki seveda ni pitna, prav tako pa ni primerna za namakanje polj. Gisela Mackensen, dpa Suša grozi tudi zelenicam na igriščih za golf LABIRINT sumi j s. Ime in priimek:___________ Telefon in naslov:________ Glasbena želja: Prijavnico pošljite na naslov; I RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA rj Kviz »Labirint znanja« je na sporedu vsak torek od 20. do 21.30 na valovih Radia Glas Ljubljane (100.2 in 99.5 MHz), v njem pa lahko sodelujete le s prijavnico, Id jo objavljamo na tej strani. Izpolnite prijavnico, jo izrežite in nalepite na dopisnico ter pošljite na naslov RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana. Ce boste izžrebani, se bo v torek zvečer pri vas oglasil telefon in nežni glasek bo rekel: »Halo, tukaj Labirint znanja...«. In potem boste odgovarjali na lahka in težka vprašanja, ki jih zastavljata Alenka Sivka in Tomaž Sršen. Pravilni odgovori pa prinašajo Čeden kupček denarja... ODLOMEK IZ KNJIGE, KI JE IZŠLA PRI ZALOŽB Razkritje 19) CXt> Michael Crichton »Nic jajc nimaš,« je rekla Walsheva. »Ti pa se preveč rada igraš s tujimi,« je odvrnila Vriesova. »Tema je zaključena in to je dokončna odločitev. To dobiš pisno, izvod je tudi za Marge in Toma Do-nadia.« »Prekleti juristi. V kakšnem svetu živimo. To temo je vendar treba obdelati.« »Ne zafrkavaj se več s tem, Con-nie. Rečem ti, da pusti zadevo pri miru.« In je šla.VValsheva je listala po svojem članku. Vse popoldne je delala, ga obdelovala, loščila. In zdaj je ravno pravšnji. Hoče ga objaviti. S pravnimi pogledi na zadevo se ni hotela ukvarjati. Vse to varovanje Človekovih pravic je samo prikladna izmi-rijija. Ko se človek poglobi v vse skupaj, mu postane jasno, da je juristicni Pogled na vse skupaj ozkosrčen, šle-yast, ravno pravšen, da ohranja moC in oblast taki kakršni paC sta. Strah služi moškim na oblasti, hi Ce je na belem svetu kaj, v kar je Connie tr-___________________________________ dno prepričana, je to resnica, da se ničesar ne boji. Po dolgem razmišljanju je dvignila slušalko in odtipkala številko. »KSEA-TV, dober dan.« »Gospoda Henleya prosim.« Jean Henley je bil mlad in bistroumen poročevalec najnovejše neodvisne televizijske postaje Seattla. VValsheva je z njim prebila mnogo veCerov v razpravljanju o delovanju množičnih občil, ki jih nadzorujejo moški. Henley se je zavedal, kakšno vlogo ima vroča tema pri ustvarjanju novinarske kariere. Temo, si je govorila VValsheva, je potrebno obdelati in objaviti. Tako ah drugače, objaviti jo je treba. Robert Ely se je živčno zagledal v Sandersa. »Kaj hočete?« Ely je bil mlad, največ šestindvajset, bil je ves napet in je nosil svetle brke. Imel je kravato, vendar ni imel na sebi suknjica. Delal je v eni od predeljenih pisarn DigiComovega računovodskega oddelka v Gower Buildingu. »Rad bi se pogovoril o Meredith,« je rekel Sanders. Ely je bil eden od treh na spisku, ki so bili v Seattlu. »O Bog,« je zavzdihnil Ely. Živčno se je ozrl. Adamovo jabolko mu je poskočilo. »Ničesar... ničesar nimam povedati.« »Samo pogovoril bi se rad,« je rekel Sanders. »Pa ne tukaj,« je odkimal Ely. »Pa pojdiva v konferenčno sobo,« je predlagal Sanders. Po hodniku sta šla proti konferenčni sobi, tam pa je bil neki sestanek. Sanders je predlagal, da bi stopila do kotička za kavo na koncu hodnika, toda Ely je rekel, da tam ne bi mogla govoriti zaupno. Iz trenutka v trenutek je bil bolj živčen. »Prav res, ničesar vam nimam povedati,« je govoril. »Ničesar ni povedati, res.« Sanders je vedel, da mora takoj najti miren kotiček, sicer se bo Ely do kraja prestrašil in pobegnil. Znašla sta se v moškem stranišču, snažno belem, brezgrajno Cistern. Ely se je naslonil na umivalnik. »Pojma nimam, Čemu se želite po- govarjati z mano. Ničesar vam nimam povedati.« »V Cupertinu ste delali z Meri-dith.« »Da.« »Od tam ste šli pred dvema letoma.« »Da.« »Zakaj?« »Kaj pa mislite?« je jezno izbruhnil Ely, da je odmevalo od sten, obloženih s keramičnimi ploščicami. »Za božjo voljo, saj veste, zakaj. Vsi vedo, zakaj. Življenje mi je spremenila v pekel« »Kaj se je zgodilo?« je vrtal Sanders. »Kaj se je zgodilo?« Ely je zmajeval z glavo. »Vsak dan, prav vsak dan: ‘Robert, bi se proti večeru oglasil, neke reci bo treba pregledati’. Cez nekaj časa sem se skušal zadevi izogibati in sem si izmišljal izgovore. Takrat je govorila: ‘Robert, ne vem, Ce si delu v podjetju dovolj predan’. In v poročilu o mojem delu so se znašle drobne pripombe. Drobne, negativne opazke. Nic, nad čemer bi se mogel pritožiti. Toda bilo jih je vedno več. ‘Robert, mislim, da bi ti morala pomagati. Po službi se oglasi pri meni’. ‘Robert, oglasi se pri meni doma, pa se bova pogovorila. Mislim, da je nujno potrebno’. Bilo je... Bilo je grozno. Oseba, s katero sem živel, ni ... Uh, bil sem v groznih škripcih.« »Ste jo prijaviti?« (Se nadaljuje) 28 Sreda, 5. aprila 1995 VREME IN ZANIMIVOSTI ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER TOPLA HLADNA SREDIŠČE ~'ANTt- MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA. DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 6.36 in zašlo ob 19.35. Dan bo dolg 12 ur in 59 minut. Luna bo vzšla ob 9.34. in zašla ob 0.02. ~:iC PLIMOVANJE Danes: ob 5.56 najnizje -35 cm, ob 1322 najvisje 11 cm ob 18.08 najnizje -7 cm ob 24.17 najvisje 28 cm. [utri: ob 7.38 najnizje -29 cm, ob 14.35 najvisje 6 cm, ob 18.20 najnizje 1 cm ob 24.35 najvisje 20 cm. cm od 100 do 120 Kanin 130 na 340 do 70 Soriška planina 120 do 160 Velika planina 40 do 90 330 Golte 70 Kranjska Gora do 40 Mariborsko Pohorje do 60 Cerkno Na smučišču Zelenica bodo naprave obratovale le ob koncu tedna. Na drugih smučiščih pa naprave obratujejo. Tekaške proge so urejene na Mariborskem Pohorju, Rogli, Kopah, Krvavcu, Logarski dolini, Soriški Planini, in Veliki Planini. Smučarski avtobus vozi na Mariborsko Pohorje, Roglo in Veliko Planino. Na Krvavcu je urejeno sankahSCe. Vpliv vremena bo ugoden in vzpodbuden. Ponoči se bo vremenska obremenitev postopoma povečala in spanje vremensko občutljivih ljudi bo moteno. ONESNAŽEI Konc. SOiv mg/m14.04. med 5 in 6 uro LJ Bežigrad 21 Maribor 34 Trbovlje 67 Velenje 10 Celje 36 Hrastnik 26 JANA vP' S --------- .... ° V Sloveniji: Zaradi prehoda oslabljene hladne fronte bo spremenljivo oblačno, v zahodnih krajih bodo občasne padavine. Nekoliko hladneje bo. Obeti: V petek bo sončno vreme. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI... PA SE RES JE Kitajske oblasti so objavile rezultate j šele začetega boja proti korupciji PEKING - Na Kitajskem se vse bolj Siri korupcija. Najpogosteje gre za primere podkupovanja, izsiljevanja, nemoralnosti in neizpolnjevanja dolžnosti. Komunistični režim v Pekingu je objavil poročilo o vrsti primerov, s katerimi sta se v letu 1994 ukvarjali kontrolna komisija KKP in nadzorno ministrstvo - telesi, ki vodita kitajsko protipodkupninsko preiskavo. Ta je že pokazala hude nepravilnosti, ki bi utegnile komunistično stranko privesti na rob prepada. Sočasno so dnevniki objavili : vest o nekem funkcionarju, ki je plačal za to, da bi bil izvoljen za poglavarja neke vasice, in vest o nekem državnem uslužbencu, ki so ga pretepli, nato pa so začeli s preiskavo na njegov račun in ga končno še degradirali. Dnevnik Pravne novice je vest negativno komentiral, Ces da je to znamenje »duhovne krize kitajske družbe.« V članku je tudi poudarjeno, da je nujno potrebno določiti primemo moralno družbeno raven, saj bi se lahko taki dogodki v prihodnje še ponavljali. Sicer je primerov korupcije veliko: lani sta jih pristojni telesi preučili kar 142.016, od teh 60.536 primerov korupcije, 3.846 primerov kršenja političnega reda, 9.575 primerov neizpolnjevanja dolžnosti in izsiljevanja, 12.133 primerov nemoralnosti in 8.695 primerov hazardnega igranja. Od 131.703 obsojenih jih je bilo kar 3.528 visokih partijskih funkcionarje, 23.266 oseb pa je bilo izključenih iz partije. V boju proti korupciji kitaj-sld režim resda močno spodbuja ovadbo, zato so ovadbe tudi vse bolj Številne, vendar je hkrati res, da se je v sorazmerju z gospodarskim razvojem zelo razpasla tudi korupcija. j Turisti se že sončijo pod stebrom Jorškega vojvode (AP) TEL AVIV - Menaše Meridach, direktor izraelskega dra-žbenega podjetja Zodiak, je včeraj napovedal, da je pre-khcal prodajo predmetov, ki so bili last žrtev holokavsta. To je sklenil po negativnih reakcijah številnih izraelskih osebnosti, med katerimi so hib najbolj odločni predsednik parlamenta Sevah Weiss, njegov predhodnik Dov Šilanski in glavni rabin (aSkenazi) Meir Israel Lan. Med predmeti je bil tudi kos mila iz koncentracijskega taborišča Buchevvald, tako da je rabin Lan zahteval, da naj ga zakopljejo na pokopabšču, če so resnične trditve, da so milo izdelovab iz trupel taboriščnikov. NEW DELHI - Indijski kmet Anath Patvvardhan je zadnja leta poskusil vse mogoče, a merjascev mu ni uspelo izgnati s koruznih polj. Po naključju je nekega dne odšel na polje s prižganim magnetofonom, na katerem je poslušal pesmi ameriškega rock zvezdnika Michaela Jacksona. Skoraj ni verjel.svojim očem, ko je opazil, da so se merjasci v trenutku razbežab proti goščavi. Od tedaj donijo na njegovih poljih Jacksonove pesmi, tako da merjasci ne pomobjo več niti rilca iz boste. PARIZ - Marsejski nadškof, kardinal Robert Coffy, je v intervjuju za dnevnik Le Provencal izjavil, »da je v določenih primerih kondom obvezen«. Po njegovem je spolnost vehka vrednota, vendar ne sama po sebi, temveč kot del ljubezenskega razmerja. Prav zato ne smemo od ljudi zahtevati, da z aidsom ubijejo svojega ljubljenega ah ljubljeno. New York se hoče prebiti med prestolnice ženske mode