jgnes ob 15, uri bo v GFtOPADI proslava obletnice odhritja spomenika padlim borcem 1\I0B in obletnice Oktobrske revolucije PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Na sporedu: govori v slovenščini in italijanščini, zborno petje in recitacije Vozni red avtobusov: Prvi odpelje z avtobusne postaje v Trstu ob 13.30. Iz Plsvij ob 13. Avtobusi bodo vozili skozi Boljunec, Oreh, Boršt in Ricmanje. Z Opčin (izpred Ljudskega doma) ob 13. Avtobusi bodo vozili tudi za vasi: Col, Repentabor itd. Iz Sv. Križa ob 13. Vozili bodo tudi za Nabrežino, Sem- polaj, Salež, Bajto itd. teto V - 0X0 /1 l C.n\ Poštnina Plačana v gotovini Ote V. Z.O/. \loDz) Spedizione in abbon. post. I. gr. TRST, nedelja 6. novembra 1949 Cena 20 lir Sivela Velika oktobrska socialistična revolucija! Plovno ljudstvo vsega sveta bo dosledno hodilo po poti, ki jo je začrtal Veliki oktober ‘Jptrnb ra praznuje ves s v.! !^ svet 32. obletni- A« trfo^Ba oktobra. V Oktv je delovno ? carske Rusije pod “irjj?1, bot j„ eniške part-je ti*Wlo jevaab-o - Ourzo-%’asr- diktaturo izkori-ra^rcaa in vzpo-delavcev in kme-IfS^Jaturo proletariata. tmSrtorsko proletarsko re-“ 8Q biti postavljeni te-iku/Pve družbe, v kateri ni cena enakopravna z ttic'1 kjer je zajamčena i>io debl in kjer ne Po- čioveka po cloue- Uii!r 50 narodi enakoprav Ei*r le ---------------- _Sl „ rsko revolucijo je na \'n^nehske površine na-•to « , država, ki je raai-(Hj. Prekinila z dotedanjimi zapostavljanja, izkoriščanja človeka razreda po razre- pq rtflr0du, spominja in proslav-%,.J?kaj se spominjamo in i^mo obletnico Velike-“nobm? iirf*«0a oktobra se sporni-Ita,®11 Proslavlja predvsem !mkrcured> ker ie t0 nie' Itjiin 1 z90dovinski praznik. Irm 0:5 se 0a spominja in ihnjfVija vse demokra.ično ».pretao človeštvo.. Sl je ker H ifjovmcja ljudstva meji. “‘isle ter vseh narodov ijj ~T*ke Rusije zgodouin-\,"'nena za vse svobodo-Ucl°veš.vo. je bila, mogoča ta ve-zmaga delovnega člo- \ .fUčastna zmaga delov-% rfOvekq je bila mogoča 1 er je carska Rusija , (4» , jc carska S?WjaIa najšibkejši člen Xlr‘alislični fronti, pred-zaradi tega, ker je revolucionarne borbe delavskega razreda, jo pravilno usmerjala likega Lenina. Na narksistične analize perializma in ob navijanju dosledno re-e strategije in tak-rske revolucije je ina mogla povesti , -no ljudstvo do zma-hfUržoazijo in njenimi ” * fevdalno prn vo- lav- Stni, 1 Al"Nacijo. Te osnove re- xne zmage ruskega 1™ ■ to boljševizacijo C% ‘a ’ to boljsevizaetjt ffllj 'ielat-sfcega razreda JVteJ10 danes leninizem em. m’ Je revolucionarna Stelš?’'’'sizma. združena z A1* ,rno strategijo — Sb^vskega razreda v splošne krize kap'ta- mmen Velikega ..la, * v tem. da je z Ok-%irt|,0luciN> bila: te rana bajka o p rak- Uresničljivosti sociali- stičnega družbenega reda; 2. prebita je bila imperialistična fronta in s tem poglobljena splošna kriza kapitalizma; 3. nastopilo je novo razdobje u osvobodilnem gibanju zasužnjenih, odvisnih, polkolonial-nih narodov, in s tem poglobitev in razširitev splošne pro-tiimperialistične fronte; 4. ustvarjen je bil nov pogoj za «rast nepremagljive svetovne revolucije» (Lenin). Prva socialistična država na svetu, ki je izšla iz Velikega oktobra, je že s samim svojim obstajanjem krepila borbo svetovnega proletariata in upl'va-la pozitivno na opredelitev razpoloženja, širokih ljudskih množic in drobne buržoazijc v borbi proti imperializmu. Na svojem primeru je kazala na konkretno reševanje problemov, ki predstavljajo revolucionarno perspektivo delavskega razreda in celotne proti-rmpcrialistične fronte in s tem čai zanj nevarnost in zaostril vprašanje zavarovanja njegove izkoriščevalske oblasti. Občni zbor Slovensko - hrvatske prosvetne zveze bo DANES ob 8. uri zjutraj na stadionu „1. maj“. Opozarjamo delegate, da prineso s seboj izpolnjena pooblastila m da pridejo točno ob napovedani uri na Občni zbor. GLAVNI ODBOR SHPZ krepila revolucionarni polet svetovnega demokratičnega gibanja. Socializem ni bi; več utopija, niti ni bil več samo zgodovinska nujnost, ampak je postal vsakdanja stvarnost, ki je na šestini zemeljske površine oblikovala nov, višji, pravičnejši družbeni red. Z Velikim oktobrom je bila prebita imperialistična fronta. Imperialistični sistem .ni bil več nekai enotnega, ni bil več edina sila. ki bi razpolagala z državnim aparatom, s policijo, z vo-sko ter z vsemi ostalim' materialnimi in duhobninv sreds*vi razrednega gospostva Revolucionarna ideja socializma si je priborila svojo državo, svojo armado in s tem okrepila b-rbr, svetovnega proletariata z m.ateriarn'mt in dnh^v-nimi sredstvi, ki so bila do tedaj izključn: mononol razrednega sovražnika To deis*i>o je poglobil-' in zaostrilo splošn-krizo kanitalis4ičn'ga sistema ki je vsa svod prizadevanju usmeril v uničenje nove države del apnena ker ip že sam obstoj t° države pove- Veliki oktober je hkrati postavil temelje za dosego popolne svobode in enakopravnosti narodov, okrepil osvobodilno gibanje zasužnjenih, odvisnih, polkolonialnih in kolonialnih narodov, v osnovi zamajal ves sistem kolonialnega izkoriščanja svetovnega imperializma, ter s tem poglobil in razširil realne osnove splošne proti-vmperialistične fronte. Oblika razredne borbe se je v ciobi imperializma, v dobi razpadajočega kapitalizma razširila in poglobila ter tako postavila pred delavski razred nova vprašanja njegove revolucionarne strategije in taktike kot vodilnega razreda v splošni protiimperialistični fronti. Tudi rešitev teh vprašanj je našla v strategiji in taktiki, boli-ševiške partije svoj izvor in neizčrpani utr revolucionarnega reševanja nalog, pri katerem se mora učiti vsaka avantgarda delavskega razreda, če hoče do konca izvršiti svojo revolucionarno dolžnost. Veliki oktober je končno vplival odločilno na jačenje revolucije v svetu ali, kakor pravi Lenin, na «rast nepi-emaglji-ve svetovne revolucije». Z Oktobrsko revolucijo je delavski razred pristopil k praktičnemu uresničevanju socialističnega družbenega reda, čigar nosilec je on sam. Konkretno je pristopil k reševanju in odpravljanju vseh nasprotij, lastnih kapitalističnemu sistemu, in si zgradil nov o državo — Zvezo socialističnih sovjetskih republik, zvezo enakopravnih narodov, živečih v bratski skupnosti in gradečih socializem. To dejstvo je moralo nujno vplivati na borbo svetovnega proletariata in jačiti njegov revolucionarni polet. V tem je pomen Velikega oktobra. * '■ Sovjetska zveza — otrok V e-likega oktobra — je zmagovito prestala tudi največjo preizkušnjo, kateri more biti izpostav- ljena državo, namreč vojno.. Napad hitlerjevske Nemčije na Sovjetsko zvezo je pomenil poraz nacistične Nemčije in dokazal nepremagljivo meč So. vjetske zveze in ideje socializma. Imperialistični napad na Sovjetsko zvezo, ne le da ni mogel streti prve socialistične države na svetu, ampak je razširil proletarsko revolucijo na vrste novih držav in s tem razširil socialistični sektor v svetu. Med temi novimi državami v Evropi, je edina Jugoslavija in njena Komunistična partija sledila zgledu boljševiške partije in, v pogojih nacifašistične okupacije, povedla jugoslovanske narode v narodnoosvobodilno vojno in med vojno samo izvedla revolucionarno spremembo oblasti. Edino Komunistična partija Jugoslavije je torej, po stopinjah Velikega oktobra, častno rešila svojo revolucionarno dolžnost, ker je pravilno ocenila njegov revolucionarni pomen. InpmvtaJugO-slavija je danes predmet najhujšega napada od strani sedanje- ga vodstva prav tiste boljševiške partije,, katere revolucionarne tradicije je prav Jugoslavija tako izvirno uporabila za zmago revolucije v svoji deželi. To nezaslišno dejstvo nas sili k postavljanju vprašanja: Kdo razume danes pravilno pomen Velikega oktobra, kdo o-hranja zvestobo revolucionarnim tradicijam Velikega oktobra. kdo prispeva k nadaljnjemu razvoju revolucionarnih tradicij Velikega ok.tbbra — socialistična Jugoslavija ali vsi njeni klevetniki iz vrst sedanjega vodstva Sovjetske zveze in ostalih kominjormistov? Danes moramo ugotoviti dejstvo, da so se nekateri voditelji Sovjetske zveze oddaljili od svetlih idealov Velikega oktobra in zašli na pot revizionizma njegovih načel. Kake)■ pri proslavljanju vseh ostalih obletnic, tako se more tudi Veliki oktober proslavljati na dva načina: kakor dejstvo ali kakor šola. shem načinu, se mi radujemo Velikega oktobra, se divimo revolucionarni borbenosti ruskega. delovnega ljudstva, občudujemo izredno genialnost voditeljev revolucije, predvsem pa občudujemo velikega Lenina - genialnega stmtega Oktobrske revolucije in tvorca prve socialistične države na svetu. Po drugem, leninističnem načinu, pa mi vse to sicer občudujemo, a hkrati pa se na Velikem oktobru učimo in na njegovih izkušnjah bistrimo naše znanje za čim uspešnejšo revolucionarno borbo lastnega de. lovnega ljudstva, da bomo znali tudi mi, v naših pogojih in v naših razmerah, reševati naše revolucionarne naloge z istim uspehom., kakor so to znali delati beljševiki. Prvi način moremo danes imenovati tudi kominformistič-ni način proslavljanja Velikega oktobra. To je oportunistični revizionistični način pro. slavljamja Oktobrske revoluci-i je. Na tak način je celo buržo- Po prvem, rekli bi filistr- | azija pripravljena dajati pri- Izjave Borisa Kidriča skupini italijanskih socialistov levice Najboljši moralni smisel socializma je odprava vseh nasprotstev med shopnostjo in posameznikom Osnovna linija FLRJ je danes graditi socializem, ki naj pravilno dviga svobodo in razvoj človeka do najvišje stopnje ’ Jugoslavija želi dobre gospodarske odnose z Italijo,ker ti predstavljajo tudi doprinos k utrditvi miru BEOGRAD, 5. ProdEednik gospodarskega sveta zvezne vlade Boris Kirič je včeraj sprejel skupino italijanskih socialistov levice, ki sedaj potujejo po Jugoslaviji in jim izjavil, da želi Jugoslavija dobre odnose z Italijo, ter je zavrnil domnevo, da ima Jugoslavija tendence po aviarhiji. Kidrig je dejal: Popolnoma se strinjam z dejstvom, ne samo da se gospodarstvi naših dveh držav ne razhajata, hiti v pogojih socialističnega sistema v Jugoslaviji in kapitalističnega sistema v Italiji, pač pa da se spo-polnjujeta ravno glede na njuno strukturo. Lahko ugotovim, da se v zadnjem času ti gospodarski odnosi ugodno razvijajo. Z naše strani obstajajo vsi potrebni pogoji, tako da je vprašanje odvisno od italijanskih političnih pogojev. Ko to zatrjujem, ne mislim reči, da stavljamo Italijanom politične zahteve, Itali jani Keke in Istre plenarnem zasedanj n na Reki N 400 'Jštev delegatov Zveze ita' janskih ku turnih v Istri se danes sestane na tem zasedanju 5 . Nad 400 ita-- ($tr Pegatov iz vseh kra-er z Reke se bo se- v “edelio na Reki, kjer V ^e*° Panamo zaseda-italijanskih kultur-v tega področja. Vse platno čitatelje, da asnji številki našega na- '(t l)1* objavljeno II. lnle Petrontjeve ^jov.ne tržaškega kalnega gibanja" Ml * * | *rl>amo i nostri lettori Slu), oumero Vtj ?m° dem di oggi seconda aei movimento di Trieste>‘ . Boriolo Petronio. k s0 to število prekoračili. Vsako leto organizira italijanska zveza tradicionalne umetniško-ku'. turne festivale. Na tisoče udeležencev je bilo letos na festivalu italijanske manjšine v Rovinju. Ob priliki IV. plenarnega zasedanja italijanske zveze v Istri in Reki so italijanski kulturni krožki pojačili svoje delovanje na vseh področjih z organiziranjem številnih umetniško-kulturnih predstav, predavanj in razstav. 0 in o sprejemu novih elanov v jel resolucijo Iraka, ki poziva člane Varnostnega sveta, naj se vzdržijo veta glede sprejema novih članov v OZN. O PARIZ, 5. — Uradno javljajo, da se bodo Acheson, Bevin in Schuman sestali Y Parizu prihodnji teden v sredo in četrtek. V obveščenih krogih izjavljajo, da bodo razpravljali med drugim tudi o vprašanju fran-cosko-neniškega zbllžanja. pač pa naj se italijanski kompetentni krogi ne bi upirali iz političnih vzrokov se tesnejšemu sodelovanju. Na vsak način želimo uvedbo dobrih gospodarskih odnosov ne samo iz gospodarskih vzrokov, pač Xu> - tudi ker predstavljajo dobri.’ gospodarski odnosi z Italijo - vt tem delu sveta doprinos k utrditvi miru. V imenu italijanske delegacije je Massimo Tara dej gl še posebno: «Bom kratek in odkrit. Pred odhodom v Jugoslavijo smo imeli innogo dvomov in smo postavljali vprašanje avtarhije jugoslovanskega gospodarstva, vprašanje 'možnosti izvršitve načrta itd. Toda- prepričali smo se o resnici. Videli smo lahko, da vi, postopajoč kot socialisti, vi ki ste odpravili izkoriščanje človeka po. človeku, ne dovolite izkoriščanja države po državi«. V odgovor Massimu Tari je Kidrič dejal: ((Verjemite mi- da za nas predstavljajo inozemski demokratični ljudje, ki so odkriti in ki znajo ceniti napore in ideale jugoslovanskih narodov, dragoceno moralno oporo. Hvaležni smo tem bolj za to moralno oporo, ker smo prepričani, da borba jugoslovanskih narodov ni samo njihova stvar, pač pa da gre za veliko stvar človeštva, za načela, na katerih morajo sloneti odnosi med ljudmi in narodi, za človeška načela. V tej borbi moramo prebroditi težke trenutke. Naleteli smo na težkoče, ki jih nihče ni mogel predvidevati, toda smo vendarle globoko prepričani, da bomo držali trdo do kraja. To jamstvo je v naši volji, v dejstvu, da je danes bolj kot kdaj koli graditev socializma stvar vsega delovnega ljudstva Jugoslavije. Nikoli ne zatrjujemo in nikoli ne bomo zatrjevali, da smo odkrili dokončno resnico glede določenih vprašanj. Taka dokončna resnica, ki se ne bi razvijala vzporedno z vesoljnim razvojem-, ne obstaja na svetu. Ce bi ta dokončna resnica obstajala, se bi napredek človeštva ustavil. Tako tudi ne zatrjujemo, da je vse, kar se je pri nas pokazalo za dobro, tudi dobro za vse narode, ali da mora napredek socializma v drugih državah iti točno po na- ši poti, po poti Jugoslavije. Kidrič je tako nadaljeval: «Vsak narod mora odkriti, kar je posebno za življenje, k; ga živi. d tam bo dajal največji deprinos k bistvu socializma. Naša osnovna linija je danes graditi socializem, ne socializem v katerem se bi uničila osebnost človeka, pač pa socializem, ki naj pravilno dviga svobodo in razvoj človeka do naj višje stopnje. Ne obstaja socializem brez sodelovanja posameznika. Najboljši moralni .srni-sel socializma je ravno odprava vseh nasprotstev med skupnostjo in posameznikom. Uničiti povratku v Italijo poveste resnico o Jugoslaviji. Ne vprašamo, naj bi se stvari olepšale, pač pa želimo samo, da poveste, kar ate pri nas videli, in da italijanski delavci, ki se zanimajo za položaj v Jugoslaviji, zvedo od vas resnico o naši državi. šole na Hrvaškem ■ BEOGRAD, 5. — Na sektorju Daruvar, kjer živi večji del češke narodne manjšine na Hrvaškem, so odprli prvo sedemletno.češko šolo, v katero se je že vpisalo 300 učencev. Na tem področju deluje že 7 čeških osnovnih šol. V vseh teh šolah poučujejo češki profesorji. 0 poteku krize v ilalijanski vladi RIM, S. V zvezi s krizo v italijanski vladi je državni podtajnik Andreotti izjavil, da bo «v ponedeljek vse rešeno«. V ponedeljek, je dejal Andreotti, bo vladni predsednik predložil dekrete p imenovanju začasnih ministrov za trgovinsko mornarico, industrijo in trgovino ter za odnose z OECE. Andreotti je pripomnil, da imajo začasnj ukrepi že po svoji naravi omejeno trajnost, ki mora prenehati s prenehanjem izrednega položaja, ki jih je povzročil. radi tega bilo nesmiselno protislovje. Evo, je zaključil Kidrič, v kratkem najgloblji pomen naše borbe. V tem obstaja tudi, če hočete, najgloblj; pomen naše gospodarske borbe, ki je sestavni del naše splošne bcrbe.s XXX Člani delegacije so danes obiskali glavni odbor Zveze sindikatov Jugoslavije, kjer so jih slovesno sprejeli- Predsednik I sindikatov Djuro Salaj se je I dolgo razgevarjal s člani delegacije. Clan delegacije Massimo Tara je med drugim dejal: ((Videli smo v njenih podrobnostih jugosloansko stvarnost in smatramo za dolžnost seznanit; italijanske delavce s tem, kar smo videli v Jugoslaviji. Obisk v Jugoslaviji nam je zapustil neizbrisen spomin.« Salaj je v svojem odgovoru med drugim poudaril, da se jugoslovanski naredi veselijo vsakikrat. ko pridejo v njihovo državo iz inozemstva pošte, ni in demokratični ljudje, ki že-lijo na mestu videti, kar se dogaja v Jugoslaviji. Naša želja je. je dejal Salaj, da oo Nova napredovanja kiitt osvobodilne vojske CUNKING, 5. — Prva in druga divizija osvobodilne vojske, ki sta do sedaj operirali neodvisno, sta se združili z armado generala Linpiao, ki napreduje protj Enšihu, Mesto Enših je na južno-zahodnent delu pokrajine Kupej okoli 285 km sever-no-vzhodno od Cunkinga na cesti, ki vod; iz Patunga v Cun-king. Po zadnjih vesteh sta ti dve diviziji zasedli Patung in napadata Sancien Kvan 25 km južno-zahodno od Patunga, Sile generala Linpiao pa so dosegle mesto Catučaj 75 km južno od Enšlha. Armada generala Cenji pa se je izkrcala na otoku Tangpu 25 km južnovzhod-no od Tingaj. Velike sile osvobodilne vojske pa se premikajo iz Nankinga i.n Šanghaja proti Ningpo in predvideva se močan napad na otok Cousan. nanje velikim voditeljem delavskega razreda samo zato, ker ,o že mrtvi. Kominformističn i revizionist i revolucionarnih načel marksiz-ma-leninizma pa se ob proslavljanju Velikega oktobra skrbno izogibajo, da bi na revolucionarnih tradicijah Oktobrske revolucije premerili svojo o-portunistično, revizionistično in kontrarevolucionarno linij o, ki izhaja iz njihove nevere v revolucionarne sile svetovnega proletariata. Zato mu pojejo slavo in so pripravljeni dati mu vse priznanje; niti na kraj pameti pa jim ne pade, da bi pregledali, če je njihova revo- ORARIO delle corriere per Gropada per oggi 6 novembre in occasione della com-memorazione dei caduti Le partenze da Trieste per Gropada inizieranno dalle ore 13.30 in poi, dalla Sta-zione delle autocorriere. Da Plavje per Gropada partenza alle ore 13; le corriere passeranno per Bolju-r.ec, Noghere, Boršt e San Giuseppe. Da Opcina per Gropada partenza alle ore 13 dalla Casa del Popolo la corriera passera per i paesi Zol, Repentabor ecc. Da S. Croce per Gropada partenza alle ore 13; le corriere passeranno per Auri-sina, S. Pelagio, Sales, Bai-ta ecc. nistične revolucionarne načelnosti in doslednosti in ki smo si prisegli, da jo bomo držali visoko tudi v bodoče, ker (aka je revolucionarna dolžnost, ki izhajg iz revolucionarne šole Velikega oktobra in ki se je noben komunist ne more otresti, če noče postati izdajalec interesov in pravične borbe delavskega razreda. Mi, ki smo vero v revolucionarno silo in sposobnost svetovnega proletariata ■ ohranili tako čisto, kot so jo imeli boljše viški voditelji velike Oktobrske revolucije; mi, ki ne bomo odnehali z razkrinkavanjem vseh oportunističnih, revizionističnih, kontr-revolu-iotmr- ih, skratka: kominform'stičnih tendenc v vrstah tržaškega delavskega gibanja, moremo zaklicat' s ponosom: Naj živi Veliki oktober * revolucionarna šola svetormega proletariata v revoluci nami borbi proti imperializmu! lucionarna vest pred Velikim oktobrom čista ali ne. S tisto pestjo se morejo danes spominjati Velikega oktobra Komunistična partija Jugoslavije in vsi jugoslovan k. narodi, za katere je bil Veliki oktober vedno živa stvarnost in stalno napotilo v njthoui borbi za zmago revolucije. Zato morejo tudi kljubovati danes vsej brezvestni kampanji od strani tistih, ki so se izneverili nesmrtnim načelom Velikega oktobra in njegovega duhovnega voditelja - Lenina. S čisto vestjo se moremo spomin jati Velikega oktobra tudi mi, ki smo ves čas držali visoko dvignjeno zastavo leni- V Bosni gradijo oajvečjo lovaroo celuloze v državi BEOGRAD, 5. — Pri Prijedo-ru y Bosni so v teku dela za zgraditev največje tovarne celuloze v državi, ki bo Jugoslai-viji dovoljevala proizvodnjo 110 odst. papirja več, kakor ga je pridelovala pred vojno. Tovarna, ki je v bližini obširnih gozdnih področij zahodne Bosne, je povezana z železniško progo na najbogatejše gozdne predele z ene strani in na železniško mrežo Bosne B druge strani Dogradili so tudi centralo, ki bo dobavljala električno energijo novi tovarni. Gradbene načrte za tovarno sc izdelali jugoslovanski inženirji in tehniki, pod vodstvom katerih potekajo dela. Na gradbišču, ki je podobno malemu mestu, gradijo sedaj skupino stanovanj in drugih poslopij, od katerih bo večji del dokončan do konca leta. Razen domačih delavcev delajo posebno pri zidarskih delih italijanski delavci. Lino Forgerini, ki vodi brigado zidarjev, presega s svojimi tovariši dnevno normo povprečno za 70 do 80 odst.. Napadalna politika madžarske vlade LAKE SUCCESS, 5. — Medtem ko se v ponedeljek pričakuje nadaljevanje razpravljanja o nadzorstvu nad atomsko energijo v posebnem političnem odboru OZN, je predsednik glavne skupščine Romulo danes v govoru, ki ga je imel v Indianopolisu, predlagal premirje v atomskem' oboroževanju. Madžarske vlada hoče imeli proste roke za povzročanje novih obmejnih incidentov in je zalo odpovedala dogovor sklenjen 3. avgusta 1.1. z jugoslovansko vlado BEOGRAD, 5. — Madžarska vlada je enostransko odpovedala dogovor za obvezno pomoč po posebni komisiji vseh obmejnih incidentov, dogovor, ki je bil na jugoslovansko pobudo sklenjen med obema državama 3. avgusta 1949. To odločitev je madžarska vlada sprejela v istem času, ko Se objavila netočno poročilo o obmejnih incidentih v noči od 27. na 28. oktober, bo so madžarske obmejne straže 8 ur streljale v smeri jugoslovanskega ozemlja. Borba komentira to novo kršitev dane besede in mednarodnih obveznosti, ter poudarja, da hoče imeti madžarska vlada vib incidentov na jugoslovanski meji, «Borba-> poudarja na to, da utemeljujejo madžarski odgovorni krogi odpoved dogovora z izmišljeno vestjo o ((ugrabitvi« dveh madžarskih državljanov, kar je nova kleveta proti Jugoslaviji, «Borba« zaključuje, da hoče madžarska vlada imeti proste roke za nove incidente in nadaljevati napadalno politiko do Jugoslavije. proste roke za povzročanje no-1 obeh držav BEOGRAD, 5, — Mednarodna nogometna tekma med predstavništvom Avstrije in Jugoslavije ho 13. t. m. v Beogradu. Istega dne bosta na Dunaju tekmovali predstavništvi «B» V,5 C ‘2v°liU člani itali- manjšine na * “ih iNto,. v^hjanskih kultur- veči'iLW. obstajajo skoraj \ iJ*ll]»ih, kraRh Istre, kjer ^'-NiiJk* "orodna manj- iNi ionska a zveza je bila leta 1944 v jstr- SNi 't')"6, Njeni člani k()t sestavni del Ki' p.. KV V “"‘■»■ki osvoboditvi pod vodne partije u-v , --nsko narodno km, „S*'ri Potrebne po-Aik' ^ Vs'nl In politični L lil»i 'iltiil llalUunskih kul-jV. klep ' ‘majo knjižnice nrer‘ne dvora- k'\ :.e Prostore za dru- Vil .Ln, leto “OftCe; rtov organi-letos pa so LAKE SUCCESS, 5. - Pred jolitlčnim odborom OZN se je danes nadaljevalo razpravljanje o bivših Italijanskih kolonijah. Argentinski delegat je podprl predloge pododbora in dejal, da bi bilo morda pametno predlagati spremembo, na podlagi katere bi pri upravljanju Somalije razen Italije sodelovale tudi druge države. Znano Je, da predstavlja to stališče kompromis med državami Latinske Amerike in arabskimi državami. Države, ki naj bi skupno upravljale to koloni o. naj bi bile razen Italije še Irak ali Egipt ter Brazilija ali Mehika. Posebni politični odbor pa je včeraj popoldne sprejel devet resolucij, ki jih je predlagala Avstralija, in ki zahtevajo, nai Varnostni svet zopet ugodno preuči kandidature za sprejem v OZN Avstrije, Cejlona, Finske Irske, Italije, Transjorda-nije, Južne Koreje, Portug- lske in Nepala, Daljg je odbor spre- Ko prebiramo razne govore, izjave, člar.ke m druge pisarije tržaških informbirojevcev v njihovem tisku («Lavoratore», «Delo», tržaška stran «Unita» itd ) lahko na vsaki strani ugotovimo nedoslednost, brezprin-cipielnost. trditve, ki so v največji medsebojni kontradikciji in opreki s stvarnostjo, vse mo-«oče laži, zavestne falsifikate zgodovinskih dejstev ter druge nopolnomu izmišljene stvari, na podlagi česar potem razvijajo «teorije», ki seveda z maiksiz-mom nimajo nobene zveze m ki predstavljajo splosno politično -idejno zmedo. Človek bi se včasih prijel za glavo, če bi v teh liudeh gledal že kai koli naprednega, ko vidiš kaj vse ponujajo za marksizem in temacionalizem ter bi se moral strašno razjeziti nad njimi-če bi verjel, da je v njih še kaj resničr.o zdravega, poštenega in dobromislečega. Ce pa ves. da so to ljudje, ki se na vse načine trudijo, da bi kolo zgodovine zasukali nazaj in zavrli vsak njen razvoj, ki samo kričijo, da se borijo za nekaj naprednega, da bi tako prikrili svoje kontrarevolucionarno delovanje, pa prideš do prepričanja, koliko je nekoristno in brez učinka se jeziti in zgr žati nad vsem tem. kar je dejansko samo odraz določene, nedemo-krptske in protiljudske politike. Vidalijeva »analiza-narodnoosvobodilne borbe Lažem irj klevetam ter izmišljenim stvarem ni treba poklanjati velike pažnje - samo toliko, kolikor je potrebno,'da se jih prikaže kot takšne - temveč je potrebno posvetiti pažnjo takšni politiki, jo pojasnjevati in razkrinkovati ter se proti njej uporno in dosledno boriti. Laži in klevete se slej ko prej razkrinkajo kot takšne in ljudje vedno manj verjamejo tistim, ki se jih poslužujejo. Ko torej ugotavljamo, da in-formbirojevska ((teorij?« predstavlja splošno politično - idejno zmedo, pa na drugi strani vidimo, da je ta zmeda rezultat šoločer.e linije, ki se kot rdeča nit vleče skozi vso njihovo argumentacijo. To je linija revizionizma in likvidacije vsake dosledno - demokratične in napredno revolucionarne borbe. Poglejmo, kaj pravi Vidali r.a enem izmed njihovih ((partijskih« aktivov. Najprej začne seveda z zloglasnim budmioe-štansklm procesom, kateri naj bi dokazal, da, so narodno-osvo-bodilno borbo vodili gestapovci in agenti OVRE za račun anglo- ameriškega imperializma. Kako naj bi bilo sicer to mogoče, namreč, da so.jugoslovanski voditelji kot gestapovci in agenti OVRE vodili takšno herojsko borbo jugoslovanskih narodov, v kateri je našlo smrt na sto tisoče nemških in italijanskih fašistov, da so se odločno uprli ir.' preprečili izkrcavanje anglo-ameriških čet v Dalmaciji (če so delali za račun anglo-ameriških imperialistov, bi morali vse napraviti da se te čete čimprej izkrcajo na jugoslovanskem ozemlju) je pač težko razumeti. Ker se pa tudi inform-birojevci zavedajo, da je normalnim ljudem to težko verjeti, ti takoj postrežejo s sledečo «razlago»: Jugoslovanski voditelji so dali pobiti na sto tisoče nemških in italijanskih fašistov in se uprli izkrcavanju anglo-ameriških čet na Jugoslovanskem ozemlju, samo da bi prikrili svoje izdajstvo in služenje nemško - italijanskim fašistom in anglo-ameriškim imperialistom. Kaže, da se jim je tudi ta «razlaga« zdela še r:e- BRANKU BABIC zadostna, zato pa dodajo še sledeči «dokaz»: Jugoslovanski voditelji so vodili takšno borbo, ker so jih množice partizanov v to prisilile in ravno ta pritisk od spodaj pa je preprečil, da niso že prej izdali vse stvari imperialistom. Kaže pa. da in-formbirojevski možgani marsikaj prenesejo. Za vsakega pač niso te zgodovinske lazi tn klevete, predvsem ne za tiste, ki s svojo glavo mislijo in še posebno ne za tiste milijonske množice jugoslovanskih naJh" dov, ki so v narodno-osvobodil-ni borbi sodelovali. Bistvo je namreč v tem. da te klevete in laži predstavljajo jasen poskus popolnega zanikanja vsake napredno-revolu-cionarne vsebine narodno-osvo-bodilne borbe jugoslovanskih narodov da bi tako preprečili, da bi se takšna dosledno-revo-luclonarna linija Komunistične partije Jugoslavije uveljavila v mednarodnem delavskem gibanju. Prepustimo besedo Vidaliju, ki v omenjenem -govoru pravi sledeče: « ... Eden od instrumentov za restavracijo kapitalizma in likvidacijo komunistične partije je ravno Osvobodilna fronta z nacionalističnim značajem in ne pod vodstvom delavskega razreda, ampak drugih socialnih razredov..». Dalje, ko govori o politiki, odnosno liniji narodno-osvobodilne bor. be v naših krajih, pravi: «... Ta politika je srtemila zh likvidacijo demokratičnega gibanja in partije, je falsificirala tradicije vsega delavskega gibanja od dobe pojava fašizma do ilegalne borbe...«. Na nekem drugem mestu je še rečeno: «V Osvobodilni fronti so prevladovali buržoazni elementi, kateri so dejansko vodili aktivnost Komunistične partije Jugoslavije«. Torej vsa narodno-osvobodil-na borba naj bi imela za cilj ponovno vzpostaviti kapitalizem, likvidirati demokratično gibanje in komunistično partijo ter falzjficirati tradicionalne forme razredne borbe. Da bo ta trditev imela vsaj videz verjet- nosti se zato ((ugotavlja«, kako so v Osvobodilni fronti prevladovali buržoazni elementi, ki naj bi vodili Komunistično partijo, kako naj bi Osvobodilna fronta bila nacionalistična ter vodena ne od delavskega razreda. ampad od... drugih socialnih razj,£dov». Za dodatek pa jasno naj bi se vsa narodno-, osvobodilna borba vodila po načrtih in za interese anglo-ameriških imperialistov. Res "sijajna »analiza« narodnoosvobodilne vojne. Ce bi Vidali kaj takega pripovedoval Meksi-kancem, ki so na tisoče kilometrov oddaljeni od nas, bi mu morda kdo nasedel in verjel. Ce pa on misli, da lahko kaj takega, čisto navadne zgodovinske potvorbe in laži, servira nam, sto tisočem našega delovnega ljudstva, ki so v tej borbi sodelovali, se je pa debelo zmotil. Sicer pa razčlenimo malo te njegove «teze» o naši na-roduo-osvobodilr.i vojni. Torej po Vidaliju se je vsa na-rodno-osvobodilna borba vodila zato, da bi ponovno vzposta-, vili kapitalizem. Da je to mo-goce, ]c moral pred tem obstajati neti drugačen družabni red. samoPrix mi *\Sed*j Poznamo samo dva sodobna družabna si- ~ .soeiaIizem in kapitalizem - Je moral tedaj, za ča- ^stične okupacije obstajati socialistični druzabrn red, proti kateremu n»iJ L uej )illa tismerjena vsa nasa borba. Ce pa to ne odgovarja resnici kar vsakdo ve, da je taka trditev absurdna — po.em čemu n-,j b; SP Vod;la porba za ponovno . vzpostavitev kapitalizma. če je že ta obstaja! in čemu je bilo potrebno pobiti r.a sto tisoče nemških in italijanskih fašistov in njihovih hlapcev — domačih izdajale če so ti bili dejansko kapitalizma. Edino, če Vidali morda ne smatra, d;j ■,,, bil fašizem nosilce socialističnega družabnega reda. Kai takšnega zaenkrat pj1 H}1 ne mislimo o VidMlju. Potemtakem gre torej za zavestno ustvarjanje zmede v pojmih in namerno potvarjanje zgodovinskih dejstev Gre dejansko za to, da se zanika vsak revolucionarni značaj narodno - osvobodilne vojn« in ljudske revolucije da se zanika izg-adnja soc’alizma v Jugoslaviji, ki je rezultat zmago Icev, nosilci (Nadaljevanje na 2. strani) miKiuMik borbe (Nadaljevanje s 1. strani) vite narodno-osvobodilne borbe m ljudske revolucije. Takšna linija zanilianj a narodnoosvobodilne vo+ne -n v njenem okrilju ljudske revolucije hp'4 daljnosežne namene, ker ona zasleduje cilj borbe proti do-sledno-revolucionarni liniji v mednarodnem delavskem gibanju, katere najbolj veren iz-raz je ravno Jiiilja Komunistične partije Jugoslavije za časa vojn« in po vojni v izgradnji socializma. Ona hcde dejar.sko qoravičiti ogprtui))zqin najhuj-vrste raznih komun stičnih gjirtij za časa vqi,i0 m po njej na čelu s sedanjim voa-tvbm Bt&ljieviške partije, opcrtunl-apn, ki je zakrivi j peto vrsto porazov revolucije v deželah, kjer so ‘komunistične 'partije In končno hoče takšna linija M mednarodnem delavskem gi-bpiju uveljaviti revizionizem vseh revolucionarnih načel, ki jih predstavlja herojska narodnoosvobodilna vojna in ljudska revolucija ter izgradnja socializma pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije. In tq je linija Infonnbiroja v borbi proti dosledni fpvolucicnar-ni liniji delavskega gibanja, ki jo predstavlja Komunistična partija Jiigcslavije. To Unijo izraža tudi trditev, j£ 'na‘ odnc-csyobodil ;a vojna «falzificirala tradicije vsega delavskega gibanja», kar naj pomeni, prevedeno v preproste besede, da je oportunh stična linija v drugi svetovni vpjni KPI K PF, KPG itd., in-i.pirlraha od vodstva Boljševi-kke partije, linija čuvanja kadrov*, gnilih kompromisov z biiržoazijo. sporazumevanja z Imperialisti q razdelitvi interesnih sfer v. Evropi (pri čemer ze prodaja svoboda malih narodov ’ hhperialistora) lin ja, ki je Cgrunno škodila revolucionarnemu gibanju v svetu m zakrivila poraze revolucije v mnogih evropskih deželah, linija »tradicionalnih« oblik »revolucionarne borbe«, edino pravilna in mogoča za revolucionarno delavsko gibanje. Takšna' linija naj oi izražala tudi' to, namreč da je forme revolucionarne borbe Z; vse večne čase oaia ze Oktobrska revolucija, da te forme predstavljajo rečtpt za vse komunistične partije in države, on mere« za 'pe pril-ke in čase ier' Ha maraš, predrto uporab Ijaš ta recept, vp.ašati za neka.—no avtorsko ppavico seoa nje vodstvp Boljševizke partije,' ker te drugače la-iko razglasijo' za krivoverca tako kot je ’ danes razglašena Komunistična partija Jugoslavije, k) sfi je drznila ta «recept» p.-la-goditj času in specifičnim prilikam V Jugoslaviji m celo brez poprejšnjega dovoljenja avtor sedanjega vodstva Boljssvi-ške part.je, To dejansko pomeni »uniformirati?) obliže revolucionarne borbe delavskega razreda za vse večne čase h* prilike, oblike, ki naj bi jih TRŽAŠKI DNEVNI ran- ~r' Z VČERAJŠNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA imelo v zakupu sedanje vodstvo Boljševiške partije. Tak- šna linija lahko vodi sanip v zaviranje vsakega revolucionarnega razvoja v svetu, v ubijanje samostojnih rtvoluci -narnih pok.etpv y raznih deželah. v zanikanje možnost, da na podlagi dosedanjih izku šeni revolucionarne borbe delavskega razreda te oblike lahko razvijajp in p-ilagcdijo e-;;u in spectfiemju pogojem v posameznih deželah. Skratka: to pomeni odreči se dialektičnemu 'materializmu! ki vso do-tajanje v svetu gleda v raz ioju «e Pa' v statičnosti, to y 8: v nekaj, kar je za večne čase ugofčyljVnq m dovršeno. To pomeni popoldo odpoved mar-kšižrau i: prehod na idealistične pozicije. (P samem tejn vprdšanju - o idealističnih pozicijah infonnbiroja buno kaj več spregqvorili prihodnjič). Vse pst?lo, kar trdi Vidali, namrge da so neredno-osvobodilno borbo ' ..........'vodili' drugi so- cialni razred; ne pa delavski ražrdd, fto se praVj razred buržoazije ne verjamemo, da bi Vidali pri tem mislil na «kraečki razred« ker toliko pa. jneti mu zaerkrat prisojamo, da ve. da »kmečki razred« ne rtov bili nosilec nekega družabnega sistema), da sq Komunistično’ partijo vodili buržoazni elementi da ie narod-ncrosvohodilna vojna pomenila likvidaeijp demokratičnega gibanja in' Komunistične partije, da se je vsq borba vodila po načrtih in za interese anglo-amerižkih imperialistov itd., naj samo sh’š' prikrivanju bistva takšne linije — likvidacije revolucionarne vsebine razredn®' bprbe in s tem razredne borbe samp ter bezanje s pozicij marksizma. (Sicer pa nui g*c te pravljice Vidali pripovedovat svojim XViLV*Sui*mCfc»n v Ki a.tik c as in zabavo, ng pa nam, ki sw« v 'nar-dno-ortvoo-ioimi bdiuj sodelovali in bili m s ipi ljudske revolucije tudi na paših tleh). Vse, kar smo dp seuaj reki-, vedno bolj dokazuje, da in-fqrmbirojevska linija predstavlja izrkzjt odklon qd jnarksiz-rna ih prehod na p -zicije idealizma - ideologije p. opajajočega razreda buržoazne. Zato sq tudi vsa konkretna in VSJ' kodnevna ii.f >jlhbirqjevs..;a po lltlka vedno bistveno ujema s pcjftiko naclonal stične buržoazije, četudi se po frazeologiji večkrat razlikuje. Zato je vedno bolj potrebno temeljito raz krjnkavanje te inforipbirojev-:ke politike in njene ideologije. Na drugi strani pa ie P'-trpbno poglabljati sp in spt> znašati vso revolucionarno vsebino narodno-csvobod|Inc voj-ne in v njenem ofler!!:” I h. d »k p revolucije spoznavati krmki ct-ne oblike te revolucije, seznanjati Se z linijo -,n z nueeli borbe, ki jo danes veli Komu. nistična partija Jugoslavije ne samo v obrambi jugosl '-irske stvarnosti in izgiaduje zivla liana v deželi etnpak za uveljavljanje dosledne revolucionarne linije v mednarodnem delavskem gibanju Le Hkr bomo lahko sposobni uspejo voditi borbo nroii strahotnemu revizionizmu I^iormbirnr* m za zmago nar>redno*revelu-cionaniega gibanj; v svetu. BRAfHiO BABIC Bartolijev občinski upravni odbor se izmika iznesti v javnosti rezultate preiskave pri ACEfiAT-u leta 1946 Gre baje za dva milijona lir vrednosti - Ali so bili v preiskavo zapleteni tudi novoimenovani člani upravne komisije tega največjega tržaškega občinskega podjetja? Na včerajšnji seji tržaškega občinska ,->*'eiajf> Pd 17. qq JI. ure razpravljali o odloku demokristjunsko * republikansko - ‘ »rocislističnegs« občin- skega upravnega odbora. Ki j? imenoval za ddbo 4 let advoka- ts, Senig^ni fflka uj^ravne koihišTj e” Občinskega podjetja za elektriko, plin, vodo in tramvaj (<\cggat)| člane 'upravne komisfjč Acegata pa so bili imenovani prav tako nujno s strani istega upravnega odbora za 4 leta: ing. Drasco Ramiro, Penne-stra Aldo, ing. Catolla Giusio, adv. Perscglia Luciano, dr. Cq-lombis Marino in ing. Zmale-vich Mario. O vzrokih „uujuosti*4 Podjetje Acegat je največje občinsko podjetje v Trs.u in, kot je poudaril občinski s ve ,o-valec boneiti, niti v vsej Italiji ni večjega oočinskega podjetja. Prav zaradi tega je zelo važno, kakšni ljudjg to podjetje up.av. Ijajo. Llo druge polovice julija t- 1. je bila na upravi podjetja u-pravna Limisija, ki jo je imenovala še stara od ZVU imenovana občinska uprava z aav. Mianijem na čelu. Zakon predvideva, da bi moral sedanji izr vqljeni občinski svet v roku enega meseca po izvolitvi ime-uovati novo upravno komisjjp. Toda občinski svet sploh ni bil sklican. Namesto tega je zgoraj omejijenj občinski odbor šele 10. oktobra 1949, torej samo deset dni pred »klicaj njem občinskega sveta, imero; val ned izgovorom redvsem pa. ali je kateri elanov novoimenovane upravne komisije zapleten v to preiskavo. Toda ne! Deraojtri-stjansko - republikansko - socialističnemu« občinskemu odboru očitno ne gre v račun, ua bi javnost o tej preiskavi kar koli jzvedelg. Zato jp njegov poročevalec Borjetti nenadoma izvlekel ' na dan neki pravilnik ACEGATja star sJep? ro 50 let (izleta 1904), ki baje določa, da Bonetti ni dolžan dati na vpogled niti prepisa niti izvlečka poročila o preiskavi. Dejal je, ‘ aa bo povedal mogoče na prihodnji seji le vsebino, nakar je pristal tu. di župan Bartoli, kateri pa se hoče prej posvetovati vdemo-craticamenle» (!) tako le poudaril Bonetti) s svojim Upravnim odborom. Na ta način se ie Rurtoli in njegov upravni odbor izognil, da bi pred glasovanjem o odobritvi nove ACEGAT-ove u-pravne komisije povedal, ali je kateri od njenih članov zapleten v preiskavo. Sledilo ie glasovanje in novi upravni odbor ACEGAI-a je bil odobren z 28 glasovi proti 24 in z dvema vzdržanima glasovoma. Pičla večina, torej! Pravijo sicer, da so se stranke uGiunte d'intesai> sporazumele, da ne bodo iznašale na razpravljanje starih grehov biv'. občinske uprave. Kako važne -in odgovorne naloge bo reševala na ta način imenovana upravna komisija ACEGAT-a. ie potrebno povedati, da je že vse pripravljeno, da bo najela posojilo y znesku 2 in pol milijarde lir od ameriškega ERP-a za dobo 50. let. Q tern bo sicyr še razpravi jal občinski svet! v kate-reni po ima «Giuftia d:,.ntesa» večino in bo torej posojilo prav gotovo najeto. Na ta načni bo ameriški kapital udeležen prt ž eni ogrcirlho sveto denarja. Omenimo naj še. da je od ERP-a doslej ACEGAT. prejel skoro eno milijardo in Pol lir, kot sleš|i iz poročila bivše od zgoraj Imenovane občinske uprave. Povsod ista druščina Zupan Bartoli je sicer zelo hvalil novoimenovane člane u. pravne komisije, čeč da so v njej «k',r trije strokovnjaki«. Mi od teh članov poznamo samo enega in sicer adv. Parso-glio, :-.i je član upravnega sveta deraokristjanske akcije družbe ((Societd Editrice Trie$tina», katera ie lastni- demokristjan, skih dnevnikov tiGiornale di Trieste» in vUUime notizie«. Poleg Persoglie so člani tega upravnega sveta -e predsednik Lega Nazionale adv. Marino De Szombathely, grči' Riccardi, monsignor M čin: in Umberto Pasiui. Ime Pasini pa je tesno povezano z imenem Rino Ales-si, ki je bil lastnik «Piccola». Kakor vidimo povsod ista druščina. 2upan Bartoli je povedal, da bodo na prihodnji seji. ki bo v torek (bajti v ponedeljek se bo najbrž sestal občinski odbor zgradi omenjene preiskave) razpravljali q cPravilnikur, o poslovanju občinskega sveta, ker čjo sedaj se prav za prav še ne ve. kakšnega reda' še mora-jp občinski svetpvalci držatj pri razpravljanju. IZJAVA članov prosvetnega društva ii KOLEDAR Qleclaiilce - 'dčino- - Ifladifr Nedelja 6. novembra Lenart Ilaitslav Sonce vzide ob 6.51. »trne ob 16.45. Dolžina dneya te krajevne organizacije osvobodilne frente, na kateri je govoril tov. Steka Franc, drugi pa na udeležence kulturne prireditve novo ustanovljenega slovenskega prosvetnega društva ■Oton Zupančiči v ulici Molino a vento. Značilno za oba napada je tisto, kar je bilo značilno tudi za vse napade komtntormi-t c n'n škvader že lani y mesecih po objavi zloglasne resolucije In-tormbiroja, a to je: vzklikal)je izrazito fašističnih gesel ket sp: ■Andfe a Belgradbln «Titlu( ven-dijtilu itd., vse seveda v italijanščini, tako da sc niti ne trudijo več da bi prikrili protislovensko ost svojih akcij. Zeto pa tudi ne zaslužijo drugega imena kot: pobesnela fašistična banda/zakrinkana z gesli kominformal Razstava tržaškega slikarja uernigoja ja bila včeraj otvorjena Včeraj ob 18 je b-la oliorj-• na umetniška razstava Avgusta Černigoja v galeriji Scorplone. Slovenski tržaški slikar nam je tokrat pripravil presenečenje j tem, da je razstavil poleg olj, ki prikazujejo istrsko pokrajino, tudi nekaj posrečenih akvarelov in risb, poleg (ega pa tudi tri posnetke v rnaucu. Podrobnejšo oceno bomo prinesli v eni prihodnjih številk našega lista Našemu občinstvu priporočamo obisk te zanimive razstave, ki je odprta vsak dan od 8 do 13 in od 16 do 20. Razstava bo trajala do 20. novembra. V Škein u • napad na tov. Štoko Vidalijeviin kojniufonnistoin, ki So nas prqglasili že stokrat za (icadaveii politici« itd., je zlasti politična razgibanost v naših terenskih organizacijah OF trn v peti. Zato so sklenili s terorjem preprečiti t:jenq delovanje, zlasti odkar je nq svojem zadnjem aktivu Vidali proglasil, da je bila Osvobodilna fronta že od svoje ustanovitve buržoazna politična organizacija, ustanovljena v interesu imperialistov in za borbq proti delovnemu ljudstvu; služila je takq rekoč okupatorju, kot ja sam Vidali s čudovitim daljnogledom opazil iz daljna Mehike... Zato sp hoteli sinoči preprečiti sestanek članov OF v Skednju, predvsem Pa onemogočit] političnemu tajniku njenega glavnega odbora, lov. Francu Stoki, da bt se sestanka udeležil. Zato so ga dejansko napadli. Pri tem se ške-denjaki pretepači Remigio in Mihelčičeva ter nekateri drugi fašisti niso smatrali za napad dovolj močne in sq poklicali na pomoč še druge Vidalijeve fašiste iz Sv. Ane in Sv. Jakoba, med njimi pretepača brata Pierino, ki Pa s svojo prete-paško akcijo'niso preprečili ni-tj sestanka niti niso mogli one-mogpčiti tov. Stoki, da b; se Ua udeležil Seveda q policiji, ki bi podobne napade morala preprečiti, ni bilq ne dujia ne sluha. Pri Magdaleni * napad na delegate iz Koroške in Benečije Da tudi magdalenski okraj noče zaostajati s prosvetnim delovanjem, je dokazal pray s tem, ko je prpd kratkim ustanovil svoj s prosgetno društvo v dvorani gostilne Gregor v ulici Mojin a vento 158 ju ki ga je imenoval po pokojnem slovenskem ljudskem pesniku Otonu Zupančiču. To prosvetno fjruStvp «0!on Zupančič« je »kupno » sodpldvgpjem prosvetnega drijštva »Ivan Cankar« iz Sv. Jakoba in »F. Marušič« iz Rocola priredilo ajno-či svflj pryi otvoritveni vččer. Živahno delovanje naših prosvetnih društev seveda možno bodg v pči vidalijr-vce, kj se s svojimi podrepniki ((zaščitniki kulture« ne morejo pohvaliti. Prav zaradi tega gku4aj° eni kot drugi, kjer bi le njoglj. zatreti vsakr|no delovanje, kar pa jim ne uspe. Seveda ni nič kaj prijetno zanj* brati vsak dan v časopisju, da prireja to ali ošA drujtvo kuljurnj večer. In teh je posebno v zadnjem času veliko, saj si je naše jjH?" stvo našlo nove prostore, ker so se prejšnjih polastili vida-lijevci za prirejanje edinega, kar znajo — plesov. Za včerajšnjo prireditev v rnagdglenskem pkraju so se vi-dalijevci še posebno pripravili. Spodbudo jim jo dal' članek v l’«Unita». kj nq4teva nova ustanovljena prosvetna društva v Lonjerju, Barkovlifh. Sv. Vidu. Nabrežini, Doijni, Proseku in pri Magdaleni ter jih s tožno objavo ure včerajšnje prireditve tako rekoč poziva, naj vendar pridejo in nuprpvijo temu konec. To nas spominja na čas. ko je «La Voce llbera« ravno tako ngšlevala naše ustanove in društva ter njihove točne naslove, čemur so sledili znani fašistični napadi ua na» organizacije, zaradi česar je tržaško demokratično ljudstvo razglasilo protestno stavko, ki je trajala 12 dni. Kaj cjfdgega hi se človek ne mogel misliti, kq je sinoči zagledal pred vhodom v dvorano vps pretepaški štab s Nellom Grisonijem na čelu. Bili so sami vodje pretepa? škili škvader kot: Linq Hreva-tin, £jerbo, Fon, Farovci in dru? gi. 2e ko se je ljudstvo pričelo zbirati, so stale gruče vida? lijevcev pred gostilno, in jih z izzivanji in grožnjami skušali prestrašiti. Seveda pa se niso zadovoljili samo s tem, ampak so nekaterim posameznikom podstavljali nqge, da bj padli. Tudi komandant Nello' Je stopil v akcijo, ko sp je približala vhodu delegacija za jutrišnji občni zbor SHPZ ter se je z enim od teh skušal uveljaviti z brcanjem, v kolikor mu je seveda uspelo. Nato so pričeli prihajati v gostilnp pp skupin, h, se posedli za mize, naročili karte‘in vino in z izzivalnimi pesmimi na. haljevali provokacijo. Vse to je seveda začetek prireditve zakasnilo ni pa doseglo namena, da ne bi bilo kulturnega večera, kar jih je seveda razburjalo. Cini se je prireditev začela, so vidalijev-ci poskušali z nuyo taktiko V sosedni gostilpj, kj je tik dvo-rape, sq pričelj popivati, se divje dreti, udarjati po mizah in razbijati po vratih. No vse načine sq skušali vdreti v dvorano. Brireditev pa se je mirno razvijala od idčke do točke. Kratkemu pozdravu člana šentjakobskega društva ter pozdra-vu tov. Voja v imenu OF, ki je čestital domačinom k novousta. novijepem društvu, se je priče) program. Tov. Ribič je recitiral Čufarjevo ((Beseda fabri-skifu delavcem«. Sledil je ips-ski zbor, ki je zaprl 7 pesnil. Altcl njimi «Sloveiiskp zcmjjp«, «Na oknu 'glej«,' «Luna sije«, itd-, genski zbor z dvema pesmima ter za zaključek mešanj zbor s 4 pesfplfhi. Program je bil |epq izrap In dobro podan, za kar je zbranp občinstvo živahno apluvdiralo. Kakšna razlika med poslušalci, ki so zbrano sledili programu, ter razgrajači v sosedni sobi, ki so vpili: »saugue, sangue«. Njih usta so bila polna psovk, ki smo jih že vajeni, kot: bahi-ciani ande’ a Belgrado, troie, morte ai titini, morte ai tra-ditori dei lavoratori della zona B.» Ves čas so seveda nesramno grozili gostilničarju, da bodo z njim že obračunali, ker ščit) in dopušča y svojem prostoru fašiste |h trockiste. V zahvalo za njegovo gostoljubnost sq razbjli šipe na vratih, ki vodijo v dvprijno. Skratka, pokazali sq se v pravi luči pijan- rivorani prosvetnega društva pri Sv. Magdaleni in zmagala kljub vsem poskusom fašističnih metod, ki se jih kominformisti poslužujejo. Obvestilo pevcem iz Barko vel j Pevci in pevke pevskega zbo? ra prosvetnega društva y Bar-kovljah se zbero danes ob 15.3p uri pri Jožkptu qd Čijakov, pd koder bo odhod pq Prosek. Naj nihče ne manjka! Pevovodja- 2a Dijaško »atico varujejo: namesto cvetja r,a gtob Franca Oberšiiela Stanko Svagelj 500 iir, ob priliki II. kongresa KP SlO-ja Vitez Srečko 350 iir. Za globo Primorskega dnevnika darujejo; Tereij Rojan Ver? flieUis 1-300, Teren Greta 6UQ, ASIZZ-dpčine: Kapun Marija 300, Malalan Ivana 200, Furlan Bernarda 200, Vremec Mihela 150, Skerlavaj Marija 20Q, Rudolf Karla 100, Kalc Anton 300, Sosič Cecilija 200, Vidav Francka 100, ziohec Marija 200, Peršič Francka 100, Sosič Emilija 150, Spanger Gitda 150, Pahor Nadja 500, Daneu Marija 200, Cok Zora 300, Kralj Klara 100, Daneu Justina 200, Colja Justina 300, Daneu Draga 200, Hrovatin Marija 250, Taučer Ana 53, 'Simonič Stanko 250. Za KP STO daruje: I. okraj preostanek nabran za darilo kongresu KP STO-ja v znesku 2.600, Za Dijaško matico daruje družina Metlikovec 500 lir v spomin smrti''Pavloviča Mirka. POPRAVEK V četrtkovi številki Primorskega dnevnika nam je v članku pod naslovom ((Ustanovni občni zbor...« ušla neljuba napaka in sicer, da smo napisali... Giralda Modrijan namesto Gorazd Modrijan. S tem to napako popravljamo. lapr nogometna tekme na slatlienn „1 maj" (Sv. Ivan) Ob 14,30 Sv, Ivan - Nova Gorica ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 3. 4. in 5. novembra se je v Trstu rodilo 23 otrok umrlo je 25 oseb, porok Pa je bilo 0. Cerkvene poroke: učitelj Va-scotto Bruno in učiteljica Nelda, trgovec Chesi Liiigi m gospodinja DaUagiacoma Li-dia, uradnik Tutarella Gual-tieor in gbspodjrija Visijjlin Giuseppina, agent CP Kenka Franc in gospodinja Golja .Jn-sipiria, uradnik Metelko Pavlo Napoleone in učiteljica dp. Al-borghetti Maria, zidar Merullo Giuseppe in gospodinja Copct-ti Maria, uradnik Tateo Roc-co in učiteljica Patti Lucia, delavec Vitr) Giuseope in gospodinja Papež Paola, uradnik Martelli Guultiero in uradnica Zariati Alessandra. OBNOVA °SRT^B.0V(> LJENJ ZA likerje TRST, 5. novembra fA1®’ Urad za poljedelstvo m ^ ZVU opozarja vse tyidke, proizvajajo vermut in agj na anglo-amemkem P Tržaškega zemlja, oa * obnoviti svoja obrtna . ■ n ja Pred petnajsti# , ^ brom. Prošnje je treba p ^ žiti uradu »PjiPgJ p, bolov v ulici B- rnc°‘ tretje nadstropje- Nočna SiUiba lflfcaf8 Sv. P' De Leitenburg, trg n. 5, M. trg Unita 4, tel. 5478, ni, ul. T. Vecelio 24. tel- ® Sponza, ul. Montprsmp *i* 0 jan), tel. 29.R90; Barkovljah, tel. 5<38 # v Skednju, tel. 93-24. stalno nočno službo. Zlati sterling 8-9°0, sterling 1680, 'lelegfaž^ ^ 6', dolar 682, švicarskUv 155, 100 francoskih ? -jil0 172, avstrijski šiling » r 1130. Umrli so: 75-letna Jurjevič Marija, vd. Wgfcgr, 73-letna Catanaro Francesca, 52-Ietni Franco 'Frančesco, 59-lcini Go? stre Erni3ao, pl-letn i Zupan Ei.riko, 67-letni Lanciei) Pie' tro, 53-letnj Arrhano Carlo, 73-letnj Braico Aptonio, 40-letni Bardncini Marino, 45-letni Emili Giovanni. 69- letna (Černigoj Barbara Adele, vd. Jenko, 8-letni Jokaj KarJ,. 66-letna Duda Marija, por. Kru-šič, 47-tetnj Pavlovič Mirka, 54-ietna SkPdler Leticija, por. Gašperini, 61-letni Generutti Garlo. 6o-letni Orazio Rugge-rp, 68-letni Banali Pietro. 46-letna Miloš Giorgina, por. C-odas, 51?letpa Zlobec Frančiška, 55-Iefna Štolfa Ivana, por. Stok, 57-letni Zoržut Amieto, 88-letna Segulin Frančiška, vd. Gerk. al-letnj Birsa Ivan, 49-letni Zorzet Errne-n(-g}ldo. ■— Spričo nove ureditve izvoza »Primorskega dnevnika« in ostalih listov Založništva tržaškega tiska v cono B, Jugoslavijo in v inozemstvo sploh, je nastala v zvezi s carinskimi in klirinškimi pristojbinami ter večjimi prevoznimi stroški potreba, da se povišajo cene naših listov. Ustrezno novim stroškom za vsako izmed navedenih področij veljajo, kakor smo to kratko objavili že 1. novembra t. 1. v »Primorskem dnevniku«, naslednje cene: V Jugoslaviji v coni B PRIMORSKI DNEVNIK, izvod 4.50 din 3.— din » n mesečno 100.??- » 70.— )) LJUDSKI TEDNIK, izvod 15.— » 12.— n » U mesečno 60.— u 48.— » RAZGLEDI, izvod' 40.— » 30,— » » letno 450.— » 350.— » GLAS MLADIH, izvod 15.— » 12,— » » u letno 170.— n HO- » prednje cene veljajo od 1. novembra dalje. 1 1 Ge uodsii H-a ne i hode juiri uslužbenci stopili v proiesino smo cev, pretepačev |n nasilnežev. Uslužbenci ACEGAT-a so postavili rok upravnemu svetu podjetja, v katerem mora biti sporno vprašanje rešeno; vek poteče ie v ponedeljek. Ce bi do tedaj upravni svet vztrajal pri svojem ciusedarbem stališču, potem bodo stopili vaj uslužbenci in istega dne v protestno stavko, ki bo trajala od 12 do 14 in od 16 do 18. Uslužbenci uradov in glavnega skladišča bodo zapustili delo že cb lf. Sindikalni predstavniki vodijo pogajanja,'da bj bijo (lo kon- j ca rokq rešeno tudj io vpraša- j lije ter s tpm pdstranjena možnost protestne stavke. Toda zaenkrat niso dosegli nikakega zadovoljivega uspeha, ki bi °' jhogopil sporazum. Gre namreč za rešitev vprašanja treh odpuščenih delavcev, ki so izgubili delo zaradi tega, ker jih je vodstvo objožilo nerodnosti in nediscipline v njihov) službi. Uslnžbmiei ACjšGAT-a »o takoj, ko je vodstvu izdalo ukrep o odpdstu 'treh uslužbencev, 'pričeli z borbo, da bi bil ta ukrep preklican; poudariji so, da od svoje borbe ne bodo odstopili, dokler ne bodo tj trije uslužbenci ponovno sprejeti na delo. V čqsu, ko so vodili borbq za dosego uresničitve te zahteve, je prjšlo da zaostritve odnosov med vodstvom in uslužbenci ACEGAT-a pri reševanju vprašanja glede izplačevanja posebnih doklad vsem delavcem, ušlužbenim pri pregledovanju električnega omrežja. Ko je vodstvo uvidelo, da ostiijajo uslužbenci odločno pri svojem stališču" je v zadnjem trenutku popustilo ter izjavilo, da bo skušalp to vprpžanje rgšiti v korist prizadetih delavcev. 'Ta' ko je ostalo ponovno nerešeno samo še vprašanje qdpusta treh qslužbepcqv, zgrgdj katerega so vsi uslužbenci sklenili' stopiti v stavko joaosL. (Oddaja na 240 m ali w) NEDELJA 6-11’1349 ^ 7.00: Jutranja . M Poročila (v ital. ltt ». ' juu-anja giasoa. »A • 'j# ornestralr.c skl?HPS'in gp Ainetijsica 'ura lo.oo: Dopoluanssi koncert (r oereien r'll0»|£': Lajovb, je^l Darsic, 11.00; Iz življenje- Bujšcini. 11.la: u.Jl_, ________ formi v italijansSfflliVjja Uperne arije. Ll-4?- ■ •)# reiormi v Sloven:sc vensH' ulasba po željan v , itai. ij ni. 12.45: Poročila ‘v 1 slov.). 13.15: <^Iasoa - co (v ital. 14.00:. f daja v slovenščini: * rr*»U!2 14.30: Glasbene foj'M 17.30: Nedeljska P® glasba. 18.15: Oddsis želje v slovenščin-j3 # pevski zbor iz sl?®,rt'i5: lUnehon-. Glasbena medigra. - , čila (v ital. in JS'®* Zabavna glasba. znani pianisti. 2O-d-J; M komentar v ituiMn m | Rapsodije. 21JQf 1 janščini. 22.30: gled. 22.40:' tv 23.00: Zadnja Por^Lvu in slov.). 23.10: U0 da. 23.15: Večevn|, :e, 23.30: Zaključek 0 ■ PONEDELJEK 6.30 Jutranja IS1 Poročila (v ital. in S i pita (v ital. in sldfl glasbene romal Sporfni pregled. !Z 'RfFtji veseli kvartet. 14-Aj slpkj, tiska in poročila ital). 17.30: FopdPp: S, in nlpKiin f?las'C3* ^ 3. ^ «nSfif glasbi' mlqdih v Beedhpvep: 18.45: volucije. 19.00: Le Proslava Glas' (V igra. 19.15: Poročila, re. % slov.). 19.45: Uve v p|-Simfonični koncer,^. »m sindikalna ura- “*,■v (v !0oe; ljenja jugosl. narc9jevik 'ij 22.20: Iz^omzetH ^I »Lucia di Lam9o0. IKjf. «La favorita«. 'lj0v.l- JK&n1 vesti (y ital Ij? |jS: p,f' Jutrišnji spored, glaaba. ' — K!«®,,,,'' 14.30: ki jifn ni mar kultura, ng katero se tolljto ponašajo. Lepa slovenska beseda v ne jml in poeziji je doživela vic- Nedeljski šport Nogometne tekme. V nadaije- v.anju nogometnih tekem za prvenstvo Tržaškega ozemlja bq-dq ejdnes 6. t. m. sledeča srečanj# na igfišču «1. maj« (Sv. Ivan) ob 14.30 Sv. Ivan - Nova Goric# v Kopru oh 14.30 Apro-ra - Meduza; v Novem grjidu ob 14.30 Novi grad ? Sv. Ana in v Sovodnjah ob 14.30 Gorica -Gpčine. Prvpnstvenc tekme, odigrane v četrtek 3! t. m., so, se končale: Nqv; grad - Arrigord 0:0, Piran - Gpčine 6:0 in Sv. ^na -Šv Ivan 0:0. Za dve odigrani tekmi z neodločenim izidom se jc izkazal edino Piran, ki je zabil kar šest golov hi se pomak-nil v lestvici nekoliko više. Tek čez Urn in strn. V Kopru se prične danes pb 10 tek čez drn iij strn- Frav za prav bodo trije teki, iu sicer: tekmovalci d‘q 16 let bodq tekli na progi 1.500 m, tekmovalci od 16 do 40 let na progi 3 500 m. tekmoval? ci čez 40 let pa na progi 1.000 raj svoj prvi krst v skromni m. Zbor atletov je ob 8 na sta- Kulturni prireditvi naših prosvetnih društev V Lonjerju V četrtek 3. t. m. je Prosvetno društvo ((Lonjer-Katjnara« priredilo kulturno prireditev, na kateri so najprej izvolili delegate za današnji občni zbor SHPZ. Izvoljeni sta bili tovarišici Kalan Ana in Cole Vida. Na|q pa sc je pričel kulturni prpgram. Kot prva je imela lov. Nada Rupel predavanje o napredni ljudski kulturi. Tovarišica Jelka je recitirala dve pesmi, in sicer ((Bazoviškim irtva»n» in »Gorica«, tov. Mara 2agar pa pesem Iga Grudna »Pismo smu«. Sjiedila je domačinka tovarišica Cač Karla, ki je zelo lepo deklamirala pesem o «Lepi Vidi«. Na koncu zelo uspele prireditve pa je domači pevski zbor zapel več parodmh in partizanskih pesmi pod vodstvom pevovodje tov. Lavrenčiča, Ljudje so izrazili željo, da bi društvo kaj kmalu zopet priredilo podobno prireditev. venske kulture ni brezplodno prizadevanje kominformisiičnili »zasčitniikov«, ju samo uničujejo prosvetno delovanje med tržaškimi Slovenci. Moški pevski zbor pod vodstvom tov. Stanjca Zidariča je zapel 936(1) pesini: ((Triglav«, «Q večerni uri«, »Bolen mi leži«, »Nocoi jp re.s jušiia noč bi? Ig«, »Zuvrski fantje«, »Na oknu«, »Pri farni cerkvici« in «Vojaki na potb) Nato so mladinke recitirale -ost pfisuij, in sicer: Iga Grudna »V pregnanstvo« in «Očku talcu«, borovo »Mi gremo«, Kosmačev »Narodih motiy» Kajphovo «Pjsmq mate# iz groba« in Gregorčičevo »Soči«. Ta prireditev — v okviru priprav za občni zbor SHPZ •— je 'pokazal«) živahno dc!q na? brežinskegg prosvetnega društva, ki je začelo po težki krizi zopet delovati in ki do-seglo z vztrajnim delcvn še lepša uspehe. V Nabrežini V pekk zvečer je nabrežin- ■ kq prosvetno društvo prire? dilo uspelo prosvetno prireditev s predavanjem, rečijaciji)-jni in pevskimi točkami. Tov. M. Ravbar je govori) p pomenu ijuRs^p-prpiivelnega dejova. nja in q vlogi presvete v našem javnem življenju. Prikazal je nujnost enotnosti vse slo- Prosvetno društvo »Ivan Vojko« Presek Kontovcl priredi danes U. t. in. ob 17 v druitvenj dvprapi na Proseku pevs)ci koncert. Nastopajo: motki pevski zbqr s Proseka, mešani zbor ROSSfJTTf. Darnell. EXCELSIOH. D’Acc», )nGriu ctrašn9 FENICE. 14.00: «»!'; nica«, Van FILODHAMMATIUU- j i'i pozdravila zborovanje ijlu tržaškega ASIZ'6 s 'om, da zaseda plenum dneh, ko nas Ttoffljto jM n a novo napadajo in to*Vidabjevcj znova šopiri-g talij0 naše tovarišice, lA Abram je izrekel zado-ie^vo KR. da se naše žene iv‘Pravljajo na II. kongres K«S ter podčrtal pomen javita udejst‘vovanja žen, na ka-s'°ni tudi izv edba velikih 'fo8, ki jih je v svojih skl* Paložil zadnji .partijski žfes STO-ja. Za ZAM je P®roša med dnigim omer Se zastopnice jugošio-žen ne morejo udele-k°ngrcsa mednarodnega ,.jF eSa združenja v Moskvi, taj-jEa članic ASIZZ ne sme teih ] ali zadrževati v njiho-Ntrr':'U. Tvorno delo na vseh Pfej- h ZjaMi še v delovnih tto! na socialno-politič-it -]t> hHlturneJii sektorju da- Isbgkega pkrožja iq 'priiev.-jp ki do- da s0 ustvarile že. dc ki toliko pozitivnega dela R/,;, dbiektivnemu svetu pri- etn pq svojem dedovsBiju, enako toy. Mihovilpvjč I učiteljica iz _ Buj ter tov. Rlahuta Ljubica I iz Kopra IstP^^sno je bila £e-1 bronova izvoljena ža organiza- ’ cijako tajnico. Tov. Eli Crol-linj je namreč zapustila tq mesto, ker je prevzela iunkcijo v mestnem ljudskem odboru v Kop^u. Po sprejemu resolucij to že omenjenega protestnega pisma jg tov. 2iya zaključila lepo zborovanje pienuma ASI2Z ž besedami: «Po Vidalijevem na-črtu bj mqrali tudi na.e okrož- je s. Trstom vred ■priključili Italiji. Toda ta nakana ne bo nikdar uspela!« Za teni je med viharnim ploskanjem 'nadaljevala; VTud} poklon jugoslovanskih zastopnic v Moskvi bo nova injekcija vidalijevkam v njtoPvih namenih. Zaradi tega bodiipo žene Trsta in okolice ter STO-ja na splošno budne, zaupanje delovnih mnežic v naše politično vodstvo pp nam naj bo v zgled. V borb; za zmago resnice sno solidarne z narodi Jugoslavije in prepričane sno, da bomo v tej borbi tudi zmagali, ker resnica zmaguje vedno!« Po teni jako lepo uspelem zborovanju so delegatke. AST-2Z obiskale razstavp gospodarske delavnosti v Semedeli, nakar so, se polne vtisov in načrtov za bodoče delo vrnile na svoje domove. Danes ob proslavi II. obletnice izvedbe agrarne reforme bodo v Kopru velike manifestacije, katerim bo prisostvovalo vse delovno ljudstvo okrožja. Spored manifestacij, ki jih organizira vseljudska organizacija SIAU, je naslednji: J. Ob 10 ljudsko zborovanje na Titovem trgu, 2. ob 10.30 priložnostni govori, 3. ob 11 nastop godb na Titovem trgu, 4. ob 11.30 folklorni plesi, 5. ob 11.30 tek okoli mesta, 6. ob 13 nogometna tekma: Rdeča zvezda - Partizan, 7. ob 14.30 kulturna prireditev v gledališču, 8. ob 14.30 nogometna tekma: Meduza - Aurora, 9. ob 16 kinematografska predstava. Odbor za izvedbo teh proslav obvešča, da bodo ob 8. uri prevažali tovorni avtomobili vse udeležence in sodelavce pri tej proslavi iz na- mren slednjih centrov: Škofije, Dekani, Sv. Anton, Pobegi/Babiči, Vanganel, Boršt, Marezige, Koštabona, Puče - Nova vas, Krkavče, Korte, Malija, Cezarji, Križada, križišče Sičole, Sjčole - Sv. Jernej, Strunjan, Ankaran, Sv. Lucija, Portorpž, Izola in Piran. Vozni red parnihov na progi Trst-Hopar-Pulj Parnika «Makarska» j« ((Rovinj« bosta od d. novembra dalje vsak torek, četrtek in soboto odplula iz Trsta prcM Kopru in Pulju ob 7 uri to no kakor do sedaj ob 8 uri. Isto tako bosta imenovana parnika odplula vsak ponedeljek, sredq, in:-petek iz Kopra proti Trstu ob 15.50 uri in ne kakor preie ob 14.30 uri. m % /fhm&teki dnevnih t Žoie-aiitijašisike, zbran« «u zbdrounnju okrožneorej zaslužile. Ilkra-Sftor)"0, ravno žene Jamstvo, da nt 'Iztaknjene «W tobpi narodno-osvobodilne liijife^bnu misij j,. tenvn boret: °ba pti izrekel bila m°čno aklamirana. fettkJ odhodu delegacije ’°V sq predstavnice A- 'šl torti-, dan *lf' Pozdravit plenum 'jstr- tor*fe^— hm _ w,- š?t* i^lj Vranov, ki so zboro- V okviru glasbenih prireditev ob gospodarski vstavi smo poleg zbora Slovenske filharmonije in Puccinijeve opere «Tosca», o čemer smo v rasem Ustu že pisali, slišali tudi uspel koncert treh slov en" kih umetnikov: ' violinista K i rla Rupla, rektorja ljubljanske Akademije za glasbo, pianista Marijam Lipovška in sopranistko Manjo Mlejnikovb. Violinist Karlo Rupel je danes nedvomno naš najboljši violinist, kar je pokazal .a. bpzhMfi, tehniko pa 'tudi z 'globokim občutkom ža smisel: nq podajanje. Za »voj spored si je izbral najprej Mozartov violinski koncert p P dur p, ki kljub navidezni preprostosti vendar stavlja izvaplcu nebrpj zahtev tehničnega in muzikalnega značaja. Violinist Rupel je poslušalstvu naravnost očara! a briljantno kadenco 1. stavka in in-uzikalno izredne* Iepq zaigranim drugiiu stavkom- V nadaljnjem ?ft°redu koncerta smp sTšafi Škerjančev Noktur:-no 'in Šavinot} i>. r-obe"skladbi'v priredbi p;ifijfnista, dplf? S ukom skladbp afln npco triste«. tehnično zahtevne Nachez-ove <(Ciganske napeve'-) in Tartinijeve Variacije, k j so bile podane zares mojstrsko Vio’ir}ista je pri klavirju sprem-l:al znani slovenski pianist Marijan Lipovšek. Njuna skupna igra je bila za nas umetniški užitek prve vrste in upamo, da njun prihod t> Koper ni prvi in zadnji, posebng ob dejstvu, da razpolaga Koper s primerno gledališko duqrano:, ki je akustična za komorne koncerte skoroda še primerneje ša kak”r za večji ansamble. Prihodnjič pa bi si želeli slišat ti se piamsfa Marijanu Lipovška š solističnim nastopom, oh priliki morebitnega gostovanja orkestra Slrpens/ce filharrnonf: i’ j i loko Rupla kakor Lipo v-ška z vici inskim odnosno klas. Virskim koncertom ob sprem; Ijevanju orkestra. Namesto Valerije Ijevbnlove ie : tem koncertu »od?’ovai. la tudi. sopranistka Manja Mlejnikom, |ei razpolaga s pri: trtnim, fehničnO dobro šolanim nlffrnpi m je ebčihstvp navdušila posebno z ari vi mi iz Puccinijeve opere ((B-hemen itj ui/anem Lescaut». Iz repertoar-jg slovenske solistične literature pa ju lepa zavf-lii zlpsti Lajovčev sambspcu (iffaj bi le gledal«. Koncert treh slovenskih umstuifcpu ja zakljitčil ursto glasbenih prireditev, ki se jih ie polngštfvilno tfdfležFo p-šc ljudstvo, ki je pb 'tej prifiki spoznalo, da se slovensk? kultura prav lahko meri z raznimi tisočletnimi kulturami in da ie lahko ponosno n« spojf ro-iake, ki so Hfdi v ta Košček slovenske zanijc prinesli del slovenske glasbene umbnosti v Kontu, To so Marija. Sukljan . ^ič'i tnv Karlina h hdr -*«1, £ .-.r' tel pr: ic ena iz. Novega priliki so v ime- Poklnnj|e našim bpr- 2asjavg VCzCno ,^9 ten,0--"- r^c Svi'di!> podpirani na pse načine od avstrijske vlade. Eden izmed treh zavod op naj bi nosil G6lQ ime pespika Gregorčiča. Nočemo'razpi'apljati o njegovi pesnjški ' Vrednosti. Vendar ne'moremo pozabiti, da j e v. eni njegovi!} pesmi pozival soške valove, nčj prestopno, oregove in potopijo Italijane, prihaja joče psvobodit Julijsko krajino. Zahteva, naj se a a ime ega prgtiitalijano nekemu za-vodu,'ki gp vzdržuje italranška država, poslopju, ki je plačano od nqše' cbčhei,' se nam zdi v ,-esnici malo preveč, 'Alf vloiitelj nesrečnega pred-oga ne opaži, da s tein žali Goričane, smatrajoč jih', da so brez vsake časti? S takimi predlogi se ne pripomore do. pomirjanja med Italijani „tn Slovenci, o katerem'se toliko govori s slpuensfce strani, pa se ničesar ne napravi, da bi jo dosegli)). Značilno za skoro, vse italijansko časopisje in njihove politike je dejstvo, da zelo radi potvarjajo zgodovino, .kar si ne moremo predstavljati, da Uike nesmiselnosti pišejo u dob ni veri in da ne poznajo niti zgodovine zadnjih desetletij svoje lastne pokrajine, razen če ni morda pisec-prižel šele v zadnjih letih iz kakše oddaljene, nja o dejanskih razmerah pri pokrajina ter se mu niti ne sa-feas. Kakšna naj bi bila n. pr. tista protiitalijanska borba slovenskega ljudstva na Goriškem ca časa Avstrije? Dejstvo je, da je takrat ves čas na uoris'kem žu-panstvu vladala klika italijanskih fevdalcev in kapitalistov, ki so zaradi nalašč žanje prikrojenega vplivnega zafcpna f-meli oeclnp absfi(ntuq upčinp v občinskem svetu in so bile zato v njihovih rokqh šhai;je in sak no ter so vedno in povsod. Imeli prvenstvene, pravice. Kako mj bi jih fietem. Slooeuci ogrožali? Drago defitvp je} (la $q taki Občinski velmožje f župpnonj vre d stalno bili proti temu, da bi se slovenskim občanojjz hr davjioplačevqlc?m dale prinierT. ne šple p njihovem- jeziku. Tako so proti - koncu. prejšnKga stolefja, kp je bilo; neogibno, da morajo imeti tudi Slovenci svoje šole, hoteli stlačiti slo-vpnske Olrokg v tisto podrtijo pri Su. ftpka, kakrŠ>ia 'je bila bieša Cdttit}?Uijeva vojašnica Ker je avstrijska reakcionarni vlada povsod podpirala lastno večino p občinskem spefu. so bili gifiuenci že takrat 'prisiljeni, da so šl sanii ustanovili svoje šolsko društvo «S'oga», ki je odprlo prvo šolo p ul. Banelli-ni. Pozneje pa je bil sezidan tiGregcrčičev dojn«, ki nosi ime | zdanintt izbruhi in -sopjhui po svojem ustanovitelju Anto-1 mandanti. nu Gregorčiču, (in ne po pesn:-ku Simonu Gregorčiču! in druge zgradbe za slovenske šole. Sami priznajo, da je potreo-na sredstva za te šole zbralo slovensko ljudstvo samo .n to* gično je, da so potemtakem ie šole last slovenskega ljudstva, Zatorej je prav tako logično, da se vrnejo tem šolam, ki so slovenske, njihova predira imena, kot so jih dali ustanovitelji, ter se tuai v lem primeru popravijo krivice, ki nam jih je povzročil fašizem. Mislimo, da je po vseli človeških in državnih postavah to res minimalna zahteva, ki jo lahko postavlja slovensko ljudstvo na Goriškem, ko ima pravico do mnogo več. S tem pa ni ogrožena čast poštenih Goričanov, ki jo ogrožajo le šovinistične tople s svojimi nebr- Tudi ni rečeno, da se morajo zgradi pomirjenja med slovenskim in italijanskim delom goričkega ljudstva odpovedati Slovenci svojim kulturnim, političnim in socialnim pravicam, Pač pa i? potrebno, da občinske in vladnie oblasti najprej izpolnijo svoje obveznosti nasproti našemu ljudstvu, ker bodo le na ta način ustvarili te melj na katerem je možna / a-ditev, takšnega sožitja. N-cin, kakor si ga oni zamišljajo, pa bi bil podoben človeku, ki je prišel k svojemu sosedu in mu rekft: «0e hočeš, da bova prijatelja, 'mi 'maraš prepustiti spoj ffom in priti k meni hlapca«. i,- ' T&ke pdgoje pa je slo vensko ljudstvo po osvobodilni borbi in zmagi epkfftj ža vselej pehalo sprejemati Ise Slovenske V Gorjanih ni vodovoda, v Bregu Kljub neštetim prošnjam prebivalcev občine Gorjani, št- dj danes niso pristojne' oblasti razrešile tako Važnega prohlema kot je vodovod in šolska poslopja. Vež vasi je namreč brez vodovoda, dasi-ravno vpde ne bi smelo pri: manikovati, ker je tam blizu velik izvir z izborno pitno vodo imenovan ((Sedem vrelcev«, ki lahko dovaja dovoljno količino «pitne vode -prav vsem. vasem, a se gy .ie docela polastila občina Ritinj. Omenjeni 'izvir je u- zaselku Sv. Jurij, ki’ spada -pod 'gorjansko pbpi; po. ;Toda izkoristila ga je rif ttojška. občina'Tefcs, ko je fla« peljala vodovod in z njirp osurbpjg z veto vsg svoje ■"i-sj ne ozirajpž se na Gorjane, Seja občinskega upravnega odbora Prvi del zasedanja občinskega upravnega odbora, ki se ie vršilo v četrtek pod predsedstvom župana, so posvetili raznim problemom navadnega u-pravnega značaja, med katerimi je bij tudi sklep za napeljava telefona v dekliško šolo in v gimnazijo. Nato so sklepali še o oddaji občinskih lovskih rezerv in o imenovanju odbornika prof. Digianantonia kot občinskega predstavnika pri u-Štanovi ((Matilde Vollat«; Od: bor je potem Pregledal prošnjo industrfjca Evangelista Buiese, iii je prosil dovoljenje za upo: rabo občinskega grba na stekleničnih napisih svojih proizvodov. Na podlagi odredb, ki še vedno urejujejo uporabo grbov, je sicer odbor odbil to prošnjo. Nato pa so sc pdborniki svetili proučevanju načrta' 0 javnih delih, ki ga jg pripravil tehnični urad, }n V.a izvedbo katerega ie predviden strošek okrog 200 milijonov Ur in ki bi delrip spadal pod Tupini-jev nagrt. Ker pa zahteva izvedba tega načrta več kot cb-čitia zmqre, so se odborniki ori-jpčili, da ga boejo razdelili v več delov, in sicer glede na važnost in nujnost del ter na njihovo ceno. Ko bo ta načft takp razdeljen, ga bodo Ptbdl0-žili vsakemu odborniku 'posebej, ki ga bo pregledal in nato izrazil sy°je mnenje. Pozneje pa ga bodo predložili v o-dobritev občinskemu svetu-pbčinski odbor je ngto dobril nekatere sklepe za oddajo občipskih kmečkih posestev in nekatere druge sklepe bi zadevajo preureditev mestnih od: točnih cevi, medtem ko ni sprejel sklepov, ki se tičeib popravila mestnih javnih H°-pališč in odredil, da bodo za to dela odredih javno dražbo, in jih bodo lahko prpvzeia lokalna podjetja. Osrednjo točko te seje Pa jc zavzelo' razpravljanje o šitua-čijj občinskih delavcev, o ka-leri je na širciko poročal pdT bornik drl Polesi. kateremu so pred časom poverili rešitev tega problema. Iz poročila pa SQ dqgnali, da je bila kratka stov-ka občinskih delavcev brezpomembna in neutemeljena, ker še je pbžiiia zaradi tega že več časq prej pogajala z notranjg komisijb iri Svobodnimi sindikati. ZaklJi|Sek tega pproždg je bil, da je stavko pripisovati samo novi zahtevi te kategorije, za katero občina ni bila v pogajanjih, medtem ko se bpdp Psto!e v kr#tb«m ur§-djle, ker se pogajanja zanje vršijo žg od meseca avgusta. Bilo 'je naidreč 'umevno, da je uprava te zahteve najprej preučiju, ki'se ne zadevajo samo plače temveč tudi delovne pogodbe. Ro stavki pa jg obeh na takoj spet pričela z pogaja nji-. ' ' ’. ' Ngto so odbgrniki p_Qobla^tili dr. Polesija naj se ie uaprej žitnima zji razrgšitev te zadege-Nato so odobriji prvi povišek delavcem in sicer v zvgzi z že qdPbreniin’ POViškoto zg indU: strijske detoveg- i;‘ sblčP Pa bodo se predlfižin v cdobrilev pristojnim f&lsitoffl- Natq so pregledali pritožbe zaradi velikega nereda, ki vlado v mestu'z lepenjem lepakov m ki ne samo ogroža mest-q'q dp^tojnpst, temveč tudi.oskb: duie asradbe. Sklenili so, da bodo čimprgj ukrgnilj vse pp; trebno iri urgdili tudi to za-dgvp. Triie _ Pretekli petek popoldne so sp ngznani tetovi vtihotapili v urade pqkraiun;iccga kmečkega konzorcija na korzu Roosevelt 38 Iz uradov so odnesli tfi pisalna stroje v vrednosti 2|j0 tisgž ]to’ IH | M V četrtek zggtor je ngnadP: ma umri na stopnicah syqje hiše v ul. Morclli št. 9 76-letni železniški I tobf Dovgan. Pokojnik se je VfSfSi iz neke shfatobg Rod stožnica-mi, bier jg delaj ih šel po. stop: ničah prpli drugemu padstop|i-jii, kjer je tojb n.ie->'!V< sto' hovanje. Suzdi P°ti bf uiu je bilo naenkrat slabo c’a Jg padel uezavgsten Pb stqptuc"h. Šoscdjg so storč^U takoj pri: hiteli na pomoč rdneslj v. njegovo «tonoy«>jc. Brž sji poklicali' rešilni voz 2elsncga križa- pa je Vi« Y|a-V;l prepozna, ker je Dovgan.) ... delto srcdji ŠŠP- Pokojnik se je rodil v Bnc-žaku blizu' Šempetru na ^asu Zč v mladih letih se je ppsyg: fij uradniški službi pri železnici uradpval je Po raznih krajih na sloyenskem ozemlju S bil končno kot železni (ki inšpektor upokojen ter je preživljal svoja stara leta v svo-ii hiši v Gorici. Ze dojgp let e živel'sam brez družine m je imel srčno napako. Sosedje in gonški Slovenci 'sq ga pozr.§: ji kot dobrega to zavednega sip: ¥8RŠlFI|8 toP?a- ’ 2adi ie ' cgsg je bil stalen obiskovalec naše Ljudskp čitalnice’ v Gorici, kamor je hodil vsak dan prebirat’ časopise in revije in kram. Ijjjt z drugim} čjtalničarji. NESBppA PRED LETALIŠČEM V petek zyeger okrog 2Q.3Q se jg' na 'državni Tržaški cest; pripetiiji iiuda' nesreča" prav prgd mirepskito letoliicem. |^’eki kamipnšfck jc n mreč po: vozjl finahcurju Geriha Kar-i:ejj |z Aveflinii, ki je stražij pi egi vpjašriicp. ib nesreči §o Gerinq odpeljali y boinišnicq, kjer so ga '■dvev-niki sprejeli s pridržano pro-gUPZP: (■Mili- spomini Yčerg] sq |e žlFftla skupinica'nadebudnežev v gostilni v. ul- IViorelli 34 in zapela nekaj pesmi žalostnega spomina. Pa-. Mig, ki ig ig slišala, jc takoj vstopiia v lokal in odpeljala na svoje poveljstvo 50-Ietn'ega Furlanija Franca iz ul. Cocevia 7, 24-letnega Federicij'a Franca iž ul. Gascjno 10, 55-Ietnega Magnaniia Alojza iz Vidma, 30-ielnega Carovosa Emila iz Gra: da 2 in 30-h tnc-ga Ciroi-a Bruna iz Oglejske- ulice 39. Tj možje, ki jim jg bij pretekli režim najbrže res prav po volji, |o pbujuje spctu'mp («l||te Rbbea Ph žvpkih fašistične bjinhg. Pregled začasnih EoiersMih izkaznic Gbveačgmg vsp lastnike začasni šoferskih izkaznic, ki sq zapadle dne ii septembra t. 1. da bo pokrajinska' kcmisija za pregled teh ' izkaznic' tg preglč: dpvalu i.;, svojem sedežu v ul GbcpdaU to dne 9- novembra t- 1- InteresuiU se bodo toprali javiti osebpo " iq- predložiti zdravniško sprič"eygld izdano od zdravnika držuvuih železnic ali pr od kakšnega zdravstvenega funkcionarja. Prvq mora odobriti poveljnik korpusa, drugo pa Čupan. Lastniki začesnih šoferskih jzkaznic. ki so jih prejeli y zameno rednih, ki so jim bile izdan« pred 1943. letr-m ali. pa v bivših italijanskih kolonijah, bodo morali krm!riii nrrdl- ž t; tudi spfičevalo o položenem šoferskem izuitu pred pokrajinskim inšpektoratom MG in TC. 11 ................... ki so ostali brez Ižvira. Za rešitev vprašanja, kdo ima pravico dq izvira, so še vnele pravcate bitke, tako da so mo-raij letošnjo pomlad, ko je ri-tinjska občina gradila vodovod, poseči vmes celo orožniki, ki so nadzorovali delo to delavcu, da bi mogli mirno graditi, ne da bi jih ogorčenj Gorjani motili. Gorjani. seve-, da niso hoteli, da se vodovod napeljuje v sosednjo občino, ki ga pa saraj potrebujejo,- Tako se mora to prebivalstvo še vedno posluževati deževnica iz vpdnjakdv. Liudje iz.jzasgl-i kov Sv. Jurij' in -gv. Helena pa rabijo vodo iz -enega vira; hi pa jc posebno v poletnem Rila8fi5tH8: N§i še dfida-mo, da je ta studenčnica, ki jg ' zajemajo s posodami ‘na ravnost iz- potoka, ki je pb bregu zelp plijev, zelo nesnažna in primerna bj bila za pranje in napajanje živine, ne pa Za Pitje. Oddaljeni kraji, pa Se ne morejo posluževati niti tu umazane vodu in zato so primoranj upgfabljati vodo iz sg bolj nehigienskih mlak, ki se prava legla bolezenskih kijli. ' 8 - - obeipska uprava se je lani sko leto zelo. trudila, da- bi'dosegla pri prefektu rešitev tej gg vprašanja, a brezuspešno. Sedaj imajo v načrtu, da bj dovajal; vodo iz nekega izvira, ki 'ie precej oddaljen, -zu 'kar p’a bj bilo potrebrijh pr< -cej sredstpv, ki jih tako majh-Pa in rpyna'občina pa he zmoi re, medtetn jp> bf si pa prejij iz agedmih vrelcev«'zgradil j z majhnimi stroški dober yodo. pod- Stoto šolskih pcslgpij - C^pujanj vtjike težave. StoV‘*9 šglrghy?*pih' bjrok s tajno parašča,. tako da -so4 morali lani zaprositi, za otvoritev leto^ga .rstočto- Ta prošnja jiffl je "bito'ugodno rešena,, a ni bilo 'mogoče najti' še ene shbc ki bi jo lanko prt;ued'U v Učilnico. Solsku poslonja tu sploh ng obstojajo;'vas S v. Helena ima za ta namen-, tri sobe' k; pa piso ha sedežu ubčir?. Sv. 'Jurij pa ima šolo M v poj maji sobici v "nekem prjttori nem stanovanju, kje.- je pouk neprestano moten in pcleg fe'. ga seveda tudj ne odgovarja higienskim predpisom. Zaselka Sv. Jurij in Sv. Helena nista toUPgo oddaljena drug od drugega, zato je pbčinska uprava, ki ji je ipnpgotoo tega. da bi Se šolstvo dvignilo; zaprosila, da bj se zgradijo tiovo šolsko poslopje, ki naj bi bilo d< -. prostorpb za pba zaselka. Bredlacala je tudi.'da naj bi še poslopje zgradilo v, vasi Krminiž, ker jc tu najprimernejši prhstor. Sg najstabŠe pa je v tem oziru v vasi Breg. V tem kraju sploh nimajo primerne so-be za šolo. in pouk se,- vrši v zasiinj podstrešni sob; nai hi c ve.-m, kjer stalno meketajo pvpe in muka živina in se vaz,-Šibja bkbC« 'siprad po gnojnici. Spiske oblastj niso tega nikd.-,)-uyidele, ker do dapes niso^še bije v tem kraju, d,a bj na lastne oči videle ta prizor, ki prav gptovo ne dela časti italijanski vladi. Prefekt, ki so ga pismeno in ustno že večkrat obvestili o tem žalostnpm stanju, je samo obljubljal, da bo posredoval zanje, zlasti ža to v**s, ki je slovenska, vepdar pa ni drža) dane besede. Nihče se nj db danes zmenil zanje čeprav so predstavniki dq-mokrščanske stranke takole predočilj prefektu slovensko nevarnost v tem krpju: «Rre-bivalstvo vasj Breg je sloven- ske narodnosti in jč podvrženo zahrbtni propagandi-.; 'slovenskih propagandistov, jji so izkoristili dejstvu, da italijanske oblasti zanemarjajo to ljudstvo, in_ gg hočejo pridobiti Za slovensko stvar. «S tem S« menda ;mri,;li naraščajočo zavest našega- ljudstva v Slovenski Benečiji, fa se v zadnjih čisih 'vedno ’ bMj pridružuje 'slovenskemu demokiatič-nemu gibanju • v tem predelu videmske pokrajine: Posledica’ pomanjkanja Stiskih .poslopij ijg jft^eda večod-tooto® -jieE^st)j}enq^;:,tn kulturna; zagstalgst |n^dt?beneškimi Slovenci, ča^crinj me kratijo samo šolanja v materinem jeziku. ampqk jim ne dajo piti možnosti, da bi pridobili osnovno izobrazbo v primernih prostorih. Pri sekanju drv se je usekal v roko 42-ietni Gerardi Eoidij iz begunskega naselia na Solkanski cesti Na pomoč mu je Prišel Zeleni križ. ki ga je odpeljal v bolnico Brigata Pavia. "Ji iri rel mit Gd jutri 7. t. m. bo avtobusno podjetje- Ribi e Go. uvedlo zimski vozni red za "svoje avtobusna prpgf> VČcraj:' smo objavili njegov prvi del, ki obsega mestne proge} danefl pa objavljamo prbge, 'ki. '"vežejo naše me'sto š podeželjem'in drugimi pokrajinami. * ■ Gorica - Trst: Ob delavnikih ob 7.30, 1.3.30;'-iz Trsta ob 13U0 in 19.00; ob praznikih iz Sorice ob 7.30 in c,b 13.00 in iz .$rsta Ob--18.00 -ib /19.80,- $ Gorica - Tržič: Ob -dciavnikih ob 6.45, 4130, 42.45,' 17.30; iz fržičp ob' 7.35, 8.55, 14.30, 17.15; ob praznikih iž' Tržiča ob 9.00, 13.45; - ig Goriče- ob 12.15 ir.* 19. Gorica Gradež; ©b delavnikih iz.. -Gpriee, ob , 7.15, 13.30, 18.15;; jz Gradeža:’6.50, 13.15 in 17-00; qb praznikih ii Gorice ob 8 15,; 13-01) ,in 19.15; ,iz pradela pb 7.00, !-3.l6'ln 17,30'. Gorica : Gedad: Qb delavniki!;, izGbrice'ob 340 (do Kr-mir.a), '12,19' in. l7|(j;' iz Čedada ob 8.93 (iz Krmiha). 13.30; ob praznikih iz Čedada ob 12.45; iz Gorice ob 18.00. Gorica - Cervinjan: Ob delavnikih iz Gorice ob 8.00, 13.30, 17.30; iz Cerviejana ob 6 50, 12.50 in 18.00; ob praznikih iz Cervinjana ob 12.45 in iz Gorjce ob 18.G0. Gorica - Gradiška: Ob delavnikih iz Gradiške ob 7.30, 14.30; iz Gorice ob 12.15, 12,45; ukinjena bb n&dciliah.' Gorica, - Pteverja-n; Ob delavnikih iz Goricevob 7.00, 12.45, 17.00; iž Steverfana ob 7.30. 14-15. iu J7.-!š: ob praznikih iz Gorice ob 14.00, 18-00; iz Ste-vertana ob 14.80 in 18.30. Videm,.- Gorica;-' Qb delavnikih .jz Vidma’ob 7,45. 14.00; iz Gorice ob 12.15 in'48.00; vožnje .ukiniene ob nedeliah. Videm - Trbiž: Ob delarmikih iz Vidma ob 7.15; iz Trbiža ob 14-30; ob nedeljah vožr.-ja ukinjena. >. ICIMO VERPj, Tf.Mp; cKapijan iz Ka-stiliic«, T. Rover. -VJTTORIA 15: adpjj«, s. ffas- SO. 7_ CENTRALE. 15:'- «Car južnih moribi, L Simbnš. moderno. 14.30: «suez«, t. Pover. EDEN. 14 30: «Tarzan in beli lovci«, I. IVeissnlueller. Pot v gre skozi Milan Težko priiakovana povratna nogometna tekma Jugoslavija-Francija za svetovno prvenstvo je za nami. Izid je — kakor ni bilo pričakovati — neodločen. Tudi to pot so se Jugoslovani pokazali kot boljši igralci posebno v tehničnem oziru in bi v primeru njih zmage nihče ne mogel reči, da so dobili po sreči, kar bi v nasprotnem primeru bilo možno. Ogromni stadion, nabito poln gledalcev, je ves čas tekme simpatijami spremljal igra Jugoslovanov. Statistični pregled dohodkov tekme piše «L'E-quipe», je po obisku nad-krilila vse dosedanje nogometne tekme v Parizu v tem letu. Za nedelsko tekmo je bilo prodanih vstopnic za 10 milijonov 666.OGO frankov. Ves čas tekme je bilo polno glasnega odobravanja od razpletih nevarnih situacij, ki so jih Jugoslovani odlično re šili. Da ni bil rezultat drugačen je deloma kriv tudi sodnik, ki ni bil kos svoji nalogi in ki je bil pristranski. Da je temu tako, dovolj zgovorno dokazuje drugi jugoslovanski gol po Bo-beku, katerega sodnik ni priznal, češ da je bil off-side. Pa dovolj o tem. Zdaj se to itak ne da več spremeniti. Določeno je že tretje srečanje o-'beh moštev in to v Italiji. Prvotni datum 27. november je sedaj spremenjen na soboto 10. decembra v Milanu. 11. decembra igrajo namreč italijanski klubi ligine tekme. Francoska nogometna zveza je ponudila Jugoslaviji termin 29. novembra. Toda, ker je ta dan finale za jugoslovanski nogometni pokal, je jugoslovanska zveza ta datum odklonila. Za 10. december sta se sporazumeli z Italijansko federacijo, s Francosko nogometno federacijo in Jugoslovansko nogometno zvezo. Brez dvoma bo to velik športni dogodek, ki bo privabil polno gledalcev tudi iz inozemstva. Kar se tiče tretje tekme je določeno, da bodo v primeru neodločnega izida tekmo podaljšali za dvakrat 15 minut. Ce še ne bo zmagovalca, tedaj ga bo določil žreb. Pričakovati je, da bodo obe državne reprezentance nekoliko spremenile nedeljske postave. O jugoslovanski e-kipi se še ne ve nič točnega, medtem ko Francozi govore že o Firoudu in Cuissardu, ki naj bi igrala kot halfa, medtem ko naj bi bila napadalna vrsta sestavljena od znatnega Baillota, Ranzonija. Quenolleja, Laborda in Vaasta. Od petih napadalcev so kar štirje, ki bodo prvič oblekli državni dres. Francozi se torej vestno pripravljajo z zboljšanjem moštva, kajti Jugoslavija bo prav gotovo poslala na igr.šče Mitiča in še koga drugega. Sedaj pa nekaj drugega. Tekmo Jugoslovanov v Parizu je že dolgo pred določenim terminom na dolgo in na široko napovedovalo vse francosko časopisje š športnimi listi na čelu. Objavljali so sestavo svoje in jugoslovanske reprezentance, slike posameznih igralcev Z o-cenami ter napovedi o izidu. Izjemo je delal edino «Huma-nitd», časopis francoske komunistične partije, ki je, ali molčal, ali pa s klevetami skušal odvrniti občinstvo, da ne bi prisostvovalo tekmi. Njegovi sovražni izpadi, gledani z očali kominformista, pa niso imeli učinka in zato so se isti organizatorji na dan tekme posluiili še z letaki. Od železniške posta, je pa do stadiona so raztrosili letake z naslovom: «Nous ne serons par dupesf« Občinsko, ki je bilo v pretežni meri delavstvo, pa je te letake enostavno prezrlo, ali pa se ob njih zgražalo in jih trgalo. Kot v od. govor na vse to je ves stadion navdušeno pozdravil jugoslovansko enajstorico, ko je pritekla na igrišče. Prav tako je občinstvo burno aklam ralo jugoslovansko himno ki jo je pred sMarseljezo-s zaigrala godba «3. Regiment d’Infanterie Coloniale ». Pa še nekaj bi radi omenili: pred pričetkom tekme je bila n« častnem mestu izobešena jugoslovanska zastava brez zvezde. Ko so jugoslovanski igralci to opazili, so vztrajali na tem, da se mora ia zastava zamenjati s pravo in šele ko se je to zgodilo, so pričeli s tekmo. To je vse, kar smo še hoteli povedati o zanimivem srečanju v Parizu, ki je rodil toliko komentarjev Priobčene slike so original našega posebnega fotografa iz Trsta, ki lahko potrdi resnico naših izpovedi. JUGOSLOVANSKA DRŽAVNA REPREZENTANCA. FRANCOSKA DRŽAVNA REPREZENTANCA. JUGOSLAVIJA JE IZENAČILA. 'FRANCOSKI VRATAR IBRIR GLEDA PO BREZUPNI OBRAMBI ZOGO. KI BO V NASLEDNJEM TRENUTKU PRETRESLA MREŽO UGODNA PRILIKA ZA GOL. ČAJKOVSKI PRIČAKUJE ZOGO, DA BI JO POSLAL V MREŽO, TODA FRANCOSKI BRANILEC BO REŠIL POLOŽAJ NA SAMI ČRTI. JUGOSLOVANSKI VRATAR ŠOŠTARIČ JE POKAZAL NA NEDELJSKI TEKMI IZREDNO PRISOTNOST DUHA NA SLIKI GA VIDIMO, KAKO ODBIJA NEVAREN NAPAD FRANCOZOV. (Nadaljevanje in konec) TUDI FRANCOSKI VRATAR IBRIR JE IMEL MNOGO DELA. JUGOSLOVANSKI NAPADALCI SQ RESNO OGROŽALI NJEGOVO MREŽO, TODA IBRIR SE JE VEČKRAT IZKAZAL S SVOJIMI INTERVENCIJAMI. NA SLIKI: IBRIR ODBIJA NEVAREN NAPAD PA JE VICA (9) IN ČAJKOVSKEGA II. (10). Ta obljuba je bila dana predsedniku Rennerju le v času, ko je bila zmaga revolucije v novi Jugoslaviji nedvomna in ko so bile jugoslovanske -zahteve po korekturi r.ieje Z Avstrijo in Italijo že jasno postavljene. Kakšno mnenje se mora danes vsiljevati vsakemu revolucionarju o. tej celotni politiki Sovjetske zveze? Mnenje, da tu Sovjetska zveza ne vod i politike, ki bi kakor koli računala razvojem revolucije v svetu, mnenje, da ne vodi zunanje politike na osnovi izvrševanja in-temacionalističnih dolžnosti do crasti revolucije v svetu«, ampak vod; svojo «tajno zunanjo politiko« (tajno pred silami revolucije :— ne pred imperialističnim taborom) in zahteva od vseh revolucionarnih gibanj v svetu, da se v interesu nekega lno**i p-oti Večini o PartHi Se ve", v f--Hh primerih se ni ■or-'n nir bat nastopati dobesedno sam r.roti ,-sem ker ie vedel. kakor ie če*to sam oo-voril, da je .načelna oo-ittikn edino pravilna pol--tika”«. I 1 Lenjo Ubrana d"!”. I zve v»t, Oa . W ------ f7 -|n,((| N-»čpIn~st je osnovna ke-rsVterUbko na*e borb« Proti Tnformbiroiu nonnlna brezna-čptnost zmedenost lioemev. stvo. fariz»’stvo l=ž Veve-ta. to pa je značilnost Iofbrm-biroia. 7.ato V zmaeo stvari bztero sp bori dnoes r»aš‘n Pprt-ia ni monočo dvomiti. RIBIŠKE M REZE SO SE SE PRED KRATKIM SUSILE ° KANALU. TODA ZAPIHALA .JE BURJA IN TEH NI »** OSTALE SO LE SE BRANJEVKE, KI NA PONTERG=A PRODAJAJO TRŽAČANOM ZELENJAVO. SADJE h. TE NASE BRANJEVKE SO MOČNEJŠE OD SE TAKO W NE BURJE.. Kot poseben odtis iz tržaške revije ((RAZGLEDI« je izšla brošura Jerski Slovenci" Riharda Orla. Naprodaj , je pri SHPZ, Garibaldijev koržo 4-III, in v knjigarnah Stoka in For-tunat po 50 lir. IVAN DOLES izdeluje in popravlja aktovke TRST, ul. G. Gozzi 1., vogal. ui. Pauliana. Dr. GAETA zli' zobozdravnik Izdeluje proteze - iek}f' «4j. tu, kavčuku in gl večja garancija, 10 do 12 in od 15 do D ' vori slovenski). ^ TRST. ul. TORREBIANCA. VOGAL UL. CAKDtlCCl Mizarji podjetniki Dake ** SitSs kmetovalci. r iir/cdnistvo- ULICA MONTECCHI št. 6 III. nad. — Telefon štev. 93-808. — UPRAVA: ULICA R. MANNA St. 29 Telefonska Številka OGLASI- od 8.30-12 In od 15-18 . Tel. 83-51. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravnl 100, osmrtn ce Za FLRJ Za vsak mm širine 1 stolpe? za vse vrste oglasov po 10 dim 70 Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Svetogorska ul. 42, Tel. 749 . Koper, ul. Battlsti 30-a, Tel. 70. Odg. urednik STANISLAV RENKO. ——**— ‘* ' ' ' — ■ ' ■■ . - . 1 jqQ NAROČNINA: Cona Ar mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: izvod 3, mesečno 70 din: FLRJ: Izvod 4.50, mese* l0 ^ Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — z3 Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega Ljubljana, Tyrševa 34 - tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. - izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z tiska UT ll nji n /r* to '1 p p o V Inzn 12 Pn*iiziš B. Krajgher: Kontrarevolucionarna vloga Informbiroja (7) sli