Na Tržaškem znan rezultat vpisa v slovenske višje srednje šole Vulkanski pepel z Islandije v Evropi povzročil letalski kaos Klop je tokrat povzel misli in povedano na nedavnem posvetu o šolstvu / 22 Primorski dnevnik PETEK, 16. APRILA 2010_ Št. 90 (19.797) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € SandorTence Prepir, ki je izbruhnil zaradi zaščitne znamke furlanskih vin in deželnih kmetijskih pridelkov, je zmes folklore in resnih razhajanj med desno sredino in Severno ligo. Folklora so besedni spopadi med tržaškimi desničarji in kmetijskim odbornikom Violinom, za katerimi pa se skrivajo resna politična vprašanja. Konec marca pri nas ni bilo volitev, volilni izidi v severni Italiji, zlasti v sosednjem Venetu, pa učinkujejo tudi na Furlanijo-Julijsko krajino. Severna liga je dobila veter v jadra, desna sredina se počuti nekam ogroženo, predsednik Dežele Tondo se vse bolj postavlja kot posrednik med raznimi komponentami deželne koalicije. To šibi deželno vlado, ki je proti gospodarski krizi vendarle naredila marsikaj koristnega, kar ji priznavajo tudi sindikati. Kmetijski odbornik Violino, ki ga tržaški in goriški desničarji želijo odstaviti, bo ostal na svojem mestu, problemi, ki se pojavljajo v koaliciji, pa bodo še naprej povzročali preglavice Tondu. In to vsaj do upravnih volitev prihodnje leto, ko bo Liga dvigovala politično ceno na Tržaškem, v Pordenonu pa zahtevala zase župansko mesto. V Furlaniji-Julijski krajini se v malem odvija scenarij z italijanskega političnega prizorišča. Napetosti med desno sredino in Severno ligo, razhajanja v Ljudstvu svobode med Berlusconije-vimi in Finijevimi pristaši ter zelo šibka in razklana Ievosredin-ska opozicija, ki še »žaluje« za Riccardom Illy'em. Čeprav tega noče priznati. italija - Vse večja napetost med soustanoviteljema Ljudstva svobode Fini Berlusconiju zagrozil z razkolom Schifani: Delitev v vladni večini bi zahtevala razpis volitev bani - V nekdanji vojašnici razstrelili staro ameriško bombo Eksplozija na Krasu Previden in uspešen poseg vojaških izvedencev iz Vidma - Bomba padla leta 1944 TRST - Včeraj ob 11.25 so vojaki v nekdanji vojašnici Monte Ci-mone pri Banih uspešno razstrelili (foto Kroma) ameriško bombo iz druge svetovne vojne, ki jo je prejšnji teden v gozdu med Bani in Ferlu- gi našel domačin. Poseg je bil previden, a razmeroma hiter: ob 8.45 so pričeli z dezaktiviranjem bombe v gozdu, slabe tri ure pozneje pa je bilo vsega konec. Eksplozija je bila slikovita, več kubičnih metrov peska je zletelo v zrak, kosi bombe pa so pristali na bližnjih travnikih. Navzoči so bili predstavniki vseh sil javnega reda in tudi tržaški župan Roberto Di-piazza, ki se je zahvalil vojakom. Na 9. strani RIM - Včeraj sta se premier Silvio Berlusconi in predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini prvič sestala po nedavnih deželnih in lokalnih volitvah. V skladu z napovedmi bi soustanovitelja Ljudstva svobode morala na delovnem kosilu na sedežu poslanske zbornice zgladiti medsebojna razhajanja, ki so se v zadnjih časih nakopičila, v resnici pa so se odnosi med njima le še zaostrili. Fini je Berlusconiju zagrozil z razkolom in dejansko so se njegovi privrženci začeli preštevati, da bi ustanovili samostojne skupine v parlamentu. Predsednik senata Renato Schifani pa je zagrozil, da bi delitev v vladni večini zahtevala razpis volitev. Na 6. strani Fischer za rešitev vprašanja dvojezičnih napisov na Koroškem Na 2. strani Trst: desnica zahteva Violinov odstop Na 3. strani Bo Muti združil tri predsednike? Na 3. strani EDILFRIULI S.P.A. RALAZZETTI IL CALORE CEE PIACE ALU NATURA tržaška podružnica, trg Legnami, 1 - Trst | tel. 040 3003911 Palazzetti S.p.a. fax 040 3003930 ôr Terme Zreče Federica Seganti s podpredsednikom srbske vlade Na 4. strani V Trstu odprli Domus Persona Na 9. strani Miklavž Komelj in partizanska umetnost Na 10. strani do 30. 5. 2010 Cena vključuje: 5 ali 7x polpenzion, posvet pri zdravniku, neomejeno kopanje v termalnih bazenih, 20% popusta na wellness in zdravstvene storitve, animacijo po programu Cena (na osebo v dvoposteljni sobi): VILE TERME ZREČE**** HOTEL DOBRAVA**** 5 noči 200,00 € 252,00 € 7 noči 250,00 € 310,00 € DARILO: bon v vrednosti 20,00 € pri bivanju 5 noči ali bon v vrednosti 30,00 € pri bivanju 7 noči za storitve iz cenikov Wellness in šport ter Zdravstvo. Povprašajte tudi po ostali ugodni ponudbi v času od 23. 4. do 3. 5. 2010. Info: TERM ZREČE, +386 1 232 15 34 (Simona), terme@unitur.eu, www.terme-zrece.si Aurora viaggi, Trst: 040.631.300, Adriatic.net, Trst: 040.637.025 2 Nedelja, 18. aprila 2010 ALPE-JADRAN / vrba - Predsednik Fischer med obiskom na Koroškem »Še naprej si bom prizadeval za rešitev problema dvojezičnih tabel« Predsednik upa tudi na podporo dežele Koroške - 90. obletnica plebiscita je lahko velika priložnost CELOVEC/VRBA - Avstrijski zvezni predsednik Heinz Fischer, ki je včeraj v okviru svoje predvolilne kampanje za predsedniške volitve 25. aprila obiskal tudi Koroško, je v pogovoru z novinarji zagotovil, da se bo glede odprtega vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel na južnem Koroškem »kot že v preteklosti tudi v bodočnosti zavzel za rešitev«. Fischer je bil optimističen in menil, da pričakuje rešitev, ki bo skladna z Avstrijsko državno pogodbo (ADP). »Verjamem, da se naša dežela drži pogodb in bo to storila tudi v primeru Avstrijske državne pogodbe oz. njenega 7. člena«, je dejal Fischer, ki se v volilni kampanji poteguje za nadaljnjo šestletno mandatno dobo. Opozoril pa je tudi, da časovnega roka za končno rešitev ne gre izsiliti. Vsekakor bi bil vesel, če bi se stvar lahko rešila še v tem letu, v katerem dežela Koroška praznuje 90. obletnico plebiscita. To bi bila res pozitivna in upravičena gesta, je še pristavil Fischer. O bilateralnih odnosih in o vseh s slovensko manjšino ter s sožitjem povezanimi vprašanji na Koroškem je v sredo zvečer v okviru nove serije ob 55-letnici podpisa Avstrijske državne pogodbe 1955 -2010 v Katoliškem domu prosvete v Tinjah spregovoril tudi avstrijski veleposlanik v Sloveniji Erwin Kubesch. V predavanju »Uspehi novejših državniških (političnih) obiskov v avstrijsko-slovenskih odnosih« je Kubesch samo za leto 2009 navedel skupno 23 uradnih meddržavnih srečanj predstavnikov Republike Avstrije v Sloveniji in 32 predstavnikov RS v Avstriji. Še posebej je izpostavil srečanja predsednikov obeh držav Heinza Fischerja in Danila Türka, zveznega kanclerja Wernerja Faymanna in predsednika slovenske vlade Boruta Pahorja, ter zunanjih ministrov Michaela Spindeleggerja in Samuela Žbogarja. Kot včeraj Fischer, je tudi Kubesch v Tinjah omenil praznovanje 90. obletnice koroškega plebiscita in ob tem izrazil prepričanje, da bo Slovenija - »z vso pravico« - pozorno spremljala dogodke in bi bil jubilej dobra priložnost za pobude, ki bi bile usmerjene v sožitje na Koroškem. Rektor Katoliškega doma prosvete v Tinjah Jože Kopeinig pa je v svojem uvodu ob začetku nove serije z naslovom »Izgledi za kooperacijo namesto konfrontacije« dejal, da naj bi v seriji šlo za stvaren dialog o političnih, pravnih, socioloških in psiholoških vprašanjih, ki do danes onemogočajo ali ovirajo rešitev še odprtih vprašanj v zvezi s sedmim členom ADP in tudi drugih zaščitnih določil, ki so pomembna za slovensko narodno skupnost na Koroškem. (I.L.) Predsednika Fischerja (skrajno desno) je v Vrbi ob Vrbskem jezeru, kjer živijo tudi Slovenci, sprejel zbor in tudi župan Ferdinand Vouk eggi predstavitev - Mladinski roman Nebo v očesu lipicanca Nova knjiga Dese Muck čustveno o lipicancih LIPICA - Mladinski delo Nebo v očesu lipicanca Dese Muck je prvi slovenski roman, ki govori o lipicancih in Kobilarni Lipica. Muckova je knjigo predstavila na včerajšnji novinarski konferenci v Lipici ter tako dodala še en kamenček v mozaik dogodkov ob praznovanju 430-letnice ustanovitve kobilarne na Krasu. Zamisel o zgodbi se je porodila že pred leti, ko je predstavnica Kobilarne Lipica za stike z javnostjo Andreja Šenk Berce razmišljala, kako Lipico in lipicance približati mladim in slovenskim družinam. Nagovorila je Deso Muck, ki je večkrat prišla na obisk kobilarne, lanskega avgusta pa so avtorica, Kobilarna Lipica in založba GO partner podpisali pogodbo o nastanku romana. V zadnjem letu dni se je Muckova zato velikokrat mudila v Lipici, si ogledovala hleve, se pogovarjala z zaposlenimi in strokovnjaki, ki se dobro spoznajo na konje. "Ob zgodbah različnih ljudi sem bila velikokrat ganjena, pritekle so celo solze," je še dodala Muckova. Ob tem je spoznala, da si Lipica in lipicanci zaslu- Desa Muck kroma žijo svoj roman. "Lipicanci so radovedni, plašni, nežni in zelo čustveni konji. So nekaj posebnega, kar sem poskušala pokazati mladim bralcem v svoji novi knjigi," je povedala pisateljica. Zgodba romana je preplet zgodb treh najstnikov, katerih poti se srečajo v Lipici. Muckova pravi, da roman govori tudi o tem, "kako se ob živalih zdravimo in postajamo boljši ljudje". Za mladinski roman se je odločila zato, ker so najstniki najbolj dovzetni za živali, še posebej pa imajo radi konje. "Prepričana pa sem, da bodo po knjigi radi segli tudi odrasli," je še dodala Muckova. Zgodbo iz napetega romana dopolnjujejo fotografije lipicancev, ki jih je iz svojega bogatega arhiva prispevala Kobilarna Lipica, grafična oblika pa je delo Luke Semeta. Roman je v nakladi 3500 izvodov izšel pri založbi GO partner, njegov nastanek pa je finančno podprla tudi Kobilarna Lipica. "Naša podpora izidu knjige se na najlepši način vključuje v poslanstvo Kobilarne Lipica, ki je tudi v spoštovanju in ohranjanju kulturne dediščine in kulturnega izročila. To je bilo naše izhodišče, saj smo želeli jubilejno leto zaznamovati tudi z nečim trajnim na področju kulturnega ustvarjanja. Prepričan sem, da bo ta roman, ki zgodbo postavlja v Lipico in nagovarja predvsem mlade, ki jim želimo Lipico v tem letu še posebej približati, ta naš cilj odlično izpolnjeval," je povedal direktor Kobilarne Lipica Tomi Rumpf. Muckovo so na včerajšnji predstavitvi ponovno ganili do solz. Kobilarna Lipica ji je namreč v zahvalo za opravljeno delo namenila botrstvo enemu izmed tridesetih letošnjih žrebet. (STA) RAI: Furlani zahtevali več medijske pozornosti RIM - Delegacija furlanske jezikovne skupnosti je včeraj zahtevala od pristojne medparlamentarne komisije, ki jo vodi senator Sergio Zavoli, da se pri ustanovi RAI zavzame za večjo pozornost do radijskih in televizijskih oddaj v furlanščini. Predstavništvo, ki ga je spremljal deželni odbornik Roberto Molinaro, je predlagalo, da se v servisno pogodbo med RAI in pristojnimi ministrstvi vključijo tudi potrebe furlanske skupnosti. Slednja zahteva enako pozornost, ki jo omenjena pogodba namenja slovenski manjšini. Molinaro je pojasnil, da je deželna uprava od leta 2002 do danes namenila skoraj milijon evrov za radijske oddaje RAI v furlanskem jeziku. Pornografski posnetki: najprej zaščititi mladoletnico TRST - Glavni državni tožilec na sodišču za mladoletne v Trstu, Dario Grohmann, je včeraj razložil, da bo tri-najstletnica iz Vidma, ki je v zameno za darilca in telefonske kartice pošiljala s svojim mobilnim telefonom fotografije in videoposnetke s spolno vsebino, deležna psihološke opore in terapije za osebno ozaveščanje s pomočjo socialnih delavcev. Agenciji ANSA je razložil, da je prvi cilj tožilstva pomagati mladoletnici in jo zaščititi, medtem ko so kazni obrobnega pomena. 29 mladoletnih in pet polnoletnih oseb je osumljenih posedovanja pornografskih posnetkov s pe-dofilsko vsebino. V prihodnjih dneh bodo izvedenci opravili ekspertizo na zaseženih telefonih in računalnikih. V Arboretumu Volčji Potok pripravljajo več razstav in humanitarno akcijo VOLČJI POTOK - V Arboretumu Volčji Potok bodo na 30 hektarih površin arboretuma 24. aprila odprli 19. razstavo tulipanov. Poleg razstave dinozavrov, ki trenutno že poteka, pa v Arboretumu pripravljajo še vrtnarsko razstavo in sejem, 11. državno in odprto prvenstvo v cvetličarstvu ter dobrodelni koncert. Ob 15. obletnici delovanja Združenja slovenskih poklicnih gasilcev bo potekala humanitarna akcija zbiranja finančnih sredstev za nakup avtomatskih defibrilatorjev. Z akcijo, ki bo potekala do aprila 2011, želijo organizatorji zbrati dovolj finančnih sredstev za 167 defibrilatorjev ter za izobrazbo dveh oseb iz vsakega gasilskega društva. V sklopu akcije bo 10. junija v ar-boretumu dobrodelni koncert z orkestrom Slovenske filharmonije. Razstava dinozavrov, kjer je predstavljenih 60 dinozavrov v naravni velikosti, bo potekala do 16. maja. ljubljana - Častno meščanstvo V ponedeljek sklep o Borisu Pahorju LJUBLJANA - Občinski svet bo v ponedeljek odločal o dobitnikih priznanj Mestne občine Ljubljana in tudi o predlogu za častno meščanstvo tržaškemu pisatelju Borisu Pahorju. Dnevnik Primorske novice je poročal, da je občinska komisija za priznanja zavrnila predlog za častno meščanstvo Pahorju, ljubljanski župan Zoran Jankovic pa trdi, da uradnega sklepa komisije še ni, bo pa najbrž znan pred ponedeljkovo sejo. »Boris Pahor je ime, ki bi si povsod zaslužilo naziv častnega meščana. Vprašanje pa je, ali imaš pogoje, da to narediš,« je v Delu izjavil Jankovic. Obstaja možnost, da bo Pahor dobil neko drugo priznanje in ne naziv častnega meščana, ki ga Občina Ljubljana lahko podeli le človeku, ki je rojen v glavnem mestu Slovenije ali pa ki ima posebne zasluge za njegov razvoj. Priznanje Pahorju so predlagali občinski svetniki Slovenske nacionalne stranke, ki jo vodi Zmago Ljubljanski župan Zoran Jankovic Jelinčič. Primorske novice so se pri objavi novice, da Pahor ne bo častni občan Ljubljane, sklicevale na izjavo neimenovanega ljubljanskega občinskega svetnika. zgodovina - Izšla je pri zgodovinskem društvu dr. F. Kovačiča Monografija Nataše Podgoršek Slovensko-hrvaška vzajemnost MARIBOR - Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča iz Maribora je v torek predstavilo monografijo Nataše Podgoršek z naslovom Slovensko-hrvaška vzajemnost. Knjiga, ki govori o zgodovini slovensko-hrvaških političnih odnosov v drugi polovici 19. stoletja, je prvo delo v novoustanovljeni zbirki mariborskega društva, poimenovani Studia historica Slovenica. Kot je na torkovi predstavitvi dela v razstavišču Arc-hivum povedala njegova avtorica, je bila vzajemnost med Slovenci in Hrvati v tem obdobju plod zunanje in notranjepolitičnih okoliščin, ki so v obeh narodih vzpodbujale in krepile željo po združitvi. Poleg političnih okoliščin in zunanjih pritiskov tujih narodov pa je Slovence in Hrvate povezovala tudi čisto iskrena človeška solidarnost. Knjiga sicer po besedah Podgorškove k aktualnim odnosom med obema narodoma ne bo prinesla ničesar novega, saj se je lotila 19. stoletja, bo pa omogočila nov pogled na pretekli čas, ki je bil v preteklosti z nekaterih plati že obdelan, nihče pa se ni lotil celovitega pogleda. "Knjiga je deloma razdeljena kronološko, deloma pa po ključnih tematikah, ki so bile ključne v medsebojnih odnosih obeh narodov. Knjiga sledi razvoju želje po povezavi obeh narodov nekje od marčne revolucije sredi 19. stoletja, ko je bila želja sploh prvič izražena, do preloma stoletja," je dejala avtorica, ki si je pri preučevanju po- magala z arhivskim gradivom iz Zagreba, Dunaja in Gradca ter časopisnim gradivom iz Hrvaške in Slovenije. Po besedah recenzenta Andreja Rahtena knjiga sodi med glavne glasnice "novega vala" raziskovanja zgodovine dveh sosednjih narodov, katere kompleksnost še vedno dokazuje tudi vsakodnevno razpravljanje o mejnem sporu. Za razliko od dosedanjih tovrstnih študij so v knjigi podrobno predstavljena tudi stališča takratne jugoslovanske socialdemokracije. "Avtorici je treba priznati, da se je resnično dobesedno zakopala v goro časopisov v knjižnicah na Slovenskem in Hrvaškem, pa tudi arhivskih škatel z zapuščinami politikov se ni branila. Številni citati iz slovenskega in hrvaškega časopisja nam pričarajo duh nekega časa, ko politično sodelovanje s hrvaško elito ni bilo obremenjeno s kontaminacijo v javnem mnenju, kot smo ji priča danes," je dejal Rahten in dodal, da so s knjigo vsi, ki se ukvarjajo s tematiko slovensko-hrvaških odnosov, dobili novo referenčno točko. Predsednik zgodovinskega društva Darko Friš pa je ob začetku izhajanja nove zbirke pojasnil, da je to že druga njihova zbirka, ime pa je dobila po njihovi že desetletje stari znanstveni reviji. V njej nameravajo objavljati različne znanstvene monografije s področja zgodovine in drugih tematik, že letos pa kandidirajo za razpisna sredstva s kar šestimi monografijami. (STA) / ALPE-JADRAN Nedelja, 18. aprila 2010 3 kultura - Julijska prireditev z naslovom Poti prijateljstva Predsednika Slovenije in Hrvaške uradno vabljena na tržaški koncert Riccarda Mutija Pogoj za prihod Türka in Josipovica je prisotnost italijanskega predsednika Napolitana TRST - Predsednika Slovenije in Hrvaške Danilo Türk in Ivo Josi-povic sta bila uradno povabljena v Trst na julijski koncert slovitega dirigenta Riccarda Mutija. Iz kabineta slovenskega predsednika smo izvedeli, da so vabilo vzeli v pretres in da bo kaj več o tem znano v prihodnjih dneh, ko bo jasno, če se bo tržaške prireditve Poti prijateljstva udeležil italijanski predsednik Giorgio Napolitano. Njegova prisotnost, ki je s Kvirinala še niso potrdili, je seveda pogoj za sočasni prihod predsednikov Slovenije in Hrvaške. Z zadevo se že ukvarjajo tudi diplomacije treh držav, ki proučujejo okvirni program ter namen tržaškega koncerta. Srečanje treh predsednikov bi bilo v vsakem primeru neuradno, imelo pa bi nedvomno veliko simboliko. Muti si je koncert 13. julija (njegovo prizorišče naj bi bilo staro pristanišče, župan Roberto Dipiazza pa predlaga osrednji tržaški trg) zamislil kot velik praznik prijateljstva in sožitja treh narodov, katerim je skupno Jadransko morje, veže pa jih tudi tragična zgodovina. Zaradi tega si je svetovno znani dirigent in glasbenik zamislil, da bi mladinski orkester Cherubini spremljali mladinski slovenski in hrvaški pevski zbori. To bi bil tudi praznik mladosti in prihodnosti, ki je skupna trem narodom in državam, je poudaril Muti. Glavni prireditelj julijskega koncerta je njegov Ravenna festival, pobuda pa je že doživela navdušeno podporo Občine Trst in drugih lokalnih uprav ter ustanov. Muti je precej navezan na Trst in na Furlanijo-Julijsko krajino. Lanskega decembra je s svojim orke- vinitaly Štirje svetniki desnice zahtevajo odstop zastopnika Lige »Violino diskriminira Trst in Gorico« Odbornik: Vi se razumete le na morje Ivo Josipovič strom nastopil v Vidmu, pred leti pa je v Trstu sodeloval na dobrodelnem koncertu v korist otroške bolnišnice Burlo Garofolo. Muti se je večkrat izkazal na mednarodnih solidarnostnih pobudah za narode iz nekdanje Jugoslavije, nekajkrat pa je tudi obiskal Sarajevo. TRST - S tem, da je zaščitno znamko Friulano, tipicamente friula-no (Furlansko, tipično furlansko) razširil tudi na kmetijsko-živilske izdelke FJK, je odbornik Claudio Violino grobo diskriminiral Trst in Gorico. V to so prepričani tržaški deželni svetniki Ljudstva svobode Piero Camber, Maurizio Bucci, Roberto Marin in Pie-ro Tononi, ki so včeraj uradno zahtevali odbornikov odstop. Violino zavrača vse obtožbe in štiri kolege hudomušno obtožuje, da prihajajo iz obmorskih krajev in da se torej ne spoznajo na kmetijstvo. Kazalo je, da so polemike, ki so izbruhnile pred vinskim sejmom Vi-nitaly (FJK se je na njem predstavila z zgoraj omenjeno zaščitno znamko), nekoliko polegle. V resnici pa ni tako. Camber in somišljeniki niso pozabili, da je Violino na seji deželnega sveta malo za šalo in malo zares govoril o »furlansko-padanskih izdelkih«. Ze takrat so zahtevali njegov odstop, Vi-nitaly ni shladil njihove jeze in včeraj uradno zahtevali odbornikov odhod iz deželne vlade. Pred novinarji so se trije Tržačani in Marin (doma je iz Gra-deža) predstavili za mizo, ki je bila bogato obložena s tipičnimi kraškimi in goriškimi kmetijskimi izdelki. Odbornik iz vrst Severne lige je po njihovem mnenju šel predaleč. Ne Piero Camber (Ljudstvo svobode) gre samo za sporno zaščitno znamko, temveč za načrtno sejanje razdora med Furlani na eni ter Goričani in Tržačani na drugi strani. To »načrtno sejanje razdora« sodi v premišljeno politiko Bossijeve stranke, je poudaril Camber, ki je Violina označil tudi za nesposobnega kmetijskega odbornika. Napovedal je »zaščito« tipične tržaške klapavice, ki naj bi se po novem imenovala »pedocio Violino«. Odbornik ni vzel preveč resno zahteve po odstopu, ki po njegovem prihaja od ljudi, ki živijo na morju in ki očitno ne poznajo deželnega kmetijstva, posebno ne furlanskega. Za- Odbornik Claudio Violino ščitna znamka Friulano nadomešča nekdanje ime vina Tocai, poudarja Violino, ki ne vidi nič slabega, da se taista zaščitna znamka izkoristi tudi za kmetijske in živilske izdelke na deželnem merilu. In to tudi zato, ker je deželna uprava za promocijo omenjene znamke namenila 10 milijonov evrov, kar ni ravno majhna vsota. Violina je pred dnevi kritiziral tudi furlanski senator Ferruccio Saro. Ne toliko zaradi sporne zaščitne znamke, kot zaradi Gerarda Depar-dieuja, ki je za manj kot enodnevno prisotnost na Vinitaly prejel od FJK 35 tisoč evrov. Ekstra deviško oljčno olje OLEARIA DEL GARDA 1 liter monfalcone/tržič (go) Kraj San Polo, ulica Pocar - Tel. 0481/416740' od ponedeljka do sobote: NEPREKINJEN URNIK: 9.00 - 20.30 - nedelja: 9.30 - 20.00 EMISFERO najdete tudi v krajih: Belluno, Fiume Veneto (PN), Perugia, Scorze' (VE), Silea (TV), Vicenza, Vittorio Veneto (TV), Zane (VI) 4 Sobota, 17. aprila 2010 GOSPODARSTVO mednarodno sodelovanje - Ob robu mednarodne konference ItalBalk Federica Seganti s srbskim podpremierjem o skupnih projektih Govorila sta o znanstvenem in trgovinskem sodelovanju - Jeseni nov sestanek v Trstu TRST - Deželna odbornica FJK za zunanje in evropske zadeve Federica Seganti se je včeraj v Beogradu sestala s podpredsednikom srbske vlade in vodjo srbskih pogajalcev z EU Božidarjem Djeličem, ki je tudi minister za evropsko integracijo in znanstveno raziskovanje. Kot je povedala odbornica, sta se z Djeličem pogovarjala o raziskovalnih dejavnostih in se posebej ustavila pri možnostih sodelovanja srbskih raziskovalnih institucij s tržaškim AREA Science parkom in sinhotronom. Pogovor je zajel tudi prometne oziroma logistične infrastrukture in možnost, da podjetja iz Furlanije-Julijske krajine sodelujejo pri realizaciji del, ki jih Srbija financira iz mednarodnih in evropskih skladov. Med ostalimi temami pogovora, ki so se nanašale na možnosti sodelovanja med Srbijo in Furlanijo-Julijsko kraji-no,sta bili še energetika in možnosti majhnih in srednjih podjetij iz FJK, posebno v lesnopredelovalnem in pohištvenem sektorju, za prodor na srbski trg. »Delovne skupine za razvoj siner-gij v tem smislu bodo startale čez kak teden, za poglobitev dialoga in za nastavitev novih projektov pa smo se dogovorili za ponovno srečanje septembra v Trstu,« je povedala Federica Seganti, ki se je s srbskim podpremierom sestala ob robu mednarodne konference ItalBalk, ki poteka v Beogradu. Segantijeva je na konferenci zastopala italijanske dežele, ki sodelujejo pri projektu ItalBalk, in sicer poleg FJK še Emilija-Romagna, Sicilija, Apulija in Kampanija. »Poleg projekta ItalBalk, pri katerem naša dežela sodeluje z italijanskima ministrstvoma za zunanje zadeve in za gospodarski razvoj, ima Furlanija-Julij-ska krajina že podpisanih več pisem o nameri za mednarodno sodelovanje in gospodarsko interakcijo,« je pojasnila odbornica. Ob tem je spomnila, da je bil na primer novembra lani aktiviran s srbskim ministrstvom za delo in socialne politike projekt za razvoj e-go-vernmenta, ki ga financira Dežela Fur-lanija-Julijska krajina v okviru protokola, ki ga je maja lani podpisal predsednik Dežele FJK Renzo Tondo. Izvedba projekta je zaupana družbi Insiel, katere predsednik Walter Santarossa spremlja odbornico na obisku v Beogradu, kjer se je Federica Seganti sestala tudi s predstavniki avtonomne pokrajine Vojvodine, s katerimi ima FJK podpisan sporazum o sodelovanju že od leta 2007. Panoramski posnetek srbske prestolnice arhiv letalski promet - Na Brnik bodo leteli tudi Japonci Številne poletne novosti pri povezavah jadranske obale GORICA - Včeraj smo pisali o novi, včeraj vzpostavljeni letalski zvezi med Portorožem in Beogradom, danes pa poglejmo, kaj se v letalskem prometu obeta za poletno sezono. Do poletja bodo zaživela tudi letališča hrvaških obalnih mest. Ger-manwings bo že konec tega meseca povezal Hannover z Zagrebom, Splitom, Zadrom in Dubrovnikom. Lufthansa je napovedala poletne lete iz Munchna v Zadar, Split in Dubrovnik, kamor bo nemški prevoznik letel tudi iz Dusseldorfa. Prestolnica južne Dalmacije bo tja do prvih dni julija dobila tudi povezave s Hamburgom, Edinburghom, letališčem East Midlands v srednji Angliji, z Donetskom v Ukrajini in s Prago. Split bo povezan s Stockholmom, Gothenburgom in Zurichom. Zadar, največje hrvaško letališče v ponudbi največjega evropskega nizkocenovnega prevoznika Ryanair, bo od junija povezan z Brem-nom in Barijem (dvakrat tedensko). Ir- ski prevoznik bo od tretjega maja letel iz Pulja v Frankfurt, ki bo povezan tudi z Osijekom. Tivat bo povezan z Londonom, Podgorica pa z Düsseldorfern in Koebenhavnom. V Prištino prihaja EasyJet (poleti v Ženevo in Basel), Croatia Airlines pa je konec marca dodala tri polete tedensko med Zagrebom in Rimom. Hrvaška prestolnica bo poleg že omenjene Barcelone v kratkem povezana še z Atenami, Koebenhavnom in Gothenburgom. MeridianaFly, italijanska družba, ki že povezuje (trikrat tedensko) Prištino z Verono, bo od prvega maja ob sobotah letela iz Rima v Skopje. Wind pa je decembra lani začel leteti iz Niša v Forli. Kaj pa Ljubljana? Kot je znano, je Brnik zaprt za ves promet zaradi prenove vzletno-pristajalne steze. V tem času so večino poletov preselili na mariborsko letališče, medtem ko so polete družbe Airfrance v Pariz prestavili v Ronke. Adria Airways je po- trdila poletne povezave z Barcelono, Dublinom, Madridom, Manchestrom in Stockholmom, poleg seveda številnih čarterskih letov na počitniške de-stinacije. Letališče Jožeta Pučnika bodo ponovno odprli 22. aprila, in prav tega dne bo družba Finnair začela 4-krat tedensko povezovati Ljubljano z Helsinkijem. Tudi letos bodo na Brniku pristajala letala iz Japonske, in sicer iz Tokya, Osake in Fukuoke. Gre za čarterske lete, ki so že v minulih letih v Slovenijo pripeljali nekaj tisoč japonskih turistov. Sušlja se tudi o konkretnih pogovorih z azijsko družbo Malaysia Airlines, ki danes povezuje Kualo Lumpur z Rimom, Parizom, Amsterdamom, Londonom in Frank-furtom. Direktor prodaje Aerodroma Jožeta Pučnika Janez Krašnja pa se trudi, da bi prek Ljubljane povezal srednjo Evropo z Malezijo in tako dobil prvo redno letalsko zvezo Slovenije z Daljnim vzhodom. Aleš Waltritsch sdgz - Prijava odpadkov za leto 2009 Zamik roka za prijave MUD Do 29. aprila vpis v SISTRI TRST - Slovensko deželno gospodarsko zduženje (SDGZ) obvešča, da bo zaradi ogromne zamude pri objavi programa za vložitev letošnje, sicer zadnje, letne prijave posebnih odpadkov MUD, do danes objavljen zakonski odlok, ki bo rok za vložitev prijave premaknil na konec junija (članek in tiskovno sporočilo ministrstva sta dosegljiva na spletni strani SDGZ). V prešnjih dneh je bilo na spletni strani ministrstva za okolje in posebnega podjetja trgovinskih zbornic ECOCERVED, ki je pristojno za pripravo programa MUD, objavljeno tiskovno sporočilo ministrstva o zamiku roka prijave odpadkov. Rok za vložitev prijave odpadkov, ki so jih podjetja proizvedla v obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2009, bo torej 30. junij. Prijavo morajo vložiti vsi prevozniki odpadkov za tretje osebe in tisti, ki proizvajajo nevarne odpadke. Kakor lani morajo prijavo vložiti tudi proizvajalci nenevarnih posebnih odpadkov iz obrtnih dejavnosti, ki imajo več kot 10 zaposlenih. Zdravniki in zobozdravniki, ki proizvajajo nevarne sanitarne odpadke prijave niso dolžni vložiti pod pogojem, da delujejo kot posamezniki in niso povezani v družbo. Če pa so, je prijava potrebna. Prijava ni potrebna niti za uporabnike embalaž, ki so vpisani v CONAI. Zanjo bo namreč poskrbel CONAI sam. Podjetja, ki sama odvažajo svoje odpadke na odlagališča, morajo biti vpisana v register okoljskih upravljalcev (AGA) pri pristojni trgovinski zbornici, v letno prijavo MUD pa vključijo le količine nevarnih odpadkov, ki so jih prevažala, oz. vse, če imajo več kot 10 zaposlenih, razen odpadke iz dejavnosti izgradnje in rušenja (kodeksi CER 170.XXX). Člane, ki za to še niso poskrbeli, tudi obveščamo, da morajo do konca meseca (29. aprila) urediti vpis v nov sistem sledljivosti odpadkov SISTRI. Za informacije in vpis v SISTRI je na razpolago tehnična služba SDGZ. Kdor spada v navedene kategorije in za prijavo odpadkov ne bo prejel konec aprila ali v mesecu maju, poziva na sestanek, naj pokliče tajništvo na tel. 0406724828 oz. info@sdgz.it. Jeklarska panoga v FJK kaže znake oživljanja, od konca leta 2009 upada število prošenj za blažilce TRST - Jeklarski sektor v Furlaniji-Julijski krajini je tudi v prvem četrtletju letošnjega leta potrdil ob koncu lanskega leta začete znake prebujanja. Tako je včeraj povedala deželna odbornica za delo Alessia Rosolen, ko je analizirala poročila posebnega observatorija o zaposlitvenih problemih in o prošnjah za uvedbo dopolnilne blagajne. Kot je povedala, so bile vloge za dopolnilno blagajno v zadnjem četrtletju lanskega leta le 17-odstotni delež vseh lanskih vlog; v drugem četrtletju je njihov delež znašal 38 odstotkov, v tretjem pa 36 odstotkov vseh vlog v letu 2009. Padec prošenj za uvedbo dopolnilne blagajne je najbolj zanesljiv dokaz o pojemanju gospodarske krize, tako da številna podjetja - npr. škedenjska železarna, Sertubi in majhna podjetja v videmski pokrajini -, ki so v preteklih mesecih zaprosila za socialne blažilce, niso več potrebovala njihovega podaljšanja. Italijansko poštno podjetje podpira vladno kampanjo spodbujanja osebne porabe RIM - Na brezplačno telefonsko številko podjetja Poste Italiane se je prijavilo že dvajset tisoč prodajalcev vseh blagovnih sektorjev, ki bodo z današnjim dnem habilitirani za prodajo blaga in storitev po znižanih cenah, kot določa vladni odlok o spodbudah za potrošnjo (št. 40/2010). Poste Italiane je partner ministrstva za gospodarski razvoj v kampanji za spodbujanje osebne porabe. Poštno podjetje je dalo državljanom in podjetjem na voljo svojo tehnološko infrastrukturo za pridobivanje oziroma razširjanje informacij o izrabljanju spodbud. Prodajalci se bodo lahko v klicni center poštnega podjetja (št. 800 556 670) prijavljali še do 17. maja, dneva, ko bo začel delovati portal za upravljanje operacij. Iz števila dosedanjih prijav je mogoče sklepati, da bodo državljani in podjetja sklenili približno milijon 150 tisoč kupoprodajnih operacij, je zapisano v tiskovnem sporočilu poštnega podjetja. EVRO 1,3615 $ -0,50 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 15. aprila 2010 evro (povprečni tečaj) valute 15.4. 14.4. ameriški dolar 1,3544 1,3615 japonski jen 126,18 127,42 kitajski juan ruski rubel mniickn niniia 9,2451 39,3300 601920 9,2932 39,4845 602190 II IUIIJKO 1 ULJIJa danska krona rvritancKi ti int" 7,4428 0,87735 7,4431 0,88140 UIILalOhJ IUI1L švedska krona nnn c ^ 1/rAna 9,7069 7,9520 9,7327 7,9955 1 1UI VCjKa M Ul IG češka krona 25,085 1 4343 25,048 1 4368 jVILoIjKI llallh. estonska krona inan7?ircKi trtrint 15,6466 263,30 15,6466 262,65 1 1 lansc ivavc ]a. noslra cultura c a continuare a crcsctrc ZIMA Mčrantf la¡4i pa la-iu kimu mJnisrjii od N:iS.ii;:i frkivi. kj!i.i dan lillki iiilarii!, jü Z» Rtlijfl ailtf 2* Pji lilílHIro Sp pmfnüir|¡ Itn m i in inijiwijo wK I üí nn I ¡ií uri m lili k-j r.if-.I i un od islih nil. An nun riikjil pdiTol» lu lu bcc pro», da » bcbiln rcj k i m-w li-j/i'i in h¡]¡ iiii&i kruiLiriE k., ni vitiiulflLp;» sviilLm/ njdi i ji L r h; ll ; i L i| i< unn župan Sergio Barbarino, še slovar. Ime priznanega jezikoslovca je bilo v zvezi s spremembami v načinu zapisovanja rezijanskih besed večkrat omenjeno v zadnjih občinskih dokumentih in člankih, ki so jih objavili krajevni časopisi. V Našem glasu pa zdaj sam Steenwijk prvič komentira novo pisavo in prve na- pise ter izraža tudi svoje pomisleke in kritike. Vprašanju rezijanske pisave je posvečen tudi prispevek Luigija Palettija. Bivši župan je v njem zarisal zgodovinsko pot, ki je skozi stoletja privedla do pisave profesorja Steenwijka. Ostali članki so kot ponavadi pos- večeni delovanju raznih krajevnih društev: društva, ki upravlja muzej, folklorne skupine in društva brusačev. Nekaj je seveda tudi manjših prispevkov. V glavnem so napisani v dialektu, saj je eden od ciljev časopisa tudi prispevati k boljšemu poznavanju uradne pisne oblike rezijanščine, ki je v zadnjem obdobju spet pod udarom. glasilo zveze slovenskih izseljencev fjk emigrant Ustvarjanje vezne niti med domačimi kraji in izseljenstvom Glasilo Zveze slovenskih izseljencev Furlanije Julijske krajine -Slovenci po svetu "Emigrant" je začel izhajati že pred 42 leti, to se pravi odkar so v švicarskem mestu Orbe poleti leta 1968 ustanovili zvezo. Prve številke so zato seveda pripravili v Švici, svoje glasilo pa so začeli tiskati v Čedadu šele takrat, ko je ta postal uradni sedež Zveze. V prvih letih so v svojem listu objavili tudi nekaj prispevkov o slovenski slovnici in tem, kako se berejo posamezne črke. Po nekajletnem premoru je Emigrant nekaj časa izhajal tudi kot priloga Novega Matajurja. Takrat so letno tiskali več številk. Kasneje je spet postal samostojen list. Glasilo je zdaj uradno dvome-sečnik, zaradi pomanjkanja sredstev pa dejansko izhaja štirikrat letno. Tiskajo ga v 2500 izvodih. Naslednja številka bo verjetno druži- nam, ki so članice Zveze, na voljo maja. Glede na to, da je eden izmed ciljev lista tudi ta, da Slovence po svetu seznanja z dogajanjem pri nas, bo ena izmed glavnih obravnavanih tem v naslednji izdaji problem špe-trske dvojezične šole. Sicer pa je v glasilu vedno veliko prostora namenjeno delovanju Zveze in njenih krožkov po svetu. Prav zaradi tega je glasilo večjezično. Ob slovenskem narečju in italijanščini so v njem prisotne tudi španščina, angleščina in v manjši meri francoščina. Večina starih beneških izseljencev je namreč že umrla, njihovi potomci, predvsem mlajše generacije pa težje razumejo prispevke v italijanščini ali slovenskem dialektu. Časnik Slovencev po svetu predstavlja tudi življenjske izkušnje posameznih izseljencev in njihove spomine, govori pa tudi o starih tradicijah, saj skuša navsezadnje Zveza tudi krepiti čut pripadnosti slovenski narodnostni skupnosti med mlajšimi generacijami, ki morajo zato čim več izvedeti o naši kulturi. Glasilo ima tudi nekaj barvnih strani. Te skušajo ciklično posvetiti različnim temam, prispevki na teh straneh pa so napisani v narečju in v italijanskem prevodu. Zadnje čase objavljajo tako stare recepte, še pred tem so ciklus posvetili beneškim cerkvicam. Tiskanje časnika v največji meri omogoča Dežela Furlanija Julijska krajina, ostala sredstva pa Zveza črpa iz sredstev za slovensko manjšino, ki jih dajeta na razpolago Italija in Slovenija. Denarja na razpolago je vsekakor vedno manj, odslej pa bo precej dražja tudi poštnina, kar se bo seveda poznalo, glede na to, da pošiljajo izvode časopisa tudi v Ameriko in Avstralijo. / KULTURA Petek, 16. aprila 2010 17 teden kulture - Od 16. do 25. aprila Niz prireditev v vseh pomembnejših krajih naše dežele Med 16. in 25. aprilom bo po vsej Italiji potekal teden kulture, v sklopu katerega bo mogoče prisluhniti številnim vodenim ogledom po naši kulturni zapuščini. Ob italijanskem tednu kulture namreč že tradicionalno po vsej Italiji potekajo različne kulturne prireditve, s katerimi želi ministrstvo za kulturo promovirati neprecenljivo in bogato zgodovinsko in arheološko dediščino naših krajev. K pobudi, ki bo letos doživela 12. izvedbo, je pristopilo tudi deželno nadzorništvo za arheološko dediščino, ki je program prihajajočih prireditev predstavilo na včerajšnji novinarski konferenci. Deželni nadzornik za arheološko dediščino Furlanije Julijske krajine dr. Luigi Fozzati je uvodoma povedal, da se bo teden kulture v naši deželi začel v Vidmu, kjer bodo danes ob 11. uri, in sicer na sedežu njihovega nadzorništva, uradno odprli dve zanimivi razstavi. Prvo z naslovom Novosti od pred-rimskega Vidma naprej je uredila Serena Vitri, drugo razstavo, ki v žarišče postavlja prav posebnega dinozavra, imenovanega tudi Tethyshadros, pa je pripravil Paolo Maddaleni. Nadzornik Fozzati je poudaril, da so pri realizaciji letošnjega tedna kulture sodelovali strokovnjaki različnih poklicnih profilov, ob tem pa se je obregnil še ob pereče probleme, s katerimi se danes sooča arheološka stroka. Ti se namreč nanašajo na kronično primanjkovanje prostorov, kamor bi arheologi lahko spravili najdbe. V nadaljevanju je govornik postregel še z drugimi dogodki, za nas pa so zanimivi predvsem tisti, ki bodo na sporedu v Trstu. Že jutri, 17. aprila, vabijo k ogledu rimskega am-fiteatra in antikvariata v Ul. Donota. Turistični ogled teh dveh znamenitosti bo potekal med 16. in 18. uro, za petindvajset-minutno brezplačno vodstvo pa bodo poskrbeli mladi vodiči, ki so se v zadnjih letih urili pod taktirko italijanske fundacije za okolje FAI. Tržaški teden kulture se bo nadaljeval v torek, 20. aprila, ko se bo ob 11. uri začel sprehod po antičnem Trstu. Za vodeni ogled, ki se bo začel pri rimskem amfiteatru, bo poskrbel Giusto Almerigogna. Po poteh antičnega Trsta bo mogoče iti tudi v četrtek, 22. aprila, in sicer ob 16. uri. Živahno Luigi Fozzati med včerajšnjo predstavitvijo kroma bo tudi dan prej, v sredo, 21. aprila, med 11. in 13. uro, ko bo mogoče obiskati izkopanine na Trgu Santa Lucia. Za vodstvo bosta poskrbela Paola Ventura in Paolo Casari. Kulturno obarvan pa bo tudi prihodnji vikend, ko se bodo zainteresirani lahko udeležili kar dveh dogodkov. V soboto, 24. aprila, bo v Državni knjižnici (začetek ob 10. uri) na sporedu predavanje na temo Rimski in srednjeveški Trst, v popoldanskih urah, in sicer med 16. in 18. uro, pa nas bodo mladi vodiči še enkrat popeljali na sprehod od rimskega amfiteatra do antikvariata v ul. Donota. Isti itinerarij bo na sporedu še v nedeljo, 25. aprila, in sicer med 11. in 13. uro ter med 16. in 18. uro. Za vse tiste, ki bi jih zanimal obisk prireditev v drugih krajih naše dežele, naj povemo, da je dodatne informacije mogoče dobiti tudi na spletni strani www.beniculturali.it/mibac. (sč) Naša pesem v Mariboru in primorska udeležba Ta konec tedna bo v Mariboru 21. tekmovanje slovenskih pevskih zborov Naša pesem. Na njem bo nastopilo 23 skupin oziroma zborov: dve vokalni skupini, en moški zbor, šest ženskih in štirinajst mešanih zborov. Tekmovalni koncerti bodo v Unionski dvorani v Mariboru jutri ob 10.30, 15. in 19. uri ter v nedeljo ob 10.30; sklepni koncert najboljših zborov bo v nedeljo popoldne ob 16.30 in v neposrednem prenosu ga bo predvajal Radio Slovenija na svojem tretjem programu Ars. Tekmovanje sooblikujejo tudi številni primorski glasbeniki: dirigenti Stojan Kuret, Marko Vatovec in Martina Batič, ki so v umetniškem svetu oziroma v ocenjevalni komisiji; skladatelji, ki so na programih raznih zborov (Danilo Švara, Štefan Mauri, Aldo Kumar, Andrej Makor, Hilarij Lavrenčič in Ambrož Čopi kot najbolj izvajan skladatelj tekmovanja s trinajstimi skladbami); in končno primorski zbori: Vokalna skupina Goldinar iz Postojne, Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec, Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem, Mešani pevski zbor Postojna, Dekliški pevski zbor Radost iz Godoviča in Mešani pevski zbor Hrast iz Doberdoba. Naj omenimo le še naša domača dirigenta Mirka Ferlana, ki vodi mešani zbor iz Postojne, in Hilarija Lavrenčiča, ki je z zborom Hrast na Naši pesmi že sedmič zaporedoma. Doslej je prejel dvakrat srebrno in štirikrat zlato plaketo mesta Maribor pa še dvakrat posebno priznanje za najboljšo interpretacijo obvezne skladbe. V okviru tekmovanja bo v spremljevalnem sporedu tudi seminar za dekliške zbore, ki ga bo vodil estonski pedagog, dirigent in predavatelj Aarne Sa-luveer, sicer član letošnje ocenjevalne komisije. Na seminarju bo danes popoldne ob 17.30 sodeloval tudi Dekliški pevski zbor Kraški slavček iz Na-brežine. Podrobne informacije o tekmovanju in njegovo programsko knjižico si lahko ogledate na spletni strani Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti www.jskd.si . Med najboljšimi otroškimi knjigami tudi slovenski deli Munchenska knjižnica »International Jungenbibliothek« je na seznam najboljših del s področja otroške književnosti v letu 2010 uvrstila tudi knjigi slovenskih avtorjev, slikanico Tonin pisatelja Vanje Pegana in ilustratorke Fulvije Zudič in mladinski roman Pink pisateljice Janje Vidmar. Internationale Jungenbibliothek iz Munchna, sicer največja knjižnica za mladinsko literaturo na svetu, letno pripravi seznam 250 mladinskih knjig z vsega sveta, ki so po mnenju njihovih strokovnih sodelavcev vredne posebne pozornosti in predstavljajo največje dosežke mladinske literature, so zapisali v Mestni knjižnici Piran. Obe deli slovenskih avtorjev bosta z ostalimi, uvrščenimi na seznam Beli krokar, predstavljeni tudi na največjem sejmu otroške literature v Bologni. Med slovenskimi avtorji so se na seznam Beli krokar v zadnjih letih uvrstili Boris A. Novak, Tone Pavček, Lila Prap, Desa Muck, Marjan Tomšič in Anja Štefan. (STA) 0DKRIJ UGODNOSTI NOVIH EK0SP0DBUD »RENAULT 2010«. ecoincentivi RENAULT 2010 NA VOZILIH STARIH VEČ KOT 10 LET in še... bre; obrestno financiranje. *Znižane cene ključ v roke, davek IVA vključen, IPT izključen, s pobudo »Eco incentivi Renault« veljavno za katerokoli vozilo za odpad registrirano do vključno 31/12/2000 in v posestvu lastnika vsaj 6 mesecev. Pr. financiranja na vozilu Renault Twingo1.2 75 cv za 8.300€: predujem 4.070€, financiran znesek 4.767€; 24 obrokov po 199€, ki vključujejo formulo Finanziamento protetto, 1. leto zavarovanja proti kraji in požaru Renassic.TAN 0%; TAEG 7,71 %; stroški za postopek 250€ + kolek po zakonskih predpisih. Vezano na odobritev družbe FinRenault. Informacije na sedežu in na spletni strani www.finren.it: reklamno sporočilo s promocijskim namenom. Sliki sta informativnega značaja. Ponudba velja do 30/04/2010. Emisije C02: od 119 do 139 g/km. Poraba (kombinirana vožnja): od 5,1 do 5,91/100 km. pričakujemo te v soboto, 17. in v nedeljo, 18. aprila PR0GETT0 3000 Ulica Flavia 118 - 34147 Trst Tel. 040281212 • Ulica Div. Julia 4 - 34079 Staranzano (G0) Tel. 0481413030 • Ulica Terza Armata, 95 - 34170 Gorica Tel. 0481522211 Ulica Aquileia 108 - 33052 Cervignano del Friuli (UD) Tel. 043133647 1 8 petek' i6- aPri|a 2010 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu Na križišču sredi Jamelj, ki je v preteklosti že bilo prizorišče prometnih nesreč, so se v silovitem trčenju poškodovale štiri osebe. Nesreča se je včeraj zjutraj zgodila zaradi izsiljene prednosti na križišču med Ulico Trinko in Prvomajsko ulico oziroma državno cesto št. 55. Najhuje je bil ranjen 36-letni albanski državljan z bivališčem v Gorici, Besir Bujupi, ki so ga sprejeli na zdravljenje v videmsko bolnišnico, s helikopterjem pa so v goriško bolnišnico prepeljali tudi njegovega kolego, 35-letnega Arbena Zequirija s Kosova. Moška sta utrpela hude telesne poškodbe, nista pa v smrtni nevarnosti. Nesrečo, zaradi katere je bil promet skozi Jamlje včeraj dopoldne močno oviran, je povzročila voznica avtomobila znamke Kia sedon, 33-letna ameriška državljanka Rena Ford, ob kateri je sedela 29-letna Rachelle Devers. Obe Američanki, ki bivata v ameriški bazi v Avianu, sta bili v trčenju lažje poškodovani, zato so ju z rešilnim avtomobilom odpeljali v tržiško bolnišnico San Polo. Nesreča se je pripetila nekaj minut po 9. uri. Voznica avtomobila znamke Kia sedon je pripeljala iz Ulice Trinko na državno cesto 55, ki vodi skozi Jamlje. 33-le-tnica je nameravala po vsej verjetnosti zaviti levo proti Gorici, pri tem pa ni upoštevala stopa. Ravno tedaj je po državni cesti št. 55 pripeljal kombi tipa Ford courier, v katerem sta sedela kosovska gradbena delavca Besir Bjupi in Arben Zequiri. Voznik kombija je sicer pritisnil na zavoro, vendar trčenje je bilo neizbežno. Kombi je treščil v prednji levi del avtomobila, ki se je ustavil tik pred kovinsko ograjo ene izmed tamkajšnjih hiš. Alarm so sprožili domačini, ki so slišali močan trk. Številni Jameljci so izstopili iz hiš in se zbrali na kraju nesreče. Posredovala je tržiška prometna policija, cestišče pa so počistili goriški gasilci. Na kraj nesreče je nemudoma prišla tudi rešilna služba 118, ki je zahtevala prihod rešilnega helikopterja, ki je pristal na travniku ob kri- jamlje - Na križišču med Ulico Trinko in državno cesto št. 55 Štiri osebe v bolnišnici zaradi izsiljene prednosti Ranjeni so zidarja s Kosova in Američanki iz Aviana - Domačini opozarjajo na nevarno križišče doberdob žišču med Grudnovo in Poljsko ulico. 36-letnega Buju-pija, ki je utrpel pretres možganov ter poškodbo prsnega koša in trebuha, je helikopter odpeljal v Videm, 35-let-nega Zequirija pa so zaradi poškodbe prsnega koša s helikopterjem kmalu zatem odpeljali v goriško bolnišnico. 33-letno Reno Ford in 29-letno Rachelle Devers so zaradi udarcev na različnih delih telesa z rešilnim avtomobilom prepeljali v tržiško bolnišnico San Polo. »To je izredno nevarno križišče, kjer prepogosto prihaja do hudih nesreč. Vozniki tod dobesedno dirjajo, poleg tega je vidljivost slaba zaradi dreves in grmičevja ob cesti,« je včeraj povedala domačinka. Na križišču je pred nedavnim avtomobil trčil v smerokaz, pred več leti pa je ravno na tem mestu umrl domačin Karlo Pirc, ki se je peljal z mopedom. »Nekdo mora ukrepati, da prepreči nove tragedije,« je še zatrdila krajanka, ki je včeraj zgroženo gledala na razbitine in reševalce sredi jameljske ulice. Zahtevajo merjenje hitrosti in videonadzor Nesreča s štirimi ranjenci, ki se je včeraj pripetila pred bivšo gostilno Pahor v Jamljah, na križišču med Ulico Trinko in Prvomajsko ulico oziroma državno cesto št. 55, je ponovno priklicala v ospredje problem varnosti in neupoštevanih prometnih predpisov. Domačini, ki jih je siloviti trk včeraj priklical na ulico, kjer so zaskrbljeno gledali na reševanje ponesrečencev, zahtevajo ukrepe. Župan Doberdoba Paolo Vi-zintin je že na delu, tudi sam pa je doslej že neštetokrat opozoril pristojne oblasti na dirke z avtomobili in motorji skozi vasi, po katerih teče državna cesta 55. »Nesreč seveda ne bi bilo, ko bi vsi vozili previdno in v skladu s predpisi prometnega zakonika, žal pa ni tako, kot je pokazala tudi nesreča v Jamljah. Ravno ta teden sem se že dogovarjal s prometno policijo in pokrajinskim poveljstvom karabi-njerjev, saj bo občina zahtevala vzdolž vseh državnih cest namestitev cestnih tabel, ki bodo opozarjale na elektronsko merjenje hitrosti,« je včeraj povedal Vizintin. Pojasnil je, da na občini zbirajo dokumentacijo, ki jo bodo v ta namen odposlali družbama ANAS in FVG Strade. »Zahtevali bomo namestitev fiksnih tabel, tako da bodo policijske patrulje in karabinjerji lahko redno prihajali nadzirat promet na vsa kritična mesta,« pravi župan, ki namerava vprašati tudi videonadzor. »Videokamere na najbolj nevarnih mestih bi posnele, kar se dogaja, v primeru nesreče pa bi omogočile rekonstrukcijo dinamike,« meni župan in navaja, katere so kritične točke državne ceste, ki jih gre zavarovati. Poleg Jamelj so v prvi vrsti Devetaki in Mikoli, Palkišče ter seveda ovinki med Sabliči in Štivanom. »Na vseh teh mestih zahtevamo table in pogosto merjenje hitrosti. Table lahko namestita le družbi ANAS in FVG Strade, saj gre za državno cesto. Ko bi bila cesta občinska, bi že zdavnaj sami poskrbeli,« opozarja Vizintin, ki je tudi sam dolga leta živel ob državni cesti in se še dobro spominja groze, ko je mimo pridrvel motor ali avtomobil brez nobenega obzira za omejitve in krajane ter seveda tudi za lastno varnost ne. Na doberdobski občini torej pripravljajo dokumentacijo z obrazložitvijo razlogov za namestitev tabel na kritičnih mestih. V nekaj dneh jo bodo odposlali, nakar se bo župan tudi osebno sestal z direktorjem družbe ANAS. gorica - Danes delovno srečanje V osmih občinah nižja potresna nevarnost Dežela Furlanija-Julijska krajina je pripravljena na sprejem prošenj osmih občina goriške pokrajine, ki so predlagale spremembo predloga nove porazdelitve con potresne nevarnosti. V cono 3, ki ima nižjo potresno nevarnost, bodo tako po novem uvrščene občine Foljan-Redipulja, Zagraj, Vileš, Romans, Medea, Gradišče, Mariano in Doberdob, ki so bile v prvem osnutku dokumenta v coni 2. Ta odločitev bo močno poenostavila birokratske postopke za strukturno načrtovanje: v občinah, ki so vključene v coni 3 in 4, ne bo potrebno čakati na dovoljenje protipotresne komisije, kar pomeni, da se bodo lahko dela začenjala prej. Smernice, ki jih je višji svet za javna dela sprejel leta 2007, je vsaki občini dodeljena potresna cona. Leto določajo razni tehnični parametri. Na podlagi prejšnje potresne razdelitve goriškega pokrajinskega območja, ki jo je sprejela deželna upra- va Riccarda Illyja, je le ena občina, in sicer Dolenje, spadala v cono 2. V posodobljenem dokumentu, ki je bil pripravljen lani, pa se je briški vasici pridružilo še osemnajst občin. Le Gradež, Tržič, Ronke, Škocjan, Šta-rancan in Turjak so bili uvrščeni med občine, kjer je potresna nevarnost nizka. Dežela FJK pa naj bi po protestih županov osmih občin delno spremenila seznam potresnih con, zato bodo v coni 2 ostale le občine Koprivno, Fara, Gorica, Mariano, Moraro, Moš, Števerjan, Šlovrenc, Sovodnje in Vileš. Danes bo na to temo potekalo delovno srečanje v dvorani Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju, ki ga prireja goriški pokrajinski odbornik za gradbeništvo Maurizio Salomoni. Srečanja, ki se bo začelo ob 9.30, se bodo udeležili predstavniki občin goriške pokrajine in deželni funkcionarji direkcije za okolje in javna dela. gorica - Opozicija v občinskem svetu Proste cone ni ukinil Illy Portelli: »Prodaja kasarne Pecorari gradbena špekulacija« - Gironcolijeva: »Kdo še verjame Devetagu?« »Pri ukinitvi režima proste cone v Gorici nimata Illy in leva sredina nobene odgovornosti, saj so nov režim uvajale evropske direktive iz leta 1992.« Goriški občinski svetnik in načelnik skupine Demokratske stranke Federico Portelli odgovarja županu Ettoreju Romoliju in podžupanu Fa-biu Gentileju, ki sta kritizirala predlog Demokratske stranke (DS) po uvedbi urbane proste cone v Gorici. Nove urbane proste cone, je podčrtal Portelli, ki je s tem v zvezi vložil resolucijo v podporo goriškim podjetjem, nimajo nobene veze s prejšnjimi. »Zakaj pa ni Gentile, ki je odbornik že od leta 2007, poskrbel za vključitev Gorice v seznam urbanih prostih con ministra Scajole? Odgovor je enostaven. Za Gentileja je bilo zelo lahko kričati, ko je bil v opoziciji, od kar je v odboru, pa ni naredil ničesar,« pravi Portelli in spominja, da je v času, ko je Evropska unija odločala o ukinitvi olajšav za goriva, Ro-moli opravljal pomembne funkcije v deželnem odboru, senatu in v poslanski zbornici. »Illy in leva sredina sploh nista ukinila proste cone, kot namiguje Romoli, saj je le- te bilo konec že veliko prej. Romoli to dobro ve, če pa se tega ne zaveda, pomeni, da je v deželnem odboru in parlamentu raje skrbel za druge stvari,« pravi Portelli. Načelnik DS v občinskem svetu je včeraj tudi kritično ocenil novico o prodaji ločniške kasarne Pecorari (o tem poročamo na 19. strani). »Do včeraj je Romoli zahteval od vlade, naj kasarno prepusti občini, da bo le-ta lahko ugodila željam rajonskega sveta in krajanov, zdaj pa smo izvedeli, da ima vlada v načrtu gradbeno špekulacijo in si namerava z občino razdeliti zaslužek,« pravi Por-telli, ki meni, da se bo pri prodaji zavleklo. Na odbornika za kulturo Antonia De-vetaga pa je napad naslovila občinska svetnica Italije vrednot Donatella Gironcoli. Po njenem mnenju so sinergije za razvoj turizma, o katerih govori Devetag, le poskusi, da bi si lastil rezultate in trud drugih, Gi-roncolijeva hkrati dvomi tudi v Devetago-ve izjave o povišanju zaslužka goriškega gradu. »Zanimivo bi bilo opraviti anketo med občani. Ti bi lahko s SMS sporočili odgovarjali na vprašanje, kdo še verjame Toniju Devetagu,« zaključuje. GORICA Obnavljajo opremo v nedokončanem muzeju Občinski odbor je včeraj dal zeleno luč za vzdrževalna dela na električnem omrežju in tehnološki opremi v nastajajočem nadškofijskem muzeju; strošek znaša 50 tisoč evrov. Kot so povedali na občini, gre za zaključna dela v muzeju na Verdijevem korzu, ki bo predvidoma dokončan septembra letos. V sklepu, ki so ga včeraj odobrili, je zapisano, da je oprema, ki bo predmet vzdrževalnih del, nujno potrebna za delovanje muzeja. Pojasnili so še, da je že nameščena oprema nekoliko dotrajana, saj gradbišče muzeja stoji že vrsto let, zato pa jo morajo obnoviti in prilagoditi zakonskim normam. Obenem bodo namestili še manjkajočo opremo ki je predvidena po načrtu. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 17. aprila 2010 19 štandrež - Čez dva tedna odprtje kuvert s ponudbami gradbenih podjetij Med poletjem lepotni poseg na vaškem trgu Območje pred cerkvijo in za njo bo obnovljeno v240 dneh - Postopek za ureditev parkirnih mest upočasnjen Trg pred cerkvijo v Štandrežu bo po obnovi pešcem prijaznejši bumbaca V prihodnjih mesecih naj bi se v Štandrežu začel gradbeni poseg za obnovo vaškega trga, ki bo po novem nekoliko bolj »pešcem prijazen«. Občinski tehnični uradi za javna dela so pred nedavnim odposlali vabila za sodelovanje na dražbi za izbiro izvajalca gradbenega posega, rok za vložitev ponudb pa bo zapadel čez en teden, 23. aprila. Po besedah geometra Marina Goloba, ki pri goriških tehničnih uradih sledi omenjenemu postopku, bodo kuverte s ponudbami odprli v ponedeljek, 26. aprila, ko bodo tudi izbrali gradbeno podjetje, ki bo dela izvedlo. »Od imenovanja bosta minila mesec ali dva, preden bomo dokončno dodelili dela in podpisali pogodbo z gradbenim podjetjem, saj je treba pred tem korakom na osnovi vložene dokumentacije preveriti, ali podjetje izpolnjuje vse rekvizite,« je povedal Golob, ki meni, da se bodo obnovitvena dela trga pred štandreško cerkvijo in za njo začela junija ali julija. Gradbeno podjetje bo imelo od podpisa pogodbe 240 dni časa (osem mesecev), da poseg zaključi. V prekvalifikacijo vaškega trga v Štandrežu bo goriška občina skupno vložila 600.000 evrov (465.000 evrov samo za gradbena dela), ki jih je prejela od dežele Furlanije-Ju-lijske krajine. Finančna sredstva je Gorica dobila po posredovanju pokojnega deželnega svetnika Mirka Špacapana. Načrt za obnovo štandreškega trga je izdelala naveza podjetij Asstecaa iz Vidma, MP Settanta in 3S iz Savone ter Di Dato & Meninno iz Gorice. Za pripravo projekta se je občina večkrat posvetovala s krajani, ki so se med drugim zavzeli, da bi nekaj parkirnih mest ohranili tudi pred cerkvijo. Pred cerkvijo bodo na željo krajanov uresničili osem parkirnih mest, okrog petnajst pa naj bi jih bilo na novem trgu, ki ga bodo uredili za cerkvijo. Pet parkirnih mest bo tudi v Ulici Reggimento Piemonte Reale. Projekt predvideva obnovo in razširitev pločnikov, ki bodo iz bazalta, prostor pred cerkvijo pa bodo tlakovali s ploščami iz kraškega kamna. Cestišče in razsvetljava bosta obnovljena, ob trgu bodo namestili klopi iz kovine in lesa ter uredili zelenice; bolna drevesa bodo nadomestili z lipami. Prehodi za pešce bodo iz kamnitih blokov, ki bodo dolgi po pet metrov. Med cerkvijo in igriščem ob župnijski dvorani bodo uredili prehod, ki bo povezoval trga, pešpoti pa bodo speljane tudi do osnovne šole Frana Erjavca in otroškega vrtca. Pot v šolo bo torej za otroke varnejša. Višje število parkirnih mest - osem namesto pet - bo po posegu na voljo tudi pred marketom v Ulici San Michele, kjer bodo premaknili drogove javne razsvetljave. Nekoliko počasneje, je še povedal geometer Golob, pa se nadaljuje postopek za ureditev novih parkirnih mest v ulicah Abetti, Trivigiano, Natisone, Tagliamento, Monte Festa ter pri pokopališču. Projekt, ki ga je predstavila naveza med podjetjem ATI Tecnoprogetti in studiom Crocetti iz Gorice, predvideva ureditev preko sto parkirnih mest. »Na začetku maja bodo načrtovalci predstavili izvršni projekt, za katerega menim, da bo odobren julija ali avgusta. Dražbe pa žal ne bomo morali sklicati pred jesenjo, saj moramo najprej rešiti razplete z razlaščanjem nekaterih parcel, katerih lastniki so umrli,« je pojasnil Golob. (Ale) štandrež - V Ulici Tabaj se udira cestišče Sredi ceste še vedno luknja, do popravila hitrost omejena Hitrost vožnje po delu Ulice Tabaj v Štandrežu je po novem omejena na 40 km na uro. Prometne znake, ki vabijo voznike k upočasnitvi vožnje na odseku med cerkvijo in trgovino z jestvinami, so v sredo popoldne postavili goriški mestni redarji, ki jih je k temu pozval predsednik rajonskega sveta za Štandrež Marjan Brescia. »Sredi cestišča v Ulici Tabaj se je že pred časom ponovno pojavila luknja. Ker je kljub pozivom še vedno niso zakrpali, se udrtina širi in postaja nevarna. Trenutno je že globoka kakih deset centimetrov, nevarna pa je predvsem za motoriste, ki bi jih zaradi vdolbine lahko zaneslo na nasprotni vozni pas,« je povedal Brescia in spomnil, da se je cestišče v Ulici Tabaj prvič udrlo pred dvema letoma. Maja 2008 je namreč na istem mestu nastala luknja s polmetrskim premerom, ki je bila globoka približno en meter. »Luknjo so dvakrat zakrpali, očitno pa je bilo delo površno opravljeno. Upamo, da bodo tretjič dokončno rešili problem, ki ga je pred dvema letoma ustvarila pokvarjena cev za meteorno vodo. Deževnica je pronicala v globino in s časom odplavljala gramoz, tako da se je pod asfaltom ustvarila globoka luknja, nato pa je popustila še asfaltna prevleka,« je povedal Brescia. Na potrebo po popravilu cestišča ob cerkvi je občinsko upravo že večkrat opozoril tudi svetnik SSk Božidar Tabaj. Prometni znak v Ulici Tabaj poziva k previdnosti bumbaca gorica - SSG Na vrsti je »Oblomov« V ponedeljek v centru Bratuž V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo v ponedeljek, 19. aprila, ob 20.30 druga predstava v okviru abonmajske sezone Slovenskega stalnega gledališča (SSG) na Goriškem. Na vrsti bo komedija Ivana Aleksandrovi-ča Gončarova »Oblomov«. Za uprizoritev jo je pripravil režiser Egon Savin, po rodu iz Sarajeva, ki je v preteklih tridesetih letih režiral že več kot osemdeset predstav, ki so jih z velikim uspehom igrali v gledališčih od Tel Aviva do New Yorka. V naslovni vlogi bo kot gost nastopil Radoš Bolčina, prvak novogoriškega igralskega ansambla. Žalostna komedija skozi eno najbolj izzivalnih figur svetovne književnosti zastavlja vprašanje: čemu vstati iz postelje? Zakaj živeti? V zlatih letih ruskega romanopisja 19. stoletja je Ivan Aleksandrovič Gončarov z romanom »Oblomov« ustvaril pojem oblomovščine - izraz je po osrednjem junaku, ki v glavnem leži v postelji in snuje načrte, postal sinonim za »sa-njarsko, nedejavno življenje brez cilja in predanost usodi«. Tudi tokratna predstava bo opremljena z nadnapisi v italijanskem jeziku. Za informacije in predprodajo listkov se lahko zainteresirani obrnejo na urad Kulturnega doma (tel. 048133288) in na Kulturni center Lojze Bratuž (tel. 0481-531445). »Nariši nov dan« Slovenska kulturno gospodarska zveza (SKGZ) pozorno spremlja razvoj družbe in mladih v njej ter svoje članice spodbuja k organiziranju privlačnih in primernih prireditev za mlade. Zato je odločno podprla projekt »Nariši nov dan« v okviru kampanje »Ne-od-visen.si« Zavoda 7 iz Solkana, ki ga bo soorganiziral z Zvezo slovenskih kulturnih društev (ZSKD) in v sodelovanju s Kulturnim domom, Glasbeno matico, ZSŠDI-jem, športnim združenjem Dom in Dijaškim domom. Prireditev, ki si jo bo ogledalo okoli 900 učencev in dijakov, poteka v treh delih: prvo srečanje je namenjeno otrokom, drugo mladim od 11. do 18. leta, tretje pa odraslim od 19. leta dalje. K pobudi sta pristopili slovenski večstopenjski šoli iz Gorice in Doberdoba. Prireditev »Nariši nov dan« bo na programu v sredo, 28. aprila, v Kulturnem domu v Gorici, v dopoldanskem času za otroke in mlade, zvečer ob 20.30 pa za odrasle. Skupina strokovnjakov bo na privlačen, odgovoren in zabaven način spregovorila o vzgoji, zaupanju, odnosih, prijateljstvu, odvisnostih in ljubezni (www.ne-odvi-sen.si.). ločnik - Župan prejel sporočilo ministrstva za obrambo Kasarna Pecorari naprodaj Delež denarja od prodaje bodo namenili občini - Romoli napoveduje, da ga bodo porabili za potrebe rajona Opuščena kasarna Pecorari v Ločniku bumbaca Italijansko ministrstvo za obrambo bo prodalo poslopje kasarne Pecorari v Ločniku. Odločitev je podtajnik na ministrstvu Guido Crosetto sporočil županu Ettoreju Romoliju v pismu, ki je na goriško občino priromalo iz Rima v prejšnjih dneh. Z novico je župan Romoli nemudoma seznanil tudi predsednika rajonskega sveta za Ločnik Giorgia Stabona, s katerim se je sestal v sredo popoldne. »V pismu piše, da bo ministrstvo ob prodaji bivše kasarne sodelovalo z občino pri odločanju o bodoči namembnosti območja kasarne Pecorari,« je povedal goriški župan Romoli in nadaljeval: »Ministrstvo je tudi napovedalo, da bo del denarja, ki ga bo dobilo od prodaje, namenilo goriški občini.« S tem v zvezi je Romoli zagotovil predsedniku rajonskega sveta Stabonu, da bo uprava denar namenila Ločniku. Župan je tudi ocenil, da je novica o prodaji pozitivna. V primeru, da bi ministrstvo enostavno odstopilo kasarno občini, bi le-ta namreč ne imela denarja za obnovo stavbe. »Prodaja, po vsej verjetnosti zasebnikom, pa bo omogočila prekvalifikacijo zapuščenega območja. Ob tem bomo tudi razpolagali z denarjem, ki ga bomo lahko namenili potrebam Ločnika,« je dejal Romo-li. Stabon je izrazil zadovoljstvo, saj prodaja obenem pomeni, da bivše kasarne Pecorari ne bodo spremenili v zapor. Temu projektu je namreč rajonski svet odločno nasprotoval. (Ale) 20 Petek, 16. aprila 2010 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Razstava v Kulturnem domu Groza taborišč na koži najmlajših Pokrajina podpira vse pobude, katerih cilj je razčiščevanje zgodovinske resnice Naprodaj Mipove mesnice in umetnine Stečajni upravitelj novogoriškega Mipa Miroslav Benedejčič je v torek prejel sklep sodišča za prodajo šestnajstih mesnic, predlog za prodajo poslovnih celot v Tolminu in v Kromberku pa še čaka na odločitev upniškega odbora in nato sklep sodišča. Tako bo razpis za prodajo mesnic verjetno objavljen še v tem mesecu, prav tako tudi dražba umetniških predmetov. Mipova obrata v Tolminu, ki ga ima v najemu mariborsko podjetje Košaki, in v Kromberku, kjer trenutno proizvajajo mortadele in slanine po Mipovih recepturah pod vodstvom ptujske Panvite, sta zaradi najema vredna več, kot bi bila sicer. Družbi Košaki in Panvita bosta imeli predkupno pravico pri prodaji obratov, ki jih imata sedaj v najemu. To pa ne bo veljalo za Pivko Perutninar-stvo, ki ima v najemu osem od skupno Z odprtja razstave »Ko je umrl moj oče« v goriškem Kulturnem domu bumbaca šestnajstih mesnic, ki bodo tako prodane najboljšemu ponudniku. Razpis za prodajo mesnic bo predvidoma objavljen do konca meseca. Najemnika imata trenutno okrog 70 zaposlenih - v Tolminu 20, v Kromberku pa okrog 50 delavcev -, njihovo število bi se lahko po nakupu nekdanje Mipove lastnine podvojilo. Poleg Mipovih mesnic bo v kratkem razpisana tudi dražba umetniških del, ki so krasila Mipovo upravno stav-bo.Benedejčič je povedal, da njihovo vrednost ocenjuje med 40.000 in 45.000 evrov. Ponovno bodo poskušali prodati tudi skulpturo bika Janeza Bolke. Na prvi dražbi, ko je bil naprodaj za 300.000 evrov, ni našel novega lastnika, zato je ceno umetnine Benedejčič znižal za 20 odstotkov. »Znano je, da je sodišče priznalo za 78,1 milijona evrov dolgov upnikov, prerekanih dolgov pa je še za 49,2 milijona evrov, o njih pa bo po pritožbah moralo sodišče ponovno odločati,« je zaključil Benedejčič. V Kulturnem domu v Gorici bo do 8. maja na ogled razstava s pretresljivim naslovom »Ko je umrl moj oče«. Gre za ponatis otroških spisov, ki so nastali v tednih po 8. septembru 1943, torej po zlomu fašistične Italije. Tedaj so bila ukinjena tudi številna taborišča v severno-vzhodnem delu države, v katerih so bili zaprti številni civilisti, ki so jih italijanske vojaške oblasti pregnale in pripeljale z zasedenih slovenskih in deloma hrvaških ozemelj. V glavnem je šlo za prebivalce - v veliki večini za starejše osebe, za ženske in otroke - iz t.i. Ljubljanske pokrajine. Imena taborišč, kot so Rab, Gonars, Visco, Monigo in druga, bodo ostala zapisana v ljudskem spominu in v zgodovinskih knjigah - žal bolj redko v italijanskih - kot kraji trpljenja, groze in smrti. Vsa ta pričevanja, ki so močno podkrepitev našla tudi v raznih dostopnih arhivih, le s težavo najdejo pot do širše javnosti. Prepogosto je zamolčan že sam obstoj teh taborišč, ki so poosebljala okrutno teptanje človekovega dostojanstva. Le občasne razstave skušajo prikazati, da zgodovine ne gre obravnavati le po poglavjih, ki najbolj ustrezajo dnevni politiki, temveč da jo gre jemati kot celoto, v dobrem in slabem. Druga svetovna vojna, pa tudi obdobje pred njo in po njej, je v marsičem še vedno predmet prikrivanja in zamolčevanja. O tem govori razstava v goriškem Kulturnem domu, kjer je razobešenih kakih trideset velikih panojev s spisi in risbami otrok, ki so preživeli gorje taborišč in so svoje spomine, preživete grozote in vtise zabeležili v tednih po osvoboditvi. Gradivo hrani Muzej novejše zgodovine v Ljubljani in so ga za razstavo z ustreznimi prevodi v italijanščino pripravili Boris in Metka Gombač iz Ljubljane ter Dario Matiussi iz Raziskovalnega centra Leopoldo Gaspari-ni iz Gradišča. Pred nekaj leti je na to temo izšla tudi knjižica. O potujoči razstavi so ob odprtju spregovorili odbornik pri goriški pokrajini Marko Marinčič, Corrado Altran iz združenja Tenda in Dario Matiussi iz centra Gasparini. Marinčič je potrdil pripravljenost pokrajinske uprave, da podpre vse pobude in projekte, katerih cilj je razčiščevanje zgodovinske resnice. Med takšne projekte sodi tudi t.i. Vlak spomina, ki že vrsto let vozi dijake na ogled taborišča Auschwitz. Altran je opozoril, da razstava sodi v širši projekt z naslovom »Spomini in prizadevanja«, ki je namenjen študirajoči mladini s Tržaškega in Goriškega, medtem ko je Matiussi podrobno predstavil prikazano gradivo. Razstava je na ogled vsak delavnik od 9. ure do 12.30 in od 15. do 18. ure. (vip) v nedeljo po vipavi Kajakaški spust od Renč do Gabrij S ciljem ovrednotenja slovenskih rek Strel iz startne pištole bo v nedeljo ob 11. uri naznanil začetek 15. Spusta prijateljstva po Vipavi. S prvimi zave-sljaji bodo kajakaši in kanuisti pričeli svoj večurni napor pod jezom v Renčah, zaključili pa v Gabrjah v prvih popoldanskih urah. Nedvomno gre za spust, ki si je s svojo slikovitostjo in izvirnostjo že zdavnaj pridobil značaj tradicionalne čezmejne prireditve. Poleg Soške regate, ki jo prirejajo vsako prvo nedeljo v septembru, tudi veslanje po Vipavi sodi med pobude, ki izstopajo iz okvirov običajnih športnih prireditev. Kot je že nekajletna navada, bo tudi nedeljski spust vključen v vseslovenski projekt »Voda za vedno«, cilj katerega je ovrednotenje slovenskih rek. Med veslanjem bodo kajakaši in kanuisti obiskali Bilje, Orehovlje, Miren in Rupo, torej vasi, ki so tesno povezane z Vipavo; v Orehovljah bo postavljena tudi okrep-čevalna postaja. Cilju v Gabrjah, med 14. in 15. uro, bo sledila družabnost z nagrajevanjem najštevilčnejših skupin. Prireditelja - kajakaški klub Šilec iz Gorice in športno društvo Partizan iz Renč - opozarjata, da morajo udeleženci na sebi nositi rešilne jopiče, čolni pa naj bodo ne-potopljivi; priporočena je tudi uporaba zaščitnih čelad. Udeleženci se bodo zbrali v Renčah eno uro pred startom, kjer se bodo vpisali in dobili vsa navodila. Za večje skupine je zaželeno predhodno vpisovanje, po elektronski pošti na naslov gorica@zssdi.it ali na tel. (0039)0481-33029. (vip) gradiška tura Vikend v znamenju alpinizma in plezanja V organizaciji Alpinističnega odseka Vipava se bo v Gradišču nad Vipavo oziroma na Gradiški turi danes začel 5. Plezalni vikend Tura 2010. Ob 18. uri bo na sporedu predstavitev plezanja, obiskovalcem pa bodo na voljo stojnice s plezalno opremo. Ob 20. uri se bo začelo predavanje Andreja in Tanje Grmovšek z naslovom »AAH to plezanje«. Jutri se bodo že ob 10. uri začele kvalifikacije za mlajše dečke in deklice (od letnika 1999) in starejše dečke in deklice (od letnika 1998), za vse ostale plezalce pa plezanje po različnih sektorjih plezališča. Ob 15. uri bo finale obeh kategorij, ob 17. uri pa podelitev pokalov in nagrad najuspešnejšim tekmovalcem. Ob 19. uri se bo začela predstavitev utrinkov alpinistične sezone in najuspešnejših alpinistov v letu 2009, Maje Lobnik, Luke Lindiča in Luke Krajnca. Ob 21. uri bo na vrsti nočna tekma v hitrostnem plezanju in skoku na »šalco«, dan pa se bo zaključil s pogostitvijo in zabavo ob glasbi. Nedeljsko dogajanje se bo začelo ob 10. uri s hitrostno tekmo na umetni steni za vse kategorije. Ob 13. uri bo predstavitev plezanja in plezalne opreme za vse obiskovalce, sledila pa bo zabava s sreče-lovom in podelitvijo pokalov in nagrad najboljšim tekmovalcem ter projekcija alpinističnih filmov. (nn) pokrajina - Ogorčenje odbornika »S pretvezo preprečili dijakom ogled taborišča« Kurjava do 25. aprila Goriški občinski odbor je izglasoval odlok, na podlagi katerega bo na območju goriške občine mogoče prižigati kurjavo vse do 25. aprila (vključno). Kurjava je lahko prižgana sedem ur dnevno med 5. in 23. uro. Posvet o storitvah za otroke V dvorani pokrajinskega sveta v Gorici bo danes z začetkom ob 9.30 posvet o storitvah za otroke, ki jih ponujajo ustanove na ozemlju pokrajine, o deželni zakonodaji in priložnostih za zaposlitev v vzgojnem sektorju. Igralne urice in predavanje Skupina staršev, ki si prizadeva za odprtje Walfdorfskega vrtca v Šempetru, vabi danes ob 17. uri v Točko ZKD v Novi Gorici na igralne urice in predavanje Branke Ukmar Strmole, glavne organizatorke za Walfdorsko šolo v Ljubljani. Na igralne urice so vabljeni otroci vseh starosti. (nn) Cuscito o oglejski družbi Danes ob 17.30 bo v konferenčni palači Fundacije Goriške hranilnice v Gorici docent na Tržaški univerzi Giuseppe Cuscito predaval o civilni družbi in religiozni skupnosti v 4. stoletju v Ogleju. Predavanje bo uvod v letošnje delovanje Centra za socialno in versko zgodovino iz Gorice. Buonavitacola tajnik Domenico Buonavitacola je novi pokrajinski tajnik stranke upokojencev. Buo-navitacolo, ki je bil doslej tajnik goriške sekcije stranke, je za pokrajinskega tajnika predlagal deželni tajnik FJK Luigi Fe-rone, njegovo imenovanje pa je sprejelo državno vodstvo. Ples in petje za Haiti Drevi ob 20. uri bo v deželnem avditoriju v Gorici nastop plesne šole Tersicore in zbora Coral di Lucinis. Na plesno in pevsko obarvanem večeru bodo zbirali prispevke za otroke iz Haitija, ki jih je prizadel potres. O soški postrvi na Gradini Zadruga Rogos bo drevi ob 19. uri v sprejemnem centru Gradina v Doberdobu priredila javno srečanje o značilnostih in zaščiti soške postrvi. Predavala bo raziskovalka Tržaške univerze Silvia Battistella; predavanju bo sledila pokušnja ribe in vi-tovske. Najboljši zamaški za vino Plutovinasti, stekleni, sintetični ali vijaka-sti? O zamaških za steklenice, ki najbolj odgovarjajo vinarjem, bo tekla beseda na predavanju, ki ga danes v konferenčni dvorani v Ulici San Giovanni v Krminu prireja Videmska univerza. Le-ta bo predstavila raziskavo, ki so jo raziskovalci oddelka za znanosti o prehrani izvedli v sodelovanju z nekaterimi vinarskimi podjetji. Srečanje bo ob 16. uri. »Posebni gost prihaja« Amaterska gledališka skupina Igralci šempetrskega placa prireja danes v Kulturnem domu Šempeter ogled veseloigre »Posebni gost prihaja«; predstava bo ob 19. uri. (nn) Kolesarske poti v Štarancanu Drevi ob 18. uri bo v občinski dvorani Del-bianco v Štarancanu predavanje o kolesarskih stezah. Govoril bo Graziano Be-nedetti, ki bo predstavil tudi knjigo »Con la bici - Scoprire il territorio pedalando«. Pobudo prireja Wwf v okviru razstave »Natura tra noi«. Marko Marinčič bumbaca »To je le ponoven dokaz, kako so projekti, s katerim skušamo mladim posredovati zgodovinski spomin, pomembni in potrebni. Nekateri hočejo pač s prepovedmi brisati dogodke, ki so zaznamovali našo zgodovino.« Goriški pokrajinski odbornik Marko Marinčič se je kritično odzval na dogodek, ki se je v sredo pripetil v Viscu, kjer je skupina dijakov višjih srednjih šol iz Gorice in Trsta zaman poskusila obiskati nekdanje fašistično taborišče. Ogled so dijakom uradno preprečili »iz varnostnih razlogov«, odbornik Marinčič in koordinator združenja Terre sul confine Ferruccio Tassin, ki je dijake spremljal, pa menita, da je to le pretveza. Občina Visco je namreč hotela v prejšnjih letih nameniti nekdanje taborišče trgovsko-industrijskim obratom, kar pa ji je po prizadevanjih Tassina preprečil odlok Zavoda za spomeniško varstvo. »Očitno se mi zdi, da so "varnostni razlogi" le pretveza in da gre pri prepovedi vstopa za bojkotažo. Tassin, ki območje bivšega taborišča dobro pozna, prav gotovo ne bi izpostavljal dijakov nevarnostim,« je podčrtal Marinčič. Sredin obisk dijakov je bil predviden v okviru pobude Vlak spomina, po zaslugi katere se je februarja 240 mladih iz dežele FJK (med njimi so bili tudi dijaki slovenskih šol) skupaj z vrstniki iz Trenta in Cesene že udeležilo izleta v Krakov in Auschwitz. »Taborišče v Viscu smo nameravali obiskati, ker je v drugem delu projekta predvideno poglabljanje v lokalno zgodovino. To smo lani tudi storili, tokrat pa nas niso pustili vstopiti. Bili smo dokaj presenečeni,« je povedala predstavnica združenja Terra del fuoco Clara Abatangelo, ki je dijake spremljala. Mladim pa je o taborišču, kjer je bilo leta 1943 interniranih okrog tri tisoč ljudi z ozemlja nekdanje Jugoslavije, ne glede na prepoved vstopa spregovoril Tassin, ki je prebral tudi nekaj poezij slovenskega pesnika - taboriščnika v Viscu - Iga Grudna. (Ale) goriška brda - Danes Tudi minister o diplomaciji Dve razstavi in dobrodelna dražba Danes bo Goriška Brda obiskal minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar. Ob tej priložnosti bo sodeloval tudi na okrogli mizi z naslovom »Evropska diplomacija«, ki se bo ob 17. uri začela na gradu Dobrovo. Po okrogli mizi se bo minister udeležil tudi tradicionalnega dneva odprtih vrat in odprtja razstave novonastalih likovnih del ob zaključku projekta MMMart 2010 v galeriji MMMart Klinec v Medani. Letošnjega MMMarta se udeležuje štirinajst umetnikov, od tega pet Slovencev, ostali pa prihajajo iz Brazilije, ZDA, Danske, Avstrije, Norveške, Švice, Španije in Poljske. Odprtju razstave ob 19.30 uri bo sledil koncert skupine Jure Tori Trio. V sodelovanju z Lions Clubom Vogrsko in tamkajšnjih Leo klubom pa bo izvedena tudi dobrodelna dražba umetniških del, ki jo bo vodil Brane Kovič. V Brdih bodo danes odprli še eno slikarsko razstavo, in sicer v hiši kulture v Šmartnem. Od 20. ure dalje si bo mogoče ogledati dela treh ustvarjalcev, ki sodijo v ožji krog sodobne likovne produktivnosti slovenskega obalnega prostora. Pod naslovom Trio za Brda bodo na ogled dela Janeza Mateliča, Aleša Sed-maka in Milana Percana. Dela avtorjev bo predstavil likovni kritik Dejan Mehmedovič. (nn) / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 17. aprila 2010 21 teden kulture - Naveza pokrajinske uprave, občine Medea in kulturnih sredin V znamenju ustvarjalnosti Jutri multimedijska predstava, v nedeljo v Medei odprtje nove galerije - Med nosilci programa Graphiti in fotoklub Skupina 75 Z jutrišnjim dnem se tudi na Goriškem začenja Teden kulture, ki ga dvanajsto leto zapored prireja v Italiji ministrstvo za kulturne dobrine in bo trajal do 25. aprila. Tudi letos bo goriško dogajanje zaznamovalo združevanje sil kulturnega društva Graphiti, goriškega VirtualGmuseuma, pokrajinske uprave, občine Medea, Fundacije Goriške hranilnice, fotokluba Skupina 75 iz Števerjana in družbe Prospero iz Trsta. Hkrati navezujejo letos obetavno sodelovanje z Dam-som, ki deluje v okviru goriškega sedeža Videmske univerze, je na predstavitvi povedal Paul David Redfern, z Giuseppino Mastrovito duša društva Graphiti, tudi sam ustvarjalec in spodbujevalec digitalne umetnosti. Prvi dogodek v okviru letošnjega Tedna kulture bo jutrišnje odprtje sedme razstave VirtualGart v prostorih Muzeja mode in uporabnih umetnosti v goriškem grajskem naselju. Z začetkom ob 18.30 bo po uvodnih nagovorih tekla beseda o katalogiziranju in digitalni umetnosti ter o digitalni tehnologiji v pre-dilstvu. Sledila bo multimedijska predstava z naslovom »Races, sliwowitz and anomalous smiles«, ki jo bosta sooblikovala z glasbo goriškega skladatelja Giorgia Tortore skupina Athanor guitar quartet iz Gorice, z avtorskimi videoposnetki pa Paul David Redfern. Sledilo bo odprtje razstave digitalnih fotografij, tiskanih na tkanine, s katerimi se predstavljajo Giulio Calderini, Fabio Fonda, Elisabetta Gon, Mauro Mauri ter Lorella Klun in Paul David Redfern, ki sta člana Skupine 75. Njihova dela bodo na ogled do 25. aprila med 9. in 19. uro razen ob ponedeljkih. Prizorišče nedeljskega dogajanja bo Medea, kjer bodo v palači Della Torre ob 11.30 odprli nov razstavni prostor - MedeART gallery. Uredili so ga v kletnih prostorih obnovljene palače in ga bodo odslej »polnili« z umetniško vsebino. Na ogled bodo ponudili digitalne fotografije člana fotokluba Skupina 75 Mirana Vizintina iz niza z naslovom »Delicate Sound of Colours« in skulpture Danieleja Bianchija. Ob tej priložnosti bo obredni rez traku pred vhodom v novo galerijo, ki se ga bodo udeležili podpredsednica pokrajinskega odbora in obenem odbornica za kulturo Roberta Demartin, župan Medee Alberto Bergamin, ki poudarja, da je občina pridobila novo kulturno toč- ko, ter umetniška kritičarka Deborah Vidonis in ustvarjalec v digitalnih tehnikah Paul David Redfern. Razstava bo odprta do 30. aprila ob petkih in sobotah med 17. in 19. uro, ob nedeljah pa med 10.30 in 12. uro. Tretji dogodek, ki ga prirejajo goriški oblikovalci Tedna kulture v sodelovanju z družbo Prospero, bo potekal v Trstu, in sicer v Hiši glasbe v Ulici Capitel-li 3. V sredo, 21. aprila, ob 18.30 bodo tam odprli razstavo z naslovom »Digital flamenco e tango«, na kateri se bosta s svojimi deli predstavila Fabio Fonda in Paul David Redfern. Ogled bo možen do 3. maja med 8. in 20. uro. Goriški Teden kulture bo ponovno zaobjel tudi Števerjan. V tamkajšnji Galeriji 75 bo v soboto, 24. aprila, ob 20. uri odprtje druge razstave »SkupinART«. Klasične in digitalne fotografije bodo razstavljali člani Skupine 75 Sergio Culot, Loredana Prinčič, Igor Pahor in Enzo Tedeschi. Publiko bosta sprejela predsednik fo-tokluba Silvan Pittoli in kritičarka Deborah Vidonis. Posnetki omenjenih fotografov bodo na ogled do 2. maja po dogovoru na tel. 0481-884226 in med tradicionalnim prvomajskim praznovanjem na Bukovju. Kakšno je bilo življenje leta 1945? Kakšni občutki so spremljali prebivalce naših krajev, ko je bilo 1. maja končno vojne konec? Kakšne spomine hranijo na tiste prve povojne mesece? Posodite nam svoje fotografije, posredujte nam svoje spomine! Spoštljivo in z veseljem jih bomo iztrgali pozabi. Zglasite se v naših uredništvih ali pošljite nam svoje fotografije na www.primorski.eu! [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, Ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), Drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, Ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065. ~M Gledališče GLEDALIŠKI FESTIVAL »UN CA-STELLO DI... MUSICAL & RISA- TE!«: danes, 16. aprila, ob 20.45 v Kulturnem domu v Gorici komedija »Tango monsieur?« v izvedbi gledališke skupine La Trappola iz Vi-cenze; prireja združenje Terzo Teatro iz Gorice, predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici. Q Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.00 »Scontro tra Titani«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 20.10 »L'uo-mo nell'ombra«. Dvorana 3: 18.00 - 20.10 - 22.10 »From Paris with Love«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »L'uomo nell'ombra«. Dvorana 2: 16.20 - 18.20 - 20.20 - 22.20 »Scontro tra Titani« (Digital 3D). Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Green Zone«. Dvorana 4: 17.50 - 20.00 - 22.00 »From Paris with Love«. Dvorana 5: 17.30 »Il piccolo Nicolas e i suoui genitori«; 20.00 - 22.00 »Il cacciatore di ex«. ~M Koncerti GLASBENA MATICA vabi na nastop udeležencev delavnice za jazz in zabavno glasbo, ki bo v nedeljo, 18. aprila, ob 18.30 v KBcentru v Gorici, Kor-zo Verdi, 51. Učence je pripravila prof. Andrejka Možina. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v ponedeljek, 19. aprila, ob 20.15 nastop pianistke Jasminke Stan-čul iz Srbije; informacije nudi Kulturni dom Nova Gorica, Bevkov trg 4, tel. 003865-3354013, www.kulturnidom-ng.si. 4. REVIJA PEVSKIH ZBOROV UNIVERZE ZA TREJTE STAROSTNO OBDOBJE MESTA GORICA bo potekala v nedeljo, 18. aprila, ob 16. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Nastopili bodo zbori iz Gorice, Tržiča, Palmanove, Trsta, Vidma in Nove Gorice. H Šolske vesti PRI MLADINSKEM DOMU poteka do 30. aprila predvpis k pošolskemu pouku za šolsko leto 2010-11 z znižano vpisnino; informacije na sedežu v Gorici - Ul. Don Bosco 60, tel. 0481546549 in 328-3155040. SLOVENSKI IZOBRAŽEVALNI KONZORCIJ IN DIJAŠKI DOM SIMONA GREGORČIČA iz Gorice vabita k vpisu na poletni tečaj angleškega jezika na Malti na priznani šoli European School od English od nedelje, 18. julija (eno ali dvotedenski tečaj) za dijake med 13. in 17. letom starosti, ki se želijo naučiti angleščine ali izpopolniti že pridobljeno znanje; vpisovanje in informacije do 30. aprila pri SLOVIK-u (tel. 0481-530412, www.slovik.org). S Izleti DRUŠTVO KRVODAJALCEV SO-VODNJE organizira od 2. do 6. junija avtobusni izlet v Turin; informacije po tel. 340-3423087 ali 3294006925, vpisovanje ob četrtkih med 17. in 19. uro na sedežu društva v Ga-brjah do zasedbe razpoložljivih mest. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da je za avtobusni izlet v Beograd, Vukovar, Novi Sad itd., ki bo od 30. maja do 3. junija, kakor tudi za izlet z letalom na Sicilijo, ki bo potekal od 11. do 18. oktobra, še nekaj prostih mest. Vpisovanje na tel. 0481-390688 ali 3496708562 do zasedbe zazpoložljivih mest na avtobusu. Na račun 200 evrov za vsak izlet. PD ŠTANDREŽ prireja petdnevni avtobusni društveni izlet v Provanso od 21. do 25. aprila; informacije in vpisovanje po tel. 0481-20678 (Božo) in 347-9748704 (Vanja). SINDIKAT UPOKOJENCEV CISL prireja izlet v Ljubljano z ogledom botaničnega vrta Arboretum v torek, 27. aprila; informacije in rezervacije na sedežu CISL v Ul. Manzoni 5/G v Gorici ali po tel. 0481-533321 med 9. in 11. uro ob delavnikih. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA obveščajo udeležence izleta v Maremmo in na otok Giglio v Toskani od 22. do 25. aprila, da lahko poravnajo stroške za izlet; odhod avtobusa bo ob 6.50 iz Štivana s postanki ob 7. uri v Jamljah, ob 7.10 na Poljanah, ob 7.15 v Doberdobu in 7.30 pri piceriji Al Gambero v Ronkah; na razpolago je še nekaj mest; informacije po tel. 380-4203829 (Miloš). 7. POHOD V ORGANIZACIJI DRUŠTVA VIPAVA PO SLEDEH PRVE SVETOVNE VOJNE bo potekal v okolici De-vetakov v nedeljo, 18. aprila, z zbirališčem ob 8.45 pred gostilno pri »Miljo-tu« pod kamnolomom pri Devetakih; informacije po tel. 328-2180158. SPDG prireja v nedeljo, 18. aprila, izlet na Jelenk (1107 m) nad Spodnjo Idrijo. Predvidevajo 2 uri in pol lahke hoje do vrha in približno 3 ure krožne poti po Idrijskih Krnicah ter sestop v dolino Ka-nomlje - vmes postanek v planinskem domu. Zborno mesto na parkirišču pri Rdeči hiši ob 7. uri; informacije na bo-ris@kinoatelje.it ali po tel.339-7047196. Obvestila SEDEŽ SOVODENJSKE ENOTE CIVILNE ZAŠČITE na Vrhu, Brežiči 32, je odprt za javnost vsako drugo in zadnjo sredo v mesecu od 20. do 21. ure. Prostovoljci bodo na razpolago občanom za informiranje o delovanju Civilne zaščite in za sprejemanje informacij o potencialnih nevarnostih za prebivalstvo in teritorij. DRUŠTVO JADRO organizira tečaj yo-ge (vaje za sprostitev, dihanje, avtoma-saža... ) na sedežu društva v Romjanu; informacije po tel. 349-8419497, tel. 0481-482015. FEIGLOVA KNJIŽNICA v Gorici je odprta vsak delavnik od 10. do 18. ure. DRUŽBA ROGOS prireja v sprejemnem centru Gradina v Doberdobu danes, 16. aprila, ob 19. uri mesečno srečanje Znanost na krožniku. Gost večera bo Silvia Battistella, ki bo vodila predavanje z naslovom Soška postrv: ogrožena vrsta; informacije na inforo-gos@gmail.com ali po tel. 333-4056800. KD OTON ŽUPANČIČ vabi vse pustar-je, ki so se pridružili štandreškemu pustnemu vozu na povorki v Sovodnjah ter na koledovanju po vasi na pustno večerjo, ki bo danes, 16. aprila, ob 19.30 v prostorih kulturnega doma Budal na Pilošču. Zabavale bodo Marta, Breda, Malvina in Nataša z igro Praznovanje štirih sklerotičnih upokojenk. ČISTILNA AKCIJA OČISTIMO BREGOVE SOČE bo potekala v nedeljo, 17. aprila, v okviru pobude »Očistimo Slovenijo v enem dnevu«. Turistično društvo Solkan v sodelovanju s krajevno skupnostjo Solkan vabi na zbirno mesto v Solkanu pri Kajakaškem centru ob 10. uri. Zaključek bo ob 14. uri pri ošte-riji Žogica; informacije po tel. 0038641974588, www.solkan.net. KLUB OSMICA PRI MAČKU priredi v soboto, 17. aprila, ob 20.30 9. Praznik salame v športno-kulturnem centru Danica na Vrhu. Za dobro voljo bodo poskrbeli Mladi kraški muzikanti. Izkupiček večera bodo organizatorji namenili hospicu Via di Natale v Avianu. 15. KAJAKAŠKI SPUST PRIJATELJSTVA po Vipavi bo v nedeljo, 18. aprila. Zbirališče bo od 10. ure dalje pri jezu v Renčah, kjer bo po vpisu in pripravi čolnov start ob 11. uri. Kolona ve-slačev bo med potjo obiskala Bilje, Ore-hovlje, Miren in Rupo ter dosegla Ga-brje, kjer bo cilj. Plovila bodo pristajala med 14. in 15. uro. Spust ni tekmovalnega značaja; organizatorji iz KK Ši-lec in ŠD Partizan priporočajo udeležencem, naj imajo nepotopljive čolne, na sebi rešilne jopiče, na glavi pa zaščitne čelade. Veliki gumenjaki za Vipavo niso primerni. SEKCIJA VZPI-ANPI JOŽE SREBRNIČ IZ DOBERDOBA IN SEKCIJA DOL-JAMLJE bosta v nedeljo, 18. aprila, ob 15.30 sklenili pobratenje s Krajevno organizacijo Združenja borcev za vrednote NOB iz Prvačine. Program bodo oblikovali tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, godbi na pihala iz Doberdoba in Prvačine ter študentje iz Dola-Jamelj. SPDG sklicuje redni letni občni zbor v petek, 23. aprila, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. S3 Prireditve KROŽEK ACLI CARLO MARGOTTI GORICA IN UNICEF prirejata solidarnosti večer z naslovom Za otroke Haitija v sodelovanju s plesno šolo Tersicore iz Gorice in z zborom Coral di Lucinis danes, 16. aprila, ob 20. uri v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici. KNJIGA OB 18.03: v soboto, 17. aprila, je na programu avtobusni izlet po Nadiških dolinah v družbi Marca Gi-rarda, ki bo predstavil svojo knjigo »Il cielo non ha frontiere«; odhod ob 11.03 s trga pred železniško postajo, informacije in rezervacije po tel. 3351765415. MLADINSKI DOM v sodelovanju s Študijsko raziskovalnim forumom za kulturo prireja za mladino od 14. leta dalje srečanje z ljubiteljem filmov Carlom Zivolijem in ogled filma Matrix Andyja in Larryja Wachowskija v soboto, 17. aprila, ob 17. uri v domu Franca Močnika v Ul. San Giovanni 9 v Gorici; informacije po tel. 0481546549 ali 328-3155040. DRUŽBA ROGOS IN KNJIGARNA EDITRICE GORIZIANA prirejata v sprejemnem centru Gradina v Doberdobu v nedeljo, 18. aprila, ob 11. uri predstavitev knjige »La medicina dei Longobardi« Franca Fornasara. Z avtorjem bo prisotna Elisa Sinosich. V OBČINSKI KNJIŽNICI V SOVODNJAH bo v ponedeljek, 19. aprila, ob 20. uri novinar Nace Novak spregovoril o izkušnji, ki jo je doživel na znameniti romarski poti Camino in jo zapisal v knjigi Camino - od Nove Gorice do Kompostole. Večer prireja ob- SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Ivan Aleksandrovič Gončarov SLOVENSKA PRAIZVEDBA Dramatizacija in režija: Egon Savin V PONEDELJEK, 19. aprila ob 20.30 v Kulturnem centru Bratuž v Gorici Info in rezervacije na blagajni Kulturnega doma Gorica, ul. Brass 20 Urnik: 9.00-13.00/ 15.00-18.00 (Ponedeljek/ Petek) Tel. 0481.33288 čina Sovodnje v sodelovanju z Goriško Mohorjevo družbo, omogočila pa ga je Fundacija Goriške hranilnice. V GRADU KROMBERK bo v organizaciji Goriškega muzeja v torek, 20. aprila, ob 20. uri predavanje in predstavitev zbornika Bitka za partizansko Trnovo. Publikacijo bosta predstavila urednik Jože Šušmelj in Branko Marušič. KULTURNO DRUŠTVO OTON ŽUPANČIČ prireja srečanja na temo Gojiti starševstvo, ki jih bo vodila strokovna vzgojiteljica Paola Scarpin. Srečanja v italijanščini bodo potekala od 19.30 do 21. ure v zgornjih prostorih Kulturnega doma A. Budal, Ul. Montello 9 v Štandrežu: 22. aprila bo srečanje z naslovom »Od dojenja do hrane: čustvenost in prehranjevalna vzgoja«; 29. aprila bo sledilo srečanje »Do kdaj obdržati pleničko? Kaj pomenita otroku v tem obdobju izraza: umazano - čisto?«; 6. maja še srečanje na temo »Premišljena vzgoja. Odgovorna vzgoja«; informacije in predvpis po tel. 328-4791856 (Paola Scarpin), paola.scarpin@libero.it in po tel. 328-0309219 (Tanja Gaeta) ta-njagaeta@libero.it. L. Mali oglasi V DOBERDOBU, naselje Mikoli, prodajamo hišo, štalo in senik potrebni prenove; tel. 334-6366767. in Osmice KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78125. KUKUKOVI V DOBERDOBU imajo odprto od četrtka do nedelje; tel. 048178140. PRI CIRILI v Doberdobu je odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 048178268. Pogrebi DANES V GORICI: 11.00, Maria Angela Braico por. Pontoni (iz Vidma) v cerkvi Sv. Ane, sledila bo upepelitev; 12.00, Gennaro Di Cristo iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče. DANES V GRADIŠČU: 11.00, Maria Gabriella Pauletig por. Sansa s pokopališča v cerkve Sv. Duha in na pokopališče. DANES V MARIANU: 10.00, Olga Gal-vari vd. Brandolin (iz Vidma) v cerkvi in na pokopališču. Ob prerani izgubi očeta EDVINA izrekamo Roku Bernetiču in družini iskreno sožalje. Naš prapor 338 Petek, 16. aprila 2010 Št. 89 (142) Pri strani sodelujejo Andrej, Martina, Mateja, Valentina, Jana, Vesna, Nicoletta, Mateja, Tereza, Martin, Matia, Agata, Patrizia, Julija in Jožica. e-mail: kiop@primorski.eu Pogovori in odgovori o naši šoli Nekaj misli Klop se je čutil dolžnega teden po Posvetu o šolstvu podati nekaj pojasnil svojim bralcem, uredništvu Primorskega dnevnika in njegovemu odgovornemu uredniku. V prvi vrsti želi Klop poudariti, da si prevzema v odnosu do odgovornega urednika Primorskega dnevnika vso svojo odgovornost. Priznamo, da smo v pomanjkljivem sporočanju o razvijanju organizacije Posveta o šolstvu zgrešili in na ta način šli preko zaupanja Dušana Udoviča in celotnega uredništva Primorskega dnevnika. Zaupanje in svoboda pri izbiranju vsebin ter aktivnostih Klopa, ki ju je v vseh letih delovanja Dušan Udovič vlagal v Klopa, sta zlata vredna in ob tej priložnosti se hočemo Klopovci obvezati, da se bomo v prihodnje držali pravil igre in vestno spoštovali pluralizem našega dela. Pogoj naše dejavnosti in razvijanja novinarskih tem je, da bi bile naše vsebine in aktivnosti čim širše in pluralistične, kar se nam zdi dobro izhodišče za uspešno delo zlasti v primerjavi z res raznobarvnimi politično-ideološkimi stališči članov petkove mladinske priloge Primorskega dnevnika. Kar se pluralizma tiče, pa gre poudariti še nekaj podatkov. Izpostavili bi zlasti odnos mladih Slovencev Demokratske stranke (ki bi sestavi organizacijske skupine dodala pluralizem). Na drugem sestanku od skupno štirih je bila prisotna predstavnica Mladih demokratov, ki je aktivno sodelovala pri debati. Naslednji dan pa je drug predstavnik Demokratske stranke odpovedal morebitno sodelovanje polit-čne opcije, ki jo je zagovarjal, na posvetu z precej nejasnimi razlogi. Eden od teh je bil, da je Posvet kot tak nacionalistično in etnocentrično usmerjen. Ta teden je Klop pripravil podrobno poročilo o poteku srečanja, ob tem pa vabi bralce, da po svoji presoji utemeljijo morebitno etnocentrično in nacionalistično usmerjenost Posveta. Če se povrnemo na pluralizem. Klop obžaluje izrazito nepluralnost publike, kajti nekaterih manjšinskih predstavnikov, ki so bili drugače povabljeni, ni bilo. Ob tem pa bi jasno sporočili svojim bralcem eno dejstvo: če kdo misli, da se je z udeležbo na Posvetu o šolstvu Klop spustil v enosmerno politično akcijo, se moti na polni črti. Namen srečanja je bil sprožiti debato in se na splošno pogovoriti o slovenski šoli v Italiji (kar se nam samo na sebi ne zdi, da bi lahko bil zadosten vzrok nacionalizma in politične enosmernosti). Tistemu, ki nam očita naivnost lahko odgovorimo le s tem, da se je, po opazovanju odmevov in nabiranju mnenj, prikazala naša naivnost le očeh tistih, ki se hranijo s političnimi predsodki in se zapirajo v stare ideološke kalupe, ki so v očeh mladih, kot stokrat že poudarjeno na naših straneh, popolnoma neaktualni. Mi razmišljamo na ta način: šola je problem vseh, ne smemo je spraviti v zaprte politične forme. Še en zorni kot: mladi so se združili in pripravili utemeljen in produktiven Posvet z izključno lastnimi močmi. Mar ni to pozitivno? Za zaključek naj navedemo reklamni slogan osrednjega slovenskega dnevnika - Dela izpred nekaj leti: »Nekateri nam očitajo, da spreminjamo barvo, mi pa postajamo vedno bolj modri.« Klop se je uspešno prebil skozi posvet o šolstvu. Prejšnji petek je na Opčine prišlo res veliko število ljudi, kar potrjuje uspešnost pobude. V polni dvorani Prosvetnega doma so sedeli dijaki, mladi, profesorji, ravnatelji in predstavniki manjšinske družbe. Prisotne je nagovorilo kar nekaj oseb, ki se s šolstvom spopada vsak dan že celo vrsto let. Klop je pripravil kratek povzetek vsakega posega. Živa Gruden Prvi na vrsti je bil poseg ravnateljice dvojezične šole v Špetru Žive Gruden, ki so ga zaradi njene odsotnosti prebrali organizatorji. Špetrska šola predstavlja posebnost. Njena etnična sestava je zelo pisana. Pri jezikovni vzgoji se zaradi skromne prisotnosti slovenskega knjižnega jezika v njej v najboljšem primeru lahko naslanjajo le na narečje. Grudnova je poudarila, da sta za vlogo bodoče manjšinske šole pomembni tako izgradnja identitete in kulture kot učenje jezika, ki so med sabo tesno povezani, čeprav je identiteta v sodobnem svetu vedno bolj večplastna. Dejstvo, da se v slovensko šolo vpisujejo pripadniki večinske skupnosti, ocenjuje tudi kot dokaz kvalitete, o kateri pa je žal težko razmišljati brez strehe nad glavo, t.j. v začasnih prostorih, po katerih je dvojezična šola trenutno razseljena. Adrijan Pahor Priliv italijanskih otrok in otrok iz mešanih zakonov v naše šole je Adrijan Pahor, profesor slovenščine na višjih srednjih šolah v Gorici, opisal istočasno kot izziv in problem. Spremenjena etnična sestava šolske populacije povzroča progresivno upadanje znanja slovenščine, kar vidno vpliva na vzgojni proces. Predlagal je, da je treba nujno opraviti večjo selekcijo učnega kadra, nameniti več sredstev za didaktično pripravo in posodobiti učni program. Obenem je poudaril, da slovenski zamejski šoli ne sme zmanjkati občutek za narodnostno pripadnost, saj je slovenstvo nezamenljiva vrednota, ki bi jo bilo treba otrokom privzgajati že od samega začetka šolanja. Davor Pečenko Davor Pečenko, profesor na tehničnih zavodih v Trstu, je glede prisotnosti otrok iz mešanih zakonov izjavil, da je to problem, s katerim se srečujejo predvsem na nižjih stopnjah šolanja, medtem ko na drugostopenjskih srednjih šolah ta ni tako izrazit. Povedal je, da se slovenske šole nahajajo na samem vrhu mednarodne kakovostne lestvice. Kvaliteti jezika pa je treba posvečati veliko pozornost, saj ta ni le sredstvo sporočanja temveč tudi izraz narodne in kulturne identitete. Izrazil je obenem zaskrbljenost nad t.i. liceizacijo šolstva, saj reforma prinaša že zdaj precej standardizirani šoli vedno manjše razlike med posameznimi učnimi smermi. Posledica takega omejevanja pestrosti študijske ponudbe pa bi lahko bilo tudi povečanje osipa. Samo Pahor Treba je imeti razumevanje do italijanskih staršev, ki so pokazali veliko človeške zrelosti in državljanskega poguma, da so se odločili, da svoje otroke vpišejo v naše šole. Samo Pahor, upokojeni višješolski ravnatelj in nekdanji slovenski pred- Udeleženci posveta na Opčinah kroma stavnik v Vsedržavnem šolskem svetu v Rimu, je obenem pa prepričan, da je naša dolžnost, da bi se tudi otrokom v šolah z italijanskim učim jezikom nudilo možnost, da se naučijo slovenščine. Zaznal je prisotnost strahu, da bi brez neslovensko govorečih otrok število učencev v naših šolah toliko upadlo, da bi bili obsojeni na zelo majhne razrede, ki ne bi imeli dobrega vpliva na otrokov razvoj. Na drugi strani pa je odprl vprašanje, če je kdo kdaj pomislil, če imamo dovolj učiteljev, da bi pouk slovenščine uvedli v italijanske šole. Ivan Peterlin Slovenske šole v Italiji je Ivan Pe-terlin, profesor na nižji srednji šoli, označil kot dobre in z zelo visoko ponudbo. Manjše število dijakov naj bi predstavljalo veliko prednost, saj daje možnost dobrih organizacijskih prijemov in bogatejšega dialoga tako z dijakom kot z njegovo družino. Opomnil pa je, da ne smemo modela šolske dvojezičnosti iz Benečije presaditi na Tržaško in Goriško. Šolstvo je označil kot hrbtenico naše narodnostne skupnosti, kot temelj našega obstoja, laboratorij znanja, predvsem pa laboratorij naše narodne zavesti. Šola bi morala imeti vlogo združevalnega magneta, katerega bi se oprijelo vse, kar je slovenskega. Slednja bi se morala zato prebiti do vsestranske avtonomije, za katero pa bi morali poskrbeti naši politiki ob podpori matične Slovenije. Gorazd Pučnik Razmerje med učenci in učitelji je opisal kot zelo ugodno tudi Gorazd Pučnik, ravnatelj dijaškega doma. Slednji je poleg tega izrazil mnenje, da je naša šola lahko dobra ali slaba. Vse je odvisno od pričakovanj, ki jih posameznik ima do nje. Spraševal se je obenem, če smo lahko pri delu uspešni, ne da bi zahtevali uresničljivih, a napornih nalog. Učiteljski poklic zahteva mešanico znanja, empatije, tehnike komuniciranja, poslušanja in doslednosti. Pučnik je podčrtal, da šola ni in ne sme biti samo sredstvo za učenje jezika. Opozoril je, da problem ni v etnični sestavi razreda in šole, ampak v homogenosti predpostavk, ki so nujne za učinkovit pouk. Olga Tavčar Povezanost s teritorijem, uspešno sodelovanje nekaterih učencev na raznih natečajih in tekmovanjih, dejstvo, da slovenska mladina po zaključeni višji srednji šoli navadno brez večjih težav nadaljuje svoje šolanje, so pokazatelji, da je naša šola dobra. Tako je ocenila Olga Tavčar, osnovnošolska učiteljica, stanje naših šol. Vedno večja prisotnost učencev, ki ne poznajo slovenščine, bi morala biti za učitelja izziv. Manjkajo pa učbeniki, ki bi ustrezali naši stvarnosti, saj se tisti iz Slovenije večkrat izkažejo za neprimerne. Velik poudarek mora poleg tega biti na dejstvu, da je uradni jezik naših šol slovenščina in da učitelj ni le strokovnjak, ampak predvsem član slovenske narodne skupnosti v Italiji. Suzana Pertot Suzana Pertot, psihologinja in raziskovalka, je opozorila, da so v postmoderni družbi prisotne etnične in nacionalne identitete, ki so predmet stalnega prilagajanja. Uveljavljajo se nove tvorbe imenovane »hibridne identitete«. Iz raziskav izhaja, da se dijaki slovenskih šol, tako tisti iz slovenskih kot tisti iz mešanih zakonov,večinoma prepoznavajo kot »zamejski Slovenci«. Slovenija in Slovenci iz Slovenije jim ne predstavljajo identifikacijskega modela. Otroci medetničnih zvez niso pripadniki ene same skupnosti, niso pa niti seštevek obeh, so nekaj tretjega. Tudi v šoli so prisotne poleg ustaljenih tudi druge identitetne opcije, ki so še fluidne in ne vključujejo le poznavanje slovenskega jezika. Pertotova je tako predlagala, da naj se požrtvovalno delo učiteljev uporabi za razmislek, kako izpolnjevati šolo, da bo v skladu s spremembami. Odmevi publike Po posegih strokovnjakov se je razvnela bogata in pestra razprava. Posegi so si sledili kot po tekočem traku, kar kaže tudi na dejstvo, da je tematika šolstva in slovenske šole še kako občutena in to tudi s strani mladih, saj so bili ti med glavnimi soustvarjalci debate. Ker je bilo navedenih tematik res veliko in ker noče Klop diskriminirati nobenega, se je odločil, da povzame le par mnenj, ki so bila nekaka vezna nit večera. Jernej Šček, študent na Univerzi v Kopru, je izrazil navdušenje in iz-pozstavil, da bi se morali vedno med sabo pogovarjati in izmenjavati mnenja, ko se govori o takih pomembnih temah kot je šolstvo (op. Klopa: to je tudi naša želja). Živa Pahor je povedala, da kot mati otrok iz mešanega zakona (mož je Italijan), bi jo zalil velik občutek krivde, če bi se do svojih otrok obrnila z nazivom „Mi Slovenci". Saj se z njo pogovarjajo v slovenščini, z očetom pa v italijanščini. Za katerokoli opredelitev se bodo namreč odločili sami čez nekaj let. Profesorica slovenščine Vilma Purič je ugotavljala, da je treba učenca pripeljati h globljemu doživljanju jezika, ki ne sme biti le spo-razumevalno sredstvo. Dijak Nicola Pinzani je izpozstavil, da bi se bilo treba posvetiti problemu učnega kadra, ki se je po njegovih izkušnjah marsikdaj izkazuje za neprimernega in neusposobljenega. Z več strani pa je prišlo mnenje, da je zelo pomemben zgled, ki ga profesor daje. Če se slednji udeležuje kulturnih in raznih prireditev je to lahko veliko vzpodbuda za dijaka. PRIREDITVE Petek, 16. aprila 2010 2 3 / slovensko stalno gledališče Ponovitve Oblomova v Trstu in Gorici »Skromen, razvajen, občutljiv in negotov že po naravi - Ilji Iljiču se ni niti sanjalo, da bo njegova eksistenca izzvala toliko razburjenja, besed, polemik in nestrinjanj v literarnem, znanstvenem in drugih krogih. Da bo po njem imenovan socio-psihološki pojav - oblo-movščina.« Klasik ruskega roma-nopisja Oblomov, ki ga je Ivan Aleksandrovič Gončarov napisal v drugi polovici 19.stoletja, je postal literarni pojem in vir navdiha za nadaljnje umetniške, predvsem gledališke preobrazbe. Zgodba o obuboženem plemiču in o njegovem popolnoma nedejavnem življenju brez ciljev in prihodnosti, o njegovi konfrontaciji s svetom zdravega, aktivnega načrtovanja in snovanja prijatelja Andreja in ljubice Olge bo do nedelje zaživela na odru Male dvorane Slovenskega stalnega gledališča z zadnjimi abonmajskimi ponovitvami. Najnovejšo produkcijo tržaškega gledališča je režiral Egon Savin, ki je ohranil čas dogajanja, a je postavil zgodbo v primorski prostor z jezikovno priredbo Marka Sosiča. Nova preobleka daje predstavi slad-kogrenki priokus stalnega nihanja med humorjem in patetiko, kar vrednoti odlične igralske sposobnosti protagonista Radoša Bolčine, ki je s svojo kreacijo prevzel publiko in kritiko. V vlogi služabnika Zaharja igra Vladimir Jurc, očarljiva Olga v filološko dodelanih kostumih Svetlane Vizintin je Lara Komar, prijatelj Andrej je Luka Cimprič, služkinja Agata pa Maja Blagovič. Predstava bo na sporedu še v soboto, 17. aprila ob 20.30, v nedeljo, 18. aprila pa ob 16.00. V ponedeljek, 19. aprila pa bo sledila goriška ponovitev v Kulturnem centru Lojze Bratuž s podporo družbe Splošna plovba. Vse predstave bodo opremljene z italijanskimi nadnapisi. Zaradi omejenega števila sedežev je rezervacija obvezna tudi za abonente na št.800214302 ali 040 362542. sežana - Danes ob 20. uri Kinoatelje in Alvaro Petricig gosta Kosovelovega doma Kinoatelje in Alvaro Petricig bosta gosta Kosovelovega doma danes ob 20. uri. V Sežani si bo mogoče ogledati dokumentarni film Mala apokalipsa. Projekciji bo sledil pogovor z avtorjem in predstavitev publikacije Triptih / Trit-tico / Triptych, v kateri so zbrana tri dela Alvara Petriciga o Nadiških dolinah. Mala apokalipsa je dokumentarni film, ki izhaja iz zgodbe, ki se je v resnici dogodila: smrt vasi Čišnje v Nadiških dolinah. Film je retrospektivna vizija prihodnosti, v kateri se je to, kar se še ima zgoditi, že pogreznilo v nepreklicno preteklost in ostajajo samo ruševine, ki edine pričajo o preteklosti naše družbe. Filmska pripoved raziskuje strašljivo atmosfero v kraju, kjer se srečujeta bohotna narava, ki si prisvaja prostor, in ruševine, ki pričajo o minulih življenjih. Film, ki je nastal leta 2008 v produkciji Zavoda Ki-noatelje in koprodukciji Kinoateljeja in Kulturnega društva Ivan Trinko, je bil premierno prikazan na 19. Trst Film Festivalu. Istega leta je prejel vesno za posebne dosežke na 11. Festivalu slovenskega filma. Lani pa je bil film gost festivala DokumentART, ki ga prirejajo v Szczecinu (Poljska) in Neubranderburgom (Nemčija). Ključni temi Petricigovih filmov sta čas in spomin, ki se prepletata v vseh filmih v publikaciji Triptih / Trittico / Triptych. Rdeča nit, ki se vije skozi vsa dela trilogije, je pozornost do spomina na kraje, dejanja in življenja, ki jih je viharna modernizacija zadnjih desetletij nepreklicno izbrisala in izničila to, kar je označevalo posamenike in skupnost. Sarce od hiše je posvečen običajem v Nadiških dolinah, ki jih je na super8 filmskem traku posnel Paolo Petri-cig; Starmi cajt . Il tempo ripido obravnaja potres iz leta 1976, ki je zaznamoval življenje skupnosti in povzročil razkroj družbenega ustroja. Mala apokalipsa pripoveduje o „geografskem izginotju" Čišenj. DVD zbirka Triptih / Trittico / Trptych je opremljena tudi s knjižico, v kateri je objavljen esej Alvara Petriciga in spremno besedilo Aleša Doktoriča, predsednika Kinoa-teljeja. Publikacijo so uredili Kinoatelje, Študijski center Ne-diža in Kulturno društvo Ivan Trinko. Projekcija spada med pobude ob razstavi Znotraj vasi - Nadiške doline 1968. Razstavo fotografij Riccarda Tof-folettija, ki jo je uredil Študijski center Nediža, si lahko ogledate v Kosovelom domu do 1. maja (urnik: ponedeljek-pe-tek 10.00-12.00 / 15.00-17.00). GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko Stalno Gledališče Jutri, 17. aprila ob 20.30 / Ivan Aleksandrovič Gonačarov: »Oblomov«. / Ponovitve: v nedeljo, 18. aprila ob 16.00. V ponedeljek, 19. aprila ob 20.30 / Gregor Čušin: »Hagada«. Nastopa gledališče MGL Ljubljana. V četrtek, 22. aprila ob 20.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. / Ponovitve: v petek, 23. aprila ob 20.30. Gledališče Orazio Bobbio - La Contrada Danes, 16. aprila ob 20.30 / Maurizio Micheli in Tullio Solenghi: »Italiani si nasce«. Režija: Marcello Cotugno. / Ponovitve: v soboto, 17. ob 20.30 in v nedeljo, 18. aprila ob 16.30. GORICA Kulturni dom Danes, 16. aprila ob 20.45 / predstava gledališča La trappola iz Vicenze: »Tango Monsieur?«. Info: 0481 30212. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V četrtek, 22. aprila ob 20.00 / Dušan Jovanovic: »Življenje podeželskih plej-bojevpo drugi svetovni vojni, ali tuje hočemo - svojega ne damo. KOPER Gledališče Koper V petek, 23. aprila ob 19.30 in ob 21.00 / Iztok Mlakar: »Duohtar pod mus«. Koprodukcija SNG Nova Gorica. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder Danes, 16. aprila ob 19.30 / Anton Pav-lovič Čehov: »Platonov«. / Ponovitve: v soboto, 17. ob 20.00, v ponedeljk, 19. in v torek 20. aprila ob 19.30. V sredo, 21. aprila ob 19.30 in ob 22.35 / William Shakespeare: »Julij Cezar«. Mala drama Jutri, 17. aprila ob 16.00 in ob 16.35 / Andrej Rozman Roza: »Kako je Oskar postal detektiv« .Danes, 16. aprila ob 20.00 in ob 21.00 / Ernst Lubitsch: »Ko sem bil mrtev«. / Ponovitve: v četrtek, 22. aprila ob 20.00. V torek, 20. aprila ob 20.00 in ob 21.20 / Yasmina Reza: »Bog masakra«. V sredo, 21. aprila ob 20.00 in ob 21.50 / Ulrike Syha: »Zasebno življenje«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 16. aprila ob 19.30 / Molière: »Skopuh«. / Ponovitve: v sredo, 21. ob 19.30 ter v četrtek, 22. aprila ob 12.00. Jutri, 17. aprila ob 19.30 / Bertold Brecht: »Bobni v noči«. / Ponovitve: v ponedeljek, 19. aprila ob 19.30. V nedeljo. 18. aprila ob 19.30 / Ernst Ingmar Bergman: »Jesenska sonata«. V torek, 20. aprila ob 19.30 / Steven Sater in Duncan Sheik: »Pomladno prebujenje«. V četrtek, 22. aprila ob 19.30 / Ivo Mar-tinic: »Drama o Marjani in tistih okrog nje«. / Ponovitve: v petek, 23. in v soboto, 24. aprila ob 19.30. Mala scena V ponedeljek, 19. aprila ob 20.00. / Conor McPherson: »Sijoče mesto«. V torek, 20. aprila ob 18.00 / Peter Rez-man: »Skok iz kože«. V torek, 20. aprila ob 20.00 / Eric-Emmanuel Schmitt: »Mali zakonski zločini«. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Jutri, 17.aprila ob 15.00 / Richard Wagner: »Tannhäuser«. / Ponovitve: v nedeljo, 18. aprila ob 15.00. Stalno gledališče FJK Rossetti Danes, 16. aprila ob 20.30 / »West Side Story«. Leonard Bernstein - glasba; Stephen Sondheim - lirika in Jerome Robbins - koreografije. / Ponovive: v soboto, 17. in v nedeljo ob 16.00 in ob 21.00. TRŽIČ Občinsko gledališče V četrtek, 22. aprila ob 20.45 / »Uri Caine ensemble & tempo reale«. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Danes, 15. aprila ob 20.00 Gallusova dvorana / »Oranžna - Sinteza«. Nastopa Simfonični orkester RTV Slovenija. Dirigent: Nicholas Milton; Solistka: Nina Prešiček - klavir. V torek, 20. aprila ob 20.00 / »Akustični prostori«. Neofonia; dirigent: Steven Loy: solist: Garth Knox - viola. V sredo, 21. aprila ob 20.00 / »Sam v spektru«. Izvajalci: Matevž Bajde; Franci Krevh - tolkala; Igor Mitrovic - violončelo; Dejan Prešiček - baritonski saksofon; Nina Prešiček - klavir. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1):na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Muzej Revoltella - Avditorij, (Ul. Diaz 27): je na ogled razstava slikarja Arturja Nathana. / Za več informacij: tel.: 040 - 362636; fax: 040363133; info@stu-diosandrinelli.com. Hiša glasbe (Ul. Capitelli 3): v sredo, 21. aprila, ob 18.30 »Digital flamenco e tango« Fabia Fonde in Paula D. Red-fernav v Trstu (na ogled do 3. maja med 9. in 20. uro). OPČINE Prosvetni dom: je na ogled razstava »Marjo Sosič in njegove skulpture«. Bambičeva galerija: je na ogled razstava akademske slikarke Beti Bricelj: »GeolnForma«. Razstava bo odprta do 30. aprila, od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. NABREŽINA Kavarna Gruden: je na ogled razstava grafik Magde Starec: »Črna luna«. Urnik ogleda: v času odprtja Kavarne. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Galerija A. Kosič (Raštel 5-7, Travnik 62) je na ogled razstava akvarelov in olj slikarja Andreja Kosiča. Urnik: od torka do sobote med 8.30 in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro. Kulturni Center Lojze Bratuž: je na ogled razstava pod naslovom: »Skriti obrazi Aleksandrije«. Kulturni dom: do 8. maja je na ogled dokumentarna razstava: »Ko je umrl moj oče«. Galerija restavracije »Sgubin« (Skre-ljevo - Scrio' 15 - občina Dolenje): do 3. maja je na ogled razstava slikarja Oskarja Beccie iz Ronk. Info: 0481.60371. Goriško grajsko naselje:V okviru 12. tedna kulture bo v soboto, 17. aprila, ob 18.30 odprtje 7. izvedbe »virtual-Gart«, multimedijska predstava »Races, sliwowitz and anomalous smiles«, koncert klasične kitare in video projekcija Paula D. Redferna; razstava digitalne fotografije tiskane na platno Avtorski tekstil Giulia Calderinija, Fabia Fonde, Elisabette Gon, Maura Maurija, Lorelle Klun in Paula D. Redferna (na ogled do 25. aprila med 9. in 19. uro razen ob ponedeljkih). Palača della Torre (Ul. Diaz 1/1 v Me-dei): v nedeljo, 18. aprila, ob 11.30 odprtje »1/1 MedeART gallery« razstavljata Miran Vižintin digitalne fotografije iz serije »Delicate Sound of Colours« in Daniele Bianchi skulpture (na ogled do 30. aprila od petka do sobote med 17. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12. uro). ŠTEVERJAN Galeriji75 na Bukovju: v soboto, 24. aprila, ob 20. uri 2. izvedba »Skupi-nART«; klasične in digitalne fotografije razstavljajo Sergio Culot, Loredana Princic, Igor Pahor, Enzo Tedeschi (na ogled do 2. maja po dogovoru na tel. 0481-884226 im med prvomajskimi praznovanji na Bukovju). Organizatorji so Ministrstvo za kulturo, kulturno društvo Graphiti in virtualGmuseum iz Gorice, pokrajina Gorica, občina Medea, Fundacija Goriške hranilnice, Fotoklub Skupina 75 iz Gorice in Prospero srl iz Trsta. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom (Mala galerija Mira Kranjca): je na ogled slikarska razstava Magdalene Cej. Kosovelov dom: (Velika galerija): je na ogled razstava Megije Uršič Calci pod nasovom: »Muza v mozaični odeji«. Kosovelov dom: je na ogled razstava fotografij Riccardija Toffolettija pod naslovom: Znotraj vasi - Nadiške doline 1968. KOPER Središče Rotunda (Destradijev trg 11, stari zapori): je na ogled fotografska razstava foto kluba »Žarek«. PIRAN Galerija Herman Pečarič: do 21. aprila je na ogled fotografske razstave umetnika Zorana Hochstatterja pod naslovom: »Modrost«, v katerem bo predstavil izbor originalnih fotografij v stari tehniki cianotipije. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. V razstavišču Stolp na vratih je na ogled razstava akvarelov in oljnatih slik z naslovom Morje in Kras. Razstavljata Bože Bucik in Silva Stantič Prinčič vsak dan do 3. maja; informacije po tel. 003865-7690018. AJDOVŠČINA Muzejska zbirka Ajdovščina odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 18. ure. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. Pilonova galerija: danes, 16. aprila ob 19.00 bo odprtje razstave Radka Oketiča pod naslovom: »Ilustracije in satira«. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora - zaprta do nadaljne-ga zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). V Mestni galeriji Nova Gorica (na Trgu E. Kardelja 5) je na ogled skupinska razstava z naslovom: »Divji v srcu«. Razstavljajo: Mirko Bratuša, Jurij Kalan, Aleksij Kobal, Silvester Plotajs Sicoe. Urnik: do 22. aprila od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Mala galerija: do 18. aprila je na ogled fotografska razstava Rubena Manga-sarjana (1960 - 2009). Vstop prost. Kakšno je bilo življenje leta 1945? Kakšni občutki so spremljali prebivalce naših krajev, ko je bilo 1. maja končno vojne konec? Kakšne spomine hranijo na tiste prve povojne mesece? Posodite nam svoje fotografije, posredujte nam svoje spomine! Spoštljivo in z veseljem jih bomo iztrgali pozabi. Zglasite se v naših uredništvih ali pošljite nam svoje fotografije na www.primorski.eu! 24 Petek, 16. aprila 2010 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu nogomet - Končni sprint za naslov državnega prvaka Inter z najbolj ugodnim sporedom Po današnji tekmi proti Juventusu je Mourinhova pot položnejša od Ranierijeve Današnja tekma med Interjem in Juventusom (ob 20.45) je uvod v končni sprint za naslov med Mourinhovim moštvom, Romo in Milanom. Pet krogov pred koncem je v rahli prednosti Roma, ki ima na lestvici točko več od Interja, medtem ko bodo morali pri Milanu računati na res povprečne nastope obeh tekmecev, če bodo želeli seči po naslovu, saj Leonardovi varovanci zaostajajo štiri točke od Rome in tri od Interja. Kljub bledim nastopom so varovanci trenerja Zaccheronija še v igri za četrto mesto, a za ohranitev vsaj kančka upanja bi morali iztržiti drevi celoten izkupiček. Trener Juventusa bo v napadu zaupal dvojici Amauri-Del Pie-ro. Oba morata na teh zadnjih tekmah navdušiti, če želita odpotovati z italijansko reprezentanco v Južno Afriko. Po saniranju poškodbe se vrača tudi Diego. Inter se je v torek uvrstil v finale državnega pokala, naslednji teden pa bo igral prvo polfinalno tekmo lige prvakov proti Barceloni. Mourinho, ki bo stotič sedel na Interjevi klopi, je za napad izbral Milita, Eto'oja, Balotellija in Sneijderja. Analizirajmo nekoliko bolj podrobno, kateri naj bi bil možen razplet na vrhu v teh zadnjih petih krogih: ROMA (68 točk): Roma je nadoknadila 14 točk zaostanka in se v nedeljo prebila na prvo mesto. Danes bo trener Ranieri prisiljeno navijal za Juventus, društvo, ki ga je lani odslovilo na res nekorekten način. A Turinčani bi lahko postali najpomembnejši Romini zavezniki. Rimljani imajo takoj pred sabo dve zahtevni tekmi, medtem ko bi moral biti zaključek sezone lažje premostljiv. Totti in soigralci bodo v nedeljo igrali mestni derbi proti Laziu, ki ni še rešen, nato pa bodo gostili na Olimpicu Sampdorio. Parma, Cagliari in Chievo pa naj bi bili v zadnjih krogih že brez motivaciji, tako da bi morala Roma proti tem nasprotnikom osvojiti celoten izkupiček. Naša napoved: 11 točk v zadnjih petih krogih in skupno 79 točk. INTER (67 točk): Na papirju ima Inter najlažji spored. Razen Juventusa danes, bodo ostali nasprotniki šibkejši ali celo brez motivaciji. Še najtežja tekma čaka Inter v 36. krogu, ko bodo morali igrati v Rimu proti Laziu. A vse bo odvisno od tega, ali bodo takrat varovanci trenerja Reje že rešeni. Tekmeci upajo, da bo Inter v prvenstvu občutil posledice evropskih nastopov proti Barceloni. Črnomodri so letos že dokazali, da imajo težave s koncentracijo, ko morajo odigrati tri odločilne tekme v roku enega tedna. Morda je to tudi edina možnost za Romo, da osvoji naslov. Mourinho nedvomno razpolaga z najboljšo ekipo, čeprav se je doslej le redkokdaj odločil za kroženje igralcev in v glavnem zaupal vedno enim in istim. Bo prišla na dan tudi utrujenost nekaterih nosilcev igre? Naša napoved: 13-15 točk v zadnjih petih krogih in skupno 80-82 točk. MILAN (64 točk): Milan ima najmanj točk, a tudi najbolj zahteven raz- Vratar Julio Cesar je med najbolj zaslužnimi za uspehe Interja na domači in mednarodni sceni ansa pored. Borriello in soigralci so zadnje čase imeli precejšnje težave tudi proti skromnejšim nasprotnikom, v zadnjih petih krogih pa črnordeči bodo igrali samo proti ekipam, ki so na zgornji polovici lestvice. Ni izključeno, da bo Milan odpisan od boja za naslov že čez dva kroga, saj bo v enem tednu igral najprej A-LIGA 34. krog 35. krog 36. krog 37. krog 38. krog Roma 68 točk Lazio Sampdoria Parma Cagliari Chievo Inter 67 točk Juventus Atalanta Lazio Chievo Siena Milan 64 točk Sampdoria Palermo Fiorentina Genoa Juventus V mastnem tisku tekme na domačem igrišču v Genovi proti Sampdorii in nato še v Palermu. Oba nasprotnika sta v boju za četrto mesto in uvrstitvijo v ligo prvakov, kar bi bil za društvi zgodovinski uspeh. Težko je verjeti, da bi lahko Milan v teh dveh tekmah iztržil več kot dve točki. Če bo res tako, potem bodo postali zadnji trije krogi povsem nepotrebni. Naša napoved: 7-8 točk v zadnjih petih krogih in skupno 71-72 točk. OPOMBA: Ker ni izključeno, da bi lahko Roma in Inter končala prvenstvo z enakim številom točk, velja poudariti, da v takem primeru prevlada Roma, ki ima boljši izkupiček (zmaga 2:1 in neodločen izid 1:1) na medsebojnih srečanjih. (I.F.) odbojka Bled-Trentino bo 1. maja v Lodžu LODŽ - Prejšnji teden preloženi finalni četveroboj odbojkarske lige prvakov bo 1. in 2. maja v Lodžu. Tako je sklenilo vodstvo evropske odbojkarske zveze CE. V sporočilu je rečeno, da so se za ta termin odločili v sodelovanju z vsemi štirimi klubi. Polfinalna para Lige prvakov sta Trentino Volley Trento - ACH Volley Bled in Dinamo Moskva - Skra Belchatow. Trentino bi moral 2. maja odigrati morebitno 5. teko polfinala A1-lige proti Macerati, morda pa se bo polfinalna serija končala že prej. V prvi polfinalni tekmi končnice 1. slovenske lige je Bled sinoči v Novi Gorici šele s 3:2 (19:25, 22:25, 25:17, 25:20, 15:11) premagal domači Marchiol iz Prvačine. NASILJE - Med sredino tekmo Crvena zvezda - OFK Beograd, ki jo je na Marakani z 1:0 dobila Zvezda, so ustrelili navijača. Kot je poročala srbska policija, je prišlo med tekmo do spora med navijači, skupil pa jo je 21-letni Igor Vre-lic. Stanje Vrelica, ki so ga nemudoma prepeljali v bolnišnico in ga operirali, je stabilno. OUT - Košarkarska zveza FIP je zaradi finančnega zloma dokončno izločila Napoli iz A-lige in izničila vse njegove letošnje rezultate. V ligi legadue bo po novem izpadla le ena ekipa. MOLK - V počastitev smrtnih žrtev v železniški nesreči na Južnem Tirolskem bo konec tedna na vseh nogometnih igriščih minuta molka. BRAJKOVIČ - Tudi drugo 209,9 km dolgo etapo kolesarske dirke po Kastilji in Leonu od Bur-gosa do Palencie je dobil kolesar Cervela Nizozemec Theo Bos, ki je s tem ubranil majico vodilnega. Najboljši Slovenec je bil Janez Braj-kovič na 14. mestu. zoi 2014 MOK zadovoljen z deli v Sočiju SOČI - Prizorišče naslednjih zimskih olimpijskih iger v Sočiju je obiskala komisija Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK). Olimpijski uradniki pod vodstvom nekdanjega smučarja Jean-Clauda Killyja so bili zadovoljni z napredkom na olimpijskih prizoriščih, ruski prireditelji pa so obljubili, da bodo zgradili varno stezo za sankanje in bob.Ta poudarek je seveda jasen zaradi tragičnega dogodka na letošnjih igrah v Vancouvru, ko je med treningom umrl mlad gruzijski športnik. »Bili smo navdušeni, ko smo videli, kako potekajo dela na območju Sočija. Vse poteka po urniku, celoten projekt pa je, če upoštevamo hkratna dela na 43 prizoriščih s 16.000 delavci, med največjimi operativnimi programi v Evropi,« je gostiteljem polaskal Killy. Francoz je še pohvalil Ruse, ki so se na igrah v Vancouvru veliko naučili, izkušnje pa zdaj koristno uporabljajo na svojih prizoriščih. Vseeno pa je dodal nekaj nasvetov: »Prireditelje smo opozorili, da se morajo še bolj posvetiti nekaterim področjem, kot so namestitve ter pridobivanje zaposlenih z ustreznim znanjem,« je dejal Killy. hokej na ledu - Od jutri v Ljubljani začetek drugoligaškega svetovnega prvenstva Slovenija meri visoko Kljub pomlajeni ekipi želijo osvojiti prvo mesto - Madžarska najhujši tekmec - Muršak namesto Kopitarja LJUBLJANA - Jutri se bo v Ljubljani začelo svetovno drugoligaško hokejsko prvenstvo. Slovenija si bo na domačem terenu skušala zagotoviti uvrstitev med najboljše reprezentance na svetu. Med elito vodi le prvo mesto na SP v Ljubljani, konkurenti Slovenije pa bodo Madžarska, Velika Britanija, Poljska, Hrvaška in Južna Koreja.Slovenska hokejska reprezentanca je v letošnji sezoni precej pomlajena. Selektor John Harrington je na dveh pripravljalnih turnirjih preizkusil nove igralce, ki v prejšnjih letih še niso igrali med člani. Na domače prvenstvo v Ljubljani se je Slovenija pripravljala na dveh tekmovanjih. Novembra je nastopila v madžarskem Szekesfehervarju in zmagala, potem ko je ugnala domačo ekipo, Hrvaško in Italijo. Februarja je sledila pot na Japonsko na pokal Nagana. Slovenci so izgubili z gostitelji, premagali pa Dansko in Ka-zahstan. Zadnji prijateljski tekmi ta teden sta se končali s polovičnim izkupičkom: Japonsko so premagali, z Dansko pa izgubili. Dva dni pred SP je v ekipi neznanka le še eno mesto, ki je za zdaj rezervirano za Žigo Pavlina, toda če bo slednji uspešno igral v finalu italijanskega prvenstva, ne bo mogel nastopiti na SP. Za razliko od prejšnjega prvenstva v Ljubljani pred tremi leti, ko je bil prvi zvezdnik slovenske ekipe Anže Kopitar, najboljšega slovenskega igralca drugo sezono zapored ne bo v reprezentanci. Tokrat ima za odsotnost zelo dober razlog: z Los Angelesom se je prvič v karieri Slovenija leta 2008 izpadla iz najvišje lige (na sliki proti ZDA), zdaj se vanjo želi vrniti uvrstil v končnico lige NHL in bo prav danes okusil privlačnost izločilnih bojev v najmočnejši ligi na svetu. Med udeleženci SP pa je Jan Mur-šak, ki ga je že leta 2006 na naboru izbrala ekipa Detroit Red Wings, za zdaj pa še igra za podružnično moštvo Grand Rapids v drugi najmočnejši ligi v Severni Ameriki AHL. Muršak se je ekipi pridružil le nekaj dni pred SP in na tekmi z Dansko doživel krst v članski reprezentanci ter tudi dosegel prvi reprezentančni gol. Muršak ima le 22 let, ob njem pa so predstavniki novega vala še Jan Urbas (21), Žiga Pance (21), Rok Tičar (21), Žiga Jeglič (22) in Boštjan Goličič (21). Vlo- ga veterana v slovenski ekipi po novem z 32 leti pripada Gregu Kužniku, okostje ekipe pa le ostaja takšno, kot ga navijači poznajo zadnja leta, z branilci Mitjo Ro-barjem, Alešem Kranjcem, Andrejem Tavžljem ter napadalci bratoma Rodman, Andrejem Hebarjem in Tomažem Ra-zingarjem, ki bo, kot je namignil selektor Harrington, tudi med SP na prsih nosil kapetansko oznako. SP bo na domačem terenu, kar naj bi slovenskim hokejistom pomenilo precejšnjo pomoč pri lovu na prvo mesto, ki na tem tekmovanju edino vodi naprej. Teoretično bodo najhujši tekmeci Madžari. Ti so lani izpadli iz elitne skupine, kjer so bili prvič po 70 letih, njihov najboljši klub Sapa, v katerem je večina reprezen-tantov, pa se je v ligi Ebel odrezal bolje kot slovenska predstavnika. Madžare vodi stari slovenski znanec, nekdanji selektor Ted Sator. Tekma z Madžari bo zadnja na SP, saj naj bi po pričakovanjih odločala o prvem mestu. Tudi zanimanje madžarskih navijačev je precejšnje, svoj delež vstopnic so že zdavnaj pokupili, prireditelji pa upajo, da bodo tudi slovenski pristaši pozabili slabo klubsko sezono in na odločilnih reprezentančnih tekmah napolnili Tivoli. A na SP tekmeci ne bodo le Madžari. Slovenski hokejisti umirjajo pretirano evforijo in opozarjajo, da so pred to tekmo na sporedu še štiri. Prva s Poljsko, s katero so Slovenci nazadnje igrali leta 2004 na njihovem terenu v Gdansku in jo premagali, sledijo pa še obračuni s Hrvaško, Veliko Britanijo, nekdaj veliko tekmico Slovenije v boju za vstop med elito, danes pa daleč od najboljših časov, ter Korejo. Prvi plošček bodo na SP vrgli jutri ob 13. uri na tekmi Hrvaška - Velika Britanija. Do petka, 23. aprila, bo na sporedu pet krogov, vmes pa bosta dva prosta dneva. V nizozemskem Tilburgu bo v istem terminu, od 19. do 25. aprila, potekalo tekmovanje v drugi skupini SP divizije I. Nizozemska, Litva, Ukrajina, Avstrija, Japonska in Srbija bodo odločale o tem, kdo se bo poleg zmagovalca iz Ljubljane uvrstil na elitno SP 2011, ki ga bo gostila Slovaška. / ŠPORT Nedelja, 11. aprila 2010 25 košarka - Po sredinem porazu Jadrana Qubik caffe Zakaj ekipa pluje v tako slabih vodah Usoda Jadrana Qubik caffe visi na nitki. Matematično je obstanek še mogoč, je pa dejansko malo možnosti. Sredino tekmo proti Margheri je Jadran izgubil potem, ko je v prvem delu tekme dokazal, da je lahko višjeuvrščeni ekipi enakovreden. Že spet pa se je vsa prednost, ki so jo pridobili, razblinila na koncu. Skratka, tekma se je končala kot večina letošnjih. Čeprav so jadranovci tokrat najbrž imeli še motiv več (borijo se za »biti ali ne biti«), njihova želja ni bila dovolj za zmago. Podpore navijačev ni bilo, saj so bile tribune prazne. Šesti mož, ki je bil od nekdaj pomemben sopotnik Jadranovih uspehov, je v odločilni tekmi za obstanek v državni C-ligi odpovedal. Že res, da so tekmo odigrali v sredo, vendar bi domača palača lahko privabila nekaj več navijačev. Seveda so ekipe, ki zmagujejo, privlačnejše, ekipa, ki izgublja, pa je podpore prav gotovo bolj (ali vsaj v enaki meri) potrebna. Po tekmi smo za sogovornike izbrali štiri bivše igralce, ki so oblikovali Jadra-novo zgodbo v različnih obdobjih: pogovorili smo se s Petrom Žerjalom in Rober- promocijska Danes na gostovanju Dom in Sokol Dom in Sokol bosta danes igrala tretji krog končnice za napredovanje v promocijski ligi. Goriča-ni bodo gostovali v Žavljah pri Miljah ob 21.00, Sokol pa bo igral v Škocjanu pri Soči pri Polisportivi Isontini ob 20.30. Težjo nalogo bodo prav gotov imeli domovci, saj se bodo pomerili z ekipo, ki je v tržaški skupini osvojila prvo mesto. KONTOVEL - Na gostovanje k San Vitu al Tagliamento se bodo kontovelci odpeljali z avtobusom, kjer je še nekaj prostih mest. Zainteresirani se lahko prijavijo v baru pri Jagodi na Proseku. Odhod ob 15.00. tom Danevom, ki sta igrala v osemdesetih letih, Davidom Pregarcem, ki je igral do konca devetdesetih let, in pa z Deanom Oberdanom, ki je Jadranov dres v članski ekipi nosil prvič v sezoni 1989/90, letos pa je bil še član ekipe. Po porazu so bili vsi vidno razočarani, morda tudi žalostni. Skupna poanta je bila jasna: obstanek v ligi bo težko doseči. »Samo čudež nas lahko reši,« je dejal Peter Žerjal, danes blagajnik kluba. Tudi Dean Oberdan ni skrival zaskrbljenosti: »Res je, da nas matematika še ni pokopala, vendar sem črnogled.« Vzroke za sredin poraz je David Pre-garc iskal v številnih naivnih napakah: »Če jih ne bi bilo, bi lahko zmagali. V zadnjih minutah pa je zmanjkala še agresivnost in motivacija.« Da so številne napake onemogočile pozitivnejši razplet, je ugotavljal po tekmi tudi Robert Daneu: »Igralci niso bili dovolj precizni pri enostavnih stvareh, kot so meti pod košem. Veliko pa je bilo tudi izgubljenih žog.« Zakaj pa je toliko napak? Po mnenju Oberdana je to posledica pomanjkanja koncentracije. »Ne bi rekel, da soigralci niso sposobni. Že v prejšnjih sezonah smo dokazali, da sodimo v to ligo. Problem se mi zdi zbranost na treningih in tekmah, ki včasih peša. Prav zato je veliko napak mlajših in tudi starejših igralcev.« Žerjal je poudaril, da je to eno izmed najslabših prvenstev, če se osredotočimo na izgubljene žoge; vzrok tudi on išče v (ne)zbranosti igralcev. Da je letos manjkal lider ekipe, ki bi v končnicah in ključnih trenutkih prevzel odgovornost in »povlekel« za sabo vse ostale, so potrdili vsi sogovorniki. Pomanjkanje gonilca so lahko opazili vsi tudi v uvodnih minutah sredine tekme, ko so se igralci skorajda bali prevzema odgovornosti in pobude metov. Oberdan, ki je bil letos najbližji ekipi, je pojasnil, da so si nekateri odgovornost sicer želeli prevzeti, niso pa bili še pripravljeni na izziv. Da liderja ni, je potrdil tudi Daneu, Pregarc pa je še dodal: »Ekipa je mogoče nekoliko premlada, manjka izkušenost. V ključnih trenutkih so starejši igralci tisti, ki znajo pomiriti in prevzeti tudi vlogo vodje na igrišču. Pravi lider manjka, ampak obstaja, vendar je še premlad. Po- «Ire* a Borut Ban, investicija za prihodnost kroma časi raste in upam, da bo napredoval do višjih lig, saj je sposoben.« Ob liderju pa sogovorniki pogrešajo še kaj več v današnjem Jadranu. Pregarc ugotavlja, da so bili nekoč pri Jadranu igralci kvalitetnejši, posledično pa je bila tudi igra tehnično boljša. Daneu pogreša med drugim zbranost in prave odločitve v ključnih trenutkih, »ne da bi igralci izgubili glave.« Žerjal je med svojimi soigralci in v sebi opažal večjo zagrizenost in angažiranost: »Želja po dokazovanju je bila večja, na igrišču pa smo se ob vsem tudi zabavali. Tudi igranje pri Jadranu je imelo za nas drugačen pomen. Živeli smo za Jadran. Zdaj pa je drugače.« Žerjal je kot Pregarc nakazal, da so bili igralci boljši, nekateri pravi talenti. Ali je razmišljanje, da bi se povrnil »zlati« Jadran utopistično? Žerjal meni, da delajo na tem, veliko pa treba vlagati v mlade. »Odvisno bo od sreče: igralce lahko veliko naučiš, razliko pa dela talent, ki ga nimajo vsi.« Najmlajši sogovornik Oberdan je svojo primerjavo z nekdanjim Jadranom postavil na socialno raven: »Zdi se mi, da so bili nekoč trenerji strožji. Tudi odnos med mladimi in starejšimi igralci je bil drugačen. Mladi dandanes radi oporekajo. Mislim, da bi bilo treba opustili nekoliko računalnike in socialna omrežja, kot je Face-book, in se raje družiti ter mogoče ob pijači pokramljati o košarki.« Primerjave so nujne, če želimo kakovost in napredek. Pri tem pa moramo seveda upoštevati tudi zdajšnji socialni, družbeni in ekonomski moment, ki predpostavlja najbrž tudi drugačno vlogo ekipe ter odnosa trenerjev in igralcev. Naj pa to ne skrbi nekaterih: ideja Jadrana še ni zamrla. O tem smo se lahko prepričali ob pogovoru z mladimi, ki so včeraj spremljali tekmo: »Mislim, da je cilj vsakega igralca, ki zdaj igra v ekipah projekta, nastopanje v članski ekipi Jadrana,« je brez obotavljanj povedal eden od igralcev mladinskih ekip projekta Jadran. Veronika Sossa Spilimbergo izgubil Sinočnji izid: Montebelluna - Spilimbergo 80:74; B-liga: Falconstar - Valenza 72:69 (Budin 22, Batich 12). plavanje Rok Zaccaria na DP v štafeti na 11. mestu Slovenski plavalec Rok Zaccaria, ki letos nastopa pri klubu Modena Nuoto, je začel z nastopi na absolutnem spomladanskem državnem prvenstvu v plavanju v Ric-coneju. Včeraj se je pomeril v štafeti 4x100 m prosto, kjer je nastopil kot tretji. Med 20 ekipami so Rok in ostali osvojili 11. mesto s časom 3:28,43. Zmagala so plavalci iz Milana (letnik 1991!), ki so razdaljo preplavali v 3:20,15. Naj še omenimo, da je drugo mesto z ekipo Larus nuoto osvojil tudi olim-pijec Filippo Magnini, dvakratni svetoni prvak na 100 m. KOŠARKA DRŽAVNO PRVENSTVO U17 Jadran ZKB - Azzurra 62:46 (21:8, 33:23, 48:36) JADRAN: Škerl 19, Sacher 4, Delli-santi 11, Daneu 16, Valič 4, Kraus 8, Žer-jal, Zoch, Baldassi, Valentinuz, n.v. Majovski in Gregori. Trener: Gerjevič. Jadranovci so vknjižili zmago proti ekipi, ki jih je v prvem delu premagala kar s 103:43. Gerjevičevi varovanci so tokrat igrali zbrano in agresivno v obrambi. Najboljšim posameznikov Azzurre niso dovolili, da so se razigrali, uspešno pa so zaustavljali tudi zunanje igralce. Niko Daneu in Jan Kraus sta se pod košem na obeh straneh igrišča izkazala: skupaj sta zbrala več kot 40 skokov (v obrambi in napadu). » K zmagi je tudi pripomoglo dejstvo, da smo naredili manj napak,« je povedal trener. UNDER 13 MOŠKI Don Bosco - Bor NLB 56:62 (18:20, 30:36, 47:55) BOR: Impellizzeri 4, Jurc Blagovič J. 2, Švara 9, Pavič, Bole 8, Cerimovič 17, Jurc Blagovič U. 4, Mandič 10, De Robbio 8, Petaros. Trener: Jakomin Borov naraščaj se je tretjič letos veselil zmage. Domačini so naše igralce v tej sezoni že trikrat premagali, v sredo pa so potegnili krajši konec. Naši so z dobro obrambo vseskozi vodili, čeprav le z minimalno razliko. V napadu so bili učinkoviti in so vseskozi obdražli hladno kri, predvsem v zadnji četrtini, ko so si nasprotniki seveda želeli nove zmage. (beto) Nogometni discipliski ukrepi Nogometaši ekip naših društev so bili v minulem krogu »pridni«. Beležimo je tri diskvalifikacije. S prepovedjo igranja za eno krog so bili kaznovani Eros Kogoj (So-vodnje), Mauro Mercandel (Primorec) in Marko Kariš (Zarja Gaja 1997). jadranje - Skupna pobuda »Trofeja 1000 milj« Spet na odprtem morju Pobudnik je Berti Bruss - V spored vključena tudi Sirenina regata Trst-Brioni-Trst Ljubitelji jadranja na odprtem morju bodo letos pred novim izzivom. Jadransko morje bo od 21. maja do 18. septembra kulisa sklopa štirih regat, ki so dobile skupni imenovalec. Preizkušnje bodo vključene pod skupno pobudo »Trofejo 1000 milj«, ki si jo je zamislil slovenski jadralec Berti Bruss, predstavili pa jo bodo jutri v marini San Rocco ob 15.30. Šlo bo za tekmovanje, na katerem bodo posadke in dvojice na potovalnih jadrnicah nabirale točke na štirih regatah za skupno zmago trofeje: »Želimo predvsem ovrednotiti jadranje na odprtem morju, ki je na tem delu Jadrana nekoliko usahnilo. To je posebni način jadranja, ki je zahtevnejše od regat po olimpijskem sistemu.« V Trofejo 1000 milj so vključene večdnevne regate »200« (Duecento -Caorle-Susak-Caorle), »500« (Cinquecento - Caorle-Tremitsko otočje-Caor-le) in Nočna regata (Veliki trg-Rovinj-Veliki trg), ki jo prirejajo v sklopu jadralnega tedna. Kot smo že poročali, bo v sklopu Trofeje vključena tudi dvodnevna regata Trst-Brioni-Trst, ki jo bo organiziral barkovljanski pomorski klub Sirena. Regata, ki so jo prvič organizirali leta 1983, je na začetku privabljala veliko število jadralcev, nato pa je klub zaradi premajhnega števila udeležencev regato ukinil: »Letos bomo regato priredili po petih letih premora. Organi- Berti Bruss kroma zacijski odbor šteje približno deset ljudi. Nadejamo si, da se bo preizkušnje udeležilo približno 40 jadrnic,« je napovedal Bruss. Na vseh štirih regatah bodo lahko sodelovale vse vrste potovalnih jadrnic, med sabo pa se bodo merile posadke in dvojice. Vsaka regata bo jadralcem prinesla določeno število točk. V skupno razvrstitev Trofeje bodo razvrščene posadke in dvojice, ki bodo sodelovale na vsaj treh preizkušnjah. Jadranje na odprtem morju, pravi Bruss, je zahtevnejše. Od jadralcev zahteva dobro poznavanje meteorologije, tokov, pa tudi veliko potrpežljivo- sti. »Pred vkrcanjem moraš dobro poznati vremenske razmere: navadno spremljamo teden dni pred startom po spletnih straneh italijanske, hrvaške in celo ruske sisteme napovedovanja. Odločiti moraš, koliko hrane boš vzel s sabo. Tekmovanje se seveda odvija podnevi in ponoči: spanja je torej malo. Če si na jadrnici samo v dveh, je adrenalin na višku, veselje ob zmagi pa seveda zelo veliko,« je pojasnil Bruss, ki je lani osvojil prvo mesto na regati »500«. Organizatorji pričakujejo veliko tekmovalcev. V socialnem omrežju Fa-cebook se je skupini pridružilo že 200 oboževalcev v mesecu dni. »Računamo, da bo na vsaki regati približno 40 tekmovalcev, in sicer 20 posadk in 20 dvojic. Seveda pa je tekmovanje v dveh bolj prestižno, saj je bolj zahtevno. Večkrat se jadralci odločajo za tako formulo, ker krmarji težje dobijo celotno posadko, ki bi bila na razpolago več dni.« Predvpis na regate je možen že zdaj, uradno pa bo vpisovanje možno teden dni pred prvo preizkušnjo. Prva bo na vrsti regata »200«, od 21. do 23. maja. Druga bo najdaljša regata trofeje, in sicer »500«: start bo v nedeljo, 20. junija, predviden prihod pa v soboto, 26. junija, Trst-Brioni-Trst bo 3. in 4. septembra, Nočna regata pa 17. in 18. septembra. Veronika Sossa odbojka - Under 16 na Tržaškem Bor Kinemax v nedeljo na »1. maju« za naslov Borova ekipa z igralkami Govolleyja ob 19. uri proti Virtusu Odbojkarice Bora in Govolleya, ki letos prvič skupaj nastopajo v odbojkarskem prvenstvu U16, se bodo v nedeljo, ob 19. uri, v športni dvorani Bojana Pav-letiča na Stadionu 1. maj potegovale za naslov tržaških pokrajinskih prvakinj. Njihov nasprotnik v finalu bo Virtus, ki je prejšnji konec tedna prav tako gladko premagal oba svoja tekmeca na polfi-nalnem troboju, v skupini zmagovalcev pa je zasedel končno drugo mesto. Naše odbojkarice so v nedeljo favoritinje, saj so v prvenstvu še nepremagane, svojim nasprotnikom pa so doslej prepustile samo štiri sete: dva (in torej točko) Cosel-liju, po enega pa Volley Omi in Virtusu. Na papirju so plave predvsem na mreži boljše od nedeljskih tekmic, poleg tega pa so tudi bolj izkušene. Kar pet članic prve postave letos redno igra v C- ali D-ligi, medtem ko samo ena odbojkarica Virtusa že nastopa na deželni ravni. Slednja je tudi med kandidatkami za deželno reprezentanco. Za mesto v izbrani vrsti FJK pa se v kategorijah U15 in U17 potegujejo tudi štiri odbojkarice združene ekipe Bora in Govolleya Kinemax. V nedeljo bo na Stadionu 1. maj tudi srečanje za 3. mesto (s pričetkom ob 16. uri). Pomerila se bosta Altura in Coselli. (T.G.) UNDER14 ŽENSKE Skupina zmagovalcev Bor - Lucchini 3:1 (25:21, 25:18, 23:25, 25:19) BOR: Pozzo, Rabak, Ghersi, Olivo, Costantini, Pučnik, Zonch, Furioso, Quaia, Giannotti. Trener: Mitja Gombač Lucchini je tudi v povratnem delu potrdil, da je za Borove odbojkarice neugoden nasprotnik. V prvem delu je našo ekipo celo premagal, tokrat pa ji je do konca grenil pot do zmage. Plave resnici na ljubo niso igrale najboljše, verjetno se jim je poznala utrujenost, ker so popoldne že odigrale tudi šolsko tekmo. Veliko so grešile in se prilagodile igri svojih nasprotnic. Glavno pa je, da so osvojile vse tri točke in s tem krog pred koncem ohranile tretje mesto na lestvici. Na igrišču so se zvrstile vse razpoložljive igralke, med njimi pa se je tokrat izkazala le Sofia Giannotti. Skupina poražencev Breg - Altura 3:2 (25:18, 22.25, 21:25, 25:21, 15:13) BREG: Barut, Cenzon, Gelleni, Kalin, Klun, Kraljič, Lo Pinto, Vinci, Zaccaria. Trener: Daniela Zeriali Brežanke so po borbeni tekmi vendarle premagale Alturo. Domače odbojkarice so v glavnem dobro sprejemale in napadale, zataknilo pa se jim je v obrambi, kjer so jih nasprotnice večkrat ukanile s kratkimi žogami. Naše igralke so na momente igrale tudi nekoliko zmedeno, v tie-brea-ku pa tudi precej živčno, a zaslužijo pohvalo, saj so vztrajale do konca in dale vse od sebe. (T.G.) 26 Petek, 16. aprila 2010 ŠPORT / hokej na rolerjih - Jutri na Opčinah odločilno za Kwinse Utrujeni, a odločeni, da dosežejo obstanek Poletovci na Pikelcu ob 21. uri še zadnjič za obstanek v najvišji ligi Tekma »za biti ali ne biti« - tako bi lahko opredelili jutrišnjo odločilno tekmo (ob 21. uri), na kateri bodo Poletovi hokejisti na rolerjih lovili obstanek v najvišji A1-ligi. Na opensko ko-talkališče se bo vrnila ekipa iz Empolija, ki bo s Poletom odigrala tretjo tekmo play-outa. Zmagovalec bo v naslednji sezoni igral v A1-ligi, poraženec pa v A2-ligi. Polet je prejšnjo soboto izsilil tretjo tekmo, potem ko je na domači ploščadi premagal nasprotnika z gladkim 5:0. Na prvi tekmi pa je bil boljši Empoli. »Tudi na gostovanju bi lahko gladko zmagali, vendar plošček ni hotel v gol. Poskušali smo res velikokrat zatresti mrežo, a neuspešno. Težko je namreč igrati proti ekipam, ki so prisiljene večji del tekme igrati v obrambi,« je pojasnil trener Aci Ferjanič, ki bo jutri lahko računal na vse igralce, razen na poškodovanega Doriana De Iacca. Poletovci so nekoliko utrujeni, motivacija in želja po obstanku v A1-ligi pa je velika. Trener napoveduje, da bo na končni razplet vplivala tudi prednost domačega igrišča. Empoli je namreč vajen na manjšega. Nezane-marljivo pa bo seveda tudi spodbujanje publike. Kotalkališče na Pikelcu predstavlja za Polet lepo prednost kroma nogomet - Ljubitelji Prosek jutri za končno prvo mesto Ljubitelji Prosek - Virescit Monfalcone 6:1 (1:0) STRELCI : Vatta, Vrše, Švab, Emili 3. PROSEK: Zanella, Karanovič, Mozetič, Štoka, Švab, Turco (Milič), Emili (Ban), Candotti, Vatta (Škabar ), Princival (Guštin ), Vrše. Z gladko zmago nad povprečnimi nasprotniki iz Tržiča, so si naši ljubitelji spet priborili vrh lestvice. Po sicer medli predstavi v prvem polčasu, ko so zatresli mrežo gostov le enkrat, so v nadaljevanju stopili na igrišče bolj motivirani in takoj zapečatili izid tekme v svojo korist. Emili je kar trikrat zapored zadel in kot vihar razblinil vsa upanja nasprotnikov v boljši rezultat. Do konca tekme so naši le še nadzirali igro in z lahkoto še dvakrat povečali prednost na teniški 6:1. Pri naši ekipi so še posebno zadovoljni, ker je po dolgem premoru zaradi poškodbe ponovno zaigral dolgoletni steber sredine igrišča Marko Škabar , ki bo še kako potreben že jutri, ko bo ob 15. uri v Nabrežini najpomembnejša tekma za končo prvo mesto med prvima na lestvici. Vrstni red: Ljubitelji Prosek 21 , Caf-fe' De Marchi Ts 19 , LAncora Crog Ts 14, Hearts Ronchi 13 , Audax 12 , Lokomotiv Ronchi, Virescit Monfalcone 10 , Melara Team Ts, Celtic Monfalcone 9. □ Obvestila AMATERSKI ŠPORTNI KROŽEK KRAS sklicuje v petek, 23. aprila, 48. redni občni zbor, ki se bo vršil v Sportno-kulturnem centru v Zgoniku ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: 1. Otvoritev občnega zbora; 2. Izvolitev delovnega predsedstva in komisij; 3. Poročilo izvršnega in nadzornega odbora; 4. Pozdravi in razprava; 5. Odobritev poročil in finančnih dokumentov; 6. Izvolitev sveta delegatov in nadzornega odbora; 7. Razno. JADRALNI KLUB ČUPA vabi vse člane na 38. redni občni zbor v petek, 23. aprila, v dvorani Zadružne kraške banke, Ul. Ricreatorio 2 - Opčine, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju. Dnevni red: 1. Otvoritev -poimenovanje organov občnega zbora; 2. Poročila upravnega in nadzornega odbora, odobritev obračuna za leto 2009 in proračuna za leto 2010; 3. Razno. AŠD BREG obvešča, da bo redni Občni zbor potekal v petek 23. aprila 2010 ob 20 uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju v prostorih Sprejemnega Centra v Boljuncu. Dnevni red: 1.Otvoritev Občnega Zbora 2.Poročilo predsednika 3.Poročilo sekcij 4.Poročilo blagajnika 5.Poročilo nadzornega odbora 6.Odobritev finančnega stanja 7.Pozdravi 8.Razno. Vabljeni!" ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI sklicuje 39. redni občni zbor v četrtek, 22. aprila 2010 ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju na sedežu SKRD Jezero v Doberdobu, ul. Roma 24. SPDT MLADINSKI ODSEK prireja v nedeljo, 18. aprila avtobusni izlet v Rezijo. Ogledali si bomo muzej brusačev, obiskali informativni center parka Rezije in prehodili Ta Lipo Pot. Izlet je namenjen družinam z otroci, lahko pa se ga udeležijo tudi ostali naši člani. Avtobus bo odpeljal iz trga Oberdan ob 8.00, povratek je predviden ob 19.00, vedno na trgu Oberdan. Za informacije in prijave pokličite Katjo na tel. 3385953515 ali Franca na tel. 3384913458. šah - Jutri v Gorici Dvanajst ekip naših šol za deželni naslov Jutri bo na sedežu UGG v Gorici potekalo deželno ekipno šolsko šahovsko prvenstvo, na katerem bo nastopalo lepo število slovenskih šol. V predvideni konkurenci petdesetih ekip se bo kar dvanajst slovenskih od 9.00 do 16.00 borilo za deželni naslov in mesto na državnem prvenstvu v Caorlah. Nastopalo bo kar pet slovenskih osnovnošolskih ekip: moška in ženska didaktičnega ravnateljstva Opčine, moški iz Doberdoba in Sovodenj ter ženska šole Milčinski s Katinare (sicer del didaktičnega ravnateljstva na Vrdeli). Tudi med srednješolci se bo z dvema ekipama (moško in žensko) lahko ponašala openska srednja šola Srečka Kosovela, medtem ko bo Doberdob nastopal le z moško ekipo. Med mlajšimi viš-ješolci bo Zois edini slovenski predstavnik z moško ekipo, med starejšimi pa bosta dve ženski (Prešeren in Zois) ter ena moška (Gregorčič Trubar). Lep del slovenskih ekip se bo kot običajno borilo za končno prvo mesto, prav vse pa lahko postrežejo vsaj po tretjem mestu in se tako uvrstijo na državno prvenstvo. (M.O.) otroška telovadba - Pozdrav pomladi pri ŠZ Olympia Predstavili 18 novih točk Uspela nabiralna akcija za Zvezo za zaščito živali v Gorici - Čaka jih še pregledno tekmovanje Udeleženci prireditve v športnem centru Mirka Špacapana v Gorici sk brdina - Zaključni društveni večer z nagrajevanjem Zelo uspešni smučarski izleti V sklopu osmih nedelj je v Forniju pod vodstvom društvenih učiteljev vadilo okrog 80 tečajnikov različnih starosti Smučarski Klub Brdina je v restavraciji Križman v Repnu priredil družabno srečanje in nagrajevanje ob koncu smučarske sezone. Na ta način so pri openskem društvu tradicionalno zaključili nadvse uspešno sezono, ki je slonela tako na smučarskih tečajih kot na tekmovalnem smučanju. O tekmovalnem smučanju je bilo že kar nekaj napisanega, velja pa omeniti, da so Brdinini najmlajši smučarji pod vodstvom trenerja Lovrenca Gregorca dosegli kar nekaj omembe vrednih uspehov, predvsem pa nastop dveh predstavnikov na državnem finalu Ostržka na smučeh. Zaključni večer pa je bil namenjen predvsem druženju tečajnikov in družin, ki so se letos udeležili smučarskih tečajev v Forni di Sopra. Open-ski smučarski klub je v tem karnijskem smučarskem centru skozi celo zimo prirejal tečaje smučanja, tako za otroke kot za odrasle. Pod vodstvom številnih društvenih učiteljev je letos v sklopu osmih nedelj na snegu vadilo okrog 80 tečajnikov, od najmlajših za- četnikov pa vse do odraslih, ki so želeli izpopolniti svoje znanje. Brdina je v Forni di Sopra letos kar šestkrat organizirala avtobusni prevoz, ki so ga tako učitelji kot tečajniki izkoristili. Nasploh so bili smučarski izleti letos zelo uspešni. V sklopu učenja smučarskih veščin pa je prvi teden v februarju 10 društvenih učiteljev sodelovalu na belem tednu, ki so ga organizirali open-sko osnovnošolsko ravnateljstvo, dolinsko ravnateljsko in dvojezična šola v Špetru. Na sobotnem zaključnem večeru pa je bilo, poleg podeljevanja diplom tečanikov, tudi nagrajevanje društvene tekme, ki so jo pri openskem klubu pri-redeili 7. februarja. Spored večera je bil bogat in pester, seveda pa ni manjkalo časa za druženje ob pijači in prigrizku ter glasbeni spremljavi harmonike. Večera se je udeležilo veliko število članov in prijateljev, med katerimi so bili predstavniki drugih smučarskih društev in prijatelji iz Fornija, ki so se letos z veseljem odzvali povabilu. Šolsko leto 2009/2010 se odvija h koncu. Dobre dva meseca dela pa bodo zaključili tudi pestro sezono Športnega združenja Olympia. Mladi pripadniki združenja so se že od meseca januarja, t.j. takoj po Božičnici ter Novoletnih praznikih začeli vneto pripravljati na tekmovanja, srečanja in nastope. Pred dnevi so ritmičarke, orodni telovadci in plesalke pripravili staršem in prijateljem telovadno akademijo, eno urni program, ki je obsegal 18 povsem novih točk. Mlajša skupina ritmičark je prikazala dve točki (paj-čolani in pa kolebnice) , starejša skupina prav tako dve točki (vajo s kiji ter vajo s trakovi). Orodni telovadci so pripravili parter, preskok koze, kanwas, vaje na bradlji ter akrobatski poligon za mlajšo skupino. Plesne skupine pa so se predstavile s kar sedmimi novimi točkami. Program je trud trenerjev in vaditeljev AŠZ Olympia: Mija Češčut, Miha Vo-grinčič, Eva in Valentina Kristančič, Marija Jussa, Maja Devetak ter Damijana Češčut. Strokovno društveno vodstvo gimna-stičnih skupin pa bo tudi letos preverilo sposobnost in stopnjo znanja mlajših telovadcev in telovadk. V prihodnjih tednih je namreč v programu pregledno tekmovanje orodnih telovadcev, na katerem se bodo pomerili dečki, cicibani in mlajši cicibani ne samo domačega društva, temveč tudi dečki Goriškega Gimnastičnega Društva iz Nove Gorice. Konec aprila se bodo med seboj pomerile še mlajše in starejše ritmičarke. Dekleta Športno plesne skupine Olympia pa so žal zaradi bolezni zadnji trenutek odpovedale udeležbo na mednarodnem plesnem turnirju FJK v Lignanu. Vse skupine pa čaka še zaključno tekmovanje »Miška Eli« ter »Sokolček«, t.j. preverjanje znanja po programu Nacionalne so-kolske športne šole, v katerem Olympia sodeluje. Tudi 30 najmlajših - otrok skupine predšolske telesne vzgoje »Gymplay« je te dni pokazalo svoje znanje. Staršem so prikazali kaj so se v treh mesecih novega naučili in pomerili so se v poligonu. »Ob priliki obeh nastopov smo pri društvu nabirali prostovoljne prispevke za A.I.P.A. ( Zvezo za zaščito živali v Gorici). Zadovoljni smo ker se je prispevkov nabralo res veliko, naslednjega dne pa smo z denarjem nakupili hrano za psičke in muce in tako pomagali kosmatincem, ki so manj srečni od naših hišnih ljubljenčkov,« je povedala Damijana Češčut. Prispevke in nabrano hrano sta Športni direktor AŠZ Olympia Andrej Vogrič in tajnica/trenerka društva Damijana Češčut prav te dni oddala presrečni predsednici A.I.P.A. Fabiji Lupieri. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 15. aprila 2010 27 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Mala Cecilijanka - Otroški pevski zbor Osnovna šola Romjan 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews, sledi Anima Good News 6.10 14.10 Aktualno: Bonta sua 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 13.30, 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco 14.00 Dnevnik - Gospodarstvo 14.30 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 23.15 Dnevnik 20.30 Kviz: Soliti ignoti 21.10 Variete: Ciak si canta (v. Pupo, E. Filiberto) 23.20 Aktualno: Tv7 V^ Rai Due 6.00 Aktualno: Focus 6.05 Aktualno: Tg2 Zdravje 6.15 Aktualno: L'avvocato risponde 6.25 18.50 Resničnostni show: L'isola dei famosi 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.15 Aktualno: Tgr Montagne 9.45 Aktualno: Cult Book Classic 10.00 Aktualno: Tg2 punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 18.30, 20.30, 22.55 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa 13.50 Aktualno: Tg2 Eat Parade 14.00 Aktualno: Il fatto del giorno 14.45 Aktualno: Italia sul Due 16.10 Nan.: La signora del West 16.55 Kviz: Cuore di mamma (v. Amadeus) 18.05 Dnevnik - kratke in športne vesti 19.40 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 21.05 Film: Crimini 2 (det., It., '09, i. R. Ravello, D. Finocchiaro) 23.10 Aktualno: L'ultima parola 1.15 Dnevnik - Parlament ^ Rai Tre 6.00 8.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.30 Deželni dnevnik 8.15 Dok.: La Storia siamo noi 9.15 Aktualno: Dieci minuti di... pro- grammi dell'accesso 9.25 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.30 Aktualno: Cominciamo bene - Prima, sledi Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 12.25 Aktualno: Tg3 Cifre in chiaro 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Julia - La strada per la felicita 14.00 19.30, 0.10 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 18.10 Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr Neapolis 15.10 Dnevnik L.I.S. 15.15 Variete: La Tv dei Ragazzi di Rai-tre, Melevisione in Tg3 GT Ragaz-zi 16.10 Variete: Trebisonda 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Il principe e la fanciulla 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Aktualno: Mi manda Raitre (v. A. Vianello) 23.10 Variete: Parla con me 0.00 Nočni dnevnik 7.05 Nan.: Magnum P.I. 7.55 Nan.: Charlie's Angels 8.50 Nan.: Nash Bridges 10.15 Nan.: Carabinieri 4 11.30 16.25 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije 12.00 Nan.: Distretto di polizia 3 12.55 Nan.: Un detective in corsia 14.05 Aktualno: Popoldanski Forum 15.30 Nan.: Sentieri 15.50 Film: Gli invincibili (western, ZDA, '47, r. C.B. DeMille, i. G. Cooper) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Poseidon (akc., ZDA, '06, r. W. Petersen, i. K. Russell, J. Lucas) 21.50 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 23.15 Film: Magnolia (dram., ZDA, '99, r. P.T. Anderson, i. T. Cruise, J. Moore) Canale S 6.00 7.55 8.40 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar Aktualno: Mattino cinque (v. F. Pa-nicucci) Dnevnik - Ore 10 Aktualno: Forum Dnevnik, okusi, vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: CentoVetrine Resničnosti show: Uomini e don- 16.15 Aktualno: Pomeriggio cinque (v. B. D'Urso) 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia - La voce dell'influenza (v. E. Greggio, E. Iacchetti) 21.10 Variete: Ciao Darwin 6 - La re-gressione (v. P. Bonolis, L. Lauren-ti) 0.00 Aktualno: Matrix (v. A. Vinci) O Italia 1 6.00 6.40 8.40 9.10 10.35 12.25 13.40 14.05 14.35 15.00 16.00 16.50 19.30 20.30 21.10 22.10 23.05 # 7.00 8.05 10.05 10.50 12.00 13.00 13.15 14.05 14.35 Nan.: Degrassi 17.25 Risanke Nan.: Friends Dok.: Capogiro Nan.: Grey's Anatomy 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti Risanka: American Dad Risanka: I Griffin 20.05 Risanka: Simpsonovi Nan.: Kyle XY Nan.: Zack e Cody al Grand Hotel Nan.: Zoey 101 Nan.: La vita secondo Jim Kviz: Cento x cento (v. E. Papi) Nan.: CSI - Scena del crimine Nan.: CSI - NY Nan.: Fringe 14.50 Dokumentarec o naravi 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Ditelo al sindaco 20.00 Športne vesti 20.05 Glasb. odd.: Musica, che passione! 20.20 Šport: Passione sport 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Aktualno: Stoa 22.50 Variete: Qui Cortina 23.35 Dnevnik Montecitorio 23.40 Film: Lo irritarono e Santana fece piazza pulita (western, '70, r. R. Romero) LA 6.00 7.00 10.10 11.25 12.30 13.05 14.05 16.00 18.00 19.00 20.00 20.30 21.10 22.30 23.35 1.45 La l Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life Punto Tg, sledi Due minuti in un libro Nan.: Matlock Dnevnik in športne vesti Nan.: The District Film: I giganti del West (western, ZDA, '79, r. R. Lang, i. C. Heston) Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Relic Hunter Nan.: Crossing Jordan 1.25 Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo Aktualno: Exit Files (v. I. D'Amico) Aktualno: Effetto domino - Tutto fa economia Dok.: La Gaia Scienza Aktualno: Prossima fermata 12.25 12.50 ^ Tele 4 14.25 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.02 14.50 Dnevnik Pregled tiska 15.20 Nan.: Ai confini dell'Arizona 15.55 Talk show: Formato famiglia 16.00 Dnevnik - kratke vesti 17.50 Aktualno: Pagine e fotogrammi 18.50 Aktualno: Il Rossetti 20.00 Aktualno: ...Tutti i gusti 20.55 Aktualno: Conosciamo i nostri 21.45 ospedali 23.15 (t* Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, 9.05 Dobro jutro 10.10 Ris. nan.: Skrivni svet medvedka Benjamina 10.35 Kratki igr. film: Daisuke (pon.) 10.50 Enajsta šola (pon.) 11.20 Izobr. serija: To bo moj poklic (pon.) 12.10 Osmi dan (pon.) 12.40 Minute za jezik (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Turbulenca 14.05 Knjiga mene briga (pon.) 14.25 Slovenci v Italiji 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Kaj govoriš? = so vakeres? 16.00 Otr. igr. serija: Mihec in Maja 16.05 Iz popotne torbe 16.25 Nad.: Šola Einstain 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.40 19.50 Gledamo naprej 17.50 0.15 Duhovni utrip 18.05 Z glavo na zabavo 18.35 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.40 Eutrinki 22.00 Odmevi, kultura, vremenska napoved in športne vesti 23.00 Polnočni klub 0.30 Iz arhiva TVS - Tv dnevnik 16.04.1992 (pon.) 0.55 Dnevnik (pon.) 1.25 Dnevnik Slovencev v Italiji (t Slovenija 2 1.55 Zabavni infokanal Otr. serija: Mulčki (pon.) (Ne)pomembne stvari (pon.) Glasnik - Oddaja Tv Maribor (pon.) Evropski magazin - Oddaja Tv Maribor Črno beli časi (pon.) Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 16.04.1992 F. Chopin: Variacije na Rossinijevo temo, sledi Chopinovo leto F. Chopin: Nocturno, sledi Koncert za klavir in orkester št. 2 v F-molu ter Neznani in znani Chopin Dok. feljton: Turški čaj (pon.) Dok. odd.: Iran - nova velesila (pon.) Podoba podobe (pon.) Circom Regional, oddaja Tv Maribor Primorski mozaik Zlin: Rokomet (M), mednarodni turnir: Slovenija - Rusija, prenos V dobri družbi, oddaja Tv Maribor Legende velikega in malega ekrana Dok. odd.: E.T. Javi se Nad.: Zdravničin dnevnik Film: Na prvi pogled Film: Naklepni umor (pon.) 6.30 8.00 8.25 9.15 9.40 10.10 10.30 10.55 11.00 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vesolje je... 15.00 23.30 Športna oddaja 15.30 Film: Lažnivec Billy 17.00 Back Stage Live 17.30 Levant 17.45 Kino premiere 18.00 Zlatko Zakladko 18.20 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športne vesti 19.30 Vsedanes aktualnost 20.00 Zoom 20.30 Potopisi 21.00 Dok. oddaja: Časovna meja 22.05 Globus 22.35 Arhivski posnetki 0.15 Čezmejna TV, TDD-TV dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura, Polja Evrope in videostrani 9.00 10.00 Novice 9.05 19.00, 23.30 Mozaik 10.05 17.20 Hrana in vino 11.00 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice in videostrani 18.00 Miš maš 18.40 Pravljica 20.00 23.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved in kultura 20.30 Objektiv (pon.) 21.00 Sodobna umetnost (pon.) 22.00 Zelena bratovščina 22.30 Gea 0.30 Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturne diagonale; 9.00 Radio Paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.20 Zborovska glasba; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Kulturni dogodki; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.20 Primorska poje 2010; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 8.15 Istrski kalejdoskop; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualno: Rekel in ostal živ; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 18.00 Radio Bla Bla; 19.30 Rončel na obali; 22.30 Moj radio je lahko balon; 0.05 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; vremenska napoved in prometne vesti; 8.0010.30 Dnevnik jutra; 8.05 Horoskop; 8.33 Nogometna kabala; 8.45 Govorimo o... ; 9.00 Posebnosti o ekonomiji; 9.33 Pregled dogodkov; 10.00 Predstavitev dnevnika; 10.10 Vremenska napoved, radijski seznam oddaj; 10.33-11.00 RC everywhere; 11.00-12.00 Odprti prostor; 12.10 Predstavitev dnevnika; 12.15 Sigla single; Vremenska napoved in prometne vesti; 13.00-14.00 Chiacchieradio; 13.15 Secondo Casadei; 14.0014.30 Prosa; 14.35 Euro notes; 14.40 Glasbeni program; 15.05 Pesem tedna; 15.10 Predstavitev dnevnika, vremenska napoved in prometne vesti; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00 The magic bus; 19.00 Glasbeni spored; Vremenska napoved in prometne vesti; 20.00 Radio Capodistria zvečer; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Ameriška duša; 22.30 Posebnosti o ekonomiji; 23.00 Album charts; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.009.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.35 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Siempre Primeros; 10.05 Radio Ga-ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva; 23.30 Labirinti sveta. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevka tedna; 10.00, 10.45, 11.10 Val v izvidnici; 11.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 16.55 Minute za rekreacijo; 17.10 Evrotip; 17.45 Šport; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Stop pops 20; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Petkov poudarek; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Večerni sporedi; 19.30 Koncert; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 28 Petek, 16. aprila 2010 VREME jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla Nad severno Italijo v višjih plasteh ozračja dotekajo precej hladni tokovi; danes bodo še vlaži, ozračje bo še nekoliko nestabilno. Jutri bo vreme stabilnejše. V nedeljo se bo nad Francijo še vedno zadrževalo višinsko jedro nizkega zračnega pritiska, ki bi lahko povzročilo dotok -^-v-S-"*1-^? vlažnega zraka nad našo dezelo. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.18 in zatone ob 19.52 Dolžina dneva 12.34 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 6.47 in zatone ob 22.31 lezelo. Nad srednjo Evropo, Balkanom in severnim Sredozemljem je območje enakomernega zračnega pritiska. V višinah se nad nami zadržuje razmeroma hladen in vlažen zrak, ki povzroča nastanek popoldanskih ploh. BIOPROGNOZA Danes vreme večini ljudi ne bo povzročalo opaznih težav, pri najbolj občutljivih pa se bodo občasno še pojavljale težave. i p|on. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 12,4 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 6.11 najnižje -49 cm, ob 12.26 najvišje 21 cm, 17.38 najnižje -18 cm, ob 23.50 najvišje 44 cm. Jutri: ob 6.48 najnižje -44 cm, ob 13.15 najvišje 14 cm, 18.05 najnižje -9 cm, ob 24.17 najvišje 36 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........13 2000 m............0 1000 m............9 2500 m...........-4 1500 m............4 2864 m...........-6 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu dosegel 5, po nižinah 4 in pol. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mocan gil sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC 3/16 TOLMEČ O 0/22 VIDEM O fü 4/21 O PORDENON 5/20 Jlvi TRBIŽ O -1/12 O -2/12 KRANJSKA G. ČEDAD O 5/20 CELOVEC O 3/15 O TRŽIČ 2/15 O KRANJ o 2/14 S. GRADEC CELJE 2/16 O MARIBOR o 4/15 PTUJ O M. SOBOTA O 5/15 O LJUBLJANA 4/16 POSTOJNA O 2/14 KOČEVJE _ O ČRNOMELJ N. MESTO 5/16 O ____ ZAGREB 4/17 O ^NAPOVED ZA DANES Dopoldne bo povsod po deželi prevladovalo jasno vreme. Popoldne bo v nižinskem pasu in ob morju prevladovalo zmerno oblačno vreme, topleje bo. V hribih bo spremenljivo z možnostjo kakšne krajevne plohe. Proti večeru se bo pooblačilo. Dopoldne bo sončno, popoldne pa spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami. Zjutraj bo ponekod po nižinah kratkotrajna megla. Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do 5, najvišje dnevne od 14 do 17, na Primorskem do okoli 19 stopinj C. J o GRADEC 6/14