Posamezna številka 6 vinarjev. Štev. 82. Izven Ljubljane 8 vin. V ЦШ V 1Ш1 11. 001110 1912. Leto XL == jeija po pošti: = Ha oelo leto naprej . K 26'— za pol leta „ . „ 13'— za četrt leta „ . „ 6-50 za on шевео „ , „ 2*20 za Nemčijo celoletno „ 29'— za ostalo inozemstvo „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo le.o naprej . K 24'— za pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 6-— za on meseo „ . „ 2'— V opravi prejeman meseC,io K 1*70 ilnserati: Enostolpna petltvrsta (72 mm): ■a enkrat . . . . po 15 v sa dvakrat . . . . „ 13 „ sa trikrat ....,, П „ sa večkrat primeren popuet. Poslano in reki. notice: enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev. e Izhaja-.: vsak dan, izvzemšl nedelje in praznike, ob 5. uri popoldne. fcjr Uredništvo Je ▼ Kopitarjevi nllol itev. 6/Ш. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma so ne == sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nlioi Avstr. poštne' bran. račnn št 24.797. štev. 8. sn ______r_________________,_____ Ogrske poštne bran. račnn št 23.511. — Upravnlškega telefona št. W8. 3*** Dannšnla številka obsega 6 strani. Ogrski in Hrvaški problem. Ogrska kriza in z njo zvezani dogodki na Hrvaškem bodo v doglednem času imeli za posledico splošno državno krizo. Šlo bo za temelje naše ustavo, in, kakor upamo, bo rezultat ta, da se postavi naša država na novo podlago. Seveda bo to zvezano s hudimi boji, v prvi vrsti proti Mažarom. Kdo vlada danes na Mažarskcm? Tisto plemstvo, veleposestvo in od njega odvisna judovska industrija, ki na eni strani vzdržuje z Avstrijo nčko skupnost, ki mažarskim oblastnikom zlasti v gospodarskem oziru koristi, na drugi strani pa (o po dualizmu dano skupnost razdira, da bi mažar. gen-try mogla vladati čisto posvoje. Zato se obrača njeno prizadevanje v pivi vrsti na to, da prikrajšuje pravice krone. Ko bi postala ta klika dovolj trdna in bi imela samovlado popolnoma v roki, bi pa šla očito za tem, za čemer gre tudi Kossuth, to je za popolnim osamosvojenjem Ogrske od monarhije. Tipični predstavnik tega velika-štva je kalvinec Tisza, mož, ki zna enako izborno igrati vlogo lojalnega Ogra, ki je pripravljen »preliti svojo kri za kralja«, kakor rebela, ki bi se v danem slučaju ne pomišljal »za pravice ogrskega naroda« iti do skrajne meje. To kalvinako plemstvo se je vedno držalo gesla: »Der Konig absolut, solang' er unsern Willen thut«. Končni cilj te klike jc fevdalno - plutokra-lilčna republika. Iz tega se razlaga tudi njena, politika. napram ogrskemu ljudstvu: brutalen centralizem, ki zatira vse nemažarske narodnosti, korum-pirana uprava in sodstvo, ki je le orodje vladajoče klike in politični privilegiji plemstva ter plutokracije, ki se izražajo v prvi vrsti v volivnem redu, ki ni dosti slabši od pruskega. K tej kompaniji spadajo zlasti Khuen, Andrassy in Apponyi. Imamo pa tudi nekaj lojalnega plemstva, na. čelu mu stari, do kosti zvesti, krat ju do zadnje kaplje krvi vdani Fejervary, kar pa največ šteje, veliko politikov demokratičnega duha, kojih predstavitelj je Kristoffy, ki je izdelal popolni načrt volivne reforme na podlagi splošne in enake vo- LISTEK. H. Sienkicwicz: v peščen! piiščovi. Prevedel dr. Leopold Lenard. (Dalje.) A naenkrat je umolknil, čez nekaj trenotkov pa urno pritekel h konjem z naježeno dlako na hrbtu in med noge zvitim repom. Beduinca in Geblir so spoznali, da ga je moralo nekaj prestrašiti, pogledali so okrog in odrinili dalje, da bi se prepričali, kaj je. Ko so naredili majhen ovinek, so potegnili konje nazaj in obstali v enem trenotku, kakor prikovani pri pogledu, ki se jim je odprl pred očmi. Na neveliki skali, ležeči ravno v sredini soteske, ki se jc tukaj nekoliko razširila, je ležal lev. Oddaljeni so bili od njega k večjemu sto korakov. Ko je mogočna zverina zagledala jezdece in konje, se je dvignila na prednje tace in pričela gledati nanje. Solnce, ki je stalo že zelo nizko, je razsvetljevalo njegovo ogromno glavo, kodraste prsi, — in v tem rdečkastem blesku je bil podoben eni Izmed onih sfinks, ki krase vhode k 6tarodavnim egipčanskim svetiščem. livne pravice. Da stoji na tem temelju | tudi ogrska socialna demokracija, ni treba posebič omenjati, pa tudi ogrski kmet, kolikor ga je izobraženega, si želi take reforme. Tudi precejšen del ogrskega učiteljstva in akademičnih stanov je zavzet za demokratično pre-osnovo ustave in uprave. Zadnjič je zborovala zveza, ogrskega učiteljstva in na tem zborovanju se je odločno obsojala nasilna mažarizacija, izrekla zahteva po popolni enakopravnosti vseh narodnosti na Ogrskem in poudarjala potreba demokratizacije tako šolstva kakor vsega političnega življenja sploh. To je gotovo jako značilno. Kar se tiče onih, ki stoje na programu iz leta 1848., Kossuth nič nc šteje. Ta mož je navad en barantač, ki igra z vladno stranko skupaj. Na njegovi strani je le nekaj skrajno neznalcajnih individuov. Resnega upoštevanja vreden pa je Justh. Kdor hoče razumeti sedanjo Khuenovo taktiko, mora vedeli, da ima Justh na zelo merodajnili mestih veliko zaslombo in da je Khuen tisto s Kossuthom dogovorjeno resolucijo glede rezervistov moral zato opustiti, ker so na Dunaju izjavili, da se bodo zadovoljili s provizorično bramb-no reformo, potem pa takoj šli na delo, da izvedejo volivno reformo in dc-finitivno brambno reformo sklenili z zbornico splošne in enake volivne pravice. Kaj bo zdaj, ko je začas zopet Khuen gospodar položaja? Njegov namen jc jasen. Zbornico bo razpustil, si z znano brutalnostjo zopet zagotovil večino in — komedija se bo začela iznova. Zakaj drugače Khuen ne more vladati. Ko mu je cesar poveril vlado, je od njega zahteval, da izvede vse to, kar je obljubil Weckerle, a ni izpolnil: volivno reformo in kroni ter enotnosti monarhije odgovarjajoče stališče glede armade. Vprašanje volivne reformo je Khuen zvito zapeljal na drug tir, odkoder nikamor nc more, glede armade pa je skušal cesarja z znano resolucijo ogoljufati. Ko ga je vladar prijel, je resolucijo umaknil, skušal Ogre ustrašiti s tem, da je namigaval na prestolonaslednika, češ, če se cesarju« ne udarno, utegne odstopili, in kaj bo potem, to vsi veste, obenem pa jo svoji stranki dal razumeti, da se bo od cesarja koncesija zaradi rezervistov dala prejalislej vendarle izsiliti. Ko bo Khuen zopet dobil večino, bo stopil Konji so se začeli spuščati na zadnje noge, zvijati se in umikati. Osup-njeni in prestrašeni jezdeci niso vedeli kaj početi, od ust do ust so letele samo prestrašene in obupapolne besede: »Allah! Bismillah! Allali! Akbar!« Kralj puščave je pa gledal nanje z višine, nepremakljiv kakor vlit iz brona. Gebhr in Hamis sta slišala od kupcev, ki so prihajali s slonovo kostjo in gumo iz Sudana v Egipt, da se včasih levi polože na pot karavan, ki morajo vsled tega pred njimi zaviti na stran. Toda tu ni bilo kje zaviti na siran. K večjemu, da bi se obrnili in zbežali. Da, toda v tem slučaju je bilo toliko kot gotovo, da se bo strašna zverina spustila za njimi in jih preganjala. Spet se jc torej razleglo mrzlično vprašanje: »Kaj storiti?« »Kaj storiti?« »Allah! Morda sc umakne.« »Ne umakne se.« In spet tišina. Sliši se samo hrope-nje konj in naglo dihanje človeških prsi. »Pusti Kalija z vrvi,« spregovoril je naenkrat Hamis Gebhru, »mi bomo zbežali na konjih, njega bo pa lev prvega vjel in samo njega ubil.« »Naredi tako,« ponovila sta be-I duina. pred vladarja in dejal: Veličanstvo, ogrski narod je dokazal, da stoji za menoj, mi smo lojalni, Veličanstvo, dovolite nam tisto resolucijo! Da se taka komedija ne bo dala velikokrat ponavljati, je jasno. Na meroclajnem mestu morajo vedeti, da končno tudi ne bo tako silno težavno mažarsko gentry strmoglaviti. Ali so žo pozabili, kako je Fejervary s polkovnikom Fabricijem in njegovimi honvedi puntarski parlament razgnal in razpršil na vse vetrove, pa ogrski narod ni niti z mazincem ganil, da bi branil to k 1 i k o! ? Ta banda je veliko slabejša, kakor se dela in čc bi bili na Dunaju že lela 1905., ko je ministrstvo Fejer-vary---Kristoffy na dan vseh svetnikov razglasilo volivnoreformni program, imeli nekoliko več poguma, bi danes stvari kazale že čisto drugačno lice. V zvezi s tem je seveda tudi hrvaški program. Glede tega le eno misel: Na kakšen nasilen preobrat ni misliti, tudi manifesti in proklamacije so sekundarnega pomena. Pač pa bi sc morali Hrvati združiti na podlagi zahteve po splošni in enaki volivni pravici. Tudi na. Hrvaškem vlada neka gentry, fevdalci in birokracija, iz katere se re-krutirajo politični prodanci in izdajalci hrvaškega ljudstva. Prav zato je mogoče, da Mažari ta narod tako brutalno zatirajo, zaLo jo mogoče, da se na Hrvaškem dobe vedno ljudje, ki so pripravljeni vdinjati se Mažarom za krvnike. Demokratizacija javnega življenja je zdaj na Hrvaškem prva in najnujnejša potreba. Demokratski sabor bo činitelj, ki bo mogel govoriti resno in tehtno besedo z mažarskim sosedom. Državnopravno razmerje Hrvaške se bo s tem samoposebi preuredilo v zmislu potreb in želja hrvaškega ljudstva. Mili Ш) S. I S. Z. (Drugi dan.) Obisk se drži na višini prvega dne. Dnevni red se jo moral nekoliko spremeniti, kor so bili nekateri govorniki zadržani po drugih prireditvah. Prvo predavanje jc imel dr. Krek o socialni politiki. Uvodoma je povdarjal, da je začetek socialne politike v Evropi izvzemši na Angleškem iskati pri krščanskih strankah, Razlu-žil je najvažnejša stališča v socialni Toda Gebhr jc uganil, da bi se v takem slučaju Kali v trenotku spustil na skalno steno, lev bi sc pa spustil za konji, torej mu je prišel v glavo drug, strašen načrt. Zakoljem dečka in ga vržem predse, v tem slučaju bo zverina, ko bo skočila za. njimi, zagledala na zemlji krvavo truplo in se ustavila, da bi je požrla. Potegnil je torej Kalija z vrvjo k sedlu in je že dvignil nož, ko je v isti sekundi S'.anko pograbil za široki rokav dzube. »Lump, kaj delaš?!« Gebhr se je pričel zvijati in ako bi ga bil deček prijel za roko, iztrgal bi se mu bil takoj, z rokavom pa ni šlo tako lahko, torej se jo zvijal in obenem renčal z glasom, v katerem je komaj tlačil svojo jezo: »Pes, če njega nc bo dovolj, zakoljem še vaju! Allah! Zakoljem! Zakoljem!« Stanko je pa smrtno pobledel, kajti kot blisk ga je spreletela misel, da bi zamogcl lev, ko bi se spustil za konji, lahko med potjo izgrešiti Kalijevo truplo, a v tem slučaju bi Gebhr popolnoma gotovo zaklal tudi nju obadva. Potegnil je torej s podvojeno silo za rokav in zakričal: »Daj mi risanko!--— Ubijem leva!« politiki: liberalno, socialnodemokra« ško in v sredi med tema ekstremoma krščansko - socialno, zastopano pred-i vsem po nadškofu Kettelerju in papežu Leonu XIII. V podrobnem delu svojih izvajanj se je pečal z dolžnostmi države glede prava združevanja, ure-ditve delavskih plač, delavnega časa, stanovanjskega vprašanja in skrbi za zdravje. To predavanje je bilo višek letošnjega socialnega tečaja. Le žal, da se po tem predavanju ni mogla takoj vršiti debata. Nekako nadaljevanje dr. Krekovega predavanja je bil referat državnega poslanca g. župnika H 1 a. d n i k a, ki je govoril o agrarni politiki. Konstatiral je žalostno stanje kmečkega stanu, ki se kaže posebno v dveh, dejstvih: Beg z dežele v mesta in tujino ter preveliko zadolženje. Ob roki zakonodaje je pokazal, kaj sta dežela in država storili za kmečki stan in kakšne naloge ju še čakajo. Obravnaval je hipotekarne dolgove, ki so vknji-ženi na, kmečkih posestvih, različne melioracije, zaokroženje ali komasaci-jo zemljišč, vprašanje agrarnih skupnosti, pospeševanje živinoreje. Razložil je tudi težko stališče, ki ga ima večkrat parlamentarno zastopstvo kmečkega ljudstva na Dunaju. Gospod predavatelj jo obrnil svoj referat z bogatim in zanimivim statističnim' materialom in zelo poučnimi vzgledi. Debata, sc je obširneje bavila s poselskim vprašanjem na kmetih. Popoldne je referiral prof. A. Robida o igra.h. Razgovor, ki se je po referatu razvil, je bil jako zanimiv, nakar so si udeleženci ogledali oder v »Ljudskem domu«. Zvečer so udeleženci tečaja prisostvovali predstavi »Revčka Andrejč-lca«, ki so io priredili ljubljanski Orli. M. bratoma skladateljema tir. Бепјат1пи in tir. Sus.avu Ipaveu. Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača, torej z združenimi močmi naprej, to je geslo, ki si ga je stavil pripravljalni odbor, ki ima zbirati rodoljubne prispevke za nameravani spomenik. Pripravljalni odbor se obrača zato z vljudno prošnjo do vseh slavnih pevskih in bralnih društev, da prirede vsako vsaj po eno veselico s prednaša- Beduinci so sc začudili pri teh bc-sedah, toda Hamis, ki je videl še v Port-Saidu, kako strelja Stanko, je pričel takoj kričati: »Daj mu risanko! On ubije leva!« (arebhr so jc takoj spomnil na strele na jezeru Karun in v očigled strašni nevarnosti se ni več obotavljal. Celo z mrzlično naglico je podal dečku risanko, Hamis je pa odprl kolikor hitro je mogel zabojček z naboji, iz katerega je pričel Stanko grabiti s polno pestjo. Potem je skočil s konja, porinil naboje v cevi ki stopil naprej. Pri prvih korakih jc bil takorekoč omamljen in je videl samo sebe in Nelko, kako jima Gebhrov nož reže vratova. Takoj nato mu je pa bližja in strašnejša nevarnost velela pozabiti na vse drugo. Imel jc pred sabo leva! Pri pogledu na zverino se mu jo temnilo v očeh. Začutil je mraz na licih in v nosu, začutil je, da sta mu nogi kakor iz svinca in da niu pohaja sapa. Postalo ga je strah. V Port-Saidu je Sita 1, bilo je cclo v šolskih čitankah, o lovu na leve, toda nekaj druzega jc ogledovati podobice v knjižici, kaj druzega pa gledati oko v oko na pošast, ki je sedaj smotrila nanj kakor z začudenjem in gubančila svoje široko, ščitu podobno čelo. Arabci so sapo zadrževali v prsih, kajti nikdar v življenju šo niso videli njem skladb naših slavljeneev v prid spomeniku, katerega sta si ta dva velika moža v največji meri zaslužila. Po širni Sloveniji imamo na hvalo narodni probuji na stotine ljudomilih pevskih in vsakovrstnih prosvetnih društev, prosimo torej njih Sinitelje, naj vsaj .vsako društvo naredi kako slavlje v prid blagemu našemu namenu in spomenik vrlima možema, ki živita v pesmih svojih med narodom naprej, ве bo dvignil v najkrajšem času. Le malo dobre volje je treba in zgradba bo dograjena. Slovenski narod je dober narod in se izkaže hvaležnega svojim velikim možem. Odprite torej vsi prijatelji slovenske pesmi in vsa društva svoje srce in storite vsak svoje. Vsi, tudi najmanjši zneski se bodo redno izkazali v vseh slovenskih časopisih. Naj ne manjka noben slovenski rodoljub in nobeno slovensko prosvetno in pevsko društvo med čebelicami, ki zbirajo prispevke za spomenik. Razna društva kakor v Trstu, Ljubljani, Celju, Št. Jurju. Šmarju, Ljutomeru, Celovcu itd. so priredila koncerte v prid spomeniku in upamo, da z lepimi prebitki. Storijo naj še vsa ostala društva enako! Navedena naša slavljenca nista bita samo slovenska skladatelja, bila sta velika rodoljuba in sta s svojo vplivno osebo pripomogla do marsikaterega narodno - gospodarskega napredka. Gustav se je na gospodarskem polju izredno odlikoval in tudi zato žel pri-snanje in odlikovanje najvišjih krogov. Dn je bil dosedaj edini Slovenec, ki je bil odlikovan od c. kr. kmetijske družbe štajerske z zlato kolajno, katero si je zaslužil kot izvrsten sadjar in pospe-ševatelj umnega kmetijstva sploh; cesar sam je odlikoval oba z zlatim zaslužnim križcem s krono in Gustava pozneje šc z naslovom cesarski svetnik. Bila sta izborna zdravnika, izvrševala čez pol stoletja svoj poklic, lečila rano telesne, pa tudi rane duševne s svojimi prekrasnimi skladbami. — Povej mi. kje mož več je enakih! Torej Slovenec! Slovensko društvo! Kjer in kdorkoli si, prispevaj, da delo to se izvrši! Prispevke je pošiljati pripravljalnemu odboru za spomenik bratoma skladateljema dr. Benjaminu in dr. Gustavu Ipavic v Št. Jurju ob južni železnici. Pripravljalni odbor je tudi založil krasne razglednice s sliko bratov skladateljev in z grobiščem brata Gustava. Naročajo se pri blagajniku pripravljalnega odbora g. Janku Artma-nu v Št. Jurju ob južni železnici. Za pripravljalni odbor: Franjo Kartin, Jos. Drofenig, Janko Artman, Anton Sivka, dr. Schwab, dr. Ipavic. (Minski svei »jonski. (Seja dne 10. aprila 1912.) Zupan otvori sejo in odredi, da se nadaljuje dnevni red občinske seje dne 2. aprila, ki se je bila prekinila. Naznani, da se je izrekla splošna želja, naj bi se vsi samostalni predlogi, ki so na dnevnem redu današnje seje, odka- zali odsekom, ne da bi jih predlagatelji utemeljevali. (Dobro-kiici.) R o t h 1 prosi, da bi smel pet svojih predlogov glede stanovanjskega vprašanja z ozirom na veliki interes, ki ga ima na tem javnost, saj na kratko utemeljiti. Župan odredi nato, da se samostalni predlogi Antona Li k o z a r j »i glede naprave kanalizacije na Privozu in v Hrenovi ulici, glede razpisa del za zgradbo mostu na Prulah, glede nasi-panja Orlove ulice, glede naprave javnega pisoarja ob Gruberjevem mostu, glede parcelacije travnika pod Rakovnikom in glede poprave trotoarjev na levi strani Florijanske ulice oddajo stavbenemu odseku, istega svetovalca predloga glede napeljave vodovoda in razsvetljave Orlove ulice ter priprav za napeljavo vodovoda na Barje pa vodovodnemu, ozir. elektr. direktoriju. Matija Rotlil utemeljuje nato svoje predloge glede stanovanjske reforme v Ljubljani. Sklicuje sc na centralo za stanovanjsko reformo, tozadevno akcijo ministrstva za javna dela, stanovanjsko - reformni kongres leta 1910 in različna mesta, ki ta prizadevanja pospešujejo. Predlaga: 1. naj se skliče konferenca kompetentnih faktorjev ter strokovnjakov, da se sedanji predragi stavbni red, ki se premalo ozira na razloček med večdružinsko in eno- ali dvodružinsko hišo, primerno preuredi in se vzame za zgled dunajski vzorni stavbni red ali pa nasveti te konference predložijo stanovanjskoreform-ni centrali na Dunaju; 2. naj se ustanovi mestni stanovanjski odbor; 3. naj se ustanovi stanovanjsko nadzorstvo; 4. naj se iz izkupičkov za prodani mestni svet. nabira posebni fond, iz katerega bi mesto nakupovalo stavbišča za eno- ali dvodružinske hiše ter jih poceni oddajalo, v prvi vrsti za delavsko ljudstvo in 5. naj se upelje šestletno oproščenje občinskih doklad na hišni davek. Obenem naj se sklene resolucija, naj tudi deželni zbor sklene enako oproščenje od tozadevne deželne doklade. Župan odredi, da se predlogi 1, 2., 3. in 4. odkažejo stavbnemu, predlog 5 pa finančnemu odseku. Zupan odkaže nato samostojne predloge Jakoba S m o 1 6 t a glede nadomestitve lesenih mostičev v trnovskem okraju, glede razširjenja Jerano-ve ulice, glede naprave pralnih stopnic pri Gradaščici koncem Kopališke ulice, glede trebljenja jarkov in posipanja cest v trnovskem okraju stavbnemu, istega svetovalca predloga glede uvedbe električne razsvetljave v kopališče pri Koleziji in električne razsvetljave na Zeleni poti pa elektr. direktoriju. Župan odkaže nadalje samostojne predloge Matije R o t h 1 a in Jakoba Smoleta glede preureditve kopališča v Koleziji, kanalizacije Karunove in Konjušne ulice ter trga pred konjušnico, regulacije Karunove ulice, uravnave Emonske ceste ter ureditve jarka ob tej cesti, naprave brvi čez Gradaščico na bodoči Okrožni cesti, nasipanja poti ob Lahovem grabnu ter Ceste dveh cesarjev in regulacije Kolezijske ulice stavbenemu, istih občinskih svetoval- cev preaioga glede opustitve dobave ledu na Kernu in prepovedi kopanja na »Pasjem brodu« pa policijskemu odseku. Župan odkaže predlog Franca Kosa glede pobiranja užitnine od potnikov »a kolodvoru ali vsaj tik kolodvorskega poslopja direktoriju užitnin-skega zakupa, istega svetovalca predlog glede dohodov do Gruberjevega kanala in Ljubljanice na Prulah ter prireditve prostorov za pranje pa stavbenemu odseku. Kos pripomni, naj bi se tudi, ko se bo začela Ljubljanica regulirati, gledalo na to, da se dosedanji dohodi, oz. pralnice ohranijo. Zupan pripomni, da se bo na to gledalo, težava je v tem, ker interesent-je tega takrat, ko se je vršila prva komisija, niso zahtevali, zdaj se pa merodajni faktorji izgovarjajo, da ni za to kredita. Zupan odkaže nato samostalni predlog Josipa Marinka glede regulacije Martinove ceste stavbnemu odseku. Župan odkaže nadalje predlog Maksa L i 11 o g a in Jožefa R e i s -n e r j a glede pomaknitve magistratnih uradnikov v 1. razred aktivitetnih doklad finančnemu odseku. Istotako se odkaže predlog Janka Jegliča glede zveze med Komenskega ulico ter Ilirsko ulico stavbnemu odseku. Župan odkaže predlog Hermana B r a n d t a glede ureditve ter poprave potov ob tivolskem gozdu olepševalnemu odseku. Končno odkaže predlog Tomaža Novaka glede oddaje mestnih seno-žeti v najem v svrho obdelovanja finančnemu odseku. Nujna predloga S L. S. glede mestnih delavcev in uslužbencev. Občinski svetnik S. L. S. Tomaž Novak predlaga nujno: Občinski svet skleni izdelati delovni in službeni red za mestne delavce in uvesti zanje popolno bolniško, nezgodno in starostno zavarovanje. Govornik utemeljuje potrebo take reforme. Nujnost se z glasovi liberalne in nemške stranke odkloni. Župan odkaže predlog stavbnemu in finančnemu odseku. Obč. svetnik S. L. S. Marinko predlaga nujno, naj se vsi n i ž j i m a -gistratni uslužbenci s 1. febr. 1911 pomakne jo vvišji plačilni razred. — Govornik opozarja, da se je danes sličen predlog glede magistrat. uradnikov odkazal odseku. Še bolj so pa potrebni magistrat, službenci. Opravičenost se je temeljito obravnavala na shodih državnih uslužbencev. Kar velja za te, velja tudi za magistrat-ne. Želi, da bi se o njegovem predlogu obravnavalo skupno z Lillegovim, oz. Reisnerjevim. Župan izjavi, da o nujnosti z ozirom na zadnje izrečeno željo gosp. Ma-rinak ni treba niti glasovati. Zato odkaže predlog finančnemu odseku. nič podobnega. Z ene strani majhen deček, ki je sredi mecl širokimi skalami izgledal še manjši, z druge strani pa mogočna zverina, zlateča se v soinftmh žarkih, mogočna, grozna, »gospod z veliko glavo,« kakor pravijo Sudanci. S celo silo svoje volje je premagal Stanko brezvladnost svojih nog in stopil naprej. Šc trenotek se mu je zdelo, da mu stopa srce v grlo in to je trajalo toliko časa, dokler ni dvignil risanke k obrazu. Tedaj je bilo pa treba misliti kaj druzega. Ali sc še bolj približati, ali že streliti? Kam meriti? Kolikor manjša oddaljenost, toliko bolj zanesljiv strel . . . torej dalje, dalje, štirideset korakov —- še preveč . . . trideset — dvajset! Zrak prinaša že ostri duh divje živali . . . Deček je obstal. »Krogija med oči, ali pa je po meni!« pomislil je. »V imenu očeta in sina! . . .« Lev se je pa dvignil, iztegnil hrbet in ponižal glavo. Ustni sta se mu pričeli širiti, obrvi so se mu spustile nad oči. Ta majhna stvarica se mu je drznila tako približati — pripravljal se je torej k skoku, se zazibal na zadnjih tacah in meči sta sc mu stresli. Stanko je pa v enem trenotku zapazil, da mušica risanke gleda na čelo zverine — ter jc potegnil za petelina. Strel se je razlegel. Lev se je 'ako vzpel, da se je za trenotek dvignil v celi svoji visokosti, potem se je pa prevrnil vznak z vsemi štirimi nogami kvišku. In v smrtnem boiu se je zavalil ruz ekale na zemljo. Stanko ga je še držal nekaj minut na strelu, ko je pa videl, da več ne drgeta in da se je rumeno telo iztegnilo brez sile, je odprl risanko in vložil nov naboj. Skalne stene so še odmevale z gromkim odmevom. Gebhr, Hamis in beduini niso mogli takoj spoznati, kaj sc je zgodilo, ker je v poprejšnji noči šel dež in je vsled vlažnega zraka dim vse zakril v tesni soteski. Šele ko se jc dim poizgubil, so pričeli kričati od radosti in hoteli skočiti k dečku, toda zaman, ker nobena sila ni mogla pri-morati konj, da bi storili korak naprej. Stanko se je pa obrnil, vrgel pogled na štiri Arabcc in uprl svoje oči v Gebhra. »Dosti jc!« rekel je ter zaškripal z zobmi. »Prokoračil si mero. Ne boš zaklal Nelke in tudi nobenega drugega ne!« In naenkrat je začutil, da mu spet mraz prihaja v lici in v nos, toda to je bil drugačen mraz, ki ni prihajal od strahu, ampak od strašnega in neizprosnega sklepa, od katerega srce v prsih postaja kakor iz železa. »Da, to so lumpje, morilci, a Nelka je v njihovih rokah! . . . »Ne boš jc umoril!« ponovil je. Nato se jim Je približal — spet obstal — in naglo kakor blisk dvignil risanko k obrazu. Dva strela, drug za drugim, sta so razlegala po soteskK Gebhr je padel na zemljo kot vreča peska, Hamis se je pa nagnil k sedlu in udaril s krvavim čelom ob konjski vrat. Beduina ata zakričala prestrašena in skočila raz konj ter se vrgla na Stanka. Za njima je bil ne daleč ovinek in, ako bi bila zbežala nazaj, kar je Stanko v svoji duši želel, bi se bila za-mogla rešiti pred smrtjo. Toda zaslepljena od strahu in besne jeze, sta mislila, da dosežeta dečka, preden bo za-mogel vložiti nove naboje in ga bosta zaklala z nožmi. Norca! Komaj sta stekla nekaj korakov, razlegla se je spet zlovražna risanka, po soteski je šel odmev novih strelov in oba sta padla z obrazoma na zemljo ter se prevračala in tolkla kot iz vode potegnjene ribe. Eden, katerega je v naglici strel manj dobro zadel, se je še dvignil in oprl na roki, toda Saba mu je v tem trenotku zasadil svoje čekane v vrat. Nastala je smrtna, tišina. Pretrgalo jo je šele ječanje Kalija, ki sc je vrgel ma kolena in razprostrl pred sabo roki ter kričal v jeziku ki-svahili: »Bvana Kubva.! (Veliki gospod!) Ubiti leva, ubiti hudobne ljudi, toda ne ubiti Kalija!« Stanko pa ni poslušal njegovega klicanja. Nekaj časa je stal kakor zmeden, potem jc pa zagledal pobledeli obrazček Nelke in njene napol zavestne, od strahu široko odprte oči, ter je skočil k nji: »Nelka, ne boj se!« »Nelka, svobodna sva!« Bila sta res svobodna, toda zagnana daleč v divjo brezljudno pustinjo, v žrelu črnega dela sveta. (Dalje.) Dr. M. Pleteršnlk častni meščan Ljub* ljane. Občinski svetnik S. L. S. dr. F. D e-t e 1 a je stavil naslednji samostalni predlog: Prof. dr. Maksa Pleteršnlk a imenuj občinski svet za njegove zasluge za ves slovenski narod za častnega meščana Ljubljane. Za prebivalce na Dolenjski cesti in njeni okolici. Občinski svetnik S. L. S. Jernej Š e r j a k je stavil naslednji samostalni predlog: Občinski svet skleni, da se premosti potok Galjevcc na onem mestu, preko katerega je sedaj le za silo položen hrastov tram. Z ozirom na nevarnost za človeško življenje naj se on-di napravi tak lesen mostič, katerih je mnogo na Barju. Samostalni predlog občinskega svetnika S. S. L. J. Jegliča. 1. Obcestni jarek na Zaloški cesti od vhoda v bolnico do mrtvašnice naj se nemudoma dvigne toliko, da se vozovi, ki se tam srečujejo, ne bodo prevračali sredi ceste. 2. Čez nove ceste v šentpeterskem predmestju in tudi drugje v mestu naj se napravijo tlakovani prelazi. Za okrašenje Ljubljane. Občinski svetnik S. L. S. Ivan Š t e f e je vložil naslednji samostalni predlog: Občinski svet naj naroči mestnemu magistratu, da razpiše več nagrad za najlepša z rožami okrašena okna in za najlepše z rožami okrašene pomole nad trgovinami. Vprašanja na župana. Občinski svetnik S. L. S. Tomaž Novak vpraša župana, zakaj se še do danes niso jarki ob Zeleni poti in Stranski poti iztrebili. Župan odgovori, da je imel ob lepem vremenu v Trnovem ogled in da je stavbni urad primerne nasvete že izdelal. Obč. svetnik S. L. S. Jeglič izvaja: Kogar pripelje pot na ulico od 7. do 8. ure, tedaj ima gotovo priliko tu ali tam videti voz, ki pobira smeti po ulicah. To se sicer mora zgoditi, toda ta čas gotovo ni ugoden za to delo. Ob času, ko hite razni uslužbenci po svojem poslu, gospe in služkinje na trg ter razni učenci in učenke v šolo, pač ne gre, da bi smetarji opravljali svoje delo. Kako bridko de človeku, ko $re mimo voza za smeti, pa vsuje smetar zaboj smeti v voz ter neženirano pogosto tudi na pasanta, kateremu se zakadi v obraz in na obleko. Že odrasel človek, ki hiti svojo pot, ima težavo, kaj šele otrok, ki stopa navadno počasi po ulici. Vprašam torej g. župana: Ali mu je znano, da se pobirajo smeti po mestu ob najbolj neugodnem času? In v tem slučaju: Ali bi hotel poskrbeti, da se določi čas pobiranja smeti ob kaki drugi uri? Zupan izjavi, da je občinski svet svojčas že sklenil nabaviti moderne vozove za smeti, a v proračunu za letos ni pokritja. Sedanji so pa res škandalozni. Obljubi, da bo primerno ukrenil, kakor in kolikor bo mogoče. G. Jeglič izvaja nadalje: V eni prejšnjih sej se je opozoril slavni obč. svet na trg Tabor, kjer se ima prirediti park. Kakor kaže, se letos s tem delom ne bo začelo. Začelo pa se je tam nekaj drugega. Odklada se tam cestno blato in smeti, kar prav nič ne lepša okolice, a strankam, ki stanujejo tam okoli, greni veselje do zadovoljnega življenja. Ker sem pa vedno čul pritožbe, da se sredi mesta kupiči nesnaga, vprašam g. župana: 1. Ali bi hotel poskrbeti, da se blato in smeti tam več ne odkla-dajo? Župan odgovori, da mu to ni znano, bo se pa prepričal, kako je in primerno ukrenil. Obč. svetnik Jeglič izvaja nadalje: Poleg prostora, ki je namenjen za park Tabor, vodi Vrhovčeva ulice. Od Ahacljeve ceste do Škofje ulice je ta cesta v redu, a od tu do Radcckega ceste je ves prostor zanemarjen. Nelo da ni nasut in utrjen, kakršna bi cesta morala biti, ampak ni niti zravnan, da imamo hribček in jame kar sredi ceste. Če se je Francotovo posestvo že kupilo za regulacijo Vrhovčeve ulice in se je tam stoječa hiša tudi že podrla v ta namen, naj se sedaj tudi cesta spravi v red, da jo bo možno rabiti pešcem in voznikom. Vprašam torej gosp. župana: 1. Ali mu je znana ta zadeva? 2. Ali bi hotel poskrbeti, da se Vrhovčeva ulica čim preje otvori za popolen promet? Zupan odgovori, da se bo o toj stvari informiral. G. Jeglič vpraša nadalje: Na južnem kolodvoru imajo pred skladišči prav ob cesti stranišče, ki ima greznico obrnjeno k cesti. Tu se ob gotovih prilikah širi tolik smrad, da se občinstvo upravičeno sklicuje na zdravaivene in estetične ozire. Dovoljujem si vprašali p. župana: Ali so mu znane te razmere? Če ne, tedaj ga prosim, da bi botel primerno vplivati na južno železnico, Ja prestavi to stranišče na tak kraj, kjer ljudstvu ne bode v spodtiko. Župan odgovori, da bo o stvari poizvedel in primerno ukrenil. Občinski svetnik liberalne stranke Franchetti vpraša župana, ali mu je znano, da neki ljubljanski politični dnevnik prinaša poročila o sejah odsekov in objavlja njihove sklepe, česar do zdaj ni bilo in je bilo to doslej vse tajno. Z ozirom na to, da se javnost s tem razburja, vpraša župana, kaj hoče v tem oziru ukreniti. (Smeh pri svetovalcih S. L. S. Klici: Kaj pa to koga briga, kaj »Slovenec« poroča? — Štefe: To bi moral mene prositi, ne župana! — Veselost!) Župan odgovori, da o tej zadevi ne more absolutno ničesar storiti. »Šte-feta še tukaj ne morem izlepa ukrotiti.« (Velika veselost.) Konec. f Dr. Jakob Sket.l Danes zjutraj jc umrl v Celovcu vladni svetnik, ravnatelj Družbe sv. Mohorja in slovenski pisatelj dr. Jakob Sket v staroti 60 let. Pokojni je bil rojen leta 1852 na Sladki Gori na Štajer-skem in je bil od leta 1878 sem profesor na celovški gimnaziji, dokler ni bil pred par leti vpokojen kot vladni svetnik. Dr. Jakob Sket jc bil naslednik Antona Janežiča na Koroškem in je skušal Janežičevo delo na slovstvenem polju nadaljevati. Zelo pohvalno moramo omeniti njegovo delo za pouk slovenščine na srednjih šolah. Priredil je vse .čitanke za naše srednje šole od prvega do osmega razreda, ravnotako tudi staroslovensko čitanko. S temi knjigami je pouk slovenskega jezika kakor učencem tako tudi učiteljem silno olajšal in sistematično uredil. Poleg tega je oskrboval tudi Janežičevi slovnici, Ivi je še vedno učna knjiga v naših šolah, razne izdaje. Lansko leto je dosegla knjiga že deseto izdajo. Dasi sam ni bil globoko izobražen v jezikoslovju, vendar je gledal na to, da je vsakokratno izdajo slovnice prilagodil novejšim znanstveno dognanim jezikoslovnim načelom in jo vsaj deloma spopolnjeval z rezultati novejših jezikovnih raziskavanj. Na drugi strani je pomnožil tudi našo leposlovno književnost. Izdajal je od leta 1880 do 1886 mesečnik »Kres«, v katerem je objavil dve obširni povesti »Milko Vogrin« in »Žrt-va ljubosumnosti«. Spisal je tudi za Družbo sv. Mohorja več sestavkov. Najbolj znano pa jc postalo njegovo ime po njegovi povesti Miklova Zala, ki so jo prinesle leta 1884 Mohorjeve »Večemi-ce.« Redka je knjiga, ki bi jo naše ljudstvo-v tistem času s tako slastjo pograbilo in prebiralo. Zadnja leta je posvetil svoje delo Družbi sv. Mohorja in njeni upravi. R. I. P. — Pogreb bo v soboto popoldne ob 3. uri. jubilej zaslužnega moža. lj Ob osemdesetletnici očeta kranjskega in hrvaškega gasilstva gospoda cesarskega svetnika Doberleta se je sivolasi a mladeniško živahni jubilant lahko prepričal, kako da ga vse ceni in spoštuje njegove zasluge, ki si jih jc pridobil v plemeniti službi za blagor ljudstva. V imenu dežele Kranjske jc pisal kranjski deželni glavar dr. Šu-steršič jubilantu sledeče pismo: Dno 6. aprila boste praznovali v krogu svoje rodbine redko slavnost: osemdeseto obletnico svojega rojstnega dne. Vašo življenje je bilo vsikdar posvečeno resnemu delu in zlasti na polju gasilstva ste si pridobili za našo ožjo domovino toliko nevenljivih zaslug, da bo Vaše ime v zgodovini kranjskega gasilstva zavzemalo prvo mesto. V imenu dežele Kranjske in v lastnem imenu izrekam Vam najtoplejšo zahvalo za Vašo požrtvovalnost v korist, javnosti ter Vam k Vašemu slavlju iskreno čestitam. Božja milost pa naj Vas ohrani še mnogo tet v vsej čilosti in kreposti. Jubilantov prijatelj nadbiskup Posilović je pa sledeče brzojavno čestital: Od srca Vam čestitam osamdeseti rodjendan. Gospodu cesarskemu svetniku so še nadalje čestitali deželni predsednik baron Schvvarz, grof Chorinsky, dekan Kolar, župnik p. Hugolin Sattner, rodbina Bamberg, »Rdeči križ«, Zveza koncesi-oniranih pogrebnih zavodov. Kranjska hranilnica itd. Brzojavno je čestitalo 61, pismeno pa 207 oseb in korporacij. Po odposlaništvih je čestitalo jubilantu svojemu očetu in ustanovitelju Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo pod vodstvom načelnika Striclja, Deželna gasilna zveza pod vodstvom g. Petriča in okrajne gasilne zveze Ljubljana, Šiška, Št. Vid, Ig, Šmarje, Vrhnika, Domžale, Kranj, Bled, Postojna, Mokronog, po deputaci-ji tudi požarni hrambi Domžale in Stob. V imenu Slovanske gasilne zveze je pozdravil gospoda jubilanta g. Barle, ki je v svojem govoru naglašal zasluge, ki si jih jc na polju gasilstva oče kranjskega in hrvaškega gasilstva pridobil. Na visokih mestih so znali zasluge g. jubilanta ceniti, kar kažejo njegova visoka odlikovanja. Njegovo veličanstvo je odlikovalo očeta kranjskega in hrvaškega gasilstva leta 1880 z zlatim zaslužnim križcem, leta 1883 z zlatim zaslužnim križcem s krono, leta 1895 je cesar jubilantu z lastnoročnim pismom izrekel priznanje, cesarski svetnik je postal leta 1910. Na nagovor voditeljev deputacij se jc gospod cesarski svetnik Doberlet zahvalil in v svojem srovoru izjavil željo, da naj sc gasilstvo drži tistih načel in navodil, po katerih je kranjsko gasilstvo ustanovil. V gasilstvo naj se ne vmešava politika, ker gasilstvo za njo ni poklicano in se mora iz gasilstva popolnoma izbacniti. Tisti, ki bi v gasilstvo politiko uvajal, se mora najstrožje obso'ati. Če hoče kdo delati politiko, prosto mu, a v organizaciji gasilcev, v službi in pri vseh prireditvah gasilstva mora biti politika popolnoma izključena. Priporočal je gasilcem, naj goje in naj se oklepajo ju-bilejske ustanove za ponesrečene gasilce in njih vdove. Spominjal se jc svojega prijatelja, in dolgoletnega sodelavca na polju gasilstva, ki se radi svoje hude bolezni ni mogel slavlja udeležiti. — Gospodu jubilantu i mi želimo, da doživi še mnogo let. Jubilant ni samo deloval na polju gasilstva, marveč pred leti tudi zelo živahno v ljubljanski občinski upravi. Njgova izključna zasluga je bila, da se je kljub veliki opoziciji v Ljubljani zgradila, mestna klavnica in je jubilant, pregledal v ta namen klavnice po mestih v Avstriji in v Nemčiji in preskrbel za 17 mark podrobne načrte klavnice v Monakovu, po katere vzorcu se je zgradila naša ljubljanska klavnica in odstranila tista lesena koliba, tam v bližini prisilne delavnice, kjer so ljubljanski mesarji prej klali živino. Kljub požrtvovalnemu delu na polju gasilstva, in v ljubljanski občinski upravi pa g. cesarski svetnik Doberlet ni niti ljubljanski častni me^an, morebiti zato ne, ker "e zaslužni jubilant — rojen Ljubljančan. ZASEDANJE DELEGACIJ. AUFFEN-BERGOV ODSTOP. Khuen se pripelje te dni na Dunaj, da določijo čas za zborovanje delegacij. Delegaciji nameravajo sklicati 22. in 23. t. m., da se posvetujeta o proračunu, a ker bo čas prekratek, sc najbrže sklene le začasni proračun za kratko dobo. Danes sklepa ogrski ministrski svet, o zasedanju delegacij. Neki budimpeštanski list poroča, da se napetost med Khuenom in Auffenbcr-gom tako reši, da poda Auffenberg svojo demisijo in da izjavi v delegacijah v imenu vojnega ministrstva kak sek-cijski načelnik, da vojna uprava želi, da se brambna preosnova kmalu reši. Ko se zasedanje delegacij konča, pa imenuje vladar Auffenberga zopet za vojnega ministra. OBNOVITEV TROZVEZE. Avstro-Ogrska, Nemčija in Italija so se glede na obnovitev trozveze na- čelno zedinile in je zagotovljeno, da se trozveza zopet obnovi. t NOVA RUMUNSKA VLADA. Rumunski ministrski predsednik Carp, notranji minister Margiloman, vojni minister Filipescu in delovski minister de la Branca so odstopili. Novo rumunsko ministrstvo se je tako-le sestavilo: Ministrski predsednik in zunanji minister Titu Majorescu; naučno in začasno notranje ministrstvo Arion; finance Teodor Rosetti; vojne zadeve general Argetojanu; delovske zadeve Emil Pangratti; domene Jon Lahowa-ry; trgovinske zadeve Nenitzescu; pravosodne zadeve M. Cantacuzeno. NOV SPOR TURČIJE IN ČRNEGORE. Radi imenovanja mutešerifa (višjega derviša) v Črnigori sta se Turčija in Črnagora sprli. Turška vlada je do-zdaj imenovala črnogorskega mutesa-rifa, ki ga je nato črnogorska vlada potrdila. Zadnji mutešerif v Črnigori je pa pred enim letom demisioniral, turška vlada je pred dnevi novega mute-sarifa imenovala, ki ga pa zdaj črnogorska vlada noče potrditi, češ, da mora mutesarifa imenovati črnogorska vlada in da mora biti črnogorski podanik. LAŠKO - TURŠKA VOJSKA. Turški zunanji minister Assim hej je izjavil uredniku »Daily Chronicle«: Predpogoj mirovnih pogajanj je, da Italija dekret o aneksiji raz< a. Turčija je voljna se z Italijo pogajati, a le na častni podlagi. Tripolis ne potrebuje, da bi Italija v deželi civilizatorično misijo izvajala, ker bi storila Italija bolje, če to misijo v Kalabriji in v Siciliji izvaja. Velevlastim so Turki hvaležni, ker nasvetujejo konec vojske, a nečastnega miru Turki ne sklenejo. — V Piacenzi so na glavnem trgu demonstrirali vpoklicani rezervisti iz 1. 1889. Klicali so: Domov hočemo iti! Proč z vojsko! Proč s Tripolisom! — Glede na akcijo laškega brodovja se Lahi prepirajo, ali naj napadejo Dardanele ali ne in ali naj bi Lahi vojsko le na Tripolis omejili. Pri Zuari so Lahi zasedli med bojem z Arabci neko važno točko ob obrežju. Lahi pri Zuari izkrcavajo vojake. BOJI V MEHIKI. Mehikanski notranji minister poroča, cla so bili pri Jojutli vstaši popolnoma poraženi. Padlo je več sto vstašev. Vladna armada je izgubila 3 častnike in 40 vojakov. Iz Novega Torka se pa poroda, da je vstaški general Za-bata v državi Morelos mesto Jojutla zasedel. Vladne čete so generala Zaba-to napadle. Med vstaši in vladnimi vojaki se bijejo hudi boji. Dnevne novice. -r Hrvaško-slovenski državnozbor-ski klub je sklican k plenarni seji v sredo, dne 17. t. m., da zavzame stališče napram dogodkom na Hrvaškem. + »Slovenskemu Narodu« v pomir-jenje. »Slovenski Narod« se v svoji včerajšnji številki pritožuje, da ga zadnje čase tako zelo ignoriramo in na njegova duhovita izvajanja nič ne odgovarjamo. Ugiba, če ni to morebiti znak, da S. L. S. razpada. — »Narodova« bojazen je neupravičena. Kolikor smo se na merodajnem mestu informirali, S. L. S. še nc razpada. »Slovenčev« molk je v zvezi izključno le s psihologijo njegovega uredništva. Njegovi uredniki so sc namreč naveličali na »Narodove« kvante, ki so vsak dan enake, vedno odgovarjati in so sklenili obračati večjo skrb na pametnejše in nujnejše stvari kakor je neprestana polemika z buda-lostmi »Slovenskega Naroda« in njemu podobnih listov. »Narod« naj bo uver-jen, da »Slovenčevi« bravci prerekanja z vsega duha praznimi noticami glasila liberalne stranke prav nič ne pogrešajo. Kadar bo v »Narodu« kaj več soli, pa bomo tudi mi nanj bolj odgovarjali. Imenovanje. G. dr. P1. D o l š a k jc imenovan za deželnega zdravstvenega tajnika. + šolske počitnice. Naučno ministrstvo je po večkratnih poizkusnih iz-premembah v prejšnjih letih sedaj de-finitivno uvedlo počitniški red za srednje šole, dekliške liceje, učiteljišča, ko-mercielne in navtične šole, kakršen je bil odrejen za šolsko leto 1910/1911. Z ozirom na to odločbo, bodo trajale glavne šolske počitnice ocl 16. julija do 15. septembra. Izjeme so določene samo za nekatere kraje. Tako n. pr. bodo trajale glavne počitnice v Bolcanu in Me-ranu od 9. julija do 8. septembra, v Tri-dentu in Roveretu od 1. avgusta do 30. septembra, v Galiciji od 1. julija do 31. avgusta in v Bukovini ocl 7. julija do 31. avgusta. Da se pa omogočijo razni zrelostni in sprejemni izpiti, odpade Jolski pouk na omenjenih učnih zavodih razen v Galiciji že zadnjih 10 dni (v Bukovini zadnjih šest dni) nred za četkom glavnih počitnic ter se prvega ali drugega pouka prostih dni zaključ) šolsko leto s službo božjo in razdelitvijo izpričeval. Glavne počitnice so bode torej na večini šol pričele za učence ž« s 6. julijem in končale s 15.septembrom Nova ministrska odredba urejuje tudi šolske počitnice med šolskim letom Božičj.ie počitnice so določene od 24 decembra do vštetega 2. januarja, ve« likonočne počitnice od srede pred Veliko nočjo do vštetega torka po Veliki noča. Ob koncu prvega semestra, ki su konča s soboto pred 16. februarjem (\ Roveretu in Triclentu pred 16. febr.), sta pouka prosta dneva tudi sledeči ponedeljek in torek. Glede drugih prostil dni ni nobenih izprememb. — Smrtna kosa. Sv. Trojica pri Tr žišču. V Sp. Vodalih je umrl veliko so boto posestnik Jakob Jereb. Pokojni!* je bil brat č. o. Romualda in oče g Franca Jereba, dež. travniškega mojstra, finančnega uradnika Jakoba ir. osmošolca Josipa. — Po tridesetih letih v ječo zaradi tatvine. Pred 30 leti je bilo v Št. Jurjii iz vinogradnik kleti pokradeno več vina. Te talvinc so obdolžili Matija Kose iz Čemž. Ko Kos to zve, jo odkuri na Hrvaško. 6. t. m. pa pride obiskat brata. Za ta po se t je izvedelo orožništve in ga odpeljalo. Kos pripoveduje, da j« isto vino samo pil in da je bilo takral več enakih tatov, za katere bo že sod-niji povedal. — Slana na debelo kakor sneg j« ležala danes zjutraj po ljubljanskem polju. Slana bo na cvetočem sadnem drevju gotovo pustila svojo sledove. Primorske vesli. p Puljski gledališki ravnatelj izgnan iz Avstrije. Iz Pulia se nam c tem še poroča: Gledališka kriza, katero je povzročila, znana protiavstrijska barsigljerska demonstracija se je rešila v torek popoldne. Politična oblast j« dostavila ravnatelju puljskega gledališča, Alesandru Bolziccu, doma iz Italije dekret, da je izgnan iz vseh avstrijskih dežela. Poveljstvo vojne luke jc takoj nato preklicalo prepoved gledališkega obiska za garnizijo in dovolilo \ Pulju se nahajajoči gledališki družbi mornarično godbo. Takoj zveičer se je vršila nemoteno gledališka predstava ob zvokih moraarične godbe. Puljski »Giornaletto« se strašno jezi nad izgonom regnikola Bolzicca. Sklicuje se na zadnje italijanske »eviva-klice« pred avtrijskim konzulatom v Turinu. Pri tem je pa seveda zamolčal, da je dotični par »eviva-klicev« naročila laška vlada sama, ker je videla, da se avstrij> ska javnost vodnega, italijanskega rožljanja, kakor tudi ognjevitih govorov blamažeželjnih laških generalov prav nič ne boji. Koroške novice. k Šolarskl štrajk v Selah — končan. Kakor poroča »Grazer Tagblatt«, .jc šol. štrajk v Selah končan. Dolgo se je obotavljala šol. oblast, ugoditi upravičenim zahtevam Sclanov, premestiti učitelja Milloniga, ki jc slovenske otroke pretepaval do krvi, in odrediti disciplinarno preiskavo zoper nadučitelja Oito\vitza, moralnega provzročitelja nevzdržnih šolskih razmer v Selah. Nemškonacionalno časopisje jc z zavijanjem, z lažmi in več ali manj prikritimi grožnjami skušalo vplivati na šolsko oblast, da po na Koroškem udomačenem sistemu ščiti nemškutarska učitelja v Selah in zahtevam domačega ljudstva no ugodi. Šolska oblast je bila pa to pot enkrat vendar še toliko previdna, da je tem očitnim šikandalom naredila konec s tem, da je premestila učitelja Milloniga in uvedla zoper nadučitelja disciplinarno preiskavo. Raz-umo se, da bomo tej disciplinarni preiskavi posvetili vso pozornost! »Grazer Tagblatt« ima zaradi uspeha Selanov groznega moralnega mačka in ga skuša zdraviti s tem, da osebno napada na prav nekvalificiran način gospoda župnika Linasija. Ta način boja je res vreden koroških nacionalcev! Iz HrvaŠke. Nadaljnje preganjanje hrvaškega časopisja. Poročali smo v včerajšnji številki, da si je komisar Čuvaj izmislil nov trik, s katerim hoče uničiti hrvaško časopisje, na ta način, da nc bo potrdil nobenega prijavljenega odgovornega urednika tako dolgo, dokler se neodvisna uredništva vsa ne izčrpajo in s tem prisilijo, da ustavijo izdajanje listov. Zdi se, da jo Čuvaj zlasti vzel na piko pravaško časopisje, ker jc ono edino, ki neustrašeno in odkrito zastopa in propagira razdor z Mažari. Poročali smo, da jc bil nepotrjen odgovorni urednik »Hrvatskih Novo- sti« Brozović. Lastnik lista, »Hrvatsko katoličko tiskovno društvo«, jc nato prijavilo za odgovornega urednika bivšega narodnega zastopnika Dragotina Hrvoja, ki je obenem urednik prava-Skega ljudskega lista »Hrvatske Zastave Istine«. No, tudi njega je Čuvaj odbil, ne da bi bil za to navedel kakih razlogov. Ni-li tendenca tega nepotrje-nja očito prozorna, da se namenoma stremi za tem, da se uniči časopisje. Hrvaškim listom ne bo preostalo drugo, kakor da beže iz lastne domovine na tla, kjer se svobodnejše diha, pa če bi bilo to na samem Ogrskem. Grozno je stanje hrvaških časnikarjev, njihove eksistence so ogrožene, a vse radi človeka, ki ga je ambiciozna žena doved-la do tega, da ne ve danes, kako bi bil groznejši tiran. Hrvaško časnikarsko društvo pripravlja vsled najnovejših preganjanj obsežno akcijo in apel na vse evropske časnikarske kolege, da se zavzamejo proti temu nečuvenemu poniževanju hrvaških časnikarjev s strani nadutega mažarskega sluge Čuvaja, ki ne poseduje niti najnižje kvalifikacije. Oktrolranje novega volilnega reda na Hrvaškem. »Reichspost« poroča, da se Čuvaj pripravlja s svojimi zaupniki na oktroiranje novega volilnega reda za hrvaški sabor. Število saborskih poslancev bi se zvišalo na 160, od katerih bi pa bila polovica imenovana in le druga polovica izvoljena. S tem hoče Čuvaj doseči unionistično večino v saboru. Toda tudi na ta način konstruiran sabor bi težko dovedel do zaželje-nega cilja, ker se nihče ne bo upal iti s Khuen Hedervaryjevim programom v volilni boj. K ZAROKI V CESARSKI RODBINI. Nadvojvodinja Elizabeta Frančiška. štajerske novice. š Upravno sodišče in mariborski okrajni zastop. Upravno sodišče je razveljavilo odločbo mariborskega okrajnega zastopa glede izvolitve gosp. Ivana Bohma v okrajni zastop ter jc v ostalem pritožbo, ki je bila vložena proti volitvam v okrajni zastop od slovenske strani, zavrnilo kot neutemeljeno. Izvolitev Ivana Bohma je torej neveljavna. š Požari. Iz Zidanega mosta. Te dni je izbruhnil v hlevu posestnika Franca Mastnaka v Račici ogenj, ki je popolnoma uničil hlev in poleg stoječo hišo. Ogenj je uničil tudi vse pridelke in pohištvo. Škoda znaša okrog 4000 K, zavarovalnina pa 2000 K. — Iz Brega pri Ptuju. Tu je izbruhnil dne 8. t. m. ogenj pri posestniku Jožefu Arnušu v Hajdini, ki je popolnoma uničil pod, hišo in druga gospodarska poslopja. Gašenje je bilo vslecl vetra zelo otežko-«eno. v Zavrču pri Ptuju je nastal dne 8. t. m. proti 3. uri zjutraj ogenj pri posestniku Tomažu Murkoviču. Uničil je Murkoviču popolnoma gospodarska poslopja in tudi hiša je bila v nevarnosti. CESAR se je včeraj vrnil iz gradu Wallsec na Dunaj. LMenske novice. lj Občni zbor S. K. S. Z. za Kranjsko se vrši danes ob 8. uri zvečer v »Ljudskem Domu«. Somišljenice in somišljeniki, prihitite na občni zbor v obilnem številu. lj Shod. Prihodnjo nedeljo ob 10. uri sklicuje klub občinskih svetnikov S. L. S. shod v »Ljudski Dom«. Govorita svetnika dr. Ivan Zajec in Ivan Š t e f e. lj Ljubljanske somišljenice in somišljeniki! Pristopite kot članice, oziroma člani k ljubljanski podružnici »Slovenske Straže«. Članarino sprejema pisarna »Slovenske Straže«, Dunajska cesta, v bivši Grajzarjevi hiši na dvorišču. lj Peerz prestavljen iz Ljubljane. Naučno ministrstvo je imenovalo glavnega učitelja na učiteljišču v Ljubljani Hudolla Pecrza. ki jc bil svoičas tudi okrajni šolski nadzornik v kočevskem okraju, za glavnega učitelja na učite-jišču v mestu Stfibro (Mies) na zahodnem Češkem. lj Tekmovalno streljanje e. kr. gorskih krdel in srednješolcev v Ljubljani. Predpriprave za letošnje tekmovalno streljanje 5. gorskih polkov, so že v polnem tiru. Da se bocle slavnost izvršila kar mogoče častno, bode k temu po svojih močeh pripomogla tudi mestna občina ljubljanska. Na vojaškem slreli-šCu se pripravljajo vse varnostne priprave, signali itd. Tekmovalo se bode na zlatorog, na nizko in obročno tarčo. Čujemo tudi, da bodo imeli srednješolci svoje tekmovalno streljanje na vojaškem strelišču dne 18. aprila popoldne, katerega se bode udeležilo 150 mladih strelcev, ki se zato že prav živo zanimajo. Pri tem streljanju bode igrala godba tukajšnjega c. kr. domobranskega polka. Za darila bode prispevalo domobransko poveljstvo, šole in dijaki sami. Pouk v streljanju so oskrbovali častniki tukajšnjega c. kr. 27. domobranskega pešpolka, kateri vodijo tudi arangement tekmovalnega streljanja. Vse kaže, da bodo te slavnosti vojaškega značaja zelo zanimive. lj Odhod tukajšnjega domobranskega gorskega polka v letne štacije bode še ta mesec in sicer odide I. bataljon dne 20, II. pa dne 22. t. m., II. bataljon se v Ljubljano čez zimo več ne povrne, marveč bode stalno prezimoval v Gorici. Upamo, da ponesejo naši vrli vojaki s seboj prijetne spomine. lj Boj med ženskama. Na dunajski mitnici je bil tlanes dopoldne ljut boj med neko zakonsko ženo in možem ter njegovo ljubimko. Dotičnik je oče šestih otrok, pa se vkljub temu kaj rad shaja z neko drugo žensko. Zakonska žena je dolgo trpela in se kregala med domačimi zidovi, danes se je pa ojuna-čila in nastopila tudi na cesti, kjer je svojega soproga naletela s konkurenti-njo ter oba napadla. Premoč je pa bila na strani soproga in njegove sodrugi-nje, katera je zakonsko ženo z nekim orodjem močno na glavi ranila. Konec je napravila policija, ki je, ženo in kon-kurentinjo držala drugo od druge, mož, zagrizen soc. demokrat iz Toenis-sove tovarne, jo je pa popihal. Nato jo prišel rešilni voz, s katerim so ranjeno ženo, ki se je upirala na vse mogoče načine, odpeljali na magistrat. Ljudstvo je bilo na ljubimko moža silno razlju-čeno in so letele od vseh strani primerne ostre opazke, katere je pa ženska molče spravljala. Kmalu, ko so odpeljali ranjeno zakonsko ženo, je bil nezvest parček zopet skupaj na cesti. Lepe razmere! lj Družinski večer. Povodom odhoda dalje služečih podčastnikov c. kr. domobranskega pešpolka št. 27 na njihove poletne postaje, prirede podčastniki ljubljanske garnizije dne 13. t. m. v hotelu »Union« družinski večer s koncertom itd. Začetek ob 8. uri zvečer. lj Roparski napad v Trnovem. Osebe, katere je prijela ljubljanska mestna policija radi napada na krošnjarja Frana Arkota v mestnem logu, je dež. sodišče kot nedolžne izpustilo. O are-tirancih Jakobu Kotniku, Al. Štruklju in Jakobu Zobariču je Franc Arko že na policiji izjavil, da niso napadalci. Po enomesečnem preiskovalnem zaporu so bili imenovani sedaj izpuščeni in je proti njim ustavljena preiskava. lj Nesreča. Danes zjutraj se je pri kopanju zemlje pri Gruberjevi cesti zrušila prst in do glave podaula 19 letnega dninarja Jožefa Miljančiča iz Šte-fanijev v Medjimurju, kateri je zado-bil take notranje poškodbe, da so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v deželno bolnišnico. lj Umrla sta včeraj zvečer v dež. bolnici Ivan Šuklje, vratar jubilejske ubožnice in Jožef Videtic, klepar iz Tržiča. Razne stvori. Zapor namerava odpraviti avslrij-ska vojaška uprava kot kazen pri častnikih. Namesto tega hočejo uvesti disciplinarno odstranjenjc iz armade na razsodbo posebno komisije. Ker bi taka kazen bila združena z izgubo penzije, se častniki za to reformo nič kaj ne ogrevajo. Vihar v Krkonoših. Iz Trutnova poročajo: Orkan, ki je zadnja dva dneva razsajal v Krkonoših, je izruval v gozdovih številna drovesa. V Krkonoših je včeraj zapadlo mnogo novega snega. Ponesrečeni turisti. Iz Bregcnca poročajo, da pogrešajo tri turiste, ki so o velikonočnih praznikih napravili izlet s smučmi v arlbcrsko pogorje. Vse iskanje je bilo zaman ter menijo, da so se ponesrečili v snežnem viharju, ki je divjal v kritičnem času na Ari* bertru. Grozni snežni viharji v Skandinaviji. Iz Kodanja poročajo dne 10. t. m.: Včerajšnji snežni orkan je po vsem skandinavskem severu onemogočil kakršenkoli promet ter povzročil grozna opustošenja. Na cestah v Stockholmu leži sneg meter visoko. Železniški promet je prekinjen. O številnih pomorskih nesrečah prihajajo poročila. Tudi promet s parniki je deloma ustavljen. V Linksepingu je vihar zagnal štiri otroko v starosti 6d 7 do 11 let v morje, kjer so utonili. Žveplen dež. V Savoni je 10. t. m. popoldne padal gost žveplen dež. V kratkem so bile ceste pokrile precej na debelo z žveplenim prahom. Domnevajo, da je vihar prinesel žveplcni prah iz Sicilije ali pa iz okolice Vezuva. Grozen čin norca. Grozna tragedija se je dogodila v Kladnem. 271etni slaboumni sin nekega delavca, po imenu Vaclav Hausmann, ki je bil do pred kratkim v deželni norišnici, potem izročen v oskrbo staršem, je 10. t. m. zjutraj prerezal v odsotnosti staršev spečemu lOletnemu bratu Jožefu z nožem vrat, nakar je planil na svojo 161etno sestro Ano, ki je tudi še spala. Dekle se je zbudilo, začelo se braniti in klicati na pomoč. Prihiteli so na pomoč sosedje, ki so jo osvobodili, nakar so slaboumnega brata zopet oddali v norišnico. Nova bolezen. Zdravnik francoske vojne mornarice dr. Bellile je opozoril strokovnjake na neko novo bolezen, ki se pojavlja pri osebah, ki so zaposlene pri brežičnem brzojavljanju. Ob zadr njih zapletljajih radi Maroka, ko je bil brezžični brzojav neprestano v delu, je pri poslujočem osobju opazil neke očesne bolezni, ki morejo imeti svoj izvor edino le v poklicu teh oseb. Tako se je pri enem pacijentu pojavil ekcem (vlažen mehurček) v bližini očesa, pri drugem pa na členku roke. On je mnenja, da vsled intenzivnih ultravioletnih in drugih svitlobnih žarkov, ki nastajajo pri brezžičnem brzojavljanju, nastopi vnetje oči (konjunktivitis). Kot varstveno sredstvo priporoča dr. Bellile modra očala. Telefonsko in Hrzolavna poročila. DALMATINSKE ŽELEZNICE. Budimpešta, 11. aprila. Pogajanja med vlado in konsorcijem, ki ima gradili dalmatinske zvezne železnice, so končana in se bo ogrski del železnic začel v kratkem graditi. OGRSKI EPISKOPAT. Budimpešta, 11. aprila. Ogrski pri-mas kardinal Vaszary je sklical za dne 25. t. m. konferenco ogrskega episko-pata, da se posvetujejo o važnih cerkvenih zadevah. BANKA POSL. STAPINSKEGA. Lvov, 11. aprila. Danes se je začel tu proces zoper oba ravnatelja parcela-cijske banke posl. Stapinskega, to je Deskura in Poznanskega. Ravnatelja sta tako goljufala, da sta banko ruini-rala. Proces utegne trajati celi mesec. VAŽNA RAZSODBA V UČITELJSKI ZADEVI. Dunaj, 11. aprila. Učiteljica Papp v Hrastniku je bila leta 1908 postavljena v dveletni začasni pokoj. Nato jo je štajerski deželni odbor stalno penzioniral in ji odkazal penzijo po starem zakonu. Deželni šolski svet in naučno ministrstvo sta pa odločila, da se ji ima prisoditi pokojnina po novom zakonu. Danes pa je upravno sodišče razsodilo v zmi-sludeželnega odbora, ker da je stalni pokoj, ako nastopi za začasnim, le nadaljevanje prvega. Ta razsodba je za učiteljstvo splošno važna. ITALIJANI ZASEDLI SIDI SAID. Rim, 11. aprila. Ekspedicijski zbor 11.000 mož je med fitigiranim napadom na Zuaro pod poveljstvom generala Garioni zasedel Sidi Said ob tripoliško-tuneški meji in se ondi še izkrcuje. Od Sidi Saida bo mogoče napasti Zuaro, s čimer bo dovažanje živil in municijo za turško-arabsko vojsko zelo otežko-čeno in bo odslej vtihotapljanje po morju skoro onemogočeno. Italijani smatrajo zasedenje Sidi Saida za velik korak naprej. LAHI NAVDUŠENI. Rim, 11. aprila. Tu vlada vsled izkrcanja ekspedicijskega zbora v Sidi Saidu velikansko navdušenje. Vsi so prepričani, da pomeni to važen preobrat v prilog Italiji. VELIKA KNEGINJA UMRLA. Stuttgart, 11. aprila. Tu je umrla ruska velika kneginja Vera Konstanti-novna, virtemberška vojvodinja, hči velikega kneza Konstantina, sinu cara Nikolaja I., rojena lota 1854. V MAROKU SE ZOPET ZAČENJAJO BOJI. Pariz, 11. aprila. Blizu Udje so Ma-roeani napadli rekognoscijsko Četo pod poveljstvom polkovnika Ferauda. V boju jc padlo 20 Francozov, med njimi en častnik in štirje podčastniki. Fran-cozi so končno napad odbili. VELIK ČUDAK. Dunaj, 11. aprila. O rajnem priva-tieru Spitzbergerju, ki je vse svoje premoženje, dva in pol milijona K zapustil za zgradbo otroške bolnišnice, he je zdaj dognalo, da je bil velik skopuh, ki je jedel skoro same trde žemlje in si ni dal nikoli kuriti, ampak je pozimi hodil v foyerje v gledišča, da se tam ogreje. Živel je v najeti sobici. Stradal in skoparil je le za ustanovo za otroke. IZBRUH VULKANA NA PANAMI. Mobile (Alabama), 11. aprila. Kapitan nekega parnika poroča, da je vsled izbruha vulkana Ciriqui ob panamskem prekopu veliko indijanskih vasi porušenih in več 1000 oseb ubitih. ZA VOJAŠKO ZRAKOPLOVSTVO. :?ariz, 11. aprila. Igralka Sarah Bernhard je darovala za vojaško zra-koplovstvo 20.000 M. AVTOMOBILSKA NESREČA. Lizbona, 11. aprila. V Oportu sta trčila skupaj dva avtomobilska omni-busa. 9 oseb je mrtvih, 7 ranjenih. aski vrelec. Oletetlčn« nrnun? pijača « obilno ogljikovo kislino. PospeSuJe prebavo In јт.тепо snovi. Donati Zelo koncentriran medicin«, len »relec, priuoručlliv pri kroničnem želodčnem katarn, uprtju, Brltibtovia ledioah, vraulčnlk oteklinah, jitrni trdim, zlatici, enovolziuenB-ktb boleznih,kaUrib dibalalb orsauov.___ Zdre.lle* »relec nalvačje vsebine »oje »rste Zlasti uporaben pri kroničnem črevesnem ualaru, obstipa cijl. S lčnlb kamenih,tolScici trganju, sladkovnl bolezni, Najmočnejši prirodni vrelec magnezijo мЖ r»li za ■ ■ каиr Lr IS. V eni Zastopstvo ln glavna znlogu: Kari Steiner, Celovec, HoSfmanng. Gospod UBALD PL. TRNKOCZT lekarnar v Ljubljani Na priporočilo gosp. Medic-a naročil sem bil za poškušnjo 1 zavoj Vašega „Sladin-čaja". Ker pa je isti zmešan z nekoliko kuhanim kravjim mlekom mojemu 4 mesece staremu otroku tako ugajal, začela ga je moja žena redno z Vašim res izvrstnim „Sladnim čajem" {znamka „Sladin") hraniti in otrok se ga je tako privadil, da bi sedaj brez njega skoro ne mogel biti. Zatorej Vas uljudno prosim, pošljite mi po četrti pošiljatvi takoj še nadaljnih 6 zavojev Vašega „Sladnega čaja", katerega bo-dem vsakemu najtopleje priporočal. Škofljica, dne 12. februarja 1912. Odličnim spoštovanjem udanl Vinko Ogorelec ml., lesni trgovec. 179 izkuš.ija me uči, da moram za nego kože rabiti le Steoken-pferd lilij':.« fileSno milo Uergmanna & Co , TeJin ob Labi. I Komad po bo vin. se dobiva povsod. 441 Lepo posesti2 «ostilno 25 minut od krasnega kopališča RogaSke Slatine; poletni gostje zelo radi tja zahajajo, ker je tam najlepši razgled naokoli. Primerno je za kakega vpokojenca. Cena je 14.000 K. Posojilničnega denarja lahko ostane 4000 K. Posestvo je vse okoli hiše Natančno se poizve pri gospodu Franc Pirmanu, 1066 Topole p. Rogaška Slatina, Spodnje Štajersko. изе za krojaško obrt sprejme takoj pavel Vertačnik, krojaški mojster, Ljubljana, Kolodvorska ulica 35. Pod zelo ugodnimi pogoji se proda hi z dobro idočo trgovino. Kie pove uredništvo. 871 GLASBA. * »N a v a s i.« Po narodnih pesmih za tamburaški zbor priredil Marko B a-j u k. Cena 1 K 20 vin. Dobi se v Katoliški Bukvami. * »Lepa naša domovina.« Kranjska v podobah. Osem barvotiskov naših najlepših krajev z opisi. Cena 1 krono 50 vin. Dobi sc v Katoliški Bukvami. Franc Gerbič: Slava nebeške kraljice. Dvajset Marijinih pesmi za mešan zbor. Op. 72. V Ljubljani 1912. Založila Katoliška bukvama v Ljubljani. — »Cerkveni glasbenik« piše o tej skladbi med drugim: »Vse pesmi so lepe, dostojno melo-diozne in iskreno občutene. Kot posebno lepe zbore treba omeniti: št. 5., 10., 11., 13., 15., 18. in 20. Zanimiv in bogat je Gerbič zlasti kot harmonik; v tem vziru ga moramo, kar se naše cerkvene glasbe tiče, pač prištevati najbolj modernim. Hromatike se precej poslužuje, a z dobrim uspehom in ne pretirano. Pa tudi, ko se giblje na čisto disto-nfčnih tleh, nam zna Gerbič nuditi prav zanimivih in okusno izbranih harmonij. Opozarjam zlasti na bogato zalogo njegovih zadržkov, prehitkov in raznih drugih neharmoničnih tonov, ki obilo pripomorejo k olepšavi glasbenega stavka. Zbirka, ki jo najtopleje priporočamo, se dobiva v Katoliški bukvami v Ljubljani. Cena partituri 3 K, posamezni glasovi po 60 v.« Anton Jaki: »Orel«, koračnica. Op. 41. Besede spisal Fran Kristan. V Ljubljani 1912. Založila Kat. bukvama. Cena 1 K. Preprosta in lahka, pa zelo efektna (koračnica. Trio ima podložen prav lep in idealno vznesen tekst. Jaklova koračnica bodi našim Orlom prav toplo priporočena. *> m T * T u p • p •> f • -M »B t«Ž2S> Vsled Izredno velikega števila in ker me žal ovira velika bol v nogah, mi nikakor nI mogoče osebno se zahvaliti za mnoge, mnoge čestitke povodom 80 letnice rojstva. Naj mi bo torej dovoljeno, da izrečem tem potom prevdano, najlskrenejšo zahvalo vsem, ki so me tako zelo počastili, vsem, ki so me tako izredno razveselili s svojo pozornostjo. Ljubljana, 9. aprila 1912. Fran Doberlet st. Ш-Ш- . je naprodaj zraven deželne ces^e na Gorenjskem, obstoječe iz njiv, travnikov, gozdov, enonadstropne hiše, v kateri se nahaja gostilna in trgovina; dalje so hlevi in drugo, vse obokano in poslopja v najlepšem stanu. Pojasnila daje Jakob Brinšek, Zgornji Otok, pošta Radovljica, Gorenjsko. 1137 Združeni tevllar [I v 1ШШ .--7——- v likvidaciji. -.---- Vabilo na ki se vrši o torek dne fG. aprila 1912, ob 8. uri zoeCer o gostilni gosp. Zabnhooca Breg Sten. i. Dnevni red: 1. Poročilo. 2. Čitanje zapisnika zadnjega izrednega občnega zbora. 3. Volitev nadomestnih likvidatorjev. 4. Raznoterosti. Likvidacijski odbor. Josipina Šuklje roj. Murgelj naznanja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš nad vse ljubljeni soprog, odnosno brat in svak, gospod Janko Šuklje c. kr. orož. stražmešter v. p. in vratar mestne jubllejske ubožnice danes, v sredo popoldne ob petih, po kratki mučni bolezni, previden s svetotajstvi, v 48. letu starosti preminul. Pogreb nepozabnega rajnika bo v petek, 12. aprila ob 4. uri popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 10. aprila 1912. 1140 Št. 76 kr. Š. sv. Razglas. 1133 Na sedemrazredni ljudski šoli v Spodnji šiški se bodo oddala potom Javne pismene ponudbenske razprave. Ponudbe, katerim je priložiti 5o/0 vadija je vložiti do 20. aprila 1912y opoldne v šolovodjevi pisarni v Spodnji šiški, kjer so na ogled tudi oddajni pogoji Kraini šolski svet v Spodnji Šiški, dne 10. aprila 1912. Д!. Zaje, predsednik. Pozor! v nedeljo 14. aprila 1912 ob 2. uri popoldan se bode prostovojno prodajalo več parcel 1120 v Mestnem logu. Kdor želi kaj kupiti, se mu nudi ugodna prilika. Zbirališče gostilna „Zalrakovec" (pri koscu). Josip Plankar. Gospodarska zveza v Ljubljani ima v zalogi belomesnati kranjski semenski krompir Sprejema tudi naročila za semensko ajdo, oves, fižol, trave in vse vrste drugih semen. 751 Zaloga pristnih domačih vin. ŽIDOVSKA ULICA naznanja in priporoča častitim damam tu ln na deželi svojo krasno izbiro dunajskih in pariških modelov kakor največjo zalogo športnih klobukov. Žalni klobuki vedno v zalogi. Popravila se točno Izvršujejo. 1117 Cene brez konkurence! lilo azglas. NC 345/12—1 Pri c. kr. okrajnem sodišča v Cerknici oddelek I., so po prošnji lastnikov na prodaj po javni dražbi fidejkomisu Anton Seyfried grofu Auerspergu in g. Francu Gahe, grajščaku v Bistri lastne pravice do owi ¥ cerkniškem lezeru za izklicno ceno v znosku 12.000 K. Dražba sc bo vršila clne 19. aprila 1912 ob 10. uri dopoldne pri podpisanem sodišču, soba št. 1. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo. Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri podpisanem sodišču. C. kr. okrajna sodnija v Cerknici, odd. L dne 31. marca 1012. Naznanilo. Tem potom javljamo, da smo od 1. aprila letos dalje poverili svoje jglaoftD zastopstvo za Ljubljano in je ta nova poslovalnica našim cenj. interesentom vedno na razpolago. zavarovalnica proti požaru, jamstvu, nezgodam, vlomu v Londona in Birminghama Ustanovljena leta 1809. 1121 Ustanovljena leta 1809. Klavijolina vijolina s tipkami in lokom, najpripro-stejše igranje, nežen, dalekodoneč glas. Posebno priporočamo za kvartete klavijoline, klavijolo in klavičel. Interescntje se vabijo na ogled! Prospekti brezplačno! Patenti v vseh državah. Tvornica klavljolin Bajde & Komp. Ljubljana, Dunajska cesta 73. s <96>#<9<9<9<9(9<9<9<9<9 <9<9<9<9<9<9<9<9<9<9<9 <9<9<9<9<9<9<9<9<9<9<9<9 <9<9<9<9<9<9&<9<9<9<9<9ć - »DIE ZE1T«, zelo razširjen dunajski list, piše v štev. 2908, Dunaj, soboto, dne 29. vino- 4 i t i i toka 1910, na strani 10 pod naslovom: Narodnogospodarska revija »časa«. Dalje »NAŠ OTROK!« Časopis za vzgojo in varstvo otrok, Dunaj, V. letnik, štev. 2, koncem maja 1907 — Potem: »NARAVNI NAČIN ZDRAVLJENJA!« Glasilo za praktično bigijeno na Dunaju decembra 1910. štev. 421, 22. letnik pišejo sledeče: Varčne gospodinje! Dočim daste zn vsa druga otročja redilna sredstva 1 do 3 K, velja »SLADTN« n li dr. pl. Trnk6czy-ja »SLAONI ČAJ« 1 zavojček z ■/« kg samo 50 vin. Na tisočo otrok pa zavživa z najboljšim uspehom. — Glavno zaloge v Ljubljani lekarna Trnk6czy, zraven rotovža; na Dunaju v lekarnah Trnkorzjr: VIII., .losofstiultorstrasse 25; III., Radetzkyplatz 4; V„ Schonbrunnerstrasse 1 9; v Gradcu, Snckstrusse J. Razpošiljanje po poŠti. — Prva nnjvočja ekspertna tvrdka. — Preizkusimo lekarniško blago. — Drogljsko cene. — Martin za živlnorejoo. — Telefon štev. 190. 9<9<9<9<9<9<9<9<9 <9<9<9<9<9<9<9<9<9<9 <9<9<96<9<9<9<9<9<9<9 <9<9<9<9<9<9<9<9 <9<9<9<9<9<9<9(9(9t9& Gotovi damski kostumi vrhnja in spodnja krila v vsaki ceni in barvi in največji izberi. Moderni damski 946 klobuki za šport in potovanje iz angleškega blaga, svile in platna. Auto aube in pajčolani, igle za klobuke. :: Bluze :: pralne, čipkaste, svilene voile in volnenega blaga. Hišne halje. Potovalni plašči. Otročji platneni klobučki slamniki in mat rosen čepice iz sukna, iistra in pique. Pralne oblekce, majce, predpasniki, nogavice itd. itd. ^^šTt^š^t^š Za žalovanje črni kostumi, bluze razne vrste, vrhnja in spodnja krila plašči, pletene jope, klobuki, pajčolani rokavice, flore in vse druge žalne modne predmete trakove za vence P. Magdič, Ljubljana /aZ%te K,enfel(eij$l{a trgeuin Ђ• Lal^ic JLjubljana, Pred škofijo <9 pttpotoca svcjo -DcfiHcm^lto safocjo apomfa&nvfr Ho&tumoi?, 'pfacSć&'D i-n fit-ifa za davne deflfice v naj--поиејмСг fea^alr avt Ptr ојоч,. ^Pefifia ^aloaa mednih oGfe^ in po v toni hov za срзроЗе in десш. Qcwa -рглгпсто viajutijje. ■poit&eiba ifctoc^o