[Najvteji v Zinšmmk drimh Vrnit* *o n« leto . . » $6.00 ■ n Za p-J Usta.....$3.00 Z« New York cclo leto . $7.00 colo leto $7.00 RODA r3' g The largest Slovenian Daily in the United Slates. List slovenskih delavcev v Ameriki. o limed every day except Sundays a and legal Holidays. ^ 75,000 Readers. j TKLEFOtf: CHELSEA ITI Entered as Second Class Matter. September 21. 1903. at the Post Office at New York. N. Y., under Art of Congress of March 3, 1879 TELEFON: CHELSEA 3878 WO. 41. — finv. 41. NEW YORK. TUESDAY, FEBRUARY 18. 1929. — TOREK 13. FEBRC AIUA 1930. VOLUME XXXVIII. LETNIK XXXVIII. PRIPRAVE KONVENCIJO UNITED MINE WORKERS V POZIVU ZA KONVENCIJO SO OBRAZLOŽILI TAKTIKE SEDANJEGA PREDSEDNIKA Poziv so izdali priznani delavski voditelji. — Ko je postal Lewis pred dvajsetimi leti predsednik, je imela organizacija nad pol milijona članov. — Danes ni po raznih državah o organizaciji nobenega sledu. — V Pennsy Ivani ji ima komaj 1300 članov. POVRATEK H00VERJA V BELO HIŠO Predsednik se bo po 8 dni trajajočih počitni c a h takoj lotil dela. —- Ribaril je v Fla. NAD TISOČ ARETIRANIH PŠENICA BO CENEJŠA Long Key, CHICAGO, 111.. I 7. februarja. — Izvršil ni odbor lll'noiskega okraja United Mine Workers je poslal ameriškim prernogarjem poziv, v katerem je rečeno med drugim: - Organizacija United Mine Workers ot America )e tako nizko padla, da bo treba junaških naporov, da se jo reši. Ko je John L. Lewis leta 1919 prevzel predsedniško mesto, je imela naša organizacija več kot pol milijona članov. Vse važne panoge so bile pod njeno kontrolo. Razpoloženje članstva je bilo izvrstno. Narodne in okrajne organizacije so imele polne bla gajne. Organizacija United Mine Workers je bila ponos ameriškega delavskega gibanja. Danes pa je ta organizacija v Kentuckyju po popolnoma izginila. Istotako v West Virginiji, A!a-bami in Tennessee-ju. Od I 70,000 kopačev mehkega premoga, ki so zaposleni v veliki premogovni državi Pennsylvaniji, jih je sedaj komaj I 300 članov naše organizacije. V državi Ohio je članstvo padlo od 40,000 na 1000. V Missouriju je bilo svoječasno organiziranih sedem tisoč premogarjev, dočim jih je danes komaj tristo. Države Arkansas, Oklahoma in Texas smo popolnoma izgubili. Zgodovina United Mine Workers pod režimom Johna L. Lewisa je bila nepregledna vrsta samih porazov. Na stotisoče naših članov je bilo pahnjenih v največjo revščino in bedo. WASHINGTON. D C.. 17 ftb. — Predsednik Hoover jc dospel dunes zjutraj ob tričetrt na sedem semkaj. Osem dni se ie mudil v Floridi ter ribaril pri Long Key. Predsednik ,n njegova žena stu. takoj stop.la iz vlaka ter se odpeljala v Belo hišo. dočim so se drugi člani družbe odpeljali vsak na svoj dom. Vsi člani H»overjeve družbe so se vrnili s prijetnimi spomini. Mrs. Stone, žena »člana najvišjega sodišča, se je vrnila z zlato kolajno, ker je ujela največjo rib v v tej seziji. V CHICAGU Mitnice vsega svet^ so prenapolnene. —Se pridelek izza leta 1928 ni « ves porabljen. — Cena kruha se bo znižala. Vladne oblasti so pomagale občinskim ob -last.m čistiti mesto. — Lov za inozemskimi kriminalci. Resnične voditelje premogarjev so odpravili drugega za drugim z intrigami, zarotami in nasilji. Vsaka opozicija je bila zatrta s surovo roko Uradnike ln člane organizacije so prisilili k molku ter jim pretili. da jih bodo izključili, če bi se drznili nastopiti. Pri uradnikih premogarske organizacije so vprizarjs.il vlome, kradli korespondenco in prestrezali pisma Neko« je bila United Mine Workers of Anerica najbolj pogumna in najuvobodneJ&a delavska organizacija v Združenih državah. *zdaj je pa njeno članstvo podobno skupini brezpravnih sužnjev. John L. Lewis pa ni uničil le United Mine Workers of America. UničU je tudi njene voditelje ter o-troval njihove du$e. Svoj dolgoletni režim nezmožnosti, inmfamije ln izdajstva zaključuje z uničevalno vojno, katero vo juje proti zadnji preostali trdnjavi United Mine Workers. Tudi v Illinoisu se sku.*a polastit blagajne, lu jo ima odsek U M W Vsak del llllnoiikega okraja je do bro posloval kljub težavnim okoliš čin am Njegoš pravni oddelek jc kole k tiral na leto več kot štiri milijone dolarjev srn smrtne slučaje in druge nezgode Okrajna blagajna ji razdelila vsako leto več kot S350.00G amrtnlne. Lew.» je tudi po tem denarju iztegnil svojo roko, toda mi smo mu pravočasno preprečili. Namen konvencije, ki se bo sestala dne 10. marca 1830 ob poldva-najstih f Springfield, m., je v prvi vrsti revidirati dosedanjo ustavo ter popolnoma reorganizirati United of America. ZAPIRANJE CERKVA PO _RUSIJI Na zahtevo delavcev so zaprli v Citi vse cerkve in sinagoge ter jih bodo izpremenili v šole in druge kulturne zavode. ČITA, Sibiria, 17. februarja — Sa. zahtevo 10.000 delavcev, ki so demonstrirali po ulicah ter nosili plakate s protiverskimi napisi, j? dala sovjetska vlada zapreti vse r.-r-kve in sinagoge. Cerkve bodo izpre-nenlli v šole ter v druge kulturne zavode. MOSKVA, Rusija. 17. februarja. Zadnje dni je zapovedaia vlada za->reti kakih dvajset cerkva, sinagog in mošej. V njih bodo nastanili delavska društva ah jih pa izprem*-:iiJ v žitnice. Zvonove so prelili ter uporabili kovine v industrijalnc svrt) . V mnogih mestih so oLUs'i. sledeč vzgledu Moskv", prepovedale zvonenje. Lesene kipe svetnikov uporabljajo ljudje za kurjavo dočim spravljajo dragocenejše kipe v muzeje. NAPETOST MED RUSIJO IN FRANCIJO Francozi zahtevajo, naj vlada prekine diplomatske zveze s So v je t-sko Unijo. — Vzrok je izginutje Koutjepova. PARIZ, i'ranciji. 17. f^ruarja. -V poslanski zbornici bodo v četrtek stavili predlog naj prekine Francija vse odnošaje s sovjeti. Francozi so skoro javno obtožili sovjete, da je sovjetska tajna služba odvedla generala Koutjepova. priznanega protisovjetskega voditelja. i Predlog glede prekinjenja diplomatskih odnošajev bo podpirala velika večina poslancev. Odkar je bil odveden general Koutjepov. je bilo javno mnenje zelo razburjeno. Nekateri časopisi so javno proglasili, da je bila kršena gostoljubnost Francije, katero izkazuje političnim beguncem vseh narodov. CHICAGO. 111.. 17. februarja. — Vlada Združenih držav je potoni priseljeniških uradnikov začela križarsko vojno proti zločincem: Zvezna vlada išče namreč ino-zemce, ki so prišli baje nepostav-; n;xn potom v to deželo ter tukaj zabredli v zločin. V zadnjih par dneh je bilo aretiranih več k't štiri tisoč os-b. Od sobote naprej jc bilo izvršenih n.' kako tisoč aretacij. Pri edmih so na^li orožje, in med njimi je bil : tudi 14-letni Miles Clarke. Prijeli I so ga. ko se ie vez i s tremi mladi-jrr; tovariši v avtomobilu, katerega j i,o i kupil: , naropanim denarjem Trideset banditov so že obtožili. . i >rrmajst jih pride pa dan«'*s na vr- Isto. Obla:'i :o prišle na ja. no glede vzroka nekak « p^t. t > zločinov, i nt dve .to zloeinc;-v :so že zaprli. Dan-s so bile polne vse jetnlškc eehce. pogoni v masah so se pit kljub temu nadaljevali. Komisar Pits:,e! je predlagal zer-žanta Franka Rcynoldsa v odlikovanje, kujti zadnji četrtek je ubil žr enajstega zločinca. Enajsti je bil neki zamorec, katerega je zalotil pri roparskem napadu. LONDON, Anglija. 17 februarja Angleški trgovci z žitom domnevajo. da bo v bližnji bodočnosti padla cena pšenici, kajti pšenice je vsepovsod v izobilju. Ponekod imajo celo pšenico izza !°ta 1923. Vse kašie po vsem svetu so polne žita in pšenice, vsled česa. ne ba ni i čudnega, če bodo izgubili ogromne vsote ameriški in kanadski šoekulanti. Špekulanti so upali, da bo cena ptnicl poskočila, vsle i česar je niso pošiljali na evropske trge. Tukajšnji izvedcnci so mnenja da so špekulant je prezrli dejstvo, da je produkcija po celem svetu visoki rad normalo. V Angli.ii je na primer sedaj 7., .štiri rresere dovolj evropske in ar-eentinske pšrniee. V Angliji y padla cena kruha od 9 n* nee na 8 in pol peneč, in upati je, da .e bo eena še znižala. V ospredje jc pri ela lopati tudi Rusija ter tekmovati z Anglijo. Sem s > dospela poroeila. da so sov jet. pripravljati prodati svojo pšenico sk m zi vsako ceno TARDIEUJEV KABINET JE DEMISIJONIRAL Poslanska zbornica mu ni hotela izreči zaupni ce. — Tardieu se ne bc več udeležil londonske konference. PARIZ. Francija. IG. februarja. Nocoj je odstopil francoski kabinet, kateremu je načeloval ministrski predsednik Tardieu. V uradu je bil samo štiri mesece. Ministrstvo je odstopilo, ko je h: lo objavljeno, da je zbornica z proti 181 glasovom zavrnila predlog, naj se izreče vladi zaupnico. Na vrsti je bilo vprašanje, če naj se zniža dohodninske davke poročenim delavcem Finančni minister Cheron je nasprotoval predlogu, dasi mah prej izjavi!, rila je vlada na dosti boljšem finančnem stali*ču. Ministrski predsednik Tardieu ni b.l navzoč. Pred kratk:rr. j*" zbolel n \ influrnci ter mora biti v p-» teli i- Londonske razorožitveno konference se n^ bo več udeležil. Splošno se domneva, da n:': bo ministrski predsednik D >umert!u«-p >veril sestav novega kabineta TRIJE OTROCI UMRLI V OGNJU SMRT AVIJATIKA ---- ANN HARBOR -V? K* h . 17 feb Rr'gar Pickemeyor je umri včeraj z~ ečer po nesreči, ki t;a je zadela, kn se je tJvign I v zrak / anropia-nom brez motorja. Študiral je teh-n i ko na vseu Ihsru v Michiganu. Letalo le padlo iz višine 150 čevljev na led ter se seveda takoj zdrobilo. I T ctalca so potegnili iz vode smrtno ranjenega. POSVETOVANJE GLEDE DRŽAVNIH PREDLO BERLIN, Nemčija. 17 februarja Pričetiši z jutrajšnjim dnem se bo predsednik von Hindnnburg posvo » >val z voditelji državnozoorskih : kupni ulede predlog. tik^jočih s" f.dobrenja Youngovega načrta ter polj sko- n em »ke g a lik vi dac i j s k dogovor On se žeii seznaniti z nazori različni strank glede t'-h važnih dogovorov. DESOTO. Mo., 17. februarja. Včeraj zvečer so zgoreli trije otroci, ko je požar uničil dvonadstropno hi^o, v kateri so stanovali s svojimi stariši na farmi, šest milj južnoiz-točno od De Soto. Najstarejši sin ie bil star štirinajst let; njegova dva brata sta bila mlajša. Požar je bil posledica kratkega stika. Vsi trije otroci so spali v dveh sobah v prvem nadstropju. MISS PERU JE ŠKOTSKEGA POKOLENJA LIMA. Peru. 17. februarja. Deklica, ki ima pristno škotsko ime, bd proglašena za "Miss Peru" pri latinsko-ameriškem lepotnem kongresu. ki se bi vršil v Miami, Florida. Imenuje se Miss Emma Mac-Bridge ter bo odpotovala v Florido v sredo. KONEC ŠTRAJKA V NEW YORKU TARDIEU ZBOLEL PARIZ. Francija. 17. februarja Francoski ministrski predsednik Andre Tardieu se ne bo mogel vrni v London v sredo, "kot je nameraval, ker je nenadoma zbolel. Boleha na gripi, in zdravniki so mu zapovedali, da mora ostati par dni v postelji 0BDAČENJE ANGLEŠKIH BOGATINOV Levo krilo v angleški poslanski zbornici zahteva drastično obdačenje bogatinov. — Skrajšanje delovnega tedna. LONDON, Anglija ,17 februarja. Zastopniki neodvisnega levega krila delavske stranke so pozvali danes vlado, naj drastično obdači bogatine ter naj se zavzame za nezaposlene. Istočasno zahtevajo člani levice krajši delovni teden ter demobiliza-c:jo premladih in prestarih delavcev. Koncem resolucije Je rečeno, da je re>itev vprašanja nezaposlenosti v sedanjem kapitalističnem sistemu nekaj nemogočega. Tudi če bi vlada podržavila vse angleške industrije, bi bilo šte\ \ > nczaposelmh isto kot je sedaj. 15 FRANCOSKIH PREMOGARJEV REŠENIH GT ETIENNE. Francija. 17 feb. Danes so srečno re.,ili petnajst pre-mot'arjrv. ki so bill zakopani v nekem rovu Loretta premogovnika. V-1 so bili nepoškodovani ter dobre volje Ljudje so bili zajeti, ko se j«> dtrgala zemlja Reševalci so Jih našle. ko so igrali karte ob svitu pre-mogarskih svetilk Bill so sicer lač ni, a si^er dobre voljr-, NAPREDEK ANCLESKEGA POSTNEGA DEPARTMENTA LONDON, Anglija, 17. februarja. Cisti dobiček angleškega poštnega departmenta glede poštnih, brzojavnih in telefonskih zadev, je znašal v zadnjih sedemnajstih Mih $350.000.000 Prebitek se je pokazal vsako leto, z izjemo treh let. Zadnje leto je bilo najboljše, kajti čisti dobiček je znašal skoro 41 milijonov dolarjev. ♦n ADVERTISE "GLAS NARODA" - DENARNA NAKAZILA za vase ravnanje naznanjamo, da iz vršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: v Jugoslavijo i Din 506 ____________ s 9.35 Lir IM " 1000 __________________ $18. jO - 29% 2500 -.................... S 46 00 " 300 " 5000 _________ ______ $ 91.00 " 500 » 10,000 ...................... $181.00 u " loto t Italijo t 5.75 % 11.20 $ 16-8© $ 27.40 $ 51.25 Pristojbina znaša sedaj sa izplačila do $30 — 60o; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. m "Glas Nanda" — dnevnik t Ura- Stavkajoči izdelovalci ženskih oMek so se pobotali s delodajalci. Slednji so ugoditi vsem njihovim zahtevam. Kot posredovalca sta nastopila newyorski podgoverner i/, h man in poslujoči župan McKee (sedeča pri mizi). Za njima stoje zastopniki delavcev in deiodaja lcev. * Stranke, ki nam naročajo Izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo. da smo vsled sporazuma z našimi zvezami * starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2% Za Izplačilo večjih zneskov kot gora j navedeno, bodisi v dinarjih Urah ali dolarjih dovoljujemo še boljSe pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nami s poraz omete glede načina nakazila. Iz pačil a. po pošti so redno Izvršena v dveh do treh teduitu NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO 75c. SAKSER STATE BANK 82 Cortl&ndt Street New York, N. 7. Telephone: Barclay 0380 « 0D*" NEW YORK, TUESDAY, FEBRUARY It, 193« The LARGEST SLOVENE DAILY hi V. S. A- F "Glas Naroda" J MmJE and Published by SLO VENI C PUBLISHING COMPANY ili!i «*M»or ilh»mškt'i*a «*iziv /a r«'or^aiiiKa«'ij(» ter sklical i»anwhii» k<»nvrin*ij»». ki uaj sv \ r>i «im* lO. mm^ v Spriiiu-i»«'lYd«»rju*ij«% Walker, Alexander Hrmat, John Bropliv t«-r tlva Alalia »»krajin- orgntiisuicij«* ('. M. W. of A. Stsas jr prUla .-kom j>o\>rin t*r priča kovat no. Okrajni l»r»(iHree napravi ta otlhteilni k«». rak. S tew, ifta jc jiH«žak prev/el tloliro plačano služIm pri premogovni korjunaciji IVaIhkIv Coal Co.. sc j«. tak«» kreditiral, da je moral opuMtti vsako aktivno sodelovanj*?. Urednik lista 'M liiuu Miner**, Oscar Aiueringer, jc ubral pametnej-o j«.t. V otu ijelnem glasilu je objavil 11-vodni ekam'k, v katerem pravi med dragim aledeče: — \ m?, kurji' treba storiti illinoiskim premolar jem, je — er so dovolj neumni, seveda — da plačujejo članari-nu narodni organizaciji, ki jk> postavi ver ne obstoji. <\* pa tega nočejo storiti. ne ver John ft,. Lewisu mogoče s tem denarjem uničiti edini plačevanja zmožni okraj mehkejša premoga vzhodno Missi>sippija. Da bi pomen tega preeej nejasnega stavka, jasno raz-tolmačil, je koncem članka dostavil: Po našem osebnem in privatnem liaziranju je or-ganiza< ija I'nited Mine Workers of America bas tako mrtva kot Jjewis. S tem hoče reei, da mrtvi organizaciji ni trelia plače. Va4i nobruc^a mt^btvue^a davka. Pozir /a konvencijo j«' |M«lpisal Walker, ki je predsednik \hx nega 1 delavske Ft*lcn»cije in dobiva na leto o*em t'*oč dolarjev plare. M ožji k jc bil na|»rej sM-ijali-t. nato demokrat iti republikance, slednji«' >c j«* zavzema! za delavsko stranko, leta jc pn za Smitlia propagiral. Možak ni znan p> anrojem idealizmu in po svoji požrtvovalnosti. Najbrž domneva, da bo nova organizacija včlanjena v Aineri^k«» IVlavsko Ketleraeij« ter da l>o še zanaprej vlekel ih> osem t isod narodne ek-ckutive pn»^la-il v K.insjt.su v♦ •<"• >trajk«»v j»rt»ti j»o>tavi. ki dol«»ea prisilno ritzsodi><'e ter je te štrajke tudi uspešno izvedel. S tem si j<» stekel dosti zaslug za ameriški delavski |H»kretf toda vodstvo Ameriške Delavske Federacije, ki dr/i v ^«»to\ ili sliirajili s kapitalisti kot z v. Ane. itar komaj devetnajst let, je bil že dalje časa uslužben na žagi barona Borna v Putrhofu. Lansko leto osorej, b. bil skoraj postal žrtev svoje neprevidnosti, ko ga je zagrabil transmisijski jermen in mu natrgal glavno žilo na roki, da je meral revež, ker ni bilo voza na razpolago. jadrno bežati v Tržič k zdravniku dr. Haulini, kjer mu je ta z največjo muko komaj kri ustavil. Letos se stvar ni laso dobro iztekla. nasprotno končala je skrajno žalostno. 10. januarja ga je zopet zagrabil transmisijski jermen, ko j ga je deval na jermenico, da bi kolesje ustavil in zgodila se je velika nesrečo. Jermen ga je odnesel pod strop in ga potem z vso silo treš-jil na tla. Desno roko mu je skoro dobesedno v rami izruval in dvakrat zlomil. zlomil mu je levo nogo in vsega močno poškodoval. Kolikor mogoče hitro so ga nalo-ž-li na avto in zapeljali v Tržič k zdravniku, ki mu je za prvj silo kri ustavil, ker je bil že skoro izkrvavel, in odredil takojšen prevoz v bolnico. Zdravnik dr. Pavel Pance se je sam bal. da bo preje končale mlado življenje, predno * pride v Ljubljano. Toda Jože je bil trden in jc- v bolnici umrl šeie po amputaciji desne roke. Zaslišan ni bil in zato se ne vc točno, kako je nastala nesreča. Gotovo pa je toliko, da je glavni vzrok lastna neprevidnost. Delavci imajo ukaz. ko po vseh obratih, da se smejo jermeni natikati le, kadar počiva kolesje. Tihotapec tobaka aretiran v Celju Celjski oddelek finančne kontrole je na pravil po napornem iskanju dober plen V nekem celjskem hotelu so izsledili finančni stražniki Hercegovca Ivana Vilenica iz Imot-skega in zaplenili pri njem 14 kilogramov krasnega hercegovskega tobaka, ki ga je vtihotapil v veliki košari v Celje. Skoro istočasno pa je aretirala mariborska policija v Mariboru njegovega tovariša Ivana Polunijiča iz Gorice v Bosni, pri katerem je našla 8 kg "eikije", dočim je dobrih 7 kg "sladke travice" *e vnovčil pri raznih strankah. Ker Polunijič ni imel v redu svojih dokumentov, je bil oddan v zapor, dočim je bil Vilenica po zaslišanju izpuščen Baje se bavi s tihotapstvom tobaka v slov. kraje precej na debelo kar cela veččlanska družba. samomora pri pravi. sodni raz Dopisi. Johns! 3wn. Pa. V Memorial Hospital je umrla dne 2. februarja rojakinja Mrs. Go-ic^ v 39 letu starosti. Podlegla je unetju trebušne mrene. februarja je bila pe!cžena k večnemu pc-čit±u na slovensko katoliško pokopališče Zapušča žalujočega soproga več otrok. Pokojna je bila agilna'delavka za slovensko faro precej od početka. V petek na sv. Valentina dan pa fmc spremili na zadnji poli sploš- Razpravna dvorana škofjeloškega sodišča Je bila prizorišče izrednih dDfeclivšcin, ki bodo ostale vsem prisotnim zaradi čudnih okoliše:a in tragikomičnega zaključka nedvomno dolgo v spominu. Da urede sporne zadeve, so se zbrali omenjenega dne v razoravnt sob. št. 1 poleg obeh težiteljev sodnik Ljudevit Batista, notar Stev. Šink, zapisnikar Ivo Berčič in to-ženka Katica, šivilja v Karlovcu v j nz znanega rojaka John Kukenbcr-Skofji Loki. • j g^ra Pckcpan js bil po katoliških Ko je sodnik Batista razglasil, da cbrcdih ob obilni udeležbi znancev je Katica zaradi lahne telesne po- j in prijateljev v cerdkvš sv Terezije škodbe. zaradi poškodbe tuje last- , na G ran d view pokopališče, nine in zaradi razžaljanja časti ob- Pokojnega Johna je spravila v >ojena na 14-dnevni zapor se je ob grob proletarska bolezen v starosti sojenka vsaj na videz močna raz- > 57. let. Zapušča žalujočo soprogo in bur.la. Vsedla se je na široko na devet otrok, od katerih so trije po-bližnji stol in je že v naslednjem ročeni in brata Alojzija v Cooperj-trenutku potegnila iz ročne torbict~wn, N Y. 5 temnejše tekočino napolnjeno ste- Bil je član S N. P. J. in S P^d-klenicc. Z besedami: "Vi uie boste j ptrnega društva meli na vesti!" — je Katica v po-"?hnih požirkih izpila v samomorilnem namenu vsebino steklenice — lizal, ki ic pričel kaj kmalu delovati in se je šivilja nervozno preme-ivaia po stolu sem in tja dctlcj. da navzoči ugotovili, kaj prav ra ^rav je. Katico, ki se je vsakemw ■}:-okusu zdravljenja energično upirala. so prenesli na hednik in j .i ocložili na klop Okusili pa ni ho-ela obsojenka ne vode in tudi ne nlcka. ki ga ji je prinesla mati. obveščena o drgodku. M?mica, vaša Katica Je pila gift"', je pojasnil prijazni uradnik. — Ni moteče! — Res je, res! Lc poglejte tole "flašico"! — Jejhata! Pa zakaj vendar pu-mc. da tako prodajajo? — je odvrnila mati in ifcuiola pomagati hctrki, k. ji je izbila vrč z mlekom po obleki V dirindaj — na hodniku se jr nabralo dokaj ljudi — je prisi el poklicani zdravnik dr. Hubad Katico so" prenesli v prazno sobo in fo jc položili na mizo, da ji zdravr.n: izpere želodec, čemur se je dekle vedno upiralo. Ko je pričel lizol o-streje učinkovati, se je šivilja prepustila voljno zdravnikovim nk.®-pom. očividno v strahu, da utegM * jo res nastopiti hude posledice. Katica je bila po zdravnikovi pomoči takoj jako energična. Z besedami: Zoper sodbo se bom potožila". je odšla. Zasuta železniška prosa. 29. januarja je pri razstreljevanju skalovja pri Riblji peči malo od za gorske postaje zasulo cba železniška tira. Dukičevi delavci, ki so zaposleni pri odstranjevanju hriba kjer se bo izpeljal novi industrijski tir TPD. morajo skalovje razstre-Ijevati. 30. januarja so zopet zavrtali mino in jo razstrelili. Razstre-lek pa je odtrgal z višine veliko plast materijala, ki je zasul oba tira. Zadnji dež jc pač zepel razmehčal plasti. Poklicano je bilo na pomoč velike število delavcev, ki so levi tir kmalu oči.stili in je tako bil promet o-mogočen. Drugi tir je bil očiščen šele okoli 2. Seveda so imeli vsi vlaki nekaj zamude, ktr sa se tudi brzo-vlaki na postaji morali ustavljati in so vsi vlaki od postaje Sava do Zagorja vozili le po levem tiru. Jakob Pavlovčič, belokranjski dekan. umrl. Rojen je bil pokojnik v Ingavasi pri Sarem trgu pri Ložu in je kot čvrst Notranjec ostal vedno znača-jen mož z gleslom: Kar si po poklicu. to bodi. in samo to! Izbral si j« duhovniški poklic ter je vedno o-stal tudi v javnem življenju samo duhovnik. V njem je videla Bela Krajina saiho vzor-duhovnika. Be-lokranjci so ga dodobra spoznali, saj je med njimi preživel svoja najlepša leta. Na Subor je prišel 1897 ter ostal tam kot župnik vse do zadnjega. Pred krakim pa je odšel v Ljubljano v bolnico, da bi si izboljšal zdravje. Tožil je o malenkostnem prehlajenju, a tam je podlegel pljučnici. Naj jima to lahka ameriška gruda! Prestala sta pot trpljenja v tej dc'im eclz. Družinama izrekam svoje sožaijc! Poročevalec. Montezuma. Ga. Po dolgem času me je privedlo do tega. rta napišem mali dopis, iz katerega bodo na^i Slovenci po širni Ameriki in Kanadi razvideli. kaj poino naši dolarji v južnih krajih p.sebne v Gcv-rgiji Predno pri< nem z mojim dopisom, raoiani vprašati cenjeno uredništvo, če ima kak rrohtorček. da bi dopis padel v koa. Mislim, d^t n? bo. Toraj ara i rojaki, kakor Vam je mogoče /c znano, tukaj nimamo -nega. ampak velika toplote, dežja :n blata. Mi dogarii največ delamo po blatu, ker hrastov les je večinoma po nižinah, v svamoih. Kmetje tukaj že obdelujejo svojo zemljo. Nastala je precejšnja toplota, a dogar pa sekaj in tolči od zore do mraka. Vse. kar ima či:>vok na seb. je prevroče Znoj nam teče po cbrazu in rokah. Zvečer, ko pridemo domov, se bi najraiše malo cdy čili, merama izpirati z vodo ko se spozabim in primem za vroč lenec. A kaj rekel, večkrat gremo napol lačni spat. Večkrat se spominjamo na naše ženske, kako so one dobre, kako lepo in dobro skuhajo kakšno reč. da člov^u za diši že ko je zunaj hiše Jaz se ne smem | domisliti tega. potem mi je še hujše pri srcu Omenim tudi. da je sedaj slabo tukaj, ker je dosti ljudi brez dela. Voda nam zaliva šume, da se ne da delati. Pustil bom pečic j in lončke m treba bo bržati v .sev-rne kraje tam jc človek brez bnge. da ga ne zalije. :n ti^di se ne bova več prepirala s Florijanom. kateri bi mora' zjutraj Vstati in kuhati naš o-kusni zajtrk. Še najbolj na sigurnem kraju ' Peter Zgaga, njemu pa svetujem da se mu ni treba nič bati. ali vseeno prav ne vem ker danes je človek vedno v nevarnosti. Mogoče ga spet kaiera napade z dežnikom. Za danes končam ta moj do-p;s. mogoče se se drugič kaj oglasim. Pozdravljam vsem čitatelje Gla« Naroda v Ameriki in v stari domovini. posebno pa Petra Zgaga 0:i nas že vsaj pripravi do smeha Da ni njega, gotovo bi že obupali. Florijan Mikhč. John Jane=,h. naročnika. JURIJ KRANJCIČ PRED SODNI JO. »Komičen prizor v enem dejanju t Porterville, Cal. Gospod urednik, če se vam vid. vredno, priobčite ta dopjs. ce ne naj ere v k^š. Nir ne de Nisem iz urjena v pisavi, ker sem vedno v trdem delu. Videla sem. da mi je po^la naročnina. a bila sem samo tiho. Zdaj cm pa sprejela od vas obvestilo Tu vam pošljem za zelo let„ in va.s prosim, da mi še nadalje dostavljate list. Ne bi mogla biti brez nje-;a. Vaš list je dober tovariš. Rada bi vam poslala še prej. pa tukaj je slabo kot je tudi drugod. Zdaj ni nikakšnega dela. Ako bo kaj sadja bomo zopet mala zaslužili. Dosti ne ker je plača nizka V keneriji delamo po par mesecev. Vsem tistim, ki sle me pismeno vprašali, če bi bilo prav. da bi svojo hišo prodali "in prišli sem z družine. odgovarjam: Tukaj je lepo Osebe: vsakdanje odelo, da imamo vedno , mestD lepa dežela, še zmiraj je do- sveže. Potem pa pride na vrsto kuha. ker se sami pečlarimo. Včasih me najbolj razsrdi, komaj pristavim. d? .se mi že prismodi. Tudi roke niso vajene tega dela. Večkrat se mi kaj prevrne ali se pa opečem. Fti zemlje naprodaj, samo cena je visoka, zaslužka je pa malo. Lahko , pridete in si oglejte deželo, morda ! vam bo sreča iniia Večkrat sem sli- , šala praviti: Ce pridem v Porter-vilel, denar porabim, zaslužiti pa ne j morem toliko, da bi se peli al ven i ^ ne Jurij Kranjeič. mlad postaven (ant, ki na vsako sodnikov i vprašanje zapoje začetek znane slovenske narodne pe^mi Sodnik, star strog gospod Ce se gledalci smejejo. Jih mora pokarati. češ. da jih bo pognal iz dvorane. ako ne dajo miru Pei-ei. so s-kr^ti za odrom in pomagajo J ur ju polglasno peti. Pozorišče: Sodna dvorana Desno jd gledalcev sedi za visokim pultom sodnik, pred njim stoji obrnjen deloma proti gledalcem, deloma proti i«odniku Jurij Kranjčič. Sodnik: — Torej začnimo! Obtoženec stopite bliže! Kako se pi-iete? Jurij (zapoje«: — Jaz sem Kianj-čičev Jurij Solo hodili1 Jurij: — Sem rajtov študirat, sem rajtov Sodnik — Zdaj po pravici pjvej-te. kje -ite se seznanili z dekletom? Jurij: — Pod kiančkom sva se srečala Sodnik: - Dobro. In kaj ste ji rekli, k t sta se srečala11 Jurij: — Nikar, nikar, .^e me n*1 boj, nedolžni, nežni angel j moj Sodnik. — Pa ste ji še kaj drugega rekli"1 Jurij: — Ti ne veš. kako jc meni . Sodnik — Ja. plavšati pa znate, plavšati. In potem'' Jurij: — Lunca je videla, mamca MILIJONI VAŠIH LASTNIH LJUDI PRAVUO f^a tii aobfBtgz LimmtiiU, H val taLo 1 .fro in zadovc!;:v> k -t PA1N-,:XPELLER. Rah.)® M il prrjU'if bolečim- v prvh, (rrav^bc-lr. bolesti v brt-ra, >-rcaele m-iicr. tjric siil*T»e. ir. i- ne, Irr^Btmjc-n!i. revmatične br-lrct:K. nrvralpio ;t: Lepa naša domovina. Po teh treh besedah petje utihne. Dekle, ki igra klavir, milo zajoka in izgine za kulise. Jurij leti za njo. Sodnik presenečeno gSeda. (Zagrlnjalo pade.) MEW YORK, TTESDAY, FEBRUA RV 18, 1939 ^ TIM LARGEST SLOVENE DAILY ta C. R POSLEDICE EKSPLOZIJE I LNHICQUE RUIZ DE LA SKIN A: DOM Vsak večer, če Ju Je vodila pot hoteli sta še več delati in bolj lomimo zalege pohištva, sta ogleda-j diti. In kdo ve... vala zarc-enca z velikim »nima- | Delala eta in ytedila. In zgodil s<: nJem ono spalnico 2e j a po nje po- Ms čudež. Neki dan sta seštela svoje 3"?sil Ju jc bila tako prevzeli, da ,1 ■ glavnice in ugotovila, da jima manj nista mogla več misliti drugačna-' ** le *e zlatnikov. Se dva mesa doma za svojo ljubezen Stroka seca — in spalnica bo njuna las.. pos'.f'Ja, udobni naslanjači, mehke j V nmnih mir ih je bila že davno blazine in ieskečoči se ogledala vo»n'una last Vzljubila sta pohištvo, blagodejno vzvalovila njuno kri, in i ** J- okvirilc srečr.e u.e njune boom kotiček v za'cgi pchištva je po- dočnosti, kakor di bi bilo priča mirjeval njuna čuvstva. ker sta vi- družinske zgodbe, ki vsebuje naj-dela v njem aitar v svetišču svoje-j t*Jne$4e zadeve In najčistejše rasa doma. altar ki naj bi na njem\ dosti družinskega življenja. Saj bo gorel czenj njune ljubezni I vendar tudi varno pribežališče v Dom! Skupna misel, da si ga u-| urah trpljenja in nesreče, tvanu. ju Je vodila na ta prostor Par zlatnUcov Samo nekai bi ^ morala še priložiti. Končno ji je reke! neki večer: " Jutri." In oba sta hotela še enkrat — zadnjikrat — sinjati pred razstavnim cknom trgovine s pohištvom. Sla sta tja — spa'nicc ni bilo več v razstavnem oknu. Sicer je bila razstavljena spalnica — tcdi ta ni i bila ' njuna \ Stopila rta v trgovino. "Gospod." sta vprašali poslovodjo, "kje je spalnica, ki je bila še včeraj razstavljena?" — Spai-: n^a? Prodali smo jo. Snoči sta , jc kupila dva mlada poročene*.*" Neki dar. se jc — rije mladost jc minula v samoti in žalesti br«? bliženosti odrešujoče ljubezni — ustavila pred razstavnim oknom in si mir.'.tla: O, ko bi mu tu čakal* roke pogumnega, poštenega moža!" Dan pezneje sc Je ustavil tam tudi on. čigar starost Je sličili bolj ok-teberski trti nego aprilski roži. in \ šepetal: "O. ko bi me tu čakale ro':e lepe, dobre zene!" Tretji dan >e vp.atujoče pogledala nanj in čeprav se ji ni videl preveč lep. vendar ;C Ji je zdel pošten in zvest Tudi on jc pre motril njeno postavo. Nič lepote na njenem prijaznem obrazu. V Pogledala sta se z brezmejnim prejšnjih letih ne bi s>e bil zadovoljil j razočaranjem. Poslovodji je prija .- čije lesom, rvilo in ogledali so bilo zdruzene vsv njune nade in sanje. Molč3 sta odšla iz zaloge pohištva. In molče sta se poslovila. Oba je obvladovala ista misel: da jima je usoda vzela dom, preden je bil njuna last. Prihodnji dan se zaročenca nista sešla. Naslednji dan prav tako ne. In drugi dan potem tudi ne. In nikoli vee. PODVODNO KRALJESTVO ne on in ue ona Toda fcedaj .. ' Ko boš legla, bom sedel v naslanjač poteg in ti bom čital iz najlepših knjig " 'To ze ne t>o dobro. Kakor hitro bi zapr.a oci. bi me mogel ti zapustiti in iti v kino ali k svojim prija-iMjem Vi, tospod in gospodar, morate biti prvi. ki leže k počitku in Jaz bom sedla v naslanjač poleg vas in vas gledala ter vam pripeveduv la zgedbe dokler ne boste zaspali kakor dete " Oba sta bila otroka ki sta kadar nirta spala, sanjala z odprtimi n-c-rnj o na iraa'klnejaih doživljajih, O nedoživetih dogodkih ki sta jih želela doživeli in ki sta si Jih proti običaju — medsebojno pri-podedovala, preden sta Jih doživela In bila sta preverjena da jih bosta doti vela 8aj sta imela vse razen denarja Toda — tudi to bosta dobila. PleLo odmerjeni, da ne rečemo majhni. «o bili prihranki, ki jih je mogel utrpeli kot bančni nameščene Skromen, da rečemo reven. J« bil dnevni zaslužek, ki si ga je mogla s svojimi urnimi prsti MUpfcati » pisalnega * troj a Toda Hitro prežene plin in vzdiganje po jedi iltn »k va*li«anjv v t»M< u «1 «'»«»vtto. rt«*«)«- pr ho rtrug* natf't-in-.iit! - »ta I.- vaM |irit« v »n« 11 •» hrtM "N«riw ■ T»iw fcrr U (4t>ra^l »ljlH»t»•• »*r«tw U t«-k M In r»r*'-TW »prfntro. k« - j* ««r>4i t »h Hi ' ItMiu iMvfcuri-ti dar »t* »«>j»*«tli l*ru#* wiravlU v N'u-g* Tnnr iWlpriSvUrt I« i mehurju »li 11 >» %m Min«Ml v n> kaJ dni in ofmsill IxKWt* Kaj MR« »f»l"«m irtmvjsi VI lalMut *b»Mtr Vaca-Tun.- hj»rk«4i a* l>T"«Uj*>n i^rtrlk Akn vat tr|t"vrr lr|M nti«a v nJufi rXIU mu naj *»- M «M Rj«fti¥»t» —Adv't. no pripomnil, da lahko da napraviti prav tako. če žeUta. Ne. ne hvala.'' Drugo, prav tako? . Čemu? Če bi še tako sličiia prodani, vendar ne bi bila tista, f Osem mesecev, stara Sylvia W!l- j liamsenova se bo spominjala pezneje čudežnih prizorov na dnu moja kot svojih prvih otroških vtisov! j Nje oče. umetnik fotograf, bivc. ic tretje leto po nalogu chicaškefU naravoslovnega muzeja na dnu morja v Zapadni Indiji, kjer so ribe prav tako pisane kakor papige. Stanuje v jekleni krogli z 2 n širokim oknom, skozi katero posnema na film junaške in strahopetna; viteške in podle, pošastne in lep" morske prebivalce, od krvoločnega' morskega psa do nedolžne zlate ribice. Že obed lepe skuši, ki se za- J pedi kakor kregla in pahrusta c:- j io čredo drobnih ribic, je nepopisno napeta in pretrehljiva slika. — Hudobne morske pse najbolj nadlegujejo posebne pošastne uši in pijavke, ki jim v kosmičih visijo po trebuhu! Slika nam kaže ostanke hiše v Br; ilifym:, v kateri jc tekom kuhanja žganja eksplodiral plin. V ljudski šeli, ki je crfcraj ceste, jc bila v 'r:^ rt trkks, t ctrok -kvi(!cvar. 'i 0R0ŽN1ŠKI KAPITAN RAZ BOJNiK I? n nunske vasi Tacjva se Je ipelja! te dni mesar Janko v m- .r anskj cbrnejn: :r. to hi-.et Bilo - a Mteru ko na je b i?u me-sta nr ccsU ustavila starka in ga iTt ..i na? j j v/amt n.i voz Starka Jc bila zgovorna ;n pripovkovala J* mesarju, da je namenjena v n* to pt epravkih in da mu je zelo hvaletr.a dj jo j" vzei na vos. kt r jf T« tfžko hod:la Ni mu p^ hotela povedati t d k-, d Je Blizu me-.'-ta je v gordu prc«;iaa mesarja, naj ustavi konje češ da p*.' de do mesta peš V hipu. k .'«? zle/la z vaza je potegnila izza nedrij revolver in zahtevala od prestrašnega mesarja denar Mesar >i ie kmalu toliko opomogel od strahu, da je bojevito starko prosil naj t:a ne ustreli. če'> da ji izroči ves denar Segel je v iep po denarnico, 'namesto nje je pa potegnil iz žepa revolver in ustrelil. Zadt-l je starka v pr>a tako, da se je nezavestna zgrudila. Mc.-ar ji je cbvezal rano. potem je pa nalcjžu ranjenko na voz in jo odpeljal v bolnico. O napadu ie obvr -t.i nikt ki so uvedli preiskavo V bolnici so pa ugotAili. da le napa-dalka mo',kl Gre za romunskega ore/n i škrga kapitana, ki pre- oblekel v starko in napadel mesarja. da bi sc polastil njegovega denarja 111 ADVF.RT1SF. "GLAS NARODA" Posebno naporno je snemati sekanje velikanskih koralovih "dreves", ki postanejo do 5m visoka >i so seveda kakor kamen trda. Deblo se mora poprej pritrditi na "zibelko" iz 4—6 plavajočih brun. Po- , tem ga izruvajo Indijanci v čolnih ženierje> senzacijonalen načrt, noj,^ ^ obaIi včasih MORJE HOČEJO 1ZSUSITI Daily Chronicle" poroča, da jt zasnovalo udruženje angleških in- KATASTROFA PARNIKA MONTE CERVANTES" katerem bi izsušili morje med Anglijo in Dansko V naši dobi. Ka tehnika ne pozna nobenih ovir, se tudi ta načrt ne zdi utopija. In-ženjerji pravijo, da bi bilo tr?ba zgraditi ogromen jez od škotske obale pri Norfolku do merske ožine Skagerak med Dansko in Šved- in vlečejo k obali. Včasih pa je treba rabili tudi dinamit in to je dokaj nt arno! Največ neprilik pa povzročajo nenadni tropski viharji, ki lahko potopijo indijanske čolničke in njih tovor. Včasih nima Williamson niti toliko časa. da oi potegnil svojo kroglo na kopno. — Vedri potem na dnu morja in. jo obrne samo z oknom navzgor, rta senini u vo svojim tcvarlšein in niJtom. Petem je pou-.:n:l ; poveljniškem mo;:tičku z.i-t vrh jambora. V na.>Iecin i--m se je zace' parmk navlo i-j Lapi ti in kmalu je izginil 'uj.'-ri Milanom vred v mor Scih valovih. na ni Oil sko Ta jez. ki bi sam spojil Anglijo z evropskim kontinentom, bi bil j steklo dolg 720 km, visok pa 90 m. Na ju- 1 gu bi zgradili drug velik jez od znanega kopališča Seveningen do Do- vera ,' i i i Morje med obema jezoma bi polagoma izsuševali, tako da bi nastala tu končno nova z?mlja. ki bi bila velika približno tako. kakor je Italija. Tu bi se lahko naselilo 20 milijonov ljudi. Tehnično ta načrt ni neizvedljiv. V manjšem obsegu delajo neJtaj stičnega že zdaj z izsuševali j etn ZuidersJkega Jezera. Tudi stroški bi ne blU tako veliki, da bi jih interastrane države nc zmogle. Pač pa Je kočljivo politično ozadje, kajti malo je verjetno, da bi bila Anglija zadovoljna s tem načrtom. Če bi izsušil« Severna morje, bi se lzpresneniia Anglija v neznaten del evropskega kontinenta. a to bi Angležem ne bilo po volji. Gleda potem skezi stekleni * strop' kako razgraja vihar v Koralovem morju in bsžijo njegovi prebivai-i pred nevihto v kora'.ove gozdove tako urno. kakor preplašeni ptiči na kopnem. Otrok, ki steguje ročice po ribi-zvezdi pred oknom svoje sobice, to ni več pravljica, temveč resničen posnetek iz življenja male Miss Sv Ivi je Williamsonove! NEHVALEŽNI RANJENEC DRUSTV KI NAMERAVATE PRIREDITI I [f VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" n« čita samo voie članstvo, pač p« v»i Slovenci ▼ vaši okolici. i. GENI ZA OGLASE SO ZMEMtE Pred kratkim je zasačila parišza ' policija na delu znanega vlomilca Armanda Oalanta. ki je na njo pričel streljati. Po daljšem boju so ga odpeljali v bolnišnico s sedmimi ranami^ ena krogla mu je prebila prsi nad srcem, dve nogo in ena desnico. Ranjenec je bii tako slab, da so ga pustili brez straže. Policija pa se je morala kmalu pokušati zaradi svojega zaupanja. Drugo noč je zagledal neki bolničar dva nepoznana obiskovalca, ki sta pred njim pobegnila pod Galantovo postelj. Ko jim je ukazal, naj se odstranita. sta pri vleka revolverje in ga podrla na tla. Spustila sta se nato v tek in njima je sledil s sedmimi kroglami prestreljeni ranjenec! Zunaj je čakal avtomobil, ki je čedno trojico odpeljal, predno je napadeni strežaj utegnil obvestiti vratarja. Menda se bo gospod Galant raje zdravil zima j, da se reši sodnije in ječe. BANOVČEVI KONCERTI: 23. februarja: Cleveland, O.-New-burg. 23. marca: Springfield, m. 18. maja: Chicago. 111. 25. maja; Milwaukee. Wis. 2. junija: Calumet, Mich. 7. junija: Traunlk, Mich. Naselbine, ki tele Imeti koncerte, naj naslove svoje dopise: Banovec S. Rudolf, , — —■ M i - - - *, ^ i- , viz "ttwiin Jive_, Tragična usoda vi-likrgi luk. us-nega pa mika "Monte Cervantes , ki se je potopil v ameriškem zai -vu pri rtiču Hom. je vzbudila zanimanje vsega :veta. V n^obljudtAiem kraju, kjer razen retkih ribičev :n kaznencev na bližnjem otoku : i žive duše. v zapuščenem zalivu. c~ krog katerega se dvigajo z večn.m snegom in ledom pokrite gore se je pogreznil na dno morja eden najlepših in naj razkošnejše opremljenih pamikov nemške parobrod-ne družbe "Hamburg-Južna Amerika". na katerem je potovalo oizrou sveta 1120 bogatih turistov. Posadka parnika je štela 302 moža. Po- j roiali smo že. da so bili vsi turisti in mornarji rešeni, da se je pa d^.l junaški kapitan pamika Dre ver potopiti. Iz Buencs Airesa poroči-, j o. t!.i jc, zakrivil katastrofo argentinski par nik. ki je prihitel nemškemu par-niku na pomoč, da bi ga odvL k.",. pa jc kapitan tako neprevidno manevriral, da je pajnik pošl«odrt-val. Argentinski parnik 'Vicente' -Monte Cervante -.? U'Zai .L:»"> Lopes" je prehitro vlekel preiuknj 24 ur na skalovju blizu rior ^c. i no nemško ladjo čez pečine in tako ' sveti'nika "Isla Escaillir?us". Pre !-se ie odprtina povečala. Ogromen ! nji del parnika je bil zalit z vod . val je dvignil nemški parnik viso- j v.so noč so rešeni potniki na "toku ko nad morsko gladino in ga tre- i kaznancev govoril o junaški k i- POZOR, ROJAKI It naslova na listu, katerega prejeu?ate, j«* razvidr.o, kdaj Vain ie naiočnma posla. Ne ča-ka.it<- ioraj, da se Vas upon.inj-i, Icnivt-č obnovite narotnino atl diret trio. ali pa pri enem slede-č«h uašiii zastopnikov. NI'W YORK Oowanda. Karl 8ternlsha Little Fails, t rank Maal» OHIO Barber ton, Jonn Baiant. Joe Hltl Cleveland. Anton Bobek, Chas, Karlinger, Louis Iludman. Anton Simeich. Math Slapnik Euilid. F. Bajt. Girard. Anton NaKod«. Lorain. Louis Balant in J Kuniie Nilet;. Frank Kogovšek Warren, Mrs F Rachar Youngstown Anton KikeiJ Xekat*. H oc:vidc: ': -,L; • da kapi*an tik predno je v .la r mestiček streljal ? reve Iyer j cm. Čo;- p.I a 10 argentinskih, bojnih la a j ; - n. ralo mirno gledati, kako p o-' Ija. Kapitan Drey«, r je foj v n.itli-, ci napisal svoj: ženi pL mo, iz k:-terega bo morda rarridno. kako e priilo dc katastrofe. Tik pridna he je parnik p topil, je poslal kapitan družbi Hamburg-Juž.ia Amerik: radiobrzojavžio. v kateri pravi, a «3 ' .i potniki in mnmar.U na vur-< ncni in da ie tudi večina prilja^e re-ena. On sam pa d i ostane ua . strah vito damoliranem parniku. I da se v zadnje m hipu poskusi. < i i bi se dal res: .. OREGON Oregon City. J Kobiar ščil v naslednjem hipu v globino j pitanovi smrti. Vsi so priznavali, d . tako, da pritiska vode ni vzdržal, bi bili našli mnogo v valovih sm "Monte Cervantes" se je potopil v nekaj minutah. Pravi čudež je, d i so se vsi potniki in mornarji reši- li. To je tembolj čudno, ker se je grozna katastrofa odigrala v temni, zelo mrzli noči. Ko se je parnik začel potaplja i, je zadel z bokom ob visoko, ostro pečino, kakršnih je v t?m zalivu i?, tisoče. Sunek je bil tako močan, da se je parnik takoj nagnil na stran stran in da so mnogi mornarji popadali v morje. K sreči so bili v tistem hipu že vsi potniki v rešilnih čolnih, ki so pluli proti obali zaliva. Parnik se je potopil tako hitro, da so plavajoči mornarji komaj ušli strašnim vrtincem okrog potaplja jočega se parnika. Kaptian Dreyer je našel smrt v valovih prostovoljno. Energično je odklonil prigovarjanje častnikov in moštva naj skoči v rešilni čoln. Na vse prigovarjanje je odgovarjal: "Tradicij morja nočem kršiti. -Ostanem na svojem mestu do zadnjega trenutka." In res je vztrajal na poveljniškem mostičku, dokler se ni začel parnik potapljati. Ko so valovi že pljuskali po njem, je zamahnil s čepico v slo- da ni bilo junaškega kapitana, ki je vztrajal na svojem mestu oo zadnjega. Kapitan je bil star o3 let. družbi je služil že 30 let. parnik "Monte Cervantes" je pa prevzel šele lani v marcu. Sestrska lad i a ponesrečenega parnika • Monte Sar-niento" je odpluia v soboto' popoldne iz Mar del Plata in je prispela v Usbai v ponedeljek, da sprejme na krov vse rešene potnike. VODNIKOVE KNJIGE za leto 1930 CALl^ORNIA Fon:ana. A Hochevar San Francisco, Jacob Laushln COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig. John Genru i rank Janesh, A Saftič. Sallda, Louis Costello. Walsenburg, M. J. Bayut INDIANA Indianapolis, Louis Bantcn ILLINOIS Aurora, J. Verblch Chicago, Joseph Biish, J Bevčič, Mrs fr . Laurich, Andrew Spillar. Cicero, J. Fabian. Johet. A Anzele. Mary Bambici-, J. Zaletel, Joseph Hrovat. La Salle, J. Spelich. Mascoutah, Frank Augustln North Chicago Anton Kobal Springfield, Matija Barborich. Summit, J. Horvatn Waukegan. t rank PetkovSek in Jože Zelene. KANSAS Girard. Af?nes Močnik. Kansas City. Frank Žagar. Ro- MARYLAND Steyer, J. Cerne. Kitzmiller. Fr. Vodoplvec. MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular, Ant. nezicli. Ja- PENNSYLVANiA: Ambridse. Frnnk Jakte Bessemer, Louis Hribar Braddock. J A Germ Broughton. Anton Ipavec Claridge. A Yerina Conemaugh. J. Brezovec. V vanšek. Crafton. Fr. Machek. Export, G. Pr?vlč. Louis Jupan-čič. A. SkerlJ. Farrell. Jerry Ozorn Forest City. Math. Kanin Greensburg. Frank Novak Homer City in okolico. Frank Fe-renchack. rrwin. Mike Paushek Johnstown, John Polanc. Martin Korusheu. Krayn. Ant TauteiJ Luzerne. Frank Ballocb Manor. Fr. Demshar. Meadow Lands. J. KoprlrSek. Midway. John 2ust. Moon Run, Fr. Podmiliek PitLsburgh. Z. Jakshe, Vine. Arh in U. Jakoblch. J Pogačar. Presto. F. B Demshar. Reading. J. Pewm. Steel ton. A Hreu. Unity Sta. In okolir*>. j. BkeriJ. Fr. Schlfrer. West Newton. Joseph J o van Willock. J. Peternei. UTAH Helper, Fr. Krebs. WEST VIRGINIA: Williams River. Anton Svet. SO RAZPRODANE Kdor jih hoče zdaj naročiti za leto 1931, naj nam . pošlje S1 in dobil bo knjige po pošti, ko bodo izšle. Knjigarna 'Glas Naroda' WISCONSIN MINNESOTA Milwaukee. Joseph rratnik Chisholmn, Frank Gouže. A. Pa- JOS K0ren ni an. Frank PucelJ. in Ely, Jos. J. Peshel. Fr Bekula. Eveleth, Louis Gouže. Gilbert. Louis Vessel Hibblng. John Povšt Virginia, Fra^k HrvaUch. Sheboygan, Johr Zor m an. West Ail is, Frank Skok. MISSOURI St. Louis, A. NabrgoJ. MONTANA Klein, John R. Rom. Roundup, M. M. Panlan : Washoe, L. Champa. ] r^BRASKA Omaha, P. Broderlck. Racine in okolico. Prank Jelene. WYOMING Rock Springs, Louis 'laucher. Diamondville. F. Lumbert. Vsak zastopnik Izda potrdilo ni svoto. katero je prejel. Zastopnike j rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda: Za eno leto $6.; za pol letm $3.; za štiri mesece $2.; ca četrt ! $1.50. 1 New Tor* City Je $7. celo leto. Naročnina za Evropo je- $7. ta I lo leto. NEW YORK. TUESDAY, FEBRUARY 18, 193f The LARGEST SLOVENE DAILY fas U. B. A. Najdenka ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Z« Glas Naroda priredil G. P. KOSMETIKA 4 Nadaljevanje.) Prosim vas, milostna gospa, da prepustite ureditev te zadevt nama. pa ne smatrajte tega kot pogoj vaše velikodušne ureditve one zjdeve je odvrnila grofica, mučno presenečena. To ni mkakar moj namen, grofica. Kontesa Inga, ne pusti svojt liubczni! Jaz pa icm mnenja, da stopi vse ostalo v ozadje, če se hoče napraviti edino hčerko dejanski zadovoljno in srečno! Vi zahtevate preveč naenkrat, milostna gospa! S finim smehljajem je odvrnila Angela: Ali imenujete to veliko, neskromno zahtevo, da vidite dva otroka srečna? Aii ne odtehta ena sama solza sreče v očeh otroka vsega drugega na .svetu? Mi živimo Je za srečo svojih otrok! Jaz ne zahtevam tla takt j privolite grofica, a ne oropajte kentesi Ingi sleherno upanje! Mogoče bet te nekoliko razmišljali o moji prošnji. Ko bom zopet enkrat prišla Njeni vsiljivi ljubeznjivosti se ni mogla grofica niti malo ustav-i iti Uvidela je. da ji je itak dolžno velika hvalo, — a v glavnem pa: Ne more zlomiti trmoglavosti Inge, in naj si je še toliko prizadevala' Dovolila bom%Ingi poskusno leto. Če bo nato natančno še taks mislila kot sedaj, lahko nanovo razmišljamo o vsej stvari! Najbrž bom •i njo potovala ter jo morda vtaknila tudi v kak penzijonat! — Hvala vam. grofica! Angela se je dvignila. Vi boste kmalu zepet odpotovali, kot je rekel gospod pastor? Jutri popoldne Moj dopust je potekel. Določene so skušnje za neko igre. v katen bom igrala Hermicno, žalosti polno mater, ki zopet iiajde svojo Perdito — Vi ostanete pri sJedišču? Angela je zrla predse ter se otožno nasmehnila: To je vendar moj poklic, grofica! V mojem življenju se ni namreč prav n.č izpremenilo. Premlada sem še. da bi se umaknila v svoj "ket Povsem tajno in iz oaljave f>e hočem veseliti sreče svojih otrok. Ko se bosta Ebba in Inga poročili, naj se razdeli med obe nakit, katerega jc Aleksander vzel s i-tboj z Reinshagena. Bila je polovica dru-yimkega nakita, katerega vam s tem vračam. Mladi pastor Lene naj dobi razventega še ne posebno veliko, a dragoceno knjižnico Aleksandra. Vse 10 naj ostane v družini! Ah to Ebba jutri potovala z vami? — je vprašal Hanno priča- kovaje. Nt grof Hanno V štirinajstih dnevih ali treh tednih bom zopet prišla ter odvedla Ebbo za nekaj časa. Ah, če bi le našla dva zaročena para!.... Enega prav gotovo, že jutri! — je vzkliknil Hanno živahno. — Ali mi lite, da si bom več kot en dan pomišljal, da si preskrbim Ebbo? Uann - pa je res omogočil. V njem jc vse kopernelo po ljubici. Bil je na kolodvoru, ko je odpotovala Angela. Naenkrat se je pojavila njegova velika postava v mali čakalnici, kjer Aingela, pastor Sturm, Kristel Lene Ebba in Inga čakali vlaka Ebba je postala pozorna na to. kako prisrčno je govoril Hanno z go*po Graf. kako ji je poljubil roko in kako pomembno jo je pogledal! Ah, znala si je pridobiti srca vseh ta velika umetnica! Na pevratku ^ kolodvora je šel Hanno samoposebi umljivo poleg Lbbe ter polagoma zakasnil korake, dočim so Knstel, Inga in pastor Sturm odšli naprej. Ingi se je čudno zdelo, da ji ni mati posebno strogo prepovedala iti na kolodvor. Vsa srečna je sprejela to majhno naklonjenost. Sobice je zahajalo Njegovi zadnji žarki so padali na rjavo zemljo ter oblivali vse s svojo lučjo. Jesen je bila v zraku m fini. tenki lasje na elavi Ebbe so se poigravali v vetru. V daljavi je pel kos ter žvrgokl v tihi zrak svojo otožno pesem Ebba je zagledala temnega junaka z rmenim kljunom sedeti na drevesu aleje, pod katerim so korakali. Pokazala je nanj: — Meni je to petje ljubše spomladi, ker naznanja prihod poletja: Da, je rekel Hanno, — zopet bo prišla spomlad! Ob moji strain koraka že sedaj, Ebba! Pti trm jo je prijel za roko, katero je skušala boječe umakniti. On pa jo je držal trdno ter počasi zakasnil njene korake Draga mala Ebba. moram ti povedati marsikaj! Ne. grof Hanno! Ne morem in nočem ničesar več slišati! — j" ugovarjala ona. On pa je obstal ter prisilil tudi njo obstati. Jaz vendar vem. Ebba, da se moraš pokoriti moji volji. Poslu -sati me moraš! Boječe se je ozrla Ebba naokrog. Hotela je zbežati. On pa ji je zastavil pot z razprostrtima rokama. - Nikakega bega ni več kot v moje naročje. — Držal jo je trdno jo dvignil v Višino ter se ji zasjnehnil v razžarjen obraz. Kaj neki mu je padlo v glavo? Kaj, če bi kdo prišel ter ju vidc-l! Ljudje v va^i so imeli prav. ko so jo zmerjali, da je lahkomišljena! Z vasi Je bilo mogoče videti na pot ker niso drevesa metala nikake-M^nce. Od jeze in ogorčenja je morala direktno jokati. In gospod pastor ce bi*se obrnil! Nezaslišano je bilo to od Hannoja! S- lzc. moja ljubica? Teh ne morem videti! — je rekel ta grozni človek ter jo pričel poljubljati na lica. na usta in zopet in zopet.... Povsem brez moči, kot ohromljena od sramote in straha, je stala tukaj. AU si je drznil to? Dvignila je obrazček ter se skušala ozreti v njegove oči. — Ebba, mala, sladka Ebba! — je vzkliknil Prijel jo je za roko ter jo položil na svoja prsa. Ne boj >e. dragica! Jaz imam pravico poljubljati te. — kajti : tem poljubom si postala moja nevesta! Ti boš postala moja ljubljena stena! — je rekel resno in iskreno. V glavi Ebbe je pričelo vse šumeti. Ali se norčuje iz nje? Ali je izgubil pamet? — Jaz — najdenka? Da, — ti najdenka! Odkar sem te zadnjikrat videl, vem tudi te lahko ljubim in da pripadaš meni! Jaz ne vprašam, kdo da si Ce se najdenka. — si moja najdenka! Jaz sem te našel, v svojo velike trteo! Lahko mi vrjameš! Ali pa me smatraš tako brezvestnim, da b e mogel šaliti z najsvetejšim, kar imam. — s teboj, — Ebba" — Ne. gref Hanno, pomislite na svoje stariše. — je jecala. — Moji stariši! Ti ne smejo goveriti v moji izbiri! Jaz sem zrel člo ve s ter lahko .storim, kar hočem! Vem, da sem ti enkrat storil krivi co. Ebba! To je žrL, v meni ter mi ni dalo nikakega počitka Če bi ve tela. koliko sem trpel, ko m izginila? Sedaj pa si zopet prišla in jaz tt drlrn trdno, ker ti spadaš v moje gnezdo! — To Je nemogoče! Moje rojstvo — in če bi kdo zopet z omalovaževanjem ------g — Mala, sladka Ebba povej mi. če me imaš rada? Njej ni bilo treba odgovarjati. On je čital na njenem obrazu ii na tem. kako se Je obrnila vstran . Otrok, pri tvoji ljubezni te prosim, ne razmišljal več o svojeir. ; Tvoji stariši so bih plemeniti in odlični ljudje! Drugače bi nc PO — Nekoliko preveč izrazito so vezali, dišave, njih iznajdbo in porabo na ^ čase, ko so se ljudje redko umivali, j ko so kraljice menjavale srajce ko-maj vsakih štirinajst dni »ne le če! so žalovale, kakor tista Izabela, ka- J tere srajca je postala rumena ka- 1 kor zemlja), ko so ljudje pod Ludo- ! vikom XIV. segali po pečenki z go- j iimi prsti. Seveda je imel baš zar x- j di tega penetranten vonj telesa tistih časov, ko se ljudje ryso dovolj umivali p?č pa se pompozno oblačili, svoj pomen. Tudi ostri parfe-mi so odgovarjali razmeram, n. pr priljubljeni moškat tiste neumite, dobe. Dvomim pa. da so bili takrat nosovi, ki jih danes moti srnjad benzina in premogovega prahu, robustne jši od dandanašnjih. Najbrže ni pravilna sodba, da 30 ljudje hoteli prikriti vonj lastnega telesa, ki je prav tako raznovrsten kakor ljudje sami ter ga hoteli "panati" posredstvom te ali one dišave. Umetna dišava ,ce lahko kveč jemu zveze s specifičnim vonjem telesa ter tega omili, ne pa odstre- [ ni. Namenu izpuhtevanja lastnega J vonja služi dandanes tako velika1 iKbera umetnih p->rfemov kakor tudi poseganje po neki gotovi dišavi. Samo ženska, ki se ne zaveda te svrhe, se bo z dišavami oblivala v 1 toliki meri, da ne bo od nje puhte- ; lo nič drugega nego umetni parfem. s čimer pa je prav za prav že ubil zmisel dišavljenja. Ženska, ki dit-i 1 kakor mirodilnica, je pač mon- ( strum. Lepotila so pomladila. Da jih toliko na ponudbo, si lahko razlagamo iz ženske mode. ki veleva petdesetletnici naj napravi j a vtis dva j setletne ženske. Samo koža in kite popuščajo. Tudi temu skuša starajoča se ženska odpomoči. prav t\-ko kakor tista mlada ženska, ki j.i telo trpi zaradi preobilnega deli ali prevelike udobnosti. Vprašmje pa je. če lepotila resnično pomaga- j Etvo starosti jo? Ah, saj ne gre za to. da "pomagajo", ampak, čisto navadno ra to„ da dobi ženska mikavnejši iz-zgled. Ali, kakor mi je nekoč dejala ženska štiridesetih let: " Saj nisem prav nič mikavna, ampak te delam takšno." Očividno gre poglavitno zato, da zbudi ženska pri m;>-"ikem tisto iluzijonistično stanje, v katerem slednji očaran trdi, da je ta in ta drazestna. da mu ugaja, da jo ljubi in'bi se rad oženil z njo. Naši SKUPNI IZLETI v Jugoslavijo io Italijo za leto 1930 w Cas prihaja za vse one, ki s»o namenjeni to leto v stari kraj. da .se »dlurijo kdaj in po kateri progi žele potovati. Na splošno povpraševanje in zanimanje rojakov za naše skupne izlete naznanjamo, da priredimo to leto sledeče izlete: FRANCOSKI progi s parnikom 'lic de France* preko Havre L SKUPNI - VELIKONOČNI IZLET 28. MARCA Nadaijni izleti po isti progi in z istim parnikom: IX. APRILA Spomladanski izlet 15. MAJA naš GLAVNI izlet g. JUNIJA poletni izlet S PARNIKOM "PARIS" TUDI 2 SKUPNA IZLETA. DNE 23. MAJA in 30. JUNIJA 25. JUNIJA drugi poletni izlrt 11. JULIJA tretji poletni izlet 1. AVGUSTa četrti poletni izlet Po CUNARD progi s parnikom 'Mauretanija' preko Cherbourga L SKUPNI POMLADANSKI IZLET dne 30. APRILA Po COSULICH progi z motorno ladjo "Vulcania" in "Saturnia" preko Trsta L SKUPNI SPOMLADANSKI IZLET — "VULCANIA1' dne 10. APRILA Nadaijni izleti po isti progi: 30. maja "SATURNIA' 3. sept. "VULCANIA" 29. nov."SATURNI.V* 2. avg "VULCANIA" 9. okt, "VULCANLV 11. dec. "VULCANIA" Pišite nam čimprej za cene, navodila glede potnih listov, vize- jev, permitov itd. na: SAKSER STATE BANK 82 cortlandt st., new york Tel. Barclay 0380 I i 19. februarja: I'rfSid« nt Harding, m "rt 20. februarja: Stuttgart, lV>ul<>sne 21. feoruarja: I '.t r >a i 1 i k r«» M,i}i-sii>, ('ii^rbouri BirtiMM. i'h<-rl»"!r|. IV. •iM'Abtvl, Chert* An i»»t.*. Napoti, vi* Chcrbou't, •ur Her. ltr*m«n I ;r»m»n utC 22. februarja LV\funii. Chfrb trg. Hamburg februar ja: 1 \v MMtlUlKtol). Cho-rlf. 'f febru." ")3: IWrlif. Cl^orLourg, Ureraerj 1. marca: Aijuilanta. C^rl.-.r* Nr« m»u riiaiii, Hottcrdam C'-fUr lMn< anuB«. Nttu 4. mir'i: ia. Checbuurg ;r|. lis-« 1S rnarea: An. I it 13. marca: Mu«« 1 Mr marca ■ )cr! 7 marca 1!*> .i.- i»r*r>-#>. I lav* P» n t ml. C iiet Ijoui 8. marca : Minm-kttt.tla. p..,-j . j St Iv »u 15. Ciifruoury. 14 M. >tr»» it lir nrn>n. l'l.«itx uif llf»ni« n 15 r n«rc« M t, rt**«,1 rhrrUtu.g Mil« «!ik>- Chrrltour*. lUmb C'. »t« *;i aftdf. \«i)uit. t> ih> v 16 "are* : *1 r»f 1» m»rc» liardtr g, Ch*rli if| m* n 20. niiftj: |Wt4il|i| St u«t«art Cn«>r Ihiut «c Itrmi^ fri*rc j 1'« tria, ii« vr» U <|>I*IMI CurrlHiUlg Ali'*« 2«. m arc* 1«, iinulifltr »ur ilrr i"i»rt« I-. n, Ch»rt.our* » marca: If . l/iiurjf IIDIBIM 27. m *Ta "29 iff lin, J it area ■ t.' h : > nnH' lit < ■ Prvit .Xujrti 2* ma' .1«, Na*« Pride doba. ko mora vsaka ženska poznati umetnost kozmetike i.i se popolnoma odpovedati lepotiče-nju ali pa začeti uporabljati lepotila z nežno diskretnostjo. Če tega ne ume in obvlada, napravi iz sebe strašilo, da sploh ne govorimo o tala uniči naravno lej>o dostojan-Prav tako. kakor postane pnrodna svežina sedemna. it lclncgi dekleta siva. če se dekle preveč napudra. Ampak ljudje toliko plešejo in igrajo tenis, se tolikj pote in svetijo, da je res treba v.-a-kih pet minut seči po dezi. S smrtjo so se ljudje pomirili, z ostarelostjo pa se še vedno nočejo sporazumeti, zato se srbijo toaletne mizice od steklenic, doz. škatel in apiratov. Tako presedi starajoča se ženska po cele ure v straha pred svetostjo svojega obožsvanega telesa in tuhta ure in ure samu. včasi tudi z veliko asistenco ob njem Biti stir, pomeni danes bolj ne^j kdajkoli prej pociaii ostavko, izločiti se, biti obsojen samo na gledalca in ne biti več v obratu. In to je vel. ni bilo ne tako veselo, ne tako polno radosti, da ne bi imel vzroka pričakovati še nekaj drugega, kar pride. In tako se hoče oborožiti, za vse. kar utegne priti, to se pravi: biti hoče mlad Sicer bi mu življenje obrnilo hrbet m bi ga prikrajša.o j za doživljaje. Ne zato, ker je bilo lepo. bi r.id v^ak podaljšal življenje, marveč zradi tega. ker ni doslej mnogo pomenilo in ker ni bilo pr.iv nič lepo PRVENSTVENI SLUČAJ V VATIKANSKEM MESTU Naftla Vožnja v Jugoslavijo Prihodnje odplut;t VULCANIA 8. MARCA — 1C. APRILA 15. MAJA SATURNIA 2 ». MARCA _ 2* APRILA 30. MAJA >fiirma in \ i ..ti,«, pi»kaia k»» ia v K»r - bn« »rne t* tja jn r-ijtaj V*£ tu t»h irv.t... nih t^djah \k!J i If nv rh. 1 I-. I fno plavalni l.ai»»n v «Jr C O S t; L I C II I I N K 17 Battery P aca, V»rk te dni v cerkvi sv. Petra nekega Pa o lisa. baš ko je brez posebnr^a dovoljenja izpraznjeval puščice za milodarp, so stali mahoma pred vprašanjem p j kakšnih zukom'.i naj »a sodijo. Sodnike vatikansko mesto namreč že ima. svojega las*-nr>ga kazenskega zakorala pa no S.-.i j premišljujejo o tem. da b: taksen zakonik sestavili. Rdzprave _ se b^do vršile brez dvoma v laščiai V vatikanski državi se zgodi vsa k j latinščine, uradnega cerkvena- 6 DNI PREKOJIGEANA N«!kr«|t» tn na (tool] ugo«Ra p«t e* a«ta«*nit m (ijrontAih vamliilh; PARIS H frhruarja. 21. inana «! P M » 15 P M > ILL IJE FRANCE7. mar 28 mar (1 P M 1 UP M.i Mlkrtjta not t> «1 VsakA lm y p >«*br)! kaltloi ■ verni m ■'Wnl ml ud>Mk*(l — P ;»'. !n ilatrna franr«Pna kjblD{a lxr«1no n' f k»t«r«nakr,ii W»u«ltts«ct U»U FRENCH LINE t« STA T t ITRCKT Ni W VOKK. M V. dan kaj takšnega, kar se v vatikanski državi prej še ni zgodilo. Včasih kaj dobrega, včasih kij slab;- pač najstrašnejše, kar se more zgo-bolesti in melanholiji, katerima j diti meščanu v tej dobi človeka brez podlega v urah samote. Preveč čr- (duše. Zakaj življenje, ki ga je bil ži- ga. a dobro kakor slabo očituje ve- _________dno znova razne pomanjkljivosti, s katerimi ustanovitelji nove drža- gwiaaaigifc ;.: -.^v . „.,,u; .... .....• ff" ....... -.. . . . J ve prej niso računali. Tako niso raji čunali s tem. da bodo imeli v tuca-g tu svojih državljanov tudi kakšne-i ga nepoštenega vmes in se niso zali varovali proti takšnim eventualnim 13 nepoštenjakovičem. Ko so zalotili Naročite SLOVENSKO AMERIKANSKI KOLEDAR * za lelo 1930 ki je letos izredno zanimiv. ga jezika, velika večina vatikanskega ljudstva sploh ne razume. Obsojence bodo zapirali v svojo lastno ječo — ki jo pa morajo šele osnovati. Oblasti >o se že pobn tale, da jo bodo imele čim prej na razpolago Papež ima pravico obsojenca poinilostiti in ker 111 ta prvi kriminal! slučaj v državici niso bili pripravljeni. gre govorica, da se mu bodo izrr.aza 1 za sedaj tako. da 00 prvi ujeti zločinec pomiloščen POŠLJEMO VAM GA POŠTNINE PROSTO ZA 50c KNJIGARNA "GLAS NARODA" I 216 .West 18 Street New York, N. Y. I I s r iiiiiMiiWWiroinnnni'iiiiiiiimii minili «1 um ■■ ■■umnim ■innnriiiiiiii—iimiiiiiii u m 1 hiiiiiiihiiiii miiiiiiiiiniiiii imu.i si! TI tivU, U so moja srečal Ali ti to ne zadostuje? Ne razmišljaj več o tem. Tvoja domovina ^e tudi moja! Kot omamljena je bila. To je bilo vendar nemogoče! — Hanno---ne morem vrjeti---jaz sanjam--— in io se bom zbudila---je šepetala, plaha. — Ti ne sanjaš, Ebba! — je rekel močno in iskreno. — Poglej me eundar! Tam gredo pastor Sturm, Inga in tvej brat! Kakorhitro me Tslišiš, bom uporabil ves svoj vjliv, da bo tvoja ljubezen izpolnjena! — Hanno, popolnoma sem zmedena — ne. — ne,------, — Ebba, tam je zašlo solnce — ti vidiš le še rožnat sijaj. Kakor je od resnično, mi lahko vrjameš! Sedaj grem s teboj k tvojim starišem, ^ la ju poprosim za tvojo roko! — Jutri, Ebba, pa boš stopila v hišo. v kateri boš gospodarica! Po-ilej me vendar ter veruj meni! Ko se je Ebba ozrla plahega pogleda k svojemu ljubčeku. je vide-^ na njegovem, še vedno veselem obrazu, sveto resnico in tedaj je vedela: — To je osrečujoča resnica! Polna hvaležnosti in udanosti se je pri vila, vsa srečna, v njegov močan objem. (K O N E C.) Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN Kako sc potuje v stari kraj io nazaj v Ameriko. Kdoi je n«m-nj*n pot« r m ti v «tar! kraj. Je potrebno. 4a Jc poučen o potnih llstl*a, prtljagi h drugih stvareh. Vsled nate dolgoletne izkušnje Vam ml umoremo dati najboljšo poiasnila ln priporočamo vedno le prvovrstno brso-parnlke. Tudi nedriavljmnl tatnnrrja potovati v stari krd *ia oM*k. toda preskrbeti si morajo dovoljenje «0 po*n.iteT (Return Permit) is Washington*, ki je veljaven ta eno leto. Brez permits je sedaj nemogoč« priti nazaj tudi v teka t. mesecev in tsci se ne pošiljajo vet v atari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred odpotovaajen v stari kraj. Prošnja ta permit so mora vložiti najmanj« eden mesee pred nameravanim od po to* an Jena in on!, Id potnjejo preko Ne« Torka, je najbolje, da v protojl otnačljo, naj jim pošlje na Bari« Offlco, New York, N. Y. f- KAKO DOBITI RVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljav« ' z prvim julijem, snaša jagooiovan-' ska kvota 84S priseljencev letno, a : kvotnl vizejl se Izdajajo samo onim ; prosilcem, ki Imajo prednost v kvoti in ti no: Storiš* ameriških driav-j ijanov, možje ameriških državljank, j ki so se po 1. jonljn 19ZS. leta poro-I čili. žene In neporočeni otroci tsp*>4 18. leta poljedelcev. Tt so opravičeni <»o prve polovice k%ot«. Do drnco polovice pa se opravičeni ženo in neporočeni otroci izpod 21. leta onih nedrtavljanov, ki so bili postavno pripnščenl v tn dešeH sa stalno bivanje. Za vsa pojasnilo se obračajte aa poznano ln zanesljivo SAKSER STATE BANK n COR IXANDT STRUT NSW YORK ______„_____________________ _____ J_______•