Naročnina mesečna 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul, 6/111
SLOVENEC
Telefoni arednižtva ta apravet <04)1, 40-02, 40-03, 40-04, 40-05 » Uhaja vsak daa sjatraj razen ponedeljka ia dneva p« praznika
Cokevnl račun. Ljubljana itevllka 10.b50 in 10.349 sa inserate.
U prava: Kopitarjeva ulica itevllka 6,
Sovjetska politika
Med tem ko na zapadu merita Anglija ia Nemčija svoje sile za nadoblast v zraku, ki bo pomenila prvi odločilni korak do zmage ene in do poraza druge velesile, pa opazujemo, kako na vzhodu Sovjetija smotreno zasleduje svoje daljnosežne politične cilje. Politika Sovjetije nas spominja na delovanje pajka sredi mreže. Ko je pa j k napredel mrežo, se spravi v njeno sredino in preži. Ako se v mrežo zaplete kak droben mrčes, ga hitro popade in mu izsesa življenjski sok, nato pa gre zopet na prežo. Ako se v mrežo ujame kak večji mrčes, potem ga pajk ne napade takoj, ampak ga previdno omreži in potem čaka, da se jetnik izčrpa z brezupnimi poizkusi rešiti se izdajalskega tkiva. Šele poteim se zahrbtni lovec oprezno približa svoji žrtvi in jo umori. Če pa sluti nevarnost, se potuhne, se skrije, pretvarja se in hlini izsušen pajčji meh brez življenja. Ko pa nevarnost mine, gre zopet na svoj posel.
Kremelj je središče mreže, ki jo je Kom-lnterna razprostrla po vsem svetu. V to spretno nastavljeno mrežo, ki sega od vzhoda do zahoda, od juga do severa naše zemlje, se love večje ia manjše žrtve in spretni lovec z vsako drugače postopa, dokler ne postane njen popoln gospodar. Nekatere manjše in sla-bejše, enostavno pogazi in pritisne k tlom; kakor je storil z Armenijo, z Georgijo, z Azer-bajdžanom in severnim Kavkazom v letih 1920 do 1921. Privabil jih je z obljubo o »samoodločbi malih narodov«. Potem pa, ko je v njih deželah zagospodoval, je na hitro opravil s tistimi, ki so si želeli »samoodločbe«. Iztrebil jih je z ognjem in mečem. Druge zamami in uspava s svečano podpisano pogodbo o prijateljstvu in nenapadanju, kakor se je zgodilo Poljakom, ki jim je skočil v hrbet, ko so se na drugi fronti borili za svoj narodni in državni obstoj. V tretjem primeru si v državah, ki jih hoče imeti, ustanovi in s svojim denarjem vzgoji komunistično stranko, ki v zaželjenem trenutku svečano razglasi združenje s Sovjetijo v imenu »presrečnega naroda«, ki je s hrepenenjem pričakoval, da se iznebi svoje narodne in državne samostojnosti in čim prej utone v sovjetskem morju. To je bila usoda baltskih narodov. En način, kako priti do dežele šibkejšega soseda je tudi ta, da ga vzameš v »zaščito« in ga obvaruješ pred »kvarnimi tujimi vplivi«. Vse te metode boljše-viškega imperializma je Sovjetija preizkusila in vse so se ji obnesle; vse, razen njenega »junaškega« pohoda na mali finski narod, ki jo je izučil, da je za Sovjetijo prikladneje pridobivati nove dežele s pomočjo komunistične propagande kakor pa z mečem. Na takšne načine si je Sovjetija v zadnjem letu v Evropi pridobila 457.000 km» z 21 milijoni prebivalci. To pa je bilo le tako mogoče, da je spretno izrabila spor med evropskimi silami, na katerega je dvajset let potrpežljivo čakala. Med tem, ko se je mesece in mesece pogajala z eno stranko in jo vlekla za nos, je ponudila roko drugemu, ker je boljše razumel sovjetske težnje..,
Stalin hodi po stopinjah Petra Velikega, hotel bi izvesti njegov politični program. Zato se njegove oči sedaj obračajo dalje, na.., Bospor in v Indijo!
Bospor in CarigTad, to so stoletne sanje gospodarjev Moskve. Znamenje križa na cerkvi Božje Modrosti, ki ga je za stoletja zasenčil polumesec, naj bi nadomestilo znamenje rdeče internaoionale: srp in kladivo! Seveda ima Sovjetija s Turčijo najboljše zveze in najboljše pogodbe! Toda zadržanje Turkov priča, da hočejo biti skrajno previdni. Ako se zruši Anglija, potem tudi Turki ne bodo več dolgo gospodovali na Dardanelah. Tudi glede Romunije razvoj še ni končan. Ko to trdimo, pa ne mislimo niti od daleč verjeti v možnost kakšnega spora med Nemčijo in Sovjetijo zaradi Romunije, kakor bi tako mnogi radi videli. Sovjetija in Nemčija imata zaenkrat še preveč skupnih interesov, da bi zaradi Romunije šli narazen. Tudi bodoče korake glede tega dela Evrope bosta brez dvoma rešili v največjem prijateljstvu in v sporazumu, ki ju je trdno vezal tudi pri dosedanjem ustvarjanju »novega reda« v Evropi. Kar Nemčijo in Sovjetijo tako trdno spaja, to je skupna mržnja do Anglije in skupna želja po njeni dediščini. Nemčija bi rada kolonije, a Sovjetija upira željno svoje poglede v Indijo.
Indija! Odkar se je začela vojska, se govori o možnosti sovjetskega napadu na ta biser angleškega imperija. Toda vsi vedo, da bi do tega napada že davno prišlo, ko ne bi bil združen s skoraj nepremagljivimi oviiraimi. Kdor bi se po suhem hotel polastiti Tndije, bi moral premagati strahotne ovire, ki jim niso kos motorizirane divizije, ki bi obtičale zasnežene v gorskih tesneh, skakalci z letal pa bi se zadušili v močvirnih džunglah indskih veletokov. Gospodar Indije more biti le tisti, ki je gospodar morja! Sovjetom zaenkrat ne preostane drugega, kakor da v Indiji netijo komunistično propagando in da njihovi agentje hujskajo proti angleški nadvladi. In v tem pogledu jih krepko podpira tudi nemška in jnponska propaganda. Misel na bogato dediščino združuje stremljenja teh treh držav. Toda sovjetski načrti gredo še dalje. Kominterna ni nikdar opustila misli na svetovno revolucijo, ki je njen glavni cilj. Močna Sovjetija in niena
ff
Drugi teden letalske vojne
ii
Napad na Anglijo v nekaj dneh
Italijanski glasovi o skorajšnjem skupnem nastopu Italije in Nemčije
Newyork, 14. sept. A A. DNB. Po vesteh", H prihajajo v Newyork o bombardiranju Londona v noči med petkom in soboto, se izve, da je bombardiranje trajalo neprekinjeno in da 90 bombe padle v razne dele Londona. V newyorških političnih krogih izjavljajo, »da se je začel drugI teden totalne vojne«, in da je bil London napaden od vseh strani.
Ugibanja o nemškem napadu
Washington, 14. sept. t. United Press. Ameriški listi, med njimi »New York Times« poročajo iz Londona, da tamkaj vojaški in politični krogi pričakujejo glavni napad nemških sil na angleško otočje v nekaj dneh. Odhod vrhovnega poveljnika nemških suhozemskih sil maršala Brauchitscha v glavni 6tan, ki se nahaja nekje na francoski obali in v katerem se nahaja že vrhovni poveljnik nemškega letalstva maršal Goring, pomeni, po razlagi, ki se sliši v Londonu, da je ura napada vseh nemških sil na Anglijo zelo blizu.
Totalna vojna v italijanski razlagi
Rim, 14. sept. t. »Giornale d'Italia< objavlja uvodnik pod naslovom »Totalna vojna«. V članku prikazuje, kako je preje Anglija poskušala oba. zaveznika, Nemčijo in Italijo, izstradati s pomoč-
jo blokade. Sedaj se ]e stvar obrnila. Državi osišča Rim—Berlin torej nimata nobenega povoda, da bi omahovali v svojem sklepu, da udarita po Angliji. Nemška bombardiranja Londona so ohromila vso gospodarsko življenje Londona, to se pravi Anglije, kajti London je osrčje vse Anglije. Italija pa od svoje strani prizadeva smrtne udarce angleškemu gospodarskemu življenju s svojimi podvigi v Sredozemskem morju in v vzhodni Afriki. Tako sta združeni obe sili v borbi proti Angliji. Skupni boj hitro napreduje in ta skupnost je tudi jamstvo za neizbežno zmago nad angleškim imperijem.
Nemško mnenje o izbiri, ki jo sedaj ima Anglija
Washington, 14. sept. b. »International News Service« in »United Press« poročata iz Berlina, da so vojaški krogi tujim in domačim časnikarjem izjavili, da Anglija sedaj lahko izhira med kapitulacijo in uničenjem. Dalje pravijo isti krogi v tej izjavi, da bo London doživel isto usodo kakor Varšava in da ga bodo nemške letalske sile popolnoma uničile. Na koncu so izjavili, da je nemški državni kancler sklenil, da sam v zadnjem trenutku odloči, kdaj se bo pričela bliskovita vojna, vendar pa se y tem ne bo prenaglil.
Enajst letalskih napadov na Anglijo v 24 urah
Toda zadnji napadi so bili manj srditi in so povzročili manj žrtev in manj škode
Nemška poročila
Vojno poročilo
Berlin, 14. sept. AA. DNB. Vrhovno poveljstvo državne oborožene sile sporoča:
Nemško letalstvo je včeraj nadaljevalo tudi čez dan in ponoči z napadi na angleško prestolnico v znak maščevanja. Poleti so se nadaljevali z uspehom navzlic neugodnemu vremenu. Doseženi so bili številni zadetki na dokih, kakor tudi na velikih skladiščih in tovarnah. V mnogih krajih so izbruhnili novi požari. Razen tega je vojno letalstvo uspešno bombardiralo letališča, industrijske naprave, pristanišča in železniške naprave v jugovzhodni Angliji.
Sovražnik je izvršil več krajših poletov na Nizozemsko, Belgijo in Francijo ter je vrgel na več krajih bombe, ne da bi povzročil dosti škode. Ker je bilo včeraj preveč oblačno, je prišlo le do posamičnih letalskih borb.
Naša lovska letala in naše protiletalsko topništvo so zbila osem sovražnih letal. Dve naši letali 6ta izginili.
Nemci poročajo o škodi
Berlin, 14. sept. AA. DNB. Več nemških bojnih letal vrste »Do 17« je bombardiralo včeraj popoldne nekatere predele Londona. Letala so vrgla bombe na veliko skladišče bencina, ki se nahaja v bližini Buckinghamskega dvorca (kraljeva palača). Bombe so bile vržene tudi na neko železniško postajo. Razen tega so bile vržene bombe na žitna skladišča severno od okraja Whjtechapela. Povsod so letalci opazili veliko škodo, ki so jo bombe povzročile. Eno izmed letal, ki se je udeležilo tega napada, se še ni vrnilo v svoje oporišče. Navzlic streljanju protiletalskih baterij in nastopu lovskih letal, ki so poskušala ovirati nemška letala, so se le-ta prebila skozi obrambo ter se jim je navzlic velikim oblakom posrečilo orientirati se in doseči določene cilje. Bombe so bile vržene na kraje, ki so že omenjeni. Letalci so lahko opazili v teh krajih velike požare. Eksplozije je bilo slišati tudi v bližini Savoy-hotela v središču Londona.
Angleška poročila
London, 14. sept. AA. Reuter, Londonska pokrajina je doživela včeraj tri dnevne sovražnikov« letalske napade, katerim je sledilo sedem zapo-vrstnih napadov ponoči. Pri zadnjih nočnih napadih je bilo manj škode kakor pa pri prejšnjih bombardiranjih in je število žrtev mnogo manjše. V pooblaščenih krogih v Londonu javljajo, da pomeni od srede zvečer naprej streljanje londonske obrambe pravo zaporo, ki temelji na novih obrambnih metodah.
Nočni napad na London
London, 14. sept. t. Reuter Letalsko ministrstvo poroča, da je nočni napad na London in
na nekatera druga mesta v južnem Walesu trajal stvarno vso noč, od mraka do zore.
Nemški bombniki so prihajali na London posamič in metali bombe križem po mestu. Prišli so nad ustjem reke Temze. Zadrževali so jih angleški lovci in izboljšana zapora z baloni. Dva nemška bombnika sta se zaletela v zaporo in sta bila uničena. Bombe so padle na številne predele Londona. Na južnovzhodnem delu mesta so bombe zadele industrijske zgradbe in so napravile veliko škodo, človeških žrtev pa jc bilo malo. Bombardiran je bil tudi zahodni del Londona, ki je večjidel stanovanjski. Tamkaj je škoda neznatna. Bombe so povzročile veliko požarov, ki pa so bili do danes opoldne že vsi obvladani. Ena od šestih bomb, ki so bile včeraj vržene na kraljevo palačo
Buckingham, je eksplodirala šele davi in je poškodovala vhod v kraljevsko palačo in spomenik kraljice Viktorije.
Izredno hud je bil napad na neko mesto v južnem Walesu (najbrže je to Cardiff ali Bristol), kjer so bile vržene velikanske bombe y središče mesta ter so porušile nad 100 hiš. Razdejanje je veliko. Uničen je velik hotel in hudo poškodovana velika tovarna.
Nemški bombniki so se pojavili tudi nad Srednjo Anglijo in bombardirali nekatera mesta, kjer so napravili manjšo škodo. Število človeških žrtev še povsodi ni ugotovljeno. Nemškim bombnikom je pomagala mesečna jasna noč.
Včeraj podnevi trije napadi
London, 14. sept. t. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča, da so nemški bombniki danes trikrat napadli londonsko področje, enkrat pa Srednjo Anglijo. Napadi pa so bili le kratki. Obramba je iz-borno delovala. Slabo vreme je oviralo nemške letalce, vendar pa je nekaj letal v veliki višini priletelo nad mesto in spustilo bombe, ki so eksplodirale. Škoda je manjša. Do sedaj sta bili sestreljeni dve nemški letali. Število človeških žrtev, ki ni veliko, še ni ugotovljeno.
Zvečer ob mraku je sledil že četrti napad in so bila nemška letala javljena nad vso južno Anglijo. En bombnik je spuščal eksplozivne bombe in bombe, napolnjene z oljem, istočasno pa je streljal iz topa. Bombe so zadele eno kmetijo in v nekem obalnem mestu ubile eno osebo. Z južnega Walesa poročajo, da so tudi tamkaj padale bombe, toda v majhnem obsegu.
i Angleži o škodi
London, 14. sept. AA. Reuter. V dosedanjem bombardiranju Londona in njegovih predmestij je bilo poškodovanih več cerkva. Na področju Londona je bilo poškodovano več ali manj devet cerkva, ki imajo zgodovinski pomen in ki so znane zaradi svoje arhitekture. Nekatere so zelo stare, tako cerkev sv. Magnusa v vzhodnem delu Londona ter cerkev sv. Marije. Poškodovana je bila tudi zelo znana katoliška cerkev v Londonu v okraju Kensington. Katedrala sv. Pavla pa še vedno ponosno gleda nad Cityjem, vendar to mojstrsko delo Kristoforja Brena še vedno ogroža pet bomb, ki so padle v njegovo bližino, se zarile v zemljo, a še niso eksplodirale. Zanimiv je primer kapele sv. Marije, ki jo je uničil velik požar leta 1666, ki je bila zadeta v minuli svetovni vojni, ki pa zdaj stoji sredi porušenih hiš, ki so bile zadete večinoma minuli ponedeljek. Na cerkvi pa so bila poškodovana okna velike umetniške vrednosti. Okna so se razletela v drobce in prah zaradi hudih eksplozij in požarov, ki so divjali okoli cerkve,
Angleški bombniki nad nasprotnikovim ozemljem
London, 14. septembra. AA. Reuter. Sno&i in zjutraj so angleški bombniki bombardirali pristanišča ob Kanalu. Napad se je začel, ko je padla noč in je. trajal do petih zjutraj. Bliskanje bomb, ki so eksplodirale, eksplozije granat ter bliskanje strelov, ki so puščali za seboj svetlo sled ter rakete, so zajele vso južno obalo od Boulogne pa do severno od Dunkerqua tako, da je bila vsa obala v enem ognju. Eksplozije z druge strani Kanala so stresale obrežje grofije Kent. To je bilo najmočnejše in najdaljše bombardiranje francoske obale od začetka vojne. Sovražnik je otvoril težak zaporni ogenj proti letalom, vendar so britanski bombniki nadaljevali z metanjem bomb.
London, 14. sept. t. Reuter. Dodatno k prejšnjemu uradnemu sporočilu javlja letalsko ministrstvo, da so ponoči angleški bombniki več ur bombardirali pristanišče v Ostende, Antverpen, Ijssel-mond pri Rotterdamu. Povsodi 6o bombe zadele
številne zbrane prevozne ladje in velike splave, Id jih nemška vojska zbira za prevoz čet v Anglijo. Povzročeni eo bili veliki požari, eksplozije pa so večje število ladij pognale v v zrak.
Davi so angleški bombniki napadli sovražni pomorski prevoz pri Zeebrugge in je ena ladja eksplodirala.
Dvoje letal se ni vrnilo.
London, 14. sept b. Angleško vojno letalstvo je osredotočilo svoje napade na one kraje, odkjer pričakujejo vdor nemških čet. Predvsem napadajo luko Le Havre, kjer 6e trenutno mudi tudi general Brauchitsch. Močne napade so izvršili angleški bombniki na nizozemsko luko Vlisingen, dalje na vse luke med Calaisom in Boulogne in pa na topniške položaje na Cap Gris Nez. Na Kanalu s angleški piloti potopili ladjo za preskrbovanje in pe-trolejsko ladjo.	\
Vojna med Italijo in Anglijo
Italijanska letala so napadla dve skupini angleških trgovskih ladij
Italijanska poročila
Nekje v Italiji, 14. sept AA. Štefani: Službeno sporočilo št. 99 se glasi:
Naše letalske sile so bombardirale v vzhodnem delu Sredozemskega morja konvoj sovražnih ladij, katerega so spremljale vojne ladje. Zapovratne napade na ta konvoj je izvršilo tudi naše '.etalo nosilec torpedov. Zadeta je bila ena ladja srednje to-naže, ostale ladje pa 60 se razbegnile. Po ogled-niških poletih 6e je ugotovilo, da je imenovana ladja izginila in zato mislijo, da se je potopila. Neki
armada sta orodje, ki se ga Kominterna hoče v ugodnem trenutku poslužiti, da doseže svoj revolucionaren namen. Imenitno ji gre v račun sedanje medsebojno uničevanje Anglije in Nemčije. Vsaka od teh bi mogla biti zapreka njenim prevratnim načrtom! Zato ima Sovjetija največji interes, da se evropske velesile med seboj mrcvarijo, da je opustošenje in splošna beda tem večja. Sovjetija lahko čaka, nič se ne mudi. Sovjeti so prepričani, da bo to, česar oni žele. prišlo samo po sebi in da bodo oni tisti tretji, ki se bo ob koncu veselil.
Samo tako je treba taktizirati, da do konca neizrabljeno ohranijo svojo vojaško in gospodarsko moč, ki jo bodo v zaželjenem trenutku mogli postaviti nasproti silam diugih držav, izčrpanih in oslabljenih zaradi dolgotrajne vojska
Teh svojih načrtov ni Sovjetija nikdar prikrivala in tudi Kominterna jih nikdar ni preklicala. Zato mora biti vlastodržcem v Kremlju v največjo zabavo, ko vidijo, kako se oba vojskujoča tabora potegujeta za njihovo naklonjenost in zavezništvo .. ■ Drin
drugi konvoj, v čigar spremstvu 60 prav tako bilo vojne ladje, je bil večkrat napaden od naših bombnikov, ki so zadeli neko trgovinsko ladjo in verjetno tudi neko vojno ladjo, ki je takoj nehala streljati. Navzlic protiletalski obrambi so se vsa naša letala vrnila domov.
Na meji Kirenaike ▼ Severni Afriki je ojačeno delovanje ogledniških oddelkov.
V Vzhodni Afriki so bila napadena in z bombami obsuta sovražnikova taborišča pri Ras el Ga-ladata.
Najdeno je bilo sovražno letalo, ea katero je poročilo št. 82 javljalo, da je bilo verjetno zbito pri pri poletu nad Sjesjamane. Letalo je Oilo najdeno na našem ozemlju, posadka enega častnika in dveh podčastnikov je bila ujeta. Naknadno se je ugotovilo, da sta bili razven zbitega letala, ki ga navaja sporočilo št. 96, zbiti še dve sovražni letali, ki sta 11. t. m. bombardirali Kasalo.
Nadaljevanje na 2. strani
Zagrebška vremenska napoved: Dežuje. Zomunska vremenska napoved: Pretežno oblačno v vsej državi z dežjem, zlasti v zahodnih krajih. Nekoliko bolj vedro bo v južnih kraiih. Toplota se bo nekoliko dvianila.
Važni ukrepi za prehrano ljudstva
Vojna proti špekulantom
Zagrebški listi so polni ostrih ukrepov, ki
so jih deležni razni špekulanti z živežnimi po- fl irebščinami. loko poročajo, da jih je bilo do sedaj prijetih že 11, ki so bili vse odposluni v prisilno bivališče v najbolj revne kraje Hrvatske, kjer se morajo preživljati samo s tistim živežem, ki ga tamkaj dobijo in v tistih množinah, kot domačinsko prebivalstvo. Pred zagrebškim sodiščem pu se jih zagovarja še 2(H>, med njimi trgovci, ki so kupcem pripovedovali, da nimajo več moke, a so pri njih našli ogromne zaloge po 300 vreč moke Vsi bodo kaznovani. Hrvatski tisk objavlja imenu vseh teh umazancev in v podrobnostih navaja njihove prestopke, tuko, du bodo ostali pribiti na sramotilnem odru svojega naroda. Vojna proti špekulantom in verižnikom z življenjskimi potrebščinami rodi že dobre uspehe, kakor poročajo hrvatski listi, ker se nenadno pojavljajo velike zaloge blaga, o katerem se je do sedaj pisalo, ■ia ga nikjer ni.
Delovanje frankovcev
»Varaždinske novosti« objavljajo daljši članek o delovanju hrvatskih frankovcev. Članek nosi naslov »Frankovska izzivanja >7 Varaždinu« ter opisuje, kako so zadnje mesece širili po mestu letake z »najbolj nesramnimi napadi na dr. Mačka, hrvatsko vodstvo, banovino Hrvatsko in našo državo«. Letake mečejo v dvorišča, po pivnicah, po vežah, skozi okna. Po zidovih hiš se pojavljajo razni napisi. »Varaždinska javnost se sprašuje, kako je bilo mogoče, da so ti izzivati ure in ure neovirano opravljali svoje delo, in kje je varaždinska policija«. List na to pravi, da lxi po sedanji vojni tudi »frankovluk likvidiran«, toda s to razliko, da to pot ne bo več nobenega usmiljenja, kakor je bilo leta 1018 List razločuje med frankovei v Varad/dinu. Eni odkrito povedo kaj so. Drugi pa se skrivajo. Le kadnr se napijejo, pokažejo, kaj imajo pod kožo«.
Najnovejši komunistični nastopi
»Slovenski Jug« objavlja obsežen članek o najnovejšem delovanju komunistov ter med drugim pravi, da so »komunisti zelo smiselno izkoristili obnovitev diplomatičnih in trgovinskih odnošajev s Sovjetsko zvezo, tla ustvarijo neko posebno duševno razpoloženje med našim ljudstvom, ki ga na vse mogoče načine prepričujejo, da je to samo predznamenje za novi red, ki da mora tudi k num neizbežno priti«. Pri tem jim je mnogo pomagalo »slovansko čuvstvovanje« našega ljudstva napram »ruskim bratom«. Tako so komunisti uspeli, da v zadnjem času razvijajo nenavadno močno agitacijo, ki je zavzela že zelo širok razmah. List opozarja na razmah komunističnega tiska, na širjenje »prijateljske Sovjetske zveze«, h katerim pristopajo znani javni in kulturni delavci«. Naši komunisti so leta in leta bili v podzemlju, kjer so se ilegalno ude jst vovali, a sedaj so prišli nn površje v velikem stevilu in skušajo svoje delovanje pozakoniti, misleč, da je sedaj prišel čas za nje«. Na to »Slovenski Jug« našteva nekatera druga politična gibanja, ki komuniste podpirajo in imenuje v tej zvezi »makedonske avtonomiste, črnogorske fedora-liste, hrvatske frankovce in hrvatske nacionaliste, ker ljudstvu obljubljajo samostojnost in avtonomijo, da bi potem lažje stvorili novo sovjetsko Jugoslavijo. »Slovanski Jug« potem navaja nekaj primerov, kako so komunisti sodelovali pri raznih prireditvah v južni Srbiji, kako so organizirali poletno dijaško taborišče pri Ohridu, kjer je nastala naravnost ekspozitura komunistične propagande, kako so se v Črnogori pridno udejstvovali skupno s črnogorskimi federalisti. kako so spretno organizirali počitniške kolonije po hrvatskem Primorju v Petrovcih. v Delnicah ,v Makarski, nadalje pri Plitvičkih jezerih, kjer je taborila skupjpa »Seljačkog kola« ki ga stvarno vodi Adam Pribičevič, a je moral zaradi dogodkov v tem taborišču pretrgati vse zveze s temi ljudmi. List potem pripoveduje, kako velik razmah so komunisti dosegli v samem Belgradu, kjer imajo pod svojim vodstvom »takorekoe vse stanovske organizacije zasebnih nameščencev in manjših, po večini nezadovoljnih uradnikov«. Prav tako je tudi po belgrajskih srednjih šolah, pravi list, kar da dokazuje večidel komunistična vsebina vseh prireditev po belgrijskih srednjih in strokovnih šolali, kar so dosegli s pomočjo komunistično usmerjenih učiteljev in profesorjev«. List končno omenja, da je bel-grajska policija dala pozapreti večje število znanih komunistov, med katerimi je večje število profesorjev na belgrajskih gimnazijah in uradnikov iz samega prosvetnega ministrstva. List na koncu pripominja, da bo morala država svojo omajano avtoriteto spet popraviti, da je dogodki ne bodo našli nepripravljene.
»Sriii na ukup«
Bclgrajska »Narodna obrana« objavlja pod naslovom »za zbiranje Srbov« članek, v katerem razmišlja, kaj bi bilo za Srbe najbolj pametno spričo »velikohrvatske federalistične, avtonomistifne politike Hrvatov«. Član-kar meni. da je treba posnemati Hrvate, češ, saj so tudi Supilo, Strosmajer in Trumbič šli nazaj v hrvatstvo, kakor hitro so spregledali, da Hrvatom ne morejo priboriti prvenstva med južnimi Slovani«. Za Hrvate, tako piše belgrajski list, je sedanja država samo neke vrste zunanji okvir, v katerem narodi, to so Hrvati, Slovenci in Srbi skupno z narodnimi manjšinami živijo v državi skupnosti. V tem okviru Hrvati vodijo svojo velikohrvatsko politiko. O Slovencih piše list »da je pri njih stvar ista«, na to pa nadaljuje: »Nobenega dvoma ni, da zadržanje večine Hrvatov in večine Slovencev nalaga Srbom, ki so glavni tvorci edinstvene države, čisto posebne in težke naloge. Prva njihova dolžnost je, da z vsemi silami branijo obstoj svoje tvorl)e. Oddvojenost Hrvatov in Slovencev v pogledu narodnega edinstva kakor tudi posebnost njihovega stališča glede ureditve države nnlaga Srbom še drugo nalogo, namreč, da se zberejo, kakor so to storili med letom 1912 in 1918, kajti koncem koncev Srbi ipak predstavljajo v tej državi 51 % prebivalstva. Ako bodo zbrani vsi Srbi, se bodo lažje upirali navalom, pn naj prihajajo od znotraj ali od zunaj. Seveda potem nikdo ne bo smel očitati Srbom, da so si napravili svoj lastni načrt. pri katerem bodo sodelovale vse tvorne srbske sile, ki so se do sedaj pustila uspavati, a ki čakajo, da sc prehude nove zdrave narodne sile«.
Pred notranjim posojilom
Belgrad, 14. sept. Pripravljena ie u-redba o šestmilijardnem notranjem posojilu, ki se bo porabilo za javna dela, predvsem za melioracijska dela.
Od tega šestmilijardnega posojila se bo letno porabilo pn 2 milijardi. 'I deli sc bo pričelo ie letos v oktobru. Načrti so na splošno žc izdelani.
Kolikor se tiče gradbenih del za Slovenijo, se bodo dela še določila v sporazumu z banovino in bivšim ministrom za gradbe dr. Krekom.
Žito za Slovenijo
Belgrad, 14 sept. Na včerajšnji seji Prizada fe bilo sklenjeno, da se poleg 900 uvoznic za 900 vagonov žita, ki so bile dosedaj izdane za uvoz v Slovenijo, do prihodnje seje Prizada, ki bo h koncu septembra, izda še tOOO uvoznic v isti namen.
Uredbe o preskrbi z živili
Belgrad, 14. sept. Vlada pripravlja uredbe o preskrbi prebivalstva z živili. Po teh uredbah bo preskrbljeno, da bo po vseh delih države dovolj žita in moke. Ugotovljeno jc, da bo letošnji pridelek koruze zelo dober. Koruza bo tudi dozorela. Po uredbi bo določeno, če bo potrebno mešanje pšenič-ne meke s koruzno, tako, da bomo dobili v vsej državi enoten kruh in enotno ceno za kruh.
Proti špekulantom z živili najstrožji postopek
Ljubljana, 14. sept. Na konferenci na banovini je g. predsednik vlade posebno poudarjal, da mora banska oblast z vso strogostjo nastopiti proti špekulantom in onim trgovcem, ki zbirajo velike zaloge, pa jih nočejo oddati kupovalcem. Oblast se naj ne straši, da uporabi, če treba tudi internacije in zakon o zaščiti države. Navajal je primer, ko so zalotili trgovca, ki je imel v zalogi 12 vagonov masti in je ni hotel prodati. Bil je interniran, blago pa zaplenjeno.
Pooblastilo za najetje kreditov banovini
Ljubljana, 14. sept. Na konferenci, ki jc bila na banovini pod predsedstvom predsednika vlado g. Cvetkoviča, se jc tudi obravnavalo vprašanje o kreditiranju banovine za nabavo nujnih življenjskih potrebščin Slovenije. G. ban jc zastopal stališče, da ie potrebno pooblastilo za najetje kredita do 100 milijonov din. Ta kredit hi služil kot obratni kapital za nakup žita. G. predsednik je naročil, naj banovina zaprosi za to pooblastilo in
ga bo takoj dobila. Na raipolago bo tudi potreben kredit.
Finančna pomoč industrijskim krajem
Belgrad, 14. sept. Vlada je dovolila 100 mili jonov din kot obratni kapital mestnim industrijskim nbinam in in onim občinam, ki so pretežno skim občinam m pa onim občinam, ki so pretežno ljudstva. Denar bo brezobresten.
Gradnja silosov v Sloveniji
Ljubljana, 14. sept. Do konca novembra mora biti po odredbi vlade v Sloveniji zgrajenih pet silosov za žito. Štirje so že v gradnji.
Uredba o Narodni banki podpisana
Belgrad, 14. sept. Ministrski svet je izdal novo uredbo, podpisano od vseh ministrov o spremembi v Narodni banki. Bistvena sprememba jo v tem, da imenuje ves upravni odbor vlada, nadzorni svet volijo po večini delničarji, manjši del pa tudi imenuje vlada. Izvršni odbor sestavljajo poleg guvernerjev trije člani upravnega odbora, ki bodo po intencijah uredbe po en Slovence, Hrvat in Srb. Delničarji morejo dobiti le najvišje 8% dividonde; znaten del dobička gre v plačilo dolga države pri Narodni banki.
Prosvetni minister dr. A. Korošec predpisuje ustanovitev šolskih kuhinj
Belgrad, 14. sept. m. Vsled izredno hudih razmer v vsem svetu stoje vse države pred resnim problemom, na kakšen način bodo uredile prehrano svojega prebivalstva z nastopajočo zimo. V težkem položaju se bodo predvsem znašli otroci siromašnih in nepreskrbljenih družin. Da se skrb za prehrano siromašnih otrok ne bi prepustila slučaju in zasebni pobudi, je prosvetni minister podpisal odlok, s katerim naroča vsem šolskim oblastem, da morajo pri vsaki šoli, v vsakem večjem naselju organizirati šolsko_ kuhinjo, kjer pa ta že obstoja, jo morajo razširiti, da more sprejeti čim več otrok. Materijalna sredstva za ustanovitev oz. razširitev teh kuhinj se bodo zbrala od državnih ustanov, občinskih sredstev, šolske poliklinike, ženskih društev, humanih, nacijonalnih in patriotskih organizacij, od premožnejših staršev, preskrbljenih otrok in od posebnih prireditev, ki se bodo prirejale v korist tem kuhinjam.
»Madžarske težnje proti Jugoslaviji...«
Bslgrajsko »Vreme« cdsovarja klevetam švicarskega lista »Weltwoche«
Belgrajsko »Vreme« je objavilo uvodnik, v katerem v zelo ostri, obliki obračuna s člankotn. ki je Ižšel V zadnji šteVilki znanega švicarskega lista »D i e \V ^ 11-w o c h e«, kjer neki znani judovski časnir kar trdi, da je Madžarska začela postavljati zahteve do Jugoslavije. Imenovana številka »Weltwoche« je bila opažena tudi v Sloveniji ter povzročila nepotrebne govorice. Za to hočemo za naše slovenske bravce navesti glavne misli iz belgra jskega »Vremena« o tem predmetu. List paše med drugim:
»Balkan je ostal izven vojne. Ugotovili smo že, da sta dve sosedni velesili, ki imata važne interese na Balkanu s svojim zadržanjem dosegle, da je bil na našem prostoru ohranjen mir. Naglašali smo, da so baš v položaju Jugoslavije vedno in vedno spet prišli do izraza plodovi modre politike, ki je pravočasno stvo-rila pas prijateljev okrog in okrog države. \ s i nepristranski vidiki dokazujejo jasno, da med Jugoslavijo in njenim sosedom ne obstojajo nobena navzkrižja in nobene sporne točke, ki bi mogle izzvati trenje. Toda kljub temu se spet in spet pojavljajo v tisku, ki je pod zahodnim vplivom, članki o takozvnnih »napetih odnošajih« med našo državo in to ali ono sosedno državo.«
»Tako je zadnje dni ziiriški list »Weltwo-che« objavil članek, v katerem trdi, da madžarski list po dunajski razsodbi zavzema do Jugoslavije novo stališče. Madžarski listi da so začeli pisati v neprijetnem tonu o naši državi
(Nadaljevanje s 1. strani)
Ofenziva proti Egiptu
Rim, 14. sept. t. Transconti: Italijanski listi ne povedo ničesar določenega o ofenzivi italijanskih čet proti angleškim postojankam v Egiptu. Pač i pripominjajo, da bi italijanska ofenziva proti angleškim postojankam, ki se nahajajo na egiptskem ozemlju, še ne pomenila vojne Italije proti Egiptu, pa čeprav bi trpela egiptska mesta ali bi egiptske čete posegle v borbo. Italija bi svojo ofenzivo smatrala kot napad na angleške postojanke in bi bilo od zadržanja Egipta odvisno, da se vojna ne raztegne tudi nanj.
Angleška poročila
Aleksandrija, 14. septembra. AA. Reuler: Okrog polnoči je bil dan alarmni znak. Alarm je trajal 40 minut, toda do letalskega napada ni prišlo.
Kairo, 14, sept. t. Reuter. Angleško vrhovno poveljstvo je objavilo naslednje vojno poročilo: Sovražnik ie včeraj potisnil na egiptski meji svoje čete naprej proti meji in napredoval do južnozahod-no od Sollume. ki je razbita puščavska vas do vasi Musaid. Gibanje sovražnika strogo opazujemo in mu delamo težave r. naš'mi motornimi vozili. Položaj je dobro v naših rokah. Na drugih irontah nič novega.
»Warspite« med staro železo
Berlin. 14. sept. t. Domei. Angleška bojna ladja »VVarspite« (34.000 ton), ki je bila poškodovana v bojih pred Narvikom, je bila po določilu angleške admiralitete najprej toliko popravljena, da je služila kot šolska ladja, sedaj pa je bila po iialogu admiralitete vržena med staro železo * in se bo mesto nje zgradila nova bojna iadja.
in da že hujskajo proti njej s preglednim ciljem.«
»Toda ta članek, ki ga je napisal neki judovski časnikar, ki je bil iz Jugoslavije izgnan, nikjer ne pove, kateri madžarski listi zavzemajo napadalni ton proti Jugoslaviji, kar bi bilo vendar najbolj važno pri takšni trditvi, kot jo jc objavil, časnikar seveda niti mogel ni citirati kakšnega madžarskega lista, kajti madžarski tisk, odkar so naši medsebojni odnošaji postali prijateljski in odkar prijateljsko sodelujemo na ohranitvi mira, zavzema brez izjeme do Jugoslavije izredno prijateljsko stališče. Kakor dosedaj, tako tudi danes ves mnd-ž.arski tisk piše s simpatijami o dogodkih v Jugoslaviji in spremlja nazore naše države pri notranjepolitični ustalitvi razmer.«
»Članek v »Weltwoche« je čisto značilen primer zločinskega delovanja nekaterih inozemskih krogov, ki imajo pred seboj cilj, da na donavsko - balkanskem področju izzove jo najprej medsebojno nezaupanje, zatem napetosti, na to pa nemire. Med njimi so nekate.-i, ki jim ne gre v račun, da gre Jugoslavija po poti jasne [»olitike, ki r&čuna samo s svojimi lastniki koristi, a ne z željami tistih, ki na Balkanu nočejo miru in reda. Ne gre jim v račun, da se med Jugoslavijo in njenimi sosedi zadnja leta razvija duh medsebojnega zaupanja in sodelovanja. Ker je bilo že več takšnih poskusov motenj, je treba podčrtati sledeče: Odnošaji med Jugoslavijo in njenimi sosedi so navdahnjeni z istim prijateljskim duhom, kakor dosedaj. V teh odnošajih ni nastopila nobena sprememba. Izjava kraljevske vlade nedavno v Zagrebu je to jasno podčrtala. To_ kar velja za odnošaje med Jugoslavijo in njenimi sosedi, velja v polnem obsegu tudi za odnošaje med Jugoslavijo in Madžarsko. Vsa poročila.^ ki jih ilobro plačana propaganda objavlja v tisku, ki je pod njenim vplivom, so plod namenov, rla se omaje red in mir, ki vladata v tem delu Evrope.«
Izplačevanje izseljenskih vlog
Belgrad, 14. sept. AA. Državna komisija za izplačilo izseljenskih vlog pri |wštnl hranilnici, ki deluje za rešitev izplačil izseljenskih stvari na temelju predpisov uredbe z zakonsko močjo o izplačilu izseljenskih hranilnih vloa pri tistih jugoslovanskih denarnih zavodih, ki so prišli v kon-kurz od 1. januarja 1025 pa do februarja 1931. je 14. t. m. sprejela več sklepov o predloženih prijavah, v kalerih je bilo iz državnih sredstev izplačano vlagaleljem-izseljencem vseea skupaj 511,552.956 din in sicer: vlagateljem hrvaške kmečke zadružne banke v Zagrebu 205,042.187 dinarjev, belurajske združene banke v Belgradu 162.318.006 din, prve liške hranilnice v Gospiču 68,087.353 din, hranilnice in banke za Primorje na Sušaku 38,128.052, banke Vojvodina v Novem Sadu 27,681.164, Srbske hranilnice d. d. v Srbskih Moravieah 5,826.608. in Srbske prometne banke v Sarajevu 36.68). Pri tej priliki se opozarjajo zainteresirane osebe, vlagatelji izseljenci, ki do danes še niso predložili svojih zahtevkov, naj prijave predlože čimprej in najkasneje do 31. decembra 1911. ker je to skrajni zakonski rok. Prijave o ostalih izplačilih po tej uredbi je treba poslati Poštni hranilnici v Belgradu na naslov državne komisije za izplačilo izseljenskih vlog.
Resolucija srbske poljedelske zadruge
Belgrad, 14. sept. m. Danes je bil v Belgradu občni zbor Glavne poljedelske proizvajalne zadruge, na katerem je predsednik upravnega odbora g. Voja Djordjevič govoril o borbi proti Prizadu in drugim državnim kmetijskim ustanovam, ki po trditvi g. Djordieviča niso bile v skladu s potrebami kmetijskega prebivalstva. Po debati je bila-sprejeta resolucija, ki med drugim pravi: Udeleženci občnega zbora Glavne poljedelske proizvajalne zadruge so prepričani, da poedine ustanove vrhovne državne uprave ne pomagajo prebivalcem in zadružništvu ter delajo škodo društvenemu redu v državi. Zadružništvo je nevtralno in odločno proti vsem tistim, ki ga hočejo poslati v službo nekaterih strank. Skupščina smatra, dav interesi naše narodne obrambe in edinstva države zahtevajo organizirano in načrtno proizvodnjo, ki se more doseči le z organiziranim kmetijskim zadružništvom,
izjava prvakov JNS o masonih
Belgrada, 14. sept. m. V nocojšnji 2. izdaji tukajšnje »Pravde« je objavljena izjava prvakov JNS, v kateri pravijo, da v Belgradu krožijo seznami članov masonske lože, v kalerih so navedena tudi njihova imena. Zato pozivajo oblasti, da objavijo sezname članov vseh lož v Jugoslaviji, da se bo iz tega seznama videlo, da teh prvakov JNS ne bo med člani masonske lože. Izjavo so podpisali: podpredsednik JNS Jovan Banjanin, bivši predsednik vlade in zunanji minister Bogoljub Jeftič, bivši ministri dr. Dragoslav Kojič, Kosta Kumanudi, dr. Slavko Sečerov in bivša poslanca Jeremija Protič in Dragoslav Bogdanovič.
Madžarski plavalci v Splitu
Split, 14. septembra, b. Davi so člani madžarske plavalne reprezentance v spremstvu predstavnika Hrvatske plavalne zveze obiskali prostore hrvatskega plavalnega kluba Jadran. Pozdravil jih je predsednik Jadrana Juraj Buba, odgovoril pa mu je predstavnik madžarskih gostov dr. Varnie, ki je izročil spominsko plaketo madžarske plavalne zveze. Nato so se vsi okrepčali z južino. Gostje so nato odšli v splitsko mestno občino, kjer jim je župan izročil plaketo mesta Splila. V hrvaščini se mu je zahvalil namestnik madžarskega konzula v Zagrebu g. Graf. Madžarski plavalci so šli nato še na bansko oblast, kjer so jih orav tako prisrčno sprejeli.
Iz banovine Hrvatske
Zagreb, 14. septembra, b. Ponoči ob 0.30 se je pripeljala v Zagreb z orient ekspresom romunska kraljica mati Helena. V njenem spremstvu je bil romunski poslanik na našem dvoru Viktor Cadere. Ko je bil vlak na zagrebški postaji, so bili zastori na njenem vagonu spuščeni. Po krajšem postanku je vlak nadaljeval pot proti Subotici.
Zagreb, 14. septembra, b. Ban dr. Ivo šubašič je podpisal tri važne uredbe, in sicer: uredbo o ustanovitvi komisije za ocenjevanje gledališko-umetniškili del, dalje o ustanovitvi koncertno-gleda-liškega urada in o Demetrovi, Reljkovičevi in Ma-ruličevi nagradi pri hrvatskih gledališčih. S tem hoče pospešiti kulturno povzdigo banovine Hrvatske. Istočasno je ban podpisal tudi uredbo o gim-nastični šoli, ritmiki in umetniškem plesu ter o plesni šoli.
Belgrajske novice
Belgrad, 14. sept. m. Danes se je v Belgradu mudil bivši p-jslanee g. Teuerschuh, ki je posredoval v razn.h ministrstvih, med drugim tudi v prosvetnem ministrstvu v zadevi rudnika Velenje in prehrani prebivalstva slovenjegrašekga okraja.
Mladenovac, 14. sept. m. Danes so v Mlade-novcu odprli 6. poljedelsko in živinorejsko razstavo. Otvoritvi so prisostvovali dvorni maršal g, Boško Čolak-Antič, prometni minister inž. Be«1ič, minister za telesno vzgojo ljudstva g. Pantič in drugi,
Pred nov® vlad® v Romuniji
Antonescu in železna garda so se sporazimeli
Bukarešta, 14. septembra, t. Transconti. Med generalom Antonescom, voditeljem države, in Železno gardo je prišlo do dokončnega sporazuma glede sestave nove vlade. Železna garda je imela včeraj svoj dan, ko je manifestirala po Bukarešti v največjem redu. Takoj potem so se sestali voditelji Garde pri generalu Antonescu in je bil dosežen sporazum glede porazdelitve posameznih ministrstev.
Med tem časom pa je general Antonescu objavil spet celo vrsto važnih ukrepov, ki urejajo šolski pouk, ki uvajajo nadzorstvo nad cenami in ki ukinjajo vse tajne londe. S prvo uredbo o ureditvi šolskega pouka, ki je bil doslej posnetek francoskega učnega načrta, se uvaja načrt, ki je pristno romunski. Nova romunska šola ima pred očmi koristi romunske države ter upošteva tudi duh novega reda v Romuniji. Mnogo večjo važnost polagajo novi šolski zakoni ljudski šoli, nadalje šolanju obrtniškega in trgovskega stanu. Z drugo uredbo se uvaja nadzorstvo nad cenami po vsej državi. Predpisi so skrajno strogi in nalagajo izredno stroge kazni. Kontrolo bo verjetno izvrševala v imenu države Železna ffarda. S tretjo uredbo Sc UninjajO tajili ioilui, ni SO bili pOScbilOSl
prejšnjih romunskih režimov, kjer se je na tajni način razdalo prav toliko denarja, kolikor je znašal javni državni proračun in so iz tajnih fondov črpali vsi, ki so bili na vladi. Odslej morajo biti vsi izdatki zapisani v javnem državnem proračunu, da bo mogoče izvajati nadzorstvo nad njimi.
Kraljica Helena se je vrnila
Džimbolija, 14. septembra, t. Reuter: Na ro-munsko-jugoslovanski meji se je davi odigral zelo ganljiv prizor, ko je mladi romunski kralj Mihael objel svojo mater kraljico Heleno, ki se po desetletnem pregnanstvu vrača nazaj v svojo preizkušeno domovino. Ko se je kraljica mati pojavila pri izhodu vagona, je bila vsa bleda od ginjenosti. Tudi 19 letni kralj ni mogel skrili ginjenosti, da se s svojo materjo sestaja v takšnih okoliščinah. Na postaji je bilo zbranega veliko ljudstva, ki je vračajočo se kraljico, ki jo je bil njen mož, bivši kralj Karol potem ko se ie od nje ločil, pregnal iz države, navdušeno pozdravljalo. General Antonescu pri sprejemu ni' bil prisoten. Na postaji na je bila častna četa vojakov in Železnih gard. ki so kraljico mater navdušeno pozdravile.
Od nedelje do nedelje
Zunanji pregled
Splošen vtis preteklega tedna z vojaškega stališča je, da stojimo tik pred že dolgo časa napovedanim napadom Nemčije in Italije na angleški imperij, z zunanjepolitičnega vidika pa, da se z ozirom na vojaške dogodke najav-ljajo novi politični potresi na jugovzhodu in sicer okrog Grčije in Turčije, ter da evropska vojna žene tako visoke valove, da čedalje bolj butajo ob Ameriko m Japonsko, ki se hitro odločujeta, da bosta zavzeli svoja stališča.
Vojaški pregled
Na angleško-nemškem bojišču
so trajali nemški letalski napadi na Anglijo in še posebej na London dejansko ves teden, podnevi in ponoči. Najhujši napadi na London so bili v začetku tedna ponoči. Največja letalska bitka podnevu je bila v sredo. škoda,_ ki je storjena raznim zgradbam, je občutna, število civilnih smrtnih žrtev presega daleč en tisoč. Bombardirana je bila tudi kraljevska palača v Londonu. — Tudi angleški napadi na nemško in od Nemčije zasedeno ozemlje so trajali ves teden, toda samo ponoči. Bombardiran je bil Berlin in so padle bombe na državni zbor. Angleški napadi so veljali tudi industrijskim napravam in pristaniščem po drugih krajih, posebno pa vsem pristaniščem ob belgijski in francoski obali, kjer imajo Nemci zbrane številne ladje in splave za prevoz čet v Anglijo. Tudi tukaj je bila škoda po priznan ju nemških uradnih poročil občutna. Izgube v zraku so bile vesoke, toda navedbe obeh vojskujočih se taborov druge drugim nasprotujejo. Nemške podmornice so zopet potopile mnogo angleških trgovskih ladij.
Na angleško, italijanskem bojišču so bile ves teden predvsem letalske borbe in sicer poglavitno nad severno afriško obalo. Proti koncu tedna so se razširile novice-da pripravlja Italija napad na angleške postojanke v Egiptu od treh strani ter da so že opazili premikanja italijanskih čet proti egiptski meji. Angleško vojno brodovje je v začetku tedna obstreljevalo neke italijanske postojanke na otokih Dodekaneza. V vzhodni Afriki in na fronti Kenije, to je južno od Abesinije pa niso bili javljeni nobeni večji vojaiški dogodki.
Tako italijansko, kakor nemško časopisje sta v preteklem tednu pisala, da je skupni napad na Anglijo pripravljen, ter da bosta Nemčija in Italija istočasno po skupnem načrtu napadli, Nemčija angleške domače otoke, Italija pa angleške posesti v Egiptu.
Politični pregled
Na zunanjepolitičnem polju sta stala v preteklem tednu v ospredju dva prostora, južno-vzhodni prostor v Evropi, ter tihomorski prostor, ki razdeluje Ameriko in Japonsko.
Na južnovzhodnem prostoru pretres, ki je zajel Romunijo, pojema. Madžari so zasedli severni del Transilvanije brez incidentov, Bolgari se pripravljajo, da zasedejo svoj del Dobrudže. Bivši kralj Karol je že v Lizboni, mladi kralj je prisegel in njegova, 10 let v izgnanstvu živeča mati se kot kraljica — mati Helena vrača v domovino. Železna garda je te meljito pomedla po vsej Romuniji, zunanjepo litično pa se je popolnoma oslonila na Nemčijo in Italijo. — Oblaki se zbirajo nad Grčijo. Napetost med njo in Italijo traja dalje nespremenjeno, nevarnost pa je še povečala napetost, ki se sedaj pojavlja še med njo in Bolgarijo,
POPISNA TRGOVSKA SOLA
V LJUBLJANI, Kongresni trg 16/11.
vpisuje
v svojo Dvoletno trgovsko šolo in ostale tečaje ter poedine predmete, kakor knjigovodstvo, stenografijo, pravo itd. ter tuje jezike, kakor nemščino, italijanščino, francoščino i. dr. VpiSe se lahko vsakdo. Pouk se vrši z dopisovanjem, je oseben in zato uspešen. — Vsa pojasnila pri vodstvu zavoda brezplačno.
ki želi dobiti skozi grško ozemlje pot do Egej-skega morja, ter napetost med Bolgarijo in Turčijo, ki kot zaveznica Grčije z neugoljem gleda proti bolgarski meji. — Zagonetno vlogo ima na tam prostoru Sovjetska Rusija, ki je dosedaj s prekrižanimi rokami gledala na dogodke v Romuniji. O Sovjetski Rusiji pišejo ameriški listi, da se pogaja s Turčijo glede Bosporja in Dardanel, in tla bo šele potem razvila svoje delovanje okroj* Čr.nega morja. Ameriški listi menijo, da bi Sovjetska Rusija najrajši videla, da bi se Turčija bodisi kot zaveznica Grčije, bodisi kot zaveznica Anglije, zapletla v vojno, nakar bi Sovjeti lahko, na isti način kakor na Finskem, prisilili Turčijo, da zadovolji njihove zahteve tako na Kavkazu, kakor pri Bosporu in Dardanelah. Baje Sovjeti pri tem računajo na sodelovanje Bolgarije. Vsekakor položaj na jugovzhodu še ni ustaljen in je treba biti pripravljen na nove dogodke.
Na Tihem morju pa postajajo fronte vedno bolj jasne. Amerika stopa ob stran Anglije, Japonska se hitro približuje Nemčiji in Italiji, kar je za Japonsko umevno, kajti samo razpad Anglije, Japoncem more prinesti nekaj plena. Toda preden se Japonska odloči končno-vcljavno, hoče poskusiti skleniti s Sovjeti prijateljsko razmerje in so se pogajanja v tej smeri že začela. Amerika hoče približevanje med Sovjeti in Japonci zavirati. Zaenkrat kocke še niso padle in če pravilno poznamo politiko Sovjetov, se ne bodo preveč vezali ne na eno, ne na drugo stran, ampak borlo skušali pospešiti spopad med Ameriko in Japonsko, ker samo to bi ji.m moglo dovoliti, da bi v kalnem ribe lovili. Iz evropske vojne vodno bolj nastaja vojna med svetovnimi celinami.
Notranji pregled
Na področju notranje politike, kjer še vedno stoji v ospredju zelo pereče vprašanje oskrbe ljudstva z najnujnejšo prehrano, so bila v preteklem tednu obsežna posvetovanja ministrov v Belgradu. Časopisi so v teh posvetih poročali, da so bili sprejeti zelo odločni sklepi, ki bodo mestnim in podeželskim občinam dali daljnosežne pravice glede žive/ne oskrbe. Ljudstvo teh ukro|Miv nestrpno pričakuje. Medtem pa, ko javnost čaka na zakonske ukrepe splošnega, za vso državo veljavnega značaja, ki bodo vprašanje cen najnujnejših živilskih predmetov rešili nu skupni, celotni podlagi, si posamezna samoupravna področja pač jKimagajo, kakor si morejo. Na prvem mestu je treba omeniti veliko posojilo, ki ga je najela naša slovenska banovina, da bo z njegovo pomočjo sama nakupila pšenice v toliki množini, da bo zadostovalo za naše potrebe. Žito se že kupuje in bo počasi prihajalo k nam, Banovina ga 1h> oddajala, kot je bilo javljeno, s pomočjo združenih organizacij. Skrajno odločne in učinkovite ukrepe pn je objavila tudi hrvatska banovina, kjer so poleg nakupovanja pšenice v lastni banovinski režiji stopili na prste vsem špekulantom, tako. dn moremo te ukrepe postaviti za zgled oblastem. Na Hrvatskem pridejo špekulanti z živežem v prisiljeni! bivališča v najbolj revnih krajih banovine. Po mestih pn so vsi hišni lastniki pod visoko denarno kaznijo prisiljeni, da prijavijo oblastem vse v hiši se naha.jnjoče živežne zaloge, kajti razni petični sloji so si pravočasno po svojih shrambah nagomilili živeža za več let naprej in je to porazno vplivalo na cene. Tudi po drugih banovinah slišimo o naporih, da se ljudstvo oskrbi s potrebnim živežem, toda, rečeno, to vprašanje je tako pereče, da zahteva enotne, celotne rešitve za vse državno področje.
Na strankarsko političnem polju ni bilo izrednih dogodkov. Svoj občni /bor je imela samostojna demokratska stranka, ki je ra/vila program, da morajo vsi tvorno misleči državljani biti složni, ter je odstranila iz svojih vrst simpatizerje s sovjetsko propagando. Irvaki JNS, Pera Živkovič Jovo Banjanin in Bogoljub Jeftič pa so sklenili napraviti krožni pohod po Bosni. V kakšne nnmene, nikdo ne razume Srbski listi *o od svoje strani najavili gibanje, da naj se vsi Srbi v državi zberejo pod geslom: Srbi na ukup, in da naj pod tem geslom ustanovijo posebno »srbsko stranko«, kt bi v državi varovala tekovine, ki so jih Srbi ustvarili.
V	Belgradu in Zagrebu so bile — kakor so
objavila uradna poročila — p°d zunanjo pretvezo draginjskih gibanj demonstracije, ki so jih priredili komunisti. Med demonstranti so manjkali zastopniki delovnega ljudsva, ki bi edino imelo pravico javno izraziti svojo zaskrbljenost plode živežne oskrbe, pač pa je bila večina demonstrantov oblečena v lepe plašče in so prihajali razni vzkliki iz sitih obrazov. Vlada je sprejela ukrepe, ki so z ozirom na zunanjepolitični |x>ložai (»otrebni.
V	Sloveniji je krščansko delovno ljudstvo na praznik Malega šmarna imelo svoj romarski dan. Velike trume delavcev in delavk ter njihovih otrok so na ta dan oblegale številna Marijina svetišča po vsej Sloveniji, kjer so molili za mir. a tudi za mmlro razsodnost vseh tistih, ki danes vodijo usodo narodov, da bi nam bile prihranjene vojne preizkušnje in da bi tudi drugod kmalu nastopil mir, ki ga delovni človek najbolj potrebuje v hudi_ borbi za svoj obstoj in za obstoj svojih družin Naše delovno ljudstvo je s svojim prelepim Malim šmurnom udarilo svoj neizbrisljivi pečat na obraz slovenskega naroda v hudih dneh.
Proti koncu tedna je bila objavljena uredba, s katero prehaja Narodna bnnkn iz rok zasebnih lastnikov v popolno nadzorstvo države.
Važna posvetovanja zaradi prehrane Slovenije
Predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič v Ljubljani — Napovedani so najodločnejši ukrepi proti špekulantom z živili
V soboto 14. t. m. ob 15.30 je prišel v prostore kabineta bana v Ljubljani predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič. Poleg bana g. dr. M. Natlačena so g. predsednika pričakovali in pozdravili g. minister dr. Miha Krek, senatorja dr. Franc K u 1 o v e c in Alojzij Mihelčič, g. pomočnik bana dr. Stanko Majcen in predsednik Banovinske hranilnice g. Ivan A v s e n e k.
Takoj po prihodu predsednika se je zače|a dvcurna konferenca in posvetovanje o vseh hudih perečih gospodarskih in socialnih vprašanjih, posebno o prehrani prebivalstva Slovenije in pa o
odredbah, ki so mogoče in potrebne, da se ustavi dviganje ccn.
Glede prehrane je konferenca soglasno ugotovila, da so odredbe, ki so izdane doslej, dale sorazmerno dobre uspehe in da so za bodoče mesece zagotovljene potrebne količine hrane.
V borbi proti neupravičenemu dviganju een in nakopičevanju živil za špekulacijo bodo oblasti napravile najobsežnejše odredbo na osnovi navodil, ki jih je dal g. predsednik vlnde. Oblast bo z vsemi sredstvi preprečila, da hi veliki kapitali kakor koli sedanjo hude razmere izrabljali v sebične namene na škodo širokih plasti ljudstva.
Bled, 14. septembra.
Dane« je novi francoski poslanik Mangras predal na Brdu svoja poverilna pisma. Dopoldne ob 10 se je odpeljal z avtomobilom na Brdo zunanji minister dr. Cincar-Markovič in je bil sprejet ob 11 pri knezu-namestniku Pavlu. Ob 11 se je pripeljal na Brdo novi franc. poslanik g, Mangras v spremstvu šefa protokola Bukovca. Oba diplomata sta bila oblečena v slovesne diplomatske uniforme, S francoskim poslanikom se je pripeljalo tudi spremstvo in sicer vojni ataše general Merjon in svetnik poslaništva Piere Coche. Pri prihodu v dvorec je godba kraljeve garde zaigrala francosko in našo himno. Ob 12 je knez namestnik Pavle sprejel novega francoskega poslanika. Poslanik mu je predal svoja poverilna pisma. Avdienci je prisostvoval tudi zunanji minister dr. Cincar-Markovič. Knez Pavle se je z novim francoskim poslanikom dalje časa raz-govarjal. Ob pol 1 se je francoski poslanik vrnil na Bled, kjer je kosil v hotelu Toplice. Zvečer se je francoski poslanik s spremstvom vrnil v Belgrad.
Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič se je danes dopoldne največ zadrževal v svoji vili. Opoldne se je nekai časa zadržal v hotelu Toplice, ob 1 pa se je v spremstvu 6ina in hčerke odpeljal z avtomobilom v Ljubljano. Zvečer nadaljuje pot proti Belgradu.
Podonavska konferenca na Dunaju
Dunaj, 14. septembra, b. Na poziv nemške državne vlade so se te dni sestali na Dunaju strokovnjaki donavske plovbe iz posameznih donavskih držav. Nemški delegat dr. Martius je zastopal Nemčijo na konferenci. Na številnih sejah so delegati proučevali novo nastali položaj v donavski kotlini. Posvetovanja so se vodila v duhu razumevanja in sodelovanja vseh držav. Sedaj pripravljajo nov donavski statut.
Španski minister v Nemčiji
Berlin, 14. septembra. AA. DNB: Kakor je znano, bo bivanje španskega notranjega ministra Serana Sunerja v Nemčiji trajalo deset dni. Ta španski državnik je eden najbližjih sodelavcev ge-neralisima Franca. Ogledal si bo v Nemčiji vse naprave in bo stopil v stik z najvidnejšimi osebnostmi tretjega rajha. Sorodnost teženj in pogledov na svet voditeljev današnje Nemčije in današnje Španije predstavlja jamstvo za plodno in koristno izmenjavo misli med njimi.
Bivši minister Ulmanski o odno-šajih med Jugoslavijo in Nemčijo
Berlin, 14. septembra. AA. DNB: Bivši jugoslovanski minister dr. Milan Ulmanski je imel v inozemskem klubu v Berlinu predavanje, v katerem je očrtal stališče Jugoslavije do vprašanja gospodarske preureditve Evrope. Ko je prešel na odnošaje med Jugoslavijo in Nemčijo je dr. Ulmanski pripomnil, da živi v Jugoslaviji kmečko ljudstvo, ki sorazmerno težko naroča časopise. Razen tega je treba pri ocenjevanju Jugoslavije upoštevali, da je bila od svojega nastanka skoraj izključno pod vplivom zahodnih sil. Toliko bolj pa bo Jugoslavija pozdravila novo evropsko gospodarsko usmeritev. Na koncu svojega predavanja je dr. LMmanski podal pregled razvoja jugoslovanske zunanje trgovine.
Po štiridesetih letih
Vichy, v septembru.
Bilo je leta 1901., torej pred 40 leti, ko je protiklerikalni boj v Franciji dosegel višek. Danes je te čase težko razumeti, kakor tudi zakone, ki so bili tedaj izdani pod zloglasnim Combesom. Med kulturnobojnimi zakoni, ki jih je izdala prostozidarska francoska vlada, je bil tudi zakon, ki je verskim kongregacijam prepovedal poučevati. To pravico je maršal Petain kongregacijam pred kratkim zopet vrnil. Tedaj pred 40 leti pa je mnogo kongregacij in mnogo duhovnikov, ki so se pečali s poukom in vzgojo mladine, nastopilo pot v širni svet. Znamenite šole so zapustile domača tla in se preselile v daljne dežele ter tamkaj učile, kar jim je bilo doma prepovedano. V Južni Ameriki, na bližnjem in daljnem Orientu so se naselili iran-coski redovniki in Francija se mora njim v prvi vrsti zahvaliti, ako je danes Irancoski jezik poznan v najbolj oddaljenih predelih sveta. Ne vemo, če je katera vlada tretje republike tem francoskim redovnikom kdaj izkazala zahvalo za njih kulturno delo. Vendar zgodovinsko dejstvo bo ostalo, da so bili oni, ki so francosko kulturo ponesli daleč v svet. Sedaj so dobili zopet pravico, da odpirajo šole in da poučujejo tudi v Franciji. V kratkem bodo dominikanci, jezuiti, manjanis t, lazaristi, salezijanci in bratje sv. Gabrijela odprli vrata svojih šol. Prvič po 40 letihl
V vprašanjih narodne vzgoje nastopa nova irancoska vlada smotrno. Kakor pri vzgojnih vprašanjih, tako tudi na marsikakem drugem področju vlada skrbi, da uvede novi red v francosko dru: žabno in gospodarsko življenje. Čeprav so njeni odloki še v marsičem daleč od polne vsebine pa-peških okrožnic, v kolikor se tiče razmerja med delodajalci in delojemalci, pa je vendar danes razredni boj iz francoske gospodarske in delavske zakonodaje izločen ter tako delodajalci kakor delojemalci z enakimi pravicami in z enakimi dolžnostmi sodelujejo pri obnovi narodnega gospodarstva. Vlada je razpustila vrhunske strokovne orga-
nizacije tako podjetnikov kakor delavcev. Pač pa lahko naprej delujejo poklicne organizacije in stanovske skupine, tudi če se njih delovanje razteza na vso deželo. Vlada tudi ni razpustila strokovnih organizacij, ki delujejo v mejah posameznih de-partementov. Minister Belin jih hoče uporabiti pri bodoči gospodarski organizaciji., v kateri jim je namenil pomembno vlogo. Ni pa dvoma, da bodo izšli še raznovrstni zakoni, preden bo francosko gospodarsko življenje zgrajeno v tem smislu, kakor ga želi vlada in ki bo dobilo izraz tudi v hpdoči korporativni gospodarski ustavi.
Nobeden dan ne mine, da ne bi izšle v uradnem listu važne odredbe, ki dokazujejo odločno voljo novih mož, urediti Francijo na novih načelih. Med drugimi je tudi odredba, ki je francoskega meščana zadela posebno težko in ki močno omejuje proizvodnjo in prodajo alkoholnih pijač. Sedaj se ne sme izdelovati nobenih aperitivov, ki bi imeli nad 16 stopinj alkohola; prepovedano je prodajati alkoholne pijače mladostnikom; vlada je zaprla nešteto gostiln in točilnic, ki jih je ljudstvo imenovalo »bistros«. Vladni tisk opravlja veliko propagando v prilog iztreznjenja naroda. Mladina, ki je zdrava, je vsa navdušena za to novo kulturno politiko. Polagoma se bodo tudi starejši odvadili, da bi cele ure posedali po gostilnah in marsikdo bo lažje našel pot domov k svoji družini. Pač pa vlada nikakor ne omejuje vinske proizvodnje, kajti vino je za francosko prebivalstvo važno živilo in vsi so srečni, da je letošnja vinska letina prav dobra. Letos bodo iz grozdja poleg vina pridobivali tudi sladkor in računajo, da ga bodo dobili 70.000 ton. Iz grozdnih zrnc pa bodo pridobivali olje, ki je prav dobro za izdelavo vina in tudi za izdelavo pogonskega goriva. V Franciji, kolikor je nezasedene, s 16 milijoni prebivalcev na 240.000 kv. kilometrov, zelo primanjkuje življenjsko važnih surovin. Zaradi tega mora iskati nadomestila, kjer koli ga bo dobiti.
dr. —er.
Izredna knjiga za vsakega!
Izredna knjiga za vsakega \
»Slovencev« koledar za leto 1941
Živimo v časih, ko se veliki dogodki vrste z naglico drug za drugim, ko nam vsak dan prinaša novih presenečenj, da se sprašujemo upravičeno, kako je sploh to mogoče; zaradi te naglice skoraj pozabljamo dogodke včerajšnjega dne, ki jih bo zgodovina osvetlila kot velepomembne ker doživljamo danes že novo presenečenje v novo ustvarjenih dejstvih, ki prevzemajo vse naše misli da ni čuda, da je včerajšnji dan že zameglen.	.
Zaradi teh časov, zaradi številnih velepomembnih dogodkov preteklega leta se je »blovenec«
odločil, da izda letos	„	„ , , .
velik »S 1 o v e n £ e v« koledar
ki bo poleg koledarskega dela, — v katerem bo poleg našega katoliškega koledarja tudi pravoslavni koledar in ob njih nanizani po dneh važni zgodovinski dogodki rojstva in smrti velikih mož itd. -, dal še zanimiv zunanjepolitični pregled, ki bo pokazal splošni razvoj v svetu, kakor tudi vojaške operacije, izvedene v sedanji veliki vojni, — notranje-političm pregled, — vpliv svetovnih dogodkov na naše gospodarstvo in izgledi za bodočnost, — poleg ten pa zanimivo čtivo,
—	koristni nasveti in navodila za trgovca, obrtnika, delavca in kmeta, - gospodarski zemljepisni pregled Slovenije kakor cele Jugoslavije, — pregled pridelkov in dela v različnih mesecih v letu v različnih krajih Slovenije, — razne tablice, kakor kubične, kvadraturne, za izračunavanje obresti, proračune raznih prostorninskih, površinskih, dolžinskih in tezinskih mer, zanimivosti iz astronomije itd.
Vos koledar bo bogato ilustriran.
Koledarju brnlo priloženi zemljevidi nase zemlje, Evrope in mnogih držav, kjerkoli so se odigravali veliki dogodki lanskega in letošnjega leta. Prav s temi zemljevidi upamo, bomo kar najbolj ustregli vsem Slovencem ne glede na stan in izobrazbo.......
Koledar bo velikega formata 23 krat 30.5 cm. To je skoraj oblika polovice »Slovenca«. Ze
ta oblika sama pove, da bo koledar nekaj posebnega in da bo vsestransko presegal razne druge koledarje kakor tudi koledarje, ki so kdaj poprej že izhajali.
Koledar bodo pisali in sestavili najboljši poznavalci političnega m gospodarskega življenja,
—	časnikarji, ki tako uspešno pišejo in urejujejo naše časopisje.
S koledarjem hočemo dati vsem Slovencem lepo, koristno in nadvse zanimivo knjigo, mislimo, da kar nepogrešljivo.	.	.
Za naročnike »Slovenca«, »Slovenskega (loma« in »Domoljuba« bo stal »Slovenčev« koledar le 10 dinarjev.
Za vse n e n a r o ž n i k e naših listov pa bo koledar po 28 dinarjev za izvod, kar je v primeri z drugimi podobnimi knjigami na našem knjižnem trgu izredno nizka cena.
Da bomo mogli tiskati zadostno število izvodov, vabimo vso naročnike, kakor tudi vse ostale, da koledar naroče vnaprej, ker nikakor ne moremo vsakemu zagotoviti, da ga bo dobil, kdor ga ne bo vnaprej naročil.
Koledar naročite po dopisnici na naslov: »Slovenčev« koledar, Kopitarjeva ul. 6 Ljubljana. Naročniki »Slovenca«, »Slovenskega doma« in »Domoljuba« pa naročite koledar kar ob plačilu mesečne naročnine s tem, da nakažete na isti položnici, s katero plačujete naročnino katerega naših listov. 10 dinarjev več in na zadnji strani srednjega dela položnice napišete, da pošiljate 10 dinarjev več za »Slovenčev« koledar.
Ncnnrnčniki lahko dobe koledar po 2S dinarjev, morejo ga pa dobiti tudi po 10 din, ako naroče in plačajo »Slovenca« za dva meseca ali »Slovenski dom« la 3 mesece, ali »Domoljub« za vse leto.	,
Industrijci, trgovci, obrtniki, za Vaše oglase je »Slovenčev« koledar najprimernejše glasilo, zato si rezervirajte v njem primeren prostori
Pohitite i naročili, da bomo mogli koledar izdati oh pravem časa In v zadostni nakladi. Naročila bomo sprejemali le do t. novembra 1940.
»SLOVENČEV KOLEDAR«
Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6.
(jJOAp&dGJiStVJO
Delo banovine za prehrano prebivalstva in zajezitev draginje
Prehrana prebivalstva, ta najaktualnejša skrb sedanjih dni, je tudi banski upravi naložila težke naloge. In najsi uspejo napori vlade, da se prebivalstvo in vojska oskrbe z dovoljno množino vsakdanjih potrebščin, še s tem ne bo rešeno vprašanje zadostne aprovizacije slovenskega prebivalstva, če se tudi Slovenija sama ne bo ganila, če tudi ona sama ne bo storila svoje. Rešiti je treba v glavnem vprašanje nabave dovoljnih količin hrane, vprašanje njihove pravične razdelitve med konzumente in vprašanje smotrne organizacije vseh prehranjevalnih poslov.
Slovenija uvaža na leto povprečno 12.000 vagonov žitaric in moke. Da bi bil denar pri roki, čim je blago na kraju proizvodnje na razpolago, si je banska uprava zagotovila večmilijonske kredite, in sicer pri Direkciji za prehrano v Belgradu nekaj nad 6 milijonov, pri Banovinski hranilnici v Ljubljani 10 milijonov, pri Poštni hranilnici 15 milijonov in pri Narodni banki 30 milijonov. Ti krediti so že odobreni, na njihov račun se že uvažata v Slovenijo pšenica in moka Ker pa to ne bo dovolj, je banska uprava od ministrstva za finance zahtevala pooblastilo za najetje aproviza-cijskih posojil v skupnem znesku do 100 milijonov dinarjev. Gre za kratkoročna, kvečjemu enoletna posojila, ki se bodo vračala postopoma, kakor bodo etape hrane potrošene in izkupiček zbran. Razume se, da bodo morali k organizaciji in realizaciji tega ogromnega kredita prispevati tudi tisti domači denarni zavodi, ki doslej še niso imeli prilike, da sodelujejo pri prehrani prebivalstva.
Drugo pereče vprašanje je organizacija prehranjevalnih poslov. Slovenija s svojim razmeroma visokim odstotkom nekmetskega prebivalstva in s svojo zemljepisno lego, po kateri je neposredna soseda treh aprovizacijsko dobro urejenih držav, čuti potrebo po strumni organizaciji prehranjevalnih poslov bolj kakor mnogi drugi deli države. Tu nekaki gospodarski odbori, kakor jih zamišljajo drugod, ne bodo zadostovali, in najsi so še tako spretno sestavljeni. V Slovenijo spada banovinski
prehranjevalni urad s sedežem v Ljubljani, ki bo imel svoje podružnice v vseh važnejših gospodarskih središčih na deželi. Taki uradi se že snujejo. To bodo samostojne pravne osebnosti, t. j. zavodi, ki bodo mogli tudi v lastnem imenu hrano nabavljati in prodajati, pa tudi kreditirati, in za katere bodo jamčile občine in industrija dotičnega področja, ki bodo seveda morale biti tudi zastopane v vodstvu zavoda. Banska uprava proučuje organizacijo prehrane, kakršna je obstojala med prvo svetovno vojno na Kranjsk.-m in Štajerskem, in bo vsa dobra izkustva te organizacij .j porabila pri ostvaritvi nove prehranjevalne službe, upoštevajoč pri tem seveda tudi drugačne zahteve sedanjosti.
Tudi če se vse to izvede, bi ostal praznine v našem narodnoobrambnem gospodarstvu, ker smo pač dežela s svojstvenim socialnim in gospodarskim ustrojem. Da bi se te praznine izpolnile, bo v soglasju z enotno državno gospodarsko politiko ban moral dobiti široka pooblastila, ki bodo v mejah Slovenije omogočila predvsem načrtno prehranjevalno gospodarstvo. Najbrž bo pri nas prej kot drugod nastala potreba po racioniranju potrošnje tistih vrst hrane, pri katerih teč* krogotok proizvodnje in potrošnje v glavnem v mejah banovine, to so moka, kruh, krompir, fižol, olje, mast, meso in mleko, pa tudi riž, sladkor in petrolej. Za te predmete, poleg tega pa še za govejo živino, svinje in drva se bodo v Sloveniji morale cene maksimirati najbrž tudi tedaj, če bi v drugih predelih države še ne bilo take potrebe. Da se izločijo škodljivi vplivi inozemskega izvoza na stalnost cen na domačih tržiščih — saj je znano, da navedemo le en primer: koliko izvaža Slovenija samo živine v sosedne države — bi bilo končno želeti, da se od naštetih proizvodov, ki se izvažajo v inozemstvo po višjih cenah, kakor bodo dt voljene na domačem trgu, pobirajo izvozni prispevki v višini te razlike. Ti prispevki naj bi se stekali v poseben aprovizacijski sklad in uporabljali za prehrano eksistenčno ogroženih slojev prebivalstva.
Ta pooblastila so predložena in upanje je, da jih bo vlada odobrila.
nesmrtnega Šubebrta
HH
Cena moki v naii banovini
Včeraj smo objavili odločilo bana naše banovine, s katero se maksimirajo cene moki v naši banovini. To pomeni, da so določene najvišje cene moke za mline, veletrgovce in nadrobne trgovce, preko katerih ne smejo prodajati moke, temveč lahko prodajajo |>od to mejo, ozir. |>o določenih cenah. Te cene moke so res nekoliko višje kot cene moke v žitorodnih krajih naše države, določene pa so po referatu za nadzorstvo cen pri naši banovini, ki je natančno preračunal stroške proizvodnje in na osnovi tega so bile odrejene cene. Da pa so cene višje kot v žitorodnih krajih, pa je razumljivo zaradi prevoznih stroškov. Veliko množino naše porabe žita in moke moramo iz teh krajev uvažati, gre letno za okoli 10.000 do 12.000 vagonov žita in moke in so naravno do Slovenije prevozni stroški iz Vojvodine, ki je glavno proizvajalno področje, najvišji, ker smo najbolj oddaljeni od teh krajev. Da pa bi se cene moke lahko znižale, je potrebno, da država pripomore k temu s čim večjim zmanjšanjem dovoznih stroškov k nam. Smatramo pa tudi, da bi bilo koristno, če bi mogle naše občine svojo trošarinsko politiko tako revidirati, da bi znižale uvoznino in trošarino za najvažnejše življenjske potrebščine in tako pripomogle k pocenitvi živil. Za živalsko mast n. pr. znaša uvoznina 1 din za kilogram v Ljubljani in bi pocenitev za t dinar pri kilogramu prav dobro prišla. Občine pa ti lahko poiskale tudi druge vire dohodkov. Po tej poti je že začela hoditi belgrajska občina.
Indeks cen v avgustu 1940
Po podatkih Narodne banke je bil indeks cen na debelo v mesecih avgustu 1939, juliju in avgustu 1940 naslednji:
avg. 1939 jul. 1940 avg. 1940 rastlinski proizv. 75.7 128.7 163.6 živina in proizv. 68.0 87.4 93.1 mineral, proizv. 93.9 120.3 125.3 industr. proizv. 78.3 106.1 114.8 splošni indeks	76.8 108.3 121.2
izvozni proizv. 73.3 105.7 120.6 uvozni proizv. 77.1 112.9 119.6
Iz tega pregleda je razvidno, da so najbolj narasle v avgustu cene rastlinskih proizvodov. Od julija na avgust 1940 ter od avgusta lani do avgusta letos je znašalo povečanje:
julij-avg. avg.-avg.
rastlinski proizvodi živina in proizvodi miner, proizvodi industrijski proizvodi skupni indeks izvozni proizvodi uvozni proizvodi
Ti podatki nam kažejo izreden skok cen rastlinskih proizvodov na debelo v mesecu avgustu. Skok presega daleč vse druge proizvode in je povzročil, da so v primeri z lanskim letom cene rastlinskih proizvodov, t. j. zlasti pšenice in koruze še enkrat višje. Cene rastlinskih proizvodov so v primeri z lanskim letom zrasle za 116.15%, dočim so cene mineralnih proizvodov (t. j. zlasti premoga) narasle najmanj, t. j. za 33.4%, nadalje so narasle cene živine in proizvodov živinoreje samo za 36.9% ali za dobro tretjino. S tem so prizadeti številni kraji v naši državi, kjer je živinoreja važen vir dohodkov, dočim morajo ti kraji dokupo-vati rastlinske proizvode za prehrano. Zaradi visokih cen rastlinskih proizvodov je danes skupni
1940	1939-1940
27.1	116.1
6.5	36.9
4.1	33.4
8.2	46.6
11.9	58.0
14.1	64.5
5.9	55.1
indeks cen na debelo za 58% višji kot lansko lefo v istem mesecu, torej pred izbruhom vojne na evropski celini.
Preskrba države s premogom
V petek je bila v Belgradu konferenen vseh zainteresiranih faktorjev v naš^i državi glede preskrbe s premogom. Konferenci je predsedoval načelnik g. dr. Dimitrije Mišič, ki je ugotovil, da je sedanji položaj na trgu premoga izzvala povečana poraba premoga, ta pa je spet nastala zaradi pomanjkanja drv za kurjavo, povzročila pa je stanje tudi špekulacija s premogom, ki si hoče narediti čim več zalog, nadalje se je povečal izvoz premoga iz države, zmanjšal se je uvoz, povečala pa se je poraba industrije in državnih železnic, V tej smeri so potrebni posebni ukrepi. Iz izvajanj zastopnikov premogovne industrije je razvidno, da se je domača proizvodnja premoga lotos izredno povečala. Samo rudniki Trboveljske premogokopne družbe so povečali svojo proizvodnjo za 400.000 ton ali za 25%. Opaža pa se ravno zdaj občutno pomanjkanje vagonov, kar lahko povzroči zastoj v preskrbi s premogom. Tako n. pr. je v četrtek dobil rudnik Trliovlje namesto potrebnih 200 vagonov za nakladanje, samo 14 vagonov. Iz vsega je razvidno, da so težave nastale predvsem zaradi neracionalne razdelitve, zato je treba napraviti red pri dodeljevanju premoga posameznim industrijam. Potrebno bi bilo osnovati prodajno centralo za premog za industrijo. V to svrho naj bi se pa že takoj osnoval posvetovalni odlwr za premog pri ko-misarijatu za rude in kovine. Predloženo jet bilo tudi, naj se izposluje brezcarinski uvoz premoga za ustvarjanje rezerv.
Car omamlitve opojnosti Do zajel
slehernega gledalca eksotične ljubavne romance
v Iblnm Masi«	Telefon 22-41
maaKmmmmamaasmmam
Plačilo taks za banovino Hrvatsko
Zveza odvetniških zbornic si je prizadevala, da bi dosegla pri banski oblasti banovine Hrvatske plačevanje teks tudi na kak drug način in ne samo v kolkih banovine Hrvatske. Teh kolkov namreč izven območja banovine Hrvatske ni mogoče dobiti.
Banska oblast banovine Hrvatske je izdala sedaj primemo pojasnilo, ki ga je objavilo glasilo Odvetniške zbornice v Zagrebu »Odvjetnik« v 7. številki (september 1940);
Banska oblast banovine Hrvatske, oddelek za finančne posle, je dala naslednje pojasnilo: »Če je treba za kako vlogo, ki se pošilja s teritorija izven banovine Hrvatske, plačati po navodilih za izvedbo likvidacije davčnih dolgov z dne 1. maia 1940, štev. 29.100-111 takso v kolkih banovine Hrvatske, potem je treba poslati dotično vsoto denarja po poštni nakaznici davčni upravi onega kraja, kjer je dotično sodišče ali tisti urad, ki se mu pošlje vloga, ki jo je treba kolkovati. Na kupon poštne nakaznice, ki jo prejme naslovljenec, je treba označiti, kdo pošilja denar in v katere svrhe (navede naj se točno
STARSI!

Zajamčite bodočnost svoji deci, preskrbite jih hitro in izobrazite temeljitol Kljub težkim časom leto ne sme biti zgubljeno! Se je čas, da vpišete
svojega sina (hčer) v
Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti
pri
Trgovskem učnem zavodu v UubSIani, Kongresni trg 2
Telefon 29.86
Rodbinske doklade, dijaške vozne ugodnosti na železnici, revni popust na šolnini, prospekti na razpolago!
predmet in vrsta vloge, kakor tudi višina takse) poštno potrdilo o odposlanem denarju pa je treba prilepiti na vlogo namesto takse.*
Olje v čačku in Maribor. Okrajni načelnik v Cačku je po poročilu belgrajske »Politike« zaplenil 2000 litrov olja, ki jih je nameraval nekdo poslati v Maribor. Shranjevalec olja je izjavil, da je blago last neke mariborske tvrdke, ki je kupila olje že dne 2. julija od neke tovarne v Dubrovniku, pa ga je poslala v Cačak, odkoder ga je sedaj hotela dobiti nazaj v Maribor.
Likvidaciji: Železniška družina, stavbna in kreditna zadruga železniških uslužbencev in upokojencev dravske banovine, r. z. z o. z. v Ljubljani; Stavbna zadruga »Pohorski dom« v Mariboru, reg. z. z omej. zav.
Ustavljeno poravnalno postopanje: Mišič Matej, posestnik in mizarski mojster v Novi vasi.
Nova delniška družba. Trgovinsko ministrstvo jc odobrilo osnovanje delniške družbe »Pogon« v Belgradu. Družba se bo bavila s proizvodnjo in trgovino s pogonskimi sredstvi. Glavnica znaša pol milijona din (500 delnic po 1000 din imenske vrednosti). Od imenske vrednosti se 50% vplača ob vpisu delnic, ostalo tri mesece po protokolaciji družbe. Vpis je do 19. septembra, predhodni občni zbor delničarjev bo 19. septembra.
Jugoslovanska premiera sijajne francoske komedije
Srčni utripi
DANIEUE DARRIEUX
(Battement de Coeur)
V glavni vlogi najbolj priljubljena francoska filmska igralka znana iz največjih francoskih filmom Zloraba zaupanja, Nekronana carica itd.
Kot dodatek predvajamo odlično koncertno risalno šalo
VftSft M fH	^ V 8 krasnimi glasbanimi vložki
Ob 10.30 uri matineja češkega velefilma
Vražji študentje
ki še vedno polni predstave in si ga občinstvo ne more dokončno nagledati. Znižane cene din 2-50, 4'50, C"50, 8 — in 10 —
KINO UNION, tel. 22-21
Blagajna odprta od 9'30 do 12 in od 14 dalje Predstave ob 10-30, 15, 17, 19 in 21
Klirinške marke po akreditivih. Na osnovi odloka deviznega odbora je devizno ravnateljstvo Narodne banke določilo, da se morajo nemške klirinške marke, ki se dobivajo na osnovi otvoritve akreditivov, prodati v istem času kot je to obvezno tudi s prodajo klirinških čekov v nemških markah, torej v roku 15 dni.
Dobave: Ravnateljstvo dr i. železnic, prometao-komercijalni oddelek v Ljubljani sprejema do 13. septembra ponudbe za dobavo nalučnikov za manipulativne svetilke; 21. septembra lesenih delov k podložkom za vagone. — Ravnateljstvo drž. rudnika Velenje sprejema do 23. septembra ponudbe za dobavo raznih strokovnih knjig, 2 dežnih olaščev, raznih vijakov, matic, zakovic in podložnih ploščic, glinaste peči, mazilnega in pogonskega olja, mreže iz medeninaste žice, obesnih verig, koksa in lignita, orodnega jekla, svetlopionega papirja; 30. seotembra izolacije, žice, okroglega in kvadratnega železa, pisarniškega potrošmega materiala, jamskih akumulatorskih svetilk ter vijakov z šestoglato glavo in matic.
Našička. Pri Našički je izbrisan preminuli član upravnega odbora Edo Markovič, vpisan pa novi član Peter Pejačevič; nadalje so vpisani pro-kuristi: Velimir Crnadak, Pera Gavranič, Inire Reichsmann in Ljudevit Vidas.
Dne 14. septembra 1940.
Oenar
Ta teden je znašal devizni promet na ljubljanski borzi 5.861 milij. din, dočim je znašal v prejšnjih dveh tednih 1.734 in 5.535 milij. din.
S 1» d M T
Današnji šport
Na Jesenicah — Bratstvo : Ljubljana
V	Ljubljani — Mars : Kranj
V	Trbovljah — Amater : Maribor
V	Mariboru — Železničar : Olimp
Celjski nedeljski šport
V	nedeljo ob pol 5 popoldne bo na Glaziji nogometna tekma med SK Celjem in SK Brežice. V predtekmi nastopila Celje II in Jugoslavija II.
Anni Rajasaari
je najboljši finski skakalec v troskoku ter je tudi pri zadnjem troboju med Švedsko, Nemčijo in Finsko zmagal z znamko 15.22 m. Značilno je to, da Finska nima in ni imela doslej nobenega dobrega kratkoprogaša in skakalca in je zato tembolj inte-resanten pojav Onni Rajasaarija, ki dela v tem pogledu izjemo. Ta Finec je danes že 31 let star in ne spada več med mlado gardo, vendar je stalno v formi in je bolj siguren svojih uspehov kakor nikoli prej. Pri evrojjskih prvenstvih v Turinu leta 1934 so ga porinili na tretje mesto, toda pri obeh srečanjih z Nemčijo, ki sla bili malo pozneje, pa je vedno na prvem mestu; tedaj je tudi dokazal, da spada med najboljše evropske atlete za troskok. Na berlinski olimpijadi je sicer že v predtekmova-nju izpadel zaradi izredno hude konkurence, toda zadnja leta si je izvojeval nekaj prvenstev svoje domovine in tudi pri zadnjem evropskem prvenstvu v Parizu je bil na prvem mestu. Lansko leto si je izvojeval najboljši rezultat v svojem življenju z znamko 15.52 m s čemur je postavil nov finski in evropski rekord. Kljub temu, da je letos prav redkokdaj prišel nad 15 m, je pri zadnjem troboju zmagal s skokom 15.22 m.
Slovaški atleti nastopijo dvakrat
v mesecu septembru. 22. septembra nastopijo proti Ostmarki na Dunaju, teden dni pozneje, 29. septembra pa bodo startali v Zagrebu proti izbrani ekipi hrvatske banovine.
Nov svetovni rekord v teku na eno uro
Pred kratkim je postavil sovjetski tekač Va-njin v Moskvi nov svetovni rekord v teku na eno uro z rezultatom 19 km 347 m. Prejšnji svetovni rekord je imel Nurmi, ki je pretekel v eni uri 19 km 120 m. Nov svetovni rekord ruskega atleta pa seveda ne bo priznan, ker Rusija ni članica mednarodno atletske zveze.
Vesti športnih zvez, klubov in društev
Slovenska kolesarska športna zveza vabi vse odbornike na važno sejo v sredo, 18. t. m. ob 20 v sejni sobi kavarne »Evrope«. — Predsednik.
S. K. Adrija—Polje. Vsi igralci, ki pridejo v poštev za tekmo z Vičem, naj dvignejo najkasneie ob pol 3 opremo pri Lenarčiču. Igramo na novo-otvorjenem igrišču ob pol 4. Če tekme ne bi telo, bomo trenirali. Dorbež sigurno! Tonih vabljen! — Tajnik.
ZFO
Lahkoatletski dvoboj okrožij: Kranj : Mengeš
V	nedeljo, dne 22. septembra bo atletski dvoboj kranjskega in kamniškega okrožja, ki se bo vršil s pričetkom ob 3 popoldne na igrišču FO Mengeš.
Dvoboj bo vsekakor zelo zanimiv in napet. Obe okrožji imata dobre atlete (odsek Kranj— Mengeš), vendar ima kranjsko okrožje večje izglede za zmago.
Hralgica (ropshtti noti SSS^gJS^fiK
Danes ob 10-30 uri dopoldne ter ob 15., 17..19. in 21. uri Danes tudi matineja ob 1030 uri dop.
Curih. Pariz 98.755 (bankovci 6.60), London 16.60 (bankovci 8.20), Newyork 439 (bankovci 436), Milan 22.15, Madrid 40, Berlin 175.40 (reg. marka 54).
2ivinski sejmi
Mariborski svinjski sejem 13. septembra 1940. Na svinjski sejem je bilo pripeljanih 413 svinj, cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov slari kom. 80—130 din. 7—9 tednov 135 do 170, 3 do 4 mesece 200—330, 5—7 mesecev 350—500, 8—10 mesecev 510—700, 1 loto 720 do 950, 1 kg žive teže 8—10.50, 1 kg mrtve teže 12 do 16 din, čpeliarske 18.50.
Ptujski svinjski sejem 11. septembra 1940. Prignanih je bilo 218 svinj in 184 prašičev, skupno 402 kosa, prodanih je bilo 76 glav. Cene so bile naslednje: prašiči od 6—12 tednov stari 100 do 180 din za kos, pršutarji 10 do 10.50 din, debele svinje 11 do 12 din, plemenske svinje 10 din za kg žive teže.
Margareta proti trem
Kino Sloga, tel. 27-30 danes ob 15, 17, 19 in 21
je film neodoliive komike in vedrih zapletljajev. V gl. vi. grnei-jozna in šarmantna Glisti Ilubor z ideal, ljubimcem llans lloltom Za smeh in zabavo skrbe T. Lin-gen, H Thimig, R. Rnmanowsky
Tekmovanje bo v naslednjih disciplinah:
teki na 100, 400, 800 in 1500 m; skoki v višino, daljavo, troskok in skok ob palici;
met kopja, diska in krogle;
štafeta 4 X 100 m.
Nastopijo: Mavsar, Proj, Strupi, Hlebce, Lipar, Kom|iare, Mihelčič, Dolžan in drugi.
Tekme ZFO v lahkoatletskem deseteroboju
ki bi se morale vršiti včeraj in danes na Stadionu, se zaradi dežja prelože na soboto, 21. in nedeljo. 22. septembra, o čemur se tem potom obveščajo vsi bratje in tekmovalci. Spored tekem ostane isli, to se pravi v soboto ob pol 16 bo v prvih petih disciplinah, v nedeljo pa ostalih pet disciplin.
Tekme za telovadni in športni znak ZFO
V soboto, 21. in v nedeljo, 22. septembra so vrše tekme ZFO za telovadni in športni znak na Stadionu. V soboto se prično tekme ob pol 4 popoldne, v nedeljo pa ob 9 dopoldne. Oni bratje, ki se nameravajo potegovali za omenjeno odlikovanje. naj takoj pošljejo ZFO iziioljeno knjižico »Telovadni in šporlni znak«, katero je dobili pri ZFO. Obenem opozarjamo vse kandidate, da so bodo pri tem tekmovanju upoštevale vso letošnjo tekme, katere je z uspehom absolviral oni, ki se poteguje za omenjeni znak. Bog živil
Okrožni sveti bodo p« sklepu predsedstva dno 22. in 29. septembra.
HONET-MUNDUS
TOVARNA POHIŠTVA IZ UPOGNJENEGA LESA D. D.
V A R A Ž D I N
dobavlja stole, fotelje, mize In ostalo drobno pohištvo za kavarne, hotele, gostilne, koncertne dvorane, društvene domove, kinematografe, čitalnice in zasebna stanovanja v prvovrstni kakovosti in po najnižjih cenah. — Zahtevajte ponudbe in prospekte)
Kralj Peter II. je obiskal zibelko
Nemanjičeve Srbije
Kraljeva pot v spremstvu kneževiča Aleksandra skozi srbsko Raško
Nj. VeL kralj Peter H, Nj. kr. Vis. knez Aleksander in guverner Ni. Vel. kralja general Kosi« si ogledujejo poljsko kuhinjo v vojašnici v Novem
Pazarju. — Nj. Vel. kralj na konju pred odhodom k »Jurjevim stebromc.
tfj. Vel. Kralj Peter II. Je fe 'dni v družbi z Nj. kr. Vi«, kneževičem Aleksandrom in pod vodstvom svojega guvernerja, armadnega generala g. Petra Kosiča, obiskal slikovito dolino Ibra in kraje v okolici Raške in Novega Pazarja. Mladi kralj je s tem obiskal zibelko 6tare srbske srednjeveške dinastije Nemanjičev in je imelo njegovo potovanje študijski značaj. Kljub temu, da obisk Nj. Vel. kralja ni bil nikjer naznanjen, so vendar na mnogih postajah zvedeli, da bo potoval kralj mimo. Zato ni nič čudnega, če so marsikje velike množice nestrpno pričakovale prihod dvornega vlaka in burno klicale mlademu kralju, ki je i zanimanjem ogledoval življenje na postajah.
Naš kralj je potoval iz Belgrada in mimo Kraljeva v slikovito dolino Ibra, ki je znamenita po svojih soteskah, ki so prav gotovo najlepši del te pokrajine. V prvih popoldanskih urah je kraljev vlak že prispel v Raško, kjer je kralj s kneževičem Aleksandrom in spremstvom izstopil. Odtod se je kralj odpeljal v avtomobilu v Raško, kjer so ga že nestrpno pričakovale velike množice prebivalstva in ga navdušeno pozdravljale. Kralj je nadaljeval svojo pot do samostana S t u -d e n i c a. Ves čas je sam vozil avtomobil. V vasi V a 1 j e v a'c ga je zopet pričakovalo prebivalstvo in mu navdušeno vzklikalo, kralj je odadravljal z veselim mahanjem roke. Kmalu se je v daljavi na gričku prikazal veličastni samostan Studenica. Pred glavnim vhodom v samostan je bilo zbrano prebivalstvo iz okolice, ki je navdušeno vzklikalo kralju. Samostanski starešina je pred vhodom v samostan pozdravil kralja in ga povabil v samostan.
V tem samostanu, ki stoji še iz dobe Štefana Nemanje, se je kralj z zanimanjem ogledal bogate priče junaške davnine srbskega naroda. Posebno kraljevo pozornost je vzbudila stara častitljiva zastava s Kosovega polja in križ carja Dušana, kakor tudi star evangelij iz 14. stol. Z zanimanjem si je ogledoval kralj freske ter pripomnil, ko je videl, da so velike ploskve v zidu, ki je bil svoj čas poslikan, pobeljene: »Da, to se je zgodilo za časa suženjstva piod Turki,
zato da bi te velike umetnine ostale ohranjene.« Kralj se je za tem še vpisal v spominsko knjigo samostana, nakar se je vrnil s spremstvom proti Raški.
Na tej poti se je kraljev avtomobil ustavil ob razvalinah starega srednjeveškega gradu Brvenik, v čigar bližini leži stara cerlcvica Pavlica. Ob bregu Male reke je pričakoval kralja, kneževiča in njuno spremstvo čoln, s katerim so se prepeljali čez reko, odkoder so odšli proti stari cerkvici. Kralj si je ogledal notranjščino zanimive cerkve in njette freske. Z zanimanjem je poslušal zgodovino nastanka cerkve in stare kapele" v bližini, ki je bila zgrajena že v 12. stoletju. Ob tej kapeli je zapazil kralj zgrajeno iz betona veliko črko A, ki je podpirala kamendto steno, aa kateri je stala kapela. Guverner g. Kosič je pojasnil kralju, da je pokojni kralj Aleksander obiskal to cerkev prav v času, ko so tod mimo gradili železniško progo ter so že načeli kamenito steno, na kateri je stala kapelica. Kapelica je bila namreč na poti in bi jo podrli. Kralj Aleksander pa je prepovedal podreti kapelo in naročil, na j spel jejo progo mimo kapelice. Ker je bila kamenita stena že tako izpodkopana, da sama ne bi dolgo obstala, so jo podprli z betonom, ki so mu dali v spomin na kraljevo odločitev obliko črke A. Preden je kralj odšel, se je' zbrala ob cerkvi že velika množica okoličanov. Mlada deklica je pristopila iu izročila kralju za spomin na obisk lep šopek cvetja.
Potem ko se je kralj s kneževičem rn spremstvom vrnil čez Reko do avtomobila, je nadaljeval pot do Raške, kjer so ga spet sprejeli prebivalci z veliko ljubeznijo. Kralj se je vrnil na postajo, kjer je v dvornem vlaku tudi prenočil. Drugi dan se je kralj odpeljal proti Novemu Pazarju. Pot je vodila po lepih serpentinah čez zelene griče, s katerih je bil krasen razgled na valovito pokrajino. V daljavi so se kmalu prikazali mi-nareti in slikovite starinske hiše Novega Pazarja. Pri vojašnici, ki nosi njegovo ime, je
kralj nsTavil svoj avtomobil. Poveljnik vojaš-al kr«" jo po;
mozi Bog,_ junaci!« Gromko so vrnili pozdrav
upnice je raportiral kralju, ki ie nato obšel četo vojakov ter jo pozdravil s krepkim: »Po-
vojaki: »Bog ti pomogao.« Kralj je zatem s kneževičem Aleksandrom in spremstvom šel v vojašnico in si jo ogledal. Z velikim zanimanjem si je ogledal vojaško poljsko kuhinjo, pokusil je tudi kruh, ki ga dobivajo vojaki. Kralj je bil v uniformi pehotnega podporočnika, kneževič Aleksander pa je nosil uni-' forfrto Vojaka - konjenika. -Kralj je s spremstvom, prišel nato na dvorišče vojašnice, kjer so iže .čakftlj.psedlani konji, na katerih sta kralj in kneževič natneravala odjahati na bližnji grič v okolici Novega Pazarja. Kralj in kneževič sta zajahala konje, prav tako tudi spremstvo. Odjahali so na bližnji grič, kjer
stoje znamenite razvaline »Jnrjevi stubovi«.
Tam je pričakal visoke goste ravnatelj novo-pazarske gimnazije in pojasnil zgodovino staro zadužbine Štefana Nemanje, ki je tu zgradil cerkev 1 1170, potem ko je stopil na prestol. Ravnatelj gimnazije je nato še razložil zgodovino starodavnega mesta Rasa, ki je stalo svoj čas kakih 7 km od Novega Pazarja in ki je bilo prestolnica Nemanjičev. Ko je Ras nehal biti prestolnica Nemanjičev, je i/gulnl tudi prvotno ime in je dobil od polovice 14. stol. ime Pazarište.
Kralj je nato šel peš do Novega Pazarja, odkoder se je z avtomobilom odpeljal v Pazanšto, odtod je odšel v samostan Sopočane, slavno zadužbino carja Uro&a, ki sd jo je ta zgradil za svojo grobnico. Naš kralj si je z zanimanjem ogledal umetniške freske, ki krasijo to staro zadužbino, nato pa je želel od starešine samostana, naj mu še pokaže grobnico, kjer leže krste s telesnimi ostanki Štefana Prvovenčanega, kraljice Ane, matere carja Uroša in carja Uroša samega. Ko si ie kralj ogledal grobnico, je predstojnik samostana naprosil kralja, naj se vpiše v spominsko knijgo, kjer se je podpisala tudi že njegova mati kraljica Marija. Kralj j« nato odgovoril: »Vem, moja mati je obiskala samostan Sopočane, spominjam se, b<lo je to leta 1937 «
Po prisrčnem slovesu sta krali in kneževič »
?>remstvom odšla in obiskala še slikovito mestece utina. Odtod se je kralj vrnil v Raiko, odkoder se je odpeljal spet v Belgrad s prelepimi in nepozabnimi vtisi iz te poučne ekskurzije.
Ban dr. Natlačen za Rdeči križ
Dr. Marko Natlačen, ban dravske banovine, )e javnosti poslal za Rdeči križ tole priporočilo:
V	času od 15. do 21, septembra t. 1. bo običajni vsakoletni teden Rdečega križa.
Rdeči križ je človekoljubna ustanova, organizirana dajavna milosrčnost.
Razmere, v katerih živimo, nam narekujejo, da letos še prav posebno poudarimo plemeniti namen in važnost društva Rdečega križa v vsej naši javnosti in da na ta način damo onim, ki pri tem društvu nesebično sodelujejo, nove pobude in veselja za še čvrstejše delo, one pa, ki so doslej stali ob strani, morda pridobimo za sodelovanje pri Rdečem križu.
Ko stopamo r teden Rdečega križa, želim, da bi v tem tednu sleherni Slovenec uvidel, kako važna je plemenita ideja Rdečega križa za državo in narod.
V	krajih, kjer še ni odbora Rdečega križa, naj bi se našli ljudje, ki bi organizacijo tega odbora izvedli. Tam, kjer že obstoieča organizacija ne deluje, poskrbimo, da se zdrami in znova poživi. Povsod pa pojdimo ta teden na delo, da pridobimo Rdečemu križu čim več novih članov. Pomagajmo vsak po svojih močeh, da dobi v teh dneh Rdeči križ čim več sredstev, da bo mogel v tem popolnejši meri izpolnjevati svoje vzvišene naloge. Šola, cerkev iji društva naj v teir- tednu vse store, da se široke plasti naroda seznanijo s plemenitimi nalogami, ki jim organizacija Rdečega križa služi po vsem svetu, pa tudi v naši državi in med našim narodom.
Blagoslovitev nove cerkve v Veliki loki pri Višnji gori
Ljubljani. Tudi orgije bodo priskrbljene, začasno pa bo opravljal službo harmonij. Zvon je že naročen pri livarni v Mariboru, pozneje prideta še dva druga zvonova. Tudi za napeljavo električne luči je poskrbela dobrotnica, ki noče biti imenovana.
Cerkev stoji, vsa lepa in domača, na krasnem gričku in je vidna od vsepovsod. Potniki, ki se peljejo z železnico, jo zagledajo že pred velikim mostom. Najbolj veseli so je pa Veliko Ločani, ki jo vsakdo izmed njih vidi od svoje lastne hiše. Veseli in ponosni tudi, da se jim je v treh kratkih letih posrečilo postaviti sv. Antonu hram, ki dela čast vsej okolici in »katerega gradnjo arhitekt ne bi sprejel za 200.000 din«, kot se je izrazil strokovnjak, ko je šel ogledovat cerkev.
Naj bo s tega mesta izrečena javna zahvala vsem, ki so prispevali k zgradbi te prelepe cerkvice, v prvi vrsti Veliko Ločanom samim, ki so s svojo požrtvovalnostjo postavili sebi spomenik, kjer bodo za nje molili še pozni njihovi rodovi, nadalje banski upravi, vsem dobrotnikom, ki želijo ostati nepoznani, vsem umetnikom mojstrom, ki so cerkev okrasili, a tudi marljivemu višnjegor-skemu g župniku, ki je bil sam osebno duša vsega dela in bo prihodnjo nedelio med najbolj srečnimi, ko bo ljubljanski nadpastir posvetil plod triletnega požrtvovalnega dela.
Na praznik posvetitve so povabljeni vsi. Začetek opravila je zjutraj ob 9. Vlaki vozijo v obeh' smereh do postaj Višnja gora ali Žalna pravočasno in tudi odhajaio tako, da bo vsem primerno. Od postaje Višnja gora je do Velike Loke tri četrt ure, od Žalne pa samo dobre četrt ure. Do Velike Loke vodi tudi udobna cesta za avtomobile Na svidenje prihodnjo nedeljo pri Sv. Antonu v Veliki LokiJ
„Suho zlato" sumi v Sloveniji
Robida in razna zelišča so revnim krajem začela koristiti
Ienjska, je to že ogromna vsota, ki nam jo je dal letos naš gozd in pašnik.
Ko se malo pozanimate, od kod se vse to vodi, bodete dobili informacije, da se je pred kakimi 5 do 6 leti pričelo priporočati nabiranje zelišč. Ob nedeljah in praznikih so bili tudi primerni tečaji. Vodil pa je to propagando naš banovinski strokovnjak za zdravilna zelišča g. Jože Grom iz Ljubljane, kateremu gre tudi največji delež zahvale, da danes naš prepotrebni kmetski človek dobi primeren zaslužek. Tudi ban o vinska kmetijska razstava na lanskem jesenskem velesejmu je mnogo pripomogla k uspehu in propagandi. G. Grom je izumil pos .en nož, s katerim ljudje morejo nabirati bodeče robi-dovo listje in ga tako nabrati večje količine dnevno. Zdaj že dobi nabiralec za kg robide ali maline po 4.50 din, med tem ko je dobil prej komaj 2 do 2.50 dinarjev za kilogram. Razlika gre sedaj v dobro nabiralcu, prekupčevalcem pa ostane še vedno mnogo zaslužka.
Kakor smo informirani, hočejo nabirati še kakih 50 do 65 dni, kolikor časa bo še listje od robide ali maline dobro za prodajo. Tako se bo še dalo dobiti kakih 1,500.000 din. Poleg tega pa tudi nekaj za druga zelišča in za smrekove storže, hrastov in bukov tir, šipek, jagode črnega tirna in gloga.
Priporočati pa je našim oblastem, da se po svojih močeh zanimajo, da bo to ostalo našim kmetovalcem. Nevarnost je, da brezvestni špekulanti pokvarijo dobro ime našim zeliščem s svojim neznanjem. Oblast naj bi poskrbela, da se tako težko priborjeni zaslužek, kateri lahko ostane reden, ohrani tudi za bodoča leta, da bo imelo naše revno ljudstvo delo io zaslužek.
Ko potujete skozi vasi v naši Suhi krajini, se bodete čudili, da v ogromnih količinah sušijo razno listje. Ako se malo pozanimate in povprašate, kaj je to listje, in če ga 6ami dobro pogledate, vidite, da je navadna robida ali malina.
V	krajih od Dobrega polja mimo Zvirč do Hinj, nazaj do Krke in Stične, pa dalje ob dolini Krke čez Gorjance in nazaj na kočevske gozdove do Ribnice in Sodražice, ima revno kmetsko ljudstvo z nabiranjem robidovega, malinovega listja in drugih zdravilnih zelišč dosti dela in s tem tudi lepega zaslužka.
Prav veselje je gledati naše najrevnejše kraje, kako je letos v njih vse živahno in veselo, posebno proti večeru, ko se vračajo z vozovi in vozički nabiralci zelišč iz gozdov domov. Zelišča gredo letos rav posebno v promet — po visokih cenah. Ro-ido in malino nabirajo v velikih količinah vsi odrasli, bolj onemogli pa po dnevu doma sušijo.
V	teh krajih je ponavadi zelo velika revščina pri manj premožnih kmetskih ljudeh. Letos pa se to ne bo dogajalo. Dobili so lepo delo in zaslužek z nabiranjem robide in maline, kar je posebno razveseljivo. Saj zasluži odrasel človek na dan po 80 do 100 din, otroci primemo manj. Tako bo skoraj vsaka družina dobila po nekaj tisočakov za najnujnejše potrebe.
Do sedaj so izvozili samo iz Slovenije nad en milijon kilogramov raznih zelišč, saj gre že skoro vsak dan tri mesece in pol po eden do dva vagona tega blaga v Nemčijo. Za to smo dobili že več kot 3,500,00 din In po pravici imenujemo ta zelišča suho zlato Slovenije. Ako pa dodamo k temu še zaslužek za malinove jagode, katerega je dobila naša Do-
&
Višnjagora, 14. septembra.
Prihodnjo nedeljo, dne 22. septembra bo škof dr. Gregorij R o ž m a n posvetil novo cerkev na Veliki Loki pri Višnji gori.
Nova cerkev, ki je posvečena sv. Antonu, je v pravem pomenu darilo, ki jo Velikoločani poklanjajo svoji župniji. Zaželeli so si, da bi imeli v svoji vasi lastno cerkev, tako postavljeno, da bi jo od vsake hiše mogli videti. Svojo željo so sporočili merodajnim ljudem, ki so to odobrili. Na to so oni sami med seboj zbrali toliko denarja, da se je mogla gradnja začeti. Kar pa ni bilo darovano v denarju, je bilo darovano s prostovoljnim delom vseh ter s prispevki v naravi. Prvo skico za cerkev je napravil marljivi župnik višnjegorski g. F. Vidmar sam, ki potem poiskal arhitekta Cimolinija iz Ljubljane, da je izdelal podrobnostne načrte. Za zgradbo se je hvalevredno zanimala tudi banska uprava, ki je izrazila željo, naj bi bMa cerkvica, ki stoji na tako krasnem prostoru, v slovenskem slogu. Banska oblast je potem sama načrt nekoliko spremenila in cerkvici dala njeno prikupno tedanjo podobo.
Cerkev je široka 8 m, dolga 18 m, in ima za enkrat samo en oltar, kjer stoji krasen lesen kip sv. Antona, mojstrsko celo kiparja Ažmana iz Novega mesta, ki je zamisel vzel po znani Feuerstei-novi sliki ter jo krasno utelesil v 1 m 60 cm visokem kipu. Stranska oltarja, ki bosta posvečena Srcu Jezusovemu in Devici Mariji, bosta postavljena pozneje. Mizo glavnega oltarja |e iz belega in črnega marmorja spet mojstrsko izdelal kamnosek Toman iz Ljubljane Kor je iz cementa, cerkveni strop pa kasetiran, kakor pri sv. Jožefu v
^ho&M, novice.
Koledar
Nedelja, 15. septembra: 18. pobinkošlna nedelja; Marija sedem žalosti; Nikomed, mučenec.
Ponedeljek, 16. septembra: Kornelij, papež; Ljudmila, vdova. Sčip ob 15.41.
Torek, 17. septembra: Lambert, škof; Franči-škove rane.
Novi grobovi
t Josip Močnik. V Soboti je umrl v starosti 56 let ugledni kamnoseški mojster g. Josip Močnik. Doma je bil iz Monoštra in je po vojni ustanovil v Soboti kamnoseško podjetje, ki ga je z marljivim delom dvignil v ugledno podjetje. Izdelal je mnogo lepih nagrobnih in javnih spomenikov, še pred kratkim pa spomenik prekmurskim književnikom, ki stoji v grajskem parku. Bolehal je že dalj časa. Naj počiva v miru!
■J- Umrla je v Dravljah gdč. Terezija Florjan-čič, posestnica. Pogreb bo v ponedeljek, dne 16. septembra ob petih popoldne na domače pokopališče. — Naj ji sveti večna luč, žalujočim naše iskreno sožalje!
.......................................Mlllf
Za praktične poklice
se usposobite r
Robfdovem enoletnem trgovskem tečaju
s pravico javnosti
Ljubljana, Trnovska ulica 15
Tu dobite že v enem šolskem letu strokovno
in splošno gospodarsko izobrazbo, ki je potrebna za kvalificirano delo v pisarnah ali za vodstvo lastnih podjetij in trgovin. Ugodnosti : rodbinske doklade, dijaške vozne karte itd. Vpisovanje vsak dan dopoldne in popoldne: Trnovska ulica št. 15.
Osebne novice
— Zlata poroka. Danes obhajata zlato poroko Juraj Otujac in Frančiška Otujac roj. Maher. Obred se je izvršil v cerkvi Srca Jezusovega v Ljubljani. Kljub vsemu, kar sta hudega pretrpela, sta še oba čila in zdrava. Želimo jima, da bi v zdravju praznovala še diamantno peroko.
= Poročila sta se dr. Franjo Smerdu, banovinski zdravnik v Cerknici in gdč. Kristina Brvar, uradnica po.štno-čekovnega urada v Ljubljani. Bog jima daj veliko srečel	_
= Iz banovinske službe. Napredovali so: Ivana Gruden za uradniškega pripravnika IX. pol. skupine na Golniku, dr. Pintarič Ivan za sekun-darija VIII pol. skupine v bolnišnici v Celju, dr. Milavec Vladimir, asistent VII. pol. skupine za asistenta VI. skupine v bolnišnici v Mariboru, dr. Podkoristnik France, zdravnik zdravstvene občine v Grosupljem v VII. pol. skupino, dr. Lukman Branko, zdravnik zdravstvene občine Gornja Lendava v Vil. skupino, dr. Spindler Metod, zdravnik zdravstvene občine Sv. Lovrenc v SI. gor., v VIII. pol. skupino, dr. De Reggi Josip, zdravnik zdravstvene občine na Igu pri Ljubljani, v VIII. pol. skupino, dr. Matejčič Andrej, zdravnik zdravstvene občine Sv. Jurij ob Pesnici, v VIII. pol. skupino, dr. Martinec Ivo, zdravnik zdravstvene občine pri Sv. Marjeti niže Ptuja, v VII. pol. skupino, Kristan Rado, dnevničar v splošni bolnišnici v Ljubljani, za uradniškega pripravnika X. skupine, Simončič Nikolaj, služitelj v bolnišnici v Mariboru za zvaničnika III. pol. skupine, dr. Polen.šek Marjan, zdravnik zdravstvene občine Novo mesto—okolica, za VIII. pol. skupino, Bajec-Herman Ljudmila r.a upravno uradnico IX. pol. skupine pri fin. oddelku banske uprave v Ljubljani, dr. Kušar Valentin, sekundarij v ljubljanski bolnišnici, za prosektorja VII. pol. skupine. — Služba je prenehala Domanj-ku Rudolfu, služitelju v mariborski bolnišnici.
—- Nameščenci zahtevajo zvišanje minimalnih plač. V »Bodočnosti«, št. 8—9, glasilu naSih nameščencev, beremo na uvodnem mestu zahtevo slovenskih nameščencev po zvišanju minimalnih plač za nameščence. Ta zahteva je razumljiva in upravičena in smo prepričani, da bodo šle oblasti v tem oziru nameščencem na roko. — Poleg uvodnika prinaša zadnja številka »Bodočnosti« še tele aktualne članke: Računske osnove pokojnin, zavarovanje nameščencev (Radosav Matjašič). Nekaj problemov slovenskih nameščencev, Pravice članov Trgovskega bolniškega in podpor, društva (S. Trši-nar), Kaj pripada delavcu in nameščencu v primeru orožnih vaj, Pokojninsko zavarovanje strojnikov, Občni zbor Pokoj, zavoda, Objave Delavske zbornice, Vestnik Kreditne zadruge, Vestnik Društva združenih nameščencev in Razno.
_ Večerni tečaji pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2 (telelon 2986) nudijo potrebno izobrazbo vsem onim, ki so čez dan zaposleni in se pouku posvetijc lahko šele v večernih urah. Poleg rednega Večernega trgovskega tečaja prireja zavod tudi tečaje za. nemško stenografijo, italijanščino, francoščino, nemščino, stro-jepis ter posair.ezne trgovske predmete (knjigovodstvo, korespondenco itd.). Redno vpisovanje v vse tečaje se vrši dnevno dopola:.e in popoldne.
_ Zadružna šola v Ljubljani. Kot druga leta,
bo tudi letos v Ljubljani na Dvorazredni trgovski šoli zadružna šola, ki se začne sredi oktobra in traja do velike noči. Šola ima dva letnika, prvega za na novo vstopivše, drugega za tiste, ki so prvi letnik dobro dovršili. Sprejemajo se v šolo fantje, ki žele kasneje delati pri zadrugah. Želeti je, da bi oglasili v I. letnik zlasti fantje iz takih krajev, od koder v šoli še ni bilo nikogar. Prosilci morajo poslati prošnje za sprejem na Zadružno zvezo v Ljubljani in sicer do 25. septembra. Priložiti morajo zadnje šolsko izpričevalo in rojstni list. Sprejemajo se le zdravi in dobro priporočeni mladeniči. Podrobnejša pojasnila o pogojih sprejema daje Zadružna zveza v Ljubljani.
— Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, bo za Ptuj, okolico, Ormož, Ljutomer, Mursko Soboto in Dol. Lendavo, v četrtek, dne 19. septembra v prostorih Združenja trgov,-cev za mesto Ptuj, Narodni dom.
km 1 000 ; 2. za progo na banovinski cesti II. reda št 163 Dolenja vas-Kočevska reka-Novi Lazi od km 7.000 do km 13.500. Prosilci za ta mesta morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejsi od 30 let.
_ Strojepisni tečaf pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2 (teleion 2986) se
prične dne 1 oktobra in traja 0 mesece. Vpisovanje dnevno v pisarni zavoda.
—	Spremembe voznega reda. Ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani sporoča: Pričenši s ponedeljkom 16. septembra se spremeni vozni red potniškega vlaka št. 621 na progi Postojna-Ljub-Ijana. Doslej je odhajal vlak št. 621 iz Postojne ob 12.25 in z Rakeka ob 13 ter prihajal v Ljubljano ob 14.13. Od ponedeljka 16. septembra pa bo odhajal iz Postojne ob 11.45 in z Rakeka ob 12.17 ter prihajal v Ljubljano ob 13.26. Začenši z istim dnem bo ustavljen na progi Grobelno-Celje potniški vlak št. 2133, ki je odhajal iz Orobelnega ob 10.10 in prihajal v Celje ob 10.30. Namesto tega vlaka se uvede vlak št. 2133 b, ki bo odhajal iz Grobelnega ob 12.05 in prihajal v Celje ob 12.25.
_ Vpisovanje v trgovsko učilišče »Christofov
učni zavod«, Ljubljana, Domobianska cesta 15, se vrši še prihodnje dni dopoldne in popoldne za Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti, ker se zaradi naknadnih prijav otvori še en oddelek. Podrobne informacije in prospekti na razpolago pri ravnateljstvu osebno ali pismeno. (Pravica javnosti: rodbinske doklade, dijaške vrzne olajšave itd) Zavod ima odličen sloves, je najstarejši in največji moderno urejeni zavod te vrste.
DIJAKI, DIJAKINJE NAROČITE SVOJ LIST
„NAŠA ZVEZDA"
UPRAVA: LJUBLJANA, STRELISKA 12
—	Iz Legije koroških borcev. Pozivljemo vse bivše koroške borce, ki niso še oddali svojih prijav za podelitev spominske kolajne 1918/19, da to store najkasneje do 18. septembra dopoldne, in sicer naj jih oddajo v društveni pisarni na Cankarjevem nabrežju 71. Vse prijave morajo biti namreč do 20. t. m. pri komisiji za podelitev kolajne, ker jih ta po tem roku ne bo več vzela v pretres. Brez priložitve dokumentov (overjenih prepisov vojaških listin ali zaprisege dveh soborcev) je prijava nepopolna ter je ne moremo predložiti komisiji. V lastnem interesu vsakega posameznika je torej, da vsaj v zadnjem hipu predloži prijavo
Indanthren
veseli vsakega 1
Indanthren-tkanine so enako dobre za velike in majhne, za mlade in stare. Lepota barv ostane nespremenjena vzlie čestemu pranju, vplivu sonca in dežja. Z Indanthren-barvami pobarvane tkanine so neprekosljivo stalne v pranju, na soncu in po vsakem vremenu. Zato ostanite zvesti Indanthren-barvami
Trgovsko učilišče
CHR1S7CF0V UČNI ZAVOD, LJUBLJANA, DOMOBRANSKA CESTA 15
VPISOVANJE
se vrši še prihodnje dni, dopoldne in popoldne v šolski pisarni ker je radi naknadnih prijav otvorjen še en oddelek
Podrobna pojasnila in prospekte daie ravnateljstvo osebno ali pismeno Pravica javnosti — Draginjske doklade — Dijaške vozne karte
Šolnina je zmerna, manj premožni imajo popust Zavod je najstarejši, najbolje obiskan in uživa odličen sloves
Največji in najmodernejši zavod te vrste v državi Strojepisnica s 50 pisalnimi in računskimi stroji, posebne učilnice za knjigovodske vaje, praktične pisarniške vaje in kino-predavanja
Ž i k in a mešanica /e : nadomestek prave kave datkom cikor(je.
—	Novi most čej Muro pri Petanjcih bo blagoslovljen dne 22. septembra. Blagoslov bo izvršil knezoškof dr. Tomažič, ki bo imel na mostu sv. mašo, most sam pa bo odprl ban g. dr. Marko Natlačen.
—	Novo šolo bodo blagoslovili pri Sv. Treh Kraljih nad Marnbergora v nedeljo 22. septembra. Na tej obmejni postojanki pričakujejo ob tej priliki mnogo gostov in prijatelje, zlasti iz Maribora. Pridite, pota tja gori je več!
_ Peti letnik učiteljišča. Letos je bilo na ljubljanskem učiteljišču sprejetih mnogo gojencev. V prvi letnik je bilo sprejetih 79 dijakov in 40 dijakinj, v drugi 50 dijakov in 64 dijakinj, v tretji samo 42 dijakov, v četrti pa 16 dijakov in 11 dijakinj. Peti letnik šteje 21 dijakov in 13 dijakinj. Ta letnik bo o božiču končal svoje študije in bodo kandidati takoj dodeljeni kot učiteljski pripravniki na posamezne ljudske šole. Do 20. t. m. sprejema Državno učiteljišče še posebne kandidate, ki se izkažejo z veliko maturo srednjih šol in bodo imeli poseben pedagoški tečaj vse leto. Spiejemni izpit se glede teh kandidatov nanaša samo na izkušnjo glede petja. Po končanem tečaju bodo kandidati, ki dovrše tečaj s povoljnim uspehom, takoj dodeljeni v službo. To je treba omeniti, ker je med interesenti napačno tolmačenje objave, da bodo ti kandidati z veliko maturo že lahko o božiču nastopih svojo službo kot li-itslji pnpravnikL
_ Gasilska tombola v Podbrezjem. Danes popoldne ob 3 bo na vrtu Gasilskega doma tombola Prosvetnega društva. Glavni dobitki so: pitan prašič, kolesa, dve vreči moke, sladkor, olje itd. Tablice so po 3 din. Poskrbljeno je tudi za prvovrstna okrepčila,
—	Napad v temnem gozdu. Gostilničar Benko iz Nemčavec je šel s svojim hlapcem Ludvikom Vukovičem po vino proti Ljutomeru. Ko sta se okrog polnoči peljala skozi temen gozd pri Ver-žeju, ju je napadel neki neznanec, ki se je kar na lepem pričel prepirati z voznikom. Zamahnil je dvakrat z nočem proti Vukoviču in mu prizadejal dve nevarni rani, zaradi katerih je napadeni moral v soboško bolnišnico, ozadje napada pa bo razjasnilo orožništvo, ki preiskuje zadevo.
—	Smrten padec. V Bukovnici v PrekmurjuG je Ignac Tivadar tako nesrečno padel z visoke oslice slame, da si je zlomil tilnik in je pred prevozom v bolnišnico izdihnil.
—	Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2 se vrši dnevno. Šolska sv. maša bo dpp. 16. septembra, redni pouk prične 17. t. m. Pravica javnosti. Učnina zmerna, revni dijaki prejmejo popust. Vsa podrobna pojasnila daje vodstvo ustno ali pismeno.
—	Preložen semenj v Loki pri Zidanem mostu. Z odobrenjem kraljeve banske uprave dravske banovine v Ljubljani je okr. načelstvo v Laškem s svojim odlokom z dne 12. septembra 1940, številka E497/II. semenj, ki bi moral biti v ponedeljek po nedelji Imena Marijinega v Loki pri Zidanem mostu, preložilo na 18. septembra 1940, t. j. prihodnjo sredo.
Zahvala
Ob moji težki in dolgotrajni bolezni, ko je že odreklo vsako drugo sredstvo, mi je primarij državne bolnišnice v Ljubljani, zdravnik gosp. dr. VLADIMIR GUZELJ, s spretno izvedeno operacijo rešil življenje. Zalo si štejem v dolžnost, dati javni izraz moie globoke hvaležnosti za njegovo človekoljubno delo.
Vedno hvaležni Jože Klobučar in njegova družina
— Razpisani cestarski službi. Pri okrajnem cestnem odboru v Kočevju sta razpisani dve službeni mesti banovinskih cestarjev, in sicer: 1. za progo na banovinski cesti II. reda št. 163 Dolenja vas-Kočevska reka-Novi Lazi od km 0.000 do km 3.000 in na subvencionirani cesti št. 52 Ra-kitnica-Kubeljni-državna cesta od km 0.000 do
ter si s tem zagotovi pravico do priznanja domovine. Glavni odbor LKB., Ljubljana.
_ Kako napreduje zidanje novih oddajnih postaj v Ljubljani in Mariboru, kaže v sliki in besedi 38. št. tednika »Radio Ljubljana«. Revija »Radio Ljubljana« je vaš najboljši vodnik po radijskem svetu. Prinaša vam odlično urejen spored domačih in tujih postaj, izvleček najboljših sporedov, aktualne članke iz domače in inozemske radiofonije, vsebine in besedila oper, radijski leksikon, kulturni koledar, za podlistek pa lep roman. V prihodnjih številkah pričnemo hkrati s postajo z jezikovnimi tečaji iz francoščine in ruščine. Pričeli smo že s stalnim tečajem radijske tehnike, ki bo imela odslej stalen prostor v listu. Tečaj je sistematičen ter bomo tekom enega leta obdelali vse glavne probleme. Kdor mu bo sledil, bo imel čez cro leto že osnoven pregled o skrivnostih radijske tehnike. To je zlasti važno ?a one, ki želijo postati radijski tehniki. List ima zelo priljubljeno rubriko »Svobodna beseda«, kamor lahko piše vsakdo povsem svobodno o radijskih ter tudi drugih zadevah. Pripravljamo tudi zabavno stran. — Zahtevajte eno številko brezplačno na ogled od uprave na Miklošičevi cesti 7.
ZUNDAPP otulEK
. k V/A LIT E.T N.l - •;	UUBL3A^A>
MOTO C 1KLI TAV^&rjevah
VSAK MODEL POBITE TAKOJ." '
—	Pravkar je izšel priročnik za Slomškovo proslave po šolah: »Slava Slomšku.« Cena 16 dinarjev. Dobi se v vseh večjih knjigarnah
—	Izid žrebanja efoktne loterijo prostov. ga-
_ Starinske predmete, pohištvo, porcelan, kipe, steklenino, lustre, nakit itd. stalno kupuje trgovina Dorotheum ing. Rovek, Ljubljana, Miklošičeva cesta 12, vis-a-vis hotela Union.
—	V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 14. septembra t. 1. je objavljena »Uredba o finansiraniu banovine Hrvatske«, dalje »Odločba o otvoritvi novih gimnazij«, »Uredba o oljnatem semenu ir jedilnem olju«, »Pravilnik za izvrševanje uredbe o hmelju«, »Na-redba o olajšanju preskrbe mest z drvmi«, »Navodilo o sprejemanju dnevničariev na delo v resoru ministrstva za zgradbe«, »Pojasnilo čl. 11. pravilnika o izvrševanju uredbe o legitimacijah (poslovnih knjižicah) delavcev in nameščencev glede pravice trgovinskih pomočnikov do legitimacije privatnih nameščencev«, »Odločba o nabavi sladkorja brez plačila državne trošarine za prebiano čebel«, »Odločba o pripojitvi carinskega oddelka v Gente-rovcih k carinarnici 1. reda v Gornji Radgoni«, »Odločba glede roka za ležanje blata, razstavljenega na Zagrebškem zboru«. »Sprememba drugega odstavka čl, 19, pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami« in »Komentarska pojasnitev za št. 178 uvozne carinske tarife«.
—	Obisk obmejnih planinskih krajev v Sloveniji je zopet neoviran ter se morejo turisti legitimirati kakor običajno obmejnim organom. Prestopanje državne meje v nobenem primeru ni dovoljeno ter je zvezano tudi z življenjsko nevarnostjo. Vsako shajanje ter slikanju z obmejnimi, vojaškimi ali drugimi organi sosednih držav je naj>trcž|e prepovedano ter bodo kršitelji teh določil najstrožje kaznovani. V interesu vseh planincev je. da se brezpogojno pokorijo vsem odredbam naših grani-čarjev. , ! - t
—	Na škofijski cerkveno-glasbeni (orglarski) šoli v Mariboru se bo odprl 1. letnik letos izjemoma 1. oktobra. Prijave za 1. letnik se naj pošljejo do konca septembra ravnateljstvu šole.
_V Savinjskih planinah bo oskrbovan Kocbekov dom na Korošici do nedelje, 22, septembra, Frischaufov dom na Okrešlju do nedelje, 28 sept., vendar pa bo postojanka na Okrešlju za silo oskrbovana še ves oktober ob sobotah in nedeljah. V Logarski dolini je stalno oskrbovano Pisk^rnikovo zavetišče, na Golteh Mozirska koča in nad Celjem Celjska koča.
—	Ravnateljstvo banovinske kmetijsko-gospo-dinjske šole na Mali Loki sporoča, da je sprejem go-jenk za letošnje šolsko leto zaključen.
Za domovino že, za tujino ne! Iz Francije se je oglasil že marsikateri slovenski delavec. Nekateri so srečno prebredli vojno vihro, drugi pa so prestali mnogo gorja in nezgod. Med temi je bil tudi mladi prekmurski delavec iz Filovec. Dcmači so bili že hudo v skrbeh za njegovo usodo, zdaj se je pa oglasil iz Francije, da je živ in zdrav. V dolgem pismu je opisal materi vojne grozote in na koncu ganljivo poudaril: Rad bi prišel domov, da umrjem za svojo domovino. Za svojo domovino rad prelijem kri, za tujino pa ne! Lep dokaz domovinske ljubezni!
1502, 793, 706. 661, 656, 2441, 2417, 2318, 2675, 2799, 1430, 843, 1818, 918, 1461, 2872. 515, 2813, 591, 215, 2601, 128, 1558, 2637, 1164, 1883, 623, 1092, 871, 1019, 2007, 770, 3056. 4290. 3371. 3563. 3273, 3633, 3661, 3636, 4203, 3192, 3901, 3907, 3679, 3820, 3819, 3318, 3572, 4514, 3356, 4913, 3316, 8565, 3053, 3520, 3644, 4580, 4103, 4351. 3144, 4322, 4413. 4597, 3142, 3338, 3185, 4818, 4859. 4465. 3586, 4305. — Dobitki, ki ne bodo dvignjeni do 8. oktobra 1940, zapadejo v korist p. g. č. Dečnasela.
_ Da bost« »talno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca. proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in podobno Radenska vam ohrani zdravje ln mladostno svežost.
Ali ste že naročili letošnje Mohorjeve knjige?
—	Nevarna tihotapska strast je zahtevala zopet novo žrtev. Komaj 20 letni Jožef Krampač iz Trnja v Prekmurju je odšel na mejo v namenu, da pritihotapi na našo stran par vžigalnikov in kamenčkov, ki so najobičajnejše tihotapsko blago. Revščina v družini ga je speljaia na tvegano pot. na kateri ie že mnogo njegovih tovarišev izgubilo življenje. Ista usoda je zadela zdaj tudi Krainpača Hudo ranjenega so odpeljali v soboško bolnišnico, vendar pa je zaradi notranje izkrvavitve že na poti izdihnil. Bil je nenavadno krepko razvit n trdnega zdravja Njegova žalostna usoda je vzbudila mnogo sočutja. Naj bi bila glasen opomin drugim, da prenehajo* z nevarno igro za življenje.
—	Prosvetno društvo v Trbojah pri Kranju prireja danes ob treh popoldne veliko jav.no tombolo na dvorišču svojega doma. Dobitki so lepi. Pridite v Trboje.
—	Banovinska zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani obvešča s tem cenj. naročnike, šole in trgovce, da se je izdaja banovinski zvezkov zaradi pomanjkania papirja zakasnila in bodo zvezki na razpolago šele zadnje dni septembra.
Ajdovec
V mesecu rojstva (29. septembra) našega velikega rojaka pokojnega skopljanskega škofa Gni-dovca in ob obletnici blagoslova (17. septembra 1939) njemu posvečenega »Onidovčevega doma« bomo imeli dne 22. septembra v Ajdovcu farni dan. Začel se bo ol< pol 10 dopoldne v službo božjo. Potem bo pred »Gnidovčevim domom« zborovanje, posvečeno važnim vprašanjem današnjih dni. Popoldanski program se prične ob pol 2 s popoldansko službo božjo; |>o njej telovadni nastop s prostimi in simboličnimi vajami in prosto zabavo. Posebna zanimivost tega farnega dne bo otvoritev »Gnidovčeve sobe« v domu. t-ier bo mogel vsak videti več dragocenih stvari, ki spominjajo na življenje pokojnega škofa. Vse, posebno može in fanle iz okolice, dne 22. septembra lepo vabimo na svoj farni dan. Če bo lepo vreme, bo prireditev nn prostem, sicer v prostorih »Guidov-čevega dom a t.
LJUBLJANA
Vagon moke xaplenjen
k
Sporazumno z mestnim tržnim nadzorstvom regleduje ljubljanska policija te dni zaloge živil, akor moke, sladkorja, olja in drugih življenjskih potrebščin po veletrgovinah, po trgovinah na drobno in tudi pri pekih. Dosedanji pregled je pokazal, da je pri veletrgovcih normalna zaloga moke, ki ne presega običajnih zalog, kakršne so imeli vele-trgovci pred podražitvijo cen moke. Prav tako pri pekih komisija ni našla prevelikih zalog. Pri pekih so strokovnjaško preizkusili tudi težo kruha in peciva. Vsi so se držali predpisov, le enega samega so našli, ki je prodajal pecivo pod težo, Ta pek je bil policijsko kaznovan na 2.000 din globe in bil hkrati ovaden sodišču
Revizijska komisija je tudi izvedela, da ima neki trgovec s špecerijskim in kolonialnim blagom v svojem skladišču kar cel vagon bele moke .00«, dočim je imel ob normalnih časih v skladišču komaj 15 vreč. Komisija je bila tudi obveščena, da ri istem trgovcu stranke večkrat povprašujejo po cli moki in da trgovec moke ne prodaja, češ da je nima. Stalne stranke so vedele povedati, kako
£
Glasovanje
gledališkega občinstva
Narodno gledališče, ki je državna kulturna ustanova, mora biti resnična last naroda, to je njegovih najširših plasti. To pa je mogoče le. če sodelujeta gledališče in občinstvo v čim tesnejši zvezi in v skupnem stremljenju pospešujeta njegov razvoj. Drug drugemu sta enako potrebna: dobro gledališče je pogoj za narodov duševni razvoj in izgublja brez živih stikov z njim 6voj najplemenitejši namen. Prav tako pa potrebuje tudi gledališče v narodu največjo oporo, saj mu daje življensko upravičenost. Med gledališčem in občinstvom, ki ljubi in ceni umetnost ter se zaveda njenih vrednot, mora postati v bodoče še močnejša zveza. Zato je sklenila Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani, da bo pritegnila zanimanje najširših slojev naroda na ta način, da jim bo dala možnost glasovanja.
Uprava Narodnega gledališča vabi vse gledališke obiskovalce, da imenujeio ne glede na že razpisani letošnji gledališki 6pored, tri opema in tri dramska dela iz domače ali svetovne muzikalne aH dramatične literature, ki bi jih želeli videti v bodoči sezoni.
Gornje naj javi vsak, ki se bo udeležil razpisanega glasovanja, pismeno na naslov gledališke uprave. Dopis naj bo podpisan s polnim imenom in opremljen z naslovom. Rok glasovanja je od današnjega dne do konca tekočega meseca.
Uprava Narodnega gledališča bo nato razglasila uspeh glasovanja ter bo po možnosti upoštevala želje našega gledališkega občinstva. Ze pri pevski tekmi, kii se je vršila koncem pretekle sezone, je dokazalo svoj kritični čut in umetniški okus, zato ni dvoma, da bo tudi to glasovanje doseglo enako po-voljen uspeh. Dolžnost občinstva je. da pokaže svoj smisel za soodgovornost, ko bo soodločalo o kulturni ravni svojega narodnega gledališča.
Če želite pridelati več
žita,
kromplrfo,
sadja 1.1, d.
potem se obrnite na poobl. agr. ing. Prezelj, Ljubljana, Wolfova ulica 3. Tel. 34-73
I Mirovna pobožnost na Dobrovi. Danes, ob sklepu šmarnih maš na Dobrovi, je tam velika mirovna pobožnost, ki jo bodo vodil prevzvišeni gospod škof. Ob 3 je pridiga, nato pa mirovna procesija, ki se je udeleže okoliške župnije in Ljubljančani, posebno tisti, ki niso mogli iti na Kurešček. Avto vozi iz Borštnikovega trga in po pobožnosti zopet nazaj.
1 Razstava Rikn Debenjaka v Jakopičevem paviljonu. Danes ob 11 dopoldne bo v Jakopičevem paviljonu odprta kolektivna razstava akad. slikarja Rika Debenjaka, ki stopa s tem prvič pred ljubljansko občinstvo. Razstavo bo
odprl predsednik Društva slovenskih likovnih umetnikov g prof. Saša šantei. Razstava je namreč prirejena v okviru tega društva. Na
razstavo mladega umetnika, ki prvikrat razstavlja v Ljubljani po uspehih v tujini, vabimo vse prijatelje slovenske mlade umetnosti.
Med. univ.
dr. RUDOLF DEL COTT
specialist za rentgenologijo
o t v a r j a privatno prakso za rentgensko diagnostiko v sanatoriju Emona, Ljubljana, Komenskega ulica 4„ tel. 36-23. - Ordinira od 14 do 16, izven tega časa po dogovoru.
1 Slovenske redovnice-begunke, ki so se naselile v Ljubljani in se pečajo z vzgojo mladine, prosijo usmiljena srca, da jim pomagajo pri ureditvi prostorov za stanovanje. Podrobna pojasnila daje iz posebne naklonjenosti vodstvo Lichtentur-novega zavoda na Poljanski cesti v Ljubljani, event. poštne pošiljatve naj se pa naslavljajo na č. sestro Karolino, Ambrožev trg 8.
1 Katehetsko društvo s sedežem v Ljubljani bo imelo redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom dne 30. septembra t. 1. ob 4 popoldne v društvenem lokalu (Semeniška ul. 2)
1 Ženski odsek šempetrske prosvete ima v ponedeljek, 16. t. m. ob 20 predavanje o konzerviranju sadja in vrtnih pridelkov. Predavala bo učiteljica ga. Golmajer.
Zobozdravnik dr. JOSIP TAVČAR zopet redno ordinira
Nebotičnik — telefon 33-93
1 Westfnlski otroci so se vrnili v Westfn-lijo. Včeraj dopoldne so se z ljubljanske postaje odpeljali nazaj v Westfalijo otroci slovenskih delavcev, ki so zaposleni v rudnikih in tovarnah vvestfalskrga industrijskega območja Otroci so bili v Sloveniji pod vodstvom gdč. Ažmanove in so pod njenim vodstvom tudi odpotovali Pred odhodom so imeli otroci v kapeli vajeniškega doma zahvalno sv. mašo s svetim obhajilom. Prav tam so dobili tudi zajtrk ter odšli nato na postajo.
jim je trgovec zagotavljal, da bi vsaj svojim stalnim strankam rad prodajal moko, če b; jo imel. Drugim strankam, ki niso vedno hodile k njemu, pa je na kratko odgovarjal, d a moke ni in da jo naj pri njem ne iščejo. Revizijska komisija je obiskala skladišče tega trgovca Skladišče ie bilo skoraj zabasano z vrečami moke vsega skupaj je bilo v skladišču 10.200 kg najboljše bele moke. Seveda je komisija moko zadenila, okrajno sodišče pa je zaplenitev potrdilo Trgovec je bil tudi povabljen k sodišču zaradi prekrivanja vsakdanjih življenjskih potrebščin v smislu uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije. Trgovec je računal, da bodo šle cene moki še bolj navzgor, pa jo je skrival, saj bi res lepo zaslužil, če upoštevamo, da jo je kupil še po skoraj normalnih tržnih cenah.
Če je temu tako, potem ne moremo želeti drugega, kakor da se tudi pri nas poprimemo načina, ki ga je pokazala banovina Hrvatska, kjer veriž-nikom ne zaplenijo le zalog, ampak jih pošiljajo tudi v prisilna taborišča.
1 F. O Sv. Jakob ima občni zbor jutri zvečer ob 8 v Farni dvoraui.
1 Pevski zbor Glasbene Matice Ima prihodnji teden izjemoma vaje mešanega zbora v ponedeljek in torek ob 20. — Odbor
Hotel »Slon«, Ljubljana : Sobe
v novozgrajenem hotelu z vsem komfortom od 52 din navzgor, v starem traktu pa že po 32.50 din. V cenah je všteta postrežba in takse.
1 Naši javnost v prenrslek in odziv. Vnet in požrtvovalen duhovnik že tretje leto malone nedeljo za nedeljo napravi s kclesom 19 km dolgo pot in blizu poldrugo uro pešb >je navkreber na visok hrib, da lahko oskrbuje službo božjo v zapuščeni gorski cerkvici za domačin« in tunste od katerih ne bi imeli ne eni ne drugi v primeru njegovega izostanka prilike zadostiti svoji verski dolžnosti. In če pomislimo, da znaša prav toliko pot nazaj, da jo je treba kajkrat napraviti v mrazu in nalivu, da mora dotični gospod često binirati tn da ga ob povratku čaka še cela vrsta poklicnih opravil, moramo nad njegovo žrtvijo strmeti V času dobrih dveh let je s svojim sistematičnim delom in izredno popularnostjo versko dvignil ves okoliš, pritegnil mnogo cerkvi odtujenih turistov in dvignil zanemarjeno cerkvico na stopnjo prave božje poti. To je pokazala letošnja prva septembrska nedelja. To delo ne sme zastatil Zato so sklenili Ljubljančani, da mu kupijo motorno kolo. Sam si ga kot ubog redovnik ne more omisliti, a domačini so za kaj takega daleč prerevni, saj mora zanje skrbeti tako rekoč zastonj. Nabiralna akcija pri dobrih in plemenitih srcih pa bo obrodila uspeli — če se morda ne najde dobrotnik, ki bo voljan velikodušno prispevati celotni znesek: če kje, je velikodušnost tu na mestu. Naši rojaki ? Ameriki naj nam bodo zgledi Plačnik bo vsem O", v ttgar čast se dela — Bog. — Darove je poslati na upravo »Slovenca«.
1 Francoski film »Srčni utripi«. V glavni vlogi najbolj priljubljena igralka Danielle Darrieiix. Ona, ki je s svojimi kreacijami v nepozabnih filmih postavila kvaliteto francoskega filma na najvišjo stopnjo, ie tudi edina prišla v poštev za glavno vlogo v filmu »Srčni utripi«. Njena igra, izgovorjava in nasmešek so tako prirodni, da človeka vedno znova očarajo. V svojem zadnjem filmu »Srčni utripi«, katerega jugoslovansko premiero je priredil kino Union, bo pa brezdvomno potrdila sloves, ki ga uživa.
Kino Kodelfevo te/. 41-64
RDEČI KRIŽ predvaja danes ob 14.30, 17.30 in 20.30 ter jutri ob 20 gigantski velefilm v stilu „Poročnika indijske brigade"
GUNGA DIN <»
Douglas Fairbanks, Gary Grant, V. Mac Laglen
ter velefilm izza rešetk ženskih kaznilnic
ŽEitE V OKOVIH
Pride: Kaučuk, Ljubezen Tatjane Petrovne
1 »Poselska zveza« obvešča vse služkinje, da se bodo začele redne pevske vaje 18. septembra v prostorih »Služkinjskega doma« ob pol 9 zvečer. Vabimo vse dosedanje pevke in prosimo, da se pridružijo tudi nove. — Nadalje sporočamo, da bo četrto nedeljo, to je 22. septembra v stolnici ob 6 zjutraj sv. maša za služkinje s skupnim sv. obhajilom. — Romarsko božjo pot na Rožnik priredi Poselska zveza istega dne popoldne. Prosili bomo za mir. Zbirališče bo ob pol 4 popoldne pri Lurški Mariji pod Rožnikom. Nato bo krenil sprevod na Rožnik, kjer bo ob 4 govor in pete litanije z blagoslovom. Prosimo, da se tega romanja v obilnem številu udeleži čim več deklet in vabimo tudi drugo občinstvo. — Nemščina se bo poučevala v dveh tečajih. Ob nedeljah bo nadaljevanje lanskega tečaja. Drugi nemški tečaj bo vsak torek in bo prva ura v torek, dne 1. oktobra zvečer ob pol 0. V zimski sezoni nameravamo prirediti tudi izobraževalni in kuharski tečaj. Vabimo deklela že sedaj, da se odločijo in prijavijo za te tečaje. Prijave sprejema Poselska zveza v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 22, I. nad., desno.
Dr. Igo Tavčar
do 6. oktobra t. I. ne ordinira
1 Naša znana trgovina M. Tičar razstavlja v svoji izložbi v Šelenburgovi ulici lep spominski album s fotografijami, ki ga je poklonila Nj. Vel. kralju Petru II. kot spomin na odkritje spomenika kralju Aleksandru I. Slika je iz lastnega foto-ate-ljeja. Album pa je vezala knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne.
1 Nemške in italijanske, začetne in nadaljevalne tečaje priredi v večernih urah Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani. Prijave v društveni pisarni, Gregorčičeva ulica 27, pritličje, med 8. in 14. uro.
j Jezikovni tečr.ji. Zveza akademsko izobraženih žena bo priredila tudi letos tečaje tujih jezikov v lastnih prostorih (Novinarski dom v Gosposki ulici 12). Zvrza vabi vse, ki se zanimajo za tečaje, naj se oglase pri tajništvu v društveni sobi vsak ponedeljek, sredo in petek od 18—19, ali pismeno z navedbo naslova in je?ika. Odbor.
I Pri laprtju, motnji » prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozaree naravne »FRANZ-JOSEH« grenČice.
I Romarji na Kurešček se ponovno opozarjajo, da se dohe številne fotografije s tega romanja v »Mladinski založbi« na Mestnem trgu. Istotam se dobe tudi fotografije mladinske procesije, ki so je vršila preteklo nedeljo na Rakovniku.
Radio Ljubliana
Nedelja, 15. sept.: 8 Jutranji pozdrav, 8.15 Pihalni kvartet (Marijan Ažman, Zoran Ažman, Slavko Muhič in Pavle Ivanov), vmes plošče, 9 Napovedi in poročilu, 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve, 9.45 Verski govor (ravn. Jože jagodic), 10 Salonski orkester (vodi Kazimir Petrič), It Pilihovi harmonikarji, 12 Korošci pojo (plošče), 12.50 Objave, 15 Napovedi, 13.02 Nedeljski koncert Rad. orkestra, 17 Kmet. ura: Intenzivno vrtnarstvo (Pečovnik Konrad), 17.30 Domač koncert. Sodelujejo: Dragica Sokova, Poldka Rujinikova in Andr. Jarc, Roman Petrovčič in Radijski orkester. Dirigira D. M. Šijnnec, 19 Napovedi in poročila 19.20 Nac. ura, 19.40 Objave, 20 Godbe na pihala (plošče), 20.30 Pevski zlmr »Sloga« iz Ljubljane. 21.15 Za vedre duhove (Radij, orkester). 22 Napovedi in poročila, 22.15 Za ples (plošče).
Ponedeljek, 16. sept.: 7 Jutranji pozdrav, 7.05 Na[>ovedi in poročila, 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče), 12 Vsakemu nekaj (plošče), 12.30 Poročila in objave, 13 Napovedi, 13.02 Opoldanski koncert Radij, orkestra, 14 Poročila, 18 Zdravstvena ura: Želodčne bolezni (Božena Zajec-Lavričeva), 18.20 Gounod: Baletna godba iz opere »Faust« (plošče), 18.40 Gostinstvo in turizem (Jožko Sotler), 19 Napovedi in poročila, 19.20 Nac. ura, 19.50 O Rdečem križu, 20 Koncert. Sodelujejo gdč. Carmen Antič, prof. M. Lipovšek (klavir) in Radij, orkester, 21.20 Uverture (plošče), 22 Napovedi in jioročila, 22.15 Pesmice poje Mirko 1'remelč, pri klavirju prof. M< Lipovšek.
Drugi programi
Nedelja, 15. sept.: Belgrad 20.40 Simfonični koncert. — Zagreb: 10.30 Opera, prenos. — Budimpešta 18.50 Violončelo. — Ritn-Turin-Florenca: Opera. — Beromuenster 19 Komorna glasba. — Sottens 20.15 Dela švicarskih komponistov. — Praga 21 Koncert radio-orkestra. — Brno 17.40
Klavir in violina. — Bratislava 21 Glasba. — Ko-danj 19.50 Koncert danske muzike.
Belgrajska kratkovalovna postaja: YUA, YUB (49.19 m): 19.40 Poročila v slovenščini. — YUF, YUG (19.69 m): 1.55 Oddaja za Južno Ameriko. — 3.0 Oddaja za Severno Ameriko.
Ponedeljek, 16. sept.: Belgrad 21 Zab. koncert rad. orkestra. — Zagreb 21.15 Pesmi in arije domačih skladateljev. — Budimpešta 20.10 Koncert opernega ork. — Rim-Turin-Florenca 22.10 Zab. koncert. — Beromuenster 20 Narodna gl. — Sottens 20.15 Vokalni koncert. — Praga 21.05 Rad. orkester. — Brno 19.25 Pisan program. — Bratislava 19.40 Zab. glasba. — Kodanj 22 Klavirski koncert.
Belgrajska kratkovalovna postaja: YUA, YUB (49.19m): 19.40 Poročila v slovenščini. — YUF, VUG (19.69 m): 1.55 Oddaja za Južno Ameriko. — 3.0 Oddaja za Severno Ameriko.
Zobozdravnik-specialist dr. ČERČEK
Ljubljana, Gajeva ulica 10 — telefon 44-33
zopet ordinira
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: v nedeljo mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12, in mr. Komotar, Vič-Tržaška cesta; v ponedeljek: dr. Piccoli, Tyrševa c. 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62, in mr. Gartus, Moste-Zaloška cesta.
Poizvedovanja
V nedeljo pri mladinski pobožnosti na Rakovniku je neki dečko našel zlato žensko uro. Ako se kdo oglasi, jo lahko dobi pri g. Škrbineu, miz, mojstru, Št. Vid nad Ljubljano.
la slovenskih drž. gimnazijah je letos 12.803 dijakov
Ljubljana 14. septembra.
Srednje šole po vsej Sloveniji so že odprle svoja vrata. Število dijaštva je spet močno naraslo. To se vidi že iz števila novih oddelkov, ki so jih na posameznih zavodih morali odpreti.
Največji gimnazijski zavod na vsem Slovenskem je zdaj 1. realna gimnazija v Ljubljani, ki šteje nič manj kakor 39 oddelkov, med tem ko jih je lansko leto bilo le 32. Na ta zavod se je letos vpisalo 1617 dijakov. V tem številu so seveda všteti oddelki in dijaki na novih rakovniških oddelkih. Nobenega dvoma ni, da bo tam morala čim prej nastati nova gimnazija
Drugi najmočnejši zavod na Slovenskem je 2. realna gimnazija v Ljubljani na Poljanah, ki ima 29 oddelkov ter 1306 dijakov. Tudi ta zavod ima letos en oddelek več.
Takoj za tem zavodom prihaja klasična gimnazija v Ljubljani, ki šteje letos na 25 oddelkih 1070 dijakov. Število dijaštva na tem zavodu pa je letos nekoliko padlo, zaradi česar ima zavod letos dva oddelka manj.
Med močne zavode spada letos tudi ženska realna gimnazija v Ljubljani, ki šteje v 19 oddelkih nič manj ko 879 dijakinj. Število oddelkov na tem zavodu je letos narastlo za 4.
Približno enako močni sta 3. in nova 4. realna
gimnazija v Ljubljani. Tretja ima 765 dijakov v 19 oddelkih, 4 pa 772 dijakov tudi v 19 oddelkih.
Močna je tudi 2. realna gimnazija v Mariboru, ki šteje v 17 oddelkih 800 dijakov. Število oddelkov je letos zraslo za 2. Za njo prihaja 1. realna gimnazija v Mariboru, kjer je na 17 oddelkih 750 dijakov. Tukaj je letos en oddelek manj. Za njo prihaja klasična gimnazija v Mariboru, ki ima v 18 oddelkih 74 dijakov. Tudi tukaj je letos en oddelek manj.
Celjska 1. realna gimnazija ima v 17 oddelkih 721 dijakov, 2. celjska realna gimnazija pa
ima v 15 oddelkih 712 dijakov.
Realna gimnazija v Soboti ima v 16 oddelkih 713 dijakov. Letos sta na tej gimnaziji dva oddelka več. Za njo prihaja realna gimnazija v Kranju, ki ima v 16 oddelkih 670 dijakov, medtem ko ima realna gimnazija v Novem mestu v 13 oddelkih 502 dijaka. Število oddelkov na tem zavodu je tudi zrastlo. Realna gimnazija v Ptuju ima v 13 oddelkih 492 dijakov. Tudi tukaj je letos en oddelek več. — Najmanjši državni gimnazijski zavod v Sloveniji je realna gimnazija v Kočevju, ki ima v 8 oddelkih 288 dijakov.
Vseh dijakov na državnih gimnazijah v Sloveniji je letos 12.803. Število oddelkov na teh zavodih je 301. 18 več kakor lani V tem niso pošteva-ne številke iz zasebnih zavodov.
Šmartinski g. župnik Ivan Opeka 60 letnik
Nič naj se ne hu-duje g. župnik nad temi vrsticami, tudi slika, ki mu je bila skrivaj izmaknjena, naj ga ne vznemirja, saj je pri svojih 60. letih še cel »fant od fare«. Nihče bi mu ne prisodil in ne verjel, da je bil rojen 15. septembra 1880. 1., pa je le res, ker farne knjige sv, Pavla na Vrhniki ne lažejo.
Prav s tako prožnim in lahkim korakom, kot smo ga videli v letu 1903 kot osmošolca in abiturjenta korakati po Kranju, vsega čednega po zunanjosti in čednostnega po duši ter vsem ljubega, smo ga videli na njegovih dušnopastirskih potih bodisi kot kaplana v Leskovcu, kjer je služboval nad štiri leta, bodisi v lepi Komendi, kjer je neumorno deloval 6koro šest let in se vsem brez razlike nepozabno priljubil, prav tak je ostal do danes, ko je izpolnil 60. leto. Nič se ni postaral ne po duhu, ne po telesu, še vedno mladeniško čvrst in ves čeden od pete do temena z njemu lastnim prožnim korakom ter veliko vnemo že od leta 1916, torej 24 let pastiruje kot župnik v prijaznem Smartinu v Tuhinjski dolini.
Koliko je že napravil in prenovil v tej dobi le Bog ve — ljudje v6e take reči radi pozabimo. Ni ga kotička, ne v župnišču, ne v cerkvi, kjer bi se kaj ne prenovilo in izboljšalo Župnišče vse prenovljeno, cerkev znotraj in zunaj vsa na novo oblečena, cerkvena oprava vsa kot nova, kar vse priča, da je g. žuonik za lepoto hiše božje vnet in, da se na lepoto tudi razume.
Marsikdo bi rekel, da se s takimi ljudmi, kot so Šmarčani, more kaj narediti, res je — priznati pa je treba, da bi vsak ne znal tako, kot zna g. jubilant; saj ga je sama ljubezen in dobrota, ona ljubezen, ki vse prenese in vse pretrpi — pa tudi vse doseže in izpelje I Ali ga je že kdo kdaj slišal, da bi svoje farane kje kaj grdil? Nikoli! Vedno jih je pred javnostjo hvalil češ: »Moje dobro ljudstvo«; če tudi jim, kadar so sami med seboj, potrebne levite bere — pač dobra lastnost ljubečega in ljubljenega očeta. Kako pa je z njegovo dobroto, to je pa najbolje povedala njegova umrla mati rekoč: »Dober je, dober ta naš Janez — živav uboga — vse bi dali« Vsa njegova dobra dela ima napisana Ie Vsemogočni, le od Njega pričakuje priznanja in plačilo, ki bo tem delom primerno.
G. župniku k 60 letnici iskreno čestitamo ter mu želimo šc mnogo uspehov in še nekaj križev k šestim, ki so minuli, da bi 6i mogel zaslužili še več dobrih del, da bi ves čeden in bogat na dobrih delih stopil pred božjega sodnika ter zaslišal tola-
žilne besede: »Le vstopi dobri in zvesti služabn:k — bil si zvest v malem, zato te čez veliko postavljam!«
Bog živi g. jubilanti
Zdravilno delouanie Rogaške mineralne gode:
Pri ledvičnih kamnih in kamnih r mehurju je
dobro piti čim večje količine iz vrelca Tempel.
Trbovlje
Teden Rdečega križa. Od 15. do 21. septembra se bo tudi v Trbovljah zbiralo za to človekoljubno organizacijo. Tudi od vstopnic za kino gre en del v te namee.
Draginja. Cene se dvigajo kar pri vseh stvareh in nihče ne ve, kje se bodo ustavile. To vzbuja največ strahu. Z zvišanimi cenami morajo priti tudi zvišane plače, oziroma drugi dohodki. Splošno prepričanje pa je, da se preveč pušča špekulantom prosto pot in bi nekateri radi čez noč obogateli na račun najrevnejših, saj živeža v naši državi ne bi moglo zmanjkati. Odbori, ki so po občinah v te namene postavljeni, naj se razširijo z zastopniki vseh prizadetih in takih, ki si bodo proti krivcem tudi upali nastopati. To je prvo.
zvezke, svinčnike, barvice, peresa navadna /n nalivna, risalna orodia po res ugodnih cenah le v trg o-
HNirman Ljubljana
■	Kopitarjeva ulica 2

Nainoveiša poročila
Bolgara pripravljalo prevzem južne Dobrudže
Sofija, 14. sept. m. Europa Press: Bolgarski kralj Boris je danes v avdijenci sprejel novega vojaškega guvernerja južne Dobrudže generala Popova, ki odpotuje v Varno, kjer bo prevzel upravo južne Dobrudže.
Zvečer odpotuje iz Sofije posebni vlak v Ruščuk z bolgarskimi upravnimi uradniki, ki bodo prevzeli upravo v prvi okupirani coni južue Dobrudže. Jutri pa odpotuje iz Sofije
bolgarska vojaška delegacija, ki se bo v Do-briču sešla z romunsko vojaško delegacijo z namenom, da se dogovorno rešijo vsa vprašanja, ki se tičejo okupacije južne Dobrudže. Ta bolgarsko - romunska vo jaška komisija Iki razdeljena v tri podkomisije, izmed katerih ena bo zasedala v Dobriču, druga v Sildstriji, tretja pu v Kaliatri.
Iziava romunske Železne garde
Bukarešta, 14 sept. m. Europa Press: Oče ustanovitelja romunskega legijonarskega gibanja Valea Codreana je danes časnikarjem dal izjavo, v kateri je naglasil, da v Romuniji ne bo takoj uveljavljen legijonarski režim. Pač pa ima general Antonescu nalogo poprej, najkasneje pa v enem letu. izvrš'ti vsa pripravljalna dela, da se bo tu režim mogel uveljaviti. General Antonescu bo sestavil vlado strokovnjakov in rodoljubov. V tej vladi legijo-narji sicer ne bodo neposredno sodelovali, vendar bo to gibanje odločilno udeleženo pri vodstvu romunske države ter že zdaj nosi polno odgovornost za vse, kar se na Romunskem godi.
General Antonescu Iki ostal šef države ter vrhovni poveljnik armade, legijonarji pa bodo državo vodili. Vsak poskus židovskih in ma-sonskih enlementov, da bi kakor koli ovirali legijonarsko gibanje v državi, bo v kali zatrt ter zlomljen ua odporu Železne garde.
Romunija zanika obmejne spore
Bukarešta, 14. septembra, t. Rador. Objavljeno je bilo uradno poročilo, ki pravi, da so se zadnje čase širile novice o obmejnih spopadih, ki da so jih povzročali Romuni (tako je trdila tudi sovjetska vlada, ki je celo vložila protest zaradi tega). Pooblaščeni smo izjaviti, da poročila, ki so se širila bodisi po tujem tisku, bodisi po tujih radio postajah, ne odgovarjajo resnici. Romunija nikogar ni izzivala. Poveljniki obmejnih straž imajo najstrožji nalog, da ne zagrešijo nobenega prestopka, toda morajo tudi z vso silo zatreti vsak poskus, da bi kdo nedovoljeno prekoračil romunsko mejo.
Karel ostane kar v Španiji
Barcelona, 14. septembra. AA. DNB: Bivši romunski kralj Karol je opustil namero, da bi se nastanil na Portugalskem in je sklenil nekaj časa ostati v Španiji. Bivši kralj Karol je prispel v kopališče Sidges na katalonski obali.
Madžarsko-romunska pogajanja
Budimpešta, 14. sept. m. Europa Press: Stalni pomočnik zunanjega ministra Verle sc
je danes v zunanjem ministrstvu sešel z romunskim opolnomočenim ministrom in šefom romunske delegacije Vnlerscovom, ki sta se pogovarjala o S b. dunajske razsodbe. Sklenila sta, da se bodo vsa vprašanja, ki se tega tičejo, obravnavala v podrobnostih na seji, ki bo v ponedeljek, dne 16. sept.
200 teta! v bo[u nad Londonom
London, 14. sept. t. Reuter: Danes popoldne je nad Anglijo priletelo veliko število nemških letal, ki so letela vsa proti Londonu. Kakor hitro jih je angleška bramba opazila, se je dvignila v zrak močna skupina angleških vojnih letal »Spitfirovc. V zraku se je razvila srdita bitka. Nemška letala so se silovito borila ter skušala prodreti zaporo nad Londonom. Vendar se jim to vkljub najhujšemu naporu ni posrečilo. Končno so angleška letala napadalce pregnala. Na London pri tem napadu ni padla nobena bomba. V tej hudi zračni bitki je sodelovalo na obeh straneh vsega skupaj kakih 200 letal.
70.000 besarabskih Nemcev bo potovalo
skozi Maribor
Naše časopisje je že veliko pisalo o preselitvi Nemcev i/. Besarabije, katero je zasedla Sovjetska Rusija. V Zemunu so organizirali zu te povratnike ogromno taborišče, kjer se bodo ustavljali za nekaj dni, se odpočili ter pripravili za nadaljevanje vožnje, ki Iki šla deloma po železnici, deloma pa po Donavi s parniki. Tisti, ki liodo potovali po železnici, se liodo vozili skozi Marilvor in za te se sedaj delajo tudi v Mariboru velike priprave. Že pred tednom dni pa je prispela nemška vojaška sanitetna kolona, ki je potovala naprej v Zemun. V tej koloni, ki je bila čisto motorizirana, je bilo 200 nemških sanitetnih vojakov in zdravnikov, ki l>odo v Zemunu organizirali zdravstveno službo v taborišču ter bodo potem spremljali vlake v Nemčijo.
Danes dopoldne je bila na mestnem poglavarstvu posebna konfcrenca, katere so -e udeležili delegati banske uprave in predstavniki mariborske mestne občine in drugih krogov. Na tej konferenci se je razpravljalo o načinu prehrane transportov, ki bodo potovali skozi Maribor. Izvoljen je bil delavni odbor pod vodstvom mestnega tržnega nadzornika inž. Večer jeviča. V odboru sta še ravn.it.lj Mestnih podjetij g. Lekan in Kolodvorski re-stavrater g. Majcen. Ta odbor bo moral v kratkem času rešiti veliko in težko nalogo.
Že dne 17. septembra bodo začeli potovati skozi Maribor transporti besarabskih Nemcev.
Ti trans|>orti se bodo nadaljevali potem dni nepretrgoma. Vsak dun liodo prispeli v Maribor po trije vlaki, v vsakem po SIK) ljudi, :uko dn bo šlo dnevno skozi naše mesto 2000 do 2400 povratnikov. Prvi vluk Iki prispel ob 4 zjutraj, drugi ob 6, tretji pa ob 8. Vsak transport se bo zadržal v Mariboru točno dve uri, da Im> napravil potem prostor naslednjim. V tem ruzmeroina kratkem času pa bo treba vsakokrat nasititi |>o 800 ljudi, kar nikakor ni lahka stvar. Delegat banske uprave je na konferenci povedal, da je določenih nn osebo 8 din za to prehrano. Prehrano je prevzel kolodvorski restavrater g. Majcen, ki ima tozadevno že velike skušnje s prehrano naših sezonskih delavcev, ki so se vračali iz Nemčije. Vsaka oseba bo v Mariboru dobila veliko porcijo guljaža s krompirjem ter štruco kruha. Problem pn je, kje namestiti vse te ljudi, da bodo lahko pri mizi jedli. Ker Tli računati z lepim vremenom, bodo morali biti za nje na razpolago pokriti prostori, katerih pa v kolodvorski zgradbi v takem obsegu ni. Komisija si bo ogledala nova skladišča v carinarnici, kjer bo najbrž dovolj prostorn in je tudi mogoče tja postaviti kar cel vlak, tako da ne bodo imeli kakšnih nevarnih prehodov čez tire. Kakor smo izvedeli, pa bodo tem povratnikom dajali tudi bogati mariborski meščani nemške narodnosti priboljške, tako zastonj pivo, vino itd. V te namene se je med njimi že osnoval poseben odbor. Maribor lx> imel tedaj prihodnje dni velike zanimivosti.
Uredba o minimalnih mezdah
Belgrad, 14. sept. k. Vlada je pripravila uredbo o novih minimalnih mezdah delavstva, ker dosedanje mezde z ozirom na naraslo draginjo nikakor niso več zadostne za življenje, Nove minimalne mezde, ki bodo določene po novi uredbi, bodo znašale 4 din. Manj ko toliko ne bo smel za svoje delo v naši državi dobiti noben delavec Delavske mezde bodo tedaj šle od 4 din na uro dalje.
Pcgreb ministra M. Simonovima
Belgrad, 14. sept. k. Pogreba ministra in bivšega predsednika Narodne skupščine g. M. Simonoviča so se poleg mnogo drugih političnih ljudi in organizacij udeležili tudi zastopniki' Slovencev. Slovenski zastopniki pri pogrebu so bili: senator Mihelčič ter bivša-jja-rodna poslanca Pavle Masič iu dr. Alb. :smajd.
dh/žavi
•	tO. Vinko Dešic. V Dubrovniku je umrl o. Vinko Dešič, kapucinski pater. Deloval in pasti-roval je tudi v Carigradu in v Mal; Aziji. Tudi Slovencem, ki so prihajali v Dubrovnik, je bil ljub znanec in prijatelj. Naj počiva v Bogu, blaga in pokojna dušal Pokopali so ga 9. t. m. ob veliki udeležbi ljudstva.
*	špekulante pošiljajo kar trumoma v internacijo. Kakor se zdi, so na Hrvatskem špekulante z živili kar za res prijeli. V Zagrebu so med drugimi prijeli tudi trgovca Gostla, ga zaprli, obsodili v internacijo, še poprej pa mu bo sodišče naložilo svojo kazen, ker je skrival 3 vagone moke. — Zlasti zadnji petek je bil črn za zagrebške navijal-ce cen. Najprej so zaprli pekovskega mojstra Mili-voja Čorka, ki je pred nekaj dnevi zaprl svojo prodajalno, češ da nima moke. Ko so naplavili preiskavo, so našli, da je možakar imel skrite moke toliko, da bi bil najmanj en dan lahko še pekel, če bi bil hotel. Mož pa je hotel špekulirati. Poslali so ga takoj v internacijo v Udbino. Pretekli petek so poslali v internacijo v Udbino tudi bivšega pekovskega poslovodjo Milana Bašiča, peka Dragutina Domitroviča, ter žitna trgovca Belo Wolfa in Gezo Woinerja, Vsi štirje so skupaj veri-žili z moko, tako da so jo drug drugemu dražili, ko so drug od drugega kupovali blago. S tem so delali sebi prof;t: lavnosti pa škodo. — V petek so poslali v internacijo v Donji Lapac mhnaria loma Kavurja, ki ie tudi špekuliral z moko. Doslej so iz Zagreba poslali 10 špeku.antov. — V Čakovcu so napravili preiskavo pr. trgovcu Vilimu Deutschu, ki so pri njem odkrili 15.000 kil skritega graha ter 3000 jajc. Takoj so ga zaprt-. obsodili m poslali v Donji Lapac. — Dne 12. t m so preisko vali trgovce v Karlovcu. Najprej so zaprli nekega Vida Hahna zaradi navijanja cer. in pa ker je prikrival 3 vagone koruze, da bi z njo verizil, dasi ni imel za žitno trgovino niti dovoljenja. Tudi on bo romal v Donji Lapac. V petek pa so tam prijeli trgovca Pavla Becka in Ernesta Lislerja, ki sta skrivala velik; zaloge ži«il in jih predrago prodajala. Tudi ta dva pojdeta v internacijo, — Kakor ta imena kažejo, so judovska imena v večini. V Udbini in Lapovcu bodo lahko ustanovi.i kar svoio kolonijo. — V Slavonskem Brodu so obsodili na 4CC0 dinarjev globe trgovca Ante Cim jrmanoviča, ki je prodajal kmetom koruzo po 2.40 dinarjev medtem ko je tam uradna ce< a nižja.
* Mesto divjega prašiča ustrelil prijatelja. Iz Slavonskega Broda poroča;o hrvatski luti, da je v vasi Klokočevik šel te dni zvečir na koiuzno njivo čakat divjih prašičev kmet Josip Cituljski Seboj je seveda vzel lovske puške. Okrog polnoči naenkrat zasliši v koruzi nekako lomastenje. Ne da bi videl, kaj je, je mož ustrelil v tisto smer. Medtem je po koruzi še vedno nekaj šumelo Mozu se je dozdevalo, da hodi no njivi divia svinja Zato je ustrelil še enkrat. Zdaj pa j«, v odgovor zaslišal človeški knk na pomoč Nesrelni lovec je brž pohitel tja in našel na tleh svojega prijatelja Branka Ivoševiča ki je bil smrtno ranjen. Ranjenec je v bolnišnici umi I, lovec pa se je sam
f 1 -----tU .... crtrlicra
3<C1 U T LtUII uw
*	Na meji ustreljen. Na jugoslovansko-madžarski meji blizu Subotice je v bližnjem g.-zdu ves dan delal 19 let stari Dragotin Prčič. Ko se je v mraku vračal domov, ga je zapazila obmejna straža ter ga pozvala, naj počaka Fant pa je bil tako nepreviden, da je zbežal, nakar je straža ustrelila Fant je dobil kroglo v glavo ter bil na mes.u mrtev.
*	Stradivarijeve gosli je baje našel. Pod streho zemunskega šefa rečne plovbe Steinfela je njegov sin nekaj brkljal. Med razno šaro je našel tudi gosli, ki pa so bile brez strun Dečko je gosli vzel seboj, ker jih je hotel prenarediti za tamburico. Ko je oče gosli videl, se mu je škoda zdelo stare gosli uničevati, ker so družinski spomin na pra-deda, ki je bil imeniten goslar K', ie oče gosli še bolj natančno ogledoval, je nažst v nj;h listek z napisom »Antonius Stradivarius de Cremona, anno 1713.« Na oglu listka pa je bil križ»r, pod njim pa črki A. S. Zemunski strokovnjaki so takoj izjavili, da so to prave Stradivarijeve gosli. Vendar ni izključeno, da so tudi ponarejene, kikor mnogo drugih gosli. Stradivarijeve gosli so namreč vredne milijone.	_ , „
*	Vzorni nameščenci. Veletrgovec v Pctrinji na Hrvatskem Pavel Mrgan je opazil, da mu nekdo odnaša blago iz skladišča. Dolgo ni mogel nič dognati, kdo bi bil tat Ko pa je končno prišel tatu na sled, se je sam prestrašil. Ugotoviti je namreč moral, da so kradli pri njem prav vsi njegovi nameščenci od poslovodje do komijev, od kuharice in sobarice do hlapcev in vajencev Vsi pa so bili med 6cboj domenjeni ter so delali »skupaj«. Če ie bil kdo odpuščen in je na njegovo mesto prišel kdo na novo, je bil ta takoj sprejet v tiho domačo tatinsko družbo, ki je trgovca samo zadnie čase oškodovala za več ko 200.000 dinarjev. Zdaj je so vsi pod ključem.	_
— Po pogostni nosečnosti morejo žene z dnevno redno uporabo pol kozarca naravne »Franz-Joscfove« grenke vode, zaužite na lešče. z lahkoto doseči izpraznje-nje črev in urejeno delovanje želodca. »Franz-Jnsefova« voda je davno preizkušena, najtopleje priporočana in se dobiva povsod.
O grl. reg. 8. br. SM74/35.
Smrt pod kolesi tovornega avtomobila
Maribor. 14. sept.
Danes dopoldne okrog pol desetih se je zgodila smrtna nesreča, ki jo je gledalo več sto ljudi. Ob času, ko je bil čez trg izredno živahen vozni in peš promet, se je pripeljal s precejšnjo hitrostjo od Ulice kneza Koclja proti Koroški cesti ' čez Glavni trg težek tovorni avto. Bil je to pettonski avto. last trgovca s sadjem Giittlicna na Koroški cesti ter zvrhano naložen z jnibolki. Težko vozilo je vodil šofer Ivan Berzenc. Pred vhodom v Gosposko ulico se je avto izognil na levo stran nekemu vozilu, ki mu je prišlo nasproti. Pri tem izogibanju pa je šofer krenil nenavad-io močno na levo. tako da je prišel na cesto okrog prometnega otoka.
Nesreča je hotela, da se ie ledaj peljalo na kolesu mlado dekle, ki je zavilo okrog oto-
m Najvišje cene kruhu v Mariboru. Mariborsko mestno poglavarstvo je določilo naslednje najvišje cene: ljudski kruh 5.50, kmečki kruh 6 in specijelni rženi kruh 6.50 din. Kruh se sme poči samo v šlrucah ali hlebcih po pol ko, 1 kg in 2 kg. Dovoljuje se peka kmečkega in specijal-nega rženega kruha zaradi navade in potrebe. Specijalni rženi in kmečki kruh smejo peči le tisti peki na področju mesta Maribora, ki si preskrbe zadevno dovoljenje od mestnega ^poglavarstva, ki jih bo stalno nadziralo. Ta določitev cene kruhu in način peke ljudskega, rženega in kmečkega kruha stopi v veljavo dne 17. septembra. Proti prekršiteljem te določitve se bo postopalo po Uredbi o ukrepih za preskrbo prebivalstva in vojske s kruhom.
m Kruh ob ponedeljkih. Kakor znano, smejo pekarne prodajati samo en dan star kruh, ne pa svežega. To ne dela nobenih preglavic, razen ob ponedeljkih. Ker v nedeljo pekarne ne delajo, bi prodajale ob ponedeljkih kruh od prejšnje sobote. Moka, katero dobivajo pekarne sedaj, pa je takšna, da star kruh ni več dober. Pekarne so se zaradi tega obrnile na bansko upravo in mestno poglavarstvo, da se jim dovoli ob ponedeljkih izjemoma prodajati svež kruh.
m V Teznem je umrla ga. Katarina Bitež-nik, posestnica. Pogreb bo v ponedeljek 16. septembra ob pol 4 na frančiškansko pokopališče. Naj ji sveti večna luči
m Maksimiranje cen na trgu. Včeraj je mestni tržni urad na trgu maksimiral nekatere cene ter jih poenotil, ker so te predmete prodajalci ponujali po različnih cenah. Tako je določil za krompir najvišjo ceno in sicer za merico H din, za kg pa 1.60 din, za liter brusnic 10 din. za liter borovnic 2 din in za liter pšenice 2.75 din. Med gospodinjami je ta korak tržnega nadzorstva naletel na zelo ugoden odmev, na neugodnejšega pa med prodajalci, ki so se pritoževali, da so morali na Dravskem polju plačati pri kmetih krompir po 1.50 din za kg. Tržni urad pa je bil mnenja, da imajo za prevozne stroške in dobiček 10 par pri kilogramu dovolj. Opazilo pa se je, da bo treba kontrolo na trgu močno poostriti, če se hoče doseči, da bo imelo maksimiranje cen primeren učinek.
m Ljudski oder bo na željo občinstva v nedeljo, dne 22. septembra, ponavljal igro »Adelaj-da. Koroška roža«.
ka proti glavnemu mostu. Avtomobil je mlado kolesarko podrl na tla, da je prišla pod zadnje kolo, ki jo je povozilo čez sredino telesa. Avto je nato trčil v prvi kamenitni steber, ki je stal tik pred prvo stojnico in ga podrl. Ustavil se je šele kakih 20 m od mesta nesreče. Na stotine ljudi je takoj obkrožilo avto in nesrečno mladenko, ki se je vsa v krvi zvijala na tleh. Zaradi silnega pritiska ji je izstopilo drobovje, ogromna rana pa ji je zijala tucli na prsnem košu, ki je bil deloma strt. Vendar pa je bila kliub tem smrtonosnim poškodbam še pri zavesti, toda tako slaba, da je samo nekaj šepetala. Nekateri so ji skušali pomagati ler so ji dvignili glavo n ji poravnali obleko, potem pa je že prispel reševalni avto, ki je ponesrečenko odpeljal v bolnišnico.
Med tem pa so se drugi ljudje zbrali okrog šoferja, ki je nekam brezmiselno buljil pred se ter se je šele polagoma zavedal, kaj je s svojo vožnjo povzročil. Slaba bi se mu bila menda godila, če ne bi bili takoj stražniki zraven, ki so ga spravili iz vozila, aretirali ter vtaknili v zapor. Na kraj nesreče je kmalu prispela tudi komisija, v kateri so bili policijski pristav g. Zaje, inž. g Uran in poveljnik policijske straže g. Pukšič. Komisija je predvsem preizkusila vozilo. ali zavore in
mndrace, žične vložke, železne pohištvo in otroške vozičko dobavlja poceni „«»F. NOVAK, Maribor. Jurčičeva ulica 6.
krmilo v redu funkcijonirajo ter so avto pre-izkušali strokovnjaki - šoferji mestnega avtobusnega prometa. Ugotovilo se je pri tem, da so zavore in krmilo v redu, tako da se voznik na to ne bo mogel izgovarjati. Nesrečo je očividno povzročila prenagla in neprevidna vožnja.
Ponesrečeno mladenko so v bolnišnici takoj spravili na operacijsko mizo ter so zdravniki poskusili vse. da bi jo rešili. Videli pa so takoj, da ji ni več pomoči. Bila pa je še toliko pri zavesti, da je lahko povedala svoje ime. Piše se Pridu Pernat. Baje je doma iz Limbuša, stara pa je okrog 2tj let. Kolo, na katerem se je peljala v smrt, je last Marije Partlič iz Ruperč.
Komaj se je nekoliko poleglo razburjenje zaradi te nesreče, že se je razširila po mestu novica, da se je pripetila povsem sličnu druga nesreča na Vodnikovem trgu. Tam pa je bila zadeva drugačna ter ni imela nobenih posledic. Zaradi neprevidne hoje je prispela pod tovorni avto neka Jožefa Žiuavc, vendar se je šoferju posrečilo vozilo pravočasno ustaviti, tako da ni dobila nobcnili poškodb.
m Dekliški krožek Maribor T. ima v sredo 18. t. m. ob sedmih zvečer v običajnih prostorih prvi sestanek. Ker se bodo na tem sestanku obravnavala nekatera važna vprašanja, vabimo vse članice, da se ga udeleže, m Vse za šole v Ciritovi:
Celje
Prof. Ivan Bračko
ravnatelj II. real. gimnazije v Celju
Z ukazom kraljevih namestnikov je imenovan za ravnatelja na novoustanovljeni II. drž. real. gimn. v Celju celjski gimnazijski profesor Ivan Bračko.
Ivan Bračko je bil rojen 5. julija 1882. v Leskovcu v ptujskem okraju kot sin kmečkih staršev. Nadarjenega sin.i so dali starši v mariborsko gimnazijo, ki jo je končal z odličnim uspehom. Živel je izven mesta v Studencih, odkoder je hodil daleč v mesto v šolo. Že kot gimnazijec je bil narodno zaveden vendar mu niso mogli v šoli do živega, ker je bil odličen učenec. Po maturi je odšel na Dunaj, kjer je študiral klasično filologijo in slovenščino. Kot absolvent klasične filologije in slovenščine je bil najprej postavljen za profesor ja-pripravnika na mariborskem državnem učiteljišču. Od tam je bil leta 1907 premeščen na slovensko-nemško gimnazijo v Celju, kjer je poučeval do prevrata. Kot profesor celotne slovenske gimnazije, je postal pozneje ravna-
BF3aHSHHBfflS8aSS?E!ES8[HaeiIEB0eSI3lir0aiBIBESB
Cenjenemu občinstvu naznanjava
da prevzameva s 16. septembrom dobro znano
gostilno in restavracijo »Branibor«
Za dobro kuhinjo in pijačo jamčiva. — Za obilen obisk se najtopleje priporočata
Leopold in Angela Hrastnik
Sprejemajo se abonenti. Kegljišče na razpolago.
BBaBBaBBBa»BBBBB*BBBfflBBBBBBBaBBB
Otroški voziček
kolo ali šivalni stroj najbolje in najhitreje kupite, prodaste ali zamenjale v trgovini Josip Uršič. Celje. Narodni dom.
tel j v Murski Soboti. Na tej šoli pa z ozirom na svojo družino ni mogel ostati. Premestili so ga nato v Celj-e, kjer je nepretrgoma poučeval mladino nemščino in latinščino, prejšnja leta pa tudi materni jezik. Kot šolnika ga odlikuje izredna bistrost in jasnost v podajanju težke slovnične snovi, umirjena strogost do dijakov, najbolj pa globok smisel za vzgojne naloge težkega poklica. Sam ves prevzet krščanskega gledanja in vzornega življenja, je mogel tudi mladino z besedo in z zgledom ob vsaki priliki voditi po pravi poti do najvišjih vzorov. Preživel je v Celju najtežje čase narodnostnih bojev. Odlikoval se jvedno kot neizprosen narodnjak, v tem pač popolnoma enak svojemu pokojnemu bratu neizprosnemu borcu na slovenski »everni meji'župniku Evaldu v Št llju v Slovenskih goricah. Za vzorno službovanje je bil prof. Bračko leta 1930 odlikovan z redom Sv. Save 4. stopnje. G. ravnatelju najiskrenejše čestitamo ter mu želimo v teii težkih razmerah, v katerih mora revzeti vodstvo novega zavoda, kar največ žjega blagoslova in sreče!
pre bo/
Na novo ustanovljeni II. realni gimnaziji v Celju so dalje postavljeni za profesorj.i Antič Julij. Bitcnc Mtrfto, Četina FrMijo, Dolgan Marija, dr. Ganter Kajetan, Guštin Ida, dr. Hanželič Rudolf, Kennc Eleooora, Knap Anton, Kovačič Edvin, Krečič Marija, K luni č Ana, Mavčec Jože, MPoar Ivan, Peternel Franc, Potokar Milan, Presuer Janko, Se-rajnik Zdenka, dr. Strniše^ Pavel, Ščuka Cvetko, Tavčar Marjan, Vučeuov Dimitrije, dr. Zelenik Ka^ re! in Zupan Alojzij.
Morska
Po dolgem je merila osem čevljev, v sredi naokrog pa dva. Neznano urno je smukala in se previjala po morskem dnu, da ji je čudno črno telo plesalo in se svetlikalo ko drobno slamnato povreslo r penečem se slapu. Z majhnimi očmi, zelo vsaksebi v ploščati široki glavi, je iskala po morju hrane. Milje daleč je la-kotno drevila ob vznožju klečevja. Razgledovala se je malone zastonj. Uplenila je samo tri nedorasle treske, ki jih je pogoltnila v enem zalogaju in ne da bi pogon upočasilu.
Ob ostrem predgorju je obrnila in se speljala v zaveten kot med klečmi, kjer je bilo morje mračno in tiho, obsenčeno od vdrtih pečin. Srdito je gledala predse v, temne vode. Gredoč je trepnila z repom, se zvijugala, da je bila ko vibasto vreteno in zvihrala naprej. Dolgi in tanki edini brk, ki ji je visel s spodnje čeljusti liki vrvica, na kateri je obešen listek z napisom, ji je odletel navzad pod trebuh. Steklaste oči je imela srepo uprte v neznatne bele pičice, ki so se daleč spredaj nagloma izgubljale. Morska jegul ja je ugledala plen. Miljo daleč je bil vlak vretenic.
Neutegoma se je jadrno spravila nad nje. Pod njihovimi belimi trebuhi se je dvignila iz morja in ugrabila vretenieo v široko razprte čeljusti, prej ko je bila z gobcem na površju. Nato se je pošibila, kakor da bi omedlevala. Prevračala in zvijala se je ko po-hojen črv. Spuščala se je globlje in globlje in naposled pogoltnila ribo. Potlej se je takoj spet zravnala in trepnila z repom, pripravljena, da pojde plenit na novo.
Ko se je strašna pošast pokazala med vre-tenicami," so te plavale tik pod morsko gladino. Kakor hitro pa je jegulja planila kvišku med nje, so se gibčno pognale iz vode. Slišati je bilo, ko da bi v orjaškem rešetu vejali neštevilna peščena zrna. Tri trenutke se je tisoč modrih in belih rib blesketalo in svetilo na soncu. Potem so izginile in pustile za selioj •širok pas razburkano plivkajoče, črne vode. Zakaj, deset tisoč majhnih plavuti je vrezalo v gladino morja, ko so na naglem zbežale. Ribjih belih trebuhov ni bilo več videti. Vre-tenice so se potopile v brezna morja. Tam spodaj jih je skrivala pred sovražnikom barva njihovih hrbtov in strani, ki je bila modro-črna ko morje. Jegulja, ki je v velikanskih kolobarjih vinkala za njimi, jih je zgrešila.
Na pol lačna na pol nasičena je obnorela morska velikanka kakšne pol ure neprenehoma stikala naokrog. Neznano hitro je švigala sem pa tja. Končno je zagledala nov plen. Bele pičice, podobne presehlim kapljam slane vode,
Na Polhograjsko goro
Vsak večer po jasnih dneh, ko sonce počasi utone tam za zapadnimi gorami, ja6no razločiš v uga-šujoči zarji tri vrhove Polhovgrajskih Dolomitov: Stožec 1021 m, Grmada 898 m in Sv. Lovrenc 824 m. Prav ob vznožju zadnje leži Polhov Gradec, eden izmed najlepših in najbolj zanimivih krajev v bližini Ljubljane. Pohitimo v ta lepi kos slovenske zemlje, spoznajmo ga in vzljubimo!
Iz Ljubljane se napotimo proti Viču, kjer zavijemo na desno, gremo mimo opekarne in kmalu pridemo v Kožarje, precej veliko in čedno vas. Cesta se vije dalje med polji in travniki, nato ob potoku Šujici, čez vasico Razore in kmalu smo pred Dobrovo.
Dobrova slovi že od XIII. stoletja kot znamenita božja pot. Vsako leto prihajajo sem romarji, po-
»Vi pa niste iz Zgornjega Kašlja?« »No.«
»Pa tudi iz Spodnjega ne?« »No.«
»Zato pa!«
sebno na angelsko nedeljo, na veliki in mali Šmaren, ko so tu romarski shodi. Cerkev stoji na nizkem holmu in je umaknjena v horjulsko dolinico.
Letos zgrajena nova cesta se izogne vasi ter teče v ravni smeri proti vasici Šujici. Cesta hiti dalje in se vije okoli hriba, ki nosi nad strmo odsekanim čelom cerkvico sv. Jurija. Legenda pripoveduje, da je sv. Jurij ob napadu Turkov, sam branil božji hram in da sovražniki nikakor niso mogli udreti. Dolina se zožuje, kmalu smo v ozki soteski, ki se odpre šele nekoliko pred Dvorom. Kjer se konča hrib, na levi strani, so strme stene. Pod njim so raztresene bele hišice Babne gore. Nad vasjo, kjer so še kupi starega zidovja, so se junaške čete hrabro postavile v bran Turkom, ter jih ugnale s kropom in vrelim oljem. Ze 6mo pred Dvorom in mogočno stavbo cerkve sv. Petra, ki je ljudstvo imenuje »cesarsko«. Zidana je bila med 1. 1521 in 1561 in je ena izmed najlepših in največjih spomenikov gotskega stavbarstva v Sloveniji (Gruden: Zgodovina slov. naroda). Bogata je njena notranjost kakor tudi zunanjost, ter jo upravičeno štejemo med prve umetnostne spomenike naše domovine. Pod cerkvijo stoji lična cerkvica, sv Miklavža. Pred nami se razgrinja široka dolina, skrbno obdelana, z belimi hišami posejana. Ko napravimo še nekaj korakov, nas pozdravi Pol-hovgrajska gora in drobna, bela cerkvica vrh nje: Sv. Lovrenc. Česta se nekoliko vzpne, nato pa spusti prav v Polhov Gradec. (397 m - 29 km severovzhodno od Ljubljane.) Nad belimi hišami, ki so položene v breg, se ponosno dviga župna cerkev. Prav nad njo, še nekoliko višje, pa samuje na stožča6tem hribu kapelica. Tu je stal prvotno grad, ki ga je 1. 1511 porušil potres. Sedanja polhovgrajska oraščina je na koncu vasi, ob cesti, ki vodi proti Cmemu vrhu. Cesta vodi prav čez grajsko dvorišče. Na levi je starinski vodnjak z Neptunom in štirimi vdami okoli. Za njim se razprostira grajski vrt, skrbno urejevan m negovan. Zanimiv je starinski stolp z uro ves odet v bršljan.
Polhov Gradec je bil v davnini rimska naselbina, kar dokazujejo mnoge dragocene izkopanine iz tiste dobe in ki jih hrani ljubljanski muzej. Tik za gra)-skim dvoriščem gremo čez travnik ob potočku, zavijemo na desno in se začenjamo vzpenjati v goro. (1 uro polagoma.) V začetku je pot nekoliko strma, nato se poleži in hodimo po hladni bukovi senci. Pot gre zopet navkreber; kmalu zaslišimo zvon, ki nam naznani, da nismo več daleč do vrha, in res, ko zavijemo na prisojno stran, nas pozdravi bela cerkvica, vsa od toplega sonca obžarjena. Na sedlu, nekoliko pod vrhom, se pri prijaznem in gostoljubnem cerkovniku odpočijemo.	.
Polhovgrajska gora je najznamenitejša gora rol-hovgrajskih Dolomitov. V maju, 1. 1837 je utrgal grot Rihard-Ursini Blagay, tedanji lastnik graščine, na pobočju te gore do tedaj povsem neznano, lepo de-htečo cvetko, ki jo je po njem imenoval takratni kustos Deželnega muzeja, H. Freyer, v Daphne Bla-gayana V 1. 1838 je saški kralj Friderik Avgust II. navdušen botanik, obiskal grofa Blagaya z namenom, da spozna redko cvetko, Dafno. Drugo jutro se t® res povzpel na goro in kot prvi tujec, z lastno roko nabiral dišečo cvetko. Na njegov obisk nas spominja tudi spomenik, ki je postavljen ob vznožju gore. Na gori je stalo nekdaj rimsko gradišče in se še sedaj na mnogih mestih prav dobro pozna, kje jc bil rimftki zid gradišča.
Pomladi leta 1933 si je Carr, znani ameriški olimpijski zmagovalec, pri avtomobilski vožnji zlomil obe nogi. Poslej ni mogel vet upati, da bi zopet kdaj dosegel običajno višino na športnem področju. Dogodek je vzbudil mnogo sočutja v svetovnem športnem svetu. Morebiti zato, ker oboje, oseba in nesreča, pripada sodobnosti. Saj mora biti kar vse »sodobno«...
Ako pa danes, na praznik Žalostne Matere božje, rečemo krščanskemu svetu svetopisemsko besedo: »Sin, ne pozabi bolečin svoje matere!< mislijo pač mnogi, kako naj imam sočutje z osebo in tragedijo iz davne preteklosti? Sodobna lahkomiselnost!
Kdor tako misli, naj nam pove, ali spada Sava, Drava, Soča v preteklost ali sodobnost f Prav toliko v preteklost kakor v sodobnost! Kar je bila Sava, Drava, Soča našim prednikom, to je danes nam in bo jutri našim zanamcem. Tako je tudi z Marijo, tako je s tragedijo na Kalvariji. To so neusahljivi viri!
Kakor veličastna reka se razliva skozi vse čase, rodove in kraje spomin na Kristusovo trpljenje, ln SpOiiii n na Žalostno Mater
Na južni strani ie velika groblja kamenja Prijazni Logar ram pove, da so ti kupi kamenja služili tedanjim kmetom v obrambo proti Turkom, Čim so se bližali sovražniki, so začeli kmetje valiti in metati težke skale nanje, ter jih gotovo vselej pregnali. V turški dolini spodaj, 60 že nekajkrat odkopali, tako
božjo. Kakor v apostolskih časih, tako do konca dni. To ni le zgodovina. To je ljubezen, ki ne mine. Kdor le nekoliko razume skrivnost sv. maše, bo razumel, kaj smo rekli.
Nehvaležen otrok, ki bi dejal svoji materi: »Bes si veliko trpela zame; pa tvoje bolečine spadajo že v davno preteklost. Nima pomena, da me nanje spominjaš v sedanjosti.« Kako nespametna beseda!
Kaj bi mu mogla odvrniti mati: »S takim govorjenjem mi nnpravljaš zopet le nove bolečine. Vsa tvoja sedanja sreča, vedi, moj otrok, sloni na mojih nekdanjih in še sedanjih skrbeh in bolečinah.«
Ob takem odgovoru bi se moral otrok skesati: »Mati, grešil sem zoper nebesa in pred teboj; nisem več vreden, da bi bil imenovan tvoj sin.« Ljubezen ima samo en čas, samo sedanji čas; ljubezen ne mine nikoli.
Ne bo lahko najti otroka, ki bi bil brezčuten za bolečine svoje matere. Prav lako ne bi smelo biti kristjana, ki ga ne bi iu in tam obšla verna in hvaležna misel na Žalostno I Mater božjo.
pravijo, kosti in kose starega orožja.
Čudovit in nepozaben je razgled z gore Zavzel gledaš to lepoto slovenske zemlje; ves svet, tja do Karavank in Julijskih Alp imaš pred seboj. Vesel si, da si pohitel 6em v ta tihi raj.
Miriu Vita»
jegulja
so se vesile v morju pred njo. Zrlrevfla je tjakaj. Pičice so navzele obliko in jegulja je odprla čeljusti. Stvarce so ji bile prav pred očmi. Toda ravno ko je hotela najbližjo pogoltniti, je začutila močan pritisk. Nekaj trdega in vendarle nečutnega jo je začelo gne-tati po glavi in potem še po hrbtu. Jegulja je poskočila in se prekopicnila. Trda tvar pn jo je dalje prijemala in vso obstrla. Iiila je v mreži. In povsod okrog nje so se zevajoč zvijale v zankah vretenice.
Od osupnjenosti in strahu je jegulja dve sekundi mirovala. Na vseh straneh je videla letenino iz črnih pramenov, ki je na vse raje čudežno visela v vodi. Vretenice z utripajočimi škrgami so bile v pletenini. Nekatere so se ujele za glavo in rep in imele telo zapognjeno v lok. Druge so se kar večkrat zamotale v grčave gube in nekaj jih je ena sama črna vrvica trdo opasala pod škrgami. Cela truma otrplih rib se je dušila v morju.
Jegulja se je začela vihravo premetavati, da bi ušla. Z dolgim spolzkim telesom se je poganjala navzad in navzpred in se zaletavala zdaj sem zdaj tja. Vedno znova je razkrečala čeljusti, se na mah z največjo naglico zapodila naprej in zvrvrala vodo. Razdrla in raztrgala je mrežo. Rezala je v njo velike dolge razpoke. Toda čim bol jo je razporjala in pokonča vala, tem bolj se je zapletala v njo. Rešila je nekaj vretenic. sebe pa ne. Okorele in ohromljene vretenice so padale z raztrganih zank vniz in se ugrezale ko mrtve stvari. Potem se je iznenada zazdelo, ko da so se druga za drugo prebudile iz spanja. Potresle so rep in se pognale proč. Jegulja velikanka pa si je v mreži navijala na opolzlo telo vez za vezjo. Naposled je obnemogla in na pol zadavljena obležala na miru.
Čez nekaj časa je začutila, da jo ▼ mreži vleče kvišku. Mreža se je še bolj stisnila okoli nje, da so se bleščeče, z njo vred ujete male vretenice drgnile ob njo in se narahlo in mlahavo naslanjale nanjo, ko so se skupaj vzdigovale v mreži. Jegulja je bila pri miru. Ko je prišla nn površje, je zazijala, zganila se pa ni. Potlej jo je z močjo potegnilo v čoln in telebila je na dno.
Ribiča v čolnu sta začela togotno kleti, ko sta zagledala neznansko jeguljo, ki jima je raztrgala mrežo in spravila v nič lov vretenic. Starec pri veslih na sprednjem koncu je zavpil: »Razmotaj in ubij jo, mrho!c Fant, ki je vlekel mrežo v čoln, je prestrašen strmel v sklizko pošast. Jegulja je ležala zdaj med njegovima nogama in ga gledala tako zvito,
bila po straneh, toda roke so jima drsele po njej ko drsalke po ledu. Dobila sta jo med kolena, stala na njej in poskušala uleči se nanjo. Bila pa sta preveč zmedena, da bi jo mogla prestreči.
Fant jo je končno le obsegel z rokami in dvignil. Držal jo je čez sredo in stiskul, ko dn bi jo hotel zmeti nu smrt. Opotekel se jo pokonei. »Zdaj jo usekaj po trfbuhu!« je zavpil starcu. Todu hipoma je omahnil nazaj. Čoln se je zamajal. Kant je spustil jeguljo in zaklel Stegnil je roke, da bi se ujel in uprl na noge. Jegulja je priletela z glavo na poševni rob čolna. Gobec se ji je povesil v morje. Silovito je strepetula in zdrknila stran, naravnost vniz, dol v glol>očine. Ko puščica je šinila med črne, z rastlinjem porasle skale doli na dnu.
Tam se je zleknila in v velikem loku splavala k svoji zakotlji daleč v tihi globini.
(Angleško: Liam 0'Fluherty.)
kakor da bi imela človeške oči. Fant se je ■ skoraj tresel, ko je predeval mrežo in začel odvijati vezi. »Z nožem jo usekaj, da ne bo več delala škode!« se je zadri starec. Fant je izdrl v okraj čolna zasajeni nož, prerezal mrežo in osvobodil jeguljo. Jegulja se je mahoma nezaslišano stresla in spolzela po dnu čolna. Naravnala se je, kakor je bila dolga.
Nuto se je po istem potu obrnila nazaj. S trepnjočim repom je udarjala ob stranice in s trebuhom pljuskala (k) vodi nn dnu. Čoln se je majal. Moža sta kričala. Vpila sta: »Ubij jo! Drugače naju l>o še potopila.« »Udari jo po trebuhu!« Oba sta segla po kratki debeli palici na drogu sredi čolna. Fant jo je zagrabil. Sklonil se je in. udrihnil po jegulji »Mahni jo po trebuhu!« je vreščal starec. »Primi jo, primi in zasuči!«
Oba sta se pripognila. Nerodno sta popri-jemala jeguljo, klela in težko sopla. Čoln se je nevarno zibal. Velikanska jeculja je čudno hitro polzela krog in krog. Ribiča sta jo gra-
Vdor osa
Prekrasno nedeljsko jutro je. V senčnici, ki se ovija po njej divju vinska trta, je na mizi mleko, kruh in malinova mezga. Poševno vpadajoča jutranja luč upodablja mešanico listov in vejic v izmenjujočih se arubeskuh po mizi s pisanim prtom.
Sedimo v lahkih oblekah, saj je vprav tropično vroče. Maček je počenil na klop zraven nas in z užitkom srka sveže mleko. Pri tem nareju z jezičkom čudovite zavijačice. Mezga se blesti iz steklene sklede ko rubin: Vabljivo dehti in naravnost pozivu na uživanje. Pa je že tu prva osa in druga in tretja. Čel roj teh trepetajočih brenčučk nas obkroža ko strahovi in mi strahopetno zbežimo v plašče za kopanje.
Zunaj zraven senčnice imajo mnline široko pročelje lesketajočih se korald. Sicer so te maline — v našo nejevoljo — paradiž teh osS. A zdajle, ko bi mi radi v miru zajtrko-vali, nočejo slastnih jagod in se zaganjajo v
Pozdrav i jesenskih njiv
rt
mezgo, ki je »poplemenitena« za človeško grlo. Posedajo po robu steklene sklede in so ko en sam plapolajoč venec nenasitne požrešnosti. Vprav nore so! Prihajajo v strmoglavem, v drsa jočem, v prekopicu jočem se in padajočem letu. Posedajo na kose kruha in nas ovirajo, da bi ugriznili vanje. Komaj več ko za sekundo obstanejo na istem kraju. Njih tipalke so v večnem, mrzličnem gibanju; celo trup sodeluje, in dozdeva se, da izraža čustva nedopovedljivega uživanja. Priletavajo na roke; miza je sploh njihova, prav tako senčnica. Imajo nas v oblasti, prisvojile so si zakon delovanja in mi smo čisto mirni. Maček, ki se sicer poigra s sleherno muho in slehernim metuljem, ždi ko začaran in se ne zgane.
Brez moči se spogledamo. Le nikar ner-voznostil Pa saj nismo nervozni, pravimo, a

te ose so tako nesramne, roparske! Tn niti podražiti jih ne smemo. Treba je tiho čakati, se delati mrtvega, kot spričo kake zveri v džungli!
A zdajle je ena od zveri padla v precej redko mezgo in brca v rdeči brozgi. Njeno brcanje je zmeraj hujše, tako da je ko nekakšen »Vidov plese žuželk, a mi se izprašu-jemo, ali je to razburjenje še užitek ali je pa že strah? V vijugah brenčeč priletavajo zmeraj druge ose in se pohlepno zaženejo v vodnjak sladke vabe. Z zadoščenjem opazujemo, kako same sebi kopljejo grob Njih brenčanje, njih frfotanje, lazenje in brcanje, vse to je obupno prizadevanje, da bi dosegle tisti element, ki so v njem. gospodarice, in to kaže njihovo grozo pred smrtjo. Druga za drugo se utrudi, otrpne in se neha boriti. Z žličko pobiramo žrtve iz mezge. A s tem niso še re-
šene, zakaj lepljiva sladkoba jim je postala spona; nikoli več se ne bodo mogle dvigniti v drzni polet In zato jih pomorimo, da jim skrajšamo trpljenje.
Spet se nam povrne samozavest, in čakanje se je obneslo; jedro napadalnega roja je uničeno. Junaško posežemo po kosih kruha, in grlo uživa dišečo sladkobo.
Ljube ose — tako pravimo — ve pač niste zadosti pametne, da bi si hodile povečano življenjsko uživanje iskat na rob prepada, ne da bi bile kaznovane za to; premalo trezne ste.
Ose nam ne morejo odgovoriti, sicer bi nam bržkone dejale: Ali ni človeška zgodovina zgled za neprestano biezumnost, ki vas spet in spet naganja v rdeča morja samo-uničevan.ja?
Iz sosednje hiše priletavajo krpe jutranjih novic po radiju. Slišimo o vojskah na vzhodu in zahodu, o okrutnem, uničevalnem divjanju narodov in zamišljeno se zagledamo drug v drugega.
Krojač in gospa
»Koliko let imate, gospodična?«
»Prosim, ženske ne smete vprašati pO letlhl«
»Kaj, ali ste že toliko stari?«
.Človek ne bi verjel, vendar se na tem svetu
dogajajo stvari, ki bi se jih celo kak humorist težko lotil. Zakaj, da pride krojač k zakonskemu možu, pa ne zato, da bi mu plačal račun, kar se seveda večkrat pripeti — marveč zato, da bi ga prosil, naj svoji ženi...
Pa — poslušajte zgodbo od začetka do njenega neslavnega konca!
Krojač je vstopil.
»Gospod svetnik, pot do vas me veliko stane,« je začel.
»Toda mojster — večidel pa mene veliko stanejo vaša pota!«
Krojač se je nasmehnil s svojim najbolj prikupljivim smehljajem.
»Veseli me, gospod svetnik, da ste tako dobre volje. Žal, da meni ni prav nič za smeh. Izpolniti moram jako mučno dolžnost.«
»Izpolnite jo!«
»Pravkar je bila vaša soproga pri meni,« je dejal krojač, »in je naročila živordečo večerno obleko. Saj razumete, gospod svetnik, jaz spoštujem vašo gospo, ona je duhovita žena, je kulturna in naravnost čudovito mladostna! Čast mi je, da vašo soprogo že štirideset let oblačim. A je gospa menda to pozabila, se mi zdi.«
»Zakaj? Ali je kako nesoglasje..,«
»Nikakor,« je odvrnil krojač, »vprav nasprotno! A vaša gospa soprogu pozablja, koliko časa jo že oblačim. Štirideset let ni malo, predvsem pa ne za žensko, ki rada dobro je in ki ji hrana, kot je videti, tudi dobro tekne! Zatorej bi bila zdaj za vašo gospo prilična drugačna, recimo — bolj tiha eleganca. Gospod sv6tnik, moja tvrdka je odlična, moj salon je znan tudi izven mej naše države, mi dajemo smernice za modo drugim... No, zdaj pa si je gospa soproga pravkar naročila pri meni živordečo žametasto obleko. Živordečo! Pa še žametasto! Zažeta bodi okrog pasu, okrog bokov tesna! Pa še kratko jopico z mornariškim ovratnikom! Jaz za kaj takega ne morem biti odgovoren! Takšne obleke ne bom naredil! To bi bil polom moje tvrdke! Na koncu svojjh moči sem! Pomagajte mi, rotim vas, pomagajte mi!«
Krojač se je sosedel na stol. Da, celo jokal se je, zares se je jokal. Svetnik je zmajal z glavo.
»Pa kaj morem jaz pri vsem tem?«
»Recite svoji gospei...«
»Meni je vendar kaki gospej nemogoče reči, da se je postarala, da se je celo zredila!«
Krojač je planil pokoncu.
»Seveda ne! Saj vaša gospa ni prav nič staral Saj ima šele osem in petdeset let! Pa da se je zredila! Kdo pa pravi, da bi se bila zredila? Le da meri okrog pasu sto in dvajset . . .«
Soprog nekaj časa sploh ni spregovoril. Nato je Krojaču segel v roko. »Bom že našel pravo pot,« je tiho dejal, »gospej bom dejal, da sem se jaz preveč postaral, da bi se mogel
pokazati na cesti s takšno mladostno ženo...« *
Dolge minute je »tal soprog pred ogledalom, medtem ko je Emilija sedela na zofi.
»Kaj se gledaš v zrcalo, dragi moj?«
Soprog se ji je počasi približal.
»Žena, jaz se staram! Guba za gubo se mi zajeda v kožo, moje čelo je zmeraj bolj visoko in nekakšne utrujenosti se kar ne morem iznebiti.«
»Žal, res je tako,« mu je pritrdila Emilija, »ti se res staraš, dragi moj.«
»Saj tudi nisem noben mladenič več, saj bi mogel biti že ded!«
»Res je, tudi ded bi že lahko bil.«
»Torej,« je zavzdihnil svetnik, »sklenil sem,
da stopim začenši z današnjim dnem v stan starih gospodov. Prostovoljno se odrekam veselju mladosti, nosil bom bele gsmaše in mehke čevlje in se ne bom več oblačil po modi. Saj nočem, da bi se spričo ljudi osmešil.«
»Kakšen dičen star gospod boš ti, dragi moj svetnik!«
»Hvala ti lepa, Emilija! Zdaj imam pa le še eno skrb: ali ne bodo mene, starega gospoda, zasmehovali, če me bodo videvali ob strani take mladostne žene, kot si ti? Ko imaš take rjave lase, rdeče ustnice, kratke, pisane obleke — saj bi ti človek prisodil komaj dvajset let! Ali ne bi mogla, meni na ljubo...«
Emilija ga je nežno pobožala po glavi.
Miha Malei: Kmečka hiša
»Pa seveda, dragi moj! Razumem, vse razumem! Takoj bom poklicala svojega krojača in mu dala drugačna navodila za svojo novo obleko.«
Poljubil ji je roko.
»Zahvaljena, Emilija! Saj sem vedel, da se nate lahko zanesem.«
Ko je Emilija čez deset minut nato poklicala krojača k telefonu, je rekla: »... Ker se je moj mož zares začel starati, nemara ne bi bilo prav, da bi hodila z njim kot njegova mlada žena. Zatorej mi naredite ono rdečo žametasto obleko tako, da bo za pet centimetrov krajša; črna taftasta pentlja naj bo spredaj malo večja, jopica pa bolj mladostna. Mojemu brivcu tam nasproti pa sporočite, da bom prišla jutri k njemu in mi bo moje rjave lase bakrenordeče prebarval. Po vsem tem moj mož ne bo osmešen, ker bodo_ vsi mislili, da sem njegova hči ali pa vnukinja.«
(Jo Hans RSsler.)
rfVTCHNlKA
Plinske turbine
Osnove parne turbine, namreč spreminjanje energije pritiska pare, najprej v energijo hitrosti pare, ki se oddaja na vrteča se turbinska kolesa, ostanejo nespremenjene tudi pri plinskih turbinah. Razlika med obema vrstama je ta, da rabimo kot pogonsko sredstvo pri parnih turbinah paro, pri plinskih turbinah pa plin.
Prave plinske turbine bi morali prav ea prav imenovati tiste turbine, pri katerih proizvajamo plin dovolj visokega pritiska na ta način, da prisilimo gorivo izgorevati v posebnem prostoru, in kjer se troši gorivo predvsem za pogon turbine, da nam daie zahtevano mehanično energijo. K plinskim turbinam pa štejemo tudi take turbine, s katerimi izkoriščamo pline, ki jih imamo na razpolago in ki bi se nam v nasprotnem primeru izgubili. Sem štejemo pline, ki se izpuhtijo pri napravah, ki delujejo z eksplozijskimi 6troji, pline, ki nam jih dajejo na razpolago plavži, dalje pline avionskih motorjev Itd.
Misel, da bi za pogon turbine vzeli plin namesto pare, je stara. Ze leta 1893 je švedski inženir De Laval prijavil patent naprave, ki se ri mnogo razlikovala od današnjih plinskih turbin,
Ideja, da se uporabi naravnost plin za pogon turbine, namesto da bi 6e v kotlu najprej proizvedla para, ki naj služi šele za pogon turbine, je zelo privlačna, ker odpade pri takem neposrednem pogonu zelo kompliciran aparat, t. j. kotel z vsem« pomožnimi napravami, ki je potreben za proizvajanje pare. Plin sam zase bi lahko kolikor ga imamo na razpolago, pod primernim pritiskom ravno tako kot para služili ea pogon. Toda težave nastopijo drugje. Vzemimo katero koli gorivo! Če hočemo v njem nakopičeno energijo do kraja izrabiti, moramo poskrbeti, da gorivo zgori. Pri gorenju nastali plini imajo vedno visoke temperature. Če bi hoteli pline izrabiti, ne da bi toploto, ki je nastala, zmanjšali, bodisi z mešanjem plinov ali pa t ohlajenjem, bi se snov, ki jo imamo zdaj na razpolago za gradnjo strojev, tako segrela, da ne bi bila kos vsem obremenitvam. Kakor hitro pa poskrbimo za to, da se temperatura plinov zniža na dopustno višino, to je pri materialu. Id nam je danes na razpolago kakih 6000 C, se nam primerno zmanjša delo, ki nam ga daje turbina.
Težišče problema je torej v tem, da nimamo na razpolago takih soovi, ki bi bile dovolj odporne pri temperaturah, ki nastopajo. To je tudi vzrok, da je faktor izkoriščenja nižji kot pri eksplozijskih ali pa dieselovih motorjih, in sicer moremo pri plinskih turbinah računati komaj z 20 do 25 odstotnim izkoriščanjem dovedene energije, medtem ko dosežejo pri eksplozijskem motorju do 37 odstotkov, če imamo ustrezajoče gorivo.
Glede na današnje stanje plinskih turbin, razločujemo eksplozijske plinske turbine, in plinske turbine z enakomernim pritiskom.
Eksplozijske turbine so zgrajene tako, da dovajamo gorivo v poseben prostor za izgorevanje, kjer ga zažigamo običajno z električno iskro. Ureditev eskplozij zahteva komplicirano gradnjo naprave, ker moramo imeti vsaj en ventil za dovod 6veže zmesi goriva in zraka, in vsaj en zaporni organ za odvod zgorelih plinov na turbinske lopatice. Pri dosedanjih izvedbah so ti ventili upravljali povečini 6 tlačnim oljem (hidravlično). Ker je vse delovanje vezano na posamezne eksplozije, tritisk v lopaticah turbine neprastano niha pred dvema skrajnima vred-nostima. Turbina pa najbolj ekonomično dela samo pri določenem pritisku, medtem ko izven tega pritiska gospodarska izraba energije lahko močno pade. Torej pomeni tudi nihanje pritiskov, ki je odvisno od eksplozij nove izgube.
Druga vrsta turbin skuša odpraviti nedostatke, kj jih dajejo eksplozije pri plinski turbini. Zato je prostor za izgorevanje odprt. V ta prostor dovajamo gorivo in zrak, ki je potreben za gorenje nepretrgano, na drugi strani pa udarja tok zgorelih plinov prav tako in nepretrgoma na lopatice turbine. Tam, kjer 60 nam plini z dovolj visokim pritiskom že sami po sebi na razpolago, kakor n. pr. izpušni plini motorjev, je taka ureditev zelo preprosta. Kjer pa izgoreva gorivo v posebnem prostoru, moramo dovajati v ta prostor gorivo in zrak s pritiskom, ki je višji kot pritisk, ki nastane pri gorenju v turbini. Tako nam zopet odpade določen odstotek dela turbine za pogon strojev, ki dobavljajo zrak in gorivo pod primernim pritiskom.
Namesto, da bi zgorele pline napeljali naravnost v turbino, lahko uredimo vso napravo tudi tako, da je plin, ki kroži skozi turbino, zase zaprt in ga od zunaj na eni strani z gorivom segrevamo, na drugi strani pa ohlajamo.
RADI VELIKE IZBIRE NIZKE CENE
Dvokolesa, otroški vozlfikl, Bivalni stroji, prevozni trl-
clklji, pneumallka
Tribuna r.B.L Ljubljana, Karlovška c.4
Frtaučku Gustl ma beseda
Lepu va9 pros/m, al ni že tu zadost, de zdej že ene par mescu ževema sam ud krajt-lih župce in pa mal črnga kruha not na-drubema, seveda, keder ga mama glih pr rukah? Večkrat pride pa tud tku deleč, de še tega nimama. Noja, u takeh slučajeh pa ni drgač, koker de se mal s putrpljejnam pu trebuh namažema, pa je tud glih za sila do-penzjunistu, t snama ber. Oh, kar nas je Ucu alf pa tku pumagat, de naš ta viši gespud preveč ikode na naredema. Mi se castopma na lube-zen du bliženga, koker nas naša vera uči. Čez penzjuniste se na more nubeden prtužvat. Mi nimama lubezen du bliženga sam na jezik. Tud u src ja mama več, koker glih za putreba.
Zadenč enkat, ke je biu slučajen prou lep ure-rne, ena se zbral oenzjunsti spet gor pod Tibuh u našmu poletenmu Monce Carlo Za pu zim a! pa keder je slab ureme je pa naš Monte Carlo tam rr tistmu bajari u en dvuran. ke ma prec zraven naše dvurane tud list kipar Zaje ena kamerca, de mu m treba kar uzuni na deže al« pa u mraz spumeniku delat. Seveda, keder ma tiaručen kakšen veči snu-
menik, more pa stat on kar uzunl, č« gre dež, pud marela, de je spumenik lohka not na suhem, ke iluca na sme bit preveč mokra za mudeliranje. On pa že kok potrpi, ke s na more pumagat.
Asten, u uomu ta puletenmu Monte Carlo sma se zbral penzjunisti k hacardirajn za knofe, koker pu navad Pršou je tud še en mlad penzjunist, ke na more žiut, če ne rine s eojmu nusam u kašen času-p«s. Mi sma mel že kvarte ln pa knof« na mla pr-praulene, da b začel hacardirat, pa nam začne ta mrcina brat iz enga časiuoisa kar na ves glas, de monma šparat z živežam. Tku sma se mu pa smejal, ke ema tu »lišal, ket pečen mački. Lepu vas prosem, al reveži že na šparama zadost, ie sam krajtlih župca natepama? Noja, pa jest mislem, de je b' pameten, če don« takeh reči še u misu na jem-lcma, kar nam je ta lz iasuplsa brau. Mal bo menda že res, mal je pa mende tud 9am zraven prštuku, de b ga bi veren poslušal. Koker ga jest puanam, je ta mužakar precej nafrigan. Pa za ušesem jih tud ma, koker «em slišu.
M: sma bli kar tih, pa lepu naprej hacardiral. Kar naenkat pa prdeuja not v Monte Carlo tlet brezposeln poba, k« ga mama nalaš uzuni pud etimu drevesam nastaulenga, de merka in nas kar hiter upuzuri, če b glih pulc&j prSou gor skuz in nas za-lotu pr hacardirajn. Sej vam je mende znan, de ie hacardiranje strogo prepuvedan. Če je tud hacardi-rajne za knofe prepuvedan, tistga pa glih ne verna. Ampak pr takeh rečeh je buli, de je člouk previ-) den, de nazadne le not na skoč. Sej veste, kuku ja I dondons pr teh čudneh časeh člouk lohka tku za-
hira, de ma ceu soj žeulejne zadost. Prevldnast je emeri prpuručliva, nej reče eden kar če.
Ka je tlet poba ves preplašen not u Monte Carlo prletu in nam puvedu, de greja pulcaji, je usak kar hiter soje knofe pubrau dol z mize in jih u var-žet 6tresu. Jest sem se pa na kvarte usedu, de b jih pulcaj ne vidu. Kar sam ud dragine sma začel gu-vort, koker ee zdej pousod guvari, kamer prideš, jest sem Je clu reku, de je biu zaden čas, de sa cene žeulejnskem potrebšnam tku vesok maksimiral. Sevede bogata gespoda b mogla pa kar u lft gledat in sline pužirat. Tu pa vendar ne gre. Gespoda pa ni navajena sam sline pužirat, koker jest vem, more bit še kej druzga zraven. Kene, če 6 eden glih sča-sama na ta ali pa druga viža kej pršpara, nej pol tud tu uživa, nt pa de b pol glih tku stradu, koker tlet, ke u*e kar zaslužja, sprut r.afrečkaja. Tu b bla velika krivica. No, al ni res tku?«
Tist dan pa nI prSou gor pud Tibuli sam en pulcaj, koker pride punavad. Kar dva sta pršla s pen-drekem, pa še rebolbarje sta mela pr seb, koker de b Sla na vojska.
»Kua za en eburvajne mate pa tle?« nas je na-hrulu en pulcaj »Kuku pa je tu, de ta zburvajne niste ni ublastem naznanil? Al na veste, de ee more usak eburvanj« ublast naznant, drgač je huda kazen:« Ke (• tu povedu, je pa še ene buklce lz var-žeta pruleku, pa plajbes je tud že uslinu, de bo nas začeu zapisvat.
K »rei »em blu jest tku kurajžen, de »cm ga tkula zafrknui »Jest mislem in tudi dober vem, de tak zburvajne, kakor ga mama mi večkrat tlela, ni treba ublastem naznajnat. Če* dragina se usak revež žiher prtužuje, zakua b se pa glih mi penzjunisti na smel, ka zavle le dragine še ta narbl trpema? Ge-»oud oulsaii Dejte enkat na plač pugledat, pa bote
videl kar cela ramunda bab na kup, ke brajnuke pa kmetice zmerjaja, ie le en dinarček več za krum-pir al pa za kaj druzga pugervaja, koker je cena maksimirana. Če b blu prepuvedan čez dragina za-baulat, b bla že cela Iblana pod klučem. Jest mislem, de iez dragina zabaulat ma usak pravica.«
»Jest nisem vedu, de mate dragina u grif,« se je začeu pulcai upravičevat. »Dondons je tulk eneh kumunistu in drugeh protidržauneh elementu tle pr nas, de morma kar se da strogo nastopat, de na pri-dema v lebet. Tok le še naprej se pomente ud dragine. Ampak iest na verjamem, če ja bote prou kmal udpraul. Mi grema pa še mal tle gor u gojzd pugle-dat, če bo kej prpraunga za na«. Pa zdrau ustanite!«
»Uprustite gespud pulcaj, al greste murde gobe nabirat? Sej je*t tud gobe hedu ubrajtam. Sam tu je hudiman, ke se jest premal na gobe spuznam. Jest na puznam, kera jo giftna. Če b jih iou nabirat, b se še lohka zagiftu, pol b pa mou gobe. Prauia, de sa jaurčki Še ta narbulš. Al mate tud vi jurčke rad?«
»Ml se glih na strupene gobe še t narbl spu-znama, zatu grema tud same strupene gobe nabirat. Pa kašenga Jurčka tud učaseh staknema, de na greni a glih zastojn u gojzd.«
Veste, jest «• zatu ea gobe tku Intreseram, lce sem mogu enkat u lul kar dva ure klečat, ke sem enkat tista goba, ke sma ja mel ea tabla brisat, pu-štesu, pa dam ne6u in prosu mama, de b m gobuva kaša naredila. Gobuva kaša sem mou ta ud mladeh nog rad Ke jest gob nisem puznou, sem ja pa tku pulemu. Noja, zdej je že kar je. Kulena me vei na buleja, ie prou sem mogu tekat klečat. Zdej, ke sem že udrasu, se pa u gobe rajš več na utikam. Gobe nej le pulcaji nabiraja, ke se spuznaja najne. Mi borna pa raji še naprej čez dragina iimlal. F. G»
Križanka
			B	i	2	3			4	5	6	7	8	y	10	u	B			
	D	B	B	12			13	14	15				16				Si	B	B	
B	17	18	19			20			21				22		23		24	25		B
BI		26			27			28	29			30		31	32				M	
D	33			B	34			35				36				y	37			B
B		El	B	38				39							40	41	g§	E3	B	
			B	42			43	44	45		46		47	43	49		m			
n		D	50			51			52	53					54		55	B		B
a		56			57					58					59				B	
a		O	60		61	62					63			64				B	B	
a		65							66		67		68						B	
		B	B	B	B	69		70				71			B	B	H	B		
D		B	B	72								73					m	B	B	
Besede pomenijo«
Vodoravno: 1. Mesec ▼ letu, slovansko ime. 4. Družabni položaj, poklic, druga beseda za bivališče. 8. Ena od štirih dolžinskih oznak (nizek, visok, širok in...). 12. Planina in kraška visoka ravan v Bosni. 13. Obrnjeni prvi dve abecedni črki, označita za kemično prvino. 15. Konj zelo majhne rasti. 16. Azijska dežela in država. 17. Železniška postaja v bližini Ljubljane. 20. Član balkanskega slovanskega naroda. 21. Mesto na Češkem, sedež Batove čevljarske industrije. 22. Predlog z drugim sklonom. 23 Druga beseda za ptico roparico. 26. Imeti o koon dobro mnenje, spoštovati, vrednotiti. 28. Domač, primitiven nadomestek za kvas. 30. Predlog, krajevna členica. 32. Industrijalec, ki ima v centru Ljubljane že dalj časa nedograjeno palačo. 33. Rastlinska stvar, produkt oploditve. 34. Čistilno 6redštvo za perilo. 35. Ne stara, temveč ... 36. Odilikovanje, strumnost, urejenost stvari. 37. Napla-čilo. 38. Drobno znamenje, najpogostejše ločilo. 39. Glasbilo, hrhški podobna piščal. 40. Časovni predlog. 42. Razkrajanje železa pod vplivom mokrote in zraka. 43. Pisemska kratica. 45. Vzklik. 46. Ljubljanski gledališki igralec. 49. Števnik. 50. Z želom oborožena žuželka. 51. Kopališče, predmestje in severno pristanišče Dubrovnika. 53. Drevored. 54. Medmet, s katerim opišemo hojo aH udarce. 56. Ženski glas. 57. Del ptičjega telesa. 58 Dan v tednu. 59. Oddaljenejši sorodnik. 60. Domača strupena kača. 62. Angleška luka in pristanišče v Južni Arabiji. 63. Svetopisemska oseba, izraz pri teniški igri. 64. Kratek tipičen prizorček, gledališka igrica (tujka). 65. Prebivalec severnoameriške države, ki je po personalni uniji zvezana z Anglijo. 66. Obvodna rastlina. 68. Drag kamen temnordeče barve. 69. Veznik. 71. Druga beseda za vodopad. 71. Prleški predlog, pomeni »pri«. 72. Mirovati, prenehati e delom. 73. Počitek, presledek, pavza.
Navpično: 1. Največja euhonemska Žival. 2. Izrastek na glavi; glasbilo (... odmeva bojni po Moravi, po deželi itd.). 3. Preteklega meseca (kratica športne ustanove). 5 Ropar, razbojnik. 6. Nemška reka, izvira na Tirolskem. 7. Dalmatinsko mesto, sedež prve slovanske škofije v Dalmaciji. 8. Neroden, počasen. 9. Vrsta stene, pregraje. 10. Stevnsik. 11. Predvsem moška navada, razvada. 13. Skrb, zanimanje. 14 Prvi dve črki. 18. Skrajšano srbsko moško ime. 19. Zmrznjena voda. 20. Znamka nemških najmodernejših bombnikov strmoglavcev. 23. Revček. 24. Grška črka. 25. Stvar, ki jo dam ali dobim zastonj. 27. Krstno ime enega izmed voditeljev kmečkih uporov. 28. Del rečne struge, oz. vsake posode. 29. Del zgornjega človeškega telesa. 30. Tak, ki je že precej v letih. 31. Žensko krstno ime. 38. Zlat obroček (ni vedno zlat, a je največ vreden, če je zlat, najpomembnejši pa, kadar je poročni). 41 Fnkratan, enovit. 43. Kadar otrok ni siten in poreden, pravimo, da ie... 44. Velika sladkovodna riba. 46. Rajanje, vrsta zabave, 47. Tisti, ki mu je vzeta prostost. 48. Kakšen: 50. Slovansko žensko krstno ime. 51. Manjše plemiško poslopje.
52. Zadnja in prva črka v abecedi. 53. Umetna priprava, stroj. 55. Slovensko narodno žensko pokrivalo. 59. Vrkka, poje. 61. Pritrdilnica. 64. Jugoslovanska pokrajina med Savo, Donavo in Dravo. 66. Teemlj, pod. 67. Seliva, počiva »v grobu.. ., se nič več ne prebudi«. 68 Nelepe zunanjosti. 70. Kratica za »svetnik«, »sveti«. 71. Časovni veznik.
Zfogovmca
Sestavi Iz razlogov: ba, bin, e, e, e, hi, ka, ke, li, lit, lom, los, me, mir, ne, po, ru, si, ta, te, ti, ti, va.
Besede sledečega pomena i
Veliko žitno skladišče Nauk o nravnosti, morali. Zlom, neuspeh. Geometrijska črka v kroga Arabski dostojanstvenik. Redovne osebe.
Snov, iz katere so razni galanterijski predmeti. Izbrana družba. Drag rdeč kamen.
Prve črke poveda ime meseca, zadnje črke pa usmiljenega človeka.
jRešifeo nedelfshe zlogounice
—	Ital — Zelo — Amen — Nehati — Kedaj — Antika.
Prve črke dado: Križanka. Zadnje črke dado: Kolonija.
Rešitev nedeljske križanke
Vodoravno: 1. Kg — 3, Okel 7. Uta — 10. Tuga — 14. SS — 16. Rod — 17. Ume — 18. Rak
—	19. Emo — 20. Brv — 21. Pl — 22. Zmik — 23. Metod —25. Neto — 27. De — 28. Oval — 29. Žig
—	31i Eva — 32. Tipa — 33. No — 35. Oris — 37. Grupa — 39. Meka — 40. Bi — 41. Tokajec^ — 41. Dro — 45. Senator — 47. Čaj — 48.'-Na — 49. Abs.
—	50. Od — 51. Nep — 53. Ave — 54. Idila — 57. Ilija — 60. Ide — 61. Ka — 62. Svak — 63. Burek
—	66. Hugo — 68 An — 69. Slak — 70. Ost — 71. Lov — 72. Nada — 74. Tik — 76. Naj — 78. Ena
—	80. Pav — 81. Muc — 83. In — 84. Sara — 85. Km — 86 86. Skaf — 87. Da.
Navpično: 1 Krpan — 2. Gol — 4. Kumara — 5. Emilij — 6. Lek — 7. Ure — 8. Tat — 9. Ako — 10 Ten — 11. Umeten — 12. Gotika — 14. Srd — 15. Sveti — 22. Zvok — 23. Mig — 24. Dva — 26. Opat — 30 Grda — 31. Epos — 34 Otava — 36. Senik — 38 Urbar — 39. Menih — 40 Breda — 42. Oje — 43. Cel — 45. Sol — 46. Oni. — 47. Čakati — 52 Penica — 54. Ivana — 55. Dakar — 56. Abs — 57. Iko — 58. Junak — 59. Agava — 62. SI. — 64. Utck — 65. Elan — 67 Od
—	69 Sk — 73. A. M. (Anton Medved) — 75. In
—	77. Ja — 79. N. r. - 80. Pš — 82. Ud.
Na turnirju v Moravski Ostra v i je zmagal Fol-tys, ki je brez dvoma najboljši češki mojster. Njegov glavni konkurent Opočensky je zastal za njim za pol točke,	^
Iz amaterskega turnirja v Celju prinašamo še partijo Bemer-Marek, r kateri je pokazal mladi mojster, da je v opozicijski igri dosegel že zelo vi-seko stopnjo. Partija je bila igrana v drugem kolu.
Njemčevičeva obramba.
Berner — Marek,
1, d2—d4, Sg8—f6. 2. c2—c4, e7—«6. 3. Sbl — c3, Lf8—b4. 4. e2—e3, b7—b6 (črni lažje osvobodi svojo igro z 0—0, in poznejšim d7—d5 in c7—c5). 5 Lfl—d3, Lc8—b7. 6. f2—f3, Sb8—cb (črni se je odločil za izvedbo poteze e6—e5, ki je pa ni dobro pripravil, ko je fianketiral svojega damskega lovca, katerega bi mogel pustiti na diagonali c8—h3. Beli seda) zavzame več kot pol deske). 7. Sgl—e2, 0 0.
8.	0—0, Lb4—e7 (d7—d5 je bilo še vedno bolješ).
9.	a2—a3, d7—d6. 10. e3— e4, e6—e5. 11. d4—d5, Sc6—b8, 12. Lcl-e3, Sb8-d7. 13. b2-b4 (beli je e lahkoto dosegel mnogo močnejšo pozicijo in seda) začne z napadom, ne da bi pustil čmega k protinapadu), Sf6—h5 (boljše je bilo Sf6—e8. 14. Ddl— d2, g7—g6. 15 g2—g4, Sh5-g7. 16. Le3-h6, f7— f6. 17. f3—f4, Lf7—c8. 18. f4-f5, Tf8-f7. 19. Se2 —g3, Se7—f8. 20. h2—h4, Sg7—e8. 21. Lh6—e3! (beli se izogiba izmenjavi, ker bi izmenjava olajšala črnemu položaj), Tf7-g7. 22. Kgl-h2, Kg8-h8. 23. Kh2—h3, Tg7—g8. 24. Ld3-c2, Se8-g7. 25. Lc2—b3, g6Xf5, 26. g4Xf5, Ta8—b8. 27. a3—a4, a7 —a5, 28. b4Xa5, b6Xa5. 29. Sc3—b5 (napad na damskem krilu je dosegel svoj višek in črni nima proti temu napadu niti zadostne obradmbe njti možnosti, da bi izvedel protinapad na kraljevem krilu. 8zvrstna pozicijska igra belega zasluži priznanje), Tb8—a8 30. c4—c5l, Lc8—a6 (črni ne sme vzeti na c5 in pride v še bolj stisnjeno pozicijo). 31 c5— cb, La6Xb5. 32 a4Xb5, Sd7-b6 33 TalXa5, Ta8 Xa5. 34 Dd2Xa5, Dd8—e8 (črni vidi, da je zanj na damskem krilu vse izgubljeno in poskusi še z napadom na kraljevem krilu, ki ga pa beli tudi od-hije). 35. Le3Xb6, c7Xb6. 36. DaXb6, Sg7—h5. 37.
Sg3Xh5, DeXh5. 38. Lb3-dl, Dh5—h6. 39. Db6— f2, Dh6—cl. 40. b5—b6, L18—h6. 41. Ldl—13, Del Xc3. 42. b6—b7, Lh6—e3 (boljše bi bilo Lh6—14, toda tudi potem bi beli kmetje na damskem krilu odločili). 43. Df2—cl, Dc3Xel. 44. TflX21, Le3-b6. 45. Tel—al, Lb6— c7. 46. Tal—a8, Kh8—g7. 47. Ta8—c8 in črni se je vdal, ker ne more belemu preprečiti, da si postavi novo kraljico.
»Kaj je io, gospod doktoT, če takole naredim, pa me začne noga boleti. Ali je to huda bolezen ?«
Zahtevajte povsod naš list!
Kako prideš
Večkrat se pripeti, da se kak človek piše Vrtnar. Če se posveti negi cvetlic, je to latiko igra slučaja. A da bi bil v cvetlice tako zaljubljen, da celo svoje otroke poimenuje po cvetlicah, se pu vendarle malokdaj pripeti. Seveda, saj bi bili tej družini vsi v mestu odpustili, če bi se deklice nazivale Boža Vrt-nur ali Flora ali Vijola. Slučajno pa je bilo sestri Vrtnarja ima Daisy, in sicer po neki stari teti v Angliji, pri kateri je doraščala. V Angliji pa se IJaisies imenujejo marjetice, ki so spomladi tako ljubko uvezene v trate. I oda ta ljubitelj cvetlic, naš gospod Vrtnur, je dal svojim hčeram imena Cardobenedicte, Dul-camaru in Vinca Pervmca. ln čeprav so jih po domače klicali samo Benedikta, Mara in Vinka, se je v mestecu vendarle dozdevalo vsem ljudem, da je v tej družini nekakšna sramota in da nekaj z njimi ni prav.
Zal, je treba povedati, da so vsi Vrtnarjevi sami po sebi pripomogli, da so se mestni šnljivei izlnhka norčevali iz njih. To je bila zares posebna, čudaška, malo prismuknjena družina. Matere ni bilo več, in otroci so zbez-ljali ko solata kvišku pod preskrbnim in plahim varstvom starokopitne tete. Daisy je šivala za dekleta in pač tudi za druge ženske v mestecu In če bi ne bila zahtevala tako skromnega plačila, bi bil to dober zaslužek. A za zaslužke niso bili Vrtnarjevi niti malo daro-viti. Celo Marjetica, to je. teta Daisy, je imela poleg škarij in puščice za šivanke zmeraj papir in svinčnik pri sebi, za primer, da bi naneslo, da bi jo kak nepričakovani poljub Muze presenetil pri šivanju. Na marsikakein kroju so bili vidni sledovi njenega navdihnenja v obliki kakega ljubezenskega vzdihljaja v rimah ali kakega gesla, pa bodi na kroju za rokav ali pa na kroju za hrbet. Benedikta je nekako žftJ silo opravljala gospodinjska dela. Namesto da bi pometala ali ribala, pa je Duleamara opevala poletne noči ali pa zimske krasote —
v slabo ime
v skrbeh, ko ga je videlu, kako je mrmraje
in majuje z gluvo oneguvil med svojimi lončki.
Zvečer je bitu dobra večerju, tako da so se vsi duhovi spet poživili. Okrog večerne svetilke ie bil en sam mir in eno saino veselje. Teta Dai«y je prevajala neko sladkobno angleško pesem in zaradi jezika in vsebine pesmi, so vse tri nečakinje vneto sodelovale. Mnogo lističev je bilo že počečknnih in ganljivi šlirivrstični pesmici ni manjkalo nič drugega kot druga vrstica.
»l)a te ljubim — nihče naj ne sluti, jaz norica, sumotna moram čuti, svojo usodo sama nositi.« Teta Daisy se je zamaknila v luč, dekleta so na vso moč grizla svinčnike. »Celo tvojega imena ne izustim,« je bila druga vrstica, ki jo je zamrmrala Dulcatnara. »Drugo bi že šlo, u ta spak se ne rima,« se je razburila Vinka. A tetka je sijajno razvozlala usanko: »Tvoje ime le «rce naj občuti« Vsa srečna je pospravila listke in opozorila dekleta, da naj gredo spat, čeprav je Benedikta ogorčeno ugovarjala.
Toda Marjetica je našla še nekaj novčičev, ki jih je zavila v papirček in položila v vrč za mleko, Vrč je postavila na hišni prag za mlekarja, ki bi prišel zjutraj iuiino in napolnil vrč z mlekom.
To jutro se je bil zakasnil, in teta je bila že med grmiči španskega bezga, da bi vzeja mleko. Ker je še videla brhkega mlekarja in ker je bila tako dobre volje, je odlomila vejico cvetja in mu jo dala. Nato je odšla v hišo in je popevala: »Da te ljubim — nihče naj ne sluti...« A kako je bila presenečena, ko je srečala brata na stopnicah, češ da gre v mesto in ni hotel niti kave počakati!
Resnično, Peter Vrtnar ni mogel preboleti štacunarjeve dobrohotnosti in neumestne mesarjeve opazke. Vrtnarjevi so bili pač preveč občutljivi. Brez dvoma je bilo bolje, če je bil
»"i	•	BOMBO PELJEJO...
Posnetek iz filma »Onjeni krst«, ki so ga napravili o priliki vojne na Poljskem, ki je bila
vprav pred letom dnL
kakršen je že bil letni čas. Vinka pa, ki je bila prav za prav učenka popustljive tete, ie s pestrimi cvetlicami krasila svoj florentinski slamnik. Oče je podnevi brkljal po vrtu, zvečer pa je vtikal nos v svoje botanične knjige, medtem ko je Duleamara mrcvarila stari, razglašeni klavir, in je teta Daisy spokojno iskala rime in prevajala in se je po delu pri šival-nom stroju predajala svojim duševnim ambicijam.
To je bilo torej prav smešno, zanemarjeno gospodinjstvo v večno zgražanje mesteca.
Toda tega se Vrtnarjevi niso niti malo zi-vedali, saj* so bili tako po otroško in brez m.eja zaverovani v svoja različna 1 jubiteljstva. Če pa jim je bilo norčevanje že nadležno, so skomignili z rameni in šli mirno dalje.
Nihče še ne bo čudil, da ni to, tako cvetlično gospodinjstvo, nikdar prišlo na ?eleno vejico. Takole okrog dvajsetega v mesecu je bila v blagajnah oseka. Teta Daisy je zaman hvalila razne cvetlične čaje in jih priporočala cvetličnim hčerkam in njihovemu očetu. V tej točki ni bilo med njimi in prirodo prav nobene zveze, zakaj oče, ki je bil sicer tako sam zase in brez vsakršnih zahtev, je odločno zahteval zjutraj kavo, a brhkim dekletom je bilo slednjič tudi že zoprno, ko so videvale fTa" krožnikih sama zelen jadna jedila. Zgodilo se je, da je pošlo mleko, da ni bilo več masti in celo kruha ne.
Ko nekoč prvega ni bilo pričakovanega denarja, so dekleta moledovala očeta, naj si izposodi v mestu nekaj srebrnikov, tla bi jim kava vsaj v nedeljo pozlatila njih jutro in da bi jim kak košček mesa ali klobase okrasil vsakdanjo zelenjad.
Vrtnar je bil rajši pri svejih vrtnicah in celo rajši pri pustih mačehah kakor v mestecu. A tudi po njegovem želodcu se je rnzpredla pajčevina in njegov domači cvetlični okras je bil videti jako žalosten in medel. In zato si jq potisnil na glavo svoj oguljeni vrtni klobuk, gloooko je zavzdihnil in se odpravil najprej k trgovcu. T'i je nekaj najecljal in je dobil velik škrnicelj s kruhom, moko, sladkorjem; kavo, jajci in presnim maslom. Z zariplimi lici ko osramočen puran je odšel ven in zajeeljnl nekaj kot »bom že jutri...« — »Saj se nič ne mudi,« je z viška odvrnil debeli štneunar Gospod Vrtnar je preštorkljnl prag. Zdaj je bilo že itak vseeno — pa naj njegove domače meso-jedne rožice dobijo še svojo nedeljsko pečenko! Z drznostjo, ki mu je skoraj vzela sapo. je potolkel svojo plahost in je krenil v mračno mesnico. Tu je povedal isti verz kakor pri štacunarju in so mu brez nadaljnega zavili lep košček mesa v papir. Spet ie znjeeljal, da »bo jutri... moja sestra... ali Benedikta — najkasneje pa pojutrišnjem ..«
Mesar se je nasmehnil in je špnsno stresel z glavo, češ: »No, no, no, če se pa mesec že kar takole začne...« Vrtnarju je šinila spet kri v glavo Oh. tako je bil že svetu odtujen! Odšel je domov in je v največje veselje svojega cvetličnega čara odložil v kuhinji svoje breme. Potem je plnnil v svoje malce podivjane rastlinjake in gredice. »Takšnale pot v mesto ga zmeraj spravi iz tira,« je rekla teta Daisy
človek dolžan ljudem svoje vrste. Na vse tešče je potrkal pri zdravniku, kateremu je urejal vrt. Povedal je svojo željo in je tudi koj prejel tistih nekaj srebrnikov. Ah, kako velika se je zdaj temu revežu zazdela ta vsotita za tisto malo jedače! Odhitel je k mesarju in trgovcu in je poravnal svoj včerajšnji dolg. Kako je bil vesel, ko ni bil v mesnici mesar, marveč njegova žena! Brezbrižnost, ki je z njo porinila denar v predal, ni bila v nobeni primeri z olajšavo, ki jo je občutil Vrtnar spotoma domov. V nesrečo pa je stal zdaj pred magistratom mlekarski voz. in brhki mlekar je slonel na njem in je nekaj bral hčeri in služkinji mestnega poglavarja. Ali se nisla zahihitnla, ko sta ga zagledala? Ubogega Vrtnarja je kar vroče oblilo Brez dvoma se je že razneslo, da so Vrtnarjevi živeL na upanje in da nimajo denarja za mleko in presno maslo. Zares, vsi trije so se mu smejali!
A Vrtnar ni bil tako dnleč od sumničenja. Le da je bilo to pot zaradi njegove sestre. A on si je očital, da je ves zasmeh le zaradi tega, ker si je izposodil denar. Le kako da je naprosil na posodo — zdravnika, te^ra tujca? Resnično, denar bo že kmalu dobil, vendar bi bilo bolje, da bi bil dolžan bratrancu, tako bi ostila vsa zadeva v družini In koj se je ta zmedeni človek obrnil in stekel k bratrancu, ki je bil učitelj. I)a je zdravniku dolžan, pa bi bil vendar rajši dolžan bratrancu... tla bo jutri — ali najkasneje pojutrišnjem...
Bratranec ni nikoli zvedel, da je bil Pe*er šele pol ure dolžan zdravniku Ponorčeval se je malo o Marjetici in o Mari, ki bi jo bil pred leti rad imel za ženo —, n potem mu je dal denar. Peter je planil k zdravnikovim >n je dal denar, še preden se je pri njem ohladil, v roke zdravnikovi ženi, ki mu je odprla vrata. Šele nato je slednjič odšel domov.
A za njim se je dvignilo prišepetanje in smeh, ki se je večalo kakor plaz. Jedro tega klepetuljastega plazu je tvoril listič, ki so bili vanj zaviti novčiči tete Daisv za brhkega mlekarja. Na listku je bilo zapisano: »Da te ljubim — nihče nnj ne sluti. « Nobeneen flvoma ni bilo, da je zvesta Marjetica podarila svoje srce nevrednemu človeku. Mlekar, ki je imel tetino vejico cvetja za ušesom, se je nesramno muzal in brezdelno mestece se je v svojem poletnem nastrojenjn hihitalo.
»Oh, tile Vrtnarjevi! Kako so ošabni in prismuknjeni, pa nimajo niti kaj, da bi v usta dali,« je dejal štacunar.
»Pri meni so vzeli na upanje,« je dodal.
»In pri meni tudi,« je hinavsko pripomnil mesar, »pa kar koj po prvem!«
»In tudi pri meni,« se je začudil zdravnik, čigar žena mu je bila pozabila povedati, da je ves prenos denarja trajal samo pol ure.
Odtlej ni bilo nikomer otl Vrtnarjevih dobro, če se je pokazal na cesti: koi je bil za-sineh tu, in roganju ni bilo ne konca ne kraja. Vojno stanje, čisar malenkostni vzrok je bil že zdavnaj pozabljen, je tako narastel med mestecem in Vrtnarievimi. da so svojci Vrtnarjevih povsem prišli pod kolesa in je radostni cvetlični okras žalostno usahnil.
(Jaggispah.)
Modri sodnik
(Turška pripovedka.)
Ko je bil Abdaluh paša še sultanov namestnik v Erzerumu, je prišel nekega dne na vse zgodaj k njemu človek, ki se je pritoževal, da so ponoči neznani lopovi vlomili v njegovo liišo.
>Kako so prišli vlomilci v hišo?« ga je vprašal Abdaluh paša.
»Razbili so vrata,« je odgovoril človek.
»Prav,« je rekel paša, »prinesi vrata in ključavnice na sodišče. Vrata nam bodo povedale, kje naj iščemo zločince.«
Človek je neverno skomizgnil z rameni, ko je to slišal. Vendar je dal vrata odnesti na sodnijo. Bo že sodnik vedel, kaj je prav, si je mislil.
Ko so bila vrata na sodniji, je Abdaluh paša rekel človeku:
»Zdaj greš lahko domov. Jutri zjutraj pridi spet. Tedaj nam bodo vrata povedala, kdo so zločinci. Prav gotovo boš dobil svoje ukradene stvari nazaj.«
Gospodar hiše, v katero je bilo vlomljeno, je kajpak pripovedoval vsakomur, kdor £a ie hotel poslušati, kaj mu je rodnik rekel. Kmalu je vse mesto vedflo, da l>o sodnik vrata prisilil, rta bodo povedala, kdo je zločinec.
Drugo jutro je vse mesto drvelo na sodišče. Čim so se vrata sodišča odprla, so se ljudje vsuli v dvorano. Prišli so seveda tudi zločinci, ki so bili na moč radovedni, ^ kako bodo vrata razkrila njihovo lopovščino. Zanič-ljivo so se smejali sodnikovi rameri in se norčevali iz njega. Le kako naj bi lesena vrata — govorila?! so si mislili.
Abdaluh paša je čakal, da se je dvorana napolnila do zadnjega kotička. Tedaj je dal orožniku palico v roke in mu zapovedal, naj se postavi k vlomljenim vratom. Nato mu je rekel med štirimi očmi:
»Udrihaj po vratih! Potem prisloni uho k vratom in pazljivo poslušaj. Tedaj te boni vprašal: ,Kaj pravijo vrata?' Tn ti mi odgovori: .Takoj bodo spregovorila!' Si razumel?«
Ljudje so zmeraj bolj pritiskali v dvorano, tako da je nastala prava gneča.
Medtem je paša naročil svojim ljudem, naj se pomešajo med ljudi in dobro pazijo na oči tistih ljudi, ki bodo šepetali med seboj, ko bodo vrata pričela govoriti. Tem ljudem naj takoj vtaknejo lisice na roke in jih privedejo predenj.
Ko je bilo vse pripravljeno, se je sodnik obrnil k orožniku s palico in mu ukazal:
»Udari po vratih! Udrihaj tako dolgo, dokler ne izdajo zločincev. Reci jim, da jih bomo vrgli v ogenj, če ne, povedo krivcev.«
Orožnik je pošteno udrihal po vratih in nato prislonil uho ob nje. Vsi gledalci so napeto čakali, ali bodo vrata spregovorila ali ne. Nekateri so se zaničljivo suvali s komolci, drugi so se glasno smejali, tretji so si šepetali, toda vsi so napeto pazili, kaj se bo zgodilo.
Tedaj se je orožnik s palico dvignil in rekel sodniku:
»Gospod sodnik, vrata so mi povedala, kakšni so zločinci. Rekla so, da se skrivajo med ljudmi in da se jim kača ovija okrog rok.«
Ko sta to slišala vlomilca, ki sta se skrivala med ljudmi, sta prestrašena pogledala svoje roke, če se jima je res ovila koča okoli njih.
Detektivi, ki so skrbno pazili na ljudi, so to videli in hitro zgrabili oba tatova. Nataknili so jima lisice okoli rok in ju privedli pred sodnika.
Sodnik ju je ostro pogledal in jima velel:
»Na vajinem mestu bi takoj vse priznal, sicer vama vešala ne uidejo.«
Vlomilca sta skesano sklonila glavi in jecljajoč priznala, da sta res vlomila. Povedala sta tudi, kdo so bili njuni sokrivci in kam so skrili ukradeno blago.
Človek je dobil svoje blago nazaj, ljudje pa so hvalili sodnikovo modrost. Oba lopova sta se do konca življenja morala pokoriti v ječi.
Lov na kaco velikanko
Nadaljne rešitve
Pavel Gasparii, učenec UL razreda Bežigrajske iole vLfubljanis
Ubogi pujs, res treba ni, da tvoje mastne krače po nepotrebnem bile bi plen krvoločne kače!
Dandanes časi takšni so. da škoda je prašička; zato iunak naš pohiti in »koči iz grmička.
Visoko v zraku zaivihti zakrivljeno gorjačo in hitro kot bi mignil — lop! ubije gnusno kačo.
Tako si kač je nalovil na kupe velikanske, ker kože kačje rabijo za modne čevlje damske.
Odpeljejo jih z ladjami čez morje k nam v Evropo in v pristanišču naložč jih v velikansko lopo.
A kaj s prašičkom? To je zdaj nerešeno vprašanje. Pojedel lovec ga je sam — vzemite to na znanje!
Alojzi) Babnik, dijak IV. rsereda realne gimnazije v Ljubljani;
Kača pujska Je zgrabila, vse kosti mu je zdrobila, potlej ga na meh odrla in s kostmi ga vred požrla.
Ko junak naš to opžzd, takšna groza ga opliz«, da spusti se v dir, kot podil bi ga hudir...
Razen teh dveh in onih, katerih imena smo objavili predzadnjo nedeljo, so nam poslali bolj ali manj posrečene rešitve še naslednji:
Avguštin Štefan, učenec V. razr. v Rogatcu; Janez Majer, dijak II. razr. real. gimn. v Ptuju; Drago Dečko, Celje; Alojzij Svoljšak, učenec III. razr. v Suhi pri Škofji Loki; Miroslav Krek, Ljubljana; Franci Osterc, učenec IV. razr. na Ledini v Ljubljani; Marta Gajšek, Teharje; Frančišek Hab-jan, dijak, Ljubljana.
Nagrade dobijo:
1.	Drago Završnik, dijak, Gomilsko St 55, p. Braslovče.
2.	Primož Vidal, dijak, Mengeš.
3.	Milan Fabjančič, učenec L razreda meščanske šole, Senovo.
4.	Pavel Gasparii, učenec III. razreda Bežigrajske šole, Ljubljana.
5.	Alojzij Babnik, dijak IV. razreda realne gimnazije, Ljubljana, Vodnikova c. 55.
Gora Diamantka
Na nekem otoku stoji gora, ki se imenuje Diamantka. Stari ribiči vedo povedati, zakaj in od kod je gora dobila to čudno ime. —
V sivi davnini, ko so na otoku živeli^ še velikani, je imela žena nekega velikana hčerko z imenom Diamantka. Diamantka je bila prav tako velika kot vsi drugi velikani, čeprav je bila še mlada.
Nekega dne se je Diamantka igrala v pesku, ki je bil otok ponekod z njim na debelo posut. Ne daleč od kraja, kjer se je igrala hčerka velikanke, je neki kmet oral njivo. Diamantka je bila tako velika, da je bil kmet ob njej majhen kot mravlja...
Ko se je Diamantka naveličala igrati, si je napolnila predpasnik s peskom, da bi ga nesla domov. Spotoma pa se ji je predpasnik raztrgal in skozi luknjo se ji je pesek začel vsipati na tla.	^
Diamantka se je zbala stroge matere. Vedela je, da jo bo hudo kaznovala, ker je raztrgala predpasnik. In glej — ni se motila! Njena mati velikanka je ta hip že pogledala izza širokega gozda in ji požugala s pestjo. Diamantka je hitro stresla ves pesek na tla in se spustila v tek, da bi ušla hudi materi.
Peska, ki ga je Diamantka vsula iz predpasnika, je bilo toliko, da je iz njega nastala cela gora. Ta gora je dobila svoje ime po Diamantki in še danes je iz oblike te gore videti, kje se je deklici predpasnik raztrgal, kako se je pesek vsipal iz njega in kje Je ostanek peska deklica vsula na tla, da bi lažje bežala pred strogo materjo.
Zgoščenost
Gospod in gospa B. nikoli ne spregovorita kake nepotrebne besede drug z drugim. Ali veste, kako jo je on zasnubil? Držal ji je prstan pod nos in dejal: »E?« Ona pa je prikimala.
MLADA NJIVA
Ko vse ie spi
Ob oknu nem slonim, ko vse že sladko spi, poslušam pesem vetra, ki v vejah se lovi.
S prečudnim hrepenenjem
zrem svetlih zvezdic pot in si želim, da mogla kot one bi — od tod.
Ko vse že spi, ml v duši rodi se sto zelja, a vse pobere slana, ko dan se nov zaznfi.
Olga Kuretova, Belgrad.
Ubogljivi Mihec
Očka in mama sta šla na semfenj, Mihca doma sta pustila. »Dobro zapri, če iz hiše greš veni« sta mu skrbno naročila.
»Kar brez skrbi se podajta na pot, prav nič ne bo se zgodilo: ves čas nikamor ne pojdem od tod — pa če ne vem kaj bi bilo.«
Nista še bila na koncu vasi, prišel sosedov je Janko: »Mihec, oj, Mihec, poslušaj me ti, Kaj je naročil naš Stanko:
Pojdi z menoj, da igramo se kaj, midva doma sva zdaj sama! To bo prijetno, verjemi mi — ajl — ker na semenj jc šla mama...«
Mihec vesel, da še nikdar tako, Janka kar hitro uboga; ni vežnih duri zaprl za sebo. »Eh, saj ne bo sem nikoga!«
Ko pa bolj pozno popoldne sta se očka in mama vrnila, Mihca nikjer, a razmetano vse: hiša je — oropana bila...
Jožef Mihelič, Dobrava pri Kropi.
Sonce kliče
»Vstani, vstani, lena Anka, zbudi se zaspanka! Tudi ti sc vzdrami, Tonček!« — zjutraj kliče sonček.
»Ni lepo tak dolgo spati, treba oode vstati: šolo bosta zamudila — sedem je že bilal
Jaz sem že visoko, glejta, nič se mi ne smejta. Le kdor zgodaj je pokonci —< so mu polni lonci...«
Jože Mihelčič, Dobrava pri Kropi.
f	Pozdrav
v
Tiho nekaj zazvenelo v gluho je temo, kot zvonovi je zapelo presladko.
Sredi solzne te doline slišal sem pozdrav — pesem večne domovine iz višav.
Peter Leveč, dijak.
To je drugače
»Oče, Tone pravi, da me ima rajši ko svoje življenje in da brez mene ne more biti srečen.«
»Oh, tako govorijo vsi mladi fantje!« »Že, a ne menil«
Dragocen nauk
I
i.
Ko je Tonček prvič prestopil šolski prag, iiu ie bilo čudno tesno pri srcu. Čvrsto se je držal matere za krilo in kar na jok mu je šlo, ko je videl same tuje obraze okoli sebe in strogi obraz učiteljice.
Ko ga je učiteljica jjoklicala pred se in ga vprašala, kako se piše, je molčal kot grob, čeprav je doma znal na to vprašanje ie gladko odgovoriti. Namesto njega je odgovorila mati:
»Tonček Praznik 'se piše in iz Podgore je doma. Zelo boječ je še, gospodična. Vajen je le doma in gozda nad našo vasjo.«
Učiteljica si je skušala dečka pridobiti. Prijela ga je za roko in mu prijazno rekla:
»Tonček, kar privaditi se boš moral. Priden bodi in ubogljiv, pa se bomo kar dobro razumeli.«
Tonček je odmaknil roko in zajokal naglas. Nak, v šolo pa že ne bo hodil, tisto pa ne! Da, če bi mati hodila z njim, potem že; sam pa ne in ne.
Ko se je mati s Tončkom vračala domov, jo je morila huda skrb. Vedela je, da se r«o Tonček težko privadil šole. Zasmilil se ji je v dno duše, ko se je spomnila, koliko drugih težav in bridkosti ga še čaka v življenju...
Tonček pa je sanjaril o srečnih dnevih, ki jih je preživel doslej Ves gozd je bil njegov. Brezskrbno kot ptiček na veji se je igral z bratci in sestricami. In zdaj naj bo vsega tega konec? In zdaj naj vse dni poseda v zaduhli šolski sobi, kjer ni igrač ne pisanih trat, Kjer so sami tuji obrazi, same knjige in zve«ki...
Ta dan se je Tonček ves čas motovilil okoli matere. Upal je na tihem, da jo I K) nazadnje vendarle preprosil, naj mu dovoli ostati
° Zvečer je kmalu legel k j>očitku, toda zaspati ni mogel. Huda skrb mil je ležala na duši. Izpod odeje je naskrivaj opazoval mlajše bratce in sestrice in jih zavidal, ker jim še ne bo treba hoditi v šolo.
Preden je mati ugasnila luč, ;e je »klonila k Tončku in ga potolažila:	.
»Tonček, kar mirno zaspi! Tudi utri p<>J-dem s teboj v šolo. Saj ne bo tako hudo, kot 3i misliš«
Tonček se je oklenil matere okoli vrntu in spet tiho zaiok»l. Mati ea ie narahlo odrinila in mu rekla;
»Ne smeš biti mevža, saj si že velik fant! I Tudi Julka, Matijče in Marija bodo kmalu morali v šolo. Prve dni je vsem hudo, potem pa se jim zdi tudi v šoli lepo!«
Tonček pa si je mislil svoje. Kako naj bo v šoli prijetno, ko pa učiteljica »salcega udari, če se le premakne? Stric Janez mu je to povedal. In kdor vsega ne zna, je po končanem pouku zaprt in dolgo, dolgo ne sme domov.
V teh grenkih mislih je Tonček zaspal nemirno spanje.
Zgodaj zjutraj ga je prebudda matr »Tonček, kar obleci se in čedno umij! Kmalu morava v šolo Jaz bom gospodično že prosila, naj bo dobra s teboj.«
Tonček se je hitro poslužil laži, da mu ne bi bilo treba iti. Zatarnal je:
»Oh, mati, ko me pa tako trebuh boli! Pa še slabo mi je, ker vso noč nisem spal.«
Mati pa je takoj vedela, kako je s Tončkovo boleznijo in odločno je rekla:
»Iti moraš, vse nič ne pomaga. Kar hitro pokonci!«
2.
Tonček je hodil že teden dni v šolo, pa se še zmeraj ni privadil. Na vprašanje učiteljice ni odgovarjal. Trmasto je gledal v tla in molčal.
Učiteljica ga je hotela spreobrniti zlepa ali zgrda Ko je videla, da s prijazno besedo ne doseže ničesar, ga je dala klečat. Po pouku pa je bil skoraj vsak dan zaprt, A tudi to ni pomagalo. Tonček je ostal stari Tonček.
Tudi doma ni Tonček mšel več tistega zadovoljstva kot prej. Oče se je od jutra do večera zadiral nad njim, sestrice in bratci pa so ga gledali postrani.
Nekega dne je Tonček sklenil, da ne pojde več v šolo. Ko se je tisto jutro oblekel in umil, si je brez godrnjanja oprtal šolsko torbico na ramo in prosil mater, naj mu da velik kos kruha in nekaj suhih hrušk. Mati se je na vso moč začudila, ko je videla, da gre tako rad od doma. Morda se bo pa le spo-prijaznil s šolo, je na tihem upala.
A Tonček ni šel v šolo. Ko je bil tako daleč, da ga od domače hiše niso mogli več videti, je zavil v gezd.
3.
Dan *e je počasi pomikal proti večeru. Tonček je bil že hud6 truden in lačen. ?.e dopoldne je pojedel ves kruh in vse hruške.
Sčdel je pod visoko smreko in zajokal tako bridko, kakor še nikoli v življenju. Med tem
je začelo z neba rahlo rositi. Tonček je bil | kmalu ves moker in zebsti ga je začelo, da je kar drgetal.
Spomnil se je matere, svoje dobre matere. Jo j, ko bi bila zdaj pri njemu! Na kolena bi zdrknil pred njo in jo ubogal vse, kar bi mu ukazala. Vedel je. da bi mu mati vse odpustila — toda kaj bo rekel oče? In jutri bo moral spet v šolo in učiteljica ga bo spet neusmiljeno pretepla in po pouku bo zaprt dve uri ali pa še več...
Ne, ne sme, ne more vei domov! Vstal je in počasi koracal med gostim drevjem dalje. Bridko kesanje je trkalo na njegovo srce. Joj, kako mora mater skrbeti, kje se potika!	.
Dolgo je hodil, nazadnje pa je prišel do samotne bajte sredi gozda. Bil je neznansko truden. Vstopil je in se kar vrgel na slamnato ležišče. A zaspati ni mogel. Kar na lepem mu je prišlo na misel, da utegnejo v bajti stanovati razbojniki. Kaj bo, če se ponoči vrnejo domov in ga najdejo? Gotovo ga bodo ubili in spekli na ražnju...
Ves prestrašen je strmel v temo. Hotel je vstati in zbežati, pa ni imel več moči. Sam ni vedel, kdaj in kako je zasppl.
Ko se je zjutraj prebudil, je bil ves trd od groze in mraza. Strahovi so ga vso noč preganjali v snu.
Še preden se je do kraja zdanilo, je odšel iz bajte in brez cilja blodil po širokem gozdu. Iskal je poti iz strašnega kraja, pa je ni našel. Proti jw!dnevu je bil že tako slab. da ni mogel več dalje. Zleknil se je kar na mokro zemljo in znova zaspal.
4.
Ko se je prebudil, je ležal na mehki, topli postelji. Tuji, neznani ljudje so hodili okoli njega. Začudeno jih je gledal in premišljeval, kje bi utegnil biti. Morda pa sanja še kar naprej? Potipal si je z roko razgreto čelo. Ne, niso sanje! Solze so mu zalile oči. Tožeče je zaklical:
»Mama, moja mama!«
Zamižal je in si zaželel smrti. V tem hipu pa je začutil na sebi mehko roko in zaslišal jc materin glas:
»Moj ubogi fant!«
Tonček se je vzpel pokonci in objel mater tako burno, kakor da je nikoli več ne bi hotel izpustiti
Mati ge ie božala tx> razmršenih laseh in mu rekla.
»Zahvali se dobrim ljudem, ki so te našli sredi gozda in te vzeli pod streho!«
Tonček je storil, kar mu je mati velela in hotel vstati, da bi odšel z njo domov. Mati pa je žalostno odkimala:
»Danes še ne smeš. Bolan si, ljubček, hudo bolan Prehladi! si se v gozdu; prav malo je manjkalo, da nisi umrl. Vidiš, tako je, če kdo matere ne uboga!«
Teden dni je moral Tonček še ležati pod tujo streho, a ni mu bilo hudega. Saj je ostala pri njem tudi mati in mu stregla noč in dan. Ko se je teden okoli obrnil, je mati rekla: »Tonček, danes pa pojdeva domov!« Tonček se je lepo poslovil od dobrih ljudi in se jim še enkrat zahvalil. Ko se je z materjo vračal proti domu, je bil njegov korak spet ves lahek in prožen. Malo ga je sicer skrbelo, kako bo z očetom, a tudi te skrbi je bil kmalu rešen. Oče mu ni rekel žal besede. Samo nekam resno ga je pogledal in majal z glavo.
Drugo jutro je moral Tonček spet v šolo Malo mu je bilo nerodno, a šel je vendarle. Saj je vedel, da je mati učiteljico prosila, naj ga ne kaznuje, ker je bil že sam dovolj kaznovan.
In res ni bilo v šoli nič hudega. Učiteljica je bila prijazna z njim kot še nikoli. Ko je bilo pouka konec, ga je poklicala k sebi in ga vprašala:
»No, Tonček, ali boš še kdaj pobegnil od doma?«
Tonček je pogumno dvignil glavo in se moško odrezal:
»Nak! Raje se bom pridno učil in postal učen mož!«
Učiteljica se je zasmejala in z njo vred vsi učenci po razredu. Nihče si ni mogel misliti, da bi Tonček res utegnil kdaj postati učen mož.
A glej — Tončkove besede so se uresničile. Ko je dokončal ljudsko šolo, so ga starši poslali na srednjo šolo v mesto, s srednje šole pa na visoko šolo. Tam se je Tonček izučil za profesorja in je kmalu zaslovel po svoji učenosti Večkrat je svojim učencem pripovedoval zgodbico iz svojih mladih let. Svoje pripovedovanje je navadno zaključil z dragocenim naukom:
»Cerkev, šola in dom — to so tri stvari, ki vam morajo biti svete zmeraj in povsod, če hočete v življenju kaj doseči!«


NOVE OTROŠKE OBLEKE ZA ŠOLO
Spet so pred nami dolgi šolski meseci, kp morajo biti otroci navzlic budim časom čedno oblečeni; in dnevi so tudi že bolj hladni. Zatorej je treba vse spretno izrabiti, karkoli je kaj blaga ali obnošenih oblek pri hiši. V kaki omari, v skrinji, zaboju je tu in tam še kaka obleka, ki ni za nikamor več. Vendar se da s potrpljenjem, z ljubeznijo in malce trudom narediti lično oblekico ali plašč za otroka. Na sliki vidimo nekaj otroških oblek, ki so narejene tudi iz dveh ali treh ostankov, oziroma ponošenih oblek.
Na desni sta v kotu dva lepa plašča za manjšo in večjo deklico. Tudi plašč, ki je postal preozek ali prekratek, utegneš na ta
način rešiti. Iz enobarvnega in vzorčastega blaga je lična oblekica z všitima žepoma. Ali pa ti je nemara bolj všeč drugi vzoree v dveh barvah, v rjavi in modri? Tudi najmanjše ostanke je moči uporabiti za ljubko oblekico. Druga oblekica za manjše deklice ima spredaj dele v zgibih. Večjim dekletom bo všeč križasto krilo s preprosto svetlo bluzo. Če nam ostane še košček blaga od krila, naredimo iz njega ovratnico. Iz treh različnih ostankov blaga pa je narejena obleka, ki sestoji iz jopice, bluze in krila. Jako lična je vesela oblekica zgoraj na desni; ki je narejena iz številnih ostankov, seveda se morajo barve ostankov kolikor mogoče ujemati.
Oče v družini
Vedno in povsod/'kjer koli beremo o domu In družini, je žena in matf, oziroma gospodinja tista, o kateri pišejo in za katero pišejo. Tako se zdi, da je mož in oče za družino le nekakšna postranska stvar, in da je — kar se njega tiče — važno le to, da je zanj vse pripravljeno in urejeno, kadar se vrne od dela, iz družbe, iz urada ali od »seje«; važno je, da prinese denar, in da se ga otroci bojijo...
O današnjem moškem bi prav lahko rekli, da prihaja domov le toliko, da se tu preobleče, umije, naje in naspi... Ves prosti čas pa preživi v družbi, pri športu, na »sejali« in naposled v — gostilni. Vsa ta pota so tako nujna in utemeljena, da proti njim ni ugovora.
Vzrokov, da se mož, oziroma oče odteguje družini in da je večina skrbi in dela na ramah žene, je nešteto — upravičenih in neupraviče: nih. Seveda se moramo v tem pogledu ozirati tudi na stan, h kakršnemu pripada glavar dr i-žine. Za kmeta velja drugačno pravilo, kakor za delavca, uradnika ali trgovca. Eno pravilo pa velja za vse sloje. To pravilo se glasi: dolžnost.
Mož, oziroma oče pa se tako rad otresa dolžnosti, ki se tičejo doma Sto in sto vzrokov in izgovorov bo iznašel, da se na lep način izmota iz kroga svoje družine, in niti na misel mu ne pride, da je njegovo mesto prav tako ob otrokih, kakor ženino. Saj potrebuje družina tudi moža in očeta, ne le matere!
Da je večini moških tako malo mar doma, je kriva napačna vzgoja. Matere vzgajajo sinove drugače, kakor hčere. Fant sme vse, ker je fant. Že v naj nežnejši otroški dobi mu vte-pajo v glavo, da se za fanta to in to delo ne spodobi. Fant sme vpiti, nagajati, kričati, lo-putati z vrati, saj je fant! Ko pride iz šole domov, sme zadegati svojo torbico v kot, in suknjič in čepico kamorkoli, saj — ako ime sestrico, bo že ona uredila, ali pa bo pospravila ,mama ali pa služkinja, ako jo imajo... Potem pa brž kaj za pod zob! »Pa hitro! Lačen sem!« In brž zmeče jed vase, porine posodo od sebe in — bajd k igri, na potepanje ali kamor koli.
Fant ne čuti do doma nikakih obveznosti. Fant niti ne opazi, da-li je dom urejen ali ni. Zato tudi ne pazi na snago in red v stanovanju. Kaj ga briga dom! Zdaj je dvorišče in cesta njegovo torišče, njegov dom; pozneje bo društvena dvorana, bo šport in zabava, in končno — gostilna, kjer bo najbolj »doma«.
Sicer pa mož, ki mu ni bila privzgojena ljubezen in zanimanje za dom, doma niti prav ne ve, kaj bi počel, in se celo dolgočasi ob ženi, ki je zaposlena z gospodinjstvom, s postrežbo moža in vzgojo otrok; dolgočasi se celo v družbi lastnih otrok, četudi jih ima po svoje rad. In tako postane nestrpen in nervozen, in — naposled se vsi oddahnejo, ko gospodar odide pa najsibo k »seji« ali pa v — gostilno...
Beg iz družine, beg od doma, je beg v — gostilno. Iz gostilne pa ni več pota nazaj^ k ženi, k otrokom. . Gostilna je zdaj možev dom. njegovo edino zatočišče — njej žrtvuje ženo, otroke, zdravje in — denar.
Sicer smo pa same krive, da je tako, ker vse preveč poudarjamo materinstvo ter polagamo premalo važnosti na očetovstvo. _ Očeta, oziroma moža smo nekako izrinile iz družine. In tako se dogaja marsikje, da družina očeta kar labko pogreša, saj ostane dom še
i'
vedno dom in zatočišče družini tudi tedaj, ako je družina očeta izgubila, medtem, ko je dom rez maiere — oziroma gospodinje — nemogoč.
In še nekaj je: kar povzroča, da mož doma nima obstanka: mož doma nima prostora!
Mali človek zmore komaj dvosobno stanovanje. Ako pa najame večje stanovanje, tedaj eno soIk) prav gotovo odda. Tako ostaneta za družino le dve sobi: spalnica in jedilnica. Jedilnica pa je za malega človeka nesmisel, je mrtva soba.
Mali človek ne potrebuje jedilnice; on potrebuje preprosto urejeno kje
Jesenske In zimske obleke
Poglavitno načelo: prvovrstna izdelava.
Preizkušnja za zgledno sešito obleko je še zmeraj kostum ali krilo z jopico. Značilno za današnji kostum je jopica z dvema vrstama gumbov in ozko, a ne prekratko krilo. Kroj je jako strog, a z žepi je videz malce poživljen. Žepi so lahko tudi le nakazani. Najbolj moderna barva za kostume je črna ali vsaj temna.
široki rokavi — ozka krila
Široka krila, ki so jili poletne obleke še imele, so skoraj izginila. Zdaj ie videti mnogo o z k ih kril, ki imajo včasih skrbno všite gube. V nasprotju so široki rokavi, ki jih je videvati na oblekah in plaščih. Tudi oblike kimono se pojuvljajo.
Obleka za ves dan
Ta obleka je za to, da se m-->re Človek ob vsaki priliki pokazati po ves dan v njej, pa ima zmeraj občutek, da je lepo in primerno oblečen. Taka obleka ima različne okraske kot npšive, gube, žepe in jKidobno Najprimernejše bb^ve za blago teh oblek so temnomodra, rjava,
Ajdova žetev
črna in rdečkasta a le redkokiaj se pojavljajo svetlejše barve. Tudi tu je poglavitno, da je obleka lepo in točno prikrojena in sešita. Jako lična je tovrstna črna obleka s čipkami.
i
Malo krzna na oblekah in plaščih
Letos bo na oblekah in pl«tčih jako malo krznn. I.e kak majhen ovratnik in kak ozek našitek iz kr/na IhhIo imela zimska oblačila. Zato so pa oblačila čim bolj skrbno izdelana, in včasih je jako poudarjena bluzasta oblika hrbta.
[e jedilnice; on delovno solx>, jer se zbira vsa družina k obedu in delu. Takšna soba naj bo preprosto opremljena: velika miza s predali, trdni stoli in polica za knjige in otroško ropotijo. Delovna soba naj bo tudi zakurjena. Da se prihrani iz kuhinje ogenj, se naposled tudi v sobni peči skuha kak čaj, pogreje kava, mleko in voda.
»Slovenci ne znate stanovati!« mi je rekel nekoč ugleden inozemec. »Imate lepe sobe pa se drenjate v kuhinji.« Zadnjič pa mi je potožil mlad zakonski mož: »Saj bi rad ostal doma, pa nimam kje biti, kuhinja je majhna in temna: tu se drenjamo z otroki, s služkinjo in — z obiski,..«
»Saj imate vendar jedilnico!«
»Oh ta jedilnica!« se je razjezil. »Ko bi te ne bilo. bi bilo pri nas dovolj prostora. Imamo res krasno, moderno jedilnico, toda ker je prelepa, je ne uporabljamo. Celo obiskom jo samo pokažemo, potem jih povedemo pa kar v kuhinjo...«
Potem takem je imel inozemec le prav, ko je rekel, da ne znamo stanovati.
Ne prizanašajino lepi jedilnici na škodo družini! Uredimo jo tako, da bo dovolj prostora za moža in za otroke. Vsak družinski član naj ima svoj predal, svoj določen kotiček, kamor lahko shrani svoje stvari. Tako bo vsak rad pospravil svoje in se bo držal reda. Tam. kjer vlada »komunizem«, tam, kjer je vse od vseh in od nobenega, tam ne more biti reda.
(M. Kepa.)
Plašči za jesen
Vozovi, visoko naloženi s senom, rdeče listje vinske trte, odhod lastovic so znaki jeseni. Čeprav so dnevi še lepi in včasih še poletno topli, vendar ne kaže več iti brez plašča na ulico, kajti zvečer je hladno in nikoli se človek tako hitro ne prehladi, kakor jeseni. — Predhodna jesenska moda nam prinaša plašče, prikrojene jx> na jraznovrstnejših načinih. Od športnega kroja, ki je letos po-
kratkodlakeM krzna. Najlepša je zveza sre-brnosivega blaga s črnim krznom. Drugi plašč je zelo mladosten in ljubek s svojim malim ovratnikom in z dvojno vrsto velikih gumbov, Značilna sta nekoliko nabrana žepa, v katera se iztekata močno označena sebno priljubljen, do elegantnega popoldan-I skega, s krznom obšitega plašča, sc nam nudi I dolga vrsta prehodnih stopenj. Okrus vsakega
barven: peščenorjav, temno terakota ali kak drug odtenek rjave barve. Preprostemu športnemu kroju dajo veliki žepi posebno eleganco.
Prvi vzorec na sliki je iz mehkega blaga s škotskim vzorcem, je pa lahko tudi enostranska šiva. Gumbi so iz različnega materiala. Barve: toplo zelena, vinskordeča, sivka-stomodra itd. Poslednji vzorec je prav tako preprost, a še posebno eleganten s svojimi kimono-rokavi, ki so »zadnji krik« ne le pri oblekah, temveč tudi pri plaščih. Žepa Sta i z
modela pa so — kakor pika na črki i — žepi, vrezani, prišiti ali naznačeni. Največ opažamo velike nabrane ali gladke žepe, ki so kakor mošnjiček prišiti. in niso samo jako značilen okras, temveč so tudi uporabljivi, ker ni treba vedno in povsod jemati torbice s selx)j
Imamo še neskončno vrsto drugih krojev: širokih, zvončastili, ozkih, s krznom obšitih in brez krzna, a vsi imajo skupno to, da so preprosti in praktični, primerni času in razmeram.	(J.)
Gospod učitelj
Bile so počitnice po prvi norinalki. Kako se ne bi z veseljem spominjal tistega časa? Po cele dneve smo se igrali na suhem in na morju.
Nekoč se nas je kakih deset podilo po šolskem dvorišču. Lahko si boš mislil, kako erao razsajali, če ti rečem, da smo se šli »Indijance«.
Vedeli smo, da tukaj stanuje naš gospod učitelj, pa kdo bo pri igri mislil na to — in saj so počitnice!
Ravno se je zagnala ena divjaška četa z gro-movitim tuljenjem na drugo. — Prekasnol
Naš gospod učitelj pa je bil — se mi zdi — drugačnih misli, kajti ta trenutek se je pokazal med vrati — s šibo v roki.
»Učitelj! Učitelj!« zavpijejo prestrašeno divjaki — pa bajd v beg. Jaz nisem bežal.
Učitelj je podil begunse vse do dvoriščnih vrat, ujel pa na srečo ni nikogar.
Ko se je vračal, zagleda mene in stopi mahajoč s šibo proti meni. Stojim.. — Šel je hitro, potem pa vedno počasneje, čisto do mene, — potem pa se je nagle obrnil in odšel v hišo.
Stari, dobri moj Frane! Kaj ne, da bi mi ne bi bil prizanesel, ako bi me bil ujel na begu?
(Fran Mažuranič.)
Tega ie ne veš?
Če so črne rokavice iz usnja že oguljene, jih pobarvaj s tekočino, ki sestoji iz treh kapelj olja in treh kapelj črne linte.
Če imaš moko v vreči, se moka ne pokvari, če vrečo vsaj po enkrat na teden prevrneš in jo povaljaš po tleh. Tako se moka prezrači in premeša, da ne zadahne in se ne zaredijo črviči.
okuuub
|e posebna prednost odvajalnega sredstva Dar mol Vrhu tega deluie milo In brez bolečin. Zato umivajo odrasli in otroci radi Darmol

Čeprav so v septembru tudi še topi: dnevi, vendac je to prvi jesenski mesec, ko imamo na vrtu prav dosti dela. Na zelenjadnih gredicah posejemo poslednje setve, predvsem špi-načo in solato; poslednja nam pozimi dobro služi, ko ni nikjer druge solute več. Tudi setev redkvice se še obnese Paradižnikom potrgamo zdaj vse odvisno listje, da so sadeži lejio soncu izj>ostavljeni; prav za prav je dosti, če pustimo le poglavitni poganjek. Cvete potrgamo, saj tisti paradižniki, ki hočejo ziaj nastati, ne bi več dozoreli. Cvetačo otrebimo poganjkov, da postane sredina lepu, poziinsso solato sadimo v razorčke, ki so po 5 do Sem globoki. Tako moremo solato bolje zavarovati spričo ozimskega mrazH kakor pa če bi jo posadili ar na ravno zemljo. Zrele kumare pustimo za seme na soncu. Proti koncu meseca pripravimo lonce ali zaboje za drobnjak in pctrršilj, ki nam zraste čez zimo, da bomo imeli tudi pozimi oboje sveže. Kndivijo je trelm povezati, tla postane lepo bela. Vse vrste zelja pustimo čim del j na vrtu. Treba je začeti čistiti vrt in popravljati ograjo, da pozimi nc bo škode.
'k
To sta tičal »Peter, če naju ne bodo brž zbudili, bova prišla prepozno X šoloU

Kuha
Gobov narastek
Operi in otrebi V\ kg gob in jih v lastnem soku do mehkega duši na 50 g slanine s sesekljano čebulo in sesekljanim peteršiljem. Potem pretlači t kg skuhnnega krompirja in ga daj polovico v posodo ki je namazana z mast jo, na vrh krompirja daj gobe, a ne preveč soka zraven. Na koncu je spet krompirjeva kaša, ki jo lepo izgladi, obloži s kosmiči presnega masla (ali druge maščobe) in potresi z nastrganim sirom. Peci približno pol ure v srednje vroči pečici.
Gobova juha
Vzameš raznovrstne gobe, ki jih otrebiš in opereš ter opražiš na masti s sesekljano čebulo. Potem poprhaš z moko. doliješ vode in skuhaš juho. Nato duš vanjo žvrkljunegu kislega mleka in jo potreseš s sesekljanim peteršiljem. Zraven daš ouražene koščke žemlje.
Vbiamil?
Milica 82: Zadnjič sem vam nasvetoval
strokovnjaka-ortopeda. Pa me niste razumeli. Želite, naj vara bolj točno povem in razložim, kaj je to ortopedija.
Ortopedija je posebna stroka v medicini, ki se peča s pohabljenimi, pokvarjenimi udi. Skuša preprečiti, da se udje ne pokvarijo. Če pa so že pohabljeni, pa jih skuša pozdraviti tako, da so kakor zdravi. Strokovnjak pa, ki se s tem ukvarja, se imenuje ortoped. Ljubljanska bolnišnica ima za to poseben oddelek. Tja se obrnite.
še nikdar vesela: Že od 28. februarja ča: kate na moj odgovor. Ker drugi dobijo takoj dobre odgovore, se vam čudno zdi, zakaj vi ne dobite odgovora.
Odgovora niste dobili, ker vašega pisma, vaših vprašanj nisem dobil jaz. Sami pišete, da ste poslali pismo uredništvu drugega lista, ne našega. Na vprašanja pa, ki jih ne prej-mem, ne morem odgovarjati
J. L. lj. M.: 29 let ste stari, do sedaj vedno zdravi. Pripravljate se na zakonski stan. Nagaja vam želodec. Če jeste malo več ali težje prebavljive jedi, ste drugi dan za nič. Obhajajo vas čudne težave. Boli vas glava, v želodcu čutite pritisk, peče vas zgaga. V ustih imate grenak okus. Tek imate še dosti dober, zlasti zjutraj. Navajeni ste tega že od doma, kjer ste zjutraj prav toliko pojedli kakor zvečer, pa ste bili krepki kot fant. Suhi ste kot treska, bledi, pod očmi imate modre kolobarje. Nervozni ste, da kar drhtite. Kolesarite mnogo.
V vrsto ljudi spadate, o katerih sem že ■večkrat pisal. Značilno za te ljudi je pobešen želodec. Mislim, da bo to tudi pri vas vzrok težavam. Okrepiti se morate, zrediti, da bo želodec dobil zopet trdno oporo. Jejte večkrat in po malem in ne jedi, ki so težko prebavljive ali ki napenjajo. Po kosilu ležite za kakšne pol ure. Ne uživajte veliko tekočin, da želodca ne preobremenite. Potrebne pa so temeljite preiskave želodca. Tega pa vam jaz ne morem napraviti Obrniti se morate na zdravnika.
D. A. I.: O zlati žili, pravite, da že dolgo nisem pisal. Morebiti sploh še nič, pristavljate. Ne veste, ali je ta bolezen tako redka ali ste samo vi tako nesrečni, da imate zlato žilo namesto zlate jame. Ne veste, kako ste prišli do nje. Srbelo vas je dolgo časa, pa ste brezuspešno preganjali gliste. Šele ko ste začeli krvaveti, ste vedeli, za kaj gre. Kot uradnik veliko sedite. Opažate pa druge, ki se še manj gibljejo in boljše jedo, pa so zdravi. Pomagate si s svečami, izboljšanja pa ne dosežete.
Nadloga je veliko bolj razširjena kakor vi mislite. Skoraj bi dejal, da spada k vsakemu dosto jnemu človeku v bol jših letih. Tudi v naši posvetovalnici sem že pogosto razpravljal o njej. Ste najbrž prezrli. Da ustrežem vam in takim zaostalim ptičem, bora še ponovil.
Vzroki so številni: sedenje (zlasti pri pisarniških poklicih), dedna nagnjenost, krajevni zastoj krvi (zapeka, rak na danki, povečanje žleze prostate, nosečnost itd.). Splošen zastoj krvi (pri boleznih srca, ledvic, jeter). Iz tega zaključujemo, da moramo ločiti zlato žilo, ki je znak druge bolezni (srca, ledvic), od zlate žile, ki je bolezen zase. Podeduje se nekako, ali je v zvezi s poklicem (sedenje). Zlata žila povzroča krvavi jenje, ki včasih nevarno ogroža življenje. Pa tudi stalne manjše krvavitve povzročajo hudo slabokrvnost. Zlata žila se lahko vname, vklešči, povzroči, da črevo zjdrkne ven. Zdravimo je s kopclmi, svečicami, v katerih so zdravila, ki skrčijo žilo, mazili. Z injekcijami ali pa z operacijo. Skrbeti moramo za redno iztrebljanje in mehko blato.
F. B. Z. K.: Stari ste 46 let. Od letošnje pomladi vdovec. V zakonu ste bili zelo srečni. Izguba žene vas je bridko prizadela. Bližnja priložnost in žalost vas je zapeljala v pijačo, v kateri ste skušali najti utehe. Zjutraj ste začeli piti »močan« čaj, potem žganje. Popoldne pa vino in žganje. Zelo veliko tudi kadite. Začeli ste opažati, da pešate. Tresete se, bolijo vas ledvica, vid vam peša, močno ste razburljivi. Pa tudi sicer ste »onemogli«.
Edino zdravilo, ki vam ga morem priporočiti je vzdržnost. Odpovedati se morate alkoholu in nikotinu, če ne boste duševno in telesno popolnoma propadli. Vem, da ne bo šlo kar na mah kot bi odrezal. Pa tudi vam tega ne priporočam. Počasi, vsak dan manj. Treba l)o veliko dobre volje in premagovanja. Začnite takoj, da ne bo prepozno. Mislite pri tera na otroke, da ne bodo nekoč sirote. Tudi tistemu, za kar vi še posebno vprašujete, je kriva pijača. To namesto pismenega odgovora.
A. S. Š. p. G.: Dva meseca vam zateka levo koleno. Ne morete prav gibati z njim. Bolečin nimate posebnih, vendar pa vas večkrat malo boli. Na koži opažate, da je bolj topla kot na desnem kolenu. Temperature nj-mate ali je pa le malo višja — okrog 37.5° C. Stari ste 26 let. Do sedaj ste bili vedno zdravi, le ko ste bili stari 12 let, ste imeli vnetje pljučnih vršičkov.
Mislim, da imate vnetje kolenskega sklepa. Bolezen je resna. Nič ne čakajte. Obrnite se takoj na zdravnika. Potrebno bo daljše zdravljenje. Uspeh ne bo izostal, ker je šele začetek
J. D. M. St. v.: 32 let ste stari. Krepki in zdravi sicer. Nad desnim kolenom opažate ttjlo bulo v globini. Če jo tipljete, vas nič ne boli. Večkrat pa vas trga v desni nogi. Prosite, naj vam svetujem kakšno domače zdravilo. Mislite, da je to revmatizem.
Na daljavo jsovedati, kaj je, ne morem. Zato tudi ne morem svetovati mazilo. Bula je lahko tudi prav resna bolezen. Jaz tudi mislim na to. Zato vam svetujem, da se čimprej obrnete na kirurga.
D. F. S.: Dva meseca čutite pri puščanju vode težave. Voda kar ne gre prav od vas. Zadnji mesec vas pogosto boli na mestu, ki ste ga zaznamovali na priloženi risbi. V vodi opažate kri. Stari ste 35 let
Bolečine na mestu, kjer leži mehur, težave pri puščanju vode, krvavitve — vse to govori, da z mehurjem nekaj ni v redu. Točno povedati, ka j je to, ne morem, ker ste napisali premalo. Potrebna je preiskava mehurja, ki pa jo more izvršiti točno le strokovnjak. V Ljubljani imate takega, Obrnite se nanj. Jaz mislim, da vam te nevšečnosti povzročajo — kamni v mehurju.
A. G. D. p. R.: Ne jezite se toliko na zdravnika! Tudi mi smo ljudje — ne znamo delati čudežev. Po svojih močeh pa skušamo pomagati vsem, ki se obračajo na nas. To je naše poslanstvo. Kot akademičarka ste stopili v življenje, ki ste ga poznali samo iz knjig in svoje družbe. Misliti ste, da vam je dovoljeno vse. Prepričani ste bili skoraj, bi d,ejal, da za vas ne veljajo postave _ v naravi. Vse prehitro pa je prišlo razočaranje. Pa ne sanjo razočaranje. Prišla je tudi bolezen, ki tJvas spravlja v obup. Pišete, da Se niti malo ne strinjate z mojim svetovanim nazorom, pa se kljub temu obračate name.
Čisto napačno bi ravnal, če bi vam vase stanje olepšaval. Bolezen je resna. Ste pa v najboljših rokah. Samo ne izgubljajte potrpljenja! Še se boste ozdravili brez večjih okvar. Sami pa vidite, da so postave, preko katerih nihče ne more, pa tudi vi kot akademičarka ne. Vsak nasilen poseg se bridko maščuje.
razpisu finančnega ministrstva e dne 1. mare« 1933, števT 18.412-III se smatra u prvega otroka oni, ki obiskuje najvišje šole in plačuje radi tega najvišjo šolnino. Staroet otrok ni odločilna. Iz tega aledi, da bo moral plačati polno šolnino sin, ki se bo vpisal na univerzo, pač pa ima hčerka, ki je na gimnaziji, pravico do polovične šolnine. Ob vpisu hčerke na gimnazijo bi bili morali zahtevati, da vam ravnatelj-stvo šole pobere samo polovično šolnino in kasneje,
ko bo vpisovanje na univerzo, bi morali prinesti potrdilo, da se je sin res vpisal na univerzo in tam plačal polno Šolnino. Ker tega niste storili, ne preostane drugega, kot da počakate, dokler se sin ne vpiše na univerzo, nato pa vložite na gimnazijo nc-kolkovano prošnjo in prosite, da «e vam polovična šolnina vrne. Prošnji priložite potrdilo o vplačani šolnini na univerzi in na gimnaziji. Polovico šolnine za hčerko boste torej dobili povrnjeno.

Kokošim izpadajo jajca. A. V. Z. — Rhode Island — Nekatere vaših kokoši imajo razvado, da ponoči ali podnevi izpustijo jajca na tla, pa tudi po poti al! kjerkoli se nahajajo, četudi imajo na razpolago dovolj čistih gnezd. Ker so živali vse enake, ne morete ugotoviti, katere imajo to napako. Radi bi pa to dognali in če se da ta bolezen ozdraviti? — Kokoš, ki ji izpadajo jajca sama od sebe, ima kako napako v jajčniku ali v jajčjevodu, ki ima preveč ohlapne mišice. Navadno so take kokoši dobre nesnice. Do sedaj ne poznamo še sredstva, s katerim bi ozdravili to bolezen. — Ugotoviti tako bolno kokoš med zdravimi pa ne bo težko, le če imate v kokošnjaku dovolj prostora, da živali ločite. Tedaj razdelite kokoši na dva enaka oddelka ter zaprite vsakega v svoj prostor. V dveh, treh dneh boste ugotovili, v katerem oddelku se nahaja kokoš, ki izpučša jajca. Ta oddelek razdelite zopet v dve polovici ter ju ločite v posebne prostore. Tudi zdaj boste kmalu našli oddelek z bolno kokošjo. Če ta postopek nadaljujete, boste spoznali kokoš, ki ima navedeno napako, nakar jo odstranite, da vam ne bo več povzročala jeze.
Malinov sok brez sladkorja. M. O. O. - Želite vedeti, kako se napravi malinov sok brez sladkorja, ki bi se delj časa hranil, ne da bi se s kvaril. Pozneje nameravate iz njega pripraviti
malinOvec. — Zrele in odbrane maline denite v škaf ali v prsteno skledo ter jih stolcite s tolka-čem in dobro zmečkajte. Tako stolčene maline pustite, da stoje en dan, potem jih ožmite skozi močan, toda ne pregost platnen prtič, ki ga prej zmočite in ožmite. Če imate stiskalnico, jih v njej iztisnite, da se ves sok izloči. Ta pretlačeni sok napolnite v steklenice tako, da ostane v vsaki za dva prsta prostora. Potem jih zamašite z novimi prej prekuhanimi zamaški, čez pa položite krpico dobro spranega mehurja ali celofana ter dobro zavežite. Nato jih kuhajte v sopari 10 minut pri 90» C. Ko so se ohladile, jih obrišite ter shranite na hladnem prostoru. Ko boste pozneje hoteli iz tega soka napraviti malinovec, bo zadostovalo, da jim dodaste sladkorja, oziroma sladkorne raztopine.
Uši na cvetlicah. I. L. R. - Gojite planike (očnice) iz semena, pa vam ne cveto, ker jih uši more. Kako bi se teh iznebili na raznih cvetlicah? — Najpriprostejše sredstvo proti listnim ušem je tobakov izvleček ali tobakova voda. Za male potrebe zadostuje, če namočite tobak v vodi ali ga skuhate in s to vodo poškropite ušive liste, ozir. dele rastlin. Lahko jih tudi potopite v tobakovi vodi. ki pa ne sme biti premočna, da ne bi listi trpeli. Držite planike ali očnice na bolj suhem prostoru, kajti preveč vlage jim škoduje.

Naš živino zdravnik
Krči in hromost piščancev. I. J. V. - Pri svojih odraslih piščancih opažate, da jim krči zvijajo vratove. Oboleli piščanci ne morejo hoditi, ampak žde v kakem kotu. Piščanci na splošno ne napredujejo tako, kakor bi morali. Želite zvedeti vzrok opisanih pojavov in kako bi jih odstranili. — Najverjetnejši vzrok omenjenih pojavov bodo najbrž črevesni zajedavci, ki jim je letošnje deževno vreme zelo pogodu. Da odpravite krče in ostale neugodne pojave, je treba piščance rešiti črevesnih zajedalcev, kar lahko dosežete na sledeči način: Obolelim piščancem dajte eno do dve žlički mešanice grenke in Glauberjeve soli, razstopljene v vodi. Najboljše je, da vliiete omenjeno razsto-pino vsakemu piščancu v kljun. Nato naj se piščanci postijo 24 ur. Medtem si naedite mešanico enakih delov čistega terpentinovega olja in olivnega olja. Vzemite n. pr. en del terpentinovega olja in en del olivnega olja, dobro oboje zmešajte ter od te mešanice dajt epiščancem izpod enega meseca starosti eno kavno žličko, starejšim pa po dve kavne žličke. Po preteku treh ur naj dobi vsak piščanec spet eno žličko mešanice Glau-
berjeve in grenke soli, raztopljene v vodi. Navadno se uspeh takoj pokaže in zadostuje enkratno dajanje omenjenih zdravil, sicer pa se lahko postopek ponovi čez nekaj dni. — Dobro in učinkovito sredstvo je tudi kamala, katera se daje skupaj z moko na vsako kokoš en do dva pranja. Po kmali dobe kokoši drisko, ki pa v nekaj dneh mine. Paziti je treba, da dobi vsak piščanec, oziroma kokoš vsaj po en gram kamale in ne več kot dva grama. Zato je je najboljše, pripraviti 2a vsako kokoš posebej obrok hrane, kateremu se primeša kamala. — Da se piščanci ne nalezejo glist, ie treba kokošje blato, ki vsebuje jajčeca zajedalcev, sežgati ali pa vsaj zakopati, ne pa vreči na gnojišče, koder brskajo kokoši. Kakor rečeno, je letošnje leto kakor nalašč pripravno za ' razvoj črevesnih zajedalcev. kokoši, ki so do sedaj povzročili že precej škode pri perutnini. Kot zaščitno sredstvo bi bilo dobro dajati kokošim dnevno česna in čebule med hrano. Med pltrid vodo, ki mora biti stalno čista, pa je priporočljivo dodati po dve veliki žlici Glauberjeve in grenke soli, kar vse skupaj kokoši rade pijejo.
Davčni nasveti
A. J. C. Menjalna pogodba; Zamenjali ste svojo parcelo s parcelo svojega soseda v svrho, da posestva zaokrožite. Davčna uprava vam je odmerila prenosno takso. Slišali pa 6te, da se v takem primeru prenosna taksa ne plačuje. Vprašujete, kaj je p^av in kako bi postopali, da bi takso, ki ni majhna, dobili nazaj, če je niste bili dolžni plačati.
V smislu tar. post. 17 zakona o taksah se za pogodbe o zameni, s katerimi se kaka stvar odstopa za drugo, plačuje prenosna taksa po tar. post. 12 cit. zakona o taksah.
Če se pa nepremičnine zamenjavajo zato, da bi se zemljišča arondirala v kmetijskem interesu, t. j. zložda obenem z drugim zemljiščem teh gospodarjev, se ne plača taksa po vrednosti, nego zgolj taksa za navadno potrdilo ali taksa za listino. Če pa je razlika vrednosti med obema zemljiščema večja od 50 odstotkov, ee ne 6matra, da se je izvršila aron-
Pazite kaj pijete!
m
Zahtevajte vedno našo najboljšo ^^ mineralno vodo, ki je obenem ludi zdravilna za razne bolezni srca, želodca, eter, žolča, ledvic razne katare in čiščenje krvi ter normalizira delovanje notran.ih žlez in živcev
ono z rdečimi srci!
dacija, nego se v tem primera pobere taksa iz tar. post. 12 cit. zakona o taksah.
Smatra se, da gre za arondacijo v kmetijskem interesu samo tedaj, če meji ona nepremičnina, ki jo en zamenjevalee prevzame v lastnino, ob drugo njegovo nepremičnino alt če loči ti nepremičnini samo pot ali reka.
Iz tega vidite, da vam od vaše menjalne pogodbe ni bilo treba plačati prenosne takse, ako se je zamenjava izvršila res v kmetijskem interesu in ako razlika v vrednosti zamenjanih zemljišč ne presega 50 odstotkov. V nasprotnem primeru pa je menjalna pogodba zavezana prenosni taksi. Če menjalna pogodba odgovarja gornjim dvem pogojem, ste takso neupravičeno plačali. V tem primeru napravite takoj nekolkovano prošnjo na davčno upravo, pri kateri ste takso plačali in prosite, da se vam vsa taksa vire. Pripominjamo, da morate tako prošnjo napraviti najkasneje v 90 dneh po plačilu takse, ker sicer finančna direkcija kot pristojno finančno oblastvo prošnji ne bo mogla ugoditi iz razloga, ker je prepozno vložena.
J. P. L|. Šolnina: Vpisali »te hčerko v gimnazijo, dočim se bo starejši sin vpisal na univerzo, ko bo rok za vpisovanje na univerzo. Za hčerko ste plačali polno šolnino. Vprašate, če ima sin pravico do polovične šolnine ali boste morali ludi ta sina plačati polno šolnino.
V smislu tar. post. 318 a, pripomba 2, zakona o taksah plačujejo roditelji, ki imajo več otrok v državnih šolah, za prvega otroka polno šolnino, ea ostale otroke pa polovično šolnino. Po posebnem
Pokojnina. H K. Po uradniškem zakonu iz leta 1923, ki je veljal ob smrti vašega moža leta 1929, vam rodbinska pokojnina ne pripada, ker ete se omo-žili, ko je bil mož že državni vpokojenec. Sedanji uradniški zakon te leta 1931 pa za vas ne prihaja v
P°5'smrtno ponesrečen nezakonski oče. T-V. P.
- Če je bil smrtno ponesrečeni nezakonski oče zavarovan pri OUZD, potem lahko kot varuhinja nezakonskega otroka zahtevate, da se otroku prizna renta. Otrok bo prejemal od OUZD rento do svojega šestnajstega leta in znaša ta renta četrtino zavarovane letne mezde nezakonskega očeta.
Star gimnazijec. Č. Š. L. - Ker ste ze prekoračili 17. leto, si morate za vpis v V. razred preskrbeti spregled starostne meje od banske uprave. Prošnjo za spregled starosti, kolkovano z 10 dinarskim kolkom,. morate vložiti pri vašem gimnazijskem ravnateljstvu in nasloviti jo na bansko upravo, prosvetni oddelek. Brez takega dovoljenja vpis ne bo mogoč.
Vdova invalida. V. V. - Kot vdova boste po smrti moža invalida prejemali zakonito vdovsko invalidsko rento z draginjskimi do-kladami.	. _ ' _ " .
Zarubljiv zaslužek delavca. V. H D. - Plača stalnega delavca je zarubljiva. Sme se za-rubiti ena tretjina dnevne mezde, vendar pa mu mora ostati na dan po 20 din.
»Jakobina«. - Svetujemo vam, da znanje, napravljeno na dopustu, čim prej pozabite^ Navezati ljubavne zveze z ženo, katere moz je po sili razmer pri vojakih, po nobenih pojmih ne more biti častno. Katoliško sklenjen zakon more razvezati le smrt enega ali drugega zakonca. Ker živite stalno v dravski banovini, se ne morete, tudi civilno ne, tako poročiti z morebitno katoliško ločenko, da ne bi mogel njen mož zahtevati uvedbo postopka za neveljavnost tako zvanega drugega zakona, ki bi ga tudi naša sodišča morala izreči za neveljavnega.
Stanovanje brez toplote. L. J. L. - če gospodar ne bi hotel dati popraviti dimnika in se zaradi pokvarjenega dimnika ne bi mogla kuriti peč v sobi, imate pravico, da po brezuspešnem naknadnem roku, stanovanje predčasno zapustite.
Pohištvo v tujem stanovanju. K. A. L. -Pohištvo, ki ste ga dali mami v rabo in ki je ostalo še po njeni smrti v stanovanju, je vaša last in lahko z njim razpolagate. Sestra vam odvzem tega pohištva ne more prepovedati.
Dolg na hiši nedoletnih otrok. K. A. L. -
Kot varuhinja otrok ste dolžni skrbeti tudi za pravilno upravljanje imovine otrok. Če pa hočete dobiti vrnjeno posojilo, ki ste ga dali pok. očetu otrok in še ni vknjiženo na hišo, boste morali to urediti pri sodišču. Dolg mora biti izkazan v zapuščinski obravnavi po pok. očetu otrok. Glede prodaje hiše otrok zato, da boste krili dolg na posojilu, bo moralo dati varstveno sodišče svoj pristanek.
Odškodnina zaradi brezuspešnega zakupa. K. A. L - Posestvo ste dali aprila meseca v zakup. Zakupnik pa ni mogel posestva obdelovati, ker ga je pri tem oviral neki sosed, ki je sam hotel vzeti posestvo v zakup. Vprašate, kdo trpi to škodo? — Zakupnik lahko zahteva od tega soseda povračilo vse škode, ki mu jo je napravil. Če pa zakupnik vam ni nič plačal nn zakupnini, zato ker je bil oviran in vi od njega ničesar niste zahtevali, lahko zahtevate odškodnino v višini zakupnine od tistega soseda, ki vam je pregnal zakupnika.
Zvišanje stanarine. R. I. L. - Dejstvo, da bo vaši hiši prenehala davčna olajšava, vam ne daje pravice, da bi najemnino, kakor je bila 1. IX. 1939 sedaj povišali.
Odmera šolnine. J. B. S. - Za osnovo plačevanja šolnine služi neposredni davek roditeljev (očeta in matere) dotičnega učenca, ali pa davek učenca samega, če je brez roditeljev. Na to nič ne vpliva, če oče noče hčerke pri šolanju podpirati in plačuje vse za hčerko le mati, ki je soposestnica z očetom. - Svetujemo vam, da mati pri varstvenem sodišču pokrene postopek, da bo tudi oče s svojo imovino prispeval za šolanje otrok.
Draginjski razred. A. T. Državnemu uslužbencu pripada draginjska doklada tistega draginjskega raz reda, v katerem je urad, kjer je uslužbenec nastav • ljen. Uslužbencu, ki se vporablja začasno po 6luž benem poslu zunaj kraja, kjer je nastavljen, pripada osebna doklada tistega draginjskega razreda, v katerega spada kraj. kjer je nastavljen. Če pri vas ne ravnajo tako, *e pritožite pri vašem službenem obla-•tvu. V kolikor imate kakšno pravico do izplačila
razlike, boste mogli razliko zahtevati samo za 5 let
nazaj,
Posledice študentovske ljubezni, .Ljubljana.
Če fant, ki še študira, zapelje dekle, se nam ne zdi pametno, da bi dekle imelo toliko obzira, da ne bi pri sodišču povedala imena nezakonskega očeta. Saj gre za bodočnost otroka, ki ima pravico, da izve, kdo mu je oče in ga bo moral oče, seveda, ko bo kaj imel, tudi iz-drževati. Zato naj dekle sedaj, ko ji fant še obljubuje zakon, navede na sodišču pravo ime očeta, da ga sodišče pokliče in če prizna oče-
tovstvo, to tudi zapiše. S teni ne bo fant prav nič oviran pri študiju, pi
ici
v,...-- _____j— rravice otroka so pa le
zavarovane in se prepreči kasnejša tožba zaradi očetovstva. Če bo oče sam od sebe izpolnjeval očetovske dolžnosti, sploh ne bo več imel s sodiščem nobenega opravka. Sodni spisi pa niso vsem pristopni, tako da po sodišču ne bo prišla stvar v javnost.
Izbris kazni. V. T. - Prošnjo za izbris kazni vložite pri okrožnem sodišču, ki vas je obsodilo. Sodišče bo prošnji ugodilo, če ste škodo po možnosti povrnili in če ste se za časa izvrševanja kazni in kasneje dobro vedli.
Prošnja za službo pismonoše. P. J. T. - V našem listu smo že povedali, da je treba j»roš-nje za službo pismonoše vlagati pri poštnem ravnateljstvu, ker je poštni minister pooblastil jKištne ravnatelje, da oni sami sprejemajo nižje uslužbence v službo. Stare prošnje za službo, ki jih na stotine leži v poštnem ministrstvu, bodo zavrnjene ali pa odstopljene poštnim ravnateljstvom. Če ste bili obveščeni, da ste sprejeti v službo, a vas ne povabijo k nastopu službe, se s posebno prošnjo obrnite na poštno ravnateljstvo za obvestilo, kaj je z vašo službo.
Sosedov plot. P. K. P. - Ko je občina sosedu izdala gradbeno dovoljenje, je čisto pravilno vas z vašimi ugovori zaradi sence zavrnila na sodno pot. Zdi se nam, da boste z morebitno pravdo težko uspeli. Senca nikakor ne bo ves dan enaka in po našem mnenju ne bo škodljiva — plot bo visok le dva metra — da bi vam povzročala znatno škodo in vam bistveno zmanjševala rodovitnost vašega zem-lji.šča-sadovnjaka. Zato vam pravdanje odsvetujemo.
Rubež plače drž. uslužbenca. R. A. - Po
zakonu se sme državnim uslužbencem rarubiti tretjina prejemkov, razen osebne in draginj-ske doklade. Čeprav ima dotični uslužbenec irejemke že zarubljene, lahko tudi vi pred-agate rubežen.
Odškodnina za konje, vpoklicane na vojaške vaje. B. V. - Pisali smo že, da zakon o ustrojstvu vojske in mornarice predpisuje izplačilo odškodnine za živino in vozila, ki jih lastniki dajo vojaški upravi. Kakor smo zvedeli, je vojni minister odredil, da se bo izplačalo za vsakega konja po deset dinarjev na dan, za vozove tudi po 10 din in za konjsko opremo po 3 din dnevno. Odškodnina se ^bo izplačevala, ko se bodo konji in vozila vračali lastnikom. Izplačevale jo bodo vojaške edinice, pri katerih so bili konji in vozila na vajah.
Oprostitev vojaške službe ali skrajšan rok.
T. F. - Nimate pravice do skrajšanega roka, ker nista oba vaša brata pred vami odslužila popolnega roka. Glede morebitne pravice do oprostitve vam pa ne moremo točno odgovoriti, ker nam niste povedali, ali in kdaj so bili brata in sestre odpravljeni od doma. Če so bili vsaj pet let pred vašo potrditvijo odpravljeni in ni pri hiši nobenega za delo sposobnega rodbinskega člana ter ne plačujete nad 120 din nejx>srednega davka, bi imeli izglede za oprostitev.	_____
Grobnice m spomenike
kamnoseško stavbna, cerkvena dela izvršuie po nizkih cenab
kamnoseško kiparsko podjetje
franjo kunovar
nokopaliSče Sv. Križ-Ljubljan« telefon 49-09
mu..................................................OD REŽITE ..............................
«fp?isfi? mmmr
| odgovarja samo na vprašanja, ka- | | terim je priložen tale odrezek. |
| ,Slovenec4/5.septembra 1940 |
iiiiiiiitiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiituiuiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiuiiiiuuuiiiiiiiiiiiiiiiuuiuuue
Med Saharo
in Sredozemskim morjem
Litoranea — italijanska cesta med Tunisom in Egiptom
Italijanska Severna Afrika, službeno »Libija« nazvana, dobiva v sedanji vojni v Afriki vse večji pomen zaradi svojo lege med Tunisom in Egiptom. S premirjem med Francijo in Italijo je varnost s strani francoskega Tunisa zagotovljena. Na vsej francoski strani so mejo v tišini razorožili, ker tam vojaška dejanja v bližnji bodočnosti ne bodo prišla v poštev. Vsak dan pa je večja nevarnost, da bo prišlo do vojaških spopadov 7. Egiptom.
Glavni italijanski pristanišči v Libiji sta Tripolis na zahodnem in Bengasi na vzhodnem delu. Tripolis ima veliko moderno pristanišče. Poleg pristanišč in mnogih vojaških oporišč je glavno vojaško delo v tej koloniji Litoranea, skoraj 2000 km dolga avtomobilska cesta, ki gre od tuniške do egiptovske meje ob Sredozemskem morju in veže med seboj vse važnejše točke na obali. Dokončali so jo po abesinski vojni. To pomeni, da je Italija že takrat mislila na to. kako bi v dani priliki izrabila svojo severnoafriško posest.
Glavna ovira za večja vojaška podvzetja v Libiji je pomanjkanje vode. Sahara prav v Libiji sega v velikih razdaljah tik do morja. V zahodni Libiji — Tripolitaniji — je ob abali več zelenic. Največja je ona pri Tripolisu. Proti vzhodu je vedno slabše in tu se zaradi pomanjkanja vode tudi italijanske družine, s katerimi kolonizirajo pokrajino, niso mogle naseliti. Do Cirenaike, ki meji na Egipt, nekako še gre, tu pa nastopijo popolnoma druge razmere.
Cirenaika je za kakih 800 m dvignjena ap-nenčasta ravnica in ima razmeroma mnogo padavin. Nekoč je bila tu cvetoča grška kolonija, o 1 čemer še pričajo razvaline mesta Cirene. Takrat so bili v tej deželi mnogi gozdovi, ki so omogočali gradnjo ladij. Danes so skoraj vsi posekani. Zato tudi vode ni. Le v velikih razdaljah privro na dan večje količine vode. V notranjosti pri Derni, najvažnejšem križišču poleg Cirene, je največji izvor. Od tod grade 200 km dolg vodovod, da so preskrboval z vodo bližnje naselbine. V cisternah nabrana voda pač ne more zadoščati v dolgih sušah za napajanje živine. Zimsko in pomladno deževje pa omogoča pridelovanje žita, ker suša in vročina nastopita šele v maju.
Med Bengasijem in pa Derno je Litoranea v razdalji 15 km podvojena, kar zelo olajšuje zbiranje čet v pokrajini, kjer je še mogoče dobiti
dobro pitno vodo. Tu je izhodišče italijanskih čet
bodisi za obrambo, bodisi za napad na Egipt. Med Derno in egiptovsko mejo je le manj pomembno pristanišče, oziroma oporišče za izkrcavanje čet Marsa Tobruk. Na razdalji 300 km Litoraneje ni mogoče tu dobiti pitne vode. Zato jo morajo spravljati v velike rezervoarje in jo po tej cesti dovažati vojaštvu. V vročih dneh računajo 5 litrov vode na moža in 25 litrov na žival. Mnogo vode porabijo še za hlajenje motorjev. Samo ena divizija porabi torej na dan velikanske količine vode.
Na libijskoegiptovski meji leži zaliv Sollum, ki ga je morala Italija leta 1912, ko je iztrgala Turkom Libijo, na zahtevo Anglije odstopiti Egiptu. 200 km od tod je na egiptovski obali Marsa Matruh, zadnja postaja na železnici, ki vodi ob obali od Aleksandrije sem in je nekak protiutež italijanske Litoraneje, oziroma obratno. Meja med Egiptom in Libijo je na obeh straneh za-grajena z močnimi žičnimi ovirami, za njimi pa so utrdbe.
V gospodarskem pogledu Libija med vojno Italije ne more podpirati. Kar je važno, so Aska-ri, ki so znani kot dobri vojaki. Od začetka so se iz verskega fanatizma kot mohainedanci Italijanom zelo upirali, saj je še mnogim znan Senussi rod v Kufra oazi, ki ga Italijani dolgo niso mogli ukrotiti. Razmerje se ie sedaj spremenilo v prid Italije. Ko so odprli Litoreneo in
Pogled na londonske doke ob Temzi in na Tovverski most
je bil pri teh slovesnostih tudi Mussolini, so mu simbolično izročili >meč islama«.
V bodočih dneh, ko pričakujemo večjih dogodkov med Egiptom in Italijo, bo imela Litoranea zelo važno vlogo v borbi za povečanje italijanskega imperija.
Sueški prekop, blagoslov ali nesreča za Egipt
V južnošvicarskem mestecu Locarno je bila 1 pogodba med angleškim in egiptovskim kraljem,
"	_______..	i . ,	■	ii	' ..	________....X. t#v ia	: Itn l/nn i a u\,'A_
26. avgusta 1936 podpisana diplomatska pogodba prav tako in na istem mestu kot pred 11 leti. Toda pri podpisovanju te »druge locarnske pogodbe« sta sedeli samo dve stranki, dva moža. Eden je mlad, športno napravljen, eleganten, z majhnimi, črnimi brki: ni dvoma, da je to takratni angleški zunanji minister Anthonjr Eden. Njegov tovariš je nekoliko štarejši, postavni gospod vzhodnjaške rasti, v ogljeno črnimi lasmi, s prastarim svečanim plaščem ogrnjen: to je Nahas Paša, opolnomočeni minister Njegovega Veličanstva egiptovskega kralja Fiiada. Pogodba, ki jo moža podpisujeta, je po imenu neka prijateljska
Evropske kolonije v Vzhodni Afriki. Danes stoji v ospredju zanimanja Egipt
v resnici pa je več: to je osnovni zakon za svobodni in suvereni Egipt, »magna charta< samostojnega člana Zveze narodov.
Ta pogodba je z eno potezo odstranila stanje, v katerem je doslej Anglija držala Egipt. Egipt, ki se je že v svetovni vojni boril na strani zaveznikov, sicer ni bil angleška kolonija ali protek-torat, bil pa je vendar v neki pravni in dejanski odvisnosti od Londona. Že od nekdaj je bila Anglija velik odjemalec egiptovske volne, glavnega pridelka rodovitne Nilove doline. Leta 181)9, ko so odprli Sueški prekop, je še bolj naraslo angleško zanimanje za deželo, ki lahko gospoduje nad tem prekopom. V Egiptu je vedno bolj naraščala nacionalistična ali mladoegiptovska stranka, ki je trdila, da se še Egipt niti sultanovega in kali-fovega vpliva ni dobro otresel, pa bi moral že pod novi jarem: pod Angleža. Angleži, ki so mojstri v tem, kako si pridobiti narode, so po daljšem oklevanju pod vlado sira Baldvvina sklenili odbiti v Egiptu protiangleško ost na ta način, da so naredili iz podložnika prijatelja. Pogodba od 26. av-gbsta 1936 predvideva neodvisnost Egipta, daje pa Angliji pravico, da sme imeti svoje čete ob Sueškem prekopu. V mirnem času število angleškega vojaštva ne sme presegati 10.000 vojakov in 400 pilotov. Po drugi strani si obljubita obe stranki prijateljstvo in medsebojno pomoč v primeru vojne na področju Egipta. To pomeni, da se vlada V Kairu zavezuje^"v primeru vojne dati Angležem na razpolago svoja pristanišča, letališča iu prometna sredstva. Poleg tega je Egipt priznal, da je Sueški prekop, sestavni del egiptovske države, »življenjskega pomena za prometne ceste angleškega imperija«.
Tri leta kasneje, ko je izbruhnila vojna, je morala stopiti v življenje vojaška zveza med obema državama. Mladi kralj Faruk se je točno držal pogodbenih obveznosti na ta način, da je odstopil in stavil Angležem na razpoloženje pristanišča, letališča in prometna sredstva. Nemčiji in Italiji ni napovedal vojne, ker predvideva pogodba to le v primeru direktnega napada na egiptovsko državo. Italija je v toliko v neugodnem položaju, ker razen letališč, pristanišč, Angležem prepuščenih cest, vojašnic in vojaških vežbališč ne more napasti Egipta samega, razen če mu ona napove vojno. Razumljivo je, da je to nepovoljno za Italijane. Po zavzetju angleške Somalije je vprašanje Sueškega prekopa za Italijo še bolj pe-
reče. Ce bo Egipt vmešan v angleško-italijanski spor, se bo to zgodilo samo zaradi Sueškega prekopa.
Sueški prekop, ki bi lahko pred n>kaj meseci praznoval sedemdeseto obletnico, je poleg lepe, bele volne iz doline reke Nila velik vir egiptovskega bogastva, ker je 7. njim postal Egipt središče pomorskega pomorstva. Kljub temu pa bi se mnogi Egipčani radi odpovedali temu bogastvu, če bi se s tem rešili nevarnega sosedstva prepi-rajočih se sil za to prometno žilo. Pa še promet skozi prekop se je v teh nevarnih časih zmanjšal, kar bo trajalo ves čas angleško-italijanske vojne. Angleži imajo zvezo z Indijo v glavnem le še okrog Afrike, ki jo morajo kot nekoč objadrati pri rtiču Dobre nade, Amerikanci pa sploh ne pridejo več v Sredozemsko morje, odkar je pro-glašeuo za vojno območje. Nevtralne ladje, kot
Sueški prekop
turške, grške, španske, portugalske, so tako neznatnega pomena, da je promet skozi prekop skoraj popolnoma izumrl.
Ce bi kdo Sueški prekop napadel, bi ga Egipt hranil kot ga je branil že v letih 1914—1918 pred Turki, je izjavil kralj Faruk.
Angleško-italijanska vojna v Vzhodni Afriki in na Sredozemlju se nadaljuje, Egipt se oborožuje in pripravlja za vsako možnost. Egiptovska armada je dobro oborožena in izurjena, le premalo motoriziranih odde.kov še ima. Vendar so v puščavi kamele večkrat koristnejše kot avtomobili.
Podzemeljski boj s špijonažo v Ameriki
V Kenvillu (Zvezna država Newyork) v Severni Ameriki je zletela v zrak največja tovarna dinamita. Tovarno je popolnoma razneslo, 50 oseb je ubitih,- 200 ranjenih. Policija misli, da je ta nesreča posledica sabotaže. Sledeči članek opisuje težave borbe proti špi-jonaži in sabotaži v Ameriki.
Na dan 5. avgusta letošnjega leta je bil v beli hiši v VVashingtonu zelo resen sestanek, na katerem so bili predsednik Roosevelt, državni tožilec Jackson, šef zvezne policije, znane pod imenom »G-Men«, major Hoover ter zastopnik vojske in mornarice. Sestanek je bil za skrbno zaprtimi vrati. Trajal je tri ure in je bil posvečen izredno važnemu vprašanju: boju proti špi-jonaži, ki je je polno v Ameriki, in sabotaži ameriške pete kolone. Naslednjega dne so bila že razposlana iz bele hiše navodila guvernerjem 48 zveznih držav, stroga, vsebujoča vse potankosti za čuvanje tovarn, vojašnic in letališč, za nadzorstvo nad tujci, za stražo po mejah in pristaniščih.
Vprašanje je resno, resnejše, kakor ga more razumeti javnost, ki pozna trdo podzemno borW> proti špijonom le iz detektivskih filmov. Mladi državni tožilec Jackson, glava vse obrambe pred špijonažo, nam ne slika preveč zadovoljivega položaja: Od začetka evropske vojne lansko jesen je bilo nič manj kot 20.000 ovadb zaradi špijo-naže. Od tega so jih 17.000 preiskali in kakih 5000 je policija ali sama naprej preiskovala ah jih je izročila sodišču. Se večjo zaskrbljenost zbuja število sabotažnih dejanj. Več kot 100.000 primerov sabotaže je potrjenih in to pri izdelovanju orožja, streliva, letal, tankov. V fine tovarniške stroje so vlivali smirek, kratki stiki so za cele ure ustavljali delo po tovarnah, namesto da bi jih mazali z oljem, so stroje polivali s solno in žvepleno kislino, v ladjah so polomili kotle, če so druga milejša predstva odpovedala, so eksplodirale zažigalne bombe, ki so vrele v zrak cele tovarniške zgradbe; v 275 tovarnah so morali poleg domače policije, kalero ima vsaka tovarna, prositi za pomoč državno policijo.
Toda koga vendar zanima vse, kar Amerika dela. Amerika vendar ni zamotana v vojno, in v doglednem času tudi ne bo. Cemu torej tam spi-
jonaža? Kdo se za Ameriko zanima? In komu služi ones[>osabljanje tovarn in ladij?
Jih je že dovolj, še preveč jih je, ki jih vse, kar se v Ameriki dogaja, zelo zanima, bo odgovoril major Hoover, ki mora že vedeti, kaj govori, saj on osebno vodi z zvezno policijo obrambo proti špionaži. To so države, ki imajo tak gospodarski sistem, ki je našemu nasproten, ali so nam svetovno nazorno nasprotne. Vsi poznamo državo, ki nam zelo zavida naš položaj v Velikem oceanu in se boji naše mornarice. Pri vsem tem moramo omeniti še take ljudi, ki niso plačanci tujih držav, pa slabe našo oboroževalno moč To so nihilisti, anarhisti, sektarji vseh vrst. Potem so še države, ki ne vidijo rade, da druge države kupujejo pri nas orožje, potem oboroževalni industrijci, ki jim je mogoče drug odnesel državno naročilo izpred nosa in ga hočejo pri delu ovirati. Pa tudi razne gangsterje vseh vrst živo zanimajo novosti pri orožju. Vidimo torej, da manjka takih, ki jih zanimajo naše vojaške skrivnosti — bo odgovoril major Hoover.
Ker je toliko vrst in tako veliko število špijonaže in sabotaže, je tudi naloga majorja Ho-overa hudo težka. Kakor v Evropi, je tudi tu obramba pred špijonažo in pobijanje špijonaže zaupano državni policiji. Zvezna policija, ki ima že z borbo proti gangsterjem polne roke dela, se mora v pobijanju špijonaže posluževati posebnih načinov. Uradniki nosijo civilno obleko, so močno oboroženi, morajo biti vsak čas kot vojaki na fronti pripravljeni na borbo s špijoni, ki se večkrat razvije v pravo gverilsko vojno, kajti Špijoni in saboterji so po večini nekdanji gang-sterji, najeti za te nove naloge...
Najvažnejša naloga zvezne policije je zavarovanje ministrstev, letališč, arzenalov in tovarn. Marsikateri lov se jim že tu posreči. Ce se njihovi žrtvi posreči beg, se prične zasledovanje z vsemi sredstvi moderne tehnike: avtomobili, letala, policijski radio, zračni prenos slik in prstnih odtisov iskanega, vsa policijska oblastva so na delu. Temu odlično organiziranemu aparatu je res težko uiti. Velik štab znanstvenikov, kemikov, strokovnjakov za pisavo in tehnikov je na delu v notranjem ministrstvu v Washinctinu kot po^ možna sila, ki 7, orožjem vse moderne znanosti opravlja svoje pri pobijanju notranjih sovražnikov države.
Boljševiki ¥ Kovnem
Očividec opisuje svoje doživljaje, ko osvajajo boljševiki Kovno, glavno mesto Litve. V tej nesrečni uri — pravi — ko so se tri svobodne in srečne državice: Estonska, Letonska in Litva morale proti svoji volji združiti s Sovjetsko Rusijo, ker pač danes vlada pravica pesti in močnejšega, sem gledal boljševiške vojake, kako so bili začudeni, ko so videli, da lahko pri nas vsak je, kadar hoče, in da živimo v popolnoma urejenih razmerah. Kaj neki so jim vendar pripovedovali o nas?
Mesto Kovno je zavito v žalost. Opazoval sem ljudstvo med parado sovjetskih vojakov: delavci, meščani, majhni trgovci, kmetje, ki so se zatekli v mesto, šolani in nešolani ljudje, vsi so bili pobiti1. Nobenega vzklika ni bilo čuti, le tu in tam si slišal živio vpitje kakega šestnajst- ali sedemnajstletnega Žida. Da bi pregnali ta obupen molk, so začeli boljševiki prevažati skozi mesto avtomobile z velikimi zastavami in radijskimi ojačevalci; z njimi so prenašali internacionalo, vojaki na avtomobilih pa so vzklikali rdeči armadi. Li-tvanci so hodili po mestu in majali z glavo. Naslednjega dne so prinesli časopisi mastne članke o veličastnem, navdušenem in prisrčnem sprejemu
rdeče armade. Ko so ljudje spraševali, kako je vendar možna taka očitna laž, so jim rdeči odgovarjali: »Mi ne računamo na posameznike.«
Ubogo Kovnol Za svoj prihod so si hoteli boljševiki okrasiti mesto. Pripeljali so velikanske rdeče zastave in jih obesili po hišah. Prišel je dež, zastave so bile pobešene, velike kot kri rdeče kaplje so padale z njih na ulice. Ali je bil to simbol?
Čeprav so politični komisarji ljudstvo preplašili, so vendar vojaki opazili pobitost. ki jo je izzval njihov prihod Niso nas upali gledati v oči, ^ obrazu marsikaterega si videl tudi neko potrtost in naklonjenost do nas.
Nekega večera kmalu za tem sem zaslišal korakanje vojakov in navdušeno vzklikanje. Ves presenečen grem na ulico. Veliki, mirni plavolasi fantje so korakali po cesti: bili so ostanki litvan-ske armade. Na vprašanje, kaj to pomeni, so mi odgovorile ženske na cesti: »Naši vojaki zapuščajo Kovno. Ni več prostora zanje. Boljševiki potrebujejo vse naše vojašnice .. .<
Močno sem se zatajeval, stal sem kot pribit in gledal za njimi. Ena med njimi pa je rekla: »Bodite mirni, naši vojaki se bodo vrnili .. .<
	pr' .....: ^ariigs hm* ^BjsaBiM INH 1' jBBrj	HrM? 3GK t jH	
1 1 , I* ; Š^ Sp®			BBSSB » M J|> «
1, - ' v *			
	B §m'Mšm #		F '^rH Bjt-i. ' JjBP
		izlitji JK	
Bombe pripravljene za letala.
O dijakih, ki se vozijo v šolo
Zadnjič smo o tem vprašanju brali oametno besedo z visoke Gorenjske, ki je z začetkom srednja Solo postalo aopet posebno pereče. Toda to ni samo zadeva enega ali drugega kraja; povsod, kjer »o srednje ali tem podobne šole, se isto vprašanje postavlja z vso ostrostjo.
Priznati moramo, da so oblasti ln šole le marsikaj poskusile, da bi omilile slabe posledice, katerim so izpostavljeni dijaki in dijakinje, ki so veled socialnih razmer primorani voziti se z vlakom v šolo. Toda vtis imamo, kakor da ti poskusi niso uspeli, ali pa, da je prvotna dobra volja omahnila. Vendar prav nič ne zmanjša mnice, da je vožnja z vlakom v šolo v morainem, šolskem in zdravstvenem oziru zelo škodljiva in da je treba še Iskati potov, kako bi se to vprašanje, ki ga imajo drugod že v precejšnji meri rešeno, na kak način rešilo tudi v Sloveniji. Nujnosti tc rešitve ne uvideva le tisti, ki se v vagonih z dijaki še ni nikdar vozil, ali pa tisti, ki jih še ni opazoval od blizu v urah čakanja na vlak oziroma šolo, ali tisti, ki še ni slišal težkih tožb staršev o pokvarjenem otroku, ki se je vozil z vlakom. Zato bi bilo sedaj v* začetku leta nujno ncicaj storiti. Pri tej rešitvi bi morali sodelovati vsi, kii jih to vprašanje mora zanimati.
Železniška uprava naj bi poskrbela posebne dijaške vozove ali vsaj kupeje, in sicer ločene za dijatce in dijakinje. To bi se dalo posebno lahko izpeljati na tistih progah, kjer je število vozečih se dijakov zelo veliko. Pomisliti moramo, da se na ne-
katerih ljubljanskih zavodih skoro «na petina vseh dijakov tako vozi domov. V sporazumu z šolsko oblastjo bi morala železniška uprava določiti irveet-no nadzorstvo na vlaku in v čakalnicah oziroma peronih. 2rtve, ki jih mora za to doprinesti, s« plačajo z moralnim zdravjem mladine.
Šolska oblast bi morala vse drugače pariti na ddjaitvo, ki se vozi z vlakom v šolo kot doalaj. Šola ima že po predpisih točno evidenco o takih dijakih, to evidenco morajo imeti tudi posamezni razredniki, da pravičneje ocenjujejo iolsko delo ln budno aprem-ljajo vedenje tistih dijakov. .Ako šola more, naj mino da na razpolago prostore ln nadzorstvo za take dijake. Mnogokje je to sprejelo društvo »Dom in šola«, kar lepo »pada v njegovo kom^etenco, Oblast naj gmotno podpira taka prizadevanja. Hvalevredna je privatna iniciativa, kakor «e je pokazala pri ustanovi Doma dijakinj, ki mu je »Vzajemna zavarovalnica« dala velikodušno prostore na razoo-lago, kr. banska uprava pa hotiorirala nadzorstvo.
Tudi dom mora storiti uvoje. Starši naj nikar ne pustijo otrokom voziti se v šolo z vlakom, razen ako eo socialne razmere res težke. Posledice so prehude in trajajo predolgo. Ako že mora lako biti, naj pazijo, da bodo otroci res šli v pripravljena zavetišča in rezervirane vagone in tako olajšajo delo drugih, ki za njihove dijake in dijakinje skrb:jo.
Kdor ima o tem važnem vprašanju še kake sprejemljive predloge, naj jih sporoči, da bomo vsij letos v tem oziru na boljšem in da bomo preprečili veliko škodo. — Vzgojitelj.
HI>M»4>HH»M»M>M»H>
Starosta slovenskih gledaliških igralcev g. Danilo in njegova gospa Avgusta, ki sta dolga desetletja bila stebra slovenske gledališke umetnosti, sta 9. t. m. obhajala svojo zlato poroko. Slovesnost je bila v ljubljanski frančiškanski cerkvi, in siccr na isti dan ter pri istem oltarju, kakor in kjer sta pred 50 leti bila poročena. Obrede zlate poroke je opravil provincial g. dr. Heric.
Jesenice
Na naslov poŠte Gorje. Ze od 1. septembra dalje nima dnevne poštne dostave en dostavni okoliš, ki obsega pet vasi. Vzrok, da je dostava pošte sploh prenehala, je premajhna plača selske raznašalke, ki je imela doslej borih 300 din na mesec. Prizadeti apeliramo na pogodbeno pošto v Gorjah, oziroma na merodajne činitelje, da se zadeva čimprej uredi in začne redna pošlna dostava.
Vse šolske knjige v trgovini Krekovega doma.
Občni zbor fantovskega odseka na Jesenicah
bo v sredo 10. septembra ob 8 zvečer v čitalnici Krekovega doma. Za redne člane udeležba obvezna, starešinstvo in podporne člane vabimo, da se ga polnoštevilno udeleži.
Meščanska šola na Jesenicah ima v letošnjem šolskem letu najvišje število učencev in učenk od-Kar obstoji. V lanskem šolskem letu ob zaključku je štela 439, kar znaša za S2 otrok več. Doslej je imela šola najvišje število 470 učencev in učenk. Za tolikšno število ukaželjne mladine pa ni zadostnega učnega prostora v dosedanjem poslopju. Potrebni sta dve novi vzporednici, pa kam naj se namestita? Preveliko število učencev in pomanjkanje učnih prostorov jasno kaže po zahtevi in resnični potrebi po novi šolski zgradbi, ki bi ustrezala vedno bolj naraščajočemu številu meščansko-šolske mladine. Ustanovitev nove meščanske šole v radovljiškem okraju bi vsekakor razbremenilo jeseniško šolo. Za Bohinjsko dolino bi pač bil najbolj prikladen Bled, ki bi pritegnil tudi vso okolico.
Stroje za obdelavo lesa
L j. za mizarstvo, kolarstvo i. t d. ter žagine naprave dobavi slej ko prei v priznano najboljši izvedbi
PETER ANGELO d.zo.z.
LJUBLJANA, Miklošičeva 30
(Vhod Pražakova 8/1)
Kameninast* cevi Betonske cevi Droblienl marmor Bruillne Kamne
IZDELUJE:
ima veliko zalogo:
JOS.CIHLAR
Ljubljana, TyrSeva c.69
steklohetonske nadsretlobe „Luxfer" betonska okna, umetni kamen gploh in drugo
škofja Loka
Občni zbor: Danes ob pol 10 po šolski sv. maši bo v risalnici državne meščanske šole letni občni zbor Zajednice doma in meščanske šole. Vsi starši in vzgojitelji so prav iskreno vabljeni na ta občni zbor, kjer se bo govorilo tudi o ustanovitvi lolske kuhinje, ki bi po zamisli zajedničnega odbora skrbela za hrano revnim otrokom vseh šol. Na sporedu ja ludi sprememba pravil, da bi bil lahko član Zajednice vsak, ki bi kuhinjo podpiral, pa čeprav nima šoloobveznih otrok,
Dostava pošte. Prebivalci iz vasi Breznlca prosijo upravo vsaj za enkratno tedensko dostavo pošte. Tako se zgodi, da leže p)6ma ■cel teden ali še več na pošti, prav tako brzojavke, če so še tako nujne. Ce je povsod urejena dostava pošle nekajkrat na teden, bi se tudi za Breznico, ki ima precej ljudi, dalo urediti tako, da bi se vsaj enkrat na teden prikazal poštar s srvojo torbo.
Kino Društveni dom bo igral danes oonoldne ob 4 in drevi ob pol 9 prav zanimiv film »Postal sem zločinec«,
Ptuj
»Naše izseljenstvoc je naslov predavanju, ki ga priredi v ponedeljek 16. t. m. ob 20 Prosvetno društvo v Ptuju. Predavanje, ki ga bo imel akademik F. G., bo v novi prosvetni dvorani v mestnem parku (stavba poleg minoritskega samostana). Bodo tudi skioptične slike. Vljudno vabljenil
Danes popoldne ob 15 bo na igrišču SK Drave v Ljudskem vrtu prva letošnja jesenska prvenstvena nogometna tekma. Svoje moči bosta pomerila lokalna rivala SK Ptuj in SK Drava. Ker bo tekma vsekakor- zanimiva, si jo bo vredno ogledati.
Nov grob. V Rogoznici pri Ptuju je umrla te dni 37 letna posestnica Marjeta Vrabl. Naj počiva v miru I
Rdeči križ prosi vse, ki jim je pri srcu ta človekoljubna organizacija, da se je v tednu Rdečega križa spomnijo in jo podpro pri njenem velikem dolu. Zato v tem tednu pridno posečajle kinopredstave RK v »Zvočnem kinuc.
Borba proti draginji... Ko so v petek 13. t. m. predali delavci na magistratu resolucijo proti draginji, se je na Florjanskem trgu zbralo precej ljudi, ki so bili radovedni, kakšen bo izid, oziroma kako bo opravila deputaeija.r ki je odšla na magistrat. Med temi ljudmi smo seveda opazili znane »borce proti draginji«, ki jim je vse drugo prej, kakor pa borba proti draginji. Ne vemo, ali so ti gospodje v resnici taki vneti prvoboritelji proti draginji, kakor se ližejo delavcem, vemo pa prav gotovo, da imajo pri vsem tem čisto druge namene, ki so daleč proč od poštene borbe proti draginji... Zato pa znani gospodje le oprezno, da se ne osmoditel Ce smo pošteni, s pošteno besedo na dani
Sv. Peter pri Mariboru
Osebna vest. Kaplansko mesto je zasedel no-vomašnik g. Ivan Kolen ko, rodom iz Cren-sovcev v Slovenski Krajini. Novemu duhovniku-pomočniku želimo, da bi se med nami prav dobro počutil.
Šolske vesti. Konec avgusta so bile z odločbo kr. banske uprave prešolane od nas k Sv. Marjeti vasi Grušova, Ruprče in Dragučova, ki sicer spadajo pod našo župnijo, a upravno pod občino Sv. Marjeta ob Pesnici. Starši s prešolanjem niso posebno zadovoljni in upajo, da bodo s ponovno prošnjo na merodajna mesta dosegli zopetno vrnitev otrok. — Okusno je prenovljena notranjost poslopja deške šole, kar je zasluga kraj. šolskega odb., predvsem predsednika, župana g. Kirarja.
Na Mali šmaren je bila po dolgih letih naša podružna cerkev na Gorel pravcato oblegana. Komarji, ki so prihiteli od vseh strani, so z veliko pobožnostjo prisostvovali cerkvenim slovesnostim.
Rečica ob Savinji
Visok obisk. Na povabilo svojega sošolca g. msgr. Alfonza Požarja, župnika in dekana v Rečici ob Savinji, so se 12. t. m. zbrali pri njem na letni sestanek tovariši, ki so bili pred 40 leti skupno v bogoslovju v Mariboru. Sestanka so se udeležili poleg zgoraj imenovanega prevzv. škof lavantinski dr. Ivan J. Tomažič, Franc Bratušek, dekan in župnik v Svetinjah, Alojz Musi, župnik v Vitanju, Maks Žičkar, župnik v Ločah, Karel
Draginja raste -
mi držimo še stare cene!
Baker, aluminij, med, železo, kavčuk so snovi, ki jim raste cena do neverjetnih višin.
Radijski aparati so izdelani prav iz teh snovi.
Tudi ostali stroški, kot carina, prometni in luksusni davek so se ogromno povečali. Samo zadnja dva znašata celih 44% od nabavne cene.
Drugi mesec stopi v veljavo novi kurz nemške marke, ki je pri radijskem blagu vladajoča valuta. Ta kurz bo za 20% višji od sedanjega.
S tem bo usoda starih cen zapečatena. Računati je s povišanjem za kakih 20-30%.
Preskrbite se zato z aparatom tako], dokler moremo držati še stare cene!
Upamo, da bo naša zaloga za ta mesec še zadostovala, da Vam moremo postreči še po starih predvojnih cenah!
Naša izbira je še popolna! Zahtevajte cenik!
»RADIO« družba z o. z.
V LJUBLJANI, Miklošičeva c. 7
Slovenj Gradec
Krajevni in okrajni odbor Rdečega križa priredi v nedeljo, dne 15. t. m. ob 10 dopoldne v kinodvorani pri Gollu filmsko predavanje, pri katerem bo predaval okrajni san. ref. zdrav. sv. g. dr. Maks Pohar. Za člane RK, samarijane in bolničarje je udeležba obvezna.
Trotituberkulozni dispanzer v Slovenjem Gradcu sporoča, da posluje zopet redno vsak ponedeljek in petek od 15 do 17 v Zdravstvenem domu.
V	tukajšnjo bolnišnico je bil sprejet 76-letni Franc Brunčko, hlapec na Muti. Brunčka je njegov gospodar jioslal na drevo obirat in trest sadje. Starček, ki prav gotovo v svojih visokih letih ni več za plezanje po drevju, je padel z drevesa ler dobil hude notranje telesne poškodbe.
Hrastnik
V	sredo 11. septembra jŽ imel občni zbor fantovski odsek. Novi odbor nam jamči za uspešno delo med delavsko moško mladino.
V	torek 17. septembra bo ob 6 zvečer v cerkveni sobi redni občni zbor cerkveno stavbnega društva cerkve Kristusa Kralja v Hrastniku Dobrotniki nove delavske cerkve vljudno vabljeni.
Dekliški krožek ima redni letni občni zbor v nedeljo 22. septembra po večernicah v dekliški društveni sobi.
V	soboto 21. septembra bo ob 6 zvečer v po-, sebni sobi restavracije Šentjurc v Hrastniku izredni občni zbor Protituberkulozne lige v Hrastniku. Člani in prijatelji izredno potrebnega in človekoljubnega društva vljudno vabljeni.
Malajner, župnik pri Sv. Florijanu pod Bočeiji, Ja-k pri Sv. Frančišku Ksaveriju, in Alojz Kramaršič, kurat v Novem Celju. Prvi
dan so se gospodje podali v Logarsko dolino. V četrtek 12. t. m. pa je zjutraj v domači župni cerkvi v Rečici g. škof daroval sv. mašo ob asistenci gg. dekana Bratuška in župnika Musija. Pred sveto mašo je zbrane tovariše pozdravil z lepim nagovorom domači župnik msgr. Požar. Svete obrede pa so na koru spremljali z lepim petjem pevci-solarji. Sv. maši je prisostvovalo mnogo faranov in vsa šolska mladina pod vodstvom učlteljstva. Po zajtrku so se gospodje odpeljali v Gorenji grad, kjer so si ogledali cerkev, ki je ena največjih v naši škofiji Popo'dne pa so se poslovili od svojega gostitelja ter se zopet podali na svoje domove z željo, da se prihodnje leto zopet vsi snidejo pri drugem sošolcu zdravi in veseli.
Zimska kmetijska šola pri Sv. Juriju
Izjava
Krančan Miha, izdelovatelj mlinov in žag iz Starega trga pri Slovenj Gradcu, mi je v letu 1939 naredil novo žago in jez, katera prav dobro deluje. Z žago sem prav zadovoljen, zaradi česar imenov. graditelja vsakomur toplo priporočam.
Šmartno pri Slovenj Gtfadcu, 13. IX. 1940.
K a c M a r t i n 1. r.
Prešite odele od vate in puha
dajte obnoviti čez poletje. * poletnem (asu napravim takoj in po znižanih oeralt. — Sever, Marijin trg 2
f ^ » i*1 »
LIP0VŠEK MARIJAM
docent Glasbene Akademije, Ljubljana, Gosposka ulica 10TL, sprejema od 15. septembra dalje gojence v privatni klavirski pouk.
^^mm^ŠSn I »I	Iirtlh ^tffc—
Zimska kmetijska šola v Sv. Juriju ob južni železnici prične svoj prvi tečaj dno 4. novembra ter sprejme vsaj do 24 učencev. Ta tečaj je petmesečen in traja do 31. marca 1941. Učenci, ki ga dovršijo, bodo prihodnje jeseni sprejeli v II. tečaj, ki bo trajal prav tako pet zimskih mesecev.
Prednost zimske šole tiči v tem, da se kmečki sinovi pozimi teoretično in deloma praktično izobrazijo v vseh kmetijskih panogah, poleti pa pomagajo doma na kmetiji. Tako ima kmet zanesljivega delavca doma tedaj, ko ga najbolj rabi. To je posebne važnosti v današnji dobi, ko mora toliko naših kmečkih fantov in mož ob času najhujšega dela na orožne vaje. — Druga prednost je v tem, da kmečki gospodar lažje poravna v enem letu oskrbovalnino za pet mesecev kot pri celoletni kmetijski šoli za enajst in pol mesecev.
V zimsko šolo se sprejemajo najmanj 16 let stari sinovi kmečkih staršev, ki bodo po končanem šolanju ostali na domači kmetiji. Prošnji za sprejem je priložiti: krstni list, domovnico. zadnje šolsko spričevalo, spričevalo o nravnosti, izjavo staršev oziroma varuha (banovinski kolek za 4 din), s katerim se zavežejo plačati stroške šolanja, ter izjavo, da ostanejo prosilci po končani šoli na domači kmetiji, končno davčno ali občinsko potrdilo (brez kolka) o velikosti posestva in višini letnih neposrednih davkov, to pa zaradi dosege banovinskega prispevka. Navesti je tudi točen naslov prosilca in zadnjo pošto.
Gojenci stanujejo v zavodu, kjer imajo vso oskrbo. Oskrbnina znaša mesečno 100 do 200 din, po premoženjskih razmerah staršev in se plačuje mesečno vnaprej. — Pri vstopu v šolo preišče šolski zdravnik zdravstveno stanje učencev; bolni se odklonijo.
Lastnoročno pisane prošnje, kolkovane z ba-novinskim kolkom za 10 din. je poslati ravnateljstvu Banovinske kmetijske ftole v Sv. Juriju ob juž. žel. najpozneje do 1. oktobra 1940. Vsa potrebna pojasnila daje ravnateljstvo.
Kmetje! Pošljite svoje sinove v kmetijske šole I
■ SCHHEIPER
ZAGBEB NIKOUCEVAIO
;4!Pc7AHTEVAJTf BRESPtAČHI CENIK
12 nagrad
za reševalce naših sobotnih reklamnih križank.
Tovarna kemičnih izdelkov
»Golob & Comp.«
Ljubljana - Vič je podelila reševalcem: 10 kg terpentinovega mila, 6 ducatov toaletnega mila (Lanoline,
smrekovega, Špajk), zavoj božičnih svečk, 2 ducata čistila za čevlje. Štirje izžrebanci dobe brezplačno Slovenca«. Požljite rešitve!
Pazite! »Ilirija« milo. — »Iliri) a« čistila »Ilirija« fe domača prvovrstr znamka.

V neutolažljivi žalosti naznanjamo vsem znancem in prijateljem, da je zaspala za vedno, pokrepčana s tolažili sv. vere, naša nenadomestljiva, ljubljena mama ln soproga, gospa
Terezija Lipovšek
roj. Raimer
soproga poštnega uradnika
Pogreb nepozabne bo dne 16. t. m. ob yi8 zjutraj, izpred hiše žalosti na pokopališče Marija Širje.
Zidani most, 14. septembra 1M0. Silvo, soprog; Silvo in Franci, sinova.
V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ženltovanjskl oglasi 2 din.
Debelo tiskane naslovna besede t« računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi te plačujejo takoj prt naročilu. — Pri oglasih reklamnega mačaja «e računa enokolonska. 5 mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba
priložiti znamko.
I
Službe iščejo
Mesto hišnice
Išče samska oseba srednjih let. Novak, Sv. Petra c. 39, priti.	(a
Absolventka trg. šole
išče zaposlitev v trgovini ali pisarni. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 13803.
Perfektno nemško
Bluga išče službo pri boljši družini. Uči tudi otroke. Naalov v upravi »Slov.« pod št. 13758.
I Sedlarski pomočnik
dobro izvežban išče službo. Novak Rudolf, sedlarski pomočnik, Maribor, Stritarjeva 47. '	(a
Mizarskega pomočnika
dobro izurjenega v stavbnem delu, ln vajenca — sprejmem. Hrana ln stanovanje v hiši. - Alojzij Golob, strojno mizarstvo, Praprotno nad Skof. Loko
Absolventka
abtturientskega trgovskega tečaja išče mesto
za brezplačno prakso. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Nastop takoj« 1330
Mlada gospodična
iflobrosrčna — ki govori pertektno italijansko in ima posebno veselje za vzgojo otrok, išče službo Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13911.	(a
Trgovski sotrudnik
▼erziran v manufakturl, galanteriji ln konfekciji, pošten, zmožen, prosi namestitve takoj. - Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Zadovoljim vas« 13698.
Za občinskega tajnika
pomožnega, bi šel začasno brezplačno za hrano Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Pošten ln vesten« žt. 13699.
Absolvent
ienoletnega trg. tečaja želi namestitev v trgovini ali kot mlajša pisarniška moč. Grem tudi praktl-cirati. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Vesten« št, 13572.
16 let, bi se rad izučil za mehanika. Naslov v upravi »Slov.« pod 13792.
Fant
18 let star, pošten, želi dobiti mesto kuharskega vajenca. Subie Janez, Sv. Križ 33 nad Jesenicami.
Krojaško vajenko
z dežele sprejmem. Milka Habjan, Emonska e. 10, Ljubljana.	(v
Trgovska pomočnica
mešano stroke, brez staršev, želi službo. Ponudbe podružn. »Slov.« v Trbovljah pod »Hvaležna«.
20 letni fant
z malo maturo išče zaposlitve kjerkoli. Naslov v upr. »Slovenca« pod štev. 14001.	(a
Absolventka
enoletnega trgovskega Legatovega tečaja z dežele želi namestitve v trgovini ali pisarni kot praktikantinja. Ponudbe na podruž. »Slovenca« v Mariboru pod »Poštena
1103«
(a
Vajenca
za mizarstvo sprejmem. Sedej, Mala čolnarska, (v
Vajenca
z vso oskrbo v hiši sprejmem. J. Janežič, vrtnar stvo, Mengeš.	(v
Vajenca
za mizarsko obrt sprejme Franc Kuhar, St. Vid Vižmarje.	(v
Vajenca
pridnega in poštenega sprejme trgovina z mešanim blagom. Mlakar, Jer-nejeva 35.	(v
Krojaškega vajenca
sprejme takoj krojaštvo Tomšič, Slomškova 6 — LJubljana.	(v
Mlad trgovski pomočnik
priden, vesten, verziran v specerijski stroki, želi premenlti mesto s 1. okt, najraje na deželi. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13642.
Absolventka
trgovskega tečaja - išče službo praktikantinje. — Ponudbe v upravo »SI « v Mariboru pod »Praktikantinja« št. 1090.
Mesto administratorja,
knjigovodje, oskrbnika ali kaj stičnega išče dolgoletni sodni in odvetniški pisarniški vodja za ali izven Ljubljane. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Zanesljiv« 1394
Mizarskega vajenca
sprejmem. Jože Gabrijel-čič, Ljubljana VII, Jerne-jeva c. 47.	(v
Mlinarskega vajenca
v valčni mlin sprejmem, Hrana In stanovanje v hi ši ln nekaj plače. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13989.	(v
Mizarskega vajenca
sprejme mizarski mojster Vrešak, Celje, Prešerno va 11.	(v
Dekle
emožno kuhe in gospo dinjstva, išče službo pri boljši družini. Gre tudi na hotel za sobarico ali pa za pomoč v gostilno. Marica Stlplovšek, Pol maje 10, Golnik, Gorenj Bko.	(a
Trgovski pomočnik
E malo maturo išče služ bo. Ponudbo prosim na naslov »Sirota brez staršev« poštno ležeče, Slovenj Gradec.	(a
Strojnik
veSB strugarstva ter finih strojno-ključavničar-skih del, iščo takojšnje zaposlitve. Ponudbe upr, »Slovenca« pod »Strojnik« St. 13855.	(a
Absolventka
meščanske šolo in trgovskega tečaja vešča strojepisja in stenografije, išče primerne zaposlitve Naslov v upravi »Sloven ca« pod št. 13885.	(a
Dekle
pridna, poštena, z več letnimi spričevali, zna sa mostojno kuhati ln oprav ljatl vsa hišna dela, želi mesto s 1. oktobrom. Na Blov v upravi »Slovenca« pod št. 13794.
Vajenca
in raznašalca kruha, takoj sprejmem. Ivan Roz man, pekarna, Videm-Do brepolje.
Pekovskega vajenca
z vso oskrbo in razna šalca sprejme takoj pe karna Šuštar v Tržiču, Glavni trg 8.	(v
Učenca
v trgovino z meš. blagom sprejmem takoj. Ponudbe na upravo lista pod »Pošten« 13914.	(v
Mlad fant
Trgovskega vajenca
sprejme v trgovino z mešanim blagom Ogrizek Albert, Kostrivnica, Podplat.
Večja trgovina
z meš. blagom, na deželi, sprejme krepkega vajenca. - Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Delaven« št. 13696.
Vajenca
za kleparsko in vodovod
no instalacijsko obrt — sprejmem takoj, - Josip Cilenšek, Laško.
V trgovini z meš. blagom
se želi izučiti 14 letno deklo, zmožna nemščine, z 8. razredno osnovno šolo. Ponudbe na naslov: Marica Potočnik, Triglavska 53, Bled II.
15 letna deklica
z malo maturo, se želi učiti v trgovini, kjer bi imela vso oskrbo v hiši. Naslov: Jožefa Rabotin, Senovo 89, p. Rajhenbur,
Samski mlinar
mlajša in dobra moč, dobi takoj mesto. Dolenja vas 1, p. Podbrezje.
Pletiljo
sprejmem takoj za Btal no. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 13765.
ZAHTEVAJTE NOVI CENIK
Več mizar, pomočnikov
sprejme takoj Janez Stare, Vodico 20, nad Ljubljano.
Postrežnico
pridno in pošteno, sprejmem takoj. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 13995.
Šoferja za avtotaksi
sprejmem. Zcljarska 11.
Tapetniškega pomočnika
sposobnega, sprejmem. — Ljubljana, Gosposka 11.
Postrežnico
za tri dni v tednu sprejmem takoj. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 13991.
Natakarico
sprejmem v Celju. Služba stalna, nastop takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13988. (b
Krojaškega pomočnika
za maile kose, dobro iz-vežbanega, sprejme takoj krojaški salon Kovše, Si. Konjice.
Pletilje
iščem za nogavice in telovnike, z oskrbo in dobrim zaslužkom za takoj. Zagreb, Pletiona, Trnsko-ga 13. '
Hlapca
za prevoz specerlje, po štenega in treznega, i plačo 300—350 din, išče M. šoper, trgovina, Hrast nlk.
Dekle z dežele
ki bi pomagala pri kuhanju in za druga hišna dela, želi službo. Ponud be v upravo »Slovenca« pod »Zanesljiva« 13791.
Fanta
za vsa kmečka dela, ki bi raznašal tudi kruh sprejmem. - Trgovina in pekarlja Krenos, Zalog
Trgovskega učenca
sprejme večja trgovina na deželi. Predpogoj je potrebna šolska izobrazba, veselje do tega poklica ter poštenost. Dopisi na upravo »Slovenca« pod »Marljiv« št. 13820.
Petnajstletna deklica
z dvema razredoma meščanske šole se želi izučiti za šiviljo, najrajo v okolici Ljubljane ali v mestu. Ježek Angela, Poljano 3, p. št. Vid nad Ljubljano.	(v
Učenko
za trgovino, s 4 meščan šolami, Bprejmcm. Hrana In stanovanje v hiši. Ponudbo v upravo »Slov.« v Mariboru pod »Maribor« št. 1098.
Mizarski vajenec
ki ima veselje do to obrti, se sprejme. Biti mora priden in pošten. Anton Jevnikar, strojno mizarstvo, LJubljana, Moste, Pod Ježami.
Predilca za žimo
sprejmem takoj. Plača dobra. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Predilec« št. 13764.
Gospodinjska pomočnica
pridna in resna, se sprej-me za večje gospodinjstvo na deželi. Nastop takoj. Ponudbe ev. s sliko je poslati v upravo »SI.« pod značko »Mežiška dolina« št. 13757.
Pletilje
ki pletejo kratke ženske nogavice (Haferlsoeken) iz našega materiala, i svojimi stroji, nujno Išče mo, Ponudbe ln vzorce pošljite na »Vunatrlkot«, Zagreb, Trg Kralja Petra št. 9.
Krojaškega pomočnika
z lastnim strojem sprejmem takoj. — Krojaštvo Klojčnik, Maribor, Valvasorjeva ul. 30.	(b
Dva mizarska pomočnika
dobra, sprejmem takoj. Hrana in stanovanje doma. Jožef Sitar, mizarstvo, Križe pri Tržiču, (b
Potnike
špecerijske branže z večletno prakso iščemo za Uvedeno marko. Kavcija potrebna. Prednost Imajo oni z lastnim avtomobilom. Ponudbe na podruž. Slovenca« v Celju pod »Provizija« 13985. (b
Mesarskega pomočnika
sprejmem. Zavrl Matevž, Javornlk-Jesenice. (b
Hlapca in deklo
pridna, poštena, kmečka, sprejmem. Scmrajo Prane, Tomačevo 24.
Čevljarskega pomočnika
sprejmem takoj. - Bore Valentin, Homec 21, Radomlje.
Dva kleparska pomočnika
takoj sprejmem. Smolej Alojzij, kleparstvo, Kranj
Več krojaških pomočnikov
sprejmem takoj. Toporš, Kranj, Tavčarjeva 10. (b
Čevljarja
za navadno ln enega za boljše delo sprejmemo. -Triumf, Miklošičeva 12.
Čevljarskega pomočnika
takoj sprejmem. Slavko Omejec, čevljarstvo,_ 6t. Vid nad Ljubljano. ' (b
Čevljarskega pomočnika j Za stenografijo
sprejmem takoj. Franc ln strojeplsjo pr
sprejmem Mtklnvčič, St. Vid n. Lj.
Več mizar, pomočnikov
sprejme mizarstvo Sttgl, Trata, Št. Vid nad Ljubljano.	<b
Kmečko dekle
sprejme v trajho zaposlitev V. Nagllč, ščetarstvo, Vižmarje pri LJubljani.

Kmečkega fanta
pridnega, poštenega ln zdravega sprejme Pre-lesnik, trg. s kurivom, Ljubljana, Janševa ulica št. 2.	(b
Krojaški pomočnik
za damske in moške velike komade se sprejme. Služba stalna. Slavko Vo-dovnik, krojač, Zagorje ob Savi.	(b
Služkinjo
zmožno samostojne kuhe, po možnosti tudi veščo šivanja, sprejmem takoj v LJubljani. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Marljiva in snažna« — 13970.	(b
Postrežnico
delavno, snažno, strogo pošteno sprejmem za gospodinjstvo od pol 7. do 3. ure. Plača 200 din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13975.	(b
Iščemo
dobre ženske ali moške moči za propagando za uvajanje raznih artiklov. Znanje nemškega in hrvatskega jezika potrebno. Prednost imajo izvrstne trgovsko pomočnice ali pomočniki. Ponudbe upr. »Slovenca« pod »Provizija« št. 13833.	(b
Vrtnarja
zmožnega vseh vrtnarskih del, z dobrimi referencami, išče velcposest-vo v Slavoniji. Ponudbo ali osebno so predstaviti: SanatorlJ dr. Majerlča, Ormož.
Službo kuharice
lahko nastopi takoj starejša oseba, izkušena ln vajena vseh del v večjem župnišču. — Ponudbo v upravo »SI.« pod »Vzor-1 na« št. 13734.
Služkinjo
zmožno vseh gospodinjskih del, dobro kuharico, vzamem takoj v stalno službo v letovišču Kranjska gora. Ponudbo poslati upravi »Slovenca« pod »Zanesljiva« št. 13832. (b
Iščem
upravitelja
za večje posestvo, z nižjo kmetijsko šolo in daljšo prakso, srednjih let, oženjenega. Ponudbe na: Ekonomija Okop, Indjija, Srem.
Služkinjo
pridno, pošteno, zdravo, iščem, ki se razume vsaj malo na kuho. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14018.	(b
Mlajšo postrežnico
od 7—2, s hrano, sprejmem. Plača 200 din. Naslov v upravi »Slovenca« (b
Iščem dekle
vajeno vseh kmečkih del.
Starejše ali nesrečne no-	SprlmiKnlpr
zakonsko matere Imajo	OCUI!IU5UICb
prednost. Ponudbo posla-	klasične gimnazije iščo ti na upravo »Slovenca« ' instrukcije. Naslov v upr.
pod »Preskrbljena« 13880.	»Slovenca« pod št. 13926.
Fotografskega pomočnika
Zmožnega, takoj sprejme P°d st- 13865. FOtoatclje Selhavs, škof-ja Loka.	(b
Kuharico
starejšo, za župnišče — iščem. Nastop s 1. okt. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Gorenjsko« št. 13640.	(b
Stavbnega polirja
sposobnega, sprejmem takoj. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 13811. (b
2 čevljarska pomočnika
sprejmem takoj za stalno. Ban Ivan, čevlj. mojster, Sromlje pri Brežicah.
Služkinjo
k mali družini na Jesenicah sprejmem s 1. oktobrom. Ponudbe poslati na prifltuž. »Slovenca« Jesenice.	(b
Zidarje
akordante iščem. Notranji-ometi. Delo za najmanj mesec dni. Ing. Du-klč, Gorenja vas nad šk. Loko.	(b
Kuharica
dobra gospodinja, dobi službo v župnišču. Nastop takoj. Pismene ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zanesljiva« 18922.
Prodajalko
za špeeerijo, vestno In agilno, ki bi bila tudi gospodinji v pomoč, išče krščanska hiša na deželi. Ponudbe upravi »Sloven ca« pod »Takoj« 13708.
Služkinjo
iščem za takoj. Znati mora dobro kuhati in opravljati vsa hišna de la. Plača dobra. Dolfl Požun, trgovčeva soproga, Trbovlje.	(b
Mlinar
ki je vešč mletja pšenice se sprejme takoj. Ponud be z zahtevkami poslati na valjčni mlin Anton Polanc, Radeče pri Zid. mostu.	(b
Kuharico
starejšo, samostojno, večletnimi spričevali — sprejmem s 1. oktobrom v večjo trgovsko hišo na deželi. Navesti dosedanje službe. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dobra moč« št 13652.	(b
Kuharico
Dobre mizar, pomočnike
zlasti take, ki imajo vajo v poliranju, vzamem službo. — Frane Zaletel, Stanežiče, Št. Vid nad Ljubljano.	(b
Izkušene radijske tehnike
vzamemo v službo. Le prvovrstno moči naj stavijo ponudbe na »Radio«, družba z o. z. v Ljubljani. Miklošičeva c. 7. (b
perfektno, pošteno, skromno, staro 30 do 35 let ki razume vsa gospodinj ska ln vrtna dela, iščo boljša mala družina. Po nudbe z navedbo plače v upravo »Slovenca« pod »Stalno mesto« št. 13714
Inženirja-kemika
sprejme v službo tovarna v Slovcnl.1l. Delokrog : barvarna, bclilnica, apre-tura. Ponudbo s popisom šolanja In dosedanjega udejstvovanja v upravo »Slov.« v M«.rlhoru pod »Sposobenv
Restavracijska kuharica
zmožna v kuharski stro ki, zanesljiva, solidna in vestna gospodinja, stara do 28 let, so sprejme 1. nov. 1940 v stalno služ bo v boljši restavraciji Plača po dogovoru. Služ ba lahka. Plsm. ponudbe z navedbo učne dobe In do sedanjega službovanja je poslati podružnici »Slov v Mariboru pod »Solidna In trezna« št. 13790. Naslov Jo tudi v vseh po družnlcah -Slovenca« pod št. 13790.	.(b
prireja Trgovsko učlliščo Robida. LJubljana, Trnovska ulica 15, poseben tečaj. —-Vpisovanje v pisarni dopoldne in popoldne. (u
Pouk
nemščine In francoščine. Komenskega 16-1, desno.
Nemščino
od začetka do popolnega obvladanja poučujo prof. dr. Svoboda, Emonska 2.
Služkinjo
sprejmem. Setnikar Jože, mesar, Cesta 15, Glince-Vič.	Vi, (b
Pridno dekle
vajeno vseh gospodinjskih del in kuhe, iščem 1. oktobrom. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13874.	(b
Šoferja
za osebni avto, sigurnega vozača, ki bi bil voljan delati tudi druga hišna dela, sprejmem v stalno službo. P. šterk, hotel »Bellevue«, Ljubljana, (b
Kuharico
za trgovsko hišo iščem. Samostojna kuha in skrb za gospodinjstvo. Plača dobra. Ponudbe na upra vo »Slovenca« pod »Stal na služba« 1S892	(b
2 čevljarska pomočnika
za moška šivana in zbita dela, sprejmem takoj za stalno. - Franc Rozman, Zg. Duplje št. 6, Gorenj sko.	(b
Dekle z dežele
spretno in pošteno, va jeno malo kuhe, sprej mem takoj. Zor, Frančiškanska 8. dvorišče. (b
Krojni tečaj
Jožice Kumelj-Rus
bo prične
23. septembra 1.1.
Jadranska ulica 22 Ljubljana Po naročilu Izdelujem vse kroje (šnlte) po meri in žurnalu.
Strojepisni pouk
Večerni tečaji, pričetek pouka In vpisovanje ponedeljek, 16. t. m. od 6. do 8. ure zvečer. Chri stofov učni zavod, Domo branska cesta 15. (u
Ga. Roza Gallatia
Poljanska cesta štev. 18 prične s klavirskim po ukom 10. septembra.
Uspešen klavirski pouk
daje ga. Jcmec, Poljanski nasip 10-It. Ukovina 60 dinarjev.
Osmošolec
želi poučevati nižješolca za stanovanje po možnosti s hrano. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Vesten« 13889.	(u
Nemščino
angleščino, francoščino ln italijanščino poučuje dipl. učiteljica. - Kolodvorska ulica 11. Informacije dopoldne.
Nemščina
začetniškl, nadaljevalni in konverzacijski tečaji,, dnevni ln večerni. Beethovnova 9-1.	(u
Klavirski pouk
prične s 16. septembrom prof. Ruža šlalsova na Poljanski cesti 15, stop. VIII. Prijava novih gojencev od 13.—16. ure.
Gospodična
katera Jo sposobna pripraviti privatno učenko za Izpit čez tretji razred realno gimnazije, se iščo na deželo. Popolna oskrba. Plačilo po dogovoru. Ponudbe s sliko in currl-culum vitae v upravo »Slov.« pod št. 13687.
Oblastv. koncesionlrana
šoferska šola
za poklicne šoferje ln amaterje
I. Gaberšček
bivši komisar za šoferske Izpite Kolodvorska ulica St, 43 Telefon 28-28
Filatelisti!
Nujno rabimo več velikih zbirk ln vsako količino Jugoslovanskih in inozemskih znamk (Massense-rle), za katere plačujemo najvišjo ceno. Pri večjih objektih se osebno zgla-simo. Ponudbo na Filat. biro dr. Slmič, Zagreb, Illca 25.
Izjavljam
da nisem plačnik za dolgove, ki bi jih naredila moja žena Gabrijela Surk - šurk Anton, Gameljne.
RDMHNDI1
Mikaven izlet z avtom
potdnevnl (500 din) dno 27. septembra, preko Bele Krajino: PUtvlce. Bi-hač, Sinj, Split, Ladja na livar, Trogir, šibenik; slap Krke; preko Vele-blta; Senj, Sušak. Znameniti kraji, dlvnl otoki, zanimivi doživljaji! Sončna Dalmacija — najlepša jesen! Grozdja, smo-kev — obilo! Prijave za brezplačno podrobno Informacije pri upravi »Po božjem svetu«. Ljubljana, Sv. Petra nasip 17-a.
Važno za vsakega!
Sedanji težki časi zahtevajo zdrave živce, zato pridite k nam tn pijte mleko. Jogurt, smetanco. Zajtrk, večerja, mlečna hrana. Se priporoča mlekarna »Drama«, Erjavčeva cesta 2.
8
Kupimo
Kupim
ev. st Izposodim - dobro ohranjen orgelski harmonij. Ponudbe na Jemec, Poljanski nasip 10-11.
Kupim
fiOO komadov že rabljene strešne opeke (Falz-zle-gel). Ponudbe v upravo »SI.« pod »Opeka« 13.669.
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah CERNE, juvelir, Ljubljana VVolfova ulica št. 9
Poročne prstane
ure, verižice, uhane, ka kor tudi očala — kupite zelo ugodno pri Josipu Janku, urarju v Kamniku, šutna, nasproti far ne cerkve. Podružnica v Mariboru, Jurčičeva 8. <1
Kupujemo
vsako množino rž eni h rožlčkov po najvišjih dnevnih cenah. Salus d. d. Ljubljana, Cigaletova ul. št. 5 ali Mengeš.
Zidano hišico
za odstraniti, prodam za 3000 din. Vprašati: Smar- | tlnska cesta 16.
Hišo v Ljubljani
najraje s hipoteko - kupim. Ponudbe z naslovom I v upravo »Slovenca« pod »Hiša« št. 13786.
Enonadstropno hišo
tristanovanjsko, lepo, z vrtom, na prijetnem kraju v škofji Loki, prodam. I Ponudbe v upravo »SI.« | pod »Ugodno« št. 13795.
Tik Kranja ali Domžal
kupim novejšo dvostano-vanjsko hišico z vrtom. I Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Tudi večja parcela« | št. 13646.
Kupim parcelo
stavbno alt drugo (njivo, travnik, vrt, gozd). Po- I nudbe v upravo »Slov.« pod »Ljubljanska okolica« | št. 13439.
V Celju
kupim hišo ali vilo od I 100—200.000 din. Obširne ponudbe z navedbo zad-| nje cene pošljite v upr. »Slov.« pod »Gotovina« ] št. 13737.
Lahek voz zapravljivček
dobro ohranjen, kupim. -Ponudbe v upravo »Slov.« pod »1500« št. 13704.
Hruške
tepke za žganjekuho kupim vsako množino. Ponudbe na Emerik Zelln-ka, Ljubljana VII. (k
staro zlato, zlato zoDovfe ln srebrne Krone
kupujem po najvišjih cenah
A. KAJFE2
trgovina t urami ln zlatnino precizna delavnioa za
popravila vsakovrstnih nr
Ljubljana. Miklošičeva 14
Stanovanjsko hišo
od 200.000 do 400.000 din | kupim. Popis in ceno pošljite upravi »Slovenca«I pod »Tudi dve« 14004. (p |
Hišico ali parcelo
v Ljubljani ali okolici, s hipoteko, kupim. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Gotovine 50.000.— takoj« št. 13799.
Hišo ali posestvo
z dolgom ali preužitkar-jem, prevzamem ln pla-1 čam do 50.000 din takoj. Ponudbe v upravo »Si.« pod »Dober človek« 13798.
Hišo z vrtom
Bežigrad, Ježica, Celovška cesta, od 300.000 do I 600.000 din kupim z gotovino takoj. Se danes ponudite upravi »Slovenca« pod »Odpotujem« 14005.
Hišo
donosno od 600.000 din do poldrugi milijon kupim. Plačam takoj. Točne ponudbe na upravo »Slovenca« pod »V Ljubljani« 14002.	(p
Hišo
vlsokopritlično, novo, z veliko parcelo, blizu postaje Zalog prodam v D. Mar. Polju. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Dobra kupčija« 13994. (p
Rabljene zaboje
holandske, za vlaganje jabolk, kupim. Ponudbe poslati na Martin Pavlt-nič, Trnje 13, Brežice.
Ježice (knopra)
kupim vsako množino po najvišjih dnevnih cenah. Ponudbe z vzorci pošljite tvrdki M. Walland, Slov. Konjice.	(k
Posestvo
srednje veliko, z gozdom, njivami, vinogradom ter sadonosnlkom, prodam. -Na posestvu se lahko redi 4 glave govedi. Josip Eferl, Rošpoh št. 130, p. Kamnica.
Novo Sedaj
41. kolo državne razredne loterije je v polnem teku. je najugodnejši čas, da vsak misli na svojo bodočnost.
Tudi Vas iste mmm
Ako še niste bili v življenju srečni, tedaj se spomnite na Vaš »Vrelec sreče«. Vaša bodočnost zavisi od Vas. Ze z majhnim denarjem lahko postanete najsrečnejši. Na srečke drž. razredne loterije igra vsakdo izmed nas, razlika je samo v tem, da nekateri takoj najdejo zaželjeno srečo, drugi kasneje. Gotovo je,
da je riziko le mal, samo vztrajnosti je treba. Cas za nakup srečk je sedaj. Po možnosti naj vsak sam s svojo roko dvigne svojo srečo. Resnica je pa tudi, da je kolektor sam največkrat izbral igralcem srečke, ki so zadele velike dobitke. Veliko število Vas je, ki Vam je bila v pretečenem V. razredu 40. kola zelo naklonjena sreča pri »Vrelcu sreče«. Tudi Vaši svojci in znanci naj vedo, kje je vir sreče. Tudi njim bi rada in z največjim veseljem izplačala Planinškova kolektura »Vrelec
sreče« velike dobitke. Izžrebane dobitke kolektura »Vrelec sreče« najhitreje objavi
in takoj izplača brez odbitka. Vaša domača Planinškova kolektura ie največja v Sloveniji, je vredna polnega Vašega zaupanja vsled skrajno kulantnega poslovanja, da naročate in kupujete pri njej tudi Vi srečke za I. razred novega 41. kola. Vaše zaupanje do domače Planinškove kolekture »Vrelec sreče« se Vam bo bogato poplačalo.
Priporoča se Vam glavna
Planinškova kolektura
sreče
državne razredne loterije
Ljubljana, Beethovnova ul. 14
Prazno sobo
mimo, sončno, popolnoma separlrano, oddam poceni mirni gospodični. — Krlževniška ulca 14. (a
Jtanoianja
IŠČEJO:
Stanovanje
sobe in kuhinje za 1 osebo iščem s 1. novembrom. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Točna plačnica 33« 13946.	(č
Stanovanje
eno- ali dvosobno Iščem kjer koli od Ljubljane do Medna. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Oktober« 13973.	(č
ODDAJO:
Dvosobno stanovanje
za 360 din oddam mirni stranki. Mariborska 62.
Dva dijaka nižješolca
klas. gimnazije, iz dobre družine, sprejmem v vso oskrbo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13712.
Dijaka
sprejmem k 2 dijakoma v centru. Naslov v upravi »Slovenca« pod 13826.
Dve dijakinji
alt 2 ženski osebi, sprejmem v sobo s posebnim vhodom. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 13844.
Dijake
Sprejmem na stanovanje. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13850.	(D
Enosobno stanovanje
oddam mirni stranki b 1. oktobrom. Bavdkova št. 13, Zelena jama. (č
Sobo
oddam dijaku (-injt)' alt dvema boljšima gospodoma. LavrenOlS, Kesljeva cesta 4-III.	<s
Dvosobno stanovanje
lepo, sončno, oddam mirni stranki s 1. oktobrom. Stritarjeva 42, Maribor.
Starejšim osebam
oddam majhno stanovanje. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13882.
i jffitffflTtfll
Kislo zelje!
Prvovrstno kislo zeljo Imam vsako množino v zalogi po najnižji dnevni ceni. J. Oražem, Moste Telefon flt. 84-02.
Posestvo
In parcelo 3000 kv. m prodam v Ljubljani. Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro »Ob Celovški« 13953.
Parcele naprodaj
po ugodni ceni v mestu Ljubljani. — Ponudbe ha upravo »Slovenca« pod »Parcele« 13917.	(p
Posestvo
lepo, majhno, zidana hiša, z gospodarskim poslopjem, 6 minut od žel. postaje, cerkve, pošte in šolo - prodam. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »110.000.—« št. 13581.
Nova hiša
na lepem sončnem kraju blizu Novega mesta, ugodno naprodaj. - Naslov v upravi »Slov.« pod 13613.
Visokopritlična hiša
dvostanovanjska, v Domžalah, 8 minut od postaje, ob novi avtomobilski cesti, 800 kv. m vrta, ugodno naprodaj. Informacije v upr. »Slovenca« pod šifro »Lepa lega« 13929. (p
Dvostanovanjska hiša
nova, z vrtom, v Vižmar-jlh, ob banovinski cesti, nasproti hiše št. 92 - se ugodno proda.
Dvostanovanjsko hišo
vrtom v LjubljanJ ali okolici, kupim. Ponudbe ceno na upravo »Slovenca« pod »Dvostano vanjska« št. 13816. (p
Srebro, drage kamne
Id ntakovrstlio
zlato kupuje
po najvišjih cenah
Jos. Eberle, Ljubljana TyrSeva 2
(palaAa hoteu _Hlon"%
Kino projektorje
dobro ohranjene, kot na pr. Zelss Ikon Ernemann I., kupimo. »Radio«, družba z o. z. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7. (k
Kupim za 15 letno deklico
siroto — dobro ohranjen zimski plašč ln perilo. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13943.	(k
Cunje
krojaške odrezke, star papir, tekstilne odpadke ter ovčjo volno, govejo dlako (arovco) — kupi vsako množino Arbelter, Maribor, Dravska št. 15.
\umn\
Kobilico
sedemletno, srednjetežko, pridno za vožnjo, takoj prodam. Budlnek, Kranjska gora.	.(1
Enodružinski hišico
kupim, najraje Stadion, Stožlce, Šiška ali St. Vid. Ponudbe na upravo »Slo-1 venca« pod »100.000« — 13976.	(p|
Lepe parcele
ali več hiš kupim v Ljub' ijanl skupno do treh milijonov, ki so že naloženi v ljubljanski banki. Resni prodajalci pošljite opise s cenami na upravo »Slovenca« pod »Jugoslovan v tujini« 14000. (p
Hiša z gostilno
In pekarijo, naprodaj. ! minuti od postaje Medvo de. Vprašati Ivan Avgu štin, Skofja Loka, kolodvor.	(p
Dve lepi parceli
stavbni, ob novi banovinski cesti, ugodno naprodaj. Poizve se: Justin -Lesce 18.	(p
Vež hiš
solidno zidanih, 6 do 7'U donosa, ln nekaj lepih parcel po ugodnih cenah smo dobili zadnje dni v prodajo. Najbolje naložen denar. REALITETA, Ljubljana. Prešernova št. 54-1. Telefon 44-20. Informacije brezplačno. — Pridite in prepričajte se!
Ugodno prodam
Stlrlstanovanjsko hišo dobro vpeljano trafiko skladiščem, velikim vr tom ln stavbno parcelo pri državni cesti, 15 ml nut od glavnega kolodvora v Mariboru. Naslov v podruž. »Slovenca« v Mariboru pod št. 1100. (p
Lep borov gozd
mahovlt, takoj ugodno naprodaj pod Šmarno goro. Poizve se pri Jožef Česen, Tacen.	(p
Posestvo
z gostilno, ca. 15 oralov zemlje, vinogradi, štiri hiše, z gospodarskimi po slopjl, se zaradi bolezni takoj proda. — Vprašati pri Baumruk Ana, Po hanca Brežice.
V središču Zagreba
naprodaj zaradi družin sklh razmer po neznatni ceni dobro vpeljana re stavracija z vsem lnven tarjem in dogovorom na 10 let. Promet približno dva milijona din letno. Ponudbe upravi »Sloven ca« pod »Restavracija št. 13827.
Vež stavbnih parcel
Kranju, po nizki ceni prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13867.
Stavbne parcele
tn hiše naprodaj. — Vlžmarje 46.
Parcele naprodaj
v St. Vidu ln v Vižmarjih. Poizvedbe: Vižmarje 78 (nasproti Mizarske zadruge).	(P
Tri parcele
v bližini Celovške ceste, takoj prodam. Mlškec — Jernejeva 22, Ljubljana 7.
Kdo proda hišo z gostilno
ali brez Inventarja na deželi, najraje na Gorenjskem ali pa Notranjskem. Prevzamem tudi prevžitkarjo. Plačam z gotovino. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Kt^Siec Vrhnike« št. 13629. (p
c££vve7iat
zajamtijo najpopolneiii uspeh
IŠČEJO:
Pisarno, lokal
ali skladišče iščem. Jager, poštni predal 250. (m
Pekarno
vzamem takoj v najem. -Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Pekarna« št. 13787.
Gostilno
ODDAJO:
Prazno sobo
oddam. Šinkovec, Vič 148 ob Cesti na Brdo. (
Prazno sobo
ali b štedilnikom oddam takoj. Triglavska št. 3 — Tyrševa, blizu Stadiona.
Sostanovalko
solidno, sprejmem. Vprašati Tržaška 60.	(
Hiša
v dobrem stanju naprodaj v Ljubljani z 20 eno-sobniml stanovanji. Obrestuje se netto 6 odst. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »630.000 din« 13500.
Hišo v Ljubljani
pri Stadionu zamenjam za srednje veliko posestvo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »St. 12« 13918.	(p
vzamem v najem v Industrijskem aH letoviškem kraju na Gorenjskem. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dobra točka« 13990.	(m
V najem
vzamem event. kupim hišo s hlevom ln nekaj zemlje v Ljubljani ali v bližnji okolici. E. Kova-člč, Ljubljana, Mestni trg št. 8-II.	'	(p
ODDAJO:
Razstavno vitrino
za drobno blago v centru Ljubljane oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14017.	(n
Dve prazni sobi
za pisarno oddamo v cen tru Ljubljane. Naslov > upravi »Slovenca« pod št. 14016.	(S
Lepo arondirano posestvo
z vsem poljedelskim orodjem, četrt ure od postaje, bo dne 18. sept. 1940 prodano na javni dražbi pri sodišču Šmarje pri Jelšah. Cenjeno približno 104.000 din. najmanjši po-
nudek 69.000 din.
(o
I
Ovčja kožuhovina
jagenčkovlh, ovčjih kož, za preproge, plaščke ln podloge, katero Imam na zalogi vedno v veliki izberi, črne ln bele, kupite najceneje pri Ivanu Bab nlku, trgovina s kožami, Dobrunje pri Ljubljani.
Skladišče
veliko, svetlo, suho, blizu kolodvora oddam. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »1. december« 13824.	(n
Veliko njivo
v Izmeri 14.500 m1, v bližini tramvajsko remize na Tyrševl cesti damo najem. Pojasnila: Vzajemna posojilnica, Mlklo šlčeva cesta 7, med 8. ln 12. uro.	(n
V najem
oddam rodnemu plačniku enodružinsko hišo, 2 sobi kuhinja, klet, shramba, drvarnica, svinjaki, vrt rodovitna njiva. Pojasnila daje: Marija Ošlna, Brežice, Zakot 25. Za pismen odgovor priložiti znamko.	(n
Sobo oddam
dvem osebam s hrano ali brez. Naslov v upr. »Slo venca« pod št. 13941. (s
I
Pohištvo
i
Dve spalnici in divan
prodam. Lavrenčič, Res ljeva 4-III.	(š
Posteljo	
prodam. Naslov v	upravi
»Slovenca« pod št.	14007.
Prodam	
ve5 novih otoman.	Tapet-
nlk. Gosposka 11.	(1
Ugodno prodam
popolnoma novo nerabljeno šperano spalnico in kuhinjo. Flerin, Mengeš št. 10. (š
Dve orehovi spalnici,
rabljeni, prodamo po 2000 din. »Oprava«t Celovška eesta 50.	(š
Prodam:
dobro ohranjeno posteljo nočno omarico, 2 omari nizko omaro (umivalnik) Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 13889
Vsakovrstno
pohištvo
dobavlja še vedno po starih cenah v moderni ln solidni Izdelavi tvrdka
»OPRAVA«
Celovška cesta 60 Sprejemajo se naročila.
Lepo sobo
oddam boljši osebi. Naprodaj : »Trenscot«, »Hu-bertus« in več čevljev št. 40-41, vse dobro ohranjeno. Groharjeva 16.
Opremljeno sobo
in kabinet za dve, ev. za tri osebe, s popolno oskrbo ali tudi brez hrane, oddam. Topla In mrzla voda v sobi, souporaba telefona ln kopalnico. — Gllnce, Cesta IV. št. 4. Telefon 31-78.
Mreže za postelje
Izdeluje in sprejema rab ljene v popravilo najce neje Alojz Andlovic, Gre gorčlčeva ulica št. 6 (pri Gradišču).
Modroce
patentne posteljne mreže otomane, moderne kauče in fotelje nudi solidno in po nizki ceni
Rudolf Radovan
tapetnik Ljubljana, Mestni trg 18
Dijak ali dijakinja
Kranju, dobi celo šolsko leto dobro hrano ln stanovanje za 5000 din. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13788.
M	1	1	■
Kurbelstroj kupimo. »Mela«, Ljubljana, Tyrševa 20.			
Motor
enakomernega toka, l'/t konjske sle, prodamo ali zamenjamo za blago. — Triumf Miklošičeva 12.
Mizarski stroj
kombiniran, kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Kombiniran« — 13910.
Parno lokomobilo Lanz
25 KS ugodno prodam. -Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13949.
Močnejšo stružnico
za železo kupimo. »Zvon« — livarska komanditna družba, p. St. Vid nad Ljubljano.	<k
Pletilne stroje
okrogle, kakor tudi ves pribor, rezervne cilindre, rezervne dele in igle za vse sisteme in modele — dobite najugodneje pri tvrdki: Stroji za pletenje »Mayo«, Maribor, Gregorčičeva 6.
Špecijalna delavnica
za previ janje in popravljanje elektromotorjev in dinam. Kvalitetni elektro-materijal in elektromotorji svetovnoznane tirme »Siemens« vedno na zalogi.
Franio Perčšnlif
konces. elektropod|et|e, Llubllsna' GosposvetsKa c. 16, leleton 23-71
Stroji - parne žage
V Javnih skladiščih, Tyr-ševa c. 33, so naprodaj rabljeni stroji: krožna žaga, tražna žaga, premer koles 660 mm, majhen parni stroj 7 PS, generator dtnamo, fabrikat: Egyesalt, Vellamossagi es Gepgyar R. T. Buda-pest G. V. 4.5 sz 27430 7 HP 110 Volt, 1210 obratov, kompl., dlnamo fabr. »Elln« 110 volt 40 amper, 1940 obratov, 4 KW, 6 ks, 18 vagonetov, razmah koles 76 cm, leseni okvir daljine 1.80 cm, korlcon-talni reskalnl stroj Klrch-ner, Leipzig, velikost mize 1000X900 mm, ter ga-ter žage, krožne žage in jermeni razne dimenzije.
Vdan v božjo voljo, naznanjam vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je Vsemogočni poklical k Sebi mojo nad vse drago ženo, gospo
Katarino Biteznik
posestnico, Tezno pri Mariboru, Gregorčičeva 10
K večnemu počitku jo bomo položili v ponedeljek, dne
16.	septembra 1940 ob pol 4 popoldne na frančiškansko pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo darovala v torek, dne
17.	septembra 1940 ob 6 zjutraj v župni cerkvi sv. Magdalene. Tezno pri Mariboru, Gorica, Trst, dne 14. septembra 1940.
2alujoči soprog Jože Bitcinik.
K
amo
Najugodnejši nakup
nošklh oblek nudi Presker,, Sv. Petra c. 14, Ljubljana.
Mlekarna
naprodaj." Poizve se : Cerkvena ulica 19.	(1
Koroške brusnice
dnevno sveže, razpošilja od 6 kg naprej Henrik Cehner, Llbeliče, želez, postaja Dravograd-Meža.
Kolesa
vsakovrstna, najnovejše Izdelave, v kraBnth barvah, po nizkih cenah prt »Triglav«, Resljeva 16.
KROMPIR
lepo, odbrano blago
po din 1.50 za kg
oddaja dokler zaloga
A. VOLK
Ljubljana, Resljeva cesta 24
Kislo zelje
novo, prvovrstno, v sodčkih, dobavlja po .naročilu ln najnižji ceni Gustav Erklavec, Ljubljana, Kodeljevo, Povšetova 47. Telefon 25-91.
Prodam
lr! kompletna okna, na zgornjem koncu okrogla. Ogledati pri Ivan Zago-ričniku, Ljubljana, Glin-fika cesta.
Prodam
bencinski stabilni motor, kateri je predelan na pogon z ogljem. - Alojzij Golob, strojno mizarstvo, Praprotno nad škof. Loko
Žimo
novo, poceni prodam. Ponudbe v upravo »Slov.«
pod »Zima« št. 13767.
Ugodna prilika!
Novo moško in damsko kolo ter tricikelj po naročilu, naprodaj v irieha-niški delavnici Sv. Petra cesta 85.
Kislo zelje, repo
sarmo, novo, prvovrstno, po brozkonkurenčni ceni, dobavljam vsako-množino. — Homan, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. SI Telefon št. 35-39.
Moško kolo
(flobro ohranjeno, prodam za 500 din ali zamenjam ea gramofon s ploščami za ceno 350 din. - Cvirn, Sutna 55, Kamnik.
Pozor gasilske Hete! Na zalogi najboljše in najcenejše motorne brizgalne
»Knaust spojke«, prehodne komade, ročnlke z ustnikom, razdelllce. Franc Ogrlnc, Izdelovalec motornih brizgaln, Ljubljana, Jernejeva ulica 47. (1
Moško zimsko suknjo
za močno postavo poceni prodam. Hišnik, Tržaška cesta 48.	(1
Kovaško orodje
dobro ohranjeno, prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13404.	(I
Prodam
50 ribezljevih, 10 kosmu-IJevlh (Agras) ln 10 ma-llnovlh grmičev, 200 8a-dik ananas jagod ln 50 gomoljev dallj različnih barv. Ivana Putsek, Brežice 15, I. nadstropje. (1
Šolske torbice
kovčege ln nafSrbtnlke ter stalno zalogo vseh vrst usnja — nudi po nizkih cenah
Franc Erjavec
Ljubljana, Start trg 18.
Pež Zephir
Za semensko pšenico vtste BANKUT
selekcionirano, razkuženo (ceretanirano) blago sprejema naročila
A. VOLK
Ljubljana, Resljeva cesta 24.
ŽAGE
original Dominicus Remscheid »Jeklo« ■ Stari trg
Kappel
najodllčnejši pisalni stroj po ugodnih pogojih pri
KLEINDIENST& POSCH
Maribor Aleksandrova cesta St. 44
® cevno tri mesece rabljeno, prodam za 800 din. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13729.
Kdor želi kupiti
etmska jabolka I. in II. vrste, naj se obrne pismeno ali osebno na naslov : Topoloveo Vinko, Podlehnik pri Ptuju.
Brivsko-frizerski salon
obstoječ nad 20 let, v večjem ipdustrijskem trgu, takoj prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13S23.	(1
»Anker« šivalni stroji
za gospodinje, šivilje, krojače, tudi za entlanje, dvema iglama. Malo rabljeno krojaške, čevljarske in z dolgim čolnlčkom od 300 din naprej. »Triglav«, Resljeva cesta 16. (1
Les
jelgev, brezov, hrastov, bukov, kostanjev, javor, topol, jamski les, ce luloznl les, dobavlja promptno in stalno. Sporočite najvišje cene in pogoje franko nakladalna postaja. Marko Stuhec, Ivanjkovci.	(1)
Ekonomično peli
Kraljica peči«, ki se naloži s premogom le enkrat dnevno, potem pa greje ves dan enakomerno, dobite v vseh velikostih pri A. Semenlč ln drug, Ljubljana, Miklošičeva 15, telefon 21-21. (1
Najboljša češka kolesa
ES-Ka tn Diamant dobite pri znant tvrdkl Ivan Jax in sin, Tyrševa 3 6i
Izložbeno okno
z vratml prodam. Mora 3X2.60 m. Plantarlč Miran, urar, Škofja Loka. (t
Bukova drva
žagana, dostavljena na dom, doblto najceneje prt Putrih, Dolenjska cestai Telefon 48-56.	(I
Šivalni stroj
pogrezljiv, ugodno prodamo. — Nova trgovina, Tyrševa 36, nasproti Gospodarske zvezo.	(i
Šivalni stroj Special
(entel) za vsako delo — ugodno prodamo. - Nova trgovina, Tyrševa c. 3 nasproti Gospodar, zvezo.
Stroji znamke »Jax«
so najboljši, rabljeni stroji od 400 din naprej. Ma lo rabljeni čevljarski le-voročnl stroj naprodaj. — Ivan Jax ln sin, Tyrševa cesta 3 6.	(1
I
Aufomofor
i
Prikolico
za motor, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Vro-njak Viktor, trgovec, Vir.
Majhen avto
4 sedežen, po nizki ceni prodani. Šušteršič, LJubljana, Frankopanska 21.
črna limuzina
Opel Super, malo vožen, odlično ohranjen, naprodaj. Foizve se v garaži »Janko«, Kolodvorska ul.
Motorno kolo »Ariel«
550 kub., prodam za 2200 din. »Oprava«, Celovška St. 50.	'	(f
Priložnostni nakup!
Totorni avto 5 ton, cena 18.000 din, DKW 8500 din oba v zelo dobrem stanju. Cizerl, Beethovnova 21-11. (f
Ičitajte » Slovenca <
Avtomobilisti, motociklisti
in kolesarji! - Pustite si strokovno obnoviti avtomobile, motorje, kolesa aVl trlclkle v mehaniški delavnici Sv. Petra c. 85.
8>.rrrrra
i KSZBuESKBraHUBHBBoB
Družabnika
s kapitalom ca. 100.000 din
iščem zu razširjenje lesno trgovine na zelo prometni točki. Ponudbe pod
»Srečna bodočnost« 1094 v upravo »Slov.« v Mariboru.
Kupuje: Prodaja:
HRANILNE) KNJIŽICE bank In hranilnic ter VREDNOSTNE PAPIRJE po najugodnejših cenah
BANČNO KOM. ZAVOD
MARIBOR
Družabnika (družabnico)
za transportno podjetje z 50.000 din — fiksen zaslu žek mesečno 5000 din — Iščem. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Popolnoma sigurno« 14014. (d
Družabnico
za trgovino z meS. blagom, na prometnem kra ju, sprejmem. Potrebni kapital 6000—8000 din. Ponudbo poslati podružn. »Slov.« na Jesenicah pod »Bodočnost«.
Vsakovrstne strojne in električne naprave projektira in dobavlja
M * M,« M
MASCMJMfcNFABRIK *
DIESEL MOTORJI
stabilni in ladijski
PLINSKI MOTORJI
(SAUGGAS) na sesalni plin
Zahtevajte ponudbe od zastopnika
MAG
ZAGREB Varšavska ul. U

Hranilne knjižice
vrednostne papirje
kupujemo
stalno po najvišjih cenah ln proti takojšnjemu plačilu
Rudolf Zore
Ljubljana, Gledališka 12
Zagreb, Boškovičeva 32/1.
Zahtevajte prospekte in brezobvezen obisk inženirja I	Telefon 63-06
VINA
Za težko delo je močno vino I Dobite ga najlažje v
Centralni vinarni v Ljubljani
TELEFON STEV. 25-73
Manjše podjetje
kovinske stroke, vpeljano, znanje nepotrebno, se proda. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod šifro »Cena 26.000 din« 13979. (1
„VELEBIT"
otroški vozički ZAGREB, tlica št. 55
Najnovejši modeli, najnižje cene v specialni in največji trgovini otroških vozičkov, Prodaja za gotovino. Prevoz in omot se ne računa. — Cenik s slikami brezplačno. — lzrežite oglas zarad i naslova.
Še ugodno kupite
pri nas kolesa raznih znamk. Oglejte si zalogo. Nova trgovina, Tyrševa 36, nasproti Gospodarske zveze.	(1
Velika depozitna blagajna
Naprodaj je velika depozitna železna blagajna, visoka 2095X1740 mm. — Težlna ca 6000 kg. Ogledati v naših skladiščih, Tyrševa c. 33. — Javna skladišča d. z o. z. v LJubljani.	(1
moška in ženska, kupite po globoko znižanih cenah, dokler traja razprodaja pri Podobnik Franc, Rudnik 123, Ljubljana — (poleg gasilnega doma).
\f3MM
šrjfiplg (en pou* v lgr<inj\jf\
a. m	. 2ohfcva/te
IVI	tbrezo/ačer, cen,h
I IEiriEL'HER0LDr
MARIBOR S. 102
Klavirsko harmoniko
znamke »Hohner« ugodno prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13967.
Kromatižno harmoniko
na gumbe, že nekoliko rabljeno, 120 basov, kupim. Sepetavec Ivan na Verdu pri Vrhniki. (g
»OPEL«
štlrisedežnl, Type 1290, dobro ohranjen, ugodno prodam. Foizve se Šiška, Jernejeva cesta 29. (f
Ve{ tovornih avtomobilov
bcncinskih ln Diesel ter avtoprlkollc prodamo. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Takoj« 13924
Ford 8 cyl.
v najboljšem stanju n ca 30.000 km, zaradi opustitve prevozništva ugodno naprodaj. Avto jo na ogled do 18. sept. v garaži Mlkllč, hotel Metropol.
izkazali pri njegovem pogrebu zadnjo čast, se najprisrčneje zahvaljujemo. Isto tako za mnoge krasne vence in vse druge dokaze iskrenega sočustvovanja.
Posebno se še zahvaljujemo g. županu in podžupanu našega mesta, prečastitemu g. župniku Valerijanu Landergottu, Mariborskemu nemškemu pevskemu društvu, nastavljencem in delavstvu, in tudi vsem ostalim, ki so dragega pokojnika počastili s svojo navzočnostjo in drugimi dokazi sočustvovanja.
Maribor, dne 14. septembra 19-40.
Rodbina Rudolfa Kiffmanna star.
Vsako prepisovanje
na stroj in razmnoževanje na Rotto aparat prevzamem na dom. Naslov v upravi »Slovcnca« pod št. 13884.	(r
Družabnika (co)
z vlogo 40.000 din sprejmemo takoj v rentabilno podjetje. Udeležba 40'/,. Ponudbo na upravo »Slovenca« pod »Lep stalen zaslužek« 13971.	(d
Vojno škodo
ln drugo vrednostne papirje, tudi posamezne ko-mado prodaste najbolje v Menjalnici Fr. Ramovš, Ljubljana, Miklošičeva 17, telefon 41-20.	(d
Denar v nepremičnini
jo danes najvarnejšo naložen. Naprodaj jo novo-zldana hiša, 8 prostorov, drvarnica, pralnica in 500 m" vrta - za 112.000 din. Po dosedanjih razmerah letni donos 10.000 din. — Vprašati: »Krčma«, Maribor, Pobrožje, Gosposvetska 56.
Še vedno samo 10 din
tri lcgittmactjske sliko — posebno priporočljivo za dijaško knjižice. Pavlov člč, Poljanska 12.	(r
UPEdifeu prsmoženia
Poravnave, konkurzne zadeve, odkup in inkaso terjatev, (tudi kmetskib!) nabavo posojil in družbe nikov, dobifkanosno in varno naložitev kapitala, ureditev uprave in knjigovodstva, bilance, kalkulacije, unravo nepremičnin, nadzorovanje soudeležb, — sploh vse trgovslto-nbrtniške zadeve poverite zaupno strokovni pisarni
ZAJC LOJZE Ljubljana, Gledališka uL7
Gumbnice, gumtje, piise,
monograme, entel, ažur lino in hitro izvrši
Matek & Mihe!
Uu»1|ana. FruUiluMe* altu nasproti hoU!« Ubloa Vezenje perila, krasna predtiskana len roč. dela
OKAHA MAZILO
Iz, zdravilnih zelišč. - Cu dovit uspeli pri ranah, opc kiinnli, ožuilenjih - volku -turi h in vnet iih itd. za ucgr doienčkov pri kofnom vnel 111 izpuščajih in hrasmh nate inenu, za rnzpiiknnr- prsni bradavice. Dobi se v lekar nnh. in riroireriinl). •
lEmi
Za šivilje in pletilje
izdelujemo gumbe, tam-burlrumo in kosmatimo vsakovrstno blago. Mela, Ljubljana, Tyršcva 20.
Krznar
z Inozemsko prakso poceni modernizira, čisti, popravlja kožuhuvlno in Izdeluje prinesene kože' — proti garanciji. Kovačlčj Mestni trg 8, 1. nadstr.
Dobro kuharico
z nekaj denarja poročim. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Trgovec obrtnik« 13952	(ž
Šivilja
stara 33 let, želi poročiti žel. uradnika, starega od 35—45 let. Ponudbo upr.
Slovenca« pod »Ilesna bodočnost« 13954.	(ž
Slovenka
lepo zunanjosti, pod strogim nadzorstvom vzgojena, poštena ln simpatična, trgovsko naobražena in ludi v gospodinjskih delih lzučena, bi poročila Elm-pattčnega drž. uslužbenca. Ponudbo v upr. »SI.« pod »Srečna bodočnost« št. 13707.
Vdovec
srednjo starustl, z vsakdanjim zaslužkom in s
prostim stanovanjem, lščo delovno lil pošteno družico. Naslov v podružnici »Slovcnca« v Celju pod »Takoj«.
Vdovec
srednjo starosti, brez otrok, z majhnim posestvom, poroči dekle ali vdovo z nekaj dote. Ponudbo v upravo »Slov.« pod »Pridnost« št. 13766.
Moški
vrtnarsko stroko, z 10.000 din, želi znanja z dekle-D .	tom ali vdovo brez otrok,
rOZOI .	do 35 let, ki ima lasten
Zgubila so je na lovu v , dom in dosti zemljo. Sa-Moravčah lovska psica j mo resno dopiso v upr. (ptičar). Oddati: Korn, »Slov.« pod »Lepo žlvlje-Ljubljana.	(1 I njo« št. 13666.
••-...v,--v.. ••-.-. ..,•	• •*••i1*--'iV^v^^-.V
HiHHiRi
Brez posebnega obvestila.
Nepričakovano nam je včeraj umrla naša preljuba sestra, oziroma svakinja in teta, gospa
rof. Kosler
v 81. letu starosti.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo, dne 15. septembra 1940 ob 10. uri z Žal, kapela sv. Nikolaja, na pokopališče k Sv. Križu, kjer jo bomo položili v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Sv. maše zadušnice se bodo dnrovale v raznih cerkvah.
Ljubljana, dne 14. septembra 1940.
Mary Kosler, Olga Rudež-Kosler Ad$line Kosler-Luekmann
sestri	svakinja

Največja izbira spalni«, kuhinjske oprave, žične vložke in modrace po nizkih cenah
S« priporoča
MIZARSTVO »SAVA«
Predjamska 32 • Miklošičeva cesta
Naprodaj so
ftovarnl&ca poslopja prejSnj« tovarne tanina ▼ Polzeli pri Celja
400 m od železniške postaje, zemljišče v površini 7.5 ha, od tega zazidano 5000 m* a stanovanjsko hišo im pisarniškimi prostori, z vodno turbino 60 HP. Veled bližine elektrarne Velenje je mogoče pridobivanje električnega toka po nizki ceni. Posestvo leii ob reki Savinji. Prodajni pogoji ugodni.
Informacije dajejo: Javna skladišča d. z o. z., Ljubljana, Tyrševa c«ata 33.
LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI
tad. z neom. jam. L|Ubl|ana. MikloJIleva testa 6 v lastni palači obrestuje hranilne vloge
najugodneje.
Nove in stare vloge ki bo
v celoti vsak ?as izplacljive
obrestuje po 4%, proti odpovedi pa po 5%,
Po vaši Želii Vam izdela Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne v Liubliani
Kopitarjeva 6/H
v svoji črtalnfd razne poslovne knffge, ako nfao ie
v zalogi, Istotako izvrši tudi vsa druga knjigoveška dela, posebno razne vezave od preprostih do razkošnih oblik.
Posebni oddelek za Izdelovanj« damsltft torble,
pasov, denarnicln drugega usnjenega galanterijskega blaga Vam nudi t« predmet« vedno t lepih, modernih fasonah.
Cene skrajno nizke. Posluiite sel
Preklic
razpisa službe pomožnega tajnika občine Loka pri Zidamem mostu z dne
12. avgusta 1940.
Razpisuje se služba
občinskega pragmatičnega tajnika
Pogoji: štirje razredi srednje ali njej enake strokovne šole z izpitom večletne občinske prakse, ter zmožnost vodstva blagajniških poslov. Varščina 5000 din. Plača po dogovoru. Svojeročno pisane prošnje in pravilno kolko-vane, opremljene z listinami po čl. 7 im 8 uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v roku 30 dni po objavi tega razpisa pri podpisani občini.
Občina Loka pri Zidanem mosta,
dne 12. septembra 1940.
Foto-amaterjem
razvija, kopira ln povečava Foto-atelje Manelnl LJubljana - Via
Otroški kotiček
Mlhteve Čudovite dogodivščine
(41) Ko »o tako opravili s štorkljami in si zagotovili nemoten in neopažen beg, so začeli iskati izhod. Prišli so do nekega predora in šli kar vanj. Palčkom je bilo lahko hoditi, ubogi Mihec pa se je moral plaziti po vseh štirih. Kmalu so daleč nekje spredaj zagledali svetlobo. Ali se že tam začenja popolna svoboda?
Novi naslovi
Frančiškanska nI. 8.
Telefon 45-13.
Radio aparate
najugodneje kupita pri Banja!, Ljubljana, Miklošičeva cesta 30.
(42) To vprašanje jih Je vzpodbudilo, da so radovedni in nemirni rinili naprej, da bi si čimprej bili na jasnem. Predor se je toliko razširil, da tudi Mihcu ni bilo treba več lezti po vseh štirih. Veselo se je zravnal in globoko oddahnil: »No, hvala Bogu, tu se vsaj lahko nekoliko pretegnem!« je veselo vzdihnil, pa je že spet nekaj zagledal na tleh. Kaj naj pa ta vrv pomeni tukaj?
Kurja očesa
Najbolji« sredstvo proti kurjim očesom j« mast CLAVEN. Dobita v lekarnah, drogerijah ali naravnost ia tvorni«« in glavnega skladišča M. Hrnjak, lekarnar, Sisak V aru] t« s« potvorbl
SatMtnl
Ugoden nakup hiše v Biogradu n/moru
Javna dražba dvonadstropne vogalne hiše na obali, dozidana leta 1929, eventuelno skupno « 14 večjimi parcelami (njive, vinogradi, pašniki), se bo vršila dne 24. septembra 1940 ob 9 dopoldne na okrajnem sodišču v Biogradu na moru. — Najnižji ponudek 926.174 din, skupno s parcelami 1,178.543 din, radij 185.235 din, odnosno 226.490 din. — Vloženi denar
bi ee obrestoval po 7%. Informacije pri Hranilnici kmečkih občin v Ljubljani poštni predal 297.
Konrad Gologranc
mestni stavbenik
v Celju, Mariborska 30
prevzema in izvršuje vsakovrstne privatne, javne in industrijske zgradbe solidno in po-cenL Sodnijsko zapriseženi cenilec.
Daje tehnične nasvete in pojasnila.
Ali ste že naročili Mohorjeve knjige?
Kako se bo konlala sedanja vojna Tli
Originalna N0STRADAMUS0VA
prerokovanja dobite takoj, ako pošljete din 8-— v znamkah na naslov: Taj-novitosti života — Zagreb, poštanski pretinac 140
„ALPEK0U- PLOŠČE
.T1RRAZZ0' .KERAMIT
-MOZAIK1 nMAJ0LIKA'
izdelane pod visokim pritiskom v r&zsiJu barvah, skrajno hfgl-enične, moderne kombinacije, primerne za tlakovanja ter notranjo in zunanjo oblogo cerkev, bolnic, mlekarn, mesnic, stopnišč, vež, kuhinj itd. kot nadomestilo za keramične in kiinker plošče ter ▼se druge proizvod« iz umetnega kamna in marmorja izdeluje t
jALPEKO*
nega kamna
Ljubljana, TyrSeva L 48
PAZITE NA NASO TVORNISKO ZNAMKOs A. P.
V globoki žalosti naznanjamo, da se je ▼ petek" smrtno ponesrečil naš ljubljeni oče, stari oče
France Dov2
posestnik v Savi j ah
Blagega pokojnika bomo na današnjo nedeljo spremili k večnemu počitku ob 5 popoldne na pokopališče sv. Jurija v Stoidcah. V S a v 1 j a h , dne 14. septembra 1940.
Žalujoča družina Dovčeva tn ostalo sorodstvo.
Alphonse Dandeti	41
Jakec
Prevedel Fišer Frane
Lahko si mislite, kako je bil Jakec vesel, ko ni imel več pred očmi tistega neusmiljenega urnika; ob šestih vstati, — od šestih do sedmih, zajtrk, — od sedmih do osmih, itd ... čas se mu je podaljšal, postal lažji. Prav dobro je vedel, da je vsem v hiši v napoto, čutil je to, kadar ga je mati poljubila, poznal po glasu, s katerim ga je ogovarjala vpričo njega. Cele dneve ga zato ni bilo doma; niti malo se ni brigal za čas, kar je značilno za otroke in potepuhe.
Imel je dva velika prijatelja: čuvaja in gozd. Navsezgodaj je odhajal zdoma in prihajal v majhno hišico Archambouldov še predno je žena odšla k »parižanom«. Pripravljala je zajtrk svojemu možu v čedni, čisti sobici, prevlečeni v svetlozeleno tapeto, na kateri so se vrstili enaki ornamenti predstavljajoč preže-čega lovca in zajca, ki beži. Od tu se je prišlo v pasji hlev, poln psov, ki so bili v dresuri. Bevskelai so, lajali, skakali kvišku in se gnetli pri rešetki, dokler jih niso spustili in se je vsa ta množica kratkih, dolgih in potlačenih gobčkov, štrlečih, visečih in skodranih ušes, v prvemu naletu sreče in svobode razlila po vseh kotih dvorišča. Kakšni skoki, kakšna nebrzdana razgibanost daleč proč od skupnega korita in hleva. Oče Archambauld je nadvse vestno dresiral svoje gojerce. Okrog vratu je imel bodičasto zaščitno ovratnico, v rokah je držal ustrahovalen bič in gledal ie tako strogo in nev/.držljivo, da so bile nekatere živali koj krotke in ponižne: vse boječe in tretetajoče so se plazile po zemlji. Jakec je videč kakšnega neukrotljivca včasih pomislil:
»No, ta pač nima pojma o sistemu.« Hotel bi ga vzeti s seboj v gozd, v zlato, brezskrbno svoTkhIo, v kateri Jakec kar prekipeva od življenja. Mali Jakec je bil tako zadovoljen in ponosen, ko je spremljal čuvaja po gozdu, ko je hodil ob strani tega moža, ki so se ga vsi naokrog tako bali in ki je bil s sv<jjo puško na rami videti tako bojevit. Kadar je bil z njim, je gledal gozd z drugačnimi očmi kot navadni ljudje; prav poseben je bil, živ in poln življenja.
Čuvaj je nadziral luknje in gnezda. Uničeval je škodljive živali, kakor kače, srake, /everice, poljske miši in krte. Precej so mu dajali za repe ali glave teh škodljivcev in vsakega j>olet leta je nesel v Corbeil na pr-fekturo celo zbirko teh suhih in prašnih končin s katerimi je vsak dan polnil svojo vrečo Ah, ko bi mogel vanjo pometati še vse glave divjih lovcev in lesnih tatov! Oče Archambauld je namreč svoja drevesa še bolj ljubil kot živali. Srnjak sč nadomesti! Mrtev fazan — kaj zato! — Tisoč drugih se rodi spomladi. A drevo rabi toliko časa da vzraste! In kako hitro, kako skrbno je opazil njihovo najmanjšo bolezen!
Tako na primer je bil cel nasad smrek načet od lubadarja. Kako nesrečen je Archambauld radi tega! Ti lubadarji so silno majhni črvički, ki pridejo v množicah bogve od kod. Na milja rde jih je in izberejo si najmočnejše, najbolj zdravo in najlepše drevo ter ga napadejo. V borbi proti tem strašnim osvajalcem se smreka brani s svojo smolo. Poskuša se jim upreti z vso svojo drevesno močjo in življenjskim sokom ki teč.e in z njim odteka tudi življenje. Cele potoke smole izlije na lubadarja in jačeca, položena v drevesno skorjo, n potem se izčrpa in posuši v tej borbi, ki je skoraj vredno brezupna, Jakca je zanimala usoda teh ubogih dreves. Videl je ta dišeči
znoj, ki je tekel med borbo, te težke, kana-joče rastlinske solze, čiste ko jantar in lesketajoče se. Včasih se smreki posreči, da se ubrani pogube, toda največkrat postane trhla in omaga. Ko nekega dne v njeni kroni še pojejo ptički in brenčijo čebele, ko še vse žvrgoli, kar je imelo v njej zavetje in piha veter po njenih krepkih vejah, je smreka videti, kot bi jo zadela strela; končno se zruši in v valovju drevesnih vrhov nastane praznina kot pri vrtincu.
Bukve imajo spet drugačnega sovražnika, neke vrste ličinko, ki je rdečkasta in tudi to je komaj opaziti. Tako številne so, da ima vsak list svojega zajedalca v obliki živordeče lise. Od daleč je tak gozd videti kot goljufivo zdravje, kot bolestna rdečica, ki krasi lica mladih jetičnikov Veje ima pobirvane, kot da bi nastopila prezgodnja jesen, kot bi se pokazali znaki bližajoče se prezgodnje smrti. Kadar jih je oče Archambauld ogledoval, je kot zdravnik pri neozdravljivi bolezni žalostno zmajeval z glavo.
Čuvaj in deček na teh gozdnih sprehodih nista nič govorila, prevzela ju je velika simfonija gozda. Veter je majal različne vrste drevja in prav tako različen je bil njegov dih in njegova tožba. Med bori je bil šum dolg kot morsko valovje, v brezah in trepetlikah je šklepetalo in drgetalo, a veje so ostale nepremične, le med listi je odmevalo na tisoče kovinskih zvokov; od obale ribnikov, ki jih je bilo precej v tem delu gozda, je prihajalo ljubko šuštenje, šelest bičevja, ki je sklanjalo drugega k drugemu svoje dolge, gladke trse. Zgoraj so vreščale in se režale srake, trkale žolne, oglašal se je melanholičen klic kukavic; skratka, slišal se je ves tisti pisan hrup, ki pač more priti iz pet do šest milj dolgega gozda. Jakec je vedno imel v ušesih ta prijeten šum in ljubil ga je.
Vendar pa si je nakopal sovražnike, ko je takole hodil s čuvajem po gozdu. Tam na robu gozda je prebivalo polno divjih lovcev, katerim je Archanbauldova pazljivost zelo grenila življenje in so ga zato smrtno sovražili. Kadar so ga srečali v gozdu, so prihuljeno in strahopetno dvignili klobuk ter obenem z njim pozdravili tudi dečka. Kadar pa se je ta vračal sam, so mu grozili s pestmi. Zlasti neka velika starka, po imenu mati Sale, Jakcu še v sanjah ni dala miru. Imela je veliko, štirioglato in grdo glavo, kožo rdečo kot pesek iz kamnoloma ali kot stara indijanska squawa, drobne ustnice in votla usta. Kadar je ob sončnem zahodu zapustil čuvaja in odšel na Jelšovje, jo je verlno srečal na poti. Stara tatica drv je s svojo butaro sedela na robu nekega jarka in bila podobna tistemu kovuču na luni, ki ga kažejo otrokom. Čakala ga je ob poti, ne da bi se ganila in ga pustila, da je odšel mimo; deček se je komaj premagoval, da ni pričel teči. Tedaj je pričela z vreščečim glasom in v prostaškem narečju Ile-de-France vpiti:
»Ej, ti tam, povej no, kam se fl tako mudi? Saj te poznam, nič se ne boji... Počakaj malo, da ti s srpom nos odrežem...«
Nato se je dvignila in da bi ga prestrašila, se je delala, kot bi ga hotela zasledovati. Srp je držala visoko nad glavo, Jakec je slišal njen nagel korak in na tleh šum butare. Domov je prišel ves zasopljen. Toda ta strah mn je samo še povečal mikavnost gozda. Njegovi veličini se je pridružila še skrivnost nevarnosti.
Ko se je Jakec vračal s teh sprehodov, je našel mater v kuhinji, kramljajočo s čuvajevo ženo. Težak molk je vladal v vsej hiši, prekinjalo ga je le enakomerno tiktakanje stenske ure v obednici. Mati je dečka objela in mu pomignila z roko:
»Pstl... Tiho bodi... On je gori... On
dela.c
Za Juaoslovansko tiskarno v Liubliani: Jože Kramaril
Izdajatelj: Inž. Jože Sodia
Urednik: Viktor Centii