■ |. i 7 fu 1 |ksa\ \\ / iiVV^Bifill im SMM 3Ž> Milk 5xj/ 1 mm& ®smSDiEr 1 r j j j ^maay 1 / \ ' INTER DISKONT d.o.o., Ravne na Koroškem; CVETKA LEP s.p., Selnica ob Dravi; BOUTIOUE CHARM s.p., Brežice; TRGOVINA MIRA, Hrastnik; PERCONI d.o.o., Trbovlje; STRELEC LINE d.o.o., Koper, VATREŠ-COMMERCE d.o.o.,Novo mesto, TRIPOST d.o.o., Ljubljana, MODIFV d.o.o., Jesenice na Dolenjskem, MIRKO S d.o.o., Celje, OUINTERS d.o.o., Hrastnik, BUTIK MARICA s.p., Izlake, RM d.o.o., Novo mesto, ANTON KEGL s.p., Slovenska Bistrica, DVNAMIC d.o.o., Brežice, MARINO d.o.o., Izlake, VIVOD d.o.o., Trbovlje, PROTES d.o.o., Trbovlje, PALMA BAR, Trbovlje, SVAROG d.o.o., Zagorje ob Savi, OŠTIR d.o.o., Litija, MACA, Rimske Toplice, SALON IKA, Zagorje ob Savi MANUEL, Zagorje ob Savi, FORD SERVIS HRIBAR, Zagorje ob Savi, POLIET d.o.o., Slovenska Bistrica, ST ELECTRIC s.p., Trbovlje, GRIČAR d.o.o., Zagorje ob Savi, DIAL s.p., Domžale, TRGOVINA EVA, Kisovec, INTCOMMERCE d.o.o., Branik, BENTA d.o.o., Brežice, M AR AVTO d.o.o., Zagorje od Savi, ORTOPEDICA d.o.o., Ljubljana, TA-JA, Trbovlje, TRGOVINA KOR, Maribor, ZLATICA STARINA, Trbovlje, ŠIVILJSTVO ŠKRJANEC FRANC s.p., Novo mesto, ANTENA d.o.o., Ljubljana. : d.o.o. _______________________**__________________J Delavski dom Trbovlje “ k, 22,maja c|rVORIT|v ob 15. uri. V ponedelje Odprt vsak dan od 9.00 do 1(9.00 ure _____o a _____* .J d nn JL in nn______ v sredo 24. f------------------------------------------------------1 Drage bralke in dragi bralci! Mrzli dnevi so se menda poslovili in vremenarji nam obljubljajo pomlad, kakršne smo vajeni. Le sonce se je prikazalo, pa so bila dvorišča, čeprav pri nas res ne najboljša in največja, polna otrok. Tudi v parkih, ki jih imamo, že kdo posedi. S pomladjo pa obudijo tudi različne prireditve in število obiskovalcev kaže, da jih imajo radi. Tudi v današnji številki Vas vodimo skozi nekatere, ki so bile, pa vabimo Vas na tiste, ki se bodo dogajale. Med njimi je naš Naj ciciban v soboto ob 15. uri na ploščadi v Zagorju, pa 50. obletnica trboveljske Glasbene šole v soboto ob 19,30 v Delavskem domu Trbovlje. Imamo tudi Zasavčev sejem, ki je že tradicionalen, pa še veliko drugega se bo zgodilo. Med drugim najavljamo zasavsko šolo podjetnikov, ki bo pomagala mnogim do uspešnosti, saj je znanje osnova vsakega delovanja. Govorimo pa tudi o tem, da velikim podjetjem izvoznikom vladna politika doslej ni bila naklonjena, so pa prav ti temelj preživljanja najštevilnejšega prebivalstva tu pri nas. Vzemite si čas za branje, vzemite pa si seveda v prvi vrsti čas zase. Dan je že dolg, zato ga ne zamudite. Na dan našega izida je sonce vzšlo že ob 4. uri in Z3 minut, zašlo pa ob 19. in 31 minut. Nič ne marajte, če smo s premakljivo uro sonce ugnali, dan je dolg prav toliko, kot da ga ne bi. In da je mesec maj veliki traven, si lahko ogledate tudi v naravi. Lep teden Vam želimo ustvarjalci Zasavca in Vas do prihodnjega prisrčno pozdravljamo. NOVICA Brezposelnost pada Leto 1994 je bilo v ljubljanski regiji, kamor sodi tudi Zasavje, po sedmih letin prvo leto s pozitivnim indeksom rasti industrijske proizvodnje. Investicije postopno oživljajo, zmanjšuje se tudi število brezposelnih oseb. Relativna stopnja brezposelnosti se je, v lanskem letu zmanjšala s 13,6 na 11,7 odstotkov. Zal pa podatki o poslovnem izidu gospodarskih družb, zlasti izvoznikov iz vrst velikih in srednjih podjetij kažejo, da povečan obseg poslovanja še zdaleč ne pomeni tudi rasti profitabilnosti, saj pretirane obremenitve gospodarstva in precenjen tolar dodobra klestita čisti dobiček podjetij. Prav te družbe pa 'imajo v strukturi gospodarstva regije najpomembnejši delež. Od zasavskih občin je imel nižjo stopnjo od povprečne v ljubljanski regiji Hrastnik, 11,1 odstotka je znašala, v Trbovljah je bila 12,7 in v Zagorju 14,6 odstotna. V primerjavi z letom 1993 pa se je vendar najbolj znižala v Zagorju, nekoliko manj v Trbovljah in najmanj v Hrastniku. V decembru lani je bilo v Hrastniku 4/2 brezposelnih oseb, v Trbovljah 1.194 in v Zagorju 886.(IL) Otroci 4 Dohtar pu sil 5 Prezaposlovanje rudarjev ® Cicibanov Živ žav E) Teve Varnost lili Drevesa grozijo US Pornografija pod Slovenci 14 Podjetniška akademija IH Izvoz je tragedija 1® Zlata leta Glasbene šole Trbovlje S® Extempore Zasavje ‘95 Sl Pevski zvok za ultrazvok SS Fantje "s plate" - Antle S® Šport SS Izbor Hrastniške deklice SS Zasavski par '95 ©@h,!«u? p« sil ali S@ let MCffi Swfe@€a TeSevll® KOLEDAR DOGAJANJ 16. maju - Zelo zgovoren je rek, da kadar ima hudič mlade, nima nikoli samo enega. Medtem, ko si litijski Občinarji na vse mogoče načine prizadevajo izplavati iz finančnega dna, se ta še bolj poglablja. Javi se še SCT, češ, daje občina Litija tudi njim nekaj dolžna. Teh "nekaj" naj bi znašalo 52 mio tolarjev, pa še malo čez - če je terjatev upravičena, kar Lilijani krepko zanikajo, bomo pa slej ko prej izvedeli. 17. maja - V teh dneh se po nekaterih zasavskih podjetjih "na obhodu" zagorska Agencija za razvoj s svojimi gosti. Program Phare vključuje zasavsko regijo in bo, če bo vse teklo po načrtih ublažil pričakovane udarce postopnega zapiranja rudnikov, in s tem pripomogel k preoblikovanju zakrknjene, umazane in odrinjene slovenske socialne črne točke. 18. maja - V litijskem občinskem svetu doživi potrditev županov ukrep nujnega zaprtja dvorane na Stavbah. V zapečatenem prostoru je treba takoj popraviti streho, ko bodo odpravljene nevarnosti, da komu kaj pade na glavo, pa bo dvorana spet služila svojemu namenu. 19. maja - V Kostanjevici otvorijo razstavo del, nastalih v slikarski koloniji Pomlad ob Savi in Krki, kjer so sodelovala tudi priznana zasavska imena. 20. maja - Čas za urejanje balkonov, okenskih cvetlic in vrtnih nasadov, ljudstvo - bi rekel Hugo. 21. maja - Izživite svojo nestrpnost kje drugje, ne na cesti. Znova konec tedna, krvav v pločevini. 22. maja -Zasavčev sejem okupira trboveljski Delavski dom in okolico -čaka, da ga okupirajo obiskovalci. Mateja Grošelj Bogata gledališka sezona Mladinskega gledališča Svoboda se izteka. Že oktobra so mladi igralci privabili na premiero socialne drame Luiza Francesca Rebella Jutrišnji dan. To predstavo so si ogledali tudi večerni abonenti v Delavskem domu, gostovala pa je tudi v KC Zagorje. Skupina recitatorjev je sodelovala na novembrski komemoraciji, decembra pa so recitacije pospremile tudi razstavo Severine Šprogar Trošt v mariborski A banki. Drug zahtevnejši projekt članov MGL Svoboda je bila predstavitev pravljične igre Sneguljčica z vrsto ponovitev. Februarja je bila nared Akademija in še isti mesec literarni večer Minattijeve poezije, ki ga je nagradil celo avtor s svojim obiskom. Jubilejno, 30. leto se izteka s še eno obsežnejšo odrsko postavitvijo. Igralci in mentorica Nanda Guček so se lotili Molliero-vega Zdravnika po sili, ki so ga prevedenega v slovenščino sami prevedli še v trboveljščino. Nastal je Dohtar pu sil, katerega predpremiera je25.maja ob 17. uri, premiera pa ob 19.30 uri v Domu Svobode. Istega dne bo luč sveta zagledal tudi Gledališki list, v katerem je opis del vsake posamične sezone, letošnji trideseti, pa povzema tudi dogajanje treh desetletij. Mateja Grošelj S premiere drame “Jutrišnji dan". H J's&jj tj "Bruselj bo podprl projekt regionalnega razvoja Zasavja le v primeru, da se občine Zagorje, Trbovlje in Hrastnik povežejo in prično končno sodelovati," je povedal predstavnik Phara. foto: Ivana Laharnar Trboveljčani praznujejo Trbovlje - Občina Trbovlje in njeni občani praznujejo 1. junija svoj občinski praznik v spomin na spopad delavcev z zloglasno Olju no leta 1924. Ob tej priložnosti bo v Trbovljah potekalo vrsto prireditev. 31. maja ob 18. uri bodo v Domu Društva upokojencev odprli novozgrajeni večnamenski prostor. 1. junija ob 11. uri bo v gledališki dvorani DD Trbovlje slavnostna seja občinskega sveta, ki jo bodo popestrili s kulturnim programom, na njej pa bodo podelili tudi Prvojunijske nagrade. Le te bodo prejeli profesorica Darka Lipičnik, Franc Vene in Gasilsko društvo Dobovec. Ob 15. uri na dan občinskega praznika bodo odprli prostore pooblaščene Renaultove koncesije za Zasavje Avtohiše Malgaj, ob 17. uri pa bo Prvojunijski tek, ki ga organizira Atletski klub Rudar, s startom na stadionu ŠD Rudar. 2. junija ob 12. uri bodo odprli tudi Stanovanjski poslovni objekt na Savinjski cesti. T.L. Obnova toplovodnih naprav Trbovlje - Potem, ko je lani poplava prizadela velik del Trbovelj in povzročila ogromno škodo, so se postopoma lotevali obnavljanja hiš, stanovanj, gospodarskih in poslovnih stavb, raznih naprav in med drugim tudi toplovodnega omrežja. Deloma je treba obnoviti poškodovano cevi, v glavnem pa izolacijo in zaščito. Trenutno potekajo obnovitvena dela na območju naselja Sallaumines in Kešetovo. Stroške za obnovo delno krije Republika Slovenija, del sredstev pa naj bi namenjala občina. Če jih ne bo, bo zelo težko izpeljati vsa predvidena dela. Zaključujejo tudi z obnovo toplarne na Opekarni. V času poskusnega obratovanja so ugotovljene motnje odpravili. Izdelali so načrte za ureditev okolice toplarne. V teku so še priprave za nadaljevanje drugega dela prve faze obnavljanja toplarne. Dela naj bi končali še letos, če bo na voljo dovolj denarja. T.L. V ZPM so pridni Trbovlje - Zveza prijateljev mladine Trbovlje pripravlja letovanja na Debelem Rtiču za šolsko in predšolsko mladino, skupno z Designom so organizirali od 17. aprila dalje brezplačen tečaj mladih likovnikov, ki so slikali na svilo in steklo. Poleg tega so v sodelovanju z Lovsko družino Trbovlje pripravili 13. maja izlet naMržlico. Udeležence so na izletu poučili o ekologiji; o negativnem vplivu onesnaženega okolja na divjad. ZPM Trbovlje sodeluje tudi s taborniki, planinci, vrtnarji... T.L. Prezaposlovnaje rudarjev Na izredni seji Občinskega sveta Zagorje so svetniki obravnavali izvajanje zakona o zagotavljanju sredstev za zaprtje rudnika premoga Zagorje, v katerem so predvidene tudi oblike zagotavljanja sredstev za ponovno zaposlitev, sofinanciranje zaposlovanja in druge možmosti reševanja problemov rudarjev. Vladaje sprejela načrt, s katerim naj bi rudarjem zagorskega rudnika v zapiranju omogočili prezaposlovanje. Podjetnikom, ki bodo v delovno razmerje sprejeli rudarja, bodo izplačali rento glede na rangimo listo, ki jo je sprejela vlada. Poskrbeli pa so tudi za dva varnostna mehanizma. Pogoj, da lahko podjetnik sprejme delavca in s tem tudi sredstva za sofinanciranje pa je, da podjetje leto pred tem ni odpuščalo delavcev in da delavca zaposli za nedoločen čas, vsaj za dobo dveh let. V prvo skupino spadajo invalidi, delavci z zaposlitvenimi omejitvami in delavci s pokojninsko dobo nad 25 let. Za te bodo izplačali 980 tisoč tolarjev rente. V zadnjo, peto skupino pa sodijo delavci s pokojninsko dobo do 10 let, za katere so določili rento v višini 750 tisoč tolarjev. V zakonu o zagotavljanju sredstev za zapiranje rudnikaje vlada predvidela tudi pasivne oblike razreševanja presežnih delavcev z izplačevanjem odpravnin. Problem pa bodo poskušali reševati tudi z dokupovanjem pokojninske dobe. B.Renčof Za mamograf Po podatkih Splošne bolnišnice Trbovlje so za nakup mamografa od 12. do 18. maja sredstva prispevali: Joža Ocepek Litija, 10.000, Vzgojno varstveni zavod Trbovlje, sredstva SSP - prenakazilo provizije za PZZ Zavoda za zdravstveno zavarovanje, 31.292,00 tolarjev. V tem času ste zbrali 41.292 tolarjev, skupaj pa že kar 12.724.218,40 tolarjev. Odbor za organiziranje centra za bolezni dojk v Splošni bolnišnici Trbovlje se vsem darovalcem iskreno zahvaljuje. č- ■ ---- Natečaj "Naj ciciban Zasavja" seje končal. Tako nam preostane samo še to, da razglasimo zmagovalca. V današnji številki objavljamo končne rezultate natečaja. Razglasitev z nagradami, pa bo v soboto, 27. maja ob 15. uri, na ploščadi v Zagorju (zraven Zdravstvenega doma Zagorje). V primeru slabega vremena, bo prireditev v avli Delavskega doma v Zagorju. Prireditev smo poimenovali Cicibanov Živ žav. Vabljeni pa so vsi sodelujoči cicibani, kajti namen naše akcije je bil prikazati simpatičnost in naviha-nost, ki jo bodo vsi malčki lahko sprostili na Živžavu. Nagradili bomo Naj cicibanaZasavja, prvih enajst bo dobilo druge nagrade, pa tudi vsi ostali sodelujoči cicibani ne bodo ostali praznih rok, saj jih bomo nagradili za sodelovanje. Nagrado bo prejel tudi eden od glasovalcev. Ariel Ulica Mire Pregljeve 4 61270 Litija Tel.: 061-883-431 NAŠ PRODAJNI PROGRAM: * otroški vozički, avtosedeži, sedeži za kolo * otroške posteljice, vzmetnice, posteljnina, previjalne mize * stajice, stolčki za hranjenje * stekleničke, dude, žvečila, lončki in drugi pripomočki za hranjenje in dojenje * otroška kozmetika in pripomočki za nego dojenčka * hrana za dojenčke * igrače za vse starosti * plenice, perilo in druga oblačila in obutev Cicibanov Živ žav je torej namenjen vsem cicibanom ki so sodelovali z nami, s seboj pa lahko pripeljejo tudi starše in svoje najbližje. Da bo prireditev še bolj zanimiva, bo prepevala Moni, čarodej bo pričaral prijetno ozračje, voditeljice pa bodo s cicibančki zapele in zaplesale. Pridite in skupaj z nami preživite nekaj prijetnih uric. Končni rezultat: 1- Gašper Lesar 179 2. Matija Bcbar SS« ' : 4. Timotej Tomažič 134 'jasa Šr 6. Danii,'la Mii.iu „9 m*2 9. Klemen Pima, 1(15 Pa.it -9 II. Dušanka Čoki 68 12. Patricija Premec 57 ...............— Generalni pokrovitelj Cicibanovega /iv žava je občina Zagorje Ura pravljic Zagorje - Danes, 25. maja ob 17. 30 uri, bo v zagorski knjižnici potekala ura pravlj ic. Otroci stari do 10. let bodo lahko prisluhnili Tilu in krokodilu. T.P. Učenci razstavljali Trbovlje - Od 15. do 18. maja je v avli DD Trbovlje potekala razstava del učencev OŠ Ivana Cankarja. Učenci, ki sodelujejo v raznih šolskih krožkih, so se predstavili s svojimi izdelki. Poleg nekaterih likovnih izdelkov so bili obiskovalci priče številnim dejavnostim, ki sojih učenci zabeležili bodisi s fotografijami, drugimi slikami, spisi, opisi, pregledi in še čim. Kot naravovarstveniki so dodali svoji predstavitvi tudi ekološke teme. Mladi literati so nam predstavili znamenite Slovence, ki so s svojimi stvaritvami popeljali slovenski narod v svet in tako obranih spomin nase, pa tudi na pokrajino ali kraj od koder so prišli. Razstava je bila zelo zanimiva, poučna in vredna tudi večkratnegaogleda. Priznanja veljajo učencem in mentorjem. TL Šolski jubilej Šmartno pri Litiji - V Šmartnem letos slavijo 330. letnico šolstva. V osnovni šoli so tako v praznovanje vključili vse učence. Prvošolci in drugošolci so se podrobneje seznanili z decembrskimi prazniki, tretješolci in četrtošolci pa s spomladanskimi. Učenci predmetne stopnje so se odločili za projekt "Šmartno nekdaj in danes". Raziskovanje je trajalo več mesecev, razultate pa so prikazali z bogato razstavo in prireditvijo, na katero so povabili staršein krajane. Svečanostjo potekala v prenovljeni šolski avli, ki jo bodo lahko uporabljale tudi krajevne kulturniške skupine za svoja prireditve. B.Ž. Vrtec vabi Hrastnik - Vzgojitelji in otroci Vzgojno varstvenega zavoda Hrastnik vabijo mamice, očke, dedke in babice ter druge prijatelje na zaključno prireditev"CICI- KARAVANA", ki bo v petek, 26. maja ob 17. uri v Delavskem domu Hrastnik. Otroci vseh oddelkov malih šol bodo svojo igrivost, sproščenost in ustvarjalnost predstavili v igri, glasbi in plesu. I.L. Končala sc je sezona pravljic Trbovlje- V KnjižiciTonetaSeliškarjaseje 16. maja iztekla sezona pravljičnih uric. V knjižnici zagotavljajo, dabodotudi vprihodnje pripravljali podobne ure pravljic. T.L. f6 Obnovljena cesta Trbovlje - Cesta od Malgaja do pokopališča v Trbovljah, ki jo je poškodovala lanska ujma, je Cestno podjetje Ljubljana dlje časa temeljito obnavljalo. Pred tedni so v celoti odstranili staro asfaltno prevleko s cestišča in pločnika, odstranili stare cestne robnike in jih zamenjali za nove ter utrdili spodnji ustroj ceste. Pred kratkim so cesto in pločnik na novo asfaltirali. Seveda pa so morali hkrati obnoviti tudi kanalizacijo. Dela so opravili v dolžini okoli 300 metrov. Škoda le, da ob tej priložnosti niso razširili cestišča, da bi promet potekal varneje in hitreje. T.L. Grahkova hiša obnovljena Trbovlje - Grahkovo hišo na Savinjski cesti, kije stara skoraj štiristo let, je lanska ujma domala povsem uničila. Po poplavi so dolgo časa urejali okolico hiše in čistili njeno notranjost. Letos pa so se domači lotili temeljite obnove. Obnovili so fasado in streho ter del notranjosti. Načrte je izdelal arhitekt Jurij Kolenc ob sodelovanju Zavoda za varstvo naravnih in kulturnih spomenikov iz Celja. T.L. Ometana cerkev Sv. Marka Trbovlje - Medtem ko so pred tremi leti obnovili notranjost cerkve Sv. Marka na Ostenku, so se letos lotili ometa. Predvsem domačini in prostovoljci so odstranili star omet in izprali stene. Izdelavo nove fasade pa ima na skrbi SGP Zasavje, ki izvaja dela ob strokovnih nasvetih Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje. Omenjena cerkev je stara več stoletij saj jo pristni viri omenjanj o že leta 1545. Stroške bodo krili v glavnem s poklonjenimi sredstvi. T.L. Občina vse bolj zadolžena Litija - Najbolj občutljiva točka, kije svetnike na zadnji seji kar dobro razgrela, je dolg litijske občine pri Agenciji za plačilni promet v Ljubljani že 356 milijonov tolarjev (glavnica 130 milijonov, ostalo pa so obresti, ki se dnevno obračunavajo od 250.000 do 300.000 tolarjev ali 3.000 DEM). Svetniki so izvedeli, daje Cestno podjetje Novo mesto vložilo tožbo za 130 milijonov tolarjev za opravljeno, a neplačano delo. Dolg, ki že tako ni majhen se bo povečal še za 52 milijonov, za kar je SCT poslalo opomin. Župan zavrača opomin SCT Ljubljana, ker naj ne' bi bilo nobenih dokazov za opravljena dela SCT Ljubljana. Načelnik oddelka za finance Marko Juvančič pa je v obrazložitvi dejal, da ima v roki dve podpisani pogodbi, ki se nanašata na asfaltiranje ceste Jevnica - Zgornja Jevnica in Jevnica Golišče iz konca lanskega leta. Do sprejetja proračuna za leto 1995 lahko uporabniki družbenih sredstev porabijo 1/12 sredstev, ki so bile na voljo lani. Svetnik Stane Čeme, ki ga stalno večanje dolga občine in nereševanje nastale situacije močno moti, je dejal: "Sprejemamo neke odločitve, ki ne dajejo velikih rezultatov. Po Litiji se govori, da so svetniki Nova stolpna ura Trbovlje - Stolpna ura na zvoniku trboveljske farne cerkve že nekaj let ni delovala. Ko so pred leti popravljali omet celotnega sakralnega objekta vključno z zvonikom, so uro sicer popravljali, vendar je niso popravili zaradi preveč načetega mehanizma. In ura je mirovala. Pobudo za njeno obnovo je dala gospa Rozi Weber, trboveljska rojakinja, ki živi v Nemčiji. Poleg domačinov je prispevala za obnovo četrtino potrebnih sredstev. Stolpno uro je obnovil strokovnjak Uroš Aubreht iz Mozirja. Zdaj stolpna ura na zvoniku farne cerkve gladko teče. T.L. krivi, da ni denarja. Zato se bom udeležil naslednje seje, ko bo izvršilni organ občine (župan s svojo upravo) podal program rešitve situacije velike zadolženosti občine. Danes na žalost to sejo zapuščam." V nadaljevanju 7. seje so svetniki sprejeli in potrdili poslovnik o delu občinskega sveta. Statut pa po mnenju nekaterih še vedno ni zakonit in ga niso sprejeli. V letu 1995 naj bi v Litiji iz zbrane najemnine namenili 13 do 15 milijonov tolaijev v stanovanjski sklad. Svetniki so spregovorili še o kadrovskih zadevah, prenosu osnovnih sredstev in praznovanju dneva državnosti. Marjan Šušteršič Dvorana na Stavbah zaprta Litija - Do preklica bo zaprta dvorana na Stavbah. Prostor, v katerem se zbira hkrati večje število ljudi je postal zaradi razpadajočega stropa preveč nevaren. Da ne bi prišlo do tragičnega dogodka je dvorano na posebno zahtevo zaprl župan, njegovo odločitev pa so potrdili litijski svetniki. Vsi so zahtevali, da se morajo razmere takoj urediti in da se dvorana takoj, ko bodo sanacijska dela opravljena znova odpre za vse dosedanje dejavnosti. Mateja Grošelj Seja Sveta Občine Trbovlje llotsi je Inliko veliko lireme Svetniki trboveljskega občinskega sveta so 15. maja izpeljali drugi del 4. seje. Od 27 članov je bilo prisotnih 24, trije so se zaradi nujne zadržanosti opravičili. Ob občinskem prazniku bodo podeljena kot vsako leto prvojunijska priznanja in svetniki so izmed predlaganih za letošnje nagrajence izbrali Darko Lipičnik, Franca Veneta in Gasilsko društvo Dobovec. Na dan praznika bo odprt nov salon pri Malgaj. Otvoritev bo ob 15. uri popoldan in v povezavi s to pridobitvijo trboveljske občine bo tudi slavnostna seja sveta V nadaljevanju seje je bil sprejet Statut Občine Trbovlje. Statutarna komisija je pripravila določene spremembe osnutka na osnovi predlogov iz javne obravnave, sprejeti so bili tudi nekateri amandmaji. Statut je osnovni akt, s katerim občina varuje koristi svojega prebivalstva, je zapisano v njem. Določa območja in dele občine, opredeljuje naloge občine, določa organe občine in krajevnih skupnosti, predpisuje oblike odločanja občanov, določa organizacijo občinske uprave in občinskih ' javnih služb. V statutu j e določeno tudi premoženje in financiranje občine, prikazani so akti, varstvo občine v razmerju do države in širših lokalnih skupnosti terkakšnoje sodelovanje navzven. Statut je bil sprejet, njegova veljavnost bo stekla z objavo v Uradnem vestniku Zasavja. Drug pomemben akt za delovanje v občini je proračun. Svetniki so na tej seji sprejeli osnutek in ga posredovali v javno obravnavo. Občino čaka z obveznostmi iz obveznic zelo težka naloga. Ta dediščina iz preteklosti je za novo mandatno obdobje težka, saj bodo velike obveznosti trajale prav ves mandat. Vprašanje je še, ali bo občina iz republiških sredstev za pokrivanje portreb uspela dobiti delež na osnovi 88 % porabe na prebivalca ah se bo vsota zaradi občinskih obveznic zmanjšala na 73 %. V finančnem ministrstvu so namreč nekako nakazali, da so dolžni pokrivati redne obveznosti, ne pa izgube iz preteklega obdobja. Porabniki občinskega proračuna bodo vsekakor morali še naprej gojiti silno racionalnost, zadolženi pa bodo napeli vse sile, da bi občina vendar bila udeležena predvidenih sredstev. Svetnica Darinka Kostanjšek, ki je ravnateljica osnovne šole, je dejala, da porabniki že od leta 1990 nenehno poslušajo o zategovanju pasu, letos pa tega v šoli ne bodo več zdržali. Tudi druga področja niso na boljšem. "Zategujemo pas, da nam bo zmanjkalo sape," so dejali predstavniki porabnikov proračuna. Na osnutek občinskega proračuna bodo vsekakor številne pripombe, obiski občinskih predstavnikov v republiških organih pa bodo tudi cesti in tehtni. Osnutek proračuna bo v javni razpravi do 29. maja, torej do naslednje seje, ko bo sprejet predlog tega dokumenta. Na seji so bili svetniki seznanjeni z razvojno študijo nadomestne termoelektrarne, ki bi potrebovala letno 700.000 ton premoga. Objekt je za nadaljevanje premogovništva nujen, saj bi se brez tega porabnika premoga začele podirati domine, kot je bilo v prispodobi povedano, ne le v rudniku, pač pa tudi v ostali proizvodnji, ki je vezana na rudarjenje. Zasavje bi postalo še bolj ogrožena regija kot je že. Do septembra, ko naj bi trajale razprave o nadomestnem objektu, sedaj še morebitnem, bodo morali Zasavčani veliko storiti. Tematika o ukinjanju nekaterih rudnikov in potrebi po ohranitvi drugih je za Trbovlje eksistenčnega pomena. Svetniki bodo zatorej eno od prihodnjih sej namenili izključno gospodarski tematiki, vezani na rudarjenje. Ivana Laharnar S seje sveta. Seja »hunskega sveta »litine Zagorje »h Savi V četrtek, 18. maja, je bila 5. redna seja občinskega sveta občine Zagorje ob Savi. Svetniki so razpravljali o spremembah in dopolnitvah prostorskega plana občine Zagorje, sprejeli so stališča do pripomb k osnutku lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Vransko - Blagovica. V prvi obravnavi je bil proračun občine Zagorje, v katerem bodo ukinili sredstva za avtomatično sofinanciranje Radia Trbovlje. Direktna sredstva iz proračuna so ukinili tudi Pihalnemu orkestru Svea, ki se bo sedaj financiral preko Zveze kulturnih organizacij. Anica Ule - Maček je predlagala, da bi se iz proračuna namenila sredstva za opravljanje tečaja prve pomoči dijakovSrednješoleZagoije. GretaPregrad je ugotovila, da v proračunu ni namenjenih sredstev /a gradnjo spomenikov in svetniki so sprejeli predlog, da bodo o tem še razpravljali v drugi obravnavi. Sprejeli so tudi predlog, s katerim naj bi več sredstev namenili Krajevnim skupnostim in vzdrževanju krajevnih cest. Župan bo omenjene predloge upošteval v nadaljnih obravnavah proračuna. Proračun občine Zagorje bodo sprejeli 5. julija, do takrat pa bo predlog proračuna v javni razpravi. Iskanje dlake v jajcu V želji, da razkadim malce meglo, ki se je nabrala glede bojkota izredne seje o zapiranju rudnika Zagorje s strani opozicijskih strank SLS in SDSS, o kateri je na seji govoril Slavko Jelševar SLS, pa naslednje. Na izredni seji o zapiranju rudnika je župan Matjaž Švagan izjavil, da svetniki SLS in SDSS sejo bojkotirajo. To je župan izjavil na odprti seji in zaradi tega je moja novinarska pravica, da to objavim v časopisu. Objektivnost poročanja po novinarskem kodeksu zahteva, da pri tem objavim tudi izjavo druge strani. Poklicala sem zato Alojza Pavloviča SDSS in ga vprašala, če so res bojkotirali sejo, kot je izjavil župan. Dejal mi je, daje niso in to sem tudi zapisala Poklicala sem Riharda Majcna SLS, ki mi je dal podoben odgovor. Zadnjega sem poklicala Slavka Jelševarja SLS, ki pa ga ni bilo doma. Prejel je spremenjeno sporočilo tistega, s katerim sem govorilain je zato na5. seji občinskega sveta obdolževal župana in mene, češ da tega ne bi smeh objaviti. Glede moralnosti njegovega obnašanja ali pa morda nevednosti, saj bi o tem lahko povprašal župana, Alojza Pavloviča ali pa svojega strankarskega kolega Riharda Majcna, ne bi razpravljala Moja novinarska pravica po kodeksu je, da predstavim tisto, kar se mi zdi pomembno. Pravica Slavka Jelševarja je, da če želi lahko dela iz muhe slona Obenem pa je tudi njegova dolžnost, da govori tisto, kar je res in ne tisto, kar bi si želel, da bi bilo resnično. Edina inteligentna poteza glede tega nepomembnega razpravljanja na seji je bila, da je predsednik občinskega sveta Janez Vovk razpravo o tem prekinil in ni pustil nadaljne debate. BarforaRenčof CmrtUUcat kakovosti im Teve ¥mimat V Teve Varnosti so marca letos osvojili Certifikat kakovosti ISO 9001, na katerega so se pripravljali kar štiri leta. Seveda so vse potrebno storili sami. Izobrazili so zaposlene in oblikovali skupine za posamezna področja dela. V teh skupinah so sami pripravljali programe. "Bolje je, da se organiziraš sam in se tistega držiš, kot pa dati nekdo drug določi postopek dela in potem tistega ne upoštevaš v celoti," je mnenja direktor Teve Varnosti Borut Drnovšek. OSI Certificate ofApproval Amirded to ISO 9001 Za certifikat kakovosti so se v Teve Varnosti odločili iz dveh razlogov. V skladu s standardi so izboljšali organzacijskerazmere v podjetju. Poleg tega pas certifikatom lažje prodirajo na zahodne trge in pridobivajo kupce. "Certifikat je pogoj, da sploh lahko nastopiš na trgu,"je mnenja Borut Drnovšek, saj so ga osvojila že vsa tuja konkurenčna podjetja, kot tudi večina slovenskih. "Sploh v naši branži je certifikat kakovosti pomemben. Kot narekujejo evropske norme, bo moral do leta 2003 vsak proizvajalec eksplozijsko varnih izdelkov osvojiti ISO certifikat 9001." Marca letos je tako Bureau Veritas Quality International Teve Varnosti izdal certifikat ISO 9001, slovesna izročitev tega pomembnega dokumenta pa bo sredi junija. Proizvodni program V Teve Varnosti imajo štiri proizvodne programe. Program elektrotehnike proizvajajo v svoji samostojni firmi. V njej izdelujejo razne komponente za svojo stikalno opremo ter druge izdelke za nadzor uradnih procesnih industrij. Dva osnovna programa imajo, motorji in magneti. pričelarazmišljati o deponiji posebnih odpadkov, predvsem olj, se bo Teve Varnost s svojim ekološkim programom lahko vključila v projekt. V zadnjih letih so proizvodni program prenovili, del so ga tudi opustili. Prav v teh dneh zaključujejo kompletno obnovitev programov razsvetljave, inštalacijskih materialov in stiskalne tehnike v stari tovarni. Čeprav je bila njihova proizvodnja včasih v večini vezana na rudarjenje, je zdaj te le še 20 odstotkov. Po razpadu Jugoslavijesejerazmeije med uvozom in izvozom spremenilo. Na področju motorjev izdelajo le še 7 odstotkov proizvodnje za domači trg. Od skupne proizvodnje pa nameravajo letos izvoziti 37 odstotkov proizvodov na zahodni trg, 10 odstotkov paše vedno na stari jugoslovanski trg. Začrtane poti dokaj dobro uresničujejo. "Če bi dobili primemo delovno silo," je prepričan direktor, "bi načrt uresničili stoodstotno. Tisti, ki so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, največkrat niso vajeni delati in tako ne dosegajo stoodstotno normo, dočim jo pridni presegajo." Dajim druga podjetja ne bi "pobrala" najboljših kadrov, so v Teve Varnosti letos razpisali pripravništvo za dijake triletne elektrotehniške W>Y& VAMOST, ZAGOKJK OB SAVi. SUIVliMA. Bureau Veritas Qualitjf International certijj (bat tke Qua/ity Management Sptem ofthe above supplier bas been assessed andhmnd to be in accordance unth the requirements ofthe quality standardi andscope ofsupply detailed bdow --------------------'Ji.ViTV STAN; iARI>>........ KV ISO mtlHHM SCO«: ot SUMA MSKStt. H&nLLOr/HiMt; MAiritiCTVMK. TBSfllfO, XXX rtCBtB 4.V0 .ttfAV r». HMterMar, r-nove ,i>fc sr.ixii.Mut: M.tcmmotoKS. trnom- *ve ttutcnostc smnmir, ikstauatioi/ usrtstu. murna mmaasn. i/.vms rtat ncmmuKiau. stntrt, tMtrs mo orosit sto m/. ntoovcrs muntONts, src t tA'x*r usHtm$ jky liiimutionai Dj3. JATAMT1995 Oiiifliait; No: HSI7 ]~1 ČTC.U.UM— Pridobljen certifikat ISO 9001 in Stolpnice. Objekt bodo pod omenjenimi pogoji pričeli zidati že jeseni in se drugo leto spomladi preselili. Hkrati bodo modernizirali tudi stroje. Glede na to da imaj o že di stributerj e v A vstrij i, Italiji, Švici, Nemčiji, Belgiji, Franciji, Angliji in Švedski, nameravajo kmalu "pokriti" tudi Španijo V proizvodnji Iz Hannovrskega sejma Program motorjev so že prilagodili standardom zahodnega trga in pridobili ustrezne certifikate. Poleg tega v podjetju proizvajajo še programa razsvetljave in stiskalne tehnike za pogon in upravljanje. Imajo tudi tako imenovani ekološki program, ki tokrat še ni toliko zanimiv za druge kot za podjetje samo. V Elektroniki, kjer nastane veliko eksplozijsko nevarnih snovi, jih lahko kontrolirajo s svojimi instrumenti. Ko bo država smeri, kot tudi za štipendije tistim, ki bodo študirali elektrotehniko. V podjetju jihje trenutno zaposlenih približno dvesto. Načrti Če bo Teve Varnosti pod ustreznimi pogoji uspelo prodati prostore v Stolpnici, bodo na lokaciji, kjer že stoji nova tovarna, zgradili objekt. Vanj se bodo preselili zaposleni iz stare tovarne in del severnih dežel. Njihov cilj je, da obdržijo osmo mesto ali se povzpno še više na lestvici evropskih proizvajalcev konkurentov. Povečati želijo tudi izvoz svetilk, za katere so dobili certifikat v Belgiji, in motornih stikal. V Teve Varnosti bodo, če le ne bo večjih pretresov, leto zaključili ugodno. Tatjana Polanc iEDJ sS? /ll1 00 let iieuresničeiieya projekta Letos poteka 60 let, odkar so v Trbovljah sprejeli program za zgraditev več objektov na Vodah, sedanjem Trgu revolucije, kjer sedaj stojita objekta blagovnice in pošte. Zemljišče je bilo na voljo lastniku Vincencij eve konference. Po sprejetem programu naj bi na tem območju postopoma zgradili cerkev (za 500 vernikov), sirotišnico in zavetišče za200 otrok, delavsko kuhinjo za 120 oseb, gospodinjsko šolo za 40 deklet, stanovanjske prostore za 20 redovnic, stanovanj a za duhovnike, pisarno Vincencijeve družbe ter konferenčno dvorano za 100 oseb. Program so sprejeli, izpeljali pa naj bi ga Vincencijeva konferenca, Trboveljska premogo-kopna družba in Župnija Trbovlje. Načrte, ki so bili potrjeni prvega maja 1935. leta, je izdelal arhitekt Jaroslav Forstner iz Ljubljane. Toda 2. svetovna vojna je gradnjo preprečila. Pripravljalna dela za zidavo je takrat vodil predsednik Vincencijeve konference Jakob Gasparič, predsednik pripravljalnega odbora pa je bil Filip Križnik, kije padel med vojno. Hkrati z zgraditvijo sakralnega objekta, naj bi torej zgradili tudi vrsto objektov za socialno ogrožene otroke in starejše ljudi. T.L. Vabilo Odbori skupnosti borcev VI. SNOUB Slavka Šlandra, skupnost borcev XI. SNOUB Miloša Zidanška in Kamniško - Zasavskega odreda ter občinski odbori Zveze združenj borcev NOV Kamnik, domžale, Mozirje, Celje, Žalec, Zagorje, Trbovlje, Hrastnikin Litija vas vabijo napraznovanje 50. letnice zmage nad okupatorjem, silami OSI in konca druge svetovne vojne. Proslava bo v soboto, 3. junija ob 10. uri, pri gostišču Maček v Šentgotardu. L-.......... ■■■■ X Večerna rosa v prodaji Pred nedavnim izdana pesniška zbirka Večerna rosa, v kateri so stvaritve zasavskih upokojencev - pesnikov, je že v prodaji. Zbirka je izšla v nakladi 800 izvodov, od katerih jih je zagorsko dmštvo vzelo v prodajo 300, trboveljsko prav tako 300 in hrastniško dmštvo 200 izvodov. V Trbovljah lahko kupite zbirko tudi v Knjižnem hramu Brede Lapornik. T.L Izipianci oh .10. letnici Ob 50. letnici zmage nad fašizmom so v Društvu izgnancev v Trbovljah pripravili vrsto prireditev. Tako bo 6. junija ob 18. uri v trboveljskem mestnem parku proslava, v brunarici na Vrheh pa tovariško srečanje borcev NOB. (T.P.) TRGOVINA »mr Ime, ki je simbol dobre trgovine že skoraj celo stoletje NJAM-NJAM MCSNI BUTIK Bližajo se vroči dnevi, ko boste prosti čas preživljali v naravi. Piknik v naravi in na domačem dvorišču je doživetje. Trgovina Dežman vam je pri tem lahko v veliko pomoč. To že veste, da je odprta vse dni v tednu od 7. do 21. ure s celotno ponudbo. Tudi ob sobotah in nedeljah vam lahko ponudimo pečene piščance in rebrca, pa tudi sveže meso, zmes za čevapčiče in pleskavico, nabodala in ostale dobrote. Če želite v trenutku pripraviti vrtno zabavo, piknik ali želite r pogostiti najavljene in nenajavljene goste, ne bodite v zadregi. \ Oglasite se pri nas. Naša ponudba je pestra in bogata. Vse zveste in bodoče kupce s tem vabilom tudi vabimo na MACSNI BUTIK promocijsko - 15 % cenejšo prodajo svežega mesa v času od 1. do 4. junija 1995. NJAM-NJAM TRGOVINA Ime, ki je simbol dobre trgovine že skoraj celo stoletje Sofiste DrtTOsa grosijo... ...uradna pot pa je dolga in kot takšna tudi nevarna. Na Levstikovo ulico v Zagorju se pride med občinsko stavbo in Delavskim domom, potem pa navkreber. Cesta je speljana po soteski med Ocepkovim hribom in Gorico. Teren je strm, krušljiv, nanjem stojijo velika drevesa, nekatera že suha, in ogrožajo uporabnike ceste. Uporabnikov pa je veliko - tamkajšnji stanovalci, od naj starejših do najmlajših, ki se po tej cesti vozijo ali gredo peš, tu gre nič hudega sluteč veliko sprehajalcev, tu se vozijo obiskovalci teniške dvorane. Prejšnji mesec je z desnega brega, gledano po ulici navzgor, pridrvel hrast. Za las sta ušla dva avtomobilista, pa še motorist. Po hribu navzdol se je pred mesecem privalila tudi mina, verjetno še iz druge vojne, k sreči ni prišla v roke otrokom. Krajani gornjega dela Levstikove ulice so 23. marca letos posredovali pismo ministrstvu za okolje in prostor ter upravnim in občinskim službam v Zagorju, komunali in krajevni skupnosti, elektro nadzorništvu in lastnikom gozdov. Krajanka Mira Popotnik, kije v imenu stanovalcev vzela v svoje roke organizacijo tega reševanja, je bila nato iz dneva v dan bolj začudena, saj na osnovi njenih klicev, kako stvari tečejo, naslovniki o pismih niso ničesar vedeli. Morda le lep izgovor, kadar so stvari zoprne. Da pa so pisma prispela, je bil dokaz skorajšnji odgovor zagorske komunale, edina je odgovorila. V pismu je bilo poudarjeno, da so oni že pred tem datumom (februarja) naslovili zahtevo po odstranitvi suhih dreves lastniku gozda, oddelku za okolje in prostor in medobčinskemu inšpektoratu. Komunala brez dovoljenja oziroma odločbe ustreznega organa suhih dreves ne sme odstraniti. Najhitreje pa bi bila seveda drevesa odstranjena, če bi se za to odločil lastnik gozda. Pismo komunale z dne 20.4. 1995 pa pravi, da bodo v primeru sklepa drevesa posekali takoj. Prav tisti dan, ko je Popotnikova dobila odgovor komunalcev, je na naslove, kamor je poslala pisma v marcu, pošiljala drugo serijo z isto vsebino, dodana je bila še informacija o pridrvelem hrastu. Ko je pošiljala pisma, je verjetno zaradi razočaranja iz časa prve serije, ko se ni razen hrasta in komunale zganil nihče, poklicala tudi na Zasavca. Nas zato, da ljudi opozorimo na previdnost, ko hodijo in se vozijo po Levstikovi cesti. Drevesa na eni in drugi strani grozijo molče, v vetrn zaječijo...Resno opozarjajo vse, ki so dolžni ukrepati. Pa ne šele takrat, ko bo prepozno. Tekst in foto Ivana Laharnar Gasilsko športno tekmovanje Letos je bil izpeljan drugi tradicionalni turnir v malem nogometu za gasilke in gasilce vseh društev v Trbovljeh. Potekal je na Orleku, kjer ima Športno društvo Prapreče lepo urejeno igrišče. Igrali so vsak z vsakim, tak j e bil dogovor. Tekme so bile zanimive. Moči ekip so bile tako porazdeljene, da seje pripretilo, lahko bi rekli nemogoče. Ekipe so namreč med seboj tako zmagovale, daje bilo na koncu težko določiti zmagovalca. Toda sodnik in prireditelji PGD Klek so se odločili za kompromis in sklenili, da zmagovalca določi razlika v golih. Po nekaj minutah prepira med zmagovalno in drugouvrščeno ekipo so se zli duhovi pomirili in tako seje lahko pričelo podeljevanje plaket od 4. do ' L mesta in podelitev prehodnih pokalov. Nekaj je potrebno povedati tudi o ženskih ekipah. V lanskem letu so se udeležile kar štiri, letos pa samo ena in sicer iz PGD Klek. Članice so si tako brez boja priborile lep prehodni pokal. Res škoda, da ni bilo vsaj še ene ekipe, da bi se nežnejši spol "udaril" med seboj in bi sodnik imel kaj videti in soditi, pa seveda tudi gledalci. Zmagala j e ekipa PGD Dobovec, sodelovale pa so še: PGD Iskra, PGD Trbovlje mesto in PGD Klek. V opravičilo moram zapisati, da je PGD Cementarna ekipo prijavila, toda do ure, ki je bila dogovorjena, ekipa ni bila popolna, sistem vsak z vsakim pa je že potekal. Tako se žal tekmovanja letos niso mogli udeležiti. Vsem naslednjim prirediteljem tovrstnih srečanj želim, da teden pred pričetkom izžrebajo ekipe in pisno določijo pravila za tekmovanje, kakor smo to hoteli mi. Na dan, kije bil določen za žrebanje, sta prišla le dva predstavnika in prireditelj kljub pravočasno poslani pošti vsem društvom. Brez zamere (kajti to naj bo družabno srečanje vseh gasilk in gasilcev) se moramo drugo leto spet dobiti in se zapoditi za okroglo žogo. Zahvaljujemo se ŠD Prapreče za odstop igrišča, sodniku za prisrčno in fer sojenje ter vsem, ki ste pripomogli k tekmovanju. Teodor Forte IB Obvestilo Delava, zaposleni v zavodih, ki smo vključeni v Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti (SVIZ), območni odbor Zasavje, smo se na izredni seji, ki je bila v petek, 19. maja 1995, odloali, da se ne bomo pridružili stavki, ki jo je ljubljanski območni odbor napovedal za sredo, 31. maja letos. O razlogih za to odločitev si preberite v naslednji številki Zasavca. Predsednica območnega odbora SVIZ za Zasavje Barbara Glas 150 dni do volitev -pogled LDS 00 Trbovlje No drugem delu 4. seje občinskega sveta Trbovlje 15. moja je bil končno sprejet Statut občine Trbovlje. V tem trenutku, za katerega uporno, da bo prelomnica za nadaljnje delo in položaj v Občini Trbovlje se je Občinski odbor LDS ozrl na svoje delo in položaj občine v zadnjih petih mesecih od lokalnih volitev. Kot stranka z največ dobljenimi glasovi na volitvah smo že tokoj po konstitutivni seji občinskeg sveta dali določene pobude za čimprejšnjo ureditev razmer, ki bi omogočale začetek dela nove Občine. Zaradi nerazumevanja in nesprejemonja naših pobud in zavlačevanja druge najmočnejše stranke v Trbovljah (ZLSD) se vse te stvari niso odvijale tako hitro, kot bi se sicer lahko. Na 1. seji občinskega sveta 19. decembra lani je bil sprejet začasni Poslovnik, s katerim je bil opredeljen način sprejemanja Statuta, hkrati pa je bilo določeno, da bodo seje sveta vsak mesec. Kljub temu so naslednjo sejo sveta dočakali šele 20. februarja letos, torej čez dobra dva meseca. Z namenom čim hitrejše vzpostavitve nove občinske uprave smo ZLSD, ki ima župana prepustili tudi oblikovanje vodstva občinskega sveta in občinske uprave. Menimo pa, da ZLSD ni sprejela ponujenega sodelovanja kot naš prispevek k čimprejšnji vzpostavitvi občinskih mehanizmov, temveč je bilo to razumljeno kot našo slabost. Tak pogled na stvari je seveda napačen, saj je LDS vTrbovljah trdno odločena z ljudmi, ki so ji blizu, tvorno spreminjati razmere v naši občini in realizirati cilje, opredeljene v svojem programu, naprimer: vzpostavitev občanom prijazne uprave, - pridobitev soglasja za izgradnjo nedomestnega termoenergetskega objekta s priključitvijo toplifikacije in zagotavljanja normalnih pogojev za rudarjenje, - sanacija dolgoročne zadolženosti občine skozi sistemske rešitve, - urejanje lokalnih problemov na področju komunalne infrastrukture. Petmesečna pasivnost je povzročila občini Trbovlje največ škode ravno na zgoraj omenjenih področjih. Upamo, da je ZLSD ob sprejemanju Statuta spoznala to, korso ostale stranke v občinskem svetu spoznale že prej, da je s skupnimi močmi veliko lažje doseči boljši položaj občine v državi in boljšo kvaliteto življenja naših občanov. Če je temu tako, bodo pokazale naslednje seje občinskega sveta, ko se bo potrebno končno lotiti konkretnih problemov. LDS OO Trbovlje Branko Gačnik Nastop v Nestlbachu V Nestlbachu so imeli teden kulture. Naš otroški pevski zbor in mlajši mladinski pevski zbor glasbene šole Zagorje so povabili na svoj kocert. Zgodaj zjutraj smo se z avtobusom odpeljali proti našemu cilju. V avtobusu smo se pogovarjali, se igrali in jedli sladkarije. Čas vožnje je hitro minil. V Nestlbachu so nas lepo sprejeli. Ogledali smo si dvorano. Tam smo imeli nastop. Pred nastopom smo v bližnji restavraciji pojedli kosilo. Po kosilu smo vadili. Po vaji smo se igrali. V avtobusu smo si oblekli majice, ki smo jih dobili od naših sponzorjev. Napočila je ura nastopa. Zapeli smo štiri pesmice. Pri petju so popestrili naš nastop klarinetisti, baletke in lutke. Po čudovito uspelem nastopu smo pojedli večerjo in se ob uri strahov vrnili domov. Želim si, da bi dobili še veliko takšnih povabil. Alja Bebar In memoriam Nataški Benkovič Februarja so na pokopališču Hoop Lane v Londonu z lepim krščanskim obredom poslovili od 1 9 - letne Notaške Benkovič, ki je prišla s starši septembra lani iskat zdravje v Royol Free Hospital. Ko ježe kazalo, da je presaditev kostnega mozga uspela, je prišlo do nerešljivih zdravstvenih komplikacij, zaradi česar je Nataška v sredo, 22. februarja ob 5. uri, zjutraj težki bolezni (levkemiji) podlegla. Nataška je zaradi krstne milosti in poklicanosti že doživela srečanje z Jezusom, ki ga je prisrčno ljubila, kar je dokazovala s tem, da se je s skupino svojih prijateljev tako rada udeleževala veroučnih srečanj in bogoslužja v domači cerkvi v Čolnišču nad Zagorjem, medtem ko je pripravo na prvo sveto obhajilo in birmo opravili v župniji na Brezovici. Ko je morala v bolnišnici prenašati hude bolečine, je to trpljenje darovala za druge. "Za vse trpeče otroke po svetu, da vsaj ti ne bi trpeli,” je pogosto rekla svoji mami. Slovenska katoliška misija se zahvaljuje vsem dobrim londonskim rojakom, slovenskemu veleposlaniku M. Šinkovcu in osebju slovenske ambasade, ki so Nataški v njeni bolezni pomagali in bili njenim staršem v neizmerni žalosti ob smrti njune hčerke edinke v pomoč in tolažbo. Družini Benkovič, njihovim sorodnikom in prijateljem pa iskreno sožalje. Iz glasila Našo luč M Jure Nagode Pmiejjrnfija |mmI Slovenci Panika v dolini šentflorjanski! Otroci, naši mili zlati, so ogroženi! Izvsehsmerijuriša pornografija in iznjihdela psihopate, sociopate, patološko motene osebnosti, uboge reveže... Pornografijo je treba iztrebiti!!! Približno takole verjetno blodijo antipornografske misli v neštetih razgretih glavah, ki se prerekajo in modrujejo, kaj narediti, da bi se znebili te svinjarije. Omizja na televiziji se vrstijo, ljudje modrujejo, ljudje nasprotujejo, ljudje zagovarjajo. Življenje pa gre naprej. Vprašanje pornografija da ali ne se zaenkrat omejuje samo na verbalne dvoboje med zagovorniki in nasprotniki te industrije! Da, industrije. Industrije, ki služi na račun tistih, ki si radi ogledajo pornič, prelistajo revijo z genitalijami različnih velikosti in oblik, napihnejo kakšno lutko z luknjo na pravem mestu. In ta industrija nima niti najmanjšega namena izginiti iz obličja zemlje ob prahcu, ki ga dvigajo raznorazni konzervativci. In tiuli na periferijo spodobnega življenja se ne bo umaknila, dokler ji tako ne bo zaukazal zakon. Argument proti: otroci na kanalu A ob pol enih ponoči gledajo porniče! Argument za: kaj hudiča ob pol enih ponoči delajo otroci pokonci? Argument proti: pornografija slabo vpliva na otroke! Argument za: kaj hudiča počnejo starši, da mulariji takšne reči sploh pridejo v roke? Argument proti: pornografija je nagnusna! Argument za: kako hudiča sploh veste, da je nagnusna? Jo gledate? Vsa prerekanje pro et contra ostajajo ta trenutek zgolj na verbalni ravni. In to zgolj pri nas, v naši dolini šentflorjanski. V svetu imajo to prav fino urejeno: pornografija DA, VENDAR... Zakonske določbe natančno določajo in omejujejo razne pornografske revije (nevtralne naslovnice, kupiti se jih da samo v specializiranih trgovinah...), filme (omejen dostop...) in TELEFONE!!! Prav vroče linije so kamen spotike. Kar odprite npr. Salomonov oglasnik. Za približno 157 tolarjev na minuto boste mimogrede zapravili plačo, če pokličete na vsako vročo linijo samo enkrat. Ali pa bodo to storili namesto vas vaši potomci. Skratka, jazsemZA, VENDAR... Strinjamse, da nebiškodovala kakšna pametna zakonska omejitev, kar se te stvari tiče. Vendar popolna prepoved? Lepo vas prosim! Saj vsi vemo, da je prepovedana stvar najslajša. Če pa puščate pornič v videorekorderju, nikar ne krivite porno industrije, ko zalotite vašega malčka, kako si ogleduje strice in tete in potem sprašuje, zakaj stricijahajo tete. Pripravite odgovor, ali pa kaseto umaknite na varno - izven dosega rok vašega ljubega otročička. Milan Vidic Zsulnji IhhIii prvi I Zasavje ni na zadnjem mestu le po abecednem vrstnem redu; tudi sicer zaostajamo za drugimi slovenskimi območji, vzemimo v urejenosti cest, na gospodarskem in drugih področjih. Smo pa bili svoj čas prvi in smo še sedaj po številu zemeljskih plazovin še čem. Zdaj se bomo znašli na prvem mestu tudi pri izdaji odločb o odmeri dohodnine za leto 1994. Republiški dacarji so to ondan že napovedali in zato se lahko ponašamo, da povsod res nismo poslednji. Ampak marsikdo od zavezancevje v resnih skrbeh, kako bo poravnal odmerjeni znesek, kajti ko so pri sestavljanju napovedi izračunali, koliko so dolžni državi, so seprenekateriprijemali za glavo; enostavno niso mogli verjeti, da bodo doplačila več kot znatna. V našam časniku smo pred meseci že napovedovali, da spremembe pokojninskega zakona, veljati so začele 1. januarja lani, niso tako nedolžne, kot se je na prvi pogled zdelo. Novela resda začne z nizko osnovo, ampak stopnje od 17 do 50 odstodkov so tako strme, da kar lepo število davkoplačevalcev sprva kar ni verjelo, ko so skušali ugovtoviti, kaj se jim obeta po prejemu odločb za prejšnje leto. Nič novega ne bom povedal, če rečem, da vzemimo delavka, ki je lani zaslužila po 35 tisočakov na mesec in ni imela še posebnih olajšav, niti ni vzdrževala nobenega otroka, lahko računa, da ji bo pismonoša prinesel odločbo, v kateri bo črno na belem stalo, da mora v mesecu dni doplačti najmanj 30 tisočakov. Odvisno od tega, koliko so ji v podjetju obračunavali akontacije. Tolažijo lahko edinole možnost odplačevanja odmere dohodnine po obrokih, kajpakbo morala sestaviti ustrezno prošnjo in jo dostaviti upravi za javne prihodke v svoji občini. Pritožujejo se tudi upokojenci, kijim zavododteguje akontacijo davka, vendar je ta znensek že nakaj let enak; se pravi pokojnine so se vtem času malodane vsak mesec resda skromno, pa vendarle povečevale, akontacija davka pa je ostala enaka. Zato bo treba zdaj doplačevati, še zlasti če niso imeli še posebnih računov za priznane olajšave. Toda naj ponovim še enkrat: davčne obremenitve so zdaj pri nas neprimerno ostrejše, kot se zdi to nepoučenemu občanu. Tudi vsakršna primerjava 5 sosednjimi, razvitimi drža va mi, je zgrešena in ne omogoča pravega vpogleda v to problematiko. Bridko se moti, kdor misli ali pričakuje, da bo država s tem v zvezi še kaj ukrepala, se pravi spreminjala ali popravljala tako, da bo manj Živo zarezala v te dajatve. Narobe; pred vrati je zakon o obdavčevanju nepremičnin. Vsakdo, ki sije zgradil stanovanje ali hišo ali ima druge nepremičnine, bo kaj kmalu doživel nov napad na svojo posest. Nihče pa ne pomisli, da so si številni ljudje pred leti od ustpritrgovali, da so lahko kupili družbeno stanovanje ali še prej njihovi vrstniki, ki so si sami gradili svoje hiše. Naj bo dovolj o tem. Odločbe o odmeri dohodnine, če se še trenutek zamudimo pri njih, bodo pričele prihajati že prihodnje dni, vsekakor pa še pred pričetkom poletja. Tisti, ki si niso sami izračunali odmero, naj ne bodo prehudo presenečeni. Država hoče svoje in bo to vedno dobila... V okviru Gospodarske zbornice Slovenije sta Območna zbornica Trbovlje in Združenje podjetnikov Zasavja v sodelovanju s Pospeševalnim centrom za malo gospodarstvo Ministrstva za gospodarske dejavnosti in GEA Collegem organizirala večerno šolo podjetništva. S šolo bodo začeli predvidoma 6. junija, nadaljevati pa jo nameravajo v jesensko zimskem obdobju. O potrebnosti izobraževanja podjetnikov skozi takšno obliko smo se pogovarjali z mag. Antonom Miheličem, direktorjem izobraževalnih projektov na GEA Collegu v Ljubljani. Izobraževanje je podjetnikova nuja "V Sloveniji smo naredili velik projekt, Podjetniško šolo, ki žepoteka v desetih mestih v Sloveniji. Prednost šole je v tem, da predstavlja začetno stopnjo podjetniškega izobraževanja v poznejše podjetniške akademije, ki jih pripravljamo. Šola daje neformalno izobrazbo, so pa ta podjetniška ali managementska znanja izrednega pomena z vidika različnih poslovnih funkcij -komerciale, marketinga, financ, razvoja kadrov, carin, predpisov, zavarovanja mednarodnih poslov, bančnih transakcij... Podjetniki dobijo vpogled v vse vitalne funkcije, naučijo se znajti v posameznih situacijah. Trajanje izobraževanja Predavanja so dvakrat tedensko po tri šolske ure. Celotna tematika bo obdelana v devetdesetih urah oziroma tridesetih večerih. Trideset tematik skozi štiri mesece šole. Sodelovanje Moram reči, da imamo izvajalci programa veliko podporo pri Gospodarski zbornici in Združenju podjetnikov v republiki, posebej pa želim poudariti dobro sodelovanje in skrb za razvoj tega področja predsednika Združenja podjetnikov Zasavja Janeza Vidmarja in direktorja Območne gospodarske zbornice Rada Pergerja. Prijavljanje V uradnem vabilu smo za rok prijave določili 25. maj. Seveda pa s tem rokom nismo zaprli možnosti odločanja. Tudi za predavanja, ki se bodo začela 6. junija, je čas prijave do konca tega meseca. Prijave pa bomo sprejemali tudi kasneje, saj želimo z izobraževanjem nadaljevati ali organizirati ponovno obliko tudi v jeseni. Pozivamo vse, ki morda niso dobili uradnega vabila, pa so zainteresirani, da se oglasijo na svojem združenju podjetnikov, to je GZS, Gospodarska zbornica , Cesta oktobrske revolucije 14, Trbovlje. Njihov telefon pa je 21-780 in 26-653. Mag. Anton Mihelič Cena in pogoji plačila Polna cena programa je 144.000 tolarjev. Program pa sofinancira Ministrstvo za gospodarske dejavnosti in za svoje člane tudi Gospodarska zbornica Slovenije. S tem kotizacija znaša 85.200 tolarjev, v Zasavju pa je dogovorjena še dodatna olajšava. Združenje podjetnikov Zasavja in Agencija za razvoj Zagorje program dodatno sofinancirata, tako da končna cena za udeleženca znaša 60.000 tolarjev. Možnost plačila je v dveh obrokih, prvi ob začetku in drugi čez mesec dni. Literatura je zagotovljena Zagotovljena so vsa seminarska gradiva v obliki povzetkov obravnavanih vsebin. Slušatelji bodo obravnavali 30 tem s področij: podjetniška vizija, ideja, tržna priložnost; marketing, promocija, tržne strategije; management in organizacija; finance, ekonomika, računovodstvo; kadri -upravljanje, načrtovanje in razvoj. Število slušateljev Na lokaciji kot je zasavska predvidevamo skupino od 20 do 25 slušateljev, to pa je tudi tista meja, ki dovoljuje aktivno delo vseh udeležencev. Aktivna oblika je namreč v andragoški praksi zelo zaželjena. Predavatelji Strokovni kader, ki predava na tej mali podjetniški akademiji, je zelo kvaliteten. To so specialisti za podjetništvo oziroma za posamezne poslovne funkcije. So predavatelji na visokih šolah, fakultetah, poleg tega pa so znanje s prakso preizkušali v tujini ali na šolah ali v podjetjih. Navedem naj ustanove kot so Babson College, Harward Business School, Stirling University, Management Academie. Udeležencem pripravljamo tudi svetovanje. Za zaključek in povabilo Izobraževanje je za lastno korist. Večerna šola podjetništva je celovit program usposabljanja podjetnikov. Ob predavanjih bo tudi timsko delo v skupinah. Udeleženci bodo pripravili naloge, na primer mini poslovni načrt do stopnje, ko še ne pomeni poslovne skrivnosti, ali posamezen izsek iz načrta - kako bo podjetnik plasiral posamezne izdelke, na kakšne ovire računa da bo naletel, kako bo obvladal konkurenco, kako bo obdelal politiko cen, kakšna bo propaganda..., vsak se bo za temo odločal sam. Nalogo bo pregledala komisija ter s svojimi pripombami usmerila podjetnika v delovanje. Potrdilo o udelžbi v tej obliki izobraževanja bo tudi velika možnost za nadaljevanje usposabljanja tistega, ki b.o to želel. Resnično vabim vse, ki se zavedajo potrebe po znanju, pa če so člani združenja podjetnikov ali ne, naj se oglasijo na naslovu organizatorja in povedo svoje mnenje in željo. Večerna šola podjetništva je v tem trenutku verjetno najboljša oblika dopolnilnega funkcionalnega usposabljanja za podjetnike v srednji in vzhodni Evropi." pogovor vodila Ivana Laharnar "Trenutna monetarna in fiskalna politika države Slovenije je do aktivnih - neto izvoznikov diskriminatorska in skrajno neugodna. Zaradi permanentnega povečanja tolarskih stroškov, na katera podjetja nimamo vpliva in zniževanja prihodkov zaradi neugodne tečajne politike, smo izvozniki že prisiljeni kljub nenehnemu izkoriščanju notranjih rezerv zmanjšati tržno in tehnološko uveljavljeno proizvodnjo ter s tem ukinjati delovna mesta," je na tiskovni konferenci prejšnji teden ocenil direktor Steklarne Hrastnik Stojan Binder. Lepo je govoriti o uspehih in pozitivnih trendih, vendar tudi takrat, ko nastopijo težave, molk ni priporočljiv. Steklarna Hrastnik je s sanacijo v letih 1992 - 1994 uspešno nadomestila izpad jugoslovanskega trga z izvozom na najzahtevnejše evropske trge. Uspela je s kadrovsko, organizacijsko, tehnološko in programsko prenovo. Danes dosegajo skoraj stoodstotno večjo produktivnost kot pred nekaj leti, s pol manj zaposlenimi dosegajo 30.000 ton letne proizvodnje in preko devetdeset odstotkov svoje proizvodnje izvozijo. Prav ta izvoz pa ocenjujejo za tragedijo. Za svojo produkcijo rabijo trg, ki presega sto milijonov prebivalcev, to pa je Evropa, kamor so tudi uspeli prodreti in preko partnerjev tudi v Kanado, Ameriko in na Japonsko. Na trgu so konkurenčni. Žal pa domače okolje ni naklonjeno firmam izvoznicam. Hrastniška steklarna v evropskem prostoru dosega boljše rezultate kot jih je pričakovala, izrazito negativni trendi pa so v Sloveniji - padec lire, ameriškega dolarja, skromna devalvacija tolarja v primerjavi z nemško marko, sorazmerno visoka inflacija. V teh pogojih dolgoročno brez uveljavljanja bistvenih sprememb ne bi mogli obstajati. V kratkem obdobju so bili prisiljeni uveljavljeno in prodano proizvodnjo zmanjšati in s tem zmanjšati tudi število zaposlenih, ta trenutek za petdeset. "Ne zaradi tega, ker bi bilo to vodstvu všeč, pač pa so stroški poslovanja zaradi monetarne politike postali tako visoki, da moramo posegati z neljubimi ukrepi," je dejal direktor Steklarne. Steklarna Hrastnik je vlado Slovenije opozorila s pismom, vladaje dobila tudi pismo s sestanka direktorjev vseh slovenskih steklarn, že v marcu pa pismo sindikatov slovenskih steklarjev, kjer so sindikalisti že opozarjali na težave, ki sedaj močno izstopajo. V sindikatu ugotavljajo, da se vlada po podpisu socialnega sporazuma v aprilu med sindikati, vlado in delodajalci ni držala obljub, ko naj bi v mesecu dni sprejela ukrepe, ki naj bi pomagali premostiti težave gibanja tečaja tolarja. Situacija ni katastrofalna le za steklarsko branžo, pač pa za vse izrazito izvozno usmerjene, kot so tekstilna, usnjarska, lesno predelovalna, tudi kovinska in druge, ki so v fazi izčrpavanja ostale brez možnosti za preživetje. "Če se v kratkem ne bo kaj spremenilo, se bodo zadeve tako zaostrile, da ljudi ne bomo mogli več prepričevati. Ne moremo govoriti o nesposobnem vodstvu, saj bi morala biti potem nesposobna vodstva v vseh številnih podjetjih, ki izvažajo," je pripomnil predsednik sindikata Soniboj Knežak. Čeprav so trendi v prodaji pozitivni, pa je finančna plat drugačna. Prve tri mesece letošnjega leta je Steklarna Hrastnik zaradi političnega tečaja tolarja in rasti inflacije pridelala za 250.000 DEM tečajnih razlik, na račun povišanja plač pa še dodatnih stroškov za400.000 DEM, kar povzroča nove zadolžitve, vse to pa poslovanju močno škodi. V Steklarni Hrastnik bodo danes, 25. maja 1995 na seji delavskega sveta sprejeli program ukrepov. V njem bo povečevanjeprofitabilnosti določenih izdelkov, zamenjava dolarskih programov, žal pa tudi ukinitev delovnih mest. 11. maja pa so slovenski vladi predlagali ukrepe o zmanjševanju davkov in prispevkov, uvedbi izvoznih vzpodbud, spremembi tečaja tolarja, žmanjšanju obrestnih mer in odlogu plačila državnih dajatev in z državne strani monopolnih resursov. "V trenutku, ko zakriči veliko dobrih firm v Sloveniji, ki so bile steber gospodarstva, bi se vlada morala zavedati tistega, kar počne, in firmam v kriznih časih omogočiti preživetje ter jim dati čas za prestrukturiranje. Pa ne z odpuščanjem delavcev in ukinjanjem proizvodnje, pač pa z ukrepi, ki omogočajo preživetje na daljši rok. Izvoz je naša usoda, kajti Slovenija je premajhen trg za velike proizvajalce. Naša usoda ni v drobnem gospodarstvu, ki deluje v lokalnem okolju. Seveda je tudi to potrebno, vendar ob tem veliki sistemi ne smejo padati", je svojo misel zaključil direktor Steklarne Hrastnik Stojan Binder. Vladaje v tem tednu, kot je bilo slišati, že obravnavala problematiko neto izvoznikov in sprejela ter bo še sprejemala določene ukrepe, v pripravi je tudi zakon, ki naj bi določal ugodnosti izvoznikov. Ukrepi so gotovo posledica tudi pisma vladi, ki se je začelo takole: "Naše podjetje velja že desetletja za naj večjegaizvoznika v zasavski regiji in sodimo v krog največjih slovenskih podjetij, saj zaposlujemo preko 1100 delavcev. V občini Hrastnik je zaradi svoje velikosti eksistenčno vezano na Steklarno preko 40 odstotkov občinske populacije, mnoge dejavnosti pa tudi posredno..." Ivana Laharnar Na tiskovni konferenci z leve proti desni: Slavko Marčen, vodja oblikovanja, Vinko Godicelj, vodja gospodarskega sektorja, Stojan Binder, direktor, Aleksander Mirt, vodja komercialnega sektorja, Soniboj Knežak, predsednik sindikata. Glasbena šola Trbovlje praznuje 27. maja petdeseto obletnico delovanja. Jubilejni koncert bo na ta dan ob 19,30 v Delavskem domu Trbovlje. V letih delovanja je šola dosegla vrhunske rezultate in za svoje delo prejela tudi priznanja. Naj večje priznanje za šolo in napore učiteljev pa so številni glasbeniki, ki so izšli iz te šole ter želja mnogih mladih, da bi se z glasbo ukvarjali -ljubiteljsko ali poklicno. Za Zasavca sta delo šole predstavila ravnatelj prof. Marjan Korošec in Božena Grum, učiteljica teorije in zborovodkinja zbora Din Don ter 'desna roka' ravnatelja pri organizaciji različnih projektov. Monika Redenšek, violinistka prispevka na šoli ne pretiravajo in s tem tudi ohranjajo polno zasedenost šole, celo vseh glasbe željnih vedno ne morejo sprejeti, če je vpis prevelik. Petdeset let V Trbovljah so o ustanovitvi glasbene šole razmišljali že leta 1935. August Šuligoj je takrat podpisal zahtevek Banski upravi v Zagrebu, ki je potem leta 1939 pri Pevskem društvu Slavček dovolila registracijo Glasbene šole. Druga svetovna voj na j e delovanje onemogočila, takrat pa so Marjan Korošec, ravnatelj glasbeno šolo ustanovili Nemci, in ta je delovala od 1941 do 1944. V tej šoli so učili v večini domači učitelji, nekaj gostov je bilo iz Avstrije. Zaradi odhoda domačih učiteljev v partizane je počasi prenehala z delom. V maju 1945 je bil izdan odlok o ustanovitvi Glasbene šole Trbovlje, z delom je začela septembra tistega leta. Prvi ravnatelj je bil Vladislav Marin. Leta 1956 je vodstvo prevzel Albin Weingerl, nato leta 1963 Mihael Gunzek, leta 1966 Tomo Šopov, leta 1970 Ivo Zmrzlak in leta 1989 Marjan Korošec. Stavbe, kjer je glasbena šola delovala do leta 1977, ni več. Nova zgradba, ki je doživela svečano otvoritev v šolskem letu 1977/78, je omogočila tudi nove pogoje dela in izobraževanja. Šolo so zgradile trboveljske delovne organizacije. Staršem gre velika zahvala "Od vsega smo lahko najbolj hvaležni staršem, da nam zaupajo, Janez Benko, klarinetist nas podpirajo in s svojimi prispevki omogočajo, da zmoremo stroške, kijih šola ima," je ocenil to sodelovanje ravnatelj Marjan Korošec. Šola ima fond instrumentov, ki je žal vsako leto bolj tragičen. Že nekaj let ni bila deležna amortizacije za instrumente in vezanost na prihodke staršev je izključna. Seveda pa pri višini starševskega Glasba za veselje Glasbe se je treba učiti, čeprav ob odločitvi marsikdo jemlje zadeve lažje kot so videti potem. Gledati in poslušati tistega, ki že zna igrati, j e pravi užitek in ob tem navadno ne razmišljamo, koliko truda je bilo potrebnega, še posebej, če se z glasbo nismo nikoli Barbara Bola, šola za glasbeno teorijo Učiteljski zbor danes. Leta 1946 s profesorjem V. Marinom in F. Kržišnikom. ukvarjali. Seveda pa ni mogoče v roke vzeti le instrumenta in začeti igrati, pač pa je znanje teorije prav tako nujno. Nauk o glasbi naj bi bil strah in trepet, toda učiteljica Božena Grum pravi, da sploh ni tako. Tisti, ki ga glasba zanima, rad hodi k temu pouku. Skozi leta pa so tudi na tem področju nastale tako velike spremembe, da so vabljive za mlade glasbenike. Nov klavir Stainway Na pridobitev so v Glasbeni šoli Jernej Grahek, flavtist zelo ponosni. Klavirje bil kupljen pretežno iz sredstev staršev, svoje deleže pa so dodali tudi sponzorji. Ker so starega prenesli v Delavski dom, bodo sedaj lahko izvajali koncerte v kulturnem domu in na šoli. Veliko ponudb znanih pianistov so že dobili, saj so tako kvalitetni klavirji redki. Nakup je bil nujen, saj v šoli načrtujejo solistične koncerte oziroma recitale, kot jim pravimo. Že 2. junija ob 19,30 bo imela svoj recital študentka Akademije za glasbo iz razreda prof. Dubravke Tomšič, Tanja Šterman. Velja omeniti, da so njeni starši trboveljski rojaki, koncert te perspektivne pianistke pa bo eden izmed preddiplomskih. Priprava za študij Okoli tristo učencev vzgaja glasbena šola vsako leto. Veliko mladih Trboveljčanov tako uresničuje svoje želje po glasbenem znanju, veliko število absolventov te šole pa je svoje izobraževanje nadaljevalo na Maja Lebar, viola srednjih glasbenih šolah in na akademijah. Tako so študij nadaljevali učenci klavirja, violine, čela, flavte, klarineta, fagota, roga, trobente, pozavne, harmonike, pa solopetja, baleta in v pedagoškem poklicu. Teh je bilo blizu sto. V večini so in še nastopajo v profesionalnih skupinah, v Filharmoniji, Operi, Simfoničnem orkestru Radia Slovenija in še kje, zadnje čase pa precej mladih igra v godbi Policije. V Glasbeni šoli so se zadnje čase odločili, da bodo v prihodnje delovali več kot doslej na komorni zasedbi. Instrumentalni del kombinirajo z otroškim pevskim zborom, saj mladi radi nastopajo skupaj in z njimi je moč pripraviti kvaliteten program. Šoli primanjkuje kadrov Že leta nazaj je v Zasavje težko dobiti glasbeni kader. No, sedaj učiteljev glasbe primanjkuje tudi v Sloveniji in potrebe morajo v precejšnji meri pokrivati s pogodbenimi delavci. V šoli je zaposlenih 20 pedagogov, od tega 14 rednih, ostali so pogodbeni. Čeprav je organiziranost kolektiva s tem nekoliko motena, pa je kvaliteta te šole vendar velika in cenjena. Izšla je CD plošča Ob petdesetletnici so učenci in učitelji Glasbene šole Trbovlje izdali CD ploščo, ki bo v prodaji že ob slavnostnem koncertu in seveda kasneje. Program na plošči je bogat in gotovo bo pritegnil številne ljubitelje odlične glasbe. Pred šolo je prihodnost Šola bo še naprej vzgajala glasbenike amateije, ljubitelje, ki jim je glasba kot dopolnilo pri razumevanju vrednot umetnosti in tako postaja sestavni del njihovega življenja. Še naprej bodo prirejali koncerte, ki so pri številnih obiskovalcih že uveljavljeni, poskušali pa bodo sodelovati tudi s pevskimi zbori v občini in z delavsko pihalno godbo. Sodelovali bodo tudi z glasbenimi šolami, svoje znanje pa predstavili tudi v različnih medijih. Nov klavir pa v Trbovlje že vabi številne znane glasbenike. Glasbena šola sc zahvaljuje Ravnatelj Marjan Korošec izreka ob visokemjubileju v imenu vseh iz Glasbene šole Trbovlje iskreno zahvalo vsem občanom, ki so kakorkoli pomagali, da se danes vsi ponosno ozirajo v preteklost in načrtujejo obetavno prihodnost. Ivana Laharnar Harmonikarji z Darjo Tahirovič v sredini. @Sa@s Hwall = ličili® @l@¥©te@¥©E® zaaeafai Veliki francoski humanist Romain Rolland je zapisal: "Okrutnost do živali in še brezčutnost do njihovega trpljenja je po mojem eden najhujših grehov človeštva, je osnova človekove pokvarjenosti!" V vseh društvih proti mučenju živali po vsej Sloveniji smo si zadali nalogo, daje nujno potrebno z vsemi silami začeti spreminjati negativen odnos do živali. Spoznanje, da imamo opraviti z bitji, ki občutijo ravno tako kot človek trpljenje, bolečino, strah pred surovostjo, lakoto, žejo, vročino, mraz ..., nas je obvezalo, da se zavzemamo za njihove pravice. Vrste zaščitnikov živali so še prekratke, zato prosimo vse ljubitelje živali in somišljenike, pomagajte nam! Če boste opozorili soseda, da s svojo živaljo ne ravna ustrezno, boste storili že veliko.O nepravilnem in nečloveškem ravnanju z živaljo lahko opozorite policijo, veterinarsko postajo, prijavite lahko sodniku za prekrške, ali pa najbližjemu društvu proti mučenju živali. Opozarjamo, da so kazni občutno visoke. Našim naporom naj bi se pridružile tudi šole, predvsem pa bi učitelji vzbujali pri mladini ljubezen do živali, kajti tudi med mladimi je opaziti veliko agresivnost do nemočnih živali. Prav tako prosimo župnišča, župnike, da najdejo priliko, ob kateri vernikom priporočajo, naj imajo strpen odnos do živali in naj bodo do njih prizanesljivi. Dogaja se, da zaradi nevednosti, malomarnosti, surovosti, slabih odnosov v družini ali alkohola pri hiši žival trpi, shira, pogine zaradi lakote in žeje. Ta dejanja so človeka nevredna in po zakonu kazniva. Med vsemi živalmi je zaradi slabega odnosa najbolj prizadet pes, najbolj zvesto bitje, čuvaj, varuh in tudi rešitelj marsikaterega človeškega življenja. Prihaja poletje in vroči dnevi, zato z željo, da pes ne bi trpel, opozarjamo, naj ima primeren senčni prostor, vedno svežo pitno vodo in ustrezne vsakodnevne obroke neoporečne hrane (mladi psički se do enega leta hranijo do štirikrat dnevno), da ima leseno pasjo uto, primemo veliko in z nepremočjivo streho. Če je pes privezan, veriga ne sme biti krajša od treh metrov, ovratnica ga ne sme drgniti ali stiskati, pes naj ne bo v premajhnem pesjaku, tla naj ne bodo cementna. V primeru bolezni mu nudite zdravstveno pomoč. Ostarelemu ali neozdravljivemu psu podarite nebolečo smrt, ki jo opravi živin o zdravnik. Ker je pes družabno bitje, ki ljubi svojega gospodarja, mora čutiti, daje član družine, zato naj ne bo njegovo bivabšče osamljeno. Takšen pes trpi, počuti se zavrženega. Prepovedano je urediti bivališče psov na balkonih, terasah, v kleteh, garažah ali imeti privezane v oddaljenih skednjih, poljskih objektih in drugih neprimernih prostorih. To je mučenje živali. Priklenjen pes, zamrežen v pesjaku, ali pes, ki živi v stanovanju, se počuti ujetnika, zato gaje treba dnevno spuščati, da se sprosti. Ljubezen do živali je dolžnost vsakega kulturnega človeka. Članica društva proti mučenju živali - Celje: Štefka K. Območno tekmovanje Gasilskih enot Zasavja v Hrastniku Hrastnik-V soboto se bodo v Hrastniku zbrale Gasilske enote iz Trbovelj, Zagorja in Hrastnika. Na nogometnem igrišču na Logu se bodo pomerile ekipe od naj mlaj šib članov in članic do veteranov. Pričakujemo približno 65 ekip oz. 650 udeležencev. Tekmovanje bo potekalo od 8. ure zjutraj, in sicer v predpisanih disciplinah, ki jih je določila Gasilska zveza Slovenije. Gostitelji območnega tekmovanja so letos hrastniški gasilci, ki želijo tako počastiti tri pomemebne jubileje, ki jih praznujejo v letošnjem letu: - 90 letnico Industrijskega gasilskega društva TKI Hrastnik - 50 letnico prostovoljnega gasilskega drušva Praprateno - 40 letnico Gasilske zveze Hrastnik Gasilska zveza Hrastnik je opravila vse potrebne priprave, da bo tekmovanj e potekalo nemoteno in strokovno, v prijetnem tovariškem vzdušju. Vabijo vse občane in občanke, da si tekmovanje ogledajo in prijazno vzpodbujajo tekmovalce. Od njihove usposobljenosti je marsikdaj odvisna naša požarna varnost in uspešnost intervencij v nesrečah. M.J. Na Lubnik in Blegoš Trbovlje- PD Trbo vij e organizira skupinski planinski izlet. Udeleženci se bodo v nedeljo, 28. maja podali - povzpeli najprej na Lubnik, nato pa še na Blegoš. Udeleženci se bodo do izhodiščne točke peljali z minibusom, in sicer ob 6. uri zjutraj od Komunale s postanki na vseh avtobusnih postajah. Vodil jih bo planinski vodnik. Prijave za izlet sprejema društvo do 25. maja v društveni pisarni. T.L. Trboveljski filatelisti Trbovlje- V nedeljo so zaprli enotedensko razstavo trboveljski filatelisti. Organiziralo jo je filatelistično društvo Trbovlje in je bila nemenjena počastitvi 50 letnice zmage nad nacizmom in fašizmom ter konca II. svetovne vojne. Razstavo so pripravili v Likovni galeriji v DD v Trbovljah, ob otvoritvi je uvodoma spregovoril predsednik društva Hinko Kamnikar, razstavo pa je odprl najstarejši član drušva prof. Bogdan Šteh. V kulturnem delu programa je sodeloval mešani pevski zbor Slavček pod vodstvom Ide Virt, kije zapel tri pesmi. Sledil je ogled razstavljenih znamk iz domala vsega sveta. Razstavo sije vsak dan ogledalo veliko število zbirateljev poštnih znamk. Društvo je za to priložnost pripravilo katalog ter spominski ovitek pa tudi na poseben poštni žig prvega dne 15. 5.1995 niso pozabili. Pri pripravi razstave je sodelovala tudi Filatelistična zveza Slovenije, pokrovitelj je bila Občina Trbovlje ob sodelovanju raznih sponzorjev. T.L. lančar Balinarski turnir Po programu športnih tekmovanj upokojencev iz Zasavsko posavske regije je športna sekcija Društva upokojencev Trbovlje 10. maja organizirala balinarski turnir četvork na balinišču Partizana v Trbovljah. Udeležilo se ga je šest ekip. Doseženi so bili naslednji rezultati: 1. mesto je dosegla ekipa DU Trbovlje, 2. DU Krško, 3. DU Hrastnik, 4. DU Zagorje, 5. DU Radeče in 6. DU Senovo. T.L. Navdušili Goričane Gorica-V ponedeljek, 15. maja je Moški pevski zbor DU Trbovlje nastopil v kulturnem domu v Gorici s celovečernim koncertom. Pod vodstvom zborovodje Alberta Ivančiča se je zbor tudi tokrat predstavil poslušalcem v stari Gorici, onkraj meje, v najboljši luči. V goste jih je povabilo Društvo slovenskih upokojencev za Goriško v Gorici. Peli so narodne, umetne in partizanske pesmi. Poslušalci so bili z nastopom zboratrboveljskih upokojencev izredno zadovoljni in navdušeni. T.L. Prenovljeni dom invalidov v Litiji Litijski invalidi so od ustanovitvi društva dobili začasne prostore v stavbi Na stavbah 2 (pisarno SZDL), toda od tu so se morali kmalu seliti na Parmovo 9 (v prostore KS Levi breg), a tudi tu niso imeli sreče. Iskali so si ustrezne prostore za njihovo delo in so jih tudi našli. Izvedeli so, da se iz sosednje stavbe v nove prostore selita Planinsko in Turistično društvo in da bo stavba ostala prazna. Da ne bi stavba propadla, so za te prostore zaprosili invalidi, da si v njih uredijo svoj dom. V začetku leta 1990 so si, ker ni bilo sredstev, zasilno uredili prostore in se vanje vselili. Še isto leto v decembru so Litijo po obilnem deževju prizadele velike poplave. V Domu invalidov je bilo takrat meter in pol vode in veliko razdejanje. Dom je bil uničen. Kje sedaj dobiti sredstva za obnovo? Za pomoč so zaprosili Zvezo invalidov Slovenije, ta pa loterijo Slovenije, ki ima za elementarne nesreče predvidena sredstva - in uspeli so. Pred nekaj dnevi so litijski invalidi odprli prenovljeni dom. Kaj vse bo v njem, pa smo za pojasnila zaprosili predsednika Lada Zevnika: "V domu imamo danes pisarno in družabni prostor. V Živali iščejo dom - mešanec, črno-rjave barve, star približno dve leti - mešanka z ovčarjem, črno-sive barve, stara približno eno leto - mešanka med dogo in šnavcerjem, stara približno dve leti in pol, sterilizirana - dolgodlaka nemška ovčarka, stara približno dve leti - mešanec z nemškim ovčarjem, star približno eno leto - maček, oranžno-rjave barve, star približno štiri mesece - maček, sivo-bele barve, star približno eno leto, kastriran, primeren za v stanovanje - maček, mešanec med siamskim in domačim, črne barve, star približno eno leto, za v stanovanje Za vse informacije pokličite DPMŽ Trbovlje. I — Letovanje v Savudriji Odločila sem se za letovanje na morju. To je bil moj prvi dopust pri 69. letih. Pred tem sem morje videla le dvakrat in še to mimogrede. Ko sem bila mlada ni bilo denarja, potem so bili otroci, pet hčera, zaslužek pa le en sam. Bili smo zadovoljni, če smo v mesecu konec s koncem zvezali. Prišla sem v dom in ko je dom organiziral letovanje, sem se takoj prijavila. Bilo je krasno, lepa družba, veselje, igre, kopali smo se... Če nam ni bilo do kopanja v morju, smo igrali domino, človek ne jezi se, "bili rihterja" in še kaj. Na poslovilnem večeru, ki je bil namenjen slovesu od morja in Savudrije, me je čakalo še dodatno presenečenje. Zakaj dodatno? Nihče mini povedal, da vedo tudi za moj rojstni dan, zato nisem pričakovala drugega kot dan slovesa od prijetnih dni, ki sem jih preživela na morju. Presenečenje je bilo veliko. Zvonko je prinesel torto, vsi so mi čestitali, mi zaželeli mnogo lepega... Od sreče tudi jokati nisem mogla. Tudi plesali smo in z Zvonetom sem odplesala prvi ples. Bilo je čudovito, enratno in nepozabno. Ali bo tako še kdaj? Ja, menda ja in če bomo zdravi, drugo leto ponovno vse od kraja. Iz glasila Bogata jesen Milena Šinkovec pritličju in v prvem nadstropju sejno sobo. Polovico pritličja pa ima v najemu tiskarna Matrica." Marjan Šušteršič Novosti za mobilizirance Društvo mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941 - 1945 s sedežem v Celju je pred kratkim članstvo seznanilo z zanimivimi novostmi. Biltenu je bila priložena izjava o odškodninskem zahtevku, in to izjavo je bilo treba izpolnjeno takoj dostaviti območnim odborom tega društva. Društvo je uveljavljalo odškodnino za vse, ker je vsak posameznik ni mogel uveljavljati. Priložena je bila tudi tiskovina - vloga za nemške oblasti za izdajo potrdila o služenju v delovni službi (RAD) in nemški vojski ter čas prebit v ujetništvu. To vlogo pa je moral poslati vsak sam, če seveda teh dokumentov nima. Članom so tiskovine pomagali izpolnjevati v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju na starih mestih. Pridobljeni dokument bo potreben za predvideno izplačilo odškodnine. Glede zaščite invalidov iz nemške vojske pa nastopajo zapleti. Sprožiti bo treba postopek za dogovarjanje vlade republike Slovenije in Nemčije, ki naj omogočita ugoden in sprejemljiv sporazum med državama, ki bo v korist invalidom. Objavljena je tudi tabela s primerjavama izplačil invalidnin za težje in lažje invalide. Društvo je 6. maja na pokopališču v Celju organiziralo odkritje spominskega znamenja mrtvim Slovencem, po sili vojakom nemške vojske med drugo svetovno vojno in po njej. Znamenje je visoko 4 metre in ga predstavlja hrastov križ s kamnito napisano ploščo. Znamenje je blagoslovil mariborski nadškof dr. F. Kramberger, dve uri prej pa je bila maša zadušnica v cerkvi sv. Danijela v Celju. Skromno znamenje je postavljeno v spomin na okoli 14.000 padlih Slpvencev od okoli 80.000 mobiliziranih, katerih kosti leže od Stalingrada do Afrike, od Narvika do Kurska, od Sicilije do Dunkergua. Za njihove grobove se ne ve, kje leže. Pokrovitelj komemoracije je bilo mesto Celje. T.L. Pred gostilno Košenina v Zagorju so se 20. maja ob 8. uri zbrali slikarji ljubitelji iz vse Slovenije na Extemporu Zasavja '95. Slikali so na terenu in sicer na temo "Zagorje z okolico". Tako so se eni zapeljali do Kotredeža, spet drugi v Kolovrat, kjerkoli jim je pač zastalo oko in so jih zasrbeli prsti. Extempora seje udeležilo kar enaintrideset slikarjev iz vseh koncev Slovenije. Med njimi tudi Zasavčani, člani Relika in skupine Dom: Milan Razboršek, Ervin Malešič, Karl Kozole, Silvo Lipičnik, Ivan Žgalin, Jadranka Kačič, Jakob Glavač, Vinko Hrovatič, Jože Ovnik, Jana Borišek, Desanka Kreče Veno Grohar in Darja Prebil. Opoldne jih je večina še pridno slikala na terenu. Le na vogalu gostilne Košenina je stal starejši moški in lovil na platno Kolodvorsko cesto s tamkajšnjimi objekti in naravo v ozadju. Pristopila sem k njemu. Povedal mi je, da je Janez Ambrožič in da prihaja iz Žirovnice. Že trideset let ljubiteljsko slika. Je realist. Na Extempore gaje povabil organizator. Zagorska kotlina ima zanj še poseben okus, saj rajši slika "vegaste plotove", kot pa industrijeske zgradbe. Potem seje nasmehnil, da ga prav nič ne moti, ker mimo vozijo avtomobili, čeprav je stal praktično na cesti. Mogočejih je motil on, vendar si tega ni gnal k srcu. Mir no je spet prijel čopič, z njim pomazal po paleti in zarisal linijo na platnu. Najstarejši udeleženec Extemporaje bil 86. letni France Smole, sicer član likovnega društva Samorastnikov iz Ljubljane. Prvič je kulturno življenje v Zagorju," je povedal Drago Zmrzljak, "v lokalu nameravam pripravljati tudi literarne večere z gosti kot sta Rudi Šeligo in Dane Zajc." Seveda pa take prireditve stanejo. "Extemporu so pomagali sponzorji, čeprav ne v tolikšni meri, kot sem pričakoval." Vsa dela, ki so jih slikarji tisti dan ustvarili bodo dobili sponzorji: občina Zagorje, ZKO Zagorje, Lisca, Kodak, IGM, Kum mesarija, mesnica Ferdi, Mesečina, mesarstvo Trebušak, Paradox, Magic bar Trbovlje, gostilna Texas z Dola, KS Jože Marn, slaščičarna Rakib, prišel v Zagorje in roko na srce, ta revirski kraj si je malce drugače predstavljal, bolj tradicionalno rudarskega. France Smole je bil zelo dobre volje. Pa kako je hitel pripovedovati, da so mu pri neki hiši, kjer seje ustavil in skiciral podobo, takoj ponudili kavico. Vrnila sem se v lokal in poklepetala z organizatorjem Extempora '95 Dragom Zmrzljakom. Odkar je on najemnik gostilne Košenina, je gostilna postala drugačna. Nič več ne velja za zakotni bife, kakršnega so bili tam Zagorjani dolgo časa vajeni. Povedal je, daje presenečen nad odzivom in majčkeno razočaran nad vremenom. Trudil se bo, da bosta tako spomladanski kot jesenski Extempore Zasavja postala tradicionalna. Potem je pokazal priznanja, ki so jih pozneje prejeli udeleženci, z rekonstrukcijo linoreza Franca Kopitarja. V kratkem namerava tudi v lokalu razstaviti Kopitarjeva dela. "Rad bi obogatil Aero in Pivovarna Laško. Slikarji so slikali do 16. ure. Potem so se tisti, ki ne poznajo Zagorja, s kočijo zapeljali od gostilne Košenina do ploščadi. Ob 18. uri so v gostilni Košenina razstavili vsa dela Extempora '95. Strokovna komisija, v kateri sta bili tudi akademska slikarja Janez Knez in Nikolaj Beer, je ocenila dela in izbrala najboljša. "Kot pri akademskih slikarjih kvaliteta del včasih niha, so to kaže tudi pri slikarjih amaterjih. Moram reči, da so nekatera dela kar kvalitetna," je povedal Janez Knez. Nato je zapela komorna skupina Izvir, prisotne pa je pozdravil župan Matjaž Švagan. Zares, Drago Zmrzljak je z organizacijo Extempora Zasavje '95 dodal Zagorju in tudi Zasavju tisti kulturni utrip, ki ga mesto potrebuje. Tatjana Polanc Pevski zvok za ultrazvok "Pevski zvok za ultrazvok" je bilo geslo petkovega koncerta v Delavskem domu Zagorje, kjer so se predstavile in prvič soočile vse štiri zagorske komorne skupine. Izkupiček dobrodelnega koncerta je bil namenjen nakupu ultrazvoka za Zdravstveni dom. Poslušalci, ki so presenetili z obiskom, so z vstopnino zbrali 46.400 tolarjev. Koncert je povezovala dr. Berta Novak. Prvi seje poslušalcem predstavil Zagorski oktet z Adamičevo Vse rožice rumene ter nadaljeval z izredno igrivo in poskočno Katrco Pavla Kemjaka. Zanjo je kot novost repertoarja zapel umirjeno in melodično skladbo Slavka Avsenika (prir. E. Gašperič) Zvezde na nebu. Svoj nastop je zaključil z dvema, v melodiki popolnoma različnima skladbama: z znano prleško ljudsko (arr. J. Močnik) Fsekaj lazi, ki je na poslušalce zaradi stalne menjave ritma ter dinamike delovala zelo radoživo, skoraj hudomušno, ter z odmevno pesmijo Nikole Bubla in Duška Tombače Pismo Čali, grajeno predvsem na dinamičnih kontrastih. Pevke Vokalne skupine Cantate iz Cemšenika, ki jo vodi Tadeja Nimac so zapele pesem G.G. Gastoldija S čolnom na pot hitimo (slovensko besedilo P. Oblak) in nadaljevale s skladbo Deposuit Potentes renesančnega zborovskega skladatelja G.P. da Palestine. Sledili sta črnska duhovna Deep River ter indijska ljudska The Virgin Mary Had A Baby Boy. Svoj nastop so dekleta zaključila s slovensko ljudsko (prir. L. Kramolc) Ta zima že zapušča nas. Drugi del koncerta je odprla Pevska skupina Izvir pod vodstvom Toma Brezovarja z dobro izbranim programom petih pesmi, ki so pritegnile bolj in manj zahtevnega poslušalca. Najprej so zapeli slovensko narodno in poslušalstvu znano (prir. M. Hubad) Škrjanček poje in nadaljeval s štajersko ljudsko (prir. E. Adamič in R. Gobec) Vse najlepše rožice. Sledile so tri razpoloženjske pesmi v aranžmaju Pavla Mihelčiča: spevna By The Light Of The Silvery Moon, radoživa I Should Čare ter My Heart Cries Por You z zanimivim sporočilom o našem norem svetu. Koncert je zaključila Komorna vokalna skupina Glasbene šole Zagorje pod vodstvom Francija Stebana, kije pevke in pevce spremljal tudi pri klavirju. Mladi so najprej zapeli pesem Stanka Premrla Danica svetila, kjer seje kot solist predstavil Tomaž Beja. Sledila je črnska duhovna (prir. N. Cliffordpage) Go Down Moses, zatem pa sta Maja Lavrin in Aljaž Maček kot solista odpela zelo znano pesem Aliče Tegner - Majina pesem. Z Gobčevo priredbo ponarodele pesmi Stoji učilna zidana se je kot solistka predstavila Lucija Kržišnik. Komorna vokalna skupina Glasbene šole Zagorje je uradni del programa zaključila s harmonično pesmijo Petra Jereba Že pada mrak v dolino, ker pa so se poslušalci na koncert odzvali z burnim aplavzom, je vokalna skupina zapela še dve pesmi: hvalnico glasbi Viva la mušica ter črnsko duhovno Happy Day, s katero sta Maja Lavrin ter Klemen Benko navdušila občinstvo. ZABELaO Hrastnik Otroški mladinski zbor na Dolu je imel 19. maja svoj letni koncert. F.M. Trbovlje Pevski zbori iz trboveljskih osnovnih šol in VVZ bodo 30. maja ob 18. uri nastopili na občinski reviji otroških in mladinskih pevskih zborov. Otvoritev razstave del slikarke Severine Šprogar Trošt bo 26. maja ob 18. uri v Likovni galeriji Trbovlje. MePZ Slavček, pod vodstvom Ide Virt, je 6. maja nastopil na prireditvi Planinsko petje na Šmarni gori. Ob 50. letnici Glasbene šole Trbovlje bo 27. maja ob 19.30 uri v Delavskem domu jubilejni koncert. T.L. Parnasova pota ureja Franci Lakovič Igor Goste Rudarjev sonet Desetletja teme, ti črni rudar, garanja v potu kapljic lastnih sokov, izčrpan po tlaki se vračal domov, o mukah v rovih nisi tožil nikdar. Premnogo število nesreč, o rudar, zlomov, žuljavih rok in bednih domov kot vrag bi na rudarje se spustil v lov, na zasute spomin pozabljen nikdar. Zdaj kmalu utihnil sirene bo glas, ostal na rudarstvo bo večen spomin, oživela po letih zopet bo vas. Zasuta dolina tvojih bolečin, zasut v rovih za vedno tvoj tihi glas, ta sonet tebi, rudar, v večen spomin. Jaša Drnovšek Fantje "s plate" ali Antle Ze po imenu lahko sklepate, da so fantje Zasavčani, natančneje Zagorjani (za tiste, ki ne veste - antla je lep knapovski izraz za brisačo). Torej, pred letom in pol so si fantje umislili ime, sestavili bend in pričeli preigravati skladbe IronMaden-a. Seveda najtežje, da so si uigrali prste. In potem se je začelo... Marko Drobne (bobni) je pričel pisati besedila, Milan Kos (solo kitara, vokal) pa glasbo. Bend sestavljata še Peter Pušnik (bas kitara) in Gregor Kerin (ritem kitara). Zdaj imajo Antle že devet svojih skladb. Marko se trudi pisati drugačne tekste, saj jena slovenski sceni vse preveč glasbenikov, ki besedila ali zanemarjajo ali pa posplošujejo. Tako so skladbe, ki jih igrajo, usmerjene tudi v ekološke, družbene in medsebojne konflikte. V mešanici punka in rocka, kamor se Antle prištevajo, poslušalec lahko zazna za garažne bende značilno mladostniško uporništvo, pa vendar tudi talent in "feeling", da bodo fantje kmalu prodrli na slovensko sceno. Doslej so nastopali po raznih žurih in zabavah. Malce nerodno je, ker nimajo pravega prostora za vaje. Težave z opremo bodo rešili čez poletje, tako načrtujejo in tedaj jih boste zagotovo srečali na kakšnem večjem "špilu". Za enkrat si ne delajo še nobenih iluzij in se pridno učijo. Peter in Gregor sta študenta, Marko in Milan še dijaka. "Na slovenski sceni malokateri bend preživi samo od igranja," se strinjajo. Pa vendar, ko bodo "žlahtnika" prepričali, da postane njihov manager, in potrkali na nekaj vrat potencialnih sponzoijev, bo sledila tudi kaseta. Njen naslovni komad bo, tako pravijo, skladba z naslovom "Nikol' nas nau pr'mal" in na njej bodo še Zaupala si mi, Ritem ta,... Takrat enkrat bodo Antle ustanovile tudi svoj Fan club, tako da vam zaenkrat, drage oboževalke, še ne morem posredovati njihovega naslova. Tatjana Polanc The NaIcecI quN 2 1/2: The SmeII of Fear (ZDA 1991, Paramouni, VTI) OK, Naked Gun 2 1/2 ni najboljša parodija Davida Zuckeija, na tem mestu je Top Secret še vedno neprekosljiv, ampak zato ob njej nič manj ne boste uživali. Poročnik Frank Durbin iz TV serije Police Squad (Leslie Nielsen) se po nezaslišanem uspehu prvega dela vrača. Tokrat j e rdeča nit parodije sabotaža & zarota naftnega, rudarskega in atomsko - energetskega lobija, da bi se preprečilo sprejetje nove (seveda ameriške) nacionalne energetske politike, odkritje stare ljubezni Jane Spencer (PriselilaPresley, ja TISTA Priselila) in seveda (milo rečeno) Nielsenov neor-todoksen pristop k raziskovanju. Zarota sama za gledanje & razumevanje filma nikakor ni pomembna, ampak je tukaj samo zaradi forme, da poveže nešteto gegov v smiselno celoto. Takoj na začetku se Frank poj avi kot častni gost na večerji v Beli Hiši. Z Georgom in Barbaro. Iz katerih se Zuker po svoji dobri stari navadi na brzino, a neusmiljeno ponorčuje. Usmerite pozornost na jastoge, pravzaprav ne, celoten film si oglejte (vsaj) dvakrat. Ogromno gegov se že praviloma dogaja v ozadju. Še en napotek: v sceni iz restavracije vrzite pogled na slike na zidu... Sicer pa... kaj naj se o tem filmu sploh zapiše, razen tega, da se da ob njem dobro nasmejati? Tukaj se dobro vidi še ena posebnost (?) in ta je, da poiščejo ljudi, ki bolj ali manj igrajo sami sebe. Npr. Zsa Zsa Gabor. Danes bi bilo aktualno zapisati še, da se v tem filmu kot Nordberg pojavi tudi razvpiti OJ. Simpson. Še reference: Režiser in koscenarist David Zucker ima (poleg Top Secret in ostalih dveh delov sage o poročniku Franku Durbinu) v tej zvrsti na zalogi še Airplane in Ruthless People. Pri scenariju muje na pomoč priskočil Pat Proft, prste pa je imel (seveda) vmes tudi Jim Abrahams. Kot Nielsnovo referenco v parodijah bi bilo skoraj obvezno omeniti Repossessed (parodija na The Omen), glede igralskih sposobnosti Georgea Kennedyja pa oskaija za stransko vlogo v filmu Cool Hand Luke. Ocena: *** 1/2+. Tommy Evo vam spet dva grafita. Z muziko res nimata blage zveze, pa vseeno. Skratka na vpogled vam nudimo dve prav fletne packarije. Ne zatiskajte si oči! Aids je med nami. Na naslednjem žuru pazite, kaj počnete. Rm/jG^ATA V ANUS/Vsa, ge AMAUNSU5A Je v&sem. MNOSO SPeRMC ue POPIL DUd s s m c 03 E s a s 3 mi In lenobe so se prebudile... Ni še dolgo tega, kar smo sedli za šolske klopi, že se pouk nevarno bliža koncu. Sicer počasi, pa vendarle. Prišel je čas, ko učenci po vseh srednjih šolah mrzlično popravljajo (ali vsaj skušajo popraviti) še tisto, kar se da - da bo torej manj popravnih izpitov oz. da bo za te sploh možnost. Ob vsem tem tudi starši skoraj brezglavo divjajo v krogu med učitelji in inštruktorji. Toda oboji kakšnega velikega vpliva, še posebej pet minut pred dvanajsto, nimajo, saj so vsi prijemi, če di(v)jaka ne skrbi za svojo prihodnost, zaman. In kaj preostane obupanim, objokanim staršem, da otroka vendarle posadijo pred knjige? V takih primerih (kijih vsekakor ni malo) se današnji modemi očki in mamice kaj radiposlužijo zanimive metode - svojemu lenemu sinu ali pa hčerkici obljubijo, če bo uspešno izdelal-a letnik, motor, avto, zlato verižico (manjše nagrade seveda lenuhov ne privabijo)... Vendar pa je, saj tako nekateri ugotavljajo (večina pa še bo), takšno nagrajevanje jalovo početje. Ti mladi nerazsodneži, pa tudi njihovi roditelji bi se morali že vnaprej zavedati, da se vsak uči le zase, za svoj boljši jutri, za svoj kruh, ne pa za staro mamo, teto, kolo, hrčka..., zakaj taki ljudje bodo v krutem nadaljnem življenju razočarani, potrti, depresevni, saj realnost skorajda ne pozna radodarnosti, ampak največkrat še kaj vzame, včasih pobere celo vse. Torej ti možje in žene bodo v življenju za svoj a početja neprestano pričakovali nagrade, žal jih ne bo. Kaj temu sledi, vidimo, če se le za hipec ozremo okoli sebe. Ob vsem tem pa se tudi sprašujem, kako je mogoče, da zgoraj omenjeni delomrzneži na koncu šolskega leta vseeno, navzlic celoletnemu "počivanju", letnik presenetljivo dobro izdelajo (včasih celo brez popravnih izpitov, če pa ti že sojih potem skoraj vsi kar v prvem roku uspešno opravijo). Res čudno. Tako tudi ne morem verjeti in le-tega tudi sprejeti, da imajo nekateri, ki so vse leto trdno garali, na koncu v spričevalu povsem enake ocene, kot tisti, ki so se šele proti koncu prebudili in tako morda celo v zadnji uri popravili vse slabe rede ter neupravičeno uspeli. Kako je to sploh možno, ko pa učitelji skozi vse leto tako trdno "prijemljejo", "masirajo", sedaj pa kar naenkrat, vrag si ga vedi zakaj, popustijo in gledajo skozi prste vsepovprek? Seveda prav dobro vedo, zakaj. Profesorji pač že niso tako neumni, da bi delali celo v vročih poletnih mesecih in si skrajšali tako trdno prigaran dopust, dasiravno so doma že ob najmanjših, še do včeraj nepoznanih praznikih in počitnicah, ki jih je iz leta v leto več, za ure pa se tudi ne pripravljajo tako hudo, kot ob kakšni stavki obupano zatrjujejo. Toda neumni so tisti, ki skozi vse leto trdno garajo, se trudijo. Zakaj ne bi tudi oni le na koncu nekoliko trdneje poprijeli? Zdaj pa smo spet pri tistem problemu. Le-ti se namreč zavedajo (žal jih jele peščica), da jim bo morda učenje in z njim znanje še kdaj koristilo, toda ostali gledaj o le kratkoročno, le na nagrade, o katerih kaj kmalu ne bo več ne duha ne sluha, pa tudi pamet bo prazna, slišati bo le kamenje in slamo. Na veliko nesrečo vseh pa takšna in podobna mišljenja podpira celo država. Štipendira namreč naj večje lenuhe, ki seveda ta, lahko bi dejali ukradeni denar izkoristijo za vse mogoče in nemogoče bedarije, ko v šolo hodijo brez kakršnihkoli knjig in seveda tudi znanja. Toda tisti, ki se uspešno prebijajo skozi šolske klopi, takšnih možnosti nimajo. Tako si morajo ubogi starši celo izposojati denar, da lahko kupijo učbenike za svoje mlade nadobudneže, željne znanja. Mnogi se obenem s solzami na licah zaman sprašujejo, kdaj bomo vendarle naposled začeli ceniti znanje in ga poskušali obdržati doma, ne pa dovoliti, da razočaranih misli odhaja iskat kruh v tujino, ko zaradi Janezov in Cvetk, ki jim seveda ni in tudi ne bo nikdar jasno, kaj naj počnejo v službi, saj ne znajo drugega kot kuhati kavo, ne dobijo tako želj enega dela. Dokler bo v naši prelj ubi državi vladala takšna doktrina, se nikakor ne smemo čuditi, zakaj gre naše gospodarstvo (navkljub nekim vzpodbudnim lažnim številkam vlade) rakavo pot. Rado Fele literarna ekskurzija Dijaki tretjih letnikov Ekonomske srednje šole smo se v torek, 16. maja odpravili na literarno ekskurzijo po Gorenjski. Polni pričakovanj po novih doživetjih smo se odpeljali iz Trbovelj. Na avtobusih ni bilo ravno veselo, saj je skoraj vsak dijak s seboj vzel kakšno knjigo ali zvezek, in namesto da bi si ogledoval lepote Slovenije in odkrival neznano, je skoraj vsakdo "buljil" v knjige. Toda nekateri smo vseeno izkoristili ta dan za zabavo in spoznanja. Pot nas j e najprej vodila v Radovljico, kjer smo si ogledali Čebelarski muzej, izvedeli smo, kako nastaja med, katere izdelke pridobivamo iz medu... Seveda smo si ogledali tudi spominsko sobo našega znanega dramatika Antona Tomaža Linharta, ki je napisal (za vse tiste, ki tega mogoče ne veste) komediji Županova Micka in Matiček se ženi... Nato nas j e pot vodila v Kropo, kjer je doma kovaštvo. V tamkajšnjem muzeju smo izvedeli nekaj več o življenju kroparskih kovačev in njihovih družin, izvedeli smo, kako so včasih nastajali žeblji... Končna postaja pa je bila Škofja Loka. Tam smo se najprej okrepčali (kolikor smo se pač lahko, kajti čas mnogim ni dopuščal, da bi lahko normalno pojedli kosilo), nato pa smo se odpravili na Škofjeloški grad. Lepa razgledna točka za vse zaljubljence in ljubitelje starin. V poznih popoldanskih urah smo se dobre volje (vsaj nekateri) vrnili v Trbovlje in se odšli učit. Preživeli smo lep in zanimiv dan, ki ga nam ni mogla pokvariti niti slaba volja našega šoferja. Saša Grobljar Mladim Zasavcem ■MmM' P« »Mm,, , .pl«*, Miittv/.ii I, ki « felm, ki l„W„ _ jal pa bo tudi tistim, ki uživajo v dobremStitu pisanja. Če Obiskala nas je borka V sredo, 26. aprila, zadnji dan pouka pred prvomajskimi prazniki, nas je v šoli obiskala tovarišicaMija Filač. Prišla je pripovedovat, kako je bilo med 2. svetovno vojno. Tovarišica Mija je bila borka. Govorilanamjeo svojih in bratovih doživetjih. Enkrat je skupaj s prijatelji bežala pred okupatorji. Naleteli so nakmetijo inkmetjimje dovolil, da so prespali na njegovi kmetiji. Da jih okupatorji ne bi opazili, so podnevi spali, ponoči pa nadaljevali pot. Tovarišica Mija Filač piše knjigo o vsem, kar je doživela med vojno. Prineslajo je s seboj in nam prebrala odlomek. Pokazala nam je tudi stare fotografije, na katerih so bili njeni prijatelji. Ko je bil pogovor z Mijo Filač končan, smo vsi zaploskali in se zahvalili. Srečanjem! je bilo zelo všeč. Matej Deželak, 4. b, OŠ Trbovlje Jurjevanje V petek, 21. aprila smo imeli učenci 5. in 6. razredov kulturni dan. Zjutraj ob osmi uri smo se vse skupine zbrale pred svojo učilnico. Skupna tema kulturnega dne j e bila Bela krajina in Jurjevanje. Naša skupina se je zbrala pred večnamenskim prostorom. Usmerj alain dajala navodila nam j e tovarišica Prinčeva. Delali smo anketo o Beli krajini in Jurjevanju. Spoznali smo, da te pokrajine in praznika dosti ljudi ne pozna. Tako mladih kot starejših. Ko smo spraševali, smo dostikrat slišali: "In prav je, da se to tudi ohrani!" Ko smo končali z anketo, smo vse odgovore prepisali na list in jih odnesli v računalniško učilnico. In tako smo dobili posebno številko šolskega časopisa. Na koncu smo se vse skupine zbrale v večnamenskem prostoru in presdstavile svoje delo. Mislim, da je prav, da se tudi v Zasavju spomnimo, da tak praznik sploh obstaja. Maruša Klopčič, 6.d, OŠ Trbovlje Morski pes Morski pesje velika in krvoločna riba. Ima velika usta, v katerih so strašni zobje. Zelo dobro vidi s svojima črnima očesoma. Diha s škrgami, ki so velike kot kakšni zvezki. V vodi hitro plava z zgornjo in spodnjo plavutjo. Veliki in ostri sta kot dva dolga meča. Tudi rep ima zelo velik. Ko z njim zamahne, se naredijo kar valovi. Videl sem ga samo na televiziji, v morju pa ga ne bi rad srečal. Tonček Hribar, 5.b Učenke in učenci l.a so bili pisatelji in pisateljice Sami so pisali zgodbico: Juri Muri v Afriki. Objavljamo eno izmed njih: Juri Muri je fant, poreden fant. Toliko igrač ima, pa se malo noče igrati. Samo misli, kako bi jo pobrisal. Juri se ni maral umivati. Sklenilje, dajo bo pobrisal. Šel je v Afriko. Mislil je, da se tam nič ne umivajo, ker so vsi črni. A se pošteno umivajo. Dolgo, predolgo je hodil. Zajahal je kuro. Potovala sta, potovala in ko sta prišla do morja, je Juri stokal. Mimo je priletel golob in ga ponesel v Afriko. V Afriki je srečal prij atelj e. Črnci pa so ga umili. Čist in počesan se je vrnil domov. Teja Rajh, Trbovlje Narobe svet Vprašajte me, kaj pri nas delamo za kratek čas! Vse povem vam, vse pokažem, naj me pes, če se vam lažem! Mi imamo policaja, ki županu rad nagaja. Zora nas zvečer zbudi, z zarjo skupaj vsak zaspi. Gumbi so nam za polena, kape grejejo kolena. Res lepo je tu pri nas pridite še vi k nam v vas. Ana Perpar, 6.a, Trbovlje Pokukal sem v prihodnost Sem sedmošolec, star trinajst in tričetrt - toliko torej kot Jadran Krt. Tudi meni nihče noče nič veijeti. Pa vam bom kljub temu povedal, kaj se mi je zgodilo med lanskimi počitnicami. Starši so me s pomočjo bogate tete poslali na počitnice v deževno Anglijo, natančneje v London. Najprej nisem bil preveč navdušen, toda bilo je zanimivo. S skupino, v kateri so bili še nekateri zdolgočaseni otroci, ki so jih starši poslali v Anglijo, smo se odpravili raziskovat London. Naj prej j e bila na programu razstava "Vizionarji našega stoletja". Na tej razstavi sem opazil prototip časovnega stroja Berku les. Sestavil ga je vizionar H. G. Wells. On je življenje posvetil času. Pred tem strojem sem obstal kot vkopan. Začel se je buditi moj pustolovski duh. Po glavi mi j e brnelo: "Poskusi, poskusi!" Potem sem zaslišal paznika: "Pojdite proti izhodu, zaprli bomo!" Otroci so se začeli zbirati, meni pa je šinila v glavo ideja. Hitro sem se skril za veliko leseno omaro. Čez čas so luči pogasnile. Počasi in previdno sem stopil k stroju. Moja roka je kar sama segla po majhni kljuki. Vrata stroja Herkules so se odprla! Hitro sem smuknil vanj in sedel v udobni sedež. "Le kaj se greš," sem govoril sam sebi, "saj stroj tako ne deluje!" Malo sem porinil ročko navzgor -tedaj pa je okoli mene zasijala nepopisna svetloba - kot bi padel v mavrico. Spreletel me je mraz. Spustil sem ročko in vse se je umirilo. Stopil sem iz stroja. Bil sem v isti sobi, le daje bila nekako drugačna - seveda, stene so bile porisane z rožami. Potem sem odšel ven, na cesto. Vse je bilo čudno prazno, toda neverjetno čisto, kar bleščalo se je od čistoče. Hiše so bile iz čudnega materiala, vse obrnjene proti soncu. Nikjer nisem opazil niti enegaavtomobila. Ljudje so se vozili s kolesi čudnih oblik. Na drugi strani ceste sem opazil rastavracijo. Oglasila seje lakota -hrana je moja šibka točka. Hotel sem že vstopiti, ko me je ustavil kovinski glas: "Obriši si čevlje!" Prelašen sem poiskal predpražnik, obrisal čevlje in vstopil. Sedel sem k najbližji mizi. Natakar je bil hitro pri meni. "En telečji zrezek pa ocvrt krompir..." "Poslušaj, fant! Ne zafrkavaj se! Saj vendar veš, da govedi ni več, zato tudi zrezkov ni." Malo sem bil začuden, pa sem le zbral pogum in ga vprašal, kaj seje pravzaprav zgodilo. In tako sva se zapletla v pogovor. Omenil je tropski gozd, onesnaženjerek, morij in jezer. Ustavil sem ga: "Kako pa ste preprečili propadanje Zemlje?" "No," mi reče, "vsi predsedniki velesil, to je Amerike, Rusije, Japonske, Anglije in seveda Evrope so se zbrali in po dolgih pogajanjih sprejeli "zelene zakone" in mi, prebivalci Zemlje, smo jih začeli upoštevati. V začetku je šlo težko, pozneje pa smo se zaradi visokih kazni navadili." Premišljeval sem in se odločil, da se kar najhitreje vrnem v svoj čas. Stekel semčezcesto, spolnimi pljuči še enkrat zaj el čisti zrak in se napotil proti stroju. Usedel sem se vanj in segel po ročki. Spet sem užival v čudoviti svetlobi, ko nenadoma udari vame močan dim. Onesvestim se in se zbudim šele v bolnici. Pozneje sem zvedel, daje stvaba pogorela do tal in razstava je bila uničena. Zdaj mi je bilo žal, da nisem ostal v prihodnosti. Toda sedaj vem, da se bodo ljudje spametovali in ne bodo pustili, da bi naš planet propadel. Matevž Luzar, 7.d OŠ Ivan Skvarča Polna mreža NOGOMET Odločil debitant Rudar - Radeče Papir 1:0 (0:0) Trbovlje, stadion Rudarja, gledalcev 500, sodnik Medved (Kotlje), strelec: 1:0 Borštnar (48). Rudar: Dizdarevič, Kurež, Kirbiš, Zaimovič, Kic, Turšič, Rižner (Škofca), Sotenšek, Holešek, Breznikar, Ranzinger (Borštnar). Radeče Papir: Kelenc, Glinšek, Mitič, Kapušin, Trebše, Janev, Cetin, Kačičnik, Drobne (Režun), Milidragovič, D.Guček. Zadnji zasavski derbi v letošnji sezoni je povsem' zasluženo pripadel domačim. Ti so tako vendarle prekinili niz slabih izidov in se dokončno rešili vseh skrbi glede obstanka v ligi (nekateri klubi so namreč nevarno zapretili), Radečani pa se bodo morali v zadnjih treh nastopih še nekoliko potruditi za obstanek v drugi ligi. Za to j im zadoščata žeobe domači zmagi, igrajo pa z Napredkom in Slovanom. Nedelj ski derbi seje začel v znamenju Breznikarja, ki je v prvih 20 minutah trikrat nevarno poizkušal, Kelenc paje imel še največ težav v 14. minuti, ko je žogo kljub težavam le uspel odbiti v kot. Radečani so bili v glavnem enakovreden tekmec, edino pravo priložnost pred odmorom pašo zapravili v 27. minuti. Takrat je Kačičnik poslal lep predložek v sredino z desnega boka, radeški golgeter Drobne pa je po visokem skoku žogo z glavo poslal prek Rudarjevih vrat. Tik preden sta moštvi za 15 minut zapustili igrišče seje po podaji Rižnerja sijajna priložnost ponudila še Holešku, kije bil sam pred Kelencem, toda Celjan v vratih "papirničarjev" je odlično posredoval. Drugi del se še ni niti dobro začel že so Trboveljčani povedli in tako dosegli odločilni zadetek. Zaimovič je žogo z desne strani diagonalno poslal v kazenski prostor, Holešekjenajprej nekoliko zamudil, pa bil vendarle še dovolj požrtvovalen, daje stekel za žogo, jo tik pred črto, ki označuje konec igrišča uspel dobiti, nato j e lepo podal nazaj, na rob kazenskega prostora do Breznikarja, ta pa je v glavo zadel 19-letnega Borštnarja, ki seje znašel na pravem mestu in zatresel mrežo. Najboljši strelec mladinske ekipe Rudarja Edi Borštnar je tako izvrstno debitiral v članski konkurenci. V nedeljo je namreč odigral svojo prvo prvenstveno tekmo v drugi ligi. V igro je vstopil v 28. minuti namesto slabega Ranzingerja, zaupanje treneija Ocvirka paje izkoristil na najboljši možni način. Z zadetkom v svojem prvem nastopu so namreč kariere začenjali le najboljši nogometni strelci. Ali to morda pomeni, daje Igor Holešek dobil naslednika? Po vodilnem golu so gledalci spremljali še bolj dinamično srečanje in lepe akcije so se kar vrstile, rezultat pa se ni več spremenil. Rudar je tako dokazal, da mu zasavski derbiji ležijo, saj je v teh tekmah kar trikrat zmagal, izgubil pa le v Hrastniku z Zagorjem. S. F. Slovan - Zagorje 0:5 (0:4) Ljubljana, športni park Kodeljevo, gledalcev 150, sodnik Fon (Tolmin), strelci 0:1 Barič (11), 0:2 Poglajen (19), 0:3 Poglajen (22), 0:4 Grčar (42), 0:5 Barič (74). Slovan: Dežman, Miklavčič, Žnidaršič, Kostič, Gojkovič, Todo-drovič (S. Kostič), Wada, Jeršin, Begič, Pepelnak, Živolič (Filak), Zorko. Zagorje: Hace, Kurež, Haralovič (Povšnar), Kranjc, Buovski, Uranič, Kern, Hadžič, Poglajen, Barič, Grčar (Šink). Nogometaši Zagorja so proti Slovanu dosegli rekordno gostujočo zmago v letošnji sezoni. In to navkljub dejstvu, da v moštvu ni bilo najboljšega strelcaAndelka Petrušiča. Maloštevilni gledalci, večinoma iz Zagorja so tako res uživali v lepi predstavi obeh moštev, predvsem v prvem polčasu. Zagorska "goljada1' seje začela že v 11. minuti, ko je Uranič lepo podal do Bariča, ta se je otresel svojega branilca, se sunkovito obrnil in lepo zadel mrežo. Nekaj minut kasneje je Haralovič začel akcijo po levem krilu, podal do Kerna, ta pa je žogo le podaljšal doPoglajna, kije povišal vodstvo Zagorja, le tri minute kasnej e j e Zagorj e povedlo že s 3:0. Spet je bil strelec hitriPoglajen, kije s gSEflHC pravim evrogolom zadel sam zgornji del vrat nemočnegaDežmana. V 29. minuli je Žnidaršič v kazenskem prostoru podrl Grčarja, odlični sodnik Fon pa je brez okrevanja pokazal na belo točko. 11-metrovko je izvajal Barič, kije streljal močno, vendar mimo gola. V 42. minuti so Zagorjani izvedli akcijo s kota. Hadžič je močno streljal, v gneči pred kazenskim prostorom je žogo na glavo prejel Grčar in jo v padcu poslal Dežmanu za hrbet. V drugem polčasu smo gledali slabšo igro kot v prvem .V 62.minutijemoral Hace prvič in zadnj ič resno posredovati, ko je poskušal Kotič. V 71. minutijeKern-lepo centriral, vendar je Barič zgrešil žogo, za napako pa se je oddolžil v 74. minuti, ko je s prečudovitim lobom s kakih 40 -ih metrov premagal Dežmana. Nato so poskušali še Uranič, Šink i n Ker n, vendar pa j e vratar Miklavčič, ki je zamenjal Dežmana vse tri strele mojstrsko ubranil. P.M. Še drugi poraz Arne Tabor - Litija 2:0 (1:0) Ljubjana, športni park Vižmarje, gledalcev 200. Litija: Grošelj, Golnar, Karam arkovič, Čuk, Živkovič, Uršič (Šinkovec). Lajovic, Zajc, Agatič, Džaferovič, Račič. V 11. kolu spomladanskega dela prvenstva so Lilijani zabeležili še drugi zaporedni poraz. Tokrat so bili boljši igralci Arne Taborja, ki so tako Lilijane ujeli na osmem mestu in oboji imajo po 23 točk. Litijanom v opravičilo lahko povemo le to, da so nastopili brez obolelega prvega strelca Žlaka, oba zadetka pa so prejeli po napakah ožje obrambe. S tem porazom se je njihov položaj na letstvici precej zapletel. Obstanek v ligi je prišel pod vprašaj, kljub temu, da zadnja dva nasprotnikaBiljein Jesenice nimata več možnosti za obstanek. Vendar je zaskrbljuj oče dej stvo, da so igralci nekoliko padli v formi, nikakor ni več tiste prave igre, ki smo jo gledali nekaj kol nazaj. Poleg tega je bil tokrat v ekipi samo en napadalec, ki pa ni dobil pravih žog. Sedaj morajo počakati samo, da se vrneta poškodovani Čuk in oboleli Žlak in poskušati v nedelj skem srečanj u iztržiti obe točki. S.K. ROKOMET SPOT RUDAR TRETJI Trbovlje - Na finalu kadetskega prvenstva Slovenije v rokometu je slavilo Kodeljevo, trboveljskim igralcem paje pripadlo tretje mesto. To je nedvomno velik uspeh mladih rokometašev, ki jih vodi Ivo Jekoš. Mnogi so sicer pričakovali, da bodo po zmagi s Celjani v polfinalu in prenesenima dvema točkama na finalni turnir, Trboveljčani posegli celo po naslovu državnega prvaka. Resnici na ljubo pa je treba priznati, da so Ljubljančani in Ribničani zaenkrat boljši, ob velikih upanjih in željah pa ta sicer nadarjena generacijakot vse kaže tudi ni zdržala psihičnega pritiska, tako da je na nedeljskem finalu doživela dva visoka poraza: s Kodeljevim s 25:13, z Inlesom pa s 25:18. Pri tem je zanimivo, da po prvih polčasih ni kazalo na katastrofi. Ljubljančani so po prvih 25 minutahnamreč vodili le z 9:7, v tekmi z Dolenjci paje bil izid celo neodločen 8:8. Ker so tako Trboveljčani kot Celjani na koncu osvojili po dve točki je o bronastem odličju odločalo medsebojno srečanj e iz polfinala. Vrstni red j e tako povsem pravičen. Kodeljevo je zasluženo na vrhu, saj je imelo še največ preglavic v polfinalu z Inlesom (v Trbovljah pa tudi s Pivovarno Laško niso imeli resnejših težav), prav tako pajetudiInles (finalist v vseh mlajših kategorijah, člani pa so izpadli iz prve lige!!!) zares pravično na drugem mestu. Z moštvom iz Celja so sicer izgubili, toda bili povsem enakovredni, v razburljivi končnici pa staj ih nekajkrat oškodovala tudi krška sodnika Romih in Nikolič. Na drugi strani sta mednarodnadelilcapravice Repenšek (Rečica ob Savinji) inPožežnik(Celje) zelo dobro opravila svojo nalogo. Dodati še velja, da so se Trboveljčani na čelu z vodjo kadetske ekipe Mirom Proštom zares potrudili pri organizaciji ter da so na o tvorit vi sod elo vali tudi svetovni prvaki - člani delavske godbeizTrbovelj. Tretje mesto med igralci rojenimi leta 1978 in mlajšimi so osvojili Sebastjan Šikovec, Primož Luksič, Tomaž Tašker, Davor Klemen, Miha Vranešič, Rok Teržan, Ilija Kolobarič, Primož Ramšak, Danijel Dobravc, Janez Gričar, Uroš Drobnič, Damjan Bohorč in Urban Filipič. S.F. Naj nogometaš Zasavja V prejšnji številki Zasavca zaradi neznosne stiske s prostorom nismo mogli objaviti lestvice, zato danes to popravljamo. Objavljamo točke za dve koli, pa tudi lestvica strelcev že vključuje rezultate obeh kol. Upamo, da v prihodnje ne bo prihajalo do takih zapletov in da bomo do konca prvenstva lahko izbrali najboljšega nogometaša Zasavja. Ocene: Zagorje - 26. kolo:5 Petrušič,3 Buovski, 1 Kern; 27. kolo: 5 Barič, 3 Poglajen, 1 Uranič; Rudar - 26. kolo: 5 Turšič, 3 Sotenšek, 1 Holešek; 27. kolo: 5 Turšič, 3 Breznikar, 1 E. Borštnar; Radeče: - 26. kolo:5 Mitič,3 Glinšek, 1 D. Guček; 27. kolo: 5 Glinšek, 3 Kačičnik, 1 D. Guček. Skupaj: 61 Petrušič, 52 Zaimovič, 31 Holešek in Mitič, 30 Kelenc, 28 Pirc in Barič, 27 Kačičnik, 26 Buovski in Žibret, 25 Uranič, 22 Drobne, Kem, 21 Sotenšek in Breznikar, 18 Turšič, 17 Poglajen, 15 Trebše in D. Guček, 14 Janev 13 Kurež, 12 Ahlin, Cetin, 11 Hace in Glinšek, 10 Stankovič, Žganec Kapušin in Alič, 9 Hadžič, Ranzinger, Dizdarevič, Mešano vič,8 Kic,7 B.Guček in Grčar, 6 Rižner, 5 Tutič in Haralovič, 4 Florjane, F. Kranjc,3 Kirbiš, Žlak, Gršak,2Čeč, 1 E. Borštnar, Plazar, Herman in Košak. Strelci: 17 Petrušič, 13 Holešek, 11 Drobne, 8 Poglajen, 5 Zaimovič in Kačičnik,4 Žganec, Barič in Breznikar, 3 Hadžič, Žibret, Sotenšek, Pirc in Žlak, 2 Uranič, Grčar, Kern, Jesih, Cetin in Ranzinger, 1 Barbek, D. Guček, Alič, Turšič, Haralovič, Buovski, Mešanovič, Kirbiš, Kurež, Kic, E. Borštnar in Knavs. N———— Ji a« Turnir deklic letnik 83 in mlajše Zagorje - V dvorani OŠ Ivana Skvarče seje v soboto odvijal turnir deklic rojenih leta 1983 in mlajših. Na turnirju so sodelovale ekipe Lokaš tarja, Žalca, Mladike, M - Degro iz Pirana in dve ekipi Zagorja. V polfinalni del turnurja sta se uvrstila prvo in drugo uvrščeni po skupinah, tako, da so se v polfinalu pomerili ekipi Lokastarja in M- Degro Pirana, kjer so bile slednje bolše in pa ekipi Žalca in Zagorja I, kjer pa so bile boljše gostje. V tekmi za tretjemestojenato Lokaš tar premagal Zagorje, zmagovalke turnirja pa so postale Žalčanke, ki so v finalu premagale Piran.Seveda ni šlo tudi brez proglasitve naj bolših. Naj boljša igralka je bilaMartina Strmšek iz Žalca, ki je bila z 32-imi zadetki tudi naj bolj ša strelka turnirja, za najboljšo vratarko so izbrali Majo Flis iz Zagorja. Zagorski rokometni klub pa je za domače igralke pripravil še presenečenje, kajti tri igralke so dobile sezonske karte za Medijske Toplice. V soboto 27. maja bo na igrišču TVD Partizan v Zagorju odigran tradicionalni Dominkov memorial .Pričetek bo ob 9. uri, nastopile pa bodo veteranske ekipe Šmarnega, Loke, Inlesa, Krmelja, Mariborain sevedaZagorja. P.M. Zasavski sodniki uspešni Trbovlje - Zbor rokometnih sodnikov Zasavje je bil organizator tradicionalnega srečanja sodnikov te športne panoge ob zaključku sezone. Možje v črnem (zadnje čase tudi v drugih barvah) so se najprej pomerili v rokometu in kegljanju, sledil pa je družabni večer v gostilni Brin. Zasavski sodniki so bili izjemno uspešni. V rokometu so namreč osvojili drugo mesto, v finalni tekmi s Celjani pa so klonili šele po izvajanju sedemmetrovk. Kljub temu niso ostali brez lovorik, saj je bil Tomo Kneževič izbran za naj boljšega igralca turnirja, Aljoša Zibret je bil najboljši strelec, Ivo Jekošpa naj starejši igralec. Zamujeno so popravili v kegljanju kjer so Bojan Oblak, Ivo Jekoš, Sašo Fabjan, Franjo Sovdat, Aljoša Žibret in Blaž Pepelnjak osvojili prvo mesto, druga ekipa v postavi Iztok in Zvone Ule, Jože VVeingartner, Miran Teršek, Marjan Frelih in Enes Okanovič pa je bila šesta. Zasavski rokometni sodniki pa se niso izkazali samo na športnempodročju, temveč tudi na organizacij skem. Po hvale so namreč deževale z vseh strani. Ob tej priložnosti se ZRS Zasavje zahvaljuje prav vsem, ki so na kakršenkoli način pomagali pri izvedbi te zahtevne prireditve. S.F. KARATE Alja bronasta v Rušah V nedeljo sejeekipaTike udeležila Mednarodnega karate turnirja v Rušah. Konkurenca je bila zelo močna saj j e nastopilo preko 200 tekmovalcev tudi iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške. Mladi Trbovlejčani so se s tem nastopom krepili na tujem trenu in si utrjevali tekmovalne izkušnje po sistemu klasičnega sojenja, ki se nekoliko razlikuje od inačice, po kateri vdijo v klubu. V tekmovanju vkatah se je najbolje odrezal Alja Perger, ki se je prebila do ©kESSitov im Miti® Litijski nogometaši so si pred nadaljevanjem spomladanskega dela prvenstva zadah ensam cilj, toj e obstanek med slovenskimi tretjeligaši. Vendar pa z obstoječim kadrom niso bili sposobni sestaviti niti začetne enajsterice. Ozrli so se po Zasavju in tako je v njihov klub prišel tudi Aleksander Čuk, za katerega lahko rečemo, daje veliko pripomogel kdoseženimrezuItatom.Znankot brezkompromisen borec, včasih bolj grob kot neženje to v Litiji zanikal. Ostala mu je borbenost, s katero je soigralcem vlival novih moči. Zakaj prav Ljtija? Pravzaprav sem razmišljal o koncu kariere, saj se pri trboveljskem Rudarju nismo mogli sporazumeti. Odnosi med upravo, trenerjem, predvsem trenerjem in menoj ter soigralci so bili slabi. Žejeseni, torej pred pričetkom prvenstva, ki se končuje, smo se pogovarjali za prestop, vendar pa se upravi klubov in jaz sam nismo mogli dogovoriti. Ponovno smo vzpostavili kontakte pred spomladanskim delom prvenstva. Litija je tokrat plačala predpisano odškodnino, tudi pogoji, ki so mi j ih nudili so bili zado volj ivi in tako sem prišel na pomoč v borbi za obstanek. Ocena prvih devetih kol? Štirinajst točk od osemnajstih je zgovoren podatek da smo spomladanski del odlično odigrali, saj smo bili do srečanja s kozinskim ladranom tudi neporaženi. Le ta nas je kot edina ekipa spomladi s pametno igro tudi nadigral. Vendar pa mislim, da obstanek ni vprašljiv, pričakovati pa je bilo ob dobrih igrah tudi kakšen spodrsljaj. Si zadovoljen s svojimi igrami? Lahko bi rekel da, čeprav me že od februarja s prijateljskega srečanja s Slovanom muči poškodba desnega stopala. Če bi bil popolnoma ..zdrav, bi bil moj učinek še večji kot sicer. Rad pa bi povedal, da imam ob sebi prave soigralce. Predvsem bipohvalillanijaŽlaka, kije v tej ligi razred zase saj je dosegel lahko rečem pet odločilnih zadetkov, nad njim pa so bili storjeni tudi trije prekrški za najstrožjo kazen, torej enajstmetrovko. Če se bo uprava dogovorila za vsemi igralci, ki sedaj igrajo, bom tudi v jeseni nosil dres Litije. Bil si član Rudarja, ki je tako kot Zagorje drugoligaš. Kakšno je tvoje mnenje o teh klubih? Rudarju bi čestital za igre v drugi ligi, saj bodo tudi v novi sezoni drugoligaši kljub zmanjšanju lige. Zagorjanom sicer želim uvrstitev v razigravanje za prvo ligo, kjer pa, upam dami ne zamerijo, mislim, da jim ne bo uspelo čeprav jim to vsekakor želim. Nenazadnje bi prvoligaš v novi sezoni popestril nogometno dogajanje v Zasavju. I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I J bronaste medalje. Nastop za srebrno ji je preprečila tekmovalka iz Hrvaške, ki je nato izgubila z domačinko A lino Cunk. F.G. Uspešno v Parizu Trbovlje - Trboveljska karateista Edin Salkič in Miha Kovačič sta se 14. maja udelelžila zelo močnega mednarodnega karate turnirja v Parizu. Iz Slovenije so sodelovali karateisti iz Sevnice, Domžal, Škofje Loke, Limbuša in Trbovelj. Skupno je nastopilo preko 1000 tekmovalcev iz skoraj vseh evropskih držav. Trboveljčana sta nastopila v športnih borbah v svojih starostnih .in težnostnih kategorijah, kjer sej e za medalje potegovalo preko 30 tekmovalcev. Oba sta se uspešno prebila skozi tri kola in borbe izgubila šele tik pred medaljo. Tako sta oba na koncu zasedla 5. mesto. Za tako lep uspeh jima gre seveda čestitati. Razveseljivo je, da trboveljski karateisti lahko sodelujejo na mednarodnih tekmovanjih, kar vidno povečuje kvalitetno rast tekmovalcev v klubu. Še bolj pa je prijetno, ko s takšnih tekmovanj prihajajo z zelo lepimi uvrstitvami, ki jih včasih od medalje ločijo le za malenkost pomembne mednarodne izkušnje. Kar nekaj krat pa so nas že razveselili z medaljami. To je v primerjavi s pogoj i dela ne le velik, temveč velikanski uspeh. Največje zasluge za to so zagotovo na strani tekmovalcev, ki so zelo prizadevni, zagotovo pa ne moremo mimo strokovnega dela Bogdana Simerla in Boruta Markoška. Doberšen delež za lepe u spehe tekmovalcev je tudi na strani organizacijskega dela. Vanj so vpreženi, tako nekateri starejši člani kot tudi nekaj mlajših in njihovi starši, ki tudiradipomagajo po svojih močeh. F.G. TENIS Trboveljčani uspešni Trbovlje-Minuli vikend se je pričelo državno prvenstvo za ekipe v vseh treh ligah. V drugi A slovenski ligi nastopa tudi ekipa Riosi Rudarja, ki je začetek ligaških tekmovanj začela zelo dobro. V soboto so gostili ekipo Gorice in jih premagali z razultatom 7:2 v nedeljo pa so na gostovanju proti ekipi Fit Top Mengeš zabeležili že drugo zmago. Končni rezultat je bil 6:3 za goste. V tretjem kolu zasavske lige so bili doseženi naslednjirezultati: Hrastnik - AS LitijaII 4:1, AS Litija I - Medijske toplice Izlake 3:2. V tretji slovenski ligi so v soboto dve zasavski ekipi zabeležili naslednje rezultate: AS Litija -Brežina Brežice 1:4, Radomlj e - Medijske toplice Izlake 1:4, v nedeljo pa je bilo na sporedu 2. kolo z naslednjimi izidi: Brežice -As Litija 3:2, Medijske toplice Izlake - Brežina Brežice 0:5. M.H. MALI NOGOMET Čolniše - ŠD Čolnišče organizira turnir v malem nogometu. Potekal bo od petka, 2. do nedelje, 4. junija. Prijavnina je 3.000 sit, prijave pa sprejema Franc Grabnar osebno ali na telefon 64 - 356 do 31. maja. Prijavite se lahko tudi na žrebanju, ki bo 31. maja ob 20. uri v gostilni pri Vikiju. Prve tri ekipe bodo prejele denarne nagrade. J.B. NOGOMET Mladinci (2.slov.liga): Slavija -Rudar 1:8; Kadeti: Rudar-Vrhnika 1:3; St. dečki: Rudar - Svoboda 2:2; Ml. dečki: Rudar -Svoboda 3:3. KOŠARKA Mladinci: Prebold -Rudar 68:51 (26:28); Kadeti: Rudar- Zagorje 97:48 (44:31), Zagorje-Celje 46:124 (26:62), Rudar - Celje 70:76 (24:37);Pionirji: Rudar -Zagorje 50:45 (12:24), Koper - GD Hrastnik 48:43 (22:28);Pionirke: ŽKD Studio lin Jang -Pomurje 18:40(10:10). Ml. deklice: OŠ Trbovlje -OŠ F. Malgaj 20:56, OŠ Slov. Bistrica - OŠ Gabrovka 18:69, OŠ Vransko - OŠ Gabrovkaa 45:54; MI. dečki: OŠ Kočevje - OŠ Litija 31:61, OŠ Litija-OŠ Trebnje 55:33. MALI NOGOMET Trim liga Hrastnik - I. liga: PP Hrastnik - Steklarna 1:2, Ljiljani - ŠD Čeče 0:2, Čvek Chichago - Juventus 1:1; n. liga: Steklarski frisi -Gamsi 2:13, Čebelica - KS Dol 7:1, Pizzerija Vaka - M. Koprivnik 3:12. Trim liga Zagorje - I. liga: Meril - Šentlambert5:6, Intera - Buldožer 1:4, Pizzerij a Tingl Tangi -Čolnišče 4:3, Antimon Atrans-Izlake2:6,Malo po malo - RTV Trbovlje 1:1, Inžiniring Šarbek - ŠD Mlinše 4:0. Trenutni vrstni red: Inž. Šarbek 34, ŠD MLinše 124, Izlake 121,ŠD Čolnišče 20... - II. liga: Amaco condor-ŠD Prapreče 7:1, Optika DL Contact - Mlinše II 7:1, Izlake II- A/C Mikolič Polje 3:5, Avtomaterial AS -Varnost 1:1, Trgovina Čop -Tapi 2:2. Trenutni vrstni red: Amaco Condor 27, A/C Mikolič Polje 27, Ford Servis Hribar 25, Optika DL Contact 22, Izlake II 19... - HI. liga: Behar - Gamsi 6:1, Avto Mac - Prapreče II 0:1, NLPEurotrade - Mlinše ITT 2:10, Garni hoel -Gambrinus 4:2, EU _ Gostišče Maček 0:3, Tima - Bistro Tina 4:2, Trgovina Mojca - Ni de ni 3:0. Trenutni vrstni red:TrgovinaMojca36, Ni de ni 29, Behar 28, Bistro Tina 27, ŠD Mlinše III 26, Gambrinus 20, Tirna 20.... ELEKTRONSKI PIKADO Zasavska liga: Kolar Mirna - Mojčin hram 5:11, Mane Bar - Kovač 9:7, Bar 91 - Metuljček 6:10, Čipo - Grajska pristava 4:12.Trenutna lestvica: Mojčin hram 28, Metuljček 23, Mane Bar 18, GrajskaPristava 15, Kolar Mirna 13, Bar 91 10, Jolly 10, Čipo 9, Kovač 2 točki. neznanec skozi okno prišel v prostore Glasbene šole in s seboj odnesel videorekorder. Policisti ga še iščejo. Pokakal se je Trbovlje - Prav tako skozi okno, je neznani storilec prišel v učilnico tehničnega pouka na OŠ Revirski borci in ukradel vrtalni stroj. Kot kaže si je moral nato izvrtati luknjo "tam zadaj" saj je za seboj pustil lep kupček dreka v umivalniku. Neznanega posran... še iščejo. Poškodovali napis Trbovlje - Lastnik lokala Vrtinec je 16. maja policiji prijavil, da so mu neznanci v lokalu poškodovali luči, stikala, oglasni pano in reklamni napis. Storilca, ki je nor na reklame še iščejo. Stopar, roke gor! Trbovlje - Policiste so 17. maja obvestili, da je na savskem mostu neznanec iz avtomobila celjske registracije, meril s pištolo v štoparja in mu seveda pognal strah v kosti. Policisti so vozilo izsledili in sopotniku svetovali, naj se nikar ne igra s plastično pištolo, ker je od daleč podobna "ta pravi". Štopar pa je najverjetneje štopal zadnjič. Trbovlje - 17. maja je voznik osebnega vozila Č.J. vozil po zasavski cesti proti Zagorju. Zaradi neprimerne hitrosti ga je v levem ovinku zaneslo levo in je trčil v nasproti vozeč avto, ki ga je vozil K.Z. Vozili sta po trčenju zapeljali s ceste. Materialna škoda je precejšnja. Zagorje - 21. maja ob 6.00 uri je voznik osebnega vozila P.I. iz Zagorja vozil po cesti v Slačniku s preveliko hitrostjo, zaradi česar je zapeljal s ceste in se ustavil v gozdu. Na vozilu je nastala manjša materialna škoda. Kradejo kot srake Vlomi v avtomobile Trbovlje - Za zdaj še neznani storilec je v noči na 15. maj imel vlomilski pohod, saj je vlomil v kar tri vozila, ki so bila parkirana na Opekarni, Partizanski in Šuštarjevi ulici. Njegova "ljubezen" pa so bili avtoradiokasetofoni in čeki. Odnesel videorekorder... Trbovlje - V noči na 15. maj je ■ ^ Aufbiks jji K vratarju trboveljskega rudnika je 19. maja popoldne pritekla mati in za njo njen sin P.Z. z izvijačem. Že doma ji je namreč grozil, jo pretepel in razbijal po stanovanju. Vinjenega napadalca so policisti pridržali do streznitve. j* V Cvenk baru je istega dne razgrajal Zagorjan Z.M. Natakarici je grozil s pretepom, ter razbijal pepelnike in kozarce. Policisti so ga pospremili iz lokala. Vendar se je čez dobre pol ure stvar ponovila, le daje razgretež zamenjal "ošterijo". V Vrtu mu tudi niso hoteli postreči z alkoholom, zato je pobesnel in razmetaval inventar. Pred prihodom policistov jo je popihal. jjt Na Cesti 9. avgusta je prav tako 19. maja zvečer razgrajal ^E vinjeni K.M. Ko so ga prišli pomirit policisti ga ni bilo več. Odšel je namreč v bistro Bols, kjer je nadaljeval z aktivnostmi ter grozil gostom in osebju s pretepom in požigom vozil. Zmenil se ni niti za policiste, ki so ga z uporabo prisilnih sredstev vtaknili v prostor za pridržanje. n- Pred bifejem Navi je 20. maja vinjeni Zagorjan Š.B., napadel ^E Kisovčana J.V. Nametal mu jih je po glavi in ga nato še obrcal. Policistov ni upošteval, zato so ga odpeljali v primerne prostore. Tam pa se je pričel zaletavati z glavo v zid in skakati na glavo. Policisti so ga morali privezati. Š.B. bo moral na poletje in kopalno sezono, ko bo z glavo naprej skakal v vodo še malo počakati. 0C < Q 3 CC PJ GOSTINSKO 31 C > PODJETJE T trg revolucije 26 TRBOVLJE RUDAR p.o. Gostinsko podjetje RUDAR * HOtel R U DAR (NOČNI KLUB petek, sobota) * Pizzerija RUDAR bivše kegljišče v hotelu v kateri vam ponujamo raznovrstne pizze * Pivnica ZLATOROG KLUB * Bar FONTANA vsak dan ponujamo sveže pecivo * Slaščičarna ZANZIBAR * Slaščičarna KEKEC * Restavracija ZASAVC dnevna ponudba svežih jedi in specialitet * Gostilna KLEK dnevna ponudba svežih jedi in specialitet * Bistro 75 dnevna ponudba svežega peciva * Bife KOLODVOR * Bife ZASAVJE VAS VAB* V SVOJE LOKALE. VESELIMO SE VSAKEGA VAŠEGA OBISKA. POTRUDILI SE BOMO. DA BOSTE Z NAMI ZADOVOLJNI IN DA BOSTE ŠE RADI PRIHAJALI V NAŠE LOKALE I jlpsiore Mysorc leži v državi Karnataka, ima okrog milijon prebivalcev in slovi po sandalovini in dišavah. V vsaki ulici namreč izelujejo in prodajajo najrazličnejše palčke in kadila, tako da tukaj ni tistega običajnega mestnega smradu. Na ulici Obiskali smo tempelj Sri Sat Sevaorphangem, kjer se na sliki Sai Babe materializira sveti prah vibuti. Dežurni bramin nam je nalil svetega olja amrite, nasul vibutija, nas blagoslovil in žeje bila na vrsti naslednja gruča vedoželjnih turistov. Zunaj sem naredil nakej posnetkov črnih odlitkov stopal Sai Babe, iz katerih se vseskozi izloča dišeče eterično olje, in če to obrišeš z robcem, menda diši še cel mesec. Vse to materializira Sai Baba, a po mojih prvih opazovanjih je ocena kvalitete izdelave iluzij negativna. Poudarjam, to je samo moje mnenje! Nadaljevali smo z ogledom Maharaja's palače. To palačo so po požaru leta 1912 obnovili in za to plačali 4,5 milijona rupij. Kompleks obsega vsega 2,5 hektara površin, ogledali pa smo si lahko samo del palače, ki takrat ni pogorel. Naj naštejem samo nekaj malenkosti: nosilnica iz 80 kg čistega zlata, srebrni in kristalni prestoli iz Holandije, ogromen kristalni lestenec iz Češke, ogromne vitraže po oknih iz Italije, ves les je pripeljan iz Burme, ogromni železni podporni stebri (umetno okrašeni) so bili uliti v angleških železarnah, vrata iz srebra in slonovine, zrcala... Iz stropov in sten zrejo vate mrki portreti maharadž in njihovih - po navadi sežganih - soprog in so naslikani v magični trodimenzionalnosti. Imaš občutek, kot da ti s Mahrejas palače pogledom vseskozi sledijo (da ne bi kaj ukradel). Ko sem stopal po teh sobanah, sem namesto vzhi- čenosti nad tem Srečen nasmeh mlade Indijke. Naslednji dan smo se vkrcali v kombi in odbrzeli proti Puttaparthiju, kjer je ašram Sri Sai Babe. Peter Brečko bogastvom prav fizično občutil trpljenje, kri in znoj ter slišal krike ter stok milijonov Indijcev, ki so s svojimi bednimi življenji plačevali to razkošje vladarjev. Vodič je ves v ognju mahal in premetaval številke milijonov rupij, kot da bi pozabil na svojo žlahto pred dvesto leti. Leta 1973 je Indira Ghandi vse nacionalizirala, tako da maharadža živi sedaj bolj skromno, tam zadaj nekje in po novem ga kličejo samo še gospod. Živjo komunizem! Nazaj grede smo se ustavili še v rajskih vrtovih, naročil sem liter cvička, zelje in pečenico, pa jim je tega ravnokar zmanjkalo, tako sem večerjal banane, kekse in vodo. V soboto, 21. maja, je bila v hrastniški športni dvorani že druga prireditev za izbor Hrastniške deklice, ki je na dobri poti, da postane tradicionalna. Za izbor niso veljala pravila kot na izborih za Miss, saj deklet niso izbirali glede na njihove mere. Osnovni kriterji je bil, katero dekle iz Hrastnika in okolice je najbolj "fejst". Za dobro vzdušje v dvorani je poskrbela v Zasavju zelo dobro znana skupina Veter, hrastniško publiko pa so zabavale tudi Radeške mažoretke. Marsikomu seje pogled ustavil tudi na treh prikupnih znanih Slovenkah, televizijski in radijski napovedovalki Metki Centrih-Vogelnik, astrologinji Meti Malus in atletinji Brigiti Bukovec. Vse tri so pristavile svoj lonček pri izbiri Hrastniške deklice in spremljevalk, poleg predsednika žirije, novinarja Antene Vita Tofaja seveda. V pogovoru z voditeljem Bogdanom Barovičem so vse tri zagotovile, da se nikoli niso udeleževale podobnih tekmovanj, saj je za to potrebno precej korajže. Sedem prijavljenih deklet jo je gotovo imelo, saj so že v prvem izhodu, v dnevnih oblačilih nastopile precej samozavestno. Pod številko ena se je predstavila petnajstletna Mirjana Laužič iz Hrastnika, druga je pred občinstvo stopila štiri leta starejša someščanka Veronika Grahek. Sanja Jokanovič, ki ima šestnajst let, se je predstavila kot tretja, številko štiri je nosila leto mlajša Žana Stojančič. Peta je bila na vrsti njena vrstnica Elisa Čakič, šesta pa osemnajstletna VesnaBratuša. Kotzadnjasejepredstavila Tatjana Petrič. V drugem izhodu so se dekleta predstavila v lažjih oblačilih. Hrastniško deklico pa ni izbirala le žirija, katere glas je veljal 50 odstotkov, ampak so sodelovala tudi vsa omizja v dvorani. Kerjepreštevanjeglasov iz omizij precej zamudno delo, je za vzdušje poskrbela tudi Meta Malus, ki je tako kot včasih, kojepelanarodnozabavnepesmi, zapela ob spremljavi skupine Veter. Na vprašanje voditelja, kaj bi lahko napovedala za prihodnost Slovencev je odgovorila, da upa na najboljše. Hrastničanom pajedejala: "Kukrsebote znajdi, tako prihodnost pabotemel". Publikijczaupala, da bo naslednji dan zadnji krajec v vodnarju, po naključju pa je bila tudi Hrastniška deklica za leto 1995 rojena v znamenju vodnarja. Hrastniška deklica je Vesna Bratuša iz Hrastnika. Priborila sije sedemdnevni izlet v Grčijo, ki ji ga je podaril Emens d.o.o iz Hrastnika. Lanskoletna zmagovalka Tadeja Perpar ji je predala prehodno marjetico, kije izdelek Forstek d.o.o, Steklarne Hrastnik. Druga spremljevalka je bila Tatjana Petrič, ki je dobila nagrado trgovine Avtoinfomix iz Hrastnika, in sicer žensko kolo. Prva spremljevalka, Sanja Jokanovič, pa bo za tri dni odpotovala v Budimpešto. Nagrado je prispevalo podjetje AMG iz Hrastnika. In kaj so ob koncu povedale najboljše tri? Prva spremljevalka Sanja Jokanovičjedejala, da seje na to tekmovanje prijavila z mislijo, da gre tu predvsem za srečo. Pričakovalaje drugo ali tretje mesto, prvega pa vsekakor ne. Zelo je vesela takšnega uspeha, koga pa bo popelj ala s seboj v Budimpešto, pa sedaj še ne ve. Tatjana Petrič, ki je postala druga spremljevalka,jepovedala: "Šenikoli senisem udeležila podobnega tekmovanja in zelo sem vesela, da sem osvojila tretje mesto. Na tekmovanje meje prijavil sosed, kajti sama ne bi nikoli zbrala dovolj korajže, da bi izpolnila prijavnico, ker sem mislila, da mi kaj takšnega ne bo nikoli uspelo. Moj hobije sicer vožnja z motorjem, sedaj pa bom z veseljem sedla tudi na kolo, ki sem ga dobila za nagrado." VesnaBratušajepostala Hrastniška deklica. Kakšni so njeni vtisi in načrti? "Takšnega uspeha nisem pričakovala in zato mi ta naslov veliko pomeni. Ta naslov je tudi odskočna deska za moj o nadaljnjo manekensko pot, kajti do sedaj nisem bila prepričana, ali naj stopim na modno pisto ali ne. In sedaj je odločitev padla. Na tekmovanje meje prijavil oči in prav hvaležna sem mu. Sicer pa mi ob strani stojita tako oči kot tudi mami in me vzpodbujata ter pomagata pri mojih odločitvah. Koga bom popeljala s seboj v Grčijo, še ne vem (POZOR! Vesnaje še vedno prosta), obljubljam pa, da se botrr tudi bralcem Zasavca oglasila s kartico." Marjeta Drnovšek in Saša Grobljar Dolores Marinkovič in Ivan Urbajs najboljša v družabnih igrah Na finalnem izboru parov, ki je bil 20. maja v Delavskem domu v Zagorju, sta se najbolj odrezala Dolores Marinkovič in Ivan Urbajs iz Hrastnika. V družabnih igrah sta ugnala tudi pare Slovenskih novic. 24. junija se bodo v Kandršah pri Vidrgarju poročili štirje pari, ki so se prijavili v Slovenskih novicah, zasavski par in par iz Kanade. Fantovščina in dekliščina bo teden prej, 17. junija. V družabnih igrah seje osem parov, od tega dva zasavska, potegovalo za uvrstitev med tiste srečneže, ki se bodo poročili v Kandršah in za balo prejeli spalnico Marles oziroma Sveino kuhinjo. Prireditev sta vodila Betka Štuhel in Janez Dolinar, igral pa je ansambel Nagelj. In že se je pričela prva igra. Na oder so postavili veliko podolgovato skledo z zličkano koruzo in fižolovimi zrnji. Naloga ženinov je bila, da v določenem času izberejo kar največ fižolčkov. Navijači v dvorani, ki so se natepli iz vsehkoncev Slovenije, sobliskovito navijali. Vsak za svoj par, se razume. Nekateri so s seboj privlekli tudi transparente in doma oblikovane velikanske srčke. Te so seveda vsake toliko dvignili v zrak, ne meneč se, da so s tem ostalim (ki so sedeli v vrstah za njimi) zakrivali pogled na oder. Navkljub temu je bila ideja s srčki zanimiva in je popestrila dogajanje v dvorani. V dragi igri so najprej utrpele bodoče neveste. Betka in Janez sta jim zastavljala vprašanja: Katera je najljubša jed vašega izbranca? stoenke, dajte no mir. Koliko otrok bosta imela? Za več kot tri se ni odločila nobena. Kakšen je dekliški priimek vaše tašče? Na to vprašanje niso znale vse odgovoriti, pa jim tega ni šlo zameriti. Ko so na oder poklicali bodoče ženine in preverjali pravilnost prejšnjih odgovorov, je bilo najbolj hecno in tokrat tudi za zamerit, da nekdo ni vedel za dekliški priimek svojematere. V glavnem pa so ženskice pravilno odgovarjale in moški so to v glavnem potrjevali. Zatem so se spet pomerile neveste, tokrat v zabijanju žebljov. Da ne bo ukrivljen, pravilno obrnjen in jih bo čimveč zabitih v desko, seje glasilo pravilo. Čeprav Anica Draksler pomaga pri gradnji hiše in ima v tej stroki zagotovo izkušnje, ji jo je zagodla... morda trema, kdo bi vedel. Dolores Marinkovič pajeravno tedaj, ko je zabila največ žebljev pomislila, hej saj to je pa hec, z Janijem imava še vse možnosti za zmago. Sledil je ples. Ob taktih ansambla Nagelj so se pari zavrteli v valčku in v polki. Bilo je zanimivo. Strokovnakomisijabi vtej disciplini Dolores Marinkovič in Ivan Urbajs na sredi sta napravila dober vtis na komisijo. splošni vtis, ki so ga nanjo napravili pari. Presenečena in vesela Dolores Marinkovič in Katera bo zabila največ žebljev? /gLtefeA *■« til K |yj ■ 1 E ■■ Mr » 1 'JI Valček so vsi pari dobro odplesali. Ženskice niso preveč tuhtale, očitno dobro poznajo želodce svojih izbrancev. Takrat smo gostje lahko izvedeli, da Ivan Urbajs obožuje zrezke, drugi zasavski ženin Boris Mešiček pa golaž. Kakšen avto bi si želel vaš bodoči mož? Od Mercedesa do BMW-ja, so pripovedovala dekleta, nikakršnega juga ali najbrž morala upoštevati, da so pari prišli iz različnih krajev dežele in kot je z narečjem, je najbrž tudi s plesom. Da se iz kraja v kraj spreminja. Plesalci so dokazali, da so se v svojem življenju pridno udeleževali gasilskih veselic. Na koncu je strokovna komisija ocenila še Ivan Urbajs sta zmagala, Anici Draksler in Borisu Mešičku pa vse čestitke, saj sta se navkljub porazu dobro držala. Če se ne bosta poročila prej, se drago leto še vedno lahko prijavita na kmečko ohcet. Tatjana Polanc Foto: Tomo Brezovar Skoraj dobrih pet mesecev je minilo, odkar sem sc nazadnje oglasil, in v tem času seje na našem otoku Nova Britanija zgodilo marsikaj. Na Papui je več kot sto vulkanov, od tega skoraj polovica še aktivnih. Lahko bi rekel, da je celotno območje Papue Nove Gvineje posejano z vulkani. Največ jih je prav na področju Nove Britanije. Kako aktivni so še vulkani, smo se prepričali vsi, ki prebivamo okoli mesta Rabaul oziroma Valcomo Town, kot se mesto še drugače imenuje. Po petdesetih letih so se na tem področju zopet prebudili isti vulkani kot leta 1937. Tudi takrat je Rabual prekrilo s pepelom, vendar ne v tolikšni meri kot septembra 1994. Od takrat je minilo že skoraj pol leta, zato vam bom skušal opisati, kaj se je dogajalo na Papui. V poletnih mesecih (odjunujado septembra) so bili zelo pogosti potresi z dokaj močno jakostjo (5-6 stopenj po Richt. lestvici). Poleg vsakdanjih potresov je bilo v Rabaulu večkrat čutiti močan vonj po žveplu. Kljub tem zunanjim znakom ni očitno nihče slutil, da bo nastalo kaj resnega. Zgodilo seje celo to, da so observatoriju nad Rabaulom v začetku septembra odklopili električni tok, ker baje niso plačali računov... Tako smo se približali soboti, 17. septembra. Takrat sem bil nesluteč zadnjič v Rabaulu. V soboto zbečer je bil zelo močen potres, ki je tresel zemljo in vse, kar je na njej, v vse smeri. Tudi naslednji dan zjutraj je bil zelo močan potres (6,5 stopenj po Richterjevi lestvici), kije povzročil paniko med ljudmi. Po radiu so jih obvestili, naj ostanejo v svojih domovih. Situacija pa se je po tem močnem potresu slabšala in postajala vse bolj kritična. Zemlja se ni umirila. Ljudje pravijo, daje bilo ravno tako, kot v čolnu na vodi... Razglasili so izredno stanje tretje stopnje in začeli izvajati evakuacijo, čeprav so se ljudje že sami začeli umikati iz mesta. Večina se jih je tako uspela umakniti do zgodnjih jutranjih ur v ponedeljek, ko je ob šesti uri in štiri minute izbmhnil prvi vulkan Tavurvur. Približno uro za tem je izbruhnil še drugi vulkan - Vulcan, ob 9.30 uri pa še tretji vulkan nad mestom, ki seje po nekaj urah umiril. Rabual in njegovo širše področje proti severu je začelo zasipati s pepelom in vulkanskim dežjem. Vulkani ležijo tik ob morju in tako je pritisk, ki seje sproščal ob bruhanju, dvigoval morsko vodo skupaj s pepelom več tisoč metrov v višino. Veter pa je usmerjal pepel in dež proti severni obali (North Coast). Nekaj ur po izbruhu se iz naše smeri ni več videlo Rabaula, čeprav smo bili od njega oddaljeni le slabih 10 km zračne razdalje. Vulkansko delovanje je prizadelo severno obalo do približno 85 km. Povsod, kjer je divjalo vulkansko neurje, je bilo po umiritvi videti, kot bi divjala atomska vojna. Največ škode je naredil Vulcan, kije z milijoni tonami pepela popolnoma prekril vasi in kokosove nasade. Kokosova drevesa so visoka okoli 15 do 20 metrov, vulkan pa jih je dobesedno prekril. V mestu in okolicije bilo pred izbruhom vulkana okoli 25 tisoč prebivalcev in vsem se je uspelo pred najhujšimi vulkanskimi izbruhi pravočasno umakniti. Nad dogajanjem so bili vsi presenečeni - tretjo stopnjo nevarnosti so razglasili šele v nedeljo popoldan - zato so mnogi izgubili vse, kar so imeli. V prvih dneh je dve osebi ubila strela. Ko vulkani začnejo delovati, se nad njimi kopičijo oblaki, ki povzročajo strele. Le-te udarjajo v vulkan in njegovo okolico. Po podatkih iz leta 1937 je bilo smrtnih žrtev okoli 500. Takrat je največ ljudi umrlo zato, ker so se nekaj dni po izbruhu vrnili v mesto. Morska obala se je - zaradi pogrezanja in dvigovanja vulkanov med izbruhom - podaljšala za nekaj kilometrov. Vendar je kmalu zatem morje zavzelo prvotno lego, poplavilo "podaljšano" obalo, kar je pomenilo smrt za tiste, ki so bili v okolici. Vulkanski izbruhi so popolnama spremenili podobo Rabaula in s tem tudi življenje ljudi. Poleg posameznikov, ki so ostali brez premoženja, je nastala še velika škoda v šolstvu, zdravstvu (uničena je nova bolnišnica, odprta junija 1994) in gospodarstvu (infrastrukturi). In kaj se je dogajalo v tem času v našem misijonu? Kljub temu, da nas vulkansko neurje ni prizadelo, se je tudi naš delavnik takrat močno spremenil. Šolska vrata so se zaprla za vse šole, tudi v našem misijonu. Katoliški misijon Vunapaje, ki je od nas oddaljen dva km, je prevzel oskrbo z živih in tako je bil v to akcijo vključen tudi naš misijon. V začetku so naši fantje pripravljali hrano v nekaterih bližnjih begunskih centrih. Z letališča smo vozili hrano, ki so jo pošiljali iz Avstralije in ZDA. Vseh beguncev na našem območju je bilo okoli 60 tisoč. V prvih dneh po izbruhu sem vozil šolarje iz ogroženih področij, saj na naš otok prihajajo šolarji iz skoraj vseh delov Papue. Evakuacija je bila otežena, ker so vulkani začeli dvigovati v zrak morsko vodo, ki je pomešana s pepelom padala na zemljo. Videti je bilo, kot bi padal sneg. Kljub nevšečnostim se je vse izteklo brez žrtev, kar se mi zdi najpomembnejše. K sreči seje neurje po nekaj tednih končalo. Kljub temu, da je večina šolarjev odšla domov, jih je nekaj ostalo v našem misijonu. Nekatera večja podjetja so dobila nove lokacije, zato so začeli voziti še uporabne stvari iz mesta. Vse to pa je bilo treba zavarovati pred tatovi in vlomilci. Tako smo skupaj s fanti delali ograje in opravljali druge naloge. Vlada province Eart New Bretain je razmišlajala, da bi del mesta obnovili, vendar je to za nekaj let še nemogoče, saj je eden od vulkanov še vedno zelo aktiven. Drug problem pa so reke, ki se ob vsakem dežju valijo z okoliških hribov in nosijo pepel ter odnašajo vse pred seboj. Mesto je za promet odprto, saj še vedno uporabljajo luko. Deluje tudi mestna indrustrija in odprtih je nekaj trgovin z gradbenim materialom. Januarja smo pričeli z novim šolskim letom. Delo tako zopet teče v nekem normalnem tempu kljub temu, daje eden od vulakanov še vedno aktiven. Sedaj, v deževni dobi, se spremeni smer vetra, tako tudi k nam včasih prinese pepel in vonj po žveplu. Strese nas tudi kakšen močan potres, ki prevrača omare in vse, kar ni preveč stabilno. Ker je veliko dežja, dim in plin iz vulkana pritiskata k tlom, veter pa vse skupaj raznaša po ožji okolici. (Videti je tako, kot kurilna sezona v Zasavju). In kaj napovedujejo vulkanologi? Pravijo, da se bo čez kakšnih 18 mesecev Rabaul pogreznil v krater starega vulkana, ki leži v morju. Bomo videli. Uroš Glavač Drugi dan po vulkanskem izbruhu - vulkanski pepel je neslo proti mestu Rabaulu in severni obali. ALBOR. EL HORIZONTE /v ENTREARBE SUS PESTANAS — —— a A ■ __ ■ ■ apt ■ TlOffl Ani OA nn uu u* T A ** n i■»■ bTJI^B LSTiUM SUIrLbni!i LA riillJNMp ;,W1 DELACOSAS. RADIO TRBOVLJE 98.1MHz y ZGODNJA URA. OBZORJE NA POL ODPIRA SVOJE VEKE IN ŽE GLEDA. KAJ? IMENA. NAPISANA SO NA PATINI lig svobode 1 la, 61420 Trbovlje tel.: +386 601 26 333,26 056 21 358, (ax: +386 601 26 228 STVARI. RADIO TRBOVLJE 98.1MHz Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20.julija 2c, 61410 Zagorje Telefon: 0601 64 611; fax: 64 660 VKLJUČITE SE V INTERNET! Internet deluje na podlagi protokola za nadzor prenosa (TCP/IP). Sam protokol TCP/IP lahko uporablja različne obstoječe protokole (Ethernet, X.25,...), kar omogoča vključevanje lokalnih mrež, v samem Inernclu pa so na voljo še številne ostale storitve: * elektronska pošta z dosegom po celem svetu * protokol FTP za prenos datotek * mrežni datotečni sistem NFS * sistem konferenc Usenet * multimedijski informacijski servis WWW * iskanje datotek v mreži Archie, Gopher in Veronica * porazdeljeno izvajanje programov * izvajanje programa na oddaljenem računalniku s prikazom na lokalnem računalniku Pokličite nas vsak delavnik od 7. do 15. ure! ___________________8f II?________________________ projektiranje, inženiring, tehnično svetovanje MARjAN REPOVŽ, dipl.inž.str.,s.p. Cesta 9. avgusta 43 61410 Zagorje Tel.:0601/62-407 PROJEKTIRANJE IN INŽENIRING TOPLOTNA TEHNIKA: CENTRALNO OGREVANJE, KOTLOVNICE IN PRIPRAVA KOTELSKE VODE, IZKORIŠČANJE TOPLOTE IZ OKOLICE, PREZRAČEVANJE VAROVANJE OKOLJA: NAPRAVE ZA STISKANJE IN PAKETIRANJE PAPIRJA, KARTONA, PLASTIKE, KOVINSKIH MATERIALOV, JEKLENIH POSOD... • r r Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate leT - priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta I 20.julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ 20 I - besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objavljamo _ I le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino I ^pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601. PARCELE, POSLOVNI ter poslovni prostor 76 m2 v PROSTORI, HIŠE Trbovljah prodam. Tel.: 061 - 823 Prodajni prostor 88 m2, -421. skladišča 42 m2, 28 m2 in 14 m2 Zazidljivo parcelo v izmeri 830 aimTEPRAl .A. INTEGRAL ^ INTEGRAL-vL. INTEGRAL ^ | 1 INTEGRAL Zagorje d.o.o. Tel.: 61 018, 64 032, 61 284 ■TO>».\V.w>WVi%v #y . w POTOVANJA ■ IZLETI LENTI 3.6.1995 1.650,00 SIT PLIBERK-ZAVODNJE 10.6.1995 1.550,00 SIT LENTI 17.6.1995 1.650,00 SIT LENTI 1.7.1995 1.650,00 SIT PLIBERK 7.7.1995 1.150,00 SIT TRST 6.7.1995 1.700,00 SIT Pokličite ali oglasite se, radi vam bomo svetovali, in se potrudili, da boste z nami zadovoljni. m2 (nadomestna gradnja) 14 km iz Zagorja prodam. Informacije na Zasavcu tel: 64 -250. Hišo z 957 m2 zemljišča, 3 km iz Laškega prodam. Tel.: 063 - 732 - 255 po 15. uri Grabeno parcelo v Zagorju kupim. Tel.: 62 - 276. VOZILA Suzuki Swift 1.3 GTI, bele barve, letnik 1991, registriran do marca 1996 prodam. Tel.: 26 -490. Lado karavan 1300, letnik 1989,registriranadojanuaija 1996, garažirana, prodam. Tel.: 27 - 055 od 7. do 15. ure. R 4 letnik 1992, prevoženih 30.000 km, rdeče barve prodam. Tel.: 77 - 136. Avtomatik zelene barve letnik 86 vozen in avtomatik modre barve nevozen prodam. Tel.: 43 - 565. OSTALO Motokultivator F 620 Y MIO Honda prodam. Zraven sta plug in kosa. Tel.: 43 - 247. Globok italijanski otroški voziček prodam. Tel.: 44-332. Otroški voziček in stajico (Monbebe) prodam Tel.: 62 - 254. Mlade koze srnaste pasme prodam. Tel.: 24 - 744. Pudlja in francosko posteljo ugodno prodam. Tel.: 42 - 400. Barvni televizor Gorenje prodam za 10.000 sit. Milka Kovač, Za Savo 11, Hrastnik. Inštruiram nemščino in francoščino. Tel.: 73 - 719. MMARUTI MARUTI 800 DX - MESTNA ZVEZDA DODATNA OPREMA: KUMA NAPRAVA, CENTRALNO ZAKLEPANJE, ELEKTRIČNI POMIK STEKEL, ALARM Pooblaščeni prodajalec GRIČAR PO SMRTI. DAVNA ZIMA. DESIDERIO DELLE TUE MANI GR NELLA PENOMBRA DELI A SlS SAPEVANO Dl ROVERE EjDUŽffgg Dl MORTE. ANTICO INVERNOm ---------' tel.: +386 601 26 333,26456 21 358, kx:+386 601 26 228 IN POTEM PROGRAM MAJ IN VEDNO POMLAD ■ ■ . ’ , j! RADIO TRBOVLJE 98.1 MHz. lih DOL PRI HRASTNIKU ROKOMETNO IGRIŠČE PREDSKUPINE ROKOMETNI KLUB DOL BIFE "JACK BAR" SOBOTA OD 20.00 DO 2.00 PIRC BOJAM s.p. Trg borcev NOB 5 61431 Dol pri Hrastniku -tel.: 0601/22-315 S poslovalnico M€DCH tel.: 0601/73 696 NA ZALOGI: - modni sandali - otroška obutev - moška obutev - platnena športna obutev - PREGIBNI COKLI - Kopitarna Sevnica UGODNO: - otroške startarke ... 550,00 SIT - ženski sandali ... 2.988,00 SIT - modne torbice ... 2.940,00 SIT - ženski natikači... 1.540,00 SIT UGODNI PLAČILNI POGOJI ODPIRALNI ČAS: od 8.00 do 19.00 ure; ob sobotah od 8.00 do 12.00 ure! VABLJENI! NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke pošljite do 31.5.1995 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi s pripisom “Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo), pri žrebanju bomo upoštevali le modre ovojnice. Nagrade, ki vas čakajo: 1. nagrada: Storitev v vrednosti 3600 SIT 2. nagrada: Storitev v vrednosti 1400 SIT 3. nagrada: Storitev v vrednosti 1200 SIT 4. nagrada: Storitev v vrednosti 1000 SIT 5. nagrada: Storitev v vrednosti 800 SIT Izžrebanci nagradne križanke 17/95 1. nagrada: Blago v vrednosti 4.000 SIT, Trgovina Mojca litija, Joži Brodnik, Cesta zmage 26, Zagorje 2. nagrada: Blago v vrednosti 2.500 SIT, Trgovina Mojca Litija, Joža Zakšek, Novi dom 23, Trbovlje 3. nagrada: Blago v vrednosti 1.500 SIT, Trgovina Mojca Litija, Alojzija Virant, Trg revolucije 9, Trbovlje Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija2c,Zagoije,do 1.6.1995. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti. Rešitev nagradne križanke 18/95: BOB, ŠAR, ODAK, UTA, IZA, MUTI, ZBOROVODJA, AR, SKLADATELJ, IK, RG, AIKEN, EZRA, KAOS, TARKOVSKI, ODBOJ, RUANDA, DOL, MOERS, HRKELJ, RO, OVCA, OS, OLAJ, FI, VA, ALPE, LAM, CER, INVENTAR, OVACIJE, ILKA, NOGA, IG, KLETAR, ABI, OMAHA, RETOR, GNOJ, PERON, ATENA, VIDA, START. Frizerski salon HERMINA C.ZO.julija 13 61410 Zagorje ob Savi Tel.: 0601/61-740 Vas obvešča, da so ponovno začeli obratovati vsak dan od 13. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure. S tem kuponom Imate popust pri vseh storitvah. m L TA^IC mu »m* 1 s VINO IZ HALOZ GOSTA TKANINA ZA PODLOGE t INDONE- ZIJSKO OTOČJE ZNAČILNA OBLIKA, VRSTA DEL KMEČKEGA VOZA SLOVENSKI PISATELJ (VITAN) HOKEJSKI KLUB DEL MOLEKULE S. KREPOST, ČEDNOST EDO RAVNIKAR T OP.PEVKA HEVBAL ČETRTI MESEC V LETU IME IN PRIIMEK SLOVENSKEGA VIOLINISTA 'V - OPLOTJE OGRAJA DARJA ŠVAJGER BAJE- SLOVNI PRVI LETALEC PREVOZ SKOZI DRŽAVO AU ČEZ MEJO ŽIVLJENJSKA POT ALBERTO TOMBA BARVA IGRALNIH KART PEVKA HABERL SLOVEN- SKA FILMSKA IGRALKA (ITA) PRAVLJIČNO BITJE SLIKARKA KOBIUCA IRANSKO NOMADSKO PLEME GERMANSKI OREL DRŽAVNA BLAGAJNA KELTSKA RODOVNA SKUPINA AVTOR: KARU DREMEL SLOVEN- SKA PESNICA (MAJDA) POMNILNIK RAČUNAL- NIKA GORSKE REŠE- VALNE SANI TEIST VRSTA KONJSKEGA TEKA SLOVENSKI PESNIK (LOJZE) ZELIŠČE NAMEN, ZVIJAČA RIMSKA BOGINJA JEZE POSLANEC OGLEDNIK KITAJSKA UTEŽNA MERA sirim f ® Nagrajenci nagradne križanke za osnovnošolce 1. Krunoslav Križ, Maistrova 16, Litija; 2. Blaž Hudi, C. 9. avgusta 8c, Zagorje; 3.Mojca Kamnik, Borovniško naselje 2, Kisovec; 4. Nejka Ostanek, Kotredež 30, Zagorje; 5. Jože Motoh, Kolodvorska 21, Trbovlje; 6. Rok Bedenik, Trg Borcev NOB 13, Dol pri Hrastniku; 7. Mojca Lovše, 8. razred, Litija; 8. Janez Knez, Pot na Brod 5, radeče;; 9. Sabina Stegenšek, Trg svobode36,Trbovlje; lO.Peter Deželak, Vodenska 45, Trbovlje; 11. Roman Šimenc, Kolodvorska 21, Trbovlje; 12. Matic Tesla, Novi log 19e, Hrastnik; 13. Andrej Gajšek, Ostenk 5c, Trbovlje; 14. Tina Skorja, Levstikova 19, Zagorje; 15. Maruša Kavšek, Naselje Aleša Kaplje 8b, Hrastnik; 16. Kaliope Klemen, Levstikova 1, Litija; 17.Tilen Kovač, Pod ostrim vrhom 38, Trbovlje; 18. Ines Gril, Trg svobode 36, Trbovlje. OVEN Ne zanemarjajte partnerja, saj bo sicer prišlo do problemov - partner si lahko zaželi osebo, ki ne bo neprestano odsotna in ji bo delo manj pomembno. Št.: 20. BIK Preveč razmišljate o odnosih z okolico in od sebe zahtevate, da vsem ugodite. Naučili se boste, da morate biti včasih bolj strogi do nekaterih ljudi. Št.: 11. DVOJČKA V ljubezni boste srečni, saj bosta s partnerjem imela precej dinamičen odnos. Kljub vsemu pa vam bodo grenile življeneje stvari iz preteklosti, ki se jih izogibate. Št.: 8. RAK Osvobite se svoje sramežljivosti in pokažite več odločnosti na čustvenem in poslovnem področju. Ne dovolite, da vas izkoriščajo. Finančna situacija se bo izboljšala. Št.: 3. LEV V ljubezni se boste zresnili. Vaše reakcije bodo zrele, dobro boste vedeli kaj želite. Odnosi z okolico bodo dokaj napeti, zato več časa nemenite sebi. Št.: 13. DEVICA Poskušajte se manj obremenjevati z napetostmi v družini in uživajte v samoti. Na ljubezenskem področju lahko pričakujete pozitivne spremembe. Št.: 27. TEHTNICA Čas je, da dobro razmislite kaj bi v ljubezni pravzaprav radi: zadržali staro zvezo ali poiskali srečo v nečem novem. Ne zanemarite tudi delovnih obveznosti. Št.: 9. ŠKORPIJON Vaša destruktivnost in nagnjenost k prepirom bi lahko prizadela človeka, ki vam j e prirasel k srcu. Odločitve sprejemajte s trezno glavo in nikakor ne s silo. Št.: 5. STRELEC Problemi in zastoji, ki vas trenutno tarejo, so le prehodni, zato se ne utapljajte v žalosti. V ljubezni se osvobodite čustvenih ran iz preteklosti. Št.: 17. KOZOROG Pred vami j e čas nežnosti in romantičnih trenutkov v dvoje. Kljub temu bi bilo priporočljivo, da ne zanemarite reševanje poslovnih obveznosti. Št.: 41. VODNAR Hrepeneli boste po spremembah in vzburljivih doživljajih. Vaša nestalnost in nepredvidljivost vas lahko privede do kratke in neobičajne ljubezenske pustolovščine. Št.: 2. RIBI Poiščite vzroke vaših problemov in se nikar ne predajajte črnim mislim. Poiščite oporo pri prijateljih, saj bodo odnosi z njimi dokaj živahni in dinamični. Št.: 4. Obvestilo prirediteljem Odslej,U, tej Stnmiohjavtiam»vse pd^ditv^ki sc hodu »dvi jak- v Zasavju. Prosimo vse prirv,Uk.je različnih dogodkov (kiiUvrnili, glasbenih, športnih..), da nam najkasneje d„ ponedeljka sporočijo, kje hod,, pripravili prireditev, kdaj bo h, kdo ho sodeloval na njej. Objave na tej strani bodo brezplačne. Upamo, da bodo bralci že čez nekaj tednov lahko v Zasavca dobili informacijo o vsengkarsebo v naslednjih dneh dogajalo v Zasavju. Kulturne prireditve RAZSTAVE Trbovlje - Vinko Hrovatič, član Relik Dadasa, razstavlja v prostorih RSH. Trbovlje - V mali galeriji Knjižnice Toneta Seliškatja razstavlja osem del slikarka Tanja Radej iz Krškega. Dela si je možno ogledati do 31. maja Trbovlje - Od 26. maja do 8. junija si lahko v Likovni galeriji ogledate slikarsko razstavo Severine Trošt Šprogar. Zagorje - V DD Zagoije bo v petek, 26. maja ob 18. uri, otvoritev in ogled razstave akademskega slikaija Veljka Tomana razstava bo odprta do 12. junija. Otvoritev bo popestril Mladinski pihalni orkester zagorske glasbene šole. KONCERTI Trbovlje - V DD Trbovlje bovsoboto, 27. maja ob 19.30 uri, jubilejni koncert ob 50. letnici glasbene šole Trbovlje. Trbovlje - V DD Trbovlje bo dne 30. maja ob 18. uri, občinska revija otroških in mladinskih pevskih zborov v organizaciji ZKO Trbovlje. PROSLAVE Trbovlje - V Mestnem parku Trbovlj e (za obči no) bo 6. junija ob 18. uri, Proslava dneva izgnancev. Šentgotard - V soboto, 3. junija ob 10. uri, pri gostišču Maček bo proslava ob 50. letnici zmage nad okupatorjem, silami OSI in konca dmge svetovne vojne. IZLETI Trbovlje - Planinsko društvoTrbovljeorganizira v nedeljo, 28. maja, skupinski izlet na Lubnik in Blegoš. Prijave sprejemajo v društveni pisarni do 25. maja. Športne prireditve NOGOMET Trbovlje 28.5. ob 16.30 Zagorje - Elan Radeče 28.5. ob 16.30 Radeče Papir - Napredek Trbovlje 31.5. ob 16.30 Rudar - Dravinja MALI NOGOMET Razpored občinsketrimlige - spomladanski del I. liga - III. kolo: petek, 26. maja na igrišču Dol: Juventus - Liljani ob 18. uri; ŠD Čeče -PP Hrastnik ob 18.50 uri; Steklarna - Čvek-Chicago. II. liga - III. kolo: petek, 26. maja na igrišču Log: Gamsi - Vaka ob 18. uri; KS Dol -Steklarski Friši ob 18.50 uri; Mexsico - Čebelica ob 19.30 uri. DEŽURSTVA Zdravstveno varstvo: 24 - urno dežurstvo v zdravstvenih domovih: Hrastnik (tel.: 44-006), Trbovlje (tel.: 26-322), Zagorje (tel.: 64-644), Litija (tel.: 061-881-855). Zobozdravstvo: Dežurna zobna ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7. - 19. ure. Ob sobotah v Hrastniku in Trbovljah od 7. - 13. ure, v Litiji od 7. -19. ure. Informacije dobite na zgoraj navedenih telefonskih številkah. Lekarne: 24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah (tel.: 21 -110) Veterinarska služba za Zagoije, Trbovlje, Hrastnikje na Izlakah, od 26. maja do 1. junija je dežurni veterinar Marko Kastelic, dr. vet. med. Tel.: 74 - 123. Elektro služba: Dežurna elektro služba poteka dopoldne in popoldne do 22. ure v elektro centru v Trbovljah na tel. št. 21-134 in na elektro upravi v Ljubljani, kjer je stalna dežurna služba na tel.: 061/329-290. Petrol: Hrastnik, Izlake: sobota od 7. do 13. ure, nedeljainprazniki zaprto, Trbovlje: sobota od 6. do 20. ure, nedeljain prazniki pa od 7. do 13. ure, Zagorje: sobota, nedelja in prazniki od 7. do 13. ure, Litija: vse dni od 7. do 20. ure, Radeče: sobota od 7. do 16. ure, nedelja od 7. do 13. ure. \p \& 0M :.(4iH,:;:erot5 klimi) šisCKegf::,;; .. ZAGORJE ; pel, ob 19. mi 26. . : 29. TROMB- STONE (*m. vest.) pet.. KINO DOL PRI - pon.uh 19.un,soh., ned ob HRASTNIKU NO(,NI .... 27.5. KVIZ{am;drama) VA.Hdamti trilier) sob., . ».s«.........:......... DELAVSKI DOM TRBOVLJE KINO IZLAKE 28. 5. I ROMSKIM. osvaja amerikde m E"™"’: STEZ... Ml /,mu 1. -5. ODŠLA BOM ŠE TO NOČ - Anja Rupel (3) 2. - 2. PANDORINA SKRINJICA (remlx) - Avla Band (2) 3. -1. Y0U - Stonnitra (4) 4. -/. VEDNO-Dadi(1) 5. - 4. NOCOJ BILA BI S TEBOJ - Strmina (2) 13. HAVE Y0U EVER REALLV LOVEO A W0MAN - B Adams (5) 2, -1. METAK- Vlatka Pokos (4) 3, - 5. TOTAL ECUPSE 0F THE HEAHT - Nlcld French (3) 4. - 2. BABY BABY - Corona (2) 5. -/. BACKFORGOOO-Takethat(1) I Glasujem za: ^ 1 Moj naslov: ____________________________ I* __________________________________________ ■ Glasovanje po dopisnicah na naslov: Ralo TfaNle, "fig svobode 11a, 61420 Tfoovlje I do tori« v tekočem te*u. Na sporedu ob ponede|Mh od 12.00 do 12.45. VICI ZA V VICE RTV TRBOVLJE K1 09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12JOO SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 REZERVIRANO: ZELENA DOLINA (VODI DUŠANKA SPIL AR) ali IZZIVI ŽIVLJENJA (VODI BARBRA RENČOF) ali SNOOPV LIVE (VODI DEAN HOLCJali DANNY PREROKUJE (VODI DANIJEL ŠMID-DANNY), 21.15 SATELITSKI PROCiRAM 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 181)0 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 ŽEBLJIČKI, 21.15 FILM TEDNA, 231)0 SATELITSKI PROGRAM :!! 13.00 KORISTNE INFORMA- CIJE, 16.00 MLADINSKI PROGRAM, 17.00 SATELITSKI PROGRAM 09.00 KORISTNE INFORMACIJE 1200 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 ŠPORT- NA ODDAJA, 21.15 SATELITSKI PROGRAM 09.00 KORISTNE INFORMACIJE 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 KONTAKTNA ODDAJA (VODI KARMEN Š. RAJEVEC), 21.15 SATELITSKI PROGRAM 09.00 KORISTNE INFORMACIJE 1200 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 FILM TEDNA (PONOVITEV), 22.00 SATELITSKI PROGRAM ATV SIGNAL LITIJA 20.00 VIDEO BOOM 40 - ZABAVNOGLASBENA ODDAJA ZLTV SLOVENIJE, TEDNIKA KAJ IN ANTENE :::,::x,x,:,::x,:::,:::,xxx::xx,:::,:::;x,xxx,:,:,x,x 20.00 INFORMATIVNA ODDAJA, 20.30 PONOVITEV VIDEO BOOM 40 10.00 VKLOP VIDEO STRANI, 16.00 TV KOPER 10.00 VKLOP VIDEO STRANI, 16.00 TV KOPER 20.00 ATV ŠPORT - ŠPORTNA ODDAJA LITIJSKEGA ŠPORTA IN ŠPORTNIKOV, ENKRAT MESEČNO KONTAKTNA ODDAJA Z GOSTI IN ODPRTO TEL. LINIJO, 20.30 INFORMATIVNA ODDAJA -PONOVITEV PETKOVIH INFORMACIJ Z DOPOLNITVAMI TADC trt, it tnnc 20.00 IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE, 21.30 PONOVITEV ATV ŠPORT S88)ft 315,1895 20.00 IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE ETV ZAGORJE 20.15 PETEK NA ETV 9.00 PONOVITEV PETKOVE ODDAJE 20.15 SREDA NA ETV ETV IZLAKE 20.15 ČETRTEK NA ETV 18.00 PETEK NA ETV 11.00 PONOVITEV PET- KOVE ODDAJE RADIO TRBOVLJE 111 " * 6.00 -8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 1430 POROČILA, 14.45 OB VESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OB VESTILA IN EPP. 17.00 LITIJSKO OKENCE, 18.45 POROČILA, 19.00 - 24.00 ODDAJA V ŽIVO, 24.00 NOČNI PROGRAM 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00-14.00 PROGRAM MAJ, 1430 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 17.00 MLADINSKI VAL, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ IN IZBOR POPEVKE TEDNA, 1430ČESTITKE, SER VIS, 14.45 OBVESTILA IN EPP,15.00SER-VISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMACIJE IN POVABILA, 16.450B VESTILA IN EPP,17.00 SOBOTNO POPOLDNE, 19.00 NOČNI PROGRAM 8.00 - 9.00 DOBRO JUTRO, 9.00 IZBOR VIŽE TEDNA, 10.00 Z VAMI SO..., 11.00 TEDEN JE ZA NAMI, 12.00 SERVISNE INFORMACIJE, OBVESTILA, 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE, 19.00 NOČNI PROGRAM MSSSSSSSSSSSS runcucLuc* 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 1430 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA EPP, 17.00 CICIVRTILJAK, 18.00 ODDAJA O KULTURI, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ , 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM ,16.45 OB VESTILA, EPP, 17.00 ŠPORT, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM 6.00 - 8.00 JUTRANJI PRO- GRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 1430 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 KONTAKT, 18.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM Sposojeno iz BBS V porodnišnici Janezek: "Mama, saj sploh nima las naš dojenček!"Mati: "VemJanezek, vem." Janezek: "Ampak mama, saj niti zob nima!" Mati: "Ja, seveda, da jih nima." Janezek: "Mama, a si prepričana, da ti niso dali rabljenega?" Vici Po cesti gre možakar in se na ves glas smeji. Sreča ga prijatelj, ki ga vpraša: "Zakaj se tako smejiš?" Možakar odvrne: "Veš, imam navado, da sam sebi pravim vice in sem si povedal enega, ki ga še nisem slišal." Izlet Razred srednje šole se je odpravil na maturantski izlet. Na letalu, ki so ga najeli je bilo precej bučno. Zato je kapitan poslal inženirja Miho, naj jih umiri, ker so mu že šli na živce. Ko seje Miha vrnil nazaj, je bilo v potniškem prostoru vse tiho. Kapitan: "Miha, ti si enkraten! Se vidi, da imaš doma tri otroke! Kaj pa si naredil? Si jih garbal?" Miha: "Ne! Samo na dvorišče sem jih poslal!" Pri zdravniku Pride moški k zdravniku. Zdravnik: "Kaj vas muči?" Moški: "Eno jajce imam plavo." Zdravnik: "Pokažite. Mogoče je nalezljivo, ga bomo kar odrezali." Moški se vrne čez mesec dni. Zdravnik: "Kaj pa je spet?" Moški:"Tudi drugo jajce imam modro." Zdravnik takoj reče: "Odrezat!" Pa se moški spet vrne čez en mesec in reče: "Luleka imam modrega." Zdravnik:"Odrezat!" Čez dva meseca pride ubogi možakar zopet k zdravniku. Stari zdravnik je bil na dopustu in ga je nadomeščal mladi zdravnik. "Kaj vas muči?" vpraša mladi zdravnik. Moški:"Rit imam čisto plavo." Zdravnik: "Pokažite!" Sleče se in pokaže. Zdravnik: "Nič hudega ni gospod. Vaše kavbojke puščajo barvo." Godovi 25. maj: Beda Častitljivi; vnebohod; 26. maj: Filip Neri; 27. maj: Avguštin Canterburyjski; 28. maj: German; 7. velikonočna nedelja; 29. maj: Maksim Emonski; 30. maj: Ferdinand, Ivana Orleanska; 31. maj: Kocijan. ----^ I I I tl | -INOIV IH Mpejut tt-z nrfURZiJA) _ mm J K RATKE omaces Večina rudaijev podpira zamisel, daje treba poslanca Janeza Kopača prekvalificirati v Učnika. Ne morejo se Kopači boriti za čimmanj državnega denarja za rudnike. Vsaka stvar je za nekaj dobra. Bivšega zagorskega izvršnika Janeza Lipca so ob odhodu iz Zagorja tako obrcali, da bo zdaj lahko poučeval nogomet. Prvi trboveljski prenovitelj in drugi zavarovalničar Božo Marot lahko brez greha reče, da so Trbovlje za luno. Sploh zdaj, ko so pod njim, ob Mesečini, odprli Polno luno. Direktor Svee Miro Strajhar je včasih kot Jezus. Z enim muflonom, ki gaje upihnil, je nahranil pol Zasavja. Kaj šele bo, če bo kdaj na dlako položil medveda. Direktor Sij aj aMarjan Perger pa j e že dva meseca predsednik hrastniških planincev. Tako bo moral zdaj v Hrastniku poleg svetlobe skrbeti še za višino. # # Č£s7VTt, teši* čestita/ in/ pxvzA^aAiljxi' Čestitamo Marjani Kolenc - Rus ob njenem imenovanju za notarko in želimo, da bi svoje delo opravljala tako, kot j e skupaj s kolegi prisegla: vestno, pošteno in nepristransko. Namesto melodije pa ji poklanjamo drobno misel - ne je vzeti preveč resno - saudskega pravosodnega ministra Al Abbasa Al Hakima: Nekatere ljudi je zaradi družbenega interesa treba razdeliti na truplo in glavo. Papež n* Večali Letošnji majski pohod na GEOSS je še bil tak kot navadno. Nekaj žuljev in moče, malce za pod zob in potem za poplaknit. Drugo leto bo namesto pohoda procesija, ki naj bi jo vodil sam papež, ki se bo prav tiste dni potepal po Sloveniji. Če novi litijski oblasti ne bo uspelo, da ga privabijo na Vače, mu želijo izročiti vsaj mošnjiček zemlje s središča slovenskega. Upajmo, da bodo novi litijski oblastniki zadovoljni s samo simboličnim dajanjem, sveti oče in cerkveni poglavar pa s samo simboličnim jemanjem. K._____________________________________________________J Rdeči Revir j e iranskim oblastem poslal ostro protestno pismo, ker so zaradi objave izmišljene vesti teheranskega novinarja obsodili na 74 udarcev. V pismu pravi, da je bičanje povsem nesprejemljiva kazen, ki ima lahko tudi hude mednarodne posledice. Če bi se praksa takega kaznovanja prenesla npr. v Slovenijo, bi bilo to konec razcveta slovenskega tiska: novinarji bi med posameznimi bičanji imeli le še malo časa za pisanje, časopisi pa bi se zaradi visokih stroškov zdravstvene nege razbičanih hrbtov znašli v morju rdečih poslovnih številk. Delegacija Združenja zasavskih izdelovalcev pizz je v Los Angelesu pripravila zelo odmevno prireditev, katere osrednja točka je bila, ko so na vročem asfaltu spekli pizzo s premerom deset metrov. Počastili so jo tamkajšnjemu sodniku, ki je na 25 let zapora obsodili možaka, ki je ukradel kos pizze. Okusno pizzo velikanko so potem razdelili med pravosodne uslužbence. Skrbimo za nevarnosti, ki lahko doletijo vaš dom, in za nezgode, ki se lahko pripetijo vam ali vašim bližnjim. Družinsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav zavaruje vaš dom pred različnimi dogodki: naravnimi nesrečami, vremenskimi ujmami, požari in vlomi, hkrati pa ublaži tudi posledice nezgod, ki lahko doletijo vas ali vaše bližnje, saj združuje kritja, kijih ponujajostanovanjsko in nezgodno zavarovanje ter druga zavarovanja, kijih izberete po lastni presoji. DPUZmSKO ZAVAROVANE zavarovalnica triglav ■ 1 1 s;:;:i M m m .. II 11 !i M 1 >:&•: I I I Celje - skladišče D_per Z® Banka Zasav 6/1995 1 Trbovlje 5000002442,19 Ljubljanska banka - Banka Zasavje d.d., Trbovlje 5 pomočjo PIN-a - čaše osebne identifikacijske številke -tab ko dvignete gotovino na 5 bančnik avtomatih V Zasavju in na Več kot 200 po četi Sloveniji ob kateremkoli času. Če ga še nimate, zaprosite zanj čimprej V Vaši enoti banke. mm 11 m COBISS © LB Banka Zasavje d.d., Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi - za ljudi. 1 ■ i II ■ i s:"": llillllllllBSililšI 1 NAROČILNICA i Naročam časopis ZASAVC I »-n— ......................... Datum rojstva . . . . . . . . . . . . . . . . . , . I I kra, . . „ UliCa:;.: . postna st. . I datum . . . , NAROČNINO BOM PLAČEVAL: \ sproti, trimesečno, polletno (ustrezna obkroži)