Glas zaveznikov
Leto II • St. 458
orm&ciijjski d n e umik A. I. S.
Cena 5 lir
TRST, sobota 14. decembra 1946
UREDNIŠTVO: Vi* S. Pelllco 8 • Telefon it 93854 in 94443
OGLASI: Cena za milimeter Vikine (Širina ena kolona): trgovski L. 27, mrtvaški L. 56 (osmrtnice L- 100), objave L. 20, finančni in pravni oglasi L. 45. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 45. Davek ni vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema izključno: S.P.I.. Soči e ti per la PubbllcitA in Italia, Trst ul. Silvio Pelllco at 4, tel. 94044. Cena posamezne Številke L. 5; zaostale X* 10. Rokopisov ne vračamo.
Imenovanje guvernerja
ob vstopu v veljavo pogodbe z Italijo
i
Lastninske pravice optantov za Jugoslavijo ali Italijo
Viseča vprašanja
USTANOVA UNRRA
SPOR 0 NOVEM ZASEDANJU
Wa»ihington, 14. decembra
Kot smo porogali, je politični odbor sveta ustanove UNRRA, v katerem so zastapnikl 48 narodov, v četrtek odobril resolucijo, naj bi do 30. junija 1947 sklicali novo zasedanje cveta ustanove UNRRA, razen če osrednji odbor tega ne bi imel za nepotrebno. Predlog je stavil sovjetski zastopnik Nikolaj Feonov.
Ameriški zaistopnik C. Tylec Wood je napadel sovjetski predlog in iajavil, da bi bilo «krimlnal-• no», če bi izgubljali {as in denar za novo zasedanje sveta ustanove UNRRA. Wooda je podprl britanski zastopnik in tudi bivši glavni ravnatelj La Guarda je izrazil mnenje, da novo zasedanje ni potrebno.
Do živahnega razpravljanja je prišlo glede razdelitve preostalih dobav ustanove UNRRA v vrednosti 626 .milijonov dolarjev. Sovjetski zastopnik in La Guardia sta stala na stališču, da morajo izpeljati načrt, kakor so ga določili za posamezne države, zastopniki Združenih držav in Velike Britanije pa so poudarjali, da morajo biti fondi ustanove UNRRA gibki, da bodo lahko nudili pomoč tam, kjer je najbolj potrebna.
PROMET TAJNIH ZIDOVSKIH IZSELJENCEV
London, 14. decembr i Dopisnik «BBC» za Balkan poroča iz Aten, da Sklenjjo iz Vit akav, da vodijo ,pra«:4t tajnih židovskih Izse^ep^ številni agenti v Grčiji, ki posredujejo vkrcavanja na ladje v grških pristaniščih. Videti je, da osebe, ki so zapletene v ta promet, v mnogih primerih niso niti Židje niti njihovi simpatizerji, marveč ljudje, ki delajo zgolj iz koristoljubja. Treba je poizvedeti, do kakšne mere dopuščajo ta promet grški zakoni, toda britanske poT.orske oblasti v Atenah so označile te ladje kot nesposobne za plovbo.'
TRI ZAHTEVE ŽIDOVSKE AGENCIJE
Basel, 14. decembra
Predsednik izvršnega odbora Zidovske agencije David Ben Gurion je na svetovnem zionističnem kongresu izjavil, da Zidovska agencija ni prejela nikake kompromisne rešitve ter vztraja na treh zahtevah, ki so: 1) da Velika Britanija odpre vrata Palestne svobodnemu židovskemu naseljevanju; 2) da bi imela ZidoVska .agencija nadzorstvo nad naseljenci ter pravico posvetiti se razvoju države; 3) da bi Palestino spremenili v židovsko državo.
VESTI V 1 STAVKU
r t Hajdarabadeki nizam, ki ga majo za enega izmed najbogatej-sih ljudi na svetu, je nakazal za osebe, ki 80 pri zadnjih neredih v Indiji utrpele škodo, 15.000 funtov šterlingov.
— V ponedeljek so se v Niirn-bergu pričele nove razprave proti nemškim vojnim zločincem.
— Pri otoku Rodu se je potop-.la ladja, ki je vozila 800 židovskih beguncev; pogrešajo 8 oseb.
— Argentinski zunanji minister izjavil, da bodo v kratkem pod-bieali argentin.sko-sovjetako pogodil® ° prijateljstvu, plovbi in trgovini.
. Finančni in upravni odbor ZN 1« sprej€j načelo, da morajo biti prispevki ja mednarodno begunsko organizacijo prostovoljni, ne pa
prianm.
— Vrhovni poveljnik za letalske prevoze Usa general Webeber je naznanil, da bodo 15- decembra izročili egiptovaM vladi ameriško letal.soe na payne Fieldu v bližini Kalra^ ki je med vojno služilo kot Središče za letalske prevoze za Bližnji in Daljni Vzhod.
NEW YORK, 14. decembra — Včeraj smo javili, da je Svet zunanjih ministrov po šesttedenskem delu v četrtek zvečer zaključil svoje newyorško zasedanje. Dosegel je popoln sporazum o vseh Se nerešenih točkah petih mirovnih pogodb z Italijo, Finsko, Romunijo, Madžarsko in Bolgarijo. Delegati so v zaključnih govorih poudarili, da bodo izkuSnje zaključenega zasedanje zelo koristne za izdelavo mirovne pogodbe z Nemčijo.
Preden so se zunanji ministri razsliMso podpisali zapisnik, s katorlid se obvezujejo, da bodo ukrenil vsa potrebno, da zagotove, da bo Varnostni svet ime-novil guvernerja istočasno, ko bo stopila v veljavo pogodba z I trdijo.
Guvernerja za Trst mora Svet zunanjih ministrov še najti. Splošno prepričanje je, da bo potreben mož izrednih sposobnosti, med katerimi ne igra najmanjše vloge pogum. Na končnih sejah so zunanji ministri sklenili, da bodo Italijani, ki bodo zapustili Trst, smeli vzeti s seboj premično Imovino.
Nerešeno je ostalo še vprašanje o bodočnosti italijanskih severnoafriških kolonij. Ministri so določili, da bodo v ta namen ustanovili posebno komisijo.
Poleg tega so sklenili, da bodo dokončno besedilo pogodbe po overovitvi prevodov v treh jezikih, in sicer v angleščini, francoščini in ruščini objavili takoj, čim bodo pogodbe izročili zastopnikom prizadetih držav, v Washingtonu. Tajna bo ostala, kot smo omenili že včeraj, le točka, ki se tiče italijanskega brodovja, ki ga bodo izročili Sovjetski zvezi, Združenim državam in Veliki Britaniji.
Zunanji ministri so na zadnjem zasedanju poleg tega tudi sklenili se isti večer sestaviti besedilo pogodbe, na podlagi katere se obvezujejo, da bodo v teku sesti h mesecev od dne, ko bodo stopile v veljavo mirovne pogod' be z Romunijo, Bogarijo in Madžarsko, sklicali konferenco, na kateri bodo izdelali novo konvencijo za plovbo po Donavb Glede točke mirovne pogodbe z Italijo v pogledu civilnega letalstva, zarodi katere je prišlo v teku zadnjih zasedanj do nesoglasij med zunanjimi ministri, so končno lahko dosegli sporazum, ker Je Molotov pristal, da prizna trgovskim letalom pravico pristajanja na letališčih svobodne države Trsta, da se oskrbijo z gorivom in izvršijo popravila.
Zunanji ministri so poleg tega sklenili, da spremenijo določbe o poravnavi gospodarskih sporov v mirovnih pogodbah z balkanskimi državami in Finsko tako, da bodo v skladu z enakimi določbami mirovne pogodbe z Italijo.
Poleg tega so sklenili, da Je treba spoštovati lastninsko pravico prebivalcev Trsta, ki bodo op-tirall za jugoslovansko ali italijansko državljanstvo.
Edina točka italijanske mirovne pogodbe, ki jo morajo še rešiti, se tiče usode preostanka italijanske mornarice, razen tistih vojnih ladij, katere bo Italija po pogodbi, lahko obdržala. Grčija in Jugoslavija bosta poleg ((spremljevalnih ladij» dobili po eno križarko italijanske mornarice. Niso še javili imeni dveh križark niti raztolmačili izraza ((spremljevalne ladje*.
Uvedba prekega soda v Tabrizu in Mianehu
Neznana usoda Piševarija
iiradnn'IiER^^’ decembra — Perzijski glavni stan je A 7prbeiri)Poro^’ da S° v „ Prestolnici avtonomne pokrajine Tabrizom Tabrizu ^er. v ^anehu, ki leži med Teheranom in dr Salaunulah°n.asili Prek}, SCKj‘ Glavni guverner Azerbejdžana olaišal mirno ?Javid je sklen-1, da bo <*** v Mianeh, da bi IeMd»^sedb0- Pokrajme po vladnih silah, ki bodo imele nalogo nadzorovati volitve.
V Tabriz še vedno prihajaj0 azerbejdžanske čete. Iz verodostojnega vira so včeraj javili, da, perzijska vajska ni mogla takoj nadaljevati pohoda iz Mianeha protj Tabrizu, ker so azerbejdžanske sile razstrelile vse mostove In na številni krajih minirale ceste. Perzijska vojska je skušala doseči Tabriz čez Sahindej (gornji Kurdi-stan) ter Je včeraj pppoldne, kot so zvečer uradno javili v Teheranu. vkorakala v azerbejdžansko Prestolni«,. V Mianeh so poslali Pionirski oddelek, da bo nadzoroval Popravljenje cest In mostov.
Teheranska radijska postaja je včeraj javila, da je prišlo po predaji Azerbejdžana v Tabrizu do številnih umorov demokratskih ele-nuntov. V prestolnici Azerbejdžana vzdržuje trenotno red civilna policija. ki so jo oborožili g samokresi in strojnicami.	N
Teheranska radi Jeke postaja Je sporočila tudi, da so osvobodi demokratske predstavnike in elane Pisevarijeve vlade, da
pa ni znana usoda demokratskega voditelja Piševarija samega.
Ostanek italjanskega brodovja bodo nato po enakih delih razdelili med štiri velesile.
Zunanji ministri so sklenili, da bo preiskovalna komisija za Trst omejena na štiri predstavnike, po enega za v3ako velesilo. Poizvedovala bo o gospodarskih In carinski*- perspektivah tržaškega svobodnega ozemlja. Italijanska lira bo zaenkrat še nadalje ostala denarna enota svobodnega ozemlja.
Diplomatski dopisnik LPS obravnava delo sveta zunanjih ministrov in piše, da je preteklo 15 mesecev, odklar se je 11. septembra 1945 Svet zunanjih ministrov v Londonu sestal k začetnemu delu o petih mirovnih pogodbah, kot je določeno v potsdamskem sporazumu.
«Sledili so meseci pripravljalnega dela, ki so ga opravili namestniki zunanjih ministrov, ki so se sestali v Londonu. Svet zunanjih ministrov se je drugič sestal v Parizu 25. aprila, toda samo toliko, da so zasedanje preložili na 17. maj, ker Je v pogajanjih nastal zastoj. Svet Je imel nato t-etje zasedanje od srede junija do poznega Julija. Tokrat je bil dosežen zadosten uspeh, da «o kljub nekaterim težavam lahko predložili osnutke pogodb, ki so vsebovan mnogo . nerešenih točk, mirovni konferenci, ki se je sesUla 29. junija. Svet je imel nato istočasno z mirovno konferenco svoje četrto zasedanje od konca avgusta do začetka oktobra. Prvo zasedanje je bilo v Nev Yorku 4. novembra.
«V New Yorku je imel Svet zunanjih ministrov pred seboj uspehe mirovne konference in v luči piipo-ločil te konfeunce so končno izdelali 5 mirovnih pogodb.
((Tomeljni kamen teh pogodb je bil sporazum o pravnem položaju ln ustroju mednarodnega tržaškega področja, ki potrjuje priporočila mirovne konference, Tu je Sovjetska zveza končno popustila kot za-Sčltnlca najbolj pretiranih jugoslovanskih zahtev in se približala odločno izraženemu mnenju Velike Britanije, Združenih držav in Francije.
«Pri vprašanju svobodne plovbe Po Donavi je Molotov ob koncu pristal, da vnesejo v pogodbe z Romunijo, Madžarsko in Bolgarijo določilo, ki proglaša načelo svobodne plovbe po Donavi. Pravtako je pristal na sklicanje konference o Donavi, katere se bodo udeležile podonavske države, Velika Britanija Združene države in Francija.
«Tretjič je Molotov dal koncesije, ki jih je mogoče imeti za sprejemljivo podlago za povračilo škode na zavezniški imovini v Romuniji, pri kateri Je Velika Britanija s svojo petrolejsko industrijo najbolj prizadeta ((Sporazum o petih pogodbah M bil po natančni analizi posledica ((koncesij* s strani Sovjetske zveze. Toda medtem ko vlada upravičeno zadovoljstvo za to sodelovanje Sovjetske zveze, ki je popolnoma m-sprotno trmoglavemu zadržanju Sovjetske zveze od septembra 1945, bi bilo povsem zmotno domnevati, da je vse ((koncesije* dala samo Sovjetska zveza.
«Poleg pripombe, da so pogodbe v končni obliki plod kompromisov, bi bilo neprimerno delati obračun o dolgovih in kreditih glede medsebojnih koncesij.
«Uspeh je boljši, kot ga je bilo mogoče doseči in v Londonu so zelo zadovoljni, da je končno na vidiku obnovitev rednih odnošajev z bivšimi satelitskimi državami, kar bo tem državam omogočilo zavzeti mesto, ki Jim pripada v splošnem obnovitvenem delu v duhu Združenih narodov*.
BLUM OPTIMIST
Pariz, 14. decembra
Blum Je včeraj Izjavil na tiskovni konferenci, da upa, da bo danes zvečer uspel sestaviti vlado. Vodilni član komunistične parlamentarne skupine Lobby Je sinoči izjavil: nfiakamo, da vidimo, kakšen program bo predložil Blum In katere stranke misli vključiti v koalicijsko vlado.* Poročajo, da bo Blum pustil Bidaulta na mestu zunanjega ministra, Schuman pa bo postal finančni minister. Iz verodostojnega vira poročajo, da Je Blum včeraj sporočil Schumann, da sprejema njegov v soboto objavljeni gospodarski načrt.
BIVŠI JERUZALEMSKI MUFTI V PALESTINO
London, 14. decembra \ Vršilec dolžnosti predsednika izvršnega odbora arabske zveze Jani al Husseini je izjavil, da je A-rabska zveza na zasedanju v Kairu sklenila, da bo od britanske vlade zahtevala, naj dovoli bivšemu Jeruzalemskemu muftiju vrnitev v Palestino.
LONDON BO ODPOKLICAL
VELEPOSLANIKA IZ MADRIDA
London, 14. decembra Iz verodostojnega vira so včeraj v Londonu izvedeli, da britansko zunanje ministrstvo preučuje potrebne ukrepe za odpoklic britanskega veleposlanika sira Victorja Malleta iz Madrida.
Doslej še niso določili dneva izvedbe tega ukrepa, ki je potreben po predlogu, ki ga je v četrtek edobrila glavna skupščina Združenih narodov.
PALESTINSKA
KONFERENCA
London, 14. decembra Angleški podtajnik za zunanje zadeve Mayhew je včeraj izjavil v spodnji zbornici, da bodo, kot meni, palestinsko konferenco nadaljevali prihodnji mesec. Britanska vlada upa, da bo lahko izdelala primeren načrt, ki ga bodo mogli sprejeti tako palestinski Židje kot Arabci.
STAVKA V ITALIJI
Rim, 14. decembra Stavka delavcev poldržavnih in sorodnih ustanov se strnjeno nadaljuje po vsej Italiji.
Noi/e grške obtožbe
proti obmejnim državam
Vzrok: pomoč upornikom
ATENE, 14. decembra — lz verodostojnih virov v Atenah poročajo, da je vršilec dolžnosti grškega zunanjega ministra Stefaaopoulos predložil britanskemu veleposlaniku siru Cliffordu Nortonu ter veleposlaniku Združenih držav Lincolnu MacVVeagh nove obtožbe proti državam, ki na severu mejijo na Grčijo, zaradi pomoči, ki jo dajejo grškim upornikom. Menijo, da so te obtožbe sporo-
čili grškemu ministrskemu predsedniku Konstantinu Tsaldarisu, ki je trenotr.o v New Yorku, da bi jih predlciil Združenln narodom. Ste-fencpoulos bo nadalje izročil poročilo o teh obtežbah sovjetskemu odpravniku poslov ter francoskemu veleposlaniku.
V četrtek ponoči uso v Atenah Izvršili nadaljnje tri umore iz po litičnih razlogov. Ena izmed žrtev je narednik grške vojske, ostala dva pa sta delavca, ki sta bila, kakor pravijo naklonjena levičarskemu gibanju.
Po poročilih, ki so včeraj pri-
spela v grški glavni stan, je tolpa kakih 50 gveciljcev včeraj ponoči poskusila vreči v zrak most čez reko Galiko, približno 30 km od Soluna. Gveriljci so hoteli presekati zvezo med Solunom in severom. Bitka je trajala do jutranjih ur, ko so prispela ojačanja in so se gverlljo! umaknili.
Včeraj so našli v snegu na goci Vsrmion v zahe-dni Makedoniji, trupla 200 gveriljcev, ki so padli v dvodnevnih ostrih bojih med grškimi četami in dvema močnima tolpama banditov. Sneženi viharji so preprečili nadaljne čiščenje na tem področju.
Glavna Skupščina Združenih narodov
Spreiem resolucije p vetu
in odpoklic veleposlanikov iz Španije
Revin in Byrnes objavila podatke o vojaških silah doma in preko morja
Glavna skupščina je včeraj razpravljala o predlogu Varnostnega sveta, ki se tiče bodoče uporabe veta. Avstralski delegat Makin je predlagal, riaj sprejmejo njegov predlog. Kubanski delegat Belt, katerega predlog so v političnem odboru zavrnili, je dejal, da bodo dogodki pokazali, če bo potrebno vprašanje na prihodnjem zasedanju skupščine načeti ponovno. Višinski je v 45 minutnem govoru označil avstralski in kubanski predlog kot poizkus izpodkopavanja soglasnosti stalnih članov Varnostnega sveta ter je obtožil Britanijo in Združene države, da podpirata ta poizkus. Omejitev tega načela, zlasti pa popolna odstranitev, bi pomenila grožnjo za mir. Nasprotniki veta so običajno zastopniki držav, ki branijo fašizem v Španiji in rasno doktrino Južnem Afrike. Debato so zaključili z glasovanjem, s katerim je skupščina s 36 proti 6 glasovom (ll držav se je vzdržalo) končno sprejela resolucijo, ki jo je predložita Avstriliji.
Resolucija poziva petero velesil,
OBTOŽNICA PROTI BIVŠIM BOLGARSKIM ČASTNIKOM
Sofija, 14. decembra Dopisnik agencija ».Tanjugu poroča iz Sofije, da je okrajno sodišče v Sojiji prejelo obtožnico proti 27 bivšim, bolgarskim častnikom, ki so člani domnevne tajne protinarodne organizacije, hi jo nazivajo «Nevtralni častniki». člani so po poročilu dopisnika baje ustanovili to or. gantzacijo oktobra preteklega leta.
naj skušajo gledati, da uporaba njihove pravice veta Varnostnemu svetu ne bo preprečevala sprejem hitrih odločitev. Nadalje priporoča Varnostnemu svetu, naj odobri postopek, ki bo zmanjšal težave pri uporabi pravice veta ter zagotovil hitro in, učinkovito, ukrepanje j naproša ga tudi, naj usposteva mnenja, ki so jih izrekli v glavni skupščini; posluži naj se jih za izpopolnitev postopka.
Glavna skupščina Je včeraj zvečer s 34 glasovi proti 6	(13
držav se Je vzdržalo) sprejela resolucijo, s katero priporoča vsem članicam, da iz Madrida odpokličejo vse veleposlanike in ministre.
Politični odbor glavne skupščine Je soglasno odobril osnutek predloga za ureditev In splošno zmanjšanje oborožitve ter za opustitev načrtov za takojšnji popis čet, kot ga Jo v četrtek sprejel pododbor za razorožitev političnega odbora . (glej spodaj poročilo o omenjenih sklepih). Oba predloga bodo zdaj predložili glavni Skupščini.
Predlog za opustitev popisa čet Je odbor odobril z 29 proti 4 glasovom (6 delegatov se Je vzdržalo). Sovjetski delegat Je ponovil zahtevo po takojšnjem nadzorstvu nad četami v tujini ter je glasoval proti predlogu. S tem Je politični In varnostni odbor zaključil svoje delo.
Pododbor za razorožitev je v četrtek zvečer zavrnil sporne britanske m sovjetske predloge o predložitvi podatkov glede čet in oborožitve. Namesto tega je sprejel resolucijo, naj Varnostni svet odloči, kakšne podatke je treba predložiti pri štetju čet. Pred začetkom debate je britansko odposlanstvo predložilo nov popravek, ki zahteva takojšno ustanovitev mednarodne nadzorstvene komisije v okviru Varnostnega sveta. ki pa ne bi bila podvržena pravici veta. Komisija bi bila pooblaščena, da na ozemlju vsake države članice overovi predložene podatke o četah in oborožitvi. Višinski je takoj ugovarjal umaknitvi prejšnjega britanskega popravka o sistemu za overovljenje podatkov o četah. Sledila je debata. Končno je predsednik Spaak stavil predlog, naj sprejmejo indijski predlog o štetju čet, ker se že krije z resolucijo o oborožitvi. Sir H. Shawcross je na to pristal. Višinski pa ni bil zadovoljen. Spaak je zato predložil, naj glavna skupščina pozove Varnostni svet, da določi, kakšne podatke naj predložijo države članice.
Predlog so sprejeli s 15 proti 2 glasovoma in 3 vzdržanimi. Proti sta glasovali Sovjetska zveza n Ukrajina.
Odbor za mamila ZN Je sprejel končne osnutke predlogov, ki jih mora predložiti v odobritev glavni skupščini. Nato so zastopniki 34
držav n& preprosti slovesnosti podpisal! protokol, ki popravlja, sporazume, konvencije in protokole o mamilih, ki so j;h sklenili v letih 1912, 1925, 1931 In 1936. Odbor je sprejel predlog, da prenesejo na ZN vse oblasti in funkcije, ki jih je prej izvrševalo na področju sporazumov, konvencij in protokolov Društvo narodov.
Glavna skupščina je za članici Gospodarskega in socialnega sveta izvolila Turčijo in Nizozemsko. Ddžavi predhodno nista dobili dvotretjinske večine, v četrtek pa je !z Sveta izstopila Belgija ter tako napravila prostor obema; glavna
skupščina Je belgijski korak sprejela.
Ameriško odposlanstvo je včeraj umaknilo predlog o enoletni odložitvi izbire stalnega sedeža ZN. Na zasedanju odbora za stalni sedež so Združene države nato prigovarjale, naj odbor sprejme dar Johna Rockefellerja, ki je ponudil nčki kraj v središču New Yorka.
Ameriška delegacija je včeraj v odboru za preračun načeloma pristala, da bodo Združene države plačale 39,89% upravnih stroškov ZN za proračunsko leto 46/47. Preračun ZN za leto 1947 predvideva 22 milijonov dolarjev izdatkov.
Znižanje oboroženih sil
Britanski in severnoameriški zunanji minister Bevin in Bi/rnes sta na sinočnjem zasedanju glavne skupščine ZN objavila podatke o vojaških silah svojih držav doma in v prekomorskih krajih. Govorila sta v debati o omejitvi oborožitve. Bevin jo »poročil, da je Velika
Britanija zmanjšala število svofth sll od prejšnjega števila več kot S milijonov na manj kot 1 milijon. Ko bedo prenehale zasedbene dolžnosti, bodo število Se zniiali. Bevin je dodal, da je Velika Britanija pripravljena predložiti vsako zaželeno porodilo. Dodal je: «Jasno je, da ne moremo vzdrževati velikega števila vojaških sil*. Bevin je nadaljeval: «Bojevali smo se proti napadalcu, v dveh vojnah ter smo t> obeh vztrajali od začetka do don-oa; naše ljudstvo ni nikdar klonilo. Ni države na svetu, ki bi si bolj želela miru., razorožitve in varnosti. Istočasno je Bevin priporočal pre. vidnost pri tako Važnem vprašanju, kat je razorožitev. Rekel je, da želimo zdaj zgraditi varno in zdravo podlago za preprečitev vojne za vedno. Sprejemanje kompromisnih rešitev brez dolgega in pazljivega preučevanja bi utegnilo zavesti javnost v napačni občutek varnosti, kakor se je zgodilo leta 1919.
Bevin je pripomnil, da upa, da bo mogoče umakniti čete iz Indije in da se nadaljujejo pogajanja ea revizijo birtanske pogodbe z Egiptom. Dodal je: *Pripravljeni smo, da se iskreno in častno pridružimo vsaki državi, ki hoče skleniti sporazum o razorožitvi.
Tudi ameriški zunanji minister Bgrnes je podal podrobno statistiko o ameriških silah v prekomorskih pokrajinah. Istočasno je zavrnil obtožbe, češ da predstavljajo ameriške čete na Kitajskem ali kje drugje s pristankom prizadetih držav grožnjo ea mednarodni zunanji mir kake države.
Byrnes Je dejal:	«Na dan
zmage smo imeli v pokrajinah preko morja več kakor 5 milijonov mož. Danes pa imamo Izven domovine manj kakor 550 tisoč vojakov pod orožjem. Največ Jih Je v Nemčiji, na Japonskem In na japonskih otokih, na Koreji, v Avstriji in v Julijski kraftal.
»Večina vojaštva, ki ga imamo na ozemlju drugih držav, izven teh zasedbenih področij, so preskrbo-valne in upravne edinice.*
Bgrnes je nato podal točne podatke o vojnih edinicah, katere vzdržujejo Združene države na Filipinih, na Kitajskem, v Panami, na Islandu in na Azorih ter je dejal: »Naše vojne edinice na severnem Kitajskem so tamkaj na prošnjo kitajske vlade. Njihova naloga je, da pomagajo pri izvrševanju pogojev predaje, posebno prt razorozevanju in deportaciji Japoncev. Njihova naloga bo skoraj končana. Izdali so že navodila, da naj se vrne domov polovica naših čet na Kitajskem, čeprav je kitajska vlada prosila, naj bi te čete ostale, dokler ne bo položaj ustaljen.
sPojasnili smo, da se naše čete ne bodo udeleževale državljanske vojne na Kitajskem. Želimo storttii sioje delo in upamo, da bodo tudi druge države želele storiti isto, da namreč preprečijo državljansko vojno na Kitajskem (n pomagajo ustanoviti zedinjeno In demokratično Kitajsko.
«Neodvisna Kitajska je za svetovni mir nuino potrebna (n mi ne moremo prezreti in Iti mimo delovanja, ki hoče zavreti razvoj svobode in neodvisnosti na Kitajskem.
«Ker se predstavniki Sovjetske zveze sklicujejo na naše čete na Kitajskem, sem prisiljen Izjaviti, da sem prepričan, da Je število naših čet na severnem Kitajskem dosti manjše kakor pa število sovjetskih čet na Kitajskem, v MadžuriJI in na področju Port Arthurja.*
Bgrnes je nato izjavil, da Združene države v polni meri podpirajo resolucijo političnega odbora ea splošno emajianje oboroiitve Rekel je, da se more razorožitev pričeti pri glavnem orolju, ki ima največji uničevalni uoinek. Zahteval je
učinkovita jamstva, ki bodo tgko jasna, da bo mogoče takoj pričeti e obrambo zakonitega določila o prepovedi tega orožja brez ozira na veto. Bgrnes je nadaljeval: «Pripravljeni smo sporočiti ostalemu svetu našo tajnost o atomskem orožju pod pogojem, da so tudi druge države, kakor mi, pripravljene, da se podredijo mednarodno kontroliranemu nadzorstvu. Ce druge države nimajo niti bomb niti možnosti, da jih izdelujejo, bo zanje zelo lahko, da pristanejo na to nadzorstvom
Bgrnes je istočasno izjavil, da je mir odvisen še od drugih stvari, kakor od vprašanja orožja in oboroženih sil; rekel je, da suverenosti ni mnogoče uničiti le e armadami, ampak tudi z iivenimi vojnami ter z organiziranim političnim prodiranjem. Svetovni mir je odvisen bolj od tega, kar je v naših srcih, ka-lor od tega, kar je v naših pogodbahm
Za Bevinom in Bgrnesom je nagovoril glavno skupščino Molotov, ki je rekel: «Razorožitev bodo z olajšanjem pozdravile vse države, kajti še čutimo blazno propagando za novo vojno. Jasno, da atomsko orožje ni za obrambo; atomska bomba ni namenjena za uporabo v lastni državi, marveč za uporabo na drugem ozemlju.» Molotov je dodal, da bo v debiti vztrajal pri zahtevi po štetju tet in oboroiitve po vsem svetu, vključno atomsko bomba.
KIMOM GEORGIJEV
O GRŠKIH OBTOŽBAH
Sofija, 14. decembra
Bolgarski zunanji minister Kimon Georgijev je v četrtek v bolgarski ustavodajni zbornici o Incidentih na meji med Bolgarijo in Grško dejal, da si je Bolgarija s svojim vedenjem pridobila spoštovanje velesil in da ne izziva nobene tuje države. Bolgarsko zunanjo politiko vodi načelo miru, prijateljstva in odkritosrčnega sodelovanja z vsemi demokratskimi narodi.
Georgijev je dejal, da tudi velesile primerno cenijo to politiko, nato pa Je govoril o spomenici, ki jef Grčija predložila Varnostnemu svetu in v kateri obtožuje Bolgarijo, da Je prekršila grško-bolgarsko mejo, Georgijev Je izjavil: (tLahko pri-sežem, da gre samo za takšne incidente, ki se lahko pripetijo na vsaki meji, in katerim ne bi nihče mogel pripisati politične važnosti. Z bolgarskega ozemlja ni odšel v Grčijo noben oddelek, Tudi ml bi lahko dvignili številne proteste; Od januarja do decembra smo zabeležili 46 primerov kršitve naše meje z Grčijo. Poudariti moram, da nas zavezniška komisija , ki ima pregled nad vs*m področjem ni se nikdar opozorila na kakršno nerodnost glede naših meja.*
INCIDENTI
V	PADOVI
POROČILO GLAVNEGA STANA ZAVEZNIŠKIH SIL
Padova, 14. decembra
Glavni stan poveljstva zavezniških sil v Sredozemlju Je izdal sinoči, 13. decembra, sledeče poročilo:
«Višji častnik glavnega stana, ki zastopa glavnega poveljujočega generala zavezniških sil v Sredozemlju, Je danes v Padovi na željo prefekta sprejel delegata delavske zbornice padovanske pokrajine.
Prefekt, ki je spremljal delegata g. Turro, ga je predstavil omenjenemu častniku. Delegat je pojasnil, da je kot eden izmed treh skupnih tajnikov delavske zbornice pooblaščen, izraziti v imenu vseh delavcev, da želijo izjaviti, da so popolnoma neprizadeti pri neredih 10. in H. decembra, za katere so po njegovih izjavah odgovorni delavcem sovražni elementi. Omenil Je urejeni sprevod delavcev 12. decembra kot dokaz njihove poštenosti. Delegat Je vprašal, kakšne korake so storile zavezniške oblasti za kaznovanje vojakov, ki so sodelovali pri neredih 11. decembra. Delegat je ponovni izjavil, da želijo delavci živeti v miru in sožitju z zavezniškimi četami, ki so razmeščene v pokrajini. Osebno Je predložil prepis dnevnega povelja padovanskih delavcev, ki nosi datum 12. decembra.
V	odgovor na to je višji častnik glavnega stana izjavil, da bo glav. ni poveljujoči general zelo vesel, ko bo zvedel za Stališče delavcev, kot ga je prikazal delegat. Glavni po-veljnik pričakuje, da se elani delavske zbornice osebno ln skupno ter vsi odgovorni meščani, ne samo vzdržijo neredov in razkrijejo tiste, ki Jih povzročajo, ampak da tudi pozitivno sodelujejo, da preprečijo ponovitev takih dogodkov in da popolnoma podpro civilno policijo in vojaške oblasti.
Glavni zavezniški poveljujoči general želi naglasiti, da imajo glav. ni zavezniški stan in ostale britanske edinice v Padovi vso pravico, da so tu. • Naglasiti hoče, da imajo te edinice se mnogo važnih _ nalog v Italiji iti Julijski krajini in da bo. do ostale v Padovi samo toliko časa, kot je potrebno za dovršitev njihovih nalog in da imajo vso pravico na popolno podporo, razumevanje in vljudnost s strani pašo. vanskih meščanov. V očeh glavne, ga poveljujočega generala predstavljajo dogodki 10. in 11. decembra neizzvane in nedovoljene napade na britansko osebje in lastnino, ter so nevredeni vsakega mesta, ki ima kaj ponosa. Ce meščani mesta Pa. dove ne morejo sami nadzorovati nasilnih elementov, bo glavni po. veljnik prisiljen, po izjavah vtšj«. ga častnika, prositi vrhovnega zavezniškega poveljnika, da se poslu-ži pravice, da znova uvede Zavez-niško vojaško upravo. Soglašajo, da so se nekateri pripadniki britanskih čet v Padovi vedli 11. decembra nekorektno, toda bili so k temu težko izzvani. Izvedli so preiskavo in uvedli disciplinski postopek proti krivcem. Prebivalstvo Padove je lahko prepričano, da bo vedno našlo dober odmev, ce bo z britanskimi četami ravnalo vjudno in ■ spoštovanjem.
Glede na prometne nesreče na splošno sta vedno pri vsaki nesreči najmanj dve stranki. Pesči in kolesarji so za izpolnjevanje prometnih predpisov prav tako odgovorni kot vozači avtomobilov. Glavni zavezniški pqvelJujoči general je mnenja, da mora prebivalstvo Padove v tem pogledu se mnogo napredovati.
Delavska zbornica lahko mnogo stori, da pomaga tozadevno in skupno. Medtem si bo zavezniško poveljstvo e nadalje plrzadevalo, da zagotovi, da bodo zavezniški vozači vedno vozili previdno in pazili na ostale, ki uporabljajo cesto
Prefekt in delegat sta soglašala z obrazloženim »tališčem glede prometa pešcev ter pri slovesu izrazila prisrčne željo za obnovo in ohranitev dobrih odnošajev za bodočnost,.*
HRUPNO ZASEDANJE
ZIONISTIONEGA KONGRESA
Basel, 14. decembra
Na zionističnem kongresu v Baslu je prišlo včeraj pozno ponoči do velikega razburjenja, ker so se revizionistični sionistični delegati uprli neki izjavi, ki so jo Imel! za obrekljvo. Socialistični delegat Segal Louis iz New Yorka Je stavil predlog, v katerem Je od revizionistične stranke zahteval, da mora opustit! ločeno delovanje, če hoče vstopiti v svetovno sionistično organizacijo.
Ko Je Segal Louis izjavil, da delovanje tako imenovane »skupine Bergson* v Združenih državah škoduje sionistični organizaciji ter podpira palestinske teroriste, je prišlo do razburjenja.
Delegati Segalu niso več dovoUK govoriti, čeprav mu je predsednik to dovolil.
1 ŽENSKI KOTIČEK
Sami pripravite igračke za vase otroke
Se deset dni je do Božiča in mar. lihatera mamica je v skrbeh in težavah. Rada tri razveselila svoje otroka, pa to sve igračke tako neizrečeno drage, da jih ni mogoče nabaviti Ce je kolU-kaj spretna, lahko tarna pripravi najlepia darila. Ce malo potrpežljivosti, časa in blaga potrebuje. Z mnogo manj/tmi stro-iki se bo pod vašimi prsti rodil slon Dumbo, dolgovrata žirafa, ali grbasti velblod.
Za izdelavo lahko porabite ostanke blaga, klobučevine, žameta ali podobno. Obliko se.Uje te in nagačite z vato ali lesno volno. Naredite si papirnat kroj v zaželeni velikosti, prepognite blago, da je dvojno in izrežite dve enaki polovici telesa ter trebuini del. Prav tako izrežite tlie-ta, rep. grivo in rožičke. Na Hvalnem stroju sešijte glavne tri dele M om od roba — pustite le majhno


odprtino, da boste lahko obliko nagačile. Opremite žival z uleži, repom ter z belo, črno ali rjavo prejico izvezite oči in gobček.
GRBASTI VELBLOD ima velika zajčja ušesa, bele izvezene oči in košato belo grivo, ki jo izrežete iz kosa klobučevine in priiijete na vratu in prsih.
SLON DUMBO ima velika uiesa — blago vzemite dvojno — rdeče, pisano izvezeno sedlo in bele, črno obrobljene oči.
DOLGOVRATA 7IRAFA je najlepia, če jo izdelate iz rumenega, rjavo kockastega blaga. Oči, gobček in rolički so rjavi. Da lahko ponosno stoji na svojih dolgih nogah, morate v notranjost zapičiti lesene palčice ali kos močne žice.
Na enak način lahko izdelate druge živali, kot n. pr. medveda, opico, psička itd.
—im?
fr!
ZANIMIVOSTI
Oddelek straž, ki čuva stanovanje Mahatme Gandhija v Bengaliji so početverili, ne da bi za to navedli kakršen koli razlog. * -
Italijansko ministrstvo za povojno pomoli je namenilo znesek 100 milijonov lir za odkopavanje Pompejev in drugih antičnih krajev v bližini Neaplja, ki jih je zalila lava. Pri odkopavanju bodo zaposlili brezposelne.
# • •
Otok Vrania, ki sc je pred letom dni v bližini japonske obale dvignil iz morja, sc znova potaplja v ocean. Otok je odkrila britanska vojna ladja «Urania» okrog 320 km južno od pristanišča Yokohame.
ihtsjL «(wt>uostm tevobie,
SMRT LETALCA DE HAVILLANDA, IZGUBA REAKCIJSKEGA LETALA D. H. 108
LONDON, 14. t. m. — Znani britanski letalec za prolzkuše-vanje letal Geoffre de Havllland Je — kot so včeraj uradno Javili — mrtev; njegovo letalo na reakoljskl pogon «Lastavloa» s« Ja meseca aaptembra, ko Je letelo s hitrostjo okoli mo km na uro. raztreslo.
Letalski krogi v Veliki Britanji menijo, da Je de Havil-land prva žrtev »hitrostne zvošne mejen; okrog predmeta, ki se giblje s hitrostjo zvoka — to Je hitrost okoli 1144 km na uro, s katero Je letelo tudi de Havillandovo letalo — nastane prava stena atisnjenoga zraka.
«Lastavica», ki so Jo bolj pcznali pod Imenom D. H, 108, Je z lahkoto potolkla sedanji svetovni hitrostni rekord v zraku, ki znaša 986 km na uro in to pri svojem zadnjem poskusnem poletu, ki naj bi bil poslednja vežba pred poskusom doseči nov rekord.
SPLOŠNI UKAZ ŠT. 86 (40 B)
Davek na voine dobitke
Višji častnik za civilne zadeve polkovnik Alfred C. Bow-man je izdal splošni ukaz št. 86 (40 B), s katerim je popravljen splošni ukaz št. 40. Besedilo ukaza je naslednje:
fM j
%

.... ■ *
! "Vi 1 & A * ‘
j
’Z '■! čfoh '1 '
/V:	'u f t.
Eden izmed predlogov za reorganizacijo britanske kinomatografske industrije predvideva tudi podriav-Ijenje 5000 britanskih kinomato-grafov.
» • •
«France Soir» poroda, da se bivša plesalka Joseph ine Baker pripravlja, da se bo ponovno porodila, in sicer z dirigentom pariškega plesnega orkestra Jo Bouillon. Ba-kerjeva je bila pred nedavnim operirana in se še zdravi. Zaradi svojega delovanja v prid odporniškega gibanja med vojno je bila odlikovana.
IZ JUGOSLAVIJE
Vojaško sodišče v Beogradu sodi nemške vojne zločince
SOC POLITIKA
f
'L,
SdadJcostL na. phamike.
Vsaka gospodinja zna pripraviti pravo slovensko potico, zato o tem ne bomo povorile. Morebiti pa želite poleg potice pripraviti tudi drobno pecivo, t katerim lahko Okrasite božično drevo, in obdarite stroke.
NAVADNI PIŠKOTI: Na deski pripravite za testo 400 gr bele moke, 100 gr sladkorja, 50 gr surovega masla ali masti, eno celo jajce, 4 žlice mleka, zavojček vaniljevega sladkorja m zavojček pecilnega pražka. Najprej zmešajte moko, sladkor in pecilni prašek in nato dodajte jajce, maslo in mleko ter zgnetite v gladko testo. Pustite počivat najmanj pol ure in nato razbijajte na pol prsta debelo. Z nazobčanim koleščkom aU kozarcem izrežite poljubne oblike in jih polagajte na namalčen pekač ter specite v srednje, vroči pečici.
CAJNI PIŠKOTI: Vzemite M kg bele moke, 200 gr sladkorja, 100 gr surovega masla, dve jajci, 4 do t žlic smetane ali mleka ter zavojček pecilnega praška. Vse zgnetite na deski v gladko testo in oblikujte rogljičke ali palčice in specite * srednje vroči pečici.
MANDLJEVI KOLAČKI: /* no gr moke, 60 gr surovega masla, 70 gr sladkorja, 60 gr olupljenih in armletih mandljev, enega rumenjaka, soka pol limone zgnetite gladko testo m ga na deski razvaljajte. Izrežite okrogle oblike, na tožite na namalčen pekač, pomažite po vrhu z jajcem in potresite a nasekljanimi mandlji. V srednje vroči pečici zlatorumeno zapecite.
MEDENE KOCKE: V večji posodi zamesite v gladko testo 500 gr črne moke, 250 gr sladkorja, 3/8 I
mleka, 2 žlici medu, nekaj zmletih klinčkov tn drugih dišav ter zavojček pecilnega praška in žlico sode biknrbone. Pustite pol ure počivat m nato na prst debelo razmažite na namaščen pekač ter potresite z grobo nasekljanimi mandlji ali orehi. Pecite v precej vroči pečici in še vroče narežite na enakomerne kocke. Kocke so dobre šele čez nekaj dni.
LESNIKOVI ROGLJIČKI:	iz
dveh beljakov stepite trd sneg, dodajte 200 gr zmletih lešnikov, 200 gr sladkorja ter 50 gr grobo nosek Ijanih lešnikov. Zgnetite v gladko testo in oblikujte majhne rogljičke ter posušite v mlačni pečici.
SADNI KRUH: Ce ste poleti namili« jabolčnih, hruškovih krhljev in sliv, lahko pripravite okusen sadni kruh. Po možnosti dodajte še nekaj fig, orehov ali lešnikov in drugega sušenega sadja. Vse drobno narežite, dodajte precej limonovih in oranžnih olupkov ker slivovke ali drugega žganja. Pokrijte in pustite čez noč. Drugo jutro pripravite navadno kvašeno testo, ki ga precej tanko razvaljajte. Iz narezanega sadja oblikujte podolgovate štruce in ovijte v testo. Po vrhu namažite z jajcem in pecite v vroči pečici.
ZAKLJUČEK POGAJANJ ZA INDUSTRIJSKO POGODBO Trst, 14. decembra
«Urad za delo je včeraj zaključil pogajanja za splošno industrijsko pogodbo z naslednjim uspehom:
»Sporazumeli so se za 55% povišanje na minimalne plače, predvidene s pogodbami kategorije, ki je zdaj v veljavi. Od tega poviška so izvzeti delavci pri: uredništvih časopisov, grafični in papirni industriji, telefonskihln • električnih podjetjih, petrolejskih družbah, mestnih podjetjih za vodo, plin in elektriko, mestnih prevozniških podjetjih, gledališčih, filmskih a-genetjah, tramvaju in zasebnih podjetjih, v kolikor so te kategorije vključene v posebne pogodbe, ki so že sklenjene ali so v pogajanjih.
Za akordno delo je določeno, da bodo delavci prejemali do 31. decembra 1946 sedanji zaslužek, medtem ko bodo s 1. januarjem 1947 pristojbine za akordno delo preračunali
Za priložnostni zaslužek je določena najvišja pristojbina za odgovarjajočo dobo, ki velja v mestih Turin, Milan, Genova. V odstotkih, bo ta pristojbina znašala 12 3% za moške specialne delavce, 38.1% za žene ln 60% za mlajle moči, in sicer mesece oktober in november, medtem ko bodo tl odstotki za mesece december In januar 50 82 in 113%.
Za normalno plačo ln priložnostni zaslužek Je določena božična nagrada v višini 200 ur plače in priložnostne nagrade. Dopusti, ki so bili 6 dni na leto, bodo v letu 1947 12 dni na leto. Prazniki ln 4 državni prazniki bodo plačani s plačo in priložnostnim zaslužkom. Odpravnina bo prav tako plačana od 1. januarja 1945 na osnovi plače in priložnostnega zaslužka.
Družinske naklade za otroke bodo povišali za 50%, to Je od 28 na 42 lir na dan.
Posebno važno Je, kar zadeva ureditev te nove splošne pogodbe, da je urejeno vprašanje plač do 31. marca 1947 in odgovarja v glavnem pogodbam, ki veljajo v večini industrijskih severnih mest.
Praktični naavetf
Ce to črni semiš čevlji izgubili lepo črno barvo, jih držite nekaj časa nad dimom, sveče — seveda ne tako blizu, da bi se mogli zažgati.
Kopalna kad bo vedno bela, te jo vsako jutro obrišete s čisto krpo, ki je napojena t parafinom. Tako izbrišete vse madeže in ne odrgnete emajla.
SESTANEK SINDIKALNE ZVEZE 8 TAJNIKI ZA TRGOVINO V Parie Je prišlo več voditeljev sindikalnih organizacij, da se bodo udeležili sestanka med Izvršnim odboretn svetovne sindikalne zveze in zastopniki mednarodnih trgovinskih tajništev. Pred več kot enim letom so se odločili, naj bi tajništva postala posebni oddelek svetovne sindlkaln zveze. Od takrat pa je nastalo mnogo težav, za katere upajo, da jlfh bodo rešili med prihodnjimi razpravljanji.
»Tanjug* poroča, da »e je pričela pred vojaškim sodiščem v Beogradu razprava proti skupini nemških vojnih zločincev. Med vojno »o obtoženci bili šefi Gestapa v Srbiji, kjer so uvedli režim terorja v okupacijskem obdobju. Nad 150.000 mož, žena in otrok so pomprili v ječah Gestapa v koncentracijskih taboriščih, ali pa so jih postrelili, medtem ko so 300.000 oeeb odgnali v koncentracijska taborišča, ječe in mučilne celice.
Ob koncu leta 1943 je prispela v Srbijo posebna nemška komisija, da bi izvršila sežig trupel, da bi tako zabrisali vse sledove za terni žločinl, V več mesecih Je omenjena komisija dala sežgati 68.000 trupel na ozemlju Janjiče, blizu Beograda. Zažgali sro tudi trupla, katera bo Izkopali iz skupnih grobov v Banatu, Nišu, Oačku in drugih krajih. Poleg te obtožbe se morajo obtoženci zagovarjati tudi zaradi umora 35.000 Zidov ter še za celo vrsto drugih zločinov.
Beograjsko vojaško sodišče sod: bivšega častnika SS in generalnega poročnika policije Avgusta Meiesneja, vrhovnega šefa Gestapa v Srbiji od februarja leta 1942 do pomladi 1944, bivšega polkovnika SS in šefa oddelkov Gestapa v Srbiji Wilhelma Fuchsa, bivšega funkcionarja SS in nadzornika beograjske ječe Sejcpha Seppa. btvSega tolmača na poveljstvu Gestapa v Beogradu Thomasa Pref-ferja bivšega častnika SS, Josepha Ekarta, kakor tudi druge poveljnike Gestapa in njihove pomočnike, storilce številnih zločinov v Beogradu ln po vaej Srbiji.
Po prečitanju obtožnice je sedišč« začelo z zasliševanjem prvega obtoženca Wilhelma Fuchsa, biv. sega polkovnika SS in policije. Od leta 1933 je bil Fuchs dodeljen ministrstvu za prehrano, po zasedbi Poljske pa Je bil član varnostne službe v Krakovu. Osem dni prej, preden bo Nemci napadli Jugoslavijo, so mu poverili nalogo organizirati Gestapo v Srbiji Fuchs je priznal usmrtitev Zidov v Beogradu ln v Srbiji, teda zagovarjal »e je z navajanjem, da je to storil v skladu z ukazi, ki jih Je dobil iz Berlina, Priznal je tudi, da je imel več sestankov s Paveličem, Mačkom ln Nedičem. Po mnenju obtoženca ti sestanki niso imeli nobenega političnega značaja.
Fuchs je nadalje Izjavil, da je vedel za trpinčenja jetnikov ln potrdil, da je izvrševal represalije s streljanjem sto Srbov za vsakega ubitega nemškega vojaka ter 5C Srbov za vsakega ranjenega Nemca, V razbremenitev svoje krivd« Je Fuoha dejal, da Je dal streljati Zlde, ds bd prizanašal, Srbom in da je dal streljati Srbe le tokrat, kader je bilo to potrebno za dopolnitev števila zaradi pomanjkanje Zidov.
V sredo bo se zagovarjali načelnik SS in nemške varnostne po-lici je v Beogradu general August Maleener, stotnik SS ln pripadnik policije Ernst Weimarm ter stotnik SS in pripadnik policije Fritz Mliller. Obtoženci so sicer priznali obtožbe, ki jih navaja obtožnica, toda skušali so zvrniti odgovornost na druge.
Sodišče je zaslišalo glavnega obtoženca Avgusta MoLonerja, ki Je bil vrhovni poveljnik Gesta.pa in policije v Srbiji in je odgovoren za številne zločine nad srbskim prebivalstvom. Na vprašanje predsednika sodišča je odgovarjal cinično ter priznal, da je osebno organiziral številne kazenske ekspedicije, zaradi katerih je izgubilo življenje na tisoče mož, žena ln otrok. Melssner je izjavil, da storil ta dojanja kot resničen cional-socialist ter Je stori!
«kot je bilo treba storiti*.
je
na-
vse
V novembru so tekmovanja gradbenih delavcev dala dobre Izide v okraju Tuzlo, v Bosni, ki je naseljen s Srbi Hrvati in muslimani. V tem mesecu so prostovoljni delavci ponovno zgradili tri porušene vas'.. Prebivalstvo istega okraja je prostovoljno zgradilo novo cesto v dolžini 28 km ter je popravilo 170 km še zgrajenih cest. Poleg dela, ki so ga prostovoljno dali za važne gradnje v okraju, Je prebivalstvo prispevalo tudi s približno 9000 delovnimi dnevi pri gradnji mladinške železnice.
Preklic nekaterih obstoječih zakonitih predpisov
Člen I. S tem so preklicane naslednje določbe:
Člen L in odstavka 1. in 2. člena Kr. zak. odi. z dne 4. februarje 1937 št. 183, spremenjenega v zakon z dne 7. junija 1937 št. 1209; člena 6. in 22. enotnega zakonskega besedila, odobrenega s Kr, odi. z dne 3. Junija 1943 št. 598, spremenjenega s splošnim ukazom št. 40; členi VIII, IX, X in XIII splošnega ukaza št. 40.
Predpisi za odmero davka na vojne dobitke in davka na dohodek - vrednotenje
Člen II. Glede davka na vojni dobiček za leto 1945 je treba redni dohodek, naveden v enotnem zakonskem besedilu, odobrenem s kr. odi. z dne 3. junija 1943 št. 598 s propravkl, vrednotiti z uporabo količnika 5, če je bil ugotovljen na podlagi pridobljenega dohodka alt kapitala vloženega v letih 1937-1938.
Ce je bil ta redni dohodek ugotovljen na podlagi kapitala, vloženega po 31. decembra 1938, je treba vrednosti s pomočjo naslednjih količnikov:
4.35 pri kapitalu, investir. v letu 1939 3,75	—	»	_	—	»	—	1940
3.15	—	»	—	—	»	— 1941-1942
2.50	—	»	—	—	»	—	1943
1.25	—	»	—	—	»	—	1944
Na isti način je treba vrednotiti tiste del« rednega dohodka, ki so se zvišali ati znižali, ker Je bil kapital vložen v smislu čl. 8 navedenega enotnega zakonskega besedila. V pogledu davka na vojne dobičke za 1944 se kol-čniki, določeni s tem členom, zmanjšajo na dve petini.
Ugotovitev rednega dohodka v svrho edmere davka na vojne do bičke, ki ga dolgujejo davkoplače valci, navedeni v čl. 2 enotnega za konskega besedila, odobrenega kr. odi. z dne 3. junija 1943 št. 598, se je treba ravnati po določbah čl, 3, prvega odstavka navedenega enotnega zakonskega besedila z izjemo ugotovitev, ki so postale
pravomočne pred dnevom uveljavljenja tega zakona.
Člen HI. Amortizacijske kvote, k* jih lahko odštejemo od kosmatega dohodka v svrho odmere dohodninskega davka in davka na vojne dobičke, je treba računati cd leta 1944 dalje, in sicer na podlag! vrednosti, določenih po kr. odi. z dne 5. oktobra 1936 št, 1475, spremenjenega v zakon z dne 4. januarja 1937 št. 40, in količnikov, določenih v prejšnjem členu.
Določbe prednjega odstavka veljajo tudi za vrednotenje pri ugotovitvi dohodka ali izgube iz vnovčenja ali iz celotne ali delne izgube dolečenih imovinskih objektov.
Člen IV. Odstavek 1. Trgovske družbe in ustanove, ki so obdavčene na podlagi svoje bilance, nimajo v pogledu finančnih let, ki se zaključijo po dnevu uveljavljenja tega ukaza, pravice na vrednotenje amortizacijskih kvot, ki se odtegujejo od njihovega dohodka, če niso vrednotile zadevnih virov tega dohodka v svoji bilanci.
Odstavek z. Za finančna leta, ki so se zaključila pred dnevom uveljavljenja tega zakona, je dovoljeno odštet; vrednoste :o amortizacijo, čeprav to v bllarici ni bilo izkazano; ugotovitve, ki c0 pravomočne, se ne smejo spre raniti.
Člen V. Odstavek 1. Bila \čni dobiček, dosežen pri vrednotenju, se ne sme razdeliti pred dejanskim vr.ovčenjem proizvodnih virov, a se »me določiti za kritje izgub ali za zvišanje družbene glavnico.
Odstavek 2. Družbe, ki uporabijo ta dobiček za zvišanje glavnice, morajo istočasno zvišati svoj rodni rezervni sklad, tako da ostane razmerje med glavnico in rezervnim skladom isto kakor pred tem zvl. šanjem.
Odstavek 3. Družba ali ustanova, kt ne bi ravnala po določbah prvega odstavka, bo kaznovana z globo največ do zneska, s katerim Je nepravilno ravnala, in najmanj eno desetino tega zneska; predsednik, posle vodeči odbornik, ravnatelj. član nadzornega odbora in
Seja pokrajinskega sveta
Včerajšnje sesedanje pokrajinskega sveta se je pričelo po skoro enourni zamudi, ker je imel svet pi*fj tajno »sedanje. Predsednik inž. Gandusio je prebrnl nekaj pisem in po dolgem dnevnem redu. ki se je tikal le vsakdanje uprave, so prešli na predloge.
Dr. Piccoli je stavil predlog, katerega so podpisali vsi svetniki, s katerim j* dal pokrajinski svet delegaciji svojih članov nalog, naj izroči pokrajinskemu komisarju u-govor proti neprimerni aretaciji svetovega člana dr. Piera Gentillija, ki je bil aretiran v 3redo skupno z voditelji akcijske stranke. Ko se je delegacija štirih svetnikov « predsednikom sveta na čelu vrnila, je inž. Gandusio povedal, da Jim je major Marshall, kt jih je sprejel namesto polkovnika Robertsona, zagotovil, da bo takoj obvestil polkovnika Robertsona.
Nato je svet odobril, da blagajna ustanove ECA nakaže 100.000 lir, da bodo lahko organizirali božičnico za otroke nameščencev ECA. Dr. Pin-cherle Je stavil predlog s katerim zahtevajo derekvlzicjo vile št. 129 v Barkovljah, katero so uporabljali in katero rabijo za zavetišče otrok Svetnik Colautti je predočil, da še niso odobrili nakazila 340 milijonov, ki so potrebni za zgraditev 13 hiš z 244 stanovanji za brezdomce v Tržiču.
Dr. Piccoli je poročal glede ravnanja s čistilci min, ki imajo iste ugodnosti kot čistilci min v drugih mestih Italije. Glede na nedavni odpust 20 čistilcev min, katerih 18 je bilo odpuščenih iz epuracijskih razlogov, Je predočil, da ne bi smeli nit! kolaboracionistom odreči mož. n osti služiti sl kos kruha tvegajoč življenje.
Spomenice delavcev
IZROČENE NA MIREN NAČIN
Glede protestnih »ta-vk miadkh
delavcev v mestni industriji zaradi zahtev v zvezi z delovnim urnikom In možnostjo za obiskovanje stroke h n ih ijol, poročajo, da je šlo le za kratkotrajne akcije. Delavci so sc omejili na predložitev svojih zahtev industrijskim upravam.
Zaradi mirnih nastopov ni bilo stavk kakor n. pr. v tovarni Kozman. Mladi delavci so le izročili svoje spomenice tovarniškim ravnateljstvom. Z eno besedo: delo so nadaljevali kot običajne.
PREKINITEV POGAJANJ »Po ureditvi gospodarskega poslovanja za mesec november na področju prehrane ln trgovine na debelo in na drobno, katero so izvedli 5. tega meseca pri delovnem uradu, so se Združenja delodajalcev in Sindikalnih organizacij takoj sestala za sklenitev dokončnega sporazuma.
Pogajanja pa niso imela nobenega uspeha, ker so Delovni urad pooblastili, da najde pot za prilagoditev. Isti urad Je sklical obe prizadeti stranki na nov sestanek, ki bo v ponedeljek 18- tega meseca.
Obvestilo podjetjem,
KI POTREBUJEJO DELAVCE
Pokrajinski delovni urad vabi vsa podjetja, katera potrebujejo delavce, da ob pravem času pošljejo uradu za zvezo svoje povpraševanje po delovni sili ter da izpolnijo prošnje v skladu 'z določili člena L — oddelka I. ukaza št. 27 ZVU. Vsa podjetja obveščajo, da se bo urad za zvezo v izvrševanju dodeljevanja moral držati tega, kar je določeno v oddelku II. istega člena ter da bo zaradi tega moral poklicati delavce ter izvršiti dodelitev šele ob njih javljenju, ki pa se lahko zakesnii za nekaj dni.
Zaradi tega je pripvoročljivo naj podjetja vložijo svoje prošnje ra dodelitev delavcev že 3 ali 4 dni pred dnevom resnične potrebe po njihovi zaposlitvi.
ra
i
druge osebe, ki Imajo po ustroji družbe ali ustanove dolžnost nad zorstva, lahko osebno kaznujejo l globo najmanj 20.000 lir in najvd 100.000 lir.
Člen VL Odškodnika, ki gre in dustrijskim, trgovtsikiim in, poljedel skim podjetjem v povrnitev vojni škode, ne velja za dohodek pri meri dohodnine in davka na vojn dobitke.
Člen VII. Pri uporabi člena 11 2. odstavek enotnega zakonskegi besedila, odobrenega 5 kr. odi. dne 3. junija 1943 št. 598, je preosta/ la vrednost tovarn in naprav zs dele in za proizvodnjo potrobšč T za obrambo in vojaško opremo države enaka prometni vrednosti teh tovarn in naprav na dan 31. decembra 1945.
Da bi ugotovili izgubo, ki jo ja treba odšteti kot razliko med prvotnimi stroški za te tovarne in naprave (kadar zmanjšana vrednost še ni bila odšteta) in med gornjo vrednostjo, je valorizirati stroške l.i zmanjšano vrednost s pomočjo količnika, določenega v čl. 2 tog« ukaza.
SPI
Predpisi za ugotovitev dobičkov pri poodinili poslih o nepremični in premični iinovlni • Razla« ga in sprememba enotnega za« konskoga besedila
K. bor ttte totr do ! *ed< taze
bi 1 »ta\ Utoo A V.'o Ja i no»( »a ITN
Člen VIII. Pri poedinl-h »peklile/ »ki tlvnlh poslih o nepremični in pr« rav mični imovinl, ki so jih izvršili mn davkoplačevalci, ki niso obdavčeni ^ na podlag- bilance, je dobiček, podvržen davku na. vojne dobičke^ enak razliki nad dobičkom, ugotovljenim za vsak po-edini posel, in med dobičkom, ki bi se bil zaslužil,^ če bi bil pesel tevršen v odgovarja-' jočem času in če bi se bil končal *tal v letu 1938, pri čemer se tako dobljeni redni dohodek vrednoti količnikom, določenim v č! II; do-
D
m
4ob
»ti
»ki
tel,
* ta
biček je enak lahko tudi razliki
med dobičkom, ugotovljenim ra vsak pocdlnl posel ln med zneskom, enakim 8 odstotkom vanj investirane glavnice, vrednotenim po prej navedenem členu vsako leto investicije, pri čemer se odštejejo do' hodki, zasluženi v oašu investicije.
Določbe prejšnjega odstavka ne vvljajo za ugotovitve, ki so postale pravomočne do dneva uveljavljenja ,-^-a ukaza
Dodelitev nepremičnine članom družb za nepremičnine, tevršene po či. 5 zakona z dne 23. marca 1040 št. 283 in po čl, 15 enotnega zor konskega besedila, odobrenega s kr. odi. z dne 9. marca 1942 št. 257, ni podvržena odmeri davka na vojne dobičke.
Nadaljevanje v ponedeljek! številki.
ton
bot
h
Prekinitev električnega toka ob nedeljah
h
da
t
op
*
hi
Jjt
lit
ta
ta
ot
ic
Trst, 14. diecembra
NA PODROČJU «A» JULIJ-SRE KRAJINE BO OD NE« DEL JE 15 t. m. IN V BODOČE VSE NEDELJE ELEKTRIČNI TOK UKINJEN OD 9. DO 12. URE DOPOLDNE.
PREHRANA
Trt dni bel kruh. Sepral sporoča, da je ZVU dala iz ivojih zalog na vaapolago določeno količino meke, k bo zadostovala za tri dni peke belega kruha v Trstu v dneh 16. 17. in 18. t. m.
Mastobe za pokrajino. Danes 14. t. m. bodo začeli razdeljevati vsem potrošnikom v pokrajini (izvzet je Trst, po 80 gr. maščob.
ALEXANDER AffNO |
01.
WANG-HO
— Preveč »te impulzivni, go*pod nadzornik ln tudi nepravični — Je odvrnil« žena z očitajoči glasom. — Toda poznam vas. Želela pa bi, da ml daste tudi dokaz za svoje trditve. Krasti? Ali bi ml hoteli povedati, kaj naj bt ukradla... Kaj J* sploh tukaj vredno ukrasti?
Muratow J« namršil obrvi.
— Niste vi tukaj, da bd mene »presevali, temveč jaz, ste razumeli? Upam, da me ne boste skušali prepričati, da »te prišli »em samo zato, da bi čitali časopis?
— Prav tako Je — Je vzkliknila •ena ter »e z ironočn'm toraaom oči skoraj nasmejala. — Ze po naravi »em zelo radovedna. Danea pa me Je kar nekaj gnalo, da bi ■e pozanimala za kinomatografske zadeve tn zato..
— ..»te si preskrbeli ponarejene ključe ln...
— Kaj vendar govorite — »a Je prekinila Schmidt-Linderjeva pretvarjajoč se v najnedolt,-jše bitje na svetu, — Po naključju sem
prišla z neko prijateljico tod mimo, videla sem odprta vrata in tem si mislila...
—	Glej, glej! Prišli ste z neko prijateljico. Kje pa je in kako je Im« tej prijateljici?
—	Hm... Njo vprašajte!
Muratow Je zamišljeno gledal
predse, spominjajoč se ženske, ki jo Je nekoliko prej pustil oditi.
— No, nadaljujte! — je osorno dejal.
— Torej... da, mislila »em sl, da bi bilo tukaj mogoče poglobiti svoje znanje... in ker sem imela dovolj časa, »em prišla »em...
—... in pri tem ste prestopil! zvezanega hišnika, kajneda?
— Nič n« vem o tem, Jaz..
— Saj sem al mislil, toda rekel sem to samo zato, ker je nesrečnik ležal ravno n« pragu vhodnih vrat
— To mora biti nesporazum, gospod nadzornik.
Prav, prav. Za zdaj pust!mo to
podrobnost Rad pa bi vedel, kaj je med tem delala vaša prijateljica.
AU j« tudi ona prišla z vami, da tl izpopolnila svoje znanje?
— Moja prijateljica? — Tatca je bila za trenotek videti v zadreg’, toda hitro se je zbrala in nadaljevala z največjo samozavestjo: — Ne, moje prijateljice se Je lotil mo-čin glavobol, ali želodčni krči ne vem prav zagotovo. Dejstvo je, da me je zapustila sredi ceste -n »e vrnila domov.
— Kje stanuje?
— V Južni Afriki, mislim, Toda nikoli j« nisem vprašala za naslov. Dopisujeva si vedno poštno ležeče...
— Bh, zdaj je pa dovolj! — Je zavpil Muratow. — Ostalo boste razložili proiakovalncmu sodniku, ki Je med drugim tudi publicist in bo v vaših laAoh morda našel gradivo za novelo. — Pomignil Je dvema policistoma in zapovedal: — Odvedita jo v zapor in povejta komisarju Halleju, da sem Jo jaz aretiral, ker mora odgovarjati za poskus tatvine in za težko telesno poškodbo. V nobenem primeru je ne »mejo izpustiti.
Tatica Je sledila policistoma, ne da bi spregovorile besedo.
Takoj nato p« »i se odprle reka vrata. Na njih se je prikazal Gong »vižgajoč ameba pogrnila, i <**'
— Bog daj, Murataw! Torej Je šlo vse v redu?
Muratow Je pritrdil.
— Halle vam bo zelo hvaležen. 2I„ dva meseca je, zaman trudil, da bi Schmidt-Llnderjevo zalotil pri delu. Toda od vas bi hotel izve-deti, zakaj ste se obrnil nam« in ne na Nuberja? Komaj dv« url sta, odkar sem spet v službi...
Gomy se je nasmejal.
—	Ali mislite, da tega nisem vedel? Sam Helle mi je povedal to novico; bil Je ves žareč. Rekel mi Je že prej, da bi vas takoj ponovno sprejel v službo, če bi mu le hoteli dati najmanjše pojasnilo glede tistega obžalovanja vrednega nesporazuma. Po drugi strani pa sem imel dobre vzroke, da sem poklical vas ln n« Nuberja. Me razumete?
—	'Ne preveč dobro, da povem po pravici — je resno zagodel Mu-ratow.
— Stvar je ta, da hočem sodelovati z vami. Z vami in ne z Nu-berjem. Ne vem zakaj, toda ta človek mi ni simpatičen.
— Vendar je Nuber mlad ln silno »preten — je odvrnil Muratow.
— Kaj naj vam rečem? — Je odg-vorN Goiny, — Vprašanje le v načinu gledanja: meni ni všeč
U O tet m Žreba več razpravljati,
Muratow J« namignil svojim ljudem, naj se približajo ln jim potlhem dal nekaj povelj. Potem pa Je »e pripravil, da bi odšel.
—'Se nekaj, gospod Gomy, še eno vprašanje:	ali ni bila razen
Schmidt-Linderjeve tu še neka žena?
— Da, toda ostala je na cesti za stražo.
— Ušla nam je. Ali vam Je morda znano njeno Ime ln kje stanuj«?
Zal mi Je, toda tega ne vem — je odgovoril Gorny In stisnil rami. — Povsem neznana mi Je.
15. POGLAVJE
Naslednjega dne, okrog treh popoldne se Je Nina vsa zamišljena napotila proti stanovanju Malm-greena. Dogodki prejšnje noči so ji zapustili v telesu nepopisen strah ln občutek prestane nevarnosti.
Ze dve leti je tega, ko je nekoliko zaradi potrebe, nekoliko pa zaradi lahkomiselnosti navezala stike z »Neizprosnimi*. Sele pozne, je je izvedela, da ni nobene možnosti za pretrganje teh vezi; »Neizprosni* so tako pretrganje vezi imeli za izdajstvo in so ga kaznovali brez usmiljenja, Ce je Murutoor mleli!, da Jo Je s tem, ko ji je preskrbel službo, oevobodS potre-
be po denarju na nezakonit način, se je piočno zmotil. Bratovščina ji nikoli več ne h. dala svobode.
Tako je bila Nina prisiljena, da je proti svoji volji živela dvoje življenj: čez dan je delala pri inženirju Malmgreenu, večerne, včasi tudi ponočne ure pa je morala posvetiti »Neizprosnim*. V zadnjem času »o jo zelo pogosto zaposlje-vall in vsak večer Je dobivala težje naloge. Tako je tudi preteklo noč morala uvideti, da nična svoboda in morda tudi njeno življenje nista več tako varna, kot si je prej mislila.
Ure, ki jih je preživela pr: Malm-greenu, so bile zanjo resnična sprostitev duha, čeprav Je bil .nženir včaei osoren }n mogoče celo nevzgojen, ni Nina gojila do njega nobene antipatije. Ni pa razumela inženirjevega dnevnega dopisovanja, ni razumela, kaj prav za prav dela. Pisma so govorila o najrazličnejših stvareh, največkrat so bila stilizirana tako nejasno, da bo Nino zaradi tajinatvenoeti prav zmedla. Čudno pa »e ji Je tudi zdelo, da JI inženir nikoli ni dovolil, da hi dala pisma v odgovarjajoče ovoje in da bi preskrbela za njiV. odpošiljatev. Od p.vega dno je to m	Wan« Ha
Okrog šestdeset oseb
NAPADLO VLAK NALOŽEN 8 PREMOGOM
V četrtek popoldne okrog 16 ure okrog 60 oseb napadlo vlak, ki
je bil sestnvljbn i* 6 vagonov, naloženih s premogom. Vlak Je peljal z Skednja na postajo k Sv. Andreju. Stražam, ki so spremljale vlak, Je komaj uspelo razpršiti skupino. Menijo, da so z vlaka odnesli okrog 6 stotov premoga.
GORICA
ŠPORT
JUGOSLOVANSKI NOGOMETAŠI V FRANCIJI
Beograd, 14. decembra Nogometno moštvo jugoslovanskih sindikatov ter beograjsko moštvo sta odpotovali v Francijo, kjer ee bosta srečali z moštvom francoskih sindikatov oziroma z moštvom Pariza.
OD 3. VIL DO 14. VUI. 1948 BODO V LONDONU 14. OLIMPIJSKE IGRE
Rltn, 14. decembra Določeno Je, da bodo 14. olimpijske igre od 3. Julija do 14. avgusta 1948 v Londonu. V Wembleyu bodo tekmovali v lahki atletiki, rokoborbi, dviganju uteži, plavanju, nogometu (samo finale), televadbi in boksu. Veslaške tekme bodo v Henlejru, tekmo v- streljanju bodo v Richmondu, medtem ko bodo kolesarske dirke v fle-rne Hillu.
„Boi proti fašizmu" fotografska razstava
V «Centru za obvestila» na kor-zu Roosevelt It. 10 so odprli novo fotografsko razstavo pod naslovom »BOJ proti fašizmu*. Ogromno število slik kaže, kako so Združeni narodi in Je posebej Angloameri-iani prispevali svoj delež k uničenji* naoifašlzma, da so vzpostavili spet mir.
Zanimiva razstava je odprta mak dan med običajnimi urami in je dostopna Vsakomur.
Kobaridu
Velik požar v
Včeraj so prispele vesti o velikem požuru v Kobaridu, ki Je nastal zaradi isker iz dimnika, ki so padle na »enikovo streho. Lastnik Anton Gruntar iz ulice Friuli 24, Je ob tej priliki dobil opekline prve in druge stopnje in so ga morali prepeljati v bolnišnico. Na kraj požara so prispeli takoj gasilci, ki jim Je uspelo požar omejiti. Kljub temu pa je zgorelo 15 stotov sena; skupna škoda znaša okoli 200.000 lir ln Je krita z zavarovalnino.
RADIO TRST I
263,* m - 1140 ko b—a»g»ai'in—--—i u.uaJ
Sobota, li. (iOoemv.a 17.30 napevi iz oper; 18 orkester Duše; 19.30 »Iščem ženo*; 20 veneti; 20.15 Delo ZVU v Julijski krajini; 20.35 orkester Cetra; 21.20 Čajkovskega skladbe; 21.30 muzikalna fantazija; 22.15 zadnje novosti iz pevskega sveta; 22.30 orkester Micelli; 23 zadnje ital. vesti; 23J5 nočno zabavišče; 24 zaključek.
RADIO TRST II
279 m - 1079 kc
Nedelja, 15. decembra
7 otvoritev, koledar; 7.10 jutranja glasba; 7.30 vesti v slov.; 7.45 vesti v ital.; 8 Pe*tr,^ glasba; 8.30 zaključek; 12	glasbeni
spored; 12.45 napoved časa, slov. vesti; 13 ital. vesti; i315 postra
Okrožni ukaz 8t. 121 STANOVANJSKI URAD
OBČINE ZAGRADEC
Guverner za gorlško področje podpolkovnik Fred O. Mavla Je izdal okrožni ukaz *t 121 s katerim je ustanovil stanovanjski urad v občini Zagradec in imenoval va®J naslednje osebe: pred?edn'k Uritfno Fabbio, elana Ivan Zurzui in B«ri-
vesti; 13 ital. vesw, 13.i5 pestra glasba; 13.30 slovenske melodije; 14 kmetijsko predavanje; 14,10 61-tanje sporeda; 14.15 ruske pesmi; 14.30 kmetijska ura - zaključ.; 16.30 otroška ur&i ^ plosna glasba; 17-15 simfonični koncert, med odmorom predavanje:	Ljudski običaj' pred
Božičem; l®-30 vesela ura; J) na. poved časa, vesti v slov.; 20.15 opera »Don Carlos«, prenos iz gledališča Verdi; 21,22 opis opere; 22.30 zadnje vesti v ital.; 23.30 zadnje vesti v slov.; 24 zaključek
Ponedeljek, 16- oeoernora 7 otvoritev, koledar; 7,10 Jutranja glasba; 7.30 vesti v slov,; 7.45 vesti v ital • 8 pestra glasba; 8.30 zaključek' 1130 lahka glasba; 12 Zgodovina Trste, predavanje; 12.15 vaški kvintet; 12.30 glasbeni program;
12	45 napoved časa, vesti v slov.;
13	vesti v ital.; 13.15 reproducirana glasba; 14 predavanje; Novi svet; 14.10 čitanje sporeda, ' ključek.
za-
Glsvni ure<3n(k: PK1MO? B. BUDNIH
izdaja A* JU B*