PRIMORSKI DNEVNIK a??1™8 Pečana » gotovinJ "Po- costale 1 gruppo Cena 150 lir Leto XXXI. Št. 80 (9082) TRST, torek, 8. aprila 1975 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. kljub napadu na skladišče petroleja v predmestju saigona PO NEZADRŽNEM NAPREDOVANJU ZADNJIH DNI ZASTOJ V VOJAŠKIH OPERACIJAH V VIETNAMU Tudi nova kolaboracionisticna vlada odločno zavrača možnost pogajanja z osvobodilnimi silami - Grozilne izjave predsednika Forda in ameriških generalov - Razkrinkana demagoška operacija z južno vietnamskimi otroki SAIGON, 7. — Osvobodilne sile Južnega Vietnama so danes Prvič v tej ofenzivi bombardirale nekatere objekte v neposredni “''tini Saigona. Napadli so naftno čistilnico 11' km od glavnega ki velja za največje skladišče petroleja v vsem Južnem Vietnamu. Akcija je povzročila mnogo materialne škode. Partizani so Se Pri tem napadu, poleg raket--------------------- sednik vlade Ngujen Can Ba, ki mu je Van Thieu poveril nalogo, da sestavi «vojno vlado», dejal, da je dolžnbst vseh boriti se proti slehernemu pogajanju z osvobodilnimi silami, katerih namen je «polastiti se vse države». Položaj beguncev, ki so jih Američani in vladni vojaki v mnogih primerih nasilno vkrcali na ladje, ki jih nato peljejo proti jugu, pa postaja čedalje bolj dramatičen. Vest, da jih bodo internirali na otoku Phu Quoc, kjer je bilo taborišče za politične jetni-ke, je mnoge zelo presunila. Skupina beguncev, ki jih je ameriška ladja «Greenville Victory» peljala na otok, se je uprla in zahtevala od kapitana, naj jih zapelje nazaj v Vung Tau, od koder so prišli. Ladja je morala spremeniti smer in se vrniti v pristanišče, kjer so se begunci izkrcali. Javno mnenje v Južnem Vietnamu se je kljub Thieujevi in ameriški propagandi zavedelo, kaj pomeni nasilna izselitev vietnamskih otrok v ZDA. Gre za propagandno akcijo, ki jo je organizirala ame- , • ■*^111 larvci ,n aiinometov, poslužil! tudi lahkega avtomatskega orožja, kar dokazuje, °t ugotavljajo v vladnih krogih, a so njihove enote že zelo blizu ia'9ona. Na splošno je bila raven spopadov ,a[1es dokaj nizka, čeprav so za-®'ežili okrepitev vojaške dejav-°,st' v delti Mekonga. Predsednik *a'9onskega režima Van Thieu je VBdel preiskavo proti vojaškim ^?Velir'ikom, da bi ugotovili more-ne odgovornosti pri vojaškem . lomu, zaradi katerega so vladne e morale zapustiti prvo in drugo °laško področje. Vladne sile pa aceniajo nuditi prvt resnejši od-■ °»r'. Poročajo, da so spet zasedle k_*ni del mesta Nha Trang, ne da 2 .na'e*e^e na osvobodilne enote, druge strani pa so se Saigonci orali umakniti iz Chon Tanha, 70 111 Severno od Saigona. j ^dor misli, da se bo z novo vla-začelo novo obdobje v odnosih i °fvobodilnimi silami, se je, kot sm bl*0 s*cer Pričakovati in kot jem ilaP°vvedali, zelo zmotil. V svo-■h današnjem govoru je novi pred- ZAPLETEN gospodarski položaj Nevarno zmanjšanje industrijske proizvodnje Plačilna bilanca se stalno izboljšuje - Občuten padec povpraševanja potrošnega blaga RIM, 7. _ Industrijska proizvod- zumi že priznano delavcem v indu-„•1“ se je tudi šala Je.Luai v februarju zmanj-ar; v Primerjavi z lanskim febru- nižja ' Let0s j® bila za 7-7 odst kar id o januarju pa je padla za dveh ndstotka. V letošnjih prvih ska nosečih torej se je industrij-ho prt>lzv°dnja zmanjšala popreč-istim3- °dst., v primerjavi z zbUia.cas°m lani. To so podatki, ki Saj Precejšnjo zaskrbljenost, izvodm 2111311 j®anJ® industrijske pro-ske„„ Je nadaljuje dejansko od lan- ~ga avgusta. šujeem,u Primerno pa se naglo zmanj-Piacilo u- Primanjkljaj italijanske vizni h .nnce. Medtem ko je de- beieiii0bnačun v letošnjem januarju ^ 182 ITlll’ ^ ^ Itti milijard 900 milijonov lir se je v februarju Poštev^ na 17 milijard lir- če u-heieži h”?-•vlsok primanjkljaj, ki ga Uvozno,1311!311^3 plačilna bilanca z čuf, J11 nafte, je bil devizni obra-blag0a osfalo izvoženo in uvoženo Se fnbruarju aktiven. Obenem PredvSPUg0tavlja. da Sre la aidiva v°za ‘ etn na račun zmanjšanega u-PnslediUrovin in polizdelkov, kar je proizvoH3 • zmanjšanja industrijske To Qnin- •i® ra7iPirašanie bolj jasno razčlenju-jetn ^koyalni zavod ISCO v svo-UgotavrSecneni Poročilu. Potem ko čelo i;.,!3’ da se je leto 1975 za-dustriau0- v Italiji kot v ostalih in-g°sPoda Z1F3nÌb državah z velikimi S° vidnrsklnii težavami, pravi, da izbolisji® Perspektive za postopno v Italiji'16 P0l0zaja. Glede položaja Pajboli Pa ugotavlja, da je sedaj Popraš PeV3rno' da se stalno krči šanje " anJe, kar vpliva na zmanj-Pa se if01zv°dnje. Po drugi strani nje zaustavilo veliko narašča-^obno tak° na debelo kot na trošt^^anjšanje popraševanja po-skrblien.,„,olaga povzroča tudi zuje J ‘ost za zaposlitev. To vPraševa?,C- 36 2 zel° majhnim po-?a naložbi'16?1 Podjetij po denarju ?a Persno?’.- ar lahko samo poslab-,lzvajalnih 1Ve boljše uporabe pro-hitro naa, ®redstev, kar povzroča u3 tudi zasklhr1,012vodn'ie' To zbu' hodnost . .Pbl-ionost za bližnjo pri- 56 Proiz,,,?'1 °bstaja nevarnost, da Pila in p.dna sredstva ne bodo kre-Vati vzr>nn ?° zat0 težko pričako- v krajšem časajStr^Ske Pr°izvodnie 17; 'i 28. aprila peiodnevna stavka Javnih uslužbencev • 7 ?redsedstvi7 ,edtem ko so danes na Moru razni-, ^ ade Pri predsedniku pnjske doklade^- ° vPrašanju dra-Uslužbencev o« ’n Pokojnin javnih alužbenceu ’ 80 smdikati javnih u-,stavko za j7napovedali celodnevno 3 Pa boria j.10,2®: aprila, 22. apn- kslužbenci ?tavkali štiri ure. Javni b°j. ker iim odo .mostrili; stavkovni ga> kar ie ho / ada noče Priznati te J ono z vsedržavnimi spora- za-pove- striji, trgovini in obrtništvu. Gre namreč, za povišanje vrednosti točke draginjske doklade, za povišanje minimalnih pokojnin in njihovo navezavo na plače. Spremembe v vodstvu ustanov IRI in ENEL? RIM, 7. — V dobro obveščenih krogih se je razširila vest, da je bil pri tajniku krščanske demokracije Fanfaniju sestanek njegovih najožjih sodelavcev, na katerem so razpravljali in odločali o Spremembah / vodstvih velikih gospodarskih ustanov državnih udeležb. Po teh vesteh, naj bi sedanji predsednik IRI Petrilli postal predsednik ENEL, na njegovo mesto pa naj bi bil za predsednika imenovan bivši glavni ravnatelj radia in televizije Bernabei. Do teh sprememb naj bi prišlo še pred volitvami. V istih krogih poudarjajo, da bi te zamenjave še bolj utrdile Fanfanijevo državnih riška uprava, da bi vplivala na •ameriško javno mnenje in posredno na kongres, ki bi moral pod tem pritiskom odobriti novo pomoč za Thieujevo vlado. Vsa akcija je bila zelo slabo organizirana: Američani so se poslužili za prevoz o-trok predvsem tovornih letal, kar je med drugim povzročilo strahotno letalsko nesrečo, v kateri je zgubilo življenje približno 150 vietnamskih malčkov. Naložili so jih namreč v spodnji del letala, ki je namenjen za prevoz blaga in nikakor ne za potnike. Nesreča je pokazala, da so tisti, ki so bili v delu letala namenjenem potnikom, ostali skoraj nepoškodovani, drugi pa so našli grozotno smrt v razbitinah galaxija. Kolaboracionistična vlada doslej še ni imela poguma, da bi Američanom prepovedala, da odpeljejo otroke, v prihodnjih dneh pa bo pod pritiskom javnosti, morala to storiti. Ameriški predsednik Ford je v svojem govoru v Palm Springsu, pred povratkom v Washington, kjer bo moral odločiti, kakšno bo zadržanje ZDA v sedanjem vietnamskem položaju, izjavil, da bodo Združene države spoštovale svoje obveze. Njegova izjava bi utegnila izzveneti nekoliko grozilno, če jo uokvirimo v sedanje svetovno vzdušje. Ford je posvaril «sovražnike» Amerike, naj nikar ne mislijo, da bodo porazili ZDA nekaznovano. Temu je treba tudi dodati izjave ameriškega generala Browna, ki je v Indoneziji rekel, da v Washingtonu sklepajo o morebitnem ameriškem posegu v Vietnamu. Ford je v nadaljevanju svojih izjav polemiziral s kongresom in dejal, da bo ameriško gospodarstvo doživeli «polom» zaradi zmanjšanja davkov, ki ga je določil kongres. Predvideni primanjkljaj bo znašal približno 60 milijard dolarjev za leto 1976-**n morda celo dosegel 100 milijard, če ne bodo omejili javnih izdatkov. O možnosti skrčenja proračuna za oborožitev, ki požre največji del ameriških dohodkov, pa sploh ni spregovoril. Tiskovna agencija osvobodilnih sil je medtem objavila obračun zadnjih spopadov, ki navaja številke, iz katerih so razvidne saigonske izgube. Na osvobojenih področjih živi vsaj 10 milijonov oseb, ki so po večini morale zapustiti svoje domove zaradi hudih spopadov. Začasna revolucionarna vlada Južnega Vietnama je zaprosila za pomoč mednarodne organizacije, preko katerih prihaja pomoč na osvobojena področja, da bi pripomogle k ponovnemu odprtju letališč v Hueju in Danangu, ki so ju Saigonci popolnoma onesposobili za pristajanje letal. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 7. — «Odnosi med ZKJ in KPI so zelo dobri. To potrjuje tudi srečanje, ki smo ga imeli pred nekaj dnevi s predsednikom Titom. Tudi ob tej priložnosti smo ugotovili, da se naša stališča pokrivajo, ne samo glede osnovnih interesov naših dveh držav in narodov, ampak tudi glede mnogih mednarodnih vprašanj in mnogih vprašanj, ki se nanašajo na razvoj italijanskega delavskega gibanja. Mi v bistvu mislimo, da sta in ZKI in KPI lahko tako močno in plodno razvili svoje sodelovanje tudi zato, ker sta vedno upoštevali, da razvoj teh odnosov ustreza interesom naših narodov in držav, ki imajo velik interes, da so dobri prijatelji in dobri sosedje, in da sodelujejo pri reševanju skupnih problemov in pri reševanju vseh mednarodnih problemov, ki so skupnega interesa» — je med drugim izjavil generalni tajnik italijanske komunistične partije v intervjuju, ki PHNOM PENH, 7. — Iz dobro ob- ga je med svojim nedavnim biva-:vo navzočnost v največjih veščenih kamboških krogov poročajo njem v Jugoslaviji dal za titograj-gospodarskih ustanovah. I o pogajanjih, ki naj bi bila v teku1 sko televizijo in ki ga je sinoči, Pogajanja za dokončno kapitulacijo kamboške lutkovne vlade med lutkovno vlado in osvobodilnimi silami o brezpogojni kapitulaciji Lon Nolove vlade. Po teh glasovih kaže, da skušajo izdelati sporazum, po katerem bi vlada princa Sihanuka prevzela oblast v Phnom Penhu na miren način. Z druge strani pa je vojaški položaj za kolaboracioniste tako porazen, da so se, kot kaže, kljub ameriškim pritiskom, odločili za kapitulacijo. A-meričani so danes svetovali tujim državljanom v Phnom Penhu, naj ta* koj odidejo iz Kambodže, dokler še obstaja ta možnost, saj je pritisk na letališče takšen, da je umik Američanov in vladnih sil samo vprašanje časa. Danes je raketa zadela eno od skladišč goriva in streliva vladnih sil. Prišlo je do grozotne eksplozije in požara, ki so ga gasilci pogasili šele čez nekaj ur. Partizanske enote so, po poročilih iz vladnih krogov, oddaljene samo pet do šest kilometrov od letališča. Obrambna linija vladnih sil okrog Lon Nolove trdnjave je v več točkah razbita in Američani se bojijo, da bodo osvobodilne šile v prihodnjih urah sprožile odločilni napad za osvoboditev Phnom Penha. Doslej so partizani odlašali s takim napadom, da bi prizanesli civilnemu prebivalstvu. V NEDELJO POPOLDNE V ZAGRADCU NA POBUDO VZPI-ANPI Proslava 30-letnice osvoboditve na veličastnem shodu borcev NOB V dopoldanskih urah komemoracija 71 talcev na Opčinah z govoroma Kende in Calabrie - V Zagradcu govorili zgoniški župan Guštin, Laurenti, Kocman in Skerk - Nastop Tržaškega partizanskega pevskega zbora Množica med nedeljskim shodom Borcev in aktivistov NOB v Zagradcu. Zbranim govori zgoniški župan Josip Guštin flllllllllllllMIIlllllllllllllllllll|||||||||||IIIIIIIIIII|II||||||É|||||||||l||||iii|||i|||||||||||||||||||||||l||||||ni|||||||||||||„,|||Unn,,||,|||,||||||||||||||||||||||||||||||||tHH||||||||a INTERVJU BERLINGUERJA TITOGRAJSKI TELEVIZIJI Razvoj odnosov med ZKJ in KPI ustreza koristim obeh držav Boljši pogoji za sodelovanje med različnimi silami delavskega gibanja v Evropi - Položaj na Sredozemlju takoj po osrednji informativni oddaji, na prvem programu objavila televizija Beograd. V zvezi s sedanjimi odnosi med državama in posebej med partijama je Berlinguer tudi dejal: «Na kongresu smo, sklicujoč se tudi na razprave, ki so potekale v Italiji in drugih evropskih državah v zvezi z jugoslovansko zunanjo politiko, potrdili, da je v velikem interesu ne le naše partije, ampak tudi naše države — menimo pa, da tudi za stvar miru in razširitve sodelovanja v Evropi, na Sredozemlju in v svetu — da Jugoslavija šs naprej obdrži zunanjo politiko, ki jo dosledno zasleduje v zadnjih letih, izrazili pa smo tudi prepričanje, da bo tako tudi nadaljevala.» Berlinguer je govoril tudi o nedavnem 14. kongresu KPI in rekel, da je kongres določil solidno linijo, ki ustreza najglobljim interesom italijanskega delavskega razreda. V pojasnjevanju linije, imenovane «zgodovinski kompromis», je med drugim povedal, da je v Italiji, da bi se izvlekla iz globo- «iiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,iiiiiiniiilliiillli,i,iili,iliiiiiiiliiiiii„iill|||,|il||||,|i,,ililiiilillll|U1||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||iY|j||||||||| Zasedanje glavnega odbora SKGZ Predsednik B. Race počastil spomin pokojnih B. Trampuža in S. Pečarja Glavni odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze je svoje sinočnje zasedanje posvetil prvenstveno mladinskemu vprašanju. Na osnovi poročila načelnika komisije za mladino in šport Dušana Udoviča se’je razvila zanimiva in zavzeta razprava. o čemer pa bomo poročali v jutrišnji številki. Na začetku zasedanja je predsednik SKGZ Boris Race počastil spomin nenadoma umrlega Borisa Trampuža, - bivšega generalnega konzula v Trstu in velikega, iskrenega prijatelja zamejskih Slovencev. Predsednik Race je orisal pokojnikov lik in pri tem poudaril, da si je pokojni Boris Trampuž v svojem štiriletnem bivanju in delovanju med nami kot predstavnik matične dežele, pridobil prijateljstvo in spoštovanje vseh. Vsi smo cenili njegovo tenkočutno občutljivost za naše probleme, njegova prizadevanja za uresničevanje naših piavic. Z nami se je veselil, kadar smo 'u-spevali v našem boju in z nami je čutil, ko so se nam dogaiale krivice. Prav zato, in ker je bil tako preprosto, iskreno z nami, je v vseh nas zapustil trajen spomin. Predsednik Race je prebral odlomek iz pisma, ki mu ga je pokojni Boris Trampuž pisal pred nekaj tedni. Takole je izrazil svoje občutke: «Prijetno in prisrčno slovo, ki ste mi ga napravili, mi bo osta- lo v trajnem spominu, saj je to bil večer poln topline in iskrenosti. Tudi "jinale” našega sprejemna Kontovelu je bil v stilu našega življenja, preživelega v Trstu in v vseh naših primorskih krajih, ki so mi postali še bolj blizu, ko sem spoznal toliko dobrih, lepih, prijetnih in zavednih naših ljudi. Radi se bomo v prihodnosti vračali v te prelepe vasice in obujali skupno spomine. "Primorski dnevnik” me dnevno seznanja z Vašim življenjem, z vašimi velikimi napori in intenzivno spremljam življenje pri Vas, ki sem ga imel prejšnja leta pri- liko tako neposredno spremljati...* In še: «Ne utegnem se oglasiti vse;;/ Tvojim prijetnim tovarišem, sodelavcem posamezno, ker bi nikdar ne končal s pisanjem. Zato Te prosim, kadar boš imel priliko, posreduj prav vsem moje iskrene pozdrave .in ponovno lepa hvala za vso izkazano pozornost. Ker nismo daleč, sem prepričan in se veselim z vsemi osebnega srečanja bodisi v Sloveniji, bodisi pr- vas.* Žal, kar je napisal, se ne Do u-resničilo. Ohranili ga bomo v hvaležnem spominu. Predsednik Race je počastil tudi spomin nedavno u- mrlega upravnika «Primorskega dnevnika», borca in invalida NOB, vsestranskega družbenega delavca v Lonjerju in za vso našo narodnostno skupnost, Sergija Pečarja. Tudi dragega Sergija bomo ohranili v trajnem hvaležnem spominu. Pred razpravo o mladinski problematiki je glavni odbor potrdil sestavo posameznih komisij, po njej pa je razpravljal še o letošnjih proslavah 30-letnice osvoboditve, za katere je bil pri SKGZ ustanovljen poseben odbor, v katerega naj vse članice imenujejo svoje predstavnike. ke krize, potrebno vložiti ogromen napor za preobrazbo, ki je prav gotovo ne bi mogla izvesti ena sama stranka, samo en razred, ampak mora biti rezultat sodelovanja različnih političnih in socialnih sil. Generalni tajnik KPI Enrico Berlinguer je govoril tudi o sodelovanju komunistov v vladi in izjavil: «Na kongresu smo izjavili, da je KPI v vsakem trenutku pripravljena, torej tudi v tem trenutku, da v celoti prevzame nase vse odgovornosti do delavskega razreda, italijanskega naroda, naše države, da torej sodeluje v direktnih oblikah v vladi. Na žalost zaradi neobčutljivosti in oklevanja drugih političnih sil smatramo, da ta problem v sedanjem trenutku, da tako rečem, ni aktualen niti se ne more postaviti na dnevni red.» Toda po Berlinguerjevih besedah je mogoče doseči široke dogovore, da bi se rešili najnujnejši problemi Italije, da bi se zoperstavilo fašistični nevarnosti in da bi se «izoblikovala klima vzajemnega zaupanja in zbliževanja vseh narodnih in demokratičnih sil.» Na vprašanje o perspektivah sodelovanja v evropskem delavskem gibanju je Enrico Berlinguer odgovoril: «V bistvu menimo, da so danes mnogo boljši pogoji kot v preteklosti za sodelovanje med različnimi silami delavskega gibanja v Evropi. Obremenjeni smo z obdobjem hladne vojne, nosimo torej tudi breme dolgega obdobja, ki je pritiskalo na naše življenje in boj delavskega gibanja v Evropi, breme pogledov, ki so spremljali hladno vojno. Berlinguer je spregovoril tudi o tem, kaj bi bilo treba storiti za zagotovitev miru in varnosti v Sredozemlju. «Položaj v Sredozemlju, je dejal generalni tajnik KPI, v bistvu zelo skrbi našo partijo in našo državo. Po našem mišljenju je prvi neizogibni korak, ki ga je treba storiti, rešitev najbolj akutnih spopadov v Sredozemlju in na sosednjih območjih. Na prvem mesti: arabsko - izraelski spopad, s tem, da bi se tu vključili tudi sklepi Združenih narodov o spopadu na Cipru in na drugih spornih mestih v tem delu sveta. Mislimo, da se tako kot se je začelo in kakor se nadaljuje, kljub težavam, v bistvu napreduje k stabilizaciji sistema kolektivne varnosti in sodelovanja v Evropi. Analogno temu bi bilo nujno in tudi mogoče tudi v Sredozemlju, ki zajema del evropskih in a-friških držav, zgraditi sistem kolektivne varnosti in sodelovanja, koristnega za vse države. Mislimo, da morata naši državi odigrati zelo važno vlogo v tej smeri» je med drugim povedal generalni tajnik i-talijanske komunistične partije Enrico Berlinguer v intervjuju, ki ga je sinoči objavila beograjska televizija, danes pa ga objavlja jugoslovanski tisk. VLADO BARABAŠ Mrko, deževno vreme. Vlaga, ki je silila od vseh strani. Blatne poti in razrita zasilna parkirišča, da so avtomobili malone obtičali in se pozibavali kot na ledu. Vse to pa ni odvrnilo številne množice z vseh vetrov Tržaškega ter iz raznih krajev matične domovine, da bi se ne udeležili nedeljskega veličastnega shoda borcev in aktivistov NOB v Zagradcu, na skrajnem vzhodnem robu zgo-niške občine. Manifestacija, ki sta jo ob 30-letmci osvoboditve priredila oo-krajinski odbor VZPJ—ANPI in sek cija na Opčinah, je imela res pravi značaj partizanskega mitinga. Že od daleč so številne udeležence shoda sprejele rdeče, slovenske in jugoslovanske zastave, razobešene na oknih prijaznih in gostoljubnih domačij Miliča in Ostrouške. V prvi domačiji je bila razstava dokumentov in slik iz NOB, pod ogromno lopo druge pa je bii pripravljen zborni oder. kier se je odvijal miting. Shod borcev in aktivistov, mladine in drugih gostov se je začel že v dopoldanskih urah na Opčinah, pred spomenikom 71 talcem, kjer je bila svečanost v počastitev njihovega spomina. Svečanost je odprl domačin Danilo štubelj, ki je na kratko spregovoril o krvavem in oretresljivem dogodku, ki se je pred 31 leti odvi- tiiiiiiiiiiimiimiimiiiiiiiiiiiii iiiiimi,n, ,y filili M lis Nova Thieujeva vlada, ki ji predseduje bivši predsednik poslanske zbornice Can Ba, je potrdila smernice dosedanje uprave, se pravi odločno zaprtje do pogajanj z osvobodilnimi silami in neizprosen boj proti komunizmu. S tem so se izjalovila upanja Ustih, ki so menili, da bo zamenjava vlade privedla do novega obdobja v političnem življenju Južnega Vietnama. V tem vzdušju so izzvenele grozilno izjave ameriškega predsednika Forda, ki je izjavil, da bodo ZDA spoštovale svoje obveze do zaveznikov. K temu je treba še prišteti izjave generala Browna, češ da v Washingtonu proučujejo možnost vojaškega posega v Vietnamu. Izreden val slabega vremena, ki že nekaj dni pesti alpski lok je terjal težak smrtni davek. V Švici in v Avstriji je pod snegom umrlo nad 40 ljudi, prav tako težak pa je obračun tragedije v Suldenu v Gornjem Poa-dižju, kjer je orjaški snežni plaz zasul kilometer gorske ceste. Reševalci, ki mrzlično odkopavajo sneg, so doslej našli dve trupli, šest oseb pa pogrešajo. Izredno resno je stanje tudi v Furlaniji -Julijski krajini. Na Trbiškem je poseg na stotine gasilcev in prostovoljcev delno omilil posledice slabega vremena, izredno hudo pa je v Karniji zaradi nevarnosti zemeljskih in snežnih plazov ter usadov. Tu je pobesnela voda odplavila mostič čez reko Tab, v katero sta strmoglavila gradbenik in gozdar, ki sta ravno takrat zapeljala z avtom na most. Včeraj so v sejni dvorani devinsko - nabrežinskega občinskega sveta umestili v prisotnosti deželnega odbornika Ribezzija kraško gorsko skupnost. Ker seznam svetovalcev gorske skupnosti ni bil popoln, so začasno izbrali Dušana Hreščaka za predsednika in sklenili, da se bodo ponovno sestali v soboto. j'al na tem kraju ter pozval vso demokratično in antifašistično javnost na večjo budnost pred porajanjem neofašističnih sil, ki bi rade zaustavile razvoj demokracije, mirnega sožitja in napredka. Po enominutnem molku y počastitev 71. žrtev nacifa-šizma in položitvi vencev, ki so jih poklonile organizacije bivših borcev, deportirancev in političnih preganjen-cev, krajevna sekcija VZPI in sekcija KPI, proseška sekcija VZPI .er SKGZ, je moški pevski zbor «Tabor» z Opčin zapel pod vodstvom prof. Svetka Grgiča dve žalostinki. Spominski govor sta nato imela član pokrajinskega vodstva VZPI Vladimir Kenda ter deželni predsednik združenja Arturo Calabria. Kenda je na začetku svojega govora poudaril dejstvo, da so talce i:r-voločno pomorili nacifašisti leto dni pred tistimi svetlimi majskimi dnevi, ko so naše slavne partizanske g-note strle zadnji odpor nemškega <>-kupatorja in domačih kvizlingov ier osvobodile Trst in vso Primorsico. Padli so v prepričanju, da bo nastopil dan, ko bodo maščevani. Ta dan je prišel pred 30 leti z osvoboditvijo, ki nam ni bila podarjena. «Bolj kot kdajkoli v teh tridesetih letih po osvoboditvi, je nadaljeval govornik, naj nam bo spomin na žrtve 71 talcev, opomin in bodrilo za se upornejši boj proti vsem temačnim silam, ki še vedno strežejo po krvavo izvojevanih pravicah. Potrebna je enotnost predvsem danes, ko se je v Italiji spet razbohotila zločinska dejavnost starih in novih fašistov.» Potem ko je poudaril potrebo po krepitvi antifašistične fronte, je Kenda posebej omenil boj za naše narodnostne pravice. Ta boj, ki izvira iz globokega prepričanja našega ljudstva in zavesti, da si z lastnimi silami pridobivamo travice do življenji, do demokracije, do svobode, je najboljše jamstvo, da si bomo te res in dokončno izvojevali. Calabria je v svojem govoru dejal, da presega svečanost v spomin 71 talcev obredni pomen in postaja vse bolj priložnost za preverjanje sedanjih dogodkov v našem ožjem ter v državnem in svetovnem merilu. Zmaga pred 30 leti ie prinesla svobodo, ni pa izkoreninila vsega zla, ki se danes spet pojavlja v raznih oblikah. Ravno zato pa je treba spet okrepiti nekdanjo antifašistično in delavsko enotnost. Odločnejšo antifašistično politiko pa morajo sprejeti tudi oblasti z uresničevanjem toliko pričakovanih demokratičnih in antifašističnih reform. Calabria je med številnimi nerešenimi problemi omenil tudi vprašanje zagotovitve vseh de-demokratičnih pravic slovenski narodnostni skupnosti. Le na ta način ter ob naslombi tudi na tiste sile v svetu, ki se od Vietnama do Portugalske in Čila junaško borijo za boljšo družbo, za svobodo in enakopravnost, se bomo najbolie oddolžili spominu vseh naših padlih. Osrednji nedeljski dogodek je bil, kot rečeno, shod borcev in aktivistov v Zagradcu. Iz že omenjenih razlogov se je slovesnost odvijala pod o-gromno lopo. V Zagradcu je bilo že v jutranjih urah vse živahno. V okviru proslave je namreč ŠK Kras priredil planinskoorientacijski pohod s tematiko NOB, ki se ga je udeležilo lepo število mladink in mladincev. Poleg številnih borcev in aktivistov iz zgoniške in ostalih občin na Tržaškem, in predstavnikov borčevskih, političnih in drugih organizacij, so se shoda udeležila tudi številna predstavništva borčevskih organizacij iz matične domovine, predvsem iz obalnih občin in Ljubljane. Obalna delegacija Zvezè borcev je v dopoldanskih urah položila venec pred ob- (Nadaljevanje na 8. strani) V DVORANI DEVINSKO-NABREŽINSKEEA OBČINSKEGA SVETA S kratko svečanostjo so včeraj umestili krasko gorsko skupnost Začasni predsednik Hreščak je sklical prihodnjo sejo v soboto, da dokončno določijo sestavo skupščine - Dvojezični potek seje Sinoči so v dvorani devinsko-na-brežinskega občinskega sveta umestili kraško gorsko skupnost. Krajši svečani del je pričel devinsko-na-brežinski župan Legiša, ki je kot gostitelj v slovenščini dejal: «Gospod deželni odbornik, kolegi, pozdravljam Vas v imenu občine Devin - Nabrežina, ki je počaščena, da je prva seja sveta gorske skupnosti v njenih prostorih.» Župan je nadaljeval, da želi gorski skupnosti uspešno delo v interesu prebivalstva. Nato je v imenu deželne uprave spregovoril odbornik za krajevne ustanove Ribezzi, ki je podčrtal važnost gorskih skupnosti in dejal, da se bo tudi kraška morala takoj ukvarjati s svojim statutom, ki je njen prvi in najvažnejši akt. Skupnosti so povsem avtonomne in jim bo dežela samo pomagala na njihovo zahtevo in ob spoštovanju zakona. Odbornik Ribezzi je govoril o prisotnosti slovenskega prebivalstva na področju skupnosti in o povezavi med • Trstom in Gorico, tako da Ima ta skupnost važen značaj povezovanja dveh pokrajin. Svoja izvajanja je zaključil z napovedjo, da bo dežela v kratkem izdelala urbanistične komprenzorije in da pričakujejo, da bodo teritorialno sovpadali s nodročji skupnosti. Takoj za tem so prešli na prvo točko dnevnega reda in so soglasno, v skladu z zakonom, imenovali za začasnega predsednika svetovalca tržaške občine Dušana Hreščaka (ki je najstarejši svetovalec skupnosti), za tajnika pa svetovalca devinsko -nabrežinske občine Bojana Brezigarja in svetovalca občine Ronke Flavia Novellija (najmlajšega člana sveta). Že pri obravnavi druge točke dnevnega reda, ki se je nanašala na overovljenje poverilnic, pa se je zataknilo. Tajnik Brezigar je prečital seznam svetovalcev, ki ga je pripravila deželna uprava (in ki Izletnikom v Grčijo Vse udeležence izleta Primorskega dnevnika z ladjo «Istra» v Grčijo prosimo, da danes, 8. t.m., ali jutri, 9. t.m., od 8.30 do 12.30 in od 15. do 18. ure dvignejo v Ul. Montecchi 8/n. v sobi št. 22 program, navodila in listke za izlet. Z včerajšnje umestitve kraške gorske skupnosti ZARADI OBILNEGA DEŽJA V«liko nevšečnosti nobene večje škode Skoro tri dni neprenehnega dežja, po številnih drugih nalivih iz zadnjega obdobja je povzročilo nemalo težav, na srečo pa pri nas ni bilo hujših posledic. Gasilci so morali poseči zaradi številnih usadov, v vseh primerih pa je šlo za omejene zemeljske gmote, tako da ni bilo večjih težav. Največ dela. so gasilci imeli na Scali Santi, kjer se je podrl podporni zid in so morali delati od jutra do večera, da so zajezili u-sad in odstranili blato in kamenje. Na Scali Santi 66 je voda tudi napolnila pritlično stanovanje, ki so ga gasilci izpraznili z motornimi črpalkami. Oporni zidovi so se porušili tudi na vogalu med Furlansko cesto in Ul. Berlam, v Ul. Righetti, pri Lazaretu in nad nekdanjo ladjedelnico pri Sv. Roku ter v Ul. S. Pellico, kjer je blato vdrlo v pritlično stanovanje. Manjši usadi so bili še drugod po okolici, a na srečo gasilcem ni bilo treba poseči. Končno se je proti večeru zrušil strop stanovanja v zadnjem nadstropju v Ul. Pordenone 2, zaradi česar so se stanovalci morali izseliti. Gledališča ROSSETTI Danes ob 20. uri Compagnia Teatro Mobile pod vodstvom G. Bp-settija: Goldonijev «Lažnivec». VIL a-bonmajska predstava. Rezervacije v Osrednji blagajni (tel. 36-372 - 38-547). Na pobudo Inštituta za zgodovino tržaške univerze ter deželnega inštituta za zgodovino odporniškega gibanja bo jutri ob 9.30 v dvorani Ferrerò v Ul. dell’Università predavanje N. Rovelli ja: «Partizanska vojna in množična vstaja: odnos med partizani in prebivalstvom v odporništvu». Sledila bo razprava. je isti, kot smo ga objavili v sobotni številki našega lista). Izkazalo pa se je, da v seznamu niso navedeni vsi župani in da so izpuščeni tisti svetovalci, ki so jih župani imenovali na njihova mesta. S tem pa se je odprlo tudi načelno vprašanje, če lahko župani pooblastijo druge svetovalce, da jih zastopajo. Po daljši in živahni razpravi so na predlog svetovalcev Colje (PSI), župana Legiše (Slovenska skupnost) in Wilhelma (KPI) potrdili, da je gorska skupnost umeščena in da se bodo ponovno sestali v soboto ob 18. uri na sedežu devinsko - nabre-žinskega občinskega sveta. Odbornik Ribezzi pa je v imenu dežele zagotovil, da bo v roku dveh dneh poskrbel vso potrebno dokumentacijo. Med to razpravo je prišla do izraza bojazen, da za tehničnimi pomanjkljivostmi tiči tudi morda slaba volja in, da se skuša zavleči sestava in z njo redno delo kraške gorske skupnosti. Potek prve seje kraške gorske skupnosti je bil dvojezičen, za kar je poskrbela uprava devinsko - nabrežinske občine in proti čemur ni nihče protestiral, ker je očitno zadeva za vse bila povsem logična, kar bi moralo veljati tudi za druge svete in izvoljene organe. OBA STA DOMA S KRMENKE PRI DOM JU POLICIJA ODKRILA DVA POBALINA KI STA VLOMILA V DOLINSKO ŠOLO Mnenje preiskovalcev: gre za tatvino in ne za fašistično provokacijo ...................................................................................................................................................................................................11111111111111 Policija je že v nedeljo odkrila zlikovca, ki sta v noči med petkom in soboto vlomila v dolinsko šolo in premazala zidove in tablo s fašističnimi napisi ter ukradla fotografski aparat. Ugotovili so, da sta bila 20-letni Vincenzo Lanteri ter 17-letni S. R. doma iz Krmenke pri Domju. Oba sta policiji že dobro znana zaradi številnih tatvin, ki sta jih kljub svojim mladim letom že opravila. Vlom v šolo pa naj bi bilo njuno prvo «politično» dejanje. Po mnenju preiskovalcev ni nobenega političnega ozadja: fanta sta vlomila v šolo, da bi pokradla, kar se da, napise proti Slovencem in za novofaši-stično stranko pa naj bi naredila *a-mo z namenom, da odvrneta pozornost od sebe tako, da usmerita preiskovalce na «politično» sled. To naj bi dokazoval tudi listek, ki so ga našli v tajništvu s podpisom «črni nočni orel», ki je neka figura iz slikanic «Tex Willer». Oba so prijavili — na svobodi — zaradi mazanja, kvarjenja javne imovine in tatvine. U-kradla sta namreč šolski fotoaparat, ki so ga jima našli na domu. Vendar vsa zadeva ni povsem jasna. Če sta že vlomila v šolo z namenom, da bi kradla, zakaj nista pobrala tudi denarja, ki sta ga le imela v rokah? Bankovce so namreč našli na tleh v tajništvu potem, ko sta ga vzela iz predala in odvrgla. In še: prebrskala sta vse predale, razmetala vse dokumente, nista pa odnesla male blagajne v tajništvu. Pravi tatovi bi prav gotovo ravnali drugače, seveda če bi imeli namen krasti. Očitno pa sta mlada pobalina imela tudi drugačne namene, predvsem ustrahovanja in žaljenja slovenskih staršev in otrok ter cele slovenske skupnosti, drugače ne bi pomislila ravno na psovke, ki so tipične za žargon škvadristov. «ščavi», «Brigate nere» in podobno — vse preveč spominja na lanski atentat na šolo pri Sv. Ivanu, saj je le nekaj dni pozneje bilo poslano anonimno pismo zloglasne organizacije «Ordine Nero», v katerem so bili isti žaljivi izrazi proti Slovencem. Zato ni izključeno, da je mlada pobalina poslal v šolo kdo, ki ribari v kalnem, ki spet skuša ustvariti napetost in nemir v našem mestu zlasti v dneh, ko se demokratična javnost pripravlja na proslave 30-letnice osvoboditve. So- botno odkritje se preveč točno uskla-ja v okvir fašističnih provokacij, da bi ga lahko imeli za golo naključje, za huligansko dejanje neodgovornih fantov brez vsakršnega političnega prepričanja in politične povezave. Odkrili so materialne krivce vloma v dolinsko šolo, ozadje pa je o-stalo — kot običajno — zavito v temo. PO VDORU V DOLINSKO ŠOLO Oster protest zavodskega sveta šole «S. Gregorčič» Zavodski svet srednje šole «Simon Gregorčič» v Dolini, zbran na izredni seji dne 7. aprila t.L, z o-gorčenjem obsoja vdor v šolske prostore v noči med 4. in 5. aprilom in izzivalne napise, naperjene proti Slovencem, ki so zelo vznemirili šolsko mladino, starše in javnost sploh. Zato poziva odgovorne oblasti, da budneje spremljajo dogajanje in skrbijo za varnost slovenskih javnih ustanov in tako preprečijo podobna tudi, da SINOČI NA TRGOVINSKI ZBORNICI Na občnem zboru tržaških industrijcev pregledali razvoj gospodarskih dejavnosti Zaskrbljenost zaradi neugodne konjunkture ■ Družba SIOT tarča kritičnih posegov - Deželni odbornik N. Stopper o posegih v prid industriji V glavni dvorani trgovinske zbornice je bil sinoči redni letni občni zbor Združenja industrijcev iz tržaške pokrajine. Poleg številnih članov in gospodarstvenikov tudi iz drugih središč naše dežele so bili prisotni deželni odbornik za industrijo in trgovino Stopper, tržaški župan Spaccini, predsednik deželnega združenja industrijskih zvez Bertoli, ki je pozdravil zbor tudi v imenu predsednika krovne organizacije Confindustrie Agnellija, generalni vladni komisar Di Lorenzo, nekateri parlamentarci iz naše dežele, predstavniki pristaniške ustanove in drugi. Ministra 'za delo Torosa, ki naj bi se tudi udelčžil skupščine, ni bilo, ker je moral nemudoma v Rim, kamor so ga poklicali v zvezi s sindikalno zadevo Fiat. V imenu tržaškega prebivalstva je občni zbor pozdravil župan Spaccini, ki je uvodoma naglasil, da se -je 'e-tošnje leto začelo v neugodnih gospodarskih pogojih, ki se utegnejo v prihodnje še poslabšati. Neugodna konjunktura ni zajela samo industrijskih podjetij, temveč vso deželno skupnost in še posebej krajevne u-stanove, katerim je nedavna davčna preosnova odvzela glavne vire dohodkov, ne da bi zagotovila zanje ustreznih nadomestil. Spaccini je nadalje >-menil, da je dopoldne sprejel predstavnike denarnih zavodov, ki so v zadnjem času odprli nova okenca na Tržaškem in jih povabil k sodelovanju za premostitev sedanjih. težav. Končno je Spaccini omenil vprašanje luške tarife za raztovarjanje nafte in v tej zvezi izrekel ostro kritiko na račun tistega dela tukajšnjega tiska, ki zavzema do tega vprašanja ne--razumljivo blagohotna stališča. Nato je spregovoril predsednik 1e-želnega združenja industrijcev Bertoli, ki je to pot prvič nastopil po svoji izvolitvi na to mesto, in ki je med drugim vnaprej kritiziral deželni zakonski osnutek o novi pomoči industrijskim podjetjem, o katerem bo danes razpravljal deželni svet (Bertoli zastopa v deželni skunščini liberalno stranko). Po kratkem posegu predsednika trgovinske zbornice Caidassija je predsednik združenja industrijcev iz tržaške pokrajine M. Modiano podal poročilo o gospodarskem stanju v naših krajih. Govornik je poudaril težave, ki jih v poslovnih krogih povzroča višina bančnih obresti. V tem je treba iskati razloge, da se je industrijska proizvodnja tudi v naših krajih v zadnjih mesecih občutno zmanjšala. V tržaški pokrajini, kjer je bil pojav do lanskega leta praktično poznan, so začela industrijska podjetja vpisovati delavstvo v dopolnilno blagajno. Položaj na tem področju se je še zaostril v prvih mesecih 1975: do konca februarja je bilo vpisanih v blagajno več delavcev kakor v vsem letu 1974. Nato je Modiano obravnaval deželni proračun za letošnje leto in izrazil deželnim upraviteljem priznanje ’a prizadevanja v korist gospodarskih dejavnosti. Toda od skupne napovedane naložbe v višini 55 milijard lir — je pristavil' govornik — je vsota namenjena industriji, zdaleč neustrezna glede na to, da industrija zaposluje 40 odst. vseh delavcev v Fur-làhiji-Julijski 'krajini. Kar zadeva zaposlitev, je predsednik Modiano poudaril nujnost znatmh izboljšal pri strokovnem izobraževanju novih kadrov. V tej zvezi se je zavzel za uresničitev Centra za znanstvena raziskovanja v Sesljanu. Končno je Modiano omenil tržaško u-ko, in naglasil nujnost njenega ovrednotenja zlasti zaradi izkušenj, ki '•o si jih tržaški poslovni krogi pridobili na tem področju v teku desetletij in sto jeti j. Deželni odbornik Stopper je tudi sam načel vprašanje dopolnilne blagajne in v tej zvezi navedel, da se je število vpisanih ur zmanjšalo s 675 tisoč 375 v letu 1973 na 451.773 v letu 1974. Na prvi pogled je to ugoden podatek, je dejal Stopper, v resnici pa je treba upoštevati, da se je število zaposlenih v industriji med tem časom zmanjšalo za okoli 1.000 enot. Kar zadeva, kredit je Stopper naglasil, da so bile 31. marca odpravljene prepovedi o večanju bančnih kreditov proizvodnim podjetjem, hkrati s tem pa je bil odpravljen obvezni depozit ob uvozu blaga iz tujine. Kar zadeva deželne načrte je Stopper naglasil, da je na razpolago za industrijo praktično 7 milijard, tem sredstvom pa se bodo pridružila še druga, ko bo dežela prejela nakazanih 10 milijard iz državne blagajne in ko bo rešeno vprašanje člena 50 deželnega statuta (kakor znano, naj bi država po tem členu nakazala naši deželi več sto milijard lir v sedmih letih). Stopper je nato navedel še druge posege deželne uprave v korist industriji in posobej omenil prizadevanja v zvezi z družbami Cantieri Alto Adriatico, Vetrobel in Dreher ter v zvezi z razmahom EZIT. Na koncu se je Stopper dotaknil vprašanja luke in pomorskih zvez in izrazil prepričanje, da napovedana preosnova Finmare ne bo škodovala interesom Trsta in Tržaškega Lloyda. V zvezi z luko je govornik navedel še deželne posege finančne narave, ori tem pa je ostro kritiziral družbo SI OT, ki se nezakonito upira plačevanju luške takse za izkrcanje surove nafte. početja. Zahtevamo tudi, da se krivci primemo kaznujejo. ........................................................................ VSE ŽRTVE PROMETNE NESREČE SO DOMA IZ TRSTA Tajniku tržaške federacije KPI Giorgia Rossettiju je žena Rossella povila brhko hčerko, ki ji je ime MARISELLA Srečnima očetu in materi iskreno čestitajo prijatelji novinarji ^Primorskega dnevnika». Trije mrtvi in dva ranjena pri trčenju blizu Strunjana Še nepojasnjeni vzroki, zaradi katerih je fiat 1100 zapeljal v fiat 850 Pri čelnem trčenju je umrl voznik prvega in dva potnika drugega vozila Strahovita prometna nesreča med Izolo in Piranom je v nedeljo terjala življenje treh Tržačanov, dva pa sta v izolski bolnišnici v smrtni nevarnosti zaradi hudih poškodb, ki sta jih utrpela pri silovitem čelnem trčenju dveh avtomobilov. Nesreča se je pripetila malo pred 10. uro na dolgem ravnem delu ceste, ki pelje mimo Strunjana. V nasprotnih si smereh sta privozila dva avta s tržaško evidenčno tablico: fiat 850, v katerem so bili štirje potniki in fiat 1100, v katerem je bil samo voznik. Morda zaradi previsoke hitrosti, bolj verjetno pa zaradi spolzke ceste je fiat 1100 zaneslo na levo stran ceste, tako da je silovito trčil v drug avto. Trčenje je bilo tako hudo tudi, ker voznika nista sploh pritisnila na zavore. Miličniki namreč niso odkrili na asfaltu nobenega znaka, ki bi kazal, da sta se voznika, vsaj v zadnjem trenutku, poskusila izogniti trčenju. Ko so prihiteli prvi reševalci, mimoidoči avtomobilisti, ki so poklicali Rdeči križ in koprsko milico, se jim je nudil strahovit prizor: prednji del fiata 1100 je bil ves zmečkan, v notranjosti vozila pa je bil 47-letni voznik Egidio Baroni iz Ul. d’Alviano 31/4, ki ga je na mestu ubilo. Še bolj srhljiv prizor je bil v manjšem vozilu, ki je pri čelnem trčenju utrpel večjo škodo. Ves prednji del fiata 850 je potisnilo nazaj za skoro pol metra in v notranjosti vozila je na mestu ubilo 53-letno Pio Lubiano por. Agostini iz Ul. dellTndustria 16 ter 44-letno Mario Sepie por. Candusio iz Ul. del Bosco 48. V istem avtu sta se peljala tudi 51-letni Iginio Candusio, mož umrle ženske, ter 78-letna Rosaria Lubiana - Battelli. Oba so odpeljali v izolsko bolnišnico, kjer jim zdravniki skušajo rešiti življenje. Miličniki so uvedli preiskavo o vzrokih strahovite nesreče in komaj po več urah so odstranili razbitine vozil. Trupla mrtvih so prenesli v piransko mrtvašnico, kjer so na razpolago sorodnikom. Sožalja ob smrti Borisa Trampuža Ob nenadni smrti bivšega generalnega konzula SFRJ Jugoslavije v Trstu Borisa Trampuža prihajajo na generalni konzulat v Trstu številne brzojavke in pisma z izrazi globokega sožalja. Med drugimi so izrazili svoje sožalje vladni komisar in prefekt Antonio Di Lorenzo, konzularni zbor, kvestor Mussumeci, skupina deželnih svetovalcev KPI in drugi. * # * Deželni komite Komunistične partije Italije je s podpisom Antonina Cuffara poslal centralnemu komiteju Zveze komunistov Slovenije brzo javko z izrazi sožalja ob smrti bivšega gen. konzula v Trstu Borisa Trampuža. Comellijeva sožalna brzojavka ob smrti B. Trampuža Predsednik deželnega odbora Comedi je včeraj naslovd na jugoslovanskega generalnega konzula v Trstu Ivana Renka brzojavko, v kateri izraža svoje osebno sožalje in sožalje deželnega odbora ob nenadni smrti bivšega generalnega konzula Borisa Trampuža, ki se je do nedavnega v Trstu zavzemal za vzpostavitev polnega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo in še posebej za okrepitev prijateljskih vezi med Furlanijo - Julijsko krajino, Slovenijo in Hrvatsko. Sožalna brzojavka predsednika Pittonija Predsednik deželnega sveta Arnaldo Pittoni, ki se ne more danes o-sebno udeležiti pogreba pok. Borisa Trampuža zaradi zasedanja deželnega sveta, je včeraj, ko se je vrnil s službenega potovanja na Dunaj, poslal prizadeti družini izraze bratskega in globoko občutenega sožalja. Predsednik deželnega sveta v sožalni brzojavki poudarja plemenitost začaja, visoki sposobnosti in zasluge Borisa Trampuža, kot generalnega konzula SFRJ v Trstu, kjer je vložil vse svoje sile za najboljše razvijanje prijateljskih odnosov med sosednimi narodi in vladami. Počastitev spomina Paola Retija Ob 30. obletnici smrti Paola Retija, ki so ga na včerajšnji dan nacisti umorili v Rižarni skupno z drugimi antifašisti in borci NOB, med katerimi sta bila tudi komandant Gregorčičeve brigade Franc Uršič - «Jožko» in Antonio Strani -«komisar Pola» je sinoči tržaška KD priredila v Rižarni žalno svečanost. Po maši, ki jo je bral nadškof San-tin, je župan Spaccini v kratkem nagovoru opisal lik in delovanje Paola Retija, organizatorja KD in tajnika tržaškega CLN. • Jutri, ob 20.30 bo v dvorani Di Vittorio v Ul. Pondares skupščina članov šolskega sindikata CGIL v Trstu. Slovenski klub priredi danes, 8. aprila, ob 20.30 predavanje DUŠAN FURLAN: O PARTIJSKEM ŠOLSTVU MED NOB Predavanje je iz cikla, posvečenega tridesetletnici osvoboditve. Govor bo o vlogi, pomenu in delovanju partijskih šol med NOB na Slovenskem, s posebnim ozirom na pokrajinsko partijsko šolo za Slovensko primorje in Gorenjsko v Cerknem, in na njeno tragično usodo. Vabljeni! Razna obvestila Predsedstvo Tržaškega partizanskega pevskega zbora obvešča vse odbornike, da bo danes, 8. t. m., ob 19.30 seja odbora v Bazoviškem domu. Društvo za varstvo okolja v Dolini vabi na predavanje prof. dr. Franceta Habeta, predstojnika Inštituta SA ZU za raziskavo Krasa v Postojni: LEPOTE KRASA IN NJEGOVO VARSTVO. Predavanje z diapozitivi bo v prostorih PD Valentin Vodnik v Dolini, v soboto, 12. aprila t.L, ob 20.30. Vabljeni! PD France Prešeren iz Boljunca sporoča članom in vsem vaščanom, da so članske izkaznice za leto 1975 na razpolago pn Lauri v mlekarni, Silvi v baru in pri Silvestri Maver. Društvo slovenskih upokojencev v Trstu prireja v četrtek, 10. t.m„ ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. Ceppa 9, I. nadstr., predavanje o letošnji davčni prijavi. Predaval bo dr. Stanko Oblak. K predavanju vabimo, poleg upokojencev, tudi vse, ki jih to vprašanje zanima Zaradi boljšega razumevanja priporočamo, da vsakdo prinese s seboj obrazec 740, ki je na prodaj v vseh tobakarnah. a ga je moč dobiti tudi brezplačno v III. nadstropju finančne direkcije (Largo Panfili 2). Seja sindikata slovenske šole V petek, 11. t. m., bo ob 16. uri seja sindikata. Na dnevnem redu bodo: poročilo delegacije o sprejemu pri prosvetnem ministrstvu \er razprava o občnem zboru sindikata. Na sejo so vabljeni tudi člani, ki niso odborniki. Včeraj-danes Danes, TOREK, 8. aprila ALBERT Sonce vzide ob 5.33 in zatone ob 18.41 — Dolžina dneva 13.08 — Luna vzide ob 3.49 in zatone ob 15.46 Jutri, SREDA, 9. aprila TOMAŽ Vreme včeraj: najvišja temperatura 11 stopinj, najnižja 10,7, ob 19. uri 11 stopinj, zračni tlak 1010 mb stanoviten, brezvetrje, vlaga 90-odstot-na, dežja je padlo 34 mm nebo o-blačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 10,1 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 6. in 7. aprila se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 20 oseb. UMRLI SO: 47-letna Antonietta Sa-belh por. Cargnelutti, 76-letni Iperide Senizza, 79-letna Giuseppa Maglitta por. Giuliano, 79-letna Vita Luca Mar-zulli vd. Mezzaroba, 82-letna Maria Cimador, 85-letna Erama Longhi vd. Klun, 76-letna Albina Ferfoglia vd. Interdonato, 85-letna Maria Hervatin vd. Lucchesi, 89-letni Amalia Tassa-ri vd. Boccheri, 55-letna Chiara Gri-maldi por. Basola, 87-letna Antonia Kalc vd. Bressan, 85-letna Pia de Al-merigotti vd. Russatti, 75-letna Maria Fanin por. Cechet, 67-letna Barbara Andreassi por. Giacomin, 62-letna A-dalgisa Paulin, 60-letna Vittoria To-nelli, 74-letni Michele Kufersin. 79-letni Nicola De Lucia, 86-letni Nicolò Mazzoni, 52-letna Carolina Domio por. Paolich. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE Trst Kulturni dom GOSTOVANJE MLADINSKEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE A. LINDGREN PIRA NOGAVIČKA (mladinska igra) Danes, 8. aprila ob 15.30. ZADNJA PONOVITEV bo v torek, 15. aprila ob 17.15. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom MAURICE HENNEQUIN in GEORGES DUVAL ANATOLOV DVOJNIK (Le Coup de Fouet) komedija v treh dejanjih Jezikovna in odrska priredba Janez Negro Scena: inž. arh. Sveta Jovanovič Kostumi: Alenka Bartlova Glasba: Aleksander Vodopivec in Urban Koder REŽIJA: ADRIJAN RUSTJA V petek, 11. t.m., ob 20.30 abonma red A-premierski; v soboto, 12. t.m., ob 20.30 abonma red B-prva sobota po premieri: v nedeljo, 13. t.m., ob 16.00 abonma red C-prva nedelja po premieri. Kino DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Biasoletto, Ul. Roma 16; Davanzo, Ul. Bernini 4; Al Castoro, Ul. Cavana 11; Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan), NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Vielmetti, Borzni trg 12; Al Centauro, Ul. Rossetti 33; Madonna del Mare, Largo Piave 2; Costalunga, Erta di S. Anna 10 (Kolonkovec). Mali oglasi ŠVAB C. - AGENCIJA GENERALI Opčine, Ul. Salici 1, tel. 211-489 vam je na razpolago za vsa zavarovanja — nezgodno — življenjsko — požar — avto in ostala. BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA URADNI TEČAJ BANKOVCEV 4. aprila 1975 Ameriški dolar 633,50 Funt šterling 1522.— Švicarski frank 248,50 Francoski frank 149,50 Nemška marka 267,25 Avstrijski šiling 37,25 Dinar: debeli 37,— drobni 37.— MENJALNICA vseh tujih valut La Cappella Underground 19.00—21.30 «Il delitto del faro» (1961). Richard Carlson in Susan Gordon. Ariston 16.00—22.00 «Allonsonfàn». M. Mastroianni in Lea Massari. Barvni film. Grattacielo 16.00 «Paolo Barca, maestro elementare, praticamente nudista». Renato Pozzetto, Baimi film. Excelsior 15.30 «Piedone a Hong Kong». Igra Bud Spencer. Barvni film. Nazionale 15.00 Disneyeva risanka «Lilli e il vagabondo». Fenice 15.30 «Yuppi Du», A. Celentano, Charlotte Rampling, C. Mori, L. Toffolo. Barvni film. Eden 16.00 «A mezzanotte va la ronda del piacere». Barvni film. Igrajo C. Cardinale, V. Gassman. M. Vitti in G. Giannini. Eitz 15.00 - 17.20 - 19.40 - 22.15 «Profondo rosso». Barvni film Daria Argenta. Prepovedano mladini pod 14. letom. Aurora 16.00 «Profumo di donna». Barvni film, v katerem nastopajo Vittorio Gassman, Agostina Belli, Alessandro Momo. Capito! 16.30 «Tutta una vita» režiserja C. Leloucha Barvni film, y ka terem igra M. Keller. Cristallo 16.30 «Airport 75». Barvni film, v katerem igra Charlton He-gton. Impero 16.‘30 «tì kè'gniP dbf' potere». Barvni film, v katerem igrajo Roger Moore, Suzanne York in R. Milland. Filodrammatico 16.30 «Quell’età maliziosa». Barvni film, v katerem nastopata Gloria Guida in Nino Ca-stelnuovo. Prepovedano mladini pod 18, letom. Moderno 16.30 «Dio mio come sono caduta in basso». Laura Antonelli. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Ideale 16.00 «Il bestione». Barvni film, v katerem nastopata G. Giannini in Michel Constantin. Vittorio Veneto 16.00 «Il dormiglione». Barvni film, v katerem igrata Woo-dy Allen m Diane Keaton. Abbazia 16.00 «...e lo chiamavano 5 dita d'acciaio». Barrai film. Weng Hyu in Chiao Chino. Astra 16.30, «Il giorno dei lunghi fucili». Oliver Reed in Candice Bergen. Prepovedano mladini pod- 18. letom. Barvni film. Radio 16.30 «Fratello homo, sorella Bona». Prepovedano mladini pod 18. letom. Predavanje v Kulturnem domu v Trstu SODOBNA SLOVENSKA KNJIŽEVNOST Jutri v sredo, 9. t.m., bo v priredbi Narodne in študijs knjižnice v Trstu ob 18.30 sedmo predavanje ciklusa predavanj o slovenski knjižeraosU. Predavala bo prof. dr. HELGA GLUŠIC z ljubljanske univerze. Besedila iz del sodobnih slovenskih književnikov bodo brali in recitirali elani Slovenskega amaterskega gl6-dališča — SAG v Trstu. Vstop prost. Vabljeni! Narodna in študijska-knjižnica v Trstu Izleti Odbor ANPI iz Podlonjerja priredi ob 30. obletnici osvoboditve izlet v taborišče v Begunje na Gorenjske!^ ter v muzej v železarni na cah, nato še na Bled in v Ljubljano. Cena 6.000 lir, vključno Odhod 20. aprila ob 6. uri izpred gostilne Pertot v Podlonjerju. Vpisa-vanje v PD «Zvezda» vsak dan od 17. ure dalje. 'il Prispevki Predavanja SPDT vabi v petek, 11. t.m., ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano, Ul. Ceppa 9. na 3. planinski večer. Predaval bo Tone Škarja iz Ljubljane o lanski ekspediciji na Kangbačen. Vabljeni vsi člani in prijatelji. Prosvetno društvo «France Prešeren» iz Boljunca vabi vse vaščane na predavanje Nadje Pahor «žensko gibanje med narodnoosvobodilno borbo na Primorskem», ki bo v četrtek, 10. t.m., ob 20.30 v Srenjski hiši. Vljudno vabljeni! KROŽEK ZA DRUŽBENE IN POLITIČNE VEDE «PINKO TOMAŽIČ» — TRST V četrtek, 10. aprila 1975, ob 20. uri bo v dvorani KPI na Trgu Stare mitnice (Largo Barriera Vecchia) št. ll/H. nadstr. večer z naslovom: 14. KONGRES KPI in manjšinska vprašanja Srečali se bomo s tovariši, ki so prisostvovali kongresu: MARIJA BERNETTČ BORIS ISKRA SERGIJ SLAVEC STOJAN SPETIČ ALBIN ŠKERK Vljudno vabljeni! ODBOR Namesto cvetja na grob pok. Silvestra Grgiča, darujeta družini in Ferluga, Padriče št. 32, 10.000 lir za šolo Karel Destovnik Kajuh. V spomin Silvestra Grgiča daruje družina Rismondo iz Padrič 5.000 M za ŠZ Gaja. V počastitev spomina dr. Borisa Trampuža poklanja za Dijaško matico dr. Franc Škerlj 5.000 lir. V počastitev spomina Učota Kralja daruje Renato Kralj 5.000 Ur za športno igrišče v Trebčah. Namesto cvetja na grob prerano umrlega Silvestra Grgiča daruje.a Srečko in Ivanka 2.000 lir za SD Ga-ja in 1.000 lir za Dijaško matico. V spomm na dragega Borisa Trampuža darujeta Elda in Gojimir Demšar ‘ 5.000 lir za Dijaško matico- V počastitev spomina pok. Silvestra Grgiča darujejo učiteljice, vrtnarica in Silvo Ozbič 15.000 lir za Kajuhov sklad šole v Gropadi. V počastitev spomina prijatelja po-risa Trampuža darujeta družini Boj‘s in Primož Možina 10.000 lir za RM Ob 20. obletnici smrti Josipa Bei hpa se ga s hvaležnostjo spominja družina Auer in daruje 5.000 lir za gradnjo nove dvorane v Borštu. V počastitev spomina pokojnega Franca Kralja - Rošota daruje Tuln° Možina 2500 lir, za pevski zbor Primorec in 2.500 lir za ŠD Primorec- Namesto cvetja na grob Silvestra Grgiča darujeta Ivan in Erminija Kalc 10,000 lir za Dijaško rratic ^ kata globoko sožalje svojemu c nadzornega odbora Francu PertotU izgubi nečaka Adrijana Lovrihe. Zveza demokratičnih žena iz Uojj®. izreka globoko sožalje svoji „ Marti ob tragični izgubi sina Adri) Zavarovalnica goveje živine Baz^ . ca, Gropada in Padriče, ob 1ZŽ ^ svojega odbornika Silvestra Grgiča reka družim globoko sožalje. Sindikat slovenske šole v Trstu ^ pridružuje žalovanju zaradi Pre smrti dr. BORISA TRAMPUŽA bivšega generalnega konzula SFR-1 . Trstu. Svojcem, vdovi, hčerki j® ^ na izreka globoko sožalje, c*®® sindikata pa priporoča, naj se,_j. spominjajo zaradi njegovega ncu nega zanimanja za slovensko šols Društvo «Pravnik» v Trstu se nenadni smrti BORISA TRAMPUŽA v bivšega generalnega konzula SFR Trstu, s spoštovanjem klanja vemu spominu in izraža težko P deti družini svoje občuteno sožalj®- Zveza vojnih invalidov NOV izreka svojcem ob nenadni smrti bivš®5® jugoslovanskega generalnega konzula v Trstu, borca NOB BORISA TRAMPUŽA iskreno sožalje. Pogreb bo danes ob 12. uri na Žalah v Ljubija®' PO USPELEM SOBOTNEM NASTOPU NA REVIJI «PRIMORSKA POJE» V Nabrežini navdušuj oc nastop zbora SPD Svoboda iz Pliberka Zelja po tesnejših stikih med primorskimi in koroškimi društvi Po uspelem nastopu na reviji Pri-worska poje v tržaškem Kulturnem 'Tju je mešani pevski zbor SPD Svo-°°aa iz Pliberka, kot gost SPD Igo rwen in ŠD Sokol, v nedeljo popol-I v Nabrežini. Poleg pevcev sta bi-a v gosteh tudi koroška književnika ovflistka Anita Hudi in pesnik An-rej Kokot, ki sta podala izbor iz r ojjfe del. številno občinstvo je ko-j« ..0oste i^edno toplo pozdravilo njihoyo izvajanje odobravalo s Vienimi aplavzi. Prireditve so se g?6 .žili tudi župan dr. Drago Legi-a- župnik Rejc, šolska ravnateljica tttonini, občinski odbornik Antek jfrcon, podpredsednik SPZ Marko r*v<>s in drugi. «foški gostje so se predstavili s rbno izbranim sporedom, «uradne-žab* sP0Teda Pa jo sledilo dru-t, f° srečanje, na katerem je pel 9i' R k°r ^0° Gruden, ki ga vodi Ser-on fdovič, župan dr. Legiša pa je ;0 s*e nagovoril, ter jim izrekel voščijo nadaljnje uspešno delo. fa samem začetku prireditve je govoril društveni predsednik anfco Devetak. Med drugim je po-. anl: «želimo si, da bi se taka sre-f3* Ponavljala in postala številnej-nj. CePrav živimo v drugačnem et-da n^m -11 Poetičnem okolju, mislim, l'.l71}ai0 naša društva podobne ci-se • krepiti narodno zavest, upirati vffnarodovalnim silam, razvijati n' kar je lepega, zdravega, napred-drirl ^rav bi bilo, da bi primorska rnri-a- navezala tesnejše stike s so-žev/ni ^OToškimi društvi ter zbli-ala vsaj na kulturnem, in zakaj • tildi na športnem področju sionske prebivalce obeh dežel.-» ; ®0V°nI je tudi nredsednik društva : ^tiberka Jožko Hudi. Potem ko se t^zohvalil za gostoljubje je dejal: a °r*m° se za pravice, ki nam kot g« fonemu prebivalstvu pripadajo, dei* na^e borbe je prav kulturno u-cisr^0-Van3e’ ^ so jc po znanih na-dvo]Cn- POQTomih in po podiranju IVol. ,lCTO™ napisov zelo okrepilo. san7 • n sa.d te mše kulturne rene-dìy f indi mešani pevski zbor Po- Mtutta’ m 0a vodi mladi dirigent Oto leto™ j • zb°r- ki je nastal šele pred kazni •’ vam b° vso.j nekoliko vo-Go kulturno udejstvovanje.» Korn-u3' iz Nabrežine so gostom s žinsk9a Podarili lepo sliko nabre-PiačinSQ Brapa, ki jo je izdelal do- čanjl° prireditev kot družabno sre-Položg S^a Potekali v prijetnem raz-nastr, n3^'.za kar gre priznanje tako Paiočim kot organizatorjem. MIRKO KAPELJ Predi P-) <*ne aprila zapade rok za čins|,j?ltev Prošenj za suplence v ob-šo]su otroških vrtcih v prihodnjem Pred]n^'f*etu' Prošnje morajo prosilke Podrob i -V 32 občinske palače. Ialino nej®e informacije o natečaju skep, prejmejo pri občin- odborniku za šolstvo. tres zakonski osnutek, ki določa izredne posege za razvoj gospodarskih dejavnosti. Gre za zakon, ki ga bo obrazložil svetovalec Berzan-ti in ki določa 7 milijard lir za letošnje leto. Poleg tega je v osnutku predvidena tudi vrsta olajšav pri najemanju bančnih posojil, tako da bo na njegovi podlagi deželna uprava sprejela nase srednjeročno breme v višini 12 milijard lir. Ker prejema mnogo družin te dni sporočila o izgonu iz stanovanja, skladno z zapadlostjo zakona o stanovanjskih najemninah (30. junija), vabi sindikat SUNIA vse prizadete, naj se oglasijo v njegovih uradih, „v Ulici San lazzaro št. 9 Zamude pri izplačevanju pokojnin kategorije 10 KLJUB GOSTEMU DEŽJU Goriški Slovenci so se v nedeljo poklonili žrtvam fašistične strahovlade v Gonarsu SPZ je pred spomenik položila venec ■ Govorila sta Marko Waltrisch in Jože Koren Ravnateljstvo tržaške poštne uprave sporoča občinstvu, da zaradi stavke pri ustanovi INPS ni pravočasno prejelo plačilnih nalogov za pokojnine kategorije 10. Ravnatelj- , ,. ,. stvo zato vabi upokojence, naj po- *co*; protifasisti m rodoljubi zaprti trpijo, če jim uslužbenci v poštnih Iv tukajšnjem taborišču in v bhz- Nekaj sto ljudi se je v nedeljo, kljub gostemu dežju, ki je padal brez prestanka ves dan, odzvalo vabilu Slovenske prosvetne zveze in šlo v Gonars, na tamkajšnje pokopališče, kjer so v kostnici — spomeniku ostanki nad 450 Slovencev in Hrvatov, ki so umrli v internacijskih taboriščih Gonars, Visco, Palmanovi in drugod. Udeleženci so se zbrali v Štandrežu in Sovodnjah, veliko pa jih je prišlo s svojimi avtomobili v Gonars kar naravnost. Goriške Slovence je na pokopališču pričakal gonarški župan dr. Guido Toso. Kostnica pod prelepim spomenikom, delom beograjskega arhitekta Miodraga Živkoviča, je bila za ta obisk odprta. V njej je 453 malih krst, na vsaki pa je rdeča zvezda kot simbol odpora. Gonar-ška občina skrbi za kostnico in bo ob njej uredila park. Župan dr. Toso je še povedal, da prihaja na ogled kostnice veliko skupin iz Slovenije in da se bo Gonars v kratkem uradno pobratil z Vrhniko. Zastopniki prosvetnih društev so nato položili venec SPZ pred ploščo z napisom. Zatem je o pomenu tega obiska spregovoril tajnik SPZ Marko Waltritsch. «SPZ se klanja spominu tu pokopanih slovenskih ljudi, ki so zaradi lakote in bolezni umrli v letih 1942-1943, ko so bili uradih ne bodo mogli izplača pokojnin po prvotno predvidenem vrstnem redu. liiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiimiiiiimiuiiiiiimifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiii SESTANEK IZVRŠNEGA ODBORA SLOVENSKE SKUPNOSTI Razprava o gorskih skupnostih in o uradni rabi slovenščine Zaskrbljujoče stanje tržaških javnih prevozov V petek, 4. aprila, se je na se- pa je bilo zaradi slabega vremena dežu Slovenske skupnosti v Ulici Machiavelli št. 22 sestal izvršni odbor stranke. Tajnik stranke Dolhar je poročal o sestaku tajnikov leve sredine in o odločnem nastopu predstavnikov SS na tržaški občini in pokrajini glede rabe slovenščine v predstavniških telesih. Razvila se je tudi razprava o razvoju gorskih skupnosti in vodstvenih organov te nove javnopravne ustanove, pri čemer je posebej prišlo do izraza dejstvo, da je njihova sestava odvisna tudi od zadržanja ostalih strank ustavnega loka. Vendar je bilo poudarjeno močno zastopstvo slovenskih predstavnikov, spričo česar mora ta samoumevno imeti tudi določene posledice na u-radno rabo slovenščine v vseh njenih telesih. Odbornik Tul je poročal o stikih za nadaljnjo razširitev deželnega koordinacijskega odbora SS na čim širši deželni okvir. Odbor je tudi proučil zaskrbljujoče stanje v tržaškem javnem prevozu, posebno v zvezi s tarifami ACEGAT, glede katerih prihajajo do izraza določene predvolilne mahinacije. SS je za to, da se čimprej ustanovi medobčinski konzorcij za javne prevoze, ki naj bi našemu delovnemu človeku v mestu in na podeželju nudil boljše in udobnejše zveze, ki jih ta nujno potrebuje pri svojem vsakodnevnem delu. Politika odgovornih teles naj nudi boljše pogoje javnemu prometu nasproti pri-I vatnemu, ki ima škodljive posledice za družbo in okolje. nemogoče. Vrv bodo zato nameščali danes in jutri, če pa bi se slabo vreme še nadaljevalo, bodo dela prenesli na prihodnji ponedeljek in torek. Tramvajske vožnje bodo zato v teh dneh prekinjene in sicer v predelu od Trga Scorcola do škorklje. Od tu do Opčin se bodo vožnje vrstile v polurnih presledkih. Začasno bodo okrepili avtobusno progo med Trstom in Opčinami. Hesseja jtelnejSa sveta ni svetSv0po^ne se sestane dežel-ščina ‘ L, Prvem delu seje bo skup-vPrašan' aVnava^a razna tekoča la. nato pa bo vzela v pre- '"»m.,, Nova vlečna vrv za openski tramvaj Na progi openskega tramvaja bodo namestili novo jekleno vlečno vrv. Kakor je sporočilo občinsko prevozno podjetje ACEGAT bi bili morali vrv zamenjati že v preteklih dneh, kar *>t|l!l||l,ll,l||||||t|)i|t|||||||m|||||||m|||||i|[t||ullI|I1I|m|||lM|,|(M|l||l,ll|||l,|||lllllllll,,l,l],lll!ll PREJŠNJO SOBOTO NA PROSEKU jj^dni letni občni zbor Gospodarskega društva ^e*0s bo društvo slovesno proslavilo 70-letnico obstoja ^>rosekuSk-r^1 društvene gostilne na °d Hi . l® bit ob prisotnosti 91 2b°r GosT?nih elan°v redni občni / P° izvolit arskega društva Prosek iPredsednii,V1Tdel0VIlega predsedstva Stanko pr.j- ,van Ban, zapisnikarja Poročijo Selj ’n Bruno Rupel) je PredsednikPIav.n€ga odbora podal Zdravil „ .rustva Ivan Ban, ki je f števiinP sJot,ne in se jim zahvalil da ^ vsi odeležbo. «kar dokazuje, naše drn«tZan'rnat'e *n občutite, da vati» ie jo mora živeti in delo-^.orninutnim3 B,?n’ ki ie nato z w1 dveh m- molkom počastil spo-to ipP£eminudk članov v letu V e' ranca Bana in Franca ^gim0dti1ai.poi£eilu ie Ban med v Prizadevali <■lllllllllllllllllllrrlllllllllllllllllllIIl POSLEDICE PO DVEH DNEH NEPRESTANEGA DEŽJA Alpske reke in potoki silno narasli plazovi zaprli nekaj dolin v Posočju Dokaj kritično v Kanalski dolini ■ Cesta čez Prede! zaprta zaradi snežnega plaza Zemeljski plaz, ki se je utrgal po potresu v Tol meču, zaprl dolino Bače Dež, ki je «non stop» padal od sobote zvečer pa do ponedeljka o-poldne, je do roba napolnil struge rek in potokov, ki pritekajo v nižino iz osrčja Alp in alpskega Podgorja. Da bi imeli popolnejšo sliko stanja teh rek, naj navedemo nekaj podatkov. Soča, denimo, ki je naša najbolj znana hudourniška reka, je včeraj v Gradišču narasla 110 centimetrov nad nivo, ko začenja postajati nevarna. Za primerjavo naj navedemo podatek, da je leta 1969, ko so bile v Posočju velike poplave, Soča dosegla najvišjo raven 145 cm nad alarmnim nivojem. Tudi ostali potoki so sila narasli. Ter je 95 cm, Vrša pa 80 cm nad alarmnim nivojem. Do trenutka, ko poročamo, reke niso prestopile bregov ter obstaja celo rahlo upanje — ker je prenehalo deževati — da se to tudi ne bo zgodilo. O precej hujših posledicah večdnevnega deževja poročajo iz Zgornjega Posočja ter z Vipavskega. Cesta med Bovcem in Logom pod Mangrtom — in seveda tudi cesta čez Predel v Trbiž — je zaprta zaradi snežnega plazu. Včeraj dopoldne je bila zaprta cesta, ki povezuje Tolmin s Soško dolino, ker jo je preplavila Soča. Povsem je prekinjen cestni promet v Baški grapi, ker je po potresu v Tol-meču zdrsnil v dolino zemeljski plaz in zajezil Bačo ter zaprl cesto v Podbrdo. Okoli 1.500 kub. metrov zemlje predstavlja za Bačo nepremostljiv naravni jez, za katerim nastaja umetno jezero. Strokovnjaki si prizadevajo, da bi jez predrli in odprli Bači tok proti Idrijci. Na tem odseku je možen promet samo po železnici. Zaradi previsokega vodnega stanja Soče so včeraj ukinili obratovanje ilimiiiiiiiHimmmiMiiimiiiniiiiiiiii,,,,,,.................... V NEDELJO ZVEČER PRI TRŽIŠKEM PRISTANIŠČ» Avtomobil zavozil v morje: fant in dekle ob življenje Njuni trupli so potapljači našli komaj včeraj popoldne Koper bo dobil rekreacijsko cono Strokovnjaki so že pripravili idejni osnutek nove koprske rekreacijske cone, v kratkem pa bodo začeli pripravljati tudi zazidalni načrt. Osnutek je že bil na dnevnem redu izvršnega sveta koprske občinske skupščine, v kratkem pa ga bodo tudi dali v javno razpravo. Gre vsekakor za pomembno pobudo, saj je Koper z okolico skoraj brez vsakih objektov za rekreacijo. Rekreacijsko cono bodo uredili na semedelski bonifiki, nova semedelska vpadnica pa bo cono razdelila na dva dela: za vodne športe in za druge rekreacijske dejavnosti. V coni bodo tudi uredili večji park in sprehajališča. L. O. Gost dež in spolzki tlak sta v ne deljo zvečer botrovala hudi nesreči na pomolu tržiškega pristanišča, pri katerem sta izgubila življenje dva mlada zaročenca. Gre za 20-letno An-namario Cozzolino iz Trsta, Ulica della ferrovia 2, ter za 22-letnega mizarja Clementeja De Matteia iz Gorice, Svetogorska cesta 133. Tragedija se je pripetila v nekaj sekundah. Mladenič je s fiatom 128 privozil prav do konca pomola, kjer se je hotel ustaviti. Verjetno zaradi gostega dežja, ki mu je onemogočd vidljivost, ni De Matteo utegnil pravočasno zaustaviti vozila, ki je zavozilo v morje in se prevrnilo. Mladeniča sta skušala odpreti avtomobilska vrata, a ker je bilo vozilo prevrnjeno, sta izgubila pravo orientacijo in je voda napolnila notranjost avtomobila, nista več utegnila odpreti okna. Prvi, ki je policijo in gasilce obvestil o tragediji, je bil 30-letni Drago Gorjan iz Ronk, ki je bil v neposredni bližini pomola. Gasilci so več ur iskali avtomobil. Spočetka so mislili, da je bilo Gorjanovo pričevanje le sad njegove fantazije, saj niso v tem kraju dobili ničesar. Včeraj _ zjutraj so poklicali tudi tržaške po-Ì tapljače, ki so več ur iskali v morski gladim. Komaj v prvih popoldanskih urah so našli avtomobil, v njem pa trupli nesrečnih zaročencev. Smrtna nesreča v Italcantieriju V tržiški ladjedelnici se je včeraj popoldne smrtno ponesrečil 52-letni delavec Vitalio Quass iz Tržiča, Ulica Valentinis. Le-ta, ko je delal v delavnici ladjedelnice, je padel s poldrugega metra višine in udaril z glavo na tla. Delovni tovariši so mp nemudoma priskočili na pomoč in poklicali rešilec Rdečega križa, ki je delavca odpeljal v bolnišnico. Med prevozom je Quass zaradi notranjih poškodb iz dihnil. hidroelektrarne Doblar. Tudi Vipava je sila narasla ter prestopila bregove. Pri Prvačini je preplavila cesto ter onemogočila zvezo med spodnjo in gornjo Vipavsko dolino ter Krasom. V Kanalski dolini je državna cesta proti Avstriji sicer odprta, vendar se je zaradi snežnega ..meteža, in deževja odvijal promet zelo počasi. V Žabnicah je potok, ki teče skozi vas, prestopil breg ter se razlil po državni cesti, ki jo je spremenil v potok. Voda je vdrla v spodnje prostore hotela Rocalva v Fužinah ter poplavila klet, kuhinjo in pisarno; lastnik je utrpel občutno škodo, širijo se govorice, da je voda vdrla tudi v rudnik v Pre-dilu in so zato ustavili obratovanje, še vedno je zaprt dohod na Nevej-sko sedlo. Na Višarjah so 4 metri snega pri planinski koči Gilberti pa 6 metrov. Včeraj popoldne je v Trbižu, kjer imajo kakšen meter snega (ceste so splužene) posijalo sonce, s tem pa se je sila povečala nevarnost plazov v tistih krajih v Kanalski dolini, ki so pod strmimi in zasneženimi pobočji. mestih, italijanski prodor na Balkan v Francijo, v egiptovsko puščavo, nemška zasedba ruskih ozemelj, razne parade in diplomatska srečanja, življenje v notranjosti države, gojenje krompirja, koruze in zelenjave v mestnih vrtovih, itd. Dokumentarci so bili predvajani v originalu in publika je lahko poslušala pompozno in megalomansko ter retorično govorništvo Mussolinija in drugih fašističnih prvakov. Publika se je med prikazovanjem pošteno nasmejala, posebno še ko je poslušala Mussolinijeve grožnje Grčiji in drugim narodom. Pred začetkom filma je profesor univerze v Bologni Bernagozzi prikazal vsebino takratnih filmov. Prihodnjo nedeljo ob 10.30 bo na sporedu druga serija dokumentarcev iz takratnih časov. Vsedržavni zavod za socialno skrbstvo državnih uslužbencev in upokojencev (ENPAS) sporoča, da so s 1. aprilom sklenili povrniti za vsako zobno protezo največ do 100 tisoč lir. Ustanova nadalje sporoča, da je zvišala prispevek za vsak element proteze od 3.000 na 7.500 lir in da je še vedno v veljavi «una tantum» na maksimalni strošek za vsakega člana. Ponovna odpustitev sindikalnega predstavnika Nadaljuje se sindikalna agitacija uslužbencev javnih ustanov zaradi odpustov in neurejenega položaja o-sebja. Razlogi za nezadovoljstvo v tej kategoriji so odpust sindikalne predstavnice v ustanovi za subnor-malne v Gradišču, nadalje odpust sindikalnega predstavnika v umobolnici, ki je bil zaposlen že sedem let, ter zavlačevanje izvajanja delovne pogodbe v pokrajinski ustanovi. Medtem ko smo o prvem odpustu že poročali, sta drugi dve novici sveži ter sta predstavljali tisti dodatni pritisk na uslužbence krajevnih ustanov, zaradi katerega se je enotna delegacija pokrajinske kategorije uslužbencev krajevnih u-stanov včeraj popoldne srečala z delegacijo pokrajinske uprave ter ji predočila svoje nasprotovanje izrazitemu protisindikalnemu obnašanju pokrajinske uprave. Uspelo predavanje Milka Kambiča v SPD Veliko število ljudi se je odzvalo vabilu Slovenskega planinskega društva, ki je v Gregorčičevi dvorani priredilo predavanje Milka Kambiča iz Ljubljane. Goričanom že znani predavatelj je s sliko in besedo pokazal nekaj uspelih izletov v slovenske gore. Pomudil se je v bohinjskem kotu, na Komni, na Veliki planini, v gorah slovenske Koroške, pa tudi v Julijcih pod Montažem, Naboisom in Kaninom. O vsakem teh krajev je Kambič znal povedati najznačilnejše in prikazal prelepo planinsko floro. Prisotni so občudovali lepe barvne slike, ki jih je predavatelj prikazoval. Predsednica društva Jožica Smet se je zahvalila za lep obisk in povedala, da je bilo to zadnje predavanje v tej sezoni. Razstava v galeriji MEBLO ZKPO Nova Gorica odpira danes, 8. aprila ob 18.30 v galeriji MEBLO v Novi Gorici razstavo likovnih del Rudija Pergarja. Razstava bo odprta vsak delavnik od 8. do 19. ure do vključno 19. aprila. NA POBUDO OBČINE Predvajanje dokumentarcev iz časov fašizma Dvorana Verdija je bila v nedeljo zjutraj natrpana do zadnjega kotička. Ljudje, zlasti še mladina, so se odzvali vabilu goriške občine, ki bo pet nedelj zaporedoma, ob 30-letnici osvoboditve, prikazovala filme iz fašističnega obdobja. Na vrsti so bili v nedeljo zjutraj dokumentarci državnega zavoda Luce. To so bili propagandistični predfilmi, ki smo jih med vojno gledali v vseh kinematografih in ki so poveličevali zlasti začetne vojaške uspehe «sil osi». Na platnu so se vrstile fašistične manifestacije v Rimu in drugih italijanskih Mladinski krožek Gorica in športno združenje «Dom» priredita v nedeljo, 13. aprila, ob gostovanju odbojkarske ekipe avtobusni izlet v Pordenon. Vpisovanje sprejemajo Elijana Bensa (na sedežu Slovenske prosvetne zveze v Gorici), Lucijan čemic (Vrh), Rafko Butkovič (Sovodnje), Damjan Klanjšček (Oslavje - Pevma), Silvana Devetak (Doberdob), Darij Peric (Poljane), Janko Heric (Dol). Avtobus bo iz Gorice odpeljal ob 12. uri. Točen čas odhoda avtobusa iz posameznih vasi bomo objavili naknadno. Kino Gorica VERDI 17.00—22.00 «Bello come un Arcangelo». L. Buzzanca in E. Blank. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. CORSO 17.15—22.00 «Agente 007: l’uomo dalla pistola d’oro». R. Moore in B. Ekland. Barvni film. MODERNISSIMO 16.30-22.00 «La colonna infame». H. Berger in F. Ra-bal. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. CENTRALE 17.00—21.30 «Il ritorno dei magnifici 7». Y. Brinner in R. Fuller. Barimi film. VITTORIA 17.00—22.00 «Le ultime o-re di una vergine». S. Rome in D. Backy. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Tržič AZZURRO Zaprto. EXCELSIOR 16.00-22.00 «La morte negli occhi del gatto». V. Venan-tini. Barvni film. PRINCIPE 17.30—22.00 «Chinatown». J. Nicholson in F. Dunaway. Barv. ni film. Nova Corica SOČA «Samokres v hudičevih rokah», italijanski barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «škorpijon», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Zgodba neke ljubezni», italijanski barvni film ob 19.30. Včeraj-danes : •.'frv 'iV.VU - "W.-iV.- Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Francesca Clama, Davide Laurenti, Tamara Tonin, Alessio Pivec. SMRTI: 82-letni invalid Anton Ria-viz, 61-letna upokojenka Marija Širca vd. Legiša, 90-letna upokojenka Štefanija Gregorovič vd. Karabaič, 62-letm uradnik Aladino Lodarti, 4& letna gospodinja Ana Pelicon por. Mučič, 72-letni upokojenec Umberto Vizzutti. DEŽURNA LEKARNA V GORICI V Gorici je danes ves dan in ponoči dežurna lekarna Alesani, Ulica Carducci 38, tel. 22-68. iiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiimiiiiiintiiiinniuiiimimmniniiiiiiiiiiiiiuiiiimniniimmuHimiuuimnHiiNi NA POBUDO KD, PSDI IN SS V Se pred volitvami bodo umestili odbor briške gorske skupnosti V odboru bodo samo predstavniki večine Še pred junijskimi upravnimi volitvami bodo umestili odbor briške gorske skupnosti. Umestitev naj bi bila 2. maja. Sklep o tem so na sestanku v soboto sprejeli zastopniki KD, PS DI in SS, t. j. strank, ki vodijo sedanjo večinsko koalicijo v pokrajinski vpravi. V upravnem odboru naj bi bili samo predstavniki že omenjenih treh sredinskih strank, zastopnike KP1 in PSI, ki so bili v širši svet te gorske skupnosti izvoljeni v številnih občinskih upravah, pa bi pustili popolnoma ob strani. To pomeni zoževanje zastopstva vseh izvoljenih predstavnikov, kajti skupnost bo morala zastopati vse prebivalstvo ne pa le nekaj več kot polovico, ki ga zastopajo omenjene tri stranke. Predsednik naj bi bil pristaš de-mokristjanske stranke, za podpredsednika pa bo izvoljen pristaš SS. V ožjem odboru naj bi bili 4 zastopniki KD, dva PSDI in dva SS. Na sobotnem sestanku so bili Leardi, Augelli, Ginaldi in Saracino /a KD, Zucalli in Candussi za PSDI, Paulin in Bratuž za SS. V briško gorsko skupnost so občine izvolile svoje predstavnike že pred časom. z umestitvenim sestankom so večinske stranke dolgo časa odlašale, xe-daj pa ga sklicujejo tik pred volitvami. Očividno se nekateri boje, da ne bi volilni rezultat spremenil njihovih moči tudi v porazdelitvi mest v briški gorski skupnosti. Zalo hočejo tudi doseči sporazum pred volitvami. Na sobotnem sestanku so zato govorili tudi o sestavi upravnega sveta pristaniškega podjetja v Tržiču. Semkaj morajo svoje zastopnike izvoliti tako tržiška občina kot pokrajinska uprava. Svoje zastopnike morajo izvoliti tudi dežela in druge državne ustanove. Skoro gotovo bo, da bodo tako v tržiški občini kot v pokrajinski upravi izvolili svoje zastopnike v to ustanovo še pred zapadlostjo sedanjega mandata obeh svetov. To iz preprostega razloga, ker sedanje večinske stranke vedo, da ne bo volilni rezultat njim v prid in ne bodo mogle po volitvah v novih svetih razpolagati s tisto večino, ki jo imajo sedaj. Brez dvoma bodo v tej kratki dobi, ki nas loči do volitev, v raznih izvoljenih svetih izvolili zastopnike v razne svete iz zgoraj že omenjenega razloga. KLJUB LETOŠNJI DOBRI LETINI V INDIJI Igranje z lakoto je lahko nevarno V dobi po osvoboditvi so sicer napravili lepe korake, toda špekulacij niso mogli preprečiti • Lakota kot politično orožje NOVI DELHI, v začetku aprila. — Azijska podcelina Indija doživlja neprestane težave. Doslej je sicer napravila nekaj korakov dalje, toda težav je veliko, morda preveč. Res je, da Indije ne zajemajo več že epidemične lakote, kot so jo zajemale v dobi, ko je bila še angleška kolonija, toda v Indiji je še vedno veliko, zelo veliko ljudi, Id so lačni, ali vsaj podhranjeni. Po podatkih združenih narodov se v primeru Indije že skoraj ne govori več, da bi ljudje umirali od lakote, toda ta azijska «podcelina» je krepko, nevarno, obupno podhranjena. In to ni malenkost, kajti Indija šteje po najnovejših vesteh nič manj kot 560 milijonov ljudi, torej 560 milijonov ust. In ker vemo, da velja tudi za to deželo nevarnost demografske eksplozije, ni nič nenavadnega, da se v kompetentnih mednarodnih krogih vprašujejo, kam bo to privedlo. V Indiji je namreč vsako leto 10 milijonov novih ust. To se pravi v dveh letih novih prebivalcev, kolikor jih ima Jugoslavija, v petih letih pa toliko, kolikor jih šteje Italija. V Indiji so sicer začeli z ustreznimi sredstvi in ukrepi, kako bi prirodni prirastek zmanjšali in deloma jim je tudi uspelo, toda v morju ljudi, rekli bi raje v oceanu 560 milijonov ljudi, je težko doseči kak vidnejši rezultat in je treba zato iskati rešitev drugje. Izvedenci menijo, da je Indija, kljub neštetim težavam, vendarle uspela v svojem «zelenem načrtu». Od osvoboditve do danes, torej / dobi dobrega četrtstoletja, se je pridelek žitaric v Indiji podvojil. Od nekdanjih slabih 50 milijonov ton žitaric, v glavnem riža in pšenice, so danes prišli že na 100 in več milijonov ton zrnja. Toda če se je pridelek tako močno povečal, se je krepko povečalo tudi število prebivalstva, saj je ob osvoboditvi leta 1947 Indija štela okoli 350 milijonov ljudi, danes jih šteje 210 milijonov več. In vendar smo rekli, da te velike dežele ne zajema več «epidemija» lakote, ki je nekoč množično morila ljudi. Če je Indija v tem vsaj deloma uspela, so bolj šibki njeni uspehi na drugem področju, namreč pri pravičnejši razdelitvi pridelka, pri večjem socialnem ravnotežju. Leta 1947 se je Indija sicer osvobodila, se rešila kolonialnih spon, toda družbeno je ostala tam, kje*- je do tedaj bila: zvezna dežela, kjer so v nekaterih deželah na oblasti leve, napredne sile, drugod pa vladajo ljudje in sile, ki jim je zaradi njihove konservativnosti težko najti oznako v današnji dobi. Zato je osrednjim indijskim oblastem zelo težko «voditi barko» med to «Scil-iO in Caribdo», med deželami, ki prehitevajo čas, in deželami, ki so vezane na preteklost. Indija namreč še vedno pozna plemstvo in la-tifundizem, hkrati pa, kot smo že rekli, lakoto. Da bi se vsaj zaradi prehrambnih potreb našla kaka pot, je zvezna vlada sklicala pred dnevi v glavno mesto predsednike 21 republiških vlad, da bi se dogovorili, kako preprečiti veleposestnikom in veletrgovcem z žitaricami, da bi špekulirali na račun lakote. Nič no- vega namreč ni, da veliki latifun-disti in trgovci z žitaricami prikrivajo velike količine žita, da bi lahko dvignili ceno tako, kot je njim po volji, vsekakor višjo, kot je določila vlada. Trenutno sicer v Indiji ni nikakršne «žitne» ali «prehrambne» napetosti, kajti kaže, da bo letošnja letina dala toliko, kolikor je dala «rekordna» letina 1971, ko so naželi nič manj kot 106 milijonov ton zrnja, toda bogato letino je treba rešiti ne pred ujmo, pač pa pred špekulanti. Ker je v Indiji hrane tudi ob najboljši letini razmeroma malo. je špekulantom kaj lahko ustvariti tudi umetno lakoto, tedaj pa cene žita niso več tiste, ki jih je določila osrednja vlada, pač pa cene, ki jih določa tržišče. Indija pogosto doživlja kaj čudno protislovje: latifundisti ali trgovci skrivajo žito prav v tistih deželah, kjer je trenutno pomanjkanje žita največje, kjer vlada že lakota, še več, s tem špekulanti ne težijo le za večjim dobičkom, pač pa tudi za tem, kako bi spravili oblasti v težave. Kadar so množice lačne, je kaj lahko naščuvati ljudi proti temu ali onemu. Še ni dolgo, ko smo imeli v Indiji velike nerede z večjim številom mrtvih prav zaradi tega, ker je določenim krogom u-spelo nalagati ljudi, da je zvezna vlada, ki je določila žitaricam nizko ceno, kriva za lakoto, za pomanjkanje hrane. V takih primerih je zvezna vlada prisiljena kupiti žito v tujini, toda za to so potrebna tuja plačilna sredstva, so potrebne devize, teh pa Indija nima veliko; nasprotno, zelo pičle so njene rezerve. In zato v takem primeru mora Indija zanemariti druge svoje načrte, ker z denarjem, ki gre za žito, ne more kupiti strojev za svojo industrijo, za svoj industrijski razvoj. Da bi zaščitila siromašne sloje, je indijska zvezna vlada že davno organizirala v velikih mestih in večjih centrih mreže trgovin, v katerih se prodajajo določene količine hrane po subvencioniranih cenah, ki so seveda veliko nižje, kot so tiste, ki se formirajo na trgu. Obstaja tudi podeželska mreža, toda ta služi za nakupovanje prehrambnega blaga, torej za nakupovanje žita in drugih pridelkov. Ta mreža naj bi bila izločila špekulant-ske veletrgovce in zasebno trgovino nasploh. Toda kaže, da to ni uspelo, vsaj v tolikšni meri ne, da bi moglo parirati fronti špekulacije, še manj pa da bi se s to mrežo nabralo dovolj blaga, za vse potrebe v velikih mestih. Kaže, da je bilo odkupnih postaj premalo, da bi zajele vsa področja. Pri tem je zanimivo tudi to, da je bila odkupna mreža najbolj šibka prav v najbolj žitorodnih predelih dežele. Tu je tudi prišla do izraza prava pravcata zarota kulakov in veleposestnikov, da ne govorimo o odkupu špekulantskih trgovcev, ki so zagrozili, da bodo izzvali lakoto, če se bo država še vmešavala v to trgovino, v to dejavnost. Pod tem pritiskom so leta 1974 (Nadaljevanie na 8. strani) Nocoj ob 20.40 bo na sporedu drugo nadaljevanje TV priredbe «Ritratto di signora», ki sta ga po delu Henryja Jamesa napravila Massimo Andrioli in Carlo Monter osso. Na sliki Eeana Ghione in režiser Sandro Sequi Zares prevelik telefonski račun CASTELVETRANO (Trapani), 7. — Enzo Martire iz mesteca Castel-vetrano je nekega dne kar obstal. Iz poštnega nabiralnika je dvignil trimesečni račun za telefon in tu je v številkah in besedah pisalo, da dolguje telefonski službi 17 milijonov 520 tisoč lir. Tudi če bi šlo za tovarno ali veliko podjetje, bi bil telefonski račun obilen: 17 milijonov in pol je že čedna vsota. Na upravi telefonske službe so mu zaračunali 700.533 telefonskih enot. To je za tri mesece mnogo, mnogo preveč. Enzo Martire pravi, da izključuje možnost tolikšnih telefonskih enot in da gre prav gotovo za napako števca na telefonski centrali. Prizadeti telefonski naročnik pravi še tole: «Telefonski aparat ji sicer na moje ime, toda uporablja ga le moja mama, Maria Concetta, stara 87 let, kajti telefon je ostal na mojem starem domu, preden sem se oženil in preselil. Tudi če bi moja mama in moja teta ves božji dan čepeli ob telefonu, bi ne mogli imeti toliko telefonskih pogovorov in zato naj napako iščejo v telefonski centrali.» Verjetno ima mož prav. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiRmiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiH PO SEDEMDESETIH LETIH.. Slikar Stojan Aralica v svoji rojstni vasi Majhna sremska vasica Brestač je po skoraj tričetrt stoletja navdušeno sprejela svojega nekdanjega učitelja in današnjega velikega umetnika Slikar Stojan Aralica sodi med največje jugoslovanske likovne ustvarjalce. Zgolj po naključju je bil odkrit njegov veliki talent. «Tisti čas sem učiteljeval v Sremu, v vasi Brestač pri Rumi. Nekega dne je iz Vukovara prišel šolski nadzornik Šulek in si ogledal med drugim tudi slike, ki sem jih napravil. Vzkliknil je: «človek božji, kaj pa vi delate tu? Preskrbel vam bom štipendijo 120 kron mesečno. odpotujte v Muenchen in študirajte slikarstvo.» Vaški učitelj je pospravil svoje stvari in se odpravil v Nemčijo, kjer je ostal dve leti. Zgodna v dveh besedah, katere vsebina pa je bržkone neizmerno bolj pestra in bogata, kot jo je moč naslutiti v teh par skromnih stavkih, v katerih je veliki umetnik skušal časnikarju sintetizirati svoje umetniško, rojstvo in vzpon. Kmalu nato je iz Hrestača, njegove rojstne vasi, prišlo sporočilo, v katerem so ga kmetje, njegovi nekdanji učenci, povabili, naj bi jih po sedemdesetih letih ponovno obiskal. Potem pa je tako naneslo, da so se Stojan Aralica, njegova žena Karin in omenjeni časnikar napotili v Brestač. Brestač je malone na pragu Beograda, z avtoceste Zagreb - Beograd se nekje odcepi pot, nakar po petnajstih kilometrih prideš v ljubko sremsko vasico. To je Brestač. Med potjo je 92-letni Stojan Aralica vneto pripovedoval o svojem •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiininfiiniiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiniiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ARTHUR RURINSTEIN JE SLAVIL 80. ROJSTNI DAN Tudi biti nesrečen je lahko sreča Arthur Rubinstein je eden največjih glasbenikov sedanje dobe. Je najstarejši pianist - virtuoz na svetu. Pred nedavnim je proslavil svoj 80. rojstni dan. Veliki jubilej je proslavil s koncertom v newyorškem Carnegie - Hallu. Sloviti pianist je dobil doslej celo vrsto priznanj in odlikovanj, tudi enega oskarja za film, ki je bil posvečen njegovemu življenju in ki je nosil naslov «Ljubezen do življenja». Film so posneli po predlogi, ki jo je sam napisal, saj si je Rubinstein napisal življenjepis v obliki nekakšnega romana. V zvezi s svojim 80. rojstnim dnem je Arthur Rubinstein dal pariškemu listu «Figaro» 'ialjši intervju, iz katerega povzemamo nekaj pasusov. «Ljubezen do življenja pri meni ni nekakšno stališče, poza, to je dejanski refleks. Navdaja me namreč nekakšen instinkt sreče. Ne morda zato, ker bi bil v vsem svojem življenju, v vseh trenutkih svojega dolgega obstoja srečen, kaj še. Toda kljub vsem oviram in težavam, na katere sem naletel, sem vedno imel rad življenje, sem življenje ljubil. In to brez dvoma zato, ker je življenje edina dobrota, e-dina dobrina, ki z njo človek razpolaga. Iz tega izvajam logičen sklep, da je ljubezen do življenja nekako nepojasnjiv pojav, kot si ne moremo docela in dokončno pojasniti ljubezni do nekega b-tja. Tu je nekaj, česar znanost še ne more pojasniti.» Morda govori Rubinstein tako, ker mu je njegova prirodna nadarjenost omogočila, da doseže izredne u-spehe, da uresniči čudovito, blestečo kariero? «Ne, ne verujte v to. Če napravim obračun, imam v tem prav toliko uspehov kot tudi neuspehov. Veliko je bilo tudi neuspehov. Po mojih študijih v Berlinu sem prispel v Pariz, da bi tu, v francoskem glavnem mestu, preizkusil svojo srečo, kot temu rečemo, posebno ker je bil Pariz vedno središče umetnosti, vsekakor večje in pomembnejše središče kot Berlin. Toda meni še sreča v Parizu ni kdove kako nasmehnila. Svojo nadarjenost sem kar razmetaval in hlinil nekako lahko življenje. In vendar se je v kratkem pokazalo, da mi je življenje tu nemogoče. Nerednost, nedoslednost na vseh področjih in še velikokrat prazen želodec. To je bil moj začetek v Parizu. Velikokrat sem se v celem dnevu moral zadovoljiti z grozdom grozdja in kosom kruha. Moje duševno razpoloženje, moja morala je bila «na psu», dobesedno na tleh.» «Ko sem nekega dne potoval skozi Berlin in se tam ustavil, se mi je življenje zastudilo in sem skušal napraviti samomor. Vzel sem pas domače halje, ga zavezal za klin, ki se mi je zdel dovolj trden, se povzpel na stolico in se znašel — na podu. Dolgo sem jokal in nato sem se čudovito dobro počutil. Na ulici, kamor sem iz hotela stekel, da bi si kupil kaj za pod zob, se mi je nenadoma vse zdelo lepo, čudovito, vedro, praznično. Počutil sem se kot bi se bil ponovno rodil. Brez dvoma nisem v tistem trenutku razumel prav nič. In vendar sem kmalu ugotovil, da je na svetu ni večje sreče kot je sreča. življenja. Delati, občutiti, izražati se, to je sreča. In to ne glede v kakšnih razmerah se znajdeš. Dovolj je želeti. In ko je človek srečen, je lahko nesrečen, in ko je človek nesrečen, je lahko spet srečen. Sreča je namreč tudi v tem, da se človek včasih čuti nesrečnega. Morda je v tem trenutku človek dokončno srečen.» Na klavirju je fotografija, kjer je poleg Rubinsteina tudi Einstein. Drug poleg drugega sta slavni fizik in slavni pianist. «Einstein je igral violo in to zelo zelo slabo. S Heifetzom in Piatigor-skim smo sestavljali kvartet, torej Einstein, Heifetz, Piatigorski in jaz. Bil pa je to ponesrečen kvartet, kajti Einstein ni držal tempa, včasih tudi ne takta. Nekega dne mu je Heifetz, ves razdražen, vrgel v obraz: «Ne znate niti šteti!» In to Einsteinu, največjemu matematiku!» Ali lahko rečemo, oziroma lahko verujemo, da so Judje izredno nadarjeni za glasbo? Ojstrah, Heifetz, Walter Szeryng, Menuhin, Štern, Saint - Sàens, da ne omenjamo kar treh Rubinsteinov, slavljenca Ar-thura pa Nicolasa in Antona. «Nikakor se ne čutim nekaj izjemnega. Pri zadnjem konkurzu za pianiste, ki nosi po meni ime, sem poslušal mnoge svoje «kolege», ki so me presenetili. Od mojih mladih let je tehnika krepko napredovala. Srednji nivo neprestano raste. V Franciji Francoise Duchable in Catherine Collard me izredno presenečata. Nemogoče je bolje igrati na klavirju. Zanima me njihova bodočnost, njihova kariera. Če bi jima mogel kaj očitati, jima dati kako pripombo, kak nasvet, bi jima rekel, da sta preveč resna. Če pomislim, kakšen sem bil v njunih letih, ves raztresen, nemiren, kaj vse sem hotel preizkusiti, bil sem brez vsakega spoštovanja do tedaj že u-veljavljenih celo slavnih ljudi. «Paderevski me je nekega dne sprejel ves šarmanten, veličasten. Občutil sem kot bi se bil srečal ■; samim soncem. Čutil sem, da bo predlagal, da mi bo posvetil kako uro klavirja. Vnaprej sem mu rekel: «Rotim vas, veliki mojster, samo ne pouka!». Zakaj, boste rekli? Zato, ker je zelo slabo igral klavir. Enostavno zato, ker je slabo i-gral...» Arthur in Nela Rubinstein zbirata otroke in vnuke na svojem domu na jugu Španije. Slišati je treba, kaj zna Arthur Rubinstein povedati o svoji ženi: «Njej dolgujem vse ... Ona me je pri mojih 50 letih vrnila spet na delo. Od tega dne se je začelo moje napredovanje, moj polet, moja pot k napredku.» Pri slovesu je dodal: «Ko bom za vedno odšel, ko bom dokončno odpotoval, nikakor ne zapišite, da sem nezamenljiv ...» In zakaj ne? «Ker to ni res.» Seveda je to le njegovo mnenje. učiteljevanju v Sremu, na začetku našega stoletja, njegovi spomini so tako sveži, prežeti s tolikšnimi nadrobnostmi iz človeškega življenja, da kar s spoštovanjem prisluhneš zgodbi, ki je dolga celo človeško življenje, zdi pa se, kot da se je dogajala včeraj Ko so gostje prispeli v vas, so jih tu sprejeli z glasbo in velikim veseljem. Sprejema so se udeležili predstavniki oblasti, bivši borci, mladina, skratka vsa vas. Pionirji so Aralici izročili šopke cvetja, vojni veterani monografijo o sremski fronti. Umetnik pa je vasi poklonil knjigo o svojem umetniškem delu. In vtem ko so ga vsi ves čas pozdravljali, se jim je on zahvaljeval: «Hvala vam..., hvala vam... Vsi ste tako krasni ljudje! No, pa izprehodimo se malo po Hrestaču. Kako se je vse spremenilo, ko gem bil jaz tu so bile vse poti polhe blata. Danes pa so poti vse čiste. In koliko je novih hiš, danes je to bogata vas...» Drug za drugim pristopajo k svojemu učitelju njegovi nekdanji učenci. Predstavljajo se mu in stiskajo roko. Eden od njih ne vidi dobro, vendar je svojega učitelja prepoznal po glasu. Solznih oči ga je objel: «Prosim vas. dovolite mi, da vas poljubim, rad sem vas imel kot svojega očeta. Za vse nas je velika sreča, da ste spet med nami. Hvala vam, naš učitelj.» Stojan Aralica je ginjen. «Ljubi moji ljudje,» pravi bolj zase kot za druge, «da, da, v Hrestaču so me vsi radi imeli. Ni bilo hiše, katere vrata ne bi bila meni odprta. Ni bilo rojstva ali krsta, ni bilo slave, da bi tudi jaz ne bil zraven. Ja, kako smo se nekoč veselili in bili zadovoljni, kot velika družina smo živeli.» Vtem se gostje kratek čas ustavijo v hiši Jovana Radosavljeviča, sina nekdanjega učenca Stojana Aralice. Umetnik pripoveduje: «Bil sem sam v šoli in v vseh štirih razredih sem imel okrog 60 učencev. Dobro je spominjam tvojega očeta, Jovan. Nekega dne je nekaj močno zagrmelo. Na vašem dvorišču se je podrl hlev.» Hišni gospodar, Jovan Radosavljevič, se ne more načuditi spominu starega umetnika. Res, tudi on se spominja tega dne. Stojan Aralica zatem navaja še vrsto drugih nadrobnosti iz takratnega vsakodnevnega življenja. Nenadoma pristopi k njemu mlajši človek in mu poljubi roko: «Zoričev sem, moj ded je bil vaš učenec». Umetnik se nasmehne in mu reče: «Kako bi se ne spominjal Zoriča. Izdeloval je odlične gajde in je bil imeniten gajdaš. Stanoval je «Na mlakah,» na koncu vasi. Ves Srem je pri njem naročeval gajde. Tisti čas so bile gajde najbolj priljubljen instrument, mi, tu v Brestaču, pa smo imeli tudi tam-buraški orkester in odličen pevski zbor.» V nekaterih vaških hišah pa sé danes hranijo ikone, ki jih je bil izdelal Stojan Aralica, vtem ko je nad cerkvenim vhodom zelo dobro ohranjena freska, umetnikovo delo, ki je staro vsaj 70 let. «Neznansko sem vesel, ko vidim svoje ime pod temi svojimi prvimi deli,» pravi umetnik ves ganjen. Brestač je vas, ki je stara najmanj 400 let. V zadnji vojni je bila važno partizansko oporišče. Od 1350 prebivalcev jih je v vojni padlo nad 180. Sredi vasi so jim postavili spomenik in, kot povsod drugje po Jugoslaviji, tudi tu z največjim spoštovanjem goje in varujejo svetle tradicije za svobodo padlih hrabrih bojevnikov. V tem kraju se ni nikdar, ves čas borbe oziroma okupacije, nobena sovražna vojska upala prenočiti. Okupatorski štabi so dobro vedeli, da gre za partizansko trdnjavo, kjer bi jih utegnila sleherna neprevidnost stati glavo in poraz. Toda prav zaradi tega tudi okupator sam ni bil do prebivalcev vasi popustljiv in blag. To dokazuje prav tistih 180 padlih, katerim v čast je bil sredi vasi postavljen spomenik. V Brestaču so v teku osvobodilnega boja, v najhujših trenutkih, našli varno zatočišče mnogi vidni komunisti, partizanski komandanti in komisarji, tako n.pr. Jovan Veselinov, Retar Stambolič, Nikola Ljubičič in številni drugi. In povsem varna je bila pot iz Hrestača v parti zanske odrede in brigade, čeprav tu ni velikih gozdov in so se morale številne partizanske enote mnogokrat umikati ter skrivati v nepreglednem morju koruznih stebel. V Brestaču je na cerkvenem stolpu stalno stal stražar, z budnim očesom je pregledoval in tipal po brezmejni ravnini. Brž ko je opazil kaj sumljivega ali ugotovil, da se bliža sovražnik, je vedno še v pravem času na nevarnost opozoril vse, ki bi sicer njihovo življenje bilo v smrtni nevarnosti. Tako je bilo takrat, ko se je bil boj na življenje in smrt proti nasilnim osvajačem, ko so vsakodnevno usihala življenja, da se je zdela smrt nekaj povsem normalnega. Danes je spet vse drugače, ljudje so pozabili na minulo gorje, na smrt in trpljenje več ne mislijo, veselijo se življenja, ukvarjajo se z zemljo, ki jo imajo radi in'ki jih za njihovo delo bogato nagrajuje. V Brestaču so domala vsi umni in skrbni gospodarji, napredni kmetje in živinorejci. Tu goje številne industrijske rastline, sladkorno repo in sončnice, plemensko živino. «Kako je lepo po tolikih letih prisluhniti zgodbi o poštenju in marljivosti teh prekrasnih ljudi,» meni umetnik, potem ko je dolgo poslušal slavno zgodovino svoje vasi, katere protagonisti so bili tudi mnogi njegovi nekdanji u-čenci. V šolskem poslopju je umetnika (Nadaljevanje na 8. strani) Sarajevo od osvoboditve do danes SARAJEVO, 7. — V nedeljo se je zaključilo veliko dvodnevno slavje ob 30. obletnici osvoboditve glavnega mesta Bosne in Hercegovine. Slavja se je udeležila velika množica Sarajevčanov, na svečanem zborovanju, ki se ga je udeležilo kakih 5000 delegatov, predstavnikov raznih družbenih in gospodarskih organizacij, bivših borcev in zastopnikov republiških mest ter dve tuji delegaciji, ena iz Sovjetske zveze, ena iz Zahodne Nemčije, je imel slavnostni govor predsednik sarajevske občinske skupščine inženir Dane Maljkovič, ki je najprej prikazal zgodovino Sarajeva med obema vojnama, ko so se napredne sile pripravljale na obračun s konservativnimi silami. Nato je omenil slavno dobo NOB, ko je v boju proti okupatorju in za svobodo žrtvoval življenje že vsak sedmi Sarajevčan, seveda prebivalec tedanjega, predvojnega in medvojnega Sarajeva. Sarajevo je med NOB dalo tudi 27 narodnih herojev. Po osvoboditvi se je najprej začela obnova Sarajeva, nato pa naglo naraščanje, nagel razvoj, ki se še nadaljuje, saj so danes dani pogoji za še hitrejši napredek. Kako se je Sarajevo po osvoboditvi razvijalo, dokazujejo naslednji podatki: Sarajevo šteje danes že 340 tisoč prebivalcev, kar je točno petkrat več kot jih je imelo pred vojno, oziroma, kolikor je prebivalcev i-melo Sarajevo tik ob osvoboditvi. V minulih 30 letih se je gradnja v Sarajevu tako naglo razvijala, da je mesto v poprečju dobilo po pet novih stanovanj na dan. Jasno je, da v prvih letih ni bilo tako, ker je bilo treba mesto najprej obnoviti. Zato pa je bila poznejša gradnja zelo nagla, bogata. Naglo se je povečala industrijska zmogljivost mesta, tako da so po osvoboditvi imeli v glavnem mestu Bosne in Hercegovine vsak dan po 12 novih delovnih mest. Sicer pa se je mesto vedno bolj spreminjalo tudi v glavni šolski, kulturni in znanstveni center tega dela Jugoslavije. Na osnovnih šolah v Sarajevu je bilo vsak mesec po 200 otrok več, vsako leto pa je število slušateljev na univerzi naraslo za 1000 novih imen. Sarajevo, smo rekli, je postalo pomemben znanstveni center. To dokazujejo naslednje številke: mesto ima 28 znanstvenih središč in ustanov, na katerih deluje nad 1500 znanstvenikov. Sedanja univerza ma 26 fakultet z več desettisoči vi-sokošolcev. Sarajevo ima celo vrsto velikih tovarn in delovnih organizacij, med katerimi so na primer «Energoin-vest», «Famos», «Uniš», «Šipad», «Unioinvest», «Upi» itd. Skratka, Sàrajèvò jč' v ’tridéssètiir letih od osvoboditve do danes napravilo neverjetno velik korak dalje v svojem razvoju in to tako na kulturnem in šolskem, pa tudi na gospo darskem in socialnem področju. IlUllEV KRIŽANKE VODORAVNO: 1. Vinko Jelo-vac, 11. INAM, 12. usoda, 13. Art, 15. tia, 16. D.L., 17. D.I., 18. deček, 20. pot, 21. radar, 22. par, 23. K.B., 25. vas, 26. motiv, 28. torek, 30. dar, 31. se, 32. rak, 33. Derek, 34. uši, 35. berač, 36. RT. 37. rt, 38. Eoi, 39. Mik, 40. odnos, 42. teta, 43. Anton Novačan. NAVPIČNO: 1. viadukt, 2. Ina-ri, 3. Nat, 4. K.M., 5. J.U., 6. Ester, 7. Loik. 8. oda, 9. V.A., 10. Golt, 14. bedak, 16. Doris, 18. davek, 19. čas, 20. pat, 22. Poreč, 24. BORŠT, 26. Marat, 27. velikan, 29. RAI, 30. der, 33. De-lon, 34. urna, 35. Bonn, 36. Rita, 38. Edo, 39. meč, 40. ot, 4L so, 42. ta. iHiiiiimiimiiiiiiiiiiiiimiimiiiimiiiiiimiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiii V OGNJENEM VRTINCU TOREK, 8. APRILA 1975 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 10.30 - 11.30 Šola 12.30 Poljudna znanost: Življenje insektov 12.55 CRNOBELO 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 14.10 Tečaj nemškega jezika 16.00 - 17.00 šola 17.00 DNEVNIK 17.15 Program za najmlajše 17.45 Program za mladino 18.10 Luna odgovarja — («Spazio») 18.45 Poljudna znanost: Motorji Nabožna oddaja. Danes v parlamentu in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 PORTRET GOSPE Delo je napisal Henry James, za televizijo sta ga priredila Massimo Andrioli in Carlo Monterosso 21.50 SAHEL - PUŠČAVA, KI NAPREDUJE Dokumentarec sta pripravila Alberto Pandolfi in Giorgio Montefoschi, govori pa o hudih posledicah suše v centralnem delu Afrike, o posledicah, ki zadobivajo ne le gospodarski in socialni ton, pač pa tudi politično barvo. V prvem nadaljevanju, ki bo nocoj na sporedu, bo govor o velikanski škodi, k) jo je suša napravila na kmetijstvu, ki je edina osnova ekonomije vsega tega afriškega področja. Ker pa je kmetijstvo e-dino bogastvo tega dela Afrike, je hudo prizadeto prebivalstvo, ki umira od lakote, z njim umirajo od lakote tudi živali, tako da smo mogli biti lani priča strahotnim slikam poginulih govedi in drobnice na poti proti novim pašnikom in vodi 22.45 DNEVNIK in Vremenska slika DRUGI KANAL IR 4^1 fili Pl in ile 19.00 GASTRONOMSKA ODDAJA. Pripravljata jo Paolini in Silvestri ob sodelovanju Luigija Veronellija in Ave Ninchi 20.00 Ob 20. uri 20.30 DNEVNIK 21.00 Kinematograf : Bajnih prvih dvajset let 21.30 NUJEN PREHOD Praktična razlaga o sodobnem gospodarstvu V rubriki o ekonomskih problemih, ki je že dalj časa na programu, se bo danes govorilo o hudo aktualnem vprašanju, namreč o prilagajanju mezd in plač tekočim cenam. Predvsem bodo skušali obrazložiti novi sporazum o draginjski dokladi, ki naj prepreči tekmo med cenami in mezdami. Seveda bo tu govor o prednostih sporazuma, toda oddaja bo govorila tudi o premični lestvici od konca vojne do danes 22.00 Malimba Potovanje v svet črnske glasbe JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 8.10, 9.35, 10.00, 11.05, 14.10 in 15.35 TV šola Slovnica, Pravljica, Pomlad v sadovnjaku, Ruščina, James Joyce, Gregor Mendel, Glasbeni pouk, Zgodovina BiH itd. 16.15 Svetovno prvenstvo v hokeju Srečanje med ČSSR in SZ — Prenos iz Muenchna 18.30 Avtomobil skozi kamero — serijski film 18.50 Ne prezrite! Kratkometražni film — dokumentarni ali igrani — je umetniško oblikovanje določenega trenutka neke resničnosti. Prav zaradi te svoje temeljne lastnosti se bistveno razlikuje od sorodnih televizijskih zvrsti, na primer od reportaže, feljtona itd. Zaradi te lastnosti je družbeno zelo pomemben, ker je pričevanje o dobi današnjim gledalcem in bodočim generacijam. Osnovni problem te zvrsti pa je, kljub temu, da družba vlaga vanj velika sredstva, da je med ljudmi premalo poznan in to iz preprostega razloga, da ga kinematografi vse premalo uvrščajo v svoj spored. Tako ostaja nedonošenček in pravzaprav mu šele televizija omogoča stik z občinstvom 19.30 DNEVNIK 20.05 Pogovor; q planu in planiranju 21.00 L. Feuchtwagner: Brata Lautensack 21.50 DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 16.15 Svetovno prvenstvo v hokeju ČEŠKOSLOVAŠKA - SOVJETSKA ZVEZA - Prenos iz Muenchna 19.55 Otroški kotiček 20.15 DNEVNIK 20.30 OČETJE IN SINOVI Dramatiziran roman Turgenjeva 21.20 Skrita rana — serijski film 22.10 KDO JE POVZDIGNIL GLAS TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Pratika; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program Za mladino; 18 15 Umetnost in prireditve; 18 30 Komorni koncert; 18.50 Ansambel «Le Groupe X»; 19.10 Čopova pisma Francu Leopoldu Saviu; 19.25 Pravljice in pesmi; 20.00 Šport; 20.35 Debussyjeva opera «Pelleas et Melissande»; 22.10 Nežno in tiho. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.30 Zbori in baleti; 9.30 Prisluhnimo jim skupaj; 11.30 Orkester Casadei; 12.00 Glasba po-željah; 14.00 Jugoslavija v svetu; 15.00 Jezikovni pogovori’ 1545 in 16.10 Poskočne; 16.45 Mezzosopranistka Eleonora Jankovič; 17.00 Program za mladino; 18.00 Izložba hitov; 18.30 Iz priljubljenih o-per; 19.00 Prenos RL; 19.30 Glasbeni spored; 21.00 Srečanja; 22.00 Stara in nova glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.30 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.10 Nemogoči intervjuji; 11.40 Izbran spored; 12.10 četrti program; 14 05 Drugi zvok; 14.40 Radijska nadaljevanka; 15.10 Program za mladino; 16.00 Sončnica; 17.05 Komorna in operna glasba; 18.00 Pisan glasbe- ni spored; 19.30 Koncert; 20.20 Ponovno na sporedu z Modugnorn. 21.15 Radijska drama: «La domenica della buona gente». II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19 30 Poročila; 7.40 Pevci lahke glasbe, 8.40 Kako in zakaj?; 8.50 Orkestri, 9.05 Pred nakupi; 9.35 Radijska nadaljevanka; 9.55 Pesem ?a kogar; 10.35 Na vaši strani;!-«Alto gradimento»; 13.50 Kako m zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbe-no-govorni spored; 17.30 P°set> reportaža; 17.50 Telefonski vori; 19.55 Plošče: 22.50 Človek v noči. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15;°®: 19.00 Poročila; 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena malineja; 9-Življenje na vasi ob norveške fjordu; 9.30 Majhni vokalni an sambli; 10.15 Promenadni koncer > 11.15 Za nami doma in na P p' 12.30 Kmetijski nasveti; 12-40 domače; 13.30 Priporočajo va»:": 14.10 Iz dela glasbene mian Slovenije; 14.40 Na poti s kitaro, 15.45 «Vrtiljak»; 16.45 Pota SrezidCeta Preselila v novo taborišče na Kozjem vrhu med Mrkorjv 'n- Čebrom. Tu je mesec dni po osvoboditvi eno J, bilo je 19. aprila 1942, vod te čete izvojeval svojih največjih zmag. ceijCn Sq ,dni je prišlo do vdora v prezidansko partijsko Pa so if6r-eta.r F1-3116 Ožbolt se je rešil, nekaj aktivistov bar, zat a ,jani zaprli. Nameravali so jih prepeljati v ča-liušana °7 e leteča patrulja Rakovške čete pod vodstvom Useku ^urca-Martina 16. aprila 1942 postavila zasedo ob otela ’ v reIjaj °d gostilne na Majerju, da bi aktiviste motori n t0 ,zas?edo sta zapeljala dva karabinjerja na J s prikolico. Bila sta zajeta in ustreljena. V njuni uniformi sta se brž preoblekla Tone Korenčič-Tarzan in Ivan Slaba-Lisjak, vžgala motor ter zdrvela proti Gabru, toda prišla sta prepozno. Avtobus, v katerem so Italijani vodili uklenjene aktiviste, je bil že v Gabru Lahko sta naredila samo malo panike in se vrnila k Majerju. Tam sta polila motorno kolo z bencinom in ga zažgala. Tretjo noč po tem dogodku je patrulja Rakovške čete zvedela, da neka italijanska enota ropa in ustrahuje vaščane. To je povedalo neko štirinajstletno dekle, ki se je vsa razstrgana in opraskana rešila. Iz tega pripovedovanja so partizani sklepali, da s bodo Italijani na štirih kamionih vrnili proti Gabru. Dušan Zorc-Martin je zasedo devetih Rakovčanov postavil na isto mesto kot pred tremi dnevi. Mitraljez je imel France Bombač-Matjaž. Z enim zarjavelim puškomitraljezom in nekaj puškami so se razporedili v zasedo tudi pripadniki narodne zaščite iz Prezida, večina zaščitnikov pa je bila v širšem zavarovanju. Najbolj čudno nalogo je dobil Tone Urbančič. Dali so mu kragujevških bomb in ga z vejami prikrili tik nad cesto, še nikoli jih ni imel v rokah. Dušan Zorc-Martin mu je pokazal, kako se jih odvije in vžge z udarcem ob skalo. Popoldne so se Italijani pojavili pri gostilni na Majerju. Tam so pretepali in ustrahovali gostilničarja. Potem so se brezskrbno napotili s kamioni proti Gabru. Peli s «garibaldina capriciosa». Ko so prvi trije kamioni zavozili v usek, je Urbančičev Tone udaril z bombo in jo zalučal v kamion, ki je vozil mimo. Mislil je, da jo je vrgel predaleč, dvignil se je in pogledal. Bomba se je gugala na platneni strehi nad glavami Italijanov. Potem je zagrmelo in zaropotalo. Vsaka krogla je podrla dva. Tu je bil na delu podoben ostrostrelec kakor Viktor, le da ni imel daljnogleda na puški, pa saj ga tudi ni bilo treba, ker je bilo preblizu. Ta ostrostrelec je bil Dušan Zorc-Martin, ki je pred začetkom vojne kot športni strelec pobral lepo število strelskih odličij. Po eni uri je obležalo 134 Italijanov. Od tega jih je na mestu, med prevozom ali v bolnišnici izdihnilo 62, drugi so bili ranjeni. Partizani so odnesli 4 puškomitra-Ijeze s pripadajočim strelivom in nekaj pušk. Ostalo je še sedem puškomitraljezov in več kot devetdeset pušk, ki jih partizani niso mogli pobrati, ker jih je bilo premalo, pa tudi prezidanskih zaščitnikov ni bilo v bližini. Ta zmaga je privedla do splošne ljudske vstaje. Naslednji dan se je partizanom prijavilo 107 novih borcev. Tako je Slavko Smeli iz 3. čete bataljona Ljube Šercerje ali Rakovške lahko že 22. aprila 1942 s posebno odredbo osnoval 3. bataljon Notranjskega odreda, ki je dobil ime po heroju Milošu Zidanšku. Pravi razmah partizanstva na Nottranjskem pa se je začel prve dni maja leta 1942. Milan Kraševec, Viktorjev najstarejši sin, je tedaj pohajal četrti razred realne gimnazije za Bežigradom v Ljubljani. V razredu je bil zaupnik za razpečavanje osvobodilnega tiska, večkrat pa se je udeležil tudi napisnih akcij po zidovih ljubljanskih hiš. Ni znano, če mu je bila italijanska policija za petami. Kaže, da se je za beg odločil pod vtisom velikih dogodkov, ki so se odigrali v Loški dolini in njeni bližnji okolici. Ljubljana je bila tedaj že obdana z bodečo žico in bunkerji. Za izhod iz mesta je bila potrebna posebna dovolilnica. Ker je bil Milan majhne rasti in je bil po videzu še mlajši kot v resnici, si je pomagal tako, da je vzel v roke kanglico in se z njo napotil čez Viški blok, kakor da gre po mleko. Uspelo mu je... Od Ljubljane do Brezovice je hodil peš. Na Brezovici je kupil železniško vozovnico in se z njo na vlaku odpeljal do Rakeka, kjer je moral prestopiti na avtobus za Stari trg pri Ložu. Tako je prve dni maja 1942 prispel domov v Vrhniko pri Lužu. Takoj se je skrivaj začel pripravljati za odhod k partizanom. Danci in Podcerklanje so organizirano odšli k partizanom v bataljon Miloša Zidanška že v noči na 11. maj 1942. Zbrali so se pod skladiščno zgradbo nekdanje žage v Podcerkvi (rinkofnom), katere upravnik je bil Viktorjev brat, Tone Kraševec. Vsi prostovoljci so bili oboroženi s puškami in bombami, nekateri še tudi s pištolami. Med njimi je bil v popolni vojaški opremi tudi Milanov bratranec enake starosti Vlado Kraševec. Ta je bil skupaj z Ivanom Petričem iz Dan dodeljen v 1. ali Rakovško četo, pozneje pa sta s skupino Notranjčev odšla za okrepitev v Dolomite, kjer je bil ustanovljen 4. bataljon Notranjskega odreda. Vrhničani so se množično napotili k partizanom v Račno goro 15. maja 1942. Napočil je čas, ko so izvlekli iz skrivališč zakopane puške, bombe in strelivo, se prepasali in oprtali nahrbtnike. Nihče od domačih ni vedel, da je to storil tudi Milan Kraševec, šele stara mati ga je srečala po naključju, ko je koračil proti Zakrajškovi žagi opasan, oborožen s puško in bombami, z nahrbtnikom in vojaško menažko. «Kam greš Kaj si bodo pomagali s tabo, ko si tako majhen,» se je prestrašila dobra starka. Nastal je družinski preplah. Vsi so se zbali zanj, češ da je še otrok. Odšli so k sorodniku in terencu Francetu, naj gre v četo na Račno goro in naj posreduje, da se bo Milan vrnil domov. Toda bilo je prepozno. Milan je prisegel še isti dan in takoj odšel z bojno patrolo v napad na kočevsko progo, takih, ki so prisegli, pa partizani niso več^ spuščali domov. Milan Kraševec je bil dodeljen v 4. četo bataljona Miloša Zidanška. V ohranjenem spisku te čete je vpisan pod številko enajst. ( Nadaljevartje sledi) PRIMORSKI DNEVNIK SPORT SPORT SPORT 8. aprila 1975 NOGOMET- 25. KOI# I. ITALIJANSKE LIGE Odločilni gol veterana Altafinija pokopal upe neapeljskih navijačev Katastrofa državnih prvakov s lorinom - Varese brez upov za obstanek V odločilni tekmi za osvojitev naslova državnega prvaka je Juventus, ki se mora za to zahvaliti predvsem «staremu» lisjaku Altafiniju, tesno odpravil Napoli. Za to priložnost se je na turinskem stadionu zbralo celo več navijačev Napolija kot pa Juventusa: prišli so z vlaki, s posebnimi letali ter z avtobusi, na koncu pa jim je Josè Altafini s prefinjenim udarcem in z veliko prisebnostjo pokopal vse upe. In reči, da je ta brazilski nogometaš — eden izmed redkih tujih igralcev, Jose Altafini (Juventus) je v nedeljo proti Napoliju dosegel morda odločilni gol v tem prvenstvu. Veteran Altafini je tako ponovno dokazal, da je bilo zaupanje, ki ga je imel vanj Boniperti, povsem u-pravično ki še uspešno vztraja na italijanskih igriščih — stopil na igrišče le nekaj minut prej. Sicer pa je bilo to, kljub svoji pomembnosti, kar zanimivo srečanje. Turinčani so povedli s Causiom, gostje pa se niso vdali in so tudi prišli do izenačenja, ki ga je dosegel najbolši mož na igrišču Julia-no. Do Altafinijevega zadetka si je Napoli ustvaril še nekaj priložnosti, ki pa jih ni znal izkoristiti in tako je Juventus pet kot pred koncem v bistvu že državni prvak. Največje presenečenje nedeljskega kola je nedvomno katastrofalen poraz Dazia na domačem terenu. Torino, ki je že navajen osvajati obe točki na olimpijskem stadionu, je brez večjih težav izvedel svojo taktiko, to je protinapad. V prvem polčasu je dva lepa zadetka z glavo dosegel Oraziani, po edinem golu Chinaglie pa je razpoloženi Paolo Pulici trikrat poslal žogo v mrežo preko nemočnega istoimenskega vratarja. Z dvema točkama je Torino na lestvici dohitel Romo in je sedaj tik za petami drugouvrščenemu Napoliju. Podobno kot na vrhu postaja tudi položaj na dnu že precej jasen. Po visokem porazu z Bologno in to na domačem igrišču j; Varese že izgubil vse možnosti, da bi ostal v ligi. V izredno težkem položaju je tudi Vicenza, ki je predzadnja in ki je nerodno izgubila s Ceseno. Stopničko više pa sta Sampdoria in Ternana, medtem ko ima Ascoli točko več; te tri ekipe pa se-bodo morale še presneto potruditi, da bodo ostale v ligi. Na zadnje naj omenimo še dokaj nenavaden pojav za italijansko prvenstvo. Od štirih tekem so se šti-; ri zaključile brez zadetkov, kar j^ sicer običajno, v ostalih srečanjih pa so dosegli kar 18 golov. Od srečanj, ki so se končala brez zadetkov, naj omenimo le tekmi, v katerih sta igrala predstavnika iz .................... Milana. Inter je v Temiju povsem razočaral, saj ni znal izvesti niti enega nevarnega napada, Milan pa je v Mantovi, kjer je igral zaradi izključitve svojega terena, naredil izredno malo in zato je Cagliari povsem zasluženo odnesel točko. Evropska pokalna tekmovanja Jutri v Turinu Juventus -Twente Na evropskih nogometnih igriščih bodo jutri odigrali polfinalne tekme treh najvažnejših pokalnih tek-ovanj. Največje zanimanje vlada prav gotovo za srečanje med angleškim predstavnikom Leedsom in Cruiyffovo Barcellone ter med francoskim moštvom St. Ettiene, ki je izločilo Hajduka, in zmagovalcem lanskega pokala Bayernom. Obe srečanji veljata za pokal državnih prvakov. V okviru pokala pokalnih prvakov Pa bo igrala Crvena zvezda, edini predstavnik jugoslovanskega nogo- meta v treh polfinalih, in Madžarske proti Ferencvarošu. Beograjčani, ki bodo nastopih v precej okrnjeni postavi (manjkal bo tudi poškodovan Džajič), bodo skušali na tujem doseči remi ali pa vsaj minimalen poraz, da bi tako lahko doma igrali brez večjih težav. Juventus pa bo v okviru pokala UEFA sprejel v goste nizozemsko ekipo Twente, ki je v četrtfinalu s precejšnjo srečo izločila jugoslovanskega predstavnika iz Mostarja. Turinčane čaka težka naloga, saj so Nizozemci v odlični formi, kar potrjuje tudi njihova nedeljska visoka zmaga v prvenstvu. Popolen spored polfinalnih tekem je sledeč: POKAL POKALNIH PRVAKOV St. Ettiene - Bayem Leeds - Barcellona POKAL POKALNIH PRVAKOV Ferencvaroš - Crvena zvezda Dinamo Kiev - PSV Eindhoven POKAL UEFA Juventus - Twente Enschede Kòln - Borussia KOŠARKA 1. ITALIJANSKA LIGA Ignis in Forst spet na vrhu Milanski derbi Mobilquattru Prvi točki za turinsko moštvo Sada - Sinudyne tretji na lestvici Če je v petem kolu prve italijanske košarkarske lige kazalo, da se bo v konkurenco za d žavni naslov uvrstil tudi Innocenti iz Milana, pa je po nedeljskem neuspehu košarkarjev iz Milana postala borba za prvo mesto svar Ignisa in Forsta iz Cantuja. Presenetljivo na tretjem mestu pa je peterka Sinudyne iz Boolgne, ki sedaj zaostaja za vodečo dvojico le za dve točki. Osrednje srečanje 6. kola je bilo v Vareseju, kjer sta igrala Ignis in Forst. Kazalo je, da bodo varovanci trenerja Taurisana premagali državne prvake, saj so ti igrali brez svojega najboljšega centra Meneghina. Tudi tokrat pa je bil Američan Morse nerešljiv problem za košarkarje iz Cantuja in tako je Ignis zasluženo zmagal ter dohitel Forst na vrhu lestvice. Milanski derbi se je torej nepričakovano končal z zmago Mobil-quattra, ki je po podaljšku premagal Innocenti. Po končani tekmi je prišlo tudi do nekaterih nešportnih izgredov, ki bodo stali Innocenti kazen. Ne glede na te dogodke pa niiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiia 23. KOLO PRVE ZVEZNE JUGOSLOVANSKE NOGOMETNE LIGE V derbiju zasledovalcev Vojvodina s težavo premagala Crveno zvezdo Hajduk zmagal v Nišu in je še vedno prvi na lestvici - Olimpija remizirala Kljub poprečni igri, ki je še zda- nato pa so pobudo prevzeli v svoje leč ne moremo primerjati s tisto, ki jo je prikazal v jenskem delu prvenstva. Hajduk še vedno vztraja sam na vrhu lestvice. Ob spremenljivi formi splitskih igralcev ga najbrž rešuje izkušenost in značaj-nost: tako je bilo vsaj v Nišu, kjer je Hajduk dosegel izredno pomembno zmago proti četrtouvrščenemu Radničkemu. Srečanje je bilo sicer skopo z lepim nogometom in edina lepa akcija, ki je vredna tega imena, je prveidla gost<\ prek Matkoviča, do odločilnega zadetka. Osrednje srečanje 23. kola je bilo v Novem Sadu, kjer sta igrala najbližja zasledovalca Splitčanov, Vojvodina in Crvena zvezda. Gostje iz Beograda so bili v tej tekmi boljši, Novosadčani pa so z Ličinarjem spretno izkoristili dve priložnosti, ki so se jim ponudile v drugem polčasu in tako osvojili obe točki. Zmaga v tem 50. jubilejnem derbiju o-mogoča Vojvodini, da ostaja še naprej Hajduku za petami, medtem ko zaostala sedaj Crvena zvezda kar za tri točke. Olimpija igra v spomladanskem delu prav zadovoljivo, saj osvaja tudi na tujem pomembne točke. Tokrat je igrala na Reki proti neposrednemu nasprotniku za izpad in je povsem zaslužila remi. Domačini so bili boljši le na začetku, ko je Skoblar izkoristil enajstmetrovko roke Ljubljančani, ki so izvedli številne nevarne napade. Izkazali so se predvsem Popivoda, Vugrinec in Rožič, ki je tudi izenačil. V nedeljo čaka Olimpijo težka naloga, saj bo > sprejela v goste Vojvodino; vendar pa ne smemo pozabiti da Ljubljančani odigrajo doma najlepše tekme prav proti najmočnejšim. Za vodečo trojko so z istim številom točk tri ekipe: Velež, Dinamo in tuzlanska Sloboda. Velež je v Mostarju brez najmanjše težave visoko odpravil zadnjeuvrščenega Proleterja in Halilhodžič se je z dvema zadetkoma povzpel na prvo mesto lestvice najboljših strelcev. Dinamo je igral prav tako na domačem terénu, kjer pa je le po velikih mukah tesno premagal Sarajevo; Sloboda je gostovala v Sarajevu kjer je presenetljivo spravila na kolena Željezhicarja. V drugi zvezni ligi zahod sta bila slovenska predstavnika zelo uspešna. Maribor je nekoliko nerodno remiziral doma, Rudar pa je v Trbov-Iju premagal Kozaro. ODBOJKA .... _ Jugoslavija premagala NDR BRATISLAVA, 7. — V tem mestu je te dni velik mednarodni članski odbojkarski turnir, na katerem igra Eddy Merckx je letos v izredni formi. Ni tekmovanja, da bi ue bil belgijski as prvi. V nedeljo pa je na dirki po Flandriji odpravil vse nasprotnike in je tako še enkrat dokazal, da je res najboljši deset reprezentanc. Ekipe so porazdeljene v dve izločilni skupini. V drugi Jugoslavija skupaj s Češkoslovaško, Romunijo, Vzhodno Nemčijo in Madžarsko. V prvi tekmi so Jugoslovani igrali z domačini in srečanje zgubili s 3:1. V drugem nastopu pa so pripravih prijetno presenečenje, saj so premagali vzhodne Nemce, ki so bili na zadnjem svetovnem prvenstvu odlični četrti. Tekma se je končala s 3:0 v korist «plavih». V tretjem nastopu so bili jugoslovanski odbojkarji poraženi od Romunov po enakovredni igri s 3:2. Če bodo Jugoslovani pre-magali Madžarsko bodo igrali za peto, oziroma šesto mesto. V tej skupini vodijo domačini, pred Romuni in Jugoslovani. V prvi pa vodijo svetovni prvaki Poljaki, ki so poleg češkoslovakov še edini neporaženi na turnirju, pred Kubo in Bolgarijo. SKUPINA «A»: Poljska in Kuba 6 točk. Bolgarija in češkoslovaška «B» 2, SZ 0. SKUPINA «B»: češkoslovaška in Romunija 6, Jugoslavija in Vzhodna Nemčija 2, Madžarska 0. velja omeniti, da je bila zmaga Mobilquattra zaslužena, saj so varovanci trenerja Guerrierija igrali bolj, kot se temu pravi v košarki, «s srcem». Innocenti pa je ponovno pokazal hude napake predvsem v obrambi, saj so jim tudi mladi in skromni nasprotniki udobno uhajali proti košu. V ostalih dveh srečanjih pa je Sinudyne po predvidevanju premagal Dolly iz Forlija, za presenečenje pa je poskrbelo turinsko Pippo Faina, novi trener Innocen-tija, ki je letos zamenjal «princa» italijanske košarke Cesareja Rubi-nija, ni izpolnil pričakovanj. Innocenti je v skupini za državni naslov trenutno na četrtem mestu, celo za bolonjskim moštvom Sinudyne moštvo Saclà, ki je kar s 25 točkami razlike premagalo Sapori iz Siene. IZIDI 6. KOLA Ignis — Forst 83:72 Mobilquattro — Innocenti 98:96 Sinudyne — Jolly 97:84 Saclà — Sapori 79:54 LESTVICA Ignis Varese in Forst Cantù 10; Sinudine Bologna 8; Innocenti Milan 6; Sapori Siena, Mobilquattro Milan in Jolly Morii 4; Saclà Turin 2. PRIHODNJE KOLO (13.4.) Forst - Sinudyne, Jolly - Saclà, Mobilquattr o- Ignis, Sapori - Innocenti. NAJBOLJŠI STRELCI McMillen (Sinudyne) in Jura (Mobilquattro) 168, Morse (Ignis) 157, Marisi (Jolly) 129, Bariviera (Innocenti) 127, Recalcati (Forst) 118, Marzorati (Forst) 115, Paleari (Saclà) 111, Johnson (Sapori) 101, Mit-chell (Jolly) 100. Cesena - L. R. Vicenza 1 Fiorentina - Roma X Juventus - Napoli 1 Lazio - Torino 2 Milan - Cagliari X Sampdoria - Ascoli X Ternana - Inter X Varese - Bologna 2 Novara - Alessandria X Parma - Palermo 1 Perugia - Brindisi 1 Livorno - Lucchese 1 Sorrento - Catania X KVOTE 13. — 14.439.900 lir 12. — 510.400 lir JUGOSLOVANSKI KOŠARKARSKI POKAL Beograjska C zvezda pred Jugoplastiko Splitčani poraženi le z dvema točkama razlike (79:81) Vrhunec jugoslovanske košarke v soboto v hali Tivoli Po izredno ogorčeni in zanimivi tekmi je beograjska Crvena zvezda v Nišu premagala Jugoplastiko le z dvema točkama razlike in je tako osvojila jugoslovanski košarkarski pokal. Končni izid je bil namreč 81:79 za Beograjčeane, ki so si zmago priigrali predvsem v začetku drugega polčasa, ko so vodili že s 16 točkami razlike. Jugopla-stika je tekaj odpovedala na vsej črti in kazalo je, da bomo priča pravi katastrofi Splitčanov. Ko pa se je proti koncu razigral Damir šolman, je Jugoplastika o-djeknila nasprotnikom točko za točko. Zadnje sekunde so bile skoraj dramatične. Jugoplastika je imela kar dvakrat možnost za izenačenje, a prav štiri sekunde pred koncem je Rato Tvrdič zgrešil zadnji meti in Crvena zvezda je tako osvojila prestižni pokal. «YU košarka 75» V soboto, 12.4. bo v Ljubljani vrhunec jugoslovanske košarkarske sezone. Na sporedu bo namreč tradicionalno srečanje med reprezen- nniHiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimmiiiiiimiiiimufniiiiimtiiiHiiimiiHiiiiiiiiiiiHHimiminiiiiiiuuuiiiiiiiiiiiii ROKOMET POKAL EP V ZAGREBU V finalu Sovjetinje boljše od Lokomotive Spartaku že petič prestižni naslov tancema Vzhoda in Zahoda, to se pravi, ogledali si bomo lahko tekmo, v kateri se bodo spoprijeli vsi najboljši jugoslovanski košarkarji. Srečanje bo ob 16.40 v hali D' voli. Ekipi pa bosta igrali v naslednjih postavah: ZAHOD: čosič, Djerdja in Ostar-čevič (Zadar), šolman, Tvrdič in Jerkov (Jugoplastika), Jelovac n} Gvardjančič (Olimpija), Delibasic in Varajič (Bosna), Plečas in Kne-go (Lokomotiva). . VZHOD: Kičanovič, Dalipagič .1« Farčič (Partizan), Slavnič, Kapici in Vučinič (Crvena zvezda), Ivkovič in Damjanovič (Radnički), Nh-šovič in Drobnjak (Borac), gijevski in Radosavljevič (Rabo -nički). Festival «YU košarka 75» pa se bo začel že v petek, ko bo v hotelu lev zanimiva debata jug0510' vanskih trenerjev, sodnikov in novinarjev o pretekli jugoslovanski košarkarski sezoni. Mannheim: slavje ZDA V Mannheimu se je zaključil košarkarski turnir kadetov v spomin «Alberta Schweitzerja». Tokrat so slavili mladi košarkarji ZDA, ta s v finalu zanesljivo premagali lur-čijo z 98:85. V finalu za 3. mesto je Španija premagala Poljsko * 69:61, Jugoslavija pa je v borbi za peto mesto premagala Belgijo le točko razlike (77:76). KONČNA LESTVICA 1. ZDA, 2. Turčija, 3. Španija, 4. Poljska, 5. Jugoslavija, 6. Belgija, 7. Italija, 8. ZRN, 9. Finska, W-Nizozemska. ZAGREB, 7. —- V velikem finalu tekmovanja za pokal državnih prvakinj rokometašicam zagrebške Lokomotive ni uspelo, da bi osvojila prestižni naslov in krasno 7-kilo-gramsko kristalno vazo. Njihove nasprotnice Spartaka iz Kijeva so igrale bolje in njihova zmaga 14:10 je neoporečna. Obenem pa je s to zmago Spartak že petič osvojil naslov evropskega prvaka. Lokomotiva je v izredni želji za uspehom začela nervozno in raztrgano, kar so izkoristile nasprotnice, ki so kar polnile mrežo domačink. Prvi polčas se je zaključil z rezultatom 5:8, v drugem delu pa so Zagrebčanke skušale nadoknaditi zamujeno, kar pa jim proti izkušenim" Sòvjétirijàm ni uspelo. Najboljša igralka tekme je bila Turčina, ki je dosegla 7 zadetkov, od teh kar pet s sedmerca. Pri Lokomotivi sta se izkazali Tortije-va s petimi zadetki in Štrkaljeva. Nazadnje naj omenimo še, da je imel Spartak, v katerem igra kar 11 sovjetskih reprezentank, na razpolago pet sedmercev, od katerih ni zgršil niti enega, medtem ko je Lo- ■iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiniiiiiiiHiiiiiiiiiiHiiiiiiiiuiiHiiiiiimiiiiiiiiiiiin ITALIJANSKO IN JUGOSLOVANSKO ODBOJKARSKO PRVENSTVO Are Linea obsojena na izpad? Italijanska A liga - moški Osrednja tekma 21. kola je bila odigrana v Rimu med vodečima šesterkama Ariccio in Cus iz Tu-mia. Rimljani so se v tem povratnem spopadu oddolžili najbolj zagrizenemu nasprotniku za državni naslov. Po tej prepričljivi zmagi ima Ariccia vse možnosti za osvojitev naslova. V soboto je verjetno padla odločitev tudi za četrtega kandidata, ki bo moral zapustiti družbo najboljših italijanskih šesterk. Že znanim: Ruini iz Florence, Cus iz Catanie in Cus iz Siene, se je pridružila še Are Linea iz našega mesta. Tržačani imajo pet kol pred koncem prvenstva 16 točk, ostali štiri tekmeci pa so jim zbežali za štiri točke. Za zaostanek bo izredno težko nadoknaditi glede na to, da ima Are Linea izredno težek koledar. Odigrati mora še zaostalo tek- mo 20. kola z Ariccio, prihodnjo soboto se bo potrebno podati na pot v Turin, nato pride v goste Lubiam iz Ancone, potem spet težka tekma v Modeni s Panini, domača tekma z Cus Catania ne bo nobem problem pred zadnjim spopadom z Cesenaticom v gosteh. Izidi 21. kola Ariccia - Cus Turin 3:0 Paoletti - Lubiam Ancona 3:1 COOP Italia - Cus Catania 3:0 Cus Pisa - Cesenatico 3:2 Gorena - Cus Siena 3.0 Are Linea - Pneus Piacenza 1:3 Ruini - Panini 0:3 Lestvica Ariccia ni Cus Turin 38, Panini 34, Cus Pisa 26, Pneus Parma in Gorena Padova 22. Paoletti Catania, COOP Italia Modena, Lubiam Ancona in Cesenatico 20, Are Linea 16, Cus Siena 8, Cus Catania 6, Ruini brez točk. Jugoslovanska ženska liga V prvi jugoslovanski ženski ligi je praktično že vse odločeno pred zadnjim kolom. Nove državne prvakinje so odbojkarice Crvene zvezde iz Beograda, ki imajo nič manj kot osem točk prednosti pred Rijeko. Slednje so si z zmago v Brezi nad istoimensko šesterko zagotovile drugo mesto na končni lestvici. Od prve lige se bosta morali posloviti ekipi Kaštele in Jedinstva. Izidi 17. kola Breza - Rijeka 0:3 Radnički - C. zvezda 1:3 Mladost - Kaštela 3:0 Sidjelič - Partizan 3:1 Pelagičevo - Jedinstvo 3:0 komotiva zastreljala kar tri sed-merce od sedmih, ki jih je imela na razpolago. NAMIZNI TENIS «EVROPA 12» Stipančic drugi DUNAJ, 7. — Na velikem mednarodnem namiznoteniškem turnirju «Evropa 12», na katerem je nastopilo 12 najboljših igralcev stare celine, je prvo mesto zasluženo osvojil švedski predstavnik Johansson, ki je od 11 srečanj izgubil le eno. Švedski igralec je igral res izvrstno in je podlegel le svetovnemu prvaku iz Kalkute, Madžaru Ištvanu Jo-nyerju. Drugo mesto je zasedel Jugoslovan Antun Stipančič, ki je izgubil z rojakom Šurbekom, z Johanssonom ter, presenetljivo, s sovjetskim predstavnikom Strokatovom. Vsekakor pa se je v zadnjem kolu turnirja Stipančic maščeval Jonyerju, ki mu je tik pred nosom pobral naslov svetovnega prvaka, saj ga je premagal s čistim 3:0. Za Madžarom, ki je zasedel tretje mesto, se je uvrstil solidni šurbek, k ije izgubil štiri srečanja. V ženski konkurenci je prvo mesto brez poraza osvojila Švedinja Hell-man. Končna lestvica pri moških: 1. Johansson (Šve.) 20 točk; 2. Stipančič (Jug.) 16; 3. Jonyer (Madž.) 16; 4. Šurbek (Jug.) 14; 5. Bengtsson (šve.) 14; 6. prlowski (ČSSR) 12; 7. Secretin (Fr.) 12. 1. - Lestvica Crvena zvezda 34, Rijeka 26, Radnički 24, Mladost 22, Sidjelič in Breza 18, Partizan 14, Pelagičevo 8, Kaštela 4, Jedinstvo 2 točki. 1. Florinda 2. Axius 1. Dimitria 2. De Monica Hann. 1. Killbuck Mary 2. Bourbon 1. Nello 2. Quaranta 1. Rowsilk 2. Antenisca 1. Cesare da Griscione 2. Bip Bip KVOTE 11. — 1.195.500 lir 10. — 45.600 lir 2. - 3. - 4. - 5. - 6. - Zoran Slavnič je bil tudi v nedelj® v tekmi Crvena zvezda - Jugoplastika nerešljiv problem za Splitčane. Slavnič bo v soboto nastopil z «Vzhodom» v Ljubljani, ko bo na sporedu zaključno srečanje najboljših jugoslovanskih košarkarjev. KOLESARSTVO DIRKA PO FLANDRIJI Spet Merckx MEERBEKE, 7. - Eddy Merci« preseneča iz dneva v dan. Kiju vsem glasovom, ki napovedujejo njegov zaton, se njegove zmage tej sezoni vrstijo kar na tekoče traku. Po prestižni zmagi v dirk od Milana do Sanrema ni po zrna° v Kataloniji je osvojil prvo naes tudi na krožni dirki po FlandriJ. Merchx je bil v tem svojem nastopu izvrsten, 105 km pred ciljen J zapustil glavnino in sledil mu J le Veerbeck. Približno 4 km Pre ^ ciljem je tudi ta zaostal in svetovni prvak je tako sam prispel na cilj; Glavnina, v kateri sta bila hJ Italijana Moser in Baronchelh, J prespela s petimi minutami zumua • 1. Eddy Merchx (Bel.), ki je P1®" Vrstni red: . vozil 255 km v 6 urah in 16 nu nutah (povp. hitrost 41,190 knP; 2. Veerbeck zaostanek 3. De Meyer NOGOMET . r MADRID, 7. - V četrtek bodo t« madridskem stadionu odigrah P”" vratno srečanje med Atleticom Independientejem (Argentina). S Čanje velja za medcelinski P°, V Argentini so zmagali domač s tesnim izidom 1:0. ...................ni,,,,,,ini,ifiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimiiHiiMiiiiMm .... »UH® A LICA IZIDI 25. KOLA Cesena — L.R. Vicenza 3:1 Fiorentina — Roma 0:0 Juventus — Napoli 2:1 Lazio — Torino 1:5 Milan — Cagliari 0:0 Sampdoria — Ascoli 0:0 Ternana — Inter 0:0 Varese — Bologna 1:4 LESTVICA Juventus 36: Napoli 32; Torino in Roma 31; Lazio 30; Milan in Bologna 28; Inter in Fiorentina 25; Cagliari in Cesena 22; Ascoli 20; Ternana in Sampdoria 19; L.R. Vicenza 17; Varese 15. PRIHODNJE KOLO Bologna - Milan, Cagliari - Juventus, Cesena - Roma, Inter - Fiorentina, L.R. Vicenza - Ascoli, Lazio - Varese, Napoli - Ternana, Torino - Sampdoria. NAJBOLJŠI STRELCI A LIGE 16 zadetkov: Furici (Torino; 15 zadetkov: Savoldi (Bologna) 12 zadetkov: Chinaglia (Lazio) 11 zadetkov: Prati (Roma B LIGA IZIDI 27. KOLA Arezzo — Atalanta 1:1 Avellino — Catanzaro 0:0 Brescia — Reggiana 2:0 Com o— Genoa 2:0 Novara — Alessandria 1:1 Parma — Palermo 2:1 Perugia — Brindisi 1:0 Sambenedettese — Pescara 1:0 Spai — Foggia Taranto — Verona 0:0 1:1 LESTVICA Perugia 37; Verona 34; Como, Palermo in Catanzaro 32; Avellino 29; Atalanta, Sambenedettese, Genoa, Novara, Brescia in Spai 27; Pescara, Parma in Foggia 26; Taranto 25; Alessandria 22; Reggina 20; Arezzo 19; Brindisi 18. PRIHODNJE KOLO (13.4.) Alessandria - Taranto, Arezzo - A-vellino, Atalanta - Catanzaro, Brindisi - Spai, Foggia - Parma, Genoa - Novara, Palermo - Perugia, Pescara - Como, Reggiana - Sambenedettese, Verona - Brescia. C LIGA SKUPINA A IZIDI 28. KOLA Bolzano — Monza prek. Cremonese — Juniorcasale 5:0 Legnano — Belluno 1:1 Lecco — Solbiatese 2:1 Mestrina — Padova 2:0 Pro Vercelli — Lodigiano 1:0 Seregno — Piacenza 1:0 Udinese — Clodiasott. 0:1 Venezia — Mantova 2:2 Vigevano — Trento 3:0 LESTVICA Piacenza 38; Udinese 35; Monza 34; Seregno 33; Cremonese in Clodia sottomarina 31; Mantova 30; Trento in Padova 28; Vigevano, Venezia in Lecco 27; S.A. Lodignano in Belluno 26; Juniorcasale 25; Bolzano in Pro Vercelli 24; Mestrina 22; Solbiatese in Legnano 21. PRIHODNJE KOLO (14.3.) Belluno - Bolzano, Solbiatese -Cremonese, Lecco - Legnano, Clo-diasottomarina - Padova, Juniorcasale - Pro Vercelli, Monza - S.A. Lodigiano, Mantova - Seregno, Trento - Udinese, Piacenza - Venezia, Mestrina - Vigevano. D LIGA SKUPINA C IZIDI Zi. KOLA Triestina — Audace 5:0 Treviso — Coneglianese 2:2 Dolo — Legnag o 1:0 Lignano — Montebelluna 1:1 Sampietrese — Ponziana 2:1 Adriese — Pordenone 2:2 Caorle — Portogruaro 1:1 Bassano — Pro Gorizia 1:1 Thiene — Rovigo 5:1 LESTVICA Treviso 39; Adriese 37; Triestina in Ponziana 32; Audace 30; Montebelluna 29; Pordenone 28; Portogruaro, Bassano in Pro Gorizia 27; Legnago in Coneglianese 26; Lignano 25; Sampietrese 23; Thiene 21; Dolo 20; Caorle 19; Rovigo 18. PRIHODNJE KOLO (13.4.) Rovigo - Adriese, Legnago - Bassano, Coneglianese - Caorle, Montebelluna - Dolo, Pordenone - Lignano, Pro Gorizia - Sampietrese, Audace - Thiene, Portogruaro Treviso, Ponziana - Triestina. /. ZVEZNA LIGA IZIDI 23. KOLA Vojvodina — C. zvezda 2:1 Rijeka — Olimpija 1:1 Beograd — Bor 0:0 Partizan — Čelik 2:0 Radnički (N) — Hajduk 0:1 Velež — Proleter 4:0 Željezničar — Sloboda 0:1 Dinamo — Sarajevo 1:0 Radnički (K) — Vardar 2:1 LESTVICA Hajduk 31; Vojvodina 30; Crvena zvezda 28; Velež, Dinamo in Sloboda 26; Radnički (N) 25; Željezničar, Partizan in Radnički (K) 22; Beograd in Čelik 21; Olimpija, Vardar in Rijeka 20; Bor 19; Sarajevo 18; Proleter 17. PRIHODNJE KOLO (20.4.) Čelik - Beograd, Olimpija - Vojvodina, Bor - Rijeka, Crvena zvezda - Radnički (K), Vardar - Dinamo, Sarajevo - Željezničar, Sloboda - Velež, Proleter - Radnički (N), Hajduk = Partizan. 2. ZVEZNA LIGA IZIDI 23. KOLA Crvenka — Famos 1:0 Karlovac — Varteks 2:2 Bačka — Novi Sad 2:1 Rudar — Kozara 1:0 Leotar — Zagreb 1:0 Maribor — Jedinstvo 2:2 Borac — Iskra 1:1 Šibenik — Igman 1:1 Osijek — Vrbas 0:1 LESTVICA Borac 34; Zagreb 33; Crvenka 27; Karlovac, Famos in Bačka 26; Osijek 25, Novi Sad 24; Vrbas, Varteks in Maribor 23; Igman in Leotar 21; Šibenik in Iskra 20; Jedinstvo in Kozara 19; Rudar 5. PRIHODNJE KOLO (13.4.) Famos - Osijek, Vrbas - Šibenik, Igman - Borac, Iskra - Maribor, Jedinstva - Leotar, Zagreb - Rudar, Kozara - Bačka, Novi Sad - Karlovac, Varteks - Crvenka. SLOVENSKA LIGA IZIDI 15. KOLA Slavija — Drava 1:0 Ljubljana — Izola 3:1 Kladi var — Mura 1:2 Vozila — Nafta 1:0 Železničar — Mercator 0:1 Slovan — Pohorje 1:1 Koper — Ilirija 0:2 LESTVICA Mercator 26; Mura 24; Ilirija 17; Slavija 15; Kladivar in Pohorje 14; Drava 13; Slovan 12; Vozila 11; Ljubljana in Izola 9; Železničar 7; Koper in Nafta 4. PRIHODNJE KOLO (13.4.) Drava - Koper, Ilirija - Slovan, Pohorje - Železničar, Mercator -Vozila, Nafta - Kladivar, Mura -Ljubljana, Izola - Slavija. ZAHODNA CONSKA NOGOMETNA LIGA HDI 13. KOLA Primorje — Trieglav Sava — Usnjar Tabor — Tržič Adria — Renče Kamnik — Litija Jadran — LTH 4:1 0:1 1:0 2:0 1:4 0:0 ' LESTVICA Litija 23; Primorje 22; Adria 13; Tabor 12; LTH, Kamnik in Renče 11; Jadran 8, glav 7; Sava 5. PRIHODNJE KOLO (13-4-) Triglav - Jadran, LTH -Litija - Adria, Renče - Tabor, - Sava, Usnjar - Primorje. NAJBOLJŠI STRELCI 1. ZVEZNE LIGE 13 zadetkov: Halilhodžič (Velež), 12 Savič (Crvena zvezda). Popivoda (Olimpija), Vladič (Velež) in Geča (Sloboda). 9 Djor (Partizan), Jankovič (željezničar) in Ličinar (Vojvodina), 8 |„vSki (Željezničar), Jerkovič (Hajduk), Vukičevič (Vojvodina) in IPa(.;zan) (Vardar), 7. Susič (Sarajevo) Stefanovič (Beograd) in Vukotič (Par nogomet V PRVENSTVU 2. AMATERSKE LIGE Zarja in Vesna sta se v Bazovici sporazumeli za neodločen rezulta Izredno pomembna zmaga Inventine - Tesen poraz Prosečanov V PRVENSTVU 3. AMATERSKE NOGOMETNE LIGE Primorec je kljub okrnjeni postavi 11 lahkoto premagal ekipo Ubertosa Tudi novinec Mauro Kralj se je vpisal v seznani strelcev REMI minuto pred koncem Zarja — Vesna 1:1 (0:1) ZARJA: Pavento, S. Križmančič, D. Marc, Samese, R. Marc, Metlika, Codagnone, Bon, Grgič, Žagar in Grahonja, VESNA: Košuta, Tence, Visintin, Kelemenich, Verzier, Skrem, Degras-Valente, Zaccaria, Bartolotti, Botti. STRELCA: v 30. min. p.p. Degras-E1' v 44. min. d.p. Codagnone. SODNIK: Toffoli (TS) Slovenski derbi nogometnega prvenstva druge kategorije je kljub slabemu vremenu pritegnil na rob bazoviškega igrišča kar precej gledalcev. Tekma je bila zelo borbena, za gre zasluga obema ekipama. To Velja zlasti za obe prvi vrsti, saj sla tako kriški, kot bazoviški napad Povzročila precej preglavic nasprot-bima obrambama. V začetku so domačini prodrli pred kriška vrata, kjer pa so naleteli na bolično pripravljen obrambni blok. Vesna je poskušala prevzeti pobudo v svoje roke, kar ji je tudi uspelo. Sredi polčasa je prišla v vodstvo po zaslugi Degrassija. Grugi polčas je bil precej podoben Prvemu. Zarja je nekoliko več napa-bkla, Križani pa so se branili ureje- no in so odgovarjali z nevarnimi protinapadi. Proti koncu srečanja pa so Bazovci sprožili vrsto napadov, ki so zaposlili gostitelje, ter so v enem tudi dosekli izenačenje. Gol je dosegel minuto pred koncem Codagnone. ALEKSANDER RAŽEM OPTIMIZEM V ŠTANDREŽU Juventina — Flaminio 2:1 (1:0) JUVENTINA: Bonato, Tabaj, Nanut, Mikluš, Brescia, Tavčar, Uras, Berdon, Ferletič, Moptico (Mučič), Gomišček. FLAMINIO: Parovel, Gregoratti, Di Pasquale, Pangher, Guerrato, Flegar, Polli, Rondini, Sciati, Ambrosi, De Boschi. SODNIK: Cesmano iz Vidma. STRELCI: v 20. min p.p. Berdon, v 3. min. d.p. Montico, v 25. min. Ambrosi. V najlepši tekmi letošnjega prvenstva je štandreška Juventina pred domačim moštvom premagala svojega neposrednega nasprotnika za izpad. S to zmago lahko odslej gleda bolj optimistično na ostali ■del prvenstva, saj bo od petih tekem odigrala kar tri pred domačim občinstvom. V sklepnem delu bi morala nabrati 5 ali 6 točk, kar tHlniiiiiii „,11,1,! |i || ni || ||||||||,|||In||]I1||, Mimi |„■„||I|i,|in,|||||||ii||||u,|(|||||||iiini m iitiuiHiiiiiiiiinii) V MLADINSKI NOGOMETNI LIGI ZARJA DOMA OB OBE TOČKI Vesna se je vrnila iz Milj z remijem ^aria — Roianese 0:1 (0:0) ZARja : D. Kalc, Počkar, Ražem, P .5° Križmančič, Cecehi, Colja, Tfgic, Villalta, De Michele, A. Kalc, 13 Okretič. ROIANESE: Carbonare, Allegretto, ^ardel. Filiini, Zollia, Crevatin, Zi-r?' Puzzo, Verch, Zuccheri, Gian, 13 Stranich, STRELEC: v 5. min. d.p. Verch Enajstmetrovke. . Mladinska ekipa Zarje je v nede-Jb že tretjič zaporedoma okusila In , 0b° poraza. Klonila je proti ?e-v,„. vomni ekipi, ki je sprožila v p tekmi pet jalovih protinapadov. Por?zu je imel glavno besedo čan- ’ . s svojim nezrelim odlo- jem oškodoval domačine. nn vseh 80 min. igre smo videli e-tle,„.erno napadanje na vrata Roia-st;rejja' teda akcije so se končale s srečo kl P*1. ie vratar z veliko mero celo ?stavil- Nekajkrat se je žoga javila na sami črti. Gol za Ropotom ije .Padal iz enajstmetrovke. Vol ion ko ie s°dnik spregledal nedo-riaJ , položaj Ciana. Po golu je Za-žoo,Zace a močneje napadati, toda koncem .knlala v vrata. Malo pred seia « Je sreclnji napadalec Roiane-hik te pestj? udaril Počkarja, a sodio *ni videl». Minuto nato pa čil pr, m1 navadnega prekrška izkljuje 2arc^ja. Po teh dveh dogodkih do g0] la še močneje napadla, toda točnem m Prišlo, predvsem zaradi ne-čnem 4 streljanja v vrata. Po kon-vali vZVilž?P 80 se incidenti nadalje-°čmi učilnicah, pred sodnikovimi Zaris -Pa n' nič posredoval, ja je zaigrala zelo dobro. Big naraščajniki ^d° - Vesna 2:2 Hugetti ^pGO: Azzano, Romano, rossa p ^PoUonio, Gandusio, Pe-18rest'; astore, Millo, Antonelli " VEskiA Idassin- 13 Rossetti. .. ^PNA: R„k„;„u k eie tr Bubnich, Zucca, Kova- sič' z„s. a. Sedmak, Degrassi, So-13 pn,, rial- Pipan, Biagi, Guštin, tujem t e .s tožavo remizirala na tako ohr80-^^”1 Eortitudom in je ha iP„f aoda še vedno prvo mesto ha igf.-A;;101' Križani, ki so stopili jili toči/6 Z imenom, da bi osvo-hiiseieo 50 igrali preveč lahko- bi, w 'J1, to predvsem v obramba srečr.bl lahko drago stalo, igrali ,n,,80 hekateri napadalci za-Pretreoi,- Povoljivo in tako dvakrat bila nr, domač° mrežo. Tekma je hega i„raiteiva. tudi zaradi blat-^Plavihsf ^a ’n zhradi obrambe rali. Dnm •• So v obrambi razoča-b°ljši in f'j1 naPadalci niso bili nič nekoliko tako 80 naši fantje (sicer dragocenoP postal športni mojster SZ. Pri osemnajstih letih pa je osvojil naslov svetovnega šahovskega mladinskega prvaka. SVETOVNI REKORD NA 10.000 M Hitronoga Američanka VALENCIA (Kalifornija), 7. - 19-letna ameriška visokošolka Juhe Brown je postavila nov svetovni rekord v teku na 10.000 m s ča som 35’00”4. Spotoma je postavila svetovni rekord tudi na razdalji 6 milj s časom 33’52”8. Dosedanji najboljši rezultat na svetu v ženskem teku na 10 km je bil last Italijanke Paole Pigni s časom 35’30”5. bi ji zadostovalo za obstanek v tej ligi. Posebno pa je razveseljivo dejstvo, da so Štandrežci prišli v dobro formo prav v času ko igrata Flaminio in Devin precej slabo. Mislimo, da končni rezultat nedeljske- tekme ni pravi odraz tekme. Še posebno v prvem polčasu bi lahko domačini prišli trikrat do gola. Flaminio pa ni v prvem delu tekme izvedel niti ene same napadalne akcije. štandrežci so začeli zelo dobro in so z lepo, skupinsko igro izvedli nevarne akcije. Pred nasprotnim vratarjem pa so štandreški napadalci vedno popustili. Obleganje je trajalo dvajset minut, preden je Deseto povratno kolo 2. AL je potekalo v znamenju premoči vodeče ekipe Stock, ki je s štirimi zadetki odpravila Gia-rizzole in s tem potrdila, da je najresnejši kandidat za končno zmago. Na vrhu lestvice je prišlo do vidnih sprememb. Na drugo mesto se je namreč vrinil Isonzo, ki je (z nekoliko športne sreče) presenetil Primorje, medtem ko sta Portuale in Sagrado ostala praznih rok. Portuale je klonil Campa-nellam, ki so že v prvem delu igre spravile rezultat na varno, Sagrado, pa je podlegel razigranemu Libertasu (peta zaporedna zmaga). Spopad med E-dero in S. Anno se je zaključil v korist Edere, ki je s to zmago ostala sama na tretjem mestu lestvice. Derbi v Bazovici se je odločil v zadnjih minutah, ko je Zarja tik pred koncem dohitela Vesno. Na spodnjem delu lestvice velja omeniti pomembno zmago Juventine na račun direktnega nasprotnika Flaminia, medtem ko (zaradi razmočenega in blatnega igrišča) Costalunga in Duino nista igrala. IZIDI 25. KOLA Stock — Giarizzole 4:0 Campanelle — Portuale 2:0 Isonzo — Primorje 1:0 Costalunga — Duino (odg.) S. Anna — Edera 0:1 Libertas — Sagrado 2:1 iJuventina — Flaminio 2:1 Zarja — Vesna 1:1 LESTVICA Stock 35; Isonzo 32; Edera 31; Libertas. in. Portuale 30;. Sagrado 28; S. Anna 27; Vesna 26; Cam.panelle 25; Primorje 24; Costalunga in Zarja 23; Juventina li';' Flaminio 18; Duino 16; Giarizzole 11. Costalunga in Duino tekmo manj. PRIHODNJE KOLO (13. 4.) Juventina - Zarja Sagrado - Giarizzole Costalunga - Campanelle Libertas - Stock Portuale - Duino Primorje - Edera S. Anna - Isonzo Vesna - Flaminio B. R. Na razmočenem in blatnem igrišču, na katerem se skoraj ni dalo igrati je Primorje proti Isonzu doživelo časten poraz, časten zato, ker sò Prosečani tokrat zaigrali dobro. Skoraj bi rekli, da sta si bili enajsterici enakovredni. V začetku 1 so sicer prevladovali domačini, katerim je treba priznati, da imajo I močan napad, medtem ko obramba šepa. Prav prodornost odlične napadalne dvojice Vettorello-Baccilieri je botrovala uspehu Isonza, saj je Baccilieri že v 10. minuti igre presenetil Štoko. Po tem zadetku je Primorje, pri katerem se je tokrat izkazal krilec Race, odlično odgovorilo, vendar Rustja in tovariši niso imeli sreče. Predvsem vratar domačinov Toppan je bil nepremagljiv. V nadaljevanju je bila igra precej izenačena. Domačini so branili doseženo prednost. Primorje pa je iskalo pot. do zadetka. Res škoda, da je razmočeno igrišče motilo reden potek tega srečanja. Na suhem igrišču bi bila igra še boljša, rezultat pa prav gotovo drugačen. Sicer, kot smo že v začetku omenili, bi si Primorje z nekoliko več športa^ sreče lahko zagotovilo remi, katerega bi Prosečani tudi zaslužili. B. R. Berdon končno dal gol. V lej akciji je treba pohvaliti tudi Urasa, ki je žogo podal veznemu igralcu. V drugem polčasu so bili vedno Štandrežci tisti, ki so izvedli napadalne akcije. Tokrat pa so imeli V 1 sreče kot v prvem polčasu, saj je Montico (po strelu iz kota) že v 3. minuti z glavo potisnil žogo v mrežo. Juventina bi lahko v nadaljevanju igre dosegla še kakšen gol, če bi ne naletela na dobrega vratarja. Tržačani so povsem nepričakovano skrajšali razliko v 25. minuti, ko so izkoristili nesporazum v domači obrambi. Kljub golu niso utegnili spraviti na kolena domačinov, ki so bili zelo nevarni do konca tekme. PORAZ V ČASTNIH MEJAH Isonzo — Primorje 1:0 (1:0) ISONZO: Toppan, Buttignon, Cra-gnolin, Lorenzut, Fedel, Sandrucci, Bragagnolo (Stocco), Bonaldo, Vet-torello, Ceccone, Baccilieri. PRIMORJE: Štoka (Kapun), Bla-sina, Segina, Trampuž, Barbiani, Race, Guštin, Maestrutti, Tomizza, Sugan, Drioli, Rustja. STRELEC: 10. min. Baccilieri. SODNIK: Perini iz Vidma. po enoletnem premoru (zaradi bolezni) spet vrnil Teodor Možina, ki je lepo opravil svojo nalogo. V 2. polčasu ga je zamenjal mladinec Mauro Kralj H, ki je prvič odigral tekmo v članski ekipi ter dosegel enega izmed treh zadetkov. V prvem polčasu je Primorec precej napadal, a ni prišel do gola Najlepšo priložnost je imel Boris Kralj, toda jo je nerodno za-streljal. V drugem delu igre pa se je ponavljala enaka igra, kot v prvem polčasu. V ’5. min. je Primorec povedel. Valdi Možina je lepo streljal proti vratom, branilec Liberta-sa se je žoge dotaknil in to je ukanilo vratarja. Dve minuti kasneje je Mauro Kralj II z lepim strelom neubranljivo podvojil. Na tretji gol je bilo treba čakati do 40 minute, ko je Boris Kralj s posebno akcijo preigral štiri nasprotnike, prišel do vratarja in ga premagal. Kralj - Cibic VISOKA UVRSTITEV Romana — Sovodnje 2:2 (0:0) SOVODNJE: G. Marson, Pozzo, S. Florenin, Gruden, Ferfolja, Pete-jan, Kovic, Sambo, P. Florenin (Zavadlav), B. Marson, Tomšič. InllllllllllUÌlIllllillllllllllllllllllllllllllllllIllllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMiiiiiiiiiillliiiiiiruillllllllllllMlll IGRA JE BILA KOREKTNA Primorec - Lib. Sv. Sergij 3:0 PRIMOREC: Vladimir Kralj, Ap-patico, Sluga, Sosič, Manzutto, Husu, Teodor Možina, v 18. min. d.p. Mauro Kralj II, Fortezza, Boris Kralj, Valdi Možina, M. Kralj L LIBERTAS SV. SERGIJ: Kadel, Bon, Giacozzi, Saro, Leban, Sain, Cavalli, Rosso, Centonze, Morgan, Fistici. STRELCI: v 14. min. d.p. Leban (avtogol), v 18. min. Mauro Kralj H, v 40. min. Boris Kralj. SODNIK: disia iz Trsta. GLEDALCEV: okrog 70. Na precej razmočenem igrišču na Padričah si je v nedeljo Primorec zagotovil obe točki v svojo korist proti ne preveč nevarni ekipi Libertasa od Sv. Sergija. Tekma je bila (čeprav je bilo igrišče slabo), živahna in korektna. Gostje so igrali precej dobro v prvem polčasu, ko so lepo in organizirano odbijali napade Trebencev; v drugem polčasu pa so morali kar trikrat pobrati žogo iz lastne mreže. V vrstah Primorca je bila postava precej okrnjena, saj sta bila odsotna Pavel Kralj (zaradi izključitve) ter Bogdan Čuk (zaradi poškodbe, ki jo je utrpel v tekmi z De Macorijem). V ekipo se je KOŠARKA V L MOŠKI DIVIZIJI Bor B in Kontovel doživela tesen poraz na domačih tleh Tržačani so bili «prekratki» celo za en sam met Bor B — Begliano 48:50 (20:22) BOR B: Kravos, Pertot 12, Hrvatič 12, Trevisan, Škerlj 10, Kapič 6, Sestan 4, Oblak 4. BEGLIANO: Bussani 10, Ciesa, Fontana 15, Mazzoli 4, Scornerei, Peressin, Ustulin 14, Tonzar 7. SODNIKA: Bassi in Festini iz Trsta. PROSTI METI: Bor B 0:4, Begliano 4:10. PON: nihče. Tekma se ni pričela preveč ugodno za naše košarkarje, ki so že izgubljali s 7:2. Nato pa so le našli pravi ritem in ob polčasu zaostajali le za dve točki. Zaslugo za to pa ima predvsem izkušeni Livij Pertot, ki se je ognjevito boril pod košema. V drugem polčasu so «plavi» dobro začeli in nekajkrat tudi povedli. Mladen Škerlj, ki se je po dveh letih spet dotaknil košarkarske žoge, je po začetni negotovosti štirikrat zaporedoma zadel nasprotnikov koš in priboril našim fantom kar 10 točk (46:36 v 15. minuti). Tedaj pa se je borovcem zataknilo: namesto da bi zadrževali žogo, so brezglavo metali na koš in zagrešili nekaj napak pri podajah, nasprotniki pa so s hitrimi protinapadi nadoknadili zamujeno. Priborili so si tako minimalno prednost, ki je «plavi» niti z improviziranim presingom niso znali nadoknaditi. Vsekakor pa je treba omeniti, da je ta Borova ekipa sestavljena iz igralcev, ki še niso imeli skupnega treninga. Moštvo namreč sestavljajo trije mladinci, en član, en naraščajnik in trije igralci, ki letos še niso nastopali. Zato v bodoče lahko upravičeno upamo, da bo u-igranost večja in bodo naši fantje dosegli še kako prestižno zmago. Marko Kontovel — Radici Arte GO 72:76 (39:32) KONTOVEL: Kante. A. Zavadlal 14, D. Zavadlal 2, Lukša 21, Nabergoj 1, Starc 30, Ukmar 4, Košuta in Starec. SODNIKA: Divich in Policastro. PROSTI METI: 13:24. PON: Starc (72:74). Kontovelski člani so v prvi tekmi tega prvenstva zapravili dragoceno zmago, katero so praktično že imeli v rokah. Res škoda, kajti Goričani so veljali za favorite te skupine. Domačini so sicer začeli slabo, kmalu pa so si opomogli z meti od daleč Starca in A. Zava-dlala. Ob koncu prvega polčasa so tako prepričljivo vodili. Na nagrajevanju planinskoorientacijskega pohoda, katerega je organiziral ŠK Kras v zgoniški občini, je kljub slabemu vremenu, ki je nagajalo tekmovalcem, vladalo veselo vzdušje Isto se je ponovilo v drugem polčasu, ko je začel zadevati koš tudi Lukša. Tedaj pa je sodnik Divich, ki je sicer do tedaj dobro sodil, s preveliko strogostjo izključil A. Zavadlala. To je povzročilo precej protestov s strani navijačev in tudi izključitev Kanteja. Tako so ostali Kontovelci nenadoma brez režiserjev in postalo je jasno, da bodo zmago težko ohranili. Tako se je tudi zgodilo. Vsa upanja za nepričakovano zmago so tako splahnela v nič. I. S. KADETI Bor — Juventina 57:51 (33:31) BOR: Furlan B„ Furlan R., U-dovič 4, Ražem 7, Siega 3, Parovel 3, Volk 6, Perco 2, Mazzucca 10, Žerjal 22. SODNIKA: Popazzi in Rizzi iz Trsta. OM: 11:16. Borovci so z veliko težavo premagali ekipo Juventusa, zlasti z igro v napadu, saj ni in ni mogel premagati nasprotnikove cone. «Plavi» so zaigrali slabo, zato je bil rezultat vedno izenačen. Toda trdna volja do zmage je dala Boru ob koncu še nekaj elana in v fi-nišu so «plavi» le zmagali. Med posamezniki se ni nihče izkazal, kajti vsi so zaigrali pod svojimi sposobnostmi. Servolana — Polet 61:34 (29:19) POLET: Kalin 5, Škabar 4, Tau- čer 17, Ferluga, Danev 8. PROSTI METI: 4:14. SODNIKA: Bozzetto in Dal Fovo. Kljub slabemu vremenu, je pole-tovcem uspelo odigrati tekmo proti Servolani na Opčinah. Med openskimi igralci, na žalost, ni bilo velike volje do igre in prav v tem je treba iskati glavni razlog za tako visok poraz proti ekipi, ki je potencialno enakovredna Opencem. Sicer je treba poudariti, da so se Openci predstavili na igrišču samo v petih, v deseti minuti drugega polčasa pa je moral zaradi petih osebnih napak zapustiti igrišče Škabar, tako da so domačini končali tekmo v štirih; vseeno pa bi se morali poletovci vsaj malo bolj potruditi, v obrambi in napadu. Edini, ki se je med domačini povzdignil nad poprečje, je bil Tau-čer. Lota DEČKI Bor — Inter 1904 12:128 (6:56) BOR B: Kerpan 10. štavar 2, Sinčič, Olenik, Andlovič, Zobec. PROSTI METI: 0:6 SODNIK: Bellini iz Trsta. Bor B je prvi del povratnega kola začel s porazom. Igral je namreč proti močni ekipi Inter 1904, ki je med favoriti tega prvenstva. Naši fantje so doživeli visok poraz tudi zaradi odsotnosti Zubaliča, Ambrožiča, kapetana Jančarja, centra Igorja Brane. To so standardni igralci, zato je bil Bor brez njih nemočen proti močnim tržaškim košorkarjem. Tokrat sta se v Borovih vrstah najbolj izkazala Kerpan kot strelec in štabar kot graditelj igre. Cancia NARAŠČAJNIKI Kontovel — Alba odgodena Ekipi sta se redno predstavili na igrišču in sta tudi tekmo začeli. Toda kmalu po začetnem žvižgu je začelo deževati in sodnik je moral srečanje odgoditi. Prijateljska tekma V soboto je na nabrežinskem igrišču ekipa Aurisine premagala Gajo z rezultatom 4:1 (1:1). Ekipi sta uspešno izkoristili prvenstveni počitek, tekma pa je služila predvsem gajevcem, ki bodo po tritedenskem počitku v nedeljo odigrali zadnjo in obenem tudi najtežjo tekmo prvenstva z nepremagano ekipo De Macorija. To srečanje bo prav gotovo za Tržačane odločilno za prestop v višjo ligo. «Zeleno-rumeni» so zadovoljili le v prvem polčasu, ko so bili enakovreden nasprotnik domačinom, tako da so polčas zaključili neodločeno (z golom B. Grgiča). V nadaljevanju pa so živahnejši domačini na blatnem igrišču le spravili Gajo na kolena. D. G. Temeljna zveza nogometnih trenerjev v Novi Gorici Pred kratkim je bila ustanovljena, s sedežem v Novi Gorici, Temeljna zveza nogometnih trenerjev Goriške za področje severne Primorske (TZNTG). Do sedaj so bili nogometni trenerji Goriške iz vseh 11 klubov vključeni v enotno strokovno organizacijo trenerjev v Kopru za območje vse Primorske. Zaradi poglobljenega dela, predvsem z mladimi nogometaši, je ustanovitev te TZNTG bila nujna ter je zato pobudnike treba pohvaliti. Na ustanovni skupščini so bili od gostov navzoči: Markovič in Dolenc iz Ljubljane od ZNTS. Zorn kot predsednik TNZ Gorica, Ivančič tajnik TNZ Gorica in predsednik pripravljalnega odbora ter Jenko iz Kopra kot predsednik TZNTK, ki je na koncu zavrtel poučni film o zadnjem nogometnem svetovnem prvenstvu ter o treniranju posameznikov ' in ekip. On je tudi predal veteranoma, trenerjema Edku Ko-glotu plaketo ZNTS in Jožku Saksidi zlato medaljo ZNTS. Po obširni in strokovni razpravi je bil sprejet konkretni delovni načrt ki naj bi bil zagotovilo, da bo tudi nogometni šport na Goriškem prodrl še bolj množično tudi v šole ter se bo še bolj strokovno razvijal vzporedno z ostalimi športnimi panogami in to na čisto amaterski osnovi. R. Varl BOKS MILAN, 7. — Prihodnji nasprotnik italijanskega boksarja Franca Udelle, ki je včeraj osvojil naslov svetovnega prvaka lahke mušje kategorije (v dvoboju z Mehikancem Martinezom) bo znan verjetno po polfinalu za naslov SP Hemandez (Kostarika) — Estaba (Venezuela), ki bo v Caracasu T2. aprila. OBVESTILA SPDT TS vabi tekmovalce, ki so na Krvavcu naročili društveno vetrovko, naj naročilo potrdijo čimprej, vsekakor do srede, 9. aprila na sedežu ZSŠDI (tudi telefonsko 31-119). • • * ŠZ Bor sklicuje 17. redni občni zbor za ponedeljek, 14. aprila 1975 na društvenem sedežu, Trst, Vrdelska cesta 7. Ob 19.30 bo prvo, ob 20. uri pa drugo sklicanje. * * * ŠD KONTOVEL prireja v sodelovanju s tržaškim šahovskim društvom (SS Triestina) v soboto, 12. t.m., ob 16. uri, v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu zaključni del drugega moštvenega pokrajinskega šahovskega turnirja. Po zaključku turnirja bo nagrajevanje. Gola za Sovodnje sta dosegla: Kovic in Petejan (11-metrovka). Sovodnje so letošnje prvenstvo 3. amaterske lige zaključile visoko na lestvici, saj so se uvrstile takoj za najboljšimi ekipami. V zadnji tekmi so v Tržiču remizirale z Romano. Tekma se je odvijala na blatnem igrišču, tako da je bilo zelo težko voditi žoge in izvesti hitre napa dalne akcije. V prvem polčasu sta ekipi igrali pretežno na sredini igrišča. V drugem delu igre sta obe enaj sierici zaigrali bolj napadalno. Na dva gola domačinov so Sovodenjci odgovorili z dvema zadetkoma Kovica in Petejana, ki je realiziral z 11-metrovke. Povedati je treba, da je letos Petejan realiziral vseh 6 11-metrovk. MLADE SILE Domio — Breg 2:0 (2:0) DOMIO: Calin, Braico, Veram, Kert, Bertesina, Lapasquala, Drioli, Grimalda, Ferrini, Vaglieri, Gher-ghetta, 13. Giugovaz. BREG: Babuder, Rodela, Čuk, Žafran, Bandi, Markežič, Jež (Kre-vatin), Klun, Krmec, Mikuš in Strnad. STRELCA: v 27. mm. Lapasquala, v 41. min. Grimalda. SODNIK: Zidarich; Gledalcev 150. Breg in Domio sta se spoprijela na blatnem dolinskem četverokotniku. Zelo slabo stanje igrišča je skoraj onemogočilo tekmo, vsekakor se je Domio že v začetku pognal v napad, obramba «plavih» pa je vedno učinkovito zaustavila prodore domačinov. Domačini so prišli v vodstvo po 27. minutah igre, s posrečenim strelom Lapasquala, ki je poslal žogo mimo vratnice v mrežo Babudra. Pritisk «zelenih» je trajal tja do konca polčasa, ko so še podvojili s prisebnim Grimaldo. Po odmoru so prevzeli Brežani pobudo, vendar niso nikdar resno o-grozili spretnega vratarja Calma, tako da se izid ni več spremenil. V opravičilo Bregu moramo reči, da je tokrat nastopil z zelo mlado postavo; zaigrala sta naraščajnika Klun in Krevatin ter po dolgi odsotnosti tudi Žafran, ki so zadovoljivo opravili svojo dolžnost. Jolo NEZADOSTNA POVEZAVA Poggio — Mladost 4:0 (3:0) POGGIO: Valentinuzzi, Longo, Falciutti, Ambrosi, Trini, Simon it, Marega, Michelin, Visentin, Caste-lan, Vearo. MLADOST: K. Gergolec, A. Jarc, F. Ferfolja, L. Gergolec, Jarc, Dužman, Devetak, Franko Ros, R. Ferfolja, Gellini (Gergolec), Vižintin. SODNIK: Munari iz Tržiča. STRELCI: v 24. min. p.p. Marega, v 26. min. Jarc (avtogol), v 37. min. Kastelan ter v 14. min. d.p. Marega. V Zdravščini sta v nedeljo odigrala Poggio in Mladost slabo tekmo, ki se je zaključila v korist domačinov s prevelikim rezultatom. Tekma bi se lahko zaključila tudi s 4:4 in nihče bi ne smel oporekati. Sreča pa je bila tokrat naklonjena domačinom. Kljub visokemu rezultatu je bila igra zelo slaba, še posebno pri Do-berdobcih, kjer se je poznala nepovezanost med posameznimi igralci Poleg tega pa je k slabi igri pripomoglo še blatno igrišče. Domačini so že od vsega začetka pritisnili in ogrožali doberdobske-ga vratarja. Poggio je v 10. minutah trikrat zatresel nasprotno mrežo, tako da so Doberdobci zgubili vsako upanje na povoljen izid. V drugem polčasu so prevzeli igro v roke slovenski igralci, ki pa niso utegnili priti do gola. Domačini so izkoristili forsing nasprotnika in v protinapadu dosegli še četrti zadetek. NAPAD NA SODNIKA Olimpija — Virtus prek. Tekma Olimpija — Virtus se ni končala v regularnem času. Po prvem polčasu, ko je sodnik zapuščal igrišče ga je nekdo od gledalcev porinil ob zid. Zaradi tega dejanja se je sodnik odločil razveljaviti tekmo. Vsekakor je bilo to nesprejemljivo dejanje domačih navijačev, ki bi se morali znati zadržati in se zavedati, da s takim obnašanjem samo škodijo svoji ekipi. Vendar po drugi strani lahko rečemo, da je tržaški sodnik Scodellare napravil vse, da bi tako obnašanje spodbudil. V prvih minutah je uprizoril «shod». Najprej je dosodil gol gostom, medtem ko je žoga šla samo mimo črte, nekaj minut za tem pa je izključil enega izmed domačih igralcev brez predhodnega opomina, ko ga je ta o-pozoril na krivično dosojeni offside. Glede nogometnih sodnikov, posebno še tistih iz nižjih kategorij, je bila rečena že marsikatera beseda. Seveda, tudi sodniki zgrešijo. Toda igralcem Virtusa morda tokrat ni bila potrebna tako odločilna pomoč s strani sodnika, da odnesejo celotni izkupiček, saj gabrovška ekipa ni več taka, kot pred nekaj tekmami. Za Olimpijo so zaigrali Bukavec, Pavletič, Husu, Bezin, Race, Pertot, Del Bene, Daneu, Milič, Štoka in Blažina. O. G. VATERPOLO MILAN, 7. — Na mednarodnem vaterpolskem turnirju je Mladost premagala italijansko ekipo Nervi-ja s 6:4. Borovci naleteli (Nadaljevanje s 5. strani) ŽENSKA C LIGA Bor — Mogliano Veneto 2:3 (15:7, 17:15, 6:15, 1:15, 9:15) BOR: Bolčina, Božič, Jazbec, Gla-vina, Kufersin, Furlanič, Prašelj, Pernarčič, Kralj, Rauber. MOGLIANO V.: Annarelli, Bovo, De Rocco, Maselli, Sabadini, Tomolo, Vestini, Zambon. V več kot dve uri trajajoči sobotni tekmi ni borovkam za las uspelo, da bi premagale šesterko Mogliana, Obe ekip: sta prikaz*li dobro igro tako v obrambi kot v napadu, Mogliano pa je dokazal, da je res najboljša ekipa prvenstva, saj ima v svojih vrstah pet igralk, ki izredno dobro tolčejo, dober pa je blok, kjer je mlada Zambon delala borovkam preglavice. Borovke so v soboto igrale dobro in precej bolje kot zadnje čase. V napadu pa so imele težko nalogo, kljub temu pa so zadovoljile. V prvem setu so bile borovke v popolni premoči in s hitro igro zmedle nasprotnice, ki si niso pričakovale take igre Tržačank, ki so tako osvojile nrvi set. V drugem nizu je bila igra hitra in učinkovite akcije so se vrstile druga za drugo. Mogliano je vodu s 13:9, ko so borovke dohitele in prehitele nasprotnice in z mirnejšo igro osvojile še drugi set. Tedaj pa je prišlo na igrišču do spremembe, saj je zgledalo, da se borovke bojijo zmage, na katero niso računale. Zaigrale so zmedeno in Mogliano je uveljavil svojo igro. «Plave» so reagirale, toda prepozno. V četrtem setu, ki je bil za borovke najhujši, je bil končni rezultat porazen: kar 15:1! V zadnjem setu so tržaške igralke še zadnjič skušale prekositi domačinke, vendar je bilo prepozno, Šada Corridoni — Breg 2:3 (15:7, 6:15, 15:5, 7:15, 5:15) BREG: Klabjan, Hmeljak, Pavletič, Meneghetti, Lovrečič, Križmančič, Sancin, Olenik, Trenta, D. Kofol. Breg je v preteklem kolu v Fo-Ijanu osvojil dragoceno zmago, ki daje še nadaljna upnanja za obstanek v ligi. Tekma sama ni bila na visoki tehnični ravni, saj je Corridoni praktično že izpadel iz lige in igra zato izredno sproščeno proti vsaki ekipi. Igralke Brega so pa vsaj na začetku igrale vse preveč živčno, saj so se zavedale, da morajo zmagati za vsako ceno. če hočejo še nadalje ostati v borbi za obstanek. Vendar pa je bila sobotna zmaga toliko pomembnejša, saj je Breg zaigral brez poškodovane Habjanove. Nadomestila jo je Me-neghettijeva, ki nosi tudi velik delež pri zmagi. Tekma sama ni bila posebno zanimiva s tehničnega vidika, prisostvovali pa smo lahko veliki meri agonizma. Breg je prevzel pobudo v svoje roke v zadnjih dveh setih, in tekmo brez prevelikih težav končno le osvojil. Po tej zmagi čaka v prihodnejm kolu Brežanke morda najvažnejša tekma v tem prvenstvu, saj jim prihaja v goste nevarna ekipa Trenta, ki je Bregov neposredni tekmec za izpad. Po povsem nepričakovani sobotni zmagi te ekipe se nam o beta torej zelo izenačen boj. INKA OSTALI IZIDI TEGA PRVENSTVA Libertas Pordenon - Bolzano 3:0 Sala Trento - Marzotto Vald. 3:2 1. MOŠKA DIVIZIJA Dom — Olympia 0:3 (7:15, 7:15, 14:16) DOM (Gorica); Devetak, Sošol, Nanut, Komel, Faganel, Peric, Černič in Prinčič. OLYMPIA: Nardin, Špacapan, Ferfolja, Černič, Kraner, Cotič M., Malič, Pavletič, Cotič S., Lavrenčič. SODNIK: Paron Dario; stranski: Bernot Giorgio; zapisnikar; Nanut Rinaldo (vsi iz Gorice). V soboto zvečer je bil v Gorici mestni odbojkarski derbi med Domom in Olympio, ki je veljal za 2. kolo povratnega dela 1. moške divizije. Olympia je zasluženo osvojila srečanje, saj je prikazala tehnično boljšo igro in je s tem tudi dokazala, da ji drugo mesto, ki ga zaseda na skupni lestvici, zasluženo pritiče. Tekma je bila lepa in borbena, zlasti v tretjem setu, prijetna za veliko število navijačev obeh moštev, ki so se zbrali v telovadnici Stella Matutina. Prvi in drugi set sta potekala v premoči Olympie, ki je s hitro igro spravila domovce v težave. Tretji set pa je bil res borben in zanimiv. Vse je kazalo, da ga bodo lahko «belo-rdeči» osvojili, saj so vodili najprej s 7:3, nato pa s 14:10. Toda v ključnih trenutkih so igralci Olympie imeli mirnejše živce in so tako osvojili še ta, zadnji set. Kar zadeva domovsko šesterko smo videli v tem srečanju, da so dobili igralci ponovno voljo do igra nja, kar je seveda pozitivno, saj so po zadnjih negativnih nastopih vsi igrali brez navdušenja. V prihodnjem kolu, v nedeljo, 13. aprila, bo Dom gostoval v Pordenonu, kjer se bo spoprijel z ekipo Fiume Veneto. Ob tej priložnosti organizirata ŠZ Dom in Mladinski krožek Gorica avtobusni izlet v Pordenon. L K. SOŽALJE ŠZ BOR izreka iskreno sožalje žini bivšega jugoslovanskega gen nega konzula v Trstu Borisa T puža, ki je bU velik prijatelj za skega športa. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir, za naročnike brezplačno revija €Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Ziro račun 50101-603-45361 «ADiT« • DZS • 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno * upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročalo Pr oglasnem oddelku ali upravi, tz vseh drugih pokrajin Itaiije pri S- • Stran 8 8. aprila 1975 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT - Trst KAJ KOMENTIRA ITALIJANSKI TISK SORRENTO IN GENOVA Italijansko časopisje posveča v teh dneh največjo pozornost dogodkom v jugovzhodni Aziji, toda v glavnem gre, sedaj, le za vesti in ne komentarje. Nekoliko v ozadnje so potisnjeni problemi, ki zadevajo italijansko notranjo politiko, ki pa je v tem trenutku kljub določenemu mrtvilu navzoča, da ne rečemo celo žgoča. En dogodek stopa v ospredje tekočega italijanskega političnega življenja: gre za demokristjansko srečanje v Sorrentu, ki spada v okvir prve od štirih uvodnih skupščin Krščanske demokracije. Na tej skupščini je govoril tudi tajnik KD Fanfani, ki je skušal uokviriti problem italijanske družbe, posebno na Jugu, v svojo shemo razvoja italijanskega političnega življenja. Fanfanijeve trditve so sprožile precejšnje reakcije posebno na levici (komunisti). V tem okviru je treba upoštevati tudi potek in razvoj dogodkov v zvezi z genovsko krizo, kateri italijansko časopisje posveča še vedno precejšnjo pozornost. Vse stranke pa se že pripravljajo na prihodnjo volilno kampanjo ter je v zvezi s to zabeležiti že nekaj nastopov političnih predstavnikov. Milanski list «IL GIORNO» se omejuje pri svojem dopisu o srečanju v Sorrentu samo na časnikarsko poročevanje. Poudarja pa, da je Fanfani odgovoril komunističnemu leaderju Berlinguerju odločno glade «zgodovinskega kompromisa». Kot vsi drugi italijanski list omenja tisti del Fanfa-nijevega govora, v katerem je ta primerjal poskus uveljavljanja zgodovinskega kompromisa z nekakšnim balonom «mongolfier», ki je bil za priložnost prebarvan in ki so ga portugalski dogodki izpraznili. Več pozornosti pa list posveča genovski aferi glede občinskega odbora, ki so ga sestavili socialisti in komunisti. List piše. da socialdemokrati vztrajno napadajo PSI. Nadalje poudarja, da so re-nublikanci zaskrbljeni zaradi ribanj v okviru vladne koalicije. V tej zvezi piše: «V sedanjem stanju se demokristjani (tu se nanaša na Fanfanijeve izjave v Sorrentu) upirajo kot so se že prej upirali vsakršnemu odprtju v smeri desnice na eni strani, in na drugi strani proti komunistom. Kot je znano, je Fanfani dejal, da KD ne bo okrnila svojega boja za svobodo z nikakršnim kompromisom. Odgovor komunistom je torej jasen, bolj meglen pa je odgovor socialistom.» V tej zvezi list piše: «Glede socialistov pa je mogoče domnevati, da KD zavzema zadržano stališče, kjer pa je istočasno navzoča tudi pripravljenost na že večkrat zahtevano soočenje. Polemiko proti PSI pa poživljajo socialdemokrati, ki kritizirajo KD zaradi popustljivosti. Zato so perspektive sodelovanja še vedno zavite v grozljive megle.» V nadaljevanju list pravi, da to stanje zaskrbljuje posebno republikance, ki skušajo posredovati med socialisti in demokristjani na eni strani ter temi in socialdemokrati na drugi. Socialistično glasilo «AVANTI» posveča svojo pozornost predvsem odmevom, posebno na ravni stranke, atentatu na stanovanje glavnega urednika senatorja Gaetana Arfèja. V tej zvezi list objavlja uvodnik samega glavnega urednika, ki obravnava pereča vprašanja italijanske družbe, ki gredo «preko osebne zadeve», ki je naslov uvodnika in ki ga je podpisal sam Arfè. V članku so razčlenjena razna vprašanja, ki živo zadevajo sedanjo italijansko družbo. Senator Arfè pa odločno zvrača vso krivdo za sedanje stanje na KD. Glede socialistične usmeritve piše dobesedno: «Ni potrebno, da govorimo o naših 'izbirah. Res pa je, da je krščanska demokracija razklana zaradi nasprotij med reformističnimi in konservativnimi težnjami. Gre za razcep, katerega koren je v stvarnosti, v družbeni sestavi stranke in njenih volivcev, v heterogenosti interesov gospodarskih sil, ki jo podpiraio. Gre za razdor, ki ga ni več mogoče rešiti s pobudami navadnih administrativnih ukrepov, ki slonijo na tehniki zavlačevanja.» »Gre za zadevo o katerih smo že večkrat spregovorili, toda danes jih je treba reševati zelo hitro ter je zato potrebno, da odgovorni krogi sprejmejo potrebne ukrepe.» Socialistično glasilo komentira v svoji nedeljski izdaji tudi odprtje demokristjanskega srečanja v Sorrentu. V tej zvezi pravi: «Krščanska demokracija je torej dejansko začela svojo volilno kampanjo s katero skuša uveljaviti obravnavanje tematskih problemov o krajevnih avtonomijah posebno v zvezi z jugom Italije». List poudarja, da se KD do sedaj ni posebno zavzela za to problematiko ter dodaja še, da so politični krogi pričakovali, kaj več od tajnik « KD Fanfani ja, ki pa se je v svojem govoru omejil le na trditve, da bo iz treh krajevnih srečanj KD izšla platforma za četrto vsedržavno srečanje, ki pa naj bi bila izraz zahtev, ki prihajajo od baze krščanske demokracije. Komunistično glasilo «L'UNITA’» piše, da se je KD skušala izogniti v Sorrentu sodbi glede svojih odgovornosti. Poudarja, da tudi demokristjani, ki so zahtevali resnično samokritiko, niso prejeli odgovora na svoje zahteve. List poudarja, da se je vodstvo KD skušalo izogniti odgovoru na vsa vprašanja, ki zadevajo stvarne probleme v državi, tako na državni, kot deželni, pokrajinski ter občinski ravni. List kritizira Fanfanijeve izjave glede nadaljnjih sklepov KD o sodelovanju z raznimi drugimi političnimi silami, ki naj «ne bi onesnažila političnega ozračja v Italiji.» Kot je znano je v tej zvezi Fanfani odklonil vsak kompromis s KPI. Nedeljsko glasilo KD «IL POPOLO» posveča seveda veliko pozornost srečanju v Sorrentu, ki je bilo posvečeno «deželam v svrho razvoja države ter še posebej italijanskega juga». List obširno poroča o Fanfanijevem govoru ter o poročilu prof. Petrillija glede razvoja in uveljavljanja deželnih uprav v okviru italijanske republike. Ne smemo pa mimo hudih demokristjanskih kritik genovskih dogodkov, katerim «IL POPOLO» posveča precejšnjo pozornost. Turinski list «STAMPA SERA» posveča demokristjanskemu srečanju v Sorrentu le manjšo pozornost ter poroča o dogodku le v kronističnem slogu. Poudarja pa, da je še vedno zelo živahna polemika zaradi genovskih dogodkov. Milanski list «CORRIERE DELLA SERA» poroča tudi na svoji drugi strani o poteku demokristjanskega srečanja v Sorrentu, toda uokvirja vse te dogodke v politično kampanjo za prihodnje junijske volitve. Nadalje list piše v posebnem članku o odnosih med socialisti in PSDI, glede katerih meni, da vodita dve nasprotni strategiji. Poudarja pa vseeno, da socialdemokrati nočejo zaostriti svojega soora s socialisti do skrajnih meja. IZREDEN VAL SLABEGA VREMENA NflD ALPSKIM LOKOM Snežni plazovi in usadi še vedno grozijo Smrt in razdejanje v vseh gorskih krajih Mrzlično iskanje preživelih v Suidenu v Gornjem Poadižju - Nad 40 mrtvih tragičen obračun izredno slabega vremena v Švici in v Avstriji - Izredno resen položaj v Karniji BOČEN, 7. — Čeprav so se vremenske razmere na vsem alpskem loku nekoliko zboljšale, je položaj v vseh gorskih krajih še vedno izredno resen zaradi nevarnosti plazov in usadov. Kljub naporu gasilcev, orožnikov, policije, alpincev, prostovoljcev in osebja .cestne službe ANAS, ki so posegli z vsemi razpoložljivimi sredstvi, so nekatere ceste in železniški odseki zaprti prometu. Lažji buldožerji ne zmorejo ogromne snežne mase, ki se je zgrnila na alpski lok, težji pa ne morejo poseči spričo nevarnosti snežnih plazov. Najbolj prizadeti področji v Italiji sta bili Tridentinska in Gornje Poadižje ter Furlanija - Julijska krajina, kjer je vreme še vedno izredno čemerno: v dolini dežuje, čeprav manj kot včeraj, v višjih predelih pa sneži. Na Trbiškem je množični poseg vojakov in prostovoljcev preprečil hujše težave, vendar položaj je še vedno resen. V Predelu so prekinili delo v kamnolomu, ker je ogromen snežni plaz poškodoval nosilec daljnovoda visoke napetosti. Državna cesta 54 Trbiž — Predel je bila odprta prometu, ker so začasno popravili nasipe ob hudourniku Casarenza. V Fužinah je voda poplavila pritlične in kletne prostore nekega hotela in povzročila milijonsko škodo. V Carnii pa je stanje hudo spričo zemeljskih in snežnih plazov ter usadov, ki ogrožajo naselja. Pri naselju Rivoli di Osoppo je pobesnela voda obkolila pastirja s 50 ovcami in 40 jagnjeti, na cesti za Loveo pa se je zrušil most. Pri Cerciven-tu reševalci še vedno iščejo 49-let-nega gradbenika Luigija Contija, ki je včeraj strmoglavil z avtom v naraslo rečico But. Medtem ko se je peljal skupno z gozdarjem Loren-zom Fabbrisom iz Paluzze v Cerei-vento, je pobesnela voda zrušila neki mostič nad reko, kamor sta nesrečneža zgrmela z vozilom. Proti večeru so pod razbitino avtomobila gasilci našli Fabbrisovo truplo, za nesrečnim Contijem pa ni bilo sledu. Prav tako mrzlično se nadaljuje reševalna akcija pri Suidenu v Gornjem Poadižju, kjer je orjaški snežni plaz zasul dober kilometer gorske ceste in nekaj osebnih avtomobilov. Reševalci so doslej izvlekli iz snežne gmote trupli nemških turistov, šest oseb pa pogrešajo. Nemška zakonca, ki sta se čudežno rešila, sta povedala, da sta za njima vozila avtomobila z nemško evidenčno tablico, ko je nanje zgrmela ogromna gmota snega. Pri reševalni akciji sodeluje nad 160 ljudi, ki vneto iščejo ponesrečence s pomočjo posebej izurjenih psov. Delo reševalcev je izredno naporno in nevarno, ker grozijo ponovni snežni usadi in plazi. Vodja krajevne reševalne službe je zato mobiliziral vse rezervne ekipe, ki naj bi pose-. in prestopili bregove ter še enkrat gle v primeru, da bi sneg zasul pustošili po področjih, ki jih je sla-reševalce. I bo vreme teh dni že hudo prizadelo. Sulden je še vedno odrezan, od ‘ vseh ostalih naselij. Danes je vo-jaški_ helikopter pripeljal nekaj živil. Če se bo vreme jutri zboljšalo bo možna redna povezava s helikop-terji. Največ žrtev pa so snežne padavine terjale v Švici in v Avstriji, kjer je pod snežno gmoto umrlo vsaj 43 ljudi. Na stotine reševalcev mrzlično koplje v snegu, da bi rešilo življenje morebitnim preživelim. Akcija je bila delno uspešna saj so rešili pet ljudi, ki so zdržali pod snegom dobrih 24 ur. Spričo nevarnosti ponovnih snežnih plazov in usadov so ljudje zapustili svoje domove v gorskih krajih srednje Švice. Gorski prelazi so zaprti prometu in tudi odkopavanje snega na nekaterih železniških progah je zelo počasno in težavno. Statistike pravijo, da so letošnje vremenske razmere izredne, saj je deževalo v času, ko običajno sneži in sneži v času, ko po navadi dežuje. Spričo visoke temperature se sneg ne more strditi in se prilepiti k tlom in od tod neverjetno, skorajda pošastno število plazov, ki se je utrgalo z gora. Spričo varljivega vremena so tudi napovedi za prihodnje mesece zelo pesimistične. Če bo sneg hitro skopnel, bodo reke in hudourniki prekomerno narasli iiiiiiiiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil|||ll||||||||||l|„|„„„ll SLABO VREME PEST! SLOVENIJO Poplave, usadi in plazovi prekinili več cest v Zasavju in na Gorenjskem Največ skrbi vzbujata narasli reki Sava in Soča ■ Več hiš ogroženih na Jesenicah • Zaradi poplave prekinjeno delo v tovarni LIP na Rečici (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 7. — Zaradi obilnega deževja je začela včeraj popoldne Sava v Zasavju nevarno na raščati. Najprej je poškodovala o-srednji nosilec lesenega mostu v Hrastniku, zatem pa zalila še podvoz pri železniški postaji v Trbovljah. Zaradi tega je bil že včeraj popoldne prekinjen ves promet na cesti med Trbovljami in. Hrastnikom na desni strani Save. Hkrati pa se je v bližini termoelektrarne Trbovlje odtrgal tudi manjši zemeljski plaz. Zemljo so hitro odstranili. Davi okrog 5. ure pa je Sava zalila tudi podvoz v Zagorju. Dopoldne je bil mogoč promet med Zasavjem in Ljubljano le s težjimi vozili, ves osebni promet pa je bil preusmerjen prek Trojan. Sava v Zasavju je v dopoldanskem času nenehno naraščala. V Litiji je Sava v nočnih in zgodnjih jutranjih urah zalila velike površine travnikov in obdelovalnih površin. Na posameznih odsekih je Sava tako narasla, da je bila okrog 7. ure pod spodnjim robom zasavske ceste le še okoli pol metra. Če ne bo dopoldne začela upadati, se zna zgoditi, da bo zalila zasavsko cesto v bližini Zgornjega Hotiča. Zaradi razmočene zemlje je nevarnost, da bi se ponovno sprožil velik plaz pri Dolinšku v Hrastniku. Na Tolminskem pa pretijo poplave. Že v soboto je Soča preplavila cesto drugega reda Tolmin -Volče - Kobarid, neprevozna pa je tudi cesta Tolmin - Most na Soči. Na Idriji pri Bači so zaradi poplav Idrijce začasno izselili 8 družin. Tako je sedaj edina cestna povezava Tolmina s Slovenijo proti Idriji pretrgana. Bregove pa je prestopila tudi Bača, ki Hudajužni grozi s poplavami. Tod se je na cesti nabralo že 4 tisoč kubikov kamenja in skalovja, v soboto pa je močan zemeljski plaz nad Podbrdom poškodoval hiši Jožeta Beguša in Alda Grošlja, zato so družini že preselili - na varno. Cestna povezava Loga pod Mangartom, Strmca in Predela je zaradi snežnih plazov pretrgana za več dni, na Bovškem in v Baški grapi pa že nekaj dni poslušajo grmenje snežnih in zemeljskih plazov. Več kot 48-umi nalivi ter toplenje snega je povzročilo po vsej Gorenjski ogromne preglavice. Številne ceste so zaprte, bodisi zaradi po-plavljenosti, zemeljskih plazov ali nanosov. Tako so zaprta tudi najpomembnejša mejna prehoda Ljubelj in Korensko sedlo. Na avstrij ski strani Korenskega sedla, kak ■lllllllllllflllllllllllllllltlflltllllllllllllllllllllllltllttfllllllllllllllMIIMIIIIIIIfltllllMIIIllllMlllllltlllHinlllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllltlllllllllllllllllllnilllllllllllllllltltllllllllllllllltlllllllllllflllltlllllllllllllllllllllllll ZAHTEVA OBRAMBE MILANSKIH ANARHISTOV KASACIJSKEMU SODIŠČU VRNITI MILANU PROCES PROTI PIETRU VALPREDI Odvetniki poudarjajo, da so odpadli vsi razlogi, s katerimi je vrhovno sodišče utemeljilo dodelitev procesa Catanzaru RIM, 7. — Kot je napovedal že prejšnji teden, je odvetniški zbor anarhistov Pietra Valprede in Roberta Gargamellija danes izročil kasacijskemu sodišču zahtevo, naj vrne milanskemu proces o pokolu na Trgu Fontana, oziroma tisti del procesa, ki zadeva anarhiste. S tem so odvetniki Guido Calvi, Alberto Malagugini, Luca Boneschi, Francesco Fendi, Marco Janni in Fausto Tarsitano ponovno načeli vprašanje, ki ga je kasacijsko so dišče komaj spravilo z dnevnega reda, ko je s petkovo nezaslišano razsodbo vzelo sodniku D’Ambrosiu dodatno preiskavo o krvavem po kolu. «Zahtevamo — piše v vlogi od vetnikov — naj kasacijsko sodišče spremeni razsodbo izpred dveh let, ko je sodni zbor osvojil zgrešeno izvajanje javnega tožilca. Po našem mnenju kaže obravnavati to vprašanje z drugačnega zornega kota in predvsem upoštevajoč posledice, ki jih je tedanja razsodba imela. Proces v Catanzaru je bil dvakrat prekinjen in skoraj verjetno bo znova odložen, dokler ne bo zaključena dodatna preiskava o vlogi, ki so jo v organizaciji in izvedbi pokola imeli Guido Gianetti- ni, Pino Rauti in drugi.» Po mnenju odvetniškega zbora mora vrhovno sodišče vrniti proces, ki zadeva anarhiste, naravnemu sodniku, ki je milanski. «Zanikati, da ima Milan vse pogoje tako moralnega in političnega kot organizacijskega značaja — nadaljujejo odvetniki — za organizacijo tako zapletenega procesa, pomeni zanikati, da je milansko sodstvo, kot vsako drugo, neodvisno in suvereno v okviru svojih pristojnosti. Neoporečno je nadalje, da mesto ni več prizorišče, če je sploh kdaj bilo, divjanja raznih skupinic kot GAP in samozvane Rdeče brigade. O teh lahko rečemo le, da delujejo izven Milana, o onih pa trdimo, da so zginili.» Odvetniki navajajo dalje vrsto razlogov tehničnega in praktičnega značaja, ki dokazujejo, kako je Milan najprimernejše mesto za proces prot' anarhistom. Predvsem pa bi se obtoženci lažje branili, medtem ko v Catanzaru ne morejo povsem izvajati te svoje pravice spričo velikih stroškov za potovanje in bivanje v tako oddaljenem mestu. Kot rečeno so branilci s svojo vlogo znova načeli vprašanje, ki se ga je kasacijsko sodišče komaj otre- slo. V tem pogledu ima zahteva veliko večji politični kot pa pravni pomen, saj v bistvu onemogoča u-tišanje zadeve Valprede in pokola v Kmečki banki. Kot sta pokazali prekinjeni obravnavi ima proces, ki zadeva ključni dogodek strategije napetosti, v Catanzaru dokaj medel odmev, zaradi česar mu tudi javno mnenje sledi zelo površno Vse drugačen odmev pa bi obravnava imela v Milanu, v mestu, kjer je fašistična bomba odprla tako globoko in krvavečo rano. Verjetno ni realistično pričakovati, da bo vrhovno sodišče sprejelo zahtevo milanskih anarhistov. Dejstvo pa ie. da ima sodni zbor kasa-cije spet v roki žerjavico, ki se je je komaj otreslo. Siikar Aralica (Nadaljevanje s 4. strani) dočakala skupina v črno oblečenih žena. Bile so to žene in matere padlih borcev, njegovih nekdanjih učencev. Umetnik se je ganjen z njimi ustavil in pogovarjal, obujajoč spomin na enega in drugega od njihovih padlih mož in sinov. Vse je želel vedeti o njih, kje so padli, kakšni so bili, kako so se borili. Kakor da bi s tem on sam podoživljal njihovo borbeno življenje in usodo. Na koncu je Stojan Aralica še odprl razstavo mladih vaških slikarjev, ki so jo bili pripravili za to priložnost. «No, vidite, kakšnega veselja sem še deležen! Nekoč sem bil v Brestaču edini, ki sem se ukvarjal s slikanjem, danes pa vas je toliko!...» je ves srečen vzkliknil stari mojster. Morebiti je že v naprej naslutil, da se med številnimi talenti, ki so se razstave udeležili, morda skriva še kak njemu podoben bodoči mojster. Ko je odhajal iz Brestača, je sredi veselih, pozdravljajočih ga gostiteljev, medtem ko jim je hvaležen odzdravljal, tiho pomislil: «Spet se moram vrniti v Brestač... Tu so tako dobri ljudje...». Stojan Aralica se bo verjetno zares še povrnil med svoje dobre ljudi, vendar pa bo, tudi če bi se ne več, vedno ostal v njihovih srcih kot stari učitelj njihovih očetov in dedov, kot človek, ki je tudi kot umetnik proslavil njihovo skromno, a ponosno vas. poldrugi kilomoter pod Vrhom, je namreč voda hudo izpodkopala cestišče, izpod katerega se je usul kakšnih 20-metrov širok zemeljski plaz. Cesta bo tudi zaprta najmanj teden dni. Tudi na Jesenicah je poplavljenih nekaj cest. Poplavljen je cestni podvoz pri železniški postaji. Zaprte pa so ceste: Jesenice - Blejska Dobrava, Jesenice - Bled preko Poljan, Jesenice - Planina pod Golico. Veliko težav so povzročili na-rastli in pobesneli potoki ter Savi Dolinka in Bohinjka tudi na območju radovljiške občine. V Lipovi tovarni na Rečici so morali danes zjutraj ustaviti delo, ker je voda zalila kabelske kanale ter žago, ki jo je poplavila in ne bo obratovala mesec dni. Praktično je vsa Gorenjska pod vodo, čeprav se čudno sliši. Travniki, polja, vrtovi in številna zemljišča so pod vodo, ogroženih je nekaj hiš na Jesenicah, ker jim grozijo zemeljski plazovi, štabi civilne zaščite iz obeh občin so ukrenili vse potrebno, da bi obvarovali občane pred največjimi škodami. Na izpostavljenih mestih dežurajo ekine, nrav tako dežurajo tudi na občinskih skupščinah. DRAGO KOšMRLJ V Zagrebu umrl znani slikar Krsto Hegedušič ZAGREB, 7. — V Zagrebu je danes po daljši in hudi bolezni v šti-riinsedemdesetem letu umrl nestor jugoslovanskega slikarstva in ena najpomembnejših osebnosti v jugoslovanskem likovnem življenju, profesor Krsto Hegedušič. Poleg tega, da je bil znan kot umetnik, ki je v svojih de’ih upodabljal motive iz vsakdanjega življenja vasi in mesta, je bil t -di ustanovitelj znane hlebinške šole naivne umetnosti. Že leta 1948 je postal redni član jugoslovanske akademije znanosti in u-metnostf zadnja leta pa je bil tudi dopisni član srbske akademije znanosti in umetnosti. Pokojni Krsto Hegedušič se je rodil leta 1901 v Petrinji, kjer je tudi preživel mladost. Po končani gimnaziji je nadaljeval študij na umetniški akademiji v Zagrebu in v Parizu. D. K. RIM, 7. — V okviru preiskav o atentatu na stanovanje socialističnega senatorja ter odgovornega urednika lista «Avanti» so policijski organi aretirali bratranca znanega fašista Stefana Delle Ghiaie, ki spada med ustanovitelje zloglasne «A-vanguardia nazionale». Za ime aretiranega se še ne ve, toda zdi se, da so ga obtožili, da je sodeloval pri atentat 'i 1. 196" Sumijo tudi, da je sodeloval ori atentatu na stanovanje sen. Arfeja. Dokumentacijo o dejavnosti bratranca Delle Ghiaie bo jutri vodia političnega oddelka kvesture dr. Improta izročil sodnij-skim oblastem. Spodletel polet sovjetske ladjice sojuz'18 MOSKVA, 7. — Prvič v zgodovini sovjetske kezmonavtike so v Moskvi uradno sporočili neuspeh nekega vesoljskega podviga v začetni fazi. Gre za polet vesoljske ladjice sojuz-18, ki je morala prisilno pristati pri Gornu v zahodni Sibiriji nedaleč od sovjetsko - kitajske meje. Sovjetska časopisna agencija Tass je sinoči nekaj minut po polnoči sporočila, da je bil polet ladjice, ki je bila izstreljena 5. aprila, avtomatsko prekinjen. Kratko in skopo poročilo ne omenja vzroka c-kvare. Ve se le, da je iz še neznanih razlogov tretja stopnja rakete zapustila predvideni tir in avtomatski mehanizem je takoj prekinil polet. Vesoljska ladjica se je odklopila in mehko pristala na Zemlji, medtem ko je raketa nadaljevala blazni beg v vesolje. Reševalni stroj je stekel takoj in nekaj ur pozneje sta pila kozmonavta že v kozmodromu v Bajko-nuru. Vesoljca Vasilij Lazarev in Oleg Makarev sta kozmonavta, ki sta septembra 1973 s sojuzom-12 začela drugo fazo sovjetskih poletov z ladjico, ki so jo strokovnjaki temeljito prenovili po tragediji soju-za-11, v Kot rečeno, je to prvič, da sovjetski znanstveniki sporočijo vest o propadu vesoljskega poleta v začetni fazi. V zadnjih časih so v ŠZ imeli večkrat nevšečnosti s sistemi za priklopljanje, tokrat pa je do okvare prišlo na raketi, ki je bila že večkrat uspešno preizkušena. Sovjetski neuspeh je zbudil precejšnjo zaskrbljenost v ameriških znanstvenih krogih. Kot je znano se sovjetski in ameriški znanstveniki pripravljajo na skupni polet apollo - sojuz, ki je predviden za julij. Neuspeh sojuza-18 bi lahko znatno zavrl skupno delo, čeprav kaže, da ta polet ni spadal v okvir priprav na polet apollo - sojuz. Zaradi agitacije korektorjev našega dnevnika je možno, da so na naši 5. in 6. športni strani tiskovne napake, katerih nismo mogli odpraviti. Čitatelje prosimo, da nam to pomanjkljivost oprostijo. Proslava 30-letnice NOB Med slovesnostjo na Opčinah (Nadaljevanje s 1. strani) činskim spomenikom padlim v NOB v Zgoniku. Uradno slovesnost je odprl zgoniški I je delavskega razreda. Današnje pr° kajti poraz fašizma ni pomenil samo povratek v predfašistično dobo temveč nov korak na poti demokracije, družbenega napredka in emancipaci- župan Josip Guštin, ki je pozdravil vse prisotne, med njimi generalnega konzula SFRJ Renka, konzula Kova- čiča, poslanca škerka, predsednika SKGZ Raceta, predstavnike borčevskih organizacij s tostran in onstran meje ter druge. Posebej se je spomnil prerano preminulega bivšega generalnega konzula SFRJ, bivšega borca in zvestega obiskovalca vseh naših prireditev Borisa Trampuža. Župan je nato dejal, da ni naključje, da se partizanski shod odvija ravno v Zagradcu, ki ga je okupator v svojem uničevalnem besu leto ini pred osvoboditvijo požgal, ker je bil ta zaselek eden najpomembnejših partizanskih oporišč. Po kratkem o-risu pomena -30-letnice osvoboditve, je župan pozval k nadaljnji krepitvi tistih idealov, ki so privedli do zmage ter izrazil solidarnost z vsemi narodi, ki se še danes v- svetu borijo za svojo neodvisnost, svobodo in demokracijo. V italijanščini je nato spregovoril predstavnik pokrajinske VZPI Eugenio Laurenti. Najprej je orisal dogodke, ki so privedli do osvoboditve Trsta in Primorske, ko je bil nacifa-šizem dokončno strt, z njim pa premagana tudi' vsa tržaška buržoazija, ki je bila pod Avstrijo avstrijska, pod fašizmom fašistična in si je domišljala, da bo tudi po porazu naci-fašizma lahko credala oblast z ene svoje roke v drugo. Ta njen načrt pa je propadel s prodorom partizanskih osvobodilnih čet. ki je privedel do narodnostne in družbene svobode, iimimmiiiiiimiimiiiimiiiiimminniiiiiiimimmnmiimimimmi iiiiiii miiiiuiiimiiiiimmimmiiiiiii TE DNINA DUNAJU Zaključen shod krajevnih upraviteljev Zah. Evrope Pomen sodelovanja obmejnih dežel v procesu evropskega združevanja Na Dunaju, v novi kongresni dvorani pri razstavišču Oberlaa, se je v soboto zaključilo enajsto zasedanje predstavnikov občinskih, pokrajinskih in deželnih uprav zahodne Evrope. Glavna tema zasedanja bi morala biti «Združena Evropa do 1980» in pritisk, kr naj bi ga prav krajevni izvoljeni organi izvajali na državne vlade za «evropsko preosnovo» in proces združevanja vsaj zahodnega dela kontinenta. Kongres, ki se ga je udeležilo nad pet tisoč delegatov (od teh skoraj' 500 iz Italije) sta odprla avstrijski predsednik Kirschschlager in zvezni kancler B. Kreisky, na kar so voditelji združenja evropskih krajevnih uprav prebrali osnovna poročila. V dvodnevni razpravi so se izluščila «skupna .stališča», ki slonijo predvsem na izhodiščnem spoznanju, da so osrednje državne vlade evropske deveterice razmeroma zadržane do problema evropskega združenja na «demokratičnih temeljih», kot je, na primer, neposredna izvolitev evropskega parlamenta. V tem okviru so razni delegati poudarili, kolikšne možnosti imajo prav posamezne lokalne uprave (dežele ah «landi», pokrajine, občine itd.) pri spodbujanju in uresničevanju idej evropskega sodelovanja. V tem okviru je še posebej važno sodelovanje med deželami, ki so na mejnih križiščih in odigravajo specifično vlogo pri uresničevanju sodelovanja in reševanja skupnih problemov ljudstev ob mejah. Omenjena so bila vprašanja ekologije, ozemeljskega načrtovanja, vodnih cestnih in železniških poti. Nihče ni omenil vlog etničnih skupnosti ob mejah, kar ustreza duhu, ki je preveval kongres in dokazuje, že sam po sebi, največjo omejitev takih evropskih srečanj: težnjo, da se razprave omejujejo le na probleme, glede katerih se evropske države ne razhajajo. Tako je znano, da bi obravnavanje teh problemov vzbudilo resne pomisleke pri avstrijskih gostiteljih. Razprava je bila sploh kratka in omejena, morda vnaprej programirana. če pomislimo, da iz delegacije Furlanije - Julijske krajine (skoraj dvajset ljudi) ni nihče spregovoril, čeprav bi imeli marsikaj povedati o izkušnjah obmejnega sodelovanja: Glede tega problema naj omenimo tiskovno konferenco dunajskega župana Gratza, ki je poudaril časnikarjem, da prehaja okvir zahodnoevrop. skega sporazumevanja ozke meje EGS prav s sodelovanjem z Jugoslavijo. V tem smislu je pozdravil opazovalce zveze jugoslovanskih mest, ki so bili prisotni na shodu. Kot rečeno kočljivih vprašanj niso obravnavali. Morda ni izključeno, da je na vzdušje težila tudi «vinska vojna» med Francijo in Italijo skupaj z negotovostjo zaradi predvolivnega vzdušja v treh državah: Italiji, Avstriji in dobršnem delu Zahodne Nemčije. Naj, na koncu, omenimo zaključke konference evropskih občinskih deželnih uprav. Izglasovana sta bila dva dokumenta. Prvi, bolj političnega značaja, je stereotipen in ponavlja osnovne teze o združevanju Evrope. Prav zaradi njegove neaktualnosti so se delegati, člani komunističnih partij, vzdržali glasovanja, medtem ko so podprli z vsemi ostalimi organizacijski dokument o pomenu reforme krajevnih uprav v avtonomističnem smislu, kar naj v določenem razdobju pomaga k premostitvi razlik med posameznimi evropskimi deželami. Govor je bil tudi o posebni konferenci dežel alpskega loka, na kateri naj bi razpravljali predvsem o «sodelovanju preko meja». Taka konferenca, so predlagali nekateri, naj bi bila letos ali prihodnje leto v tirolskem Innsbrucku. st. s. slavljanje 30-letnice osvoboditve P°" meni zato nadaljevati po tej poti. P° poti doslednega antifašizma. V imenu mladine je nato govoril predsednik ZSŠDI Vojko Kocman, ki je poudaril, da se z osvoboditvijo i» končala antifašistična borba in da mora biti danes ravno mladina prvih vrstah, da se fašizem unici m Pokrajinsko vodstvo Vsedržavnega združenja partizanov VZPI-ANPI in sekcija na Opčinah se zahvaljujeta vsem, ki so prispevali k uspehu prireditve v Zagradcu. zatre. Povojnim rodovom bodo biv^ partizanski borci vedno v zgled, 7a' to pa mora mladina vložiti vse sv°i sile, tudi ob zadnji pridobitvi — 1 je volilni pravici osemnajstletnih — da bo lahko njih vredna nadalje valka. Na koncu je spregovoril še poslanec Škerk, ki je tudi poudaril P0®6 30. obletnice osvoboditve ter Pr* eh„ poudaril, da se je z njo začela doo^ relativne svobode, ni pa prinesla na' ši narodnostni skupnosti vseh tis-i pravic, ki ji pripadajo. Zato je treD. tudi danes nadaljevati nekdanji bop pa čeprav v drugačnih oblikah, zahteva splošen položaj v državi, _ doživlja globoko krizo, ter naraso nje fašistične nevarnosti, ki j° a čutimo tudi na naših tleh z * * * * v®a . dnevnimi podlimi izgredi neofašističnih elementov. Zadnji tak Pr*mjrv,".i bil v soboto, ko je fašistična dr ^ vdrla na slovensko srednjo šol° . Dolini. To zahtevajo pa tudi dog0 ). v svetu, kjer še veliko narodov vo krvave boje pod praporom demoK cije, enakosti in družbenega naPr ' ka. Poslanec Škerk je svoj govor • ključil s pozivom po večji budno»-in enotnosti med tu živečima ^ doma ter po naslombi na matici» 1 movino, ki je že dolgo na pob * cializma. Med drugim je škerk v s jem govoru počastil spomin umr ” bivšega jugoslovanskega genera ga konzula Borisa Trampuža. Spored je nadaljeval Tržaški Pal tizanski pevski zbor, ki je pod stvom Oskarja Kjudra ter ob SP1 )n Ijavi recitatorjev, pevcev s0*!1s.0hije. orkestra izvajal del svoje prdJ0 ne in navdušujoče Partizanske D de. številno občinstvo je zbor na" 0 dilo s toplim aplavzom in sogi zahtevo po ponovitvi nekaterih benih pesmi. , Sledilo je nagrajevanje zmagova^ cev planinskoorientacijskega P° ter prosta zabava ob zvokih gta ^ nega ansambla Lojzeta Furlan Zgonika, ob partizanskem golaž dobri kapljici. Igranje z lakoto (Nadaljevanje s 4. strani) —. indijske zvezne oblasti Ponovn° eIn, le «prosto pot» zasebnim trgov tudi tistim, ki so na P0d^elJli 0. kupovali žito, le da so jim P .zavedali «prekupčevati žito med _ ^ vami». Dogajalo se je narnr®2'tre-so trgovci z izvažanjem žita i s3 nutno najbolj kritičnih podroc J' bolj zaostrili krizo in dvigali ^ Tudi na sedanjem zasedanju v vem Delhiju so predsedniki via a trdili ta vladni sklep .lan - jtjrn leta. S tem imajo trgovci z eVr-in prehrano sicer manjši m . jaški prostor, toda še vedno jo «gospodarji situacije», u3, ,^-diktirajo cene vsaj tam, kjer ^pone mreže odpovedujejo. In te vedujejo marsikje. je Iz vsega lahko sklepamo, ^ora-Indija sicer napravila nekaj prej kov naprej, vendar pa se o [e. ali slej morala lotiti drugacn e. šitev. Te pa terjajo družbene e membe. V Indiji se vedno P \uje-je slišijo zahteve siromasnu 0i tov, ki zahtevajo agrarno re ^tr-nekateri gredo celo dlje, Ker nli vajo, naj bi trgovino zre-prevzela država. Pri sedanj ševanju tega problema vseka bo moglo ostati.