60100200
8554 AA
PPL
os RED H JA KNJlžNi"i!
„P * 126 66001 KOPER
DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini ,,	. .... i*
Abb. postale 1 gruppo LiCJlil 4UU llF
Leto XXXVIII. Št. 61 (11.189)
TRST, torek, 23. marca 1982
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Jtvropi.
DANES BO POSLANSKA ZBORNICA RAZPRAVLJALA OZADEVICIRILLO USPELA NEDELJSKA POBUDA PETIH ZAHODNOKRAŠKIH KULTURNIH DRUŠTEV
Vodstvo partije bo v prihodnjih dneh VSI SKUPNO V BOJ ZA GLOBALNO ZAŠČITO imenovalo novega direktorja <TDnita>
Boris Race: Rešitev tega vprašanja bi pomenila veliko pridobitev za demokracijo v Italiji, za nas Slovence pa važno etapo v graditvi naše enakopravnosti v tej družbi
Milanska redakcija komunističnega glasila sprejela Petrucciolijev odstop Napolitano označil objavo lažnega dokumenta za hud politični spodrsljaj
Tudi v Rimu preiskava o zadevi Unita-Cirillo
RIM — Medtem ko se v Neaplju nadaljuje preiskava, da bi ugotovili, kdo je izročil novinarki UnitA Marini Maresci dokument, ki ga je komunistični dnevnik objavil prejšnji teden, je tudi rimsko sodstvo sporočilo, da je uvedlo preiskavo o primeru Unita - Cirillo. Preiskava rimskih sodnikov bo zadevala zločine obrekovanja v obto-žiinili okoliščinah hi širjenja lažnih in tendencioznih vesti. Namestnik državnega pravdnika Marini je že poslal sporočilo o odprtju sodnega postopka osebam, ki sta jih tožila minister Scotti in tajnik krščanske demokracije Piccoli. Gre za Marescovo, za direktorja Unita Petruc-ciohja in za novinarja Geremicco, ki je o vsej zadevi napisal še drugi članek.
Zaradi obrekovanja sodstvo lahko poseže le, če nekdo zadevo prijavi, medtem ko gre za širjenje lažnih in tendencioznih vesti, lahko sodstvo uvede preiskavo po lastni iniciativi. Dr. Marini, ki vedi preiskavo v imenu rimskega sodstva je že zaprosil svoje neapeljske kolege, naj mu pošlje dokument, ki ga je objavila Unita, da bi skušah ugotoviti, če je dokument lažen ali ne.
Marini je poveril karabinjerskemu polkovniku Čampu nalogo, da odpotuje v Asccli Pičeno in ugotovi, ali je res. kot je pisala Unita, da sta minister Scotti in podtajnik Patriarca bila 30. maja lani v tistem mestu, kjer naj bi se sestala z vodjo kamore Raflaelejem Cutolom.
•liiiHiiiiiiiiiliiiiliiiiHiiiniii umnim
DANES ODLOČILNO SREČANJE S SPADOUNIJEM
Sindikat terja od vlade preokret njene politike
Nujnost naložb za zajezitev brezposelnosti * Ce ne bo jasnih odgovorov verjetno splošna stavka
RIM — Današnje ponovno sreča nje med vlado in sindikati bržkone še ne bo zadnje, zna pa biti odločilno. Po devetih mesecih potrpežljivih pogajanj pričakujejo namreč zastopniki delovnih ljudi od Spadolinija jasnili odgovorov ne le o pravični porazdehtvi bremen za zajezitev inflacije in premostitev težav državne blaga ine. ampak hočejo tudi vedeti, kako misli vlada Ukrepati za izhod iz gospodarske krize, zlasti kar zadeva politiko naiožb in odpiranja novih možnosti zaposlitve.
Če teli odgovorov ne bo. oziroma če bodo nezadovoljivi, se bo najbrž sindikat odločil, da poseže po skrajnem sredstvu pritiska, splošni vsedržavni stavki. Tak .je sklep včerajšnje seje enotnega tajništva zveze CGIL, CISL, UIL, na kateri so pregledali potek dosedanjih oo Rajanj, pri čemer so prevladovalt-kritične ocene vladnega ravnanja. »Doslej je Spadolinijev kabinet iz vajal zgolj recesijsko politiko*, u-gotavl.jajo v sindikalnih krogih, tako da je sedaj «postala brezposelnost najnujnejše vprašanje*. Obenem so v sindikatu precej skeptič ni glede možnosti, da bi danes vla da znala nakazati potreben prc-okret k novemu zagonu investicii in zaposlitve.
Tako se danes Lama. Carniti in Bciivenuto ne bodo zadovoljili z določnejšimi določbami glede davčne razbremenitve delovnih prejemkov. ampak bodo zahtevali tudi jasnili obvez glede znižanja bančnih obresti, naložb državnih pod jeti j (ENEL. ENI. železnice, pošta itd.), ohranitve delovnih mest v podjetjih, ki so v krizi, zaiezitve nadzorovanih cen in tarif za javne storitve, odprave samoprispevkov
za zdravstveno skrbstvo, znižanja stanarin in drugih	ki jih
vsebuje 10 točk sindikalne olat-ferme. Na osnovi odgovorov, ki jih bodo prejeli, bo jutri vsedržavno vodstvo enotne sindikalne zveze odločilo: stavka ali nadaljevanje pogajanj.
STOCKHOLM — Enote švedskega letalstva in mornarice so včeraj zaman zasledovale neko neidentificirano podmornico, ki .je pri Gote-borgu globoko zaplula v notranjost
RIM — Kdo bo novi direktor Unita? Claudio Petruccioli ie uradno sporočil svoj odstop, o katerem bosta v prihodnjih dneh razpravljali vodstvo in centralni komite KPI, ki bosta morala tudi imenovati njegovega naslednika. Prav gotovo ne gre za lahko izbiro, saj se je z imenovanjem Claudia Pe-truccioli.ja za direktorja vodstvo KPI odločilo za novinarja in politika, medtem ko je do takrat veljala tradicija, da je direktor Unita prej politik kot novinar.
Skupščina urednikov, ki je bila včeraj v Milanu je Petrucciolijev odstop sprejela in uradno zahtevala direktorja, ki naj bi bil obenem ugleden član partijskega vodstva. Danes se bo sestala tudi rimska redakcija sestanku pa bo prisostvoval tudi Alessandro Natta. Ni dvoma, da bo bodoči direktor Unita odražal tudi ravnovesje v sedanji vodilni skupini. V Rimu krožita dve imeni: Macaluso in Tor-torella. Prvi je nek.je na pozicijah Giorgia Napohtana. se oran zastopa desno krilo v partiji, medtem ko je drugi Berlingueriev pristaš in ne skriva svojih simpatij do Ingraove levice. Politični boj znotraj komunistične partije je po spodrsljaju v zvezi s Cirillom postal zelo oster. O njem zgovorno priča izjava, ki jo je dal Napolitano in ki je izzvenela kot neposreden napad na tajnika. Napolitano govori o -spolitični napaki*, ne samo o novinarskem spodrsljaju ter dodaja, da bo razprava v stranki v prihodnjem obdobju morala objeti vsa politična vprašanja, ki so trenutno v ospredju. Poleg tega pravi Napolitano. da je treba ločiti med raznimi komponentami sedanje vladne večine. Skratka načelnik komunistične poslanske skupine še enkrat- ne skriva da ni tako -oster do socialistov in do Spadolinijeve vlade na sploh.
Govorijo tudi. da je Napolitano odločno proti predčasnim volitvam, medtem ko je tajnik Berlinguer prepričan, da so samo predčasne volitve priložnost, da KPI dokaže svojo borbenost in potrdi trdo opozicijo. Z Napolitanom se strinjajo tudi. drugi vidni člani komunističnega vodstva, na primer Bufahni, Chiaromonte in Pajetta. Ta skupina naj bi hotela, tako vsaj govorijo v rimskih političnih krogih.
doseči preosnovo vodilne skupine: hoteli bi ustanoviti nov politični urad, ki bi bil nekoliko širši od sedanjega tajništva, kar bi pomenilo, da bi se Berlinguerjeva oblast znatno zmanjšala.
Poslanska zbornica bo vsekakor danes razpravljala o zadevi Cirillo, o kateri so vse politične skupine vložile interpelance. Vlado bo zastopal notranji minister Rognoni. Za komunistično partijo pa bo prav načelnik skupine Napolitano moral javno zagovarjati Berlinguer ja.
Afriška turneja Sergeja Kraigherja
BEOGRAD — Predsednik predsedstvu SFRJ Sergej Kraigher je v spremstvu sekretarja za zunanje zadeve Josipa Vrhovca in drugih včeraj odpotoval na uradni in prijateljski obisk v Gabon. V prihodnjih dneh bo jugoslovanska dele-cija obiskala še Nigerijo. Gvinejo in Mah.
Občinstvo v dvorani Ljudskega doma v Križn med govorom predsednika SKGZ Borisa Raceta
			
Z IGRO DAOE MARAINI «ZENSKI NA PODEŽELJU*
Uspešen nastop SSG tsa dunajsko publiko
DUNAJ — Slovensko stalno gledališče^jej v nedeljo in v ponedeljek gostovalo na Dunaju z enodejanko Dacie Marini «ženski na podeželju*. Lepo, akustično in intimno dvorano mestne občine «Forum», je v nedeljo napolnilo pazljivo slovensko občinstvo. Prisotni so bili tudi nekateri vidni gostje in med njimi jugoslovanski veleposlanik v Avstriji Milorad Pešič, ataše za kulturo veleposlaništva dipl. fil. Mile šekeljič, predstavnik ital&n iskega kulturnega inštituta (Dante Alighierh dr. Angela Car so in -oU.*.'.
Kot že rečeno je publika izredno pozorno spremljala dogajanje na odru. kjer sta Miranda Caharija in Lidija Kozlovič zablesteli v interpretaciji zahtevnega dela. Za prisotne Avstrijce, ki jezika ne obvladajo, pa so bila dovoljna okvirna pojasnila, saj je bilo dogajanje in podajanje tako prepričljivo, da je postalo tudi zanje razumljivo.
Ob tej priložnosti je prišlo do razgovorov o možtiosti širšega ali bolje rečeno trajnejšega trostranskega sodelovanja med Slovenci, ki prebivajo na Dunaju, zlasti med slovenskimi zamejskimi študenti, jugoslovanskim informacijsko - kulturnim centrom, ki je tokratno gostovanje omogočil, italijanskim kulturnim inštitutom (Dante Alighieriz in Slovenskim stalnim gledališčem. Pobuda je vsekakor zanimiva in lahko pričakujemo, da bo že prihodnje leto uresničena, saj je tokratni prvi poskiis pokazal stvarne možnosti za uspešno izvedbo slične pobude. Nedeljslco predstavo je najavil ves avstrijski tisk.
Zahteva po televizijskih oddajah v slovenščini
Enotna delegacija Slovencev v Italiji je naslovila vsem pristojnim organom naslednji dokument v zvezi s televizijskimi oddajami v slovenščini :
Lansko leto sta italijanska Tlada in ustanova RAI podpisali konven-cijli, ki natančno določa, da mora biti ustrezni dogovor o začetku slovenskih televizijskih oddaj sklenjen najkasneje do konca februarja 1982. To se ni zgodilo, kar pomeni, da italijanska vlada in RAI kršita podpisane dogovore in zakon o reformi radijsko televizijske službe št. 103 izpred sedmih let. Zakon jasno določa, da morata država in RAI zagotoviti ustrezne televizijske oddaje v jeziku narodnih manjšto: nemške, francoske in slovenske. Doslej se izvaja samo za Nemce na Južnem Tirolskem, Slovenci pa čakamo na slovenske televizijske
švedskih ozemeljskih voda.
i„„„n...■■■■-■fc*.--....:...,.............................................................................................................................................................n......i
SKRAJNO NEVAREN POLITIČNI TEST
Štafeta mladosti krenila na pot
PRILEP — V nedeljo je bila na trgu »Makedonija* v Prilepu slovesnost, po kateri je krenila na pot letošnja štafeta mladosti. Udeležilo se je je več deset tisoč pionirjev, fantov in deklet, borcev, delavcev in občanov Prilepa ter okolice, pripadnikov JLA. najvi.šji republiški voditelji in predstavniki federacije.
štafeto mladosti je prva ponesla na pot po Jugoslaviji pionirka Tatjana Atanasoska. učenka sedmega razreda osnovne šole «Goče Delcev* iz Prilepa.
V soboto pa se je v Skopju sestal zvezni odbor za proslavo dneva mladosti. Člani odbora so obravnavali predlog scenarija zaključne slovesnosti tega največjega praznika jugoslovanske mladine, ki bo ludi letos 23. maja na stadionu JLA v Beogradu. Soglasno so, sprejeli naslov prireditve »S Titom v nas*, na kateri bo sodelovalo več kot 7.000 mladih iz Jugoslavije. Sporočili so. da bodo Slovenijo na slovesnosti zastopali mladi Koprčani, (dd)
Pekočporaz Mitterrandove koalicije
na
francoskih kantonalnih volitvah V#li,ve “	J*?
poraz za socialdemokracijo
PARIZ — Mitterrandova vlada je v nedeljskem drugem krogu kantonalnih volitev beležila pekoč poraz. Številke so neizprosno streznile socialistične upravitelje, ki so v zanosu po lanskih zmagah zabredli v dve zmoti: prečenjevali so prepričljivost svojih parol in podcenjevali moč kapitala.
Opozicija si je v departmajskih skupščinah priborila več kot 260 novih sedežev, levica pa jih je izgubila sto. Ker vsaka tri leta zamenjajo samo polovico generalnih svetnikov in ker je imela desnica premoč že v prejšnjih generalnih svetih, bo odslej imela približno 60 odstotkov sedežev in vlada bo v dveh departmajih od treh trčila v večje ali manjše ovire.
Letošnje kantonalne volitve so bile zaradi zakona o decentralizaciji tudi drugače pomembne in utegnejo celo pomeniti zametek institucionalne krize. Za Giscarda je bilo drugače. Poleg skupščinske večine je imel v rokah tudi gospodarske vzvo de in je mogel vsaj začasno preboleti poraz na kantonalnih kot na občinskih volitvah.
Današnja vladajoča večina je v res neprijetnem položaju. Soočati se bo morala torej z dobršnim delom krajevne uprave in sovražno razpoloženim kapitalom, upoštevati bo morala usedline starega režima v vrhovih državne administracije in to prav v času ko sta obe vladni stranki zabredli v krizo. Socialistična stranka jc praktično obglavljena, ker je morala po lanski menjavi režima dati najboljše kadre za vladno upravno stavbo. Porazen pa je položaj v komunistični partiji. Nedeljski rezultati so ponovno potrdili, da se jc z okostenelo in prosovjet--■ko politiko pri Francozih diskredi tirala. Izgubila je dobro petino sedežev v generalnih svetih.
Mittcrrandovi administraciji ni u-spelo, da bi s svojimi ukrepi prepričala Francoze. Spremenil« v gospodarstvu še niso obrodile rezultatov kot jih je .pričakovala večina volivcev. Poleg tega bi morala levica pokazati večjo enotnost v bo-
ju proti dinamični opoziciji. V resnici pa je opaziti nove razpoke, vendar tokrat v temeljih: štaba socialistične stranke in KPF sta se sicer na moč trudila, da bi vohvce prepričala o svojem zavezništvu. Razprtije so se kljub temu razširile na bazo — celo komunisti so tokrat zelo slabo podprli socialistične kandidate, medtem ko so socialisti komunističnega kandidata v mnogih kantonih preprosto pustih na cedilu ...
VERONA — V procesu proti ugrabiteljem ameriškega generala Do-zierja je javni tožilec včeraj zahteval za 17 obtožencev skupnih 371 let in osem mesecev zapora. Najvišje kazni je zahteval za člane strateškega vodstva rdečih brigad (večina le teh je sicer še vedno na svobodi) ter za oba brigadista, ki sta odklonila sodelovanje s policijo -in
sicer od 28 do 30 let. Za skesane teroriste je zahteval polovico manjše kazni.
Ogromen požar pustoši gozdove nad Buzetom
KOPER — Pri Rakitovcu nad Buzetom je včeraj izbruhnil gozdni požar. ki se je zaradi burje bliskovito razširil, kljub neumornemu posegu gasilskih ekip iz domala vse Istre. Sinoči je požar prestopil republiško mejo in se razširil v slovensko Istro. Po skopih podatkih, ki smo jih sinoči prejeli je požarna fronta dolga skoraj 15 kilometrov. Dovolj zgovoren pa je podatek, da je bil odsev požara viden tudi preko državne meje v Trstu.
ufiuiiitiiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiKNniiiiiniiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiHmiitiiniiHH
Potres v južni Italiji: tisoč ljudi brez strehe
NEAPELJ — Več kot tisoč ljudi je ostalo brez strehe zaradi močnega potresnega sunka, ki je v nedeljo zjutraj prizadel širše območje med Kalabrijo in Bazilikato v pokrajinah Cosenze in Potenze. Epicenter potresa z jakostjo sedme do osme stopnje po Mercallijevi lestvici je geofizikalni inštitut na Vezuvu ugotovil 170 kilometrov jugovzhodno od Neaplja v Policastrovem zalivu, najhuje pa so ga zaznali prebivalci obmorskega kraja Maratea, kjer je bila škoda tudi na j večja.
Kaže, da je reševalna akcija ste kla mnogo hitreje kot pred poldrugim letom, vendar pa kakšnih zahtevnejših posegov tokrat ni bilo po trebno opraviti. Gasilci in elektrikarji sc vzpostavili prekinjene električne in železniške zveze, prizadeto družine pa so začasno namestili
v hotele in šole, kjer so pripravili zasilna ležišča. Povsod so na delu posebne tehnične komisije, ki pre verjajo vzdržljivost poškodovanih poslopij.
Prizadeto območje je včeraj obiskal tudi minister za civilno zaščito Zamberletti.
Tretje potovanje Columbii1 v vesolje
NEW YORK — Po enourni zamudi zaradi manjše okvare so včeraj v Cape Canaveralu (Florida) izstrelih na kroženje okrog zemlje vesoljsko ladjo Columbia. V enem tednu bo-stra vesoljca Jach Lousma in Gor-don Fullerton 240-krat obkrožila zemljo in izvedla več poskusov.
BONN — Težak poraz socialdemokratov na deželnczborskih volitvah na Spodnjem Saškem, kjer je Schmidtova stranka prejela le 3G.5 odstotka glasov, 5,7 odstotka manj kot na volitvah leta 1978, je po vsem sodeč hudo zamajal vladno koalicijo. Liberalcem je namreč tokrat uspelo na Spodnjem Saškem prekoračiti mejo 5 odstotkov, da bo do s 5,9 odstotka prejetimi glasovi imeh v spodnjesaškem parlamentu 10 predstavnikov. Svoj uspeh pripisujejo liberalci kritikam na račun vladne gospodarske politike in postopnemu oddaljevanju od socialdemokratskih pozicij.
Poraz na Spodnjem Saškem so socialdemokrati pričakovali, a ne tako bolečega. Upah so, da »zelenim* (ekologistam) ne bo uspelo prekoračiti meje 5 odstotkov. To pa se .je zgodilo, še več, «zeleni» so prejeli kar 6,6 odstotka in s tem potrdili svoj ugodni trend, ki je že prišel do izraza na volitvah v Schleswig - Holsteinu in v Zahodnem Berlinu. Trditve socialdemokratov, da so ekologisti nevarni samo na občinskih volitvah ne držijo več, spodnjesaški rezultati namreč potrjujejo. da so »zeleni* prešli ozke krajevne meje in postali vsedržavna stranka. Prejeti odstotki tudi odpravljajo upanje, da bi ekologisti na zveznih volitvah podprli socialdemokrate, saj imajo sedaj vse pogoje, da lahko pošljejo svoje kandidate v zvezni parlament.
Socialdemokratskega poraza pa se še najbolj veseli krščanska de mokracija, ki je prejela 50,7 odstotka glasov. Generalni tajnik CDU Heine! Geissler je že zahteval v luči spodnjesaški!) rezultatov predčasne politične volitve. Do teh verjetno ne bo prišlo. Če pa se Im nadaljeval za socialdemokrate sedanji'negativni trend tudi na junijskih volitvah v Hamburgu in septembrskih v Hessenu, bo bržkone sedanja vladna koalicija razpadla. CDU Ernsta Albrechta že odkrito dvori liberalcem. Kot kaže ni naletela na gluha ušesa. Vodia liberalne stranke in zunanji minister Genscher že premišlja, da bi predčasno zapustil
potapljajočo se ladjo vladne koalicije. Njegove zadnje kritike na račun vodenja bonske politike so kot kaže na Spodnjem Saškem bile u-spešne. Če bo Genscher nadaljeval po tej poti, bo skrajno vprašljivo, ah bo sedanja koalicija vzdržala do izteka mandat čez dve leti.
Socialdemokrati se tolažijo le z ugotovitvijo, da se večina Nemcev ne strinja z desničarsko zunanjo politiko, ki jo zagovarja CDU, predvsem pa njena bavarska enačica CSU Josefa Straussa. Rastoče pacifistično gibanje, naj bi bil torej tisti nasip, ki bi preprečil krščanski demokraciji ponovni prevzem oblasti. Vsekakor pa bo morala zahodnonemška socialdemokracija skrbno preveriti svojo nadaljnjo strategijo, da prepreči osip zaradi vse večje politične teže ekologistov.
oddaje RAI že 13 let, saj jih je obljubil že predsednik vlade Coloin-bo na srečanju z enotno slovensko delegacijo.
Zavlačevanje spada v politiko o-ženja pravic slovenske manjšine, tudi tistih, ki so bile že priznane z obvezujočimi zakonskimi normami in bi torej ne smole biti predmet razprav ali sporov.
Pozivamo demokratično javnost in oblasti, naj se zavzemajo za spoštovanje zakonskih obveznosti.
Poskus oženja pridobljenih pravic, čeprav so te ostale samo na papirju je tudi predlog konvencije med RAI in državo o slovenskih televizijskih oddajali. Ta namreč grobo krši črko ter duha reformnega zakona št. 103. Tu misli predvsem za zahtevo predsedstva vlade. naj bi slovenske televizijske oddaje bile omejene ne samo po času, pač pa tudi v prostoru in sicer zgolj na pokrajini Trst in Gorica. Skratka, gre za «veto» državnih o-blasti, ki imajo drugačna merila za Slovence v videmski pokrajini.
Predsedstvo vlade vsiljuje ustanovi RAI tudi nekakšno preventivno cenzuro in nadzorstvo nad sloven skimi TV oddajami, kar je v grobem nasprotju z določili reformnega zakona in razsodb ustavnega sodišča. Temeljna značilnost reforme RAI iz leta 1975 pa je prav v tem. da so radijske in televizijske oddaje odtlej podvržene nadzorstvu zakonodajne in ne izvršne oblasti.
Slovenci v Italiji imamo pravico do popolnih radijskih in televizijskih oddaj. Slovenska javnost. Vse demokratične družbene in kulturne site zahtevajo, naj RAI in država prenehata z zavlačevanjem in storita svojo dolžnost, brez vsakršnega poskusa vsiljevanja ali barantanja. Potrebna je najširša mobilizacija naših ljudi, da se slovenskim radijskim in bodočim televizijskim oddajam zagotovijo ne ie potrebna finančna in tehnična sredstva, temveč tudi ustrezna avtonomija odločanja. Kajti samo tako bo uresničena temeljna trditev reformnega zakona, da je RAI-TV javna storitev na razpolago skupnosti, v našem primeru slovenski narodnostni skupnosti v Italiji.
iiiiiitiiiiiiiimiiiiitiiiiiiiiiMiiiiiiiHiiiiiiiHiHiiiiiiiiuiiMiiiniiiiiiiitiimiiiiiiitiitiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiimin
BRZOJAVKE V RIM
Senatorjema Antoninu Murmuri in Vincenzu Vernaschiju.
Občinski svet občine Repentabor, zbran na slavnostni seji ob priliki pobratenja z občino Logatec zahteva, da se razprava o globalnem zakonu za zaščito slovenske narodnostne skupnosti v Italiji nemoteno nadaljuje in da se sprejme zakon, ki bo izraz zahtev in želja vseh Slovencev v Italiji, brez katerekoli diskriminacije in odmerjanja pravic na osnovi zemljepisnih, številčnih ah drugih razločkov do Slovencev, ki
živimo na Tržaškem, Goriškem ah v videmski pokrajini.
* » »
Senatorju Murmuri in podtajniku na zunanjem ministrstvu poslancu Fioretu.
Prisotni na skupščini Združenja slovenskih emigrantov Furlanije -Julijske krajine iz Barda pozivajo parlament, naj čimprej sprejme zakonsko zaščito za Slovence v Italiji in še posebej, naj zagotovi možnost gospodarskega razvoja v videmski pokrajini za ponovno vključevanje izseljencev.
* * *
Predsedstvu Komisije za ustavna vprašanja v senatu.
Organizatorji in udeleženci smučarskega tekmovanja Kanin 82 na Nevejskem sedlu, 21. marca 1982, manifestacije na kateri se je zbralo nad 300 slovenskih športnikov-amaterjev iz sedmih klubov s področja dežele Furlanije - Julijske krajine Vas pozivajo, da pospešite postopek za sprejetje globalnega zaščitnega zakona '.a slovensko narodnostno skupnost v naši deželi ter tako končno po 35 letih uresničite osnovna določila italijanske ustave glede enakopt avnosti državljanov. Slovensko planinsko društvo v Gorici, organizator smučarskega tekmovanja Kanin 82.
Svarilo nabrežinskega rojaka Iga Grudna »...Vedi, zemlja ta je naša, tvoji dedi spijo v njej, zanjo bori se naprej...* je bilo osrednje vodilo nedeljskega kulturnega srečanja v kriškem Ljudskem domu, ki je bilo posvečeno boju in prizadevanju za uzakonitev pravic naše narodnostne skupnosti. Začetek parlamentarne razprave o zakonskih osnutkih za globalno zaščito in tudi drugi dogodki, ki so s tem neposredno povezani (npr. zasedba nekaterih italijanskih višjih šol «proti dvojezičnosti, za italijanstvo Trsta*), odločno zahtevajo osveščenost vsakega člana naše skupnosti in stalno angažiranost vseh naših organizacij, posebno tistih, ki živijo in delujejo v vsakodnevnem stiku z ljudmi. Med te organizirane strukture se nedvomno v pni vrsti uvrščajo kulturna društva, ki s poslanstvom kulturne ustvarjalnosti odražajo naša hotenja po enakopravnem sožitju med tukaj živečima narodoma. Pri tem morajo društva stvarno premagati zaprtost v krogu domače vasi, ki si ga danes ne smemo in ne moremo privoščiti ter postaviti pogoje in temelje za širše sodelovanje pri snovanju množičnega gibanja za uveljavitev naših pravic. Do takih zaključkov so prišli zastopniki kulturnih društev zahodnega Krasa (Prosek - Konto-vel, Vesna iz Križa, Igo Gruden iz Nabrežine, Rdeča zvezda iz zgoniš-ke občine in Kraški dom iz re-pentabrske občine), ki so z nedeljsko manifestacijo v Križu dokazali. da je v sedanjih razmerah stvarna uresničitev načela «v slogi je moč» toliko bolj dobrodošla in še zlasti učinkovita. O uspehu prve skupne prireditve zahodnokraških kulturnih društev priča velika udeležba občinstva
To potrebo .je v nedeljo v svojem pozdravnem nagovoru podčrtal predsednik KD Rdeča zvezda Igor Castellani, ki je med drugim poudaril, da marajo društva in vsa naša javnost budno in pozorno spremljati vse, kar se dogaja v Italijanskem parlamentu in takoj razkriti vsakršen poskus diskriminacije ter odločno preprečiti, da bi zakon ne uzakonil katerekoli oblike asimilacije ah celo »zaščite države*, kot bi nekatere politične sile želele. O namerni našega boja za odobritev pravičnega globalnega zakona ter o zadnjih dogodkih, ki so povezani s tem vprašanjem, pa je obširno in poglobljeno spre-govcril predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Boris Race. »Vse naše zahteve*, ie uvodoma poudaril govornik, »slonijo na mednarodnih priznanih načelih in na načelih italijanske ustave glede pravic narodnih manjšin. Tudi način, kako te zahteve terjamo, je popolnoma v skladu z demokratičnimi pravih. Neodpustljivo bi bito, če so merodaini politični in upravni krogi sodih tako naše zadržanje kot slabost, zaradi česar ie treba to slabost izrabiti in odklanjati narodnostne pravice v prepričanju, da bemo napisali protest ali resolucijo, morda dvignili glavo. potem bo vse mirno in bo šlo vse do starem*.
Predsednik SKGZ je v svojem govoru obrazložil vse najpomembnejše zahteve v zvezi z zaščito jezika, kulture in slovenskega gospodarstva, posebno pozornost pa je posvetil vprašanju celovitega razvoja teritorija in problemu razlaščanj, ki v prvi vrsti prizadevajo življenjske interese naše narodnostne skupnosti, posebno tistih, ki se bavijo s kmetijstvom. V nadaljevanju pa je Race obširno govoril tudi o zakonskem osnutku, ki ga je pred nedavnim predložila Krščanska demokracija ter kritično ocenil gledanja te stranke na vprašanja obstoja in razvoja naše narodnostne skupnosti,. ki so v mnogih pogledih za nas nesprejemljiva. Vsi Slovenci v Furlaniji - Julijski krajini, je ob tem poudaril govornik, morajo uživati enake pravice in zato vsakršna razdelitev po kategorijah nasprotuje načelom ustave, mednarodnih sporazumov in tudi človečanskih pravic. Vsakršna omejitev pravio slovenske manjšine bi pomenila koncesijo fašističnim in nacionalističnim krogom in zato Slovenci v tem boju ne smejo biti osamljeni, ampak potrebujejo podporo vseh demokratičnih in naprednih i-talijanskih sil. »Napočil je torej čas,* je ob zaključku dejal Race, «da se o naših zahtevah razpravlja v parlamentu. Zavedamo se tega važnega trenutka in zato bodimo budni in pripravljeni, da se zanje potegujemo. Pritegnimo vse demokratične sile, da nam bodo ob strani, ker bi rešitev tega vprašanja pomenila veliko pridobitev za demokracijo v Italiji, za nas Slovence pa važno etapo v graditvi naše enakopravnosti v tei družbi.*
V kulturnem sporedu so nastopili moški pevski zbor Vasilij Mirk (vodi Evgen Prinčič), dekliška zbora Vesna iz Križa (vodi Pija Cah -Širca) in Igo Gruden iz Nabrežine (vodi Matjaž šček), folklorna skupina Rdeča zvezda ter mlada glasbenika Peter Križman in Fulvio Jurinčič. Program je napovedovala Sonja Lazar.
Nfl SOBOTNI SLAVNOSTNI JAVNI SEJI OBČINSKEGA SVETA V REPNU
Občini Repentabor in Logatec sprejeli «Listino o prijateljskem sodelovanju»
Listina predvideva sodelovanje na skupnih interesnih področjih družbenega življenja, ohranjanje pristnih stikov in povezanosti z matično deželo - Bogat kulturni program
Na javni slavnostni seji repenta-brskega občinskega sveta, ki .je bila v soboto zvečer v novi občinski telovadnici v Repnu, sta župan re-pentabrske občine dr. Pavei Colja in predsednik skupščine občine Logatec inž. Franc Godina podpisala »Listino o prijateljskem sodelovanju^ med občinama, s čimer je de jansko že od leta 1980 obstoječe sodelovanje dobilo tudi uradno in slovesno potrditev.
Slovesnosti, ki je bila povezana tudi s počastitvijo slovenskega kulturnega praznika, so se poleg predstavnikov obeh občin in delegacije Občine Tržič (na Gorenjskem) s predsednikom skupščine inž. Milanom Ogrisom na čelu, s katero vzdržuje repentabrska občina prijateljske stike, udeležili tudi drugi gostje, med katerimi predsednik deželnega sveta Mario Colli, župani slovenskih občin na Tržaškem Švab (Dolina), Škerk (Devin - Nabrežina) in Guštin (Zgonik), generalni konzul SFRJ Štefan Cigoj in konzul Aleksander Nikolič, Jože Koren kot zastopnik SKGZ, Alfonz Guštin (Kmečka zveza), Egon Kraus (Zadruga «Naš Kras*), predsednik ZZP iz Sežane Jože Grmek, predsednik izvršnega odbora občine Sežana Albin Dabevc in drugi.
Po odprtju izredne seje repenta brskega občinskega sveta ob polnoštevilni udeležbi svetovalcev večine in opozici.je in po pozdravu gostov, je župan dr. Colja prebral najprej brzojavko, ki jo je občinski svet s soglasnim sklepom poslal senatorjema Murmuri m Ver-naschiju v Rim z zahtevo po hitrem zaključku parlamentarne razprave o zakonskih osnutkih za globalno zaščito Slovencev brez diskriminacij po pokrajinah, nato pa je v strn.jenih besedah obrazložil besedilo (Listine o prijateljskem sodelovanju* in razloge, ki so privedli do pobratenja obeh občin.
»Misel o širšem sodelovanju med nami — .je dejal dr. Colja — izhaja iz prvega srečanja med prebivalci obeh občin, ko se je 4. maja 1980 pred spomenikom padlim v NOB v Repnu zaključil spominski pohod po poteh (-Bazoviške brigade*. Pohod ,ie sovpadal s 35-letnico osvoboditve in s 35-letnico junaške smrti komandanta Franca Nemga-rja, ki se mu .je življenjska pot sklenila na naših tleh, kjer tudi počiva. Iz tega skupnega imenovalca — komandanta Franca Nem-garja — so se razvili trajnejši stiki. Naša listina o prijateljskem sodelovanju izhaja torej iz ciljev narodnoosvobodilne borbe, iz žrtev fašističnega teror .ja, iz skupne volje do ustvarjanja naprednejše družbe. Vezni člen je neomajen, čvrst in prav zato sem prepričan, da pobratenje ne bo zgolj nekaj formalnega. Naj bo današnji dan izhodišče plodnega in obetajočega sodelovanja tudi v smislu spoznavanja in zbliževanja naših ljudi.*
Pred glasovanjem o predloženi
»Listini* (skupščina občine Logatec .jo je formalno potrdila že I. febr. t.l.) .je v imenu občinskih svetovalcev opozicije (SSk) spregovoril Karlo Guštin. Izrekel .je zadovoljstvo svoje skupine zaradi sklenjenega pobratenja in prijateljskega sodelovanja med obema občinama v duhu idealov skupnega boja, nato pa je dejal, da »mora to pobratenje pomeniti nekaj več kot samo zgolj prijateljske odnose med upra vama in drugimi predstavniškimi organi obeh občin. Ta duh mora zajeti našo celotno skupnost da bi ne ostal samo v spominu na to prijetno slovesnost, temveč mora priti še do drugih pobud, da bi zares uresničili trajno zbližanje in vsestransko sodelovanje.*
Občinski svet .je »Listino o prija teljskem sodelovanju*, ki vsebuje uvod in štiri točke, soglasno odobril. Zbrane predstavnike repenta-brske občine, goste in številno občinstvo je nato pozdravil predsednik skupščine občine Logatec inž. Franc Godina. Potem ko je prikazal delež prebivalcev občine Loga-
tec v narodnoosvobodilnem boju, je dejal:
(Slovenci smo en narod in državna meja, sprejeta in priznana z obeh strani, nas ne more razdeliti v dva naroda, ampak obratno: slovenski narod naj utr.ju.je dobre odnose med narodi, naj bo trden most sosedov in vzor človeštvu, kako je možno v prijateljstvu živeti in razvijati kulturne, gospodarske in vsestranske odnose med dvema državama prav zahvalujoč narodnim skupnostim ki žive na eni in drugi strani meje.*
Slovesen podpis listine je občinstvo pozdravilo z dolgotrajnim ploskanjem. S podpisom in s pozdravom predsednika skupščine občine Tržič inž. Ogrisa, .je bila slovesna seja občinskega sveta končana. Sledil je bogat kulturni program, ki so ga izvajali mladi recitatorji, člani Kulturnega društva »Kraški dom* s prikazom živl.jenja na Krasu z verzi Kosovela, Gradnika, Grudna in Košute in veznim tekstom. harmonikar Fulvio Jurinčič, ki je zaigral dve skladbi, domači pev-
ski zbor »Srečko Kumar*, ki je pod vodstvom Mirka Guština zapel pesmi «Na trgu*, »O kresu* in »Zdravljico*, Logaški oktet, ki je zapel štiri pesmi in se navdušenim aplavzom oddolžil še z dvema, ter pihalni orkester iz Logatca, ki je pod vodstvom dirigenta Franca Kol-barja zaigral vrsto skladb začenši s spletom «Slovenski partizan* in z »Ostanimo prijatelji* za konec.
Ob zvokih narodnozabavnega ansambla »Dobri znanci* iz Logatca se je slovesnost nadaljevala ob sproščeni tovariški zabavi.
Popoldne, takoj po prihodu čez mejo pri Fernetičih, se je delegacija občine Logatec v spremstvu repentabrskega župana dr. Colje ih nekaterih občinskih svetovalcev, podala na repentabrsko pokopališče in položila veriec na grob zadnjega komandanta Bazoviške brigade Franca Nemgarja. po rodu iz logaške občine. Godba iz Logatca ja zaigrala žalostino, žalostinki .je zapel tudi Logaški oktet, predsednik Zveze borcev iz Logatca pa je spregovoril nekaj priložnostnih besed.
NiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiitiiiiuiiMiiiiiiniiiiiiiMiiiiiitiiniMiniiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiniiiMiiiiiniiHiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiii
AKCIJA NE0FAŠIST0V cPROTI DVOJEZIČNOSTI NE POJENJUJE
Kljub prekinitvi zasedbe liceja Oberdan vzdušje na italijanskih šolah še napeto
Učiteljišče Carducci še zasedeno - Slovenski dijaki razdeljevali letake pred italijanskimi nezasedenimi šolami, da bi informirali svoje kolege - V četrtek zborovanje na stadionu «1. maj»
Po petkovih zasedbah liceja O-berdan in učiteljišča Carducci «proti dvojezičnosti in za italijanstvo Trsta*, ki ju je izvedla skupina desničarskih dijakov pripadnikov fašistične mladinske organizacije »Fronte della Gioventu*, pri čemer je znala spretno izkoristiti neinformiranost italijanskih dijakov in njihovo nepoznavanje problemov, ki se tičejo naše narodnostne skupnosti v Italiji, je vzdušje na italijanskih višjih srednjih šolah •še vedno napeto. Dijaki liceja Oberdan, (kjer sta »vpliv* in prisotnost črnuhov še relativno majhna) so sicer sinoči odločili, da prekinejo zasedbo, tako da bo lahko stekel na tej šoli hormalen pouk najverjetneje že jutri ali v četrtek, nadaljuje pa se zasedba Carduccija v pričakovanju na nove tovrstne »akcije*, ki naj bi jih v prihodnjih dneh izvedli še po nekaterih drugih šolah.
Dijaki slovenskih višjih srednjih šol so na te dogodke odločno reagirali. Včeraj so izvedli pred nezasedenimi italijanskimi višjimi srednjimi šolami akcijo razdeljevanja letakov, v katerih opozarjajo svoje italijanske kolege na provokacijsko delovanje fašistov, ki nameravajo na tak
mMHIIIIIIIIilllllllllllMIIIIIIMIIIIMIIIIIIfllllllMIIIIIIIIlItlllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHrllllllllllllllllllllMIIIIIIIt
NA VČERAJŠNJI TJSKOVM KONFERENCI
Orisani nameni in pomen zavoda Združenega sveta
Pouk v tej novi ustanovi ki bo imela svoj sedež v Devinu, se bo začel predvidoma že septembra letos
Zavod »Združenega sveta Jadrana*, ki bo imel svoj sedež v Devinu, dobiva vse bolj otipljive oblike. O tem so se novinarji prepričali na včerajšnji tiskovni konferenci v znanem hotelu pod Nabrežino, ko sta predsednika konzorcija posl. Corra-do Belci in rektor devinskega zavoda dr. David Sutcliffe orisala namen in organizacijo bivanja in študija v tej pomembni ustanovi. Ti skovne konference so se udeležili tudi deželni odbornik Barnaba, de-vinsko-nabrežinski župan posl. Škerk, rektor tržaške univerze dr. Fusaroli in drugi.
Uvodoma je spregovoril posl. Belci, ki je poudaril tudi vlogo devinskega princa Turna und Taxisa pri izvedbi projekta in doprinos deželne uprave, nakar je bodoči rektor devinskega zavoda dr. Sutcliffe orisal delo v sedanjem pripravljalnem obdobju. Dejal je, da je namen zavodov »Združenega sveta* vzpostavljati pri mladini mednarodno razumevanje. in sicer pri tistih študentih, ki so v zadnjem bieniju višje srednje šole. Študij na zavodu je tudi specifična priprava na univerzo. Ob obveznih predmetih bodo gojenci za voda razvijali tudi športne aktivnosti, predvsem pa bodo morali biti spojeni s krajevno družbeno stvarnostjo, jo spoznavati in preučevati. Učni kader bodo sestavljali strokovnjaki iz Avstralije, Avstrije, Brazilije, Velike Britanije, ZRN, Italije in Jugoslavije, vsi pa bodo morali obvladati angleščino in italijanščino.
Prvi študentje bi se morali naseliti že septembra letos, začasno sicer v hotelu Europa, ker v Devinu in na devinskem gradu prostori še niso nared, prvo šolsko leto 1982/83 pa bi moralo obiskovati okrog 100 študentov. Zanimivo je, da bodo pri šli iz mnogih zahodnih in vzhodnih evropskih držav, tudi iz Jugoslavije (predvidoma 8), pa iz vseh ostalih celin. Naslednje šolsko leto pa bo število študentov preseglo 200. Za vpis v zavod »Združenega sveta* je
treba dobiti študijsko štipendijo, za katero bo v veliki meri poskrbela naša dežela v sodelovanju z ostalimi italijanskimi deželami in javnimi u-stanovami. Vsaka štipendija namreč znaša 20 milijonov lir na študenta, sicer za dve leti, kar pa je seveda znatna vsota.
Devinski zavod je prvi tovrstni zavod na evropskem kontinentu, diplomski izpit pa bo veljal za vpis na vse univerzitetne fakultete. Ob koncu tiskovne konference je prisotne pozdravi! tudi župan Albin Škerk, ki je poudaril delež občinske uprave pri uresničevanju tega ambicioznega načrta.
način ustvariti ozračje napetosti v našem mestu pred prihodom njihovega kolovodje Almiranteja. Dijaki pozivajo vse slovenske in italijanske demokratične sile in vso javnost ter napredne italijanske dijake, da se jim pridružijo v protestu in da skupno z njimi pritisnejo na pristojne oblasti, zato da bi čimprej ukrepale proti tako sramotnim dogajanjem, ki ogrožajo demokracijo in mirno sožitje med Slovenci in Italijani.
Pi;av v ta namen bodo naši višje-šolci priredili v četrtek, 25. t.m.. ob 9. uri na stadionu «1. maj* zborovanje, na katerega vabijo svoje italijanske kolege, predstavnike delavstva in sindikalnih organizacij, da bi jih informirali o prizadevanjih naše skupnosti za globalni zaščitni zakon, o realni, nepotvorjeni vsebini takega zakona in o akcijah, ki naj bi jih v nadalje podvzeli za o-samitev fašistov v mestu.
Kot rečeno bi se lahko danes zasedenemu učiteljišču Carducci pridružile še nekatere druge italijanske šole, v prvi vrsti navtična šola in tehnični zavod Carli, na katerih so za danes najavljena zborovanja o »problemu dvojezičnosti*. Za kroniko naj napišemo še, da so imeli včeraj na zasedenem Carducciju srečanje z »izvedencema* o vprašanju dvojezičnosti, neofašistom Morelli-iem in bivšim ravnateljem šole, bivšim demokristjanom in sedanjim li-starjem prof. Bemardonijem...
Sinoči sta izdala pokrajinski izvršni odbor in mladinska sekcija Slovenske skupnosti tiskovni poročili, v katerih ostro obsojata dogodke na italijanskih šolah, s katerimi hočejo nekateri krogi na Tržaškem nevarno zaostriti splošno politično o-zračje v Trstu.
DANES V UL. MAZZINI
Javno zborovanje PSI o podjetju Italsider
Na sedežu PSI v Ul. Mazzini 32, bo danes ob 18. uri javno srečanje o perspektivah podjetja Italsider. Na srečanje so povabljeni vsi delavci Italsidra, na njem pa bo govor o vključitvi podjetja v novo družbo Terni, kakor tudi o zaključkih druge konference o državnih soudeležbah. Uvodni poročili bosta imela Favretto in Rotondaro, zaključke pa bo podal podtajnik de-
IIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIMIIIIIIIUMIflllMHIIIIIIIIIIIIIIIMIfllllMIIMIIIMIIIIIMIIlOUIIMtlllllMMIIU
VČERAJ ZJUTRAJ V Ul. MARTINI OŽILA LIBZRTA
Plamen prevrnjene sveče povzročil silovit požar
Kar 15 gasilcev je včeraj zjutraj imelo polne roke dela, da je po* gasilo požar, ki se je okrog 10 ure zjutraj razvil v mini stanovanju trinadstropnega poslopja v Ul. Mar tiri della Liberta 14. Mini stanova nje, last Andrea Ditta. je res mini. saj obsega samo večjo sobo, v njej pa ni ne elektrike ne strani šča. Tega ne omenjamo brez razloga. saj sta namreč prav ti dve okoliščini botrovali požaru. 21-ietni boksar Biagio Chianese. ki občasno stanuje v tej sobi. ie namreč prižgal svečo in šel v zunanje stra nišče. Sveča se je v njegovi od sotnosti prevrnila in plameni so v hipu zaieli puhasto pokrivalo, ode je. blazine in žimnico.
Kljub plamenom in dimu je Chia nese skušal pogasiti ogeni pri tem pa se je le opekel po rokah in pod platih. kajti zublji so zajeli tudi njegove copate. Zaradi visoke tem-
perature so se plameni nato razširili po vsej sobi, na vrata, od tu naprej pa še na stopnišče in sosednja vrata. Ko so prihiteli ga silci, .je bil po vsem poslopju velik preplah, saj .je izredno gost dim, ki se .je valil po stopnišču in prehajal v višja nadstropja, ustvar jat vtis. da pač gori V5® hiša. Z okna tretjega nadstropja je 77-letna vdova Caterina Morgan obupno kli cala na pomoč tudi 70 letna Ma ria Maraglino vd. Binetti, ki sta nu.je zraven Dittovega stanovanja, si ni znala pomagati.
Prihod gasilcev in nato policije .je k sreči znižal napetost in s oomir.ju'očimi nasveti so strokovnjaki naiprej rešili priletne osebe panike, nato pa so jih na rokah preneslj na svež zrak. Z rešilnem so opečenega Chianeseje prepeljali v bolnico, k.jer so mu nudili le prvo pomoč.
želnega komiteja PSI Carbone. Prisoten bo tudi podpredsednik deželnega odbora in odbornik za industrijo De Carli.
• V prejšnjih dneh se je predsednik deželne nadzorne komisije KPI Calabria srečal z delegacijo koroške komunistične partije, ki jo je vodil tajnik Amulf Raimund. Po obojestranski izmenjavi informacij so na srečanju določili teme drugih srečanj in pobud; med temi je tudi vprašanje zaščite slovenske narodnostne skupnosti.
POJASNILO
V zvezi s seznamom razlaščencev za avtocesto, ki smo ga objavili v petkovi številki sporočamo, da gre za seznam, ki ga je družba ANAS pripravila že pred nekaj leti. Nekatera zemljišča so bila medtem že prepisana ali prodana, nekatera pa ne pridejo več v poštev za razlastitev, ker so bili načrti za gradnjo avtoceste delno spremenjeni.
SESTANEK S KOMUNISTIČNIMI DELAVCI
Chiaromonte: Italija na odločilni prelomnici
Italija preživlja težke krizne trenutke, trenutke, ko se odloča o njeni bodočnosti: ali bo postala moderna industrializirana država, ali pa bo »odrezana* od procesov nove mednarodne razdelitve dela in se bo morala zadovoljiti z drugorazrednim položajem. Kakšne so naloge naprednih sil — s komunisti na čelu — in sindikata v tem položaju, o tem je sinoči govoril referent za gospodarstvo in delo v vsedržavnem tajništvu KPI Gerar-do Chiaromonte na sinočnjem srečanju v Trstu s komunističnimi delavci.
Komunistični predstavnik je imel v nedeljo delavski shod v Tržiču (o tem obširno poročamo na gori-ški kroniki), včeraj zjutraj pa se je sestal z gospodarskimi operaterji Trsta. Zvečer pa je imel srečanje z «bazo», se pravi s komunisti, ki delujejo predvsem v produktivnih obratih. Prav ti so imeli začetno besedo: prijavilo se jih je nekaj desetin in so skoraj tri ure postavljali predstavniku strankinega vrha svoja vprašanja, predvsem pa ga seznanjali s svojimi težavami, ki izhajajo predvsem iz težkega dialoga z delavci, iz apatičnosti in nezanimanja, ki ga je vedno močneje čutiti tudi v samem delavskem gibanju.
Chiaromonte je pazljivo poslušal, nato pa razmeroma na kratko skušal strniti svojo oceno — in oceno partije — o sedanjem položaju. I-talija se torej nahaja na prelomni točki, ko se odloča o njeni usodi, v takem položaju pa so konservativne sile in Confindustria mnenja, da je mogoče zadati močan udarec levici in sindikatu. Odtod sedanji napad, ki je naperjen proti velikim dosežkom, ki si jih je delavski razred priboril: tarče napada so predvsem zdravstvena reforma ter skrbstveni in pokojninski sistem. In kako zavrniti ta napad? Samo z demokracijo, je odgovoril Chiaromonte. Treba je sprožiti najširšo razpravo na bazi, na tej osnovi pa voditi odločne in enotne akcije. Cilji te akcije morajo biti po mnenju KPI trojni: zaposlovanje in reforma tržišča dela, pokojnine in stanovanja.
Potem ko je omenil vprašanje odnosov do vlade, znani spodrsljaj strankinega glasila »1’Unita* in polemike s socialisti (o čemer pa je govoril tudi v Tržiču, kot poročamo na goriški strani) se je Chiaromonte na kratko zaustavil tudi ob krajevnih problemih in poudaril, da celotna država gleda z zanimanjem na prihodnje volitve v Trstu, ne samo, ker je Trst največje mesto, kjer bodo junija volitve, ampak t^di zaradi specifičnega položaja mesta. Ta položaj ima svoj izvor v zgodovinskih prigodah mesta, pa tudi v dejstvu, da so bile želje in težnje mesta pogostoma izdane. Komunisti imajo na teh volitvah važno funkcijo: biti morajo nosilci drugačne, alternativne prihodnosti, izdelati morajo predloge, okrog katerih naj si zagotovijo zaupanje Tržačanov.
v nedeljo popoldne poskrbelo za gostovanje dramske skupine KD France Prešeren iz Boljunca. Kot znano, je veseloigro napisala in režirala Tatjana Turko in je bila prvič predstavljena občinstvu decembra lani. Uprizoritev v Mač-koljah spada med eno izmed številnih gostovanj, ki so jih Boljun-čani doživeli po okoliških odrih. Prodoren uspeh so doživeli tudi v Mačkoljah, saj je bila dvorana polna, boljunški igralci pa so s svojo temperamentno igro kmalu razvneli vzdušje. Veselo in prijetno vzdušje pa je trajalo še potem ko .je bilo igre konec in so se gostitelji in gostujoča skupina ustavili pri dobri kapljici. Tudi kulturno društvo Primorsko iz Mač-kolj je oblastem v Rimu v nedeljo poslalo protestne telegrame, (ris)
• Jutri ob 20. uri se v Ul. Caprin sestane svetjakobski rajonski svet.
Gostovanje v Mačkoljah
«Teta Karlota* je prišla tudi na oder Srenjske hiše v Mačkoljah in to pa zaslugi KD Primorsko, ki je
MIIIIHIIIIimillllllllUIIIIHimilllllltIMIIIIIIIIlUnHMMIIIMMimiMMIIIIHIIItllllllUlllllllllllllllliaifllllllllflllll
NA SOBOTNI LETNI SKUPŠČINI
RECEPT INDUSTRIJCEV ZA PREMOSTITEV KRIZE
Poročilo predsednika De Riu ja in poseg ministra za industrijo Marcore
Tržaški industrijci so imeli prejšnjo soboto svojo letno skupščino, ki so jo tokrat nekoliko anticipirali, da ne bi sovpadla s predvolilno kampanjo. Ob navzočnosti ministra za industrijo Marcore, podpredsednika Confindustrie Picchetta in predsednika deželnega odbora Comellija je uvodno poročilo imel predsednik Zveze industrijcev De Riu, ki je ugotovil, da Trst preživlja hudo krizo, ki ni samo odraz splošne gospodarske krize, ampak nekaj globljega, kot kažejo tudi zaskrbljujoči podatki o demografskem padcu, ki jih je pokazalo zadnje ljudsko štetje. De Riu je po poglobljeni analizi tržaškega položaja nakazal možnosti premostitve sedanjega težavnega trenutka in v tej zvezi podprl zamisel o izgradnji premogovnega terminala.
Premogovna luka, področje za znanstvene raziskave ter gospodarske postavke osimskih sporazumov so tudi po mnenju ministra Marcore glavni elementi, na katerih bi lahko slonel preporod Trsta. Minister se je zaustavil predvsem ob problemu premogovne luke v okviru vsedržavnega energetskega načrta, na koncu pa je še poudaril, da se mora mesto predvsem znebiti »provin-cialističnega tarnanja* ter se spet povezati z odprtimi silami Evrope.
Predsednik deželnega odbora Co-melli pa je v svojem posegu orisal glavne smernice delovanja deželne uprave, ki po eni strani skuša utrditi in okrepiti pozitivne težnje v nekaterih delih dežele, po drugi pa
f Čestitke
Naš IZTOK je v nedeljo prejel prvi zakrament — sveti krst. Obilo sreče in zdravja ter da bi zrastel v pridnega fanta v veselje staršev, mu voščita nona in botra Vida ter strle Pavel.
Danes praznuje 77. rojstni dan JOŽEF SARDOČ iz Prečnika. Ob tem lepem jubileju mu čestitajo vsi njegovi dragi.
posega na najbolj šibkih območjih, da bi čim bolj ugladila sedanja neravnovesja.
Ob zaključku skupščine so evropskega poslanca Marcella Modiana proglasili za častnega predsednika Zveze industrijcev.
Nicolc Confortija k niso izsledili
Policija iz vse Italije še vedno vneto išče 27-letnega Nicola Confortija, ki je preteklega 12. marca s petimi naboji kal. 7,65 ustrelil v Ul. San Donato 13 svojo 24 -letno ženo Rosetto Bartolomeo in njenega prijatelja. 21-letnega grškega študenta Georgiosa Zoniosa. Objavljeno sliko so posredovali policijski agenti v u-panju, da bi morda kdo prepoznal morilca. Drug posnetek so sinoči poslali policiji tudi iz Nemčije, kjer je Conforti nekaj časa delal.- Preiskovalci so vsekakor precej prepričani, da se je Conforti zatekel v Kalabrijo, kjer se ob določeni »solidarnosti* znancev skriva v širokih goščavah Aspromonteja.
Občni zbor društva upokojencev
Društvo slovenskih upokojencev v Italiji je imelo prejšnjo soboto svoj osmi redni občni zbor, na katerem so obravnavali vprašanja v zvezi z delovanjem društva samega. Ob izredno številni prisotnosti članov, ki so napolnili malo dvorano tržaškega Kulturnega doma in ob prisotnosti raznih gostov, med katerimi so bili! tajnik SKGZ Dušan Udovič, konzul, SFRJ v Trstu Kovačič, podpredsednik Zveze društev upokojencev iz Slovenije Alfonz Grmek in drugi, so predsednik Ferluga, tajnik Andolšek in blagajničarka Zdenka Šavli prebrali svoja poročila, medtem ko je Duša Kosnainova prebrala poročilo o prireditvah.
Na sobotnem občnem zboru so izvolili tudi novi odbor, ki si bo porazdelil funkcije na svoji prvi seji. Pomembno pa je, da so udeleženci občnega zbora izvolili Vojka Ferlu-go za svojega častnega predsednika. Tajnik Stanko Andolšek je ob zaključku prebral protestno resolucijo v zvezi z zavlačevanjem odobritve zakona za globalno zaščito in v zvezi z razlaščanjem slovenske zemlje.
Člani in odbor SK Devin izrekajo Pavlu Fakinu globoko sožalje ob izgubi predragega očeta.
Družina Pavla Morpurga izreka iskreno sožalje Pierini Mrak in družini ob težki izgubi drage mame.
:'!•	■ O'’
Ob smrti dragega očeta in tasta GUALTIERA FACHINA izreka iskreno sožalje Pavlu in Majdi TFS »Stu ledi*.
Zavarovalnica goveje živine iz Bazovice izreka globoko sožalje svojemu predsedniku Alojzu Križ-mančiču ob Izgubi drage mame.
Svojemu članu Alojzu Križmanči-ču in družini izreka iskreno sožalje ob smrti mame
ZOFIJE
Gospodarska zadruga Bazovica.
Ob smrti drage mame ZOFIJE
izreka občuteno sožalje svojemu blagajniku Alojzu Križmančiču in svojcem, Podporno pogrebno društvo v Bazovici.
Ob hudi izgubi drage
ZOFIJE KRIŽMANČIČ izreka iskreno sožalje svojcem in družini KD Lipa.
Učenci in učiteljice osnovne šole F. Venturini iz Boljunca izrekajo globoko sožalje učiteljici Beni Fa-chin ob smrti dragega očeta.
Slovensko planinsko društvo v Trstu izreka odborniku Pavlu Fachinu in družini iskreno sožalje ob izgubi predragega očeta.
Svojemu sodelavcu Lojzetu Križmančiču izreka globoko sožalje ob smrti matere
ZOFIJE
Observatorij
23. 3. 1976
23. 3. 1982
Ivan Gustinčič
Vedno se te spominjamo:
žena Ivanka, snaha Jolanda, vnuk Alex in drugo sorodstvo.
Zapustila nas je naša draga
ZOFIJA KRIŽMANČIČ por. KRIŽMANČIČ
(FEČEVK)
Pogreb bo danes, 23. t.m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v bazoviško cerkev.
Žalostno vest sporočajo mož, sin z družino, sestri, brat, vnukinji in nečakinja z družinami ter drugo sorodstvo
Bazovica, 23. marca 1982
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga mama in nona
IDA MILIČ por. ŠKABAR
Pogreb bo danes, 23. marca, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na Repentabor.
Žalujoči mož, hčerke Pierina, Elvira in Irma z družinami ter drugo sorodstvo
Repen, 23. marca 1982 (Pogrebno podjetje Zimolo)
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 85. letu starosti zapustil naš dragi
GUALTIERO FACHIN
Pogreb bo danes, 23. marca, ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalujoči: žena Pavla, hčere Marcella, Gem-ma in Beni, sin Pavel z ženo Majdo, vnukinje Barbara, Valentina in Mateja ter drugo sorodstvo
Trst, 23. marca 1982
m
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja, ki smo jih bili deležni ob izgubi naše drage
BERNARDE ŠKABAR vd. TAVČAR
se vsem iskreno zahvaljujemo.
Repen, 23. marca 1982 (Pogrebno podjetje Ul. Zonta 3)
-SVOJCI
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja, ki smo jih bili deležni ob bridki izgubi našega predragega
LUDVIKA LEVAKA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga imeli radi. cenili njegovo plemenito srce in kakorkoli počastili njegov spomin.
Posebna zahvala častitemu msgr. Petru Šorliju za tolažilne besede.
Maša zadušnica bo v soboto, 27. marca, ob 18. uri v cerkvi pri Sv. Ivanu.
SVOJCI
Trst, 23. marca 1982
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage
MARUE KLARIČ vd. FANTINI
Posebna zahvala župniku, družini Keber, darovalcem cvetja in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti.
Žalujoča družina Fabjan
Nabrežina, 23. marca 1982
22. 3. 1979
22. 3. 1982
Ob tretji obletnici smrti
ROMANA KLABJANA
se ga spominjata
žena Karlina in sin Silvano z družino
Dolina, 23. marca 1982
ZAHVALA
Ob izgubi našega predragega
MARIA BLASONA
se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin in ga spremili na zadnji poti.
SVOJCI
Nabrežina, Prosek, Trst, Milan, Ljubljana, Melbourne, 23. 3. 82
SLOVENSKI KLUB
vas vabi danes, 23. marca, ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano
na srečanje s člani
LUTKOVNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE
Sodelovala bosta LUCIJA DROLC in BOJAN MARUŠEVIČ, ki nam bosta pred lutkovno predstavo orisala razvoj lutkovnega gledališča od klasičnih ročnih lutk do modernega pristopa lutkam.
Obenem bo razstavljal svoja dela slikar STOJAN ZAFRED.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU VABI NA PREDAVANJE
Zgodovina časnikarstva na Goriškem
ki bo jutri, 24. marca, ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu.
PREDAVAL BO DR. BRANKO MARUŠIČ
GLASBENA MATICA TRST
Sezona 1981-82 8. abonmajski koncert
V petek, 26. marca 1982 ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
Simfonični orkester Radiotelevizije Ljubljana
Dirigent: Marko Munih
Solisti: Žarko Hrvatič, violina Božo Rogelja, oboa Alojz Zupan, klarinet Jože Banič, fagot Jože Falout, rog
Spored: Kogoj-Srebotnjak, Mozart, Čajkovski
Prodaja vstopnic uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
Gledališča
ROSSETTI
Danes ob 20. uri red - torek Stalno gledališče iz Turina predstavi Goldonijevo delo «La villeggiatura*. Režija Mario Missiroli. V abonmaju odrezek št. 8. Rezervacije pri osrednji blagajni.
VERDI
V nedeljo ob IS. uri (red G) tretja predstava opere D. Cimaroše <11 matrimonio segreto* (Tajna poroka). Dirigent Massimo De Ber-nart, režija Antonello Madau Diaz.
Danes praznuje 60. rojstni dan
ANTON PETAROS iz Gročane '
še na mnoga leta mu kličeta družini Zobec in Žerjal ? •
'sz*:
TABOR «*■
Danes, 23. marca, ob 20.30 večer■
SALVADOR V BOJU ZA SVOBODO
Predvajanje najnovejših diapozitivov.
Razstava Silvija Pečariča bo odprta do 28. marca vsak dem od 17. do 19. ure.
Kino
Ariston 16.00—22.00 «Anni di oiom-boi>. Barvni film.
Ritz 16.36 «La časa stregata».
Eden 16.30 »Eccezzziunale veramen-te».
Grattacielc 16.30—22.15 «Buddy Bud-dy». Jack Lemmon in Waiter Maltlia i. Režija Billy Wilder.
Fenice 16.(KI «11 tempo delle mele*.
Nazionale 16.30 «Le morbose labbra di Jan*.
Cristallo 16.00 «Ricchi, ricchissimi... praticamente in mutande*. R. Poz-zetto. E. Fenech.
Aurora 16.30 «Red e Toby».
Moderno 15.30 tFjchissimi*.
Filodrammatico 14.45 «La professio-nista del piacere*. Prepovedan mladini pod 18. -letom.
Capiibl 16.30" «£a šai Tultima sui matti*.	1	i
Vittorio Veneto 16.00 »La notte d’e-state* .J«Glorla»).	0
Mignon 15.00’ «$)eavy" 'rrle"taf>>.' Prepovedan mladini pod 14. letom.
Radio 14.30 «La locanda di malado-lescenza». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.30 «1 'guerrieri della not-te».
(lllltlllllllimlllHimitHIlItHIIIUIIIIimillltllltlltlHIKmilllllllllllHItrHIIUIIIIIIIIHIIMIHIIIIIIIItHIIItlllllllll)

Včeraj-danes
Danes, TOREK, 23. marca
SLAVA
Sonce vzide ob 6.03 in zatone ob 18-20 — Dolžina dneva 12.17 — Luna vzide ob 5.29 in zatone ob 16.05 Jutri, SREDA, 24. marca
SIMON
Vreme včeraj: najvišja temperatura 10.2 stopinje, najnižja 6,1. ob 18. uri 8.3 stopinje, zračni tlak 1019 mb narašča, veter 32 km na uro seve-rozahodnik s sunki do 50 km na uro. vlaga 36-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 8,2 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Cristian Azzeglio, Giulia Faraguna, Valentina Widma-yer, Andrea Matarrese, Stefano Re-nar, Silvia Cecchia, Elisa Gullini, Michela Henke, Andrea Carobini. Daniele Vatta, Kerassia Apollonio, Elio Amato, Jadrank? Mignot.
UMRLI SO:	61-letni Giuseppe
Prasel, 77 letna Maria Sossi por. Bruni. 76-letni Carlo Russian, 74-let-rm Giustina Brili, 72-letna Maria Racchi vd. Fasolato. 79-letna Maria Holzmann vd. Flaiban, 32-letni Gian ni Giurgevich, 32-letni Nevio Radin, 69 letni Giuseppe Perco, 63-lctna Angiolina Moreal vd. Cozzi, 58-lelni Giusto Marži. 67-letni iride Za netti, 62-letni Umberto Kresevic, 85-lelna Ersilia Cink, 87-letni Vittorio Bertocchi, 71-letni Guerrino Penzo, 72 letna Antonia Fonda vd. Conten-to. 57-letni Mario Ferluga, 81 letna Maria Fucich vd. Baicic. 681etni Bruno Cergol, 76-letni Carlo Kufer-sin. 80-letna Maria Ferrari vd. Pe-triglia.
OKLICI:	trgovec Mario Duilio
Bravin in trgovka Claudia Vrabiz, upokojenec Alfredo Giovi in gospodinja Bruna Tedesco. finančnik Pan taleone Paolucci in uradnica Lore-dana Malvina Di Mascio, uradnik Claudio Blasi in gospodinja Claudia Rotella. kemik Giorrio Bevilacqua ln uradnica Ornella Ciasca Bondel uradnik Riccardo Fortuna in uradni ca Barbara Cociani, bolničar Eral do Battistella in prodajalka časopi sov Lucia Cociancich, finančni stra Žnik Giovanni Catalano in bolničar ka Romanita Crotta, agent JV Giovanni Senatore in natakarica Teresa Muciaccia. bolničar Fabio Lorenzi in bolničarka Gabriella Ge-retto. geometer Giuseppe Gadaleta in trg. pomočnica Alesandra Šuštaršič, upokojenec Nicola Di Paola in gospodinja Natalia Hvala, trgo vcc Antonio Klun in tehnična ri sprka Paola Lertua, mizar Ivan Umberto Pi?nta in krznarka Giusep-ci->a Gincciardi. finanftii stražnik Sandro Atzori in gospodinja Sere-
CHIAROMONTE NA DEŽELNEM AKTIVU KPI V TRŽIČU
Opredelili so stališča do deželnih in vsedržavnih gospodarskih vprašanj
«L’Unita» je napravila napako, ker je preizkušeno tradicionalno politiko zamenjala z iskanjem škandalov ■ Priprave na vsedržavno konferenco
nella Gessa, finančni stražnik Pa-squale Spinelli in gospodinja Angelica Deiure, agent JV Vincenzo Colio in šivilja Paola Chiti, uradnik Maurizio Digiovanni in uradni-a Edda Stanovich, delavec Angelino Tamburro in bolniška strežnica Marisa Olivadoti, višji narednik Carmelo Rijsso in gospodinja Daniela Montebugnoli, šofer Roberto Monica in uradnica Giulj Argentin,. delavec Maurizio Orlando in pro-graniatorka Eriča Paladini, postrešček Edoardo Crevatin in uradnica Adriana Črnigoj, univerz, študent Corrado Semeraro in gospodinja Maria Assunta D’Auria, uradnik Aurelio Cantagalli in uradnica Mar-cella Finocchiaro. računovodja Massimo Taini in urandica Donatella Bortolin, uradnik Daniele Barzelo-gna in učiteljica Paola Tuzzi, šolnik Sergio Pittaro in solnica Mar-gherita Cossini, uradnik Walter Bembo in uradnica Patrizia Fuma-rola.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Giulia 1. Ul. S. Giusto 1, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Sest jan. Bazovica.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Mazzini 43. Ul. Tor S. Piero 2, Seslian. Bazovica.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Mazzini 43. Ul. Tor S. Piero 2, Sesljan, Bazovica.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732-627. predpraznična ud 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure. tel. 68 441.___
LEKARNE V OKOLICI
Boliunec: tel. 228 124; Bazovica tel 226 165; Opčine: tel. 211001; Prosek, tel. 225 141; Božje polje Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209197: Zavije, tel. 213 137: Milje: tel. 271 124.
	LOTERIJA				
BARI	1	55	30	35	88
CAGLIARI 67		59	10	82	81
FIRENCE	82	61	84	2	72
GENOVA	18	36	12	66	28
MILAN	65	7	50	69	30
NEAPELJ	5	52	43	12	79
PALERMO 46		1	15	19	82
RIM	38	70	87	84	24
TURIN	31	16	60	12	90
BENETKE	43		32	45	11	63
	ENALOTTO				
12 2 1	2 1 XXX			X X 2	
KVOTE:					
12 — 21.562.500.-					
11 —	726.800,-				
10 ~	56.700.-				
»Za zaposlitev, za razvoj in za demokratično alternativo*, pod tem naslovom je deželni odbor KPI priredil v nedeljo dopoldne v Tržiču aktiv komunistov Furlanije Julijske krajine, katerega se je udeležil tudi član vsedržavnega tajništva stranke in odgovorni za gospodarska vprašanja senator Gerardo Chiaro-monte. Na tem shodu, ki je trajal skoraj štiri ure, sta uvodoma poročala pokrajinski tajnik stranke za Goriško Renzo Redivo in član tajništva Renzo Toschi. Več razpravljavcev je poročalo o razmerah v njihovih tovarnah in v njihovih krajih, sklepne misli pa je povzel senator Chiaromonte. Da ne bi vsakemu govorniku polagali v usta njegove besede, bomo skušali povzeti poglavitna stališča, iz katerih je mogoče razbirati, kako KPI gleda na sedanji družbeno politični in gospodarski trenutek v naši deželi in v državi na splošno.
Sestanek je ponudil priložnost, da so ši komunisti natočili čistega vina o prav’ vseh vprašanjih, ki zadevajo italijansko družbo, njene mednarodne odnose, perspektivo razvoja te družbe v smeri socializma, kakor tudi vprašanja odnosov znotraj te družbe, in ne nazadnje tudi vzroke za znani spodrsljaj glasila KPI «l’Unita*. Komunisti so torej temeljito pregledali položaj in se tudi dogovorili, kako ravnati, da se ne bi uresničili cilji, ki jih zasledujejo konservativne in protidelavske sile s svojim napadom na delavski razred. na njegove sindikalne organizacije in na njegovo avantgardo.
Če naj izhajamo iz deželnih razmer. potem moramo v analizi, ki jo daja komunistična stranka, najprej ugotoviti razkorak v razvoju gospodarstva v deželi Furlaniji Julijski krajini. Medtem ko obnova Furlanije po potresu dobro napreduje, nekatera območja sila zaostajajo, zlasti Posočje, spodnji del Furlanije, Karnija in Nadiške doline. Komunisti obtožujejo deželni odbor in še zlasti podpredsednika De Car-lija, češ da izpodkopava tudi zdrava podjetja (primer Detroit), in zahtevajo spremembo sedanje industrijske politike dežeie. Š tem v zvezi stranka ponovno poudarja veljavnost svojega projekta gospodarskega razvoja dežele, v okviru katerega je potrebno razvijati tudi gospodarske odnose z Jugoslavijo, da se zagotovi stabilnost krajev ob meji.
, Toda komunistična stranka sc v pripravah na junijsko vsedržavno konferenco spopada tudi z drugimi vprašanji, med katere sodi zahteva po čim hitrejši zaščiti slovenske narodnostne skupnosti, v zvezi s katero obsoja omejevalno stališče KD.
Stranka je zelo kritična do razdelitve oblasti na deželni ravni med šestimi strankami, do lotizacije, kot se temu reče, ki naj bi imela za cilj osamljenost KPI, dejansko pa takšna praksa predstavljala obu-božanje demokracije. Opozarja pa tudi na družbeno napetost, zlasti na nezadovoljstvo delavcev, ki vsak dan sproti spoznavajo, kako jim inflacija odjeda kupno moč osebnih dohodkov.
V okviru svoje strategije KPI ni naklonjena reševanju posameznih o-bratov, ki so v krizi, ampak predlaga globalno reševanje deželne problematike, ki jo je potrebno razdeliti po prednostnih vrednostih. Delavska vprašanja bo mogoče uspešno reševati samo v povezavi z vprašanji, ki zadevajo vse državljane, kot so denimo vprašanja stanovanj, pokojnin, zdravstva itd.
Težave, ki jih nahajamo v naši deželi, pa niso nič drugega kot posledica vladne gospodarske politike. Vlada se sicer ponaša z nižjo stopnjo inflacije, ne pove pa, da se za manjšo inflacijo skriva propad velike industrije in v zadnjih mesecih vse večja kriza majhne industrije in obrti, kar je privedlo do 2 milijonov brezposelnih. Na padec inflacijske stopnje vpliva zmanjšanje kreditiranja, ukinitev izgradnje elektroenergetskih obratov, ki niso dograjeni do 70 odstotkov.
Toda kako naj se italijansko gospodarstvo reši energetske krize, kako naj se Italija industrijsko razvija na elektronskem in znanstvenem področju, v jeklarski industriji, če na zahtevo sekretarja PSDI noče sovjetskega plina, medtem ko so pogodbe za njegovo dobavo podpisale Nemčija in Francija.
Komunisti dajejo priznanje prvemu laičnemu predsedniku vlade za njegove uspehe v boju proti terorizmu in P2, ne morejo pa se strinjati z vladno gospodarsko politiko. Komunisti predlagajo moderno industrijsko močno Italijo, z razvitim kmetijstvom, četudi bi izvedba takšnega načrta povzročila začasno brezposelnost.
Svojo politiko demokratične alternative hočejo komunisti podpreti z nekaterimi še v letošnjem letu uresničljivimi cilji. Podpisovati bodo začeli za rešitev stanovanjskega vprašanja. Do poletja je potrebno urediti pokojninsko vprašanje, konec junija pa bodo priredili zborovanje delavcev in tehnikov o njihovih življenjskih pogojih.
Takoj za komunistično partijo je sindikalno gibanje poglavitni cilj napada konservativnih sil in Con-findustrie. Da bi sindikati zdržali ta napad in branili interese delavcev, je potrebna avtonomija sindikata. Komunisti jo priznavajo z vsemi posledicami. Spoštujejo sindikalno demokracijo, ki pomeni u-poštevanje delavskih predlogov do skrajnih konsekvenc. Komunisti se zavzemajo za to, da se vsaka odločitev sindikata podvrže preverjanju delavcev, če je potrebno tudi z referendumom.
V	zvezi z nevarnostjo, da ne bi bilo mogoče poiskati soglasja o odpravninah, je KPI mnenja, da je bolje sprejeti referendum kakor pa razpustiti parlament in razpisati predčasne volitve. Stranka je proti predčasnim volitvam zato, ker bi postali ničevi številni pomembni, v parlamentu vloženi zakonski osnutki.
Komunisti javno priznavajo, da je «l’Unita» pogrešila, ko je objavila vest v zvezi z odkupnino za Cirilla. Ker priznava napako, je odgovorni urednik lista podal ostavko, kar je prvi primer v italijanski politični praksi. Takšna napaka se je lahko primerila samo zato, ker je glasilo KPI hotelo posnemati nekatere med levičarji brane dnevnike in revije, misleč, da bo politiko lahko vodilo na podlagi škandalov. Oddaljitev od tradicionalne in preizkušene politike je imelo za posledico to časopisno napako. Komunisti dopuščajo, da so to napako napravili zato, ker so bili žrtev provokacije. (To provokacijo pa so komunistom sposobni podtakniti njihovi notranji in zunanji sovražniki. Ne smemo pozabiti, da vodi KPI danes bitko na dveh frontah. z razrednim sovražnikom in na ideološko-političnem poprišču tudi z državo hegemonizma in državnega kapitalizma. Op ur.)
V	okviru demokratične alternative bodo komunisti nadaljevali pogovore s socialisti, s katerimi sodelujejo v krajevnih ustanovah in v sindikatu. Če bi se postopno uresničevala demokratična alternativa, bi podobno kot v Franciji lahko napredovali tudi v Italiji. Toda io bo mogoče le. če bo razprava v KPI vedno vodila k enotnosti stranke, k ohranjanju in krepitvi povezave z množicami na terenu, kajti samo to povečuje »storilnost*, kot je rekel Chiaromonte v Tržiču. V tem je tudi moč partije, je dejal. Potrebno je v takšnem živem stiku reševati vsakodnevna vprašanja in ne čaka ti, da jih bodo reševali šele v socializmu.
Prispevki ministrstva našim šolam
Na zadnji seji pokrajinskega šolskega sveta so razdelili že drugo tranšo prispevkov ministrstva za šolstvo raznim šolam. Nižja srednja šola Ivah Trinko je dobila 5 milijonov 355.000 lir, klasični licej Primož Trubar 3.100.000 lir, učiteljišče Simon Gregorčič pa 3 milijone 2C0.000 lir.
Važno za naročnike Jadranskega koledarja
Naročniki Jadranskega koledarja imajo možnost nabaviti si, poleg knjig ki so bile v koledarski zbirki, še lepo slovensko knjigo po zni-
žani ceni. Ob prevzemu koledarja so namreč dobili kupon v vrednosti 8.000 lir, ki ga lahko vnovčijo pri nakupu nekaterih lepih knjig v naši upravi v Gorici. Ulica 24. majr. 1, ali pri raznašalcih. Po znižani ceni si lahko nabavijo pesmi Srečka Kosovela z ilustracijami Lojzeta Spacala, ilustrirano Levstikovo knjigo «Martin Krpan z Vrha* in zbirko gramofonskih plošč ali kaset »Čebelica Maja*.
GORIŠKA KNJIŽNICA FRANCETA BEVKA
v sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami občine Nova Gorica in Založništvom tržaškega tiska vabi na predstavitev knjige Alda Rupla
«Te!esna kultura med Slovenci v Italiji«
ki bo v četrtek, 25. marca, ob 18. uri v čitalnici ljudsko-pio-nirskega oddelka v Novi Gorici, Kidričeva 20.
IZVAJANJE PRISTOJNIH ZAKONOV
Decentralizacija v goriški občini se bo kmalu pozitivno uresničila
Odbornik Ciuffarin pripravlja sklepe o podelitvi pristojnosti rajonskim skupščinam
Na goriškem županstvu sestavljajo v teh dneh tri sklepe, ki bodo zanimali rajonske skupščine. Gre za porazdelitev denarnih sredstev rajonskim skupščinam in za podelitev nekaterih .pristojnosti na področju javnih del. Gre za začetek praktičnega izvajanja zakona o rajonskih skupščinah, na podlagi katerega so bili njih člani tudi neposredno izvoljeni na upravnih volitvah, ki so bile spomladi leta 1980.
Doslej je goriška občinska uprava le zaprosila za mnenje te skupščine predno je odobrila pomembne sklepe. Vendar je do tega prihajalo občasno in velikokrat tudi pozno, tako da niso vedno imeli člani rajonskih skupščin čas, da bi temeljito preučili predloge občinskega odbora.
Sedaj pa se prehaja na dejansko izvajanje zakonov. Rajonske skupščine bodo namreč imele možnost same sklepati o prednostnih lestvicah za javna dela na njih območju, o šoli in še o marsikateri drugi stvari. Vsaki skupščini bodo tudi dali na razpolago manjše vsote denarja o uporabi katerega bo sama
sklepala.
Občinski odbornik za decentralizacijo Ciuffarin se je v zadnjih mesecih večkrat pogovoril s predsedniki rajonskih skupščin in tudi s člani prve svetovalske komisije o vsebini teh sklepov. Ciuffarin namerava imeti še en sestanek s predsedniki, zatem bodo sklepi prišli pred občinski svet, kjer jih bodo svetovalci odobrili.
Čeprav so območja velika je v nekaterih rajonih malo prebivalcev. To bo najbrž otežilo delo rajonskih skupščin, bo pa domačinom nudilo možnost samouprave v marsikaterem oziru.
Čelno trčenje v križišču Ul. Manzoni in Ul. Angiolina
Tri mesece se bo zdravila 27-letna Maria Luisa D’Amore iz Gorice, Korzo Italia 209, zaradi telesnih poškodb, ki jih je zadobila v prometni nesreči, včeraj zjutraj, na križišču ulic Manzoni in Angiolina. Z avtom je silovito trčila v renault 12, ki ga je po Manzanijevi ulici,
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiioiiniiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiMitiiiiiimiiiriiiiimiiiitiiiiiiiiuiiiiuiuimiiniiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
«SVET BREZ SOVRAŠTVA* V DOBERDOBU
Književniki treh narodnosti občuteno spregovorili o miru in razorožitvi
Literarno srečanje je pritegnilo v občinsko telovadnico veliko ljudi z obeh strani meje
Literarno srečanje «Svet brez sovraštva*, ki je bilo prejšnji petek v Doberdobu, je dokazalo, da načrti organizatorjev presegajo okvire nekega lokalnega literarnega večera. Občini Doberdob in krajevni skupnosti Sela na Krasu, ki sta priredili prejšnji dve srečanji, se je letos pridružilo še Javno večnamensko kulturno središče iz Ronk, kar seveda razširja možnosti prirediteljev. Dokaz za to je bil tudi katalog, kjer so objavljeni prispevki avtorjev, ki so do sedaj nastopili na srečanju «Svet brez sovraštva*. Katalog je uredil odbornik za kulturo v EJoberdobu; Karlo Černič, ilustri-rafpa ga je Oskar Beccia v sodelovanju Silvana Bevčarja in Vladimi-j-a Klanjščka. Katalog je bogato in temeljito opremljen in že sam po sebi dokazuje pripravljenost večera.
Pravo bistvo literarnega srečanja je bila vsekakor prisotnost književnikov treh narodnosti in sicer slovenske, italijanske in furlanske pa še to: prišli so v Doberdob iz Slovenije, iz Trsta in Gorice, iz Železne Kaple na avstrijskem Koroškem in iz Furlanije. Pesniki in pisatelji, lahko bi rekli «od štirih vetrov*, so
se zbrali, da bi govorili o miru in razorožitvi, to je o temi, ki zanima ves svet in seveda zato', da bi govorili o prijateljstvu in spoznavanju med narodi. Dovolimo si tu pripombo: to, kar se s težavo prebija v velikih mestih naše dežele, postane povsem naravno v nekaterih manjših, in verjetno ne po naključu, slovenskih občinah. Sožitje na resnično kulturni ravni, sožitje, ki pomeni skupno delo. rodi seveda tudi vredne sadove. Sam literarni večer je bil brez dvoma konkretno in tudi plodno delo. Priljubljeni slovenski pesniK Janez Menart je tako prebral nekaj svojih znanih pesmi, ki so nihale med hudomušno 'ironijo'in grenkobo bivanja. Marij Čuk iz Trsta je bil prav tako ironičen in tudi grenak, seveda je njegov' »slog* drugačen, saj spada pesnik k mlajši generaciji, ki je hodila tudi poti razdiranja in se danes vrača k nekim humanističnim prvinam. K tej generaciji spada tudi Goričan Ace Mer-molja, ki je očitno prešel (bral je iz cikla Galilei) iz razigrane, estrad-ne poezije v meditativno liriko. O miru sta spregovorila furlanski pesnik Luciano Morandini in slovenski
litiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiMtniiiiiiifiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHiiiiiiiiiitiiiiiiiiiia*
Zaključek kuharskega tečaja v Sovodnjah
V priredbi domačega kulturnega društva se je v Sovodnjah v zadnjih treh mesecih vršil kuharski tečaj, ki ga je vodila Nataša Bašin in na katerem je sodelovalo, v dveh izmenah, več kot dvajset mladih žena in deklet iz Sovodenj in neposredne okolice.
Na tečaju so se udeleženke naučile veliko novega, mnoge pa so iz-
popolnile svoje kulinarične sposobnosti. V nedeljo popoldne so v so-vodenjskem Kulturnem domu razstavile vrsto najrazličnejših predjedi in sladkarij, ki so se jih navadile pripraviti v času tečaja. Razstava je vzbudila zelo veliko zanimanje sovodenjske publike, ki je v zelo velikem številu prišla v Kulturni dom, da bi videla katere dobrote so pripravile mlade kuharice.
Po razstavi pa se je komaj začelo pokušanje razstavljenih dobrot. Pravijo da jih je bilo zelo veliko in da so se udeleženke tečaja zares nasitile.
Podobne tečaje bi bilo prav prirediti tudi v drugih krajih na našem podeželju in tudi v mestu. Kulturna društva bi lahko prevzela pobudo zanje.
KMEČKA BANKA
USTANOVLJENA LETA 1909
GORICA-K0RZ0 VERDI 51
TELEFON: 84206	84207 • 85383
TELEFON MENJALNICE: 83909
TELEX 460412 AGRBAN
VSE BANČNE USLUGE - MENJALNICA RAZPOLAGAMO Z VARNOSTNIMI SKRINJICAMI
pisatelj Tone Svetina. Morandini je v svojem razmišljanju o silah, ki vodijo v vojno in tistih, ki zasledujejo humanistično pot miru, dokazal svojo razmišljujočo naravo, medtem ko je bil Svetina preprostejši in povedal stvari dokaj naravnost, skratka, brez dlak na jeziku.
Vsekakor je bilo zanimivo poslušati Leonarda Zaniera, ki je bral svoje pesmi v karnijski furlanščini. Zanierovi verzi govorijo o izseljeni-štvu, o vojni, razdirajo lažne mite in odkrivajo brez predsodkov furlansko stvarnost: pri tem pa ne izgubijo svoje globoke liričnosti in pristnih korenin.
O bolečini koroških Slovencev, ki se morajo v Avstriji boriti za najenostavnejše, to je za materino besedo, je pel Valentin Polanšek, ki je bil hkrati tudi nekak »ambasador*, saj je bil povod za to, da je prišla na srečanje tudi Silvija Ha-derlep, ki je podžupan v Železni Kapli, od koder je Polanšek doma. Doberdob in Železna Kapla mislita še nadalje sodelovati. Večer je povezoval novinar in pisatelj Bogdan Pogačnik, ki je nekak »mentor* literarnih srečanj »Svet brez sovraštva*.
Večer je otvoril nastop domačega zbora Jezero, ki je ubrano zapel sklop pesmi, prav tako se je večer zaključil s pesmijo in tokrat z dobrim nastopom skupine «Canzoniere Friulano* iz Aiella del Friuli.
Prireditelji večera in nastopajoči pa so našli najlepše zadoščenje v občinstvu, ki je do zadnjega kotička napolnilo telovadnico v Doberdobu in z veliko pozornostjo sledilo govorjeni in peti besedi ustvarjalcev in glasbenikov.
v smeri Ulice Fatebenefratelli vozil 51-letni Giuseppe Riaviz iz Gorice, Ulica Montenero 19. Riaviz je v nesreči zadobil le lažje telesne poškodbe in bo ozdravel v desetih dnevih. Do nesreče je menda prišlo, ko je D‘Amorejeva prehiteva a nekaj pred njo vozečih avtomobilov ter zavozila na drugo stran ceste, oziroma križišča.
V goriškem Verdijevem gledališču bo v petek, 26. marca, ob 21. uri, nastopila gledališka skupina «Collettivo Terzo Teatro - Gorizia* z gledališko verzijo Pasolinijevega dela »Uccellacci e uccellini.*. V tej goriški skupini sodelujejo Giorgio Marangoni. Stefano Falanga, Fulvio Gianesini, Paola Lacerenza, Tiziana Puddu, Chiara Sapunzachi, Giu-liano Petterin, Barbara Posa in Patrizia Battistutti. Režira Mauro Fon-tanini.
Razna obvestila
V telovadnici Kulturnega doma
bo v petek, 26. t.m., ob 20. uri prikaz družabnega in športnega plesa (Standardni in latinskoameriški plesi). Izvajajo člani Plesnega kluba iz Nove Gorice. Priporoča se točnost.
Slovensko planinsko društvo obvešča, da je v teku vpisovanje za zaključno smučarsko tekmovanje, ki bo v nedeljo, 28. t.m., na Nevej-skem sedlu. Društvo bo poskrbelo, v kolikor bo dovolj prijavljen-cev, tudi za avtobusni prevoz. Prijave za tekmovanje in avtobus sprejemajo do četrtka, 25. t.m., do 12. ure.
Predavanja
V	četrtek, 25. marca, ob 18.30 bo časnikar Piero Fortuna, ki je svoj-čas bil urednik goriške kronike beneškega Gazzettina, sedaj ureja petnajstdnevnik II Punto v Vidmu in je dopisnik tednika Epoca iz Rima, govoril o knjigi «La comu-nicazione di massa oggi in Italia*. Predstavil ga bo goriški župan.
V	kulturnem centru Mazzolari v Podturnu, Ul. Veniero 1, bo danes ob 20.30 četrto predavanje iz ciklusa o povojni zgodovini in politiki v svetu. Predaval bo ravnatelj novogoriške ljudske univerze Rajko Slokar, in sicer o gibanju neuvrščenih držav.
Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v četrtek v predavalnici v Ulici della Croce 3 (Gregorčičev dom), predvajanje kratkome-tražnih filmov o izletih SPD po poteh AVNOJ in NOB. Filma bo predvajal Zdenko Vogrič.
V petek. 26. marca 1982, ob 20. uri v dvorani KD Jezero v Doberdobu
redni občni zbor ' ŠD Mladost
Vabljeni člani in prijatelji!
Ses* SLOVENSKO ** STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU
Pavel Golia
JURČEK
V četrtek, 25. marca, ob 10. uri in v petek. 26. marca, ob 10. in ob 13. uri v Kulturnem domu v Gorici.
GLASBENA MATICA
v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete
priredi
KONCERT
ORKESTRA AKADEMIJE ZA GLASBO IZ LJUBUANE
DIRIGENT: ANTON NANUT
Gorica, Kulturni dom, v soboto, 27. marca 1982, ob 20.30
Kino
Gorica
VERDI 18.00-22.00 »Stati di alluci-nazione*.. V. Russell. Prepovedan mladini pod 14. letom.
CORSO 18.00-22.00 «Bollenti spiliti*. J. Dorelli in G. Guida. Barvni film.
VITTORIA Danes zaprto.
Tržič
EXČELSIOR 18.00-22.00 »Anni di piombo*.
PRINCIPE 18.00-22.00 »Pierino col-pisce ancora*.
Nova Gorica in okolica
SOČA 17.00 — 19.00 — 21.00 »Bruba-ker*. Ameriški film.
SVOBODA 18.00-20.00 »Vsi smo bili hippy». Ameriški film.
DESKLE 19.30 »Ljubezenski vrtiljak*. Nemški film.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tr-žiču dežurna lekarna S. Nicolo, Ul. 1. maggio, tel. 73-328.
DEŽURNA LEKARNA V GORIC)
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Baldini, Korzo Verdi 57, tel. 84-879.
Prispevki
Namesto cvetja na grob Martine Hvalič, daruje Milan Gravner 10 tisoč lir za kulturno društvo Naš prapor.
Člani in odborniki kulturnega In kotalkarskega društva Oton Župančič iz štandreža Izrekajo nekdanjemu odborniku Klavdiju Ožbotu in svojcem iskreno sožalje ob smrti mame Milke.
ZAHVALA
Ob tolikih izrazih sožalja ob izgubi naše drage
SILVE PRIMOŽIČ roj. MARINIČ
se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin.
Otroci Silvan, Cvetka In Karlo z družinami ter brat Dolfe z družino
Oslavje, Gorica, Kojsko, 23. marca 1982
KULTURA
V PETEK V TRŽAŠKEM KULTURNEM DOMU
Simfonični orkester R1V Ljubljana abonmajski gost naše Glasbene matice
Dirigent Marko Munih - Solist v Kogoj-Sre-hotnjakovem Andantu violinist Žarko Hrvatič
Po ustaljeni tradiciji, da ima Glasbena matica vsako leto v gosteh vsaj en večji orkestralni ansambel, bo prihodnji petek nastopil v Kulturnem domu Simfonični orkester RTV Ljubljana. Ta odlična orkestralna sestava je dobro poznana tržaškemu občinstvu, saj je že ponovno posredovala ljubiteljem glasbene umetnosti vrhunske izvedbe glasbenih mojstrovin. Ustanovljen je bil 1. 1955 predvsem za izvedbe instrumentalnih del na Re-diu, vendar že od tedaj redno nastopa javno. Ansambel, katerega repertoar je odmerjen tudi sodobni slovenski in ostali jugoslovanski glasbi, si je pridobil ugled prvih simfoničnih orkestrov Jugoslavije. Je dobitnik številnih priznanj in nagrad v Jugoslaviji, uživa pa u-
Dirigent Marko Munih
gled tudi v inozemstvu. V njegovo redno delo spada tudi ciklus abonmajskih koncertov v Ljubljani in gostovanja po jugoslovanskih glasbenih središčih. Simfonični orkester RTV je imel v gosteh vrsto slavnih dirigentov kot so Lovro Matačič, Ernest Boura, Milan Horvat itd. Njegov umetniški vodja in šef dirigent je sedaj Anton Nanut.
Nastop orkestra RTV Ljubljana bo tokrat v Kulturnem domu vodil primorski rojak, dirigent Marko Munih, ki je tudi glavni in odgovorni urednik glasbenega programa Radia Ljubljana. Munih, doma iz Mosta na Soči, je študiral klavir in dirigiranje na ljubljanski A-kademiji za glasbo. Diplomiral je iz dirigiranja v razredu dr. Danila Švare, kasneje pa se je izpopolnjeval tudi v inozemstvu. Bil je vrsto let dirigent orkestra Slovenske filharmonije, vodil je Komorni zbor Radia Ljubljane in Akademski pevski zbor «T. Tomšič*, s katerim je gostoval širom po Evropi, ZDA in Kanadi. Za umetniške dosežke je prejel nagrado Prešernovega sklada. Glasbeni ocenjevalci so o Munihu izrekli vrsto laskavih besed kot o dirigentu, ki se ne zadovolji samo s tehnično izbru-šeno izvedbo, ampak posreduje poslušalcem resnično glasbeno doživetje.
Kot solist v Kogoj Srebotnjakovem Andantu bo nastopil violinist Žarko Hrvatič, ki nam je v teku svoje koncertne dejavnosti posredoval že vrsto dognanih interpretacij. Žarko Hrvatič, tržaški Slovenec, ki je oblikoval svoje glasbeno znanje v šoli Glasbene matice (razred prof. O. Kjudra), kasneje pa še v Moskvi in na Akademiji za glasbo v Ljubljani, je danes docent za violino na tržaškem konservato-
Btvuje tudi v šoli Glasbene matice v Trstu.
Posebej moramo omeniti izvrstne slovenske pihalce Božo Rogeljo-oboa, Alojza Zupana - klarinet, Jožeta Baniča - fagot in Jožeta Fa-Icuta - reg, ki bodo nastopili kot Bolisti v Mozartovi Koncertantni simfoniji za kvartet pihal v Es-duru.
Spored simfoničnega orkestra RTV Ljubljana navaja v prvem delu Mozartovo Koncertantno simfonijo v Es-duru ter Kogojev An-dante za violino v Srebotn jakovi in-strumentaciji, v drugem delu pa bomo poslušali znano Peto simfonijo Čajkovskega.
Wolfgang Amadeus Mozart je kljub svojemu kratkemu življenju (1756-1791) zapustil skoraj 700 različnih skladb z vseh področij glasbenega ustvarjanja. In vse to so dognane in zgledne glasbene mojstrovine. Mozart je bil zvest vodilu, po katerem ni želel s svojimi skladbami povedati nekaj novega pač pa mnogo lepega. In v tej doslednosti je njegova veličina, v u-spelosti tega dela pa njegova fe-nomenalnost. Med številnimi Mozartovimi koncerti za en, dva ali celo štiri solistične instrumente, je pomembna Koncertantna simfonija v Es-duru za oboo, klarinet, fagot in rog ter orkester. Mozart jo je napisal 1. 1778 v Parizu za «Concerts spirituels*. še danes slišimo sorazmerno redko to žlahtno Mozartovo delo, ki se odlikuje s posebno domiselnostjo. Ta Mozartov prispevek k redki literaturi za takšno sestavo, je posebno dragocen zato, ker se posamezni glasovi solistov in orkestra čudovito dopolnjujejo in izmenjavajo. Tridelni, globoko občuteni srednji stavek, v katerem koncertirajo solisti tudi med seboj, označuje prava mozar-tovska sladkoba. Zadnji stavek je vrsta variacij, ki so, ustrezno tedanji pariški modi, čisto melodične in zasnovane glede na raznolike možnosti koncertiranja.
Tržaški slovenski skladatelj Marij Kogoj, glasnik slovenskega glasbenega ekspresionizma, je svoja estetska naziranja, ki jih je u-trdil v slovenski glasbi 20. stol., sam tako izrazil:
(Izmed vseh stvari, me je od moje mladosti najbolj mikala glasba. Mogoče sem zato bil nanjo tako pozoren,' ker ji V'HdraVtMi bi-.: lo najti jednakega, tudi lepšega in popolnejšega. Zdi se mi, da le ona ve zagotovo, kje je njen vir in kam naj se vedno znova nagiba in vtapla, medtem ko druge umetnost' to šele spoznavajo. Bližje notranje narave je. Ljubezen do notranje narave pa je v meni večja kakor dopadenje nad zunanjo. ki je notranji le posoda, kajti vse kar je notranji naravi bliže, je bliže tudi meni, ker moja notranjost sem. Glasba ni zunanjost nego dno.*
Razvijanje ekspresionistične o-rientacije slovenske glasbene misli je plod Kogojeve skladateljske aktivnosti, saj je že s svojim dejansko prvim tiskanim delom, mešanim zborom «Trenutek», ki je izšel 1. 1914 v zadnji številki Novih a-kordov, zasejal seme glasbenega ekspresionizma tudi pri nas.
Kogojev Andante zg violino in klavir sta prvič izvedla violinist
Karel Jeraj in avtor na koncertu skladateljevih in Bravničarjevih del 25. maja 1925. Tehtna izraznost Kogojeve glasbene govorice je skladatelja Alojza Srebotnjaka spodbudila, da je skladbo orkestriral. V tej zvezi je violinist Rok Klopčič zapisal:
(Čustveni in miselni svet, v katerega vodi Kogoj poslušalca, je nenavaden in mnogim popolnoma tuj. Dostop in razumevanje sta-težka, posebno še, ker je oblikovalni koncept dela popolnoma prost, se ne ravna po nobeni u-staljeni formuli in ga diktira le čustveni in miselni razvoj, kot je
dg
(Nadaljevanje na 5. strani)
Veliki simfonični orkester Radiotelevizije Ljubljana
NiiiiiiinMiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiinitniikiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiuiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiimiiHiimmimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiin
KONEC GLEDALIŠKE SEZONE V NOVI GORICI
Turgenjev: «Mesec dni na kmetih*
V režiji Mirana Hercoga je igralski ansambel zagnano in predano, a ne brez spodrsljajev odigral zahteven tekst
S četrtkovo premiero (11. marca) znanega dramskega dela Turgenjeva (Mesec dni na kmetih* je Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici zaključilo svojo letošnjo gledališko sezono.
Vsekakor izbor pete in zadnje letošnje premiere zagotovo ni bil slučajen, saj gre za imenitno in odlično delo iz že danes klasičnega repertoarja ruskega gledališča. Čeprav slovi Turgenjev predvsem kot pisatelj in novelist, po-
menijo prav tako njegova dela s področja odrske umetnosti pomembne dosežke ruske dramatike, zlasti pa to velja še posebej za njegovo otožno komedijo «Me-sec dni na kmetih», ki je še danes pogosten gost na vseh odrih sveta. V tem svojem delu je namreč Turgenjev nekako srečn-o združil dve žlahtni prvini ruskega teatra - gogoljevski humor in bodočo lirično otožnost in psihološko prefinjenost Čehova. Sicer pa je
Prizor iz novogoriške predstave Turgenjeva »Mesec dni na kmetih*
riju Tartini, pedagoško pa se udej-
. um,H,»IH     Hlinili,      ■»■Hlinil
NAJNOVEJŠA PESNIŠKA ZBIRKA TRŽAŠKE PESNICE
KettyDaneo: (Trst in Lager*
(Trieste e un Lager)
Najnovejša pesniška zbirka Tržačanke Ketty Daneo je izšla pri založbi Rebellato z naslovom »Trieste e un lager* (»Trst in Lager*). V njej so zbrane pesmi, ki jih je pesnica napisala v obdobju 1945 - 1976. kar pomeni, da .je vsa zbirka nastala iz neke intimne potrebe, ki jo je Danci,va začutila, da v novi luči pogleda v svojo preteklost in drugače, če že ne pravilneje, ovrednoti trenutke ki se ji nekoč, pa čeprav boleči, morda niso zdeli tako va žni, a se ji zdaj v daljši perspektivi zdijo vredni razmišljanja kot dogodki, ki lahko usodno zaznamujejo vse življenje.
Nit, ki se vi.je po vseh oesmih te zbirke, je prav gotovo nit bolečine. Narejena pa ie iz osebnih življenjskih izkušenj Daneove, ki je osredotočila svojo pozornost v dvoje žarišč in sicer v svoje družinske dramatične trenutke in v dramatične trenutke družbe, v kateri je živela in dozorela. Te slednje pa uteleša Rižarna, v ka teri je bil zaprt pesničin brat.
Tudi knjiga se zaradi tega deli na dva dela. V prvem so zbrane pesmi, ki so nastale ob tržaškem nacističnem Lagerju, v drugem pa tiste, ki se nanašajo na oseb ne spomine in naj takoj povemo, da se rned temi po dramatični napetosti in čustveni razgibano sti še nosebno odlikuje nesem, ki jo je pesnica sestavila ob očetovi bolezni in smrti.
Da pa bi še bolje ponazorili raz like med tema dvema deloma zbirke, smo prevedli nekaj odlom kov iz pesmi «Notte esiziale* (»Smrtna noč»), ki spada v prvi del, in iz pesmi »Autunno rosso*
(»Rdeča .jesen*), ki smo jo vzeli iz drugega dela.
Iz sorazmerno dolge «Smrtne noči* smo izbrali začetne verze:
Noč, mračna, sajasta noč.
Tihe hodimo tesno ob zidu okoli Laaerja pri sv. Sobot’.
Ob zlobni uri, ko se tisti strašni 'nekaj' tu zgodi in širi in pač: smisel naše neskladne svobode. Onstran železnih pregrad
Itožbe in jok,
morda tudi otrok, vrtajo v temo in možgane.
Oči lebdijo v megli: kot volčje oči prestrigujejo naše misli.
Tisto noč mi prsti kot • kljukasti križi trgajo roke: »Židinja?*
1— (Ne.*
(Čemu ti večerni, točni, trmasti I sprehodi?»
«Moj brat je lam za zidom.*
1— (Partizan?*
(Ne,* sem zavpila. Preplašile
I so me kljukaste
roke. «Povratnik iz Rusije.* Sajasta noč se zgošča na nebu.
Je več bolečine za tisto
Iprokleto ograjo
Lagerja, kot jo lahko odkupijo stoletja pokore.
Iz »Rdeče jeseni* pa smo vzeli zaključne verze, v katerih pride do izraza velika ljubezen, ki jo pesnica vse življenje goji do Kra sa in do njegovih duševno pomirjevalnih lepot:
Najboljša zemlja na svetu si ti, Kras, mil in uporen, spremenljiv in skrivnosten kot življenje.
Zleknjena med divjimi zelišči vsrkavam, vonj po morju,
Ikf vztrajen
gnezdi v tvojem skalnatem
Inaročju.
Rdeča luna ves svet poplavlja. Napotim se proti grmu ruja po stezi, ki jo dobro poznam, in naletim na sramežljiv sen. Sanje nikogar?
Ali morebiti moje? slepljive v začaranem plimovanju gozda.
Iz že samo površne primerjave teh dveh delov zbirke lahko sklepamo, da prevladuje v prvem epski navdih, medtem ko prevladuje v drugem lirično čustvo. Vendar so morda razlike med tema dvema deloma v resnici manjše. kot bi človek sodil na prvi pogled. Daneova, ki jo iz številnih prejšnjih zbirk poznamo v glavnem kot izrazito lirično pesnico. razodeva v tej svoji najnovejši pesniški zbirki precej poudarjene epske sestavine, ki da jejo n.jenim pesmim nepiičako vano dramatičnost. Morda pa je
v	njih tudi neka trpkost, ki nas preseneča. Kot bi pesnica nena doma hotela potegniti črto pod vso svojo dosedanjo pesniško dejavnost in izluščiti iz n.je samo črnoglede komponente, to se pra
vi	le tiste ustvarjalne orvine, ki izhajajo iz bolečine. Imamo celo občutek, da je tudi v pesmih, posvečenih Krasu, sedaj neka melanholična odpoved, ki ji koprne ča žel.ja po neponovljivih srečnih
trenutkih, da.je še posebno žalostne pomene.
Na to trpkost, ki pa je prav gotovo samo liričnega izvocg m ki 'zaradi tega izpodjeda epsko učinkovitost, je Daneova skušala reagirati, ker se .je je ustrašila Toda reagirala je bržkone s sredstvi, ki ji niso kongenialna. Zatekla se je, namreč, vsaj po našem mnenju, v razumsko razglabljanje o svoji bolečini in na ta način vdahnila v svojo umetnost nekaj poetično nepristnih elementov, ki razbijajo ubran ritem njene sicer čustveno napete izpovedi. Vse to da.je slutiti, da je pesnica dospela na zelo važno križišče svojega umetniškega dozorevanja in da se zdaj nekoliko zmedena obrača na vse smeri v upanju, da bo spet našla nadaljevanje stare poti. ki jo je 'boleči klic iz preteklosti’. kot lahke na kratko o-značimo knjigo »Trst in Lager*, trenutno zabrisal.
Prepričani smo, da bo Daneovi v kratkem spet uspelo navezati svoje sedan.je umetniške poglede na pretekle in osvežiti svoj poetični navdih z novimi izkušnjami in celo z novimi izraznimi sred stvi. Njena pesniška osebnost je namreč tako .močna, da ji kratko omahovanje, namenjeno razmišljanju, utegne samo koristiti.
Vsekakor pa ima knjiga »Trst in Lager* veliko vrednost ne samo kot dokument o pesnišnem povojnem umetniškem razvoju marveč tudi kot dramatično pričanje o vojni usodi našega mesta, ki ga je nacistična zver izbrala kot sedež enega svojih zloglasnih Ia-
JOSIP TAVČAR
Turgenjev tudi v svojih dramskih delih takšen, kakršen se kaže v svojem pripovednem opusu. Lahko bi celo dejali, da se v njegovih dramah še bolj izraža njegovo človeško in pisateljsko bistvo, njegov lirizem, ki ustvarja podobno scensko ozračje kakor ga poznamo iz Čehova, čigar predhodnik je v ruski dramatiki vsekakor bil. Tudi ljudje so si sorodni, saj nam predstavlja Turgenjev v svojih dramah odvečne ljudi (le te najdemo tudi pri Lermontovu in njegovem Junaku našega časa), razočarane intelektualce in odmirajoči plemiški svet. Vendar je v bistvu pomembna razlika med niima: plemič Turgenjev na tihem sočustvuje s tem propada njem, je osebno celo lirsko prizadet, Čehov pa je objektivnejši, mirnejši, a prav zaradi tega morah včasih globlji, ker svojega lirizma ne poudarja neposredno, temveč si prizadeva, da govori iz dejanj in značajev.
Tako ali drugače, Turgenjev vsekakor predstavlja nekakšen most med dramatiko Gogolja in dramatiko Čehova, kar je najbolje izpričal prav s svojim delom (Mesec dni na kmetih*.
(Mesec dni na kmetih* je komedija zavrtih čustev, ki se gibljejo na relaciji ljubiti in bati se. Komičen je samo ta strah, njegove posledice pa so absurdne. Veročkina sprememba iz otroka v žensko se zaključi z absurdno poroko z Bolšincovom. Samo velikemu poslovnežu in zdravniku Špigelskemu se posreči zabaran-tati trojko za dekle. In tako je ta bidermajerski šopek, ki ga obdajajo čipke preteklega stoletja, v posebnem kontrapunktu s čustvenimi vzgibi, ki jih omejujejo in prikrivajo fasade spodobnosti, vzgoje in prijateljstva. Vse te in podobne ugotovitve in spoznanja je vtkal v predstavo režiser Miran Herzog, ki se je v polni meri zavedal rahlega tkiva dialoga Turgenjeva, njegove otožne melanholije, prizanesljivega posmeha in trpke žalosti nad ničnostjo, dolgočasnostjo, brezciljnostjo in brezdeljem ruskega plemiškega in intelektualnega življenja sredi minulega stoletja. Na eni strani zvest Turgenjevu in njegovemu dognanemu dialogu, na drugi strani pa hoteč aktualizirati bistvo komedije, je režiser srečno združil v predstavi pravilen občutek za mero, eleganco in tudi liriko komedije. Zato je varno in preudarno vodil igralce po odru in skrbno pazil, da nikier niso zašli v solzavost ali grotesko, pri čemer pa je nenehno ohranjal čar in duha sporočila Turgenjeva. Pri tem sta mu bila v veliko pomoč tako scenografinja Meta Hočevar jeva, ki je znala skoraj akva-relistično in prosojno, a vendar funkcionalno ustvariti sceno, ki je omogočala tako gibanje igralcem kot menjavo prizorišč na razmeroma majhnem odru. kot kostumografinja Mija Jarčeva, ki je v duhu Turgenjeva in njegovega časa odlično zasnovala u strežne kostume, prilegajoče se vsebini komedije in karakterjem igralcev.
Tudi igralski ansambel je za gnano in predano, z vsemi močmi in talentom odigral razmeroma zahtevno besedilo Turgenjeva, če prav bi bilo moč seveda tu in tam komu poočitati tudi kak spo drsljaj ali nedognannst lika. Ven dar so vsi, od Karla Brišnika (Arkadi j Ser geje inč Islajei) pa preko Nevenke Sedlarjeve (Natalija Petrovna). Nevenke Vran čičeve (Verončka). Brede Vrbiče ve (Ana Semjonovna Islajeva). Mire Lampe - Vujičič (Lizave ta Bogdanovna), Jožeta Hrovata (Schaaf). Iva Barišiča (Mihajlo Aleksandrovič Rakitin), Matjaža Višnarja (Aleksej Nikolajevič Be Ijajev), Staneta Lebana (Afana sij Ivanovič Bošincov), Bineta
Matoha (Ignatij Iljič Spigelski), Janeza Lavriha (Natvej) pa tja do Matjaža Berdona (Kolja) pokazali. da so doumeli in razumeli Turgenjeva, njegovo umetnost in njegovo sporočilo ter ga podali in uprizorili z vsem žarom, zagnanostjo in ljubeznijo, tako da je predstava v celoti uspela in nam posredovala Turgenjeva tako, kot si ga je ‘le želeti. Sicer pa je potrebno ob koncu sezone v Novi Gorici na rob zapisati, da so prav z izborom Turgenjeva in njegovo uprizoritvijo novogoriški gledališčniki znova dokazali, da so kos slehernemu težjemu in zahtevnemu dramskemu besedilu, kar so najbolje dokazali prav z uprizoritvijo komedije Turgenjeva «Mesec dni na kmetih» v odličnem prevodu Josipa Vidmarja.
DUŠAN ŽELJEZNOV
KULTURNO PISMO IZ LJUBLJANE^
Ljubljančani gledali tržaškega Karla Marxa
Veliko zanimanje za večer francoskega šansona s sodelovanjem Francoskega kulturnega centra v Ljubljani
V zadnjih štirinajstih dneh se je v -Ljubljani zvrstilo toliko kulturnih prireditev, da bi jih stežka zajeli celo v strn.jeno poročilo. Od operne premiere Janačkove Lisičke Zvitorepke, baletnega večera solista Baleta SNG Vojka Vidmarja. prek več simfoničnih koncertov in recitalov, dveh večerov francoskega šansona, množičnega nastopa koroških Slovencev na skupni kulturni prireditvi v Cankarjevem domu, več novih razstav, do zanimivih gledaliških gostovanj iz Beograda, Skopja in Trsta ter posebnih filmskih večerov, se je strnila izredno pestra ponudba.
Menda se še ni zgodilo, da bi v Ljubljani istočasno gostovala dva tržaška gledališka ansambla. In vendar: v nedeljo, 14. marca, zvečer je v Mestnem gledališču ljubljanskem gostovalo SSG z De Filippovimi Dolgonogimi iažmi ter v Drami SNG Teatro stabile Friu-li - Venezia Giulia z Malaparte-jevim Kapitalom. Ker pričakujemo, da bodo slovenski gledališčniki iz Trsta s to zelo odmevno predstavo v Ljubljani še gostovali, smo si ogledali italijansko predstavo o londonskem življenju revolucionarja in ideologa Karla Marxa. Pričakovali bi najprej, da bo že sama snov drame, v kateri njen avtor Curzio Malaparte (1898 - 1957) postavlja na oder kot dramski lik samega Marxa, vzbudila veliko pozornost (ne le v kulturniških krogih). To se ni zgodilo: Ljubljančani so to gostovanje, bržkone enkratno, skoroda spregledali.
Maiapartejev Kapital uprizarja tisti del Marxovega življenja, ki se navezuje na njegovo londonsko izgnanstvo okrog leta 1851. Dramatizacijo oziroma italijansko adaptacijo dela. ki je sicer izšlo v francoskem izvirniku, .je opravil hkrati interpret Marxovega lika Mario Maranzana. Po zunanji podobi .je bil to pravi Marx, kot ga poznamo z neštetih fotografij, po duhovni in miselni strani pa je igralec izoblikoval revolucionarni lik, ki se iz začetnega humor .ja, rahlo ciničnega, a hkrati izredno bistrega in duhovitega ideologa, z -razvojem, dogajanja v druBirtskpMtraBianps usrtdon poglablja v občutljiva -protislovja
IHIH,HII,l,ll,IIHI,,l,,,l,,IHII,,ll,l,IIIHIIIII»llll"IIIHI,,ll«"H,,H,l#^IHIMU"lllHIIHIMIJwlttH,»HHHnH»fil^l
Raziskovalno-kulturni zavodi južne Primorske
Dvojna številka zbornika Slovensko morje in zaledje
Zbornik je posvečen nedavno umrlemu raziskovalcu in publicistu dr. Miroslavu Pahorju
V	Kopru so predstavili novo, dvojno številko zbornika za humanistične, družboslovne in naravoslovne raziskave »Slovensko morje in zaledje*. Kakor je znano, so zbornik ustanovili raziskovalno -kulturni zavodi južne Primorske z namenom, da bi v publikaciji podrobno osvetljevali problematiko slovenskega pomorstva skozi zgodovino in danes ter povezav med morjem in zaledjem. Doslej je izšlo (skupaj s sedanjo dvojno) pet številk.
Predstavitelji so na tiskovni konferenci povedali, da so zbornik posvetili spominu nedavno umrlega ravnatelja Pomorskega muzeja v Piranu ter uglednega raziskovalca in publicista dr. Miroslava Pahorja. Le ta je bil tudi med pobudniki za ustanovitev zbornika in član njegovega uredniškega odbora. Tudi uvodni prispevek (Gabrijel Gruber ali Ladjedelstvo -navtika - navigacija) je delo tega pomembnega poznavalca slovenske pomorske zgodovine.
V	trideset strani obsegajoči študiji odkriva Pahor novo komponento Gruberjeve ustvarjalnosti. Doslej smo o Gruberju vedeli le to. da je v Ljubljani vodil gradnjo kanala za osuševanje barja, da je sezidal mehanično in hidravlično šolo in da se je ukvarjal s plovbo po Savi. Zdaj pa se nam po zaslugi Pahorja odkrije široko razvejana Gruberjeva dejavnost na področju rečro in pomorske plovbe, navtike, navigacije in ladje-delstva.
Zelo pomemben je prispevek Milana Pahorja iz Trsta o Pinku Tomažiču. Avtor nam odkrije vrsto podrobnosti o življenju in de lu tega mladega revolucionarja, ki kažejo na resnično zgodovinsko osebnost. Glavni poudarek v študiji pa .ie na razdobju, ko je Pinko Tomažič zorel in dozorel iz narodnjaka v borca za pravice delavskega razreda.
O funkciji in vlogi Delavskega lista, postavljenega v čas in prostor tedanjega socialističnega gibanja v Trstu in na Slovenskem (izhajati je začel v Trstu 1. 1890) razpravlja sodelavec Istituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani Boris Gombač, Zanimivo je, da so šele pred petimi leti odkrili v Tržaškem državnem arhivu nekaj številk tega lista.
S polemiko o učnem jeziku ■,& Ciril - Metodovi šoli v Luciji
pri Portorožu nas seznanja Andrej Vovko, z raziskovanjem nekropole v Predloki Elica Boltin - Tome in z vlogo družine Tarsia v službi beneške republike Edvilijo Gardina (koprski Pokrajinski muzej hrani zbirko portretov te družine).
Zanimivo razpravo (prvi del) o kraškem narečju zamejskih Slovencev je posredovala Neva Godnič, o naravnogeografskih potezah koprskega Primorja z vidika načrto vanj prostorskega razvoja piše Dušan Plut, skupina avtorjev je obdelala problem komunalnih odplak mesta Koper, druga skupina pa značilnosti bentoških združb v izolskem zalivu.
Zbornik zaključujejo zapisa Sal-vatora Žitka o simpoziju italijanskih in slovenskih zgodovinarjev v Trstu in v Kopru ter o mednarodnem simpoziju »Humanizem v (stri* v Benetkah ter bibliografija dr. Miroslava Pahorja.
Na tiskovni konferenci smo slišali več ocen in mnenj o dosedanjih številkah in o prihodnjem konceptu zbornika. Udeleženci so menili, da je ta publikacija v stalnem vzponu, le razmerje med humanističnim in naravoslovnim gradivom bi se moralo nekoliko premakniti v korist naravoslovnih ved. V prihodnje bo potrebno tudi razširiti krog sodelavcev iz obalnokraške in notranjske regije. Pri tem so omenili dragoceno gradivo, ki bi ga lahko posredovala koprska študijska knjižnica, Zavod za spomeniško varstvo, Arhiv, raziskovalne institu cije 's področja urbanizma, arhitekture, pomorstva, ribištva kine tijstva in drugi. Priporočili so tudi objavo raznih drobnih zapisov, ki zadevajo morje in zaledje, tako da bi bila publikacija zatii miva tudi za širši krog bralcev.
Na koncu so tudi poudarili po trebo po širšem vključevanju pri padnikov italijanske narodnostne skupnosti. V reviji naj bi vsako krat izšlo vsaj nekaj člankov v italijanščini. Tako bi postala bolj zanimiva ne samo za tukajšnjo italijansko narodnostno skupnost, ampak tudi za italijansko govore či del zamejstva. Sicer pa so na konferenci poudarili, da imajo dobre stike s tržaško ljudsko in študijsko knjižnico in da jih bodo vzpostavili tudi z nekaterimi drugimi zamejskimi ustanovami.
L. O.
človekovih racionalnih spoznanj , in emocije, teoretičnih . izpeljav in neposredne, drugačne prakse. Marxov lik v Malapartejevem Kapitalu se razvija na dveh rav- ; neh — teoretsko ideološki in človeško emotivni, skustveni, s či- | mer je dana priložnost za celovi-i tejšo podobo znanega revolucio- , nar.ja. Rekli bi celo, da avtor i drame postavlja Marxa v hudo, življenjsko preizkušnjo — tškd na < -ideološki ravni (ves čas nastopa , ob njem protiigralec Godson, za- ; stopnik krščanske ideologije, si- :if cer pa Marxov pisar), kot na praktični življenjski (skrajno pomanjkanje, upor francoskih emi-grantk, smrt otroka). Malaparte .je v bravuroznih dialogih in idejnih spopadih znal ohraniti prepričljivost in privlačnost Malovega lika kot misleca in človeka. tako kot ne zavrača vsaj po človeški plati, drugih likov, med . katerimi je imel največ priložnosti za idejni spopad Godson (Vit-torio Franceschi). Malaparte je v sredino Marxovega življenjepisa postavil epizodo o italijanskem anarhistu Feiiceju Orsiniju. Bržkone iz dveh razlogov: zaradi možne in spretno izrabljene priložnosti za namig na nekatere italijanske politične trenutke, kajpada pa tudi kot preizkus Marxo-vega pojmovanja anarhizma oziroma terorizma. Maiapartejev Kapital .je uspešno združil veristično plat Marxove biografije z miselnimi, filozofskimi, deloma teoretskimi zasnovami revolucionarjevih pogledov na vlogo proletariata v družbi. Nekateri primeri v politični drami (na primer oba otroka, ki odgovarjata na Markova vprašanja o njunem delu v rudniku, primer z lutko iz prtiča. ki ji Marx ne more stopiti na glavo) se zde nekoliko ilustrativni, medtem ko simbol z lesenim konjičkom odkriva v Marxu in God.sonu nostalgična čustva trde mladosti in neizpolnjenih hrepenenj. Delo .je spretno režira! Franco Giraldi.
V Cankarjevem domu sta bila dva večera francoskega šansona in menda prvi tovrstni prireditvi v Ljubljani. Vzbudili sta ve-likfetAaiMVMnie. zlasti pri mladih, ut in po prvih odmevih - ter napo-.-vedih bi smeli napovedati, da še bodo” podobna gostovanja nadaljevala in razširila. K temu bo precej prispeval Francoski kulturni center v Ljubljani. Prvi večer je nastopila Catherine Sauvage, nekdaj tudi znana gledališka igralka, kot pevka na je debitirala v kabaretih na Saint-Gcrmain des Preš. Menda je tam srečala tedaj še neznanega avtorja Lea Ferra, ki je zaznamoval njeno kariero in čigar pesmi sodijo med najboljše v njenem repertoarju. Sauvage je leta 1954 dobila prvo nagrado za ploščo s pesmijo »LTiomme*, ki jo je napisal Ferre. V njenem repertoarju so tudi pesmi Brechta, Aragona, Villona, Orlana, Bras-sensa in drugih. Catherine Sauvage je vrhunska pevka šansona: njen glas, poln dramatičnosti v podajanju tragičnih in melanholičnih tem večine pesmi, dopolnjuje pevkina bogata gestikulaci-ja, ki mestoma prehaja v igro ali vsaj premišljeno, na efektih slonečo interpretacijo snovi. Nekoliko arhaičnosti. salonskosti je v njenem nastopu, a brez cenenosti in spogledljivosti. Nastop pevke, ki vzdrži na odru v samostojnem nastopu (le ob spremljavi pianista) dobri dve uri, je do potankosti izdelan, poln emotivnega predajanja in elementarnosti,
Med koncerti je ponovno vzbudil veliko pozornost menda že četrti ali peli ljubljanski nastop gruzinskega pianista Aleksandra Toradzeja. Tokrat si je mladi pianist, ki je postal že nekakšen ljubljenec ljubljanskega koncertnega občinstva, za nastop izbral Drugi klavirski koncert Sergeja Prokofjeva. Delo je tehnično izredno zahtevno. Aleksander To-radze je tudi tokrat dokazal, da z lahkoto in virtuoznostjo pre-maguje še tako hitre in dinamične prehode, značilne ritme in klavirsko igro dopolnjuje s poglobljeno interpretacijo in poustvarjalno prepričljivostjo. Toradze zna vzdramiti poslušalca: njegova igra .ie nenehno napeta in intenzivna (njegov pianissimo .je enkraten!, deloma jo dopolnjuje gestikulacija, ki hoče dodatno »ponazoriti* posamezne teme skladbe. Z orkestrom Slovenske filharmonije je nastopil poljski dirigent Jerz.v Sal-warowsl(i. Nekaj simboličnega je bilo v tem gruzinsko - poljskem tandemu . . . Občinstvo je oba navdušeno pozdravilo in kot prvi dodatek .je solist z orkestrom ponovil drugi stavek koncerta (kar se sicer zgodi zelo redko), nato na sam zaigral še dve skladbi. Za iivikI koncerta je mezzosopranistka Eva Novšak - Houška * velikim smislom za interpretacijo poezije Daneta Zajca pela v kantati Požgana trava Lojzeta Lebiča. Koncert ie zaključila Suita iz baleta Harnasie K, Szvma-novskeaa, v kateri sta nastopila poleg filharmoničnega orkestra še mešani zbor Consortium musieum in solist tenorist Jože Kores.
MARIJAN ZLOBEC
ZAPIS 0 VRHU, SVOJEVRSTNEM PROTAGONISTU V NAŠEM ZAMEJSTVU
Kaj malo je zborov, kakršen je «Danica» v katerega prihajajo pevci iz 7 občin
Zaradi težavnih razmer, posebno zaradi dela so se Vrhovci izseljevali na območje Tržiča, vendar stikov s svojo vasjo niso nikoli pretrgali - Zato tudi zbor «Danica»
katero so domačini upravičeno ponosni. Med njimi ni več takšnih, ki bi želeli postati mokarji. Dogaja se celo, da se mokarji vračajo domov in da si tudi drugi želijo in celo tudi zgradijo hišo na Vrhu, ker jim je kraj všeč.
Le v hiši, ki nosi št. L se ne govori ■ več po domače. Vrhovci zagotavljajo, da je to edina takšna hiša. In da bo pri eni sami takšni hiši tudi ostalo.
Najbrž bi težko uganili, zakaj so Vrhovci tako navezani na svoj kraj. Morda so navezani zato, ker so dolgo časa živeli sami zase, stran od velikih prometnic in ker so morali več naporov kot drugi vložiti v boj za življenje. Najbrž je bilo tudi njihovo prisotnost v naši širši skupnosti bolj zaznati zato, ker so nastopali enotno. Vrhovski pluralizem pozna predvsem globoko človeško solidarnost in medsebojno razumevanje. Za svojimi problemi so domačini vedno stali enotno, ne glede na strankarsko pripadnost. Čutili so potrebo po povezavi z zunanjim svetom. Povezali so se s Štandrežci, nekaj časa so pridno zahajali v Podnanos, zastopnike obeh krajev pa so pogostoma gostili v svojem kraju. Ne bi bili povsem pravičn do »mokarjev*, če ne bi povedali da so bili duša pevskega zbora Srečko Kosovel v Ronkah. Vrhovci so ljubitelji petja tudi zato, ker je to opravilo priložnost za pogovore, za družabno življenje, za izmenjavo mnenj in ne nazadnje tudi za obujanje spominov.
Še najbolj zanimiva pa je bila pripoved pevcev, ki so v svojem otroštvu doživljali napade Nemcev. Hajkali so pred njimi, ko so prišli v vas, in bili celo ranjeni.
Živi so bili Vrhovci že kot mladi. In so takšni tudi sedaj, ker so iz pravega testa. Zato bodo vedno obstajali v naši zavesti kot značilna skupnost, kot čisto svojevrsten protagonist v našem zamejskem življenju.
GORAZD VESEL
Pred nedavnim so se vrhovski pevci takole razporedili po «ganjku>
«Tojo, nehaj že klepetati,* je pevovodja Zdravko prekinil preglasnega pevca in intoniral novo pesem. Tojo je poprijel, čim pa so odpeli, je moral zaključiti svojo misel.
«Povej, kje pri nas imamo zbor, kot ga imamo na Vrhu, da bi v njem peli pevci iz sedmih občin.* Takrat ni bilo časa, da bi njegovo trditev preveril, toda vest je bila dovolj zanimiva, da je za služila nekoliko bolj poglobljeno razpravo. Tudi zaradi tega, ker je malo zborov, ki bi bili tako vztrajni, kot je «Danica» na Vrhu. In ker je tudi malo vasi, ki bi se za svoje tako vneto borile, kot se bori Vrh. Kajti Vrh, to je jasno vsem, ki se kakorkoli srečujejo z njegovo problematiko, bi zahteval tudi ustanovitev samostojne občine za svojo vas, če bi bilo to mogoče. samo da bi uresničil, kar si je zamislil, (še danes se nasmihajo rimski birok-aciji, ki jim je dolgo po vojni pošiljala pisma, iz katerih je bilo razvidno, da spadajo pod občino Opatje selo, torej pod jugoslovansko občino.)
V zvezi z vrhovskimi zadevami je bilo pogostoma vroče na sejah občinskega sveta v Sovodnjah. Nekdanji župan Jože Češčut, pa tudi odborniki in nenazadnje' tudi časnikarji se prav gotovo dobro spominjajo, s kolikšno vztrajnostjo je Marčelo zagovarjal potrebe svoje vasi. Ne morda zato, ker jim je bila občina mačeha. Niti malo ne. Če ne bi imeli takšne občine, bi bil Vrh danes najbrž drugačen. Marčelino je hotel biti samo zvest svojim krajanom, ki so ga izvolili v občinski svet. Hotel je tolmačiti njihove zahteve in želje. In teh Vrhovcem ni nikoli zmanjkalo. Če bi tako ne ravnal, se na Vrh ne bj smel prikazati. In najbrž tudi Remo ne.
Nekaj dni kasneje smo se na Vrhu spet pogovarjali o medobčinskem značaju vrhovskega pevskega zbora. Vsi pevci v tem zboru so se namreč rodili na Vrhu in so se zaradi dela izselili na Laško. Vsak teden, enkrat na večer. se vračajo v svojo vas k pevskim vajam, da ohranjajo živo vez z njenimi prebivalci. Prav gotovo to počenjajo iz nepotešljive notranje potrebe Pevci zbora «Danica» stanujejo torej v naslednjih občinah: Foljan-Redipuglia (Bine). Gorica (Mirko), Doberdob (Branko), Ronke (Dojo, David in Feručio), Štarancan (Ernest), Tržič (Sergej). Sovodnje (Ciril, ki menda ni Vrhovec). Z Vrha. ki sodi v občino Sovodnje, pa pojejo v zboru še Ciril, France, David. Angel in dva Dominika. Zbor vodi Zdravko Petejan iz Sovodenj.
Tudi po poklicu vlada v zboru dokajšnja pestrost. Pevci so zaposleni v livarni Safog, v ladjedelnici Italcantieri, Ansaldu in v umobolnici. So šoferji, zidarji, kamnoseki, avtoprevozniki, kmetovalci in tudi en upokojenec je med njimi.
Pevska tradici ja seže v narodnoosvobodilno borbo, v čase, ko je Štefko otroke učil partizanskih pesmi v borih ali pa v svojem hlevu. Tega se Benjamin Juren še dobro spominja. Kdo ve. če jim borbena in udarna pesem ne prija že od tistih časov dalje in je zato moral pevovodja Emil Komel pristati, da je zbor korajžno zapel in da ga je bilo slišati.
Z novim pevovodjem gre nekoliko drugače. V to smer jim ne popušča več. Od njih zahteva, da pojejo z občutkom, da zapojejo tudi piano in pianissimo, da v poustvarjanje vnesejo kanec u-metnosti. In vedno več, če se le da. Morda je prav v tem načinu petja potrebno poiskati odgovor, zakaj tistega lanskega večera po nastopu na Primorska poje v Sežani nikakor niso mogli oditi iz proseške gostilne. Najbrž je tudi oštir začutil prijetnost njihovega petja in jih je zadrževal z litri vina ter jih s solzami v očeh rotil, naj zapojejo še eno. In tako so peli do poldruge ure po polnoči.
Tistega večera, pravijo, ne bodo pozabili tako kmalu. Nekdo med njimi, tisti, ki je bil najbolj na brit, pa je dodal, da ne bodo pozabili niti naslopa pred tolikimi leti na proslavi H marca v Gorici, ko so morali »Završkc fante* prekiniti, ker so baritoni prenizko »prijeli*.
»Dori nas je enostavno ustavil In nam dal ponovno intonacijo.
Potem je pa šlo,* je pojasnil pevec.
Prosvetno delo je poznalo in bo poznalo trenutke izredne pripravljenosti ljudi na delo, pa tudi na težave. Ob eni izmed takšnih kriz so se Vrhovci nekega lepega dne pojavili na «prosveti» in zahtevali pevski zbor; pravzaprav so hoteli samo pevovodjo, ker so pevci že bili. In takrat je prišel na Vrh vadit Dori Klavčič in z njim je prišel na Vrh tudi tisti harmonij, s katerim sedaj, ko imajo električnega, ne vedo kaj početi. Vrhovci se Dorija radi spominjajo, pa tudi drugih pevovodij. Na prosveti vedo. da je bilo pošiljanje pevovodij na Vrh vedno povezano z vprašanjem prevoza. Pred njim se ni smel ustaviti noben prosve-tar.
Takoj po vojni je vrhovske pevce vadil profesor na glasbeni šoli v Gorici Fon, ki je stanoval pri Črncih. Priložnostno je kdaj pa kdaj, zlasti za pogrebe, vskočil domačin Mario Vižintin. Sicer pa se dobro spominjajo Emila Lasiča, ki je vadil poleg moškega tudi ženski zbor. Za njim pa so se zvrstili Emil Komel, Pavlina Ko-melova in Dori Klavčič. Kadar so zapeli v--cerkvi, .jih, je pred leti' 'nekajkrat e vadil >Rado Troha, sedaj' pa prihaja iz Sovodenj Zdravko Petejan.
Kakor bomo vIdelirše^VrlidVcev rado drži število sedem. Pevci so iz sedmih občin, na Vrhu pa so pevske vaje prav tako imeli v sedmih različnih krajih, vedno pri zasebnikih, ki so svoje prostore rade volje odstopili za skupne vaške potrebe. Poskušali bomo te kraje navesti kar po vrsti: pri Pilonkinih, pri Jošavih, pri Kun-činih, pri Laučevih, pri Marčeli-nu. v Brišču in sedaj v stari hiši pri Gerbavih.
Tole in še marsikaj drugega je bilo mogoče slišati v pogovorih z domačini, ko so za pusta zaprli gostilno, ker je bilo »ropota že dovolj*, pa tudi tisti večer, ko niso imeli pevske vaje, ker je Zdravko ostal v Sovodnjah pri Nonetu in so imeli domačini in pevci dovolj časa za klepet.
Na enem izmed takšnih srečanj so povedali, da tistim, ki so se izselili z Vrha v Laško, pravijo mokarji.
»Ja, kako pa ti to veš?* je pevec silil vame, ko sem ga nagovoril z mokarjem.
»No, ja. rajnki Serafin mi je povedal. Že takrat, ko smo vas hodili poslušat na vaje, ki ste jih imeli v sosednji sobi njegove je-stvinske trgovine in smo s Sera-finom dodobra prerešetali vse vaške zadeve,* sem mu odgovoril.
Vsi so se strinjali, da je vzdevek mokarji Serafinova pogruntavščina. Morda z majhnimi razlikami, ki pa niso bistvene, če naj povzamem razna tolmačenja izvora te besede, potem je nastala takole.
Vsi vemo, kaj je bil Vrh nekoč. Vemo, da je bil revna vas, stran od glavnih cest, postavljen na obronke Krasa, kjer je z »large* (tako se imenuje tisti del vrhovskega sveta, kjer prirejajo poletne prireditve) lep razgled na Gorico in njeno okolico, pa na Sočo, ki teče takorekoč pod nogami, in še na Julijce. Imel je in še ima lepo, skorajda turistično lego, ni pa takrat imel ne asfaltirane ceste ne vode in ne luči. Nekaj družin se je preživljalo s kmetijo, povečini p* so se krajani vozili delat v Tržič.
Med prvimi, tako pravijo, ki se je zaradi dela izselil z Vrha in se naselil v Ronkah, je bil Krištof Devetak, Betkin po domače. Trgovec Serafin. ki je vedno rad ponavljal »ATje lepo na Vrhu*, je Krištofa vprašal, zakaj je zapustil ta lepi kraj.
»Na Vrhu je vedno suša, spo-da| pa ne. vodo imajo in dober sirk. Spodaj je moka,* je odgovoril Krištof in pomencal s palcem in kazalcem češ, tam spodaj je tudi denar.
«Tako torej, si mokar!* je pribil Serafin in od takrat dalje se ta vzdevek še vedno drži vsakogar, ki gre z Vrha na Laško. Do takšne mere je v navadi ta beseda, da so zadnjič, ob neki obletnici prinesli slavljencu kipec oslička, natovorjenega z vrečo moke.
»Veste, mokarji pa se tudi vračajo. Nekaj jih je že prišlo, in upamo, da jih bo še več,* je po-
vedala gostilničarka. Prejšnji večer je na prste naštela 32 novih hiš. In kakšne hiše so to! Obnovili pa so tudi skoraj vse stare
Mladi krajani se ne spominjajo, kakšen je bil Vrh nekoč. Toda njihovi očetje in še zlasti dedje dobro vedo, kako so se v dežju močili in na makadamskih cestah prašili, ko so se na kolesih in motociklih vozili na delo. Po letu 1970, pa tudi poprej, so se stvari začele sukati na boljše. Najprej z asfaltno cesto, ki je zavrla izseljevanje. Svoje pa sta prispevala tudi elektrifikacija in napeljava vodovoda. Luč je na Vrhu zasvetila že 1955. leta, javni telefon pa je prvič zabrnel pred kakšnimi štirinajstimi leti. Sedaj ga imajo v številnih zasebnih hišah.
V tem času so obnovili šolo, cerkev, gostilne in trgovino. Vrh je danes lepo urejena vas, na
OB 12. SREČANJU SLOVENSKIH LUTKARJEV
*
T aborniki - lutkarji so dobili priznanje
Zveza kulturnih organizacij Slovenije in Združenje gledaliških skupin Slovenije že vrsto let prirejata srečanja slovenskih lutkarjev. Letos je bilo na sporedu že dvanajsto, vršilo pa se je v Ravnah na Koroškem od 17. do 20. marca 1982. Na zaključno prireditev je bilo povabljenih 21 lutkovnih skupin. Pred tem pa se je kar 43 lutkovnih skupin udeležilo območnih prireditev. Vse to nam potrjuje širino te zvrsti gledališke dejavnosti.
V sklopu taborniške organizacije Rodu modrega vala že dobri dve leti deluje lutkovna skupina. Nastala je v taborniški družini Sokolov s Selivca, ki združuje tabornike in tabornice z Opčin in Re-pentabra. Na našem predzadnjem občnem zboru na Opčinah, konec leta 1980, so se predstavili s prvr igrico. Dne 9. januarja 1982 pa so prikazali igrico »Zajček Dideldaj-ček». S to lutkovno igrico so opravili v treh mesecih že celo vrsto nastopov v društvih in šolah. 24. januarja 1982 se je taborniška lutkovna skupina udeležila srečanja lutkovnih skupin za območje Južne Primorske v Piranu.
Nato pa je prišlo vabilo za nastop na zaključni prireditvi 12. srečanja slovenskih lutkarjev. Vsekakor predstavlja vabilo lepo priznanje mladim tabornikom - lutkarjem. Vse to bo še več zaupanja vlilo Nori Jerič, ki je gonilna sila skupine ter Olgi Lupine, ki režira lutkovne igre. V igri nastopa pet mladih od 12. do 14. leta starosti; štirje so dijaki srednje šole »Srečko Kosovel* na Opčinah, ena pa dijakinja učiteljišča «Slomšek» v Trstu. Še imena tabornikov - lutkarjev; Edi Antler, Ivo Jerič, Katarina Marzetti, Dunja in Helena Sosič. Dodati je treba, da je likovno opremo oskrbela Magda Tavčar.
Na srečanju je taborniška lutkovna skupina z Opčin nastopila v četrtek 18. marca v kinodvorani v Prevaljah. Pred nabito polno dvorano, v kateri je bila izredno hvaležna publika, so dobro odigrali igro ter tako potrdili, da so vredni zaupanja, ki jim je bilo izkazano. Vsekakor je treba reči,
da v Sloveniji obstaja dolgoletna lutkovna tradicija, ki je vzgojila že generacije mladih. Vse to se pozna pri predstavah, ki jih mlada publika čudovito in prizadeto spremlja.
Našim mladim tabornikom - lutkarjem bo gostovanje ostalo v lepem spominu. Na drugi strani pa naj jim bo vzpodbuda za nadaljnje uspešno delo.
Bogatajeva umetniška fotografija v Gregorčičevi dvorani
V petek, 30. marca, ob 20. uri bo v prostorih Slovenskega kulturnega kluba (Ulica sv. Franči-šča 20) otvoritev razstave mladega slovenskega fotografa Janeza Bogataja. Predstavljenih bo okoli 50 fotografij novejšega datuma.
Janez Bogataj je star 20 let in je danes gotovo eden najboljših mladih fotografov v Jugoslaviji. Doslej je sodeloval že na več kot 70 razstavah doma in v tujipi. Samostojno je razstavljal v Črnomlju, Gorenji vasi, Idriji in Ljubljani, svoje fotografije pa je predstavil tudi v Angliji, na Češkoslovaškem, v Franciji, Romuniji in Italiji. Prejel je tudi že okoli 30 nagrad, med katerimi je najpomembnejše priznanje Zlata ptica, ki jo podeljuje RK ZSMS in tednik Mladina za vidne dosežke na področju fotografije.
Bogataj se aktivno ukvarja s fotografijo že kakih 8 let. Doma je iz Gorenje vasi, prvič pa se je seznanil s fotografiranjem v vaškem foto klubu, ki ga je vodil Vlastja Simončič. Danes je zaposlen pri tedniku Mladina, svoje slike pa objavlja tudi v drugih revijah in časnikih v Sloveniji in Jugoslaviji.
MIRO PETEK
TRINAJSTA PEVSKA REVIJA PRIMORSKA POJE - 2. NASTOP
V Braniku na Goriškem je 14. marca nastopilo enajst pevskih zborov
v
Šibkejša raven nekaterih zborov - Dolžnost pevcev in pevovodij, da se na nastop temeljiteje pripravijo - Nekateri zbori so se zares veliko bolje izkazali
Druga pevska revija »Primorska poje* je bila v Braniku na Goriškem. Nastopilo je enajst pevskih zborov: dekliški zbor »Vesna* iz Križa, «Primorski oktet* iz Ajdovščine, moški zbor »Zarja* iz Budanj, moški zbor «15. februar* iz Komna, moški zbor gasilskega društva iz Ponikev, mešani zbor »Lipa* iz Šempasa, mešani zbor «Slovenec» iz Boršta, mešani zbor »Jože Srebrnič* iz Deskel, mešani zbor «Primorje» iz Ajdovščine, mešani zbor iz Dorn-berga in moški zbor «Ciril Silič* iz Vrtojbe.
• Simfonični orkester
(Nadaljevanje s 4. strani)
bil lasten tej svojski in enkratni osebnosti. Tistemu pa, kateremu je dano prodreti v temne lepote te skladbe, pa je dano obenem slediti od meditativnega začetka same violine vsem Kogojevim upom, vzponom, osamljenim tožbam, topli iskrenosti, resignaciji in obupu. nad katerim visi kot usodni meč občutek temne in nejasne slutnje. Ta dobi končno potrdilo v grozljivi zaključni ponovitvi začetnega molica *sul ponticello*, motiva ki se brezhibno in tožeče vrti nad neizprosnimi udarci v orkestru*.
Peter Tljič Čajkovski sodi po vsem svojem ustvarjalnem temperamentu med predstavnike patetične romantike. Ni se priključil ruski nacionalni smeri, »mogočni peterici* z Musorgskim na čelu, dasi je rad vpletal v svoje skladbe ljudske napeve in se je sploh čutil ruskega skladatelja. S svojimi glasbenimi deli je zaslovel prej v tujini kakor doma. pa je v nekaterih po tezah postal tujini nerazumljiv ravno zato, ker so bile ruske. Napisal je številne skladbe iz raznih področij glasbenega ustvarjanja, med njimi tudi šest simfonij, ki zavzemajo po svojem pomenu in priljubljenosti eno prvih mest v tovrstni svetovni glasbeni literaturi.
Peta simfonija Čajkovskega je nastala 1. 1888, ko je skladatelj doživljal težko duševno krizo. V tem času se je dokončno izoblikoval njegov značilen življenjski nazor — pojmovanje usode kot skrivnostne sile. To naziranje je nedvomno važen vir inspiracije za Peto simfonijo. Kot že četrta simfonija, je tudi Peta izraz borbe med človekom in usodo, odraz njegovih teženj za dosego osebne sreče i' za rešitev življenjskih problemov. U-vodoma se oglasi tragična tema usode, ki se nato vleče kot temeljni in vodilni motiv skozi vse štiri stavke, včasih v izvirni obliki včasih spremenjena.
Če bi primerjali to revijo s povprečno kakovostjo prve, ki je bila v Bol juncu, je v celoti bila na nižji ravni. Na tej je namreč bilo skoraj polovica zborov, ki še niso osvojili osnovnih pogojev, ki so potrebni za kolikortoliko u-brano petje in da bi se v svojem interpretiranju vsaj malo približali poetični razpoloženosti in duhu pesmi, pa seveda tudi njihovi poustvaritvi, ki naj bi v poslušalcih vzbudila doživljajski odmev in občutje lepote. Tem zborom bi bilo potrebno že pred nastopom svetovati, naj se bolje pripravijo, naj premagajo najosnovnejše ovire na poti k lepemu petju in kolikor ne bi mogli doseči potrebnega znanja in glasovne uglajenosti, prepričati jih, naj v svojih prizadevanjih vztrajajo toliko časa, da dosežejo določeno sprejemljivo pevsko izdelanost in izrazno prepričljivost. Medtem pa bj bilo potrebno nuditi zborom in njihovim pevovodjem čim več strokovne pomoči, oziroma bi le-ti bili skoro dolžni, da si jo tudi sami poiščejo. Kajti navsezadnje postajajo le močno vprašljivi nastopi takih zborov, ki niso dovolj pripravljeni, ko je njihovo petje nezlito, včasih prav neprijetno razglašeno, ko izvajanje še ni doseglo prave pevske discipline in tudi ne prave ter vsaj malo prepričljive interpretacijske osmišljeno-sti. Vedno bolj se ob takih primerih, posebno še, če se števil-neje pojavijo v okviru ene revije, zastavlja vprašanje smiselnosti nastooanja po pripravah in interpretaciji še nedozorelih zborov, za katere bi pa le bilo potrebno poskrbeti, da se čim prej dokopljejo do boljšega dela in uspehov; dalje pevce prepričati, da se bolj zavzamejo za delo v tem smislu, pevovodjem pa nuditi strokovno pomoč, da bi znali bolje pripraviti glasove, jih bolje zliti ter se uspešneje orientirati glede oblikovanja fraz in povezovanja v glasovno bolj prečiščeno in bolj pristno občutene pesmi. Skušajmo jim vzbuditi več zagretosti in poguma, kajti opažamo, da se prevečkrat zadovoljujejo s povšno pripravo, pri drugih ne opažamo prave volje za napredek razen želje zgolj po nastopu ne glede na kakovost, pri tretjih so vprašljiva števila že po naravi šibkih glasov. Toda tudi to lahko izgladimo z boljšim znanjem pevovodij in prizadevanjem pevcev samih.
Na reviji pa je bilo tudi nekaj zborov, ki so bili neprimerno bolje pripravljeni, glasovno konsolidirani in učinkovitejši v globlje dojetih in poustvarjenih vsaj v neka terih pesmih. Mešani zbor iz Šempasa, ki ima že po naravi lepe glasove, poje precej čisto in disciplinirano, opozoril pa bi na problem poudarjanja nepoudarje-
Na koncertu v Braniku sta nastopila tudi dekliški pevski zbor KD Vesna iz Križa (gornja slika) in mešani pevski zbor KD «Slovenec» iz Boršta (spodnja slika)
nih zlogov ter na še premalo ritmično preciznost pri Žgančevih Medjimurskih; pri Nedvedovi Nazaj v planinski raj se je verjetno pri prepisu utihotapila napaka, ki jo bo v smislu originala treba odpraviti. Ta pesem je doživela najbolj prepričljiv odziv.
Zbor iz Boršta razpolaga z lepimi sopranskimi glasovi, ki jim bo treba pomagati, da lepše razvijejo visoke tone, ki zvene v krčevitem zastavku zastrto. Ta sicer ni dosegel odmevnosti prejšnjega zbora, saj je tudi številčno šibkejši, vendar so pesmi, posebno Kernjakova, ki je bila sorazmerno najbolj nazorna, odražale prizadevne priprave.
V primerjavi z dosedanjimi na stopi mešanega zbora iz Deskel je letošnji njegov nastop pokazal največji korak napredka, kar zadeva glasovno ubranost kakor tudi izrazno prepričljivost in je bil tokrat ’■ celoti najboljši. Uspeh je lahko za zbor toliko bolj vzpodbuden, ker se je to odrazilo med zbori že priznane izvajalske tradicije — mešanega zbora iz Ajdovščine, zlasti pa mešanega zbo-
ra iz Dornberga in moškega iz Vrtojbe, ki pa letos niso bili povsem tako prodorni kakor lansko leto. Vendar so odločilno prispevali k celotni ravni v drugi polovici revije.
Senčne strani zadnjih treh zborov pa so bile: pri mešanem zboru iz Ajdovščine smo pogrešali več zlitosti in tudi že dosežene izrazitejše interpretacije; pri vr-tojbskem je tenorska skupina glasovno šibkejša od ostalih in povzroča v f—ff neravnovesja, Ravnikova Kam si šla in Ježeva Igraj kolce nista po nazornosti dosegli dognanosti in prepričljivosti dobro izvedene O.d. Lassove Bon jour, imeli smo občutek, da se zbor ni uspel dovolj osredotočiti in dovolj poglobiti v snovanje; zbor lepih glasov iz Dornberga ubrano zveni do zmernega f, v ff se zvok prevesi v precej izstopajoče bose, začetek Croce-jeve prehiter, interpretacija koroške Pojdam u Rute: prerazvlečena in »okrašena* z učinki sentimentalne poudarjenosti je zgubila na svoji melodični napetosti.
IVAN SILIČ
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Tečaj za otroške bolničarje
13.00	Italijanske kronike
13.25	Vremenske razmere
13.30	DNEVNIK
14.00	Philo Vanče, 4. del TV filma
14.30	Danes v parlamentu
14.40	Zakaj se ukvarjaš z živalmi?
15.00	Zgodovina italijanskega vrta
15.30	Vsi za enega
Rdečelasa Anna, risani film
16.00	Železna krona, 2. nadaljevanje
16.30	Trije vnuki in majordom
17.00	DNEVNIK 1 - Flash
17.05	Neposredni prenos s tvojo anteno
17.10	Marko, risanka
17.30	Pustolovske poti
18.10	Vsi za enega
18.30	Programi pristopanja
18.50	Super policaj: Po kalifornijskih poteh
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	Potovanje v Goldonio, 2. nadaljevanje
Neki časnikar iz 20. stoletja odpotuje v Goldonio, to se pravi v neke namišljene Benetke iz 18. stoletja, torej v okolje starih Benetk, v katerem živijo ljudje, ki jih zasledimo v številnih Goldonijevih odrskih delih. In novinar iz našega 20. stoletja se vključi v ta ambient seveda oblečen v obleko nekdanjega časa, vendar pa s skritim mikrofonom, ki mu omogoči nekakšno anketo, da vidi, kakšno je bilo življenje tis*-: dobe v primerjavi z današnjim dnem
21.55	Mister Fantasy
22.35 Kojak: Po samotni reki -TV film
Plešasti detektiv se loteva zelo zapletene zadeve, v kateri je govor o mamilih, o krajah, o maščevanju in seveda tudi o smrti oziroma o umoru. Toda Kojak, ki ga pooseblja simpatični Telly Savalas, zadevo vendarle razčisti, tokrat ob pomoči neke študentke sociologije in pa seveda svojega smisla za detektivsko »vohljanje*
23.30	DNEVNIK - Danes v parlamentu - Vremenske razmere
23.45	Tečaj za otroške bolničarje
Drugi kanal
10.30	Zimski šport
12.30	Opoldanski spored
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	Danes vam predlagamo
14.00	Popoldanski spored
14.30	Mastro Don Gesualdo, 4. nadaljevanje
15.25	Scene iz romana »Zaročenca* Program za mladino
16.00	Svet v vesolju, varietč Galaxy Express 999
16.55	Helzacomic
17.45	DNEVNIK 2 - Flash
17.50	DNEVNIK 2 - šport - Iz parlamenta
18.05	Petnajstdnevnik o gledališču in glasbi
18.50	Kralji gričev: Mesto prihodnosti - TV film Vremenske napovedi
19.45	DNEVNIK 2 - Poročila
20.40	Pogodba za umor, film
Igrajo: John Cassavetes, Lee Marvin, Ronald Reagan Film je star že skoraj dvajset let in ga je napravil A-
meričan Donald Siegel po neki zgodbi, ki jo je napisal prav tako ameriški pisatelj Hemingway. Donald Siegel se kot režiser navdušuje nad nasiljem, seveda policijskim, to se pravi detektivskim in deloma na račun zgodbe same, deloma na račun režije smo dobili kar dostojen film
22.10	Sindikalna tribuna
23.00	DNEVNIK 2 - Zadnje vesti ob koncu: Milan: Tenis
Tretji kanal
17.15	Rim, kot ga vidi Moravia
18.30	L'orecchiocchio, glasbena oddaja
19.00	DNEVNIK 3
19.30	DNEVNIK 3 - Deželni programi
20.05	šport v narodnih igrah
20.40	Torkov koncert
22.00	Par čevljev za veliko kilometrov
23.10	DNEVNIK 3
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.00	in 10.05 TV v šoli
10.00	Poročila
15.40	šolska TV: Mednarodno priznanje, Jedrsko orožje in za-
irita
17.10	Poročila
17.15	Slovenske ljudske pravljice: Nehvaležna sestra
17.30	Jugoslovanski narodi v pesmi in plesu
18.00	Pustolovščina, otroška serija
18.30	Obzornik
18.45	Obramba in samozaščita
19.15	Risanka
19.24	TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik in Vreme
20.00	Odprto za ustvarjalnost
20.45	Nana, zadnji del
21.45	V znamenju
Koper
13.30	in 15.30 Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo na sporedu med drugim še naslednji prispevki:
TRST — Predstavitev mednarodnega zavoda »Mondo unito*, ki bo imel sedež v Devinu TRST — Občni zbor upokojencev TRST — Družinske posvetovalnice in pa reportaža o Vrhu, to je vasica na Goriškem
16.00	Narodna glasba
16.30	Kinonotes
17.00	Rezervirano za najmlajše
18.00	Ponovitev filma
19.30	Ti dnevi, ta leta, dok. oddaja
20.15	Stičišče - Dve minuti
20.30	Celovečerni film
22.00	Dnevnik danes
22.10	Marija - TV nadaljevanka Dnevnik danes
Zagreb
18.25	Kronika občine Osijek
18.45	Zabavna medigra
20.00	Ob rojstnem dnevu Jakova Blaževiča
20.50	Brez milosti, film
ŠVICA
16.25	Hokej na ledu
18.50	Paul in Virginie, 11. nadalj. 19.20 Kočija
20.40	Učitelj Olof. 2. del
22.00	Oddaja o znanosti in tehniki
TRST A
7.00,	8.00, 10.00, 13.00, 14.00,17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Domači obrazi; 8.45 Glasbene skice; 9.30 Manjka jim samo beseda; 10.10 Oddaja za otroški vrtec; 10.20 Koncert; 11.30 Poldnevniški razgledi: Izbrani listi; 12.00 Kulturno pismo, Beležka, vmes lahl:^ glasba: 13.20 Glasba po željah; 14.10 Odraslim prepovedano; 14.55 Naš jezik; 15.00 Postni govor; 15.15 Glasbeni magazin: 16.00 Pripoved partizanskega časnikarja; 17.10 Mi in glasba: Z besedo o glasbeni umetnosti; 18.00 »Improvizacija v b-molu», radijska igra; 18.40 Priljubljeni motivi.
KOPER
(Slovenski program)
6.00,	6.30, 7.25, 13.00, 14.00 Poročila; 6.10 Glasba za dobro jutro; 6.45 Cestne razmere; 7.15 Radijski, televizijski in filmski spored; 7.30 Val 202; 13.00 Na valu Radia Koper; 13.30 Reportaže -Zanimivosti; 14.10 Predstavitev oddaj in kinospored; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Primorski dnevnik; Aktualna tema; 16.35 Ir zborovskega arhiva.
KOPER
(Italijanski program)
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.15 Koledarček; 8.32 Muratti mušic; 9.15 čitajmo skupaj; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.10 šola, otroštvo, vzgoja; 10.32 Popevka i'ieva; 10.35 Glasbeni prostor; 10.45 Mozaik, glasba in nasveti: 11.00 Kirn, svet mladih;. 11.32 Made in Italy; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.33 Lestvica popularnih popevk; 15.00 Kantavtorji; 15.45 Novalis; 16.00 Glasovi naših dni; 16.15 Plošče; 16.32 Crash; 16.55 Koledarček, iz sveta kulture in u-metnosti; 17.00 Jugoslovanska pop scena; 17.32 Poje Pat Benatar; 17.45 Radijski oder; 18.20 Jukc box; 18.45 Nasvidenje jutri.
RADIO 1
6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00. 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.03 Almanah; 6.10, 7.40 in 8.45 Glasbena kombinacija; 9.02 in
10.03 Radio anch'io; 11.10 Pisan spored; 11.34 Kozmos 1999; 12.03 Ulica Asiago Tenda: 13.25 Kočija; 13.35 Master, glasbena oddaja; 15.00 Errepiuno, popoldanski spored; 16.00 n Paginonc, zvočna rubrika; 17.30 50-letnica simf. orkestra in zbora iz Turina; 18.05 Zvočna kombinacija; 18.35 Mina in Omella Vanoni: 19.30 Radio 1 -jazz 82; 20.00 Radijski oder; 20.45 Pozabljene strani italijanske glasbe; 21.00 Folklorna glasba; 21.25 Štirje kosi jabolka; 21.52 Človeško življenje; 22.22 Autoradio flash; 22.27 Audiobox:	Boring
Test; 22.50 Danes v parlamentu.
RADIO 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30,
12.30,	13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30,
19.30	Poročila; 6.00 - 8.00 Dnevi;
9.00	Daniele Cortis, 10. nadalj.; ob koncu pojejo I Santo Califor-nia; 9.32 in 10.13 Radio 2 - 3131; 11.32 Nekoč je bilo...; 11.56 Tisoč popevk; 12.10 in 14.00 Deželni programi; 12.48 Nora glasba; 13.41 Sound - Track. glasba in kino;
15.00	in 15.42 Radio 2 - 3131, 2. del; 16.32 - Šestdeset minut; 17.32 Priznanja nekega Italijana, ob koncu: Glasbena oddaja; 18.45 Sončni krog: 19.58 Mass-music;
22.00	in 22.50 Mesto ponoči: Milan: 22.20 Parlamentarna panorama.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00 Poročila; 6.10 Prometne razmere; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.25	Iz naših sporedov; 7.30 Z radiom na poti; 8.05 Radijska šola; 8.35 Iz glasbenih šol; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate...?; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.00 Iz naših krajev; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 V korak z mladimi;
15.00	Dogodki jn odmevi; 15.50 Radio danes, radio jutri; 16.00 Vrtiljak; 18.00 Sotočja; 18.45 Glasbena medigra; 19.35 Lahko noč, otroci!: 19.45 Minute z ansamblom Milana Ferleža; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi:
20.30	S solisti in ansambli JRT;
21.05	Radijska igra; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Iz musicalov in glasbenih revij; 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Paleta popevk; 00.05 Nočni program.
AVTOMOBILIZEM
VN BRAZILIJE
Piquet zasluženo slavil pred svojim občinstvom
Tretji je bil Prost, ki je prvi na lestvici za SP
RIO DE J AN El RO - Fo predvidevanju ja domačin Nelson Piquet (brabham) osvojil VN Brazilije.
Zmagovalec je dirko začel precej slabo, saj je bil po startu na sedmem mestu. Že po nekaj krogih p'j mu je uspelo prehiteti nekaj na sprotnikov. nato je začel dvoboj s Kanadčanom Villeneuvom (ferrari), ki je vodil od samega začetka. Kmalu pa je ViUeneuve zagrešil napako in zavozil iz proge, tako da Pbuet ni imel več težav, da osvoji pivo mesto. Alain Prost (renault) je osvojil tretje mesto, tako da še nadalje vodi na skupni lestvici za svetovni pokal.
VRSTNI RED
1. Nelson Piquet (brabham), ki je prevozil 316,984 km dolgo progo v 1.43'53”76 s poprečno hitrostjo 183,632 km na uro S	Rosberg	(vvilliams) po 11 ”977
3.	Prost (renault)	39”374
4.	\Vatson	(melaren)	42”364
5.	Mansell	(lotus)	116”233
6.	Alboreto	(tyrell)	1’30”135
SKUPNA LESTVICA ZA SP 1. Prost 13 točk; 2. Piquet 9; 3. R-sberg 8; 4. Reutemann 6; 5. Arno ix in \Vatscn 4; itd.
KOLESARSTVO
MILAN - SANREMO
Francoz Marc Gomez presenetil favorite
SANREMO — Letošnja. 73. po vrsti, klasična kolesarska dirka od Milana do Sanrcma je imela uepri-ča iovan razplet. Že samo po osmih kilometrih dirke je pobegnila skupina štirinajstih kolesarjev, med katerimi so bili štirje tujci in deset Italijanov. Preden je glavnina organizirala lov. so si nabrali veliko prednost, da Argentin, Moser in Contini jih niso mogli več doiiiteti. Kl ub odsotnosti Hinaulta je zmagal Francoz Marc Gomez pred rojakom Bonduejem. Tretji je bil Argentin in potem Moser. Prim, Bor-tolotto (tretji izmed ubežnikov) in nato Contini ter ostalih 81 od 210 kolesarjev, kolikor jih je to dirko zaradi slabega vremena končalo. Odstopil je tudi eden glavnih favoritov Saronni
VRSTNI RED
1. Gomez (Fr.) 294 km v 7.04’12” ■ poprečno liitrostjo 41,384 km na uro; 2. Bondue (Fr.) zaostanek 19”; 3. Argentin (It.) 2'01"; 4. Moser (It.), 5. Prim (Šve.), 6. Bortolptto (It.), 7. Contini (It.) z enakim časen kot Argentin,
štirih mesecih stopil na igrišče An-tognoni.
IZIDI 23. KOLA
Ascoli - Avellino	1:1
Bologna - Roma	2:0
Catanzaro - Cagliari	1:0
Como - Milan	2:0
Fiorentina - Cesena	1:0
Inter - Udinese	1:1
Juventus - Genoa	1:0
Napoli - Torino	2:0
LESTVICA
Juventus 30; Fiorentina 33; Intel- 30; Napoli 27; Roma 26; Asco-lj 23; Catanzaro 24; Avellino 23; Udinese 21; Cesena. Bologna 20; Torino 19; Genoa 18; Cagliari 17; Milan 15; Como 12.
KOŠARKA
V SOBOTO V PRVENSTVU Ul LICE
Poraz jadranovcev v Padovi
Kaši mtštri ostalo i dvema košarkarjema na Igrišču ■ Ban 32 točk
m
mmm



lskersky presenetil
METZ — Američan Erič Iskersby je nepričakovano zmagal na turnirju «Grand Prix» v Metzu. V finalu je premagal rojaka Dentona s 6:4 m 6:3.
Autopiu — Jadran 106:98 (57:52)
JADRAN: Žerjal 18, Klavdij Starc 20, Valter Sosič 2, Vitez 20, Ban 32, Klobas 2, Kraus 4.
SODNIKA: Cuzzi in Lombardo iz Milana.
Jadranovi košarkarji se vračajo iz Padove praznih rok. Naši košarkarji pa so na tem gostovanju zamudili edinstveno priložnost, da bi osvojili novi prvenstveni točki, saj so izgubili predvsem zato, ker proti koncu srečanja enostavno niso i-meli menjav.
Jadran je namreč odpotoval v Padovo le s sedmimi košarkarji, med srečanjem pa so naleteli na zelo »pikolovska* sodnika, ki sta do-sojevala osebne napake kot za stavo in zgodilo se je tako, da je naše moštvo igralo v zadnjih treh minutah le z dvema košarkarjema: s Petrom Žerjalom in Borisem Vitezom. Prej so morali namreč zaradi petih osebnih napak zapustiti igrišče: Valter Sosič, Klavdij Starc, Ban, Klobas in Kraus.
Srečanje je bilo v prvem polčasu zelo dopadljivo. Obe ekipi sta igrali
iiiifiiiiimimiiiiiiiiiiiiitiuiiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiiifmiiiiiKrammiiiiiimmiiKiiiiiiiiiiuiiiiiiHiitiiiiiiiiiiiiu
NOGOMET
3. ITALUANSKA LICA
Tržaško moštvo zamudilo še poslednjo priložnost
Doma je povsem zasluženo izgubilo proti Vicenzi
NOGOMET
V PRVI ITALIJANSKI LIGI
Nedeljsko kolo usodno za milanski enajsterici
Za ekipe iz Milana je bilo 23. ko lo italijanskega prvoligaškega prvenstva verjetno usodno. Inter je na domačem igrišču le remiziral z Udinesejem in tako izgubil še sledne upanje za poseg v boj za državni naslov. Še večja (Tragedija* pa se je pripetila v Comu. Milanu je namreč «u,spelo* gladko izgubiti z domačo ekipo, ki je že dalj časa obsojena na izpad iz lige. Ta poraz pa je tako (-razdražil* številne navijače Milana, ki so polni upa rja sledili ekipi v Comu. da so po drugem zadetku Coma zgrnili svojo, menda upravičeno, jezo nad igralci svoje ekipe. Kapetan Milana in član reprezentance Collovati je obležal na tleh (zadeli so ga s kamnom). Izgredi so se nadaljevali tudi po tekmi.
Fiorentina in Juventus pa nadaljujeta svoj dvoboj in kaže, da bo boj za državni naslov njuna privatna zadeva. Juventus je. čeprav nekoliko s težavo, premagal Genoo. Fiorentina pa je odpravila Ceseno. Pri Fiorentini je zelo uspešno po
Triestina — VIcenza 0:1 (0:0)
TRIESTINA:	Nieri, Costantini,
Schiraldi, Leonarduzzi, Mascheroni, Marožzi (74. min. Štrukelj), De Fal-co, Mitri, Dreoiini. Zanini (70. min. Dominissini), Ascagni.
VICENZA: B:anchi, Bottaro, Maz-zeni, Dal Pra, Renica, Corallo, Per-rone, Dona (78. min. Marangon), Nicolini, Erba, Grop (89. min. Prin-civalle).
SODNIK; Pampana iz Pize.
STRELEC; v' 61. min. Erba.
V tekmi, ki je bila odločilne važnosti za nadaljnji potek njenega prvenstva, je Triestina odpovedala. Tokrat ni mogoče govoriti o smoli ali drugih olajševalnih okoliščin. Tržačani so utrpeli poraz iz enostavnega razloga,, ker je bila Vjcepžk' daleč boljši nasprotnik. Res je, da so gostje dosegli svoj zmagoviti zadetek s strelom iz velike razdalje (30 metrov) A ki je ’ končal svojo ’ poiT v Nierijevih vratih ob odločilnem sodelovanju burje, toda poleg gola .so imeli igralci Vicenze še vrsto zrelih priložnosti za zadetek. Vratar Vicenze pa je bil skozi vso tekmo praktično brez dela. Če k temu dodamo, da so gostje debili skoraj vse individualne dvoboje z domačimi igralci in dokazali boljšo ureditev na igrišču, lahko mirno trdimo, da je zmaga Vicenze povsem zaslužena. S tem porazom se je za Triestino ugasnila še bleda lučka upanja za napredovanje.
IZIDI 25. KOLA
SCARPERIA (FIRENCE) - Na evropskem motociklističnem prvenstvu v Scarperii je Jugoslovan Ma-tulja na tornpsu osvojil tretje mesto v kategoriji do 50 ccm in je sedaj prvi na začasni lestvici te kategorije za EP.
Alessandria - Modena	1:2
Atalanta - Parma	1:0
Mantova - Menza	1:4
Forli — Rhodense	2:1
Padova - Treviso	1:1
Piacenza - Empoli	3:0
Sanremese. - Fano	1:0
Triestina - Vicenza	0:1
Trento - S. Angelo	2:2
LESTVICA Atalanta 38; Monza, Modena 35; Vicenza 33; Padova 31; Triestina 29; Trento 27; Treviso 24; Forli, Piacenza, Fano 23; Parma, Alessan-dria 21: Mantova, Rhodense, San-remese 19; Empoli 17; S. Angelo 13.
PRIHODNJE KOLO (28.3.) Empoli - Atalanta: Fano - Triestina ; Vicenza - Mantova; Modena Trento; Monza - Forli; Parma -Sanremese; Rhodense - Piacenza; S. Angelo - Padova; Treviso - A-lessandria.
B LIGA
IZIDI 26. KOLA Reggiana - Bari	1:0
Spal - Brescia	1:1
Sampdoria - Catania	1:0
Piša - Cavese	1:0
Palermo - Cremonese	2:0
Verona - Lecce	2:0
Lazio - Perugia	1:0
Pescara - Pistoiese	1:1
Rimini - Sambenedettese 1:1 Foggia - Varese	0:0
LESTVICA
Piša, Verona, Varese 33; Palermo 31; Bari, Sampdoria 30; Perugia 29; Catania 23; Lazio, Cavese 27; Pistoiese 25; Foggia, Lecce 24; Sambenedettese, Cremonese, Reggiana 23; Spal 22; Rimini 21; Brescia 20; Pescara 14.
Matufjar odfič«
* i
Marko Ban
32 točk
napadalno in kaši so padali kot na tekočem traku. V zadnjih treh minutah prvega polčasa je Jadran i-mel kar osem točk prednosti, tedaj pa je dotlej odlični Marko Ban šel na klop in domačini so nadoknadili zamujeno in celo povedli.
V drugem polčasu sta se moštvi menjavali v vodstvu, dokler jadra-novci zaradi petih osebnih napak niso morali na klop. V zadnjih minutah pa sta ostala le dva jadra-novca na igrišču in poraz je bil seveda neizbežen. (Niko)
IZIDI 20. KOLA Autopiu - Jadran	106:98
Interspar - Sitip	76:90
Fomariari - II Mobile 102:90 Vigor - Lido	90:78
Fiamma - Pall. Vicenza 103:85 tVcnella - Pachera	84:80
LESTVICA
Fornaciari Reggio Emilia 34; Pachera San Bonifacio 30; Jadran in Autopiu Padova 28; Canella San Dona 22; Fiamma Bočen 20; Vigor Treviso in Sitip Bergamo 18; D Mobile Codroipo in Pallacanestro Vicenza 16; Interspar Sarmeola 8; Lido Benetke 4.
PRIHODNJE KOLO (27.3.) Jadran - Vigor (ob 20.30 v tržaški športni palači), Autopiu - Fiamma, Sitip - D Mobile, Fcmaciari -Interspar, Lido - Pachera, Pall. Vicenza - Canella.
ATLETIKA
SVETOVNO PRVENSTVO V KROSU
Etiopei med moškimi Romunke med ženskami
RIM — Italijanska atletska zveza je odlično pripravila svetovno prvenstvo v krosu. V ženski konkurenci je slavila dvojno zmago Romunija s Puicovo in Lovinovo, v moški konkurenci pa jezmagal. Kedif Jj(J3tjp-pija) pred zastopnikom ZIJA Sala-zarjem. V tej konkurenci je bil odličen Cova, ki je pritekel skozi cilj v tej. izredno močni konjturenej kot sedmi, vsi ostali pa so odstopili, tako da je ostala Italija brez ekipne uvrstitve.
V ženski konkurenci pa je bila I-
Zagrebčani imajo že pet točk prednosti
Tudi v 24. kolu se je vse czasukalo» v korist mreč v polfinale pokala UEFA), vodilnega Dinama, ki ima p0 tem zavrtljaju kar pa je v tem kolu izbojeval le te-pet točk prednosti pred drugouvrščeno Crveno sno zmago proti Osijeku, zvezdo. Do konca prvenstva manjka torej še točno 'deset kol. Večina meni. da so Zagrebčani praktično že osvojili državni naslov. Naj pa v tem komentarju omenim, da je Dinamo
pred leti (ko sem tudi sam igral v zagrebškem moštvu) prav tako deset kol pred koncem prvenstva imel pet točk prednosti, vseeno pa je državni naslov osvojila Crvena zezda.
Verjetno glavna značilnost 24. ima seveda največ zaslug, da
IZIDI 24. KOLA Hajduk - Cr. zvezda Zagreb - Dinamo Rijeka - Olimpija Sarajevo - Velež Radnički - Osijek Sloboda - Beograd Partizan - Vardar Teteks - Budučnost Vojvodina - Željezničar
LESTVICA Dinamo 35; Crvena zvezda 30;
1:0
1:2
0:0
4:L
1:0
2:0
1:0
2:1
2:0
talija odlična druga za SZ, kar gre naj več ja zasluga Possamaievi (4.), Dandolovi (9.) in Tomasinijevi (19.), Marchisiovi (25.) in Garganovi (35.). Le škoda, da je Doriova padla in potem je morala celo odstopiti.
Pri mladincih je bil Mei odličen tretji, zmagal pa je Gelavv (Etiopija) pred rojakom Lemom, ki sta tako potrdila izredno nadarjenost atletov te države za tek v naravi.
VRSTNI RED Moški (11,500 km)
1. Kedir (Et.) 33'40”51; 2. Sala-zar (ZDA) 33'44”01: 3. Dixon (NZ) 34’01”81; 4. Kunze (NDR); 5. Mc-Leod (Angl.).
Ekipno: 1. Etiopija 58; 2. Anglija 114; 3. SZ 257; 4. Kenija 271; 5. Španija 280 ; 6. ZDA 300.
Ženske (4.663 km)
1. Puica (Rom.) 14'38"9; 2. Lovili (Rom.) 14’40”5; 3. Waitz (Nor.) 14 minut 43”9; 4. Possamai (It) 14 minut 46”9; 5. Rodger (NZ) 14-49”2.
Ekipno; 1. SZ 44; 2. Italija 57: 3. Anglija 67; 4. ZDA 70; 5. Kanada 104; 6. Norveška 126.
Mladinci (7,400 km)
1. Gelaw (Et.) 22’45”3; 2. Lem (Et.) 22’46”6; 3. Mei (It.) 22’48”7.
ODBOJKA
kola je bila ta, da so zagrešili so Ljubljančani na Reki osvoji-kar šest enajstmetrovk od osem, H predragoceno točko.
ki o jih moštva imela na raz- V derbiju kola je Hajduk za- _______________________ ___________________
* polaga. Pri tem pa so se najbolj služeno doma premagal Crveno Hajduk 29; Željezničar, Partizan <dzkazalh> dinamovci, ki so v me- zvezdo. Zmagoviti zadetek pa je 28; Sarajevo 25; Vojvodina, Olim-stnem derbiju proti Zagrebu zgre- V ulic dosegel že v 11. minuti, Be- pjja Budučnost, Velež, Sloboda ožje kazni ograjčanom pa nato ni uspelo 24; Rijeka 23; Oijek, Vardar, Be-Cerin in Cvetkovič), stanja popraviti, saj so Spličani sograd 21; Radnički 20; Zagreb
16; Teteks 15.
šili kar tri (Kranjčar,
Dinamovci po tekmi zaradi tega igrali zelo dobro. Ko bi hajduko-niso bili najbolj razočarani, saj vci igrali tako, tierjetno bi bili so proti mestnemu tekmecu osvo- Dinamu tik «za petami». jili obe točki. Veliko večje pa je Dokaj zanimivo je bilo tudi v
bilo razočaranje reških nogome- Sarajevu, kjer je domače moštvo	.
tašev, ki so zapravili dve enajst- po zaslugi odličnega Sajeta Sušiča Dinamo - Vojvodina-, Željezničar
metrovki v srečanju proti lju- (dosegel je dva zadetka) zasluže bljanski Olimpiji. Rečani pa so tokrat naleteli na izredno razpoloženega vratarja Dalanoviča, ki
no premagalo ekipo Veleia.
Radnički, ki odlično igra v pokalnih tekmah (uvrstil se je na-
PRIHODNJE KOLO (Jutri, 24.3.)
Hajduk - Radnički, Crvena zvezda - Sloboda, Velež - Zagreb,
Partizan, Vardar - Rijeka, O-limpija - Osijek, Beograd - Te-tekst (25.3.), Budučnost - Sarajevo (25.3. po TV).
V SOBOTO IN NEDELJO V DEŽELNEM FINALU MLADINK
Velik uspeh mladih Bregovih predstavnic
Zanesljivo so osvojile prvo mesto in se uvrstile v meddeželni del, ki bo verjetno aprila
Mladinska ekipa Brega je v soboto in nedeljo dosegla svoj največji uspeh v zadnjih letih.
Na finalnem turnirju za določitev najmočnejše mladinske ekipe v deželi, je namreč osvojila prvo mesto. Na turnirju, ki je bil v občinski telovadnici v Dolini, so nastopale ekipe, ki so zmagale v štirih pokrajinah dežele Furlanije - Julijske krajine. Poleg domačega Brega so nastopile še ekipe Fcntanafredda, Ausa PAV iz Cervignana in Pieris.
Sobotni žreb je določil naslednja para: Fcntanafredda - Ausa PAV ter Pieris - Breg.
V prvem srečanju je Fontanafred-da po dokaj nezanimivi igri nadigrala predstavnice iz Vidma in se tako uvrstila v finale.
Drugo srečanje je bilo. po mnenju vseh prisotnih, najlepše in najbolj napeto na vsem turnirju. Ekipa iz Pierisa je začela dokaj gotovo ter je s hitro in dobro igro predvsem vf obrambi zmedla Brežanke. ki so nudile večji odpor šele proti koncu seta. Drugi in tretji set pa so predstavnice dolinske občine z odločnejšo igro v napadu in z veliko požrtvovalnostjo odločile v svojo korist. Prav v teh dveh nizih smo videli razliko med obema ekipama. Brežanke so bile popolne v vseh e-
iementih igre, medtem ko so nasprotnice igrale zelo dobro v o-brambi, vendar pa so pešale v napadu. Tudi v zadnjem setu so Brežanke povedle z dokajšnjo razliko in so nekoliko popustile proti koncu, vendar zmaga ni bila nikoli v dvomu.
V finalnem srečanju sta se tako pomerili ekipi Brega in Fontana-fredde. Predstavnice iz Pordenona so nudile nekoliko več odpora le v prvem nizu, ki se je končal na razliko-, v ostalih dveh pa je bila premoč naših deklet očitna. Brežanke so tako doprinesle slovenski odbojki še en velik uspeh. Naše so se tako uvrstile v nadaljnji del tekmovanja in bodo predstavljale našo deželo na meddeželnem tekmovanju, kj bo v mesecu aprilu. Točen kraj in datum tekmovanja pa nista še znana. (V. M.)
IZIDI Pojltnnte'
Fontanafredda — '.Ausa 'PAV Breg — Pieris (10:15, 15:10, 15:5, 15:11)
Finale za 3. mesto Pieris — Ausa PAV
Finale za 1. mesto Breg — Fontanafredda 17:15, 15:5, 15:12)
3:1
3:1
3:1
3:0
iiiiiiiiiiiiiiiiiiitiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiniiiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiiiiiiimiiiiinmiiiiii
KOŠARKA
SLOVENSKE PETERKE V 19. KOLU PROMOCIJSKEGA PRVENSTVA
Slovenski derbi Kontovelcem, poletovci presenetili
Bor — Kontovel 82:91 (44:45)
BOR: Čok 16 (2:4), L. Koren 3 (1:3), Ražem 10 (2:3), Zobec (0:3), Male, Race 17 (1:3), Pegan 2 (0:3), B. Kneipp 25 (7:11), Corbatti 9 (1:3), F. Koren.
KONTOVEL: Gulič 24 (10:14), Ban, Rauber 23 (3:5), Emili 10 (2:3), Vas-sallo 13 (1:5), Vremec 16 (2:3), Starc 1 (1:3), Pupis 4 (2:3), Vellussi.
PON: Ražem (25), Vremec (33), Pupis (36), Čok in B. Kneipp (40).
SODNIKA: Forza in Esopi.
GLEDALCEV: 150.
Članski postavi Bora in Kontovela sta se pomerili pred dokaj številnim občinstvom, ki ga običajno ne zabeležimo na tekmah tega prvenstva. Dvoboj je bil zelo zanimiv in izenačen do poslednjih minut, ko so pri-zadevnejši Kontovelci z Guličem na čelu dosegli nekaj pomembnih košev.
KOMENTAR MIRKA
Tri moštva še na dodatnem turnirju
Kot je bilo sicer pričakovati, v prvi jugoslovanski košarkarski ligi tudi po zadnjem kolu prvega dela prvenstva ni prišlo do dokončnih odločitev. Prvo mesto je sicer osvojil beograjski Partizan,
bo tako v «play-ofjs» startal v najboljšem položaju, druga je Gibona, tretja pa Crvena zvezda itd.
Katero moštvo pa se bo pridružilo Rabotničkemu na «žalostni poth v drugo ligo, to je še neznanka.
Potreben bo torej dodaten turnir, na katerem bodo igrali Radnički L MK, Borac in Sloboda Dita in šele po tem turnirju bomo izvedeli za drugega drugoligaša.
Prav v zadnjem kolu pa sta si zagotovila nastop v <iplay offs* (poleg ičetverice ie zane-sljivih») še Šibenka. ki je nepričakovano, toda zasluženo zmagala v Beogradu proti Crve-ni zvezdi, in ljublianska Iskra Olimpija, ki je sicer izgubila v Sarajevu proti Bosni, razpleti zadnjega kola pa so bili naklonjeni Ljubljančanom.
V prvo ligo sta se uvrstila še splitska Jugo-plastika in reški Kuarner. Spličani so premočno zmagali v prvi B ligi. medtem ko so bili Rečani drugi.
Zadnje kolo je bilo torej še kako dramatično. Vodilni Partizan je z izredno težavo v mestnem derbiju premagal Radničkega L MK. ti-tograjska Budučnost pa ie doma zasluženo pre-
magala drugouvrščeno Cibono, Po zelo dramatičnem srečanju pa je uspelo Slobodi D iti premagati favorizirano moštvo Zadra, medtem ko Borac ni imel večjih težav, da je odpravil Ra-botničkega.
Že danes se bo e Kumanovem začel turnir treh moštev, ki se borijo za obstanek; jutri pa bo na sporedu še eno zelo zanimivo srečanje: v Novem Sadu se bosta v finalu jugoslovanskega pokala spoprijeli zagrebška Cibona in ljubljanska Iskra Olimpija.
IZIDI 22. IN ZADNJEGA KOLA
V	SARAJEVU: Bosna - Iskra Olimpija 95: 84
V	TUZLI: Sloboda Dita - Zadar	93: 91
V	ČAČKU: Borac - Rabotnički	121: 94
V	TTfOGRADU: Budučnost - Cibona 95: 90
V	BEOGRADU:
Radnički LMK - Partizan	109:110
V	BEOGRADU: Cr. zvezda - Šibenka 96:104
LESTVICA
Partizan Beograd 36: Cibona Zagreb 34; Crvena zvezda Beograd 26; Zadar 24; Šibenka Šibenik 22; Iskra Olimpija Ljubljana. Bosna Sarajevo in Budučnost Titograd 20: Radnički LMK Beograd, Borac čačak in Sloboda Dita Tuzla 18; Rabotnički Skopje 8.
V ■»plav-offs* so se neposredno uvrstili; Partizan, Cibona, Crvena zvezda, Zadar, šibenka in Iskra Olimpija.
Dodatni srečanji za uvrstitev v «playoffs*: Budučnost - Jugoplastika in Bosna Kvarner. Dodatni turnir za obstanek v ligi:	Radnički
LMK, Borac in Sloboda Dita.
Borovci so začeli zelo dobro. V prvi minuti je bil izid 6:0 v korist domačih. ki so bili zelo zanesljivi v obrambi in v skoku. Kmalu pa so tudi gostje uredili svojo igro in dohiteli nasprotnike. V prvem delu tekme sta si bili moštvi enakovredni, predvsem po zaslugi Kneippa in Vremca, ki je zadeval kot za stavo. V drugem polčasu so «plavi» deloma odpovedali. Slabo so igrali predvsem v obrambi, tako da so Kontovelci uspešno prodirali na kaš. Poleg tega je moral Borov center Ražem zaradi pete osebne napake zapustiti igrišče že v 5. minuti d.p.
V	tem delu sta bila, po našem mnenju, odločilna za zmago Rauber in Gulič, ki sta tudi poskrbela za nekaj atraktivnih potez. Kontovelov center je lovil vse žoge v napadu in v obrambi, večkrat je prestregel žogo nasprotnikom, poleg tega pa je uspešno zadeval koš. Gulič je mogoče igral nekoliko pod svojimi sposobnostmi. je pa zapečatil srečanje, ko je v zadnji minuti kar trikrat zadel nasprotnikov koš.
V	Borovih vrstah sta poleg Kneippa, ki pa je v drugem delu nekoliko odpovedal, dobro igrala tudi Čok in Race.
Tokrat so ’’ili Kontovelci mnogo bolj uigrani od borovcev. Boljši so bili od domačinov v vseh elementih igre, predvsem pa v obrambi. Poleg tega so Ožboltovi varovanci zabeležili zelo slab odstotek pri prostih metih (14:33).
Derbi je bil vsekakor zanimiv in številni gledalci, ki so v soboto prisostvovali srečanju, so prišli na svoj račun. (Cancia)
Polet — Stella Azzurra 60:57 (36:32)
POLET; Ferluga 9 (5:8), Tavčar, Kerpan 12 (4:7), Taučer 2, Sedmak 18 (4:5), Gantar. Sosič 6 (2:2), Hrovatin 13 (1:2), Kalc.
SODNIKA: Bais iz Tržiča in Longo iz Staranzana.
Poletovi člani so proti vsakemu pričakovanju premagali Stello Azzur-ro, ki se bo morala po tem porazu dokončno odpovedati borbi za prestop v višjo ligo.
Tavčarjevi varovanci so. kljub odsotnosti Milka Viteza, zopet dokazali, da se da z zagrizenostjo in voljo do zmage nadoknaditi marsikaj in tako so presenetili Tržačane, ki so verjetno podcenjevali Opence.
Tokrat je zelo dobro igral Sedmak, ki je uspešno igral pod obema košema in bil tudi najboljši strelec svojega moštva. Vsekakor moramo za
82:91
60:57
72:71
92:61
83:81
ta podvig pohvaliti vse Poletove i-gralce.
IZIDI 19. KOLA Bor - Kontovel Polet - Stella Azzurra Don Bosco - Barcolana SGT - Inter Milje Časa del Frigo - GMT CUS - Zamboni & Scheriani 58:97 Ferroviario - Scoglietto 83:81 LESTVICA
Scoglietto 32; Barcolana, Ferroviario in Don Bosco 28: Zamboni & Scheriani 24; Stella Azzurra 22; Gin-nastica Triestina 20; Kontovel 18; Bor in Grandi Motori 16; Časa del Frigo 14; Polet 12; Inter Milje 4; CUS 0.
PRVENSTVO A-l LIGE
Derbi kola Scavoliniju
Najboljši italijanski košarkarji A-l lige so odigrali 31., oziroma predzadnje kolo regularnega dela prvenstva pred pričetkom «play-offs*. Osrednja tekma je bila v Pe-saru med Scavolinijem in milanskim Billyjem. Tekma sama pa ni uresničila pričakovanj. Povsem zasluženo pa so slavili Kičanovič in tovariši. Potem ko je Berloni izbojeval dve zlata vredni točki v Padovi (Benetton iz Trevisa je igral v tem mestu) so prva tri mesta na lestvici oddana, bitka je še med
Squibbom in Sinudynejem mesto. IZIDI 31. KOLA	za četrto
Scavolini - Billy	97:88
Sinudyne - Fabia	103:98
Recoaro - Bartolini	91:73
Squibb - Sole	75:74
Carrera - Jesus	79:81
Benetton - Berloni	80:81
Bancoroma - Cagiva	68:71
LESTVICA
Scavolini Pesaro 50; Berloni Turin 44; Billy Milano 40; Squibb Cantu in Sinud.vne Bologna 36; Fa-bia Rieti 32; Cagiva Varese in Sole Bologna 30; Bancoroma in Je-sus Mestre 28; Carrera Benetke 26; Recoaro Forli 22; Benetton Treviso 18; Bartolini Brindisi 14.
PRIHODNJE KOLO (28.3 )
Berloni - Billy, Fabia - Sole, Cagiva - Recoaro, Scavolini - Squibb. Sinudyne - Carrera, Jesus Banco roma, Benetton - Bartolini.
Marzorati v selekciji
BRUSELJ -18 junija bo v Že nevi, ob SOletnici FTBA košarkar sko srečanje med selekcijama A merike in Evrope. Tekmo bodo oo-nm-ili 20 iuniia tudi v Budimnešti.
V evropski selekciji bo med drugimi igral tudi Italijan Marzorati.
TENIS
Lendl zopet zmagal
STRASBOURGH - Češkoslovaški as Ivan Lendl je v izredni formi. Zmagal je namreč tudi na turnirju •rGrand Prix» v Strasbourghu. V finalu je namreč premagal Američana Tima Mayotteja s 6:0, 7:5, 6:1.
Vilas boljši od Connorsa
ROTTERDAM — Argentinec Guil-lermo Vilas je osvojil prvo mesto na turnirju «Grand Prix» v Rotterdamu.
Vilas je namreč v finalu premagal Američana Jimmyja Connorsa z 0:6, 6:2, 6:4.
KONČNI VRSTNI RED
1.	Breg
2.	Fontanafredda
3.	Pieris
4.	Ausa PAV
POSTAVA BREGA: Žerjal Franka, Kocijančič Ksenja in Vilma, Martinelli Rita, Slavec Sabina, Žerjal Daniela, Smotlak Ester, Ota Da-miana, Zobec Elena, Bandi Elvina.
ŽENSKA B LIGA
V slovenskem derbiju zanesljiva zmaga nabrežinskega Sokola
Bor Intereuropa — Sokol 0:3 (12:15, 11:15, 13:15)
BOR INTEREUROPA: Rauber, Fi-čur, Debenjak, Cergol, Tomšič, M. in V. Klemše in Maver.
SOKOL: 'Ložar?!:.!'	'*$"(? ?feegi-
ša, Mervič, Antonič, Kralj, Škerk in Pernarčič
SODNIK: Spadotto (PN), stranski: Zacchigna, zapisnikar: Sosič (oba Trst).
Tretji letošnji drugoligaški odbojkarski derbi med Borom Intereuropo in Sokolom se ni pričel pod najboljšo zvezdo. Že v začetku prvega seta sta se poškodovali dve igralki najprej Maverjeva pri Boru Intereuropi in kmalu pozneje še Kraljeva pri Sokolu. Tako je letošnje prvenstvo za obe igralki žal končano, kar je za obe šesterki za končni drugi del prvenstva velika izguba.
Že uvodni razpleti niso obetali vrhunske odbojke. Pri vseh igralkah je prevladovala velika živčnost in nervoza, da so se vrstile napake kot na tekočem traku. Omenjeni poškodbi pa sta pomenili še dodatni šok. Domačinke so tako praktično ostale brez menjave in trener Brožič je moral nemočen spremljati razplete na igrišču. Pred tem. tret iim letošnjim derbijem so bile gostje nesporne favoritinje, saj so morale borovke na igrišče brez Glavinove in Rusove.
Da je bil derbi povprečen sta pripomogla tudi sodnika z nekaterimi čudnimi odločitvami. Pri Sokolu moramo tokrat pohvaliti Vido Legišo. H je v največji meri prispevala za zaslužen uspeh ekipe iz Nabrežine. Pri domačinkah pa moramo pohvaliti mladi sestri Klemše. Po končani tekmi sta trenerja povedala naslednje.
Anton Jurman (Sokol):
«Sam derbi je precej izgubil, ker šesterki nista nastopili z najboljšima postavama. Žal mi je, da sta obe ekipi na zadnjem in predzadnjem mestu lestvice, ker ne igrata tako slabo.*
Zvonko Brožič (Bor Intereuropa): «Pred tem. tretjim obračunom je bil Sokol v prednosti. Prevladalo je izkustvo. Predvsem bi tokrat pohvalil mlade igralke, ker so pokazale velik napredek.*
IZIDI 5. KOLA
Putinati Ferrara - Spinea 3:1; CUS Padova - Don Bosco Padova 2:3; Bor Intereuropa - Sokol 0:3.
LESTVICA
CUS Padova in Putinati Ferrara 8: Don Bosco Padova in Spinea 6; Sokol 2; Bor Intereuropa 0.
(15:6.
MOŠKA C-l LIGA Solaris Norcia —
BiF JlK Banka 3:2 12:15, 15:6, 10:15, 15:9)
BOR J5K" BANKA: Veljak, Neubauer, Zadnik, Kodrič, Stančič, Pernarčič, Milocco in Batič.
SODNIK Manzin. Stranski: Schiro; zapisnikar: Gioppo (vsi Trst)
Odbojkarji Bora JIK Banke so grenili pot do končne zmage vodečemu Solarisu kar dve uri. Slovenski tre-tjeligaš je izgubil tudi četrti mestni derbi s tem nasprotnikom, toda borovci so bili tokrat skoraj enakovredni nasprotniki, saj so prepustili točki šele po petih setih igre.
Veljak in tovariši niso pričeli najbolje, kar je domačin skrbno izkoristil in razmeroma lahko izbojeval prvi niz. V drugem setu pa smo gledali povsem drugačno šesterko. Borovci so vodili od samega začetka in stanje zasluženo izenačili. Tretji set je bil podoben prvemu. Potem pa smo spet gledali Bor JIK Banko v drugi izdaji. Tekmec je bil povsem nadigran in s tem potisnjen v o-brambo. V zadnjem odločilnem setu so borovcem pošle moči in pomanjkanje menjav (Batič je še vedno poškodovan) je bilo usodno.
IZIDI 7. KOLA
Solaris Norcia - Bor JIK Banka 3:2; Pallavolo Volpato - Vittorio Ve-neto 3:2; Scatolifieio 4 S Videm s Carpinetum Mestre 1:3.
LESTVICA
Solaris Norcia Trst 12; Carpinetum Mestre 10; Scatolifieio 4 S Videm 8: Volpato Castelfranco Vene-to 6; Pallavolo Veneto 4; Bor JIK Banka Trst 0.
tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiitiiMiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiifl
KOŠARKA
V PRVENSTVU A-2 LIGE
PODVIG TRŽAČANOV V CASERTI
Valenti dosegel odločilni koš - Lahka zmaga goriškega San Benedetta
Latte Matese — OECE Trst 83:84 (43:46)
OECE TRST: Abromaitis 27, Robinson 28, Bertolotti 8, Ritossa 6, Valenti 10, Tonut 5, Scolini, Flori-dan, Čuk in Meneghel.
Vrsta zmag tržaških košarkarjev v tem, zadnjem in odločilnem delu prvenstva se nadaljuje. Tokrat je peterka OECE izbojevala dve izredno dragoceni točki na gostovanju v Caserti. Srečanje samo je bilo zelo izenačeno in končna odločitev je padla prav pred iztekom srečanja, saj so imeli domačini 16 sekund pred koncem tekme točko prednosti. Pri zadnjem odločilnem metu pa je imel Valenti mirno roko n dosegel zadnji zmagovijj koš, ki ie pomenil osvojitev dveh točk in s tem možnost napredovanja v A-l ligo s še dodatnimi tekmami.
Latertini — San Benedetto 79:94 (42:46)
SAN BENEDETTO GČ: Biaggi 6, Turel 4, Jones 27, Sfiligoi 4, Baleari 9, Ardessi 18. Pieric C, Mayfield “'O, Nobile in Galluzzo..
Kljub temu da Goričani na tem gostovanju niso odigrali najbolje, so na koncu povsem zasluženo iz-
bojevali	štirinajsti	par točk in s
tem osvojitev drugega mesta na končni lestvici, ki ni bilo sicer že dolgo časa ogroženo.
Za Goričane lahko rečemo, da je bila tekma v Rimu le izlet in gola formalnost.
IZIDI 31. KOLA Libertas Livorno - Tropic 82:81 Honky	- Rapident	93;58
Matese	- OECE	83:84
Sacramora Stella Azzurra 85:68 Sapori	- Selečo	89:80
Sweda	- Cidneo	83:92
Latertini - San Benedetto 79:94
LESTVICA
Cidneo Brescia 52; San Benedetto Gorica 48; Libertas Livorno 40; Honky Fabriano 38; OECE Trst 36; Latte Matese Caserta 32; Sacramora Rimini 30; Sapori Siena in Rapident Livorno 28; Tropic Videm 26; Selečo Neapelj 22; Sweda Vigeva-no in Stella Azzurra Rim 20; Latertini Rim 14.
PRIHODNJE KOLO (2R.3.)
San Benedetto - 'Matese, Honky -Tropic, Rapident - Sapori, OECE -Stella Azzurra, Sacramora - Sive da. Selečo - Cidneo, Latertini - Libertas Livorno.
OBVESTILA
& - -	- m ,	- vCL-^ J
ŠZ Bor
sklicuje due 29. marca 1982 ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju na stadionu «1. maj* v Trstu
REDNI OBČNI ZBOR
z naslednjim dnevnim redom: 1. izvolitev delovnega predsedstva in volilne komisije, 2. predsedniško poročilo, 3. diskusija, 4. poročilo nadzornega odbora, 5. volitve.
• 41 #
Slovenski pomorski klub ČUPA
iz Sesljnna sporoča, dn bo 10. REDNI OBČNI ZBOR v petek, 26. marca 1982, ob 20. url v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Ulici sv. Frančiška. 20 v Trstu.
DNEVNI RED: poročila predsednika, tajnika in blagajnika; poročilo nadzornega odbora: raz-rešnicn; razno. Vabljeni so vsi člani, da se občnega zbora polnoštevilno udeležijo.
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
NA ODBOJKARSKI TEKMI 1, ZENSKE DIVIZIJE PRI ALTURI
Spet protislovenski izpad
«Navijači» Cluba Alture izzivali in žalili igralke nabrežinskega Sokola
Že pred pričetkom tekme so Na-' brežinke pričakovale, da jih nasprotnice ne bodo sprejele kdove kaj gostoljubno. Club Altura namreč nima posebne simpatije do nas. Gledalci, če jih lahko sploh tako imenujemo, pa so presegli vsako, tudi najbolj pesimistično pričakovanje. Opremljeni z italijanskimi zastavami in črnimi rutami, na katerih je bila narisana podoba smrti, so že med ogrevanjem in nato skozi celo tekmo izzivali in žalili naše mlade igralke, pri čemer so se včasih posluževali običajnih protislovenskih izrazov, za katere smo upali, da jih, vsaj na športnih prireditvah, ne bo več slišati. To je seveda spravilo iz tira naše igralke, ki se nikakor niso mogle zbrati, čeprav jih je »navijanje*, ki ga sodnik ni preprečil, naposled spodbodlo, da so se zagrizle v boj in premagale nasprotnice.
Sokol — Club Altura 3:1 (16:14, 13:15, 15:6, 15:11)
SOKOL: S. Milič, J. Gruden, E. Purič, E. Kojanec, E. Paulina, M. Jazbec, I. Usai, A. Pertot.
Omenjeno nešportno in šovinistično obnašanje skupine navijačev zenske odbojkarske ekipe Club Altura prav gotovo preseneča, če pomislimo, da so v zadnjih letih naše ekipe naposled uveljavljale svojo pravico, da se na športnih igriščih neovirano predstavijo kot slovenske, ne da bi to izzvalo odpor italijanskih ekip ali celo pojave pra ve narodnostne mrinie, kakršen je bil nedvomno na sobotni tekmi v telovadnici v VI. Zandonai.
Vendar pa če pomislimo, da se v tem času v senatni komisiji bije boj za priznavanje pravic naše narodnostne skupnosti, da doseže globalni zaščitni zakon, nas izpad 'navijačeva sili k domnevi, da po vsei verjetnosti ne are za popolnoma osamljeno epizodo, ki jo je zagre šila skupina prenapetežev v naivnem prizadevanju, da bi na ta način tpomagalh svoji ekipi in iztirili sokohce. Oziroma bolje rečeno, je treba vedenje Alturinih privržencev hočeš nočeš, posredno ali neposredno povezati z ozračjem, ki ga tudi med mladino s instrumentalnimi zasedbami šol in netenjem šovinistične propagande ustvarjajo dobro določeni krogi. Iluzorno in tudi napačno bi bilo misliti, da je šport za te kroge nedosegljiva oaza. saj je tudi na tem področju, kjer se skoraj vsakodnevno sooča z večinskim narodom, naša narodnostna skupnost zelo izpostavljena. Prav zato je treba takih^ izpadcii v bližnji bodočnosti še Mčakdvali, naše ekipe pa je treba, kjerkoli, na katerikoli ravni in proti kateremukoli nasprotniku bodo nastopile, pozvati k budnosti, jih opozoriti, naj ne nasedajo provokacijam, a naj obenem športno, vendar pa tudi odločno reagirajo na te provokacije.
slovaz, Colizza, Diodicibus, Nonis, Ziodato.
VESNA: Magris, Sodomaco, Pere-sutti, Somma, Pribac, Zucca, Bruno, Pipan, Candotti, Germani, Čuša telli (Pichierri).
STRELCA: v 19. min. Zucca, v 72. min. Ziodato.
Vesna je takoj začela z napadi, toda priložnosti za gol je bilo malo. »Plavi* ne znajo graditi nevarnih akcij, tako da tudi goli padejo zgolj po naključju, ne pa kot sad lepo izvedenih akcij. In tako se je zgodilo tudi tokrat. Branilci Portua-leja niso znali zaustaviti visoke podaje Cusatellija (krivdo pa gre pripisati v veliki meri vetru) in Zucca je lahko s posrečenim stre-
lom z glavo povedel svojo ekipo v vodstvo. Res škoda, da niso Križani po golu ostreje potisnili, saj bi lahko rezultat še povišali. V drugem polčasu je veter pihal v hrbet domačinom, ki so potisnili goste na njihovo polovico igrišča. Resnici na ljubo pa ni ta njihova terenska premoč spravila v težave kriško obrambo, saj Portuale vse do gola ni nikoli resneje ogrožal Ma-grisovih vrat in je uspel remizirati le z zelo lepim strelom Ziodota, gotovo najboljšega na igrišču.
Tudi v tej tekmi, na žalost je sodnik žvižgal očitno vse v korist domačinov, tako da se je morala Vesna boriti še proti •»dvanajstemu* možu.
Fabio
V SOBOTO IN NEDELJO V DIJAŠKEM DOMU V TRSTU
Izredno koristen seminar za zamejske športne delavce
Na žalost je velika večina naših društev pokazala popolno nezanimanje za seminar in se ga sploh ni udeležila
V dijaškem domu v Trstu je bil v soboto in nedeljo tradicionalni seminar, ki ga v vsako leto razpisuje Zveza telesnokulturnih organizacij Slovenije s sodelovanjem Združenja slovenskih športnih društev v Italiji in Koroške športne zveze.
Seminar, ki je namenjen zamejskim športnim delavcem, je bil tako glede kraja kot izbire tem zelo posrečen in aktualen, na žalost pa tega ne moremo trditi za udeležbo, ki je bila tako v soboto kot v nedeljo izredno skromna, saj na njem ni bilo velike večine naših društev. To je tem bolj nerazumljivo glede na to, da je bil seminar v Trstu, torej ta-korekoč doma (prejšnja leta so ga namreč prirejali v matični domovini) in pa, da so na njem obravnavali nekatera vprašanja, ki so za zamejska društva življenjsko važna. Povedati treba tudi. da .je bila tematika seminarja izbrana prav na podlagi mnenj in napotkov, ki so jih sve-
tovala prav društva sama. tako da je nezanimanje še manj opravičljivo.
Prvi dan seminarja, h kateremu se bomo povrnili k eni naših prihodnjih številk, je uvodno poročilo podal predsednik ZSŠDI Odo Kalan, ki je spregovoril o «Narodnostnem trenutku pri vodenju slovenskega športnega društva* in pri tem odkrito spregovoril o nekaterih perečih vprašanjih, ki tarejo naš šport. Sledila je izredno zanimiva okrogla miza. ki jo je vodil Franko Vitez in na kateri so se lotili gospodarskega pristopa pri vodenju društva, v nedeljo pa je član Zveze telesnokulturnih organizacij Slovenije in član komisije za mednarodno sodelovanje Zoran Na-prudnik izčrpno spregovoril o tem, kaj terja organizacija vrhunskih prireditev, kot zadnje pa je bilo na vrsti predavanje tainika ZSŠDI Ivana Peterlina in Zorana Na-prudnika o liku sodobnega ma-nagerja in ostalih funkcijah v društvenem odboru.
SMUČANJE
____________ NA NEDELJSKEM VELESLALOMU NA NEVEJSKEM SEDLU »KANIN 82»
DE VINCA NI EKIPNO NAJBOUŠI - GORIČANI NAJHITREJŠI
Za tekmovanje se je prijavilo 315 amaterskih smučarjev * Najboljši čas Silvan Grendene (SPDG) 43” 19 - V nedeljo, 28. marca, bo zaključno tekmovanje na Nevejskem sedlu v priredbi ZSŠDI
Letošnja smučarska sezona se bliža koncu, čeprav je v hribih še obilo snega. Koncu se bliža tudi tekmovalna sezona zamejskih planinskih in drugih društev. Zaključna prireditev bo v nedelja, 28. t.m.. na Nevejskem sedlu, v skupni organizaciji in pod pokroviteljstvom ZSŠDI. V nedeljo. 21. t.m., pa .je bilo v zimsko športnem središču pod Kaninom smučarsko tekmovanje «Kanin 82* v organizaciji Slovenskega planinskega društva iz Gorice. Udeležbo na tej. upravičeno množični manifestaciji zamejskega športa, je najavilo 315 tekmovalcev iz sedmih zamejskih društev. Na startu se .jih je sicer predstavilo nekaj manj, kljub temu pa prireditev prav gotovo ni izgubila na množičnosti.
Na srečo so bile vremenske razmere še kar ugodne, sneg pa tudi zelo primeren za smuko, čeprav ga je v prvih popoldanskih urah že nekoliko razmehčalo sonce. Mogoče je prav ta okoliščina botrovala številnim padcem zlasti na začetku daljše proge, na kateri .je bilo postavljenih 24 vrat.
Dobra tretjina tekmovalcev in tekmovalk nižjih starostnih skupin se je pomerila na krajši progi. Tu so tekmovale tudi štiri predstavnice v kategoriji «dan». Vsi ostali pa so svo.je smučarske veščine preizkusili na daljši progi, kjer so se prvi pomerili medvedki, serijo spustov pa zaključili veterani.
Ekipno so se kajpak najboljše uvrstili člani SK Devin. Osvojili so kar osem prvih mest v raznih kategorijah in s tem znova dokazali, da so v tej sezoni najmočnejše društvo.
Naj ob koncu zabeležimo še vest, da so udeleženci tekmovanja »Kanin 82», na predlog prireditelja srečanja, odobrili besedilo brzojavke, ki ga bodo poslali predsedstvu komisije za ustavna vprašanja v senatni zbornici v zvezi s pripravo zakona o globalni zakonski zaščiti za našo narodnostno skupnost. Besedilo brzojavke objavljamo na dru gem mestu.
Izidi tekmovanja:
«BABY SPRINT. - DEČKI
1. Mitja Kokorovec 43”24 (P); 2. David Tavčer 46”04 (M): 3. David Antonič 47" 18 (D); 4. Christian Malalan 50”83 (M); 5. Matej Rollich
51”91 (D); 6. Peter Rudež 54”08 (SPDT); 7. David Puntel 54”37 (SPDT); 8. Dean Kralj 55'09 (B); 9. Aljoša Čok 55”69 (SPDT); 10. Robert Renčelj 57"22 (D); 11. Bogdan Stopar 1’00"93 (D); 12. Vanja Devetak 1'02”21 (D); skupno je bilo prijavljenih 17. tekmovalcev.
	Društvena	lestvica	
1.	DEVIN	točk 1962	
2.	MLADINA	»	1270
3.	SPDG	»	1123
4.	BREG	»	963
5.	SPDT	»	955
6.	POLET	»	278
7.	SIRENA		147
«BABY SPRINT. - DEKLICE
1. Sarah Sosič 48”99 (M): 2. Gabrijela Pieri 49"78 (D); 3. Jana Drasič 51”36 (M); 4. Francesca Rapotec 52”20 (B); 5. Tatjana Dolhar 52”88 (S); 6. Kristina Rustja 53’'20 (SPDT); 7. Elizabeta Grilanc 55” 15	(M);	8. Valentina šuber
58”29 (M); 9. Tanja Kuzmin 59”78 (SPDG); 10. Michela Fajt 59"93
(SPDG); 11. Tanja Seganti 1’10”52 (SPDT):	(skupno se je prijavilo
18 deklic).
MIŠKE
1. Martina Gherlani 47”40 (SP DT); 2. Jasmin Rudež 47”66 (SP DT); 3. Jana Mijot 48”89 (SPDT); 4. Erika Paulina 49"31 (D); 5. Roberta Sulini 49”54 (M); 6. Irena Valenta 51”27 (SPDT); 7. Kristina Lasič 51”72 (SPDT); 8. Emy Bau-zon 52” 19 (SPDG); 9. Valentina Fachin 53”61 (SPDT); 10. Erika Žerjal 55”08 (SPDT); 11. Jerica Za-pušek 55”20 (SPDT); 12. Erika Pečar 56”06 (B); 13. Ingrid Sedmak 1’03”01 (M); (skupno se je prijavilo 16 deklic).
MIŠKI
1. Robert Paulina 38"60 (D); 2. Sandi Skerk 42”64 (D); 3. Erik Vodopivec 43”92 (B); 4. David Sosič 43"98 (M); 5. Marko Preselj 46”72 (SPDT); 6. Robert Bensa 49” 14 (SPDG); 7. Andrej Škabar 49”49 (D); 8. Andrej Kosmač 50”85 (B);
9.	Aljoša Kuzmin 52”41 (SPDG);
10.	Umberto Accerbi 54"03 (SPDT);
11.	Igor Tomasetig 54”54 (D); 12. Mihael Valentinčič 55”62 (SPDG); 13. Primož Gustinčič 59”88 (M);
14. Marko Volčič 1’07”36 (SPDG); (prijavljenih tekmovalcev je biro 18).
MEDVEDKE
1. Sara Bensi 44”40 (D); 2. Sabrina Pernarcich 47”68 (SPDT); 3. Oriana Bresciani 48”32 (M); 4. Maja Fajt 49”30 (SPDG); 5. Monica Cosina 50”67 (D); 6. Tanja Kan-ciani 54”11 (B); 7. Sara Devetak 1’30”11 (SPDG); (prijavljenih je bilo devet tekmovalk).
DAME
1. Alma Tretjak 45”78 (M); 2. Silva Ruchin 46"51 (M); 3. Sandra Bauzon 48”55 (SPDG); 4. Zofka Rebula 49"06 (M); (v tej skupini so bile prijavljene štiri tekmovalke).
MEDVEDKI
1. Kristjan Zidarič 45”91 (D); 2. Dean Paulina 46”97 (D); 3. Mauro Franza 48"63 (D); 4. David Zidarič 48”78 (D); 5. Erik Dolhar 49”31 (D); 6. Giulio Taučar 50"71 (M); 7. Silvano Peric 52”19 (M); 8. Igor Križmančič 54”81 (B); 9. Marko Peric 56”27 (D); 10. Renato Hrovatin 57”83 (M); 11. Aleksander šik 1’00”46 (SPDT); 12. Aleš Nanut 1’01”52 (SPDG); 13. Boris Sosič 1’10”12 (M); 14. Boris Zavadlav
niiiiimiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiitiiiiiiifiiiiHiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiimiiiiiiitiiiiiiifiiiiiniiiimiiiiiiiiiimiiimiiiiitiiiiimiiiitiiiiiiiuin
NOGOMET
V 24. KOLU 2. AMATERSKE LICE
Primorje in Kras s celotnim izkupičkom
Zaradi barje odložili derbi Breg-Zarja ■ Jutri vrsta zaostalih tekem
San Marco — Primorje 0:2
(0:0)
SAN MARCO: Hrevatin, P. Stra-di, Paccr, Rosin, F. Stradi, Elini, R. Stradi (v 59. min. Filipaz), Ge-rin, Ruzzier, Zolia, Chivello.
PRIMORJE; Adamič, Pertot, Husu, Angileri, Samese, Caharija. Schipizza (v 52. min. Vidali), Di-benedetto, Debernardi, Bortolotti (v 78. min. Trobec), Meden.
STRELEC: v 60. in 86. min. Debernardi.
V gosteh je proseško Primorje s klasičnim izidom 2:0 premagalo domačo ekipo San Marca in tako obdržalo tretje mesto na skupni lestvici. Zmaga Prosečanov je v bistvu zaslužena, saj so rdeče-rumeni igrali bolje od domačinov, ki so po-
kazali nekoliko več prodornosti le potem ko so bili v zaostanku za en gol, za katerega je poskrbel srednji napadalec Debernardi, ki je obenem bil tudi strelec drugega zadetka za goste. Prosečani so torej v bistvu zadovoljili, kljub temu, da so v vrstah rdeče-rumenih nastopih kar trije mladinci, ki so odlično opravili svojo nalogo.
Kras - CGS	2:1 (1:0)
KRAS: Paulin, šugan, Štoka, Puntar, D. Škabar, Terčon, R. Purič (65. min. L. Milič), Vilalta, Fer-folja, Blažina (84. min. M. Milič), Olivo.
CGS: Acampora, Righer, Rebez, Bisel, Celigoi, Verona, Depangher, Crizsan, Abrami, Tesevich, Luse-tich.
.......................................................umili—.»»......................
V PRVENSTVU 3. AMATERSKE LIGE
	
V 1. AMATERSKI	LIGI
Polovičen uspeh Vesne	
Portuale — Vesna	1:1 (0:1)
PORTUALE; Scabar,	Tremul,
Cheber, Riva, Penco, Vecchiet, Co-	
MimiMiHiiiiHHiminiiniiiiinnuiiiiniifiiiiMiiHiiiii*	
m (I ® Ii jT	H
1. — 1. Sovorro	2
2. Mauvillon	2
2. — 1. Gepy	2
2. Ciril	X
3. — 1. Ciopa	2
2. Gametazar	1
4. — 1. Nogia	X
2. Da) Sole	2
5. — 1. Emipodi	X
2. Haupus	2
6. — 1. Zado	2
2. Roanoke	1
KVOTE	
12 - 14.414.000 'ir	
11 -	427.000 lir	
10 -	40.500 lir	
	
	
: ■" . '...............
ŠZ Bor -odbojkarska sekcija
sporoča, da bo seja sekcije jutri, 24. t.m., ob 18. uri.
« « «
SD Mladina, smučarski odsek,
organizira v nedeljo, 28. t.m., avtobusni izlet na Nevejsko sedlo ob priliki zadnjega prehodnega tekmovanja v veleslalomu pod pokroviteljstvom ZSŠDI. Vpisovanje na Opčinah pri odborniku Tavčarju (tel. 21-29-36) in v Križu pri odbornici Silvi v trgovini »Pri kostanju*. Odhod z Opčin izpred »Central bara* ob 5.45, v Križu izpred spomenika ob 6. uri.
• * *
SPDT
priredi v nedeljo, 28. t.m., avtobusni izlet na Nevejsko sedlo ob priliki zaključnega smučarskega tekmovanja. Vpisovanje za avtobus do vključno jutri, 24. t.m., na sedežu ZSŠDI in za tekmovanje na sedežu društva danes, 23. t.m., od 20. do 21. ure.
SK Devin ***
priredi v nedeljo, 28. t.m., avtobusni izlet na Nevejsko sedlo ob priliki zaključnega smučarskega tekmovanja v veleslalomu v priredbi ZSŠDI. Vpisovanje pri Brunu škerku - tel. 200-236 in pri Lucijanu Sosiču — tel. 208 551 se zaključi v petek zvečer.
* nq oia»
NOGOMET
j ;. •	V • ' '	1	” i	-	,	’	• _ r _ - .
Sovodenjci spet na drugem mestu lestvice
Le točka za Mladost - Poraz Juventine - Primorec izenačil že tretjič zaporedoma
3. AL NA GORIŠKEM Brazzanese — Sovodnje 2:3
(0:0)
SOVODNJE: Cabas, Florenin, R. Petejan, Marson, Kovic, E. Petejan, Šuligoj (Kodrič), Zearo (Monti), Butkovič, Milloch, Gomišček.
STRELCI: Gomišček, Šuligoj, Don-da, Butkovič, Scians.
«Belo-modri» so na zadnjih treh tekmah nadoknadili kar štiri točke zamude za goriškim Audaxom in spet zasedajo drugo mesto lestvice. Poleg Isonza se potegujejo za napredovanje tri enajsterice. Med temi so tudi Sovodenjci.
Po dokaj slabem prvem polčasu je sledil izredno živahen in lep drugi polčas. Sovodenjci so odgovarjali s hitrimi protinapadi, ki so večkrat spravljali nasprotnike v težave. Prav iz takih akcij sta padla prva dva zadetka za slovensko enajsterico: najprej je žogo poslal v mrežo Gomišček z glavo, nato pa še Šuligoj. Domačini so dvakrat zadeli prečko, nato pa jim je uspelo priti do zadetka po zaslugi Don-de. Kmalu potem je Butkovič spet premagal nasprotnikovega vratarja z močnim strelom z glavo. Vendar tekme ni bilo še konec. Domačinom
S SLALOMOM ZA SP V KRANJSKI GORI
Križaj navdušil domete občinstvo
Pred 30.000 gledalci je osvojil prvo mesto (pred Stenmarkom) V Alpe d’ Huezu odlične uvrstitve Italijank in Jugoslovank
KRANJSKA GORA - Jugoslovan Bojan Križaj je dosegel na domačem snegu v Kranjski gori (v tekmovanju za svetovni pokal) izreden uspeh. Pred več kot 30 000 navdu senimi gledalci je namreč zmagal v slalomu, pri tem pa je premagal tudi svetovnega prvaka Ingemarja Stenmarka, ki je po prvi vožnji vodil z najmanjšo možno prednostjo ene same stotinke sekunde prednosti Phil Mahre, eden glavnih fa voritov. je odstopil, njegov brat Stcve pa je vozil v prvi vožnji tako slabo, da se je drugemu startu o d rekel.
Ostali jugoslovanski tekmovalci so bili tokrat slabi, saj so odstopili vsi, razen čižmana in Jakopina, ki sla se uvrstila v tretjo deseterico.
Med Italijani se je odlikoval z zelo dobrim šestim mestom Malini, v prvi deseterici pa je bil tudi Giorgi.
Lestvica: 1. Križaj (Jug.) 1'38”89, 1 Stenmark (Šve.) 1’38”93: 3. Gruber (Av.) 1’39”10, 4. Gaspoz (Švi.)
1'39”39, 5. Girardelli (Luks.) 1'39”62,
6 Edalini (It.) 1’39”83. 10. Giorgi (It.) 1'40”73, 15. Tonazzi (It.) 1’ 41 ”79, 20. čižman (Jug.) 1'46”22, 21. Jakopin (Jug.) U47 97.
Proga je bila izredno težka, saj je tekmovanje dokončalo le 23 tekmovalcev.
Slalomska lestvica za svetovni pokal: L Pl). Mahre 115. 2. Stenmark 110, 3. S. Mahre 92, 4. De Chiesa 68, 5. Gruber 66, 6. Križaj 55 itd.
Skupna lestvica svetovnega poka la: 1. Ph. Mahre 304 . 2. Stenmark 210, 3. S. Mahre 177, 4. Miiller 132, 5. VVenzcl 116, 9. Križaj 100 točk itd
Ekipna lestvica: Avstrija 1335, 2 Švica 1288 , 3. ZDA 1082, 4. ZRN 553, b. Francija 491, 6. Italija 489. 10. Jugoslavija 243.
Izreden uspeh je dosegla v nedeljo Švicarka Erika Hess: v enem samem dnevu je namreč osvojila kar dve tekmovanji za svetovni pokal.
Najprej je v Alpe d’Huezu opravila drugo vožnjo veleslaloma, ki
so jo organizatorji v soboto zaradi viharja odgodili in si je priborila prvo mesto.
Lestvica veleslaloma je bila taka: 1. E. Hess (Švi.) 2T2”05. 2. McKin-nev (ZDA) 2'12”09, 3. Cooper (ZDA) 2T2”Q7, 4. H. Hess (Švi.) 2T3”63, 5. Pelen (Fr.) 2’13”79, 7. Zini (It.) 2T4"10, 12. Quario (It.) 2T4”86.
V popoldanskih urah pa je bil na sporedu slalom, ki je bil zelo uspešen tudi za Italijo in Jugoslavijo.
Lestvica slaloma: 1. E. Hess (Švi.) 1’41”65, 2. Zini (It.) 1’42”57, 3. McKinney (ZDA) 1’42”90, 4. Quario (It.) 1'43”20, 5. P. Wenzel (Liech.) 1’43”63. 6 Mačehi (It.) 1’44”04, 7. Zavadlav (Jug.) 1’44"31, 11. Leskovšek (Jug.) 1’45”, 14. Frigo (It.) 1’ 45”90, 16 Dornig (Jug.) 1’46”26.
Skupna lestvica svetovnega trnka la je zdaj taka: 1. E. Hess 282, 2. I. Epple 274 , 3. Cooper 162, 4. Nelson 154. 5. Konzett 137 itd.
Danes bo v San Sicariu ženski superveleslalom, ki pa ne bo veljal za svetovni pokal, ampak le za FIS točke.
je uspelo spet premagati sovodenj-skega vratarja Cabasa in tako zmanjšati razliko. Rezultat je ostal neizpremenjen do konca tekme, čeprav so bile zadnje minute pravo trpljenje za sovodenjsko obrambo. Sagrado — Mladost 1:1 (0:1)
MLADOST: A. Gergolet, L. Fran-dolič, D. Frandolič, Gulian, Gerin, Marizza, E. Gergolet, Semolič, Ko bal, Palaminut, D. Gergolet.
Mladost je s težkega gostovanja v Zagraju odnesla le točko, čeprav je bila večji del srečanja v vodstvu in odločno boljša od domačinov. V uvodnih potezah je prevladala lahka terenska premoč domače enajsterice, nakar pa je prišla na dan boljša uigranost Doberdobcev. Mladost je prišla v vodstvo v 23. minuti: kombinacija Gergolet - Kobal, slednji pa je z lepim strelom premagal vratarja domačinov. Po vodstvu so gostje nadaljevali z napadalno igro, domačini pa so le od časa do časa sproščali medle protinapade.
V	nadaljevanju so Kraševci začeli ogrožati vrata domačinov in v 53. min. je moral domači vratar z odličnim posegom prestreči strel Kobala. Ferletičevi varovanci so z lahkoto nadzorovali igro domačinov, ki so 5 minut pred koncem z nepričakovano 11-metrovko prišli do izenačenja.
D. Gergolet
Piedimonte — Juventina 5:0
JUVENTINA: Businelli, Varacchi, Ligovich, Medeot, Furlan, Devetak, Panico, Bastiani, Radikon, Cinger-li, Klanjšček.
Prvi dan pomladi je bil usoden za štandreško enajsterico. Priča smo bili neborbeni in nezbrani igri »belo-rdečih*, ki igrajo pogostoma dobro in še bolj pogosto slabo. V nedeljo se ni noben izmed Medeo-tovih varovancev dvignil na vsaj zadostno raven igre. Vsi so namreč dobesedno hodili po igrišču in opazovali, kako nasprotniki prihajajo z vseh strani proti Businelli ju.
V	nedeljo igra,jo «belo-rdeči» v Štandrežu proti Brazzaneseju in u-pamo, da bomo sledili boljši igri.
IZIDI 22. KOLA	B. R.
Esperia SG - GMT	3:2
Primorec - S. Luigi	0:0
Rabuiese - Edera	odi.
S. Sergio - S. Andrea	0:0
Gaja - S Vito	odi.
S. Anna - Giarizzole	1:1
Aurisina - Union	4:0
Sagrado, Mladost - San Lorenzo,. na. Nasprotno, bi prav gostje kma-Italcantieri - Piedimonte. Verme- lu Prešli v vodstvo z naglim proti-gliano - Isonzo, Juventina - Brazza I napadom, a je bil njihov napadalec nese	netočen.
NAJBOLJŠI STRELCI
Tesolin (Audax) 26; Butkovič (Sovodnje); Kobal (Mladost) 16; Klanjšček (Juventina) 14. (pr)
3. AL NA TRŽAŠKEM Primorec — S. Luigi For You
0:0
PRIMOREC: Leone, Marko Kralj,
Walter Milkovič, Husu, Križmančič,
Finessi. Edvin Kralj, Pavel Kralj,
Mule, Mauro Kralj, Igor Milkovič (v 75. min. Darko Kralj), 12 Germani.
SODNIK: Concina.
Trebenci so na domačem igrišču že tretjič zaporedoma remizirali.
Morda bi si zaslužili več kot delitev točk, a solidni gostje so bili v obrambi neranljivi. Primorec je že v začetku potisnil nasprotnike v o-brambo, a številne akcije niso prinesle zaželenih sadov. Gostje pa so bili le enkrat dokaj nevarni v napadu, a na srečo je Leoni ubranil.
V drugem polčasu je kazalo, da bo le prišlo do vodstva Trebencev, a so ostala vrata gostov nedotaknje-
IZIDI 23. KOLA	davicl
Romana - Poggio	0:3
Italcantieri - Begliano	1:0
Vermegliano - Audax	2:0
Piedimonte - Juventina	5:0
Capriva - San Lorenzo	1:0
Brazzanese - Sovodnje	2:3
Azzurra - Isonzo	1:4
Sagrado - Mladost LESTVICA	1:1
Isomzo 40; Sovodnje, Capriva in Audax 32; Italcantieri 26; Juventi na, Sagrado 25; San Lorenzo 23;
Mladost, 22; Piedimonte, Vermeglia-no, Brazzanese 21; Begliano 17: Az zurra 12; Poggio 11; Romana 8.
PRIHODNJE KOLO Romana - Sovodnje, Poggio - Az-zurra, Audax - Begliano, Capriva -1 krat aprila.
LESTVICA
Gaja 29; Esperia SG iri Aurisina 28; Giarizzole 27; S. Vito 23; S. Luigi in Primorec 22; S. Sergio 21; GMT in S. Anna 19; Rabuiese in S. Andrea 15; Edera 11; Chiarbola 9; Union 6.
Gaja, Rabuiese, Edera in S. Vito dve tekmi manj; Union, GMT, S. Sergio, S. Luigi Chiarbola in Giarizzole pa eno.
PRIHODNJE KOLO (28 3.) Chiarbola - Aurisina. Union - S. Anna, Giarizzole - Gaja, S. Vito -S. Sergio, S. Andrea - Rabuiese, Edera - Primorec, Esperia SG - S. Luigi. (BR)
STRELCI; v 18. min. Ferfolja, v 49. min. Vilalta (11-metrovka), v 86. min. Lusetich.
Vse izgleda, da je nogometna e-najsterica Krasa prebolela dolgo krizo. Po nedeljski nepričakovani zmagi proti Primorju je Kras tokrat povsem zasluženo spravil na kolena tudi drugouvrščenega CGS
Nedeljsko srečanje so domačini pričeli napadalno in že v peti minuti je Olivo iz prostega strela zadel vratnico. Toda že minuto kasneje je odlično posredoval vratar Paulin, ko je v gneči iz neposredne bližine odbil zelo nevaren nasprotnikov strel. Terensko premoč so Kraševci konkretizirali v 18, . minuti, ko je povsod prisotni Ferfolja z zvijačo izkoristil nesporazum v nasprotnikovi obrambi in brez težav povedel Kras v vodstvo. Gostje so imeli nato priliko, da izenačijo, a so v 38. rrvin. zastreljali 11-metrovko. Tudi začetek drugega polčasa je pripadal domačinom. Dve priliki sta se ponudili I^erfolji, ko je prvič zgrešil vrata, drugič pa ga je zmedeni nasprotnikov vratar podrl. Najstrožjo kazen je uspešno realiziral Vilalta in dal domačinom možnost, da iz Repna odnesejo celoten iz-
kupiček. IZIDI 24. KOLA	Z. S.
Breg - Zarja	(odi.)
Op. Supercaffe - Domio	2:1
Čampi Elisi - Opicina	(odi.)
Campanelle - Stock	(odi.)
Olimpia - Libertas	0:1
S. Marco - Primorje	0:2
Zaule - Roianese	(odi.)
Kras - CGS	2:1
LESTVICA
Stock 36, CGS 30, Primorje 29, S. Marco 27, Zarja 26, Opicina 25, Op. Supercaffe 24, Zaule 22, Čampi Elisi, Libertas in Kras 21, Campanelle 20. Breg 19, Olimpia 17, Do-mio 16, Roianese 12.
Zarja, Čampi Elisi, Campanelle in Breg imajo dve tekmi manj, Stock, CGS, Primorje, S. Marco. Opičina. Zaule, Libertas, Olimpia, Domio in Roianese pa tekmo manj.
PRIHODNJE KOLO (28.3.)
Primorje - Olimpia, Stock - Čampi Elisi, CGS - Breg, Opicina - Campanelle, Zarja - Kras, Libertas - S. Marco, Roianese - Op. Supercaffe, Domio - Zaule.
Jutri popoldne bodo igrali prvo serijo zaostalih tekem iz 7. kola (7. t.m.); Zarja - Domio, Čampi E-lisi - Olimpia. Campanelle - Libertas, Breg - Primorje, CGS - S. Marco.
V PRIREDBI TELOVADKE SEKCIJE KB OTON ŽUPANČIČ V ŠTANDREŽU
Več kot 50 otrok na 1. kolesarskem poligonu
Sekcija za otroško telovadbo pri kulturnem društvu Oton Župančič v Štandrežu je pod pokroviteljstvom SOT pri Združenju slovenskih športnih društev v Italiji pripravila v soboto I. kolesarski poligon, na katerem je tekmovalo več kot 50 otrok iz Števerjana, Gorice, Sovodenj, Nove Gorice, Ronk in štandreža. Sicer je treba povedati, da se je na prireditvenem prostoru zbralo veliko o-trok, tudi takih, ki niso tekmovali. Vse to pa je ponovno potrdilo pravilnost takih prireditev, ki otrokom dajejo priložnost za razvedrilo, vaditeljem in društvenim članom pa spodbudo za nadaljnje delo.
Sobotno tekmovanje, ki je bilo o-benem 2. srečanje otrok v letošnji sezoni, se je odvijalo na drugačen način od prejšnjih, ko so se poligoni odvijali pretežno v zaprtih prostorih ali na odprtem v smislu atletskih tekmovanj. Tokrat so namreč nastopajoči morali opraviti vrsto vaj kar na kolesu, kar je vzbudilo veliko za nimanja, predvsem med samimi tek movalci.
Na sobotni prireditvi so tokrat nastopili le otroci, ki obiskujejo osnovno šolo. Za otroke iz vrtcev pa bo podobna prireditev na odprtem en-
REZULTATI;	110. S. Onesti (DOM); 11. A. Kuzmin
DEKLICE - I., II. r. OŠ (Sov.); 12. V. Vičič (NG); 13. R. 1. V. Milocco (Sov.) 1'56”12; 2. N. | Makuc (DOM); 14. M. Vrenjež
Bizaj (OŽ) 2'08”03; 3. I. Paulin (Ož) 2’13”16; 4. A. Šuligoj (Štev.); 5. V. češčut (Sov.); 6. K. Tomšič (OŽ); 7. K. Petejan (Sov.); 8. E. Perla (DOM); 9. P. Florean (Ronke). DEČKI - I„ II. r. OŠ 1. B. Lutman (OŽ) 1’34”52; 2. M. Korečič (DOM) 1’42”33; 3. M. Kobal (OŽ) 1’47"35; 4. K. Marvin (OŽ); 5. D. Peršolja (Sov.); 6. G. Kovic (Sov.); 7. I. češčut (Sov.); 8. M. Peteani (OŽ); 9. M. Fabretti (DOM); 10. M. Maraž (Štev.); 11. D. Mikluž (Štev); 12. F. Baradel (DOM); 13. I. Pahor (Ronke).
DEKLICE - III., IV., V. r. OŠ 1. A. Mrak (NG) 1’28"05; 2. R. Macedonio (OŽ) 1’28”07; 3. V. Tom šič (Sov.) 1’34"28; 4. N. Čaudek (Sov.); 5. B. Lovisutti (Sov.); 6. M, Paulin (OŽ); 7. G. Grendene (OŽ); 8. V. Lutman (OŽ); 9. M. Mamilo-vič (NG).
DEČKI - III., IV., V. r. OŠ 1. R. Čaudek (Sov.) 1’12”29; 2. L. Tomšič (Sov.) 1'14”29; 3. A. Nanut (OŽ) 1’15”15; 4. D. Leban (NG); 5. K. Semolič (NG); 6. E. Pelicon (Sov.); 7. J. čičigoj (NG); 8. I. Milocco (Sov.); 9. D. Petejan (Sov.);
(NG); 15. F. Koršič (štev.); 16. M. Koršič (Štev.); 17. R. Rijavec (NG); 18. T. Klemše (DOM).
Kratice: Sov. (Sovodnje); OŽ (O-ton Župančič - štandrež): Štev. (šte-verjan); DOM (ŠZ Dom Gorica); NG (Kova Gorica).
Ascoli - Avellino	X
Bologna - Roma	1
Catanzaro - Cagliari	1
Como - Milan	1
Fiorentina - Cesena	1
Inter Udinese	X
Juventus - Genoa	1
Napoli - Torino	1
Lazio - Perugia	1
Reggiana - Bari	1
Sampdoria - Catania	1
Triestina - Vicenza	2
Senigailia - Anconitana	X
KVOTE
13 - 34.470.900 lir 12 - 1.102.900 Ur
1'37”34 (SPDG); (v skupini medvedkov je bilo prijavljenih 21 tekmovalcev) .
CICIBANKE
1.	Vilma Purič 47”85 (D); 2. A-leksandra Škrinjar 52"52 (D); 3. Tamara Pieri 53”97 (D); 4. Barbara Corbatto 55”05 (D); 5. Elena Verč 55”54 (D); 6. Kristina Gabrovec 56”92 (D); 7. Tanja Kokorovec 58"49 (P); 8. Monika Rudež 1'01”71 (D); 9. Irena Kralj 1'03”06 (M);
10. Sonja Sedmak 1’05”82 (M); 11. Tanja Vižintin 1'09"45 (SPDG); 12. Helena Sosič 1’12”01 (P); 13. Monika Sulli 1’55"93 (B); (prijavljenih je bilo 20 tekmovalk).
CICIBANI
I.	Aljoša Škabar 47”25 (D); 2. Mojmir Kokorovec 48"90 (P); 3. Damjan Lutman 49”08 (SPDG); 4. Igor Vodopivec 49"54 (B); 5. Samo Mučič 52”34 (SPDG); 6. Marko Kokorovec 54”28 (M); 7. Kristjan Ši-škovič 54"37 (SPDT); 8. Cristian Cosoli 55”60 (M); 9. Edvin Gruden 1T9”93 (D); (v skupini cicibanov je bilo prijavljenih 18 tekmovalcev).
PIONIRKE
1. Elena Paulina 47”86 (D); 2. Martina Malalan 50"23 (P); 3. Marina Canziani 53”67 (SPDG); 4. Katja Dolhar 53”82 (D); 5. Nadja Šuligoj 54"04 (SPDG); 6. Alessan-dra Žerjal 1’04"76 (B); 7. Alessan-dra Pangerc 1’07”12 (B); (prijavljenih je 'bilo 10 tekmovalk). PIONIRJI
1. Silvano Grendene 43”19 (SP DG); 2. Andrej Pangos 44”35 (M);
3.	Julijan Čavdek 45”98 (SPDG);
4.	Marko Kralj 46”47 (M); 5. Aleksander Sosič 47”53 (D); 6. Dimitri Waltritsch 48”54 (SPDG); 7. Erik Bensa 48”64 (SPDG); 8. Devan Cesar 50”45 (SPDT); 9. Walter Bric 51”96 (SPDG); 10. Aleksij Tavčar 54”04 (SPDT); 11. Boris Žerjal (SP DT); 12. Boris Tavčar 57”07 (SP DT); 13. Aleksander Grilanc 1’02”52 (M); 14. Danjel Cej 1’30” (SPDT);
(v skupini pionirjev je bilo prijavljenih 20 tekmovalcev).
MLADINKE
1. Katja Skerk 47"46 (D); 2. Katja Bauzon 49”25 (SPDG); 3. Anna Corbatto 51”21 (B); 4. Rosanna Klun 52”17 (B); 5. Sonja Lutman 54”05 (SPDG); 6. Grazia Legiša 1'01”77	(D);	7. Claudia Peric
1’43”40 (M); (v skupini mladink je bilo prijavljenih 12 tekmovalk). MLADINCI
1. Aleš Štefančič 43”40 (B); 2. Dario Zidarič 45”43 (D); 3. Florijan I. Zerial 47"20 (B); 4. Florijan II. Zerial 49”44 (B); 5. Ugo Dornik 49”91 (SPDG); 6. Samuel Cotič 50”25 (SPDG); 7. Mauro Toma-sini 53”38 (D); (v tej skupini se je prijavilo 13 mladincev).
ČLANICE
1. Giorgia Zandomeni 50”95 (M);
2.	Bruna Mahne 51 ”74 (SPDT); 3. Lija Legiša 53”77 (D); 4. Dobrina Čok 56”94 (SPDT); 5. Elvi Sedmak 58”20 (M); 6. Florjana Pangerc 1’01”32 (B); 7. Marina Čebulec 1’01”81 (S); 8. Kitty Brus 1’06"92 (S); 9. Marta Zobec 1’21”51 (B); 10. Anamarija Sedmak 1’26”23 (M);
II.	Vera Žerjal 1'26”39 (B); 12. Al-da šuber 1'33” (M); (vpisanih je bilo 17 članic).
ČLANI
1. Igor Kuret 44”14 (SPDT); 2. Alessandro Corbatto 45”63 (B); 3. Bogdan Milič 45”84 (S); 4. Robi Starec 46”10 (B); 5. Rajko Pertot 46"88 (B); 6. Bojan Tomažič (SP DG); 7. Egon Malalan 47 ”83 (P);
8. Rudi Škabar 48"20 (D); 9. Na-talino Culot 48"66 (SPDG); 10. Stojan Sosič (P); 11. Claudio Dilli 49”06 (B); 12. David Zahar 49”71 (B); 13. Marko Lutman 49"91 (SP DG); 14. Marko Vogrič 50”08 (SP DG); 15. Vlado Kukanja 53”39 (D); 16. Maurizio Coretti 55”30 (B); 17. Mauro Furlani 57”26 (D); 18. Jožko Širca 1’08”76 (D); 19. Edvin Rapotec 1’26”89 (B); (za tekmovanje se je prijavilo 35 članov). AMATERKE
1. Danuška Lutman 1'00"12 (SP DG); 2. Sonja Rolich 1'01"73 (D);
3.	Anka Sugan 1’07"97 (SPDT); 4. Saška Kosmina 1’08”83 (D); 5. Zo-ja Drasič 1’12”95 (M); 6. Breda Sulini 1’14"38 (M); (v tej skupini se je prijavilo 12 tekmovalk).
AMATERJI
1. Boris Baša 44”80 (SPDG); 2. Drago Košuta 48”74 (M); 3. Mario Boneta 49" 15 (B);	4. Guglielmo
Puntel 49"68 (SPDT); 5. Aleksij Be-zin 50"26 (M); 6. Srečko Paulina 50”56 (D); 7. Ivo Berdon 51”43 (SP DT); 8. Karlo Rolich 51”60 (D); 9. Bogdan Kosmač 53"50 (B); 10. Rado Šuber 54”80 (M); 11. Sergio Paulina 54”95 (D); 12. Jordan Žerjal 57”90 (B); 13. Boris Grilanc 1’00”43 (M); 14. Stojan Preselj 1'01"99 (B); 15. Wal‘.er Gerbino 1’10”54 (B); 16. Ivan Zavadlav 1T5"68 (SPDG1; 17. Stojan Sosič 1’39"75 (M); 18. Dušan Bensa 1’59”49 (SPDG); 19. B-anko Kuzmin 210”83 (SPDG); 20. Valentino Peric 2'26”78 (M); (v tei skupini se je prijavilo 31 tekmovalcev). VETERANI
1. Renato Rebula 49"45 (D); 2. Sergij Cesar 51 ”78 (SPDT); 3. Niko Kosmina 52"14 (D); 4. Dario R^nri 53" (M); 5. Josin Pcvms 54”85 (M); 6. Aleš T Pi?a- 57"79 (D); 7. A'do Bauzon 5R’M6 (CPT)G>; R. B°rto Grendene iw”61 tc’raDG'l; 9. Jordan Purič 1’02"72 (D); 10. Luigi Favero VPfi"60 (B); D. Rug-Piero Pieri n0”5l fD); 12. Emil Tomšič l'lft”65 (CPDCD; 13. čnee-lo K-ali V16"05 (M); 14. Dario R-n-si T'6”19 (D); 15. Ma’,:o Malalan 1’44”80 (Ml; 16. Venček Bariči V58”19 (SPDG); (v skupini je bilo 24 tekmovalcev).
Onnmba
(M) — Mladina; (D) — Devin, IB) - Bren: (P) - Polet; (S) — Sirena; (SPDT) — Slovensko planinsko društvo Trst; (SPDG) — Slovensko planinsko društvo Gorica.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek
VRST, Ul. Montecchi 6, PP 559	Tel (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 460270
Podružnica Gorica Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 83382 (85723)
Naročnino
Mesečno 8 000 lir — celoletna 59.000
V SFRJ številka 6.00 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 90,00. letno 900.00 din. za organizacije in podjetia mesečno 120,00, letno 1200,00.
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 223023
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm)
32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice po formatu, sožalja 750 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske kraiine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel .v Italiji pri SPI.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Strdil 8
23. rnOTCO 1982 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaj«I
in tiska I
.	Član italijanske
IZTT	zveze časopisnih
l^rst	založnikov FIEG
NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU V LJUBUANI
Včeraj začetek sejma «Alpe-Adria» in Tedna mednarodnega sodelovanja
520 razstavljavcev iz 19 držav - Dvajset podjetij iz Trsta Jutri na sporedu «dan Furlanije -Julijske krajine»
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so sinoči odpili 21. mednarodni sejem «Alpe-Adria», na ka te.-em nastopa 523 razstavljavcev iz II) držav. Sejem bo odprt do nedelje, 28. marca, vzporedno z njim pa se v glavnem mestu Slovenije od \ ija Teden mednarodnega sodelovanja.
Številne goste, ki so se udeležili otvoritvene slovesnosti in med katerimi so bile tudi nekatere osebnosti iz naše dežele, tako predsednik deželnega sveta Golli, generalni konzul SFRJ v Trstu Cigoj, predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Svetina, predsednik odbora za gospodarstvo pri SKGZ Cupin, predstavnik Tržaške kreditne banke Semen, predstavnik Jugo slovanske gospodarske zbornice v Ti stu Zidarič in drugi, je pozdravil predsednik skupščine mesta Ljubljane Rožič. «Ljubljana je po nosna — je dejal govornik — da letos že enaindvajset«; gosti razstavljavce iz številnih držav, zbia-nilt na sejmu Alpe-Adria v okviru Tedna mednarodnega sodelovanja * «Poleg razstavne dejavnosti — je še dcial Rožič — se v okviru prireditve organizirajo strokovna srečanja, posveti ter srečanja med gospodar skuni in znanstvenimi delavci, kar vse prispeva k utrjevanju prijateljstva in plodnega sodelovanja med narodi in narodnostmi v tem delu Evrope.*
Nato je prevzel besedo podpredsednik Gospodarske zbornice SR Slovenije Fortuna, ki je podal pregled razvoja sodelovanja med Slovenijo in sosednimi deželami ter pri tem poudaril, da se je gospodarsko sodelovanje doslej najbolj razvilo s sosedno Italijo, medtem ko bi bilo treba sodelovanje z Avstrijo in Madžarsko še znatno okrepiti. Z Italijo so se zlasti v zadnjem času razvile tudi zahtevnejše oblike gospodarske kooperacije, kar velja tudi za obmejna območja. Kar zadeva obmejno menjavo, je govornik naglasil, da je nanjo v preteklem letu odpadlo 8 odst. celotne trgovinske menjave med Jugoslavijo in Italijo ter skoraj 16 odst. celokupne menjave med Slovenijo in Italijo.
Fortuna je nato uradno odprl sejem ter povabil goste, da si ogledajo razstavne paviljone. Na kratko naj zabeležimo, da je v paviljonih na ogled praktično vse. kar pride v poštev za navtiko, kampiranje, ka lavaning, izkoriščanje prostega časa. za dom. za razne hobije ter za šport, turizem in rekreacijo.
Naša dežela je tudi letos uradno prisotna s paviljonom, ki poudarja predvsem turistične zanimivosti Furlanije Julijske krajine, a tudi njen gospodarski potencial. Posebej nastopajo v paviljonu konzorcij Friulgiulia, deželna ustanova za razvoj obrti ESA in Italijanski zavod za razvoj turizma ENIT. Sicer pa so na sejmu prisotne številne tvrdke iz Italije in še posebej iz naše dežele; Trst je na primer
prisoten kar z dvajsetimi firmami.
Danes je na sejmu »dan* Avstrije in republike San Marino, jutri pa bo na vrsti «dan» Furlanije - Julijske krajine. Najavljen je obisk šir šega gospodarskega odposlanstva, ki ga bo vodil predsednik deželne zveze trgovinskih zbornic Lupieri, medtem ko bo deželno vlado zastopal odbornik za turizem Bomben, (ef)
Uspeh Ricnianjskga tedna
V. družabnostjo v kulturnem domu v R icmanjih se je v nedeljo zvečer zaključil Ritmanjski teden. Obiskovalci tradicionalnega nedeljskega jožefovanja, so lahko poslušali promenadni koncert na ricmanjskem treu. ki ga ic izvajala domača godba na pihala in si ogledali foto grafsko razstavo Fotokrožka Trst
'80 v občinski galeriji Babna hiša v kulturnem domu v ITicmanjih. Prav tako so lahko bili na župnij ski predstavi v Baragovem domu. Prireditve, ki so se odvijale ves teden, v sklopu Ricmanjskega ted na in o 1-aterili smo sproti poročali, je organiziralo domače KD Slavec z namenom, da valorizira 100 letno vaško praznovanje, ki ie po sebno v zadniih letih izgubljalo svojo vsebino, (ek)
Ko je župnik pri Sv. Alojziju, 41-letni Vittorio Dal Lago. v nede ljo zjutraj vstopil v zakristijo, ga je čakalo nič zkaj prijetno odkritje. Ves prostor je bil namreč razdejan. predali prebrskani, v inventu ri pa sta manjkala kasetofon in aparat za ozvočenje, iz skrinjice pa je izginilo tudi petdeset tisoč lir.
Zborovska revija «Primorska poje* .je v polnem teku. V soboto se je tako zbralo deset zborov v tr žaškem Kulturnem domu in sicer: mešani zbor «Pod lipo* iz Barna-sa (dir. Nino Špehonja), oktet «Bo-ri» iz Pivke (dir. Ivo Jelerčič). moški zbor «Vesna* iz Križa (dir. Francko Žerjav). «Zgoinjevipavski mešani zbor Podnanos* (dir. Peter Vidrih), moški zbor «■ Postojna* iz Postojne (dir. Neda Nanut), dekliški zbor «Igo Gruden* iz Nabreži ne (dir. Matjaž Šček) mešani zbor divaea iz Divače (dir. Edi Race), moški zbor «Tabor» z Opčin (dir. Sveto Grgič), moški zbor «Soča» iz Kanala (dir. Darja Žorž) in TPPZ «Pinko Tomažič* iz Trsta (dir. Oskar Kjuder).
Občinstvo in pevce je najprej pozdravil predsednik ZSKD Milko Re-ner nato se je precej številnemu občinstvu predstavil kot prvi pev ski zbor iz Benečije, nakar je, kot predvideva pravilnik, vsak zbor zapel po tri pesmi. Ne bi tu zapisali kritičnih misli, ker ni to naša naloga, lahke pa povemo, da je bila povprečna raven zborov dobra, saj so nastopili po večini že isku šeni zbori. Za najlep.ša preseneče n.ja pa so morda poskrbeli prav tisti zbori, ki so po nastanku mlajši a so dokazali, da napredujejo iz leta v leto (primer je prav zbor «Pod lipo»).
V nedeljo je bila revija v Diva či, iz zamejstva so nastopili trije zbori in sicer mešani zbor «Mač-kolje* (dir. Cveto Marc), Tržaški mešani zbor (dir. Tomaž Simčič) in moški zbor ^Valentin Vodnik* iz Doline (dir. Ignacij Ota). Naj ome-
....................m..........-...........................*
ROK ZA PREDLOŽITEV PROŠENJ ZAPADE 9. APRILA
Natečaj za službo v okoliških poštnih uradih namenjen vsem
Zunanji kandidati morajo imeti diplomo višje srednje šole
iiiiiiiiiitiiiiiiii n mn n mi >ii run m iiiiiiiii««iiiiiiiuiiiii«(iiiiiiiimiuif •1111111111111111111 ||||||||•||•|||||||||||tnlll
V SOBOTO V TRSTU IN V NEDELJO V DIVAČI
Nekaj lepih «presenečenj» na reviji «Primorska poje»
V četrtek, 18. t.m . smo pos\etili dvostulpčni sestavek nedavnemu razpisu izpitnega natečaja za službena mesta v okoliških poštnih u rabiti. Zapisali smo da je to notra nji natečaj, da je potemtakem namenjen tistim, ki že službujejo v sklopu poštne službe.
Po nadrobnejših informacijah pa smo zvedeli, da ni tako, ampak da velja natečaj tudi za zunanie kan didate. se pravi tudi za tiste, ki niso že tako ali diugačt poštni ušli;'bend. Izpolnjevati morajo po goj. da imajo diplomo višje srednje šole. V 'časih, ki elede mežno sti zaposlitve niso mladini kaove kako po voljni, je natečaj poštne uprave toliko hoti dobrodošel in zn «\a vabimo slovenske fante, da se ga v lepem številu udeležijo. Mirno okoliščine, da jim natečaj omogoča solidno zaposlitev, bulo v primeru uspeha mogli izza okenc v prstnih uradih okolice, ki jo nase Kujejo po večini naši ljudje, s te mi lahko občevali v materinem je zi'.u. torej v slovenščini in jim ta ko orihranili marsikatero nevšečnost«
Natečaj ie bil razpisan z objavo v Uradnem vestniku repubhke št. 65 z dne 8. marca. Rok za pred ložitev prošeni zapade mesec dni po objavi v vestniku, se pravi 0. aprila. Kandidati raj zato pohitijo.
Assicurazioni generali bo prispevala paviljon bolnici «B. Garofolo»
Zavarovalniška družba cAssicu-ra/.ioni generali* bo v počastitev 150. obletnice obstoje prispevala
potrebna finančna sredstva za grad njo posebnega paviljona v tržaški otroški bolnici 'Burlo Garofolov, v katerem bo tudi nov laboratorij za analize. Tako je sklenil upravni odbor družbe s Assicurazioni generali* na svojem sobotnem zasedanju, k.ier so tudi določili nameniti dve mili jardi lir za študijske štipendije na gospodarskem področju in na področju medicinskega izpopolnjeva n.ja v boju proti rakastim obolc njem.
Razstave
V galeriji «AI Corso« so otvorili razstavo slikarjev Decavcra, Aloisi-ja in Gerardija iz Piemonta.
V	galeriji «Cartesius» je razstava škotskega slikarja Alistaira Cravv-forda. Razstava bo odprta do 1. a prila in sicer ob delavnikih od 10.30 do 13. tire in od 10.30 do 19.30, ob nedeljah in praznikih pa od 11. do 13. ure. V ponedeljek zaprto.
V	galeriji «Corsia Stadion* je razstava slikarja Claudia Morettija. Razstava bo odprta do 1. aprila po običajnem urniku.
V	palači Costanzi kolektivna fotografska razstava «Fotografija v Trstu danes*. Razstava bo odprta do 4. aprila s sledečim urnikom: ob delavnikih od 10. do 13. in od 17. do 20. ure, ob praznikih od 10. do 13. ure.
V	galeriji Rossoni razstavlja dn 31. marca Vera Furlan. Urnik: od 10. do 13. in od 15. do 19. ure, v nedeljo od 10. do 13. ure.
KD Kraški dom - Repentabor vabi na ogled dokumentarne razstave «Pinko Tomažič in tovariši*, ki je v Bubniče vem domu v Repno. Urnik razstave: torek, sreda ir. četrtek od 18. do 31. ure.
ninio. da je ob priložnosti koncerta novinar in pisatelj Bogdan Pogačnik podaril v imenu revije zborov v Stični na Dolenjskem plaketo predsedniku pevskega zbora iz Divače Egonu Turku. Plaketa je bila priznanje ob 90-letnici divaškega pevskega zbora.
Razna obvestila
Foto Trst 80 obvešča, da bo redna seja v petek. 26. t.m.. ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani. Ul. sv. Frančiška 20/11.
V nedeljo, 28. t.m.. priredi smučarska komisija ZSŠD1 zadnje tekmovanje za zamejsko slovensko prvenstvo v veleslalomu. Vpisovanje je na sedež.u združenja v Trstu. Ul. sv. Frančiška 20 v četrtek. 25. t. m., od 18. do 20. ure. Društva lah ko dvignejo vpisne pole vedno na sedežu združenja.
ZLATARNA UR ARNA
«Svizzera»
di A. Soroce
SEIKO
DOXA
ntRpUM
TRST
UL S. S P I R I D I O N E 12 Tel. 60-252
Gradbeno podjetje geom.
IDLE TUL & C.
S. n. C.
GRADNJA IN OBNOVA HIŠ
TRST — Ul. Flavia, 22/3 Tel. 040/818141
RIELLO — Gorilniki In peči na plinsko olje - Plin -Nafto - Električne črpalke AERMEC klimatske naprave LANDIS-GYR Termoregulacij-ske naprave
PODJETJE
ORO p.l. OTELLO & C.
Ul. F. Severo 42 — Trst Telefon 569-201
PRODAJNA GALERIJA KRAŠKEGA POHIŠTVA
(skrinje, skledniki. vintle in kuhinjske kredence)
Bogata izbira izdelkov iz lesa in keramike ter ročnih del s kraškimi motivi, primerni za vsakršno darilo
Cesta
NABREŽINA SF.MPOLA.l (100 m po železniškem prehodu) (el. 200282
ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V DEVINU PO JOSIPU JURČIČU
Stanko Škrinjar 20.000, Ivan Brecelj 10.000, Magda Kralj 10.000. Lidija Kralj 10.000. Ivan Kretič 50.000, Jasna Stergar 10.000, Danilo Gerin
10.000.	Mirko Antonini 20.000. Ana I Legliissa 10.000, Marija Radetič 10
tisoč, Daribor Peric 10.000. Bruno Mihelič 10.000, Albina Pernarčič
7.000.	učiteljski zbor 100.000, Zdenka Peric 10.000. Bruno Tomasetig
10.000.	Branko Stanič 10.000. Gra-ziano Antonič 10.000. Marija Zega
10.030,	Miranda Masten 10.000. Marta Bogateč 10.000, Marko Tavčar
j 10.030, Danilo Tinta 6.000, KK Devin - Štivan 30.000, družina Sosič
20.000.	Orlando Žbogar 20.000 in Vlasta Legiša 20.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ PREČNIKA
Namesto cvetja na grob Olge Gruden daruie Franc Sardoč (uompo-laj) 15.003 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ BRIŠČIKOV
V	počastitev spomina Mirka Bre scianija darujeta Olga in Zvonko Ostrouška (Zagradec) 20.000 lir.
V	spomin na Antona GaraveJo in namesto cvetja na grob Federica Brescianija daruje družina Cicutto 30.CC0 lir.
Namesto cvetja na grob Mirka Brescianija daruje Marino Kralj
20.000	lir. V isti namen darujeta i Peci in Jožica Guštin 10.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB Z OPČIN
Ob priliki praznovanja 8. marca daruje Zveza žena Italije UDI - ZŽI
50.000	lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ KRIŽA
V	spomin na dr. Milana Kosmi-no darujeta Marko in Elvira Tence
20.000	lir.
ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V BARKOVLJAH PO F. S. FINŽGARJU
Rcsanna Triolo daruje 10.000, Da nilo Cunja 50.000, Vladimir Cunja
50.000.	mesnica Purič 20.000, Silva Cunja 50.000, podjetje Rihard Cunja - dediči 100.000, Valerija Ferlu-ga 5.030. Mario Ferluga 10.000. Hra-
I nilnica in posojilnica na Opčinah I 250.000 in Danica Ražem 5.CC0 lir. i V počastitev spomina Viktorije Stocca darujejo Alojz in Pepka Bri-šček 15.000, Pina in Milivoj Pertot 15.COO. Rafaella 10.000. Marta Besednjak 5.000, Vida 10.000. Marija Martelanc 5.000 in Gilda Pertot 10 tisoč lir.
Namesto cvetja na grob Viktorije Stocca darujejo Vida in Rudi Kovačič 10.000, Neva in Aldo Stefančič 10.000. Mario in Stefi Bratina 10.0C0, Pogrebno društvo v Bar-kovljab 50.000, Anica Furlan 10.000, Marija 10.000. Danica Starc 10.000, d nižina Marko Bezenšek 50.000 ter Cveto in Elda Ukmar “"(I.CCO lir.
Ob praznovanju 8. marca v bar-kovljanskem društvu darujejo žene 415.0C0 lir.
V	spomin na sestrično Viktorijo Pertot - Stocca daruje Vera Fili
1 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob dolgoletne pevke Viktorije Pertot - Stocca I daruje cerkveni pevski zbor iz Bar-I kovelj 50.000 lir.
j V spomin na Adolfa Pertota daruje Gilda Pertot 10.000 lir.
V	spomin na svakinjo Viktorijo j Pertot Stocca daruje Vida Pertot ! 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Viktori-' je Stocca darujejo Josipina Žnideršič 5.000 lir in Justa ter Rudi Blažič 10.000 lir.
V	spomin na Viktorijo Stocca da-: rujejo Neva in Luciano Jagodic
10.000	ter Zorka Danieli in Ernesta j Jagodic 10.000 lir.
I V spomin na Graziellino mamo Viktorijo darujeta Vida in Dario Jagodic 20.000 lir.
V	spomin na Viktorijo Pertot -Stocca daruje Malka Pertot 10.000 in Jožko Žnidarčič z družino 10 tisoč lir.
Ob obletnici smrti drage mame in none darujeta Klara in Vera Be-vilacqua 50.000 lir.
V	počastitev spomina Viktorije Stocca daruje družina L. in M. Pertot 10.000 lir.
V	spomin na Viktorijo Pertot por. Stocca daruje Olga Pangerc 5 ti-soc lir.
ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE
V	spomin na dragega moža Josipa Rebulo daruje žena Milka 10 tisoč lir.
Ob priliki praznovanja 8. marca daruje Marija Budin (Salež) 5 tisoč lir.
V	spomin na mamo Viktorijo ob 6. obletnici smrti darujeta Anica in Dorina 15.000 lir.
Namesto cvetja na grob Bernarde Škabar vd. Tavčer darujeta družini Guštin in Grizanič (Col) 20 tisoč lir.
Namesto cvetja na grob Emilije Škabar vd. Purič daruje družina Čok (Repen 97) 10.000 lir.
Ob 18. obletnici smrti drage mame Elisabette Colja darujejo hčerke Silvestra, Rosa in Marija z družinami 10.000 lir.
Ob praznovanju 8. marca daru jejo ženske iz' Saleža 80.000 lir.
V	spomin na Josipa Rebulo in Josipa Sedmaka daruje Ivanka Kri-žmančič (Repen 90) 10.000 lir.
Ob priliki praznovanja 8. marca daruje Zveza žena Italije UDI - ZŽI
50.000	Ur.
• * *
V	spomin na ljubljeno mamo E-mili.jo Blažina vd. Rustja darujeta družini Rustja in Poldtizzi 10.000 za Dijaško matico in 10.000 lir za spomenik padlim v NOB in Gabrovca.
V	spomin na Milana Ko6mino da rujeta brat Rado m Gloria 50.000 za Dijaško matico m 50.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na prof. Maria Bratino daruje Rudi Pahor 50.000 lir za Dijaško matico.
. V spomin na Vladija Sancina da ruje žena 10.000 za Dijaško matico,
10.000	za Glasbeno matico, 10.000
Darovi in prispevki
za PD Ivan Grbec. 1U.0C0 za dom Jakoba Ukmarja - škedenj in 10.CC0 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na dr. Milana Kosmino daruje Ljuba Gržinič 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev v Italiji.
Ob dnevu žena darujejo žene s Padrič 10.000 za osnovno šolo Kajuh. 10.000 za KD Slovan. 10.000 za ŠZ Gaja. 10.000 za ŠZ Sloga, 10.000 za spomenik padlim v NCB s Padrič in 10.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	počastitev spomina Ludvika Levaka darujeta Magda in Robert Pe-taros 20.000 lir za Šentjakobsko kulturno društvo.
V	spomin na dragega Josipa Tula darujejo žena Alojzija ter hčeri Danica in Nadja 30.000 lir za Zvezo borcev Mačkolje.
Namesto cvetja na grob Marjuče Tedesco darujeta Danila in Nino Slavec 20.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič.
V	spomin na Franca Kranjca daruje družina Nino Vidali 40.000 lir za moški pevski zbor Tabor.
Rudi Vremec z družino daruje
50.000	lir za pokrito ploščad ŠD Polet.
Darjo Husu daruje 30.000 lir za
otroško folklorno skupino KD Rdeča zvezda.
Ob obletnici smrti dragega moža Andreja Pertota in očeta Antona Biščaka daruje Santina Pertot z družinama (Ljubljana) 10.000 lir za ŠD Adria. 10.000 za KD Lonjer-Katinara in 10.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Lonjerja.
Ob sedmi obletnici smrti očeta Ser gija Pečarja darujeta Nevenka in Radi z družino 10.000 za KD Lonjer-Katinara in 10.000 lir za ŠD Adria.
Ob 37. obletnici smrti Danila Pre-garca daruje sestra 10.000 za Di:a-ško matico. 10.000 za Skupnost družina Opčine in 10.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič.
V	spomin na prijatelja Pinota Bru-mata daruje Albert Caharija 15.000 l lir za ŠD Sokol in KD Igo Gruden, i
Ob priliki proslave 8. marca da- j rujejo žene iz Ricmanj in Loga 50 | tisoč za godbo iz Ricmanj, 80.000 za j ansambel Pomlad, 60.000 za Vido1 Pično in 30.000 lir za KD Slavec.
Namesto cvetja na grob sestrične Viktorije Pertot-Stocca darujeta Viktor in Milena Scherli 10.000 za Center za rakasta obolenja in 10.000 lir za poimenovanje osnovne šole v Bar-kovljah po F.S. Finžgarju.
V	spomin na drago Viktorijo Pertot-Stocca daruje Anica Škerlj z družino 10.000 za Center za rakasta o-bolenja in 5.000 lir za poimenovanje osnovne šole v Barkovljah po F.S. Finžgarju.
V	spomin na Milana Kosmino daruje Mari Kobal 20.000 lir za ŠZ Bor - odbojkarska sekcija.
Namesto cvetja na grob Viktorije Stocca darujejo družina Stojana Pertota 20.000, družina Gerdol 30.000, Marija Gembrini 25.000, družina Mita Pertota 20.000 in družina Borisa Pertota 10.000 lir za TPK Sirena.
Namesto cvetja na groD Milota Malalana darujeta Marjo in Pierina Furlan 10.000 lir za Dijaško ma-1 tico.
Ob priliki praznovanja 8. marca; darujejo ženske s Proseka-Kontove-la: 20.000 za ŠD Primorje. 20.000 za ŠD Kontovel, 20.000 za Godbo na pihala Prosek. 20.000 za pevski zbor Vasilij Mirk. 20.000 za popravilo dvorane na Kontovelu, 20.000 za ZŽI,
30.000	za Kulturni dom Prosek-Kon-tovel, 20.000 za otroški zbor Prosek-Kontovel. 20.000 za harmonikaški ansambel Glasbene matice, 20.000 za Mladinski krožek ■ Prosek-Kontovel,
20.000	za KD Prosek-Kontovel, 20.000 za amaterski oder Jaka Štoka in 300 tisoč lir za ženski pevski zbor.
Namesto cvetja na grob Pavle Zafred darujejo družine Umari in Fister 30.000 lir za Dom J. Ukmarja-Škedenj.
Bruno Žerjal daruje 10.000 lir za Zvezo borcev - Boljunec.
Nosilci krste Viljema Maverja darujejo 50.000 lir za Zvezo borcev Boljunec.
V	spomin na moža in očeta Milana Kosmino darujejo Cita. Barbara in Marta 100.000 za Dijaško matico in 50.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	počastitev spomina našega dragega Milana Kosmine darujeta dru žini Perkan-Garzarolli 40.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na dr. Milana Kosmino daruje učno osebje osnovne šole D. Kette 30.000 lir za omenjeno šolo.
V	spomin na strica Franceta daruje Lina Kenda 20.000 lir za VZPI-ANPI Nabrežina.
Namesto cvetja na grob Pavle Polit por. Zafred darujeta Pavla in Edo Cetin 50.000 lir za Dom Jakoba Ukmarja.
Ob pogrebu Viljema Maverja darujejo pevci 50.000 lir za KD F. Prešeren.
Olj plačevanju članarine darujejo Marija Vidmar - Tomažič 5.000, Jože Ličen 500, Mira Canciani-Renko
2.000	in Bojana Modrijan 2.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Ob L obletnici smrti Ivana Ber-sende daruje brat Anton 20.000 lir za KD F. Venturini.
Namesto cvetja na prerani grob Giuliane Žerjal por. Tedesco daruje Josip Lovriha (Dolina 233) 10.000 lir za KD F. Venturini.
V	spomin na dragega očeta Ivana Strajna darujejo hči Mila in sinova Stano in Darjo 200.000 lir za KD F. Venturini.
V	spomin na Maria Blasona (Nabrežina) in Ivana Strajna daruje družina Cunja (Dolina 232) 40.000 lir za pevski zbor V. Vodnik.
V	spomin na Viktorijo Pertot por. Stocca darujeta Marija Vecchiotti 10 tisoč in Olga Pangerc 5.000 lir za TPK Sirena.
V	spomin na Marjučo Žerjal darujeta oče in mati 50.000 za ŠD Breg in 50.000 lir za pevski zbor V. Vodnik.
V	spomin na Marjučo Žerjal daruje brat Luciano Žerjal 50.000 lir za godbo na pihala Breg.
Gostilna «Pri občini* Danilka in Nadja daruje 50.000 lir za sD Breg.
Ob priliki praznovanja 8. marca daruje N.N. 86.000 lir za PD Kolon-kovec.
Ob prejemu spominske značke daruje Marija Gerlanc 20.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju.
V	počastitev spomina Milana Kosmine daruje Danica Schmidt 5.000 Ur za KRUT.
Mercantile S.r.l. daruje 300.000 lir za ŠZ Bor.
V	spomin na dr. Milana Kosmino darujeta Franko in Zoja Drasič 10 tisoč lir za ŠD Mladina.
V	spomin na prof. Marja Bratino daruje Albin Sancin 50.0(10 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Marjuče Žerjal-Tedesco darujeta Albina Kocjančič 10.000 in lči Gombač z družino 10.000 lir za KD V. Vodnik.
V	počastitev spomina dr. Milana Kosmine daruje družina Nardin 20 tisoč Ur za Glasbeno matico.
V	spomin na dragega Milana Kosmino darujejo Ivanka Colja, Alenka in Danica z družino 20.000 za knjižnico Pinko Tomažič in tovariši

Mali oglasi
KOZMETIČNI SALON prodam v centru mesta — pet delovnih mest. Telefon 040/65596 aU 746933.
LASTNIK mesnice in trgovec s ko nji in govedom iz Humina (Ge mona), ki obvlada slovenščino, išče gospo tudi z otroki staro od 50 do 60 let za poroko. Naslov: Ernesto Melissa, Ul. Besagho št. 20. Gemona.
PRODAM avto renault R12 letnik 1974 v dobrem stanju. Telefon 040/422207.
DOMAČO SAVNO skoraj novo heim-sauna shutzmarke 220 volt elektri-scher heizer prodam po ugodili ceni, telefon (0481) 83498.
KMEČKA POSESTVA GRU-D1NA, vpisana v seznam rejcev prašičev in nagrajena z zlatim odličjem za rejo izbrane pasme, javljajo odprtje novega središča za rejo prašičev v Ru-pi (na Štradalti) občina Sovod-nje. Prodaja zasebnikom in trgovcem ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure, ter ob sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure. ali po telefonu štev. (0481) 391-063.
telefon (040) 7946 72
KROJAČNICA za moške in ženske z novimi spomladanskimi vzorci blaga izdeluje obleke, plašče in kostime. Košuta. Drevored D’An-nunzio 11 (stavba kina Capitol).
RAZPRODAJAMO raznovrstna drevesa po zelo ugodnih cenah. Ul. Bovedo 26. Barkovlje, tel. 413275.
FIAT poverjeni predstavnik
GRGIČ
PADRIČE - Trst - Tel. 226-161
V J. •'"	•
Prodaja novih avtomobilov in servis
ter 20.000 Ur za Društvo slovenskih upokojencev.
Namesto cvetja na grob Viljema Maverja daruje družina Senica 10 tisoč Ur za Zvezo borcev Boljunec.
V	počastitev spomina dr. Milana Kosmine darujeta Olga in Berto 10 tisoč Ur za Slovensko skupnost.
V	spomin na Marjana Laurenčiča darujejo družina Veno Širca (Sesljanj 10.000, Vilma Širca in Vojko Vižintin (Sesljan) 10.000, Bojana Furlan 10.000 ter družina Perčič (Salež 43) 10.000 Ur za KD Rdeča zvezda.
Namesto cvetja na grob Marjana Laurenčiča daruje družina Stojana Stubelja 15.000 Ur za ŠK Kras.
Ob 18. obletnici smrti drage mame Elizabete Colja darujejo hčerke Silvestra, Roza in Marija z družinami 10.000 Ur za ŠK Kras.
V	spomin na prof. Maria Bratino iz Kopra darujejo Milka Budin (Zgonik) 10.000, Ivanka in Četo Kralj (Gabrovec) 10.000 in Sonja ter Stanko Budin 50.000 Ur za Dijaški dom.
Ob 20. obletnici smrti dragega o-četa Ivana Ukmarja daruje sin Ar-mido 20.000 lir za Dijaško matico.
Ob priliki praznovanja 8. marca darujejo žene iz Gabrovca 35.000 za ŠK Kras. 30.000 za KD Rdeča zvezda ter Marija Budin (Salež) 5.000 lir za KD Rdeča zvezda.
V	spomin na Ludvika Levaka daruje Mimi Brana 5.000 lir za otroško bolnico Burlo Garofolo.
V	počastitev spomina Marija Blasona darujeta Nada in Lidija Kapun
20.000	Ur za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na Jureta Štavarja darujeta Odo in Mara 15.000 Ur za ŠZ Sloga.
Ob 10. obletnici smrti sina Cezarja Kalea darujejo starši 10.000 lir za ŠD Zarja.
V	spomin ob prvi obletnici smrti dragega očeta Željka Čoka daruje podporni član Svetko Čok 50.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič.
V	počastitev spomina Viktorije Stocca roj. Pertot daruje Jelica Por-tograndi 10.000 Ur za TPK Sirena.
KUPIM rabljen ape 500 ali 600. Telefon (040) 220610 od 12. do 13. ure.
SLOVENSKO stalno gledališče išče e-lektrikarja. Pismene prošnje sprejema uprava SSG. Trst, Ul. Petro-nio 4 (Kulturni dom) do zasedbe delovnega mesta.
IDEA-CASA
•	Rolete iz plastičnih mas
•	Žaluzije
•	Poklopna vrata
•	Sončne zavese vseh vrst
•	Specialne navpične zavese
TRST — Ul. Caprin 6 tel: 732829
11. aprila — VELIKA NOČ
VELIKONOČNA VOŠČILA ZA OBJAVO
V PRIMORSKEM DNEVNIKU
sprejema oglasni oddelek ZTT - tel. 79-46-72 - int. 37
do vključno 2. aprila 1982
TV COLOR vam omogoča slediti športnemu dogodku leta:	sve-
tovno nogometno prvenstvo v Špa niji. 70 ur prenosov. 46 tekem, intervjuji in reportaže na L in II. programu RAI, TV Ljubljana, TV Koper. TV Švica in TV Montecar-lo. Dober nakup, strokovno pomoč in namestitev iv antene in servis vam nudi Aldo Colja, Kontovel 134, telefon (040) 225471.
LA SELETTIVA DEL MOBILE
Ul. Aquileia 63 (cesta za Gradež) tel: 0431/2675 ČERVINJAN (UD)
Velika prodaja
pohištva v izložbi in v skladišču po resnično ugodnih cenah.
2000 m2 razstavnega prostora z veliko izbiro sprejemnic, dnevnih sob, sedežnih garnitur, poročnih spalnic, otroških sob, vhodov, omaric, sestavljenih kuhinj ter
originalnih orientalskih preprog.
EDINSTVENA PRILOŽNOST !	NE ZAMUDITE !
Brezplačna dostava in montiranje
ASSICURAZIONI GENERALI
Sprejeti ukrepi za 150-Ietnico družbe
Pod predsedstvom odv. Randoneja se je v soboto, 20. marca, v Rimu sestal upravni svet družbe Assicurazioni Generali, ki je preučil prve podatke poslovnega leta 1981, iz katerih je razbrati več kot zadovoljive končne rezultate.
Upravni svet je tudi odobril ukrepe, ki jih je sprejela družba za praznovanje 150-letnice svojega obstoja. Pobude obsegajo tri področja:
A)	Pobude družbenega značaja. Svet je odobril: 1. zgraditev paviljona, ki ga bodo podarili tržaški otroški bolnici «Burlo Garofolo«, ki bo med drugim razpolagal z novimi laboratoriji za analize; 2. ustanovitev društva, ki bo razpolagalo z 2 milijardama. Denar je namenjen štipendijam, tudi za podiplomsko-univerzitetno specializacijo na področju medicine (onkologija) in ekonomije.
B)	Pobude v korist osebja. Svet je odobril, da se podeli produkcijska nagrada v višini ene mesečne plače v korist osebja. Nagrado bodo podelili na prihodnjem občnem zboru družbe.
C)	Pobude v korist kapitala. Nazadnje je svet sklenil predložiti na sestankih občnega zbora v juniju: 1. brezplačno povišale, oproščeno davkov, od 100 do 125 milijard in to z izdajo 6.250.000 delnic po nominalni vrednosti lir 4.000. Te delnice bodo ponudili delničarjem v sledečem razmerju: 1 nova delnica za 4 stare; koriščenje novih delnic: 1. januar 1982; 2. brezplačna podelitev ene delnice «Alleanza Assicurazioni« (koriščenje 1. januar 1982) za vsakih 50 delnic Generali, uresničitev ob izplačilu dividende 1981, velja tudi za rezerve dobička preteklih poslovnih dob.
Potemtakem se bo paket vinkuliranih delnic Generali v zvezi z obvezniškim konvertibilnim posojilom številčno povišal od 500.000 na 625.000 in se bo ustvarila vinkulacija v korist nosilcev konvertibilnih delnic na vsakih 10.000 delnic «Alleanza Assicurazioni«.
Po končanem zasedanju je upravni svet sprejel predsednik republike.