V SREDIŠČU POZORNOSTI
[RANJ, petek, 5. 10. 1984
CENA 18 din
V d glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek
Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo
St. 77
LETO XXXVII
GLASILO
SOCIALISTIČNE ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
ZA GORENJSKO
. Mednarodni ^festival športnega in turističnega filma v Kranju
Polna dvorana na svečani otvoritvi
V torek so v Kranju svečano odprli deseti, jubilejni festival športnega in turističnega filma, ki bo potekal do nedelje zvečer, ko bo mednarodna žirija povedala, kateri filmi so bili najboljši - Festival je-odprl Dušan Šinigoj, predsednik republiškega izvršnega sveta
Kranj — V torek, 2. oktobra, so v sanjskem kinu Center svečano odprli hr>dnarodno bienalno filmsko priredi-Itev — festival športnih in turističnih v Kranju. Po osemnajstih letih i* to deseti, jubilejni festival, zato je Wa otvoritev toliko bolj svečana. Poudariti velja, da je bila dvorana povsem JWba, kar je zadosten dokaz, da med občinstvom zanimanje za tovrstne fil-"* raste in da je festival v kranjskem p*»tu vendarle pridobil pomen, ki mu, «* edinstveni prireditvi v svetu pripada.
Za svečani začetek je Aleksander Ravnikar, predsednik upravnega odbora festivala, podelil častne medalje In-I '*rfilma, s katerimi so se zahvalili naj-! ^iuinejšim sodelavcem. Na prvem I °*stu je bil Janez Zemljarič, ki se ot-
voritve žal ni mogel udeležiti, rečemo pa mu lahko ustanovitelj kranjskega festivala. Častno medaljo je nato dobil France Štiglic, častni predsednik festivalskega upravnega odbora. Zahvalili so se vsem dosedanjim predsednikom upravnega odbora: znanemu filmskemu delavcu in ustvarjalcu Dušanu Povhu, prvemu »kranjskemu« predsedniku Francu Puharju-Aciju, šestletnemu predsedniku Tonetu Miklavčiču in predsedniku upravnega odbora v dveh mandatih Stanetu Boštjančiču. Častni medalji sta dobila še programska sodelavca festivala, ki že vseh osemnajst let neutrudno delata zanj: Stanka God-ničeva, ki je letos vodila selekcijsko in programsko komisijo, ter Marjan Ma-her, ki je bil letos član selekcijske komisije, večkrat jo je tudi že vodil.
Utotnjo mednarodno žirijo sestavljajo (od desne proti levi): predsednik hedrag Golubović iz Beograda, Rene Lucot iz Francije, Irena Szeivinska iz fytke, G. L. Bhardivaj iz Indije, Brigitte Marz-Mittler iz Zahodne Nemčije Mko Golob iz Ljubljane. Foto: F. Perdan
Ob mednarodnem tednu otroka
Popotnica naši prihodnosti
'y. ''. oktobra traja letošnji med-".''i teden otroka. Njegovo ne-fo'/umno, klasično geslo se znova tkluuje na otroke kot našo pnhod-poročilo, ki ne bi smelo biti tgotj fraza, nam veleva, da že danes izmislimo o tem, kakšno dediščino jemo mlademu rodu na pot v nje-pnhodnost. Nekdo je zapisal, to otroci tudi naša sedanjost. In v i?m duhu je razumeti tudi sppročilo, kx tta ga mednarodnemu dnevu in tednu otroka na pot namenila Svetovna unija za zaščito otrok in UNI-
m
Današnju družba je v gmotni sti-zato ni naklonjena širokopotez-') čeprav gre za tako pomembna področja, kot so vzgoja, izobraževa-' ,* igra, zdrav razvoj otrok . . . Nje-ini je bila za vzgojo mladega človeka odgovorna zlasti družina, da-" o za ta cilj pooblastili družbe-institucije, vrtec, jasli, šolo. V boda smo otrokovo življenje pre-•"' institucionalizirali in ga spravi-olektivne kalupe, znova odkrijmo družino.  '/. daljšim porodnicam dopustom bi radi otroka za dlje natezali na mater. Ob trdnejših dru-(innkih vezeh bi radi vzgojno boga-
tejši vrtec. Za manj denarja bi radi dali malčku smiselnejše igrače. Šolarju bi radi nudili sodobnejše učne pripomočke, mu pomagali, da se znajde v računalniškem svetu. Radi bi. . . Čeravno v primežu današnje gmotne stiske vsega tega ne bomo zmogli, otroci morajo dobiti najboljšo vzgojo, najtoplejšo starševsko ljubezen, najkvalitetnejše šolanje, naj-prijetnejše razvedrilo. Za uresničitev kopice načrtov do idealnih razsežnosti je danes premalo denarja. Zato ga moramo preudarno nalagati tja, kjer se najbolj obrestuje. Ne mahoma, temveč korakoma bomo v današnji družbi zoženih gmotnih možnosti uspeli dati otrokom, kar jim gre.
Na pragu atomskega veka, ko vse sile nalagamo v tehniziranje sveta, ko mladim za popotnico v to prihodnost dajemo zakladnice znanja, je sporočilo mednarodnega tedna otroka še toliko pomembnejše. Opominja nas namreč da moramo vse sile vložiti tudi v takšno vzgojo, ki nam bo v prihodnosti dala človeka in ne razčlovečenega robota.
D. Z. Žlebir
Festival je odprl Dušan Šinigoj, predsednik republiškega izvršnega sveta, kar je vsekakor pomembno priznanje festivalu. Foto: F. Pedan
Med tujci, ki vztrajno prihajajo na kranjski festival, pa so se s častno medaljo zahvalili Henriju Pialatu, predsedniku izvršilnega odbora CIDALC (mednarodnega komiteja za širjenje umetnosti in literature s pomočjo filma), ki vsa leta festival spremlja z nagradami.
Direktor Interfilma Tone Frelih je nato predstavil letošnjo mednarodno žirijo, ki bo v nedeljo zvečer po ogledu vseh 48 filmov iz 25 držav povedala, kateri so najboljši in podelila festivalska odličja. Največ aplavza med gledalci je razumljivo požela svetovno znana poljska atletinja Irena Szevvinska. Tople besede je izrekel tudi o drugi tuji članici žirije, o Brigitti Marz-Mittler, veliki prijateljici Jugoslavije, novinarki in urednici turističnih oddaj na bavarskem radiu. Svetovno znani indijski filmski ustvarjalec, režiser in producent G. L. Ghardvvaj je dober znanec festivala, saj je v Kranju že četrtič. Četrti tuji član žirije je francoski filmski in televizijski režiser Rehe Lucot. Domača člana žirije sta turistični strokovnjak Joško Golob in naš znani filmski scenarist in režiser Predrag Golubovič iz Beograda, ki žiriji predseduje.
Pomembno priznanje pa je kranjskemu festivalu dala že sama prisotnost slavnostnega govornika Dušana Šinigoja, predsednika republiškega izvršnega sveta, ki je po podelitvi častnih medalj in predstavitvi žirije povzel besedo in festival odprl. Spregovoril je o pomenu in dosežkih kranjskega festivala, o prizadevnosti njegovih organizatorjev (poudarke iz njegovega govora objavljamo na peti strani).
V prvem festivalskem večeru so nato zavrteli šest filmov. Domiselni uvod je bil naš film o bloških smučarjih, ki so ga predvajali izven konkurence. Čeho-slovaški film Atletske variacije, posnet na evrospkem atletskem prvenstvu v Atenah, je bil lep primer zbliževanja športa in turizma. Naš turistični film o plažah črnogorskega primorja je ostal pri propagandno-turističnem poudarku. Madžarski športni film je narisal portret najboljšega madžarskega telovadca Gyorgyja Guczoghvja. Naš športni film Senca je predstavil Elano-vega serviserja Jureta Vogelnika, ki kljub pomembnemu deležu pri uspehih smučarjev ostaja v senci. Prvi večer je zaključil švedski film Srebrna cesta, ki se spominja gradnje Gota kanala pred 150 leti — film, ki bo gledalcem vsekakor ostal v spominu.
M. Volčjak
Edinstven, človeški, najcenejši
Ob fubilejih običajno govorimo vse najboljše. Ob desetletnem jubileju mednarodnega festivala športnih in turističnih filmov v Kranju to lahko storimo brez zadrege, ne da bi kakorkoli pretiravali.
Po srečnem naključju je to edinstvena prireditev v svetu. Nikjer drugje nimajo filmskega festivala, ki bi združeval športni in turistični film. Ustanovitelji pred osemnajstimi leti verjetno niso nift slutili, da so zadeli v črno. Šport in turizem se dandanes vse bolj približujeta, tudi športni in turistični filmi so si vse bolj blizu.
Takšno zbliževanje daje filmom večjo človeško dimenzijo. Vse manj je športnih filmov, ki bi vrhunske športnike kovali v zvezde, postajajo ljudje, ki so po izteku športne kariere lahko tudi razočarani in hudo osamljeni, pozabljeni, s čimer se težko sprijaznijo. Na drugi strani pa turistični filmi ne prikazujejo več le hotelskega udobja, ki vse bolj številnim rekreativno nastrojenim turistom ni več mikaven.
Kranjski festival je brez dvoma prispeval kamenček k večji kvaliteti športnih in turističnih filmov. Avtorji vedo, da bodo njihovi filmi tekmovali, zato se seveda bolj potrudijo, pred očmi imajo, da bodo morali njihovi filmi gledalcem ugajati.
Ne le filmi, spremenila se je tudi vnanja podoba kranjskega festivala. Tekom dveh desetletij se je počasi iz namišljeno elitne prireditve, ki so jo na otvoritvi krasile na silo nadete večerne toalete, prelevil v prireditev, ki je postala vabljiva za prave ljubitelje športa in športnike, za ljubitelje potovanj, skratka za ljudi. S tem si lahko razlagamo, da prireditelji nimajo več težav, kako napolniti prostorno dvorano kranjskega kina Center, ni jim več treba s kopico slavnostnih vabil polniti dvorano, saj prihajajo gledalci, ki si kupijo vstopnico.
Še nekaj ne smemo pozabiti. Kranjski festival je najcenejši filmski festival v Jugoslaviji, čeprav ima poleg zagrebškega festivala animiranega filma edini mednarodno obeležje.
M. Volčjak
Gradnja čistilne naprave
Čistilna naprava pred hidroelektrarno Mavčiče bo veljala več kot 700 milijonov novih din, gradnja pa se bo verjetno začela še ta mesec
Kranj — V kratkem — potem ko bodo dobljena še vsa potrebna soglasja — bodo v Zarici začeli graditi čistilno napravo. Prva faza naj bi bila dograjena konec prihodnjega leta, poskusno pa bi obratovala v prvi polovici leta 1986. Naprava, ki bo pre-
Jeklarno bo gradil ljubljanski Gradiš
Jesenice — Investicijska vred nost nove elektrojeklarne na Je senicah znaša 19 milijard dinar jev in je ena izmed največjih slo venskih naložb v tem in v nasled njih letih. Tretjina bo bančnih kreditov, tretjino denarja bodo prispevale železarne s svojimi kupci, tretjina pa je inozemskih kreditov. Vrednost uvoza opreme znaša okoli 90 milijonov nemških mark. Devizne obveznosti jeseni ške Železarne bodo reševali i kompenzacijskimi posli tako, da bodo izdelke pošiljali na zahodno tržišče tako Železarna, kovinska predelava in proizvodnja izdelkov široke potrošnje.
Precej denarja bodo morali prispevati elektrogospodarstvu in prve obveznosti so jeseniški žele-zarji že poravnali. Zdaj so tudi že izbrali graditelja nove elektrojeklarne na Belškem polju. Prijavilo se je 25 delovnih organizacij iz vse Jugoslavije, za izvajalca gradbenih del pa so izbrali delovno organizacijo GIP Gradiš iz Ljubljane. Delavci te delovne organizacije bodo opravili zemeljska dela, zgradili glavno zgradbo, pomožne prostore jeklarne in skladišče vložka ter več drugih skladišč in objektov ter cestno in'železniško omrežje.
Te dni se bo na Belškem polju začel izkop in izravnava tal za novo elektrojeklarno.
D. S. J
prečila onesnaževanja Save oziroma akumulacijskega jezera pred hidroelektrarno Mavčiče, je bila vključena že v sedanji družbeni plan kranjske občine, s samoupravnim sporazumom o temeljih plana samoupravne komunalne skupnosti za to srednjeročno obdobje pa je bilo za gradnjo določeno že nekaj sredstev. Vendar se je ob pomanjkanju denarja za gradnjo hidroelektrarne zavlekel tudi začetek del na čistilni napravi. Del sredstev za njeno gradnjo bodo namreč po leta 1980 sklenjenem dogovoru prispevale tudi Savske elektrarne.
Po investicijskem načrtu bo čistilna naprava veljala 701,4 milijona novih din, od tega odpade na kranjsko občino približno polovica sredstev, ostalo prispevajo Savske elektrarne, manjši del pa so krediti. Tako velikega deleža investicij v kranjski občini seveda ni mogoče zagotoviti v enem ali dveh letih. Za gradnjo čistilne naprave so namenili letos iz sredstev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča 89,5 milijona din, v prihodnjem letu jih bodo 130 milijonov in približno toliko še leta 1986. Na ta način bo zbrana potrebna vsota za gradnjo, ki jo- mora iz kranjske občine dobiti investitor KOGP tozd Komunala. Na javnem razpisu je bil že izbran tudi izvajalec del in sicer SGP Gradbinec Kranj, za opremo pa so izbrali Hidrometal iz Domžal.
Pripravljen je tudi že izračun za vzdrževanje čistilne naprave, na katero naj bi sčasoma priključili vsa naselja in industrijo v kranjski občini. Okoli 70 milijonov novih din letno za obratovanje čistilne naprave bo treba zbrati s kanalščino.
L. M.
Če še niste plačali naročnine za Glas, jo nakažite na žiro račun 51500-603-31999
17, sejem stanovanjske opreme
razstava ekonomično ogrevanje likovna razstava
VSE ZA VAS DOM NA ENEM MESTU SSSgSSS^
O LAS 2 STRAN
NOTRANJA POLITIKA
PETEK, 5. OKTOBRA
PO JUGOSLAVIJI
^Dfažji sladkor in cigarete
Od 1. oktobra veljajo nove provodne in prodajne cene sladkorja, od 2. oktobra pa so dražje tudi cigarete. Sladkor se je podražil za polovico pri proizvajalcih in v maloprodaji za 42 odstotkov. Enotno določena drobnopro-dajna cena sladkorja je 85,69 dinarja. Cigarete pa so se podražile za 20 do 36 odstotkov. Najbolj so se podražili licenčni izdelki oziroma cigarete, ki niso izdelane v skladu z jugoslovanskimi standardi.
Obdavčiti kar ni sad dela
Sindikat od novega davčnega sistema pričakuje, da bo razbremenil dohodek delovnih kolektivov in bolj obdavčil vse dohodke, ki ne izhajajo iz dela. Tak je sklep seje predsedstva Zveze sindikatov Jugoslavije, na kateri so govorili o novih ukrepih davčne politike in sklepih skupščine SFRJ o preprečevanju socialnih razlik, ki ne izhajajo iz rezultatov dela. Osnovna slabost sedanjega davčnega sistema je, da se opira na dohodek ozdov in osebne dohodke delavcev, manj pa na prihodke iz premoženja in druge prihodke, ki niso sad dela. Delež davka od premoženja je znašal lani v skupni strukturi davčnih prihodkov komaj 5,7 odstotka, kar je skoraj trikrat manj od davka na dohodek tozdov in osebnih dohodkov delavcev.
Ocena gospodarskih gibanj
Predsedstvo CK ZKJ je obravnavalo žgoča idejnopolitična vprašanja ki zadevajo izpolnjevanje gospodarske politike v letu 1984 in naloge ZK, povezane z načrtovanjem gospodarske in razvojne politike v naslednjem letu. Predsedstvo je menilo, da se mora dejavnost ZK usmerjati predvsem v izpolnjevanje ciljev dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije.
Janez Zemljarič v Iraku
Podpredsednik zveznega izvršnega sveta in predsednik jugoslovanskega dela iraško-jugoslo-vanskega komiteja za gospodarsko in tehniško sodelovanje Janez Zemljarič je na krajšem delovnem obisku v Iraku. Z najvišjimi predstavniki Iraka se pogovarja o gospodarskem sodelovanju med državama.
12. seja CK ZKS
Najboljši za mero
Prvi sadovi uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije so že občutni — Razlike med delovnimi kolektivi so še zelo velike — V novo srednjeročno obdobje z realnimi materialnimi bilancami
r
Namen 12. seje CK Zveze komunistov Slovenije, ki je bil v sredo, v Ljubljani, je bil predvsem preveriti, kako komunisti uresničujejo naloge, ki so jih določili za prvo fazo uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Iz razprav in uvodnega referata, ki ga je pripravil član predsedstva SRS Viktor Avbelj, je izzvenela ugotovitev, da so prvi sadovi uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije že opazni. Kažejo se zlasti v premikih, ki jih je mogoče podkrepiti s podatki o povečanem obsegu proizvodnje, storilnosti in izvoza ter nekaterimi drugimi pozitivnimi kazalci gospodarskih gibanj. Pomembni so zato, ker so doseženi v težkih gospodarskih razmerah.
Vendar so med posameznimi kolektivi še vedno velike razlike, zato se zastavlja vprašanje, če smo pri spreminjanju sestave proizvodnje že res na pravi poti in če so pozitivni dosežki posledica kakovostnih sprememb v gospodarjenju. Pred vstopom v novo srednjeročno obdobje bo zato potrebno v vseh temeljnih in drugih organizacijah združenega dela kot tudi v družbenopolitičnih skupnostih narediti realne materialne bilance in na njihovi podlagi načrtovati uresničevanje novih nalog stabilizacijskega programa. Pri tem morajo biti za zgled in mero predvsem dobri kolektivi.
V razpravi o nadaljnjih nalogah slovenskih komunistov so poudarili, da mora zveza komunistov doseči, da bodo o gospodarskih vprašanjih odločali predvsem delavci sami. Dokler gospodarske odločitve ne bodo v rokah delovnih kolektivov, namreč ne bo mogoče doseči nujnih kako-
Srečanje borcev XXXI. divizije
Ljubljana — Ob 41-letnici ustanovitve XXXI. divizije se bodo borci njenih enot — Gradnikove, Vojkove in Prešernove brigade, jurišnega bataljona, inženirskega bataljona ter služb štaba brigade zbrali v soboto, 6. oktobra, ob 15. uri v domu JLA v Ljubljani (nasproti železniške postaje) na zboru skupnosti borcev. Obravnavali bodo poročila o delu odbora, po zboru pa bo tovariško srečanje. Odbor vabi, da se srečanja udeleže tudi vsi borci teh enot z Gorenjske.
r
Tudi dnevno varstvo starejših
Kranjski dom upokojencev ni popolnoma zaseden, zato so letos in tudi že prejšnja leta začeli sprejemati starejše občane tudi v dnevno, nekajurno varstvo z nego, prehrano ali brez tega
Kranj — Čas, ko je bilo treba v Kranju za sprejem v Dom upokojencev čakati po mesec dni celi celo več, je že zdavnaj mimo. Zaradi razmeroma visoke oskrbnine se je kar precej zmanjšalo zanimanje za domsko bivanje. Kljub temu da so letos sprejeli 63 novih stanovalcev, manjka do 205 zapolnjenih ležišč še kakšnih 20 stanovalcev. Zato so prišli na misel, da bi starejšim občanom ponudili nove oblike oskrbe.
»Gre za takoimenovano dnevno varstvo starejših«, je povedala direktorica Doma Roza Kernova. »Občani, ki ne žele stanovati v Domu, vendar pa jih svojci ne morejo puščati samih doma, pridejo k nam le v dopoldanskih urah — ali pa samo popoldne, nato jih pridejo spet iskat. Tu so ne samo na toplem, pač pa imajo lahko vso oskrbo, od prehrane in nege naprej.«
Za takšno obliko skrbi za starejše so se v Domu odločali že lani in predlani. Tudi krajše 14-dnevno ali enomesečno bivanje v Domu s celodnevno oskrbo je že nekaj običajnega, predvsem v poletnih mesecih. Nekateri starejši občani ne morejo ali nočejo s svojci na dopust in raje kakšen teden bivajo v Domu upokojencev.
»Zavedamo se, da le hrana in bivanje nista dovolj, zato skušamo tudi občane, ki le nekaj ur dnevno prežive pri nas, vključevati v dejavnosti, ki so organizirane za stalne stanovalce. Ne moremo se ravno pohvaliti s kakšnimi široko zastavljenimi programi, saj imajo namreč tako za fizioterapijo kot za delovno terapijo zaposleno le eno medicinsko sestro,« je povedala Kernova. V kratkem bodo v Domu zaposlili še enega socialnega delavca, zato se bodo tudi temu problemu lažje posvetili.
Če se bo zanimanje za dnevno varstvo starejših še povečevalo, v Domu upokojencev nimajo skrbi. Zdaj je nekaj postelj praznih, tako da občani lahko med bivanjem dopoldne lahko tudi počivajo. V prizidku Doma pa so neizkoriščeni skupni prostori, kjer bi z manjšimi adaptacijami lahko uredili kakšno ležišče, če bi se seveda zgodilo, da bi bile vse postelje zasedene. Skratka, v Domu upokojencev so se pripravljeni prilagajati potrebam starostnikov. Že vseskozi kuhajo hrano tudi za »zunanje« — od malic in kosil, niso tudi iedki občani, za katere v Domu perejo in likajo perilo, na voljo pa je tudi kopalnica. V spodnjih prostorih novega prizidka so urejeni tudi prostori za pedikuro. vendar so že nekaj časa neizkoriščeni. Že dlje časa si namreč prizadevajo kupiti potreben pribor za to dejavnost, pa žal zaradi uvoznih omejitev ne gre. Ko pa bo pedikura stekla, tudi teh uslug ne bodo odklanjali občanom, ki niso stanovalci v Domu. L. M.
V__--1---
vostnih sprememb v gospodarjenju z družbenimi sredstvi. Nagrajevanje po delu in delitvena razmerja morajo biti takšna, da bodo spodbujala delavce k boljšemu delu. Veliko več pozornosti je treba posvečati znanju, ki postaja najbolj pomembna naložba. Gospodarska politika mora biti skrojena po najsposobnejših delovnih kolektivih, takšnih, ki z vso odgovornostjo gospodarijo in plemeni-tijo družbena sredstva. Kjer ni realnih možnosti za takšno gospodarjenje, je treba ukinjati proizvodne programe in jih ukinjati. Gospodarska politika mora predvsem sproščati delovanje ekonomskih zakonitosti.
Na 12. seji CK ZKS so se spomnili tudi izročila goričanske konference KPJ za Slovenijo. Predstavil ga je predsednik komisije za Zgodovino ZK pri CK ZKS Ivan Križnar. Obudil je spomin na zgodovinski sestanek, ki je bil 16. septembra, 1944, poudaril pa je tudi njegovo izročilo, ki je dobrodošlo tudi za današnjo rabo. Z enako odločnostjo, kot so komunisti pred 50-leti analizirali takratne družbene razmere in svoje politično delo, morajo komunisti v tem trenutku ob obravnavi sklepov 13. seje, oceniti svoje delo in sposobnost za uresničevanje nalog v sicer drugačnih, a vendar zelo zapletenih razmerah.    . L.. Bogataj
Odgovor na JAVNO VPRAŠANJ
Odgovarja Komunalno obrtno gradbeno podjetje Tozd Komunala
Tovariš Jalovec je v Glasu 4. septembra postavil tri vprašanj* vsa je težko odgovoriti. Odgovor pa ni namenjen le njemu, m; vsem, ki želimo, da bi bil Kranj lepši.
Kar zadeva razkazovanje naše folklore, se strinjamo. Večina li, da bi bilo mesto lepše, da bi se v njem dobro počutili tisti, ki obe^' prihajajo vanj, še bolj pa ljudje, ki v njem živijo in delajo. Nebi smelo biti vseeno, kakšno je mesto, zaradi nas kot tudi tujcev.
Res smo se v mestu rešili saj, vendar se stanje le počasi popi Na strehah in v žlebovih jih je še vedno veliko. Iz marsikaterega nega žleba že raste trava in veter saje še vedno raznaša po ulicaf
Komunalni delavci po programu enkrat na dan ročno poči; najprometnejše ulice. Dvakrat na teden jih tudi operejo, pri čemej? pomaga tudi stroj (ki pa ne doseže vseh kotičkov). To pa je tudi kar komunalna organizacija z malo delavci in dokaj skromno mek1 1 zacijo lahko naredi. Denarja za to dejavnost je malo in ga tudi v hodnje ne bo bistveno več.
Vendar poglejmo še drugo plat tega problema. Odlok o javnem du in miru obvezuje hišne svete, lastnike zgradb in lokalov, dava * jejo red in čistočo pred svojimi zgradbami. Gostinci in trgovci so kod že postavili lične stojnice pred svoje lokale. Vendar običajn^ poskrbijo za odstranitev nesnage, ki ostane po koncu njihovega^ Enako se dogaja ob večjih prireditvah v Kranju. V zgodnjih jutra?*4 urah je steklenine, plastike in podobnih odpadkov na p'retek. Gosv pospravijo le svoj inventar in si manejo roke ob zaslužku; konSI pa naj pospravijo, saj so plačani za to.« \
Redko lahko opazite v Kranju trgovca, ki bo zjutraj pred & prodajalno počistil pločnik. Večino smeti »pošlje« na sredino cewl pa k sosedu. Kaže, da poslovodje ne poznajo odloka o javnem red1 miru; saj za zdaj še niso bili kaznovani.
Tudi zidne koške za smeti, ki so nameščeni po mestu, večin« moidočih spregledajo, objestneži pa se izživljajo nad njimi. Sme^" vedno mečemo po tleh. Tudi to spada menda k naši folklori. j
Vprašajmo se torej: ali je za nesnago v mestu in v stanovanju soseskah odgovorna resnično le organizacija, kjer so zaposleni dr ci, katerih orodje sta metla in stroj za čiščenje ulic?! Ali ni čistoča^ sta naloga vseh, ki v njem živimo!
Vseh pripomb niso osvojili
Na torkovi seji je radovljiški izvršni svet pretresel pripombe, ki jih je dala ponovna javna razprava o prostorskem planu občine in na predloge komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja oblikoval stališča. Osvojene pripombe so vključili v predlog prostorskega plana, ki bo doživel še razpravo na zasedanju občinske skupščine, poprej pa seveda v delegacijah.
Družbena stanovanjska
Komite za urejanje prostora in varstvo okolja je za obravnavo na izvršnem svetu pripravil odgovore na vse pripombe in vprašanja, tudi na posamična. Gradivo bo v celoti objavil delegatski Obzornik, da bodo ljudje pred zasedanjem občinske skupščine dobro obveščeni. Zato poglejmo le najpomembnejša vprašanja.
Večji posegi v prostor
Na Bledu je bila pri večjih posegih v prostor najbolj izpostavljena problematika razširitve Aipet°urovega servisa. Ljudje nasprotujejo predvsem servisiranju avtobusov in težkih vozil, zavzemajo pa se za boljše storitve pri servisiranju osebnih vozil.
Izvršni svet je sprejel stališče, da prostorske omejitve n.e smejo zavirati boljše ureditve servisa ali celo povzročiti njegove ukinitve. Boljše nadomestne lokacije £a servisiranje avtobusov ni, predvidena nadomestitev obstoječih površin za servisiranje težkih vozil in razširitev servisa osebnih vozil pa je v skladu z zazidalnim načrtom centrainega turističnega področja Bled^ jz leta 1982. Opredelil se je torej za razširitev servisa.
Drugi blejski poseg v prostor bo gradnja Vezeninine vezilniee. Načrt bodo popravili tako, da bodo namesto 1,2 pozidali le 0,8 hektara kmetijskih zemljišč prve kategorije, kolikor je najmanj potrebnega za dograditev tovarne.
Na kmetijskem zemljišču druge kategorije pa namerava Murka v Lescah ob železniški progi najprej zgraditi market, nato še spremljajoče objekte, kar je predvideno z zazidalnim načrtom LesQe.center. Izvršni svet je sprejel stojišče, da se to kmetijsko zemljišče, ki je že pozidano z vseh štirih strani, lahko nameni tej gradnji.
Izvršni svet pa ni sprejel predloga iz Bohinja, naj se Zoisova plana v Bohinjski Bistrici nameni za individualno stanovanjsko gradnjo. Zoisova plana je po veljavnerri urbanističnem načrtu Bohinja nan-ienjena turizmu, saj je tik pred smučišči Koble in ob gostinskem objektu Zoisov grad, nadaljni razvoj smučišča Ko-bla pa bo odvisen pr^v Qd prenočitvenih zmogljivosti. Z^ dokumentaci-jo za izgradnjo počitniških objektov na Zoisovi plani so pohabili že 8 milijonov dinarjev, skleni^ pogodbe s 36 investitorji za nakup 64 počitniških stanovanj. Izvršni sv^t je sprejel še stališče, da se za individualno stanovanjsko gradnjo v tem srednjeročnem razdobju dobijo lokacijo znotraj naselja, dolgoročno pa na povr-.    šinah, ki niso prime^ne za kmetij-stvo in razvoj turizm^.,       . >
gradnja
Glede sporne izgradnje družbenih stanovanj v Bohinjski Bistrici je javna razprava dala posamične nasprotne pripombe, vendar je bilo na javni razpravi sprejeto stališče, da je potrebno z družbeno gradnjo tam nadaljevati. Izvršni svet sodi, da je v tem srednjeročnem razdobju potrebno začeti z gradnjo dveh stanovanjskih blokov z 68 stanovanji, za naprej pa pridobiti druge površine.
V zvezi z gradnjo na območju Fle-garije na Bledu je bilo zastavljeno vprašanje stanovanj za turistične delavce, saj so bila na Bledu zgrajena številna stanovanja za turistične delavce, vendar so jih pokupili drugi. Izvršni svet odgovarja, da urbanisti-
nil. Ker gre za zemljišča v drv lasti bo tod moč graditi že priv^ leto.    Individualna stanoval gradnja pa bo dolgoročno oprvM na v dolgoročnem družbenem^ Individualna stanovanjska ki je bila predvidena z za^ načrtom Bohinjska Bistrica-^ severno od Ajdovske ceste p^ celoti opusti.
Za Merkurjem v Lescah zar& ločb zakona o varstvu kmei^ zemljišč v tem srednjeročne^ dobju ni moč graditi. Ker se j močje nahaja znotraj naselja" dolgoročno težko namenjeno ky stvu, izvršni svet predlaga, hodnje leto izdelajo sprememb^ dela zazidalnega načrta Les».y ter in sicer tako, da bo zasnova nje upoštevala čim boljšo ute$
zemljišč na območju Lipe.
Javna razprava je dala dva; ga za nove površine, namen; e':^v novanjski gradnji in sicer Mi 1
planoti v Koritnem in v Lisica^
nektv
Koritnem izvršni svet predWH'
Bledu. Glede pozidave 1.2 heb
čni dokumenti na Bledu ne odpirajo nost zemljišča. Hkrati pa Mti novih možnosti za stanovanjsko čeli z usposabljanjem nadogradnjo v tem srednjeročnem razdobju. Zato je že odobril spremembo namembnosti gostinskega objekta investitorja Stare ta in gradnjo še dveh podobnih stanovanjskih objektov. Izgradnjo stanovanj bo omogočila tudi rušitev stanovanjskega objekta ob Unionu, kjer nameravajo zgraditi centralno recepcijo.
V Lescah krajani zahtevajo, da se skladno z zazidalnim načrtom Les-ce-center v plan vnese dolgoročna raba zemljišč. Izvršni svet je predlog osvojil in sprejel stališče, da bodo v tem srednjeročnem razdobju v Lescah zgradili 102 stanovanji, izgradnja infrastrukturnih objektov pa bo upoštevala dolgoročno opredeljeno rabo prostora in zgrajena bo celovito.
Na obravnavi v krajevni skupnosti Begunje je eden od lastnikov ponovno sprožil problem gradnje v Pod-dobravi in opozoril, da je v tem srednjeročnem razdobju predvidena na kmetijsko manj kvalitetnih zemljiščih, vendar dolgoročno tako zastavljena gradnja ogroža tudi kvalitetnejša kmetijska zemljišča. Izvršni svet odgovarja, da v tem srednjeročnem razdobju predvidena stanovanjska gradnja v Poddobravi (družbena in individualna) ne posega na kmetijska zemljišča prve in druge kategorije, komunalna oprema tega predela pa predstavlja zaključeno celoto. Za naprej pa bodo odločitve sprejete v okviru sprejemanja dolgoročnega plana občine.
Individualna stanovanjska gradnja
Glede individualne gradnje v Bohinjski Bistrici je izvršni svet sprejel stališče, da je možna znotraj naselja in sicer med upravno zgradbo Gozdnega gospodarstva in Zoisovo graščino ter ob Lipovem skladišču vnetljivih snovi, ki ga bo LIP odstra
se po letu 1985 uresniči kotdrvi^ usmerjena stanovanjska dotlej pa izdela zazidalni nač:;" močje v Lisicah pa naj se tu obrti ter njej potrebni stanovj gradnji. Tudi za ta 2 hektara . šče bodo izdelali zazidalni n.v-> j
Ceste in komunala
Pri cestah je bilo največ sti namenjene blejski obvozni^ imajo krajani pripombe na traso, čeprav so jo ob obravntv dije o večjih prostorskih poso radovljiški občini delegati oKy' skupščine takorekoč že potrtpl žna trasa je namreč najkrajša! J bo najmanj kvalitetnih krrWS| zemljišč. Severna trasa je mi enkrat daljša, poteka preko ranih kmetijskih zemljišč, v 2W preveč približa jezeru in kamp^ dukt nad Malo Zako bi pokvar jinsko podobo, vrh vsega pa M zavadi kilometra dolgega piv« gradnja veliko dražja. Izvrtaj se zato« zavzema za južno tr^ tem srednjeročnem razdobju 0 izdelali načrte in pridobila ča, gradili pa jo bodo po letu lfi| Izvršni svet ni osvojil pr^ Komunalnega gospodarstva ¥ vljica naj deponija na Črniva; \ več začasnega značaja. Potrdi', v spremembo lokacije čistilne na^ v Radovljici in sicer iz ti Radovljico ob gramoznici SGM renjc.
Vključil pa je dograditev H.\ ceste na Bledu, vključno s iv\; da bo zagotovljena prometa*) nost. M.V«^1
PETEK. 5. OKTOBRA 1984
NOTRANJA POLITIKA
3 STRAN GLAS
Gorenjska potrebuje kmetijsko šolo
Nerazumljive so težnje, da bi okrnili kmetijsko šolanje v Kranju, saj so naložbe v znanje zagotovilo za hitrejši napredek gorenjskega (in slovenskega) kmetijstva. Le zakaj ne bi šoli pomagali tudi občinski intervencijski skladi? Mar pozabljamo, da je izobraževanje najcenejša oblika pospeševanja kmetijstva?
Kranj — Z uvedbo usmerjenega izobraževanja je začel tedanji Mlekarski šolski center v Kranju izobraževati poleg mlekarjev in mlekarskih tehnikov še kmetijce (triletno šolanje), kmetijske tehnike (štiriletno) ter lani prvič tudi kmetovalce (dveletno šolanje od oktobra do aprila). Novoimenovana Srednja mlekarska in kmetijska šola je s tem zapolnila vrzel, ki je nastala v gorenjskem šolstvu pred 17 leti z ukinitvijo kmetijske šole v Poljčah pri Begunjah. Prvo leto se je na kmetijsko smer vpisalo 33 dijakov, drugo leto 51, lani 66, letos pa 53, od tega največ iz kranjske, radovljiške in škofjeloške občine, precej manj iz tržiške in jeseniške, nekaj pa tudi iz ljubljanskih občin in iz bolj oddaljenih krajev. Manjši vpis je bil letos značilen tudi za ostale kmetijske šole v Sloveniji, predvsem za mariborsko in no-vogoriško, kjer imajo v prvih letnikih kar tretjino dijakov manj kot pretekla leta.
Že kmalu po uvedbi kmetijskega šolanja v Kranju so se začele pojavljati težnje, da bi izobraževanje kmetijskih tehnikov (torej štiriletno šolanje) prepustili Kamniku, Kranj pa naj bi zadržal dve- in triletno šolanje. V kranjski šoli ugotavljajo, da bi takšna odločitev prinesla več škode kot koristi. Zakaj? Z vprašalniki, ' vj jih izpolnili dijaki in njihovi v.*rši, so namreč izvedeli, da bi se Ml fl dijakov, vpisanih v drugi in tretji letnik štiriletne šole, manj kot M odločila za šolanje v Kamni-.■ s i ostali pa bi se vpisali na štiri-•'-•'<• šole na Gorenjskem, ki s kme-Jtvom nimajo veliko skupnega. To bi bilo nespametno, saj gre za fante
in dekleta, ki bodo dedovali kmetije svojih staršev, obdelovali zemljo, pridelovali hrano ali kako drugače delali v kmetijstvu. Nedvomno je, da bi z ukinitvijo izobraževanja ža kmetijske tehnike upadlo tudi zanimanje za šolanje na tri- in dvoletni kmetijski šoli, to pa bi pomenilo skorajšnji konec kmetijskega izobraževanja na Gorenjskem. Najbrž si tega nihče ne želi: ne zadruge in njihovi kmetje, ne Kmetijsko-živilski kombinat Gorenjske, ki spet lahko zaposluje usposobljene domače delavce, še najmanj pa delovni kolektiv kranjske šole, ki je za izobraževanje kmetijskih poklicev uredil v stari osnovni šoli v Predosljah učilnici in za to namenil milijon dinarjev.
Izkušnje iz obdobja, ko na Gorenjskem ni bilo kmetijske šole, kažejo, da se je vsako leto le manjše število dijakov z Gorenjske (lahko bi jih prešteli na prste ene roke) odločilo za šolanje na Grmu pri Novem mestu ali v sorodni šoli v Šentjurju pri Celju. Ko so morali v kranjski šoli letos zaradi premajhnega vpisa odpovedati dveletno izobraževanje, sta se od 14 dijakov le dva odločila za triletni program, le eden (!) pa za dvoletno šolo na Grmu. Vse to jasno kaže, da se želi kmečka mladina šolati čim bliže svojemu kraju; ne toliko zaradi manjših izdatkov, bolj zavoljo tega, da lahko po končanem pouku pomaga na kmetijah svojih staršev.
178 dijakov, kolikor se jih zdaj šola v Kranju za kmetijske poklice, daje upanje, da se bo izobrazbena raven gorenjskih (in slovenskih) kmetovalcev sčasoma le izboljšala. Več
Uravnilovka je potuha slabim delavcem
\
^a seji osnovne organizacije Zveze komunistov hladna va-J farna Bela v jeseniški železarni je spregovoril tudi sekre-j far predsedstva CK ZKS Miha Ravnik — Dosledneje nagra-l Rvanje po delu in povečati učinkovitost v Zvezi komunistov
Jesenice — Na sestanku osnovne organizacije ZK hladne valjarne B«la jeseniške Železarne, ki sta se ga udeležila tudi sekretar predsedstva CK ZKS Miha Ravnik in predstavnik slovenskih železarn Igor Lršič, so komunisti te osnovne organizacije spregovorili o problemih, predvsem pa o predlogu sklepov in stališč 13. seje CK ZKJ.
V hladni valjarni Bela so v šestih mesecih proizvedli 54.000 ton je-*!a m presegli plan, tudi izvozni, saj so na tuje tržišče poslali 11.566 tofa. Vendar so zaradi nesorazmerij cen in velikih stroškov imeli za 26 milijonov dinarjev izgube. Takoj in pravočasno so začeli uresničevati sanacijski program, si prizadevali, da bi povečali izplen in znižali vse vtroške porabe. Najprej so začeli z manjšimi porabami zemeljskega plina na vseh agregatih, znižali porabo lakov, emulzij in tako vse sanacijske dosežke tudi ovrednotili. Skupaj so prihranili za okoli 150 mili-fbnov dinarjev in izračun bo pokazal, kako se bo varčevanje odrazilo v Končnem finančnem rezultatu.
Komunisti te osnovne organizacije so spregovorili o več proizvodnih in drugih problemih ter se vsi zavzeli za večjo akcijsko enotnost. Tako je Žarko Petrovič spregovoril o tehnološki disciplini in dejal, da so tu precejšnje notranje rezerve. Delavci potrebujejo tudi pohvalo za v/oje delo, vendar se vse prevečkrat zgodi, da slabo tehnološko disciplino sankcionirajo, nikakršnega priznanja pa ni, ko dosegajo dobre in odlične rezultate. Branko Banko je menil, da v sistemu nagrajevanja k marsikaj šepa in da tudi premije, ki so jih uvedli za boljše delo, niso prinesle zaželenih učinkov. Marsikateri delavec misli, da je vseskozi upravičen do premije takd kot do osebnega dohodka, nagrajevanja po delu pa je sploh velik problem. Po povprečnem osebnem dohodku jeseniška Železarna zaostaja za ostalima slovenskima železarnama.
Oto Kelih je opozoril na neučinkovitost članov Zveze komunistov, saj so se očitno premalokrat lotili bistva problema. Izostajanje s sestankov je problem, osnovne organizacije niso aktivne. Dejal je, da so komunisti premalo informirani, med člani je precej dvoličnosti, delo in učinkovitost hromi spoznanje, da ne morejo spreminjati razmer. Ko vj zahtevali pojasnila o izdelavi novega kataloga del in nalog, je Zvone Miklič dejal, da je naloga težka, saj je pri novem ocenjevanju sleherni delavec nezaupljiv in pri ocenjevanju išče le sebe in svoj položaj.
Miha Ravnik je poudaril, da so komunisti v sleherni sredini dolžni reševati skupne in družbene probleme. Doseči je treba, da bo razkorak med usmeritvami, sklepi in uresničevanjem manjši, komunisti pa se morajo usposobiti, da bodo probleme razumeli in jih razreševali. Zdaj je nujna diferenciacija med članstvom in tiste, ki v organizacijo ne sodijo, je treba odsloviti. V vrstah Zveze komunistov je preveč kritizer-stva. Posebej komunisti morajo ohraniti realen odnos do problemov in ločevati med bistvenimi in manj pomembnimi težavami. Pri nagrajevanju po delu so povsod velike težave, saj se danes res zdi, da je še najbolj lahko zadovoljen slab delavec. Uravnilovka je zelo huda tudi pri strokovnem delu. Kdor več prispeva, mora dobiti več, kar pa je občutljivo vprašanje v marsikaterem delovnem okolju, ker prihaja do očitkov in spotikanj.
V Jugoslaviji bodo še nekaj let gospodarske razmere težke, zato je predvsem od komunistov odvisno, kako se bodo problemi reševali. Najvažnejše je usposabljanje komunistov, njihovo informiranje ter aktivna udeležba pri razvojnih usmeritvah. Vse temeljne naložbe v Sloveniji v prihodnjih letih bodo vzele okoli 70 odstotkov slovenske akumulacije. Že zdaj so silno problematične izgube, posebej veliki izgubarji, kot sta poleg Železarne še Gorenje in IMV. Treba je spremeniti odnos do dela in marsikje tudi odnos komunistov do družbenih problemov.
D. Sedej
znanja namreč pomeni tudi več hrane, umnejše kmetovanje in pridelovanje hrane, lažje delo za pospeševalno službo.
Pa še tole: šoli bi lahko pomagali iz vsakoletnih denarnih težav tudi občinski intervencijski skladi. So mar pozabili, da je izobraževanje najcenejša oblika pospeševanja kmetijstva? Bodimo življenjski in ne razmišljajmo o ukinitvi, pa četudi so nekateri razredi manjši, kot predvidevajo republiška merila!
C. Zaplotnik
Delegacija švedskih sindikatov na Gorenjskem
Kranj — Danes se na Gorenjskem mudi tričlanska delegacija švedskih sindikatov, ki jo vodi sekretarka Margareta Svensson, v njej pa sta tudi šef oddelka za socialno politiko in odgovorni za migrante. Včeraj so gostje sodelovali na razgovorih s predstavniki republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, nato so jih povabili na Bled in na ogled sindikalnega izbobraževalnega centra v Radovljici.
Danes se gostje s Švedske mudijo v Kranju. Dopoldne načrtujejo razgovor o socialni problematiki v IBI nato ogled vrtca Janina in slednjič pomenek s predstavniki občinskega sindikalnega sveta.
V Špiku kar po domače
Ukrep družbenega varstva v hotelu Špik ni dal rezultatov, izgube je za 25 milijonov dinarjev — Ce ne bo garancije za pokritje izgube, bodo temeljno organizacijo ukinili
Jesenice — V jeseniški občini imajo že nekaj časa težave s temeljno organizacijo združenega dela Špik v Gozd Martuljku, ki sodi v Golf-turist. Že pred časom so uvedli ukrep družbenega varstva, saj so bili hudo moteni samoupravni odnosi, delala pa se je tudi družbena škoda na objektu, ki je bil nujno potreben sanacije.
Vendar jeseniški izvršni svet ugotavlja, da se poslovna politika tudi po izreku o začasnem ukrepu družbenega varstva ni spremenila in da je bila sanacija le deloma uspešna. Izvršni svet Jesenice meni, da kljub pokriti izgubi delavci v tej temeljni organizaciji ne dosegajo takih rezultatov svojega dela in poslovanja, s katerimi bi bilo zagotovljeno trajno uspešno poslovanje. Sanacija objektov bi se morala uresničevati na osnovi investicijskih vlaganj in ne investicijskega vzdrževanja in kot vir financiranja bi morali pridobiti združena sredstva na osnovi dohodkovnih povezav. Temeljna organizacija bi morala nadaljevati sanacijo objektov do takega"obsega, da bi pridobil hotel Špik B kategorijo in kamp II. kategorijo, za kar bi morali vložiti še okoli 61 milijonov 830 tisoč dinarjev. Temeljna organizacija je investicijsko nesposobna in bo najprej morala pokriti primanjkljaj, ki znaša 25 milijonov dinarjev, je torej kreditno nesposobna.
Predlagajo, da temeljna organizacija poleg ekonomske, finančne, investicijsko razvojne in kadrovske sanacije sprejme tudi sanacijo organizacije dela in poslovanja. To pomeni, da morajo obdelati področja dela, napraviti analizo strukture prometa, analizo vseh porabljenih sredstev, krajše obračanje zalog, organizirati nabavno službo, določiti organizacijo finančnega poslovanja, pripraviti navodila za dnevno ugotavljanje normativne porabe materiala in tako dalje.
Očitno je, da ukrep družbenega varstva ni dal rezultatov, v Martuljku se je delala še naprej gospodarska škoda, namesto da bi z vsemi močmi opravili sanacijo.
Jeseniški izvršni svet je zatorej terjal od delovne in sestavljene organizacije garancijo za pokrivanje materialnih in finančnih obveznosti, ki so pogoj za pozitivno poslovanje temeljne organizacije. Če pa delovna in sestavljena organizacija ne bosta dali garancije, bo izvršni svet Jesenice predlagal prenehanje temeljne organizacije, ker s tem ne bodo zagotovljeni minimalni pogoji za opravljanje gospodarske dejavnosti v tej temeljni organizaciji.
D. Sedej
Tekstilindusu manjka delavcev
Ce ni domačih delavcev, so vrata delovnih organizacij odprta tudi za priliv iz drugih regij in republik — Kranjski Tekstilindus hiti z modernizacijo strojev, s čimer izboljšujejo delovne pogoje #T iT usmerienega šolanja ne dobijo dovolj kadra, nad razpisi za tkalke m predice pa so kar obupali — Že vrsto let delavce izobražujejo za najrazličnejša dela v svoji interni šoli
Kranj — Kljub temu da pogosto slišimo in beremo, da tako na Gorenjskem kot tudi v kranjski občini mladi ne dobe dela, po drugi strani nekatere panoge gospodarstva že aije časa brez posebnega uspeha povprašujejo po delavcih. To še posebej velja za kranjski Tekstilindus Januarja letos so iskali delavke za delo na enočolničnih strojih — brez uspeha, v aprilu delavke za delo v tkalnici in delavce kovinskih poklicev, vendar se je oglasilo le pet oseb, pa še te niso bile vse pripravljene sprejeti zaposlitve. Zato jim že nekaj časa kronično primanjkuje okoli 30 delavk v tkalnici in predilnici. Delovnih rok jim tako primanjkuje, da radi sprejmejo tudi fante z nedokončano osemletko ali nedokončano srednjo šolo, zanje pa v svoji interni šoli organizirajo izobraževanje za poklice, kot so apreter, barvar, za vodje strojev, prav tako usposabljajo tudi za mojstre.
»Takšno pomanjkanje delavcev je za Tekstilindus značilno že nekaj časa,«^ je povedal vodja kadrovske službe Ivan Peternelj. »Vendar ne iščemo samo tkalk in predic, pač pa nam manjka tudi strokovni kader. Leta, ko je šlo tekstilni industriji slabo, so že zdavnaj mimo, zadnjih pet let se obrača vztrajno na bolje, vendar očitno zanimanja za delo v tekstilni industriji ni, kljub temu da že marsikdo išče zaposlitev.«
V Tekstilindusu so že pred časom spoznali, na kakšen način se da nadomestiti   pomanjkanje delavcev.
Vendar modernizacija strojev, s katerimi se da izboljšati delovne pogoje, predvsem pa povečati produktivnost, ni mogoča čez noč. Že lani so kupili 100 modernih sovjetskih in čeških tkalskih statev, v kratkem pa pričakujejo še 90 novih strojev. Posodabljajo tudi oplemenitilnico. Poleg moderne opreme seveda ostaja v tkalnici še vedno tudi stara oprema, najdejo se še stroji s predvojno letnico.
»V kranjski občini že nekaj časa ne dobimo delavcev za proizvodnjo. Le na razpise za tajnico delovne skupnosti skupnih služb se-je javilo po 40 kandidatk, prav toliko tudi za delo v skladišču gotovega blaga. Le malokdo pa je pripravljen delati v tkalnici,« pravi Ivan Peternelj. »Na to pristanejo le redki in še to začasno. Takšen primer so nekateri naši štipendisti, ki so končali srednjo tekstilno šolo kemijske smeri, a zanje trenutno ni prostih del za kemijske tehnike, zato delajo na strojih v oplemenitilnici.«
Kljub temu da je zaposlovanje delavcev iz drugih republik omejeno tudi z družbenim dogovorom o zagotavljanju minimalnih standardov, v Tekstilindusu vsaj zdaj ne vidijo drugega izhoda. Samo letos v devetih mesecih so zaposlili 174 novih delavcev, od tega 130 iz drugih republik. Ob tako velikih potrebah po delavcih, 60 jih je samo letos že šlo v pokoj, je seveda nemogoče razen dela ponuditi novemu delavcu vse tisto, kar zahteva družbeni dogovor.
Kljub temu da so v Tekstilindusu vsa leta zelo veliko vlagali v družbeni standard, posebno pa so večali svoj stanovanjski fond, zaradi tako velikega novega zaposlovanja nikakor ne morejo zmanjšati števila prosilcev za stanovanja. Trenutne* jih kar 160 čaka stanovanje, med njimi tudi taki v izredno slabih prostorih.
»V prihodnjem letu bomo lahko kupili le 15 novih stanovanj, šest stanovanj urejamo na podstrešjih stanovanjskih blokov na Zlatem polju, drugim lahko pomagamo s stanovanjskimi krediti. Načelno sicer ne sprejmemo delavca, ki nima strehe nad glavo, toda dogaja se, da že po dveh tednih dela pri nas vloži proš njo za stanovanje. Tolikšnim potre bam enostavno nismo kos. Več lahke naredimo le za prehrano, tako za malico kot kosilo, pri tem pa ni omejitve, da lahko delavec uporabi bon le enkrat na dan.«
Čeprav v Tekstilindusu  niso z osebnimi dohodki na slabšem kot drugod v kranjskem gospodarstvu — v polletju je bil povprečni osebni dohodek 27.000 din, pa v svoji tekstilni branži vendarle niso pri vrhu. Posledice varčevanja tudi pri osebnih dohodkih v prejšnjih letih se namreč odražajo še sedaj. Prav zdaj pripravljajo nov sistem nagrajevanja, saj s prejšnjim, ki je bolj uveljavljal uravnilovko, niso bili več zadovoljni. V novem sistemu bodo bolj poudarili znanje in kvalitetno delo. Ce pa bo dohodek dovoljeval, bodo seveda lahko popravljali tudi višino osebnih dohodkov. To pa je hkrati lahko zagotovilo, da bo tudi zaposlovanje domačih delavcev v Tekstilindusu zanimivejše.
.   L. M. '
Obisk otrok iz Essna
Bled —- V nedeljo, 7. oktobra, bo na enotedenski obisk k vrstnikom, učencem osnovne šole J. Plemlja Bled, prišlo 47 otrok naših delavcev na začasnem delu v Zvezni republiki "Nemčiji, vključenih v slovensko kulturno športno društvo Bled v Essnu. Otroke bosta spremljali učiteljici slovenskega jezika na dopolnilnem pouku v Essnu Mara Merljak in Vida Kneževič.
Otroci bodo prebivali pri družinah svojih vrstnikov na Bledu in po dogovorjenem programu dva dopoldneva prisostvovali pouku na blejski šoli. Popoldneve bodo izkoristili za skupne izlete po krajih radovljiške občine in si ogledali spomenike NOB. Med drugimi bodo obiskali tudi spominski park III. bataljona Prešernove brigade na Goreljku, Dra-žgoše, Muzej talcev v Begunjah, muzej Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici in druge znamenitosti. Gostitelji jih bodo popeljali tudi na celodnevni izlet v Koper in Portorož, kajti
veliko med njimi jih še ni videlo morje. Nazaj grede se bodo ustavili v Ljubljani.
V petek, 12. oktobra, jim bodo člani dramske skupine^ DPD Svoboda Rudi Jedretič iz Ribnega uprizorili igro Toneta Partljiča Učna ura, zvečer se bodo na poslovilnem večeru zbrali v diskoteki hotela Park na Bledu. V Essen se bodo vrnili v soboto, 13. oktobra.
Predstavniki občinske konference SZDL Radovljica in vodstvo blejske šole so se s predstavniki društva Bled dogovorili, da bodo blejski otroci vrnili obisk ob prvomajskih praznikih prihodnje leto.
Obisk naših otrok iz Essna je lepa priložnost za zbliževanje z otroki v Sloveniji. Spoznali bodo naše kraje in znamenitosti, okrepila se bo njihova zavest o pripadnosti svojemu narodu.
JR
Seje zborov skupščine Jesenice
Triglavski narodni park
Jesenice — V torek, 16. oktobra, se bodo na Jesenicah sestali vsi trije zbori skupščine občine Jesenice.
Na sejah bodo obravnavali osnutek sprememb in dopolnitev statuta, občine Jesenice in predlog skupnega srednjeročnega programa razvoja Triglavskega narodnega parka. Prav tako bodo delegati spregovorili o poročilu o izvedeni integraciji šol srednjega usmerjenega izobraževanja in o problematiki na tem področju, o predlogu družbenega dogovora o trajnem varstvu spomenikov in gror bišč borcev v občini Jesenice, o predlogu sklepa o razporeditvi sredstev rezerve proračuna občine Jesenice in ocenili stanje in problematiko varstva okolja v občini Jesenice ter predlog odloka o potrditvi zazidalnega načrta Hrušica—center.
D.JS.
O L, A 8 4. STRAN
GOSPODARSTVO
PETEK, 5. OKTOBRaJ
Prodano imajo vso letošnjo proizvodnjo
V Industriji kovinske opreme in strojev — Ikos Kranj so v devetih mesecih ustvarili že 96 odstotkov za letos načrtovanega celotnega prihodka - Direktor dipl. inž. Jernej Vrtačnik: »Naše glavne točke prihodnjega programa so osvajanje zahtevne tehnologije obdelave, uvajanje elektronike, mikroprocesorjev in računalnikov v stroje ter sodelovanje z malim gospodarstvom.«
Kranj — Industrija kovinske opreme in strojev — Ikos v Kranju je ena tistih delovnih organizacij, kjer že nekaj časa dosegajo lepe proizvodne rezultate. Proizvodni program tega 275-clanskega kolektiva, ki ima en obrat na Savski cesti, drugega pa v Struževem, je proizvodnja strojev za obutveno, konfekcijsko in karto-nažno industrijo. V primerjavi s prejšnjimi leti pa so proizvodnjo tekstilnih strojev zelo zmanjšali.
»Na leto naredimo v Ikosu prek 2000 različnih strojev,« razlaga direktor dipl. inž. Jernej Vrtačnik. »Okrog 50 vrst jih je. Svoje čase je imel Ikos precej tesne poslovne stike v Vzhodni Nemčiji za proizvodnjo tekstilnih strojev. Zaradi vse večje zastarelosti pri tovrstni proizvodnji pa se je začel v delovni organizaciji uveljavljati program za obutveno, konfekcijsko in kartonažno industrijo. Ta danes predstavlja okrog 95 odstotkov celotne proizvodnje. Le 5 odstotkov še predstavlja proizvodnja tekstilnih strojev.«
»Kdo so vaši kupci?«
»Naše tržišče predstavlja domači trg, precej pa tudi izvažamo. V Jugoslaviji je na primer prek 200 tovarn, ki delajo čevlje in usnjeno konfekcijo. Med njimi je ni, s katero ne bi imeli poslovnih stikov. Zato imamo temu primerno organizirano tudi servisno oziroma prodajno službo rezervnih delov. Proizvodnja rezervnih delov na primer predstavlja že skoraj 25 odstotkov celotnega prihodka.
Precej pomemben v naši delovni organizaciji pa je tudi izvoz. Letos bo znašal okrog tri milijone dolarjev; 80 odstotkov na vzhod, ostalo na zahod. V Sovjetsko Zvezo smo na primer letos že izvozili okrog 215 različnih strojev, vsega skupaj pa bomo letos izvozili pred 400 strojev. Pri tem pa je pomembno tudi to, da zelo malo uvažamo.«
»Kakšni pa so za zdaj vaši poslovni rezultati?«
»Letošnji plan celotnega prihodka je ovrednoten na 730 milijonov dinarjev. Stopnja akumulacije v dohodku je 42-odstotna in naj bi znašala 150 milijonov dinarjev, dohodek pa 360 milijonov dinarjev. V devetih mesecih smo ustvarili že 96 odstotkov celotnega prihodka in kaže, da bomo letošnji program presegli za blizu 25 odstotkov. Pri tem pa je vsekakor pomembno, da imamo celotno letošnjo proizvodnjo prodano.
S tem seveda ne mislim reči, da se ne srečujemo tudi s težavami. Finančno sicer' še kar shajamo z lastnimi sredstvi, imamo pa težave, ker smo
'.: s r.: predvsem od bazične indu-■/.:;;<; Potrebujemo veliko sive litine. Dob*iVfe so neredne, cene rastejo,
kvaliteta je včasih zelo vprašljiva. Zato imamo težave s proizvodnimi roki. Ob tem se seveda zavedamo, da so razmere takšne, da je naša glavna naloga nadaljnje usmerjanje v izvoz; pri čemer bo treba popraviti tudi sedanjo strukturo izvoza in več prodati na zahod. To pa bomo dosegli z boljšo kvaliteto tako po izgledu kot po funkcionalnosti.
Čevljarski stroji so sorazmerno zahtevni. Čevelj je namreč izdelek, za katerega je proizvodnjo težko avtomatizirati. Živo delo, ki stroju streže, je še vedno zelo pomembno. Vendar pa zadnje čase v svetu tudi na to področje že prodira elektronika. Vse več je strojev, ki že imajo vgrajene mikroprocesorje in računalnike.«
»Je takšna usmeriteV torej tudi del vašega prihodnjega programa?«
»Vsekakor. Pri čemer menim, da tudi proizvodnjo tekstilnih strojev ne smemo opustiti. Sicer pa nameravamo zgraditi  manjšo proizvodno halo z najmodernejšimi stroji za obdelavo kovin. Denar za to že združujemo. Po tem bi se lahko lotili obdelave oblik za obutveno industrijo in sicer za plastično obutev. V programu imamo tudi navezavo poslovnih stikov s tujimi partnerji, da bi tako na podlagi lastnega znanja in izmenjanih izkušenj lahko osvojili zahtevno tehnološko obdelavo modernih strojev, uvedli elektroniko, mikroprocesorje in računalnike. Še posebno pa nameravamo razviti sodelovanje z malim gospodarstvom. Cela vrsta strojev je, ki za nas niso več zanimivi in bi jih lahko delali kooperanti; seveda po naši dokumentaciji. Da bomo vse to dosegli, bo treba tudi doma še marsikaj spremeniti. Tako kot doslej si bomo morali tudi v prihodnje predvsem sami vzgojiti kadre in nalogam primerno prilagajati delovni odnos in navade.«
A. Žalar
Colorju
mednarodna
nagrada
Medvode — Na mednarodni razstavi pohištva v Valenciji so letos že sedmič podelili nagrade »Furniture Europe« firmam lesne industrije in proizvajalcem izdelkov, ki jih slednja uporablja. Letos je bil nagrade deležen tudi medvoški Color, ki izdeluje kvalitetna sredstva za površinsko zaščito lesa. Nagrada bo vplivala na dobro ime tovarne in ji omogočila še večji prodor na tuje tržišče kot doslej.
Podražitve dvignile obrestne mere
Kranj — Glede na to, da so cene industrijskih proizvodov v avgustu letos v primerjavi z avgustom 1983 porasle kar za 61 odstotkov — tak dvig smo načrtovali šele za maj 1985 — so bili tudi v bankah primorani dvigniti obrestne mere. S 1. oktobrom tudi v Ljubljanski banki — Temeljni banki Gorenjske torej veljajo nove obrestne mere. Za nenamensko vezana denarna sredstva uporabnikov družbenih sredstev je z včerajšnjim dnem obrestna mera
Združevanje Mercatorja in KIT
Poleg kombinata tudi zadruge in trgovina?
zvišana za 13 odstotkov, ujJL sko pa 6,5 odstotka. Za potrti 1 kredite občanom in kredite. ^.1 ne za druge namene na podlagi daje deviz, brez polaganja deV.I in za negativno stanje na tel računu velja 47-odstotna ob,F mera, za potrošniške kredite 3 nom in kredite, odobrene u j namene na podlagi prodaje^ brez polaganja depozita z rokik,. 1 leto pa 55-odstotne. Zalih, tkovpa bo tudi zvišana obretfy< ra za naložbe v tekoče postokl kajti za toliko bo zvišala oCr mere tudi Narodna banka za
be iz primarne emisije.
Kranj — Kmetijstvo, živilstvo in trgovina v osrednji Sloveniji so precej bolj razdrobljeni in nepovezani kot v drugih slovenskih in jugoslovanskih pokrajinah. Na tem področju deluje več sozdov: Mercator, Emona, ABC Pomurka, GHT Ljubljana, Slovin, Združeno kmetijsko gospodarstvo Kočevje, KIT in HP, poleg teh pa še več organizacij, ki niso vključene v večje »sisteme«: Žito, Union, Nama, Agrotehnika Gruda, Kompas in Semenarna, ki imajo sedež v Ljubljani, ter KZ Vrhnika, Dana Mirna in gorenjske organizacije — kmetijske zadruge Bled, Srednja vas — Bohinj, Kranj in Škofja Loka, trgovski organizaciji Živila Kranj in Murka Lesce ter gostinsko-turisti-čna organizacija HTP Bled. Pobuda o združitvi kmetijstva, živilstva in trgovine v Sloveniji je stara deset let, ponovno pa je oživela letos, ko so se začeli v Kmetijskem gospodarstvu Kočevje, Mercatorju in KIT pogovarjati o združitvi v novo sestavljeno organizacijo Mercator-KlT, ki naj bi zaposlovala 19.500 delavcev, sodelovala z 12.500 kmeti ter pridelovala hrano na četrtini slovenske kmetijske zemlje.
Med članicami obeh sestavljenih organizacij je že doslej tekla obsežna blagovna menjava. Mercator, ki s prodajo na veliko in drobno ter z zunanjo trgovino ustvarja štiri petine vsega prihodka, s kmetijstvom pa le dvajsetino, je največji kupec proizvodov sozd KIT, hkrati pa tudi njihov največji dobavitelj.  Drugo področje, kjer se sestavljeni organizaciji najbolj dopolnjujeta, je izvoz — uvoz. Mercator je največji izvoznik izdelkov kmetijstva in  živilstva v Sloveniji in s prodajo n& tujem zasluži več deviz, kot jih potrebuje. KIT, ki je eden največjih pridelovalcev hrane v Sloveniji, je usmerjen predvsem v preskrbo domačega prebivalstva, manj pa v izvoz, ima zato premalo deviz. Z združitvijo Mercatorja in KIT bodo devize, pridobljene z izvozom živil, porabljali predvsem za potrebe kmetijstva in živilstva — torej tudi za boljšo preskrbo z gnojili, škropivi, krmili, nadomestnimi deli in ostalim reprodukcijskim materialom. Interna banka novega
NA DELOVNEM MESTU
Dimnikarjev kruh ni črn
Kranj — Lani je kranjsko Dimnikarsko podjetje razpisalo dvoje štipendij za dimnikarsko smer mariborske gradbene šole. Le eden se je prijavil, a se nazadnje odločil, da se za dimnikarja raje priuči. Težavno, umazano, črno delo odvrača mlade od tega poklica, čeravno dimnikarjev kruh ni več tako črn in čeprav so mu za nevarno delo prisodili 14-mese-čno benefikacijo.
Da se je Janež Adamič iz Po-murja odločil opravljati ta poklic, gre zahvala stricu, ki je pri Dimnikarskem podjetju v Kranju mojster in vodja okoliša. Tudi na zavodu za zaposlovanje so pred 7 leti podprli fantovo željo.
»V šolo nas je bilo tisto leto, ko sem začel, vpisanih 32 učencev,« razmišlja Janez Adamič. »Bili smo iz vse Slovenije, pa tudi iz južnih republik. Kdove ali bi to zadoščalo, ko ne bi dimnikarska podjetja tudi priučevala in usposabljala za samostojno delo.«
Janez Adamič že pet let čisti dimnike v Kranju in okolici. Ko v gospodinjstvih od Kranja in Jezerskega do Dupelj in Cerkelj ne-
hajo kuriti, pride mladenič naokrog in očisti peči, štedilnike, dimne in prezračevalne naprave, da ometene pričakajo hladne dni. Kadar grelci niso pravilno naravnani, kadar peč pokuri več, kot bi smela, kadar dimnik preveč onesnažuje ozračje, izmeri dimno emisijo in ugotavlja, od kod napake. V gospodinjstvih je dimnikar resda v glavnem čistilec, toda v tovarnah, kjer čisti in vzdržuje nenehno delujoče kurilne napra-
ve, se mora temeljito spoznati na stroje. Niso mu neznani električni vrtalni stroj, električna vrv, niti visokotlačna črpalkaf pa bržkone še vrsta drugih, ki jim laik ne ve imena. Toda tehniKa se pri tem poklicu malce počasneje razvija in dimnikar je še vedno pretežno vezan na ročno delo (in standardno orodje. Tu bržkone tiči tudi vzrok, zakaj je poklic med mladimi tako nepriljubljen.
»Težko bi se odločil, katero delo mi je ljubše, v gospodinjstvih ali tovarnah,« je negotov janez Adamič. »Oboje imam rad. Čez poletje čistim predvsem v tovarnah, tako da grem na jesen spet rad med ljudi na podeželje.«
Pravijo, da je tudi dimnikarjev kruh zdaj lažji kot nekoč-
»Z osebnim dohodkom sem kar zadovoljen,« pravi Janez Adamič. »Zaslužim od 20 do 26 tisoč dinarjev, odvisno pač od tega., koliko i naredim. Imam namreč dnevno normo in če jo presežem, mi je to le v prid. Na dan lahko obiščem od 10 do 15 gospodinjstev- včasih manj. Če čistim le dimno, tuljavo, je kajpak manj dela, kot če se lotim starega kmečkega štedilnika ali centralne. Danes bom delal v Oljarici. Ne moti me, da je delo umazano. V prostorih podjetja imamo namreč skupno kopalnico, da se po končanem šintu tam umijemo.«
D. Z. Žlebir
Ugodnejši bodo še vedno ki za selektivne namene iz atoj banke, kot so krediti za izvoskf in za pripravo izvoza 3faLJ obrestni meri (prej 23 in 28l 1 za družbeno organizirano njo, odkup in zalogo kmetijdo\. izvodov po 35- oziroma 40,^,. obrestni meri, krediti za trznokJ vne rezerve kmetijskih prideft^ živil po 35-odstotni obrestni ostale selektivne namene in za zaloge blaga osnovne pn^ prebivalstva v trgovini pabo% 43,5-odstotna obrestna mera.Z(! dite organizacijam združene^ za kritje danih potrošniških p/I bodo veljale do 1 leta 47-ods^J obresti, nad 1 leto pa ! Obrestna mera za ostale nameni tekočem poslovanju, ki je bila i J 42-odstotna, bo za naprej " na.
Za kratkoročne kredite zaobvj sredstva bomo plačevali zadeO ne dejavnosti 30,5-odstotne ofl za prednostne dejavnosti 34^™ ne, za ostale dejavnosti pa IH| ne obresti.
Krediti občanov za pospešev, gospodarske dejavnosti in oprt* nje svobodnih poklicev bodo za citarno storitveno dejavnost |p čevanje z energijo ob nameri varčevanju obračunane 28-odsv, sicer 30,5-odstotne obresti ^ na kredite za prednostne n, bodo 32-odstotne, za ostale n pa 36-odstotne. Enako bo pri tih občanom za pospeševj tijske dejavnosti in ribištvv Občani bodo pri najetih na podlagi namenskega di.._. varčevanja ali na podlagi ve«? narskih sredstev ali dinarske vrednosti deviz za varčevanje z gijo plačali 13-odstotne obre* ostale namene 17-odstotne, v garaže pa 21-odstotne obresti
... ' ■ . ■ ji
sozda bo med največjimi poslovnimi bankami v Jugoslaviji in bo omogočala hitrejše uresničevanje naložbenega programa.
Združevanje bo prineslo tudi več organizacijskih sprememb. Omenimo le tiste, ki zadevajo KŽK Gorenjske. Tozd Trgovina na drobno naj bi se združil s škofjeloškimi Mesoizdel-ki, ki.naj bi na podlagi delitve dela med klavniško-predelovalnimi obrati v novem sozdu klali le govedo za domači in tuji trg. Oljarica naj bi ostala del kombinata, čeprav so bile tudi težnje, da bi se kot samostojna delovna organizacija vključila v sozd Mercator-KIT. Tozd Komercialni servis bo oddal Mercatorjevi Mednarodni trgovini konsignacijo, zadržal pa bo trgovine in skladišča. Jeseniška klavnica bo zadržala sedanji položaj. Nobenih sprememb ne bo tudi v Kmetijstvu, čeprav so se pojavljale pobude za povezavo z ostalimi kmetijskimi posestvi v KIT in Mercatorju. V Mlekarni se bodo še dogovarjali z Ljubljanskimi mlekarnami, ni pa tudi znano, ali se bo tozd Ljubljanskih mlekarn Strojni obrati Kožarje priključil kranjski Agromehaniki ali ne.
Na Gorenjskem so se po odločitvi KŽK Gorenjske, da se kot član KIT priključi v novoustanovljeni sozd, začele razprave tudi o morebitni priključitvi kmetijskih zadrug in trgovskih organizacij. Za zdaj še ni nič znanega; vemo le to, da bo Medobčinska gospodarska zbornica za Gorenjsko pripravila dva sestanka: prvega z zadružnimi delavci in kmeti in drugega s trgovci, govora pa bo o možnostih povezovanja in združevanja.
Izvršilni odbor gospodarske zbornice je pred nedavnim obravnaval gradivo o združitvi Mercatorja in KIT in pri tem pripomnil, da je treba z ustanovitvijo regionalne skupnosti (to nalogo bi morda lahko opravljal tudi gorenjski sis za preskrbo) zagotoviti vpliv Gorenjske v novem sozdu, tako pri preskrbi, naložbah kot pri usmerjanju intervencijskega denarja. Ustanovitev takšne skupnosti bo smotrna le v primeru, če bi se poleg kombinata vključile v sozd tudi vse gorenjske zadruge. C. Zaplotnik
Reteška Iskra obrat Elektromotorjev
Predstavniki Iskre in škofjeloške občine so uskladili stališči nadaljnji usodi Iskre v Retečah — Z novim letom naj bi tozduk nili in ga pripojili kot obrat v Iskrini tovarni v Železnikih - \ trebna je sanacija celotne delovne organizacije Široka pot*-"-
Škofja Ivoka — V torek so predstavniki Iskre in vodilni ljudje škofjeloške občine uskladili stališča o nadaljnji usodi Iskrine tovarne gospodinjskih aparatov v Retečah. Tovarna nima več možnosti za obratovanje, saj se izguba iz dneva v dan veča in bo konec leta predvidoma znašala najmanj 200 milijonov dinarjev. Zato ni več časa za razprave, temveč je potrebno takojšnje ^ukrepanje.
Namesto sedanjega prisilnega upravitelja so predlagali izvolitev začasnega kolektivnega poslovodnega organa, ki bo vodil tovarno do novega leta. V tem času mora pripraviti vse potrebno za ukinitev tozda v Retečah In za njegovo priključitev k Iskrinemu tozdu Elektromotorji v Železnikih. V sestavu železnikarske Iskre naj bi obrat v Retečah začel delati že z novim letom. Hkrati mora novo začasno vodstvo pripraviti tudi predlog finančne sanacije oziroma predlog pokritja izgube in kreditov.
Takoj bo treba poiskati tudi zaposlitev približno 200 delavcev, ki se ne bodo mogli vključiti v proizvodni program Iskre Železniki. Pri tem bo odboru pomagala občinska skupnost
Vsekakor  pa  se  bo po -obrestnih merah izplačalo narna sredstva v banki. Vez«^ name vsote družbenih sredsD sredstev občanov bodo obres:; po 47-odstotni obrestni men bomo vezali nad 3 mesece, po \ stotni, če jih bomo vezali nad U secev in 55-odstotni, če jih bon* zali nad 24 mesecev. Dinarski^ depoziti negospodarskih deja\ pa bodo obrestovani za enako vezave po 23,5, 26 in 27,5 obrestni meri.
za zaposlovanje kot tudi dru^vijj vorni v občini. Prav gotovo pasi lahka naloga, saj se višek poja' * predvsem pri administrativnih lavcih, ki jih nikjer ne primar,> Skupaj z občinsko skupščinob| morali razrešiti tudi problem n škega obrata v Azanii pri SflMfchj ski Palanki, ki je s Skofjo Lokov bratena občina. Obrat že od & začetka prinaša izgubo in sec* več nobene možnosti, da bi gaš prej vzdrževali.
Sestavljena organizacija Isb je pripravljena vključiti \ tozda v Retečah, vendar pri tea^ stavlja pogoj, da se to uredi skc sanacijo celotne delovne organi^ je Široka potrošnja. Pripravljeni pomagati Iskri v Železnikih pr, ljavi proizvodnje v Retečah ko; pri novi investiciji v prihodnj«tj tu, vendar se morajo prej v ote delovne organizacije Široka iv šnja dogovoriti, da je to pred-\v naloga pri sanaciji celotne N| organizacije. To sanacijo v ok\s Iskre že pripravljajo m imajo. delan program organizacijskih I tudi kadrovskih sprememb.
L. Bog«*;
PE1
PETEK, 5. OKTOBRA 1984
KULTURA
Športna fotografija Janeza Pukšiča
Kranj — V avli kina Center je v času mednarodnega festivala športnih in turističnih filmov v Kranju na ogled razstava športne fotografije Janeza Pukšiča, foto-reporterja časnika Delo. Gre za fotografije, ki so nastale v času zimskih olimpijskih iger v Sarajevu. Seriji posnetkov je osnova bistvo vsakega športa — gibanje.
Lutke bodo spet oživele
Letos spet osem četrtkovih predstav karjev — Vabljeni na prvo predstavo
5. STRAN GLAS
Kranj — Po letu dni zatišja v dejavnosti kranjskih lutkarjev bodo otroci letos spet lahko uživali ob predstavah. Da mesto potrebuje živo lutkovno dejavnost, priča podatek, da si je predlansko sezono ogledalo vse predstave okrog 12.000 obisko-
Na desetem, jubilejnem mednarodnem festivalu športnih in turističnih filmov v Kranju so se zahvalili ustanoviteljem in dosedanjim predsednikom festivalnega upravnega odbora. Na sliki: sedanji predsednik upravnega odbora Aleksander Ravnikar izroča častno medaljo prvemu »kranjskemu« predsedniku Francu Puharju—Aciju.
X. Mednarodni festival športnega in turističnega filma v Kranju
Jubilej vztrajnosti, strokovnosti in slovesa
(Poudarki iz govora Dušana Šinigoja predsednika republiškega izvršnega sveta, na torkovi slovesni otvoritvi festivala)
• Kranjski festival športnega in turističnega filma praznuje z letošnjo deseto ponovitvijo jubilej vztrajnosti, strokovnosti in naraščajočega slovesa. Od skromnih začetkov se je razvil v prireditev, ki se kosa z najpomembnejšimi svetovnimi srečanji in pregledi te vrste — v Trentu, Budimpešti, Cortini d'Ampezzo ali Rennesu. Uveljavil se je v mednarodnih filmskih krogih, ima pomembno vlogo tudi doma: širi zanimanje za športni film, predstavlja in popularizira nove športne panoge, razvija kulturno dimenzijo naše turistične ponudbe, predvsem pa vztrajno raziskuje možnosti tega žanra: umetniške in socialne. To ga je že na začetku vodilo v povezavo športne in turistične tematike, kasneje v ekologijo, zdaj pa se vse bolj usmerja od spektakularnosti
'"•'vinskega, ekstremnega športa v svet množične rekreacije, v območ-iH aktivnog u in ne samo opazovalnega odnosa do telesnokulturne de-■ '^osti. To pa je svet človekovih vsakdanjih zadovoljstev, sreče, kravja, vsega tistega, čemur bi lahko rekli humanizacija športa, in kar je še posebej blizu prizadevanjem naše socialistične samoupravne' družbe oziroma modernega, naprednega sveta sploh.
• Ob takšni naravnanosti dobijo tudi suhoparni statistični podat-K' ki povsem novo tehtnost: 100 filmov iz 29 nacionalnih filmskih produkcij letos ali 2.200 v teh 20 letih festivalnega delovanja je 100 ali 2 200 predlogov za humanejši svet, izrazov veselja nad srečo, ki jo daje življenje, apelov proti posegom, ki jih človek zagreši zoper samega sebe in svoj življenjski prostor, vzpodbujanja k novim ustvarjalnim naporom, usmerjanja k boljšemu in odvračanja od slabega. To pa je že impozanten civilizacijski, kulturni in socialni dosežek, ki daje pravo težo kranjskemu festivalu. V tem je tudi poseben pomen njegovega de-Ktega jubileja.
• Prav ta čas ie uspelo delavcem v naši domači filmski produkciji r;eči spet postaviti na noge; za prihodnje let« načrtujejo pet celovečer-- - in riekaj deset kratkih filmov. K temu prispeva zelo pomembende-H7. televizija S tem je prazničnost današnjega jubileja zaokrožena — b • teiVsj ■.. je predstavljati tako uspešen festival, kot je kranjski, --•/ domaćih filmskih temeljev: letos je tretjina repertoarja domača,'
»goslovanska, tudi slovenska. Samo eno ob drugem: samokritično,' kvalitetno domaće filmsko ustvarjanje in enako ustvarjalno druženje
svetom odpira perspektivo zdravemu, dobremu, neavtarkičnemu pa tudi nesamozadovol jnemu razvoju. Kar velja za vso našo kulturo, velja tudi za film: biti moramo samosvoji in obenem na stežaj odprti svetu.
• Kultura je bila Slovencem zmeraj tista dejavnost, ki je znala dati primerno več, kot smo vanjo mogli investirati. Takšna je še danes. To seveda ne pomeni, da naj prireditve, kot je ta festival, prepuščamo prirediteljem, naj se znajdejo, kot se vejo in znajo, denarja pač ni — pomeni prej nasprotno: ohranjati in poglabljati moramo družbeno ,krb zanje! Ne samo zato, ker njihovi ustvarjalci zgledno in skrbno obračajo vsak dinar, kar poraja potem tisto vrhunsko produktivnost, za katero si v naši družbi kar naprej prizadevamo, temveč še posebej zato, ker opravljajo dragoceno družbenomoralno delo: resnicoljubno kažejo, svarijo, spodbujajo in s tem sooblikujejo zavest naše samoupravne socialistične družbe in modernega sveta nasploh.
Stanka Godničeva je vse od začetka programska sodelavka festivala, m kar so se ji ob jubileju zahvalili s častno medaljo. Letos je vodila selekcijsko komisijo. Ob njej predsednik letošnje mednarodne žirije Predntg Golubović, naš znani filmski režiser in scenarist, režiser štirih te\o\;ečemih igranih filmov, med katerimi velja omeniti »Sezono miru D Parizu«. Foto: F. Perdan
— Dve igrici domačih lut-18. oktobra: Trdoglavček
valcev. Za propadlo lansko sezono je precej krivo dejstvo, da so bili pogoji za delo v gradu Kieselstein popolnoma nemogoči, v lutkovno dvorano je tekla voda, okolica gradu je bila raz-kopana. Sodelavci lutkovne skupine pri društvu Gledališče, lutke, glasba pa priznavajo, da so za izgubljeno sezono krivi največ sami, saj bi z malo truda predstave lahko realizirali kje drugje. Letos se je stanje v gradu Kieselstein uredilo, pa tudi kritičen članek v našem časopisu je bil vzrok, da so lutkarji zagrabili za delo in danes vam že lahko predstavimo njihov letošnji program.
Dejavnost lutkovne skupine obsega dve področji: postavitev lutkovnih igric in realizacijo četrtkovih predstav — rednih tedenskih predstav gostujočih lutkovnih skupin. Program četrtkovih predstav do konca leta vsebuje osem igric. V oktobru bosta na vrsti dve in sicer: Otvoritvena predstava bo 18. 10., gostovalo pa bo Lutkovno gledališče Jure Pe'ngov iz Ljubljane z igrico »Trdoglavček«. 25. oktobra bodo vzgojiteljice iz WZ Kranj pripravile igrico »Piščanček Pik«. Novembra si bodo otroci lahko ogledali tri igrice, ki bodo 8., 15. in 22. 11. To bodo najprej Ezopova »Lev in miška« z lutkovno skupino Bežigrad, potem delo »Zakaj pes teče za zajcem«, ki ga bo predstavil en sam lutkar iz Domžal in še igri Saše Kumpa »Račka« v izvedbi Lutkovne skupine Šmihel iz Šmihela. Prva decembrska predstava bo 6. 12. igrica »Moj dežnik je lahko balon« v izvedbi Prešernovega gledališča in v režiji V. Rosa. 13. decembra bo na sporedu »Grdi raček«, ki ga bodo predstavili lutkarji iz Besnice pod režijskim vodstvom Janka Eržena. Zadnja četrtkova igrica pa bo 20. decembra. To bo delo Cveta Severja »Vrtiljak«, povezana pa bo s prihodom dedka Mraza.
Predstave bodo dvakrat na dan — ob 15.30 in ponovitev ob 16.30. Vstopnina za otroke bo 10 dinarjev, očka ah mamica tistega malčka, ki si ne bo upal sam na predstavo, pa bosta morala plačati 40 dinarjev.
Lutkovna skupina pri GLG pa bo samostojno uprizorila dve predstavi V februarju predvidevajo premier-sko predstavitev »Čudežnega vrta« avtorja in režiserja Saše Kumpa. ^ruga pa je igrica z naslovom »Dva zmerjalca«, ki jo bodo izdelali in izvedli pionirji - člani pionirske skupine ki jo šele ustanavljajo. Sestavili jo bodo iz obiskovalcev četrtkovih predstav in zato že danes pozivajo vse otroke, ki bi radi delali z lutkami, da pridejo katerikoli četrtek pogledat igrico, po kateri bodo turi povabljeni k sodelovanju. Seveda pa ta apel velja tudi za vse starejše, ki želijo sodelovati v lutkovni skupini, saj si ta prizadeva razširiti obseg svojega članstva.
A. Ažman
KULTURNI KOLEDAR
JESENICE — V razstavnem salonu Dolik Jesenice bodo v petek, 5. oktobra, ob 18. uri odprli razstavo tihožitij Franca Dolinska, člana Dolika. Razstava bo odprta do vključno 17. oktobra.
V Prešernovi hiši v Vrbi razstavlja akademski kipar Stane Dre-mclj. Prešernova hiša je odprta vsak dan od 8. do 16. ure, v ponedeljkih pa je zaprta.
Finžgarjeva rojstna hiša v Do-slovčah je odprta vsak dan od 9. do 13. ure, razen v ponedeljkih. Liznjekova hiša v Kranjski gori je odprta v torkih, četrtkih in sobotah, od 17. do 19. ure.
RADOVLJICA - V fotogaleriji pasaže v radovljiški graščini raz-
stavlja svoje fotografije član foto-kluba >Andrej Prešern« z Jesenic Adi Fink. Otvoritev razstave bo drevi ob 18. uri.
ŠKOFJA LOKA — V knjižnici Ivana Tavčarja v Škofji Loki fio v sredo, 10. oktobra, ob 18. uri Večer z diapozitivi. Pripravil jih je Franc Langerholc in sicer na temo Potepanje po naših gorah in še kaj.
GODEŠIČ - V okv iru praznovanja krajevnega praznika Gode-šič bo drevi ob 18. uri v družbenih prostorih KS Godešič otvoritev razstave akademskega slikarja Franca Novinca.
LJUBLJANA - V galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani, Komen-skega 8, razstavlja akademska slikarja Alenka Gerlovič.
V Razstavišču Tromostovje v salonu pohištva Brest, Nama Ljubljana, je odprta razstava akad. kiparja Irija Bezlaja.
Komorni pevski zbor Loka iz Škofje Loke
Po Kostanjevici še koncert v Vrbi
Sezone, kot jo od konca julija dalje doživlja KPZ »Loka« iz Škofje Loke, pevci skorajda ne pomnijo. Takoj po odmevnem letnem koncertu v Crngrobu in v kapeli na Loškem gradu je že prišlo vabilo za nastop na Akademiji za staro glasbo v Radovljici, kjer je zbor, ki ga že od 10-le-tnice naprej vodi Janez Jocif, predstavil slušateljem iz različnih evropskih držav — zbrali so se v radovljiški graščini — svoj »železni« repertoar glasbenih mojstrov renesanse, baroka in romantike.
Po sorazmerno mirnem avgustu je bil sredi septembra nastop pevcev — kolektivnih članov Turističnega društva Škofja Loka — osrednja in naj-privlačnejša točka kulturnega programa ob srečanju gorenjskih turističnih zvez v kapeli na Loškem gradu. Tovrstno sodelovanje pa se je nadaljevalo še naprej, saj so že 29. septembra pevci skupaj s turističnim društvom pripravili enodnevni izlet po Dolenjski z dvema koncertoma. Vsekakor zanimiva kombinacija, ki se je izšla v veliko zadovoljstvo obojih: izletnikov in pevcev.
Potniki »turističnega« avtobusa so si ogledali Muljavo in Žužemberk, obiskali kartuzijo v Pleterjah in se ob 17. uri skupaj z drugimi poslušalci zbrali v grajski cerkvi v Kostnjevi-ci na koncertu KPZ Loka. Medtem ko so se izletniki vračali proti Škofji Loki, so pevci s svojim avtobusom hiteli še v Novo mesto, kjer so na vabilo tamkajšnje zveze kulturnih organizacij nastopili še enkrat, to pot ob osmih zvečer v Kozinovi dvorani novomeške glasbene šole.
Kot kaže bo zbor ostal Dolenjski zvest še naprej in jo bo po koncertih
Festival harmonikarjev v Italiji
Aktivnost harmonikarjev, ki igrajo diatonično harmoniko, se je v zadnjih nekaj letih razživela. Prireditve, v katerih nastopa to staro ljudsko glasbilo kot samostojni instrument postajajo v nekaterih slovenskih krajin že kar tradicionalne. Pred več, kot desetimi leti so se na Pokljuki pri Milčetu harmonikarji pomerili za naslov najboljšega, letos pa so prireditev organizatorji označili že
Častno medaljo so podelili tudi Henriju Pialutu, predsedniku izvršilnega odbora CIDALC (na desni), ki je redni in vsekakor najuglednejši gost kranjskega festivala. Foto: F. Perdan
kar za slovensko prvenstvo. V Begunjah so z »Amaterskimi melodijami« začeli pred šestimi leti. Sprva so se omejevali v okvir Gorenjske, lani pa so se odprli tudi navzven. Med gosti iz zamejstva je že dvakrat nastopil Angelico Piva iz Saurisa, kraja blizu Vidma v severni Italiji. Gospod Piva je vodja organizacijskega odbora, ki pripravlja mednarodni festival dia-tonične harmonike pod naslovom »PRAEMIUM SAURIS«, ki se bo odvijal sedmega oktobra v tem kraju. Pred mesecem dni se je oglasil v turističnem društvu Begunje, prav tako tudi v Ljubečni pri Celju (kjer tudi prirejajo podobna tekmovanja harmonikarjev). S seboj je prinesel vabilo in razpis, s katerim je vabil vse harmonikarje iz Slovenije k sodelovanju. Ob pomoči organizatorjev iz Begunj in Ljubečne se je na ta razpis prijavilo okoli štirideset harmonikarjev, zato so za vse nastopajoče pripravili poseben avtobus. Na dan prireditve bo avtobus »Izletnik Celje« krenil iz Celja ob drugi uri zjutraj. Dogovorjeno je, da bo imel postanke tudi v Ljubljani na železniški postaji, v Kranju na spodnjem postajališču pri ISKRI in v Lescah na železniški postaji. Glede na to, da gre za posebno vožnjo, je urnik postajanj zgolj informativen, tako naj bi bil avtobus v Ljubljani nekaj po tretji uri, v Kranju okrog pol štirih, v Lescah pa nekaj pred četrto. Vsak, ki bo potoval s tem avtobusom, pa naj seveda upošteva morebitno zamudo. Spisek potnikov je na podlagi prijav že določen, prostih mest žal ni več, prav tako v avtobusu ne bo prostora za svojce nastopajočih. Po povratku iz Saurisa so nam udeleženci obljubili reportažno poročilo, za zdaj pa jim zaželimo, da bi častno zastopali svoj kraj in svojo domovino! ...... Marjan Gašperin
junija v Dolenjskih Toplicah in na Otočcu ter septembrskih nastopih obiskal še tretjič.
Ponovno nas je namreč presenetilo vabilo iz Kostanjevice za koncert 400-letnici Dalmatinove biblije in Bohoričeve slovnice, kjer bo škofjeloškim pevcem v soboto, 6. oktobra, prisluhnilo okoli 250 slavistov, ki ob tej priložnosti zborujejo prav zaradi omenjene obletnice v Krškem. ■
Da pa ob vsem tem ne bi zanemarili Gorenjske, se KPZ »LOKA« dan poprej, V PETEK, 5. OKTOBRA 1984, odpravlja v Vrbo, kjer bo skupaj s kulturnim društvom Radovljica pripravil koncert II. JESENSKE PESMI. ŠKOFJELOŠKI KOMORNI ZBOR BO OB 19. URI NASTOPIL V MARKOVI CERKVI V VRBI, na programu pa bodo dela renesančnih mojstrov, Bacha, Mozarta, Liszta in Rabeja ter priljubljena Kreolska maša, ki ji dajeta pečat južnoameriški melos in način petja ter doživljanja.
Naj ob koncu dodam še to, da se bo serija jesenskih nastopov nadaljevala in da se koncerta v lubniški jami (Kevdrcu) KPZ »LOKA« .tudi letos ne bo odrekel.
Stane Dremelj predstavlja Prešernove like
Vrba — V Prešernovi rojstni hiši v Vrbi so v soboto, 29. septembra, odprli razstavo del akademskega kiparja in medaljerja Staneta Dremlja iz Radovljice. Avtorja je že od nekdaj pritegoval lik našega največjega pesnika in prvič ga je upodobil že leta 1939. Zatem je izdelal še več njegovih likov, zadnjega pa je upodobil letos na kovancu, ki ga je posvetil 140-letnici najbolj znane Prešernove rodoljubne pesmi Zdravljica. Poleg tega so na ogled še podobe Matija Čopa, Antona Tomaža Linharta, Frana Šaleškega Finžgarja, Primičeve Julije in drugih, ki so bili ustvarjalno in intimno povezani s Prešernom.
Razstavo v Prešernovi rojstni hiši so pripravili pri jeseniški muzejski skupnosti, Staneta Dremlja pa je na otvoritvi predstavila Slavica Keržan. Za prijeten kulturni program so poskrbeli člani okteta iz Žirovnice. Razstava bo odprta do konca oktobra, tako kot spominska hiša, vsak dan od 8. do 16. ure razen ponedeljka. Če bo med obiskovalci dovolj zanimanja, bodo organizirali tudi prodajo jubilejnega kovanca ob 140-letnici Zdravljice. J. Rabič
Razstava inovacij
Radovljica — Občinska raziskovalna skupnost Radovljica bo od 8. oktobra do 12. oktobra pripravila razstavo inovacijskih dosežkov v občini. Odprta bo 8. oktobra ob 10. uri v avli skupščine občine Radovljica.
Z razstavo bi radi spodbudili razvojno ih množično inventivno dejavnost v občini, predvsem v gospodarstvu. Letos bodo doselo-vale delovne organizacije občine, ki bodo pripravile svoje eksponate in fotografije o dosežkih.
Poleg domačih inovacij bodo prikazali tudi ostale pomembnejše tehnične in tehnološke dosežke, za mladino pa bo posebej zanimiv »elektronski taping«, ki služi za ugotavljanje motorične hitrosti frekvence gibov.
O LA8 6. STRAN
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
PETEK. 5. OKTOBRA 1
Krajevni praznik Predoselj
S proslavo na Suhi ob spominskem obeležju se bodo zaključile prireditve ob prazniku Predoselj — Napeljava telefonov in večja trgovina sta že vrsto let krajevni problem
Predoslje — V počastitev krajevnega praznika se že ves teden v Predosljah odvijajo športne prireditve, od nogometa do tekmovanja v namiznem tenisu, polževe dirke s kolesi, šah, odbojka, streljanje z zračno puško. Jutri, v soboto, 6. oktobra popoldne, bodo pripravili tudi skupno vajo gasilskih društve. Zvečer ob 19. tiri pa bo v kulturnem domu slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti Predoslje. na kateri bodo med drugim podelili tudi letošnja priznanja in zahvale krajanom, ki so se kakorkoli izkazali z delom v krajevni skupnosti, podelili bodo tudi pokale in diplome najboljšim s tekmovanj ob krajevnem prazniku. Osrednja prireditev pa bo v nedeljo, 7. oktobra, ob 11. uri pri spominskem obeležju padlim na Suhi, če pa bo vreme slabo, bo prireditev v kulturnem domu.
Navada je Že. da se ob krajevnem prazniku pregleda tudi opravljeno delo. V Predosljah so v glavnem uresničili načrte, ki so jih imeli v tem letu. ostaja pa še nekaj neuresničenih, za katere se vrsto let že prizadevajo. To posebej velja za napeljavo telefonov. V njihovi krajevni skupnosti je že pred leti plačalo prispevek za telefon nekaj več kot 100 naročnikov. Glavni telefonski kabel je sicer nared, za dokončanje napeljave pa bo treba najbrž kar počakati tja do pomladi prihodnjega leta. Tudi gradnja trgovine je za Predoslje žulj, za katerega pa še ne vedo, kdaj ga bodo lahko ozdravili. Že poltretje leto krajani plačujejo 1,5-odstotni samoprispevek, sporazum z Živili in kmetijsko zadrugo je podpisan, vendar kaj določnega o gradnji trgovine še ne vedo. Za sedaj sicer kaže, da bodo za novo trgovino, ob njej bo tudi prostora za prodajo kmetijske mehanizacije in rezervnih delov, načrti pripravljeni čez kaki dve leti. Do tedaj pa bodo krajani morali potrpeti s sedanjo premajhno trgovino, ki pa so jo Živila spomladi preuredila iz prejšnje klasične v samopostrežno.
Del samoprispevka krajani zbirajo tudi za obnovo gasilskih domov v Predosljah in na Suhi. V Predosljah so ostrešje doma in nekaj drugih del že dokončali, ostalo pa bodo kasneje, ko se bo spet nabral denar. Letos so tudi načrtovali, da bodo do krajevnega praznika lahko obnovili in povečali mrliške vežice, za kar so dobili denar iz združenih sredstev krajevnih skupnosti, del denarja pa zbrali s prispevki krajanov. Vendar obrtnik, ki so mu zaupali pozidavo, z deli kasni.
Krajani Predoselj radi sežejo v žep, kadar gre za prispevke, s katerimi lahko pomagajo pri različnih obnovah. Tako je bilo tudi z asfal tiranjem dela ceste v spodnjem delu Predoselj. Belca, ki je bila vrsto let krajevni problem, saj je bila njena struga pogosto domala povsem brez vode. je od letos spet močan potok, ki odplavlja odpadne vode, obenem pa je rezervoar požarne vode.
L. M.
Razstavljenih bo preko 300 vrst gob
Kranj — Že dolgo je znano, da je jesenski gorenjski sejem dobro obiskan prav zaradi gobarske razstave, ki jo vsako leto, zdaj že deset let po vrsti, pripravljajo kranjski gobarji.
Tudji letos se bodo potrudili, obljubljajo*, in napovedujejo preko 300 vrst gob na razstavi. Pri nabiranju gob jim bodo pomagale tudi druge gobarske družine iz Tržiča, kjer gobarsko družino pravkar ustanavljajo, gobarske družine iz Škofje Loke, Ljubljane in Novega mesta.
Gobarska razstava je resnično najbolj primerna za spoznavanje gob. Nobena knjiga ti ne pove toliko, kot če ti gobar, ki dobro pozna gobe, z živo besedo in s primerkom gobe pred sabo, opiše značilnosti določene gobe, kje raste, kdaj jo je najti in podobno. Nabiralci gob bodo lahko vsak dan z nabranimi gobami priha-
jali na sejem, kjer jim bodo člani kranjske gobarske družine od 16. do 18. ure pomagali pri determinaciji gob, v soboto in nedeljo pa po ves dan.
Tudi letos bo na sejmu gobarska restavracija z gobjimi specialiteta-mi, kot je gobova obara, gobova omleta, pražene gobe in podobno. Če boste hoteli, boste tu lahko kupili tudi v kis vložene gobe. Člani gobarske družine pa bodo pripravili tudi majhno razstavo o 10-letnem delovanju Gobarske družine Kranj.
Kdor pa se želi včlaniti v gobarsko društvo Kranj, to lahko stori tudi na sejmu, lahko pa se oglasi na društvu v Tomšičevi ulici (pod Hlebšovim velbom) vsak ponedeljek ob 19. uri, ko se tu zberejo gobarji s svojo gobarsko bero.
D. Dolenc
Ml PA NISMO SE UKLONILI
Partizanke smo nosile enako breme
Prav lep izlet
Konec septembra je tržiško društvo invalidov organiziralo prijeten izlet za svoje člane. Ogledali so si Bled, Pokljuko in Bohinj. Čeprav jim vreme ni bilo po sebno naklonjeno, so se izletniki odlično počutili in si takih izletov še želijo.
Pavel Pazlar
POPOTNI UTRINKI
IZ KRAJEV NA PODROČJU ŠKOFJELOŠKE OBČINE
Črtomir Zoreč
SVET
SKEDNJE ŠOLE ZA
TRGOVINSKO
DEJAVNOST
KRANJ, Župančičeva 22
razpisuje dela in naloge RAVNATELJA
Pogoji:
— učitelj, ki izpolnjuje pogoje 147. člena Zakona o usmerjenem izobraževanju,
organizacijske   in vodstvene sposobnosti. Kandidati naj se prijavijo v 15 dneh po objavi razpisa.
NAROČITE GLAS! ČE STE NAROČNIK, PLAČATE MANJ ZA MALI OGLAS.
99. zapis
Še vedno sem na Gori in zrem v lesk »zlatih oltarjev«, rezbarski izdelek domačih podobarjev iz druge polovice 18. stoletja. — Nič nenavadnega za stare cerkve — tako tudi v tej na Gori osrednji kip v oltarju občasno prekrijejo z ustrezno oljno sliko, ki jo s posebnim drsnim vzvodom spuste kot uokvirjeno kuliso in tako v hipu spremene lice glavnega oltarja.
EVANGELISTI
IN ZAHVALNE PODOBE
Kot nekaki varuhi stoje ob podobi Roženvenske madone štirje kipi modrih evangelistov Luke, Mateja, Marka in Janeza. Prav na vrhu velikega oltarja je pritrjen kipec kronanja Marije. — Za oltarjem je pritrjenih nekaj zahvalnih podob — pobožnih romarjev za izpolnitev kakih prošenj. Najbrž je bilo teh podob kdaj več?
V stranskih oltarjih časte na Gori sv. Andreja (delo Alojza Šubica iz 1. 1892), sv. Tomaža (delo Štefana Šubica iz 1. 1881) in sv. Ano.
Prezbiterij (svetišče) ima nekaj starega štukaturnega okrasja, v slavoloke pa so vzidani trije kamniti kipci iz prvotne, še gotske, cerkvice na Gori. — Tudi bogato okrašena in pozlačena prižnica velja za pravo rezbarsko umetnino. Podobe Križe-vega pota kažejo na kranjsko Layer-jevo šolo.
V cerkvenem stolpu vise tr.e: novi. Mar so še isti, ki so v »Cve jeseni« vabili k cerkvenemu
tu?
Še kar vidim okrog cerkve ščene »štante« s pisanim ble sladkarijami in drobnarijami pji s slovečim »malim kruhkom« denim pecivom, lepo oblikovi posebnih modelih), na katere^ bili celo pritrjeni lističi z nagajj verzi.
Uredili dve avtobusni postajališči — V krajevni skupnosti Žabnica so si v srednjeročnem programu zadali tudi nalogo, da bodo uredili tudi avtobusna postajališča. Akcije so se lotili letos. Z občinskimi sredstvi iz natečaja za krajevne skupnosti, s prispevki in prostovoljnim delom krajanov so minuli mesec uredili dve pokriti avtobusni postajališči. Zgradili so jih po lastnih zamislih oziroma načrtih. Ureditev obeh postajališč je bila ena največjih letošnjih akcij v tej krajevni skupnosti — A. Ž. Foto: F. Perdan
SLOVEČ PRETEP
Gotovo napravi na bralce ^ sti kot tudi na gledala »Cvetju v jeseni« m Tavčarjeva zelo nazorna pripori pretepu, iz katerega je K nez izšel kot zmagovalec. Meti jel neki tako všeč, da mu je vnete . petala: »Grozno zal se mi yic> | pa je bilo priznanje, ki v hriba« kaj velja.
Najbrž ne bo narobe, če oan Tavčarjev opis tega slovečega pa na Gori:
»Bili smo — vsa Presečna, mača družba — v najboljše« loženju, kar izbruhne izza mmi tegnjeni glas: Lisica, lisjak s:.;; tobak!
Bil je Urbelj, druga dva Posi va, dve kladi, pa sta še bolj skit nadaljevali: Tobaka ni bio. su
vodo!
Lisica! V meni je zaleder.e .• Zadnja kaplja krvi je zginila M< cvetočega obraza in ustnice so . bele kot vosek. Culica z lectov.? > cem ji je zdrknila iz rok.
Posavčev Urbelj je še enkrat poj vil: Lisica, lisjak, sta pila tobth V meni se je zbudila zver v . vsakem človeku, če je olikan ;; temni ječi, ali gorje, če jo pr^l Meni jo je tisti trenutek prebeH Obrnem se ter vprašam srpo: gre to? 1 Komu, zasmeje se Urbelj :.; I lisici, ki hodi s tabo. Pa tudi knJ boš sem dal! 1 Že je stezal koščeno roko po J jem klobuku. Meni pa se je rdeča megla pred oči. Z vso svojojJ liko močjo — tačas sem bil pr\, f bljanski telovadec — sem ga v^j po režečem se obrazu, da je \ f zgubil ravnotežje ter z dolgimi jim telesom treščil Maruši s Se&t doline v bogato zalogo malega kw ka. Pa tudi bratoma nisem i sel; kakor blisk sem bil pri njin^i železno zgrabil za tilnika, z gU\M nekoliko pozvonil, da je kar tlesl in da sta jima klobuka daleč odletela. Nato sem ju še n.. vljal, da ju je zaneslo po bregu, h sta lovila svoje kamižole, kjer stj\ vila z roko tudi po travi, da bi se, la. Nato sta se spustila v beg. U se je izmotal iz desk, popadel^ klobuk ter jo popihal nizdol, ko bij sapa nesla.«
Marta Velišček-Jelka
Iskrcani jo dobro poznajo. Deset let je bila tajnica glavnega direktorja Iskre Cornmerea. Kar Rotarjeva Marta so jo klicali, da so jo ločili od druge Marte, tudi tajnice. Še bolje pa jo po znajo njeni soborci iz Kokrškega odreda. Vsaj drugače jo poznajo. Kot borko, tovarišico, partizanko Jelko. Kadarkoli se kje srečajo borci Kokrškega odreda, je zraven: na proslavi na Jezer eih, n;i udarniški akciji v Udin borštu, na sreča
nju v Krizah, v Gozdu ... Te dni, ko so njeni borci organizirali pohod po poteh Kokrškega odreda, se nam je priključila v domu pod Storžičem. Hotela je še enkrat prehoditi pot od Male in Velike Poljane do Kališča, čeprav so se ji naramnice nahrbtnika grdo zažirale v roke in ji zadajale bolečine, kajti izrabljena vretenca povzročajo bolečine že brez bremena . . .
V drugi knjigi Janove kronike Kokrškega odreda jo gledam na sliki s soborci. Kleči na tleh skupaj s komandirjem 2. čete 2. bataljona Kokrškega odreda Jankom Bogatajem in mladim Ljubom Žigerjem. V hlačah je, vojaški bluzi, palec je zataknila za jermen puške, najbolj pa izstopajo njeni valoviti, svetli lasje. Lepo dekle je bila. Ni .širokega nasmeha na obrazu, kot bi ga pričakoval pri 16-letnem dekletu. Skrb je zarisana v čelo, okrog ust, a vendar se zdi. da se ji bo nasmeh zdaj zdaj razlil čez obraz. Tako mlada je še ...
Veliščkovi so/iveli v Vižmarjih. Oče Mihael je bil zidar, mama Ivanka gospodinja. Tri hčere sta imela: Almiro, Rosi to in najmlajšo Marto. Al-mira je bila že pred vojno z očetom povezana v napredni Vzajemnosti. 1942. leta je bila že organizirana, 1943. pa je ludi Marto vključila v Skoj. Kljub mladosti je Marta aktivno delo jemala Z vso resnostjo. Danes pravi, da je vesela, ker se je rodila v pravi družini, da je stopila na pravo stran. Sestra Al mira je delala v LGW v Kranju • n bila tam povezana. Ob koncu šolskega leta je bila Marta tako ali tako odločena, da gre v partizane. V Belo krajino naj bj šla za bolničarko. Toda dogodki so jo prehiteli. Po zvezi so ji 10. junija 1044 sporočili, da so Almiro v Kranju aretirali. So isti dan sta s sestro llosito pobegnili iz Ljubljane, v Smledniku prečkali Savo, 11. junija pa se priključili 4. maneverskemu bataljonu Gorenjskega odreda. Ta dan je bil Gorenjski odred /<• v obroču. Sprva je niso hoteli  Da je še pre-
mlada, so jo prepričevali borci, da naj raje naprej dela na terenu .. . Toda Marta je vedela, da nima izbire. Če se vrne v Ljubljano, jo bodo gotovo prijeli. Odločno se je postavila po robu: »Če sem bila dobra za na teren, bom tudi za tu. Ali vi ali Nemcem v roke .. .«
Potem so le pristali. Tri dni je takrat divjala borba v vaseh pod Rašico, potem so se prebili proti Krvavcu. 4. maneverski bataljon Gorenjskega odreda je bil kasneje preimenovan v 2. bataljon Kokrškega odreda. V 2. četi tega bataljona je bila potem Marta, Kosita pa je bila pred zimo poslana na Štajersko.
Težke dneve je preživela s Kokrškim odredom. Prvi požig Gozda 13. julija 1944, hajke po Krvavcu, drugi požig Gozda . . . Takrat so s komandantom Karlom prišli v bližino Gozda in od daleč doživljali vso grozo požgane vasi, tu so iz: vedeli za padlega komandanta. Potem so se umikali na Veliko Poljano. Leden dež je padal takrat. Na Mali Poljani so se sušili v neki staji. Zanjo je bil vzpon iz Gozda na Poljano težak. Ponoči so hodili, da bi jih ne videli iz doline. Ko je nehalo deževati in se je zjasnilo, je bil lep pogled na Ljubljano. Takrat je dobila domotožje. Bo še kdaj videla Ljubljano'.' Kako neki je z njenimi doma? Bo sploh lahko še kdaj hodila po belih ljubljanskih cestah?
Vseeno so jih opazili in z minorneti obstreljevali stezo. Prvič je zdaj, po 40 letih, spet prehodila to pot. Spominja se posameznih odsekov. Žal ji je le, da Male Poljane ni videla podnevi. •
Nikoli ne bo pozabila Krvavca. Ves čas so bili v gibanju. Zdaj prehranjevalna akcija, zdaj izvidnica, nič kolikokrat ra/.hajkani, brez hrane, premočeni so iskali zvezo, čakali skriti zdaj pri tem, zdaj pri drugem kmetu, globoko v gozdu. Dobro se še spominja, ko je nekoč po treh dneh spet našla soborce. Kuhar je pravkar delil kašo, ko. je prišla. Pristopila je s*vojo porcijo in kuhar ji je z dna kotla še nekaj nastrgal. Takrat je že zaropotalo. S posodo vred je vrgla kašo.v nahrbtnik. Toliko dni je bila brez hrane, zdaj mora rešiti kašo za vsako ceno . . .
Pohodi. Dol^i nočni pohodi. Iz Loma čez Stor-/ič v okolico Kranja. Pa spet s Krvavca prav v Duplico v prehrambeno akcijo. Nekoč so jih tam napadli zokloprifrn avtomobilom. Čez Bistrico so
se reševali. Spet so bili ves dan razhajkam.i kri, lačni.
Pozimi 1944—45 so se je lotili turi in mnkivl je tresla. Tovariši so ji iz kuhinje nosili optfl kamne. V Dragi je bilo to, ko je bila že v Ju* odreda. Potem so jo poslali v bolnico »777»v gi. Po desetih dneh se je vsa slabotna vrnili< ] enoto. Štab se je medtem premaknil v Mečv.v. Pri Sv. Ani so ji tovariši vzeli nahrbtnik,vJp dolu pa je že omagala. To je bilo edinokrat&J ji morali borci pomagati, se spominja. Partij* | ke so nosile isto breme kot borci. Nič jih niscv milovali, čeprav so bile fizično slabot: pot so morale narediti kot oni, prav tako so \\ le nahrbtnike, včasih še štabni material Res je, da so partizani nosili navadno to:. žje, bili so bolj borbeni, toda breme partuar.s je bilo enako za vse. Morda za dekleta so\r. težje . . . Takrat v Jelendolu ji je bilo .-elo h„c da jim je bila v breme. Toda nič si ni mogU> magati.
»Kaj pa lepi, veseli dogodki'
»Saj jih ni bilo,« pravi. »Le težki in marki.«
Spomnim jo na miting v Jelendolu. ko jeij la mater v Klopčičevi enodejanki »Mati», nai po mitingu.
»To je bila le sprememba,« pravi, »nask dan smo bili že spet na pohodu, v borbi.t
Za Hositoni nič vedela. Toda, ko je Kofci&l odred prve dni maja 1945 osvobodil beguimfc zapore, jo je našla med rešenimi zapornicim TudiAlmira se je vrnila iz taborišča. Vseeno« imela Veliščkova dekleta srečo.
Marta zelo rada prihaja na Gorenjsko, aw soborce. Tu vidi svojo mladost, svoje življoj I Njena družba je partizanska. Druge druib*>| pozna. Svoj aktiv ima odbor Kokrškega ootve Ljubljani. Vsako prvo sredo v mesecu so dot* Slamiču. Marta je tajnica aktiva. Pomaga tuj Ljubu Križišniku pri Gorenjskem odredu. dni partizanstva je le prebila v njego\ em ,v Osemnajst let se že tako sestajajo Tu pra jo jubileje, od tu obiskujejo bolne soborce. 1\^ počutijo tako domače, to niso sestanki, amoj resnično družabna srečanja, srečanja pravili varišev.
t") IViImcv
K. 5. OKTOBRA 1984
ZANIMIVOSTI, KINO, NOVO V KINU
ebelarjenje postaja tudi koristno razvedrilo
7. STRAN GLAS
i n i n
110
Urbančič:   »Serijska izdelava AŽ panja   traja  sedem do ur.*
Predoslje — Njegovi AŽ in nakladni LR panji za čebele so bili letos prvič na ogled na razstavi cvetja in lovstva v Cerkljah. Razstava je vzbudila nemajhno zanimanje tudi zato, ker so na njej predstavili tudi čebelarjenje.
»Šest let je tega, kar sem se preusmeril na izdelavo AŽ in nakladnih LR panjev za čebele,* je pripovedoval Jože Urbančič, mizar iz Predoselj, ko smo ga pred dnevi obiskali. »Izučil sem se za mizarja. Najprej sem delal v Roleti, potem pa v Savi. Petnajst let bo tega, kar sem najprej odprl malo obrt, potem pa postal samostojen obrtnik. Delal sem stavbno pohištvo, a mi ni šlo najbolje. Saj veste, ko nekdo zgradi hišo, mu običajno že zmanjka denarja. Tako so pri meni naročali pohištvo, na denar pa sem včasih čakal tudi leto dni.«
}otujoča raziskovalca odprava kranjskih jamarjev
>d črnogorskega do škega Krasa
Kranj — Prvi dan oktobra letos je e uredništvo prispela razglednica iz grške pokrajine Epir, od koder * tudi bralcem Glasa poslali poprave ćiani male odprave Društva *» raziskavo jam iz Kranja. Ker so ** medtem že vrnili s potovanja, ' se o njem pogovarjali z enim od eiežencev odprave.
j) odpravi so poleg mene sodelo-r« je povedal jamar Matjaž Dra-»z Kranja, »predsednik našega štva Vili Skok in člani Boris Ma-Jjjrol, Jože Draksler, Pavle Oman in |l!iro Preisinger v prvem delu po ju-»tovanskem Krasu, v tuje jame pa I se odpravili le prvi trije. Na poti ibili od 1. do 26. septembra. Za ta smo načrtovali raziskovanje čr-skega Krasa in jam v pogorju kovo ter na otoku Brač. Želeli j tudi spoznati severni del Grčije i v pogorju Astraka v Epiru prodre-!■ v brezno Provatina.«
Najprej so se ustavili na Braču, j so navezali stike z domačini in '^oovi njihovih informacij odkrili no** jamskih objektov, od kate-^Jvečji sega v globino 80 me-^ delu 6-dnevnega raziskova-otoku sta se kranjskim ja-pridružila tudi dva člana *kega društva za raziskavo jam, tem območju zbira podatke o '?ninem svetu že dobro desetletij je ogled zanimivih območij j* raziskavo jamskih pojavov na «okovu, kjer so Kranjčani bili sku-**j z jamarji iz Splita, Makarske in ^akovva na Poljskem. Tod so se s ftajaki dogovorili o nadaljnjem so-*tov&nju in raziskovalno ekskurzije nadaljevali z ogledom dela herce-Ij^skega Krasa zahodno od Nikšiča, Paskom Durmitorja in pogorja Kopovi na jugoslovansko-albanski me-
ji ter postankom v kanjonih Tare in Morače.
»Drugi del odprave,« nadaljuje sogovornik, »smo usmerili v grško pogorje Astraka, ki ima na 2000 metrih višine okrog 1400 metrov globinskega potenciala. Tod smo že maja lani skušali prodreti v blizu 400 metrov globoko brezno Provatina, kar pa nam je preprečil sneg na vhodu. Tudi letos nam jo je zagodlo vreme, saj zaradi močnega deževja spust ni bil možen, razen tega pa so pred nami napeljali opremo v jamo Bolgari. Tako smo se morali zadovoljiti z odkritjem štirih manjših novih objektov na tem območju, od katerih smo enega tudi raziskali.«
Kranjski jamarji ocenjujejo svojo potujočo raziskovalno odpravo kot koristno, čeprav niso izpolnili vseh načrtovanih ciljev. Ob odkrivanju doslej neznanih brezen v domačem in tujem Krasu so spoznali ter registrirali nekatera zanimiva področja za nadaljnje delo. Sleherno jamarsko društvo si namreč prizadeva odkriti čimveč neraziskanih podzemnih objektov in v globokih breznih potrditi tudi športno veljavo jamarstva.
Ob tem dajejo v Društvu za razi-_. skavo jam v Kranju, kjer je stalno aktivnih približno 15 jamarjev, prednost raziskavi Krasa v domačem okolju. Letos so raziskali več novih jam na Jelovici, izmerili jamo v Dol-žanovi soteski pri Tržiču in raziskali 2 jami pod Stegovnikom, odkrili nekaj novih objektov v sodelovanju s kočevskimi jamarji na njihovem območju, sodelovali pa so tudi na srečanjih jamarjev treh dežel v Italiji in Avstriji. Poleg tega so uredili nove društvene prostore na Koroški cesti v Kranju in v starih prostorih opremili laboratorij za kemijske raziskave. S. Saje
NOVO V KINU
Nezaslišan čudež je domači film, v katerem igrajo Savina Geršak, Dragan Nikolič in Petar Božovič. Idilo male ribiške vasi na jezerski obali skali nenaden prihod Perke, mladega, izjemno lepega dekleta, ki )t hči tukajšnjega zdomca,in se vrača iz Amerike, da bi živela v očetovi hiši. Toda ta hiša je zdaj krčma, last pohlepnega Bare. Začne se njena igra z ljudmi, njeno »maščevanje«: zaposli se kot natakarica in s tvojo erotično pojavo vznemiri vse moške v vasi. Kmalu si s tvegano vjto kart prilasti še krčmo . . . Film spregovori o trenutku, ko človek, ki gaje zaslepila strast, sega po čudežu, neverjetnem, toda z željo, da bo polepšal ta svet, pa se sooči s tragično in smešno resničnostjo.
Francoski film Norci s štadiona je komedija, v kateri nastopajo znani komiki štirje bratje Charlo. Štirje bratje na divje kampirajo v van Gravson, skozi katero bo prišla olimpijska baklja. Hčerka vašča-na. ki ima na skrbi olimpijski ogenj, se zaljubi v atleta, ki naj bi na mdion prinesel bakljo. Odloči se tudi, da bo šla z njim na olimpijske igre. Da bi ji pomagali v njeni odločitvi, se ji pridružijo tudi bratje Charto. Gredo tako daleč, da hočejo tudi sami nastopati kot olimpijski tekmovalci . . . To je film izrednih gegov, smešnih situacij, eden najboljših filmov slavnih komikov, bratov Charlo.
Ameriški film Vrnitev Indija je znanstveno fantastični film. Producent Georg Lucas ga je ustvaril za tvojima zelo uspelima filmoma Vojna zvezd in Imperija vrača udarec. V novem filmu preprosto a genialno razmišlja o nasprotjih in o spopadu med kameno dobo in daljno bodočnostjo. Vrhunec je v miselnem in optičnem doživljanju tega. Da je film uspel, zgovorno priča število obiskovalcev, saj so z njim v tem žanru filmov,.potolčeni vsi rekordi.
»In zakaj ste se potem odločili za izdelavo panjev? Ste morda čebelar?«
»Po naključju se je oglasil pri meni zastopnik Medexa in me vprašal, če bi delal zanje pogodbeno panje za čebele. Bil sem precej presenečen. Potem pa sem resno razmislil in se odločil, da bom ponudbo sprejel Nisem čebelar, vendar imam zdaj na vrtu dve čebelji družini; predvsem zato, da ju opazujem in hkrati preskušam panje in razmišljam o morebitnih novostih.
Nisem mislil, kako zahtevna in predvsem natančna je izdelava panja. Medex mi je preskrbel načrte in sprva se mi je zdelo čudno, da morajo biti posamezne mere do milimetra natančne. Še bolj sem bil presenečen, ko mi niso dovolili uporabljati mizarskega kita. Les je moral biti čimbolj suh in predvsem zares kvaliteten. Najboljši sta smreka ali lipa.«
»Začetek torej ni bil ravno enostaven?«
»Najprej sem se moral primerno opremiti in dobiti orodje. Druga težava pa je les. Težko ga je dobiti. V glavnem se z njim oskrbujem pri Alplesu in Hoji; ne razumem pa, da posameznik ne more sam nabaviti hlodovine. Ostali material pa dobim v glavnem pri Medexu. Po pogodbi sem dolžan na leto narediti zanje okrog 500 AŽ in nakladnih LR panjev. Za 100 panjev pa na primer potrebujem dobrih 11 kubičnih metrov kvalitetnega lesa. Čeprav je delo natančno in zahtevno, sem zadovoljen; tudi z zaslužkom. Pomaga mi en delavec. Pa tudi sinova marsikaj naredita in jima tako ni treba spraševati za delo pri Mladinskem servisu.«
»Delate izključno za Medex ali ustrežete tudi kakšnemu čebelarju?«
»Najprej me veže seveda pogodba; sicer so takoj penali. Ustrežem pa tudi čebelarju, če se oglasi. Zadnje čase opažam, da zanimanje za čebelarjenje tudi na Gorenjskem vse bolj narašča. Kaže, da je postalo svojevrstno in še koristno razvedrilo. Ljudje se ne vozijo več toliko na izlete in različne piknike. Posedanje pri čebelnjaku in opazovanje čebel postaja vedno bolj zanimivo. Sicer pa čebelarstvo pri nas dobiva vedno večjo gospodarsko veljavo. To kažejo tudi povečana naročila za panje, ki jih Medex tudi izvaža.«
»Kaj svetujete tistim, ki razmišljajo, da bi se začeli ukvarjati s čebelami?«
»Prav je, da se najprej strokovno poučijo o tem; na Gorenjskem je kar precej čebelarskih družin. Predvsem pa naj pravočasno razmislijo o nakupu panjev. Tako za začetnike kot čebelarje velja, da se najraje oglasijo pri meni takrat, ko je roj že na veji. Vsaj kakšen mesec prej, če že ne ob koncu zime, naj se oglasijo, in jim bom lahko ustregel.«      ^ Žalar
Kranj — Pri Sodnikovih na Viševci se prav nič ne jezijo na deževno poletje in nič drugačen začetek jeseni, saj imajo zato v kapnici vseskozi dovolj vode. V sušnih obdobjih pa jo morajo na Viševco voziti gasilci s cisterno. Dovoz je bil na Viševco od junija letos, ko je zemeljski plaz odnesel nekaj metrov ceste, skoraj onemogočen. Ta teden pa bo Gozdno gospodarstvo Kranj končno začelo — če bo le vreme ugodno, urejati nov odsek ceste na Viševco. Denar za ureditev je zagotovljen, saj je prejšnji teden zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Kranj dodelil 200.000 din iz rezervnih združenih sredstev, 361.000 din pa se zagotavlja iz združenih sredstev za razvoj krajevnih skupnosti, 50.00 din pa bo dodal še GG Kranj. — Foto: L. M.
Odlagališče v Mali Mežakli
Jesenice — Tako kot drugod v Sloveniji imajo tudi v jeseniški občini najbolj urejeno odlagališče sekundarnih surovin, predvsem tistih, katerih predelava je sorazmerno enostavna: odpadni papir, jekleni odpadki, stekleni črep, tekstilni odpadki. Slabše pa je s tistimi surovinami, katerih predelava zahteva izdatnejša investicijska vlaganja: odpadna guma in živalski odpadki klavnic.
Na področju komunalnih odpadkov se je stanje v občini hudo spremenilo. Delež prebivalcev v občini, ki so zajeti v urejen odvoz, se je povečal na več kot 90 odstotkov vsega prebivalstva. V jeseniški občini danes ni odlagališča, ki bi ustrezalo sodobnim sanitarno tehničnim zahtevam, zmanjšalo pa se je število teh odlagališč. Vedno bolj težijo k centralizaciji odlagališč, saj se trenutno pripravljajo za gradnjo centralnega odlagališča v Mali Mežaklji.
Pereč problem so posebni industrijski in nevarni odpadki. Le-ti terjajo posebno drago tehnologijo in ta problem rešuje enotno vsa Gorenjska. Danes sežigalnica v Kranju le delno rešuje vprašanje gorljivih posebnih odpadkov, po dogovoru vseh gorenjskih občin pa poteka raziskovalna naloga o tem, kako bi razrešili problem posebnih odpadkov na Gorenjskem.
D. S.
Na Jesenicah že ogrevajo
Jesenice — Odkar smo v Jugoslaviji sprejeli ukrepe za manjšo porabo in za varčevanje s tekočimi gorivi, imajo na področjih, kjer so klimatski pogoji ostrejši, stalne težave z ogrevalno sezono.
V jeseniški občini so že dosegli tehnični normativ za začetek ogrevanja; kadar je trikrat zaporedoma ob 21. uri temperatura pod 12 stopinjami Celzija. Zato so pri Biroju za urbanizem in stanovanjsko poslovanje na Jesenicah predlagali, da se letos začne ogrevanje 4. oktobra, če ne bo bistvenih temperaturnih razlik. In ker jih ni bilo in ker so stanovalci že nekaj večerov za betonskimi zidovi zmrzovali, se je letošnja ogrevalna sezona tako v kurilnicah kot iz vročevoda začela 4. oktobra. D. Si
Nov požarni bazen
Cerkljanska Dobrava — V tej vasici z vsega dvanajstimi domačijami gradijo požarni bazen prostornine 100 kubičnih metrov. Če vreme ie bo nagajalo, bodo z deli končali prihodnji teden. Gradbeni odbor vodi Ivan Kmetic. Za delo so poprijeli vsi krajani, z denarjem pa sta jim priskočili na pomoč Zavarovalna skupnost Triglav in Občinska gasilska zveza Kranj. J. Kuhar
KINO
V
KRANJ CENTER - 5. oktobra; X. MEDNARODNI FESTIVAL ŠPORTNIH IN TURISTIČNIH FILMOV: ob 16. uri, LEGENDA SEDMIH MORIJ (Tunis), SLALOM (Poljska), PADCI, NEUSPEHI IN NEGODOVANJA (ZDA) ZlATA MRZUCA (SSSR), SREBRNE BRAZDE (Francija), JUNAKI ZIME (Kanada), ob 20. uri; TRENER ŠPRINTER-JEV (NDR), NAPREJ, BOB (SSSR), JADRANJE NA DESKI (ZDA), ODPRTA STEZA (Madžarska), SPREHOD PO NEBU (Avstrija), ob 18. uri; predpremiera amer. barv. glasb, filma BREAKEDANCE; 6. oktobra; X. MFST FILMOV: ob 16. uri: PRVI VZPON (ZDA), FAIR PLAY(ČSSR), DIRKE NA LEDU (Francija),  GARI KASPAROV, POSKUS PORTRETA (SSR), ŽOGA »TANGO* (Pakistan), ZAKLAD RAS MUHAMMEDA (Egipt) ob 20. uri. VEDNO ZNOVA (SSSR), KASAČ (Jugoslavija), SPOMIN NA ZLATO (ČSSR), DHAULAGIRl - VELIKI IZZIV (Belgija), ob 18. uri predavanje; 7. oktobra; amer. barv. mlad. film MODRA PTICA ob 10. uri, X. MFŠT FILMOV: ob 16. uri: VEČ KOT MEDALJA (Kuba), ob 20. uri: VINICA (Jugoslavija),   OLYMPIA   (Grčija), 1000 KAMNITIH LADIJ (Jugoslavija), HODNIK POZABE (Francija), SEEFELD - BELA RAZSEŽNOST (Avstrija), ob 18. in 19. uri: SARAJEVO 84 (30. minutni film)    g., 9. in 10. oktobra; amer. barv. glasb, film OSTATI ŽIV ob 16., 18. in 20. uri
KRANJ STORŽlC - 5. oktobra; nem. barv. erot. film M ADAME IN NJENE NEČAKINJE ob 16., 18. in 20. uri, 6. oktobra; amer. barv. pust. film VARUH DIVJINE ob 16. in 18. uri, amer. barv. komedija DEKLETA S P1AŽE ob 20. uri, premiera franc. barv. komedije NORCI S STADIONA ob 22. uri, 7. oktobra; amer. barv. pust. film LOV ZA IZGUBUENIM 7AKLADOM ob 14. in 18. uri, nem. barv. erot. film LAŽNE HČERKE IJKŽNEGA ZDRAVNIKA ob 16. uri. premiera jugosl. barv. filma NEZASLIŠAN ČUDEŽ ob 20. uri. 8. oktobra; ju nosi. barv. film NEZASLIŠAN ČUDEŽ ob 16., 18. in 20. uri, 9. oktobra; juqosl. barv. film NEZASLIŠAN ČUDEŽ ob 16., 18. in 20. uri, 10. oktobra; angl.-kemj. biograf film VZPON IN PADEC IDI AM1NA ob 16., 18. in 20. un
TRŽIČ - H. oktobra: amer. barv. film JE-DIJF.VA VRNITEV ob 15.30. 17.45 in 20. uri, predpremiera amer. barv. glasb, filma BREAKEDANCE ob 22.15, 7. oktobra; amer. barv. film JEDUEVA VRNITEV ob
14.30, 16.45 in 19. uri, premiera franc. barv. komedije NORCI S STADIONA ob 21.15, 8. oktobra; ital. barv. film SAMOVOG ODPUŠČA ob 17. in 19. uri, 9. oktobra; ital. barv. film SAMO BOG ODPUŠČA ob 17. in 19. uri, 10. oktobra; franc. barv. akcij, film ŽIVI OGENJ ob 17. in 19. uri, 11. oktobra; amer. barv. fant. film ZVER V ČLOVEKU ob 17. uri, amer. barv. spektakel BEN HUR ob 19. uri
DUPLICA — S. oktobra; amer. barv. zgod. film BEN HUR ob 19. uri, 7. oktobra; amer. barv. risani film TOM IN JERRY ob 15. uri, amer. barv. film DVOJNI AZIL ob 17. in 19. uri, 10. oktobra; amer. barv. film SUPERMAN ob 18. in 20. uri, //. oktobra; franc. barv. film NIKAR NOCOJ, DRAGA ob 20. uri
KAMNIK DOM -' 6.oktobra; amer. barv. pust. fant. film SUPERMAN II ob 16. in 18. uri, premiera amer. barv. glasb, filma OSTATI ŽIV ob 22. uri, 7. oktobra; amer. barv. film SUPERMAN II ob 15. in 17. uri, jap. barv. erot. film 1001 NOČ V TOKIU ob 19. uri, predpremiera amer. barv. glasb, filma BREKDANCE ob 21. uri, 8. oktobra; amer. barv. akcij, drama ROC-KY II ob 18. in 20. uri, 9. oktobra; amer. barv. film ROCKY II. ob 18. in 20. uri, 10. oktobra; nem. barv. erot. film IAŽNE HČERKE LAŽNEGA ZDRAVNIKA ob 18. in 20. uri, 11. oktobra; angl. barv. film NEVAREN PREHOD ob 18. in 20. uri
JESENICE RADIO - 5. oktobra; franc. barv. komedija NIKAR NOCOJ, DRAGA ob 17. in 19. uri, ital. barv. akcij, film OBRAČUN NA ZIATI GALEJI ob 21. uri, 6. in 7. oktobra; amer. barv. drama ROCKY II ob 17. in 19. uri, 8. oktobra; ital. barv. film OBRAČUN NA ZLATI GALEJI ob 17. in 19. uri, 9. oktobra; ital. barv. film OBRAČUN NA ZIATI GALEJI ob 17. in 19. uri, 10. oktobra; amer. barv. film LOV ZA IZGUBUENIM ZAKIADOM ob 17. in 19. uri
JESENICE PIAVŽ - 5. in 6. oktobra; amer barv. akcij, film ROCKY 11 ob 18. in 20. uri, 7. oktobra; ital. barv.'film OBRAČUN NA ZLATI GALEJI ob 17. in 19. uri, 8. oktobra; nem. barv. erot. film IAŽNE HČERKE IAŽNEGA ZDRAVNIKA ob 18. in 20. uri, 9. oktobra; amer. barv. film LOV ZA IZGUBUENIM ZAKIADOM ob 18. in 20. uri, 11. oktobra; ital. bani film OBRAČUN NA ZIATI GALIJI ob 18. in 20. uri
KRANJSKA GORA - 5. oktobra; amer. barv. film ŠTIRJE ASI ob 20. un 6. oktobra; franc. barv. akcij, film ŽIVI OGENJ ob 20. uri, 9. oktobra; amer. bani. film JEDUEVA VRNITEV ob 20. uri
,DOVJE — 7. oktobra; franc. barv. akcij, film ŽIVI OGENJ ob 20. uri, 11. oktobra;
amer. barv. komedija; DEKLETA S PLAŽE ob 20. uri
ŠKOFJA LOKA SORA - 5. oktobra amer. komedija NEDEUSKl ZAPEUIVEC ob 18. in 20. uri, 6. in 7. oktobra; ital. avant. film BARBARSKI MEČ ob 18. in 20. uri, 9. in 10. oktobra; hongk. barv. film MAŠČEVALEC IZ PEKLA ob 18. in 20. uri, 11. oktobra; nem. erot. film NUNINA LJUBEZENSKA PISMA ob 20. uri
ŽELEZNIKI OBZORJE — 5. oktobra;
ital. barv. film BARBARSKI MEČ ob 20. uri, 6. oktobra; amer. komedija NEDELJSKI ZAPEUIVCI ob 20. uri 7. oktobra; amer. melodrama ŠEST TEDNOV ob 18. in 20. uri, 10. oktobra; angl. krim. film ČRNI PETEK ZA GANGSTERJE ob 20. uri POLJANE — S. oktobra; amer. melodrama ŠEST TEDNOV ob 20. uri, 7. oktobra; angl. krim. fUm ČRNI PETEK ZA GANGSTERJE ob 17. uri, 9. oktobra; nem. erot. film NUNINA LJUBEZENSKA PISMA ob 20. uri
RADOVLJICA — 5. in 9. oktobra; nem. barv. film ŠVEDINJE V INTERNATU ob 20. uri, 6. oktobra; amer. barv. pust. film OTOK PIRATOV ob 18. uri, amer. barv. film BARBAROSA ob 20. uri, 7. oktobra; amer. barv. film BARBAROSA ob 16. uri, ital. barv. film UGRAB1TEUI IZGUBLJENEGA ZAKLADA ob 18. uri, nem. barv. film ŠVEDINJE V INTERNATU ob 20. uri, 8. oktobra; amer. barv. film BARBAROSA ob 20. uri, 10. oktobra; ital. barv. film UGRABITEUI IZGUBLJENEGA ZAKIA-DA ob 20. uri, 11. oktobra; nizoz. barv. akcij, film SEKS NA MOTORJU ob 20. uri
BLED — 5. oktobra; amer. barv. film VZTRAJNO ZAPELJEVANJE ob 20. uri, 6. oktobra; amer. barv. film NAJKRAJŠA POT NA KITAJSKO ob 18. uri, amer. barv. film VZTRAJNO ZAPEUEVANJE ob 20. uri, 7. oktobra; amer. barv. film SMEŠNE STRANI ZGODOVINE ob 16. uri, amer. barv. film ČAROVNICE - DVOJČICE I/. LEM URA ob 18. un. amer. barv. film NAJKRAJŠA POT NA KITAJSKO ob 20. uri, 8. oktobra; ital. bani film UGRABITEUI IZGUBLJENEGA ZAKIADA OB 20. uri, 9. in 11. oktobra; amer. barv. film BARBAROSA ob 20. uri, 10. oktobra; nem. bani film ŠVEDINJE V INTERNATU ob 20.uri
BOHINJ — 6. oktobra; amer. barv. film ČAROVNICE - DVOJČICI IZ LEM URA nb 20. uri, 7. oktobra; amer. barv. film OTOK PIRATOV ob 18. uri, amer. bani film VZTRAJNO ZAPEUEVANJE ob 20. uri. 11. oktobra; nem. barv. film ŠVEDINJE V INTERNATU ob 20. uri
GLASB STRAN
ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI
PETEK, 5. OKTOBRA
gobe tako in drugače
Zapečena gobja pita
Potrebujemo 1 zavitek zmrznjenega testa, 60 dkg gob, 2 mladi čebuli, narezani na drobne koščke, 2 žlici narezanega peter-šilja, 3 stroke strtega česna, 2 žlici masla, 2 žlici kisle smetane,
3 žlice kruhovih drobtin, 3 jajca,
4 večje rezine šunke, 1 žlico ve-gete ali začinke, pol žličke popra.
Gobe očistimo in narežemo na tanke rezine. Popražimo jih na maslu skupaj s čebulo. Dodamo česen in peteršilj. Ko so. gobe skoraj suhe, dodamo vegeto in
poper in jih ohladimo. Nato dodamo tri rumenjake, smetano, kruhove drobtine in nazadnje 'trd sneg iz beljakov. Vse rahlo zmešamo. Z maslom namažemo pekač. Odtajamo listnato testo, zvaljamo, da je debelo za prst in damo polovico na dno pekača. Testo mora viseti čez rob. Nadev stresemo na testo in ga pokrijemo z rezinami šunke. Na šunko damo drugo polovico razvaljane-ga testa. Robove stisnemo skupaj in jih zavijemo, tako da je okoli pekača svitek testa. V sredini naredimo luknjo, skozi katero ba odhajala sopara. Pekač položimo v toplo pečico in pečemo na srednji temperaturi 40 minut.
Z gobami in jajcem nadevani kruhki
Potrebujemo 4 manjše kruhke (najboljše so kajzerice ali primorske bige), 20 dkg gob, 1 čebulo, narezano na drobne koščke, 3 jajca, 1 žlico sesekljanega peteršilja, 2 žlici kisle smetane, pol litra juhe, 1 žličko vegete ali začinke, 1 žličko konjaka, poper po okusu, 1 žlico masla.
Gobe očistimo in narežemo na rezine. Kruhkom izdolbemo sredico in jo prelijemo s smetano. Na maslu popražimo čebulo, dodamo narezane gobe in dušimo do suhega. Delno ohladimo. Gobe dodamo kruhovi sredici, dodamo tudi stepeno jajce in dvoje na drobno narezanih kuhanih jajc, peteršilj, vegeto ali začin-ko, konjak in poper. Vse dobro zmešamo in s tem nadevamo izdolbene kruhke. Zložimo jih v manjši pekač in zalijemo z juho (po potrebi je dodamo več). Pe-
čemo v srednje vroči pečici, da se vsa juha pokuha. Kruhki morajo biti lepo zapečeni. Serviramo lahko celo s solato ali pa jih narežemo na rezine in jih imamo kot predjed.
Gobji štruklji
Potrebujemo 50 dkg gob, 50 dkg kuhanega krompirja, 15 dkg moke, 5 dkg pšeničnega zdroba, 2 jajci, 1 čebulo, drobno zrezano, 2 stroka strtega česna, ščepec majarona, ščepec timijana, sol in poper po okusu, pol žličke muškatnega oreha, 1 žlico kisle smetane.
Gobe očistimo in ijarežemo na tanke rezine. Na dveh žlicah masla prepražimo čebulo, dodamo česen in gobe ter jih dušimo. Dodamo timijan, majajron, sol in poper. Delno ohladimo jed. Dodamo kislo smetano in eno jajce. Krompir stlačimo, dodamo pšenični zdrob, moko in eno jajce, muškatni or£h, nekaj soli in žlico masla. Iz tega naredimo gladko testo.
Testo razvaljamo, da je za prst debelo in ga premažemo z nadevom. Nato ga zvijemo, damo v suho krpo in skuhamo v slanem kropu. Ko je štrukelj kuhan, ga delno ohladimo, narežemo na rezine in prelijemo s kruhovimi drobtinami, popraženimi v maslu. Lahko pa ga spečemo v pečici, če smo ga prej premazali z rumenjakom.
Gobe z rezanci
Potrebujemo 50 dkg svežih gob, 2 šalotki, 2 žlici masla, 1 žlico sesekljanega peteršilja, 1 žličko moke, 1 žlico kisle smetane, 30 dkg jajčnih rezancev, nastrgan parmezan, sol in poper po okusu, 1 žlico paradižnikove mezge.
Gobe očistimo in narežemo na drobne koščke. V slani vodi skrhamo rezance in jih prelijemo z mrzlo vodo. Dobro jih odcedimo. Na maslu popražimo čebulo, dodamo gobe in jih dušimo. Ko se tekočina pokuha, dodamo peteršilj, sol in poper. Posujemo moko. Ko malo zarumeni, dolijemo kislo smetano. Odcejene rezance dodamo gobam in vse dobro zmešamo. Jed stresemo v namazan pekač, po vrhu nasujemo nastrgan parmezan. Pečemo 15
minut, tako da na rezancih nastane rahla skorja.
Gobe z ajdovo kašo po rusko
Potrebujemo 30 dkg gob, skodelico ajdove kaše (stara zrna naj bodo namočena), 1 jajce, 4 žlice masla, 3 skodelice jušne osnove, 1 srednje velika čebula, narezana na drobne koščke, 1 skodelica kisle smetane, sol po okusu.
Na dveh žlicah masla popražimo ajdovo kašo ter dodamo jajce in solimo. Mešamo nekaj minut in zalijemo z jušno osnovo.. Pustimo kuhati na nizki temperaturi, da se kaša skuha.
Gobe očistimo in po želji narežemo na večje ali manjše kose. Na preostalem maslu popražimo čebulo, dodamo narezane gobe in jih dušimo 10 minut. Ko je kaša kuhana, ji dodamo pražene gobe in smetano in narahlo zmešamo. Ne kuhamo več, ampak takoj serviramo.
Gobe po grško
Potrebujemo 50 dkg gob, 1/2 skodele olivnega olja, 2 žlici limoninega soka, 1 večji olupljen in narezan paradižnik, 1 lovorov list, ščepec timijana, 1 žličko zdrobljenih koriandrovih semen in sol in poper po okusu.
Gobe očistimo in narežemo na večje kose. Dišave in druge sestavine damo v posodo. V njej naj zavrejo. Dodamo gobe in jih kuhamo 7 minut. Nato jih položimo na servirni pladenj in ohladimo, dodamo sol in poper in serviramo.
Gobja kremna juha s kruhovimi rezinami
Potrebujemo 20 dkg gob, 1 žlico masla, 1 žlico jedilnega škroba, 1 jušno kocko, 1 jajce, 1 žličko narezanega peteršilja, 4 opečene rezine belega kruha, sol in poper po okusu.
Gobe očistimo in zmeljemo z mesoreznico. Na maslu jih opra-žimo in nato posujemo z jedilnim škrobom ter premešamo. Zalijemo jih z vodo, ki smo ji dodale jušno kocko (lahko tudi z juho). Ko se juha zgosti, vlijemo vanjo stolčeno jajce. Nato naj zavre, nakar dodamo sol, poper in peteršilj. S tem prelijemo po-pečene kruhove rezine, ki smo jih položile na dno krožnika. Po želji lahko potresemo juho z nastrganim parmezanom.
NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NO^
Mercator
CRNI GOBAN
MEŠANA POVRTNINA * ,„•,.
iz dveh kozarcev. V prvem je grah. korenčHa krompir, v drugem pa kumarice kocke \^ j njena je za hitro pripravo francoske solat,? .• ko pa jo uporabimo tudi kot prilogo k p<»čw.
zrezkom in za zelenjavne juhe.
FRANCOSKO SOLATO pripravimo tako, da odcedimo in spema;!
vodo vsebino iz kozarca ter dodamo kozarec odcejenih kumaric - koditl 2—3 velike žlice Eta gorčice, 150 g majoneze ter sok limone, sol inpoperjtl okusu. Vse dobro pomešamo. Eta francoska solata je tako pripravljenim minutah.
NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOV
r
Sončne strani mojih počitnic
Premišljujem, kako hitro so minile letošnje poletne počitnice. Spominjam se, kako smo hodili na Komno, kako smo se kopali v morju, kako sem tavala po Ljubljani, kako sem šla na Štajersko . ..
A med vsemi dogodki se enega spominjam najraje, to je obiska na Štajerskem. Šli sva z babico, in sicer z vlakom. Zjutraj sva se odpravili, opoldne pa prispeli v Maribor. Lepo in prisrčno so naju sprejeli sorodniki. Naslednji dan sva bili na obisku pri babičnem bratu v Halozah. Bila sem na kmetiji, in to prvič. Gledala sem živino, ki je posedala in mulila travo. Najlepše doživetje pa je bilo, ko smo ročno obirali koruzo. Bilo je težko, vendar smo med delom tudi počivali. Zvečer smo ob ognju posedli otroci, zbrani iz okoliških vasi.
Najbolj prijetne in najlepše počitnice sem torej preživela na Štajerskem.
Katja Svetlin, 7. b.
OŠ Prežihov Voranc, Jesenice
Izleta na Lubnik ni bilo
Z mamico, očkom in sestrico smo se dogovorili, da bomo šli v soboto na Lubnik. Ves teden sva s sestrico šteli dneve in noči. Vsak večer sva se pogovarjali, kako si bova pripravili vse potrebno za sobotni izlet. V petek sva bili zelo nestrpni. Zvečer sem mamici pomagala pripraviti stvari. Ob osmih sva se s sestrico odpravili spat, zato da bi bili zjutraj spočiti. Od pričakovanja dolgo nisva mogli zaspati. Zjutraj sva se zgodaj prebudili, se napravili in stekli v kuhinjo. Toda, najinega veselja je bilo kmalu konec. Pogledali sva skozi okno in videli, da dežuje. Bili sva zelo žalostni.
Valerija Pirfc, 4. e
OŠ Peter Kavčič,
Škofja Loka
V tem šolskem letu bo zanimivo
Pionirji Osnovne šole Simon Jenko — DE Center smo v četrtek, 29. septembra imeli letno konferenco našega pionirskega odreda. Poslušali smo poročilo o delu v lanskem šolskem letu in razrešili člane odbora pionirskega odreda. Izvolili smo nove in sprejeli program za šolsko leto 1984/85. Zajema kar 25 točk, ki jih bomo izvajali skozi celo leto. Zastavili smo si samo take naloge, ki jih bomo sposobni sami izvajati. Na koncu je za dobro razpoloženje poskrbel še pionir Blaž, ki je zaigral na harmoniko. Šopek, ki je krasil prostor v času konference, smo na koncu odnesli k spomeniku Bazoviških žrtev. Tudi tovariš ravnatelj nam je zaželel veliko uspeha, naš delovni program pa dopolnil z Najpomembnejšo točko: »Pionirji, učite se!«
OPO »Božo Ručigaj«
OŠ Simon Jenko, DE Center
Dobil sem kolo na motorni pogon
Že dolgo sem hrepenel po kolesu na motorni pogon. Prihranil sem dovolj denarja, da bi si ga lahko kupil sam. Začel sem spraševati v trgovinah in na sej-( mu v Kranju. Nikjer ga nisem našel. Zato sem začel prebirati male oglase v Glasu. Vsak torek in petek sem vneto iskal prodajalca. Iskanje se mi je posrečilo šele po tednu dni. Našel sem prodajalca. Mamico sem prosil, da me je skupaj z bratrancem odpeljala v Kranj. Prodajalca smo takoj našli in uredili, kar je bilo potrebno. Motorno kolo je tako dobilo novega lastnika. Bratranec ga je odpeljal v Tržič k stari mami. Kadar pridem k njej, se pogosto peljem. Ker se mi je skrita želja tako hitro uresničila, teh počitnic še dolgo ne bom pozabil.
Samo Car man, 7. C novinarski krožek, OŠ heroja Bračiča, Tržič
Moj dom
ko priđe bolezen ali
poškodba Načeli bomo široko
področje, ki bo poskušalo pomagati pri odločanju, kdaj k zdravniku, kdaj ga klicati na dom in kako z naročanjem reševalnega avtomobila. Živimo v času, ko se večina ljudi zelo pogosto obrača na zdravnika, dostikrat tudi — po mnenju zdravnika — brez potrebe, dostikrat pa prepozno, kar lahko slabo vpliva na potek bolezni ali poškodbe. Upoštevali bomo tudi vsebino in smisel nekaterih samoupravnih sporazumov in pravilnikov v katerih so zajeta tudi nazorna navodila zdravnikom in tudi bolnikom.
Za začetek kaže nanizati nekaj ugotovljenih vzrokov za pogostejše obiske zdravnikov. Porasla je razgledanost in načitanost ljudi in vedno bolj so seznanjeni z možnimi posledicami neke bolezni ali poškodbe. Bojijo se najhujšega izida — težke invalidnosti, skaženosti, smrti. Tudi manjše nesreče so nesle pot v lokalne časopise in laik jih zato kaj hitro oceni za usodne, težke, sicer ne bi pisali o njih. Na domačih knjižnih policah je vse več priročnikov in enciklopedij in pot do suma na težko bolezen je lahka in kratka. Smrt jemljemo za neskončno krivično in je ne priznamo več kot resnico človeka iz vseh stisk, razen mogoče pri rakovem bolniku, ki umira dneve in dneve in želimo, da bi bil odrešen trpljenja.
Naštetega ne obsojamo, temveč naštevamo kot vzrok za pogostejše stike med zdravnikom in občanom. Ugotavljamo, da ljudje na poti k višjemu standardu pogosteje obiskujejo zdravnika in da so najpogostejši klici zdravnika na dom v prvih mesecih, ko družina dobi telefon. Tudi zdravstvena služba sama vpliva na obiske, če zdravnik ali sestra nimata časa, da bi se z bolnikom pogovorila o poteku bolezni in
zdravljenja, so klici in obiski bolj pogost K osamelim bolnikom kličejo sorodni zdravnika ob večjih praznikih, državnih g cerkvenih in jeseni, ko pridejo po ozinaj.
co.
Se s tem poskušajo oddolžiti za večn^ sečno odsotnost? Pomoč kličejo tudi obfc. ni, ki vidijo ležati neznanca ob cesti »S pred blokom, ne da bi pogledali, za b pravzaprav gre in lahko bi bilo zanj usoi no, če bi bil tedaj zdravnik odsoten, ne^ nec pa bi ležal v nezavesti vznak ali pak krvavel. Zdravniško pomoč potrebujejo«-di v tovarni, če se zgodi nesreča ali padel* vec nenadoma hudo zboli.
Več obiskov v zdravniški ordinacij: k tudi zaradi lažjega prevoza z avtobusi osebnimi avtomobili. Več poškodb je zart di prometa in večjega števila kmetijski strojev, ki so znanje o njih in varnostne ukrepe prehiteli. Več je športa in šport* kov in več športnih poškodb.
Vse.več razvad odkrijemo med ljudmi alkoholiki in vinjene osebe se poškoduj in zbolijo mnogo bolj pogosto kot cdrt« ljudje, zato je pač treba pogosteje k afe* niku.
Moderni predpisi v zdravstvu in delt* nih razmerjih prisiljujejo delavce, dag«-do k zdravniku tudi zaradi nahoda, ce pat morajo ostati kakšen dan v postelji Sj velja za starše, če zboli otrok, ki je v vrtcu In v*ino več jih je v vrtcu, ki je z zdr^ stvenega stališča manj primerna obliki varstva otrok.
Ni več prave družine, kjer bi izkušene« in znanje, zbrano v desetletjih in ste V-prehajalo s starejših družinskih člano\'« mlajše. Iz družine smo iztrgali rojstv/ vse bolj pogosto tudi smrt. Dojenje QkJ je močno upadalo do pred kratkim in to v vplivalo in vpliva na zdravje otrok.
Prihodnjič pa nekaj uporabnih nas«, tov za obisk pri /dravniku!
dr. Tone Ko$h
---—J.
Moj dom je stara hiša v Bin-klju. Na oboku nad vrati je napisana letnica 1854. Takrat je bila hiša po požaru obnovljena. Pred hišo stoji zelo velika lipa. Pod njo imamo mizo in klopi.
Svojo sobo imam v hišni ka-šči. Lani smo sobo preuredili. Pod njo je klet, kjer spravljamo ozimnico. Notri je zelo temno. Sestra Sara ima sobo v kamri. V hiši je tudi velika kmečka peč z zapečkom. Zgoraj stanuje stric z družino. Stranišče imamo skupno. Naša hiša ima tudi tri line. Na podstrešju imajo svoje gnezdo ose. Imamo tudi dva mačka in morskega psička Pika. Imamo hlev. Včasih je v njem bila živina, danes pa imamo tam spravljen premog. Nekaj časa smo imeli tudi kokoško, ki je nesla jajca.
V stari hiši je res prijetno živeti, saj je zelo zanimiva. Erik Dagarin, 3. c OŠ Peter Kavčič, Škofja Loka
Pohod na Triglav
15. in 16. septembra smo se odpravili planinci naše šole na Triglav. Zbrali smo se v soboto zgodaj zjutraj pred avtobusno postajo v Bistrici. Ko so prišli vsi tovariši, je pripeljal avtobus. Med potjo smo pobrali še učence iz Tržiča in Križev. Odpeljali smo se v dolino Vrat. Tovarišu Vagnerju smo dali planinske izkaznice in se razdelili v skupine. Bilo je sedem skupin in vsaka je imela   svojega   vodiča. Vseh učencev nas je bilo približno šestdeset. V moji skupini je bilo devet učencev od petega do osmega razreda. Ko smo se pomenili o hoji, smo se odpravili na pot. Začeli smo pot — Vrata, Prag, Kredarica, Triglav, Vodnikova koča, Pokljuka. Plezanje po grebenu Vrat je bilo zelo naporno. Po dolgem času smo prispeli   na  ravnino, imenovano Prag. Odpočili smo se in pomali-cali. Ko so prišle do nas vse skupine, smo se mi odpravili k hoči na Kredarici. Hodili smo po klinih, skalah in po snegu. Po štiri-urni hoji smo prispeli do Kredarice. Po eni uri počitka, ki smo ga porabili za topel čaj in prigrizek, smo se odpravili na vrh Triglava. Na vrhu smo žigosali planinske izkaznice in se odpravili nazaj v kočo na Kredarici, kjer smo tudi prespali. Zjutraj smo zgodaj vstali in odšli proti domu. Hodili smo po skalah in blatu. Planinske izkaznice smo žigosali tudi pri Vodnikovi koči. Celo pot nas je spremljal dež. Po treh urah hoje smo vsi premočeni in premraženi prispeli do Pokljuke. Da ne bi stali na dežju, smo povprašali vojake, če imajo kaj prostora, da se preoblečemo. Vojaki so nam odstopili jedilnico, kjer smo se preoblekli in pogreli. Čez eno uro je pripeljal pred vojašnico avtobus in odpeljali smo se domov. Doma sem se skopal in odšel spat. Matjaž Hudobivnik, 8. c OS heroja Bračiča, Trži
Pohvala me je razveselila
Počitnice bi bile zelo dolgočasne, če ne bi nič delal Strv^ sel kosit otavo. Ko je bila posušena, se je začela sušiti. Vren* J sončno, zato je bila suha v nekaj dneh. Stric je ponjo prišels, jem, m prikolico. Ko se je vozil mirrio naše hiše, sem hitro s prikolico. Odpeljala sva se na travnik. Tam je bil že prijateli w Odsh smo na vrh hriba in pričeli z delom. Andrej je grabil" 23 je z velikimi vilami nakladal na krpo. Ko je bil narejen vehU sem vse skupaj vlekel v dolino k traktorju. Včasih se mi iT* stresla s krpe. Tisto popoldne je sonce močno sijalo. Pogled V-"i ustavil na lepi jablani v sosedovem sadovnjaku. Stekel sem J bral nekaj jabolk. Zelo so se mi prilegli, saj sem bil sila žejen 5 kajkrat sem šel v hrib s krpo v rokah. Bil sem že utrujen a J bilo skoraj pri kraju. Med delom me je stric večkrat pob hvale sem bil zelo vesel.
Marko Rupar, 4. e
OŠ Peter Kavčič, Škofja Loka
Bilo mi je žal
Ni dolgo od dogodka, ki ga bom opisal, a se ga spominjam, kot bi se zgodilo včeraj.
Imam starega ata, ki ga spoštujem.  Lahko  rečem, da ga imam zelo rad. Ima vrsto dobrih lastnosti. Mislim, da so vsi dedki tega sveta dobri za vnuke. Vedel sem, da se bliža njegov 74. rojstni dan. Veliko sem razmišljal, s čim naj ga razveselim. Saj tako star človek, če ga po ovinkih ne sprašuješ, nima nobenih želja. Tako sem razmišlja' in razmišljal, a se ničesar nisem mogel izmisliti. Ko bi bila to mamica, bi ji kupil parfum. Dva dni pred rojstnim dnevom sva zvečer z dedkom igrala šah, lesene figure so mu nenehno padale na tla. Stari oče je godrnjal in godrnjal. Takrat me je prešinila misel. Kupil mu bom šah! Drugi dan sem-si v trgovini ogledoval šah z velikimi figurami, a zanj je bilo treba odšteti več denarja, kakor sem mislil. Prosil sem mamico, da mi je dala manjkajoče dinarje. Popoldne, po treningu, sem šel mimo kazine z avtomati in si prigovarjal, da ne bo nič hudega, če zapravim malo zbranega denarja. Igral sem in igral, segel v žep, a končno ugotovil, da nimam več niti enega kovanca. Jezen sem bil na vse avtomate tega sveta in šel domov.
Zapravil sem dedovo darilo in sram me je bilo, da sem mu naslednji dan čestital praznih rok.
Tom Jerg, 8. c
OŠ Prežihov Voranc. Jesenice
Sodelovanje v interesnih dejavnostih
Zopet se je začela šolam:, delo. K temu delu spadao * šolske interesne dejav^ Vsak učenec se lahko it eno ali več dejavnost. QM sem se za rokomet. •. krožek, krožek angleškimi datnega pouka in tečaj n^js ga jezika.
Pri rokometu vadimo h| nje in vodenje žoge. Ker r,K šem spise in me vesoi: oo narja, sem se odločila * narski krožek. Angleški | pouk je za boljše učeno?, i dopolnjujemo znanje pni no pri pouku. Tečaj mM jezika je letos prvič in m| da veliko zanimanje. Pt^> učencev, ki si želijo učiti zika hkrati.
Andreja Blažič, 6. b
OŠ heroja Bračiča, Tr::v
V
Prvi šolski dan
Počitnice so hitro mitv brž v šolo pohitimo, da se česa nttučimt
Torbice bo treba vzeti in v razred pohuc:.
Abecedo se učiti in številke uloviti Snežana Kostič. -i OŠ Peter Kavčič Škofja Loka dopisniški krožek
PETEK, 5. OKTOBRA 1984
TELEVIZIJA, RADIO, KRIŽANKA, BANKA SPOROČA
9. STRAN O JL A 8
NAGRADNA KRIŽANKA
TELEVIZIJSKI SPORED
NEDELJA, 7. 10
9.00 Poročila - 9.05 Živ žav, otroška matineja - 9.50 Jack Holborn. ponovitev za-hodnonemške mladinske nad. - 1020 D. Butler -V. Labella - G. Montaldo: Marco Polo, ponovitev italijanske nadaljevanke - 11.40 625, oddaja za stik z gledalci - 12.00 Kmetijska oddaja
- 13.00 Poročila (do 13.05) -15.000 Igman: Mednarodno tekmovanje v smučarskih skokih na plastični skakalnici, prenos - 16.05 Poročila
- 18.10 Dogodivščine Toma Sawyerja, ameriški film -17.25 Slovenci v zamejstvu -17.55  Športna poročila
18 10 TV kviz (1. oddaja) -20.00 Ž. Kozinc - H. Andics: Kugy - Scabiosa Trenta, nadaljevanka TV Ljubljana -21.15 Reportaža z rallvja Kompas - 21.25 Športni pregled - 21.55 Reportaža s proslave ob 50-letnici »Ljudske pravice« - 22.20 Poročila
Oddajniki II. TV mreže: 9.00 Oddaje  za  JLA (do 12.00) - 15.25 Nedeljsko po-
poldne - 17.25 Grenki sadeži, ameriški film - 18.55 Risanka - 19.30 TV dnevnik -2G.00 Bemus 84 — prenos l.dela otvoritvenega koncerta - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.20 Citadela, angleška nadaljevanka - 22.10 Svet v letih 1900—1939, do-ikumentarna serija (do 23.10)
PONEDELJEK, 8. 10.
8.50 TV v šoli - 10.35 TV v šoli - 17.20 Poročila - 17.25 Smogovci, otroška serija TV Zagreb - 17.55 Orodja prihodnosti, izobraževalna serija - 18.25 Podravski obzornik - 18.40 Pet minut za rekreacijo - 18.45 Podium, oddaja za mlade -Večer avstrijske TV: 20.00 Sosedje, lutkovna oddaja -20.10 »Erz-Schmerz«, dokumentarna oddaja - 21.05 M. Scharang: Tovariši Kolo-mana VVallischa, drama -22.35 TV dnevnik II - 22.50 Ples 84, avstrijska baletna oddaja
Oddajniki II. TV mreže:
17.25 TV dnevnik - 17.45 Zgodbe bosansko-hercegov-
skih pisateljev - 18.00 Pripovedke narodov in narodnosti Vojvodine - 18.15 Narkomanija, izobraževalna serija - 18.45 Glasbeni album - 19.00 Športni grafikon - 19.30 TV dnevnik -20.00 Po poteh spoznanj -20.50 Zagrebška panorama
- 21.05 Dinastija, ameriška nadaljevanka - 22.00 Ponovitev zabavnoglasbene oddaje
TOREK, 9. 10
9.00 TV v šoli - 10.35 TV v šoli - 16.30 Šolska TV: Kemija — Meritve v laboratoriju, Slikarstvo XX. stoletja
- Slikarska resnica in človeška drama - 17.30 Poročila -17.35 Zbis - uganke med nitkami -17.55 Slovenska ljudska glasbila in godci: Razvoj citer - 18.25 Notranjski obzornik - 18.40 Nepreskrbljeni, jugoslovanski kratki film - 20.00 A. J. Cronin: Citadela, angleška nadaljevanka - 20.55 Težka pot do tehnologije, notranjepolitična oddaja TV Zagreb -21.40 TV dnevnik II - 21.55 Povabilo na ples, zahodno-nemška baletna oddaja
Oddajniki II. TV mreže:
17.25 TV dnevnik - 17.45 Mi in TV, otroška oddaja -18.15 Odprta knjiga - 18.45 Gledalec-urednik, zabavno-glasbena serija - 19.30 TV dnevnik - 20.00 »Plave smokvice«, zabavnoglasbena oddaja - 20.45 Žrebanje lota
- 20.50 Gorno Vranovci 1944, dokomentarna oddaja
- 21.35 Zagrebška panora ma - 21.50 Cas jazza
RADIJSKI SPORED
Nedelja, 7. oktobra
500-8.00 Jutranji program -glasba - 8.07 Radijska igra za otroke - 9.05 Še pomnite, tovariši - 10.05 Nedeljska matineja - 11.00-13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.20 Za naše kmetovalce - 14.20 Humoreska tega tedna - 15.30 Nedeljska reportaža - 15.55 Pojo amaterski zbori - 14. oddaja iz Naše pesmi -18.20 Pogovor s poslušalci -17.50 Zabavna radijska igra
• 19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Glasbene razglednice
• 20.00-22.20 V nedeljo zvečer 22.20 Glasbena tribuna mladih - 23.05 Literarni nokturno - 23.15 Zaplešite z nami - O0.05-4.30 Nočni pro-V*m - glasba
Ponedeljek, S. oktobra
*JH.0Q Jutranji program -g*iba - 8.05 Aktualni pro-™*mi marksizma - 8.25 'Un?araja * 8.40 Naučimo »e novo pesmico - Mira Vo-
glar: Babica gre v mesto -9.05 Glasbena matineja -10.05 Rezervirano za ... -11.05 Ali poznate - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00-ih - glasba - 18.00 Na ljudsko temo - 20.00 Pop barometer - 21.05 Iz sporedov simfoničnih orkestrov (Simfoniki RTV Ljubljana)
- 22.30.Ob domačem ognjišču - 23.05 Literarni noktui* no - 23.15 Zimzelene melodije - 00.05-4.30 Nočni program - glasba
Torek, 9. oktobra
4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Iz glasbenih šol - 10.05 Rezervirano za ... - 11.00 Poročila - 11.05 Ali poznate - 14.05 Odrasli tako? Kako pa mi? -16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - glasba - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 21.05 Radijska igra
- 23.05 Literarni nokturno -00.05-4.30 Nočni program -glasba
r
VZGOJNI ZAVOD FRANA MILČINSKEGA SMLEDNIK
razpisuje prosta dela in naloge
1 UČITELJA ANGLEŠČINE
- pu ah P za določen čas - nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu
2. PERICE — KUHINJSKE POMOČNICE
- končana osnovna šola, za nedoločen čas
3. Šivilje - garderoberke
— KV ali PKV šivilja, za nedoločen cas
Poskusno delo je 90 dni. Prošnje z ustreznimi dokazili pošljite v roku 8 dni po objavi na naslov: Vzgojni zavod Frana Milčinskega, Smlednik.
Sreda, 10. oktobra
4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Pisan svet pravljic in zgodb - 8.30 Izbor v sredo - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo -11.05 Ali poznate - 12.30 Kmetijski nasveti - 15.30 Dogodki in odmevi (prenaša tudi II. program) - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - glasba - 18.30 S knjižnega trga - 20.25 Kontrabas in Harmonika . . . Budislav Vidrih - kontrabas, Franc Žibert in Erno Sebastian - harmonika -22.30 Zimzelene melodije -23.05 Literarni nokturno -00.05-4.30 Nočni program -glasba
Četrtek, 11. oktobra
4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 8.35 Igraj kolce - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate? -11.35 Naše pesmi in plesi -12.10 Znane melodije -16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - glasba - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 23.05 Literarni nokturno - 23.15 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev -00.05-4.30 Nočni program -glasba
Petek, 12. oktobra
4.30-8.00 Jutranji program -glasba - .8.05 Radijska šola' za nižjo stopnjo - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate? - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 14.05 Dve Mendels-sohnovi uverturi - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - glasba - 20.00 Zakaj imamo radi... - 21.00 Poročila -21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - glasba 22.30-24.00 Iz glasbene skrinje - 00.05-4.30 Nočni program - glasba
SREDA, 10. 10.
8.45 TV v šoli - 10.35 TV v šoli - 18.00 Poročila - 18.05 Ciciban, dober dan: Ringa-raja v živalskem vrtu -18.25 Koroški obzornik -18.40 Vonj po zemlji, reportaža TV Beograd - 20.00 Film tedna: Družinski zaplet, ameriški film - 22.05 TV dnevnik II
Oddajniki II. TV mreže:
17.25 TV dnevnik - 17.45 Zbiralec kamnov, švedska otroška drama - 18.15 Narodni parki - 18.45 Zgodbe iz starih mest, glasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik -20.00 Mostovi prijateljstva: Japonska - 21.05 Zagrebška panorama - 21.20 Kronika BEMUS-a - 22.05 Povodi in sledi, kulturna oddaja
ČETRTEK, 11. 10.
8.45 TV v šoli - 10.35 TV v šoli - 16.50 Šolska TV: Kemija - Meritve v laboratoriju, Slikarstvo XX. stoletja -Slikarska resnica in človeška drama - 17.50 Poročila -17.55 T. Seliškar: Bratovščina sinjega galeba, mladinska nadaljevanka - 18.25 Pomurski obzornik - 18.40 Delegatska tribuna - 20.00 Tednik - 21.05 J. Clavell: Šo-gun, ameriška nadaljevanka - 21.55 TV dnevnik II -22.10 Retrospektiva domače TV drame - G. Boccaccio
- A. Vuga: Dekameron - O ukradenem ljubimcu, O pastirju, ki je volk postal
Oddajniki II. TV mreže:
17.25 TV dnevnik - 17.45 Čuvaji časa, otroška serija -18.15 Zdravilne rastline, izobraževalna oddaja 18.45 Sprašujem te, zabavna serija - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Umetniški večer
- Bitef na TV: »Pirosmani -Pirosmani«, predstava gledališča iz Vilne - 22.30 Poročila
PETEK, 12. 10.
8.50 TV v šoli - 10.35 TV v šoli - 17.25 Poročila - 17.30 Domači ansambli: Ansambel Franca Korbarja - 18.00 Jack Holborn, zahodno-nemška mladinska nadaljevanka - 18.25 Obzornik ljubljanskega območja - 18.40 Geološka transverzala, izobraževalna oddaja - 20.00 Manjšine bogastvo Evrope: Jezik srca - jezik kruha?, dokumentarna oddaja o Retoromanih v Švici - 20.45 Ne prezrite - 21.05 B. Binns: Proti vetru — Prijatelji, avstralska nadaljevanka -21.55 TV dnevnik II - 22.10 Dementia, ameriški film
Oddajniki II. TV mreže:
17.25 TV dnevnik - 17.45 Kako naj vem, da to niso sanje, glasbena otroška oddaja - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Silhuete, oddaja narodne glasbe - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Bemus 84 - prenos jazz koncerta -21.00 Zagrebška panorama - 21.15 Soočanja, dokumentarna oddaja - 22.05 Filmi E. Robinsona: Naboji ali glasovi, ameriški film
ZAHVALA
Ob prerani izgubi našega dragega moža, ata, starega ata in tasta
CIRILA POKORNA
se iskreno zahvaljujemo za izraze sožalja, podarjeno cvetje in pomoč v težkih trenutkih. Iskrena hvala tov. ing. Knapu in tov. ing. Žibertu za lepe poslovilne besede ob odprtem grobu. Najlepša hvala gospodu župniku za lep pogrebni obred in pevcem za žalostinke. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
ŽALUJOČI: žena Ivanka ter hčerki Cirila in Ivica z družinama
RUSKI SIU ADA
ROMAN CHA TtAUBBI ANĐA
ŽIVALSKA USTNICA
PISATELJ (WH.HEIM|
»M FILM IGRALEC HUOSON
NEMŠKI MEŠC FILOZOF (OEORG)
VULKAN NA FILIPINIH
800 SONCA
M ST SLOVANIH
RIŽEVO ŽGANJE
VO0CNE ALI 0NOJ. NE BULE
REŽISERJEVO DELO
SRB, MESA NA SOLATA
IŽLETN T0ĆKA NAD TRŽ1ĆEM
OSVEŽILNA PUACA
SVIC SMU-KAĆICA, OL. ZMAGOVALKA
REŠITEV nagradne križanke z dne 28. septembra: Afrika, Kravos, Tamara, Ina-na, VC, gnajs, aker, natal, kolonada, troha, Enez, ranar, Zola, anorak, var, kam, ran, Tr, Asirija, solo, Ikar, stranka, Ma, Ivan Cankar, Nolde, Akra.
Prejeli smo 176 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (250 din) prejme Jure Šenk, Britof 207, Kranj, 2. nagrado (150 din) prejme Miha Zavrl Planina I, Kranj, 3. nagrado (100 din) prejme Peter Jelene, Reteče 12, Škofja Loka. Nagrade bomo poslali po pošti.
Rešitev nagradne križanke pošljite do 10. oktobra do 9, ure na naslov: CP Glas, Moša Pijade 1 — z oznako nagradna križanka. 1. nagrada 250 din, 2. nagrada 150 din in 3. nagrada 100 din.
»V
Višje obrestne mere za vezane dinarske hranilne vloge
letna obrestna mera (
7,5 % za vloge na vpogled 47    % za vloge, vezane nad 3 mesece 52    % za vloge, vezane nad 12 mesecev 55    % za vloge, vezane nad 24 mesecev
Obrestne mere za devizne hranilne vloge so nespremenjene:
7,5 % za vloge na vpogled
9 % za vloge, vezane nad 12 mesecev 11 % za vloge, vezane nad 24 mesecev 12,5 % za vloge, vezane nad 36 mesecev
ljubljanska banka
Temeljna banka Gorenjske
T
GLAS 10. STRAN   PETEK, 5. OKTOBRA 1984
REPORTAŽA
PRAZNIK KS PREDDVOR
Svečanost v novi dvorani
Jože Zorman, predsednik sveta krajevne skupnosti: »Kljub vremenskim in nekaterim drugim težavam za letos predvidene naloge uspešno uresničujemo. Y vsakem naselju krajevne skupnosti se v teh dneh nekaj dogaja.« — Anton Zorman, predsednik vaškega odbora na Bregu ob Kokri: »Cevi je dala krajevna skupnost, vsa dela za obnovo prek 700 metrov kanalizacije pa bomo opravili sami.«
Preddvor — V krajevni skupnosti Preddvor se v teh dneh zelo delovno pripravljajo na praznovanje. V vseh naseljih te krajevne skupnosti potekajo različne delovne akcije, še posebno pa hitijo v Preddvoru, da bi v novi dvorani obnovljenega kulturnega doma v spomin na 3. oktober 1943, ko je bil na območju krajevne skupnosti ustanovljen narod-noosvoboilni odbor, lahko bila tudi osrednja svečanost za letošnji krajevni praznik.
»Kljub vremenskim in nekaterim drugim težavam za letos predvidene naloge za zdaj uspešno uresničujemo,« nam je med nedavnim obiskom sredi dela pri obnavljanju kulturnega doma pripovedoval predsednik sveta krajevne skupnosti Jože Zorman. »V vsakem naselju v krajevni skupnosti se v teh dneh nekaj dogaja. Želimo si, da bi bilo bližajoče se praznovanje čim lepše. Ob tej priliki bi se rad zahvalil tudi vsem krajanom, ki sodelujejo pri različnih delih, še posebno pa skupščini občine in delovnim organizacijam na na-
Anton Zorman, predsednik vaškega odbora naselja Breg ob Kokri in član sveta krajevne skupnosti: »Od skupaj 730 metrov smo s prostovoljnim delom že obnovili okrog 400 metrov kanalizacije. Če ne bi bilo februarskega vetroloma in kasneje slabega vremena, bi z deli končali še letos. Tako pa bomo z akcijo končali spomladi ...«
Jože Zorman, predsednik sveta krajevne skupnosti: »Letos potekajo v naši krajevni skupnosti številne delovne akcije. Krajani se jih zares zavzeto lotevajo. Prebivalci Potoč se na primer zavzemajo, da bi uredili bivšo mož mirijo na Jakobu, ki je pred leti pogorela. Seveda pa bi se lastnik (Žičnice Ljubljana) moral najprej odpovedati sedanjemu pogorišču.«
Šola uči za prihodnost
Kranjski »starec«, Srednja šola za trgovinsko dejavnost, je pred tremi leti zaoral v usmerjeno izobraževanje — O problemih na pragu novega obdobja Valentin Trilar, dolgoletni ravnatelj trgovske šole
KRANJ — Korenine izobraževanja za trgovinsko dejavnost so se globoko vrasle. Sto let je namreč od tedaj, ko so trgovci na Kranjskem spoznali potrebo po šolanju. Tudi kranjska Srednja šola za trgovinsko dejavnost je že Metuzalem. Nekaj več kot četrt stoletja mu načeluje Valentin Trilar. Dolgo obdobje, zato so doživljali mnoge spremembe in reforme! A pogled dolgoletnega ravnatelja kranjske trgovske šole je bolj kot v preteklost uperjen v prihodnost. Zatorej se je razgovor s šolnikom, ki je prepričan, da bi že danes morali sodobneje poučevati in vzgajati za prihodnost, spletel zlasti o tem, kako je šola s stoletnimi koreninami prestopila prag usmerjenega izobraževanja.
»Ko smo v šolskem letu 1981/82 začeli z usmerjenim izobraževanjem, smo ukinili dotedanjo periodično organizacijo pouka, ko so učence pol leta poučevali v šolskih klopeh, preostalega pol leta pa ga postavljali za prodajni pult. Pouk je zdaj organiziran celoletno. Pred 3 leti smo dobili tudi nov, z nekaterimi naravoslovnimi predmeti obogaten predmetnik, ki je narekoval sodobno opremo učilnic in dodatno zaposlovanje pedagoških delavcev. Vzgojnoizobraževalni program za trgovinsko dejavnost je širši od prejšnjega, ozko strokovnega. Tudi odnos do združenega dela se je precej spremenil. Učenec v trgovski stroki je bil prej vezan na trgovsko delovno organizacijo z učno pogo-odbo. V prodajalni je bil deležen več učne prakse kot današnji učenec, kar je tudi vzrok za kanček nostalgije za starim sistemom šolstva.
Toda ni razloga za nostalgijo. Reformo smo ukrojili po zahtevah moderne dobe in prihodnosti. Čeprav smo še močno vkopani v tradicionalen sistem izobraževanja, pa že prodirajo spoznanja po širši paleti splošnih znanj. Ta so potrebna, če želimo, da se bodo učenci v prihodnosti laže prilagajali potrebam združenega dela, dinamiki sprememb ali morebitni prekvalifikaciji.«
Prva generacija srednjega usmerjenega izobraževanja se je letos že zaposlila. Kako so jo sprejeli v združenem delu?
»Prva generacija prodajalcev, ki so končali IV. zahtevnostno stopnjo srednje šole za trgovinsko dejavnost, je že zunaj. Prihodnje leto se ji bo pridružila še generacija komercialnih tehnikov. V združenem delu so sprva dvomili, da bodo dobili zadosti usposobljene pripravnike, saj so imeli učenci
usmerjenega izobraževanja občutno manj prakse kot klasično izšolani prodajalci. V prvem letniku so bili v prodajalnah 2 tedna, v drugem 5, v tretjem 13. Menda se v delovnih organizacijah še premalo zavedajo, da so tudi oni dolžni usposabljati pripravnike, ob strokovnem mentorstvu seveda. Morda bi učenci prihajali iz šol bolje praktično usposobljeni, ko bi tudi šola iskala stika s prodajalnami, saj imajo zdaj tudi pedagogi premalo vpogleda v praktično delo. Šola in trgovska delovna organizacija bi morali tesneje sodelovati, tako pa je zdaj na obeh straneh še precej ravnodušnosti. Mladi danes prihajajo delat za prodajni pult z več strokovno teoretičnimi znanji, ne več ozko predmetno usmerjeni. Trgovina mora ta znanja znati izkoristiti za prakso.«
Usmerjeno izobraževanje je porodilo tudi nekatere probleme. Kako jih premeščate?
»Usmerjeno izobraževanje nas je obremenilo s precejšnjimi gmotnimi problemi. Na novo smo morali opremiti učilnice za naravoslovne predmete, kar je veljalo veliko denarja. To se je zajedlo tudi v osebne dohodke delavcev. Ob novem predmetniku in prodoru tehnične kulture v šolo smo zadeli tudi ob usposobitev pedagoškega kadra. Oboje, sodobni pripomočki in /a sodoben pouk usposobljeni pedagogi, mora postati predmet sistematičnega dela pristojnih strokovnih institucij. Praksa namreč potrjuje pravilo, da je trdnost slehernega gospodarskega sistema odvisna od kakovostnega izobraževanja. Toda čas nas prehiteva. Nismo še dohiteli računalniške dobe. Štejemo opravljene pedagoške ure, polemiziramo o šolskem koledarju, v vsebinskem in delovno operativnem smislu pa zaostajamo.«
1). Z. Žlebir
V teh dneh hitijo z deli v novi dvorani kulturnega doma v Preddvoru, kjer bo otvoritvena svečanost za krajevni praznik. Prek 150 krajanov je doslej že opravilo okrog 3500 prostovoljnih delovnih ur.
šem območju za materialno pomoč.
V Mačah se prav v teh dneh pripravljajo na položitev asfalta na cesti Preddvor—Mače. V krajevni skupnosti smo s pomočjo dvepetinskih sredstev skupščine občine, gozdnega obrata GG v Preddvoru in TOK Preddvor ter lastnim deležem zbrali 1,5 milijona dinarjev. Krajani in lastniki počitniških hišic so prispevali razliko do 2,2 milijona. Upamo, da bo Cestno podjetje še do praznika položilo fini asfalt.
Na Bregu ob Kokri pravkar poteka velika delovna akcija krajanov za obnovo 730 metrov dolge kanalizacije. Predračun del je znašal prek 5 milijonov dinarjev. Krajevna skupnost je poskrbela za cevi, krajani pa so prispevali po 15 tisoč dinarjev in sami prevzeli tudi vsa dela.
V Zgornjih Potočah bodo do praznika končana dela na javni razsvetljavi, v Spodnjih Potočah pa je zgrajeno telefonsko omrežje za 12 novih naročnikov. Priključitev na centralo bo mogoča, ko bo položen še dva kilometra dolg kabel od Preddvora do Spodnjih Potoč. Še letos pa naj bi bil obnovljen tudi Žagarjev most čez Kokro, ki ga je voda pred petimi leti odnesla in tako odrezala lastnike gozdov na levem bregu Kokre. Most bo obnovljen na pobudo krajevne skupnosti in lastnikov gozdov, ki so prispevali tudi denar. Z deli bi že končali, če ne bi bilo februarskega vetroloma in kasneje slabega vremena.
Prizadevamo si, da bi prihodnje leto začeli urejati cesto do hotela Bor, ki jo je razrilo lansko neurje. Sicer pa je krajevna skupnost pripravljena prispevati tudi material za javno razsvetljavo v naselju Hrib. Upamo; da se bodo tudi krajani v tem delu zavzeli za to akcijo.
V naselju Tupaliče so že opravili veliko telefonsko akcijo. Pri izgradnji osnovnega telefonskega omrežja za 66 priključkov so krajani naredili prek 2000 prostovoljnih delovnih ur. Zdaj jih čaka še izgradnja sekundarnega omrežja. Nekaj telefonov bo najbrž zazvonilo že do krajevnega praznika. Na tem območju pa je
razen te*ga treba rešiti še dolgoletni problem. Še vedno namreč niso rešena pravna oziroma premoženjska vprašanja glede zemljišč ob novi cesti in zato tudi ne moremo urediti avtobusnega postajališča. Glede tega smo tudi zastavili delegatsko oziroma jasno vprašanje, na katerega pa še nismo dobili odgovora.«
Za Možjanco smo urejali dokumentacijo za ojačitev vodovoda. Ocena materialnih stroškov in strokovnih del znaša 3 milijone ter prostovoljno delo. Še letos naj bi na tem območju stekla mladinska delovna akcija.
Pripravljamo tudi dokumentacijo za ureditev meteornih in fekalnih vod za naselje Nova vas, ki se zdaj iztekajo v jezero Črnjava. Ko bo v prihodnjih letih prišlo do sanacije jezera, bo treba zgraditi tudi okrog 800 metrov kanalizacije za to naselje.
Največja akcija pa trenutno poteka v samem Preddvoru. Iz programa obnove kulturnega doma (z akcijo so začeli lani) bomo letos uredili dvorano, stopnišče, dve klubski sobi in kurilnico z dimnikom. Prvotni program je bil ovrednoten na 3,6 milijona dinarjev, vendar smo ga morali skrčiti na 2 4 milijona. Odpovedali smo se novim stolom in opremi odra v dvorani. S prostovoljnimi deli in sredstvi krajevne skupnosti bomo prispevali 1,7 milijona dinarjev, blizu 700 tisoč dinarjev pa bomo dobili iz natečaja tri petinskih združenih sredstvih. Največji uspeh bo, da bo svečanost za krajevni praznik v novi dvorani.«
V praznovanje letošnjega krajevnega praznika se letos vključujejo vsa društva in organizacije. Osrednja svečanost bo ob otvoritvi nove dvorane, ko bodo kulturni program pripravili pevci, recita-torji in folklorne skupine. Podelili bodo tudi priznanja krajevne skupnosti. Razen tega bo v prazničnih dneh gasilsko društvo predstavilo monočr-palko in terensko vozilo. Pri-• pravljajo tudi rokometni turnir ženskih gorenjskih ekip, socialna komisija krajevne skupnosti pa bo poskrbela za srečanje vseh nad 75 let starih krajanov.
A. Žalar
POSPEŠEVALI*
Med
Kmetijski pisarniškega deli| zahtevamo od nji hleve. Če pridelo je neučinkovita.
Kranj — Kmetijski! sevalna služba skem je razdrobljena.! je razdrobljeno in ne| tudi zasebno kmetij: speševalne službe so t j gah, * pri Živinorejs narskem zavodu ter i nje tudi v Gozdnem stvu Bled. 23 posp kolikor jih je na Gc naj bi nadzorovali nje hrane na 42.24: kmerijske zemlje. Vsaki bedel nad 1923 hektr travnikov in pašnikov* na   480   kmečkih p stvih. To je obsežnodeM slabo organizirana, kidf šibka in s pisarniški«' preobremenjena i more zadovoljivo Zanimivo bi bilo koliko tehnologov bi A šno proizvodnjo pow4 delovne organizacije Jj cer nimamo razpoiifl|r datkov; z zanesljivostjo J ko trdimo, da precej v*čj
V Zadružni zvezni 9 so že razpravljali o teaj vsak pospeševalec celotno kmetijsko na 120 do 150 kmet;;r." meni, da bi morali na 3 skem dodatno zaposttj krat toliko pospeševak jih je sedaj. Četudi s?J tijskih šolah izobra precej   (bodočih) s kov z Gorenjske, je. ko prodobiti za to sliL z ljudmi je zahtevno,i pa jih odvračajo od skromni osebni dol vinorejsko-veterina. vodu Gorenjske in v, kmetijski zadrugi so | davnim razpisali deta sto za pospeševalctfM
Pri izgradnji kanalizacije so krajani naredili že prek UHH) prostovoljnih delovnih ur. Iz vsake hiše na Bregu ob Kokri
Tretjina prisodili slabo oci
Povzemamo nek« vitev iz raziskave, kij jela 2052 slovenskih in govori o tem. in kakšna naj bi bili! sevalna služba cv kmetov.
— Kar 31 odstotke«] ketiranih je službi "prisodilo slabo«1 za uspešnost pri nju znanja v kmetijs izvodnjo. 31 odstotke*! ocenilo niti kot sl*b»i kot dobro, 28 odstotki* njenim delom zad 11 odstotkov pa dela] sevalne službe :.
— • Četrtina go . katerih kmetije imaie«1 hektara obdelovali* * lje, in petina t.s: obdelovalne površine' jo 2 do 3 hektara, je' sto da bi ocenila speševalne službe,« da pospeševalne ali da ne vedo zanjo.
— Glede na s: skov kmet čuti, kakoi sevalec zanj -svetuje v zvezi s kn.. proizvodnjo. Podatki1 skave niso preveč! ni: 64 odstotkov nih je izjavilo, da valeč niti enkrat 4 njihove kmetije, 8.9< ka  enkrat, 10,8 dvakrat, 17,3 odstot trikrat in večkrat.
— Na vprašanje kJ strokovnjak bi bil pol vem mnenju najus 15,2 odstotka ank ni vedelo odgovora. I ca je menila, da pospeševalec pol področja kmet prav malo manj Manjši del (17.2 se je opredelil 2a njake, ki so sj za posamezna Približno enako št ketiranih pa je je uspešnost odvisna preds sen kakšen človek je
'MBA SE DUŠI V PAPIRJIH
hmo, hlevom in njivo
REPORTAŽA
PETEK, 5. OKTOBRA 1984  11 STRAN GLAS
ti« |ni službi smo naprtili mnogo (odvečnega) I« danja na (brezplodnih) sestankih, hkrati pa !Jt usti pisarne in odide na polja, travnike in v o« Hane.za načrti, jo še vsi po vrsti grajajo, da
«> javil Članstvo v Dru-jm cnetijskih inženirjev in jjflfckcv pa dokazuje, da je gHpqakov na Gorenjskem j£*ikdajih precej dela tu-nostih, ki imajo s ttjstvom  malo   ali nič
Slmkovita ali ne?
itost pospeševalne I fttjvečkrat merimo le s »oddanega mleka, me-(bopirja in pšenice. Če je kot prejšnja leta JMkadta z načrti, potem ni Branja; sicer pa postane Sevalna služba grešni jfc Sprašujem se, so mar i^lfcjevalci krivi, da je obča-j| sanjkalo krmil, gnojil in Jtojh sredstev, da so cene ^MUTih kmetijskih pridelal japodbudne?« je pred ča-'Jm fejal Jurij Kumer, vodja Aarvalne službe v škofje-
^jW; se otresti pretiranega AJ»*;$kega dela, je osrednji - š-*". s katerim se danes ^b/,/ispeševaine službe, liceje petkrat preveč,« foton Potočnik, vodja mine službe v Gorenj -
_jjjskj zadrugi. »Čeprav
(jragemu dopovedujemo, zveza nam in mi frje treba pospeševalce iti pisarniška dela, v leto več. Vedno
bolj se izgubljamo v pisariji — v pisanju poročil za intervencijski sklad in za razne občinske in republiške organe v sestavljanju zahtevkov za pridobitev regresov in premij, v snovanju naložbenih načrtov za odobritev posojila. Sestan-kujemo in sklepamo pogodbe, najprej za celoletno proizvodnjo, zatem še za pšenico in krompir posebej. Zgodi se, da mine delovnik, pa pospeševalec ni obiskal niti ene kmetije. Stroka mu tako uhaja in ob tem ga mineva volja, da bi obnavljal in poglabljal znanje.«
»Na kmetijah prevladuje ekonomika,« pravi Anton Potočnik. »Kmetje dobro vedo, kaj se jim splača saditi in sejati, kaj rediti v hlevu, koliko gnojiti in koliko krmil nasuti v jasli. Kako bo pospeševalec prepričal kmeta, naj poseje več pšenice in posadi manj krompirja, ko pa kmet dobro ve, pri kateri poljščini bo več iztržil. Pospeševalna služba je pri tem nemočna.
Način financiranja naše službe je neustrezen. Koliko denarja dobi od občinskega intervencijskega sklada, je odvisno od tega, kako uresničuje zadruga načrt odkupa kmetijskih pridelkov. Če dosešemo plan, dobimo za liter mleka 0,25 dinarja, za vsak liter nad načrtom nas nagradijo z 0,50 dinarja, za vsak liter pod pla-
nom pa kaznujejo z enakim zneskom. Podobno je urejeno tudi za meso in pšenico. Takšen način financiranja kaže, kot da smo pospeševalci odgovorni za uresničevanje načrtov. Kaj pa vreme, oskrba z reprodukcijskim materialom, cene, socialni problemi na vasi .. .?«
»Če ga potrebujem, ga že poiščem«
Večina kmetov, ki smo jih povprašali o delu pospeševalne službe, je bila zadovoljna z njo; peterica, ki pa ni hotela izdati imena in priimka, pa je izjavila, da o njej nima kaj dobrega povedati.
Franc Bohinc iz Zaloga: »Pospeševalci nam svetujejo veliko koristnega, a kaj ko se zaradi cen in pomanjkanja re-. produkcijskega materiala ne ravnamo vedno po njihovih navodilih.«
Jože Meglic iz Potarjev: »Ne bi bilo smiselno, da bi pospeševalci hodili od hiše do hiše in nadlegovali ljudi. Kmet, ki ima težave in potrebuje njihovo pomoč, jih bo že poiskal. Nimam jih kaj kritizirati. Ko sem urejal pet hektarov travnikov in pašnikov, so mi pomagali.«
Marija Mesec iz Rovt: »Pospeševalci in kmet iz Žabnice so mi svetovali, naj preidem na črednik na pašo na počez. Pomagali so mi pri ureditvi pašnika in tudi zdaj pridejo pogledat, kako se obnese novi način.« C. Zaplotnik
dolini
Jskovni eti ko
ko stopiš v vežo, te ustavijo .-.,znaše borbe. Bojna pot Je-/tfjiko-bohinjskega odreda. Sli-^jamskega gradu, kjer je bil #psta 1944 ustanovljen« Jeseni-HMittBJski odred, borci in doma-11 Gorjuš, slikani septembra W* tktivisti, mladina iz Bohinja, "/jbra 1944 razobesila slo-Mozastavo na Triglavu, slike po-I Vskovnice —  11. novembra IM jo požgali Nemci in se tako ptoali za vdor Jeseniško-bohinj-'/Jreda v Bohinjsko Bistrico; vr'<, ftaba odreda in komandanta IhtLebna, ki v Zgornjesavski doto na radijsko zvezo s štabom korpusa, tabor odreda na Vogar-borcev odreda z angle-' rji v Ziljski dolini . . . Sli-tfffform pripoved o borcih, ki Uskovnica tolikokrat polit zatočišče, drugi dom. Pred -« leti so planinski  dom na ify//roti, last Planinskega društva v- * vas, preimenovali v dom Je--uv^hinjskega  odreda. Pred 16. septembra, so borci 1   , praznovali 40-letnico ustano-^Jfcodreda. Zdaj bo tu stalna raz-<> bojni poti odreda. Čez \., •/;■>■' i': prišlo, kljub slabemu I     ,    sklenili so, da se bodo I,,, «rX '.'-ptembra dobili tu. Saj §/, vx>> tudi kje drugje, toda ni izbrati lepši   kraj,   kot je : %<>;/!Ja; zeleni amfiteater, obkro-JldzvMJcem že malce pobeljenih
negie, na i se pa sneg kristal..
PETKOV PORTRET
Peter Panjan
Oktobra in vse jesenske mesece, dokler zemlje ne pokrije sneg, traja njegov delovnik od sedme do sedemnajste ure, ob sobotah končuje z delom opoldne, pa tudi ob nedeljah ni vselej prost. To mu narekuje poklic. V vrtnarijo blejske kmetijske zadruge Gmajna na Bledu, katere vodja je, namreč takrat prihajajo številni kupci, ki bi se radi še pred zimo oskrbeli s tem ali onim za svoj vrt. Da je treba ustreči njihovim željam in obenem postoriti vse potrebno za mesece, ko v naravi rast zastane, pa se je naučil že med šolanjem pred mnogimi leti.
»V celjsko vrtnarsko šolo,« pripoveduje Peter Panjan, »me je iz Bele,. Krajine, kjer sem se rodil 1942. leta, privedla želja sorodnikov, da bi se izučil za vrtnarja. Tedaj smo imeli le mesec teoretičnega pouka, za praktično delo pa sem se usposabljal v eni naprednejših ljubljanskih vrtnarij. Delali smo od zgodnjega jutra do pozne noči, kar mi je bilo takrat včasih odveč, pozneje pa sem spoznal koristnost takšnega šolanja.«
Sprva je želel znanje vložiti v lastno vrtnarijo. Zato je iz Ljublane prišel delat k nekemu zasebniku na Gorenjsko, od katerega je nameraval odkupiti zemljo. Ti načrti so se izjalovili in za nekaj let se je zaposlil kot hotelski re-ceptor na Bledu. Čeprav je bil zadovoljen tudi pri tem delu, ga je vleklo nazaj v vrtnarski poklic. Tri leta je skrbel za urejanje nasadov pri blejskih hotelih Golf in Park, pred petimi leti pa je prevzel sedanjo dolžnost.
»Naloga vodje vrtnarije,« opisuje svoje delo sogovornik, »ni toliko vodenje z besedo, ampak bolj dajanje zgleda drugim delavcem. Biti moram tam, kjer me najbolj potrebujejo; p rim cm za lopato na vrtu, sprejemam stranke v prodajalni, pripravim cvetlični aranžma, poskrbim za popravilo te ali one stvari in mnogokrat, po-
sebej v mrazu, prihajam ponoči nadzirat ogrevanje rastlinjakov. Imamo namreč zastarele objekte in naprave, zato je potrebno veliko ročnega dela. Kljub trudu pa nam zaradi velikih stroškov zlasti pri porabi energije ne uspe prevesiti poslovanja iz izgube v dobiček. V zadrugi so bili prepričani da na vrtnariji raste in cveti vse samo od sebe, zato so dolgo pozabljali na naložbe v posodobitev in smo zaostali za mnogimi zasebnimi vrtnarji.«
Potlej Peter Panjan z navdušenjem razlaga svoja spoznanja z vsakoletnih obiskov raznih vrtnarskih prireditev v tujini, ki si jih ogleda na lastne stroške, pa izkušnje ob novostih, ki jih pridobiva s preučevanjem strokovne literature. Zal mu je, da v njihovi vrtnariji ni možnosti za kaj takega; to podkrepi s pripovedjo, kako so njihove delavce tujci posneli med lopa-tanjem hotelskega vrta in objavili sliko v nekem angleškem časopisu. Zanje je to že pozabljeno opravilo poklicnih vrtnarjev, oni pa so šele pred nedavnim dobili stroj za obdelavo zemlje. Ob tem naglasi, da bi bila nujna tudi uporaba kvalitetnih škropiv pri vzgoji rastlin.
»V naši vrtnariji,« našteva njen vodja, »vzgajamo v glavnem lončnice in enoletno cvetje ter spomladi zelenjavne sadike, izdelujemo vence, skrbimo za dekoracijo s cvetjem v nekaterih blejskih hotelih in zasaditev njihove okolice, prodajamo pa tudi drugod vzgojeno rezano cvetje, lončke in drugo. Da bi popestrili ponudbo, smo se lotili vzgoje okrasnih trajnic in prodaje sadnega drevja ter grmovnic. Zlasti slednja novost privablja kupce vse od Kranjske gore do Kranja.«
Peter Panjan želi čim manjkrat zavrniti kupca, češ da nečesa nima. Pravi, da mu je v zadovoljstvo, če stranki lahko ustreže. Razen tega je vesel, če naredi lep šopek ali vzgoji mikavno lončnico. Zanj je poseben čar, ko spremlja rastline od setve do cvetenja, zato ga nobena težava ne more več odvrniti od vrtnarskega dela. Predvsem vztrajnost pa priporoča tudi mladim, ki jih navdušuje nad rastlinami pogosto mine, ko morajo prijeti za lopato ali raztrositi gnoj.
Besedilo in slika: Stojan Saje
do prihajali. Sicer pa, če pridejo čez Pokljuko in se zapeljejo do ceste, ki se odcepi proti vojašnici, imajo le dobre četrt ure hoje do tu. Najlepša pa je pot iz Bohinja, od Hudičevega mostu.
Planinci dobro poznajo Uskovnico, čez vodi pot na Triglav. Tu se ustavljajo gorniki, ki prihajajo iz Voj, od Vodnikove koče, s Pokljuke, iz Bohinja. Tu se pozdravljajo z gorami, tu se poslavljajo od njih. In skoraj ga ni planinca, ki bi se ne ustavil v domu, se okrepčal s kislim mlekom, vročim čajem, enolončnico, ki je vedno pripravljena na Brigitinem štedilniku. Sem prihajajo tudi turisti s Pokljuke. Lep sprehod je do sem, ravno prav daleč, da zadiši pol klobase v zaseki ali odličen sirov zavitek s čajem. Danes je na voljo ješprenček. Brigita in Hinko Hriberšek zaključujeta poletje na Uskovnici, zato ni več tolikšne izbire kot čez poletje. V ponedeljek, 8. oktobra, bo dom zaprt, potem bo odprt spet za 29. november, z novoletnim praznovanjem se bo pa tu odprla zimska sezona. Tu bodo do srede marca šole smučanja, tudi za slepe, tečaje bodo imeli gorski vodniki, od tu se odpravljajo smučarji na turne smuke. Prav s Kredarice prismučajo do sem najbolj korajžni.
Človek kar ne bi verjel, da ima dom toliko prostora: v 18 sobah ima 45 ležišč. Prav te dni so uredili še posebno sobo, kjer bodo lahko tečajni-
Ui S--IS----]-----^ filmo
in podobno. Tako je novo, da še vse diši po lesu in smoli.
Lepa, neokrnjena narava. Turisti, ki enkrat dožive Uskovnico, se vedno znova vračajo. Če drugega ne, si v dolini zažele Brigitine gobove juhe, žgancev z zeljem. Ena najlepših izletniških točk je za bohinjske turiste. Ko so zadnjič v domu pripravljali razstavo o Jeseniško-bohinjskem odredu, je skupina nemških turistov spraševala, če lahko pridejo takrat, ko bo tu proslava, če sploh smejo ... Oskrbnik Hinko, ki dobro govori nemško, jim je zagotovil, da mirno lahko pridejo na Uskovnico takrat, ko bo tu partizanski shod. Povedal jim je tudi vse o odredu. Ni jih bilo, ker je deževalo, a vse izredno zanima prav naša borbena zgodovina. Vsak se ustavi pred fotografijami in Hinko vedno znova pripoveduje, razlaga. Spoštovanje in začudenje se zrcalita na obrazih tujcev. Da je partizanska borba segla tako visoko, niso mislili. Sploh pa občudujejo našo zavest, naše domoljubje in spoštovanje do narodnoosvobodilne borbe, do žrtev, katerim smo postavili toliko čudovitih obeležij.
Vsako obdobje tu gori je prelepo. Zelena pomlad, vroče poletje, jesen, ko se macesni, ki obrobljajo planino, obarvajo rumeno, in zima, ko je tu sneg, ne bel, moder! V dolini megle, na Uskovnici se pa sneg sveti kot kristal...
Dom se letos tudi zunaj obnovili, nrpnleskali. streho so prekrili, te dni
se bodo lotili vetrolova pred vhodom. Pozimi, ko nese sneg z vetrom, vrata dobesedno zasuje. Pa kopalnico bodo morali preurediti zgoraj in v hodnik postavici novo peč, da bo še bolje grela vse sobe. Sicer pa hišo ogrevata dve veliki peči: krušna in velik kamin v spodnjih prostorih, tako da ni mraza. Drva so že pripravljena: 20 metrov jih je že v drvarnici, prav toliko pa še zunaj. Je pa težava obrtnika dobiti sem gor, zmaje z glavo Hinko. Dva pralna stroja čakata mojstra za popravilo, pa ga ni od nikoder. In toliko drugega bi bilo treba postoriti po hiši. Vesel je, da je rešil problem smeti in odpadkov. Kakšna nadloga je to v hribih, vedo le oskrbniki koč. Ko bi vsak planinec svoje odpadke dal v nahrbtnik in jih odnesel v dolino, bi bilo seveda idealno. Toda pri naših planincih ne bomo nikoli dosegli takšne zavesti. Nekaj ča-
sa je Hinko smeti kuril in zakopaval. Potem ni več šlo. Zdaj še vedno škuri, kar gori, ostalo pa spravi v v vreče, in ko Cvetkov Janko s traktorjem pripelje na Uskovnico hrano in ostalo, odpelje odpadke. Stehtajo jih in mu plačajo od kilograma,'toda to je edina rešitev, da planino ohranijo lepo in čisto. Vsi oskrbniki bi lahko tako reševali problem. Ne bi bilo treba z Vogla smeti metati, kar po skalah, jih na Sedmerih jezerih nalagati v odprta smetišča! Zakaj bi hodili nosači prazni nazaj, hribi pa bi postajali vedno večji smetnjaki!? Alojz Pre-želj iz Srednje vasi, ki je že 22 let gospodar doma, pravi, da še nikoli ni imel na Uskovnici takega reda, kot je zdaj, ko kočo oskrbujeta Brigita in Hinko.
Pravijo, da zgledi vlečejo. Ko bi hotel vleči tudi ta!
D. Dolenc
Brigita in Hinko Hriberšek sta rada v planinah. Posebno Brigi-to planinci dobro poznajo, saj je bila deset let oskrbnica na Komni, leto dni sta bila z možem na Sedmerih jezerih, zdaj pa že dve leti vodita dom Jeseniško-bohinjskega odreda na Uskovnici. — Foto: D. Dolenc
O L, AS 12. STRAN
ŠPORT IN REKREACIJA
PETEK, 5. OKTOBRA 1984
Lojze Oblak — kolesar, tekač, smučar . ..
Izkazal se je med »jeklenimi«
Gorenja vas —. Osemdeset izbranih slovenskih rekreativcev se je zadnjo avgustovsko soboto v Bohinju pomerilo na prvem triatlonu »jeklenih«. To je bila za vse udeležence zahtevna pre-skušnja: Potem ko so po dolgem preveslali Bohinjsko jezero, so se s kolesi zagrizli v strmino proti Pokljuki, odtod pa so nato dirjali peš do Vodnikove koče. V deževnem vremenu in v močni konkurenci nekdanjih športnikov, državnih reprezentantov in dobro pripravljenih rekreativcev je prvi pritekel na cilj (s štiriminutno prednostjo pred Janezom Reberšakom) 38-letni Lojze Oblak iz Gorenje vasi, sicer serviser športne obutve v žirovski Alpini. Za marsikoga je bilo to presenečenje; za vse tiste pa, ki dobro vedo, da je Lojze vsestranski rekreativec, niti ne.
Lojze je po končani osnovni šoli med različnimi športi, ki so ga zanimali, izbral atletiko Tri leta je treniral v Ze-le/.ničarskem atletskem klubu Ljubljana in v tem času je dosegel nekaj dobrih uvrstitev: bil je tretji na slovenskem prvenstvu v teku na 1500 metrov ter 5. v Sloveniji in 18. v državi na tekmovanju v krosu. Po končani športni poti in krajšem premoru, v katerem je imel dovolj drugih obveznosti, je pred desetimi leti ponovno začel z redno vadbo. Prijatelj ga je prepričal, da se je udeležil prvega trnovskega maratona. Čeprav si je takrat prvič nadel na noge tekaške smuči in četudi je med tekom zlomil palico in smučko, je pritekel v cilj kot 99. Trnovski maraton je bil prelomnica — začetek obdobja, v katerem je veliko prostega časa posvetil redni in načrtni vadbi.
Lojze je vsestranski rekreativec. Pozimi teče na smučeh in vijuga po strminah, poleti največ kolesari in teče po suhem, občasno igra še nogomet in namizni tenis, plava in se vozi s kanujem po poljanski Sori. Lani je prekolesaril sedem tisoč kilometrov. Ko še ni bilo
Občinski kros v Krizah
Križe — Odbor za športno rekreacijo pri tržiški telesnokulturni skupnosti, šolsko športno društvo Kokrški odred iz Križ ter atletska sekcija TVD Partizan Tržič prirejajo v torek, 9. oktobra, ob 15.30 na travniku za osnovno šolo v Krizah iesensko občinsko prvenstvo v krosu. Udeleženci bodo razdeljeni v 22 starostnih kategorij. Najboljši med njimi se bodo uvrstili v občinsko reprezentanco, ki bo 20. oktobra nastopila v Litiji na tradicionalnem krosu Dela. Tekmovanje bo potekalo na progah, dolgih od 400 do 50°0 metrov. Organizator sprejema prijave v pisarni TKS na Bračičevi 4 v Tržiču (telefon 50-342) in pol ure pred začetkom tekmovanja.
Tržičani so se zadnja leta odlično izkazali na jesenskem krosu Dela. Tudi letos želijo, da bi ohranili pridobljeni ugled iz prejšnjih let, zato vabijo na izbirno tekmovanje vse najboljše tekače, predvsem pa starejše tekmovalce.
J. Kikel
J
pologa, je s prijatelji zapeljal tudi v Italijo in Avstrijo, zadnje čase največ kolesari po cestah v Poljanski dolini, le sem ter tja »skoči« do Vršiča. Na smučeh preteče letno od 700 do 800 kilometrov, po suhem polovico manj. Letos se je udeležil 30 množičnih prireditev, od tega 20 kolesarskih.
»Zakaj počnemo vse to, le kaj imamo od tega, nas sprašujejo nekateri in nam očitajo, da smo zbiralci medalj, da zdaj uresničujemo neizpolnjene mladostne želje in podobno. Da, vsakega pokala in vsake kolajne sem zelo vesel, ker vem, da je rezultat redne vadbe in trdega dela. Ljudje smo pač različni: nekateri po končanem delovniku ali ob koncu tedna najraje hodijo na zabave, posedat v gostilno, berejo, »šušmarijo« in se pehajo za denar . . . Jaz sem našel zadovoljstvo v kolesarjenju, teku, plavanju, veslanju — skratka, v rekreaciji. Je mar to kaj slabega?«se sprašuje Lojze.
Po bohinjskem triatlonu »jeklenih« so si skočili v lase strokovnjaki in tekači. Kaj je pretiravanje so burno razpravljali. Naposled so se pomirili z ugotovitvijo, da je kar precej občanov obležalo na vinskem sejmu, na triatlonu »jeklenih« pa noben.
ŠPORT OB KONCU TEDNA
KRANJ — Partizan Kranj bo v nedeljo, 7. oktobra, na stadionu Stanka Mlakarja organiziral že tradicionalni jesenski Cooperjev test. To je disciplina hoje in teka v času dvanajstih minut. V tem času udeleženci lahko preverijo svojo vzdržljivost in svoje telesne sposobnosti. Testiranje bo od 9. do 12. ure. (-d)
Brdo pri Kranju: tek štafet na 88 kilometrov — Športno društvo Kokrica prireja jutri, 6. oktobra, na Brdu pri Kranju, 2. tek štafet na 88 kilometrov. Prireditev, ki simbolizira 88-letno življenjsko pot tovariša Tita, se bo začela ob devetih dopoldne in končala okoli druge ure. Osemčlanske ekipe, v katerih je tudi po ena ženska, bodo razdeljene v dve starostni skupini — do 30 in nad 30 let. Vsak član štafete bo pretekel 11 kilometrov, prve pa bodo s štartnega mesta na brdskem hipodromu krenile ženske. Med prireditvijo, ki bo trajala okrog pet ur, bo na Brdu kulturno zabavni program, v katerem se bodo predstavili folklorna skupina, šolani psi in še kdo.
Bled: občinsko prvenstvo v tenisu —
Jutri in v nedeljo, 6. in 7. oktobra, bo na teniških igriščih v Zaki na Bledu teniško prvenstvo radovljiške občine. Tekmovanje, ki ga prireja Zveza teles-nokulturnih organizacij Radovljica, se bo začelo ob 8. uri. Udeleženci bodo razdeljeni v tri skupine po starosti in spolu: ženske, moški do 35 in nad 35 let. Organizator sprejema prijave še danes, v petek, do 12. ure v pisarni ZTKO Radovljica (Gorenjska 26) ali po telefonu 75-167.
Škofja Loka: troboj dvigalcev uteži
— V zadnjem kolu I. zvezne lige v dviganju uteži se bo ekipa Škofje Loke, ki prvič tekmuje v ligi, pomerila v nedeljo ob 10. uri v športni dvorani Poden v Škofji Loki z Igmanom iz Konjica ter s
r
Spet izredno uspešna sezona
KHASJ — Ze več kot mesec dni je v kranjskem zimskem bazenu živahno kot vsa leta. .S treningi je namreč že 3. septembra začelo stopetdeset plavalcev in plavalk kranjskega Triglava. Za nameček pa osnove plavanja v bazenu osnovne .šole Bratstvo in enotnost na Planini spoznava še sto štirideset najmlajših, ki obiskujejo znano kranjsko eksperimentalno plavalno šolo. Plavalci in plavalke Triglava so imeli mesec počitka, nekateri malo dlje. Po mnenju trenerja Draga Petričaje bil odmor le nekoliko predolg.
Letošnjo poletno sezono so kranjski plavalci spet zaključili kot najboljši jugoslovanski klub v državi. Čeprav so izgubili le za nekaj točk jugoslovanski pokal, bili so drugi le za nekaj točk zaostanka za zmagovalno Mladostjo, jih ta poraz ni potrl. Še več. Ze na članskem državnem prvenstvu so s prvimi mesti in odličnimi rezultati dokazali, da so res najboljši v državi. Državno prvenstvo je tudi motiv Triglava, saj imajo le od reprezentantov in kategoriziranih tekmovalcev in tekmovalk koristi. Ta cilj so tudi dosegli, saj so bili v reprezentančnem dresu poleg bratov Boruta in Darja-na Petriča še Kosirnikova, Savinškova, Kalanova, Marenčič, Šolar in Jo-cič.
Zakaj so Triglavani letos osvojili le drugo mesto v jugoslovanskem pokalu? Štirikratni zaporedni zmagovalec jugoslovanskega pokala Triglav je v letošnjem pokalu nastopil samo s peščico članov, vsi drugi pa so bili mlajši pionirji. Le-ti pa še niso bili zreli za tako tekmovanje. To se je potem jasno pokazalo nu posamičnem državnem prvenstvu v Splitu, ko so Mludosluši dosegli kuj malo vidnih uspehov. Na tem prvenstvu so prvo violino spet igrali plavalci in pluvalke Triglava. V tej letni sezoni so pionirji Triglava A osvojili državni ekipni naslov, medtem ko so bili drugi na prvenstvu Slovenije l'iouirji kategorija B so slovenski prvaki, medtem ko Htt bili starejši pionirji četrti na državnem prvenstvu.
Plavalci Triglava so to »ezono osvojili nad osemdeset zlatih, srebrnih in bronastih kolajn, ki so bile pogojene še z državnimi in republiškimi rekordi ter izredno dobrimi rezultati vseh članov Triglava. Slabost p h PK
tev, ki naj bi bila dolgoročna.
Veliko prahu se je dvignilo po olimpijskih igrah v Los Ange brata Petrič iz Amerike nista prinesla kolajne. Kljub temu je ses Darjana Petriča na 400 m kravi izreden uspeh, saj vemo. da so bih med
Angelcsn. saj to mesto
In vaše mnenje?
»Kdor se je že v mladosti ukvarjal s športom, kdor tudi kasneje redno in načrtno vadi, lahko prenese tudi takšne napore, ki se marsikomu zdijo že pretiravanje. Žal so med udeleženci množičnih prireditev tudi takšni, ki malo trenirajo in precenjujejo svoje sposobnosti. Poznamo pa še eno vrsto pretiravanja. Nekateri prireditelji so namreč zaslutili zaslužek, izkoriščajo veliko zanimanje za rekreacijo in oderuško navijajo štartnino.«
C. Zaplotnik
Partizanom iz Banje Luke, ki je poleg domačinov in Herkulesa iz Bača naj-resnejši kandidat za tretje mesto. Škofjeloški težkoatleti so v letošnjem tekmovanju presegli pričakovanja in povsem mirno pričakujejo zadnja dvoboja. Računajo na dve točki, po tihem pa še na tretjo, kar bi že zadostovalo za tretje mesto. — R. Pire
Kranj: občinska nogometna liga — Razpored tekem — člani, sobota ob 15.30 — Primskovo : Sava, Britof : Šenčur, Podbrezje : Zarica, Trboje : Kokrica, Velesovo : Bitnje, Podgorje : Grinta-vec, Preddvor : Hrastje^ Visoko : Mavčiče; pionirji, sobota ob 14. uri — Podbrezje : Britof, Kokrica : Naklo, Primskovo : Šenčur, Sava : Zarica, Bitnje : Visoko; mladinci, nedelja ob 10. uri — Zarica : Šenčur, Naklo : Primskovo, Trboje r Bitnje, Kokrica : Preddvor, (-d)
Kranj:   nastopi   gorenjskih rokometnih ligašev — Rokometašice Alple-sa, ki so pred kratkim dosegle pomembno mednarodno zmago na turnirju v Rimu, se bodo v petem kolu republiške lige pomerile jutri ob 17.15 v športni dvorani Poden v Škofji Loki z ekipo Fužinarja, ob 19. uri pa bo v isti dvorani še tekma med domačo Jelovico in igralci Ormoža. V drugi moški republiški ligi se bodo igralci Žabnice pomerili jutri ob 17. uri s tekmeci iz Kri-žev, Preddvorčani in Tržičani pa v tem kolu gostujejo. V enakem ženskem tekmovanju bo jutri ob 18. uri v Dupljah gorenjski derbi doslej še neporaženih ekip, domačink in igralk Preddvora, v Bistrici pri Tržiču pa srečanje rokometašic Peka in drugouvrščene Olimpije. V moški mladinski rokometni ligi bo danes ob 18. uri tekma Preddvor : Kamnik, ob 17.30 Jelovica : Peko, jutri ob 16. uri Žabnica : Šentvid in v nedeljo ob 10. uri Storžič : Križe. V enakem ženskem tekmovanju bodo na sporedu srečanja Duplje : Škofljica, Preddvor : Itas : Kočevje, Peko : Olim-pija ter Ratitovec : Kamnik. Že danes bo na sporedu 4. kolo v gorenjski ligi — ob 17. uri Britof : Duplje, ob 18.30 Sava : Besnica ter Peko — veterani : Preddvor — veterani, ob 19. uri Krvavec : Storžič ter ob 17. uri Letališče : Duplje — veterani. Jutri se prične tudi republiško pionirsko prvenstvo na katerem sodeluje 30 ekip. V četrti skupini nastopajo ekipe z Gorenjske: Jelovica, Preddvor, Ratitovec, Peko, Križe in Žabnica. Omenjena šesterica se bo jutri ob 9.30 pomerila na turnirju v Škofji Loki, prihodnjo soboto v Preddvoru in 20. oktobra v Tržiču. — J. Kuhar
NAŠI ŠPORTNIKI
Darko Omahen:
V borbo za sredino lestvice
KRANJ — Konec oktobra bo v republiški   moški   košarkarski ligi startalo dvanajst najboljših slovenskih košarkarskih moštev, začelo pa se bo tudi prvenstvo v ženski republiški ligi, kjer bodo igrale Jese-ničanke  in  Zirovke, košarkarice kranjske Save pa bodo košarkarsko, sezono 1984-85 začele spet v drugi zvezni košarkarski ligi. Moška košarkarska republiška liga v sezoni 1984-85 bo ena od najmočnejših v zadnjih letih. Po razpadu druge zvezne lige so se v slovensko ligo vrnili Slovan in Ilirija iz Ljubljane, TIMA iz Maribora, Novoles iz Novega mesta ter Libela iz Celja. Poleg teh pa je v ligi še nekaj moštev, ki bodo skušala bivše drugoligaše vreči iz borbe za najvišje mesto. Med njimi je tudi kranjski Triglav, ki ima v tej tekmovalni  sezoni  močno ekipo. Med njimi igra tudi petindvajsetletni elekrotehnik Iskre, ki je kapetan  moštva, stoosemindevetdeset centimetrov visoki center, Darko Omahen.
Kdaj in kje ste se zapisali igri pod koši?
»Začel sem leta 1975 kot mladinec pri Savi v Stražišču. Kot zanimivost naj povem, da je bil takrat moj trener znani tekaški maratonec Dušan Mravlje. Leta 1976 je Triglav prišel v drugo zvezno ligo in tu sem pod vodstvom trenerja Marjana Rusa zaigral v članski vrsti. Potem je v Kranj prišel poklicni trener Peter Brumen, s katerim sem v sezoni 1982-83 igral pri ljubljanski Jezici. Po enoletnem igranju v tem klubu sem se vrnil v matični klub Triglav, ki ga trenira Martin Gorenc«. Kako bi ocenili sezono 1983-84? »V tej sezoni smo zasedli četrto mesto in po mojem je to uspeh, saj smo pred pričetkom lige načrtovali, da sp bomo horili za obstanek. Kot
vidite, smo bili četrti in to je bil za to ekipo uspeh. Prva petorka je bila namreč iz vrst mladincev, ki so bili tisto leto republiški prvaki. Bila je to nova peterka, v kateri sem skupaj s Koširjem, Golobom, Tadičem. Strnišo in Metelkom, ki se je vrnil iz JLA, igral. To je bila peterka, ki je bila okostje našega moštva.«
Kaj pričakujete od nove sezone, ki se prične konec oktobra?
»Kot veste, je druga liga razpadla. Slovenska liga bo tako najmočnejša v zadnjih letih. V njej bodo igrali bivši drugoligaši Slovan, Ilirija, TIMA, Novoles, Libela in u so tudi favoriti za prvaka. Mi se bomo potrudili, da se bomo uvrstili v sredino lestvico, šesto do sedmo mesto, kar bo še boljši uspeh. Naše moštvo je*med najmanjšimi po višini v tej ligi. Toda vseeno upam, da bomo s soigralci (Košir, Golob, Metelko. Bi-dovec, Škrjanec, Horvat, Strniša, Žura, Urh, Zevnik, Poljanšek. Pod-lipnik in Rozman) zaigrali kot znamo. Že od 1. avgusta se pripravljamo petkrat tedensko in do začetka lige bomo odigrali trideset prijateljskih srečanj. Upam, da nam bo v prvenstvu šlo tako, kot smo si zamislili«.
Člansko moštvo Triglava je bilo julija štiri dni v Pragi, kjer so odigrali štiri srečanja. Že včeraj pa so odšli na priprave v Tolmin. Prepričani smo, da bodo košarkarji Triglava v prvenstvu dali vse od sebe. Radi bi le, da bi v dvorano na Planino, kjer igrajo, prihajalo čimveč ljubiteljev košarke.
D. Humer
Zadovoljni z letošnjimi dosežki
Škofjeloški strelci so si s prizadevnim deln™ n~;u~ •■• „ih rezu.tatovna republiških i„^tS£^^Q po novem strelišču in kvalitetnejšem orožju ^'J1
Od Lahovč do Cerkljanske Dobrave
Lahovče — V počastitev praznika petih krajevnih skupnosti pod Krvavcem je bil v nedeljo tek od Lahovč mimo Bolkove hiše v Zalogu do spominskega obeležja na Cerkljanski Dobravi. Med 20 udeleženci je pri veteranih zmagal Jože Škrjanc, med mladinkami Jožica Skubic, med pionirkami Irena Narobe (ysi iz Lahovč), med pionirji Marko Sunkar (Zalog) in pri članih Tomaž Perne (Cerklje), ki je med vsemi najhitreje pretekel sedemkilometrsko progo (čas - 12:07).
J. Kuhar
Košir zmagovalec
Vincarje — Strelska družina Tabor iz Gorenje vasi je pred nedavnim pripravila na škofjeloškem strelišču v Vincarjah tekmovanje za svoje člane v streljanju z malokalibrsko puško. Z veliko prednostjo je zmagal Branko^Ko-šir.
Rezultati: 1. Branko Košir 199 krogov, 2. Janko Bogataj 152, 3. Roman Prezelj 150, 4. Jernej Kos 144, 5. Roman Turkovič 142, 6. Božo Hladnik 110, 7. Anica Prezelj 99.
Škofjeloški strelci so razen tega dosegli vrsto vidnih rezultatov na tekmovanjih v naši republiki in državi. V tek movanju z vojaško puško za »Memorv al Pera Cestnika« je njihova ekipa dosegla 3. mesto med 24 moštvi. Na odpr-tem prvenstvu mesta Ljubljane z vojaško puško je škofjeloško moštvo premagalo vseh 12 drugih ekip, med 51 strelci pa je bil najboljši Škofjelocan Pavel Jereb. Uspešni so bili tudi na republiškem prvenstvu z istim orožjem kjer so ekipno osvojili prvo mesto :r. postavili jiov republiški rekord s 5*2 krogi, posamezni njihovi tekmovaki pa so se med 115 strelci uvrstili od 6. do 21. mesta. Na 8. republiškem tekmovanju za pokal SZS so se izkazali s 3. mestom med 36 ekipami, svojo veljavo pa so potrdili še na državnem prvenstvu kjer so osvojili 7. mesto med ekipam; in za 16 krogov izboljšali njihov po^ prejšnji republiški rekord, tekmONMH Henrik Peternelj pa je ob uvrstitvi na 4. mesto s 189 krogi postavil nov repu bliski rekord. Pomembni dosežki so bile tudi uvrstitve na 2. mesto meč ekipami na republiškem prvenstvu s pištolo »Drulov« in 4. mesto med 13 lk parni na državnem prvenstvu i orožjem ter 6jnesto med 21 ekipami na republiškem prvenstvu z malokalibrsko puško.
»Glede na možnosti za vadbo in število strelcev,« je ocenil tekmovalec li-tok Fojkar, »so takšni rezultati več kot dobri. Z njimi smo ne le zadovoljni, v* lo presenetili so nas. Seveda se zavedamo, da jih bo težko ponoviti v vseh tekmovalnih disciplinah.«
Člani sekcije Kopačevina sedaj vadijo streljanje z zračno puško v najetih prostorih Gradisa na Trati, obetajo pa si boljše strelišče v tamkajšnji novi soli. Na boljšem so strelci sekcije Brata Kavčič, ki trenirajo v škofjeloški šiv tni dvorani.* Vsem manjka primerno strelišče za vojaško puško, saj starega v Vincarjih ne dovolijo obnoviti. Zato razmišljajo o ureditvi novega tovrstJ ga strelišča na drugi lokaciji. Ob •-. bi potrebovali, kot je naglasil strel«« orožar Pavel Jereb, tudi kvalitetnejše zračne in vojaške puške, da bi Sli y rak z bolje opremljenimi streli. : družinami. .   , S. Saje
Škofjeloški strelci Pavle Jereb, Henrik Peternelj in Miloš Džuran ter vodja ekipe Rudi Fojkar (v ozadju) po uspešnem nastopu na republiškem stvu s pištolo »Drulov«
Škofja Loka — Jesen je čas, ko strel ci pregledujejo rezultate iz minule sezone in se pripravljajo na novo. Zato smo pred dnevi obiskali člane uspešne strelske družine iz Škofje Loke, da bi nam predstavili letošnje dosežene tekmovalne rezultate in opisali načrte za naprej.
»Strelska družina Škofja Loka,« je
za uvod povedal njen sekretar Rudi Fojkar, »združuje v sekcijah Brata Kavčič v mestu in Kopačevina na Trati približno 200 članov. Med njimi je okrog polovica mladih. Njim posvečamo vso skrb pri vzgoji, razen tega pa svoje sile usmerjamo v tekmovalno dejavnost. Manj uspešni smo na tekmovanjih z zračno puško, boljše rezultate pa smo dosegli z drugim orožjem.«
Z zračnim orožjem tekmujejo strelci iz šestih družin že tri leta v občinski ligi, kjer so tekmovalci SD Škofja Loka stalno v ospredju. Na regijskem tekmovanju so letos zasedli 2. mesto med ekipami, njihov član Iztok Fojkar pa je zmagal med posamezniki. V republiški ligi tekmuje ena ekipa, ki se je po okvari orožja ob sicer solidnem streljanju uvrstila na 5. mesto med 12 ekipami.
PETEK, 5. OKTOBRA 1984
ŠPORT IN REKREACIJA, OBVESTILA, OGLASI, OSMRTNICE
13. STRAN GLAS
NOGOMET
Premoč podbreških nogometašev
Kranj — V 4. kolu kranjske nogo-r.etne lige je stražiška Sava na gosto-.ar.ju na Kokrici iztržila nov par pr-,*r,stvenih točk, Podbrezje so nepričakovano visoko premagale Primskovo, katarjt še četrtič izgubil, Britof pa je . tfkmi z Zarico osvojil prvo točko. V erbiju B-članske lige sta se enajsteri-- Mavčič in Bitnja razšli z neodločenim izidom.
izidi - člani — A liga — Kokrica : ...a 12, Podbrezje : Primskovo 5:0, Tr-•/.,*: Šenčur 3:1, Britof : Zarica 0:0 (Vr-- :ed : Sava 8, Podbrezje 6, Trboje 5, Urica 4, Zarica 4, Primskovo 4, Bri-Šenčur 0); B liga — Mavčiče : Bit-V U, Preddvor : Velesovo 0:3, Visoko tvec 12:1, Podgorje : Hrastje 5:8 red: Bitnje 7, Mavčiče 7, Visoko ' Hrastje 5 itd.); mladinci — Preddvor Sencur 2:4, Trboje : Zarica 5:2, Kokri H Primskovo 2:3, Bitnje : Naklo 0:2 •r red Primskovo 8, Šenčur 8, Na-Ui8 itd.); pionirji — Bitnje : Naklo 0:2, Podbrezje . Šenčur 0:7, Kokrica : Zari-:V. Primskovo : Sava 3:1, Britof : Vi-joko 14:0 (Vrstni red: Britof 8, Primsko-3a Kokrica 6 itd.). D. Jošt
Zmaga Zarice v Trbojah
KRANJ — V petem kolu občinske nogometne lige je Sava tesno premagala Britof, Podbrezje so zmagale na Kokrici, Šenčur nadaljuje s serijo porazov, Zarica pa je brez težav nepričakovano osvojila obe točki v Trbojah. V B ligi sta vodeči ekipi Bitnje in Mavčiče spet zmagali.
Izidi — člani A liga: Sava : Britof 1:0, Kokrica : Podbrezje 3:5, Šenčur : Primskovo 1:2, Trboje : Zarica 0:3. Vrstni red: Sava 10, Podbrezje 8, Zarica in H Primskovo 6, Trboje 5, Kokrica 1, Šenčur 0.
Člani B liga: Bitnje : Podgorje 3:1, Grintovec : Velesovo 0:6, Mavčiče : Preddvor 2:0, Visoko : Hrastje 10:1. Vrstni red: Bitnje 9, Mavčiče 9, Visoko 7 itd.
Mladinci: Naklo : Šenčur 2:2, Preddvor : Trboje   3:8,   Primskovo : Zarica 1:3, Bitnje : Kokrica 2:8. Vrstni red: Šenčur 9, Primskovo 8, Naklo 7, Trboje .6 itd.
Pionirji: Šenčur : Kokrica 4:3, Zarica : Primskovo 1:2, Naklo : Podbrezje 3:0, Sava : Visoko 7:0, Bitnje : Britof 0:8. Vrstni red: Bitnje in Primskovo 10, Naklo 8 itd. D. jošt
Pomembna zmaga Bleda GlaSa tokrat V Koper
ROKOMET
Uspešen nastop gorenjskih ekip
Kranj - V 3. kolu druge moške re pabHike rokometne   lige   so igralci Preddvora gostovali v Žabnici in zma-022220 (15:8). V gostujoči ekipi se '/.znala odsotnost Jožeta Križnarja, < je minuli torek podlegel poškodbam, •    je dobil v prometni nesreči. Tek-: Peko je bila že med tednom, zaostalem srečanju 1. kola pđ so ro-eometaši Žabnice igrali doma neodločno 20:26 (13.11) z Novo Gorico, ki je ligi. V enakem ženskem tek-5- u so po treh kolih v vodstvu s -   točkami Preddvor, Duplje in (kopija. Rokometašice Preddvora so ?>jtovale v Metliki in premagale tam-<W Beti 8 17:13 (9:6)- DuPUanke so igrale v Novem mestu in prepričljivo zmagate. Rezultat — 28:8 (14:2). Roko-tttamce tržiškega Peka so doživele že raz, tokrat z Eto s 7:21 (3:10), in K brez osvojene točke med zadnjimi.
Dini center republiške lige za I >Amce sta po treh kolih v vodstvu •kipi Žabnice in Kamnika, Preddvor, Jelovica in Peko imajo po štiri točke, bjfcdve, Storžič in Škofja Loka pa še brez točke. V enakem ženskem snovanju je po treh kolih na prvem *Ku Olimpija s petimi točkami, na t *tum do petem so Peko, Alples in j iMespo štirimi točkami, mladinke 1 Komika so šeste, Preddvorčanke sedmin igralke Ratitovca devete, bd - mladinci — 1. kolo — Kam-' Olimpiia 22:21, Križe : Peko 4:14, taddvor : Slofja Loka 33:8, Žabnica : fcfamka Slovan 24:21, Prule Jelovica 'pi; l kolo — Olimpija : Križe 15:11, *Kvid: Kamnik 10:12, Storžič : Jelovi-3. kolo — Kamnik : Storžič IfcU Križe : Šentvid 20:13, Preddvor : Ofimpija 18:11, Žabnica : Peko 16:14, Škofja Loka 43:13, Jelovica : Ko-awkaSlovan 23:12; mladinke: 1. kolo Kamnik : Olimpija 12:16, Alples : .'»Kočevje 27:14. Polje : Duplje 3:16, kkt Preddvor 22:7; 2. kolo — Duplje : 1M, Itas  Kočevje Ratitovec Olimpija : Alples 22:18, .Šentvid :
Peko: Preddvor 31:26 (1*12)
Tr/ić - Finalno srečanje za pokal /nladosti na področju Gorenjske, igri-U / Bistrici, gledalcev 150, sodnika
, v,'-c (Golnik) in Humar (Kranj) — */> dobra.
PEKO: Bida, F. Maje 9, Skropeta 4, (tog). Žimžar 6, Fuks 2, Radon 2, Se-/2 Bahun, P. Maje 1, Miklič. PREDDVOR: Komovec,  Arnež 14, MU 1, Kožar 3, Krničar 5, V. '■ " 2 Jakšić, Sušnik, Mikac 1, Egrt,
Gostje iz Preddvora so se prvi polčas ■:;,"> jpirali bivšemu republiškemu likata, v nadaljevanju pa so popustili in
■ v/'.!, Tržičanom, da so se uvrstili
■ \'-\ najboljših ekip v Sloveniji. V ieftnajstini finala so sinoči igrali v Izubijani z ekipo Prul.
J. Kuhar
Velik uspeh Alplesa v
K\mu
'MrinM — Rokometašice Alplesa ; Železnikov so sodelovale na velikem ■edoafOdaeni rokometnem turnirju v 11 icjer so v konkurenci osmih ekip ■ ■>,..<■. prvo mesto in dragocen pokal ",^.ta Rima. V prvi tekmi so premaga-I Mugello s 16:10, zatem domačo s 21:6, v finalu pa še mladinsko Mtanco Italije z 18:17. Tanja Ba-j /- bila proglašena za najboljšo vra-i turnirju, Irena Lušina  >u je wa s 2.) zadetki druga najuspešnejša refld Trener Franc Lušina, ki je po-■/• |al 'rkipo k zmagi na turnirju, je po domov povedal: »Zmaga v Ri-je velika vzpodbuda za vse igralke, > /, ,i ietos zastavile dva cilja: osvojiti prvo mesto v republiški ligi in se vrniti / drugo ligo.«
.T Kuhar
Kamnik 1:8; 3. kolo — Alples : Šentvid 22:10, Ratitovec : Olimpija 16:16, Peko : Škofljica 35:8, Preddvor : Duplje 18:11.
V gorenjski rokometni ligi so odigrali tekme dveh prvenstvenih kol. Doslej so najboljšo igro prikazali rokometaši Gumarja in Britofa.
Izidi 2. kola — Gumar : Besnica 22:18 (zaostala tekma), Sava : Krvavec 22:28, Britof : Storžič 23:18, Storžič : Gumar 24:26. J. Kuhar
Kranj — V 4. kolu gorenjskega nogo metnega prvenstva so igralci Bleda na domačem igrišču premagali Leščane, Tržičani so osvojili nov par prvenstvenih točk na gostovanju v Bohinju. Alpi-na je doma izgubila z LTH, Polet je gladko opravil Kondorja, Alples pa s težavo Reteče.
Izidi — člani — Bled : Lesce 1:0, Bohinj : Tržič 1:3, Alpina : LTH 0:2, Polet : Kondor 4:1, Alples : Reteče 4:3 (Vrstni red: Tržič 8 točk, Bled in LTH po 6.); mladinci — Bohinj : Polet 6:2, Lesce : Kondor 2:0 (Bohinj 5, LTH 4, Lesce 3 itd.); pionirji — Alpina : LTH 2:2. Polet : Kondor 2:0, Alples : Reteče,3:0, Bohinj : Tržič 4:2, Bled : Lesce 6:1, Jesenice : Reteče 3:0 (Bled 8, Alpina 7, Jesenice 6 itd.); kadeti — Alpina : Jesenice 0:1, Sava : Britof 1:8, LTH : Triglav 0:1 (Britof in LTH 6, Sava 4 itd.).       p N0Vak
Občinske sindikalne igre Kranja v malem nogometu
Planika zmagala
KRANJ — Po enomesečnem igranju malega nogometa v dvorani na Planini so se končale letošonje sindikalne igre Kranja v malem nogometu. Za ta naslov se je tokrat borilo kar enainštiri-deset ekip osnovnih sindikalnih organizacij kranjske občine. Boji v vseh skupinah so bili dokaj izenačeni, v sklepni del od desetega do prvega mesta pa se je uvrstilo dvajset ekip.
Izidi — za prvo mesto: Planika A : Sava A 1:0, za tretje mesto: Tekstilindus A : Ikos A 6:5, za peto mesto: Gorenjski tisk : Iskra Telematika C 6:4, za sedmo mesto: Iskra Števci : Iskra Ero 5:4, za deveto mesto: Cestno podjetje : Sava C 3:5.
Vrstni red —.1. Planika A, 2. Sava A, 3. Tekstilindus A, 4. Ikos A, 5: Gorenjski tisk, 6. Iskra Telematika C, 7. Iskra Števci, 8. Iskra Ero, 9. Sava C, 10. Cestno podjetje. -dh
KRANJ - LEPA NAGRADA ZA VOJAKE - Dolina pod Poncami, dolina skakalnic, je pojem, skakalnega športa v svetu. Letos od marca naprej Planica praznuje svoj zlati jubilej, ki bo trajal vse do osmega svetovnega prvenstva, ki bo na prenovljeni velikanki od 15. do 17. marca leta 1985. V tem letu se je planiški komite odločil za prenovo vseh skakalnic. Še največ dela je na velikanki, kjer bo osmo svetovno prvenstvo. Toda brez pomoči vojakov ne gre. Enota polkovnika Spira Nikoviča je v prostem času na teh skakalnicah opravila več kot 10.000 ur prostovoljnega dela. Planiški komite jim je v zahvalo za vse te prostovoljne ure dela v sredo poklonil lepo knjižno zbirko, mladinski organizaciji, in album Ivana Gorana Kovačiča »Jama«. Knjižno zbirko je iz rok predsednika planiškega komiteja prevzel vojak Radovan Ter-žič. V imenu vojakov in starešin se je za darilo zahvalil polkovnik Špi-ro Nikovič. Na sliki od leve proti desni: predsednik planiškega komiteja Niko Belopavlovič, generalni sekretar PK Niko Križanec, podpredsednik PK Jože Kavčič, direktor klasičnih disciplin Lojze Gor-janc, polkovnik Špiro Nikovič in konstruktor planiške velikanke Janez Gorišek. (—dh) — Foto: F. Perdan
SEJA PLANIŠKEGA KOMITEJA V HOTELU CREINA - V Času desetega mednarodnega festivala športnih tn turističnih filmov v Kranju se je v torek v hotelu Creina sestal na redni seji planiški komite. Dan pozneje pa so predstavniki planiškega komiteja »sedmo silo« seznanili s pripravami na osmo svetovno prvenstvo v poletih, ki bo od 15. do 17. marca na prenovljeni letalnici, na kateri bo kritična točka pri 185 metrih. Pod predsedstvom predsednika planiškega komiteja Nika Belopavlovič a je bilo največ govora o jubilejni proslavi, ki bo 2. marca leta 1985 v Cankarjevem domu. Dan prej, 1. marca, pa bodo v Cankarjevem domu v Ljubljani odprli zanimivo razstavo, ki bo ponazarjala vse od začetka Planice pa do današnjih petdesetih let. Planica že od letošnjega marca namreč praznuje zlati jubilej, petdeset let skokov v dolini po Poncami. ( — dh) — Foto: F. Perdan
Naš letošnji izlet za izžrebance in za ostale naročnike Glasa, ki bi hoteli potovati z nami skupaj v Koper, bo v soboto, 13. oktobra 1984. Potovali bomo s posebnim »zelenim vlakom«, ki po udobju prekaša I. razred brzih vlakov.
Železničarji (oz. njihova turistična organizacija TTG) so nam pripravili naslednji program:
zelenj vlak odpelje s kranjske železniške postaje v soboto, 13. 10. 1984, ob 7.25 in je v Škofji Loki ob 7.33, kjer potniki tudi še lahko vstopijo. V Kopru bomo ob 10.25, nakar sledi avtobusni ogled (z vodičem) mesta in luke Koper, obisk vinske kleti in kosilo v hotelu Belvedere nad Izolo. Za popoldansko zabavo do odhoda na vlak bo skrbel ansambel. Iz Kopra se z »zelencem« vračamo proti Gorenjski ob 17.20 in smo v Škofji Loki ob 20.12 ter Kranju ob 20.20 uri.
V vlaku imamo prostora za 50 samoplačnikov. Cena izleta z ogledi, prevozi in kosilom je 1.700.— po osebi. Prijave zbiramo v upravi Glasa do srede 10. oktobra 1984. Ob prijavi je treba poravnati zgornji znesek v celoti. Pohitite s prijavami.
Naši izžrebanci pa potujejo na stroške Glasa. Izžrebani so bili:
Kladnik Živko, Cegelnica 50, Naklo, je izžrebal: Lužnik Marija, Trata 14, Šk. Loka; Noč Tone, Valvazor-jeva 8, Lesce; Poljšak Majda, Cankarjeva 31/c, Radovljica; Jakelj Tončka, Smerinje 4, Kr. gora; Tomšič Slavko, Zg. Pirniče 113, Medvode; Remi c Lojze, Bobovk 15, Kranj; Košnjek Miha, Kurirska pot 6, Kranj 16r; Peterman Pavel, Zg. Gorje 21 (Zg. Gorje); Pogačnik Zofija, Nemilje 7, Zg. Besnica; Korem Jože, Jamova i6, Bled.
Perko Vida, Križe 98, Tržič: Cefe-rin Milan, Potok 18, Železniki; Ravnikar Franc, Virmaše 105, Šk. L.; /rim Viljem, Zg. Brnik 49, Cerklje; Naglic Minka, Trstnik nh, Golnik; Oblak Justina, Žabnica 32- Kopač Franc, Pristava 55, Tržič: Spendov Ivanka, Otoče 30, Podnart; Marinšek Janez, J. Poličarja 9, Naklo; Čebulj Jože, Sveteljeva 7, Šenčur; Mijatovič Vlado, Stirpnik.4, Selca.
Trilar Zvonka, Valjavčeva 6,. Kranj: Ostrman Jožef, Luže 2, Šenčur; Pernuš Cilka, Zg. Bela 60, Preddvor; Rebelj Mimica, Jezersko 17; Logar Ivan, Zevnikova 11, Kranj; Perne Matevž, Dobravska 4, Jesenice; Narobe Jože, Lahovče 20, Cerklje; Markič Ana, Trg svobode 33, Tržič; Rev Ivanka, Moste 51, Žirovnica; Kovačič Julka, Polje 15, Boh. Bistrica; Zidar Julka, Zasip-Sebenje 30, Bled.
Q na mu
Trgovska delovna organizacija NAMA LJUBLJANA TOZD Veleblagovnica Škofja Loka
objavlja naslednja prosta dela in naloge:
PRODAJALCA
Pogoji za sprejem:
— šola za prodajalce (tehnična stroka)
Delovne izkušnje so zaželene. Poskusno delo bo trajalo 30 dni. Delo bo združeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom, v dveh izmenah.
Kandidati naj svoje vloge s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev posredujejo na naslov: Odbor za delovna razmerja TOZD veleblagovnica Nama Škofja Loka, Titov trg 1, v roku 8 dni po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da nas je zapustila naša draga mama, sestra, stara mama in
prababica
ANGELA STARE
roj. MEŽEK
Od nje se bomo poslovili danes, 5. oktobra 1984, ob 15.30 na kranjskem pokopališču
ŽALUJOČI VSI NJENI
Tiho je umrla naša draga
MARIJA KANIŽAR
stara 92 let
Hvala sosedom iz Šorlijeve 19 za prisrčno skrb v zadnjih letih in ža ganljivo poslovitev. Hvala govornikom, pevcem Društva upokojencev in vsem, ki ste se še zadnjič poslovili od nje.
Otroci: Marija, Jana, Slavica in Marjan z družinami, vnuki, pravnuki in prapravnuki V Kranju, 2. oktobra 1984
ZAHVALA
Ob smrti moža, očeta, starega očeta, brata in strica
SLAVKA KEJŽARJA
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in ostalim sovaščanom za nesebično pomoč, darovano cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na zadnji poti. Prav tako se zahvaljujemo osebju Pljučnega oddelka Bolnišnice Golnik, dr. Bojanu Gregorčiču za lajšanje bolečin; in g. župniku iz Leskovice.
VSEM IN VSAKEMU POSEBEJ ISKRENA HVAIA!
ŽALUJOČI: žena Ivanka, sin Franc, hčerke Minka, Irena in Slavica z družinami ter sestra Pavla
O LAS 14. STRAN
OBVESTILA, OGLASI
PETEK, 5. OKTOBRA 1984
RAZISKOVALNA SKUPNOST OBČINE JESENICE
Na podlagi 4. člena pravilnika o organiziranju izvajanja programa dejavnosti raziskovalne skupnosti občine Jesenice in sklepa samoupravnih organov skupščine raziskovalne skupnosti občine Jesenice
objavljamo razpis raziskovalnih nalog za leto 1985 s področja
—" energetskih virov,
— surovinskih virov,
— kmetijstva,
— varstva okolja,
— družboslovja.
Sodelujejo lahko:
— delavci v raziskovalnih organizacijah, ki so registrirane v razvidu raziskovalnih organizacij SRS;
— delavci v drugih organizacijah združenega dela, ki opravljajo delo na področju raziskovalne dejavnosti, lahko pa tudi delovni ljudje, in občani, organizirani v družbenih organizacijah in društvih, ki s svojimi programi prispevajo k uresničevanju raziskovalne dejavnosti.
Prijava naj vsebuje:
— naslov organizacije, ki predlaga svoje sodelovanje oziroma raziskovalno nalogo;
— naslov raziskovalne naloge;
— ime nosilca in izvajalcev raziskovalnega dela;
— izhodišče, cilj in namen dela;
— utemeljitev in uporabnost;
— časovni potek in finančni predračun.
Prijave sprejemamo do 5. novembra 1984 na naslov: Raziskovalna skupnost Občine Jesenice, Titova 65, p. p. 21.
GIP GRADIŠ
TOZD Lesno industrijski obrat Škofja Loka
objavlja prosta dela in naloge
1. ZELO ZAHTEVNA ZIDARSKA OPRAVILA
Pogoj: — dokončana poklicna šola gradbene stroke z opravljenim tečajem za VK zidarja in enoletnimi delovnimi izkušnjami. Poskusno delo traja en mesec.
2. OGREVANJE PROSTOROV IN VZDRŽEVANJE TOPLOVODNIH NAPRAV
Pogoj: - dokončana osemletka in izpit za strojnika centralne kurjave
de\^Lrf^TJe/°d t0Čk° }' se sklePa za nedoločen čas s polnim
dofflfcJf?0' P0d točko 2- Pa za dolocen čas od 15.10. ao ib. 4. 1985, z deljenim delovnim časom 4 ure dnevno.
Gr^l^ ponudbe do 10.10.1984 na naslov
aqu*' 1UZ,D UO Škofja Loka, Kidričeva 56.
GOZDARSKO KMETIJSKA ZADRUGA SREDNJA VAS V BOHINJU "UUA
Na podlagi sklepa zadružnega sveta razpisuje prosta dela in naloge:
1. DIREKTORJA -
jev^e naslednje^ iZP°lnjevati poleg z zakonom določenih pogo-
~ nH^H^r140 811 Vi!j° izobrazl>o z 2 ali 4 letnimi izkušnjami pri vodenju v gospodarstvu
2. DELA IN NALOGE S POSEBNIMI POOBLASTILI IN ODGOVORNOSTMI
- VODJE DELOVNE ENOTE KMETIJSTVO
— visoka ali višja Izobrazba agronomske smeri z 2 oziroma 4 letnimi delovnimi izkušnjami
- VODJE DE GOZDARSTVO, ŽAGA, MIZARSTVO
— višja ali srednja strokovna izobrazba lesne stroke z 2 ali 4 letnimi delovnimi izkušnjami
- VODJE DE KLAVNICA - MESARIJA
— srednja strokovna izobrazba ustrezne smeri s 4 letnimi delovnimi izkušnjami
- VODJE DE SIRARNA
— srednja strokovna izobrazba ustrezne smeri s 4 letnimi ustreznimi izkušnjami
- VODJE KOMERCIALE
— višja ali srednja izobrazba ekonomske, lesne ali kmetijske smeri s 4 letnimi delovnimi izkušnjami
- VODJE HKS SLUŽBE
— višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri z 2 oziroma 4 letnimi delovnimi izkušnjami
- RAČUNOVODJE
— višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri z 2 ali 4 letnimi izkušnjami
v
Kandidati za opravljanje del in nalog direktorja ter del in nalog s i» posebnimi pooblastili in odgovornostmi morajo izpolnjevati tudi pogoje iz družbenega dogovora občine Radovljica in bodo imenovani za mandatno dobo 4 let. f
[Udati morajo poslati svoje prijave s pismenimi dokazili na lansko kmetijsko zadrugo Srednja vas v Bohinju v 15 dneh po o';   vi razpisa s pripisom na ovojnici »za razpis«. Kai »'»dati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh od poteka roka za prijavo.
m TEKSTILINDUS
Tekstilna industrija TEKSTILINDUS KRANJ
Odbor za delovna razmerja DS Skupne službe Kranj razglaša prosto delo oziroma nalogo:
VODENJE IZVOZNEGA ODDELKA — komercialni sektor
Pogoji: — visoka šola tekstilne, ekonomske ali organizacijske smeri (s predhodno izobrazbo tekstilnega tehnika) in 4 leta delovnih izkušenj na strokovnih delih na področju prodajanja tkanin aH v tekstilni proizvodnji,
— zunanje trgovinska registracija,
— aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika,
— poskusno delo 3 mesece.
Kandidati, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, naj dajo pismene priglasitve v kadrovski sektor delovne organizacije najkasneje v roku 8 dni od dneva objave.
GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ, n. sol. o. TOZD Gozdarstvo Tržič, n. sol. o.
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge VODENJE GOJENJA IN VARSTVA
Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati kandidati:
— visoka ali višja šola gozdarske smeri,
— 3 do 4 leta delovnih izkušenj.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 15 dni po objavi prostih del in nalog na naslov: Gozdno gospodarstvo Kranj, n. sol. o., TOZD Gozdarstvo Tržič, n. sol. o., Cankarjeva 19, Komisija za delovna razmerja.
Trgovska in gostinska DO ŽIVILA KRANJ, n. sol. o. Naklo, Cesta na Okroglo 3
TOZD DELIKATESA, n. sol. o., Kranj, Maistrov trg 11
Objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge: 1. VEČ PRODAJALCEV 2 KUHARJA
3. KUHARSKEGA POMOČNIKA
podi. - srednješolska izobrazba, smer prodajalec, poskusno delo traja 2 meseca, pod 2. - srednješolska izobrazba, smer kuhar, poskusno delo trar
ja 2 meseca, '    v       . . .___
pod 3. - osnovna šola z dopolnilnim izobraževanjem, PK kuhar,
poskusno delo 1 mesec. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: Kranj, Maistrov trg 11 -kadrovska služba.
O izidu izbirnega postopka bodo prijavljeni kandidati obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri.
SO ljubljanska banka
Na podlagi sklepa 8. izredne seje komisije za delovna razmerja z dne 1.10.1984, delovna skupnost
LJUBLJANSKE BANKE
TEMELJNE BANKE GORENJSKE KRANJ
objavlja dela in naloge:
1. ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV v PE" Radovljica
2. ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV v PE Kranj
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev se za opravljanje del
pod točko 1 in 2) zahteva:
—• nepopolna osnovna šola,
— tri mesece delovnih izkušenj.
Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas, pod točko 1) s polovičnim delovnim časom, pod točko 2) s polnim delovnim časom.
Delo se opravlja v popoldanskem času.
Prijave naj kandidati skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: pod točko 1 — Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske PE Radovljica, Gorenjska c.16, pod točko 2 — Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske Kranj, Cesta JLA 1.
O izbiri bodo kandidati pismeno obveščeni v 30 dneh po zaključeni
objavi. >i       • • .
DEŽURNI VETERINARJI
od 5. 10. do 12. 10. 1984
za občini Kranj in Tržič
Od 7. do 23. ure Živinorejsko
veterinarski zavod, Kranj, tel.:
25-779 ali 22-781,
od 23. do 7. ure pa na teL
42-175
za občino Škofja Loka PIPP   ANDREJ,   dipl. vet, Škofja Loka, Partizanska 37,
tel.: 60-380
za občini Radovljica in Jesenice
PLESTENJAK ANTON, dipl vet., Bled, Prešernova 34, teL: 77-828 ali 77-863
ISKRA
ŠIROKA POTROŠNJA tozd tovarne elektromotorjev in gospodinjskih aparatov Železniki
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
VODJE
ELEKTROVZDRŽEVANJA
Pogoji:
— diplomirani inženir elektrotehnike — smer elektronika, do 4 let delovnih izkušenj ali
— inženir elektrotehnike -smer elektronika, nad 4 leta delovnih izkušenj.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev naj kandidati pošljejo na naslov Iskra TOZD Tovarna elektromotorjev Železniki v roku 15 dni po objavi.
KMETIJSKA ZADRUGA ŠKOFJA LOKA p. o.
objavlja prosta dela in naloge
L 2 AVTOMEHANIKOV
2. AVTOELEKTRIČARJA
3. ŠOFERJA TOVORNJAKA ZA PREVOZ MLEKA IZ POLJANSKE DOLINE
Pogoji:
podi. - KV avtomehanik. pod 2. — KV avtoelektričar, pod 3. — voznik C in E kate-gorije.
Prijave z dokazili o strokovnosti sprejema sekretariat KZ Škofja Loka 8 dni po objavi oglasa.
DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC KRANJ
bo do konca oktobra sprejemala še prijave za vpis v hov. začetni in nadaljevalni program srednjega usmerjenega
izobraževanja za
ORGANIZATORJA
NOTRANJEGA
TRANSPORTA
V nadaljevalni program se lahko vpišejo kandidati, ki so končali ustrezno poklicno šolo.
300 pohodnikov
Mojstrana — V krajevni skupnosti Dovje-Mojstrana so v soboto priredili pohod »Po poteh partizanskih kurirje* NOB«. Na pot mimo štirih nekdanjih kurirskih postojank v Karavankah in Mežaklji je odšlo 300 učencev z osnovne šole 16. december Mojstrana, mladinskih odsekov PD Jesenic in Javor-nika, planincev, vojakov, pripadnikov milice ter delavcev LIP Bled — temeljne organizacije Mojstrana, ki je bik tudi pokrovitelj pohoda. Večina udeležencev se je odločila za prvi del poti, ki je vodil mimo domačije Sedučnik. spominskega obeležja GT-19, Konjskega sedla in Mlince do Mojstrane, drugi za odsek do Visok in Belega polja, najbojj vztrajni pa za celotno 40 kilometrov dolgo pot, ki se nadaljuje čez Meiakjjo v Radovno. Pohod v spomin na jun*' ške kurirje bo tradicionalen.
PETEK, 5. OKTOBRA 1984
GLAS SVETUJE IZLET IN ODDIH
15. STRAN GLAS
:: TEKSTILINDUS ^iffll
Mehka, tiskana, gladka ali pestrotkana flanela in druge tkanine, primerne za hladne jesenske dni.
Informativno prodajni center v hotelu CREINA tel. 25-168
■MM «0,l"»iJA .GMCTALDUS- ZAGREB m .A* OIUMIUCU* ZOOUZSNEOA OCLA
OČESNA OPTIKA MARIBOR
JURČIČEVA •. TELEFON 27-A2S
Kranj — JLA 18 (nasproti porodnišnice)
IZDELAVA VSEH VRST OČAL
na recept ali brez, bogata izbira okvirov
in sončnih očal
Pregled vida
v ponedeljek, -torek, sreda 0(j 14.-15. ure v ORDINACIJI V SERVISU
^   Delovni čas od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Telefon: 22-196
Priporoča se OČESNA OPTIKA MARIBOR!
ALPETOUR
Hotel Transturist Škofja Loka
je pripravil za čas jesenskih in zimskih večerov; za vse. ki se ne želijo dolgočasiti doma
VEČERE OB GLASBI IN PLESU
; feak torek, sredo, četrtek in petek, od 19. do 23. ure igra v kavarni ansambel MAJ.
/sako soboto, od 20. do 24. ure pa igra v restavraciji ansambel SIBILA.
Informacije in rezervacije Hotel Transturist, tel.: 61-261.
/\L* ALPETOUR
Hotel CREINA
Jugoslavija
Kranjska gora Podkoren Gozd Martuljek Bled Pokljuka
Vogel — Kobla (Bohinj) Zelenica (Ljubelj) Jezersko Krvavec
Velika planina (Kamnik) Golte (Topolsica) Kope (Slovenj Gradec) Rogla (Zreče) Črni vrh nad Idrijo Cerkno —~ Črni vrh Kanin — tivek (Bovec, Kobarid) Jahorina (Pale)
Češkoslovaška
Harrachov
Francija
Avoriaz Tri doline Les Menuires Val Thorens Tlgnes Chamonix Jsola 2000
Avstrija
Schiadrning
Bad Kiernkirchheim
Si Osvvald
(Bad KJeinkircbheim)
Italija
Pampeago
Eggen ~~ Pampeago
Alleghe
Brunico (St. Martino, Oberolang, Mitterolang)
V SAVNO
VABI
NA PLESv restavracijo hotela vsak dan, razen ponedeljka od 20. do 24. ure, petek, soboto pa od 20. do 01. ure.
vsak dan, razen nedelje od 15. do 21. ure, četrtek je rezerviran za ženske, sobota za družinske obiske, po predhodnih rezervacijah. Sindikati DO lahko rezervirajo proste termine ali karte za svoje člane.
IZBMU SO Zk l^S
DELFIN
Kranj
vam nudi sveže in zamrznjene ribe
TO ZARJA na Jesenicah prodaja 1 tvoji trgovini DOMOPREMA na Titovi 1 na Jesenicah zelo prakti-ine pretočne črpalke. Ker jih imajo na voljo već/o kol'čino, je \n zanimiv nakup za individualne kupca, kot za DO. Informacije nudijo tudi po telefonu 81-551.
J
KOMPAS KRANJ
VAŠ
TURISTIČNI SERVIS
TEL.: 28-472, 28-473
RAZMIŠLJATE O
OGLEDU KITAJSKE
RAZSTAVE
V ZAGREBU?
Kompas organizira enodnevne izlete v Zagreb z ogledom tega  osrednjega kulturnega
dogodka sezone. V program je vključen tudi ogled kultur no-zgodovinskih znamenitosti Zagreba z lokalnim vodnikom. Cena na osebo je 1.200 din, odhodi pa so 14. in 20. oktobra ter 8. in 18. novembra.
CARTRANS
Turistična agencija koroških Slovencev
A. 9020 Celovec, Paulitschgasse 7 telefon: 04222-512680, telex: 42-2787
menjalnica
delovni čas:
od 9. do 18. ure
v sobotah od 9. do 12. ure
_J Ljubečna Celje
0GI-MASA ZA POPRAVILO IN ZIDAVO PEČI
Telefon. 063 33-421, 31-865
RIBNICA
O LAS 16. STRAN
OGLASI, OBJAVE
PETEK, 5. OKTOBRA W
MERKUR kranj
ZIMA
ŽE TRKA NA VRATA ...
V OKTOBRU VAM NUDIMO
BRIKETE
- UVOZ IZ
SOVJETSKE ZVEZE
KURILNE VREDNOST119 MJ/kg (4.500 ccal/kg)
PO OKVIRNI CEN114.500 DIN ZA TONO
NAROČILA IN VPLAČILA SPREJEMAJO PRODAJALNE:
• KURIVO — NAKLO, tel. 47-050
• ŽELEZNINA — RADOVLJICA, tel. 75-671
• ŽELEZNINA — BLED, tel. 77-359
• UNIVERSAL- JESENICE, tel. 81-484
• MERCATOR, ŽELEZNINA — TRŽIČ, tel. 50-894
NAROČILA IN VPLAČILA SPREJEMAJO TUDI V KRANJU,
GREGORČIČEVA 8 (STARA SAVA)
OB PONEDELJKIH IN SREDAH OD 14.30 DO 17. URE.
GORENJSKA OBRTNA ZADRUGA KRANJ, p. o. Likozarjeva 1 a
Zadružni svet objavlja prosta dela in naloge
1. KOMERCIALNEGA TEHNIKA
Pogoji: — srednješolska izobrazba komercialne smeri,
— 5 let delovnih izkušenj,
— delovno razmerje se sklene za nedoločen čas
2. SALDAKONTISTA KUPCEV Pogoji: — višja ekonomska šola,
— tri leta delovnih izkušenj ali
— srednješolska izobrazba ekonomske smeri,
— 5 let delovnih izkušenj,
— delovno razmerje se sklene za nedoločen čas.
Pismene prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 10 dneh po sprejemu sklepa.
Elektroindustrijska montaža ELIM JESENICE
Odbor za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge
1. KV KIJUČAVNICARJA
2. KV LIČARJA
3. NK DELAVCA — priučitev poklica ličar
4. NK DELAVCA — priučitev poklica ključavničarja
Pogoji:
pod 1. in 2. — ustrezna poklicna šola, pod 3. in 4. — poskusno delo 3 mesece
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pismene prijave naj kandidati pošljejo v roku 15 dni po objavi na
naslov Elim Jesenice, Hrušica 72 c.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v zakonitem roku.
MM
MARMOR HOTAVLJE
Gorenja vas
Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja z dne 24. 9. 1984 objavlja prosta dela in naloge
IZVAJANJE TESARSKIH DEL
Dela in naloge se združujejo
za nedoločen čas s polnim
delovnim časom.
Poleg splošnih  pogojev se
zahteva poklic:
— KV tesar ali KV mizar.
Kandidati naj svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov Marmor Hotavlje, Gorenja vas.
Iskrs
ISKRA — Industrija za električna orodja Kranj, p. o. Kranj, Savska loka 4
Komisija za delovna razmerja in osebne dohodke delovne organia-cije objavlja prosta dela
VOZNIKA VILIČARJA do 1,5 ton
Kandidati  morajo  poleg  splošnih  izpolnjevati  še  naslednje posebr-
pogoje:
— opravljen izpit za voznika viličarja,
— zaželene ustrezne delovne izkušnje,
— zaželen odslužen vojaški rok.
Hkrati vabimo k sodelovanju:
- 2 KVALIFICIRANA KOVINARJA
za delo pri stružnih avtomatih
Kandidati naj pisne prijave-z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslor. Iskra — industrija za električna orodja, Kranj, Splošno-kadrovsko podrot-je, Savska loka 4.
mo-
KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE Kranj, JLA 2
oglaša prosta dela in naloge
za TOZD KMETIJSTVO KRANJ (ponovna objava) - 2 DELAVCA BREZ POKLICA
za varovanje družbenega premoženja na Obratu Mešalnica čnih krmil Škofja Loka
Posebni pogoji: — izpit za varnostnika, 3 mesece delovnih izkušenj
za TOZD AGROMEHANIKA KRANJ (ponovna objava)
_ VEČ STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV ALI STRUGARJEV IN
MEHANIKOV KMETIJSKIH STROJEV ALI
AVTOMEHANIKOV za delo v proizvodnji kmetijskih strojev
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Splošno kadrovski sektor KŽK Gorenjske, Kranj, JLA 2, v 8 dneh po objavi.
VOJNA USTANOVA PARTIZAN, Trg OF 13. Ljubljana
Vabi k sodelovanju delavce za opravljanje naslednjih del nalog v vojnem odmaralištu »Sloboda« Bled.
1. ŠEFA RECEPCIJE
Pogoji: — ekonomist, 2 leti delovnih izkušenj, ali hotelski tehnik, 5 let delovnih izkušenj, — znanje dveh svetovnih jezikov
2. KUHARJA
Pogoji: - KV kuhar in 3 leta delovnih izkušenj snVdeTc^ navedena delovna,mesta se zahteva trimesečno posku-
Pisrnene prijave z.dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 10 dneh od dneva ob ave na naci«,,. \r • ■■■«■» »Partizan« Trg OF 13. Ljubljana aS,°V: V°jna ustamna
PODJETJE ZA ITT PROMET KRANJ n. sol. o. Kranj, Poštna ulica 4
DSSS objavlja prosta dela in naloge
KUHANJE IN PRIPRAVIJANJE HRANE za določen čas
Pogoji: — poklicna šola gostinske stroke, - do 3 mesece delovnih izkušenj.
Delovno razmerje se sklene za določen čas za dobo nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu. Poskusno delo traja 2 meseca.
Kandidati naj naslovijo prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev na komisijo za delovna razmerja DSSS Podjetja za ptt promet Kranj. Komisija sprejema prijave 8 dni po objavi. Vsi prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izidu izbire v 15 dneh po opravljeni izbiri.
Ljubila si zemljo in cvetoča polja, ljubila si dom in družino in v tihem cvetočem poletju, odšla si v večni mir.
Črni danje moral priti, bridkostni dan, oj dan solza. Težka bila je ločitev, veš jok, vse solze bile so zaman.
Po dolgi in težki bolezni je 4. septembra, od bolečine utrujeno, v 48. letu prenehalo biti plemenito srce žene, mamice, sestre in tete
PAVLCE MRKUN
roj. ULČAR — iz Šenčurja
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v tem težkem trenutku pomagali, z nami sočustvovali, izrekali sožalje in jo tako bogato obložili s cvetjem. Posebna zahvala sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste vsa ta dolga leta trpljenja pomagali in za nas celo skrbeli. Hvala , zato je premalo, večni dolžniki vam bomo ostali: Onkološkemu inštitutu in drugim zdravstvenim ustanovam; pevcem za izredno lepo zapete pesmi slovesa, g. župniku za posebno lep pogrebni obred in plemenitim besedam masnega nagovora. Vsem, ki ste jo v nepričakovanem številu spremljali na njeni zadnji poti in njeno krsto blagoslovili s svojimi solzami.
ŽALUJOČI: mož Lojze, sinova Janko in Slavko ter drugo sorodstvo
PETEK, 5. OKTOBRA 1984
OBVESTILA, OGLASI
17. STRAN GLAS
Ijublj
|INEX—rt« aviopromatl
INEX ADRIA AVIOPROMET LJUBLJANA Kuzmičeva 7
razpisuje licitacijo, dne 8. 10. 1984 ob 8. uri
ZA ELEKTRO MOTORNA HANGARSKA VRATA.
Vrata so sestavljena iz šestih elementov velikosti 6 x 10 m vsak element na svoj elektro pogon.
Izklicna cena je 100.000 din za element in prometni davek. Ogled vrat je možen vsak dan od 7. do 9. ure na letališču Brnik Licitirati imajo pravico vse pravne in fizične osebe, ki predhodno vplačajo 10 odstotkov kavcije od izklicne.cene.
Vsa pojasnila se lahko dobijo po telefonu 064-23-373 in 064-23-647 pri tov. Leonu Boštarju.
ABC POMURKA, LOKA, proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje, n. sol. o. Škofja Loka
Objavlja naslednja prosta dela in naloge v TOZD Prodaja na drobno
1. NATAKARICE ZA BIFE SOVODENJ
Pogoji: — KV ali PKV gostinski ali trgovski delavec
2. VEČ PRODAJALCEV predvsem za delo v prodajalnah na območju Medvod in Ljubljane Pogoj: — KV prodajalec
V TOZD JELEN — gostinstvo Kranj
3. HOTELSKE GOSPODINJE ZA HOTEL JELEN Pogoj: — KV gostinski ali trgovski delavec
4. SLAŠČICARKE ZA OBRAT HOMAN Pogoj: — KV slaščičarka
5. SNAŽILKE ZA OBRATA PRAJERCA IN PODLUBNIK
Delo se opravlja s polnim delovnim časom, vendar v obeh obratih
6. VEČ KUHARJEV IN NATAKARJEV Pogoj: — K V kuhar in K V natakar
V TOZD Prodaja na debelo
7. DELAVCA V PAKIRNICI
tofauao delo za natakarje, prodajalce, hotelsko gospodinjo, slaščičarko ^ kuharje traja 45 koledarskih dni, za snažilko in delavca v pakirnici pa traja 30 koledarskih dni.
Prošnje z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi oglasa kadrovski »lužbi podjetja ABC Pomurka, Loka, DSSS, Kidričeva 54, Škofja Loka.
Kemična tovarna EXOTERM KRANJ
Delavski svet na podlagi 101. člena statuta delovne organizacije ponovno razpisuje dela in naloge
VODJE SEKTORJA ZA INVESTICIJE
Ztopravljanje.navedenih del in nalog morajo kandidati poleg splošnih po-r.t-:; izpolnjevati še naslednje:
- da imajo visoko šolo strojne ali tehnološke smeri in aktivno obvladajo vsaj en svetovni jezik,
pajo strokovni izpit za opravljanje projektantskih in investicijskih nalog iz kemijske stroke,
- da imajo 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali podobnih del in nalog, ,
- da so moralno in politično neoporečni,
- da se iz dosedanjega dela da utemeljeno sklepati, da bodo pri svojem delu uspešni.
Izbrani kandidat bo imenovan za štiriletno mandatno dobo. Kandidati naj j>rijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev dostavijo v roku 15 dni na na-Hfiv: Kemična tovarna Exoterm Kranj, Struževo 66. O rezultatih izbire bodo kandidati obveščeni najkasneje v roku 30 dni po končanem sprejemanju ponudb.
vezenine bled
L
Tovarna čipk, vezenin in konfekcije Bled, n. sol. o. TOZD Konfekcija Bled
objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge:
i. Šivanje i. — 2 delavki
(trimesečno poskusno delo)
Pogoji: — šivilja
poklicna šola, — 1 leto kot šivilja II.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovsko splošni sektor delovne organizacije in sicer 30 dni od dneva objave.
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po opravljeni izbiri.
VISOKA ŠOLA
ZA ORGANIZACIJO DELA
KRANJ
Komisija za medsebojna delovna razmerja objavlja dela in naloge
ČIŠČENJE PROSTOROV za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom dva meseca.
Pismene prijave pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Visoka šola za organizacijo dela Kranj, Prešernova 11/11.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po preteku objavljenega roka.
AVTO MOTO DRUŠTVO ŠKOFJA LOKA Jegorovo predmestje 10
Proda dva osebna avtomobila
ZASTAVA 750, letnik 1979.
Vozili sta v voznem stanju Izklicna cena je 60.000 din' Licitacija bo v prostorih AMD Škofja Loka, dne 9 10 1984 ob 17. uri. Avtomobila si lahko ogledate uro pred licitacijo.
Veletrgovina
TOZD Maloprodajen, sol.o. »led, Kajuhova 3
i^Tn^n Ž? jel°Vna raz™er-ja TOZD Maloprodaja razpisuje prosta dela in naloge
L VEČ PRODAJALCEV I.
Pogoji:
— končana šola za prodajalce (KV) mešane stroke Kandidati bodo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pismene vloge pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Veletrgovina Špecerija Bled TOZD   Maloprodaja, Bled,' Kajuhova 3.
Q
iOfJA LOKA
Škofja
OBRTNIK ŠKOFJA LOKA Blaževa ulica 3
Samoupravna stanovanjska skupnost Škofja Loka, Odbor za gospodarjenje s stanovanjskim skladom objavlja
zbiranje ponudb za oddajo poslovnega prostora Kidričeva 69, Škofja Loka v najem.
Poslovni prostor je velikosti 13,75 m' in je namenjen za frizersko dejavnost. .
Ponudbe zbira delovna organizacija Obrtnik, za Odbor za gospodarjenje s stanovanjskim skladom, Blaževa ulica 3, Škofja Loka, do 17. 10 1984,
Ponudba naj obsega:
— dokazilo, da ima ponudnik pogoje za opravljanje predpisane dejavnosti,
— mesečno najemnino, ki jo je ponudnik pripravljen plačati.
Najugodnejšega ponudnika bo izbrala komisija, imenovana od Odbora za gospodarjenje s stanovanjskim skladom. Interesenti bodo o izboru pismeno obveščeni.
Iskra
ISKRA KIBERNETIKA
Industrija merilno-regulacijske in stikalne tehnike, Kranj, n. sol. o.
Na osnovi sklepov komisij za delovna razmerja objavljamo naslednja prosta dela oziroma naloge:
DELOVNA SKUPNOST KOMERCIALA KRANJ
1. VODJE ODDELKA ZA ELEKTRONIKO
TOZD STIKALA KRANJ
2. SAMOSTOJNA PLANERJA I.
Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1. — visokošolska ali višješolska izobrazba elektrotehniške smeri oziroma komercialne ali ustrezne družboslovne smeri s srednješolsko predizobrazbo elektrotehniške smeri — šibki tok,
— 5-letne ustrezne delovne izkušnje,
— vsaj pasivno znanje nemškega ali angleškega jezika,
— ustrezne osebnostne lastnosti za opravljanje komercialnih del. pod 2. — 4-letna srednješolska izobrazba elektrotehniške smeri, šibki tok,
-- 4-letne ustrezne delovne izkušnje,
— osnovno poznavanje elektrotehniških elementov.
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov Iskra Kibernetika, Kadrovska služba, Savska loka 4, Kranj.
DELAVSKA UNIVERZA
„TOMO   BREJC" KRANJ
Organizira v mesecu novembru TEČAJ RAČUNALNIŠKEGA OPISMENO-VANJA in sicer:
L OSNOVNI TEČAJ UPORABE HIŠNIH RAČUNALNIKOV (predvsem Spektrum).
Tečaj bo trajal 30 ur in je namenjen lastnikom ali bodočim lastnikom hišnih računalnikov in zajema osnovno seznanitev in rokovanje z računalnikom: demonstracija sposobnosti hišnih računalnikov, načini programiranja in spoznavanje enostavnih BASIC ukazov (PRINT, FOR zanke IF pogojni stavki, enostavne datoteke z DATA stavki, enostavna grafika).
Za vključitev v tečaj ni potrebno predhodno znanje iz matematike, kakor tudi znanje angleškega jezika, še manj kakšno znanje o računalnikih.
2. TEČAJ BASIC RAČUNALNIŠKEGA JEZIKA
Tečaj bo trajal približno 50 ur in je namenjen lastnikom hišnih računalnikov. Namen tečaja je obvladati BASIC kot jezik, s katerim bo lahko vsak sam izdelal programe za svojo uporabo (enostavni učni programi matematike, fizike, zemljepisa, programi za razne izračune v podjetju, konstrukcije, diagrami, tabele, pregledi ali celo enostavno vodenje hišnega poslovanja izdatkov in prejemkov, kontrola stanj na tekočih računih, itd.)
Predavanja na tečajih bomo organizirali v popoldanskem času. V primeru večjega interesa pa bomo predavanja organizirali tudi v dopoldanskem času.
Predhodne prijave kandidatov sprejemamo do 25. oktobra 1984 na naslov Delavska univerza Tomo Brejc Kranj, Staneta Žagarja 1.
SUKNO
Industrija volnenih izdelkov Zapuže
Komisija za medsebojna delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
1. VZDRŽEVANJE PARNIH IN VODNIH INSTALACIJ
2. MANJ ZAHTEVNO VZDRŽEVANJE TKALSKIH STROJEV
3. KURJENJE PARNEGA KOTLA - 3 delavci
4. POMOČ PRI KURJENJU PARNEGA KOTLA
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še sledeče posebne pogoje:
podi. — dokončana šola kovinarske smeri,
— opravljen tečaj varjenja
pod 2. — PK kovinarske ali elektro smeri,
— (možnost priučitve)
pod 3. — dokončana šola kovinarske smeri oziroma PK,
— opravljen tečaj za kurjača visokotlačnih kotlov,
— dopolnjena starost 18 let pod 4. — dopolnjena starost 18 let
Delovno razmerje bodo kandidati sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3 mesečnim poskusnim delom.
Podrobnejše informacije dobijo kandidati v kadrovskem sektorju delovne organizacije ali na tel.: 74-372.
Vloge sprejemamo v 8 dneh po objavi na naslov: Sukno Zapuže, Zapuže 10 a, Begunje. O rezultatih objave bomo kandidate obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri.
GLAS 18. STRAN
MALI OGLASI, OBVESTILA
PETEK, 5. OKTOBRA 1984
MALI OGLASI
tel: 27-960_
PRODAM_
Prodam več PRAŠIČEV, težkih od 40 do 100 kg in več japonskih RAC. Posa-vec 16, Podnart 9914
HRUŠKE in JABOLKA, lahko kupite vsak dan od 7. do 20. ure na C. 1. maja 4 v Kranju, tel. 21 582 12005
Prodam OJAČEVALEC grundig, 5000 W 2xl50W, zvočnike 2 x 100 W; moško in žensko potovalno in dirkalno KOLO, z bobnastimi zavorami, nemške znamke. Andrej Starman, Godešič 14/A, Škofja Loka 12246
Prodam dobro ohranjeno SPALNICO. Begunje 45 12254
Prodam 6 tednov stare PUJSKE. Me žnarec, Selo 22, Žirovnica 12258
Ugodno prodam SPALNICO. Ogled možen od 14. do 18. ure v nedeljo od 10. do 14. ure. Ahmet Djedovič, Potoče 27, Preddvor 12319
LEPE SADIKE CIPRES za ograje (v kontejnerjih) ter SREBRNE SMREKE in PANČIČKE dobite pri Kancilija, Cesta Kokrškega odreda 12/A, takoj za številko 12. v bližini Vodovodnega stolpa 12323
MAČEHE za na grobove dobite pri Svoljšak. Podreča 89, Mavčiče 12324
Prodam RUŽO SELECTRONIC, staro eno leto. Telefon 23-806 - Bižal, Ke-betova 18 12325
Prodam DRVA. Zadraga 15, Duplje
12326
Prodam KRAVO po izbiri. Justin, Paloviče 3, Tržič 12327
Prodam drobni KROMPIR. Kadivec, Stranska pot 3, Šenčur 12328
Prodam DIRKALNO KOLO sprin. Bunderšek, Gorenja vas — Reteče 68
12329
Prodam električno gradbeno OMARICO s trofaznim ŠTEVCEM in varovalkami. Telefon 60-309 12330
Prodam TOM I VALNO MIZO z emajliranim dvojnim koritom. Telefon 23-232 1233!
Prodam dobro ohranjeno PEČ EMO na trda goriva Vidrih, Savska c. 2, Kranj 12332
Prodam HITACHI-jev MINI STOLP. Ogled vsak dan od 17. ure dalje. Izidor Šenk. Potoče 20. Preddvor 12333
Prodam semenski KROMPIR rezi-in nov etažni ŠTEDILNIK central 20." Sp. Brnik 25 12334
Prodam 100 m PPR 3 x 1,5, 2 t APNA 1 t CEMENTA in 300 m' PESKA za nasip. Telefon 27-053 12335
Prodam KRAVE po izbiri. Nasovče 15, Komenda 12336
Prodam   ELEKTROMOR   7,5 KM 1400 obratov in GOR1LEC, večje oblike, primeren za livarje ali komore. Zg. Brnik 127 pri Gustelnu 12337
Poceni prodam viseče PELARGONI-JE. Preddvor, tel. 45-056 12338
Prodam 25 m' OPAZNIH DESK Telefon 064/78-029 12339
Prodam KOMBI PLOŠČE, debeline 5 cm. Telefon 064/23-006 12340
Prodam 100 mJ rabljene SALO NITKE, RABLJENO LITOŽELEZNO KOPALNO KAD 80 x 180, WC ŠKOLJKO in BIDE. Suhadolnik, Staretova 27. Kranj — Čirče 12341
Prodam rabljeno POHIŠTVO: spalnica, kuhinja, omare, kavči. Kranj, C. Kokrškega odreda 1 12342
Prodam domače ZELJE v glavah in staro motorno SLAMOREZNICO. La-hovče 37, Cerklje 12343
Prodam fantovska ZIMSKA OBLAČILA, DRSALKE, 10-14 let starosti. Radovljica, tel. 75-538 12344
Prodam lepo ohranjeno moško športno KOLO na 5 prestav, znamke puch. Telefon 064/27-279 12011
Prodam ŠTEDILNIK kuppersbusch, namenjen za etažno centralno kurjavo. Zupan, Jezerska c. 93, Kranj 12345
Prodam večjo količino in več vrst kmečkih zimskih JABOLK na drevju, po 20 din za kg. Jože Bohinc, Zg. Brnik 60 12346
Prodam trajnožarečo PEČ kuppersbusch. Oman, C. na Klanec 38, Kranj
12347
Prodam stereo AVTORADId-KASETO FON. Telefon 23-885 12348
Prodam več uvoženih grobih TAPET »Raucfaser« in novo termoakumulacij-sko PEČ, 2,5 kW. Telefon 21-820 12349
Prodam KRAVO simentalko s teletom in fergusonov PLUG, dvobrazdni. Predoslje 84 12350
Poceni prodam nove PLANINSKE ČEVLJE št. 43. Klemenčič, Gorenjskega odreda 4, Kranj 12351
Prodam JEDILNI KOT, mizo in tri stole, otroško POSTELJICO z jogijem. Marija Behek, Škofjeloška 19, Medvode, tel. 061/612 341 popoldan 12352
Ugodno prodam 50-litrski ZAMRZOVALNIK, lasuljo (blond), KITO tem nih, pravih IJ\S, več PLAŠČEV za srednjo postavo, za mlado dekle, anteno za drugi program. Naslov v oglasnem oddelku. 12353
Prodam TELIČKO frizijko. Zg. Brnik 69 12354
Prodam nov POGRAD. Telefon 27-625 12355 , Prodam 2 TELIČKI, stari po mesec dni, simentalki, primerni za rejo. Sp. Duplje 71
Prodam KRAVO po izbiri in več brejih TELIC ali menjam za jalovo goved. Franc Jenko, Virmaše 42, Škofja Loka
12356
Prodam rabljena OKNA in balkonska VRATA, 4 okenske police, 37 členov klasičnih RADIATORJEV in nova OKNA Jelovica termoton 120 x 120 in 140 x 90. Trata 19, Cerklje 12357
Dobrim ljudem oddam 3 lepe kužke stare 2 meseca. Antonija Sodja-Mijo-vič, Ribno 60 pri Bledu.
Prodam KRAVO simentalko s teletom in več TELET za pleme ter JABOLKA za mošt. Ivan Kuralt, Cerklje 97 12358
Prodam nov, zapakiran ŠTEDILNIK kuppersbusch, za 19.000 din. Dolenc, Hafnarjeva pot 17, Kranj — Stražišče
12359
Prodam ŽEPNI RAČUNALNIK TI 51 - III. in trikanalni LIGHT SHOVV. Britof 16, Kranj 12360
Prodam 400 kosov POROLITA 12. Benedik, Benedikova 2, Kranj popoldan •■ 12361
Prodam črn KOŽUH s svetlim nerc ovratnikom, št. ^4, cena 29.000 din. Ka-ti Vrevc, Bled, Planinska 1 12362
Prodam KRAVO s prvim teletom. Poljšica 26, Zg. Gorje 12363
Poceni prodam zložljivo ŠOTOR-SKO KAMP PRIKOLICO, vzhodno-nemške izdelave, s 13-colskimi gumami in IMV blazinami. Ogled v nedeljo 7.X. Zor, Moše 42, Smlednik, tel. 061/627-035 12364
Prodam KRAVO, visoko brejo, dobro molznico, zaradi starosti. Andrej Kni-fic, Svetje, C. na Senico 6, Medvode
12365
Prodam 8 tednov starega TELETA Telefon 83-047 12366
Prodam 2 m1 jesenovih in 1/2 m1 lipovih DESK. Telefon 064/77-191 12367
Prodam 30 vreč APNA, 40 m mreže (Rabic), 3 m peska za fasado (drap) iz Kamnika. Zevnik, Hrastje 123
12368
Prodam KOLO maraton. Telefon 60-593 12369
Prodam 3 tone CEMENTA. Naslov v oglasnem oddelku. 12370
Prodam PUNTE in LEGE. Ogled pri Ivu Volčanšek, Podhom 63, Gorje pri Bledu 12371
Ugodno prodam 3 mehanične IGRALNE AVTOMATE »fliperje«. Uroš Hafner, Huje 23/A, Kranj, tel. 22-333 12372
Prodam novo kombinirano PEČ za v kopalnico. Posavec 64, Podnart 12373
Prodam OMARO in POSTELJO, primerno za v samsko sobo. Zver, Vrečko-va 3, IV. nadstropje, Kranj 12374
Prodam nov HIJ\DILNIK z zamrzovalnikom gorenje, 185/64 1. Mlakar Bled, Alpska 11. tel. 77-243 12375
Prodam termoakumulacijsko PEČ 6 kW. Telefon 60-877 od 6. do 14. ure '
Poceni prodam nov ŠTEDILNIK^ plin -t- pečica). Bogdan Hrovat, Krnica 4, Zg. Gorje 12377
Prodam nov GRAMOFON fischer Vlado Kristan, Pot za Krajem 1, Kranj Orehek, tel. 27-541 po 15. uri 12378
Poceni prodam OTROŠKO POSTELJICO in chicco prenosni stolček. Vreš Sorlijeva 33, Kranj 12379
Prodam lažjo enoosno traktorsko PRIKOLICO z dvojnimi kolesi. Pavel Novak, Dolenje brdo 8, Poljane, tel. 60-291 dopoldan 12380
Ponovno prodajamo male tipe traktorjev
TOMO VINK0VIĆ
KŽK — TOZD AGRO-MEHANIKA KRANJ— HRASTJE
Informacije: — telefon: 23-059, 28-274, 28-273
Prodam 33 m' novega ITISONA -olivno beš barve na gumi podlagi in 50 steklenih PRIZEM. Naslov v oglasnem oddelku. 12381
Prodam 4 kW termoakumulacijsko PEC in novo kopalniško omarico z ogledali. Alojz Hrovat, Hlebce 16, Lesce 12382
Za SPECTRUM 48 K, prodam 400 programov. Telefon 28-456 dopoldan ali 28-861 - int. 21-99 popoldan 12383
Prodam nov ŠTEDILNIK kuppersbusch, rabljen KAMIN in 3 »TRAVER-ZE« I profil 10 x 20 cm. Telefon 70-069
12384
Prodam ŽREBICO, staro 5 mesecev, norik, ter 9 mesecev brejo KRAVO, ali po izbiri. Rozman, I^ancovo 40, Radovljica, tel. 74-846 12385
Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK PEG in ZIBELKO, zvočnike EI kit 80 W. Janko Petrovčič, Nova vas 17, Radovljica 12386
Pohištvo za v dnevno ali samsko sobo, zelo poceni prodam. Telefon 22-991
12387
Prodam 60 arov SIIJVŽNE KORUZE. Maks Špruk, Zajčeva 1, Komenda
12388
Prodam rabljeno STREŠNO OPEKO bobrovec in špičak in vzidljiv ŠTEDILNIK na drva. Telefon 50-476 12389
Prodam raztegljiv KAVČ — trosed. Hribar, Rudija Papeža 32, Kranj 12390
Prodam TELIČKO frizijko ali simentalko, obe bosta sredi meseca teletili. Voglje 42, Šenčur, tel. 49-185 12391
Modni salon >MOJCA TERŠEK
Zlato polje — Trgovski blok Kidričeva 12
Vabi k obisku in nakupu:
— jesenske tople — podložene konfekcije,
— izdelkov iz jeansa,
— in poročnih oblek.
Nudi vam tudi izdelavo po meri.
Se priporoča!
^5
- Prodam rabljen SILOKOMBAJN, nemške znamke »kilo«. Žirovnica 59/A, tel. 80-063 12392
Prodam teden starega BIKCA. Ovsi-še 21, Podnart 12393
Prodam približno 2000 kosov stare STREŠNE OPEKE bobrovec in otroško KOLO PONY. Mira Brezar, Tržič, Janežičevall 12394
Prodam dvoredni PLETILNI STROJ Standard — 6 za 3,5 SM. Brezar, Britof 112-a, Kranj. 13395
Pfodam trajnožarečo peč EMO 5 in štedilnik kuppersbusch. Pušavec, Rakovica 3, Besnica 13396
Prodam rjave JARCKE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 12533
Prodam PEČ za žganje gline, notranja mera 40x40x60 (ena ura 15 kW). Telefon 064/61-904 12534
Prodam KRAVO s prvim teletom. Zalog 34, Cerklje 12535
Prodam stolpni GLASBENI CENTER benitone z gramofonom in zvočniki, 2 x 80 W, iz uvoza, še v garanciji. Jože Košir, Goli vrh 6, Gorenja vas 12536
Prodam MLADICE - NEMŠKE OVČARJE, z rodovnikom, Kopališka 9, Škofja loka 12537
Prodam TELICO, brejo 8 mesecev. St. Loka 150, Škofja Loka 12538
Nujno prodam KASETOFON akai CS — MO 1 A, s carinsko deklaracijo. Sp. Brnik 74, tel. 064/49-103 12539
Prodam 9 mesecev brejo KRAVO. Štefanja gora 23, Cerklje 12540
Prodam dva BIKCA simentalca, težka 300 kg. Apno 9, Cerklje 12541
Prodam bukova DRVA, KROMPIR in JABOLKA na drevju. Plevno 5, Škofja Loka 12542
Moške, kvalitetne OBLEKE št* 58, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku . 12543
Prodam 8 mesecev brejo KRAVO. Franc Volčič, Gabrovo 3, Škofja Loka
12544
Prodam 200 kg težkega PRAŠIČA. Stara Loka 11, Škofja Loka 12545
KRAVO simentalko, težko 500 kg, po drugem teletu, menjam za lažjo brejo. Puštal 19, Škofja Loka 12546
Prodam zimska JABOLKA, po 25 din. marija Šušteršič, Šenčur, Mlakarjeva 75(Planjava) 12547
Prodam suha bukova DRVA. Eržen, Zabukovje 2, Zg. Besnica   ' 12548
Prodam dobro SLAMOREZNICO tempo, s puhalnikom, Češnjevek 30,
Cerklje 12549 Prodam CIPRESE za živo mejo. Marko Toman, Podnart 58 12550 Prodam POMIVALNO MIZO z dvojnim nerjavečim koritom. Srečo Krč, Jezerska c. 124/A 12551 Prodam   MEDENINAST PROFIL, 20 m, 20 x 5 mm, 10 kv. m PARKETA, klasičnega, 50 cm, trifazni dvotarifni ŠTEVEC, v garanciji, infra MODULARNO PEČ iskra. Telefon 21-474 zve-
12552
Prodam dva BIKCA za dopitanje. Luže 12, Šenčur 12553
Prodam 300 kv. m črnega ETERNI-TA. Naslov v oglasnem oddelku. 12554
Prodam LIPOVE HLODE; v najem oddam SOBO, študentkam, v centru Kranja. Informacije po tel. 22-242
12555
Prodam skoraj nov SILOKOMBAJN. Jože Kern, Srednja vas 24, Šenčur 12556
Prodam 2,5 kW termoakumulacijsko PEČ. Naslov v oglasnem oddelku.
122557
Prodam dva BIKCA, težka 130 kg. Lenart 6, Cerklje 12558
Prodam GLASBENI CENTER gorenje GC 203 A Hi-Fi, z zvočniki ali brez, 4 x 50 W. Kern, Velesovo 6 12559
Prodam dva PRAŠIČA za dopitanje. Lahovče 13, Cerklje 12560
Dve KRAVI in TELICO frizijko, brejo 9 mesecev; ter črno TELIČKO, staro 4 tedne, ugodno prodam. Zapoge 6, Vodice 61217 12561
Prodam GUMIJAST ČOLN sport Beograd in MOTOR tomos 4. Podbrezje 12/A 12562
Prodam nov AKUMULATOR, 6 voltov, še v garanciji. Radovljica, Staneta Žagarja 18 12563
Prodam ŽAGO (cirkular) za razrez »gruštov«. Zadraga 13, Duplje 12564
Ugodno prodam 2 kub. m smrekovih PLOHOV. Naslov v oglasnemn oddelku. 12565
FOTOKOPIRNI STROJ OCE 1700, suh, postopek, 38 kopij v minuti, prodam. Telefon 24-644 (064) 12566
MOTORNO ŽAGO husqvarna 34, malo rabljeno, prodam. Telefon 74-368
12567
Prodam ZLATO za zobe. Telefon 23-508 12568
Ugodno prodam zakonsko POSTELJO, nočni OMARICI, »PSIHO« (mahagonij) in KAVČ. Zvonka Pivk, Sp. Plavž 7. Jesenice 12569
Ugodno prodam nov japonski stereo RADIOKASETOFON 2 x 7 W. Telefon 28-436 dopoldan in zvečer 12570
Prodam 100 kg težke PRAŠIČE za zakol ali nadaljnjo rejo. Kokrški log 10, Kranj 12571
Prodam PUNTE, BANKINE in DESKE za opaž- Babni vrt 9, Golnik 12572
Prodam SILOKOMBAJN potinger MEX 2, VW 1300, letnik 1966, TELIČKO simentalko, staro 12 mesecev ali menjam za bikca; TELIČKO, staro 14 dni ali menjam za bikca iste starosti. Kranj, Jezerska c. 98 — popoldan
12573
Ugodno prodam trd TERVOL 5 cm, STENO za tuš-kabino in ŽELEZO, premera 8 in 10 mm. Kalan, Zasavska 9, Kranj 12574
Nov   stereo RADIOKASETOFON contec, ugodno prodam. Cerklje 66
12575
Prodam 100-litrski MEŠALEC LN, zimske GUME 12 x 145 ter vrtno KOSILNICO gorenje muta. Zupan, Zalog 92, Cerklje 12576
Prodam tri OKNA: dve trodelni, eno dvodelno, POMIVALNO MIZO z dvema koritoma (desni odcejalnik) ter 1 kub. m smrekovih DESK (colaric). An- . ton Mohorič. Britof 231 12577
Ugodno prodam bakreno PLOČEVINO, armaturne mreže R-377, R-387, moško športno KOLO maraton na 10 prestav ter žensko PONY KOLO. Naslov v oglasnem oddelku. 12578
Prodam dve SVINJI, stari 8 mesecev in BIKCA, starega 6 mesecev. Franc Bizjak, Predoslje 133, Kranj 12579
Prodam OVCE za pleme. Telefon 50-294 po 15. uri 12580
Prodam PUNTE. Telefon 22-477
12581
KROM PLOČEVINO, 2 mm, 2 plošči 1 x 2 m, prodam. Meglic, Brezje 16 pri Tržiču 12582
Ugodno prodam 7 POLKEN, primernih za vikend. Telefon 26-973 12583
Prodam težko, mlado KRAVO za zakol ali menjam za plemensko. Žabnica 10, tel. 44-603 12584
Prodam PUHALNIK tajfun. Potočnik, Rovte 8, Selca 12585
Prodam HI-FI APARATURO z zvočniki in črnobel TELEVIZOR. Telefon 22-435 12586
800 kosov MODULARNEGA BLOKA 12x9x25 in 1 kub. m SIPORE-KSA, 10 cm, prodam. Štefančič, Črnivec 16/B, Brezje 12587
Prodam dva BIKCA simentalca, stara 5 in 2 tedna. Hafner, Žabnica 9
12588
Prodam eno leto staro ŽREBICO. Ferian Ribno 19, Bled 12589
Prodam VIDEO-RECORDER in RADIOKASETOFON    stereo. Telefon
25-741 12590 Prodam PRAŠIČA za zakol in KRAVO po izbiri. Dorfarje 21, Žabnica
12591
Prodam skoraj novo raztegljivo MIZO in dva STOLA ter raztegljiv POL-KAVČ. Cankarjeva 31/A, stanovanje 2, Radovljica 12592
Prodam 220-litrsko ZAMRZOVALNO SKRINJO. Telefon 82-765 12593
Prodam 5 novih OKEN kli, 140 x 120 in dve OVCI. Poljče 23, Begunje 12594
Prodam ZLATO za zobe. Naslov v oglasnem oddelku 12595
POceni prodam 27 kv. m zapakiranega LAMELNEGA PARKETA. Milena Smit, tel. 89-023 od 7. do 14. ure 12596
Prodam 80-litrski BOJLER in trajno-žareč ŠTEDILNIK kuppersbusch. Per-ko, Škofjeloška 42, Kranj 12597
Prodam mlado KRAVO simentalko, brejo 8 mesecev. Stanko Korošec, Ko-privnik 59, Bohinjska Bistrica 12598
Prodam dobro ohranjeno STAREJŠO SPALNICO z jogiji. Ogled v ponedeljek in torek. Naslov v oglasnem oddelku. 12599
SPALNICO »Triglav«, zelene barve, prodam. Telefon 064/22-021 12600
KUPIM_
Kupim 40 kom ISO-SPAN zidakov, širine 30 cm. Pogačnik Janez, Prezre-nje 14, 64244 Podnart
Kupim okrogel LES za »grušt«. Matjaž Bradaška, St. Žagarja 38, Kranj
12525
Kupim TELEVIZOR, malo rabljen, navedite leto izdelave in ceno; ter snežne verige za lado. Vodnik, Skokova 9, Kranj 12526
Kupim 7 do 14 dni staro TELICO. Franc Tušek, Lenart 11, Selca 12527
DELFIN
Kranj
vas vabi na ribje specialitete
VOZILA
Ugodno prodam FORD CAPRI, letnik 1971. Silvo Miklavčič, Mlaka 33/A, tel. 24-751 popoldan 12284
Prodam ZASTAVO 750, dobro ohranjeno. Ogled med 12. in 20. urcr. Reh-berger, Mandeljčeva 8, Kranj 12287
ANDREJA PODLOGAH odvetnica v Kranju, Gregorčičeva 2, obveščam, da imam s 1. oktobrom 1984 sedež odvetniške pisarne v ŠKOFJI LOKI, Blaževa 2.
Prodam ZASTAVO 750. Telefoe 24-040 od 14. do 21. ure 121
Prodam FIAT 850, lenik 1970, nen^ stiran, vozen. Šolar, Kališe 10, Železi ki U
Prodam VVARTBURG, letnik 1977.u 95.000 din. Simon Krajcer, Tonil Dežmana 6, stanovanje 35, Kranj 123$
Prodam avto TOJOTA korola 1« ccm, registriran do junija 1985. Ogl« od 15. do 19. ure. Peter Popovie, ZUtc polje 3/B, Kranj EM
Prodam R-4, letnik 1976, obnovljet registriran do avgusta 1985. Nastm Trata 4, Cerklje DM
Prodam obnovljeno ZASTAVO H letnik 1976. Darko Špenko, Hotenus 15, Preddvor \M
Ugodno prodam ZASTAVO 101 kot fort, letnik 1979. Ogled popoldan. IV nova 45, Šenčur UM
Prodam ZASTAVO 1300, letnik 191 za 60.000 din. Telefon 21-104 M
RENAULT 20 TL, letnik 1977. ugodno prodam. Telefon 24-930 0f|
Prodam MOTOR Z-101, menjalnik-še ostale dele avtomobila. Nas!:, oglasnem oddelku. 1241
Poceni prodam VVARTBURG turist letnik 1977. Šenčur, Zupanova 1 1HM
Prodam OPEL KADETT, letak 1973. Ogled možen v petek in sobcte popoldan. Trboje 9, Kranj Uf
Prodam nov FIAT 126-P confort ft panova 40, Šenčur M
Prodam APN-6. Klemenčič, Zg. Banica 114 .:T Nujno prodam MOTOR 14 M. š* I garanciji. Brenkuš, Zg. Besnica97
Prodam ZASTAVO 750 v dobrem nju. Golniška c. 42/A, Kokrica 124*
Prodam ZASTAVO 101, letnik m registrirano do avgusta 1985. Ko«)* Sp. Duplje 11, tel. 47-147 124H
Prodam obnovljeno, dodatno oprt* ljeno ZASTAVO 101, letnik 1978. Ogtt v soboto od 15. ure dalje. Srečnik.Ptr stava 69/C, Tržič
Prodam FORD CAPRI 1300. Zg.Br nik 74, Cerklje IX
Prodam 125-PZ, po delih in GUMI 175 - 70 - 13. Velesovo 75, Cerklje* 42-046 in«
Prodam PEUGEOT 305 GL Ml 1981. Sr. vas 36, Šenčur UMI
Prodam FIAT 132, 1800 ccm. raftt ran do maja 1985 ali menjam za.o*r si avto. Praše 5, Mavčiče 1»-5
Prodam ZASTAVO 101, letnik M dobro ohranjeno. Frelih, Beleha:<M 39, Šenčur gfl|
Prodam ALFA SUD 1.3 super, letnik 1978 — december, dodatno opremlje* v odličnem stanju in dve GUMI piwš 155/13. Hočevar, Smledniška IS. Kranj—Čirče fljfl
Prodam obnovljeno ZASTAVO 751 letnik 1974. Kajuhova 3, tel. 22-437
12411
Prodam OPEL KADETT 13 S. 5mt letnik 1983 in 5 avtoplaščev 165x11 Telefon 21-820 HM
Dobro ohranjenega GOLFA, oktob«
1979, ugodno prodam. Šenčur, Sušnik*
va s um
Prodam FIAT 850, letnik 1969. \wt registriran do maja 1985, celega aH pe delih. Jagrič, Koroška 49, Kranj 1242:
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1977 Informacije danes od 15. do 17. ure p: tel. 23-305 KM
Ugodno prodam odlično ohranj« SAAB 99 GL, letnik 1977. Pečenk* Zgoša 50, Begunje, tel. 25-751 124«
Prodam komplet LUČ za VW. anw tizer za volan, razdelilno kapo. Vodnik Skokova 9, Kranj B*
Kupim star TOVORNJAK, primerni za predelavo v prevozni čebelnjak. Telefon 064/61-275 od 18. do 21. ure 124$
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1971 ali menjam za »fičota«. Kekič, Gradn> kova 2, Kranj EMU
Prodam osebni avto RENAULT 4 posebej 4 komplet KOLESA .ra:: .v dve zimski GUMI 175-13 in več AVTO GUM; KUPIM žepne ure. Sever, Les«, Koroška 4, tel. 74-663 LttH
Prodam ZASTAVO 750 LE, letnik
1980. Kranj, Zlato polje l/A ttl 23-68212428
Prodam LADO 1200, letnik 1971 Ogled v nedeljo dopoldan. Kranj. Ul Tuga Vidmarja 4, stanovanje 44 124»
Prodam ZASTAVA KOMBI 430 K. Partizanska 37, Kranj LMJ
Ugodno prodam R-4, letnik 197* Zdenka Pavlin, Delavska 15, Krami Stražišče
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974 registrirano do junija 1985. Telefor 65-072 zvečer lM
Prodam karamboli rano »KATRCCV letnik 1977. Uroš Hafner, Huje 13 A Kranj, tel. 22-333
Ugodno prodam MOPED 15 SLC.Te lefon 77-966 124)4
Prodam ZASTAVO 75(T, I. registra* ja 1976 — september, za 8 SM. Ogleč vsak dan popoldan. Matevž Lotnč. N4 Plavžu 14, Železniki
Ugodno prodam avto ZASTAVA 750 letnik 1975. Ogled vsak dan. Mark. Stanonik, Gorenja vas 84 124&
Prodam ZASTAVO 750, letnik lil registrirano do septembra 1985. B<w dik, Dražgoše 41, Železniki 12457
PETEK, 5. OKTOBRA 1984
MALI OGLASI, OBVESTILA, OGLASI, OSMRTNICE
19. STRAN O LAS
Prodam ZASTAVO 1300, letnik 1978 Potočnik, Golniška   52,   Kranj, tel.
12438
tao prodam MOTOR MZ 125 in :e 150 W. Štular,  Planina 20, Kranj 12439 Prodam ZASTAVO 750, starejši leti! registrirano do julija 1985, za 5 SM. Telefon 81-608 12441 Prodam karambolirano LADO 1200, celo ali po delih ter nove GUME dun-iop 155x13 m dve novi ZIMSKI GUMI h z lado 1200, Bohinjska Bela » 12442 toni prodam ZASTAVO 101. Vik-»Kavćič. Juleta Gabrovška 34, Kranj
12443
'>KX)D0, letnik 1980, prevoženih 1900 km, poraba 7,3 1, prodam. Tele-h40419 12444
foro ZASTAVO 750 LE, prodam, Utttudi na gradbeni kredit. Naslov v farnem oddelku. 12445
Prodam SIMCO horizont LS, letnik U79. Mirjana Opalk, Breznica 17, Ži-Mfcl 12446
Prodam ZASTAVO 101 lux, letnik Xtt. z dodatno opremo. Telefon «74-958 12447
'.godno prodam ZASTAVO 101, le-rx 1977. zelo dobro ohranjeno. Tele-!•/. 83-834 12448
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1979. T»iefon 77-824 12449
Prodam ZASTAVO 750 SC, decem-w .979. Šenčur, Gasilska 24/A    12450
Karamboliran R-4 z nepoškodova-M motorjem in podvozjem, prodam. T^fon 81-738 1 24 51
Prodam ZASTAVO 1300, po delih, /j^i popoldan. Erna Arnautović, Prenova 12, Kranj 12452
M TLS, letnik 1977, prevoženih -:-W0 km, registriran do avgusta 1985, iJraaran, prodam. Ogled po 16. uri. '.'jcaGrebene, Mavčiče 56 12453
hpfaB obnovljeno ZASTAVO 750, ietaik 1976, za 8.5 SM. Zdeno Svetina, ižoreznica 6/A, Žirovnica 12454
.-rydamVW 1200, letnik 1976, dobro ranjen, I. lastnik. Anton Ahačič, Ljubelj 18, Tržič 12455
P-odam avto SABB 99 L, za 23 SM, I. SSMrija 1976. Telefon 064/75-267
12456
PEUGEOT 304 S, 75 KM, letnik 1974, »dam. Telefon 064/74-568 12457
ZASTAVO 128, letnik 1982, prodam. '^ecJceij Andrej, Begunje 128 12458
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974. vet, Selo 25, Bled 12459
Prodam prednje STEKLO za f iat 125 9eoal in razne dele za vivo wauxhal M Telefon 45-009 12460
ZASTAVO 101, letnik 1980, 31.000 n prodam. Telefon 064/74-642    12461
Prodam ZASTAVO 750. Telefon 711» 12462
(40PEDAPN-4 S, malo vožen; 44 kv. v*jskega PODA in nove podstre-
* konice ugodno prodam. Telefon *52T 12463 Oprodam SPAČKA, letnik 1975,
branega do avgusta 1985. Tele-*»£ 12464 "vlam FIAT 127, letnik 1979. Jože m Begunje 58/A 12465 100 LS, dobro ohranjen, pro-^a 18 SM. Tekstilna 14, Kranj
12466
■"viam ZASTAVO 750, neregistrira-' ozno in rezervne dele. Ogled od
* do 19. ure. Arh, Jelovška 17, Bled
12467
kJHhka prodam osebni avto VW MBegunje39 1 2468
UNČO 1100, letnik 1978, registrira-Jfcieptembra 1985, prodam. Tušek, '   K18. Brezje 12469 H • ;-;LT -  »KATRCO*,   staro 7 »odam Telefon 79-794 od 14. ure
12470
.rr.-.: prodam original FIAT 125 •mMil jtinovič,   Savska   c. 24,
12471
Prodam AUDI 80 GL, letnik 1973. itd .<.-./<• 'l'., lel. 50-765 dopoldan
12472
UM prodam MOTORNO KOLO 14 M, zelo dobro ohranjeno, letnik ..rano do oktobra 1986. Jadi, Fužine 10, Gorenja vas
12473
m predelano JAVVO '350, s ^idajimi »ducattijevimi« vilicami s jotoklepom ter celotnim oklepom na •ifcijif in resonančnimi »Avspuhi«, referirano do 12.7.1985, prevoženih tljMO km. Ogled vsak dan popoldan. Ptftovrh, Na Kresu 50, Železniki 12474
m ZASTAVO 750 LE, letnik ■'j. Lavrič, Zbilje 11, Medvode 12475 ZASTAVO 125-P. letnik 1979, registi-m do oktobra 1985, prodam za 18 tU Pavel Rupar, Križe 32, Tržič, tel. M\ - int. 21-50 dopoldan 12476
tltlm TOMOS automatic, starejši Jtttjk. Jani Podboršek, Struževo 1, Kranj 12411
Ugodno prodam na novo registriran R-4, letnik 1975. Telefon 064/77-477
12478
Prodam R-4, letnik 1978, prevoženih 26.000 km, dobro ohranjen. Čirče 13, Kranj 1247.9
Prodam novo PRIKOLICO za osebni avto, nosilnost 500 kg. Miran Lah, Trata 22, Škofja Loka, tel. 28-408 12601
Prodam FIAT 1300, letnik 1971, vozen, cena 3 SM. Milan Metelko, Vreč-kova 5, Kranj 12528
Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1973, neregistrirano. Đukanović, Tuga Vidmarja 8, Kranj 12529
Prodam dobro ohranjen OPEL RE-CORD 1700. Pavle Avguštin, Bavdkova 12, Kranj-Stražišče 12530
Prodam ŠKODO 110 L, letnik 1974, registrirano do maja 1985. Slap 6, Tržič
12531
Odstopim zlicitiran VW 1200, letnik 1976. Telefon 28-792 12532
ZASTAVO 850 ugodno prodam. Inf. po tel. 27-583, popoldan. 12481
STANOVANJA
Trem mladim neporočenirn dekletom oddam eno dvoposteljno in eno enoposteljno SOBO. Imata skupno kuhinjo in skupno kopalnico. Ponudbe pošljite pod šifro: Kraj med Kranjem in Radovljico 12480
GARSONJERO, lahko tudi SOBO s souporabo kopalnice in kuhinje, zaradi zaposlitve v Kranju, najamem. Telefon 25-661 - int. 436 do 15. ure 12482
Študentki ali uslužbenki oddam opremljeno in ogrevano SOBO. Naslov v oglasnem oddelku. 12483
GARSONJERO ali SOBO s souporabo sanitarij in kuhinje, iščem. Ponudbe pod šifro: Reden plačnik 12484
GARSONJERO ali SOBO z uporabo-kopalnice, najamem v Kranju ali bližnji okolici. Šifra »Reden plačnik« 12485
Mlada družina z enim otrokom išče kakršnokoli ogrevano STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici. Senad Menkovič, Rudija Papeža 34, Kranj
12486
Dve SOBI s sanitarijami, inšpekcijsko pregledani, oddam v najem obrtniku, v Kranju. Telefon 22-923 12487
Eno ali dvosobno STANOVANJE na relaciji Jesenice—Radovljica, najamem. Predplačilo po dogovoru. Naslov in telefon v oglasnem oddelku. 12488
Samski moški išče SOBO v Kranju ali okolici, po možnosti v Stražiščti. Telefon 21-918 dopoldan 12489
V najem vzamem manjše STANOVANJE ali manjšo starejšo HIŠO, proti predplačilu. Šifra: Možen kasnejši odkup 12518
Zamenjam enosobno družbeno STANOVANJE v pritličju za dvosobno ali dvosobno s kabinetom. Olga Sever, Tončka Dežmana 2, Kranj 12519
Prodam STANOVANJE za gotovino (54 kv. m). Telefon 62-162 v ponedeljek
12520
POSESTI
DELAVNICO ali LOKAL, za mirno obrt v Kranju, išče obrtnik za daljši čas. Telefon 28-427 11388
Prodam GARAŽO v Ulici Moša Pija-de ob Pekarni. Telefon 21-486 od 15. ure dalje 12490
ZAZIDLJIVO PARCELO ali ZAČETNO GRADNJO v okolici Tržiča, kupim. Ponudbe pod: Gotovina ali po tel. 50-609 12491
Prodam HIŠO v centru Kranja. Naslov v oglasnem oddelku. 12492
Prodam HIŠO na Jesenicah, blizu centra. Telefon 063/720-022 12493
Prodam PARCELO, 700 kv. m na sončni legi, 2 km iz Kranja. Možnost za vikend in vrtičkurje. Rakovica 20, Zg. Besnica 12494
V bližini Kranja vzamem v najem TRAVNIK ali ZEMLJIŠČE, slabše kvalitete. Lozar, Tominčeva 20, Kranj
12495
Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO ali nedograjeno HIŠO v bližini Kranja. Ši fra: Devize 12521
PROSTOR za mirno obrt, v centru Kranja, najamem. Telefon 26-998 12522
Prodam VIKEND — brunarico v III. gradbeni fazi, velikost 7,5 x 5 m, z 970 kv. m zemlje, v Javorniškem rovtu nad Jesenicami. Voda in elektrika na parceli. Informacije po tel. 25-506 med 18. in 19. uro 12523
ZAPOSLITVE_
Zaposlim KV KLJUČAVNIČARJA. Ključavničarstvo Peklaj, Puštal 46/A, Škofja Loka tel. 62-052 12496
V okolici Škofje Loke, iščem HONORARNO DELO. Telefon 62-183 12497
Kvalificirana ŠIVIUA sprejme honorarno delo na dom. Naslov v oglasnem oddelku ■ 12524
VLADO
V SPOMIN
fladost, sreča in veselje, za vedno s tabo so odšli
"Edino kar mi je ostalo, je le spomin
na srečne dni. Z mislijo in v srcu za večno mi živiš,
čeprav že drugo leto v tihem
grobu spiš. VLadar v pozdrav prinesem rož ti
z Velike planine \z dna srca si zaželim, da skupaj
uživala bi svet tišine.
Takoj zaposlim SL1KOPLESARJA ali vzamem za skupno delo samostojnega obrtnika. SLIKOPLESKARSTVO Anton Mencinger, Ribno 100/C, Bled
12498
Takoj zaposlim KOVINOSTRUGAR-JA ali osebo, ki ima veselje do kovinskega dela. Pipanova 60, Šenčur 12499
Imam proste kapacitete na PRODUKCIJSKI STRUŽNICI, prednost DO. Naslov v oglasnem oddelku. 12500
Sprejmem kakršnokoli DELO na domu, v popoldanskem času. Naslov v oglasnem oddelku. 12501
ŠIVILJO, iščem. Ponudbe pod šifro: Čimprej 12502
Iščem DELO na domu. Naslov v oglasnem oddelku. 12503
V delovno razmerje takoj sprejmem KV ali priučenega PEKA. PEKARNA UMNIK, Šenčur, tel. 064/41-036 12504
Zaposlim mlajšega fanta za priučitev v KLJUČAVNIČARSKI STROKI. Ključavničarstvo — Strahinj 31, Naklo, tel. 47-404 12505
Iščem PLETILJE, ki ročno pletejo doma. Ponudne pošljite v oglasni oddelek pod šifro: Delo na domu 12506
Zaposlim KV KUHARICO - KUHARJA, za vodjo kuhinje. GOSTILNA »SEJEM«, Stara cesta 25, Kranj, tel. 21-890 12507
OBVESTILA_
ROLETE: lesene, plastične, ŽALUZI-JE — popravila vseh vrst rolet in žalu-zij, naročite ŠPILERJEVIM, Gradni-kova 9, Radovljica, tel. 064/75-610 9306
ZIMA JE PRED VRATI! Po zamrznjenih cenah* vam VODOVODNO INSTALACIJO, na novi ali stari hiši izgo-tovi obrtnik, brez čakanja! Telefon 28-427 11401
IZDELAVA IN POPRAVILO avtoce-rad, POPRAVILO baldahinov in šotorov. AVTOTAPETNIŠTVO - Rautar, Lesce, Rožna dolina 12, tel. 74-972
12508
Opravljam VRTANJE za centralne kurjave in DOLBENJE (štemanje) za elektriko in vodovod. Telefon 50-530
12509
PRIREDITVE
Ansambel SIBILA, vabi vsako SOBOTO, ob 20. uri na PLES v hotel TRANSTURIST in vsako NEDELJO ob 17. uri na PLES na PRIMSKOVO. Tekmovanje je za bogate nagrade!
12510
SKUPINA MODRINA igra •sak PETEK in SOBOTO, ob 20. uri v restavraciji CREINA. Ob nedeljah pa na MLADINSKEM PLESU v DELAVSKEM DOMU v Kranju, ob 17. uri. VABLJENI!
12511
Vsako SOBOTO, ob 20. uri PLES v hotelu BOR v PREDDVORU. Igra skupina TEN 12512
NAJDENO
V Škofji Loki so se našla KOVINSKA OČALA z dioptrijo v rjavem etu-iu. Lastnik jih dobi pri OPTIKU v Škofji Loki 12513
Pozabljeno novo PELERINO, dobite v trgovini PEKO Na Prešernovi 9 v Kranju 12514
VSAK TEDEN
DVAKRAT PRI VAS DOMA ZVEST PRIJATELJ GLAS
POZNANSTVA
Razvezan moški 33/172, želi spoznati dekle, mamico ali vdovo, lahko s kmetijo. Samo resne ponudbe pod šifro: Oglasi se, ne bo ti žal 12515
OSTALO_
Preklicujem besede, ki sem jih izrekel Roku Janežiču, Zalog, Cerklje v gostilni »Bolk a« v Zalogu. Miha Krivec, Zalog 52, Cerklje 12516
Takoj iščemo dobrovoljno mlajšo upokojenko za VARSTVO dveh majhnih otrok na našem ali vašem domu. Telefon 064/22-831 po 16. uri 12517
Sporočamo, da nas je zapustila naša draga
JULIJANA TONJA
Od nje se bomo poslovili danes, 5. oktobra 1984, ob 15. uri na kranjskem pokopališču.
ŽALUJOČI VSI NJENI
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi našega dragega brata in strica
MIHA KURALTA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani, ga spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena zahvala Gasilskemu društvu Cerklje, sodelavcem VES I. Tekstilindus; g. župniku za pogrebni obred in govornikoma.
ZAHVALJUJEMO SE VSEM, KI STE GA IMELI RADI IN STE Z NAMI SOČUSTVOVALI! VSI NJEGOVI Cerklje, 30. septembra 1984
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame, babice, prababice, tašče in tete
MARIJE KOZJEK
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njem zadnji poti. Se posebno se zahvaljujemo pevskemu zboru Staneta Žagarja iz Krope za občuteno petje tov. Filipu Sitarju za poslovilne besede in kolektivom Veletrgovina Specerija Bled in Klavnica Radovljica ter Iskra Lipnica in upokojencem z Dobrave in Mišač za podarjeno cvetje in spremstvo. Posebna hvala tudi g. župniku iz Kamne gorice za lep pogrebni obred.
VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA!
ŽALUJOČI VSI NJENI
Zg. Dobrava, 28. septembra 1884
ZAHVALA
Ob tragični izgubi naše mamice in žene
BERTE KAVCIC
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem ter zdravnikom in medicinskemu osebju, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala tudi duhovniku za pogrebni obred.
VSI NJENI
ZAHVALA
V torek, 25. septembra 1984, smo položili k večnemu počitku mojo ljubo ženo, predrago mamo, ljubečo
taščo, babico, prababico, sestro in teto
MONIKO JEKOVEC, roj.JANC
p. d. Rokovo mamo
Ob tej boleči preizkušnji nam je v tolažbo, da se zahvalimo vsem, ki so nas bodrili in tako lajšali nepopisne trenutke. Zahvala velja pogrebnemu zavodu za takojšnjo pripravljenost in ostale storitve, g. župniku za res lep obred in opravljeno duhovno daritev, bratom Zupan, kakor tudi pevskemu zboru iz Podnar-ta za zapete občutene žalostinke. Nadalje hvala za izrečene prisrčne besede sožalja v imenu krajevne skupnosti, dobrim sosedom in vaščanom ter vsem, ki so našo mamo tako množično pokropili ter pospremili na njeni zadnji poti, katero je v življenju neštetokrat prehodila. Hvala dr. Vilku Rusu za dolgoletno zdravljenje in osebju Inštituta Golnik — Oddelka 600, ki so se trudili, da bi jo ohranili pri življenju. Posebna zahvala podjetjem: IBI Kranj, SDK Kranj, Planiki Kranj, Obrtnemu podjetju Tržič, Tokosu Tržič, in TIKO Tržič ter sodelavcem za tako tovariško občutje in vence ter zastopstvo ob slovesu.
Draga mama pa naj uživa zaslužen mir! ŽALUJOČI: mož Rok s sinom Marjanom, hčerka Micka, sinovi Peter, Joža, Janez, Rok, Tine z družinami, snahaJVIilka, vnuki in pravnuki, brata, sestre in drugo sorodstvo
Razstava gob v Tržiču
Novoustanovljena gobarska družina v Tržiču, bo drevi, 5. oktobra ob 18. uri, odprla v avli osnovne šole Heroja Bračiča večjo razstavo gob. Vse dni, petek, soboto in nedeljo, bodo na voljo tudi gobje speeialitete.
Pionirski odred dobil ime
Kranj — Minuli teden so praznovali slovenski pionirji. Za dan pionirjev so vse šole pripravile pohode k spominskim obeležjem NOB, pionirji so se sestali na pionirskih konferencah in se pogovarjali z nekdanji mi borci. Pionirski odred na osnovni šoli Bratstvo in enotnost na Planini pa je ob tej priložnosti dobil ime. Poimenovali so ga po borcu Janku Puc-lju-Cirilu. Spomin nanj je na srečanju s pionirji oživela Iva Križnarje-va, Cirilova sodobnica in soborka.
TRŽNI PREGLED
tržni pregled
kranj — Solata, cvetača 80 din, špinača od 50 do 80 din, korenček 60 din, česen 250 din, čebula od 50 do 60 din, fižol od 140 do 160 din, pesa 40 din, kumare od 50 do 60 din, paradižnik 80 din, paprika od 70 do 80 din, slive 80 din, jabolka od 50 do 60 din, hruške oo 70 do 80 din, grozdje od 80 do 100 din, med 350 din, limone 260 din, ajdova moka 120 din, koruzna moka od 60 do 70 din, kaša od 90 do 100 din, surovo maslo 650 din, smetana 260 din, skuta 180 din, sladko zelje od 40 do 50 din, kislo zelje 100 din, orehi 700 din, jajčka od 16 do 19 din, krompir 30 din, žganje od 250 do 300 din.
JESENICE - Solata 80 din, cvetača 130 din, korenček 60 din, česen 200 din, čebula 40 din, fižol 158 din, pesa 50 din, kumare 80 din, paradižnik 60 din, paprika 90 din, slive 80 din, jabolka od 50 do 60 din, hruške od 60 do 80 din, grozdje 80 din, ajdova moka 176 din, surovo maslo 664.din, smetana 267 din, skuta 198 din, sladko zelje 25 din, kislo zelje 44 din, klobase 381 din, jajčka od45 do 19 din, krompir 29 din.
DEŽURNE TRGOVINE
dežurne naslednje
V soboto, 6. oktobra bodo prodajalne:
KRANJ IN OKOLICA. DO ŽAvila Kranj — TOZD Maloprodaja: SP Pri Peterčku, PC Vodovodni stolp, SP Zlato polje, SP Labore, SP Storžič Kokrica, SP Preddvor, PC Britof, PC Klanec, SP Planina-center od 7. do 18. ure, SP Šenčur od 7. do 17. ure. TOZD Delikatesa Kranj: Delikatesa Kranj, Maistrov trg 11, Naklo v Naklem, Dom Srednja vas, Na vasi Šenčur od 7. do 13. ure, Klemenček Duplje, - Hrib Preddvor, Krvavec Cerklje in Ko-čna Jezersko od 7. do 19. ure •
V nedeljo
7. oktobra pa bodo dežurne naslednje prodajalne:
TOZD Delikatesa Kranj: Delikatesa Kranj, Krvavec Cerklje, Naklo v Naklem od 7. do 11. ure, TOZD Maloprodaja Kranj: Gorenjka Cerklje od 7. do 11. ure.
TRŽlC
Mercator Deteljica, Mercator Ravne od 7. do 17. ure, Živila Jelka Koroška 31, od 7. do 19. ure
ŠKOFJA LOKA
NAMA Škofja Loka
Gasilsko orodišče v ponos
Krajani sami so postavili gasilsko orodišče, vredno najmanj 10 milijonov dinarjev - Vsako soboto in nedeljo okoli 30 prostovoljcev
Javorniški Rovt — Na prostoru nekdanje podružnične šole v Javorni-škem Rovtu stoji danes gasilsko orodišče, povsem novo, prostorno in zgrajeno izključno s prostovoljnim delom prebivalcev te odmaknjene gorske vasice in njihovimi prispevki v materialu.
Krajani že leta in leta. živijo odmaknjeno in denar, ki jim ga za razne komunalne potrebe odmerja krajevna skupnost, je ponavadi dokaj pičel. Dolga leta so se jezili nad slabo cesto in prevozi, dokler nazadnje s prihodom številnih vikendašev niso dosegli, da so vpeljali redno avtobusno linijo in povezavo z Jesenicami. Družbenega prostora, ki so si ga tako želeli, niso imeli in nazadnje so se dela lotili kar sumi Zdravko Noč
20.000 dinarjev. Prvemu prispevku v prostovoljni sklad se je pridružil še drugi, ko so ob privolitvi pašne skupnosti tri nedelje intenzivno čistili planine. Gasilska zveza, matično gasilsko društvo na Koroški Beli, zavarovalnica Triglav Kranj, Železarna Jesenice, civilna zaščita in številni drugi so uvideli, da v Javorniškem Rovtu mislijo zares in so priskočili na pomoč.
Krajani so dali vsak po tri smreke in nekaj lesa so prodali, nekaj pa ga uporabili za streho. V LIP-u v Mojstrani so brezplačno žagali, le Gozdno gospodarstvo Bled se prošnji ni odzvalo, čeprav so se ponudili, da bodo les sami podrli.
Na gradbišču je bilo sleherno soboto in nedeljo okoli 30 ljudi, večinoma mladih in domačinov. Le lastniki vikendov, ki jih je v Javorniških Rovtih zelo veliko, so se večinoma držali ob strani. Bilo je nešteto prevozov, poti, ki jih je moral opraviti predsednik gradbenega odbora Jože Remar in ob njem vsi ostali, največ nekdanji borec Zdravko Noe in poveljnik Dušan Klinar. Preveč je vseh, da bi vsakega posebej omenjali, vsi pa so bili kot eden in danes so na imenitno gasilsko orodišče resnično lahko ponosni.
Zdaj jih čakajo še nekatera notranja dela, predvsem izdelava v zgornjem prostoru, kar bodo vsekakor opravili do letošnjega dneva republike.
Akcija krajanov v Javorniških Rovtih znova potrjuje, kako so ljudje v odmaknjenih krajih složni, solidarni in marljivi, kadar gre za skupno dobro. ( Če so zbrali milijon 400 tisoč dinarjev le za najnujnejši material in če je danes dom ocenjen na najmanj 10 milijonov dinarjev, je očitno, kako so s svojim odrekanjem in lastnimi rokami obogatili vso družbeno skupnost. Zal se tega vse premalo zavedamo tudi takrat, kadar bi jim morali dati vsaj skromno moralno priznanje, čeprav vse to služi družbeni skupnosti.
D. Sedej
Dušan Klinar, poveljnik gasilcev
Z ustanovitvijo gasilske desetine so sklenili, da postavijo tudi gasilsko orodišče, ki je danes pravzaprav lep in prostoren gasilski dom. Nekako je bilo treba začeti, zato so mladi sami začeli popravljati bližnji most in zaslužili
Jože Remar, predsednik gradbenega odbora
40 ^
kolo,
LOTERIJA
srečka št. din
srečka št. din
40 73350 453610 476920 480360
22 32 52 27272 308962 400992
1934 52914 76224 108964 154374 438894 475084
36 46 56 906 4826
8
0668 69348 80818 91848 206558
100 6.000 100.000 30.000 30.000
11
31 5551 431731
120 80 600 200.080
480501 2,000.000
120	33	80
140	583	200
100	623	200
4.000	9493	800
30.000	27043	6.000
30.000	27623	6.200
	78323	4.000
	019943	1,000.000
	460043	30.000
800	5	60
4.000	9605	660
8.000	9705	660
30.000	67125	8.060
30.000		
30.000		
30.000		
140	07	120
80	1447	1.000
160	8827	600
Nove prikolice za Brus
Po potresu prizadetim ljudem v pobratenem Brusu bo počitniško prikolico poslala tudi Iskra iz Otoč, za dve se odločajo v radovljiški enoti Ljubljanske banke, s sredstvi, ki se na-tekajo na posebnem računu, bodo kupili bivalni kontejner
Radovljica - V radovljiški občini zbirajo drugo pošiljko pomoči za ljudi, ki jih je v pobratenem Brusu potres ponovno prizadel. Za počitniško prikolico so se že odločili v Iskrini tovarni v Otočah, za dve se odločajo v radovljiški enoti Ljubljanske banke.
Na poseben račun pa se steka denar, ki ga nakazujejo delovni kolektivi in posamezniki. Odločili so se, da bodo s tem denarjem kupili bivalni kontejner. Izdelujejo jih v Gornji Radgoni, eden pa velja okoli 600 tisoč dinarjev.
Tako so se odločili potem, ko se je iz Brusa vrnila posebna delegacija, ki je pospremila prvo pošiljko devetih počitniških prikolic in preverila, kaj ljudje v tem trenutku najbolj potrebujejo, ter poskrbela da so počitniške prikolice dobili res najpotrebnejši. Bruška občina pa bo radovljiški poslala seznam ljudi, ki bivajo v teh prikolicah, da bodo delovni ljudje in občani radovljiške in lenarške občine vedeli, komu so
roke.
vasi, ki
si aauii iez,K.u pomagajo, pomoč pa tja tezKO pripeijajo, saj =»y ceste slabe, ponekod jih sploh ni. V Srbiji so se zaradi tega odločili, da tem ljudem s helikopterji pripeljejo bivalne kontejnerje, 50 jih bodo kupili s solidarnostnimi sredstvi republike, 100 s sredstvi solidarnostne pomoči, ki prihaja iz vseh koncev Jugoslavije.
Tako so v radovljiški občini ovrgli zamisel, da bi v Brus poslali montažne hišice škofjeloške Jelovice, manjše seveda, ki imajo 32 površinskih metrov prostora in .veljajo 580 tisoč dinarjev.
Iz Brusa pa jim bodo poslali tudi seznam gradbenega materiala, ki ga ljudje potrebujejo. Takšna oblika pomoči bo zelo dobrodošla, ko bodo ljudje popravljali porušene hiše ali gradili nove. Zima je pred vrati, na Kopaoniku je trda, z obilo snega, in gradnja bo lahko polno zaživela šele spomladi.
M. Volčjak
400 2.000
60 1.060
10.060 4.060 4.060
30.060
19 29 039 65609 95779
100 80 200 6.000 10.000
*~ —"-—\
Dokumentarec o sarajevskih olimpijskih igrah
KRANJ — Na desetem mednarodnem festivalu športnih in tu- [ rističnih filmov v Kranju bodo v nedeljo, 7. oktobra ob 18. in ob 19. uri v kinu Center predvajali »uradni« dokumentarec o sarajevskih olimpijskih igrah, ki ga je posnela ameriška družba Pial-bert Produktion. Film bo tako na kranjskem festivalu doživel jugoslovansko premiere
Izlet na Ermanovec
Kranj — Planinsko društvo Kranj organizira v nedeljo, 7. oktobra 1984, planinski pohod na Ermanovec. Na izletu, ki ga bosta vodila Peter Leban in Marija Kožuh, bo približno 4 ure hoje. Udeleženci se bodo iz Kranja odpeljali ob 7. uri izpred hotela Creina, vrnili pa se bodo okoli 15. ure. Za pohod se lahko prijavite še danes v društveni pisarni.
(S)
GLASOVA ANKETA
Učiteljevega dela ne cenimo
Kranj — Nekdaj je bil učitelj zelo cenjen, danes pa so temu poklicu ostale redke, pretežno moralne prednosti. Ob današnjem dnevu prosvetnih delavcev smo dali besedo trem učiteljem, naj spregovore o lepotah in tegobah svojega poklica.
sodobni, a kaj, ko ni matena možnosti, da bi zagotovili sodri ben pouk. Moti me tudi to, daj«] učitelj postal pravi administra-Toliko poročil mora napisati, d* mu zmanjka časa za njegovo ^ dagoško poslanstvo, vzgojo iniar braževanje.«
Marko Žun, profesor telesne vzgoje:
»Edina prednost našega poklica je malce več dopusta kot v drugih službah. Toda to ne velja za vse, saj je denimo učitelj telesne vzgoje med počitnicami v šoli v naravi, pozimi na smučarskih tečajih, mnogo prostih sobot pa posveti športnim dnem. Pri vsem delu in odgovornosti je učiteljev osebni dohodek nizek, v tem poklicu ni možnosti za napredovanje, zato najboljši pedagogi odhajajo iz prosvete. Ostajajo manj ambiciozni in tako lik pedagoga, ki bi moral biti vir, zakladnica znanja, izgublja vrednost. Ko ne bi bilo veselja do dela z otroki, kjer je učitelj takorekoč vsako uro lahko inovator, bi bilo še teže.«
Neža Zrimšek, učiteljica v 4. razredu:
»Že dolga leta najhvaležnejši publiki posredujem znanje in jo vzgajam za življenje. Učiteljski poklic je lep, toda njegov ugled je zelo padel. Naše umsko delo je malo cenjeno. Dohodki so tako nizki, da je človeka strah, kaj bo, ko se bo upokojil. Razočarana sem nad šolo, kakršno ustvarja današnja družba. Vse druge dejavnosti bolj napredujejo, šola pa caplja nekje zadaj.- Učni programi in učbeniki so lahko še tako
Franc De jak, učitelj SNDv&
razredu:
»Družba slabo pozna naše dela! zato ga tudi ne ceni. Ljudje na vidijo le 5 ur v šoli in 3 mesecem počitnicah. Učiteljevo delo ni lev razredu. Omenim naj le štev.'.* seminarje in usposabljanje, kr dar se spreminjajo učni programi. Žal je danes učitelj v razred« vezan le na kredo in besedno pr dajanje svojega znanja. Nimasr dobnih pripomočkov, računahu-kov, videorekorderjev, da bi dal otrokom več znanja. V primerjavi z enako izobraženim kadrom v gospodarstvu smo v šoli dosri slabše nagrajeni, tako da bi vek najraje zapustil ta po ga ne bi imel rad.«
d: z.
	
NESREČE	avtom odpeljali v ljubljanski K* čni center.
PEŠCA POD KOLESA
V sredo, 3. oktobra, sta se na Gorenjskem spet zgodili dve prometni nesreči, v kateri sta bila ranjena pešca. V Tržiču pred tovarno Peko je voznica Elvira Jahič, stara 24 let., doma iz Tržiča, na prehodu za pešce povozila 36-letno Ano Praprotnik iz Kovorja. Laže ranjeno so pešakinjo oskrbeli v tržiškem zdravstvenem domu.
Na cesti skozi Zabreznico pa je 26-letni voznik osebnega avtomobila Ludvik Avguštin s Sela pri Žirovnici povozil sovaščana Daneta Kneževića, starega 31 let, ki je hodil po cesti. Hudo ranjenega pešca so z rešilnim
Ogromna škoda zaradi okvare na žagi
Bohinjska Češnjica — V sredo se je pokvaril polnojarmenik na žagi za hlodovino, last Gozdarsko kmetijske zadruge iz Bohinjske Češnjice. Janezu Arhu, ki je žagal hlodovino, se je zlomila ojnica »gaterja«. Pri pregledu so opazili, da je bila ojnica v predelu zloma že prej nalomljena. Ob prelomu je ojnica poškodovala tudi potisni mehanizem. Škodo cenijo na novi milijon dinarjev.
POŽAR
V ALPINI GORELO
Žiri — V žirovski Alpini je v torek okoli 18. ure nenadoma nastal požar na odsesevalni napravi, montirani v obratu sekalnice. Naprava, ki jo je izdelala bohinjska delovna organizacija Filbo, je bila še v poskusnem obratovanju.
Zadnji del odsesevalnega voda je opremljen z avtomatsko gasilno napravo, ki je sicer brezhibna, vendar ni delovala, ker se je na odseseval-nem vodu nabralo polno prahu. Vzrok požara je konstrukcijska napaka na odsesevalnem vodu. Ogenj so zadušili delavci v tovarni in okoliški gasilci. Gmotno škodo, ki gre na račun Filba, saj Alpina naprave še ni uradno prevzela, cenijo na okoli 500.000 dinarjev. Zaradi požara so morali ustaviti proizvodnjo, ki je stekla šele naslednjega dne.      d. Ž.
PODRL KOLESARJA
Bled — 24-letni Mitja Noč*L. je v torek, 2. oktobra, z domat/ dvorišča zavijal na cesto. Zaradi^ raj dva metra visoke žive meje k del kolesarja, 10-letnega Gasj* Benedika, ki se je bližal. Nocj>!' peljal na cesto, kjer se mujekoV zaletel v zadnji del avtomob sreči je bil otrok huje ranjen.
MOTORISTA ZANESLO NA BANKINO
Škofja Loka — Janez Jantar star 19 let, doma iz Škofje Lok«.;, je v ponedeljek, 1. oktobra, z nss-' 1 jem peljal po Ljubljanski cesti |f i Jeprci. V ostrem ovinku ga jei*J slo na bankino, kjer je trčil v robu ceste. Pri padcu se je Ji hudo poškodoval.
Odšla neznano kam
Kranj — V ponedeljek, Loki so pogrešili 53-letno Marijo doma z Brnikov. Okrog 7 30 . mreč izpred Zdravstvenega doiw Kranju odšla neznano kam ii -danes še ni vrnila.
Česnova je visoka 160 cor.v** trov, močnejše postave, obleci temno moder balonski plaši stim črne barve z rdečimi črtanv.
Uprava za notranjo zadeve , \ nju prosi vse, ki bi o pogrešan: u\?'| li karkoli povedati ali so jo vid« navedenem času, naj to sporoceai bližji postaji milice ali na Upra\;; notranje zadeve.