bFJJE, n. JULIJA 1975 - ŠTEVILKA 28 - LETO XXIX - CENA 2 DINARJA , 3LASIL0 OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO. SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Pretekla, črna sreda ni pmanesla niti »aedmi sili«. Novinarji naše redakcije in dopisništev drugih časnikov^ radia in televizije smo se tisti čas na Gričku dogovar- jali o nadaljnjem delovanju. Tako smo imeli tudi možnost malce »zviška« opazo- vati točin napad na Celje. Med tem pa je toča opravljala svoje. Našemu sodelavcu Tonetu Tavčarju je »obdelala« čisto sveže prebarvanega železnega konjička, ko je pripravljal radijsko oddajo, novinarju Milanu Božiču je vdrla v stanovanje skozi šest okenskih kril, fonotečno sobo v Narodnem domu pa je »opremila« s popolnim prezračevalnim sistemom. V pol ure je neurje samo Celju prizadejalo prek 48 milijo- nov škode. Nekaj posnetkov^ narejenih še med neurjem in naslednji dan, objavljamo. Krajevna sknipnost škofja vas, kjer bodo letos praznovali občani celjske občine, je storila dosti za svoj razvoj: asfaltirano cestišče, preurejen kulturni dom. avtobus- no obračališče, gasilski avtobus in še .. . Naša redakcija se pridružuje čestitkam delovnim ljudem in občanom celjske ob- čine z željami za nadaljnji razvo' Vaš urednik K CIUU Te dni slavi naša občina svoj občinski praznik, ki je vezan na obletnico ustanovitve I. celjske čete — 20. julija 1941. leta. V počastitev tega izredno pomembnega zgodo- nnskega dogodka se je zvrstilo že več kulturnih, športnih in drugih prireditev. Glavna zaključna slovesnost z mno- žičnim zborovanjem, kulturnim programom, podelitvijo. »Slandrovih nagrad« in »Priznanj samoupravljalcu« ter to- irarišklm srečanjem pa bo v nedeljo, 20. julija ob 15. uri \r škofji vasi. S to prireditvijo bomo hkrati proslavili tudi ian vstaje slovenskega naroda in 30. obletnico osvoboditve. Ob praznovanju tako pomembnih jubilejev pa se ra- Bumljivo, bolj kot kdajkoli, ponosni in zadovoljni, oziroma la prehojeno pot vse do tistih mračnih prelomnih dni naše )reteklosti, ko je KP Jugoslavije pozvala vse zavedne rodo- jube Jugoslavije v brezkompromisni boj proti okupatorju n domačim izdajalcem ter v osrčju okupirane Evrope od- >rla novo bojišče, na katerem je partizanska vojska vse- kozi vezala in odločno razbijala velike sovražnikove sile er končno z lastnimi močmi osvobodila .Jugoslavijo in s em prispevala velik delež k skupni zmagi nad fašizmom, »osebno radostno se spominjamo tudi majskih dni leta 94,5. ko smo po dolgotrajnem boju in silnih žrtvah konč- no le dosegli težko pričakovano svobodo, mir in neodvi- nost. Vendar tedaj ni bilo časa za zmagoslavje. Čakale so las velike in težke naloge. ' Naša občina je v povojnem obdobju izredno hitro na- Tedovala, dosegla velike uspehe in močno spremenila svo- 3 podobo izpred 30 let. Z izgradnjo novih tovarn, z raz- iritvijo in modernizacijo stare industrije, trgovine in pro- leta. z napredkom kmetijstva in drugih go.spodarskih de^ ivnosti. se je gospodarski potencial oljčine močno pove- al. V občini je kar 33.000 zaposlenih. Narodni dohodek pa 5 že dosegel 41.650 din na prebivalca. Veliko sredstev je lic vloženih tudi v izgradnjo stanovanj in v komimalno rejanje naselij, število prebivalcev mesta Celja se je sko- ij potrojilo. Nastala pa so tudi povsem nova naselja, med- >m ko so se stari kraji močno razširili, postali večji, bo- e opremljeni, lepši in udobnejši za bivanje ljudi. Veliki Bpehi so bili doseženi tuda na področju razvoja otroškega irstva. izobraževanja, kulture, zdravstvene dejavnosti in X;ialnega varstva. Zaradi poma:ijkanja delavcev nima nih- » več težav z zaposlitvijo in vsakemu je zagotovljen mi Imalni osebni dohodek. Polagoma odpravljamo tudi sta- jvanjsko stisko. Na vsakega prebivalca že odpade skoraj I kv. m stanovanjske površine. Vsak šesti občan ima svoj tebni a\i:omobil, vsak peti TV in vsak tretji radijski spre- mnik. In še bi lahko naštevali pridobitve, ki sta jih pri- šla zmaga v NOB in povojni socialistični razvoj. Vendar i tem mestu tega ni mogoče in ni potrebno navaja.ti, ker li itak dobro poznamo. Pa vendar cilji, ki si jih je zastavila naša revolucija še laleč niso do.seženi. Pred nami stojijo še velike in odgo ►me naloge. Gre namreč za nadaljnjo krepitev pridobitev volucije, za večji vpliv delavcev v našem družbenem živ- Miju in odločanju, za nadaljnjo afirmacijo samoupravlja- ft, za hitrejši gospodarski in družbeni razvoj, za krepitev atstva in enotnosti med našimi narodi, za krepitev ob- mbne sposobnosti in družbene samozaščite in za nada- jvanje neuvrščene politike in mirnega reševanja odprtih ?dnarodnih vprašanj. Zato bo treba odločno nadaljeva.ti prizadevanji, da se samoupravljanje v TOZD. v KS, S m drugih organih čimbolj okrepi, da bi delavci resnic ► lahko odločali o vseh pogojih in rezultatih svojega dela. Miehno in zelo pozorno bo treba spremljati delovanje de g;atskega sistema in skrbeti, da se na delegatskem načelu rajem skupščinski sistem čimprej polno uveljavi. Poseb- I pozornost bomo morali posvetiti izpopolnjevanju samo- )ra\Tiega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja. Na- Ujevati moramo tudi z napori za uveljavitev samouprav- . ^planiranja, sestavi srednjeročnih pianov, z napori za abihzacijo gospodarstva, za večji izvoz, za varčno gospa ^'^^-"^ proizvodnjo in višjo storilnost dela. Krepiti pa bo končno treba tudi nekatere moralne nor- e nase revolucije. Ne moremo in ne smemo se namreč >minti s pr>iavi, ki maiičijo humani značaj našega boja, Pt>javi nepoštenja, prisvajanja rezultatov tujega dela, P<>javi izigravanja predpisov, samoupravnih sporazumov ruzbenih dogovorov, s pojavi omejevanja samouprav- 'bir k^-^" '^^'^^c**^'' s pojavi liberalizma, tehnokratizma postopkov ter vsega, kar ovira naš razvoj Jdmi "''^ ^^"^oupraivnim socialističnim odnosom med najpomembnejših nalog, ki stoje danes avp "^K^^ C>menjam jih z željo, da bi tudi letošnje pro- llfvvn ^- ^'^^^^"^ praznika prinesle nove vzpodbude za uocnejse reševanje vseh nalog na poti k ciljem, za ka- šo se borih in umiraU borci naše revolucije, vsem občanom prisrčno čestitam k prazniku in želim veiiKo uspehov, sreče in zadovoljstva v nadaljnjem delu. JL\ROLT, pmLsednik občinske skupščine Ceg« IZLETNIK JE DOBIL NOVE TEHNIČNE DELAVNICE. Slavnostno otvoritev so v kolektivu povezali z dnevom šoferjev in avtomehanikov, praznikom celjske občine in 30-letnico zmage nad fašizmom. S to investicijo so v kolektivu pravzaprav sklenili obdobje naložb v osnovna sredstva. V ta namen so v zadnjih letih odšteli kar 8,5 milijarde starih dinarjev. S tem pa seveda nalog in skrbi ni konec. Naš filmski trak je ujel trenutek med govorom glavnega direktorja Izletnika Leopolda Perca. Poleg slav- nostne tribune so se razvrstili tudi Izletnikovi šoferji. Tokrat v slavnostnih oblačilih in z zastavo. (Foto: M. BOŽIČ) Delovnim ljudem in občanom občine Celje čestitamo za praznik in vabimo na osrednjo proslavo praznika v ŠKOFJJ VASI s slavnostnim govorom, podelitvijo na- grad Slavka Šlandra in priznanj samoupravljavcem ter kulturnim programom. — 20. JULIJA OB 15. URI. Občinska skupščina Celje Občinska konferenca ZKS Celje Občinska konferenca SZDL Celje Občinski svet ZSS Celje Občinski odbor ZZB NOV Celje Občinska konferenca ZSMS Celje DAN TRIM PLAVANJA v soboto bo na koijali.šiii Nep- tuna i>rvl letošnji dan TIIIM pla- van,ja, z geslom — Z.\ VITKO POST.\^0 .IK PLAVANJE l"U\VO. Vsi, ki bodo preplavali zanje do- ločeno progo (čas se ne meri), bodo prejeli znamko in nalepko l'^,!.^! plavalca, družine pa še po- sebna priznanja. Organizator bo vsako uro izžrebal med prijavljeni- mi nekaj dobitnikov TRIM kap in drugili nagrad. Vstopnina za ta dan je polovična. Drugi dan plava- nja bo 16. avgu.sta. 2. stran — NOVI TEDNIK 17. fultl 1975 j CELJE ZA PRAZNIK OBČINE LEP ZAČETEK Začetek, prireditev na čast praznika celjslke ot)člne, 20. julija, je bil več kot. obeta- joč. Navzlic slabemu vreme- nu. Za uvod v vrsto priredi- tev dve pcmemtTii delovni 2!magi: nove tehnične delav- nice Izletnika in obnovljena dvorana kulturnega doma v Skofji vasi. Sobota, 12. julija, dopol- dne. Dolga kolona okrašenih motornih vozil, ki je prevo- zila mesto in tako počasti- la dan šoferjev in avtoime- hanikov, 13. julij, se je usta- vila na prostranem dvori- šču Izletnika ob ulici Moše Pijadeja. Tu se je takoj za tem začela prva slovesnost za praznik občine — otvori- tev novih tehničnih delavnic. Slavnost je začel predsednik sindikalne organizacije Iz- letnika, Anton Krivec, za njim pa je o pomenu nove pridobitve spregovoril gene- ralni direktor kolektiva, Leo- pold Pere. Sto metrov dolg in 24 me- trov širok objekt ima enajst kanalov za vozila, trije od njih so predvideni za ličar- ska in karoserij sika dela, os. em pa za redna vzdrževalna. Torej, kar enajst avtobusov naenkrat. V hali so tudi prostori za kleparjenje, ta- petnike in mizarje. Največjo pozornost pa so posvetili motorno pogonskemu oddel- ku. y novem objektu so tudi modeme umivalnice in sla- čilnice, jedilnica, ki bo hkra- ti večnamenski prostor. Za izgradnjo tega objekta so namenili okoli 1.8 mili- jarde starih dinarjev lastnih in sposojenih sredstev. Na slavnosti je kolektivu Izletnika čestital tudi pred- sednik celjske občinske skupščine, Jože Marolt. Ob- jekt pa je izročil namenu član kolektiva, Rudi Lipov- šek. Tej slavnosti je zvečer sle- dila druga. V Škofji vasi, kjer bo letos prizorišče os- rednje občinske proslave, so v večernih uraii odprli ob- novljeno dvorano kulturnega doma. Ta dogodek so pove- zali z otvoritvijo ra.zstave knjig s partizansko temati- ko (pripravila osrednja knjižnica v Celju) z nastopam moškega zbora celjske Svo- bode pod vodstvom Julija Gorica, recitacijske skupine, ki jo je pripravila članica SIjG, Marija Goršičeva in nastopom treh pisateljev: Frana Raša, Pavle Rovanove in Daneta Debiča, ki so v prepolni dvorani brali neka- tera svoja dela . Obnovljena dvorana kul- turnega doma v škofji vasi je rezultat naporov in priza- devanj domačinov za rešitev tega in prenekaterih drugih problemov. Nekajletnega mrtvila na kultumo-prosvet- nem področju je zdaj konec. Udeležba na prvi prireditvi pa obeta, da bo kulturno življenje v Škofji vasi znova zaživelo. In ne samo to — tudi druge oziroma vse druž- bene organizacije so s to dvorano dobile lepe pogoje za svojo dejavnost. Obnovljeno dvorano je po krajšem nagovoru o^iiprl predsednik sveta krajevne skupnosti, inž. Tone Sentoč- nik. V Škofji vasi pa je bilo živahno tudi na začetku te- ga tedna. Najprej so se izka- zali gasilci-pionirji, zatem so odprli novo športno ig- rišče, ki bo z baliniščem prav gotovo središče šport- nega in rekreacijskega udej- stvovanja mladih in stairej- ših. V okvir tega objekta so prenesli tudi spomenik pad- lim borcem, kd je prej stal pri kulturnem domu ob glav- ni ce^ti. In končno so v pr- vem delu prireditev odprli še asfaltirano cesto na Pre- korje. S'pored prireditev pa je včeraj dopolnil še kolektiv Muzeja revolucije, ki je od- prl razstavo »Savinjska doli- na in Kozjansko v NOB«. ______......-______. ^ im Rudi Lipovšek odpira nove tehnične delavnice Izletnika CELJE PRIREDITVE ZA PRAZNIK Po uspelem uvodu se bodo do nedelje, 20. t. m. zvrstile v Celju in Skofji vasi še naslednje prireditve na čast praznika celj- ske občine: PETEK, 18. JUX.IJA: ob 15. uri konje- niški turnir v preskakovanju zaprek (škof- ja vas), ob 17. uri otvoritev vodovoda v Lahovni in šahovski brzopotezni turnir v celjskem šahovskem domu, ob 20. uri folk- lorni večer jugoslovanskih plesov na drsa- lišču v mestnem parku v Celju, ob istem času še slavnostna »eja krajevne skupno- sti in krajevnih družbenopolitičnih orga- nizacij v škofji vasi v ktdturnem domu. SOBOTA, 19. julija: ob 8. uri finalna športna tekmovanja v škofji vasi, ob 11. uri otvoritev nove tovarne za proizvodnjo klinker opeke na Ljubečni, ob 14. uri v škofji vasi nastop šolanih psov, ob 16. uri otvoritev asfaltirane ceste škofja vas— Arclin—Trnovlje in škofja vas—Zadobrova, ob 16.30 uri mednarodno atletsko tekmova- nje za memorial Ferda Skoka na stadionu AD Kladivar v Celju, ob 16.30 uri v škofji vasd gasilska parada s programom in kre- sovanjem, ob 18. uri v škofji vasd slavnost- na seja občinske gasilske zveze Celje. NEDELJA, 20. JULIJA: ob 5. uri začetek p>ohoda po poteh spominskih obeležij NOB v škofji vasi, ob 6. uri budnlca godb na pihala v škofji va.si in v Celju, ob 8. uri medmestno tekmovanje v streljanju z ma- lokalibrsko puško na strelišču v Liscah, Na gričku, ob 10. uri medmestni keglja- ški turnir na kegljišču Ingrada v Celju, ob 11. uri v škofji vasi vaja gasilskih enot in civilne zaščite, ob 14. uri odkritje ob- novljenega spomenika padlim borcem v Škofji vasi in ob 15. uri OSREDNJA PRO- SLAVA V POČASTITEV PRAZNIKA OB- ČINE CELJE. Zborovanje bo v škofji va- sd, združeno s podelitvijo nagrad Slavka šlandra. priznanj samoupravljalcu ter kul- turnim sporedom. Po proslavi bo tovariško srečanje. V počastitev občinskega praznika Celja bo v petek, 18. t. m., ob 20. uri nastopil na iišču v mestnem parku v okviru poletnih prireditev umetniški ansambel Tine Roža nam bo predstavil večer jugoslovanske folklore. Na sliki: ansambel v eni izmed t« nimivega sporeda. BREZ IZJEME IN KONKRETNI Na skupnem posvetu pred- sednikov delavskih svetov in direktorjev temeljnih organi- zacij združenega dela v celj- ski občini je v razpravi o naporih za izpeljavo stabili- zacijskih ciljev predstavnik LIK Savinja dejal, da se moramo za boljše gospodar- jenje potruditi v vseh sredi- nah. Ne samo v temeljnih organizacijah združenega de- la v gospodarstvu, temveč tudi v negospodarstvu. In ne samo v občini, ampak tu- di v republiki in zvezi. V teh besedah je bila skri- ta bojazen, ki ni nova. Prav zato je celjski koordinacij- ski odbor pri občinski kon- ferenci SZDL, ki vodi akcijo za odgovorno uresničitev na- log iz resolucije o družbe- no-ekonomskem razvoju, v izhodišču zapisal: Prav je, da smo kritični navzven, do drugih občin, do regije, do republike, do zveznih orga- nov in drugih. Toda brez našega lastnega angažiranja je kritika neutemeljena in brezpredmetna. Osnova akcije za premago- vanje gospodarskih • težav nam ne more biti le poziv predsedstva CK ZKJ. Tudi v celjski občini smo ugotovili, da rezultati gospodarjenja niso najboljši. Celjsko gospo- darstvo več uvaža kot izva- ža. Zaposlovanje narašča pre- hitro in so v nekaterih de- lovnih organizacijah zaposlili celo 20 % več novih delav- cev, desetkrat več, kot smo se dogovorili. Storilnost pre- počasi narašča. Kvalitetni kazalci gospodarjenja — ekonomičnost, rentabilnost, akumulativnost in produktiv-.; nost — ne vlivajo optimiz- ma. Kadrovska in tehnična opremi ienost delovnih mest ni dobra. Za zmanjševanje stroškov smo premalo nare- dili, likvidnost je vse slabša, življenjski stroški in cene prehitro naraščajo, kaj pa to pomeni, vs?kdo najbolj čuti v svojem žepu. Že samo ta seznam ugotov- ljenih slabosti v gospodarje- nju in v delu zahteva kon- kretno oceno razmer dela in rezultatov v vsaki temeljni samoupravni skupnosti v celjski občini. V Celju smo končali z ob- veščanjem in z dogovarja- njem, da se moramo vsi vključiti v akcijo za TRD- NEJŠE, boljše gospodarjenje. Ker vemo, da razmere niso rožnate, a ker smo tudi pre- pričani, da bi jih z odgovor- nostjo in konkretno akcijo lahko tudi spremenili. V teh dneh resnično ne po- j čivamo kljixb dapustniškemu obdobju. Sestala so se vsa vodstva družbenopolitičnih organiza- cij, skupščine in izvršnega )sveta. Koordinacijski odbor za uresničitev stabilizacijskih nalog (sestavljajo ga Franci Gazvoda kot predsednik, Miro Jančigaj kot namestnik in Slavko Verdel, Tone Zimšek, =Risto Gajšek, Janez Lenasi, Srečko Pukl, Nace Krumpak, Aleksander Videčnik, Alojz Žuntar, Drago špendl. Metod Trebičnik) je dobil operativ- ni sekretariat in pripravil iz- hodišča ter program dejav- nosti za boljše gospodarje- nje. Program je kot politič- no izhodišče za konkretno delo sprejelo predsedstvo ob- činske konference SZDL Ce- lje. O program so razprav- ljali na razširjeni seji sin- dikalnega plenuma z vsemi predsedniki osnovnih sindi- kalnih organizacij. S&stali so se predsednik- delavskih sve- tov, direktorji TOZD in DO. V ponedeljek so o družbeni akciji za stabilizacijo gospo- darskih razmer govorili na seji s partijskimi sekretarji. V torek pa so se zbrali pred- sedniki koordinacijskih od- borov za dobro gospodarje- nje iz temeljnih organizacij združenega dela. V tem tednu bo še nekaj pogovorov. Toda — . obvešča- nja in dogovorov- je dovolj. Sedaj nas čakata konkretna ocena razmer in delo.- Dogo- vor, kaj bomo storili, kako bomo storili, kdo bo za kaj odgovoren in do kdaj bomo posamezne naloge izpeljali. V konkretne akcijske na- črte ne moremo napisati, na primer, le — da borno zvišali storilnost dela in zmanjšali stroške. Napisati in moramo nekaj več, pa kretno opredeliti nosii( log. Tudi ni dovolj re bomo povečali izvoz, konkretno opredeljene] določitvijo odgovornost do dale sadove. V celjski občini se, mo še posebej skrbno' voriti za štiri naloge: ' — da bomo v vseh nah izločevali osebne t ke na hranilne knjižice ko pomagali gospodarst — da bomo povečali s nost dela, — poostriti delovni n disciplino vključno z W skimi izostanki in — odgovorno izpeljati jo za zmanjševanje stri" V programih bolj šeg* spodarjenja v temeljni^ ganizaci j ah združnega: pa ne bi smeli iskati ? rezerv na tistih podroi,^ bi lahko okmjevala i" in družbeni standard ' cev. ' Ko se bodo v teh' sestala vodstva driižhi^ litičnih organizacij, sai^ ravnih organov, deiegac, vodilni strokovni dela^ delovnih kolektivih, se ^ jo dogovoriti, da bode. gram boljšega gospoda, sprejeli na zboru vsi df, vsi zaposleni. Tako, d, ne bo nobene izjeme pr, vzemanju dolžnosti za. še delo in s tem za j življenje. j Kajti sedanja družbefj cija za boljše gospoda je akcija za še boljši, beni in osebni standai^^ trdnejšo zgradbo naše?| moupravljanja. , JOŽE VOI^ CELJE NOVO PREDSESTVO v novo predsedstvo Občm- ske konference SZDL Celje so bili izvoljeni naslednji čla- ni: Marjan Ašič, Slava Fale- tič, Štefan Fras, Franc Gaz- voda, Miro Jančigaj, Marko Jezemik, Božo Jurak, Ivan Kapš, Vili Končan, Ivan Kra- mer, Romana Lončar, Tomi- slav Majer, Jože Maroltj Paul, Karel Privšek, Rojšek, Tone Rozman, J ko Selšek, Stane Seniča''^ ka Srdič, Marija ŠV^ Metod Trebičnik, M&P gar, Marjan Turičnik, Volfand, Bojan Volk, Zimšek in Niko ZimS V NEDELJO, 20. JULIJA^ OB 15. URI SE DOBIMO V ŠKOFJI VAS^ 17. julij 1975 —št. 28 NOVI TEDNIK — stran 3 č drugo vprašanje: ali je rav. da starši sploh plačuje- » kakršenkoli prispevek za ikrbo otrok v vzgojno var-; rvenih zavodih? Kajti ne^ nemo pozabiti, da govori-, IQ p družbenem varstvu in; da vsi zaposleni že iz oseb- nih dohodkov plačujemo pri- spevek za vzgojo in izobraže- vanje. Zakaj torej starši, ki imajo otroke v vrtcih, plaču- jejo dvakrat za njihovo os- krbo: prvič kot prispevek iz bruto osebnega dohodka in drugič kot direktno pla^čilo varstvenemu zavodu? Je to prav? V organizirano družbeno varstvo je bilo na območju celjske občine lani vključenih 1555 otrok ali 25,5 odstotkov vseh predšolskih otrok. De- javnost organiziranega var- stva otrok s sedemdesetimi odstotki financirajo diiižbe- ni skladi, v katerih združuje mo sredstva vsi zaposleni. Tudi tisti, ki nimajo otrcdc in tisti, katerih otroci so že odrasli in tisti, ki otroke si- cer imajo, pa iz kakršnega- koli razloga niso deležni or- ganiziranega varstva v vzgoj- no varstvenih zavodih. vsi zaposleni torej solidarno združujemo sredstva in jih namenjamo za dejavnost vzgoje in varstva predšolskih otrok. Toda — samo 25,5 od- stotkov predšolskih otrok je vključenih v vzgojno varstve- ne zavode. Kje pa je ostalih 4481 predšolskih otrok? Tri četrtine otrok je torej pre- puščenih »privatnemu« ali »družinskemu« varstvu in le četrtina jih je deležna orga- niziranega družbenega var- stva. Dejala bi, četrtina privi- ligiranih otrok. Kajti vsem nam so jasne prednosti orga- niziranega varstva za otrokov j>siho-socialni razvoj in pred- nosti zaposlenih žena, za ka- tere pomeni urejeno varstvo otrok pomembno razbremeni- tev na delovnem mestu. In sedaj ponovno sprašu- jem: ali je prav, da starši, ki imajo otroke v vrtcih, pla- čujejo dvakrat za njihovo os- krbo? Menim, da je to prav. Prav vse dotlej, ko bomo de- javnost vzgoje in izobraževa- nja predšolskih otrok izena- čili z osnovnošolsko dejav- nostjo in ko bomo vse otro- ke vključili v organizirano družbeno varstvo. Kajti ne smemo pozabiti, da bi mora- li ravno z dejavnostjo vzgoje in izobraževanja predšolskih otrok zagotavljati vsem ot- rokom enake osnove pred vstopom v osnovno šolo. Ti pogoji pa danes, žal, še zda- leč niso enaki. DAMJANA STAMEJCIC ►O POTRESU VARNO BIVANJE Ce na kratko povzamemo ilepe, ki so jih sprejeU na Stanku zadnjega koordi- icijskega odbora za odpra- , potresa, je bU pretekli den v Šentjurju, je nekaj ikih, ki terjajo takojšne Lcije. saj nekatere ekipe "terena celo odhajajo. Ne jer iz šentjurske občine, ^ iz šmarske, ker ne more ti vseeno ne enim ne dru- tn. Predvsem je mijno lordinirati delo med kra- mimi skupnostmi ter bi- jem za tehnično pomoč, avbe s šibkejšimi okva- mi bo popravljala še na- ej civilna zaščita, najbolj jni pri vsem pa so pre- jstitveni krediti, ki naj bi i odobrila Ljubljanska ban- ,, dokler se z zakonom ne edi finansiranje. Ne moremo preko ugoto- we, da leto dni p>o potresu šentjurski občini ne pe^u- 0 rok. Zal se včasih vsa izadevanja zataknejo pri narju, zato bodo v letoš- em letu koristili kredite le ti potresniki, katerim so 3 krediti odobreni za me- ; julij in avgust. Se naprej do imeli prednost socialna dpIranci in borci. Med Lepe So na zadnjem koordi- cijskem odboru tudi zapi- i, da morajo biti kontakti socialno službo ter občin- im odborom Rdečega križa iji. f tem času je gradbena ipa mesta Ljubljane uspela "^iti v šentjurski občini 5 vogradenj, montirali so 23 '^.snih lesenih hišic in iz tje_ kategorije so saniraU hiš. Sami občani so pod- 1 187 hiš, civilna zaščita je v dveh mobilizacijskih ah podprla 132 hiš. Poleg (h teh objektov so zgradili šolo v Loki, v Ponikvi pa nared avgusta meseca, luzorno bi bilo misliti, da io >6sledice potresa od- fvljene v enem letu, ker se to posledice čutile Se nekaj let. Vseeno pa je v tem trenutk.u otežkočeno delo, saj so sredstva, ki so dotekala v lanskem letu porabljena, v letošnjem letu pa še ni nove- ga dotoka. Zato je nujen ta- koj š'en sporazum in družbeni dogovor, ki bo omogočal ko- riščenje na osnovi zakona zbranih sredstev, nujen pa je tudi samoupravni sporazum stanovanjskih skupnosti, kjer naj bi se stekala 10 proc. kre- ditna sredstva iz nekdanjih solidarnostnih skladov. Predvsem pa je potrebno. po izjavi ing. Jožeta Bučarja, predsednika koordinacijskega odbora za odpravo posledic potresa, zagotoviti ljudem var- no bivanje, pa naj bo to v stavbah ali stanovanjskih blo- kih. Dejal je: »Nihče ne sme prezimiti v nezavarovanem ali življenjsko nevarnem objek- tu.« Če se bo SOLIDARNOST še naprej pisala z veliko začetnico, se bo to ure- sničilo, drugače ne. Trenut- no stanje pa ni rožnato. ZDENKA STOPAR UKREPI NA KMETIJSKIH RASTLINAH PO TOČI Za zmanjšanje škode na vr- tovih .po toči priporočamo: I. Na vrtovih s popolnoma uničenimi vrtninami je naj- boljše zemljo prekopati in na novo zasejati z: — vsemi vrstami solat, naj- boljše pa je pakiranje sadik solate. — endivjo in zimskimi sola- tami, — rdečo peso, korenčkom in radičem, — niiikim fižolom za stročje, — sadikami zelja. II. Na vrtovih z delno po- škodovanimi vrtninami je treba opraviti: — močno poškodovane dele rastlin odstraniti in prazna mesta posaditi z drugimi ra- stlinami, — okopati rastline z rahla- njem zemlje za ohranitev vlage in uničenja plevela. — dognojiti z umetnimi gno- jili v zemlji predvsem z du- šičnim gnojilom KAN v ko- ličini 200 do 250 kg/ha. — poškodovane vrtnine po- škropiti z 0,15 Vo orthodidon 83 ali 0,20 0 0 antracolom. Te- mu škropivu dodati 0,20 "/b folifertil kot listno gnojilo. Na okrasnem grmičevju in vrtnicah je močno poškodo- vane dele rastlin po toči, po- lomljene veje ter cvetove, po. rezati in odstraniti do zdra- vega lista. GRIZE! PRIZNANJA RK Kraje-vna organizacija Rdečega križa je pred kratkim podelila zaslužnim krvodajalcem več priznanj in zlatih znakov. Ob tej priložnosti so učenci osnovne šole izvedli lep kulturni nastop, za kar so jih udeleženci proslave nagradili z dolgotrajnim ploskanjem. ZORAN PREMIK LAŠKO ENOTNOST SIL v Laškem je bila pre- tekli četrtek prva seja ob- čanske konference SZDL, na kateri je o vlogi SZDL spregovoril dosedanji se- kretar Stane KUŽNIK, ki je poudaril frontno orga- niziranost te množične or- ganizacije, zasnovane na enakopravnem sodelova- nju, preverjanju stališč in dogovarjanju vseh socaa- listionih sil jsdruženih v njej. Prav zato je potreb- no dosledno izpeljati de- legatski sistem in prepre- čiti dvojnost v izvajanju sprejete politike. Člani občinske konfe- rence so med drugim sprejeh tudi sklep o usta- novitvi medobčinskega sveta SZDL Celje in za delegata v ta svet poleg novo izvoljenega profesio- nalnega predsednika Sta- neta Kužnika izvolili še Zdenka RAINERJA in Vlada BLATNIKA. Ne- profesionalni predsednik OK SZDL je postal Živko STOJANOVIO, za nepro- fesionalnega sekretarja pa so iz\'olili Ivana NOVA- KA. Občinska konferenca SZDL Laško je poleg čla- nov predsedstva izvolila tudi Jožeta KRAšEVCAza delegata v republiško konferenco SZDL. Na seji so po razpjavi sprejeli tudi finančni načrt za le- to 1975. P. B. ODGOVOR JAVNEGA DELAVCA TOV. JANEZ VEDENIK Na vaše vprašanje o problematiki zdravstva v občini Žalec vam posredujem naslednji odgovor: Spričo pomembnosti zdravstvene službe smo to proble- matiko že nekajkrat obravnavah tako v izvršnem svetu kx>t na skupščini občine, razprave pa so bUe tudi na skupščina občinske zdravstvene skupnosti ter na zborih delovnih lju- di in občanov. Ob ugotavljanju dejanskega stanja so bila vedno sprejeta ustrezna stališča in sklepi, česar pa še iz različnih razlogov ni bilo možno realizirati. 2kiravstvena služba žalske občine se je v zadnjem ob- dobju dejansko znašla v težavnem f>oložaju in to pred- vsem zaradi p>omanjkanja zdravnikov splošne prakse in slabših prostorskih delovnih pogojev. Do nezasedenosti delovnih mest zdravnikov je prišlo zaradi odhoda nekaterih na druga delovna mesta z zahtevano specializacijo ali ne samo specializacijo, bilo pa je tudi nekaj upokojitev. Sploš- no znan pa je kadrovski primanjkljaj zdravnikov splošne prakse na Slovenskem, saj so mnogi tovrstni razpisi ne- uspešni. Z ozirom na nastalo situacijo se trudimo z dokaj š- njim razumevanjem vseh odgovornih dejavnikov v občini, da bi nezasedena delovna mesta čimprej izpopolnili. To pa je možno le z nekaterimi premestitvami v okviru RZD Celje — TOZD ZD Žalec in novimi namestitvami zdravni- kov iz drugih republik. Ker je pri tem odločujočega po- mena sta.novanje, je nekaj primerov že bilo možno ure- diti, še več pa je predvideno za jesensko obdobje, ko bodo stanovanja dograjena. Tako ugotavljamo, da bo še nekaj mesecev nekohko težja situacija zaradi preobremenjenosti obstoječega zdrav- stvenega kadra, zlasti tudi v primeru Prebolda. Na jesen pa se bo stanje bistveno izboljšalo. In tako bo odpadlo ali se skrajšalo pogosto čakanje v ambulantah ali na dežurne- ga zdravnika. V okviru IS skupščine občine je sedajj for- mirana posebna delovna skupina, ki ima dolžnost skrbertd za reševanje vseh nastalih problemov v zdravstvu — skup- no z zdravstveno službo in samoupravno interesno skup- nostjo. Vrsto težav bo možno odpraviti tudi z vlaganji v ob- jekte zdravstva po programu samoprispevka, pri čemer bo najprej na vrsti novogradnja ZD v Preboldu. Z razširitvijo prostorov v Žalcu pa bo možno rešiti tudi tukaj prostor- sko stisko. Ob vsem pa ne smemo preareti, da kljub vsem teža- vam zdravstvena služba v občini dosega določen napredek zlasti pri medicini dela, ambulanti za borc^, uvajanju dru- gih specializiranih služb itd. Janez Meglic, član IS in NAČELNIK ODDELKA ZA SPLOŠNE ZADEVE IN DRUŽBENE SLUŽBB 4. stran — NOVI TEDNIK 17. julij 1975 — St} PONOVNO VOJAKI-OBČANI VSELEJ SODELOVANJE Letošnji' občinska praznik Celja bo v krajevni skupno- sti škofja vas pri Celju. Razne prireditve v teh dneh že tečejo, osrednje pa bodo koncem tedna. V praznova- nje letošnjega občinskega praznika so se vključili tu- di predstavniki vojske iz vo- jašnice Jožeta Meniha-Rajka v Celju, že vrsto let je znar no sodelovanje med celjski- mi vojaki in občani v celj- ski regiji, ki bo dobilo nov element po-av v teh dneh. Torej ne gre samo za sode- lovanje na vojaško — tak- tičnem področju, kulturnem in športnem, ampak tudi tam, ko vojaki pokažejo svo- je znanje in ljudem poniar gajo zlasti do novih komu- nalnih objektov. V celjski vojašnici so se pred meseci ustavili pred- stavniki KS Škofja vas in poprosili starešine, če bi bila mcraia pomoč vojske. Uredili naj bi okolico šport- nega igrišča in sodelovali pri prestavitvi spomenika žrtvam NOV, ki je bil do zdaj na dokaj neuglednem mestu ter seveda uredili tu- di to okolico. Tako pripo- veduje Sveto Dobričič, vojak iz Opatije, poročen s Slo- venko, sicer po poklicu dip- lomirani inženir arhitekture. )!OdgOTor je bil ugoden in taiko nas je skupina voja- kov iz različnih krajev Jugo- slavije, ki služimo vojaški rok v Celju, odšla pomagat krajanom škofje vasi, da bi njdhov kraj dobil čim lepšo podobo za letošnjo osred- njo občinsko prireditev.« Kako so potekala prva dela? »■Najprej smo si vse ogle- dali in posvetovali natančne- je z domačini, kaj želijo. Ker sem že po poklicu arhi- tekt, so mi zaupali nalc^o, da jaz izberem najboljšo variant«, kjer naj bd stal spomenik in kako naj bi izgledala okolica. Reče(no — storjeno. Začel sem razmiš- ljati, risati razne skice, vse pa sem posredoval tako sta- rešinam, kot krajanom v po- gled, da so lahko dali svo- je pripombe. Potem smo iz- brali najboljšo varianto in začeli.« Kaj te je vodilo pri novi postavitvi spK>menika? »Zdaj je spomenik stal na precej neuglednem kraju. Torej je bilo treba najti ustreznejšo lokacijo, primer- nejšo FH>menu spomenika. Najprej smo mislili, da bi ga postavili ob obnovljeno športno igrišče, vendar bi tam ttidi ne prišel tako do Sievo Dobričič izraza, kot mora, kot zaslu- žijo žrtve, ki so dale življe- nja za našo svobodo. Kon- čno sem nažel primeren pro. štor ob potoku, navozili smo veliko zemlje (dobili smo jo iz avtoceste in iz Celja iz Golovca) in začeli s kon- čnimi deli.« So v akciji sodelovali tu- di krajani in kako so vas sprejeli? »Poslušajte, kdor tega ne doživi, ne more verjeti, da je res. Sprejeli so nas tam- kaj šni mladinci, s katerimi smo takoj postali odlični prijatelji. Pozabiti ne sme- mo tudi starejših, ki so nam na vsakem koraku poskušali ust seči z vsem, samo da bi se dobro počutili med njimi. Mislim, da lahko ta naša zadnja akcija služi kot pri- mer pravilnega, odkritosrč- nega in tesnega sodelovanja med pripadniki redne vojske in civilnim prebivalstvom. Večje pristnosti na tej re- laciji si skoraj ne morem zamišljati.« Bo vse nared za osrednjo prireditev? Hudomušno se nasmehne, češ, dragi prijatelj, kaj mi- sliš da je vojska kot grad- beno podjetje, ko te lahko vleče za nos? Tisto, kar voj- ska obljubi, tudi do roka izpelje. In to dobro izpelje. Tako se je Sveto Dobričič s kolegi iz vse Jugoslavije, kot že mnogi pred njimd, vključil v resnično življenje kraja, kjer služi vojaški rak. Dali so del tistega, kar so se naučili v civilnem življe- nju, nekemu kraju, za kate- rega pred prihodom v voj- sko morda sploh nikoli sli- šali niso in ga po vojski ver- jetno bo tudi le malokdo obiskal. Seveda, če se ni med to akcijo rodila tudi kakšna iskrica ljubezni? Eno je zanesljivo, večkrat bo sko- zi škof j o vas potoval Sveto Dobričič in vsakemu z zado- voljstvom povedal, vidiš, to I>a smo dali mi vojaki. Sve- to ima namreč ženo iz Slo- venske Bistrice! Ob letošnjem občinskeon prazniku pa bo tako še en- krat Simbolizirana na naj- boljši način solidarnost voj- ske in občanov. To, pa je največ vredno. Tekst: TONE VRABL Poto: TONE TAVČAR JOŽE STRAŠEK Kozarec čaja iz rok tamkajšnjih mladink se je pridnim ftuitotu v uniformah še kako pri- legel. Pa tudi pogled vižen proč od zemlje navzgor ni slabi Trg petega kongresa v Celju. Tu je sedež ene izmed poslovnih enot celjske podružnice Ljubljanske banke, v prvem nadstropju pa dela tudi direkcija za stanovanjsko in komunalno graditev. Naša dobra in z\'esta. življenjska spremljevalka. Naj- boljša svetovalka v vseh denarnih zadevah. Celjska podružnica Ljubljanske banke zajema 22 en<>i v sedmih občinah širšega celjskega območja. Od prvega julija dalje je zaradi ustanovitve samostojne podružnice v Krškem izgubila sevniško in brežiško območje. Dotlej pa je segala s svojim delom kar na območje devetih ob- čin. Na delovnem področju, ki ga »pokriva« živi okoli 240.000 prebivalcev in kar 173.000 izmed njih jih ima hranilno knjižico. Torej, lepa in številčna armada varčevalcev. Svoje posle in usluge je celjska podružnica Ljubljanske banke ponudila tudi organizacijam združenega dela. V kar 145 kolektivih so se odločili za nakazovanje oseb- nega dohodka na hranilne knjižice. Ta oblika zajema 50.3"I5 zaposlenih oziroma članov teh organizacij zdru- ženega dela. Ob koncu junija je bilo na-hranilnih Imjiži- cah teh i>oslovnih prijateljev celjske podružnice Ljub- ljanske banke 150 milijonov dinarjev privarčevanih sred- stev! Močno pa je tudi področje nakazovanja pokojnin na hranilne knjižice. Za to pot se je že doslej odločilo 1.272 upokojencev, ki so do konca letošnjega junija zbra- li že 12.8 milijonov dinarjev. In tu je še ena oblika, na katero so v celjski podružnici Ljubljanske banke več kot ponosni. To so pionirske hranilnice v šolah. Zdaj jih na tem območ^ju dela že 63, in v to obliko denarnega varčevanja je vključenih 11.000 otrok. To je celjska podružnica Ljubljanske banke, to je banč na organizacija, ki uživa velik ugled in vse večje za- upanje. In tako se tudi Ljubljanska banka, podružnica Celje priključuje čestitkam za praznik celjske občine in za dan vstaje slovenskega naroda. To so čestitke kolektiva, ki ima 22 poslovnih enot, in to: Vodnikova 2, Celjska mestna hranilnica. Trg V. kongre- sa, Vrunčeva 1 ter Na Otoku (vse v Celju), pa še v Voj- niku, Šentjurju, Šmarju pri Jelšah, Bistrici ob SotOi, Kozjem, Rogaški Slatini, Slovenskih Konjicah, Žalcu, Preboldu, Polzeli, "Braslovčah, Vranskem, Mozirju, Ljub- nem ob Savinji, Gornjem gradu. Laškem in Radečah. !l7. julij 1975 —§t. 28 NOVI TEDNIK — stran 5 KMETOM VIŠJE POKOJNINE Kmetje niso zadovoljni s starostno pokojnino. Prema la je in prispevek zanjo pre- visok. Mladi ne ostajajo na kmetijah nič raje kot prej. raka pokojnina jih niti malo ne spodbuja. O tem ne raz- pravljajo le kmetje, ampak tudi drugI. Pripravljajo se že spremembe, izboljšave pri kmečkih pokojnmah. Po ne- katerih napovedih za prihod- nje leto. Po ugotovitvah, da je sta- rostna pokojnina prenizka, prispevek pa previsok, neka «ri takoj najdejo rešitev: po- tojiiino zvišati, prispevek zni- Sati. Taki načelni rešitv; pa JO potrebni nadrobni dodac- d, ki se jim z eno besedo •eče denar. Kje ga vzeti za zplačevanje višjih pokojnin? bodo našli vire sredstev, X) urejeno vse. Ob uvedbi starostnega za- rarovanja kmetov je bilo z ;akonom določeno — tako se .udi dela — da polovico po- rebnih sredstev prispevajo aneije — zavarovanci, drugu KJiovičo pa republika m ob- ilne. Ker je starostnih upo- :ojeucev približno polovica oliko kot kmetij, od katerih .8 plačujejo prispevki, so ti zlic družbem pomoči visoki, to kmetiji 1298 din in 8,65 od- totka od katastrskega dohod- ki letno. Letna starostna po »jnina pa je 3600 din. Pri- pevki so torej celo višji od ne tretjine pokojnine, kar B sorazmerno veliko več kot a delavsko pokojninsko za- arovanje. Tako starostno zavarovanje i 7,a mlade kmete niti malo podbudno, zlasti če na kme- Iji ni nikogar, ki bi že pre- jmal pokojnino. Račimajo, a bi v 30. ali 40. letih mora- i vplačati veliko preveč za svojo nizko pokojnino, če se ne bi nič spremenilo. Za njih je spodbudne j še delav- sko pokojninsko zavarovanje. Zanj se lahko odločijo, če postanejo trajni kooperanti, in bodo ustvarjali določen let- ni dohodek, letos blizu 20 tisoč din. Podrobnosti lahko zvedo pri svoji kmetijski or- ganizaciji ali delavskem po- kojninskem zavarovanju. Delavsko pokojninsko za- varovanje pa ne ustreza osta- relim kmetom, če niso bili že prej zavarovani kot delav- ci. Pri takih pokojninah se ne upoštevajo le leta starosti kot pri kmečkih, ampak tudi delovna leta, ko so bili po- kojninsko zavarovani. Manj delovnih let bodo imeli, niž- ja bo pokojnina, četudi bodo že stari. • V drugih republikah, kjer še nimajo starostnega zava- rovanja kmetov, razpravljajo o sestavljenih rešitvah. V Vojvodini predvidevajo, da bi ob določeni starosti pre- jemali vs: kmetje po 3O0 din mesečno, a tisti brez na- slednikov, ki bi izročili po- sestvo kmetijski organizaciji ali občinskemu skladu, še do- ločen dodatek po velikosti posestva, da bi njihova po- kojnina lahko narasla do 2000 din mesečno. Menijo, da bi talco rešili dve vprašanji hkrati: ostarelim kmetom bi zagotovili dovolj sredstev za živlienie, niihova zemlja na bi bila vključena v obdelavo. Kako bo pri nas, se še ne ve. Predvideva se. da bi kme- čko in delavsko pokojninsko zavarovanje tesneje povezali ali celo združili. Gotovo bi bilo koristno, če bi s tem Dovezali tud-' obdelovanje ne- obdelanih posestev. ______JOŽF. PETEK 5ENTJUR OBSTOJ KINA? Krajevna konferenca SZDL. I je imela svoj občni zbor red kratkim, je obravnavala led drugim tudi uspehe in čave prosvetnega društva, redsednik drtištva Norbert incl je poročal, da je uspe- la folklorna skupina, godba a pihala ter moški pevski >or. V dramatski sekciji pa I najuspešnejša mladina. Kino sekcija, ki je tudi v Istavu prosvetnega društva I se v zadnjem času bori z »likimi težavami. Čeprav so laterialni pogoji urejeni in je v zimskem času urejeno ogrevanje pa je obisk kino predstav izredno šibek. Fil- me si je v lanskem letu ogle- dalo le 10.500 obiskovalcev, zaradi tega niso uspeli po- kriti niti režijskih stroškov. Deficit je pokrila kulturna skupnost in gostovanja raz- ličnih tujih skupin. Ker pa sta kinoaparaturi že dotraja- ni in stari nad 20 let, obstaja resno vprašanje nadaljnjega obstoja kino sekcije pi pro- svetnem društvu v Šentjurju. E. R.ECNIK PROGRAM PIVA IN CVETJA OD 18. DO 20. JULIJA V LAŠKEM POKROVITELJ PIVOVARNA LAŠKO PKTEK, 18. julija ob 16.00: Otvoritev razstav v Domu Dušana Poženela. SOBOTA, 19. julija i>b 9.00: šahovski turnir v dvorara restavracije HUM, športne prireditve na igrišču Osnovne šole; ob 16.00: rokometni turnir na igrišču Osnovne šole; ob 21.00: veličasten ognjemet na Starem gradu in bar- vni vodomet na Savinji. NEDELJA, 20. julija ob 8.00 na Starem gradu tekmovanje lovcev na gU- naste golobe; ob 10.00 velika povorka po mestnih ulicah; ob 14.00 avto-moto rally po mestnih ulicah. TURIZEM^ PIVO IN CVETJE Letos že dvanajstič tradicionalna turistična prireditev PIVO IN CVETJE. Tako kot vedno dovolj zabave. V soboto, 19. julija veUčasten ognjemet na starem gradu. Imate radi ptice? Avto-rally po mestnih ulicah. Ples na petih od- prtih zabaviščih. Imate radi dobro pivo in lepo cvetje? Pridite. Vam je dolgčas? Ste ne- zadovoljni z vremenom? Ne veste, kaj bi počeli? Pa te sobote, tako polne pričakovanj, ki ti izpuh- tijo in izgmejo, neures- ničena. Dajte no, premak- nite se vendar. Pojdite z nami. Ja, v Laško seveda, na praznovanje Piva in Cvetja, ki je letos že dva- najstič zapored in vediio je bila pokrovitelj te pri- reditve Pivovarna Laško. Lahko pridete že v pe- tek, saj se pivo in cvetje začne že 18. julija, ko bo otvoritev gospodarske raz- stave, na kateri boste lah- ko kupili razstavljene iz- delke tovarne TIM in Bo- ra pa Volne in seveda Pivovarne Laško po zni- žani ceni. Na degustaciji boste poskusili priznane izdelke Kmetijske zadru- ge in pekarne Laško in ko boste postali žejni, bo- ste pili odhčno laško pi- vo, ki se je prvič zape- nilo pred 150 leti. V do- mu Dušana Poženela bo tudi likovna razstava klu- ba laških likovnih ama- terjev, ki bo posvečena predvsem 30-letnici svobo- de. Ce imate radi ptice, si boste ogledali razstavo eksotičnih, domačih ko- ristnih ptic in ujed. Vsi tisti, ki pa se radi slad- kajo z medom in se ne boje čebel, bodo obiskali veliko čebelarsko razsta- vo v posebni šoli. Na gospodarski razstavi sodelujeta še Kora Rade- če in Slamnik Domžale. No, in ko si boste vse to ogledali, vam ni treba iti kar domov, temveč se veselo zavrtite, pa s po- skušnjo piva tudi lahko nadaljujete, a ne predol- go in ne preveč intenziv- no, kajti potem je še so- bota, drugi dan tradicio- nalne turistične prireditve pivo in cvetje. V soboto se bodo naj- prej zbrali šahisti. Potem pa se bodo rokometaši in košarkarji podili za ti- stim, včasih kar preveč, okroglim usnjem, ki mu pravimo žoga. Laščani nam obljubljajo tudi la- ščanijado, kjer je malo športa In pa veliko sme- ha. Potem bo pa seveda ognjemet. Velik, lep in še lepši ognjemet na starem gradu in pa vodomet na Savinji. V nedeljo, 20. julija zjutraj bodo najprej vsta- li lovci, kar dvajset lov- skih družin bo prišlo na stari grad in streljali bo- do na glinaste golobe. Osrednja prireditev piva in cvetja pa bo v nedeljo, velika povorka po mest- nih ulicah, v kateri bodo sodelovali lovci pa ri- biči, gozdarji, ki slavijo letos sto let. podmladek Rdečega križa, ki ima prav tako letos svojo sto- letnico. V povorki bodo šli tudi planinci in mladi pionirji, gasilci in seveda gasilke, veliko pa bo cvet- ja in prav gotovo ne sme manjkati piva. Povorka bo tudi nekakšen prikaz raz- lične proizvodnje delov- nih organizacij v laški ob- čini. Prikazali bodo tudi kmečko ohcet, čeprav ne bo »ta zaresne« poroke, si Je pač par premislil. Popoldne bomo lahko ma- lo občudovali spretne in hitre avtomobiliste, ki bo- do po laških ulicah vozili rally. Ne bom vam več našte- vala vsega, kar vas čaka na tej prireditvi, saj vem, da vas je že zamikalo in boste prišli. BOZENA PAVONIK Ob vstopu v Logarslco dolino — penzion sester Logar- jevih RAZGIBAN ČAS s tako imenovan« glavno turistično sezono pri- hajajo tudi osrednje turistične prireditve, ki imajo v večini primerov močan poudarek kulturnih prireditev, dasiravno družabnih med njimi ne manjka. Celje bo tudi v naslednjem obdobju po zaslugi olepševalnega in turističnega društva močno razgiba- no. Že 18. t. m. bo večer jugoslovanske folklore, 26. ju- lija bo večer s slovenskim godalnim kvartetom. Ta pri- reditev bo v dvorani pokrajinskega muzeja. Avgusta bo orgelski koncert ter show »Belo dugme«. Izredno živahno Je v Rogaški Slatini. Tu so dva. krat na dan promenadni koncerti, sicer bodo imeli še 18. t. m. večer pesmi in plesov Jugoslovanskih na- rodov, 26. julija bo tradicionalni »rogaški ples«, 9. av- gusta plesni turnir, 14 avgusta spet večer pesmi in plesov jugoslovanskih narodov ter 6. septembra kon- cert Slovenskega okteta. Isti in naslednji dan bo v Rogaški Slatini še šaliovski dvoboj med Jugoslavijo in Italijo. In drugi kraji? čebelarski praznik v Gornjem gradu bo 19. in 30. ju- lija. V istem času bodo tudi prireditve »piva in cvetja«- v Laškem. Na Ljubnem ob Savinji bo flosarski bal 3. avgusta. Na Dobrni so si prav to nedeljo izbrali za lovski dan. Teden dni pozneje bo v Braslovčah dan hmeljarjev. To p>a je tudi dan turističnega rajanja v Lučah. FRANC PLANINC Govori zbrano in pre- udarno. Skoraj počasi. Misli veže v celoto s po- sameznimi pavzami, kot bi hotel, da bi bilo vse pravilno. Po rodu je Belokranjec, iz Črnom- lja, iz številne kmečke družine. Vsaka otroška pot je podobna, kot jajce jajcu, zato o njej ne govori posebej. Potem je od leta 1941 da- lje delal za NOB ter se leta .1942 vključil v obo- rožen odpor in bil med pripadniki ob ustanovit- vi prve slovenske brigade »Tone Tomšič«. Po vojni je aktivno služboval v enotah JhA vse do leta 1971. Leta 1964 je prišel v Ce- lje in opravljal zahtevno dolžnost komandanta ce- ljskega vojaškega okrož- ja, hkrati pa sodeloval z vserm družbeno-politični- mi organizacijami v ta- kratnem celjskem okraju. V JLA je tri leta službo- val tudi v gardijskih vr- stah. V času izrazitega preho- da družbe na koncept ob- rambe po načelih sploš- nega ljudskega odpora je začel načela uveljavljati v nekaterih koroških obči- nah, od leta 1971 dalje pa v celjski občini. Zdaj je poveljnik občinskega šta- ba teritorialne obrambe. »Na tem področju, me- nim, smo v občini Celje po večletnem delu in še zlasti družbeno-političnem delu, zgradili močno opo- ro za oborožen odpor v občinskem in medobčin- skem merilu. Občina Ce- lje ni majhna in zato teh nalog tudi ne more opra- viti ozek krog ljudi. Mi- slim, da je pomembno, da smo osebno in kot ce- loten štab imeli močno oporo v delovnih vrstah Celja ter v tradicijah in pripravljenosti občanov za zoperstavljanje vsaki agre- siji v našem prostoru. Zgradili smo dobre obo- rožene kolektive, ki niso nastali sami od sebe. Po- sebej je treba omejiiti družbeni dejavnik organi- 2^ije zveze komimistov v enotah, ki je že odi- gral in odigrava po- membno vlogo. Osebno sem prepričan, da se ob- čani kljub drugim obvez- nostim, ki jih imajo na delovnem mestu, ob pra- vilnem vodenju zelo op- redeljeno in zavestno vključujejo v napore za nudenje odiX)ra vsaki agresiji. To velja v ob- činskih merilih, hkrati pa nismo nikdar v naši de- jevnosti prezrli interesov širše družbeno-politične skupnosti republike Slo- venije in SFRJ.« V prostem času, ki ga ni veliko na razpolago, najraje seže po celotnem dnevnem tisku iji knjigah, zlasti memoarskih iz II. svetovne vojne in NOB ter poljudno strokovni li- teraturi s pKKiročja ob- rambe. Ima družino. Sin Gorazd je diplomiral na strojništvu, sin Edi pa je končal gimnazijo (opro- ščen mature zaradi odlič- nega uspeha), v prostem času pa igra šah in je trenutno med najboljšimi mladimi šahisti v Sloveni- ji, šaha ga je naučil oče, ki pa mu danes — žal — ni več kos. Pri šahu, namreč! »V dolgoletnem delu sem dobil že veliko pri- znanj in sicer za delo v NOB in z;i delo v oborože- nih silah. Zdaj je tu še šlandrova nagrada mesta Celja. Nagrada mi veliko pomeni predvsem za to, ker vidim, da je družba začela tako v občinskih in regijskih kot še širših okvirih priznavati tudi de- lo s področja ljudske ob- rambe. To nd priznanje samo meni, ampak nam vsem, ki delamo na tem p>odročju in si skupaj z vsemi občani prizadeva- mo, da nas kdo ne bi pre- senetil.« TONE VRABL OBRAZI 6. stran — NOVI TEDNIK 17.1u!ll 1975 — §1 — DOGOVARJANJE SPORAZUMEVANJE ODLOČANJE — OBVEŠČANJE DOGOVARJANJE CELJE ŠEST SLANDROVIH NAGRAD Danes se bodo na loče- nih sejali sestali delegati vseh treh zborov celjske oboinsfce skui>ščine. Pred- log dnevnega reda ima dvajset točk. Pa tudi si- cer se obeta izredno de- lovno zasedanje, čeprav bo teklo že v počitniš- kem obdobou. Toda, za nekatera vprašanga, ki se jih bodo deJegartii lotili, ni predaha in ne p>oanajo nikakršnega odloga pri obravnavanju in reševa- >u. To še i>osebeii velja za oceno gospodarskih gi- banj ter za uresničevanje resolucije o družbeav) ekonomskem razvoju ob- čine v letošnjem letu. Po- ložaj je namreč tak, da zahteva takojšnje korake in ukrepe. Zlasti slednje. Sicer pa se bodo delegati tokrat srečali tudi z osnutkom srednjeročnega programa razvoja občine Celje v letih 1976-1980. To bo prva informacija o prihodnjem petletnem družbenem in gospodar- skem rajsvoju občine, informacija, ki bo po tej seji občinske sifcupščine prišla v javno razpravo. Današnja seja delegatov vseh treh zborov celjske občanske skui>ščine pa je tudi zadnja priprava na veliko počastitev praznika celjske občine, 20. juUja, v spomin na ustanovite^v prve celjske čete 1941. leta. Osrednja proslava občinskega praznika Ce- lja bo tokrat v škofji va- si in sicer na sam praz- nični dan, v nedeljo, - 20. julija. Na njej bodo med drugim podeMli letošnje šlandrove nagrade ter priznanja samoijpravljal- cu. Zato bodo delegati na današnjih sejah tudi od- ločali o predlogih obeh komisij za podelitev cellj skih družbenih p>riznanj Na predlog prve komi sdje naj bi letošnje Slan' drove nagrade prejeli da*. ALOJZ ROJNIK, spe cialdsit-initemist in pred- stojnik skupine oddel kov Interna pri splošni bolnici Celje. Gre za pri- znanje za življenjsko delo na področju diagnostike, zdravljenja m prevmcije srčnih obolenj in stro- kovnega dviga inteamega oddelka splošne bolnice Celje sploh. To nagrado naj bi prejel tudi FRANC PLANINC, načelnik štab- ne službe poveljstva par- tizanske enote teritorial- ne obrambe občine Celje za pobude in izvedbo ob- rambnih priprajv na so- dobnih osnovah, ki izha- jajo iz položaja človeka in občana v samoupravni socialistični skupnosti. Komisija nadalje za Šlandrovo nagrado pred- laga VERO PRISTOV- ŠEK-FISERJEVO, pred- sednico likovnega odseka ŽPD France Prešeren za življenjsko delo ob njeni 80-letndca. Kandidatinja za nagrado je ves čas dol- goletnega delovanja osred- nja osebnost likovne kul- ture v celjski občini. Med kandidati za nagrado je tudi dipl. inž. FRANJO KLINGER, direktor cin- karne in sicer v pri2!na- nje za vztrajnost pri na- porih za iavedbo sanacije cinkarne od 1969. leta do danes. In končno naj bi letošnjo šlandrovo na- grado dobila še ODDE- LEK ZA VAUE v livarni železarne Store ob 25 let- nici obstoja in za osvo- jitev nove tehnologije ter MEŠANI PEVSKI ZBOR »FRANCE PREŠEREN« ob osemdesetletnici ob- stoja. Na nedeljski slavnosti v škofji vasi pa bodo po- deliU tudi priznanja sa- moupravljalcu. Komisija je za današnjo sejo pred- ložila naslednji seasnam kandidatov: FRAN KU- MER (Plinarna — vodo- vod), MILENA ZOLGER (vzgojno varstvena usta- nova Zarja), ANTON JE- LENKO (Kovinotehna), DRAGA SOBA (PTT), MARTIN METLICAR (zla- tarna), JANEZ PLAHUT- NIK (pedagoški šolski center), JOŽICA FARC- NIK (cinkarna), FRANC GAJSEK (dom' Dušana Finžgarja), IVAN ZELEN- ŠEK (2TP Celje) in AN- TON SUHAR (železarna Store). Vrh vsega tega bodo delegati razpravljali o ne- katerih problemih zaseb- ne obrti v občini, o ure- sničevanju ustavnih do- ločb na področju sploš- nega ljudskega odpora o štipendiranju itd. Med predlogi odlokov so tudi o prostojbinah za veteri- narsko sanitarne pregle- de v občini, zatem o splošni prepovedi prome- ta z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture zem- ljišč na območju, kjer je predvidena izdelava zazidalnega načrta. In končno bodo odločali še o odloku o prispevku za- radi spremembe name- mbnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča, ki se ne bo več uporabljalo za kmetijsko ali gozdno pro- izvodnjo. MB KONJICE IZOBRAŽEVANJE Ob koncu lanskega leta je začel delovati pri de- lavski univerzi v Slovenskih Konjicah center za druž benopolitično izobraževanje. Pobuda za ustanovitev centra je izšla iz občinskega komiteja zveze komuni- stov, podprle pa so jo vse družbenopolitične organiza- cije konjiške občine. Z ustanovitvijo centra so želeli v Slovenskih Konjicah zagotoviti določeno kvaUteto družbenopolitičnega izobraževanja in poseči na vsa področja; tako v delovne organizacije, kot na področje šolstva, delegatskih razmerij in drugo. Program centra so iaidelale družbenopolitične organizacije skupaj z Delavsko univerzo in komisijo za idejna vprašanja pri občinskem komiteju ZK ter vključuje programe izo braževanja posameznih družbenopK)litičnih organizacij in ostalih družbenopolitičnih subjektov v občini. Delovna ljudje in občam financirajo izvajanje pro- grama centra po sporazumu, ki so ga podpisali v Ko njicah ob koncu lanskega leta. Okrog 20 milijonov starih dinarjev združujejo v tej občini za financiranje družbenopolitičnega izobraževanja m Miroslav Peško, upravnik centra nam je v razgovoru zatrdil, da fi nanciranje dejavnosti p>oteka brez težav. Center je v času svojega delovanja organiziral obilo seminarjev. Tako so se v okviru centra zvrstili semi- narji za V0'dstvene delavce družbeno-političnih organi zacij, za člane ZK, šest seminarjev je bilo organizi- ranih za delegate, vrste predavanj so se udeležili pro svetni delavci, center pa je organiziral tudi poUtično šolo za člane Zveze komunistov. Računajo, da se je v prvih šestih mesecih delovanja centra udeležOo raz ličnih oblik družbenopolitičnega izobraževanja okrog 700 slušateljev. Konjiški center, ki deluje pn Etelavski univerzi, ps čakajo še pomembne nalog-e. Ena od teh je gotovo tesnejše sodelovanje z organizacijami združenega dela DAMJANA STAMEJCIC PA SE SLIŠ... ----Četudi so se že doslej veliko dogovar- jali, je na vidiku no- vo samoupravno spo- razumevanje med sta- novalci bloka Malgaje- va 18 in 20 v Celju. Gre za vprašanje, ka- ko zravnati pet kupov zemlje, ki jih je trava že močno prerasla. Morda čakajo na taj- fim, ki bi to naredil brezplačno, morda na kaj drugega. Kdo ve? ... Da bodo v Celju poleg številnih šol us- tanovili še šolo za pra- dlno izobešanje in po- zravanje zastav. Po njej čutijo namreč ve- liko potrebo, saj so z izobešanjem zastav ob praznikih nenehne te- žave. Baje so se med pi-vimi proglasili v šo- lo tiskarji Cetis, ki so na lepak za občinski praznik natisnili hrva- ško zastavo v prepriča- nju, da je -— jugoslo- vanska (ali morda slo- venska?). ... Da bo v Celju Konec težav z izvozom. Ko so na zadnji seji občinskega sveta ZSS _,3Vorili o bodočih na- logah in sprejemali us- trezne sklepe, je pred- sednik Ivan Kramer med drugim dejal, da imamo pri nas dosti resolucij in sklepov, žal pa jih premalo uresničujemo, če bi la- hko sklepe in resoluci- je izvažali, je dejal, bi nas danes v Jugoslavi- ji ne ščipalo za devize. LAŠKO OBČINSKA KONFERENCA SZDL Za člane občinske kon- serence SZDL Laško so biU izvoljeni: predsednik Stane Kužnik, podpred- sednik Živko Stojanovič, sekretar Ivan Novak, Zla- ta Strel, Cveto Knez, Zlat- ko Pavčnik, Kristina Ku- nielj, Marko Manfreda, Jože Sumrak, Magda Pa- radižnik, Fanika Lapor- nik, Irena Kržan, Leopold Ožek, Lazo Brod, Vlado Blatnik, Milko Vahčič, Zdenko Rainer, Stane Po- žun, Jure Jan, Ciril ško- fic in Rudi Grosar. MOZIRJE: KRITIČNO O^ DELEGATSKEM UVELJAVLJANJU Ob koncu prejšnjega tedna so bile v Mozirju ločene seje vseh treh zbo- rov občinske skupščine. Zasedanja, ki so prispeva- la pomemben delež v ana- lizi dela in uveljavljanja delegatskega sistema v občini in zasedanja, ki so odprla še nekatere druge pomembne probleme, med njimi tudi delo občinske kmetijske zemljiške sku- pnosti. Analiza o dosedanjem uveljavljanju delegatskega sistema je slej ko prej opozorila, da gre v mno- gih primerih še za stara odbomiška razmerja, da delo delegatov in delegacij tu in tam. še ni dobilo za- želene širine. Zato je tudi povezava delegacij in de- legatov z družbenopolitič- nimi dejavniki območja, na katerem delujejo, raz- meroma šibka. Na seji zbora krajevnih skupnosti pa Je padlo tudi nekaj kri- tičnih besed na račim od- govornosti delegatov. Pre- nekateri se slabo udeležu- jejo sej delegacij in sploh se izmikajo delu, ki so ga sprejeli lansko pomlad. Mar jih bo treba odpokli- cati? V teh primerih bo odigrala pomembno vlo- go krajevna organizacija SZDL, ki bo takšne nede- lavne delegate povabila na razgovor in jih opozorila na dolžnosti, ki so jih sprejeli, če se razmere tu- di po tem ne bodo izbolj- šale, bo seveda nujen zad- nji korak — odpoklic. Sicer pa je zlasti raz- prava na seji delegatov zbora krajevnih skupnosti ugotovila, da bodo morali tudi občinski dejavniki na- praviti nekaj več za uve- ljavitev in izobraževanje delegatov. Morda se bo- do odločili za ustrezne se- minarje, za šolo delega- tov ali za kaj podobnega. Na vsak način pa bo tre- ba tudi na tem področju nekaj napraviti. Izredno zanimiva, vsaj na seji zbora delegatov krajevnih skupnosti je bi- la razprava o kmetijski zemljiški skupnosti. Med drugim je opozorila na nujnost čimprejšnjega sprejema odloka o zašči- tenih kmetijah. Prav tako bo treba rešiti status kme- ta in ne nazadnje ugoto- viti, ali je odlok o povra- čilu stroškov za spremem- bo namembnosti kmetij- skega ali gozdnega zemlji- šča v redu ali ne. Na sejah so med dru- gim potrdili še predlog o pooblastilu mozirskemu komunalnemu podjetju za izdelovanje lokacijske do- kumentacije manjšega po- mena. MB Pogled v dvorano med zasedanjem delegatov zbo- ra krajevnih skupnosti mozirske občinske skup- ščine. Spredaj predsednik skupščine, Franc šarb ŠMARJE PREDSEDSTVO SZDL Na seji občinske konfe- rence SZDL so bili v predsedstvo izvoljeni: ANDERLUH Avgust, BIZJAK Darko, BOŽIČEK Beno, DOŠLER Avgust, DUCMAN Angela, GOJ. TAN Jože, HALUŽANAnl. ca, JORDAN Valter, LAV- RIC Franc, LIBNIK Mili- ca, LOJEN Jožko, MLA. KER Ivan, PAJEK Črto- mir, PETERLIN Jernej, PLEVCAK Tine, FRATEN. GRAZER Jože, RAUTER Adela, REINER Franc, SOK Anton, STRAŠEK Zvonko, ŠARLAH Marjan, TEPEŠ Anton, TESKERA Tomo, UNVERDORBEN Jože in VEIIOVAR Franc. Hkrati je občinska kon- ferenca SZDL Izvolila GOJTAN Jožeta, LIBNIK Milico In PETERLIN Jer- neja v medobčinski svet SZDL širšega celjskega območja. IZVRŠNI SVET V LAŠKEM OSKRBNINA V VRTCU DRAŽJA Na seji izvršnega sveta skupščine občine Laško, ki je bila prejšnjo sredo v Laškem, so med dru- gim sprejeli sklep, da ob- činski skupščini predlaga- jo ustanovitev občinske straže, ki naj bi nadzoro- vala izvrševanje občinskih predpisov o javnem redu in miru ter varnosti. Pri tem je treba poudariti, da so o ustanovitvi občinske straže razpravljali tudi že predstavniki nekaterih krajevnih skupnosti in tu- rističnih društev, saj se mnoge grobe kršitve na področju javnega reda in mira ter komimalne ure- jenosti ponavljajo. Člani iz\Tšnega sveta so na svoji seji dali soglasje k novi ekonomski ceni za oskrbo otrok v vzgojno varstvenem zavodu, ki je predlagano zvišanje cene na 804 dinarje opravičeval predvsem z aviSanjem živ- ljenjskih stroškov in oseb- nih dohodkov zaposlenih. Ob sprejetju nove eko- nomske cene, ki bo velja- la od 1. julija 1975, pa so člani izvršnega sveta v Laškem i>oudarili, da bi bilo potrebno ohraniti enak delež staršev, saj ti že tako plačujejo visok prispevek za investicije v otroškem varstvu. Seveda pa bi bilo potrebno po- tem zvišati tisti del, ki ga prispevata občinska skup- nost otroškega varstva In izobraževalna skupnost. Opozorili so tudi na so- razmerno visoke stroške za zapMDSlitev tehničnega osebja in na to, da bi VVZ in STOV morala proučiti možnosti za zmanjšanje teh stroškov in tudi stroškov režije. Ob tem, ko so sprejeli novo ekonomsko ceno za oskrbo otrok v vzgojno varstvenem zavodu pa so poudarili, da bodo ob mo- rebitnem ponovnem zviše. vanju cene upoštevali to, da je sedanje povišanje glede na zviševanje cen v letošnjem letu sorazmer no visoko. Na seji j« izvršni svet dal tudi soglasje k novi ceni oskrbnega dne v Vzgojno pobolJševalnenT; domu v Radečah, ki zna- ša 75,00 dinarjev. Na seji so razpravljali tudi o sta novanjskl problematiki de lavcev milice in poudari- li, da bi bilo potrebno združevati sredstva za od- kup stanovanj samouprav- ne stanovanjske skupnosti In Uprave javne varnosti. Uprava javne varnosti Ce- lje pa bi morala tudi pro- učiti možnosti za Izpraz- nitev tistih stanovanj, v katerih so delavci, ki so sedaj zaposleni v dru- gih organizacijskih eno- tah UJV. lullj 1975 — §t.28 NOVI TEDNIK — stran 7 NO VO V NAŠIH KOLEKTIVIH Obrtno podjetje Kovi- nar Vitanje sodi med tis- te organizacije združene- ga dela, ki kljub težkim gospodarskim pogojem dosegajo dobre rezultate. V prvem tromesečju le- tošnjega leta je podjetje povečalo proizvodnjo za 40 odstotkov v primerjavi z istim obdobjem lani, predvsem pa gre poveča- nje na račun večje pro- duktivnosti dela in še boljše kakovosti izdelkov. Sicer pa si najprej oglejmo proizvodni pro- gram obrtneg« podjetja Kovinar. V njem lahko izbiramo nadomestne de- le za traktorske pluge, liidravlične in mehanične stiskalnice, grozdne in sadne mline, odkovke za elektro industrijo, odlitke barvnih kovin i drtigo. Vsi izdelki, ki sodijo v pester proizvodnji pro- gram Kovinarja, se odli- kujejo po izredni kvalite- ti in vzdržljivosti _ zato je . tudi povpraševanje kupcev po njih veliko. Vendar so težave v tem, ker posluje podjetje v skromnih razmerah, k; največkrat onemogočajo iistremo ponudbo izdel- kov. Rešitev išče v tem da se širi navzven in od- pira nove obrate v bljiž- njih krajih. Tako je od 1. marca letos v njegovi sestavi tudi obrat v Stra- nicah, kd se bo v nasled- njih letih še razširil. Dru- gi obrat podijetja pa j« livarna v Zgornji Polska vi. V prejšnjih letih je~ pod- jetje veliko vlagalo v me- hanizacijo in obnovo ob- ratov, manj skrbi pa je posvečalo družbenemu standardu delavcev. V zadnjem času pa se je to razmerje močno spreme- nilo Podijetje sofinancira KOVINAR VITANJE z DELOM DO USPEHA v Vitanju 'gradnjo štirih stanovanj za svoje delav- ce, pa tudi osebni dohod- ki delavcev so se močno povečali. Delavci obrtne- ga podjetja Kovinar pre- jemajo povpn-ečne najviš- je osebne doho-dke v ob- čini Slovenjske Konjice, saj se le-ti gibljejo v višini 3260 dinarjev. Naj- nižji osebni dohodek pa znaša 2100 dinarjev in ga dobivajo le trije de- lavci. Pa prepustimo besedo kar delavcem samim. Po- vedali nam bodo o svo- jem počutju v tej orga- nizaciji, svojem delu, pro- blemih in nalogah. IVAN PESJAK: »V zad- njem času smo v našem podjetju posvetih več ix)- zomosti počutju in druž- benemu standardu. Tudi sindikalna organizacija skrbi za to, da .se delav- ci ob napornem delu dobro počutijo. Vendar pa vseeno nismo storili še dovolj. Zanemarjamo rekreacijo in letovanja in ju preptiščamo delav- cem samim. Pomembno pa j«, da smo pristopili k gradnji stanovanj in nasilednje leto bomo re Sili naiibolj pereče stano- vanjske probleme naših delavcev.« PRANJO KOTNIK; »V na- šem podjetju je zaposle- niih največ mladih delav- oeiv saj znaša povprečna starost kolektiva le nekaj čez 29 let. Vendar lahko Tudi stiskalnice rečem, da se mladi ljud- je v podjetju dobro ix>ču- tijo, saj so osebni dohod- ki dobri in vsak od delav- cev ima možnost tudi na- predovati. Menim pa, da bi morali mladi delavci posvetiti več skrbi tudi dodatnemu izobraževanju. Opažam namreč, da za kakršne koli oblike izo- braževanja pri nas ni ve- likega zanimanja.« JOŽE JESEN ICNIK:» Do neda\'nega sta bila v na- Ivan Pesjak Franjo Kotnik Jože JeseničrAk Jože Kotnik šem podjetju le dva čla- na Zveze komunistov, na zadJijem zboru komunis- tov konjiške občine pa so stopili v vrste komu- nistov še trije člani na- šega kolektiva. To pa se- daj že daje osnovo za or- ganiziranje lastne partij- ske celice. Menim, da doslej ni bilo čutiti več- jega vplijiva komimistov na reševanje problemov, ki se i>orajajo, vendar se mi zdi, da se sedaj ta vpliv veča.« JOŽE KOTNIK: »V zad- njih letih smo v našem podjetju precej izboljša- li delovne pogoje, saj smo uredih prostore, sanitari- je, garderobe in kuhinjo. Kljub temu pa menim, da bomo morali na tem področju storiti še več, say nekateri delavci delajo še v zelo težkih pogojih. Na splošno pa smo v na- šem podjetju zadovoljni. Tudi z osebnimi dohodki smo zadovoljni.« Tako so nam povedali delavci KovihArja. Zado- voljni so z doseženima rezultati, obenem pa se- zavedajo, da bodo le z drobnim delom in skup- nim odločanijem o vseh problemih dosegli še bo- ljše rezultat«. O SLEDI ŠOLSKE KRONIKE 2 GORENJE NAD ZREČAMI Kronika je pisana 2 besedami tedanjega Tonista šolskega upravitelja LUDVJKA PEVCA, ato stavki niso v narekovajih, kot jih sicer tremi govor zahteva. Nekatere stavke sem do< lai sam, a samo za povezavo in logično vez tied časovnimi razdobji. Objavljen je samo del Tonike, ker je cela preobširna, pa tudi v celoti li tako zanimiva. Za objavo je odlomke pripravil >RAGO MEDVEO. 'odnjič smo prebirali vrstice, kako je strašno t našel Peter med hlodi in krclji. Klavža je bila ov grob. Danes pa poglejmo, kaj se je zgodilo v J865 in dalje. Huberta tuko napadejo t. februarja IHTb je starešina zaklal ženina (svoje- vata Jakoba Berdnika iz Resnika št. 20). Konec bra je zapadel sneg, prvega novembra je bila ze- 1 zmrznjena, bil je hud veter, setev je zastala, repa, 5, korenje je ostalo zunaj. To pomlad je bil še 21. « mraz in led, že 31. oktobra pa spet sneg. Torej \lo vmes lepega vremena samo 5 mesecev in 10 dni. iko v tolažbo ob letošnjem deževnem in točastem •ju . . .) redi poletja 1879 leta ie bil iviiidischgratzov lovec srt Tuka na Črni mlaki v Planini smrtno napaden 'reh fantov z Resnika baje zaradi živinske pašne C in rubeža in drugih mrženj. V nastalem trobo- i zaboden bil lovec z nabodalom Jožefa Mataljna yseh strani na drobovini, zlasti na pljučih. Sam \ je bil na glavi obstreljen, pa dolgo, polno brado ^ je bil napadalec iz polovice obraza izpulil. Na so-1 t je bil lovec spoznan za nekrivega, češ, da je v »enem poslu le čin samo svoje postavne brambe OGENJ, BOLEZEN IN KRIVEC Leto dni za pretej)om s Hubertom Tuko. je ob sedmih zvečer udarilo (julija meseca) na dimnik lesene Krope- jeve hiše v Koroški vasi 4, ter je z bližnjim svinja- kom zgorela. BliŽJiji veliki marof se je od nasprotnih lesenih svisU tudi že razgret kadil. Razen gnojnice ni bilo druge vode, so pa blata na debelo na svisli name- tali, da se je ohladilo in poslopje je bilo rešeno. Prvega avgusta je razsajala v noči grozna burja z bliskom, treskom in dežjem. Vse je bilo pri luči pokonci in na pobegu. 1880 leta je novembra meseca razsajala po okolišu kožna bolezen difieritis, posebno v Planini, kjer je bilo samo pri Pribilu sedem ljudi prizadetih, dve hčeri pa sta umrli za to boleznijo. Tudi po drugih krajih je bol^en hudo razsajala, vendar se za preventivne ukre- pe nihče ni zmenil. Devetega novembra ob osmih zju- . traj je bil hud potres, posebno Zagreb je močno pri. zadel, pa je tudi tukaj bil zelo občuten. Ramšakov sinko je istega leta na ženitovanju gru- do »mišnice« (strup) snedel. S podojenim mlekom so ga rešili. 1882. leta je konec januarja bil več dni na Pohorju grozovit krivec. Kdor se je prek praga lotil, bilo mu je, kakor bi mu hotel z britvami vse od telesa pore- zali. 3. januarja istega leta otvorila se je v Resniku od vsakršne omike najbolj oddaljenemu kraju na Pohor- ju dvodnevna šola v cerkveni kočici. KRČMARJEVA SMRT IN POHOD TEREZE RAKOVNIK 1884. leta je bil Matevž Valent pri Sv. treh kraljih v krvavem tepežu, ki ga je iskal — ubit. Drugo leto je bil ubit Franc Bobik v krvavem tepežu. ki ga je hotel le mirit. Meseca junija istega leta je Ravnjakov Tone na Padeži 4 po nesrečnem naključju svojega stri- ca Krčmarja Aleša Gorenjaka (Likuža) v desno roko z revolverjem ustrelil. Pod ramo mu je kost zdrobil. Po skoro štirimesečnih mukah je stari sivolasi in bradati mož — že star in zelo nadušljiv umrl 11. sep- tembra. Po pogrebu je naročil (verjetno pred pogre- bom . . .) vse šolarje lepo nahraniti, kar se je tudi zgodilo. Ta odločni bis&i mož v svoji krčmi nikoli ni tepeža ne kregov, ne kletov dopustil. Take ljudi je kar ven na cesto zdeval. Istega leta je 11. oktobra dekla vdova Tereza Ra- kovnik porodila je grdoč iz Vitanja v hudem mrazu, v hosti od Rožena naprej otroka. Pobere ga v krilo, ter ga nese do Zazjala. proseč strehe, pa je ne sprej- mejo. Pleže gori do Zajevšnikov (Kunigunda). Tam jo lepo sprejmejo, ter postrežejo. Vendar sta obe umrli drugi dan. (Po tem stavku sodeč, je Tereza rodila de- klico, kar kronist ve omenja. Op. D. M.) POSLEDNJI MEDVEDI NA POHORJU 1885 leta je bila izredno huda zima. Lovci so po pohorskih višavah sledili medvede in to poslednje. Prvega novembra so tudi razdraženi drvarji gonili 32 letnega sicer mladega fanta Franca Bobika Doboč- nikovega ter ga pod vasjo pri škorjančevem koritu ubili. Pijane pretepače je hotel le miriti. 1886 so drugega novembra epileptično Nežo straus iz Skomarja v globoki grapi za Gorenjami ubito našli. Najbrž je prejšnji večer gredoč v Št. Jungert reva v epileptičnem napadu po strmini doli s steze zdrknila. Tri leta zatem je Ignac Gradišnik, Bobikov iz Resnika 10 moral k vojakom, kar se je grozno bal. Tamu mu je bilo radi domotožja in ljube planinske svobode obupati tembolj, ker ]e bil analfabet. Od žalosti ves motičen. se oglasi bolnega, pa mu zdravnik ni verjel, ker je bil na videz zdrav, rdeč. Ko mu je huje, oglasi se zopet. Zdravnik povzroči, da ga kot simulanta stro- go kaznujejo, denejo ga v špange do dveh ponoči, po prestani kazni se poda na svoje ležišče in se odene. Ko ga tovariši zjutraj budijo, bil je mrtev. Pogreša- joč pravice in ljubezni, se mu je zmedlo^ v obupu vzel je mišnice. Preiskave ni bilo nobene. t. stran — NOVI TEDNIK 17. julil 1975 Čeprav srn* Sele sredi po- letja (deževnega in s to- čo) bo limalu prišel med nas tudi Teden domačega filma. Tale posnetek nas spominja na lanskoletne obiske slovenskili film- skili delavcev v osnovnih, strokoMiih in srednjih šo- lah celjskega območja. Na posnetku sta Marija Pirkmajerjeva, montažer ka pri Viba filmu in igra- lec Demeter Bitenc, Id te dni snema svoj stoti film in sicer v vlogi adjutan- ta Ferdinanda v Sarajev- skem atentatu, Id ga re- žira Veljko Bulajic. Foto: D. MEDVED ANDRAŠKI RAZGLEDI v počastitev občinskega pramika žalske občine je pripravljalni odbor za praz- novanje občinskega prazmdka občine Žalec ijzdal brošuro z naslovom Andraški razgle- di. Založila jo je žalska kvd- tuma skupnost, uredil pa urednik Savinjskega Zborni- ka Drago Predan. Predgovor v imenu pri- pravljalnega odbora je napi- sal Janez Meglic, podatke o kraju in ljudeh pa je pripra- vil Drago Predan. Ivan Po- teko ,ie avtor članka o kra- jevni skupnosti Andraž kot kmetijskem območju. V omenjenem sestavku je po- skus prikaza kmetijskega pa ložaja v zadnjih petih letih, zaključek pa je nedvoumen — biti boj za sleherno kme- tijo, za njen obstoj in rasB- voj. O domačijah na andra- acem področju je pisal Dra- go Predan, znan kot etno- graf. Andraž z okolico mu j€ nedvomno nudil široko področje različnega narodo- pisnega blaga pa tudi svoj- ske, stare arhitekture na kmetih O tem pričajo tudi številne fotografije (Boris Strohsack Tone Tavčar), podaitfci, zapis o kastah, zi- danicah in prešah, mlinih, Lipah, o kužnem zinamenju v Dobriču, o šranganju, kjer je zanimiv prepis pobotnice od fantovskaga poglavarja v Lokovici, na katerem je na^ lepljeno 32 kolekov po en vinar! Originalen list pobot- nice obstaja y Andražu In nosi letnico 1904. Onienjena brošura seveda ne vsebuje samo zgodovin- skih zapisov o Andražu in neposredni okolici. Posredu- je nam tudi številne podat- ke o sodobnem življenju kra- je in o prizadevanjih kra- janov m boljši jutri. Tako lahikio beremo v andraških raaugledih, kako so zgradili vodovod, kako se je razvija- la ljudska kultura (bila je bogata) in kako mladi raz- vajajo športno življenje na TOsi. Drago Predan tudi pi- o zgodovini šole v An- dražu, čeprav je Andraž do- bil šolo sorazmerno pozno, kot ugotavlja avtor članka že v pi'vem odstavku. Lojze Požun je prispeval članek o Andražu v NOV, kjer spoznavamo bogato de- lovanje aktivistov in borcev. Na koncu pisec članka nava- ja seznam padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja. Pred nami je šestintrideset imen, ki pomenijo življenja za svobodo domovine in na- roda Janko Orožen nam pripo- veduje o Sevčniku, zibelki Todu Franca Leskovška-Lu- ke, saj gA Andražani šte- jejo med svoje najuglednej- še rojake, pravi zgodovinar Janko Orožen. Profesor Vlado Novak nam je v svojem pisanju osvetlil delo pisatelja in književne^ prevajalca Vladimira Levsti- ka, ki se ga živo spominja- jo tudi krajani Andraža. (Ko sem bil v Andražu, so mi pokazali »hčer« tiste lipe, pod katero je Vladimir Levstik pisal CJadje gnezdo. Op. D. M.) Članku profesor, ja Vlada Novaka sledi od- lomek iz 22. poglavja roma- na Vladimira Levstika Gad- je gnezdo z naslovom Ka- £*e,lldm. smit.____ Književnik Dane Debič je napisal kratko črtico z na- slovom v Andražu so mi po. vedali. .., kjer opisuje do- godke iz partizanskih dni v Andražu in okolici. Zadnje besedilo brošure go- vori o pridobitvah kraja ob ofbčinskem prazniku. Pred nami je torej 84 stra- ni nedvomno zanimivega branja. Avtorji prispevkov so nam posredovali podatke, ki jih v vsakdanjem življe- nju in hitenju t^ko najde- mo nekje zbrane o enem samem torajai. Zato je pri- prava na izid omenjene bro- šure sicer naporno, a s hva- ležnostjo poplačano delo. Ne samo v zadovoljstvo kraja- nov, da lahko berejo o svoji neposredni zgodovini. Hva- ležno tudi za vse tiste, ki jim ni vseeno kako žive in delajo ljudje na kateremkoU koncu naše domovine, ki jih zanima razvoj krajev, na- predek ljudi in kulture. Prav. zaprav morala vsaka obči- na za vsako krajevno skup- nost vsaj ob občinskem prazniku izdati podobno bro- šuro, saj se kultiu-a in le- pota kraja ne meri zgolj z asfaltiranimi metri cest. DRA(X) MEDVED OB LETU SPOMENIKOV KULTURNA KRAJINA Kadar govorimo o spome- nikih, mislimo navadno na starodavne stavbe, največ- krat na gradove, meščanske hiše in cerkve, le redkokdaj pa pomislimo, da je zlasti v novejšem času i>ostal i>ojem spomenika mnogo širši in da govorimo v zvezi s spo- meniki vse pogosteje tudi o kulturni Krajini. Pojem kultume krajine zajema do- sti več kot en sam spome- nik in njegove spomeniške posebnosti. Gre za celoten prostor, v katerem sipome- nik stoji in še več, gre za del krajine, ki se odlikuje tako z večjim številom spo- meniških arhitektur kot s svojo ubrano naravno podo- bo. Vsi starodavni spome- niki, pa naj bodo to gra- dovi, cerkve ali kmečke do- mačije in kozolci, so z obda- jajoče se pokrajino navad- no tesno povezani, tako, da v naši predstavi predstajv- Ijajo neločljivo celoto. Varo- vanje spomenikov torej ved- no vs^uje tudi varovanje njihovega življenjskega pro- stora. Ce bi v mehko uglaše- no pokrajino v Kozjanskem, kakršna je okolica sv. Elme pri Podčetrtku, postaviU stolpnico, bi to pokra- jino razvrednotili. Stolpnica bi predstavljala nov, tuj ele- ment, ki je temu prostoru Ulj, saj mu postavlja nova, drugačna merila. Kulturno krajino torej varujemo ne le tako, da vzdržujemo spome- nike, ki so njen bistveni se stavni del, ampak predvsem tudi tako, da skušamo no- ve gradnje kar najbolje pri-' lagoditi značilnostim prosto- ra tako kar zadeva razmer- ja mas in proporce kot tudi kar zadeva izbor najustrez- nejših gradbenih materialov. Da med neustrezne mate- riale sodijo zdaj žal tako razširjene salonitke, najbrž ni potrebno posebej poudar- jati. Na celjskem območju imamo več predelov, ki smo jih označili za kulturno kra- jino. Prav je, da jih varuje- mo in negujemo. I.S. Sv. Enui DOGODKI CELJE: BOŽO JURAK V SAVI Ker je dosedanji direktor iavaix>valnice Sa^ Oelju, Jože Kuntarič, zaradi zdravstvenih na^i, prosil za razrešitev, so pristojni organa po izidiu nega razpisa in na predlog komisije izibrali za tio direktorja Boža Juraka, dc^laj pomočnika direJci KK Hmezad v Žalcu. ŽALEC: VEČ ZA KADRE že na enajsti seji Občinskega komiteja Zveze ko nistov Žalec, aprila letos, so celovito ocenili kadrov problematiko v občini in prišli do nekaterih zaniin ugotovitev. Družbeni dogovor o osnovah kadrovske polji ki so ga v Žalcu sprejeU že leta 1973, ne izvajajo ti kot bi ga morali, v nekaterih stvareh, pa bi lahk( dogovor tudi dopolnili. Zanimiva je tudi ugotovi da v nekaterih delovnih sredinah skrb za kadre malo resno vklučujejo kot pomemben dejavnik načrtovanju razvoja, kakor tudi pri vseh drugih v šanjih, ki pomenijo korak pri razvoju organiza združenega dela, v žalski občini so premalo st< tudi pri tem, da bi se stroko^-ni delavci, ki so a sleni izven občine, vrnili nazaj v svojo občino, V2 temu je prav gotovo tudi določen neobjektivni od do njih, pa tudi prepočasno reševanje problemat ki neposredno pogojuje, da se delavci vrnejo. Gre vzroke subjektivne narave in' tudi za reševanje u terih vprašanj, ki neposredno pogojujejo to pro matiko (stanovanja itd). Tudi za .talsko občino vt da še niso v celoti uspeh uveljaviti tako imenova moralno političnih kriterijev in prisotnost le-t«l kadrovski politiki V nekaterih primerih je kadrovska politika še ve domena ozkega kroga ljudi in pa posameznikov, brez dvoma ni v redu in skrajni čas bi že bil, da s tako prakso v žalski občini čim prej spopadejo. Odnos do kadrovske politike je navsezadnje do kadrov, do štipendiranja in je tako širokega' mena, da ne more in ne sme počivati le na nekati ljudeh. ; V preteklem obdobju so na področju vizgoje in'' braževanja le napravili velik korak naprej, V ž&h!, zagotovili pogoje za boljše delo v osnovnih šc; s sredstvi prvega referenduma so zgradili pomea objekte, z lanskim referendumom pa so tudi -zaf| vili dodatna sredstva. To pa še ni vse. Odprto oiJl še kadrovsko vprašanje in s tem v zvezi še ost: vprašanja, ki pogojujejo rešitev tega prablen\a, | za vprašanja družbenega položaja delavcev, v^zgoje izobraževanja, gre za vprašanje, kako rešiti odlii primanjkljaj stanovanj ... Kljub vsemu pa prvi tati na tem področju navdajajo z optimizmom iii| ko prej lahko pričakujemo izboljšanje tudi na t« področjih, ki so zaenkrat še močno problemad Sklenili so družbeni dogovor o združevanju sTec< za štipendiranje. Prav tako kaže prve rez-ultat« tudi usmerjena gradnja novih stanovanj. SiceiJ •nora iti na bolje, že zaradi fK>stopnega uvajanja i| dnevne šole - ' I JANEZ VBDeJ OBMOČJE: ZDRUŽITEV IN i DELITEV DELA V ZDRAVSTVU . Dokaj neambiciozna komisija za tmalitsko fazo' prav o integraciji zdravstvenih zavodov na obm regije je regionalni zdravstveni skupnosti (sestalij je v preteklem, tednu v Celju) predložila v potr* osnutek samoupravnega sporazuma o združitvi a* stvenih zavodov v sestavljeno organizacijo zdrui«^ dela — združeni zdravstveni zavodi Celje. Delegati so integracijo med zdravstvenimi z^, toplo pozdravili in izjrazili željo, da bi 6i«iprej rO; konkretne rezultate. Sprejeli so tudi program uK^ za zboljšanje, poenostavitev ui pocenitev zdravstv^fj varstva v regionalni zdravstveni skupnosti Celje. , Analiza za preteklo leto je namreč pokazala, d*' bil nadpovprečen odliv dela nezmožnih zavarovJ^ ter odliv sredstev za zdravljenje izven regije. K \ se je pridružilo še neracionalno poslovanje v pos*'< nih zdravstvenih domovih ter strokovnih služI)*« nezadovoljivo plačevanje zasebnikov in obrtnikov J Realizacija ukrepov, ki so se v lanskem letu zali kot pomanjkljivost, je za regijsko zdravst^< tem trenutku nujna in primarna dolžnost vseh, združili svoje interese do zdravstvenega varstva v 'j onakd zdravstveni skupnosti Celje. Zaradi enaKe,_ spevne stopnje, ki je letos izenačena v vseh re^^ je zdravstvo celjske regije utrpelo velike izg^^^ temu se pridružuje še integracija zdravstvenih do^ ki je med zdravstvenimi delavci povzročala gla^"! in hudo kri. Danes pa je vsem jasno, da bo zdr*. in enotno delo rodilo boljše rezultate in morda vejo zdravstva na Celjskem ozelenilo. Seveda, šlo vse tako kot je zamišljeno in tako, da "^^^ ne bo izkoriščal šibkejšega. * 17. julij 1975 —St. 28 NOVI TEDNIK — stran 9 pisma ŠE ENKRAT: NEHUMAN ODNOS Na pismo, ki ga je po- slala Novemu tedniku Ol- ga Matjaž (objavljeno dne 19. pr. m.) dajem na- slednjo izjavo; Voznik re- šUca me ni sprejel med potjo, temveč je bil pre- voz naročen, saj sem bila zvečer odpuščena iz bol- nice in sem ga težko pri- čakovala. Menim, da je voznik izvršil svojo dol- žnost pravilno in huma- no! Njenega moža je res- da peljal v Vojnik, ker pa tudi jaz stanujem na tej relaciji in ker je do mojega doma manj kilo- metrov je razimiljivo, da je mene prej odložil, na- to pa nadaljeval s prevo- zom v Vojnik. Je morda zato, ker je pač mene najprej odložil opravil ne humano delo? Ali je voz- nik kriv, ker stanujem ram, kjer ni asfalta in je moral voziti po slabi ce- sti? Priznam, da se je v avtu treslo, vendar ne ta ko, da bi mož tov. Olge Matjaž lahko padel z no- sil. Sicer pa je bila bo jazen nepotrebna, ker voznik ni vozil hitro, prav zaradi slabe ceste Katica črepinšek Zg. Hudinia 33 SKROMNA HVALEŽNOST Mnogo pišete o mladii.' pevcih, kar je tudi prav, saj si bo zaslužijo. V.seeno pa se mi ne zdi prav, da se pevskega zbora upoko- jencev iz C;elja, ki vSO že tolikokrat nastopili, nihče ne spomni. Prejšnjo sobo to je na njihovi prireditv' v Celju prisostvovalo toh- ko poslušalcev, da je bila dvorana popolnoma zase- dena. Pevci so nas razve- selili z dvajsetimi pesmi- mi, kar je precejšen do- sežek za stara grla. Nav- zoč je bil tudi pesnik Fran Roš, ki je spesnil nmoge od zapetih p>esmi. V zahvalo je prejel lep šopek. Tudi pevovodja in nekaj pevcev je bilo take nagrajenih. Vprašujem pa se zakaj niso bili prisotni sodelav- ci Novega tednika, ker delo pevskega zbora upo- kojencev to nedvomno za- služi. Mislim, da bi lahko posvetili malo prostora tu- di starim, pevcem, ki so nam pripravili nepozaben večer. TUREN.ŠEK PAVLA, Tniava 44, Trnava ZAKAJ NAS ZAPOSTAVLJAJO? Spoštovani! Spet se vam oglaša dekle iz okolice Smartin skega jezera. Zanima me, zakaj niste objavili moje ga članka, ampak ste ga uvrstili v radijske oddajo Za našo vas. Temu se ne bi čudila, če ne bi delali takih reklam na radiu in v časopisu za nagradno igro 10 X 1000. Mene takš- ne reklame za sodelova- nje v NT ne bodo več privabile. Imam občutek, da ste pričeli tudi v va šem uredništvu gledati na kmečko mladino in njiho- ve probleme s strani za postavljanja. Morda pa Je bdlo v mojem prispevku preveč kritike? Vse, kar sem napisala je resnica, zakaj bi si zakrivali oči pred njo? Čeprav sem preprosto kmečko dekle, vendar ni- sem tako preprosto, da ne bi občutila zapostavlje- nosti. Ni težko uganiti, zakaj so kmečki ljudje vase zaprti, saj, če kje sodeluješ, te odrivajo vstran. Kljub temu se ne sramujem, da sem kmeč- ka hči, saj vem, da bo prišel čas, ko bo kmet več vreden. Vem, da članek, čeprav vam ga pošiljam s kupo- nom, ne bo objavljen, ker bi to vrglo senco na vašo nagradno akcijo 10 x 1000 in bi se s tem zmanjšalo sodelovanje bralcev z NT. Moje zaupanje v vas in v vaš časopis se je zmanj- šalo in zato ga bom mo- rebitnim naročnikom od- svetovala. Jaz msem pisa- la za denar, ker ga 2afiam zaslužiti na drugačen na- čin, ampak iz želje, da sodelujem v NT, da ne- kako opišem misli kmeč- ke mladine in njihove probleme. Ker pa v va- šem uredništvu za to ni mate posluha, je škoda vsake nadaljnje minute in papirja za pisanje. Upam, da boste to pis- mo vsaj prebrali, na ob- javo ne upam, ker je v njem preveč kritike na račun vašega dela. Bilo je to potrebno, čeprav morda preostro, vendar, če je nekdo nad nečim razočaran, potem tega ne more hvaliti. Rada bi to svoje razo čaranje razodela še komu drugemu, a moram še premisliti, kako, ker bi rada še komu prihranila čas, papir in občutek manjvrednosti. S spoštovanjem; vaša nekdanja bralkti MARTINA GOLE2 Naš pripis: Glej jo no. kako je zamahnila. Mi ob- javimo njen prispevek v specializirani oddaji (s (em smo dali njenemu prispevku tudi poseben pomen), ona pa nas »uda- ri«, da nimamo posluha /a kmečko mladino. Zdaj ji objavl.iamo tudi ta pri- spevek, ki pa pa žal ne bo več prebrala. AH pa morda le? Seveda, če nisi več »nekdanja« bralka. Pa še kaj piši, saj vidiš, da ti vse objavimo, tudi ti- sto kar je, kot praviš, pre- več kritično. SLIVNICA Prosim, da objavite mo- je pismo. V njem namreč želim seznaniti bralce s Slivnico. Slivnica pred- stavlja vrata, ki vodijo na Kozjansko. Tu je križišče cest, ki vodijo na levo v Obsotelje, na desno pa v Kozje. Na cesti proti Koz- ja je v Turnem odcep nove asfaltirane ceste v Slivnico. Tudi Slivnici potres ni prizanesel. poškodovanih je bilo več hiš. 2e lani so jih nekaj obnovili, le- tos pa se delo nadaljuje. Gradijo nove hiše in jih bodo še tudi v bodoče. Zato zdaj Slivnica ni več mala revna vas. Ob- novljena je m bela kakor nevesta in Slivničani smo nanjo ponosni! STANE KURNIK, Sli^mica 35 VSEM SMO ZELO HVALEŽNI Pred letom dni, natanč neje 20. junija lani, je po- tres hudo prizadejal Koz- jansko, ni pa prizanese! tudi Dobju pri Planini, ki spada pod šentjursko občino. Takoj potem, ko si je komisija ogledala razde- janje, smo se obrnili na občino Šentjur za pomoč. Uslužbenci občinske skup- ščine so takoj ukrepali, da bi se prizadetemu pre- bivalstvu pomoč čimprej nudila. To skrb so nase prevzeli predsednik Izvrš- nega sveta inž. Jože Bu- čar, načelnik za gospodar- stvo tov. Senica, gradbe- ni inženir Budiša Mate in še več dmgih. Vsakega od njih je vsak dan nad legovala cela množica lju- di z različnimi zahtevami in prošnjami. Kljub vse- mu drugemu delu pa so bili ti ljudje potresnikom vedno na voljo z nasveti in pomočjo. Za to njihovo prijaznost in požrtvoval- nost se jim zato prebival- ci Brezja pn Dobju iskre- no zahvaljujemo. Niso pa poskrbeli le za to, da smo dobili kredi- te, ampak so nam poslali tudi gradbeno ekipo Ljub- ljane, da bi nam postavi- la nove domove. Dne 11. marca letos je ekipa prišla, vodil pa jo je zelo sposoben in po- hvale vreden delovodja Nikolaj Jug. Pod njego- vim nadzorstvom so nam delavci iz različnih repub- lik pomagali v naši stis- ki. Bili so zelo pridni in vljudni in kmalu se nam Je zazdelo, da smo vsi skupaj velika družina. Ko smo se po dveh meseoih poslavljaU, so se nam orosile oči. Zato izrekamo tudi grad- beni ekipi LJubljana — Bežigrad prisrčna hvala. Ekipa nam nI samo zgra- dila nove hiše, ampak je sama preskrbela tudi gradbeni material. Hvala tudi gradbenemu nadzorniku tov. Godlerju, ki res v veliki meri po- maga ljudem. še enkrat se prebivalci Brezja pri Dobju zahva- ljujemo vsem imenovanim in neimenovanim, ki so karkoli naredili za obno- vo potresnega področja. JUSTINA ROMIH. IVAN VOLASKO. FRANC LESKOVŠEK KAKO DOLGO ŠE? Na dan borca, 4. julija okoli osmih sva šla z mo- žem na večerni sprehod proti Laščanom tako pri- ljubljenemu »žegnanemu studencu«. Pod hišo to- variša Zupančača sva sre- čala nenzan mlad par, ki je po skrajni levi šel pro- ti Laškem. Kmalu nato je proti nama prip>eljal avtomobil, ki pa ga mladi par nd mogel videti, ver- jetno pa ga ni niti slišal, saj je pripeljal zelo tiho, zatrobil pa Jima je šele tik za hrbtom, čeprav bi lahko peljal mimo njiju. Fanta, ki se je le s teža- vo umaknil še bolj s ce- ste v hrib, je voznik že zadel z ogledalom. Ver- jetno pa ga je zadel tudi z zadnjim blatnikom, saj se je fant takoj sklonil in začel ogledovati desno nogo. Takrat pa sta iz avtomobila izstopila dva moška in voznik Je hudo klofutnil fanta, češ, da boš vedel, kako se hodi po Jagočah. Ker se mu je zdelo, da fant gleda številko avtomobila, ga je udaril še enkrat. Vozniku sem rekla, da ne ravna prav, saj je bil fant tisti, ki bi se lahko razburjal. No, moška sta se odpe- ljala, a kmalu je za nama pripeljal le voznik. Vpra- šal je, kaj nama ni bilo prav. Prepričati naju je hotel in menda je verjel tudi sam, da je prej pra- vočasno zatrobil. Zagrozil je, da bo udaril moža, ker mu je ta p>onovno re- kel, da ni ravnal pravilno. Verjetno bi to tudi storil, a sta bila v bližini dva kosca. Vendar so bile že besede dovolj hude, saj je bil voznik mlad mc^ki, moj mož pa je že sivo- las, čez 60 let star, in voz- nik bi ga udaril samo za- to, ker mu je rekel, da ne ra^nna prav. Nisva si zapomnila ne številke ne znamke avto- mobila, spoznala pa sva voznika, za katerega veva, da je eden Topoletovih iz Jagoč. Verjetno ne bo tež- ko ugotoviti, kateri. Nikoli nisem pisala' o čem takem in tudi to pis- mo ni plod maščevalnosti, ampak globoke prizadeto- sti, ki jo čutim, zaradi neznanega fanta, ki ga je voznik udaril, Ravnanje voznika je bilo ali rav- nanje pijanega ah pa ob- lastnega človeka, ki men- da misli, da so ceste sa- mo za njega in tiste, ki so prepričani.- da se lah- ko znesejo nad pešd že samo zato. ker se pač vo- zijo z avtomobih. Globoko prizadeta Tsakonca KRAŠEVEC, Kraigherjerva 16, Laško Predelala: B. P. ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA; 19 I 30 LET OSVOBODITVE PISE: FRANJO FIJAVŽ v OBDOBJU PRETRGAN IH STIKOV V takem položaju in primerih, ko ni bilo urejenih rez med političnimi aktivisti in partizanskimi skupinami, » prišlo tu in tam do nevšečnih dogodkov, ki pa radi iztimevanja domačinov na srečo niso vnesli nerazpolo enja in slabih posledic za odporniško gibanje. Navedli bi rimer, ki se je dogodil po pripovedovanju domačinov iz koUce Gornjega grada v avgustu 1942. leta. Prihod večje cupine partizanov so običajno predhodno najavljali te- iTiski sodelavci osvobodilne fronte. Toda v tistem času; ! bilo drugače. Zagoženova Nada — po pripovedovanju jene pokojne, v Starem piskru zaprte in v Mariboru; 5treljene mame Frančiške šebenik — in posestnik Jo- ! Matjaž iz Dola, torej dober streljaj daleč iz Gornjega ■ada, se spominjata, da je v tistih dneh prišla do njih :upina približno šestdesetih partizanov. Poleg hrane, za itero so zaprosili in jo dobili, so še kar sami posegli ) tem in onem, seveda predvsem po hrani in cigaretih. ^tjaž pravi, da tista skupina partizanov ni bila nič kaj "ijazna z domačim m enako je bilo pri šebenikovih, tx>- -j v hiši, ki je bila že od jeseni 1941. leta partizanom vse- i odprta. Tokrat so partizani, vse kar so dobili, hitro »spravili v nahrbtnike in odšli. Tudi hrane niso použill li njih. Ne prej in ne kasneje se Matjažu ni pripetilo "j podobnega, kajti vedno je bil v partizanski skupini ^j kak poznan partizan ali domačin, terenski sodelavec a ob opisani priliki ni nikogar prepoznal. Takšen nastop partizanov si za tisto obdobje ni niti ^ko razlagati. Ce niso mogli priti v stik s terenci, je bd- Pač povsem razumljivo, če so se ravnali po partizan- em navodilu, da se je treba v nepoznanem kraju, kjer ' veš kakšne odnose imajo posamezni kmetje do osvo dilnega gibanja, hitro oskrbeti s potrebnimi živili in se lakniti. To potrjuje Matjaževo priix>vedovanje pred ne- bnim, ko Je pravil, da pri njemu niso partizani nobe- brane použlli, niti si spekli jajc, ki so jih pri njemtt,^ Franc Rozman-Stane je bil v času opisovanja od- vijajočih se dogodkov v Gornji Savinjski dolini ko- mandant n. grupe odre- dov, komisar je bil Du- šan Kveder-Tomaž, Stane- tov namestnik pa Peter Stante-Skala. Vse tri iMt- znajo v nadaljevanki šte- vilni navedeni in nenave- deni partizani, sodelavci m podporniki osvobodil- nega gibanja. in najbrž tudi drugod dobili. Naslednjega dne je našol neki domačin par sto metrov v hribu nad Matjaževino aa pol koša jajčnih lupin, a ne da bi bilo opaziti, da bi kdo v bližini kuril ali kaj kuhal. Torej je partizane nuja in bržkone tudi naglica v nadaljevanju pohoda primorala. da so použlli kar suro\'a jajca. Lahko pa tudi domneva- mo, da je imela navedena skupina ob obisku v Dolu si- cer spremljevalca — doma/čina, a se je ta vsled čuvanja tajnosti pohoda potajil. C50RNJEGRAJSKI ŽUPAN ERNEST HAUDEK Poglejmo še nekoliko v nasprotni tabor. Spoznali bomo, da se je nasprotnik delovanja odporniškega gibanja za- vedal težkoč in resnosti položaja. Leto 1942 je bilo za Nem- ce in njihov aparat nekaj povsem drugega kot prejšnje, zavojevalno leto. Povsod na štajerskem in tako tudi v Gornjem gradu. Emest Haudek, po fK>reldu sudetski Nemec, v tistem času pribl. 50 let star, je bil postavljen za župana po od- loku šefa za civilno upravo Sp. Štajerske. Nasledil je v začetku 1^. leta domačina (jordona. Kot večina okupator- jevih funkcionarjev, županov, svetnikov in ostalih uradni- kov v civilni upravi mest, trgov in tudi podeželskih ob- čin, je bil tudi župan Haudek že dolga leta zvest pristaš nacionalsocializma. Ti ljudje so bili ob svojem prihodu trdno prepričani v zmago nemškega vojaškega stroja na bojiščih. Zato so se z vnemo in resno lotevati svojih na- log. Pomagali so pri izgonu številnih družin in posamez- nikov na Hrvaško, v Srbijo in Bosno, pripravljali so in storili vse. da bi Slovence na štajerskem p>onemčili. Ko so se začeli pojavljati puri znaki in akcije osvobodilnega gibanja, so živeli, v veliki večini še 1942, mnogi tudi še v 1943 in še dalje v prepričanju, da bodo pokončali vse pobudnike protinemSkega gibanja in njihove prista.še. Takšen je bil, zlasti v prvem začetku, župen Haudek. Toda prišlo je drugače. ZUPAN HAUDEK POROČA Posliižmio se tistih lastnih poix>5il Ernesta Haudeka, ki potrjujejo, da je še po nemškem zapiranju ljudi, stre- ljanju talcev, preganjanju partizanov z voja.škimi silami v gomjegrajski bližnji in daljni okolici partizanska puška prenekaterikrat oznanjala, da osvobodilno gibanje na tem področju še živi. 3. septembra 1942 je župan Haudek sporočil srez- kemu vodji Antonu Dorfmaistru (Kreisfiihrer, kasneje je postal Landrat, deželni svetnik) v Celje, da so se partiza- ni pojavili na gomjegrajskem področju 29. avgusta in 3. septembra. Dne 7.9. je poročal, da so partizani napadli postojanke v tej občini 4. in 5. septembra in navaja med ostalim sledeče: »Kakor sem sporočil, šteje banda čez 100 mož in vodi s seboj 3 konje. Kot je videti, bodo ti napadi vedno drznejši. Vermani iz Smartnega ob Paki teu pramool niso Joo&ai OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD R»NKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD PO NEURJU V CELJU SKUKAJ Ftl MILIJARD So-eda, 9. juilija papoldne. V zrajku je visela že skoraj ves dan neka neprijetna napetx>sft, ki je človeka zbijala v aisfalit. Bilo ni vroče, ampak obupno soparno. Okoli 16. ure se je začelo tem- niiti. Nebo je postajalo vse temnejše in drevje se je začelo rahlo poatbavaiti v pi-vili sunkih vetra, fci se je vse bclj jezil. Cez ka:kšno uro (okoli 17.) je bilo že skoraj temno. Nekajkrat se je zablisfcalo, zagrmelo, drevje se je še bolj zazibalo, s streh so začele leteti prve opeke, ljudje pa so v priča- kovanju nečesa hudega začeli za.pdrati okna ah be- gali po cestah, da najdejo zavetje. Potem se je začelo . . . Ura je bila 17,50, ko se je nad Celjem in nje- govo bUžnjo okolico razfbesnelo hudo neurje s kot golobja jajca debelo točo, fci je padala v treh pre sledjfcih 15 do 20 minut. Umirilo se je ob 1S.30. škoda je ocenjena na skoiaj pet milijard starih dinarjev, bo pa verjetno še večja, saj še niso Ofpravljeoie vse cenitve. Ni brez osno^ve trditev, da je to neurje povzročilo večjo škodo kot pot-res... Takoj ko se je vreme le delno umirilo, so stopili v akcijo vsi občani. Prizor je bil grozen: drevje uni- čeno, stekla razbita, odkrite strehe, da o škodi v kme- tijstvu sploh ne govorimo. Takoj se je zbral štab za elementarne nesreče in dva dni kasneje je celjski izvr- šni svet ocenil njegove ufcreipe kot učinkovite. Neurje je zajelo območje od šmartnega v Rožni dolini do Zagrada in od škofje vasi do Levca. Med najbolj prizadetimi kraji po strašni ujmi, ki je ne pomnijo niti najstarejši občani, kjer je škoda na sta- novanjskih, poslovnih in proizvodnih objektih, komu- nalnih napravah, kmetijskih površinah, nasadih, parkih in vrtovih, so: Celje, Lava, Ložnica, Babno, Medlog, Lopata, Ostrožno, Dobrova, Hudinja, Lokrovec, Smar- jeta, Tmovlje, Začret, Bukovžlak, Teharje, Zavodnja, Zagrad, Miklavški hrib in Lisce. Na tem območju je po toči prizadeto nad 3500 ha kmetijsko obdelanih površin ravninskega predela, kar predstavlja 36% celotne kmetijsko obdelovalne po- vršine v občini Celje. Njivske, vrtne in travniške kul- ture so uničene 100%! V industriji je na objektih in drugje za 937 milijonov škode, v gradbenih in drugih podjetjih za 284, v trgovini, gostinstvu in obrti za 115, šolah, VVU in dijaških domovih za 95, v zavxxlih, usta- novah in društvih pa za 77 milijonov starih din. izire- dno je prizadeto področje kmetijstva in vrtičkarstva. žita je bilo uničenega na 511 ha za 214 milijonov, koruze na 284 ha za 181, vrtnin s krompirjem na 113 ha 209 milijonov ali skupvaj z ostalim za 703 miU- jKMie starih dinarjev! Travniki so uničeni na površini 2045 ha in je škode za 372 milijonov, sado^-njaki na 227 ha s škodo 236 milijonov in vinogradi na 55 ha s škodo 88 milijonov ali skupaj 696 milijonov starih dinarjev! Na vrtovih je nastala škczno v noč in to celo ob nedeljah. In še to: tudi sami občani so se vključili v akcijo za odetranjei^anje posledic. Tako so bile ulice kmalu očiščene, steklo pometeno, kana- lizacija dela normalno in podobno, žal pa so drevje in nasadi takšni, kot da bi bili sredi jeseni in tudi tiržnica je skoraj prazna ... REPORTAŽO SO PRIPRAVILI Tekst: TONE VRABL BOJAN VOLK Poitografije: TONE TAVČAR DAMJANA STA- MEJCIC IGOR KNEZ ŠMARTNO Ker je v okoi šole še precej j, parcel, jih ljudje jo, da bodo na nj li hišice. Prav Šmartno širi, pj^ tudi bilo, če bi kraju z gradnjo obljubljenega zdij ga doma in blokj kojence in Član borcev. Prebivalci šmaj pridno pripravlja svoje hiše ozirom ce priključijo 5, kanal. Le-ta je bi že pred tremi 1, pa je že čas, da 1 NEPI Aktiv zveze boi skega Izletnika, k 32 članov, je že la zal tesne stike 2 novogoriškega w ga podjetja Avti Lani so jih povali Ije, kjer so si ogle gove znamenitosti sosbvovaU zaklju^ reditvam na čast o ga praznika. Pred dnevi so danji borci NOV ij ka vrnili obisk, j je odšel tudi pi in predstavnik ol>| odbora ZB Celje, Zupane-Ivo. Novo so jih sprejeli > prisrčno. Tako sO] pravili obisk di muzeja, obiskali 1 Croriška Brda iii| Drugi dan so se; družili še borci i PREBOLD m V spomin na 3< se, ko so lovci tako zanimive Ion nike, bodo nefe; nega to nedeljo i tudi člani lovske < iz Prebolda. Že dopoldne bc Spoštovani! ' Najprej vas ! pozdravljam. Žab' se za nagrado, k' prejela. Opozarja^ vas na nastalo P nagrajenem f »Slovenka sem«' 1000). V časopisu; Kravanja z zve imenom Ahna P je bila predlagani belovo nagrado, pa se glasi: IdaJ^ Ob izgubi Fort^ se iskreno na njegovi ter dobrim pomoč. FoseWi_ Stram in &tre^\ v Loki, za n^' glosti in looi(^: sin Pank'"*^ fi 'SOTLC — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE ~ OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE DTLE — pD RINKE DO SOTm — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE Judi potrebni priključ- idnje neurje je po- »čilo, da je Paka v em spodnjem delu itopila bregove in pre- lla del Smartnega. ja tega ne bi bilo, če )ila reka regulirana v bijem toku. Ob zanKO KOTNIK OBISK a Slavnika in tako so ikupaj odšli najprej v vo k spomeniku pad- )orcev IX. korpusa in mje sklenili v Lok- kjer so se tudi dogo- i, da bodo poslej pri- Ijali srečanja nekda- borcev NOV iz vseh nskih- avtobusnih po- j. Organizator prv-ega lega srečanja bo ak- 5B celjskega Izletni- isk nekdanjih borcev , ki so zdaj člani ko- ra Izletnika, je več uspel. Pozorni gosti- so jim med drugim ločili, da so se sezna- s zgodovino NOB na območju in tudi si- oskrbeli, da je sreča- >otekalo v prijetnem ilo^enju. MB )VCI jvanje, glaraa prire- pa se bo pričela po- e ob i>etnajsti uri in Seščah pri Cijanu, je lepa okolica kot 5 primerna za prire- podobnih prireditev. Jv dniškim imenom Ita je bila ena pi-vih filma. Pisateljica Al- irlinova je bila pred- ; za Nobelovo nagra 3 vas prosim, da opozorite na napa- iriški pozdrav! Ivanka Kamplet, Stranje 16, Šmarje pri Jelšah in pradeda ^ačiča ^ so ga spremili cvetje in veaice l)em za sikrb in ovalnim med. se- »I*rimož Trubar« 'njegove onemo- cč. dji^ovš^ini za ^So sormistvo kje NAŠ KRAJ • KONJICE: KAM Z OSKRBOVANCI? V občini Slovenske Konjice so že pied petimi leti ij&delali program ob- nove Lambrehtovega doma, v katerem živijo predvsem stari in onemogli ljud- je. Program je predvidel adaptacijo doma in gradnjo prizidka s petdeset ležišči. V letu '1971 pa je izšel repub- liški zakon o socialnih zavodih in pra- vilnik o tehničm opremljenosti teh zavodov. Zakon je določil, da morajo socialne zavode v skladu z normativi pravilnika preurediti v roku štirih let, sicer pa morajo prenehati z delom. Ta rok bo potekel v dragi polovici letošnjega lela. S sklepom skupščine so se v Slo- venskih Konjicah odločilo, da bodo v prvi fazi adaptirali Lambrehtov dom. Naročili so izdelavo idejnega projekta, kd ga je potrdila tudi posebna verifi- kacijska' komisija pri republiškem se- kretariatu za zdravstvo in sotialno varstvo. Predračunska vrednost del, ki jih je predvideval projekt je znašala 290 milijonov starih dinarjev, pri če- mer je bila predvidena preureditev vseh prostorov. V sto let starem domu je bilo namreč prostora le za .50 oskr- bovancev, čeprav jih je v njem prebi- valo znatno več. S predvideno obnovo doma pa bi se število ležišč za oskrbo- vance povečalo na 86. Po potrditvi idejnega projekta so v Konjicah nemudoma naročili še iz- delavo gla\mega projekta, ki pa se je časovno zelo zavlekla. Med tem so se cene gradbenega materiala in storitve- nih del močno povečale, tako da je predračunska vrednost glavnega pro- jekta znašala 405 milijonov starih di- narjev. Kljub temu, da je republiška skupščina pokojninskega in invalidske- ga zavarovanja zagotovila 290 milijo- nov starih dinarjev in občinski sklad za investicije v družbeni standard ter samoupravna stanovanjska skupnost ostalih 115 milijonov dinarjev, sredstev za popolno obnovo doma še ni dovolj. Projektant namreč ni predvidel neka- terih dodatnih del, kot je ureditev greznice, pozabil pa je tudi na strope, in vprašanje je^ od kod dobiti denar Tia, dokončjio obnovo doma. Pri ureditvi Lambrehtovega doma so Konjičanom precej pomagale obči- ne, iz katerih so oskrbovanci. Tako so denar prispevale občine Velenje, Slovenjgradec, Maribor, "škofja Loka, Šentjur in Celje, le občina Ljubljana — Center je pomoč odklonila, češ da nima denarja. V Konjicah računajo, da bo obnovljen dom vseljiv že čez dva meseca, vendar pa se zavedajo, da s tem problem zavoda še ne bo rešen. Le 80 od 115 oskrbovancev se bo vse- lilo v obnovljene pro^store doma. Osta- lih 35 oskrbovancev pa bodo začasno namestili v prostore stare konjiške graščine, ki pa niso primerni in jih ie odklonila fudi pristojna služba na republiškem sekretariatu za zdravstvo in socialno vdPltvo. Tako bo morala občina Slovenske Konjice v čn:mkra.j- šom času uresničiti .še drugi del pro- gra.ma obnove Lambrehtovega doma in zagotoviti sredstva za dograditev prizidka, v katerem bi bilo še 40 le- žišč za oskrbovance. Nedvomno pa bi bilo prav, da za dograditev prizidka prispevajo sredstva tudi ostale obč^ine, iz katerih so oskrbovanci. DAMJANA STA]^.rEJeTČ: « CELJE: ZA VARSTVO OKOLJA Pred daievi so se na prvem zboru sestali delegati ribiške družine Celje, ki so bili izvoljeni po posameznih kra- jevnih .skupniostih. Prvega zbora, ki je bil v samopostrežni restavraciji v Ga- berju, se je udeležilo 52 delegatov in častni člani. Podpredsednik Franc Vi- tanc je vse navzoče seznani] z njihovi- mi pravicami in dolžnostmi, sprejeli pa so tudi ve^ pomembnih sklepov. Tako bodo za izgradnjo rekreacijske- ga centra na Golovcu prispevali 3000 din. Vsi delegati so soglašali, da pri- stopijo k samoupravni telesno kultur- ni skupnosti, skupnosti za varstvo okolja in voda ter skupnosti voda Sa- vinje in Sotle. Zavzeli so se, da bi morala večjo vlogo odigrati tudi rajonska ribiška zveza in to predvsem pri sklenitvi sa- moupravnega sporazainia. o enotnih kri- t«rrijih ribolovnega sistema, vsaj v področju Savinje. Kaj se zdaj dogaja? Ribič iz npr. Laškega ne more loviti v Mozirju ali obratno. V Celju so što- rih korak naprej in dovolijo vsakemu — ne glede na članstvo v kateremkoli društvu — da lahko lovi pri njih, se- veda da poravna osnovne pristojbine. Odločili so se tudi, da bodo v teh dneh, zlasti pa ob nedeljah, pripravili več očiščevalnih akcij okolja šmartin- skega jezera. Prva akcija je že bila zadnjo nedeljo. S tem želijo, da pripo- morejo k čistejšemu okolju, kajti to nam bo v prihodnjih letih še kako prav prišlo. Lahko rečemo, da je prvi zbor de- legatov ribičev lepo uspel in da od njih upravičeno pričakujemo še boljše dosežke na tem področju. Ne samo tekmovalne in »zasebniške«, ampak predvsem tiste, ki pripomorejo k lep- šemu izgledu in tako boljšemu počut- ju^ našega celotnega okolja. • ŠENTJUR: MLADINA RESEVNE Osnovna organizacija ŽSM Resevna je v šentjurski občini ena najbolj de- lavnih organizacij. Obsega vasi Kranj- čica, šibenik in Podgorje, kjer se je zadrževal med vojno velik del kozjan- skega odreda. Ker sta v tem predelu pokopana narodna heroja Dušan Lah in Cvetka Jerin, so mladinci osnovne organizaci- je Resevna med svoje delovne pro- grame vključili tudi oskrbovanje spo- minskih obeležij omenjenih junakov. Ob dnevu borca so mladinci organizi- rali k spomeniku pohod, katerega so se udeležili tudi nekateri člani pred- sedstva občinske konference. C. Stropnik • CELJE: OBNOVLJEN! »RIBIČ« Od jutri dalje bo imelo gostišče »Ribič« spet odprta vrata. Obnovljeni ali bolje rečeno kar novi »Ribič«. Po zamisli inž. arh. Janka Hartmana je dobil predvsem novo obleko. Spod- njo in zgornjo. Lepo in okusno. Pri- vlačno in če bo zdržal in nadaljeval tisto, po čemer Je slovel že prej, po- tem je zanesljivo, da je Celje dobilo enega najlepših gostinskih lokalov. Obnovljeni »Ribič« je v pritličju pravzaprav zadržal svoje prostore: to- čilnico, v kateri je tudi 16 sedežev, za- tem jedilnico za 40 gostov in malo po- sebno sobo, bivši »bunker«, v katerem je prostora za 24 ljudi. V prvem nad- stropju sta dve izredno lepi sobi, ki imata skupaj 80 sedežev, na vrtAi pa bo prostora za 48 obiskovalcev. Kot prej bo tudi obnovljeni »Ribič« odprt za goste vse dni v tednu, razen nedelje. V svojerrt poslovanju bo za- držal prednosti ribjih specialitet, je- dil iz morskih in sladkovodnih rib. MB • ŠOŠTANJ: TURISTIČNI IZLET v nedeljo se je iz Šoštanja odpelja- lo na poučni izlet 45 članov turistič- nega društva. V jutranjih urah so se najprej ustavili v arboretumu Volčji pKJtok, kjer so si nekateri nabavih tu- di različne sadike okrasnih rastlin. Zatem so v Cerkljah pri Kran^ju obi- skali še cvetlično in lovsko razsta.vo, ki jo je vzorno pripra.vnlo tamkajšnje turistično društvo. Ob tej priliki so se srečali in pogovarjali tudi s fimkcio- narji turističnega društva Cerklje in jih povabili na obisk v Šoštanj. Po ogledu razstave so obiskali še Krvavec, Preddvor in Jezersko, kjer Je bil ob Planšarskem jezeru daljši postanek za oddih. V. K. • ŠENTJUR: OBRAČUN KRAJEVNE SZDL Pred kratkim je za minulo mandat- no obdobje polagala obračim svojega dela krajevna konferenca SZDL. Po- ročilo, ki jo bilo zelo izčrpno, je podal predsednik Avgust Božič, vsebovalo pa je realizacijo nalog, ki so jih uresničili v sodelovanju s krajerao skupnostjo, družbenopolitičnimi organizacijami in drn.štvi. Kraje\'na organizacija SZDL v Šent- jurju je opravila veliko nalogo tudi pri odpravi potresa ter bila v pretek- lem obdobju pobudnik vrste proslav in komemoracij. I>ripravila pa je tudi po- bratenje s krajevno skupnostjo Kolo- dvor iz Ljubljane. E. Reonik MALA AMKilA VEIIKO DOBILI Občima celjske občine te dni proslavljajo svoj ob- činski prazaidk. Posebno slovesno je že ves teden v Skofji vasi, kjer potekajo tudi osrednje prireditve ob prazniku. V prejšnjih dneh so tu slovesno odprh že prenovljen kulturni dom, novo športno ig'rišče, pre- dah so naanenu več asfaltiranih cest . . ., skratka, za ta kraj je letošnji občinski praznik izrednega po- mena. Povprašal sem pet krajanov, kaj njim osebno pomenijo vse te pridobitve, česa so najbolj veseli. Takole so pripovedoTOli: Ivan MRAVLJE, sekre tar krajevne konference SZDL: »Toliko kot letos ni naš kraj še nikoli do- slej dobil. Najbolj smo vsi veseli asfaltiranih cest. Pri asfaltiranju nam je veliko finančno pomagala občina, najbolj pa so za- služni krajani samd, ki le- tos že drugo leto plaču- jejo samoprispevek v vd- šdni 1,5 odstotka meseč- nega dohodka za ceste. Nič manjša pridobitev za kraj pa ni kulturni dom in športno igrišče.« Tone SENT(X;NIK, pred- sednik sveta krajevne skupnosti: »Največ nam vsekakor pomenijo ceste. Tu je res treba pohvaliti zavest naših občanov in njdhov posluh za proble- me skupnosti. Posebej bi pohvalil naše mladince, ki so ob pomoči pripadni- kov JLA sami zgradili športno igrišče. Prepričan sem, da bodo zdaj, ko bodo imela na razpolago prostore, postali še bolj družbenopolitično aktiv- ni.« Tone POTEKO, zapo- slen v TVO: »Čeprav sem doma v sosednji krajevni skupnosti, se zavedam, koliko je škofja vas letos pridobila. Vse delovne or- ganizacije v kraju so tu- di vsaka po svojdh mož- nostih prispevale svoj de- lež, predvsem e denarno in strokoAmo pomočjo. To se mi zdi tudi edino pra- vilno, saj večina kr.ajanov dela prav v teh podjetjih m so samd največ prispe- vali k temu, da danes vse to imajo.« Franc JAMNIi^EK, član pripravljalnega odbora za izgradnjo igrišča m do- ma: »Pomembna je to, da se bodo vse pridobitve nekje poznale. Pokazale se bodo v povečani druž- benopolitični in telesno- kultumi dejavnosti v kra- ju. Povečala se bo kultur- na dejavnost v novem do- mu. 2elim pa, da bd znali naši občan: ceniti to, kar so dobili, da bi znali te pridobitve čimbolj učin- kovito izkoristiti.« Martin NOVAK, pred- sednik TVD Partizan: »Zdaj ko smo odprli no- vo športno igrišče, ki ga doslej nismo imeli, se bo aktivirala tudi telesjiokul- tuma dejaATiost v kraju. Doslej je bila ta dejav- n.ost omejena preendijo na obrazcu DZS 1,65 »Prošnja za štipendijo« in priložijo naslednja dokazila: — overjen prepis ali fotokopijo dokazila o učnem uspehu (zadnje spričevalo, spričevalo o zaključnem izpitu, potrdilo o opravljenih izpitih); — potrdilo o premoženjskem stanju in število dru- žinskih članov . Kandidati naj pošljejo prošnje do 20. 8. 1975 na( naslov: KORS. konfekcija oblačil Rogaška Slatina, j priporočamo Izredno moderen Gatsby klobuk lahko kupi. te tudi pri nas. Iz prave zajčje kože (dlak) ga Izdelujejo v Universale Domžale, proda- jajo pa v svoji prodajalni Universale v pa. stelno zeleni, sivi in rjavi barvi, Cenas 400,00 din. V Salonu T lahko kupite tudi dekorativne predmete, kot je tole ročno delo (pečen emajl) zagrebških umetnikov. Cena 202,17 din. Vezenina Bled je pričela misliti tudi na na- še najmlajše, tako da lahko tole ljubko de-, kliško spalno srajco iz zvezenega batistaj kupite na otroškem oddelku veleblagovnica. Tkanina. Cena 170,00 din. Priporočamo vam obstoječa plastična cvet- lična korita, ki jih lahko v različnih barvaM (rumeni, oranžni, rdeči, zeleni, beli) izbere*; te v prodajalni Astra. Cena: 34,80 din. V specializirani otroški prodajalni Cicibaja prodajajo praktične in ljubke otroške ^^P*A ne plašče iz frotirja v velikosti 4, 4 in ^ Cene od 146,00 do 154,00 din. i t7. lulil 1975 — St. 28 NOVI TEDNIK — stran 15 SKOKOV MEMORIAL VEDNO BOLJŠE V soboto 19. julija, bo verjetno letos najeUtnejša itietslia prireditev, vsaj kar je medlilubskih mitingov ti- Se, v Jugoslaviji. To je ju- »ilejni, XX. Skoliov memori- il. Žal letošnji jubilejni pri- reditvi ne bo več prisostvo- vala Ferdova mama, ki je ircd meseci umrla v vise- li starosti. Skokov memorial je ena zaned tistih atletskih prire- litev v Jugoslaviji, o kateri ovorijo vsi atletski zaljub- jenci z največjim spKJŠto- anjem in si ga tudi z naj- ečjim veseljem ogledajo, o ijem govorijo in pišejo. To 1 miting, ki bi veliko ob- jubljal in malo dal, kot se .ogaja po drugih naših kra- iii. To je prireditev, kjer omači prizadevni športni .elavci poskrbijo za nekaj rhun.skih imen svetovne tletike, ki dajo mitingu ob nočni, izbrani konkurenci es šarm, ki ga lahko prl- editev kraljice športov da. .tletika ima v Celju svojo jodovinsko mesto in zato i čudno, da vsi živijo zanjo 1 ob njej. V mestu skoraj i športnika — pa tudi dru- ih —, ki v teh dneh ne bi Dvorili o sobotnem tekmo- anju, ki bo kot vse kaže, reseglo vse dosedanje. Poskušajmo narediti kra- !k sprehod, kdo je že iz ^etovne atletske ehte nasto- il v Celju. Tu ne manjka vetovnih rekorderjev, olim- Ijskih in evropskih prva- Dv ter drugih. Skoraj bi 5 tudi težko našU konti- 3nt, da hi iz njega nasto- il atlet aU atletinja v Ce- u. Težko bi našteli vse dr- ive, katerih zastave so.vi- rale na stadionu Borisa idriča. Marsikateri .svetov- i rekorder ali olimpijski nagovalec je čudno pogle- ll, ko so ga povabi h v Ce- e. mesto, ki ga težko naj- nih kartah. Tako je bilo včasih. Danes je drugače. Atleti so kot nomadi, ki po- tujejo po svetu, se spozna- vajo in izmenjujejo mnenja. In zdaj, če kdo pove, da je bn v Celju, mu drugi odgo- vori, ja vem, to je pa tam, ko znajo tako lepo atletska tekmovanja organizirati. At^- 1 etika je mestu Celju pones- la poznanost in sloves v svet! V soboto bo priložnost, da se v to ponovno prepričamo in verjamemo, da nebo nič drugače, kot prejšnja leta — čudovito! Letošnja prireditev pa ne bo slovesna samo zaradi nastopa resnično odličnih atletov iz dvanajstih držav iz treh kontinentov, ampak bo veličastna tudi zato, ker je po.svečena 30 letnici osvo- boditve, dvajseta po vrsti, je ob občinskem prazniku in ne nazadnje ob 25 letnici obstoja AD Kladivar. TO je pa že tisto, kar lahko reče- mo, da je vzgled in spošto- vanje. TONE VRABL ATLETSKA SMETANA Do zaključka redakcije nam je tehnična ^kipa pri AD Kladivar ju, Peter Drofe- nik, Štefan Jug in Franc Mimik posredovala najbolj zanimive podatke o sobot- nem tradicionalnem atlet- skem mitingu — Memorialu Ferda Skoka, ki bo na spo- redu že dvajsetič. Prijavilo se je kar dva- najst evropskih dežel, tu pa so še atleti ZDA in Kenije. Organizator pričakuje nastop 220 atletov in atletinj. Lahko pa vas seznanimo o nekate- rih zanimivih disciplinah, ki bodo v soboto od 16. 30 ure naprej na štadionu Borisa Kidriča v Celju. Osrednja točka tekmova- nja bo vsekakor tek na 800 metrov za moške. Tu se bo do srečali odlični Luciano Sušanj, Kenijec Mike Boit, Madžar Nemeth, Lukanov (Bolgarija), Avstrijca Zettl in Marsch ter Savič in Ugren iz Jugoslavije. V memorialni disciplini, teku na 100 metrov, bo letos lanskoletni zmagovalec Ka- rasi imel dobre naslednike. Favorit je Američan Mark Lutz, ki je že tekel 10,2. Naš Pisič se bo moral po- truditi, da bo ponovil rezul- ' tat iz Zagreba. Vzhodni Nemci nam pošiljajo Pfei- ferja in Madžari Discoeva- rija. Na zahodni strani štadio- na bodo dobro uro ogreva- li ljubitelje atletike skakal- ci v višino. Naši dolgoprogaši bodo imeli priložnost za dosego boljših rezultatov. V teku na 5000 metrov bosta nastopila Poljak Pierzynka in Madžar Fancsali, oba 13:54.0. Ivan- čič pa bo po svojem rezul- tatu iz Leipziga 19;33 m imel v metu krogle za ri- vale Giessa (DDR) 20,42 m in Hjeltnesa (Norveška) 19,50 m. Pečar in Mijač bosta ime- la v družbi ponovno sve- tovnega prvaka Povvella. Tu pa sta še Tegla (Madžarska) 64,02 in Hjeltnes (Nor). Uro pred svečano otvoritev ob 15.30 uri, se -bodo pomerili že skakalci ob palici. Mike Tully in Casey Carrigon sta letos že preskočila 545 in 540 cm! Pri ženskah so najmočnej- še zastopane tekmovalke iz Madžarske in Avstrije. Po- sebno zanimiv bo tek na 800 metrov, kjer ima lepo priložnost Danica Urankar. Larrien (ZDA) je letos tekla že 2:04,8, Kulszar (Madžar- ska) pa 2:02,4. Discipline: moški — pali- ca, 100 m, 110 m ovire, 400 m 800 m, 5000 m, 4 x 100 m, višina, daljina, disk, krogla, in ženske — 100 m, 400 m, 800 m, višina, daljina, in kopje. J. KUZMA POKAL NT—RC NAJBOLJŠEMU CELJANU Navada je že, da tudi uicdinštvo Novega U-diiika in radia t;elje prispeva darilo za najbolj.šcga atleta ali atletinjo na največji atletski prireditvi v tekočrm letu v Celju. Tako bo tudi lotos in bomo po teknio\anju izročili najboljšemu Celjanu vi-Iiko kristalno vazo s posvetilom, ki so jo izdelali v priznani -.teklami v Rogaški Slatini. Do sedaj so to pomembno lovoriko žc osvojili Roman LeSek (1971), Danica Urankar (1972) Peter Svet (1973) in Nataša 1'rbančič (1971). Kdo bo peti, torej ob majimem jubileju? S tekmovanja pa bodo za naša dva medija poročali: Jože Kuzma, Tone Tavčar, Lojze Ojster.šek, Kaiel Jug in Tone Vrabl. DVA NASLOVA ZA MOZIRJE Pred zaključkom šolskega leta je bilo na novi atletski stezi pri OS Mozirje občin- sko pn^enstvo ŠŠD v atletiki. Oba naslova so osvojili mla- di Mozirjani — pri pionirjih in pionirkah, medtem ko so naslovi občin, prvakov romali sameznih disciplinah romali na večje število šol. Tehnični rezultati: Pionirja — 60 m: Stopar (Mo) 8.2, Remic (G.G.) 8,3, Krivec (Lu) 8.4; višina — Prušek (Mo) 155, Metulj (G. G.) 150, Vrtar (G. G.) 145 cm; krogla — Puntek (Lu) 11,78, Finkšt (Mo) 10.52 in Pečnik (G. G.) 10.25 m; 400 m — Mavric (G. G.) 1:04.9, Skomšek (Mo) 1:05.1 in Pod- bregar (Lu) 1:07.7; daljina — Weis (G. G.) 5.12, Zamemik (Lu) 4.80, Potočnik (Mo) 4.53 m; štafeta 4x60 m — Mozirje 33.0, Luče 33,9 in (gor- nji Grad 34.5; troboj — 1. Krznar (G. G.) 114 točk, 2. Štiglic (Mo) 97 in 3. Močnik Cu) 91 točk. Ekipno - 1. Mozirje 320, 2. Gornji Grad 306 in 3. Luče 292 točk. Pionirke — 60 m: Skok (Mo) 9.1, Vršnik (G. G.) 9.4, Rose (Lu) 9.5; višina — Turk (Mo) 140, Pahovnik (Lu) 130, Poznič (G. G.) 120 cm; Krog- la — Oajner (Mo) 9.35. Cer- nevšek (Lu) 8.96, Rebič (Mo) 8.05 m; 300 m — Hudibrez- nik (Lu) 49.5, Krebs (Lu) 50.5, Veršnik (G. G.) 50.6; daljina — Mlakar (Mo) 3,94, Roblek (Lu) 3,60 in Aram (Mo) 3.59 m; štafeta 4x6o m — Mozirje 37.3, Luče 38.0; troboj — Zagradišnik (G. G.) 131, Klančnik (Mo) 118 in Breanik (Lu) 110 točk. Ekipe — 1. Mozirje 372, 2. Luče 314 in 3. Gornji Grad 266 točk. J. K. NOGOMET — ROGATEC VELIK NAPREDEK straža iz Rogatca si je priborila s pridobitvijo na- slova prvaka v TNZ Celje članstvo v conski nogometni ligi SRS — vzhod. Ta izre- den uspeh je vsekakor rezul- tat načrtnega strokovnega in vzgojnega dela v klubu. Tre- ner Stipe Pešič je ob tem uspehu svojega ligaškega mo- štva med drugim dejal: »Naš uspeh je bil zaslužen. V pod- zvezni ligi smo nastopili z 18- timi igralci, katerih povpreč- na starost je znašala 24 let. Obisk na treningih je bil prav dober, pa tudi discipli- na igralcev na tekmah je bi- la na višini. Vsak četrtek smo v tekmovalni sezoni ig- rali težje prijateljske tekme s kvalitetnimi moštvi iz so- sednje Hrvatske. Kako bo s članstvom v conski ligi? že 20. t. m. bomo pričeli s pri- pravami. Imamo precej po- nudb igralcev iz drugih so- sednjiH hrvatskih klubov. Nekatere okrepitve bodo vse- kakor potrebne. V glavnem pa se bomo naslonili na last- ne moči. Glede financiranja menim, da ne bo težav. 2e doslej je TKS Šmarje pokar zala veliko razumevanja za naše delo. Vso podporo ima- mo uidl v steklarni Straža. V kraju je izredno zanima- nje za nogomet. Močno skr- bimo za nove kadre iz vrst pionirjev in mladine. Trenut- no trenira pod vodstvom La- dislava Dunaja in Jožeta Go- ručana 40 pionirjev, sam pa poleg ligaškega moštva tre- niram še 20 mladincev. Pre- pričan sem, da bomo uspeli tudi v conski ligi pokazati svoje kvalitete v tem zahtev- nejšem tekmovanju!« J. K. V SOBOTO TRIM PLAVANJE ALPINIStiCNI Kill-iČElš VA VELIKA USPEHA Pred kratkim so zabe- Sili celjski alpinisti velik ipeh na dveh področjih, ana Canžek Franc in Jošt Ivo sta kot prva letos po- )vila eno najtežjih smeri tlijskih Alp »varianto« v verni steni Travnika. To po 25. letih d-^uga celjska weza, ki je uspela v tej leri. Prvenstveni vzpon je »ravU Cic Debeljak z Mar- nom Perkom leta 1950. Ta ler je bila takrat najtežja Julijskih Alpah — ocena t, višina 800 m — in še nes le od najboljših redko movljena. Njun čas 10 ur ve, da sta pred odhodom Francijo in Italijo že v ločni kondiciji in priprav- na za najtežje vzpone v anitu. Drugi uspeh ni nič manj- Tabor z »absolventi« ple- Ine šole, ki je bil na Ok- olju je pokazal, da raste Celju nov, zelo sposoben tudi resen plezalski na. 5čaj. Mladi plezalci, ki bo- letos končali šolo in po lil pripravniki alpinistične- odseka, so kot prvi v na- ši ali menjaje, seveda pod dzorstvom članov in na- nika, ponovili naslednje leri: Salaj-Gerinov greben rske gore TII., Debeljako. varianto Igličeve v Mali Rinki V., steber Štajerske Rinke IV,, Debeljakovo v Mali Rinki IV., Dušanov ste- ber v Mali Rinki III. in Si- jo Brane. Vodniki na toboru: načelnik Cic Debeljak, Tone Planinšek, Kari Geršak, Bra- ne Gračner, Srečko Mesarec, Inkret Irena in dr. VUč. Te- čajniki: Šah Marjana, Zevnik Cvetka, Bergant Andrej, Kra. mer Gregor, Dolžan Aleš šuster Jože, Zula Vinko, Deželak Vinko, Lesjak Janč, Štamol Srečko, Lorber Rudi. Razveseljivo je, da so se pov- zpele med najboljše po dol- gem času zopet ženske te- čajnice. Treba bo seveda še vztrajnega dela in urjenja z vsemi; že začetek pri ple- zalnih vzponih nove genera- cije pa vzbuja polno zaupa nja. V dveh dneh je bilo preplezanih 31 vzponov v osmih smereh. OPOZORILO PLANINCEM Vse postojanke v Savinj- skih alpah so neprekinjeno odprte in oskrbovane Smu- ka na Okrešlju idealna, mož. na tudi še na plazu pod Pla- njavo. Vzpon skozi Turški žleb zaradi izredno trdega snega precej zahteven, pred- vsem ob sestopu. Brez cepi- na veliko tveganje. CIC 16. stran — NOVI TEDNIK 17. julij 1975 PREDSTAVLJAMO NAŠA KOPALIŠČA v današnji številki Novega tednika vas bomo podrobneje seznanili z nekaterimi kopa- lišči na celjskem območju, o tem koiiko stane vstopnina za odrasle in otroke in ne na- zadnje tudi o tem, koliko stopinj Ima voda. Sicer pa preberimo zapise naših novinarjev, ki so obiskali tokrat Prebold, Šentjur, Radeče in Rimske Toplice. LJUBEK BAZEN Kopalni bazen v Šentjurju men v dolžino 15 metrov, v širino pa 7 ter zadrži 650 m\ vode. V letošnjem le- tu je bila napravljena nova vodovodna napeljava, ki za- jema' vodo iz vodovoda in prečiščena skozi filter pri 23 stopinjah (v preteklem ted- nu) razveseljuje . predvsem šentjursko mladež. Na baze- nu namreč prevladujejo otro ci, učenci četrtih in petih razredov pa imajo sedmega julija tu celo plavalno šolo. Začnejo ob deseti uri dopol- dan, kjer se pod nadzorstvo^ plavalnega učitelja učijo pla- valnih veščin. Sicer pa veljajo za kopa- lišče v Šentjurju naslednje cene: za odrasle 6 din, za mladino do 18 let 5 din in za otroke 4 din. Mesečna kar- ta za odrasle velja 100 dinar- jev, za mladino 75,—, sezon- ska karta za odrasle 175 di- narjev, za mladino pa 125 dinarjev. VODA, TRAVA v Radečah imajo ob cesti, ki pelje proti Jagnjenici ba- zen, velik 12,5x25 m, a brez strahu ta bazen, v katerem je voda topla tudi do 23 stopinj, je umaknjen stran od ceste in okoli njega je veliko ze- lene površine, na kateri se lahko otroci brezskrbno po- dijo, če se ravno ne kopajo v svojem malem bazenčku. Ce ga boste obiskah, boste ob delavnikih odšteli za eno- dnevno kopanje 5 dinarjev in za otroke le 2 dinarja, ob ne- deljah in praznikih pa je vstopnina malo višja, a še vedno nizka, 6 in 3 dinarje. Tudi za dijake so posebne cene, 3 dinarje plačajo ob delavnikih in 4,50 ob dnevih namenjenih lenarjenju. No, če boste postali po kopanju lačni, boste lahko v bližini dobili kosilo, na bazenu i>a imajo tudi žar in seveda vse, kar spada zraven. Ob sobotah pa boste plačali še 15 dinarjev in lahko se boste zavrteli ob veselih zvokih, ki jih iz instrumentov izvab- lja priznani ansambel RUSA. DOVOLJ ZNAN v Rimskih Toplicah imajo dražjo vstopnino. Za enodnev- no namakanje v vodi, ki do- Bazen v Rimskih Toplicah je vedno pola seže tudi 25 stopinj, boste od- šteli 13 dinarjev, če pa pri- dete šele pK>poldne po 14.uri pa 10 dinarjev, kakršna je tudi vstopnina za otroke, ki se lahko kopajo v posebnem manjšem bazenu. Voda je v obeh bazenih čista kljub ve- likemu številu obiskovalcev, saj bazen pogosto izpraznijo in očistijo. B. P. ČUDOVITA OKOLICA Ni malo tistih, ki se strinja- jo, da je okolica preboldske- ga bazena ena najlepših na celjskem območju. Zraven kopališča je v gozdičku lepo weekend naselje z lesenimi hišicami, precej prostora pa je tudi za postavljanje šoto- rov. Poleg tega pa je v bli- žini bazena in v/eekend na- selja še prijeten gozdiček, v katerem se lahko kuri ogenj tn je prostor idealen za eno- dne-vne družinske piknike. Se- veda, če je lepo vreme. Sam bazen meri v dolžino petdeset metrov, v širino pa dvanajst. V južnem delu bazena je voda visoka pri- bližno en meter, proti na- sprotnemu koncu pa globi- na narašča do petih metrov. Temperatura vode v bazenu je od dvajset do petindvaj- set stopinj Celzija. Vstop- nina za odrasle je pet di- narjev, za otroke pa dva. Pred kratkim so pričeli tu- di s plavalnimi tečaji za otroke. s Sicer i>a naj pvovemo še to, da je na bazenu tudi re- stavracija, kjer lahko ob zmernih cenah dobite pijačo in vse vrste jedi. J. V. Na podlagi 6. in 42. člena pravilnika o kreditiranju stanovanjske graditve razpisuje Samoupravna stanovanjska skupnost občine Šmarje pri Jelšah II. N A T E e A J 4 za posojila delavcem, katerili delovne organizacije združujejo sredstva po 13. členu zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj. | Natečajna vsota znaša 2,000.000.— din Razpisni pogoji: Posojilo po tem natečaju lahko dobijo delavci, W gradijo stanovanjsko hišo in imajo končano IV. ali III. gradbeno fazo. Ne glede na dograjeno gradbene fazo niso po tem natečaju upravičeni do posojila delavci, ki so prejeli posojilo iz solidarnostnih sred stev za odpravo posledic potresa in tisti delavci ki so iz združenih sredstev že dobili posojilo & dograditev stanovanjske hiše. Prednost irpajo delavci: — z nižjimi poprečnimi mesečnimi osebnimi dohod ki na družinskega člana, — ki zaprosijo za manjši znesek posojila, — ki gradijo glede na število članov družine manjšo stanovanjsko hišo, — ki so v delovni organizaciji prejeli manjši zne- sek posojila. Posojila po tem natečaju se dajo do 50.000.— dinar- jev za dobo 15 let po 4 odst. obrestni meri. Po preteku 10 let od pričetka odplačevanja posojila se obrestna mera za neodplačan del posojila pove- ča za 2 odstotka. Vloge za posojila in dokumentacijo k vlogi se se- stavi na določenih obrazcih, ki so na razpolago samoupravni stanovanjski skupnosti. V^oge za posojilo z dokumentacijo bo sprejema^ Samoupravna stanovanjska skupnost Šmarje pri šah, posojilne pogodbe pa sklepa Ljubljanska ban^^ Ekspozitura Šmarje pri Jelšah in Rogaška Slatina- Rezultat razpisa natečaja bo objavljen v roku ^ dni po zaključku natečaja na sedežu stanovanjsK« skupnosti. Rok za prijavo na natečaj je do 31. 7. 1975. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH. 17. iulii 1975 —St.28 NOVI TEDNIK — stran 17 18. stran — NOVI TEDNIK 17. julij 1975 — 17. kim 1975 — 8t. 28 NOVI TEDNIK — stran 19 DOIVIACA KRONIKA FOTOKRONIKA Terenski odbor Rdečega križa v Kalobju je ob zadnji krvodajalski akciji v šentjurski občini pokazal izredno aktivnost. Krvodajalske akcije se je udeležilo 111 krvo- dajalcev, xgled pa jim je dal novoizvoljeni predsednik Rdečega križa Kalobjc, Anton Hribernlk. ki je zaposlen v Alposu. 13. julija so krajani KS Gaberke v velenjski občini praz- novali svoj krajevni praznik, katerega se je udeležil tudi njihov častni član Franc Leskošek — Luka, ki ga je spremljal predsednik velenjske občinske skupščine NestJ Žgank. Po proslavi so pripravili tudi telunovanje gasilcev v počastitev 454etnice obstoja domačega prostovoljnega gasilskega društva. Zmagali so člani PGD iz Družmirja pred Šalekom, Pesjem, Skalami, Topolščico. Zanunivo je, da bodo če« nekaj let močno tekmovalno gasilsko dese- tino imedi tudi v Gaberkah, kamor se preseljujejo Druž. mirčani zaradi tega, ker se njihov kraj pogreza. Spodaj namreč kopljejo premog. Foto: L. Ojsteršek NAJLEPŠA SLOVENKA v torek zvečer je bilo v Velenju tekmovanje za naj- lepšo Slovenko. To tekmovanje je bilo tokrat prvič v Velenju. Nastopilo je 16 deklet. Po prvean delu ocenjeva- nja jih je ostalo še deset, med šestimi finalistkami pa je zmagala 21-lotna Celjanka, MAJDA PANIČ (modre oče in prav takšne lase), ki je sicer zaposlena v celjski Metki. Tekmovanje za najlepšo Jugoslovanko bo 16. avgusta v Umagu. LOJZE OJSTERŠEI«? POTEPANJE PO ORIENTU (9) MED POMARANČNIMI GAJI ZDENKA STOPAR Med osemdnevnim bi- vanjem v Tuniziji (ne v Tunisu, kar so Tunizijo! posebej poudarjali sem imela svojo »postojan/ko« v majhnem arabskem me- stecu z 10 000 prebivalci — HAMMARET-u, ki ve- lja za najlepše letovišče v Severni Afriki. Mestece ima dobro ohranjeno srednjeveško obzidje in kasbo^ ozke uličice ter pisan bazar, kjer dobiš vse, kar ti srce poželi. Za svoj sloves se ima me steče zahvaliti čudoviti le- gi ob istoimenskem zali- vu, sinjini morja tn ne 5končni peščeni plaži in še nečemu: bujni vege- tarjanci ter dišečim po- marančnim in limonovim gajem. Hotel, kjer sem stano- vala je stal tik ob obah in tri kilometre stran od naselja. Od tu sem poto- vala na vse strani tudi v Saharo. S hotelskim av- tobusom smo zjutraj od- rinili na pot, v dneh, ko ni bilo izsletov pa sem jo peš mahnila proti Ham- mametu, mimo pomaranč- nih plantaž ali pa kar skozi nje. V njih je ved- no polno ljudi, ker jili skrbno negujejo in nama- kajo. Vodo črpajo iz an- tičnih vodnjakov in v me- secu novembru, ko sem bila na obisku v Tuni- ziji, so agrumi ravno zo- revali. Obirali so jih in me spravili celo v zadre go. Pom.aranč, ki so leža le po tleh si nisem upala pobrati in ko je to opa- zila obiralka na drevesu, me je dobe-sedno zasula z njimi. Potepri mi je z rokami pokazala, naj si jih naberem. še vedno si nisem upala, i>a mi jih je potem sama nalo- žila polno naročje. Gostoljubje tunizijske družine sem že omenila, moram pa takoj omeni- ti, da v hiši, kjer sem bila sprejeta ni bilo do- ma poglavarja. S tem so sploh težave. Mislim^ da ga nikoli ni doma.' Ko odsluži, se poda v kavar- no in v globoki debati s tovariši preživi tam cele mre. 2ene tn otroci pa so do ma. Delati sem videla sa mo žene in to na poljoj in pri domačih opravihh. Ko sem v Hamrnameti. vtikala nos tudi tam, kjer ni bilo treba in sem se potikala po ozkih, ozkih uličicah, sem pokukala tudi v odiprto vežo. In že me je povabila gospodi- nja na obisk. Doma sta bili še hčerka in sinko Pri vhodu mi je devetlet- na deklica umila z diše 6o vodo roke, kar je tu oizijski običaj. Tako po- časte gosta v hiši. Hišica, miniaturno majhna, ka- mor sem stopila, je ime- la še ozke stopničke na teraso, po naše, na stxe ho. In tam se odvija živ- ljenje potem ^ ko izgine sonce, sicer pa v maj- hnem atriju, kjer imajo vodnjak in vrata v dva do tri prostore. Majčkeno 50 ta domovanja podobna našim hišam na otokih, so pa veliko manjša in služijo le toliko, da je šte'vilna družina pod stre- ho. Seveda se njim v bok postavljajo tudi mogoč- nejše vile, ki pa so last premožnejših ljudi. Razli ka v stanovanjih je zelo veUka in ko sem bila gost v majhni hišici, serri vedela, da ne pripada Lmovitim ljudem. Gospo- dinja si je kuhala na tleh čaj iz mete in mi ga po- nudila. Malo nerada sem ga spila, a pra.\41a gosto ljubja pravijo, da se ~ pi- jača ne sme odkloniti Kozarec je bil tako uma- zan, da mu nisem mogla loločiti barve. Pa je na smeh gospodinje in nj^i aih dveh otrok popi akni I umazanijo, ki sicer v pro' štoru ni " prevladovala. Sporazumevali smo se 2' rokami in deklica je dro- bila v francoščini, zaradi mene pa bi lahko tudi v arabščini. Poduhala sem še čorbo, ki se je kuhala na Kuhalniku ter opazovala gospodinjo, kako jo je s paprike začinila. Strla jo je v možnarju in jo po- tem dodala jedi. Pokusij la nisem, čeprav mi je j jed pontidila. Segli, smOj si v roke in srečni tei, nasmejani obraza so m« pospremili na uUčico.Keii se hišice drže tesno en^i druge, 30 sosede obisl^i opazile in ko sem odli^' 1 jala so me vabile tudJl one. Spet — z značilnim' širokim nasmehom in od-' prto dlanjo^ ki je vabila J v notranjioist njihovil' polžjih hišic. 1 llauunamet je tudi kulturno središče Tunizije, kjer prirejajo v modernem teatru na prostem vsakoletne kulturne manifestacije. Med njimi slovijo znameniti folklorni plesi iz različnih tunizijskih pokrajin ' Bazar v Hammametu je vedno poln ljudske keramike :\(JVI ni;L>N[K - c;i;u.ut .)t)čuLSk!t) jrganizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje Laško Slovenske K.oftijj Senrjui Šmarje pn Jelšah m Zaiec - Uredništvo; Celje, Gregorčičeva 5, poštm predal 161; Naročnina in oglasi: V. kongresa 10 - Glavni tn odgovorni urednik; Bojan Volk, tehnični urednik: Drago Medved — Redakcija: Milan ^ Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milan Seničar Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Strsišek, Janez Vede^' Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek - Izdaja ga CGP »Deloa Ljubljana - Rokopisov ne vračamo - Cena posad« številke 2 din - Celoletna naročnina 75 din. polletna 37 din TekočI račun 50102-601-20012 CGP »DELO« Ljubljana - lef. uredništvo 22-369 m 23-105, mali oglasi in naročnine 22-800. .