8 5 o 8- ^ A
601002
osrednja knjižnica
PR.mukSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini ^	onn
“>b. postale I gruppo 1 jCIUI oUU IlF
Leto XXXVI. Št. 149 (10.669)
TRST, petek, 27. junija 1980
*;:haiat' v 2'rst“ J11®5® 1945, n>egovpredhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od S. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob* u pn (j0r0n|1 Trebusl- od Ia septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni .Slovenija, pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
VESTI O NAMENIH VLADE IZZVALE PROTEST V VSEJ DRŽAVI
OKRNITEV DRAGINJSKIH DOKLAD IN PODRAŽITVE BI ZVRNILE VSE BREME KRIZE NA DELOVNE LJUDI
Z zvišanjem količnikov IVA naj bi vlada pridobila sredstva za razbremenitev podjetnikov - Odločno nasprotovanje sindikalnega gibanja in zahteve po vsedržavni splošni stavki
zahtevali devalvacijo lire ali druge ukrepe, ki naj povečajo konkurenčnost italijanskega izvoza, nekaj o-dločiti v kratkih rokih.
Vlada je vsekakor nasprotna razvrednotenju lire, ker bi predstavljalo le začasno blažilo za bolezni italijanskega proizvajalnega ustroja. Odločneje naj bi mu priskočila na pomoč z delno »fiskalizacijo* socialnih dajatev, to je s prevzemom okrog 5 odstotkov bremen, ki jih podjetja vlagajo v razne sklade za svoje osebje. Taka razbremenitev, ki naj bi pocenila proizvode in olajšala izvoz, bi stala državo okrog 2.500 milijard na leto. ki naj bi jih pridobila s povišanjem količnikov davka na dodatno vrednost (IVA). Z okrnitvijo draginjske doklade pa bi vlada rada ulovila dve muhi na en mah: nekaj točk (najverjetneje 2) industrijci ne bi izplačali delavcem in uradnikom, ampak bi jih kar zadržali za nekaj časa, kar bi okrepilo njihove finančne zmogljivosti, po drugi strani pa bi na tak način zmanjšana kupna moč plač prisilila delovne sloje, da omejijo potrošnjo, kar bi
iiiiiiiiiiiiHiiiiiiiHitimiiiiimiiiiiiiriti mit iiiiiiiliiiiimt tlliiiiiiimiii, iminn, iu, iiiiiiiiiiiiihihihi
OB PROBLEMU AFGANISTANSKE KRIZE
, RIM — Vesti o namenih vlade, da tevede vrsto nujnih ukrepov za zahtev inflacije, ki naj bi temeljili “a okrnitvi draginjske doklade in ®a zvišanju posrednih davkov na Patrošno blago, so vzbudile včeraj v. vsej državi odločno nasprotovale v levičarskih političnih silah, v sindikalnem gibanju in v samih vladah krogih, delovni ljudje so pa iz-fazili svoje ogorčenje s kratkimi stavkami in shodi v obratih, ponekod pa tudi s spontanimi sprevodi ln manifestacijami. Od povsod je Prihajala zahteva po splošni vsedržavni stavki, ki naj prepreči izva-Anje ukrepov, ki bi ponovno zvrnili vso težo za premostitev gospodarske kriz-' na ramena delovnih ljudi.
Prve indiskrecije so se začele ši-ttti že po predsinočnjem srečanju Psed Cossigo in tajniki treh vladnih strank Piccolijem, Craxijem in Spa-aolinijem. Ministrski predsednik je Paje sklical nujen posvet, ker je |norala vlada, ob svarilih guvernerja državne banke, da ne bo mogel dolgo braniti vrednosti lire na med-Parodnem tržišču in pod pritiskom Pfikaterih industrijskih krogov, ki so
VATO pakt obnovil svoj o solidarnost
prispevalo k zajezitvi inflacije.
Te zamisli so ne samo v odločnem nasprotju s stališči sindikatov, ki so jih zaman hoteli primerjati z vlado že dolgo v okviru splošnejše poglobitve načrtnih ukrepov za premostitev gospodarske in družbene krize, kei pač vlada še nima svojega gospodarskega programa, ampak jim oporeka tudi večina strokovnjakov. Sindikati predvsem neomajno branijo draginjsko doklado, kot edino sredstvo, ki vsaj delno blaži (za samo 70 odstotkov) posledice inflacije na izgubo dejanske vrednosti plač in so zato tudi včeraj mnogi vidnejši sindikalni predstavniki označili take namene za »grobo izzivanje delovnih ljudi*, ki ne more pripeljati nikamor, razen v namerno zaostrovanje odnosov med vlado in sindikati in v splošnem v hudo poslabšanje družbenih odnosov v državi.
Enotna sindikalna zveza nasprotuje tudi splošni fiskalizaciji socialnih dajatev v vseh podjetjih. Razbremeniti bi bilo treba le tista podjetja, ki proizvajajo predvsem za izvoz, poudarjajo sindikati, drugače bi šlo le za novo «darilo» gospodarjem. Za to potrebna sredstva je pa treba pridobiti z borbo proti davčnim utajam in z drugimi ukrepi, ne pa s podražitvijo potrošnega blaga, ki bi prizadela spet manj premožne sloje. Poleg tega ugotavljajo, da je draginjska doklada, takšna kot je (točka je enaka za vse delovne kategorije, se dviga z naraščanjem življenjskih stroškov in je vredna 2.389 lir) sad sporazuma med sindikati in delodajalci, pri katerem se vlada nima pravice vtikati (ustavno sodišče mora še razsoditi o zakonitosti delne «zamrznitve», ki je trajala od 1976 do 1978 z nadomestnimi državnimi vrednotnicami).
Vlada je sedaj v veliki zadregi pred splošnim protestom, ki so ga Jizzvale vesti o njenih namenili. Kljub morebitni podpori, ki naj bi mu bili izrekli tajniki KD, PSI in PRI, je Cossiga bržkone v skrbeh glede možnih reakcij pri samih so-ciabstih, nič kaj dobrega mu ne obeta niti včerajšnja uradna izjava demokrščanskega ministra za delo Foschija, ki je odločno zavrnil zamisli o okrnitvi draginjske doklade in popolnoma podprl stališč g sindikatov. Po hitrem sestanku s pristojnimi ministri je Cossiga sporočil, da bo predložil sindikatom in združenju industrijcev zamišljeni «paket» ukrepov v torek popoldne, preden bi jih vlada v sredo odobrila.
Toda torek je 1. julij, ko je že itak napovedana vsedržavna stavka v industriji, stotine brzojavk tovarniških svetov in strokovnih zvez tajništvu CGIL-CISL-UIL pa zahtevajo razširitev stavkovnega gibanja na vse delovne kategorije, kot protest na nov napad na plače Vsedržavna splošna stavka pa bi mogla celo predstavljati usodno čer, ob kateri bi se mogla vlada potopiti.
Ankara — Ministrski svet NATO je včeraj končal svoje žaganje v Ankari z dokumentom, odločno obsoja sovjetski vojaški Poseg v Afganistanu. Ministri so ahtevali takojšen, popoln in brez-^°6ojen umik vseh tujih čet iz fuganistana, sedanji delni umik, pa ja bil za NATO sprejemljiv, le če 01 Pomenil začetek popolnega umika. , Petnajst članov NATO pakta je 5r®j včeraj našlo skupni jezik gle-večine mednarodnih problemov r) je tako ponovno utrdilo svojo .“antsko solidarnost, kar je ameri-Jti državni sekretar Muskie sprejel vidnim zadovoljstvom, a je že Prožilo ostre in negativne reakcije v Moskvi.
Glede Afganistana je »petnajste-;’Ca» podprla poskuse neuvrščenih -P islamskih držav, da bi krizo re-s pogajanji. Ministri pa svarijo, si Sovjetska zveza ne dela *.ar. saj je vsem jasno, da je
Nen
poseg v Afganistanu glavna
Ožilja svetovnemu miru.*
Ponovili so tudi sklep o modemi-®cijd ev 'opskega raketnega siste-a- Upajo pa, da bodo lahko po-Pyno vzpostavili dialog na jesenih1 madridski konferenci o varnosti sodelovanju v Evropi. Ministri jj? °b tem sprejeti francoski pred-l“8> ki predvideva, primerne ukre-j? za utrjevanje medsebojnega zajčja, ki bi zaobjeli vso Evropo i ” Urala do Atlantskega oceana. ^Petnajsterica* je ponovno izra-vso svojo solidarnost ZDA ob °blemu talcev v Iranu. Manjši jtidarek pa so dali bližnjevzhodni Jpzi- Zasedanje je bilo torej v ,‘tamenju najširše solidarnosti, za
^ Srt ___________ _____*• i:	__
„ so namenoma opustili vse ar-jjtante, ki bi razdvajali.
Spi	(telefoto AP): generalni
»retar NATO pakta Luns med °Jim posegom.
jPORT SAID — Skozi Sueški pre-|P sta v Rdeče morje zaplule >, edvčerajšnjim dva ameriška ruti* ki se j'm Je pridružila tudi belska vojna ladja.
BEOGRAD — Na začetku svojega referata v zveznem zboru skupščine Jugoslavije je zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec poudaril, da je zunanjepolitična dejavnost Jugoslavije v preteklih mesecih potekala v zelo zapletenem in poslabšanem mednarodnem položaju. Po smrti predsednika Tita, ki je štiri desetletja gradil jugoslovansko zunanjo politiko, ki je bil u-stanovitelj močnega mednarodnega položaja Jugoslavije in velikega u-gleda, ki ga ima v svetu, smo se soočili s težko nalogo, da varujemo in še naprej izpopolnjujemo Titovo delo, je dejal Vrhovec.
Zvezni sekretar je nadalje poudaril, da je bila Jugoslavija kot neodvisna in neuvrščena država nenehno angažirana pri ustanavljanju negativnih hotenj v mednarodnem življenju, pri odpravljanju njihovih vzrokov ter vračanju mednarodnih odnosov na pot detanta kot univerzalnega svetovnega procesa.
Zelo pomembno vlogo pri tem je imel kot tudi v prejšnjih podobnih položajih predsednik Tito, je dodal Vrhovec. Morda je v najkritičnej-šem času zaostrovanja, čeprav že hudo bolan, poslal poslanice sovjetskemu in ameriškemu voditelju ter
ll■l■IMIIIIIII■lllllllllllllll||||llllll„„,	.HllltlllHlllllllllllllllliM.il...IIISIIIHHIIIIIHIHH....
NA ZBOROVANJU OB PRISOTNOSTI PREDSTAVNIKOV SINDIKALNE ZVEZE
Sodniki zahtevajo odstop Morlina in glavnega pravdnika De Mattea
Protestu in stavki so se pridružili tudi rimski pretoiji in sodniki za delo ■ Nezadovoljivi odgovori pravosodnega ministra Morlina na interpelacije senatorjev - Sinoči delegacija višjega sodnega sveta pri Cossigi
KONČALA ENOTEDENSKA TURNEJA PREDSEDNIKA ZDA V EVROPI
Španski in portugalski voditelji podprli Carterjevo politiko v Afganistanu in Iranu
V Madridu različna stališča samo glede Bližnjega vzhoda, Sahare in Latinske Amerike - Predsednik ZDA podpira vstop obeh držav v EGS
S posegom Berlinguerja končano zasedanje CK KPI
RIM — S posegom Napolitana in sekretarja partije Berlinguerja, čigar govor pa bo znan komaj v_ teku današnjega dne, se je končalo zasedanje centralnega komiteja komunistične partije. Napolitano se je v svojem včerajšnjem posegu ustavil še zlasti ob vprašanju odnosov s socialisti in z demokristjani.
Zavrnil je sodelovanje s tako krščansko demokracijo, kot je izšla iz zadnjega kongresa. Poudaril pa je potrebo po utrditvi enotnosti levice, okrepitev sodelovanja na krajevni ravni ter ovrednotenje tistei ga, kar so komunisti dosegli v bližnji preteklosti. Glavna smernica komunistične politike, je menil Napolitano, mora biti iskanje enotnosti med komunisti in socialisti ter znotraj vse levice sploh. Pri tem pa je poudaril, da nikakor ne gre minimizirati ati skrivati težave, ki objektivno obstajajo pri procesu zoruževanja levice.
. n,mul.................Hlllllll     IIIIIHIIIHIHHIin
IZJAVE JUGOSLOVANSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA VRHOVCA V SKUPŠČINI
Sklicanje ministrske konference neuvrščenih korak k obnovi procesa popuščanja napetosti
Za rešitev krize svetovnega sistema ekonomskih odnosov treba zagotoviti hitrejši razvoj držav v razvoju
RIM — Na rimskem kazenskem sodišču tudi včeraj ni bilo razprav. Protest namestnikov državnega pravdništva in preiskovalnih sodnikov, ki od ponedeljkovega u-mora sodnika Amata stavkajo in so včeraj zborovati ob množični prisotnosti predstavnikov sindikalne zveze CGlL-CISL-UEL ter raznih tovarniških svetov, se je včeraj še okrepil: k pobudi so namreč pristopili tudi rimski pretorji in sodniki za delo. Tudi oni so odločili, da se vzdržijo dela vsaj do 1. julija, ko se sestane vodstvo vsedržavnega združenja sodnikov.
Med včerajšnjim zborovanjem v dvorani Vittorio Occorsio v sodni palači, so prišle na dan številne zahteve sodnikov in sindikalnih predstavnikov po odstopu pravosodnega ministra Morlina in glavnega državnega pravdnika De Mattea. Sodniki so poudarili, da bi lahko z u-streznimi varnostnimi ukrepi preprečili umor sodnika \mata in da se ta lahko pripisuje — mimo pojava terorizma — predvsem «kronično pomanjkljivemu vodenju glavnega u-rada državnega pravdništva* in »popolnoma zgrešeni interpretaciji črnega terorizma*.
Odstop ministra Morlina pa je zahteval odvetnik Zupo, ki je opo-
zoril na odgovornost najvišjega sodnega predstavnika za splošno organizacijsko in politično krizo, ki jo sodstvo že dolgo let preživlja in jo je primer Amato le zaostril. Sodnik Fiasconaro, eden najbojevitejših v sedanjem protestnem gibanju je dejal, da so prevratniški načrti in teroristična dejavnost dejansko spravila sodnike na kolena, predvsem zaradi neustreznega ravnanja vodstva, ki je vodilo glavni urad državnega pravdništva zgolj po svojih političnih koristih, še enkrat je tudi obrazložil zahteve sodnikov po konkretnih ukrepih, ki bi zares zaščitili življenje sodnikov, ki so ravno tako »delavci, kot oni zaposleni v tovarnah*.
Zborovanje je končal član vodstva sindikalne zveze Giunti (Lama je bil zadržan iz delovnih obveznosti nekje drugje). Sodnikom je izrazil solidarnost delovnih ljudi in sindikalnih predstavnikov, obenem pa tudi poudaril «aktivno podporo*.
Medtem pa je v senatu pravosodni mnister Morlino odgovarjal na interpelacije številnih predstavnikov raznih strank v zvezi z umorom sodnika Amata. Vsi so zahtevati pojasnil' glede pomanjkljivih varnostnih ukrepov. Poudarili pa so tudi izjemno počasnost vlade pri 'izvajanju reformnega načrta za sodstvo in to
predvsem za tiste ukrepe, ki so bili predvideni v finančnem zakonu. Odgovor pravosodnega ministra, ki je predstavil načrte in bodoče ukrepe, ni zadovojil nobenega senatorja. Morlino je dejal, da bo do konca julija Fiat baje izročila 200 blindi-ranih avtomobilov, pripravlja pa se ekipa strokovnjakov, ki ima nalogo, da pregleda vse potrebne varnostne ukrepe na stavbah in opremi, ki služijo sodnikom pri izvajanju poklica. Glede obveščenosti oblasti o ogroženosti Maria Amata, je Morlino dejal, da je bilo Arna-tovo ime na seznamu, ki ga je sodna oblast poslala policiji na tretjem mestu po ogroženosti. Zakaj niso zato pristojni organi u-strezno ukrepali, pa bo morala u-gotoviti preiskava višjega sodnega sveta, je pribil minister.
Zvečer se je delegacija višjega sodnega sveta pod vodstvom podpredsednika Zillettija sestala s predsednikom vlade Cossigo. Prisotna sta bila tudi minister Morlino in minister za notranje zadeve Ro-gnoni. Točna vsebina pogovorov ni znana, čeprav je jasno, da so se pogovarjali o izredno težkem položaju, ki je nastal v vrstah sodnikov po verigi terorističnih zločinov v njihovih vrstah.
številnim drugim državam, predvsem neuvrščenim. V teh poslanicah je pozival k skupni odgovornosti za ohranitev svetovnega miru, svetoval kar največjo vzdržnost in opozarjal k odpravi krize in obnovitvi procesa popuščanja. Poslanice predsednika Tita, je dejal Vrhovec, so pomenile močno vzpodbudo za aktiviranje neuvrščenih držav na svetovnem prizorišču v pogojih zelo poslabšanega mednarodnega položaja.
Josip Vrhovec je obširno govoril o politiki neuvrščenosti in dejavnosti neuvrščenih držav ter poudaril, da je jugoslovanski koncept neuvrščenosti aktiven boj vseh narodov in držav sveta za prihodnost, ki mora biti vsem skupna.
Potem ko je opozoril, da so aktivno delovanje neuvrščenih držav v minulem obdobju otežkočale posamezne razlike znotraj gibanja glede stališč do nekaterih kriznih položajev in načinov, kako jih reševati, je Vrhovec poudaril, da so bile neuvrščene države politično zelo aktivne in v ZN in na drugih mednarodnih srečanjih. Ob tem so se nadalje uveljavila temeljna načela in cilji neuvrščene politike. Tako so, kot je dejal Vrhovec, prispevati k dejanskemu razumevanju vzrokov sedanjega zaostrovanja in iskanju ustreznih rešitev.
Naša široka politično diplomatska dejavnost nas je v zadnjem času o-krepila v prepričanju, da obstajajo vsi nujni pogoji za delovanje gibanja neuvrščenih držav v smeri odpravljanja vzrokov napetosti in obnovitvijo detanta kot nujnega okvira za nadaljevanje prizadevanj pri graditvi mednarodnih političnih in ekonomskih odnosov v skladu s sklepi šeste vrhunske konference, je dodal Vrhovec.
Med našimi pogovori v Indiji, je dodal zvezni sekretar, smo si bili edini, da bi bil sklic ministrske konference neuvrščenih držav v začetku prihodnjega leta v New Delhiju pomemben korak v tej smeri, kar je bilo kasneje na sestanku vseh neuvrščenih držav v New Yor-ku soglasno sprejeto. Vrhovec je izrazil prepričanje, da bodo priprave za to konferenco pomenile vsebin-! sko dejavnost gibanja neuvrščenih j držav glede na aktualni položaj v svetu.
Josip Vrhovec je za tem govoril | o kriznih žariščih na svetu. Ob tem i je dejal, da je danes treba bolj kot kdajkoli iskati rešitve v tistih smereh, ki bodo izboljševale splošno stabilnost in varnost sveta.	i
V zvezi s tekmo v oboroževanju pa je poudaril, da je še posebej zaskrbljujoče dejstvo, da se obnavljanje te tekme in kopičenje vojaških sredstev na občutljivih območjih povezuje s hotenji za razširitev obstoječih in pridobitev novih oporišč v državah, ki ne pripadajo nobene-nemu bloku.
Govoril je tudi o mednarodnih ekonomskih odnosih ter rekel, da je za rešitev krize svetovnega sistema ekonomskih odnosov treba zagotoviti , hitrejši razvoj držav v razvoju.
BEOGRAD — Zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec bo v kratkem odpotoval na uradni in prijateljski obisk v ČSSR, kamor ga je povabil češkoslovaški zunanji minister Bohuslav Hnjoupek.
Doronjski ob BO-letnici zakona o samoupravljanju
VUKOVAR — Na slovesni seji CK ZKJ ob 60-letnici drugega kongresa KPJ je imel referat predsednik predsedstva CK ZKJ Ste-van Doronjski. Med drugim je dejal: »Letos mineva več jubilejnih datumov iz revolucionarne zgedovine naše partije. Tako je na primer minilo le dober mesec od 35-letnice zgodovinske zmage svobodoljubnih narodov nad fašizmom, od datuma, ki je označil zmagoviti konec narodnoosvobodilne vojne jugoslovanskih narodov in narodnosti pod vodstvom KP Jugoslavi je in tovariša Tita, zmagoviti sklep oboroženega obdobja naše socialistične revolucije. Danes pa mineva 30 let od sprejetja zakona, s katerim je naša družba utemeljila delavsko oziroma socialistično samoupravljanje kot strateško usmeritev svojega razvoja, 30-letnica znamenitega Titovega referata v zvezni ljudski skupščini o zakonu o upravljanju z državnimi gospodarskimi podjetji in višjimi gospodarskimi združenji s strani delavskih kolektivov, 30 let od sprejetja zakona, s katerim je revolucionarna usmeritev te partije — sprejeta že na vukovarskem kongresu — odprla procese najbolj neposredne konkretizacije osvobodilnih vsebin marksizma v naši družbi.
Letos smo doživeli še eno nenadomestljivo izgubo: naša partija, naš delavski razred, naši narodi in narodnosti so izgubiti svojega največjega sina, človeka, ki je deloval v tej partiji skoraj od njenega začetka ter bil več kot 40 let na njenem čelu, človeka, s čigar imenom in delom so najtesneje povezane največje zmage, ki smo jih dosegli. Le leto dni po smrti njegovega najbližjega sodelavca Edvarda Kardelja smo izgubili tovariša Josipa Broza Tita.
Zato tudi to slovesno sejo CK vodimo s ponosnimi spomini na zmage, iz katerih je sestavljena zgodovina naše partije, pa tudi ne-omahljivo pripravljenostjo, da nadaljujemo delo človeka, ki je to zgodovino v največji meri zaznamoval s svojim delom in s svojo dejavnostjo. Zato so socialistično samoupravljanje, nacionalna enakopravnost, neodvisnost, neuvrščenost ter splošna ljudska obramba stalnice naše politike.
Družbeno zgodovinski pogoji, v katerih deluje ZK danes, so seveda bistveno drugačni od časov, v katerem je potekal vukovarski kongres. Nova je družba in nova je partija, novi so družbeni in politični problemi, s katerimi se soočamo.
Delavski razred je danes vodilna sila naše družbe. S socialističnim samoupravljanjem je izbojeval odločujoča izhodišča za uresničevanje takšne svoje vloge. To je naši družbi odprlo nove možnosti, pred njene napredne sile pa postavilo nove naloge v zvezi s širjenjem prostora človekovih svoboščin, ustvarjalnostjo, in vse bolj humanim pogojem življenja in dela.
Toda po tistem, kar je bilo bistveno v njegovih sklepih, vukovarski kongres še danes pomeni inspiracijo in zgodovinski poduk.* (dd)
HIHHIIIIIHIHIHI.......................HIIHIIUIIIHtllHHIHIIHIHH.IIIHHIHH.Illlllllll.HHIHHIHHHHHiniHHI«
Skrbi predsednika Banisadra
MADRID — Z obiskom Madrid* in Lizbone je ameriški predsednik Carter končal svoj obisk v Evropi, kjer se je med drugim udeležil vrha sedmih industrijsko najbolj razvitih držav Zahoda. Med svojo turnejo je uradno obiskai tudi Italijo in Jugoslavijo.
Če bi se omejiti zgolj na skupno ameriško-špansko izjavo, bi lahko trdili, da je bil Carterjev obisk v Španiji običajno srečanje ameriškega predsednika z voditelji prijateljsko razpoložene države. Povsem razumljivo končni dokument ne vsebuje za Špance najvažnejši postavki, in sicer njenega pristopa k Evropski gospodarski skupnosti in NATO paktu. Bolj kot skupni dokument so torej važne Carterjeve zdravice in izjave, v katerih ja razvidno, da bo Carter skušal »prepričati* evropske zaveznike, naj se ne upirajo španskemu vstopu v EGS. Glede NATO pakta pa sta o-be strani poudarili predvsem važnost zahodne solidarnosti, a dlje od teh izjav nista šli. V dobro obveščenih krogih ti-dijo, da ima Španija še vedno pomisleke o tem pristopu in ga baje pogojuje z vstopom v EGS. Vsekakor je Carter s svojim obiskom pri španskih voditeljih zgovorno dokazal, da Amerika ceni in spoštuje vlogo nove, demokratične Španije. Pri izmenjavi mnenj o perečih mednarodnih problemih, so bili podobnih stališč glede iranske in afganistanske krize, precejšnja odstopanja pa so bila glede Bližnjega vzhoda in območij, ki so tradicionalno vezana na Španijo, od Sahare do Latinske A-merike.
Precejšnji poudarek so dali tudi jesenski konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi, »ki naj bi omogočila vzpostavitev ugodnejšega vzdušja za dialog in sodelovanje. za uresničitev medsebojnega zaupanja in napredovanja po poti popuščanja napetosti in miru.*
Španski zunanji minister Marcelino Oreja je včeraj v izjavi časnikarjem izjavil, da so bili pogovori s Carterjem iskreni in plodni. V pogovorih Carterja s kraljem Juanom Carlosom in Suarezom je prišla do izraza precejšnja podobnost stališč o mednarodnih kriznih žariščih predvsem glede Afganistana in Irana.
O včerajšnjem šesturnem Carterjevem postanku v Lizboni, kjer se je pogovarjal z ministrskim predsednikom Frančiškom Sa Carnei-rom, z liderjem opozicije, socialistom Soaresom in s predsednikom republike Ramalhom Eanesem so vesti bolj skope. V skupnem komunikeju obiska so poudarili, da državi zahtevata takojšen in popoln umik sovjetskih čet iz Afganistana in poudarjata potrebo po krepitvi atlantske solidarnosti. Predsednik Carter je Portugalcem obljubil podporo pri njihovem pristopu v EGS in zagotovil, da bo čimprej poslal na Portugalsko svojo delegacijo, ki bo proučila gospodarske probleme in potrebe države.
Na sliki (telefoto AP): amerišld predsednik Carter ob svojem prihoda na lizbonsko letališče.
Mati Tereza v Skopja
SKOPJE — Dobitnica lanskoletne Nobelove nagrade za mir mati Tereza se bo danes in jutri mudila v svojem rodnem mestu Skopju, kjer bo gost mestne skupščine.
Mati Tereza se je pred 70 leti rodila v mestu ob Vardarju in ga že v zgodnji mladosti zapustila, da bi se posvetila dolgoletnemu in neutrudnemu misijonarskemu delu v svetu, posebej še skrbi za siromašne in onemogle ljudi v Indiji.
TEHERAN — Skrajneži «Alahove stranke* so včeraj v Teheranu napadli in razdejali glavni sedež «mu-žahedinov hali*, najmočnejše levičarske organizacije. To je odgovor predvčerajšnjemu sporazumu med
predsednikom Banisadrom in sekretarjem islamske republikanske stranke Beheštijem, ki sta se dogovorila, da bosta izključila iz uradne politike predstavnike islamskih desničarskih integratistov.
Na sliki (telefoto AP): Iranski predsednik Banisadr je v spremstvu predsednika Islamskih revolucionarnih sodišč Khaikhalija obiskal neko jetnišnico pri Teheranu, kjer pr*-vzgajajo mamila.se,
SKLEP VČERAJŠNJEGA SESTANKA MED PICCOLUEM IN TRŽAŠKO DELEGACIJO KD
0 stališču KD do občinskega proračuna LpT bo odločalo strankino vsedržavno vodstvo
Istočasno bo proučilo vprašanje oblikovanja pokrajinskega odbora ■ Jutri seja miljskega občinskega sveta: v odbor bodo izvolili tudi enega od treh slovenskih predstavnikov Liste Frausin
Kakšno bo zadržanje KD do drugega občinskega proračuna in kakšno pot bo stranka ubrala pri oblikovanju večine na pokrajini, bo odločalo strankino vsedržavno vodstvo. Tako je izjavil vsedržavni tajnik Piccoli po včerajšnjem sestanku v Rimu s tržaško delegacijo KD.
Sestanka, ki je trajal več kot tri ure, so se udeležili deželni tajnik Braida, pokrajinski tajnik Co-slovich, člani vsedržavnega vodstva Belci, Gava in Tombesi, načelnika svetovalskih skupin na občini in pokrajini Richetti in Locchi ter predstavniki notranjih struj tržaške KD Calandruccio, Cantoni, Orlando, Pupo, Sauli in Verza. V tiskovnem poročilu, ki so ga izdali po sestanku v Rimu, je poudarjeno, da je med pogovorom tekla beseda o glavnih političnih in gospodarskih problemih Trsta; proučili so volilne rezultate in ocenili doprinos, ki ga KD lahko nudi za rešitev vprašanja opravljivosti krajevnih uprav, seveda v skladu s strankinimi političnimi in idejnimi usmeritvami. Vsedržavni tajnik Piccoli je na sestanku ponovil obveze KD, da bo upoštevala probleme Trsta v vsej njihovi zapletenosti in da jih bo ocenila kot dogodke, ki zadevajo interese vse države. V tiskovnem poročilu ni nobenega namiga na dve najvažnejši vprašanji, ki sta po volitvah postali glavni predmet politične razprave med strankami, to je o bližnjem glasovanju o drugem občinskem proračunu ter o sestavi odbora na pokrajini. Obe vprašanji sta med seboj tesno povezani, zaradi česar je lahko sklepati, da bo treba čakati še na nova posvetovanja za rešitev obeh problemov. Glavna skrb predstavnikov krščanske demokracije na včerajšnjem sestanku v Rimu pa je bila gotovo v tem, da se po eni strani zagotovi upravljivost občine in pokrajine, po drugi strani pa da se skuša ohraniti notranjo enotnost v sami KD.
V pričakovanju, da se KD izreče o stališču, ki ga bo zavzela o proračunu, se bo drevi v občinski skupščini začela razprava o drugem po-litično-upravnem dokumentu občinskega odbora Liste za Trst. Občinski svet bo istočasno razpravljal tudi o proračunu podjetja ACEGA, kakor so sklenili načelniki svetovalskih skupin na svojem zadnjem sestanku. Neutemeljene so torej govo
tudi eden od treh Slovencev (Kiljan Ferluga, Peter Viola in Jurij Vodopivec), ki so bili izvoljeni na listi Liste Frausin. Že sama izvolitev treh slovenskih predstavnikov v miiljski občinski svet predstavlja velik uspeh za slovensko narodnostno skupnost, izvolitev enega v občinski odbor pa je ponoven dokaz odprtosti napredne uprave, ki je doslej pokazala veliko mero razumevanja do vprašanja slovenskega prebivalstva.
Danes na Trgu Goldoni praznik ZŽI-UDI
Danes bo v središču mesta, in sicer na Trgu Goldoni, praznik, ki ga prirejajo tržaške demokratične
ženske. Gre za srečanje, na katerem se bodo pogovorili o aktualnih problemih našega mesta. Pričetek praznika je napovedan za 10. uro, ko bodo članice Zveze žensk Italije načele razpravo o draginji. Popoldne bodo v zabavo otrok igrali klovni gledališke skupine Teatro Studio, zvečer ob 19.30 pa bo nastopila skupina «Canzoniere triestino*. Ves dan bodo delovali kioski s hrano, knjigami in obrtniškimi izdelki.
Na sedežu sekcije KPI v Zgoniku bo drevi, ob 20.30, aktiv strankinih članov, na katerem bo član pokrajinskega vodstva Miloš Budin analiziral volilne rezultate.
Podobno zborovanje bo tudi v Ljudskem domu v Naselju Sv. Sergija, kjer bo govoril član federacije.
PO ODLOČITVI TRŽAŠKEGA LL0YDA
ZA NEDOLOČEN C AS PADEL ZASTOR NA TEATER ROSSETTI
V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH
Gledališče bo zaprto zaradi popravil na ogrevanju • Teatro stabile se bo preselil v Avditorij? - Sergio Bolchi poverjen, da izdela nov program tržaškega Talijinega hrama
Tržaški Talijin dom res ne preživlja dobrih časov. Pa tudi italijanski Teatro stabile ne, predvsem zaradi krize znotraj upravnega sveta in polemik, ki so na dnevnem redu že precej mesecev. Sedaj kaže, da bo gledališče Rossetti v letošnji sezoni sploh zaprto zaradi nekaterih nujnih del na ogrevalnem omrežju, ki je povsem nezadostno in pozimi ne nudi dovolj toplote obiskovalcem. Zastor na tržaški i-talijanski kulturni hram je torej padel in zaradi tega se bo tudi festival operete (začel se bo 5. julija) odvijal v gledališču Verdi. Lastnik gledališča Rossetti, Lloyd Adriatico, je že začel vso pravno pot, po kateri bo v kratkem razpolagal s stavbo, kot je rečeno v tiskovnem sporočilu tržaške zavarovalnice.
Vodstvo Lloyda tudi pripominja, da se bedo vsa dela najbrž končala že v prihodnjem letu in zaradi tega je poverilo znanega italijanskega režiserja in gledališkega delav-
IIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIII||||||Mt||||||||Ulllillllllll||||ltllll||||l|||||||||||||||||||||||||||i|||||||||||||||||||f||||||||||l||||||||l|||||||||||||||||||||||||||||||||„m|||||||||||||||||||a
ca Sergia Bolchija, da naštudira in razvije rešitve, ki so potrebne, da bi gledališče Rossetti ponovno zaživelo v nekdanjem blišču. V tiskovnem sporočilu je tudi rečeno, da bo Teatro stabile lahko razpo lagal z Avditorijem, kjer je deloval še pred preureditvijo Rossetti ja, seveda, če bodo medtem rešili krizo znotraj gledališča*. Lloyd Adriatico bo dal gledališču na razpolago tudi urade v bližini Avditorija, ta ko da bo upravno delo nemoteno steklo.
«DAN AVSTRIJE> NA VELESEJMU
Avstrijci želijo priklicati več turistov iz naše dežele
Prihodnje leto vrsta spominskih prireditev ■ Lani je na Avstrijce odpadlo 40 od sto vsega tujega prometa v Furlaniji - Julijski krajini
rice, da bi se na drevišnji seji razpravljalo samo o proračunu ACEGA,
ki kljub svoji važnosti ne dosega političnega pomena, ki ga ima občinski proračun. Razprava o obeh dokumentih se bo nadaljevala na ponedeljkovi seji, ko bo zapadel rok, ki ga je postavil pokrajinski nadzorni organ za odobritev proračuna. Glede na deistvo, da bo razprava zelo dolga (KD je bila n.pr. odmerjena 1 ura časa za posege njenih svetovalcev KPI in Listi za Trst pa po 50 minut) ni izključeno, da bi razpravi o obeh proračunih posvetili še eno sejo, ki naj bi bila v petek, 4. julija.
Novoizvoljeni pokrajinski svet pa se bo po vsej verjetnosti sestal šele proti polovici meseca julija. Sklicati ga mora dosedanji predsednik Ghersi, prvi seji pa bo predsedoval najstarejši svetovalec, to je bivši miljski župan Gastone Millo, ki je bil izvoljen na listi KPI.
Jutri se bo sestal novoizvoljeni občinski svet v Miljah. Kljub silovitemu napadu nacionalističnih in desničarskih sil je levičarska uprava ohranila absolutno večino in bo občino upravljala tudi v prihodnjih petih letih. Lista Frausin, ki združuje predstavnike KPI in neodvisne kandidate, je v občinski svet izvolila 15 svetovalcev, socialisti pa enega. Za župana bo brez vsakega dvoma potrjen Willer Bordon, v občinski odbor pa bo gotovo vstopil
Z včerajšnjega avstrijskega dne na tržaškem velesejmu
Včerajšnji dan na sejmu je bil namenjen sosedni republiki Avstriji. Kakor Jugoslavija, tako je tudi Avstrija leto za letom redno prisotna na naši osrednji gospodarski prireditvi, in sicer s kolektivno, vendar vsako leto bolj »stilizirano* razstavo v Palači narodov. Tokrat so Avstrijci dali v ospredje predvsem turistične znamenitosti in zmogljivosti svoje dežele, pa tudi sam potek »avstrijskega dne*, v okviru katerega je bilo dopoldne posebno srečanje ob okrogli mizi na trgovinski zbornici, pozneje pa še tiskovna konferenca v samem avstrijskem paviljonu na sejmu, kaže na naraščajoče zanimanje, ki ga i-majo Avstrijci v tej fazi do turističnih problemov.
Posveta na trgovinski zbornici so se udeležili predstavniki turističnih organizacij z Dunaja, iz Salzburga.

Z ZAKONOM, KI SO CA PODPRLI LC KD, PSI IN PRI
DEŽELA NAKAZALA 219 MILIJARD LIR ZA DRUŽBENOGOSPODARSKI RAZVOJ
s Tirolskega in iz Štajerske, ravnatelj avstrijskega turističnega urada v Milanu, ravnatelj avstrijske turistične ustanove Oberegger in drugi delavci s tega področja, odposlanstvo pa je vodil podpredsednik zvezne gospodarske zbornice z Dunaja Seidl. Poleg predstavnikov trgovinske zbornice so tukajšnje poslovne kroge zastopali predstavniki turističnih in ietoviščarskih ustanov, člani sejemskega vodstva in predsednik odseka za turizem pri pokrajinski gospodarski konzulti Fra
giacomo, delegacijo pa je vodil deželni odbornik za turizem Bomben.
Na posvetu — in na poznejši tiskovni konferenci je bilo to ponov-
Nakazilo bo uporabila v triletju 1930-82 za nv ne posege na raznih področjih - Tiskovno poročilo KD • Deželni svet se bo ponovno sestal v torek
Deželni svet Furlanije - Julijske krajine je na včerajšnji seji odobril zakonski osnutek štev. 149, ki nakazuje 219 milijard lir za vrsto nujnih posegov na celotnem deželnem ozemlju. Nakazilo bo deželna uprava uporabila v triletju 1980 - 82 za šolske gradnje, za javna dela s posebnim poudarkom na higiensko-zdravstvenem področju, za prevoze, za zemljiške kredite, za industrijo, obrt in trgovino ter za malo in srednjo industrijo in za turizem.
Za zakonski osnutek so glasovali le predstavniki deželne večine in sicer KD, PSI in PRI; svetovalci PSDI, Slovenske skupnosti, Furlanskega gibanja in PLI so se vzdržali, predstavniki KPI, DP, PDUP, MSI-DN in Liste za Trst pa so glasovali proti. Na včerajšnji seji so bile na vrsti le glasovalne izjave, ki so jih podali Cavallo (DP), So-limbergo (PLI), Barazzutti (PDUP), Štoka (SSk), Casula (MSI-DN), Di Puppini (Fg), Dal Mas (PSDI), Giu-ricin (LpT), Ermano (PSI), Pro-serpio (KPI) in Turello (KD). Deželni svet se bo ponovno sestal v torek, 1. julija.
Po seji je svetovalska skupina KD izdala tiskovno poročilo, v katerem med drugim poudarja, da se zakonski osnutek usklajuje z glavnimi smernicami deželnega razvoj nega načrta, ki je sedaj v pripravi Glede na težke trenutke, ki jih preživlja deželno gospodarstvo, je bila odobritev zakonskega osnutka nujno potrebna, je še rečeno v tiskovnem poročilu, v katerem KD nadalje ugotavlja, da bo treba s konkretnimi pobudami zaščititi zaposlitveno raven v deželi. V tiskovnem poročilu je KD pozitivno oceni la posvetovanja, ki jih je imela s predstavništvi raznih kategorij, ko .je bil zakonski osnutek še v pripravni fazi.
• Občinski zdravstveni urad poro
ča, da so v obdobju od 16. do 22. junija zabeležili naslednje število primerov nalezljivih bolezni: ošpice 15 (od katerih 3 izven občine); vnetje lasišča 23 (od katerih 3 iz ven občine); epidemični parotitis 7; poliomelitis 8; rdečke 15 (od katerih 1 izven občine).
Danes in ju'ri v ospredju les
Dnevi tržaškega velesejma se polagoma iztekajo. Danes in jutri bo na vrsti še zadnja specializirana prireditev v okviru sejemskih dejavnosti, in sicer tradicionalni mednarodni posvet o lesni trgovini in industriji. Ob 9. uri se b~do na sejmišču zbrali stmkovniaki iz kakih 30 držav pridelovalk, izvoznic, u-voznic in predelovalk lesa na posvet z naslovom- »Razvoj mednarodne trgovine z lesom in lesnimi proizvodi*. Jutri pa bo na sporedu nov mednarodni posvet, in sicer na temo »Les v letih 80». Ob koncu bo tiskovna konferenca, na kateri bo predsednik «Federcomlegno», ene izmed organizacij, ki so pripravile letošnje »lesne dneve* na seimu, dr. Gardino, povzel zaključke dvodnevnega posveta.
no poudarjeno — so Avstrijci izrazili pričakovanje, da se bo priliv turistov iz Italije in iz Furlanije - Julijske krajine v njihovo deželo v prihodnje znatno povečal, saj so za to dani vsi naravni, organizacijski in prometni pogoji. Mimo tega pa Avstrija pričakuje večji obisk Italijanov tudi kot nekakšno povre čilo za naraščajoče števil avstrijskih državljanov, ki leto za letom obiskujejo italijanske in deželne plaže. Avstrija ima vsega 7 milijonov prebivalcev, so poudarili na posvetu, idjub temu p.- je lani zagotovila Italiji okrog 10 milijonov nočitev. Furlanijo Julijsko krajino pa je v letu 1979 obiskalo 1 500.000 avstrijskih državljanov, tako da je nanje odpadlo 40 odst. vsega tujega turističnega prometa v deželi. Po
drugi strani, če je res, da se je število italijanskih državljanov, ki so se odločili za turističen obisk v Avstriji, v zadnjih dveh letih povečalo za okrog 40 odst., je promet v tej smeri še vedno količinsko nezadovoljiv.
Da bi priklicali več turistov iz Italije in še zlasti iz Furlanije - Julijske krajine, nameravajo Avstrijci v prihodnjem letu organizirati vrsto izrednih prireditev, in sicer ob dvestoletnici smrti Marije Terezije ter ob spominskih slovesnostih po Mozartu, Schnitzlerju, Zweigu in Freudu. Prav tako nameravajo prirediti posebne tedne »italijanskega turizma*, ki bodo v marsičem podobni «tednu avstrijskega turista*, ki so ga tržaške turistične organizacije priredile pred dobrim mesecem v našem mestu. V zvezi s tem so Avstrijci na koncu napovedali nov in širši posvet o sodelovanju med Italijo in Avstrijo na turističnem področju na prihodnjem tržaškem velesejmu.
Ob koncu svojega sporočila vod stvo zavarovalnice izraža upanje, da bodo dela na ogrevalnem omrežju zaključena v najkrajšem času, tako da bodo lahko odprli Rossetti prihodnje leto, ko naj bi gostovale v Trstu najbolj znane italijanske gledališke skupine. Ali se bo takrat v tržaški Talijin hram spet vselilo tudi deželno gledališče? Tega v noti ni zaslediti nikjer, vendar upati je, da bo tako, kajti funkcija Teatra stabile je vsem dobro znana, gledališče samo pa mora razvijati svojo dejavnost v primernih prostorih, da lahko umetniško raste.
V zvezi s sklepom LIoyda Adriatica so komunistični občinski svetovalci Monfalcon Kodrič in Poli naslovili županu pismeno vprašanje, v katerem zahtevajo, naj občinski odbor zavzame stališče do sklepa, ki «pomeni privatizacijo gledališke dejavnosti v Trstu*. Po mnenju treh svetovalcev je namen pobude zavarovalnice dati smrtni udarec javni gledališki ustanovi, kar naj bi izhajalo tudi iz protislovnega utemeljevanja sklepa.
Komunistični svetovalci opozarjajo nadalje na sklep občinskega sveta, da prepreči privatizacijo gledališča v Trstu ter vprašujejo, kaj namerava ukrepati odbor v tej zvezi.
Bazovei odločno proti kamnolomu na svojih tleh
V zvezi z govoricami o odprtju novega kamnoloma v Bazovici je
bdi sinoči v Bazoviškem domu na pobudo Kmečke zveze in jusarske-ga odbora javni sestanek, ki so se ga udeležili domačini ter politični predstavniki KPI (Ravel Kodrič), SSk (Aleš Lokar) in predsednik vzhodnokraške rajonske konzulte Grgič.	^ i(j_
Uvodoma je tainik Kmečke zveze Edi Bukavec orisal položaj in povedal, kako je sploh prišlo do zamisli, da bd na bazovski zemlji nastal kamnolom za drobljenje kamnov in predelovanje v pesek. Kamnolom, ki bi ga upravljalo podjetje SICAT, naj bi nastal samo 100 metrov od prve bazovske hiše. Seveda so se vsi prisotni zavedali posledic, ki bi va imel tak obrat za celotno vas in naravno okolje. Zato so vaščani odločno povedali, da kamnoloma nočejo. Sprejeli so tudi sklep, da bodo zbrali v znak protesta podpise vseh prebivalcev vasi in sestavili delegaciji, ki bosta šli na občinsko upravo in deželno pdborništvo za industrijo ter tam protestirali nad spletkami, ki jih nekateri snujejo proti vaški skupnosti in slovenskemu prebivalstvu sploh.
Praznil komunističnega (iška v Šiivanu
• Zaradi 13. razstave domačih ti pičnih vin v Križu bo v dneh 27., 28. in 29. junija v vasi veljala po polna nrepoved avtomobilskega pro meta od 12 do 24. ure.
Tovarniška sekcija KPI Cartima-vo bo priredila jutri in v nedeljo blizu štivanske papirnice praznik komunističnega tiska. Praznik bo nudil več priložnosti za sprostitev, kot turnir v kegljanju, tekmo v bri-školi in ex tempore na temo »Okolje*. V soboto pa bo tudi okrogla miza o pomenu, ki ga ima pogozdovanje za industrijo papirja. Okrogle mize se bo udeležil posl. Mac-ciotta, ki je odgovoren za založništvo pri komunistični partiji. Zvečer bo ples z ansamblom Aries, v nedeljo ob 19.30 pa bo nastopal Canzo-niere triestino.
V
Sesti bienale umetnikov amaterjev
Štirinajst razstavljavcev je s Tržaškega, deset pa iz Sežane
V Prosvetnem domu na Opčinah so sinoči slovesno odprli šesti bienale umetnikov amaterjev, ki ga prireja SPD Tabor. Še pred napovedano uro se je v Domu zbralo lepo število domačinov, ki so si ogledali razstavljena dela in so si izmenjavali prve vtise o manifestaciji, ki dobiva pri nas na Tržaškem vse večji pomen in odziv.
Predsednica društva Stanka Hrovatin je v uvodnem pozdravu gostom in razstavljavcem povedala tudi, da veliko število domačih in okoliških umetnikov amaterjev letos prijavilo 113 del. Komisija, ki sta jo sestavljala Lojze Spacal in kustos obalnih galerij iz Pirana Andrej Medved pa je odbrala 45 del 24 avtorjev, od teh 14 iz Trsta in okolice, ter 10 članov KUD Sežana. V dvorani Prosvetnega doma na Opčinah je razobešena ali razstavljena najbolj uspela produkcija vrste naših umetnikov, ki s svojim delom in s svojim neprenehnim iskanjem samoniklega in pristnega ter osebnega umetniškega izraza skušajo predramiti občutljivost občinstva. Želijo pa tudi slehernega človeka, ki se za umetnost zanima, napeljati na
to, da bi si do te umetnosti privzgojil določen odnos.
Andrej Medved je z jasno in te kočo besedo nanizal nekaj najznačilnejših potez letošnjega bienala. Tudi zgolj ljubiteljskem likovnem upodabljanju vidi Medved krizo likovnih smeri in gibanj, ki je značilna za vrhunsko upodabljajočo u-metnost tako na društvenih kot na skupinskih in retrospektivnih razstavah. Poseben poudarek je namenil kiparstvu letošnjega openskega bienala, za katerega meni, da je izjemno kvalitetno, bodisi v glini bodisi v lesu ali železu.
Po predstavitvi umetnikov in njihovih del se je Stanka Hrovatin domače in prisrčno poslovila od slikarja Edija Zajca, ki bo čez nekaj tednov, za nedoločen čas, odpotoval z družino v Ameriko.
Zaključek večera ni mogel biti lepši — ljubko in sveže (čeprav tu in tam nekoliko neokretno) je zapel otroški zbor Vesela pomlad, ki ga vodi Franc Pohajač. Otroci so sami napovedovali, peli pa so ritmično zelo razgibane pesmice iz slovenske in srbske otroške zborovske literature. Na koncu pa sta se zboru pri-

V KULTURNEM DOMU «PRESEREN» V ROLJUNCU
Danes pričetek seminarja o alternativni energiji
O zelo pomembnih energetskih proble. mih bodo govorili znani strokovnjaki
Ves čas bodo delovali dobro založeni kioski.
Dolinska občina priredi jutri in v nedeljo v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu seminar o alternativni energiji, o njeni uporabi in možnosti prihranka tradicionalnih energetskih virov. Že lani je občinska uprava razčlenila problem sončne energije, letos pa so tematiko razširili in tako bodo strokovnjaki obravnavali razne vidike problema. Kot rečeno, se bo srečanje pričelo jutri, ob 9. uri, trajalo pa bo do 19. ure z daljšim premorom med 13. do 15. uro.
Posebno zanimiva bo primerjava med poročilom prof. Zorzolija, člana tehnološkega odbora pri CNR, o energetski strategiji v osemdesetih letih in predavanjem predsednika odbora za energetsko načrtovanje SR Slovenije inž. Vidmarja o alternativni energiji v Sloveniji, normativnem in zakonskem okviru, uresničitvah in programih. Nadvse pomembna je udeležba nekaterih javnih upraviteljev, kajti nedvomno gre za probleme, ki zadevajo širšo javnost in o katerih morajo zlasti javne ustanove izreči svoja stališča. Pomenljiva je v tem smislu Prisotnost deželnega odbornika in predsednika komisije za industrijo in trgovino Furlanije - Julijske krajine Zorzenona, ki bo govoril o vlogi dežele in krajevnih ustanov pri oblikovanju drugačne energetske politike. Govorili bodo tudi prof. Cesta o urbanistični politiki in varčevanju z energijo, Marchigiani o vlogi sodelovanja na področju energetike ter dr. Gombach in dr. Toselli, člana zadruge za prostorsko načrtovanje iz Trsta, o proizvajalnosti, prihranku energije in obvarovanju naravnih energetskih virov. Povzetek razprave bo občinstvu podal član komisij za raziskave pri poslanski zbornici posl. Antonio Cuffaro.
V	nedeljo, 29. junija bo seminar le v jutranjih urah in sicer, od 9. do 13. ure. Izvedenci bodo s pomočjo krajših filmov in poročil o-pisali izkušnje in raziskave, ki so že v teku. V tem oziru bo član odseka za znanstveno kinematografijo pri CNR prof Morettini predvajal film o senčni energiji in o termični uporabi pri nizki temperaturi. Sledilo bo poročilo dr. Chiabrere o pridobivanju energije iz odpadkov, ki nastanejo pri kmečkih dejavnostih.
V	okviru letošnjega seminarja bo
IRENA in OSKAR MILIČ sta včeraj praznovala srebrno poroko. Ob tej priložnosti i-skreno čestita svojemu odborniku in soprogi ter jima želi še mnogo sreče na skupni življenjski poti devinsko - nabrežin-ska sekcija Slovenske skupnosti.
prirejena tudi razstava instalacij za energetsko izkoriščanje. Javnosti bo razstava odprta vključno do ponedeljka 30. junija.
E. S.
Jugoslovanka razbila avto na trbiški cesti pri Padričah
Svobodanka Odermatt in njena 17-letna hči Nataša Bračiča sta se včeraj zapletli v slikovito nesrečo, iz katere sta se izmotali z nekaj praskami, avto pa popolnoma uničili.
Ob 7. uri zjutraj sta se peljali po trbiški cesti v oplom švicarske registracije v smeri proti Opčinam. Na znanem ovinku pri Padričah pa je Svobodanka izgubila nadzorstvo nad avtom, ki je zdrsnil na levo stran cestišča in treščil v skalnati zid ter se dobesedno skrotovičil.
Dekle in njena thati pš’ sta'ntrpe-' li le lažje poškodbe in bosta ozdraveli v sedmih oz. desetih dneh.
družila še ansambla Rdeči nagelj M Galebi vsak s po eno pesmico. Pesem primorske mladine so mladt pevčki posvetili odhajajočemu E-Zajcu oz. otrokoma, s katerima so hodili v šolo in skupaj preživeli prvo mladost. Šesti bienale umetnikov amaterjev bo odprt do 6. juh'jO, vsak dan, od 18. do 20. ure; ob nedeljah pa od 10. do 12. in od l<i do 20. ure.
Uspel koncert proseške godbe
Včeraj zvečer se je proseška god-ba na pihala predstavila občinstvu s koncertom pred cerkvijo na Proj seku. Pred koncertom je predsednik Milan Čuk orisal delovanje godbe v zadnjih desetih letih. V govoru Pa je predvsem poudaril pomen prisotnosti mladih članov, ki so se danes prvič predstavili občinstvu pod vodstvom Egidije Starc. Starejši člani pa so kot običajno igrali pod vodstvom kapelnika Slavka Luxe.
Spored najmlajših sta pričeli dve mladi flavtistki, končali pa so £a s pesmijo Fantazija v pentagramu, ki sta jo napisali dve mlajši članic* godbe. Program se je nadaljeval s pesmijo, ki jo je napisal Slavko Luxa, katero so igrali vsi člani, nato pa so program nadaljevali starejši. žal, je zaradi slabega vremena odpadla zadnja koračnica.
Severno Tonon v miljski katedrali
V okviru ciklusa 32 »koncertov V cerkvi*, ki ga prireja dežela, bo danes ob 20.30 v miljski katedra*1 koncert organista Severina Tonona, ki bo predstavil skladbe Bacha. Giisonia, Francka.	,
Prireditelji obveščajo, da Pred' viden sobotni koncert Roberta M1C; conia v rojanski župnijski cerkvi odpade. Verjetno bo septembra, ko sta na programu še dva koncerta.
Drevi predstava v Domu pristanišenikov
Zaradi tehničnih razlogov je sinočnja predstava «E1 entierro de *a sardina* v Domu pristaniških delavcev odpadla. Ljubitelji S^dajj®*!6 umetnosti pa zaradi tega ne bod® prikrajšani, saj je drevišnja Pr®f" stava v izvedbi skupine «Domus d®
•Janas* potrjena. Začetek predstav® .je predviden za 21.30 v Domu Prl'
staniških delavcev.

SEJA SVET0IVANSKEGA RAJONSKEGA SVETA
ZARADI NOVIH RAZLASTITEV 120 DRUŽIN OD STANOVANJE
Svet soglasno zavrnil nesmotrno urbanistično načrtovanj*
Večkrat se zgodi, da gradnje, ki jih predvidevajo razni urbanistični načrti, nasprotujejo resničnim potrebam teritorija in zahtevam prebivalcev samih. Ti so večkrat žrtev nepričakovanih razlastitev, ki močno spreminjajo etnično in socialno podobo rajona, oziroma mestnega predela. Tak je tudi primer prebivalcev Ulice San Cilino, oziroma območja Fedrigovca pri Sv. Ivanu.
Občina je namreč pred kratkim odobrila načrt o ljudskih gradnjah PEEP, ki predvideva razlastitev precejšnjega števila zemljišč na tem območju. Razlastitev naj bi prizadela nad 120 družin, ki že dolgo vrsto let prebivajo pri Sv. Ivanu, in ki so lastniki ali najemniki manjših hiš z vrtovi. O perečem problemu svetoivanskih razlastitev je bil govor tudi na včerajšnji seji rajonskega sveta, na kateri so bili prisotni prizadeto prebivalstvo ter nekateri zainteresirani občinski odborniki. RajonsKi svet je v prejšnjih dneh izvedel anketo med prebivalstvom omenjenega področja in izid jo pokazal, da vsi nasprotujejo razlastitvam in se v veliki večini potegu-
jejo za preobnovo že obstoječih stanovanj.	,_
Rajonski svet, ki je enotno pri zahteve prebivalstva, je poud®' ril, da primer svetoivanskih raz*8 stitev še enkrat dokazuje, kako uf smotrno urbanistično načrtovanj® večkrat ruši socialno in etnično ravnotežje ter nasprotuje interesom di. Razlastitve naj bi namreč tu _ tokrat prizadele bivališča, ki i*11®’ jo deloma še kmečki videz in katerih živi veliko število slov®”] skih družin. Predstavniki raionS?L ga sveta so zato sklenili, da boa o izidih ankete ter o zahtevah P1?] bivalstva seznanili občinske odbo*' nike, ter s širšimi ljudskimi z”® rovanji sensibilizirali prebivalce kraja in mesta. Prizadete družib* pa se bodo s svojimi zahtevami ® bmile na deželno upravno sodisc®’ ter zahtevale, naj občina nema«® ma prekliče dovoljenje za ljuds* gradnje na omenjenem področJ®] Poudarile pa bodo obenem po ‘-{"j. prejšnji sanaciji področja s p°dP°L deželnega sklada, saj so prizade*f zgradbe že precej stare in laS”’ kom primanjkuje denarja za P* pravila.	—sp"

NA POBUDO KONZORCIJA PRIDELOVALCEV TER DRUŠTEV VESNA IN MLADINA
Danes odprejo v Križu 11 razstavo vin
Svojo kapljico ho razstavljalo trinajst vinogradnikov . Pester kulturni spored
Danes, jutri in v nedeljo bo v Križu trinajsta razstava vin, pri kateri sodelujejo društvi Vesna in Mladina ter Konzorcij prideloval cev vin tržaške občine. Prireditev, katere glavni namen je ovrednotiti naše vinogradništvo, bo poleg pri kaza vinskega pridelka v tržaški občini obsegala še vrsto drugih zanimivosti. Danes popoldne bodo razstavo uradno odprli, zvečer pa bo ples z ansamblom I baroni del folk. Jutrišnji spored obsega ex tempore za osnovnošolce in za dijake nižje srednje šole. Zbirališče bo ob 15. uri pri spomeniku. Sledil bo ob 17. uri turnir v briškoli. V nedeljo se bo spored začel ob 18.30 z nastopom baletnih skupin ŠD Mladina in Tabor ter dekliškim pevskim zborom Vesna Ob 20. uri bo nagrajevanje najbolj ših vin in otroških risb. Tako jutri kot v nedeljo bo zvečer igral ansambel Lojzeta Furlana.
Letos bodo razstavili svoje belo vino Franc Košuta, Oskar Košuta Rudolf Košuta. Emil Sedmak, Vi-torio Sedmak, Darko Starc, Marijo Švab, Zoro Tretjak, Egidio Semec, črno vino pa Anton Bole, Franc Košuta, Sergio Starc, Marijo Švab. V glavnem so to vina iz kriškegr brega, ki jih želijo vinogradniki z razstavo še bolj valorizirati, goste pa postrežejo istočasno z odlično domačo kapljico. Nazadnje pa želijo vzbuditi med mladino večje zanimanje za vinogradništvo. Razstava je skratka priložnost, ki naj bi spodbujala vinogradnike, da bi povečali pridelek in izboljšali kakovost vina.
Konzorcij deluje 14 let in prireja razstave že od svoje ustanovitve Prva leta je imelo vodstvo določene težave, ker so skušali nekateri pritegniti tržaške pridelovalce v tujo organizacijo, ki je priredila znano razstavo vin Pucinum, Ta prire-
ditev je kmalu propadla, ker so se za njo skrivali goli zasebni in teresi.
Prvi predsednik Konzorcija je bil Drago Sedmak, odbor pa so sestavljali Franc Košuta, Rudolf Ko šuta, Oskar Košuta, Kamil Košu ta, Slavko Tence in Miro Sedma p Skupno s Kmečko zvezo so organizirali nekaj predavanj in več izletov v matično domovino na ogled vinskih kleti.
Po desetih letih so izvolili nov odbor, ki ima za predsednika Mi losa Košuto. Odbor sestavljajo Slavko Tence, Boris Košuta, Oskar Košuta, Emil Sedmak. Emilio Švab Marijo Švab, Egidio Semec, Edvard Sirk, Drago Sedmak, Mirko Bri-ščak in Zmago Sedmak.
Z razstavo vin hoče Kozorcij o pozorih pristojne oblasti na nujnost reševanja številnih problemov, o katerih se sicer veliko govori, a premalo ukrepa.
Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustila
CELESTINA DEBERNARDI roj. VEVER
Pogreb bo jutri, 28. t.m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Katinari.
Žalujoči: mož Angelo, hči Dlna z družino, mama Justina ln drugo sorodstvo
Trst, 27. junija 1980
27. 6. 1978
27. 6. 1980
Ob 2. obletnici smrti ljubega moža, očeta in nonota
FRANCA KAPUNA
se ga z ljubeznijo spominjajo
žena Zofka, hči Miranda In »1° Edi z družinama
Prosek, 27. junija 1980
j Seja konzul!e za zahodni Kras
j Včeraj popoldne je bila na Pro-ffku seja rajonskega sveta za za ‘'odni Kras. Predsednik Štoka je [Uvodoma prebral nekaj poročil, med katerimi je bilo najvažnejše tisto o Pričetku del za kanalizacijo na Dolnji vasi. Dodal je še, da bodo v kratkem času zahtevali, naj občina Oskrbi, da se tudi tiste hiše, ki “imajo kanalizacije, priključijo glav-“emu odtoku.
Seja se je nadaljevala z razpra-vo o popravku variante 25 splošnemu regulacijskemu načrtu. Svetovalci so popravek soglasno sprejeli j? sklenili, da bodo o odgovoru ob; rini razpravljali na naslednji seji [Prihodnjo sredo. Tretja točka je [Predvidevala izvolitev predstavnika “ajonskega sveta v občinsko kon-rulto za šport. Predsednik je obra-riožil naloge te konzulte, v katero so “aglasno izvolili svetovalca Zudinija. Ob koncu so svetovalci opozorili Predsednika, da v nekaterih delih Poseka in Kontovela ni razsvetlja-Ve in sklenili, da bodo zahtevali od °hčine. naj poskrbi za posodobitev razsvetljave.
Razstava o Lfopardiju v ljudski knjižnici
V sredo, 25. junija, so na sedežu uudske knjižnice v Ul. Teatro Rojeno 7 odprli razstavo o Giacomu ^opardiju. Razstava zaključuje ci-rius spomladanskih prireditev, ki **a jih organizirali ljudska in mestna knjižnica s sodelovanjem avto-Potnne letoviščarske in turistične u-rianove. Ob tej priložnosti so predivih novo knjigo Fabia Russa •Leopardi politico«, k kandidira za Pegrado Viareggio'za esejistiko.
Po pozdravu ravnatelja knjižnice Fabio Russo povedal nekaj besed
0	svoji knjigi, obširnejšo predsta-
1	rite v pa prepustil profesorju Galim-Pertiju iz Padove. Prof. Galimberti * Poudaril aktualnost teme, ki jo riUssova knjiga obravnava in dejal, “a je Leopardijeva problematična Psebnost še vedno zelo aktualna. V *Vojem času je skoraj preroško gle-
na družbo in njen razvoj. Pred-ridel je probleme, s katerimi se JPdaj mi soočamo. Govoril je o tem, kako družba duši človeka ter nje-fUvo osebnost. Poudarial je pomen človekove osebnosti, čeprav se je ivedal njegove ničevosti in napak. "Lenem pa lahko trdimo, da je za ripJtašnje čase leopardi neaktualna ■ 'Sura, ker je zavračal družbo, ki l14 je postala v sodobnih časih opo-E?> na kateri sloni človeško živ-‘teije.	BG
VAŽNO OBVESTILO KMEČKE ZVEZE
Kmečka zveza ponovno obvešča J/je zainteresirane, da zapade, ju-‘ri, 28. junija, rok za predstavitev košenj za dosego posojil, v skladu f zakonom številka 457/78. Ta za-7n predvideva finansiranje poprajo že obstoječih stannvaniskih hiš gojila znašajo lahko največ 20 milijonov lir. Vabimo torej" vse za-Pleresirane, da se zglasijo v ura-ijO Kmečke zveze za nadaljnje in-'urmaeije ter izpolnjevanje prošenj *j>mih. Opozarjamo zlasti vse tiri®, ki so v januarju 1979 že predivih prošnjo za dosego posojila v gladu z zakonom številka 457, ven-®ar so jim pristojne deželne oblasti Prošnjo zavrnile, da ponovno zapro-s‘jo za posojilo.
Tajništvo KZ
Išče se slovenska družina za dolgotrajen rejniški odnos za dva otroka (6 in 7 let stara bratca). Interesenti se za vse Podrobnosti lahko obrnejo na #aše uredništvo, Ul.v Montecchi 6 (tel. 794672).
KONZORCIJ PRIDELOVALCEV VIN TRŽAŠKE OBČINE v sodelovanju s PD VESNA - ŠD MLADINA - ŠD VESNA vabi na
XIII. RAZSTAVO IN POKUŠNJO DOMAČIH VIN
v Križu pri Trstu v dneh 27., 28. in 29. junija 1980
Na programu je:
vsak večer PLES (v soboto in nedeljo igra priznani ansambel LOJZETA FURLANA) - briškola in ex tempore za otroke (v soboto) - dekliški pevski zbor PD VESNA ter baletni skupini ŠD MLADINA in PD TABOR (v nedeljo)
V nedeljo popoldne VELIKA TOMBOLA Preskrbljeno je za dober prigrizek
ŠZ GAJA
priredi 28., 29. in 30. t.m.
Š A G R O
V GROPADI
Za ples bo igral ansambel TAIMS
OBČINA DOLINA
Občinsko gledališče F. Prešeren Boljunec
Jutri in v nedeljo
SEMINAR O ALTERNATIVNI ENERGIJI
Vabljeni
Zveza slovenskih kulturnih društev Trst - Gorica - Čedad
obvešča, da bo seja glavnega odbora danes, 27. junija, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah.
Dnevni red:
L Izvolitev predsedstva
2.	Porazdelitev funkcij
3.	Razno
Šolske vesti
Devinsko nabrežinska občinska uprava sporoča, da bo vpisovanje za šolsko leto 1980 - 81 L, 2. in 3. julija od 9. do 12. ure v posameznih sedežih otroških vrtcev.
V občinske vrtce se lahko vpišejo otroci obeh spolov, ki
1.	so ali bodo dovršili do 28. 2. 1981 vsaj tri leta starosti;
2.	ki imajo stalno bivališče v tukajšnji občini.
Šola Glasbene matice - Trst
Obveščamo gojence, da morajo potrditi vpis za šolsko leto 1980/81 do vključno 30. junija od 9. do 12. ure v tajništvu Glasbene matice, Ul. Ruggero Manna 29, telefon 418-605.
Odprto je tudi vpisovanje za no-j ve gojence.
Kdor se želi pridružiti mladinskemu pevskemu zboru naj pride v spremstvu staršev v ponedeljek, 30. junija, ob 18. uri na šolo Glasbene matice. V poštev pridejo otroci od letnika 1966 do 1971.
POVEDALI SO SVOJE ZAHTEVE
Sindikalisti na občini zaradi podgorske tovarne
Dežela naj jamči bančni kredit - Obljube občinskega odbora
Kino
č Čestitke
h Te dni je slavil svoj rojstni dan 5;?! PREGARC. Iskreno mu čestita "D Slavec.
. Danes praznuje svo; 14. rojstni naš sin GORAN ŠUC. Obilo Jrifavja in mnogo uspeha pri maturi, I u želijo mama, tata, brat Stojan
"n omi.
DAMIJANA FABJAN praznuje 18. °Jstni dan. Vse najboljše ji ob pol-:®'etnosti želijo tata, mama, ter serij Sabina in Jadranka.
Jria fakulteti za tuje jezike uni-!®fze v Vidmu je te dni opravila ^ertacij« «Pesniški svet Andreja sjriala« NADJA PAHOR por. Verri. >ri tem je dobila najvišjo oceno. j> čestitajo Tončka, Peter ,®di iz matične domovine.
Včeraj je na fakulteti za tuje je-M*e in literature v Padovi dokto-.riria z odliko OLGA LUPINC. Če-,«Jaj° ji Vera, Janko, Alenka In
'•‘•"Ulllll
Aldebaran 17.00 «Gli scomparsi«, «E-rich von Stroheim beactor» in 21.15 na Gradu sv. Justa «Quintel-li«, «Fuoco a oriente*. Erich von Stroheim. (V primeru slabega vremena bo film v kinodvorani Aldebaran.)
Nazionale 15.45 «La clinica delle su-persex». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ariston 21.30 «Amore al primo mor-so«. G. Hamilton.
Ritz 18.00—22.15 «E con noi per e-sempio...« A .Celentano, R. Poz-zetto, R. Bach. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Eden 18.00—22.15 «Cuba». S. Con-nery. Barvni film.
Excelsior 17.00 «Taxi driver«. R. De Nirp. Prepovedan mladini pod 14. letom:
Grattacielo 16.30—22.15 «Coma pro-fondo«. G. Bujold, M. Douglas. Barvni film za vsakogar.
Fenice 17.00 «Bruce Lee - supercam-pione«. Barvni film.
Mignon 16.30 «11 gatto venuto dallo spazio». Barvni film.
Eilodrammatico 15.30—22.00 «Eros love«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Cristallo. 16.30 «Shocking». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Moderno 16.00 «Sindrome cinese«. Barvni film za vsakogar.
Aurora 15.45 «Provaci ancora Sam«. W. Allen. Barvni film.
Capitol Zaprto
Vittorio Veneto 16.30 «Napoli si ri-bella«. Barvni film.
Razna obvestila
Sindikat slovenske šole - tajništvo Trst sklicuje za danes, 27. junija, redno sejo odbora. Seja bo ob 16. uri na sedežu SSŠ. Prosimo za polnoštevilno udeležbo.
Slovenska gobarska dmžina - Trst priredi danes, 27. junija, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah predavanje z diapozitivi in razstavo gobarskih knjig. Vljudno vabljeni.
KD Vesna prireja jutri, 28. junija v okviru razstave domačih vin v Križu slikarski ex tempore za o-troke, ki obiskujejo vrtec ter osnovno in nižjo srednjo šolo. Zbirališče ob 15. uri na razstavnem prostoru.
Rajonski sveti
Danes, 27. junija, ob 19. uri se bo sestal rajonski svet za Skedenj in Čarbolo.
V	ponedeljek, 30. junija, ob 20.30 se bo sestal rajonski svet za Novo mesto - Novo mitnico.
V	sredo, 2. julija, ob 20. uri se bo sestal šentjakobski rajonski svet.
Izleti
SPDT priredi v nedeljo, 6. julija avtobusni izlet v dolino Trente z ogledom izvira Soče in doline Zadnje Trente. Za trenirane planince je predviden vzpon na Rombon. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20/11 do vključno srede, 2. julija 1980.
Razstave
V	prostorih Turistične in letoviščarske ustanove v Sesljanu je odprta razstava lesenih soh in kipcev Bogomile Doljak.
Jutri, 28. junija bo na Pomorski postaji ob 18. uri otvoritev razstave slikarja Giannina Marehiga. Razstavljene bodo slike, ki jih je u-stvaril med leti 1912 in 1977.
UH
V	spomin na drago Marijo Milič vd. Kapun daruje družina Pernarčič 10.000 lir za ŠD Polet.
Namesto cvetja na grob Draga Pahorja dafttjer * družina Cernich 10 tisoč lir za SKD Ivan- Grbec.
Ob 8. obletnici.smrti dragega moža in očeta Mirka Hrvatiča daruje družina 20.000 lir za osnovno šolo Ivan Grbec.
Za ploščo Slovenskega šopka darujejo: Rika Kuret 2.000 lir, Anu-ška Cah 5.000, Ana Filipčič 10.000, Rado Slavec 2.000, Justina Starec 1.500, Alma Žerjal 2.000, S. B. 2.000, Emilija Može 2.000, Rikardo Milič 1.000, Marija Tul 2.000, Marko Udovič 50.000 in razni dobrotniki (ob nakupu plošče) skupno 26.000 lir.
Mali oglasi
telefon (040) 794672
Goriški občinski odbor, predsedoval mu je podžupan Zucalli, se je sestal z delegacijo CGIL, CISL, UIL in se pogovarjal o sedanjem težavnem stanju v podgorski tekstilni tovarni in o možnih rešitvah, ki naj preprečijo nadaljnje naraščanje brezposelnosti.
Sindikalisti Colautti, Benfato in Papais so osvetlili razne aspekte sedanje krize, zlasti še stališče deželnega odbora glede jamstva za odprtje kredita ter težave zaradi dokončne ločitve podgorskega o-brata od skupine Bustese. S tem v zvezi je potrebno poiskati industrij ca, ki bo zagotovil nadaljevanje obratovanja. Sindikati pripisujejo tem zahtevam odločilno vlogo, če se hoče preprečiti stečaj podjetja.
Sindikalisti poudarjajo, da je javni denar potrebno izplačati podjetju pod pogojem, da bo znova proizvajal, da ne bo prišlo ne do odpustov in ne do zmanjšanja proizvodnega ciklusa, ker bi sicer prenehale obstajati garancije za raz voj podjetja. '
Občinski odborniki, zlasti Cefa rin in Zucalli, so obljubili, da bodo v okviru svojih pristojnosti pritiskali na odgovorne dejavnike in zlasti na deželo, da odobri garancijo za bančni kredit.
Občinski odborniki so nato nakazali možnost, da bi z ustreznimi zakoni omogočili malim in srednjim industrijskim obratom, ki bi svojo proizvodnjo prenesli na območje podgorske tekstilne tovarne.
Še pred sindikati se je občinski odbor pogovarjal s predsednikom upravnega sveta podgorske to varne.
URADNICA nujno išče v najem stanovanje za tričlansko družino, po možnosti v devinsko - nabrežinski občini. Telefon. 200-142 ali 200-127.
KUPIM otroški voziček. Telefonirati ob večernih urah na tel. št. 213-410.
LJUBITELJE pristne domače kapljice vabimo k čočevim v Doberdob, kjer so odprli osmico z belim in črnim vinom.
OSMICO je odprl Karlo Škabar v Repnu štev. 23. Toči teran.
OSMICO sta odprla Marcel in Berta Nadlišek na Katinari. Točimo črno in belo vino.
ZARADI pomanjkanja skladiščnega prostora prodamo po izredno u godni ceni nošene in vlečne traktorske atomizerje od 200, 300 in 600 litrov, freze 125 in 165 cm, rotacijsko kosilnico in hidravlične preše oremera centimetrov in več. Informacije Agromec Gorica, Carduccijeva ulica 33, tel 2758.
OSMICO je odprl Ivan Terčon -Mavhinje 42. Toči belo in črno domače vino.
OSMICO je odprl Josip Lavriha (Dolina 233). Toči belo in črno vino.
KUPIM hišo ali stanovanje z vrtom in garažo, v okolici Ulice Rossetti ali na Škorklji. Telefonirati na številko 61-369. od 8.30 do 12.30 a: od 15.30 do 19.30.

Včeraj - danes
Danes, PETEK, 27. junija ,	EMA
*rice vzide ob 5.17 in zatone ob ^■58 — Dolžina dneva 15.41 — Lu-i vzide ob 19.59 in zatone ob 4.40. j Jutri, SOBOTA, 28. junija ZORANA
včeraj: najvišja temperaturi. 22,8 stopinje, najnižja 15, ob 18. J? 21,6 stopinje, zračni tlak 1007 ^9 rahlo pada, veter 5 km na uro jtLodaik, nebo pooblačeno, vlaga J^lstotna, morje razgibano, tem-ratura morja 20,8 stopinje.
j ROJSTVA IN SMRTI
JEDILI SO SE: Fabrizio Muie-, • Denis Prris, Emiliano Pacco. .UMRLI SO: 79-letni Bruno Tipi«. 89-letna Francesca Lipus vd. JjriL 76-letni Cesare Zannier, 65-let-Uiovanm Jurincic, 84-letni Gia-^ 9)o Porro, 68-letna Giustina Ska-
l’* vd. Bresciani, 82-letna Immaco-,Chambry vd. Valaberti, 68-Iet-! Uiovanni Maiani, 80-letni Leopol-
do Coslian, 78-letni Agostino Calli-gari, 87-letni Michele Nacmias.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 Ho 20.30)
Trg S. Giovanni 5, Čampo S. Gia-como 1, Ul. dei Soncini 179, Ul- Re-voltella 41.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Garibaldi 5, Ul. Diaz 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Garibaldi 5, Ul. Diaz 2.
I.EKARNF V OKOLICI
Boljunec: tel 228-124, Bazovica: tel 226165; Opčine: tol. 211-001, Prosek: tel 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel 200-121; Sesljan: tel. 209-197, Zavije: tel. 213 137; Milic: tel. 271 124
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21 do 8. ure tel. 732627; predpraznična od 14 do 21. ure In praznična od 8. do 20. 'tre tel. 68441.
Kava proste cone ne gre v prodajo
Prebivalci Gorice in Sovodenj ter drugih občin v pokrajini dobivajo že vrsto let poleg drugih živil tudi kavo na nakaznice proste cone. Se nakup kave proste cone sploh izplača? Ko je bila v letu 1948 cena kilograma kave tam pri tisoč lirah, je bila davčna oprostitev v prosti coni 500 lir za vsak kilogram. To je pomenilo polovico dejanske cene in se je zaradi tega nakup te kave na posebne goriške nakaznice seveda izplačal. Sedaj pa je cena kilograma kave poskočila (kilogram stane med 6.000 in 10.000 lirami), davčna oprostitev pa je ostala vedno 500 lir. Gospodinje torej nimajo dgnes tistih ugodnosti, ki so bile pred tridesetimi ali še manj leti. Zaradi tega je tudi iz leta v leto veliko kave proste cone neprodane. Lani je v skladiščih ostala kar polovica kontingenta, ki ni bil seveda izkoriščen. To kljub temu, da so jugoslovanski kupci kupili v naših trgovinah veliko kave, zaradi občasnega pomanjkanja v njihovih trgovinah. Zaradi tega so v upravnem svetu Goriškega sklada, kjer upravljajo tudi s kontingenti proste cone, sklenili, da začasno omilijo do sedaj stroge administrativne predpise v zvezi z registracijo kave proste cone. To bo le začasna omejitev do konca leta.
V zvezi s tem lahko ugotovimo, da ni več tistih velikih razlik med kavo v prosti prodaji in ono proste cone. Zato so tudi ob vsaki podražitvi skodelice kave čisto neumestni protesti nekaterih, ki trdijo, da bi bila morala v Gorici skodelica kave stati manj kot drugod. Gre za tri ali štiri lire prihranka na vsaki skodelici. Nič več in nič manj.
Električna energija dražja
Upoštevajoč nove predpise, ki so botrovali nedavni podražitvi električne energije, je rimska vlada določila, da je podražitev najmanjša za najbolj pereče in nujne potrebe gospodinjstev; za trgovce, obrtne in industrijske delavnice, urade, za za prazna stanovanja, za počitniška stanovanja in tudi za večje porabe v posameznih gospodinjstvih, pa je bila podražitev občutnejša.
Zaradi tega smo v teh dneh dobili (vsaj v občini Gorica, kjer za to skrbi mestno podjetje) obračune za porabo elektrike, katerim so bili
priloženi letaki, ki so pojasnjevali, zakaj je prišlo do podražitve in koga ta podražitev prizadene.
Mestno podjetje pa nam je medtem tudi poslalo poročilo, v katerem je rečeno, da morajo imetniki tako imenovanih «drugih stanovanj«, torej stanovaj, v katerih ne bivajo stalno, javiti ta stanovanja mestnemu podjetju. V teh stanovanjih bo tarifa porabljene električne energije «polna», torej brez popustov.
Posvet sociologov danes v Novi Gorici
Danes se bodo v Kulturnem domu v Novi Gorici zbrali slovenski sociologi in politologi, da bi preučili svojo vlogo v razvoju občin. Tako pomemben shod sklicuje fakulteta za sociologijo, politologijo in novinarstvo pri fakulteti Edvarda Kardelja v Ljubljani.
Vid Primožič župan v Sovodnjah
Na sinočji prvi seji občinskega sveta v Sovodnjah so za novega župana sovodenjske občine izvolili Vida Primožiča, nosilca Liste občinske enotnosti. Podžupan je Vlado Klemše, odbornik pa dr. Joško Prinčič. Za namestnika sta bila izvoljena Dominik Juren in Marjan Devetak.
Meblo med največjimi delovnimi organizacijami v SRS
Med 200 največjimi delovnimi organizacijami v Sloveniji so tudi nekatere na področju severne Primorske. Največja je tovarna Meblo v Novi Gorici (seveda s pridruženimi tovarnami), ki je na 30. mestu v splošni’ slovenski lestvici. Na 45 mestu je Iskra v Šempetru (nazadovala je, saj je bila lani na 40. mestu), na 57. mestu je gradbeno podjetje Primorje v Ajdovščini (lani je bilo na 51. mestu), Salonit Anhovo je letos na 73. mestu, lani pa je bil komaj na 118. Splošno gradbeno podjetje Gorica je na 86. mestu (lani 68.), Fructal - Alko v Ajdovščini je na 89. mestu (lani 75.).
STISKOVNO KONmmO ANTONIJA COmUJA
V VIDMU ZAKLJUČEN POSVET 0 AVTOCESTI GDANSK-ANKARA
Udeležili so se ga predstavniki desetih zainteresiranih držav
S tiskovno konferenco deželnega predsednika Antonia Comeilija v hotelu Astoria v Vidmu se je včeraj zaključilo dvodnevno posvetovanje predstavnikov desetih evropskih držav, ki so udeležene v izgradnji sistema avtomobilskih cest, ki bodo povezovale Baltsko morje s Sredozemljem in z Azijo. O poteku tiskovne konference, ki se je začela zvečer in se nadaljevala s skupno večerjo vseh udeležencev, bomo poročali jutri. Danes pa bi povzeli poglavitne poudarke dvodnevnega sestanka, na katerem so bile navzoče Italija, Poljska, češkoslovaška, Madžarska, Avstrija, Jugoslavija, Romunija, Bolgarija, Grčija in Turčija. Predvsem je potrebno poudariti, da so kraj srečanja — Videm — zato izbrali, ker je dežela Furlanija-Julijska krajina najpomembnejša italijanska dežela v tem sistemu, saj se preko avtoceste v Kanalski dolini italijansko cestno
niimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiniijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiii
VČERAJ SO OBISKALI LUKO KOROŠKI NOVINARJI
Zanimanje avstrijskega gospodarstva za pristaniške naprave v Tržiču
Avstrijski, še zlasti koroški, izvozniki bi želeli dobiti skladišča za svoje blago v tej mali luki med Trstom in Benetkami, v kateri je veliko razvojnih možnosti
Vsaka država in vsaka dežela si danes prizadeva, da bi izvozila največ svojega blaga. Zaradi tega išče ne samo kupcev, marve; tudi poti, po katerih bi to blago najhitreje prišlo do kupca. Seveda se za izvozno trgovino zanimajo tudi Avstrijci in to so dokazali že s samo svojo številno prisotnostjo na tržaškem velesejmu in na avstrijskem dnevu na tem velesejmu, ki je bil v sredo.
Včeraj pa je številna delegacija koroških novinarjev prišla v Gorico in Tržič, na povabilo tukajšnje trgovinske zbornice, da bi se seznanila z, realnostjo pristanišča Porto-rosega v Tržiču. Novinarji so bili že dan prej v Trstu na velesejmu. Na sedežu zbornice v Gorici so jih član zborničnega odbora Attoni, tajnik dr, »Poli* funkcionar djv.Uktooi in vovrimik, luškega, poveljstva v Tržiču Ferraro seznanili z vprašanji ršihiimH'5 Kristan išča.. v -Tr/Jč^.
Šele v zadnjih letih so bila vložena velika sredstva v povečanje najprej pristaniške operativne obale, zatem pa še nakupa raznih strojev. V zadnjem času so odkupili precej zemljišča, s sredstvi Goriškega sklada, sedaj jih urejajo, da bi na njih zgradili skladišča za razno blago. Povedali so tudi, da prihaja v deželi do sodelovanja med pristanišči in specializacije med njimi, Avstrijski novinarji in gospodarstveniki so se zanimali predvsem, kakšne so in kakšne bodo možnosti za uskladiščenje in izvoz avstrijskega blaga. Čudili so se, ko so posegli v razpravo s številnimi vprašanji, da beležijo v Tržiču v glavnem samo raztovarjanje blaga, medtem ko odplujejo iz tega pristanišča ladje prazne.
Tako novinarji kot vodja koroške delegacije, celovški podžupan in predsednik upravnega odbora celovškega sejma Walter Dermuth, so pokazali veliko zanimanja za vse pristaniške naprave, ugotovili so, tudi z neposrednim obiskom v pristanišču, da je to povezano z železnico in zanimali so se tudi, kako so stvari s postavljanjem dvojnega tira na progi Trst - Videm -Beljak. Zanimali so se tudi, kako potekajo dela v novem železniškem centru v Červinjanu in ugotavljali, da pospešeno potekajo dela v podobnem centru v Beljaku. Najbrž bodo vse te železniške povezave obnovljene in povečane v roku štirih let.
Vsi ti obiski, tako avstrijskih kot jugoslovanskih in madžarskih gospodarstvenikov, ki se zanimajo za trži.ško pristanišče in njegove kapacitete, za avtocestne in železniške priključke, dokazujejo, da smo sredi zelo prometnega vozlišča, ki
ga morda ne znamo dovolj spretno izkoristiti. Zaradi tega so marsikje važne večje investicije v razne infrastrukture, na žalost pa prihajajo finančna sredstva prepočasi in je treba zanje moledovati pri rimski vladi, pri deželi v Trstu ali najti druge vire finansiranja.
Drevi v Pevmi brigadirski večer
'.Sl
BANCA DI CR TRŽAŠKA K F
SREDNJI TEČAJ BANKOVCEV
26. 6. 1980
Ameriški dolar	835.—
Funt šterling	1950.—
Irski funt šterling	1770,—
Švicarski frank	510 —
Francoski frank	202,-
Belgijski frank	29,-
Nemška marka	470,-
Avstrijski šiling	66.-
Kanadski dolar	725,-
Holandski florint	430.-
Danska krona	150.—
Švedska kron-	199.—
Norveška krona	171.—
Drahma	20,-
Mali dinar	29,50
Vpliki dinar	29,50
MENJALNICA
vseh tujih valut
NA NOVI CEMENTNI PLOŠČADI
DREVI V SOVODNJAH KOTALKARSKA REVIJA
Nastopijo kotalkarji iz Štandreza in s Peči - Prireditve do nedelje
Sovodenjci se ozirajo v teh dneh k nebu in skušajo ugotavljati, ali jim bo vreme tudi letos ponagajalo. Je že tako, da se skoro vsako leto, ko imajo ob koncu junija svoj tradicionalni praznik, ulije dež, trud, ki so ga marljivi prosvetarji in športni delavci vložili v • pripravo tradicionalne šagre, je tako skoraj nepoplačan. Včeraj pa nam je nekdo iz Sovodenj dejal, da bodo ob koncu tedna imeli lepo vreme, saj je dež za ta teden že pošteno lil v sredo in včeraj. In zaradi tega naj bi bilo tedenske deževne doze čisto dovolj. Seveda Sovodenjcem želimo, da bi imeli od danes do nedelje lepo vreme in tako u-resničili ves program, na katerega so se skrbno pripravili.
Kakšen je program letošnjega praznika? Ker je kulturni dom še
v gradnji, so dali poudarek predvsem športu in rekreaciji. Tako bodo drevi, ob 21. uri izročili namenom novo cementno ploščad, ki jim bo služila za najrazličnejše prireditve na prostem. Danes zvečer nastopijo na tej ploščadi dve naši kotalkarski skupini, oni društva «Vi-pava» s Peči in «Oton Župančič« iz štandreža.
Jutri zvečer imajo na sporedu tekmovanje v briškoli in ples, v nedeljo zjutraj (odhod ob 9. uri) je na vrsti kolesarska ocenjevalna vožnja, popoldne nogometni turnir, zatem nastop skupine ritmične telovadbe iz Nove Gorice, sledila bosta nagrajevanje in ples. Seveda bodo delovali dobro založeni kioski. Kdor želi nekaj večerov pristne zabave, naj gre v Sovodnje.
Kot lansko leto bo tudi letos Mladinski odbor SKGZ organiziral, v povezavi z raznimi lokalnimi organizacijami, brigadirske večere, ki so v glavnem namenjeni mla dini, na katerih bo podrobno prikazano brigadirsko življenje. Njihov namen jerj$jfs£ ha podlag/ tega: raladi-iz zamejstva v večje$> številu udeležijo letošnjih MDA, (d so v teku po Vsej^Steveniji m Jo* -goslaviji. To velja pa še posebej1 za tiste, ki v poletnih mesecih se he zaposlijo in podobno.
Prvi tak brigadirski večer bo že danes zvečer v prosyetni dvorani v Pevmi, katerega organizirajo v povezavi z Mladinskim odborom SK GZ še domače društvo Naš prapor; nato prosvetno društvo »Andrej Paglavec« iz Podgore, prosvetno društvo, »Briški grič« iz števerjana in Mladinski krožek iz Gorice.
Na tem razgovoru o brigadah, ki se bo pričel ob 21. uri. bodo prisotni tudi nekateri brigadirji iz Nove Gorice, ki so v prejšnjih letih sodelovali na raznih MDA v Sloveniji, tako, da bodo v debato vnesli tudi svoje žive izkušnje iz brigadirskega življenja. Vabljeni na da-
našnji večer so torej posebno mladi, ki želijo neposredno spoznati življenje v mladinskih delovnih akcijah.
Podobni večeri bodo v naslednjih dneh še v Sovodnjah in Doberdobu
(ik)
Volitve županov v manjših občinah
Kot lahko razberemo iz časopisja so v teh dneh v majhnih občinah umestitvene seje novih občinskih svetov in na njih volijo župane ter odbornike. Prvi je bil izvoljen prejšnji petek župan v Mošu, v slovenskih občinah so bile volitve v Šte-
, litve županov so bila še drugje, dav
zveče:
to je zmagalarze v tr&jh tevičarska Kata;’ Predvidevajo, da. bo za žu-izvčljen socialist Marino yi-sintin. Doslej je tam županoval komunist Romano Zilli, ki bo sedaj za codžupaha. Na goriški prefekturi je že, kot prvi, zaprisegel predvčerajšnjim župan iz Mariana Mario Po-iana.
Drugače pa je s sestavo večin v goriški in krminski občini ter v pokrajinski upravi. Komunisti si prizadevajo, da bi prišlo do sestave levičarskega odbora na pokrajini, ker pa so tako repubUkanci kot Slovenska skupnost neobhodno potrebni za sestavo številčne večine, iz tega ne bo nič, kajti tako PRI kot SSk sta izjavili, da ne gresta v koalicijo s komunisti. Podoben položaj je v Krminu,
SIIOD POSOŠKEGA ZDRAVNIŠKEGA DRUŠTVA
Več skrbi za strokovno izpopolnjevanje zdravnikov
Vključevali se bodo tudi v družbeno dogajanje
Skrb za neprekinjeno znanstveno-kultumo rast zdravnikov je bil glavni razlog, zaradi katerega so na Goriškem ustanovili posoško zdravniško društvo (Societa medica ison-tina). Ta svoj cilj je društvo opredelilo tudi na svojem zborovanju, ki ga je prejšnji dan priredilo v dvorani deželnih stanov na goriš-kem gradu. Na tem shodu je poleg velikega števila zdravnikov iz vseh krajev naše pokrajine bilo navzoče tudi zastopstvo predstavnikov občin in pokrajine in odbornikov za zdravstvo, na čelu z deželnim odbornikom za zdravstvo An-taninijem.
Predsednik zdravniškega društva dr. Demitri je v svojem pozdravnem nagovoru podčrtal cilj, ki si ga je društvo zastavilo, namreč, neprestano strokovno izpopolnjevanje in večanje odgovornosti zdravnikov. Vprašanja sindikalnega značaja se umikajo v ozadje, izpostavljajo pa poklicno rotacijo v sedanjem in v kasnejših časih.
Zdravniški shod na goriškem gradu je pokazal večjo kulturno širino zdravnikov in njihovo večjo pripravljenost, da v prihodnje ponudijo družbi boljše usluge kot v preteklosti.
Da bi dosegel ta cilj, bo društvo na temelju večje kolektivne odgovornosti skrbelo za poklicno izpopolnjevanje. Svojega dela pa ne bo opravljalo samo v pokrajinskih zdravniških zbornicah, ampak tudi preko teles, ki delujejo v družbi.
Po uradnih govorih je zapel zbor Vox Julia pod vodstvom Sonie Ma-gris Sirsen. Sledila je zakuska.
ODKRILI GA BODO V SOLKANU
Spominsko znamenje Borisu Kalinu
omrežje povezuje na avtocesto Dunaj - Bratislava, hrbtenico povezav med vzhodno Evropo in Azijo.
Predlog za ta avtocestni sistem sta evropskemu delu Združenih narodov s sedežem v Ženevi dali Poljska in Madžarska. Ekonomska komisija OZN je predlog osvojila ter poslala v Varšavo svojega stalnega predstavnika v osebi Amerikanca Blocha. ki tudi predseduje videmskemu zasedanju. Načrt predvideva izgradnjo avtoceste, ki bi se od poljskega pristanišča Gdansk spuščala preko Varšave, Krakova, Bratislave, Dunaja, Budimpešte in Beograda proti Egejskemu in Črnemu morju, se odcepila v Turčijo ter na jug proti jadranskim pristaniščem v Jugoslaviji. Uradno se ta avtocesta imenuje TEM (Trans-European-Motor way).
Deželni odbornik za promet Dario Rinaldi je v svojem govoru poudaril interes naše dežele za dobre cestne povezave z Jugoslavijo, Avstrijo in Bavarsko ter poudaril, da se na tem prostoru razvijajo številne oblike gospodarskega in političnega sodelovanja.
Predstavniki desetih držav so izpostavili cilje večnacionalnega avtocestnega sistema: povečanje trgovinskega prometa, turizma, prenos tehnologij pri gradnji in vzdrževanju avtocest z gostim prometom. Prav temu poslednjemu vprašanju so na shodu v Vidmu posvetili največ pozornosti.
Danes dopoldne si bodo udeleženci sestanka ogledali gradbišče avtoceste Videm - Amaro ter zahtevnejše odseke v dolini Bele in v Kanalski dolini.
V	Tržiču umrl športni delavec Železnik
V	Tržiču je v starosti 62 let umrl znani športnik Narciso Železnik. V mladih letih se je iz rojstnega kraja Milje preselil v Tržič, kjer se je zaposlil v ladjedelnici CRDA. Najprej se je uveljavil kot nogometaš ter je igral v raznih italijanskih .klubih. Pozneje je prevzel tržiško enajsterico, ki jo je spravil v C serijo. Vzgojil je veliko število nogometašev ter bil tudi sam aktiven športnik.
Prireditve
V redni tedenski oddaji tržaškega slovenskega radia z naslovom «Na goriškem valu«, bo danes ob 12. uri posnetek z nedeljske prireditve slovenskega btfoškega vrtca v Ronkah.
Izleti
SPD Gorica priredi v nedeljo, 21 junija, vzpon na Zermulo v Karnij: Odhod ob 5.30 s Travnika z lastn: mi sredstvi. Izlet vodi Ivo Berdor Slovensko planinsko društvo - Gc rica sporoča udeležencem potova nja v Beograd jutri, 28. t.m., da b avtobus vozil po sledečem urniku iz Gorice-Travnik ob 4. zjutraj, pi spomeniku v Pevmi ob 4.05, iz Štar dreža ob 4.10, iz Sovodenj ob 4.IS Prosimo točnost.
Razna obvestila
Doberdobska občinska uprava vabi domače srednješolce naj vrnejo knjige, ki so jih med šolskim letom dobili na posodo. Vrnejo naj jih v občinski knjižnici.
Na županstvu v Sovodnjah bodo v torek, L julija, pobirali davke, od 9. do 11. ure.
Ženski iniciativni odbor v Doberdobu priredi v nedeljo, 29. junija, družinski izlet na Vrh, združen z obiskom podzemske kraške jame »Kraljica Krasa«.
Koncerti
V Gradišču ob Soči bo danes, ob 21. uri drugi koncert serije «koncerti«v gradovih«, k' jih prirejajo pod pokroviteljstvom dežele v raznih krajih Furlanije - Julijske krajine. Koncert bo na dvorišču palače Torriani, nastopi orkester «Tit-ta Marzuttini«, vodi ga Angelo Prenna.
Kino
• Tudi člani goriške skupine »Mara-thon« so sodelovali na 2. pohodu Videm - Gorica - Trst v dolžini 106 kilometrov. Vso pot so prehodili člani Salvatore Pilo, Giorgio Giacobbi, Guerrino Mazzon in Giovanni Glessi.
l/TL <ir*w 11 . j
Ob 75-letnici rojstva in ob 5-let-nici smrti bodo v soboto ob 18. uri po jug. času odkrili v Solkanu, Šolska ulica 10, spominsko znamenje Borisu Kalinu, solkanskemu rojaku, eminentni osebnosti starejše slikarske generacije, Kraševcu po značaju, čustvovanju in zunanjem videzu, ki mu je smisel za likovnost budil kamnoseški kraški milje. Spominsko svečanost prireja Krajevna skupnost Solkan, postavitev spominskega znamenja, čigar avtor je akademski kipar Negovan Nemec, pa je omogočila Kulturna skupnost Nova Gorica.
Na sliki Boris Kalin v svojem ateljeju.
Gorivo
VERDI 18.00—21.30 »H padrino«. 1 Brando in J. Kaan. Barvni fili
CORSO 17.30—22.00 «Cantando soi la pioggia«. G. Kelly in D. R nolds. Barvni film.
VITTORIA 17.00-22 00 «La vera b la profonda«. Prepovedan mla< ni pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 18.00-22.00 «11 ragi niere Arturo De Fanti, bancai precario«.
PRINCIPE 18.00—22.00 per le allodole«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00—20.00 »Topovi iz Nav rona». Ameriški film.
SVOBODA 18.00 - 20.00 »Orlovsl noč«. Ameriški film.
DESKLE 19.30 »Presajanje mošk sti«. Italijanski film.
DEŽURNA LEKARNA V rKŽK
Danes ves dan in ponoči ,ie Tržiču dežurna lekarna Alla saluf Ul. C. Cosulich, tel. 72 480.
DEŽURNA LEKARNA V GORIC
Danes ves dan in ponoči je Gorici dežurna lekarna Alesani, l Carducci 38, tel. 22-68.
PARTIZANSKO ZBOROVANJE NA VRŠIČU
SPOMINSKA PLOŠČA V POČASTITEV ZADNJIH BOJEV IV. ARMADE
Tankisti, artilerijci in njem vzhodu bodo
borci I. odreda NOVJ na Bljiž-počastili 35-letnico osvoboditve
Domicilni odbori 1. tankovske bngacie, artilerijske brigade 4. ar-inaue n 1. odreda NOvJ na Bližnjem vzhodu, organizirajo na Vr-SiCu, 4. julija liJHU ob 11. uri — partizansko znorovanje in odkritje spominske plošče. Proslavo organizirajo v počastitev Hči-letnice o-svoooditve in Dneva borca. Govoril bo dr. France Hočevar, vojni politični komisar 1. tankovske brigade. V izvedbi kulturnega programa bo sodeloval oktet iz Pivke in recitatorji.
Motorizirani odred 4. armade je bil oDiikovan v Bazovici, 3. maja l'J45. Sestavljali so ga: 11. dalmatinska udarna brigada (5. bataljon te brigade so sestavljali primorski Slovenci in istrski Hrvati, ki so prišli v NOVJ iz zavezniških taborišč v Afriki), 3. gorski motorizirani divizion iz art. brigade 4. armade, odreda tankov (tj. 1. četa 3. tankovskega bataljona) iz 1. tankovske brigade in protitankovska baterija. Odred je dobil ukaz, da se premesti na območje Idrije in da nato preko Kranja, Tržiča in Ljubelja prodre na Koroško ter osvobodi Beljak in Celovec in da prepreči umik sovražnikovih enot, ki so se umikale iz Zagreba in Ljubljane. 4. in 5. maja 1945 so e-note motoriziranega odreda prispele iz Bazovice v Idrijo. Zaradi naglega sovražnikovega umika se je veliko njegovih enot zbralo na Gorenjskem in je bil zaradi tega naš motorizirani odred preusmerjen iz Idrije v smer Tolmina. Ker so mostovi med Idrijo in Tolminom bili porušeni, je štab motoriziranega odreda v tej smeri poslal samo dva bataljona 11. dalmatinske u-darne brigade, a vse ostale enote so se vrnile v Ajdovščino in preko Gorice prispele v Tolmin. V štirih dneh velikih naporov je ta odred prispel na poti proti Koroški pod Triglav. Ljudstvo je borce JA na vsej njegovi poti skozi Bazovico, Sežano, Štanjel, Ajdovščino, Gorico, Tolmin in druge kraje pozdravljalo z nepopisnim navdušenjem.
Naslednjega dne (7. maja) je motorizirani cdred nadaljeval pot čez Kobarid v Bovec. Pred Kobaridom je stopil v stik z zavezniki, ki niso odobrili premika jugoslovanskih enot čez Predel v smeri Trbiža. Zato je ponoči 7.-8. maja odred ob pomoči prebivalstva in dela inženirskega bataljona 9. korpusa z velikimi težavami očistil snežile nanose in popravil mostove na cesti, ki pelje čez Trento v Kranjsko goro. Dne 8. maja 1945 je odred prešel bivšo jugoslovansko - italijansko mejo in prišel v Kranjsko goro, kjer se je spopadel s skupino 500 sovražnikovih vojakov in jih premagal.
Motorizirani odred je 9. maja s tovornjaki premestil 3. in 4. bataljon 11. dalmatinske brigade čez Trbiž in Beljak v Celovec, kjer se je srečal z zavezniškimi enotami in enotami 4. operativne zone.
Glavnina motoriziranega odreda je bila zadržana v Kranjski gori. Zaradi umika sovražnikovih enot iz Ljubljane proti Koroški, je bil 10. maja na območje Jesenice -Hrušica poslan motorizirani odred, ki je na tem prostoru naslednjega dne razorožil okrog 4.400 sovražnikovih vojakov, podoficirjev in 237 oficirjev. Tudi del motoriziranega odreda v Celovcu je 12. maja razorožil 5.200 nemških vojakov in častnikov in zaplenil o-
Mili llf lllll II lili || IliHi m m (H | mn mi iiimitiiirt Ulmu
SAM Z VESLI
ČEZ ATLANTSKI OCEAN
PARIZ — Francoz D'Aboille je sklenil, da bo uresničil podvig, za katerega mnogi menijo, da je nemogoč. Sklenil je, da bo preveslal, Atlantski ocean v teh dneh. Na pot se je odpravil v Cape Ccd v Združenih državah, namerava pa priveslati do evropskih obal (francoske ali irske) v osemdesetih dneh. Nenavadni športni podvig bo opravil sam s čolnom »kapitan Cook*, ki je dolg 5.60 m, težak pa okoli 150 kg.
Čoln je opremljen samo z radijsko postajo, ki deluje s sončnimi baterijami.
gromno količino vojaškega materiala.
Dne 14. maja se je motorizirani odred 4. armade zbral v Sv. Jakobu, razen ene čete, ki je v Celovcu morala varovati zaplenjeni material.
Motorizirani odred je z uspehom izvršil vse naloge, ki mu jih je zadal štab 4. armade. V teh bojih je padlo 7 naših borcev, 12 pa jih je bilo ranjenih. Sovražnik pa je
pretrpel 71 mrtvih, 10.701 ujetih vojakov in oficirjev in ogromno količino raznega vojaškega materiala. V spomin na enote Jugoslovanske armade, ki so prešle Vršič, v najhujših razmerah in v nenehnih bojih s sovražnikom ter nadaljevale svoj zmagoviti pohod na Koroško — bodo postavili spominsko ploščo na prehodu čez Vršič.
ALBERT KLUN
Razširitev koprske luke
V koprski luki dokončujejo srednjeročni načrt za razdobje 1981 - 85. V teh letih naj bi luko usposobili za letni pretovor 2 milijona 800 tisoč ton generalnega blaga, razširili bodo terminal za šipke tovore ter se tudi sicer tehnološko in tehnično izpopolnili. V luki naj bi pristajale ladje tudi do 80 tisoč ton nosilnosti.
S sovlaganjem domačih in tujih partnerjev naj bi v prihodnjih petih letih investirali 2 milijardi 900 milijonov dinarjev.
* * *
Med Piranom in Izolo so vpeljali ladijsko zvezo. Ladja Primorka s 50 sedeži bo začela svojo pot vsak dan ob 8. uri v Piranu, pristajala bo še v Portorožu,
Partizanski praznik v Križu
Bernardinu in Izoli, dnevno pa bo opravila 6 krožnih voženj.
...................im,.................... n,,,,,.,,,,.,,,,,...
MLADI. PRIJAVITE SE NA MDA 80
Letos v Sloveniji in Jugoslaviji številne mladinske delovne akcije
Tudi 'etos poteka v Sloveniji vrsta mladinskih delovnih akcij (MDA), na katerih bodo lahko sodelovali tudi mladi iz zamejstva. Z danšanjim dnem začnemo objavljati podrobnejše podatke o akcijah, na katerih bodo lahko sodelovali tudi mladi s Tržaškega, Goriškega in Beneške Slovenije, Nato pa bomo pedali v naslednjih številkah kratke informacije tudi o drugih MDA v Sloveniji in Jugoslaviji.
Naj pri tem še dodamo, da zainteresirani za letošnje poletne MDA naj se čimprej prijavijo. Prijave sprejema Mladinski odbor SKGZ v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20 telefon 744-249) in v Gorici (Ulica Malta 2 - telefon 24-95).
MDA
SLOVENSKE GORICE 80
Akcija bo potekala v štirih izmenah po 21 dni. V prvi izmeni bosta sodelovali dve mladinski delovni brigadi, v ostalih treh pa po tri. Na akciji bo sodelovalo 11 m'adinskih delovnih brigad iz cele Slovenije, v vsaki bo sodelovalo 40 brigadirjev. Skupaj torej 440 udeležence,-.
Naselje mladinske delovne akcije bo tako kot v preteklih letih v starem objektu osnovne šele v Dornavi pri Ptuju. V letošnjem letu bodo v naselju izvršene nekatere dopolnitve (montažni objekt), tako da bo naselje omogočalo normalne pogoje za življenje brigadirjev.
Program del obsega dela na izgradnji vodovoda v dolžini okrog 9 kilometrov. Planirano je. da bi brigadirji na akciji opravili 31.680 dejanskih delovnih ur.
Zamejski mladinci se lahko v tem času udeležijo akcije Slovenske gorice 80 v okviru mladinskih driovnih brigad OK ZSMS Tolmin in Koper. " drugi izmeni namreč, ki se je pričela 22. junija, zaključila pa se bo 13. 7. sta ravno ti dve obmejni OK, v katere se lahko naši priključijo tudi samo za določen čas.
Posebna akcija - zveznega značaja
MDA IBAR - LEPENAC 80
(Kosovo)
Prvič letos se bodo lahko naši mladinci in mladinke udeležili zvezne delovne akcije na Kosovem v južni Jugoslaviji «Ibar -Leper.ac 80». Lepa priložnost torej, da zamejski fantje in dekleta spoznajo to južno pokrajino ob albanski meji, na kateri bodo sodelovali mladi z vseh jugoslovanskih republik.
MDA «Ibar . Lepenas* je edina akcija na Kosovem, ki je bila organizirana l 'vič leta 1977, v letu slavnih pi bilejev 40-letnice . rihoda tovariša Tita na čelo KPJ in njegov 85. iojstni dan.
Na MDA Ibar - Lepenac se v glavnem dela na urejevanju nasipa na reki Sitnica, v bližini Kosovske Mitroviče, ki je oddaljena 30 km od glavnega mesta Kosovela, Prištine.
Brigadii ' o napelje se imenuje »Heroji Kozare* in je nameščeno v bližini Prištine. Naselje je dobro organizirano, saj razpolaga z raznimi športno-rekreacijskimi objekti ter z kulturno-zabavnimi prostori. V vsaki izmeni je v naselju približno 400 brigadirjev (10 brigad).
Zamejski mladi i se bodo lahko udeležili akcije na Kosovem v okviru brigade »Simon Gregorčič* iz Nove Gorice. Odhod brigade je predviden 6. julija, prihod pa 3. avgusta. Zainteresirani naj zatorej pohitijo z vpisom, še tole obvestilo: da pri tej akciji ne pride v poštev kot za druge akcije le terminsko delna udeležba na akciji.
Iz umetnostnih galerij
Dva slikarja v novi «Pokrajinski»
K šestnajstim tržaškim galerijam se je pridružila še ena. Je v Ul. Gallati in jo upravlja Pokrajina. Z razliko od občinske galerije pa v njej lahko razstavljajo tudi netržačani. Tako sta se pravkar predstavila mlada 'v Milanu živeča slikarja. Slike enega nosijo podpis Salvadori in so izrazito surrealistične vsebine, kot tiste slavnega Salvadorja Dalija — ki ga po pošastnosti nekatere celo prekašajo. Vendar pa z njo ne straši človeštva, ampak ga kruto smeši in kritizira našo potrošniško dobo. Tako je rojstvo modeme Venere ponazoril z ogromnim eskavatorjem, ki jo izkoplje iz smetišča škatel in druge embalaže. Groteskno izmaličen človek pa se povsod pojavlja popolnoma gol, dokler končno ne razpade v množico okončin, ki živijo svojo lastno življenje brez nadzorstva, razuma, glave. Posega pa tudi v svetovno politiko, v odnose med Ameriko in sovjetsko Rusijo v olju z kalejdoskop-tično nagomilanimi simboli politične in vojaške moči obeh velesil.
Slikar je sicer zaposlen s preučevanjem problemov tržišč, z marketingom velemesta kot je Milan. Zato mu ni tuj psihološki vpliv odnosov množic in posameznika in trgovsko reklamnega obdelovanja človeka, ki pogojuje v njegovih slikah rojevanje pošastnih, a našega pomilovanja mednih stvorov njegove domišljije.
Sorazstavljalec Rossi Massimi-liano je doštudiral umetniški licej na Breri v Milanu. Samo bistvo njegovih slik pa je že nakazano s perorisbo na platnici kataloga razstave, ki kaže kako anonimnež s praznim obrazom gleda iz nasproti stoječega okna v tujo sobo z odprtim oknom. V slikah torej poizkuša Rossi ponazoriti in-terkomunikacijo prostorov, ki po-
gojujejo življenje in obnašanje posameznika v okolju množic milijonskega mesta. Odtod zgoščenost smisla vsebine in poenostavljanje naslovov slik, kot npr. «Prisotnost, «Habitat ’79», «Prisotnost — Proštom, «Hipnos-», «Vsakda-njost», čeprav so slike polne simbolov naše dobe, so pa to pravzaprav poslikane zlepljenke. Podajajo pa prostor in odnos v njem bivajočega človeka v prerezih trenutkov vsakdanjega življeja, kakršno poteka dan za dnem sto-tisočem ljudi velemesta. Oba slikarja sta torej vsak na svoj način, angažirana
MILKO BAMBIČ
Prejšnjo soboto je na prazniku nastopil tudi KUD «Gorjanac» iz Djakova. Še prej so gostje iz Slavonije obiskali Rižarno
r - 1
Nastop otroške folklorne skupine
Poje moški zbor PD «Vesna»
uiiiiiiiiiiHiiiiiiniMiiiniiiiiiiinniiimiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiniiiii«iMiiiiiiiiiiiumii,Hii,lumiiirmimmHimimiHUHHmiiimmmiimnnniniHiiHHiii^
Ženska in njena stvarnost
Drugačnost ob enakopravnosti
Kje se začenjajo razlike med moškim in žensko? — V obliki in delovanju njunih teles. — Tako vprašanje, kot tudi odgovor sta povsem «klasična» in ne gre tu za odkrivanje novih resnic ali obujanje-.-starih polemik. *• >»
Enakopravnost namreč, to je teza žensk in njihovega gibanja, ne ..zahteva- liniformnosti --v Zunanji podobi in v telesni fisiologiji, enakopravnost samo zahteva enako vrednotenje osnovnih lastnosti enih in drugih.
Predno pa lahko sploh kdo kaj ocenjuje, mora predmet razprave dobro poznati. «Planet ženska* pa je bil dolgo časa zavit v znanstveno in splošno kulturno temo, kjer so predvsem blesteli predsodki in nerazumevajoče ocene.
Vsakdo pač sodi po sebi in ker so ocene dajali moški, so žensko v splošnem proglasili za »nepopolnega moškega*. Dolgo časa je bilo treba, da so sploh začeli jemati v poštev možnost, da ne gre za «nepopobiost*, temveč nekakšna »drugačnost* in da se tej »drugačnosti* lahko reče tudi »ženska specifika*, točno oziroma o-predeljene lastnosti enakovredne osebe.
, Pri tej težavni in dolgotrajni operaciji so imele in še imajo veliko težo tako imenovane »apolitične znanstvene knjige*, tiste torej, ki bi dajale razlage na določena vprašanja, ne da bi pri tem hotele dokazati neko prej izbrano in nakazano trditev.
Ne bi se tokrat spuščali še v razpravo o politični angažiranosti ali neangažiranosti znanosti, vendar pa je preprosta resnica dejstvo, da vsaka razprava ali knjiga, hote, ali nehote, zavestno ali ne, nekaj dokazuje ali spodbija.
Kakorkoli že. o ženski, o njenem telesu, o njegovih funkcijah, o ženski lepoti in zdravju, je bilo resnično ali samo pseudo znanstvenega napisanega ogromno. Niso pa bile vse te knjige dostop-
ne ženskam, ali pa čisto preprosto niso znale ali hotele odgovoriti na njihova vprašanja in pojasniti številne dvome. Veliko predsodkov in zmotnih predstav so namreč vcepili tudi ženskam samim, ki so tako ocenjevale -sebe in ostale ženske z merili, ki' jih niso izdelale same.
Pred predsodki -pa se je treba otresti dvomov: v ta namen naj bi služila tudi knjiga, ki je izšla pred meseci v Milanu in ki jo je sestavila vrsta znanih evropskih zdravnikov.
Naslov je obenem zgovoren in odprt «ženska ali Ženske zakaj* (Donna perche), saj so uredniki v raznih poglavjih nanizali celo vrsto odgovorov na vprašanja številnih žensk, ki so jih prejeli v letih svoje zdravniške prakse. Posebnost in priročnost knjige je namreč prav v tem, da ne gre za razpravo o določenih temah, temveč da nudi zelo jasne odgovore na odkrita in preprosto zastavljena vprašanja.
Zaradi preglednosti so vprašanja smiselno urejena po poglavjih, seveda glede na obravnavane teme. Te gredo od problemov, ki zadevajo menstruacijo, preko zanositve, poroda, materinstva, splava, kontracepcijskih sredstev, spolnosti, raznih obolenj, meno-pauze, odnosov š partnerjem, pa do ženske lepote v širšem pomenu besede.
Vseh vprašanj in seveda tudi odgovorov je preko dvesto petdeset, tako da je knjiga precej izčrpna. Vsakdo si lahko tudi takoj poišče odgovor na dvome, ki jih ima sam in ki jih mogoče drugače ne bi iznesel.
Seveda ta knjiga ni nikakršen »domači zdravnik* aii celo zbornik napotkov za lastnoročno domače zdravljenje želi biti, tako so avtorji izrecno podčrtali, samo priročnik, ki naj bo v prvi vrsti v pomoč današnji ženski, da se otrese starih in novih dvomov.
V uvodu je tudi napisano, da je knjiga namenjena predvsem tisti ženski, ki se zaveaa kopice vprašanj, ki jo zadevajo, da pa hoče ta vprašanja tudi reševati. Taka ženska je namreč knjigo tudi izoblikovala, kajti prav ona je tiste, ki ji lahko v določeni meri pomagajo, v tem primeru so zdravniki posebnih specializacij, zasula z vprašanji in jih pravzaJ prav prisilila, da so vprašanja zbrali in jih objavili.
Knjigo «Donna perche* je uredil znani ginekolog in sesuolog Andrea Salvati, ki je že pred časom izdal podobno knjigo z naslovom «1 500 perche della donna*. Prav uspeh te knjige ga je prepričal o resnični potrebi po tovrstni informaciji, vendar pa so ga pripombe o vsebini knjige in načinu podajanja navedle k temu. da se je pri drugi bolj omejil na direktna vprašanja in ni odgovor no razširjal z lastnimi razmišljanji ali mnenji.
Precej opazk j* bilo namreč izrečenih o tem, da je knjiga zelo «avtorska*, kar naj bi v tem pri meru pomenilo, da je glavni ose bek, ženska in njeni dvomi,, za šel nekoliko v polmrak. Zato je drugi priročnik nekoliko bolj «pust», vendar pr prav zato lahko uporabnejši.
Za žensko torej in o ženski: za to da ji ne bi več vladali predsodki, ki se v glavnem rodijo iz nevednosti. Brez odvečnega sramu si lahko vsakdo, ne samo ženske, prebere odgovore na vpraša nja, katerim je vedel le medle odgovore; senzacionalnih novosti v knjigi ni iskati, to ni bil njen namen, kakor tudi ne oznanjati večnih resnic. Stalno se namreč porajajo nova spoznanja, ki do polnjujejo ali celo preobrnejo prej veljavna pravila in načela. Počasneje od te težnje pa izginjajo dvomi, -e za njimi in še bolj neradi pa izumirajo predsodki.
(bp)
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	šolska vzgoja
13.00	Risanke
13.25	Vremenske razmere
13.30	DNEVNIK
Danes v parlamentu 14.10 Jezik za vsakogar Rijščina
17.00	Družina Mezilovih Risanka
17.25	Mama na štirih kolesih TV film
17.50	Dogodivščine medvedka Ruperta — Risanka
18.00	šolska vzgoja
18.30	Dnevnik 1 — Kronike
19.05	Programi pristopanja
19.20	Ljubezen na podstrešju TV film
19.45	Almanah in Vremenske razmere
20.00	DNEVNIK 20.40 Tam tam
aktualna oddaja Dnevnika 1
21.30	«MODEF.ATO CANTABILE* film
Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenske razmere
Drugi kanal
12.30	Lihi prostor
13.00	DNEVNIK 2
13.30	šolska vzgoja Biologija in okolje Srečanje z Tarzanom in Supermanom
Oddaja za mladino
17.00	Jaz in kenguru,
TV film
17.20	Glasbeni popoldan
18.00	šolska vzgoja
18.30	Iz pkrlamenta
Dnevnik 2 — Športne vesti
18.50	Dober večer z. . .
Mariom Carotenutom Vremenske razmere
19.45	DNEVNIK 2 - ODPRTI STUDIO
20.40 «L’altra campana*
21.55 Banke in bančniki:
zgodovina Rathschildove banke — 2. nadaljevanje
22.50	Tednik o turizmu in prostem času
OB 13. URI
11.00
Ob koncu DNEVNIK 2 -ZADNJE VESTI Tretji kanat
18.30	Šolska vzgoja
19.00	DNEVNIK
19.30	Gianni in Pinotto
19.35	«Le baccanti*
21.35	DNEVNIK 3
22.05	Gianni in Pinotto (ponovitev)
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
18.00	Poročila
18.05	Mi smo smešna družina, lutkovna nadaljevanka
18.20	Ptičje strašilo, mladinska nadaljevanka
18.5i, Rock koncert:
Emmilovv Harris
19.20	OBZORNIK
19.30	Reševanje umetnin 20.10 Risanka
20.26	Zrno do zrna
20.30	TV DNEVNIK
21.00	Glasba iz ateljeja, zabavnoglasbena oddaja
22.00	Kako so osvojili Divji Zahod zadnji del serijskega fih™
23.30	V znamenju
23.45	Nočni kino:
SINJEBRADEC — film
Koper
13.00	Odprta meja
20.00	Otroški kotiček 20.15 Stičišče
20.30	Risanke
20.45	TV DNEVNIK
21.00	ŽALOSTINKA ZA ' OKSAR* JA - film
Igrajo: Anthony Quinn, M*' c':sy Rooney, Jackie Glea-son; Režija: Ralp Nelson
22.30	Program naslednjega tedna
23.00	Slavne pustolovščine
Zagreb
18.30	Mali svet
IV30 30-letnica samoupravljanja v SFRJ
Paja pazjanija, zabavna oddaja
21.00	Glasba iz ateljeja
22.00	Priseljenci,
TV nadaljevanka Ij.2G Stoletie revolucije: KITAJSKA, n. del
TRSTA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše.; 8.10 Ju nji almanah; Iz sveta folklore in ljudskega izročila; 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert; 11.20 Vokalno-instrumentalni an-samlii; 11.30 Nasveti, paberkovali, r-“;-nivosti: Osebna vozila danes; 12.C3 Na goriškem valu;
12.30	Glasbena panorama; 13.20 Zborovska giasbe: 13.40 Skladatelj dirigira; 14.13 Otroško okence: «Kj> je napaka?*; 14.30 Roman v nadaljevanjih — «Moj brat svetov?.'*, 5 del; IS.Oft Glasbeni popoldan za mladino! Popularnih deset; Mikr:fon v razredu (pono-v Lev); S pesmijo po ■ ■Jugoblaviji; Jose Feliciano v živo; 17.10 V naš<~ i prostoru: Glasbeni trenutek doma in drugod; Literarni večer — pripravlja Marko Kravos; Slovenski priimki v Furlaniji in na Goriškem; Ljudski zvoki
KOPER
(Italijanski program)
«■-3, 9.30,	10.30, 11.30.	12.30.
13 31’, 14.30,	15.30, 16.30,	17.30,
u.3u, 19 .3 izročila; 8.00 Glasba ra dobro j- k 9.00 Štirje koraki; 9.15 Poje Metka Štok; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je. . .; 10.32 Glasbeni odmor; 10.40 Mozaik, glasba in nasveti; 11.03 Plošče, plošče: 11.32 Kim, svet mladih; 12 05 Glasba p0 željah; 14.00 Kim, svet mladih; 14.33 Glasba; 15.00 Prijetno popoldne; 15.33 Glasba; 15.45 Z nami je. . .; 16.00 Samoupravljale; 16.45 Poje Ron; 17.C0 Kultura in družba; 17.32 Crash; 17.55 Izletnik; 18.00 Glasba, šport, zanimivosti; 19.12 Poslušajmo jih skupaj; 19.32 Petkov koncert
KOPER
(Slovenski program)
7.00 Glasba za dobro jutro; 7.05 Jutranji koledar; 7.37 Objave, ki nospored; 8.15 Najava sporeda 14.05 Jugoslovanska pop scena
14.30	Poročila; 14.40 Svirac svi-ra, kolo igra; 15.00 S polnimi jadri; 15.40 Glasbeni notes; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; P.00 Kulturni relief; 17.10 Vaš telefon, naš mikrofon in zborovska skladba na vaš telefonski klic -5-888; 17.30 Primor-
ski dnevnik; 17.45 Objave in za' bavna glasba
RADIO 1
6.00,	7.00. 8.00, 9.00, 10.00, U-Oft
12.00.	13.00,	14.00. 15.00,	17.00.
19.00	Poročila; 6.C0 - 8.45 Glasba
za dobro jutro:	9.(2 Glasbeno;
govorni program, 11.03 Dnev® variete; 12.03 Glasbeno-govorm
program; 13.25 Poštna kočija.
13.30	Pogovor s poslušalci; M™ Jazzovska glasba; 14.30 Šolska vzgoja; 15.05 Rarry; 15.25 Pop®1' danska srečanja; 16.30 Radijska priredba; 17.03 Patchwork; 18.® Socialisti med zgodovino in kroniko- 19.30 Jazzovska glasba
RADIO 2
6.30, 7.30,	8.30, 9.30,	U-^-
12.30,	13.55,	16.30, 17.30,	17.30.
18.30.	19.30 Poročila; 6.00 - 8-4.0 Glasbeno prebujenje; 9.05 Radi)" ska priredba; 9.32 - 10.12 R&dl° 2 - 3131; 11.32 Tisoč popevk.
12.50	Lestvica najpopularnejših popevk; 13.35 Filmska glasba:
15.00	. 15.42 Radio 2 - 3131: 16.32 Pop-rock koncert; 17.32 Ra d i iška priredba; 18.05 Glasben8 oddaja; 18.32 Radijska priredba
LJUBLJANA
7.00,	8.00,	9.60, 10.00.	H00-
12.00,	13.00, 15.00 , 20.00 Poročila:
7.50	Dobro jutro, otroci!; 8.30 P
naših sporedov; 9.08 Z glasbo v deber dan; 9.30 Glasbena PraV. ljica; 9.39 Naši umetniki mladi!®' poslušalcem; 10.05 Z radiom d. poti; 10.45 Turistični napotki. 11.05 Rezervirano za. . .;	12"S
Znano in priljubljeno; 13.10 ® glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti:	13-™
Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalna godbe; 14.00 Danes do 14. ure-
14.30	Priporočajo vam. . .; 14-5U Človek in zdravje; 15.05 Dva naša koncertanta v opusih Lucijah8 Marije Škerjanca; 15.25 Naši P°j slušalci čestitajo in pozdravljaj®'
16.00	Dogodbi in odmevi; i®-8 Napotki za turiste; 16.35 Zabavna glasba; 17.00 «Vrtiljak*; 18-? Studio ob 18. uri; 19.00 Razgled.1 Po slovenski glasbeni literaturo
19.30	S knjižnega trga: 20.35 Lafc
ko noč, otroci!; 20.45 Min®, z. .	21.00 Uganite, pa vam za1-
gramo; 22.05 Oddaja o morju pomorščakih; 23.30 Besede zvoki iz logov domačih; 1.05 5.3v Nočni program — glasba
DUŠAN ŽELJEZNOV
DIVJALI SO
MED VOJNO
PO PRIMORSKI
Nemški general Ludvvig Kubler
Preiskovalec: V katerih borbah proti partizanom je domobranstvo sodelovalo?
Kiibler: Jaz ne vem za noben primer, ampak po mojem mnenju so se vršile borbe povsod tam. kjer so imeli svoje postojanke.
Preiskovalec: Zakaj organizacija domobranstva ni mogla v teh provincah doseči take višine kot v ljubljanski pokrajini?
Kiibler: Jaz mislim, da radi tega, ker je bilo prebivalstvo bolj naklonjeno partizanskemu gibanju kot pa interesom, ki so jih imeli domobranci, namreč v naklonjenosti napram Nemcem, kajti domobranci so morali delati po liniji prijateljskega sodelovanja z Nemci. Jaz mislim, da lahko te ljudi po jugoslovanskem stališču označimo za izdajalce, po mojem mnenju pa s stališča narodnosti, da so delali proti svojemu narodu.
Uvidel sem, da bi naj bili domobranci pomoč nemški vojski, kajti organizirani so bili v podporo nemških interesov. O sodelovanju z domobranstvom nisem prejel nobenih navodil.
Preiskovalec: Kaj vam je znanega o bojih domobrancev proti partizanom?
Kiibler: Meni ni o tem ničesar znanega in vam ne morem opisati nobene akcije.
Rainer in Globocnig sta upala, da bo po končani organizaciji domobranstvo dovolj močno in da bosta mogla z njim uspešno voditi borbo proti partizanom. To pa se ni zgodilo in jaz sem moral nuditi Globocnigu vojaško pomoč.
Preiskovalec: Kaj je bil Globocnig?
Kubler: Globočnik je bil višji SS in policijski vodja v Trstu. Njemu je bila podrejena celokupna SS in policija na tem terenu. Poleg tega so mu bile podrejene vse enote, sestavljene iz domačega prebivalstva. Njegova glavna naloga je bila borba proti partizanom in sicer v vseh provincah, razen v Ljubljani, od septembra 1944. pa mu ni pripadala več Istra. Od septembra 1944, je moral voditi gradnjo «Poll». «Pbll» je bila gradnja obrambne linije v Istri, pri kateri je civilno prebivalstvo sodelovalo velikem številu.
Razmerje Globocniga kot podrejene osebe mi ni bilo popolnoma razumljivo. Brez dvoma je prejemal navodila od Rainerja in višjega skupinskega vodje VVolffa, ki je biJ višji SS in policijski vodja v Italiji.
Jaz mislim, da je prejemal Globocnig navodila od Rainerja in sicer politične narave, kot na primer, ravnanje s prebivalstvom. Globocnig in Rainer sta si bila v dobrih odnošajih.
Preiskovalec: Kakšna je bila tendenca politike Rainerja in Globocniga?
Kubler: Tendenca politike je bila borba proti partizanom, politična gibanja v deželi opazovati, dajati navodila o ravnanju napram četnikom in srbskemu prostovoljskemu korpusu kot tudi navodila o odnosih napram turke-stanskim prebivalcem. Mislim, da je imel Globocnig posla z izrednimi sodišči.
Po mojem mnenju ni bilo pričakovati prostovoljne podreditve pod Rainerjevo vodstvo, ki je mogel nemško upravo sprovesti le s silami SS in policije.
Niso mi znani možje, ki so stali na, čelu domobranskega gibanja in s katerimi sta sodelovala Raine in Globocnig.
Preiskovalec: Kaj vam je znanega o Globocnigu?
Kiibler: Globocnig je bil v letu 1938 Gauleiter na Dunaju, je baje Avstrijec in rojen v Trstu. Več o Globocnigu ne vem.
Preiskovalec: Kaj vam je znanega o četniškem gibanju?
Kubler: To je bilo gibanje, ki ni imelo nobenega pomena za operativno cono. V zimi 1944-45 je 'prišlo mnogo tisoč četnikov preko Reke v mojo operativno cono, ki so bili, kolikor je meni znano, razporejeni po Vipavski dolini. S kakšnim dovoljenjem so prišli v mojo operativno cono, mi ni znano. Majhna grupa četnikov, približno sto mož, je prišla poleti 1944. iz severne Hrvaške - Litaj v Lovran. Ta skupina je bila podrejena in dana na razpolago za zaščito obale. Iz moje podrejenosti je kmalu prešla k SS in policiji. Četniki mi niso bili podrejeni, ampak Globocnigu ter nisem nikoli z njimi sodeloval.
Preiskovalec: Kaj vam je znanega o odnosih četnikov
do prebivalstva?
Kiibler: Jaz sem slišal, da med četniki in prebival* vom ni bilo dobrih odnosov, če je bilo tako stanje tudi P1 srbskem prostovoljskem korpusu mi ni znano. Jaz verj* mem v to, ker sta bili obe skupini pripadnici kraljevin^.4 sta deloma simpatizirali z Mihailovičem. Iz tega se la^ napravi zaključek, da je bil narod proti monarhiji. O kem sodelovanju med četniki, srbskim prostovoljskim ^°] pusom in domobranci mi ni ničesar znanega.
Jaz sem mnenja, da so bili četniki in srbski ,prost£ voljci pripravljeni sodelovati z Nemci ter so bili radi t( ga z jugoslovanskega stališča izdajalci.
Tu se konča dvogovor med preiskovalcem in obtoženi4 Kublerjem, ki je med preiskavo 5. junija podal še nasleC njo izjavo:
»Leta 1935. je nemška vojska vkorakala v Porenje *; uvedla zopet nemško oblast. Od tega leta se pričenia tnc oboroževanje nemške vojske, kajti Hitler je leta 1939, dej* da je leta 1935. spoznal, da svojih političnih ciljev ne & re doseči po mirni poti, ampak samo z vojno. Ti cilji P so bili pridobitev čim več ozemlja za nemški narod. To P je mogel doseči samo z zavzetjem držav, kar je pomeni vojno ali pa s pridobitvijo držav s pomočjo politični pritiska.
Tako je napravil najprej z Avstrijo, kjer je org»n| Ziral tajno NSDAP, s katero si je tudi pridobil obl**1 NSDAP je bila najprej dovoljena stranka, ki je bila n*4 prepovedana in je delovala tajno. Tudi s hudim gosp4 darskim pritiskom je hotel doseči, da bi se množice °° vrnile od vlade in sprejele bolj nemško usmerjene dence.
KOLESARSTVO
TOUR DE FRANCE
Hinault že v rumeni majici
Precejšen zaostanek nekaterih favoritov - Danes dve poletapi
FRANKFURT — Dvakratni zmagovalec največje kolesarske dirke na svetu «Tour de France* Bernard Hinault, je že v prvi razmeroma kratki etapi pokazal, da tudi to pot misli resno in je obenem prvi favorit za tretjo zaporedno končno toiago. Prvo preizkušnjo so kolesarji vozili na kronometer. Proga je kila razmeroma kratka, saj je merila samo 7,600 km. Ne glede na to Pa je zmagovalec letošnjega «Gira*
Tudi športniki na IVI DA 80!
Tudi letos poteka v Sloveniji vrsta mladinskih delovnih akcij (MDA), na katerih bodo lahko sodelovali tudi mladi iz zamejstva. Mladi s Tržaškega, Goriškega in Beneške Slovenije se bodo lahko udeležili naslednjih delovnih akcij in to v okviru brigad štirih obmejnih OK Z SMS (Tolmin, Nova Gorica, Sežana in Koper):
a)	Slovenske gorice (od 22.6. do 13.7.);
b)	Bela krajina (od 13.7. do 3.8.);
c)	Goričko (od 13.7. do 3.8.); č) Posočje (od 3.8. do 24.8.).
Posebna zvezna akcija, na kateri bodo lahko sodelovali tudi mladi iz zamejstva, pa je MDA Ibar - hepenac 80 na Kosovem, ki bo trajala od 6.7. do 3.8.80.
Mladi iz zamejstva, ki se nameravajo udeležiti delovnih akcij v enem izmed zgoraj navedenih krajev, dobijo vse potrebne informacije v uradih Mladinskega odbora SKGZ (Trst, Ulica sv. Frančišlca 20, telefon 744-249; in v Gorici, Ulica Malta 2. telefon 24-95). Opozarjamo, da obstaja tudi možnost, da se zamejski mladinci udeležilo MDA le za določen čas (teden, 10 dni in Podobno). K udeležbi na letošnjih MDA vabimo tudi naše zamejske športnike, saj ie v matični domovini že ustaUena praksa neposredna vključitev vaznih švortnikov v posamezne akcije. Zainteresirani šnortniki se lahko javijo pri lastnem matičnem društvu ali pa tudi na uradih ZSŠD1 v Trstu in Gorici.
dosegel najboljši čas in Knetemann K zaostal za 5 sekund. Tudi poprečna hitrost zmagovalca je zelo dobra, kar pomeni, da je Francoz °dlično pripravljen tudi za to iz-redno naporno dirko.
Rezultati predetape:
1- Hinault, ki je prevozil 7,600 km v 9’13”99, s poprečno hitrostjo 49,387 km na uro
2.	Knetemann (Niz.) zaost.
3- Oosterbosch (Niz.)
4,	Peters (Belg.)
5.	Thurau (ZRN)
Kuiper (Niz.)
"■ Lubberding (Niz.)
8. Bernaudeau (Fr.)
*■ Duclos Lassalle (Fr.)
JO. Raas (Niz.)
H- Zoetemelk (Niz.)	zi
Danes bodo kolesarji prevozili dve Poletapi. Najprej od Frankfurta do Wiesbadena 132,5 km, potem pa še od Wiesbadena do Frankfurta 45,8 *m na kronometer ekipno.
nogomet
LONDON — Po pravkar minulem Evropskem nogometnem turnirju se Anglija poteguje, da bi priredila na-
slednji turnir, ki bo leta 1984. Prav tako se za to poteguje tudi Francija.
ROKOMET
Rokometaši Aera Celja niso uspeli
CELJE — Rokometaši Aera Ce lja se niso uvrstili v 1. zvezno rokometno ligo, kajti v povratni kvalifikacijski tekmi so le s 23:20 (11:11) premagali ekipo Sloge Bo-sneprevoza iz Doboja, ki je tako postala novi prvoligaš. Celjani so sicer večkrat vodili s štirimi goli razlike, s kakršno so izgubili prvo srečanje v Doboju.
SINOČI V GORICI
Seja OTK SKGZ
V Gorici je bila sinoči seja odbora za telesno kulturo pri Slovenski kulturno - gospodarski zvezi. Razprava je tekla o raznih pomembnih problemih naše telesne kulture, predvsem pa o športnih objektih, o idejni vzgoji naših športnikov na raznih {»letnih tečajih, predsednik ZSŠDI Igor Komel pa je tudi podal kratek prerez skozi trenutno stanje
v tej naši krovni športni organizaciji. Ob koncu so se odborniki dotaknili še povezave med našim športom in prizadevanji za uveljavitev globalne zakonske zaščite Slovencev v Italiji.
MOTOCIKLIZEM
KRŠKO — Predstavnika Anglije sta osvojile svetovno prvenstvo v speedwayu. Angleža Peter Collins in Dave Jessup sta se uvrstila pred dvojico Poljakov in tretja branilca naslova Danca. Na stadionu Matije Gubca je sledilo tekmi približno
20.000	gledalcev. Jugoslovanska a-materska dvojica Štefan Kekec in Vlado Kocuvan je v neenakem boju s profesionalci zasedla sedmo, zadnje mesto.
NOGOMET
Nov uspeh Fiorentine pri »kupoprodajah* nogometašev. Okrepila si je namreč sredino igrišča s Sardincem Casagrandejem. Pridobila si je tudi Virdisa, ki je v prejšnji sezoni igral v dresih Juventusa. La-zio se je začel zanimati za Speggio-rina in za Paola Pulicija. V prodajni listi pa ima novokupljenega Chiodija.
...........................
KOLESARSTVO
PO JUGOSLAVIJI
Tretja zmaga Francozov
Ropret je na skupni lestvid še povešal svojo prednost
zadnjih letih je dosegel otroški ort pri nas velik razmah in tudi *nl tekmovalni in ekshibicijski na-opi mladih športnikov niso več 'bena redkost. Na sliki vidimo mla-'Ka telovadca v visokem skoku po Irtvu s prožne ponjave na prire-tvi (ki je bila pred časom v Zgoniku
JAHORINA — Na 6. etapi mednarodne amaterske kolesarske dirke «Po Jugoslaviji* je zmagal Francoz Le Bris. Tudi po tej etapi, od Pribo ja do Jahorine vodi na skupni lestvici Kranjčan Bojan Ropret, ki ima še nekaj sekund prednosti pred Vedernikovim iz Sovjetske zveze, ki je izpodrinil z drugega mesta rojaka Anisimova. Pot od Priboja do Jahorine je bila dolga 140 km, toda izredno naporna, saj je morala pisana kolona kolesarjev najprej premagati vzpon na Romanijo, potem pa še 1610 m visoko Jahorino.
Sicer pa je zmagovalec 6. eta pe Francoz Le Bris dokazal, da je na letošnji 36. mednarodni dirki «Po Jugoslaviji* daleč najboljši gorski vozač.
To je bil obenem tudi tretji e-tapni uspeh Francozov.
Skupaj z. Le Brisom sta na Jahorino privozila še Sovjet Vedernikov in Madiot, ki je tako samo še dopolnil veliko zmagoslavje francoskih kolesarjev. Ta trojica je imela na cilju samo 20 sekund prednosti pred Ropretom, ki je tokrat odlično vozil in ima vse možnosti, da Jugoslaviji po nekaj letih spet pribori končno zmago. Na odlično 4. mesto se je prebil Polončič, ki je oblekel rumeno majico po 1. etapi. Rezultati 6. etape od Priboja do Jahorine so bili taki:
1.	Le Bris (Fr.), ki je prevozil 140 km v 3.50’49” s poprečno hitrostjo 26,600 km na uro
2.	Vedernikov (SZ)
3.	Madiot (Fr.)
4.	Ropret (Jug. A) zaost. 20” VRSTNI RED PO 6. ETAPI
L Ropret (Jug. A)
2.	Vedernikov (SZ) zaost. 48"
3.	Anisimov (SZ)	1’45”
4.	Polončič (Jug. A)
V ekipni konkurenci vodi SZ pred Francpo in Jugoslavijo.
Za 24. šahovsko oiimpiado
Intenzivne priprave
Konec tega leta bo na Malti 24 šahovska Olimpiada, na kateri bodo nastopale prav vse svetovne šahovske velesile. Države udeležen ke se za to važno manifestacijo intenzivno pripravljajo. Spomniti se moramo, da je zadnjo šahovsko oiimpiado pred dvema letoma v Buenos Airesu nepričakovano o-svojila ekipa Madžarske, ki jo je vodil velemojster Portisch, in to nič manj kot pred »nepremagljivo* sovjetsko vrsto, ki je imela v svoji sredi igralce kot Spasski, Petrosjan, Polugajevski, Talj in druge. Temu presenečenju pa je botroval tudi neprimeren tekmovalni sistem, t.i. švicarski sistem, po katerem se sproti' srečujejo le ekipe z enakim številom točk, in torej ne »vsak z vsakim*. V takem tekmovalnem sistemu se je najslabše znašla ekipa Jugoslavije, druga svetovna šahovska velesila (s tem se sicer Madžari ne strinjajo), ki je osvojila katastrofalno 14. mesto. Takrat so od Jugoslovanov razočarali prav vsi, predvsem pa starejši igralci.
Jugoslovanska šahovska selektorska komisija je pred kratkim, kot prva reprezentanca, objavila imena šahistov, ki bodo tvorili olimpijsko postavo. Jasno je torej, da je bilo od argentinske olimpiade več sore-memb. Poleg velemojstrov Gligori-ča, Ljubojeviča in Ivkova, ki so že celo vrsto let upravičeno »nedotakljivi*, bodo na tej olimpiadi nastopili kar trije novinca. To so velemojster Bojan Kurajica, ki je že dolga leta med najbolj solidnimi jugoslovanskimi velemojstri, mladi Slavo-Ijub Marjanovič in državni prvak, ki ima sicer samo naslov mojstra. Predrag Nikolič. Ta trojica naj bi pomladila ter nudila novega elana jugoslovanski olimpijski izbrani reprezentanci.
Seveda je ta sestava izzvala več polemik, predvsem kar se tiče izključitve velemojstra Bruna Parme iz izbrane vrste. Ta šahist je že dolga leta najbolj soliden jugoslovanski šahist (še bolj od Ljubojeviča) in bi bil kot nalašč za remije na prvih deskah proti trdim nasprotni-
kom. Izključitev Velimiroviča Matanoviča, ki sta tekmovala na zadnji olimpiadi v Argentini, pa je bila pričakovana.
Šahisti so že začeli s skupnimi treningi, upajmo le, da bo ta »potres* v vrstah izbranih jugoslovanskih šahistov pomagal, saj je le-ti na zadnji olimpijski preizkušnji do segli dno.	D. J.
TENIS
TURNIR V WIMBIED0NU
P ANA TTA V 3. KOLO
Barazzuttija je izločil v petih nizih
WIMBLEDON — V nadaljevanje \vimbledonskega mednarodnega teniškega turnirja se je uvrstil Panat-ta. V »italijanskem* srečanju drugega kola je namreč premagal Barazzuttija z 1:6, 6:3, 6:4, 3:6, 6:1.
Igralca sta odigrala eno doslej najlepših srečanj na turnirju. Igra je bila zelo borbena in polna preobratov. Oba igralca sta bila ves čas precej živčna.
še nekaj drugih pomembnejših srečanj:
MOŠKI 2. kolo
Taroczy (Madž.) - Waltke (ZDA) 3:0 Krischnan (Ind.) - Cox (VB) 3:0 Connors - Stewart (oba ZDA) 3:0 ŽENSKE 2. kolo
King - Smith (obe ZDA) 2:0 Stove (Niz.) - Hobbs (VB) 2:0 Goolagong - Walker (obe Avstral.)	2:0
Zaradi neurja, ki se je razbesnelo nad Londonom, so bila številna srečanja prekinjena.
KOŠARKA
1. DIVIZIJA
Tesna zmaga Kontovielcev \ zadnjem kola
La Talpa — Kontovel 58:60 (30:34)	V ■
KOUTOVEL: Ban 22, Daneu D. 5, Perini, Daneu V., Danieli 11, Gulli 12, Emili 10, Štoka 2.
Kontovelci so v soboto igrali zadnjo tel. r prvenstva 1. divizije in s to tekmo so tudi zaključili letošnjo tekmovalno sezono. Naši košarkarji so v gost:'1 premagali sicer šibko ekipo La Talpa, ki je sestavljena skoraj iz samih veteranov in takih, ki so letos prvič stopili na k: ' rka- ' o igrišče. Kljub vsemu L ~2u, pa so naši košarkarji kmalu izgubili tekmo, če ne bi zadnjo sekundo igre mladi Gulič zadel
nasprotnikov koš. Kontovelci so stopili na igrice z dokaj okrnj.ao ekipo, saj je manjkalo kar pet stan' --dnih ig aleev. Reci mora mo, da tekma ni bila lepa, vse Preveč j j bilo izgubljenih žog, slabo igranih napadov in napak v o-brambi. Čeprav so naši košarkarji zmag li, n ne moremo biti za-d:v< 'jni s prikazano igro in pra zato nobeden od naših igralcev zasluži pohvale.
Igor Luxa
JADRANJE
NA REGATI OSTAR
Hitri šcstdesetletnik
NEVVPORT — 66-letni Američan Philip Weld je zmagovalec prekooceanske regate Ostar. Progo je prejadral v rekordnem času, to je v 17 dneh, 23 urah in 12 minutah. Za njim je prvi prišel na cilj Britanec Keig z zamudo 6 ur in 53 minut, tretji pa je bil Novozelandec Stegall s 7 urami in 38 minutami zamude.
Za prvo mesto med najmanjšimi jadrnicami se borita Belgijec Ver-slyus in Italijan Austoni, ki se je dobro odrezal v tej regati.
Prvi uradni akt vsakih olimpijskih iger je prižiganje olimpijskega ognja in nato štafeta, ki nosi plamenico do kraja iger. štafeta z olimpijskim ognjem prav v teh dneh hiti skozi Bolgarijo, kamor je prispela iz Grčije in bo nadaljevala svojo pot do Moskve skozi Romunijo in Sovjetsko zvezo
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiBiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiaiiiiiaiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiAiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiafviiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiitiiiTtiiiiiiiiiitiiiiiBiiiiiiiiiia
ATLETIKA
NA DRŽAVNEM PRVENSTVU
MENNEA ODLIČEN TUDI NA 200 M
Tudi Masullova je (po zmagi na 100 m) bila najhitrejša na 200 m
TURIN — Zadnji dan italijanskega atletskega prvenstva vreme ni bilo najbolj naklonjeno tekmovalcem. Precej nizka temperatura in visoka vlažnost sta najbolj ovirali tekače na kratkih progah. Ne glede na to pa je svetovni rekorder Pie-tro Mennea na svoji specialpi progi 200 m izboljšal' letošnji najboljši

Ženski ekipi Sokola in Jedinstva, ki sta se na nedavnem ženskem odbojkarskem turnirju na Kontovelu uvrstili v finale tega tekmovanja. Zmagala so nabrežinska dekleta
iiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiniiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiir iimiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiimniiiriiimtf
KOŠARKA
TURNIR VETERANOV
BORBENA SREČANJA
r
V 2. kolu je potek turnirja oviralo slabo vreme
Nebojsega — Zarjaveli 73:56 (23:31)
NEBOJSEGA: Kapič 41 (7:9), Siega 12 (6:16), Pertot 12, Vodopivec 6, Bukavec 2 ‘(2:3) ZARJAVELI: Mahorčič, Kravos 6, Kralj 2, Pahor 4 (2:2), Simčič 4, Sestan 20 (4:9), Oblak 20 (6:7). SODNIK: Parovel Naj takoj poudarimo, da se je tekma odvijala na odprtem, ob rah!.- i (in včasih tudi manj rahlem) pršenju, ker je bila telovadnica zasedena. Nadbudni veterani se niso ustrašili niti vremenskih ne-prilik ter so vseeno odigrali srečanje. Predstavniki Nebojsega so se izkazali za bolj s,.. Ane na premočenem igrišču, čeprav moramo omeniti, da so Zarjaveli lep del tekme celo vodili in so vidno popustila le v poslednjih minutah src-.-.r.ja.
• • «
Rdeče kapice — Trebče 73:51 (40:17)
TREBČE: I. Kralj 2, W. Malalan, Mauro Kralj 9 (3:5), Škerla vaj 6, Milkovič, R. Malalan 15 (1:5), B. Kralj 2, D. Kralj 9 (1:3), E. Kralj 8, Marko Krelj.
RDEČE KAPICE: Rudes 19 (3:3), Bajc 22 (4:12), Parovel 14, Trevi-s;.n 10, Škabar 2, Ciuffi 6 (0:6). SODNIK: Kapič
Požrtvoval. im Trebencem ni u-spelo zaustaviti tehnično boljših in bolj točnih nasprotnikov. Ekipa 1 ’ečih kapic se je znašla v težavah le v začetku prvega polčasa ter v drugem, ko so bili Trebenci celo za točko boljši od nasprotnikov. Vendar pa je bila razlika tedaj že prevelika, da bi Rdečim kapram zmaga lahko ušla.
LESTVICA PO 2. KOLU Rdeče kapice 4. Nebojsega in Zarje, eli 2, Trebče 0 Danes bo na sporedu 3. kolo ob 19.45 Rdeče kapice - Zarjaveli ob 21.1.» Trebče - Nebojsega LESTVICA
NAJBOLJŠIH STRELCEV Kapič (Nebojsega) 69, Sestan in Oblak (oba Zarjaveli) 46, Bajc
, eče kapice) 41, Trevisan Utds-c kapice) , Pertot (Nebojsega) 34, Parovel (Rdeče kapice) 32, Mauro Kralj (Trebče) 25 itd.
Marko
FISA in FOČA sta prišli do končnega sklepa, kot je izjavil Jean -Marie Balestre po dolgi seji, ki sta jo imeli organizaciji prejšnjo noč v Londonu, da bo Velika nagrada Francije potekala normalno. Vsi vozači formule ena bodo skupaj star-tali 29. junija na avtodromu Poul Ricard pri Le Castelletu.
AVTOMOBILIZEM
Z LITROM GORIVA
Prevozil je tisoč km
HOCKENHEIM - V Zahodni Nemčiji je neki 16-letni fant postavil nenavaden rekord. Na progi v Ho-ckenheimu je z litrom goriva pre-voziL kar 1028 km. Seveda je bil za ta podvig avto primerno grajen, tehtal je le 55 kg in prav tako je bil poseben tudi enocilindrski motor. Kolesa so bila izpostavljena minimalnemu trenju, zato je lahko mladenič prevozil precej kilometrov, ne da bi pritisnil na plin.
KOŠARKA
CHIETI — V prvem kolu mednarodnega turnirja v košarki je Češkoslovaška premagala Long Beach z rezultatom 109:102, Radnički pa Rodrigo iz Chietija z 89:88.
čas z 20”43 na 20”38 in seveda premočno zmagal. Dober drugi je bil veteran Caravani z 20”84.
Tudi sprinterki Marisi Masullo je uspelo zmagati na 100 m in 200 m. Kot smo že poročali je pretekla prvo progo v novem italijanskem rekordu, na 200 m pa je dosegla osebni rekord 23”4. Z najboljšim časom Bottiglierijeve je precej zaostala (23 ”15).
Nova prvaka v teku na 100 m in 110 m z ovirami sta Battaglia (14”01) in Ronconi (14”13).
Teka na 400 m sta dobila Eriča Rossi s 53”29 in Stefano Malin verni s 46”48.
ODBOJKA
Odbojkarice	-
bodo trenirale v Schiu
DIM — Tehnično vodstvo ženske itr.lijanske odbojkarske reprezentance je povabilo na skupne priprav: v Schio naslednjih 17 igralk: Arzilli h Guiducci (Pallavolo Čedna), Cerutti (CUS Turin), Zuec-co in Turetta (Voventa Vicentina), Zambon in Torta (Isa Fano), Stan-zini (Coma Modena), Brunella in Simcneta Filippini (Chilerin S. Laz-zaro Savena), Filippi (Spinea), Berbetta (Pallavolo Gubbio), Bernardi in Bigiarini (Monoceram Ra-venna), Ippolito (Hovlit Rim, Alle-gretta (2000 Uno Bari) ter Bonaci-ni (Nelsen Gerrio Emilia).
Priprave v Schiu se bodo pričele 30. junija in končale 19. julija.
KOLESARSTVO
Moser bo spet dirkal
Potem, ko je moral bivši italijanski prvak Francesco Moser na dirki pi Italiji odstopiti, najavlja, da bo kmalu spet lahko dirkal. Po krajšem premoru je pričel redno trenirati in sedaj je že pripravljen za enodnevne krajše dirke. Prvi resnejši nastop bo imel 19. julija, ko bo v Montelupu Fiorentinu prva izbirna dirka za letošnje SP.
ATLETIKA
LHvinov spet preko 81 m
MOSKVA — Svetovni rekorder v metu kladiva Sergej Litvinov je letos že drugič premagal mejo 81 metrov. Na Leninovem stadionu v Moskvi je kladivo vrgel 81,08 (svetovni rekord je 81,66 m). Tudi drugouvrščeni Nikulin je dosegel dober rezultat 80,34 m. V metu kopja je
Jugoslovanska odbojkarska reprezentanca (na sliki med nedavnim ekshibicijskim nastopom v Dolini) je svoje glavne priprave za nastop na olimpijskih igrah v Moskvi že zaključila in jih sedaj dopolnjuje le še z nastopi na nekaterih pomembnih mednarodnih turnirjih
zmagal Kula z 92,06 m. V metu krogle je Kiseljev prvič premagal mejo 21 metrov (z 21,13 m). Na a-tletskem mitingu v Leningradu je Skačkova skočila 6,88 m daleč in je to drugi letošnji izid na svetu. Letos je več skočila samo Poljakinja Wlodarczyk (6,90) m). .
Brogini 7704 točk
K5BENHAVEN — Na atletskem tekmovanju deseterobojcev Italije, Anglije, Nizozemske in Danske je Italijan Alessandro Brogini zmagal z novim italijanskim rekordom 7704 točke. Prejšnji najboljši dosežek In-dre je izboljšal za 269 točk.
Enako število točk kot Brogini je zbral tudi McStravich, toda Italijan je imel več posameznih zmag. Prejšnji rekorder Indra je bil tretji s 7589 točkami.
KOŠARKA
BOKS
JUTRI V LONDONU
Antuofermo epet proti Minterja
GENOVA — Že -takoj po nesrečnem dvoboju, ko je v Las Vegasu izgubil naslov svetovnega boksarskega prvaka v srednji kategoriji, se je Antuofermo zaobljubil, da se bo spet srečal z Minterjem. To se bo zgodilo jutri v Londonu, ko si bosta na ringu ta tekmeca zopet nasproti.
Dvoboj bo prenašala italijanska televizija z začetkom ob 23.15.
Antuofermo se za srečanje vestno pripravlja v Genovi; zgodaj zjutraj opravi »footing*, nakar trenira v telovadnici. Prepričan je, da mu zmaga ne more uiti.
Za to srečanje bo Italijan prejel 84 milijonov lir, z zmago pa bi si spet pridobil naslov svetovnega prvaka.
OBVESTILA
PO OLIMPIJSKIH IGRAH
Ameriški trener za Jugoslovane
DENVER — Razširila se je vest, da bo po olimpijskih igrah vodil jugoslovansko košarkarsko reprezentanco 44-letni ameriški trener Bob Greenvvood. V Moskvi bo namreč pomočnik Žeravice, nakar bo že v septembru prevzel vodstvo jugoslovanske reprezentance.
iiiiMiifiiiiiiirtiiifiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiin
ŠZ Bor	- A
obvešča člane glavnega odbora, da bo redna odborova seja danes, 27. t.m., ob 19.30 na stadionu «1. maj* v Trstu.
« » «
SPK ČUPA te Sesljana prireja teoretično-praktični tečaj o regatni tehniki, ki ga bo vodil jugoslovanski jadralec Dušan Puh. Teoretično predavanje bo danes, 27. t.m., ob 20.00 uri v dvorani gostilne Silvester v Nabrežini, praktične vaje pa v soboto v Sesljan-skem zalivu. Vabljeni vsi jadralci, ki želijo izpolniti svoje znanje.
ODBOJKA
V 2 MOŠKI DIVIZIJI
Zadovoljiv nastop Doma in Juventine
Prvi je obstal na petem, druga pa na sedmem mestu
Deželna odbojkarska federacija je te dni objavila dokončne in u-radne izide prvenstva 2. moške divizije in tudi uradno končno lestvico.
V tem prvenstvu sta letos nastopali dve slovenski šesterki: Dom iz Gorice in Juventina iz Štandre-ža. Dom je na končni lestvici obtičal na petem mestu, Juventina pa na sedmem. Oba rezultata sta za naše šesterke povsem pozitivna, saj je bil začetni cilj o’_eh moštev obstanek v ligi, kar je bil brez večjih težav tudi dosežen. Posebno uspešno pa je bilo v tem oziru opravljeno prvenstvo s strani štan-drežcev, ki so bili novinec v letošnjem prvenstvu 2. moške divizije. Corva in tovariši so torej po lanskem, obenem prvem, nastopu
Glede Doma pa naj omenimo, da po našem mnenju jim peto mesto na končni skupni lestvici le stoji pretesno. Domovci so namreč skozi celotno prvenstvo bili stalno v borbi za najvišja mesta. V zaključnem, oziroma odločilnem delu prvenstva, pa so popolnoma odpovedali, saj so doživeli kar štiri poraze v zadnjih petih nastopih. Ravno zaradi tako slabega izkupička v zadnjih nastopih so »belo-rdeči* zdrknili na peto mesto, v obratnem slučaju bi prav gotovo bili v borbi vsaj za tretje.
Torej pri vsem tem le lahko ponovno dodamo, da sta se obe slovenski šesterki pozitivno odrezali in upati je, da bosta prihodnje leto še izboljšali položaj na skupni lestvici.
v 3. MD, katerega so zasluženo	Poglejmo	sedaj		končno		lestvico
zmagali, pokazali, da sodijo v to kakovostno skupino.	2. moške divizije I. skupine 1979-1980:					za leto
1. Intrepida (Mariano)	18 16	2	50	13	točk	32
2. Libertas (Gorica)	18 14	4	48	19	”	28
3. Volley Club (Trst)	18 13	5	44	21	’*	26
4. Rozzol (Trst)	18 13	5	46	26	”	26
5. DOM (GORICA)	18 11	7	37	36	»*	22
6. Solaris (Trst)	18	9	9	37	36	”	18
7. JUVENTINA (ŠTANDREŽ)	18	7	11	30	42		14
8. Pro Cervignano	18	4	14	24	46		8
9. Libertas (Krmin)	18	3	15	19	47		6
10. Volley (Gradež)	18 0	18	5	54		0
Torej iz prve skupine 2. MD napredujeta v C-2 ligo ekipi Intrepida iz Mariana in Libertas iz Gorice. V nižjo ligo pa izpadeta: Libertas iz Krmina in Volley iz Gradeža.
V	drugi skupini 2. MD za videmsko in pordenonsko pokrajino (v prvi so namreč nastopale ekipe iz C,»riške in Tržaške pokrajine) sta napredovali v višjo ligu C-2 naslednji moštvi: II Pozzo iz Pra-damana (pri Vidmu: in gasilci iz Pordenona. V nižjo ligo pa izpadeta: Maianese in Kennedy iz Vidma.
V	ženski konkurenci 2. ŽD pa so končni izidi naslednji:
V	prvi skupini (ekipe iz tržaškega in goriškega); v C-2 napredujeta ekipi Vivil iz Ville Vicentina in Libertasa iz Gorice. V nižjo ligo Fa izpade le ena ekipa in sicer Lucinico iz Ločnika pri Gorici. V tem prvenstvu je nastopala tudi še-sterka tržaškega Bora, ki je zasedla na končni lestvici solidno četrto mesto z dvajsetimi točkami.
V	drugi skupini (videmska in por-denonska pokrajina) pa napredujeta v višjo ligo Livignano in Fon-tanafredda; izpade pa v nižjo ligo le San Giorgio.
L K.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
FRST, Ul Montecchl 6, PP 559	Tel. (040)	79 46 72 (4 linije)
Podružnica Gorica, Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina
Mesečno 5 000 lir — vnaprel plačana celotno 60.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 4,50 din, ob nedeljah 5,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din, za organizacije in podjetia mesečno 80,00, letno 800,00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6	27. junija 1980
Za SFRJ 2lro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. 43 mm)
22.600 lir. Finančni 800. legalni 700, osmrtnice 300. sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseaa. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijsko krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel
v Italiji pri SPL
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja I in tiska f
I	Član Italijanska
Izveze časopisnih | Trst založnikov FIEG
P0 DELNEM UMIKU ČET SZ IN CARTERJEVEM PREDLOGU
Prvi premiki pri reševanju afganistanskega vprašanja
ZDA so opustile nesmotrno propagandno napadanje in priznavajo «zakonite interese Sovjetske zveze v Afganistanu))
TASS grozi Ameriki s protiukrepi
PESTRA ZALOŽNIŠKA DEJAVNOST V LJUBLJANI
' "ABUL — Sovjetska divizija in 1C3 tankov, ki so zapustili Kabul že v ponedeljek, so včeraj prispeli do sovjetskega mesta Tarmiza. V garniziji Kair Kana severno od Kabula pa se del sovjetskih enot pripravlja, da po sklepu Moskve zapusti afganistanska ozemlje.
Zapadni viri medtem poročajo, da v Kabulu ni opaziti manjše sovjetske prisotnosti. Življenje v glavnem mestu se odvija po starem, saj je varnostnim silam uspelo po treh dneh prisiliti trgovce, da so ponovno odprli svoje trgovine. Trgovci so namreč proglasili splošno stavko v znak protesta zaradi prisotnosti sovjetskih čet v Afganistanu. Kabulski radio je obtožil «ameriški imperializem in Kitajsko*, da sta naščuvala trgovce, kar je povzročilo nerede, v katerih je izgubilo življenje več trgovcev in nripadnikov afganistanskih varnostnih sil.
Sporočilo kabulskega radia je kot običajno kratko, a vseeno dokazuje, da Babraku Karmalu ni uspelo vzpostaviti tolikpkrat napovedane nacionalne sprave. Samo po sebi u-mevno kabulski režim obsoja ZDA, da so vsega krive. To pa že povzroča med Afganci prepričanje, da jim
bodo Američani pomagali, da se bodo otresli sovjetske prisotnosti. Številni zapuščajo svojo domovino, ker so prepričani, da jih preko meje čaka «eldorado». Redki zahodni dopisni! i, ki so še ostali v Afganistanu, pa pripominjajo, »da kljub takemu primitivnem pojmovanju ame-n ,<e pomoči preveva prebivalstvo odkrito sovraštvo proti tujim zavojevalcem*.
Položaj v Afganistanu je torej še vedno skrajno nejasen. .Tako kabulski re. on kot tudi redstavniki i-slamske gverile pretiravajo v svojem poročanju in skoraj gotovo izkrivljajo resnico. Vojaški analitiki si niso soleh na jasnem, kaj se dogaja v tej državi, saj režim skrbno prikriva rr ico, občasna pričevanja pa bi lahko pogojevali propagandni interesi.
Prav tako ni analitičarjem še u-spelo razvozlati pomene delnega u-mika sovjetsk b čet iz Afganistana. Do sedaj se še r 'bolj ogrevajo za politične vzroke take sovjetske po bude. V Islamabadu že krožijo govo rice, da pripravlja Sovjetska zve za z: menjavo v sar-.em vrhu afga-nista—be-- režima. Babraka Kar r la bi ta’ zamenjal bivši Taraki-
CiiiiiiiimiiiiiimiiiiimiiiiiiifiiiiiliftiimmiiimfiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiMitiiiiimiuiiiitiiiiiiii
V begunskem taborišču v Lasduru v Somaliji se je zbralo kar 16.000 oseb, ki so zbežale iz Ogadena, kjer še vedno divjajo spopadi med gverilci in rednimi etiopskimi četami. Gornji prizor so posneli takoj po razdelitvi dnevnega obroka	(Telefoto AP)
jev finančni minister Abdul Karim Mišak, ki je baje od 27. decembra lar.i v hišnem priporu. Delni umik bi torej služil predvsem iz notranjepolitičnih razlogov. S tako oceno krogov v Islamabadu pa se večina r hodnih analitičarjev ne strinja in trdi, da je Brežniev z umikom predal pobudo Američanom, če ni hotel s tem celo še poglobiti prepada med ZDA in njenimi zahodnimi -cvezniki.
Iz dosedanjega razvoja dogodkov pa kale, da se je Carterjeva administracija končno spametovala in je odpravila običajne metode nesmotrnega propagandističnega napada. Carterjev predlog o «prehodni rešitvi za domnevni afganistanski problem*, ki bi obenem upošteval »zakonite sovjetske interese v Afganistan:’. je kljub svoji blokovski o-barvanosti prvi konkretne joi pre t log. Sovjetska tiskovna agencija TA SS ga je že v sredo zavrnila, a politični opazovalci trdijo, da se je nekaj začelo premikati v afganistanski krizi. Sovjetska zveza o-cenjuje Carterjev predlog kot «nov poskus VVashingtona. da bi se z egoističnimi nameni vmešaval v notranje zadeve suverene in neodvisne države*. V zahodnih diplomatskih krogih v Moskvi pa trdijo, da je očitek agencije TASS o Carterjevem poskusu, da bi se izognil natančnim in konkretnim predlogom že neke vrste povabilo, naj Carterjeva administracija razjasni in konkretizira svoje predloge. Do sedaj so bile izjave o sodelovanju islamskih mirovnih sil namreč le neuradne. Kakšna bo sedaj nadaljnja sovjetska pobuda, saj to je bistvo Carterjevega predloga, bo kot običajno znano šele čez kak teden ali celo mesec. Carterju je prvič u-spelo znebiti se prevročega kostanja in ga vrniti Sovjetski zvezi. V zahodnih prestolnicah so se končno oddahnili. Carter je prišel do spoznanja, da poleg ameriških obstajajo tudi zahodnoevropski interesi, šel je Jggjto tako daleč, da priznava »zakonitost sovjetskih interesov v Afganistanu*.
Sovjetska tiskovna agencija TASS pa je včeraj povsem nepričakovano dala končni odgovor na Carterjev predlog z besedami, ki ne puščajo nobenega dvoma: «če VVashington in pajdaši ameriškega imperializma vztrajajo pri zamisli da bi Afganistan postal odskočna deska za napad južnega krila Sovjetske zveze, naj ne pozabijo, da imajo Sovjetska zveza, njeni zavezniki in vse miroljubne sile sveta sredstva in možnost zadati jim primeren odgovor*.
Ob vsem tem postaja poiožaj še bolj zapleten. Moskva torej zavrača vsako rešitev, ki ne bi bila v skladu s predlogi afganistanske vlade 14. maja letos, delni umik njenih čet pa postaja še bolj zagoneten.
Knjiga o raznarodovalni politiki v Sloveniji med nacistično okupacijo
LJUBLJANA — Te dni sta založbi Obzorja in Državna zalozba Slovenije predstavili nekatere knjige, pravzaprav znanstvena dela, ki o-bravnavajo sedanji politični trenutek in bližnjo zgodovino.
V ljubljanskem inštitutu za zgodovino delavskega gibanja so predstavili knjigo dr. Toneta Ferenca »Viri o nacistični raznarodovalni politiki v Sloveniji 1941 19 -5». Ta zbirka dokumentov — t' glavnem v nemškem jeziku — obsega več kot 300 arhivskih in drugih virov o nacistični okupaciji in okupatorjevih ukrepih raznarodovanja.
Prve dokumente o nacističnem načrtu raznarodovanja Slovencev, ki so ga okupatorji izvajali z množičnim preganjanjem in izseljevanjem Slovencev, naseljevanjem Nemcev in z drugimi poskusi hitrega in popolnega germaniziranja dežele in ljudi, je dr. Ferenc začel zbirati pred 22 leti. Zbrano gradivo je potem dopolnjeval z dokumentacijo iz različnih domačih in tujih arhivskih in raziskovalnih v stanov ter iz mikrofilmov iz nacionalnega arhiva v Washingtonu.
Monografija Toneta Ferenca in predstavljeni dokumenti so pomem ben prispevek k poznavanju tega vprašanja, hkrati pa znova pričajo, kako okupator zaradi močnega odpora jugoslovanskih narodov pod vodstvom KPI ni uspel uresničiti svojih načrtov, v katerih je bil med
drugim slovenski narod obsojen na smrt.
Zbornik bodo po vsej verjetnosti predstavili tudi na svetovnem kongresu zgodovinarjev letos v Bukarešti. Državna založba Slovenije pa je predstavila zajeten snopič knjig o sodobnem političnem trenutku v svetu. Med njimi velja največje zanimanje za delo dr. Antona Vratuše «Profili neuvrščenostih V knjigi so trije referati, ki jih je na tc temo imel dr. Vratuša leta 1977 v Georgetoumu v Gvajani. Knjiga je že izšla v angleškem jeziku. V njej avtor želi pokazati proces izgradnje socializma v Jugoslaviji in zgodovinske korenine gibanja neuvrščenosti in samoupravljanja ter položaj sedanje Jugoslavije v okviru mednarodnih odnosov. Osnovna ideja dela je, da «da odgovor na vprašanje, kateri so tisti elementi, ki omogočajo, da je Jugoslavija med najbolj aktivnimi in najbolj dejavnimi deželami v gibanju neuvrščenosti in svetu sploh. V snopiču novitet Državne založbe so še i knjiga «Od plemena do države» dr. I Petra Jambreka, kjer je orisal politični in kulturni razvoj Zambije ter družbena vprašanja srednje in južne Afrike, <Prodor Japonske — pogoji in činitelji eksplozivne rasti» prof. Staneta Krosovca, «Problemi slovenske književnosth dr. Janeza Bernika
JURE PENGOV
Skoraj dva meseca v nevarni družbi
25-letni Mike VVilson je v Frankfurtu postavil nov rekord v neposrednem bivanju s kačami. Kar 56 dm je bil zaprt v posebni kletki s 24 smrtno nevarnimi kačami	(Telefoto AP)
■■iiiikiiiiiiliiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiliiii*iiliiiliilit«iiiiitiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiffrnifif8iiiii«itiiiiiiiiii^iiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii tiittTTi«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiii(iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiirfiiiiiiitiiiitiii»iiiiiiiiiiiiiiM«iiiii||,ir^
VLADA PRISILJENA POSREDOVATI PRED GROŽNJO ZAPORE
Giulio Andreotti pričal na procesu proti generalu Malizii
POTEN ZA — «Da bi jaz vedel, se ni v palači Chigi nikoli govorilo o Guidu Giannettiniju*. S to izjavo je bivši predsednik vlade Giulio Andreotti na procesu proti generalu Malizii včeraj zanikal, da bi novinarju Massimu Caprari leta 1974 priznal sestanek v palači Chigi, na katerem bi odgovorni funkcionarji odločili, da ne odkrijejo preiskovalnemu sodniku Giannettinijevo pripadnost takratni tajni službi SID.
Začasna uprava nad obrati SIR poverjena državnemu podjetju ENI
rasistov
Zasilna rešitev za nik Nino Rovelli
4.800 delavcev na Sardiniji - Podjet-nagrmadil 3.100 milijard lir dolgov
RIM — Državno petrolejsko podjetje ENI bo prevzelo v začasno poverjeno upravo obrate petroke-mijskega koncema SIR, ki jih njegovo vodstvo zaradi dolgov in pomanjkanja surovin ni več sposobno obdržati v proizvodnji in je zato napovedalo popolno zaporo. Tak sklep je bil vzbudil na Sardiniji, kjer je SIR predstavljal glavno industrijsko dejavnost in prav tako največji vir zaposlovanja delovne sile na gospodarsko še zelo nerazvitem otoku, pravi val protestov in malone vstajo vseh krajevnih sindikalnih in političnih sil.
Spričo tragedije, ki je grozila desettisečem prizadetih družin in vsemu gospodarstvu Sardinije je bila prisiljena posredovati vlada, da najde vsaj zasilen izhod, ki naj zagotovi' delavstvu prejemke, obratom pa nadaljevanje proizvodnje, v pričakovanju dokončnih rešitev, ki jih je treba opredeliti v okviru preureditvenega načrta za državno kemijsko industrijo. Minister za državne soudeležbe Gianni De Mdche-lis je včeraj zjutraj poročal pristojni medzbomični komisiji sklep vlade, da poveri državnemu podjetju ENI novo nalogo, da za eno leto prevzame upravo obratov SIR in da dodeli v ta namen okrog 500 milijard lir.
V tem času bo javna petrolejska družba poskrbela za obnovo proizvodnje in za ohranitev zaposlitvene ravni, obenem bo pa opravila poglobljen pregled gospodarnosti postopkov in funkcionalnosti obratov kemijskega koncerna SIR ter izdelala načrt za njegovo ozdravljenje. Medtem bo vlada pripravila načrt
VČERAJ ZJUTRAJ NA ŽELEZNIŠKI PROGI, KI POVEZUJE DOLINO SUSfl S TURINOM
Pripadniki «prima linea ustavili pri Turinu motorni vlak in razdeljevali potnikom letake
Komandos sedmih domnevnih teroristov z orožjem prisilil strojevodjo, da je ustavil vlak
TURIN — Sedem pripadnikov teroristične organizacije «prima li-nea* je včeraj zarana ustavilo krajevni motorni vlak na progi Suša -Turin in razdeljevalo letake svoje ■organizacije. Zgodilo se je ob 6.40, nekaj kilometrov po postaji Rosta, na motorki, ki vozi vsak dan od tristo do štiristo delavcev v glavno mesto Piemonta, kjer so zaposleni v raznih tovarnah. Trije domnevni teroristi so vstopili na vlak že pri prvi postaji Bussoleno in se pomešali med delavce, preostali, trije moški in ena ženska, pa prav na postaji Rosta.
Čez nekaj minut se je začela akcija. Oboroženi s pištolami in mitraljezi so nekateri člani tojpe blokirali strojevodjo in ga prisilili, da je ustavil vlak. medtem ko so drugi razorožili zapriseženega stražarja, ki se je tudi vozil na delo in je imel pri sebi pištolo. Delavcem so zabičali, naj ne reagirajo, kajti «gre le za demonstrativno akcijo in ne
mislijo streljati brez potrebe*.
Nato so uprizorili kratko »kampanjo*. Proglasili so se za pripadnike organizacije »prima linea* ter porazdelili med potnike številne letake s podpisom »prima linea*. Nato so se zbrali pri izhodnih vratih in skočili z vlaka. Očividci trdijo, da jih je po gozdiču, ki na tistem področju meji z železniško progo, čakalo več avtomobilov, v katerih so bili njihovi pajdaši. Akcija je trajala le nekaj minut, vsi domnevni teroristi so imeli nezakrinkan o-braz, tako da jih baje ne bo težko spoznati na podlagi slik teroristov, ki se še skrivajo in so uspeli zbežati zadnjim blitzem v Piemontu.
Dolina Suša, kjer je prišlo do včerajšnjega dogodka, je zibelka teroristov, ki so organizirani v «pri-ma linea*. Iz te doline so domnevni vojaški voditelji PL Fabrizio Giai, študent Sergio Zedda, ki je s svojim »pričevanjem* pomagal karabinjerjem, da so razkrili dobršen
del te teroristične organizacije v Piemontu, nato Marco Fagiano in Felice Maresca. Slednja dva policija vztrajno išče
Preiskovalci, ki so takoj uvedli široko akcijo za izsleditev tolpe, ne izključujejo, da so se včerajšnjega napada udeležili tudi teroristi, ki so se do sedaj izmuznili rokam pravice. Med temi izstopajo Turinčana Marco Donat Cattin, in že omenjeni Maresca, Maurizio Bignami iz Bologne in njegova prijateljica Maria Teresa Conti ter Milančan Sergio Sergio.
V letaku, ki so ga domnevni teroristi razdeljevali na vlaku in obsega dve tipkani strani, »prima linea* nekako odgovarja pozivom raznih »skesanih* teroristov k predaji orožja. Med temi sta, kot znano, Fa. brizio Giai in Carlo Vercellone, ki je svoj poziv poslal pred dvema tednoma v objavo skrajno levičar, skemu dnevniku Lotta continua. »Iz. daja in ovaduštvo*, piše v letaku,
»ni nič novega v boju za komunizem, ampak le jasen dokaz moči knpitala, ki s tem poudarja svoje vrednote, kjer so edino možni odnosi vezani le na kupno moč, po starem pregovoru: »Vsak človek ima svojo ceno*.
V ZDA 567 obtožencev čaka na usmrtitev
VVASHINGTON - Urad ameriškega pravosodnega ministrstva je objavil statistične podatke o osebah, ki so bile obsojene na smrt in čakajo sedaj v zaporih na usmrtitev. Njihovo število je v zadnjih letih naraslo na 567 in se torej precej približuje številu na smrt obsojenih pred sklepom najvišjega ameriškega sodišča, da razveljavi v številnih zveznih državah zakone o smrtnih obsodbah.
za novo ureditev vsega kemijskega sektorja, ki se ga to medministrski odbor za industrijsko načrtovanje lotil že v prihodnjih dneh. De Mi-chelis je že včeraj nakazal njegove glavne smernice: vso kemijsko industrijo bodo usmerili v dva proizvajalna pola, zasebnega in javnega. Privatno industrijo naj bi vodil največji zasebni kemijski koncem iMcntediscn*, javnemu sektorju naj bi pa načelovalo kemijsko podjetje ANIC, ki spada v družbo ENI.
Ostaja pa seveda še vedno odprto vprašanje, kdo bo prevzel več kot 3.100 milijard lir dolgov, ki jih je zasebni lastnik družbe SIR, Nino Rovelli, nagrmadil v zadnjih letih. ENI povsem naravno noče o tem nič slišati in zdi se, da tudi vlada tega noče, saj je De Miche-lis zelo jasno povedal, da gre zgolj za «začasno» upravljanje obratov, ki bi jih drugače zaprli. O porazdelitvi ogromne izgube med bankami upnicama in državo bodo po vsem sodeč odločali pozneje, ko bo ENI ugotovil, koliko je rešljivega v obratih in opremi, ko bo bančni konzorcij sprejel svoje sklepe in ko bo izdelan vsedržavni sektorialni načrt.
Za sedaj se zdi. da je odpravljena najhujša grožnja za okrog 5.800 zaposlenih v obratih v Porto Torresu na Sardiniji in za nekaj drugih tisoč družin, ki so se posredno preživljale z delom ob njih. Na otoku se pa bojijo »mašil*, ki bi krizo samo odlagale, zato bo v torek posredovala pri vladi delegacija, ki jo bodo sestavljali zastopniki deželnega sveta, krajevnih parlamentarcev in sindikatov, ki bo zahtevala trdna jamstva za ohranitev proizvajalne in zaposlitvene ravni na Sardiniji, ki že šteje 80.000 brezposelnih in 15.000 delavcev v dopolnilni blagajni. Medtem se zgrinjajo novi temni oblaki, saj je tudi vodstvo obratov SIR v Lamezii Terme v Kalabriji sporočilo, da bo prekinilo proizvodnjo s koncem meseca.	.________
Še napetost na meji med Libijo in Egiptom
KAIRO — Odnosi med Libijo in Egiptom so že dalj časa napeti. Odraz širjenja te napetosti je tudi pisanje libijskega in egiptovskega tiska, ki obtožuje zdaj eno zdaj drugo državo, da se pripravlja na oborožen spopad.
Včeraj je kairski dnevnik »Al Ahram* pisal, da je Libija postavila vzdolž meje z Egiptom več izstrelkov z velikim dometom, ki lahko resno ogrožajo egiptovsko o-zemlje. Rakete, ki dosežejo tudi zelo oddaljene cilje, naj bi upravljali sovjetski in vzhodnonemški strokovnjaki. Obenem je egiptovski časopis trdil, da so v preteklih dneh varnostne sile odkrile več poskusov sabotaž, ki so očitno sad Libijskega spletkarjenja. Zato je Egipt ponovno proglasil ob libij-sko-egiptovski meji izredno stanje. Velike količine orožja, ki so jih po mnenju Egipčanov Libijci zbrali na meji, so «proizvod komunistov, da bi uničili muslimane*, toda sami egiptovski voditelji poudarjajo, da s« bodo v primeru libijske invazije
borili z vsemi svojimi močmi.
Različne pa so vesti iz Kuvajta, kjer je tamkajšnji dnevnik objavil, da se Libija pripravlja na, morebiten množičen egiptovski napad. Tudi libijske oblasti obtožujejo sosednji Egipt, da je po proglasitvi izrednega stanja ob meji močno povečal število vojakov in orožja.
Medsebojni napadi in obtožbe pa ne prenehajo: neka egiptovska revija zatrjuje, da Libija s kubansko in sovjetsko pomočjo podpira in vežba teroriste, med katerimi tudi pripadnike baskovske organizacije ETA, irske IRA in italijanskih rdečih brigad.
Ugrabitelji izpustili grofa Tommasa Ossija
RIM — Preteklo n ' so ugrabitelji osvobodili grofa Tommasa An-toldnija Ossija, ki so ga ugrabili pred približno tremi meseci, ko se je vračal proti svojemu domu. Grof Ossi ima 49 let in je administrator koncesijskega podjetja BMW v Rimu ter lastnik številnih avtosalo-nov. V neči med sredo in četrtkom so ugrabitelji telefonirali njegovim sorodnikom, da ga lahko najdejo v prtljažniku avta fiat 132, ki je parkiran v neki ulici v predelu EUR. Dejansko so sorodniki našli grofa, ki je bil v zmedenem stanju zaradi uspaval, ki so mu jih ugrabitelji dali. Njegova družina je odkupnino izplačala v sredo popoldan, vendar vsota ni znana.
WASHINGTON — Ameriški kongres je z 234 glasovi proti 168 odobril zakon o ponovnem vodenju nabornih seznamov.
75-Ietni Helen Joseph, dosledni borki za pravice črnskega prebivalstva v Južnoafriški republiki, so rasistične oblasti prepovedale, da bi dve
(Telefoto AP)
leti spregovorila v javnosti
niiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMMiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii11
ŽRTVE POKOLOV V SAN SALVADORJU
Truplu gverilcev, ki so padli v spopadih z vladnimi četami, so ostala dalj časa nepokopana na salvadof' škili ulicah	(Telefoto AP)