V 30 dneh 30 številk
4	strani ob ponedeljkih in dnevih po prazniku
6 strani ob delavnikih
5	strani ob nedeljah
za borih
12 dinarjev meietno
nudi v Sloveniji samo
„OLAS NAHOOA"
Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 20 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int. 3069 Maribor, Aleksandrova e. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1

Uprava: Gajeva t. Telefon 3855. - Cek. račun:	Ljubljana
št. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1
NARODA
Današnja številka vsebuje:
V zadnji fazi Invalidi za svoje pravice Ali nismo enakovredni igralcem?
Uspešna sredstva proti raku Izobrazba obrtniškega naraščaja
Zahteve slovenskih hmeljarjev
Našička afera pred sodiščem
St. 149
Izhaja vsak dan
V Ljubljani v petek, dne 27. septembra 1985 Rokopisov ne vračamo Leto I.
¥ imdrn!! §®z§
Ženevski razgovori za mirno rešitev italijansko-abesinskega spora so v glavnem zaključeni. Postopek, ki ga določa čl. 15 pakta DN za mirno ureditev mednarodnih sporov, utegne biti skoro izčrpan. Bliža se svojemu epilogu pred svetom DN, ne da bi dosedanji napori dovedli do srečnih zaključkov. Kaj sedaj?
Nekaj moramo takoj priznati: Na svojem zadnjem zasedanju je svet DN postopal strogo po predpisih prvih treh odstavkov že navedenega člena pakta DN. V skladu z resolucijo prejšnjega zasedanja se to pot ni niti izognil podrobni in izčrpni razpravi o sporu. V smislu tretjega odstavka imenovanega člena se je svet DN že takoj spočetka potrudil, da bi dosegel mirno ureditev konflikta. Na javni seji je dal obema nasprotnikoma priliko, da pred vsem svetom izneseta svoje obtožbe in zagovore. Imenoval je tudi poseben odbor, kateremu je poveril nalogo skrbne proučitve vsega predloženega gradiva v svrho določitve primerne osnove za nadaljevanje pogajanj.^Izvoljen a petorica je svoje delo dokončala in sestavila izčrpno poročilo s konkretnimi predlogi, ki je bilo, kakor znano, soglasno sprejeto Te predloge in ta priporočila petorice je svet DN predložil obema spornima strankama v odobritev. Abesinija jih je sprejela, Italija jih je odbila ... Nastal je nov moment.
Poskus mirne poravnave v okviru določb prvih treh odstavkov čl. 15 pakta DN se 3e ponesrečil. Kompromis na predloženi osnovi je nemogoč. Svet DN v svojih predlogih pa tudi ne more več preko stavljenih ponudb. Na tej točki niha zdaj spor tik Pred zaključno fazo ženevskih posvetov. Svetu DN preostaja zdaj samo še uporaba nadaljnih določb pakta DN, to je sestava izčrpnega poročila o sporu z vsemi tistimi končnimi priporočili za njegovo mirno ureditev, ki bi jih svet DN z ozirom na dosedanji potek pogajanj smatral za umestne.
Tako smo v razpletu ženevskega abesinskega procesa prišli do one kulminacije, od katere bo nadaljni razvoj dogodkov Podan že sam po sebi: ali kompromis v znamenju popolnega pomnjenja, ali pa peripetija s tragedijo.
Po splošni sodbi merodajnih krogov se proces zaenkrat nagiba v neizbežno tragedijo, ki pomeni — vojno. Malo verjetnosti je, da bo svet DN našel v tej zaključni fazi za Italijo sprejemljivejšo osnovo, kakor petorica, ki se je za stavljene predloge odločila šele po skrbni proučitvi vseh elementov spora. V okviru pakta DN in spričo dejstva, da sta, vsaj formalno, obe sporni stranki povsem enakopravni članici DN, so skrajne meje eventualnega kompromisa že v naprej strogo začrtane. Italija lahko doseže precej, ne more pa vsega doseči; Abesinija lahko precej popusti, a nihče je kot suverene, samostojne države in povrhu še enakopravne članice DN y njenem popuščanju ne more tako daleč gnati, da bi se Zavoljo miru odpovedala svoji svobodi in državni suverenosti.
Kompromisni predlog petorice se je, kakor znano, sukal prav v teh skrajnih mejah, ki jih pakt DN še dopušča. Jasno je tedaj, da bi bil kakršenkoli kompromis izven tega okvira obenem tudi kompromis — 'zven Ženeve in njene ustanove. Z drugo besedo: Bil bi začetek konca DN. Zato ni Verjetno, da bi svet DN na svojih zaključkih zasedanjih šel v svojih ponudbah dalje od petorice. In prav zato tudi ni verjetno, da bi posredovalna akcija DN uspela Prav v tej zadnji fazi, ko je pa Italija na Predloge petorice, ki predstavljajo, kakor i'eeeno, maksimum možnih ženevskih po-budb, odgovorila z že znanim, odločnim: ’-Ne!« Italijanske zahteve so znane. V °kviru pakta DN ženeva ne more nanje pristati, ne da bi s tem kršila osnovnih na-£el mednarodne skupnosti, na katerih sloni tPdi samo DN.
Prestižni razlogi ženevske institucije to-£ej zahtevajo, da se svet DN odloči sedaj brezpogojno izvedbo četrtega do desetega '^stavka čl. 15. pakta DN. četrti odsta-tega člena ima tole določbo: »če spora fk mogoče urediti, tedaj svet sestavi in j^javi poročilo, izglasovano bodisi soglas-jj|:.bodisi z večino glasov, da naznači oko-Vič ne spora in rešitve, ki jih kot najpra-g bejše in najprimernejše priporoča.« Iz Jbeve že prihajajo poročila, da namerava te.,' E>N poveriti delikatno nalogo sestave ye°a Poročila posebnemu odboru. To bi se-y a pomenilo novo zavlačevanje, ki si ga sedanjih okoliščinah zlasti Anglija nič A ne ?.eb.
Pe ’Jf-oži se namreč upravičeno boje, da Sov'-q1-	tem olajšanjem že izbruhnile
Vršpn nos*-;i. ki bi postavile DN pred do-‘Wniß dejstvo (in s tem takoj pred vpra-sankcij), še preden bi bilo izglasova-
Za izvedbo čl, 15 makta DN
Svet DN se /e že odlogi
Poseben odbor trmaisbh naš sestavi porodio
Ženeva, 26. septembra. w. Današnji dan v Ženevi poteka v glavnem v znamenju pričakovanja. Danes bo po vsej priliki izvoljen odbor, ki naj sestavi poročilo o predlogih sveta DN za rešitev vzhodnoafriškega spora.
Nov sestanek v treh?
Navzlic odločnim demantijem pa mislijo tu še vedno, da bo prišlo do nove konference v treh in da bo ta konferenca v kakšnem severnoitalijanskem mestu. Sestanka bi se udeležili Laval, Baldwin in Mussolini. Poročila o možnosti tega sestanka pričajo, da je med prizadetimi v teku živahna izmenjava misli. Mislijo, da bi Velika Britanija in Francija pristali^ na to konferenco le, če bi od Mussolinija že vnaprej dobili nekakšna jamstva, da ta sestanek ne bo zaman.
Angliji ta sestanek ni po godu, Francija pa bo odgovorila šele, ko se bo odločila Velika Britanija.
Šele žez 10dni...
Težko je reči, kako dolgo bo trajalo delo ožjega odbora sveta DN. Angleški krogi želijo, naj bi načrt tega poročila sestavili že v osmih dneh. Drugi delegati pa so mnenja, da bo treba za to poročilo več časa. Francija bo skušala čimbolj zavleči delo, da bi s tem pridobila na času. Dasi bodo Angleži skušali delo odbora kar moči pospešiti, je vendar zelo verjetno, da bo sestavljanje tega poročila trajalo najmanj 10 do 15 dni. Poročilo bo torej gotovo v onem kritičnem času, ko bo mogoče v Vzhodni Afriki (v skladu s tamošnjimi vremenskimi razmerami) začeti vojne sovražnosti.
Prav tako je verjetno, da končnega sestanka sveta DN ne bo pred desetimi dnevi.
Tudi skupščina DN ni bila zaključena, marveč samo odložena dotlej, da se bo mogla vnovič sestati.
Nov vrhunec krize
Za današnji sestanek sveta DN vlada izredno veliko zanimanje. Prevladuje mnenje, da zdaj ne bo več mogoče odložiti izvedbe vseh določb čl. 15. pakta DN. Sestavljanje poročila sveta DN bo po splošnem mnenju trajalo najmanj teden dni. Će ne bo med tem drugih dogodkov, bo nov vrhunec krize nastopil šele čez teden dni.
Brzojavka abesinskega cesarja
Abesinski cesar je danes poslal DN to-le brzojavko:
Zaradi čedalje močnejšega izzivalnega stališča Italije in da ne bi bilo dvoma, kdo je napadalec v sovražnih dogodkih, ki so bili pred meseci, smo odredili svojim četam vzdolž meje, naj se umaknejo 30 km v notranjost in naj ostanejo na teh položajih ne glede na gibanje Italijanov, da ne bo incidentov.
Ta naš nalog so naše čete izvršile v polnem obsegu.
Brzojavka pravi nato, da je abesinski cesar že prej zahteval nevtralno komisijo, da bi mogla ugotoviti napadalca. Abesinski cesar prosi na kraju svet DN, naj izda primerne varnostne ukrepe, ki jih bo Abesinija v celoti sprejela.
Ženeva, 26. septembra. w. Uradno demantirajo vest o sestanku med Lavalom in Mussolinijem.
no v čl. 15. predvideno poročilo sveta DN. V tem primeru bi utegnilo priti do zanimivega mednarodno-pravnega vprašanja, ali je uporaba čl. 16. pakta DN o sankcijah sploh mogoča, preden je zaključen postopek, ki je predviden v čl. 15.
Francija, ki vsaj do sedaj ne kaže prevelikega navdušenja za uporabo sankcij, bo verjetno skušala nadaljni postopek sveta DN za popolno izvedbo čl. 15. pakta čim bolj zavleči, da bi s tem pridobila na času. Ni pa izključeno, da je to tudi Mussolinijeva želja, ker prihajajo navzlic demantijem še vedno poročila o nekih njegovih novih ponudbah za razgovore v treh. če so vesti o njegovem popuščanju vsaj malo verjetne, potem ni izključeno, da je.zavlačevanje ženevskih razprav tudi v njegovem interesu, ker svoje dosedanje taktike iz razumljivih razlogov ne more naenkrat spremeniti.	—n-
Cien 15. bo izveden
Ženeva, 26. septembra w. Na današnji seji sveta DN je predsednik predlagal, naj se svet v svojem poročilu izreče za izvedbo čl. 15. pakta. Predlog je bil soglasno sprejet. Nato je govoril minister Eden.
Obžaloval je, da še ni prišlo do nobenega konkretnega sklepa. V ostalem pa je izjavil, da podpira predsednikov predlog. V svojem nadaljnem govoru je Eden želel, naj bi posamezne vlade do končne sestave poročila proučile, ali je mogoče mir zavarovati na
kakšen drug način. Poudarjal je, da je to dolžnost, ki jo imajo države kot članice DN.
Za njim je govoril predsednik francoske vlade Laval, ki je soglašal z Edenovo izjavo. Prepričan je, da bo svet DN opravil svojo nalogo v popolnem skladu z duhom in črko pakta DN.
Jutri se sestane k prvi seji novoizvoljeni ožji odbor trinajstih, ki bo sestavljal poročilo. V odboru so zastopniki vseh držav, članic sveta DN, razen Italije. Predsednik sveta DN bo sklical plenarno sejo sveta, čim bo nastala potreba.
Gibanje italijanskih m angleških sil
V Afriko...
Rim, 26. septembra. AA. V napolskem pristanišču je pripravljenih deset ladij za Vzhodno Afriko. V prihodnjih 24 urah bodo odpeljali 8000 vojakov in veliko količino vojnega fnate-riala.
... v Gibraltar
London, 25. septembra n. V Gibraltar so prispeli angleški rušilci »Faulkner«, »Fari« in »Orester«.
Francoski letalski štab
Pariz, 26. septembra, r. Letalski minister je 'sklical na konferenco načelnika štaba vojaškega letalstva, oba pomočnika načel-
nika štaba in krajevne nadzornike vojaškega letalstva.
Prevozi ustavljeni?
Rim, 26. septembra. AA. Parnika »Gradišča« in »Cesare«, ki prevažata čete v Tri-politanijo, sta odložila svoj odhod.
Libija — vojaško taborišče
London, 26. septembra, n. Današnji »Daily Telegraph« priobčuje poročilo z egiptsko-libij-ske meje. Italijani, pravi to poročilo, so v zadnjem času ipremenili Libijo v pravo vojaško taborišče. V Bengaziju so osredotočili izdatne letalske sile, v Tobruku pa so zgradili pomorsko oporišče. V tem pristanišču se zdaj nahajajo ena križarka, tri torpedovke, dve podmornici in tri vodna letala.
Nemška diplomacija na delu
Tudi Gömbös v MMMMIS.
Priprave za trozvezo Nemčija-Poliska-föadiiarska ali samo posredovanje med italiio in Nemčijo?
Budimpešta, 26. septembra m. Madjarski tiskovni urad poroča: Predsednik ministrskega sveta general Julij Gömbös je davi ob 8.45 odpotoval z letalom v Nemčijo na povabilo predsednika pruske vlade generala Göringa, pri katerem bo lovski gost.
Ministrskega predsednika spremljajo na tej poti poslaniški svetnik Mengele, ravnatelj tiskovnega oddelka zunanjega ministrstva, poslaniški svetnik baron Besenvei ravnatelj političnega oddelka zunanjega ministrstva, in major Saquari, pribočnik ministrskega predsednika.
Med svojim bivanjem v Nemčiji bo ministrski predsednik Gömbös obiskal tudi državnega voditelja Adolfa Hitlerja. Doznava se, da bo pri tej priliki ministrski predsednik Gömbös govoril tudi z drugimi vodilnimi nemškimi politiki.
Pred svojini odhodom v Nemčijo je predsednik madjarske vlade izjavil novinarjem, k. so prišli na letališče Matisfeld, da jim o svo;em potovanju ne more za zdaj reči drugega, kakor pravi uradno poročilo o njegovem odhodu. Tudi ne more povedati, koliko časa ostane v Nemčiji, misli pa. da Se vrne še ta teden. Nemška vlada mu je stavila na razpolago posebno letalo.
V zvezi z odpotovanjem predsednika madjarske vlade Gömbösa trdijo v poučenih krogih, da se je Gömbös te dni sestal s Hitlerjevim odposlancem von Ribbentropom. Pri tej priliki sc je pokazala potreba po neposrednem sestanku med Hitlerjem in Gömbösom in tako je prišlo do sklepa, da bo Gömbös odpotoval v Nemčijo. Priprave za to pot so bile v največji tajnosti. Ker so pa med tem Italijani izrazili željo, da bi
Gömbös interveniral v Berlinu, da se zboljša razmerje med Italijo in Nemčijo, tudi ni več razloga za diskrecijo o tem sestanku.
. V zvezi e tem se doznava, da je predsednik madjarske vlade že . večkrat hotel posredovali med Rimom in Berlinom. Vest o odhodu Göm-bösa v Nemčijo, ki je bila vse do današnjega uradnega poročila znana samo nekaterim osebam, je v političnih krogih, posebno pa diplomatskih krogih zbudila veliko pozornost. Po uradnem poročilu se bo Gömbös najprej udeležil lova, ki ga priredi predsednik pruske vlade Göring. Ta sestanek dobi poseben pomen tudi zato, ker se bodo tega lova udeležile (udi nekatere ugledne poljske osebnosti, med njimi državni podtajnik poljskega vojnega ministrstva general Fabrici. Ni izključeno, da ne bo v tej zvezi prišlo do konkretnih razgovorov o bloku Nemčije, Poljske in Madjarske, o katerem Hitler že dolgo sanja.
Varšava, 26. sept. AA. Krakovski konservativni list »Czas« piše o nemško-litovskem sporu in pravi, da ni verjetno da bi se Poljska vmešavala v ta spor. List pravi, da je treba najodločneje zavrniti nekatere poljske opozicijske kroge, ki se zavzemajo za to, da bi Poljska v interesu svojega bodočega zbližanja z Litvo morala braniti Klajpedo pred Nemci. Pozabiti ne smemo, da se je Litva še pred nekaj leti zanašala samo na nemško pomoč proti Poljski, meneč, da ji bo Nemčija pomagala ugrabiti Poljakom Vilno. Razen tega pravi list. moramo imeti pred očmi, da Litva niti zdaj noče urejenih od-nošajev s Poljsko in se še zmerom ne namerava odreči svojim aspiracijam na Vilno. Spričo takih razmer, pravi »Czas«, ne more biti niti govora o tem, da bi Poljska zaradi kakšnega boljšega bodočega razmerja z Litvo pomagala braniti Klajpedo. Poljska ima nujnejše in važnejše potrebe, kakor pa uravnati svojo zunanjo politiko na zahteve litovskih politikov, ki pri vsaki priložnosti kažejo, da so nespravljvi sovražniki Poljske.
Vremenska napoved
NOVI SAD: Po vsej kraljevini oblačno in dež. Temperatura je padla po vsej kraljevini, razen v Vardarski banovini in Primorju, kjer ni znatne spremembe. Najnižja temperatura je v Plevju 1 C, a najvišja v Mostarju 30 C.
Napoved za jutri: Hladno vreme, pretežno oblačno, mestoma bo dež, posebno v južni, polovici države.
Sonce vzide ob 5.30, zaide pa ob 17.lS-
Politični utrinki
ždravo!
»Slovenski gospodar« odgovarja na naše pripombe glede pozdravljanja, češ, da bi po naši logiki bila zahteva po krščanskem pozdravu nekrščanska. Ne, gospodje, zahteva po krščanskem pozdravu ni nekrščanska, to vemo tudi mi, pač pa ni krščanska čednost animoznost proti pozdravu »Zdravo« in proti vsemu, kar je z njim v zvezi, kajti v tem grmu tiči zajec. Še nikdar nismo do-sedaj namreč čitali, da bi se kdo spodtak-nil nad vzgojitelji, ki so naše dede učili -Dober dan!« in nihče jim ni očital, da bi bil tak pozdrav »zunanji izraz« protikrščan-ske vzgoje otrok po vseh šolah. Mogoče pa pride tudi še to.
Konferiranje prvakov JRZ
Po povratku g. Ace Stanojeviča v Beograd, se nadaljujejo konference prvakov JRZ v strankini pisarni v hotelu »Paris«. Razgovori se sučejo predvsem okrog vprašanj organizacije stranke med ljudstvom in kakor zatrjujejo, se na tej organizaciji intenzivno dela. Vsa akcija se vodi s pomočjo malih prijateljskih sestankov v raznih mestih države. Na konferencah v Beogradu se razpravlja o raznih prejšnjih strankarskih pripadnikih, ki zahtevajo, da bi bili ponovno sprejeti v stranko, pa vlada v njihovih krajih proti njim nerazpolože-nje. Te okoliščine so dovedle v raznih krajih do nesoglasja in prepirov, ki jih poskušajo sedaj strankini organi izgladiti. Važnejših vprašani v vodilnih vrstah JRZ za sedaj ni na dnevnem redu. V političnih krogih pravijo, da se bodo po povratku dr. Stoj adinovica ponovno sestali člani širšega odbora JRZ pod vodstvom g. dr. Stojadino-viča, Ace Stanojeviča, dr. Korošca in dr. Spahe. Sodelovali pa bodo tudi drugi vidnejši pristaši radikalne stranke, bivše SLS in JMO. Najvažnejše vprašanje, s katerim se bo moral baviti širši izvršni odbor, je vprašanje statutov organizacije generalnega tajništva in vprašanje pravilnika o delu in dolžnostih tehniških tajništev JRZ. Izdelavo teh statutov in pravilnikov je vodstvo JRZ poverilo dr. Lazi Markoviču.
fHedeijski shodi združene opozicije
Na zadnjih sestankih v Beogradu je združena opozicija sklenila, da še v teku tega neseca pripravi večje število shodov v dr-•avi. Na podlagi te odločitve je prvak de-nokratske stranke Milan Grol odpotoval v Subotico, kjer bo v soboto imel konferenco združene opozicije, pri kateri bodo sodelovali različni vidnejši opozicionalci iz Vojvodine. V nedeljo bo g. Grol imel več sestankov v raznih mestih Vojvodine in to v Senti, Kaniži, Horogošu, Adi itd. Ravno tako je določenih več sestankov opozicije v Srbiji. Pri teh sestankih namerava združena opozicija svojim volilcem raztolmačiti težnje združene opozicije v sedanji politični situaciji.
Vse tri stranke so se pretopile v JRZ
V šabac sta dospela bivši minister Milo-rad Vujičič in Jovan Petrovič, načelnik za osnovnošolsko nastavo v ministrstvu prosvete, kot opolnomočena člana izvršnega odbora JRZ. Pri tej priliki je govoril bivši minister Milorad Vujičič, ki je dejal, da se je polnih šest let delalo na ustvarjanju skupne stranke bivših radikalov, bivše SLS in bivše JMO. Sedaj je to ustvarjeno. Vse tri stranke so se pretopile v skupno JRZ.
Akcija zentlioradnifkih disidentov
Narodni poslanec Voja Lazič je v Gor. Milanovcu sklical konferenco disidentov zemljoradniške stranke. Pri tej priliki je g. Voja Lazič povedal, da se je njegova sku-pina odcepila od Joče Jovanoviča zaradi vprašanj državne politike. Naš program, je dejal Voja Lazič, predvideva eno zakonodajo za vso državo in mi smo odločni branilci narodnega edinstva. Od skupine Joče Jovanoviča smo se razšli tudi zato, ker ne odobravamo akcije za ustanovitev demokratske zajednice. Zemljoradniška stranka mora biti neodvisna. Kadar bodo Joca Jovanovič in njegovi tovariši zapustili svoje sedanje gledanje o ureditvi države in se bodo tudi odrekli ustanovitve demokratske zajednice, bomo zopet skupaj. Na vprašanje novinarjev, kaj misli o sestanku g. Vilderja z Aco Stanojevičem, je Voja Lazič odgovoril: »Mojim prijateljem sem ze poprej pripovedoval, da se bo nekako takole zgodilo. Pri tej priliki želim posebno poudariti, da je poskus dr. Mačka, da pride do sestanka z radikali dovolj jasen opomin Joči Jovanoviču in tovarišem, da je treba zapustiti dosedanjo linijo in se vrniti k staremu našemu programu.« Na koncu je Voja Lazič izjavil, da bo njegova skupina tudi še nadalje sodelovala z Jevtičem v vprašanjih ustvaritve zemljoradniškega programa in da bosta obe skupini pričeli z ustanavljanjem nove stranke.
Dr. Valjavec je upokojen
Beograd, 28. septembra. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog finančnega ministra je upokojen dr. Ljudevit Valjavec, finančni ravnatelj v III. skupini 2. stopnje pri drinskem finančnem ravnateljstvu v Sarajevu. Za ravnatelja tega ravnateljstva v lil. skupini 2. stopnje je imenovan Ljubiča Vinter, načelnik finančnega oddelka banske uprave v Nišu.
Naši ismašidi za svoje pravice
BeezvesšMO u&ravSiastie invalidskega sklada MUHonska ßos&iila ßrivatinikom
Beograd, 26. septembra b. Na današnji plenarni seji vojnih invalidov se je reševalo vprašanje narodno invalidnega fonda in vprašanje višjih in nižjih invalidskih sodišč in vprašanja, ki se tičejo izprememb in dopolnitev invalidskega zakona iz leta 1929. Plenum kongresa je konstatiral, da so se dohodki iz invalidskega fonda upravljali brezvestno in da so bila dana milijonska posojila privatnim osebam, iz ustanov, in da te osebe ne mislijo svojih dolgov vrniti. Na današnji seji se je zahtevalo od ministra za socialno politiko in narodno zdravje, da se izda rešitev, ki naj zahteva takojšnje povračilo takšnih dolgov. — Glede drugih vprašanj je konstatiralo, da so se invalidom godile krivice od višjih in nižjih invalid-
skih sodišč za tolmačenje raznih invalidskih zakonov. Plenum je izdelal načrt zakona, ki bo predlagal ministru za socialno politiko in narodno zdravje, da izpremeni sodne kolegije in postavi novo osebje iz srede onih, ki so sodelovali v vojni in da se izpremenijo tudi statuti. — Glede tretjega vprašanja, ki je najvažnejše, pa izjavljajo predstavniki kraljevske vlade na kongresu Ciamaka, kjer je bilo obljubljeno, da se bodo izvršile izpremembe in dopolnitve invalidskega zakona. Invalidi so zahtevali na današnjem zasedanju, da se pohiti z rešitvijo teh zadev, ki so za invalide življenjska vprašanja. Danes popoldne so bili delegati invalidov sprejeti pri vojnem ministru Petru živkoviču.
Mapad ras nemška študente
E&a&adalei — komunisti
Beograd, 26. seplembra. A A. 24. t. m. okoli 23. ure je prispela iz Podgorice v Peć na potu v Dečane skupina 13 nemških študentov in 6 študentov beograjske univerze ler tam prenočila. Včeraj 25. okoli 10. dopoldne, ko je prišla ta skupina z autobusom na vožnji v Dečane do žitnega trga v Peči, jo je napadlo več mladih ljudi, komunistov in jo začelo obmetavati z raznimi živežnim! odpadki in vzkliki: »Dol fašisti!«. Miljutin Petrovič, študent prava iz Smederevske Palanke, ki je tudi poioval z autobusom v družbi nemških in naših študentov, je ustrelil skozi odprto okno autobusa revolverski strel, v zrak, da preplaši napadalce. Takoj nato je roko z revolverjem spustil in nehoie še enkrat ustrelil ter zadel v želodec Otona Maekensena, študenta berlinske univerze
in ga nevarno ranil. Ranjenca so takoj prepeljali v banovinsko bolnico in ga operirali ter lini izrezali naboj. Po zdravniški izpovedbi je njegovo stanje resno.
Študent Petrovič je svoje dejanje priznal in so ga še isti. dan izročili sceskemu sodniku, ki je takoj uvedel preiskavo. Dognali so, da je pri napadu na autobus sodelovalo 7 mladih študentov, komunistov in iz šol izključenih dijakov. Vse so identificirali in jih takoj izročili sreske-mu sodniku. •
Na lice mesta je prišel tudi neki banski inšpektor, da pomaga pri preiskavi. Vsa druga doslej po radiu in v listih o tej stvari izdana poročila so neresnična.
(Iz notranjega ministrstva.)
20 letnica travniške obsodbe
Beograd, 26. septembra. AA. Dne 4., 5. in 6. oktobra t. 1. priredi »Mlada Bosna« tovariški sestanek v Beogradu za 20-letnico travniške obsodbe. Prometni minister je dovolil udeležencem kongresa in njihovim družinam 75% popusta na državnih železnicah. Uradi so dovolili dopust članom »Mlade Bosne«, ki so v državni službi. Glede na ta sestanek se bo v soboto 5. oktobra vršilo po radiu predavanje. Predaval bo književnik Borivoje Jevtič. Udeleženci pojdejo na Oplenac in se bodo poklonili grobu pokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja.
Potovanje predsednika vlade
Cetinje, 26. septembra. Tudi današnji dan potovanja predsednika vlade dr. Stojadinovića, gradbenega ministra Bobiča in prosvetnega ministra Stoševiča pomeni pomemben datum in dragoceno pridobitev kulturnega napredka Črne gore. Na Cetinju so namreč posvetili temeljni kamen novega poslopja realne gimnazije.
Pred odhodom je predsednik vlade dr. Sto-jadinovič podaril 10.000 Din za siromašne prebivalce Podgorice, 2000 Din športni župi in 1000 Din gasilcem.
Na Cetinju se je zbrala pred prihodom predsednika vlade velikanska množica Cetinčanov.
Bar, 26. septembra. Ob 18. uri je prispel semkaj predsednik vlade dr. Milan Stojadi-novič. Nenavadno velika množica ljudi ga je prisrčno pozdravila. Na pozdravne govore je odgovoril predsednik vlade med drugim, da je kot primer za vso državo, ona sloga, enodušnost in ljubezen do bližnjega.
JNS v Ilidži
Beograd, 26. septembra b. Jutri se bodo v Ilidži pri Sarajevu sestali predstavniki pohorske akcije, ki predstavljajo pokret JNS dr. Grga Anđjelinović, dr. Albert Kramer m drugi člani, narodni poslanci skupine gosp. Ignata Stefanoviča, bivšega ministra za sume in rudnike ter člani neodvisnega poslanskega kluba, ki mu načeljuje kot predsednik narodni poslanec g. Milan Božič. V Sarajevo je odpotoval na ta sestanek gosp. dr. Franjo Markovič kot predsednik Narodne skupščine ter narodni poslanec Mustafa Mulalić. V političnih krogih se je razširila verzija, da so se predstavniki pon. akcije sedaj že znatno opredelili od pohorske akcije kakor tudi od njenih principov.
Novi gojenci vojne akademije
Beograd. 26. septembra b. Kot gojenci vojne akademije so bili poklicani sledeči maturantje: Leskovec Rudolf, Stepančič Mirko, Smole Franjo, Rupnik Evgen. Vinter Josip, Blaznik Branko, Nedoh Franjo, Šule Boris, Bobnik Mirko, špilek Anton, Zagorsek St., Zrimšek Anton, Hude Bogomil in Lončar Vlado.
Premestitve
Beograd, 26. septembra b. Premeščeni so: Edvard Jarič, carinski kontrolor iz Gorenje Radgone v Zagreb, Boleslav Milenkovič, carinski kontrolor iz Maribora v Zagreb, Cve-tenič Stanko, carinski kontrolor iz Splita v Maribor, Stanko Klemenc, carinski kontrolor iz Vel. Kikinde v Sarajevo, Branimir Glogič, carinski kontrolor iz Maribora na Sušak, Josip Randič, carinski kontrolor iz Maribora v Gor. Radgono in Puh Albin, prometni uradnik iz Zidanega mosta za šefa postaje štore.
Gradma lenfian-
ške železnice
Inž. Dukić je v ostrem boju izdra-žil delo za 12,400.000 Din
Ljubljana, 26. septembra
Včeraj ob It. se je v generalni direkciji drž. železnic v Beogradu pričela oddajna licitacija del za prvi odsek nove proge Ši. Janž—Sevnica, ki se je je osebno ali po zastopnikih udeležilo 13 ponudnikov, namreč tvrdke Dedek, Slograd, Stavbna družba ier Dukič in drug iz Ljubljane, Bežič iz Zagreba, Progres iz Sarajeva in sedem podjetij iz Beograda, ki Je med njimi tudi Tuner-Wagner ali Obnova, ki ima tudi v Ljubljani svojo podružnico, a je licitirala beograjska centrala.
Dražba za 8 km dolgi prvi odsek proge od Št. Janža proti Sevnici je trajala polnih dve in pol ure, ko je končno v ostrem boju zmagal osebno navzoči inž. Dukič iz Ljubljane, ker je od vzkliene cene 18 milijonov dinarjev popustil skoraj 31% in izdrahi delo za 12,400.000 Din. Za polnih 900.000 Din je bil za njim drugi najcenejši ponudnik,' namreč tvrdka Bežič iz Zagreba, ostali so pa zahtevali še znatno višje vsote.
Ko bo licitacija v kakih 14 dneh potrjena, prične tvrdka Dukič in drug takoj z delom. Za vseh 8 km proge ima 18 mesecev časa in že čez zimo zgradi tri tunele. Za drugi del proge z mostom čez Savo pri Sevnici vred ho licitacija šele čez 4 ali 5 mesecev.
Drzna vlomilska družba v Radomliah
Radomlje, 25. septembra.
Vlomi, ki so bili izvršeni v teku zadnjih mesecev v Radomljah, pričajo, da je v tem kraju na delu rafinirana vlomilska družba dveh ali treh ljudi. Dozdaj so vlomili na petih krajih, vsi vlom« pa kažejo, da so jih izvršili isti vlomilci. Pri Škerjancu so vlomili v shrambo, kjer so imeli meso prejšnji dan zaklanega prašiča. Izdrli so iz okna železni križ in vdrli v shrambo. Ropot je opozoril domače na tuje goste in so jih pravočasno prepodili. Odnesli so samo 10 kg masti, čez nekaj dni pa so se vrnili nad kokoši. Tudi ob tej priliki so jih prepodili, tako da so utegnili odnesti samo tri kokoši. Večji plen pa so dobili pri šolskem upravitelju v Radomljah. Odstranili so mrežo pri oknu in eden se je splazil skozi ozko okno v hlev, podavil 10 kokoši, jih stlačil v vrečo in brez sledu izginil.
Sledilje vlom v občinski urad v Radomljah. Vlomilci so z dolgim tramom izdrli železni križ iz okna, da bi prišli do občinske blagajne. Razbili so že šipo in odprli okno. Sosed pa jih je na nasprotni strani ceste opazoval skozi okno, vendar pa jih ni mogel spoznati. Videl je samo tri osebe in jih prepodil, še preden so vdrli v sobo. Pred kratkim je bilo spet vlomljeno v Volčjem potoku. Posestniku Štefanu Zorinu je bila ukradena iz svinjaka 50 kg težka svinja, njegovemu sosedu pa 15 litrska steklenica. Zadnji vlom je bil izvršen v trgovino ge. Katarine Kaplje. — Mengeški orožniki so marljivo na delu, da izsledijo prave vlomilce, in so zbrali že mnogo gradiva, ki bo gotovo dovedlo do razjasnitve.
Čitajte in razširjajte
»Glas naroda«!
Nemški demanti...
Berlin, 26. sept. AA. Uradno demantirajo vest stockholmskega lisla »Socialdemokraten«, da pripravlja Nemčija napad na Klajpedo in da je v ta namen zbraia v Vzhodni Prusiji tudi redne čete.
... in nemška namigavanja
Berlin, 26. sept. 1. »Nemška diplomatsko-po-litična korespondenca« piše pod naslovom »Mednarodna jamstva« to-le:.
Čez nekaj dui bodo prebivalci Klajpede volili. Zaradi agitacije s strani Litve kaže, da bodo te volitve izgubile vsak smisel resne izjave klaj-pedskega prebivalstva. Sumljivo je, da se del mednarodnega časopisja drži popolnoma rezervirano in da molči o neverjetnih načinih Litve. Podobno stališče je zavzelo tudi časopisje držav. ki jamčijo za klajpedski statut. To časopisje celo opravičuje litavsko nasilno politiko. Očitno je. da v teh krogih ni čuta za odgovornost. S tem prevzemajo tudi odgovornost za zločine v teh krajih in za posledice (!) ki lahko nastanejo zaradi takega zadržanja jamstvenih držav, ki so prevzele kolektivno zaščito nemškega prebivalstva. Na vsak način bi morale garantne države poskrbeti, da litavske oblasti spoštujejo klajpedski sialut in da dobi klajpedsko prebivalstvo brezpogojno kontrolo nad volilnim postopkom.
Podmornice strašijo
London. 26. septembra, n. Današnji »Daily Telegraph« poroča, da so med nedavnimi pomorskimi razgovori med Francijo in Veliko Britanijo francoski delegati izjavili, da v nobenem nrimeru ne morejo pristati na ukinitev podmornic. Francija smatra podmornice za izrazito obrambno orožje.
List pristavlja, da bo Velika Britanija navzlic temu na prihodnji pomorski konferenci predlagala ukinitev nodmornic. Omenila bo. da sta USA in Nemčija svoj čas v načelu nristali na ukinitev podmornic, dočim sta Francija in Japonska odločni nasprotnici.
Begunski in tatinski grofovski sin
Mariborska policija se mora baviti sedaj z visokim gostom. Zasleduje namreč 1 ölet nega grofovskega sina in njegovega IJlelnega tovariša, ki sta pobegnila in se klatila baje nekje v mariborski okolici.
Predstojništvo mestne policije v Mariboru je dobilo danes dopoldne iz Linča v Avstriji od tamkajšnje policijske direkciie obvestilo, napisano v perfektni srbohrvaščini (v Avstriji!), v katerem obvešča policijo, da sla te dni iz Kremsmiinstra od doma pobegnila ISletnj Karel Matheis grof Thun-Hohenstein in njegov liletni prijatelj Rudolf Brantner, ki živi pri imenovanem grofu. Oba sta kljub njuni mladosti prava Robinzona in sta že večkrat pobegnila, pa so ju še vselej dobili. Grof Thun-Hohenstein ima s svojini sinom zelo velike sitnosti. Vedno sili, da z njim pobije. Tako sia oba dečka že prepotovala vso Dalijo, kjer ima grof svojo provinco Como. Bila pa sla že tudi večkrat v Jugoslaviji. Zalo policijska direkcija v Linču sumi, da sta dečka pobegnila v Maribor, k ier se sedaj klatita po okolici. Mlada pustolovca imata s se-boi več tisoč šilingov, ki sta iih doma ukradla. Kdor bi kaj vedel o beguncih, naj to javi mariborski policiji
HmeBi
(Uradno poročilo tržnega nadzornika)
Žalec, 26. septembra-Povpraševanje zopet znatno živahnejše predvsem po prvovrstnem in tretjevrstnem. bolj rudečem blagu. Izgleda, da hoče trgovska spekulacija priti notom živahnejšega povpraševanja po tretjevrstnem blag11 do drugovrstnega, katerega bi se plačeval0 po Din 22‘— in 23'— in katerega je še največ v Savinjski dolini. Toda samo en trgovec v Žalcu je izvršil nekoliko kupčije ^ to ceno. V okolici Žalca se je včeraj plac.®' valo za drugovrstno blago, katero je bit pred kakimi” 8. dnevi še po Din 20'— Din 27'— in je bil ta drugovrstni hnieJ-i prodan za prvovrstnega.	, _a
Precejšnje število partij prvovrstne^ hmelja se je sinoči v Žalcu prodalo z ' Din 29'— do 29'75, eno partijo za Din LiC Govorilo se je tudi o neki kupčiji za 31 —.	v
Računa se, da je prodano več kakor letošnjega pridelka,	oi0'
Ponudba spričo tega malenkostna, p žaj zelo čvrst.
Joe Louis si zmagovito utira pot k svetovnemu boksarskemu prvenstvu. Tudi bivši svetovni mojster Mac Baer je moral občuti črnčevo moč. Že v tretji rundi je bil Baerov odpor strt, v četrti pa je obležal knock out. Boj je bil v torek zvečer v Newyorku pred razprodano hišo. Slika kaže premaganega Baera.
Vesti iz Italije
Sklepi deželnega odbora istrskega
Dne 20. t. m. je upravni odbor za istrsko pokrajino pod predsedstvom podprefekta odobril več stvari, ki se tičejo raznih istrskih občin. Med njimi so prispevki posameznih občin za razne fašistične organizacije, poročne in porodne nagrade, pa tudi čisto lokalne zadeve.
Buzet: Občinska trošarina se odobri.
Dekani najamejo posojilo 30.000 Lir za javna dela in nakup zemljišč. Odobri se pravilnik za občinsko zdravniško službo.
Cres. Izpremembe k pravilniku za stavbno policijo.
Izola. Stroški za javne vodnjake in za dovajanje pitne vode zasebnikom se odobrijo.
K°per. Ne odobre se dodatni predpisi h gradbenemu pravilniku, pač pa nova tarifa za dobavo električne energije zasebnikom. Ustanovi se služnost elektrovoda na korist Električne družbe v Julijski krajini.
Grižnjan. Znižajo se deželne doklade na zemljiški davek poškodovancem po toči.
Mali Lošinj. Nadškofijskemu ordinariatu v Zadru se odstopi zemljišče v Sansegu. Združijo in amortizirajo se izvenbilančni dolgovi.
Marezige: Odobri se posebni pravilnik za trošarino na gradbeni material.
Motovun. Odobri se pravilnik za klanje živine.
Flamin:	Trošarinska zakupna pogodba
se podaljša do leta 1940.
Pulj: Nakupi se zemljišče za deželni pro-tituberkulozni dispenzar. Nakaže se nagrada za konjske dirke na Brionih.
Koč dobi nov pravilnik za javno in zasebno klanje živine.
Rovinj: V zakup se da iztefjavanje ob-cimske trošarine in davek na plakatiranje. . “arbana: Odobri se pravilnik za klanje, lavno in zasebno, ter se odpišejo občinske doklade na zemljiški davek za tiste, ki jim je pobila toča.
Buje: Dovoli se prispevek za živinorejske nagrade.
Vižinada: Najame se posojilo za kritje Upravnih primanjkljajev.
Tržaške starine
Ko so v Trstu podrli del starega mesti da zgrade na tem mestu tržaški nebotič bik in dve novi palači, so naleteli v ozadj ha staro debelo zidovje, ki ga nekate; smatrajo za ostanke starega mestnega zi dovja iz 13. stoletja, že proti koncu 1' stoletja se je začel Trst širiti navzven i Polagoma so porušili prejšnji oklep, to j zidovje, ki ga je obdajalo. Ostali so le z: dovi od Via Riborgo do Via Donato, ker s bile tu nanj naslonjene hiše starega mesti Zdaj se sodi, da je del tega zidovja sts Umski zid, ki je ostal še iz starega vek kot ostanek rimskega gledališča.
S tem nastaja ob asanaciji in obnavlja k ju starega mesta nov problem. Namerav osvoboditi stari rimski in srednjevešl Zid in ga primerno restavrirati. Ob njei P1 držala gor proti Sv. Justu od noveg Littorio ravna široka ulica, obrašče z drevjem in cveticami, naravnost d j Pominskega parka in spomenika padlii .Uhakom pri Sv. Justu, do vrha, ki ga se rjpnji Tržačani smatrajo za svoj Kapitoli ba cesta bi bila monumentalna, zahteval g Pa izpreinembo sedanjega tržaškega re gruzijskega načrta. Besedo ima mesti oh., bem urad in pa nadzorstveni urad z kQia.nitev umetnostnih spomenikov. Vseka Porušenje velikega dela hiš v starci 111 že na vidiku.
razstava w Trstu
la. Je končala svoja pripravljalna de stavi _ ujetnikov se je priglasilo, da raz Po, «pha dela, pripuščenih je samo 5! le ie i1* 80 za razstavo 260 del, sprejeti Avgv,,,. - Med slikarji čitamo tudi imei riav' ; Cemigoj in Viktor Kočevar. Ras se otvori v soboto 28. t. m.
\ r ■' ' ' r rentgen so
. JSn-r X- v.V	>'■*> '^VžT 7*^'. .	K -.1 JjT , , > -s,
naiboli uspešna sredstva proti raku

O zdravljenju raka z rentgenovimi žarki
Predavanje dr. Alojza Kunsta
Rak je v prvi vrsti bolezen civiliziranega človeka. Primitivnih metod za zdravljenje raka je več in se v medicini periodično ponavljajo, to pa radi tega, ker so tudi vsa najmodernejša sredstva v večini obolenj še nezadostna.
Razen operacije se danes rabi izključno le radium in pa rentgenov! žarki. Na nekaterih klinikah se uporablja izključno le obsevanje brez operacij, to pa Je mogoče le tam, kjer imajo zadostna sredstva za nabavo dragocenih aparatov. Kožni rak in nekateri rakasti tvori v ustni votlini se ozdravijo docela že z malimi dozami žarkov, dočim so podobne afekcije v notranjosti telesa že trdovratnejše. Za obsevanje raka v telesu je potrebna posebna spretnost in zadosti močna aparatura za proizvajanje rentgenovih žarkov. Najlepše uspehe popolne ozdravljivosti se doseže pri raku ženskih spolnih organov, kar posnemam iz svetovne statistike največjih rent-genoloških zavodov. Profesor Wertheim, ki je iznašel in izpopolnil znane operacije rakaste maternice, je sam priznal, da je ta njegova operacija odveč, ker se da z obsevanjem doseči še lepše uspehe.
Ker pa je rak v zadnjih desetletjih postal zelo opasna bolezen za človeštvo, se je za zdravljenje raka začelo zanimati tudi Društvo narodov v Ženevi in je bila leta 1928. ustanovljena posebna radiološka komisija, ki ima nalogo, da proučava vsa vprašanja raka in daje direktive za uspešno zdravljenje z žarki. Ta komisija zbira ves materijal iz vsega sveta in ga kritično obdela na večkratnih sestankih. Na ta način je prišlo po tolikih poskusih in veliki zmešnjavi v svetovni literaturi do kritičnih rezultatov in natančnih navodil, kako je postopati pri zdravljenju raka in kakšna sredstva so neobhodno potrebna, če se hoče doseči zaželjen uspeh. Na enem takem sestanku te komisije se je določilo pet glavnih točk, ki so potrebne za sistematično zatiranje raka.
Z modernimi aparati se na enostaven način dosežejo tiste doze rentgenovih žarkov, ki so potrebne za uničenje rakastih tvorb v organizmu.
Taka doza, ki se meri z internacionalnim znakom »r«, je za vsako afekcijo točno določena in se meri s takozvanim dezime-trom. Tak dezimeter je seveda automat, ki je podvržen raznim motnjam, zato so potrebna seveda tudi še druga merila, ki merijo čas in pa moč žarkov med obsevanjem. Vsa taka merila pa so seveda zanič, če jih ne nadzira spretnost in umetnost zdravnika, ki mora pri vsakem bolniku splošno znane in priznane podatke za obsevanje še sam preudarno modificirati, ker niti ena bolezen ni popolnoma podobna drugi in tudi vsak človek po svoje reagira na razna zdravila.
Mnogo upanja na uspešno zdravljenje raka stavimo danes na najnovejše konstrukcije rentgenovih aparatov, ki dovoljujejo obsevanje z direktnim kontaktom anti-katode. tako da se rent-mnova cev s primernim nastavkom položi pacijentu naravnost na rakasti tvor skozi katerokoli votlino v telesu in se na način kot z radijem obseva direktno.
Prvi poskusi s to aparaturo so se sijajno obnesli in bodo v mnogih slučajih radium popolnoma izpodrinili, ker je to obsevanje desetkrat cenejše kot radium in je tudi manipulacija boli enostavna.
Jaz upam, da se bo v bližnji bodočnosti vendarle posrečilo ozdraviti večino primerov raka in da bomo nedvoumno lahko trdili: Rak je ozdravljiv z rentgenom!
Rak prebavnega sistema
Primarij dr. B. Lavrič
Podal je kratek pregled organov, najvažnejša mesta, kjer se rak posebno rad pojavlja.
Še vedno dobimo okrog 40% raka na črevesju, ko se ne da radikalno operirati. Kjer raka ni mogoče radikalno odstraniti, se priporoča, takozvane paliativne operacije, s katerimi 'znatno ublažimo neznosno stanje. Najvažnejša je zgodnja diagnoza rakastega obolenja, kajti brez nje je tudi vsaka borba proti tej bolezni izključena. Nato je naštel pripomočke in možnosti zgodnje diagnoze. Terapija je vedno kirurška, kadar je radikalna operacija mogoča. Pri I neoperabilnern raku pa nam mnogo ko-I ristijo radio-rontgenološke metode obsevanja.
Nevrologija in rak
Docent dr. I. Robida
Predavatelj v daljšem uvodnem razpravljanju o novotvorbah možgan in hrbtenjače vobče, njihovi diagnozi in lokalizaciji, naglasa precejšnjo vrednost slednje tudi za diagnozo ustroja, to je vrste tumorja. Tudi samo na sebi nenevarni tumorji centralnega živčevja, zlasti oni, ki se odlikujejo z naglo in mogočno, porast j o in njenimi posledicami, težko okrnjujejo zdravje in celo ogrožajo življenje. Prognoza nevarnih novotvorb, med njimi raka, pa je vedno zmotljiva. Operacije tudi v primerih, o katerih bi bil rak pristopen zanje, so uprav radi
te rakovne zlobokobnosti njegove,' odveč. Rakasta obolenja centralnega živčevja so navadno sekundarna, to je nastala po, metastatičnih zaneskih iz obolelih tkanin na drugih organih v mozgov je, ali pa prodirajoča iz soseščine, na raku obolele, v živčno tkivo. Primarni, avtohtono v mozgovim vznikli in vzrastli rak (v Sloveniji pojavljajoč se skoro vedno samo pri otrocih in mladih ljudeh), pa je še bolj redek, nego sekundarne novotvorbe. Tudi je njegova diagnoza dokaj težja, odnosno čisto
Ljubljana, 26. sept.
Savez muzičara v kraljevini Jugoslaviji, podsavez Ljubljana, nam je poslal tole spomenico članov opernega orkestra:
Mnogo se je že pisalo o slabem položaju gledaliških igralcev Narodnega gledališča pri nas, a nikoli se ne omenja stanja opernega orkestra in tehničnega osobja.
Z zadovoljstvom se piše, kako so gledališki igralci vendar prišli do svojega starostnega zavarovanja, to je do pokojninskega fonda gledaliških igralcev. Ta fond je bil s pomočjo države osnovan za vse pogodbeno gledališko članstvo, ki ga menda tvorijo igralci drame, operni pevci, orkester, operni zbor, balet in tehnično osob-je. Pri osnovanju te uredbe so pa gospodje namenoma ali nenamenoma izpustih operni orkester in tehnično osobje.
Stvar je sedaj sledeča: Gledališki igralci so dobili svoj penzijski fond brez opernega orkestra in tehničnega osobja, ki ima v gledališču iste ali pa še celo večje dolžnosti kot marsikateri gledališki igralec. V ta fond se stekajo mesečni prispevki članov in neki odstotek od prodanih gledaliških vstopnic. Do teh odstotkov ima pa gledališki orkester isto pravico kot vsak drug Izvajalec, torej je orkester dvakrat na škodi. Prvič nima sploh dostopa v ta fond, drugič pa izgubi na pobranih odstotkih gledaliških vstopnic za penzijski fond.
Položaj opernega orkestra je vse prej ko
nemogoča. — Kakor tumorji možgan v splošnem, prav tako ne provzroča rak zbog okvare važnih središč v možganih direktno samo živčnih motenj, ampak vodi tudi do psihičnih alteracij, ker pronica in se širi v poljih, ki so temelji našega psihičnega življa, ali ker s svojimi razpadlinami zastruplja telesne sokove in tako neposredno povzroča tranzitorične psihične alienacije, ali celo tudi prave, dasi samo simptomatične in malo karakteristične psihoze.
rožnat. Da so plače skrajno skromne, ni potreba poudarjati, lahko se pa pohvali, da jo dobi še v več obrokih kot nekateri igralci.
V orkestru so člani, ki imajo že 30 in tudi več let službe pri gledališču, ki lahko vsak čas opešajo in jih pri vsem dosedanjem delu za slovensko glasbeno kulturo čaka največja beda in pomanjkanje. Tak primer smo imeli lansko leto, ko je naš kolega opešal na očeh, in je sedaj največji siromak brez sredstev.
Več članov orkestra je uprava gledališča od prevrata dalje izvabila na kakršenkoli način iz drugih privatnih in državnih služb. Pri tem je posameznikom zagotovila stalno državno službo, vštevši jim prejšnja drugod v državni službi odslužena leta. Vendar pa je ostalo samo pri obljubah.
Na ramah opernega orkestra leži .skoro vsa slovenska glasbena kultura in si tudi opere brez orkestra ne moremo predstavljati.
Zato se članstvo opernega orkestra opravičeno vprašuje, ali ni enakovredno ostalim gledališkim igralcem, in zakaj naj bi mu ne pripadal isti penzijski fond.
člani opernega orkestra in tehnično osobje prosijo s tem upravo Nar. gledališča, gospode predstavnike na odločilnih j mestih in vso naklonjeno javnost, da nam I pripomorejo do tega nam tako potrebnega 1 pokojninskega zavarovanja.
Ropat Košainc
kot železniški zavirač
Zalotili so ga v Puntigamu, pa jim je spet ušel nazaj
proti Mariboru
Maribor, 26. septembra.
Zloglasnega morilca in roparja Košajnca so v torek popoldne zalotili v Puntigamu v Avstriji. Košajnc je bil na nekem tovornem vlaku in delal, kakor da bi bil zavirač. Zato ga tudi niso kmalu odkrili, kajti mislili so, da je res železničar. Ko pa je v njegov vagon prišel
Ogledalo časa
Iz Sarajeva je dospela vest, ki daje dovolj povoda, da resno razmišljamo o žalostnih pojavih, ki nam, čeravno so samo sporadični, vendar odkrivajo vso tragiko današnjih časov in miselnost, ki je inficirala našo mladino.
Poročilo pravi tole: »Pred nekaj dnevi je izginil od doma mlad dijak filozofije Pavel Feldbauer, sin sarajevskega odvetnika. Roditelji so alarmirali oblasti in tudi tisk, da bi našli sled za pogrešanim sinom. Končno je mladega študenta našel mrtvega v bližini potoka Lapišnice njegov prijatelj. Telo je bilo povsem golo in le na levi strani prsi se je opazila neznatna rana. Nekoliko metrov od samomorilca so našli kos papirja, na katerem je bilo napisanih nekaj filozofskih izrekov brez vsake medsebojne zveze, ki so dali slutiti, da je pokojnik žrtev svojega pesimističnega filozofskega na-ziranja o svetu in življenju. Med drugim je nesrečni študent napisal na papir tudi tele izreke: »Genija spoznate po tem, da se bebci združujejo proti njemu. Boljše je premišljevati eno uro, kakor moliti 65 let. če nočeš živeti siromašno, ti je na prosto dano, da življenje vsak hip prekineš itd.« Prijatelj samomorilca Puškič je povedal, da je slutil, da bo Feldbauer končal svoje živ-Ijeje na 75 letnico smrti filozofa Schopen-hauerja, ker Je baje poprej stalno nagla-šal, da je treba ta dan proslaviti v globokem molku.
Puškie je nadalje izpovedal, da je bil Feldbauer pesimist in da se je redno sestajal s trojico sarajevskim muslimanov, med katerimi je bil tudi Puškič. Skupno so ustanovili organizacijo pesimistov in se dogovorili, da bodo izvršili samomor drug za drugim. Prvi je bil na vrsti Feldbauer.
To je torej ogledalo časa, v katerem živimo. Mladi ljudje, ki se zastrupljajo s
pravi zavirač in ga videl na njegovem mestu, je v njem takoj spoznal Košajnca, ki ga tudi avstrijske oblasti zasledujejo in je bila njegova slika objavljena v vseh listih.
Takoj je javil orožnikom v Puntigamu in ti so ga pričeli loviti, toda Kosanje jim je spretno pobegnil nazaj v Maribor.
kriminalnimi romani in filmi in se končno dokopljejo do znanosti, gledajo na življenje z naočniki skrajnega pesimizma. To je dokaz, da naša doba kar na debelo fabricira mlade starce, bojazljivce fn begune. Naj bi vsaj ti žalostni primeri opozarjali starše, vzgojitelje in oblasti, da se duhovne dobrine ne izbirajo med kriminalnimi romani, slabimi filmi in knjigami. Posebno pa naj bi starši in vzgojitelji spoznali, da take slučaje rodijo pesimistična gledanja v svet stalna nevolja, godrnanje in kritiziranje, ki je v današnjih domovih in tudi v javnih lokalih že kar stalna točka dnevnega reda. V takem okolju ne raste vedra deca. Ne mislimo, da za to ni upravičenih razlogov. Gotovo so in kje je na svetu človek, ki bi ga ne trle skrbi? Vemo tudi, da je za skrbi danes prav dosti gradiva, vendar je že zaradi naših otrok potrebno, da se v družino, v šolo in druge vzgojeval-nice vrne oni pravi optimizem, ki bo vedril mlada lica in tudi lečil pesimiste.
Strašen korses dmšm&k&ga oieta
Maribor, 26. septembra.
Davi se je po Mariboru razširila vest, da so našli na pokopališču obešenega na nekem grobu moškega srednjih let. Kmalu nato se je ugotovilo, da je obešenec 431etni kontrolor državne železnice Ferdinand ligo.
Ko so ga našli mrtvega je v rokah krčevito držal fotografijo svoje družine. Najbrže je še v zadnjem trenutku obupno mislil na svojo ljubljeno družino. Pokojni ligo je bil zadnji čas vidno potrt. V svetovni vojni je dobil strel v . glavo, kar ni ostalo brez posledic in je bil živčno popolnoma uničen. Dan pred smrtjo je bil zelo zamišljen in ni z nikomur spregovoril besede. Bil je zelo priljubljen in z njegovo usodo sočuvstvujejo vsi.‘zapušča ženo in dvoje nepreskrbljenih otrok.
Ali nismo enakovredni igralcem ?
vprašujejo člani opernega orkestra in tehničnega gledališkega osobja, katerih položaj je obupen
Dnevni dogodki
X Nacionalna ura. Ob 19.30 bo predaval književnik Stanislav Vina v er o Plitvičkih jezerih. Prenos iz Beograda.
X Novice s ceste. Sv. Petra cesto so pričeli tlakovati od križišča s Fiignerjevo ulico pa do Jegličeve ceste. Prav tako bo tlakovana tudi Fiignerjeva ulica od Sv. Petra ceste do Šentpe-terskega mosta. Tlakovan bo tudi Šentpeterski most in morda celo Ambrožev trg. Vse tlakujejo z drobnimi granitnimi kockami, le tramvajska proga bo odbrobljena z velikimi kockami. Dela Mestni gradbeni urad v svoji režiji. Vse tlakovanje bo veljalo okrog pol milijona Din iz banovinskega fonda za popravilo cest. Tudi trotoarje bodo uredili okrog sv. Petra cerkve, razen tega pa grade trotoarje tudi na Tyrsevi cesti in so jih uredili tudi v Gledališki ulici. Tudi v Vošnjakovi ulici so postavljeni robniki, a na Miklošičevi cesti krpajo trotoar, ki ga je pred velesejmom in slavnostmi Jadrnaske straže prekopala mestna elektrarna. Menda sedaj pride na vrsto tudi trotoar v Stritarjevi ulici, ki je moral biti med velesejmom le za silo zasut. Na univerzi so postavili oder tudi na pročelju in obnovitev poslopja hitro napreduje. Tudi na glavni pošti imajo odre, ker popravljajo streho in je treba popraviti tudi pročelje. Prav tako so pričeli pleskati tudi Go-rupove hiše v Gorupovi ulici.
KINO SE.OOÄ.
Ljubljanski Dvor	Telefon 2730
Premiera sijajne ljubavne veseloigre
i J*
Ce žene
Prekrasni planinski filmi služijo kot kras temu filmu, polnem veselja in humorja
Vojska v zakonu — žene proglase vojno radi ljubosumnosti in trme
2 uri smeha! Krasen dopolnilni spored!
Trude Marlen in Paul Richter
v glavnih vlogah Predstave ob 16., 19.15 in 21.15.
Matineja v soboto ob 1415. uri
Nekoč je bil
lep valček
Krasna opereta iz dunajskega življenja Cene T’öO na vseh prostorih
X Bilanca tujske sezone. V Sorici med Selško dolino in Bohinjem je imela Zveza za tujski promet svojo sejo, ki je predvsem ugotovila, kako velikega pomena bi bila cesta med Sorico in Bohinjem zlasti za direktno zvezo med Gorico, Trstom in Bledom na eni strani, na drugi pa med Ljubljano, Selško dolino in Bohinjem ter Bledom. Bilanca pretekle tujske sezone je ponekod prekosila celo rekordno leto 1930, zlasti pa v Dobrni, Kranjski gori, Mojstrani, Bohinju in Rimskih toplicah. Napredek izkazujejo tudi Rogaška Slatina, Laško, Slatina Radenci, a za tretjino je nazadoval Kamnik, ker nima pravice, do popusta na železnici. Skrajno slabo sezono je imel tudi Bled, ker ni bilo dosti Nemcev in so skoraj popolnoma izostali Avstrijci. Zvesti so nam bili Čehi, mnogo je bilo pa ludi srbskih in hrvatskih gostov. Dobičkov ni bilo velikih, ker so se tudi Angleži in Francozi pritoževali zaradi previsokih cen, ki so pa itak po večini letovišč skrajno nizke. Za propagando naših krajev ima veliko zaslugo Putnik, a za Dravsko banovino ‘napiše Rudolf Badjura nov vodič, ki ga izda Zveza skupno z mariborsko tujsko-prometno zvezo. ^ Zveza je mnogo storila za organizacijo pospeševanja našega tujskega prometa ter za propagando in se udeleževala tudi akcij za naše nove ceste ter Se zavzemala za pravice naših letovišč in zdravilišč. Ovire z avstrijske strani in nepopolno izvajanje sporazuma z Nemčijo so bili pa vzroki, da je letos Bled izgubil milijone.
X Prešernova koča na Stolu bo odprta do vključno 0. oktobra t. 1. Planinci poselite naj-višjj vrh Karavank v lepih jesenskih dnevih.
Dober dan zimski	^ Lutz
Cenik: Tovarna Lutz peči, Ljubljana VII.
X Neznana utopljenka v Dravi. Dne 20. septembra so v Dravi v vasi Brezje pri Varaždinu našli žensko truplo. Utopljenka je stara okrog 18 let, 164 cm visoka, kostanjevih las, podolgovatega obraza, dolgega nosu, zdravih zob in visokega čela; oblečena je bila v boljšo mestno obleko plave barve in v jumper rdečkaste barve; na nogah je imela polsvilene nogavice in rjave nizke čevlje.
X Ubit pri vasovanju. V ponedeljek sta šla v Trbojah pri Mavčičah na Gorenjskem dva mlada fanta vasovat k dekletu. Pristavila sta lestev, okrog 11. zvečer pa je prišel mimo 23-
letni Ivan Bizjak, ki se je tedaj vračal od svojega brata čevljarja domov, ter je hotel mimogrede potrkati pri dekletu. Imel pa je smolo. Vasovalca, ki sta prišla pred njim, sta ga napadla in je Bizjak dobil hud vbodljaj z nožem v vrat, tako da je na mestu izkrvavel. Oba napadalca sta pobegnila. Mrtvega Bizjaka so prepeljali na dom v Voglje in nato v mrtvašnico v Šenčur, oba napadalca pa so orožniki že drugi dan izsledili in prijeli.
X Konjske dirke na Igu. Ljubljanski pododbor Zveze kmetskih fantov in deklet priredi v nedeljo 29. t. m. ob 2. popoldne na prostoru g. Josipa Zdravje, skupno s konjerejskim društvom velike konjske dirke. Ob tej priliki bo tudi zborovanje kmetske mladine, na katerem bodo govorili tudi govorniki kmetsko mladinskega kulturnega gibanja. Zbirališče tekmovalcev bo ob 1. popoldne pred gostilno g. Grbca, odkoder bo povorka na tekmovalni prostor. Po končani dirki bo prijateljski sestanek mladine pri g. Grbcu. Vihamo vse prijatelje naše kmetske mladine, da pobite v nedeljo polnoštevilno na prijazni ig, da se prepričajo o «motrenem delu naše kmetske mladine. V nedeljo vsi na Ig! Na svidenje!
X Sokolsko društvo Ljubljana-šiška. Drevi ob 20. uri predava dr. Pavel Breznik: Kalifornija, raj večne pomladi. Po predavanju film: Manolescu. Vstopnina Din 3‘ .
X 5. semester na ljubljanski medicinski fakulteti. Tovariše, ki pridejo sedaj v 5. semester, opozarjamo, da jim ni treba hodili na druge univerze, ker bomo imeli letos v Ljubljani vsa potrebna predavanja. Podrobnejše informacije daje Društvo medicineev. Tajnik.
X Osrednje društvo SPD v Ljubljani ima še odprte in stalno oskrbovane sledeče postojanke: Na Triglavu Dom na Kredarici do vključno 29. t. m. (ako bo lepo vreme do 6. oktobra). Vreme je ugodno za poset Triglava. V Vratih je oskrbovan Aljažev dom do 6. oktobra. Jesenska pestrost barv očara ob tem času vsakega po-setnika te doline. Na Vršiču je odprta Erjavčeva koča, avtomobilska cesta iz Kranjske gore je že popravljena do koče na Gozdu, od koder je kratek in prijeten vzpon do Erjavčeve koče. Ob Bohinjskem jezeru sta stalno odprti postojanki pri Sv. Janezu in Zlatorogu. Bivanje v teh krajih v jeseni nudi nepopisne užitke. Izleti v te postojanke niso zvezani z velikimi prevoznimi stroški, ker so vpeljane weekendkarte s 50% popustom. V Kamniških planinah so odprte koče na Veliki Planini ter Dom na Krvavcu, krasne izletne točke z izhodiščem v Kamniku; pot do njih vodi skozi pestro barvane jesenske gozdove. Dom v Kamniški Bistrici je stalno oskrbovan ter bo 0. oktobra slavnostni ogled nove pešpoti v Kamniško Bistrico. Izletniški vlaki bodo vozili v vse smeri na prošnjo Osrednjega društva SPD do vključno 6. oktobra 1935. Planinci poslužujte se vsi te vozne ugodnosti!
Liubliana
DNEVNA PRATIKA
Petek, 27. septembra. Katoličani: Koz-ma in Damijan. Pravoslavni: 14. septembra. Krstov dan.
DEŽURNE LEKARNE
Leustek, Resljeva cesta 1; Bahovec, Kongresni trg 12; Komotar, Vič-Glince, Tržaška cesta 12.
*
*	Naknadno vpisovanje v II. in III. razred strokovno nadaljevalne šole za mehan-sko-tehniške obrti v Ljubljani je v nedeljo 29. t. m. od 9 do 11 v prostorih osnovne šole na Ledini. S seboj prinesite zadnje spričevalo in 22 Din.
*	Dražba Kollmannove zapuščine. Uprava Kollmannove ustanove bo prodajala na
Drzen vlom
:li noči so drzni vlomilci obiskali znc . udermanovo gostilno v Brestrnici. Povzpeli so se na okna in zmuznili v gostilniške prostore. Prebrskali so vse predale in kar so našli gotovine, so pobrali. Vzeli so še razna jedila in nekatere druge predmete in nato neopaženo izginili v noč. Za vlomilci poizvedujejo orožniki.
. General Hadžič odhaja
Poveljnik mesta Maribora general Hadžič Svetozar je imenovan za pomočnika Jadranske oblasti in bo že te dni zapustil naše mesto. General si je v Mariboru pridobil velike simpatije in ga bodo Mariborčani ohranili v najlepšem spominu. Na novem službenem mestu mu vsa javnost želi najboljše uspehe.
Moka se je podražila
V Mariboru in okolici se je te dni podražila moka, in sicer za 5 par pri kg.
Napoleonov denar so izkopali
Pri kopanju temeljev za novo pravoslavno cerkev na jugoslovanskem trgu, so danes naleteli delavci na denar iz Napoleonovih časov. Prav tam so naleteli tudi na ostanke stare rimske ceste.
*
A Koliko je vozil v Mariboru. Registratura vozil na mariborski policiji ima v evidenci 4067 koles, 68 motorjev ter 280 avtomobilov. Potniških avtomobilov je registriranih pri pred-stojnem oddelku policije 212, tovornih pa 68. Vsekakor so se številke gotovih vozi! v Mariboru nekoliko zvišale, kar je posledica znižanja taks na motorna vozila.
A Zaradi nesrečne ljubezni v smrt? Že 15. septembra je nežnanokarn izginila 271etna prodajalka Kristina Poberžnikova iz Meže pri Dravogradu. Zvečer usodnega dne se je sprla s. svojim zaročencem, nato pa se je zaklenila V svojo sobo. Pozno ponoči je skozi okno skočila na piano ter se napol oblečena sprehajala ob
prostovoljni javni dražbi 3. oktobra t. 1. od 9 naprej in po potrebi tudi še naslednja dva dni ob istem času razne premičnine iz te zapuščine, kakor spalno, salonsko, jedilno sobno opravo, preproge, zastorje, okrasne predmete, kuhinjsko opremo in razne gospodarske predmete. Dražba bo ob zgoraj navedenem času v vili Večna pot št. 1 (Kollmannov gradič). Interesenti si draž-bene predmete lahko ogledajo 1. in 2. oktobra od 9 do 12 na licu mesta. Dražbeni pogoji se bodo sporočili pred pričetkom dražbe vsem navzočim.
* Narodno-obrambna razstava Družbe sv, Cirila in Metoda v Mestnem muzeju poleg Križank je odprta samo še do nedelje 29. t. m. Ne zamudite obiska! Odprta je dnevno od 9 do 12 dopoldne in 15 do 18 popoldne. Vstop prost! Da bo obisk prav vsem omogočen, bo razstava odprta v nedeljo 29. t. m. od 8. zjetraj nepretrgoma do 18. ure zvečer.

Tudi „Glas naroda“
lahko pripomore k uravno-vesju zmanjšanih dohodkov. Za 12 Din mesečno imate dnevnik VSAK DAN v hiši
*	Ponesrečili so se. Včeraj se je s koso ranila v desno nogo Kristina Šušteršič, posestnikova hči iz Savelj 43 pri Ježici. — V bežigrajskem okraju pri Ljubljani je zidarski delavec 23 letni Mustafa Begovič iz Velikega Kladovca v Bosni spodkopal zid stare hiše, pri tem pa se mu je zid sesul in mu poškodoval desno nogo. — Delavcu 61 letnemu Alojziju Tolstovršniku- iz Hlev št. 23 v občini Moravče pri Kamniku, je ušel po bregu voz in mu zlomil desno nogo. Vsi ponesrečenci so morali iskati pomoči v splošni ljubljanski bolnišnici.
*	Tatvina denarnice. Pred dnevi je neki okoli 20 letni mladenič, srednje velike, šibke postave, podolgastega, zagorelega obraza, oblečen v rjav karirast suknjič, v Gradišču v gostilni Lovšin ukradel Ivanu Kristanu, posestniku in invalidu iz Repen j 38 denarnico s 320 Din.
*	Vlom v Vevčah. V Vevčah 64 so tatovi vlomili v stanovanje Ivane Jelnikarjeve in ji odnesli dve hranilni knjižici Ljudske posojilnice v Ljubljani na ime Matjažič Roza z vlogo 2000 Din, poleg tega pa še za 1000 Din gotovine, dve avstrijski kroni in dva goldinarja ter damsko srebno uro znamke »Cilinder«, zlat poročni prstan in zlato brošo z rožico.
*	Policija je pri prodajanju zlatnine zasačila 25 letnega Bosanca Mehmeda Riz-vanovića iz Prijedora, ki je živel v Ljubljani od raznih nepoštenih poslov. Z njimi je policija dobila v roke člana 8 članske vlomilske tolpe, ki je vlomila v stanovanje zasebnice Meserkove na Starem trgu 2 ter ji odnesla za 8000 Din gotovine in za 5000 Din zlatnine. Bosanec se je zagovarjal, da sta zlatnino dala 29 letni Josip E. in njegov 28 letni brat Ludovik B. iz Loke pri Trstu. Oba brata sta nato izdala še 5 drugih sokrivcev, vendar pa je policija tri zaradi pomanjkanja dokazov izpustila, ostale pa izročila sodišču.
Dravi, kjer so jo videli nekateri ljudje. Ker mladenke od tistega časa ni več na spregled, upravičeno sumijo, da je iz obupa skočila v dravske valove.
A Delo dobe. Borza dela v Mariboru išče 2 strojni pletilji in čevljarskega pomočnika, ki je izurjen tudi v strojnih delih. Natančnejše podatke daje Borza dela v Gregorčičevi ulici med uradnimi urami.
A Iz bolnišnice. V tukajšnjo bolnišnico so včeraj pripeljali med drugimi tudi dva ponesrečenca. Tako je na Pobrežju stanujoči SŠletni upokojeni stražnik Franc Lukačič padel po stopnicah ter si zlomil več reber. Drugi ponesrečenec je 381etni delavec Franc Kokot, ki se je s kolesom zaletel v nekega drugega kolesarja, pri tem je padel in si zlomil levo roko in se pobil na glavi.
A Še ena nesreča v klavnici. Istega dne. ko se je pripetila mesarju Frideriku Čehu tako strašna nesreča, se je ponesrečil tudi mariborski mesar Julij Bergot. Pri razkosovanju zaklane krave se je s sekiro usekal za uho in se nevarno ranil.
A Streli v mariborski kavarni. V neki mariborski kavarni je prišlo snoči do razburljivega dogodka. Nepričakovano so v kavarni odjeknili streli iz samokresa. Izkazalo se je, da je oddal pet strelov neki paenapetež. Zakaj, ni znano.
A Sport. V nedeljo bo v Mariboru na igrišču v Ljudskem vrtu prvenstvena nogometna tekma med ISSK Mariborom in SK Rapidom. — SK Železničar pa potuje v Čakovec, kjer bo v prvenstveni tekmi nastopil proti ČSK.
A Javite se za gledališke abonente. Rok za prijave je podaljšan do 1. oktobra. Takrat lahko poravnate tudi prvi obrok.
A Požigalca. Državnemu tožilstvu v Mariboru sta ovadena zakonca Gabrijel in Leopoldina Budina iz Benice pri Dolnji Lendavi. Osumljena sta, da sta leta 1932. zažgala svojo 'nišo, dvignila visoko zavarovalnino in si postavila novo poslopje. Ali ni morda tudi tu izpregovorilo sovraštvo in zavist.
A Grajski kino: Danes »Ainnhitryon« (Z neba pride sreča). Velefilm poln sijajnega hu-morja in zabave. Willy Fritsch. Käthe Gold, Adela Sandrock in pa Paul Kemp so imena, ki jamčijo za sijajno kvaliteto filma. — Nas
V Berlinu so priredili zanimivo tekmo slepih lahkoatletov. In sicer so tekmovali slepci mesta Holle in Berlina. Slika kaže slepca, ki je skočil 1.31 m visoko.
prihodnji spored je zopet velefilm Ufe »Barca-rola«. Gustav Frölich, Lida Barova.
A Kino Union: Premijera velefilma »Noc-tumo« (Vsi hrepenimo po ljubezni ...) Mojstrsko delo slavnega režiserja filma »Ekstaza«, Gustava Machtayja. Film senzacionalnega uspeha in svetovnega glasu.
CeSie
■	Krma za vojaško živino. Vojaštvo v Celju (Krekova cesta 3) kupuje krmo za živino, in to seno po 0‘45, slamo po 0‘25 in oves ali ječmen po 1T0 dinarjev. Plačilo dobijo dobavitelji — zadruge ali večji producenti — takoj. Mestne uvoznine ni. Dovažati se more vsak dan razen nedelj, praznikov in deževnih dni od 7. do 12. in od 14. do 18. Dobavitelji so vabljeni, da bi se ustno ali pismeno izjavili o kakovosti in količini krme.
■	Sport v nedeljo. V nedeljo ob pol štirih popoldne se začne pri Skalni kleti prvenstvena nogometna tekma SK Athletik : SK Celje. Igra obeta biti zelo zanimiva.
M Mrkonjičev st e g skavtov in planink v Celju bo imel to nedeljo v Narodnem domu redno skupščino. Začetek ob desetih dopoldne.
■	Spominska služba božja. Za obletnico tragične smrti organizatorja gasilcev Jerneja
Vengusta, ki se je lani 30. septembra ubil pri nezgodi z, avtomobilom v Levcu, bo to nedeljo ob osmih v opatijski cerkvi. Spomin, ki velja tudi vsem drugim žrtvam nesreče, da svojim tukajšnje gasilstvo.
Ptuj
Poselite zgodovinski Ptuju za časa sreske | kmetiisko-obrtne razstave. Letošnja kmetijsko- ! obrtna razstava v Ptuju, katere otvoritev bo 28. septembra ob navzočnosti njenega pokrovitelja bana dr. Marka Natlačena. Trajala bo do 6. oktobra. Po organizaciji, številu razstav-Ijaleev in vrednosti razstavljenega blaga bo največja od. vseh dosedanjih razstav, ki so kdaj bile v Ptuju." Razstavljalci se zanjo tako zanimajo. da prvotni za razstavo namenjeni prostor j zdaleka ne zadostuje in bodo zaradi tega obrt- ! niUi lesne stroke morali razstaviti sVoje izdelke v prostorih Glasbene Matice, lovska in šumarska razstava.ki bosta posebno zanimivi in prvi te vrste v Ptuju, bosta pokazan svoje za- . niiiiivosti v mali in veliki dvorani Narodnega doma. Plemenska živina pa bo razstavljena na sejmišču. Kdor še ni hi] v starodavnem Ptuju, ima ravno v teh dneh priliko, da si ogleda lo nadvse znamenito zgodovinsko mesto, katerega okolica je bila naseljena že za časa neolitike in bakrat t. j. že 1000 do 400 let pred Kr. Vse znamenitosti Ptuja bodo obiskovalcem za časa razstave razkazovali naši zgodovinarji. Posebno zanimiv bo ogled bogatih zgodovinskih zbirk, ki jih hrani mestni Ferkov muzej, nad katerim so se arheologi, ki so poselili tukajšnje -mesto It. in 12. i. m., zelo pohvalno izrazili-Poleg teh znamenitosti pa ima Ptui zelo lepo in pestro okolico, kamor bodo vozili avtobusi po nizkih cenah posetnike razstave, da bodo imeli priliko spoznati (udi naše vinorodne Haloze in Slovenske gorice.
Kino. Zvočni kino v Ptuju bo predvainl v soboto 28. t. m. ob 20. uri in v nedeljo 29. t. ni-ob pol 19. in pol 21. uri zvočni film "Suzan Lenox«. V glavni vlogi nastopi Greta Garbo-Za dodatek bo predvajal. Fnxov tednik.
Gledališče
OPERA
Začetek ob 20. uri.
28. septembra, sobota: Mala Floramy Izyei* Globoko znižane cene od 30 Din navzdol-
Hodilo
Petek, 27. septembra.
Ljubljana: 12.00 reproducirana glasba, 12-f vreme, poročila, 13.00 čas, obvestila, t3-	’
Slovenska umetna pesem (plošče), 14-00 v me, borza, 18.00 ženska ura: Paradižniki IS Kraigherjeva), 18.20 reproducirana 18.40 delavska ura: Naše delavsko vpraša (Smersu E.), 19.00 čas, vreme, poročila, ~Vr red, obvestila, 19.30 nacionalna ura, -0' Ipa, nos iz Zagreba, 22.00 čas, vreme, p° spored, 22.15 prenos iz nebotičnika.
Maribor
HespodarsSi?©
■BRMBBBanMannnHBaBHaaaea
Zahteve slovenskih hmelianev
Resolucija, katero je sprejelo v nedeljo na protestnem shodu v Žalcu
2000 hmeljarjev
Da se postavi naša hmeljska trgovina zopet na zdrave predvojne temelje, predlagajo združeni savinjski hmeljarji na hmeljarskem zboru sledečo resolucijo:
Kraljevska vlada še naproša, da izda slično kakor zakon o vinu, čimprej tudi zakon o hmelju, ki naj regulira hmeljske cene in hmeljsko trgovino sploh, po teh-le načelih:
1.	Oblastveno naj se določijo vsako leto minimalne hmeljske cene za naš prvovrsten pridelek, ki pa ne smejo biti nižje od cene, ki jo dosega najslabsi češki hmelj, oziroma smejo biti največ 20% nižje od cene žateškemu hmelju.
2.	Da se prepreči koncentracija trgovine v rokah nekaterih inozemskih komisij onar-iev, naj se prepove, da bi en inozemski ko-misijonar smel zastopati več kot eno inozemsko tvrdko, ki jo mora oblasti prijaviti in dovoliti tudi vsak čas vpogled v svoje poslovne knjige in korespondenco zaradi tozadevne kontrole.
3.	Po naših trgovskih zastopstvih v inozemstvu naj se obvesti vse inozemske hmeljske firme, da so njih zastopniki pri nas dobrodošli in da so jim k nam odprta vrata na stežaj glede direktnega nakupovanja pri hašem producentu, kot je bilo to vpeljano skozi desetletja pred in še nekaj let po vojni.
4.	Vsak hmeljar mora biti po zakonu obvezan, da se včlani v Hmeljarskem društvu, ker samo na ta način bo omogočeno uspešno zastopanje hmeljarskih interesov.
5.	Kompetentne oblasti naj takoj ustanovo hmeljske prodajne zadruge, s pomočjo katerih mora vsak hmeljar prodati svoje blago in ki bo vršila tudi prepotrebno sortiranje in klasificiranje našega hmelja, preden pride na trg. To pa radi tega, ker
polaga naš hmeljar vse premalo važnosti na to, da' se spravi na svetovni trg čim enotnejše in lepše blago, ki bo še nadalje širilo sloves našega hmelja.
6.	Da se prepreči prekomerno širjenje nasadov zlasti v krajih, ki nimajo naravnih pogojev za pridelovanje kvalitetnega blaga, zahtevamo, da se hmeljski okoliš znamke »Južnoštajersko-Savinjska dolina« rajonira, nadaljni novi hmeljski nasadi pa sploh prepovedo. V izvensavinskih krajih naj se prizna značaj hmeljarja samo tistim kmetovalcem, ki se bavijo s hmeljarstvom najmanj 15 let, vse druge pa, ki samo spretno izkoriščajo hmeljsko konjunkturo, naj se z zakonom prisili, da opustijo hmeljarstvo.
Končno zahtevajo zbrani savinjski hmeljarji, da se oblastveno dožene, koga zadene krivda za katastrofalne hmeljske cene v lanskem letu in za sramotno nizke cene letošnjem letu. Krivce naj se kaznuje kot škodljivce našega narodnega gospodarstva in je bil sprejet od navzočih hmeljarjev soglasno sledeč predlog:
Glede na to, ker je večina hmeljske trgovine koncentrirana v rokah dveh inozemskih komisijonarjev, ki zastopata nad 40 tvrdk in sedaj sama določata cene in sicer za približno 70'Vi, pod svetovno pariteto, predlaga in zahteva nad 2000 hmeljarjev, da se ta dva izžene iz naše države. Obenem zahtevajo združeni hmeljarji, da se vse hmeljske trgovce, posebno inozemske, takoj za njihove ogromne zaslužke primerno obdavči.
Pristojno oblast opozarjajo, da je treba iskati krivce za nizke hmeljske cene tudi v vrstah domačih nakupovalcev, oziroma trgovcev, kateri naj se istotako kaznujejo s tem, da se jim odvzame obrtna pravica za nadaljno nakupovanje hmelja.
Za Izobrazb© obrtniškega naraščala
Ljubljana, 26 .septembra.
Na povabilo Obrtniškega društva se je snoči zbralo učiteljstvo obrtnih nadaljevalnih šol v dvorani Vajenskega doma k posvetovanju o -V—i" učiteljstva z mojstri pri vzgoji 0jF, v^kega naraščaja. Posvetovanja so se udeležili zastopniki vseh šol nove velike Ljubljane, zastopniki obrtniških združenj in tajnik ZTOI dr. Pretnar.
Predsednik g. Rebek je orisal namen Vajenskega doma, kjer je sedaj 41 gojencev, poleg njih pa tudi dečja prehodna postaja mestne občine, ki je naj večja dobrotnica Vajenskega doma. Za vajence je Obrtniško društvo do sedaj priredilo nad 70 izvrstno obiskanih predavanj najrazličnejše vsebine ter več izletov. Razen tega imajo pa vajenci v zavodu tudi svoj pevski in tamburaški zbor, nenavadno bogato knjižnico in lep prostor za igre pod milim nebom. Tudi lutkovni oder deluje, da se gojenci vežbajo v izgovorjavi, a lutke so v glavnem izdelali vajenci sami, vajenke so jih pa oblekle. Pripravlja se tudi pouk nemščine zaradi tujih strokovnih izrazov in literature. Mnogo konservativnih mojstrov ni bilo mogoče pridobiti za Vajenski dom, a njih ukaželj-ni vajenci so prihajali sami na skrivaj. Zlasti y.aruJe Obrtniško društvo vajence pred izrab-i.ianjenj 0(j strani mojstrov in zato poučuje tudi mojstre. Ker pa marsikateri mojstri pogrešajo pedagoške osnove za pouk vajenca, je ml potreben ta sestanek. Zaradi gospodarske krize število vajencev v delavnicah pada, a ?>onudba je vedno večja in zato mojster lahko zahteva tudi višjo šolsko izobrazbo vajenca. Šolski odbor obrtnih nadaljevalnih šol je zato sklenil opustitev pripravljalnih razredov in vsak dan je bolj potrebno, da svoje delo za vzgojo naraščaja usmerimo skupno z učičelj-stvom.
Ing. arh. Kregar je kot upravitelj stavbne »brtno-nadaljevalne šole v daljšem govoru Ugotovil, da so prvi pogoj za razvoj obrtnega šolstva prostori, prav tako pa tudi učila, ki jih povsod manjka. Nimamo delavnic, niti strokovne literature in zato naj obrtniški faktorji zbero fond za, nabavo tehniške literature. Rrez knjig je uspeh skoraj izključen, vendar j*a oblastva nimajo razumevanja za pomen knjig. Predsednik g. Rebek je kot podpredsed-'dh ZTOI opozoril, da je ZTOI založila knjige :-a več strok. Tudi fond za zgraditev posebnega trakta ob Tehniški srednji šoli za Obrt-"v-nada Ij e valno šolo je narasel že do 600.000 Kn, poled tega pa morajo mojstri od vsakega !^ojega vajenca plačati prispevek v ta fond. mčinski • svet naj skuša dobiti posojilo za
zgradbo, kjer naj bodo delavnice opremljene z najmodernejšimi stroji. Tudi v obrtnih združenjih je treba pridobiti sodelavcev za prepotrebno poslopje.
Obširno je razpravljal zastopnik šole na Ledini g. Hreščak o modernih metodah, ki zahtevajo individualno vzgojo, prav tako se je pa zavzel za višje temeljno znanje vajencev. Z novo uredbo o obrtnem šolstvu je to šolstvo tako ogroženo, da lahko silno nazaduje. Uredba določa tako nizko predizobrazbo, da pri nas odpade potreba I. in II. razreda obrt-no-nadaljevalne šole, zato pa učenci izgube tudi strokovni pouk teh dveh razredov, če ne dobimo potrebam naše banovine prikrojene uredbe bo nazadovala tudi izobrazba obrtništva.
Podpredsednik g. Iglič je povedal želje obrtnikov in orisal težke pos’ledice neenakomerne predizobrazbe vajencev ter v imenu mojstrov izrazil najtoplejšo željo po čim tesnejšem sodelovanju z učiteljstvom.
Tajnik ZTOI gosp. dr. Pretnar je temeljito razpravljal o vzgoji v delavnici in v šoli ter o potrebi moralne vzgoje. Vzgoja v delavnicah je zaradi pomanjkanja raznovrstnega dela prav znatno padla in zato je treba najti sredstev za dopolnitev strokovnega znanja v roli. Najbolj šolam manjka sredstev za učila, a šole je treba prilagoditi pgtrebam pokrajin. Pri učnih močeh ni treba polagati prevelike važnosti na razne šarže, zato naj bodo pa tudi mojstri poklicani k šolskemu pouku. Da bodo pa obrtniki sposobni za poučevanje, se da doseči s tečaji. Temelj vsega je pa moralna vzgoja in zato so vajenski domovi tako potrebni. Ker dandanes tudi uradniškemu stanu ni več mogoče pošiljati otrok v višje šole, naj se pa dotok višje izobražene mladine izkoristi v splošno povzdigo obrtniškega stanu, kar bo zlasti mogoče po nujno potrebnem sodelovanju mojstrov in učiteljstva. Po splošnem odobravanju je govoril občinski svetnik g. učitelj Ambrožič, ki je obravnaval razne točke uredbe o obrtnem šolstvu ter nasvetoval poseben sestanek glede tega vprašanja. Učiteljstvo bo rado sodelovalo, vendar ga je treba tudi upoštevati, saj sedaj še nima svojega zastopstva v odboru za obrtno šolstvo. Predsednik gospod Rebek je zagotovil podporo vseh obrtniških organizacij, da dobi učiteljstvo čimprej svojega zastopnika, v banovinskem šolskem odboru, nato je pa naznanil, da bo tak sestanek vsak mesec, ko bo enkrat referiral šolnik, drugič pa mojster, nato bo pa sledila diskusija, da se vzbudi zanimanje tudi med mojstri in starši.
Gospodarske vesli
iri j" Volitve v Zbornice za trgovino, obrt in Idrijo. Minister za trgovino je izdal od-Z\’ da Je treba čim prej izvesti volitve v <)y?*',llce za trgovino, obrt in industrijo v vsej Pošu’’: Tozadevno je pozval vse zbornice, naj •'ejo predloge o roku volitev.
zna1 Carinski dohodki od 1. aprila do 20. t. m.
^'aJo 332 milijonov 382.294 dinarjev. o]{0jj Hercegovinski vinogradi bodo dali letos j'eJo	vagonov grozdja. Grozdje se na de-
^ Prodaja p0 1 Din pa kg.
v0bačn ^ J^Puje grški tobak, češkoslovaška ciji i !L ^.e.z’ja ko v kratkem nakupila v Gr-= Ar l -0” kg' Sokaka žetve 1. 1934. aVgUs “s 'izvoz svinj se je izboljšal. V mesecu
roilUonVdjna^IvZili v tujil‘° svini za a0'44
— Razpis za nabavo drv. Kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje na osnovi čl. 86—98 zakon o državnem računovodstvu v skrajšanem roku drugo javno ofertalno licitacijo za nabavo 300 m3 bukovih drv v cepanicah in 35 m3 mehkih drv za podkurjenje. Licitacija se bo vršila 12. oktobra 1935 ob 11. v sobi št. 21 v II. nadstropju banske uprave na Bleiweisovi c. 10.
Pogoje in informacije dobe interesenti vsak dan med 10. in 12. uro v ekonomatu kraljevske banske uprave soba 48.
== Dobave. Splošni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 30. septembra ponudbe glede dobave papirja, mila, brunolina, solitrne kisline, de-naturiranega špirita, bencina, mastenca, j gumearabika, galuna in mizarskega kleja. [ (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.)
Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do 2. oktobra ponudbe glede dobave 1700 kg tračnikov in 50 kg brodarskih žebljev, 20 m3 prirodnega peska, 30 m3 gramoza; do 9. oktobra pa glede dobave 30 plošč pločevine, raznega mehaničnega in električnega orodja, 600 m izolirne žice, 16.000 kom. krajnikov, 150 kom. žarnic, 300 m3 jamskega lesa in 15 kom. bakrenih plošč.
Borzna zmotila
DEVIZE
Ljubljana, 26. sept. Amsterdam 2958-15 do 2972-75, Berlin 175608 do 1769-95, Bruselj 704-24—745-31, Curih 1424-22—1431-29, London 215-13—217-19, Newvork 4347-51—4383-82, Pariz 289 03—290-47, Praga 181-33—182-44, frst 357-10—360-18.
Curih, 28. septembra. Boegrad 7-—, Pariz 20-2950, London 15-14, Newyork 307-75, Bruselj 52-05, Milan 25-1375, Madrid 42-05, Amsterdam 207-50, Berlin 1.23-75, Dunaj 57-60, Stockholm 78-15, Oslo 76-15, Kopenhagen 67-65, Praga 12-7150, Varšava 57-90, Atene 2-87, Carigrad 2-45, Bukarešta 2-50, Helsingfors 6-67, Buenos-Aires 0-8375.
VREDNOSTI PAPIRJI
Menda ne bo domačega ljubitelja nogometa, ki bi hotel v nedeljo izostati od te tekme. Končno zna tudi Primorje igrati, kadar gre za res, oziroma za kožo.
Da pa je nedeljska tekma resna do skrajnosti in kočljiva zadeva, dogodek odločilnega pomena, tega naj se poleg igralcev zaveda tudi domače ljubljansko občinstvo.
Program tega popoldneva bo pester: za uvod nastopita Mars in Slovan v prvenstveni tekmi. Sledi prijateljska tekma rezerv Ilirije in Primorja in naposled nestrpno pričakovani glavni dogodek: Grad-janski in Primorje.
Solcolstvo
Sokolstvo ob obletnici marsejske tragedije
Kakor smo že poročali, bo ljubljansko in okoliško Sokolstvo počastilo prvo obletnico smrti nepozabnega prvega Sokola, Viteškega kralja Aleksandra I. Zedini tel j a z žalno svečanostjo, ki bo 9. oktobra t. 1. ob 20. uri v veliki dvorani Sokolskega doma na Taboru.
Zagreb, 26. septembra. 7% invest. posojilo 79 r, Vojna škoda 358—360—360, Vojna škoda sept., okt., nov., dec. 361 r, 4% agrarne obveznice 46 r, 7% Blerovo posojilo 70—70-25, 8% Blerovo posojilo 80—81, 6% beglučke obveznice 62—63, Agrarna priv. banka 223 do 231, Dunaj-Zagreb 853—863—858, Dunaj-Beo-grad 865—855, Grčija-Zagreb 32-15—32-85— 32-50, Grči ia-Beograd 32 tr. Priv., klir. London-Zagreb 233-95—235-55—234-75, Priv. klici n g London-Beograd 235-80—234-20, Priv. kliring Madrid-Zagreb 564 r, Priv. klir. Madrid Beograd 570 pon, Trboveljska 100 n, Šećer Osijek 120 n.
BLAGOVNO TRŽIŠČE
Novi Sad, 26. septembra. Fižol. Bački in sremski beli brez vreč 2% 270—275. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet srednji.
= Sport =
Pred novim dogodkom
V	nedeljo se bo zopet zavrtelo kolo predtekmovanja za državno prvenstvo vnovič.
V	zagrebški skupini nastopita kar oba para: v Ljubljani Gradjanski proti Primorju, v Zagrebu Ilirija proti Hašku.
Naloga, ki čaka oba naša predstavnika, ni lahka. Na vročih zagrebških tleh Iliriji ne bo mehko postlano. Tudi Primorju v Ljubljani, čeprav na domačem igrišču, ne bo lahka predla. Gradjanski je ta mah v odlični formi. V nedeljo je naklestil zagrebške akademike s 6 proti 1. To je izid, ki da misliti.
In vendar bosta morala v nedeljo tako Ilirija kakor Primorje vpreči vse sile, da ne bo treba že vnaprej obupavati in delati križe nad bližnjo prihodnostjo . . .
V	nedeljo bo torej huda reč in na igrišču Primorja bo zopet velik dan. Gradjanski pripelje v Ljubljano vse svoje kanone in morda tudi veliko število svojih gorečih pripadnikov, ki tako prijetno poživljajo naša igrišča ob velikih dogodkih.
Kličite telefon
35-40
za premog, drva in oglje
Bariči finton,Tyrševac.46
Imate
Itaf prodati, Lupili
službe
iskati, poaajalli
Uprava Sokolske župe je sporazumno s prosvetnim odborom izvršila spored žalne svečanosti. Pri svečanosti bodo sodelovali godba Sokola I, sokolski pevski zbor in člani dramskega odseka viškega Sokola. — Uvodno besedo bo imel prvi namestnik staroste Saveza SKI br. Engelbert Gangl, na kar bo govoril o blagopokojnem kralju kot Sokolu predsednik ŽPO br. Janez Pehare.
Vse članstvo ljubljanskih in okoliških sokolskih društev bratsko vabimo, da se žalne svečanosti udeleži polnoštevilno v slavnostnih krojih (člani in članice) z žalnim trakom na levem rokavu surke. Društveni prapori pa naj bodo oviti v črn flor. K žalni svečanosti vabimo tudi vse predstavnike oblasti, društev in korporacij, da z nami počastijo spomin našega nepozabnega kralja Sokola in mučenika, čuvajmo Jugoslavijo! Zdravo!
Župni prosvetni odbor.
Trbovlie
Tridesetprvo leto rudarske nadaljevalne šole. V torek 1. oktobra prične rudarska nadaljevalna šola z rednim poukom. V prvi letnik se sprejemajo mladeniči od 16. leta dalje. V 2. letnik se sprejmejo tisti, ki so z dobrim uspehom absolvirali 1. etnik in oni, ki položijo predpisani izpit. Pouk je brezplačen in se vrši vsak dan, razen sobote in nedelje — od 16.30 do 18.30. Brezplačne so tudi vse šolske potrebščine. Vpisovanje se vrši 26., 27. in 28. t. m. od 16. do 17. ure in v nedeljo 29. od 9. do 11. ure na deški narodni šoli Trbovlje II. S svojim tridesetletnim obstojem je rudarska nadaljevalna šola dokazala svojo upravičenost. Veliko število absolventov te šole se ima baš tej zahvaliti za ves svoj nadaljnji razvoj. Le strokovno izobražen delavec zmaguje v težki borbi za obstanek. Zato se bo vsak mlad rudar in vsak, ki si hoče svoje znanje izpopolniti, vpisal v rudarsko nadaljevalno šolo.
Bolničarski tečaj. Občinski odbor RK priredi trimesečni tečaj za bolničarje in bolničarke. Tečaj se bo pričel 4. nov. t. 1. Predavanja se bodo vršila ob torkih, sredah, četrtkih in petkih od 18. do 20. ure na Vodenski šoli. Predavali in vodili praktične vaje bodo gg. dr. Pirčeva, dr. Jegličeva, dr. Jensterle, dr. Cizelj ter dva funkcijonarja RK. V tečaj se sprejme 23 kandidatke, ki so dovršile vsaj osnovno šolo ter niso bile kaznovane. V tečaj bo sprejetih tudi nekaj vojnih obveznikov. — Prijave sprejema RK v Trbovljah do 1. oktobra t. 1.
Hranilne knjižice
prodate ali kupite najbolje
potom moje pisarne. Solidno poslovanje! Priložite znamko!
Rudolf Zorč, Ljubl jana, Gledališka ul. 12 Telefon 38-10
llreiilgv liefpv
potom sodnih in izvensodnih poravnav. Nasveti v konkurznih zadevah in vseh drugih trgovsko-obrtnih poslih. — Strokovne knjigovodske revizije, sestava in aprobacija bilanc.
Preskrba kreditov, nasveti glede hranilnih vlog in plasiranje istih. — Vsi posli kmečke zaščite.
Edina koncesijonirana komercijalna pisarna:
LOJZE ZAJC,
Ljubljana, Gledališka ulica'7. Telefon 38-18
5$
Premog, drva, hte
prodaja
Vinko Podobnik
Tržaška cesta štev. 16 Telefon 33-13
posolila
zaprosili, posredovati
sfattovaola
iskati, oddajali
pofrekujefe
Errano, oblačila, knjige, pouk, razvedrila itd. vse
HAU QGLMSI
Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 _Din. Drž. in ban. davek 3 Din. Oglasniki, ki iščejo službe, plačajo samo po 25 par za besedo. Pri malih oglasih reklamnega značaja stane petitna vrsta 2 Din. Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din v znamkah. — Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročilu.
PROTI PLAČILU in natura podučujem nemško, italijansko ali francosko po najhitrejši metodi. Ponudbe pod >V jeseni« na ogl. odd. lista.
«lobife
potom najteriejšilt
VAJENCA krepkega, s primerno šolsko izobrazbo sprejme takoj delavnica pisalnih in računskih strojev. Ponudbe na ogl. oddelek lista pod .»Vajenec«.
„Mail oglasa«“
FIŽOLA lanskega pridelka do 2000 kg prodam takoj. Ponudbe na upravo pod - lanski pridelek.
v „Glasu naroda“
STANOVANJE dvosobno, s pritiklinami, event. malim vrtom, iščem najraje v Rožni dolini.’ Ponudbe na upravo pod »stanovanje«.
HLjSpE
90LIDM0
HMSanna st. deti
j i 3 U B L 3 0 tj Q • P fl*l M
Iz govora drz. tozika dr. Mauroviia na glavni razpravi v ^asiški aferi
Predsednik sodišča je v sredo zj utraj dal besedo drž. tožilcu, ki je
med drugim izvajal:
— Moja dolžnost je, da na podlagi vseh podatkov dokaznega postopanja stavim in pojasnim svoje predloge o krivdi obtožencev in o pravnih odlokih, ki jih je treba uporabiti proti obtožencem in njihovim dejanjem.
— Z ozirom na obsežnost in raznovrstnost dejanj, zaradi katerih so obtoženi, je težko opravljati to dolžnost, ker z druge strani osebe, ki so pozvane na odgovor, poživljajo obiožbo, da naj bo v svojih utemeljevanjih kar najbolj objektivna in neodvisna od neutemeljenih sumničenj.
Govorilo se je, da preiskovalni sodnik ni postopal strogo po predpisih in da je bil določen za to, da hi obrambi preprečil izvrševanje njenih nalog. Državni tožilec pa je poudaril, da je preiskovalni sodnik ravnal popolnoma po zakonu, češ:
— Zahtevali so odstranitev preiskovalnega sodnika. Preiskovalni sodnik je bil ovaden zaradi zlorabe svoje oblasti, doživeli smo pa tudi ovadbo proti nekemu drugemu organu državne oblasti. Ali hočete, gospodje sodniki, da govorim o brošurah in lažeh, ki so bile servirane v njih? Zakaj se vse vali na organe, ki so delali v tem procesu? V tem procesu je bilo prečitano tudi neko pismo, v katerem je bila zapisana trditev, da bodo pri osumljencih najdeni akti izginili v ministrstvu pravde. Dalje so neki ljudje hoteli vnesti v ta proces politične momente in so naglašali, kakor da se protizakonita dejanja konstruirajo češ, da se hoče s tem uničiti neke politične osebnosti.
Državni tožilec je pobijal vse te trditve in trdil, da je tako sumničenje že zato brez vsake podlage, ker so se med procesom izvršile velike notranje politične spremembe, ki pa so ostale na potek procesa samega popolnoma brez' vpliva. V nadaljnjem je državni tožilec pojasnjeval, kako je prišlo do materijala, na podlagi katerega je bila sestavljena obtožnica. Prvi povod je dalo sodno postopanje na predlog dr. Grgina glede ugotovitve njegovega premoženjskega stanja.
Naivnosti in sugestiji svojih svetovalcev se morajo obtoženci zahvaliti, ako so smatrali, da državna oblast ne bo postopka izvedla z vso energijo. Menili so, da bodo s pomočjo svoiih vidnih zvez in radi uglednega socialnega položaja mogli vse skupaj potlačiti. AH niso sestanki obtoženih s poedinimi osebnostmi dokaz takega naziranja? Toda nekaj drugega je govoričenje in prišepetavanje, čisto nekaj drugega pa so dokumenti, ki jasno dokazujejo, da so res bile izvršene zlorabe. Tu ne govorim o kakih posebnih ciljih, ki bi jih zasledovala državna oblast. Ne gre tu za ono, kar se na vsa usta govori s strani zainteresiranih strank. Ne gre za to, da se osebe, ki-so igrale in morda še igrajo vidno politično vlogo tukaj oblatijo, nego nasprotno, gre za to, če so govoričenja in pri-šepetavanja resnična ali lažna, oziroma gre za to,- da se tu ugotovi, če so neke osebnosti na svoj osebni račun izpodjedale in omalovaževale idealne cilje, ki si jih je bila zastavila država. Zakaj je mogoče o državni oblasti in državnih organih govoriti, da človek lahko doseže vsak odlok, če le pokaže škatlo tobaka? Zakaj je mogoče govoriti o državnih organih, kako in za kakšno ceno lahko vsakdo tega ali onega kupi? Yrsako državno funk-dio je v javnem interesu treba smatrati kot državno službo. Tako tudi funkcijo državnega poslanca. Med drugim je dejal drž. tožitelj:
Ni res. da naše pravo ne pozna zakonske norme, po kateri bi bilo narodnemu poslancu prepovedano v skupščini govoriti za denar o posameznih zakonskih predlogih, oziroma prepovedano, da za denar nagovarja druge poslance, naj glasujejo, oziroma ne glasujejo za posamezne zakonske predloge, ali pa, da na drug način
v korist posameznikov delajo za denar. Še sedaj nam zveni v ušesih vzklik uglednega pravnika na tem procesu, češ da je sramota za parlamentarno življenje, tolmačiti in dokazovati, da je treba narodnega poslanca smatrati kot državnega uslužbenca! AH pa ni še večja sramota, vprašuje drž. tožilec, če je prišlo do tega, da se smatra narodnega poslanca, da je podkupljiv in podkupljen.
V nadaljnem govoru je drž. tožilec govoril o nagradah državnim uslužbencem. Dotaknil se je lažnivega vodenja trgovskih knjig in zahteval, da mora knjigovodstvo biti stvarno.
Zavedamo se, da moramo tujemu kapitalu omogočiti sodelovanje v našem gospodarstvu. Toda čezmerno favoriziranje tujih oblasti in tujega kapitala je šlo na škodo našega gospodarstva in je zapustilo sledove. Pri nas je tuj kapital izkoriščal ne samo našo naklonjenost, ampak tudi izredno konjunkturo. Svetovno specialiteto, naš slavonski hrast, je eksploatira! tuj kapital. In zakaj ta naklonjenost, izkazana z naše strani tujemu kapitalu povzroča nazira-nje, da predstavniki tega kapitala niso odao-votni našim oblastem, ako prekoračijo dovoljene meje in se izogibajo izvrševanju dolžnosti glede moralnih in materialnih interesov države, v kateri so? AH naši državljani, pridobitniki in industrije!, spadajo pod oblast strogih zakonskih predpisov, kadar se kaj pogreše proti interesom države, zakaj ne bi enako spadali tudi predstavniki tujega kapitala? Lažniva in neresnična je trditev, katere se nekateri ljudje poslužujejo. češ da stremimo za tem. da preženemo tuj kapital iz države. Tujega kapitala nihče ne preganja in nikakor nima nihče namena, spreminjati zadržanje,naše uprave proti njemu. Ta proces stremi za tem, da se pred sodiščem ugotovi, v koliko je država oškodovana po obtožencih kot predstavnikih tujega kapitala. Treba je ugotoviti, če. so obtoženci v obratovanju s tujim kapitalom, bodisi ko! naši državljani, bodisi kot inozemci, prekoračili dovoljene mere in kršili pozitivni zakon. Na obtožni klopi ne sedi tuji kapital, ampak sede samo njegovi predstavniki, ki so vede ali nevede prekoračili pooblastila, prejeta od svojih višjih.
Ko je govoril podrobneje o načinu obrambe, je dr. Maurovič poudarjal, da so dajali obtoženci v preiskavi drugačne izjave, drugačne zopet na glavni razpravi, in je posebej opozoril na to, da se niso pritoževali, kakor je sicer navada, proti policiji, ampak proti preiskovalnemu sodniku. Te pritožbe pa so popolnoma neutemeljene. Kajti vsi so izobraženci, na katere ni potom sugestije mogoče izvajati pritiska. Drž. tožilec celo trdi, da so se obtoženci celo še po sestavitvi obtožnice, sestajali in se dogovarjali med seboj glede nekih trditev in či-njenic, pa je seveda jasno, da so se vsi brez razlike sporazumeli glede tega, kako se bodo branili na glavni razpravi. To so končno tudi storili. Tu je dr. Maurovič prekinil svoj govor in ga nadaljeval popoldne.
Mladinska knjižnka TUD Mene
Danes ob 5. popoldne je bila otvoritev Mladinske knjižnice TKD v kuhinji Kraljice Marije v Prečni ulici. Ob otvoritvi je predsednica društva gospa Minka Kroftova pozdravila vse navzoče in v lepem govoru razložila nastanek in pomen takšne Mladinske knjižnice. V imenu vsega odbora je pozdravila vse navzočne goste. — Zamisel ustanovitve mladinske knjižnice je vznikla iz okvira prosvetnega odseka Atene, in sicer iz njegovega delavnega področja ženske založbe »Belo-modre knjižnice«. Naključje je
hotelo, da je pripadel založbi glavni dobitek, ki je vseboval celotno izvirno slovensko leposlovje današnjega knjižnega trga. Društvo je začelo razmišljati o knjižnici, ki bi nudila mladini primerno čtivo, ker ji starši zaradi težkih gospodarskih prilik potrebnih knjig danes ne morejo nabavljati. Kot matere in vzgojiteljice so se članice TKD zavedale, kako pomemben vpliv ima čtivo na doraščajočo mladino in oblikovanje njene duševnosti. Ustanovitev knjižnice je zlasti omogočila banovina, ki ie dodelila knjižnici knjižničarko in poklonila prvi tisočak, istotako mestna občina po naklonjenosti obč. svetnika g. Tavčarja, g. ravnatelj Heisner pa je omogočil cenejšo nabavo knjižnih omar na Obrtni šoli. Zamisel so podpirale tudi prof. Steletova, prof. Wier-glerjeva, gdč. Silva Cerar in Danica Vrek, v zadnjem času pa zlasti gospa Polonca Juvanova, ki je bila imenovana za načelnico novega odseka. Knjižnica bo čitalnica in izposojevalnica knjig.
Nova knjižnica se je po dovoljenju načelnice šolske poliklinike ge. dr. Lunačkove
okoristila z inventarjem šolske kuhinje Kraljice Marije.
Odbornica ga. prof. Wierglerjeva je izpre-govorila nekaj globljih misli o pomenu njige in o pomenu nove knjižnice.
Gospa načelnica je prevzela knjižnico in povabila goste, da si jo ogledajo, ki je v treh mesecih narasla od 540 na 1340 knjig.
Posebni din^momeirUski kontrolni noz v MandZuršli
Železniški oddelek južno-uiandžurske železnice je v proračunu za tekoče leto postavil veliko vsoto za poseben dinamometrijski kontrolni voz in povečanje brzine. Ta voz je namenjen za nadziranje stanja železniških prog in mostov, kakor tudi za odpravek pomanjkljivosti in napak, ki bi se ugotovile na progi ob pregledu. Voz bo vozil s hitrostjo 130 km na uro in bo opremljen z najnovejšimi tehničnimi aparati.
Bivši ameriški vojaški letalec Waitkus, ki je rojen Litavec, je hotel preleteti brez pristanka progo iz New Yorka v Kovno. Toda na zapadni obali Irske mu je zmanjkalo bencina in moral je pristati, pri čemer se je letalu zlomilo desno krilo. — Desno zgoraj je letalec Waitkus
Mladinska vzgoja' v Abesinijt se vrši, vsaj v A ddis Abebi, po evropskem načinu. Slika kaže abesinske mladenke v liceju med šivalno uro
Emil Vachek:	135
Kri ne klice
po mašievaniu...
Ko je dospel dotod, je imel üaslavsky čuden občutek, kakor da je v njem samem vstal proti njemu neki človek in šel nanj z nožem v roki, da bi ga zavratno zaklal. Kakšen smisel je bil v tem, da bi slabel pri najvažnejši točki svoje zadeve in ravno v odločilnih dneh? Poklical je natakarja in si dal prinesti čašo konjaka, čeprav navadno ni pil, ter jo izpraznil na dušek. Vse to je nesmisel, je pomislil potem. Mojega dejanja ni mogoče primerjati s tem, kar je storil Bernard Astenburg, ta morilec. Jaz vendar nisem zahteval od Letza, da bi tiste Nemce ustrelil. Sicer pa — Letz živi. Niti na misel mu ne pride, da bi si vzel življenje. In če bi si ga vendarle vzel, je to njegova zasebna stvar, plod njegove blaznosti, in mene se to ne tiče.
Vendar se tega ni mogel otresti niti s pomočjo alkohola, obletavalo ga je kakor vešča luč. Lažeš, si je rekel, to ni zasebna stvar, hotel si vendar njegovo smrt in potem je to tudi tvoja stvar. Zadušil si sicer to misel in je nisi pustil, da bi se v tebi razvila, toda misli so hitrejše nego stenogram, so skoraj tako nagle kakor svetloba. Moral je sam sebi priznati, dä ga je ta udušena misel v neopaznem ulomku sekunde pre-žarila vsega, napolnjujoča ga s koprnečo, željo.
Ni si mogel utajiti, da je bil pasivno za to, da bi kak človek odšel iz življenja. Astenburg pa je bil vsaj v primeru njegovega sina tudi brez te pasivne J
volje. In zdaj se je odprlo kakor zatvornica. Ves čas, odkar je odšel od tega norca, od tega tolstojevca Danijela, se je oglašalo v njem nekaj, nekaj strašno razdraženega, nekaj, kar mu je budilo zavest, da se mu je zgodila huda krivica, da je bil zasačen pri nečem, na kar je najmanj mislil. Ta človek je našel pogum, da ga je obdolžil, da si prizadeva za kaznovanje Astenburga iz gole maščevalnosti. Caslavsky je imel to za hudo žalitev. Seveda, ni se hotel delati svetnika, ni hotel izločevati prvine čisto osebnega interesa na kazni Astenburga, toda domišljal si je, da je bil ta interes šele podrejen činitelj. Osnoven činitelj je bila njegova idealna pravica, da bi bil človek, ki je uničil njegovega sina, kaznovan, ker je storil krivico človeškemu pravu. Zdaj pa je videl, da je bilo to drugače, šlo mu je za skalp tega mladega moža, da ne bi mogel živeti, ker je bil kriv, da tudi njegov sin ne more živeti. Trudi se za ta skalp z vsemi sredstvi, če bi bilo to nekoliko sto let prej, bi prežal nanj v zasedi nekje v gozdu in bi ga pobil s kolom. Ali pa bi z ozirom na svojo starost najel biriče, ki bi to storili zanj. če bi se bilo vse to odigralo nekoliko drugače, če bi bil Bernard Astenburg zakrivil smrt sina kake druge osebe in če bi prišli njegovi starši zdaj k Ca-slavskemu, da bi prevzel pravno obrambo njihovega otroka, bi jim najbrže Caslavsky ustregel brez obotavljanja in bi bil pri zagovoru postopal prav tako kakor Danijel, ko je pred njim branil tega morilca. Danijel je imel docela prav. Vlekla sta vsak za en konec vrvi. Danijel je žrtvoval svojo pravico do maščevanja, ker je znal biti plemenit. Nasprotno pa on ni znal biti plemenit in se ni mogel odreči maščevanju.
Opazil je, da je nastala v restavraciji velika ti-
šina. Na balkonu, nevidnem očem gledalcev, je začel igrati godalni orkester Gounodovo Ave Marijo. Ljudje so nehote odlagali nože in vilice. Zrli so predse s steklenimi pogledi. Niti Caslavsky se ni mogel ubraniti prilivu občutkov, ki mu jih je vzbujala ta godba, čutil se je strašno nesrečnega. Kaj, ali res ne kliče kri po maščevanju? Kar je storil Letzu, je bil vendar zločin. Okradel je tega siromaka zadnjega imetka, časti, da ga ne bi nadlegoval s svojimi obiski. Ko bi se zdaj pojavil kak Letzov maščevalec in ga začel zaradi tega dvojnega zločina preganjati tako, kakor je sam gonil Astenburga ...
Zdajci so začeli ploskati. Caslavsky je povzdignil roke, strmel predse in se pridružil k odobravanju kakor stroj. Nenadno pa je vstal, vrgel denar na mizo in naglo odšel.
5.
Pred restavracijo je čakal avto. Caslavsky ga je najel ter se dal odpeljati k Letzu. Dospel je tja ravno, preden so zaklenili hišo. Hitro je stekel gori in planil v kuhinjo. Letzova gospodinja je še čula. Sedela je na zofi in čitala časopis. »Moj Bog, ali se je zgodilo kaj gospodu majorju?« je naglo vprašala; obhajala jo je slaba slutnja.
Caslavsky je začutil jezo zoper sebe, še preden je dozvenel njen vzklik. Pomenilo ze to seveda, da Letz ni izvršil samomroa.
»Kaj naj bi se mu bilo zgodilo?« je skoraj sirovo oponašal njeno vprašanje.
»Ne vem,« je zajecljafa stara gospa. »Kar tako m1 je ušlo iz ust.« Proseče kakor pes mu je pogledala stroge oči, da bi izvabila iz njega nekoliko ustrežlji' vosti. Ustregel ji je in rekel prijazneje: »Očitno st® opazili v zadnjem času na njem kaj nenavadnega?
Izdaja »Narodna Prosveta« » Ljubljani, zadruga z o. a., predstavnik L Albreht, za uredništvo odgovarja Milan Zadnek, tiska tiskarna »Merkur«, predstavnik O. Mihalek. vsi v Ljubljani.