Poštnina plačana v gotovini. KRALJEVINA JUGOSLAVIJA URADNI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE 33. kos. V LJUBLJANI, DNE 22. FEBRUARJA 1930. Letnik I. Vsebina: 145. Zakon o konzularni konvenciji, med kraljevino Jugoslavijo in republiko Češkoslovaško. 146. Zakon o uporabi dohodkov bolnic. 147. Zakon o kontroli zdravil biološkega izvora. 148. Zakon o islamski verski zajednici kraljevine Jugo- slavije. 149. Popravek k zakonu o banski upravi. 150. Popravek k zakonu o zaščiti avtorske pravice. 151. Uredba o začasni organizaciji oblastev in poslov islamske verske zajednice kraljevine Jugoslavije. 152. Izprememba v razpisu C. br. 29 02^/27 o analizi škrobnega, odnosno grozdnega sladkorja ali prave glikoze. 153. Pojasnilo o i/voznem ocarinjanju kož z rogovi. 154. Razpis i lede carnskega nadzoistva nad privilegiranimi ladjami v plovitvi. Razne objave iz »Službenih Novin*. Zakoni in kraljevske uredbe. 145. Mi Aleksander I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za zunanje posle in Našega ministra pravde po zaslišanju Našega predsednika ministrskega sveta Zakon o konzularni konvenciji, sklenjeni v Pragi dne 7. novembra 1928., med kraljevino Jugoslavijo in republiko Češkoslovaško,* ki se glasi: § L Odobruje se in zakonsko moč dobiva konzularna konvencija med kraljevino Jugoslavijo in republiko češkoslovaško, sklenjena v Pragi dne 7. novembra 1928., ki ge glasi: * »Službene Novine kraljevine Jugoslavije* z 'Ine 31. decembra 1929., št. 307/OXXXT. — Konvencija je razglašena v francoskem izvirniku in v srbskem prevodu. Konzularna konvencija med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in republiko češkoslovaško. Njegovo Veličanstvo kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev in predsednik republike Češkoslovaške, želeča, da bi se sporazumela o medsebojnem sprejemanju konzularnih funkcionarjev kakor tudi o odrejanju njih izjem, prerogativ, imunitet, časti, privilegij in funkcij, sta se odločila, skleniti konzularno konvencijo ter sta imenovala zategadelj pooblaščence: Njegovo Veličanstvo kralj 'Srbov, Hrvatov in Slovencev: gospoda Branka Lazareviča, izrednega poslanika in pooblaščenega ministra kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Pragi; gospoda Milana Todoroviča, profesorja na beograjski univerzi; gospoda Svetislava Prediča, direktorja kenzularno-trgovinskega oddelka pri ministrstvu za /rnanje posle v Beogradu; predsednik republike Češkoslovaške: gospoda Pavla W e l in e r ja, izrednega poslanika in pooblaščenega ministra; gospoda Karla H alf ar j a, šefa oddelka za mednarodne pogodbe pri ministrstvu za zunanje posle, ki so dogovorili po izmeni svojih pooblastil, spoznanih v dobri in pred pisni obliki, te-le člene: člen 1. (1) Vsaka visoka stranka pohodnica smo ustanavljati konzularne urade v lukah, mestih in drugih krajih druge stranke pogodniee in postavljati tam generalne konzule, konzule, vicekonzule aii konzularne agente, 'li konzularni uradniki so lahko poklicni aii častni in smejo biti izvoljeni, kolikor niso poklicni, izmed državljanov obeh držav kakor tudi izmed mozemcev. (2) Uradniki, navedeni v odstavku (1), morajo predložiti svoja provizijska pisma ter se vzajemno pr.znajo in si.rej ,.ejo za o močj , odrejeno od dr. ave, ki ji pripadajo, po pravilih in formalnostih, doioče-nih v državi njih bivališča. Naknadne izpremembe v obsegu tega območja se morajo priobčiti ministrstvu za zunanje posle one države, v kateri izvršujejo ti uradniki svoje funkcije. (3) Da svobodno izvršujejo svoje funkcije, mora o dobiti starejšiue konzularnih uradov eksekvaturo, ki se jim izda brezplačno. Ko predlože rečeno eksekvaturo, odredi pristojno oblastvo države njih bivališča takoj, česar je treba, da morejo opravljati dolžnosti svojega zvanja, uživati izjeme, prerogative, imunitete, časti in privilegije, združene z njim. (4) Kolikor so generalni konzuli in konzuli pooblaščeni od svoje vlade, smejo postavljati vicekonzule ali konzularne agente v lukah, mestih in drugih krajih svojega konzularnega območja, če to predhodno odobri država njih bivališča. (5) Ti vicekonzuli in ti konzularni agenti morajo biti opremljeni z dekretom, izdanim od oblastva, ki jih je postavilo in ki mu morajo biti podrejeni. (6) Obe visoki stranki pogodnici si pridržujeta pravico, odrediti kraje, v katere ne želita sprejemati konzularnih uradnikov; dogovorjeno pa je, da ne bosta postavljali druga drugi nikakršnih omejitev, ki ne bi veljale tudi za druge države. (7) Kolikor niso starejšine in vsi uradniki konzularnih uradov pripadniki države svojega bivališča, jih opremi ministrstvo za zunanje posle države, v kateri bivajo, s specialno legitimacijo, s titularjevo fotografijo in njega podpisom, v kateri mora biti navedeno njih službeno svojstvo s priporočilom, naj jih ščitijo krajevna oblastva. (8) V izvrševanju svojih funkcij in v izvrševanju svoje uradne dolžnosti kakor tudi glede čim ugodnejše nastanitve urada in stanovanj za starejšino in osebje se zajamčuje konzularnim uradnikom, da dobivajo pri državi svojega bivališča najširšo podporo in pomoč. Člen 2. (1) Starejšine konzularnih uradov, med katere se štejejo tudi konzularni agenti, smejo postavljati na zgradbe, v katerih so nameščeni njih uradi, ščit z grbom države, ki jih je imenovala, z napisom, ki se nanaša na to. (2) Izobešati smejo zastavo države, ki jih je imenovala, na zgradbe svojih uradov ob dneh narodnih slavnosti in ob drugih običajnih prilikah. (3) Prav lako smejo izobešati ti starejšine zastavo države, ki jih je imenovala, na ladje, na katere bi se vkrcali zaradi izvrševanja svojih funkcij. (4) Dogovorjeno je, da teh zunanjih znakov nikakor ni tolmačiti tako, kakor bi dajali azilno pravico; predvsem služijo za to, da označujejo državljanom konzularni urad. Člen 8. (1) Če je generalni konzul, vicekonzul aii konzularni agent zadržan, odsoten ali če umre, so pomožni uradniki po redu, določenem od države, ki jih je imenovala, upravičeni, izvrševati par interim funkcije starejšine konzularnega urada. (2) Krajevna oblastva, predpisno obveščena, jim morajo dajati pomoč in zaščito ter jim zagotoviti v času, ko začasno opravljajo posle, uživanje izjem, prerogativ, imunitet, časti in privilegij, priznanih s to konvencijo starejšinam, katere nadomeščajo. Člen 4. Starejšine konzularnih uradov in drugi konzularni uradniki, vštevši častne uradnike, no spadajo pod jurisdikcijo države svojega bivališča zbog službenih dejanj, storjenih v mejah pristojnosti, ki so jim priznane s to konvencijo: Člen o. (1) Srbsiko-hrvatsko-slovenski konzularni uradniki v republiki Češkoslovaški in češkoslovaški konzularni uradniki v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev uživajo vso izjeme, prerogative, imunitete, časti in privilegije, ki jih uživajo ali jih bodo uživali v bodoče konzularni uradniki v istem činu naroda, uživajočega največje ugodnosti. (2) Vendar pa je dogovorjeno, da se ne more nobena visoka stranka pogodnica sklicevati na beneficije, ki izvirajo iz klavzule največje ugodnosti, ter zahtevati v korist svojih konzularnih uradnikov izjem, prerogativ, časti in privilegij, širših od onih. ki jih je dala sama konzularnim uradnikom druge visoko stranko pogodniee. Člen 6. (1) Poklicni starejšine konzularnih uradov, vsi poklicni uradniki, prideljeni njih uradom, prav tako pa tudi osebe v izključni službi pri uradih ali pri rodbinah konzularnih uradnikov so oproščeni osebnih vojaških obveznosti, kolikor niso pripadniki države svojega bivališča. (2) Starejšine konzularnih uradov in konzularni uradniki so oproščeni materialnih vojaških obveznosti, kakršne so: dajatve, rekvizicijo in nastanje-vanje, kolikor gre za premične ali' nepremične imo-vine, ki služijo službeni ali osebni rabi. (3) Starejšine konzularnih uradov in konzularni uradniki, pripadniki države, ki jih je imenovala, kakor tudi člani njih rodbin so oproščeni neposredujih mobiliarnih naklad z značajem osebnega davka, odmerjenih od kateregakoli oblastva dotičnili držav, ki ne predstavljajo odškodnino za specialne koristi ali dajatve od države ali drugih javnih korporacij in njih podjetij. Vladi visokih strank pogpdmic odredita s skupnim sporazumom davke, za katere je dati v vsaki obeh držav oprostitev z uporabo te točke. (4) Ce pa, imajo isti uradniki nepremične imovine ali premične vrednosti, če se bavijo s trgovino, če opravljajo kakršnokoli industrijo ali kakršenkoli poklic, če imajo glavnice vložene v industrijska ali trgovinska podjetja, ne morejo zahtevati na teh raznih osnovah nobene privilegije ter so zavezani istim taksam, nakladam in davkom kakršnekoli vrste kakor drugi zasebniki ob istih pogojih, s pridržkom odredb v predhodnih paragrafih. Člen 7. Brez posebhega dopustila in prosto carine in vseh taks, ki sta jih uvedli obe državi na uvoz premičnin, se smejo uvažati: a) stvari poklicnih konzularnih uradnikov, pii-bajajočili na ozemlje države, kjer bo njih sedež; b) pohištvo in drugi predmeti za prvo namestitev konzularnih pisarn; c) spodaj navedeni predmeti, namenjeni službi v konzularnem uradu; grbi, zastave, napisi, žigi in uradni natiskani obrazci za tekočo službo urada. Pisalne potrebščine so izvzete od te oprostitve. člen 8. Starejšine konzularnih uradov in konzularni uradniki, pripadniki države, ki jih jo imenovala, se smejo pripreti samo zaradi kaznivih dejanj, ki se kaznujejo po krajevnem zakonodajstvu najmanj z zaporom enega leta. Če so navedeni uradniki pripro ali če se uvode zoper nje kazensko postopanje, obvesti vlada države njih bivališča o tem čimprej diplomatskega predstavnika, ki mu pripadajo. Člen 9. (1) Konzitard uradniki so zavezani, na poziv s d-nega oblastva pričati pred sodiščem, če gre za poklicnega konzularnega uradnika, ga vpraša sodno oblastvo pismeno, ali želi biti zaslišan na konzularnem sedežu ali pa hoče priti osebno pred sodišče. Uradnik mora odgovoriti pismeno in nemudoma. Če je treba izvršiti zaslišanje na konzularnem sedež", se mora odrediti vselej tako, da se lahko izvrši v roku, ki ga eventualno odredi sodno oblastvo. (2) Zaslišanje se mora izvršiti v obliki, predpisani s krajevnimi zakoni, in zapisnik mora biti prav tako sestavljen po tej obliki. (3) Konzularni uradniki smejo odkloniti pričanje pred sodišči zbog poklicne tajnosti. (4) Če sodišče ne prizna odklonitve pričanja zbog poklicne tajnosti za osnovano, obvesti o’ tem svojo vlado, ki se obrne na diplomatsko predstavništvo države, ki ji pripada konzularni uradnik, da se reši sporno vprašanje po diplomatski poti. Izključeno jo, uporabiti kakršenkoli prisilni ukrep sodišča. (5) Odredbe predhodnega odstavka se uporabljam prav tako na postopanje pred administrativnimi ob-lastvi. Člen 10. (1) Konzularni arhivi so vedno nedotični in krajevna oblastva ne smejo z nikakršnim zgovorom preiskovati ali zasezati knjig, papirjev in drugih predmetov, ki so njih sestavni del. (2) Knjigfe, listine in uradne stvari morajo biti vedno ločene od zasebno korespondence, knjig in papirjev, ki se nanašajo na trgovino ali na industrijo, katero morda ppravljajo konzularni uradniki. (3) Knjige, listine in službene stvari se brezpogojno ne smejo izročati. (4) iSlužbona korespondenca jo nedotična in no spada pod cenzuro. Prav to velja za telegrafske in radiografske depeše, fonograme in telefonske pogovore. (5) Če pripadajo poklicni starejšine konzularnih uradov državi, ki jih je imenovala, so upravičeni, sprejemati in odpravljati šifrirane depeše v občevanju z vsemi oblastvi države, ki ji pripadajo, vštev-ši diplomatske misije in konzularne urade te države. Člen 11. Poklicni konzularni uradniki in častni uradniki smejo uporabljati za svoje domače posle osebe, ki niso pripadniki države, v kateri bivajo. Krajevna oblastva ne smejo nalagati tem osebam na tej podstavi nikakršnih omejitev. Člen 12. (1) Konzularni uradniki so upravičeni, ščititi pripadnike države, ki jih je imenovala, ter braniti v mejah mednarodnega prava in mednarodnih običajev, prav tako pa tudi v obsegu svoje pristojnosti, vse njih pravice in njih koristi ter pospeševati s svojim delovanjem razvoj gospodarskih odnošajev med obema državama. V njih dolžnost spada zaščita vdov. maloletnikov in oseb, ki niso sposobne, skrbeti za svoje koristi, pripadnikov države, ki jih je imenovala. (2) Prav tako so poklicani, ščititi pripadnike države, ki jih je imenovala, če stopijo na ozemlje njih bivališča kot emigranti ali rapatriranci. nadalje skrbeti zanje ob njih prehodu, zlasti v krajih, kjer so pristanišča. (3) V ta namen se smejo obračati na vsa oblastva svojega konzularnega območja ter se pritož‘ti zoper vsako prokršitev pravice, ki izvira iz pogodb, veljavnih med visokima strankama pogodnicama, in zoper vse zlorabe, zoper katere bi se utegni.i pritožiti pripadniki države, ki jih je imenovala. (4) Ta oblastva morajo odgovarjati na prošnje, ki jim jih pošiljajo konzularni uradniki. Če se je vložila prošnja pismeno, se mora dati tudi odsrovor pismeno; če pa ostane konzularni korak brez učinka, je dopustna pritožba po diplomatski poti. (5) Pismena intervencija pri oblastvih konzularnega območja se mora zgoditi v službenem jeziku države, v kateri biva konzularni uradnik. Člen 13. Kolikor so konzularni uradniki vsake visoke stranke pogodnice pooblaščeni z zakoni države, ki jih je imenovala, imajo te-le pravice: a) Sprejemati smejo v svoji pisarni, v domicilu strank in na ladjah pod zastavo države, ki jih je imenovala, vse izjave, ki bi jih utegni i podati pripadniki države, kateri pripadajo konzularni uradniki, b) Sestavljati, overavljati ali sprejemati smejo v hrambo oporočne naredbe pripadnikov države, ki jih jo imenovala, in vsak drug zasebnopravni akt, ki so tiče teh pripadnikov. c) Sestavljati, overavljati ali sprejemati sinejo v hrambo pogodbe in sporazume, spisane in sklenjene med pripadniki države, kateri pripadajo omenjeni uradniki, ali med omenjenimi pripadniki in pripadniki države svojega sedeža ali samo med temi poslednjimi osebami, če se tičejo vsi ti akti nepremičnin na ozemlju države, ki je imenovala omenjene uradnike, ali če naj imajo ti akti tam pravne posledice. Izjave in potrdila, ki obsezajo zgoraj označene akte, in njih prepisi (odpravki — expčditions), če so sestavljeni ti akti v obliki, zahtevani v zakonih države, ki je imenovala konzularne uradnike, in če so izpolnjene formalnosti, ki se zahtevajo za dotični predmet v državi, kjer naj se akt izvrši, imajo, ko jih predpisno overovi konzularni uradnik ter postavi nanje pečat konzularnega urada, isto moč in isto veljavo, kakor če bi bili izdali te akte ostali pristojni javni organi ali ee bi jih bil izdal notar druge visoke stranke pogodnice; če se pojavi dvom o avtentičnosti ali • točnosti prepisa (odpravka — ex-pedition) dokumenta, vpisanega v pisarni kakšnega teh konzularnih uradnikov, se prizadeti osebi na njeno zahtevo ne sme odkloniti primerjanje z originalom in dotična oseba sme prisostvovati temu primerjanju. č) Prevajati in overavljati smejo vse vrste aktov in dokumentov, izdanih od oblastev ali uradnikov države, ki je imenovala konzularno uradnike, ali od države svojega sedeža. Ti prevodi imajo v obeh državah isto moč in ve'javo, kakor če bi bi i izvršili prevod državni uradniki ali zapriseženi tolmači obeh držav. Člen 14. (1) Če umre državljan druge stranke pogodnice, mora obvestiti pristojno krajevno oblastvo o tem najbližje konzularno oblastvo države, ki ji je pripadal pokojnik. To konzularno oblastvo zopet mora obvestiti pristojno oblastvo, če jo bilo prvo obveščeno. (2) Pristojno oblastvo pošlje čiinprej najbližjemu konzularnemu oblastvu države, ki ji je pripadal umr-lec. smrtni list in overovljen prepis zapisnika o smrti. Člen 15. Konzularni predstavnik ima to-le pristojnost: a) Osebno ali po delegatu prisostvuje postavljanju pečatov na zapuščinske premičnine; pri tej priliki sme postaviti konzularni predstavnik na zapuščino tudi fvvojo pečate; prav tako sme postaviti svoje pečate na zapuščino, ko je predhodno obvestil krajevno oblastvo, če to tega ni storilo; pečati se smejo sneti samo vpričo konzularnega predstavnika ali njegovega delegata; toda če na poziv, izročen 48 ur pred iztekom roka, ki ga je določilo krajevno oblastvo in priobčilo konzularnemu predstavniku, da bi prisostvoval snemanju pečatov, konzularni predstavnik ne pride, sme sneti krajevno oblastvo ne samo svoje, ampak tudi pečate konzularnega predstavnika. b) Zastopan sme biti in sodelovati sme pri sestavljanju inventarja zapuščinskih imovin ter so-podpisovati zapisnik o tem. c) Predlagati sme prodajo zapuščinskih nepremičnin, ki bi se utegnile pokvariti ali ki bi jih bilo težko hraniti, zlasti pa žetve in stvari, ki bi se mogle v tem trenutku prodati po posebno ugodnih pogojili, in prisostvovati sme tej prodaji. č) Sodelovati sme pri spravljanju vrednosti, nakita in stvari iz pokojnikove zapuščino na varen kraj, prav tako pa tudi zneskov ostvarjenih terjatev in prejetih rent, ki se vnovčijo; sodelovati sme, če je treba, pri imenovanju zanesljive in verodostojne osebe za upravljanje zapuščine; zlasti pa sme sodelovati pri plačevanju dolgov po skupnem, sporazumu med osebami, prizadetimi pri zapuščini, in njih upniki. Člen 16. Konzularni uradniki državo, ki ji je pripadal pokojnik, smejo zahtevati, da se spiši zapisnik o smrti in da se odredi, česar je treba za zaščito ih najugodnejšo upravo premične zapuščine, da se odvrne njena zmanjšava ali druga škoda, zlasti da se spisi reden inventar, da je zapečatiti stvari iz zapuščine, da jih je spraviti na varen kraj ali da se imenuj za skrbnika zanesljiva in zaupanja vredna oseba, v obliki, različni od one, ki jo prepisujejo zakoni, veljavni v državi, kjer je zapuščina, kolikor no nasprotujejo krajevni zakoni tej posebni obliki. (3) V drugih primerih mora biti konzularno oblastvo nemudoma obveščeno o onem, kar so jo storilo za zaščito in upravo zapuščine. Ti ukrepi se morejo na njegovo zahtevo izpremeniti ali razveljaviti, razen če se s tem ne prizadene škoda lastnim državljanom. Člen 17. Pozivi, ki odrejajo dedičem, legatarjem ali upnikom zapuščine rok, do katerega naj prijavijo svoje zahtevke, da bi se zaradi zavarovanja njih terjatev pridržal zadosten del zapuščine, dokler se ne izda dokončna odločba o njih pravici kot dedičev, loga-tarjov ali upnikov, se morajo nemudoma priobčiti pristojnemu konzularnemu oblastvu druge države pogodnice, ki poskrbi, da se priobčijo sodišču ali pristojnemu oblastvu države, ki ji je pokojnik pripadal. Člen 18. Konzularni uradniki ono visoke stranke pogod-uice, ki ji je pokojnik pripadal, morajo sodelovati s krajevnimi oblastvi, po potrebi pa tudi s sodišči v vseh postopanjih, s katerimi bi so odvrnila škoda ali kvara od dotične imovine ali zavarovalo pravico dedičev, legatarjev, upnikov in drugih upravičencev, kolikor so pripadniki države, v kateri je zapuščina, in da bi se zavarovalo plačevanje javnih taks, ki se nanašajo na dediščino. Člen 19. One premične zapuščine državljanov ono visoke stranko pogodnice, ki so na ozemlju druge visoke stranke pohodnice, se izroče naj bližjemu konzularnemu oblastvu, da se odpošljejo v državo, ki ji je pokojnik pripadal. Člen 20. (1) Vselej, kadar ugotove krajevna oblastva eno visoke stranke pogodnice med obravnavanjem predmetov. ki spadajo v njih pristojnost, da je kakšen državljan druge visoke stranke pogodnice prizadet pri dediščini, otvorjeni na njenem ozemlju, bodisi kot dedič ali legatar, bodisi kot dedič, ki ima pravico do zakonitega deleža, bodisi kot prejemnik darila za primer smrti, bodisi iz kakršnegakoli drugega razloga, morajo o tem nemudoma obvestiti pristojnega konzularnega predstavnika druge visoke stranke pogodnice. (2) Če osebe, omenjene v predhodnem odstavku, niso prisotne ali če iz kakršnegakoli razloga niso sposobne, osebno zastopati svojo stvari, jih je sta-rejšina pristojnega konzularnega urada ali drug konzularni uradnik, ki ga odredi ta starejšina, upravičen zastopati pred krajevnimi oblastvi, dokler ne odrede drugega mandatarja. Člen 21. (1) Generalni konzuli, konzuli, vicekonzuli in konzularni agenti imajo, če je treba, pravico, organizirati skrbstvo ali varstvo nad pripadniki države, katere uradniki so, skladno z zakoni te države. (2) Krajevna oblastva morajo priobčiti nemudoma najbližjemu konzularnemu oblastvu druge visoke stranke pogodnice vsak primer, kjer bi bilo treba imenovati skrbnika ali varuha v korist pripadnika države, ki ji pripada dotični konzularni urad. (3) Zaščita oseb pod skrbstvom ali varstvom kakor tudi zaščita njih imovin in koristi pripada konzularnemu uradu dotlej, dokler ne odrede sodišča ali pristojna oblastva države, ki ji pripadajo te osebe, drugih ukrepov. Zlasti ne smejo krajevna oblastva odločati brez soglasnosti s konzularnim uradom o imenovanju začasnih skrbnikov ali varuhov ali o njih izmeni. Prav tako se mora zahtevati za važne ukrepe, ki se tičejo omenjenih oseb ali njih imovin in koristi, pristanek starejšine pristojnega konzularnega urada ali njegovega delegata. Člen 22. Konzularni uradniki so upravičeni, sprejemati izplačila dajatev, rent ali odškodnin, dodeljenih onim. ki imajo do tega pravico po zakonih države, kateri pripadajo, zlasti pa po zakonu o socialnem zavarovanju. Člen 23. (1) Konzularni uradniki vsake visoke stranke pogodnice imajo pravico, dajati sleherno pomoč ladjam pod zastavo države, ki jih je imenovala, in ki so v pristaniščih njih konzularnega območja, (2) Generalni konzuli, konzuli, vicekonzuli in konzularni agenti smejo oditi osebno ali poslati svoje delegate na zgoraj omenjene ladje, čim se podeli tem dopustilo svobodnega prometa, tudi smejo izpraševati kapetana in posadko, zahtevati obvestila od potnikov in od vseh oseb, ki so na ladji, pregledovati ladijske papirje, sprejemati izjace o potovanju ladij, o tem, kam ladje potujejo, in «; incidentih med vožnjo, sestavljati manifeste, prav tako pa tudi zapisnike o havariji in olajševati od-premljanje njih ladij, podpirati ladijsko osebje pred krajevnimi sodišči, mu služiti za tolmače in posrednike v poslih, ki bi jih moralo izvršiti, ali v prošnjah, ki bi jih moralo vložiti. (3) Izvzemši vse, kar se tiče redne carinske službe, kontrole potnih listov in inozemcev in dajanja dopustil za svobodo prometa po sanitarnih in pristaniških oblastvih, je dogovorjeno, da ne smejo vršiti upravni uradniki v pristaniščih, kjer biva konzularni uradnik ene visoke stranke pogodnice, nikoli pregledov in preiskav na trgovinskih in izletniških ladjah, če ni prisoten konzularni uradnik države, pod katere zastavo plovejo te ladje. V tem primeru morajo obvestiti pravočasno konzularnega predstavnika, da more prisostvovati omenjenim dejanjem. Prav tako ga morajo obvestiti pravočasno o vseh izjavah, ki bi jih morali podati kapetani in posadke pred sodišči in krajevnimi oblastvi, da more tema prisostvovati in odvrniti vsako pomoto ali pogrešno tolmačenje, ki bi utegnilo biti škodljivo za pravosodje. (4) Intervencije uradnikov krajevnega pravosodja in zlasti zaplembe na trgovinskih in izletniških ladjah pod zastavo druge visoke stranke pogodnice se smejo izvršiti nemudoma, če je bil o tem obveščen konzularni uradnik države, pod katere zastavo ploce ladja. (5) V pozivu, ki se mora poslati v spredaj naštetih primerih konzularnim uradnikom, je treba označiti točno kraj in uro; če pa konzularni uradniki ne pridejo osebno ali ne pošljejo delegata, se izvrši posel v njih odsotnosti. Vendar pa morajo pristojna krajevna oblastva naknadno nemudoma obvestiti konzularne uradnike o vsaki preiskavi ali drugi službeni intervenciji, o katerih govore predhodni o 1-stavki in ki so bile izvršene v njih odsotnosti. Prav to morajo storiti tudi, če konzularni uradnik nuni sedeža v pristanišču. Člen 24. (1) V vsem, kar se nanaša na pristaniško policijo, na natovarjanje in raztovarjanje ladij in na varnost blaga, imovin in stvari, se uporabljajo zakoni, uredbe in pravilniki države, v kateri ladja biva. (2) Generalnim konzulom, konzulom, v'cekonzu'om in konzularnim agentom se prepušča vzdrževanje notranjega reda na trgovinskih ladjah pod zastavo države, ki ji *ti uradniki pripadajo. (3) Spore vsakega značaja med kapetanom, častniki in mornarji, zlasti pa one, ki se nanašajo na plačilo in na izvrševanje medsebojno dogovorjenih obveznosti, rešujejo zgoraj omenjeni konzularni uradniki, kolikor so upravičeni z zakoni države, ki ji pripadajo. Drugače pa je rečenim uradnikom vedno mogoče, reševati sporna vprašanja s poravnavo. (4) Če ni rešitve ali poravnave po predhodnem odstavku, se sinejo priobčiti nastali spori pristojnim oblastvom one države, pod katero zastavo plove do-tična ladja. (5) Krajevna oblastva smejo intervenirati samo. če so neredi, nastali na ladji, takega značaja, da bi motili mir in javni red na kopnem ali v pristanišču, ali če so zapleteni vanje krajevni prebivalci ali osebe, ki ne spadajo k posadki. (6), V vseh ostalih primerih se omejujejo omenjena oblastva na to, da dado konzularnim predstavnikom vsako podporo, če jo zahtevajo od njih. Člen 25. Ot zapuste osebe, vpisane v seznamek posadke ali v listino, ki je iste veljave, svojo službo, so morajo obrniti konzularni uradniki pismeno na krajevna oblastva in dokazati s predložitvijo seznamka posadke ali listin, ki. so iste veljave, ali overovljenega prepisa teh listin, da spadajo zgoraj omenjene osebe resnično k ladijski posadki. Na tako dokazano prošnjo konzularnih uradnikov jim morajo dati oblastva vako pomoč, da se te osebe izslede in pozovejo, naj so vrnejo na ladjo; o tem jo treba sestaviti zapisnik. Člen 26. Vselej, kadar je med lastniki ladij, natovarjalci in zavarovalci' kaj nasprotnih določil, rešujejo ha-varije, ki zadenejo ladje obeh držav, bodisi da prihajajo v njiju pristanišča prostovoljno, bodisi da so prisiljene pristati, generalni konzuli, konzuli, vicekonzuli ali konzularni agenti države, pod katere zastavo plove ladja, če so za to upravičeni po zakonih države, ki ji pripadajo, in če niso prizadeti pri teh havarijah krajevni prebivalci ali pripadniki kakšne druge države; v tem primeru in če ni prijateljske poravnave med vsemi prizadetimi strankami, mora urediti havarije pristojno oblastvo. Člen 27. (1) Če se ladja pod zastavo ene visoke stranke pogodnice razbije ali če nasede na obale druge visoke stranke pogodnice, morajo oblastva to priobčiti generalnemu konzulu, konzulu, vicekonzulu ali konzularnemu agentu v dotičnem območju, če pa teh ni, generalnemu konzulu, konzulu, vicekonzulu ali konzularnemu agentu, ki je najbližji kraju nesreče In ki je upravičen, voditi vsa reševalna dela (2) Intervencija krajevnih oblastev v obeh drža vah obseza samo pomoč konzularnemu predstavniku, da se vzdrži red in se zaščitijo koristi reševalcev, ki ne spadajo k posadki, da se zavaruje izvršitev odredb, ki jih je uporabiti ob prihodu in odhodu rešenega blaga, in da se očuvajo obče koristi plo-vitve. (3) V odsotnosti ali do prihoda konzularnega predstavnika ali onega, ki ga ta predstavnik odredi za to, morajo ukreniti oblastva vse, česar je treba, da se zaščitijo osebe in očuvajo stvari, ki so bile rešene z razbite ladje. (4) Intervencija krajevnih oblastev v teh raznih primerih no dajo pravice, da bi so pobirale davščine kakršnekoli vrste, razen onih, ki jih zahtevajo reševalna dela in čuvanje rešenih objektov, in onih, ki bi jim bile zavezane v podobnih primerih tudi domače ladje. (5) Če nastane dvom o narodnosti potopljenih ali nasedlih ladij, odredi ukrepe, omenjeno v tem členu, pristojno oblastvo. (6) Obe visoki stranki pogodnici sta se razen tega zedinili, da ni obremenjati blaga in drugih rešenih stvari z nikakršno carinsko naklado, razen Če so namenjene notranjemu potrošku. / Člen 28. Odredbe členov 23. do 27. se uporabljajo samb na pomorsko plovitev. Člen 29. Konzularni uradniki izdajajo in vidirajo potne liste in druge uradne dokumente po predpisih države, ki jih jo imenovala. Člen 30. Konzularni uradniki so upravičeni, opravljati vse posle, ki se nanašajo na vojaško službo, na voditev vojaških seznamkov in na sanitarno pregledovanje obveznikov, pripadnikov države, ki jo predstavljajo ti uradniki. Čhm 31. (1) Ta konvencija se mora ratificirati in ratifikaciji se izmenjata v Beogradu čimprej. (2) V veljavo stopi z dnem, ko se izmenjata ratifikaciji. (3) Njeni učinki prestanejo čez šest mesocev od dne, ko je ena ali druga visoka stranka pogodnica priobčila odpovod. V potrditev tega so zgoraj imenovani pooblaščenci podpisali to konvencijo ter pritisnili nanjo svoje pečate. Sestavljeno v dveh originalih v Pragi dne 7. novembra 1928. (L. S.) (L. S.) Branko Lazarevič s. r. Dr. Pavel Wellner s. r. (L. S.) (L. S.) Prof. M. Todorovič s. r. Dr. Karel Halfar s. r. (L. S.) Dr. S. Predič s. r. § 2. Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko so izpolnijo odredbe člena 31. spredaj rečene konvencije in ko se predhodno razglasi v »Službenih Novinah*. Našemu ministru pravde priporočamo, naj razglasi ta zakon, Našemu ministru za zunanje posle, naj skrbi za njegovo izvrševanje, oblastvom zapove- dujemo, naj postopajo po ujem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo. V Beogradu, dne 10. novembra 1929. Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde: dr. M. Srškid s. r. Aleksander s. r. Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, . divizijski general: Peter Živkovič s. r. Minister za zunanje posle; dr. V. Marinkovič s. r. Minister pravde: dr. M. Srškič s. r. Pripomba. Ratifikacijski instrumenti zgoraj omenjene konvencije so se izmenjali dne 24. decembra 1929. v Beogradu. Iz pisarne ministrstva za zunanje posle. 146. Mi ' Aleksander I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za socialno politiko in narodno zdravje in Našega ministra za finance po zaslišanju predsed nika Našega ministrskega sveta Zakon o uporabi dohodkov bolnic.111 §. i. Minister za socialno politiko in narodno zdravje se pooblašča, da sme potrošiti vkljub zakonu o državnem računovodstvu od ustvarjenih dohodkov bolnic: 1.) za gradnjo bolnice v Negotinu 1,500.000 ili-darjev; 2.) za razširitev, ureditev im vzdrževanje bolnice za duševne bolezni v Kovinu 1,000.000 dinarjev; .4.) za razširitev, ureditev in vzdrževanje ostalih bolnic 1,500.000 dinarjev; 4.) za izplačilo obveznosti,' prevzetih v bolnicah do dne 31. marca 1929.. 500.000 dinarjev. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi, ko se razglasi v »Službenih Novinah*. V Beogradu, dne 30.januarja 1930. Aleksander s. r. Minister Predsednik za socialno politiko ministrskega sveta, in narodno zdravje: minister za notranje posle, dr. M. Drinkovič s. r. častni adjutant Njegovega Veličanstva Minister za finance: kralja dr. S. šverljuga s. r. divizijski general: Videl in pritisnil Peter Živkovič s. r. državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde: dr. M. Srškič s. r. 147. Mi Aleksander I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, predpisujemo im proglašamo na predlog Našega ministra za socialno politiko in narodno zdravje po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta Zakon o kontroli zdravil biološkega izvora.* I. Obče odredbe. § I- Zdravila in proizvodi biološkega izvora za zdravljenje in zaščito zoper bolezni pri človeku so po tem zakonu: 1.) serumi za profilaktičme, terapijske in diagnostične namene; 2.) cepiva (vakcine); 3.) toksini, anatoksini, bakteriofagi, antivirusi; 4.) drugi biološki preparati z istim namenom. § 2- Za kontrolo nad izdelovanjem in prodajanjem bioloških proizvodov se ustanavlja pri ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje odbor za biološke proizvode, v katerega odreja minister za socialno politiko in narodno zdravje potrebno število članov izmed direktorjev higienskih zavodov in šefov oddelkov za biološko proizvode v Beogradu in Zagrebu, državnih kontrolorjev teh proizvodov in univerzitetnih strokovnjakov medicinskih fakultet v Beogradu in Zagrebu. * »Službene Novine kraljevine Jugoslavije* z dne 11. februarja 1930., št. 32/XI. Ta odbor se sestaja na poziv ministra za socialno politiko in narodno zdravje. II. Izdelovanje, nabavljanje in prodajanje bioloških proizvodov. § 3- Proizvode iz § 1. tega zakona sme izdelovati samo oni, ki dobi za to dovolitev od ministra za trgovino in industrijo po predhodni soglasnosti z ministrom za socialno politiko in narodno zdravje. Prošnji za dovolitev mora priložiti prosilec dokaze: 1.) da je specialist za imunologijo in seroterapijo; 2.) da razpolaga s potrebnim, strokovnim osebjem, imunologi, kemiki, kvalificiranimi po zakonskih predpisih za te posle, kakor tudi s pomožnim osebjem, ki ima zadostno strokovno izobrazbo; 3.) predložiti mora načrte zgradb z laboratorij in stajami za živali kakor tudi program o ureditvi, voditvi in delovanju v zavodu; 4.) zavezati se mora, da se bo ravnal po vseh predpisih tega zakona, uredb in pravilnikov, izdanih na njega podstavi. Strokovno kvalifikacijo osebja pod 1.) in 2.) iz tega paragrafa ocenja glavni sanitetni svet. § 4. Za državne potrebe se izdelujejo ti proizvodi v centralnem higienskem zavodu v Beogradu in v higienskem zavodu v Zagrebu. Če je posebno treba, sme odrediti minister za socialno politiko in narodno zdravje, da izdelujejo vse ali poedine proizvode tudi drugi higienski zavodi. § 5. Vse javne ustanove in njih organi morajo nabavljati te proizvode samo pri domačih zavodih, zasebne lekarne pa morajo prodajati tudi te proizvode. § 6. Cene teh proizvodov, tako domačih kakor tudi inozemskih, po katerih jih prodajajo higienski zavodi javnim ustanovam in njih organom, nadalje zasebne lekarne odreja minister za socialno politiko in narodno zdravje. Ta minister odreja tudi cene, po katerih jih morajo lekarnarji prodajati. III. Kontrola bioloških proizvodov. § Za zalaganje ustanov, uradov in prebivalstva s pravilnimi biološkimi proizvodi se uvaja v centralnem higienskem zavodu v Beogradu in higienskem zavodu v Zagrebu obvezna kontrola vsoh proizvodov te vrste, izdelanih v državi ali v inozemstvu. Pod to obvezno kontrolo spadajo tudi proizvodi državnih zavodov. Za ta posel se postavljajo pri teh zavodih državni kontrolorji bioloških proizvodov; podrejeni so neposredno ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje. Zasebni ali inozemski zavodi, ki izdelujejo ali uvažajo te proizvode, morajo plačevati državne kontrolne takse kakor tudi vse stroške za potovanje in dnevnice kontrolnih organov. Višino kontrolnih taks in način, po katerem se uporabljajo in pobirajo, nadalje višino stroškov za potovanje kontrolnih organov predpisuje minister za socialno politiko in narodno zdravje sporazumno z ministrom za finance. § 9- Na podstavi načela vzajemnosti sme oprostiti minister za socialno politiko in narodno zdravje to kontrolo one proizvode, ki se izdelujejo v tujih državah. § 10. Domači izdelovalci bioloških proizvodov morajo preskusiti svoje proizvode na jakost, neškodljivost in sterilnost po znanstvenih metodah. 'I i preskusi “e morajo opraviti, preden se vlijejo proizvodi v posodice (fiole). Po napolnitvi v posodice so mora opraviti druga kontrola tako, da se vzamejo najmanj 3 % napolnjenih posodic za nov preskus. § 11. Državni kontrolor bioloških proizvodov mora izvršiti iste preskuse. Izdelovalec mu mora izročiti overovljene prepise o kontrolah iz § 10. § 12. Zdravilni serumi morajo biti čisti, neškodljivi,, brez goste ali veliko usedline, brez duha, brez sledi toksinov in sterilni. Imeti ne smejo fenola nad 0-5 % ali trikrezola nad 0-4%: ali formola nad 0-5 %. Imeti ne smejo nad 12 % beljakovine. Prodajati in rabiti so no smejo proizvodi, ki ne izpolnjujejo teh pogojev ali ki jim je iztekel rok porabnosti. IV. Nazivi bioloških proizvodov, polnjenje, posode, napisi, navodila za rabo. § 13. Vsak biološki proizvod mora imeti na posodi ali na omotu pravih n naziv, poleg tega pa izdelovalcev naslov, številko dovolitve, številko serije, datum proizvodbe, rok porabnosti. jakost po titru državne kontrole in državno označbo z odrejeno ceno. Biološki proizvodi za veterinarsko rabo morajo imeti rdeče natisnjen napis: «Za veterinarske namene*. § 14. Posode z biološkimi proizvodi morajo biti tako zaprte, da sc nikakor no morejo onečištiti z živimi kalmi ali drugimi predmeti. § 15. Vsaka doza bioloških proizvodov mora imeti posebno kratko navodilo za rabo in čuvanje. V. Uvoz in izvoz bioloških proizvodov. § 16- Zdravila biološkega izvora po tem zakonu se smejo prodajati samo na podstavi dovolitve ministra za socialno politiko in narodno zdravje. Te dovolitve ni treba samo pokušnjam za znanstveno preskušanje, ki se pošiljajo znanstvenim zavodom ali bolnicam. V obči zdravniški praksi se smejo rabiti samo proizvodi, ki imajo predpisano dovolitev. § 17. Za vse proizvode, ki se sedaj uvažajo v našo državo ali izvažajo iz nje, pa nimajo dovolitve za to, se mora izposlovati dovo.itev v treh mesecih od dne, 'ko stopi ta zakon v veljavo. § 18- Biološki proizvodi, določeni za uvoz in izvoz, se morajo vkladati posebe z napisom, natisnjenim na omotu: «Biološki produkti*. Carinska oblastva jih morajo nujno ocarinjati. § 1». Carinska oblastva morajo obvestiti o vsaki pošiljki Bioloških proizvodov najbližji higienski zavod, upravičen za kontrolo, ter mu poslati pokušnje po § 10. vsake vrste proizvodov, vse podatke za vsako vrsto proizvodov in vse podatke o izvoru proizvodov, količini in številu posod, načinu omota in prejemnikov naslov. VI. Kazni. §20. Prekršitve predpisov tega zakona, ki se smatrajo za kaznivo dejanje po kazenskem zakoniku, se kaznujejo po predpisih tega zakona. Odredbe kazenskega zakonika so dopolnjujejo: 1.) Proizvodi iz § 1. tega zakona so enaki zdravilom po §§ 259. do 261. kazenskega zakonika. 2.) Co gre po predpisih § 382. kazenskega zakonika za proizvode iz § 1. tega zakona, se izreče kazen strogega zapora do šestih mesecev in denarna kazen do 100.000 dinarjev; sme so pa uporabiti tudi predpis § 58. kazenskega zakonika. 3.) Kdor prekrši predpise §§ 10. ali 16. tega zakona, se kaznuje: a) zaradi dejanj, storjenih naklepoma, s strogim zaporom do šestih mesecev in v denarju do 100,000 dinarjev; b) zaradi dejanj, storjenih iz malomarnosti, z zaporom do treh mesecev in v denarju do 20.000 dinarjev. V primerih pod 3. a) in b) se sme uporabiti predpis § 59. kazenskega zakonika. §21. Kolikor niso ostale prekršitve predpisov §§ 5., 10., 13., 15., 16., 17. in 18. določene v § 20., se kaz- nujejo v denarju do 10.000 dinarjev. Te kazui iz* rekajo obča upravna oblastva prve stopnje. Denarne kazni se oddajajo DTžavni hipotekarni banki za sanitetni fond. § 22. Minister za socialno politiko in narodno zdravje se pooblašča: 1.) da predpiše v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta: a) pravilnik o sestavi, dolžnostih in področju odbora za biološke proizvode; b) pravilnike o nabavljanju in razdeljevanju domačih in inozemskih bioloških proizvodov v domačih javnih zavodih; c) o dolžnostih, pravicah, področju in načinu, po katerem se izvaja državna kontrola domačih in inozemskih proizvodov; 2.) da predpiše sporazumno z ministrom za finance in z ministrom za trgovino in industrijo: pravilnike o prodajanju bioloških proizvodov; o dajanju dovolitev za izdelovanje bioloških proizvodov; o posebnih taksah za vse te dovolitve, o načinu, po katerem še pobirajo in uporabljajo; 3.) da predpiše s pravilnikom, kateri proizvodi naj se izdelujejo v kakšnem zavodu, razdelitev dela med državnimi kontrolorji, načine, po katerih se razpečavajo proizvodi, načine, po katerih se vkladajo in čuvajo biološki proizvodi, kakor tudi cenovnike za prodajanje bioloških proizvodov v lekarnah. §23. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi z dnem, ko se razglasi v «Služ-benih Novinah*. V Beogradu, dne 31.januarja 1930. Aleksander s. r. Minister Predsednik za socialno politiko ministrskega sveta, in narodno zdravje: minister za notranje posle, dr. M. Drinkovič s. r. 6astni adjutant Njegovega Veličanstva Videl in pritisnil kralja> državni pečat divizijski general: čuvar državnega pečata, ^ g f • minister pravde: dr. M. Srškič s. r. (L. S.) 148. Mi Aleksander I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, predpisujemo in proglašamo ina predlog Našega ministra pravde po zaslišanju predsednika Našega • ministrskega sveta Zakon o islamski verski zajednici kraljevine Jugoslavije.* § l. Vsi muslimani v kraljevini Jugoslaviji sestavljajo sainostalno islamsko versko zajednico pod reis-ul-ulemo kot vrhovnim verskim starejšino. Islamska verska zajednica javno izpoveduje in uči svojo islamsko vero, javno opravlja svojo islamske verske dolžnosti ter sainostalno upravlja in ureja svoje verske, versko-prosvetne in vakufske posle. § 2. Organi islamske verske zajednico so: 1.) džematski medžlis, z džematskim imamom na čelu; 2.) sreslko vakufsko-mearifsko poverjenstvo, s šeriatskim sodnikom na čelu; 3.) muftijstvo; 4.) ulema-medžlis v Sarajevu in ulema-medžlis v Skoplju; 5.) vakufsko-mearifski zbor v (Sarajevu in vakuf-sko-mearifski svet v Skoplju; 6.) vrhovno versko starejšimstvo v Beogradu, z reis-ul-ulemo na čelu. Sestava organov, omenjenih v predhodnem odstavku, kakor tudi njih področje in pristojnost se določi z ustavo islamske verske zajednico. § 3. Postopanje za volitev reis-ul-ulome, članov ulema-medžlisa in muftij se predjuše s posebnim zakonom, kolikor ni določeno z odredbo § 21. § 4. Reis-ul-ulemo, člane ulema modžlisa in muftije postavlja kralj z ukazom na predlog ministra pravde, podan v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta. Reis-ul-ulema dobi pooblastitev (menšuro) za opravljanje verskih poslov od posebe sklicanega zbora, ki se sestane v Beogradu in g-a sestavljajo: vsi člani obeh ulema-medžlisov, po trije izvoljeni člani obeh vakufsko-mearifskih zborov in vsi člani obeh vrhovnih šerijatskih sodišč. § 5. Islamska verska zajednica upravlja sainostalno versko imovino, vakufe (zadužbine) ter svobodno razpolaga z njuni v mejah tega zakona in svoje ustave, toda pod vrhovnim nadzorstvom države. Pristojna islamska verska oblastva odločajo sainostalno o sprejemanju vakufov (zadužbin), ki so določeni za verske namene. Islamska verska zajednica, ki vrši po postopanju o svojem računovodstvu, katero se predpiše z uredbo, po svojih pristojnih oblastvih kontrolo svojih dohodkov in razhodkov, spada po odredbi drugega odstavka člena 2. zakona o glavni kontroli pod vrhovno nadzorstvo glavne kontrole toliko, da je glavna kontrola upravičena, kontrolirati potroš -k dohodkov po pokazani potrebi s pregledi bodisi na zahtevo ministra pravde, bodisi samih pristojnih ob-lastev islamske verske zajednice. § 6. Islamska verska zajednica in poedine ustanove, določene z njeno ustavo, so pravno osebe, sposobni', po predpisih zakonov pridobivati in imeti tako premične kakor tudi nepremične imovine in izvrševati vse pravice, ki jim pripadajo kot taki. § 7. . Islamsko versko zajednico predstavlja pred državo reis-ul-ulema ali njegov namestnik, poedina muftijstva pa muftija ali njegov namestnik, odnosno, kjer teh ni, Serijatski sodnik. Imovinskopravne koristi islamske verske zajednico zastopajo pred državnimi oblastvi oni organi, ki jih določi ustava. Za izvrševanje, pristojno izdanih in na zakonu osnovanih naredb in polnoveljavnih sklepov vseh islamskih verskih oblastev in organov dajo državna in samoupravna oblastva na zahtevo pristojnih verskih oblastev administrativno pomoč. § 9. Službeno dopisovanje in denarna pošta vseh islamskih verskih oblastev in organov je oproščena plačevanja poštnine in telegrafske' takse. § 10. Vsa državna oblastva, ki uvedejo po svoji pristojnosti zoper islamskega verskega uslužbenca kazensko postopanje, morajo o tem kakor tudi o končni odločbi, ki jo izdado o tem predmetu, takoj obvestiti pristojno muftijstvo. Vse one osebe, ki opravljajo po pristojni postavitvi vorsiko islamsko službo, niso zavezane, vršiti osebno onih javnih poslov, ki nasprotujejo njih verskemu poklicu in ugledu. § 12. Islamska verska zajednica pokriva svojo potrebščine: 1.) z dohodki vseh verskih in vakufsko-mearifskih posestev in fondov; 2.) z verskimi taksami; 3.) s posebno odmero na dohodke poedinih samostalnik vakufov; 4.) s prostovoljnimi prispevki in vasijeti; 5.) z eventualno podporo političnoupravnih občin; fi.) s stalno državno podporo iz § 23.; 7.) z verskimi dokladami iz § 14. Za v sa uradna dejanja vtiskih 'in vakufsko-mea-rifskih organov se plačuje samo ona taksa, ki jo predpiše vakufsko-mearifski zbor s posebnim pravilnikom, odobrenim od ministra pravde sporazumno z ministrom za finance. Ta taksa se pobira v korist, islamske verske zajednice. § 14. Doklado na neposrednji davek, ki ga plačujejo obdavčenci islamske vere v državi, so upravičeni razpisati vakufsko-mearifski zbor, sresko vakufsko-mearifsko poverjenstvo in džematski me Ižlis. in sic<>r samo, če' dohodki v § 12. od 1.) do 6.) ne morejo pokriti razhodkov, določenih v razpisu. .Sklep o razpisu teh doklad za vnaprej odrejen čas postane polnoveljaven, ko ga odobri minister za finance sporazumno z ministrom pravde. Te odobritve ni treba za doklade do 10 % na neposrednji državni davek, ki jih razpisujejo džematski medžlisi po sklepu dže-matskega zbora, sprejetem od 75 % davčne moči v džematu. Za njih sklepe je treba’ samo odobritve pristojnega vakufsko-mearifskega zbora. § 15- Verske doklade zbirajo organi državne davčne administracije istočasno in povsem po predpisih za državne davščine ter jih oddajajo v trimesečnih obrokih pristojnemu Verskemu organu, ki je predpisal to doklado. § !«• Vseh javnih davščin se opraščajo zgradbe, namenjene službi božji in versko-prosvetnim in dobrodelnim ustanovam, nadalje zavodi za verske potrebe; islamska pokopališča; domovi aktivnih verskih uslužbencev, ki so lastnina islamske verske zajednice. ter so namenjeni za njih stanovanje; domovi islamskih verskih uradov; kulturnozgodovinski spomeniki, in hišni okoliši naštetih ustanov, § 17. V vseh državnih in zasebnih šolah se poučuje verouk v soglasnosti s pristojnim islamskim verskim oblastvom po odredbah zakona o teh šolah. Učenci islamske vere ne smejo sodelovati pri nobeni slavnosti, ki ima obeležje slavnosti izključno druge vere, in ji tudi ne prisostvovati bodisi v šoli. bodisi izven šole. Učne načrte in programe za poučevanje verouka predpisuje pristojni minister, vpoštevaje potrebe verskega vzgajanja, na predlog ulema-medžlisa. Za učno knjige verouka veljajo predpisi zakona o učnih knjigah. Za vse učne knjige daje glede njih verske vsebino odobritev ulema-medžlis. V državnih osnovnih šolah smejo poučevati verouk kvalificirani imami ali posebni veroučitelji po predpisih zakona o narodnih šolah. Kjer po zakonu ali drugače ni možno, da bi poučeval islamski verouk imam ali veroučitelj, vrši ta pouk oni učitelj te šole, ki je islamske vere. Veroučitelje-imame postavlja na vseh narodnih šolah minister za prosveto izmed kandidatov, ki jih predlaga pristojno versko oblastvo. Veroučitelje na ostalih državnih srednjih in strokovnih šolah postavlja pristojni minister izmed kandidatov, ki predlože odobritev pristojnega verskega oblastva. da smejo poučevati islamski verouk na srednjih šolah. Vse veroučitelje premešča in razrešuje dolžnosti pristojni minister po odredbah šolskega zakona. § 18. V se islamsk e verske avtonomne šole so pod upravo in nadzorstvom pristojnega verskega oblastva. O ustanavljanju teh šol odloča pristojno islamsko versko oblastvo. To predpisuje zanje učni načrt in program poučevanja ter postavlja in razrešuje njih upravnike. Ministrstvo za prosveto izdaja odobritve za ustanavljanje teh šol in za učni načrt. Pristojno islamsko versko oblastvo skrbi za posebno izobrazbo učiteljskega in vzgojiteljskega osebja na islamskih verskih avtonomnih šolah ter ga postavlja in razrešuje. Pristojni verski organi vodijo neposrednje nadzorstvo nad temi šolami ter podajajo poročila o tem in predloge o postavljanju in razreševanju učiteljev in vzgojiteljev ulema-medžlisu. Vrhovno nadzorstvo tudi nad temi šolami vodi minister za prosveto. § 19. Imamo v državnih bolnicah, kazenskih in njim podobnih zavodih in drugih državnih ustanovah postavlja na predlog ulema-medžlisa pristojni minister. f § 20. w Če se ustanovi državna šorijatsko-pravna, odnosno islamska verska fakulteta ali druga državna visoka šola z veljavo fakultete, mora paziti in gledati vrhovno versko starejšinstvo na to, da so predavanja na tej fakulteti, odnosno visoki verski šoli, v soglasnosti z nauki islamske vere. Če se dokažejo nesoglasnosti, odredi minister za prosveto, česar je treba, da se odpravijo. Profesorji in docenti fakultete, omenjene v predhodnem odstavku, ki se volijo po zakonu o univerzah. se postavljajo, ko se je predhodno ugotovila tudi kandidatova verska sposobnost z oceno ulema-medžlisa. Prehodne in končne odredbe. § 31. Z dnem, ko stopi ta zakon v veljavo, se dado reis-ul-ulemi za Bosno in Hercegovino na razpolago vrhovni muftija za Srbijo in Črno goro, vsi člani ulema-medžlisa in vrhovnega muftijstva kakor tuli vsi muftije omenjenih območij. S kraljevim ukazom na predlog ministra pravde, podan v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta, se postavijo: prvi reis-ul-ulema v Beogradu, štirje člani ulema-medžlisa s sedežem v Sarajevu in štirje člani ulema-medžlisa s sedežem v Skoplju; prav tako se postavi devet muftij, ki jim odredi minister pravde službeni kraj. Sedež in teritorialno pristojnost muftijstev odredi ustava islamsko verske zajednice. Kolikor se mesta, omenjena v predhodnem odstavku, ne popolnijo i/,med dosedanjih uslužbencev, ki se postavljajo s tem zakonom na razpoloženje, se morajo ti uslužbenci v treh mesecih od dne, ko stopi ta zakon v veljavo, upokojiti, odnosno odpustiti iz službe, po veljavnih zakonskih predpisih. § 22. Ustavo islamske verske zajednice sklenejo v skupni seji pod predsedništvom reis-ul-uleme vsi člani obeh ulema-medžlisov, vsi muftije in vsi člani obeh vrhovnih šerijatskih sodišč. Minister pravde predpiše s pravilnikom način, po katerem naj se vrši ta seja. Ustava islamske verske zajednice se predloži ministru pravde, ta pa jo predloži, ko jo je usvojil, kralju v uzakonitev. § 23. Ob prevedbi islamskih verskih uradov, ustanov in oseb z državnega proračuna na proračun islamske verske zajednice se določi z uredbo ministra pravde in ministra za finance, koliko podporo iz državnih sredstev naj prejema islamska verska zajednica stalno po državnem proračunu. Ko se določa ta državna podpora, je treba vzeti v poštev one dosedanje razhodke po finančnem zakonu in državnem pmračunu za leto 1929./1930., ki se nanašajo na one islamske verske urade, ustanove in osebe, ki prehajajo z državnega proračuna na proračun islamske verske zajednice, in zneske tako zvane bire v Srbiji, zajamčene z dosedanjim zakonom, kakor tudi vsote, potrebne za pokrivanje vseh osebnih in materialnih razhodkov vrhovnega verskega starejsiu-stva v Beogradu in ulcma-medžlisa v Skoplju. § 24. Islamska verska doklada, ki se je pobirala po dosedanjih zakonskih predpisih v Bosni in Hercegovini, se pobira še nadalje, dokler se ne predpiše nova doklada po odredbi § 14. tega zakona, ter se porablja za iste potrebe, za katere se je porablja a doslej. § 25. Minister pravde se pooblašča, predpisati v uredbo vse natančnejšo odredbe, potrebne za izvrševanje tega zakona, vpoštevaje predloge vrhovnega verskega starejšinstva. § 26. Organizacija, določena s tem zakonom in z usta', o islamske verske zajednice, se mora izvesti najdlje v enem letu od dne, ko stopi ustava islamske verske zajednice v veljavo. Ko stopi ta zakon v veljavo, prestanejo veljati: zakon n statutu za avtonomno upravo islamskih verskih in vakufsko-mearifskih poslov v Bosni in Hercegovini z dne 15. aprila 1929. kakor tudi vsi drugi zakoni, vse druge uredbe in vsi drugi predpisi o predmetu tega zakona. Vse posle, ki so jih opravljala dosedanja vakuf-sko-mearifska in ostala verska oblastva, razen ob-lastev, omenjenih v § 21., drugem odstavku, opravljajo, dokler se ne sklene ustava islamske v-u-ke zajednice in dokler se ne organizirajo nova oblastva, posebna poverjenstva, ki jih postavi minister pravdo. Zn oblastva, omenjana v § 21., drugem odstavki), kakor tudi za poverjenstva predpiše minister pravde, dokler se- nq sklene ustava islamske versko zajednice, z uredbo pristojnost in področje. § 27. Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se razglasi v »Službenih Novinah*. V Beogradu, dne 31.januarja 1930.: br. 10.580 Z—92. Aleksander s. r. Minister pravde: Predsednik dr. M. Srškič s. r. ministrskega sveta, . . . minister Videl m pritisnil ya notranje posle) državni pečat, častni adjutant čuvar državnega pečata, Njegovega Veličanstva minister pravde: ' kraj ja, dr. M. Srškič s. r. divizijski general: (L. S.) Peter Živkovič s. r. 149. Popravek k zakonu o banski upravi. V tem zakonu (Uradni list z dne 20. noVembra 1929., št. 1/1) naj se vpiše za četrto vrsto drugega odstavka v § 51. nastopna izpuščena vrsta: kretnih službenih poslov podrejeni sroskemu načel- 150. Popravek k zakonu o zaščiti avtorske pravice.* V tern zakonu (Uradni list z dne 25. januarja 1930., št. 109/24) se mora glasiti začetek drugega stavka v četrtem odstavku § 53.: Če ne zastopajo avtorjeve moralne pravice dediči,... * Priobčen po »Službenih Novinah kraljevine Jugoslavije* z dne 15. februarja 1930., št. 3G/XIII. .......................... Dredbe osrednje vlade. 151. Na podstavi § 2om or »k ega pravilnika, po katerem se smo zaradi carinskega nadzorstva časih odrejati tudi spremljanje teh ladij. Naposled imajo tudi po zakonu o organizaciji finančne kontrole — členu 23. —- organi finančne kontrole pravico, ustavljati voznike, ki prevažajo blago ali se bavijo s prevažanjem blaga, ter se uver-jati o vsem, kar jim jo naloženo v dolžnost. Vse to nalaga vsem voznikom, pa tudi privilegiranim parnikom v plovitvi dolžnost, da morajo ugoditi pozivu organov, ki opravljajo carinsko nadzorstvo, tor jim dati na zahtevo potrebna obvestila o blagu, pošiljatelju in prejemniku blaga kakor tudi o ostalih podatkih, ki so nanašajo na kretanje blaga v privilegirani plovitvi, Privilegirani parniki, ki ne izpolnijo teh dolžnosti, store dejanje, kaznivo po členu 63. carinsko-pomorskega pravilnika, če nima njih postopanje za posledico odgovornosti iz členov 58. in 62. carineko-pomorskega pravilnika. V Beogradu, dne 25. januarja 1930.; št. 3153—TV. Pomočnik ministra za finance: dr. Fran Gospodnetič s. r. * »Službene Novine kraljevino Jugoslavijo z dne 7. februarja 1930., št. 29/X. ** »Službene Novine kraljevine Jugoslavije» z dne 31 januarja 1930.. št. 23/TX. .•••HINII|||||||U||||llllt|lllnMM|».... Razne objave iz «Službenih Novins>. Številka 34 z dne 13. februarja 1930.': Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 27. januarja 1930.; Odlikovana sta: z redom sv. Save V. vrste dr. S v e t o 1 j Blaž, profesor na državni trgovinski akademiji v Ljubljani; z zlato svetinjo za marljivo službovanje D o 1 a k Adolf, strokovni učitelj na državni srednji tehnični šoli v Ljubljani. Odlok ministra za gradbe z dne 18. decembra 1929.: Premeščene so (premeščen jej poštne in telegrafske uradnice (poštni in telegrafski uradnik); v 4. skupini II. kategorije Grad Ivanka z Grosupljega v Grahovo pri Cerknici. Lenko Ana od poštnega in telegrafskega urada \ Ljubljani 1 v Žalec, K o c i -j a n č i č Mara iz Žalca in B o z 1 a j Iva iz Planine pri Rakeku k poštnemu in telegrafskemu uradu v Ljubljani 1 in Porenta Marija iz Sevnice k poštnemu in telegrafskemu uradu v Ljubljani 3; v 3. skupini II. kategorije Smolič Rafaela iz Hrastnika v Ormož, Kokalj Anica iz Apač v Petrovac Bački (vse na prošnjo) in M i 1 o ž i č - L i n d i č Drago od poštnega in telegrafskega urada v Ljubljani 1 v Sevnico (po službeni potrebi). — Premeščena sta nadalje poštni in telegrafski manipulant (poštna in telegrafska manipulantki ja) v 3. skupini TIL kategorije Puhan Nikolaj iz Kosovske Mitroviče v Mursko Soboto in M r a k Franja iz Šmartnega ob Paki v Ribnico na Dolenjskem (oba na prošnjo). Številka 35 z dne 14. februarja 1930.; Knjiga, ki jo je prepovedano uvažati in razširjati. — Z odlokom ministrstva za notranje posle I. br. 3340 z dne 6. februarja 1930. je prepovedano, uvažati v našo državo in razširjati v njej knjigo »Rabok Vagyunk Mostanaig», ki jo je izdal v madžarskem jeziku v Budimpešti Mesterhazy Ambrozij, ker tendenčno prikazuje razmere v naši državi. Številka 36 z dne 15. februarja 1930.: Dekret ministra za finance z dne 7. februarja 1930.; Ing. P 1 a z z e r i a n o Rudolf v Ljubljani sme izvrševati javno prakso v vsej kraljevini specialne iz elektrotehnične stroke. Številka 37 z dne 17. februarja 1930.: Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dno 27. ja nuarja 1930.: Postavljeni so po službeni potrebi v dosedanji skupini dosedanje kategorije; za finančna svetnika: dravske finančne direkcije Perne Hinko, finančni svetnik zetske finančne direkcije pri finančnem inšpektoratu v Kosovski Mitroviči, in dunavske finančne direkcije pri finančnem inšpektoratu v Kragujevcu dr. Valjavec Ljudevit, finančni svetnik dravsko finančne direkcije — oba v 4. skupini I. kategorije; za finančna tajnika: dravske finančne direkcije Predikaka Ivan, finančni tajnik dunavske finančne direkcije pri finančnem inšpektoratu v Kragujevcu, in zetske finančne direkcije pri finančnem inšpektoratu v Kosovski Mitroviči š k o f I j e k Konrad, finančni tajnik dravske finančne direkcije — oba v 6. skupini I. kategorije. Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dno 21. januarja 1930.: Pomaknjen je iz 2. skupine II. kategorije v 1. skupino II. kategorije Brinšek Stanko, katastrski geometer pri katastrski upravi v Ljubljani. Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 30. januarja 1930.: Postavljen jo po službeni potrebi zi davčnega kontrolorja v 2. skupini II. kategorije pri davčni upravi za mesto Beograd Damjan Viktor, davčni kontrolor v isti skupini iste kategorije pri davčni upravi v Logatcu. Ukaz Njegovega Veličanstva 'kralja z dne 27. januarja 1930.: Postavljeni so po službeni potrebi v dosedanji skupini dosedanje kategorije davčni kontrolorji v 2. skupini II. kategorije: Pirnat Vinko, doslej pri davčni upravi v Kranju, za davčnega kontrolorja in vršilca dolžnosti šefa davčne uprave v Radovljici; iS c h w a r z Ivan, doslej pri davčni upravi v Škofji Loki, za davčnega kontrolorja pri davčni upravi v Kranju; Prezelj Fran, doslej pri davčni upravi v Ljubljani (za mesto), za davčnega kontrolorja pri davčni upravi v Ljubljani (za okolico); B a-d i u r a Josip, doslej pri davčni upravi v Ljubljani (za mesto), za davčnega kontrolorja pri davčni upravi v Ljubljani (za okolico); I v anSič'Ciril, doslej pri davčni upravi v Ljubljani (za okolico), za davčnega kontrolorja pri davčni upravi v Ljubljani (za mest >). Odlok ministra pravde z dne 4. februarja 1930.: Postavljen je dr. Mlinar Jakob, sodniški pripravnik okrožnega sodišča v Mariboru v 8. skupini I. kategorije, za pisarja upravnega sodišča v Celju v dosedanji skupini dosedanje (kategorije. Odlok ministra za finance z dne 15. januarja 1930.; Postavljen je K os tič Nikola, višji finančni tajnik v 5. skupini T. kategorije pri dravski finančni direkciji v Ljubljani, za šefa odseka za carine pri isti direkciji. Odlok ministra za finance z dne 22. junija 1929.: Postavljena sta pri finančni direkciji v Ljubljani, oddelku za državno računovodstvo, za knjigovodji v 3. skupini II. kategorije Zupan Bogdan in-Vrli o v e c Anton, pomožna knjigovodji pri istem oddelku v 4. skupini n. kategorije. Številka 38 z dne 18. februarja 1930.: Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 9. januarja 1930.: Postavljeni so v dravski banovini: za banskega svetnika kraljevske banske uprave drav- I ske banovine v 4. skupini I. kategorije Senekovič A. Miroslav, banski svetnik iste uprave v 5. skupini I. kategorije; za tajnika kraljevske banske uprave dravsko banovine v 4. skupini I. kategorije MulaČek K. Rajko, tajnik iste uprave v 5. skupini I. kategorije; za tajnika kraljevske banske uprave dravske banovine v 5. skupini 1. kategorije Pozdič Fran in Novak F. Stanko, tajnika isto uprave v 0. skupini I. kategorije; za policijskega svetnika uprave policije v Ljubljani v 4. a) skupku I. kategorije dr. Mleku š J. Josip, policijski svetnik isto uprave v 4. skupini I. kategorije; za policijska svetnika predstojništva mestne policije v Mariboru v 4. skupini I. kategorije Poe te v šok K. Karel in Puš Gustav, policijska svetnika istega predstojništva v 5. skupini I. kategorije; za sresko načelnike na dosedanjih službenih mestih: v 4. a) skupini I. kategorije: kranjskega sreza Žnidarčič R. Josip in novomeškega sreza Kaki M. Matija, oba doslej v 4. skupini I. kategorije; v 4. skupini I. kategorije: laškega sreza Pinkava J. Lu-dovik, celjskega sroza dr. Hubad J. Josip, prevaljskega sreza K o r o p e c J. Rihard — vsi doslej v 5. skupini I. (kategorije; za sreska podnačelnika na dosedanjih službenih mestih v 4. skupini I. kategorije: litijskega sreza dr. Senekovič M. Ivan in celjskega sreza Klopčič T. Ludovik — oba doslej v 5. skupini I. kategorije; za sreske načelnike na dosedanjih službenih mestih v 4. skupini I. (kategorije; logaškega sreza Poklukar M. Ciril, konjiškega sreza Trstenjak L. Dragotin, ptujskega sreza dr. Vavpotič Peter, šmarskega sreza dr. K a r t i n F. Herbert in murskosoboškega sreza Lipovšek Gašper; za sreskega podnačelnika radovljiškega sreza v 4. skupini I. kategorije dr. T e -k a v č i č L. Karel, sreski podnačelnik istega sreza v 5. skupini I. kategorije; za tajnika-starejšino sreske ekspoziture v Škofji Loki v 4. skupini I. kategorije dr. Maraš Dionizij, tajnik-starejšina iste ekspoziture v 5. skupini I. kategorije; za sreskega načelnika za srez Maribor-desni breg v 5. skupini I. kategorije dr. Hacin L. Lovro, sreski načelniK istega sreza v 6. skupini I. kategorije; za komisarja železniške in obmejne policije na Rakeku v 2. skupini II. kategorije Bravničar J. Slavko, komisar iste policije v 3. skupini II. kategorije; za upravno-pisarniškega uradnika sreskega načelstva litijskega sreza v 1. skupini ni. kategorije Flis Valentin, upravnopisarniški uradnik istega načelstva v 2. skupini in. kategorije. Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. — Odgovorni urednik: Funtek Anton v Ljubljani. Tiska in zalaga: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Ambrožič Miroslav v Ljubljani.