Posamezni Izvod 1.30 Sil., mesečna naročnina 5 šilingov.
V.h.b. H11* "J/ ^ n y
Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uicd lištvo in uprava: CeloveoKlagenlutt, Gasometergasse 10, telefon i>6-24. Glavni urednik: Rado Janežič, ougovom urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov:
Celovec-Klaeenluri 2. Posti uh 124.
Letnik XIV.
Olovee* petek. 16. januar 1959
Štev. 3 (870)
Die Schulkommission kommt
Am 22. September 1958 hatte der Lam-deshnnp’mann von Karaten den bokannten Sehui«. tass heraur.gegeben, der prnktisch tJie 1945 bestehonde und verfnr.sungs-mascig fundierte zwcisprachige Schule li-quldiort.
Dar. in Schulr.achen iibergeerdnete Bun-demrdcustcrium fiir Unterricht in Wien crklarte am 23. September 1958, dass cs die rochtliche und padngogir.che Seite do" Erlasnor. ttbomriife. Die~e Uberpriiiung bat trotz der Vfelzahl der Juri.r.ten und Pada-gogen im Untcrrichtsministerium reichlicb Longe godauort.
In der Budgetdebatte kiindigte der Bun-deominister fiir Unterricht Dr. Heinz Drim-mel otne Koirminsion an, die on Ort und Ste’le die durch den verfasrangsvidrinora Erlan rte® Landoshaunfmmuies ven Karaten geimhaffemi Lane iiberpriifcn ro'I.
Von sloivcnincher Seite wurden die misrllobigcji Vorfalle in der Abm.eldungs-
Ala Lehrer, der sieit ihrem Bestehen ara der zweisprachiqen Volksschule unter-richtet hat, mochte ich ednina! d!e jiing-st.en Vorgange und die heutigen Zustande an den. Sudkamtacr Schulen a,us eter Schau des Unterrichtemdieni und Erziehenden, be-leuchtera. Dar® ich dabei gez,wungera bin, nnch omUtische Fragen zu stre!fen, ist Ver-atariidlich, dmn dre z,weiisprachige: Schule war seit. ihrem; Bestehen niemals e'n rein padagogisches Problem1, sondem v/urde immer wieder zu einem Poilitikum gemacht.
Die Vercrdming iiber das zvzeisprachige Sr,hu.lwesen war im Jaihre 1945 mtstan-detn, aus dem, ohrlichen Willen, mit der unriihmlichen VorgangenheH de® Siid-kamtner Schulwes,ens Schluss zu machen und die Bcziehungcn z,wischein den Ejeiu-tr.chen uradi den, Slowemera im Lande auf die neue Gmndlage der Gleichberechti-gung, der nationaten Duldnamkcit und der gegemseitigen Hochacht.ung zu stollen. Sie solita an ali© Schiiter die gleichen Anfoir-derungem stellen, sie solite kome Volks-gruppe bevorzugen und keine dliskriminiei-ren. Diese Gedankcngange wurd!cn damah) von den Vertretern aller politischen
Es sohi en fost, alsi hatte m,an in Karaten erfolgreich einen Weg beschritten, der beispielhaft fiir das Zusammcnlebcn rneh-rerer Volker in einem gemeinsamen Lande hatte wordien konnen.
Fiir den ehrlich wcirerad!en, dtein, natio-nalen Che.uvinismus cntsngend,en Lehrer stellto die zvzeisprachige Schule eine scho-be Erziahungsaufgabe dar. Jedle® Kind wurde in seiner tatsachlichen Mutterspra-| che angesprochen, Icrnte so zunachst in dieser die Geheiirruvsse des er sten Lese-untorrichtes konjnen und1 lem,te auch sei-ne andersispirechenden Mitrchuler verste-hen. Welch ein gewaltiger Unterschied zur : utraguistischen Schule, in welcher wir (ich spreche Von der Schule, diet ich be-snchtei) niemals: ein Wcrt in unrerer Mut-tersprache gchort haben,, obwcihl an der j ganzan Schule kein deutsches Kind v/ar! Und! in der 1945 geschaffencn zweispra-chigen Schu’e gab esi aber keinen. Lehrer, der aiuch nur ein Kind mit dletm Erlernen einer zweiten Sprache terrorisiert. hatte, es soi den.n, man woillte den gesamten Unterricht, also- auch den Rechenunter-richt usw. als Tcirror hrartellen. Der »Spra-chenterrer« ist, und bleibt eine Erfindung der Politiker und der n,cmnm,alklugen Zei-tungsleuta, dae sedt j,e her beisiser ihre Fin-
periode vem 22. September 1958 bis 7. Oktober 1958 im »Memorandum der Kamtncr Slnwenen zur Schulirage« aus-fiihrlich dargestellt.
Nun kommt am 19. Jarmer 1959 die mi-nir.terielle Kommlssion In". Lnnd und will bis zum 31. Janncr 1959 eine Reihe von Schulen in Siidkamten bereisen. Padagc-gen und Jurinten werden der Kommlssion angehoren und es ist anzunehmen, dass die Kommin-.lon auch noch in Karaten eine zahlenmas ige Verstarkung erfahren wird.
Da es s’ch ausdriicklich um eine Angc-legerheit lin ude't, die die Minderheit in or sfer Linie betrifft, w3re unter normalen Umstanden wohl zu erwarten, dass auch Piidnur.gcn und Juristen aus den Reihen der Karatner Slorvenen beigezogen wer-den. In Karaten aber r.ind die Dinge ge-rade in dicner Hinsicht a'lcs eher als normal und man wird es sicherlich vermei-
Parteiien, in, einer feierlichen Landtags-sitzung bekrafbgt. ledes Kind, g’eichgiil-tig w el c h er Mutterrprache, solite in sei-ner Muttersprache: griindlich ansgebildet, daneben aber auch bereits in den ersten SchuVahren. in die Lhm fremdle Sprache des Nachbarvolkes eingefiihrt werden. Gc-genseitiges Verstehenkonnen solite den Riickfall in die: verhangnisvcillen Fehlcir den jungsten Vergangenheit veThindem helfen. Durch hewusste Absagel an das eigene Ich solite so eine Moglichkeit ge-schaffen werden, den Siedbmgsr und Bes vo > k er ungsverh a 11 n i ssen im Siid karatner Raum Rechnung zu tragen und die gerech-teete Form d'er gemeinsamem Erzieihung der Kinder beideir Zungen zn erreichen.
Soi weit — so gut. Die Durchfuhrung der Verordnung stieissi nur in den ersten Ta-gen vereinzelt auf geringfugige lokale Widerstand:e — die heutigen Bannertra-ger dtei Kampifesi gegen die Slowen,en wa-ren ja damals, aus bekannten Griinden v/eitgehend aus dem polit’sichen Leben ausgeschaltet. Auch die Emuchterung nach dlem Zusammenibruch des1 diritten Reiche© sass vielen heutei besonders aktiven »Kampfern« noch stark in den Gliedem.
ger von der Schule gelassen hatten; sie seheini ja doch alles nur durch ihrc' Partei-brille, wahrend! sie die tieferen inneren Zuaammenhange nicht begreifen. konnen oder wo!len, Vielfach vielleicht aiuch nicht durfen.
In ali diesem naticnalen Sturmen hat siich die zwe'sprachige Schule welter bcwahrt, schickte ihre Schiller, anderen Schvilem ebenbiirtig ausgebildet, in die Haupt- und Mittelschulen, Man begann abeir bereits auf Grand: von 11 nt.ers ch ri f tensamml u n gen, unter Duldiung und mit Kenntnis der Schulbehorden, Stein um Stein aus dieser Verordnung auszubrechen. In Griffen und andorsivo wurde stillschweigeind der Sloi-wenischunterricht liquidiert. Die Laiuheit, die unentschlossene, Haltung der Schulbe-hdrden aber waren Ol ins Feuer dler Na-tionalisten. Sie stiessetn, immer wedter Vor. Sie wagten bereits Schiilerstreiks^ we)che wchl sonst uberall in Dsterreich sofert rigorce unterbunden wcrden waren. In Karaten allerdings war es mdglich, dass da® Blati der s.tarksten Partei im Lande den Organisatoren Straffreiheit Vorsprach.
Nun ist aber fiir den Lehrer in der Schule nicht dlasi politische B ekon n t ni s der Eltera undl die mit mehr ' odier weniger Druck erreichte Abmeldimg des Schiilesrs
den, den SIowencn einen Einblick in die tatsachlichen Verha tnisse auf dem Schul-sektor zu gewahren.
Bei diese m aussergevvohnlichon Becuch einer minntorioUen Kommlssion in Siid-kamte.n ergeben slch zwei wcsentliche Fragen:
1,	Wlrd die Kommlssion tat ach ich die Verhaitnisse sohen woIIen wie sie sind, oder hat sie nur die Aufgabe, fur die Uffenflichke.it uird ^las Ausland die vell-zegene -Vciletzung der eingegangenen Verpflichtungen zu decken?
2.	Werden die Lnhrorschaft und die zu-standigen Schulaufsichtsorgane den Mut aufliringen, der Kommis~ion das gesnmte padagegische Problem vor Augen zu fiih-ren, dm s;ch nach der Abmeldung der nicht deutsch sprechenden Kinder ergibt, oder wird mm grundsatzlich bemttht sein, der minisieriellen Kommission pot^mkin-sche Dorfer und Attrappen vorzufiihren?
vem S’owen,ischunterrichte masngebend, sendern einzig und allein die Soracho, die das Kind vom Eltemhaus mitbringt. Das musote mara nach der Abmeldung selbsit beim Landtesschulrat einsehera, der die La-ge ja: keranon miisste. Es, kam zum. WiedeT-anmeildUngserlass. Kaum war er beikarmt gesvorden, stiirzteni sich die Propagandi-sten ncchmalsi auf die Eltern d;er Vom Slo-wera:schunterricht abgemeldeten Kinder und bearbeitet.cn sie mit allen Mittoln und Loickungen, dcich die G e s i n nun.g nicht wieder zu andiem. So ist es klar, dass: nur wenige Eltera es wagten, ihr Unrccht am oigenen Kinde wiedcr gut zu machen,
Das wahre Bild
Was durch den Abmeldumgserla©,s, ge-schehen kennte, mdge ein praktisiches Bei-sp:el einer Sikikamtner Schule zeigen: Nach oibjektiver Feststellung boherrschten beimi Schuleintritt knapp 7 ft/o der Schiller die deutsche Sprache, 8G °/o sprachen nur slcwenisch, weitcre 7 °/n beherrschten leidlich beide Sprachen. Nach griindlicher Bearbotung von Agentcn eines Elternver-eines, d!er in einer anderen Gemeinde s©i-nen Sitz hat und dlesen Schulsprengel mangels ortsiansassiger Hetzer >mitbe-treuen« musste, w u rde eine besitimmte Anzahl von Schiileim abgemeldet. Von den Abgemeldeten sprechen nur 20 °/o aus-schliesslich di'e deutsche Sprache, 20 % verstehen leidlich beide Sprachen, aber 60 ddr Abgemeldeten sprechen nur s!o-
Drei Grundgedanken haben im Jahre 1945 zur Schaffung der zwcisprachigen Schule gefiihrt:
1.	Jeder Schulsprengel seli nur eine S c h u 11 y p e haben, das heisst prakliscli, die Jugend decselben Schulsprengels soli nicht schon im Kindes-alter in verschiedene Schulen und dami! in, verschiedene nationale Loger aufspal-ten und zerrissen werden.
2.	Grundsatzlich soli an der Zweisprochigkeit der Schule f e s t g e h a 11 e n w e r d e n , in einem Gebicte also, das von zwei Vclksteilen bewohnt wird, seli der Jugend beider Telle die Moglichkeit gegeben wrerden, sich gegenseitig kenuen zu lernen und gegen-seitig zu verstehen.
3.	Die bestehen de Orgainisa-tions form der Schule d a r f un-
Delegacija koroških Slovencev
Je bila sprejeta pri vicekanclerju dr. Pittermannu
Na svoječasno prošnjo Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in Narodnega sveta koroških Slovencev za. sprejem pri zvezni vladi je g. vicokancler dr. Pittermann ki trenutno zastopa tudi g. kanclerin, sporočil, da je pripravljen sprejeli delegacijo omenjenih organizacij v četrtek, dne 15. t. m.
Skupna delegacija ZSO in N kS se je na osnovi tega obvestila zgla-s*Ia včeraj pri g. vicekanclerju na Dunaju.
wen,isch. Ein Erfoilg, fiir den die Proraaguit-disten wahrlich ein Verdlienstzedchen be-kommen solltera.
Aus sioifchera »Erfolgen« allein resni ti ert das pad^go-gische Chaos ara diera Unter-kamtner Schulein.. Wenn mara heute von bentimmter Seite viel von der Ruhe: snr'c.ht, die in den Schulen Sudkarnteins eingezo-gen sei, so stimmt d!as nur insofera, daiss die Hetzer mcimentan Waffen?Jtirstand haben:, nachdem man ihrera Machtgelusten die Kinder gornfert und' cliazu dm Lehrera eine ungeheur® unbezahlte Mohrbelastung aufgebiirdleit hat;.
Der Landiesschulrat hat sich aus dler gan-zon Aiiare sehr kiugruhdUsgeizoigen., indem ct fontert: »Es ist Vorsorge zu treffen dass bei allen Kindem der volle Unterr;chtsr orlolg erreicht wird.« Das' ist sishr leicht geschriebefn — machen soli es ja der Lehrer. Als Beispiel: Eine Klagsie, die friiher 2 Abteilimgen hatte, ist nun in de-ren 4 aufgetei.lt; also haben wir g'ucklLch d'u Organtsatiorasform dler eraklassigen Volksschule erreicht. Wieviel Zeit mit dem Stellen der Stillarbeit vert'n vverden muss imd' nachher mit der Durchsicht und wieviel Zeit dan,n, noch fiir den direkten Unterricht libri g bleibt, kanu sich der Fachma nn se,ib st ausrechnen ,
D;e Sloweinisch£tunden in d!er Oberstu-fe, di:e friiher zur Ganze fiir den dlirektan Unterricht zur Verfugung standlein, sind durch diel Beschaftigung dte® KlasGenleh-rers mit der Gruppia der Abgemelrteten im direkten Unteiricht ehenfallsi stark be-schnitten. Dass dann die: Abgem©’deten jewoils weniger U rut cm' ch tsstunden haben, bedeutet fiir jene Schiller, die den Slo-weraisichunterricht weiterbesuchen, eine Bela.stung, dfenn welches K;nd wiirde bei jedem, beb'ebigen Gegenstandei nicht Lie-ber nach Hansie gehen als in dler Schule sitz en?
tir keinen UrasISndcn herab-gemindert w er den, das hclsst, aus einer mchrk'as~igen Volksschule durfen nicht zwei oder mehrere Schulen mit Veniger Klrssen geschaffen werden.
Dler.e Grundgedanken sind heute genau so richtig, wie sie es im Jahre 1945 waren.
Dass es aber im vergangenen Scmmer und Herbst ven. der politischen Seite her nicht darum gina, den deutschen Kindem das Lernen der Sprache des slowenischen MJtbewohners im Lande zu »ersparen«, geht wohl klar aus der Tatsache hervor, dass unter dem Druck dieser politischen Propaganda Hunderte und Tausende Kinder vom Slowenischunterricht abgemeldet vurden, die der deutschen Sprache nicht gewachsen sind und daher dem nur deufschsprachlgen Unterricht nicht zu fol-gen vermOgen.
Auch der letzte Erlass des Karatner Lan-
Die Stimme eines Lehrers
Der Versuch eines neuen Weges
Grundsatzliches

SLo oevuJki plus.. — iz Leta. /i Leta baLf piijiiaLen
»Slovenski ples res lahko s polnim upravičenjem prištevamo med najboljše tovrstne prired tve v Celovcu,« se je glasilo mnenje človeka, ki se poklicno ukvarja z organiziranjem družabnih in plesnih prireditev ter ije takorekoč na tem področju strokovnjak in ve kaj govori.
Dejansko se je tudi letošnji »Slovenski p’es« uspešno uvrstil v zdaj že osem1 etno tradicijo in nudil vsem štev lnim udeležencem vsestranski už:tek ter prijetno sprostitev v veseli družbi. V polni meri je potrdil večletni sloves tega družabnega srečanja, ki vsake leto enkrat združi vse kraje in doline slovenskega in dvojezičnega ozemlja Koroške v glavnem mestu dežele ;n tako bolj kot vse druge prireditve pomeni srečanje naših ljudi iz Zilje, Roža, Podjune ter z Gur.
»SVven-ki pile©« pa ne bi v po'ni meri izpolnil svoje naloge, če ne bi bil povezan tudi z bogatim kultumo-umetniškim sporedom, v katerem leto za letom sodelujejo sloveči solisti in ansambli, ki spadajo' med priznane umetnike no samo v Sloveniji, marveč so z naj večjim uspehom nastopali tudi izven njenih meja!. Med) take brez dvoma soadata tudi solistka ljubljanske Opere V a n da Gorloi-V i č e v a ter violinist Dejan Bravničar, ki sta ob spremi1 avi pianista Leona Engelmana posredovala s vej o dot-
Ljubljansko Gospodarsko razstavišče ja V preteklem letu priredilo 5 strokovnih sejmov, na katerh je sodelovalo skupno 356 domačih in 226 tujih razstavljalcev iz 21 dežel. Sejme je obiskalo skupno 345.000 ljudi.
Gospodarsko razstavišče pa ima tudi za letošnje leto v načrtu 5 specialnih sejmov. Med prvimi bo sejem, »Moda 1959«, IV. specialni sejem konfekcije, modnih tkanin in usnjenih proizvodov Otvoritev tega sejma boi jutri, trajal pa. bo do 25. januarja. Sejem bo povezan z vsakodnevnimi modnimi revijami sodobnega oblačenja, Namen sejma je prikazati neposrednim potrošnikom., kakor tudi izdelovalcem končnih izdelkov in trgovskemu omrežju bogato izbiro najnovejših vzorcev raznih modnih tkanin in usnja, nadalje tovrstnih polizdelkov in končnih izdelkov jugoslo-Vanske konfekcije, tekstilne, obutvene, galanterijske in druge industrije, ki izdeluje razne modna izdelke. Prednost specialnih sejmov mode je zlasti v tem, da lahko proizvajalci na enem mestu in v kratkem času prikazujejo ne samo svoje najnovejše modne izdelke, vzorce in barvo, temveč da hkrati propagirajo tudi uporabo teh modnih novitet v novi modni sezoni.
Od 9. do 17. maja bo v Ljubljani III. mednarodni sejem embalaže. Ta sejem bo združen s podeljevanjem jugoslovanskega Oskarja za embalažo 1959, s strokovnimi kongresi, konferencami, posvetovanji, ekskurzijami itd.
Mednarodna razstava Varilne tehnike bo na Gospoidarskem razstavišču v Ljubljani od 7. do 14. julija, in sicer v času
desschiilrates vem 11. November 1958, dei eine Wiederanmeldung zulasst, Ist nicht imstande, die venverrenen Vcrhalt-nisse zu regeln, wie Falle beweisen, dass Eltem zum Lehrer in die Schule komrnen und bitten, das Kind moge so unterrichtet werden wie vor dem 7. 10. 1958, eine Wie~ deramncMung aber konnten sle nach cige-ner Aussoge insbesonders wegen der wirtschafUichen Abhangigkeit rdeht riskio-ren.
Die • Tafsoche, dass insbesonders nach die;:cm zwciten Erlass in viden Sehulen piaktinch wieder se unterrichtet wird wie vor dem Abmeldungserlass und slch viele Schiller freiwillig am Slowenischunterricht beteillgen, bedeutet aber keineswegs die Wiedorhersteilung der Ordnimg, wohl aber Ist sle ein weiterer Bewels fiir die grund-sStzliche Richtigkeit des im Jahre 1945 elngeschlagenen Weges.
Wa~. soli der Lehrer nun tun, wenn er den vem Slowenischunterrlcht ahgemelde-
vršeno umetnost udeležencem letošnjega »Slovanskega plesa«. (Zal so bili mnogi zaradi okvar pri zvočni napravi prikrajšani za edinstveni užitek tega nastopa.) Višek kulturno-umetniškega dela prireditve pa je bil vsekakor dvakratni nastop »Slovenskega okteta« — ansambla, v katerem je vsak član solist ;n umetnik zase in so tako glasove poo-meznih pevcev kakor tudi harmonijo celotnega zbora z največjim navdušen;em občudovali že da’eč po svetu. To navdušenje ni bilo nič manjši na sobotni prireditvi in so ljudie brez izjeme izražali žel'o, da bi še mogli prisluhniti melodijam, ki se izlivajo iz »zlatih« grl članov okteta.
Vendar pa je, kakor pove že ima, »Slovenski ples« V prvi vrsti namenjen plesu in družabnosti. Za primeren prehod na to področje je zelo posrečeno' poskrbel ansambel »Veseli planšarji«, ki je tokrat prvič nastopal na Koroškem. O poi-sam, eznih članih te skupine je tež^oi govoriti, ker so vsi in vsak posamezni tako posrečeni in domiselni, da so si že takoj od vsega začetka osvojili srca, številne publike. Naj bo to potem glasbeni kvintet, ki je presenetil s temperamentnim izvajanjem zelo pestrega snore-da, ali pevca Nada in Janez, katera sta se predstavila z veselimi popevkami, ali pa humorist Kori, ki je svojo vlogo šaljivca stopnjeval od sodobne te-
medharodnega kongresa strokovnjakov varilne tehnike v Opatiji z namenom, da se občinstvo seznani z najnovejšimi dosežki na tem področju.
Od 28. avgusta do 6. septembra bo V Ljubljani V. mednarodni vinski sejem, ki ga letos nameravajo organizirati na svojstven način, tako da bodo prišla do izraza Vsa vinorodna področja. Posebno zanimiv bo za tujce, ker bo prikazal tudi vso jugoslovansko folklorno bogastvo in turistične zanimivosti.
»Sodobna elektronika«, VI. mednarodni sedem radia, televizije, telekomunikacij in avtomatizacije, bo od 16. do 25. oktobra. Združen bo s konferenco o sestavnih delih.
V Bazovici pri Trstu je skupina neznancev poškodovala spomenik, ki soi ga postavili v spomini na protifašiste, ki so padli pod streli italijanskih fašistov lota 1930. Storilci so izbrisali napis »Smrt fašizmu — svobodo narodu« in postavili na obeh straneh spomenika fašistične liktorske znake. Neznanci so se že leta 1956 spra,-vili nad! spomenik in ga oskrunili. Takrat so razbili kamnite plošče z imeni fašističnih žrtev.
Italijanski fašisti se v svoji gonji proti Slovencem na Tržaškem in Goriškem poslužujejo zelo sličnih metod kot nacistični e’ementi pri nas na Koroškem v gonji proti Slovencem. Še danes so nekaznovani in svobodni, skrunilci in razstreljevalci spomenika protifašističnim borcem V Ve-
ten Schiilem ein Marchen erzahlt und von 38 Schiilem nur zwei den Inhalt verstan-den haben. Will er den Vcrschriften ent-sprechen, so darf er das Marchen in der den Kindera versthndlichen Sprache nicht bringen, will er aber Erzieher sein, so muss er das Um. Eine Unzahl von soleh en Fal-Ien wird uns aus den verschiedenen Schu-len bekannt. Die Weisung des Landes-schulrates: »Es ist Vcrsorge zu treffen, dass bei apen Kindero, der volle Unter-richtserfolg erreicht wird«, ist zu wen.ig, die ministericlle KommLsion wird den Lelirern den praktischen Weg weisen mussen, wie sle mit diesem Kunststiick fertig werdem sollen und konnen; sle wird aber insbesonders gesetzliche Massnahmen vcrschlagen mussen, die einerseits die im Artikel 7 des Dsterrcichischen Staatsver-(rages zu Gunsten der slevvenischen Be-volkerung verankerten Rechte auf dem Gebiete der Schule venvirklichen und andererseits die notwendige Oidnung und Ruhe herstellen we.rden.
me o umetnih satelitih preko prodajanja »suhe robe« do predvajanja modne revije, — vsi so bili tako posrečeni in originalni, da jim ljude gotovo ne bi dali miru, če se ne bi hkrati že veselili tudi na drugi del sporeda, na ples.
Veselo razpoloženje, ki se je med' nastopom ansambla »Veseli planšarji« posebno hitro stopnjevalo, ije potem prevladovalo do jutranjih ur na, obeh plosišč h, kajti godcem-planšarjem se je pridružil še Rudi Platzer s plesnim orkestrom radia Celovec. Lahko rečemo, da nas je tudi ta orkester prijetno presenebl, sai je svoj itak pestri spored za to priložnost obogatil celo za Več slovenskih komadov. Bilo je v polni meri preskrbljeno za vsak okus plesalcev in so prišli na svoj račun tako tisti, ki daieio prednost ljudskim melodijam, kakor tudi oni, ki se raje zavrte ob modemih ritmih.
Na kratko še to: Za začetek je predsednik SPZ dr. Franci Zwitter med približno 1200 udeleženci prireditve, med katerimi ja V razveseljivem številu prevladovala mlada generacija, poleg vseh sodelujočih umetnikov posebej pozdravil še kulturnega ataše'a ambasade FLRJ na Dunaju Djura Pintariča, generalnega konzula Borisa Trampuža, ter ostale člane generalnega konzulata FLRJ v Celovcu in direktorja koncertne direkcije Slovenije prof. Igorja Andrejčiča.
Za zaključek bodi še povedano, da velja Slovenski prosvetni zvezi in vsem ostalim, ki soi se potrudili za uspešni potek letošnjega »Slovenskega plesa«, vsa, pohvala, saj je bila to spet prireditev, o kateri se bo dolgo govorilo, kakor si bodlo številni udeleženci tudi skrbno shranili lepe soominčke v obliki srčkanih lesenih krožničkov, katerih pa je žal prezgodaj zmanjkal oi.
Ravno ob tako uspeli prireditvi pa! se nam zdi, da neslane pripombe v KP-jeV-skem »Voilkswille« n:kakor niso bile n,a mestu in si je list s tem, kakor že pri drugih podobnih priložnostih, izstavil skrajno slabo spričevalo. Uspeha prireditve take neokusnosti gotovo ne morejo zmanjšati in bi raznim N šelbucom povedali le toliko, da koroški Slovenci tudii v bodoče ne bomo iskali nasvetov za svoje delo pri ljudeh, ki v svoji ozkosti preveč radi pozabljajo na načeta; olike in dostojnosti.
likovcu. Vse kaže, da jih varnostne oblasti tudii ne nameravajo izslediti in jih kaznovati. To bi bila edino pravilna poteza, ker s tem bi oblasti dokazale, da; res; branijo demokratični, razvoj, V državi in da so proti nacističnim izgredom, ki samo morejo škodovati mirnemu razvoju v državi.
Kakor so* se koroški nacistični ostanki in nacionalistični nestrpneži v svoji protislovenski gonji spravili tudi nad dvojezične napise, tako so tudi italijanski fašistični elementi raztrosili po Bazovici letake,
V	katerih so grozili, da boi »tek1 a kri«, če bodo tržaške oblasti uvedle slovenščino v uradno občevanje v podeželjskih krajih na Tržaškem in Goriškem.
To so nizkotne metode fašistov in nacistov V Italiji in Avstriji V borbi proti slovenskemu življu in .zadnji čas bi že bil, da bi se varnostne oblasti V obeh državah končno že začele resno baviti z elementi, ki so brez značaja, njih geslo pa je teror. To bi bil pomemben doprinos za dokončno rešitev manjšinskih problemov
V	obeh deželah.
Avstrijska razstava v Moskvi
Na Gorkijevem trgu v Moskvi bo od 10. do 24. maja leto© velika gospodarska razstava. Na »Avstrijski razstavi« želi in namerava razstavljati 150 avstrijskih podjetij investicijsko proizvodnjo, predvsem izdelke strojne industrije. Doslej pa avstrijski trgovinski delegat ni mogel doseči pri pristojnih m'nistrskih in monopolnih družbah v Moskvi zagotovila za odkup avstrijskega blaga po zaključku sejma. Zaradi tega so zaskrbljeni, da bi morali razstavno blago, na lastne stroške transportirati nazaj v Avstrijo.
Bogat program Gospodarskega razstavišča
v Ljubljani
Tudi v Italiji rušijo fašistični vandali spomenike
Bagdad. — V zvezi z bivaniem vzhodnonemškega premiera Otta, Grot.ewohla v Iraku, so v Bagdadu obiavili skuono poročilo, ki pravi, da sta Grotewohl in iraški premier Kasom ugotovila enakost do pogledov na važna mednarodna vnra-šamia. Premier Kaisem je izrazil zadovoljstva ker Vzhodna Nemčija, podp'ra! osvobodilno in nacionalno borbo arabskih narodov in ker z razumevaniem gleda na njihove interese V Palestini.
Moskva. — Diplomatski predstavniki ZDA, Vel:ke Britanije, Francije in drugih zahodnih držav so v Moskvi izročili tekst note sovjetski vladi, s katero predlagala nadal evanie konference za preprečevanje nenadnih napadov, ki je bila že pred nekaj časa brezuspešno zaključena v Ženevi.
Wmhingtom — Predsedlnik ZDA Eirenhoover ie izjavil, da bodo stroški obrambe Združenih držav Amerike V prihodnjem finančnem letu, ki se začno 1. julija, znašali 40 mdiiard 900 mili ionov dolariev, to ie približno 100 milvo-nov dolarjev več kot v tem finančnem letu.
Ncw York. — Demokratski senatclr James Murray je ob podpori več kot 50 drugih senatorjev predložil osnutek zakona, naj bi Havaje proglasili za petdeseto zvezna državo ZDA. Soiiio, da so se možnosti, da bi bili Havaji proglašeni za novo državo ZDA, povečale spričo tega, d:a je bila A1 jaška nedavno proglašena za 49. ameriškoi zvezno državo.
Berlin. — Tu so aretirali dva oficirja zahodnoberlinske policije, ki sta med minulo verno sodelovala pri množičnih pokolih Zidov na Poliskem in V Sovjetski zvezi. Pripadala sta zloglasnemu 9. bataljonu nacistične policije, ki je množično pobijal Žide. Leta 1947 so britanske 0'b’asti izročile Sovjetski zvezi več kot 400 pripadnikov tega, bata1 iona.
La Vallettn. — Izvršni odbor laburistične stranke na Malt', ki. joi vod!i bivši ministrski predsednik Mintoff, je sklenil izključiti slehernega, člana stranke, ki bi sodeloval V svetu, katerega nameravajo' britanske oblasti ustanoviti po ukinitvi ustave in razpustu maltske zbornice. Laburisti bodo ustanovili poseben akcijski odbor, ki ga boi Vodil Mintoff. Namen odbora [je, bojkotirati britanski režim na otoku. Britanske oblasti so zaradi. zadržani a laburistov za dva meseca prepovedale izhajanje njihovega glasila »Dawn«.
Varšava. — Do- konca minulega leta se je na Poljsko preselilo skupno
224.000	Poljakov v glavnem iz obmejnih krajev Sovjetske zveze. Kakor je znano, sta. Poljska, in SZ predi dvema letoma sklenili pogodbo! oi odselitvi Poljakov iz SZ. Odtleij ti nenehno, prihajajo na Poljsko, kjer so organizirali zanje tudii posebne zbirne centre. Naseljujejo se predvsem v Zahodnem debi Poljske. Poi pogodbi naj bi bilo prešel java-nje zaklijučeno z 31. decembrom lani. Rok pa je bil podaljšan še za leto dni.
London. — Lani je bilo, v Veliki Britaniji v začetku leta 532.000 brezposelnih, v novembru pa, 536.000. Od teh je bilo 480.000 stalno brezposelnih, ostali pa začasno brezposelni. V začetku decembra je delalo V skrajšanem, umiku
159.000	industrijskih delavcev.
Havana. — Komunistična palrtija Ku-
bei, k.i jo je Batista v prvih letih poi prevzemu oblasti prepovedal, jel zdaj speit začela javno delovati in priredila v* Havani svoje prvo zborovanje. Izhajati je začelo tudi njeno glasilo »Hoy«.
New York. — Generalni sekretar Organizacije! združenih narodov Ham-marskjold se je po tritedenski poti po državah srednjega vzhoda in Afrike vrnil v New York. Ob vrnitvi j© izjavil, da ije z razgovori, ki jih je imel v raznih državah z državniki zelo zadovoljeni. Njegovo! potovanje po teh državah je v veliki meri prispevalo k izboljšanju medsebojnih odnosov in. utrditvi mira V svetu.
Pariz. — Pomočnik ameriškega obrambnega ministra; Ouarlcs je prejšnji teden prispel v Evropo, kjer bo obiskal nekatere dežele in se razgovarjal o namestitvi raketnih oporišč.

i




t

Kitajščina, ki ni kitajščina
Če govorimo o jeziku KitaiceV, mislimo Vedno na »kitajščino«, pri tem pa, se ne zavedemo, da nam ta izraz deiajnsko nič ne nove, kaiti Kitaici govore celo kopico različnih jezikov, k,i se med sieboi tako močno razlikuiete, da so včasih potrebni tolmači za medsebojno sporazumevanje med Kitaici samimi.
Štirje glavni jeziki na Kitajskem so: mandarinski, k antenski, Wu in Min; poleg teh pa je še mnogo drugih, kot na primer mia.o-cou, m o-so, lote, šam, li-su, čung-kiai cu. yaio minltia itd. Prvi. jezikovni so omoriki kdaiščine izvirajo iz leta 3000 pred našim štettem in so jeziki, ki jih daimeis govore na Kitajskem, potomci te prevare govorice, katere nate se so na« šli zapisane na kosteh. Jezikoslovci uvrščajo kitajščino V jezikovno skupino, kateri pripadate tudi tibetanščina, burman-ščina ter siamski in indonezijski jeziki. Ponočne jasnosti pa o tem vprašanju še niso odkrili, ker se Vse podrobnosti izgubljajo v temi tisočletij; V srodteem veku pa so bi1 i celo mnenja, da rita se tudi Adam in Eva V raiju pogovarjala V kitajščini.
Kot uraldku jezik je nekdaj Veljal na Kitajskem mandarinski, torej jezik mandarinov — kitajskih dosf.oi anstVenikoV; danes na to mesto stopa pekinški govor. Bistvene razlike pa so tudi medi 'literarnim jezikom ter govorjenimi jeziki, ki pa se med seiboi spet močno razlikujete. Sploh se. kitajščina kot noben dirug jezik na »Vetu bohotno razrašča, V narečja, pod-narečla in krajevne govore, poleg tega pa imate posamezne besede še celo vrsto različnih pomenov. Na primer beseda »iu« ima. kar 200 pomenov, med 450 besedami pa jih niti ni 10, ki bi pomenile samo eno stvar.
Zato ni čudno. d!ai je skoraj Vsakdo, ki se je začel učiti kitajščine, prej ali slej
obupa.l. Samo z naj Večjim naporom in voljo je lahko premagal začetne težave, kdor pa ie vztrajal, se mu je — kakor pravijo — odprl povsem nov svet. Učenec kitajščine se mora najprej navaditi na orientalski način mišljenja, otresti se mora evTopskih navad in zamisli, šele potem bo
začel prodrati tudi v skrivnosti tega za naše pojme skrivnostnega ljudstva ter njegovega jezika. In jezik ljudstva, ki bo po statistiki lota 1980 štelo že milijardo ljudi ter se danes v svetovni politiki vedno bolj uveljavlja, bo iz dneva v dan postajal zanimivejši tudi za ostali svet,
.Gledališče narodov ZSSR“ v Moskvi
Prodi kratkim so V Moskvi odprli novo gledališče, ki je opremljeno z najmodernejšimi tehničnimi pripravami. V gledališču ie 1200 sedežev — stojišč V novem gledališču sploh ni. Značilno za sovjetska gledališča ie, da v mi'h solo,h ni stoiišč. Novo gledališče je opremljeno z moderno klimatskoi narvrava, ki avtomatsko uravnava temperatura V gledališču. Z originalno dekoracijo so doseg’i odlične akustično efekte dvorane. Oder je primeren tako za predvai aioje dramski del, kakor tudi za predvajanje oper in baletov.
Prvo predstavo V novem gledališču je pripravil znameniti »Boi'šoj toatr«, ki ie izvajal Pogodinovo »Igro kremelskih zvonov«. Posebna pomembnost novega gledališča je v temi, da bodo v rrem izvajano tradicionalne »dekade«, desetdnevne literarno in umetniške predstave različnih sovjetskih narodov. Od tod izvira! tudi ime novega sovjetskega, gledališča V Moskvi — »Gledališče narodov ZSSR«.
Številni sovjetski narodi so bi’i do oktobrske revolucije kulturno zeloi zaostali in brez lastnega knužnega jezika. Medi njimi so na primer Kirgizije', ki so imeli do oktobrske' revolucije na svo'em teritoriju le 107 šol V katerih ie bilo okoli 7000 učencev. Niso pa imeli svojih gledališč in tudi nei sVcfe Visoke šole. Danes je V K:rgiz;ii 9 univerz, 27 srednbh šol, 1711 sr. ločni h šoli V katerih je okoli 330.000 otrok. Razen tega v republiki ni več ne-
Obletnica smrti velikega matematika
Pred 317 leti 8. ijanuarjai je V Arcetriju pri Fterenci umrl Veliki matematik in fizik ter zVezdoslovec Galileo1 Galilei. Bil je profesor matematike V Pizi in Padovi.
Galileo Galilei je posebna znan po< svojih zvezdcislovskih raziskovanjih, pri katerih je uporabljal teleskop, ki gai ie na,-pravil sam po nizozemskih podatkih. Odkril je Venerine faze, nagrbančen,ost Lunine površine:, Jupitrove trabante in številčno bogastvo zvezd V Rimski cesti.
Galiteo Galilei je napisal Več razprav o sončnem sistemu in, razlagal pdredne pojave kot posledico zakonov, ki vladajo v njej. Pridruž'1 se je Kopernikovemu učenim, da je Sonce središče' planetarnega sistema. To so bile za tedanji čas revolucionarne trditve in ugotovitve in v nasprotju z razlagami Katoliške cerkve, ki gal je zaradi vsega! tega; postavila! pred in-
pismenih. Gledališki publiki je na razpolago kar 7 glodlaišč in ena državna filharmonija. Za vzgojo lastnih umetnikov deluje po ena umetniška, glasbena in baletna šola. Za otroke je na razpolago 8 glasbenih šol. Podoben napredek so doživele tudi še nekatere sovjetske repub’i-ke, katerih narodi so bili še v čnsu carizma kulturno zaostali in namenoma zapostavljeni.
Priprave za mednarodno grafično razstavo
Ugledha ameriška revija iz Ohia (ZDA) je predi kratkim objavila kratko fotoreportažo o slovenskem slikarju in grafiku Božidarju Ja.kcu, ki se mudi v Združenih državah Amerike. Na svoiem potovanju pregleduje ameriške umetniške zbirke in' zb:ra material oziroma navezuje organizacijske stike z umetniki, ki bodo sodelovali na prihodnji mednarodni grafični razstavi v Ljubljani.
kviz,ici’ska sod'!šče>. Grozila mu je smrt na grmadi. Ped pritiskom je moral preklicati vse, sVoje trditve. A ostale so Vsekakor veljavne. Dokazana je bilo, da je' Ga-lileo dognal stvari, ki so v astronomiji merodajne še danes in se na njih še da-
TežaVaml pri ustmeni in pismeni uporabi pravilne slovenščine se boste lahko izognili, če si nabavite
SLOVENSKI PRAVOPIS ki na blizu 1000 strani prinaša podrobna navodila! ter izčrpam slovar. Knjigoi, Vezano V polusnje, dobite v »Naši knjigi« za 98 šilingov.
neis gradi. Tudi Katoliška1 cerkev je danes že zdavnaj potrdila pravilnost GalileoVih znanstvenih dcignanj.
Knjiga o zgodovini KPJ
Letos obhaja Komunist'čna partija Jugoslavije 40-letmico svojega obstoja in so v ta namen predvidene številne proslave po vsej državi. Ob tej priložnosti bo izšla tudi posebna knjiga, ki bo prikazovala vso zgodovina partije. V devetih poglavjih bodo zajeta posamezna ob d ob'a, razvoja in rasti komunističnega gibanja v Jugot-s'aviji. Knjiga, ki boi predvidoma obsegala 500 strani, boi izšla ob koncu leta. ter boi s svojo vsebino omogočila, da se bodo tako doma, kakor tudi v svetu spoznali z dobršnim obdobjem zgodovine Jugoslavije.
Kako dolgo bomo še čakali?
Sestavni del avstrijske Državne pogodbe z dne 15. maja 1955, ki je dne 30. junija 1955 tudi formalno začela veljati, je člen 7, kateri vsebuje določila o zaščiti slovenske in hrvatske manjšine v Avstriji in se glasi:
§ 1. Avstrijski državljani slovenske in hrvatske manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem uživajo iste pravice pod enakimi pogoji, kakor vsi drugi avstrijski državljani, vključno pravico do svojih lastnih organizacij, zborovanj iri tiska v svojem lastnem jeziku.
§ 2. Avstrijski državljani slovenske in hrvatske manjš ne na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem imajo .pravico do osnovnega pouka v slovenskem ali hrvat-skem jeziku in do sorazmernega števila iastn h srednjih šol; v t°j zvezi bodo šolski- učni načrti pregledani in bo ustanovljen oddelek šolske nadzorne oblasti za slovenske in hrvatske šole.
§ 3. V upravnih in sodnih okrajih Koroške, Gradiščanske in Štajerske s slovenskim, hrvatskim ali mešan’m prebivalstvom je slovenski ali hrvatski jezik dopuščen kot uradni jez!k dodatno k nemškemu. V tak'h okrajih bodo označbe in napisi topografskega značaja prav tako v s'ovenščini ali hrvaščini kakor v nemščini.
§ 4. Avstrijski državljani slovenske in hrvatske manjšme na Koroškem. Gradiščanskem in Štajerskem so udeleženi v kul-turn!h, upravirh in sodnih ustanovah v teh pokrajinah pod enak'mi pogoji kakor drugi avstrijski državljani.
§ 5. Dejavnost organizacij, ki merilo na to, da odvzamejo hrvatskemu a'i s’oven-skemu prebivalstvu njegov značaj in pravice kot manjšine, se mora prepovedati.
Na podlagi teh določil je bila do sedaj ustanovljena edino le Državna realna gimnazija za Slovence v Celovcu
Vsa ostala določite so do danes osta-'a neuresničena! Koroški Slovenci vprašujemo: Kako dolgo bomo še čakali?
xxxxxxxxxxxifxvx/>x>rccxdccccocxxx:xxxxxxx 03
France Bevk in njegovi načrti za letos
Priljubljeni slovenski pisatelj France Bevk ijei napisal že lepo vrsto- knjig in, s tem; pripravil veselijei starim in, mladim. Tudi za letošnje leto jei sestavil nekak program svojega umetniškega ustvarjanja. Medi dlrugimi namerava napisati roman, iz življenja kmetov v času francoske uprave na Slovenskem. Razen tega boi zaključi! svoje- delo »Spomini na p-rvo vojno« V katerem bo opisal predvsem lastna; doživetja V tej dobi. Letos bo izšel tudli osmi zvezek njegovih zbranih dieti. Koit doslej namerava tudi letos napisati nekaj kraj-
ših povesti za mladino1. V mladinskih listih stalno lahko beremo- lepe Bevkove spise, k.i vodno znova spet pritegnejo mladega bralca, saj se pisatelj posebno zna vživeti v otroško duševnost ter tako v otroku vzbuja ljubezen dci branja. Razen tega bo pisatelj tudi letos sodeloval kot publicist pri slovenskih dnevnih listih. Bevk. je svoj program za Letcisi široko zasnoval in s- temi obeta, da, bo- slovenska književna ustvarjalnost pridobila mnogo lepega.
Dr. MIRT ZWITTER	98
Južna Tirolska —manjšinski problem Nemcev
(Ob desetletnici italijansko-avstrijskega sporazuma v Parizu)
Tako je sedaj grozila Ladiincetm nova nevarnost poitalijančenja. Tudi to nevarnost je znala nemška propaganda spretno izrabljati med Ladinci z opozorilom, da je nevarnost odtujitve zaradi sorodno:-;ti jezika in kulture s strani Italijanov mnogo Večjai Tako jo izbruh druge svetovne Vojne terjal ponovno oprede'it e V Ladincev: »Berlinski sporazum« z dne 23. junija 1939 jim je puščal možnost odločitve za nemštvo v obliki cptiranja in izselitve v Nemčijo, ali za zvestobo domači ladinski zemlji. To ja bila! zahteva poi ločitvi duhov, ki odslej kloit druga odločilna silnica vpliva nal razvoj' V najnovejši dobi.
Takole opisuje to diferenciacija Ladi-nee iz središča Gherdeinei, Ortisei-ai: » ... Mi vsii, V Gheirdeini, smo Ladlinci oid rojstva, smol prevzeli od staršev ladinski jezik in ga dlaili naprej svarim otrokom. Mislim, da smol se1 Vedno dobrol razumeli; pozdravljali smo se medsebojno z »Bon di, Bon domesdi ali, bona seira« dokler ni nesrečna opcija, ki še danes ško-diuie, razcepila Ladincei na dva tabora...«15®)
Po kapitulaciji Italije dne 8. septembra 1943 je k tej ločitvi duhov še znatno pri-
159)	Pripomba: Glej ,,Dolomiten" št. 195 z dne 27. 8. 1958, str, 7!
speVala nemška civilna: uprava v rokah ekstremnih tirolskih nacistov, ker je; na prav prijemljiv način prikazala, dla bi v slučaju zmage Nemci brezobzirno poteptali Ladince in jih z vsemi sredstvi ponemčili. Saj jei nemška civilna uprava že takoj po prevzemu oblasti, kakoir nekdaj nemški nacionalisti Tirolske leta 1900,lfi0) v ta namen uvedla nemški pouk, v ljudskih šolah ter nemščino kot uradni jezik V vseh ladinskih dolinah.
Zaradi političnih razmer in iz strahu predi revolucionarnimi silami uporniškega gibanja medi Italijani je po zlomu nacistične Nemčije tudi ahglo-amoriška Vojaška uprava dopus-t'la in potrdila toi stanje V škodo Ladincev ter v korist Nemcev. Proti tem poizkusom ponovnega načrtnega ponemčevanja se je tedaj odločno pričel upirati de! Ladincev, posebno oni, ki niso bili optirali za Hitlerjevo Nemčijo in ostali zvesti svoji ladinski domovini Že junija 1945 soi nameravali ustanoviti posebne! organizacijo z-a zavarovanja ladinskih narodnih svojstvenosti in interesov. Vendar so jim, to tedaj še Nemci s pomočjol svojih zvez z zavezniško Vojaško
160)	Pripomba: Glej zgoraj nadaljevanje št. 78 tega članka!
upravo preprečili. Po- prenehanju angloi-ataeriške uprave1111) pa jo bila dne 15. julija 1946 ustanovljena najprej »Union di Ladins de Gherdeina« s sedežem, V Orti-sei-u v Gherdeini. Na ustanovnem' zborovanju je dalo 44 ladinskih domačinov tega kraja svoje pristopne izjave k no Vi kulturni in narcidinoi-obrambni organizaciji Ladincev, ki si jei glasom sprejetih pravil zadiala; naslednje naloge:
a)	ohranitev in negovanje ladinskega jezika;
b)	ohranitev kulture, vere ter ladinskih šeg in običajev;
c)	ohranitev in podpiranje obrti, industrije in trgovine;
d)	zastopanje Vseh. interesov, ki zadevajo ladinsko ozemlje1.
Morda; zveni čudno, da navajajo pravila tudi »ohranitev vere«, čeprav katoliškemu Verskemu prepričanju gotovo no grozi nevarnosti v neposrednem smislu. Treba pa je omeniti, da spada Vse ladinska ozemlje z malo izjemo1, ki spada pod nadškofijo V Tridemtu, podi škofovsko oblast nemške škofije V Brixenu, V kateri so dekanati Ampez (Ampezzo), Badiia (nem. Enneberg) in Fodlom (ital. Pleve di Livina-longoi, (nem. Buchenstein) s skupna 14 župnijami in 6 kuratijami skoraj iz-
161)	Pripomba:	Zavezniška vojaška
uprava pokrajine Božen je prenehala 31. decembra 1945.
ključno ladinski. V popolnem nasprotju z ifaMjcnsko nadškofijo v Tridentu pni nemško škofijr.tvoi v Brixenu nikakor nei priznava svojim ladinskim vernikom kakšnih posebnih ustanov in pravic. Čeprav je razvidno iz 126. izdaje »Šematizma svetnega in redovnega klera škofije Brixem 1955« s stanjemi 1. 1. 1955 da je ob veliki večini Nemcev vsaj nominalna zastopanja italijanska. narodnostna skupina tudi, v »Dušno p-s Lirskem, uradu« ter da ima! »Katoliška akcija« posebna odseka za nemško, in za italijansko narodnostno skupina, nikjer ni sledu o upoštevanju ladinske narodnostne skupine: Izključno! nemški šematizem ne navaja ne dejstva, niti krajevnih imen dekanatov in župnij, ki so izključno ladinski! Čeprav duhovniki, v kolikor so ladinski domačini, v cerkvi in bogoslužju delno upoštevajo domači jezik ljudstva je uradna škofija n a p* r a m L a d i n -c e m i z k 1 j u čno nemška,! Nemški duhovniki in kaplani, ki ob opisani brezbrižnosti za interese ladinskega ljudstva V nemškem škofi jr tvu, nujno morajo »zaradi pomanjkanja domače duhovščine« vršiti službo kot tujerodci v popolnoma ledinskih krajih, so — kakor po slovenskih župnijah na Koroškem — tudi še danes nujni ponemčevalci ladinskih dolin! Tudi V tem je podobnost stoletne tradicije in pojmovanja krščanstva po nemških škofih dana na1 las.
(Nadaljevanje sledi)

,c
v
Sbii&ukl o ktet” ix Jloteik hi Sk o (ika.ii. ..
Slovenski oktet iz Ljubljane je po sodo ovanju na Slovenskem plesu v nedeljo rad ustregel povabilu Slovenske pro-svetne zveze, da je v dveh vaseh na našem podeželju postregel številnemu umetniškega užitka željnemu občinstvu z dovršeno podanim pevskim sporedom.
B I je prelep zimski sončni dan, ko so se člani okteta peljali proti Ločam ob Bar škcm jezeru, skozi lepo našo pokrajino, ki so jo mogli dragi gostije občudovati tudi v tem letnem času. Obnovljena dvorana pri Pušniku je bila napolnjena vaščanov in okobčanov, ljudi brez razlike starosti in pokl one pripadnosti. Poleg lepih krajev se je mogel ansambel seznanjati in spoznavati tudi z našimi ljudmi in se prepričati, s kakšnim spontanim navdušenjem so ga sprejeli.
Na odru je spregovoril predsednik SPZ dr. Franci Zwitter in pozdravil navzoče. Predstavil je kvalitetni pevski zbor, ki se je vsepovsod uveljavil v domovini in zaslovel po širokem svetu, domalega po vsej Evropi in celo tudi na Kitajskem. Prišli so k nam, da nam podarijo lepo slovenska melodija v pesmi, hkrati pa je prireditev tudi manifestacija naše kulturne povezanosti z narodno celota.
V	prvem delu programa je Slovenski oktet prepeval umetne pesmi ter jim dodal tudi vložke iz mednarodnega sporeda, medi terni dve duhovni črnski, rusko »Večerni zvon« in eno ukrajinska.
Med odmeram je ansambel pozdravil slovenski občinski odbornik Hanzi Mertl, p. d. Prangar v Zmotičah. V dobrodošlici je izrazil v imenu vseh navzočih svoje veselje, da je odlični oktet obiskal s svojim umetniškim darom tudi ta tujskopro-metni kraj, kjer je nastala pesem »Nmav čez izaro«, ter posebej poudaril, da so prišli V Loče, kjer pred meseci prired'te’ji »Heimatwochen« tujcem niso pokazali pristnega! značaja slovenskega kraja. Izrazil je željo, dla bi mogli biti v tem kralju še Večkrat tako srečni, da bi nas prvovrstni zbor, ki nas danes razveseljuje, še večkrat obiskal. Pozdravil je tudli zastopnika generalnega konzulata FLRJ v Celovcu g. vicekonzula Boštjana Barbcriča, ki je prispdl na prireditev.
V	drugem delu je Slovenski oktet občuteno zapel vrsto jugoslovanskih narodnih pesmi,, predvsem slovenskih, med temi znani KernjakoV »Venček« ter končal z Ribniško. Prekipevajočega navdušenja in pritrjevanja hvaležnih poslušalcev ni bilo konca! ne kraja. Ob koncu so oktetu podarili lep šopek pristnih koroških nar geljnov, predsednik Slovenskega prosvetnega društva Simčič pa se je gostem iskreno zahvalil za izredni, umetniški užitek, ki so ga tako bogato razsipali v tej dvo-rani.
Prav tako so na večer ljubitelji slovenske melodije napolnili dvorano pri Schiitzu
V Škofičah. Tudi tukaj je predhodnik SPZ s kratkim nagovorom predstavil Slovenski oktet števi nemu občinstvu, ki je prispelo oi vseh strani.
Čktet je tudi v Škofičah izvajal svoj program v isti razporeditvi kakor v Ločah, le v drugem delu je dodal še »Juhe, pojdam v Skufče«. Poslušalci so bili vzhičeni, dvorana je bila enota srečnih ljudi brez razlike nastrečenja, ki so se opajali ob mojstrska podanem petju. Čeprav so ljudje sedeli ob gostinskih nTzah, so poslušali in sprejemali melodi'o z zg1edno discip ino. Posebno je užgala še pesem »Pojdam v Rute«, skratka pa brez izjeme vse, kar je prišlo vidno do izraza ob navdušenem aplavzu po vsaki pesmi.
Tudi v Škofičah so oktet obdarili s cvetjem. Pred-ednik domačega prosvetnega društva Miro Mlškulnik pa se je zboru s toplimi besedami zahvalil za obisk in dejal, da bo ta večer ostal vsem v neizbrisnem prijetnem spominu. V svojem
nagovoru je posebej pozdravil navzočega generalnega konzula FLRJ V Celovcu g. Borisa Trampuža.
Po koncertu pa se domačini im gostja še do’go niso razšli. V sproščeni in prijetni družabnosti so se prav dobro imeli. Izmenoma so prepevali Slovenski oktet in zbora SPD Škofiče pod vodstvom Toneta Umcka ter moški pevski zbor SPD Loga vas pod vodstvom Janeza A>chholzer;a; tudi oba domača zbora sta pokazat a lepo pevsko višina.
Udeležba na koncert:h je bila številna, pTišli so tudi taki, ki so oktet slišali že na Slovenskem plesu. Prišli so celo iz Podjune. V Ločah smo jih zapazili iz Št. Vida, V Škofičah pa tudi iz Železne Kaple. Želimo, da. bi bilo harmonično in z nedosegljivo interpretacijo podano petje tudi doprinos k poglobitvi harmoničnega sožitja obeh narodnosti V deželi in hkrati, nadaljnja pobuda za kulturno izmenjavo s sosednja državo.
Točalnlce In voditeljica gospodinNko-kuhnrskcgn tečaja v St. Janžu v Rožu VABIJO
na razstavo in zakliučne prireditev, ki bo v nedeljo, 25. jn-mnrja 1959 pri Tišlerju v St. Janžu v Rožu.
Razdava bo odortn od 8.30 do 17.00 uro. Zaključno prireditev ba ob 14.30 uri.
tei ,fUueJl planin teji” ti 3Catmwii tuni
in cSt. Qanhi
» Veseli planšarji« so V nedeljo obiskali Kot.mnro vas in Št. Janž v Rožu ter ponesli med tamošnje prebivalstvo zvrhamo mero sočne zabave in razvedrila,
V	obeh krajih, v KoCmari vasi pri Pla-jeTju, v Št. Janžu pa pri Tišlerju, so nastopili V napolnjenih dvoranah s svojim za razvedrila in smeh namenjenim sporedom. Program obsega polno veselih in prijetnih »viž« in narodnih pesmi z dobrimi humorističnimi vložki.
»Vesele planšarje« sestavlja ansambel osmih ljudi. Mod temi je pet muzikantov, dva pevca in en humorist. Člani ansambla so že po svoji naravi šegavi in sila: živahni, kakor je pač v značaju Slovencev, ki živijo v hribovitih krajih Gorenjske in Koroške.
Prirojena vedrost veselih planšarjev pride šo posebno do izraza v njihovih nošah. Muzikanti na primer, ki poleg običajnih instrumentov igrajo tudi na: planinski boben ali kakor mu pravijo »bumbar« ter na kravji rog, so oblečeni s platnenimi hlačami in srajcami, nosijo meter široke klobuke, obuti pa so z velikimi coklami. S svojo nošo predstavljajo tipične bohinjske planšarje in pastirje. V ta okvir se posebno dobro prilegata noši Nadle Makoterjeve in Janeza Jeršmovca, doičim izgloda med njimi — vsaj po zunanjem videzu — precej tuje postavni Kori, ki le s klobukom in »lajbičem« spominja n,a stare čase. S svr/o kopico brihtnih ribniških šal pa: čudovito dobro dopolnjuje skupino veselih planšarjev in daje tako rekoč krono točkam njihovega sporeda.
V	dobro voljo spravijo občinstvo že njihove posrečene noše, kar je prišlo pri
teh prireditvah še bolj do izraZa kot na Slovenskem p'esu, kjer so izvajali le odlomke iz bogatega in pestrega sporeda. Pri obeh nastopih v nedeljo pa. so izzvali pri navzočih gledalcih in poclušalcih salva neukrotljivega smeha in želi viharen
aplavz. S svo imi prijetnimi in veselimi »vižami«, so'copovcm in duetom, vse zar črnieno s prirodno mimiko in šogavimi domislicami, so vedno znova uspeli navdušiti občinstvo.
Svoj višek v pestrem in bogatem sno*-redu ter največjo zabavo ter razigranost udeležencev ie prinesla modna rev,:ja pri kateri re je humorist Kori naenkrat predstav i,l kot manekenka, iz Pariza v naj nove jri ženski modni obleki »beut.la, al' ma-šemca«, katere praktičnost je zelo zabavno tolmačil napovedovalec pri sporedu Janez Jeršinovec.
Prireditev »Veselih planšarjev« je v Kr/mari vasi počastil s svojim obskom tudi generalni konzul FLRJ V Celovcu g. Boris Trampuž, v Št. Janžu po; vicekonzul g. Boštjan. Barbcrič.
Luidje so z nedeljemm zadovoljstvom izražali svoje vesolje nad prijetno preživelimi uricami, ko so se lahko nasmejali do mile volje in se prisrčno zabavali. Hvaležni so SPZ, da jim je posredovala tako posrečen užitek, hkrati pa seve tudi »Veselim planšarjem«, ki so jih obiskali in tako prijetno presenetili-
Lani beri Pisjak — 60-letnik
Na praznik 6.’ januarja 1959
V
Radiše.
smo imeli v gostilni pri Mežnarju lepo in pomembno! slavnost. Naši pevci so povabili v svojo sredo spoštovanega Lam-berta Pisjaka, p. d. Pridorvmka v Verov-čah, da so dostojno in prisrčno proslavili njegov 60-letni življenjski, jubilej. Dan poprej, 5. januarja, je Pridevnik obhajal svoj rojstni dan, Pevcem sei je pridružilo tudi mnogo drugih ljudi iz okolice, tako da so vsi skupaj napolnili prostor in s tem pokazali spoštovanje, ljubezen in naklonjenost zaslužnemu jubilantu in vaščanu.
Lambert Pisjak lahko s ponosom in zadovoljstvom gleda nazaj na desetletja svojega življenja, saj je čas iz dneva v dan posvečal poštenemu, koristnemu in marljivemu delu. Od zore do mraka se je prizadeval rosan in potan na svoji hriboviti v idilično lepem in sončnem kraju naše zemlje. Kljub gospodarskim stiskam je svojo kmetijo ohranil ter jo preudarno in postopoma izboljševal z okoriščanjem naprednih gospodarskih in tehniških pridobitev. Na kmetiji ni manjkalo potrebnega za družino z večjim številom oitrok.
Vetrno, da oče Pridevnik v svoji skromnosti ne želi slavospevov ter mu jih tudi ne delamo. Če podčrtamo jubilantov neupogljivi kremeniti značaj, je povedano na
splošno, ker v podrobnostih bi v besedi niegov l’k in značaj težko pravilno zajeli. Odlična vrlina njegovega značaja je, da stoji, vedno neomejeno na braniku pravic slovenskega ljudstva na Koroškem. Kakor je zvest in prizadeven na svoji domačiji, tako tudi vedno podpira z zgledom, besedo in dejanjem naše skupno prizadevanje za narodni obstanek, njegov razvoj in napredek. Tak je doma, v1 družbi in naših organizacijah, kjer se je posebno uve*-lijsvljal kot predsednik krajevne arpani-azcije Slovenske kmečke zveze. V občinskem odboru je Vedno odločno zastopal naše gospodarske, socialne in narodne koristi. Ni čudo, dat so Lamberta Pisjaka zaL radi takih vrlin nacisti pregnali z rodne grude in domačega kraja V izseljenstva Z neizpodbitno vero v zmagoi pravice nad krivico in nasiljem je s pokončno glava prenašal vse tegobe in bridkosti pregnanstva z drugimi sotrpini v taborišču Hessel-beTg. Tam: ga je doletela tudi žalostna vest, da je moral njegov naistarejši sin izkrvaveti v Vojni za nacistične osvajalne, namene.
Pridcvnikova. zasluga ije tudli, da je z objavliemimi zapiski očuVal predi pozabo marsikakšne zgodovinske zanimivosti in
Pomoč tistemu, ki jo najbolj potrebuje
Sestanek interesentov za elektrifikacijo v Libuški občini
Minulo soboto je bilo v gostilni pri Hrustu posvetovanje interesentov za elektrifikacijo krajev v libuški občini, ki do danes še niso deležni električne luči in energije. To so razstresieue! vasi tik ob državni meji in sicer Senčni kraj, Grablje, del Borovij in Smarjota. Okolica spada med gospodarsko izrazito zaostale kraje in v polni meri spada v »področje dopolnilnega programa« o katerem smo toliko brali in slišali v minulih mesecih. Nerazvito in zaostala gospodarsko stanje v spodnjem delu Koroške je pripoznal tudi koroški deželni zbor in zvezni vladi, stavil predlog za odobritev »dopolnilnega, programa«.
Kraje naseljujejo mali in srednji kmetje. brez gospodarska pomembnega zaledja, brez industrije in obrti. Kmetijo so hribovite, mala dlan,osne in dlakler je še kaj kapitala v gozdu, posegajo po tej' substanci, da, se za silo vzdržijo* na svojih gospodarstvih. V nekoliko višjih legah pa se itak ukvarjajo z mislijo, da bi. zapustili svoje gorske kmetije in nekateri so že krenili na, to pot.
Kje naj Vzamejo kmetje v teh krajih razpoložljiva sredstva za prepotrebne in koristne investicije, za zboljšanje zemljišč, izdatne tehniške pripomočke in s tem za povečanje proizvodnje ter hkrati, za lepše ,in človeka Vredno življenje družin na
hribovitih kmetijah. Doslej v teh krajih skoraj še nič niso čutili o pomembnih subvencijah iz javne roke in poklicanih ustanov. Dočim se je krajem z neprimerno boljšimi gospodarskimi pogoji desetletja pomagalo z raznimi podporami, se pri nas, v tem pogledu ni ničesar storilo. Čas je, da, se iz toliko poudarjenega »dopolnilnega programa« in pomoči gorskim kmetom tudi v tem kraju pokaže dejanska dobra volja za kmete, ki tudi vestno izpolnjujejo svoje obveznosti d!o dežele in države.
To težnje so na sestanku izrazili tudi interesenti za elektrifikacijo! imenovanih vasi. Nobenega ni, ki ne bi imel rad elektrificirano svojo, domačijo in gospodarstvo in vsak sie zaveda, kakšne ugodnosti, in prednosti mu more nuditi električna napeljava. Pri Vseh pa je prišla do izraza zaskrbljenost ali bodo tudi zmogli z načrtom povezane stroške in me bi prišlo zaradi: tega v nevarnost njihovo gospodarsko ravnovesje.
Stroški za posameznike niso malenkostni, kakor je proračun razložil električni mojster Hollauf iz Pliberka. Električna mreža je široiko razpredena, kar stroške v primeri s strnjenimi, vasmi občutno p,oVeča. Dežela in država bi prispevali 50 odstotkov* .subvencije, kar storita tudi pov-
sod V najbolj gospodarsko razvitih in naprednih krajih, ki so bili deležni tudi že mnogo drugih podpor.
Iz teh razlogov so interesenti stavili na navzoča predstavnika občine in dežele, župana, Kristana in deželnega poslanca Wita, prošnjo in predlog, da storita na podlagi dejanskega stanja potrebne korake pri pristojnih mestih, da se temu kraju zares enkrat v zadovoljivi meri pomaga, v tem primeru bi bil potreben še poseben dodatek k 50-odstotni subvenciji, če imajo besede o pomoči gospodarsko šibkim krajem, ki so zaostali brez, krivde prebivalstva, kaj veljave. Pri načrtovani elektrifikaciji v teh vaseh naj se pokaže večja pomoč, kakor v gospodarsko in kapitalno, že odi nekdaj močnejših krajih. Oba:, župan in deželni poslanec, sta pokazala razumevanje za izražene želje ter je posebno deželni poslanec Wit obljubit, dla bo v tem smislu s svoje strani podvzeil vse, kar boi v njegovih močeh.
Sestanek je bil prvi resni poizkus: za izvedbo, elektrifikacije V teh krajih, katere organizacijsko delo vodi kmet p. dl. Zdovc v Senčnem kraju, ki se seve tudi strinja z upravičeno željo po ugodnejši pomoči. Do končnega sklepa ni prišle, in bodio v bližnji bodočnosti v zadevi še nadalje razpravljali.
OBJAVA
Zveza koroških partizanov (invalidska komisija) naznanjal, da, tudi letos gre gotovo število partizanskih invalidov na zdravljenje v Slovenijo. Tisti, ki so zdravljenja res potrebni, naj se javijo najkast-neje do 1. marca t. 1. osebno pri Zvezi koroških partizanov v Celovcu, Gaso-meteirgassa 10/1 leVo. V poštev pridejo sama ošabni invalidi. Zveza koroških partizanov* uradu'e vsak ponedeljek in četrtek od 8 do 17 ure.
ZKP — Invalidska: komisija,
dogodke iz preteklosti v domači okolici. Tudli v letošnjem koledarju Slovenske prosvetne zveze najdemo prispevek izpod njegovega peresa.
Vsem, ki so jubilantu pri Mežnarju s petjem,, nagovori in osebno čestitali, sie pridružujejo tudi sodelavci in bralci Slovenskega vestnika ter želijo Lambertu Pisjaku še mnogoi mnogo let sreče in zar dovcljstva ter veliko uspehov pri njegovem še vedpo neutrudnem delu.
lldBBBEMnil*
Petek, 16. januar: Marcel Sobota, 17. januar: Anton Nedelja, 18. januar: Priska Ponedeljek, 19. januar: Marij Torek, 20. januar: Fab. in Seb. Sreda, 21. januar: Neža Četrtek, 22. januar: Vincencij
Kaj je pravzaprav snežni človek
"" O tako imenovanem možnem človeku je bilo že toliko hrupa po svetu celo med znanstveniki, da ni mogoče o njem povedati nič več novega. Učenjaki so doslej zatnjevali, da so vse novice o snežnem človeku, češ da so ga videli na himalajskem gorovju e,li v snegu — pravljica ali lovska latinščina. Toda lani so se sprli tudi učenjaki. Nekateri so namreč trdili, da vse tisto' ugibanie o' snežnem č’oveku ni brez podlage. Veliko pozornost ie vzbudila izjava nekega sovjetskega učenjaka, ki je trdil, da je videl snežnega človeka. Napovedali so, da bodo. sovjetski učenjaki napravili odpravo na H malajo ter da bodo korenito raziskali vse, kar ije še nejasnega o snežnem človeku. Imeli so načrte, da bodo skrivnostno bitje, najsi je to res nekakšen človek ali še doslej neznana žival, ujeli živo.
Tudi Angleži so baje poslali posebno odpravo samo zaradi snežnega človeka na Himalajo.. Pozneje ni bilo več nobenega glasu o odpravah. Nedavno pa je francoska časopisna agencija — ki rada, širi
vznemirljive ncvice — poročala iz Moskve, češ da potrjuje snežnega človeka. Snežni človek ne živi na himalajskem gorovju, marveč v puščavskih pokrajinah v Tibetu in na severozahodu Kitajske. Kitajski učenjak prof. Tsin Pan je sporočil sovjetskim znanstvenikom, da so snežnega človeka že leta 1947 ujeli v k tajski pokrajini Hansa, drugega pa lani ob jezeru Lob Nor. Največkrat pa so lovci naleteli na. snežnega č'oveka v Tibetu. Sovjetski učenjaki so na podlagi vseh zbra-
nih podatkov o snežnem človeku dognali, da to nenavadno bitje hodi po dveh nogah kakor ljudje. Pokriva ga svetlokostan:eva dlaka. Po obrazu Je prav tako podoben človeku kakor opicam. Hrani m z mesom in s korenin'cami. — Niso pa povedali, kaj bi naj bil »snežni človek« — opica, »sorodnik« človeka,, »pračlovek« ali posebno VTste žival... Zato imajo lažnivi1 kljukci hvaležno snov in bodo lahko celo ugibali, ali »snežni človek« ni morda prispel na Zemlja — z Marsa...
Prosim, dajte mi vsaj eno ledvico
S podobnimi prošnjami se obračajo številni nesrečniki, ki so iim morali izrezati bolno ledvico, na Nizozemsko Van Ryne-velt. Ta ženska ima namreč »preveč« ledvic ali vsaj prva in dcolej edina je na svetu 9 šestimi ledv cami. To je odkril po naključju zdravnik, ko jo je rentgenizirnl. Zenska je po nesreči pogoltnila žično sponko im se te nerodnosti tako ustrašila, da je nemudoma odisopihala k zdravniku.
Praznoverja na Vzhodu
Posebna anketa je dala zanimive podatke o obsegu praznoverja na Daljnem vzhodu. Tam, na primer kmet'e verjamejo, da človek sploh ne bo čutil najhujšega mraza, če bo tik pred' začetkom zime pojedel čimveč kuhanega česna in dušenega fižola. Ali pa tole: kdor želi vedeti, ali bo imel pozimi poslovno srečo, naj si skuha skcd!e’ico čaja. Če plavajo čajni lističi V skodelici pokončno, petem je praznovernež lahko prepričan, da ga bo spremljala sreča. — Anketa je ugotovila,, da so taki in podobni »nasveti« in prerokovanja. na Daljnem vzhodu tako razširjeni, da sploh n,i mogoče vseh opisati.
Na.j omenimo samo še nekaj stvari, ki jih ljudje na Daljnem vzhodu verjamejo na slepo. Če ženska ali dekle šiva vrečico za riž v mesečni noči, pomeni, da bo izredno »nadarjena šivilja«. Če kdo opazi na nebu meteor in si v tistem trenutku česa zaželi, se mu želja »mora« izpolniti. Če kdo v družini preveč zapravlja, morajo zaskrbljeni sorodniki spraviti v njegot-vo' hiša črnega mačka, ki bo pripomogel, da se bo zapravljivec spreobrnil v varčnega človeka.
Praznoverje na Vzhodu pa ima včasih tudi žalostne posledice. Ponekod so ljudje prepričani, da morajo dekleta, ki so se rodila v določenem letnem času in oh določani nočni uri, na vsak način zavrniti prvega snubca, da, so pozneje z drugim možem STečne Vse življenje. — Če se dekle za mizo večkrat presede, pomeni, da se bo večkrat poročila. — Če opazi nosečnica nekje na poti plamen, mora samo pritisniti roko k, sebi in otrok., ki sei bo
rodil, bo imet znamenje na določenem mestu. — Če bodoča mati preskoči kokošje jajce, bo trpola hude porodne bo'ečine, če pa sešije oba rokava svojega kimona in ju ne prišije istega dne k obleki, bol clala življenje pohabljenemu otroku. — Razen kmetov verjamejo v take in podobne vraže celo nekateri izobražena ljudje.
če bi Sonce . . .
... no imelo svoje privlačnosti, potem bi morali našo Zemlja prikleniti nanj z enim bilijonom jeklenih drogov, od katerih bi imel v premeru vsak po 6 m, da bi jo držati v določeni razdalji...
... »odpovedalo« svojo razsvetljavo, bi n;egovo svetlobo lahko nadomestiti s 1600 kvadrilijoni normalnih sveč (iz te množice sveč bi lahko zgnetli 13 krogel, velikih kakor Zemlja!), ki bi zgorele v eni uri...
... usmerilo1 vso svojo toploto na Zemljo, petem bi tehle vrstic nihče Več ne bral. Toplota., ki smo je mi deležni, je samo Ž700-milijonski del toplote, ki jo Sonce izžareva V krogu s premerom 300 milijonov kilometrov!
. .. imelo v premeru samo 40 m, potem bi znašal premer naše Zemlje le 37 centimetrov, premer Lune pa komaj — 1 milimeter!
... ne imelo ZemLe, bi mu postala dolgčas:, kajti planet Neptun ga obkroži po enkrat samo na vsakih 165 let, planet Pluto pa komaj na 300 let enkrat...
... vedelo, s kakšnimi bombami skušamo uničiti naš p’anet, bi se prav gotovo že davno preselilo drugam' in nas prepustilo žalostnemu koncu.
Zdravnik jo je skrbno preglodal z rentgenom in ugotovil, da sponka brez ovir potuje proti »izhodu«. Toda njegovo pre-sonečeme je bilo nepopisno, ko je hkrati opazil, da ima ženska kar šest ledvic. Poslal jo je v bolnico, kjer so si jo potem! zdravniki ogledovali, kakor najvočji čudež narave. O tem so zvedeli nekaj tudi novinarji, pa je časopisje kar se da na debelo pisal o »šestledvičmi« ženski.
Prava zgodba pa se je začela, šele te-daj. O »rezervnih« ali »presežnih« ledvicah so brali tudi nekateri bogataši, ki imajo na pretek denarja, pa, bi si radi kupili še kakšna ledvico, ker jim je lastna odpovedala. V strahu so, če bi jim prenehala delati še druga, ker umetne ledvice niso še dovolj zanesljiv »nadomestni del«. Taka je neki Londončan ponudil »šestledvični« ženski 20.000 funtov šter-lingcv, ne.ki Kanadčan pa ji je nudil celo dvakrat več. Zenska je dobila skomine in se je chmila na zdravnike, kaj pravijo, ali bi naj prepustila kakšno življenje. Dandanes namreč zdravniki, skušajo tudi preša i ati ledvice, mi pa znano,, a.li so imeli pri tem že kaj prida uspehov. Zdravniki si' ženski odsvetovali razprodajo ledvic, češ da ni zanesljivo, kaj bi k temu dejal organizem, ker je morda prilagojen na delovanje šestih ledvic. Toda žensko še nadalje mika denar, pa bi bila. kar pripravljena poskusiti.
Smrt zaradi alkoholizma
Smrtnost zaradi ciroze jeter se veča V skaro vseh državah in deželah, za katere objavlja podatke Svetovna zdravstvena organizacija. Ciroza je bolezen ki jo naj-češče povzroča pretirana uživanje alkohola. Izmed vseh smrtnih primerov, ki jih povzroča alkohol, jih odpade do 80 odstotkov na cirozo. Alkoholizem kot neposredni vzrok smrti ni ostal le na isti višini v primeri z drugimi vzroki, marveč se ponekod opaža celo povečanje njegovega pomena. Tako je na primer v Franciji porastel od 6,20 na 10,6 od 100.000 primerov od 1950 do 1955 lota. (Res je, dal je V Združenih državah v istem razdobju ta delež padel od 1,7 na 1,3 na 100 000 primerov). Razumljivo je, da je umrljivost zaradi alkoholizma znatno večja medi mošk:m kakor med ženskim delom prebivalstva in da je različna tudi pa starostnih skupinah Alkoholizem nasploh zadeva zlasti starostno skupino med 40 in 69 letom starosti, ciroza pa še posebej skupino od 70 let naprej.
V mnogih državah štejejo alkoholizem za enega najvažnejših zdravstvenih problemov. Reševanje tega problema pa je težko med drugim tudi zaradi tega, ker današnje statistke niso sposobne popolnoma osvetliti pojav v vsej njegovi razsežnosti, saj ne more;o zajeti vseh primerov, še posebej ne tistih, pri katerih nar stopa alkoholizem kot posredni, dasi lahko poglavitni vzrok smrti.
Drobiž iz znanosti in tehnike
• Da bi našli legla komarjev, ki prenašajo malarijo, so V Ameriki sumljiva močvirja posuli z radioaktivnimi hranili, ki jih komarjeve ličinke absorbirajo. Nai-stali komarji so zato radioaktivni in vznemirijo Geigerjeve števce, ki potrdijo, da so prišle nevarne živalice iz osumljenih področij.
® V Nemčiji so začeli uporabljati žeblja iz umetne mase, ki so se pokazali lahki in odpornejši od železnih, pa tudi niih trdota je tolikšna, da lahko z niimi prebijemo najtrši les. Primerni so zlasti za gradnjo letal in ladij.
Težavna naloga
Gole ženske proti policiji — Čudna sekta v Kanadi
Kanadska 'konjeniška policija je stala te dni pred najtežja nalogo v svoji zgodovini: morala je občane neke tamkajšnje verske sekte »duhoborcev« prepričati, da pošljejo svoje otroke v šolo.
Ko so policisti prispeli v prvo vas, jim je stopilo nasproti dvajset golih žensk. Policisti so se morali obrniti, posebno še zato, ker1 so jim zagrozile, da prihodnjič ne bo stopilo pred. nje le dvajset golih žensk, temveč dve sto in pozneje morda dva tisoč.
Te čudne občine »duhoborcev« so se izselile iz Rusije že pred 59 leti, ker jim takrat car ni dovolil, da bi poleti in pozimi
hodili popolnoma goli po sVetu — kot to zahteva njihova vera. V Kanadi so pustili te ljudi pri miru, posebno ker so se naselili v odročnih predelih dežele v bližini Vancouver ja in so gojili vzorno kmetijstvo. Ko pa so jih pričele kanadske oblasti nadlegovati s predpisi o oblačenju in zahtevati, naj njihovi otroci obiskujejo šalo kot vsi drugi otroci, so se obrnili na sovjetski konzulat v Otta.wi, če bi se lahko vrnili V Sovjetsko zveza Seveda pod! pogojem, da ohranijo svoje običaje. Na konzulatu so jim obljubili, da so pripravljeni naseliti jih v Altajskem pogorju, kjer daleč naokoli ni nobene druge naselbine.
IIP
Kje st e,
Hamutavi?
Anton Ingolič
■...............
■h

Tudi meni se ja zdelo, da nam lahko Pošlje kaj. Napisal sem mu takšno pismo, de. bi ganilo divjaka v pragozdu in ne bi strica v Ameriki. Zares, čez poldrugi mei-sec so prišli dolarji, bilo jih je toliko, da jo imel oče za pot, da je mati vsakemu °d nas kupila obleko in ji je menda še ostalo kaj. Očetova pot je#bila sklenjena stvar, tudi mati set jo sprijaznila z njo. Kolikor sem mogel presoditi, ne samo za-tadi tega, ker je oče svetoi obljubil, da bo vsak mesec pošiljal, kar mu bo ostalo, to da se bo vrnil, kot bo mati dokupila toliko zemlje', d:a bomo mogli živeti od ttje, marveč tudi in morda, predvsem zar •°, ker je bila prepričana, da bo tam zu-a9j končno le pozabil na Mo.Ianko.
»Mladi Plevnik bo začel kmalu odpro>-tojati, slab gospodar je in preveč pije,« ie dejala v upanju, da bo prej ali slej Mšto do Plevnikove njive pod našim sadovnjakom.
Seveda ji kljub temu ni bilo lahko, tudi meni ne. Kako rad bi šel z očetom! A Tatare nisem mogel pustiti same.
»Čakajta!« je zašepetal človeček in me postavil spet na mejo nekje nad Dravo. »Postojmo! Tu V bližini se zadržujejo graničarji. Skrijmo se semle v smrečje!«
Čepeli smo pod majhnimi, gostimi smrekami. Nekaj časa sem prisluškoval, če bi slišai kaj sumljivega; ko sem zagledal v bližini nekaj tako lepih jurčkov, kakršne sem zadnji čas nabiral v Podmenikovili gozdovih in jih nosil dol V revir naprodaj, sem se* spet vrnil na Strmec.
Morda si mati misli, da sem šel po gobe. Hudo ji bo, seveda ji bet hudo, ko bo dobila pismo. A kako naj* bi drugače napravil? Kakor oče niseim mogel, ne bi me bila pustila. Prve tri mesece, ko je oče pisal vsakih štirinajst dni in poslal po nekaj stotakov, bi se mordiai še dala pregovoriti, a odkar oče ni pošiljal več denarja in celo pisal ni, me za nič na svetu ne bi pustila od doma.
Kakor da bi bila vedela, kaj se mi je: motalo' v g'aivi, je večkrat rekla: »Si videl, Marko? Komaj trije meseci so mrnili in že nas je pozabil, ali pa je izgubil delo in zdaj, siromak, strada.«
Ni mi kazalo drugega, kakor da sem odšel naskrivaj.
Jutri ob tem času bo brala-:
Ljuba mati!
Ko boste imeli to pismo v rokah, bom daleč od Strmca. Ker doma ne morem dobiti dela, si ga grem iskat na tuje. Ni-
sem sam, z menoj je stric Amon. GreVa k stricu Lenartu. V Dona,witzu ostanem do pomladi. Ko se bo začela na Strmcu delo, pridem. Prihranke Vam bom pošiljal vsak mesec. Govoril bom z očetom, tudi oni Vam bodo spet pošiljali. Ne zamerite, da sem šel brez slovesa.
Sprejmite Vi, ljuba mati, in Štefka pa Pepček lepe pozdrave!
Vaš Marko
Pismo je bilo iskreno, iazen tistega mer sta o vrnitvi. Glede vrnitve je bilo namreč tako, da sem sklenil vrniti se na pomlad, če bo slabo, sicer bi ostal dalje. Kako dolgo, sam nisem vedel. Toda ko sem tam pod smrečjem obnavljal pismo, sem sklenil, da se res vrnem na pomlad, naj bo zaslužek slab ali dober.
Človeček me je pocukal za rokav.
»Fante, ali si zaspal?«
Šli smo dalje, toda ne po stezi; mestoma smo: se le s težavo prebijali skozi gosto smrečje. Pred večjo jaso smo se ustavili.
»Poglejta tja,le čez!« Človeček je pokazal na gozdnat greben iznad soteske, ki je ležala pod nami. »Tam gori teče meja! Tule se bosta spustila v globel in se na drugi strani povzpela na, vrh. Ko bosta zgoraj, se ne ozirajta ne na levo ne na desno, mahnita jo naivnost navzdol. Hodita oprezno! Na oni strani bosta prišla do večje kmetije. Tam se oglasita, pokazali vama bodo dalje. Tako, zdaj pa na-
zaj V smrečje in počakajta na temo! Srečno pot! Nisem mislil, da se bova še sret-čala, Amon. Če sem ti ustregel, mi je prav.«
Segel je najprej Amonu v roko, potem š« meni in se izgubil.
»Od kod se poznata?« sem vprašal Amona, ko sva legla v visoko praprot.
»Od tam, kjer sem presedel štiri leta.« Malo je pomolčal, potem pa povedal še ostalo. »Peteržinek jih je odsedel pet in pol. Mesec pred vojno se je poročil. Ko se je vrnil iz ujetništva, je našel poleg, svojega otroka, ki mu ga je žena porodila; prvo Vojno leto, še enega v zibelki, eden pa je bil na, poti. Tako je pretepel ženo, da je splavila in nekaj tednov pozneje umriai. Najhuje pri vsem jei bilo, da ja je imel rad. Drug drugega sva tolažila in spodbujala. Tam se je še držal, zdaj pa gre h koncu z njim. Vidiš, Marko, nisem edini.«
Ustrašil sem se, da bo začel d tem, o čemer je že v Podlogu, preveč govoril.
»Amon, pustiva to!«
»Ne, prav zdaj se moram o tem pogovoriti s teboj. Ne veš namreč, da sem prav zaradi tega tukajle na meji.«
Res je zadnji čas neprestano namigaVal, da ne more več živeti v domačem kraju, če se hoče do kraja znebiti krivde, toda njegovim besedam nisem pripisoval posebnega pomena. Ko sem mu nekje sredi poletja zaupal, da bi- rad šel za očetom,
NAPREDNIH GOSPODARJEV
Jz delovnega poročila na občnem zboru SKZ:
Slovenska kmečka zve*« /e opravila
pomembne dele
Če na kratko ocenimo staftre kmetijstva v naši državi in ga primerjamo s problematiko ob našem zadnjem občnem zba-tu, potem nas ocena privede dlo zaključka, da so se od tega časa naprej gosnodar-ske potrebščine kmetijstva in življenjske potrebščine kmečke družine nadete podražile, medtem ko je — sirmaričnoi vzeto — dohodek kmečke družine padel. Od cene zai mleko so krogi v fondu mlečnega gospodarstva protizakonito odtegovali producentu mleka najprej 3 groše, V zadnjem času pa 15 grošev od litra mleka, tako da je z zakonom zagotovljena cena za liter mleka namesto 1.90 dejansko znašala le 1,75 šil. V tem času je padla — in to znatno —*» tudi cena lesa, padla pa je tudi cena krompirja in sadi a, dočim je cena klavne živine in prašičev bila podvržena običajnemu nihanju. StabPna je ostala le cena ž'ta, ki pa ga po naših kraiih n'hče ne more prodajati V pomembnejši meri. Edini pozi-tivum, ki ga za kmečke ljudi lahko zabeležimo v času od našega zadnjega občnega zbora!, je uresničitev starostne rente. Če Vse te upoštevamo, imamo dokazov dovoli, da so od zadnjega občnega zbora' kmečka gospodarstva na svoji substanci še naprej izgubljala, ker so kmečke družine za kritje svojih naraščajočih izdatkov morale V nezmanjšani meri sekati les.
Da tak zakliuček ni ugoden, temveč ob pogledu na probleme, ki jih bo kmetijstvu, posebej pa, še družinskim kmetiiam prinesel bodoči razvoj gospodarskega sodelovanja V Evropi — Evropska gospodarska skupnost šestih držav — silno neugoden, sledi tudi iz ocene, da ie zaenkrat le tretjina avstrijskih kmetij sposobna, da V prihodnjih letih sprejme pogoje skupnega evropskega tržišča, dočim za ostali dve tretiini kmetijskih obratov skuoooi tržišče lahko povzroči postopna likvidacijo.
Sadovi samopomoči se vračate
Nada trnja usoda kmečkih gospodarstev in kmečkih družin v naši državi je prvenstveno odvisna od samopomoči kmečkih st j okovnopolitičnih in gospodarskih organizacijah. Veliko boli kakor za druge predele naše države drži ta, ugotovitev za naša kmečka gospodarstva! in za našo vas. Ta organizirana samopomoč je potrebna, tako pri prodaji in nakupu ter pri nalaganju časovnih denarnih Viškov* in jemanju kreditov v kmetijskih zadrugah, kakor tudi na področju kmetijske proizvodnje. Prav na področju kmetijske proizvodnje samopomoč v kmečki strokovnopoli-tični in gospodarski organizaciji lahko mnogo pripomore h temu, kar je v modernem kmetijstvu a in o uspešnega gospo-
darjenja, k povečanju donosov in k, znižanju proizvodnih stroškov.
To smo V SKZ spoznali že pred! 10 leti in zastavili težišče dela prav na zboljšanje rodovitnosti zemlie, na povečanje poljskih pridelkov s pzmočio izdatnejšega giKTemia, setve rodovitne'šega sem,e-nia in prehoda na sodobne oblike oro:z-Vo.'dnie, obdelave zemlie in oskrbe rastlin, nič mani pa so šla prizadevanj a za dose-go kvalitetnejše živine, za n ion nagleiši prirastek, in za višjo molznost V hlevu ter za višji prirastek V gozdu in za njegovo rabo, ki je v skladlu z naravnimi pogon rasti in obnove gozda. Blizu 500 najraznoi-vrstncrših kmetijskih točaiev in predavani, ki so v zadnjih 10 letih vzeli nad 2000 dni časa, ter številni poljski poizkusi, razstave, poučne ekskurzije, analize proizvodnih pogojev kmetij in več:ih območij, katerih skupno število1 znaša, 370, sol za SKZ najboljši dokaz resnih prizadevanj v smeri naše samopomoči.
Da se je s tem naš kmet pričel zavedati toka časa in razumevati, da !e povečanje hektarskih donosov pripomore k znižaniu proizvodnih stroškov in povečanju zaslužka za delci kmečke družine, pove pomerjava p'orabe umetnih gnoiil V gospodarskem letu 1957/58 s porabo v gospodarskem letu 1954/55. Po podatkih, ki so na razpolago,, vidimo1, da se ie v tem, obdobja skupno v okrajih Beljak, Celovec in Velikovec poraba dušičnih gnoiil povečala od 2.310 na 3.004 tone, poraba fosfornih gnoul od 4.800 na 7.600 ton, poraba kalijevih gnojil pa od 2.450 na 3.820 ton. V odstotkih izraženoi je v preteklem gospodarskem letu b la v naših treh okrajih, poraba, dušičnih gnoiil za 30 °/o, fosfornih gnojil za 59 °/o in kalijevih gnojil z;a 55 °/o večia od porabe V gospodarskem letu 1954/55. Nič manjši ne bo napredek v setvi rodovitneijšega semenja! in V zboljšanju rodovitnosti travnikov. Ti agrotehnični ukrepi pa so za povečan1 e produktivnosti kmetije in dela kmečke družine odločilni.
Stvari v agrarni politiki niso v reda
Brez dvoma sedanja poraba umetnih gnojil, rodovitneijšega semenja in reja kvalitetnejše živine ter pravilnejše krmljenje še niso na, oni višini, ki jo1 Vidimo v drugih predelih države, vendar predstavljajo — če upoštevamo veedesetletnoi zaostalost našega kmetijstva in zaostalo miselnost našega kmečkega človeka kot posledice večdeset' etn ega namernega gospodarskega zapostavljanja s strani vseh organov in ustanov — velik, in Vsega prizna-
nja vreden napredek naš'h kmečkih ljudi in so priznanja Vreden dokaz uspešnosti skupnih prizadevanj vseh funkcionarjev in zaupnikov SKZ n,a predavanjih, teča;ih, ekskurzvah, obiskih ter potom pisane besede za obstoj in napredek naše vasi. Če ostanemo na vasi in v SKZ na tej poti, petem nam nihče ne more očitati, da s svode strani naš kmetovalec ni napravil vsega, kar je v staniu napraviti za dvig svoje žrvTeniske ravni. Če kljub temu Vidimo da se substanca kmetij in vasi manjša, da se gozdovi čedalie boli redčijo, da se številnih kmetov pevlašča oburn, ker donos svojega dela ne morejo vskladiti z izdatki za potrebe kmetije in družine, potem je to le potrdilo, da stvari v agrarni politiki V naši državi niso v redil in da odnos družbe d)o kmečkega dela in njegovih pogojev ni takšen, kakršnega zahtevata čas in nadaljnji gospodarski razvoj.
V	bodoče bo treba naše vrste
še bolj strnili
V zadnjih letih naloge in potrebe dela v SKZ niso postale manjše, temveč so se le povečale. Da je temu res, takoi, lahko sklepamo iz znamenj in dogajanj okoli nas in ki jih V glavnem lahkot navedemo
V	naslednjem: Evropa prehaja nai združevanje držav V gospodarsko enotno organizirane gospodarske prostore. V tako imenovani e Vranski gospodarski skupnosti 6 evropskih držav to je Zarodno Nemčije, Franciie, Luxemburga, Belgije, Holandske in Italije pričenjajo Vzporejati svoje go-spedarstvo naj medsebojno trgovan/e brez carin in drugih omeihtev, prešle bodo na svobodno pretakanje blaga, denarja in delovne sile med seboj ter do’očile enotne pogoje za trgovanje z državami, ki so izven evropske gospodarske skupnosti.
Da bo ta združitev prej omenjenih držav bistveno spremenila pogoje trgovanja in gospodarskega sodelovanja med evropskimi državami, se razume samo pa sebi. Sprožila bo potrebo gospodarsikoi-politič-ne orientacije V vsaki državi, predi Všalkd podjetje in obrat pa bo postavila potrebo vedno strožjega predračuna proizvodnih stroškov, premisli]ene usmeritve V proizvodnji in Velike elastičnosti v trgovanju. Ta potreba! tudi ne boi šla mimo kmetijstva! in kmečkih obratov, temveč ji bodo morali prav kmečki obrati kar v največji meri zadostiti. Kakor pred kmečke ljudi same, tako bodo tudi predi njihove organizacije stopili s tem v zvezi pereči problemi. Naši kmečki ljudje bodlo — kakor Vemo iz izkušenj — pri reševanju teh problemov navezani v prvi vrsti na pomoč
svojih z-rtrug in SKZ. Tržišče s kmetijskimi pridelki ie vedno bo'j napolnjeno. Čeprav bo domače kmetvstvo tudi V bodoča glavni producent hrane za avstrijsko prebivalstvo. bo treba v proizvodnji vedno bo’j gledati na kvaliteto. To se že vidi pri klavni živini, cem po kvaliteti pa je po novem letu napovedma tudi za mleko kjer se bo cena ravnala tudi po č'stoči mlakai. Da ie za dosego kvalitete potrebna odgovarja inča strokovna usposobljenost proizvajalca, ije razumliivoi. Odgovar-jaiočo strokovno usonoobEenost pa je najteže doseči v drobni kmečki proizvodnji, kakor jo imamo po naših Vaseh in mod! našimi kmečkimi producenti. Tu bo treba še mnogo ustreznega izobraževani a in poiasnievmia ter otozkusništVa V SKZ in V zadružni organizaciji.
V agrarni politiki se v naši državi tudi spTičo pogleda na nadaljnji razvoj postavlja družinska kmatra kot ideal našega kmetMctva. V velikem protislovju s tem pa vidimo, da v vedno večjem številu družinske kmeti i e v velikosti od 10 da 20 ha zemlje pertopoma zgubljajo svoje eksistenčne osnove, medtem ko zemljiška posest z več kot 100 ha zemlje s pomočjo ugodnosti, ki sta dih prinesla Marshallov plan in mehanizacija, koniči premoženje in kapital. To ie očitno znamenje zgrešene agrarne politike, o čemer ie v zadniem času velika in ostra diskusija medi vladnima strankama, vendar dos’ej ta diskusija še ni pokazala otipljivih prijemov, iz katerih bi bilo razvidno1, da sei hoče problem družinskih kmetij rešiti na; način, ki bi vsaj v glavnem upošteval potrebo priprave za eksistenčno1 sposobnost kmečkih družin na svojih kmetijah in potrebo pospešenih priprav na. gospodar jem j e v pogojih skupnega tržišča. Če bo naš sto venski kmet strokoVncpolitično neorganiziran čakal, kdaj bodo tudi njemu prineseni na mizo pogoji za njegovo eksi-stenčnost na svoji kmetiji, potem boi čakal zaman. Slovenski kmetje marajo poživiti svoiie tozadevne zahteve v Slovenski kmečki zvezi, jih vzporediti in nastopiti z njimi v krajevnih kmečkih odborih V okra jnih kmečkih zbornicah in v' kmetijski zbornici.
Pri opazovanju vseh teh znamenj1 in dogajanj okoli nas pa slovenski kmetje ne smejo pozabiti, da je vprašanje izvedbe določil člena 7 državne pogodbe istočasno vprašanje njihovega gospodarskega obstaja in napredka. Člen 7 državna pogodbe zahteva konec diskriminizacije slovenske manjšine, na Koroškem, s tem pa tudi zahteva, da se mora nehati gospodarska diskriminacija slovenskih kmetoV in njihovih strokovnih in zadružnih organizacij in ustanov. Kd!o sei bo za dosego tega drugi boril kakor pa iz aktivnih članov obstoječa SKZ in njeni člani V zadružnih in gospodarsfcih organizacijah po naših vaseh.
je dejal, dia bi šel tudi On z menoj. Ker jaz brez materine vednosti nisem1 mogel prositi za potrebne listine, sva sklenila, da jo mahneva skrivoma čez mejo. Prodal je svoje reči, zaprl kočoi in včeraj sva sedla na vlak ter se odpeljala;.
»Amon, prosim te, pusti te stvari tu, na tej strani meje, na ono jih ne nosi! Obliubi, da; ne boš več govoril o tem!«
»O tem ne bom govoril, niti besede!«
Segel sem mu v roko.
»To je beseda!, Amon!«
»Čakaj, Marko!« je zaklical, ko sem hotel izpustiti njegovo desnico. »Da, leto dni ne bom govoTil oi tem, a tudi o drugem ne. Sploh ne bom govoril.«
Začudeno sem ga pogledal.
»Kako, ne boš govoril?«
Nisem Vedel, ali me vleče ali ni pri pravi.
»Marko, krivdo opereš s kaznijo,« je nadaljeval hudo resno. »Če ni tista, ki ti jo odmerijo sodniki, dovolj velika, je tvoja dolžnost, da si jo naložiš sam.«
Zares, zmešalo se mu je.
»Amon, kaj govoriš?«
»Ali misliš, da je štiri leta zapora dovolj velika kazen za moj zločin? Tudi ni dovolj, da sem se odrekel citranju in petju, naložil si bom molk, enoletni molk.«
V bližini je pačila Vejica;. Še enkrat. Kakor koraki. Da, zares so bili koraki. Zadržala sva dih. Čez čas sva zagledala dvta graničarja. Delala sta si nekaj me-
trov od naju pot skozi praprot in se glasno pogovarjala, oi nekem dekletu ali ženski, saj sta se zdaj pa zdaj hrupno zasmejala!. Ko so se njuni glasovi izgubili v' šumenju smrek, sem zgrabil Amona za; desnico.
»Amon, tega ne boš storil!«
»Če si mi prijatelj, me ne odvračaj od mojega sklepa. Vem,, ne bo lahko. Katera kazen pa ni težka? Na tmiem bcm laže molčal, kakor bi doma, V letu dni bo dovolj časa, da premislim o vsem in doitrpim. Potem bom zdrav. Ali ne vidiš, dia sem bolan?«
»Seveda! si bolan, ampak takšna kazen ...«
»Po praVem, bi moral, še sedeti, leto, dVe, če ne Več. Kaj je v primeri z ječo leto dni molka?«
Ni dvoma,, Amon bo držal, kar je sklei-nil, ni pa tudi dvoma,, tako sem doumel tiste trenutke, da bo potem zdrav.
»Danes se bova pomenila oi Vsem; ko se jutri zbudiva, pa konec.«
In čez čas; je šepetaje nadaljeval:
Prišel bo molk, veliki molk.
Molk boi kazen, pa tudi zdravilo.
Potem sva govorila do trdtei noči. O vsem, predvsem o Strmcu in Podlogu. Niti opazila nisva, kddi se je stemnilo. Šele skovikanje sov* v bližini naju je opozorilo na noč.
Oba hkrati sVa Vstala.
»Čas ije.«
»Da, čas je.«
Počasi sva se spuščala po gozdu navzdol. Bilo je tako temno, da, sva, si morala z rokami pomagati dalje. Čeprav sval pazila;, nama je vendar zdaj pa zdaj počilo pod nogami. Vselej tedaj sva obstala in napeto prisluhnila. Toda! razen pritajenega šumenja črnega gozda ni biloi čuti ničesar.
Kako prijetno je šumelo! Pritajenol, enake merno, le odi časa do časa ja prišel od! nekod, kdo1 Ve od kod:, močnejši val vetra, tedaj je zašumelo glasneje. Ta Val je odhitel da,Ije po gozdu, čedalje slabotnejši je bil, dokler se ni izgubil v daljnem, šumenju. Nenadoma se je oglasil ptič. Čeprav je bilo temno1 kot V rogu, se mi je zdelo, da sem Videl temno kepico1, kako je zaplavala skozi temine. In spet enakomerna, skrivnostna; pesem. To ni bila le pesem gozdov, bila je tudi pesem sadovnjakov, kjer so otepali zadnje tepke1, pesem stiskalnic pol vrheh, od koder je dišalo po moštu, pesem pašnkov1, s katerih se je razlegalo zateglo1 petje pastirjev in pastiric in od koder sei je dVigal v sinje jesensko nebo dim, pastirskih ognjev, to ie bila pesem njiv, kjer so pulili repo in korenje, in pesem moje materei, ki je sedela na klopa pred' koča in s« zaskrbljena oz;rala, V noč.
Tudi Amonu je pelo kot meni, kajti ko
sva bila V globeli, mi je položil roko n!a ramo.
»Poslušaj, Marko!«
Tudi njegov šepetajoči glas je bil deli te pesmi. Del te pesmi pa je bilo tudi žuborenje, ki sva ga zaznala čez čas.
»Izvirek,« sem dahnil.
»Izvirek,« je pritrdil Amon.
Ko sva dognala, iz katere strani priha,-ja žuborenje, s,Va po prstih odšla v tisto smer.
»Pij!« ije dejal Amoni kot oče svojemu sinu.
N as ta,Vil sem dlan in pil. Sele med pitjem sem1 začutil, kakoi sem bil žejen. Tudi Amen je pil dolgoi, zelo, doligoi. Ko; sva se napila, sva nekaj časa stala nagibno! ob izvirku.
»Dobra je.«
»Dobra.«
»Pravijo, d!a ni na svetu tako diobre vode, kot je naša;.«
»Res, Amon?«
»Tako* sem čul1. Ampak tako diobre še nisem, pil.«
»Tudi jaz ne.«
»Pijva šel«
»Pijva!«
Nisva bilai več žejna, vendar sva, pila hlastno, kot dai na bi bila pila že tri dni.
(Se nadaljuje)

ivan ribic: Nenavadno srečanje
Odlomek Iz povesti »Sin«, ki spada mod kniižni dar SPZ za leto 1959
Ves čas dolgega premolka ie Kolenčeva poujčkavala otroka, kakor dla je bila nani pozabila.
»Kje pa je zd<y? Se pri vas?« Glas mu je zvenel zamolklo in hripavo, čenrav se je trudil, da bi ga bilo slišati na moč brezr biižnega, tako, kot da je vpraševal med zadržanim zdehaniem.
»Kdo?« je vprašala Kolenčeva, ne da bi jeinjala ukvarjati z otrokom.
»No ja — on!«
Tedaj ga je le pogledala:
»Ni ga več pri nas, n,e.. In bogve — če sploh še kje ije.«
»Kako to mislite?«
Pogled se ji je kornai opazno zmračil.
»Spicljev ne manjka. Kaj tam, na fronti, ni nihče vohljal za vami, kaj kdo misli in govori?«
»Pa — ?«
»Pa — pa ...« je ponovite za njim, a brez jezljivega obregevanja. »Proti je bil. Proti vojni... no, sploh proti vsemu temu dre?-ku. Pa je najbrž kje kaj* takega preveč naglas povedal.«
»Zaprli so- ga?«
Pokimala je in se zagledala predse.
»Tisti, ki ga je potlačil — ga je globoko'- Odkar so ga vzeli, nismo več slišali o njem. Leto bo kmalu tega.«
»Poizvedovali — niste nič?«
Zdrznila se je in uprla vanj začuden pogled.
»Kje? Pri kom?«
Skomizgnil je z rameni in se mimo nje zagledal skozi okno.
Mimo in nekako vdano je povedala,
»Njegovim domačim smo pisali. Sestri. Večkrat je pravil o njej, pa smo vedeli' za njen naslov. Odpisala je. Čez dolgo Sele. Več, kot tci, da bo prišel predi vojno sodišče, pa tudi ona ni vedela,.«
»Od kod pa je bil?«
»S Češkega. Ne spomnim se Več ime-kraja. Težko se izreče.«
»Čeh ... je bil — ?«
S Pogledom je obstal na: otroku.
Kolenčeva: je molče pritrdila.
Sprva ni Vedel, zakaj m,u je bilo tako tesno zaradi tega, kar mu je povedala Kolenčeva. Na koncu koncev mu je bilo resnično tako neznansko vseeno, kdo in kaj je bil tisti, ki se je bil ukradel v postelj njemu namenjenega • dekleta, kakor da je za nekatere stvari oglušel, bil je brez občutka zanje. Hipi nato pa se je prev kakršnja novica zavozlja s spominom.: tudi tisti študent je bil s Češkega... ® tem, o katerem, je govorila Kolenčeva, 86 prav gotovo niti poznala nista, čeprav sta bila rojaka. Vendar so se menda prav zarodi te drobne slučajnosti jele vse stva-
Alojz Gradnik:
JANUAR
(Iz letnega venca)
Kaj prinašaš, novo leto? Zapuščina le prevzeto? Česar ni odneslo staro: bolečino', laž prevaro?
Kaj prineslo boš V bodoče, srce uganiti noče.
Ne odstiraj nam koprene, ne odmakni temne stene, ki naši od; vsega še loči, kar je skrito v tvoji noči.
Saj ta vemo, dia je sreča begava: in opoteča Če bo zla nas v klešče Vzela in nas: stisniti hotela, bomo neustrašno sami, bomo: si svojimi rokami zoper moč usode vstali in si jot sami kovali.
*’’• sprevračati v svoje nasprotje:. Tisti, ki 1)1 mu bil moral biti po vsej, odi nekdaj javni pameti, mrzek vsiljivec, je potega! malone podoben dobremu znancu ... 11 tudi če bi takoj tistikrat stopil predenj
ne mogel bi mu reči žal besede zaradi 'e9a, kar je bilo med njim in Zinoi. Res te! Saj je bil ubogi hudič kakor on sam.
0|V'oz,ila so ga kolesa istega zla! kakor v ega.
Usta je imel suha, da so se mu lepile tnice, v drobovju pa ga je grizel mraz. °ral je reči:
»Imate... kaj pijače?«
Počasi je dvignila obraz odi otroka: k njemu in nekoiko zateglo vprašala:
»Piješ — ?«
»Ves premočen sem. Mrazi me.«
St snila je otroka v naročje, vstala, šla k omari in vzela iz nje steklenko.
»On si ga je zaželel,« je povedala,, ko je postavljala predenj steklenico in kozarec. »Pa veš, kako malokdaj je pil. A nekaj dni pred smrtjo ga je hotel po vsej sili imeti.« Prestregla je njegov pogled, ki ie obstal na polni zetonki: »Potem, ko ga je imel, pa mu ni bilo več zanj. Niti poskus'1 ga ni.«
Čutil je, da mu drhti roka, ko je segel po kozarcu, ki mu ga je napolnila. Menda s“ ga je res lotevala vročica. Izpil je na
MARTA :
Porednica
Kaj v zibki rogovili, kdo z rokami bije, krili, kdo se joče na vse grlo, kmalu vse bo skupaj drlo.
Mala Zlatka noče spati, atek mora dudko dati, mama pesem mora, peti, bratec zraven nje sedeti.
Kaj bo z malo nagajivko? Kupite ji muco, sivko,
v	zibko k nji jo položite,
vi	pa brž se odstranite!
duš ek. Pijača je bila še slabšega okusa kakor frontni rum; V žilah pa, je prav tako žgoče zaplala. Ni mu je bilo dovolj. Še je moral priti. Le trenutek se je cho-tavlial, preden je sam segel po steklenici, nalil kozarec do' roba in ga zlil V grlo.
»Navadil sii se ga,? Piješ?«
Začudenje nad njegovo lakota pol žganju je bilo v njenem glasu. In precej nevoljne zaskrbljenosti. Toda to mu ni bilo odveč. Colo godilo mu je. Saj že skoraj pomnil ni več,- kdaj se ie komu vzbudite skrb ali nevolja zaradi tega, ker je počel kaj takšnega, kar bi mu utegnilo1 biti v škodo.
Preden pa ji je: kaj odgovoril, so ju zmotile stopinie s ceste; hitro' so se bivale hiši. Spogledala sta se, a le bežno, kakor bi hotela drug drugemu prikriti, da sta vedela, kdo je prihajal — --------
Zina je vstopila brez naglice. Vonj po dež>u je prinesla v soho. Vonj poi dežju in še po nečem,, česar pa: njegove, v hipu vzbujene misli niso mogle razplesti, a, kar ga je vznemirilo in mu stisnila grlo.
Zastrmel se je Vanjo, čeprav so mu mišice trzale od napora, da bi zrl mimo nje, kakor da je zanj resnično ni bilo več...
Bila je, kakršno je bil pustil. Lei bolj ženska. Močnejša. Gostejša. Prvič jo je pravzaprav resnično videl. Prejšnja leta je navajenost marsikaj zmeglila. Tokrat pa: ije njegov pogled: v hipu vsrkal vse: temnost oči, nad njimi vzbočene goste obrvi, obl ost udov in krepost života. V grlu mu je vzdrhtelo nekaj toplega: in se mu sladkobno prelivalo' V usta.
Zdelo se mu je, da: joi gleda že neskončno' dolgo, ona pa; je še vedno stala pri vratih, z na poil odprtimi ustmi, kakor da je s težavo dihala,. Iz njenega pogleda pa ni razbral ničesar.
»Lahko bi bil pisal prej, da; pride:, ali ne, Zina,?« je pretrgal molčanje glas Kolenčeve.
Vidlel je, kakol je Ziba pogoltnila sl’no:, kot bi ji beseda: zdrknila z ustnic nazaj v grlo. Potem je zaprla vrata: in se skušala nasmehniti.
»Res. Tako nenadoma sii prišel,« je rekla in stopila korak bliže.
Zganila je z roko. Videti je bilo, da mu jo hoče stegniti v' pozdrav. Ne mogel bi ji odteči tega. A prav tako bi ne mogel dvigniti desnice;. Tedaj pa za nič na svetu ne bi bil spravil iz sebe, kakci je z njim. Laže bi vstal in odšel, čeprav je vedel, da tudi tega ni več zmogel. Zato je naglo odtrgal pogtod od nje, segel z levico po steklentoo, vlil žganje v kozarec, da je pljusknilo čez rob, in ga pogoltnil v dolgem,, pekočem' požirku.
ZLOČINI OBTOŽUJEJO:
Pokol v Varšavi
Življenje beračev V varšavskem getu je diugo poglavje trpljenja in nesreč. Ne upam si opisati niti v malem obupanosti ir grozote tega pojava. Nagi in na pol n -gi so cepali po varšavskih ulicah; niso b li ludje, temveč strahotne prikazni; smrt jih je sprem’jala na vsakem koraku.
Nad njimi so se policaji znesli tretjega dne deportacij. Lovili so jih poi cestah, tako kot se lovi pse; sledili so jim tako kot šintarji psom. Berači so se skušali skriti mod ruševine bombard ranih hiš, na stianišča- in smetišča,, v dimnike na strehah, toda lakota je bila močnejša od njih, prisilila jih ie. da soi prišli spet na ceste, kier jih je čakala tolpa »polkovnika« Sce-rinskega,; pometali so jih na, avtomobile tako kot mrhovtoo in jih hkrati zverinsko pretepali. Vse so odpeljali na Umschlag-platz.
Vsak dan sO morali po ukazu hitlerjevskih obl v,ti pripeljati šest tisoč ljudi na Uroischlagplatz, toda: židovski hitlerjanski hlapci so jih pripeljali tudi po deset tisoč. Sedaj ie šlo drugače, niso se več nadaljevale samo rac' ie poi cestah, temveč so blokirali c e’e ceste in preiskali vse hiše. Ceste so blokirali zgodaj ziutraj, da se je lahko čim manj ljudi poskrilo. Policaji so pritekli po stopnicah, na silo zvlekli ljudi iz stanovani, poiskali so tiste, ki so se skrili V podstrešjih in kleteh. ..
Tu ie treba opisati dogodek, ki nam ledeni kri v žilah, hkrati pa nas tolaži, ker nam kaže, da človečnost ni še popolnoma ugasnila:.
Zdravnik Janusz Koreza,k ie posvetil Vse svoje življenje vzgoji otrok. Napisal je čudovite knjige o otrocih in za otroke. Zdravil je otroke in vodil sirotišnico v ulici Krochroalna, bil je slaven in znan, m. samo V Varšavi, temveč po vsej Poljski.
Ko- je Hitler, prekleto naj bo njegovo' ime, ustanovil geto' v Varšavi, je bila, Koreza,kova smetišnica preše1 iena, v' ulico Sienna. Tu je Koreza,k nadaljeval svoje lepo delo z otroki in tu je z otroki umrl.
Okrog dve sto otrok, sirot brez matere in očeta je živelo v tej hiši. Varšava je trpela lakoto, toda Korczak jei vedno: uspel dobiti hrano za svoje otroke. Bili so vedno čisti in dostojno' oblečeni. Spali so' V čistih posteljah in kakor vsi drugi Židje upali, da bodo preživeli.
Janusz Korczak ni hotel zapustiti svojih dve sto otrok. Ni ušel in tudi skril se ni, kakor so storili voditelji drugih podobnih otroških ustanov. Dan ali dva. preden so blokirali ulico Sienna, je ukazal vsem otrokom, da se okopljejo, da si oblečejo čiste obtoke, vsak otrok je dobil vrečico kruha in steklenico' vode.
Ne ve se, če je otrokom povedal, na kaj se morajo pripraviti in kam j;h bodo odpeljali. Znano je samo, da SO' bili Janusz korczak, nekaj bolničark in strežnic ter dve sto otrok pripravljeni sprejeti smrt, ko so morilci navalili na hišo: v ulici Sienna 16.
H tlerjanski morilci so vdrli V hišo z divjim streljanjem: dve sto otrok, dve sto komaj začetih življenj je stalo tam s trepetajočimi srci: postrelili jih bodo drugega za drugim.
In glej čudež: otroci niso kričali, dve sto nedolžnih otrok, obsojenih na smrt ni jokalo. Nihče ni ušel, nihče se ni. skril. Stiskali so se samo kot piščančki okrog svojega učitelja, svojega očeta, in brata, okrog Janusza Korczaka, da bi jih zaščitil
On sam se je postavil pred n:ih in jih zakrival s svojim mršavim ln upognjenim tetosom. Policaji niso imeli nobenega obzira; revolver v eni roki, pendrek v drugi in renčanje: »Marš!«
Gorje očem, ki so morale' gledati ta strašen prizor!
Janurz Korczak z odkrito glaVoi, opasan z usnjenim pasom in v škornjih na nogah, ves upognjen, je držal za roko enega od otrok in korakal naprej. Skupaj z njim so hodile otroške negovalke V belih predpast nikih in za njimi dve sto otrok, umitih, ki so jih peljali na morišče. Okrog otrok so se razvrsti1 i na vseh straneh nemški, ukrajinski in židovski policaji.
Na Judenratu so medtem zvedeli, kaj se dogaja v ulici Sienna. Začeli so telefonirati na vse strani, toda. ne zato, da bi rešili otroke, temveč le Janusza Korczaka. Toda ta veliki in plemeniti človek se je zahvalil ljudem iz Judenrala, ki sO žrtvovali vse varšavske Žide, ter je šel v spremstvu svojih otrok na Umschlagplatz.
Kamni na cesti so jokali, ko so gtodali to procesijo:; samo policaji so vrteli palice in nenehnoi streljali.
Do dane® se še ni zvedelo, kje je končal Korczak s svoumi dve sto osirotelimi otroki. Verjetno nihče od njih ni preživel.
V noči od! 5. na 6. september nas je zadela nova strela. Zadela nas je s tako silo, da je pokončala vse, kar je bilo še živega. To noč sei je nenadoma začulo hitro tekanje tisočev in tisočev nog. Kaj se dogaja na ulici? Kdo se vendar upa po polnoči na ulico?
Gibanje je bilo Vedno gostejše, vedno hitrejše, niso več hodili, temveč tekli. Kam gredo in zakaj? Kdo jih zasleduje? Vratai, ki so bila sicer tudi podnevi zaprta, so se odpirala,. V getu ni bilo luči niti po cestah, niti v hišah, zato1 je bilo moč zar znati le ogromno množico, ki se je prerivala k nekim vratom; kričali soi in rotili ter jokali. Nihče od prebivalcev geta ni tisto noč zatisnil očesa. Toda nihče ni vedel, kaj se dogaja,. Krožile so govorice, da je Judenrat diofoil ukaz, d!a se morajo naslednjega dne vsi Židje prostovoljno javiti na Umschlagplatz. Drugi sol zopet govorili, da to ni res. Po cestah so se zbirale skupine ljudi, v temni noči so se pritoževali drug drugemu, ta je opogumljal diugega:, na: pol nagi otroci, zbuieni sredi noči, so se stiskali k svojim materam. Kaj se bo zgodilo?
(Dalje prihodnjič)
5E cl debve \>oljo
REKRUT ZDRAVNIKU
»Poglejte!« pravi voiaški zdravnik rekrutu, ki se je oglasil pri njem zaradi dozdevne bolezni, »odkritosrčno mi povejte, ali bi me poiskali zaradi te malenkosti, če bi bili v civilu?«
»Res je«, odgovori rekrut, »ne bi vas poiskal, temveč poklical, dia bi prišli na dom«.
*
ZASKRBLJENOST
—	Tam za vogalom neka baraba že pol ure pretepa našega Mihca!
—	Zakaj pa, ne prideš tega takoj povedat?
—	Od' začetka je kazalo, da ga bo Mihec nabu tal,
*
PRED SODNIKOM
—■ Zakaj pa: niste poskusili s poštenim delom?
—	Saj sem, visoko: sodišče. Trikrat sem kupil srečke, pa ni nič pomagalo.
*
TOLAŽBA
—	No, Francelj, kako se počutiš v zakonskem stanu?
—	Hvala, prav dobro. Moja žena (je pravi angel. Vsak dan mi pomaga pri pomivanju posode!
IZNAJDLJIVI TINCE
Vodarjeva Reza je bila zelo huda, če se je sin Tinče vrnil s fantovanja po polnoči. Neke noči mu sploh ni hotela odpreti Vrat, češ da si bo' zapomnil. Tinče pa je bil prav* toilikoi okajen, da je šel spat k sosedu, s katerim so bili starši sprti že več let. Ko se je zjutraj primuzal domov, ga je oče: Gregor vprašal:
»Kje si spal?«
»Pri sosedu Viktorju?«
»Kaj, kje?... Zakaj?« je vzrojil oče.
»Ja1, mama; mi ni hotela odpreti vrat!«
»Ti Reza!« je v jezi zagrozil oče materi, »če mu še kdaj ne odpreš, boš šla ti proč!«
*
ENA IZ RAJNKE AVSTRIJE
Polkovnik je ponoči kontroliral straža. »Stoj, kdo je?«
»Osel!« je zavpil polkovnik.
»Passiert!«
Polkovnik je stopil k, stražarju in ga nohrulil: »Zakaj si vpil ,kdo je‘, če si me poznal?«
Vojak:	»Oprostite, pokorno javljam,
spoznal sem vas šele, ko ste se predstavili.«
Stran 8
Celovec-. petek. 16. januar in.58
Štev. 3 (870)
Nemško vprašanje spet v ospredju
Ko je sovjetska vladal krni zadhije dtu novembra predlagala zahodnim velesilam, nai bi Berlin razglasili za svobodno demi-lite.rizirano mesto, je le malokdo oričako val, da. pomeni ta predlog v bistvu samo uvod v so1 on en prodor v nemškem vprašanju. Vendar so zahodne de/el e komaj dodobra utemelji’e svoje odklonilne odgovore, ko jo Sovjetska. zveza potom svojega zunanjega ministra ponovno presenetila svetovno javnost; v notah, ki jih je Gromiko izročil predstavnikom zahodnih držav, je namreč predložila podroben načrt za mirovno pogodbo z Nemčijo ter s tem za. dokončno ureditev nemškega vpra-šaroa.
V svojih notah je sovjetska vlada predlagala, naj hi v dveh mesecih v Varšavi ali Pragi sklicali mirovno konferenco, na kateri bi sodelovale vse države, katerih oporeče,ne sile so sodelovale V vodni proti Nemčiji, poleg teh pa tudi predstavniki obeh nemških držav, ki bi v imenu Neim-čve tudi podpisali mirovno pogodbo'. Načrt mirovne pogodbe, ki v bistvu priznava obstoj dveh nemških držav, pač pa ne izključuie njuno povezavo v enotno državo, prepoveduje Nemčgi vk’jučitev V kakšno vo aško zvezo, v kateri ne bi so letovale štiri velesile,• nadalje predvideva nemške meje takšne, kot so bile 1. 1. 1959
in bi se Nemčija morala odreči vsem ozemeljskim zahtevam; prav tako bi se morala Nemčija obvezati, da ne bo dovolila obnove nacistične stranke ali nj(f podobnih organizacij, dočim glede gospodarstva, trgovine in p’ovbe načrt ne vsebuje nobenih omejitev.
Novi sovjetski predlogi so na Zahcdlu naleteli na gluha ušesa, posebno Adenauer je od zahodnih velesil zahteval, naj načrt sovjetske zveze v celoti odklon,i;oi. Tudi v Ameriki prevladuje staro mnenje, da je treba najprej doseči združitev Nemčije in šele potem bo mogoče govor ti oi mirovni pogodbi. Naibolj odločno odklanjajo na Zahodu sovjetski predlog glede nevtralizacije in demilitarizacije Nemčije (Amerika je pač že preveč investirala v zopetno oborožitev Nemcev, v katerih vidi dobre zaveznike za morebiten pohod; proti Vzhodu) in skušajo najti izhod' v tem, da bi Sovjetski zvezi dali garancije proti morebitni nevarnosti, ki bi lahko nastala iz zopetne oborožitve združene Nemčije. Na splošno pa; tudi nai Zahodu — razen v Nemčiji — prevladuje mnenje, da je treba pustiti vrata odprta za nadaljnja pogajanja, ker so z nemškim vprašanjem tesno povezana tudi druga vprašanja svetovne politike.
Sneg in mraz vladata po Evropi
Medtem ko je Koroška doslej ostala še izven, izdatnejših snežn!h padavin, je v zadnjem času padlo veliko snega v nefca,-ter h delih Evrope. Na severu in zahodu Velike Britanije ie zaradi izdatnih snežnih padavin zametenih več cest in vsa kaže, da bo še sneži'o. Podoben je položaj v Fran-
Hrnnilntca. in posojTnica Kot mara vas
registrirana zadruga z neomenjenim jamstvom Vabi
svoje člane na, redni
OBČNI ZBOR
ki bo dhe 25. januarja, ob 10. uri dtp. v prostorih hranilnice in posojilnice z običajnim dnevnim redaml Zadružniki, udeležite se občnega zbora polnoštevilno!
Upravni odbor
ciji, kjeT jo večina cest pod snegom. Južno od Pariza; je zapadlo do pol metra snega. Reki, Seinal in Marna v Franciji poplavljata nižine in še naraščata. Na Danskem pa je večina prometa v zastoju, ker je padlo ogromno snega. Nevaren ije položaj na Nizozemskem, kjer so V pripravljenosti ekipe, ki nadzorujejo jezove, ker pričakujejo visoko plimo. Tu je morje pred šestimi leti podrlo nekatere jezove in tedaj se je ponesrečilo 1600 ljudi.
, Nenavadno veliko snega je zapadlo tudi V Nemčiji in Belgiji, v nekaterih predelih Češkoslovaške1 in Avstrije. Nenavadno vreme je tudi v južni Rusiji, na polotoku Krim, kjer je močno snežilo, vmes pa je grmelo. Takega, pojava v tem najtopleijšem kraju SZ že 20 let ne pomnijo več.
Izžrebali smo nagrajence
Krog reševelcev križank se stalno širi
Zelo nas je Vcoolilo, ko so vse dni med prazniki prihajale po pošti zelo mnogoštevilne rešitve nagre.dnh križank iz vseh delov rvreleoe Koroške — iz Podiune, Roža in Žile, iz Gur in Sel, iz kanotških (Tram, pa tudi iz sosedne S'ovenije. Prepričali smo se, da naši bralci radi rešuirro križanke in so pri tem tud' zelo sor-etni, kar so dokazale števPne pravilne rešitve. Seveda, ni imel vsak sreče. Nekaterim ie spodrsnilo pri tej ali oni besedi, vendar naj jih to ne napravi malodušne ker lastno je, da se človek ravno ob napakah uči Pokazalo se ie tudi, da so nekateri v skupinah reševali križanke in Vsi napravili isto napako. Tako se je na primer zgodilo trem reševalcem iz Sveč, ki so ped 71. vodoravno napisali »naoolba« namesto »našel ia«, kakor se mora pravilno g’«si.ti. Podobno napako so nanravili tudi štirje reševalci v Železni Kap’i in dva, V St. Jakobu. Skupno delo je gotovo pravlnd, vendar ne pri reševaniu križank, ker ob-stoia nevarnost d,a napravro vsi isto napako. Prepričam smo, da bodo imeli drugič več sreče.
Seveda pa, ie bilo tudi pravilnih rešitev — tako pri križanki, namen eni za mlaiše reševalce, kakor tudi pri križanki za odrasle — tako velika, da vsi še zdaleč ne morejo prejeti nagrade. Prvotno smo namenili za vsako križanko tri nagrade, ker pa je bilo število pravTnih rešitev preti vsemu pričakovanju zelo visoko, smo piri vsakem razpisu dodali še po eno knjižno nagrado. Za pravilne reš!tve: so, bili izžrebani naslednji nagrajenci:
Za pravilno rešitev »Božične nagradne križnike«:	1. Hanzi Krušic. Bilčovs; 2.
Marjan Srienc, Obirsfco; 3. Mili Krampi, Sveče; 4. Marko Jernej, Št. Vid v Podjuni.
Za pravilno rešitev »Nagradno križanke za praznike«: 1. Ferdnand Mak, Sele — Žganji kot; 2. Ciril Slanic, Grablje pri Pliberku; 3. Rezika Morak, Radišei; 4. Alojzija Bošriančič, Branča Vasi.
Nagrajence prosimo, da dvignejo svoje nagrade v uredništvu »Slovenskega vestnika« V Celovcu, Gasometergasee1 10/1. Vsaj do 15. februarja. Nagrajencem čestitamo, ostalim pa želimo, da, bi bil njhoV trudi poplačan ob kaki drugi priliki, ko bomo spot objavili nagradno križanko.
Pravilna rešitev „Božične nagradne križanke" je sledeča:
Vodoravno- 2. osa, 4. bel, 5. pelin, 7. Celovec, 9. len, 10. nem, 12. av, 13. kit, 15. li, 16. nočem, 18. Abel, 20. levo.
Navpično: 1. Vesel Božič, 2. obe, 3. ali, 5. plen, 6. njen, 7. cev, 8. cel, 9. lava, 11. mi-
lo, 13. kolo, 14. tele, 16. ne, 17. me, 19. bi, 21. ve.
Tako pa re glasi pravilna rešitev „Nagrad-ne križanke" za praznike:
Vodoravno: 1. oklopen, 8. kupujem, 14. Bim, 15. zavarovan 17. srakoper. 19. par, 20. stiki, 21. okat, 23. jod, 25. li, 27. ka. 28. kravata, 30. Opel, 32. at, 33. mu, 35. Ema,
»VESELE PLANŠARJE«
bomo slišali v soboto, dne 17. Januar-ja 1959, ob 18.15 uri v' radio Celovec
36. OM, 37. leto, 38. voz, 39. ran, 41. nit, 43. sito, 44. iv, 45. kos, 46. bazovine, 48. malik, 49. Romi, 50. Ural, 51. Ren, 52. ker, 53. dol', 55. ion, 58. kitolov, 60. volk, 61. ondi, 62. uši, 63. oratar, 65. als, 67. nada, 69. RS, 70. enako, 72. naselja, 73. prihaja. 74. Ina, 75. kasa, 76. Ir.
Navpično: 2. krst, 3. lirik, 4. omakam, 6. EZO, 7. naporen, 8. karavanam, 9. ur, 10. pop, 11. uvajam, 12. jaro, 13. en, 16. vekam. 18. ki, 20. slavim, 22. ta, 24. dolina, 25. leto, 26. ilo, 29. toto, 31. petelin, 32a. tovariš, 34. urok, 40. as, 42. Izidor, 43. riri, 45. k no, 46. bor, 47. vulkani, 48a. letina, 49. reva, 52. korala, 54. ol, 56. oda, 57. ni, 58. kum, 59. loden, 60. vas, 61. O kar, 64. trak, 66. Lahi, 68. asi, 70. era, 71. oj, 72. ne. 73. PS.
Vojska stane veliko denarja
Za enega avstrijskega vočaka stane popolna oprema, kjeir pa orožje še ni všteto, 7898 šilingov. Celovški list pripominja, da vsota ustreza štirimesečni plači precej dobro plačanega nameščenca. Kakor je 'znano, pred nedavnim, ni odšel k Vojakom le en sam fant, pač pa je nastopilo vojaško službo 15.547 novincev. Lahko vsak sam izračuna, koliko denarja je potrebno za vzdrževan:e vojske, kar obremenjuje državno blagajno, ki črpa svoje dohodke iz virov davkoplačevalcev.
Motor za vse vrste goriva
Nedavno tega so v Franciji proizvedli novo vrsto motorja, ki deluje s pomočjo najrazličnejših vrst goriva, kakor nafte, ribjega olja in briljantine.' Motor so že preizkusili in trde proizvaialci, da, pot ref buje 20 odstotkov manj goriva in daje prav toliko odstotkov večjo pogonsko moč na isto število obratov V minuti.
Majhno posestvo (1,5 ha) V bližini Maribora zamenjam za posestvo enake velikosti v Avstriji.
3innSD0IQQ[3SI3!!3E]lf
RADIO CELOVEC
Poročila dnevno: I. program: — 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00. II. program: — 6.00, 7.00, 8.00, 13.00 17.00, 19.00, 22.00, 23.00.
Vsakodnevne oddaje: I. program: — 5 55 Oddaja za kmete — 6.00 Vedri zvoki —
7.00	Pisan spored za jutranjo uro — 7.55 Gosoodarska poročila in delovni trg — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magaz:n
—	11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 12.03 Pestro mešano — 13.00 Opoldanski koncert.
Sobota, 17. januar:
I.	program: 8 00 Popevke — 8.45 Širni pisani svet — 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca (slov.) — 14.00 Pozdrav nate —
16.20	Za mladino — 16.45 Tz parlamenta —
17.20	Še vedno poie Avtruštin — 18.15 Za delopust (slov.) — 70.15 Pisan večer — 21.00 Qv'z za 100 000 šilingov.
II.	program: 9.30 Mal: koncert — 11 00 Ljudske rnelodiie — 14.46 Tehnični pregled —- 15.00 Mladinski koncert — 16.00 Zabavni koncert — 17 10 Lepa nesem — 18.10 V tričetrtinskem taktu — 19.35. Onerni koncert.
Nedelja, 18. Januar:
I. o r o e r a m : 6 10 Vesele rnelodiie — 7 30 S be-mijo in plasbo pozdraviiamo Ig voš-čitbo fslov.) — 9.00 Tutranie rnelodiie — 11.10 Veselo petip. veselo :granie — 14 30 pbv/lrav nate — 17.05 Plesna plcjsba— 18 30 7oo1octm-i po nomh — 19.00 Šport —, 70.10 Kriminalna uganka.
‘JT. n r o e r a m : 7.05 Godbe na pihala —
9.00	Opefni bnorert — 15.00 Oner°fn‘ koncert 1 A nn Plesna plasba — 16 10 Penoy-ke — 1940 Pretežno jasno — 19.45 Oddala zveznega kanclerja — 20.00 Zima je strogi gost.
Ponedeljek. 19. lan.nar:
1. p r o rr r a m : 8.00 Operni kon,-«rt — f) /5 ^a*‘'**'ki	d o-e n n e — 1/00 Prvro7IHt
Kdo vel	-- 17 to Popoldanski	— 17 S5 7« 4„no m družino (slov.)
—	20.15 Zabavni spored.
II. program: 8.20 Zabavni spored —
16.00	Otroške pesmi — 16.30 V tričetrtinskem taktu — 17.15 Znanje za vse — 17.55 Glasba za delopust — 19.30 Spominska oddaja -- Joseph Hayden.
Torek, 20. januar:
I.	program: 8.00 Ljudje muzicirajo — 8.45 Vi ne morete spati — 14.00 Poročila, objave. Zdravniški vedež (slov.) — 16.00 Dobro razpoloženi — 17.10 Vesel delopust —
19.00	Ljuba mati — 20.15 „Schonauski krojač", komična opera.
II.	program: 8.20 Zabavni spored —
15.30	Pustno razpoloženje — 16.00 Oddaja za žene — 17.55 Samo za vas — 19.45 „No-vi kavalir z rožo", veseloigra.
Sreda, 21. januar:
I.	program: 8.45 Iz ženskega sveta — 14 00 Poročila, obiave. Kar želite, zaigramo (slov.) — 14.45 Glasba za mladino — 17 10 Glasba, ki se nam dopade — 17.55 Koroške pesmi — 20.15 'Življenje polno glasbe: Peter Wehle.
II.	program: 8.20 Zabavna glasba 14.40 Biti še enkrat mlad — 15.30 Zabavna glasba —- 16.30 Veliki pevci — velike Popevke — 17.55 Nočem pozabiti — 19.30 ,.Obvezni mandat", slušna igra.
Četrtek, 22. Januar:
I.	program: 8.00 Glasba iz filmov — 8.45 Avstrijci v inozemstvu — 14.00 Poročila, pbjave. Pojejo združen’ zbori SPD iz Podjune (slov.) — 15.45 Mladina, jazz in mamila — 16.00 Za vesel popoldan — 18.00 Ljudske melodije — 18.30 Oddaia za mladino — 21.00 Zveneča alpska dežela.
II.	program: 8.10 Glasba na tekočem traku — 16.00 Oddaja za žene — 17.55 Plesna in zabavna glasba — 19.30 Gla-ba v duru in molu — 20.30 Izvlečki brez vrednosti.
Petek, 23. januar:
I. program: 8.00 Orkestralni koncert — 8.45 Pestni in narečje iz Koroške — 14.00
Poročila, objave. Ob 50-letn’ci smrti Franca Ledra — Lisičjaka (slov.) — 15.45 Potovanje pod zvezdami — 16.30 Vabimo k domači godbi — 17.55 Na zapečku — 19.00 Zgrabi srečo — 20.15 „Junaki so komični ljudje", slušna igra.
II. program: 8.20 Prolmo, prijazno —
17.15	Znanie za vse — 17.55 Za zabavo —
19.30	Ljudska glasba — 19.45 Za ljubitelje gora — 20.00 Pozdrav z Dunaja — 21.15 Lepe melodje, lepi glasovi.
RADIO LJUBLJANA
Poročila, dnevno: 5.05, 6.00, 7.00. 13.00. 15 00, 17.00, 22.00.
Sobota, 17. januar:
5.00	Pisan glasbeni spored — 8.05 Mladi-
na poje — 8.30 Zabavala vas bodo godala —
10.10	Pesmi tujih narodov — 12.00 Ve~ele c tre — 12 15 Kmečka univerza — 13.30 Pesmi zimskih noči — 14.30 Voščila — 15.40 S kniižnega trga — 16.30 Čajanka oh zabavni glasbi —	18.00 Jezikovni pogovori —
18.15	Popevke se vrstijo — 18.45 Okno v svet — 20 00 Spoznavajmo svet in domovino — 21.00 Zvoki za prjetni konec tedna.
Nedella, 18. januar:
6.00	Veder nedeljski jutranji pozdrav — 7.35 Godba na pihala — 9.00 Zabavna ma-tineia — 10 30 Spored domače glasbe — 10.50 Priljubljene popevke — 12.00 Voščila
—	13.30 Za našo va' — 14.15 Voščila —
17.30	..Brutove počitnice", radijska igra •*— 18.26, Mali francoski zabavni ansambli igrajo
—	20.00 Variete na valu 327,1 m.
Ponedeljek, 19. januar:
5.0Q Za dobro jutro 6.40 Naš jedilnik —■ 8.05 Spored solistične glasbe 9.00 Pisani zvoki z Dravskega polja — 9.20 Poje Planinskj oktet t— 10-30 Pppevke se vr tijo
—	12 DO Nastopajo Veseli godc: — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Priljubljene popevke — 16.00 V svetu opernih melodij —
18.30	Športni tednik — 20.00 Spored zabavnih melodij — 20.45 Kulturna tribuna.
Torek, 20. januar:
5.00	Pisan glasbeni spored — 8.05 Odlomki 'Z opere „Knez Igor" — 9.00 Zabavne melodije — 10 10 Amater-ki zbori pred mikrofonom — 10.45 Za dom in žene — 11.15 Jugoslovanska kola — 12.00 Harmonika v ritmu — 12.15 Kmečka univerza — 13.55 Nekaj narodnih in domačih — 14.15 Nekaj zanimivosti — 14.30 Vošč la — 16.00 Za glasbene ljubitelje — 17.10 Zabavni potpo-urri — 18.00 Družinski pogovori — 20.30 Gogolj: „Plašč“, igra.
Sredo, 21. januar:
5.00	Dobro jutro — 8.25 Melodije a la carte — 9.00 Jezikovni pogovori — 10.10 Od popevke do popevke — 11.00 Zabavni zvok: — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Poslušajmo kmečko godbo — 13.30 Pesmi za zbor — 15.40 Novost na knjižni polici —
16.00	Koncert po želiah — 17.10 Se-tanek ob petih — 17.30 Z ljudsko pesmijo po Jugoslaviji — 18.00 Kulturna kronika — 20.00 Verdi: „Aida“, III. in IV. dej.
Četrtek, 22. januar:
5.00	Za dobro jutro — 8.40 Potopisi in spomini — 9.00 Koroške narodne pesmi —
9.20	Zabavna glasba — 11.30 Za cicibane —
12.15	Kmečka univerza — 12.25 Melodije od tu in tam — 14 15 Turistična oddaja — 14.30 Voščila — 16.00 Iz arhiva zibavne glasbe —
17.10	Glasbene uganke — 18.15 Melodije h. filmov in gla'benih revij — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
Petek, 23. januar:
5.00	Jutranje melodije — 8.40 Variete na valu 327,1 m (ponovitev) — 10.10 Orkestralna matineja — 11.00 Za dom in žene —
11.10	Pesmi tujih narodov — 11.30 Popevke in r tmi — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Partizanske pesmi — 13.45 Venček narodnih —• 15.40 Iz svetovne književnosti —■ 16.00 Petkovo glasbeno popoldne — 17.10 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe — 18.00 Radii-ski leksikon.


\