247. številka. Trst, v ho ho t o 10. ra 1S9S. Tečaj XXIII. „Edinost" izhaja dvakrat na dan. razun nedelj in praznikov, zjutraj in zvečer ob 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih izhaja oh 9. uri zjutraj. Naročnina znaSn : Obe izdanji na leto . . . gld. 21 •— Za samo večerno izdanje . „ 12'— Za pol leta, četrt leta in na menei; »zmerno. Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine »e uprava ne ozira. Na drobno se prodajajo v Tretu zjnt-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljake /jutranje Številke po 2 nvč. Izven Trsta po 1 nvč. več. HF (Večerno izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon Stv. H70. 3 nvč. V edinosti je moč! Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd. se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se poAiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema npravnlAtvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. tlrednlfttvn in tiskarna *e nahajata v ulici Carintia Stv. 12. 1'pnivnist »o, od-pruvništvo in sprejemanje inseratov v ulici Molili piccolo Stv. .'J, II. nadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Brzojavna in telefonična poročila. (Novejše vesti.) Dunaj Prihodnja seja zbornice poslancev l>ode v torek, dne 13. t. m. Budimpešta (Zbornica poslancev). Nn cesti okolo parlamenta je živahno gibanje. Mir se ni nikjer kalil. Galerije v parlamentu ko prenapolnjene. Seja se ic zavlekla v hI od pogajanj radi predsednika. Izstopi vši liberalni poslanci so zasedli sedeže na skrajni levici. Sedaj je gotovo, da Szilagv ostane pri svoji ostavki. Podpredsednik Lan g je otvoril sejo s prijavo, da je v odsekih položilo več izstopi vših poslancev svoje mandate. Poslane Rakovszky je interpeliral predsednika, tla manjka več zakonikov v zbirki zbornice, med drugimi tudi člen II. od leta 1807. o kronanju in o prisegi kralja na ustavo. Predsednik je opozoril govornika, daje nedopustno spravljati v razpravo krono s takim nagiašanjcm. Na to je podpredsednik prečitnl list Szilagvija, s katerim naznanja isti, da ostaja pri svoji ostavki. Predsednik je predlagal: Zbornica jemlje z globokim obžalovanje na znanje ostavko Szilagvijevo, prekine za danes sejo in postavi na dnevni red prihodnje seje sklep o dnevu volitve novega predsednika. Predlog je bil sprejet jednoglasno potem, ko je govorilo več opozieijonelnih poslancev, ki so globoko obžalovali demisijo Szilagyija, oporekaj e trditvi, da je Szilagvi odstopil radi opozicije. Na to se je zaključila seja. Prihodnja seja jutri. Niš !>. (Seja skupščine.) Novoimenovani finančni minister se jo predstavil skupščini in je izjavil, da smatra on financijelno stanje Srbije sicer težavnim nikakor pa ne obupnim. Skupščina je vzela izjave finančnega ministra na znanje in mu zagotovila svojo podporo. Pet rog rad 9. Po mestu je velika poplava. Niži deli mesta stoje pod vodo. Dovažanje in od-važanje potrebnih stvarij je možno samo pomočjo čolnov. O izgubah človeškega življenja še ni do-sedaj znano ničesar, vendar pa je uničenega veliko imetja. Po noči je vladala v poplavljenih delih mesta velika zmešnjava. Proti jutru je upadla voda. Pet rog rad 1). »Novoje Vremja« pišejo o razmerah na Kreti in pravijo, da je na vzhodu glavna naloga llusije, da vzdrži mir. Rusija nejželi poraza Turkov, a vzlic temu bode zahtevala od sultana zboljšanja položenja kristijanov. Carigrad 9. »Agenze Constatinople« označa — na podlagi zagotovil od kompetentne strani - -neugodna poročila o davčnih razmerah in kristi-janskili šolah v Vilajet Janini, katera poročila vedno zopet razširjajo atenski dopisniki angleških listov — kakor popolnoma brez vse podlage. Vlada ni ukrenila tam nikakih izjemnih naredeb in glede šol se je naložilo oblastim, da pazijo na to, da se tudi tam strogo izvršujejo turški zakoni za javni pouk. Carigrad i*. V odgovor na notifikacijo štirih poslanikov glede imenovanja grškega princa Jurija višim upraviteljem vlastij na Kreti je turška vlada poslala včeraj štirim poslanikom noto, v kateri izjavlja, da vzame na znanje zagotovilo, da ostane Turčiji pravo suverenosti na Kreti in da se bodo varovali interesi moslimov Nadalje se naslanja porta na njene že prej izražene prigovore imenovanju grškega princa Ju- rija in izraža upanje, da bodo vlasti svoje izjave v duhu pravičnosti potrjevale tudi dejanski. Turškim poslanikom v Petrogradu, v Londonu, v Parizu in v Rimu je porta poslala okrožnico jedna-kega obsega. Sodite ! (Izv. dopis). (Halje.) Za besedo se je dalje oglasil pod. ti r. S i 1-vester de Venier (Italijan) in je spregovoril: Da so razmere učiteljev ljudskih šol v naši deželi jako revne, je znana stvar. To jc pripoznala ista komisija v svojem zdaj pročitanom poročilu. In jeden onih vzrokov, iz katerih je komisija predlagala prehod na dnevni red preko prošnje učiteljev, je uprav dejstvo, da bode treba v kratkem v roke vzeti revizijo deželnega zakona, urejujočega 1 pravne odnofiaje učnega osobja. Ta zakon treba ugodno premeniti. To upanje je učiteljstvo izrazilo ne le sedaj, ampak že v prejšnih zasedanjih dež. zbora. Mislim, da bi trebalo pač zagotoviti na kak način učiteljie, da je naš resen namen; v najkrajšem času zboljšati njihovo gmotno stanje. Drugače — ako bi trebalo dolgo čakati na to zboljšanje — bi se učitelj polagoma prepričali, da nismo volje preskrbeti jim boljšo bodočnost. Iz tega razloga som prepričan, da bi bilo umestuo, ako bi dodali predlogu šolske komisije še dodatni predlog, ki naj Jbi čim prej povspešil uresničenje zaželenega poboljška ljudskim učiteljem. Dovoljujem si torej staviti tako le stilizo\an predlog: Priporoča se dež. odboru posebno to, da čim prej preskrbi revizijo dež. šol. zakona, urejujočega razmere ljudskih učiteljev, tako, tla se jim z bolj ša stanj e. Ob enem naj isti (dež odbor) i z d e l a d o-t i č n i z a k. n a č r t, ter predloži istega v prihodnjem zasedanji zbornici v raz-p r a v o. Predse d n i k: Se-li podpira ta predlog ? Predlog je zadostno podprt, pride torej v razpravo. — Zeli še kdo besede ? P osi. Man dio (Hrvat): Ker jc bil moj predlog zavržen, izjavljam v svojem in tovarišev imenu, da podpiramo predlog poslanca dra. Veniera. Predse d n i k: Želi še kdo govoriti ? Posl. Kom])are (Slovenec) se je oglasil in govoril: Visoki zbor! Že v zasedanju slavnega tega »bora dne .'JO. januvarja 18t>4. v VII. seji izvestil je poštovani poslanee g. Bartoli v imenu odbora o prošnji 78 učiteljev in učiteljic o poboljšanji učiteljske plače, da treba, da se preide preko te prošnje na dnevni red. S tem jo pač pokazal, da mu ni dosti na srcu učiteljski stan, ali pa da ne pozna njegovih razmer. V istej seji sporočal je dež. odbornik poštovani Gainbini učiteljstvu, naj čaka boljše bodočnosti, saj se mu itak dobro godi; naj le bode marljivo in naj goji »istrski patrijotizem«. Ako-prem so slovanski poslanci zboljšek plače priporočali toplo — posebno poslanec Laginja jako dobro in temeljito — brez obzira na narodnost učiteljev, je bila prošnja vendar le odklonjena. Kakor je vi- deti iz današnjega dnevnega reda, kjer se že zopet v drugič nahaja istotaka prošnja, bode večina tudi letos postopala tako; vsaj poročevalec šolskega odseka kaui predlagati prehod na dnevni red. Slavna gospoda! Ko sem v sadnji seji govoril, opazil je nekdo: »zdaj bodemo slišali Jpridigo« (adesso sen-tiremo u na predica), zato bi želel, da me danes res poslušate kakor dobri verniki svojega pridigarja ali celo misijonarija. Stara je latinska prislo-vica: Quem dii odere, pedagogom fecere«. Pri Grkih in Latinih bil je učitelj hišni suženj pri gospodi, kakor so dandanes n. pr. takozvane »bone ali governante«. Razlika je bila le ta, da je do-dobival učitelj večkrat palice, nego paglavi otroci, da je stanoval in hranil se se sužnji in za penzijo je dobil čestokrat pot na oni svet in tam stanovanje »in natura*. Ko je nad poganstvom nadvladalo kristijanstvo se svojimi načeli, poprijela se je vzgoje mladine cerkev in moramo reči, tla z dobrim vspehom tlo najnovejše dobe, kolikor je to bilo v raznih odnošajih sploh mogoče. V tem stoletju še le jele so se tudi države pečati z odgojo mladine v obširni meri. Jele so se ustanovljati vsem slojem ljudstva javne šole. Ker je bilo ustanoviti mnogo šol, trebalo je tudi novih učnih sil. Zraven duhovnov nastavljali so se tudi svetni učitelji. Seveda ne bodem trdil, tla dobro plačani, ravno narobe, bili s«) revno plačani. Vendar trdim smeh), tla bolje nego dandanes. Pomislimo le na tedanje osebne, časovne in etič-ne momente. Prvo ni bilo treba učitelju tolike naobrazbe, drugo ni se zahtevalo od njega tacega položaja in toliko vspehov kakor dandanes. Daljo bil je njegov socijalni položaj čisto različen od današnjega. Preidimo toraj kar k stališču, katerega zavzimlje učitelj dandanes. Novi zakoni avstrijski od l. 18158., 18(>(.)., 1872., 1874. in 18H'3., skrpani v naglici brez premisleka na bodočnost, in po takozvanih liberalnih načelih, postavili so toliko šolo kolikor učitelje sicer na samostalno ali prekdrno stališče. Iz tega in le iz tega je moglo slediti, tla so marsikatero šole na slabem in ravno tako tudi učiteljstvo. Danes se nam jc tukaj baviti le še slabim materijalnim stanjem učiteljstva v naši pokrajini in o prošnji istega, da se to stanje zboljša. Dve prašanji se nam trt usiljujeti: 1) ali treba res stanje u č i t e l j s t v a z b o 1 j š a t i i n 2) k a k o m u t r e b a to stanje zboljšati? Učiteljstvu /.boljšajte plačo! ta vzklik odmeva že dolgo širom vse Avstrije. Nekatere pokrajine, kakor Češka, Štajerska Kranjska, Nižje-Avstrijska so se že odzvalo teuiu vzliku. V naših krajih sti le še Goriška in Istra, katerima treba, da se primerno odzoveti temu splošnemu, brez razlike narodnosti trka jočem u učiteljstvu. Da treba učiteljstvu plačo zboljšati, to zahteva njegov socijalni položaj. Učitelja, bodisi v mestu bodisi na deželi, moramo prištevati v inteligentni sloj človeštva, ker ga je tu sem postavila naobražba. Način te naobrazbe sicer ni popoten in bi so dal obsojati v mnogem, ali na tem ni kriv učitelj. Kako moro učitelj dandanes odgovarjati krogu inteligence, ako nima sredstev, tla bi ostal, ali celo napredoval v tem sloju. Saj je mnogo služb v nižih in prav nizkih slojevih človeštva, ki so bolje od učitelj ki h. Zahteva zboljšanje stanja učiteljskih razmer tudi njih domače družinsko stanje. Denar nima dandanes take veljave kakor v prejšnjih ranih; zato pravimo po d«mače, da malo zaleže. To je ravno pri učitelju, ki mora drobno mesečni no družini drobiti, (žitelj mora biti — to zahteva njegov položaj — vzglcden poHjmdar, vzgleden družinski oče. Učiteljeva hiša mora biti vzor hiša, hiša vzgojiteljica drugim otrokom in in odrnličenim. Ce tega ni, kmalo je učitelj, posebno na deželi, ob ves ugled in vpliv. Trud njegov zastonj, šola hode nazadovala in na zadnje s«1 bode rekalo stereotipno: »Učitelj je nemaren«. Zboljšanje učiteljskega položaja zahteva tudi današnje njega fa k t i č n o sta nj e. Ne morem tu naštevati vsega, kar sem že videl in slišal v naši pokrajini od strank obeh narodnosti. Le to povdarjam, da je dosti očetov učiteljev, ki resnično ne morejo dati svoji deei take vzgoje, kakor zahteva to njih stan. Dober dokaz je okolnost, da se ves današnji dnevni red zborovanja se ne peča z drugim, nego s prošnjami učiteljev in učiteljic, prosečih podpore. Tudi nas je tu med poslanci členov okrajnih šolskih svetov, ki dobro znamo, da ne preide skoraj seja, da bi ne bilo prošenj učiteljstva zarad podpore. In slavna gospoda, ki upravlja šolsko podporno zalogo, tudi dobro ve, kako hitro se ista izpraz-nuje vsako leto. Izobraženemu človeku je teško moledovati, a če se to zgodi, mislim, da ga sili potreba. Kako so učitelji razložili v svoji prošnji? Mislim, da so dosti skromni in da se lahko uvažajo ozbiljno. Ker manjina ni zastopana v nobenem odseku nima uvida v to, torej ne morem sploh govoriti o tein. Ali je res Istra nezmožna kaj taeega storiti vsled slnbih gmotnih razmer? Mislim, da ne. Jaz sem prijatelj kmeta in nikakor ne želim, da bi se on obremenil, pa ako b' se za prav mal postotek, ne bilo bi mu žal, saj bi potem smel zahtevati za dobro plačo dobrih šol. Danes ne stavim nikakih konkretnih predlogov, ker naprej vem, da bi bili glas vpijočega v puščavi. Upam, da v kratki bodočnosti klic učiteljstva segne tudi drugim do srca, da pomorejo k zboljšanji učiteljskih razmer. Učitelji bodo, kakor do sedaj, gojili a v s t r i j s k o-n a r od e n isterski p a tri j o ti z e m. (Pride še). DOPISI. Iz tv. Ivana. (Raznovrstnosti.) [lav. dopis.] Nabralo so mi je še precej novic. Dne 21. novembra je imela »Prva pobožna drnžba za prirejanje pogrebov« na Vrdeli svoj 30. občni zbor. Ob H. zjutraj je bila v spomin mrtvim društveni-kom slovesna sv. maša, katere se je udeležilo veliko število členov in njih družin. Pevci so, žalibog, lajšali, da človek ni vedel, ali bi so jezil ali bežal iz božje hiše. Ob 10. uri pa je bilo v lastnem domu zborovanje. Po pozdravu predsednika, gosp. Nikolaja Gropajca, se je prečitalo tajnikovo in blagajnikovo poročilo. Obe poročili sti bili odobreni jednoglasno. Iz teh poročil posnemamo, da ima družba lopo število 300 (tri sto) členov in da je imelo letos 2(>40'G8 gld. dohodkov ter 1978-31 gld. troškov. Ostalo je 662*37 gld. gotovino poleg lastne hiše, ki je tudi vredna preko 4000 gld. V novi odbor so voljeni možje, kateri bodo istotako skrbeli za korist in napredek družbe. Novi odbor je sestavljen tako-le: Stanko Godina, predsednik, Jak. Kebek, podpredsednik; Ivan Godina, tajnik; Josip Višnjavcc, blagajnik; Ivan Mikeluc in Jurij Skilan, pregledovalca računov in Anton Baretto, Iv. Mikelič, Iv. Krmee, Iv. Rihtar, Josip Cepar, And. Godina, Jos. Venutti, odborniki. Kakor povsod, kjer žive zvesti Slovenci, tako smo tudi mi po svojih skromnih močeh slavili f)0-letnieo vladanja Njeg. Veličanstva našega cesarja. Na predvečer je bil ves naš okraj čarobno razsvetljen, le neki g. Krištofolo, ki se redi od tega, da našim ljudem vsiljuje pogubno žganje, ni imel za svečo. Zvonovi so pritrkovali in ljudstvo je veselih obrazov pozdravljalo drug drugega. Naslednjega dne je bila ob 9. uri slovesna sveta maša. Peli so slovensko, kar moramo pohvaliti. Le pred-konec je bil v nepotrebni latinščini. Pri maši so bili vsi šolski otroci z gg. učitelji, otroei otroškega vrta, potem deželni poslance I. M. Vatovec, podpolkovnik V e n d r a m i n, načelnik carinskega urada ter mnogo druzega občinstva. Ves dan je bil pravo narodno slavlje. Popoludne pa je bil še blagoslov. V nedeljo 4. t. m. smo pa imeli svoj »Miklavžev večer« v Narodnem domu. Zanimiv je bil posebno zato, ker smo po tolikem presledku zopet enkrat nekaj napravili z lastnimi močmi. Naš domačin, mladi fant Maks Baretto, je svojimi pevkami in pevci žel obilo zaslužene hvale na veselici kakor potem na svobodni zabavi. Otroški prizor »Mladi tat« so otroci: Kože, Negode, Trobec in Zvab prav dobro izveli. Deklica Joaipina Negode je deklamovala Aškerčevo »Svetinjo* jasno in glasno. Igra »Svojeglavneži« je posebno ugajala, ker je marsikdo čutil, da se res godi premnogokrat tako, kakor se je predstavljala igra. Tudi vloge so bile v dobrih rokah; gospodičine Vatovec Malka, Saina Marija in Vatovec Ivan so se trudile z hvalevredno požrtvovalnostjo, da so popolnoma zadovoljile občinstvo. In res ni bilo konca smehu in ploskanju. Istotako so se vedli gg. Rebck, Mikeluc in Baretto. Le tako naprej, mladina draga. Glavno točko, »Miklavžev nastop«, je imel pa g. Carga ter jo je izvel izborno. Po krepkih in jedr-datih naukih velikim in malim otrokom razdelil je obilo darov v občno zadovoljnost posebno otrok in deklet. Le dva »trbunalarja« sta se kišila, a tudi ona dva je potolažil Vrabec s pečenko in pošteno kapljico. Ako omenim še, da so nekateri gospodje, na čelu jim g. poslanec Vatovec, preplačali vstopnino, menim, da sem storil svojo dolžnost vestnega poročevalca. Ne, še nekaj. V torek dne 6. t. m. so prišli k nam gg. Kristan iti drugi agitirat za volitev v okrajno blagajno. Premlcvali so stare fraze o kapitalu in delavcu ter za ocvirek vtaknili vmes še »Edinost«, katera da »strašno« sovraži delavca. (Kdor se ne smeje, plača groš.) Po več pojasnilih in vprašanjih prijadrali smo srečno do tega, da mora vsakdo voliti socijalne demokrate. Mi nimamo nič zoper to. Sedanji gospodarji so slabi, prihodnji bodo lahko enaki, ali slabši ne morejo biti. Tako smo rekli tudi mi svojim težakom. Vsakdo naj stori po svoji vesti, kakor misli, da bode prav in dobro. Da bode poročilo popolno, omenjam še, da bode dne 1H. t. m. ob 4. uri popoludne v »Narodnem domu« božičnica tukajšnjega otroškega vrtca in dne 31. deecmbra obligatni »Silvestrov večer« z igro, govori, petjem in svobodno zabavo. Tako imate ve* naš »ekspozč« in do svidenja v i letu 1899. —p— I Politični pregled. V Trstu, dne 10. decembra. Naiim epilogom k razpravam radi izgredov v Nabrežini in Devinu se bavi odlični pražki list »Politik« v dolgem članku. Mej drugim piše: »Edinost« je priobčila članek, ki podaja značilen »pendant« k dogodkom na severu. Tam gori se nedolžni avstrijski podaniki, baveči se le svojo mirno obrtjo, izganjajo brezobzirno, tu pa tujinski živelj — sestoječi od pripadnikov kraljestva italijanskega, sovražnih Avstriji, — tlači svojim izmozgovalnim gospodarjenjem domače, državi zvesto prebivalstvo in sieer ne le slovanske, ampak tudi italijanske narodnosti, katero gospodarjenje je že večkrat dovelo do izbruhov obupa. Inozemoi, ki se vedejo tako, kakor da je avstrijsko Primorje že »odrešeno«, niso v svoji objestnosti imeli niti toliko ozira, da bi se bili o priliki strašnega dogodka v Genevi vzdržali vsaj hrupnih javnih veselio. Potem nam dajo »Politik« popolnoma prav, da je le to vedenje izzvalo izgrede ter ponatiskujo doslovno oni odstavek, kjer smo govorili o nem o-ralnih provzročiteljih vseli žalostnih razmer v deželi ter smo pozivali oblasti, naj vendar enkrat store konec temu grdemu početju. »Politik« opaža, da so naša izvajanja umestua in polnoveljavna. Grazie tante ! Kakor je bilo pričakovati! Saj oni ne bi bili oni, ako ne bi se bili razljutili, ko so izvedeli, da hoče vlada vendar enkrat dati — da-si le minimalno — znamenje dobrohotnosti za kulturni razvoj do sedaj na neodpusten način zapostavljenega in za kulturno državo naravnost na nedostojen način zanemarjenega slovanskega prebivalstva v Istri. To je krika in protestov na vsek koncih in krajih ! Ali ni brez komične primesi kako ti krivičneži v svojem slepem srdu povdar-jajo to ali ono, kar so ne le zanikovali dosedaj, ampak so prav na to zanikovanje v prvi vrsti opirali naslov za svoje politiško in narodno gospodstvo v deželi! Uresničuje so na njih stari latinski pre- govor: kogar hočejo bogovi uničiti, tega so udarili slepoto. Tu pred seboj na mizi imamo poreško »Istrio«. Ume se, da poskuša vse svoje umetnosti, da bi dokazala, da hrvatski gimnazij v Istri ni jnitreben prav čisto nič. Prvi argument »Istrie« bi bil, da je obiskovanje srednjih šol od strani Hrvatov v Istri tako neznatno, da bi se ne izplačalo otvarjati zanje niti jeden sam razrad, kamo-li jeden cel zavod. O »Istria», »Istria«, ali se ti nič ne sanja o nekem hrvatskem gimnaziju v Sušaku, v kateri pohaja sedaj redno nad sto hrvatskih dijakov iz Istre, poleg onih, ki študirajo na c. kr. državnih gimnazijah v Trstu in Pnlju l Pa tudi, ko bi ne bilo teh hrvatskih dijakov — kaj bi bilo dokazano s tem! Prav nič proti potrebi hrvatskega gimnazija, kajti naravno je, da tam, kjer ni gimnazija, tudi gimnazijcev ne more biti ! S tem pa, da hrvatski stariši le neradi pošiljajo svoje otroke v nemški ali laški gimnazij, ni ničesar rečeno proti hrvatskemu gimnaziju, marveč je to — po našem priprostom umevanju — le argument za istega, zlasti v zvezi z dejstvom, da toliko hrvatskih sinov zahaja na gimnazij na Sušaku!! S temi izvajanji svojimi torej ni »Istria« dokazala druzega, nogo, da je državna oblast dosedaj zanemarjala istrske Hrvate v kulturnem pogledu na nezaslišan način ! Zgradil je torej poroški list le izdaten argument za osnovo hrvatskega gimnazija in hkratu podal odločno zavrnitev svoje lastne trditve, češ, da bi bil tak gimnazij politiška koncesija! Grazie tante — da ste se potrudili! Potem pa se je zgodil čudež na nebu : »Istria« seje najodločneje potegnila za siromake Slovence! Kar oči smo si radii, ker nismo mogli verjeti, kar smo čitali črno na belem! »Istria« se čudi, da vlada ničesar ne stori za srednje šolstvo Slovencev, ko jih je vendar več, nego Hrvatov. In toli navdušena je za nas, da navaja številke, in kakor pravi: pravcate, službene, statistične številko! Pomislite le : Slovencev je na Primorskem 207.163, Hrvatov pa le 141.117 glavi Škoda le, da ni »Istria« sumirala teh dveh številk in da ni potem primerjala to ukupno število z številom Italijanov! No, pa bodimo zadovoljni s tem, da nam je dala podatkov za jasen račun, črno na belem: da je vendar res, kar oni zanikujejo dosledno, d a smo namreč mi Slovani v veliki večini! Grazie tante ! Prišlo je torej, česar no bi bili pričakovali, prišel je čudež, da je laški list sam dovel ad absurdum veliko laž, ki je igrala dosedaj veliko ulogo v političnem življenju teh pokrajin — laž o italijanstvu teh pokrajin! Queste terre italiane — kje ste ?! Grazie tante, spoštovana »Istria« ! Mi Slovenci se čutimo sicor jako počeščene, da jo porešku dama na svoja stara letu odkrila svoje srce, polno ljubezni do nas Slovencev, ali ker se nam zdi, da se za to ljubeznijo skriva nekaj druzega, prav grd namen, moramo jej že provzročiti to srčno bdi, da odklanjamo z vso odločnostjo njeni, nam popolnoma nedobrodošli protektorat. Minoli so oni časi, ko je imela kaj nade do vspehaona politika, ki baje ni bila povsem tuja tudi sedanjemu baronu Rinaldiniju, politika špekulacije na ljubosumje med Hrvati in Slovenci! Grazie tante za tako ljubezen ! Kakor mi iz srca privo-ščamo Hrvatom gimnazij v Pazinu, tako smo uver-jeni, da se bodo oni borili z nami rama ob rami za bodoči slovenski gimnazij na Primorskem! Veruje nam torej »Istria«, da uraerao mi prav dobro taksirati nje vsklik: »I poveri sloveni, quindi, sa-rebbero saerificati sull' altare della grau patria cro- uta..... di lil da veniro«. Siromašni Slovenei, da se polagajo na žrtvenik velike Hrvatske! Zastonj ves trud; davno že so preminoli oni kalini, ki so se lovili na — take limanice! Pa tudi tržaški »Piocolo« je pal iz svoje uloge, govorč o istem predmetu! Priznava celo, da so Slovani zanemarjeni v šolskem pogledu. Seveda je malce deplacirana pripomnja: ravno tako kakor mi Italijani! Italijani in Slovenci v jedili vrsti glede skrbi vlado za razvoj šolstva teh in onih! Saj bi se človek smejal, ako ne bi bili resnični odnošaji talci, da se mora jokati! »Piceolo« bi nam Slovencem in Hrvatom privoščil vse, kar hočemo, samo s pridržkom, da ne tam — kjer smo! Grazie tante — ali odkla- Dalje v prilogi. Priloga „Edino««-' IUt. 34$. (VtWio l»da*J».) njamo! Mi zahtevamo hrvatski gimnazij prav v Pazinu, ker »o tam dani pogoji za vspešen razvoj taeega zavoda in potem bodemo zahtevali dalje, dokler ne dobimo vsega tega v toliki meri, kolikor treba sleherni narod za vspešen kultrni razvoj! Capito?! Državni zbor. Včerajšnja seja zbornice je bila z«»pet viharna. Opozicija je zopet zastavila se svojo takozvano mehanično obstrukeijo. Odslej bode baje obstruirala proti vsem vladnim predlogam, izvzcmši jedino le zakona o zboljšanju plač državnim uslužbencem in podeljevanju podpor bedo trpečemu prebivalstvu. Sinoči, oziroma danes zjutraj že smo sporočili, kako je opozicija preprečila, da se nagodbeni provizorij ni mogel izročiti odseku, ne da bi se vršilo popred prvo čitanje. Ko pa je predlagal posl. Wachnianvn, naj se na dnevni red prihodnje seje kakor 3. točka postavi isti nagodbeni provizorij, so se dvigali obstrukcijonisti jeden za drugim in je navstal silen vrišČ, češ, da to je nasilje. In ko je predsednik potem odredil glaso-in je večina vaprejela VVachnianvnov predlog, letele so psovke na predsednika kakor v najlepših obstrukeijskih časih. V tem hrupu je predsednik zaključil sejo. V včerajšnji seji je grof Thun odgovoril na tri interpelacije, tičoče ae slovenskih stvari. Jedna je bda ona posl. Spin čiča in Laginje, radi tega, ker namestništvo tržaško tudi slovenskim občinam po deželi pošilja uradna naznanila samo v italijanskem jeziku. Odgovor ministrov je bil — glej zadnje izdanje! — kakor po navadi: bilo je nekaj pomote in se je že odredilo potrebno, da se ne dogodi več kaj taeega, seveda le do — prihodnje pomote. — Drugi odgovor je veljal nemškim naeijonalcem, ki so se bili pritožili, da se na Spodnjem Stirskem izdajajo slovenske poselile knjižice — slovenskim ljudem. Grof Thun je odgovoril čisto na kratko, da vlada jc razposlala take knjižice v obeh jezikih; v katerem jeziku da se iste izdajajo poslom, to je stvar dotične občine in ne vlade. Tudi tretji odgovor je veljal nemškim naeijonalcem, ki so se bili pritožili, da je neka slovenska posojilnica na Koroškem predložila trgovinski zbornici v Celovcu slovenski pisane vloge. V tem slučaju je bil odgovor jako jednostaven: čim je hranilnica proglasila slovenščino svojim uradnim jezikom, nima nikdo pravice zahtevati od nje poročil v drugem jeziku! Ti dve interpelaciji kažeti prav plastično, kake pojme imajo ti nemški liberalci in naoijonalci o jezikovni ravnopravnosti in svobodi samodoločbe raznih institucij. Rui^Ja in Avstrija. Kruto proganjanje avstrijskih podanikov iz Prusije je izzvalo v ruskem novinstvu izjav, najsimpatičnejih za Avstrijo. Ugledni »Svet« piše n. pr.: »Ta spor med Avstrijo in Nemčijo je morda najtolažljiveji pojav za Avstrijo in njenega cesarja. Trozveza je bila potrebna in koristna — Nemčiji; za Avstrijo je bila nepotrebna spona in odvišna zapreka tesiiejemu zbliža-nju do nje naravnih zaveznikov in prijateljev: Kusij e in Fraucije. Rusija je hodila ukupno z Avstrijo, ko se je cesarica Marija Terezija bojevala zoper kralja Friderika II, in je rešila Avstrijo propada v letu 1848. Tudi sedaj ni nikake ovire najtesnejemu prijateljskemu zbližanju med Rusijo iu slovansko, iz nemških spon rešeno Avstrijo. Izstop Avstrijo iz nemške zveze v letu 1806. ni oslabil iste (Avstrije); nje izstop iz trozveze bi jo mogel le ojačiti in okrepiti.« Tako je! Po izstopu Avstrije iz nemške zveze povrnena je bila ona sama sebi in svojim zvestim narodom. Huda je bila nesreča, ki nas je zadela v letu 1866., ali dozorela je zlatega sadu. Se je sicer nemška roka vmes, ali vera naša jo trdna, da ne bode trajalo dolgo več, ko bodemo mogli seči po tem sadu: ko bode samosvoja, od usiljivih varuhov osvobojena Avstrija mogla živeti sebi — svojim narodom! In tedaj bode imela na svoji strani ne le mogočnih, ampak tudi iskrenih prijateljev, s katerimi v družbi bode mogla najvspešneje skrbeti za svoje interese. Narodnostni odnošaji in geografiško položenje kažejo Avstriji z velikim prstom na Balkan. S tem je povedano, kje mora iskati Avstrija svojih zavez-nikov. Na nje potu do vpliva — politiškega iu gospodarskega — jej pa morejo biti v varno spremstvo le slovanske simpatije. V zvezi z Nemčijo je Avstriji glavna naloga, da pokriva istej hrbet, v zvezi z Rusijo bi mogla skrbeti za-se in svojo korist. To so stare stvari. Vendar smo hvaležni ruskemu novinstvu, da je i ono se svojo izdatno besedo jelo odpirati oči - slepcem! Domače vesti. VSE ONE, ki imajo priliko čitati „Slov. Narod", poživljamo najnujneje, naj pročitaj o notico, objavljeno v včeraj In j i Številki tega lista pod zaglavjem „V sjedinjenju je zmaga". Videli bodo in ae uve-rijo, kako nizko so ze padli izvestni novinarji slovenski! Za one čitatelje naie pa, ki nimajo prilike Čitati rečenega lista, ponatisnemo to notico doslovno v po-nedeljskem listu. Vsi skupaj pa gotovo vskliknejo z nami: Niže ni več možno! Za Jubilejno dijaško ustanovo došli so nadaljnji darovi: Poprej izkazanih.....32HO gld. 30 nč. Žitko Fran, posestnik, Trst . , 25 „ — „ Prhavec Jakob, trgovec, Trst . 10 „ — „ GabršČek Andrej, lastnik goriške tiskarne ....... 10 „ - „ Turk Josip, pos., Skorklja . 10 » — „ Sancin Anton-Drejač, trgovec, Škedenj ....... 12 „ — „ Vrabec Anton, pos., Trst . . 3 „ — „ Kržd Ivan, trg. Trst .... 1 M 50 „ Jane Peter, trg. uradnik Trst . 1 „ — „ Modie Fran, ml., trgovski, urad- dnik, Trst ...... 1 „ 50 „ Zelen Fran, trg. uradnik . . — „ 50 „ N. N.......... — 65 Skupaj 3355 gld. 45 nč. Nadaljne darove sprejema blagajnik dr. G u-stav Gregor in v Trstu (Via Molin piccolo štev. 3). Poživljamo vse naše rodoljubno občinstvo tržaško in primorsko, da izdatnimi darovi podpre »Dijaško podporno društvo«, ki so ustanovi v Trstu o petdesetletnici vladanja našega cesarja, kateremu društvu je namen podpirati V80 primorske sloven-ske in hrvatske dijake, ki bodo študirali na tržaškem gimnaziji. Naš boj za ravnopravnost našega jezika v cesarskih uradih otežuje najbolj okolnost, da nimamo zadosti slovenskih uradnikov. Koliko nadarjenih mladeničev primorskih mora so odreči študijam, ker jim nedostaje gmotno podpore! Temu nedostatku skušalo bode odpomoči novo društvo in dolžnost je vsakega zavednega Slovenca, da so po svoji moči spomni tega društva, ki postane jedno najvažnejših v nas. V vedi je moč ! Bodočnost naše učeče se mladine je bodočnost milega nam naroda! ODBOR. Reci mu v tretje! Tako si mislijo menda tudi naši socijalisti. Sodrug Kristan je zamolčal v Kojanu, potem je zamolčal za njim »Lavoratore« in slednjič je zamolčal tudi »Rdeči prapor«, zakaj smo mi izjavili, da nam je vsejedno, ali zmagajo na predstojećih volitvah v okrajno bolniško blagajno sedanji tržaški socijalisti ali pa liberalci! Reci mu v tretje — — — ne, dragi sodrugi, in vendar niste dokazali nikakor, da bi bilo nam načelno vsejedno, ali vladajo ti ali oni v rečeni blagajni, pač pa nam bode vsejedno, ali imajo vajeti v rokah sedanji socijalisti ali liberalci, tako dolgo, dokler ne bo d o nobene razlike med — narodnim stališčem teh in onih! C1c je komu usojeno, da ga ima pogoltniti kdo, mu je pač vsejedno, ali ga pogoltne lev ali volk! Reci mu v tretje, oziroma utaji v tretje! To je sicer star in znan reeept, samo zdi se nam, da včasih vendar zgreša svoj efekt. V tem slučaju vsaj smo uverjeni, da so socijalisti trdili oziroma potajevali trikrat, ali dokazali in potajili vendar niso ničesar! Pač pa se nam zdi, da občutijo sedaj na lastni koži, kako se na vsaki stranki neiskrenost maščuje prej ali slej! Siovenskn iznajdba. Trgovinsko minister-stvo je podelilo Antonu Znideršiču, posestniku v Ilirski IJietrici, izključni privilegij na novi, po njem izumljeni čebelni panj, katerega stene so naprav- ljene po načinu niirnberških škarij. Ta novi panj je dosti Indji od vseh dosedanjih. .Ic/iko/iiaiistvo na kolesu. Pišejo nam od nekod: V št. 244 Vašega lista sem čital vest: »Na biciklju okolo sveta«. Tam pravite, da ne znate prevesti nekega flaminskega, ne baš kratkega označenja za kolo. Meni se je stvar zdela zanimiva in lotil sem se težkega dela. Ne brez vspeha. Po dolgem naporu — pot mi je kar curkoma lil doli z čela — sem srečno skoval nastopni prevod one besede : < 1lovekonožnovrtečeterbrzodaljepomikajoče-sevrtilnokolo. Kaj pravite — a?! Priimke liani kvarijo! C. k. okrajno sodišče tržaško je izdalo sklep, v katerem je čitati tudi priimek Maurovictl, da-si je v dokumentu, na kateri se naslanja ta sklep, pravilno pisano Mavrovič. Na podlagi katerega zakona se dogaja to? Popravek. Pišejo nam: Prosim Vas lepo, blagovolite popraviti v nocojšnji »Edinosti«, da Nikolajev odbor ni daroval gospej Skrinjar »srebrno žlico«, ampak etui z šestimi žlicami z vtisnenim njenim imenom. Za veliki koncert pev. društva »Kolo«, ki bode dne l H. t. m. v gledališču »Politeama Rossetti«, se prodajajo lože samo pri uradniku »Del. podpornega društva«, ulica Molin piccolo štev. 1, kamor naj se pošiljajo naročila z denarjem vred. Sedeži se prodajajo isto tam in pri g. podpredsedniku Antonu Vatoveu, trgovina olja itd. na vogalu ulice Torrente in Tintore. Prosimo, naj si vsakdo o pravem času omisli sedež, da ne bode zmešnjave na večer koncerta, kakor je rado o takih prilikah. Za »Božićnico« so nadalje darovali: Gosp. Šabec 25 gld., g.a Zinka Rybaf, g.a Marija De-kleva po 3 gld., g.a Vekoslava Dollenz, g.a Irene Abram, g.a Marija Fratnik, g.a M. Dollenz, g.a Ana Abram, g.a I. Kanobel po 2 gld., g.a Ana Pertot 1 gld. Miklavžev večer „Tržaškega Sokola". Soditi je, da se lepa redutna dvorana gledališča Rossetti napolni jutri do zadnjega kotička. Čujemo tudi, da donese Miklavž ne le polne koše darov, ampak tudi prav umestnih navkov, kajti lotos se je posebno zanimal za gibanje tržaških Slovencev. Tamburašioe rojanske se pripravljajo uprav navdušeno; o »Slov. pevskem društvu« pa ne treba govoriti, saj je to društvo pokazalo na zadnjem koncertu kaj zna. Opozarjamo le šo, da bode začetek ob 7. uri in da je preskrbljeno tako, da bodo mize postavljene po vsej dvorani. Poskrbljeno je torej za vse udobnost. Bratovščina sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu vabi svoje ude na občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo dne 18. decembra ob 4 in pol uri uri popoludne v slovenski šoli pri sv. Jakobu. Ker sta na vsporedu dve zelo važni točki, namreč utemeljevanje tajnikovih predlogov: 1) da bi bratovščina ustanovila podružnice po vsem Slovenskem, oziroma nabirala ude liki družba sv. Mohorja in 2) da bi izdajala zanaprej letna poročila o svojem delovanju z imenikom vseh udov in po-učljivim berivom o vzgoji mladine, prosi odbor, da bi so tega zbora udeležili udje v kolikor mogoče velikem številu. Zanimivo bo tudi tajnikovo poročilo o razvitku našo bratovščine od početka do sedanje dobe. „Slovenke" štev. 25. prinaša sledečo vsebino: Kristina: »Toži meni se...«, pesem. Zorana: »O spravi«, pesem. Vida: »Ljubezni!«. Dorska: »Vmaknite se...«, pesem. Danica: Žensko vprašanje. Potočan: »Nove pesmi«, pesem. Vetušckov : »Sanje-oznanjevalke«. Grof Leo Tolstoj. Desimira: »Dobra glava«, pesem. Z.: Sličice. — Književnost. — Doma. Mesto poštnega odpravnika na novo ustav-novljenom na o. k. poštnem uradu v Lokave u je razpisano proti pogodbi in kavciji 200 gld.; letna plača 150 gld.; za vzdržavanje jednokratne pešne zveze med Lokavccm in Ajdovščino, Prošnje v toku treh tednov na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu. Iz sv. Križa nam pišejo: Sredi vasi imamo visok drog za zastavo. Priprava za dviganje zastave na ta drog se nam jc pokvarila. A bližal se jo cesarjev jubilej. Ugibali smo, kaj storiti. No, na predvečer cesarjevega jubileja so so zbrali domači tantje in nekaj mož, ki sn hitro popravili potrebno in kmalo je vihrala naša trobojnima na drogu, visokem 21 metrov, a po pol u noči smo pod našo trobojnieo zapeli eesarsko pesem. In kako veselo je vihrala zastava naslednjega dne, na dan, ko je minolo 50 let, odkar vlada naš eesar! K:»kor na predvečer, ko so l>ile razuvitljene vse liiše, tako ko na dan jubileja vihrale zastave z vseh hiš. ('leni »Skale« in konsumnega društva so korakali z godbo iz društvene gostilne k sv. maši. Po služIti božji je godba svirala pred župuištem eesarsko pesem. Ko je odigrala godba, je vskliknil g. župnik: Bog živi cesarja Frana Josipa! In iz stotin grl je zaorilo »živio«. Potem srno se vrnili v istem redu v društvene prostore. Popoludne se je zbiralo ljudstvo v gostilni konsumnega društva, kjer se je razvila vesela zabava ob pevanju »Skale« in sviranju godbe. Zvečer so se prižigali umetalni ognji in v žarečem kolesu sta zablestela ime Frana Josipa in letnica 1H4H— 18(JN. Vse k) je preskrbelo konsuuino društvo. Hvala mu in priznanje! Koga pa naj hvalimo? Občinskih prvakov nimamo, ki bi skrbeli za čast vasi. Pač imamo nekaj ljudij, ki se štejejo nekake prvake, ali jaz ne vem, kaj prav za prav stareši-nijo te imenitne glave?! Naš eapovila se n. pr. ni brigal prav čisto nič za to slavnost, niti zastav ni razobesil, kamo-li da bi bil kaj vspodbujal ?! Ni besedice ni spregovoril do vašČanov v proslavo tega dne. Da se ni pobrigalo vrlo konsumno društvo, ne bi vedeli kaj povedati o proslavi cesarjevega jubileja v naši vasi. No, sreča je, da naši vaščani mislijo malce drugače, kajti zbralo se je v obilcm številu in je prav rado pogrešalo slavnega capovilo, in je brez njega vsklikalo: Slava cesarju Franu Josipu !! Vzajemno podporno društvo za zavarovanje goveje živine y Lonjerju bode imelo v nedeljo dne 11. t. m. ob 3. uri in pol popoludne v hiši št. 104. v Lonjerju svoj shod. Na dnevnem redu shoda bode : 1. Nagovor začasnega načelnika ; 2. opisovanje udov; 3. čitanje pravil in pojasnilo; 4. izvolitev definitivnega odbora: a) načelništva; b) nadzorništva; c) oglednikov. Ker društvo prične svojim delovanjem dne 1. januvarja 1890., je potrebno, da pridejo na shod vsi, ki hočejo pristopiti k Lonjerski zavarovalnici in ondi zavarovati svojo živino. To bi bili vsi živinorejci iz lonjerskega okraja, oziroma ki spadajo pod župnijo Katinara. Kako potrebne so take ustanove za tržaškega kmetovalca, ustanove, iz katerih se razvije tekom časa še marsikaj dobrega v korist domači živinoreji in mlekarstvu, spozna lahko vsakdo, ki ima srce in glavo na pravem kraju, t. j., kateremu je skrb za domačo blagostanje tudi zares kaj mari. Zavarovalnice za govejo živino, kakor sploh take krepke ustanove, s katerimi se podpira kmetijsko gospodarstvo, dajo v početku mnogo dela in truda, dokler pride vse v pravi tek; toda brez dela, truda in požrtvovalnosti se ne doseza ničesar in kdor se noče žrtvovati, mora biti — lenuh, ali pa — milijonar. Državne premije vinogradnikom tržaške okolice. Na priporočilo tržaške slovenske kmetijske družbe je sklenila visoka e. kr. vlada, da podeli primerno nagrado onim vinogradnikom tržaške okolice, ki so vzgojili uzorne nasade amerišhih trt. Z odlokom dne 4. decembra 1808. številka 25120/11. je visoka c. kr. vlada izvršila svoj sklep in sporočila naši kmetijski družbi, da so postali deležni premije po 50 gld. sledeči od nje priporočani vinogradniki: 1. Gosp. Martin Košuta, posestnik v sv. Križu št. 20. in predsednik tamošnje kmetijske podružnice ; 2. gosp. Anton Stare, posestnik na Kon-tovelju; 'J. gosp. Anton Sancin-Drejač, posestnik v Skednju hiš. št. 303; 4. gosp. Kristijan Slavec, posestnik na Prošeku hiš. št. 38; 5. gosp. Janez Čok, posestnik v Lonjerju, hiš. št. 07 in 6. gosp. Ivan Kjuder, posestnik v Lonjerju hiš. št. 83. Vsi ti so členi naše kmetijske družbe. Nadalje izreka visoka e. kr. vlada po naši kmetijski družbi svoje častilno priznanje in pohvalo še sledečim vzornim vzgojevaleem ameriških trt: 1. Crosp, Andreju Pertotu, posestniku v Rar-kovljah h i št. 11«». (rumena hiša); 2. gosp. Josipu Vatovcu, posestniku v sv. Ivanu, hišt. 44; 3. gosp. Jakobu Pertotu, posestniku v Bar-kovljah, hišt. 32; 4. gosp. Antonu Košuti, posestniku v nv. Križu, hišt. 155; 5. gosp. Ivanu Franca, posestniku v Skednju hiš. štev. 201; 0. gosp. Matiji Coku, posestniku v Lonjerju hiš. štev. 805, in 7. gosp. Andreju Glavina, posestniku v Lonjerju hiš. št. 84. To priznanje izraža visoka c. kr. vlada na podlagi prepričanja, katero je zadobila po svojih strokovnjakih o zares uglednem vzgajanju ameriških trt imenovanih kmetovalcev. Za premije se je v naši kmetijski družbi oglasilo sicer mnogo večje število vzgajaleev ameriške trte, kar priča, kako resno so se oprijeli naši vinogradniki jedinoga pripomočka za obnovitev svojih vinogradov, uničenih po trtni uši. Vsi ti vinogradniki so v veči ali manjši meri pokazali svojo marljivost v tem gospodarskem napredovanju, Ker pa je bilo letos od visoke c. kr. vlade določenih le tako malo število premij, smejo se ostali vzgo-jevalci nadejati, da pridejo prihodnje leto v poštev. Vsakako kaže ta korak visoke c. kr. vlade, da se jo ista jela nekoliko zanimati za kmetijski napredek na tržaških tleh, in kaže, kako potrebna je naša kmetijska družba za naše kmetovalce, ki naj bi se z vso unemo oprijeli te svoje skrbne matere. Z združenimi močmi! bodi tudi našemu kmetovalcu geslo v teh resnih časih. Nesreči. Včeraj popoludno so prevedli 53 letnega dninarja Matevža Prelca, stanujočega v Via della Guardia št. 15, težko ranjenega na rešilno postajo. Slučajno mu je padel na glavo težek kos železa, ki mu je prizadel 15 cm. dolgo rano na tilniku. Prelca so prevedli v bolnico. Popoludne se je dogodila v svobodni Liki druga nesreča. Neki dninar je stal naslonjen na neki vagon, kar je nenadoma pridrčal po istem tiru — in sicer vsled tega, na nekoliko viši teren — drug vagon. Oba voza sta tako potisnila siromaka, da je nezavesten pal na tla. Ker revež ni ^ mogel priti toliko k sebi, da bi govoril, se ni mogla konstatovati njega identiteta. Policijske vesti. Izidor Maras, 41-lctni krčmar iz Trsta, se je z revolverjem ustrelil v usta sinoči ob poluosmi uri v ljudskem vrtu. — Jar-neja Daneva, 401etnega zidarja iz Kontovelja, so našli mrtvega danes zjutraj ležati blizo železniškega mosta ob eesti v Miramar. Zapušča ženo in 6 otrok. Opozarjamo naše čitatelje, da bode žrebanje XXXII. državne dobrotvorne loterije že dne 15. decembra t. 1. Srečke po 2 gld. za to loterijo, na katerih izredno ugodne dobitne šanse — glavni dobitek: 200.000 kron v gotovem — smo že opozorili v jedni prejšnjih številk toga lista, je dobiti, kolikor jih je še na prodaj, v vseh tabakarnah, loterijskih kolekturah, menjalnicah itd. Posebne antiseptične lastnosti delov Praškega domačega mazila iz lekarne B. Fragner-ja v Pragi napravijo prav dobre vapelie o zdravljenja rnznih ran. To sredstvo je enako dobro v varstvo ran, zavaruje nečistost in vnetje in blaži bolečine. To dobro domače sredstvo dobiva se v tukajšnjih lekarnah. Glej oglas! Brzojavna in telefonična poročila. (Zadnje vesti.) Dunaj 10. »Wiener Zeitung« objavlja danes cesarjevo ročno pismo, v katerem vladar hvali previdnost Božjo, da mu je dala doživeti petdesetletnico Svojegu vladanja ter da se jo v tej dobi razvijala moč države ter da so narodi napredovali v blaginji in kulturi. S tem »o poplačane ski-bi težke dolžnosti Njegove. V novič sem prejel — tako nadaljuje pismo — neštevilno ganljivih dokazov udanosti, ki še trdneje spajajo narode z Mojo hišo. Med vsemi čestitkami pa so se omilile cesarju človekoljubne ustanove v prilog trpečim. Cesar se zahvaljuje iskrenim pripoznanjem na delikatnom upoštevanju Njegove želje, tako, da jc neštevilno korporacij, družcb in zasebnikov proslavilo jubilej čini človekoljubja. Izreka torej Svojo eesarsko zahvalo vsem, ki so sodelovali na tem. Cesar prosi Boga vsemožnega, naj blagoslovi in poplača Njegove narode za ljubeznipolno tolažbo, ki so mn jo isti skazali onega pomembnega dne, da bi nekzljena sreča vseh Njegovih narodov ven-čala zaključek Njegovega življenja. Peking 0. Ruskega poslanika je sprejel v avdijeneo eesar sam — v odsotnosti eesariee-vdove. Cesarju je videti, da je zelo slab in bolehen. H ml I ni pošt a H). »Bmlapester Correspondenz« javlja, da vladni list prihodnjo nedeljo priobči imenovanje velikega župana Ervina Cseha ministrom za Hrvatsko. Istega dne še da novi minister položi svojo prisego v roke eesurja. Koledar. Danes v soboto 10. decembra : Evlalija, m.; Melhijad, p. muč. Jutri v nedeljo 11. decembra: 3. adventua. Dama/, papež. Solnčni: Lunin: Izhod ob 8. uri 2 min. Izhod ob 4. uri 17 min. Zahod „ 3. B 44 „ Zahod „ 1. „ 13 „ Ta je 50. teden. Danes je 343. dati tega leta, imamo torej Se 22 dni. Veliki koncert „Slovanskega pevskega društva". V ponedeljek že smo sporočili na kratko, da je ta koncert vspel sijajno ; danes pa hočemo svojim čitateljem podati nekoliko obširnejšo oeeno, v svesti si, da s tem stopamo na opolzla tla, kajti bolj nego kje drugje velja pač v umetnosti stara resnica, da je, kolikor glav, toliko mislij, toliko sodb . . . Kako naj torej ubogi poročevalec UBtreže vsem in vsakemu, ko vendar kakor smrten in zmotljiv človek, spisujč svojo oceno in govorč tako nekako »ex oa-thedra«, nima druge zaslorabe in druge podlage, nego jedino le svoje osebno, subjektivno menenje! To naj se, prosimo, uvažuje blagohotno!...... Predno preidemo k posamičnim točkam, moramo splošno pohvaliti vspored tega koncerta; bil jc tak, da v naših razmerah skoraj ne more biti bolj raznovrsten in zanimiv, ako hoče podati vsakemu nekaj : strožjim krogom kaj bolj resne glasbe, širšemu občinstvu pa lajfie umljivih skladb. Z vcBeljem povdarjamo, da v »Slovanskem pevskem društvu« opažamo zadnja leta v tem obziru vsega priznanja vreden napredek, in le želimo, da bi se nadaljevalo nu tej za nas jedino pravi in mogoči poti. Prva pevska točka je bil Foersterjev mogočni mešani zbor »Naše gord«, jedno najboljših posvetnih del tega plodovitega mojstra, odlikujočc se po vzgledni harmonizaciji; glasovi so izvedeni živahno in samostalno, a skupno donč nenavadno lepo. Izvajala se je ta skladba točno in krepko, povsem primerno njenemu duhu . . . Kakor drugi mešani zbor smo čuli istega skladatelja nedosežno »Ljubico«. Zalibog, da v tesnem okviru tega poročila ne moremo pisati o tem divnem umotvoru tako obširno, kakor bi radi, naglnšamo pa, da je Foersterjeva »Ljubica« poleg Nedvedovega »Nazaj v planinski raj!« vsestranski priznana kakor najboljši slovenski mešani zbor. Krasni baladi prerano umrlega Krihtna-Pagliaruzzija je naš dični Foer-ster vstvaril kongenijalno glasbo. Občudovanja vredna je mojsterska koncepcija in izredna izvirnost te deloma dramatsko pretresljive, deloma epiško pripovedujoče skladbe. Skladatelj nam vsako kitico, vsako besedo podaja popolnoma v pesnikovem duhu, posamične Bituvacije, posamična čutsva so pogojena tako karaktcriBtiško, kakor da bi peBeni in napev izvirala iz jedno duše ! . . . Pela se je ta težka skladba razmerno prav dobro in jako čisto. Ne soglašamo pač vseskozi s tempom, tudi bi želeli, da se je morda tu pa tam kak ritard., string,, eresc., de-ereso. in kar je drugih takih znamenj za predavanje, izrazil bolj določno, vendar pa moramo ravno v tem oziru dirigentom vselej prepuščati svobodo — do neke meje, dasi menimo, da vsaka Hkladba brez dvoma pride do popolnejše veljave, ako se strogo držimo tega, kar nam je skladatelj predpisal izrecno. Hvaležni pa smo g. pevovodji, da je ta biser slovenskih zborov postavil na vspored . . . Tretja pevka točka jc bil Vilharjev moški zbor »Na vrelu Bosne«, ki spada mej tiste krepko doneče, lahko izvedljive in navdušujoče hrvaške zbore il la Zaje, ki menda pač sami ne aspirujejo na to, da bi se jim pripisovala Bog v4 kako velika glasbena vrednost, ki pa vendar vselej dosezajo svoj namen : efekt! Izvajal se je ta zbor prav dobro; moški zbor se je odlikoval natančnim nijansovanjem, zlasti o spremljevanju basovega sola ; poslednjega je lepim in krepkim glasom pel g. P r u n k, kateri bi bil gotovo dosegel še boljši vspeb, da je svoj bogati j glasovni materijal rabil nekoliko previdnejše . . . | Temu zboruje sledil Šrabčev moški dvospev »Dal- { matinski iajkaš«. Slišali smo ga sieer tukaj — dasi | v ožjem krogu — že 2-3 krat, vendar pa nanije ! bil to pot deloma nov, ker se je spremljevanje priredilo za orkester, in to jako dobro. Izvajal se je divno! Posebno tenorist gosp. Janko Mae sik je se svojim krasnim polnim, jakim, čistim, lepft do-nečim, vrlo izšolanim glasom, se svojim finim, umetniško dovršenim izvajanjem kar očaral občinstvo. Vrl drug mu je bil baritonist g. Bartel, ki je pel izborno. Le škoda, da je ta partija nekoliko prenizka za bariton, tako, da gosp. Bartel ni mogel razviti vseh vrlin svojega milega, zvonkoga glasu, čegar glavna moč je v viših legali. Tretji mešani zbor je bila Vola ričeva »Grajska hči«, prav čedna skladba z nežnima samospevoma za sopran in tenor ter dvospevom soprana in alta, ki se je peln lepo in precizno. Gosp. Maeiik je svoj kratki še precej sitni, in nehvaležni solo izvel krasno; tem veča je torej njegova zasluga, da je dosegel popolen uspeh. G.ca M a k u c (sopran) je pelil jakf> lepo, pravilno, pravim čutom in povdarkom — le malo preveč zaprtim glasom. V drugem delu jo je izborno spremljala gospa Bartelnova se svojim mehkim altom. Spremljevanje zbora je bilo precizno in ubrano. Prav zanimiv je bil tudi dvoglasni ženski zbor »Plavaj ladja« spremljevanjem orkestra, zibajoča barkarola. Sigurno, dobro in primerno proizvajanje te prijetne skladbe nam je jako ugajalo — Zadnja pevska točka pa je bil Foersterjev »Venec Vodnikovih in na njega zloženih p e s-mij«. Tudi o tej skladbi ne bodemo govorili obširneje, dasi bi to zaslužila v polni meri. V prijetni raznovrstnosti je skladatelj spletel v ta venec samospevov in čveterospevov, moških in mešanih zborov, k temu vsemu pa priredil spremljevanje, ki se človeku prikupi kar na mah; kako ljubko se vije napr. »cello« okrog tenorovega sola: »Kdo rojen prihodnjih«, kako orkester zdaj tika veselo in gode poskočno, zdaj zopet tožnimi arkordi izraža obupno stanje »noči morilne« in kako veličastno so vspenja prekrasni finale! . . . Izvajal seje »Venec« vseskozi jako točno in sigurno, po naši sodbi sploh najboljše med vsemi zborovimi točkami tega koncerta ; samospevi so bili v dobrih rokah (tenor g. Š t u 1 a r, bariton g. Umek), zlasti pa so nam ugajali uglajeni in res lepo ubrani čveteroBpevi. Zbor - kolikor moški, toliko ženski — se je v vsem koncertu držal prav hrabro ter je pel pazno in izrazito. Našteli smo vsega skupaj nad 50 pevcev in pevk; posamični glasovi so bili jako dobro zastopani in med seboj v pravem razmerju, tako, da je ensemble donel prav sveže in krepko. Na koncertu je vse hvale vredno sodelovala vojaška godba c. in kr. pešpolka štev. 97. pod osebnim vodstvom g. kapelnika Wodrđžke; spremljevanje je izvajala fino, diskretno in zanesljivo, samostalne svoje točke pa je svirala z običajno točnostjo; zlasti sta nam iz njenega vsporeda ugajala divni sekstet iz Smetanove »Prodane neveste« (ali bi ga ne mogli kedaj slišati vokalu« ?) in pa fantazija po motivih Humperdinokove opere » H ii n s e 1 und G r e t e 1«. Občinstvo, ki so je zbralo v prav častnem Številu — zlasti smo videli razmerno veliko tukajšnjih Oehov — je pazno sledilo posamičnim točkam ter jih odobravalo živahno, deloma burno, tako posebno »Dalmatinski šajkaš«, kateri se jo moral ponavljati na vsestransko zahtevanje. Vspeb koncerta je bil torej v resnici sijajen in prav iz srca nas veseli, da moremo na njem izrekati svoje popolno priznanje vrlemu »Slovanskemu pevskemu društvu«, oduosno njega marljivemu pevskemu zboru, v prvi vrsti pa neumornemu in spretnemu perovodji g. Srečku Bartelu, kateri že več nego dvajset let velik del svojega svobodnega časa žrtvuje razvoju slovenskega petja v najtežavnejših razmerah in v trdem, trudapolnem delu! »Slovansko pevsko društvo« naj se ozre nazaj v svojo prošlost in bodi ponosno na svoj nedvomni napredek, obrača pa naj svoj pogled vselej tudi v bodočnost, kjer mu bode še dosezati visokih vrhov umetnosti. V to svrho mu želimo obilo dobre volje in neprestane vstrajnosti! Bog ž njim! Virihus unitis. Zahvala. Iskreno zahvalo izrekamo tim potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, kateri so blagovolili pristati na strani v zadnjih trenotkib naši preljubi, prerano 3. t. ni. umrli materi, gospej Jožefi vdovi Gulin, udeležiti se pogrebnih obredov, izkazati sploh na katerisibodi način ljubezen tlo iste in soČutstvovati z nami o tej naši nenadomestni zgubi in ttižnem družinskem dosrodku. V Tolminu, 0. decembra 1H0'J. Družina Gulin. ' J *' ' " 'ji ' ' '■-r,'!? - V.' ' J'* t? m Bratje Sokoli! Podpisani odbor vas vabi, da se udeležite »Miklavževega večera« v sokolski obleki! Na zdar ! Odbor „Trž. Sokola". na malo in debelo (lastnega pridelka iz Jesenica pri Splitu) Filipa Ivaniševiča v Trstu, via Carintia Štv. 22. lOO do 300 g*ld. zamorejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika vrazpečavanjem zakonito dovoljenih državnih papirjev in srčk. Ponudoe pod naslovom Ludwig Oesterreicher v, Budimpešti, VIII Deutschegasse 8. Podpisani si tisoja naznaniti slavnemu občinstvu, da je odprl svojo na novo in okusno urejeno brivnico v Skednju, v lastni hiši štv. 215. roča se svojim rojakom za mnogoštevilno obiskovanje ter jamči postrežbe v popolno zadovoljnost v vsakem obziru. Zahvaljuje se v naprej beleži udani 3. Godina p. d. Ban. MKKKKMHHKK1 LINEMENT. CAPSICI COMP. iz Riehterjeve lekarne v Pragi pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo dobiva se po 40 nvč., 70 uvč. in 1 gld. po vseh lekarnah. Zahteva naj ae to splošno priljubljeno domače sredstvo vedno le v originalnih steklenicah z vaiHtveno znamko „sidro" i/. Riehterjeve lekarne ter vzame previdnostno samo steklenice s to varstveno znamko kakor originalni izdelek. Riclilerjeva lekarna pri zlatem levu ? Pragi. m Pri moji tvrdki Schivitz &Comp. v Trstu se dobivajo stroji vsake vrste in potrebščine k istim. Sesal ke in brizgalke vsake vrste. Cevi iz kovin, kavčuka in platna. Medeni in broneni ventili, pipe itd. Orodje za obrtništvo in kmetijstvo. Vse iz prvih tu- in inozemskih tovarn. Nove posode »Emeri« in škropilnice proti peronospori svojega izdelka in druge. (itaraiitirum dobroto vsega blana. Cene nizke. Velika zaloga v ulici Zonta številka 5. Mat. Živic, inženir. Izdelujem tudi načrte za napravo novih tovarn, mlinov, vodovodov, cest itd. — Moja tvrdka prevzame tudi izvrševanje istih del. Blag. gospod LJ lekarnar „pri angelu", dvorni založnik Nj. svetosti papeža Leona XIII., v Ljubljani, Dunajska cesta. Brezje na Spodnjem Štajarskem, 14. nov. t8qS. Vale blagorodje ! Ker smo se ie velikokrat prepričali, da je ta VtiSa tinktura sa ie/odec, katero je rabila ie cela moja hiSa z najboljšim uspehom, res uajboljiSe sredstvo zoper ie lo dine in tudi mnoge druge bolezni, se lam iskreno zahvaljujem. Pa tudi gospodu, kateri me je na to izvrstno tinkturo opozoril, sem hvalile n. To potrjujujem s tem, da Vam izrečem svojo najiskrenejSo zahvalo v imenu cele moje družine ter Vas uljudno prosim, da mi poSljete zopet jedno Ska-tljico tinkture za ielodec z I2terimi stekleničičami in jeden lonček Glicerin C rt'/ne. S spoštovanjem Tomaž Dobek. PoSljite mi s poStnim povzetjem pod spodaj stoječim napisom '24 stekleničk izvrstne „želodčne esenceu, ki se rabi 3 najboljšim uspehom Ježef Černko, župnik, Vit h red.—Štajersko, PoSljite mi r poStnim povzetjem 12 steklenic VaSe želodčne tinkture. NaS gosp. župnik lietec jo vsakemu botehnemu prav gorko priporočajo in skoraj vsaki, ki jo rabi, se jako pohvalno o nji izrazi. S spoštovanjem Ivan V i (ln s pri Sv. J/a rt in-u, p. Sv. Nedelja, S. D o menica d' Albumi, Istra. Svoji k svojim! Naznanjam hI. občinstvu, da sem odprl novo trgovino 11a drobno In debelo z jesihom in finim oljem ter vsakovrstnega kolonijalnega blaga v ulici Poste Nuove štev. 3 (hiSa Brnnner.) Jcsip Stare. 00812724 „Viktorija" moderci o ifV Velik izbor vseh predmetov za volneno blago, perkal za obleke in srajce, efir (n oxford, lawn-tennl«, satinets gladki, tiskani in mrežasti sakovrstni svileni predmeti za obleke in kinčanje, velik izbor ipek, trakov, zavratnikov, modnih specijalitet vsake vrste rokovio iz svile, nitij in kože, dežnikov. Velit izbor perila doliva se v mannfaktnrnej zaloji JAKOBA KLEMENCA V TRSTU, — ulica sv. Antona Stv. !. - V TRSTU Na zahtevanje se dopoSljejo se uzorci z dotičnimi cenami poitnine prosto AITE & ZADNIK V TRSTU, via Nuova, vogel via S. Lazzaro 8. TRCOVINA Velika zaloga mm iii taM stof za vse letne sezone. Velik izbor plaht, zagrinjal ter vsakovrstnega perila. Zaloga drobnarije za šivilje, krojače in kitničarke.—Veliki izbor perkala in satina v najnovejšem risanju. Sprejemajo se naročila možkih oblek in perila po meri. CENE NIZKE. Za mnogobrojni obisk se priporočatu udana AITE & ZADNIK. I Odlikovan fotografski (f™)] .atelier! Acquedotto h. št. 25. Usojam si. naznaniti si. občinstvu, da sem na Ae(|U0eželue lekarne pri Mariji Pomaguj" !W. Leustek« v Ljubljani. (Vna 1 steklenice 50 novč. Razpošilja se z obratno poŠto najmanj 2 steklenici. „THE GRE3HAM" angležko zavarovalno društvo na življenje v Londonu. Aktiva društva do 31. decembra 1HJI7...........Kron ir»t),997 57(,p_ Letno vplačilo premij in obresti do 31. decembra IH!>7..... » 28.833,375*_ Izplačana zavarovalnina in obresti od obstanka društva (1H4H.) . . » 343.860,067'— V letu 1897. izdanih 74(iX polio za glavnico od....... » 67.331,351*91 Prospekti, eeniki in v obče vse druge informacije doposljejo se vsakemu na pismeno vprašanje od niže imenovanega zastopstva, katero dopisuje v vseh jezikih. Glavno zastopstvo v Trstu. x _ Via del Teatro štv. 1, „Tergesteo" Scala IV. Iščejo se dobri ageritje, zastopniki in potovale i. Dr. Rosa Balzam I Praško domače mazilo1 za želodec. #| iz lekarne B. Fragner-ja v Pragi |#< je že več kakor .'{() let obče znano domače zdravilo, vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebnvijanje krepi in ohrani. Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več. je staro najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane Čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi. V pusicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več. varilo! Vsi deli embalaže nosijo zraven stoječo, postavno položeno varstveno znamko. XV: Lekarna B. Fragner-ja „pri črnem orlu" "*«*• Glavna ■ mm m ~ m m - ^m mm i*>j ■ ■ m m m m mm ■ ■ ■ n mm ■ m ■ w vb m m mm m n n ■ ■ ■ - — ^ ogel Hpornerjeve ulice. Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avatro-Ogerske, v Trstu v lekarnah : G. Luciani, E. Leltenburg, P. Prendlni,S. 13 na Trav it i k u 11. na Ae(|iiedottu 25. Na najvišje povelje Mmn c. m in Kr, apostolsKesa Veličanstva. XXXII. ces. kr. državna loterija za civilne dobrodelne namene v tej državni polovini. Ta denar na loterija, jedina v Avstriji zakonita dovoljena, obsega 12034 dobitkov v goto 'in 1 v skupnem znesku 401.800 kron. Glavni dobitek znaša >00.000 kron Za izpluČaiije dobitkov jamči e. kr. loterijski zaklad. Žrebanje nepreklicno dne 15. decembra 1898. Jedila srečka stane 4 krone. Srečke dobiva se pri oddelku za državne loterije na Dunaju, I. Riemergasse 7, v loterijskih ko-lekturah, v tobakarnah, pri davčnih, poStuih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd.; igralni načrti gratis za kupce srečk. Srečke se doposljejo poštnino prosto. C. kr. loterijska direkcija oddelek za državne loterije. Carl Greinitz Neffen, Na Corsu štev. 33. podružnica Trst. Piazza della Legna 2. —- Železo in razno železno blago na drobno in na debelo. Priporočajo svojo dobro sortirano zalogo 'J0F predmetov za stavbarstvo, traverze, zaklepe, železo za kovače in fagon, stare železnične šine, držaje in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa, vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji in stranišč, peči in štedilna ognjišča, kuhinjsko, mm in Usno opravo, železne metle in pred o e nje m varne blanjne, nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt.