#
V zvezdah radost si nekdo
in ro`a s tabo v cvet.
Prek sinjih morij in sipin
te iš~em ... o, gorje,
ki zatajila svoje sem ...
Tam v zvezdah radost si nekje
in zemlja v tvoj spomin ...
Naj si, naj si mladosti sen
tola`bo najde v posvetilu.
Naj se razlije vsa prek roba,
vsa ta grenko-sladka misel:
KAR LJUBIM, NI VE^ PRISPODOBA.

(

1/
.


	




(

>

Poljub ozarja mehke trave,
z vetrom sklanja glavo brest,
po temni svili pod obod,
skoz tiso~, tiso~ zvezd,
v vela usta tonejo daljave ...
A kdo srcé s temine vabi,
da luna se zazre le vanj?
Dekle tam s krila strese prah,
`e mraz zaveje ~ez ravan
in jutro sen razsiplje si v pozabi.

 #

Kdo po oknu spet mi bije?
Ti, ki venomer mol~iš,
o, saj odprla bi te duri,
pa mi trudnost ne pusti ve~ ...
Kdo, le kdo v tej pozni uri?
Ti, ki vzhajaš izza polja,
ki srcé prepeva ti k ve~eru,
ljubi, kdo me ljubi?
Ti, ki skrivaš svoj obraz,
ki tujcu svetiš skoz mrakove,
zgodi se le Tvoja volja.

(


	



8




Jesen je, ah jesen,
kako je trudnemu nocoj bedeti.
Tam svatje vriskajo
in z njimi sanjam v no~.
Jesen je, ah
kako mi je srcé ogreti.
Korak naprej, korak nazaj,
tja pod zvezdá oboke.
Še, o še bom ...
Kaj bi reva jaz ...
@iveti!
No~ me vabi, gaj dehte~,
še, o še bom jaz plesala,
ali ne ve~ na tem sveti.

(

	 #
.


 


Na poti tej se ne obrnem,
(saj ni poti, saj ni poti)
in le`em v prah,
s pomladjo se ogrnem.
A ko jesen zardi mi siva lica,
obzorje vse prerase mah
in se napije prst krvi
in se oglasi v mraku ptica,
pogled v o~eh le prepoznajte.
Naj molk spregovori,
ne kruha, milosti takrat mi dajte.

(


	





No~
Na listu kaplja
ujeta v blesk slovesa
Kot v omami
svet nocoj
potaplja se
v plamenih kresa
Senca kri
dehti neba
o`arjena obala
smrt v modrini
temna luna
radost belega drevesa

(

 #
.
Zdaj pil ga bom, prošt,
naj le v prah se razsuje ta kamen!
Na vse veke, vse mine,
za pokoro, spomine,
o, pil ga bom, pil,
da vse grlo zajame `e plamen.
A, ko prazen ... ko prazen bo gla`
in srcé brez besed mi obstane,
bom sklenjenih rok kriknil: AMEN!

(


	



?

To je zadnja beseda,
s katero kon~ujem bo`i~ni eksamen
(pozdravljen, ki k Bogu me vabi).
Ne znam ve~, ne umem usmerit pogléda.
Saj svet je ko prej in rod
si za rodom spet sonce prikli~e,
le jaz sem zataval v temino.
Ker slep sem za tisto, kar vidim,
ker v la`i resnico porójam,
naj kazen bo sladka kot vino!
V imenu O~eta in Sina in Svetega Duha,
se sam na ljubezen obsojam.

(