rV'
VOLITVE V ŽIVO
na
www.primorski.eu Jutri, 16. maja od 15. ure dalje
r-
Iti
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš o položaju Slovencev v Avstriji in Italiji
■ H
Primorski
dnevnik
NEDELJA, 15. MAJA 2011_
št. 115(20.130) leto LXVII._
PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA V SLOVENIJI
1,00 €
Volit naj gre vse, kar leze in gre
Dušan Udovič
Tokrat naj bi bilo vreme naklonjeno volitvam, vsaj v severni Italiji, kjer množični nedeljski beg na plaže najbrž ne pride v poštev. Na voliščih naj bi torej videli več ljudi, kot sicer.
Vse pomaga, vendar je vreme, kot dobro vemo, stranskega pomena. Daleč bolj je pomembna zavest ljudi, da lahko nekaj koristnega naredijo zase in za svojo prihodnost. Ta zavest je bila v Italiji še posebno v zadnjih letih močno omajana in to ne slučajno. Odtujenost ljudi od javnega življenja in političnega dogajanja nasploh je proces, za katerega pozorno in strokovno skrbijo nekatere oblastne in politične elite. Včasih, pred kakšnim stoletjem, je bila večina ljudi izločena iz javnega življenja s tem, da enostavno ni dobila volilne pravice. Danes na kaj takega ni mogoče misliti, zato pa so za isti cilj pod fasado demokracije prikladne drugačne metode, najbrž še uči-kovitejše. Predvsem monopoli informacije, zlasti televizijske, ki dnevno držijo milijone glav kot v transu, da se v vrhovih odločanja lahko na račun nevednih ljudi dogajajo nepredstavljive lumparije.
To je tisto glavno, na kar je potrebno reagirati, ne dopustiti manipulacij, ki so politiko iz žlahtne »res publicae« zapeljale v slepo ulico. Izhod iz nje je mogoč in predvsem nujen, za to imamo danes in jutri pomembno priložnost, saj lahko podpremo veliko ljudi, ki so-dokazali, da so vredni našega zaupanja. Zavedajmo se, da danes ne volimo samo upravitelje, preizkušnja je širšega pomena: politiki in prizadevanjem za javno dobro je treba vrniti ugled, zato naj gre danes na volišča vse, kar leze in gre.
italija - Upravne volitve danes od 8. do 22. ure in jutri od 8. do 15. ure
Preko 12 milijonov volivcev na preizkušnji
prosek - Po petkovem 45. deželnem občnem zboru
Novo vodstvo ZSKD
Številni delegati izvolili nov odbor - Najboljšim posameznikom in društvom podelili priznanja
TRST - Na petkovem 45. rednem deželnem občnem zboru in 6. kongresu Zveze slovenskih kulturnih društev so predstavniki včlanjenih društev izvolili novo vodstvo. Dosedanji predsednik Marino Mar-
sič je predsedniško mesto prepustil Igorju Tuti.
Občni zbor je v večernih urah potekal v Kulturnem domu na Pro-seku, udeležili pa so se ga tudi nekateri predstavniki javnih uprav in
sorodnih organizacij. Na dnevnem redu je bila ob podelitvi priznanj posameznikom in društvom tudi odobritev nekaterih sprememb statuta in pravilnika.
Na 3. strani
MILAN - Petina italijanskih državljanov bo imela danes in jutri priložnost, da na upravnih volitvah izvoli 1315 novih občinskih svetov in 11 pokrajinskih. Volilno pravico ima skoraj 13 milijonov občanov.
V vsedržavnem merilu imajo največjo težo občinske volitve v štirih velikih mestih: Milanu, Neaplju, Turinu in v Bologni. Največ pričakovanja je za rezultat volitev v Milanu in Neaplju, ki bodo odločilna preizkušnja za obstoj vladne večine. Volišča bodo po vseh državi odprta danes od 8. do 22. ure in jutri od 8. do 15. ure.
Na 4., 10. in 26. strani
Zaključek obiska SSk v Strasbourgu
Na 2. strani
Študente vabijo na gradeško plažo
Na 9. strani
Goriški upokojenci z okrepljenim vodstvom
Na 11. strani
Večer tabornikov RMV o Emergency
Na 6. strani
V Repnu predstavili
obnovljeno
telovadnico
Na 6. strani
GRADBENO PODJETJE IN GRADBENE OBNOVE
FRAND0LI GROUP sas
mmiMMm*
«9«
Nabrežina Kamnolomi, 23/H - 34011 - Devin Nabrežina (TS) tel/fax 040 200083 - mob. 335 284754 www.frandoligroup.it - info@frandoligroup.it
NAŠA PRODAJALNA
Geom. Giuliano Biondini
Corso del Popolo, 54 - 34074 TRŽIČ (GO) tel. & fax 048146 336 - mob. 3495939706 trieste@haus.rubner.com - www.haus.rubner.com
2
Nedelja, 15. maja 2011
ALPE-JADRAN
/
ljubljana - Pogovor z ministrom za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjanom Žekšem
Kompromis na Koroškem korak naprej Za Slovence v Italji pozitiven razvoj dogajanja
Znižanje prispevkov SKGZ in SSO »stimulacija« v smeri večjega skupnega dela - V kratkem srečanje s krovnima
LJUBLJANA - Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš je pozoren spremljevalec problematike Slovencev, ki živijo izven meja Slovenije. Ta teden smo ga obiskali v Ljubljani in mu zastavili nekaj vprašanj glede aktualnih problemov Slovencev v Avstriji in Italiji. Rade volje je je privolil v pogovor za naš dnevnik
Gospod minister, naš dnevnik te dni veliko piše o položaju Slovencev na avstrijskem Koroškem, kjer je bil pravkar podpisan dogovor o dvojezičnih krajevnih napisih. Kako ocenjujete ta dogovor, ste z njim zadovoljni?
To, da je do dogovora prišlo, je nedvomno pozitivno. To je situacija, ki se ne premakne že desetletja in nikoli se ni nič zgodilo. Kar se pa tiče zadovoljstva s tem konkretnim dogovorom, moram reči, da seveda nismo zadovoljni. Ampak to je pač tako pri vsakem kompromisu, ko sta obe stranki nezadovoljni. To je nek kompromis, kjer so predstavniki slovenske manjšine na koncu pristali na ta predlog. Slovenija se sploh ni vmešavala v konkretne razprave o tem, koliko naj bo tabel in kje jih je treba postaviti, to je stvar koroških Slovencev. Slovenija bi reagirala edino v primeru, če bi se izkazalo da se na predstavnike slovenske manjšine izvaja pritisk, da se ne morejo svobodno odločati. Do tega ni prišlo. Četudi, seveda, taka pogajanja med oblastmi neke države in državljani, so vedno malo neenakopravna. Tudi tukaj je bil sam potek pogajanj precej trd, nemško-avstrijska stran ni popuščala niti za milimeter. Ampak, kot rečeno, prav je, da je prišlo do premika. Pri tem se nam zdi javno povpraševanje, neke vrste referendum v pisni obliki, neprimeren, nenavadno in tudi načelno ni prav, da večina odloča o usodi manjšine.
Kakšen naj bi bil po vaši oceni rezultat takšnega povpraševanja oziroma referenduma, ki ga je izglasovala Koroška deželna vlada?
Prepričan sem, da bi v tej situaciji referendum v korist kompromisa uspel, da imajo tudi nemško govoreči Korošci teh prepirov dovolj in želijo, da se to vprašanje zaključi. Ampak načelno gledano ni prav postavljati tega vprašanja na referendum. Lahko predvidevamo, da bodo, ko bo postopek v parlamentu zaključen, seveda nekateri na ekstremni nemški strani govorili, da je manjšinsko vprašanje dokončno rešeno. Pojavljajo se že glasovi, kot da je to sedaj končna izpolnitev avstrijske državne pogodbe. Mi tu v Sloveniji in, mislim da bi tudi Slovenci na Koroškem rekli, da to ni res. Saj take stvari, kot je vloga manjšine in njene pravice, nikoli ne morete rešiti do konca. Je pa to korak naprej, nekaj tabel se bo postavilo, nekaj denarja bodo Slovenci dobili za kulturne ustanove, pa za glasbeno šolo. To ni končna rešitev, to, kar bodo dobili ni še neko sistemsko financiranje, ampak bo šlo v tej smeri.
Kako vidite v tem smislu primerjavo s Slovenci v Italiji?
Že od nekdaj je položaj slovenske manjšine v Italiji boljši. Slovenci v Italiji imate več pravic, zakonodaja je urejena, lahko se seveda debatira o tem, kako se izvaja, ampak glede teh stvari ste v Italiji korak naprej. Sedaj se obeta ustanovitev omizja pri predsedstvu vlade, to bo spet korak naprej. Vsakoletni problem financiranja se je zdaj za dve leti rešil, vsaj na besednem nivoju in to se bo na nek način konkretiziralo. Mislim, da se stvari lepo razvijajo tudi na političnem nivoju med državama, bilo je več pomembnih premikov, od lanskega tržaškega srečanja treh predsednikov dalje, do obiska predsednika Slovenije v Rimu. Manjšinsko vprašanje je v teh stikih vseskozi v ospredju. Obstaja pa seveda še množica problemov.
Eden od teh je finančni položaj. Italijanska država zamuja z izplačilom, a tudi vaš urad je znižal finančno dotacijo, kljub temu, da je predsednik vlade Borut Pahor zagotovil, da bo letošnja vsota enaka lanski. Krovni organizaciji SKGZ in SSO trdita, da so Slovenci v Italiji dobili 240.000 evrov manj.
To ni res. Na letošnjem razpisu Urada so res dobili približno toliko manj fi-
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš se bo še v maju sestal s predstavniki SKGZ in SSO
kroma
nančnih sredstev. Pri tem pa moramo biti bolj natančni. Gre prvič za to, da sredstva, ki smo jih v preteklem letu dajali za Slovensko stalno gledališče v Trstu, sedaj prihajajo iz Ministrstva za kulturo. V letošnjem letu le-to delovanju Slovenskega stalnega gledališča v Trstu namenja 157.000 EUR, lani pa je Urad gledališču namenil 132.000 EUR in to bi morali od te razlike odšteti. Šele potem bi dobili dejansko razliko. Potem smo izven tega razpisa lani kar obilno podprli Inštitut za slovensko kulturo v Špe-tru. Letos bomo podprli nakup šolskega avtobusa za Osnovno šolo v Špetru. Poleg tega pa smo malo zmanjšali dotacije za obe krovni organizaciji.
Zakaj pa je prišlo do tega znižanja dotacij krovnima organizacijama? Ta poteza je v naši javnosti izpadla nerazumljivo, povzročila je začudenje in
prizadetost. Včlanjene organizacije so krovnima organizacijama izrazile solidarnost.
Mogoče to ni bilo dovolj jasno povedano. Zdi se, da krovni organizaciji, ki sta sicer zelo v redu, ne opravita v popolnosti nalog, ki jih imata. Tukaj mislimo, da bi morali krovni organizaciji gledati naprej, videti, kaj je za slovenstvo v Italiji bolj pomembno in kaj manj, skratka, neko vizijo bi morali ustvariti, ki bi bila opremljena tudi z neko racionalizacijo. Ne racionalizacijo v smislu, da bi morali porabiti manj denarja, ampak zato, da bi več naredili. Delitev denarja, ki jo opravljata krovni organizaciji, je vsako leto enaka. Svet se spreminja, krovni organizaciji pa se ne. Kar bi mi radi od njiju je to, kar sta v bistvu že začeli delati, mislim na to, o čemer je pred dnevi tudi pisal vaš dnevnik,
da obstaja nek skupen odbor, ki naj bi nekako uskladil poglede o tem, kako naprej.
Ampak sodelovanje med krovnima ni nobena novost, obstaja že kar nekaj časa. Mi smo kot časopis včasih do tega tudi kritični, kot veste, vsi bi radi, da bi stvari šle hitreje, ampak tu se postavlja vprašanje, zakaj ta pritisk iz Ljubljane in to s pogojevanjem preko denarja. Tu se ne upošteva vloge manjšine kot subjekta. Takšni pritiski so prihajali takoj po osamosvojitvi, potem se je z leti odnos uredil. Rečeno je bilo, da mora biti odnos državniški.
Saj tako tudi je, mi se v življenje manjšine ne vtikamo. Poudarjam, da na manjšino nikakor ne pritiskamo, in ji ne ukazujemo, kako mora delovati.
S tem, da ste zmanjšali dotacijo obema krovnima, to izgleda kot neka kazen organizacijama, ki v manjšini nosita največje odgovornosti. Krovni organizaciji sta od vas de facto doživeli nezaupnico, tako to doživljata SKGZ in SSO. Lahko razložite kriterije tega krčenja sredstev?
Težko je ugotavljati, kdo je bolj ali manj odgovoren, da stvari ne gredo, kot bi morale. Osebno ocenjujem, da je SKGZ le prišla na dan z nekimi predlogi, kako bi šli naprej, kaj je treba spremeniti. Vendar je težko ugotavljati odgovornost za obstoječe stanje, zato se nam je zdelo najbolj enostavno, obe organizaciji v enaki meri opozoriti, da je nekaj narobe. Na naše dejanje bi gledal kot na neke vrste stimulacijo, da se formulira nek skupen predlog, kaj bi bilo možno spremeniti. Recimo naslednje leto, v naslednjem finančnem letu. Če mi ocenimo, da je to dobro, damo priznanje za to.
Kolikor vem, sta oba predsednika, Pavšič in Štoka, prizadeta, ker je bil vaš sklep sprejet iznenada, ne da bi bila onadva obveščena. Ni bilo nobene na-
povedi, izpadlo je kot neprijetno presenečenje. Zakaj tega, kar pravite meni, niste povedali predsednikoma?
Morda nismo povedali dovolj konkretno, vendar do tega ni prišlo tako izne-nada. Vi ste italijanski državljani, avtonomni, civilna družba, vam ne moremo in ne želimo ukazovati, a lahko stimuliramo, da se stvari premaknejo na bolje. Če smo pošteni, glede na vsa sredstva, ki jih manjšina dobi iz Slovenije, to je dobre 3 milijone in pol sredstev, govorimo o skupaj manj kot 100.000 EUR krčenja, kar je minimalno, če pogledate v celoti. Seveda predstavlja to za ti dve organizaciji četrtino ali še manj. Tako da to ni tako velika številka, da bi pomenila resen udarec Slovencem v Italiji. Če gledam celoto, se je sploh povečalo financiranje v podporo manjšine. Še v maju se bomo sestali z organizacijama, da bomo skupaj presodili, kaj narediti.
Je to napoved revizije vašega sklepa o krčenju sredstev?
Mislim, da bi lahko manjšo redefinicijo programa, ki bi upošteval vizijo za naprej in racionalizacijo, v nekem obsegu vključili za naslednje leto in potem lahko mi definiramo finančni del. Verjamem, da bomo vsi dovolj kooperativni in pametni.
Lahko tvegate in poveste, ali je realno misliti, da bo slovenska vlada, glede na težke probleme, s katerimi se spopada, prišla do konca svojega rednega mandata?
Mislim, da bo, ker si v bistvu nihče ne želi volitev. Tudi ni dosti junakov, ki bi si želeli v tej situaciji prevzeti oblast. Tudi poslanci stranke Desus, ali kakšne druge stranke, ki bi izstopila iz koalicije, bodo nudili vladi zunanjo podporo, ne bo pa vlada sposobna narediti nekih prav velikih premikov.
Hvala za pogovor, gospod minister.
Pogovarjal se je Dušan Udovič
strasbourg, bruselj - Zaključek večdnevnega obiska številčne delegacije SSk
Evropi orisali naš položaj
Srečanje s poslanci in funkcionarji - Podpredsednik evropskega parlamenta Tokes za oblikovanje stališča o položaju manjšin v Evropi
STRASBOURG, BRUSELJ - Številčna delegacija stranke Slovenske skupnosti, v kateri je bilo večje število članov strankinega podmladka iz vrst skupin Mladi za mlade in Prihodnost, je včeraj zaključila svoj obisk evropskih institucij v Stras-bourgu in Bruslju. Predstavniki SSk na čelu z deželnim tajnikom Damijanom Ter-pinom in tajnikom mladinske sekcije Tomažem Špacapanom - v delegaciji sta bila npr. še predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka ter predsednik društva Edinost Samo Pahor - so se v Strasbourgu in Bruslju mudili od srede v okviru obiska, do katerega je prišlo na povabilo evropskih poslancev Lojzeta Peterleta (Nova Slove-nija-Evropska ljudska stranka) in Herberta Dorfmanna (Južnotirolska ljudska stran-ka-ELS). V petek in včeraj so člani delegacije imeli na programu srečanje z generalnim direktorjem direktorata za pravosodje in notranje zadeve Sveta EU Ivom Bizjakom in Jonathanom Hillom, ki je ključni svetovalec za večjezičnost v kabinetu evropske komisarke za jezike in kulturo Androulle Vassiliou, prav tako jih je čakal tudi prijetnejši trenutek - piknik v organizaciji mladih Slovencev, ki živijo v Bruslju.
Kot smo že poročali, je obisk doživel svoj vrhunec v četrtek, ko so mladi SSk poročali Medskupini za manjšine evropskega parlamenta o položaju glede vidne dvo-jezičnosti s posebnim ozirom na Pokrajino Trst, kjer je kljub veljavnim določilom veliko število javnih napisov le v italijanščini, je evropske poslance iz osmih držav opozoril deželni tajnik mladinske sekcije SSk Špacapan. Študentje oz. dijaki Vida For-čič, Matia Mosenich in Barbara Ferluga pa so predstavili problem krčenja števila slovenskih šol v Italiji kljub zaščiti na podlagi mednarodnih pogodb. Kot glavni problem slovenskih šol so izpostavili po-
V delegaciji SSk na obisku v Strasbourgu in Bruslju so prednjačili mladi
manjkanje avtonomije, ki posledično ovira učinkovito upravljanje. Urad za slovenske šole je namreč odvisen od Deželnega šolskega urada za Furlanijo-Julijsko krajino, namesto da bi bil avtonomen in odgovoren le italijanskemu ministrstvu za šolstvo. Mladi so predlagali rešitve, ki jih bo skupina evropskih poslancev proučila.
Nastopu mladih je med drugimi sledil tudi podpredsednik evropskega parlamenta Laszlo Tokes, poslanec madžarske narodnosti iz Romunije, ki je tudi predlagal, da že naslednji mesec evropski poslanci izdelajo stališče, ki bi ga posredovali predsedniku Evropske komisije Joseju Manue-lu Barrosu glede vse slabšega stanja manjšin v Evropi. Predstavnike SSk je pozdravila tudi predsednica skupine evropskega parlamenta za manjšine Kinga Gal, medtem ko je njen predhodnik Csaba Tabajdi, evropski poslanec iz Madžarske, izrazil svoje začudenje ob predstavitvi problematike Slovencev v Italiji, rekoč da je žalostno, da v eni od starih članic EU še vedno obstaja
tako težka situacija za manjšino. Za evro-poslanca Dorfmanna je ključni problem vedno v šolstvu in izobraževanju, kjer velikokrat jezika manjšine sploh ni na voljo za učenje, kar otežuje stik med večino in manjšino, medtem ko za slovenskega poslanca Jelka Kacina dvojezične oznake dajejo možnost, da ljudje, ki potujejo skozi nek kraj, vedo, da tam biva še nekdo drug, zato je treba na dvojezičnosti vztrajati. Podporo Slovencem v Italiji je izrazila evropska poslanka iz Slovaške Edit Bauer, SSk pa je svojo problematiko na ločenih srečanjih predstavila tudi nekaterim drugim evropskim poslancem, med temi Slovencema Milanu Zveru in Ivu Vajglu.
Srečanja s predstavniki SSk se je udeležil tudi vodja italijanskih evropskih poslancev ELS Mario Mauro, ki je imel pomembno vlogo pri uspešnem posredovanju poslanca Peterleta glede preprečevanja krčenja učnih mest na slovenskih šolah v Italiji. Kot je dejal, je italijanski ministrici za šolstvo Mariistelli Gelmini pojasnil, da
je potreba po racionalizaciji italijanskega šolskega sistema eno, pravice slovenske manjšine na šolskem področju pa čisto nekaj drugega, sam pa je pripravljen sodelovati s SSk pri reševanju odprtih vprašanj slovenske manjšine tudi v prihodnje.
Zadovoljstvo nad srečanjem je izrazil deželni tajnik SSk Damijan Terpin, ki se je zahvalil Mauru za posredovanje pri Gel-minijevi, obenem pa opozoril, da bo na omizju za implementacijo zaščitnega zakona, ki bo v kratkem zaživelo pri predsedstvu italijanske vlade pod vodstvom podtajnika Giannija Lette, med glavnimi temami tudi uresničevanje 26. člena zakona, ki govori o olajšanem načinu za izvolitev poslancev in senatorjev iz slovenske manjšine. Za poslanca Peterleta pa v EU vrednost identitete ni odvisna od njene kvantitete, saj lahko vsak z jasno identiteto danes v Evropi najde pot naprej, zato je izredno pomembno, da se manjšine organizirajo in borijo za svoje pravice ter iščejo zaveznike tako doma kot drugod po Evropi.
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Nedelja, 15. maja 2011
3
ljubiteljska kultura - 45. deželni občni zbor Zveze slovenskih kulturnih društev
Marino Marsič zapušča ZSKD, novi deželni predsednik je Igor Tuta
Številni delegati včlanjenih društev so odobrili spremembe statuta in izvolili nov odbor - Podelitev priznanj
Igor Tuta je novi predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev. Izvolili so ga delegati društev, ki so včlanjeni v ZSKD, na petkovem 45. občnem zboru in 6. kongresu, ki je potekal v večernih urah v Kulturnem domu na Proseku. Večer z naslovom »Ljubiteljska kultura: zame, zate, za društva« je beležil zelo
številno prisotnost včlanjenih društev.
Za glasbeni uvod je poskrbel Trobil-ni kvartet Godbenega društva Prosek, sledilo je predsedniško poročilo. Predsedniku ZSKD Marinu Marsiču se je po šestih letih iztekel drugi mandat na čelu ZSKD; v svojem poročilu je prisotnim podal natančno sliko Zveze slovenskih kulturnih
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE

MAI
V SSG-JU
PREDSTAVE V SSG-|u
OSNOVNI ABONMAJSKI v nedeljo, 15. maja ob 16.00 (prva in druga nedelja) PROGRAM	v četrtek, 19. maja ob 19.30 (prvi četrtek)
lv@n Cankar vc"etrtek'2®,majaob"fj*četrteS
v petek, 27. maja ob 20.30 (drugi petek) (Poln profil)	v soboto, 4. junija ob 20.30 (druga sobota)
Priredba, montaža besedila in režija: Miha Golob	v Mali dvorani SSG
OSNOVNI ABONMAJSKI PROGRAM G. Boccaccio/ I.Ratej/ M.Krajnc/ M.Lazar
Dekameron
režija: Boris Kobal
v petek, 20. maja ob 20.30
(redi A,T,F)
v soboto, 21. maja ob 20.30 (red B) v nedeljo, 22. maja ob 16.00 (reda C, K)
Roland Schimmelpfennig Zlati zmaj
režija: Janusz Kiča
Izredna ponovitev ob podelitvi
primorske gledališke nagrade Tantadruj
ABONMA RAZBURLJIVI-LAHKA GLASBA Dve gledališči v sozvočju
V sodelovanju z Zadrugo Bonavventura in s 13. Mednarodnim festivalom Kras
Elio- Gian Burrasca
v četrtek, 12. maja ob 20.30
v soboto, 28. maja ob 21.00
Vse abonmajske predstave so opremljene z italijanskimi nadnapisi!
SSG NA GOSTOVANJU
Peter Quitter
Dueti
režija: Matjaž Latin
Oton Župančič Ciciban
režija: Primož Bebler
24. 25., 30. in 31. maja ob 20.00
v KC Franca Bernika, Domžale
v torek, 24. maja ob 10.00
v gledališču F. Prešeren, Boljunec
V GORICI
Miha Golob
Ivan Cankar Poln profil
režija: Miha Golob
v torek, 17. maja ob 20.30
v Kulturnem centru Lojze Bratuž
Blagajna SSG je odprta vsak delavnik od 10. do 15. ure in uro in pol pred pričetkom predstave.
Tel. Št.800214302 ali 040 362542
Info: www.teaterssg.it
Za predstavo Gian Burrasca tudi spletna prodaja www.vivaticket. it
društev, ki šteje 81 društev v treh pokrajinah. Zveza je po njegovih besedah podpirala v zadnjem mandatu zlasti tista društva in tiste pobude, ki so nosile v sebi kulturne vsebine z dodatno vrednostjo, s posebno pozornostjo do izobraževanja kadrov in vključevanja mladih. Nekaj besed je posvetil tudi društvom, ki so včlanjena tako v ZSKD kot v Slovensko prosveto; z dvojnim članstvom se načeloma ne strinja.
Občni zbor (predsedovala mu je Po-ljanka Dolhar) je nato sprejel v Zvezo novo članico, in sicer društvo 1001 iz Gorice, ki je nastalo z namenom, da bi povezovalo društva in posameznike, zlasti mlade, v samem goriškem mestnem središču.
Sledilo je podeljevanje priznanj ZSKD za izredne dosežke in za življenjsko delo, ki ga je povezovala in vodila Rossana Paliaga. Komisija, ki so jo sestavljali Io-le Namor, Vili Prinčič in Rinaldo Vremec, je nagrade za izredne dosežke podelila ko-reografinji Jelki Bogatec za prizadevanja na področju plesa in vključevanje najmlajših v naše organizacije ter mentorici in igralki pri Slovenskem dramskem društvu Jaka Štoka Nicole Starc za dolgoletno delo v dramski skupini. Med društvi so priznanje prejela: Godbeno društvo Prosek za izredne dosežke v preteklih treh letih, Združenje staršev OŠ in vrtca v Romjanu - Ron-kah za pomembno vlogo, ki jo opravlja na Laškem, ter Društvo Slovencev miljske občine Kiljan Ferluga za vlogo, ki jo ima kot edino slovensko društvo na področju Milj.
Nagradi za življenjsko delo sta prejela Benečanka Bruna Balloch za delo na etnografskem področju v Benečiji, zlasti v Terskih dolinah, in Silvan Pittoli za dolgoletno delo v goriških društvih Fotoklub Skupina 75 in Briški grič. Oba sta ob plaketi prejela tudi sliko umetnika Franka Vecchieta iz cikla Obzorje v mestu, ki ju je umetnik sam predstavil.
Slovesnost občnega zbora so poudarjali obiski dolinske županje Fulvie Premolin, repentabrskega župana Marka Pisanija, odbornice za kulturo občine Zgonik Monike Hrovatin, predsednika pokrajinskega sveta Borisa Panger-ca, predsednice upravnega odbora SSG Maje Lapornik, predsednika SKGZ Rudija Pavšiča in predsednika Slovenske prosvete Marija Maverja.
Pavšič je v krajšem pozdravu označil ZSKD za »največjega nositelja slovenstva v našem prostoru«, v nadaljevanju pa je izpostavil nujnost reform med Slovenci v Italiji, ki bi jih pripeljale do učinkovitejšega razvoja. Maver je ob svojih čestitkah opozoril, da je kljub želji po združevanju tako v Pavšičevih kot Mar-sičevih besedah pogrešal omembo sodelovanja s Slovensko prosveto.
Sledil je protokolaren del občnega zbora in kongresa. Iz blagajniškega poročila, ki ga je podal blagajnik Marko Rupel, in iz poročila nadzornega odbora, ki ga je prebrala Nives Cossutta, je razvidno, da je deželni odbor uspešno rešil finančne težave, ki so se porodile pred ne-
kaj leti in izničil finančni primanjkljaj, ki je bremenil ZSKD.
Občni zbor je v nadaljevanju potrdil spremembe statuta in pravilnika ZSKD, ki v glavnem zadevajo pogoje za vpis v italijanski seznam društev za socialno promocijo (APS) in davkoplačevalcem omogočajo, da namenijo pet promilov davka IRPEF Zvezi slovenskih kulturnih društev. KD Igo Gruden iz Nabrežine je predlagalo spremembo pravilnika o sofinanciranju društev, in sicer črtanje točke, ki predvideva, da prejmejo društva, ki so članice tako Zveze kot Slovenske prosvete, polovični prispevek ZSKD. Predloga občni zbor ni potrdil.
Po razrešnici staremu odboru in predstavitvi kandidatne liste je Igor Tuta pozdravil prisotne in se društvom predstavil kot kandidat za novega predsednika ZSKD. V svojih besedah je izpostavil zlasti željo po kontinuiteti z že opravljenim delom, nujnost po povezovanju oseb, društev in pokrajin, posebno skrb za jezik in za mlade. Sledile so volitve, po katerih sestavljajo novi deželni odbor Zveze slovenskih kulturnih društev Igor Tuta, Cecilia Blasutig, Luisa Cher, Aleksander Co-retti, Igor Cerno, Luisa Ger-
golet, Mauro Juren, Nataša Paulin, Živka Persič, Marko Sancin, Vesna Tomsič, Lucia Trusgnach in Miloš Tul. Člani nadzornega odbora bodo: Nives Cossutta, Iole Namor in Maja Humar.
S petkovim občnim zborom je Zveza slovenskih kulturnih društev zaključila pot prenove, na katero je stopila v preteklih mesecih, s številnimi kadrovskimi spremembami, ki potrjujejo, po besedah dosedanjega blagajnika ZSKD Marka Rupla, da »so spremembe edina stalnica v življenju«.
Martin Lissiach
Novi predsednik ZSKD Igor Tuta
kroma
Sklad I Fondazione	onlus
DORČE SARDOČ
5 prispevkom »petih tisočink« davka Irpef lahko pomagaš slovenski ustanovi...
Letošnjih »pet tisočink« davka na dohodke fizičnih oseb (IRPEF) lahko namenite Skladu Dorče Sardoč, ki podeljuje štipendije zaslužnim manj premožnim slovenskim študentom.
Od ustanovitve prejemajo štipendije Sklada Dorče Sardoč tudi učenci dvojezične šole v Špetru.
Kaj je prispevek »pet tisočink«?
»Pet tisočink« je prispevek, ki ga predvideva zakon št. 266 z dne 23. decembra 2005, s katerim lahko vsi davkoplačevalci namenijo manjši delež davka na dohodke priznanim dobrodelnim organizacijam in neprofitnim ustanovam. V ta seznam spada tudi Sklad Dorče Sardoč.
Davčna številka Sklada Dorče Sardočje
Svoj prispevek lahko namenite tako, da v polje obrazca, ki je namenjeno dobrodelnim organizacijam in neprofitnim ustanovam v modelih CUD/730/Modello Unico, vpišete davčno številko Sklada Dorče Sardoč in se podpišete. Prispevek »petih tisočink« ne predvideva doplačila in zato tudi nobenih dodatnih davkov.
4	Nedelja, 15. maja 2011	VREME
APrimorski
r	dnevnik
Trst
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu
trst - Volišča danes odprta od 8. do 22. ure, jutri od 8. do 1 5. ure
Danes in jutri pokrajinske, občinske in rajonske volitve
V Trstu tri glasovnice, v Miljah dve in v ostalih občinah ena glasovnica
Volišča v naši deželi so postavljena in pripravljena na dvodnevno preizkušnjo
kroma
Na Tržaškem, kot v drugih krajih Furlanije-Julijske krajine, bodo danes in jutri upravne volitve. Volilke in volilci bodo odločali o prihodnosti Pokrajine ter miljske in tržaške občinske uprave. Volišča bodo danes odprta do 22. ure, jutri pa do 15. ure. Takoj zatem se bo začelo preštevanje glasov, ki se bo predvidoma končalo pozno zvečer.
Na volišče pridemo z veljavnim osebnim dokumentom in z volilno izkaznico. Kdor je nima, jo je izgubil ali je »izčrpal« vse volilne žige, jo lahko dvigne na občinskem volilnem uradu. Slednji bo odprt danes do 22. ure in jutri do 15. ure, torej do zaprtja volišč. Če nihče od kandidatov za župana Trsta ne bo prejel absolutne večine glasov, bo čez dva tedna drugi volilni krog (balo-taža). Isto velja za pokrajinski svet. V Miljah bo za župana izvoljen kandidat, ki bo dobil največ glasov.
Volilci in volilke tržaške občine bodo na voliščih dobili tri glasovnice, v Miljah dve glasovnici, v občinah De-vin-Nabrežina, Zgonik, Repentabor in Dolina pa eno samo glasovnico in sicer za Pokrajino. Ta glasovnica bo rumene barve, za Občino Trst in Občino Milje pa bo oranžna.
Oranžna glasovnica za Trst in Milje
V tržaški in v miljski občini lahko volilec prekriža ime in priimek županskega kandidata, ki je natisnjen na
glasovnici (oranžne barve). Lahko tudi prekriža simbol stranke in ob tem odda preferenco kandidatu za občinski svet tako, da napiše njegov priimek. Slednji mora biti napisan v uradni obliki, zato svetujemo, da si volilec ogleda seznam kandidatov, ki bo razo-bešen na volišču.
Samo v tržaški občini obstaja tudi možnost t.i. ločenega glasovanja. Vo-
lilec prekriža ime in priimek županskega kandidata in glasuje za stranko, ki podpira drugega kandidata. Rumena glasovnica za Pokrajino
Volilec lahko prekriža ime in priimek predsedniškega kandidata ali kandidatke, lahko pa tudi le simbol stranke. Preferenc ne pišemo, ker so imena kandidatov za pokrajinski svet natisnjena na glasovni-
ci. Tudi za Pokrajino obstaja možnost ločenega glasovanja. Ciklamna glasovnica za rajone
V tržaški občini bodo obnovili sedem rajonskih svetov, glasovnica bo ciklamne barve. Na njej prekrižamo le simbol stranke in lahko ob tem oddamo eno preferenco kandidatki ali kandidatu za rajonski svet (napišemo priimek).
kvestura
Predstavili 6. nagrado Boschini
Tržaški kvestor Giuseppe Pa-dulano je včeraj predstavil šesto nagrado Benno Boschini, ki nosi ime po nekdanjem predsedniku tržaškega sodišča. Pobudnika sta združenje Linea Azzurra, ki se od leta 1989 ukvarja z mladoletnimi in Tiziana Boschini, hči pokojnega sodnika. Izkupiček prireditve bodo tudi letos namenili eni izmed sirot pokojnih policistov. Jutri ob 18.30 bo v dvorani Arturo Fittke (na Malem trgu št. 3) odprtje razstave del iz prejšnjih petih izvedb natečaja »Alt! Si parla di noi...«. Franco Rosso bo predstavil likovna dela, ki so jih otroci iz šol tržaške pokrajine ustvarili v duhu Konvencije otrokovih pravic. Razstava bo na ogled od 17. maja do 12. junija med 10. in 13. ter med 17. in 20. uro. Razstavo dopolnjujejo dela mlade umetnice Grete Sila. Drugi dogodek pa bo v torek, 24. maja ob 20.30 v gledališču Orazio Bobbio. Na odru bo zaživela plesna predstava s scenografijo Marianne Accerboni, predstavila pa jo bo Silvia Stern. V sredo, 1. junija, pa bo v rekreacijskem centru Padovan (Ul. Settefontane 43) nagrajevanje letošnjega šolskega natečaja.
Prijeli so jih v Romagni
Tržaški finančni stražniki so po pozornem opazovanju in zalezovanju v četrtek zvečer skoraj 400 kilometrov daleč od Trsta nataknili lisice trem ukrajinskim državljanom, ki so s starim avtomobilom znamke Audi pretihotapili v Italijo 900 zavojev cigaret. Tovor je tehtal 180 kilogramov. Tihotapce so presenetili v kraju Cervia v pokrajini Ravenna, ko so iz avta razto-varjali cigarete. Na sodišču v Ravenni so se trije obtoženci že dogovorili za poldrugo leto zapora in vsak po 620.000 evrov denarne kazni, vrnili so se na prostost.
kulturni dom - Še o podelitvi gledaliških nagrad Tantadruj
»Počutim se zveličavno«
Nagovor nagrajenca za življenjsko delo Maria Uršiča - Upravni svet SSG se je sestal z ministrico Širca
V četrtek zvečer so v veliki dvorani tržaškega Kulturnega doma podelili prve primorske gledališke nagrade Tantadruj. Kot smo že poročali, je podelitev zaznamoval velik uspeh Slovenskega stalnega gledališča, saj je tržaški ansambel osvojil tako nagrado za najboljšo predstavo sezone (Zlati zmaj Ro-landa Schimmelpfenniga v režiji Janusza Kice) kot tisto za najboljšega igralca ali igralko; prejela jo je Nikla Petruška Pani-zon za vlogo Katre v uprizoritvi Kažin ali Karabinjerjeva Katra Vlaha Stullija in režiji Vita Tauferja.
S Slovenskim stalnim gledališčem pa je bila tesno povezana tudi podelitev tretje nagrade, tiste za življenjsko delo. Prejel jo je Mario Uršič, čigar oder življenja je bil ravno v gledališču na Ulici Petronio, kot je uvodoma opozorila predsednica upravnega sveta SSG Maja Lapornik.
Mario Uršič (1939) je v tržaškem gledališču režiral preko sedemdeset predstav (!), zato ni čudno, da je med četrtkovo podelitvijo dejal, da se na njegovem odru počuti zveličavno. Tam je stal že decembra 1964. leta, ko je SSG uprizorilo Po brezkončni poti Bratka Krefta; to je bila otvoritvena predstava v novem Kulturnem domu, Uršič je bil takrat asistent režiserja Jožeta Babiča.
Na večeru, ki ga je vodila Lara Komar (levo), je Mariu Uršiču nagrado izročila
predstavnica žirije Minu Kjuder
kroma
»Stali smo v vrsti na odru in ploskali publiki, publika pa nam; po skoraj petdesetih letih sem ponovno na odru, na katerem sem začel kariero,« je dejal med nagovorom, s katerim se je zahvalil za nagrado (bronasto masko Jakova Brdarja), ki so mu jo podelila Gledališče Koper, Slovensko narodno gledališče Nova Gorica in SSG. Zahvalil se je številnim sodelavcem, s katerimi je oblikoval nič koliko predstav: od šivilj do scenskih delavcev, od zvočnih mojstrov do garderoberk in šepetalcev. Ter seveda igralcem (med katerimi je izpostavil življenjsko sopotnico Mirando Caharija), ki so srce vsakega gledališča: predstava je vedno igralčeva, hodi z njegovimi nogami. Če ima dober tekst in dobro zasedbo, lahko režiser sede v dvorano in molči ...nikoli pa ne sme prestopiti neke nevidne meje: vsaka publika je drugačna, zato mora režiser poznati ljudi za katere dela. Primorska publika je odprte pameti in ljubi gledališče, je še dejal Uršič in zaključil: najboljše še pride!
Četrtkovega gledališkega praznika sta se udeležila tudi ministrica za kulturo RS Majda Širca in državni sekretar Boris Jesih, ki sta se pred uradnim pričetkom zadržala na krajšem sestanku z novim upravnim svetom SSG in predstavniki krovnih organizacij. (pd)
VOLITVE V ŽIVO
na
www.primorski.eu jutri - Od 15. ure
Volitve na naši spletni strani
Spletni Primorski dnevnik bo upravnim volitvam v Furla-niji-Julijski krajini, ki bodo danes in jutri, namenil posebno pozornost. Jutri bomo takoj po zaprtju volilnih sedežev, od 15. ure dalje, spremljali izide v živo. Objavili bomo delne in končne rezultate, izjave, odmeve in zanimivosti, poseben poudarek pa bomo namenili slovenskim kandidatom.
Upravne volitve lahko zdaj spremljate tudi z dlančnikom in s »pametnim« telefonom (smartphone) preko povezave http://www.primorski.eu/ipad/1 /mobile/
k'
Obvezni tečaj o varnosti pri delu za delodajalce
Slovensko deželno gospodarsko združenje in podjetje Servis doo organizirata 16-urni tečaj za delodajalce, ki prevzamejo funkcijo odgovornega za varnost pri delu v podjetju (t.i. RSPP- responsabile del ser-vizio di prevenzione e protezione in azienda).
Obvezni tečaj je namenjen vsem podjetjem in profesionalcem, ki imajo uslužbence oziroma družinske sodelavce ali družbenike. Tečaj bo potekal na podružnici SDGZ - Servis v Obrtni Coni Zgonik, Proseška postaja 29/F: 23., 26. in 30. maja ter 1. junija, od 14.30. do 18.30.
Interesenti naj se do petka, 20. maja, oglasijo na št. 040 6724855 (Servis), kjer bodo dobili vse potrebne informacije; prijavnice so tudi na spletnih straneh www.servis.it in www.sdgz.it.
Srečanje NŠK in KDČ
Na predlog Narodne in študijske knjižnice so se v prostorih Knjižnice Dušana Černeta v Trstu srečali predsednica in podpredsednik NŠK Martina Strain in Livio Semo-lič ter predsednik in tajnik KDČ Ivo Jevnikar in Tomaž Simčič.
Predstavniki obeh knjižnic so se pogovorili o svojem delu in o spe-cifiki obeh ustanov, izrazili pa so željo po sodelovanju pri pobudah, ki bi stremele h globljemu poznavanju, učenju in širjenju slovenskega jezika. Predstavniki obeh knjižnic upajo, da bo sodelovanje kmalu dobilo tudi konkretno dimenzijo v korist zlasti mlajših generacij.
Fantje pojejo na vasi
V soboto, 21. maja, bo v Bazovici 7. revija moških vokalnih skupin Fantje pojejo na vasi. V športnem centru Zarja se bodo na pevskem večeru, ki ga ob 20.30 prireja domače kulturno društvo Lipa, zvrstili štirje zbori. Najprej domača moška vokalna skupina Lipa, ki jo vodi Anastazija Purič in mladi fantje Barskega okteta iz Barda iz Terske doline; barski oktet poje v glavnem v slovenščini in v slovenskem narečju videmske pokrajine, umetniški vodja okteta je David Klodič. Nastopila bosta še moški zbor Sveti Jernej z Opčin, ki ga vodi Mirko Ferlan, in oktet Zven iz Črnuč, pod taktirko Vinka Jagra.
/
TRST
Nedelja, 15. maja 2011
5
včeraj - Trgovina sveta brez meja
Svetovni dan pravične trgovine so letos posvetili ženskam
Pogovor z upraviteljico Marijo Besednjak - Dan so obeležili že 7. maja
Pravična trgovina je v več kot pol stoletja dokazala, da je ena najučinkovitejših trgovin za zmanjševanje revščine. Včeraj smo obeležili njen svetovni dan, ki ga je sprejela Mednarodna zveza za alternativno trgovino in je bil letos posvečen ženskam. O pobudah v sklopu praznovanj in o delovanju solidarne trgovine nasploh smo se pogovorili z Marijo Besednjak, ki upravlja trgovino sveta Brez meja - Senza confini v Ulici Torrebianca.
Vaša trgovina deluje že več kot deset let na področju enakopravnega in solidarnega trgovanja. Ste tudi vi obeležili svetovni dan pravične trgovine, ki ga praznujemo od leta 2001?
Letos je bil posebno posvečen vlogi žensk v ekonomiji in v socialni ekonomiji, ker ugotavljamo, da v marsikateri skupnosti so ženske tiste, ki rešujejo krajevno ekonomijo, npr. v Indiji in Južni Ameriki, kjer možje ne sodelujejo preveč. V sklopu praznovanj smo povabili Eleno Sisti in Beatrice Costa, ki sta ravno skupaj napisali knjigo Le donne reggono il mondo (Ženske nosijo svet). Ker sta gospe polno zaposleni ta teden in ta mesec s predstavitvijo knjige in debatami, je bil večer že v soboto, 7. maja. Zelo živahno sta predstavili svoja opažanja. Večer pa smo zaključili v družabnosti s solidarnim aperitivom. V trgovini ponujamo posebno pozornost novemu projektu Mila ter smo postavili na vidno mesto nove obleke iz indijskih sari-jev. Včeraj pa smo obiskovalcem ponudi-
Marija Besednjak v trgovini sveta Brez meja - Senza confini
kroma
li bralni znak na žensko tematiko. Bolj ali manj ga obeležimo vsako leto.
Trgovina je včlanjena v konzorcij CTM Altromercato, neprofitno organizacijo za pravično trgovanje. Ali ste člani še drugih takih organizacij?
Altromercato je že znana in vplivna organizacija, je prva v Italiji in druga na svetu. Kar je bolj pomembno v luči vse-državnega gibanja solidarnega trgovanja je članstvo v vsedržavni skupščini organizacij solidarnega trgovanja Agices. Ni poslovna enota kot je Altromercato, ampak je demokratična skupščina stotih organi-
zacij solidarnega trgovanja v Italiji, tako trgovin sveta kot uvoznikov. Popolnoma svobodno so se odločili, da ustanovijo neko skupno telo, ki je osnovalo osnovno listino solidarnega trgovanja v Italiji s točno določenimi pravili in merili, znotraj katerih lahko poslujejo bodisi trgovine bodisi uvozniki. Poleg tega je skupščina osnovala zakon o solidarnem trgovanju. Oktobra 2006 so ga predstavili v italijanskem parlamentu, slednji pa so ga vključili v protokol. Kdaj pa bo komisija za industrijske dejavnosti. V deželi FJK imamo člen 26 zakona št 29/2005 o trgovini in poslovanju
prometna varnost - Častni predsednik Moto Club Trieste
Že od osnovne šole dalje vzgajajo odgovorne motoriste
Damiani di Vergada: Trst z največjo gostoto motornih koles v Italiji, nima pa primernega prostora za vadbo
Franco Damiani di Vergada in motoristična prireditev na Goriškem
arhiv
Pomlad prinaša lepo vreme, pogosto pa žal tudi večje število hudih prometnih nesreč z motornimi kolesi. O odnosu med prometno varnostjo in slo po vožnji na dveh kolesih smo se pogovorili s »starešino« tržaških motociklistov. Franco Damiani di Vergada je častni predsednik Moto Club Trieste, kluba, ki je bil ustanovljen še v času Avstro-ogrskega cesarstva (1906).
Damiani di Vergada je Dalmati-nec, ki je v povojnem obdobju odraščal v Trstu. Ljubezen do motornih koles ga spremlja že celo življenje, v 70. letih je tekmoval in je velik poznavalec tržaškega motociklizma. »Prosek je na primer zelo rodoviten, tam smo imeli kar nekaj dobrih motociklistov, od Danila Štoke do Mitje Emilija,« je povedal mimogrede. Na motoriste gledajo ljudje včasih kot na razbojnike, v resnici pa je to plemenit šport oz. konjiček, ki združuje ljudi vseh slojev in narodnosti, »odvetnike in smetarje, Furlane, Slovence in Tržačane«. Na Ba-viseli je Moto Club organiziral vadbo za štirinajstletnike, ki se pripravljajo na »mali« vozniški izpit.
Drži, da se spomladi pripeti največ prometnih nesreč z motorji?
S sončnim in toplim vremenom se na cestah poveča število motornih koles. Pred dvema letoma so spomladi v Trstu zabeležili zelo visoko število nesreč. Naj spomnim, da imata Trst in Genova največjo gostoto motornih koles v odnosu s prebivalstvom.
Obe mesti ležita na strminah, ki so za kolesarje velika ovira.
Da, Trst ima pač take značilnosti. Za kolesa ni primeren, morje ga obdaja na treh straneh, motorna kolesa pa so za te
razmere idealno prevozno sredstvo. No, ker je pri nas zelo veliko mopedov, sku-terjev in podobnih vozil, je tudi več nesreč. Poleg tega pa so motorna kolesa danes iz tržnih razlogov žal vse močnejša in težja. Sofisticirana so in tudi nepodkovanemu vozniku vlivajo zaupanje.
Kdo so najpogostejše žrtve?
To niso najmlajši. Najbolj pogosto se ponesrečijo vozniki med 25. in 35. letom starosti. To so leta, ko kupujemo večje in močnejše motorje. Kulturo prometne varnosti pa hočemo vcepiti že šoloobveznim otrokom. V Trstu žal ni kraja, ki bi bil primeren za priprave na vozniški izpit za motorna kolesa s 50 kubičnimi centimetri. Praktični del izpita je po novem obvezen. Naš klub, ki prihaja iz sveta športa, ima akreditacijo za prometno vzgojo. V Vidmu to delajo že več let in rezultati so odlični.
Konkurirate avtošolam?
Ne, nudimo dodatno storitev. Deklice in dečki se v avtošolah (pa tudi v šolah in z občinsko policijo) učijo predvsem teorijo. Mi se posvečamo varnosti. Mladim pravimo, da je vozniško dovoljenje pomembno, a je konec koncev samo kos papirja. Bistveno je, da se znaš braniti pred vsem, kar te lahko doleti med vožnjo. V Trstu nimamo pravega kraja, prvo nedeljo v mesecu se zbiramo na stezi za mo-tokros v goriški pokrajini in varno učimo otroke od 6. do 15. leta starosti.
Začenjate že pri prvošolčkih?
Da, z mini motorji, postopno. Ti otroci bodo imeli čez nekaj let dober odnos s cesto. Opažam 16-letnike, ki so pri vožnji zelo odgovorni. V Trstu res potrebujemo temu namenjen prostor.
Menite, da so tržaški motocikli-sti in skuteristi nedisciplinirani?
Vedno najdeš odstotek ljudi, ki niso disciplinirani, saj je motorno kolo prijetno vozilo in zgodi se, da preveč pospešijo. Zdi pa se mi, da takih ni veliko, predvsem mladi so kar pozorni. V primerjavi s preteklostjo imajo manjše motorične sposobnosti, ker preživljajo preveč časa pred računalnikom, toda bolje sprejemajo informacije in vse hitro razumejo. Na pravila fizike ne smemo nikoli pozabiti, saj pri hitrosti 50 kilometrov na uro prevozimo v sekundi skoraj 15 metrov. Odzivni čas znaša v najboljšem primeru eno sekundo - 15 metrov smo torej že prevozili. Tem slabše, če moramo položaj šele pretehtati. Mladim bomo tudi v šolah dopovedovali, da vodi neprevidna vožnja v smrt.
Za konec: vozili ste že najbrž vse, kakšne motorje pa imate najraje?
Zdaj so mi všeč dokaj lahki, zabavni motorji, ki niso pretirano močni. Vse mi je všeč, najraje pa imam vozilo, s katerim se lahko peljem kamorkoli.
Aljoša Fonda
nasploh, ki v glavnih obrisih določa in beleži enakopravno solidarno trženje. V skladu s tem smo mi vpisani v deželni register prostovoljnih organizacij.
Uvažate proizvode zgolj preko konzorcija ali tudi direktno od proizvajalcev okrog po svetu?
Ne, nimamo samo proizvodov od CTM Altromercato, temveč tudi od drugih podobnih zadrug, kot na primer Libero-mondo, Ravinala, Ram, ki samostojno stopijo v stik z obrtniki in kmetovalci. Skupaj vzpostavijo sodelovanje, ki deluje preko pravične cene za izdelek, pravilnega plačila za delavce, skrbi za primerno okolje in delovnih pogojev po pogodbi. Med osnovna pravila sodi tudi dejstvo, da se delavcem zagotovi zdrave delovne pogoje in oskrbo. Ni govora, da bi vzeli v poštev otroško delovno silo! Mi sami pa ne zmoremo kupovati direktno od proizvajalcev. Pred leti smo poskusili preko znancev organizirati uvoz nakita, a nimamo možnosti, predvsem finančnih. To si lahko privoščijo večje organizacije, v Italiji je nekaj takih trgovin sveta.
Združenje Brez meja prireja tudi različne kulturne pobude in posege v šolah ...
Vsako leto, v sklopu tudi drugih organizacij solidarne usmeritve, ponudimo šolam določene projekte, nato se mora šola odzvati. Prva leta smo jim orisali solidarno trgovanje, sedaj si izberemo določeno temo, npr. spoznavanje hrane, odkrivanje poklicev ali pravice dela. Odvisno pa je od nivoja šole.
Kje je najbolj razširjeno solidarno trgovanje?
V Avstriji, Nemčiji, Belgiji in srednji Evropi nasploh se je to gibanje razvilo dosti prej kot v Italiji. Na Nizozemskem so osveščeni misijonarji po drugi svetovni vojni začeli razmišljati, da bi lahko revnim ljudem pomagali in jim stali ob strani, dokler si opomorejo. V Evropi pa se viša kupovanje solidarnih izdelkov v marketih in usiha kupovanje v trgovinah sveta. Ljudje poznajo znamko in jo poiščejo v marketih. Pri nas je še potrebno delo v trgovinah sveta, ker ljudi manj zanima kako je proizvod prišel od naravnega izdelka do zaključne izdelave. Posebnost italijanskih organizacij je, da ko odkupijo pridelke proizvajalcu, ceno zaokrožijo navzgor. Kar je kmet prištedil, lahko uporabi za nakup novih strojev. Najbolj pa ciljajo na ureditev otroškega šolanja, zdravstvene usluge in poklicnega izpopolnjevanja v skupščini. Zaradi tega imenujejo v Italiji to gibanje etično enakopravno in solidarno trgovanje. Drugod mu pravijo zgolj Fair trade. Na to smo zelo ponosni!
Andreja Farneti
tv - Slovenski RAI
Mikser: nocoj v gosteh Oskar Volpi
Nocoj, okrog 20.50 oz.takoj po slovenskem TV dnevniku RAI, bo ponovno na sporedu mesečnik Mikser. Če želite spoznati delček Afrike in sicer Namibijo, drugo naj-redkeje naseljeno državo na svetu (za Mongolijo), potem ne zamudite tokratne oddaje. Videoamater Oskar Volpi, ki bo o svoji strasti do slike in o svojem razvejanem vizualnem ustvarjanju spregovoril v studiu, nam bo predstavil prispevek o Namibiji, s katerim si je prislužil tudi drugo nagrado na letošnjem vi-deo-natečaju »Ota-Hrovatin«.
Mikser nam bo tokrat predstavil tudi izjemno razstavo o lepoti Liberty-ja, ki bo v tržaškem Salone degli Incanti (v prostorih bivše glavne ribarnice na tržaškem nabrežju) na ogled do 19. junija. Med drugim so predstavljene tri stavbe, ki jih je projektiral slovenski arhitekt Max Fabiani. V oddaji si bomo lahko ogledali tudi druge arhitektove realizacije v slovenski prestolnici.
Od izjemnega ustvarjanja Maxa Fabianija do prve ženske, ki je v zgodovini bila deležna Nobelove nagrade. To je bila Marie Curie, letos pa poteka ravno stota obletnica podelitve nagrade, zato je Unesco letošnje leto razglasil za Mednarodno leto kemije. Ravno v tem letu so se skupini dijakov tržaškega poklicnega zavoda za industrijo in obrt Jožef Stefan obrestovali stiki z dvema univerzitetnima profesorjema v Ameriki, v državi Ohio: tržaško Slovenko Teo Meulja iz Ohio State University ter njenim možem Deanom Frago iz College of Wooster. V marcu so dijaki v ameriškem Woosterju sledili nekaterim njunim predavanjem iz genetike in biologije na univerzitetni ravni.
Letošnje leto pa sovpada tudi s stoto obletnico Slovenskega planinskega društva Gorica; naša kamera se je zato odločila, da s pomočjo članov spozna izjemne gorske lepote in način, kako jih lahko skupinsko spoznavamo.
Oddajo so pripravile Luana Grilanc, Živa Pahor in Vida Va-lenčič, ki jo tudi vodi. Režija je v rokah Martine Repinc.
Ne zamudite torej nocojšnjega Mikserja (okrog 20.50); oddaja bo v ponovitvi tudi v četrtek, 19.maja, ob istem času.
prihodnji vikend - Odprte osmice
Samatorca vabi in
se priporoča za obisk
Lani je Občina Zgonik v sklopu Dnevov kmetijstva, ribištva in gozdarstva prvič priredila pobudo »Odprte osmice« v Samatorci, ki je prava osmičarska prestolnica tržaškega Krasa, saj tu letno odpira svoja vrata kar 8 vinarjev. Pobuda je naletela na zelo dober odziv, tako da jo bodo letos ponovili in sicer med 20. in 22. majem. Svoja vrata bodo odprle domačije pri Sonji in Ivanu, pri Cvetku in Zmagi, pri Ervinu, pri Davidu ter pri Stanku in Almi, ki bodo obiskovalcem ponujale svoje pridelke, predvsem vino in narezek.
Samatorca pa bo zaživela tudi s kul-turno-rekreacijskimi prireditvami: v petek bo ob 19.30 na balinišču zaigrala Godba Prosek, v soboto bo ob 20. uri v cerkvici sv. Urha koncert učencev Glasbene matice, v nedeljo pa bo mogoče prisluhniti različnim glasbenim utrinkom. Na sporedu bo tudi turnir v briškoli (vpisovanje v soboto ob 15.30 na balinišču).
Nedelja, 22.maja bo v znamenju do-brososedskih odnosov, ki povezujejo občino Zgonik in Pliskovico. Ob 14.30 bo namreč iz Pliskovice startal Pohod pri-
jateljstva. Pohodniki bodo v dveh urah lahke hoje prišli do Samatorce, kjer se bodo lahko okrepčali v osmicah, za povra-tek v Pliskovico pa bo na razpolago avtobus, ki bo na relaciji Samatorca - Pli-skovica vozil od 14. do 21. ure.
Za podrobnejše informacije so na razpolago tel.št. +39 040 229150 in elektronski naslov: osmice.samator-ca@yahoo.it.
6
Nedelja, 15. maja 2011
RADIO IN TV SPORED ZA DANES
/
opčine - Večer tabornikov RMV o organizaciji Emergency
Brez prostovoljcev bi težko delovali
Delo organizacije sta v petek predstavila Marko Petelin in Paola Mossenta
skupina 85
Forum Tomizza: danes sprehod, jutri ogled filma
Skupina-Gruppo 85 je tudi letos med pobudniki Foruma Tomizza, simpozija, ki bo med 25. in 27. majem potekal v Trstu, Kopru in Umagu.
Istrskemu pisatelju Fulviu Tomizzi pa posvečajo tudi niz spremljevalnih pobud. Danes je tako predvideno strokovno vodstvo po »avtobiografski poti«, to je mimo krajev, kjer je Tomizza živel. Zbirališče bo ob 10.30 pri Rossettijevem spomeniku pri Ljudskem vrtu. Sprehod, med katerim bo mogoče prisluhniti tudi nekaterim literarnim odlomkom, traja približno dve uri, udeležba pa je brezplačna.
Jutri ob 17.30 bodo v salonu Piemontese v Palači Economo (Trg Liberta 7) predvajali dokumentarni film o odmevni prvi Pokrajinski istrski razstavi, ki je potekala leta 1910 v Kopru. Prisotna bosta avtorja Dean Krmac in Brigitta Mader.
Organizacija Emergency je že vrsto let pojem kakovostne zdravstvene pomoči na najbolj zahtevnih vojnih področjih. Z mrežo prostovoljcev, zdravstvenih tehnikov in zdravnikov je vedno v prvi vrsti med humanitarnimi združenji, ki nudijo popolnoma brezplačno zdravstveno pomoč ne oziraje se na ideološko, politično ali versko pripadnost.
O aktualnem delovanju Emergen-cyja sta v petek predavala člana tržaške skupine Marko Petelin in Paola Mos-senta, ki sta se odzvala povabilu tabornikov Rodu Modrega vala. Slednji so s srečanjem v prostorih dvorane Zadružne kraške banke na Opčinah želeli občinstvu približati delovanje italijanske organizacije in njene tržaške skupine.
Prostovoljca sta ob pomoči video-posnetka odgovarjala predvsem na vprašanje v naslovu večera: Kdo, kaj, zakaj? Udeleženci so tako izvedeli, da organizacija, ki jo je pred sedemnajstimi leti osnoval Gino Strada, ni samo stvar zdravstvene pomoči, ampak se v njej prepletajo številne stroke. Ob kirurgih se tako zbirajo inženirji in arhitekti, ki soustvarjajo bolnice v najbolj odročnih in problematičnih državah, kot je lahko Sudan, kjer so iz niča zgradili izredno kakovostno kardiokirurško bolnišnico.
Ob tovrstnih primerih je Petelin izpostavil predvsem kakovost Emer-gencyjevih zdravstvenih centrov, saj je samo v takih pogojih možno zagotovi-
Skupina Emergencyja deluje v Trstu od leta 2003, sestavlja pa jo deset prostovoljcev, je bilo med drugim rečeno na srečanju
kroma
ti visoko raven kirurških posegov, za katere skrbijo predvsem specializirani kirurgi iz ZDA in Evrope. Ob njih pa je seveda dragocena pomoč zdravniških sester in zdravstvenih tehnikov, od katerih se zahteva odlično poznavanje angleščine in najmanj tri ali šestmesečna obveza delovanja v eni izmed izpostav organizacije. Trenutno te delujejo v Afganistanu, Kambodži, Iraku, Sudanu, manjši centri nudijo pomoč tudi pri-bežnikom na Siciliji. Ti sicer bežijo z bojišč v Libiji, kjer je aprila v Misrati delovala tudi skupina Emergencyjevih kirurgov. Zal pa so morali zaradi zaostritve spopadov pred kratkim zapustiti to sredozemsko državo.
Vsekakor bi Emergency brez baze, ki jo sestavljajo številni prostovoljci, težko delovala. Denarno podporo jamčijo predvsem zasebniki, ki prispevajo 56-odstotni delež denarne in gmotne pomoči. Veliko pripomore tudi prodaja majic in manjših pripomočkov s stiliziranim logom organizacije Gina Strade. Novost pa predstavlja Emergencyjev mesečnik E, ki je že nekaj mesecev na voljo v kioskih.
V Trstu deluje skupina te humanitarne organizacije od leta 2003. Sestavlja jo jedro desetih prostovoljcev, ki se srečuje dvakrat mesečno v Ul. sv. Frančiška. Članstvo je seveda odprto vsem, ki bi želeli prispevati k humanitarnim in miroljubnim načrtom Emergencyja. (mar)
dsi - Jutri
Večer
o Luigiju Faiduttiju
V Društvu slovenskih izobražencev se bodo jutri ob 20.30 spomnili 150-letnice rojstva velikega furlanskega javnega delavca Lugija Faiduttija, duhovnika, ki si pridobil veliko zaslug za kulturni in socialni razvoj furlanskega ljudstva v goriški pokrajini od konca 19.stoletja do konca prve svetovne vojne.
Faidutti se je rodil v Škru-tovem v Benečiji, mati je bila Slovenka in doma so govorili slovensko, potem pa je prešel v furlansko okolje, vendar je že za časa semenišča prestopil v goriško bogoslovje in prevzel avstrijsko državljanstvo. Vodil je krščansko-socialno gibanje, organiziral furlansko zadružništvo in prepletel Furlanijo z mrežo gospodarskih ustanov, posojilnic, zadrug in zavarovalnic. Ob koncu stoletja se je aktivno vključil v politiko in bil izvoljen v goriški občinski svet ter deželni zbor, leta 1907 pa v dunajski parlament. Tik pred prvo svetovno vojno je Faidutti postal deželni glavar.
Ob koncu vojne je javno nastopil proti priključitvi Furla-nije Italiji in se tako hudo zameril italijanskim političnim krogom, ki so mu preprečili povratek v Gorico kljub zavzemanju takratnega goriškega nadškofa Sedeja. Vatikan je Faiduttija leta 1924 poslal na apostolsko nunciaturo v Litvo, kjer je dosegel sklenitev konkordata. Umrl je leta 1931 in je pokopan v Kaunasu.
Italijanski nacionalistični krogi so mu tako nasprotovali, da si o njem ni dolgo časa nihče upal niti pisati. Šele leta 1977 je izšla prva popolnejša študija o njegovem delu. V letošnjem aprilu je bil v Gorici odmevnej-ši simpozij, posvečen liku in delu velikega furlanskega javnega delavca. Poglobljen referat je podal tudi pomembni raiskovalec goriške preteklosti zgodovinar Ferruccio Tassin, ki bo jutri skupaj s časnikarjem Giorgiom Banchigem nastopil v Peterli-novi dvorani v zvezi z življenjem in delom Luigija Faiduttija.
repentabor - Sprejem igralcev in vodstva Sloge Tabor in oris obnove občinske telovadnice
Velika pridobitev za občino
Župan Pisani sprejel odbojkarje Sloge Tabor, ki so napredovali v B 2 ligo - Obnova telovadnice je predstavljala velik finančni zalogaj
V četrtek popoldne je bilo v občini Repentabor nadvse slovesno. Začelo se je na županstvu, kjer je župan Marko Pisani priredil sprejem za igralce in vodstvo Sloge Tabor, društva, ki ima sedež v občini Repentabor in je pred mesecem dni po izrednem prvenstvu napredovalo v državno B 2 ligo. Poleg župana sta občino zastopala še odbornica za šport Roberta Škabar in svetnik Maurizio Vidali, ob vodstvu Sloge Tabor so bili na sprejemu tudi deželni predsednik ZSŠDI Jure Kufersin, pokrajinski predsednik FIPAV Giorgio Tirel, deželni podpredsednik Alessandro Michelli ter predstavniki tiska. Zupan Pisani je čestital odbojkarjem Sloge Tabor, preden so nazdravili pa je predsednici Alekseji Škerk izročil spominsko plaketo. Kapetan Sloge Tabor je županu izročil odbojkarsko žogo s podpisi igralcev, ki so društvu in - ne nazadnje - tudi občini priborili nastop v državni ligi.
Po tej krajši slovesnosti so se vsi preselili v občinsko telovadnico, kjer je župan Pisani prisotnim orisal vsa obnovitvena dela, za katera je občinska uprava poskr-
bela v zadnjih petih letih. Šlo je za velik finančni zalogaj, vreden približno 800 tisoč evrov, katerim gre dodati še stroške za nov parket, ki jih je krilo AŠZ Sloga (s finančnim prispevkom dežele FJK in posojilom Zadružne kraške banke). Zupan Pisani se je zahvalil Primožu Možini, predsedniku Sloge, ki upravlja telovadnico, za zgledno sodelovanje pri upravljanju tega objekta. Obnovljena telovadnica predstavlja seveda veliko pridobitev za občino, saj se v njej pri vadbi zbirajo od najmlajših športnikov (odbojkarjev, nogometašev in košarkarjev) do starejših občanov, ki telovadijo dvakrat na teden.
Slogin športni direktor Ivan Pe-terlin se je zahvalil inž. Liviu Pertotu, ki ni le projektant velikega gradbenega dela, saj je vedno na razpolago, ko se v telovadnici karkoli »zaplete«. Posebno pohvalo sta tako Pisani kot Peterlin izrekla še igralcem in odbornikom Sloge in Sloge Tabor, ki so v tem zadnjem letu res veliko svojega prostega časa prebili v telovadnici, jo temeljito očistili, pobarvali in uredili zunanjo okolico.
Včeraj danes
Danes, NEDELJA, 15. maja 2011
ZOFKA
Sonce vzide ob 5.35 in zatone ob 20.29 - Dolžina dneva 14.54 - Luna vzide ob 18.24 in zatone ob 3.52
Jutri, PONEDELJEK, 16. maja 2011
JANEZ
VREME VČERAJ: temperatura zraka 22,2 stopinje C, zračni tlak 1016,8 mb raste, veter 6 km na uro jugo-zahod-nik, vlaga 63-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 15,7 stopinje C.
OKLICI: Edmondo Volpi in Carmen Se-vilha Guerra Fernandes, Andrea Andi-dero in Erika Pichierri, Pietro Giovan-leonardo in Adelaide Amalia Ardizzo-ne, Alberto Zonca in Sara Campedel-li, Basilio D'Ambrosi in Maria Grazia Tedesco, Stefano Salon in Cristina De-rossi, Dario Doria in Ambria Marche-san, Marco Steffe' in Lara Merluzzi, Alex Sossi in Caterina Natali, Adriano Rizzo in Daniela Laudicina, Saša Ivic in Jelena Manojlovic, Federico Rella in Roberta Visintin, Gabriele Raino' in Chia-ra Ladislao, Alessio Cherini in Chiara Tartara, Daniele Mannone in Marisa Scicolone, Fabio Barbo in Cristiana Roberti, Micael Hailemariam in Tibebe Kidest Woldesemayat, Massimo Mar-tellani in Chiara Bidussi, Andrea Va-lanzano in Ilaria Cuomo, Rado Fonda in Elen Lupinc, Mattia Palomba in Francesca Deticek, Stefano Toninato in Anastasiya Koval, Leopoldo Grandi in Federica Morgera, Gaetano Riccio in Melita Gardel, Carlo Apostoli in Claudia Civai.
[13 Lekarne
Obnovljena telovadnica predstavlja veliko pridobitev za občino
kroma
Nedelja, 15. maja 2011 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Ul. Settefontane 39, Oširek Osoppo 1, Ul. Cavana 11, Boljunec.
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Settefontane 39 (040 390898), Oši-rek Osoppo 1 (040 410515). Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte od 16.00 do 20.30
Ul. Settefontane 39, Oširek Osoppo 1, Ul. Cavana 11.
Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Cavana 11 (040 302303).
Od ponedeljka, 16., do sobote, 21. maja 2011
Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Mazzini 43 (040 631785), Ul. Fabio Severo 122 (040 571088), Zavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Combi 17, Zavije - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Combi 17 (040 302800).
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
/
TRST
Nedelja, 15. maja 2011
7
U Kino
AMBASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Red«.
ARISTON - Film festival »Nododoc-fest«.
CINECITY - 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »Red«; 15.15, 17.40, 20.00, 22.00 »Beastly«; 15.30, 16.30, 18.05, 19.10, 20.40, 21.50 »Fast & Furious 5«; 15.30, 17.45, 20.00, 22.05 »Machete«; 17.10, 19.30 »Come l'acqua per gli ele-fanti«; 15.15, 17.30, 19.50, 22.10 »Thor 3D«; 15.30 »Rio 3D«.
FELLINI - 15.45, 17.00 »Winnie the Pooh - Nuove avventure nel bosco«; 18.30, 20.20, 22.15 »Con gli occhi dell'assassino«.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.20, 18.10, 20.00, 22.00 »Habemus Papam«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Come l'acqua per gli ele-fanti«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.45, 19.15, 21.45 »Uomini senza legge«.
KOPER - KOLOSEJ - 14.40, 19.00 »Thor 3D«; 20.30 »Cirkus Columbia«; 17.00, 21.20 »Duhovnik 3D«; 14.30, 16.40, 18.50, 21.00 »Prikriti udarec«; 14.20, 16.30, 18.30 »Rio 3D«.
KOPER - PLANET TUŠ 11.50, 15.05, 16.30, 17.15 »Rio 3D« (sinhro.); 10.30, 13.10, 15.50, 18.30, 21.10 »Hitri in drzni 5«; 14.05, 19.00, 21.20 »Thor 3D«; 12.00, 16.40, 18.40, 20.40 »Ci-mra«; 19.25, 21.25 »Duhovnik 3D«; 12.10, 15.40, 18.20, 21.00 »Deklišči-na«; 13.15, 15.45, 18.15, 20.50 »Svetovna invazija: Bitka la«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Beastly«; Dvorana 2: 16.30, 18.45, 21.00 »Fast & Furious 5«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Thor«; Dvorana 4: 16.30 »Rio«; 18.00, 20.05, 22.15 »Fast & Furious 5«.
SUPER - 16.30, 21.00 »Source code«; 18.15 »Noi credevamo«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.30, 17.50, 20.00, 22.10 »Red«; Dvorana 2: 15.15, 17.40, 20.00, 22.15 »Fast & Furious 5 (dig.)«; Dvorana 3: 17.30 »Thor (dig. 3D)«; 15.20, 19.50, 22.00 »Come l'acqua per gli elefanti«; Dvorana 4: 18.00, 20.10, 22.10 »Beastly«; 15.30 »Winnie the Pooh - Nuove avventure nel bosco«; Dvorana 5: 17.30, 19.50 »Poetry«; 15.30, 22.20 »Machete«.
H Šolske vesti
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo v zvezi s posodobitvijo pokrajinskih lestvic (graduatorie a esauri-mento) učnega osebja (usposobljeni učitelji in profesorji) razpis za šole s
Osnovni abonma
Slovensko stalno gledališče Trst nova produkcija
Priredba, montaža besedila in režija: Miha Golob
Ponovitve:
danes, 15. maja ob 16.00
(prva in druga nedelja)
v četrtek, 19. maja ob 19.30 (prvi četrtek) v četrtek, 26. maja ob 19.30 (drugi četrtek) v petek, 27. maja ob 20.30 (drugipetek) v soboto, 4. junija ob 20.30 (druga sobota) v mali dvorani SSG
slovenskim učnim jezikom objavljen predvidoma v ponedeljek, 16. maja, in sicer na spletni strani Deželnega šolskega urada (www.scuola.fvg.it). Rok za predstavitev prošnje bo 20 dni od dneva objave.
ZDRUŽENJE STARŠEV S.Š. SV. CIRILA IN METODA organizira dve ekskurziji: v ponedeljek, 16. maja, v Na-brežino - ogled Učne poti, vodil nas bo prof. Zvonko Legiša; v torek, 17. maja, v Križ - ogled vasi in Ribiškega muzeja tržaškega primorja, vodil nas bo ing. Franco Cossutta. Zbirališče do 7.45 pred Šolo na Katinari, odhod mestnega avtobusa 39/ ob 8.00 pred vhodom v bolnico (zamudnikov ne bomo čakali), povratek na Katinaro ob 13.00. Prijave zbiramo do 15. maja na tel. št. 320-2717508 ali na zscirilme-tod@gmail.com.
OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da so se začela vpisovanja v občinske jasli K. Štrekelj v Sesljanu za š.l. 2011/12. Obrazci za vpis so na razpolago v Uradu za šolstvo v Občinski knjižnici v Nabrežini št. 102. Prošnje morajo biti predložene v občinskem uradu za protokol - Nabrežina Kamnolomi 25 - najkasneje do srede, 18. maja, do 17. ure. Informacije: Urad za šolstvo, tel. št. 040-2017375.
MALČKI OTROŠKEGA VRTCA PALČI-ČA-RICMANJE vas vljudno vabijo na razstavo ročnih in likovnih izdelkov, ki bo v nedeljo, 22. maja, od 9. do 12. in od 16. do 19. ure.
ZDRUŽENJE STARŠEV S.Š. SV. CIRILA IN METODA organizira poletne tabore in delavnice: naravoslovni Živijo Kekec v Kranjski Gori od 19. do 26. junija (od 8. do 11. leta); jahalni Krpanova kobila v Sevnem od 26. junija do 1. julija (od 4. razreda dalje); kulinarični Mizica, pogrni se! v Sev-nem od 26. junija do 1. julija (od 4. raz. dalje); kemijski Čarobni napoj v Ljubljani od 3. do 9. julija (od 3. razreda dalje); biološki Morska zvezda v Piranu od 10. do 15. julija (od 3. razreda dalje); raziskovalni Časovni stroj v Trstu od 18. do 22. julija (od 4. razreda dalje); angleški Jezikajte! v Postojni od 21. do 26. avgusta (od 2. razreda dalje); delavnico Mišk@ v Trstu od 29. avgusta do 2. septembra (od 2. razreda dalje) računalnik, šah; delavnico Poglej ptička! v Trstu od 5. do 9. septembra (od 2. razreda dalje) biologija in fotografija. Informacije in prijave: 320-2717508 (Tanja), zscirilme-tod@gmail.com. Prijave sprejemamo do zapolnitve mest oz. najkasneje do 30. maja.
M Izleti
SKD IGO GRUDEN vabi, v sodelovanju s TIC Štanjel, danes, 15. maja, na krožni sprehod po Fabianijevi poti med Štanjelom in Kobdiljem. Zbirališče na nabrežinskem trgu ob 9.15, odhod z osebnimi avtomobili do Štanjela ob 9.30. Pohod traja približno 2 uri, primeren je za vse. Za informacije: 040200924 (Zulejka).
DRUŠTVENA GOSTILNA - Vaščani iz Gabrovca organizirajo v soboto, 25. junija, avtobusni izlet v Škofjo Loko. Obudili in spoznali bomo srednjeveški čas, kulturo in zgodovino kraja. Pridružite se nam, pokličite na tel. št. 340-2741920 (Mirela) od 16. ure dalje. Vpisovanje do 20. maja.
ROMARSKI IZLET NA BLED: Toplo vabljeni v soboto, 21. maja, na romarski izlet na Bled, Brezje in okolico. S čolni bomo odpluli na otok, nakar si bomo ogledali okolico Bleda in Bre-zij, kjer nas bosta čakala dobro kosilo in sv. maša. Avtobus bo odpeljal s trga Oberdan ob 7. uri, s Sesljana ob 7.15, iz Nabrežine ob 7.20, iz Sv. Križa ob 7.25, s Proseka ob 7.30 ter z Op-čin ob 7.45 (po želji odhodi tudi iz ostalih vasi). Za vpis (čimprej!) in ostale informacije pokličite tel. št. 347-9322123.
POHOD PO POTI MLEKARIC Tudi letos bo potekal že tradicionalni pohod po poti mlekaric, tokrat iz Pliskovice v Samatorco, kjer bo odprtih kar 5 osmic. Ko se boste okrepčali bo na voljo organiziran prevoz nazaj. Start pohoda bo v nedeljo, 22. maja, ob 14.30.
NE BOJ SE GA organizira celodnevni avtobusni izlet »Cantine Aperte 2011« v Valdobbiadene v nedeljo, 29. maja. Vpis in informacije: 3485861205.
POZOR, POZOR! AŠD SK Brdina organizira 12. junija enodnevni izlet v
Gardaland. Vpisovanje je možno samo ob ponedeljkih na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 od 20. do 21. ure do 30. maja. Informacije: 335-5476663 (Vanja).
SKD PRIMOREC - TREBČE predstavlja ciklus izletov »Trebče v svet«: izlet Po Balkanu... zgodovina, kultura in kuli-narika od 2. do 5. junija - Sarajevo, Medugorje, Mostar in Beograd ter družinski izlet v Gardaland 11. junija (še zadnja mesta!). Informacije na tel. št. 338-4482535 (Giuliana). Vabljeni vsi Trebenci in prijatelji, pohitite z vpisi!
KRUT vabi na petdnevno potovanje od 19. do 23. junija v osrčje Alp med Švico, Nemčijo in Avstrijo z obiskom mest St. Moritz, Chur, Feldkirch, Zu-rig in Konstanz, ogledom pokrajinskih zanimivosti in slikovito vožnjo z Rdečim vlakcem. Vsa dodatna pojasnila na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8/b, tel. št.: 040-360072.
S3 Prireditve
SKD PRIMOREC - Trebče vabi na razstavo ročnih del »Vikend ženske umetnosti«. Razstavljale bodo: Donatella Inseppi, Laura Caproni, Laura Feresin, Laura Zuliani, Nerina Fer-foglia, Raffaella Pisani, Vida Pacorini in Anna Burri. Razstava bo v Hiški u'd Ljenčkice danes, 15. maja, od 10. do 18. ure. Prisrčno vabljeni!
SLOVENSKO DRAMSKO DRUŠTVO JAKA ŠTOKA: Osnovnošolska skupina vabi na premiero igre F. Lainščka »Čiren čaj in juha kokos pokos kvak kvak« (režija Nicole Starc, glasba Aljoša Saksida, kostumi Betty Starc), ki bo danes, 15. maja, ob 18.30 v Kulturnem domu Prosek-Kontovel.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 16. maja, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na večer posvečen 150-letnici rojstva velikega furlanskega duhovnika, socialnega delavca in politika Luigija Faiduttija. O njem, ki je bil po materi Slovenec, njegovem delu in njegovi težki usodi bosta govorila zgodovinar Ferruccio Tassin in časnikar Giorgio Banchig.
MLADIKA, ZTT IN TRŽAŠKA KNJIGARNA vabijo na aperitiv s knjigo v četrtek, 19. maja, ob 18. uri, v Tržaško knjigarno. O svoji najljubših knjigah bo ob aperitivu spregovoril Marij Čuk.
NONET PRIMORSKO vabi na koncert ob svoji 15-letnici. Koncert bo v četrtek, 19. maja, ob 20.30 v prostorih Kmetije Parovel v Boljuncu. Vljudno vabljeni!
SKD BARKOVLJE vabi v petek, 20. maja, ob 19. uri na zaključni nastop »Glasbene kambrce« s sodelovanjem mladih glasbenikov. Vodi Aleksandra Pertot.
DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM organizira mesec predstav za otroke in mlade po srcu. V nedeljo, 22. maja, bo ob 20.00 na vrsti igrica Mala princeska v izvedbi Slovenskega odra.
UČENCI OŠ J. RIBIČIČ - K. ŠIROK vabijo na ogled razstave »Povodni mož«, ki bo odprta do nedelje, 22. maja, v prostorih mladinskega oddelka občinske knjižnice Quarantotti Gambini v Ul. Delle Lodole, 6 v Trstu. Urnik: ponedeljek, torek in četrtek od 15. do 19. ure; sreda, petek, sobota od 9. do 13. ure.
MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi na ogled kratkometražnih filmov »To-mos Riders in Wake Up Jack« režiserja in avtorja Daniela Radettija. Filmi so bili nagrajeni na video natečaju Ota-Hrovatin. Prisoten bo avtor, ki nam bo pokazal tudi druge filmčke. Vabljeni v torek, 24. maja, s pričetkom ob 20.30.
SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v četrtek, 26. maja, na odprtje razstave likovnih del Štefana Turka in ogled filmov Martina Turka. Oba bo predstavila novinarka Ivana Godnik. Začetek ob 20.30.
DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi v nedeljo, 29. maja, ob 18. uri na proslavo ob 50-letnici otvoritve Marijinega doma in 60-letnici rojanske-ga cerkvenega pevskega zbora. Na sporedu bodo dokumentarni video, nastop rojanskega zbora in glasbenikov ter spomini in pričevanja Aleksandra Korošca. Prireditev bo v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Corda-roli, 29).
+
Za vedno si zatisnil svoje lepe modre oči, moj dragi papa
Robert Birsa
Z veliko bolečino v srcu
Nadja, Rafko, Katja in Erik z družinama ter ostalo sorodstvo
Pogreb bo v sredo, 18. maja, ob 10.45 v mrtvašnici v ulici Costalunga.
Trst, 15. maja 2011
Zadnji poljubček nonotu bis Nikita in Malina
Žalovanju se pridružujeta Vida in Miran z družinama
Žalovanju za dragim Robertom se pridružuje družina Kuret in izreka globoko sožalje
Nadji in družini
Ob izgubi dragega očeta, nonota, pranonota in tasta izrekamo svojcem občuteno sožalje.
Družini Koren in Romano
ZAHVALA
Jurij Slama
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam bili ob strani in na kakršenkoli način počastili njegov spomin.
Družina
ZAHVALA
Leonia Kezic vd. Zafran
(Vera)
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam bili ob strani in ki ste pospremili našo drago na njeni zadnji poti. Posebna zahvala Majdi in Vesni.
Družina
Pogrebno podjetje Alabarda
ZAHVALA
Marija Grgič
Ob tolikih izrazih sočutja ob izgubi drage mame, se ganjeno zahvaljujem vsem, ki so se je spomnili in počastili njen spomin.
Posebna zahvala pevcem in gospe Božici.
Suzana z družino
ZAHVALA
Mira Stefančič
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili spomin naše drage.
Svojci
Križ, 15. maja 2011
Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina
ZAHVALA
Sharon Starc
Zahvaljujemo se vsem, ki ste z nami sočustvovali.
Družina
Kontovel, 15. maja 2011
t
Zapustila nas je naša draga
Danica Krušec vd. Semec
Za njo žalujejo
sin Marijan z Vero, vnukinja Martina ter ostalo sorodstvo
Pogreb z žaro bo v petek, 20. maja, ob 14.00 v barkovljanski cerkvi.
Trst, 15. maja 2011
Za drago Danico žalujeta
Klara in Sergio
t
Preminila je
Mara Debeljuh por. Poldini
Žalostno vest sporoča
mož Livio
Pogreb bo v torek, 17.5., ob 13.00 v mrtvašnici v ulici Costalunga.
Trst, 15. maja 2011 Pogrebno podjetje Zimolo
Po hudi bolezni nas je zapustil
Ladi Rebula
Žalostno vest sporočajo
Jordan, Jan, Matej, Stana in Jože z družino
Poslednje slovo bo v četrtek, 19. maja, od 11.30 do 13. ure v ulici Costalunga. Sledil bo pogreb v cerkvi Sv. Urha v Sa-matorci.
Namesto cvetja darujte v dobrodelne
Bajta, 15. maja 2011
Kraško pogrebno podjetje Lipa
Ob boleči izgubi dragega očeta Ladija izrekajo Jordanu in svojcem iskreno sožalje
upravni in nadzorni odbor, ravnateljstvo in kolegi Zadružne kraške banke
Ob smrti dragega Ladija Rebule izrekamo sinu Jordanu in ostalim sorodnikom občuteno sožalje
vsi pri AŠK Kras
^ Zapustila nas je
Paolina Novak
Žalostno vest sporočajo
sestra Ivanka, vnuki in ostalo sorodstvo
Kratka maša bo v ponedeljek, 16. maja, ob 9.40 v ulici Costalunga.
Trst, 15. maja 2011 Kraško pogrebno podjetje San Giusto - Lipa
Blagajna SSG je odprta vsak delavnik od 10. do 15. ure in uro in pol pred pričetkom predstave tel. št. 800214302 ali 040 362542.
8
Nedelja, 15. maja 2011
RADIO IN TV SPORED ZA DANES
/
SLOVENSKO DRAMSKO DRUŠTVO JAKAŠTOKA
Prosek Kontovel
OSNOVNOŠOLSKA SKUPINA
Premiera bo danes, 15.5., ob 18.30 v Kulturnem domu Prosek Kontovel
¿i Čestitke
EMANUELU in JASMINI vse najlepše na skupni življenjski poti prisrčno želi nečak Hasan z mamico.
Draga JASMINA in EMANUEL! Vse najlepše v življenju vama želijo Nonetovci in SKD Primorsko.
Danes je Abraham proti Preč-niku hitel in FUCITA ujel. Vse najboljše, dosti zdravja in nešteto veselih dni mu kličemo od Pustne skupine Šempolaj prav vsi.
Dragi FABIO, danes je zate pomemben dan, saj srečal te je Abraham. Naj zdravje, veselje in smeh spremljajo te na vseh poteh, to so želje nas vseh. Igor, Franco in Barbara, Nevio, Renato, Walter, Vojko Černe, Darko in Marina, Vojko in Tiziana.
Naš prijatelj in izvrstni kuhar FABIO 50 let slavi. Veliko sončnih, srečnih in lepih dni mu želijo odborniki, igralci in trenerji AŠD Primorec.
Jutri bo kukavica zapela, da bo MALJA 91 let imela. Napolnili bomo glažke in naredili čin čin, da ji bo to ostalo v lep spomin. Vse najboljše in koš poljubčkov od Sare.
Fuci
Leto dni je že minilo, kar nazadnje smo ga pili, vendar za tvoj 50. rojstni dan si ga bomo spet nalili.
Dolores in delavna ekipa

Stefano Bandi
iz Prebenega
je postal kapetan dolge plovbe. Čestitajo mu
oče Oskar, mama Irena in brat Francesco
□ Obvestila
JUS BANI vljudno vabi na občni zbor, ki bo danes, 15. maja, ob 9.30 v zadružnih prostorih pri Banih št. 6.
ZDRUŽENJE JUSARSKIH UPRAVIČENCEV s Proseka obvešča vašča-ne jusarske upravičence, da je v teku priprava občnega zbora združenja. S tem v zvezi jih vabi naj dvignejo in oddajo pristopno izjavo, ki jim je na razpolago v krožku FC Pri-
Društvo slovenskih izobražencev
vabi jutri v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3
— na večer posvečen —
150-letnici rojstva velikega furlanskega duhovnika, socialnega delavca in politika
Luigija Faiduttija
0 njem, ki je bil po materi Slovenec, bosta govorila zgodovinar Ferruccio Tassin in časnikar Giorgio Banchig.
Začetek ob 20.30
morje vsak ponedeljek in četrtek od 19. do 20. ure.
TEŽAVE ZARADI ALKOHOLA? Rešitev je tu. Kje? Kdaj? Ob ponedeljkih v Trstu v Ul. Foschiatti, 1 od 18.00 do 20.30 in v Sesljanu (v stavbi C.E.O.) - Naselje Sv. Mavra od 19.00 do 20.30 ter v Ul. Dei Pellegrini (v župnišču pri Lovcu) od 18.00 do 19.30; ob sredah v Naselju sv. Sergija, Trg XXV. aprila 13, od 18.00 do 19.30; v četrtkih na Str. di Fiume (v župnišču) od 18.00 do 19.30; ob petkih v Dolini (v prostorih občinske telovadnice) od 18.30 do 20.00. Tel. A.C.A.T.: 331-6445079.
ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ODVISNOSTI OD ALKOHOLA ASTRA
sporoča, da je posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju (1. nadstropje, zadnja soba desno) na voljo vsem ob četrtkih od 12. do 13. ure.
TEČAJI JEZIKOV PRI AD FORMAN-DUM - S poznavanjem jezikov postaneš državljan sveta! Pridruži se nam na tečajih jezikov: slovenščina (A1, A2, B1a), angleščina (A1, A2, B2), nemščina A1, francoščina A1, hrvaščina (nadaljevalna stopnja). Za informacije in prijave: Ad formandum (Ul. Ginnastica 72, Trst), tel. 040566360, email: ts@adformandum.eu.
GKD DRUGAMUZIKA vabi danes, 15. maja, na »Dalmatinski vikend« v Bri-ščike. Nastopali bodo dalmatinske klape Kampanel iz Šibenika, Nevera iz Rijeke ter klapa Solinar in Slavko Ivančič. Delovali bodo dobro založeni kioski. V primeru slabega vremena bo prireditev potekala pod šotorom.
JUS TREBČE vabi člane, da se danes, 15. maja, udeležijo rabute za postavitev kamnov z ledinskimi imeni. Zbirno mesto je P r kale ob 8.30.
KRUT obvešča, da sprejema prijave za individualna bivanja v termalnih centrih v Sloveniji in obenem seznanja, da se zaključuje vpisovanje za skupinsko počitnikovanje z vključenim paketom za zdravje in dobro počutje od 5. do 15. junija v termah Radenci. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel. št.: 040-360072.
OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča, da mora dovoljenja za poletne centre in letovišča za mladoletne izdati občina, na ozemlju katere se le-ti odvijajo. Zaradi tega morajo ustanove, ki nameravajo organizirati in upravljati dnevne poletne centre z urnikom, ki presega tri ure, ter tiste z več kot štirimi nočitvami, predložiti občini ustrezno prošnjo do 16. maja. Za informacije ter za dvig obrazcev za prošnjo je na razpolago Urad za šolstvo - Nabrežina 102, tel. 040 2017370.
DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE Kiljan Ferluga sklicuje redni občni zbor v drugem sklicanju v torek, 17. maja, ob 20.30.
OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT v Nabrežini obvešča cenjene bralce, da bo v maju zaprta v torek, 17. in v četrtek, 19. maja, zaradi izpo-polnjevalnega tečaja osebja.
TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 17. maja, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja.
DRUŠTVO TIGR - Tržaška Območna enota vabi člane in somišljenike na zborovanje za razmislek o delovanju in izboljšanje svoje organiziranosti v četrtek, 19. maja, ob 20. uri v SKD Barkovlje, Ul. Bonafata 6 (notranje parkirišče).
AGRARNA SKUPNOST jusov-srenj in Združenje Zasebnih Kraških lastnikov vabita na srečanje »Vkop elektrovoda na Krasu« v petek, 20. maja, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Med poročevalci bosta predavala Prof. Roberto Pirzio-Biroli in Dr. Ph. D. Boris Udovič. O posodobitvi obstoječe železniške trase, ki je speljana po Krasu bo predaval dr. Tibaldi Al-devis. Vabljeni!
MAJA V OBČINI ZGONIK: od 20. do 22. maja, v Samatorci »Odprte osmi-ce 2011«; 25. maja, ob 19.00, v Društveni gostilni v Gabrovcu odprtje razstave Branke Sulčič o gradiščih; od 27. do 29. maja »47. Razstava vin«. Toplo vabljeni!
NORDIJSKA HOJA SPDT prireja tečaj nordijske hoje, to je oblika rekreacije v naravi, ki se izvaja s pomočjo palic in pravilno tehniko hoje. Vadba je primerna za vsakogar. Krepi mišice celega telesa, razbremeni kolke, kolena gležnje in hrbtenico. Srečanja bodo potekala ob petkih in sicer 20. in 27. maja, od 16.30 do 18.30 ure, zbirališče bo pri spomeniku na Proseku ob 16.15. Za informacije in prijave tel. št. 040-220155, Livio.
OBČINA REPENTABOR zbira gradivo na novo izdajo občinskega glasila. Članke, obvestila, opozorila, fotografije ipd. lahko oddate v občinskem tajništvu do petka, 20. maja.
OBČINA ZGONIK vabi na pobudo »Odprte osmice Samatorca 2011«, v petek, 20. maja, ob 19.30, na balinišču, koncert Godbe Prosek; v soboto,
21.	maja, turnir v briškoli (vpisovanje v soboto ob 15.30 na balinišču) in ob 20.00 v cerkvici sv. Urha koncert učencev Glasbene matice; v nedeljo,
22.	maja, ob 14.30, v Pliskovici start Pohoda prijateljstva (za Pliskovico avtobus na relaciji Samatorca Plisko-vica, od 14.00 do 21.00).
KRUT obvešča člane, da se bodo terapije, masaže in druge individualne storitve nadaljevale še meseca maja in junija.
ZDRUŽENJE JUSARSKIH UPRAVIČENCEV vljudno vabi na občni zbor, ki bo v drugem sklicanju 24. maja ob 20.30 v prostorih Kulturnega doma Prosek-Kontovel, s sledečim dnevnim redom: poročilo, pregled članstva, dopolnitev statuta, volitve, razno.
ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus vljudno vabi na predavanje »Duhovnost v času odhajanja« v torek, 24. maja, ob 17.30 v dvorano Baroncini, Ul. Trento 8 v Trstu. Govorila bo psihologinja in psi-hoterapevtka dr. Marzia Rucli.
INTERCAMPUS 2011 - ZSKD in JSKD v sodelovanju z Zvezo slovenskih godb razpisujeta 7. mednarodni mladinski glasbeni laboratorij Intercampus, ki bo v Dijaškem domu v Kopru od 17. do 24. julija. Rok za prijavo zapade 31. maja. Vabljeni godbeniki med 10. in 18. letom. Informacije na tel. št.: 040-635626 (tržaški urad), 0481-531495 (goriški urad) in 0432731386 (čedajski urad), ali po mailu trst@zskd.org.
POLETNI PLESNI CENTER za otroke od 4. do 10. leta starosti v organizaciji AŠD Cheerdance Millenium bo od 22. avgusta do 2. septembra v prostorih telovadnice OŠ Bevk na Opči-nah. Za informacije in vpisovanje: in-fo@cheerdancemillenium.com ali 349-7597763.
POLETNI CENTER PIKAPOLONICA -ŠC Melanie Klein obvešča, da se bo poletni center, namenjen otrokom od 3. do 10. leta, odvijal od 4. julija do 26. avgusta v prostorih otroškega vrtca U. Vrabec v Bazovici. Vpisovanje bo možno do 18. junija. Informacije: www.melanieklein.org, info@mela-nieklein.org, tel. 328-4559414.



^ i
naših 15 let
Zborovodja > Aleksandra Pertot
Koncert bo v četrtek, 19.5.2011, v prostorih Kmetije Parovel, v Boljuncu, ob 20.30. Vljudno vabljeni!
POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE
- ZSKD v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb vabi osnovnošolce na poletne ustvarjalne delavnice, ki bodo v Gornjem Tarbiju od 22. do 27. avgusta. Rok prijave je 30. junij. Vse informacije dobite na tel. št. 040-635626 (tržaški urad), 0481-531495 (goriški urad) in 0432-731386 (čedajski urad), ali po mailu trst@zskd.org.
POLETNO SREDIŠČE Sklada Mitja Čuk bo v novem Polivalentnem središču na Opčinah, Repentabrska ul. 66 od 4. julija do 9. septembra. Namenjeno je otrokom in mladostnikom od 3. do 14. leta. Informacije v dopoldanskem času na Skladu Mitja Čuk Proseška ul. 131 - tel. 040-212289, email: info@skladmc.org.
S Poslovni oglasi
V NAJEM DAJEMO dobro uveljavljeno gostilno-picerijo "Dolina" na Padričah. Kličite na
št. 040-226161, 040-226565,
e-mail andrejka99@yahoo.it
Loterija
14. maja 2011
Bari	28	58	11	30	35
Cagliari	62	56	18	25	53
Firence	37	25	43	10	17
Genova	54	55	23	15	59
Milan	51	26	40	24	78
Neapelj	24	17	54	37	31
Palermo	70	55	7	59	64
Rim	46	24	78	10	42
Turin	69	54	77	22	3
Benetke	76	16	26	55	82
Nazionale	57	21	17	87	27
Superstar	51
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
Brez dobitnika s 5 točkami	--€
2 dobitnika s 4 točkami	36.692,00 €
316 dobitnikov s 3 točkami	1.761,00 €
4.458 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
28.057 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
60.290 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
PRODAM Fiat Seicento 40KW, letnik 2002, 23.000 prevoženih kilometrov. Tel. 331 6407361.
PRODAM garažna lesena vrata Silvelox, 240 x 240 cm. Tel. na št. 040-228424.
PRODAM po zelo ugodni ceni zbirko »Grande enciclopedia dei ragazzi« (17 knjig). Tel. št. 339-3132487.
PRODAM skuter piaggio gilera, model runner 125, letnik 1998, 19.000 prevoženih km, cena po dogovoru; tel. 328-9215809.
V RICMANJIH prodam hišo, 80 kv.m., ne takoj vseljivo z majhnim dvoriščem, cena po dogovoru. Tel. št.: 3663952808 (12.30-13.30 ali po 18.30).
H1 Osmice
H Mali oglasi
ENOSOBNO STANOVANJE v odličnem stanju na Greti prodam. Tel. št.: 349-4975968.
GOSPA išče sopotnico za potovanje v Beograd od 18. do 22. maja. Tel. št.: 040-225968 (v večernih urah).
IŠČEM/KUPIM 5 kamnitih nosilcev (šljrje) za obnovljen lesen balkon stare kraške hiše. Klicati tel. št. 3475021221.
NA OPČINAH prodajam hišo z 2.000 kv.m. zazidljivega zemljišča. Tel. št.: 333-6194326.
Super Enalotto Št. 58
2 21 22 56 70	81 jolly 44
Nagradni sklad	3.554.280,72 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 20.179.866,67 €
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
14 dobitnikov s 5 točkami	38.081,58 €
1.453 dobitnikov s 4 točkami	366,92 €
60.545 dobitnikov s 3 točkami	17,61 €
NA KRIŽPOTU 75 je Silva odprla OSMICO.
Toči belo in črno vino, poskrbljeno za domač prigrizek.
Tel.040-231588
FRANC IN TOMAŽ FABEC sta odprla osmico v Mavhinjah. Vljudno vabljeni! Tel. 040-299442.
GABRIJEL PERTOT (Špj'lni) je odprl osmico v Nabrežini, stara vas 10. Vabljeni!
OSMICA je odprta pri Piščancih. Silvano Ferluga vabi na domačo kapljico.
OSMICO je v Zgoniku odprl Stanko Milič. Tel. št.: 040-229164.
OSMICO STA V SAMATORCI ŠT. 50 odprla Cvetko in Zmaga Colja. Tel. št. 040 -229224. Toplo vabljeni!
OSMICO je odprl Ferfolja, Medja vas 6. Toči belo in črno vino in nudi domač prigrizek. Tel. 040-208726.
SALOMON v Rupi je odprl osmico.
V RICMANJIH št. 84 sta odprla osmico Zoran in Evina.
0 Kam po bencin
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke:
OMV: Proseška postaja 35 AGIP: Furlanska cesta 5, Istrska ul. 155, Ul. A. Valerio 1 (univerza) SHELL: Ul. Locchi 3 ESSO: Ul. Flavia 120/1, Sesljan center, Ul. Carnaro - državna cesta 202 - km 3+0,67
ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36
TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE
ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36
TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE
NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27
V sodelovanju s FIGISC Trst.
o w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu
gorica - Občni zbor Zadružne banke Doberdob in Sovodnje
Težko poslovno leto zaključili z dobičkom
Peric:»Ni visok, a je vsekakor dobrodošel«- Drugod kriza udarila močneje
»Rezultat poslovanja je pozitiven, saj smo povečali nadzor nad delovanjem in skušali vedno prisluhniti potrebam vseh svojih strank. Naša banka je prava "trdnjava drugačnosti", "drugačna" pa je zato, ker uspeva prepletati svojo zgodovino z zgodovino krajevne skupnosti.« Tako je povedal Dario Peric, predsednik uprave Zadružne banke Doberdob in Sovodnje, ob zaključku občnega zbora, ki je potekal v petek zvečer v goriškem Kulturnem domu.
»Letošnji dobiček sicer ni visok, a je vsekakor pozitiven, ker smo dobro kljubovali krčenju dohodkov oz. obrestnih mer. Uspelo nam je zadržati rast stroškov, spomniti pa moramo tudi, da polovico vseh izdatkov predstavljajo stroški za osebje, ki se stalno izpopolnjuje in je vedno na razpolago članom in komitentom. Politika zadružnih bank ne temelji na hlastanju po dobičku za vsako ceno in torej na zapiranju podružnic in odpuščanju zaposlenih. Pojem zakoreninjenosti v prostor nima za našo banko samo geografskega pomena, ampak pomeni tudi vstopanje v življenje družin, obrtništva, trgovine in podjetništva,« je poudaril Peric.
Občni zbor, katerega se je skupaj s pooblastili udeležilo 270 članov, je zaradi številnih točk na dnevnem redu trajal skoraj tri ure. Uvodoma se je predsednik Peric spomnil preminulih članov in še posebej Maria Muccija, uspešnega gospodarstvenika in zglednega upravitelja Zadružne banke v prejšnjem desetletju. Podatke bilance za poslovno leto 2010 je posredoval direktor Flavio Mosetti. Naložbe so se povečale za 4,29 odstotka na 98,2 milijonov, skupne vloge pa za 1,33 odstotka. Čisto premoženje po soglasni odobritvi bilance znaša nekaj nad 16 milijoni evrov, po odbitku davkov pa je znašal čisti dobiček 158.673 evrov.
V imenu SDGZ in SGGZ je občni zbor pozdravil Aleš Waltritsch, ki je izpostavil pozitivno vezno vlogo med banko in teritorijem. »Banka, ljudje in gospodarstvo so tesno povezani in eden drugemu v oporo za nadaljnjo rast in uspeh. V teh gospodarsko nelahkih časih je okrepitev sodelovanja med omenjenimi akterji še kako potrebna,« je poudaril Waltritsch. Član Zadružne
banke Ivan Pahor je opozoril, da so včasih stroški za čla-ne-komitente visoki in bi morali še bolj pozorno slediti krčenju stroškov, tudi tistih za sejnine in prisotnost v upravnih in nadzornih organov.
Občni zbor je pozdravil tudi direktor deželne federacije Zadružnih bank Giorgio Minute. Poudaril je vlogo tovrstnih zavodov v deželni stvarnosti (15 zavodov, 226 okenc, več kot 52.000 članov). Zadružne banke so prisotne v 212 od 218 občin Furlanije-Julijske krajine, tako razvejana prisotnost pa seveda nekaj stane in tudi zaradi tega rezultati niso ravno najboljši. Lansko poslovanje so namreč trije zavodi prvič zaključili z izgubo, skupno pa je 15 Zadružnih bank v naši deželi beležilo 11 milijonov dobička; drugod so bili negativni učinki gospodarske krize še močnejši, v sosednjem Venetu so Zadružne banke skupno beležile dva milijona izgub.
Občni zbor Zadružne banke Doberdob in Sovod-nje je v izrednem delu ob prisotnosti notarja Damjana Hle-deta izglasoval spremembe statuta, ki izhajajo predvsem iz sprememb zakonodaje oz. novih smernic, ki jih je določil državni zavod Banca d'Italia. V glavnem gre za dodatno spodbujanje sodelovanja članov pri poslovanju Zadružne banke, omejevanje števila mandatov za upravitelje in za nove kriterije za kandidaturo in izvolitev.
Trem upraviteljem -, predsedniku Dariu Pericu ter dolgoletnima članoma uprave Miru Hmeljaku in Arnal-du Ferfogli - je potekel mandat. Peric je ponovno kandidiral in bil izvoljen, na mesto ostalih dveh upraviteljev, ki nista več kandidirala in se jima je Zadružna banka zahvalila tudi s priložnostnim darilom, pa sta bila izvoljena nova upravitelja Avguštin Devetak in Robert Devetta, medtem ko Gabrijel Ferfoglia ni dobil zadostnega števila glasov. V nadzorni odbor so bili potrjeni Martina Malalan za predsednico ter Lovrenc Devetak in Robert Gantar za redna člana, Irene Jakin in Ugo Tomsič pa za nadomestna člana. Člani so izvolili tudi razsodišče, in sicer potrdili so redna člana Sergija Stančiča in Aleksandra Pdobnika ter na-domestnika Adriana Kovačiča in Sergija Carlija.
329	Nedelja, 15. maja 2011	VREME
APrimorski
~	dnevnik
Pripravljajo priziva
Tržiška občina bo vložila dva priziva na goriško sodišče. Prvi zadeva tožbo zaradi razlastitve zemljišč v Ulici Baden Powell, kjer so zgradili telovadnico, drugi pa odškodnino za podjetje Riva iz Majana, ki je zgradilo tržnico v Ulici Resistenza. Tržiški občinski odbor je imenoval za odvetnika Alessandra Giandrossija, kar bo občino stalo 17.472 evrov. Spor s podjetjem Riva sega v leto 1996. Takrat se občinski odbor župana Adriana Persija ni pritožil na priziv, s katerim je podjetje Riva zahtevalo odškodnino, ker občina ni opravila tehnične ekspertize na tržnici. Na goriškem sodišču so v začetku leta dosodili, da mora tržiška občina plačati podjetju Riva 136.000 evrov. 23. marca so na tržiški občini prejeli obvestilo s sodišča, da morajo odplačati 520.000 evrov lastnikom zemljišč v Ulici Baden Powell, kjer so zgradili telovadnico brez potrebnega razlastitvenega postopka.
18. stoletje v Gorici
V	bivši konjušnici palače Coronini Cronberg v Gorici bo jutri ob 17.30 predavanje o razstavi »Settecento Goriziano«, ki jo je priredil grof Viljem Coronini leta 1956.
V	Spodnji Vipavski dolini bo danes Dan odprtih kleti članov Vinske ceste.
V	Zaloščah pri pobudi sodelujejo Ri-kotova kmetija, Vina Dornberg, Vina Saksida, kmetija Lisjak in vina Lisjak 1956, v Dornberku kmetiji Slavček in Tratnik, v Braniku Vina Jejčič in Vina Colja in na Vogrskem, kjer bo odprta klet kmetije Fornazarič. Kleti bodo odprte od 13. do 18. ure. (km)
Vodstvo zastonj
Dario Peric na petkovem občnem zboru
bumbaca
Brezplačna strokovna vodstva Goriškega muzeja bodo danes ob 15. uri v vili Bartolomei v Solkanu in muzeju na železniški postaji v Novi Gorici. Obiskovalci morajo poravnati le vstopnino. (km)
gorica-gradež - Univerzitetni konzorcij in ustanova GIT
gorica - Plakati proti homofobiji
Študente vabijo na plažo A^T Aj*«
#	r	hra7 nokroif itoI ictiia t
Na podlagi sporazuma popusti na ceno vstopnine, opreme, bazena in centra za dobro počutje
brez pokroviteljstva občine
Za študente, ki obiskujejo univerzo v Gorici, bo letošnja poletna sezona na plaži v Gradežu cenejša. Konzorcij za razvoj goriške univerze in gra-deška turistična ustanova GIT sta namreč podpisala sporazum, ki daje študentom pravico do raznih ugodnosti in popustov, ki jih bodo lahko koristili med letovanjem ali pa med enodnevnimi obiski »otoka sonca«.
Študentje bodo imeli pravico do 50-odstotnega popusta na ceni vstopnice za plažo, ki stane dva evra, 20-od-stotni popust bodo imeli na vstopnicah za termalni bazen in savno ter na ceni senčnikov, ležalnikov in druge opre-
me, 10-odstotni popust pa jim bodo zagotovili na storitvah gradeškega centra za dobro počutje. V teku poletne sezone, sta povedala predsednik univerzitetnega konzorcija Rodolfo Ziberna in predsednik turistične ustanove GIT Marino De Grassi, bodo ponudbo za študente lahko še dodatno obogatili.
»S takimi pobudami želimo povečati privlačnost goriškega univerzitetnega pola. Študentje morajo vedeti, da so pomembna komponenta mesta,« je povedal Ziberna, ki je ocenil, da je visoka raven didaktične ponudbe nujno potrebna za goriški univerzitetni pol, ob tem pa je treba poskr-
beti tudi za prosti čas mladine, ki živi in študira v Gorici. De Grassi pa je izrazil zadovoljstvo nad novim sodelovanjem in poudaril, da želi Gradež postati »univerzitetna plaža«.
Popuste lahko koristijo vsi študentje, ki obiskujejo univerzo v Gorici in imajo kartico UnicardGo. Trenutno razpolaga s kartico okrog 2.300 študentov, ki obiskujejo univerzitetne smeri Tržaške in Videm-ske univerze, konzorcij pa načrtuje, da bi kartico čim prej dodelili tudi študentom, ki obiskujejo fakulteto za znanosti o okolju novogoriške univerze v Križni ulici v Gorici. (Ale)
STANDREZ
Slovo od Maria Muccija
Ganjena množica se je včeraj zbrala v Štandrežu, da bi se zadnjič poslovila od Maria Muccija. Ženo Ni-ko, sinova Sama in Tomaža ter njuni družini je zapustil v 67. letu starosti po hudi bolezni, ki ga je premagala v četrtek v goriški bolnišnici. Pogreba so se udeležili številni prijatelji, sovaščani in znanci, ki so želeli izraziti svojo bližino žalujočim svojcem in se pokloniti spominu cenjenega podjetnika. Po maši v štandreški cerkvi, ki sta jo darovala duhovnika Andrej Lampret in Marjan Markežič, se je pogrebni obred nadaljeval na pokopališču, kjer je v imenu slovenskega goriškega in deželnega gospodarskega združenja spregovoril Karlo Devetak. »Maria smo cenili kot iskrenega sogovornika in uspešnega podjetnika, ki je s trdim delom, zagonom in pomočjo družine zgradil podjetje, ki je sedaj v ponos nam vsem,« je povedal Devetak. Mucciju v slovo so pod vodstvom Aleša Hobana zapele pevke goriškega zbora upokojenk, nato pa še člani bivšega moškega pevskega zbora Oton Župančič, ki so se mu pridružili tudi pevci iz drugih krajev Goriške.
Tržaški krožek Arcobaleno Arcigay Arcilesbica bo v torek, 17. maja, na javna mesta v Gorici in Tržiču v okviru vse-državne kampanje proti homofobiji nalepil plakate z gejevskim poljubom.
»Pobudi, s katero opozarjamo na še vedno zelo razširjeno homofobijo v družbi, so zagotovile svoje pokroviteljstvo goriška in tržaška pokrajina ter občine Trst, Videm, Pordenon in Tržič. Za pokroviteljstvo smo seveda vprašali tudi goriško občino, ki na naša pisma ni niti odgovorila. Še v petek sem poskusil povabiti župana na predstavitev pobude, a so mi njegove tajnice odgovorile, da se ne udeležuje tiskovnih konferenc,« je včeraj povedal predsednik krožka Arco-baleno Davide Zotti in izrazil razočaranje, da se je goriška občina izkazala za tako nestrpno. »Na žalost smo v preteklosti že imeli negativno izkušnjo z goriškimi občinskimi upravitelji. Vprašali smo jih za pokroviteljstvo za informacijsko kampanjo o homofobiji na šolah, a tudi v tem primeru se na naše prošnje niso odzvali,« pravi Davide Zotti.
Kulturni center Lojze Bratuž
vljudno vabi
na odprtje razstave
Franco Dugo
Antološka razstava nh življenjskem
jubileju
Umetnika in njegova dela bo predstavil Giancarlo Pauletto
Glasbeni poklon Aleš Lavrenčič, violina Hilarij Lavrenčič, klavirska spremljava
Kulturni center Lojze Bratuž
Četrtek, 19. maja 2011, ob 18.00
Z včerajšnjega pogreba v Štandrežu
bumbaca
18903895
10
Nedelja, 15. maja 2011
RADIO IN TV SPORED ZA DANES
/
volitve - Volišča odprta danes in jutri
Volivci obnavljajo pokrajinsko upravo
Župane izbirajo v Tržiču, Ronkah, San Pieru, Moraru, Romansu, Vilešu in Gradežu
j|
Včerajšnja umestitev
volilnega sedeža v Podgori
Volivci in volivke bodo danes in jutri obnavljali goriško pokrajinsko upravo, v občinah Gradež, Tržič, Moraro, Romans, Ronke, San Pier in Vileš pa bodo izbirali tudi občinske svetnike in novega župana. Glasovnica za pokrajino bo rumena, za občinske volitve pa oranžna. Volišča bodo danes odprta med 8. in 22. uro, jutri pa med 7. in 15. uro, nato se bo začelo preštevanje oddanih glasov.
Na volišče pridemo z veljavnim osebnim dokumentom in z volilno izkaznico. Kdor je nima, jo je izgubil ali je »izčrpal« vse volilne žige, jo lahko dvigne v volilni uradih, ki so jih odprli v vseh občinah goriške pokrajine. Danes so volilni uradi odprti med 8. in 22. uro, jutri pa med 7. in 15. uro. V volilnih uradih lahko zaprosimo tudi za dvojezično volilno izkaznico, za kar moramo imeti pri sebi osebni dokument; dvignemo jo lahko tudi, če imamo še veljavno volilno izkaznico.
POKRAJINA - Na glasovnici za pokrajino volivec lahko prekriža ime in priimek predsedniškega kandidata ali kandidatke, lahko pa tudi le simbol stranke, s čimer odda glas tako kandidatu za pokrajinski svet kot predsedniškemu kandidatu. Preferenc ne pišemo, ker so imena kandidatov za pokrajinski svet že natisnjena na glasovnici. Za pokrajino obstaja tudi možnost t.i. ločenega glasovanja; v
volitve - Jutri
Na spletu
• • II v«
izidi v živo
Spletni Primorski dnevnik bo upravnim volitvam v FJK namenil posebno pozornost. Jutri bomo takoj po zaprtju volilnih sedežev, od 15. ure dalje, spremljali izide v živo. Objavili bomo delne in končne rezultate, izjave, odmeve in zanimivosti, poseben poudarek pa bomo namenili slovenskim kandidatom.
Upravne volitve lahko zdaj spremljate tudi z dlančnikom in s pametnim telefonom (smartphone) preko povezave http://www.pri-morski.eu/ipad/1/ mobile/.


;
tem primeru prekrižamo ime predsedniškega kandidata in simbol stranke, ki podpira drugega predsedniškega kandidata.
bumbaca
OBČINA TRŽIČ - Volivec lahko prekriža ime in priimek županskega kandidata, ki je natisnjen na glasovnici oranžne barve. Lahko tudi prekriža simbol stranke in ob tem odda preferenco kandidatu za občinski svet tako, da napiše njegov priimek. Slednji mora biti napisan v uradni obliki, zato svetujemo, da si volivec ogleda seznam kandidatov, ki bo ra-zobešen na volišču. Obstaja tudi možnost ločenega glasovanja. Volivec prekriža ime in priimek županskega kandidata in glasuje za stranko, ki podpira drugega kandidata.
OSTALE OBČINE - V občinah Ronke, Moraro, Romans, Ronke, San Pier in Vileš, ki imajo manj kot 15.000 prebivalcev, veljajo ista volilna pravila kot v Tržiču z izjemo ločenega glasovanja. V primeru ločenega glasovanja bo glasovnica razveljavljena.
BALOTAŽA - Če v prvem krogu noben kandidat za predsednika pokrajine ne bo presegel petdesetih odstotkov glasov, bo balotaža med kandidatoma z največ glasovi v nedeljo in ponedeljek, 29. in 30. maja. Volišča bodo tudi v tem primeru v nedeljo odprta med 8. in 22. uro, v ponedeljek pa med 7. in 15. uro, zatem bodo prešteli glasove. Balotaža je predvidena tudi za občine z več kot 15.000 prebivalci, zato pa bi lahko prišla v poštev edino za Tržič.
gorica - VZPI-ANPI ob 66-letnici zmage
Z »drugačno« resnico prikrivajo grozote fašizma
»V začetku maja 1945 leta se je končala druga svetovna vojna s porazom nacifašizma in z zmago zavezniških sil. Od takrat je minilo 66 let v katerih se je marsikaj spremenilo: Italija je postala republika, ki si je izbrala svojo ustavo, s katero določa osnovne pogoje družbene ureditve, rodila se je in nato razširila Evropska unija, v katero so se vključile tudi mnoge vzhod-noevreopske države,« tako so zapisali v sporočili goriške sekcije VZPI-AN-PI, v katerem opozarjajo, da je italijanskemu gospodarskemu vzponu iz šestdesetih let sledila globoka kriza, ki je zajela ves svet; uveljavljajo se države iz Azije z visoko gospodarsko rastjo. »Živimo v državi, ki zagotavlja formalno svobodo in katere življenjski standard je še visok, a za mlade je zelo težko najti stalno zaposlitev in mladim in lepim dekletom se svetuje, naj si poiščejo bogatega ženina. Ko obnavljamo spomin na konec druge svetovne vojne in na dogodke, ki so ji sledili, ne delamo tega iz želje, da ga samo ohranimo, ampak predvsem zato, da poskušamo razumeti sedanja dogajanja za izboljšanje jutrišnjega življenja. Zgleda namreč, da se preteklost ni še zaključila in da se izkušnje, ki iz nje izhajajo, ne upoštevajo. Zgodovinski revizionizem poskuša razširjati "drugačno" resnico in tej prikrojeno razlago. Pozablja se na rasne zakone, ki jih je fašizem sprejel leta 1938; Mussolini je pošiljal svoje nasprotnike ne v internacijo, ampak na dopustniški počitek; nihče se več ne spomni na takratno popolno pomanjkanje osebne in družbene svobode, da je v Nemčiji in v državah, ki jih je zasedla, stekel uničevalni proces najprej Židov, nato Romov, političnih nasprotnikov, vseh telesno in duševno prizadetih,« ugotavljajo pri goriški sekciji VZPI-ANPI in nadaljujejo: »Zato je prav, da se spominjamo zaključka druge svetovne vojne in poraza naci-fašizma. Združena Evropa se je porodila tudi iz teh tragičnih dogodkov, z upanjem, da se nikdar ne bi ponovili in da se svoboda in pridobitve, ki so nam jih z velikimi žrtvami priborili mladi vključeni v vojaške armade zavezniških sil, partizani v odporniškem gibanju in preprosti ljudje, ki se niso pokorili diktatorjem.
Za osvoboditev Italije sta od-porništvo in oboroženi boj partizanov odigrala važno vlogo. Pripadni-
ki prostovoljnih oddelkov za svobodo (CVL) v Italiji so imeli 116.267 žrtev, od katerih 70.930 je bilo partizanov; od 15.000 deportiranih je bilo 7.000 iz rasnih in 8.000 iz političnih razlogov; 30.000 je bilo pripadnikov italijanskih oboroženih sil, 337 iz sklopa italijanskega osvobodilnega gibanja, ki so bili v internaciji.
Kljub stalnim pozivom predsednika republike se še nadaljujejo poskusi omalovaževanja partizanskega boja in se teži k enačenju teh s saloj-skimi fašisti, s prikrivanjem njihove podrejene vloge nacističnim zased-benim silam Adriatische Kusteland, predvsem pa z brisanjem vsega, kar se je tu pri nas dogajalo pod fašizmom.
Prisotnost Slovencev in Hrvatov je dala fašizmu v naših krajih še ostrejši in nasilnejši zagon in to prav na rasni in etnični ravni, ki jo je iz-nesel Mussolini v Pulju že leta 1920. Uničenje sedežev slovenskih in hrvaških društev, fizični napadi in ricino-vo olje, smrtne obsodbe in obsodbe na dolga leta zapora, prepoved rabe materinega jezika, napad in zasedba Jugoslavije, pet let vojne s pokoli in zločini nad civilnim prebivalstvom, internacije v taborišča italijanske vojske poleg onih v Nemčiji, se niso mogla končati s stiskom roke.«
Pri VZPI-ANPI razlagajo, da je bilo v goriški pokrajini na strani odporniškega gibanja 1.560 žrtev, od katerih 1.064 partizanov (733 pripadnikov italijanskega CVL in 323 v enotah jugoslovanske osvobodilne vojske); 196 je bilo žrtev v nemških taboriščih, 125 med interniranimi italijanskimi vojaki, 100 med vojaki, ki so se uprli Nemcem po polomu Italije, 80 civilistov so ubili Nemci in njihovi oprode.
»Meje so črte, ki jih postavljajo zgodovinski dogodki in izplačila zmagovalcem. Potrebno je ozreti se nazaj v čase, vse do koder je treba, da se doume, ne pa preobrne smisel zgodovinskih dogajanj. Vodila italijanskega in evropskega odporništva enakopravnost, pravica in svoboda so še danes aktualna, kot je to tudi italijanska ustava; naša obveza je, da zahtevamo od vseh, ki so na čelu javnih in tudi zasebnih ustanov, da jih spoštujejo, da se vsi državljani v njih spoznavajo in se ne predajajo populisti-čnim zavajanjem, ki so negacija demokracije,« poudarjajo pri goriški sekciji VZPI-ANPI.
Šparglji iz Orehovelj v slovenskem parlamentu
Orehovlje v občini Miren-Ko-stanjevica se ponašajo z dolgoletno tradicijo gojenja špargljev. Tej rastlini vsako leto posvečajo že tradicionalni praznik, ki bo letos potekal 29. maja. Ker ga želijo promovirati tudi širše v Sloveniji in tako pritegniti večje zanimanje za slovensko kulturno in kulinarično de-
Šparglje iz
Orehovelj
izročajo
predsedniku
slovenskega
parlamenta
Pavlu Gantarju
foto p.zupan
diščino, so predstavniki občine in krajevnega društva v petek tradicijo gojenja in priprave špargljev predstavili v slovenskem državnem zboru. Nad pokušino pestrih jedi, pesmijo in dramskim vložkom so bili navdušeni poslanci in predsednik parlamenta Pavel Gantar, pa tudi predstavniki delegacije iz Indonezije, ki so se takrat mudili pri njem na sprejemu. Sledil je še obisk pri ljubljanskem županu Zoranu Jankoviču. (km)
nova gorica - V spomin na preminulega policista
Prometni policisti z obeh strane meje predstavili šolarjem osnove varne vožnje
Novogoriški prometni policisti so se v spomin na lani nenadno preminulega sodelavca včeraj izvedli vožnjo z motornimi kolesi od Šempetra do Baške Grape. Na spominski poti se jim je pridružilo tudi nekaj policistov na motorju iz Gorice in posamezni policisti s svojimi motornimi kolesi.
Komandir postaje prometne policije Nova Gorica Andrej Ferlinc je poudaril, da so se za organizacijo spominske vožnje z motornimi kolesi odločili zaradi truda in zalaganja k izboljšanju prometne varnosti njihovega pokojnega sodelavca. Po njegovih besedah je pokojni sodelavec zelo rad opravljal delo z motornim kolesom, bil pa je tudi stalni član ekipe postaje prometne policije Nova Gorica na vsakoletnem preizkusu v spretnostni vožnji v okviru notranjega ministrstva. Poudaril je še, da ima spominska vožnja z motornimi kolesi tudi preventivno vsebino, saj so na zgoraj omenjeni re-
laciji policisti motoristi obiskali učence osnovnih šol Kanal in v Pod-brdu v Baški grapi ter jim ob tej priložnosti razdelili zloženke in drugi material s prometnimi pravili.
V Stražišču v Baški grapi na Tolminskem pa so se udeleženci srečali tudi s sorodniki pokojnega policista, ki so se jim za izkazano gesto oz. pozornost tudi zahvalili. (km)
/
GORIŠKI PROSTOR
Nedelja, 15. maja 2011
1 1
Petošolce je v Ljubljani nagovoril tudi Ciril Zlobec
Petošolci v Ljubljani in Postojnski jami
Petošolci vseh osnovnih šol na Goriškem, Tržaškem in Videmskem se se v začetku aprila udeležili strokovne ekskurzije v Ljubljano in Postojnsko jamo. Učencem, ki so si to zaslužili, sta izlet poklonila Zavod za šolstvo in Ministrstvo za šolstvo in šport republike Slovenije. Po krajšem sprehodu po mestu pod vodstvom dveh vodičk so si učenci ogledali
gledališko lutkovno predstavo Knjiga o džungli. Ob koncu so se igralci predstavili in odgovarjali na vprašanja otrok. Zatem so se petošolci odpeljali v Postojno in se odpravili v skrivnostne podzemne prostore Postojnske jame. Seveda je bila vožnja z vlakom za otroke najvažnejši in najlepši dogodek, toda jama jih je očarala v vsej svoji celoti. Podzemno kraljestvo je s svojimi stalagmiti, stalaktiti in človeškimi ribicami otroke povsem prevzelo. Za organizacijo izleta je poskrbela pedagoška svetovalka Andreja Duhovnik. (sg)
CI3 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140.
DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU
PIANI, Ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405.
~M Gledališče
GORIŠKA SEZONA SLOVENSKEGA STALNEGA GLEDALIŠČA: v torek, 17. maja, ob 20.30, v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici »Iv@n Cankar -Poln profil« (Miha Golob).
U Kino
»Fast & Furious 5« (digitalna projekcija).
Dvorana 3: 17.30 »Thor« (digital 3D); 15.20 - 19.50 - 22.00 »Come l'acqua per gli elefanti«.
Dvorana 4: 15.30 - 16.45 »Winnie the Pooh: Nuove avventure nel bosco dei 100 acri«; 18.00 - 20.10 - 22.10 »Beastly«.
Dvorana 5: 17.30 - 19.50 »Poetry«; 15.30 - 22.20 »Machete« (prepovedan mladim pod 14. letom starosti). JUTRI V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.00 -22.10 »Red«.
Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.15 »Fast & Furious 5« (digitalna projekcija). Dvorana 3: 17.30 »Thor« (digital 3D); 19.50 - 22.00 »Come l'acqua per gli ele-fanti«. 20.30.
Dvorana 4: 16.45 »Winnie the Pooh: Nuove avventure nel bosco dei 100 acri«; 18.00 - 20.10 - 22.10 »Beastly«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.40 - 20.00 - 22.10 »Tournée«.
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.45 -20.00 - 22.10 »Red«. Dvorana 2: 15.20 - 17.40 - 19.50 - 22.10 »Fast & Furious 5«. Dvorana 3: 17.30 »Come l'acqua per gli elefanti«; 15.30 - 20.00 - 22.00 »L'altra verita«. JUTRI V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.10 »Red«.
Dvorana 2: 17.40 - 19.50 - 22.10 »Fast & Furious 5«.
Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 17.40 - 20.00 - 22.10 »Vento di primavera«. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.50 -20.00 - 22.10 »Red«. Dvorana 2: 15.15 - 17.40 - 20.00 - 22.15
O Kam po bencin
Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke:
GORICA
ESSO - Ul. Trieste 106 AGIP - Ul. don Bosco 108 AGIP - Ul. Aquileia 60 TRŽIČ
SHELL - Ul. Matteotti 23 IP - Ul. Boito 57 ESSO - Ul. I Maggio 59 KRMIN
API - Ul. Isonzo GRADIŠČE
AGIP - Ul. Udine, na državni cesti
305 proti Marianu
TURJAK
AGIP - na pokrajinski cesti 1 (Fo-ljan-Pieris) Ul. XXV Aprile 21 FOLJAN-REDIPULJA
API - Ul. Redipuglia 42
fï Razstave
V	GALERIJI ANDREJ KOSIČ v Gorici (vhod skozi trgovino obutev Kosič v Raštelu 5/7, prvo nadstropje) je na ogled razstava akvarelov iz raznih obdobij Andreja Kosiča med 9. uro in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro.
SKD HRAST Doberdob obvešča, da bo likovna razstava Cristiana Lavrenčiča na ogled še danes, 15. maja; informacije po tel. 339-2952796.
V	GALERIJI PROLOGO v Ul. Ascoli 8 v Gorici je na ogled razstava kiparke Nike Šimac; do 19. maja ob torkih med 10. in 13. uro, ob sredah med 16. in 20. uro, ob četrtkih med 21. in 23. uro ali po dogovoru.
V	KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ bo v četrtek, 19. maja, ob 18. uri odprtje antološke razstave goriškega slikarja Franca Duga. Umetnika in njegova dela bo predstavil Giancarlo Pauletto, za glasbeni poklon bosta poskrbela Aleš in Hilarij Lavrenčiča.
NA SEDEŽU ZDRUŽENJA NUOVO LA-VORO v Raštelu 74 v Gorici je na ogled razstava »La china: nel Bianco & nel Nero« Roberta Mariana; do 28. maja med 10. in 12. uro ter med 16. in 18. uro.
V	PALAČI ATTEMS PETZENSTEIN na
Trgu De Amicis 2 v Gorici je na ogled razstava na temo Darwinovega drevesa življenja; do 19. junija vsak dan razen ob ponedeljkih od 9. do 19. ure.
~M Koncerti
PD PODGORA IN ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV prirejata 6. natečaj cerkvenega zborovskega petja »Bogomir in Mirko Špacapan«
Iskrene čestitke naj prejme
Silvan Pittoli
ob prejemu zlate plakete za življenjsko delo Zveze slovenskih kulturnih društev.
K.D. Briški grič in Fotoklub Skupina 75
Posadka Viharja je srečno priplula v pristan in se zahvaljuje za vse lepe misli in dobre želje.
danes, 15. maja, ob 16. uri v cerkvi Sv. Justa v Podgori.
GLASBA Z VRTOV SVETEGA FRANČIŠKA: v torek, 17. maja, ob 20. uri v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici bo koncert Tria Slavko Osterc iz Ljubljane; vstopnine ni, prostovoljni prispevki so namenjeni ohranjanju kul-turno-zgodovinskega bisera.
SLAVNOSTNI KONCERT OB 60-LE-TNICI MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA LOJZE BRATUŽ bo v petek, 20. maja, ob 20.30 v KC Lojze Bratuž v Gorici. Večer z naslovom »S pesmijo po slovenski deželi... z Goriško v srcu« bodo oblikovali MePZ Lojze Bratuž, godalni kvartet s harmoniko, Patrick Quaggiato in Nejc Cijan.
SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL IN ARSATE-LIER vabita na Snovanja 2011: v soboto, 21. maja, ob 21. uri bo na kmetiji Sirk na Subidi v Krminu večer v znamenju argentinske glasbe z naslovom »Milongas«. Nastopili bodo Ta-tiana Donis (harfa), Elia Vigolo (violina), Mara Maranzana in Michele Usoni (plesalca), Rossana Paliaga (vezni tekst); vstop prost.
H Šolske vesti
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo v zvezi s posodobitvijo pokrajinskih lestvic (»graduatorie a esauri-mento«) učnega osebja (usposobljeni učitelji in profesorji) razpis za šole s slovenskim učnim jezikom objavljen predvidoma v ponedeljek, 16. maja, in sicer na spletni strani Deželnega šolskega urada (www.scuola.fvg.it). Rok za predstavitev prošnje bo 20 dni od dneva objave.
S Izleti
KRUT vabi na petdnevno potovanje od 19. do 23. junija v osrčje Alp med Švico, Nemčijo in Avstrijo z obiskom mest St. Moritz, Chur, Feldkirch, Zue-rig in Konstanz, ogledom pokrajinskih zanimivosti in s slikovito vožnjo z Rdečim vlakcem; informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b v Trstu, tel. 040-360072.
UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA obveščajo, da je še nekaj prostih mest za tridnevni avtobusni izlet od 2. do 4. junija v deželo Marke; informacije po tel. 0481-78398 (drogerija pri Mili), tel. 0481-78000 (gostilna pri Ivici), tel. 380-4203829 (Miloš).
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča udeležencem izleta v Beograd, da bo avtobus odpotoval v sredo, 18. maja, ob štirih zjutraj iz Štandreža pri bankah, nato s postanki v Sovodnjah, Štivanu in na Opčinah. Potreben je veljavni osebni dokument. Priporoča se točnost; informacije po tel. 0481-390688 (Save-rij). Za izlet v Orlovo gnezdo od 6. do 8. junija je še nekaj prostih mest, vpisovanje po tel. 0481-390688 (Saverij), 0481-882024 (Ivo) in 0481-882183 (Dragica).
SPDG organizira v nedeljo, 22. maja, 2. društveni izlet »Bikers 2011« namenjen kekcem in družinam. Z avti se bodo peljali do vile Manin, kjer bo izlet potekal po približno 35 km dolgih kolesarskih stezah in makadamih; čelada je obvezna za vse udeležence. Predstavitev izleta bo na sedežu goriške sekcije Cai-a v Ul. Rossini v Gorici v četrtek 19. maja ob 21. uri. Zbirališče bo ob 8. uri na parkirišču goriškega sejmišča; informacije po tel. 328-8292397 (Robert).
SPDG sporoča, da je še nekaj prostih mest za celodnevni izlet z avtobusom v kraj Bolca v Venetu v nedeljo, 29. maja; prijave in informacije po tel. 0481-882079 (Vlado K.).
□ Obvestila
OBČINA DOBERDOB obvešča, daje volilni sedež št. 1 v Doberdobu premeščen iz poslopja nižje srednje šole v sejno dvorano občine na Rimski ulici 30.
POLETNO SREDIŠČE SREČANJA 2011 v organizaciji skupnosti družin Sončnica in AŠZ Olympia za otroke od tretjega leta dalje od 13. junija do 29. julija v Zavodu sv. Družine v Gorici; informacije vsak dan od 9. do 11. ure ter od 19. do 21. ure po tel. 335-5952551.
KRUT obvešča, da sprejema prijave za individualna bivanja v termalnih centrih v Sloveniji in obenem seznanja, da se zaključuje vpisovanje za skupinsko počitnikovanje z vključenim paketom za zdravje in dobro počutje od 5. do 15. junija v termah Radenci; informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b v Trstu, tel. 040-360072.
12. POHOD TREH MOSTOV bo danes, 15. maja, z zbirališčem od 8.30 dalje pri salezijanskem vzgojnem zavodu San Luigi v Ulici Don Bosco 48 v Gorici. Start ob 9.30, udeleženci naj imajo s seboj veljeven osebni dokument.
KD DANICA prireja 4. rekreacijski dan v nedeljo, 22. maja, od 9. ure dalje. šestčlanske ekipe (najmanj dve ženski), ki želijo sodelovati in se pomeriti v desetih različnih igrah, se morajo do 15. maja vpisati pri Dolores po tel. 3397484533 ob uri kosila ali zvečer.
SREČANJE LETNIKOV 1971 CELE GORIŠKE bo v soboto, 28. maja: ob 20. uri maša v cerkvi v Štandrežu, sledila bo večerja v gostilni Turri od 20.30 dalje. Večer bo popestrila DJ skupina Best Company. Rezervacije v gostini Turri z vpisom v knjigo 40-letnikov; informacije po tel. 329-0913340 (Maja).
»FRIŠNA PROZA« V KULTURNEM CENTRU MOSTOVNA V SOLKANU bo potekala v juniju. Vsak udeleženec lahko do 31. maja pošlje eno zgodbo, ki ne sme biti daljša od 4000 znakov s presledki in ki še ni imela knjižne objave skupaj z osebnimi podatki in številko telefona na naslov literarni.ce-trtki@gmail.com.
OBČINA SOVODNJE obvešča, da je s sklepom občinskega sveta št. 14 z dne 18. aprila 2011 bila sprejeta, v skladu s 17. členom O.P.R. 086/PRES - Pravilnik za izvršitev I. dela urbanistike -D.Z. 05/2007, varianta št. 10 SRONA. Navedena varianta je v celoti vpisana v register občinskega tehničnega urada (ob ponedeljkih in petkih od 12. do 13. ure in ob sredah od 16. ure do 17.30) za obdobje tridesetih dni oziroma od objave Uradne listine dežele, ki bo 4. maja 2011 na št. 18. Med obdobjem deponiranja sklepa, torej od 4. maja do 2. junija 2011, lahko kdorkoli predloži občini svoje pripombe in/ali nasprotovanja.
IS Prireditve
E'STORIABUS v sklopu festivala èSto-ria, ki bo potekal od 20. do 22. maja v Gorici: informacije za brezplačne izlete na www.estoria.it, rezervacije po tel. 0481-539210, eventi@leg.it.
V BIVŠI KONJUŠNICI palače Coronini Cronberg v Gorici bo v ponedeljek, 16. maja, ob 17.30 predavanje o razstavi »Settecento Goriziano«, ki jo je priredil grof Viljem Coronini Cronberg leta 1956.
GORIŠKI MUZEJ prireja predstavitev knjige »Blagoslovljeni in prekleti. Plemiške rodbine 19. in 20. stoletja na Slovenskem«, ki sta jo napisala Mariano Rugale in Miha Preinfalk v torek, 17. maja, ob 20. uri na gradu Kromberk.
DIJAŠKI DOM GORICA vabi na zaključno prireditev z naslovom »Obarvam svet« v četrtek, 19. maja, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici.
OBČINA TRŽIČ prireja v okviru projekta »Delo-sodelovanje z Argentino«, tematski večer z naslovom »Janez Gruden 1897-1974 slovenski kipar v Argentini« v četrtek, 19. maja, ob 18. uri v dvorani občinskega sveta v Tržiču, Trg Republike, 25. Kiparja bo predstavila Vera Caharija, prisoten bo umetnikov sin Edvard Gruden, nastopila bo vokalna skupina Starši Ensemble.
režija: Miha Golob
v torek, 17. maja ob 20.30
v Kulturnem centru Lojze Bratuž
predstava je opremljena z italijanskimi nadnapisi
INŠTITUT ZA SOCIALNO IN VERSKO ZGODOVINO v sodelovanju z državno knjižnico v Gorici in župnijo v Podturnu prireja niz predavanj z naslovom »Prebirati zgodovino«. V četrtek, 26. maja, ob 18. uri v Hiši Ascoli v Gorici bo Donata Degrassi govorila o knjigi »I caratteri originali della storia rurale francese« Marcha Blocha in jo bo primerjala s knjigo »Storia del paesaggio agrario italia-no« Emilia Serenija.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo v ponedeljek, 30. maja, ob 18. uri v Gorici na Korzu Verdi 51/int. v Tumo-vi dvorani (3. nadstropje nad Feiglo-vo knjižnico) predavanje o zdravstvu na temo »Revmatične težave in znaki revmatičnih bolezni«. Predavala bo dr. Sandra Lombardi; informacije po tel. 0481-532092 (Emil D.).
0 Mali oglasi
PRODAM tri mesece starega črno-be-lega psička pasme border collie z rodovnikom; tel. 335-293409.
Prispevki
Ob 6. obletnici smrti Ludvika Cotiča z Vrha daruje žena Cilka z družino 25 evrov za sekcijo krvodajalcev iz Sovodenj in 25 evrov za CRO v Avianu.
Pogrebi
JUTRI V GORICI: 9.00, Nunzio Inferrera iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče.
JUTRI V RONKAH: 11.00, Paola Ulian (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca in na pokopališču.
JUTRI V TRŽIČU: 11.00, Giovanni Fu-mis (iz Palmanove) v stolnici Sv. Ambroža, sledila bo upepelitev.
JUTRI V KRMINU: 11.00, Eleonora Edalucci vd. Rigonat iz bolnišnice v cerkev Sv. Leopolda, sledila bo upe-pelitev.
17.5.2010
17.5.2011
Romana Vizintin
Vedno v naših srcih.
Družina
Vse mine, le spomin ostane. Ob težki izgubi dolgoletnega prijatelja društva MARIJA MUCCIJA izrekamo družini občuteno sožalje.
KD Oton Župančič - Štandrež
1 2 Nedelja, 15. maja 2011
GORIŠKI PROSTOR
/
gorica - Po občnemu zboru umestitvena seja novega odbora
gorica - SSG v torek v KC Bratuž
Okrepljeno vodstvo Za spoznavanje
■ #	V« ■•	•	•	■ |
goriških upokojencev fjj» 'k dela
r	#	Itfana r anvavia
Za predsednika potrjen Emil Devetak - V sredo se odpravljajo v Beograd
Ivana Cankarja
Novi izvršni odbor Društva slovenskih upokojencev za Goriško
bumbaca
Občnemu zboru Društva slovenskih upokojencev za Goriško, k je bil 6. maja, je sledila umestitvena seja v sredo, 11. maja, ki so se je udeležili izvoljeni kandidati, da bi iz svoje srede izbrali odgovorne osebe za vse društvene dejavnosti. Petnajst kandidatov je bilo izvoljenih v izvršni odbor, med temi pet novih članov, trije pa v nadzorni odbor. Glavne naloge so bile potrjene dosedanjim odbornikom.
Za predsednika je bil od leta 2000 dalje že petič po vrsti izvoljen Emil Devetak, za podpredsednika Ana Tomsič in Emil Tomsič. Tajniško mesto je ohranila Eda Lutman, blagajniško pa Ivo Tomsič in Karla (Dragica) Vizintin. Za izletništvo bo skrbel dosedanji odbornik Saverij Rožič. Vsem drugim izvoljenim v izvršni odbor so bile zaupane dolžnosti za ostale društvene dejavnosti. Nadzornemu odboru bo še vedno predsedovala Silva Stantič. Po porazdelitvi vseh funkcij se je odbor na seji lotil razpravljanja o dejavnostih, ki jih bo moralo društvo izvesti v času pred poletjem.
Upravni odbor je za letos vključil v program veliko pobud, zlasti izletov v zanimive kraje. Od 18. do 22. maja bo avtobus popeljal izletnike v Beograd z namenom, da bi počastili slovenskega letalca, goriškega rojaka Edvarda Rusjana, ki je tragično umrl pri Beogradu pred sto leti. Med potjo bo možnost ogleda tudi drugih zanimivih mest. Od 6. do 8. junija je v načrtu potovanje po Avstriji do Bavarske, do Obersalzberga in Kehlesteina, kjer v bližini na višini 1834 slovi Orlovo gnezdo, zelo obiskana turistična točka. To je zanimiv in privlačen izlet tudi zaradi naravnih lepot! Škoda pa je, da se je zanj prijavilo premalo oseb. Društvo upa, da se bodo ljubitelji lepih izletov odločili in se čim prej priglasili na tel. št. 0481-390688 (Saverij R.). Ne bo jim žal!
V programu, ki so ga društveni člani prejeli že v januarju, so navedeni še drugi izleti (npr. izlet v Zagreb, za piknik v Trst in Koper), srečanja in letovanja v okviru društvenih pobud. O vseh dejavnostih dobijo naši člani v slovenskih časopisih vsa obvestila in navodila. Zato so vabljeni, da se zanje pozanimajo. Prihodnji teden, od 16. maja dalje, je najbolj primeren čas, ko v vrtu na Kostanjevici pri Novi Gorici cvetijo znane vrtnice bur-bonke, ki si jih vsako leto hodi ogledovat veliko ljubiteljev naravnih lepot. Vrt na Kostanjevici predstavlja eno največjih zbirk burbonk v Evropi. Ne smemo zamuditi te priložnosti. Kraj je v naši bližini. Zato pohitite na Kostanjevico!
gorica - Predstavitev dela o Borojevicu
Knjiga o slavi in zatonu Soškega leva
Svetozar Borojevič - Med slavo in ponižanjem je naslov knjige, ki je pred kratkim izšla pri založbi Intelektualne storitve v Kopru. Kot pove že sam naslov, gre za delo, ki govori o generalu Borojeviču, vrhovnemu poveljniku avstroogrske soške armade, ki je branila dobršen del Posočja pred napadi italijanske vojske. Nedvomno gre za legendarno osebnost, saj velja Borojevič za enega osrednjih vojskovodij krvavega spopada v 1. svetovni vojni.
Njegova 5. Soška armada je bil pravi Babilon narodov, ver, kultur. Pod njegovim poveljstvom so se italijanskim napadalcem zoperstavili vojaki kar 21 narodov, tako da je njegova vojska v Posočju odsevala vso pisanost donavske monarhije. Zaradi strogosti v poveljevanju in vodenju vojnih operacij se je generala hrvaško-srbskega rodu oprijel vzdevek »Soški lev«. Kljub očitni premoči italijanske vojske je Borojevičeva armada skoraj dve le-
ti in pol dokaj uspešno branila svoje položaje na Soči in je oktobra 1917 ob pomoči Nemcev pregnala sovražnika do reke Piave. Po enem letu je Avstro-Ogrska razpadla in z njo njena vojska. Vsa slava, ki jo je general dosegel v vojnih letih, je čez noč usahnila. Avstrijski Nemci ga niso marali, ker je bil slovanskega rodu, južni Slovani pa so mu zamerili, da jih ni podprl pri njihovih naprezanjih in se je po vojni zatekel v Avstrijo. V največji bedi je umrl v Celovcu leta 1920. Avtor knjige je Miro Simčič, vnet raziskovalec in poznavalec zgodovinskih dogodkov iz prejšnjega stoletja. Knjiga vsebuje dokaj vesten opis vseh življenjskih etap slavnega generala, v zadnjih poglavjih pa avtor skuša najti odgovore, zakaj je bil tako hitro potisnjen v pozabo. Knjiga bo ob prisotnosti avtorja predstavljena v torek, 17. maja, ob 18. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. (vip)
V predstavi nastopajo Nikla Petruška Panizon, Luka Cimprič, Primož Forte in Romeo Grebenšek
foto ssg
Prehoditi življenje Ivana Cankarja s fragmenti njegovih dramskih in literarnih del, pisem, predavanj, ki odsevajo avtobiografske drobce, je zamisel, ki je vodila režiserja in avtorja priredbe ter montaže besedila najnovejše produkcije Slovenskega stalnega gledališča »Iv@n Cankar-Poln profil«.
Cankar je lahko izredno aktualen s svojimi sporočili o položaju umetnika v družbi, o vlogi gledališča, o potrebi po koherentni moralni drži, predvsem v kriznih časih. Miha Golob je o svojem avtorskem projektu povedal: »Idejo je dal pravzaprav Cankar sam. Njegovo delo in življenje sta praktično nerazdružljiva, ali pa recimo vsaj polna nekih stičnih točk, trenutkov, motivov ... Moram povedati, da tekst ni izmišljen, temveč skoraj v celoti prepisan iz različnih Cankarjevih del, pisem, predavanj, člankov, feljtonov, ... itd. Celotnega tekstovnega materiala se je nabralo za več kot 20 ur gledališkega dogajanja. Za eno mini Tv gledališko serijo o Cankarju. Naslov Ivan Cankar (poln profil) se navezuje na terminologijo facebook-a. In če poenostavim, kot upo-
rabnik facebook-a dosežeš poln profil, ko imaš veliko prijateljev. Ogromno prijateljev. Na drugi strani pa imamo Cankarja, ki ni imel prijateljev. Ki nima prijateljev, ali pa jih ima zelo malo. Poln profil je v povezavi s Cankarjem vsekakor mišljen v smislu življenjske in ustvarjalne moči, ki bi si zaslužila tako oznako.«
V predstavi zaživijo odlomki iz povesti Grešnik Lenart, iz pesniške zbirke Erotika, iz dram Za narodov blagor, Kralj na Betajno-vi, Pohujšanje v dolini Šentflori-janski, Lepa Vida, iz prvega predavanja v Trstu. V zaporedju prizorov vsak igralec odigra več vlog, saj se liki in njihova sporočila stalno menjujejo v neprekinjenem razvoju biografske niti. Vse vloge odigrajo člani stalnega jedra SSG Nikla Petruška Panizon, Luka Cimprič, Primož Forte in Romeo Grebenšek. Dramaturgijo je podpisal Krištof Dovjak, glasbo Vasko Atanasovski, kostume Nina Holc, video Žiga Divjak, luč pa je oblikoval Peter Korošic. Goriška ponovitev predstave, opremljena z italijanskimi nadnapisi, bo v torek, 17.maja, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici.
podgora - Danes v cerkvi šesti natečaj Bogomir in Mirko Špacapan
Zapelo bo 250 pevcev in pevk
Zaradi zelo velikega povpraševanja so na natečaj sprejeli kar osem zborov, ki prihajajo iz Italije, Slovenije in Avstrije
Združenje cerkvenih pevskih zborov Gorica in prosvetno društvo Pod-gora danes v podgorski župnijski cerkvi prirejata šesti natečaj cerkvenega zborovskega petja Bogomir in Mirko Špacapan. Prireditev postaja iz leta v leto bolj odmevna. Zaradi izredno velikega povpraševanja je bilo letos sprejetih na natečaj kar osem zborov iz treh držav, Slovenije, Italije in Avstrije; ti so župnijski mešani pevski zbor Šempeter, župnijski mešani pevski zbor Trnovo iz Ljubljane, mešani pevski zbor Jože Srebrnič iz Deskel, mešani pevski zbor Brezovica, cerkveni pevski zbor Železna Kapla z avstrijske Koroške, cerkveni pevski zbor Cecilija Kobal iz Škofje Loke, mešani pevski zbor župnije sv. Martina iz Velenja in mešani pevski zbor F. B. Sedej iz Števerjana. Vsak zbor bo imel na razpolago deset minut. Nekateri bodo peli »a cappella«, drugi pa ob spremljavi orgel. Skladbe, ki jih bodo izvajali, so primerne za sveto daritev skozi vse cerkveno leto, prednost pa je dana slovenskim avtorjem. Zbore bo
ocenjevala strokovna komisija, ki jo sestavljajo mag. prof. Ivan Florjanc, prof. Bogdan Kralj, pevovodja Peter Pirih, pevovodja Dario Bertinazzi in pevo-vodkinja Loredana Sajovic. Prvi trije uvrščeni zbori bodo prejeli denarno nagrado, in sicer 600, 400 oz. 200 evrov. Letos so se organizatorji odločili podeliti še posebno nagrado publike, v višini 300 evrov; prejel jo bo zbor, ki ga bo izbralo občinstvo. Vsi pevski sestavi pa bodo prejeli knjižni dar. Prireditev se bo pričela ob 16. uri z uvodnim nagovorom predsednika Združenja cerkvenih pevskih zborov-Gorica Daria Bertinazzija. Sledila bo predstavitev nastopajočih in tekmovanje. Nato se bo sestala strokovna komisija, ki bo razvrstila zbore po kakovostni lestvici. V pričakovanju na nagrajevanje bo na orgle igrala Eva Dolinšek. Po podelitvi priznanj pa bodo prvi trije zbori in zbor, ki bo prejel nagrado občinstva, odpeli vsak še po eno skladbo. Skratka, danes bomo priča res velikemu prazniku slovenskega petja.
Danes bo v Podgori nastopil tudi zbor Železna Kapla
Nedelja, 15. maja 2011
APrimorski
r	dnevnik
nedeljske teme
ob današnji obletnici avstrijske državne pogodbe
56 let čakanja na izpolnitev manjšinskih pravic
Ivan Lukan
Danes pred 56 leti, 15. maja 1955, je s podpisom Avstrijske državne pogodbe (ADP) Avstrija postala neodvisna država. Predvsem starejši prebivalci se še danes spomnijo odmevnega nastopa takratnega zveznega kanclerja Leopolda Figla, ko je po podpisu te mednarodne pogodbe v dunajskem Belvederu slovesno razglasil „Avstrija je svobodna!« (»Österreich ist frei!«).
S to svobodo je na novo nastala avstrijska država, t.i. Druga republika, prevzela tudi obveznosti do slovenske in hrvaške manjšine na Koroškem in Štajerskem oz. na Gradiščanskem, ki so zapisane v 7. členu te pogodbe, katere podpisnice so štiri velesile Velika Britanija, Francija, ZDA in tedanja Sovjetska zveza, sopodpisnica pogodbe pa je bila tudi Jugoslavija (slovenska in hrvaška manj-šinea, potek državne meje, itd.)
Pri pogajanjih za svobodno Avstrijo in ADP se je avstrijska stran vseskozi sklicevala tudi na aktivni prispevek, avstrijskih državljanov, predvsem koroških Slovencev, proti nacističnemu režimu - med drugim tudi na partizanski boj na južnem Koroškem, ki je bil edini resni oboroženi upor proti nacistični Nemčiji na sedanjem območju Avstrije.
Za podkrepitev teze, da je Avstrija bila prva žrtev nacističnega režima in ne agresorica, pa so avstrijski pogajalci na čelu s kanclerjem Figlom - v avstrijski pogajalski skupini pa je bil tudi kasnejši kancler Bruno Kreisky - navajali tudi pregon nad 300 slovenskih družin leta 1942 v koncentracijska taborišča v nemškem rajhu. Oddolžitev za ta krvav prispevek koroških Slovencev je bil 7. člen ADP, na katerega dokončno in dosledno izpolni-
tev čaka slovenska manjšina medtem že 56 let.
Dramatičen upad številčne moči koroških Slovencev
Tudi ob letošnji 56. obletnici podpisa Avstrijske državne pogodbe, s katero se je ponovno vzpostavila »neodvisna in demokratična Avstrija», v njenem 7. členu pa so koroškim Slovencem in gra-diščanskim Hrvatom zagotovljene neodtujljive pravice do lastnih organizacij, zborovanj in tiska v lastnem jeziku, do osnovnega pouka v slovenskem jeziku in do sorazmernega števila lastnih srednjih šol, do slovenskega uradnega jezika in dvojezičnih topografskih napisov na dvojezičnem ozemlju, do enakega upoštevanja v kulturnih, upravnih in sodnih ustanovah ter prepoved dejavnosti organizacij, ki merijo na to, da bi slovenskemu prebivalstvu odvzele njegov značaj in narodne pravice, ta mednarodna pogodba oz. njen 7. člen še vedno nista dosledno in v celoti izpolnjen. Manjšinske pravice, zapisane v 7. členu, so še vedno izpolnjene le v zametkih. V memorandumu, ki so ga predstavniki zvezne in deželne vlade ter zastopniki političnih organizacij koroških Slovencev podpisali 26. aprila letos v Celovcu, pa je namesto 800 krajev, ki bi leta 1955 morali dobiti dvojezične krajevne napise, ostalo le še 164.
Čeprav je dogovor o dvojezičnih tablah vse drugo kot uspeh za manjšino, tudi v luči najnovejših razsodb ustavnega sodišča, po katerih bi morali postaviti vsaj 273 dvojezičnih tabel, le-ta le daje upanje, da bo Avstrija še v letu 2011 Avstrija poravnala vsaj del dolgoletnega dolga na področju dvojezične topografije. Ostale točke dogovora, prav tako zajete v posebnem, 26. aprila v Celovcu slovesno
podpisanem memorandumu, pa še vedno niso jasno definirane in je upati, da si Avstrija ne bo spet pustila desetletja čas za njihovo dokončno ureditev. Toliko časa, da Slovencev ne bo več na Koroškem, kajti delež slovensko govorečega prebivalstva na Koroškem je od podpisa ADP dramatično upadel in še upada! Koroški Slovenci oz. njihovi politični predstavniki so v preteklosti vedno in neprestano opozarjali avstrijsko in mednarodno javnosti, da bistvena poglavja državne pogodbe še vedno niso uresničena. Opozarjali so na negativno tradicijo in zavlačevanje, še posebno pri urejanju problematike dvojezičnih topografskih napisov ter uradnega jezika (tudi v novem memorandumu), kar je v nasprotju z načeli pravne države. Tako skozi desetletja pri avstrijskih oblasteh ni bilo zaznati volje, da bi iz lastnih nagibov uresničile pravice, zagotovljene slovenski narodni skupnosti po ADP, prav tako od leta 2001 dalje jasne razsodbe avstrijskega ustavnega sodišča v zvezi z dvojezično topografijo in slovenščini kot dodatnem uradnem jeziku.
Slovenska manjšina in R Slovenija
Zato so politične organizacije koroških Slovencev vsa leta opozarjale tudi Republiko Slovenijo na njeno ter dolžnost (5. člen ustave), da kot sila za-ščitnica skrbi za varstvo slovenske narodne skupnosti na Koroškem ter Štajerskem in za dosledno izvajanje njenih zajamčenih pravic iz 7. člena ADP (ter iz drugih mednarodnih konvencij). Večkrat, predvsem NSKS, so koroški Slovenci zato tudi pozvali Republiko Slovenijo, da v soglasju s slovensko mednarodnopravno doktrino notificira nasledstvo glede ADP
in da kot sila zaščitnica poleg uporabe vseh diplomatskih sredstev za varstvo slovenske narodne skupnosti v odnosu do pristojnih avstrijskih oblasti po potrebi -in po zgledu Avstrije in Južnih Tirolcev - postavi trajne kršitve mednarodnopravno zajamčenih pravic slovenske narodne skupnosti tudi na dnevni red kake mednarodne organizacije ali ustanove.
Pogrom nad dvojezičnimi krajevnim tablami leta 1972
Najhujši napad na pravice koroških Slovencev, zajamčenih v 7. členu Avstrijske državne pododbe, se je zgodil s pogromom oz. nasilnem napadu nem-škonacionalnih in desničarskih sil na dvojezične krajevne table na južnem Koroškem leta 1972, ki je šel v zgodovino kot »Orstafelsturm« (vihar nad krajevnimi tablami). Kot je znano, so 20. septembra 1972 nasprotniki pravic slovenske narodne skupnosti ponoči podirali dvojezične napise po celi južni Koroški, potem ko je tedanja vlada socialdemokratskega kanclerja Bruna Kreiskega sklenila postavitev dvojezičnih krajevnih tabel v 205 krajih. Pri »Ortstafelsturmu« je šlo za sistematično organiziran napad oz. organizirano fizično nasilje nad dvojezičnimi tablami s posledico, da po nekaj dneh po celotnem dvojezičnem ozemlju ni več stala niti ena tabla z dvojezičnim napisom. Prišlo je tudi do številnih nasilnih dejanj in pretepov, kar so mediji in večinoma tudi koroška politika dolgo časa zatajili, deloma tudi zanikali. Tarče fizičnih napadov so bili tudi žandarmerija in policija ter pripadniki slovenske narodne skupnosti. Prav tako tedanji deželni glavar Hans Sima, ki je moral nekaj mesecev kasneje odstopiti - najprej kot predsednik koroških socialdemokratov (SPO) in nato še kot deželni glavar na Koroškem. Na koncu je pred nasiljem nemškona-cionalnih in skrajnih desničarskih sil na čelu s koroškim »Heimatdienstom» kapitulirala še dunajska zvezna vlada in koroška politika na čelu z novim deželnim glavarjem Leopoldom Wagnerjem (SPO).
1976: Nov zakon o narodnih skupinah
Dunajski parlament je nato leta 1976 sprejel Zakon o narodnih skupinah in leta 1977 uredbo o dvojezični topografiji, s katero so uvedli 25-odstotno klavzulo kot kriterij za postavitev dvojezičnih krajevnih tabel. Število dvojezičnih krajev so na ta način zmanjšali od 205 na samo še 91. Od teh so jih postavili le 71, tudi po zaslugi dosledne protimanjšinske politike leta 2008 v prometni nesreči preminulega koroškega deželnega glavarja in desničarskega populista Jorga Haiderja, pred katerim so desetletja klonile avstrijske vlade, in ki se je posmehoval pravni državi, ko je po Južnem Koroškem -tudi s pomočjo sedanjega deželnega glavarja Doerflerja - premikal krajevne table, samo da mu ni bilo treba uresničiti razsodbe ustavnega sodišča, ki jih je od leta 2001 dalje izsilil slovenski odvetnik Rudi Vouk. Tedaj je tudi padel 25-od-stotni prag za postavitev dvojezičnih krajevnih tabel, ki ga koroški Slovenci nikdar niso priznali. Ustavno sodišče je namreč določilo, da zadostuje 10-odstotni delež slovensko govorečega življa v enem kraju za postavitev dvojezične table.
Več (spodletelih) poskusov rešitve vprašanja dvojezičnih tabel
Po tej razsodbi ustavnega sodišča o dvojezični topografiji je avstrijska politika dvakrat, leta 2006 in leta 2008 poskušala to vprašanje rešiti z več ali manj restriktivnimi predlogi. Vsi so propadli. Prvi
leta 2006, ko je tedanji kancler Wolfgang Schüssel (Ljudska stranka - ÖVP) skupaj s t.i. konsenzno skupino predlagal ureditev vprašanja dvojezičnih krajevnih napisih s 158 tablami in odprtostno klavzulo, čeprav je slovenska manjšina zahtevala najmanj 394 krajev, drugi leta 2008, ko je socialdemokratski kancler Alfred Gusenbauer predlagal ustavni zakon s 163 tablami. Sklep v parlamentu je preprečila ljudska stranka.
V dogovoru o skupno 164 tablah z dne 26. aprila 2011 med avstrijsko zvezno vlado, koroške deželno vlado ter predstavniki političnih organizacij koroških Slovencev so zajete vse dosedanje razsodbe ustavnega sodišča o dvojezičnih tablah ter v celoti tudi uredba iz leta 1976, za vse ostale kraje pa je Dörfler izsilil 17,5-odstotni prag. Nov zakon o dvojezičnih tablah in uradnem jeziku, ki naj bi bil sprejet v ustavnem rangu, bo zvezna vlada predložila predvidoma sredi junija, v avstrijskem parlamentu pa naj bi bil sklenjen začetek julija letos. Zadnje korake k sprejetju zakona, katerega besedilo še ni na razpolago, v teh dneh ovira sklep o referendumu o dogovoru, katerega so na pogajanjih izsilili koroških svobodnjaki (FPK) na čelu z deželnim glavarjem Dörflerjem in predsednikom stranke FPK Uwejem Scheuchom.
Člen 7 tudi po dogovoru še ne bo izpolnjen!
Sedmi člen Avstrijske državne pogodbe pa po tudi po načrtovani zakonski ureditvi vprašanja topografije in uradnega jezika, še zdavnaj ne bo izpolnjen. Nekaj primerov: * V zvezi s pravico do lastnih organizacij zastopniške organizacije še vedno nimajo nobenih posebnih pristojnosti ali pravic, ki bi omogočale učinkovitejše zastopanje narodne skupnosti. * Vprašanje glede lastnih medijev in tiska za manjšino ni zadovoljivo urejeno, kajti brez finančne podpore iz Republike Slovenije bi izhajanje slovenskega časopisa na Koroškem ne bilo možno.
*	Na področju manjšinskega šolstva sicer prijave k dvojezičnemu pouku iz leta v leto razveseljivo naraščajo, hkrati pa tudi dramatično upada jezikovna kom-petenca mladih, prav tako slovenščina kot družinski jezik. Dodaten problem nastaja zaradi pomanjkanja dvojezičnih učiteljev in tudi dvojezičnost popoldanske oskrbe sploh ni urejena oz. je dejansko v veliki večini primerov ni. Otroške vrtce pa je treba danes prištevati pojmu „osnovni pouk« v smislu drugega odstavka člena 7. in bi morale biti možne prijave k dvojezični vzgoji v otroškem vrtcu. * V zadevi uradnega jezka razsodba Ustavnega sodišča o uradnem jeziku iz leta 2000 še vedno ni povsod uresničena in je se pojavljajo celo prizadevanja za novo omejitev te pravice (tudi v memorandumu od 26. aprila 2011). * Slovenščina je sicer pripuščena kot sodni jezik pred okrajnimi sodišči v Pliberku, Železni Ka-pli in Borovljah, nadalje pred deželnim sodiščem v Celovcu, vendar ni zagotovljeno, da sodnik obvlada slovenščino. Vsekakor obstoječa ureditev na sodnem področju ne ustreza 7. členu ADP, zlasti teritorialno ne. * Pri pravici do dvojezične topografije ne gre samo za krajevne table, temveč, kot je zapisano v členu 7, za „označbe topografskega značaja», kar je bistveno več (kažipoti, cestnah imena, zemljiška knjiga, itd.
*	Glede udeležbe v kulturnih ustanovah pod enakimi pogoji (4. odstavek 7. člena ADP) je izrazit primer neenakega obravnavanja slovenska Glasbena šola, ki v primerjavi z nemško deželno glasbeno šolo prejema podporo, ki je na šolarja kar štirikrat nižja.
*	Določilo o prepovedi organizacij, ki delujejo proti slovenski manjšini na Koroškem in na Štajerskem oz. proti hrvaški manjšini na Gradiščanskem (5. odstavek 7. člena ADP), pa se kljub tako jasnemu besedilu še nikoli ni uporabljalo ...
14
Nedelja, 15. maja 2011
RADIO IN TV SPORED ZA DANES
/
Osnovno šolo v Dolini so 24. aprila 1977 poimenovali po pisatelju Pre-žihovem Vorancu. V zamejstvu nosi ime istega pisatelja še šola v Doberdobu. V Sloveniji pa je še pet takih šol: v Ljubljani, na Ravnah, na Jesenicah, v Bistrici pri Lendavi in v Mariboru. Vsako leto se Prežihove šole srečujejo.
Prvo Prežihovo srečanje je bilo že leta 1970, in sicer v Ravnah na Koroškem, torej blizu Vorančevih rojstnih Kotelj. Vendar to srečanje ni imelo takoj nadaljevanja. Vsakoletna srečanja potekajo od leta 1978 naprej.
V Dolini so bila Prežihova srečanja v letih 1983, 1989, 1997 in 2004, ki so ga poimenovali Solzice 2004. Letošnje bo torej 5. in nosi ime Na gorici na placu.
Šola, ki je v vlogi gostitelja, pripravi dvodnevni program, saj se srečanja odvijajo dva dni na koncu meseca maja. Obiskovalci imajo takrat možnost, da si ogledajo in spoznajo tipične kraje in navade gostiteljev. Srečanje nudi otrokom možnost, da gradijo nova prijateljstva, saj srečajo na cilju prijatelja, pri katerem bodo prespali in jih bo spremljal v času bivanja. Seveda se gre tudi za izkušnjo, ko otroci že od majhnih nog poskusijo potovanje brez spremstva staršev.
Organizacija takega srečanja zahteva velik trud in organizacijski odbor se sestaja več kot pol leta. V Dolini skrbijo letos za organizacijo učno osebje dolinske osnovne šole in vrtca, starši, domače društvo Valentin Vodnik, Majenca in občinska uprava.
Ampak tudi priprava na srečanje kot obiskovalec, torej brez organizacijskih dolžnosti, ki jih nosi gostitelj, je naporna.
Prvi dan srečanja je ponavadi najbolj napet. Med otroki se rojevajo prvi stiki, spremljevalci, se pravi učitelji in ravnatelji, morajo skrbeti za formalne zadeve: pozdrav, govor. Najlepši trenutek pa je kulturni program, ki se vedno odvija prvi dan. Takrat se vsaka šola predstavi s kratkim nastopom: petje, ples, igrica. Otroci vložijo veliko truda v nastop, saj bi radi pokazali svojim vrstnikom, kako so pridni in spretni.
Drugi dan srečanja je bolj sproščenega značaja. Formalnosti so za odrasle mimo, sramežljivost otrok pa je že pozabljena. Tako je v jutranjih urah na vrsti še kak kratek izlet in piknik pred odhodom.
Intervjuji bivših Prežihovcev dokazujejo priljubljenost tega srečanja, saj taka izkušnja pusti vsakemu Prežihovcu cel kup neizbrisnih spominov. Zanimivo je, da so nekateri občutki vdeležencev zelo podobni, drugi pa obratni.
Marsikaj bi se lahko izvedelo od vsakega Prežihovca in ne bi več zadostovala le stran na časopisu. Zato dodajam poleg intervjujev tudi kratke misli in anekdote, ki jih Prežihovci še vedno nosijo v srcu.
Na gorici na placu
OSNOVNA SOLA DOLINA -
PREŽIHO SREČAN
20.-21. maja v Do
Veseli smo prežjhoVcj,
KO SNIDEMO SE Ml KO V ROKE SPET SJ SEŽEMO,
brezskrbno pesem zadonj. od trsta do prekmurja,
PREŽJHOV ROD ŽJVJ, NABJRA SJ SOLZJCE
ZA Vse prihodnje dnj.
ZUČENCJ JN učjTeljj PODAJMO SJ ROKE,
saj Vsem NAM V prsjh bjje prežjhoVsko srce.
VESELJ MJ PREŽJHOVCJ POZDRAVIMO BRATSKO SE, DA KMALUSPETPRŠLO BJ PRHODNJE SREČANJE.
Dolina 2004
/
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 15. maja 2011
15
MAČKOLJE
VO JE
lini

no se spomnim Prežihovega srečanja v
t. ko sem obiskovala 5. razred osnovne
0	smo prišli na šolo, so nas zelo dobro
1	ta vehk kontrast ogromne hladne šole mh jud, v■nji.Navajena sem bila dolin-inetoplesolein takrat meje kar prese-
akoje bila ta sola ogromna in hladna s
i visokimi marmornatimi stenami na ^ v nji tako prijazne učiteljice in učenci prejeli ,n pogostili. Spomnim se prijet-;hoda po centru Ljubljane v popoldan' urah, z okusnim sladoledom po »vju m prvi ogled spomenika Franceta i. Spomnim se tudi gledališča, vkate-nastopali v večernih urah. Vnotranjo-take lepe dolge žametne zavese rdeče
■ebre zlate barve. Spomnim se, da nas
zelo dobro sprejela in nam veliko plo-1 Predstavili smo se kot zamejski Slo-i smo preko naše gledališke točke
zameJstvo s svojimi zemljepisnimi mi, zanimivostmi. Predstavili smo ku-ed.sc.no našega okolja ter naše šege
N.kakor seveda pa nismo mogli po-
naso bogato jezikovno dediščino smo svoje okolje in snovali celotno > točko v raznih narečjih iz Brega s slovenskem jeziku, da bi lahko Lju-i in ostali Sloveniji pokazali, da smo
: zamejski Slovenci, ponosni vsega
ar imamo in kar smo pridobili.
MaddalenaMu


v
h
SE
SAMUELA BALDI
MONIKA ZERIALI, letnik 1982
1.	Prežihovo srečanje predstavlja možnost grajenja novih prijateljstev "brez meja".
2.	Kot otrok sem vedno rada nastopala, pela in plesala, ker sem vedno bila odprtega značaja. A bala sem se, kam me bodo dali spat.
3.	Udeležila sem se dveh srečanj: šla sem na Ravne na Koroškem in gostila sem deklico v Dolini.
4.	Najraje se spominjam srečanja v Dolini, ker sem pač bila doma, saj sem zelo vezana na družino. Deklica, ki je prišla k meni, je bila zelo prijazna. Z mamo sva veliko razmišljali, kaj bi ji lahko podarila in na koncu je deklica odšla s polno torbo spominčkov. Razmišljali sva tudi, kaj bi ji skuhali, da bi rada jedla. Enako se dogaja sedaj mojemu sinu, saj je tudi on mali Prežihovec in skupaj tuhtava darilo in meni. Mislim, da se bom kar odločila za klasičnega, in sicer kar imajo otroci najrajši: pohano meso in pomfri.
5.	Deklica, ki je prišla v Dolino se je imenovala Nataša. Mislim, da je bila iz Ljubljane. Dopisovali sva si kar 7-8 let. Tudi ona mi je prinesla nekaj darilc: flomastre in ročno kvačkano torbico.
6.	Nisem imela težav s sporazumevanjem.
7.	Ko sem bila na Ravnah, me je gospa poskusila malo potolažiti s kako meni domačo hrano in skuhala mi je špagete. A namesto paradižnika je kot omako ponudila kečap. Težko sem požirala, ker ni bilo prav nič okusno.
8.	Uprizorili smo igrico Solzice in imela sem moško vlogo. Igrala sem Prežihovega Voranca. Na koncu sem kot mali Voranc nesla mami šopek solzic, le da so bile moje solzice ogromne in iz penaste gume. S to igrico smo nato še velikokrat nastopali.
9.	Himno se spomnim v glavnem celo, saj jo ponavljam s sinom.
10.	Zelo sem zadovoljna, ker bo sin gostil dva fantka in z njim doživljam, kar sem jaz pred leti. Tudi on je ves neučakan kot sem bila jaz in veliko me sprašuje ter se pogovarjava o srečanju.
11.	Tako srečanje in take stike dajte obdržati, ker vas bodo spremljali za celo življenje.
1.	Srečanje je bilo takrat nova in zdaj nepozabna izkušnja.
2.	Ja, ker smo vedno imeli nastop in predstave, ki smo pripravljali, so bile vedno lepe.
3.	1989 - 1. razred: Dolina
1990	- 2. razred: Doberdob
1991	- 3. razred: Ljubljana
1992	- 4. razred: Jesenice
1993	- 5. razred: Ravne na Koroškem
4.	Tisto iz Jesenic, ker je bila družina zelo prijazna in igrica, ki smo jo igrali mi je bila posebno všeč.
5.	Ne spomnim se več njihovih imen.
6.	V glavnem smo se dobro razumeli, malo težav z narečjem pa sem imela le v Ljubljani.
7.	Nekje je bila večerja bolj skromna in spomnim se, da sem bila potem še kar lačna.
8.	Najbolj mi je ostala v spominu igrica, ki smo jo igrali v Jesenicah: Čarovnice, po knjigi britanskega pisatelja Roalda Dahla. Vsi, deklice in dečki, smo bili oblečeni kot prave gospe, imeli smo lasuljo, pod njo hlačne nogavice, da bi zgledali plešasti, klobuk, torbico in čevlje s peto. Seveda smo imeli obilo šminke in namazane nohte. Na koncu pa smo, zato da bi prikazali eksplozijo, uporabili petardo, ki je celo raznesla pepelnik. Šola, ki je igrala za nami je nastopala bosa in okregali so nas, kaj smo naredili, ker jih je nekaj bodlo.
Tudi svoje prve igrice ne morem pozabiti. Nastopali smo v gledališču v Boljuncu in se predstavili z igrico o vrtnici. Jaz sem igrala vijolico. Vsebine se natančno ne spomnim, saj je bil to moj prvi nastop in bila sem zelo napeta.
9.	Spomnim se skoraj celo himno, ker mi je bila zelo všeč!
10.	Najlepše mi je bilo v Jesenicah in Doberdobu. V lepem spominu mi je ostalo tudi srečanje v Dolini, ker je bilo vreme zelo lepo in smo piknik priredili na dvorišču za šolo. Lepo je bilo videti tako številno otrok na našem dvorišču.
11.	Živjo Prežihovci!! Udeležite se srečanj, ker so bila zares nepozabna.
Men		
i—	\	
1.	Kaj ti je pomenilo in kaj ti pomeni Prežihovo srečanje?
2.	Si se ga rad/a udeleževal/a in pripravljal/a nanj? Zakaj?
3.	Kje si bil/a na Prežihovem srečanju in katerega leta?
4.	Katero srečanje ti je najbolj ostalo v spominu? Zakaj?
5.	Se še spomniš ime svojega Prežihovega prijatelja in si še v kontaktu z njim?
6.	Sta se dobro sporazumela ali je včasih ponagajal dialekt?
7.	Si kot otrok občutil/a drugačne navade (npr. v hrani)?
8.	Se spomniš katerega nastopa?
9.	Kaj pa Himno?
10.	Bi še kaj dodal/a? Kako anekdoto ali komentar?
11.	Kaj bi rad/a povedal/a vsem svojim Prežihovim bratom in sestram?
ALEN SANCIN, letnik 1991
NEJA MARTINI, letnik 1995
1.	Zame je bilo Prežihovo srečanje priložnost, da sem odpotoval iz vsakdana in obenem spoznal meni oddaljene kraje.
2.	Rad sem se ga udeleževal, ni pa mi ugajalo pripravljanje na nastop. Nikoli nisem rad igral v gledaliških predstavah.
3.	Udeležil sem se dveh srečanj: leta 2000 na Jesenicah in 2001 v Mariboru.
4.	Spomini se prepletajo, zato ne vem točno, h kateremu srečanju spadajo.
5.	Žal se ne spomnim imen svojih prežihovskih prijateljev, s časom sem ju pozabil.
6.	Spominjam se, da smo se vedno dobro sporazumeli in si tudi ponagajali.
7.	Ne, vedno sem se prilagajal brez večjih problemov.
8.	Ne spominjam se, na katerem srečanju je bilo, spominjam se samo, da smo bili oblečeni v viteze in na glavi smo imeli čelade iz kartonov panetona. Obleke pa so bile iz žakljev kave.
9.	Od Trsta do Prekmurja, Prežihov rod živi, nabira si solzice,
za vse prihodnje dni ...
10.	Spominjam se, da sva s sošolcem spala pri istem prijatelju. Skakali smo in se v igri tepli na postelji z vodno blazino, dokler ni ta začela puščati . !!!
11.	Naj se udeležijo čimveč srečanj, saj so enkratni dogodki, in naj čimveč nagajajo, tako ko bodo odrasli, se bodo lahko s prijatelji na ta račun smejali in hecali.
1.	Prežihovo srečanje je bilo zame res lepa izkušnja, ker mi je dalo možnost dobiti nove prijatelje.
2.	Zelo rada sem se ga udeleževala, čeprav le dve leti. Lepo mi je bilo spoznavati sovrstnike iz raznih predelov Slovenije.
3.	Dolina - 2004, Doberdob - 2005
4.	Najbolj mi je bilo všeč v Dolini, ker smo vse sami organizirali in imeli goste pri nas doma.
5.	Deklica je bila Evalina, deček pa Filip. Z Evalino sva si pošiljali razglednice, zdaj pa ne več.
6.	Evalino sem včasih težko razumela, ker je uporabljala angleške besede.
7.	Tega problema nisem imela, saj sem bila blizu doma.
8.	Spominjam se, ko sem bila sveča in sem morala nekaj zakričati, a sem bila brez glasu. ^^ ^ne posebnosti
9.	Še vedno se spomnim celo besedilo.
10.	Sprehajali smo se po Trstu in hodili proti centru. Med potjo je nekdo padel v morje.
11.	Želim vam še veliko Prežihovih srečanj.
se spominjam ob priliki izvedbe enega srečanja; mislim, da v Lendavi. M. K. je ugotovil, da imajo tam velika polja krompirja. Zato je doma na njivi ulovil par krompirjevih hroščev v škatlico, jih vzel s seboj na Prežihovo srečanje in jih na enem poliu izpustil.
Odhod proti Mariboru 2001
Dolina 1997
16
Nedelja, 15. maja 2011
RADIO IN TV SPORED ZA DANES
Če je rodnost prevelika, plodove redčimo in jih pustimo na drevesu le toliko, kot jih drevo lahko prehrani brez negativnih posledic za pridelek v naslednjem letu. Z redčenjem se bodo plodovi primerno razvili in dobili boljši okus.
/
V TEM ČASU AKTUALNO OPRAVILO
Dopolnilno gnojenje sadnega drevja
Svetovalna služba Kmečke zveze v sodelovanju z ZKB
tečaj
Za uporabnike
toksičnih
sredstev
Kmečka zveza obvešča člane, da prireja, skladno s tem kar določa obstoječa zakonodaja, dvanajsturni tečaj za pridobitev potrdila (patentino) za nakup in uporabo fitofarmacevtskih sredstev, ki so na etiketah uvrščena kot zelo toksična, toksična in škodljiva.
Istočasno zveza prireja istonamenski 8 urni tečaj za tiste, ki sicer imajo omenjeno potrdilo, a se jim po petih letih izteka rok veljavnosti in ga zato morajo obnoviti.
Ob koncu želi zveza poudariti, da je potreba po potrdilu iz leta v leto večja, ker raste število sredstev, uvrščenih med zgoraj omenjene skupine. Med te spada na primer Mankozeb, ki je bil do nedavnega uvrščen med razdražljiva srestva, za nakup katerih ni potrebno potrdilo, danes pa spada med škodljiva.
Zveza vabi vse interesente, da se čimprej prijavijo na tečaj na njenem sedežu v ulici Cicerone 8, ali to storijo telefonsko na številki 040-362941.
Pri sadnem drevju poznamo osnovno in dopolnilno gnojenje, ki sta med seboj časovno ločena. Sadno drevje potrebuje največ hranilnih snovi spomladi, ko začne brsteti ter ko se razvijajo plodovi. Da bi zadostili potrebam rastlin, smo opravili osnovno gnojenje. S tem smo zagotovili sadnemu drevju v času brstenja dovolj hranilnih snovi.
V mesecu aprilu in maju pa dopolnilno gnojimo z lahko topnimi dušičnimi gnojili in majhnimi količinami fosfora in kalija. V tem času lahko že ocenimo pridelek in na osnovi tega določimo odmerke na površino nasada ali za posamezno drevo. Odmerki so določeni za drevesa v rodnosti in z srednjimi pridelki ter razdeljeni po sadnih vrstah. O načinu nanašanja gnojil smo tudi že pisali, zato ga bomo le bežno omenili. Ne bomo seveda gnojili rastlin, ki imajo bujno rast in nizko rodnost.
Spodaj navedeni odmerki gnojil se nanašajo na 1.000 m2 sadovnjaka. Jablane in hruške: nimajo večjih zahtev, dovolj je, če gnojimo z 8-14 kg dušika, 3-5 kg fosfora in 12-15 kg kalija. To lahko dosežemo z uporabo 25-45 kg amonijevega sulfata, 10-20 kg superfosfata in 25-30 kg kalijevega sulfata. Gnojili bomo v brazde v nasadih kjer so rastline strnjene, za posamezno rastoče rastline pa bomo gnojili tako, da bomo izkopali ob obodu krošnje do 15 cm globoki jarek, v katerega natrosimo gnojilo. V nestrnjenih nasadih je primerno gnojenje v luknje. Luknje naredimo ob obodu krošnje (4-6 na m2), globina lukenj pa je odvisna od globine korenin. Marelice: nimajo velikih hranilnih zahtev. Zimsko gnojenje v glavnem zadosti tem
zahtevam. Le ob obilnem pridelku bomo gnojili posamezno drevo z 100-200 gr kalijevega nitrata ali 200-400 gr mešanega gnojila 12-6-18. Če je rodnost prevelika, plodove redčimo in jih pustimo na drevesu le toliko, kot jih drevo lahko prehrani brez negativnih posledic za pridelek v naslednjem letu. Z redčenjem se bodo plodovi primerno razvili in dobili boljši okus. Slive: ne potrebujejo, ob skrbno opravljenem zimskem ali zgodnje pomladanskem gnojenju, dodatnih hranil. Breskve in nektarinke: hranilnim zahtevam teh sadnih vrst bomo zadostili z 200-400 gr mešanega gnojila 12-6-18 za posamezno drevo. Ob koncu meseca maja bomo ob previsoki rodnosti redčili plodove. Češnje: če nismo gnojili jeseni, bomo to storili v tem mesecu z mešanim gnojilom 24-8-16 v odmerku 600-700 gr za posamezno drevo. Oljke: to sadno vrsto bomo gnojili z dušikom v sledečih odmerkih za posamezno rastlino:
za drevesa stara 2 leti 300-400 gr amonijevega nitrata;
za drevesa stara 3 leta 500-700 gr istega gojila;
za drevesa stara 4 leta 700-800 gr istega gnojila;
za drevesa v rodnosti pa 1000-1100 gr tega gnojila za vsakih 10 kg obranih plodov.
Če opazimo na rastlinah vseh navedenih sort znake pomanjkanja mikroelementov, škropimo rastline s primerno količino potrebnih hranil. Pri oljki je najpomembnejši mikroelement bor, ki ga rastlina potrebuje predvsem pri oploditvi.
aktualno
Škoda po suši na travnikih in pašnikih
Kmečka zveza sledi z zaskrbljenostjo vremenskemu poteku, ki ga spremlja dolga odsotnost padavin. Sušno vreme zaenkrat še ni prizadelo žlahtnih kultur, med njimi trte in oljke, upočasnila pa se je rast trave na travno pašniških površinah. Iz ogledov številnih travnikov in na osnovi ocene rejcev je svetovalna služba Kmečke zveze ugotovila, da bo prvi odkos količinsko za 60-70% nižji kot bi bil ob ugodnejših vremenskih razmerah. Poleg količine je močno prizadeta tudi kakovost trave predvsem vsled manjše vsebnosti beljakovin in vitaminov.
Svetovalna služba je mnenja, da bi bila, glede na stanje travnikov, najboljša izbira čim prejšnji odkos. Kakovost mrve bo sicer skromna, a zgodnji odkos bo omogočil ruši, da doseže ob želenih boljših rastnih razmerah, v obdobju, ki nas loči od poletja, primerno rast za drugi odkos. Slednji bi moral biti tako po količini kot kakovosti boljši od prvega in bi vsaj deloma vrnil to, kar je sušna pomlad vzela rejcem. Ob upoštevanju hude škode, ki je že doslej prizadela rejce, je Kmečka zveza že izpostavila ta problem pristojnim oblastem, da se najdejo sredstva za odgovarjajočo odškodnino.
Glede agronomskih posegov pa svetovalna služba Kmečke zveze opozarja na koristnost zgodnjega pomladanskega gnojenja z mineralnimi gnojili, ki ima več pozitivnih učinkov, med katerimi je tudi večja odpornost travne ruše proti suši ter povečanje hranilne in energetske vrednosti krme. Rejec, ki je svoje travniške površine pognojil z omenjenimi gnojili, bo na svojih travnikih imel več mrve in boljše kakovosti. Letošnja pomladanska suša nas bo prepričala, da so stroški za gnojenje poplačani s povečanim odkosom travniškega sena, tako s prvim bogatejšim odkosom, kot z dejstvom, da je na revnih travniških površinah možen po navadi le en odkos, na gnojenih, bogatejših, pa dva.
Svetovalna služba KZ v sodelovanju z ZKB
strokovni nasveti
Cvetenje oljke
Cvetenje oljke predstavlja zelo pomembno fiziološko fazo te sadne vrste. V naših krajih cvetenje oljke poteka približno v drugi polovici maja do začetka junija. Zato je dobro upoštevati nekatere nasvete o pravilnih ukrepih v tem času, da bomo imeli čim boljši pridelek.
Za oljko je značilno, da obilno cveti, do 500.000 cvetov na rastlino. Le iz 1 do 2 % cvetov pa se razvijejo zreli plodovi. To je za oljko normalno in je tudi odvisno od veliko dejavnikov. V primeru dežja ali nizkih temperatur med cvetenjem se ta odstotek zmanjša.
Oljka je delno samooplodna vrsta. Belica je na primer samooplodna sorta, pa čeprav se bolje oplodi, če v bližini gojimo kako drugo sorto. Večina toskanskih sort, ki jih pri nas gojimo, pa so samoneoplodne. Da se izognemo slabi proizvodnji sa-moneoplodnih sort, zasadimo v oljčni nasad mešane sorte. Važno je tudi, da med sortami izberemo kako sorto, ki proizvaja veliko cvetnega prahu, kot na primer sorta pendolino. Slednjo moramo ob sajenju primerno porazdeliti po oljčnem nasadu, upoštevajoč smer vetra. Na vsakih 20 dreves posadimo 1 ali 2 oljki sorte pendolino.
Oljka je vetrocvetna rastlina, to se pravi, da se opraši s pomočjo vetra. Čebele pri tem nimajo nobene vloge. Prav zaradi tega oljka proizvaja veliko cvetnega prahu, ki je zelo lahek tako, da ga veter lahko odnaša. Cvetni prah oljke je zelo droben in suh. Cvetovi oljke so drobni, beli, skoraj neopazni in brez posebnega vonja, saj ni treba, da z vonjem in velikostjo privlačijo čebele.
Da oljka dobro cveti, je odvisno bodisi od sorte, kot tudi od vremenskih in gojitvenih pogojev. Stalno moramo ohranjati oljke v dobrem stanju, moramo pravilno obrezovati in gnojiti. Če je pred cvetenjem dolgotrajna suša, se lahko oplojevanje zmanjša. V skrajnem primeru moramo zalivati. Dobro je, če pred cvetenjem travo pod oljkami pokosimo, pod mladimi oljkami pa obdelamo. Trava namreč jemlje oljki vodo in hranilne snovi, ki so oljki v tem času še posebno potrebni.
Približno teden pred cvetenjem je dobro, da pognojimo z dušikom. Na ta način povečamo oplojevanje oljk. Uporabimo približno 450 gramov amonijevega sulfata ali 200 gramov uree na srednje veliko rastlino. Za mlade, komaj posajene rastline uporabimo polovični odmerek. Namesto umetnih gnojil lahko uporabljamo tudi kokošji gnoj in druga gnojila, ki vsebujejo dušik.
Namesto klasičnega gnojenja lahko opravimo listno gnojenje, pri katerem gnojilo raztopimo v vodi in z njim škropimo rastline. Na ta način rastlina sprejema hranilne snovi preko listnih rež in ne preko korenin, kot pri klasičnem gnojenju. To je hitreje in bolj učinkovito. Najboljši uspeh dosežemo, če škropimo v oblačnem in ne prevročem ali suhem vremenu. V takih okoliščinah so namreč listne reže bolj odprte. Ob suhem, vročem in sončnem vremenu pa se listne reže zaprejo, da ne bi rastlina izgubila preveč tekočine. Po škropljenju vsaj 6 ur ne sme deževati. Listno gnojimo z dušikom tudi v primeru dolgotrajnega deževja, ko dež preveč izpere dušik iz tal. Z listnim gnojenjem ukrepamo tudi po toči, če je bila pred cvetenjem dolgotrajna suša ali pa v primeru splošne oslabelosti drevesa z namenom, da se po škodi rastlina čim prej opomore. Najbolj pogosto uporabljamo ureo, ker je najbolj topljiva in poceni, v odmerku 30 gr na 10 litrov vode. Paziti moramo, da ne presežemo tega odstotka, saj je urea zelo koncentrirana in bi lahko povzročila ožige. Lahko uporabljamo tudi ostale pripravke na podlagi dušika. Listno gnojenje z dušikom je izreden ukrep za takojšnjo reakcijo. Gnojenje preko korenin ostaja še vedno glavno gnojenje v letu.
Pred cvetenjem oljke je koristno tudi škropljenje z borom. Rahlo pomanjkanje bora nekoliko zniža oplojevanje in torej proizvodnjo plodov. V naših krajih je razširjeno rahlo pomanjkanje bora, saj je slednje povezano tudi z vsebnostjo kalcija v tleh. Znaki hujšega pomanjkanja bora so zmanjšan pridelek, porumenelost in po-sušitev končnega dela listov in pa končni listi, ki rastejo zelo blizu tako, da ustvarijo podobo rozete. Ob še hujšem pomanjkanju listi odpadejo. Včasih opazimo tudi tipični znak t.i. »opičja glava«, zadnji del plodova se posuši in plod nekako spominja na glavo opice. Ob suši se znaki pomanjkanja bora še povečajo.
Da točneje ugotovimo, ali v oljčniku primanjkuje bor, lahko opravimo listno analizo. To se izplača le v primeru večjih oljčnih površin. V manjših nasadih je vsekakor priporočljivo listno gnojenje v času, preden se odprejo cvetovi. V prodaji obstajajo razni pripravki, ki vsebujejo bor za listno gnojenje. Zelo važno je, da se strogo držimo odmerkov navedenih na konfekciji. V primeru bora je namreč zelo lahko priti iz situacije pomanjkanja v presežek bora, kar tudi zelo škodi rastlini in pridelku.
Če pa je pomanjkanje kronično, kar lahko opazimo tudi s talno analizo, lahko vsake 2-3 leta klasično gnojimo z borom. Raztrosimo ga skupaj z drugimi gnojili in jih za kakih 10 cm globoko vdelamo v tla. Obstajajo tudi pripravki, ki jih uporabljamo za listno gnojenje in ki vsebujejo bodisi dušik, kot tudi bor.
Magda Šturman
/
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 15. maja 2011
17
Na slikah; pod naslovom Karl von Habsburg podeljuje nagrado Petru Meierju-Bergfieldu, desno Reihardt Olt; spodaj, predsednik združenja Midas Toni Ebner podeljuje nagrado Jeanette Bjorkquist; desno Luis Durnwalder.
REDNI LETNI OBČNI ZBOR ZVEZE MANJSINSKIH DNEVNIKOV MIDAS
Novinarski nagradi letos v Nemči o in na Finsko
Bojan Brezigar
VBocnu je v petek in včeraj potekal letni občni zbor zveze manjšinskih dnevnikov MIDAS. Udeležili so se ga predstavniki 24 včlanjenih dnevnikov, nekateri, predvsem iz Katalonije in Švedske, v zastopstvu več dnevnikov.
Kot običajno, je bila osrednja točka tega srečanja podelitev novinarskih nagrad. Nagrado Otto Von Habsburg, ki jo združenje vsako leto podeljuje novinarjem dnevnikov v jezikih večine za poročanje o manjšinah, je letos prejel novinar nemškega dnevnika Rheinis-her Merkur Peter Meier-Bergfield (iz-rpčil jeo je sin obolelega Otta vopn Habsburga Franz), nagrado MIDAS, ki jo združenje podeljuje novinarjem manjšinskih dnevnikov za poročanje o drugih manjšinah v Evropi, pa je prejela novinarka švedskega dnevnika na Finskem Hufvudstadsbladet Jeanette Bjorkquist.
Letošnjo nagrado Otto Von Habsburg je, kot rečeno, prejel nemški novinar, publicist in pisatelj Peter MeierBergfeld. Gre za človeka, ki se je v svoji dolgoletni karieri večkrat aktivno angažiral za narodne in etnične manjšine, sicer pa je njegovo delo vseskozi prepredeno z zavzetostjo za uveljavljanje človekovih pravic, za demokracijo in za vladavino prava. Reinhardt Olt, novinar nemškega dnevnika Frankfurter Allgemeine Zeitung in prvi prejemnik nagrade Otto von Habsburg, sicer predlagatelj nagrade Meier-Berg-feldu, je o nagrajencu spregovoril v su-perlativih in omenil nekaj njegovih zapisov, ki so ga še posebej prevzeli. Pisal je o dunajski konferenci o človekovih pravic, objavil je kritični prikaz evropskega centra za boj proti rasizmu in ksenofobiji, pisal je o manjšinah v Sloveniji in na Hrvaškem, med drugim je pisal tudi o vlogi devinskega Zavoda združenega sveta za sodelovanje med narodi. Pomemben pa je bil njegov oris dela dolgoletnega južnotirolskega odbornika za kulturo Antona Zeglerja, ki je to mesto zasedal celih 29 let in je gotovo med najzaslužnejšimi za sedanji
status nemškega jezika v bocenski pokrajini. Meier-Bergfelds je pisal še o težavah majhne protestantske cerkve v Avstriji, veliko pa je prispeval tudi k poznavanju tržaškega pisatelja Claudia Magrisa v nemškem jezikovnem prostoru.
Peter Meier-Bergfeld je sedaj dopisnik nemškega dnevnika Rheinisher Merkur za Avstrijo in jugovzhodno Evropo, poleg tega poučuje na univerzi v Gradcu. Je avtor številnih knjig in je prejel državno avstrijsko odlikovanje ter odlikovanje zvezne dežele Štajerske.
Jeanette Björkquist je že 12 let zaposlena pri osrednjem švedskem dnevniku na Finskem; Hufvudstadsbladet, ki izhaja v Helsinkih, namenja veliko pozornost dogajanjem v Evropi in v svetu, kot manjšinski dnevnik pa je še zlasti zainteresiran za vprašanja, ki zadevajo manjšine. Björkquistova je ključna novinarka za pokrivanje tega področja; s svojo več kot 20-letno novinarsko izkušnjo obvlada to tematiko, ki jo je spoznala tudi s številnimi potovanji v tujino, vse do Gruzije in Afganistana.
Nagrado Midas pa si je prislužila predvsem z izredno pomembno reportažo, ki jo je izvedla lansko leto. Pisala je o romunskih Romih, ki beračijo po helsinških ulicah. Šest tednov jim je skupaj s fotografom Niklasom Mel-tiom sledila, poskušala je razumeti, kdo so, odkod prihajajo, kako razmišljajo in v kaj verjamejo. Za to reportažo je že prejela mednarodno nagrado Evropske komisije za novinarstvo o diskriminaciji pa tudi finsko nagrado na podobnem natečaju.
Sicer pa se je zasedanje začelo s posegom pokrajinskega odbornika, La-dinca Floriana Mussnerja, ki je spregovoril predvsem o pomenu rabe manjšinskih jezikov. »Ne zadostuje, da imamo šole in morda celo stolico na univerzi, ljudje morajo uporabljati jezik v vsakodnevnem življenju,« je dejal in poudaril, da imajo pri trem dnevniki nezamenljivo vlogo, ker s svojim vsakodnevnim prinašanjem jezika v družine razvijajo krepitev identitete neke skupnosti. Dnevniki so sredstvo, ki »daje
glas manjšinam« in jim omogoča neko prihodnost.
Južnotirolski evropski poslanec Herbert Dorfmann pa je govoril predvsem o Lizbonski pogodbi in o vlogi,ki jo ime ta pogodba za manjšine. Poudaril je, da Lizbonska pogodba prvič vsebuje omembo manjšin, pa čeprav je formulacija 2. člena zelo ohlapna, med drugim tudi zato, ker govori splošno o manjšinah in ne specifično o jezikovnih ali narodnih manjšinah. Pomembno je tudi, da je bila Listina o temeljnih pravicah priložena Lizbonski pogodbi; to sicer ni isto, kot če bi bila v celoti vključena v pogodbo, ker sta jo Francija in Poljska izločili iz ratifikacijske-ga zakona, vendar pa je vključitev zelo pomembna, ker je v tej listini v 21. členu jasno zapisano, da je prepovedana kakršnakoli diskriminacija glede na pripadnost narodni manjšini. Po drugi strani pa je pomembno dejstvo, da je Madžarska v svojo novo ustavo v celoti vključilo to listino.
Durnwalder odpira vrata dialogu
Predsednik bocenske pokrajine Luis Durnwalder govori z njemu značilnim patosom, besedami, ki ne dopuščajo prekinitve ali ugovora, prehaja iz nemščine v italijanščino in obratno z izredno lahkoto in v obeh jezikih odlično sintetizira svoje misli, tako, da noben profesionalni prevajalec ne bi znal tega dela bolje opraviti. S tega vidika je Durnwalder očitno močno dozorel; še pred nekaj leti je bilo njegovo izražanje v italijanščini okornejše, manj je bilo specifičnih izrazov in veliko manj natančnosti pri prenosu v italijanščino misli, ki so bile prej izrečene tudi v nemščini.
Tudi vsebinsko je Durnwalder zelo izpiljen. Nedavna nerodnost, ko je grobo zavrnil proslave 150. obletnice združitve Italije, ga je očitno drago stala, celo v prosvetljenem delu nemškega prebivalstva v Bocnu, ki ohranja krhko ravnovesje med Nemci in Italijani, po drugi strani pa so nekateri z negodovanjem sprejeli pragmatično odločitev, ko so se v zameno za ohranitev nemških napisov na južnotirolskih gorah poslanci južnotirolske ljudske stranke vzdržali pri glasovanju o zaupnici Berlusconijevi vladi.
Vendar rezultati ne izostajajo in besede, s katerimi se je Durnwalder predstavil predstavnikom dnevnikov v jezikih manjšin na bocenskem zasedanju, so bile natančno izbrane in izzvenele so na način, ki je bil za bocensko pokrajino doslej nenavaden.
Ta poseg bi lahko razdelili na dva dela: v prvem delu je Durnwalder govoril o pomenu jezika in kulture, drugi del pa je namenil odnosom med Nemci in Italijani.
Začetek je bil torej dokaj tradicionalen: skrbeti moramo za jezik, kajti, kadar izgubiš jezik, si izgubil tudi svojo zgodovino in svojo identiteto. Pri tem je avtonomija bocenske pokrajine v veliko pomoč; »Pomaga nam, da pre-živimo, čeprav smo v italijanski državi neznatna manjšina,«, je dejal Durn-walder, ki je navedel nekaj statističnih podatkov, iz katerih izhaja celo rast manjšine. V 60. letih prejšnjega stoletja je bilo v bocenski pokrajini 64 odstotkov Nemcev in 2 odstotka Ladincev, danes je 70 odstotkov Nemcev in 3 od-
stotki Ladincev. Avtonomija je torej po mnenju predsednika bocenske pokrajine prispevala k rasti obeh manjšin, ki tam živita. Če je nemško prebivalstvo aktivno vključeno v upravljanje, lahko zagotovi vsem skupinam pogoje za preživetje in razvoj. »Seveda, jaz imam svojo identiteto, kulturo in zgodovino, živim s to identiteto in zgodovino ter s svojim jezikom, s tem pa omogočam isto tudi ostalim.
In tu je Durnwalder prešel v drugi del svojega izvajanja, ko je ocenil odnose med Nemci in Italijani. »Prej smo bili drug proti drugemu, sedaj delamo skupaj in to je zelo pomembno.« Skratka, odnosi se spreminjajo tudi v Bocnu in napetost po Durnwalderjevih besedah postopoma prehaja v neko obliko sodelovanja.
To je bil zagotovo ključni del predsednika bocenske pokrajine, ki je vsekakor spregovoril še o dveh temah. Prva izhaja iz same lege te pokrajine: danes meje med Italijo in Avstrijo ni več in južnotirolski Nemci imajo zelo zahtevno nalogo, saj je to ozemlje vez med nemškim in italijanskim jezikom, med dvema velikima kulturama. »Poklicani smo, da zagotovimo tekoč pretok med dvema velikima kulturama in te odgovornosti se dobro zavedamo,« je dejal.
Zadnja misel pa je bila namenjena manjšinam v Evropi. Združenje Midas lahko vse od ustanovitve nemoteno deluje, ker zagotavlja bocenska pokrajina ustrezno finančno kritje, 30.000 evrov letno za tajniško službo, ki jo vodi Evropska akademija v Bocnu, za letno skupščino, za nagrade in za seminarje za mlade novinarje, ki so stalne pobude združenja, ter za druge občasne dejavnosti. Ampak to ni edina »investicija« pokrajine v manjšinske zadeve. Durnwalder je dejal, da ga marsikdo sprašuje, zakaj mora bocenska pokrajina vlagati sredstva v pobude, ki potekajo izven nje ali jo le obrobno zadevajo. In na to vprašanje je tudi odgovoril: »Ko smo bili mi v velikih težavah, so nam drugi pomagali. Pomagala nam je Avstrija, pa tudi Nemčija in predvsem Bavarska. Sedaj, ko se je naše stanje izboljšalo, je na nas naloga, da pomagamo tistim manjšinam, ki so šibkejše od nas.«
18
Nedelja, 15. maja 2011
RADIO IN TV SPORED ZA DANES	/
forum tomizza - Spremljevalne pobude
O izkoreninjenosti in integraciji istrskih priseljencev
Istrski begunci so ob zapustitvi rojstne domovine doživeli dvojno travmo: izkoreninjenost in težave z ukore-ninjenostjo v novo okolje. Zagotovitev konkretnih potreb (stanovanja in službe) ni namreč odpravila
njihovih psiholoških bolečin, ki so bile rezultat »nasilnega odhoda« iz Istre in katere so si lajšali na več načinov: kmetje z obdelovanjem zemljišč, ki so jim jih oblasti dodelile (Fossalon in S. Quirino pri Pordenonu); ribiči s ponovnim zahajanjem na morje (Ribiško naselje); nekateri z vzpostavitvijo pre-trganega stika z rojstnim okoljem (Tomizza), drugi z uspešno integracijo v novem urbanem okolju, ki se pa za mnoge ni uresničila. Pomembno vlogo je v prizadevanjih zoper izgubo lastne istovetnosti v novem okolju vsekakor odigrala ohranitev kontinuitete glede prehranjevalnih navad, ki so najgloblje zasidrane v spominu osebe, ki se znajde v begunstvu.
O teh družbeno-psiholoških aspektih, ki so tako ali drugače zaznamovali Istrane, ki so prišli v Italijo, je tekla beseda na sredinem srečanju, ki se je odvijalo v palači Economo in katerega so s svojimi posegi oblikovali Marino Vocci, Beppe DellAcqua in Melita Richter. Razprava je spadala v sklop spremljevalnih pobud letošnjega Foruma Tomizza, ki ga Skupina 85, ob podpori Sklada Libero Zora Polojaz, prire-
ja v sodelovanju z deželnim Nadzorstvom za zgodovinske, umetniške in et-no-antropološke dobrine.
Po uvodnem pozdravu, v katerem je Patrizia Vascotto v imenu organizatorjev obrazložila pomen srečanja, je prisotnim prebral pesem v čakavskem narečju Fabio Scropetta (krožek Istria). O izgubi odnosa z zemljo in »povrat-ku k njej,« je spregovoril Vocci, ki je izpostavil nekdanje posledice izkoreni-njenosti Istranov (nasilje in prestop-ništvo mladostnikov, alkoholizem in tudi razvoj prostitucije) ter razmišljanje okrog teh vprašanj, do katerega je v drugi polovici 70. let prišlo v okviru delovanja krožka Istria na tržaškem Krasu (begunski naselji sv. Mavra pri Sesljanu in na Opčinah), ki je s ciljem lažje ukoreninjenosti skušal, a precej neuspešno, vzpostavitvi stik tudi s slovensko narodno skupnostjo. Vocci je izpostavil tudi primer Tomizze, ki si je celil rane izkoreninjenosti z ureditvijo hiše v Istri ter opozoril na protislovja, ki so bila odraz travm, ki jih je doživelo istrsko prebivalstvo. »Kdor se ni zaprl in gojil sovraštvo ter gojil stik z drugimi, je lažje premagal težave,« je ocenil Vocci.
Psihiater DellAcqua, ki je iz okolice Avellina prišel v Trst 1971. leta, je »Istro odkril« prek pacientov, ki jim je sledil v takratni umobolnici, v kateri se je tako ali drugače zaradi travmatičnih
V okviru spremljevalnih pobud Foruma Tomizza je sredino srečanje priredila Skupina 85
kroma
(a ne le) posledic eksodusa znašlo veliko Istranov. Med njimi je bil tudi G. Doz iz okolice Umaga, ki se je redno obračal na direktorja bolnišnice s prošnjo, da bi dobil pri sv. Ivanu v obdelovanje kos zemlje, »v nadomestilo za tisto, s katere je bil iztrgan,« kar so psihiatri obravnavali »kot dokaz njegove bolezni...« Čeprav se je Dozova zgodba lepo končala, to za mnoge ne velja, saj so ostali v psihiatrični bolnišnici. DellAc-qua, ki je različne aspekte in konflikte izkoreninjenosti istrskih pacientov opisal v knjigi Non ho l'arma che uccide il leone, se je z obravnavo teh vprašanj »pomiril« šele, ko se je lotil prebiranja Tomizzovih del, ki so mu omogočila celostno razumevanje problematike.
Melita Richter je v svojem posegu spregovorila o knjigi Moja Italija Katarine Abramovic, ki pripoveduje o sodobnih izkušnjah, ki jih na Apeninskem polotoku doživljajo oskrbnice ostarelih hrvaškega rodu: v drugi polovici 90ih je iz te države šlo v Italijo opravljat ta poklic 36 tisoč žensk. Avtorico, predčasno upokojeno kemijsko inženirko, je spremljal občutek sramote. V delu analizira pojav, je zelo kritična do hrvaške družbe, ki je dopustila divjo privatizacijo z obogatitvijo maloštevilnih na račun skupnosti in omenja ekonomski doprinos oskrbnic pri vzdrževanju blagostanja doma.
MCH
barcelona - Muzej sodobne umetnosti
Razstava del iz zbirke ljubljanske Moderne glaerije
TOMIZZEV DUH
Svetla plat naše temne
Milan Rakovac

plati ' '
Ne moren reči po pravici ki mrež slovienskih kolieg mi je reka, da ča, da vi niste duhoviti ljudi. Ma ča ti je, a Milčinski, a Ervin H.M., a Marko Kravos? Ja, ja, ampak ta naša bogoljubna duša; je, je, 'pravim jaz, a hrvaško marijobistričko lizanje oltara? Ja, ja, pravi človek, ma vi mate Dalmatince. Brižni mi ž njih, ghe digo al Cransso, da prodamo na bur-zi Dalmoše ma po preciji koju oni sami reču, zajno tornamo kvarnar miljardi Euri duga.
OK, je jedan, Čičo Senjanovic (je pisa za Feral, pak za Slobodnu Dal-maciju, sad za Novi list); govori uon meni - ajmo u biznis, premistite se vi u Dalmaciju na pedest godin a mi u Istru; vi cete nan razvit Dalmaciju, mi cemo spizdit Istru ka ča smo Dalma-ciju, pa poslin opet svak na svoje...
Tega diškuorša se domislin šti-juci ča piše za Dnevnik Jonas Žni-daršič, „igralec, radio-teve voditelj", in to je finalmiente nekaj najbolj duhovitega ča san proštija zadnjih lit:
„Jaz sem Dolenc, Gorenc, Štajerc in Primorc. Mogoče Belokrajnc, ziher pa Slovenc. Komunist po fotru, po mami desničar. Sam si rečem, da sem katoliški levičar. Poznam svetlo plat svoje temne plati in sem svetel primer naše temne preteklosti. Sem Slovenec leta, domoljub desetletja, pomota stoletja za začetek tisočletja. Politično, sociološko in ekološko problematičen, anatomsko statičen in versko apatičen. Zanikam, da sem alkoholik, obnašam se kot seksoholik in prostovoljno ozdravljen deloholik. Strip moje mladosti je Diabolik.
Doma surfam po netu, v službi brskam po spletu. Zjutraj čekiram pošto, zvečer se menim na četu. Priklo-pljen na mamo, priklopljen na žilo, priklopljen na mrežo, privezan na di-lo... Novovalovec stare šole, usklajen sam s sabo, usklajen z naravo, usklajen s pogodbo, usklajen z reformo. Skregan z opozicijo, pripravljen na tranzicijo, podpisal sem peticijo in šel bom na avdicijo. Politično korekten, čustveno defekten, moj modus ope-randi je manično perfekten... Navzven sem introvertiran, moj lajf je pa v principu retardiran... Samohranilec, ne nekadilec, jugonostalgik in samomorilec... Škoda, da sem politično do konca neprebavljiv... Rad bi bil dobro si-tuiran, želim si bit vrhunsko kultivi-ran, na žalost sem premalo motiviran, zato sem vse prevečkrat kritiziran... Obtožen, da sem udbomafijaš, zanikam, da sem petokolonaš,.. hujšat brez
trenerja in se vozit brez šoferja. Imam zveze in poznanstva, znance iz ino-stranstva, nad mano senca partizan-stva zaradi skepse do božanstva... Davkoplačevalec, naročnik, poslovni partner in dolžnik. Bralec, gledalec, obiskovalec, potrošnik, kupec, član, izvajalec. Doping, mobing, šoping, leasing, profit, močefit, moj svet je razbit. Gremo pit".
Ma, alora, digo mi, legendo el bon Žnidaršič, ma ča je propio tako teško pokusiti biti špirituož? Gre mi po glavi svašta, največ ta naš „vbogi slovenski ino hrvatski narod" (by Trubar), i ča ga je tukalo zadnjih lit, potle ča imamo svoje države, pak pensan da san ja stari ronjalo kako una dva iz Mupet Show ča njin sve na ten svitu zapačiva, pak mi niš ne valja, a zapravo moran biti sritan ča imamo države i demokraciju i sve čisto, a ne zajno to ča kritikati. Pak pot-le štijen mojega personalnog mislio-ca kada ne znan (potle ča je umra Krleža, a ni ja se ne počutin chi sa cossa!), i vidin da je huje nego čami se vidi, kad Ervin Hladnik Milharčič propio puntarski viče:
"Ekonomska in politična kriza sta dosegli vrhunec. Dve desetletji klientelizma, ropanja državne lastnine, dramatičnega dvigovanja stopnje izkoriščanosti delovne sile, privatizacije socialnih servisov, zanemarjanja socialne kohezivnosti in sistemske korupcije v političnih službah so pripeljali do popolnega nezaupanja v politične, socialne in upravne institucije države. Sistem je pred bankrotom, vlada se ruši v temeljih, edino, kar preostane, je obnova porušene domovine. Spet smo v letu 1945".
A res? Ma, alora, ghe vol de novo far ordine qua; a ča ne moremo, jur kada je 45. Lipo bandi sve nacionali-ziortai i konfcirati pak podiliit narodnim masama. Se je smija valje za puk-nuti u Kopru sjajni beogradski novinar Teofil Pančič štijuči „Ulica Agrarne reforme"; šta se smiješ, misliš da smo u Istri malo retro, ono, oplajeni mokrom čarapom po čunki? E no, sior mio; to je najvažnije delo ča se je na-činilo na uvoj bandi svita potle ča je propala Serenissima und unsere liebste K.undK. - narod je uza zemlju i je podilija narodu, deset hektara po glavi stanovnika! Pak pensan, a ča ne more narodna vlast hrvacka i slovienska uzieti ladron ča su pokreli narodnu imovinu jopet tu imovinu uzieti i dati je nazda narodu. Biš ben vidija da bi kriza pasala tik-tak. Te digo mi!
V Muzeju sodobne umetnosti v Barceloni (MACBA) je slovenska ministrica za kulturo Majda Širca v petek odprla razstavo del iz zbirk Moderne galerije, naslovljeno Muzej vzporednih na-rativov. Postavitev, ki je del medinstitu-cionalnega projekta Internacionala, je zasnovala direktorica Moderne galerije Zdenka Badovinac. Predstavljen je izbor del iz zbirke Moderne galerije Arteast 2000+ in iz nacionalnih zbirk galerije. Na ogled je več kot 100 del, ki jih je ustvarilo 62 umetnikov in osem umetniških skupin iz večine vzhodnoevropskih držav. Posebna pozornost je namenjena obdobju med letoma 1956 in 1986, ki ga obravnava tudi raziskovalni projekt mreže Internaciona-la. V prvi skupini del je predstavljen body art in druge oblike performansa. Drugo skupino sestavljajo svojevrstne oblike happeningov in ritualov, tretjo pa skupinske umetniške akcije, v katerih so kolektivne metode dela postale osrednja tema umetnosti.
Predstavljene so tudi akcije v javnem prostoru, v peti skupini pa so dela, v katerih je uporaba jezika in materialnosti predstavljala antipozicijo do uveljavljenih oblik umetnosti. Sledi skupina del, ki temeljijo na uporabi fotografije, filma in videa v smislu raziskovanja medijske podobe v socrealisti-čnem družbenopolitičnem družbenem kontekstu. Predstavljana so tudi dela, ki tematizirajo določene oblike totalitarizma, predvsem dela retroavantgardnih umetnikov in predstavnikov soc arta.
Predstavljena sta še dva projekta samozgodovinjenja, in sicer arhiv Zofije Kulik in Juliusa Kollerja ter "fiktivne zgodovine" Alexandra Dornerja, skupine Irwin in Mladena Stilinoviča.
V projektu Internacionala poleg ljubljanske Moderne galerije sodelujejo MACBA, Van Abbemuseum iz Eind-hovna, Museum van Hedendaagse Kunst iz Antwerpna in Julijus Koller Society iz Bratislave. Razstava bo odprta do 2. oktobra. (STA)
Innerspeaker
Tame Impala
Psychedelic rock Modular, 2010
V današnji glasbeni rubriki bomo postavili pod drobnogled sicer že leto dni staro ploščo Innerspeaker, ki pa je ned-
vomno vredna recenzije! Album je maja lani izdala avstralska zasedba Tame Impala, s pomočjo neodvisne glasbene založbe Modular Records. Gre za prvo ploščo mladega avstralskega ben-da, na kateri je dvanajst komadov. V njej pride do izraza psi-hedelija šestdesetih let prejšnjega stoletja, ki večkrat spominja na zgodnje Pink Floyde ali Byrdse in tu pa tam Beatlese.
Skupino Tame Impala sestavljajo pevec in kitarist Kevin Parker, kitarist Dominic Simper in bobnar Jay »Gum-by« Watson. Tem se na koncertih pridruži še basist Nick »Praisley Adams« Allbrook.
Fantje so leta 2008, komaj polnoletni, ustanovili bend in že dve leti kasneje izdali svoj prvenec Innerspeaker, ki ga je mednarodna glasbena kritika kar se da pozitivno ocenila. V zadnjem letu so večkrat nastopili kot predskupina bolj znanih zasedb, kot so Black Keys in MGMT ter se tako tudi v živo predstavili širši publiki.
It's Not Meant to Be je prvi komad plošče, čista psi-hedelija podobna Beatlesom iz obdobja 1966-1968, ravno tako pa tudi druga pesem, Desire Be Desire Go. Z naslednjo Alter Ego prisluhnemo sintetizatorjem zvoka, s katerimi se ubada kitarist Dominic Simper.
Drugi single Lucidity je eden izmed najbolj rock komadov plošče, za njim pa je na vrsti težko ocenljiva Why Won't You Make Up Yourm Mind?. Nekje na polovici plošče prisluhnemo prvemu singlu Solitude Is Bliss, dobremu komadu, ki bi ga lahko brez težav dobili na prvem albumu Pink Floydov. Bolj trd, skoraj »stoner« oklepaj zaznamujeta izredna Jeremy's Storm in The Bold Arrow of Time, nato pa je na vrsti še tretji singel Expectation.
Na koncu sta še komada Runaway, Houses, City, Clouds (poln efektov) in zaključni, posebni I Don't Really Mind. Priporočljiva plošča, še posebno za ljubitelje psihedeličnih zvokov!
Rajko Dolhar
/
ŠOLSTVO NA TRŽAŠKEM
Nedelja, 15. maja 2011
19
licej prešeren - Ekskurzija v večno mesto
Vse poti vodijo v Rim
V marcu so se ga udeležili dijaki bienija znanstvenega in klasičnega liceja
Dijaki IV. in V. v.g., I. in II. a ter II. b smo dni od 14. do 17. marca preživeli na poučni ekskurziji v Rimu. Že med daljšo vožnjo smo takoj izklopili povezavo z dolgčasom, prav ves izlet pa je bil poln doživetij in odkritij, saj je Rim mesto z izredno bogato zgodovino; v tistih dneh je bil med drugim bogato okrašen zaradi 150-letnice nastanka italijanske države. Kolosej, Rimski forum, Trajanov steber, Panteon in drugi spomeniki pričajo o antični zgodovini tega velemesta. Razložili so nam, zakaj med poročili večkrat slišimo izraze Kvirinal, Kapitol, Mon-tecitorio, Palazzo Madama in Palazzo Chigi. Očarali so nas mogočni vodometi (Fontana di Trevi, Bar-caccia), razkošni trgi (Piazza Navona, Piazza di Spa-
Dijaki liceja Prešeren so odkrivali rimske znamenitosti
gna, Piazza della Repubblica) in stroga preproščina katakomb. Izvedeli smo za tragedijo, katere spomin ohranja muzej Fosse ardeatine. Sprehodili smo se po prostranih Vatikanskih muzejih, ostali brez besed pred slikarijami v Sikstinski kapeli, obiskali cerkev sv. Petra in njene grobnice. Izlet je bil torej zelo zabaven in prijeten, s primernim kančkom komičnosti in mladostniške norosti, vendar naj dodamo, da smo profesorjem spremljevalcem vsako noč dovolili celo nekaj ur mirnih sanj. Da ne lažemo, priča tudi dejstvo, da smo izvlekli roko nepoškodovano iz nevarnega žrela znanega spomenika Bocca della verita ...
Članek napisali Ester in ostali dijaki klasične vzporednice
oš sirk - Zelo zanimiva izkušnja
Izlet v bolnico Franjo
Organiziralo ga je Vsedržavno združenje partizanov Italije-ANPI iz Križa
V sredo, 13. aprila 2011, smo se učenci in učiteljice Osnovne šole Alberta Sirka iz Križa podali na šolski izlet v bolnico Franjo. Izlet, ki nam ga je organiziralo Vse-državno združenje partizanov Italije-ANPI iz Križa, je odlično uspel.
Zgodaj zjutraj smo se srečali pri bivšem Oxi-su, kjer nas je že čakal avtobus. Potovali smo dobro uro in pol, vendar se nismo prav nič dolgočasili, saj smo prepevali celo pot. Z nami sta bila tudi dva predstavnika zveze partizanov iz Križa.
Ko smo dospeli, nas je vodič vodil po strmi stezi do bolnice Franje, ki so jo pred kratkim obnovili. Z zanimanjem smo prisluhnili razlagi in si natančno ogledali vse barake. Najbolj zanimiva sta bila bunker in operacijska baraka.
Po končanem ogledu smo lahko kupili spominčke in se ponovno podali po spolzki stezi navzdol. Vreme nam je bilo naklonjeno, saj je sijalo prijetno sonce in zrak je bil svež in hladen.
V Cerknem nas je že čakalo slastno kosilo: pohano meso, pomfri, solata in sok. Tako smo bili lačni, da smo vse pojedli.
Okrog 14.30 nas je avtobus odpeljal domov. V Križu so nas že čakali starši.
Učenci in učiteljice se toplo zahvaljujemo organizatorjem in banki iz Nabrežine, ki je izlet finančno podprla. Takih pobud si vsi še želimo!
Učenci in učiteljice OŠ Alberta Sirka iz Križa
licej prešeren - Dijaki bienija klasične smeri
Prešerno v Novem mestu
Nadaljuje se izmenjava med klasičnima gimnazijama, ki se je začela novembra lani
V petek, 25. marca, smo dijaki IV. in V. v.g. klasičnega oddelka Lice-ja Franceta Prešerna odpotovali v Novo mesto, kjer smo se ponovno srečali s prijatelji klasiki in tako nadaljevali izmenjavo, ki se je začela pri nas v Trstu novembra. V dolenjski metropoli, ki ji pravijo tudi dolenjski Rim, saj je nastala na sedmih gričih, smo si najprej ogledali njihovo šolo, elegantno in prostorno stavbo iz začetka 20. stoletja. Nato smo prisluhnili predavanju o Dragotinu Ketteju, saj je bil prav ta priljubljeni slovenski pesnik, ki je živel tako v Trstu kot v Novem mestu, rdeča nit naših srečanj. Na sprehodu po mestu smo si nato ogledali Jakčev dom, to je galerijo, ki hrani bogato zapuščino slikarja Božidarja Jakca. Pot nas je nato vodila do najstarejšega Narodnega doma v Sloveniji in do cerkve sv. Nikolaja, kjer smo se spustili tudi v kripto. Radovedno smo postali pred hišama, kjer sta stanovala Janez Trdina in Kette, prvi pri krčmarici, s katero se je bil po upokojitvi oženil, drugi pa pri prijaznem dimnikarju. Za kulturno zgodovino Novega mesta sta pomembni še Vindišarjeva gostilna, kjer se je razbohotila t.i. »novomeška pomlad« Antona Podbevška, Mirana Jarca in
Božidarja Jakca, in stara gimnazija, kjer so se šolali Ivan Tavčar, Oton Župančič, Dragotin Kette, Simon Jenko, Miran Jarc, Anton Vodnik in še številni drugi slovenski izobraženci. Videli smo tudi Mestno hišo ali Rotovž in seveda slavni Kettejev vodnjak, pred katerim stoji dom ljubljene Angele Smola. Žal nam je zmanjkalo časa, da bi prečkali zeleno Krko in si ogledali gradič Neuhof, kjer je po poroki živela Prešernova Julija.
Domov smo se vrnili polni lepih vtisov in obogateni z novim znanjem. Še posebej nas je veselilo, da smo dan preživeli s svojimi vrstniki iz Slovenije; včasih se nam zdi, da so precej drugačni od nas in prav taka srečanja nam pomagajo odkrivati, kako globoke so kulturne vezi, ki nas družijo. Hvala lepa, prijatelji in kmalu na svidenje!
Otroci
nabrežinskega vrtca 29. aprila, doživeli veliko presenečenje. Zadružna kraška banka nam je na prošnjo staršev podarila zelo koristen učni pripomoček - Mini Hi-Fi System. Zdaj se bomo lahko ob spremljavi glasbe novega Hi-Fija učili pesmi, poslušali pravljice ter plesali. Starši, otroci in vzgojiteljice se za lep dar prisrčno zahvaljujemo ZKB.
diz stefan - Ekskurzija v organizaciji ZRSŠ
V	Plave in Idrijo
V	Plavah ogled hidroelektrarne, v Idriji pa Antonijevega rova, muzeja in »kamšti«
Dijaki zavoda Stefan so se seznanili tako s tehnologijo plavske elektrarne kot s preteklo in polpreteklo zgodovino Idrije
Tudi letos so se dijaki Državnega izobraževalnega zavoda Jožefa Štefana v Trstu na povabilo Zavoda Republike Slovenije za šolstvo udeležili poučne ekskurzije v Sloveniji. 14. aprila so se v pomladno spremenljivem vremenu iz Trsta podali na pot mimo Nove Gorice, kjer je sedež družbe Soških elektrarn, do Plav ob Soči, kjer že od leta 1940 deluje hidroelektrarna Plave HE1. Takrat je bila ta elektrarna skupaj s HE Doblar največja in tehnološko najbolj izpopolnjena elektrarna na Slovenskem (takrat še pod italijansko okupacijo). Pred upravno stavbo, zgrajeno ob vhodu 150 metrov dolgega in zaradi vojaških razlogov tistega časa ovinkastega dostopnega rova, so si najprej ogledali pomnik z dotrajano t.i. »kaplanovo« turbino. Razdeljeni v tri skupine, so si ob spremljavi vodičev ogledali elektrarno, ki je zgrajena v notranjosti hriba in dobiva vodo po večkilometrskem cevovodu iz zajetja Soče pri Ajbi.V elektrarni delujeta kaplanovi turbini, ki poganjata trifazna generatorja s skupno močjo 15 MW in letno proizvodnjo 80.000 MW. Zelena energija, ki jo tovrstne elektrarne proizvajajo, je toliko bolj pomembna danes, ko se skuša dolgoročno zmanjšati količino toplogrednih izpustov v ozračje.
Po poučnem, slikovitem in hrupnem doživetju notranjosti strojnice v Plavah se je pot naših dijakov ob spremstvu profesorjev nadaljevala po Soški dolini do pritoka reke Idrijce vse do mesta Idrije. Tu je sledil ogled znamenitega rudnika živega srebra po t.i. An-tonijevem rovu. Za razliko od velenjskega premogovnika, ki so ga obiskali predlanskim, tu ni dvigala ne vlakca, doživetje med približno uro dolgim podzemnim sprehodom pa je vsekakor nevsakdanje in zanimivo. Pred samim sprehodom pa obiskovalca pouči o zgodovini rudnika uvodna multimedijska predstavitev.
Po kosilu v krajevni restavraciji so si dijaki ogledali grad - dvorec Gewerkenegg, ki je bil zgrajen v letih 1522-1533 za nastanitev uprave rudnika. Poleg zgodovine rudnika živega srebra in njegovega pridobivanja iz cinobra, številnih eksponatov kamnin in fosilov, živo-srebrnega stolpa, gozdarstva in transporta lesa, znamenitih osebnosti in še marsičesa, je tu na ogled prikaz zgo-
dovine mesta Idrija s širšo okolico vse do današnjih dni, t.j. do osamosvojitve Slovenije, ki letos slavi dvajsetletnico.
Boleče pričevanje težkih časov italijanske zasedbe, rapalske meje in druge svetovne vojne je kopija tiralice italijanskih oblasti za Giovannijem Premolijem. Ta sicer v italijanščino popačena ime in priimek žal današnji mladini ne povesta veliko. Tako je pač, ko narodni spomin peša in ga ne obnavljamo. Ko vemo, da iz širne Italije prihaja na šolske izlete v Bazovico italijanska mladina v muzej ob znanem breznu (fojbi) in jo tam seznanjajo, da naj bi bili tam nedolžno nasilno pokončani Italijani, samo zato ker so bili Italijani, je zato še kako prav, da se naša mladina seznani in spomni na junaka primorskega narodnega odpora Janka Pre-mrla-Vojka, ki je bil smrtno ranjen v boju z italijansko vojsko februarja 1943, veliko prej ... Še hujši opomin zgodovine pa je razstavljeni drevesni štor iz Idrijskih krnic, kjer je nemški vojak sekal glavo partizanu. Sicer pa ni bilo zaslediti (spregledano?) znane fotografije o tem zločinu, kot tudi fotografije podobnega dejanja, ko italijanski alpinec na kolu drži odsekano glavo ubitega partizana. Je to prekruta resnica?
Ogledu muzeja je sledil še ogled idrijske »kamšti«. Ta beseda izhaja iz nemške »Wasserkunst«, po naše »vodna umetnost«. Ta umetnost je pravzaprav skoraj 14 m premera veliko vodno kolo, ki ga je poganjala voda iz zajezitve reke Idrijce po 3,5 km dolgem kanalu Rake. »Kamšt« je poganjala posebno vodno črpalko, ki je v minuti dvignila 300 litrov vode iz globine 283 m. Kolo so postavili leta 1790, ko se je začel izkop Jo-žefovega jaška. Za tiste čase je to bil najsodobnejši način črpanja vode, ki je deloval vse do leta 1948.
Povratek v Trst ob vseskozi oblačnem, a suhem vremenu je potekal po poti do Logatca in s krajšim postankom na avtocestnem počivališču. Dobre volje smo se po zanimivem potovanju nekateri poslovili od sopotnikov že na Opčinah. Ob koncu še beseda zahvale vodički, šoferju in seveda vsakoletni organizatorki naših izletov po Sloveniji pedagoški svetovalki za slovenske šole v Italiji g.e Andreji Duhovnik Antoni z Zavoda Republike Slovenije za šolstvo. (ba)
20	Nedelja, 15. maja 2011	VREME
APrimorski
r	dnevnik
w
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu
nogomet - A-liga
Lazio za točko spet pred Udinesejem
Rimljani premagali Genoo - Videmčani danes v Veroni - Bo Sanchez igral?
Manchester United devetnajstič prvak
RIM - Udinese je pred današnjim gostovanjem v Veroni na lestvici A-lige spet padel na 5. mesto, saj je Lazio sinoči, v tekmi predzadnjega kroga in po treh zaporednih porazih, gladko premagal Genoo. Pravi junak tekme je bil kapetan Rocchi, ki je po vrsti poškodb prvič igral v sončnem letu, dosegel gol in bil v moralno oporo soigralcem. V prvem polčasu je Lazio igral slabo, v drugem pa je pokazal povsem drugačno lice in v 20 minutah dosegel tri zadetke. Genoa se tokrat ni izkazal, morda so bili igralci z mislimi že na počitnicah.
Udinese se bo moral torej danes potruditi. Gostitlej Chievo si je v prejšnjem krogu zagotovil obstanek, zato nima pravega razloga za oster boj. Trener Videmčanov Francesco Guidolin še ne ve, ali bo lahko računal na Čilenca Sanc-heza, ki je včeraj treniral bore malo. »Ponuja se nam priložnost, ki bi lahko bilo neponovljiva, zato je ne smemo zamuditi,« je povedal Guidolin o konkretni možnosti, da bi Udinese v prihodnji sezoni igral v ligi prvakov. Guidolin je bil trener Udineseja tudi v sezoni 1998/1999, ko je videmskemu klubu pot v najelitnejše tekmovanje v predzadnjem krogu preprečila Perugia.
Lazio - Genoa 4:2 (1:1)
Strelci: Biava (L) v 7., Palacio (G) v 12., Hernanes (L) v 56. in 66. ter Floro Flores v 89. min.
Uspešna vrnitev Rocchija v standardno postavo Lazia
ansa
Milan - Cagliari 4:1 (3:1)
Strelci: Robinho (M) v 22., Gattuso (M) v 24., Robinho (M) v 35., Cossu v 38., Seedorf (M) v 76. mi.
Vrstni red: Milan 81, Inter 72, Na-poli 68, Lazio 63, Udinese 62, Roma 60, Juventus 57, Palermo 53, Fiorentina 49, Genoa 48, Cagliari 44, Chievo in Cata-
BLACKBURN - Nogometaši Manchester Uniteda so si po neodločenem izidu na prvenstveni tekmi na gostovanju v Blackburnu (1:1) priigrali že 19. naslov državnega prvaka. S tem so «rdeči vragi» zdaj sami na vrhu naj trofej nejših angleških klubov, saj imajo en naslov prvaka Anglije več od večnega tekmeca Liverpoola. To je sicer že Unitedov peti naslov angleškega prvaka v zadnjih desetih letih.
Manciniju pokal FA
LONDON - Nogometaši Manchester Cityja so osvojili svojo prvo večjo lovoriko po letu 1976. V finalu pokala FA so varovanci italijanskega trenerja Roberta Mancinija na Wem-bleyju v Londonu premagali Stoke City z 1:0 (0:0). Edini gol na tekmi je zabil Yaya Toure v 74. minuti. Za Manchester City je to peti naslov v pokalu FA.
Imata trenerja
nia 43, Parma 42, Bologna 41, Cesena 40, Lecce 38, Sampdoria 36, Brescia 31, Bari 21.
Danes ob 12.30 Fiorentina - Bologna, ob 15.00 Bari - Lecce, Catania - Roma, Cesena - Brescia, Chievo - Udinese, Parma - Juventus, Sampdoria - Palermo, ob 20.45 Napoli - Inter.
1. SNL - Izidi 34. kroga: Rudar Ve-
lenje - Triglav Gorenjska 0:0, Nafta Lendava - CM Celje 0:0, Maribor - Luka Koper 1:1 (0:1), Olimpija Ljubljana -Primorje 5:0 (4:0), Hit Gorica - Domžale 2:1 (1:0)
Vrstni red: Maribor 69, Domžale 64, Luka Koper 57, Olimpija 55,. Hit Gorica 47, Rudar 42, CM Celje 37, Nafta 34, Triglav 33, Primorje 26.
KÖLN - Vodstvo nemškega nogometnega prvoligaša Kölna, katerega člana sta tudi slovenska reprezentanta Mišo Brečko in Milivoje Novakovic, je potrdilo, da bo v prihodnji sezoni člansko ekipo vodil norveški strokovnjak Stale Solbakken. Köln, ki je včeraj tudi s pomočjo Novakovicevega zadetka z 2:1 premagal Schalke, pa bo moral norveški nogometni zvezi, s katero ima Solbakken triletno pogodbo, odšteti 250.000 evrov odškodnine.
nogomet - Kljub porazu Triestina ni brez možnosti
Le še kanček upanja
Torino nadigral Tržačane z enim golom za polčas - Poznala se je Lunardinijeva odsotnost
Torino - Triestina 2:0 (1:0)
STRELCA: v 6. Antenucci, v 36.dp De Feudis
TORINO (4-4-2): Rubinho; Rival-ta, De Cesare, Ogbonna, Zavagno; Ga-bionetta (15.dp Sgrigna), De Vezze (37.dp Budel), De Feudis, Iunco (9.dp Pagano); Bianchi, Antenucci. Trener: Lerda.
TRIESTINA (4-4-2): Viotti 7; DAmbrosio 6, Cottafava 6, Malago' 5,5, Filkor 6; Bariti 6,5, Gerbo 5,5, Dettori 4 (41.dp Gissi), Testini (15. Longoni 5); Tad-dei 5 (17.dp Della Rocca 5,5), Godeas 6. Trener: Salvioni.
SODNIK: Stefanini iz Prata; OPOMINI: Godeas, De Vezze, Rubinho, Ma-lago'; GLEDALCEV: 10.000.
Nekako kot moderna Penelopa Triestina v zadnjih krogih uničuje v gosteh vse, kar zgradi na Roccu. Poraz v Turinu pa bo najbrž usoden za Tržačane, saj bi morali v zadnjih dveh krogih prehiteti dve ekipi in nadoknaditi pet točk zaostanka. Smo torej na meji z vsebino kakega romana Isaa-ca Asimova, ki sodi le v znanstveno fantastiko. Triestina mora seveda osvojiti šest točk (zmagati proti Vicenzi in v Ascoliju) hkrati pa upati, da Ascoli prihodnjo soboto ne zmaga v Reggiu Calabrii.
Za Triestino je bila v Turinu usodna neverjetna napaka, ki jo je po samih petih minutah igre naredil Dettori, zelo pa se je na sredini poznala odsotnost Lu-nardinija.
IZBIRE - Pri domačih je bila edina sprememba zadnjega trenutka zamenjava med Sgrigno in Iuncom. Nekdanji igralec Triestine je bil napovedan v začetni postavi, a je moral sesti na klop za rezerve. Spremembe v vrstah Triestine pa so bile prisiljene: zaradi kazni je Longhi-ja v obrambi nadomestil DAmbrosio (Fil-kor se je premaknil z desnega na levi pas) v vezni vrsti pa Lunardini ni bil še popolnoma nared, tako da ga Salvioni ni želel tvegati vse od prve minute in je raje zaupal Dettoriju.
O TEKMI - Zaradi zmage Ascolija nad Sieno je bila Triestina skorajda prisiljena osvojiti celoten izkupiček tudi v Turinu, a tudi domača ekipa je nujno potrebovala točke, da bi si zagotovila igranje v končnici za napredovanje.
Začetek tekme je bil v znamenju bojazljivosti obeh moštev, ki sta še kako občutili pomembnost tekme. Številne napake, podaje nazaj vratarju in neučinkovitost so bili jasni pokazatelj, da je prevladoval princip »važno je, da ne prejmemo zadetka«. Po hudi napaki Dettorija pa se je Antenucci že v 6. minuti znašel sam pred vratarjem in premagal nemočnega Viottija. Triestina je poskušala reagirati
B-liga Ascoli - Siena 3:2; Cittadella -					
Crotone 1:0,	Livorno	- Piacenza 1:0, Novara -			
Frosinone 2	:1 , Portogruaro			- Empoli 0:1,	
Sassuolo - Padova 0:1, Torino				- Triestina 2:0,	
Varese - Modena 3:0, Vicenza -					Pescara 2:2;
danes ob 15.00 Grosseto - Reggina,jutri ob					
20.45 AlbinoLeffe - Atalanta.					
Siena	40	20	14	6	62:34 74
Atalanta	39	21	11	7	54:30 74
Novara	40	17	16	7	59:34 67
Varese	40	15	20	5	50:29 65
Torino	40	15	12	13	48:45 57
Reggina	39	14	15	10	43:37 57
Padova	40	13	17	10	58:46 56
Livorno	40	14	14	12	45:42 56
Empoli	40	13	16	11	44:37 55
Pescara	40	14	11	15	41:43 53
Crotone	40	12	14	14	42:48 50
Vicenza	40	14	8	18	42:53 50
Grosseto	39	12	13	14	42:48 49
Modena	40	10	19	11	40:48 49
Cittadella	40	11	14	15	45:50 47
Piacenza	40	11	13	16	49:59 46
Sassuolo	40	11	12	17	37:43 45
Ascoli (-7)	40	13	13	14	41:48 45
AlbinoLeffe	39	11	10	18	49:62 43
Triestina	40	S	i6	i6	34:53 40
Portogruaro	40	10	10	20	36:57 40
Frosinone	40	8	14	18	44:60 38
PRIHODNJI	KROG: 20.5		ob 20.45 Empoli -		
Torino, 21.5	ob 15.00 Atalanta				Cittadella,
Crotoen - Grosseto,		Frosinone			- Sassuolo,
Modena - Portogruaro, Padova					- Livorno,
Pescara - Novara,		Piacenza			Albinoleffe,
Reggina - Ascoli, Triestina - Vicenza, 23. ob					
20.45 Siena -	Varese				
zlasti po zaslugi dvojice Bariti-Godeas, nekaj minut po prejetem golu pa nova hladna prha za Tržačane: Testini si je nategnil mišico in ga je moral nadomestiti Longoni. Torino se je zadovoljil z vodstvom in je šele v 35. minuti znova ogrozil Viottija (strel z glavo Antenuccija je vratar Triestine lepo odbil).
V drugem polčasu je bila premoč Torina še bolj očitna (v določenem trenutku je bilo število kotov 10:0 v korist domačih) in Triestina je zdržala le po zaslugi odločilnih posegov vratarja Viotti-ja, ki je uspešno odbil najprej strel z nogo Bianchija, nato strela z glavo Ogbon-ne in znova Bianchija, potem še dva poskusa Sgrigne. Nato mu je pomagal Det-tori, ki je rešil na gol črti. Deset minut pred koncem pa je De Feudis še drugič zadel in takrat je bilo tekme tudi konec. Šele zatem je moral poseči tudi Rubinho, ki je vrhunsko preusmeril v kot Della Roc-cov strel.
JE ŠLO - Triestini v gosteh ne gre od rok, gotovo pa si je tokrat sama skopala grob. Top: Vratar Viotti je nekajkrat odločilno posegel, pri golih pa je bil brez moči. Bariti pa je bil edini, ki je v napadu nekaj le poskušal narediti.
NI ŠLO - Sredina igrišča. Brez Lu-nardinija vezna vrsta ne sodi v B-ligo, saj ni prodorna in je tudi v fazi obrambe preveč ranljiva. FIop: Torinu je pot do zmage zelo olajšal Dettori, ki je v 6. minuti naredil res začetniško napako.
PA ŠE TO - V Italiji v zadnjih krogih noben izid ne preseneča več, a Siena je mojster pri delitvi daril ekipam v težavah. Pred nekaj tedni je podarila zmago Portogruaru, v petek pa še Ascoliju. V obeh primerih je Siena že vodila (proti Ascoliju celo 2:0) in obakrat je prejela dva gola v zadnjih petih minutah tekme. Včeraj so Triestina, Portogruaro, Frosinone in Sassuolo igrali proti ekipam, ki se še borijo za končnico, in so vsi izgubili. Slučaj? Dvomimo, a vsi si še naprej zatiskajo oči...
tenis - V Rimu
Med ženskami finale Šarapova - Stosur
V Rimu dela Rusinji družbo slovenski košarkar Vujačič
RIM - V finalu teniškega turnirja WTA serije premier v Rimu z nagradnim skladom dva milijona dolarjev se bosta pomerili Rusinja Marija Šarapova (na sliki) in Avstralka Sa-mantha Stosur. Rusinja je v polfinalu izločila prvo igralko sveta, Danko Caroline Wozniac-ki, Avstralka, krvnica Slovenke Polone Hercog v osmini finala, pa je bila boljša od Kitajke Li Na.27-letna Stosurjeva se bo danes potegovala za svojo tretjo lovoriko v karieri na turnirjih WTA, tri leta mlajša Šarapova, ki ji družbo v večno romantičnem mestu dela slovenski košarkar Saša Vujačič, pa jih je doslej osvojila že 22, zadnjo lani ob tem času v Stras-bourgu.
V Rimu poteka tudi turnir serije masters za moške. Finalista sta Španec Rafael Nadal, ki je s 7:5, 6:1 premagal Francoza Richard Gasquet, in Srb Novak Djokovic, ki je s 6:1, 3:6, 7:6 (2) odpravil Britanca Andyja Murraya.
košarka - Ženske
Petrol Lavori začel finale z gladko zmago
V prvi tekmi finala končnice play-of-fa za ženske košarkarske A2-ligo za uvrstitev v finalni troboj za napredovanje so igralke miljskega kluba Petrol Lavori sinoči v Zavljah z 62:51 (24:9, 31:21, 46:30) premagale Valmadredo in v finalu povedla v zmagah z 1:0. Kljub odsotnosti dveh pomembnih igralk (Gherbaz in Fragiacomo) zmaga Miljčank nikoli ni bila pod vprašajem. Z ostro obrambo so si visoko prednost priigrale že v prvi četrtini, vodile pa so tudi z 18 točkami prednosti, nasprotnice so zaostanek zmanjšale le v zadnjih minutah.
Strelke: J. Cergol 18, S. Cergol 4, Bo-roni 16, Palliotto 8, Cumbat 5, Meolo 5, Cossutta 3, Filippes 3. Trener Matija Jogan.
rokomet - A1 -liga
V V	•
Trzacam zmagali še na Sardiniji
Sassari - Pallamano TS 27:28 (13:14)
Pallamano TS: Modrušan, Zaro, Radojkovič 3, Kerpan, Anici 4, Pernic, Nadoh 14, Di Nardo, Carpanese, Lo Duca 4, Leone, Visintin 3.
Tržaški rokometaši so v zadnjem krogu A1-lige, potem ko si si pred enim tednom že zagotovili napredovanje v elitno A-ligo, premagali še Sas-sari. »Tekma je bila vseskozi zelo izenačena in minuto pred koncem so gostitelji vodili s 26:25. Nato smo odločno povedli in tako končali sezono z zmago,« je po tekmi ocenil kapetan tržaškega moštva Marco Lo Duca, ki je pohvalil Mateja Nadoha in vratarja Diega Modrušana.
/
ŠPORT
Nedelja, 15. maja 2011 2 1
kolesarstvo - 8. etapa Gira
Contador pokazal zobe, ni pa ugriznil
Španec le v zadnjem kilometru pobegnil glavnini - Zmagal Gatto
marko ciuch
»Pred dirko okrog 200 gramov pašte«
Gostinec in picopek Marko Ciuch je velik ljubitelj kolesarstva. »Spremljam Giro, čeprav je časa premalo,
da bi si lahko po televiziji ogledal vse etape,« je sprva dejal Marko, ki je pred kratkim postal oče. »Vsi pričakujemo zadnji teden Gira, ko bodo na vrsti Dolomiti. Tam bomo videli, kdo je dobro pripravljen oziroma kdo ni.«
Kdo je glavni favorit?
Contador še varčuje z močmi in stopnjuje formo. Mogoče Nibali, čeprav dvomim. Omenil bi še Menčova, žal pa drugih ne vidim na obzorju. V Italiji pogrešam dobre mlade kolesarje.
Zakaj jih ni?
Kriza. Nihče ne vlaga v mladinski sektor. Nekoč je bil mladinski sektor ekipe Mappei pravi rezervoar obetavnih mladih kolesarjev.
Kaj pa v tujini?
Dobri mladinski sektor imajo na Nizozemskem in v Belgiji. Tam še veliko vlagajo v mladinske sektorje in vzgajajo dobre kolesarje.
V	Italiji bržkone negativno vplivaj'o predvsem dopinške afere.
Absolutno. Čeprav sem prepričan, da je letošnji Giro čistejši, saj so kontrole zelo stroge. Nihče noče več tvegati. Ali veste kaj se dogaja v Bergamu?
Ne.
Pred jutrišnjim (današnjem) kolesarskim maratonom pri Ber-gamu, kjer bodo nastopali ljubitelji, so napovedali, da bodo izvedli stroge protidopinške kontrole. Ko se je to razvedelo, se je dirki odpovedalo okrog 20 odstotkov vpisanih kolesarjev. Žal tudi med ljubitelji je uporaba prepovedanih poživil velika.
Ali bo jutri (danes op. a.) na Etni prva selekcija?
Bo. Specialisti za vzpone bodo napadali.
Ali si boš letos ogledal kako etapo?
Ne vem. Vsako leto sem se s prijatelji odpeljal v Dolomite.
V	zadnjih letih si v svoji gostilni na Padričah gostil ekipe, ki so nastopale na lonjerski dirki ZSŠDI. Kaj morajo jesti kolesarji pred dirko?
Okrog 200 gramov testenin z olivnim oljem ali pa s paradižnikovo omako. Nato veliko mo-carele, pršuta in nazadnje sladico. Vse to vsaj štiri ure pred začetkom dirke. Pred startom pa pojejo še kako malenkost.
Kaj pa med etapo, ki je dolga približno 100 kilometrov?
Med krajšimi etapami ne jedo veliko. Nad sto kilometrov pa na polovici kolesarji pojejo žemljico z marmelado, medom ali tudi pršutom. Ves čas je treba piti. Če je prevelika dehidracija oziroma prevelik padec ogljikovih hidratov, je za kolesarja konec. Najboljše, da se ustavi.
Ali boš letos tekmoval?
Pripravljam se za drugi del sezone. Z gorskim kolesom bom nastopil na Jesenskem pokalu. (jng)
Gatto, za njim pa Contador
TROPEA - Kolesarsko karavano na italijanski pentlji je po petkovi prvi gorski preizkušnji včeraj čakala pretežno ravninska etapa brez gorskih nagrad «Začinila» sta jo Italijana Mirko Selvaggi (Vacansoleil) in Leonardo Giordani (Farnese Vini), ki sta se v zgodnji fazi dirke «odcepila» in si pri-vozila skoraj enajst minut prednosti, a ju je glavnina ujela dobrih sedem kilometrov pred ciljem.
Nato so na sceno stopili pomaga-či, ki so ekipnim specialistom za etapne zmage tlakovali teren za čim boljši položaj v sami končnici dirke. A vse je uka-nil Italijan Oscar Gatto (Farnese Vini), ki je poldrugi kilometer pred ciljem izkoristil njihovo nepazljivost in si prikole-saril lepo prednost, svoje lepo negovane kolesarske mišice pa je prvič na letošnjem Giru pokazal tudi Alberto Contador, ki ga je španska kolesarka zveza oprala suma namerne zlorabe dopinga, a je še vedno pod drobnogledom mednarodne kolesarske zveze (Uci) in mednarodne protidopinške agencije (Wada).
«El Pistolero», trikratni zmagovalec Toura, ki ima v svoji zbirki tudi skupno zmago na Giru iz leta 2008, je slab kilometer pred ciljem ravno tako pobegnil glavni skupini in se podal v lov za Gat-tom. Včerajšnjega junaka dirke je ujel tik pred ciljem, glavnina - v njej je bil tudi vodilni Weening - pa je v cilj prikolesa-rila s petimi sekundami zaostanka. Contador si je z drugim mestom priigral 12 sekund odbitka, kar je dan prej uspelo tudi Micheleju Scarponiju. Zdaj je Španec »poravnal dolg« in Scarponiju pokazal, da je pripravljen na boj, ki se bo razvnel na Dolomitih, morda pa že prej.
Danes bo na namreč sporedu 169 km dolga preizkušnja od Messine do Etne. Pred kolesarsko karavano sta dva vzpona prve težavnostne kategorije, vključno z zadnjim na 1892 metrov visoko turistično središče na Etni - Rifu-gio Sapienza. Z 20 kilometri je tudi najdaljši na Giru in zdi kot nalašč po meri Sicilijanca Vincenza Nibalija. Verjento se ne bo zgodilo nič pretresljivega, čeprav bo za vodilnega Nizozemca Weeninga zelo težko obdržati rožnato majico.
Vrstni red 8. etape: 1. Oscar Gatto (Ita/Farnese Vini) 4.59:45; 2. Alberto Contador (Špa/Saxo Bank); 3. Ales-sandro Petacchi (Ita/Lampre) + 0:05; 4. Alexander Kristoff (Nor/BMC); 5. Roberto Ferrari (Ita/Androni); 6. Davide Appollonio (Ita/Sky); 7. Francisco Ventoso (Špa/Movistar); 8. Rinaldo No-centini (Ita/Ag2r-La Mondiale); 9. Christophe Le Mevel (Fra/Garmin); 10. Klaas Lodewyck (Bel/Omega Farma Lotto) .. 56. Borut Božič (Vacansoleil); 81.
ansa
Simon Špilak (Lampre) 0:25; 139. Go-razd Štangelj (Astana) 1:24.
Skupno: 1. Pieter Weening (Niz/Rabobank) 28:09:49; 2. Konstantin Sivcov (Blr/HTC-Highroad) + 0:02; 3. Marco Pinotti (Ita/HTC-Highroad); 4. Christophe Le Mevel (Fra/Garmin-Cer-velo) 0:05; 5. Alberto Contador (Špa/Sa-xo Bank) 0:13; 6. Michele Scarponi (Ita/Lampre) 0:14; 7. Pablo Lastras (Špa/Movistar) 0:22; 8. Vincenzo Niba-li (ITA/Liquigas) 0:24; 9. Steven Kruijs-wijk (Niz/Rabobank) 0:28; 10. Jose Serpa Perez (Kol/Androni) 0:33 ..; 124. Borut Božič (Slo/Vacansoleil) 34:48; 129. Gorazd Štangelj (Slo/Astana) 35:45; 139. Simon Špilak (Slo/Lampre) 37:55.
namizni tenis - V Rotterdamu
Lisa Ridolfi je nastopila na članskem SP
Slovenska namiznoteniška igralka milanskega prvoligaša Sandonateseja Lisa Ridolfi je ta teden z državno reprezentanco nastopila na članskem svetovnem prvenstvu v Rotterdamu na Nizozemskem. »Po štirih nastopih na evropskem mladinskem prvenstvu sem imela še to čast, da se pomerim z najboljšimi namiznoteniškimi igralkami na svetu,« je uvodoma povedala 22-letna Ri-dolfijeva, doma iz Nabrežine. Lisa je nastopila kot posameznica in v mešanih dvojicah, skupaj z bolgarskim članom italijanske reprezentance Niagolom Stoja-novom iz Turina. Med posameznicami se Ridolfijeva za las ni uvrstila na glavni turnir. Izpadla je v kvalifikacijah, potem ko je najprej premagala Mehičanko, nato pa izgubila proti Japonki. »Rezultat je bil neodločen 3:3. V zadnji igri je Japonka vodila z 10:9 in nato je stopil v ospredje sodnik, ki je po servisu spregledal net in nasprotnici dosodil zmagovito točko. Bila sem zelo jezna, saj bi se z zmago uvr-
stila v glavni turnir. Res škoda. V štirinajstih letih svoje kariere še nisem doživela takšne sodniške krivice,« je bila zelo razočarana Ridolfijeva, ki je nato nastopila v tolažilni skupini. »V drugem delu sem se prebila do četrtfinala tola-žilne skupine in sem znova izgubila proti Japonki. Kljub temu sem bila zelo zadovoljna, saj je bil nastop na svetovnem prvenstvu lepo zadoščenje,« je še dodala Lisa, ki je v mešanih dvojicah izpadla v tretjem krogu. S Stojanovom sta izgubila proti beloruski mešani dvojici, ki je nato napredovala do polfinala. Moški finale svetovnega namiznoteniške-ga prvenstva bo danes. V ženski konkurenci pa je včeraj slavila zmago 20-letna Kitajka Ding Ning.
V soboto pa bo Ridolfijeva s San-donatesejem igrala prvo polfinalno tekmo A1-lige proti Norbellu. Letošnja sezona pa bo še dolga. Tekmovala bo vse do 30. junija, ko bo na vrsti še državno člansko prvenstvo.
kolesarstvo - Vožnja na kronometer
Andrej Guček (Eppinger) svetovni ljubiteljski prvak
Predsednik Ivo Doglia in svetovni ljubiteljski prvak Andrej Guček
arhiv
Celjski kolesar tržaškega kluba Team Eppinger Saab Andrej Guček se bržkone kesa, da se ni že zelo mlad začel resneje ukvarjati s kolesarstvom. Tudi na včerajšnjem svetovnem ljubiteljskem prvenstvu v kronometru, ki ga pri Occhiobel-lu pri Rovigu organizira svetovna kolesarska zveza UCI in je odprto vsem državnim federacijam, je Guček pometel z vso konkurenco. »Čez ciljno črto je po 23,8 km dolgi progi privozil s časom 25:29,57. Andrej je bil skoraj minuto hitrejši od dru-gouvrščenega,« je poudaril zadovoljni predsednik tržaškega kluba, Ivo Doglia, doma s Proseka. Na drugo mesto se je uvr-
stil državni ljubiteljski prvak Marco Ferrari (Bike Planet), ki je progo prekolesa-ril v času 26:27,05. Na četrto mesto se je uvrstil še en slovenski član tržaškega kluba Team Eppinger Saab. Borut Rovšček je na cilj privozil s časom 27:01,00. »Žal je na začetku zavil v napačno smer in izgubil okrog 35 sekund,« je še dodal Doglia. Guček je v zadnjih treh letih osvojil že drugi svetovni ljubiteljski naslov v kronome-tru. Bil je tudi svetovni prvak v krono-metru v dvojicah in evropski ljubiteljski prvak UCI državnih reprezentanc. Andrej bo že danes nastopil na kronometru za državno prvenstvo Slovenije v Kamniku.
Stoner najhitrejši
LE MANS - Casey Stoner (Honda) je dosgele najboljši časa na kvalifikacijah za današnjo moto-ciklisitčno VN Francije. Za njim sta se uvrstila še dva dirkača Honde, oba sta Italijana: 2. je bil Marco Simoncelli, 3. pa Andrea Dovizioso. Četrti čas je dosegel Dani Pedrosa, petega pa Jorge Lorenzo (Yamaha), Valentino Rossi pa je bil deveti.
Slovenija dobila organizacijo SP
BRATISLAVA - Slovenija je dobila organizacijo prvenstva divizije I v hokeju na ledu. Slovenija je pri kandidaturi za omenjeno tekmovanje premagala Veliko Britanijo (15:10 glasov). Prvenstvo bo v Ljubljani na sporedu med 15. in 21. aprilom 2012.Slovenski hokejisti, ki so na letošnjem SP elitne skupine na Slovaškem skupaj z Avstrijo izpadli v divizijo I, bodo imeli tako prihodnje leto «popra-vni izpit» pred domačim občinstvom, s čimer si lahko zagotovijo vnovično napredovanje v elitno skupino hokeja.
Grizliji izsilili 7. tekmo
MEMPHIS - Ekipa košarkarske lige NBA Memphis Grizzlies je v noči na soboto v konferenčnem pol-finalu zahoda s 95:83 premagala Oklahoma City Thunder in izid v zmagah izenačila na 3:3. Prvi mož gostiteljev je bil s 30 točkami nedvomno Zach Randolph, ki je k temu dodal še 13 ujetih žog, blestel pa je tudi O.J. Mayo s 16 točkami.
22	Nedelja, 15. maja 2011
RADIO IN TV SPORED ZA DANES
/
ženska c-liga - Skupina za obstanek
Neugodna Buia v Repnu le padla
Za igralke Sloge bo zdaj odločilna zadnja tekma
Sloga Buia 3:1 (22:25, 25:15, 25:18, 25:15
Sloga: Colarich 7, Crissani 6, Cvelbar 10, Gantar 15, Alice Spangaro 12, Starec 11, Michela Spangaro (libero 1), Malalan (libero 2), Babudri 0, Pertot, Teresa Spangaro 1,Valič 0. Trener Martin Maver
Tradicija na srečo tokrat ni obveljala: slogašice so v letošnjem prvenstvu že trikrat izgubile proti Buii, včeraj pa so na najvažnejši tekmi svoje nasprotnice premagale, osvojile vse tri točke in jih obenem tudi obsodile na matematični izpad iz lige. Slogašice so z zmago za točko prehitele tržaški S. Andrea, vse pa se bo odločilo prav v zadnjem kolu prihodnjo soboto.
Sinočnja tekma je bila zelo pomembna za obe ekipi: Buia bi bila ob gladki zmagi še polnopravno vključena v boj za obstanek (v zadnjem kolu bo doma igrala proti ekipi S. Andrea), slogašice pa bi bile s porazom iz njega praktično izločene. Povsem razumljivo so bile zato igralke živčne in je bila v prvem
setu igra vse prej kot lepa in veliko je bilo napak tako na eni kot na drugi strani mreže. Pri Slogi je večkrat zapešal sprejem, tako da so bili napadi premalo učinkoviti in dokaj lahek plen za gostujoče branilke, ki so bile skozi vso tekmo v polju zelo zagrizene. Do 19. točke so sicer z rahlo prednostjo vodile slogašice, ki pa so se nato v končnici pustile presenetiti.
Poraz naših igralk sploh ni potrl in od drugega seta dalje so postale veliko bolj učinkovite. Poostrile so servis, izvedle nekaj učinkovitih blokov in uredile svojo obrambo, tako da je bila Buia v drugem setu brez moči. Gostje se seveda niso hotele vdati in tretji niz je bil spet izenačen, saj je Buii večkrat uspelo izničiti Slogino prednost. Zadnjič so se našim igralkam nasprotnice približale pri izidu 19:18, ko Sloga ni več naredila nobene napake, osvojila 6 zaporednih točk in s tem v bistvu zapečatila srečanje, saj so v zadnjem setu Slogašice takoj visoko povedle in svojo prednost do konca še povečevale, zaigrale zelo sproščeno in povsem nadigrale nasprotnice
šolski šport - Odbojka na mivki
Ekipa Trubar-Gregorčič deželni prvak med dekleti
Aleksija Antonič, Ivana Cotič in Mateja Petejan na zmagovalnem odru v Cordenonsu
Dijakinje goriškega licejskega pola Trubar-Gregorčič Aleksija Antonič, Ivana Cotič in Mateja Petejan so med naraščajnicami osvojile naslov deželnih šolskih prvakinj v odbojki na mivki. Deželna faza se je odvijala včeraj na peščenih igriščih v Cordenonsu, na njej pa so imeli pravico do nastopa po tri najboljše ekipe iz vsake pokrajine, ki so se v deželno fazo prebile preko kvalifikacij. V svoji izločilni skupini so naše dijakinje dosegle dve zmagi, uspešne so bile tudi v polfinalu, v finalu pa so z 2:0 premagale vrstnice trži-škega liceja Buonarroti. Z zmago so si predstavnice licejskega pola priborile tudi pravico do nastopa na državnem finalu v Jesolu, vendar se ga ne bodo udeležile, ker dve od treh članic ekipe istočasno odhajata z Bodečo nežo na zborovsko prireditev na Nizozemsko.
Na deželni fazi je licejski pol zastopala tudi ekipa naraščajnikov Denis Skerk, Daniel Hlede in Luka Kovic, ki pa se ni prebila iz izločilne skupine. Med mladinci je nastopila tudi ekipa tehničnega pola Cankar-Vega-Zois Jakob Fajt in Erik Juren. Tudi njima preboj iz izločilne skupine ni uspel.
moška d-liga
Olympia dokončno vsaj druga
Skupina za napredovanje Pippoli - Olympia FerStyle 1:3 (25:18, 19:25, 22:25, 23:25)
Olympia FerStsyle: F. Hlede 9, Terčič 18, Komjanc 28, Cappareli 4, Peršolja 4, Pavlovič 10, Polesel (L), Sancin 0, Vizin 1. Trener Zoran Jerončič.
Odbojkarji Olympie Fer-sytle so si z lepo zmago v Vidmu dokončno zagotovili najmanj 2. mesto, kar pomeni igranje dodatnih tekmeh za napredovanje. Teoretsko bi lahko Olympia še vedno lahko osvojila prvo mesto, za kar pa je treba, da vodilni San Vito v zadnjem krogu doživi malo verjetni poraz proti Porcii. Če bo torej Olympia druga, jo za obstanek čakajo dodatne tekme proti Slogi. Pravi »bratomorni« derbi.
V Vidmu je Olympia, razen v prvem setu, postregla z dobrim nastopom, kar kaže, da je spet v dobri formi. Igralci Pip-polija so se na vse kriplje trudili, da bi zmagali, saj so bili še v boju za 3. mesto, ki prav tako vodi v play-off. Tekma je bila zato zanimiva in borbena, gostje so se morali za zmago, ki pa je bila prepričljiva, zelo truditi.
Od drugega seta dalje so igralci Olympia prevzeli niti igre v svoje roke. Dobro so igrali v vseh elementih razen sprejemu, ki tudi tokrat ni bil brezhiben. So pa zato odlično igrali v polju, zelo dober je bil tudi blok,v katerem je »kraljeval« vse boljši Pavlovič (9 točk v tem elementu). Dokaj razpoložena sta bila tudi tolkača Komjanc (28 točk, 53%) in Terčič (18, 51%).
Veterani Pippolija so se Olympii učinkovito postavili po robu, na koncu pa so jim vendarle pošle moči. Največ so pokazali v 3. setu, v katerem so bili v vodstvu še pri izidu 19:17, poslej pa nič več. Tudi četrti set, kljub tesnemu končnemu izidu, je bil trdno v rokah Olympie.
ženska d-liga - Po lahki zmagi v derbiju proti Boru
Kontovel dosegel obstanek
Že izpadle borovke niso nudile nobenega odpora - Moška C-liga: Val Imsa se je oddolžil tudi Volley clubu
Kontovel - Bor Kmečka banka 3:0 (25:8, 25:10, 25:21)
Kontovel: Bukavec 17, Lisjak 13, Balzano 7, Štoka 6, Cassanelli 7, An-tognolli 2, Kapun (L), Zavadlal 0, Mi-cussi, A. in V. Zuzič, Rudes. Trenerka: Tania Cerne Bor Kmečka banka: Pučnik 9, Grgič 1, Cella 5, Zonch 3, Co-stantini 0, Kneipp 0, Hauschild (L), Ve-nier 0, Virgilio 0, Vodopivec, Della Mea. Trenerka: Betty Nacinovi
Derbi ženske D-lige med Konto-velom in že izpadlim Borom je pripadel domačinkam, ki so si z zmago tudi zagotovile obstanke. V vseh treh se-tih so ohranile zadostno mero zbranosti, da so brez večjih težav slavile v približno uri igre. Obe ekipi sta nastopili okrnjeni, odsotnosti pa so se veliko bolj poznale pri Boru.
Kontovelke so svoje nasprotnice večkrat spravile v težave s servisom, na mreži pa je bila razlika očitna predvsem na centru, bolj učinkovite od pla-vih pa so bile vsekakor domače od-bojkarice tudi s krilnih pozicij. Plave tokrat v napadu niso bile zelo razpoložene, tako da so bili njihovi napadi lahek plen Kontovelove obrambe, bo-rovke pa so naredile tudi približno dvakrat toliko napak kot gostiteljice (23 proti 11). (T.G.)
MOŠKA C-LIGA
Skupina za obstanek Val Imsa - Volley club TS 3:0 (25:20, 25:16, 25:21)
Val Imsa: Masi 10, D. Faganel 6, Farfoglia 8, Lavrenčič 9, Ombrato 10, Fedrigo 3, Plesničar (L), D. Nanut 3, G. Nanut, S. Faganel, Cutuli. Trener Robert Makuc.
Po zmagi proti Fincantieriju so odbojkarji OK Val odpravili tudi tržaški Volley club in se na ta način oddolžili edinima ekipama, ki sta jih premagali v prvem delu skupine za obstanek, hkrati pa so Štandrežci tudi edina nepremagana ekipa povratnega dela.
Tokrat je Val igral precej boljše kot na gostovanju prvega dela v Trstu. Takrat jim je največ težav povzročal tolkač Spinelli, ki pa so ga tokrat onesposobili bodisi z dobrimi servisi bodisi z dobrim blokom (zlasti se je v tem
Napad Vere Balzano med tekmo proti Boru
kroma
elementu izkazal Farfoglia, ki je med drugim podajal kljub poškodbi palca na roki). Veliko boljše je Val igral tudi v polju, skoraj vse daljše akcije so se namreč končale s točko za Val. Zmaga domačih odbojkarjev nikoli ni bila pod vprašajem. Volley club se jim je ne-varneje približal le v 3. setu, ko je izenačil po vodstvu Vala z 18:14. Takoj zatem je Val spet pritisnil na plin in hitro spravil na varno set in tekmo. Velja dodati, da je prvič po operaciji in daljši odsotnosti stopil na igrišče Daniel Nanut.
Sloga - Gimax Fincantieri 0:3 (17:25, 25:27, 16:25)
Sloga: Dussich 14, Pečar 5, Romano 7, Rožac 8, Zerjal 2, Antoni 1, Cettolo 1, Guštin 0. Trener Ivan Pe-terlin
Kljub porazu, ki je bil povsem pričakovan, saj je Fincantieri na prvem mestu v skupini za obstanek, so v Sloginem taboru lahko kar zadovoljni: odsotnega podajača Devetaka (v Spoletu na državnem šolskem prvenstvu v šahu) je nadomestil napadalec Ivo Ilic, ki je v tej zanj neobi-
čajni vlogi zaigral zelo dobro in tako še enkrat dokazal, da se v njem skriva velik igralni potencial. Poleg tega je trener Peterlin tudi tokrat uvrstil v ekipo šestnajstletna Antonija in Na-tana Cettola, ki sta se solidno odrezala in oba dosegla tudi svoji prvi točki v C ligi. Podmladek torej je in se zato pri Slogi ne bojijo generacijske zamenjave.
Ekipa je seveda še neizkušena, kar je med tekmo samo večkrat prišlo do izraza, še najbolj v drugem nizu, v katerem so slogaši vodili skoraj do konca, dalj časa tudi s kar visoko prednostjo (14:8, 17:12), a so prekaljeni gostje, za katere nastopa tudi lanski B ligaš videmskega VBU Iaccarino, vedno ob pravem času znali izkoristiti vsak trenutek nezbranosti v Sloginih vrstah in obrniti potek tekme v svojo korist.
V prvem in tretjem setu je bila zmaga Fincantierija bolj gladka, vendar so tudi v teh dveh naši odbojkarji marsikdaj spravljali v težave svoje nasprotnike, ki pa so vedno nanizali nekaj zaporednih točk in potem to prednost upravljali do konca.
MOŠKA D-LIGA
Za obstanek Prata - Naš prapor 3:0 (25:13, 25:17, 27:25)
Naš prapor: Braione 6, Fajt 3, Prinčič 7, Culot 4, Bajt 2, Juretič 18. Trener Sandro Leghissa.
Naš prapor je gladko izgubil tudi v Prati proti sicer zelo solindi ekipi. Brici so tudi tokrat nastopili zdesetkani, poleg tega pa so krilni tolkači naleteli na zelo črn dan. Zgovoren je podatek, da je Juretič dosegel na centru več točk kot obe krili skupaj. Naš prapor je imel precej težav s sprejemom servisa, tako da sta prva dva seta minila v znamenju premoči domače ekipe. V 3. setu je Prata nekoliko popustila, tako da so gostje zadihali. V tem setu je Juretič dosegel kar osem točk, v izenačeni končnici pa so kljub temu prevladali igralci Prate.
1. ŽENSKA DIVIZIJA Staranzano - Soča/Govolley Kmečka banka 0:3 (15:25, 11:25, 15:25)
Soča/Govolley Kmečka banka: Mania 14, Antonič 9, Valentinsig 4, Za-vadlal 2, Giuntoli 7, Panozzo 5, Pozzo (L), Bressan 4. Trenerka: Paola Uršič
Združena ekipa Soče in Govolleya je z gladko zmago zaključila letošnje prvenstvo, v katerem se je dolgo časa potegovala tudi za napredovanje, a je naposled iz objektivnih razlogov za najboljšimi na lestvici zaostala, čeprav je dokazala, da ni slabša od njih. V zadnjem krogu so se naše odbojkarice pomerile z zadnjeuvrščeno ekipo iz Šta-rancana in jo povsem nadigrale, veliko točk pa so dosegle že s samim servisom. Pozitivno vest predstavlja povratek na igrišče mlade Giulie Bressan, ki je morala dolgo časa počivati zaradi poškodbe kolena. (T.G.)
Ostali izidi: Turriaco - Ronchi 1:3, Azzurra - Morarese 3:1, Grado -Millenium 3:0, Capriva - Fincantieri 3:0, Torriana - Mossa 0:3, Pieris ni igral. Vrstni red: Ronchi 61, Pieris 56 Morarese 55, Azzurra in Turriaco 49 Mossa 43, Soča/Govolley Kmečka banka 42, Capriva 40, Millenium 28 Torriana 13, Grado 12, Fincantieri 11 Staranzano 3 (Grado in Fincantieri s tekmo manj).
/
ŠPORT
Nedelja, 15. maja 2011
23
košarka - Zadnji krog rednega dela deželne C-lige
Po zmagi v derbiju Breg na končnem 3. mestu
Proti Boru odločilna zadnja četrtina - »Kilogrami« na strani
Bor Radenska - Breg 60:63 (14:22, 37:34, 52:45)
Bor Radenska: Bole 4 (-, 2:4, 0:2), Ma-donia 10 (2:5, 1:3, 2:4), Crevatin 5 (1:1, 2:3, 0:6), Štokelj 17 (11:12, 0:2, 2:5), Burni 13 (-, 5:10, 1:6), Medizza 1 (1:2, 0:1, -), Zanini 8 (2:4, 3:4, 0:1), Pipan 2 (2:2, -, -), Fumarola nv, Boc-ciai nv, Pertot nv, Gallocchio nv. Trener: Bo-ban Popovic. SON: 16 ; PON: Medizza (37); Skoki: 20 (16 v obrambi, 4 v napadu); Izgubljene žoge: 15.
Breg: Schillani, Bozic 4 (-, 2:4, 0:2), Gri-maldi (- , 0:1, 0:1), Samec 10 (4:4, 3:6, -), Gia-comi 14 (3:4, 4:8, 1:5), Moschioni 17 (5:8, 3:8, 2:6), Richter 14 (3:4, 4:10, 1:3), Visciano 4 (-, 2:6, -), Norbedo nv. Trener: Tomo Krašo-vec. SON: 18.
V letošnjem prvenstvu na derbijih domače igrišče ne prinaša prednosti. Breg je namreč Boru Radenski vrnil milo za drago in slavil zmago v dvorani Bojana Pavletiča. Odločlilna je bila zadnja četrtina, ko so varovanci trenerja Krašovca igrali bolj zbrano in po zaslugi razpoloženega Moschionija (8 točk v zadnji četrtini) nadoknadili sedem točk zaostanka.
Tekmo je bolje začel Bor, ki si je takoj priigral pet točk prednosti, a nato je stopil v ospredje Richter, ki je devetim točkam v prvi četrtini dodal tudi nekaj asistenc, ki so jih soigralci spremenili v koš. Vse do polovice druge četrtine so imeli pobudo Brežani, preobrat v tekmi pa je bila osebna napaka nad Što-keljem (skoraj nepogrešljiv pri izvajanju prostih metov) s tehnično napako vred. Kape-tan Bora je učinkovito izvedel vse mete, po košu Giacomija pa se je z delnim izidom 8:0 za Bor zaključil prvi polčas. Tretja četrtina je bila dokaj izenačena, vendar košem Bur-nija so na drugi strani Brežani odgovarjali z uspešnejšo igro pod obročem (poznala se je
odsotnost Fumarole, tako da so bili »kilogrami pod košem« vsi na strani Brega).
V zadnji četrtini je Bor vodil skoraj do zadnjega, 78 sekund pred koncem pa je Gia-comi stanje izenačil. V zadnjih akcijah so bili Brežani z Viscianom uspešnejši od Bora, ki je pet sekund pred zvokom sirene z Za-ninijem zamudil zadnjo priložnost za zmago ali vsaj podaljške.
Izjavi po tekmi:
Trener Brega Tomo Krašovec: »Odločilna je bila naša zbranost v obrambi, s katero smo nadoknadili tistih deset točk zaostanka, ki smo si jih nabrali zaradi brezglavega napadanja v tretji četrtini. Tudi v tem derbiju igra ni bila na visoki ravni, mi pa smo poskušali z igro pod obročem kljubovati slabemu odstotku, ki smo ga imeli pri metu z razdalje. Zmaga je za nas zelo pomembna, saj smo si tako izborili tretje mesto, kar je največji uspeh v zgodovini Brega.«
Trener Bora Boban Popovič: »V končnici smo naredili preveč napak, preveč je bilo izgubljenih žog. Netočni smo bili tudi pri odprtih metih, za take tekme pa je tudi normalno, da so odstotki pri metu nižji kot običajno. Vedel sem, da se bo tekma odločala v zadnji četrtini, tudi ko smo vodili za deset točk.«
Državna C-liga: v play-offu poraz Padove
V državni C-ligi so ta konec tedna na sporedu prve polfinalne tekme končnice za napredovanje. Padova, ki je v četrtfinalu izločila košarkarje Jadrana, je gostovala v San Vendemianu in tam izgubila. GSA Videm, za katerega igrata tudi tržaška Slovenca Saša Ferfoglia in Peter Sosič, bo svojo prvo tekmo odigral danes v Vidmu proti Spilimbergu.
Izid: San Vendemiano - Padova 80:71. Danes v Vidmu ob 18.00: GSA Videm - Spilimbergo
Domači šport Danes
Nedelja, 15. maja 2011 NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA - 16.30 v Trstu, Ul. Locchi: Sant'Andrea San Vito - Zarja Gaja (prva tekma play-outa)
3.	AMATERSKA LIGA - 21.00 v Starancanu: Mladost - Begliano (dodatna tekma za play-off) ZAČETNIKI - 9.00 na Opčinah, Ul. Alpini: Roianese A - Kras Repen A
ODBOJKA
UNDER 14 ŽENSKE - 10.30 v Chionsu: Kontovel -Libertas Fiume Veneto (deželni polfinale) UNDER 12 MESANO - 15.30 na Proseku: Kontovel - Brunner TENIS
ŽENSKA B-LIGA - 10.00 v Tržežimu: Libera - Gaja
Jutri
Ponedeljek, 16. maja 2011 NOGOMET
ZAČETNIKI - 18.00 v Sovodnjah: Sovodnje Isontina
□ Obvestila
Moschioni je bil v zadnji četrtini odločilen za zmago Brega
kroma
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira poletni plesni center za otroke od 4. do 10. leta starosti od 22. avgusta do 2. septembra 2011 v prostorih telovadnice OS Bevk na Opčinah. Za informacije in vpisovanje: info@cheerdancemillenium.com ali 349-7597763
AŠD SK BRDINA organizira 12. junija 2011 enodnevni izlet v Gardaland. Vpisovanje je možno samo ob ponedeljkih na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 od 20. do 21. ure do 30. maja 2011. Informacije: 335-5476663 (Vanja).
jadranje - Predolimpijska regata Olympic Garda
Boj za 2. mesto
Čupina posadka Sivitz Košuta-Farneti pred današnjo regato za medalje iz najboljšega položaja
Jadralca JK Čupa Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti sta se predzadnji dan predolimpijske regate Olympic Garda na Gardskem jezeru spet povzpela na 2. mesto skupne lestvice, danes pa ju čaka še sklepna regata »medal race« za deset najboljših posadk. Sprva je kazalo, da ne bo tako, saj sta v prvem plovu pristala na slabem 13. mestu, ta rezultat, najslabši doslej na tej regati, pa sta lahko odbila. Startala sta slabo, nato sicer nadoknadila precej pozicij, naposled pa sta imela smolo in obtičala v vetrovni luknji. Dosti boljše je bilo v drugem dnevnem plovu, v katerem sta se uvrstila na 4. mesto.
Vodilni Zandona (14 točk), ki je bil včeraj obakrat prvi, je že osvojil končno prvo mesto, Jaš in Simon (38 točk) pa bosta danes skušala odbiti napade zasledovalcev, Fabia Zenija, ki ima na lestvici enako število točk, in bratrancev Dubbini (50 točk), ki zaostajata za dvanajst točk. Naloga naših jadralcev je v bistvu ta, da se uvrstita pred Zenijem in ne zaostaneta za več kot štiri mesta za Dubbinijem. Če bosta Jaš in Simon na koncu obdržala 2. mesto, bosta na tem mestu končala tudi italijanske kvalifikacije za nastop na olimpijskih igrah v Londonu. Boljši od njiju bi bil le olimpijski veteran Zan-
DRŽAVNA REGATA 420 PRI JK ČUPA
Ugrin in Juretič zdaj na sedmem mestu
Včeraj se je v Sesljanskem zalivu zaključil drugi dan regat državne selekcije razreda 420 v organizaciji Jadralnega kluba Čupa. Čeprav je bil start predviden za 11. uro, so jadralci odšli na morje šele ob 13. uri zaradi pomanjkanja vetra. Izpeljali so dva plova. Prvega z vetrom do 15 vozlov, v drugem plovu pa je veter upadel, tako da so sodniki skrajšali regato.
Po drugem dnevu vodita Celli Cristina in Morini Silvia (CV Ravennate). Posadka Sirene in Čupe Matia Ugrin, Mirko Juretič sta izboljšala petkovo 22. mesto in sta trenutno na 7. mestu (v posameznih plovih 6. in 2. mesto). Ingrid Peric in Chantal Zeriali sta na 81. mestu, Luca Carciotti in Cecilia Fedel na 97., Lucia Lo Cascio in Haron Zeriali pa na 103. Danes naj bi bil start predviden za 10.30. Napovedujejo plohe in rahel veter.
Čupina posadka 470
kroma dona.
V današnji sklepni regati bosta nastopila tudi predstavnika Slovenije Mitja Mikulin in Sebastian Prinčič (JK Burja Izola), ki sta po včerajšnjem dnevu skupno osma. V finalu bo šest italijanskih posadk, po ena pa iz Slovenije, Nemčije, Argentine in Kitajske.
PROMOCIJSKA LIGA
Tretja tekma usodna za Sokol
Mossa - Sokol 88:60 (31:16, 45:39, 65:40)
SOKOL: Piccini 6, Malalan, Umek 3, N. Sossi 6, Semolič 15, Vitez 15, Roge-lja 7, Košuta 2, Sedevčič 6, Guštin, trener Emili. Tri točke: Semolič 3, Vitez 1. SON: 15.
Sokol je končal svojo pot v končnici promocijske lige s tretjo četrtfinalno tekmo. Izgubil je namreč v Mošu proti domači ekipi, ki je v goriški skupini po rednem delu osvojila prvo mesto in je bil že lep podvig, da je uspelo našim košarkarjem dobiti drugo srečanje v sredo v Nabrežini. Mossa je sinoči začela s polno paro in si je že po prvi četrtini priigrala zanesljivo prednost 15 točk, ki jo je nato brez težav upravljala skozi vso tekmo. Le v drugi četrtini so se Emilijevi varovanci enakovredno upirali gostiteljem, zlasti po zaslugi razpoloženih Ivana Semoliča in Alexa Viteza, ki sta bila no koncu s 15 točkami tudi najboljša strelca nabrežinske ekipe.
V drugem polčasu pa je Mossa uveljavila svojo premoč. Pri gostih se je zlasti poznala odsotnost Marka Hmeljaka, ki je bil na prejšnji tekmi eden najzaslužnejših za zmago. Mossa je stalno večala prednost in na koncu visoko in povsem zasluženo zmagala.
»Kljub porazu bi se zahvalil vsem fantom, ki so na vseh treh tekmah play-of-fa dali vse od sebe. Pohvalil bi tudi trenerja Marka Emilija , ki je zelo dobro vodil ekipo in škoda, da nas bo zaradi družinskih obveznosti prihodnjo sezono zapustil,« je po tekmi dejal Sokolov spremljevalec Marko Golemac. (lako)
nogomet - Za uvrstitev v play-off
»Dvojezična« Sistiana pokopala upanja Brega
Po Športelu o NK Kras
V jutrišnji oddaji Športela, ki bo v eter po TV Koper-Capodistria šla ob 22.30, bodo gostovali predstavniki NK Kras Repen, ki je letos izpadel iz državne D-lige. Voditelj oddaje Igor Malalan bo o vzrokih izpada spraševal predsednika Gorana Kocmana, kapetana Radenka Kne-ževiča in kondicijskega trenerja ter fizioterapevta Mateja Bombača. Po telefonu se bo s studiom povezal novinar Primorskega dnevnika Jan Grgič. Športelovi sodelavci bodo pripravili prispevke o državni jadralni regati Čupe, o nogometnih tekmah Sistiana - Breg in S. Andrea - Zarja Gaja ter košarkarskega derbija Bor - Breg. Oddajo bo zaključila nagradna igra Poglej me v oči.
Breg - Sistiana 1:2 (0:1)
Strelci: v 35. Montanelli, v 56. Romano iz 11-m in v 40. Degrassi.
Breg: Cresi, Sovic, Degrassi, Stefani, Bampi, Križmančič (od 56. Poloni), Lag-hezza, Daris, Fazio (od 45. Coppola), Men-della, Cermelj. Trener: Tommasi.
Sistiana: Percich, Ursic, Clan, Marchio, Issich, Montanelli, Sbrocchi, Milos, Miyas-hita (od 85. Crevatin), Romano (od 73. Erik Colja), Lembo. Trener: Maranzana.
Rdeči kartoni: Cresi v 56. min, Stefa-ni v 67. min. in Crevatin v 89. min.
Brežani niso uspeli postaviti pike na i uspešni sezoni. Na dodatni tekmi za uvrstitev v play-off so varovanci Dina Tommasi-ja v Križu izgubili proti Sistiani. Tekma je bila dopadljiva in živahna. Sistiana je dokazala, da je čvrsto moštvo z nekaterimi dobrimi mladimi nogometaši. Breg pa je bil skoraj do zadnjega, čeprav z dvema igralcema manj, v igri za izenačenje.
V uvodnih desetih minutah je okrog tristo gledalcev (videli smo tudi dvojezični napis Dajmo-Forza Sistiana-Sesljan) videlo štiri priložnosti za gol. Po dve na vsaki strani (Fazio in Mendella za Breg, Clon in Miyas-hita za Sistiano). Nato je pobudo prevzel v svoje roke Breg, ki je v prvem polčasu imel večjo posest žoge in se večkrat nevarno približal nasprotnikovim vratom. V zadnjem delu prvega polčasa je Sistiana izkoristila hi-
trost svojih napadalcev. V 34. minuti je Cresi ubranil nevaren prosti strel Milosa. Po podaji s kota in vratnici je proti vratom streljal Montanelli in zatresel Bregovo mrežo. V 40. minuti bi lahko Breg izenačil, toda po lepi akciji se je Mendellov strel odbil od vratni-ce.
Drugi polčas je bil bolj napet. Po desetih minutah je sodnik izključil Bregovega vratarja, ker je v kazenskem prostoru podrl hitrega Miyashita. S prostega strela je bil natančen Romano. Bregova reakcija ni bila prepričljiva in sodnik je po 22 minutah poslal z igrišča še branilca Stefanija. Kljub številčni premoči Sistiana ni zagospodarila na igrišču. Resnici na ljubo so bili tudi napadi Brega vse prej kot učinkoviti. Zadetek ekipe iz dolinske občine je padel prepozno, pet minut pred koncem tekme. Bil pa je za oko res lep, saj je Degrassi žogo s prostega strela poslal naravnost v sedmico. Minuto kasneje bi lahko Cermelj bolje izkoristil dobro podajo. Streljal je proti vratom, bolje pa bi bilo, če bi se približal še dodatno približal vratom. Po trikratnem sodnikovem žvižgu so se veselili igralci Sistiane, ki so si izborili mesto v play-offu. V sredo zvečer bodo igrali v Tal-massonsu. Za Breg pa je kljub sinočnjemu porazu uspešne sezone konec. (jng)
TURNIR ANDREA CAMPI - Najmlajši: Juventina - Moimacco 1:8 (strelec za Ju-ventino Clancis)
24
Nedelja, 15. maja 2011
RADIO IN TV SPORED ZA DANES
/
V" Rai Tre bis
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
20.20 Tv Kocka: Kamorkoli naokoli:
Živalice iz kock 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Mikser,
sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
6.00 Variete: Da Da Da 6.30 Aktualno: Mattina in famiglia 9.30 Dnevnik - L.I.S. 9.35 Aktualno: Magica Italia 10.00 Aktualno: Linea verde Orizzonti 10.30 Aktualno: A Sua immagine 12.20 Aktualno: Linea verde 13.30 Dnevnik, Focus 14.00 Variete: Do-menica in... l'Arena 15.50 Variete: Dome-nica in... Amori 16.15 Variete: Domenica in... onda, sledi vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.40 Kviz: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.30 Nan.: Un medico in famiglia 7 23.40 Aktualno: Speciale Tg1 0.45 Nočni dnevnik 1.10 Aktualno: Applausi 2.25 Glasb.: Sette note - Musica e musiche
^ Rai Due
^ Rai Tre
5 Canale 5
6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Aktualno: Le frontiere dello spirito 9.40 Dnevnik - kratke vesti 10.00 Variete: Ciak Junior 10.30 Film: Un milionario per mamma (ljub., Nem., '05, r. G. Behrens, i. J.C. Gehlen) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Show: Domenica cinque 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 2.00 Variete: Paperissima Sprint 21.10 Variete: Il senso della vita (v. P. Bo-nolis) 0.30 Aktualno: Terra! 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved
V Italia 1
7.00 Nan.: La vita secondo Jim 7.50 Risanke 10.45 Motociklizem: Grand Prix - SP Francije, 125 cc 12.00 Dnevnik 12.15 Motociklizem: Grand Prix - SP Francije, Mo-to2 13.05 Šport: Guida al campionato 14.00 Motociklizem: Grand Prix - SP Francije, MotoGP, sledi Fuori giri 15.45 Šport: Tenis, turnir Internazionali BNL d'Italia -Foro Italico, (Ž in M) 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Film: Ritorno al futuro - parte III (fant., ZDA, '90, r. R. Ze-meckis, i. M.J. Fox, C. Lloyd)
6.00 Nan.: La complicata vita di Christine 6.35 Nan: 7 vite 7.00 Variete: Cartoon Flakes 8.45 Nan.: Victorious 9.15 Kviz: Social King 10.10 Variete: Ragazzi c'e Voyager 10.40 Aktualno: A come avventura 11.30 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Motori in vremenska napoved 13.45 Talk show: Qul-li che aspettano... 15.40 Talk show: Quelli che il calcio e... 17.05 Šport: Rai Sport Sta-dio Sprint 18.00 Dnevnik L.I.S. 18.05 Šport: 90° Minuto, sledi Numero 1 19.35 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.00 Nan.: NCIS
21.25 Film: Harry Potter e il priogionie-ro di Azkaban (fant., V.B./ZDA, '04, r. A. Cuaron, i. D. Radcliffe, E. Watson) 0.00 Film: Conan il distruttore (fant., ZDA, '83, r. R. Fleischer, i. A. Schwarzenegger) 2.05 Film: Buffalo soldiers (dram., V.B./Ne./ZDA, '01, r. G. Jordan, i. J. Phoenix, A. Paquin)
^ Tele 4
21.45 Nan.: Hawaii Five-0 (i. Grace Park)
22.35 Šport: La Domenica sportiva 1.00 Nočni dnevnik 1.20 Aktualno: Protestantesimo 1.50 Nan.: Day Break 2.40 Nan.: Kevin Hill
6.00 Aktualno: Fuori orario - Cose (mai) viste 7.30 Nan.: La grande vallata 8.15 Film: Magia d'estate (kom., ZDA, '63, r. J. Nielson, i. B. Ives, D. McGuire) 10.05 Aktualno: Ap-puntamento al cinema 10.10 Nan.: Pepper Anderson agente speciale 11.00 Aktualno: Tgr EstOvest 11.20 Aktualno: Tgr Mediterraneo 11.45 Aktualno: Tgr RegionEuropa 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Telecamere 12.55 Šport: Si gira 13.25 Aktualno: Passepartout 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.15 Dnevnik 14.30 Šport: 94. etapa kolesarske dirke po Italiji, sledi Processo alla tappa 18.00 Aktualno: Per un pugno di libri 18.55 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Aktualno: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa 21.30 Variete: Report 23.25 Dnevnik in deželni dnevnik, sledi Cosmo 0.40 Dnevnik 0.50 Aktualno: Te-leCamere 1.50 Šport: Giro notte
u Rete 4
7.15 Nan.: A.D. - Anno Domini 8.20 Doc 9.20 Dok.: Magnifica Italia 10.00 Sv. maša 11.00 Aktualno: Pianeta mare 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Aktualno: Melaverde 13.20 Aktualno: Pianeta mare 13.50 Aktualno: Donnaventura 14.45 Nan.: Suor Therese 16.15 Prometne informacije 16.50 Film: Doc West (western, It., '08, r. G. Base, i. T. Hill) 18.55 Dnevnik 19.35 Nan.: Tenente Colombo - Indagine ad incastro 21.30 Nad.: Tempesta d'amore 23.20 Šport: Contro campo 1.35 Nočni dnevnik
6.45 0.25 Aktualno: Apocalisse - Una fontana sigillata 7.35 Variete: L'eta non conta (pon.) 8.05 Šport: Hard Trek 9.11 Rotocalco ADNKronos 9.31 Dok.: Istanbul, la storia, il sogno 10.31 Variete: Mukko Pallino 10.55 Dok.: Italia magica 11.25 Šport: Super Sea 11.55 Dok.: Borgo Italia 12.25 Variete: Chef a sorpresa 12.50 Aktualno: Dai nostri archivi 13.00 Variete: Domenica e sempre domenica 13.05 Dok.: Agrisapori 13.45 Variete: Ostrega... In tour 13.55 Variete: Idea in tavola... 14.15 Variete: Camper magazine 14.50 Nan.: Le avventure di Shirley Holmes 16.20 Šport: Pallanuoto Trieste - Pallanuoto Torino 17.30 Risanke 19.30 Pagine e fotogrammi 19.45 Dnevnik in športne vesti 22.30 Talk show: Gli in-contri al Caffe' - Versiliana d'inverno 23.25 Glasba: Voci dal ghetto 1.30 Film: Schizoid (triler, '80)
La l
NLP s Tjašo Železnik 15.05 Na naši zemlji z Marjano Grčman 15.10 Profil tedna z Mašo Kljun 15.35 Večno z Lorello Flego 15.40 Športne novice 15.50 Športna retrovizija 15.55 Športni gost 16.05 Nedeljsko oko z Marjanom Jermanom 16.15 Mega face s Tadejem Korenom Šmidom 16.25 Svetovno s Karmen Švegl 16.35 Naglas! 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.10 Prvi in drugi 18.35 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Zrcalo tedna, športne vesti 20.00 Stopimo skupaj za nedonošenčke z Rotary klubom, prenos dobrodelnega koncerta 21.35 Ob 100-letnici rojstva Janeza Kuharja, portretni film 22.30 Poročila, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.10 Nad.: Irene Huss 0.40 Dnevnik (pon.) 1.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.35 Infokanal
(t Slovenija 2
7.20 Skozi čas 7.40 Globus (pon.) 8.15 Koroška poje 2011, zadnji del 8.45 Film: Anne z zelene domačije (pon.) 10.25 Pod klobukom (pon.) 11.05 Lynx magazin (pon.) 11.25 Reportaža ob Dnevu slovenske vojske 12.00 Osrednja slovesnost ob Dnevu slovenske vojske, prenos z letališča v Cerkljah ob Krki 13.25 Rad igram nogomet (pon.) 14.00 Koncert: Ob 100-letnici smrti Gustava Mahlerja 15.00 Koncert: Orkester slovenske filharmonije in Leopold Hager, ponovitev 16.00 Koncert: Gustav Mahler -Renato Zanella: Adagietto 16.15 Pesem Evrovizije 2011: izbor (pon.) 19.50 Žrebanje lota 20.00 Ars 360 20.15 Dok. serija: Gotske orjakinje 21.10 Nad.: Stebri zemlje 22.10 Na utrip srca 23.35 Nad.: Restavracija Raw (pon.) 0.25 Kratki filmi AGRFT 1.05 Zabavni infokanal
(t Slovenija 3
6.00 Sporočamo 7.20 Kronika 8.05 Evropski premislek 9.40 Aktualno 10.35 Tedenski pregled 11.40 Svet v sliki in besedi 13.05 22.20 Satirično oko 13.30 Poročila Tvs1 14.15 Tednik 16.40 Na tretjem... 17.30 Poročila Tvs1 19.00 Tv Dnevnik Tvs1 20.00 Slovenija in Evropa 20.50 Zrcalo tedna 21.30 Žarišče
Koper
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.10 Euronews 14.20 Dusseldorf: Eurosong 2011 17.45 Vsedanes -Svet 18.00 Glasbeni spomini z B. Kopitarjem 19.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Vzhod - Zahod 19.45 Kino premiere 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Dok. odd.: Mednarodna obzorja 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 22.15 Nedeljski športni dnevnik 22.30 slovenski magazin 23.00 Glasb. odd.: Slowind 23.35 Vsedanes - Tv dnevnik 0.40 Čezmejna Tv - TDD
"i Tv Primorka
16.00 Tv prodajno okno 16.30 Z Mojco po domače (pon.) 17.30 Mavrica: OŠ Ivana Roba Šempeter pri Gorici (pon.) 18.30 Hrana in vino, izbrani recepti 19.30 Duhovna misel (pon.) 19.45 Tedenski pregled (pon.) 20.00 Razgledovanja (pon.) 20.30 Pod drobnogledom (pon.) 21.30 Veliko platno
LA
6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Aktualno: M.O.D.A. 10.35 Nan.: L'ispettore Tibbs 11.30 Nan.: Ultime dal cielo 13.30 Dnevnik 13.55 Film: Lo sport preferito dall'uomo (kom., ZDA, '64, r. H. Hawks, i. R. Hudson, P. Prentiss) 15.55 Nan.: Cuore d'Africa 17.50 Film: Carovana di fuoco (western, ZDA, '67, r. B. Kennedy, i. J. Wayne, K. Douglas) 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 21.30 Film: L'ul-timo treno (dram., ZDA, '01, r. Y. Bogaye-vicz, i. H.J. Osment) 23.50 Dnevnik 0.05 Aktualno: Bookstore 1.10 Film: La truffa (akc., ZDA, '82, r. M. Cimber)
(t Slovenija 1
7.00 Ris. nan.: Živ Žav 9.50 Ris. nan.: Ani-malija 10.15 Nan. za otroke: Pustolovščina na ladji 10.50 Na obisku 11.20 Ozare (pon.) 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.15 Na zdravje! (pon.) 14.30 Slovenski magazin 15.0017.15
22.30 Alfi Nipič 45 let, koncert 23.30 Tv prodajno okno, Videostrani
pop Pop TV
8.00 Zvončica (ris.) 9.25 Beyblade: Nova generacija (ris.) 9.50 Medved Paddington (ris.) 10.15 Anim. serija: Maščevalci 10.40 ŠKL, Športni magazin 11.40 Jamie - Obroki v pol ure (dok. serija) 12.15 Preobrazba doma (dok. serija) 13.15 Žena za mojega očka (dok. serija) 14.10 Film: Pred
razredom (kom., ZDA, '08) 16.05 Monk (krim. serija) 17.00 Film: Zathura - Vesoljska avantura (ZDA, '05) 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Resničnostni šov: Slovenija ima talent 23.00 Film: Čokolada (rom. drama, ZDA/Anglija, '00) 1.25 Pogumna čarodejka (horor serija) 2.20 24UR, ponovitev, Novice 3.20 Nočna panorama (reklame)
Kanal A
8.10 Pločevinko (avant. serija) 9.00 Veliki pokovci (hum. serija) 9.30 Mlad. serija: Nova Heidi 10.00 Športna srca (hum. serija) 10.30 Film: Na žaru (kom., '06) 12.00 Motociklizem: MotoGP, prenos dirk za VN Francije 15.20 Film: Spectacular (muzikal, ZDA/Kan., '09) 17.05 Top Gear (hum. serija) 18.05 Šola za pare (hum. serija) 18.35 Šport: Magazin Lige prvakov 19.10 The Big Game, zabava 20.00 Film: Vsota vseh strahov (akc., ZDA/Nem., '02) 22.15 Film: Obtoženi v Hollywoodu (drama, ZDA/Fr., '91) 0.15 Newyorški gasilci (dramska serija) 1.10 Hogfather (drama) 4.10 Nočna ptica (erotika)
RADIO TRST A
8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Prenos sv. maše; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Iz domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček: »Kaj neki je tam, kjer se pride drugam«; 11.15 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjane); 11.40 Vera in čas; 12.00 Koroški radijski obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Za smeh in dobro voljo; 14.30 Nedeljskih sedem not; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba; 17.30 Z naših prireditev: Glas harmonike 2011; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM)
7.15 Dobro jutro na RK; 7.30 Kmetijska oddaja: varstvo sadnega drevja; 8.00 Noč in dan; 8.10, 19.45 Kronika; 8.30 Jutranjik; 9.00 Pregled prireditev; 9.15 Veliki glasbeni trenutki; 9.30 Torklja, tedenski pregled dogodkov; 10.00 Nedelja z mladimi; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Gremo plesat; 12.00-14.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes; 14.30-20.00 Nedelja na športnih igriščih; 15.30 DIO; 17.30 Vremenske in cestne razmere; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večer večnozelenih melodij s Tuliom Furlaničem; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Napovednik; sledi Easy come, easy go....
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM)
6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.00-12.00 Buona domenica; 8.05 Horoskop; 8.15 Kratke vesti; 8.20, 14.45 Pesem tedna; 8.30 Šport: Claxon; 9.00 Verska oddaja; 9.30-10.30 Il giar-dino di Euterpe; 10.45, 17.45 Sigla single; 11.00-11.30 Observatorij; 11.40 New entry; 12.01, 20.00 Fegiz Files; 13.00-14.00 La rosa dei venti; 14.00 L'agenda in orbita; 14.30-15.00 Nedeljsko popoldne; 15.00-17.30 Ferry sport; 18.00-19.00 Album Charts; 20.00-0.00 Večer z RC; 20.30 La rosa dei venti; 21.30 The Chil-lout Zone; 22.00 Extra extra extra; 23.00 In orbita news; 0.00 Prenos RSI.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.10 Rekreacija; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.30 Reportaža; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 18.15 Violinček; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 18.00 Morda ni-
ste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val.
SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro, vmes: 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos sv. maše; 11.00 Mozartine, prenos; 13.05 Ar-sove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Popoldanski spored; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obisk kraljice; 20.00 Vokalno instrumentalna glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek.
RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan.
HOROSKOP_
& OVEN 21.3.-20.4.: Vašemu šarmu se bo težko upreti. S sladkimi besedami boste spletali mreže, ki bodo zmedle glavo predstavnikom nasprotnega spola. A romantična čustva vas ne bodo zapeljala.

BIK 21.4.-20.5.: Izžarevali boste toplino in ljubeznivost. Venera bo prebujala v vas nežna čustva, zato čim več časa preživite s svojim partnerjem. Doživeli boste renesanso! Denar: odlično.
jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Ne iščite potrditve za svoje ravnanje pri drugih ljudeh. Odprite se na svoje ideje in izkušnje. Pri pomembnih odločitvah si vzemite več časa za premislek. Poskrbite tudi za sprostitev.
RAK 22.6.-22.7.: Teden vam prinaša nekaj več sproščenosti in zadovoljstva. Še posebej lepo se boste imeli v družbi, saj ste bili zadnje čase pogosto zadržani do ljudi, zdaj pa se boste laže sprostili.
y^ LEV 23.7.-23.8.: Težko boste (^^r pobegnili od službe in delovnih obveznosti, pa če si še tako želite. Kljub temu na zabavo ne boste pozabili. Vse je odvisno od tega, kako boste organizirali svoj čas.
DEVICA 24.8.-22.9.: Čutili bo-^^ ste, da vas razganja pomlad. Težko boste zdržali na enem kraju, prav tako nestanovitna bodo tudi vaša čustva. Razpoloženje se vam bo hitro menjalo.
VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Vze-^ ^ mite si nekaj več časa zase, delo bo že počakalo. Morate se sprostiti in odpočiti. Najbolje se boste počutili med ljudmi, pa naj bo to doma ali v družbi prijateljev.
ŠKORPJON 23.10.-22.11.:
Vzemite si nekaj časa zase in popeljite partnerja na romantičen izlet. Uživajte v lepotah, ki vam pridejo nasproti in se ne obremenjujte toliko z vsakdanjimi težavami.
Av STRELEC 23.11.-21.12.: Že nekaj časa so vam zvezde zelo naklonjene. Brez težav vam uspeva narediti vse, kakor je treba, pri tem pa vam ne zmanjka časa za zabavo in prijatelje. Izkoristite ugodne vplive.
KOZOROG 22.12.-20.1.: Znali boste poskrbeti za drobna veselja. Okoli vas ne bo manjkalo smeha in navdušenja. Našli boste čas za tisto, kar vas najbolj zanima. Izkazali se boste za odličnega sogovornika.
? « VODNAR 21.1.-19.2.: Čeprav boste uživali v družbi svoje družine, vas bo vleklo tudi med prijatelje. Ljudi boste znali sprejeti takšne, kot so, s čimer boste prebudili najboljše v njih. Denar: dobro!
RIBI 20.2.-20.3.: Poskušajte bolj lahkotno in bolj stvarno pogledati na svet, ki vas obkroža. Ta teden boste zelo komunikativni. Spoznali boste, da prava beseda pravo mesto najde.
/
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI
Nedelja, 15. maja 2011
25
^ Rai Tre
bis
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
17.30 Upravne volitve 2011 18.40 Čezmejna Tv:
Primorska Kronika
20.25 Tv Kocka:
Videofleš - Maja Kevc - No one 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1
^ Rai Uno
Rai Due
^ Rai Tre
7.25 Nan.: Zorro 7.50 Nan.: Nash Bridges 8.45 Nan.: The Sentinel 9.45 Carabinieri 6 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Wolf, un poliziot-to a Berlino 13.00 Nan.: Distretto di poli-zia 9 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Flikken coppia in giallo 16.15 Film: Il sipario strappato (voh., ZDA, '66, r. A. Hitchcock, i. P. Newman) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Con Air (akc., ZDA, '97, r. S. West, i. N. Cage) 23.35 Film: Cuore di tuono (dram., ZDA, '92, r. M. Apted, i. V. Kilmer) 1.55 Nočni dnevnik
Canale 5
6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aktualno: Aspettando Unomattina 6.30 Dnevnik 6.45 Aktualno: Unomattina 7.00 Dnevnik, L.I.S. 7.35 Dnevnik - Parlament 8.00 Dnevnik, Focus in vremenska napoved 9.00 Dnevnik in rubrike 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik, gospodarstvo in Focus 14.10 Aktualno: Se... a casa di Paola 15.50 Aktualno: Aktualno: Speciale Elezioni Amministrative 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 1.30 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Kviz: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.10 Aktualno: Speciale Elezioni Ammini-strative 1.00 Nočni dnevnik, Focus in vremenska napoved 1.40 Aktualno: Sottovoce 2.15 Aktualno: Rewind - Visioni private
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.15 Aktualno: Po-meriggio Cinque 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Striscia la noti-zia (v. Ficarra e Picone) 21.10 Nan.: Fratel-li detective (It., i. E. Brignano) 23.30 Film: Commediasexi (kom., ZDA, '06, r. A. D'Ala-tri, i. P. Bonolis) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved
v Italia 1
6.10 Nan.: 7 vite 7.00 Risanke: Cartoon flakes 9.30 Aktualno: Sorgente di vita 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fat-ti vostri 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa 13.50 Aktualno: Zdravje 33 14.00 Variete: Pomeriggio sul Due 16.10 Nan.: La signora in giallo 17.00 Nan.: Top Secret 17.45 Dnevnik - kratke vesti L.I.S. in športne vesti 18.15 Dnevnik 18.45 Variete: Maurizio Costanzo Talk 19.35 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Variete: Voyager (v. R. Giacobbo) 23.10 Dnevnik 23.25 Film: Control (triler, ZDA, '04, r. T. Hunter, i. R. Liot-ta) 0.55 Dnevnik - Parlament 1.05 Aktualno: Protestantesimo
7.00 Risanke 8.45 Urban Legend 9.20 Aktualno: Real C.S.I. 10.30 Resničnostni show: Non ditelo alla sposa 11.55 14.05, 18.10 Resničnostni show: Uman - Take Control 12.10 Aktualno: Cotto e mangia-to 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 14.25 Risanka: Simp-sonovi 14.50 Nan.: Futurama 15.15 Nan.: E alla fine arriva mamma! 15.45 Nan.: Zack & Cody sul ponte di comando 16.40 Nan.: Zeke e Luther 17.10 Nan.: Camera Café, sledi Camera Café ristretto 17.50 Nan.: Love Bugs 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Nan.: CSI - Miami 20.30 Kviz: Trasformat 21.10 Resničnostni show: Uman - Take Control (v. Mago Forest) 0.35 Aktualno: Studio Aperto Live 2.00 Nan.: Chante!
^ Tele 4
7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia/Re-gione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Dieci minuti di... programmi dell'accesso 9.10 Aktualno: Agora 11.00 Aktualno: Apprescindere 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Šport: Si gira 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik 14.20 Dnevnik 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Nan.: Wind at My Back 15.50 Aktualno: TgR Speciale Elezioni 19.00 Dnevnik 19.30 Deželni dnevnik 20.00 Variete: Blob 20.10 Nan.: Cotti e mangiati 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: La fine-stra di fronte (dram., It., '02, r. F. Hozpetek, i. G. Mezzogiorno) 23.05 Aktualno: TgR Speciale Elezioni 23.40 Nočni dnevnik, sledi Deželni dnevnik 1.10 Aktualno: Rai News
NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA
REŠITEV (14. maja 2011)
Vodoravno: opat, Sardoč, malevolen-ca, Alameda, oer, keba, I. R., Te, Asa, Lanes, T. S., O. M., last, citatomanka, Benedikt XVI., Palermo, Isa, oropa-nec, intestat, potopis, S. R., Anton, anapest, Kastav, Ob, revež, Italka, ANSA, trak, nit, A. R., Ritt; na sliki: Papež Benedikt XVI. Mala križanka, vodoravno: 1. Obama, 6. padar, 7. Arosa, 8. skril, 9. ton, 10. Visa, 13. ml, 14. tk, 15. ajvar, 17. Sarno, 18. Anton.
7.00 Dnevnik 7.35 Aktualno: Domani si vedra 8.00 Šport: Super Sea 8.30 Dnevnik 9.00 Borgo Italia 9.30 Nan.: Ecomoda 10.20 Nan.: Police Rescue 12.05 Aktualno: Camper magazine 13.00 Aktualno: Video-motori 13.15 Dai nostri archivi 13.30 Dnevnik 14.05 Variete: ...Animali amici miei 14.35 Dok.: Italia magica 15.1018.45, 20.05, 21.30 Aktualno: Stoa' 16.35 Dnevnik 17.05 Risanke 19.15 Territorio di salute 19.30 Dnevnik 20.00 Športne vesti 20.10 Aktualno: Dai nostri archivi 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Udinese a giochi fatti 23.02 Nočni dnevnik 23.35 Nogomet: Torino -Triestina
La 7
LA
6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 10.30 Aktualno: (ah) Piroso 11.25 Nan.: Cuore e batticuore 12.30 Nan.: Due South - Due poliziotti a Chicago 13.30 Dnevnik 13.55 Nan.: Cuore d'Africa 15.00 Aktualno: Speciale Tg La7 - Elezioni co-munali e provinciali 20.00 Dnevnik 20.30 2.40 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: L'infedele 23.45 Dnevnik 0.00 Aktualno: La vita segreta delle donne
Jr Slovenija 1
6.25 Utrip (pon.) 6.35 Zrcalo tedna (pon.) 7.00-10.00 Poročila in Dobro jutro 10.10 Risanka: Prihaja Nodi (pon.) 10.20 Risanka: Fifi in cvetličniki (pon.) 10.30 Risanka 10.35 Poučna nan.: Ali me poznaš (pon.) 10.40 Potplatopis (pon.) 11.00 (Ne)po-membne stvari: koledar (pon.) 12.00 Ljudje in zemlja (pon.) 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.20 Pogledi Slovenije (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.40 Ris. nan.: Kljukec s strehe (pon.) 16.05 Lutk. nan.: Bine 16.25 Otr. nad.: Ribič Pepe 17.00 Novice, kronika, šport in
vremenska napoved 17.30 Dok. odd.: Izginjanje čebel 18.25 Žrebanje 3x3 plus 6 18.40 Risanka 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Tednik 21.00 Studio City 22.00 Poročila, kultura, šport in vremenska napoved 23.00 Globus 23.30 Glasbeni večer 1.10 Dnevnik (pon.) 1.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.15 Infokanal
(t Slovenija 2
7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 2.00 Zabavni infokanal 10.00 Dobro jutro 12.30 Sobotno popoldne 14.40 Ars 360 (pon.) 15.00 Umetnost igre (pon.) 15.25 Slovenci v Italiji (pon.) 15.55 Kaj govoriš? = So vakeres? (pon.) 16.10 Posebna ponudba (pon.) 16.40 Izob. serija: To bo moj poklic 17.05 Nad.: Odkar si odšla (pon.) 17.35 Slovenski magazin (pon.) 18.00 Prvi in drugi (pon.) 18.25 Firma.Tv 18.55 Impro Tv 19.30 Univerza 20.00 Aritmija 20.50 Dok. odd.: Stripi gredo v vojno 21.45 Knjiga mene briga 22.05 Bleščica, oddaja o modi 22.40 Film: Beli trak 1.00 Dok. odd.: Od morja prekleti (pon.)
(T Slovenija 3
6.00 8.00, 9.00, 10.00 Sporočamo 7.0511.40 Svet v sliki in besedi 8.30 9.30, 10.30 Novice 14.00 Redna seja DZ, prenos 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče 21.45 Žarišče 21.45 Kronika
Koper
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Tdd 14.20 Euronews 14.40 Vsedanes -vzgoja in izobraževanje 15.10 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 15.40 Slowind -glasb. odd. 16.10 Vesolje je... 16.40 Tednik 17.10 Avtomobilizem 17.25 Istra in... 18.00 23.15 Športna mreža 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Dok. odd.: Italija 20.00 Sredozemlje 20.30 Artevisione 21.00 Aktualna tema: Meri-diani 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 22.15 Kino premiere 22.30 Športel 23.00 Primorska kronika 23.50 Vremenska napoved 23.55 Čezmejna Tv - TDD
Tv Primorka
9.00 Novice in videostrani 9.05 19.00, 22.00 Mozaik 10.00 Novice 10.05 17.20 Hrana in vino 11.00-15.00 Novice in vi-deostrani 17.00 Tv prodajno okno 18.00 Odmevi iz Krpanove dežele 18.30 Kmetijski razgledi z Dolenjske 20.00 Dnevnik, vremenska napoved in kultura 20.30 Modri pogled 21.30 Zelena bratovščina 23.00 Dnevnik, vremenska napoved in kultura 23.30 Tv prodajno okno in videostrani
pop Pop TV
7.00 Oprah show (družbene teme) 7.55 14.35 Nebrušeni dragulj (dramska serija) 8.55 Tv prodaja, reklame 9.1015.35 Grenko slovo (dramska serija) 10.35 17.45 Ko se zaljubim (dramska serija) 12.00 16.35, 17.10 Tereza (dramska serija) 13.00 24 UR ob enih 14.00 Vzgoja po pasje (dok. serija) 17.00 24 UR popoldne, Novice 18.45 Ljubezen skozi želodec - recepti, Hrana in pijača 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Lepo je biti sosed (hum. serija)
20.55 Film: Ameriški predsednik (rom. drama, ZDA, '95; i. Michael Douglas in Annette Bening)
23.00 24UR zvečer, Novice 23.20 Na robu znanosti (dramska serija) 0.20 Beg iz zapora (akc. serija) 1.15 Skrivnostni otok (avant. serija) 2.10 24UR, ponovitev, Novice 3.10 Nočna panorama, Reklame
A Kanal A
7.35 10.00 Družina za umret (hum. serija) 8.05 ŠKL, Športni magazin 9.05 11.25 Obalna straža (akc. serija) 10.30 Domače kraljestvo (hum. serija) 10.55 23.25 Pa me ustreli! (hum. serija) 12.2016.05 Faktor strahu ZDA (dok. serija) 13.10 TV prodaja, Reklame 13.40 Film: Varna hiša (krim. drama, ZDA/Kan., '06) 15.30 Dva moža in pol (hum. nan.) 17.05 18.55 Na kraju zločina CSI (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 19.45 Svet, Novice
/ '
J' '
I
4
20.00 Film: Nevarno tveganje (akc., ZDA, '96; i. Jean-Claude Van Damme)
21.50 Film: Univerzalni vojak (akc., ZDA, '99) 0.00 Film: Policijska akcija (triler, ZDA/Kan., '04) 1.45 Love Tv, erotika 2.45 Nočna ptica (erotika)
RADIO TRST A
8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: pravljica, koledar, napovednik; 8.10 Začnimo skupaj; 9.00 Radio paprika; 10.20 Odprta knjiga: Irena Knehtl: Vilma Purič: Bur-jin čas, 3. nad.; 11.00 Studio D; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Koroški radijski obzornik; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Gustav Mahler; 18.00 Hevreka - iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 8.15 Klepet ob kavi; 9.00 Dopoldan in pol; 10.00 Pod dresom; 12.30 Primorski dnevnik; 13.30 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik; 20.00 Sotočja; 21.00 Glasbeni navigator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Radio Kažin, študentska oddaja.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM)
6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 7.00, 12.00 Kratke vesti; 7.15 Šport: Bubbling; 8.0010.30 Calle degli orti grandi - Jutranjik; 8.05 Horoskop; 8.10 Pregled prireditev; 8.35 Eu-roregione news; 8.40, 15.05 Pesem tedna 9.00 La traversa; 9.33, 23.30 Storie di bipedi umani e non...; 10.15, 19.15 Sigla single 10.25 Radijski in televizijski program, za ključek; 10.35-12.30, 20.30-22.30 Glocal 12.30, 15.30 Dogodki dneva; 13.00 Parole e musica; 13.40 New entry; 14.00-14.30 Proza; 14.35 Reggae in pillole; 15.05 Pesem tedna; 16.00-18.00 Popoldne ob štirih; 17.33 Euroregione news; 18.00-19.00 In orbita show; 20.00-0.00 Večer z RC; 20.00 Fegiz files; 22.30 Le note di Giuliana; 23.00 Os-servatorio; 0.00 RSI.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muo-ve; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar
prireditev; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.10 Popevki tedna; 10.10 Teren; 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30 Novice; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.40 Komentar ankete; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne zanimivosti; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.15 Spored; 16.30 Telstar; 18.05 Hip hop/R'N'B'; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 19.45 Lon-domat; 20.00 Cederama; 20.30 Top albumov; 21.00 Razmerja s Tajo Zuccato; 21.30 Vzhodno od rocka; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov.
SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.33 Na štirih strunah; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Nove glasbene generacije; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija; 23.55 Lirični utrinek.
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ)
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
V
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
26
Nedelja, 15. maja 2011
RADIO IN TV SPORED ZA DANES
/
italija - Danes in jutri petiha državljanov na volitvah
Upravne volitve s skoraj 13 milijoni volilnih upravičencev
Ključne politične »bitke« v Milanu, Neaplju, Turinu in Bologni
MILAN - Petina italijanskih državljanov bo imela danes in jutri priložnost, da na upravnih volitvah izvoli 1315 novih občinskih svetov in 11 pokrajinskih. Volilno pravico ima skoraj 13 milijonov občanov, po želji predsednika vlade Silvia Berlusconija naj bi to bil tudi pomemben politični test za utrditev (ali bolje ošibitev) njegove vlade.
V	vsedržavnem merilu imajo največjo težo občinske volitve v štirih velikih mestih: Milanu, Neaplju, Turinu in v Bologni. Največ pričakovanja je za volitve v Milanu in v Neaplju. V obeh mestih je Berlusconi zastavil svojo politično težo v podporo kandidatoma Ljudstva svobode, milanski županji Letizii Moratti in neapeljskemu izzivalcu Gian-niju Lettieriju.
Prav v Milanu, kjer je bil volilni spopad med Morattijevo in kandidatom leve sredine, odvetnikom Giulia-nom Pisapio, najbolj vroč, so včeraj, ob dnevu razmisleka, zabeležili nov nizek udarec desnosredinske koalicije. Kandidat za občinskega svetnika Roberto Lassini, tisti, ki je dal prelepiti mesto s plakati, v katerih je primerjal milanske javne tožilce z rdečimi brigadisti, se je povzpel na odkrit avtobus, ki je pospremil igralce italijanskega nogometnega prvaka Milana po mestnih ulicah do središčnega Duoma. Izgovoril se je, da je pač Milanov navijač, izkoristil je zmago Berlusconijeve ekipe za novo reklamo na dan, ko bi morala politika utihniti.
V	Neaplju se bo leva sredina predstavila ločena na volitvah, z nekdanjim javnim tožilcem Luigijem De Magistrisom (Italija vrednot) in pre-fektom Mariom Morconejem, ki ga podpira Demokratska stranka.
V	Turinu naj bi sedanjega župana Sergia Chiamparina nasledil nekdanji vsedržavni voditelj Demokratske stranke Piero Fassino, v Bologni pa se bosta na volitvah, ki jih je sprožil odstop župana Flavia Delbona po aferi, v katero je bila vpletena njegova tajnica, pomerila nekdanji odbornik za urbanistiko v Cofferatijevi upravi Virginio Merola in predstavnik Severne lige Manes Bernardini, ki ga podpira Ljudstvo svobode.
Tudi ob tokratnih volitvah so politični opazovalci iztaknili nekaj cvetk. V Bustu Arsiziu je Gianpietro Rossi s svojimi 83 leti najstarejši županski kandidat. Ko je bil daljnega leta 1961 izvoljen, je bil takrat s 33 leti najmlajši italijanski župan.
Na volilnih sedežih so včeraj pripravili glasovnice za upravne volitve
ansa
sredozemlje - Begunci iz Libije in drugih severnoafriških državlje
Na Lampedusi se je število
priseljencev povišalo na 1.700
RIM - Na italijanski otok Lam-pedusa sta minulo noč prispeli dve ladji z begunci iz Libije. Na prvi je bilo 199, na drugi pa 218 ljudi, med njimi številni ženske in otroci. S tem se je število beguncev, ki so se v zadnjih 24 urah zatekli na Lampeduso, povišalo na 1.700. Med njimi niso le Libijci. V petek zvečer je namreč na tem otoku na skrajnem jugu Italije pristala tudi ladja z 218 Tunizijci na krovu. Naval slednjih se je sicer umiril, saj sta italijanska in tunizijska vlada na začetku aprila sklenili poseben sporazum, v skladu s katerim lahko Italija prebež-nike iz Tunizije nemudoma vrne v njihovo domovino.
Razmere v centru za begunce na Lampedusi so kritične, saj ima zmogljivosti le za 850 ljudi.
Veliko ljudi pa tega centra sploh ne doseže. Po podatkih Visokega ko-misariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) je po izbruhu spopadov v Libiji ob pobegu čez morje umrlo okoli 1.200 ljudi. Vsak begunec mora za nevarno pot plačati v povprečju 800 ameriških dolarjev (560 evrov). (STA)
Prihod ene od ladij ob pomol na Lampedusi
ansa
TIGR in tigrovci dobivajo zasluženo mesto v slovenski zgodovini
RIBNICA - Na Mali gori nad Ribnico je včeraj potekala spominska slovesnost ob 70. obletnici prvega spopada Slovencev s fašističnim okupatorjem. Slavnostni govornik je bil predsednik Državnega zbora Pavel Gantar, ki je poudaril, da rodoljubna organizacija TI-GR in tigrovci končno dobivajo zasluženo mesto v slovenski zgodovini ter sloves, kakršnega si zaslužijo. »Tu, na
Mali gori, je 13. maja 1941 prišlo do
prvega oboroženega spopada Slovencev z italijansko vojsko v okupirani Sloveniji. To je bil prvi spopad med slovenskimi domoljubi in italijanskimi okupatorji,« je na prireditvi, ki jo že vrsto let prireja Društvo TIGR Primorska, spomnil Gantar. A četudi je bil fašizem dobro zamišljen sistem zla, mu ni uspelo zlomiti uporniškega duha primorskih in istrskih Slovencev. Tajna organizacija TIGR po njegovem predstavlja simbol prav neverjetne enotnosti in povezanosti ne glede na različnost političnih nazorov. Glavni cilj in temeljno poslanstvo je bila osvoboditev Primorske in njena priključitev k matični domovini.
V nuklearki Fukušima umrl prvi delavec
TOKIO - V japonski nuklearki Fuku-šima, ki je bila poškodovana v uničujočem potresu in cunamiju 11. marca, je včeraj umrl prvi delavec. Po podatkih upravitelja elektrarne, družbe Tep-co, je moški najverjetneje umrl zaradi izčrpanosti in ne zaradi posledic radioaktivnega sevanja. Moški, star med 60 in 70 leti, je po navedbah Tepca med prevažanjem odpadkov iz jedrske elektrarne izgubil zavest .Prepeljali so ga v bolnišnico v mestu Iwaki, kjer je umrl. Šlo je za pogodbenega delavca, ki je pomagal pri čiščenju elektrarne ponesreči, in ne za zaposlenega v nuklearki. Delal je v prostoru, kjer se je zbirala voda iz poškodovanih reaktorjev.
Vodja beloruske opozicije obsojen na pet let zapora
MINSK - Belorusko sodišče je vodjo beloruske opozicije Andreja Saniko-va obsodilo na pet let zapora zaradi organiziranja protestov po predsedniških volitvah 19. decembra lani, ko je bil za predsednika znova izvoljen Aleksander Lukašenko. Štiri druge predstavnike beloruske opozicije pa je sodišče zaradi organiziranja protestov obsodilo na štiri leta in pol zapora. 57-letni Sanikov bo v skladu z današnjo odločitvijo sodišča kazen služil v strogo varovanem zaporu. Beloruska opozicija je volitve označila za prevaro, do njih pa so bili kritični tudi mednarodni opazovalci. (STA)
cannes - Na 64. mednarodnem filmskem festivalu novo poglavje znane sage o morskih razbojnikih iz Karibskih otokov
Gusarja Penelope in Johnny na rdeči preprogi
V filmih v konkurenci o težavah prevzemanja katerihkoli odgovornosti in stalnem odlašanju pri sprejemanju življenjskih odločitev
Johnny Depp in Penelope Cruz na predstavitvi v Cannesu
ansa
CANNES - Penelope na vrtoglavo visokih petah, Johnny z belim, panamo klobukom na glavi. Z njima, tudi Robert Marshall, režiser filma Pirates of Caribbean: on stranger tides.
Cannski filmski vikend je včeraj odprl prihod gusarjev. Tistih, s Karibov, ki so dospeli na Croisette izven tekmovalnega sporeda. Njihova slavna ambasadorja pa sta včeraj bila prav Penelope Cruz in Johnny Depp.
Doslej prav gotovo najbolj posnet in fotografiran medijski dogodek letošnje 64. izvedbe: sledilo mu je nekaj tisoč fansov, ki so ob 18.30, ko so film predstavili v dvorani Grand Tehatra Lumie-ra, popolnoma zasedli cesto in docela ohromili sobotni promet slavne francoske obale. Predvajanje tega filma pa je dokazalo, da se mora tudi Cannes leta 2011 prilagajati okusom publike in odpreti svoje dvorane tudi komercialnim filmom.
Sicer pa so se ostali celovečerci četrtega festivalskega dne še enkrat povrnili na tematiko, ki je nekakšna rdeča nit letošnje izvedbe: težava prevze-
manja katerihkoli odgovornosti in stalno odlašanje pri sprejemanju življenjskih odločitev. Tako v filmu Hearat Shulayim izraelskega režiserja Josepha Cedarja, kot tudi v delu Arirang korejskega filmarja Kim Ki-Duka.
Prvi pripoveduje zgodbo očeta in sina, ki sta se v razdobju tridesetih let posvetila akademski karieri. Oče, ki mu ni bilo do tega, da bi klonil kateremukoli kompromisu, ni v resnici nikoli uspel doseči vidnih rezultatov, sin pa, ki si je delal bistveno manj težav, je v kratkem prekosil tudi očeta. To ju je v času hudo oddaljilo in šele novica, da bo starejši član družine prejel pomembno univerzitetno nagrado za raziskovalno delo, bo spet omogočila nenadno zbližanje v družini.
Bistveno z drugačnimi težavami pa se tokrat ubada Kim Ki-Dukovo zadnje delo Arirang. Režiser je v središče svoje zgodbe postavil kar samega sebe in ustvarjalno krizo, ki ga je prizadela, ko je med snemanjem filma Dream za trenutek tvegal, da bi mu v nesreči umrla glavna igralka » sem režiser in torej
odgovoren za vse, kar se dogaja med snemanjem«, trdi Kim Ki-Duk ob gledanju v kamero.
O smrti pa se tu v Cannesu letos govori tudi precej polemično. Saj je v ospredje postavljena smrt princese Diane. V dokumentarnem delu Unlawful killing režiser Keith Allen trmoglavo dokazuje, da za Dianino nesrečo v Parizu avgusta leta 1997 stojijo «mafija in kronane glave». Film je financiral Mohamed al Fayed, oče Dianinega takratnega partnerja Dodija al Fayeda.
Delo je nekakšna preiskava v preiskavi o vzrokih smrti valižanske princese, ki je podlegla hudim posledicam prometne nesreče v predoru Alma v Parizu. Za njeno smrt pa sta bila okrivlje-na voznik avtomobila in fotografi, ki so noro sledili Dianinemu in Dodijevemu begu. Glavna ugotovitev filma pa je, da britanski mediji niso razumeli rezultatov sodne preiskave, ki je za nesrečo okrivila skrivnostne avtomobile, ki so sledili Diani in Dodiju, ne pa paparace, kot so takrat trdili mediji. (Iga)
/
PRIREDITVE
Nedelja, 15. maja 2011
27
ljubljana - V torek v Trubarjevi hiši Literature
Srečanje s pisateljico Evelino Umek o romanu Zlata poroka ali Tržaški blues
Založba Mladika Trst vabi v torek ob 18. uri v Trubarjevo hišo Literature v Ljubljani (Ribji trg 2) na srečanje s pisateljico Evelino Umek o romanu Zlata poroka ali Tržaški blues in njenih durgih literarnih delih se bo z avtorico pogovarjal prof. Igor Škamperle.
V romanu Zlata poroka ali Tržaški blues (Mladika, 2010) pisateljica Evelina Umek pretresa stanje duha slovenske manjšine v Italiji in vse pojave globalizirane družne, ki so z njo povezane, kot so narodno od-padništvo in odtujevanjo lastnim koreninam. Z izredno občutljivostjo avtorica s psihološkega in družbenega vidika poroča o zlatoporočnem dnevu v življenju razširjene slovenske družine v Trstu. Dan se začne z jutranjim prebujanjem zakoncev Jo-lande in Franca, konča pa pri zlato-poročnem obredu in skupnem večernem slavju v gostilni, na katerem privrejo na dan dolgo zamolčane misli, očitki, zamere. Slika, ki se tako izriše, je vse prej kot idilična, saj avtorica neizprosno zareže v najbolj »moderne« pojave sodobne družbe in take posebne, kot je lahko manjšinska. Pripovedni ritem je hiter, dramatičen, dialogi so učinkoviti, kar te na mah pripelje do (ne)pričakova-nega razpleta.
Evelina Umek se je rodila leta 1939 v Trstu. Po maturi na klasičnem liceju v rojstnem mestu je študirala v Ljubljani, kjer je diplomirala na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete. Napisala je več knjig za otroke (Klatimaček Grof, Capek in Klara, Slovar radovednega Tačka, Taček v gledališču itn.) in veliko prevajala iz italijanščine v slovenščino (dela Giannija Rodarija, Marcella Ar-gillija, Itala Calvina, Dacie Maraini in uspešnico Renata Ferrarija Murvo Fabianijevih). Redno sodeluje z radiom in televizijo tako v Trstu kot v Ljubljani. Do leta 1995 je živela v
Ljubljani, kjer je delala najprej v založništvu, nato pa pri Otroškem in mladinskem programu na RTV Slovenija.
Pri založbi Mladika je skupaj z ilustratorko Živo Pahor izdala mladinski knjigi Sprehod z baronom in drugimi imenitnimi Slovenci ter
Malka gre v Trst. Za odrasle je napisala zbirko novel Mandrija in druge zgodbe ter romane Frizerka, Hiša na Krasu in biografski roman o Marici Nadlišek Bartol z naslovom Po sledeh fate morgane. Za zbirko zgodb Mandrija je leta 2004 prejela tržaško literarno nagrado Vstajenje.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Orazio Bobbio
- La Contrada
Danes, 15. maja ob 16.30 / Bruno Chapelle in Martyne Visciano: »Daddy blues«. Režija: Vincenzo Salemme. Nastopata: Marco Columbro in Paola Quattrini. GORICA
Kulturni dom
V	torek, 17. maja ob 20.30 / Slovensko stalno gledališče iz Trsta / »Cankarjeve igre«.
V	petek, 20. maja ob 20.30 / La giara iz Gorice: »Du pazzi... in vacanza«.
V	soboto, 28. maja ob 20.30 / Attori senza confini Pro loco iz Gorice: »Mi consenta il raddoppio«.
_SLOVENIJA_
ŠTORJE
Kulturni dom
Danes, 15. maja ob 19.00 / Georges Feydeau: »Krojač za dame«. Komedija v treh dejanjih. Prevedel Tone Smolej, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kjuder. Gledališka skupina KD Brce iz Gabrovice pri Komnu LJUBLJANA
MGL
Veliki oder
V	torek, 17. maja ob 15.30 in ob 19.30
/ Dario Fo: »Vse zastonj, vse zastonj!«. Ponovitve: v petek, 20., v sredo, 25., v četrtek, 26., v petek, 27., v soboto, 28. in v ponedeljek, 30 maja ob 19.30.
Jutri, 16. maja ob 19.00 / Dušan Jova-novic: »Razodetja«. Ponovitve: v torek, 24. maja ob 19.00 in v torek, 31. maja ob 15.30.
Mala scena
V	soboto, 21. maja ob 19.00 / Jasen Boko: »Gledališka ura«.
V	torek, 17. maja, ob 20.00 / Simon Stephens: »Harper Regan«. Ponovitve: v torek, 31. maja ob 20.00.
Jutri, 16. maja, ob 20.00 / Karl Schonherr: »Hudič babji«. Ponovitve: v torek, 24. maja ob 19.00.
V	petek, 20. in v ponedeljek, 30. maja ob 20.00 / Conor McPherson: » Sijoče mesto«.
V	sredo, 25. in v četrtek, 26. maja, ob 20.00 / Gregor Fon: »Pes, pizda in pe-der«.
GLASBA
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi
Dvorana Tripcovich
V	torek, 17. maja ob 20.30 / Gianni Schicchi / » La medium«, dirigent: Matteo Beltrami. Ponovitve: v sredo, 18. in v četrtek, 19 maja ob 20.30, v petek, 20. maja ob 18.00, v soboto, 21. maja ob 17.00, v nedeljo, 22. maja ob 16.00 in v torek, 24. maja ob 20.30.
Stalno gledališče FJK il Rossetti
Dvorana assicurazioni generali
V	sredo, 18. maja ob 20.30 / »Happy days - il musical«. Avtor: Garry Marshall; glasba: Paul Williams. Režija: Sa-verio Marconi. Ponovitve: v četrtek, 19. in v petek, 20. maja ob 20.30, v soboto, 21. maja ob 16.00 in ob 20.30, v nedeljo, 22. maja ob 16.00.
V	torek, 24. maja ob 20.30 / Monty Python's / »Spamalot«, režija: Christopher Luscombe. Ponovitve: v sredo, 25., v četrtek, 26. in v petek, 27. maja ob 20.30, v soboto, 28. maja ob 16.00 in ob 20.30 ter v nedeljo, 29. maja ob 16.00.
Kulturni dom
V	soboto, 28. maja ob 21.00 / Lina Wertmuller / »Elio in Gain Burrasca«
Gledališče Miela
V	soboto, 4. junija ob 21.30 / Koncert skupine »Jon Spencer Blues Explosion«.
■ Festival »Le nuove rotte del Jazz«
V	soboto, 21. maja ob 21.00 / Švicarska zasedba / glasbenik »Nik Bartsch's Ronin«.
V	sredo, 1. junija ob 21.30 / zasedba / »Hammond Organ« (James Taylor Quartet).
GORICA
Kulturni dom
V	ponedeljek, 30. maja ob 18.00 »Zaključna prireditev Glasbene matice iz Gorice«.
KRMIN
Kmetija Sirk (Subida)
V	soboto, 21. maja, ob 21.00 / Snovanja 2011 / Večer bo v znamenju argentinske glasbe z naslovom »Milongas«. Nastopili bodo Tatiana Donis (harfa), Elia Vigolo (violina), Mara Maranzana in Michele Usoni (plesalca), Rossana Paliaga (vezni tekst)
_SLOVENIJA_
SEŽANA
Kosovelov dom
Danes, 15. maja ob 18.00 »7. baletna revija na Krasu.
V	petek, 27. maja ob 21.00 / 13. festival kitare Kras 2011 / »Duet kitar soloduo«, Matteo Mela in Lorenzo Micheli.
V	nedeljo, 29. maja ob 19.00 / »Baletni večer« ob 15-letnici baletnega društva Sežana.
LJUBLJANA
Cankarjev dom
■ Predihano 2011 - Cikel nove glasbe
Linhartova dvorana
V	torek, 24. maja ob 20.00 / »Neofo-nia«, dirigent: Steven Loy.
V	torek, 31. maja ob 20.00 / »Kvartet Diotima«.
Gallusova dvorana
V	četrtek, 19. maja ob 19.30 / Vijolična - Madžarska: »Sinfonični orkester RTV Slovenija«, dirigent: Zsolt Hamar, solistka: Theresa Plut.
V	četrtek, 26. in v petek, 27. maja ob 19.30 / Koncert: »Orkester Slovenske filharmonije«, dirigent: Leopold Hager.
Klub CD
V	sredo, 18. maja ob 19.30 / Mladi mladim: »Klavirski trio« in »Janez Uršej« (saksofon).
Križanke
V	sredo, 22 junija, ob 20.00 / Zucche-ro Fornaciari - Chokabeek World Tour.
RAZSTAVE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Galerija La Scuola del Vedere (Ul. Cia-mincian, 9): v soboto, 21. maja, ob 18.30 bo odprle razstave Barbare Romani »Carte Sospese«. Razstava bo odprta do nedelje, 29. maja, z urnikom: od ponedeljka do sobote od 16.30 do 19.30, ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (v četrtek zaprto).
Zgodovinsko-umetniški muzej in lapida-rij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto.
Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Giovannija Tallerija: »Or-izzonti limpidi di libertà«.
Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756.
Salone degli incanti (Ex Ribarnica): do 19. junija je na ogled razstava »Trieste liberty. Costruire e abitare - l'alba del '900«. Urnik: ogled je možen vsak dan, od 10.00 do 20.00.
NABREŽINA
Umetniški in kulturni centeri Skerk (Trnovca 15): do 8. junija je na ogled razstava »Svet domišljije med krasom in morjem štirih umetnikov«: Klavdija Palčiča, Barbare Jelenkovich, Vesne Benedetič in Febe Sillani. Urnik za šole: od ponedeljka do petka. Za vse ostale pa ob sobotah in nedeljah od 10.30 do 13.00 in od 16.30 do 19.00. Vstop prost. Za več informacij na: www.skerkcenter.itinfo@skerkcenter.it".
Dvorana KD Igo Gruden: do 29. maja je na ogled razstava »Janez Gruden 1897-1974, slovenski kipar v Argentini«. Urnik ogleda: ob nedeljah 10-12 in po dogovoru.
ŠKEDENJ
Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52):
Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA
Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8. in 16. uro, sobota, nedelja in prazniki od 12. do 16. ure.
Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 003865-3359811, www.gori-skimuzej.si.
Palača Attems Petzenstein (Trg De Ami-cis 2): do 19. junija, bo na ogled razstava »LAlbero della vita. L'evoluzione attraver-so gli occhi di Charles Darwin«. Urnik: vsak dan razen ob ponedeljkih od 9. do 19. ure.
Kulturni dom:na ogled je likovna razstava originalov izdelanimi za didaktično družabno igro s kartami, »Jaz in ti«, ilustratorke Marjane Šegula - Miš iz Škofje Loke in avtorja Stena Vilarja iz Medvod. Razstava bo na ogled do 17. maja.
Galerija Ars (Travnik 25): do konca maja je na ogled razstava »Božidar - Ted - Kra-molc. Gonars, risbe iz taborišča«.
ROMANS
V langobardski dvorani v občinski stavbi:
je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904.
_SLOVENIJA_
SEČOVLJE
Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči.
PADNA
Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pucer), 0038665-6725028. LOKEV
Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in
od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ
Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL
Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto.
AJDOVŠČINA«
Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava.
Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 18. ure. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika.
BRANIK
Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN
Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA
Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na
gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Makuca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). LOKAVEC
Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava.
KANAL
V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča.
Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00
do 18.00. TOLMIN
Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA
Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00.
Cankarjev dom (Galerija CD): do 25. avgusta, bo na ogled: »Toulouse - Lautrec, Mojster Plakata«. V sodelovanju z Muzejem dekorativnih umetnosti iz Pariza in ob podpori Francoskega inštituta Charles Nodier.
Galeriji Kresija (Stritarjeva ulica 6): v četrtek, 19. maja ob 15.00 bo otvoritev razstave del Boža Kosa »Tam, kjer se srečata umetnost in znanost«. Razstava bo na ogled do 19. junija. Urnik: od ponedeljka do petka od 10.00 - 18.00, ob sobotah od 10.00 -14.00 in ob nedeljah od 10.00 - 13.00.
Zgodovinski atrij Mestne hiše (Mestni trg 1): v ponedeljek, 16. maja ob 18.00 bo otvoritev razstave »Čar lesa«, na ogled bodo izdelki iz masivnega in/ali vezanega naravnega in modificiranega lesa. Razstava bo na ogled do 31. maja. Urnik: od 9.00 do 18.00. VOJSKO
Partizanska tiskarna Slovenija: je odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih do 15. oktobra 2011, od 9. do 16. ure. Ob predhodni najavi je možen ogled tudi izven obratovalnega časa. Najave sprejemamo na telefonsko številko: 00386 (0)5 37 26 623 ali 00386 (0)5 37 26 600. CERKNO
Partizanska bolnica Franja: je rekonstruiran spomenik nepremične kulturne dediščine iz časa 2. svetovne vojne in hkrati simbol boja, humanosti in junaštva Slovencev, ki so se skupaj z drugimi svobodomiselnimi narodi zoperstavili fašizmu in nacizmu. Odprto: do 30. septembra vsak dan od 9.00 do 18.00. Informacije in najava skupin: tel.: 00386 (0)5 37 23 180.
28
Nedelja, 15. maja 2011
VREME
jasno
rN zmerno oblačno
oblačno
a rahel ° dež
a A zmeren ÜÜ dež
óVr
nevihte
veter
megla
vremenska slika
1020^ J
Atlantska dolina nizkega zračnega pritiska se približuje zahodu. Nad Italijo bodo zato začeli dotekati dokaj vlažni jugozahodni vetrovi. V nedeljo pa nas bo dosegla kar izrazita hladna fronta, ki bo ustvarila ciklon nad Severnim Jadranom. V ponedel -jek se bo ciklon	l"~?pomikal proti Italiji.
Nad severno Italijo je nastalo ciklonsko območje. Hladna fronta se bo čez dan pomikala prek Slovenije. Za njo bo pritekal od z severovzhoda občutno hladnejši zrak.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 5.35 in zatone ob 20.29
Dolžina dneva 14.54
r LUNINE MENE ^
Luna vzide ob 18.24 in zatone ob 3.52

BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo obremenilen, veliko ljudi bo imelo z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost.

PLIMOVANJE
Danes: ob 3.53 najnižje -66 cm, ob 10.10 najvišje 31 cm, ob 15.30
najnižje -30 cm, ob 21.40 najvišje 67 cm. Jutri: ob 4.28 najnižje -71 cm, ob 10.55 najvišje 31 cm, ob 16.07 najnižje -23 cm, ob 22.14 najvišje 64 cm.
MORJE
Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 16,3 stopinje C.
TEMPERATURE V GORAH OC
500 m............8 2000 m .
1000 m............6 2500 m .
1500 m............2 2864 m .
.-1 .-3 .-5
UV INDEKS
UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 8 in v gorah 9.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
rahel sneg
z
sneg
mocan gil sneg
topla fronta
hladna fronta
okluzija
izobara
, sredisče a sredisče ' ciklona '^anticiklona
O
GRADEC
10/12
CELOVEC
O 8/12 ev.
TOLMEČ O
6/14
M
TRBIŽ O
4/10
m
o 3/7 KRANJSKA G.
9mM ° O PORDENON
10/16
«ŽMSlui^Ž
ČEDAD O
10/16
t""''
TRŽIČ
6/11
O
KRANJ

08/12
S. GRADEC
CELJE 9/13 O
MARIBOR
o 10/13
PTUJ
O
M. SOBOTA
010/13
£
LJUBLJANA
GORICA r^0 N. GORICA	9/13	N. MESTO 10/14
9°,RIiA O	. POSTOJNA	„ O
KOČEVJE ~Cy(5tJy o '
°7 r\ ^	^ ČRNOMELJ
ZAGREB 10/14 O
5d>
^NAPOVED ZA DANES
Dan bo deževen, tudi z nevihtami. Padavine bodo obilne. V Julijski Benečiji bo sprva pihal šibek jugovzhodnik. Pozneje bo zapihala burja tudi z močnimi sunki vetra in obilnimi padavinami. V nižinskem pasu bodo padavine obilne in popoldne bo zapihal močan severnik. V hribih bo obilno deževalo in meja sneženja se bo popoldne spustila do okoli 1000m.	Oblačno bo in deževno. Zapihal bo severni do severovzhodni veter, na Primorskem sredi dneva zmerna burja. Zjutraj bo še razmeroma toplo, čez dan pa se bo ohladilo. Popoldne bodo temperature od 6. do 12, ob morju okoli 15 stopinj C. J
	
TOLMEČ O
5/20
■_-3T	VIDEM O
l^i	8/23
O PORDENON 9/22
CELOVEC
>0 7/15
TRBIŽ O
3/12
o 1/12
KRANJSKA G
ČEDAD O
9/22 /a
k tržič fs
d>5/15
KRANJ
O
GRADEC srN
7/16
^ O 5/15
S. GRADEC CELJE 7/15
o„
M. SOBOTA
MARIBOR ,, 07/16 08/16 ^
PTUJ
O
O N. GORICA
10/19
LJUBLJANA
7/16 N. MESTO 7/15 POSTOJNA	^ O
O 6/14 _	---
KOČEVJE HJ^/7
UMAG OPATIJA ""
ZAGREB 8/15 O

ČRNOMELJ
REKA 12/20
PAZIN O
(NAPOVED ZA JUTRp
Dopoldne bo prevladovalo jasno vreme. Le v prvih jutran- V noči na ponedeljek bo meja sneženja na okoli 1000m, v jih urah bo lahko še nekaj oblačnosti. Popoldne bo zmerno gornjesavski dolini lahko tudi nižje. Pretežno oblačno bo, oblačno ali spremenljivo vreme. Ob morju bo zjutraj zapi- najpozneje dopoldne bodo padavine povsod ponehale. hal burin, ki se bo kmalu obrnil v zmorec, sprva v Lignanu Pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem zmerna burja. in Gradežu nato še v Trstu.	v torek bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Na Pri-
morskem bo še pihala šibka burja.