F

Sf
(t

Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenib državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.
:	• ... r - -	: - -
List Slovenskih delavcev v c^4xneriki.
m«BFON PISARNE: 1279 RECTOOL
m Second-Class
SI, 1908,
Office a* New Toric, Jg. T,
O* Act of
Of
S, 1879.
The first Stovenic Daily" in
the \Jnited States. Issued every" day~ except Sundays and Holidays.

TELEFON PISARNE: 1279 REOTOJ
NO. 201. — ŠTEV. 201.
new YORK. tuesday, AUGUST 27, 1907. — v TOREK, 27. vel. SRPANA. 1907.
VOLUME XV. — LETNIK XV.
Iz delavskih krogov. Pred štrajkom tkalcev.
V DRŽAVAH NOVE ANGLIJE SE PREDILCI TN TKALCI ZOPET PRIPRAVLJAJO NA ŠTRAJK.
Delavci kovinske obrti zborujejo v Cincinnati ju, O., in zahtevajo osem urno delo.
Fall River, Mass.. 27. avg. Danes se vnši tukaj konferenca med tkalci in prodiici ter lastniki predilnic v drža vali Nove Anglije. Pri tem se bo določilo, bode-li 20,000 delavcev te stroko štrajkalo ali ne. Tkalci zahtevajo* gotovo dolžino blaga, ktera naj tvori ie<melj nadaljne plače, Tovarnarji ee temu upirajo in tako pride najbrže z«>i»et do štrajka.
Cincinnati, Ohio, 27. avg. Organizacija delavcev kovinske obrti je včeraj pri svojem letnem konventu sklenila, da zahteva za svoje člane dvajset petodstotno povišanje plače in u-vedbo o«somurnega dnevnega dela. Iz-vrševaJni odbor bode le dni določil čas, v kter.Mii se te zahteve predlože delodajalcem.
Reading, Pa., 27. a v g. Nad osemsto delavcev Reading Hardware Co. je v.'-eraj pru-elo štrajkati. ker družba ni hotela z. .pet nastaviti štiri od-slovljene delavce.
Ka*i*as City, Mo., 27. av^r. Štiristo stavbenih delavcev, kteri grade poslopje naWjonalne banke of commerce, je včeraj pričelo Štrajkati. ker so ključarji pri poslopju služili pri takoj fcvrdki, ktera tie j>oxna razlike med u.nij?skimi in neunijskimi delavci.
NEVARNA LJUBEZEN.
Odgovor na ženitno ponudbo.
Williamsburg v boroughu Brooklyn v New Yorku je za prevročekrvne zaljubljence zelo nevaren kraj, in o tem ve najboljše Benjamin Frominski. Benjamin je namreč do ušes zaljubljen v prekrasno vdovo Nellie Akta-txtwsko in ko je v soboto zvečer prise! k vdovi, kjer je našel še jednega /.tiljubljenca, je sklenil, da se preje tie umakne, dokler tudi drugi zaljubljenec ne odide domov. Do 3. ure zjutraj ?»ta oba junaški sedela pri vdovi in ko je potem ona zdihovaje izjavila, .la se dolgoV-asi, je bil Kenjamin tako navdušen, da se jej je <taate pe-le ponudil za moža. Aktabowska pa na to ni odgovorila, temveč -dekla .-voje »ilape in pričela ž njimi ulrihati po glavi zaljubljenca. Vrhu v.-etra tega je bil pa Benjamin še tako negalan-ten, da jo je dal zapreti- Sodnik jo je potem ▼ nedeljo zjutraj izpustil.
Nezgode z avtomobilu
Sauiiderstown, R. I., 26. avg. Pri Narrangasett Piera j« včeraj nek avtomobil e vso hitrostjo za vozil v nek zid in me popolnoma zdrobil. Lastnik W. W. Merrill in njegov gofer Erie Ijindstmm sta bila na mestu ubita. Štirim drugim osobam, ktere so se vozile v istem avtomobilu, se ni nič zalega zgodilo.
Philadelphia, Pa., 26. avg. Tu je umrl Harry Gurk, kteri je v soboto zadobil nevarne poškodbe, ko je s svojim avtomobilom za vozil v nek vlak pri Five Mill Beach u.
$25 $33 $25 $23 $25 $33
T*
Znižane cene.
velja sedaj vožnja v Hamburg in Rotterdam, v Havre s francoskimi brzo-
parniki.
▼ Havre r francoskimi pošt-nimf parni ki.
v Havre s francoskimi navadnimi parni ki. v Bremen z navadnimi par-
niki.
v Bremen z ekspreenimi par-
niki. fcV
Dnevne nesreče
na železnicah.
PRI H-T*.n TTTT.T.TT, VA-, SKOČIL JE EKSPRRSNI VLAK RAZ TIR; 21 OSOB RANJENIH.
Potniški vlak Philadelphia & Reading železnice v velikej nevarnosti.
Charlottesville, Va., 27. avg. Proti severu vozeči ekspresni vlak Southern železnice je v Red Hillu, 9 milj daleč od tukaj, skočil raz tir in pri iem je bilo 21 osob ranjenih. Ves vlak, izimši lokomotive, se je prevrnil in padel raz nasip. Ponesrečeni vlak je vozil iz Auguste, Ga., v New York. Nesreča se je pripetila vsled poškodovanega tira.
Philadelphia, Pa., 27. avg. Potts-villski potniški vlak Philadelphia & Reading železnice bi včeraj pri mostu Schuylkill skoraj padel raz tir v reko, ktera teče 60 čevljev pod nasipom. Prednji del jednega voza je namreč že ostavil tir. k sreči so pa vlak še pravočasno ustavili. Ranjen ni bil nihče. Po jedno uro trajajočem napornem delu je vlak zamogel nadaljevati svojo pot.
Portsmouth, Ohio, 27. avg. Pri Bir-denu sta zadela dva tovorna vlaka Norfolk & Western železnice. Dva vslužbenca sta na »mestu obležala mrtva in 6 druzih je bilo nevarno ranjenih.
IZNENADEN SOPROG.
Žena ga. je *našla v družbi igralk.
Mrs. Charles L. Ruoff, ktera živi sicer ločeno od svojega moža v Newark u, N. J., misli, da je še vedno, ka kor preje, odgovorna za njegovo mo ralo. Minolo nedeljo so jo prijateljice obvestile da -<ta njen možfin nek nje gov lahkomišljen prijatelj priredila v hiši. v kterej je preje ona neomejeno vladala, zabavo, kterej prisostvujeta tudi dve lepi igralki. Ivo je to izvedela, je takoj napravila svoj bojni na »Vi in sicer na podlag-i ofenzive. Nemudoma je odšla v hišo 451 High St., kjer stanuje nezvesti mož. Ker so pa bila vrata zaklenjena, je veliko šipo jednostavno razbila, zlezla skozi luknjo in z nepopisnim krikom naskočila stanovanje, iz kterega je prihajal ve->el smeh.
Oba moška in jedna itrralka so se rešili s tem, da so poskakali preko plota na dvorišču, jedna igralka je pa prišla v roke besr.ej ženi, ktera se je grozno osvetila. Ije s skrajnim naporom se je reviea rešila, toda šele potem, ko je ostalo v rokah Ruoffove obilo komadov njene obleke, las in kože lepega obraza. V hiši je nastal radi tega tak ropot, da so se tudi drugi stanovniki probudili. Nek pasant je pozval na lice mesta policijsko rezervo in ko je slednja prišla na bojišče, jej je Ruoffova pokazala razun las itd., ktere predmete je odvzela svojej tekmovalki, tudi dve denarnici, kteri sta bili brezdvomno last obeh igralk. Ruoffova izjavlja, da se ne bode. ločila od svojega moža, toda stanovanje je zopet prilastila. V Newarku se trdi. da se nihče ne upa priti sedaj v ono stanovanje.
Avstrijski nadvojvoda Orth v Galiferniji.
V CAIjIFORNTJT se je pojavil bivši vojak, kteri trdi, da je ivan ORTH živel v državi ca-llfornul
On ima dokaze, da ni utonil, temveč da je do svoje smrti živel na zapadn.
ORTHOVA DARILA.
Los Angeles. Cal., 26. avgusta. V Ocean Parku živi stari avstrijski vojak Frank Schumann, kteri sedaj naznanja, da prav lahko dokaže, da avstrijski nadvojvoda Ivan, kteri si je potem, ko mu niso pustili oženiti se z onim dekletom, kterega si je sam izbral, dal ime Ivan Orth, ni utonil, kakor se zatrjuje v Avstriji.
Medtem, ko se je dosedaj domnevalo. da je Ivan Orth utonil zajedno s svojo ladijo na Magellanovej ožini, izjavlja Schumann, da ima dokaze, da je Ivan Orth srečno prišel v Californijo, kjer je i.udi srečno živel do svoje naravne smrti.
Schumann je služil pri istem hu-zarskem polku, kteremu je Ivan poveljeval. tako da zamore svojega poveljnika na prvi pogled spoznati. — Pred par leti se je Schumann v Santa Monica slučajno sestal z bivšim nadvojvodo in njegovo ženo, in sicer v hotelu Arcadia- Ko je nadvojvodo spoznal, ga je tudi pozdravil in ga nagovoril in ta se je udal, da je pravi. Zajedno je pa bivšega vojaka naprosil, naj nikomur ne pove, da je nadvojvoda še živ in zdrav, kajti sedaj je srečen, kakor doma ni mogel biti. Schumann je dano besedo do-držal in natančno leto dnij kasneje je doJbil pismo, v kterem je bilo pet sto dolarjev z naznanilom, da bode tako darilo dobival od svojega bivše ga poveljnika vsako leto, ako tudi v nadalje molči.
Ker pa Schumann sedaj že dve leti ni dobil obl jubljemega darila, misli, da je nadvojvoda že umrl-in radi te ga je povedal svoje tajnosti, ktere lahko izpriča z imenovanim pismom
PARFTJMIRANO OBREŽJE.
Milijonarjem morska voda ne diši in sedaj polivajo obrežje s parfumom.
Newport, R. I., 26. avg. Iz posebnega testa, ali iz ilovoe speče ni ljudje, kteri tvorijo takozvano družbo v tukajšnjem letovišču milijonarjev, so pronašli, da ocean v kopališču Bayley, kteremu zaupajo svoje kosti in ono, kar na teh kosteh visi, ne diši nič drugače, nego v kopališčih navadnih ple-bejeev. To pa njihovim finim ocecnm
Južne republike. Gastrova trdovratnest.
PREDSEDNIK CASTRO NEČE O
RAZSODIŠČU NIČESAR VEDETI; NAŠA VLADA
V "M RPPTTJnTATT
V prid izboljšanja zdravstvenega stanja na Cubi; ustanovitev zdravstvenega sveta.
MEBJKAN5KI REVOLUCIJO NARJX
Položaj v Maroku. Proti novemu sultanu.
FRANCIJA NE PREPOZNAVA MU-LAJ HAFIGA ZA MARO-KANSKEGA SULTANA.
Španska kolonija v Tangier ju zahteva večje varstvo.
CLEMENCEAU PRI 14 LRU.
FSEDSED
Razne novosti
iz inozemstva
TURŠKA GROZODEJSTVA NA PERZIJSKEM OZEMLJU. KLANJE MIRNIH VA-
Š Č A N O V.
Proti ponarejalcem vina v Franciji; 4203 osobe obtožene.
EMA GOLDMAN. ^	-o-
VOJNE TAJNOSTI IZ FRANCIJE.
Francoski ekspert podmorskih min dospel v Ameriko.
S francoskim pamikom La Touraine dospel je v našo luko izvedenec podmorskih min, inžener Henri Steffte-bend, klerega je pozval semkaj vojni oddelek naše vlade.
Ko je dospel parnik do svojega po mola, je bil imenovani inžener prvi, kteri je prišel na kopno. Sluge so prinesli tri njegove velike ko v čeke, toda le dva je pustil carinskim uslužbencem pregledati, dočim so morali tretjega vsled posebnega naročila iz Washingtona pustiti v mira. V vseh treh kovčekih so modeli, ktere je pripeljal seboj, da jih pokaže mornaric nemu oddelku. Inžener je bil zelo razburjen, ko so ga poročevalci vprašali o vzrokih njegovega prihoda in je jednostavno dejal, da ne ume angleški, dočim francoski ni hotel govoriti. Nastanil se je v hotelu Lafayette in je drugi dan odpotoval v Washington.
Denarje v staro domovine
poftfl jamo -
sa $ 10.30 ............ 60 kron.
ca f 20.60 ............ 100 kron,
ca t 40.90 ............ 200 kron,
za % 102.00 ............ 600 kron,
sa $ 204.00............ 1000 kron,
sa $1017.00 ............ 6000 kron.
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakasane aiuCe pope izplačajo brez vinarja odbitka.
Naie <
c. kr. poitni hranilni urad ▼ IX. do 12. dneh.
Denarje nam poditi Jo naje do fK.OO v ill
Washington. 27. avg. Predsednik rep vrb like Venezuele, Cipriano Castro, je že v tretjič zavrnil predlog naše vlade, -da se vse štiri terjatve Zjed. držav do Venezuele izroče posebnemu razsodišču. Vsled tega je državni oddelek prisiljen, da se hitro odloči, kaj mu je storiti, da se te terjatve poravnajo. Na tretji odgovor je Castro odvrnil, da je na to vprašanje že preje formelno odgovoril. Proti Venezueli bode težavmo nastopiti, ker potem bi druge republike, ktere so tudi dolžne, bile prepričane, da se bode tudi proti njim tako postopalo. Mogoče je, da bode predsednik Roosevelt določil, da se vsa zadeva izroči kongresu, ker bode končno vendarle nastopiti korake, kteri bodo sliČni vojnim.
Havana, Cuba. 27. avgusta. Go-venter Magoon je podpisal dekret, s kterim se ustanovi posebni zdravstveni oddelek, ki bode takoj, ko se u-stanovi, pričel s poslovanjem. Ta oddelek bode imel šest članov, kteri bodo služili po štiri leta. Vse lokalne zdravstvene oblasti bodo prenehale poslovati, ker niso nikdar pravočasno javile posamezne slučaje rumene mrzlice, tako da ni bilo mogoče pravočasno in uspešno nastopiti proti nevaimej bolezni.
Lios Angeles, C al.. 27. avg. Minolo soboto so tukaj vsled prošnje mehi-kaffske vlade zaprli Mehikance Flo-res Magon, Antonio Villareal in Li-•brkdo Rivera. Vsi trije so revoluei-jonarji, kteri niso zadovoljni z vlado predsednika Porfirio Diaza. Magon iti Rivera sta formelno obtožena, da sta se upirala policiji, dočim je Villareal ivbejrli mehikanski kaznjenec, ki je pred letom dni ušel iz zaporov v KI Paso. O tej zadevi se vnše podajanja med \vashingtonsko vlado in •mehikanskim ministerstvom inostra-nih del.
PROFESOR ZGUBIL SLUŽBO IN ŽENO.
On je teorijo o ljubezni spremenil v prakso.
Chicago, 111., 26. avg. Profesor Oskar Lovel Triggs, ki je predaval na tukajšnjem vseučilišču o ljubezni in ženit vi tako svobodno, da so ga v letu
1904	odslovili, je sedaj radi tega tudi zgubil svojo ženo. Sodišče jej je dalo v oskrbo njenega šestletnega sina in tudi dovolitev, da se imenuje tako, kakor se je imenovala, predno se je poročila z imenovanim profesorjem.
Pri zasliševanju prič se je namreč dognalo, da je profesor, kljub temu, da je bil oženjen, s svojo ljubeznijo osrečeval razun svoje žene, tudi druge dame. Tako je izpovedal priča Herman Kuehn, da je prišel v februarju
1905	v profesorjevo sobo, n© da bi potrkal in tako je našel profesorja v sami srajci, dočim je na zofi ležalo nekaj, kar je imelo ženske forme. Priča je seveda diskretno ostavil sobo. Tudi druge priče so izpovedale o profesorje vej vsestranskej ljubezni in vse to je bilo tako ljubeznivo, da je sodnik dovolil njegovej ženi ločitev. Njegova žena se sedaj mudi v Parizu, kjer je središče evropske ljubezni k la Moulin Rouge.
Tangier, Maroko, 27. avg. Tukajšnja španska kolonija je sklenila, da pošlje -na Špansko prošnjo, s ktero prosi za priposlanje nadaljnih vojnih ladij v Tangier, ker so tukajšnji španski državljani brez dovolj nega va.rstva».
Pariz, 27. avg. Francoska vlada novoproglašenega sultana Mulaj Ha-figa ne pripoznava. Uradoma se poudarja, da tudi, ako Mulaj H a figo v vpliv "na jugni vedmo bolj raste, je ostalo prebivalstvo na severu Abdul Azisu zvesto. Dokler odločilni dogodki ne dokažejo, da je Mulaj Hafig v resnici izvoljenec ljudstva, ga bode Francija smatrala revolucijonarjem.
Francija ne pošlje ekspedicijo v notranje kraje.
Min iste rski predsednik Clemenceau je bil včeraj v Rambouilletu, kjer se je dve uri posvetoval s predsednikom Fallieresom. Ko se je vrnil v Pariz, posvetoval se je z ministrom inostra-•nih del Pichonom, vojnim ministrom Picquartom, mornaričnim ministrom Thomsonom in delavskim ministrom Vivianijem. O konferenci se ni ničesar zvedelo. Kabinet se snide zopet jutri.
Turn is, 27. avg. Poročnik Caussel od oddelka za domačine je imenovan organizatorjem policije v Mogadorju, Maroko.
vročina v indian territo ryju.
Koruza poka radi vročine in piščsta prihajajo na svet brez kokelj.
Washington, 26. avg. Hart Momsen, upravitelj poljedelskega oddelka ura da za ljudsko štetje, se sedaj mudi v Indian Territory ju in poroča svojim tukajšnjim kolegom:
'' Tukaj vlada - tako neznosna vročina, da je koruza na polju razpokala in da so se zrna spremenila v pravi takozvani popcorn. Ko prične na polju pripekati solnce, se sliši po vsem polju neprestano pokanje, zlasti pa aa Miller je vi farmi, tako, da Miller sedaj uživa doma pridelani popcorn. Vročina ima pa še drugo dobroto, kajti kokoši nečejo več valiti, ker so se prepričale, da to delo opravi soln-ce še bolje, nego one same.
Teheran, Perzija, 27. avg. Generala Samsam Doble in tfruge perzijske častnike so kakor se semkaj poroča, vjeli Turki, kteri so prišli v sporno pokrajino. Vjete častnike so umorili. Tudi mnogo miroljubnih perzijskih vašeanov, žensk in otrok, so turški vojaki pomorili. Seboj so odvedli več žensk, onečastili so nadalje jedno su-nitsko džamijo in uničili vse polno žita. Redno turško vojaštvo 3 topništvom bilo je 15. avgusta le štiri milje daleč od Urumije in Turki se do sedaj še niso umaknili iz perzijskega ozemlja. Nadalje se poroča semkaj, da so Turki zasedli mestece Merivan v perzijskem Kurdistanu, istočno od Sulej-manije. Duhovni in prebivalstvo Me-rivana so brzojavno naprosili pomoč in izjavili, da bodo, ako jim domača vlada ne pomaga, prosili Rusijo za pomoč. —
Pariz, 27. avg. Uradoma se naznanja, da je vlada pričela sodno postopati proti 4203 ponarejalcem vina. Med tem je mnogo članov '' odbora za obrambo viniearjev'
Amsterdam, 27. avg. Semkaj je do spelo vse polno detektivov, da pazijo na tu zborujoče delegate anarhistov. Včerajšnja seja kongresa anarhistov je bila tajna. Pri njej je govorila Ema Goldman iz New York a in Enrico Ma-latesta. Ema je priporočala bombe v svrho poravnave socijalnih razmer v Zjed. državah.
Belgrad, 26. avg. Črnogorski diplo-matični agent v Carigradu, Drecun, je prišel s posebno misijo v Belgrad. V imenu kneza Nikole poda baje izjavo in zagotovilo, da niti knez niti njegova vlada ne sumniči visoke srbske osebe, da bi bile inspirirale članke v raznrh časopisih proti Črni gori. Obenem ima nalog, da upliva na srbsko vlado. na.j po možnosti zabranjuje agitacijo črnogorskih dijakov v Bel-gradu proti sedanjemu režimu v Črni gori. —
STROJ, KTEREGA GONI SOLNCB.
Frank. Shurman ga je izumil in je prepričan, da boče obrti mnogo koristil.
Philadelphia, Pa., 26. avg. Kemist F'rank Shurman je na podlagi principa, po kterem pridelujejo naši far-merji po zimi razna zelišča, rešil stari problem, po kterem se tudi toplota solnea lahko uporabi v nadomestilo otynja. oziroma premoga, kar je velike važnosti za obrt. On je namreč izdelal stroj, kteri dobiva potrebno gonilno moč direktno od solnea in o kterej j*? prepričan, da se Ijode izvrstno obnesla.
?>«a svojem posestvu v Taeonv je nar pravil lesen zaboj, ki je dolg 80 in širok 60 čevljev in kteri je zakopan v zemljo. Ta zaboj je pokrit z navadnim dvojnim steklom, kakor njega rab*jo r.aši fannerji za svoje cveti.n v kterili pridelujejo j>o zirni v-ak -vr-tna zelišča. Dvojna stek7e::a -.a je oddaljena jedna «>'1 < i rug. it- a pnl«a. V ta prostor vo lijo ?«!« .': : rovi, kfere s<> pobarvane «"-rno in :ia]»ol-
ujene z etrom. Cevi vodijo do malega parnega stroja, kteri stoji navpično. Eter e vsled šolnine vročine spremeni v paro. ktera gre skozi stroj, kteremu daje tri in pol konjskih sil. Iz stroja odhaja para zopet v kondenzator in nazaj v cevi. Kurjava je popolnoma nepotrebna, kajti solnce popolnoma nadomešča premog. Shurman je dognal, da se v naši severni širini od solnea lahko dosže 350 do 400 stopinj vročine. Solnčni žarki se pod dvojnim steklom spremene v vročino in sicer s pomočjo cevi in vse. kar je v ceveb mora zavreti. Ako je v ceveh voda, s© spremeni v paro. ktero se lahko porabi za gibanje strojev. Vladini zvedenci obiščejo te dni srečnega izumitelja, da se prepričajo o praktičnosti njegove iznajdbe.
Z $1500 svile ukradli.
Nepoznani tatovi so vlomili v proda jalnico tvrdke Wo! veins v tonu, X. Y.. in odnesli za $1500 svile.
pofljemo lepo ali
Order ttt pa
umor in samomor.
Streljal je na svojo ljubico, ker ga ni marala.
Chicago, 111., 26. avg. Včeraj je Louis Satteler streljal na svojo ljubico Hiattie Metechi, na kar je tudi samega sebe skušal na isti način pognati v večnost. Streljanje se je vršilo v stanovanju dekleta in sicer" v navzočnosti njene matere in sester. Satteler je svojo ljubico že v desetič vprašal, hoče li postati njegova žena, toda ona se temu nikdar ni hotela odzvati. Oba sta smrtno ranjena, in so ju prepeljali v bolnico.
ORKAN V PENNSYI»V ANI JI.
Napravil je izdatno Škodo; oviran promet.
v Somerset ©ountyju, Pa., je včeraj divjal orkan, kteri je napravil ogromno škodo, kajti več ur je deševalo, kakor da hi lilo im
a» aa
POŽAR IN
VIHAR SEEM.
NA JAPON-
Mesto Hokodate je skoraj^ razdejano.
Hokodate, Jesso, Japonska, 27. avgusta. Včeraj zjutraj je pričelo tukaj goreti in predno so zamogli požar pogasiti, zgorelo je sedemdeset odstotkov mesta. Požar se je tako hitro razširjal, da so bili vsi napori gasilcev zaman. Vsi konzulati^ izimši ameriškega, so zgoreli. Me I prebivalstvom vlada velika beda.
Tokio, 27. avg. V osrednjih krajih Nipona so povodnji napravile veliko škodo, ktero cenijo na več milijonov yenov. Tokaido centralna železnica je prenehala s prometom.
BREZ SLAŠČIC SE NE DELA.
Dečki-raznašalci brzojavk štrajkajo, ker ne dobe "piejev'
Pittsburg, Pa., 26. avg. Dečki, ki raznašajo brzojavke za tukajšnji urad Western Union Telegraph Co., so pričeli včeraj štrajkati, ker pri kosilu niso dobili slaščic, ktere imenujemo pie. Ravnatelji so r-aman dečkom dokazovali, da so pieji zdravju škod-, ljivi, in dečki so na to skupno odšli iz urada. To je že četrti štrajk dečkov, odkar se je pričel štrajk telegrafista v. Prvotno so si ustanovili posebno uni-jo, ko mo pa čitali, kako dobra jedila dobivajo skabje, so ee zopet vrnili na delo. —
o
itrajkajo. V Valieyfiaidu, Quebec,
je pfridelo tamo&nje
KEETANJE PARNIKOV Dospeli bo:
Il v-nda-m 26. avg. iz Rotterdama s 1260 potniki.
Vaderland 26. avg. iz Antwerpena
s 1687 potniki. Furnessia 26. avg. iz Glasgowa.
Armenian 3G. avg. iz Liverpoola.
Dospeli bodo:
Bulgaria iz Genove. Kaiser Wilhelm II. iz Bremena. Moltke iz Genove. Furnessia iz Glasgowa. Slavonia iz Rekei. Majestic iz Liverpoola. Patricia iz Hamburga. Estonija iz Libave. Baltic iz Liverpoola. Kaiserin Auguste Victoria iz kurga.
New York iz Southamptona.
Campania iz Liverpoola.
La Lorraine iz Havre.	j
Caledonia iz Glasgowa.
Kroonland iz Antwerpena.
-Potsdam iz Rottardama.
Laura iz Trsta.
Ajidalusia iz Hamburga.
Kron-prinz Wilhelm iz Bremena
Bremen iz Bremena.
President Lincoln iz Hamburga.
Caimania iz Liverpoola.
Ultoaiia iz Reke.

Odplnli »: Kaiser Wilhelm der Grosse 27.
v Bremen. Gerty 27. avg. v Trst. Caronia 27. avg. v Liverpool.
Oipxuli bodo: Oceanic 28. avg. v Liverpool Nooxdam 28. avg. v Rotterdam. Deutschland 29. avg. v Hamburg. Arabic 29. avg. v Liverpool. La Touraine 29. avg. v Havre. Priedrieh der Grosse 29. avg. v Bre
Smolensk 29. avg. v Liha v o. Vaderland 31. avg. v Antwerpea. St. Paul 31. avg. v Southampton. Umfcria 31. avg; ▼ LiverpooL Koenigin Laise 31. avg. v Genovo. 31. avg. v Genovo. 31. i

"GLAS NARODA
99
(Siovenic Daily.)
Owned nfi>l pablkbetl by the 3LOVENIC PUBLISHING COMPANY
(a corporation ). FRANK SAK.SKR, j.reni.ient
VICTOR VAIJAVHC, Secretary.
L.OULK BfrIN El >1 K, Treasurer.
Plsi-e of	of the corporation and
ad.ire.-se~ of aliove otiicers: 1W < ireenwich Street, Borough oi .Manhattan, New York City, N. Y.
Za leto velja li.-t za Ameriko . _ .	$3.O0
,, pol leta.........1.50
„	leto za nier-to New York . . -t.OO
„	pol leta za ine*to New Vork . 2.0»
,, Kvropo za vse leto.....4.50
,, ,, ,, |M»1 leta.....2.50
„	,, četrt leta .... 1.75
V	Evropo pošiljamo skujmo tri števil ke.
"GLAS NARODA" izhaja vsak .lan iz-vzemši ne»lelj in prazni kov.
"OLAS NARODA"
("Voice of the People") ■asuetl every, «lay, exeept Sundays and
Holidays. Subscription yearly $3.00.
Advertisement'on agreement.
j manjše je njeno upanje, da podtaaa ! kedaj soproga, dasiravno ima. bač one lastnosti, k a korenje se zahtevajo dan-
j današnji od vsakogar, kedor hoče doseči kak uspeh. Tako izumira ono,
kar je pri trgovini potrebno in za
J' generacijo morajo skrbeti one ženske, ktere nimajo toliko podjetnega dttha. Posledica temu pa bode, da bodemo iinc-li po par sreneracijaJi le slabotne in nerabljive možke. To je torej neke vrste samomor, kterega naš predsednik dosedaj v svojih tozadevnih razpravah še ni vpošlevat.
Vendar je pa vse to po našem, mnenju le naziranje in nič druzega. Nazadovanje Španske je pripisati po zatrdilu vseh učenjakov prevelikemu številu redovnikov in redovnic, kakor tudi celibatu, tako, da se ljudstvo ne more množiti., kakor bi se moralo. Naše ženske, ktere ostanejo samske, tudi niso druzega, nego trgovinske redovnice in v tem pogledu je že mogoče, da smo si i eni Špancem...
I I	—

Dopisi hres podpisa in osobnosti se ne natisnejo.	.>■
Denar naj se blagovoli j>o^iljati po Money Or»ler.
Pri spremembi k r • i a naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom iu pošiljat vaui naredi i te naslov:
"Ola« Naroda" 109^Greenwich _3tneet, New a ork City.
Telefon : 1 J7u Rector.
Moderno knjigovodstvo
Papir je potrpežljiv, zlasti pa oni, ▼ knjigah velikih in naravno tudi tnalih inkorporaeij. Splošno se trdi, da imamo na svetu samo radi tega l>esede, da si z njimi kvarimo misli. In knjige korporaeij nimajo drugega namena ,nego da se z njih pripomoe-jo prikrivajo goljufije modernih fi-naneirjev.
James Hazea Hyde, kteri je glavni matador pri zavarovalncj družbi Suitable, da vedno svoje izdatke za cvetlice, ktere pokloni elegantnim damam, uknjižiti pod rubriko "reklama". Sedaj se je tudi dognalo, da je dal milijonar Belmont svoje pri-spevke za mirovni kongres uknjižiti pod rubriko "izboljšanja za podulič-«io železnico'1. V isio rubriko je dal tudi uknjižiti ^l-^OOO. ktero svoto je ^■IjiI za tiskanje kujige, ktera hvali njega kot največjega dobrotnika človeštva.
Na ta način se nudijo onim, kteri ho si dali nalogo, da v>e svoje sile posvetijo knjigovodstvu, kar najlepši prospekti. Denar, kteri se je izdal kot podkupnina j> »sta voda jalcem in »rradnikom, so knjigovodje državnih crozdov in prerij itknjižili običajno i«h1 rubriko A<pristojbine za odvet-T«» se -li^i zelo prozaično, za-jedno pa tudi sumljivi«. Radi "tega i>od>) v nadalje take izdatke raje uknjiževali kot izdatke za "šmir,!.
Odvetnik Ivins. kteri si je belil irla-vo, kako je mogoče, da je veljala Msaka milja starega konjskega dirkališča v New Yorkn po $2,000.000, se l»ode sedaj gotovo izparatoval iai bode unel brezdvomno večji razum za moderno knjigovodstvo. Mogoče je tudi, da je milijonar Ryan ob težil konj-, sko železnico, ki vodi po Fulton ulici,' za one, svote, ktere je bilo treba izdati za nakup delegatov pri zadnjem demokratičnem nacijonalnem konven-ro, <ločim je nn>rala proga na 34. nli-• -i, ktera velja tudi mnogo milijonov, skrbeti za razne korekture pri rad njih volitvah mestnega mayorja.
Dasiravno so ta odkritja za naše ■ : ilij narje zelo nadležna, se vendar Lahko tolažijo s tem, da bode državni nravnik Jerome >krhel za to, da jirm »p bode treba obleči uniformo kaz-r. jen cev.
Ljudski samcrnor.
Anna Steese Iiichardsonova objavila je v listu Home Companion članek, v kterem razpravlja o vplivu trgovskega življenja na ženske in ta -danek je tako zanimiv, da bi bilo tudi irmestno, da ga naš predsednik pre-•ita in prouči. V elauku se razprav-i)M o aktnelnem vprašanju, kako vplivajo ženski poklici na razvoj kasnejših generacij.
Poslovanje žensk v modernih podjetjih rn njihova vzg»»ja za trgovino v začetku še ne umori željo po za-kona. Tod*, ker so ženske v svojem l<okliru vedno z možkimi sknpaj, se jih nče spoznavati iz povsem druzega Hlalršča nego jih poznajo one, ktere kujejo z njimi le kot z gar-IjmiL Tako se «»ne ženske nauee, da .» možkih sodijo le tedaj ugodno, ako ir<j>«ni trgovci, oziroma ako zaslužijo mnogo denarja, dočim ljuibe-Mn, kakorfoja je prevladovala, ▼ dobi idealizma, ni nikomur več poznati*. Ravno tako pa tudi možki ona dekleta, s ktermii delajo sknpaj, nikdar ne smatrajo kot bodoče Sene in matere, temveč le kot dele poslovnega Mfltema, kteietmi tudi oni pripadajo.
Čim bolj je kaka ženska ifjiiiBui
kot "burin«« -woman", t«n manjSe je »levilo njem* ljuTifmecv Is
___________________
Žene mohamedanke v Bosni in Hercegovini.
Spirala Zofka Kveder-Jelovšek.
Mohamedanci v Bosni in Hercegovini so Slovani. Po padu bosenske kraljevine leta 14(33 so stopili pod turško vlado i^iiogi Bošnjaki k pro-rokovi veri, kteri so udani fanatično. liosenski mohamedanci so zato, kar je lahko umevno, zelo interesan-ten tip, ki strinja v sebi posebnosti rase in verske vplive v karak; eristič-no celoto. Predvsem bodi povedano, da so bosenski mohamedanci brez narodnosti. Šele v najnovejšem <rasu «e je ^ačela tudi pri njih buditi narodnostna zavest; posebno žena. ki je še koaiservativnejša od moža, je le **Turkinjica"' in ničesar druzega.
Bosenska Turkinja je milo, igravo bitje, polno fantazije. Brez naobraz-be je. ali polno poetičnih dosetkov. Prelepa, mnogokrat umetniška ročna dela, ki jih sama brez vzorcev ustvarja, kažejo v svojih pestrih in prekrasnih barvah fin in siguren okus. Žal, da so ročna dela dozdaj edino {»olje, na kterem svobodno razvija -voj talent. Njeno življenje je ozko, 'graničeno, od sveta ne ve skoro ličesar. Njena osoda odigra se za lesenimi rešetkami haremskih okenj. I^e skrbno pokrita in zavita si upa na ulico k sorodnici ali prijateljici. Nakupovati sama ne sme, vse, kar po-•rebuje, znosijo ji otroci ali mož v liso.
Navadna turška žena se imenuje r>ula. imeni mej .še gospe zovejo se hamme, posebno odlična dama pa ka->la. Vse imajo malo pravic in so j*'jK.dnoma v oblasti svojega moža. Po postavi jo mora mož kupiti On Ja 12,000 ,akšev okoli deset kron), :»a tudi sto in tisoč dukatov za njo, kakor je pač premožen. Ta kupna cena je njena in tudi soba, v kterej -tanuje z vsem pohištvom in- vsemi darovi, ki jih je kdaj dobila. Ako mož ni zadovoljen z njo, jo lahko pošlje brez posebnih ceremonij proč. Plača ji le v ženitovanjskem pismu dogovorjeno kupno ceno; tudi mora skrbeli še 4 mesece in 10 dni za njeno hrano in stanovanje. Drugih dolžnosti nima. Lahko se takoj zopet oženi, ako hoče, ona pa šele čez 4 -mesece in 10 dni. Ako je bila ob času ločitve v blagoslovljenem stanu, je dolžan mož dete do snjegovega petega leta vzdrževati. Če pa hoče, lahko vzame otroka takoj po rojstvu materi in ga vzgaja sam v svoji hiši. O.roci so last moževa, žena nima do njih nobenih pravic. Če gre žena sama od sebe od moža proč, ni on dolžan plačati ničesar.
Četudi je mož neomejeni gospodar in vladar družine, je družinsko življenje bosenskih mohamedancev navadno zelo lepo in mirno. Mož postopa ljubeznjivo z ženo in je otrokom vesten ter blag oče. Turek zelo ljubi otroke. Žena se euti zelo nesrečno, če nima otrok in misli, da ima mož prav, če jo pošlje mož proč in vzame drugo, ker mu ni mogla ona j*odariti "cvet srca", ali pa ker mu. je rodila le hčerke- Tudi v narodni pesmi se primerja žena brez otrok drevesu brez sadu, rožnemu grmu brez cvetja.
Mladi ženi se zato ne godi posebno dobro in njen položaj -ni jako ugo-' d en. I*red sta riši svojega moža ne sme nikdar sedeti, nikdar ne sme iti prej kakor <mož spat, pri mizi mora s t reč i in pri obrednem umivanju mora tastu, tašči, svaku in možu vlivati vodo na roke, držati jim brisal ko itd. Smatra se jo še na pol otrokom in čeprav mož in njegova družina z "mlado'* navadno lepo postopajo, mora vendar v vsem in vedno molčati, poslušarti, ne sme se vmešavati v razgovore starejših, sobo same zapustiti le nazaj grede, z eno besedo, nobenem ne pade na an vpoitevati jo ali vprašati za svet. Šele ko dobi prvega otroka, postane paava ki ssne sedeti poleg svoje mrndearjn, nizkem tvAn divanu, ki obkol jnje eelo
Mogoče je ljnbezen pri Turkinjah tako jako vita. Otrok je mohasnedanfiki materi TP*lik in ona ga naziva s najslajšimi imeni. Nabrodne pessmi, ki po jo o materinski ljubezni, so. prelepe, polne naj nežnejše poezije. Vse mohame-danske matere, tudi najbogatejše, dojijo svoje otroke same; le če mati umrje, vzame se 2a dete do j ilk a_ .— Turki poznajo dva sorodstva: mlečno sorodstvo in krvno sorodstvo. Prvo je važnejše od druzega; sorodniki po mleku se ne smejo nikdar med se-<lHjj poročati, me<ftem ko je med krvnimi sorodniki dovoljeno mmogo izjem.
Ako se rodi deček, pozdravljen je z mnogo večjim veseljem, kakor deklica. Mnogi dogodki v življenju otroka se slave ne le od bližnjih sorodnikov, ampak tudi od vseh znancev, sosedov, skoro cele vasi. Tako že porod sam. Znani in prijatelji prinašajo tmladi materi in novorojenčku darove. 40-ti dan, ko sme mati prvikrat iziti iz harema, obišče z otročičem vse sorodnike in znance; vsakemu prinese kak dar in tudi vsak daruje zopet kako malenkost za otroka. Ko je sta.ro dete dve leti, ga prvikrat 4' oblečejo' % to je ono dobi ravno tako obleko in vse tisto, kar nosi odrastel Turek ali odrastla Turkinja. Mali otročički izgledajo neizmerno dražestno ravno zaradi te vestnosti, s ktero so oblečeni na las tako, kakor njihovi očetje ali matere. S štirimi ali petimi leti pošljejo dete v versko šolo, ktero obiskuje od 3. do 10 let, kakor je pač talentirano in kakor se uči. Učijo se tam arabske črke, arabsko čitanje, nekaj izrekov korana, Islam in druge verske predpise deloma v arabskem, deloma v perzijskem in turškem jeziku. Seveda ne razumejo otroci nič od tega, kar se učijo, saj še hodže (turški duhovniki) ne vedo vselej, kaj poučujejo. Tako učenje je naravno velika muka za otroke j šiba poje kaj vztrajno, če neče koran v trde otroške glavice. Matere skušajo z raznimi sredstvi olajšati obrokom, učenje, dajejo jim lešnike za jesti, ker so ti baje za pamet jako dobri; od navadnih orehov pa postane človek — po njihovem mnenju — bedast. Izpiti iz korana vrše se za vsakega učenca posebej in niso vezani na poseben čas. Kadar prestane deček izpite, pogosti njegov oče hodžo in celo Šolo, — da, če je bogat, eelo vas. Po kavarnah toči se kava zastonj vsakemu, kdorkoli pride, tujcu, prosjaku, ciganu. Tudi obrezovanje dečkov, ki se vrši med 2. in 10. letom,, se slavi z velikimi HnižinglriTni veselicami.
Deklice se tudi v koranu ne poučujejo tako strogo kakor dečki. Mohameda nsk a vera sploh žene kaj malo spoštuje, v drugih slučajih pa zopet je z deklicami strožja nego z dečki. Vsakoletni veliki tridesetdnevni post morajo dekliee že z devetimi, dečki šele s petnajstimi leti postiti. Postni •mesec, ki se vsako leto za deset dni pomakne naprej, se imemije Bama-zan. Od solnčnega vzhoda pa do soln-čnega zahoda ne sme pravoverni Tu-niti jesti, niti piti ali pušiti. Po sokičnem zahodu ožive ulice in veselo, razposajeno in glasno nočno življenje se prične. Poje se, muzicira, je, pije, hodi se v obiske k znancem in prijateljem- Vse hiše so razsvetljene, kavarne polne obiskovalcev. O polnoči začne se v vsaki hiši velika pojedina, a ob prvi jutranji ^ori naznanjajo klicalei iz minaretov zopet začetek posta. Vse legne spat. Proda jalnice odpirajo se šele med 10. in 11. uro dopoldne in samo za nekaj časa. Po postu je veliki Bajram, največji turški praznik. Na ta dan oblečejo se Turki v nove obleke in tudi najubožnejši Turek skrbi, da ni na ta dan umazan ali celo raztrgan.
Turki molijo petkrat na dan in pred vsako molitvijo morajo se po njihovih obredih umivati, in sicer: i»braz. usta, vrat, roke in noge. Molitve se molijo v džamijah. Ako ne more iti v džamijo, moli Turek tam, kjer ga ravno ubiti čas. Na tla pogrne svojo molitveno preprogo in moli svoje molitve brez ozira na okolico. Ženske smejo v džamijo le v ne-kterih redkih dneh leta. Džamije so poslikane z arabskimi in orijental-skimi orna»menti, tla so pokrita s preprogami., ki so večkrat ogromne, prekrasne in zelo dragocene. Slike in kipi so Turkom prepovedani.
Tudi doma ljubi Turek preproge jako. "Bogatini imajo stare, svilene preproge prelepili vzoreev in čudovitih barv, siromak si pogrne svoj dom vsaj z iz slame pletenimi plentami. Da ne pomažejo preprog, si vsak Turek izzuje čevlje, p redno stoja v džamijo ali hišo.
Postelj po turških hišah ni. Zvečer polože na pod blazine, na kterih spe oblečeni, čez dan spravljajo blazine v velike hrastove Skrinje. Vsak premožnejši Torek ima dve hiiL Harem (ženska hiša) je od selamlika (možka hiša) popolnoma ločena, če si vzame bogat Turek drago ženo, sezida tudi za njo posebno hišo, In obe živili popolnoma oddeljeni sna od drage. Vendar je ▼ Bosni in Q«ree-govini ia jakm malo IbAvr, ki bi nudi po	fcno. Pn stromskSi je
Obeduje in večerja se
IMi možki jedo tam. Teko-I ea jedila jedo % lesenimi žlicami, vse .drago s prst L Kava, sladkarija m cigarete so tudi najubožnejšemn Turka neizogibno potrebne stvari. Otroci od 2. do 3. let začenjajo že piti erno kavo in pušiti. Žene in otroci pušijo cigarete, možki tudi čibuke; nargilej-ke, vodne pipe, so posebno pri starejših Turkih jako obljubljene.
Turki, posebno Turkinje so jako prazno verne. Verujejo v hud pogled v hudobne duhove, ki letajo zvečer okoli po zraku, v strahove, pošasti in vile; posebno mali otroci so pred raznimi čarodejstvi v velikej nevarnosti. Zato se poslužujejo matere jako rade amuletov, zaklinjanj in drugih skrivnostnih pripomočkov.
Žene ljubijo kine. dragulje, diševe in vtdkna lepotieja. Gracijozne so in znajo s cvetlico, s koščkom svile, s koralami ali z ttovadnim zelenim listom okinčati lase in napraviti obraz mikaven in dražesten. Od prvega leta dalje si maže jo lase s petroljem, da boljše rastejo in si jih 'barvajo na rdeče. Mila, pomade, pudri in take stvari so vsaki Turk in ji neobhodno potrebni pripomočki lepote. Že matere skušajo na vsak način, da bi bili njihovi otroci lepi in mikavni. Vsak dan jim naravnajo glavo, nos, prste, nohte itd. G-lavo zvezavajo od podbradka čez teme in okoli čela s širokimi trakovi, da bi dobila lepo obliko. Deklice si kasnejše večkrat barvajo zobe in nohte, d,a bi bile lepše.
Turki nimajo mnogo zaupanja v evropske zdravnike in Turkinje še celo ne. Tuj mož se pravoverne Turkinje ne sme dotakniti, niti jo ne sme videti v lice. V nevarnih slučajih se je zgodilo, da je mož dovolil zdravniku, da pogleda ženine - noge. Avstrijska vlada je zato v Sarajevu, Most aru, Travniku, Jajcu, v Tuzii in v Banjaluki nastavila zdravnice, da zdravijo turške žene. Tudi za dobre ■babice skrbi vlada. Vendar se obračajo Turkinje navadno šele takrat za pomoč, ko vsi nji njihovi čari niso nič pomagali in ko je že zdavnaj vsaka pomoč iluzorna.
Trud avstrijske vlade dvigniti duševni nivo Turkov s pomočjo javnih šol je zaradi verskih ozirov večkrat jako težaven, da o pouku turških deklic niti ne govorim. Z rajnimi vabili, darovi, obljubami in štipendijami se je posrečilo število obiskovalk prve mohamedanske dekliške ljudske šole v Sarajevu povečati, tako da se tam zdaj vsako leto po SO—100 deklic vsaj za silo izobražava. Deklice dobe v tej šoli obed, ves material za ročna dela in štipendije po 20 kron mesečno. Obisk te šole seveda ni ob-ligaien, deklice prihajajo in izostaja-jo, kakor se pač spoljubi njihovim starišem. Deklice se u-če v srbo-lirva-ščini citati in pisati in vse drugo — seveda v zelo reducirani meri, — kar se tiče drugače na štirirazrednicah. Ves pouk je prikrojen strogo po verskih zahtevah mohamedanizma. O-troci so talentirani in se uče z lahkoto. Občutljivost v verskem oziru je večkrat skoro smešna. V računstvu se ne sme upotrebljavati znak *1 križec" za besedo "in"; iz tega vzroka nobena bosenska mohamedanka ne upotrebljava križcev v svojih ročnih delih- Pri zgodovini je izpuščen skoro celi srednji vek, križarske vojske se ne spominjajo itd.
Vlada je prišla v svoji stiski na idejo, vzgojiti za mohamedanske ljudske dekliške šole mohamedanske učiteljice. Pri omenjeni dekliški šoli v Sarajevu so ustanovili zato še triletne pedagoške kurze. Zdaj poučujejo v Sarajevu že tri mohamedanske učiteljice, za zdaj še pod nadzorstvom *' evropejskih '' učiteljic, Hrvatic in Srbkinj. Njihova plača je za početek 30 goldinarjev mesečno.
Se nekaj o ljubezni.
Po strogih pravilih Islama ne 'bi smel razen najbližjih "sorodnikov pogled nobenega drugega možkega o-skruniti dekliški obraz mlade mohamedanke. Ali ta stroga postava se danes ne upošteva več tako resno. Samo v imenitnejših turških družinah se še danes dogaja, da pripelje snubec nevesto na svoj dom in da šele v svojem haremu vidi, ako mu je osoda naklonila lepo ali grdo živ-ljensko družico. Narodna pesem opeva tako poročno vožnjo: Ženin je radoveden in nestrpen, da bi ugledal lice izbranke in prosi Alaha, naj pošlje vihar iz planine na jug iz Hercegovine, da odkrijeta pajčolan raz o-braza neveste. Vihar pridrvi, veter pribiti, pajčolan se dvigne in mladi Turek ugleda obraz, "kao sonce sijajno",
Hčerke srednjih in ubožnejših slojev že poiščejo priložnost, da ugleda mlad častilec njihov obraz. Pri že-nitovamjih. ali kadar koruzo robkajo, paste starejši mladino obeh spolov •samo. da se malo pošalijo; da še eelo kolo zaplešejo, ne da bi si morale dekliee aas trati obraz. Kadar je spo-stocjeoo, lafee w slavno "ašabovsnje*. Beseda se ne da pnatafki. TV> je neka kov poeti-
razgovor — piatoniSno n j« Vsak petek popoldne stoje ■Srn
ma svoje ?—tilun. Tafi pri tej priložnosti as skriva na pol in le zdaj-pazdaj pokaže svoj Šaljiv in dražesten obraz zaljubljenemu izvoljencu svojega, srca. Mladi fant stoji tri ali štiri korake od nje in govori o svoji ljubezni.
" Zakaj mi skrivaš svoj obraz T Lepša si od rože", pravi.
"Ah, solsnce je ožgalo moje lice", draži ona in ostane skrita.
"Iskal sem in izbiral, dokler niso odkrile oči tebe, ki si lepša, kakor evetličin Šopek, ki ga še nihče ni pripel na prsi, lepa, kakor dišeč jasmin, ki ga še nihče ni utrgal, vitka in krasna, kakor iz zlata in biserov ustvarjena", zatrjuje on.
In tako gre to dalje na dolgo in široko.
Ko je znanstvo že Zrelejše, par mesecev staro, prinaša ji on sladkih fig in drugih polizkov v dar, ona pa mu vrača evetlice ali vezenje. Če je ktera koketna in se razgovarja z več njih, se dogodi, da nastane pod njenim pendžerom — oknom — krvav pretep.
Tudi če tisti, ki ga ljubi, ne pride sam od sebe, sme opozoriti ga na-se. Kadar gre mimo njenih oken ali mimo vrta, mu vrže cvetlico ali jabolko, vendar tako, da je ne vidi; on že ve, kaj tak dar pomeni. Zgodi se celo, da omožene lepotice obsujejo kakega zapeljivega turškega Don Juana s takimi pomenljivimi darovi.
Zaroke in ženitve se vrše s preobilnimi ceremonijami in navadami. Če stariši dekličini ne dovoljijo hčerki možitve, pomagata si zaljubljenca z "otinieo", — on svojo izvoljenko ukrade in odnese. "Otihica" je bila v prejšnjih časih kaj nevarna stvar, ali še zdaj ni posebno nedolžno in varno pod vzet je. Bošnjaki imajo naglo in vročo kri in handžar za pasom je pri takih priložnostih kaj nalahko zataknjen.
Nektere opazovalce bode čudilo, da tudi današnji moderni, izobraženi Turek. ki je študiral v Beču (na Dunaju) ali Parizu, ki je prepotoval pol Evrope, ki se nosi elegantno in hodi v lakastih čevljih in v fraku, da tak v svoji družini ne uvede modernih evropskih navad. On se oženi z bogato Turško deklico, nakupi miz, ogledal, postelje, omare in drugo moderno po-hišje. ali ko pride prvi otrok na svet. že potuje moderno pohišje iz sob, na steni ostane le še kako zrcalo ali pendlovka in spominja na reformatorske poskuse hišnega gospodarja. V par letih napravi žena iz njega zopet starega konservativnega Tnr-čina.
NAZNANILO ROJAKOM.
Podpisani naznanjam rojakom., da društvo sv. Janeza Krstnika št. 75 Jugoslovanske Kat. Jednote v Ca-nonsburgu, Pa., vzdržuje vsako drugo nedeljo v mesecu svoje redne seje v Miners Hall, East Pike, na vogalu Spring in Brown St. Začetek redno ob dveh popoludne.
Uradniki omenjenega društva so sledeči:
Josip Mravinee, predsednik; Fran Miklič, podpredsednik; Jakob Česnik, I. tajnik; Anton Gregorčič, H. tajnik; Geo. C. Schultz, blagajnik; An-d're jPosega, zastopnik; bolniški nadzorniki: Matija Spakič, Alojzij Baje in Josip Tonkovič.
Objednean pa tudi naznanjam, da sem v zvezi z dobro poznano tvrdko Frank Sakser Company v New Yor-ku>ter sem pooblaščen pobirat naročnino za "Glas Naroda**; pošiljam denar v staro domovino hitro in solidno po dnevnem kurzu.
S spoštovanjem
Geo. C. Schultz, 17 Iron St.,	Canonsburg, Pa.
(26-27—8)
POZOR, ROJAKINJE! Službo dobi pridna Slovenka v mojem aaloonn. Plača $20 na mesec in tudi več, če je dekla za to. Vprašajte se pri:
F. Sadar,
405 Elm St.,	Lead vilie, Colo.
(26-27—8)
Pozor I
Ako hočeš imeti lep spomin iz Amerike, poniji nvoj naslov na: Slo veti sko-Hrvat-sko Zdrav išče, I>r. J. F. Thompson, 334 W. 29th St., New York, N. T.f in dobil « ga bodeš zastonj.	{
Kje ao? Sestrična IVANA ZAJC, doma iz Otaleža pni Idriji, ter strica TOMAŽ in ANTON KAVČIČ, doma iz Versnika. pri Žrrih. Prva je došla pred 2. meseci r Ameriko. Kdor zna za kaki naslov od zgoraj omenjenih, prosim, da mi ga naznani, Frank Zaje, Moriey, Colo., Kiatzina Mink (26-28—8)
——^ — — — - -- -- -- -------in n j-iru L
1*1
STALNO flUJŽBO BOBI Plaža po dogworo.
^lo v enskv ^ katoliško		
f\-	■---i	
podp. društvo		svete Barba
KJ \		
Zlacflnlene države Severn© Amerw fr
Sedež: Forest City", Pa.
at* tanuarlu 1903 v drtev! iPtttrx^M
<Hf -<(Ut
-o-o-
ODBORHXKI:
Predsednik: JOSIP Z Al, AR ml,, Box 647, For«at City, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Bua, Pa.
L tajnik: IVAN TF.hRAN, Box 607, Forest City, Pa. EL tajnik: ALOJZIJ ZAVBRJL, Box 374, Forwt City, fx Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Fore«t City
NADZORNIKI: IVAN DRASLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Dirrvea. Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W- Va FRANK SUNK, Luzerne, Pa.
a
POROTNI ODBOR:	— ;
KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa	'	: V
IVAN SKODLAR, Forest City, Pa.	: r '
ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Iran Telbaa, K a.	toe
reat City, Pa.
Društveno g-lasiJo je "GLAS NAHODA NAZNANILO.
Imena delegatov za H. glavno zborovanje, ktero se prične 16. sept. 1907: Za postajo štev. 1 v Forest City, Pa., Martin Geremam ml, Ivan Tor-nie, Josip Buceneli st.
Za postajo štev. 3 v Moon Runu, Pa., Ivan Telban.
Za postajo štev. 6 v Clevelandu, Ohio, Anton Oštir, Mihael Jalovee.
Za postajo štev. 8 v Johnstownu, Pa., Josip Intihar.
Za postajo štev. 9 v Weir City, Kansas, Pavel Obregar, Martin 6to-fančič.
Za postajo štev. 10 v Coketonu. W. Va., Fran Vodopivee. Za postajo štev. 11 v Duiyea, Pa., Jakob Brecelnik. Za postajo štev. 13 v East Mineralu, Kansas, Martin Oberžan. Za postajo štev. 16 v Willocku, Pa., Josip PeterneL Za postajo štev. 17 v Broughtonu, Pa., Pavel Fortuna. Za postajo štev. 18 v Flemings, Kansas, Fran Zupančič. - Za postajo štev. 19 v Bridgeportu, Ohio, Alojzij Šuštaršič. Za postajo štev. 20 v Claridg^. Pa., Anton Rekar. Za postajo štev. 21 v Little Falls, N. Y., Fran Pohleven. Za postajo štev. 27 v Yale, Kansas, Matija Izlakar. Za postajo štev. 32 v Braddocku, Pa., Fran Knafelc.
IVAN TELBAN, glavni tajnik.


mm-mmm om
U«_J4 4.jta»-r«l ptiln? r»«i-nH. J
"G^rtj/'* odpluje 27. avgusta.
(nov z 2 vijaki) odpluje 7. sept. (nov z 2 vijaki) odpluje 17. septembra.
*'Francesca" odpluje 1. oktobra.
VO*»Jo m^u .Nfcw v orkom, FrMtom in Wcko.
Naj pri prav nejša in najcenejša parobrt/dna Crrta v Ljubljano in sploh na Slo-vensko. Železnica velja do Ljubljane le SO centov. Potniki doepo jati dan na parnik, ko o<d doma gredo.
Phelps Bros. Co., General Agents,
3 Washington St., New York.

Compagnie Generale Tiansatiantipe.
(Francoska parobrodna družba.)
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE.
Poštni pamiki ao:.
na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 konjskih moti.
"U Savoie" ,f „ „ ..................12,000 „ 25,000
iMrai?leV. " " » ..................12,000 „ 25,COO „	"
JLaTouraine" „ „ ..................10,000 „ 12,000 „	^
"La Bretagne"................................ 8,000 „ 9,000
"La Gasgogne"................................ 8,000 „ 9,000 „
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
Parnik i ed p I njej o od sedaj naprej redno ob četrtkih ob lO. uri dopolndne iz pristanišča št. 42 North Hirer, ob Morton St., K. Y.
20. a-rg. 1967. *LA SAVOIE 5. wpt	*LA PROVENCE
13. sept. 1907 *LA TOURAENE 1A. npt 3M7. *LA LORffLAINE 28. aept. 1097. "LA SAVOIE
PO 8KB If A FLOViTBA:
3- ® pop. La Bretagne 27. sept. ol> 3. vai pop. Samo sa H in JUL razred.
Paroika s zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
Kozmlnski, generalni agent za zapad.
71 Deaoorn St., Chicago, m.
•LA TOUBAXNS «(LA L0BKAINE *LA. SAVOIE •hA. FBOVENCX LOKBATN8
14
3. okfc 1907. 10. okk 1007. 17. okt. 1007. 24. okt. 1007. 31. ok*. 1007.

Jugoslovanska
inkorporirana dne 24. janu^ija 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL SUNI C, 421 7th St., Calumet, Mien., Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Bor 57, Braddock, Pa Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn. Pomožui tajnik : ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hihbing, Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora,
9478 Ewinp Ave., So. Chicago, HI. IVAN PRIMOŽIČ, IL nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. IVAN KEBŽLSNIK, III. nadzornik. Box 138, Burdine, Pa.
POROTNI ODBOR: JAKOB ZaBUKOVEC. predsednik porotnega odbora^
4«24 Bla«-kberoy St., Pittsburg, Pa.
MIHAEL KLOBUČAR, H. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Ujeh. JOSIP PEZDIRC, IIL porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Nee.
Vrhevni zdravnik J ©dno te: Dr. MARTIN J. IVEC, 711. N. Chicago Street, Joiiet, 111.
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov In druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, Ko, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnik društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blaekberrv St., Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA'*.
SUSPENDIRANI
Iz društva sv. Cirila in Metoda št. 9 v Calumetu, Mich., 30. j nI.: Mirko Brunskole cei-t. 766, Ivan Strueelj eert. 344S, Drago Orlič cert. št. 3664, Simo Vraneš eert. 3666, Ivan Mesič cert. 5113, Stojan Malkovie eert. 5932. Vsi v I. razredu. Društvo Šteje 250 udov.
Iz društva sv. Cirila in Metoda št, 1 v Ely, Minn., 30. julija: Ivan Brekovie eert. aS05, Jurij Brekovie cert. 3S03, Ivafh Porepat ml. cert. št. 3572, Ivan Porepat st. cert. 380S, Matija Porepat cert. 3806. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 196 udov.
Iz društva sv. Cirila in Metoda št. 1 v Ely, Minn.. 30. julija: Urša Brekovie cert. 3805. Ana Brekovič cert. 3803, Urša Porepat cert. 3572, Helena Porepat cert. 3808. Društvo šteje 12S članic.
Iz društva sv. Ime Jezus št. 25 v Evelethu, Minn., 30. julija: Marija Miklaveič cert. 1718, Ivana Dolenc cert. 5339.
NAZNANILO.
Do sedaj poročani delegatje za prihodnje generalno zborovanje Jugoslov. Katol. Jednote, ktero se bode vršilo v La Salle, HI., počenši se z drugim ponedeljkom meseca septembra 1. 1907, so sledeči:
Za društvo sv. Cirila in Metoda Št. 1 v Elv, Minn., Štefan Pavlišie, Josip Agnič.
Za društvo sv. Srca Jezusa št. 2 v
Za društvo Marija Zvezda št. 32 v Black Diamondu, Wash., Bernard Smale.
Za društvo sv. Barbare štev. 33 v
"j ULU3HU . oaroare Ely, Minn., Ivan Merhar, Ivan Pri- Trestle, Pa., Fran Šifrar.
jatelj.
Za društvo sv. Barbane št. 3 v 0_Za	SVDPet^ in Pavla št-
La Salle, 111., Josip Breg«.	30 V Lk*dellu> Pa> Anton Bombač
Za društvo sv. Barbare štev. 4 v Federalu, Pa., Fran Ferlan.
Za društvo sv. Marije Pomagaj št. 6 v South Lorainu,, Ohio, Fran Krištof
Za društvo sv. Cirila in Metoda št.
36	v Conemaugh, Pa., Josip Dre-melj.
Za društvo sv. Janeza Krstnika št.
37	v Clevelandu, Ohio, Anton Ocepek,
Za društvo sv. Cirila in Metoda št.	Ivan Avsec.
9 v Calumetu, Mich., Ivan D. Pu-	Za društvo Sokol št. 38 v Pueb
hek.	lu» Colo., Ivan Pluth.
Za društvo sv. Štefana št. 11 v	društvo sv. Barbare št. 39 v
Omahi, Neb., Mihael Mravinee.	Roslynu, Wash., Fran Knavs.
Za društvo sv. Jožefa št. 14 v Cro-	Za društvo sv. Mihaela Arhangela
ckettu, Cal., Marko Dragovan.	40 v Claridge, Pa., Matija Re-
Za društvo sv. Petra in Pavla št.	-ina-
15 v Pueblu, Colo., Martin Kočevar,	Za društvo sv. Martina št. 44 v
Ivan Merhar.	Barbertonu, Ohio, Mat. Kramar.
Za društvo sv. Alojzija št. 18 v	za društvo sv. Jožefa št. 45 v In-
Rock Springs, Wyo., Max Keržišnik,	dianapolisu, Ind., Alojzij Rudman.
Anton Justin, Fran Keržišnik.	Za društvo sv. Barbare št. 47 v
Za društvo sv. Alojzija št. 19 v	Aspenu, Colo., Fran Marolt.
South Lorainu, Ohio, Alojzij Vi-	Za društvo sv. Jurija št. 49 v Kan-
rant.
Za društvo sv. Jožefa št. 20 v Spar-ti, Minn., Josip Kern.
Za društvo sv. Jožefa št. 21 v
sas City, Kansas, Peter Špehar.
Za društvo sv. Petra št. 50 v Brooklyn u, N. Y., Ivan N. Gosar.
Za društvo sv. Petra in Pavla št-
Denveru, Colo., Štefan Prelesnik, Al. v Murray u. Utah, Josip Sneller. 1 1 1Y T	Za društvo sv. Jožefa št. 53 v Lit-
Andolšek.
Za društvo sv. Jurija št. 22 v So.	tie Falls, N. Y., Fran Rožanc.
Chicagu, III., Jakob Kovač, Marko	Za društvo sv. Roka št. 55 v Le-
Horvat.	mont Furnace, Pa., Jakob Novšek.
Za društvo sv. Ime Jezus št. 25 v	Za društvo, sv. Jurija št. 61 v Read-
Evelethu, Minn., Alozjij Kotnik.	ingu, Pa., Simon Luzar.
Za društvo sv. Jožefa št. 29 v Im-	Za društvo sv. Petra in Pavla št. 66 perialu, Pa., Florjan Prošt. I v Jolietu, 111., Mihael Vardjan.
Za društvo sv. Jožefa štev. 30 v	Za društvo Isus Prijaielj Malenih
Chisholmu, Minn., Ivan Kočevar, Jo-	št. 68 v Menessenu, Pa., Nikolaj Vin-
sep Lani.	četi6.
Za društvo sv. Alojzija št. 31 v	Za društvo Zvon št. 70 v Chieagn,
Braddock u, Pa., Alojzij Hrovat, Ma-	H1-, Ivan Stržina.
tevž Kikelj, Anton Sotler.	JURIJ L. RROŽIČ. glavni tajnik.
Strela je nrtsrila t iolo. Dn« 26. jo-
lija je udarila strela v šolsko poslopje v Sori pri Medvodah. V Šoli ne stanuje nihče, ker se ravno popravlja in predeluje. Ob času treska so bili zidarji in podjetnik v poslopju, pa se ni nikomur ničesar zgodilo.	„
Leg ar v Postojni. V Postojno so poslali Deckertovo barako od '' Rdečega križa" v Ljubljani. Postavijo jo poleg ondotne bolnišnice. Take barake so se videle v Ljubljani za časa po-tresa^ ko so bile postavljene v bolnišnici.
Ponesrečeni otrok. V Trnovem se je otrok Ivan Stresen po nesreči zaletel v svojo mater, ko je nesla Ing. Del luga se .je tako zlil na otroka, ktere ga so opečenega pripeljali v bolnico.
Pomanjkanje vode v Ljubljani je
vsled malomarnosti prebivalstva: ki kljub vsem opominom ne poneha tratiti z vodo, prišlo tako daleč, da je bil nekoč popoldne vodohram na tivolskem hribu že prazen. Vsled tega je padel vodni pritisk v ceveh tako, da višje ležeča poslopja, kot so Šviearija, Tivolska graščina itd. niso imeli več vode.
Tifus v Zatičini. Iz Zatičine se piše Še vedno razsaja tu pri nas nevarna vročinska bolezen. Število bolnikov se množi. V samostanu cistereijanškem je tudi nekaj bolnih. Prvi je obolel vikar pater Lavrencij, kteremu se pa zdravje polagoma povrača. Prva žr te v bolezni je A. Erjavec, šele 24 let stara. — Vzrok bolezni bo tudi pri nas voda. Vodnjakov nimamo, piti moramo vodo iz brega, ki pa ni posebno snažna, nujno potreben bi bil tudi pri nas vodovod.
Tifus med jeseniškim delavstvom.
Z .Tesenie se poroča: Na Savi je ohole1 na tifusu delavee Kavčue. Prepeljali so ca v tovarniško bolnico.
Tifus v Medvodah. Iz Medvod se piše: Tudi tukaj imamo en slučaj tifusa. Obolel je neki stotnik. Bolezen se mu je na boljše obrnila. Bolezen se je zanesla iz Postojne.
PRIMORSKE NOVICE.
Pre vneto so molili Vikar Uršič v Neblem na Goriškem je hotel odpo-moči veliki suši, ki je trajala več tednov, s procesijo za dež na Vrhovlje Zbral je svoje vernike ob treh zjutraj (vsi so morali biti še tešei, da bo molitev imela uspeh) in jih je peljal v cerkev v Vrhovlje, kjer so pobožno molili in prosili od neba, naj jim poš Ije blagodejnega dežja. Toda ne ve se, ali so prosili preveč iskreno, ali pa so bili Bogu presitni — njihova molitev je imela prekorenit uspeh. Res je prišel dež. a tako hud s točo pomešan, da je uničil dve tretjini vseh pridelkov. Sedaj se Nebelci praskajo so ušesi.
Podivjana mladina. V Dol. Cerovom na Goriškem je prišlo na plesu med fanti iz Gor. iri Dol. Cerovega do krvavega pretepa. Enemu so odrezali uho. drugemu palec itd. V Cerovem so najbolj zagrizeni klerikalci.
Zblaznel je 761etni .Tah-b M-d-rd v Ponikvah na Goriškem, ker je njegovemu sinu pogorela hiša in prav vse imetje.
Smrten padec, llletni Anplihar v Gorici je padel z gugalnice, si polomil kosti in se tako poškodoval, da je umrl.	'
VseučiliŠčnega kurza v Flo renči se udeležuje tudi deset učiteljev tržaških, ktere je poslal tja magistrat. Vseučiliščni tečaj obsega pred vsem italijanski jezik in slovstvo, posebno Dantejevo. Vodijo ga najslovitejši strokovnjaki italijanski.
DR0BN0STI.
KRANJSKE NOVICE.
V Ameriko. Dne 9. avgusta se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ljubljani v Ameriko !10 Slovencev in 15 Hrvatov.	j
"Vam bo že pokazal moj mož, ki je državni poslanec!" Nedavno je nastal na trgu v Ljubijsni med prodajalkami zelenjave ljut prepir, ker sta se vtihotapili v njihove vrste dve ženski ix okolice, ki niste baje imeli pravice tamkaj prodajati. Nastal je med ženskami velik vriše, psovke so Vtele semtertja in domaiega bi se vnel še pretep, ako bi ne posredovala dva policijska. stražnika. To pa ni bilo po volji iiki ženici, ki se je tudi z veliko udeleževala splošnega krega in
prepira in hotela imeti v krogu pre-pirajočih prvo besedo. Mogočno kakor razjarjena koklja na gnoju se je raz-koračila pred stražnikoma ter ju jela oštevati, češ, da nimata pravice se vmešavati med prepirajoče se ženske ter jih poživljati na mir in red. Stražnika se menda že nista mnogo brigala za besedičenje jezikave ženice, zato se je postavila pred nju ponosno, kakor kaka španska kraljica, jela nervozno mahati z rokami ter kričati na vse grlo: "Kua, vi nas c'te tle-la auf-mišat! Moj mož, k* je držaun poslane, vam bo že pokazou!'' Bila je to žena najuplivnejšega in najpametnejšega poslanca v vsem parlamentu Jožeta Gostincarja. Da-li je strašna grožnja naivne ženice "bavbavom" Gostin-čarjem ostrašila stražnike, o tem molče viri.	<
ŠTAJERSKE NOVICE.
Požar. V Studencih pri Mariboru ie zgorela hiša posestnika Kaloka. S hišo vred je zgorela 651etna njegova svakinja, ki je spala v bližnji šupi. Potegnili so jo vso sežgano na prosto. Škode je 6000 K.
Ogenj. V Vaberčah pri Slovenji Bistrici je pogorela velika hiša in obširno gospodarsko poslopje posestnika Simona Jagodica. Škode je do 20 tisoč kron. Jagodic ima zadnji čas silno nesrečo. Lansko jesen se mu je ubil mlajši sin, nedavno mu je pa nto-nil starejši sin Jožef.
Prijazen mož in zet. Delavec Mih. Hodnik v Janžovski gori pri Mariboru je s svojo ženo Amalijo tako grdo ravnal, da mu je ušla k svojemu očetu Tomažu Lorbeku. Hodniku je bilo po ženi dolgčas, zato je Šel po njo. Našel jo je na njivi. Prišedši do nje jo je začel nabijati, da so pokale kosti. Te-penki je prišel na pomoč poleg mnogih drugih njen oče. Ko so divjemu možu iztrgali ženo iz rok, lotil se je ta tasta, kterega je tako &unil s pestjo v prsi, da mu je zlomil dve rebri. Obsojen je bil na tri mesece ječe.
V	Dravo je mislila skočiti Ana Ribič v Mariboru, ker se je malo skregala doma, a so ji še pravočasno preprečili samomorilen nmvn
V	gnojnici je utonil v Štatenbregu dveletni otrok posestnika Kužnerja. Starši se bodo zagovarjali pred sodiščem, ker je ostal otrok brez nadzorstva.
Toča. Dne 7. avgusta pop. <& 4. uri se je vlila čez ptujsko polje in okolieo najprej silna ploha, nato pa je s atra-hovitim Somom začela padati kakor
orehi debela toča, ki je napravila na poljih in sadonosnarih velikansko škodo. Halozam, ki so letos že štirikrat pobite, je toča tokrat prizanesla, saj povsod po Halozah ni poklestila. Ubogi slovenski kmet na Spod. Štajerskem letos že itak ne ve, kako bo izhajal, ker je silno slaba letina, brez sadja, trte so že po zimi po zeble, a sedaj uničuje toča teden za tednom še zadnje ostanke. Gotovo so tudi Slov. Gorice zelo prizadete, ker je od tiste strani prišla nevihta. Ljudstvo je povsod silno potrto in obupno gleda v bodočnost.
KOROŠKE NOVICE.
Izvanredno naravno prikazen sta
videla dne 31. mal. srpana dva kmeta iz skočidoljske .župnije. Obadva sta bila ta dan ob 10. uri zvečer med seboj oddaljena za kake tričetrt ure hoda izven svojega stanovanja. Bila je temna noč, ker meseca še ni bilo na nebu. Prvi je šel proti svojemu domu, kar zagleda pred seboj v približni oddaljenosti 200 metrov do 70 metrov visok svetlobni steber v obliki obrnjenega stožca, kterega ost je stala mirno na zemlji, dočim se je on sam enakomerno gibal semtertje. — Skoraj enako prikazen je opazoval isti večer ob istem času drugi kmet, ki je bila od prve oddaljena do 4 km. od opazovalca pa za 1 km in je tudi imela višino srednje velikega stolpa. Oblika svetlobnega stebra pa je bila podobna velikanskemu križu z odhitim gornjim koneem. Luč obeh prikazni bila je jako svela in trepetajoča. Trajal je ta izredni naravni pojav okolu pol minute in je potem brez sledu izginil. O bistvu in o vzroku te luči pa je težko podati kako resnično sodbo, o tem naj razmišljajo naravoslovci.
Kranjski fantje 17. pešpolka praznujejo zmago pri Jajcu. Dne 7. avg. so praznovali fantje 17. pešpolka 28-krat zmago pri Jajcu. Dne 6. avg. je bil vojaški mirozov z godbo. Pred poslopjem koroškega deželnega predsednika in pred stanovanjem štaeij-skega poveljnika je igrala godba. Dne 7. avg. ob 10. dopoldne je bila slovesna maša v cerkvi sv. IIja. Moštvo se je je udeležilo v paradi. Opoldne je bila slovesnostna Častniška pojedina. Pogoščeno je bilo tudi moštvo.
HRVATSKE NOVICE.
som, a brezuspešno, kmetje so ga iz-j vlekli na piano ter bili po njem, kler ni bil mrtev. Napasti so ho teli I tuidi njegovo ženo, a ta jim je še o I ■pravem času ušla tako prestrašena,! da mora ležati. Preiskava utegne biti) brez uspeha, ker eela vas trdno d rži J skupaj in neče izdati krivcev.
Kje je FRAN PODGORŠEK, bivši magistratni svetnik v Ljubljani Sedaj stanuje nekje v New Yorku ali Brooklyn u. Poročati mu imam j nekaj zelo važnega. Kdor izmed, rojakov ve za njegov naslov, prosim, da mi ga 'blagovoli naznaniti, za kar mu bodem zelo hvaležen. Nikola iSimumovič, 80 Rector St.,! Newark, N. J.
Iščem IGNACA in ANTONA TTUt-ŠJČ. Doma sta iz Begramje pri Cirk-nici. Podpisani sem njih sosed Ze-verov Jože im prosim onadva sama ali pa cenjene rojake, če kdo ve za nji-h naslov, da mi blagovoli naznaniti. Mislim, da se nahajata v Colorado ali pa v Montani. Joseph Debevc, P. O. Box 1, Allendale, Cambria. Co., Pa.	(27-28—8)
Kje je anoj prijatelj JAKOB ŽELE t Doma je iz vasi Pajrje, fara Zagorje, Notranjsko. Za (njegov naslov bi rad zvedel: John Novak, P, O. Box 49, Coal Basin, Golo.
(27-29—8)
Uredba paroplavnega prometa v Dalmaciji. Paroplovni promet z Dalmacijo se je sedaj sledeče uredil in preuredil: Avstrijski Lloyd se s pogodbo, trajajočo 14 let in veljavno od 1. januarja 1908 zaveže, da prevzame osobni brzovozni promet iz Trsta v Kotor in ves tovorni promet. Brzopar-niki bo-do iz Trsta odšli trikrat na teden, kakor določi vlada. Lloyd je že naročil dve brzovozni ladiji v to svr-ho, potrebuje jih pa pet, ktere bo s pomočjo vladne podpore zgradil. Ostali dalmatinski promet med posameznimi dalmatinskimi pristanišči prevzamejo parobrodne družbe dalmatinske same. Te družbe so: Topič, Negri, Rismondo, Zaratina in Dubrovnik. Pogodbe teh družb trajajo deset let. Družbe se zavežejo, da pomnožijo svoje brodovje, naročijo blago za poprave in nove zgradbe v domačiji in državi prepustijo ingereneo glede na tarife za blagovni promet. Država zviša poštno podporo.
Olika zadrskih Italijanov. Ko so se 6. avg. zvečer vračali zadrski Hrvatje z izleta iz Šibenika, napadla jih je laška sodrga ter več izletnikov ranila. Policija ni ničesar storila, da prepreči nered, zato Hrvatje zahtevajo, da se razpusti občinski svet.
Osješko tovarno za stroje prevzame delniško društvo z glavnico 300,000 kron.
Osamljeni ban Rakodczay. Narodna (madjaronska) stranka je definitivno sklenila, da ne podpira bana Rakod-czaya, temuč ostane v opoziciji vsaj toliko časa, dokler je na Ogrskem neodvisna stranka na krmilu. Nadalje je stranka sklenila, da ohrani svojo zvezo v nadi, da se jim prej ali slej pridružijo elementi, ki so za dualizem. Imenovala pa se najbrže ne bo več narodna, temuč ustavna stranka. V septembru ali oktobru začne stranka zopet izdajati svoje glasilo. Načelnik stranke bo dr. Nikola Tomašič.
BALKANSKE NOVICE.
Pretendent za srbski prestoL Ar temi zija Kristič, mati nezakonskega sina po bivšem srbskem kralju Milanu, je predložila turški tajni policiji lastnoročno pismo kralja Milana, kjer ta priznava svojega sina Gjorgja ter ga legitimira. Gospa Kristič namerava ta važni dokument pomnožiti ter ga razposlati vsem evropejskim vladam, da dokaže pravice svojega sina do srbskega prestola. Diplomatični krogi smatrajo stvar za zelo resno.
NAZNANILO.
Slov. podp. dfcuštvo sv. Barbare št. 28 v South Lorainu, Ohio, tem potom naznanja, da je dne 17. avgusta izžrebalo številko 217. Lastnik omenjene številke naj se blagovoli oglasiti in poslati odrezek I. tajniku društva pod naslovom:
Frank Ostanek,
504 10th Ave., So. Lorain, Ofoio. (27-29—8)
NAZNANILO.
Društvo sv. Barbare št. 32 v Brad-doeku^»a., ima dne 1. septembra ob pol deseti zjutraj glavno zborovanje
v dvorani na 1032 Washington Ave. Volili bodemo nov odbor. Kdor izmed članov zgorej omenjenega društva brez opravičenega vzroka izostane, bode kaznovan po društvenih pravilih.
Pozdrav vsem! (27-28—8)	Fran Knafelc.
POZOR, SLOVENKE!
Podpisani iščem eno pošteno in dobro izurjeno
natakarico.
Plača $20 in več na mesec. Na zahtevo ji pošljem vožnji listek. — Ktera ima veselje, naj se oglasi, če mogoče, naj pošlje .sliko na naslov:
Mat. Stiglitz, 415 Florida St., Milwaukee. Wis.
(27-29—8)
Kje sta? ANTON HROVAT, doma iz tipske fare pri Novem mestu, in IVAN GREGORIČ, doma od Ribnice. Oba sta bivala pred dve-mi leti v Calumetu, Mich. Za njun naslov bi rad zvedel Joseph Ovni-ček. Box 606, Calumet, Mich. — Ako se ne oglasita imenovana dva rojaka, bodem pozneje javno povedal vzrok, zakaj ju iščem.
(22-27—8)
Kje sta IGNAC HUCK in FRAN ŠKODA f Doma sta "iz Trebnega, Dolenjsko. Za njun naslov bi rad zvedel: Vincenc Kališek. P. O. | Box 16, West Allis, Wis. j (26-28—8)
INA
»I
ft
Smrt ljudske pijavke. V občini Ki-killo na Ogrskem so razkačeni kmetje ubili veleposestnika-milijonaj-ja Szil-lagaya, povsod znanega oderuha. Nedavno je pareeliral del svojega posestva, ga prodal, pri tem pa kmete hudo oškodoval. V njegovej lastnej gostilni je priHo
njim in liasla, ki ao knaSao Ssill*-gaya
SLA VIA
s
Watch and Jewelry Co. 27 Thames St., New York, N.Y.
po veliki cenik, okrašen z vec sto slikami ur in druge zlatnine. Oni ce nik nudi vsakemu s svojo veliko iz bero najboljših in najraznovrsi nejšib uar, verižic, prstanov in sploh druge zlatnine, — eela dlraguljarska tvrd-ka v lastnej hiši, — omogoči Van, veliko lažje izbrati in tudi naročiti veliko cen«je, kakor v kterej koli trgovini ta ■vrhe.
SAMO 1 CENT.
CEDEfT hiio
dopisnico is pott
nauročitev
Rojaki Slovenci!
Verjemite samo resnico, katere nikdo z lažmi obrekovanjem premagati ne more, pa naj pripoveduje kar in kolikor mu drat^o. Neovrtrljiva resnica pa je, da je
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
edini zdravniški zavod y Ameriki, v katerem prvi svetovni zdravniki in profesorji posebnim modernim načinom zdravljenja zdravijo vse bolezni bodisi akutne ali zastarele (kronične), kakor tudi vse tajne spolns bolezni možke ali ženske.- Temu dokaz so stotine zahvalnih pisem in slik, S katerimi se rojaki primariusu tega zavoda zahvaljujejo >za nazaj zadobljeno zdravje, izmed katerih radi poman-kanjn prostora samo nekaj priobčujemo:
Ozdravljena, bolečin v trebušni votlini ter prebadanja v hrbtu in nev-ah.
Marija Dolenc
Trnje, Gorenjsko, Kranjsko.
Cenjeni Collins Medical Institute! Jaz Vam odgovarjam na Vaše pismo in izpolnivši Vašo željo Vam pošilam mojo sliko ter se Vam zahvaljujem za Vaša zdravila, katera ste mi pošilali ker jaz sem sedaj popolnoma zdrava, a sem mislila, da ne
bodem nikdar več. Se vam še enkrat zahvaljujem in vsakemu Vas priporočam ter Vam ostajam hvaležna rojakinja.
Marija Dolenc.
Ozdravljen od re-umatizma in prebadanja po kosteh ter živčne bolezni.
Ozdravljen bolezni na očeh
Mike Novak
1258 Mohlen A v Pueblo. Colo.
John Poianc
>>x 151
Kock Springs, Wyo.
Ozdravljen bolečin v rebrih. shibetra teka in sla.bosti celega telesa
Nikolaj Vučekovič
Danilov jrrad
Mott-negro
Zatoraj rojaki, ako ste bolni ali slabi ter Vam je treba zdravniške pomoči, obračajte se edino na ta najstarejši, najzanesljivejši, in najboljši zdravniški zavod, Če hočete v kratkem in zanesljivo do kraja ozdraviti. Točno in brez sramovanja opišite vse Vaše znake in uzroke bolezni, naznačite koliko ste stari, koliko časa traja bolezen i. t. d. ter pisma naslavljajte na sledeči naslov:
COLLINS N.Y. MEDICAL INSTITUTE
140 W. 34th St.,
New York, N. Y.
■ nil—I IB IMISI JIMAl «
Slovensko-Hrvatsko Zdravišce
je najzanesljivejši zavod /a Slovencev Ameriki. —Čitajte kaj nam ena rojakinja poroča:
Visokospoštovani Dr. Thompson:— t?*3"1311^111 Vam» da sem zadnja zdravila potrošila, katera so mi po-delila zopet popolno zdravje, kakoršnega že celih 6 let nisem imela, kajti kakor sem Vam v prvem pismu naznanila, bolehala sem celih 6let lr?.I?ri nobenem zdravniku nisem našla nobene pomoči in nekateri zdravniki so m! ie rekli, da moja bolezen ni več za ozdraviti. Slučajno sem seznala za Vaše zdravišče m Vaša zdravila rabila sem skoTaj 5 mesecev m danes sem tako popolnoma zdrava, kakor bi bila novorojena. Jaz Vam Vaše dobrote in truda ne moreni poplačati; naj Vam Bog tisočkrat povrne, kar ste za me dobrega storili. Priporočam Vas vsakemu rojaku ali rojakinji in ostajam s pozdravom Vam iz srca hvaležna
Marija Petač, 55 ^ear Straublene, Troy Hill, Allegheny, Pa, Kojnki . Ako »te to raj bolni, obrnite se osebno ali pa pismeno samo na to zdravišce, opišite natanko svojo bolezen, naznanite knko dolgo bojujete in tedaj smete biti popolnoma prepričani, da bodete najceneje in najhjtreje zopet svoje zdravje zadobili. Ogibljite se pa kakih takozvanih zdravniških kompanij, da se ne bodete na vse zadnje kei
Pisma morate natanko tako nasloviti
ssali.
SLOVENSKO-HRVATSKO ZDRAVIŠČE
Ravnatelj: D»-. 334 West 29th Stre«
&
E- THOMPSON,
New York,
MARKO KOFALT,"
249|So. Front St., STEELTON,
Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steelton u in okolici za izdelovanie kupnih pogo b, pooblastil ali pclnonoei (Voli- * macht)in drugih v notarski posel spadniočih sivari, ::iere točno in po ceni izvi?^jer.i.
prodajam parobroe ne Hs-ike e v stari kraj za v;>e bt-?jše paraike in paiobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni.
Mr. Marko Kofalt ie naš 7astopnik za vse posle in ga ro-jakom toplo priporočamo.
FRANK SAKSER CO,
J
najprimernejša pijača je
LE1SY PIVO
ktero fe varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. fcadi te*a naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist '▼oje družine, svojih prijateljev :n drugih.
L®lay pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gotflnah. Vse podrobnosti zveste pri Oco. Travnikar-ja 6102 SI Cista* Ave. N. F. kteri Vam dragevolje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY. BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.

v

Jetnik v Kavkazu.
Povflst grofa Leva Tolstega.
< Nadaljevanje.)
T-<lmao je prestavil: "Daj tisoč rublje*."
Žiim je vstrajal pri svoji ponudbi: •* Več kot petsto rabljev ne dam. C\j me usmrtite, tedaj ne dobite prav nič."
Zopet »*o se posvetovali Tatarji, poslali Not^ajca pr.n- in pogleda vali zdaj na Žiiina, zdaj na vrata. Zdaj se je vrnil Noj^ajec in za njim se je vlekel deb»-l r iovek ; obleka je bila raztrgana, bosi	sta tičali v plohu.
V /.lik začudenja -e je izvil Žilinu, ko j«* spoznal Kostilina. Tudi njega so vjeli! Posadili so ju vštroe. Med tent ko so Tatarji zijali vanja, sta si prifw>vedovala svoje doživljaje. Kosti-lin je pravil, da ni nio^el spraviti konja naprej ; obstal je. in vrhutega se puška ni hotela izprositi. Abdul ga je dohitel in vjel.
Ahdu! .je skočil pokoncu, pokazal na Kostilina in rekel nekaj.
T"!mač je prestavil, da sta oba last ua gospoda: kogar odkupnina pride preje, tega izpusti prvega.
** Vidiš," je prigovarjal Žilinu, "ti si divji in tvoj tovariš je miren. Pisal je «l<>mov pismo poslali bodo pettisoe rubljev. Dobro ea bomo pitali in nič zalega mu ne storimo.*'
"Naj moj tovariš naredi, kar mu drago; on more, on je bogat, .iaz pa nisem l*»<rat. Kakor sem rekel tako o^tJMO ITbijte nse. ee 1»<M-ete. Koristi ti, l»»lete imeli od tega. A za več kot rublje v ne pi^em." I »o daljšem molku je Abdul zopet p..skočil, prinesel skrinjic, vzel iz .tje pero in cunjo papirja. jo porinil pred Ži'ina ca potrkal po rami in mu kazal 7 znamenji, naj piše. Torej je bil videti zadovoljen s petsto rublji.
**l>otrpiti! -Še malo." je zaklical Ži-I tolmaču ' * Povej mu. naj naju pošteno hram in obla«"i. kakor se spo-.1. hI, naj .min ne loči — skupaj nama bo lažje pri »reu —■ in naj naju nikar ne ima v plohu,"	- —
Pri tem, lcakor je pogleda! Abdul a, se je moral smejati. Tudi Abdul se je smejal in je odvrnil;
Najboljšo obleko vama dam: čer-kesko suknjo in škornje, lahko gresta ž njimi na svatbo. Jedla bodeta kakor kneza. Ako hočeta ostati skupaj, lahko živita v zaboju. Ploha pa vaju ne moren« oprostiti — ušla bi mi; no za čez noč ga vama bom pustil vzeti dol.'
Stopil je še bliže k Žilinu, ga potapljal po rami in lomil po rusko: "Ti dober — pišeš — jaz dober." Žilin je napisal pi^mo; da bi nikdar ne moglo dospeti, je naredil napačen na>l«»v. In pri tem si je mislil: bežal bom. —-
Odvedli so Žiiina in Kostilina v zaboj. prinesli jima koruzne slame in vrč vole, kruha, dvoje starih čerke--k ib oblek in vsakemu par po nošenih vojaških Škorenj, vzetih brez dvoma ubitim Rusom. Na noč so jima sneli plohe in ju zaprli v zaboj.
Tako je preživel Žilin s tovarišem cel n»esee. Abdul s« je vedno šalil:
"Ti, Ivan, dober; jaz, Abdul, dober."
Ali hranil ju je slabo. Dobivala sta siir.o M kvav-n kruh iz prosene moke a! i ne peče no testo.
K<*-ti!in je bil pi.sal še enkrat domov ; ker denar ni dospel, je bil zelo i*otrt. Po	dneve je presedal v za-
li. ju irj računil, kdaj hi utegnilo priti p:-no, ali pa je spal. Žilin pa je vedel, da ptmo. ki ira jp pisal ne more do--p»'ti domov, in tn.li ni pisal nobenega drugega.
Ivi«', ^i je rekel, naj bi vzela mati toliko denarja, da me odkupi ? Saj je večjidel živela od tega. kar sem ji pošiljal. Ako bi morahi nabrati jn*tsto rubljev, bi se uničila. R<»<; mi bo p<>-magal, da se sam spravim ven."
In hodil je okoli po vasi. žvižgal ali si s čira drugim preeranjal čas; delal je punčike iz gline ali pa pletel košarice iz dračja — v takih rečeh je bil mojster.
Nekoč je naredil punčiko z nosom, rokami, v tatarski srajci, in jo postavil na streho.
Abd ulova hčerka Dina je zagledala punčiko in sklicala Tatarke. Postavile so n«. tla svoje vrče z vodo. gledale na streho in se smejale. Žilin je vzel punčiko dol in jim jo ponujal. Smejale so se, a uiso se upale vzeti je.
Ko so bile odšle Tatarke. je šel Žilin v svoj zaboj; punčiko pa je pustil ležati.
Kmalu je pritekla Dina. r-e ogledala. zgrabila punčiko in otekla.
N asi ed njega jutra, ob solnčnem vzhodu, je stopila Dina iz koče. V roki je imela punčiko, ktero je bila na-kitila med tem z rdečimi eunjicami, jo zibala kakor deteta in ji pela uspavanko. Kmalu pa je prišla stara baba, jo ozmerjala, vzela je punčiko, jo razbila in zapodila Dino.
Žilin j« naredil drago punčiko, ki je bila lepe a od razbite, in jo dal Dini" Nekoč je prnesla Dina vrč in ga postavil«. t je; usedla se je, gledala 23-lina in se smejala, kaiož na vrč.
Cenra ee neki sme jat si je miaHI Žilin. Vzel j« vrč, v kterem je menil, de

■V;;;' „■ -s r
je roda, in ga nastavil na usta. Bil je poln mleka. Ko se je napil, je vzkliknil:
"Dobro!"
Kako je Dino to razveselilo! "Dobro, Ivan, dobro!" je za vriskala, poskočila, plosknila z rokama, mu iztrgala vrč iz rok in zdrvila ven.
Skrivaj mu je prinašala zdaj sle-Iverr.i dan mleka. Ako so delali Ta-l ar ji iz kozjega mleka sirnate pogače, ktere so našli na strehah, mu je prinesla skrivaj tudi teh pogač. Njen oče je zaklal jjanea, tudi od njega mu je prinesla kos v rokavu. Vrgla je preden j in zbežala.
Nekoč je bila huda nevihta; kakor iz škafov je lil dež eelo uro. Gorske vode so se skalile; kjer se jih je lahko prebredlo, je bilo zdaj par metrov glo-bof-ine, tako da je odnašalo kamenje.
Povsodi so tekli potoki, zamolkli glasovi so odmevali po gorovju. Ko se je nevihta razvlekla, je -bila še vsa vas v lužah. Žilin si je izprosil od Abdul a nož, z rezal jz lesa valjar in kolo in na obeh konceh je pritrdil pupe.
Dekliee so mu prinesle cunj i c. — oblekel je pupi, eno za kmeta, drugo za kmetico. Ko je bila igrača gotova, jo je postavil na potok. Kolo se je vrlih« in možic in babica sta plesala.
Vsa vas se je zbrala: fantje, dekleta. ženske, tudi moški so prišli gledat in od veselja tleskali z jezikom.
Abdul je imel potrto uro. Poklical je Žil in a in mu jo pokazal.
Žilin jo je vzel narazen in jo popravil: ura je šla.
Abdul je bil vesel. Podaril je Žilinu razcapano suknjo: Čeprav ni bila drugače za nič. vendar se je ponoči lahko ode val z njo.
Od tega r-a-a je krožil o Žilinu glas, da je mojster. Iz daljnih vasi so prihajali k njemu: temu je moral popraviti petelina pri puški, onemu samokres; zopet drug je prinese! uro.
Ablul mu jo dal orodja: k3eš<"e. sveder in pilo.
Polagoma se je naučil Žilin nekoliko tatarskega. Nekteri Tatarji. ki si- se bili navadili nanj. so ga prijazno nagovarjali, kadar so potrebovali njegove pomoči, in ga klicali za Ivana; drugi so ga gledali še vedno po strani. „ ~ * -- •	: —
Rdeči Tatar Žiiina ni mogel trpeti. Ako ga je videl, je nagrbančil čelo in se obrnil strani, celo psoval ga je.
Med Tatarji je živel tudi zelo star mož. Ni živel v vasi. prihajal pa je večkrat gor. Žilin ga je videl samo. če je šel v mošejo molit. Bil je majhen in je imel pripeto okoli svoje kučme belo ruto. Bradico in brke, ki so bili kakor sneg, je nosil obstrižene, obraz je izgledal rdeče kakor kremen: s svojim jastrebovim nosim, z bodečimi sivimi očmi, brezzobimi ustami, iz kte-rih je štrlelo dvoje kriveev, je izgledal Iokavo-hudobno; oprt na svojo bereljo. je gledal okoli sebe kakor volk. Ako je zagledal Žiiina. je zapr-hal in se obrnil strani.
NVkoč je Šel Žilin dol z gore. pogledat. kje živi starec. Prišel je na stezo in zagledal vrt s kamenitim zidom; na vrhu so stale črešnje in hišica z ravno streho. Ko je stopil bliže, je videl iz slame spletene ulnjake — bren-če so letale čebele. Starec je klečal in imel nekaj opraviti pri ulnjaku. Da bi bolje videl, je privzdignil Žilin nekoliko glavo, pri čemer je zaropotal s svojim plohom.
Starce se je okrenil. hlastno vzel iz pa<a pištolo in počil na Žiiina. ki je j komaj utegnil počeniti za zid.	'
Starec se je pritožil pri Abdulu. Ablul je poklical Zilina in vprašal: "Zakaj si šel k staremu?" " Nisem imel nič sla)>**ga v mislih; hotel sem -„nio videti, kako živi.**
'l^n odgovor jc starca jezil: sikal je, godrnjal, kazal svoja krivca in žugal Žilinu s i>estmi.
Sicer Žilin ni razumel vsega, a jasno mu je bilo, da je starec ukazal usmrtiti Rusa.
Poizvedoval je pri Abdulu: "Kdo je ta stari mož*" Nato je odgovoril Abdul: '''Imeniten mož! Kakšen mož! Veliko Rusov je usmrtil. — In bogat je bil. Imel je troje žen in osem sinov. Vsi so živeli skupaj. Tu so prišli Rusi' razdejali aul in mu. ubili sedem sinov* F.n sin se je udal Rusom. Starec je šel k Rusom in -se izročil sam. Tri mesece je živel pri njih. našel sina. ga usmrtil in zbežal. Od tistega časa ni šel več na vojno, romal je v Mefco in molil. Zato ima turban. Kdor .je bil v Meki, se imenuje hadži in nosi turban. On ne ljubi svojih bratov ; te usmrtiti, je velel; jaz pa te ne morem usmrtiti — plačal sem za-te denarja; tudi te imam rad. Ivan ; jaz bi te niti ne pustil odtod, da nisem dal svoje besede.' Smejal se je in lomil po rusko: "Ti.
Ivan, dober; Abdul dober."
• • •
Zopet je minul mesec. Po dnevi je hodil okoli po vasi ali pa so opravljale njegove spretne roke vsakovrstna drobna dela. Kadar .pa j« prišla noč in je bilo v anln vse mirno, je kopal v svojem zapora. Težko j« bilo prodreti skoz kamenje; pridno je delal s pilo in izkopal pod steno luknjo, ravno toliko, da bi lahko zlezel skoei. Samo da si prej« dobro ogledam kraj, si je mislil, d* ne zgrešim smeri.
- -.'i.,-	, >,-; ; .-»s^^^asaii
Bolečine ? hrbta in nogah
izginejo popolnoma, ako send park rat nariba z
Dr. R1CHTERJEVIM SidroPainExpellerjem
Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reuinatizmu, sc.iatiki, bolečinam na straneh, neural«-! ji, o^ bolečinam v prsih, i>roti T glavo- in zobobota.
V vseh lekarnah, 25 in 50 centov.
F. AD. RICHTER & Co.
215 Pearl St.	New York.
V to je porabil čas, ko se je bil Abdul nekam odpeljal; po kosilu se je odpravil za aul na goro, da si ogleda svet. Abdul pa je bil pred svojim odhodom zabičil Nogajcu, naj ne izpusti jetnikov iz oči. Fant je tekel za Žili-nom in klical:
"Ne hodi! Gospod ni dovolil! Takoj pokličem ljudi.**
Žilin ga je znal pregovoriti. "Saj ne grem daleč," je rekel, "samo tja-le na goro. Pojdi z menoj. V plohu ti ne uidem nikamor. Pojdi, jutri ti naredim lok in puščice.** (Dalje prih.)
TIKET
i i ne je pDst j 9 C j reen v i j i c*» ven
zoparnik dob?Š za dr tžbo hočeš naj-■ - in bGdefi naj so ; FR. Sakserjlt . \ ew York, zate '	•ihrtj'1
t Važno za rojake,
ki nameravajo potovati v staro domovino.
BRZOPARNIKI francoske družbe, »everonlmskega Ldoyda in Hamburg-ameriške proge, kteri odpluje jo iz New Yorka v Evropo, kakor sledi:
V HAVRE (francoska proga):
LtA TOUR AINE odpluje 29. avgusta ob 10. uri dopol.
LA LORRAINE odpluje 5. septembra ob 10. uri dopol.
LA SAVOIE odpluje 12. septembra ob 10. uri dop.
LA PROVENCE odpluje 19. septembra ob 10. uri dop.
LA LORRAINE odpluje 26. septembra ob 10. uri dop.
LA SAVOIE odpluje 3. oktobra ob 10. uri dopol.
LA PROVENCE odpluje 10. oktobra ob 10. ari dopol.
LA TOUKAINE odpluje 17. oktobra ob 10. uri dopol.
LA LORRAINE » odpluje 24. oktobra ob 10. uri dopol.
LA SAVOIE odpluje 31. oktobra ob 10. uri dopol.
V BRUMKM (proga severonemžkega Uoyda):
KjRONIFRINZ WTLHELM odpluje 10. septembra ob 7. uri zjutr.
KRONPRINZE.SIN CECILIE (novi)
odpluje 17. septembra ob 11. uri dop. KAISER WILHELM DER GROSSE > Kipiuje 24. septembra ob 10. uri dop.
KAISER WILHELM II.
odpluje 1. oktobra ob 11. uri dopol.
KRONPRINZ WILHELM od/pluje S. septembra ob 3. uri popol.
KR ON P R.INZESIN CECILIE (novi)
odpluje 15. oktobra oh 10. uri dopol.
KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje 22. oktobra ob 10. uri dopol.
KAISER WILHELM II. odpluje 29. oktobra ob 10. uri dopol.
V HAMBTJRG (Hamburg-ameriška proga):
DEUTSGHLAND odpluje 29. avgusta ob 9. uri dopol.
DEUTSCHLAND odpluje 26. septembra ob 8. uri dop.
DEUTSCHLAND odpluje 24. oktobra ob 7. uri zjutraj.
Za vse pobliine ali natančne pojasnila glede potovanja pilite pravočasno na:
FRANK 8AKSER CO.,
109 Greenwich Hew York, kteri warn bode točno odgovoril In vas podnčO o potovanju.
OKI ROJAKI, kteri želijo potovati a manj Umi stro tki. t j. se voziti cenej H, naj se po-■tnšljo
A.UBTRO-AMERICANA FRO0B, rrilfi
a Vow T«
Paroiki odpluje jo z _
Mi« ae ie	_____________
na razpolago, kteri odplnjejo kakor ■ledi:
V ANTWERPEN:
VADERLAND i odpluje 31. avgusta ob 10:30 dopol.
KROONLAND odpluje 7. septembra ob 5:30 zjutraj.
ZEELAND odpluje 14. septembra ob 8:30 ziutraj.
FINLAND odpluje 2L septembra ob 5. uri zjutr.
VADERLAND odpluje 28. septembra ob 8:30 dopol.
KROONLAND odpluje 5. oktobra ob 3.ua-i popeludne.
ZEELAjND odpluje 12. oktobra ab 9. uri zjratraj.
FINLAND odpluje 19. oktobra ob 3. uri popol.
VADERLAND odpluje 26. oktobru ob 8:30 zjutraj.
V HAVRE:
LA GASCOG-NE odpluje 14. septembra ob 10. uri dop.
LA RRETAGNE odpluje 28. septembra ob 10. uri dop.
LA GASCOGNE odpluje 12. oktobra ob 10. uri dop.
LA BRETAGNE odpluje 26. oktobra ob 10. uri dopol.
in takoj po obvestila natnŽbenea po Vaa.
Le na ta način ae je motno rojakom, ki niao zmožni angleškega jezika, izogniti oderuhov in sleparjev v New York«.
Vožnje listke za navedene parnike prodajamo po isti ceni, kakor v glavnih pisarnah parobrodnih družb.
FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich StL, New York, N. Y.
JOHN VENZIJL, ■»•■7 E. *2ad Street, N. E-, Cleveland. O Mo izdelovalec kranjskih in nemških
HARM O N I K.
Delo napravim na zahtevanie naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Tri vrstni od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstnim ie od $45 do $80.
V BREMEN:
friedrich der grosse odpluje 29. avgusta ob 10. uri dop»ol.
bremen odpluje 12. septembra ob 10. uri dop.
BARBASOSSA odpluje 19. septembra ob 10. uri dop.
grosser kixrfuerst odpluje 26. septembra ob 10. uri dop.
frieldrich der grosse odpluje 3. oktobra ob 10. uri dopol.
MAIN
odpluje 17. oktobra ob 10. uri dopoL
BARBAHOSSA odpluje 24. oktobra ob 10. tiri dopol.
grosser kurfuerst odpluje 31. oktobra ob 10. uri dopol.
V HAMBURG:
pretoria odpluje 31. avgusta ob 11. uri dopol. kaiserin auguste victoria odpluje 5. septembra ob 3:30 popol.
PATRICIA odpluje 7. septembra ob 5. uri zjutr.
bluechjer odpluje 12. septembra ob 8. uri dop.
president lincoln odpluje 14. septembra ob 9:30 dopol.
amerika odpluje 19. septembra ob 3. uri pop.
graf walders ee odpkge 21. septembra ob 4. uri pop.
pennsylvania odpluje 28. septembra ob 9:30 dop. kaiserin auguste victoria odpluje 3. oktobra ob 2. uri popol.
president grant odpluje 5. oktobra ob 4. uri popol.
bluecher odpluje 10. oktobra ob 7. uri zjutraj.
pretoria odpluje 12. oktobra ob 8:30 dopol.
AMERIKA odpluje 17. oktobra ob 2. ur popol.
patricia odpluje 19 oktobra ob 3:30 popol.
president lincoln odpluje 26. oktobra ob 8. uri zjutraj. kaiserin auguste victoria odpluje 31 oktobra ob 12. uri opol.
V SOUTHAMPTON: (ameriška proga)
st. paul odpluje dne 31. avgusta.
NEW YORK odpluje dine 7. septembra.
st. louis odpluje dne 14. septembra.
PHILADELPHIA odpluje dne 21. septembra.
ST. PAUL odpluje dne 28. septembra.
new york odpluje dnef 5. oktobra.
ST. LOUIS odpluje dne 12. oktobra.
PHILADELPHIA odpluje dne 19. oktobra.
st. paul odpluje dne 26. oktobra.
new york
odpluje dine 2. novembra.
*
Ako kedo želi pojasnila že o drn-glk, ne tukaj naznanjenih parnikOi, naj m i zaupanjem obrne pismenim potom na znano slovenako tvrdko:
FRANK SAKSER CO..
109 Greenwich St., New York, in poatreien bode vaakdo vestno In
Po^or Rojaki!
Potne noge, kurja očesa in ozeblino . Vam popolnoma ozdravim samo edino z Knajpovim praškom, kdor želi poskušnjo naj pošlje 30c v znamkah na kar mu ta-; koj prašek pošljem. Za golobradce in plešaste imam najboljše mazilo po katerem se v 6 tednih lepi brkovi, brada in | lasje narastejo, če ni to resnica plačam rsakomu $500.
Jakob Wahcic,
««•-* E. 63. KILFOYLE STREET,
CLEVELAND, OHIO,
NAZNANILO.
Rojakom naznanjamo, da je sedaj nai potnik
Mr. JANKO PLEŠKO ▼ državi Wisconsin, potem ide ▼ Michigan, Minnesota, Colorado, Kansas itd., ter ga vsem prav srčno priporočamo.
Fruk Sakser Co.
MILIJONE
dolarjev so že Slovenci in Hivatje poslali v staro domovino poFR. Sakserjo, X09 Greenwich St., New York, a ni j eden ne more tožiti o zgubi, zato naj se vsak Slovenec na ni etra obrne.

NA PRODAJ
NARAVNA CALIFORNIJSKA VINA.
Bolno črno in belo vina od 35 de 45 eentor gmloaa.
Staro belo ali črno vino 50 centov gakma.
Reealisg 55 centov galona. Kdor Kupi manj kakor 28 galon vina, mora sam posodo plačali. D rožnik po $2.50 galona. Slivovica po $3.00 galona. Pri večjem naročilu dam popust. Spoštovanjem
ŠTEFAN JAKŠS. P. O. Box 77, Crockett, Contra Costa 0o„ Oal.
J0NN KRACKED
EUCLID, O.
VfO|] |WTnWI| po CM
In kdaj tape ▼ How York, k nam v pisarne fe* ^
Priporoča rojakom svoja is vrstna VDCA. ktera v kakovosti nsdkrilju-jejo si draga amerižka vina.
Rndeče Tino (Concord) prodajam po 60e galoco; belo vino (Catawba) po 70e galono.
NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 60 GALON.
BRIKJEYEC, aa kterega sem im-portiral brinje is Kranjske, velja 12 »tekleeic -»daj $13.00. TROPINOVSC $2^0 galona. DROŽKIK $2.75 galona. — Najmanje posode aa žganje
ni odgovorno ne uredništvo niti upravniitvo. Uoravnlštvo "Glasa Na
Rojaki, naročajte s« na "(Hu Ka-roda", največji in najcenejši dnevnik.
Spominjajte se ob rasnik prO&sk aaže prekoriatne družbe sv. Cirila ta Metoda v Ljubljani J Mal peloži <aa tomn na oltar!	(v d]
KATERE SE IX)BE V ZALOGI FRANK SAKSER CO.
WICH STREET, NEW YORK
109 GREEK
MOLTVENIKL
Boso, kar je božjega, ličen molitvenik za možke, zlata obreza, jx>luanje, 75c.
Dnina paša (spisal škof Fr. Baraga), platno, rodeča obreza, 75c., fina vezava, zlata obreza, $1.00.
Jezna in Marija, vezano v si ono kos t
$1.50, fino vezano v usnje $2.00, vezano v šagrin $1, vezano v platno 75e.
Ključ nebeških vrat, vez. v slon. kost $1.50.
Mali duhovni zaklad, šagrin, zlata obreza 90c.
Nebeške iskrice, vez. v platno 50e.
Rajski glasovi, 40c.
Otroška pobožnost, 25c.
Rožni venec, platno $1.00.
Vrtec nebeški, platno 70c.
Skrbi za dušo, zlata obreza 80c., fino vezano $1.75.
Sv. ura, sdata obreza, fino vezano $2.00, šagrin vezava $1.20.
Abecednik, vezan, 20c.
Ahnov nemško-angleški tolmač, 50c.
Angleščina brez učitelja, 40c.
Aladin s čarobno cvetlico, 10c.
Andrej Hofer, 20 e.
Avstrijski junaki, 90c.
Baron Trenk, 20c.
Belgrajski biser, 15c.
Beneška vedeževalka, 20c.
Berač, 15c.
Bo j tek, v drevo vprežemi rites, 10c.
Božični darovi, 10c.
Burska vojska, 30c.
Cerkvica na skali, lOo.
Cesar Fran Josip, 20c.
Cesarica Elizabeta, 10c.
Ciganova o sveta, 20c.
Cvetina Bor ograj ska, 20c.
Cvetke, 20c.
Čas je zlato, 20c.
Črni bratje, 20c.
Četrto berilo, 40c.
Darinka, mala Črnogorka, 20c.
Deteljica, življenje treh kranjskih
bratov, francoskih vojakov, 20c. Doma in na tujem, 20e. Dve čndopolni pravljici, 20e. Dimnik: Besednjak riovenskega In
nemžkega jezika, vezan 90c. Domači zdravnik po Kneippn, nevezan SOe. Erazem Predjamski, 15e. ErL 20e. Evstahija, 15c. Evangelij, vezam 50e. General Landon, 25e. George Stephenson, oče železnic. 40e Golobcek in kanarček, 15c. Gozdovnik, 2 zvezka, »ktrpaj 70c. Grof Radecki, 20e.
Grundriss der slovenischen Sprache
vezan $1.25. Hedvika, banditova nevesta, 15c. Hildegarda, 20c. Hirlanda, 20e.
Hrvatsko-angležki razgovori, vezano 50e.
Hitri račnnar, vezan 40e. Ivan Resnicoljnb, 20c. Izanami, mala Japonka, 20e. Izdajalca domovine, 20c. Izgubljena sreča, 20e. Izidor, pobožni kmet, 20c. JaromU, 20c.
Jurčičevi spisi, 11 zvezkov, umetno
vezano, vsak zvezek $1.00. Kako je izginil gozd, 20c. Knez Črni Jurij, 20c. Krištof Kolumb, 20e. Krvna o sveta, 15«. Kako postanemo stari, 40e. Katekizem, mali, 15c. lAŽnjivi Kljukec, 2Qc. Maksimilijan T., cesar mehikanskL 20e.
Mali vitez, 3 zrezki, skupaj #2.25. Marija, i^či poBkova, 20c. Marjetica, 50c. Materina žrtev, 50c. Mati Božja s Bleda, lOe. Miklova Zala, 30e. Mirko Poštenjakovič, 20«. Hladi samotar, 15c. Mlinarjev Janes, 40«. Mrtvi gostač, 20c. Mala pesmarica, 30c# Mali vaesnalec, 20c. MnčenfkL A. Aškerc. Elegantno vezano, $1.25. Na indijskih otocih, 25e. Na preriji, 20e.
Narodne pripovedka, 3 svsski, vsaki
20e.
Naseljenci, 20«.
Mi, 20«. Bbirks povseti. Teak SOe.
Nedolžnost pre ga j ana in poveličasa.
20c.
Nezgoda na Palavann, 20e. Nikolaj Zrinjski, 20c.
Narodne pesmi. Žirovnik. 3 zvezki, rezano. Vsak po 60c.
Navodilo za spiso vanje rasnih pis ep .
75e.
Ob tihih večerih, 70c. Ob zori, 50c. Odkritje Amerike, 40c.
Poduk Slovencem, ki se hočejo mi liti v Ameriki, 30e.
Pregovori, prilike, reki, 30e. Pavlih a, 20c.
Pod turškim jarmom, 20c. Poslednji Mohikanec, 20c. Pravljice (Majar), 20«. Pred nevihto, 20c-Princ Evgen, 20c. Pripovedke, 3 zvezki po 20e. Pri Vrbovčevem Grogi, 20c. Prst božji, 15«. Prrm nemška vad&ica, 35«. Poezije. F. Prešeren. Broširano, 50«. Poezije. Voja-nov-K. Majster. 60c. Repoštev, 20«. Robinson, vezan 60c. Robinson Crusoe, 40«. Rodbinska sreča, 40e. Rodbina Polaneskih, 3 sveski Roparsko življenje, 20e. Ročni angleško-slovenski in slovcnsks-
angleški slovar, 30c. Ročni nem&ko-slo venski slovar, Jane-žič-Bartel. nova izdaja, vezan $3.0$. Ročni slovensko-nemški slovar, Jane-žie-Bartel vezan -$3»00.
Ročni slovensko-nemški slovar, 40«. Sanjske knjige, velike, 30c. Sanje v podobah (male) 15c. Senilia, 15c.
Sita, mala Hindostanka, 20c. Skozi širno Indijo, 30c. Slovenski šaljivec, 2 zvezka po 20«. Spžsje, 15c.
Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 25e. S prestola na morišče, 20c. Srečolovec, 20c. Stanley v Afriki, 20c. Stezosledec, 20c. Sto beril za otroke, 20e. Sto majhnih pripovedk, 25c. Strelec, 20e.
Stric Tomova koča, 40c. Sv. Genovefa, 20c. Sveta noč, 15c. Sv. Notburga. 20 c. 60 malih povesti j, 20c. Slovenska kuharica. Bleiweis. elegantno vezana $1.80. Slovenski šaljivec, 20c. Spisovnik ljubavnih in ženitovaaj-
skih pisem, 25c. Spretna kuharica, broširovano 90«. Stoletna pratika, 60c.
Slovarček priučiti se nemščine bres
učitelja, 40p. Šaljivi Jaka. 2 zvezka, vsak 20e. Šalj i vi Slovenec, 75c. Štiri povesti. 20c. Tegethof. s avni admiral, 20c. Timotej in Filomena, 20c. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $9.50. Tiun Ifing, morski razbojnik, 20e.
V	delu je rešitev, 20e. Venček pripovesti, 20c.
V	gorskem zakotju, 20o. Vrtomirov prstan, 20c.
V	zarji mladosti, 20c. Voščilni listi, 20e.
Winnetou, rdeči gentleman, 3 svečki $1.00. Zlata vas, 25e.
Znamenje štirih, zanimiva pevesl,
12 centov.
XTbirka lj bavnih in snubilnfli pfmm.
30c.
Zbirka domačih zdravil, 50«. Zgodbe sv. pisma stare in nove saves«,
vezano 50c.
Zgodbe sv. pisma za nižje razred«
ljudskih šol 30c. Z ognjem in mečem, $2.50. Ženino v a skrivnost, 20«.
Žepni hrvatsko-angleški rasgovect.
40c., broširano 30c. Zemljevid Avstro-Ogrske 25e., mali 10«.
Zemljevid kranjske dežele, mali 10«. Zemljevid Evrope, 25e. Zemljevid Zjedinjenlh držav 25«.
RAZGLEDNICE : Kranjska narodna noža, IjnMjaeeke, in drugih mest na Kranjskem, mew-yorske in rasnih mest Amerike, a cvetlicami in hnmoristične po Sa, ducat 30c. RMane svete podob«, koansd g«. Ave Marija. 10«.
AJbuSn mesta New York s krasniasl
___slikami mesta. 30e.
OPOMBA. Naročilom je prOoiitt denarno vrednost bodisi v gotovfai, oofttni nakaznici ali požtnlh snamkak. Poitnina je pri
kas^ilfiiisi^ A .