Cena Din>- Poštnlna platana v gotovini Stev. 256. V Ljubljani, petek 11. novembra 1938. Leto III Predsednik Turčije Kemal Ataturk - umrl Danes bo izvoljen novi predsednik »Nj. ekscclenci predsedniku velike narodne skupščine turške republike — Ankara. — Z globoko bolestjo sera zvedel, da je umrl Nj. ekscelenca g. Kcraal Ataturk, velik voditelj in prepo-roditelj turškega naroda. Prosim vašo ekscclenco, na) sprejme ob tej priliki izraze mojega najglobo-kejšega sožalja v žalosti, ki je tako kruto_ zadela Turčijo, našo drago in plemenito zaveznico. —• Pavle.« Carigrad, 11. nov. m. Sinoči so odpotovali ▼ Ankaro vsi člani turške vlade na čelu s predsednikom Dželal Bajarjem. Volitve novega predsednika republike bodo po predpisih turške ustave še danes. Kot najverjetnejšega naslednika Kemala Vesti 11. novembra Francoska zastava se j« morala ponižati pred nemško močjo. Francija je morala sprejeti spo- razum v Miinchnu, to je edina posledica miru v svetovni vojni po 20 letih. Tako piše bivši načelnik francoskega generalnega štaba Veygand ol> 20 letnici premirja. Ataturka politični krogi omenjajo bivšega dolgo- | Predsednik poljske republike Mostički se bo letnega predsednika vlade in velikega osebnega I slovesnosti ob narodnem prazniku udeležil v no- prijatelja umrlega predsednika Izmeta Inenija, ki I vo zasedenem lešinskem ozemlju, ima v turški poslanski zbornici veliko večino na- | _b,J» J ^''ruhmla vojna, bi Če- rodnih poslancev za seboj, zlasti, ker sta maršal Tavzi Čakmak in sedanji turški poslanik v Londonu Akjar izjavila, da bi izvolitve ne sprejela. Narodni poslanec Šalil Bozok, eden najboljših osebnih prijateljev pokojnega Kemala Ataturka, je od žalosti nad njegovo smrtjo izvršil samomor. Poslanec Bozok je takoj potem, ko je zvedel za smrt Kemala Ataturka, odšel v palačo Dolma Bagče ter se ustrelil pred odrom, na katerem leži truplo pokojnega turškega predsednika. Pomen romunskega kraljevega obiska v Angliji Carigrad, 11. nov. o. Predsednik turske republike in utemeljitelj nove turške države Keinal Ataturk je včeraj ob 9 umrl po hudi bolezni v svojem dvorcu Dolina Bagfe. Mustafa Kemal, ustanovitelj moderne Turčije, se je rodil v Solunu 1870 in se je od zgodnje mladosti gibal v revolucionarnih turških organizacijah, ki so hotele preosnovati gnilo in razpadajočo Turčijo. Kemal se je posvetil vojaškemn poklicu, v katerem je hitro napredoval, a so je vseeno udeleževal politično v organizacijah gibanja Mlado-turkov. Za balkanske vojno je bil v generalnem štabu armade, ki se jo borila proti Bolgarom. Med svetovno vojno se je odlikoval v bojih ob Darda-lielih, odkoder je pregnal angleško vojsko. Ob koncu svetovne vojne je poveljeval palestinski armadi, po premirju pa se je umaknil v jedro sedanje Turčije r Anatolijo, odkoder je organiziral ljudsko gibanje proti zavezniškim državam, ki so Turčijo raždelile. 1919 je postavil novo vlado, kateri je načeloval sam. 1920 pa, ko je bila Turčija čisto zapuščena, je sklenil politično pogodbo s Sovjeti ter si pridobil njihovo zavezništvo. Narodni zbor ga je imenoval za poveljnika vse turške vojne sile. V tem svojstvu je 1920 in 1921 premagal Grke, ki so bili zasedli maloazijsko obalo, ter pregnal od tani tudi Angleže in Francoze. Leta 1923. je bila na njegovo prizadevanje Turčija spremenjena v republiko, za prvega predsednika so izvolili njega. Kot predsednik novo republike sc jo Kemal vrgel z vso silo na delo, da iz zaostalo beraške Turčije naredi novo, moderno, kulturno, socialno in politično do dna preosnovano državo. To se mu je v glavnem tudi posrečilo. V političnem ozir« je Kemal, ki so ga v znamenje hvaležnosti uradno imenovali »očeta vseh Turkov«, pridobil Turčiji ugled, kakršen ji po moči gre, tako da sc za njeno zavezništvo pulijo vse >elike evropsko države. Velike zasluge ima za po-mirjenje na Balkanu, saj je bil on cden_ glavnih stebrov Balkanske zveze in velik pobornik prijateljstva z Jugoslavijo. Vsa Turčija žaluje za pokojnim Kemalom Ata-turkom. Vse mesto Carigrad je v črnih zastavah. Tisoči in tisoči Turkov berejo molitve v džamijah. Turški listi so izdali posebne izdaje ▼ črnih okvirih. Dan pogreba posmrtnih ostankov Ghazi Ke-mala Ataturka še ni določen. Predsednik velike narodne skupščine prevre mi na podlagi ustave funkcije predsednika republike. Velika narodna skupščina se je sestala danes in bo takoj izvolila naslednika velikega Kemala Ataturka. Belgrad, 11. nov. AA. Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle je poslal g. Abdulu Salid-Rendiju, predsedniku turške velike narodne skupščine kot vršilcu predsedniške dolžnosti sledečo brzojavko: Bukarešta, 11. nov. m. Romunski kralj Karel bo odpotoval s prestolonaslednikom Mihaelom na obisk angleški kraljevski dvojici 12. t. m. zvečer. V Londonu bo ostal od 15. do 18. novembra. Na potovanju bo romunskega kralja spremljal, kakor pravi uradno poročilo, tudi zunanji minister Petrc-scu Comnen, dalje minister dvora Ardareanu. vrhovni šet ceremoniala Starča, prvi kraljev priboč-, nik Mihael in še trije drugi pribočniki. Včeraj je odpotoval v London romunski državni podtajnik za tisk in propagando Evgen Titeana v spremstvu večjega števila romunskih časnikarjev. V London je odpotoval tudi bivši predsednik vlade in kraljevski svetnik Tatarescu, ki_ sc je v Londonu mudil pred kratkim ter je pripravil vse potrebno za uradni obisk kralja Karla. Vsi romunski krogi poudarjajo velik pomen tega obiska z ozirom na sedanji mednarodni položaj. Posebno omenjajo, da je velik pomen treba pripisovati tudi dejstvu, da bodo vse slavnosti prenašali po radiu po vsem angleškem imperiju, Franciji in Romuniji. Po podatkih iz Londona bo ob tej priliki angleški kralj izročil kralju Karlu visoko angleško odlikovanje. London, 11. nov. o. Vse angleško časopisje pozdravlja obisk romunskega vladarja v Ijondonu. Pravi, da je nastopil čas, ko mora Anglija glede Balkana stopiti iz dosedanje zadržanosti ter se sama začeti boriti za balkanska ‘-»išča in za politični vpliv balkanskim kakor to delaio dru?e evropske »»1*- . S /' ' .**' •' a V »V'1, r h 1 i v T v - v \ ;«•« ■ > o v. 4 * * .i * A • i * * Kraljica Marlia fe bila v Švici srečno operirana Belgrad, 11. novembra. AA. Uradno poročajo: V četrtek 10. novembra ob 10.30 je bila v Curihu operirana Nj. Vel. kraljica Marija. Pri operaciji so ji odvzeli velik žolčni kamen. Zatem je bila izvršena operacija kronično vnetega slepiča, ki je bil dolg in zavit. Obe operaciji sta uspeli. Zdravstveno stanje Nj. VeL kraljice je po operaciji popolnoma zadovoljivo. — Prof. dr. Clairmont, dr. Ljubomir Zdravkovič. Ljudska fronta v Franciji se je razšla Pariz, 11. novembra, m. Na predvčerajšnji seji uprave radikalne stranke je bilo sklenjeno, da stranka pošlje na sestanek narodnega odbora ljudske fronte, ki je bil včeraj, samo enega delegata, ne pa tri, kakor 60 nameravali prej. Ta delegat je dobil naročilo, da izroči pismo v smislu 6klepa marsejskega kongresa, v katerem ta stranka potrjuje, da eta 6e radikalno-socialistična stranka in komunistična stranka razšle. Na včerajšnjem sestanku narodnega odbora ljudske fronte je to pismo prebral Auction, pomočnik generalnega tajnika radikalno socialistične 6lranke. V pismu radikali ponovno poudarjajo ugo^ tovitve marsejske resolucije, da komunisti niso več solidarni z ljudsko fronto ter potrjujejo dejanski razhod komunistične z radikalno in socialistično stranko. V pismu je jasno povedano, da radikalni socialisti. Čeprav prekinjajo vsako solidarnost s komunisti, ne nameravajo prenehati s sodelovanjem z drugimi strankami v ljudski fronti. Telefonski razgovori med češkoslovaško in Jugoslavijo so spet mogoči. Po umoru nemškega diplomata v Parizu: Končni obračun Nemčije z Judi Vse judovske molilnice v Nemčiji požgane - Judje izgnani iz mest Parizu je izzvala v vsej Nemčiji nepopisno ogorčenje. V mnogih krajih je prišlo do spontanih protijudovskih demonstracij. Med drugim eo bile v večini mest zažgane judovske sinagoge v znak protesta. V večini primerov so mogli gasilci požar samo omejiti in obvarovati sosedno zgradbe pred ognjem. Poleg tega so bile v velikem številu mest razbita okna na judovskih trgovinah. Ponekod je prišlo celo do požigov teh trgovin. Blago iz teh trgovin so demonstranti pometali na cesto in uničili. V Berlinu so bile na Kurfiirstenau razbite judovske trgovine, blago pa je bilo vrženo na ulice in pomandrano. Podobne demonstracije so se ponovile tudi v drugih mestnih četrtih. Jude, lastnike trgovin, je morala policija na več krajih vzeti v varstvo, ker bi jih sicer množice pobile. Nemški minister za propagando dr. GObbels poroča: Upravičena in razumljiva je razburjenost nemškega naroda zaradi judovskega umora diplomata v Parizu. To razburjenje je prišlo preteklo noč do silnega izraza. V mnogoštevilnih nemških mestih je prišlo do maščevalnih pohodov proti judovskim hišam in trgovinam. Prebivalstvo odločno pozivam, naj takoj preneha z nadaljnjimi demonstracijami in akcijami proti judovstvu katerekoli vrste. Končen odgovor nemškega naroda na judovski umor v Parizu bo dala vlada po določilih svojih zakonov. Vodilne osebnosti Nemčije — Hitler, Goring, Hess, Gobbels in Ribbentrop so imeli včeraj po-Nemške oblasti poročajo o teh obračunavanjih j noči sestanek, na katerem, so razpravljali o odred-nradno tekole: I bah proti Judom. Rezultate teh posvetovanj priča- Vest o smrti mladega nemškega dipiomai* « 1 knjejo danes, Berlin, 11. nov. o. Zaradi smrti nemškega poslaniškega tajnika v Parizu von Ratha, je po vsej Nemčiji prišlo do silovitega obračunavanja z Judi, ker je atentator na nemškega diplomata poljski Jud. Nastopi proti Judom so taki, kakor jih v Nemčiji ne pomnijo niti izza časa, ko je narodni socializem prevzel oblast. Po vseh nemških krajih, kjer prebivajo Judje v večjih skupinah, so oddelki oboroženih mladih ljudi uničili in opustošili vse judovske trgovine, požgali judovske sinagoge in molilnice ter demolirali stanovanja uglednih Judov. Tako so na Dunaju včeraj zažgali in z dinamitom razstrelili vse sinagoge razen ene, katere niso upali naskočiti zaradi nevarnosti za okolico. V Berlinu so tudi zgorele vse sinagoge, prav tako v Frankfurtu, v Konigsbergu, v Basselu jn drugod. V Berlinu so demonstrantje uničili ves predel judovskih trgovin na Kurfiirsterdamu. V Niirnbergu je množica naskočila stanovanja judovskih bančnikov in trgovcev ter jih izropala. V Leipzigu so zažgali veliko trgovsko hišo Bammerger & Herz. Policija v Miinchenu je izdala ukaz, da morajo vsi Judje v 48 urah zapustiti mesto. Danes do 18 se morajo zglasiti na policijskih postajah ter pustiti tam ključe stanovanj, trgovin in drugih prostorov. V mestu so prijeli 500 Judov, moških m zenskih in jih zaprli. Policija izganja Jude tudi iz hotelov Slovaški minister v Berlinu Duna j. 11. nov. A A. Havas. Slovaški minister TnrfatiskHtn državni tajnik Carmasi bosta odpotovala danes v Berlin, kjer bosta proufila nekatera gospodarska vprašanja in vprašanja, ki se nanašajo na delavno službo. Budimpešta, 11. nov. m. Semkaj je prispel član avtonomne Podkarpatskc Ukrajine Bačinski ter bo sodeloval pri deln čcškoslovaško-madžarskc komisije, ki se bo med drugim havila tudi z vprašanjem konfnoveljavnc razmejitve Madžarske in Češkoslovaške. Novi ukrepi proti Judom v Italiji Rim, 11. novembra. A A. Po predpisih, ki jih je predložil veliki fašistični svet, je ministrski svet osvojil zakon, po katerem izgube italijanski Judje nekatere pravice. Judje ne bodo mogli služiti v vojski, niti biti varuhi ali redniki nejudov-ekih otrok. Ne bodo mogli biti lastniki onih pod-jetj, ki delajo za potrebe narodne obrambe, in v katerih je zaposlenih nad 100 ljudi. Prav tako ne bodo mogli biti ravnatelji, upravniki ali družabniki pri podjetjih. Nc bodo 6meli biti lastniki zemljišča, katerega vrednost je večja od 5000 lir, niti lastniki nepremičnin v mestih, oproščenih davkov, katerih vrednost presega 20.000 lir. Posebna komisija bo ocenila vredost nepremičnin, ki so prosta davkov ali onih, ki sploh še niso bila obdavčena, Volivne priprave JRZ Belgrad, 11. novembra, m. Po želji večje skupine belgrajskih industrijalcev naj bi belgrajski župan Vlada Ilič kandidiral na kandidatni listi JRZ, je nosilec liste, predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič sprejel Iliča na svojo kandidatno listo ter bo belgrajski župan v Belgradu prvi kandidat. Na enočnem sestanku vojnih invalidov in bojevnikov je bilo sklenjeno, da bodo ti krogi kandidirali na listo predsednika vlade dr. Stojadino-viča za upravno področje Belgrad-Zemun-Pančevo predsednika osrednjega odbora združenja vojnih invalidov Božidarja Nediča. Tudi včeraj so prihajali v Belgrad številni kandidati ter v kabinetu ministra dr. Mihe Kreka, ki je glavni tajnik stranke, izročili od sodišč potrjene kandidature. Po vsej državi eo bili včeraj nalepljeni prvi volivni lepaki JRZ. JRZ je imela tudi včeraj v notranjosti države vej 6hodov. Tako je govoril pravosodni minister Simonovič na sestanku Jugorasa v Kruševcu, finančni minister dr. Dušan Letica pa 6e mudi na agitacijskem potovanju v savski banovini ter je včeraj potrdil svojo kandidaturo za slunski okraj, prosvetni minister Magaraševlč pa za okraj Bačka Palanka. Prihodnjo nedeljo bo stranka priredila spet več velikih manifestacijskih shodov. Največji bo gotovo v Novem Sadu, kjer bo imel predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič svoj četrti volivni govor. Do hudih demonstracij proti Judom je prišlo v Bagdadu, prcetolnici Iraka, ko je prebivalstvo zvedelo o angleškem namenu za sklicanje arab-sko-judovske konference o Palestini. Predsednik vlade dr. Stojadinovič je včeraj sprejel danskega poslanika ter bivšega italijanskega letalskega ministra Ricciardija. Švica bo prihodnje leto imela dva utrjena obrambna pasova ob svoji severni meji, njena vojna industrija bo pa tako izpopolnjena, da bo Švica čisto neodvisna od uvoza orožja iz tujine. Avtobus se je zaletel v kmečki voz, na katerem se je peljalo 7 otrok blizu Kaieerslautcrna v Porenju. Pet otrok je bilo na mestu mrtvih^ škoslovaške živa sila ne bi bila rešila popolnega uničenja, je dejal francoski zunanji minister Bon-net včeraj v govoru, ki ga je imel na neki pojedini. Angleška kraljeva dvojica bo potovala v Združene države in Kanado s križarko »Kepulsec, katero bosta spremljali dve drugi bojni ladji. Potovanje bo določeno najbrž za prvo polovico maja. Silovit potres kakih 10.000 km od Ljubljane so snoči zaznamovali aparati nietereološkega zavoda v Ljubljani. Bivši angleški zunanji minister Eden je včeraj imel v poslanski zbornici govor, v katerem je dejal, da mora Anglija v bodoče z vsemi sredstvi ukrepiti svoj ugled, če hoče igrati na svetu kako vlogo. Za to je potrebna prava notranja revolucija. Številčno stanje angleške kopne vojske je 1. novembra znašalo 194.000 mož. Oddelki za obrambo Londona proti napadom iz zraka pa so šteli 24.000 mož. Število rezervnih častnikov se je do 1. novembra povečalo za 20.000. Vlada afriške pokrajine Tanganike, ki je pod upravo Anglije, je poslala 6 svoje zadnje seje angleški vladi zahtevo, naj zaradi pomirjenja prebivalstva v Afriki Anglija odločno izjavi, da nc bo Nemčiji vrnila nobenega dela svoje posesti v Afriki. Kasni za devizne prestopke je zelo poostrila italijanska vlada, in sicer zaradi tihotapljenja denarja, ki ga je policija v Rimu odkrila zadnje čase. Italijansko cesarstvo in zasedbo Abesinije je priznala vlada južnoafriške republike. Nasprotje mrd japonsko vojsko in med gospodarskimi ter industrijskimi skupinami se vse boij ostri, tako da je vojska poslala industrijcem in finančnikom oster opomin, naj takoj izvedejo vsa določila o gospodarski mobilizaciji države. Vojvoda JVindsorski, bivši angleški kralj, se bo poravnal z ostalo angleško kraljevo rodbino jutri, ko se bosta z ženo udeležila uradnega sprejema na pariškem angleškem poslaništvu. Sprejem prirejajo vojvodu Gloueesterskemu, ki se je vrnil z nadzorstvene poli po angleških afriških kolonijah. ■ Švicarski driavni zbor je e 101 proti 39 glasovom odobril spremembo ustave v okrožju Vaudu, ki je prepovedalo na svojem področju vse komunistične in druge organizacije, katerih vodstvo je v tujini in katerih delo nasprotju sedanjemu redu in miru. Dragocena ruska knjiinica s 400.000 zvezki, med katerimi so bili stari rokopisi , iz 13. in 14. stoletja, je izginila v kleteh v sibirskem mestu Čeljabinsku, kamor so boljševiki po prevratu zmetali khjige. Del knjižnice so uradniki porabili za kurjavo. Tako poroča moskovska >Pravda<, ki pri tej priliki ostro graja majhni smisel za kulturo, ki ga kaže sovjetsko uradništvo. Nobelovo nagrado za književnost je dobila ameriška pisateljica Pearl Buck, ki je zaslovela v svetu po vrsti romanov iz kitajskega kmečkega življenja, od katerih imamo »Dobro zemljo« tudi v slovenskem prevodu. Pisateljica je hčerka ameriškega protestantovskega misijonarja, ki je s starši živela dolga leta na Kitajskem, po ljubljanskem »Jutru« pa je Čehinja. Nobelovo nagrado za naravoslovje je dobil italijanski učenjak Enrico Fermi, ki slovi zaradi svojih uspešnih raziskavanj po radioaktivnosti. Novi francoski poslanik v Rimu Francois Poncet je včeraj obiskal italijanskega zunanjega ministra Ciana. Ob izidu volitev v Združenih državah pišejo ameriški listi, da mora predsednik Roosevelt iz nazadovanja svoje stranke jemati nauk, da bo odslej svoje gospodarsko in 6plošno politiko vodil previdneje, kakor pa jo je nekdaj. Prihodnji sestanek vseameriške zveze bo v prestolnici južnoameriške države Peru. Na njem se bodo posvetovali o tesnejšem sodelovanju med Severno, Srednjo in Južno Ameriko. Vodja nemške policije Himmler je podpisal ukaz, j>o katerem je nošnja orožja prepovedana vsem ljudem, ki so judovskega porekla. Kdor bi se pregrešil, bo takoj poslan v koncentracijsko taborišče. Madžarski regent Horthy je včeraj 6prejcl angleškega časopisnega bogataša Rothermera, ki je v svojem tisku vsa leta po vojni podpiral madžarske težnje. Horthy je dal Rothermeru najvišje madžarsko odlikovanje. Načelnik štaba italijanske fašistovske milice general Russo se je včeraj sestal z načelnikom štaba hitlerjevskih napadalnih oddelkov Lutzejem v Innsbrucku. Poljska republika praznuje danes državni praznik. Letos, ob 20 letnici svobodne- poljske države bodo proslave še zlasti slovesne. 50 milijonov čeških kron je praška vlada določila za prvo pomoč tistim državljanom, ki so jih spremembe meja gospodarsko močno zadele. Vlada je ustanovila tudi osrednjo organizacijo za pomoč tem ljudem. Sklad londonskega župana za pomoč češkim begunccm iz sudetskih krajev je dosegel do zdaj vsoto 320.000 funtov šterlingov (76 milijonov din). Angleška, francoska in ameriška vlada so poslale japonski vladi zahtevo, naj Japonci poskrbe, da se bo lahko takoj spet začela redna plovba po reki Jankceu, kar zdaj ovirajo japonske vojne ladje. Angleška kraljica Elizabeta je včeraj sprejela novega japonskega poslanika Šigemica. Hitler je včeraj sprejel in zaprisegel 40.000 novih članov za svoje napadalne oddelke. Predsednik angleške vlade Chamberlain je imel na pojedini, ki jo vsako leto priredi londonski župan, krajši govor, v katerem je obzirno odgovarjal na zadnja H^tlerje^a izvajanja v Mita-ctieou, Novo mestno zavetišče se gradi v Trnovem Ljubljana, 11. novembra. Včeraj so si ljubljanski časnikarji na povabilo ljubljanskega župana g. dr. Jura Adlešica ©gledali novo mestno otroSko zavetišče v Trnovem. Zgradila stoji v Trnovem ob Devinski cesti in bodoči Jadranski cesti ter je odmaknjena od prometne ceste, da ne bo prahu in ropota. Na severni strani stavbe bo gozdiček, ki bo obenem služil prirodoslovnemu pouku, proti jugu pa bo zgradba odprta proti soncu. Vhoda v poslopje bosta dva: prvi za otroke na severni strani, drugi na vzhodni strani pa za gospodinjsko osebje in dovoz. Na južni strani zavetišča bo igrišče, ostali prostor pa je namenjen ekonomiji. Poslopje jo zgrajeno v dveh kot črka »T« se križajočih traktih in ima približno 1600 in2 zazidane površine. Pritličje bo razdeljeno v učni in gospodinjsko-stanovanjski trakt. Otroci prihajajo v zgradbo s severno strani najprej v halo, kjer odložo obleko in obutev. Nato gredo ali v jedilnico, ki sprejme hkrati 100 otrok, ali pa po stopnicah v prvo nadstropje k učilnicam in stanovanjskim prostorom. Poleg jedilnice ja velika moderno opremljena kuhinja, ki je ločena od jedilnice s stekleno steno s predajnimi okenci in vzidanimi omarami za posodo. V stanovanjskem delu sta nad gospodinjskimi prostori dve spalnici zn skupno 40 olrok, za ‘20 deklic in 20 dečkov, med njima je sobica za nadzorstvo. Vsaka spal* nica ima svojo umivalnico s prhami in stranišči. V drugem nadstropju so spalnice osebja, ločena od klavzure za sestre in od spalnic služinčadi. V tem nadzidku je še smotrno urejena pralnica, sušilnica in likalnica za perilo. Poslopje je zgrajeno v skeletu, vendar tako, da je le ogrodje iz že-lezobetona, medtem ko je večina stropnih konstrukcij lesenih. Nosilni stebri so v temeljih razširjeni in segajo do talno vode ter počivajo na glavah 4 m dolgih borovih pilotov. Obodne stene so v pritličju močno in zgrajene iz votle izolirne opeke. Vse predelne stene bodo iz lahkih opečnih plošč. Obodne stene nadstropja pa bodo iz lesa z dvojnim zunanjim opažem iz lahkih opečnih plošč, da bo stavba znotraj ometana iz varna pred požarom in mrčesom. Streha je krita b cepient-nimi ploščami. Izbrano Jc posebno lahko gradivo, ker je zemljišče del ljubljanskega barja in je že 50 cm globoko talna voda. Prostornina zgradbe znaša približno 9000 m3 in bo v*a zgradba veljala dva milijona in pol dinarjev. Zemljišče, na katerem gradi mestna občina novo otroško zavetišče, je darovala Vincencijeva konferenca. Dela so oddana tvrdki Emila Tomažiča, ki je prva gradbena dela v grobem že dokončala. Zavetišče bo torej popolnoma moderno opremljeno in bo sprejelo lahko 200 otrok. Prostor sam je dobro izbran, kajti v tem delu mesta je največja beda, saj je blizu znana delavska kolonija Sibirija. Pozdraviti je treba ta korak mestne občine, ki se je ponovno izkazala, kako skrbi za siromake. Zupan g. dr. Adlešič je izjavil, da je zelo vesel, ko si je ogledal sam v spremstvu časnikarjev to zgradbo. Rekel je, da imajo v načrtu še nekaj takih zavetišč, a tukaj poseže vmes tisto zlobno denarno vprašanje. Laski cestni odbor gradi novo cesto Zemeljska dela pri zgraditvi nove banovinske ceste I. razreda v Smarjeti proti Rimskim Toplicam gredo h koncu. Gotovi so tudi že štirje večji propusti in železobetonski most. Vsa dela, ki so trajala od 7. junija t. 1. do danes, je v lastni režiji izvrševal okrajni cestni odbor, razen propusta, ki ga je gradila tvrdka Franjo Grein iz Slovenje-ga Gradca. Pri vseh delih je bilo zaposlenih povprečno (vzeto vsaki dan) 60—70 delavcev, ki so na mezdah prejeli 240.000 din in sicer 140.000 din iz rednega proračuna okrajnega cestnega odbora Laško, 100.000 din pa iz banovinskega sklada za javna dela. Za odkup zemljišča se bo predvideno izplačalo okrog 120.000 din. Za most je okrajni cestni odbor izdal okrog 50.000 din, niso j>a tu vštete vsote za razni material, t. j. cement, železo, gramoz, cementne cevi, vožnje itd., tako da bo približno izdano za vsa navedena dela okrog 550 do 600.000 din. Ta denar so prejeli delavci iz Laškega in okolice, kateri so bili nujno potrebni zaslužka, da so mogli skromno preživljati svojo družine. Vsemu temu delu pa pravi dopisnik »Novo dobe«, da je ta cesta skropucalo, brez trajne vrednosti itd. Očitati banski upravi, da je to skropucalo, jo višek predrznosti mlečnozobega dopisnika celjske >Nove dobe«. Morda bi pa to ne bilo skropucalo, če bi se ta cesta gradila mimo Purgove gostilna ali po želji Nemca g. Uhlicha, ki ga tako vneto zagovarja celjska »Nova doba« in njen dopisnik, ki piše članke menda za obresti od 50.000 din za nov obrat, ki raste na Petkovem ovinku. Pač težka služba, misli in želje na diktat prednašati za tistega, ki ga ne’ 'imenujemo. Vemo pa prav dobro, da bi se ta cesta, ki je prepotrebna, da so se odstranili nepotrebni in nevarni ovinki, vzponi itd., nikdar ne gradila, če bi še vladal režim, katerega si želi »Nova doba« in njena okolica. Kaj njim mar nesreče, ki so ee vršile na nevarnih ovinkih, kaj jim mar 60—70 delavcev brez posla, ki bi celo leto stradali in bili brez zaslužka, kaj jim mar obrtniki, če nimajo dela, ampak mar jim je, da bi ustregli enemu ali dvema mogočnikoma in če bi uspeli s svojimi pritožbami, bi bilo res skropucalo, kot je skropucalo pisanje celjsko »Nove dobe«. Da so se ta predhodna dela dovršila že tako daleč, gre vse priznanje okrajnemu cestnemu odboru, načelniku g. Deželaku Ivanu in tehničnemu vodji g. Kodriču Albrehtu, ki sta se res trudila, da so dela v tem letu tako napredovala. Želimo le, da bi drugo leto ti dela tako napredovala kot letos in da pridejo zopet najpotrebnejši do zaslužka. Občinska hiša v Laškem je dobila drugo lice. Tudi notranji prostori so se povečali za dvo sobi, tako da se sedaj lahko nemoteno vršijo posli. Težko je bilo prej, ko 60 po trije uslužbenci bili v eni sobi, vsak s svojim referatom. Hudomušneži pravijo, da so 20 let na občini gospodarili gospodje iz mesta; ko se je pa občina združila tako, ko, da se bo ta hiša dala v najem, kar do sedaj ni bilo mogoče. Pripravljen je tudi načrt za pokritje potoka Žikovca. Z delom bodo pričeli takoj spomladi. Pokritje tega potoka je za Laško nujno potrebno, ker je sedaj takšna navlaka, da ni prav nič v ugled mestu kot tujskoprometnemu kraju. Danes premiera! KINO T«l. Veličastna epopeja človeštva, zlata in zemlje v tehnikolor vele-filmu MATKA 21*24 SADOVI ZEMLJE v glavni vlogi: Olivia de HaviE-land in Georg Brent Predstave ob 16., 19. in 21. uri m m Raznoterosti iz dnevne kronike da so sedaj tudi kmetje v odboru, se je pa takoj uredila obcins' mogoče. uredila občinska hiša, prej pa 20 let tega ni bilo Pri bivši marijagraški občinski hiši se gradijo novi občinski zapori, kateri so bili prej na neprimernem kraju v sredini mesta ob najbolj prometni ulici. Naredila se bodo tudi nova stranišča na izplakovanje s potrebno kanalizacijo, ta- Nad letošnjo jesenjo se ljudje res ne morejo pritoževati. Vreme jo bilo že od septembra naprej — z malimi izjemami — skoraj ves čas lepo. Posebno prijazni so bili zadnji novembereki dnevi, ko se je vselej iz jutranje megle naredil sijajen sončni dan. Ljudje po veliki večini še niso oblekli zimskih sukenj. Včeraj pa se je začelo nebo po malem oblačiti, tu pa tam je že tudi rosilo in pršilo iz megle. Kakor ves kaže, bo v kratkem nastopil temeljit vremenski preobrat, ki bo v deželo privedel dež in mraz. Saj poznamo novem-bersko deževno vreme. V Ljubljani so deževni no-vemberski dnevi najbolj pusti in čmerni v vsem letu. Človeku se skoraj no da stopiti iz sobe. Stlri nesreče Včeraj je prav pri vjški cerkvi povozil tramvaj Kenka Martina z Notranjih goric Št. 12. Kenk ima precej težke poškodbe na glavi. 33 letnemu kovaču Kavčiču Vinku s Pristave št. 15 Je včeraj eksplodiral varilni kotel. Kavčič jo dobil težke poškodbe na trebuhu. Nesreča se je pripetila v Polhovem gradcu; pri gostilni Grašič so ga reševalci naložili na avtomobil in ga odpeljali v Ljubljano. Kavčič je bil uslužben pri lesnem podjetju Pavla Božnarja. 36 letni delavec Franc Škrbonja s Klenka št. 4 si je pri delu na cesti zlomil nogo. Prepeljali so ga z glavnega kolodvora v bolnišnico. Njegov delodajalec je banovinski cestni odbor. Ob 10.25 so bili klicani reševalci na križišče Bleiweisove in Erjavčeve ceste (pri banovini). Tam sta trčila dva avtomobila. Eden je prihajal po Blei\veisovi, drugi pa po Erjavčevi cesti. Pri nesreči se je poškodovala Kravanja Anica, učiteljica v pokoju, doma z Rakeka. Ranjena je bila na nosu. Njene poškodbe pa so k sreči le lažjega značaja. Kakor so nam zatrdili na reševalni postaji, se Je v glavnem že začel na reševalni postaji poznati prehod iz poletne dobe v zimsko. Pozimi je delovna frekvenca mnogo višja. Včeraj so reševalci morali intervenirati že kar v devetnajst primerih ( štiriindvajsetih urah). Novosti s polfcš e V Nunski cerkvi sta bila pred dvema dnevoma ukradena dva medeninasta, sedemdeset centimetrov visoka svečnika, ki sta vredna približno tisoč dinarjev. — Maksu Preskarju z Opekarske ceste št. 7 je bil ukraden siv moški double plašč, črna moška obleka, zlata damska zajiestna ura, zlata zapestna ura in zlata zapestnica. Preskar trpi 5800 dinarjev škode. Policijski organi so dalje aretirali nekega dalmatinskega krošnjarja, ki je krošnjaril po obmejnih krajih. Po obmejnih krajih je kroš-njarjenje prepovedano. Barometer na Vodnikovem trgu Na Vodnikovem tr^u je barometer, na katerega so svoje čase hodili ljudje, ki so tam v bližini zaposleni, prav pridno gledat, kako kažo vreme. Zdaj* pa že več kot dober mesec ne funkcionira. Prav bi bilo, da bi mestna občina poslala koga, ki bi »zaspali« barometer spet vzdramil, saj ljudje marsikdaj radi pogledajo, kakšno vreme se kaj obeta. Slišali smo že z večih strani pritožbe in pripombe, da bi bilo prav, če bi se odgovorni faktorji spomnili in to stvar uredili, da bodo ljudje zadovoljni. Filmi »Snegulčica« (Kino Union). To delo je prvi film v letošnji ljubljanski sezoni, o katerem res lahko rečemo, da je velik in po.memben. Vse druge* do zdaj jc bilo ali staro ali neizrazito, po večini pa kakor smo že navajeni vsebinsko jako blizu otrobom. Risana filmska pravljica o, Sneguljčici, katero je ustvaril oče risanih filmskih grotesk, mojster Walt Disnev, je film, ki se po zamisli, vsebini in izvedbi do dna razlikuje nele-od navdnih filmov, ki so v bolj ali manj popolni meri fotografirano gledališče z izpopolnjenimi prostornimi in fantazijskimi možnostmi, marveč je tudi v zamisli nasproten do zdaj videnim Disneyevun in drugim risanim filmom. »Sneguljčica« je filmska pravljica za odrasle ljudi in to za pametne, tenkočutne lepote ter estetskega razkošja potrebne ljudi. Grimmovo preprosto, pravljično delce je / genialni fantaziji ameriškega filmskega risarja dobilo fantastično oblikovno širino in popolnost, ci kateri ee milijono.m in milijonom ljudi, ki so v otroških leth slišali pravljico, ni nikdar mogilo sanjati. Delo, kakor ga je izoblikoval njegv filmski moijster, je šele pravljica v tistem popolnem smislu pojma: neomejena fantazija, neojnejene prostorne možnosti, neomejena pestrost in čudovita dogajanja, domislekov in njihove izvedbe. Vsa moderna mehanična duhovitost, kar je Disney v svojih krajših delih kdaj dal, je tu pohabljena v najplemenitejših in najpopolnejših izvlečkih. Pravljica, ob kateri veliki in zreli ljudje s pričakovanjem doživljajo vse preobrate in podrobnosti, so ginjeni in veseli, presenečeni in ogorčeni, kakor pač zahteva tek čarovitega dejanja. Vsebina, njena podajanje, duhovitost v oblikovanju, barve, skladnost slikovnega in glasbenega izraza, karakterizacije posameznih nastopajočih elementov od kraljice do palčkov —• vse j© čudovita Sedem palčkov je sedem mojstrsko izdelanih značajev, v katerih je ponazorjena karakterna razdelitev človeštva. Poe- Apolonlfa Sovinčeva izročena sodišču Celje, 10. nov. Orožnikom se jc posrečilo danes dopoldne aretirati Sovine Apolonijo in jo pripeljati na okrožno sodišče v Celju. Zaenkrat še ni dokazano, čo jo Sovinčeva vedela, da jo Sabukovšek umoril Ivanko Zakrajškovo, priznala pa je, da je bila z Jurijem na Brezjah in v Ljubljani, kjer sta bila kovčka; priznala pa je tudi, da je vedela za denar, ki sta ga skrila v kleti globoko v krompirju. Nadaljnjo preiskave pa bodo prav gotovo tudi to vprašanje, ki je zelo važno za Sovinčevo, rešile. Danes dopoldne se je odpeljal orožnik narednik Letik Alojz iz Štor v Rajhenburg, kjer sta, kakor smo že poročali, prišla 29. oktobra skupaj na sestanek Ivanka Zakrajšek in Sabukovšek Jurij. V Rajhenburgu Je orožnik zvedel, da živi tukaj sestra umorjene Ivanke, in od nje so izvedeli nove podatka o pokojni Ivanki. Ivanka je bila pridno dekl6. Prej je služila več let v Kupljaku pri Delnici na Hrvaškem, bila pa jo tudi več let v Zagrebu. Septembra meseca je čitala v »Jutru« 2e-nitbeni oglas in takoj poslala ponudbo, priložila sliko in zagotovila, da ima še več denarja. Ivanka je bila namreč^zelo varčna. 29. oktobra se je pripeljal Sabukovšek Jurij v Rajhenburg in priganjal Ivanko, da činiprej spravi vse svoje stvari skupaj, češ da mora takoj v Ljubljano na francoski konzulat, kajti do 4. novembra mora v Francijo v Pariz, kjer mu je zagotovljena služba elektromon-terja. Še istega večera sta se odpeljala ponoči v Ljubljano in prespala pfi Tišlerju. O usodnem potovanju v smrt v Celje smo že poročali. zija, ki je v barvah, ni v barvnih filmih že nikdar prišla do tako popolnega in sprejemljivega izraza kakor tu. »Sneguljčico« je po zamisli mojstra Dis-neya risalo na stotine ljudi tri leta. Dobila je v Benetkah na filmski razstavi nagrado, ki so jo ustanovili nalašč za ta film, saj se v ničemer ni mogel primerjati z ostalimi, tam prikazovanimi deli. Film je po vsem svetu žel ogro.mno priznanje in bil deležen rekordnega obiska, kar pomeni, da je ta pravljica znaila milijonom in milijonom ljudi veliko povedati, in da so česa takega danes nadvse potrebni. In v Ljubljani ni nič drugače, kakor po vsem svetu! PS. Na vprašanje številnih ljubljanskih bralcev glede tega filma, ki v našem listu ni bil nikdar naznanjen ne v tej ali oni obliki in glede drugih filmov, čeprav list že od vsega začetka, edini v Sloveniji, posveča sistematično pozornost filmom in filmski kritiki, sporočamo, da naše pisanje ni bilo nikdar odvisno od inseratov posameznih filmskih podjetij. Lahko pa bralci iz oglasov sklepajo, kakšno priznanje dajejo lastništva ljubljanskih kinov borbi za umetniško vrednost in dostojnost filmskih programov. Warren Dufff — Robert Buckner: SADOVI ZEMLJE Roman 3 slikami 23 Sojena je bila od dne do dne bolj zamišljena in otožna. Ni ji bilo več do ničesar, niti 'do jablan ne, ki so se šibile pod težo zardelega sadja. Posedala je pod drevjem ter dolge uro strmela predse. Prisluškovala Je oddaljenim šumom, ki so prihajali iz rudnika, kjer je bil .lared, ki je ob zlatu tam gori pozabljal nanjo... Rada bi> bila mislila na kaj drugega, toda ni mogla. Vsaka misel, v katero se je prisilila, se je počasi in neopazno iz-obličila v njega ... Ko nekaj dni ni bilo glasu od Ja-reda, je na skrivaj odšla v rudarsko mesto Tenspot. Očeta ni bilo doma, zadeve med kmeti in lastniki rudnika so mu dajalo vedno več opravila in zahtevale vedno več poti. V mestu ni. mogla zvedeti ničesar. Sklenila je, da ne naredi več niti koraka, marveč da bo vse pozabila in živela mirno kakor prej, ko še ni bila srečala oholega inženirja. Toda ko se je vrnila domov, jo je spet popadel nemir, spet je čakala in čakala in ob vsakem konjskem topotu tekla na vrata, da bi videla, če prihaja Jared. Potem so je odločila in šla še dvakrat ali trikrat v Tenspot. Spraševala je za naslov inženirja Whitneva in skušala zvedeti, če je v rudniku ali kje drugje, toda živa duša ji ni vedela povedati ničesar. Vse, kar je po dolgem povpraševanju mogla zvedeti, je bilo, da je inženir Whitnev pred dvema ali tremi tedni nenadno odpotoval v San Francisco, baje po poslovnih opravkih. Več ni mogla zvedeti. Njena bolečina je rasla od dne do dne. V žalost se je mešala zdaj skrb, da se mu je kaj zgodilo, zdaj spet sum, da Je srečal v veselem mestu drugo dekle, ki je zasenčilo njeno preprosto postavo in lepoto. Vrt je docela zanemarila. Ni marala več pod tisto drevje, kjer je doživela one lepe ure z Jaredom, na katerega jo je zdaj že sama misel bolela. Zdelo se ji je vedno bolj, da se je Whitney iz nje samo ponorčeval, da je bila samo mimogrede igrača v rokah pustolovskega zlatokopa, pred katerimi je oče vedno svaril njo in Lanceja. Toda take misli je niso dolgo trpele, Začela si je spet očitali, da mu dela krivico in da ima gotovo važne razloge, če ne da glasu od sebe. Ni prav, da ga žali, četudi samo v mislih, in mu dela krivico. Saj bo lepega, svetlega dne spet prijezdil po polju in obstal pred liišo, nenapovedan kakor prvič, pa bo ostal za vedno pri njej. Naveličal se bo sedanjega posla in zlata, videl bo, da je sreča samo v zemlji in njenih sadovih. In sad te zemljo je bila tudi onat če jo je imel rad — ali ne, bo zaradi nje pustil zlato vsega sveta ter se ji vrnil? Nič ni slutila, da bi utegnil oče loviti njegova pisma in jih zaklepati v pisalnlk. Zato so na očeta ni nikdar jezila zaradi tega, toda če bi bila vedela, kako in kaj je s pismi, bi bilo najbrž drugače... Nekega večera jo je v teh mislih ujel oče. Prišel jo v sobo, ne da bi ga bila videla ali čutila. Bilo mu Je dolgčas, pa ji je hotel reči, naj pride, da bosta skupaj večerjala. Serena je stala prf oknu in strmela v mrak, ko je oče stopil v sobo. Čakal je, da se bo obrnila k njemu in mu kaj povedala v pozdrav. Toda, ko je videl, da ga dekle sploh ni opazilo, je naglo stopil do okna, prijel hčerko za rame in jo obrnil k sebi. Pogledal ji je v oči in videl, da ji v njih leži globoka Žalost, kakršne ni pri njej poznal. Njen pogled ga je zadel v srce. Zdelo se mu je kar na lepem, da je vsega on kriv in da ni ravnal prav. Kaj ni greh, če oče skuša kratiti srečo otroku in stopa na pot, katero si jo otrok izbral, da bi mu preprečil hoditi po lastni volji in iti za lastnim spoznanjem? Domislil se je, da je prav danes spet dobil v roke novo inženirjevo pismo in ga spravil k drugim v pisalnik. Tam je bil teh zadržanih pisem že visok kup... Potegnil je hčerko k sebi na klop in ji že hotel reči, naj mu pove, kaj bi rada, saj ji bo vse dovolil. Potem pa ga je prevzela misel na to, da spada izvoljenec njegovega, najljubšega otroka med tiste ljudi, ki jih je on in vsa dolina najbolj sovražila, da je inženir Whitney zlatokop... Zato se je umaknil Sereni- nemu prosečemu pogledu in se zagledal v strop. Dekle je čutilo, da se je pri očetu ta trenutek nekaj spremenilo, zato mu ni rekla drugega kakor: »Ah, nisem vedela, da si tu... Oprosti, da te nisem pozdravila...« Oče je iskal, kaj bi ji odgovoril, potem je dejal: »Končal sem nekaj opravila... Dolgčas je človeku samemu... pa sem si mislil, če si morda ti kje blizu.., Prijetneje je, če sva dva v hiši...« Počakal je, kakor da išče novih besedi, potem je preskočil iz modrovanja v vprašanje: »Kaj pa se je zgodilo, deklič, a?« Serena, ki jo je bil očetov prihod presenetil in jo razburil, se je ob tem vprašanju še bolj zmedla. Zdelo se ji je, da je oče zapazil, da je z mislimi kdo ve kje drugje. Morda je celo slutil, k je ... Obotavljaje se je odgovorila: »Nič. Prav nič. Kaj naj se pa zgodi, tu pri nas in zdaj, ko sva sama. Saj ne prihaja sem živa duša.« Oče z odgovorom ni bil zadovoljen. Vprašal je še enkrat: »Res ni nič takega, da bi se ti zdelo vredno praviti? Zdi se mi, da to ne bo res, kaj,« Dekle je skrivalo svojo zmedenost in žalost ter je tajilo: »Res, oče, ne vem, kaj naj bi bilo...« Toda slari polkovnik ni hotel nehati. Nadaljeval je z obzirnim glasom: »No, no, razumem, da ti je težko praviti. Pa jaz žc vse vem.« Pogledal jo je, toda umaknila je oči. Oče je zamahnil z roko in govoril: »Vem! Vse to, ta žalost in drugo je zaradi onega Whitneya tain gori. Najbrž si tudi ti zvedela, da Je odšel, kaj?« Prijel je Sereno za roko, kakor da bi jo hotel tolažiti. Njegov glas je nehote postajal mil in prisrčen. Dekle je zaihtelo, potem se jo stisnilo k očetu in zašepetalo: »Da. Šel je. Vsaj zbogom bi mi bil lahko prišel reči...« Govorila jo, kakor da hoče nezvestega fanta od daleč karati in kakor da jo pozabila na očeta kraj sebe. Ferris pa je teh njenih besedi komaj čakal. Vedel je, da je udaril na pravo struno. Zdaj je prišel trenutek, da bo o Whitneyu povedal vse, kar je mislil in bo zatemnil v otrokovi duši sliko in spomin na ljubljenega človeka, čeprav bo tisti trenutek to bolelo. En trenutek bolečine, pa bo morda poleni za vselej vse dobro in spet vse po starem! Začel je znova: »Vidiš, z ljudmi je težko. Nikdar ne smeš zaupati nikomur na prvi pogled. Prvi pogled je nevaren, včasih se človek vse življenje kesa zaradi njega. In ni jih med ljudmi manj zanesljivih in slabših, kakor so ti zlatokopi. Tem ne smeš nikdar zaupati. Vidiš, samo enkrat si bila predobrega in prelahkovernega srca, pa imaš zdaj za mesece dni težkih ur. Previdna bi bila morala biti. Boj se ljudi, ki imajo opraviti z zlatom!« Serena je gledala v tla, očetove be-sedq so jo skelele. Ni se zavedala, da bi se bila s čim pregrešila. Če se je, se je z dobrim srcem, toda kje bi si bila mogla misliti, da se bo vse obrnilo tako... Od tu in tam Belgrajski poslanski seznam JRZ je že izdelan. Nosilec na liati dr. Milana Stojadinoviča bo sedanji belgrajski župan Vlada Ili5. Tako bodo v Belgradu trije seznami: JRZ, Združena opozicija in JNS. Na vsem upravam področju Belgrad, Pančevo in Zemun je 105.000 volivcev. Zaradi tega odpade na to okrožje pet po poslancev. Razne neprijetnosti inora doživljati na svoji agitacijski turneji predsednik JNS Peter Zivkovič. Pred dvemi dnevi se je oglasil v Kotorvarošu na banovinski konferenci in shodu JNS. Znana gromovnika dr. Janko Baričovič in dr. Srpko Vuka-novič sta nekaj dni prej preparirala ljudi, jih gonila skupaj in navduševala za JNS. Vendar pa se je na shodu zbralo komaj 800 ljudi, ki niso bili nič navdušeni za Zivkoviča, ki je v svojem kratkem govoru povedal, da je bil njegov namen zveze z dr. Mačkom ta, da vrže Stojadinoviča in sam pride na vlado. Namesto Banjanina, ki ni prišel na shod, je potem govoril Baričevič, ki je poudaril, da združeno opozicijo prav za prav vodi Zivkovič in ne dr. Maček. Opozicija si je Zivkoviča izbrala za svojega voditelja zato, ker vidi v njem velikega politika in borca(l).. Kmetje so začeli govornike zatem izpraševati, zakaj je JNS šla v zvezo z dr. Mačkom, toda Baričevič in drugi niso vedeli pravega odgovora. Slednjič se je moral shod zaključiti med viharnimi vzkliki: Živel dr. Stojadinovič. Zivkovič je ves nevoljen in jezen odpotoval, ker so mu prej pripovedovali, da bo na shodu več tisoč ljudi in ne samo tri sto, ki so večinoma prišli na neko versko slavje in se le iz radovednosti pokazali na Zivkovičevm shodu. Tudi v hiši salonskega sodruga dr. Topaloviča je začelo pokati. Oglasili so se zagrebški socialisti pod vodstvom znanega Topalovičevega priganjača dr. Haramine in dejali, da ne odobravajo Topalo-vičovega nastopa na dr. Mačkovi listi. Odbor stranke za savsko banovino je sklenil, da priporoča svojim članom abstinenco, v nasprotnem primeru, če bi člani le hoteli na volišče, pa jim priporoča, naj volijo JRZ. Ilaraminn je časnikarjem izjavil, da se hrvaški socialisti odrekajo Topaloviča. Na smrt na vešalili je bil obsojen v Habcu kamnosek Stanimir šešič, ki je posilil osemletno deklico, njeno mater pa zaklal, šešič je ujel blizu gozda ob mestu osemletno Verico Blažanin in izvršil nad njo zločin. S tem ji je prizadejal tako težke poškodbe, da deklica nikdar več ne bo popolnoma zdrava. Po izvršenem zločinu pa je deklico še nagnal domov in ji ukazal, naj svoji materi vse pove, kaj je storil. Ko ga je Verina mati videla, ga je okregala. Toda šešič je potegnil nož in ga zabodel ženi v srce. Gnusnega zločinca je sodišče obsodilo na smrt na vešalili. V strašanskih bolečinah jo umrl v požarevski bolnišnici mladenič Dragi Kostič, katerega so doma na vasi zdravili z raznimi zelišči in ga vsega zastrupili. Na fantu so se začeli pojavljati gnojni izpuščaji. Iz nepoučenosti jih je fant začel stiskati, nakar so se izpuščaji pojavili po vsem telesu. Namesto, da bi ga peljali k zdravniku, so ga mazali doma z vsemi čarodejnimi in drugimi zelišči. Bolezen se je poslabšala, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. Toda tam je mladenič v silnih mukah umrl. Zaradi osla se prepirajo v Sarajevu neki književnik in en narodni poslanec skupaj z županom iz Danilovgrada. Pisetalj Gjurovič je napisal neko povestico, v kateri igra glavno vlogo osel, ki gre v mesto, se sreča z občinskim psom, a ta mu mu potem predstavlja vse odličnike v mestu. Pisatelj je popisal te ljudi in povedal tudi njihove grehe. Takoj sta se čutila prizadeta narodni poslanec v tem okraju in danilovgradski župan. Pisatelj trdi, da je ljudi opisoval po svoji domišljiji, druge priče pa trdijo delno v prilog pisatelja, delno pa za tožitelja. Sodišče še ni izreklo sodbe. Zaradi prepirov sta izvršila samomor drug za drugim žena in mož Katica in Stjepan Baur iz Iloka. Zakonca sta se deset let izborno razumela. Kar iznenada pa so so med njima zadnje čase pojavile neke stvari, zaradi katerih sta se pogosto prepirala in pretepala. Obupana je Katica izpila kameno sodo, nato pa skočila v vodnjak, od koder so jo potegnili šeie čez nekaj dni. Ko jo je mož videl mrtvo, je pobit od žalosti vzel puško in se ustrelil. Ostali pa so trije mali otroci, na katere niti mali niti oče nista nič pomislla. Razbojniške cigane so orožniki prijeli v okolici Somborja. Nedavno so vdrli ponoči v hišo trgovca Brajerja, ga zvezali, mučili, slednjič pa prisilili, da jim je dal 5000 din. Vse to dogajanje je opazovala iz stranske sobe domača hčerka, ki se boječ za svoje življenje, ni upala zakričati, niti poklicati na pomoč ljudi, ker je videla zunaj hiše še enega razbojnika na straži. Ko eo cigani odšli, so imeli orožniki točen njihov popis v rokah ter so jih zato tudi hitro izsledili. Tajinstrona žaloigra se jo odigrala včeraj v Dubrovniku. V neki hotel sta prišla že priletni moški in ženska in se prijavila e srbskimi imeni. Vzela sta vsak svojo sobo, a čez dan sta hodila skupaj. Včeraj pa se je iz sobe čul strel. Ko je sobar stopil v sobo, je videl žensko ranjeno na glavi, a moški je držal v rokah samokres. Sobar je planil iz sobe, nakar je padel še en strel, katerega si je pognal moški v glavo. Hotelsko osebje je našlo moškega že mrtvega, žensko pa le precej ranjeno. Preiskava je ugotovila, da je bil moški doma iz Nemčije, a je živel že dalj časa v naši državi, ženska na je bila 6oproga sarajevskega odvetnika dr. Mandiča. Moški je zapustil pismo, naslovljeno na policijo v Splitu, pa je besedo Split potem prečrtal in napisal Dubrovnik. Zdi se, da je hotel svoj zločin izvršiti že v Splitu, a ga je preložil zaradi nekih ovir na Dubrovnik. Proti materi štirih otrok, katera je ubila drugo ženo svojega moža, teče razprava te dni v Travniku. Munira Ljutovič je pred sodiščem izpričala svojojšalostno življenjsko zgodbo. Poročila se je bila z železniškim uradnikom Ljutovičem proti volji svojih staršev. Mož jo je sprva s sladkimi besedami božal, po preteku enega leta pa jo je začel zanemarjati in se vrteti okrog drugih žensk. Šestnajst let je morala Munira trpeti, a edino uteho jo^našla pri svojih štirih otrokili. Slednjič jo je mož nagnal z doma. Vzel je k sebi drugo žensko, a otroci prejšnje žene so morali prodajati okrog igračke, da so si mogli kupiti kruha. Munira ni mogla pozabiti svojih otrok in je zato večkrat hodila okrog Ljutovičeve hiše, da bi jih videla. Vsa obupana je slednjič sklenila maščevati se. Proti večeru je prišla pred Ljutovičevo hišo in nekajkrat ustrelila v Ljutoviča in njegovo prilež-nico. Slednjo je ubila, moža pa le ranila. Munirino izpoved so potrdile tudi številne priče, ki so po-yedale, da je bil Ljutovič neugnan ženskar. Verjetno je, da Munira za svoj zločin ne bo dobila visoke kazni Ljubljanska drama: I. Priest!ey: „Brezov gaj ff Po italijanski komediji »Trideset sekund ljubezni« smo dobili komedijo angleškega sodobnega dramatika in pripovednika I. Priestleya »Brezov gaj« v prevodu Mohoričeve, v režiji B. Krefta ter v inscenaciji inž. arch. Franza. Priestley je vzel sodobno snov, zgodbo o mirnem domu povojne angleške trgovske družine, v katero je kakor strela udarila gospodarska kriza, ki je po zlobni in brezobzirni mahinaciji velikega trgovskega špekulanta uničila eksistenčne pogoje malega, skromnega trgovca s papirjem, ki ga je gospodarsko povsem ruinirala. Trgovec Radferu, ki je pred polomom delal in kupčeval z britansko vestnostjo, natančnostjo in spretnostjo, je v veliki stiski, ki ga je zajela, hladnokrvno krenil na kriva pota: lotil se je ponarejanja denarja in vrednostnih papirjev, 'potem ko je premišljeno zavrgel svoja prejšnja naziranja o moralnih načelih. V hiši ni vedel nihče, da se oče ukvarja z nepoštenim delom že prav dolgo; neki večer pa je Radfern mimogrede razodel, kaj prav za prav počne. Svojci so se zgrozili, drugo jutro pa je Radfern spet preklical, kar je bil zvečer razodel. Njegova žena je vse skupaj pojasnila s šalo, ki da jo je oče vzel iz detektivske knjige, katero si je bil pred nedavnim izposodil iz knjižnice. Proti koncu pa se stvar spet zaplete; pokaže se, da je oče v resnici ponarejevalec. Nepričakovan, irelevanten in norčavo irealen je konec, pravi happyend, v katerem pa je zrnce dobro pogojene ironije. Ta srečni konec gledalca ne utegne prepričati, ne zadovolji ga, neutešen odhaja, saj čuti, da je Priestely razvozljal zaplet ob pomoči komaj verjetnega nekakšnega »deus ex machina«. Priestleyeva komedija »Brezov gaj« je prav zanimiva komedija. Težišče tod ni postavljeno na moralizirajočo podlago, ki bi že skraja obsojala nepošteno početje glavnega junaka. Priestleyu je šlo za to, da bi prikazal tesnobno vzdušje, ki ga je ustvaril po angleških družinah začetek svetovne gospodarske krize. Novo nastale razmere so prisilile poštenjake, da sp začeli posegati po sredstvih, ki jih družba obsoja. Njegov Rndfern je sicer ne-pošton ponarejevalec, kljub vsemu pa nam ostane simpatičen, saj je v jedru dober, skrben družinski oče je in soprog, ki se je, ko jo obupal nad poštenim načinom zaslužka, odločil, da’bo delal in služil onstran strogega paragrafa. Priestley nam sam prepušča sodbo ter nam z likom glavnega junaka, ki ga je ustvaril simpatično osenčenega, polaga na srce, naj bomo v tej svoji sodbi prizanesljivi. Happyend, ki ga privede na koncu, kjer se glavni junak, ko začuti, da mu v Angliji tla postajajo prevroča, odloči, da bo z vso družino spremenil zrak, pobral šila in kopita ter se odpravil v Holandijo. Ta konec je nekakšen pravljični, neverjetni zaključek, saj se take zgodbe v življenju končujejo redno vse drugače; ponarejevalec mora za zapahe, družina pa poslej živi v bedi in največjem pomanjkanju. Priestley je to dobro vedel in nam tudi daje čutiti. »Brezov gaj« je pisan s humorjem, ki je še prav dickensovsko dobrodušen, duhovit je, iz vsakdanjega življenja so vzeti neprisiljeni dovtipi, junaki so vsakdanje resnični, njihovi značaji so podani z brehibnostjo, v komičnih straneh nepretirano orisani. Šala je prav angleška; ponekod nam je nekoliko tuja, suha se nam zdi, drugod pa je spet taka, da nas ogreje. Ta angleška komedija bo prav gotovo deležna obilnega obiska, ki ga tudi zasluži. Radferna je v spretno prikrivani lokavosti in igrani brezpomeinbnosti ustvaril Levar, ki je spel postavil lik, da smo ga veseli. Ta naš znameniti igralec je prav zares vsestranski. Izboren zakonski par, ki se s pnrazitlzmom premika po življenjski poti in vselej dobro shaja, sta prikazala Daneš in Nablocka (Bernad in Lucija Baxley). Fletna, živa in pametna je FJza, ki jo je igrala Levarjeva, katera jo v vlogah te vrste že povsem doma. Elza je prav gotovo eden najboljšili njenih dosedanjih dramskih uspehov. Vsi ostali, P. Juvanova (Dorot-ka, Radfernova žena), Sever (Harold Russ), Jerman (inšpektor Stack), Potokar (Joe Fletten — imenitna dickensovska figura) in Presetnik (ser-žant Morois) so opravili 6voje vloge prav dobro. Prav dobra je tudi Kreftova režija in Franzova inscenacija. Prevod Mohoričeve pa ponekod jezikovno ne ustreza povsem. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Odmev tihotapskega romana pred sodiičem Vinko Baraga obtožen, da |e ubil ital. fin. stražnika Ljubljana, II. nov. Mnogo je romanov, povesti in celo opernih del, ki slave drznosti raznih tihotapcev. Kdo se ne spominja na Bizetovo opero »Carmen«? Naši za-padui obmejni kraji, ki so v starih časih za Martina Krpana tovorili po tihotapskih potih iz Trsta samo sol, so se sedaj spremenili v kraje, kjer se razvija tihotapstvo vsakovrstnega blaga, v prvi vrsti tihotapstvo konj. In kakšni romani, kakšne dogodivščine se tam na meji razpletajo? Kaj so nočni tihotapski podvigi? Kaj nato popivanje po gostilnah in junaško bahanje? Toda čez mejo tam na Pivki imeti dekle, to je ideal pravega tihotapca, glavarja vseh drznih in podjetnih tihotapcev! Danes ima veliki senat na okrožnem sedišču v dvorani št. 79 prav delikatno nalogo. Veliki senat tvorijo: s. o. s. g. Ivan Kralj kot predsednik ter kot sosodniki gg. Ivan Brelich, Rajko Leder-has, dr. Julij Fellaher in Joža Kokalj. Javno obtožbo zastopa drž. tožilec dr. L. Pompe, obtoženca Vinka Barago pa brani odvetnik dr. Voršič . Na italijanski strani ustreljeni financar Ozadje današnji obravnavi je dokaj burno in silovito. „2e 22. marca 1936, ko je bilo najhuje razmahnjeno tihotapstvo konj, je bil v slikoviti dolinici pod Lenčajevim vrhom (Monte Lenciao) v bližini Leskove doline pod notranjskim Snežnikom ustreljen italijanski finančni stražnik Jože Manco. On in njegov tovariš Janez Multimeddu sta omenjeni dan, ko je bila nedelja, napravila obhod ob meji in sta nadzorovala zlasti tajna tihotapska pota. V dolinici sta zagledala skupino tihotapcev, ki so pravkar razvijali živahne posle. Ustrelila sta. To v zrak! Tihotapci pa so prijeli za svoje orožje in začeli streljati. Prvi strel od strani tihotapcev je zadel financarja Manca naravnost v želodec. Zgrudil se je na tla. Njegov tovariš Multimeddu je iskal zaklon za debelo smreko in začel znova streljati. Razvil se je hud boj. Ko so pošle na obeh straneh patrone, je boj prenehal, tihotapci so se razšli. Finančni stražnik Multimeddu, sam nekoliko ranjen, je dvignil svojega tovariša. Bil je mrtev. Naravno, da so bile uvedene poizvedbe za drznimi tihotapci, toda o njih ni bilo sledu, da jih ni čez nekaj mesecev izdal samokres. Usodni revolver Italijanski finančni organi, ki imajo uvedeno naravnost točno informacijsko službo, so 8. novembra 1936 napravili hišno preiskavo pri Viktorju Bobku v Trnovem — Ilirska Bistrica. Našli so revolver Mauserjevega sistema. Hkratu so tam prijeli drznega obmejnega tihotapca Franceta Kruha, doma iz Šembij pri Knežaku. Ta je priznal, da je samokres njegova last in da je tihotapec, tako pra- vi obtožnica. Kruh jo romal v sodne zapore na Reki, kamor spadajo v judikaturnem pogledu kraji od Št. Petra dalje proti Reki. Izvedenci so nato ugotovili, da so v revolverju še najdeni naboji istega kalibra, kakor izstreljeni naboji pod Lenčajevim vrhom. Pred preiskovalnim sodnikom je Kruh nato priznal, da je bil 22. marca 1936 udeležen pri spopadu z italijanskima finančnima stražnikoma in je še navedel, da je prav za prav prvi strel, ki je pogodil stražniku Manca, oddal neki »Vinko« iz Ige vasi pri Starem trgu v Loški dolini. Povedal je tudi, da so tihotapci nazivali Vinka po domače »Levčkov«. Glavar tihotapcev vasu|e Vinko Baraga, po domače »Levčkov«, iz Ige vasi je znan kot drzen in neustrašen tihotapec konj. Pravi Rajtguzen. Za njegovo glavo so italijanske obmejne oblasti razpisale velike nagrade. On se ni bil. Nekega dne v oktobru 1937 je prišel v Šembije in tam vasoval pri dekletu, svoji izvoljenki Malki. Italijanski orožniki so po zaupnikih izvedeli, da Vinko vasuje. Obkolili so dekletovo hišo. Vinko, drzen in neustrašen, videč nevarnost za svoje življenje, je planil iz hiše, podrl enega orožnikov in zbežal. Beg se mu je kljub kordonu posrečil. Nesreča pa je bila, da je na begu izgubil denarnico, v kateri je bila neka razglednica in fotografija, kjer sta bila naslikana on in njegovo dekle. Nekatere priče, tako tudi France Kruh, so italijanskim orožnikom zatrjevale, da je-na fotografiji naslikani moški — Vinko Baraga. Pravijo, da je bilo to dejstvo ugotovljeno s stoodstotno gotovostjo. Pred reško poroto obsojen na smrt Italijanske sodne oblasti so na dolgo razpredle preiskavo. Naposled je prišel umor finančnega stražnika Manca pred reško poroto. Porotniki so 14. oktobra 1937 izrekli krivorelt, na podlagi katerega je bil v odsotnosti Vinko Baraga obsojen na smrt, njegov tovariš France Kruh pa na dosmrtno robijo. Dva druga tihotapca sta bila obsojena na manjše kazni, nekateri pa oproščeni. Italijanske oblasti, ko je postala sodba reške porote pravomočna, so zaprosile naše pravosoduo ministrstvo, da ukrehe vse, da izroče na smrt obsojenega Vinka Barago njim v svrho izvršitve kazni. Ker pa je Vinko,Baraga naš državljan, ki je zagrešil v inozemstvu zločin, je bilo odločeno, da se kazenski proces zaradi umora italijanskega stražnika Manca ponovi pred ljubljanskim okrožnim sodiščem. Vinko Baraga je bil junija letos aretiran in je bila proti njemu pri ljubljanskem okrožnem sodišču uvedena stvarna in stroga kazenska preiskava. Mnoge priče, ki jih je Vinko navajal, so ga močno razbremenjevale. Vinko sam je poudarjal v preiskavi, da sploh ni bil kritičnega dne, 23. marca 1936, čez mejo v dolinici pod Lenčajevim vrhom. Nekatere priče pa so celo izpovedale, da se je France Kruh sam v Starem trgu izjavil, da je on ustrelil italijanskega financarja in da je »Levček« nedolžen. Današnja razprava Drž. tožilec dr. Pompe je Vinka Barago obtožil najprej zločinstva umora po § 167-11 k. z. in po-skušenega umora po istem paragrafu. Za taka kazniva dejanja določa naš zakon tudi smrtno kazen, ker je bil ustreljen uradni organ v službi. Glavna priča v tem procesu je omenjeni France Kruh, ki je bil od reške porote obsojen na dosmrtno robijo. Iz italijanske kaznilnice v Porto Longone pri Livornu so ga pripeljali v Ljubljano pod najstrožjim nadzorstvom in na strogo odgovornost naših oblasti. V današnjem procesu bo Kruh kot glavna obremenilna priča zaslišan osebno. Vabljen pa je tudi finančni stražnik Multimeddu. Razprava ob sklepu lista še traja. Končala bo okoli 14. Otrok v mlatilnici Maribor, 10. novembra. V mariborsko bolnišnico so pripeljali danes od Sv. Ane v Slovenskih goricah 3-letnega sinčka posestnika Franca Odra. Mali Pavelčck je imel strahovito razmesarjeno levo nogo. Od stopalu do kolena mu je bila popolnoma zdrobljena in razcefrana. Fantek se je ponesrečil na domači mlatilnici. Domači otroci so se igrali na skednju. Motali so se okrog mlatilnice, ki so jo večji spravili v pogon. Pavelček pa je splezat na stroj ter gledal, kako se vrti boben, ki drobi klasje. Naenkrat pa je deček omahnil in leva noga mu je zdrsnila v odprtino, skozi katero se vlaga v mlatilnico snopje. V hipu so mu jo zgrabili zobje mlatilnice ter jo čisto zdrobili. Fantek jo silovito zakričal ter se onesvestil. Ostal je nezavesten tudi ves čas prevoza v Maribor. Mali ponesrečenec bo zaradi te nesreče najbrž izgubil nogo. Iz športne krošnje Ljubljanaišparta (Zemun). V nedeljo je že predzadnje kolo ligaškega prvenstva. Ljubljančani skoraj ne vemo, kdaj se je novi del ligaškega prvenstva približal h koncu, saj doma nismo imeli skoraj nobenih tekem. V nedeljo pa bomo imeli v gosteh prvič novega ligaša oziroma peti belgrajski klub Sparto iz Zemuna. Srečata se torej Jduoa, ki sta na zadnjem mestu in ki imata oba po štiri točke. Zemunska Sparta, sicer novinec, beleži v letošnjem prvenstvu že prav lepe uspehe. Neodločen rezultat v Zemunu proti Hajduku, neodločena igra v Skoplju in zlasti zmaga zadnjo nedeljo v Varaždinu nam povedo, da zemunska Šparta ni tako slab klub, čeprav vedri šele prvo leto v ligaškem prvenstvu. Tekma bo torej v vsakem slučaju lepa in zanimiva, čeprav morijo na vsak način zmagati domačini, S to zmago pa lahko tudi povsem zanesljivo računamo, saj bo, kolikor slišimo, nastopila v svoji najboljši formaciji in pojačena z nekaterimi starejšimi rutiniranimi igralci. Krai Barometer- H sbo stanje | Tempe« raturji v O' I! ■ s X C c ■o C. Cj r- V Veter (smer, lakosl) Pada- vine =>£ 05 , Kt •*“»*£ rt E S a a *05 S Ljubljana 769-3 84 74 89 10 Ni _ _ Maribor 769-6 8-8 6-0 80 10 0 2-0 dež Zagreb 771-2 8-0 4-0 90 10 ENE, — — Belgrad 771-2 11-0 1-C 90 10 NE, — — Sarajevo 772 7 15-0 -2-0 90 11 0 — — Vis 7u8-9 13-0 9 0 — 0 NW» — — Split 708-t 160 10-0 93 2 0 — — Kumbor 767 0 19-0 8-0 80 0 NE, — — Rab 769'č 130 9fi 90 6 WN\VS — — Ou&povnifc 7C7-. 19-0 10-0 8j 0 E, — — Vremenska napoved: Zmanjšanje oblačnosti, stanovitno vreme. — Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Ves dan in tudi ponoči je bilo oblačno (srednji in nizki oblaki). Zjutraj je bilo tudi nekoliko megleno, rahlo je deževalo od 6.10 do 6.50. Popoldne je pihal rahel jugozapadni veter. Koledar Danes, petek, 11. novembra: Martin. Sobota, 12. novembra: Martin, pop. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jukoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20 in mr. Ustar, Šelenburgova ul. 7. Martinov večer bo priredila frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani v nedeljo 13. t. m. ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani. Na sporedu je godba, šaljivi nastopi dr. Morella in Nušičeva veseloigra »Sumljiva oseba«, ki jo režira Milan Skrbinšek. Vse vstopnice so na hrbtu opremljene e tekočimi številkami in bo imetnik izžrebane vstopnice dobil živo martinovo gos. Ker je za ta pester večer že veliko zanimanje, priporočamo, da si preskrbite vstopnice od 10 din navzdol v predprodaji v pisarni »Pax et bonum«. V nedeljo 13. t. in. bo redni občni zbor Moto-kluba Hermes v rostavraciji pri Šestici ob 9.80 s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo načelnika in funkcionarjev, 2. sprememba pravil, 8. volitve, 4. slučajnosti. Ker imamo za prihodnje leto v programu izgraditev stadiona na sedanjem Hermesovem igrišču, je dolžnost vsakega Herinežana, da se občnega zbora sigurno udeleži. Moto Hermes. Kdor bo posetil ponedeljkov koncert našega Ljubljanskega komornega kvarteta, bo prav gotovo zadovoljen odšel s koncerta. Skrbno in premišljeno sestavljeni spored nam nudi novejšo muziko (Zikov kvartet), strogo klasično glasbo (Beethovnov e-mol kvartet) in živahnejšo melodiozno glasbo (Verdijev e-mol kvartet). Izvajalci so v komorni igri odlični ter izvrstno vigrani. Koncertanti napredujejo od koncerta do koncerta in jih danes brez skrbi prištevamo med najboljše godalne kvartete, kar jih je v poslednjih letih nastopilo na našem koncertnem odru. Njihov koncert bo v ponedeljek, dne 14. t. m., ob 20 v veliki Filharmonični dvorani in se dobe sedeži v knjigarni Glasbene Matice. Naša dolžnost je, da posetimo koncert mladih umetnikov, članov Ljubljanskega kvarteta. Prosvetno društvo v Cerknici V nedeljo zvečer je bil v dvorani tukajšnjega Prosvetnega društva letni občni zbor, katerega se je udeležila približno polovica vseh članov. Občni zbor je vodil dosedanji predsednik gospod Ivan Lovko, obračun pa so podali vsi ostali odborniki. Po poročilih predsednika, tajnika in blagajnika ter po poročilih, ki so jih podali gospodar in revizorji, je bila dosedanjemu odboru dana razrešnica, nakar se je vršilo glasovanje za nov odbor cerkniškega Prosvetnega društva. Za predsednika je bil izvoljen šolski upravitelj g. Skubic. Dr. Drago Pintar je članstvo opomnil na žalibog že zaspano akcijo, naj bi si cerkniško Prosvetno društvo zgradilo samostojen prosvetni dom, kajti po tolikih letih in tolikem delu bi vendar lahko že bili pod svojo streho. Šolski upravitelj g. Skubic je članstvo prosil, naj vendar nehajo trenja in prepiri za osebnosti, kajti to društvu ne prinaša nikake koristi. Prav bi bilo tudi, da bi Fantovski odsek in Dekliški krožek delala s Prosvetnim društvom skupaj. Novoizvoljeni predsednik je Članstvo pozval tudi k skupnemu, močnemu delu, da bo tako Prosvetno društvo zares vršilo svojo nalogo, ki mu je dana med narodom. Nameščenci socialnih zavodov so zborovali V ponedeljek zvečer je bil v mali dvorani Delavske zbornice redni občni zbor Združenih zasebnih in trgovskih nameščencev (podružnice »socialni zavodi«), v kateri so organizirani naši nameščenci iz OUZD, Trgovske bolniške blagajne in Pokojninskega zavoda. Občni zbor je vodil predsednik podružnice g. Emil Kokol, ki je ob začetku pozdravil vse navzoč-ne, nakar so sledila poročila odbornikov. Predsednik je v kratkih besedah podal pregled vsega dela odbora, vseh borb in uspehov v preteklem poslovnem letu. Iz tajniškega poročila, ki ga je podal g. Stanko Škerjanec, je razvidno, da je bilo notranje življenje precej živahno. Podružnica je v preteklem letu narasla za lepo število novih članov. Kot tajnik ie imel mnogo posla z raznimi resolucijami, ki jih je odbor pošiljal na merodajna mesta, tako v pogledu programatike Osrednjega urada v Zagrebu, kakor tudi glede zboljšanja splošnega položaja svojih članov. Blagajniško poročilo je podal g. Smolinsky. Iz njegovega poročila je razvidno, da je bil denarni promet v preteklem letu precej živahen. Vsi člani so naročeni na nameščensko strokovno glasilo »Bodočnost«. V imenu nadzorstva je poročala gdč. Marija Bokalova, ki je predlagala staremu odboru razrešnico s pohvalo, kar je bilo soglasno sprejeto. Pri volitvah novega odbora so bili izvoljeni za predsednika g. France Preželj, za podpredsednika g. Slavko Zupan, za tajnika g. Stanko Škerjanec, za blagajnika g. Edo Rus, za odbornika pa gdč. Marija Bokal in g. Ivan Koračin. Člani razsodišča so gg. I. Strojin in Slavko Cešnovar. Preglednika pa gg. Janez Krek in Emil Reja. Novi predsednik je podal smernice za bodoče delo in načrte, ki Jih mora novi odbor realizirati. Občni zbor je zaključil s pozivom na resno in uspešno delo v korist članstva in organizacije. »Slovenski domt izhaja rsak delavnik ob 12. Meseina naročnina 12 din, ca inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva oliea 6/IU. Telefon 4001 do Za Jugoslovansko tiskarno t Ljubljani: K. OeS, Izdajatelj: inž. Jože Sodja. Urednik: Jože Košiček. 4005. Uprava; Kopitarjeva nliea 8. Angleška križarka »Birmingham« v šanghajskcni pristanišču oražja na Kitajskem delajo pod njegovim nadzorstvom. Sedaj je bogatejši kot kdajkoli poprej, Živi mrtvec Pred 37. leti je kapitan neke angleške ladje, ki je zapuščala šanghajsko pristanišče, zapisal na rob knjige: Wiliiam H. Donald. Umrl v Šanghaju, 25. septembra 1901. William H. Donald je bil kuhar na ladji. Zaman so ga čakali, prodno so dvignili sidro. Zadnjikrat 60 ga videli ena noč prej, pri vhodu mesta. Kapitan je mislil, da je postal žrtev kakega pretepa, kar se je večkrat zgodilo. WiUiam pa ni bil mrtev. Omamilo ga je mesto Šanghaj, ki sc je razvijalo v velemesto, v vez med vzhodom in zaho.dom. Bavil se je z različnimi posli, končno je postal časnikar in ustanavil prvi list v kitajskem jeziku. Začel je tekmovati s časopisom Pcking-News, dokler mu niso ponudili pri tem listu mesta, kjer je portal čez leto dni glavni urednik. Nekega dne ga je poklical k sebi lastnik lista in mu zaupal, da je od Japoncev dobil milijonsko ponudba, ako list ne bo odslej naprej več podpiral politike Sun Yat Sena, tedanjega predsednika kitajske republike. Ponudil mu je, naj bi to vsoto delila. Donald se je s tem strinjal in rekel: »Jutri pazljivo prečitajte časopis in na prvi strani boste našli moj prvi članek za japonsko propagando.« In lastnika je naslednjega dne o.blivala kurja plot, ko je bral sledeče: Japonska je lastniku tega lista ponudila milijon jenov, da bi odslej naprej napadal kitajsko vlado in podpiral Japonce. Jaz naj bi dobil polovico te vsote. Toda jaz je nisem hotel sprejeti. Uverjen pa sem, da odslej naprej ne bo noben Kitajec več kupoval tega lista, ki dopušča, da kaplja japonski strup v vaše narodne duše.' Naenkrat si je Dona.ld pridobil zaupanje Sun Yat Sena. To pa je po,menilo več, kakor pol milijona jenov. Ko se je Čang6uljang uprl Čangkajšeku in ga zaprl v trdnjavo Sijanfu, je bil Donald tisti, ki se je pogajal za njegovo svobodo in pregovoril upornika, da se je podvrgel diktatorju Kitajske. Čangkajšek ga je imenoval za prvega svetovalca s stalno mesečno plačo okoli milijon in pol din. Ni dolgo tega, ko je bil v Londonu, kjer jc uradna že mrtev 37 let. Ex-kuhar jc imel dolg razgovor z ministrskim predsednikom, kateremu jc predal važna sporočila. Potem se je hitro vkrcal na Kitajsko, kjer ga je predsednik republike že težko pričakoval. Film o našem podlistku: „Sadovi Kakor smo pred časom obljubili, opozarjamo naše bralce s tem na film »Sadovi zemlje«, ki Ra začne danes predvajati kino Matica. Film prikazuje — kakor naši bralci iz do zdaj priobčenega besedila vedo — boj med kmeti v kalifornijski rajski dolini ob reki Sacramenlu in med rudniškimi družbami, ki so sredi preteklega stoletja začele kopati v tej dolini zlato in s tem privabijo množice pustolovcev z vseh strani Amerike in sveta. Lov za zlatom jo bil kriv, da so se kmetje morali umikati z zemlje, katero so dolga desetletja v trudu in znoju obdelovali. Osnovna misel filma je boj med zemljo in med zlatom, boj za ohranitev zemeljskih sadov in blagoslova proti gonu za trenutno, varljivo srečo, ki jo prinaša zlato. Osrednji postavi v filmu sta mladi inženir zlatokopne družbe in hči najuglednejšega posestnika v rodbini, ki se kljub družabnim nasprotjem, katera ju po sili razmer ločijo, srečka, vzljubita in med napetimi zunanjimi boji v ljubezni tudi združita. Režiral je to pestro in lepo, vsebine pol-nodelo režiser Mihael Kertesz, ki je ostvaril tudi »Poročnika indijske brigade«. Glavno žensko vlogo igra simpatična Olivia de Ilavilland, moško pa Skušnja. Profesor: »Povejte nam, gospod kandidat, kaj je sleparija?« študent z dobro razvitim smislom za praktično življenje: »Sleparija je... slef)ariju bi bila, če bi me pustili asti pri izpitu, gospod profesor.« Predsednik omisije: »Zakaj par Utemeljite to.« Študent: »Ker zakrivi po kazenskem zakoniku sleparijo tisti, ki zlorabi nevednost drugega, da mu napravi škodo. zemlje" George Brent, ki ga občinstvo pozna iz lanskega filma »Tornado«. Zunanje okolje in slikovita pokrajina. Kalifornijske gore in cvetne poljane prihajajo v filmu do izraza zlasti zaradi lega, ker je izdelan v naravnih barvali in to po najpopolnej-‘šem barvnem sisteniu tehnicolor. Ljubljansko gledališče Petek. tl. novembra! 11 Šolska ura: Tolšče, naša hrana, naš lek in surovine važnih življenjskih potrebščin (g, Josip Žabkar) — 12 Pesmice iz naših krajev (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert Radij, orkestra — 14 Napovedi — 18 Zenska ura: Zuna v kiparstvu (ga. Mara Kralj) — 18.20 Olazunov: Stenka Ilazin (plošče) — 18.40 Francoščina (ST. dr. Stanko Lehen) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nae. ura: Delo žen za osvobojenje (Anka Raketič) — 19.50 Izseljanska poročila (g. Jože Premrov) — 20 Koncert Radij, orkestra — 21.10 Ljubljanski godalni kvartet — 22 Napovedi, poročila — 22.30 Angloške plošče, Orugl programi Petek, 11. novembra: Belgrad: 20 Zagreb, 31.311 Molierova igra "Meščan plemič«, 22.15 Sodobna glasba — Zagreb: 20 Zbor, 20.30 Komorni koncert, 21 Adamo-vičeve pesmi, 21.3(1 Odlomek iz Simačkove opere 4Po-vej, kdo si«, 22.20 Plcsja glasba — Sofija. 10 Verdijeva opora »Traviata* — Varšava: 20 Filharmonični koncert, 22.45 Vojaška godba — Budimpešta: 20 Varšava, 21.30 Vojaška godba, 22.40 Ploščo — 1 'rst-Milan: 21, Pisan koncert — flim-Bari: 21 Operota — Dunaj: 20.10 Oporni koncert, 22.80 Orkestralni koncert — Berlin: 18 Plesna glasba, 20.10 Letalska godba, ,21.10 lilasba iz oper «Čarobna piščali in ./ /Eden izmed posadke,« je dejal mehanično.' »Prav gotovo so "a danes popoldne pustili tukajle. Mogoče takrat še ni bil mrtev. Za vraga, kaj mislite, da sem jaz t^ga kriv?« Menihov pogled ga je jezil. Toda brat Francois ni dal nobehega odgovora. »Nobenega smisla nima, da ,bi o tem na dolgo govorili,« je nadaljeval Antonio, ko sta stopila na krov. Govoril jo z Ali Bon-gom in mu dal potrebna navodila. Na obrežju je postalo kar glasno.. »Sedajle so že vsi gotovo pijani,« je pripomnil Ferdinando ter se zraven Antonia naslonil na ograjo. Kmalu so videli, kako so se nato odprla vrata gospodarjeve hiše in je bruhala iz nje lajajoča druhal. Nataknili so plamenice, a z grička se je navzdol valila neurejena čreda. Kolikor so videli, so vlekli za seboj voz. Luči so se svetlikale ob kovini. Na polovici višine grička pa so jim nenadoma izginili izpred oči. Streha neke lope je zaprla razgled. Ko pa so splezali nekoliko višje po vrvi, so jih mogli iz ladje še vedno videti. Kaj so prav za prav vlekli na čelu, se je iz te daljave in pri migotajoči svetlobi dalo težko določiti. Naenkrat je rdeči blisk plamena prerezal noč. Polna krogla je prižvižgala skozi škripčevje, kakor sik čarovnice. Nato so slišali Ipok strela in njegov odmev, a na hribu se je ob svitu plamenice vlekel žvepleno rdeče osvetljeni oblak. Temu je sledilo divje tuljenje od veselja. »Ko sem zaslišal strel samokresa, sem poklical svojo sestro iz njene sobe ter sva stekla proti majhnemu rečnemu rokavu za palmami. Odkar je gospod Gallego mrtev, smo imeli tukaj velike ne-prilike, ter sem jaz vso čolne in čolničke privezal tam v majhnem postranskem pristanišču in jih dal zastražiti. Sedaj, sedaj pa je prišlo še mnogo hujše« — s svojimi vitkimi prsti je podrsal po laseh — »mnogo hujše!« »Kje je sedaj vaša sestra?« »Oh, dobro je skrita. Ta se ne pusti ujeti, kakor kak petelin v hlevu. Le če otvorite ogenj, imam malo strahu. Če le pade na slamnate strehe!« Položil je svoj kozarec na mizo in zbiral svoje misli. »In sedaj, gospod, kdo ste vi, in kaj vas je semkaj privedlo?« Z veliko previdnostjo, kajti videl je, kako vse cene vreden zaveznik bi mogel biti ta mož, je razložil Antonio svoj položaj in okoliščine potovanja. Ferdinando je strme poslušal. Na licu brata Francoisa, tako se je Antoniu zdelo, je kdajpakdaj videl, kako se je lahen smehljaj zadovoljstva priigral na lice. . »In tako boste torej vi prevzeli to upraviteljstvo tukaj, gospod?« jo končno vprašal Ferdinando. »Ko je gospod Gallego mrtev, mi kaj drugega komajda preostane.« Upravitelj se je prisiljeno nasmejal. »Seveda, to drži,« je rekel. Nato je pogledal navzgor. Videli so. da je prebledel, toda njegovo vprašanje je zvenelo odločno: »In kaj bom počel jaz?« »Vi ostanete v svojem dosedanjem položaju. To sem sklenil že pred kratkim časom! Vi ste vendar — časti vreden človek!« ■ »Tega mi še nihče ni dejal,« je dejal mož mešane krvi in ostro pogledal Antonia. »Tega vam ne bom pozabil.« Noč je pretekla v priličnem miru. Ali Bongo je zamenjal Juana. Tudi Ferdinado je prišel gori in dolge ure pripovedoval. Ja, on je doma iz okolice, iz Bangalanga. Njegove oče je bil kapitan na ladji starega Gallega —« ...plemič, gospod, Kastilec!« O svoji materi ni govoril, prav tako malo o svoji sestri. Mesec se je šele kasno dvignil, rdeč in vžgan ter se temnil za meglo, ki se je zbirala zn drevesi. V Bangalangu je neutrudno bobnanje in ropotanje spet menjalo svojim ritem. To bobnanje je bržkone koga preganjalo! O sovražnikih na kopnem ni bilo nič čuti. Le luči v gospodovi hiši ter sem pa tja vpitje pijancev.. Barake na obrežju so bile zaveti v temo in v temačen molk. Antonio je odšel v spodnje prostore in prinesel svoj mornariški plašč ter tenko odejo za Ferdinanda. Vlažen hlad se je dvignil iz reke in vzbudil celo v tej deželi vtis hladu. Čutili so to že na jezikih. brž ko je začel Fernando govoriti o malariji. »Na tem boste vi bržkone umrli, gospod! Na tem umro vsi, ki pridejo semkaj, prej ali pozneje. Kaj vohate gozd? Letos je vreme za ta letni čas čisto zmešano. Deževje je izostalo, običajno lije neprenehoma cele tedne.« Arabski ujetniki v Jeruzalemu Hervey Allen: 117 Antonio Adverso, cesarjev pustolovec Kljub svoji bledorumeni barvi lica, svojih kratkih potez, kljub svojim mehkim ročicam in nožicam, je vzbudil vseskozi vtis odločnosti in razumnosti. Njegov obraz je učinkoval tako z močjo, kakor tudi 4 (ineso, pa je bilo tudi oči vidno, da je veliko pozornost posvečal na svojo zunanjost. Seveda je prispel v precej umazanem stanju. Prva njegova skrb je bila tedaj, čim je prišel v kajuto, da se je umil in spravil v red svoje črne kodraste lase. Antonio mu je posodil čisto belo obleko in je s tem takoj pridobil njegovo srce. Sonce je že zašlo. Tema je legla nad vodno gladino in nad gozdove, kakor da bi padel zastor. Tisoč tajinstvenih glasov nočnih ptičev in opic se je pojavilo, k temu še naraščajoče in pojemajoče tuljenje od rečnega obrežja, ki je udarjalo k njim skozi okence kajute. Navzgor po reki pa je mogel Antonio videti večerni ogenj iz vasi. Ferdinando je otl vsega srca molil z bratom Francoisom kratko molitev pred jedjo. Da je mogel tukaj z njimi vred sedeti za mizo, je bil pravi telesni čudež. Ko je spet pripovedoval dogodke popoldneva. so niu. morali drugi v tem pogledu pritrjevati. »Kapitan je svoje ljudi končno pustil spodaj pri skladiščnih lopah in se povzpel v Gajlegovo domovališče na gričku. Ob vesti o Gallegovi predčasni smrti so postale njegove prevare, bolečine, in njegova jeza nepopisne. Bilo je zares nekaj posebnega pogledati, gospod. Morate si misliti, kako mi je bilo samemu pri srcu: z enookim psom in njegovo svinjsko tolpo, ki je čakala spodaj na nas. Vsak trenutek bi mogli izvedeti, da je bil Gallego mrtev, a midva oliadva sva točno vedela, kaj bi se potem zgodilo. Jaz sem predlagal, da oborožimo sužnje in pošljemo nekaj služabnikov naprej, ki bi skrili najvažnejše dragotine, na primer blagajno gospoda Gallega, v kateri je imel svoje srebne dolarje. Nenadoma zaslišimo, da pri; bajajo. Dona Ramona ne bom nikdar razumel — kakšne vrste mož je bil to. Ko smo jih slišali vpiti ter je začel lajati pes, ga je prevzel tak strah, da je postal dobesedno zelen. Potem je prišel spet k sebi in potegnil svoje bodalo. »Moja čast ostane meni!« je zavpil, .laz sem se mu še zlobno nasmejal, kar naj mi Bog odpusti. Kajti nato je stopil pred hišo, začel z nekim nagovorom, z velikopoteznim nagovorom! Umrl je, kakor junak.« Faktor se je prekrižal. Revna Dunafčanka - kitajski Zaharov Tri e, ki so si na račun kitajsko-;aponske vojne pridobili ogromno premoženje Kralj orožja, Basil Zaharov je mrtev, toda velika pustolovščina še ni končana. Za kulisami vojskujoče se Kitajske 6e gode skrivnostne stvari. Dva moška in ena ženska so si pridobili na račun vojske na Daljnem vzhodu ogromno bogastvo in moč. Kdo so te tri skrivnostne osebe? Terezija Irixmayer, ločena žena nekega dunajskega lekarnarja ki je imela zveze z najvišjimi kitajskimi vojaškimi oblastmi, in ki jo imenujejo kitajski Basil Zaharov. Drugi je Hugo Lustig, ki ga je Hitler pregnal iz Nemčije in nadzoruje vsek kitajsko vojno industrijo, tretji pa William H. Donald, nekdanji škotski kuhar, zdaj edini zaupnik in prvi svetovalec generala Čangkajška. Vsi trije so prišli v Šanghaj kot ubogi in nepoznani pustolovci. Bilo je v časih, ko je bila. Avstrija premagana in jc imel šiling majhno vredno.st. Tereziji je bilo 16 let. Njen oče je bil zidarski pomočnik, mati pa je delala v tovarni avtomobilov, ona sama pa je po hišah prala in pomagala pri gospodinjstvu. Njeni etariši so želeli, da bi bila usoda njune hčerke lepša in so» jo dali v šolo, da se je naučila stenografije in strojepisja. Toda v 1. 1920. je bilo težko dobiti primerno mesto. Bila je pa lepo dekle. Neki delovodja tovarne avtomobilov, kjer je mati delala, se je hotel poro,čiti z njo. Toda čeprav mož ni bil grd, ga je zavrnila, ko je z grozo pomislila, da bo morala vse življenje prati in se baviti z gospodinjskimi posli. Če bi tedaj to ponudba sprejela, bi se dogodki v kitajsko-japon-skem sporu morda drugače sukali. Toda kdo je tedaj vedel. Mati ji je rekla, da je prismojena. Gospa lekarnarjeva Ko je bila stara 17 let, se je Terezija poročila z nekim lekarnarjem, ki je imel svoj(o hišo v eni najživahnejših dunajskih ulic. Ker je bila to go,tovo dobra »partija«, bi jo bile njene znanke najraje utopile v žlici vode. Imela je dve služkinji, cel kup oblek in avto. Toda, kakor ji nekdaj ni bilo do tega, da bi ostala večna perica, tako se je tudi sedaj zgrozila ob misli, da bo morala biti vse življenje »gospa lekarnarjeva«. To malo meščansko življenje in razkošje jo je dolgočasilo. Z dvajsetim .letom se je dala ločiti od moža. Tedaj so rekli, da je slabo naredila. Srečavali so jo razkošno oblečeno v odličnih družbah in lokalih. Hodila je v družbi nekega mladega človeka. Bila je lepa kot še nikdar. Njen nastop je bil dovršen, mnogo je brala in rfk pamet je lahko citirala Ril- keja ali Freuda. V diplomatskih krogih so šepetali, da se je kitajski poslanik zatelebal v ženo lekarnarja, oziroma v hčer tovarniške delavke. II Gospa bankir" Šanghaj 1928. V najbolj prometni ulici so odprli trgovino z modernim pohištvom, katere ravnateljica je Evropejka izredne lepote. Od ust do ust jc šel šeipet, da ima ta lepotica zveze z važno osebo vlade, nekdanjim dunajskim poslanikom. To je bil povod, da je visoka družba kupovala pri njej in tako je njena trgovina lepo uspevala. Dve leti pozneje 6cn odprli banko. Končno nič posebnega. Toda kmalu so opazili, da jc banka »Irixmayer et comp.« v zelo važnih zadevah v tesni zvezi s kitajsko vlado. Razni ljudje so se začeli potegovati za to, da bi jih sprejela v 6vajem salonu, kajti to je bila redka prilika, sestati se z res vplivnimi ljudmi. Tako 6i je mlada Evropejka utrla pot in tekmovala z ljudmi, ki so v tem poslu dobro izvežbani, čeprav jc bila nizkega rodu ;n velja Šanghaj za mesto, kamoir se hodijo učit mi!adi ljudje poslov, političnih in trgovskih. Kita ski Basil Zaharov L. 1936. je izbruhnila kitajsko-japonska vojna. Vsem lepo oblečenim mešetarjem, propalim finančnikom in bankam so se začele cediti sline. Vedeli so, da se bo Kitajska branila na vse kriplje. Kdo bo glavni dobavitelj? Vse evropske države so že računale, koliko bo,do zaslužile. Toda kakor 6trela z jasnega jc udarila vest v te načrte: neka mlada, lepa Evropejka si je znala pridobiti zaupanje kitajske vlade in brez nje ni mogoče ničesar storiti. Ime ji je Terezija Irixmayer. Sedaj, ko si je pridobila ogromno premoženje in jo prištevajo med najbogatejše ženske na svetu, namerava opustiti vse in iti s svojima otrokoma na Azorske otoke. Pravijo, da je en otrok rumene kože, drugi pa ima take oči, kakor jih je imel tisti mladi mož, s katerim je hodila potem, ko se je ločila. Pravijo pa tudi, da bi eden vplivnih vladnih članov podal ostavko in spremljal mlado ženo ter otroke. Dobavitelj vsega orožia Kapitan Hugo Lustig jc bil med svetovno vojno »skrivnosten človek«. Oskrboval je avstrijsko armado z vsem in bil končno zaradi goljufij zaprt. Ker pa so ga zelo potrebovali, so ga čez deset mesccev izpustili. Po vojni se je nastanil v Berlinu in prekupčeval z zemljišči in hišami. Ko pa je prišel socialistični režim, je z njim pometel. Odšel je na Kitajsko, kjer je imel prijatelja generala von Seckta, ki je prenavljal kitajsko vojsko. Ko se je izkrcal, je ime,! še toliko denarja, da je plačal šoferja, ki ga je odpeljal v hotel. Takoj se je podal k von Secktu. Tam pa je zvedel, da jc generala zadela kap in da je umrl. Tako je edino njegovo upanje splavalo po vodi. Rešilna misel General von Seckt mu je zapustil priporočilno pismo za kitajskega finančnega ministra, pismo, v katerem je bila njegova usoda in bodočnost. Štiri leta pozneje je postal kralj vojne industrije v Orientu. Uvidel je namreč, da Kitajska nima strojev za izdelovanje orožja. Dobil je nekje 40.000 dolarjev, nakupil stroje in zaposlil kitajske delavce. Dane6 je Lustig star 63 let. Vse tovarne