DRUŽBENI PLAN ZA LETO 1958 KončaJo se je prvo, začelo pa drugo leto perspektivnega plana v našem gospodarstvu. Zaio moramo tako lansko izpol-nitev kakor letošnji plan gledati predvsem v luči pprspektivnega plana, ker pomenita obdelavo in uporabo tega plana v določc-nem lctu, trud, ki smo ga v tcni letn storili, da bi dosegli smotre, ki smo jiln postavili za to pplleino razdobje. To toliko bolj, ker je začetrio razdobje — start — zelo pomembno za nadaljnji tok gospodarstva v prihodnjili letih. Primerjava v 1. 195" dospženega porasta proizvodnje s no-Tprečnim letnim porastoui. ki z njim računa perspektivni plan za celo razdobje od 1. 1957 do 1961, je naslednja: Planirano 1937 povrečje */o 19i7—1961 Industrija.......... 16 il Kmetijstvo ......... 35 7,4 Gradbeništvo........ 20 11 Proniet........... 15 8,3 Iz v«"ga 7. lahkoio spoznamo, da je dosegla proizvodnja v prvem lciu večji zaiuah, kakor bi bilo potrebno za uresničenje vzpoua, ki z njiin računaiiio v tein petlctnem razdobju. Pri tem moramo pripisati uekaj pripomb. Prcdvsem je bil porast kmetijske proizvodnje izjemno velik, in to ne samo za-radi nkrepov. ki sirio jili storili, tcmvcč tudi zaradi dveh ze!o pomcnibnih okoliščin: zato, ker jc bila letina v 1. 1930 zanidi suse zelo slaba in je v primerjavi z njo celo uormalna letina ze!o visoka, ter zato, kcr so bile lani vreincnske razmere poseboo ugodne. Potenuukcni iw mori-mo ručunalU da borno že v prihod-njih letih ne glede na nkrepe in naprcdek proizvodnjc stalno obrir/ali tako velikc pridclke. 2e za letošnje leto računamo z nekoliko maiijSo proizvoclnjo. Tudi na drugih poclrorjih ne mo-remo Se naprcj pričakovaii tako visoke. odstotke poveeania. kajti čimvečji je obseg in čimbolj so izkoriščene zmogljivosti, tom teže je doseči nadaljnje povečanje. Lahko pa računamo. da je dosežeui zamah zadosten za uresničenje povpročno plariiranega porasta v prihodnjih letih. ob primerniii naporih pa turli za, njegovo preKoračcnje s pogojem, da ta leta ne bodo izjemno huda' za kmetijstvo in da ne bo dnigih podobnih neugodnih vplivov od zunaj. Velja pripomniti ,da se je število v gospodarstvu zaposlenih povcčalo za približno 160.000. za 40.000 več, kakor rač\ma letno povprečje pcrspcktivnega plann. To je nmogočilo ne sanio za-poslitev tisiih. za katere je po letih in kvalifikncijnli sedaj nn-stopil cas za zaposlitcv. (rmveč ttidi velikega števila tistih. ki so prej iz kakršnegakflli vzroka nstali brrz rpdne zapo^litvc. Vzporedno s iem pa je vcndarle porasla tudi delovna storilnnst. V industriji znaša ta porast 9,5 odstotka nasproti 6 tlo 7 odstot-kom. kolikor je v letnem povprečju določeno v perspektivnem planu. . , V industriji je posebno narasla proizvodnja za osebno po- ' trošnjo in za izvoz. Tak pofast proizvodnje in delovne storilnosti je omogočil, da se ie narodni dohodek povečal za pnbližno 22 od?totkov (perspektivni plan računa s povprečnini letnim povečaD.iem 9 odstotkov) in da so bila tako ustvarjcna znatno večja sredstva za po za o«cbno potrošnjo, vefinoma realna, ko je šlo za inve-sticije, a čezmerna. ko jc šlo za prorač-unske izdatke. ki so se povečali za 18 odslotkov in tako dalef presegli predvidevanja ne samo družbenega plana za 1. 1957, temveč tudi perspektiv-nega piana. Tak porast notranjc potrošnje je imel določene pcsledice, kakor povtvanjp plačilnega primanjkijaja Ju cen na debelo. Do-seženi ^ačetni reznltati v proizvodnji pa omogočajo, da ob nor-malnih razvojnih pogojih v prihodnjih letih nezaželene pojave odpravimo in uresničimo smotre perspektivnega plana. PROIZVODNJA IN POTROSNJA V LETOŠNJEM LETU Letošnji družbeni pla'n izhaja prav iz perspektivnega plana in iz rezultatov, ki smo jih z uresnirevanjem tega plana dosegli v minulpm letn. s smotrom. da nadaljujemo in okrepimo vse pozitivne težnje, nezaželene pa odpravimo, predvsem pa poveča-nje plačilnega primanjkljaja. Plan računa z naslednjim porastom vrednosti proizvodnje v 1. 1958:. v industriji....... 11 %> v gozdarstvu....... 2 %> v gradbeništvu ...... 8°/o v prometu........ 9 °/o v trgovtni in prometu ... 9 •/« v obrti......... 8% Lc v kmetijštvu računamo z znižanjem za približno 4 od-stotke. ker je bila kmetijska proizvodnja, kamor smo že pri-pomnili. lani izjemno visoka. Na drugih področjih je porast ])rav tako manjši kakor lansko leto, ki jc bilo izjemno ugodno, večinoma pa se giblje okrog letnega povprečja, ki z njim računa perspektivni plan, tako da s(a leti 1937 in 1958, če ju vzamemo skupaj, nekaj nad teni povprečjem. Računamo, da bosta tako uvoz kakor izvoz še naprej nara-ščala. toda (v nasprotju z lanskim letom) izvoz bolj kakor uvoz, tako da se bo trgovinski primanjkljaj zmanjšal (v milijardah): ______J957_________}***_ Uvoz . i ¦ ........ «6 547 Izvoz...........451 508 Razlika (primanjkljaj) .... 45 39 Da bi dosegli to zmanjšanje primanjkljaja, moramo računati / bolj odmerjenim porastoin potrošnje upoštevaje pri tem po-trebo. da se zviša dovolj osebna potrošnja, drupre oblike potroš-nje pa, da se bodo gibale v niejah, ki jih postavljajo skupao pro-izvedena oziroma razpoložljiva sredstva, zmanjšanje plačilnega prirnanjkljaja in porast osebne polrošnje. Planirana je naslednja raztlclitev: 1!>57_______1958 Indeks_______ Gospodarske invesficfje . . . 553 567 102 Osebna potrošnja..... 981 1.060 108 Družbeni standard .... 170 173 101,6 Državni organi in narodna obramba ....... 207, 202 97,6 Kakor vidimo. računamo s pomembnim porastom samo pri osebni potrošnji, v proračunski potrošnji pa z znižanjem. INDUSTRIJA S planiranim povečanjem za 11 odstotkov bi bila industrij-ska proizvodnja letos za 29 odstotkov večja kakor v 1. 1956, metl-tetn Ifo bi morala biti po p&rspektivnem plauu ob enakomernem letnem povečevanju večja za 23 odsfotkov. Primerjavo za ne-katere važnejše skupine proizvodov objavljamo v posebni tabeli. Letos se mora zlasti povečaii proizvodnja surovin in ener-eije, da bi surovine in proizvodiie materiale. ki jili uvažainp, bolj zamcnjali z doinačimi, kar bo ugodno vplivalo na plačilno bilanco. Najpoiiiembnejša zamenjava uvoznih surovin bo pri premogu za koksiranje (približno 230 tisoč ton) in umetnih viuk-nih (približno 17 lisoč ton). V industriji bomo investirali predvsem v zmpgljivosli za proizvodnjo cnergijc in v tiste, ki bodo pripomogle k jzboljšanju plačilne bilance kakor v gradnjo aluniinij^kega koinbinata v Titogradu. rndnika bakra v Majdanpcku, rudnika svinca in cinka v Srebrenici. nadalje v zmogl jivosti za umetna gnojila in za predelavo kmetijskih pridelkov. Prav tako račnnanio z inve-sticijami v modornizacijo in razširitev proizvodnje gradbenih materialov. Izvoz industrijskih materialov mora narašfati liitrcje kakor sama proizvodnja, uvoz reprodukcijskega materiala pa se manj povečevati kakor lani, ker računamo z večjo uporabo domačih surovin, razen tega pa smo prenesli določene zaloge tudi iz lan-skega leta. KMETIJSTVO Kakor smo oraeniii, je bila kmetijska proizvodnja lani iz-jenino visoka in ne morpmo pričakovati, da se bo v prihodnjili letih obdržala stalno na enaki ravni, ker redko pridc do lako ugodnega stcka vremenskih razmer. Kljub tcnm pa računamo, kolikor letos ie razmere ne bodo posebuo ncugodne. da bo proizvodnja le za 4 odstotke manjša kakor lani ali za 23 odstotkov večja kakor povprečje od 1. 1951 do 1955. Tak račun temelji na prieakovanju, da so ukrepi in investicijc iz prejšnjih let žc začeli dajati rczultate in da bomo to še bolj občutili letos. Razcn tega bomo ukrepe šc naprcj povetali. Tako bodo zna-šale skupne družbenc investicije v kmetijstvo po prcdvidevanjih približno 33 milijard din nasproli 20 inilijardam, kolikor sino investirali lani. Iz domače proizvodnje bo kmetijstvo dobilo pri-bližno 400 koMibtijnov. a iz domačc proizvodnjc in iz uvoza pri-bližuo 7.000 traktorjev s priključniini stroji, tako da bo raz-polagalo skupno s približno .25 lisoč traktorji. kar je že več kakor polov-ica števila, s katcrim računamo v 1. 1961. Potrošnja umetnih gnojil sc bo povečala otl 960 tisoč na milijon 40b tisoč ton, kar bo spet znašalo 50 odslotkov količine, ki je določena za 1. 1961. Vzporedno s tem bodo vplivali krepitcv zadrug in razširitev kooperacije, širjeuje sodobnili načinov obdelavc in usposablja-nje vclikih gospndarstev za doscgo višjih pridclkov in bolj ren-tabilno poslovanjc. Kljnb tcinii pa. da računamo v skupni knvftijski proizvod-nji z določcnini zmanjšanjein. pričakiijcino v živinoreji porast, ker smo iz lanskega leta preuesli zadustue zaloge živinske krine, v živinoreji pa jo mogoče rczullate doseči hitrcje kakor v dru-gih kmctijskili vejah. DRUGA PROIZVODNA PODROCJA V gradbeništvu računamo s povečanjem obsega del za S.5 odstotka. Da bi ga okrepiJi. mndcrnizirali in usposobili za pre-vzeinanje za to razdobje plauiranih dcl. računamo. da borao letos v gradbeništvo vložili približuo 16 milijard za mehaniza-cijo. Gradbenih matcrialov — razcn inehkega rcvanega lesa — bonio proizvodli tlovolj. Prav tako bomo inclustrfjsko proizvt-dli priblt/.no 40 do 50 tisoč m: stanovanjskili liiš. 7.a inflianizacijo gradbene obrti nioraruo investirali približno milijardo in pol. Vzporedno s tem bomo nadaljevali z uveljavljanjem ukrepov za tipizacijo in standardizacijo ter storili ukre[>e za varčevanje z lesnini gradivom. Glccle na 1o, da so zmogijivosti promcta, posebuo žflezni-. škega, preobremenjene. račnnaino z manjšim porastom prevoza (9 odstotkov nasproti 15 odstotkom lani). Invcsticijc v proinet bodo usnierjcnc preclvsem v povečanje prevoznili moči. zlasli lam, kjer lahko pridemo uajprej do rc-zultatm. Hačiinamo z nakuponi 5.500 tovornih in 50 potniškili vagonov. 4 motoriiili vlakov, 20 avtobusov na tračnicali, 20 spal-nih in restavracijskili vagonov in 24 lokomotiv, za pornorski pro-mct pa z 39 lisoč bruto registrskimi tonami ladij. V rečnem pro-metu račuuamo s približiiu 4 tisoč konjskimi močmi novih ladij, v cestnem prouietu pa s približno 800 vozili. OSEB.NA POTROŠ.NJA V letošnjem letu računamo s povcčanjem oscbne potrošnje za približno 80 milijard din ali za 8 odstotkov. Skupno z lan-skim letom bi tako približno uresničili polovico povrčanja oseb-nc potrošnje. ki jc določeno s perspektivnirn planoin. V skladu z določcnitn porastom štcvila zaposlenih in delov-no storilnosti v gospodarstvu računamo s povišanjem plač za približno 7 odstotkov, kar bo vsckakor oclvisno od velikosti do-Iiodka, ki ga. bodo same gospodarske organizacije realizirale in od njfgovt- rarzdelitve. V državnih organih in javnih službah pričakiijemo povisanje plač za 17 odstotkov, pokojniua pa se bo v povprečju povišala za 13 do 14 odstotkov. Glcdc na prc-spžkc. ki srno jih prcnesli iz ]. 1957. in na pričakovano proizvod-njo v lclošnjein lctn, bodo prav tako porasli dohodki kmetoval-cev. Tak porast dohodkov in povpraševanja prebivalstva bo krit: — z nadaljnjim porasiom proizvodnje industrijskega po-' trošnega blaga za 11 odstotkov, — z živilskimi prese/ki. ki smo jih prerlesli iz lanskcga leta, in s proizvodnjo. ki jo prirnkujeino v letošnjem letu. — s povečanjem uvoza potro.šnega blaga za približno tri milijarde deviznih dinarjcv, — z uvozom nekaterih živil in boljšim vsklajevanjem izvoza kmetijskih proizvodov z notranjo potrošnjo. Z vsem tem bi imeli letos za potrošnjo več: — živil 8 odstotkov, — neživil 18 odstotkov, — skupno 12 odstotkov. Ce ta pričakovanja uresničimo, bodo skladi potrošriega bla-ga tako boij porasli kakor kupna moč prebivalstva in bo porasit osebne potrošnje realcn in nc bo pripeljal do motenj pri cenah. •asprotno bo lahko del shižil kot rczerva. Vsckakor bo to v veliki meri odvisno od saniih proizvajalcev v indirstriji in kme-tijstvu, od njihove proizvodnje in delovne storilnosti, pa tudi od vremenskih razmer. INVESTICIJE Računarao z naslednjim gibanjem invesiicij (v milijardab. din): 1957_________1958 Negospodarske investicije.....105 96 Gospodarske investicije......332 568 Skupaj ............435 464 Negospodarske investicije nai bi bile tako nekaj nižje kakor lani. medtcm ko se bodo gospodarskp povečale za približno 11 odstotkov (skupen porast vseh invesiicij znaša približno 6 in pol odstotkal. To zaio, kcr snro negospodarske investicijc v 1. 1957 zclo obt-utno povečali. Po drugi strani bo v okviru samili negu^podarskih investicij stanovaiijska gradnja še naprej na-raščala. zmunjšaiijc pa se nauaša na gradnjo tipravnih poslopij. V druge objekte drnžbencga standarda (šole, bolnišnice itd.) bomo vložili približno toliko kakor lani. Investicije bodo bremenile narodni dohodck manj kakor 1. 1957. Skupne investicije (razen tistih iz aniortizacije) so zna-šale lani 22.7 odstotka narodnega dohodka, letos pa računauio z 19 odstotki. Kar se tiče samih gospodarskih investicij, jih borao pred-vseui vlagali za lzboljšanje in povcčanje kmetijske proizvodnje, za povečanjf- zmog]ji\osti v proizvodnji energije ter v promelu in za hitrejsi razvoj Makedonijc, Črnc gore tcr Kosmeta. Razporcd investicij po gospodarskih področjih jc taklc (v odstotkih): Planirano 1957 &L-&?_ Industrtja....... 48,3 46,2 44 Kmetijstvo....... 11.9 16,4 17,3 Gospodarstvo ..... 3 2.2 1.8 Gradbeništvo ..... 3,3 3,4 3,4 Promet........ 25 23,2 23,9 Trgovina in gostinstTo . . 6 6,2 6,7 Obrt......... 1,2 1,1 1,1 Vodno gospodarstvo ... 1,3 1,3 1,8 Razporcd je potemtakem še bližji pričakovanjem perspek-iivnega plana kakor lani. končna mdizacija tako določenega razporeda bo odvisna od tefra. kako bodo koniunc in gosph dvcli letih vložili približno 129 milijard nasproti 371 niilijardam. kolikor je določeno za ^sch pct let ali uekaj Teč kakor tretjino. SPLOŠNA POTROŠNJA IN REZERVE Skupui izdatki državnih organov (prodstavniških organcrr in državne u[>rave 7. izrlatki zbornic in zdnižcnj, skladov, bank in izdatki za jedrsko cuergijo) skupaj z narodno obrambo so planirani takole: _______1957___________1958_______ Tekoča potrošnja.....192 198 Investicije ........15 4 Skupaj .........207 202 Tekofa potrošnja sc nrkniiko poveča (prcdvsem zaradi pla-čcvanja dcviz pod onakimi pogoji kakor veljajo za gospodarske organizacije), še bolj pa sc znianjšujejn invcsticije v upravna poslopja tako, da sc bo zirianj.šalii Iudi skupna polro.šnja. /a nri-sničcnje leii planskih zahtev bo vsokakor potrebno, da jili btMlo vsi činitelji in vsc ustanove sprejeli in da se bodo zaujc zavzoli. V 1. 1958 račiinamo tudi z družbenimi rczorvanii in z neraz-porcjcnimi sredsivi v približni višini 100 milijard din. Tako naj bi zagolovili enakoincron jrospodarski razvoj in prcprcčili škod-ljivc poslcdice v primcru. da bi bile vremenskc razmere neugodne in podobno. Približno 70 odstotkov teh sredstev bi bilo po-trošno blago. Dc\ bomo izločili za državne rezerve in za posi:bno gospo-darsko rezervo zveze zaradi zavnrnvania nornialncga gospodar-skega razvoja. Drugi dnl bo oslal brez bolj dolofencga namena in ga borao razporejali kasneje po gibanjih na tržišču. ZUNANJA TRGOVINA V naporih, da bi razširili zunanjo trgovinsko zamenjavo in zmanjšali plačilni primanjkljaj, posvečamo posebno pozornost kmctijstvu ne samo zararli povečanja izvoza, temveč tudi zaradi zmanjšanja uvoza nekaterih živil. V, planu računamo z nasled-njim izvozom in uvozom kmetijskih proizvodov (v milijardah dinarjev): ____ 1956^___________1957 1958___ Izvoz ........ 27 30 37 Uvoz ........ 41 39 25 Razlika .......—14 — 9 12 Predlanskim smo uvozili za 14 milijard več osnovnih živil kakijr je naše kmetijslvo skupno dalo za izvoz, lani smo ta pri-nianjkljaj rcdiuirali nn 9 milijard. letos pa naj bi se to raz-merje — kljnb povcčauju notranje potrošnje — nbrnilo in bi naj bij tako računan izvoz za 12 milijard večji kakor uvoz. Res je treba upoštevati. da se bo sočasno povcčal tudi uvoz strojev in gnojil za knietijstvo tako, da bo dcjanska razlika inanjša, kakor smo tu prikazali. bo pa obstajala, kolikor ne bodo nastopile kakšne nepričakovane tcžavc, o katerih sino govorili. S tem se začcnja našc kmetijstvo postopno dvigati i/, »pasivnostit. v katero je zapadln lakoj po osvoboditvi. Nekaj njenili korenin scga Jc v dobo pred vojno. Plan pa račiina tudi z vcčjim izvozom industrijskega blaga (99 inilijard nasproti 88 milijardam lani in 68 milijarclam pred-lanskim), posebno pa liarvaslili kovin. v kovinski industriji, ladjcdelništvu, eloktrniiidustriji, živilski in tobačni indnstriji. Na porasl izvoza indnstrijskcga 'blajra računamo tudi v ))riliodnjih letili m tako dajcitio pri investicijah prcdnost objcktom, ki bodo najbolj ugndno vplivali na izvoz ali na zamenjavo proizvodovt ki jili uvažanio, z domačimi. Cc jo glcdamo v celoii, bi laliko lctos navcdli naslednje zna-čilnošti zainenjove z inozcmstvo: — večji izvoz industrijskega blaga in večje investicije v ta namcn, — ob norrnalnih vrcmenskili razmerah občutnejše povečanje izvoza kmetijskih pridelkov. — določeno zmanjšanje izvoza tekstilij, obutve, rezanega lesa, mesa in nekaterili dnigih kmetijskili pridelkov zaradi zagotovitve notranjoga tržišča in povečanja osebne potrošnje, — skronmpjši porast uvoza kakor lani. ki bo manjši od po-rasta izvoza. Kar se tife niateriala za proizvodnjo v industriji, mislimo, da bo tndi dolotcni porast 7 odstotkov zadosten, ker so zaloge sedaj večjc. pričakujcnio pa. da sp bo tudi domača potrošnja teh rnaterialov povcrala za 10 odstotkov. — nadaljnje povečanje pozitivnp razlike mpd neblagovni-mi doliodki (od prometa, trgovinskih uslug, turizma in podobno) in ncblagovni izdatki.