Štev. 189.
POLITIČEN LIST
NAROD.
Leto XXXII.
V..
Uredništvo ju v Kopitarjevih ulicah štev. 2.
(vhod čez dvorltče nad tiskarno). Z urednikom je mogoče govoriti le od
10 12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Ster. 74.
V iijubljani, v soboto, 20. avgusta 1904.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje ln praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejemaa: za celo leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2K 20 h. V up r a vniš tvu prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Z» pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej.
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev i. Tspre|ema naročnino, Inserate In rcklamacl].. loicratl ae računajo enostopna pelitvrsta (dolilnt II milimetrov) za enkrat 13 ta, za dvakrat 11 b, al trikrat
9 b, za več kot trikrat e b. V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta M b. — Pri večkratnem objavljenjn primeren popaal.
Upravnlškega telefona iter, iS8.
Pelo miru in boja.
Vojni dogodki, ki pretresajo danes s krvavimi poročili ves svet in ki so od mirnega dela civilizacije in gospodarskega napredka odvrnili vseh misli na topove in bojni grom, nas ne smejo ustaviti, da ne bi imeli predvsem pred očmi onega dela našega delovanja, ki je namenjeno povzdigovanju kulturnega stanja našega naroda.
V boju so se začela razvijati naša ljudska društva. Vsaka posojilnica, ki je vzrastla pri nas iz najponižnejših začetkov, je imela sovražnikov na vseh koncih in krajih, često tudi tam, kjer bi jih bilo najmanj pričakovati. In vendar je bilo vse samo nesebično delo, namenjeno širokim slojem našega ljudstva, da se dvignejo do višje stopinje v gospodarski in splošno-socialni zavednosti.
Naša gospodarska društva so se sklenila v »Gospodarsko zvezo". Koliko nasprotovanja, koliko žrtev je bilo treba prestati, da niso nasprotniki uničili te važne organizacije! Na Neipškem je takih zvez že mnogo, na Francoskem sloni ves razvoj poljedelstva na taki organizaciji, na Italijanskem nastajajo pod praporom krščanske demokracije, in tudi v naši državi so srečnejše dežele, v katerih je vlada podpirala njih nastanek in razvoj in so deželni zbori in odbori z vsestransko pomočjo jim pomagali, da so prestale začetne težave in mogle razviti obrežno delavnost za blagor prebivalstva.
Pri nas je bilo, žal, nasprotno. Pod starim zadružnim zakonom je manjkalo tem društvom pravnega temelja in onega varstva, katero mora imeti koristna ljudska organizacija v državni upravi. To je bil najhujši čas našega bojevanja. A stali smo, borili se in žrtvovali. Z novim zadružnim zakonom smo dobili pravno podlago, sicer nepopolno in nejasno, a vendar nam je podala dokaz, da je večina državnega zastopstva vendar
prepričana o potrebi gospodarske organizacije na zadružnem temelju. In v tem je bila pridobljena velika opora.
Šli smo dalje. »Gospodarska Zveza" se je razdelila. Kot denarna centrala je nastopila „Zadružna zveza". Koliko bojev, da so jo registrirali! Meseci so pretekli, v katerih so skriti in odkriti sovražniki našega ljudstva poizkusili vsa sredstva, da ne bi dobila revizijske pravice. A slednjič je šlo preko raznih trdih glav, ki niso mogle razumeti, čemu rabijo Slovenci denarne centrale! Danes je „Zadružna zveza" vzorno urejena vkljub kratkemu obstanku. Vsakdanja vaja v poslovanju s članicami pa vpliva izobraževalno na vse kraje naše domovine.
Za blagovni promet je bilo treba nove »Gospodarske zveze". Stvar sama na sebi je kar najenostavnejša in v raznih deželah naše države že vpeljana. Pri nas je bilo treba seveda tudi tukaj velikega boja s trdimi glavami, ki niso mogle umeti, čemu bi bila »Gospodarska zveza". Za vsako malenkost boj in zadrževanje skozi mesece in mesece. Enkrat ime ni bilo dobro, potem namen ni bil prav označen, in tako dalje. A vztrajnost je premagala vse.
Danes lahko rečemo, da se bliža koncu delo boja, in le tega želimo, da nastopi zdaj delo miru, uspešno, blagodejno delo gospodarskega napredka.
Sovražne sekire so se skrhale. Udrihale so preveč nerodno.
Liberalne glave so butale ob to organizacijo z vsemi silami. Zdaj liberalce glave bole, a naša skala stoji trdno. Rane, ki jih je vsekal boj ali jih provzro-čila prvotna neizvežbanost, se celijo. Večletna izkušnja je pokazala, kateri poizkusi so bili neplodni ali prenagljeni, in zdaj ima vsa organizacija pred seboj trden načrt mirnega dela, od katerega je upati, da bo osredotočilo in poživilo vse naše gospodarsko življenje.
Mislimo, da je sedaj v interesu naše narodne celokupnosti, kakor tudi v korist posameznim delom našega ljudstva, ako se okoli središča zbere vsa naša gospodarska sila. Svoje narodno blagostanje bomo povzdignili le tedaj, ako naredimo produktiven vsak kos naše zemlje in vsako gospodarsko silo, ki more gibati v ustvarjenje novih vrednosti, zedinimo v mogočno, delavno celoto, hkrati pa skrbimo, da vsaka na naših tleh ust varj ena vrednost ostane v korist našemu ljudstvu in ne zaide v roke tujega kapitala.
To je veliki načrt naše gospodarske organizacije.
Polje je široko in hvaležno. Delujmo na njem vsak po svoji moči v skupni blagor!
Pisma * iz Makedonije.
(Izvirno poročilo.)
B i t olj, 10. avgusta.
V zadnjem pismu sem Vam sporočil, da je vstaški odbor poslal več čet v skopljan-ski okraj, ter izrazil bojazen, da se te čete ne bodo mogle braniti proti turškim vojakom. Ta bojazen je bila opravičena. Ko so Turki izvedeli prihod čet, takoj so se vzdignili proti njim. Čete Slovejka Arsova, Stojana in Atanosa Babe so se združile ter štele do 25 mož. Turki so dohiteli to združeno četo v selu Giljanci med Kratovo in Štipom. Turki so bili do 2000 mož močni. Ko so vstaši videli, da ne uidejo, pričeli so brezupen boj, ki je trajal od 1. do 7. ure zvečer. V boju je padlo 11 vstašev, in četo-vodja Slavejko Arsov je bil težko ranjen. Iz čete Stojana Donskega sta padla dva. V mraku so vstaši prodrli skozi turške vrste ter pobegnili. Turkov pa je bilo mrtvih do 60 in ranjenih do 100. Turki so svoje ranjence prenesli v Kumanovo. Turški vojaki
so iz jeze, da so jim vstaši pobegnili, med potjo ubili dva nedolžna ovčja pastirja na polju. Cetovodja Slavejko Arsov se je nevarno ranjen sam ustrelil, da ni prišel Turkom v roke. Star je bil 28 let, doma iz Stipa, v Sofiji je dovršil pet gimnazijskih razredov in učiteljišče, bil je učitelj v raznih krajih v Makedoniji. V odboru Sarafova je bil ugleden član. Tovariši ga bodo pogrešali.
Drugi boj je bil blizu Kostura med Turki in četo Mitra Vlašeta. Ta boj je trajal le eno uro pred mrakom, nato pa je četa ušla brez izgube; Turki so imeli 12 mrtvih. Med mrtvimi je bil tudi albanski poročnik Hjusni bej, ki je mnogo preganjal kristjane. Turški vojaki pa so ubili tri kmete, več žensk in otrok.
Civilni agenti so obišli ohridski okraj in se prepričali o veliki revščini prebivalstva. Agenti so se izjavili, da se mora ljudstvu pomagati, sicer se v obupnosti vse vzdigne. V ta namen bi trebala naj manj milijon frankov. Toda Turki nočejo in ne morejo dati, pač pa tirjajo davek tudi po vaseh, ki so pogorele. Ljudstvo se pritožuje pri Hilmi-paši in pri civilnih agentih, a brez uspeha.
Turki se boje novega ustanka, zato se pripravljajo na odpor. Iz Soluna se prišle nove vojaške čete v Bitolj in tudi stare vojake obdrže do zime.
Turki so jako nevoljni, ker avstrijski civilni agent Miler, namestnik ruskega agenta, Piers, in razni konzuli potujejo po Turčiji in se sami prepričujejo o krivicah, ki jih ljudstvu delajo Turki in Arnavti. Zato so Turki svarili agente in konzule, naj ne hodijo po deželi, ker jih morejo ujeti vstaši. Turki namreč hočejo, da bi vedno vojaki spremljali agente in da bi se ljudstvo ne moglo pritoževati. Toda države so odgovorile, da morajo civilni agenti in konzuli potovati po deželi, a turška vlada je odgovorna za njihovo varnost. Kdaj pač bode boljše? Občna sodba je, da se razmere ne zboljšajo, dokler bode Turek gospodar v deželi.
pisma iz Srbije.
Belgrad, 12. avgusta.
Kronanje kralja Petra je že postalo — vzhodno vprašanje. Pisalo se je že mnogo
LISTEK.
Dežnik.
(Francoski spisal Guy de Maupassant.)
Gospa Oreilie je bila varčna. Natančno je pazila na vsak vioar in je imela oelo vrsto strogih načel glede pomnoževanja de narja.
Dekla jo je morala vedno z največjo umetnostjo pregoverjsti, predno je smela sneti košaro z žeblja, da bi šla nakupovat, in gospod Oreilie je dobival svoj denar za vsak danje potrebe vedno le z največjo težavo. In pri tem sta bila imovita in nista imela otrek; a vendar je gospo Oreilie vedno iBti-nito zabolelo, če je videla, da je zopet romal svetel novček iz hiše. Vedno jo je zbodlo v srce. In vedno, če je imela podnevi kaj večjih stroškov, je spala slabo, jako slabo.
Oreilie je ponavljal svoji ženi v enomer: „Ti bi pa svojo roko res lahko malo bolj odprla; saj šo niti najinih obresti ne sneva."
Ona je odgovarjala: »Nikdar se ne kaj se l»hko 2grdi. Bolje je, da ima človek več, nego manj." Bila je mala ženioa štiri desetih let, živahna, že precej nagubana, jako lična, a tudi jako jezava.
Vs»k hip je njen soprjg tožil o pomanj kanju, ki mu ga je nalagala. Nekatere vrste pomanjkanja so mu bilp posebno občutljive, zlasti tiste, ki so žalile njegovo sa moljubje.
Bil je načelnik pisarne v vojnem mini strstvu in je opravljal to službo le vsled želje svoje žene, ki je hotela itak neporabljene dehodke Bvojega gospodarstva ša pomnožiti.
Ža dve leti ga je, kolege m v zasmeh, puščala iti v pisarno z istim zakrpanim dež nikom. Ko se je končno že naveličal nji hovega roganja, je zahteval, naj mu kupi gospa Oreilie nov dežnik. Vzela je tacega za osem frankov petdeset, reklamno blago iz velike prodajalnice. Ko ao tovariši videli ta dežnik, ki se je tedaj kupoval na tisoče v Parizu, so začeli zopet s svojim norče vanjem mučiti gospoda Oreilie na uprav strašen način. Dežnik je bil seveda zanič. Po treh meseoih ni bil več za rabo in ve selost v ministrstvu jo postajala čimdalje večja. Z ožili so celo pesem, ki se je slišala od jutra do večera po vseh nadstropj h prostranega poslopja.
Oreilie je bil malono iz uma in je energično naročil ženi, naj kupi nov dežnik in
sicer jednega iz dobre svile za dvajset frankov in naj mu pokaže račun.
Kupila je dežnik za osemnajst frankov in rekla, ko mu ga je izročila, vsa rdeča od jeze: „Ta pa mora biti najmanj za pet let."
Oreilie se je zibal v zmagoslavju in je imel v ministrstvu nečuven uspeh.
Ko je prišel zvečer domov, je njegova žena nemirno pogledala na dežnik in rekla: „Ne puščaj mi zvitega, da se svila ne zlomi. Le dobro pazi nanj, to ti povem; novega ne dobiš tako h tro."
Vzela ga je, odpela elastični trak, ki je dežnik oklepal, in stresla gube. Toda hipoma je v najveiji razburjenosti obstala in ostrmela. Okrogla, kakor krajcar velika luknja se je pokazala ob Bredi dežnika. Nedvomno je bila vžgana s kakšno smodko!
„Kaj je to!« je vzbruhnila.
Ne da bi jo pogledal, je mirno vprašal soprog : »Kaj pa ?"
Zadušila bi se bila skoro od srda; komaj je še mogla govoriti.
»Ti--— ti si---ti si sežgal svoj dežnik. Znorel si gotovo! Uh, še ob vsa naju apraviš!«
Obledevši se je on obrnil: »Kaj praviš?"
»Pravim, da si sefgal svoj dežnik! Glej — — —!« Ia zagnala se je nanj, kakor bi ga hotela tepsti, ter mu držala malo, okroglo luknjo pod nos.
Prestrašen nad tem, kar je videl, je za-jecljal: »Kaj je to? Jaz ne \em! Jaz tega nisem Bloril, to ti priaezam! Gjtovo da ne vem, kako je prišlo to na dežnik."
Ona je kričala : »Stavim, da si v pisarni uganjal burke z njim, da si skakal z njim okoli, odprl ga in kazal okrog.«
On je odgovoril: »Le enkrat sem ga odpr», da bi pokazal, kako je lep. To je vse! Prisezam ti !"
A ona se je tresla jeze in mu je napravila jednega izmed tistih prizorov, zavoljo kater h je dom miroljubnemu človeku često mnego strašnejši, nego bojišče v svinčeni toči.
Nizsdnje je vrezala košček svile iz sta rega dežnika, ki ni bil iste barve in ga vkr-pala v novega. Drugi dan pa se je odpravil gospod Oreilie s ponižnim licem ia popravljenim dežnikom v urad. Postavil ga je v omaro in ni mislil več drugače nanj, kakor se mis'i na zle spomine.
Komaj je prišel zvečer domov, mu je potegnila žena delnik iz roke, odprla ga, da
sem bil delavec in zdaj sem preprosti kmet ter že 12 let župan ene največjih občin na Spodnjem Štajerskem. Poznam prav dobro kmečke, delavske in obrtnijske razmere in njih težnje. Vendar se hočem v prvi vrsti potegovati za kmečki stan, ki leto za letom rapidno prepada! In zakaj propada? Zato, ker ima kmet premalo delavskih moči pri obdelovanju svoje zemlje. V moji občini je nad 300 kmetov, ki imajo vsi skupaj komaj 50 hlapcev! Kmečki delavci kar beže od svojih gospodarjev iskajoč si drugod zaslužka, n. pr. v rudokopih in raznih tovarnah. Kaj pa je temu vzrok ? Vzrok temu je, ker niso naši posli preskrbljeni za starost. Ako bi bile naše kmečke delavske moči preskrbljene za svojo starost, ostajali bi hlapci pri svojih gospodarjih, in kmetijstvo bi ne propadalo, ker bi imelo zadostno delavskih močij! Potegovati se bode torej treba, da se ustanovi kmečkim poslom deželni fond za njihovo starostno preskrblje-vanje. Kmet je glavna podpora države; če kmet propade, propade tudi vojaštvo — propade država! Zato je tak fond neobhodno in nujno potreben! — Druga jako važna in za nas kmete zelo koristna naprava je deželna zavarovalnica proti ognju, toči in po-vodnji. Imamo sicer prav mnogo zavarovalnic, a njih večji del je v rokah tujih židovskih kapitalistov, ki nosi velikanski dobiček, katerega jim dajejo zavarovalnice, v tujino! Poleg tega pa imajo velike plače razni zastopniki, uradniki, agenti itd. Iz tega je razvidno, koliko denarja znosimo v te zavarovalnice, in mi nimamo od tega — prav nič! Ako pa imamo deželno zavarovalnico, katere uprava bi mnogo ne stala, ker bi občine in razni drugi uradi ta posel sami opravljali, plačevali bi mnogo nižje zavarovalnine in ves dobiček ostal bi v deželi, ki bi se uporabil za druge koristne namene in za zmanjšanje deželnih doklad na davkih! — Dalje moramo skrbeti, da se vendar enkrat odpravi zastarela postava o ribolovju. Ribarstvo je skoro povsod last graščakov, ki za to nič ne plačajo. Ribarsko pravico dobijo naj občine in kmetje, po katerih zemlji se voda steka. — Štajerska dežela ima c. kr. kmetijsko družbo s sedežem v Gradci, katera pa nima niti enega zastopnika iz Spodnjega slovenskega Šta-jerja! Akoravno dobiva ta družba samo od države kakih 20.000 K podpore, ne skrbi za naše kmečke potrebe čisto nič: Zato moramo proti tej družbi odločno nastopiti in jej povedati, da ni tukaj samo za Nemce, ampak tudi za Slovence, in ako bi to nič ne pomagalo, pa si ustanovimo svojo kmetijsko družbo! Naši ljubeznjivi nemški sosedje n;nn vedno predbacivajo, da smo zabit narod! To je samo podlo in hudobno obrekovanje. Dajte nam dovolj pravih šol, potem se boste že prepričali, da smo čvrst, bister in talentiran narod! Štajerski Nemci imajo 18, reci osemnajst meščanskih šol, ko nam, ki tvorimo tretjino vsega prebivalstva štajerske dežele, ne privoščijo ni ene!! Dalje nimamo niti kmetijske šole s slovenskim učnim jezikom! Če hoče naš kmet svojega sina v kmetijstvu izobraziti, mora ga poslati na Kranjsko, ako namreč noče, da se svoji na-narodnosti ne izneveri! — Končno se moramo tudi potegovati za popolno odpravo III. plačilnega razreda učiteljskih plač, ki zlasti današnjim razmeram nikakor ne odgovarja. Nemci nam neprenehoma očitajo, da smo nazadnjaki, ki se nič ne zavedamo svoje narodnosti in svojih pravic! Zdaj pride čas, ko lahko pokažete ravno nasprotno! Pokažite na dan volitve, t. j. dne 20. septembra 1.1., koliko nas je Slovencev na Spod. ota-jerskem. Temu govoru je sledilo dolgotrajno
burno pritrjevanje od strani volilcev, ki so bili polni navdušenja za svojega kandidata! — Govorila sta še potem gospoda dr. Ku-kovec in dr. Karlovšek kot zastopnika političnega društva „Naprej\ Oba govornika povdarjala sta kolike velikanske važnosti za spodnještajerske Slovence so volitve splošne kurije! Z ogromno udeležbo teh volitev lahko pokažemo nemški gospodi v Gradcu in osrednji vladi na Dunaju, da nismo tako »malovreden narod", kakor nas opisujejo! Zato pa so v prvi vrsti župani kmečkih občin poklicani, da skrbno sestavijo volilne imenike ter pazijo, da nihče ne izostane. Njihova in vsakega rodoljuba dolžnost pa je, da povsod razlagajo pomen teh volitev. — Končno moram se omeniti, da je shod počastil s svojo navzočnostjo soc. demokrat Čobal in se. tudi oglasil k besedi. Čobal je kvasil in premleval ob veliki razburjenosti in živahnimi medklici navzočih volilcev svojo soc. demokraško politiko. Njegov neslani, popolnoma brezmiselni in nelogični govor je volilce tako dolgočasil in razburil, da je nastal grozen šum in vrišč! Ko še ni hotel nehati, zapustili so volilci dvorano in zunaj uprizarjali burne manifestacije svojemu kandidatu. Ko je predsednik odvzel Čobalu besedo, vrnili so se v dvorano, kjer je g. dr. Karlovšek temeljito in prepričevalno odgovarjal Čobalu! — Na predlog gosp. dr. Ku-koveca so volilci jednoglasno sprejeli kandidaturo gospoda Roša. —
š Umri je dne 14 avgusta ob 4. uri popoludne č g. Val. Tomše župnik na Prihovi pri Konjicah, v starosti 65 let. Na-rodil se je 1. 1839. pri sv. Miklavžu pri Slov. Gradcu, v mašnika je bil posvečen 1. 1872. Kapelanoval je na več težavnih župnijah, potem je bil župnik na Keblju na Pohorju, zadnjih 14 let pa na prijazni Prihovi. Njegov pogreb v torek, dne 16. t. m., je bil prav veličasten. Govoril mu je v slovo veleč. g. Fr. Hrastel, dekan konjiški, maševal pa preč. g. Anton Hajšek, kanonik in dekan bistriški in tudi vodil pogreb v spremstvu še 21 gg. duh. tovarišev in skoraj neštete množice ljudstva. Čudno pa je še pri tem., da so prejšnji tukajšnji župniki kar po vrsti umrli okoli praznika Vnebovzetja M. D., ko se obhaja ravno patrocinij, in da je tudi zadnji umrl na predvečer praznika patrone župnijske cerkve, čeprav so mu že pred meseci smrt prerokovali.
š Izvrstno sredstvo Celjska „Vah-tarica" je pričela agitirati proti celjskemu »Narodnemu domu" s tem, da trdi, da je ta steničje gnezdo. Pač mora celjskim nem-čurjem presti že zelo slabo, da se poslužujejo tako banalnega sredstva. Svetovati bi jim bilo, naj preje očistijo svoje prostore teh in sličnih golaznij, in potem naj šele iščejo stenic po „Narodnem domu", kar pa se jim bo zelo slabo obneslo.
Nadobudna dečka. V Mariboru sta ukradla pred kratkim dva majhna dečka razne stvari iz izložbe trgovca Turada. Ker se jima je to tako izvrstno posrečilo, obiskala sta še knjigotrško prodajalno Scheid-bacha v Gosposkih ulicah ter ukradla iz izložbe pri belem dnevu 7 potovalnih knjig.
š Šoštanj. Odkar je j o s. J e s c h o u-n i g, tukajšnji c. kr. davčni pristav, postal pristen „Nemec", pozabil je popolnoma svoj materin jezik ! To smo zvedeli iz njegovih ust pri neki kaz. razpravi dne 17. t. m. pri tukajšnjem c. kr. okrajnem sodišču, kjer je, kot priv. tožitelj javno pred več ljudmi kaz. sodniku izjavil, da ne razume slovenskega jezika! Torej tako daleč je privedla tega sina slovenskih kmečkih sta-
o tem. Obiskal sem kraljevega tajnika gosp. Balugdžiča, da se pri njem poučim o tem vprašanju. Ta mi je zagotovil, da se kraljevo kronanje vrši 21. septembra v Belgradu. Po mestu se je mnogo govorilo, da hoče min. predsednik, general Grujič, naj se kronanje odloži. Ako bi se to ne zgodilo, hoče Gru-jic odstopiti,, in na njegovo mesto bi prišel minister za vnanje posle, Nikola Pašic. Kraljev tajnik Balugdžic pa mi je zatrdil, da so te govorice prazne.
Za odložitev kronanja pišejo časniki, in sicer se sklicujejo na lakoto, ki utegne nastati v Srbiji. Dolge mesece ni bilo dežja, zato je suša uničila poljske pridelke in sadje. In vsled tega preti lakota. Vlada je to uvidela, zato je prepovedala izvoz koruze in sena.
Kralj Peter in prestolonaslednik sta se vrnila iz Ribarskega kopališča v Belgrad. Isti dan so se vozili skozi Srbijo otroci kneza Ferdinanda. Kralj jih je pozdravil na kolodvoru ter se ž njimi razgovarjal 20 minut.
Smrt ruskega generala grofa Kellera je tudi napravila mnogo žalosti, ker ima tu mnogo prijateljev in znancev še iz 1. 1876., ko se je kot ruski prostovoljec udeležil vojske proti Turkom, ter se junaško bil v vrstah srbske armade. Hvaležni Srbi so se ga sedaj slovesno spominjali na šumatoviških utrdbah v navzočnosti kralja Petra in prestolonaslednika ter množice naroda.
Za veliko jugoslovansko umetniško razstavo se delajo velike priprave. Razstave se udeležč tudi Hrvatje in Slovenci.
v
Štajerske novice.
Volilni shod v Šoštanju.
V nedeljo ob ,/l9. uri zjutraj se je vršil shod v prostorih hotela „Avstrija" vkljub neprimernemu času ob veliki udeležbi volilcev iz celega šoštanjskega sodnega okraja. Zastopani so bili skoro vsi župani z občin-kimi odborniki. Volilcev je bilo nad 150. Predsednikom je bil izbran g. Ivan Vošnjak, dež. poslanec v Šoštanju, kateri je v poljudnih besedah na kratko razložil pomen zakona z dne 11. aprila t. 1. o novih volitvah iz IV. ali občne kurije. Do sedaj štel je dež. zbor štajerski 63 članov, od letošnjega leta naprej pa bodemo imeli 71 poslancev, torej 8 več. Slovenci smo imeli v dež. zboru dosedaj le osem poslancev, ki so zastopali kmečke občine v okrožju celjskega in mariborskega okrožnega sodišča, torej tretjino vsega prebivalstva štajerske dežele, t. j. 409 531 duš. Izmed osmih novih volilnih okolišev moramo Slovenci upoštevati celjski, ptujski in mariborski, v katerih prav lahko pridobimo tri poslance, ker imajo volilno pravico vse samo-pravne osebe moškega spola, ki so avstrijski državljani, dovršili 24. leto, ki niso izključene od volilne pravice vsled kake sodnijske kazni in ki bivajo najmanj šest mesecev v občini, v kateri je volišče. — Nato da gospod predsednik besedo kandidatu za celjski volilni okoliš g. Ferdinandu Roš-u, posestniku in županu iz Trbovelj. G. Roš navdušeno pozdravljen, govoril je približno takole: »Zaupni shod postavil me je za vaš volilni okoliš kandidatom. Odkritosrčno vam povem, da sem se prav težko odločil sprejeti kandidaturo, ker so mi predobro znane prežalostne razmere in duh, ki veje semkaj iz Gradca proti nam spodnještajerskim Slovencem! Ker sem pa vendar po temeljitem premišljevanju in prigovarjanju od strani zaupnih mož iz vseh stanov kandidaturo sprejel, hočem vam cenj. volilci na kratko razviti svoj program, po katerem bi deloval v slučaju izvolitve. V svojih mladeniških letih
bi se prepričala o njegovem stanju. Skoro je otrpnila, ko je zigledala novo, nepoprav ljivo škodo. Črez in črez je bil pokrit z malimi izžganimi luknjicami, kakor bi bil kdo izpraznil gorečo pipo nad njim. Sedaj je bil ničvreden, pokvarjen brez rešitve.
Strmela je vanj, ne da bi črhnila be sedo, preveč razsrjena, da bi se mogel izviti njenemu grlu le najmanjši glas, in tudi on je gledal na škodo z breznadnimi, osu plimi, prestrašenimi očmi.
Potem sta pogledala drug druzega, in on je povesil pogled; tedaj mu je vrgla tisto zlotvorno stvar v obraz in z velikim naporom je razjarjeno zakričala: „To si nalašč napravil, ti nesramnež, a pokoril se mi bodeš sa to! To je bil zadnji dežnik, ki si ga dobil---"
In zopet se je godil grozovit prizor. Eno uro je trajala divja nevihta, predno mu je bilo sploh mogoče, ispregovor ti besedo. Prisegal je, da ne ve ničesar o tem in da je le hudobija ali zlobna osveta zakrivila to novo nesrečo.
Glas zvonika na vratih se je oglasil. Prišel je prijatelj, ki sta ga povabila ns obed.
Seveda mu je gospa Oreille stvar rai-
ložila. »Ali morda kdo misli, da bode ku pila nov dežnik? O ne! Nobenega več ne dobil«
Pametno je pripomnil prijatelj: »Potem pa si pokvari obleko in ta je vendarle več vredna, nego dežnik«.
Mala ženica, še vedno ne popolnoma potolažena, je odgovorila: »Potem naj vzame bombažev dežnik, svilenega ne dobi več!«
Nad taksno mislijo pa se je igrozil gospod Oreille: »Potem stopim iz službe. Na to se lahko zaneseš. Z bombaževim dežnikom ne grem več v ministrstvo«.
Prijatelj je skušal posredovati: »Pa dajta starega zopet prevleči, to vendar ne stane toliko«.
Gospa Oreille pa je trdila ogorčeno: »To stane najmanj celih osem trankov. Osem frankov in osemnajst je šestindvajset! Šestindvajset frankov ta dežnik, to je vendar blaznost! To je popolnoma noro!«
V glavi priprostega prijatelja pa se je hipoma posvetilo: »Dajta si ga plačati od zavarovalnice. Družbe plačajo vendar vsako škodo, ki se je prigodila vsled ognja v lastnem stanovanju«.
Po tem svetu se je mala ienica hipoma
pomirila. Ko je minuto premišljevala, je re kla soprogu: »Jutri, predno greš v ministrstvo, pojdeš v pisarno »Previdnosti«, za htevat potrdila o nastali škodi in povračilo za pokvarjeni dežnik«.
Gospod Oreille se je zahudoval: »Tega ne storim, ko bi ne vem kaj bilo. Ne bova umrla, če sva prišla ob osemnajst frankov, pa ne bova I Amen!«
Ia drugi dan je odšel le s palico. Hvala Bogu, bilo je lepo vreme.
Gospa Oreille je bila sama doma. Se vedno jo je bolela izguba tistih osemnajstih frankov. Polotila je bila dežnik na mizo v obednioi, hodila pogosto okoli njega in se vendar ni mogla odločiti.
Vsak trenutek je mislila na zavarovalnino. A bala se je porogljivih pogledov, katerim bi morala razložiti svojo zadevo; v prisotnosti drugih je bila namreč plaha in že v zadregi, ie je morala le govoriti z neznanimi ljudmi. In vendar jo je izgaba osemnajstih frankov bolela kakor rana. Dasiravno ni hotela več misliti nanjo, jo je vendar neprenehoma muJil spomin na izgubo. A kaj naj stori ? Ure so pr tekale, ona pa se še ni mogla odločiti. Naenkrat pa se je vsravnala
rišev iz Pasjega strast, da se še upa celo javno prikrivati znanje svojega materinega jezika! Če pa je to istina, da ne zna Jeschounig slov. jezika, kako pa potem občuje s slovenskimi strankami, katerih je v okraju 99% vsega prebivalstva? Ta uradnik ima, kakor znano, najbolj važen referat pri tukajšnji c. kr. davkariji, namreč predpoizvedbe in zasliša-vanje strank v odmeri pristojbin. Ako je tak uradnik-referent slovenščine nezmožen, sploh nikakor ne more občevati s slovenskimi strankami, in posledica temu je, da nastanejo pri odmeri pristojbin velike zmešnjave, katere so ravno v Šoštanju že dale povod mnogoštevilnim pritožbam zoper odmero pristojbin. — Ker je torej pristav Jeschounig po njegovi lastni javni izpovedbi nezmožen slovenskega jezika, nikakor ne spada v c. kr. davčni urad v Šoštanju, in zato prosimo veleslavno c. kr. finančno deželno ravnateljstvo v Gradcu, da tega sploh nepriljubljenega uradnika nadomesti z drugim, ki bode v prvi vrsti popolnoma zmožen slovenščine! Istemu veleslavnemu ravnateljstvu tudi omenimo, da je pri zgoraj označeni razpravi neka priča pod prisego izpevedala, da ji je davčni sluga Grejan pravil, da mu je bil Jeschounig na dan občinske volitve celo predpoldne neprenehoma za petami! Zakaj? To si lahko vsak misli, kdor le količkaj pozna mišljenje Jeschou-nig-ovo. Ta c. kr. uradnik se je tudi pri omenjeni razpravi napram sodniku izdal za — Velenjčana! Zakaj pa ni povedal svojega pravega rojstnega kraja, ki je in ostane vedno Pasje, vasica, ležeča ravno v sredini med Šoštanjem in Velenjem? Morda zato, ker je v Velenju nekaj nemčurjev, in ker teh v Pasjem ni, se hoče Jeschounig s svojim polit, mišljenjem še ponašati, da imenuje Velenje za svoj rojstni kraj, kar ni res! Ali je to lepo? Mi pravimo, da ne!
š Kandidat »Stajerfieve" stranka aa ptujski okraj. Pristaši »Štajerca" in Nemci ptujskega okraja so postavili za kandidata za četrto kurijo Frančiška Bratsch kota iz Orešja. S tem je dobil dvorni-svetnik Ploj zelo nevarnega (!) tekmeca, kajti »celjska žaba" hvali Bratschkota kot zelo delavnega in občepriljubljenega moža. Slovenski volilci vedo, kaj jim je storiti.
š Poitne izpremembe. Med Brezovem, sodni okraj Marnberg in Ribnico, so upeljali od 16. t. m. dalje mesto štirikratne vožnje in trikratne pešpoti na teden vsakdanjo vozno pošto.
Jeseniške novice.
j Vse tiho je v naprednem društvu. Morda bi kdo mislil, da je temu vzrok poletna vročina, a v resnici nobeden zaveden delavec ne mara za tak napredek, kakršnega ponuja napredno društvo. Kljub lepim besedam Pongratza & Comp. se jih malo vjame na limanice. Tako je n. pr. fotograf Pavlin poslal pristopnico nazaj in ni ud društva, kakor je zadnjič „Slovenec" pomotoma poročal. — Napredno društvo gre nazaj.
j Koncert je priredila v Bohinju savska tovarniška godba. Seveda se je koncert vršil v najbolj liberalni gostilni. To je sicer umevno, če pomislimo, da je imel glavno besedo gosp Pongratz, vprašamo le, kako je bilo to všeč možem v godbi.
Poceni bi rada odpravila tovarna delavca Svetlina, kateremu je pred dvema mesecema odtrgalo roko. Ponuja mu celih 200
Dalje v prilogi I.
kakor očetje na gledališkem odru, ki se hipoma razsrdijo.
»Sama pojdem k »Previdnosti.« Bomo že videli I«
Da bi postala pa nesreča večja in njene nade bolj opravičene, je morala dežnik šele pripraviti. Vzela je užigalico s peči in iz-žgala krpo, pa še kakor roka širok rob okoli in okoli. Potem je previdno zvila žalostni odlcmek, zapela ga z gumijevim trakom, ogrnila mantiljo, pokrila si glavo s klobukom in odšla urnih korakov po Rue de Rivoli, kjer je bila pisarna njene zavarovalnice. Čim bližje je prihajala, tem počasnejši so postajali njeni koraki. Kaj naj reče! Kak bode odgovor?
Pogledala je na hišne številke. Se osemnajst jih je manjkalo. Dobro; torej je še časa za premišljevanje. Počasi je Sla in vedno počasneje. Naenkrat se je začela tresti; tu so bila vrata in nad njimi se je blestel v zlatih črkah napis: »Previdnost, zavarovalnica za požarno škodo.« Bila je terej že tu! Počakala je za sekundo, šla mimo, prifila zopet nazaj, šla še enkrat mimo in prišla fie enkrat nazaj.
Nazadnje si je rekla: »Mora pa le biti in čim preje, tem bolje.«
kron, potem bi bil pa popolnoma odpravljen. Mislimo, da je to že več kot nesramno Ali roka res ni več vredna kakor 200 K? Sedaj ima priliko govoriti strokovno društvo.
j Pravoslavni duhovnik se je mudil minole dni na Hrušici, kjer je veliko pravoslavnih vernikov.
j Doktorsko Sast je dosegel v Rimu tukajšnji rojak velečastiti g. župnik Košmrlj iz Amerike.
j Pretep V ponedeljek, 15. t. m., je bil pretep med Italijani in Hrvati na Savi. Italijani so Hrvate izzivali. Neki Italijan je dobil lahko rano na glavi, da je čez dva dni že zapustil bolnišnico.
j Nočnega miru želijo prebivalci na Hrušici, zlasti ob nedeljah zvečer in praznikih. Gostilne so navadno ob takih dnevih odprte pozno v jutro, iz njih se pa sliši kričanje, preklinjevanje in godba. Nihče ne skrbi, da bi se gostilne o pravem času zapirale. Županstvo se izgovarja na žandarme-rijo, ta pa na županstvo. Ali za Hrušico ne velja policijska ura?
j Veselica na Jesenloah, ki se vrši v nedeljo dnč 21. t. m., v prospeh Kadilni-kovi koči na Golici, obeta biti jako zanimiva in prijetna. Ni se treba nikomur bati vročine, kajti Milanov log, kjer se vrši veselica, leži ob hladni Savi in je tako zaraščen, da občinstva ne bodo nadlegovali solnčni žarki. Udeleženci bodo imeli lepo priliko prisostvovati otvoritvi velikega predora skozi Karavanke in bodo prvi, ki se bodo vozili po njem; vsaka nesreča pri predoru je izključena. Prostori na prostem v senci bodo nudili mladini dosti zabave. Na veselo družbo bo pa gledal iz Save sloviti povodni mož. Ker pa se je bati, da ne bi koga ugrabil in ga odnesel v svoj stekleni grad, ga bomo trdno privezali. V veliki menažeriji bo zastopano vse živalstvo, ki spada pod okrilje naša podružnice, med njimi najslavnejši Zlato-rog. Ker je tudi pri nas sedaj vse navdušeno za vojsko, se bo unela pri veselici tudi bitka s koriandoli. Svirala bo savska godba. Z ozirom na namen veselice je pričakovati velike udeležbe od zunaj, zlasti upamo trdno, da nas posetijo vsi navdušeni planinci.
Belokranjske novice.
Zopet se gadi g. Ilija iz KaSta v »Narodu«. Priznati mu pa moramo, da se je to pot že poboljšal. Prostodušno je namreč iidal s svojim podpisom častivredno oče tovstvo priklavernega »Narodovega" svojega članka. A začudene, kakor nedslžno dete, se pri tem vpraša, kako ga more vendar novičar obdolžiti, da je bil članek naperjen proti »Slovencu*. Gospod Ile, povejte nam vendar pravi razlog, kateri je vas napotil, da ste poslali članek v list, koji nima para na svetu v podlih napadih na naprave kat. cerkve ? Čemu ga niste oddali pa v »Slovenca ?" S t/3 li morebiti žo naprej mislili, da ga ta re bi priobčil vsled smešne njegove vsebine? Ali morebiti zato ne, ker »Slovenec" ne prinaša kakor »Narod" člankov »ric-manjsko cerkveno vprašanje", v katerih se napada rimskokatoliško begeslužje in se hujeka proti oblasti rimsko-kat. škofa? Ali naj vam natresemo še kaj drugih vprašanj? Gospodu Iliji pa izjavlja naravnost belokranjski novičar, da si ne bode dal od njega nikoli kratiti pravice, poročati o resničnih razmerah. Priporočamo mu, da naj bi podučeval šolsko deco verouk in ce pripuščal tega posla kakemu posvetnemu učitelju Drugače pa naj estane s „svojo plemenito in fino odgojeno dušo" doma za pečjo. Uverjen naj je tudi,
da nima pred seboj kakega župljins, ki mu je dolžan, da bi kričal nad njim, marveč, da mu bode novičar kakor drugim Iberalccm, še v prihodnje posvečeval svojo pozornost.
Ganglov Bertl Be mudi sedaj v Metliki, navdušujoč pri čaši svoje sveste »v boj na divie Amonite". Ali ne bi bilo umestneje, da bi mladi g. Bertl opisali vaše mladostne sanje o kakem lodnijskem pristavu, katere se vam sigurno vzbujajo ob sprehodih po grajskem vrtu pred sodiščem? O te preklicane trojke, ki Bte napravile Bedaj tako luč I Metliška iola. Do lanskega leta je bilo na tej štirirazrednici pet učiteljskih moči, katere so podučevale v dveh nižjih razredih skupno dečke in deklice. Tretji in četrti razred je bil pa razdeljen po spolu tako, da so imeli dečki celodneven poduk, deklice, katere so imele eno učiteljsko moč, pa pol-dneven poduk. S tem so bili zadovoljni starši in je bilo tudi uspeha v šoli. Neki krogi pa zahtevajo, da naj se izločijo okoličanski otroci iz metliške šole in všolajo v druge, oziroma ustanove nove šole. In res. Predlanskim so bili sklicani v to župani s svojimi odborniki na posvet, kako bi se dalo to izvršiti. Da niso bili okoličani nikakor za to, da bi se odcepili od metliške šole, je umevno iz važnih razlogov. Zahteva učitelj-stva, da bi se dečki sami podučevali v štirih razredih in se tako tudi zmanjšalo število učencev in da bi bil za deklice poldnevni poduk v dveh razredih — v vsakem razredu z dvema oddelkoma — je našla pri ljudstvu živahen odmev. V to bi bilo potreba dobiti le še eno učiteljsko moč in eno sobo. Ali ne bi kazalo, da se stanovanje v šoli priredi za šolsko sobo, dotičnemu g. učitelju pa plača primerna stanarina? Tako bi tudi vsi otroci bili pod eno streho. Toda vsi bolj oddaljeni šolo obiskujoči otroci, — tako deklice in dečki — so se stlačili v en razred s štirimi oddelki, kateri ima poldnevni poduk! V štirih razredih se pa podučujejo skupno dečki in deklice celodnevno. Starši otrok metliške šole žele, da se ali vpelje takoj spočetkom novega šolskega leta poseben oddelek za višja dva razreda za deklice, kakor je bilo pred enim letom, ali pa naj so štirje razredi za dečke in dva razreda za deklice z dvema oddelkoma v vsakem razredu in poldnevnim podukom.
Novomeške novice-
Stavba nove mestne hiše vrlo dobro napreduje; do sedaj se je dozidalo do prvega nadstropja, kjer bo imela mestna hranilnica svoje uradne prostore. Kakor podjetnik zatrjuje, bode koncem septembra 1.1. vsa hiša že pod streho, seveda ako kaj posebnega vmes ne pride. — Letos je pri nas jako živahno zidanje — štiri hiše, ki bodo olepšale naše mestece, so že pod streho, veliko jih prenavljajo, med katerimi omenim samo one na Glavnem trgu. Gosp. Bergmann je okrasil vse pročelje moderno, katoliške tiskarne hiša je znova pokrita in ona gosp. Pavčiča je tudi pod novo streho.
Prememba posesti: Tukajšnji trgovec gosp Anton Ogrin je kupil na Glavnem trgu Ferdinand Tomažičevo (prej Wepustekovo) hišo, katero bode adaptiral za svojo prodajalno. V Kandiji pa je kupil g. Strajnar Kopačevo hišo.
Preložitev mestnega kopališča na
Loko, kjer je bilo pred 17. leti, bi bilo res umestno, zlasti iz zdravstvenih ozirov pa tudi iz drugega vzroka, kateri je merodajnim faktorjem prav dobro znan.
Elektri6no luč dobimo drugo leto, kar je popolnoma prav, kajti mesto se razširja, olepša in modernizuje — ta luč pa nikakor več ne zadošča.
Dol. pevsko druitvo je priredilo dnč 14. t. m. na vrtu gostilne gosp. Bruner-ja vrtni koncert s šaljivo pošto; pri koncertu je sodelovala meščanske garde godba. Kako se naše meščanstvo zanima za veselo petje, pokazalo je ta dan z ogromno udeležbo; vrt je bil prenapolnjen odličnega občinstva, pa tudi nižji sloji so prihiteli — ker je bila vstopnina zelo nizka. Program je bil zares bogat najkrasnejših slovanskih pesem, pevci so dobro prednašali vse točke, za kar so žčli zasluženo priznanje. Godba pa je pokazala, da je na mestu pod spretnim vodstvom kapelnika gosp. Emeršiča. Vprvič se je slišala mogočna doneča ruska himna. Kakor se sliši, napravi dol. pevsko društvo meseca septembra 1.1. povodom 201etnice veliki koncert v moderno glasbenem slogu, za kar se pevci že pridno vadijo in obeta imeti velik uspeh.
Cesarjev rojstni dan Na predvečer cesarjevega rojstnega dne je napravila meščanske garde godba okrajnemu glavarju pred novim uradnim poslopjem podoknico. Glavarstvo je bilo vse razsvetljeno, avstrijski orel v mnogih lučicah, raz okno pa je gledalo uradno osobje glavarstva, na čelu jim gospod okrajni glavar Viljem baron Rech-bach. Zjutraj, dnč 18. t. m., pa je bila budnica. Ob velikanski udeležbi vseh tukajšnjih uradnikov je bila v kapiteljski cerkvi slovesna služba božja; po službi božji pa je naš milost, gosp. prošt dr. Elbert blagoslovil novo uradno poslopje okrajnega glavarstva. Po blagoslov-ljenju je ob zvokih koračnice naše godbe defilirala pred okrajnim glavarjem in tam zbranimi dostojanstveniki — uniformirana meščanska garda pod vodstvom nadporočnika gosp. L. Ropas-a, za tem pa se je priklopilo novo ustanovljeno veteransko društvo. O poludne je bil pri glavarju obed.
Moška podružnica družbe sv Cirila in Metoda je po preteku polnih treh let vendar enkrat sklicala občni zbor, na katerem je bil soglasno izvoljen predsednikom g. I. Krajec, ravnatelj mestne hranilnice. Pričakuje se, da podružnica pod novim predsedstvom skoro napravi v zvezi z drugimi narodnimi društvi kako javno veselico v korist prepotrebni šolski družbi.
Uniformirana meščanska garda je
na svojem občnem zboru dnč 14. t. m. izvolila iz svoje srede nadporočnikom, na mesto odstopivšega g. L. Kopača, dosedanjega gard-nega poročnika g. L. Ropas-a, kateri si je za gardo in tukajšnjo godbo pridobil veliko zaslug.
Huda nevihta je razsajala na večer dnč 18. t. m. po vsej okolici novomeškega okraja; kakor nam poročajo tu sem došli posestniki, je na mnogih krajih polomila vse sadno drevje. V Hrušici je padala debela toča, ter vinogradom prizadela ogromno škodo.
Idrijske novice.
lOOletnico avstrijskega cesarstva
smo tudi pri nas slovesno piaznovali. Pogrešali pa smo več uradov; tako od magi strata ali gozdarskega oskrbništva ni bilo nobenega zastopnika. Izgovarjali so se, da niso pravočasno dobili vabila. Menimo, da bi prav lahko bili v enem dnevu obveščeni vsi uradniki enega oddelka, le odpošlje naj se tečno in vsakemu vroči, a zopet drugemu odda, ko je prebral povabilo in pod-
pisal. Na rojstni dan presv. cesarja pa so se odzvali skoraj oolnoštevilno.
Naia godba je prevzela vse točke za 18. dan avgusta. Predvečer je igrala na velikem trgu, zjutraj ob petih šla po mestu, ob 9. spremila uradnike v cerkev in nazaj, igrala popoludne »na zemlji" več novih komadov. Tako je prav I Čemu bi zopet vojaki odnesli nad 200 kron v Ljubljano, ako smo zadosti zmotni, da sami opravimo. Pozna se godbi, da ima več skupnih vaj in da napreduje; nekatere nove koračnice prav dobro igra.
Zida se letos v Idriji precej. Zasebniki stavijo biSe in erar ne počiva. A ta ratloček js: v par mesecih dozida podjetnik dvonadstropno hišo, erar sa pa hudi 2 leti, a še ni skončano. Za uradnike gradč že lansko leto in letos hišo. a še sedaj ne vemo, bode li skončana na jes°n ali ne.
Na o. kr. rudarski ljudski Soli se vedno ponujajo voiunterji, ki hočejo zastonj ves razred poučevati, le da bi koncem šolskega leta dobili malo nagrado. To je, se ve za erar zelo ugodno, a čudimo se, da celo učitelji, ie stalno nastavljeni, to radi vidijo Celo v konferenčni zapisnik zapišejo, da se vabi ta ali ona moč, naj kot volunterka pre vzame kak razred. Ali se zavedajo gospodje, da s takim početjem zboljšanju svojih plač Bami stavijo zapreke? Naj govore poslanci še toliko, naj se jim cviSajo in regulirajo plače, naj pošiljajo še toliko prošenj do mi nistrstvs, ali nadlegujejo nadzornika, da bi se za nje potegnil, odgovor bodo dobili: Kaj neki hočete, Vi ste v tako ugodnih finančnih razmerah, da hočejo nekateri kar par let zastonj služiti na tej šoli, ker imajo upanje, da jih enkrat sprejmo v status. Dokler se bodo prostovoljci oglašali in sprejemali. nikar ne pričakujte zboljšanja.
O. Kristan je svojo službo odpovedal. Do novega leta bode še vodil naprave naših demokratov, potem naj si pa drugega preskrbe. Tako gre vsaj govorica. Kol ko je resnice na tem, videli bomo po novem letu.
Vročina je tudi pri nas čez dan neznosna. Na večer in v jutro se sicer nekoliko shladi, a čez dan pripeka, da se smilijo delavci, ki morajo na pekočem <iolncu celi dan na prostem vztrajati.
Novice iz kočevskega okraja.
kč Steklega psa so ta teden zalotili v Goriči vasi pri Riomci. Popadel je neko dekle, katero so odpeljali v Pasterjev zavod, da jo rešijo. Nekateri se silno bojijo in se branijo pasjega kontumaca, menda zato, ker so lovci in se jim smili|o — psi.
kč Velikanski orkan je nastal v če titek večer v Ribnici in okolici. Marsikje so okna pobita, Btrehe raztrgane, drevje polomljeno in sadje otresenc. Skoda ! Dobre, da se je hitro polegel!
kč Dobro jim je dal po nosu gosp. Anton Kajfež, veletriec z vinom v Kočevju. Dopisniki »Narodovi" iz Ribnice so ga ne sramno in obrekljivo napadli, zato jim je b »poslanim" v »N»r.« kar sapo zaprl. Gosp. Kajfež navaja tudi vzrok, zakaj ga »preši-čarji« napadajo, namreč zato, ker je — Slovenec; ko bi bil nemški žid, bi ga pustili pri miru. Se vidi, da tudi v Ribnici igrajo veliko vlogo — Tavčarjeve grablje!
kč Nesramno so oblajali v »Nar." »prešičarji« ribniško duhovščino in tamošnje ljudstvo, ker je v procesijah hodilo prosit prepotrebnega dežja in dalo tudi za sv. maše v ta namen. Ribničani so radi te »pre'<ičar-ake" nesramnoBti zelo ogorčeni in pravijo,
Ko pa je vstopila v vežo, je vendarle opazila, kako ji bije srce.
Prišla je v veliko sobo, ki je bila raz deljena s stekleno steno. V tej steni je bilo mnogo okenc; iz vsakega je gledala moška glava, truplo pa je bilo skrito za gosto mrežo.
Prišel je gospod s kupom aktov pod pazduho.
Plaho ga je vprašala: »Oprostite, ali mi morete morebiti povedati, kam se moram obrniti za nadomeščenje zgorelih predmetov ?«
Odgovoril je s polnim, globokim glaBom: »Na pisarno za nesreče, prvo nadstropje, na levo.«
Ta odgovor jo je še bolj oplašil. Naj raje bi bila odšla in pustila tistih osemnajst lrankov. Ko pa si je sopet predočila to sveto, se ji je povrnil pogum in razburjeno dihaje je dospela po širokih stopnicah v prvo nadstropje.
Potrkala je na tista vrata in razločen glas je velel: »Prosto!«
Vstopila je v veliko sobo, kjer so se pogovarjali trije resni gospodje z redovi na prsih.
Eden izmed njih jo je vprašal: »Česa želite, gospa ?«
Ni vedela reči druzega, nego: »Prihajam . . . pridem . . . zavoljo nezgode.«
Gospod ji je uljudno ponudil stol: »Vse dite se, proBim, v trenutku sem vam na razpolago«.
Potem Be je obrnil zopet k onima dvema in nadaljeval prejšnji pogovor: »Torej, gospoda, družba se smatra zavezano Ie za plačilo tistih 400.000 frankov in ne priznava tirjatve ostalih stotisoč frankov. Kakor je komisija . . .«
Eden izmed onih dveh mu je pretrgal besedo: »Dovolj znava, gospod, sodnija mora imeti zadnjo besedo. Najina naloga je izvršena«.
Z globokim puklonom sta odšla.
Gospe Oreille se je zahotelo, da bi mogla izginiti ž njima vred. A sedaj je bilo že prepozno. Gospod je prišel k njej in se ji priklonil: »Kaj ukažete, milost ljiva ?«
S trudom se ji je isvilo: »Zavoljo tega-le prihajam.«
Z naivnim začudenjem je pogledal ravnatelj na predmet, ki mu ga je kazala.
S tresočo roko je poskušala odpeti gu-
mijev trak. Po precejšnjem naporu se ji je tudi posrečilo in urno je odprla preluknjano razvalino dežnika.
Usmiljeno je dejal gospod: »O, to je reB žalostno!«
»Dvajset frankov je stal!«
Začudeno je vprašal gospod: »Ali res, toliko ?"
»Da, bil je izvrsten dežnik. Hotela sem ga pokazati tukaj v zavarovalnici."
»Prav dobro, a jaz ne razvidim, kako bi moglo to nas zanimati.«
Prestrašila se je.
Morda družba ne povračuje malenkostnih predmetov.
»A — saj je vendar sežgan!"
Gospod tega ni tajil: »To vidim«.
Z odprtimi usti je obstala in ni vedela, kaj naj reče. Naenkrat se je spomnila, kaj je pozabila in jela urno žlobudrati: »Jaz sem gospa Oreille. Mi smo zavarovani pri »Previdnosti« in jaz sem prišla, da bi si dala škodo povrniti«.
In v strahu, da utegne dobiti neugoden odgovor, je hitro dostavila: »Zahtevam le, da ga daste prevleči.«
Osupel je odgovoril ravnatelj: »Ali — gospa — mi vendar nismo izdelovatelii dež-
nikov. Ne moremo ae pečati s takšnimi popravili«.
Mala ženica je čutila, kako se vzbuja zopet vsa njena korajža. Treba se je boriti! Ni se bala več in je dejala: »Saj zahtevam le povračilo za popravek. Oskrbela ga bom že sama."
Zdelo se je, da gospod ne ve natanko, kaj naj reče: »Svota je tako mala, gospa... Navadno se pač ne zahteva povračila za take malenkosti. Umete pač, da ne moremo po-vračevati vseh tistih robcev, predpasnikov, rokavic itd., ki so dan na dan v nevarnosti pred ognjem.
Zardela je in čutila, kako jo je posilila sveta jeza: »Zadnjič, v decembru, smo imeli požar, ki nam je napravil najmanj za petsto frankov škode. Gospod Oreille od družbe ni zahteval niti vinarja povračila, tedaj mi pa res lahko danes plača ta dežnik."
Smehljaje se njeni laži je odvrnil ravnatelj: »Priznati morate, gospa, daje čudno, da gospod Oreille zahteva povračila za ta dežnik, dočim je trpel sam škodo petsto frankov."
To pa nje ni prav nič zmotilo: »Oprostite, gospod, a škoda petsto frankov je bila zadeva blagajne gospoda Oreille, dočim
da bodo začeli počasi bojkotirati vsi obrt nike in trg >vce. ki so na sumu da si v konzorciju »preščarjev«. Pravijo, da prideta prva na vrato brivec in kavarnar. Ljudstvo, le ogih>ji se avoj h sovražnikov in Bramoiil-cev! S dij bi bil« lepa prilika, ko bi hotel ali mogel priti v Rbnico kak nov brivec Ta bi hi sedai — le hitm prid bil »kuntov«!
Loške ilovice
I zj*stenj spomin O.ii dan že je opo zsrjal »Slovim naj t)i pri razstreljevanju Kamnitnika devati man) smodnika v luknio. Koliko je ta spomin izdlal, poslušajte. Poka od Ukrat de hujše n ne le ob določenih urah, marveč fcadar Be jim poljubi. Da ti streli n so igrača, marveč risnn nevarnost za ljudi, prhajo naslednji dogodki: Kimen, debel kot človeška glava, j* tacnle enkrat primslo na » K a d č o « . hiša v trie K r e n n e r j e v e tov,rnj. Predrl je streho. Vršilo sa je poizved vine, pri katerem pa so priče menda nekaj »namazane«, resnico utajile. — Na prod pod t ivarniškim mostom, kjer perejo L čanke, priletela je drug* skala in skoraj da ni ubila neke Libinj-i — Da, še trptji slučaj. V četrtek teden je bil kovač Fr. R u p a r na svojem travniku ob Kam-nitniou, da nakosi za živino. B lo je 8/48 zvečer in že precej temno. Kar ustreli v Kamnitniku, in dekei kamen mu prileti na nego. K sreči se je oplazil ob črevijn in nekoliko odtrgal podplat. Da ga je na glavo zadel, bil bi brez dvoma mrtav. — In to |e bilo v mraku, ko se več ni mf-glo razločiti, kam nese kamenje. V očigled tem dogodkom si usojamo pri 6tojna oblastva, predvsem c. kr. okrajno gla varstvo i njega organe, c. kr. žandarmeriic, vprašati: Ali res ne mislijo ničesar ukreniti, da bodemo mešJani loški vs»j varni svojega življenj« ? Ča si pa tega nasproti bogatim judovskim podjetnikom, ki ni polnijo žepe na naši zeml i, izvršiti ne upate, petem pa pojdimo v — pnnoj.
Novice iz Amerike.
V Habing Min. se je ponesrečil Peter Mchcrič, star 36 let. V rude kopu Clark ee je namreč raztreščil dinamit in nesrečneža raztrga! ni kosce. Pokojnik je delal s svo jim tjvariSem v rotu globoko pod zemljo, in Peter je bil ravno pripravljen razstreliti din« mit, kar se začuje grozen pok in reveža požene v zrak, da so posamezni udje zleteli daleS naokrr g. Petrov tovariš je srečno ubežal Bmrti, čeravno bi ga kmalu dim zaduiil. Ponesrečenec zapušča v stari domoviui vdovo in enega otroka.
Ponesrečil se je dne 29. iulija Feliks Mandei, doma nekje pri Litiji. Ko je priš«! zvečer z dela domov, si je hotel napraviti sraodnika za drugi dan. Medtem je našel v smedniku malo fcrrgioo, katera ni mogla iti v smodnikovo posodo ; zato jo je v rokah zmečkal — in v tem hipu se mu je vžgala, ž njo tudi smodnik v s->'ičku, io nakrat je b:l ludi on v plamenu. Uiriakn 1 se je v hišo in tako srečno ušel takojšnji smrti. Rivno tiati hip je eksplodiral še drugi sodček smod nika. Sedaj je bilo za g spoda^a in gospo-din|o obilo pesi«, ali pristopili so tudi so sedje gasit ogenj, ki je obkolil najpred fanta in potem tudi hifo. Bilo je res b.tro pega Senc, na hiši se ne pczoa nič; ali fantu je cgenj napravil na nogah, rokih in glavi hude bolečine. Prepeljali so ga drugi dan v bc.1-nišrioo.
Clevelend, O- Za pljučnico je umrla v St. Ali xi« bolnici Marija Lukan, znana slovenska babica. V bolnišnico so jo odpeliali v Četrtek. Marija Likan je bila doma iz Sa dinje visi na Kranjskem. V Ameriki je bila ie dolgo vrsto let ter dobro znana med tu kajšnimi rojaki.
Žalosten konec je 4 milje stran od Jolieia storil J .žel Hlavec. Obesil se ie 7.« svojo srajco dne 20 julija.' Bil je kakih 28 M star doma iz črnomaljske J«re Pred 2 letoma je vzel v zokon N.žo Š.ukel. Na srečni zakon j* bil kriv žalostnega konca. Žena se je hotela od njegt ločiti, in to ga jj gnalo v obup. Z dodn je šlo tu drelej slabo, pa upimu, da se kmalu na bel še obrn
V Dennlngu je umrl dne 29. junija po 14 Tiesečiu b »e'.ni roiak Anton M hevc. D .io 25 aprila 1903. padel je nanj težek komer, kateri mu je poškodoval spodnji del telesa. Vseh 14 mesecev moral ie ležati, ne da bi se mogel obrniti ali sedeti. Doma je bil i/ Dilem« vasi pri C rknici
Poročil se je v T^stle C eek, Pa, dne 1 aegujta rojak J s p Troha iz Podipa pri V»bn ki s Franjo D Isnčevo ie R>vt,
Pittsburg, Pa , 20. juliia V tukajšnii tovarni lokomotiv je ponesrečil rojak Jakob Z bukovec. Kos železa g t jo na glavi t^žkn ranil, vendar je upati, da ponesrečenec km»lu okrev*.
Ubilo je v pr^mogovem rovu v M >on Run P»., nekega Slovenca, kateri je duma iz Sela na Notranjskem.
Pozor, kranjski čebelarji!
„Grazer Volksblatt" je dne 11. avgusta objavil sledeče naznanilo:
Nevarna bolezen čebel. C. kr. namestništvo priobčuje sledeči razglas : „V sosednih kronovinah, posebno na Nižje-Avstrijskem in Kranjskem, je na mnogih krajih pri čebelah nastopila gniloba, katera vsled svoje velike nalezljivosti in opustošenja v panju lahko uniči cele čebelnjake. Gniloba obstoji v tem, da mladi čebelni črvički hitro umr6, svojo lepo barvo izgubč, se zgrbančijo, ter postanejo temni in rumenkasti, slednjič se razkroje in spremene v rjavkasto - sivo, smrdljivo in vlečečo maso. Tudi pokriti zalegi ne prizanese bolezen. Pokrovčki so vdani namesto vzbočeni in imajo večkrat neenake luknjice. Ako je že v panju pel veliko gnilo satovje, ni nobene druge pomoči, kakor sežgati cel panj. Vsakega čebelarja pozivljemo v njegovem lastnem, kakor tudi skupnem interesu čebelarstva, naj svoja ljudstva strogo opazuje in, ako dobi bolno zalego, naj se obrne za svet in pomoč do kakega izurjenega in izkušenega čebelarja ali pa do čebelarskega društva. Deželna zveza čebelarjev in njih prijateljev (sedež v Thorl-nu pri Aflenz-u) da na zahtevo nekaj letakov o gnilobi s slikami in velike razglase za lepake".
Kranjska čebela slovi skoro po celem svetu radi svoje pridnosti in bogatih rojev. Koliko rojev se pošilja s Kranjskega po svetu. Ako se pa že po časopisih raznaša, da imamo na Kranjskem gnilobo, bode pa kmalu ugasnila slava kranjske čebele.
Vprašanje je sedaj, kaj je gniloba in vsled česa nastane. Gniloba so mikroskopne glivice, (bacillus alvei), kateri napadajo če-belnega črvička, da umre in počne gniti.
Večinoma pa nastane gniloba vsled slabe, izprijene in okužene hrane, s katero pitajo čebele zalego. A kje pa dobč čebele tako brano? Pri naših brezozirnili m e d a r j i h. Ti pokupijo v jeseni po deželi panje, pomorč čebele, stlačijo vse skupaj v sode, ter pustč potem nepomito posodo na dvoriščih, da se pari in skisa. Čebele, katere imajo nenavaden fin vonj, da lahko ovohajo uro daleč, kje je kaj živeža, hitro prihitijo, ter tako okuženo stvar pridno donašajo domov in ž njo pitajo za-
gre dežnik na račun g o s p 6 Oreilie, in to ni vse eno."
Videl je, da se je ne iznebi in da izgublja le svoj čas, če se pogaja ž njo. Vprašal jo je torej v službenem tonu: „Povejte mi, prosim, kako se je pripetila nezgoda."
Čutila je svojo zmago in začela takoj: „V mojem hodniku stoji tako nekaj iz brona, kamor se navadno postavljajo dežniki in palice. Ko sem prišla zadnjič domov, sem postavila tega-le tudi tja. Ravno nad stojalom pa je nekakšna konzola, kamor devamo sveče in šibice. Jaz vzamem štiri žveplenke. Užgem jedno, — ugasne; užgem drugo, — tudi; tretja napravi ravno tako____"
Ravnatelj si je dovolil šalo: „To so bile gotovo žveplenke, ki jih prodaja vlada."
Ona ni umela in je nadaljevala: „Mogoče. Sicer pa, četrta se je unela in mogla sem užgati svojo svečo. Potem sem šla v spalnico in sem se hotela vleči v postelj. Črez četrt ure pa je že začelo dišati, kakor bi se nekaj smodilo. Mene je vedno grozno strah pred ognjem. Moja krivda gotovo ni, če nam kdaj kaj zgori. Vstala sem torej, vohala okrog kakor lovski pes in slednjič zapazila, da gori moj dežnik. Najbrže je pala žveplenka
nanj. Saj vidite, gospod ravnatelj, kakšen je!!
Ravnatelj se je bil udal; vprašal je: „Na koliko cenite škodo?"
Molčala je in se ni upala določiti cene. Potem je rekla, delaje se velikodušno: »Le pustite ga popraviti. Rada vam prepustim."
On se je branil: „Ne, gospa, tega ne morem. Povejte mi, kaj zahtevate!"
»No, mislim pač, da... da ... Slišite, gospod, saj nečem ničesar zaslužiti pri tem... pa napraviva tako le: Jaz nesem dežnik k fabrikantu in ga dam prevleči z dobro, trpežno svilo, vam pa prinesem račun. Ali vam je prav tako?"
„Popolnoma, gospa. Tukaj imate potrdilo za blagajno, ki vam izplača odškodnino." S temi besedami je podal gospč Oreilie karto; hitro je vstala, zahvalila se in odhitela, „da bi se ne mogel več premisliti."
Veselo je šla po ulici in poiskala elegantno trgovino za dežnike. Ko je našla jedno, ki se ji je zdela dovolj imenitna, je vstopila in naročila s samozavestnim glasom:
»Ta-le dežnik bi rada dala prevleči z dobro svilo. Le vzemite najfinejše, kar sploh imate. Na ceno se ne oziram."
lego, ne vedoč, da nosijo samo kugo. Ravno zaradi tega je pa gniloba najbolj razširjena v Ljubljani in bližnji okolici, na deželi skoro ne ved6 o tej bolezni. Koliko čebelnjakov je bilo pred leti v tem kraju vsled tega uničenih, in koliko bolezni se še sedaj nahaja v tukajšnjih čebelnjakih!
Čebelarji so storili, kar so mogli, hodili od Poncija do Pilata, ter prosili pomoči, da bi se zapovedalo medarjem, naj delajo in hranijo posodo v zaprtih prostorih, a vse zastonj. Reklo se jim je: O varstvu čebelarstva nimamo nobenega zakona. A kaj naj stori posameznik ? Odbor čebelarskega društva se ne gane, ker vsak odbornik ima že tako daleč svoj čebelnjak, da njegove čebtle ne dosežejo dvorišča ljubljanskih medarjev. Ko je pa šel nekdo sam prosit nekega medarja, naj spravlja posodo, češ, da čebele raznašajo od njega okuženo hrano domov, odgovori: „Pa vaše čebele privežite!"
Ker se pa ta bolezen silno rada zanese, bodisi z medom, voskom, posodo ali ropom, torej ni čudno, da je zašla tudi na Štajersko. Večkrat si naroči kak štajerski čebelar iz Ljubljane kak roj ali pitanca od tukajšnjega medarja, kateri ima že kal gnilobe v sebi, in kmalu dotičnik začuden opazi, da ima v panju gnilobo. Ker pa je v vsakem panju nekaj roparic, ga te zaneso v druge, in kmalu ima vse panje okužene; ne dolgo potem še sosed — in tako gre hitro naprej.
Središče gnilobe je torej na Kranjskem Ljubljana in najbližja ljubljanska okolica, in glavni vzrok ljubljanski medarji, zato naj store merodajni krogi, kar jim je mogoče, da se tem zapovč izdelavati njih blago in shranjevati posodo v zaprtih prostorih in se na ta način prepreči ta nevarna bolezen. Le potem bode čast kranjski čebeloreji zopet pridobljena, in osigurani smo lahko vnaprej, da se ne bode kranjska dežela več omenjala po tujih razglasih, kakršne je izdalo pred kratkim štajersko namestništvo.
Gg. deželne poslance pa prosimo, naj storč, kar jim je mogoče, da se uvede z a -kon za povzdigo in varstvo čebelarstva, ker dosedaj se še ni v tem oziru ničesar storilo, akoravno se ta stroka kmetijstva čimdalje bolj razširja!
Potovanje v Švico.
Poučnega potovanja v Švico se udeležuje 37 kmetovalcev. Eden teh udeležencev nam je podal naslednje poročilo iz \Vudens-weila v Švici: Šale danes, dne 17. t. m., smo dospeli v avico, kjer smo se po 24 urni vožnji odpočili. O polnoči smo se odpeljali iz kolodvora v Lescah V poluspanju smo prevozili Kranjsko in Koroško, na tirolski meji se je začelo daniti. „Kamor se oko ozre, povsod se ti nov svet odprč". Krasna je pusterska dolina med gorskimi velikani, Med polji in travniki so prijazne hiše z lesenimi podstrešji. Vlak se prvič ustavi v Liencu. Vse mesto je bilo v zastavah povodom „turnarske" veselice. Innichen vzbuja spomine na Bohinj še iz časov briksenških škofov. V hitrici pozdravimo Bruneck in Sterzing, ki leži 924 m nad morjem. Naj-krasnejša je bila vožnja čez Brenner. S težavo je sopihal stroj vedno višje do 1370 m. Prevozili smo 17 predorov. Nato smo dr-drali nizdolu mimo malega jezera proti Inomostu. V istem vozu sta bili dve dami iz Švice. Starejša je bila v zdravišču pri Rik-liju. Iz Inomosta smo drdrali proti Landecku med visokimi gorami. Človek se čudi, da je bilo mogoče zgraditi to železnico. Občudovanje vzbuja arelberški predor, ki ga je zgradil sedanji podjetnik bohinjskega predora grof Ceconi v treh in pol leta. Predor je dolg 10.140 m. Delo je izvršil leto preje, nego je bilo določeno, in bi za vsak dan po pogodbi smel zahtevati 1000 kron, a je vse odpustil državi. Skozi predor vlak ropota okoli 15 minut. Prijetno človeku zašije solnce v Langu na Predarelskem, ki je precej podobno Kranjski. Skoraj v vsaki občini imajo posojilnico, vse pa so združene v centrali. Tudi sicer je zadružno življenje tukaj jako razvito, ker je vlada podpira. Posebno uspešno delujejo kmečke zadruge, ki imajo tudi svojo sadjerejo. V Longu je velika sirarna. Tudi čebeloreja uspeva.
V Feldkirchenu smo presedli proti Buksu skozi malo kneževino Liechtenstein, kjer ni ne vojakov, ne davkov! Res, srečni ljudje! Tu prekoračimo reko Ren ter smo v Švici. V Buksu so nam le površno pregledali prtljago. Š a enkrat smo presedli in bili ob krasnem Valenskem jezeru, ki je dolgo 15 km in široko 2 km, globoko pa 151 m. Tu je mnogo tovarn. Daleč gori nad jezerom so hišice s samimi travniki brez polja. Ob jezeru so nasajene trte. Kmalu nato smo bili ob Ciriškem jezeru, ki je dolgo 40 km in široko 4 km. Pritok mu je reka Lint, odtok pa Limat. Ob jezeru so sadovnjaki in vinogradi, vila pri vili ter mnogo tovarn. Naš voditelj g. Rohrman je v Wadensweilu brzojavno naročil prenočišča. Tu v bližini sem si ogledal uzorno posestvo kmeta Plattmana.
Na posestvu ima 550 dreves, 35 oralov zemlje, sredi travnika gospodarska poslopja, v hlevu 14 molznih krav in tri junce. Takih živalij še nisem videl. Živina je velika in krotka. Krava daje povprek 24 kg mleka. Za dve kravi mu je letos kupec ponudil 3000 K, za bika 2000 K, a mož ni hotel prodati. Konje ima težke, podobne gorenjskim. Hlev je snažen, betoniran, zraven pa zopet beto-niran prostor za gnojnico, ki je pomešana z vodo, najboljše gnojilo in poceni. Stelja pa je tu dražja od sena. Sploh je vse praktično urejeno. Švicarji so v istini vzgledni kmetovalci. Za vino se dosti ne zmenijo, pač pa imajo dosti sadnega mošta.
Izpred sodišča.
Izpred deielnega sodišča.
Nočgajevzola. Anton C mtonio, laski delaseo pri železniškem predoru v Hrušiei, je timošn|emu trgovcu Franku iz vabil z zvitim pricovarj&njem špecerijskega blaga za 190 K 50 v., potem p*, s svojo rodbino ponoči pob gnil. Oba < en ja bil na 6 tednov ječe. — Konkurz je napovedal Rsdi konkurza je bil obiojen ivan Koželj, 29 let star trgovec v Kamniku, na 10 dni ostrega zapora. — Rejenčelt utonil. M*rija Konoiljs, posesioc* in vdova v Polročju, je dna 25 junija dovolila rejen-kama, 9 let starima dvojčkama Reziki in Cilki S^lar, da smeta iti s4tetnim Aotonom Skarza borovnice nabirat Skozi gmajno teče potok R ča; otroci so hoteli čez ta potok in je 9 let utara R izika nesla fantka čezenj. Pri tem b« je spodtaknila in padla z otrokom katerega je voda odnesla. Otrok je utonil. Marija Koncilja je bila obsojena na 8 dni ostrega zapora. — Redarju se proti v i 1. V O fčičevi gostilni na Savi je bila svatba. Ker je b lo navzočih mnogo ljudi, sta hotela to prilizo »i izk< rist ti Miklavž Koder in Jaoez S )lar. tovarniška delavca, s tem, da sta vzela dve etaki.enici žganja, a sta bila še o pra>em času po natikarici opažena, nakar jima je go«podmia odvzela obe steklenici Ko jih je hotel občinski redar iz orostilne utirat', eta se še temu povelju uprla. K der je bil obsoten na 2 meseca težke ječe, Šolar na na 6 dni 7.8p"r*.
Rusko-japonska vojska.
Obleganje Port Arturja.
Oči celega sveta so uprta sedaj na Ktantunfeki poluotok, kjur bijeta dve armadi bij na življenje in smrt. Oblegana trdnjava ima že zspeč&teno usodo, to je istimi in rikdo več ne dvomi o tem, da bo Port Artur prej ali slej padel. S d«j, za časa vojske, je vsakdo član generalnegt šub ; kdaj so že razni proitovolini vojni strokovnjaki stavili, da pade Port A tur že julija meseca? —It» marsikdo je izgubil stavo.
Včeraj smo poročali med brzojavkami, da je hrabri poveljnik ruske posadke v Port A turju odklonil vse japonske zahteve. Za razstreljenimi utrdbami odbija hrabra ruska posadka petkrat močnejšega sovražnika. Rusi v Port Arturju so se že proslavili b svojim junaštvom, in dokler bo sploh človeška po-veatnica slavila junaške č ne, bodo boji v Port Arturju in čini ruskih vojakov zapisani isto-tako z zlatimi črkami v voj i povestnici, kakor čini njihovih prednikov, kateri so se pred pol stoletjem proslavili v Ssvastopolju. S stališča človekoljubja moramo obžalovati grozno prelivanje krvi, a obenem cenimo junaštvo hrabre ruske posadke.
Vsak človekoljub pač obžaluje, da ni Steselj pustil odpel|ati nevojakov iz Port Ar turja, kakor je želel japonski mikado Judovski listi vsled tega očitajo Rusom barbarizem in zaostalost. Pač je moral imeti Steselj zato važae vzroke. Ugodno bi bilo v enem oziru, da ne bi bilo nevojakov v mestu, ki pač kolikor toliko zavirajo posadko in porabijo veliko živil, katera so za posadko v oblegani trdnjavi nad vse dragocena. Gotovo se j« bal Steselj kake japonske zvijače. Saj je znano, kako lokavi in zviti so Japonci, a znano je tudi, da v vojnih sredstvih niso izbirčni.
Grozni morajo biti boji in učinki ob-streljftvaoja.
Zdaj bodo pa začeli Jiponoi streljati s krogljami, napolnjenimi z I i d i t o m , ki ne samo ne razruši vsega, kamor pade, marveč tudi zastrupi in zasmradi zrak; pri razpoku nastane rumena megla, ki omami za delj časa vse ljudi v obliiju.
Port Artur bo padal, to je gotovo, predaleč so Rusi in najbrže tudi še preslabe Kuropatkinove moči, da bi porazil japonske čete in oprostil portartursko posadko, a padel bo častno, tako častno, če ne še boli, kakor je častno padel pred 50 leti Sevasto-polj. — Gotovo je pa, da vojske tudi padec Port Arturja nebo odločil. Odločilne kocke bodo padle v Mandžuriji!
London, 19 avgusta. Tukaj niso bili iznenidmi po poročilu da Steselj noče
Dalje v prilogi II.
predati trdnjave, a nerazumljivo ae zdi, zakaj ni dovolil nevojakom oditi. Japonskega poslanika ao Rusi z zavezanimi očmi peljali h generalu. Steaelj je rekel: Hočem braniti trdnjavo, dokler imam 6e kako utrdbo in kakega vojaka. Tudi je Steaelj aapovedal s t r e-1 j a t i z vsemi topovi ob uri, katero ao naznanili Japonci, da naj odgovori.
Po poročilu »Daily Telegrapha« so Japonci pri prodiranju proti ruekim utrdbam zadeli na podkop, ki je eksplodiral in ubil več tiaoč Japoncev.
Japonci sedaj gonijo pred seboj, kadar prodirajo, cele čede volov, da ao varni pod kopov. Ruai pa te vole, če le morejo, po-love in dobe na ta način svežega mesa, katerega že pomanjkuje v trdnjavi. — En vol stane v Port Arturju 150 rubljev.
O izgubi japonske baterije, dveb oddel kov konjenice in polovico pehotnega polka preteklo nedeljo amo poročali že med brzojavkami včeraj. Japonci vedno bolj obstreljujejo meato. V prvih treb dneh tega tedna je padlo v mesto 200 krcgel. Na torek je na ceati šrapnel ubil 6 oseb.
Čifu, 19. avguata. Z japonskim majorjem, ki je prineael v Port Artur poziv za predajo trdnjave, je bil general Steaelj v vsakem oziiu jako uljuden, a je odklonil poziv. Japomki major jeproail sa tridnevno premirje, da pokopljejo Japonci mrliče, a tudi to je Steselj odklonil. Ob 10. uri dne 17. t. m. bo pričeli zopet boj. V Čifu doili begunci ao trdno prepričani o ne premagljivosti trdnjave in pripovedujejo, da bo tekom 14 dni posadka dobila novih čet, katere bo poslal Kuropatkin. Japonoi so na desnem krilu vzeli Rusom utrdbi številki 3 in 4.
Tokio, 19. avgusta. Obenem s pozivom, da naj Rusi predajo Port Artur Japoncem, je japonski poslanik prineael tudi po> velje ceaarja Viljema nemškemu vojnemu atašeju, da naj zapusti Port Artur.
London, 19 avgusta. Iz Čifu poročajo, da so Japcnci dve ari potem, ko so dobili Stealjev zanikalni odgovor, zopet pričeli z navalom na Port Artur.
Čifu, 19. avgusta. Tu cenijo japonske izgube pri obleganju trdnjave, kakor tudi one pri Takušanu in na severnem delu mesta akupno na 5 tiaoč mož. Granate padajo vedns v mesto, zlasti trpi Btaro meato. Japonsko desno krilo je že baje prodrlo do ruskega arzenala, ki je ll/t milje oddaljen od mesta.
Peterburg, 19. avgusta. »Novoje Vremja« piše, da so Japcnci poslali 30000 mož na pomoč oblegateljem Port Aiturja. — Če so te čete poslali po železnici, rabijo precej časa, da pridejo tie. A b tem je armada, ki stoji nasproti Kuropatkinu, oslabljena. Če je imelB prej 200.000 mož, jih ima zdaj samo še 170.000. Te pomožne čete bodo morali izpred Pcrt Arturja vrniti mandžur-ski armadi. (Op. ur.: To je najbrže vzrok, da Japonci nočejo zdaj prodirati proti Kuro patkinu.) — Za prevoz 30.000 mož s topovi, komi itd. bi potrebovali Japonci 100 vlakov in 5000 vagonov. Če so v Daljnem dobili 500 vagonov, in če so jih še z Japonskega seboj pripeljali, ne morejo imeti več kot 10 vlakov. Rabili bi torej za celo prevažanje 10 dni. Prevoz se je začel 31. juija, ko je Kuropatkinova armada odstopila k črti An čančan- Anpia. Iz tega se sklepa, da je moral junaški boj Stesljev od 26. do 30 julija prizadajati Japcncem toliko izgub, da so jih morali nadomestiti iz mandžureke armade.
Položajev; Mandžuriji.
Nespremenjen je položaj v Mandžuriji. Obe armadi ae opazujeta, a pričeti noče nobena. Tako nekako sta si v tridesetletni vojski stali del j časa nasproti armadi Wallen steinova in Gustava Adolfa. Nobena ni hotela pričeti z bojem, ker Bta ae oba poveljnika bala posledic. Tudi grozno deževje zavira kretanje čet. A do spopada bo slednjič gotovo prišlo; sedanji mir na bojišču v Mandžuriji je mir, kateri vlada v ozračju pred viharjem. In hud bo vihar, ko ae spopadeta pred Ljaojanom nasprotni armadi, obe hrabri in navdušeni, pričakujoč le zmage ali poraza. To bo ena največjih bitk svetovne zgodovine, ker se bo vojskovalo pol milijona ljudi. Ta bitka bo pa tudi strahovita, ker prvič se bodo tu vvelikem boju preizkusile najnovejše vojaško-tehnične iznajdbe. V boju bo stalo čez 1300 topov. Zato je pa umljivo, da oba nasprotnika odlašata in iščeta kar mogoče varnosti, pomcči in ugodnosti. Odgovornost poveljnikov je strašna .. .
Peterburg, 19. avgusta. Iz Anean-tjena porcčajo o jako slabem vremenu v Mandžuriji. Dežuje neprestano. Ceste so spremenjene v dereče reke, vae začasne mcstove odnaša voda. Japonci so nehali prodirati. Tu mislijo, da hiti glavna japonska meč na pomoč četam, katere oblegajo Port Artur.
Peterburg, 19 avguata. Ruaka br zojavna agentura poroča iz Mukdena: Na bojiSču je vse mirno. Južno japonako krilo ae je pomaknilo nazaj proti Hajčen u , vzbodno krilo ima do Ljaojana 27 vrst. Daljava med prednjimi stražami je pet vrst. Vsak dan bo mali spopadi.
Berolin, 19 avg. »Lokalanzeiger" poroča: Japonci Be umikajo proti Č a n č a n u. Tudi desno Kurokijevo krilo se umika. Japonci ao navidezno izpremenili svoj načit in ne prodirajo proti Mukdenu. Dežuje še vedno. Hunghuzi bo atreljali na vlak južno od Liaojana, en častnik je bil ranjen.
Rim, 19. avgusta Tu trdijo, da ae po poročilih Kurrkijevih Kuropatkim umika preti Mukdenu. Vae je pripravljeno, da Rusi zapuate Ljaojan.
Morika bitka dne 10. avgusta.
P e t r o r a d , 19. avg. (Ur. brz.) Po poročilih podadmirala Reitzenateina o morski bitki dne 10. avgusta bo sledeče ruake ladje zapustile portartursko pristanišče: »Cesarievič«, »Retvizan«, »Pcbjeda«,- „Pe-resvjet", »Sevastopolj«, »Poltava«, »Palada«, „Askold", »Diana« in »Novik« s torpedov-kami in z bolniško ladjo »Mongolija". Ob
9.	uri zjutraj bo ladje zapuatile pristanišče in dobili povelje pluti proti Vladi-v o a t o k u, Poroča nadalje o prvem spopadu, pri katerem je bil na »Noviku« poškodovan kotel. Rusko brodovje je prodrlo japonako, katero je pa zasledovalo ruake ladje, vsled česar je bil ob '/46- uri boj in je »Ceaarjevič« z znamenji sporočil, da je knez Uhtomsky prevzel poveljstvo. Ker je poickušalo japonako brodovje zajeti rusko je ruaki admiral Reitaenatein pričel prodirati skozi japonsko vrsto. »As-koldu« je sledil ,Novik" in v primerni daljavi ladji „Palada" in »Diana«. Ta nad vse trdovratni boj je trajal 20 minut. »Askold« je bil večkrat zadet, a je tudi znatno poškodoval tri japonske križarice ter je zaigal japonako bojno ladjo „Azsma", katera se je umaknila. »Askold« je nato s podvojenim parom odbitel, ne da bi bil videl »Paladc« in „Diano". Ker je bil namen boja vsem poveljnikom znan, je imela križariea »Novik« tudi svobodne roke. Ko je napočil dan, ao zapazili težke poškedbe, katere je v boju dobil »Askold«. Nemogoče bi bilo dospeti v Vladivostok, in zato je »Askrld« zavozil v nevtralno pristanišče banga;. Poročilo našteva dalje izgube na „Askoldu" in hvali meštvo, kakor tudi zdravnike in duhovnike vsled njihove hladnokrvnosti v boju dae
10.	avgusta.
London, 19. avguata. Japonci so rešili od moštva utopljene velike križarice »R urik« 612 Rusov, med njimi 20 častnikov in 67 podčastnikov.
London, 19. avgusta V tej bitki so Japonoi atreljali z melinitnimi in 1 i -d i t n i m i krogljami. Bitko je odločilo to, da so japonske terpedovke obdale »Retvi-zana« od vseh strani, ko bo druge ruske ladje odplule na pcmoč »CesarjevičuV .Retvizan" se ie zaletel z vso silo v sovražno vrsto, da jo prodre, a pri tem je padala nanj gosta toča japonskih strelov, ki ga je v pravem pomenu besede vrgla iz njegovega tira. »Retvizan« je imel pripravljeno laBtno mino, da se požene v zrak in potopi, ako bi ga hoteli Japonci vzeti. Ko so despele ladje v Cintav, je bil pcgltd nanje strašen. Pobirali so mrliče z ladij da jih pokopljejo, a večinoma so nabrali samo raztrgane ude, posamezre noge, reke in odtrgane glave.
Cintav, 19 avg. Ruski častniki pri povedujeio. da je z z&dnj m znamenjem admiral Vitheft pred svojo smrtjo častnike spomnil carjevega povelja in. jim zapovedal, da naj se na neben način ne vrnejo v Port Aitur.
_ Vojska na morju.
>" Dokler ne dospe baltiško brodovje v Vzhodno Azijo, so Japonci gospodarji vzhodno-azijskega morja. Ruskega brodovja ni več, ki bi moglo z uspehom nastopiti in vzdrževati ruski ugled na morju skrajnega Orienta. Se so ruske ladje tam, a nimajo več moči in ugleda. Usoda ruskega brodovja v Vzhodni Aziji je žalostna! Mrtva sta dva hrabra poveljnika, ki sta načelovala portarturskemu vojnemu brodovju Najboljše ladje so potopljene ali razbite! Tudi vladi-vostoško brodovje ni več to, kar je bilo pred svojim zadnjim porazom. Veliko srečo imata japonska admirala Togo in tudi Ka-mimura, kateremu so že hoteli vsled njegovih prvotnih neuspehov v Tokiu razrušiti Japonci hišo. Posledice se čutijo pri kon-trabandu. Ameriški listi kar priobčujejo vesti, koliko bodo njihove ladje kontra-banda dovajale Japoncem.
Kaj namerava Kuropatkin?
f Ko ae je japonska armada, ki ateji na spreti Kuropatkiru, zmanjšala za 30 C00 mož, je bilo pričakovati, da zdaj udari. A Kuropatkin si z največjim mirem zavaruje hibet in i se kaže, kakor bi hotel zapustiti Ljaojan in se umakniti na Mukden, S tem bi pač Japonce zelo iznenadil, kajti toliko
meatoev bo se utrjevali v prelazih in v gorah. Ako ae Kuropatkia potegne nazaj, je bilo vae to delo japonako zastonj, in iti bodo morali za njim še dalje v Mandžurijo, dokler jih tje ne spravi, kjer jih hoče imeti. Prav verjetno je, da Kuropatkin to izvrši. Kajti zdaj ae tuaka vojska že reBno pripravlja na vojsko za drugo leto. Ruski uradni list piše ludi čisto v tem smislu, da se veliba vojska še ni začela, ampak ae začno raivečji boji tedaj, ko bo Kuropatkin imel Japonce na pravem kraju. Isti lifct pravi, da vojske ne bodo odločile sedanje Bile na bojišču, ampak da bo to storila milijonska armada. Ruai imajo torej dalekosežne načrte, za katere je treba čaaa in — denarja na obeh straneh.
Ruske ladjo v nevtralnih pristaniščih
Š a n g a j, 19. avgusta. Japonski konzul je sporočil Taotaiu, da bodo Japonci vzeli ruske ladje, ako jih ne razorožijo ali pa prisilijo, da zapuste pristanišče. Carinski nadzornik je izjavil, da ruski ladji nista sposobni za na morje. „Grozovoj" bo za popravo potreboval deset dni, „Askold" pa še več. Tuji konzuli so odločeni, da branijo nevtralnost pristanišča. Taotaj je na svet carinske oblasti ruskim ladjam naznanil, da smeta ostati do 23. t. m. v pristanišču, a potem morata ali v 24 urah zapustiti pristanišče ali pa odložiti orožje. Pričakujejo kitajskih vojnih ladij.
Cintav, 19. avgusta. Strelivo štirih ruskih bojnih ladij so prenesli v nemški arzenal. Topove so storili popolnoma nerabne. Rusi so s častno besedo zagotovili, da ostanejo do konca vojske v Cintavu. Mornarji popravljajo ladje.y|
__H»RešitelJniJ\
London, 19. avgusta. .MorningPost" poroča iz Vašingtona: Japonski poslanik je včeraj vročil državnemu tajniku H a y u japonski odgovor na ruski protest o zaplembi »Rešiteljnega". Prepis je vročen tudi angleškemu ministrstvu za vnanje zadeve. Odgovor slove: Japonska ne bo vrnila Rešiteljnega". Rusija in ne Japonska je prekršila nevtralnost Kitajcev. Zasedla je kitajsko posest, da preskrbi armado z živili. V vojaške svrhe ima brzojavno postajo v Čifu, od koder dobiva posadka v Port Arturju živila. „Re-šiteljnij" ni bil razorožen, imel je premog in bil v stanu zapustiti vsak trenotek pristanišče. Po boju ni iskal v Čifu zavetja, marveč je v vojaške svrhe zavozil v Čifu. Konec odgovora je še tajen, ker hoče Japonska izvedeti mnenje Zedinjenih držav in Angleške.
Rusija nefie posojila.
Berolin, 19. avgusta. Iz Peter burga se pereča, da rueka vlada zanikuje vesti, kot da bi iskala posojila v Nemčiji. Rusija ima še dema dovolj denarnih virov.
Ruska topničarka utopljena.
Tokio, 19. avgusta. Neka ruska topničarka, podebna „Ohažnemu", je zadela v višini Ljactcšara v četrtek ob 8. uri zvečer na mino in se potopila.
General Stakelberg odstavljen.
Berolin, 19 a\puata. Iz Peterburga poročaj: Generalu Stikelbergu je Kuropatkin vzel poveljniitvo 4. sibirskega zbora.
Baltiško brodovje.
Peterburg, 19. a\gusta. Prvi oddelek baltiškega brodovja je cdplul dne 13. »Tgueta n čaka drugega cd delka pri Htmovem nosu. Drugi oddelek čaka namreč, da ee vrne veliki knez Ciril, ki pride 3. septembra.
Cenzura.
Tokio, 19. avgusta. Vojna poročila zadnji čas cenzura najestrejše pregleduje, ker ne pusti nobenega iidajstva vojnih tajnosti. Dva lista sta zaradi prenatfnčrih poročil zatrta. Drugi listi imajo včasih po cele ko lene tamazane s črnilem cd japenekib ura dov. (Op. ur. Torej nasprotno kakor pri nas: Kadar nas korfiecirajc, izidemo beli!)
Mnenje v Peterburgu.
Peterburg, 19. avgusta. V Peterburgu so zaradi peročil z bojišč« jako pobiti. To se pozna že na borzi. »Novoja Vremja« pripravlja prebivalstvo na padeo Port Arturja. !
_ Vladivoatoiko brodovje.
Petrograd, 19. avguEta. Admiral Aleksejev pereča o beju vladivcstcžkega brodovja dne 14. t. m. sledeče : Dne 14. t. m. eo vladivoatcike ladje .Rosija,' ,Gromcboj' in „Rurik" ob Fuzanu zadele na veliko Itevilneje japonsko bredovje. Boj je bil hud. Ker je bilo poškodovano krmilo na ,Ruriku', ladja ni mrgla slediti estalima ladjama, ki sta pobegnili proti Vladiycstoku. V peturnem boju sta bili tudi ladji ,Rc sija' in ,Gromc boj* peškodovani. »Rcsija« ima v črti ped vedo 11, a ,Gromoboj' 6 peškodb. V e č k o p o-lovica častnikov in 25% moštva je padlo. Poročilo hvali srčnost in hladnokrvnost častnikov in moštv*.
Japonska ruiiloa torpedovk v čiftr
čifu, 19 avgusta. Dva japonska ru-šilca torpedovk t>ta došla v Čifu. Pet jib stoji pred pristaaiftčem.
Ogrska zbornica.
Ogrska zbornica je imela včeraj ob 12 uri aejo, v kateri je podpredaednik Fei-htacb naznanil, da je od nje vspreiete predloge odobrila tudi magnatska zbornica v seji 17. t. m. oklepe predlože kralju v potrjenje. Zapisnik je b>l odobren in seja zaključena.
Demonstracije v Opavi.
Razburjeni zborovalci se tudi zvečer še niso pomirili. Množica je Gosposko ulico takorekoč oblegala. Dasiravno je močno de ževalo, veudar demonstrante niso nebali izražati svojo neroljo nad Nemcem sovražno (!) vlado. Aretiranih je bilo 6 oaeb. Sele proti polnodi je nastal popoln mir.
Mednarodni shod socialistov v Amsterdamu.
Na shodu je 434 s >oialno demokraikih odposlancev, 69 jih je iz Nemčije. V ne deljo popoldne je bil velik shod. Govorili so štirje govorniki. B e b e I je govoril pod rdečo zastavo o omejitvi volilne pravice v Nemčiji in iziavil, da socialni denookratje ne bodo trpeli omejitve volilne pravice.
Adler in Vandervelde pogorela.
Komisija na mednarodnem sociališkem shodu v Amsterdamu je odklonila s 24 glasovi proti 16 resolucijo dr. Adlerja in Van-dervelda o socialno-demokratični taktiki in odobrila resolucijo, katera je bila svoj čas sprejeta v Draždanih. Zastopala sta jo Kautsky in Bebel. Resolucija slove: Politično moč bo socialna demokracija priborila le z odločnim razrednim bojem. Socialna demokracija ne more, ako hoče ostati zvesta svojim načelom, nikdar popustiti meščanski družbi. S tem bi socialna demokracija zatajila svoja načela.
Z Balkana.
Vsi poslaniki vztrajajo pri zahtevi, da se pomnoži število tujih orožniških častnikov. Hilmi paša je pozval načelnike vsta-ških čet v Spodnjem Dibru, da naj ustavijo boje, sicer bo proti njim nastopil z vojaško silo. — Dne 17. t. m. so praznovali v Zofiji obletnico nastopa vlade kneza Ferdinanda. Pri pojedini je minister notranjih zadev povdarjal, kako je Bolgarija napredovala v političnem, gospodarskem in vojaškem oziru, kar vlada knez Ferdinand ker je ta neumorno delaven. V Solunu so mnenja, da bo turška vlada ugodila zahtevi Rusije in Avstro - Ogrske glede pomnožitve inozemskih orožniških častnikov v Makedoniji, dasiravno Anglija baje tej zahtevi nasprotuje. Srbi so radi tega zelo razburjeni ter strastno agitirajo proti Avstriji. Hilmi-paša je dobil od nekega srbskega voditelja spomenico, v kateri trdi, da je sumljivo, zakaj proglaša Avstrija ravno Albance, na katere se je preje vedno opirala, kot oviro vsakega reformatorskega delovanja. Zato bi bilo koristno, da se Albanci in Srbi združijo ter združeni nastopijo proti Avstriji. In res postaja položaj v Makedoniji vsak dan bolj kritičen. Organi-zovali sta se namreč dve novi arnavtsko-turški četi, ki napadata kristjane. Velika nad 500 mož broječa arnavtska tolpa, katere voditelji so doma iz vasij Mareovo, Lecnovo in Nikotorovo, razgraja posebno grozovito. Dosedaj je pokradla prebivalcem že do 5000 glav živine. Neka druga četa je vdrla v Lazarjevo polje, odpeljala nekega imovitega posestnika ter zahteva 2000 turških lir odkupnine. Tudi v drugih okrajih je mnogo čet, ki skušajo s silo preprečiti uvajanje reform. Hilmi - paša je izdal ukaz na vse makedonske valije, naj vsakega, katerega zasačijo pri kakem dinamitnem napadu, takoj obsodijo in ustrele. — Cesar Franc Josip je na pozdrav črnogorskega kneza Nikolaja ob otvoritvi Marconijeve brzojavne postaje v Antivaru izrazil upanje, da ostanejo razmere med obema državama prijateljske. Črnogorska vedno bolj napreduje v kulturnem in gospodarskem oziru. Tudi kmetijstvo in trgovina napredujeta. Le to obžaluje vladar, da se Crnogora vedno bolj s trgovino približuje Italiji. Vendar pa upa, da se bo sčasoma tudi to izpremenilo in bo Crnogora sklenila z Avstrijo trgovsko pogodbo. Za to se posebno trudi dalmatinski poslanec dvorni svetnik pl. Vukovič.
Bolgarski vojni minister zahteva od sobranja izredni kredit 20 milijonov frankov za novo oboroženje, preuredbo 54 baterij in pomnožitev konj.
Pleli vej e v' 111 orilec.
Morilec Plehvejev se imenuje S a z a -nov. Njegov oče je leBni trgovec v sara-tovskem okrožju in je bil preie dijak v Moskvi. Sike raki, kateri je v Nevo vrgel bombo, je bil aokriv pri napadu. — O Braunsteinu, katerega imajo tudi
zaprtega, trdijo da ni aokriv napada, ako-ravno je politično jako komprimitiran.
Nov politični umor na ltu&kem.
V	Kartu ao ustrelili na sprehodu oroi-niikega upravnega častnika Grozdova. Morilec je pobegnil. Uvedli so obširno preiskavo.
Angleži v Tibetu.
Zadnja poročila iz Tibeta kažejo, da je tamošnja angleška armada v stiski. Tibe-tanci se z Angleži nočejo pogajati, na drugi strani pa Angležem skrivajo živež. Zato je general Mackdonald zapretil samostanu Pai-pun, da si s silo vzame živež, ako mu ga ne prodad6, ter zasede vse samostane in tudi palačo Dalaj Lame. Začetkom prihodnjega meseca začne že snežiti v gorskih prelazih, in Tibetanci upajo, da se Angleži umaknejo pred zimo. Tudi dopisnik lista „Times" poroča iz Lhasse, da utegnejo pozimi Angleži biti v stiski zaradi živeža.
Protij ti (lovski izgredij[iia Ruskem.
V	Oatrovici na Ruskem so predvčeraj-njem napadli juie.
Novo vojuo pristanišče.
Zedmjene ameriške države bodo ustanovile pri Panami veliko vojno pristanišče.
Dnevne novice.
V L j u b 1 j a n i, 20. avgusta.
Program italijanske krščanske
demokracije. »Slov. Narod« je kršiansko
demokracijo že tolikokrat uničil, da je res čudno, če še kaj o nji slišimo. O italijanski krščanski demokracji je poročal ljubeznivo, da ji je »papež vrat z»vil". Tako človekoljubno je poročala tudi »Soča«. Liberaloi so res tako neumni, da bo papež njim na ljubo uničil katoliška društva. A v žalost liberalcem je vcd.telj krščanske demokracije italijanske, Medolego Albani, v svojem programu naštel sledeče stvari: »Pomnožiti se morajo ljudska društva, zlasti poljedelske in delavske kreditne in hranilne zadruge, ljudske pisarne in dtlavska tajništva, strokovna društva, društva za vzajemno pomoč, kooperativne zadruge itd. Krščanska demokracija bo organizirala najširše ljudske sloje v takih društvih « Pro gram je kratek in ga je papež pohvali 1 in rekel, da je to delovanje v smislu Svete stolice. To delovanje je pa tudi ravno isto, katero so si Siovenci začrtali na drugem slovenskem katoliškem shodu. Liberalci se bodo menda sSasom vendar nave ličali, svetega očeta staviti v nasprotje s ka toličani, ki delujejo v soglasju z njegovimi nameni za probujenje in orgtniziranje revnejših ljudskih slojev.
Kaj vse liberalci vedo! Kako »zavedni" ljudje vodijo sedaj liberalno stranko, je pokazal »Slov. Narod", ki je zapored, eno za drugo, priobčil v četrtek sledeči dve notici: Prva: »Kardinal Vanutelli je svoj čas rekel: Po načelih katoliške cerkve je A v -strija obsojena, da se razbije". Mi res ne vemo, kdaj je kardinal Vanutelli to rekel. Tudi je »Narod" to zapisal preveč nedoločno, ker sta dva kardinala Vanutellija, Vincenc in Serafin. Kateri je to rekel, in kdaj? Vsekako morajo biti liberalci torej prepričani, da v Rimu hočejo Avstrijo razbiti. A 13 vrstic nižje pravi druga notica: „Kongregacija obredov v Rimu gre brez dvoma rada na roke politikivele-katoliške Avstrije". Kako se da to združiti, to je nam nekaj neumljivega. Človek mora imeti liberalno glavo, da to dvoje verjame.
»Popotnik« popisuje v zadnji številki slovensko ljudstvo kot silno barbarsko, neumno, nesnažno, neprijazno itd. Mi ga opozarjamo, da naj take levite bere svojemu kolegu »Učit Tovarišu«, ker ta je bolj neumen in sirov, kakor vsak drvar, in bilo bi zastonj, od takih ljudi pričakovati posebne kulture.
Osebne premembe v ljubljanski ikofiji. Premeščeni so naslednji 66. gg. kapelam : Janez Debevec iz Vipave v Kranj, Frančišek Skulj iz Koprivnika pri Kočevju v Stari log, Janez Mausser iz Starega loga kot župni upravitelj v Polom, Janez Pele iz Koievake Reke kot ekspozit v /jdihovo, Frančišek M a j d i č iz Mirne peči v Polhov Gradee, Jakob Klein-d i e n s t iz Polhovega Gradca v Mirno peč. — Nameščeni so kot kapelani naslednji gg. semeniški duhovniki: Pavel Zaje v Pla-
nini pri Rakeku, Frančišek Z a j o v Ko-privniku na Kočevskem, Ivan Perko t Šmarjeti. — Nameščena sta kot kapelana gg. novomašnika: Matej S ušel j v Vipavi, Alojzij P e r z v Kočevski Reki. — Č gosp. Janez Godec je nameščen kot ekspozit v Konjšici.
Polarna bramba slovenska Nemški listi so zelo nezadovoljni, da so slovenski gasilci v Postojni sklenili, da se odcepijo od nemške državne zveie in osnujejo svoj~» lastno avezo. »Tagespost« piše, da bodo imeli Slovenci od tega veliko škodo. A mi ne vidimo nobene nevarnosti za tako škodo; ravno nasprotno upamo, da se bo slovansko gasilstvo samostojno Š9 bolj razvilo.
Planinski muiej v Ljubljani. V
turistovskih vrstah se je izrekla misel, da bi se v Ljubljani ustanovil planinski muzej. To je srečna misel, in mi bi želeli, da se kmalu izvrši. Ali ne bi kazalo, da se v deželnem muzeju naredi planinski oddelek? Tam je že več slik naših planin, tudi velik relief triglavskega pogorja, ki ga vsak ob-iskovavec „Rudolfina" z zanimanjem občuduje. Ako bi vodstvo deželnega muzeja — če ima naš deželni muzej sploh kako vodstvo — stopilo v dogovor s planinarji, bi se v Ljubljani z lahkoto in z ne velikimi stroški naredil res krasen in poučen muzej. Na delo!
—	Nesreča na Zaplati. Na Zaplati se je ponesrečil 18. t. m. kmet Primož Fendč, po domače Pintar iz Brega pri Preddvoru. Imenovanega dne je visoko v gori kosil z dvema tovarišema do trde noči. Prenočiti so nameravali kar v kopicah; ker je pa okolu 9. ure začelo dežiti, so se odpravili v kočo na Srednjem vrhu. V temi in dežju so srečno prišli skoro do koče, naenkrat zagleda njegov tovariš, kako da se vali skala navzdol in za skalo Pintar. Pomagati mu ni mogel. Valil se je po gladkih, toda ne posebno strmih skalah in grudah, kjer sicer ni nobene nevarnosti, kakih 200 m daleč. Eden izmed preostalih je ostal pri ponesrečencu, drugi je šel iskat ljudi v koče pod Hudičevim gozdom. Ob silni nevihti so prenesli ponesrečenca v kočo. Zjutraj na vse zgodaj ga je prišel previdit preddvorski g. župnik Jereb, ki se ni ustrašil truda in ob hudem dežju plezal visoko v goro. Pozneje so ponesrečenca na vejah izvlekli v dolino in ga prepeljali na dom, kjer je v par minutah umrl. Zapušča 7 nedoraslih otrok.
—	Darilo. Fr. Kržišnik v Kostanjevici je dne 23. junija rešil iz »ode Al. Grudna, dne 22. jul. pa Jos. Tercelj iz Savel) Marijo Selan iz oornja; dobila sta od deželne vlade po K 52 50
—	Nove šole nameravajo graditi na Primsko»em, v Javorju in na Staogi. Dne 24. in 25. t m. bodo komisijski ogledi
—	Premeščen je lač. učitelj Jnsip Zbašnik ic Koč. R*ke v Dol. Zdihavo; kot Domožni učitelj v Starem logu je nameščen I. Eppicb.
—	Ogenj Dne 18 t. m je pogorela hiia Jos. Javmkarja v L-ikovku pri Trebnjem. Škode je do 1600 K
—	Pasite na otroke. Dne 13. t. m. je v M -niški vasi pri Toplicah padel triletni otrok M. Goršeta v gnojnico ter drugi dan umrl.
—	Prijeli so orožniki dne 16. t. m v Giberju pri Mokronogu prisiljenea Antona Murna, k> te u*el z d*la pri Košani.
—	Udeležencem sadne razstave v Radovljici na znanje: Kdor želi razstaviti in hoče dobiti lep prostor, naj hiti, da se prijavi! Razstava se otvori 17. prihodnjega meseca. Ako je komu nerodno, poslužiti se zglasilne pole, pa naj priglasi svojo udeležbo enostavno z navadnim pismom ali po dopisnici. Sadje in drugo naj se pošlje po pošti. Pri tem si ni treba delati preveč skrbi, odbor je poskrbel, da bode na razstavi vse strokovnjaško urejeno. — Ker se je izvedelo, da si nekateri ljudje prizadevajo, da bi sadje-rejce odvrnili od razstave, češ, da letos ni lepega sadja itd., so vsi domači, osobito gorenjski sadjarji prošeni, naj se ne dajo begati po nikomur, ki bi hotel delovati proti temu prekoristnemu podjetju. Lepega sadja se letos vkljub suši in toči dobi dovolj. Ako pa je kateri sad tudi malo pikast, ne stori nič, saj je razstava v prvi vrsti poučna naprava. Komur je osobito do tega, da bode za svojo pridnost odlikovan, naj pošlje svoje, seveda kar najmožneje lepe pridelke. Pripomniti je še, da se bode gorenjska sadna razstava povsem razlikovala od ravno letos se vršeče svetovne sadne izložbe v Diisseldorfu na Nemškem. Dočim bode ona razstava bolj svetovni sadni semenj, bode gorenjska sadna razstava vele-zanimiva zbirka vsega, kar spada k sadjarstvu in njega industriji. Kdor bo odlikovan na gorenjski sadni razstavi — in nadejati se je, da jih bode obilo — bode smel na to odlikovanje biti enako ali še bolj ponosen,
kakor pa če bi dobil odliko na sadnem sejmu v Diisseldorfu.
—	Pretep. Pretekli teden so se zopet delavci karavanskega predora stepli. Med njimi se je s kolom najbolj postavil Makedonec Ivan Atanas ic Globočiop, okraj Pa lanka v Makedoniji. Atanas je udaril svojega sodelavca s kolom po glavi, da se je slednji onesveSčea zgrudil na tla. Mislil jo je po brisati, a orožniki so ga še pravočasno ta-sačili in aretirali. Izrodili so ga c. kr. okrajni sodniji v Radovljici.
—	Utonil. Iz Boh. Bistrice: V ponedeljek se je šel neki italijanski dela ve« raz gret kopat v Savo pri Brodu. Komaj je skočil v vodo, izgubil je vso moč in v kratkem ga potegnejo mrtvega iz vode. Star je bil šele 21 let.
—	Odbor društva »Vesna« javlja vsem slovenskim umetnikom, ki se namera vajo udeležiti jugoslovanske umetniške raz stave v Belgradu, da so zastopniki belgraj skega špediterja Do rde Mostiča sledeči: Za Dunaj Sohii ler Bandi, I, Sohillinggasse 3 Telef. 3076; za Zagreb W. Sebvvarz Samostanske ulice 1; za Monako v o W^tsch, Kunst, Mobilientrans port, Telet. 8175 ; za Gradec Biedel in Schrott; za Liubljano R Rtncinger
—	Na Šmarni gori je bilo v torek nad 500 mož in mladeničev iz kamniške de-kanije. Vodil je procesijo v spremstvu 20 duhovnikov prečastiti g. dekan Iv. Lavrenčič in govor je prevzel č. g. župnik Val. Bernik. Cerkveno petje je vodil g. Heybal. Peli so Nedvedovo mašo in zunaj pred lipo več narodnih pesmi. Mladeničem je kamniški zbor zelo ugajal. Imeli smo krasno vreme.
—	Tvrdke, ki imajo kupčijske zveze v Ruščuku, dobe v trgovski in obrtniški zbornici v Lljubljani važno poročilo.
—	Strela. Dnč 18. t. m. zvečer je treščilo v Brinarjev kozolec blizu Cerknice. Pogorelo je pet kozolcev. Gasilci so ogenj omejili. Pogorelci so po večini zavarovani.
—	Za napredek domače obrti Ii pod Stola nam piše rodoljub: Med malim številom gorenjskih domačih obrtnikov je nastala misel, če bi ne bilo dobro, prihodnje leto prirediti razstavo obrtniških izdelkov na ših gorenjskih obrtnikov. Da bi taka razstava zelo pospešila napredek domačega obrtništva, se samo po sebi razume. Ker pa že grade v Radovljici posebno stavbo za sadno razstavo, bila bi ta lepa stavba kakor nalaSč za razstavo obrtnišnh izdelkov Gorenjske. Tu bi lahko vsak domač obrtnik pokazal, kaj zna in koliko bi še moral napredovati.
—	Naglica ni dobra. Brzojavka z Reke do Soianja je potrebovala samo 17 ur in eno četrt nko. Gotovo se je morala zadeti v kak drog.
—	V Kamniku se je pela v četrtek o rojstnem dnevu presv. cesarja v mestni nadžupni cerkvi instrumentalna maša : »Missa s. Ceeiliae« od Ad. Kaim a. V posebni prijaznosti sta nas prijetno iznenadila s svojim sodelovamem slavni glasbenik g. dr. Josip Čerin z Dunaja in njegova gospa soproga. Pevski zbor in orkester sta vrlo dobro rešila svojo nalogo; g. Pavlin je krasno pel bariton snlo
—	Karavanški predor. Vedno bližje je čae, no bo prebit karavanški predor. Dne 5. t. m. so im di še 1030 metrov i epredr-tega in ker predro vsak dan do 9 metrov, bo predor, ako ae ne pokažejo kake nove težkoče, dovršen v začetku decembra. Predor bo dolg 7969 metr»v. Na severni strani so imeli izkopanega 5 t. m. 4152 metrov. Na kranjski strani je delo mnogo zavirala voda, katero sedaj odstranjujejo z električno se-salko. Na severu so še 170 metrov oddaljeni od deželne meje, do katere bodo prišli okoli 10. septembra. Tudi obzidavanje predora tako napreduje, da bo železnica lahko otvorjpra že v jeseni 1905.
—	Is Senožeč. Mirozov so pri redili vojaki 87 peš <olka, ki so tukaj na vojaških vajab, na predvečer cesarjevega rojstnega dne. Pa glej zavednega očeta župana! Niti oklicati ni dal, da bi ljudstvo razsvetlilo hiše, kakor je navada. Tako smo doživeli presenečenje, da je bil — če izvzamemo eno hišo — trg skoro temen. Priča kovali smo, da bo vsaj oče župan razsvetlil svojo hišo, pa razven ene luči nismo na njegovih oknih opazili nič svetlega. — Mašo na prostem so imeli vojaki na cesarjev rojstni dan na nekem griču blizu farne cerkve. Lepo je bilo videti po Senožečah za službo božjo pripravljeni vojaški šotor. Sila ljudstva se je zbralo k tej zahvalni sv. maši. Žal, da je senožeški župan Garsarolli z občinskimi svetniki zopet pokazal svoj patrijotizem. Kakor ga še nikdar, odkar je župan, nismo videli pri kaki javni službi božji, tako ga tudi zdaj nismo opazili pri tej d i n a s t i č n i službi b o i j i
—	Velika nesreča. Iz St. Petra se nam piše: Danes se je pripetila pri nas velika nesreča. Gosp. Medica Matej je izročil v popravo vodnjak pri svoji novi parni pili. Trije delavci so šli prepogumno na to ne varno delo. Naenkrat se zruši stari zid nad njimi in jih podiuje. Mlajši, ki je poškodovan na glavi in roki, je prišel sam iz
vodnjaka. Druga dva sta bila pa v pravem pomenu besede živa pokopana pod kamenjem.
Grozovito sta klicala v obupnem položaju na pomoč. Do enega se nam je posrečilo kmalu dospeti. Prevideli smo ga z vsem. Tretji pa je bil prav na dnu pod lesenim odrom za nogo pritisnjen in sključen čez štiri ure. Pretresljiv je bil prizor, ko smo mu morali dopovedati, da poderemo na njega še kos zidu, ker drugače ni bilo reševanje varao. S težavo smo ga za silo pomirili. Ko je pa na ves glas molil živ v grobu očitno spoved, je prejel z vrba doli odvezo in se priporočil Jezusu in Mariji. Potem je vnovič zagromelo po drugem odru kamenje nad njim. Takoj se je prijelo od kopavanje pod vodstvom g. R o p a s a iz Šiške, kateri uprav sedaj tu napravlja vodnjake raznim strankam. Njemu gre gotovo priznanje, da je dobil ponesrečenec primeroma tako hitro pomoč. Od 9. ure dopoldne do blizo 2. ure popoldne so bili vsi v vod njaku v vedni nevarnosti za življenje. Ko so izžagali ponesrečencu eno nogo ic raz nega lesovja, prišel je Bam popolnoma nepoškodovan iz grozne ječe očitno trdeč: »Moliti se mora in Marija mi je pomagala«. G. dr. E r ž e n je takoj preskrbel vso zdravniško pomoč. Vse pa je navdajalo veliko veselje, da so vsi trije ostali v toliki nevarnosti živi. Upamo, da kmalu vsi trije okrevajo in 88 podado na svoje delo iz bolnišnice v Postojni.
—	K »Slovenski kršč. - socialni svesi" je na novo pristopilo k. s. izobraževalno društvo v Bo-štanju ob Savi. — Poročilo za »društveni koledarček« je poslalo nadalje: 7. delavsko bralno društvo v Zagorju ob Savi. — Lepo prosimo ostala društva, naj se podvizajo z dopošiljatvijo poročil oziroma vrnit vijo poslanih dopisnic.
—	Roparski napad V trebanjskem okraju blizu St Ruperta je neznan človek napadel delavko Uršulo Oreščak, doma iz St. Ruperta, ko se je vračala domov. Neznanec je delavko vrgel na tla in jo oropal, potem jo je pa še natepel, da je morala iti v bolnico. Orožniki še niso prišli na sled napadalcu.
Is Trsta se poroča: Zadnji dogodki so prestrašili uradne kroge. Zato so vse storili, da preprečijo mogoče izgrede povodom cesarjevega rojstnega dne. Na predvečer je prišla v Trst vsa eskadra, ki je na vajah, iz Sežane pa so 97. pešpolk odposlali na Opčino in Bazovico, da imajo v sili takoj vojaško pomoč pri rokah. Okoli 30 malih irredentovcev je policija zaradi zadnjih pouličnih nemirov obsodila na zapor. Ti so se pritožili na ces. namestništvo, katero pa je pritožbo odbilo. V sredo so morali vsi v zapor na 12 ur, in tako je policija preprečila mogoče izgrede. Pa tudi „patriotje" so morali opustiti vsako demonstracijo. Na predvečer ces. rojstnega dne so bila mnoga poslopja razsvetljena. Nemirov ni bilo.
—	Hmeljska letina v Savinjski dolini letos dobro kaže in cene hmelju so prav visoke. Cena za kg. je že nad 4 krone in se utegne še zvišati.
—	Povodenj. O povodnji, ki je na Koroškem pretrgala železniško zvezo, se še poroča: Pri Malburgetu stoji že dva dni osebni vlak št. 915 na tiru in ne more ne naprej, ne nazaj. Potniki so vsi nepoškodo-novani in so odšli. Tudi vlak ni poškodovan, le železniški tir je na štirih krajih pretrgan na progi Malburget-Luznice.
—	S Save pri Jesenicah se nam piše: Razmere pri nas postajajo vedno bolj čudne. Tako neki gostilničar odgovarja slovenskim gostom jako odurno, še drznejše njegova postrežnica. To dejanje pač ne vabi slovenskih gostov.
—	Is Starega trga pri Ložu se nam piše: Dne 13 t. m. ste porufiaii, da je neki G^rm iz Liža| ubil svojo teto, ko ga je ona v spremstvu dveh drugih sorodnikov napadla na potu ic krčme idočega proti domu. Germ je bil nato aretiran in odpeljan v zapor. Koliko je na tem resnice? Samo to-le: Germ je bil res dne 24. julija zvečer aretiran v Ložu radi javnega nasilstva, a ne radi uboja, ker ubil ni nikogar, nejmanj pa svojo teto, ker menda sploh nobene več nima. Njegovega zapora je torej krivo poulično razgrajanje, ne pa uboj! Dalje ni res, da bi bili fantje, ki so se stepli, skupaj pili v Ložu; res je Ie, da je Martinčič pil v Starem trgu 24. julija do večera, nato se vračal skozi Vrh-jezera domov. Tu je dobil dva f»nla, ki sta sa pod hruško sedeč hladila, in enega ismed teh dveh je brez povoda sunil z nožem. Vse druge je neresnično. Martinčič je ie sojen, dobil je 6 mesecev zapora. Doma je z Otoka aredi Cerkniškega jezera.
—	Vojaške vesti. Na lastno prošnjo je dobil daljši dopust poveljnik 65. pehotne brigade generalni major M a n u s s i. Na njegovo mesto je imenovan polkovnik Viljem Wachsmann, poveljnik pešpolka št. 33. Poročnikom je bil z 18. t. m. imenovan gojenec tretjega letnika terezijanske vojaške akademije Frančišek Janša, pri bosan-sko-hercegovskem pešpolku št. 4. (N a m e s t-niki računovodij). S 1. januarjem 1.1905
bodo ustanovili 120 mest za namestnike računovodij. Namestnike častniških računovodij bo imenovalo vojno ministrstvo in one računske podčastnike, kateri so naredili izpite iz računovodstva, ako služijo aktivno in so sposobni.
—	Zdravlifie Bled. Letoviški list zdravišča Bied v 9 številki objavlja imena gostov cd 6 do 13. t. m. Št»vilo strank ss je pomnožilo od 1205 na 1322, Število oseb od 2061 na 2255.
—	Promet na progi Ukve - Pon-tabelj je bi> včeraj za splošni promet zopet ctvorien.
—	Sadna razstava v Radovljici. Jutri 21. t. m. ob 2 uri popoludne ae bo vršil v areni razntavnega poslopja v Radov ljici shod sad^rjev. Na tem sestanku se bo vol 1 pomnoženi odbor, obstoječ iz odličnih gospodarjev in strokovnjakov sadjarstva naše Gorenjske, ki bode imel nalogo, nad zoro vati notranjo uredbo raz-jtave, razs ije-vati pri razdelitvi odlikovani, rtprezento-vati razstavo pri otvoritvi itd. Pripravljavni odbor je že razpes al tozadevne okrožnice ter »o povabljenci uljudno prošeni, da se tega važntpa sestanka poino^tevilno udeleže.
—	Izdelovalci vrtnega orodja, žič nih vrtnih ograj, domačih sadnih stiskalnic in sploh vsega, kar spada k domači sadie rejski industriji, naj blagovole svoje izdelke razstaviti na sadni razstavi v Radovljici! Prijave se pošiljajo prpravljavnemu odboru sadne razstave v Radovliici
—	Sadnim trgovcem bo od pripravljalnega cdbora sadne razstave v Radovljici daje na znanje, da bodo na »vstavi imeli dovolj prilike ogledati si gorenjsko sadje in se dogovarjati s sadjarji glede sadne kupčije. N»j gotovo pride;o k razstavi !
—	Aretirali so na Hrušici miner j Josipa Milinkoviča iz Klanca, okraj Gospič na Hrvaškem, radi javne nasilnosti in težke telesne poškodbe. Pretekli teden so popivali Hrvatje, kateri delajo pri karavanškem predoru, v neki gostilni na Hrušici. Med seboj so se malo sporekli in drug je začel drugemu zabavljati. Najbolj je razgrajal gori imenovani Milkovič, kateri je vzel kol ter začel mahati po svojih prijateljih, da jih je več izmed njih težko ranil. Ko so poslali po orožnike, je Milin-kovič začel kleti in psovati došle orožnike. Zoperstavil se jim je tudi, ter je nameril jednemu s kolom. Vedel se je tako nasilno, da je moral orožnik uporabiti orožje ter ga vbosti v stegno. Izročili so ga c. kr. okrajni sodniji v Kranjski gori. — Aretirali so v Kranju v dimnikarja Antona Zebreta radi tatvine. Žebre je še v policijskem listu iz 1. 1902 zasledovan radi tatvine, katero je baje izvršil v Kranju in v Ljubljani. Čudno je, da ga niso preje zasledili, ko vendar že dalje časa prebiva v Kranju. Izročili so ga c. kr. okrajni sodniji v Kranju.
Ljubljanske novice.
Krščansko-socialna zveza v Ljubljani
opozarja še enkrat naizletv M i r e n (Goriško). Slov. k r š č. - socialna zvez« v Ljubljani se de setletnice ondotcega »o lov. kat. delavskega društva« ude leži z zastavo Kdor ae želi udeležiti izleta, naj to blago voli naznaniti g g. Luki Smolnikarju, Ivanu Jakopiču ali pa Josipu S « d tij n k u , ženske pa g o b p e j Manfredo. Prosimo tudi z vezina društva, naj se udeleže slavlja bratskega nam d r u S t v a.
Ivan Štofe in Franja dr. Tavčarjeva. „Slo-venski Narod" je priobčil sledečo notico: Katoliški shod bo v Reznu (Regens-purgu) na Nemškem. Klerikalizem je b r e z-domovinski in zato se udeleže tega nemškega shoda tudi kranjski klerikalci po posebnem odposlancu. Kardinal Vanutelli je svoj čas rekel: Po načrtih katoliške cerkve je Avstrija obsojena, da se razbije. Kranjski klerikalci račanajo že zdaj s tem in se prilizujejo katol. Prusom " Odgovorni urednik »Narodov« dr. Ivan Tavčar najbrže ne ve, da je Rezen na Bavarskem, ne pa na Pruskem in da so Bavarci jako ostri nasprotniki Prusov. Tega mu ne zamerimo, ker on še marsikaj drugega tudi ne ve. Gosp. Štefe je šel v Rezen, da bo videl, kako se prirejajo taki veliki shodi. Ko bi bili šli ljubljanski »Sokoli" v tako šolo, ne bi bilo tako slabo aranžirano pri sokolskem zletu! A zakaj je pa dr. Tavčar molčal takrat, ko je gospa Franja poslala svojo fotografijo v srce Prusije, naravnost v Berolin na mednarodni ženski shod! Tam so poleg Nemk, Angležinj i. t. d. zlasti J u -d i n j e razlagale svojo modrost, in ,Slovan"(!) se je tako daleč spozabil, da je na vse pre-tege slavil to zborovanje. Mi smo o tem molčali, ker se nam je zdelo premalo važno. A zdaj pač moramo tudi mi poročati: „Med-narodni shod" je bil v Berolinu na Pruskem. Liberalizem je brezdomo-vinski in zato so se udeležili tega pruskega shoda tudi kranjski liberalci po po-
sebnem odposlancu in liberalke z dopošiljat-vijo svojih fotografij. Framasonska loža je svoj čas izjavila: Po načrtih pruskega liberalizma je Avstrija obsojena, da se razbije. Kranjski liberalci s tem računajo že zdaj in se prilizujejo Prusom in Prusinjam."
Tat in n egova družica. Tukajšnja policija je zasledila nevarnega tatu po imenu Aleksandra Kavčiča, redom Dunaj čana, po poklicu mizarja, kateri je več strank okradel in ogoljufal. Pomagala mu je pri tem njegova znanka delavka Ema Šavs, doma iz Ljubna na Štajerskem. Kavčič je kradel, a Šavs je ukradene stvari spravljala in potem prodajala. Hodila je tudi večkrat ž njim ter je stala na straži, ko je Kavčič kradel. Izročili so obadva c. kr. deželni sodniji.
Zanemarjen park. Parki so draga naprava in zato bi bilo treba jih varovati. Na Ambroževem trgu pa nasadi po ulični drhali in pobalinih mnogo trpe, smrad je pa po grmičevju tak, da človek ne sme v obližje sesti. Menda se zbira ondi ob večerih cvet samega polanskega in bližnjega barabstva. Na ta „kras" mesta opozarjamo policijo pa mestnega vrtnarja.
Operni zbor slovenskega gledališča. Gg.
pevke in pevci, ki hočejo v let šoji sezoni zopet sodelovati ali pa na novo pristopiti k zb ru slovenske opere, oglase naj se še ta kom tei?a m« seca pri društvenem blagajniku g Fr. Rozmanu, Volfovi? ulice St. 10, II. nad stropie
Tatvina pri Čaksu. Danes ponoči je solicitator pri g. dr. Hudniku, Oroslav Verčič, v gostilni pri Caksu, Radeckega cesta št. 12 zaspal. Med spanjem mu je pa neka oseba ukradla iz žepa dva bankovca po 100 kron. Enega je zataknila za omaro, katerega so že našli, a o drugem bankovcu ni ne duha ne sluha. Tatvine sumljiva je brezposelna natakarica A. P, ki pa pravi, da ona ni izvršila tatvine.
Koncert društvene godbe vrši se danes zvečer na vrtu hotela „Ilirija". Člani so prosti, nečlani plačajo 40 vin. Začetek ob 8 uri zvečer.
V	hotelu „llirija" je bilo 16. t. m. šest, in 17. t. m. devet tujcev.
Napad na Karolinški zemlji. Včeraj zvečer so neznani fantalini napadli Luko Zajca na Karolinški zemlji, kjer se je sprehajal v družbi nekega tovariša. Zaje je ranjen pod očesom.
V	bolnico so prepeljali nekega Jožefa Mozetiča iz St. Martina na Goriškem. Našli so ga težko ranjenega ležati pri Kilovčah na Krasu in ga po železnici prepeljali v ljubljansko bolnico.
V	nedeljo 21 avgusta v stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Mašo „Kunibert" zl. PankracRampis, graduale „Dispersit" A.Foer-ster, ofertorij „Gloria et honore" Utto Korn-miiller.
Na Hrušico se je včeraj odpeljalo 25 Hrvatov in danes se peljalo 25 Mažarov s H uš ce domov na Matarsko.
Izseljevanje Caz Trst v Ameriko se je danes opoldoe odpelia) 1 izseljenec
C. kr. deželni plačilni urad na cesarja Josipa trgu št. 1 v Ljubljani bo dne 24., 25. in 26. t. m. zaradi glavnega snaženja uradnih prostorov strankam zaprt.
Domači domobranski polk št. 27 je odšel včeraj ob 11. uri zvečer ponoči na Rakek, kjer je bilo nekaj odmora, in od tam v Begunje, kjer so se vršile strelne vaje. Danes popoldne se je povrnil polk zopet v Ljubljano.
Zaročii so je gimnazijski uiitelj g. dr. Lončar s poštno upraviteljico gdč. Angelo B e i f u s s
Glas iz občinstva Dobili smo pritožbo iz Kolegijske ulice. Akoprem so ob tej uesti nove hiše. občina za racsvetljavo ne preskrbi ničesar. Na pritožbo se ji niti ne zdi vredno odgovoriti. To pač ni umeBtno ker morajo pozni kopalci v temi hoditi v L ubljsno. — Trpi vsled tega tudi obisk mestne kopelji v Koleziji.
Trafika na južnem kolodvoru. V listih beremo še vedno, da je trafikantinja na južnem kolodvoru Helena Dolenc, dasi je že dalj časa mrtva. Mnogo potrebnih oseb, ki bi zaslužile to mesto, je prosilo, in zdaj se čujejo že izven želeiničarskih krogov razne govorice. G. Gutman ima pri tem tudi Bvojo besedo, in če se ne motimo, tudi kako osebno simpatijo. Da se govorice ne širijo dalje, bi storil dobro, ako spravi to stvar v red. Toliko za danes.
Vojaški begunec. Pred št rimi dnevi je pobegnil Franc Kan pri tuk. sanitetnem od delku Svojo vojaško obleko je pustil pri svoji sestri, katera služi v neki gostilni v Floriiopskih ulicah.
Drugič ozelenela lipa je na dvorišču Ba-hovčeve hiše nB Rideokega ceBti.
Kruh se podraži. Slučajno smo dobili naslednjo okrožnioo: »Zadruga pekov je v zadnji seji sklenila z ozirom na to, da sa drsži moka od dne do dne, opozoriti svoje člane, da bi podražili svoj kruh in sicer naj manj za 4 vinarje pri kilogramu. Ker bo tako podraženje kruha le v korist pekom, se je nadejati da ga tudi vsakdo isvrši. Kar se tiče peciva, je želeti, da bi velike žemlje ne tehtale preko 7 dkg."
Tatvina in poneverjenje v tobačni tovarni. Ža od januirja sem se plete v tu-
kajšnji tobačni tovarni neka skrivnostna za deva. Na finančni direkciji sta bili namreč dvignjeni dve svoti na podlagi pobotnic, iz «ta»ljenih po tobačni tovarni; ena se je glasila ca 500 in druga na 120 krcn. Da sta morali biti pobotnici izmaknjeni, so prišli v to?arni na sled, ker je neka tvrdka tirjala plačilo. Policiia je tajno poizvedovala, a ni mogla priti na Bled storilcu. Sele po dolgem času se j« neki praktikant spomnil, da 'e imel pred dolgem času žo v roki pisar N a k r s t eno izmed navedenih pobotnic. Pohcija je tako dobila sled. T»jno in za upno je opazovala Nakrsta in ljudi, s kate rimi je občeval. Včeraj je izvršila pol cija pri Nakrstu in pazniku Puhu, kakor tudi pri tovarniških uslužbencih Susteršiču in Reberšeku, s katerimi je takrat popival čez »»oje dohodke po gostilnah, hišne preiskave. Našla je pri vseh veliko množino izmak-njenega tobaka m več svaičic. Danes je policija aretirala Nakrsta in Puha, a sedaj, ko to pišemo, so v tovarni policjski organi, ki še preiskujejo zadevo. Sokrivde sumijo še mnogo oseb. G morijo, da se bodo od sedaj morali tudi nadzorovalni organi v to bačni tovarni podvreči preiskavi, katere so bili prej oproščeni.
'tiftfonska
poročila.
Japonsko-ruska vojska.
Peterburg, 20. avgusta. Car je po slal v Port Artur orzoj a v k o , s katero najsrčnejše čestita Steslju in vsej posadki, ker se tako uspešno in junaško brani.
London, 20. avg. Vsa poročila so edina v tem, da so bili zadnji boji okrog Port Arturja grozni zaradi strašnih eksplozij. Mnogo Japoncev je znorelo, ko so videli kako ruski podkopi mečejo v zrak raztrgana trupla njihovih tovarišev, in so zbežali v divjem neredu. Mrličev leži na tisoče okrog razstreljenih podkopov.
Peterburg, 20. avgusta. Vesti, da je Port Artur v veliki stiski in da ba skoro padel, so vse zlagane. Doslej ni še nobene nevarnosti.
London, 20. avgusta.1 Boji okolu Port Arturja se nadaljujejo ponoči in podnevi. Japonci niso doslej še ničesar važnega dosegli, vkljub temu, da so velikanske množice vojakov žrtvovali brez koristi.
London 20. avgust«. Poroča se, da Japonci še niso vzeli gorovja Ljaotešanskega, ali če so ga vztli, so jih Rusi zopet odpodili, kajti Ljaotešan je še v ruskih rokah.
London 20 avg. V Inkovu se je pojavila kuga medJaponci. En vojak je umrl za kugo. Takoj so japonski zdrav niki in poveljniki itdali najstrožje naredbe, da se kuga omeji. Poreč* Be, da so umrli tudi že štirje drugi Japonci za kugo.
London, 20 avgusti. Tukajšnji vojni krogi sodijo, da se Kuropatkin umika v Mukden. B tka pri Ljaojanu bi imela samo ta namen, da zadržuje japonsko prodiranje.
London 20 avgusta. Admiral Kami mura zelo hvali hrabrost moštva na „Rju riku". Ko se je „Rjurik" že potapljal, so še vedno topničarji streljali na laponce. Ja ponoi so rešili vse mornarje, še celo nekaj tič:c pevčic, ki so jih imeli Rusi na ladji. Ru*ke mornarje, ki so imeli od granat odtrgane noge ali roke, so nalagali na deske ter jih z vrvmi spuščali v čolne s krova. Kamimura pravi, da je bilo za topniSarje najtežje to, ker so morali streljati proti solncu, ki jih je bleščalo.
Zagreb, 20. avgusta. Demonstracije so bile v Vinkovcih zaradi madjarskih zastav na gozdnem in davčnem uradu. S prvega so jo sneli v strahu pred množico, drugo je stražilo orožništvo.
Zagreb, 20. avgusta. Predlog, Ban ffyja imenovati za častnega občana varaž-
dinskega, je propadel. Večina je sklenila ^ izreči obžalovanje njegove politike.
Trst. 20. avg. Ob viharju se je pripravljal na odplovitev iz pristanišča avstro-ogrski parnik „Epidauro". Močni veter ga je butil ob križarko ovstro - ogrske vojne mornarice „Zenta", ki je bila ravno tam usidrana. O tem je „Epidauro" zdrobil dva rešilna čolna križarke, ki je ob enem dobila tudi druge lahke poškodbe. Za tem se je hotel »Epidauro" oddaljiti od križarke, a pri tem se je pa naslonil z desno stranjo v bližini rilca na križarko, in maček križarke mu je napravil dve luknji nad vodno črto uprav blizu rilca. „Epidauro" je nesposoben za plovitev.
Društva.
(Veselico priredi pevski zbor v Metliki) na vrtu g. Ivanet ča na Hribu v Metliki v nedeljo, 21. avgusta 1904, cb 4. uri popoldne ob stoletnici avstrijskega cesarstva v proslavo cesarjevega roistne^a dne. Vstopnina: Sadeži za osebo 1 K; z« obitelj I K 50 v , stojišča po 50 v. in pu 20 v. Tablice za tombolo po 20 v Vstopnice se dobivajo pri g. Nikola Požeku v Metliki in na dan veselice ori vhodu na vrt
(Vodno zdravišče Kamnik) vabi k cesarski slavnosti, katera se vrši v nedeljo dnč 21. avgusta 1904 v kopališkem parku ob pol 5. uri popoldne. Vspored: Promenadni koncert mestne godbe, korijan-dolikorzo, srečolov, bufet. Zvečer ob pol 9. uri plesni venček v zdravišču. Vstopnina 60 vinarjev. Čisti dohodek je namenjen za dobrodelne namene. V slučaju neugodnega vremena vrši se slavnost v ponedeljek 22., nepreklicno pa v torek, 23. avgusta 1904.
Odbor.
(Slovensko pevsko društvo „Š t e f a n a vas") priredi dne 4. septembra veliko ustanovno veselico z zanimivim sporedom; v slučaju neugodnega vremena se ista vrši 11. septembra.
(Katoi. slov. izobraževalno društvo v Mekinjah) priredi v e ■ Belico v nedeljo, 2 1. avgusta, v spodnjih prostorih iupnišS«. Vspored: 1. Brož: „Slavjaneka koračnica"; 2. # * # „Spomini iz Beča", valček; 3. Iv. pl. Zaje: »U boj!*; 4. 8trauss: »Polietno cvieče«, valček; udarijo tamburaši 5 SmeSen prizor: „Eksekutor." 6 „Pravica se je izkazala", burka v dveh dejanjih Spisal dr. Ivan E'. Krek 7. * # »0| Hrvati, oj junaci (Binovc); 8. R s,ii: „Lza valova", sloviti meksikanski valček; udarjajo tamburaši. Začetek ob pol 4. uri popoldne Vstopnina: Sadež I. vrste 1 K; II vrste za u30 v., za neude 50. v.; sto jišča 78 ude 20 .za neuHp 30 v.
&eteoroiogldixo porušilo.
f iJlan nad morjem 306'2 m, arednji iratai tlak 736-0 Mm
; s»«aj»
0u op«- ' baro-Mraaja ia«>».
Tonp«. ratain
po ,:oliij«
V94r»n,
Neb«
lili
19 | zveg. | 737 3 | 15 0 [ si. gyzb. | jasno. |
2o| 7' ziulr- i 738'y | 10 2 brezvetr. , megla- I 0-4
12. popol.l 35-31 24 1] si jzah. | jasno. | Srednja včerajšnja temp«rahir» 16 8* norm. 18 &*
Dva učenca
za trgovino s špecerijskim blagom
iu deželnimi pridelki se takoj sprejmeta iz dobre iu poštene liiše
Ponudbe pod „Trgovina" na upravništvo .Slovenca".	12269-6
18 let star trgovski pomočnik
izurjen v trgovini z manufaktur-nim in mešanim blagom, slov. in nemškega jezika popolnoma vešč, želi nastopiti službo v večji trgovini v mestu Ljubljana ali dru^e.
Oglasila na upravništvo .Slovenca". 13*7 5—3
Trgovskega učenca
Iz dobre rodbine in primerno šolsko Izobrazbo sprejme v svojo trgovino z mešanim blagom tvrdka 1353 3-3
Josip Boncelj v Železnikih.
Cene ure.
zlatnina in srebrnina s triletnim pismenim jamstvom. • Izvirne tovarn, cene.«
Maks Bohnel Margarethenstr. 38 C.
HfaJreSJt In inJ»tar«(JS» tTrdk«. EsUnorlJena isto. NuJtIUJo odllkoranjo „Gr»nd Prli« In rellkt 1I1U gretinja Parit lfHlt. — Nlkel remont.-ura Rld. 1 «0. Črna Jeklena remont.-ura trld 1 »O. Nini Boskopf-patent. ruraont.-ura *ld. 2 —. Izvirna „iele/.n Honkopl" ura (ne nlnt Roakopf) Rld. 11-50. tioldln. remont -ura (drojnt plaSf) «1(1. 2-90. Prlutna »rebrna remont.-ura »Id !)• —. 1'rlntna srebrna remont.-ura (drojnl plaSf) gld. 1160. Tulla-remont -ura > Klatim vdelanim c. kr aritr. drž orlom, ogmklra Krbom aH lepimi lorsklml nlikaml gld. 5 —. Prlntna »rebrna okl. rerlilra »Id. —'!),'>. Mkarat zlata remont.-ura gld. 7-,10. Hkarat. zlata okl. rerlilca gld. 10 -. Ukarat. zlati prstani Rld 1 80. Stenske ure, r. nteil, 130 cm
dolge, Kld. 10-75. Okrogle kuhinjske ure gld. 1-U5, Nlkel«. budilke gld. !•-. ISeprimorno te ramen)a aH vrne denar. Zahtevajte po dopUniei moj veliki cenik t OOO *li-
k u t/ti tanlot\) in poštnine prosto.	126;> n 6—2
r
62-46
1393
Medicinalni konjak
garantirano pristni
vinski destilat pod stalno kemično kontrolo. Destilerija
Camls & Sfock
Trst-Barkovlje.
'/, steklenice K 5-—
Vi » „ 2 60.
Dobiva se v vseh boljših trgovinah.
Zahvala.
Dne 15. t. m. je bila v Dobrepotjah veselica na korist pogorelcem v Podpeči. Obnesla se je prireditev nepričakovano dobro. Čisti dobiček znaša do 260 K.
Podpisani odbor se zahvaljuje: Okoličanom in domačinom, požrtvovalnim udeležencem iz Vel. Lašč, Roba, Šmarij in Strug. Dobrepoljci so se mnogo spomnili svojih sosedov trpinov. Zahvalimo pa se tudi raznim dobrotnikom, zlasti tvrdkam Makso Lavrenčič v Sp. Šiški, trg. Krisper, Reinings-haus, Juvančič, Al. Lavrenčič, Šumi, P. Zaje, dobrotnikom v Vel. Laščah in doma; dalje si tamburaškemu klubu iz Sodražice, gosp. dr. Prelesniku, gdč. pevkam in gg. pevcem, p. n. igralkam in igralcem, sploh vsem, ki so pripomogli k veselici; gosp. Lavrenčiču za prostor in njegovo vsestransko delovanje. Vsem kličemo v imenu pogorelcev: Bog povrni stotero!
Pripravljalni odbor.
poltene delale
z dežele, vajeno nekoliko v kuhinji Želi dobiti službo pri kakem gosp. duhovniku v mestu ali na deželi. Naslov pove upravništvo „Slovenca".
1386 2—1
veder
dobrega starega in novega dolenjskega vina, lastnega pridelka, se dobi po nizki ceni pri
bratih Schuller
Mirna, Dolenjsko, že-leznična post. Trebnje.
1387 1-1
Zaseben penzionat
— (internat) ——
se otvori
dne 15. septembra v Celovcu
(Rudolfstrasse Nr. 18).
Sprejemajo se dekleta, ki obiskujejo razne šole (ljudske, meščanske, trgovske ali učiteljišče itd.). — Natančna pojasnila daje gospodična Terezija TOrk, od I. septembra voditeljica zavoda (Teaterplatz št. 3). 1389 l
Pvoje stanovanj
v prvem nadstropju, obstoječe vsako iz dveh sob, predsobe, kuhinje in drvarnice, se Odda takoj ali za novemberski termin. Več se izve pri lastniku, Hra-deckega vas št. 1 pri do-1383 2-i	lenjski mitnici. ——
Lepi gostilniški prostori
• z vrtom =
na Miklošičevi cesti št. 36 tik sodnijske palače
oddajo se
s 1. februarjem leta 1905 \t najem.
Pojasnila daje A vg. Jenko, pekovski mojster, Marije Terezije cesta §tev. 7.	1381 (i)
rvvvvvvvvvvvv«
Marija Sattner,
Ljubljana, Dunajska cesta št. 19, II. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša),
| Izdeluje oele ornate, kazale v vseh liturgičnih barvah, plnvtjale, obha-J line burze, itole in vse
za alužbo božjo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi bandera in baldahlne ter izvrSuje vsakovrstno ser k ve no perilo iz y pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in bitro postrežbo. Prenovljenje starih paramentov tudi rado-▼oljno prevzame.
..........................................
Prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojnikom
priporoča svojo najstarejšo in najboljši urejeno
delavnico za cerkveno opravo
vedno veliko zalogo izgotovljenih predmetov v raznih slogih, n. pr. monštranc, kelhov, svečnikov, lestencev, svetilk itd.
Vsako naročilo se točno in ceno izvrši. === Stare predmete sprejme v popravo in prenovljenje.-
Leopold Tratnik, pasar in srebrar
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 27. i388 10-1


Krojaški salon za gospode
IVAN MAG DIČ
Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospode po najno- ' f vejšili journalili iz najmodernejšega in najboljšega tu- in i
inozemskega blaga.	1377 20_1
Uniformiranje in zaloga potrebščin za „Sokole".

■Ušiliiilii^j
m
Za na želodcu bolehajoče j|
.Vsem, ki so si vsled prehlajenja ali preobloženja želodca, vživanja slabih ali težko prebavljivih, prevročih ali premrzlih jedil ali po nerednem načinu življenja nakopali kako 3iH želodčno bolezen, kakor:	r	W5J
želodčni kafžr, želodčni krč, želodčne bolečine, težko prebavljanje ali zažlezenje,
naj bode s tem priporočeno dobro domače sredstvo, katerega izborni učinki so že mnoeo let preizkušeni. To je	6
fluberta Ullrich-a zeliščino vino.
To zeliščino vino Je prirejeno lz izbornlh zelišč z dobrim vinom ln okrepča ln oživi prebavni organizem človeka. Zeliščino vino odstrani motenja pri prebavi ln pospešuje novo tvorjenje zdrave krvi.
Po pravočasni vporabi zeliščinega vina se želodčne bolezni večinoma Že v kalu zatro Nikar naj se torej ne zamudi rabiti je. Simptomi, kakor: glavobol, koloanje zgaga napihovanje, slabosti z bljuvanjem, ki se tem močneje javljajo pri kroničnih (zastarelih) želodčnih boleznih se mnogokrat odstranijo že po nekaterokratnem pitju.
ZanrtlO in n'oga nePriielne posledice, kakor tesnobe, ščipanje, vtrlpanje
i	»f J "roa' brezapanje, kakor tudi zastajanje krvi v jetrih, v vranci in pri
nemeroidalnih bolestih, se z zeliščnim vinom časih hitro odstranijo. Zeliščino vino odstrani vsako neprebavnost in odpravi vsled lahkega odvoda nepotrebne tvarine iz želodca in iz čreves
Medla, bleda barva, nedostajanje krvi in oslab-
|i<>niC f° večinoma posledice slabega prebavljanja, nedoslatnega snovanja krvi in bo-;J " lezm na jetrih. Ob nedoatajanjl apetlta, nervozni oslabelosti in razdra-ženostl in pogostem glavobolu, nočeh brez spanja hirajo mnogokrat take osebe počasi.
Zeliščino vino daje oslabeli življenjski moči nov impulz.	Zeliščino vino pomnoži
apetit, pospešuje prebavljanje in reditev, oživlja spremembo snovij, pospešuje snovanje krvi, pomirja razburjene živce in stvarja novo življenjsko veselje Mnogobrojna priznanja in zahvalna pisma dokazujejo to
Zeliščino vino se dobiva v steklenicah po gld. 1-50 in 2'— a. v. v lekarnah v Ljubljani, Litiji Kamniku, Skofji Loki, Kranju. Radovljici, Idriji, Tolminu, Trebnjem, Novem mestu, Ribnici. Kočevju, Metliki, Črnomlju, Postojni, Ajdovščini, Vipavi, Celju, Sežani, Trstu itd., kakor tudi po vsem Avstro Ogrskem po vseh lekarnah.
Tudi razpošiljajo lekarne v Ljubljani po 3 in več steklenic zeliščinega vina po izvirnih cenah v vse kraje Avstro-Ogrske.
SESf* Pred ponaredbami se svari.	ic4o 12-6
Zahteva naj se izrecno
Huberta Ullrich-a	zeliščino vino.
UiiUiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiniiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiniHMiiiiiiiinij
II
Grenčica
„Florian" a
H in liker |[
|| „Florian" j|
j| najboljša kapljica H 11 za želodec. 1238 2411
mii5iiiiii.....umnimi......minili.....iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiišiiu
Izurjen gostilničar
I se išče za manjši, dobro idoči liotel. Tis^m zis^s z^gs ss^s V najem se da takoj z odkupom pohištva.
Pismene ponudbe na upravništvo „Slovenca". 1359 4
poprave
šivalnih strojev
v«eh sistemov se najcenejše sprejemajo in dobro izvrže. Dele šivalnih strojev, igie in strojno olie je dob ti pri	993 i4_6
Singer Go. akc. dr. za šivalne stroje
Ljubljana Sv. Petra cesta 4
Sprejme se v službo
izurjen popolnomH v svoji strogi. PiaCa od krsa. Kje, pove iz prijazno ti upravništvo „Slovenca".	1378 3_3
TV v
Iscem
prodajalko
za c. kr. glavno zalogo tobaka.
A. Cas agrarni e v Ajdovščini.
1380 3-2
preda radi selitve lep
neu boni)6nij
evrop. sistema, s tremi igrami, 12 spremeni. 1379 3-2
Kje, pove upravništvo »Slovenca«.
prodaja se še skoraj
nova hiša.
1382 3-2 Novi Udmaf št. 45.
-(Delavske hiše.) ■
Želim Izpiti
že rabljeno opravo za prodajalno špecerijskega blaga.
Naslov: Franja Sedinak. Vrhov-čeve ulice 11, v Ljiibljani. 1375 3-3
Prav poceni prodam:
1 klavir, pripraven za gostilno; harmonij, pripraven za poduk petja; stružnico za les (Dreh-kank) zelo močna; železna žaga (Bandsage), gonilna moč z nogo, na par ali vodo.
Vpraša se: Josip Oblak, Šelenburgove ulice /., Ljubljana.	1364 3—2
■r Pijte -m
Klauerjev
»Triglav"
najzdravejši vseh likerjev.
644 150-62
1122 100-15

Zahtevajte
brezplačno in franko
;moj ilustrovani cenit z vež ko t-rOO podobami
ur, zlatega m sre-i brnega blaga | n godbenih reci
Ihanns Konrad
tovarua za ure Iri Izvozna trgovine Most St. 955, Češko
Pr*r* amer. nik. romontolr-ura ■ sidro, . , •IkUiu Ilimkopf patunt r trpiv.imu futrulu mfl 9'Cf) U |elenovoj{a uniija r. dej;. lerlžloo It nik- &11" " Jw* lj» lu prhcMkum, komail ———— ——
• > k...;,,,.
Raba tega v zamašek vžganega znamenja in ru-
dede vrelske etikete se priporoča kot varstvo proti pogostim ponaredbam
Giiuklllfti kisli vofle.
17 1
livireh. Giesshubl iSauerbrunn,
itlez. postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varU
Prospekti zastonj in franko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjtl »peoeiijskih prodajalnieah in trgovinah z jestvinami n vinom
Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Pete' Las*nik-u t Liubljani
Večje posestvo
v neposredni bližini postaje Zatičina na dolenjski progi, obstoječe iz prostorne hiše, velikega gospodarskega poslopja okolu, 14 oral travnikov, 40 oral njiv, vse v najboljšem stanju, v krasni legi, zelo primerno za poljedelca ali tudi obrtnika
se takoj proda iz proste roke
pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Od dogovorjene kupne cene treba takoj plačati le €no tretjino, ostanek pa lahko ostane na posestvu proti 4 odstotnim obrestim. — Vprašanja naj se dopošljejo pod šifro A. F , poste restante, Zatičina, Dolenjsko. 1345 2 -2
479 104 45
Anton Preskep
i
«
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. f®
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstna
duhovnlžke oblek*
Iz trpežnega In solidnega blag« po nizkih cenah
Opozarja na veliko svoje zalogo
===== Izgotovljene oblek?
posebno na haveloke v naj
večji izberi po najnižjih cena!
»obultelj aulform avstrijskega društva ieleznlaklh uradnike* 1374 3-2 j	m
Dobrega rdečega vina,
50 b'j j® nopredaj, pc 21 Vjr. I, v pišecah na Štajerskem.
V/.rrci fo na r^ioo^ag- Krtrr hi ca Unn;t.i, rt»j se < g a u v Pišecah pri Planincu.
Za
5 kron SO
vin.
najzanesljivejša	K
žepna ura za gospode na svetu Pošljem pristno
anker«
= remontoar~ Roskopf-uro =
z najboljšim zanesljivim kolesjem, ki ae navija le na 36 ur v lepem glad-- kem nikelnastem okovu.-
3 letno jamstvo. |
Cena komadu 5 K 50 v., 3 komadi 14'50 K. Zamenjava dovoljena.
Razpošilja carine prosto na vse strani proti povzetju
eksportna tvrdka F. Schwarz, Dunaj
hočete li dolgo živeti
In se veseliti dobrega zdravja? Da fo dosežete, skrbite za zdrav želodec in vedno urejeno prebavo.
Kdor si ju pokvaril ali prehladil želodec s težko prebavljivimi, prevročimi ali premrzlimi jedili in pijačo, najde gotovo pomoč v	107S 27—3
Germanovi življenski esenci
ki se vporablja z največjim usoehom pri: pomanjkanlu slasti. Slabem Želodcu, pehanju, gorečicl. zgagi, slabosti, glavobolu, omotici, krčih, zaprtju, haemorrholdih (zlati žili) l'o preobilen! obedu, posebno po tolstih in težko prebavljivih jedilih odstranjuje ta esenca pritisk in bolečine in pospešuje slast, s čimur prav mnogo pripomore k ohranitvi in hranitvi tele-a. Ker izločuje vse slabe sokove iz telesa, deluje kričistilno in ima radi popolne neškodljivosti prednost pred vsemi drugimi sredstvi tudi po večletni vporabi, ker se pripravlja iz najfinejših in izbrano najboljših rastlinskih sokov ter ima prijeten, grenkobno aromatičen okus, vsled česar ga rade zavživajo tudi občutljive osebe, ženske in otroci.
Germanova življenjska esenca bi kot pravo ljudsko in domače sredstvo ne smelo manjkati v nobeni hiši, ker pogosto obvaruje pred resno boleznijo, ako ni brzo pri roki zdravniške pomoči. Pri nakupu naj se zahteva vedno Germanova življenjska esenca Iz lekarne ,.Črnega orla" v Belovaru, ker se dobe tudi druga sredstva s podobnimi inicni, katerih pa nobeno ne dosega dobrote prve. V znamenje pristnosti mora imeti vsaka steklenica v zelenem kartonu popolno imetvrdke: lekarna ,,Prl črnem orlu" K. Germana v Belovaru (Hrvaško), kamor naj se naslavljajo tudi vse poštne pošiljatve. Cena steklenici K 1'40: po pošti ne manj kot d e steklenici. Za zavijanje 10 v več. Pošilja se po povzetiu ali če se denar pošlje naprej. Naslov naj se napiše natančno in razločno. Pojasnila na vprašanja, prospekti in navodila o uporabi zastonj.
Germanovo življenjsko esenco moram trpečemu človeštvu kar najbolje priporočiti, ker sem se večkrat prepričal sam na sebi, kakor tudi pri številnih svojih župljanih, katerim sem jo priporočil. o njenem izbornem učinku.	Edmund Medeotti, župnik, Trojstvo, Hrvat.
Dve steklenici Germanove življenjske esence.- ki sem jih prejel od Vas sta mi prav dobro pomagali, pošljite mi še 6 stekl. Pete«- Gradiriac, vpok. župnik, Gradec, Zinzcndorfg.
Javljam Vam, da sem poskušal že različna sredstva, a n<jbeno ni imelo zaželienega učinka kot Germanova življenjska esenca.	Andrej Žižek, Sv. Ana na Krembergu.
Prosim, pošljite mi vnovič s steklenic Germanove življenjske esence, ki jo bom najtopleje priporočil vsem trpečim na želodcu. Sedaj sem že na potu popolnega ozdravljenja.
Apalonija Haberl, Semrich pri Peggau, Staj.
Novomesto!

Novomesto!
kT
hotel m kavarna
Slavnemu obfin-tvu uljudno naznanjam, di sem otvoril svoi novo ln moderno sezidani hotel, v katerem so potnikom na ravpolngo prav lope. popolno z novo opravo urejene sobe v prenočišče. — Točil bodem fino Puntlgamsko pivo, pristna dolenjska ln druge vrste vina. Izvistua kuhinj* postregla bode vedi.o z gorkiml ln mrzlimi ukuanlml Jedili. Obenem priporofujem svojo veliko zalogo Puntlgamskega piva v sodčkih ln steklenicah. — Pr daiam na debelo in drobno iz svoje ieiike zaloge jako fina ln zajamčeno naturna vina od 28 vin. liter naprej. Toči se tudi vsakovrstno žganje na debelo in drobno.
Potnike na kolodvoru sprejemal bode pri vsakem vlaku za moj hotel omnibus „Medved".
Za prav obilni obisk in velecenjena naročila se taiprisrfnejše priporočuje

1262 10-8
Soteo 3acaz (Ja^ac).
Tovarne za centralno kurjavo a. dr.
Ravnateljstvo: Dunaj VIII., Piaristengasse 38. Tvoruice: Mor. Ostrova in Oainliolz.
Zastopstvo V Ljubljani:
Tehniški biro inžener J. MIKULA, Mestni trg. 19
ventilacijske, sušilne in kopališke naprave
po lastnih ln patentiranih sistemih, ustrezajočili vsaki potrebi, za javna industrijska in zasebna poslopja.
Izdelujejo se V veliki množini grelni deli radiatorji, izžarivni aparati pulso-metri, injektorji, zgošeevalni lonei, iz« loeivei Vode in armature.
Specialiteta:
Izvedba sušilnih naprav za keramiško blago in opekarne.
Yažno!

Važno!

„t t
>
u zirarm
Naiboljsa in najccnojša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotografične aparate in potrebščine, kirurgična obvezPa vsake vrste, sredstva za desinfekcijo, vosek in paste za tla itd — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih 1244	vod iz soli za kopel. 52—5
Oblastv. konces. oddaja strupov.
Za živinorejce posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, soliter, enejan, kolmož, krmin, apno i t. d. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
Drojerija jUtfOn Kane
P LJubljana, Šelenburgove ulice 3.
Brezplačno In poštnine prosto
t** . ali - i I m i
pošilja vsakemu na zahtevanje svoj ilu-strovani cenik prva in največja izvozna trgovina z urami, biseri, zlatnino, srebr-nino.optiškimi stvarmi, g idbenimi avtomati itd. i) 2 52-14
Dietingerjev"nasl. I Teodor Fohrenbach
v Mariboru (Štaj ), Gosposka ulica 26, v lastni hiši.
Nikl. rem ura od i '80 gld., srebrna rem.-ura
od 4 gld., zlata rem. ura od 10 gld. dalje. Izvršujejo se tudi m 7 to stroko spadajoča popravila natančno, vestno In jako ceno.
Optični zavod
Fr. P. Zajec,
j fv Ljubljani, Stari trg št. 26.
| ca
> i cd
n P
M 5?
®	X"	^
„	A	VI
o	3	zn ž
■o	O	E
?	o	s. =
X	-T	* ^
pr	-J	2
«	^
3	CT	-
~ =	kj
13	s^
.>o	O
^ e	-o
n
u B
3	|
„	o
o	«
"	o
o
H
•B
6 «
a
<u
Vsaki del motorja se lahko zamenja, ter si
vsakdo popravila lahko sam preskrbi. 1254 Dobivajo se najbolje pri 52—5
Karol Kavšeka nasl.
SCHNEIDER & VEROVSEK
LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 16.
Tudi vsi poljedeljski stroji kakor: mlatilnice, slamorez-nice, vratila, čistilnice, mlini za sadje in grozdje, preše itd.
Traverze, cement, štorja, okovi in orodje za vsako obrt.
Ceniki na razpolago.
Pri nakupovanju
= suknenega = in manufakturnega blaga

;
se opozarja na tvrdko
HUGOIHL
v liubljani Špitalske ulice štev. 4.
Velika zaloga
196 62—29
- suknenih ostankov.
Slavnemu p. n. občinstvu najuljudneje naznanjam, da sem prevzel dobro znano staro gostilno
J^Š g. ^lojyjaJ2ajca
M na Rimski cesti štev. 4.
Točil bcdem izključno pristna vina po najnižjih cenah In tudi izborni „dolenjec" iz vinogradov gospe Josipine Hočevar •Z grškega in najboljši ..rizling", ter postregel z okusnimi gorkimi in mrzlimi jedili po nizkih cenah.
Zagotavljajoč slavnemu p. n. občinstvu najselidnejšo in naj-točnejšo postrežbo, priporočam se obilnemu obisku ter beležim z odličnim spoštovanjem
nton Novah^,
bivši gostilničar staroznane gostilne pri,,Sikcu".
Ravnotam je takoj aH z novembrom za oddati v I. nadstropju prostorno stanovanje s petimi sobami in potrebnimi pritiklinami.	1357 3-2
1055 52—10
Stavbeno, umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo
Hidralične vidre in sesalke
JOSIP WElBLi
J. SpfeitzeiTHja naslednik lijubljana, Slomškove uliee št. 4.
priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovanje vseh v to stroko spa-dajočlh predmetov: iiSno ompežje no st*oJ, obhajilne mize, ogpaje na ml«.odvo»u, obmejno ompežje, vežna vpata, balkoni, vepande, stolpne ktfiže, Štedilnike, strelovode, železna okna, železne stveSne stole itd.
Specij ali teta: vaijism zastoni in soinSne plahte po najnovejšem zistemu s samodvieal-mmi oporami brez vijakov.
Vedno najnovejši =_
w gramofoni
kakor tudi plošče v največji isberi morete dobiti le pri zastopniku nemške akcijske družbe sa gramofone
Rudolfu Weber,
urarju v Zjubljani, Stari trg štev. 16.
S 1 avgustom se preselim na dunajsko cesto štev. 20, nasproti kavarne „Suropa", v Hribarjevo hišo.
Prodaja se na obroke. — S*are plošče se zamenjajo.
1059 100—19
Zdravilišče Toplice
na Kranjskem, dolcnj. želczn. postaja Straža=Toplice.
Akrato-vrelec 38o C. Voda za pijačo in kopanje". Izredno uspešno proti trganju, revmi, ischias, nevralgiji, kožnim in ženskim boleznim. Velike kopelji, separirana kopališča in močvirna kopališča. Bogato urejene sobe za tujce, igralne in družabne sobe Zdravo podnebje. Gozdov bogata okolica. Dobre in cene restavracije. Sezona od l.maja do 1. oktobra. Prospekte in pojasnila daje brezplačno
726 8-8	Zdraviliška uprava.
V letu 1856. ustanovljeni denarni zavod
»Obrtnega pomožnega društva"
registrovane zadruge z omejenim poroštvom
v LJUBLJANI, Židovske ulice h. štev. 8
1176 17—6
sprejema hranilne vloge in jih izplačuje vsak delavnik od polu 9. do 11. ure dopoldne ter od polu 5. do 6. ure popoldne s polnimi po
41 od sto
naraslimi obrestmi brez odbitka rentnega davka, katerega za vložnike društvo
samo plačuje.
Rezervni zaklad, ki tvori društva lastno premoženje, znaša 114.845 kron.
registrovana zadruga z neomejenim poroštvom
fT lastni flišif v Ljubljani Hlasllimsi
'SSNSNS«	______ _
na Dunajski cesti St. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic
obrestuje hranilne vloge po
i °! 2 0
23 104—66
4'I
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike
plačuje.
W Uradne nre od 8.—12. in od 3.-4. nre popoldne.
vlog
J Yarn li Pošti
Hranilne vlege sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada.
Upravno premoženje kmetske V r n ir 0. ir> tc\ posojilnice znaša	A	4"'
stanje taa- K5,089.883-14. DPer= K23,8o6'3o6'40.K98.238*41.
Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Poštno-hranilničnega urada št. 828.406. — Telefon št. 185
1<S
Iz Ljubljane v Iew Tork
Brzopamiki: „Kalser VMIhelm II.", „Kronprlnz WMhelm",_„Kalser_Wllhelm der Crosse^ .Kalserln Marla Theresla" (največji in najhitrejši parniki) stane.vožnja	~
Zopet znižane cene!
Prosta hrana že v Bremenu.
Posebno pa opozarjam na to, da se zaradi znižanja parobrodnih cen pri meni ne povišajo cene
amerik. železnic.
1361 1
Eduard Tavčar, Kolodvorske ulice 5f. 35 nasproti sfarl ,, Tlšlerjevl" gostilni.
Razglas.
1372 2—2
V Spodnjih Gorjah, s/4ur« nad B'«-dom, (pri Kodrasu) odda se takoj v najem ah se tudi proda hiša št. 28 z vrtom, v kateri je gostilna in mesarija, pripravna pa tudi za trgovin . S to hišo pr dasta se tudi dva gozdiča. K tej h ši pripada tudi stara hiša št. 21 s polovico zemljišča dvema gozdoma in enim pašnikom Ta
hiša se posebej ali pa z zgora) imenovano k< stilno skupno proda. L ga je jalio ugodna, ker sta imenovani posestvi oddaljeni ie 20 minut od bodoče železniške postaje Bled (Veldea).
Natančneje poizve se pismeno pri lastnici t^h poie-te«, g. Mariji Javoršek v šoli v Šiški; uatmeno pa pri g. Jožefu Sllvniku (Čebularju) v Spod. Gorjah.
Jako važno za kolesarje!
Predno se kdo odloči nabaviti kolo, naj ne zamudi pogledati zaloge ali vsaj
naročiti cenik od
W pravih puch-ovih koles
najnovejših modelov, katerih edino zastopništvo ima Franc Čuden v Ljubljani.
p	279 26
One častite gospode, kateri se zanimajo za motor-kolesa, vabim, da naj si sleherni ogleda pri meni razstavljeno
Pueli-ovo motor-kolo
da se prepriča, kako fino in popolnoma prosto je sestavljeno, tako da se sleherni lahko takoj privadi voziti.
Puehovo kolo je do sedaj vedno med vsemi drugimi na površini
Dogaška Qlatina
Štajersko
Zeltitniška postaja, pošta in brzojavni urad.
Krasna lega, zrak poln kl-slika, brez prahu. Moderna uredba, živahno družabno življenje.
Nova hydro elektr. mehan. therapeut. zdravllnioa v velikem modernem slogu. Zdravljenje z mrzlo vodo, elektr. razsvetljava In banj. kopeli, tnhalatorlj, pnoumat. soba, parne kopeli, elektr. masaža, solnfine kopeli, zdrav, gimnastika! — Preizkušena zdravllnioa za bolezni v želodou, črevih, na Jetrih, ledvicah, kron. zaprtju, hamorrholdah, kamnu, debelostt, slad. bolezni, dalje proti trganju, katarom v grlu In krhlju. Najmočnejši zdrav, vrelot, podobni kot v Karlovih
in Marijinih varlh.	1310 4-4
Naznanilo!
T novi lesni trgovini nasproti e. kr. državne železnice se prodaja les nadrobno po spodaj zaznamovanih 1689 ^^ cenah. ^^ 52-37
	Smreka koroška			Mece	sen koroški	
	ln	gorenja	ka	In štajerski		
Dllje	i	ii	iii	i	ii	iii
Debelina	ena cola			ena cola		
		vin.			vin.	
*/*	6	5	4	14	10	8
'U	8	7	6	14	10	8
X	10	8	7	15	13	10
	12	11	10	20	18	16
'U	15	14	12	24	22	19
7.	18	16	15	28	24	22
	20	18	16	40	30	26
	-	-	—	54	34	29
Remelni						
	36	32	26			
	52	45	42			
	72	62	56			
	110	100	90			
Uo	—	16	—			
"1 /a.		19				
Flleri od •/, do 4/„ ži čevelj' K — 54 Traml „ «/. , »/„ , , , --70
| Kamnosek |
I IGNACIJ ČAMERNIK
1 Ljubljana, Komenskega ulice 26
m—^^m se priporoča preč. duhovščini in p. n. občinstvu za vsa cerkveno-umetniška in stavbin-ska dela.
Velika zaloga nagrobnih spomenikov in
vsake vrste umetnih marmornatih izdelkov po nizki ceni.
Izdeluje načrte in proračune.
1007 24—11
102 52-34
MOTORI
Patent Adam
so najcenejši gonilna moč za kmetijstvo, obrt-nije,mline in žage, katerim voda primanjkuje; čez 4000 že v rabi; kurjača ni treba, stroški 4—5
vinarjev za eno konjsko moč. Klepalnik za kose, cena 8 K za komad Mlatilnice, gepeljni, slamoreznice in klinje najboljših vrst se dobč v zalogi
Fran Zeman-a
Ljubij.iita, Poljanska cesta št. 24.

Bahovecgj
trgovina papirja, pisalnega in risalnega orodja v Ljubljani
S v. Petra cesta štev. 2
2 62—34 FilUalka
Resljeva cesta štev. 7
priporoča
najbolje urejeno zalogo različnega papirja, trgovskih in poslovnih knjig, šolskih zvezkov,
beležnic, črnila itd. Dimnik, Avstrijska zgodovina za ljudske šole, nastenske table za ljudske šole, molitvenike v raznih vezeh, kipe slovenskih literatov, razno galanterijsko blago itd.
Nizke cene, točna in solidna postrežba.
Preje gld.
105"
Sedaj gld. 60
zelo znižane	__________
vozne cene v	Ravno ista
vožnja inTfpo-
strežba.;, ; kakor preje.
Iz Ljubljane sarao 60 gld. s prosto dobro hrano že v Hamburgu
iT"^" v dežele: Pennsylvanija, Ohio, Illinois, Minnesota, Montana, Califor-V rlOVi-VOrk nija itd> t0lik0 Višje' kolikor Je tarifna cena po ameriški že-
leznici; s priznano najboljšimi parniki družbe
Hamburg - Amerika Linie.
Kdor je odločen potovati in da se mu dober prostor preskrbi, pošlje naj 20 K are na moj naslov 1153 62—51	Fr> Seunig, Ljubljana, Dunajska cesta 31.
OOOOOOOOOOOOOOOO
p
lol o o o o o o o o o o o o o o
IOI
Prva domača
OO OO
slovenska pivovarna §§
G.fluerjevih dedičev g§
Ljubljana, lolfove ulice 12 §0
priporoča slav. občinstvu in spošt. go- OO stilničarjem svoje izborno marčno In OO
na bavarski način	OO
= varjeno pivo = OO
Odlikovana na razstavi živil v Parizu OO z najvišjim odlikovanjem grand prix in QQ
1008 zlato kolajno. 52—11
Ustanovljena leta 1854.
OOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOO
Pivovarna d. PERLES
LJUBLJANA, Prešernove ulice 7
priporoča
izvrstno marčno pivo
——— v sodčkih in steklenicah. -—-
Najstarejša svečarska tvrdka. — Ustan. pred 100 leti. ^^	1009 52-11
Fr. >«peue
priporoča velečastiti duhovščini ter slavnemu občinstvu
zajamčeno pristne čebelno - voščene sveče
za cerkev, pogrebe in procesije,
voščene zvitke, izborni med-pitanec
koji se dobiva v steklenicah, škatljah in škafih v poljubni velikosti ter poceni. Kupuje se tudi vsak čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi vosek ln suho satovje, po kolikor mogoče visoki ceni. Za obila naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno in pošteno postreči.
liJU BlJt JflJSl A,
Prešernove (Slonove) ulice št. 7.	Perlesova hiša
<T
I

«a»«	—»ar	—
f
Avgust Žabkar
v Ljubljani, Dunajska cesta.
PP" železolivarna, ^n
strojna in ključavničarska tovarna
priporoča se slav. občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovanje vseh v to stroko spadajočih predmetov:
«
napravo in popravo različnih strojev
izdelovanje raznovrstnih mlinskih in žaginih naprav, napravo turbin po najnovejših konstrukcijah in sistemih v poljubni velikosti.
_Naprava različnih transmisij za vsako industrijo.
H- i Nadalje najrazličnejša dela iz litega in kovanega železa, in sicer: grobne
.j krile, kotle, peči, vrfne klopi, mize, stebre, frombe za vodo Itd.

Naprava najrazličnejših konstrukcij in sicer: železne strešne stole, mo-
raznih velikosti.
U]	.
stove, rastlinjake za vrtnarstvo raznih zistemov, kakor tudi vseh stavbinskih
EJ	in ključavničarskih del: železne ograje, vrata, okna, strelovode in štedilnike
J! A
U	Načrti io proračuni so na zahtevanje na razpolago, vse pa po primernih tovarniških cenah
JI	472 50—36
Tomna
663 26—tO
Ustanovljena 1888^
Založnik zveze c. kr. avstr. drž. uradnikov
Alojzij Večaj
Ljubljana
n
Izdelovanje žičnih pletenin za vrtne ograje, pašnike, travnike itd. U
Trnovo, Opekarska cesta Veliki stradon 9
priporoča si. občinstvu in preč. duhovščini svojo veliko zalogo najtrpežnejših in sicer od najmodernejših, prešanih in poljubno bar-vanih do najpriprostejših prstenih pečij različnih vzorcev, kakor: renala-sanoe, barok, gotsko, seceslon Itd., kakor tudi štedilnike in kruhne peči lastnega in domačega izdelka po najnižjih cenah, ter je v svoji stroki popolnoma izvežban.
Ceniki franko in brezplačno.
CD <1
Gamaše, galoše.
133552-46 Zaloga obuval
D. H. POLLAK a Co. Dunaj.
bsniiiiiiliiiSi
i.-A^-I
*.V..\V>
fM
mm mm
•/'-.s V»-.\
tm tm
^t/.-v.v

I.I. Kantz-a
v Ljubljani
priporoča : pristni rženi, pše-nični in mlečni kruh, pecivo h kavi, brloche, orehove in makove rozičke, vaniliski ln fried-richsdorfski suhor i. dr.
1051 52-11 Na dan štirikrat sveže pe-olvo in sicer:
ob 6. in 10. uri dopoldne ob 2. in 6. uri popoldne.
mM
V-Vv
vv/. \v/.
<T/AV/
w w w
H !

j Cement
t ♦
♦
-14
t
iz portland-cementa in peska. = Streha prihodnosti. =
I
1012 Patentirana v 30 državah. 62—11 Trpcžnejša ln lahkejša streha, kakor iz vsake druge vrsto strešnih opek iz ilovice.
Edini izdelovatelj za Kranjsko;
Janko Traun
Izdelovatelj cementnln, Gllnce pri LJubljani.
t
— BR. NOVAKOVIČ —
lastniki vinogradov na otoku Braču in v Makarskem Primorju v DALMACIJI.
Ljubljana, stari trg št. 15.
Prvo uzorno skladišče dalmatinskih vin, tropinovca, konjaka in olja na drobno in na debelo.
Nlkaklh sivih las In brade več I
Mladeniško mehkobo in naravno barvo las se doseže le z uporabo Vitek-ovega
nucina
>ak. zajamčeno) 1098 52-9 1 steklenica 1 K. Tisoči priznanj dokazujejo iz-bornost Nucina. — Nucin barva trajno, ne izgubi barve in ni maščobcn. En poizkus dovede do trajne porabe. Edino pristen pri Fr. VI-tekll * Comp., Praga, Vodna ulica. — V Ljubljani naprodaj v drogueriji A. Korbarla.
ss Imam večjo zalogo M
vozov

OK3IGIQK3IGK3K3KilQIQIQK3KX3IQIXQK
vseh vrst.

Ceno kupite

Yozove izdelujem tudi po najnovejši dunajski in pariški modi. x
■Tl„„ „ _ llfinjnM Izdelovalec vozov =================== ^
Jt rane VVlSJcLIl, Ljubljana, Rimska cesta št 11. = 'g
*	iVflfl DOGRfl	^
mizarski mojster v ljubljani, (Medjatova liiša štev. 19)
priporoča
« c
SVOJO

zalogo hišne oprave
Modrace in žimnice na peresih, podobe, ogledala, otročje vozičke itd. Cenik s podobami zastonj in franko.
1564 38
^444.4.4444^.4.4.4.4.4.4*4.4.+
4
batiste
tuzemske in francoske, v največji izberi od 24 kr. do 1 gld.;
japonsko svilo
priložnostna cena, 78 kr. za meter;
modno blago
po skrajno nizkih cenah za ženske in moške obleke, poslednje se opusti in razproda. Blago za fino moško obleko se dobi za 6 gld.;
Voile de Laine
franc., od 35 kr. do 1 gld. za meter;
bluze
iz svilenega, perilnega blaga in zefirja, najboljša kakovost, lastna manipulacija;
perzijske preproge
po tri metre široke in štiri metre dolge, prej 120 gld., sed^j 65 gld.;
Smirnske imit. preproge
po tri metre dolge, sedaj 5-90 gld.
Spalne ter jedilne sobe za salone.
Divane vsake vrste.
«r	....................................—■
Razen tega velika množina različnih predmetov, ki se prodajajo po čudovito znižanih cenah, in ki si jih je vredno pogledati v tvrdki
rimo z
zaloga modnega in manufakturnega blaga
Ljubljana, Mestni trg 25.
1010 52 11
Nflivprifl	najboljša in najcenejša tvrdka za
naJVCtJCI ^aiugaj naročevanje ozir. nakupovanje *
za
Copieev za pit škarje, sobno slifesrie,
zidarje in mizarje LakOV, pristrib angleških, za vo
Emajlne prevlake, pristne, v pos (i c»h po 7,. l/. \'f in 1 kur.
Jantarjeve glazure za pode
Edmo tip ino 10 naile^še nitin trde m «.ehUe pode.
Voščila, štedilnega, brezbsrv*
nega m barvastega ia pode; naice-nejše in oajboljše. Rapidola, pripravnega %s vsakovrstne prevlake. Brunolina za barvanje naravnega lesa iti pohištva.	288 51
Oljnatih barv, priznano najboljših
Oljnatih barv v tubah, g. dr.
Sel o f 'id,v
Firneža, prire^nega iz lanenega olja, prstnega, kfar>iSKe^».'
Steklarskega kleja, pristnega,
r.i- jniiicen^ trpežnega. Gipsa,alabttsterskega in žtukaturnega. Karbolineja, najboljšega. Fasadnih barv sa apno. Barv, suhih, kemičnih, p r 81 e
nih m r u a d i n 8 k i h.
Kleja za mizurie in or boe slikane-. Vzorcev za slikarje, nmnoveiMh
Ustanovljeno 1. 1832.
Adolf Hauptmann
Ustanovljeno 1. 1832.
I. kranjska tovarna oljnatih ban, firnežev,lakoY in steklarskega kleja
— v Ljubljani.	—
ooooooooooooooooooooooooooooooooo
o	o	©
OOOOOOOOOOOOOOOOO nrn r^r L I\ i iitr/. O
§.....—m^-.-.—| g JED=STAR = LINE" §
o ■■■■■.....................................■■■..——Z o
o	o
o v Ameriko o o	o
o preko Antvverpna vNe\v-York, Q O	Philadelphfa.	Q
o Gld. 70'— ^E §
za železnico in barko. 2
4.4 4 4.44.4 *f-f-f -f -f f 4 -f-f4-f
O Hitra in varna vožnja na moderno oprav- O O ljenih, novih brzoparnikih te solidne O O družbe s pošteno in čisto postrežbo. O
O Natančen, zanesljiv pouk in veljavne O O vozne liste dobite v Kolodvorskih uiicah O Q št. 41, od južnega kolodvora na desno, gg
9 Za zastopstvo „Rdeče zvezde": O
OOOOOOOOOOOOOOOOO lvan Nep. Resman. §
O	35 260	o
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
■ v,-.- j^^rnmmmm^m^m
Zahtevajte pri nakupu
671 60-24
chicht-ovo štedilno milo
Ono je
WT zajamčeno čisto in brez vsake škodljive primesi. Pere izvrstno.
z znamko „jelen".
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN".
Jurij Schicht, Ustje, največja tovarna te vrste na evropski celini.

m
Vfta\ itfHr
ar"-3>
f 1 j *
jStMt
Varstvena znamka.
Dobiva se povsod!