njs-
pri ro1 ha di nit t k« rvc rja kr« uri|
nj
;rc-
;ral
ar-nja ov nji Je-5.
)Ot
in ar« jcv
;m
ici di jev tor ah torij e o v
Spolna bolezen, ki to ni
Na Kranjskem "razsaja" chlamydia
Prof. dr. Marko Lavrič iz kranjske porodnišnice: vsaka boljša bolnišnica v svetu odkriva chlamvdio.
Kranj, 20. januarja - Kranjska porodnišnica, ki je že dobro •eto pod drobnogledom javnosti, je spet v središču pozornosti. Tokrat zaradi spolno prenosljive bolezni, ki jo
povzroča bakterija chlamv-dia, za katero zbolijo ze novorojenčki.
Po zapisu o pojavu spolno prenosljive bolezni v dnevnem tisku je javnost seveda zgro-
žena, češ od kod neki je zašla v kranjsko porodnišnico in okužila celo novorojenčke. Kot nam je povedal direktor Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo v Kranju prof. dr.
Marko Lavrič, se bolezen ni pojavila na lepem, pač pa že nekaj let odkrivajo te vrste infekcije pri novorojenih otrocih in nato zdravijo tudi starše. V svetu je kakih 50 milijonov ljudi okuženih s chlamvdio, pogostnost okužb pri ženskah v plodnem obdob-ju pa dosega tudi do 37 odstotkov. Raziskave na Slovenskem so pokazale okužbo pri 15 odstotkih pregledanih in testiranih žensk. Kot pravi prof. dr. Lavrič, se pri porodu okuži 60 odstotkov otrok tistih mater, ki so bile kdajko-li inficirane s chlamvdio.
Prof. dr. Lavrič pravi, da se v ginekološki ordinaciji izogiba izraza "sporno prenosljive bolezni", ker pacientke plaši, ker jih prehitro enačijo s spolnimi boleznimi, to pa zbudi sum v partnerjevo zvestobo in lahko poruši družinsko srečo. Več o pojavu chlami-dyie v kranjski porodnišnici na 5. strani.
• D.Z.Žlebir
sprejemanju proračuna je izbruhnilo
N
Tudi občina Škofja Loka bo šla "v črepinje"
zadnje zasedanje občinske skupščine je pokazalo, da tudi na Škofjeloškem nekateri zelo težko čakajo &a nove občine in da je priprava proračuna sprožila številna nasprotja.
£ofja Loka, 20. januarja - Če bi sklepali po tem, kako je kS°A" za 8v°j v lanskem letu strnil Skofjeločane, bi
' lili, da bo to občina, kjer bodo prehod na novo lokalno ^"»upravo izvedli premišljeno in počasi. Po ponedeljkovi seji tte,Se Je zlasti ob sprejemanju proračuna pokazalo, da v "o krajevnih skupnostih komaj čakajo, da bodo
i *°*P°darji na svojem". Izbruhnila so nekatera stara nasprot-
• *' za odnose med novimi občinami niso nič kaj obetavna.
Bro°xSkoraj po1 Ietnem pripravljanju in usklajevanju občinskega oračuna so na rednem zasedanju občinske skupščine Škofja
Loka v ponedeljek proračun kot prvi na Gorenjskem sprejeli, vendar le po načelu: "Boljši slab proračun, kot nobeden!" Že na začetku seje je namreč krajevna skupnost Selca predlagala, da naj se proračun sedanje občine sploh ne sprejema, pač pa do pospešenega oblikovanja novih občin uvede začasno financiranje. Ker bi to pomenilo le (vsaj deloma oteženo) nadaljevanje utečenih dejavnosti, brez možnosti, da se začne z novimi programi in investicijami, večina ni bila za to. Po več kot dveurni razpravi o nakupu Homanove hiše je bilo za uveljavitev predkupne pravice premalo glasov, seja pa po dobrih petih urah na polovici dnevnega reda prekinjena. Več o zasedanju na 3. strani. • Š. Žargi
Ministrstvo razglasilo epidemijo gripe
Ljubljana, 18. januarja - Minis-'rstvo za zdravstvo je ta teden l,di uradno razglasilo epidemi-10 gripe, ki je to zimo položila v posteljo okoli 40 tisoč slovenskih prebivalcev.
Od virusov, ki povzročajo pipo, je najnevarnejši virus {^fluence A. Ta je zajel tudi Slovenijo. Sodeč po množičnih piskih pri zdravnikih in v ,ekarnah je zbolelo okoli 40 tisoč ljudi. Za zajezitev epide-Ne se je ministrstvo odločilo ^mejiti obiske v bolnišnicah in d°movih ostarelih. Med epide-miJo so za obiske zaprte tudi senjske bolnišnice in zavodi H starejše občane. Sicer pa Zdravniki priporočajo, da bole-ien prestanemo v postelji. Pravil za virus influence A Janireč ni, zdravijo le simp-:°me, kot so visoka tempera-nrtin bolečine. Pred okužbo še "aJbolj zavaruje cepljenje, ven-Jar je za ta korak po izbruhu Remije že prepozno. Zdrav-!!,kl Pa tudi pravijo, da v P^meru nekaterih podtipov virusa ne zaleže niti to. • D.Z.
Peter Čolnar direktor Radia Kranj
Organ upravljanja Radia Kranj ga je imenoval v sredo zvečer,
Kranj, 21. januarja - Peter Čolnar je torej postal direktor radia po nekajmesečnem vedejevstvu. Bil je edini kandidat, saj je Jože Javornik svojo kandidaturo na sredini seji občinskega izvršnega sveta pismeno odpovedal.
V torek se je namreč sestala kadrovska komisija izvršnega sveta, ki je rahlo večinsko, vendar pogojno, podprla Petra Čolnarja, novinarja Dnevnika. V pismeni odpovedi kandidature je Jože Javornik med drugim dejal: "Ker bo po vseh znanih podatkih pri
izbiri odločujoča predvsem politika in bosta daleč na drugem mestu strokovnost ter delovne izkušnje in ker ne želim biti predmet "politične kuhinje", obveščam izvršni svet in organ upravljanja Radia Kranj, da umikam kandidaturo za omenjeno delovno mesto, ker ne želim na kranjskem političnem prostoru napraviti kakršnih koli zamer pri političnih strankah ali celo nove radijske afere." Jože Javornik je še poudaril, da pri njegovi odločitvi za kandidaturo ni sodelovala nobena politična stranka ali posameznik. * H. J.
Gorenjska ^ Banka
VARNOST ZA ZAUPANJE
Dovianova družina iz Mojstrane - Dovžanova družina iz Mojstrane dan po Alenkini zmagi v Cortini. Vsa Mojstrana je slavila dolgo v noč. Tako kot po zmagi Jureta Koširja. Na sliki od leve oče Jože, Alenka, mama Vesna in spredaj Alenkin brat Klemen z zmagovito startno številko 29. Klemen tudi že stopa po očetovih in Alenkinih stopinjah. Več o Dovžanovih in
Žonosnih Mojstrančanih na 9. strani. • J. Košnjek, slika G. inik
Mednarodno priznanje za Gorenjko
Kranj, 20. januarja - Žito-Gorenjka iz Lesc je te dni dobila povabilo na podelitev priznanja, ki ga bo v začetku marca v Barceloni podelilo mednarodno združenje trgovine na področju prehrane. Priznanje bo prejelo tudi slovensko poslovno združenje za prehrano.
Zelo odmevno mednarodno priznanje leska Gorenjka prejema po uspešnih nastopih na več prehrambenih sejmih. Direktor Matjaž Gmajnar je povedal, da so bili verjetno najbolj opaženi na nemškem sejmu Anuga v Koelnu, sodelovali pa so tudi na celovškem Gastu, madžarskem Foodapestu v Budimpešti in poljskem Krakov-foodu. Priznanje se nanaša na kakovost, ugled in kvaliteto
storitev, pri čemer je Gorenjka uspela v ostri mednarodni konkurenci na področju prehrane. Tovrstno priznanje je pred nekaj leti prejel ljubljanski Medex, mednarodno priznanje za Gorenjko pa nedvomno najbolj potrjuje prepričanje 48 odstotkov Slovencev (bolje rečeno Slovenk, saj je med njimi več žensk), da je čokolada leske Gorenjke boljša kot vse uvožene. • M. V.
Kako varna bo Slovenija - Tak je bil naslov sredine dobro obiskane javne tribune, ki jo je organiziral ženski forum Združene liste socialnih demokratov Kranj, na njej pa so sodelovali generali Janez Slapar, Rudolf Hribemik - Svarun in Miro Kocjan ter policijska strokovnjaka magistra Pavle Čelik in Andrej Anžič. Tribuna je bila sklenjena z ugotovitvami, da morata obramba in varnost temeljiti na zaupanju v ljudi, ki so zmagali tako v NOB kot med junijsko vojno, na nepolitični vojski in policiji in na trdnih političnih, gospodarskih in socialnih razmerah. Svoje varnosti zaradi razprtij ne smemo sami obglaviti. • J.K., slika G. Šinik
Februarja bo pripravljen dokončen program zapiranja RUŽV
Uranski rudnik bodo zapirali štiri leta
) t'om1^ ni' zdravijo le simp- _ .... , , „
Pripravljeni sta dve varianti zapiranja uranskega rudnika, predvidena pa tudi sredstva za odškodnine. Q
Škofja Loka, 20. Januarja -Včeraj je državni sekretar Ministrstva za okolje in prostor Radovan Tauzes vodstvu občine Škofja Loka in odboru za spremljanje nekdanjega
rudnika urana v Žirovskem vrhu predstavil doslej pripravljeni del programa zapiranja rudnika in odpravljanje posledic rudarjenja ter predelave uranove rude. Uresničevanje
bo trajalo štiri leta in zahtevalo približno 60 milijonov ECU, šestina tega naj bi bila za odškodnine in vlaganja v okolje.Tokrat o novi dejavnosti ni bilo govora, saj je to
poglavje ostalo odprto, in po vsem slišanem sodeč, je ministrstvo prenehalo povezovati in celo pogojevati sanacijo rudnika z novimi dejavnostmi, ki jih tam načrtuje. Več na 3. strani.
Višji otroški dodatki
pomoči od 1. januarja 1994 višje za 6 —J" vnviJi" **vrodstotkov za kolikor se je pred kratkim
Pom°ci otrokom  Tako bodo družbene tolarjev mesečno. _
stran 11
Gorenjska ^W
PO SLOVENIJI
I Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA
Vlada predlaga nov zakon
Državna skrb za vojne veterane
Predlog zakona o vojnih veteranih, ki čaka na prvo obravnavo v državnem zbora, v to kategorijo ne uvršča pripadnikov domobranskih enot. Ce bi to storili, pravi predlagatelj zakona, bi bili edinstven primer v evropski zakonodaji.
Ljubljana, 21. januarja • Takšno stališče izhaja iz ocene, da doslej še ni bilo pravno ovrženo stališče, da so te enote med drugo svetovno vojno kolaborirale z nemškimi silami in njihovo civilno upravo. Če bi uveljavili izenačitev, bi bil to edinstven primer v evropski zakonodaji.
Posebno varstvo vojnih veteranov je uvedeno v večini evropskih držav s parlamentarno demokracijo. Izhodišče je francoska rešitev. Iz veteranskega varstva so izključene osebe, ki so bile obsojene zaradi kolaboracionizma. Predlog slovenskega zakona uvršča med vojne veterane osebe, ki so v vojni ali vojaški agresiji na Slovenijo opravljale vojaške dolžnosti v vojaških m policijskih enotah m vsi, ki so bili vključeni v oborožen odpor. Med veterane predlog zakona šteje borce in prostovoljce za severno mejo, borce in druge udeležence narodnoosvobodilne vojne, slovenske državljane, ki so se borili v zavezniških in drugih protifašističnih gibanjih, udeležence vojne za Slovenijo med 26. junijem in 18. julijem leta 1991 in vojaške invalide, ki so dobili okvare pri obrambi domovine.
Veterani naj bi svoje pravice uveljavljali po dopolnjenem 50. letu ali prej, če so trajno nezmožni za delo. Veteranski dodatek naj bi prejemali tisti, ki niso v delovnem razmerju ali ne opravljajo samostojne dejavnosti ali če so prejemki na družinskega člana nižji od zajamčene plače. Zajamčena plača naj bi bila sploh osnovno merilo za dodeljevanje raznih socialnih pomoči. Predlog zakona predvideva možnost dodatka za pomoč in postrežbo, pravico do zdraviliškega in klimatskega zdravljenja ter olajšave pri zdravstvenem varstvu, vendar
Eonuja tu predlog zakona več možnosti. Po eni možnosti naj i bili do brezplačnega zdravstvenega varstva upravičeni vsi vojni veterani, po drugi pa samo tisti, ki prejemajo veteranski dodatek. Odprta je možnost dvojnega štetja za tiste, ki so bili v vojaških, policijskih in drugih formacijah med agresijo na Slovenijo. Borci NOV pa bi zgubili nekatere pravice, med drugim pravico do enkratne au občasne denarne pomoči, pravico do žepnine, do raznih doplačil pri zdravljenju in podobno. Vlada ocenjuje, da je v Sloveniji trenutno okrog 40.000 vseh vojnih veteranov. • J. Košnjek
Sprememba zakona o visokem šolstvu
V pokoj pri sedemdesetih
Ljubljana, 19. januarja - Zakon o usmerjenem izobraževanju, sprejet leta 1983 in kasneje dvakrat dopolnjen, je določal, da so visokošolski učitelji in znanstveni delavci lahko v delovnem razmerju do 70. leta starosti. Novi zakon, ki je začel veljati prvega januarja letos, pa je predpisal, da lahko redni profesorji zasedajo delovno mesto visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca ter visokošolskega učitelja le do 65. leta starosti, ne glede na pogoje, predpisane za upokojitev. Komaj sprejeti zakon pa že kaže nekatere nesmisle. Precej visokošolskih učiteljev glede na dolgo dobo šolanja pri 65. letih nima pogojev za upokojitev oziroma bi bili pri pokojnini prikrajšani. Ministrstvo za šolstvo in šport je izračunalo, da od sedanjih 1303 visokošolskih učiteljev kar 467 pri 65 letih starosti ne bi imelo polne delovne dobe. Letos ne bi moglo več opravljati svojega dela 9 visokošolskih učiteljev, od teh 8 rednih profesorjev. Izračun je tudi pokazal, da nekateri visokošolski učitelji ne bodo imeli polne pokojninske dobe pri 67. letih, nekateri pa niti pri 70. letih. Zato je po hitrem postopku predlagana sprememba zakona. Po njei naj bi visokošolski učitelji lahko opravljali svoje delo do 70. leta starosti, odločitev pa je v pristojnosti senat univerze. • J. K.
V sredo zasedal državni svet
So poslanci preveč zaščiteni
Pobudnik za spremembo 83. člena ustave, ki govori o poslanski imuniteti, je državni svetnik Polde Bibič.
Ljubljana, 19. januarja - Državni svetnik Polde Bibič je predlagal, da bi poslanska in svetniška imuniteta veljala samo v primerih, ko poslanec ali svetnik opravljata svojo funkcijo, v drugih primerih pa ne. Državni svet je pobudo sprejel in jo bo dal v nadaljnjo razpravo. Razprava je bila polemična, postopek pa bo zapleten, saj gre za spremembo dveh odstavkov 83. člena ustave. Državni svet je tudi sklenil, da bo stališča do zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti oblikovala komisija za negospodarstvo. Podprl je pobudo za spremembo o posebenem prometnem davku (trošarini) na alkoholne pijače in tobak. Trošarino na vino in brezalkoholno pivo naj bi odpravili, za alkoholne pijače in tobak pa naj ostane, vendar naj jo plača končni prodajalec. • J.K.
Javna tribuna v Kranju: Pot v varno Slovenijo
KOCKO
TRGOVINA S POHIŠTVOM
Sp. Besnlca 81
V JANUARJU POPUSTI DO 35%. POSEBNA PONUDBA: ORTOPEDSKI JOGI
Pokličite «064/403-871
Vojak in policist sta vedno ogrožena
Obramba je preresna stvar, da bi se z njo smeli ukvarjati samo moški, je dejala na sredini javi« tribuni ženskega foruma Združene liste socialnih demokratov Kranj Sonja Lokar, policijski strokovnjak mag. Andrej Anžič pa je menil, naj ocene ogroženosti ne delata samo vojak in policist, saj se imata stalno za ogrožena in rabita denar.
Kranj, 19. januarja - Gostje izredno dobro obiskane javne tribune generali Janez Slapar, Rudolf Hribernik - Svarun in Miro Kocjan ter policijska strokovnjaka magistra Pavle Čelik in Andrej Anžič so skupno ugotovili, da so osnovni elementi notranje in zunanje varnosti slovenske države pametna in učinkovita zunanja politika, stabilne gospodarske, politične in socialne razmere v državi, zaupanje v ljudi, da bodo tudi v prihodnje, če bo treba, branili domovino, kot so jo pod Maistrom, v NOV in med junijsko vojno leta 1991, učinkovit nadzor nad obrambnimi, policijskimi in varnostnimi silami in službami ter seveda učinkovita in dobro opremljena vojska in policija. General Janez Slapar je dejal, da obrambni sistem lahko gra-dimo samo postopno in dolgoročno. Smo manj ogroženi kot leta 1991, čeprav trajen mir v naši soseščini še ni blizu,
Policijo vrniti na teren
Mag. Pavle Čelik: "Na zahodu se policija spet vrača v občine. Če policist živi v lokalni skupnosti, pozna ljudi in razmere, državljane od rojstva do smrti. Zato se policija ne sme ločiti od lokalne skupnosti. Občina res ne more imenovati komandirja, policisti pa morajo Živeti s krajem. Pri nas pa to načelo opuščamo in gradimo na intervencijah iz centra, na
fibljivi policiji. Na Gorenjs-em, kjer Slovenija preizkuša ta model, je povezava s terenom najslabša. Policija mora iskati pomoč pri ljudeh. Pri nas pasmo, jo tudi notranje razbili in posledica je bila tudi stavka. Vendar je bilo že 26. januarja lani, ko sta se menjala ministra, napovedano, da bodo policijske stavke prepovedane."
nike, največji kapital pa so ljudje, ki so imeli izkušnje in splošne ljudske obrambe in ta je dobila desetdnevno vojno. Zato je huda napaka pri konceptu obrambe zanemarjati ljudi. Brez njih tudi najdražja tehnika nič ne pomaga.
Slovenija, predpražnik
Puško je treba umiriti
General Rudolf Hribernik - Svarun: "Prepir je naš največji sovražnik. Naj se enkrat reče, da je prerekanja konec. Obramba ne sme imeti političnega značaja. Predvsem je treba puško umiriti. O njej mora odločati parlament."
Evrope
Zmagali so ljudje
General Janez Slapar:
"Ljudi smo v preteklosti vgradili v obrambni koncept. Zato je bila desetdnevna vojna uspešna. Te izkušnje je treba vgraditi v nov zakon o obrambi. Leta 1990 so teritorialno obrambo vodili v glavnem ljudje, ki so bili člani prenovi-teljske stranke, državo pa je vodil Demos, pa smo zmagali. Danes pa je kar naenkrat vse zanič. Pomembno je tudi, kdo poveljuje in kdo vodi vojsko. Če bi imeli to urejeno tako, kot piše v ustavi, ne bi samo minister odločal, ali naj gredo vojaki k Lipi sprave ali na proslavo v Novo Gorico. Takšno politizacijo je treba preprečiti."
spopadi pa lahko izbruhnejo v Sandžaku, na Kosovu, v Makedoniji. Od zunaj nismo ogroženi, kvečjemu v primeru zasuka v Italiji. Nevarne so grožnje iz razdalje (Srbi govorijo o sodobnih raketah). Slovenija potrebuje učinkovite obrambne sile, ki so sposobne razrešiti možne konflikte na meji in možne napade. Ključ do učinkovitosti je opredelitev pristojnosti poveljevanja in vodenja, kar naj bi rešil novi zakon o obrambi. Način, da bi bil minister za
obrambo odgovoren za vse, je zgrešen, prav tako pa je to zelo nevarno za politizacijo vojske. Minister bi odločal o vsem: o napredovanju, premeščanju, odpuščanju, dodeljevanju stanovanj itd. Magister Andrej Anžič, policijski strokovnjak
ima za bistveni problem kontrolo nad obrambnimi in varnostnimi silami. Ocene ogroženosti ne smeta delati samo vojak in policist, ker se imata vedno za ogrožena in terjata vedno denar. Trenutno stanje v Sloveniji ni najboljše. Termina "državna varnost" se izogibamo, ker je ostalina starega sistema, SOVA nima zakonske osnove, na cesto pa smo poslali mnogo visokostro-kovnih ljudi. Sova je danes prestreljena in obglavljena, nadzorovana sicer s tremi ministri, po drugi strani pa dobiva VOMO vedno več pristojnosti tudi na civilnem področju. Ustanoviti bi bilo treba državno in formativno službo, ki bo podrejena vladi po strokovni plati, politično pa državnemu zboru.Danes ne vemo, kdo je pravzaprav naš zanesljivi zaveznik, na koga lahko računamo, če bomo napadeni. Nimamo tudi ocene, kdo je naš potencialni sovražnik. Glede obrambe smo sicer veliko postorili, je dejal general Rudolf Hribernik - Svarun. Sedaj mor-amoiskati prijatelje in zavez-
Lani upokojeni policijski šef magister Pavle Čelik je opozoril na varnost naših meja. Na njih bo več problemov, ko bodo
državljani nekdanje Sovjetske zveze dobili potne liste in silili na zahod. Pričakovati je naval od 10 do 15 miliJonov ljudi. Ker zahod intenzivno gradi "policijsko zaveso" med Trstom in Baltikom, bo
Koalicija ali načelnost
Na tribuni je bila postavljena zahteva, naj Združena lista vztraja na svojih stališčih glede obrambe ne glede na vprašanje njenega nadaljnjega sodelovanja v vladni koaliciji. Vendar so v stranki glede tega različna stališča. V razpravi so govorniki poudarjali, da ni dobro, da dobi obrambni minister vso oblast nad vojsko in da ne gre verjeti besedam o stalni ogroženosti. Bivša teritorialna obramba in nekdanje starešine so zmagali v junijski vojni ob pomoči ljudi. Prišli smo tako daleč, da vsak lahko zmerja vsakogar, tudi sodnike. To ne prispeva k varnosti.
upoštevamo izkušenj z zahod« in smo policijo precej zrahljali Preveč je usmerjena k opravi' janju "pandurskih poslov"< samo k zagotavljanju javneg* reda in miru. Evropa gradi n{ povezavi med obrambnimi i" varnostnimi silami. Rezervn« sestava policije so ponavadi vojaški obvezniki, vojska J>8 poseže tudi v javni red in mft če je to ustavno dovoljeno. Politika v policiji nima kal iskati. V njej je prostor safli° za stroko. Zato sem optimist, j^ dejal Čelik. V policiji so šolaflj ljudje, razen tega šolamo tud1 nove, in izobraženi ljudje se Vf bodo prepustili ideološkim vplj' vom. General Miro Kocjan je, ugotovil, da smo bili doslej Slovenci že trikrat na stran1
F
Zobe zamenjali s protezo
Mag. Andrej Aniič:
"Tuje obveščevalne služht
se zanimajo za Slovenijo-Zelo veselo delujejo in se zanimajo predvsem za slaba podjetja. Naši varnostni in obveščevalni službi pa smo zobe zamenjali s protezo, s katero pa slabo grizejo."
zahod ubežnike vračal, veliko pa jih bo ostalo pri nas, ker jih ne bomo imeli kam poslati. Zato prav lahko postanemo predpražnik Evrope. Zahodne države krepijo varnost svojih vzhodnih meja. Enako kot Italijani počenjajo Francozi, Nemci, Švicarji in tudi Avstrijci, ki so prvič po vojni okrepili svoje orožništvo. Za Slovenijo so nevarne tudi mafijske povezave. Zato ni dobro, da ne
zmagovalcev. Pripravljeni mof amo biti, saj nam Balkan # vedno grozi. Srbi so že trikr*' širili meje. Ozemlja, na katef' so morali bežati, so skozi zg? dovino osvojili. To se dogaj* tudi sedaj v Bosni. Pri vključe vanju v svetovne in evropsk* obrambne zveze moramo bil previdni. Vedeti moramo, M dobimo, kaj zgubimo, kaj botff dali in kaj bomo prejeli. Naj' slabše bo, če bodo na slovenj kem ozemlju vojašnice Nata, sfj bi bili na prvi obrambni lini]1 proti vzhodu. General Kocja" meni, da Nato preveč prosili za sprejem, čeprav bi mora^ biti obratno, saj smo na membni geografski legi. • ' Košnjek, slike G. Šinik
V nedeljo, 30. januarja, v Lomu
Tekaški spopad politikov
Če v Lomu ne bo snega, bo tekma politikov in diplomatov v vadbenem središču časnikarski konferenci pove Teritorialne obrambe Slovenije na Pokljuki. Vabljeni so vsi, od Kučana in Drnovška do županov in predsednikov izvršnih svetov gorenjskih občin.
Tržič, 19. januarja - Politiki in diplomati so se prvič spopadli na smučeh pred dvema letoma v Ratečah. Lani so se preizkusili v rolkanju po velikem rolkarskem tekmovanju s ciljem v Lomu, letos pa bo prva samostojna tekma na smučeh. Tekma bo v nedeljo, 30. januarja, ob 11. uri v Lomu, kjer imajo dve urejeni tekaški progi. Prva je v Spodnjem Lomu, druga pa malo višje. Obe prihajata v poštev, če bo v
Lomu dovolj snega. Če ga pa ne bo, tekma ne bo odpovedana. Prestavljena bo v vadbeno središče slovenske vojske na Pokljuki.Proga bo dolga 5 kilometrov. Moški in ženske bodo tekli v štirih kategorijah: do 45 in nad 45 let, peta kategorija pa bo tekma direktorjev firm, ki so sponzorirale prireditev. Glavni sponzor je zavarovalna družba Adriatic. Čeprav se bo mogoče prijaviti še na dan tekmovanja,
so zaželene predhodne prijave. Notranji minister Ivan Bizjak se je že prijavil. Prav tako računajo na udeležbo predsednika države Kučana, predsednika vlade Drnovška, poslancev, svetnikov, strankarskih prvakov in diplomatov, med katerimi sta nemški veleposlanik in avstrijska veleposlanica velika ljubitelja teka in sta tekmovala že v Ratečah. Sama prireditev pa je tudi promocija Tržiča in Loma,
2 T
i
__—>
N
ki ponovno oživlja kot gosp( darsko napreden in turisti^ §j zanimiv kraj, so na sredi p, _a konferenci poved*1 0( podpredsednica prireditvencj k$ odbora Jana Primožič, vodi Qj tekmovanja Vinko Grašič, vi ni dstavnica tržiške občine Slav* 0j Zupan in tiskovni predstav^ Drago Papler. Prireditev orj? nizirajo Športno društvo \J$, Turistično društvo Tržič in bi činski  odbor Slovenski n{ krščanskih demokratov Tr*' o\ Prijave sprejemajo posla"' sp Jana Primožič (državni zb"' pt Rok Šteblaj (vlada) in P«* bi Tomažič, vodja poslanske J Pt same v Kranju, telefon 1" &
811, interna 249. kJ
. tr
f^l A C Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativm poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: U»K pt VJH-u^J Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplouv rj Ustanovitelj in izdajatelj- Danica Zavrl-Zlebir, Andrej Zalar, Štefan Zargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Šinik / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: Podjetje DELO - TČR, Tisk časopisov in revij, LjubljaJ . '. 1 Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 223-111, telefai: 222-917 / Mali oglasi: telefon: 223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne & * Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: f 1 KRANJ ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 80,00 SIT. p' -_____-_--A £
Petek, 21. januarja 1994
PO GORENJSKEM
3. STRAN • GORENJSKI GLAS
I
Z GORENJSKIH PARLAMENTOV
Seja škofjeloške občinske skupščine
Je občina slab ali dober gospodar?
To je bilo osrednje vprašanje razprave o nakupu Homanove hiše in pokazalo seje, da večina ne zaupa.
Šk r
tLfl* L°ka, 20. januarja - Kljub temu da so na zasedanjih joijeloSkc občinske skupščine uspeli v dobrih treh urah
»oravnavati in se odločiti tudi o 20 točkah dnevnega reda, pa so
^ ponedeljek po petih urah in pol in štirih točkah dnevnega reda asedanje prekinili. Razprava o proračunu in programu ter •Bančnem načrtu sklada stavbnih zemljišč je pokazala na ekalcra tleča nasprotja med posameznimi deli občine, za nakup
"omanove hiše, pa se ob številnih nasprotujočih se mnenjih
ye«na ni mogla odločiti.
oči j ali. avl' ■v", eg« ni in vrt adi pa nit no ka] rn"
J. aru udi tt
P*
Priprave občinskega proračuna za leto 1994 so se v Škofji Loki lotili načrtno že lanskega avgusta, vendar kljub številnim usklajevanjem vseh nasprotij, *°t je pokazala ponedeljkova razprava na občinski skupščini, niso uspeli odpraviti. Vzorno in izčrpno pripravljen dokument °a skoraj 100 straneh, z vsemi °brazložitvami, primerjavami in Prikazi, je zlasti pri sredstvih za dejavnosti v posameznih krajevnih skupnostih vseboval de-"tve, o katerih se očitno niso Uspeli dovolj dogovoriti. Tudi Predstavnik šol (izobraževalne dejavnosti) je protestiral proti Ponovnemu prerazporejanju dela sredstev glede na državne kriterije v druge namene, poslanci Združene liste opozarjali na financiranje Zveze borcev
NOV in spominskih obeležij, delegati LDS pa dvomili o pravilnosti prikazanih virov ter opozarjali na preveliko tekočo proračunsko rezervo, ki da izvršnemu svetu v samovoljno odločanje daje preveč denarja. Pripomba na to, da ni dobro, da ni več sredstev za odkup raziskovalnih nalog - ta dejavnost se je na škofjeloških srednjih šolah prav zavidljivo razvila, je bila pojasnjena s tem, da bodo raziskovanja srednješolcev iz
Kroračuna še naprej podpirali, ^ljub poskusu krajevne skupnosti Selca, ki je s predlogom o takojšnjem začetku postopka za oblikovanje novih občin - ta predlog je bil kot posebna točka dnevnega reda še pred proračunom sprejet - tudi prepreči sprejem proračuna se-
danje občine, pa je bila večina za sprejem predlaganega.
Še bolj izrazita nasprotja pa so se pokazala pri programu in finančnem načrtu sklada stavbnih zemljišč, kjer se KS Gorenja vas in KS Poljane o delitvi sredstev ne moreta sporazumeti, v KS Selca pa sploh menijo, da si "gospoda iz mest" na tak način za svoje komunalne potrebe prisvaja v tovarnah težko zasluženi denar. Program in načrt sta bila, kljub težnjam, da postane nadomestilo za štabna zemljišča nekakšna glavarina, končno tudi sprejeta. Vsem, ki smo spremljali to zasedanje pa je postalo jasno, da se mora občina Škofja Loka čimpreje začeti preoblikovati v nove občine, pri čemer, "če se po zori dna spozna", obetov za dobre odnose med njimi ni ravno veliko.
Polna izredno izrazito nasprotnih mnenj pa je bila raz-
Erava o nakupu Homanove iše. Mnogo razpravljalcev je menilo, da je ponujena cena tako ugodna, da bi bil to predvsem dober posel za občino, tudi če jo takoj pouveljavit-vi prekupne pravice proda
naprej, največ dilem pa je bilo o tem, ali je občina s svojim
Premoženjem dober gospodar, ri tem je župan v obsežni razpravi predlogu izvršnega sveta za nakup nasprotoval in postavil na laž številne argumente, ki so bili ponujeni v obrazložitvi. V pravilnost izračunov je z razlago nekaterih izračunov posegla tudi poslanka obrti, zelo verjetno pa je, da je na premajhno število glasov za nakup vplival dvom poslancev izven Škofje Loke, ali je smotrno, da si sedanja občina pred delitvijo "nakoplje" kredit, "dedovala" pa bo samo ena. Kar pet glasov je bilo premalo, da bi se za nakup odločili.
Zaradi dolžine zasedanja je bila seja po tej točki prekinjena in naj bi se nadaljevala prihodnji ponedeljek. Da bi bilo nadaljevanje sklepčno, je zlasti pomembno zaradi ustanovitve stanovanjskega sklada, saj bo v nasprotnem zamujen rok, občina pa v tem primeru ne bo mogla kandidirati na precejšna sredstva državnega sklada, stanovanja podjetij, ki se lastninijo, pa bodo šla prav tako v ta sklad. • Š. Žargi
al Prostorski ureditveni pogoji za občino Tržič sprejeti
Brez dopolnil vseeno ni šlo
: I Največ zahtev se je nanašalo na ohranitev rezervata za obvozno cesto Bistrica - Brezje pri Tržiču.
Jržič, 20. januarja - Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih in "/»Polnitev prostorskih sestavin plana občine Tržič so zbon tržiške skuščine na skupnem zasedanju minulo sredo potrdili. Tako imajo v Tržiču ponovno zakonsko podlago za izdajo lokacijskih in gradbenih dovoljenj. Pred sprejemom pa so morali upoštevati »eka| dopolnil, med katerimi se je največ pripomb prebivalcev nanašalo na obvozno cesto v Bistrici.
si
ti
m«
laj ns H ni)! j3* nv al'
p.;
Zahteve za ohranitev rezervata za obvozno cesto med "istrico in Brezjami so že nekaj časa razburjale delegate v tržiški skupščini, nazadnje ob obravnavi načrtov za postavitev male tržnice na tej lokaciji tik °b križišču cest proti Kovorju oziroma Brezjam. Takrat je bilo slišati utemeljitve, da predvidene trase za cesto proti Brezjem sploh ni več v planih Republiške uprave za ceste, pa tudi to, da ni nikjer najti že narejenih projektov za predvideno obvoznico, ampak se pri-
pravljajo načrti za prenovo in razširitev sedanje ceste skozi naselje Bistrica.
Javna razprava o Prostorskih ureditvenih pogojih je spet obnovila že skoraj pozabljeno temo dolgotrajnih pogovorov. Tako posamezni prebivalci kot vodstva krajevnih skupnosti Bistrica, Brezje in Leše so zahtevali, naj rezervat za cesto ponovno vrišejo v občinski plan. Pri pripravi predloga odloka o PUP teh pripomb niso upoštevali, ker se vsebinsko nanašajo na plan. Obenem
so ponovili že znano zgodbo o opustitvi zamisli za obvoznico v občinskem planu in načrtih RUC kot lastnika ceste.
Ob sprejemu predloga odloka o PUP na sredinem zasedanju so štiri stranke Deomkratska, Socialistična, Ljudska in Združena Usta - socialdemokratska stranka - vložile amandma k dopolnitvam prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine, ki se nanaša na ohranitev rezervata obvozne ceste. Svojo zahtevo so utemeljile z ugotovitvijo, da izvršni svet ni bil seznanjen z obrazložitvijo o nujnosti izgradnje obvoznice, ki so jo naslovili prebivalci decembra lani na oddelek za prostor in okolje. Obenem so priložili podpise 28 delegatov, ki so podprli navedeno zahtevo.
Živahno razpravo glede primernosti obvoznice je preseka-
la informacija predsednika skupščine Petra Smuka, da je
na dan zasedanja skupščine le uspel najti idejni projekt za obvoznico. Predlagal je, naj strokovnjaki proučijo ta projekt in projekt za obnovo sedanje ceste. Na osnovi primerjave, kaj je ustreznejše za izvedbo v praksi, se bodo pozneje odločali o morebitni obvoznici in popravkih plana.
Odlok o PUP so zatem dopolnili z zahtevo za vris rezervata obvoznice. Obenem so sprejeli dopolnilo sestavljal-ca gradiva za urejanje območja Loke z zazidalnim načrtom. Strinjali so se tudi z dopolnilom sanitarne inšpekcije, ki dopušča ponikovalnice na prepustnih tleh in izven območij vodnihvirov še nadaljnji dve leti. • Stojan Saje
Z zapiranjem rudnika naj bi začeli letos poleti
Za odškodnine 11 milijonov dolarjev
Nove dejavnosti bodo iskali skupaj z občino. Za sanacijska dela bo potrebno tudi do 250 delavcev.
Okolja Loka, 20. januarja - Prva predhodna predstavitev P'ograma zapiranja rudnika urana v Žirovskem vrhu ter odpravljanja posledic rudarjenja in predelave uranove rude, kaže na spremenjeni odnos Ministrstva za okolje in prostor do °bčine. Ocena dveh variant zapiranja je pokazala, da med njima n« bistvene cenovne razlike, zato je verjetno, da bodo izbrali okolju najprijaznejšo.
Zagotovilo ministra Mihe Jaz-binška, da bo program sanacije nekdanjega rudnika urana Zir-ovski vrh dokončan še pred sPrejetjem letošnjega državnega Proračuna, se bo uresničilo. To bi lahko rekli po včerajšnji Predhodni predstavitvi tega programa na občini v Škofji Loki, kjer je državni sekretar Ministrstva za okolje in prostor v grobih obrisih predstavil doslej Pripravljeni del tega programa, dopolnitev prvega programa, ki ga zahteva zakon o zaprtju rudnika v Žirovskem vrhu, je slovenska vlada zahtevala junija Jani, povezovanje zaprtja rudnika in odpravljanja posledic ru-
darjenja ter predelave uranove rude s predelovanjem in odlaganjem posebnih, nevarnih in celo radioaktivnih odpadkov, pa v lanski jeseni v občini Škofja Loka sprožilo veliko ogorčenje. Skupaj s predstavniki občine naj bi si šli ogledati tuje izkušnje z opuščenimi rudniki v Nemčiji in Franciji in celo misel na to, da bi rudnik izkoristili v zdraviliške namene, je bila ocenjena kot upoštevanja in proučevanja vredna.
Program obsega štiri projekte: razstrupljanje predelovalnih obratov in opreme, ureditev (delno zasutje in delno sanacijo) jam rudnika, ureditev jalo-
višč ter nadzor vplivov na okolje in nad zdravjem ljudi. Za urejevanje jalovišč in polnitev rudniških jam sta pripravljeni dve različni varianti, vendar se je po ocenah stroškov pokazalo, da se finančno razlikujeta le za okoli desetine potrebnih sredstev. Po zagotovilih državnega sekretarja Radovana Tauzesa je takšna razlika še sprejemljiva, da se odločijo za ekološko bolj ugodno (čeprav dražjo) možnost, po kateri naj bi jalovino iž jalovišča Boršt v celoti uporabili za zapiranje jam, odlagališči Pl in P9 pa preselili na jalovišče Jazbec, ki bi ga z naravno prekrivko temeljito uredili ter preprečili preveliko izhajanje radioaktivnega radona. Dele objektov in opremo iz predelave uranove rude bodo kot nizko radioaktivne odpadke shranili v posebej urejenem delu rudnika.
Precejšnja novost je bila novica o tem, da naj bi za
odškodnine neposredni okolici in občini, ki jo je rudnik prizadel, ter za vlaganja - omenjeno je bilo ozko grlo v Škofji Loki na cesti v Poljansko dolino -namenili 10 milijonov ECU, končno vrednost objektov in infrastrukture po sanaciji pa ocenjujejo na 70 do 100 milijonov ECU. Kot vse kaže, v štirih letih sanacije ne bo mogoče začeti na tem mestu z novo dejavnostjo, saj bododela tako obsežna, da bodo objekti večinoma zasedeni. Potrebnih bo okoli 250 delavcev, za 7 milijonov nove opreme, za dela, ki naj bi se začela v drugem polletju letos, pa naj bi letošnji državni proračun namenil 500 milijonov tolarjev (dobrih 3 milijone ECU). Dogovorili so se, da bodo posamezne dele tega programa strokovnjaki iz odbora proučili skupaj s strokovnjaki ministrstva in projektanti. • Š. Žargi
Svobodni sindikati zavračajo kolektivno pogodbo
Ljubljana, 18. januarja - Svobodni sindikati so ta teden obravnavali predlog tarifne priloge k letošnji splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo. Zavrnili so ga, ker so prepričani, da zneski izhodiščnih plač ne smejo biti od do sedaj veljavnih, od 35.548 tolarjev za prvi do 106.629 tolarjev za deveti tarifni razred. Nov predlog tarifnega dela kolektivne pogodbe pa je po mnenju sindikatov ravno zniževanje sedanjih plač v podjetjih m ovira za sklepanje panožnih kolektivnih pogodb.
Svobodni sindikati so zavrnili tudi vsebino socialnega sporazuma, češ da ne daje garancij za polno spoštovanje kolektivnih pogodb in ohranjanje ravni socialne varnosti. • D.Z.
Branili bomo doseženo raven plač
Tretji mesec le trajajo pogajanja za sklenitvi tarifne priloge k Splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo za letošnje leto. Pogajajo se reprezentativni sindikati ter Gospodarska in Obrtna zbornica Slovenije. Pri obeh pogajalskih partnerjih je prisoten interes za čimprejšnjo sklenitev tarifnega dela kolektivne pogodbe, tako da bi januarska izplačila osebnih dohodkov in drugih prejemkov v podjetjih obračunali in izplačali po novem. Toda očitno so interesi obeh pogajalcev tako različni, da je prisotna resna bojazen, da tarifnega dela kolektivne pogodbe v tem mesecu stranki ne bosta podpisali. V Zvezi svobodnih sindikatov se zavedamo nevarnosti nepodpisa tega dokumenta. Kaj hitro se lahko zgodi, da bo vmes posegla driava z interventno zakonodajo in iznačila vsa lanskoletna prizadevanja sindikatov za ohranitev sistema kolektivnih pogodb.
Toda ne glede na to potencialno nevarnost pa svobodni sindikati, v katere je včlanjenih več kot dve tretjini slovenskih delavcev, ne morejo in ne smejo podpisati takega dokumenta, ki zniluje le dogovorjeno višino izhodiščnih plač iz leta 1993 in s predlagano eskalacijsko lestvico dopušča realen padec plač v letošnjem letu. Takega mandata in pooblastila nam delavci - člani niso dali.
Nerazumljivo pa je, da ravno v trenutku, ko so prisotni prvi pozitivni znaki oživljanja gospodarstva, vlada in delodajalci postavljajo zahtevo po nitjih plačah. V takih gospodarskih razmerah morajo osebni dohodki imeti poleg socialne tudi motivacijsko funkcijo.
Ponujena najnižja izhodiščna plača v višini 31.992 tolarjev v bruto znesku, kar predstavlja priblilno 21.000 tolarjev neto, še zdaleč ne pokrije minimalnih mesečnih livljenjskih stroškov, ki za mesec december 93 znašajo za štiričlansko družino 72.989,86 tolarjev, da ne omenjamo povprečnih stroškov v višini 207.403,32 tolarjev.
Če smo še lahko pristali na podcenjeno delovno silo v času prezaposlenosti v slovenskem gospodarstvu, ki se je zaradi tega soočalo z nizko produktivnostjo dela, so v tem trenutku razmere bistveno drugačne in ugodnejše. Dejstvo je, da se je zaposlenost v gospodarstvu v zadnjih treh letih znižala v večjem obsegu kot industrijska proizvodnja. Tako je danes industrijski delavec na delovnem mestu bistveno bolj obremenjen in v mnogih podjetjih in panogah že dosega evropsko produktivnost dela.
Zanimiva je tudi primerjava med najnižjo pokojnino za polno delovno dobo, ki znaša sicer le 25.928 tolarjev, pa je še vseeno za dvajset odstotkov višja kot vrednost predlagane izhodiščne plače za polni delovni čas in pričakovane rezultate.
Ti, pa tudi številni drugi argumenti Zvezi svobodnih sindikatov ne dovoljujejo sklepati in podpisovati tarifne priloge k Splošni kolektivni pogodbi s ponujeno vsebino in predlagano ravnjo plač za leto 1994.
Vlada in Gospodarska zbornica, ki operirata s povprečnimi bruto osebnimi dohodki in opozarjata, da so plače v Sloveniji, glede na gospodarske razmere previsoke, bi morala izdelati temeljito analizo, s katero bi ugotovila višino plač posameznih kategorij delavcev, za katere se sklepa tarifni del kolektivne pogodbe. V povprečju izplačanih osebnih dohodkov, ki jih uporablja nasprotna stranka, se skrivajo tudi visoke plače monopolnih sistemov, nerealno velikih razponov plač znotraj podjetij v korist t. z. menedžerskih plač, predvsem pa visoka obremenitev plač z davki in prispevki.
Taka analiza na državni ravni, v katero bi bila vključena samo tista populacija industrijskih delavcev, katerih osebni dohodki temeljijo na tarifnem delu kolektivne pogodbe, bi vsekakor prikazala realnejšo sliko plač in s tem v zvezi lažje in učinkovitejše pogajanje. Vsekakor bi bili bližje podpisu in sklepanju kolektivne pogodbe in ponujenega socialnega sporazuma za leto 1994.
Dokler pa bodo nasprotni pogajalci operirali s povprečnimi plačami in pristajali na nadaljnje obremenjevanje plač z davki in prispevki ter visoko javno porabo, bodo pogajanja med sindikati, Gospodarsko zbornico in vlado neučinkovita in podpis kolektivne pogodbe ter socialnega pakta negotov.
Vse to je vodilo člane sveta Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, da na zadnji seji sveta zaenkrat nismo dali zelene luči na podpis obeh dokumentov. Sandi Bartol
Gorenjski poslovno podporni center bo na Laborah
Občine 20-odstotni družbeniki
Kranj, 21. januarja - Kranjska vlada je v sredo zadnja med gorenjskimi podprla ustanovitev poslovno podpornega centra v okviru programa PHARE. Njen ustanovitveni delež bo 12.160 mark v tolarski protivrednosti, denar naj bi zagotovili v letošnjem proračunu iz sredstev intervencij v gospodarstvu. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti mora Čimprej pripraviti ustanovitveno pogodbo, ki jo bo sprejela občinska skupščina.
Zagon in vzdrževanje poslovno podpornega centra bo letos stalo 672.000 mark, od tega predstavlja ustanovitveni kapital 320.000 mark. Denar naj bi zagotovili ustanovitelji, in sicer 45 odstotkov ministrstvo za gospodarske dejavnosti, 30 odstotkov ministrstvo za znanost in tehnologijo, Gospodarska zbornica in Obrtna zbornica Slovenije skupaj pet odstotkov, gorenjske občine pa dvajset. Ustanovitveni delež občin v višini 64.000 mark bo polovično sofinanciralo ministrstvo za gospodarske dejavnosti. Za kritje investicijskih in tekočih stroškov dela poslovno podpornega centra
Ea naj bi občine letos prispevale skupaj 70.400 mark, od tega ranjska 26.752 mark. O pomenu ustanovitve centra in njegovi organiziranosti je na seji kranjske vlade govoril dr. Miroslav Glas iz PHARE teama. Med drugim je dejal, da je najprimernejša lokacija za center v poslopju Iskre Telekom na Laborah, da bo center organiziran kot BIC Kranj d.o.o., da bodo v začetku v njem zaposleni trije strokovnjaki, od teh sprva le eden redno, da bo vsem ustanoviteljem ponujena v podpis partnerska pogodba.
Poslovni podporni center naj bi v procesu rojevanja novih malih in srednjih podjetij pomagal reševati predvsem njihove strateške dileme, spodbujal nastajanje mednarodnih partnerstev, investicij in inovacij, pomagal pri prodiranju na mednarodne trge, prestrukturiranju ter investicijah. Kot regionalni razvojni projekt bo - glede na izkušnje najboljših evropskih centrov - potreboval tri do pet let, da se bo pokazal njegov celovit vpliv na slovensko gospodarstvo. • H. Jelovcan
Pisarniška zakonodaja
Niso še povsem zbledeli spomini na kritične pripombe, da nam v Sloveniji pišejo zakonodajo tam v centru nekdanje države in da nam jo pišejo tisti in tako, da je pisana na kožo predvsem tistim izbranim, med katerimi smo bili pri nas le toliko, in zato, ker smo bili pač "koristni". Potem smo spet ugotavljali, ko smo si vendarle marsikaj strokovno in politično tudi sami zapisali, da jo pišejo v pisarnah tega ali onega nadstropja, kaj se dogaja "na terenu" pa je največkrat gledano iz pisarn popačeno zaradi odtrganosti in predvsem nepoznavanja. Bilo je obdobje, ko smo se spet jezili na stroko, ki je sedela samo v pisarnah, kako naj bi strokovna dognanja uveljavila in prenesla na teren, pa ji je bilo bolj malo mar.
Marsikatera kritična pripomba je potem postopma vendarle prodrla v pisarne in prenekatera "na terenu" domišljena rešitev, izkušnja, ki smo ji pogosto rekli tudi kar "kmečka logika" je potem pristala tudi v tem ali onem predpisu.
Zdaj pa se nenadoma pripombe, kritične ocene o pisarnah, nadstropjih nepoznavanju, kaj mislijo in kaj dejansko doživljajo na terenu in o tovrstnem pisanju zakonov in predpisov, spet pojavljajo. Iz spomina pozabe tistim, ki so bili takrat mladi, jih zdaj kličejo in nenadoma ugotavljajo tisti, ki jih takrat pravzaprav še ni bilo. Toliko bolj trpka pa je ugotovitev, če jo na zboru krajanov v polni dvorani izreče predsednik KS, ki poudarja, da v ljubljanskih pisarnah ne poznajo zgodovine, razmer na podeželju, zraven pa da strankarski veljaki pritiskajo potem na poslance. Trpka tudi zato, ker precej starejši krajani od predsednika, kot da se vsega tega še spominjajo, samo nemo prikimavajo. • A. Žalar
Miha Sušnik
Cilj je bil ohranjanje lepot
Besnica, 20. januarja - Pravzaprav s polletno zamudo, kot ugotavlja Miha Sušnik, ki je tretje leto predsednik, bo Turistično društvo Besnica letos s številnimi prireditvami in različnimi akcijami proslavljalo 40-letnico delovanja. Društvo, ki ima okrog 150, članov, pa je bilo ustanovljeno in je vedno skrbelo za ohranjanje lepot v Besniški dolini.
"Nimamo hotelov, tranzitnega prometa, ali velikih turističnih objektov, vedno pa smo bili pripravljeni veliko narediti brezplačno. Turistično društvo je skrbelo, zadnje čase pa je še posebej njegov cilj promocija kraja, doline. Vse drugo pa je na ljudeh. In rezultati se že kažejo. Imao ze v kraju na primer dve teniški igrišči, rekreacijski center, naredili smo turistične kozolce, imamo in marsikaj načrtujemo z nekdanjimi toplicami."
Sicer pa imajo letos vsak mesec v programu kakšno zanimivost, prireditev ali akcijo. V soboto, 22. januarja, bo prva od prireditev koncert Mira Klinca s promocijo njegove zabavne in narodne kasete v dvorani Doma v Spodnji Besnici ob 19.30. Konec februarja bo tradicionalno srečanje harmonikarjev Pod Besniško voščenko, ki bo povezano z osrednjim proslavljanjem 40-letnice. Gostje bodo takrat tudi Miha Dovžan, Jožica Kališnik, harmonikar Franc Flere s pevko in dramski igralec Zlatko Šugman. Marca, aprila in maja pa imajo v programu prireditve z običaji, predavanja, izlete in očiščevalna dela.
Med osrednjimi prireditvami letos pa bo 5. junija 3. gorenjsko prvenstvo harmonikarjev, ki bo, kot prav Janez Fabijan, obogateno z dvema izvirnostima. Poleg tekmovanja za gorenjske' ga prvaka, ki bo nastopil v Ljubečni, bodo na prireditvi starejši harmonikarji tekmovali za najboljšega gorenjskega godca z izvajanjem ljudskih skladb. Zaradi velikega zanimanja pa bodo na tekmovanje povabili tudi harmonikarje iz avstrijske Koroške in
1'im na ta način omogočili, da se uvrstijo na tekmovanje v Ljubečni, jer bo letos 14. zlata harmonika.
Tudi letos bodo avgusta ocenjevali urejenost domačij, septembra praznovali Semanji dan in pripravili Dan oglarjev. Ob koncu leta pa bodo letošnje proslavljanje sklenili z različnimi tekmovanji in prikazi običajev. • A. Žalar
SDK REPUBLIKE SLOVENIJE
PODRUŽNICA 51500 KRANJ
vabi k sodelovanju
diplomirano ekonomiste ali diplomirane pravnike z znanjem računovodsko-finančnega poslovanja,
ki bi želeli opravljati delo
1. SAMOSTOJNEGA INŠPEKTORJA
(3 DELAVCI)
2. INŠPEKTORJA I (3 DELAVCI)
Drugi pogoji:
- aktivno znanje slovenskega jezika
- izpit iz kontrolnega postopka
- prenehanje pravnih posledic po 176. členu zakona o SDK
- poznavanje osnov računalništva in praktično znanje za delo z osebnimi računalniki
- dve leti ustreznih delovnih izkušenj za samostojnega inšpektorja
- eno leto ustreznih delovnih izkušenj za inšpektorja I Mandat traja 4 leta.
Kandidati, ki še nimajo opravljenega izpita iz kontrolnega postopka, ga morajo opraviti najkasneje v 6 mesecih po sklenitvi delovnega razmerja oz. imenovanju.
K sodelovanju vabimo predvsem kandidate z računovodskim znanjem.
Pisne prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema razpisna komisija SDK RS podružnica Kranj, Slovenski trg 2, 8 dni po objavi razpisa.
Kandidate bomo pisno obvestili v 15 dneh po izbiri.
Posvet KS na Cerkljanskem
Negotovost o bodoči občini
Predsedniki in poslanci zbora KS iz osmih krajevnih skupnosti pod Krvavcem so na posvetu k opredelili letošnja dela in načrte. Ob ugotovitvi oziroma razmišljanjih, da bo celotno območje k bodoča občina Cerklje, pa najbolj motijo negotovost oziroma možnosti za delovanje.
Poženik, 20. januarja - Da celotno območje pod Krvavcem v kranjski občini oziroma področje sedanjih osmih krajevnih skupnosti nima pogojev in zato ne želi bodoče občine Cerklje, iz posveta predsednikov in poslancev zbora KS prejšnji Četrtek (13. januarja) v Poženku sicer ne bi mogli zaključiti. Pravzaprav so bolj prevladala mnenja in razmišljanja, da Cerklje s sedanjimi krajevnimi skupnosti, če že mora biti tako, sodijo kot celota v občino. Vendar pa je vrsta nejasnosti, kako naj bi ta občina materialno in razvojno delovala.
počasi premikajo. Na Spodnjem Brniku pa imajo v programu vežice.
Skupna programska opredelitev oziroma zavzemanje dobršnega dela krajevnih skupnosti pa se nanaša na ureditev
Še najbolj optimistično prepričanje o upravičenosti in utemeljenosti nove občine Cerklje, Če bi lahko sklepali na podlagi mnenj posameznih predstavnikov KS, je na območju Brnika. Medtem ko v Veleso-vem nekako po izjavi in razmišljanju predsednika KS
Erevladuje prepričanje, da odo na območju sedanje kranjske nastale nove občine, je razsežnost krajevne skupnosti s kraji, ki jo sestavljajo, v primerjavi z drugimi krajevnimi skupnosti na Cerkljanskem Še najbolj specifična. Več razlogov pa sicer govori v prid odločitvi, da KS Velesovo "pristane" v bodoči občini Cerklje kot pa na primer v občini Šenčur. Sicer pa je večina ocenila, da se bodo stvari v sedanji kranjski občini morale slej ko prej "razjasniti".
Ne glede na to, kako se bodo stvari odvijale z organiziranjem lokalne samouprave oziroma bodočih občin pa so na posvetu predstavili načrte in programe
po krajevnih skupnostih za letos s poudarkom na kandidiranje za sredstva v občinskem proračunu. Tako na primer v KS Grad računajo na ureditev ceste proti Stiski vasi, v Cerkljah bi radi vključili v program vsaj kilometer ceste proti letališču, v Poženiku imajo v programu cesto proti Pšati in opozarjajo na mot v Šmartnem, hudournik Aplenik, čiščenje potoka. Na Šenturški gori ugotavljajo, da imajo še šest kilometrov neurejene ceste (Viševca, Vrhovje), nameravajo pa dograditi večnamenski dom in podobno tudi v Praprotni Polici v KS Velesovo, kjer pa nekatera pomembnejša dela ob lastni udeležbi načrtujejo tudi v okviru programa CRPOV. V KS Zgornji Brnik bodo nadaljevali z izgradnjo doma, opozarjajo pa tudi na odbojno oziroma zaščitno ograjo. Nezaupanje in hkrati nezadovoljstvo pa se vse bolj kaže med krajani, ker se zadeve z ureditvijo ceste na Hujah tako
n P
fl
sedanje regionalne ceste Brnik- J( Cerklje - Grad oziroma žičnica. Na celotnem območju pod Krvavcem pa načrtujejo tudi nadaljevanje obnove več cerk- pi va. * A. Žalar di
ni
0(
je n< v£ b( h
P< vr
bc rri ki PC
S skupščine loških kinologov
Članstvo ostaja zvesto društvu
Škofja Loka, 19. januarja - V Kinološkem društvu Škofja Loka imajo več kot 130 članov, kar jih po velikosti uvršča na 16. mesto v državi. Glede na stalnost članstva in obseg dejavnosti pa društvo sega povsem k vrhu, so ocenili na letni skupščini loški kinologi.
Marsikje se lastniki psov včlanijo v društva le zaradi ugodnosti pri plačilu obveznosti, po opravljenem ocenjevanju psov ali izpitih zanje pa članarine ne obnovijo. V Škofji Loki so zadovoljni, da je pri njih drugače, zato se je število članov lani povečalo na 134 lastnikov psov. Na letni skupščini pa so se pohvalili tudi z uspešno izvedbo treh večjih prireditev lani. Maja so izvedli drugo državno tekmovanje v agilitiju in revijo psov, spomladi pa so opravili tudi tečaj šolanja psov in izpite. Septembra so organizirali državno razstavo nemških ovčarjev, na kateri so predstavili 169 psov iz domovine in tujine. Veliko so postorili, kot so povedali predstavniki komisije za šolanje in referenti za vzrejo, tudi na strokovnem področju.
Za letos načrtujejo nadaljnje urejanje vadišča v Hrastnici, radi bi pridobili stalne društvene prostore, po potrebi bodo svojo dejavnost razširili na sekciji v Poljanski in Selški dolini, prizadevali si bodo za dvig strokovne ravni članstva, uskladili pa bodo tudi društvena pravila z akti Kinološke zveze Slovenije. Poleg izpitov šolanih psov bodo pripravili tri državne prireditve. Za uresničitev teh nalog bo poskrbelo novo izvoljeno vodstvo društva. • S. Saje
no
S hi so, ba
PRITOŽNO KNJIGO, PROSIM
Tudi mi smo ogorčeni
V petek, 7. januarja, smo v Gorenjskem glasu na 4. strani pod rubriko Pritožno knjigo, prosim objavili dogodek, ki nam gaje sporočila ogorčena Majda Schmitt in o katerem smo se tudi sami prepričali v pogovoru z njo. Slo je za darovana oblačila Rdečemu križu, ki so končala na smetišču v Tenetišah.
Gospa ah gospodična Katjuša Trampuž nam je v ponedeljek, 10. januarja, prinesla v uredništvo odgovor, ki ga zaradi dolžine, želje oziroma zahteve in pomanjkanja prostora nismo mogli objaviti v zadnjih dveh številkah na 4. strani, kjer je običajno oziroma stalno mesto rubrike Pritožno knjigo, prosim. Danes torej objavljamo odgovor v celoti.
"Glede na neljubi dogodek z oblačili gospe Schmitt tole pojasnilo: Sprejel jo je naš delavec, ki pri Centru za starejše občane vozi kosila. Ob 10.45 se mu je res mudilo, saj ga ob 11. uri čaka 40 upokojencev, ki jim vsak dan razvaža kosila. "Izginil" pa je le za minuto ali dve, ko je šel po ključe, da bi pospravil oblačila. Žal je gospa Schmitt medtem odšla. Naj še dodamo, da o pomoči kar za štiri tovornjake, ne vemo nič, saj smo o tem prebrali šele v vašem časopisu.
Nedvomno pa lahko potrdimo, da so bila oblačila, ki jih je gospa prinesla, odlično ohranjena, saj so šla "še topla" v roke naših odjemalcev - socialno ogroženih občanov in beguncev. Škoda, da se gospa ni takoj oglasila tudi pri nas, saj bi morda lahko še ugotovili, kdo jih je sprejel in zavrgel v smeti.
Da pa bodo ogorčeni še ostali Gorenjci in ne le tisti, ki se s podobnim srečujemo vsak dan, smo se odločili, da spregovorimo tudi o stvareh, o katerih smo doslej molčali.
V Rdečem križu so namreč zavržena oblačila vsakdanji pojav. Najdemo jih v kleti, kjer je skladišče, po stopnicah, celo na cesti v okolici stavbe. Naše strankje imajo nemalokrat "zelo lačne oči" in od nas zahtevajo le najboljša in lepa oblačila. Nekateri terjajo celo denar, saj "starih cunj" kot
pravijo, ne potrebujejo. Ko pa ugotovijo, da jim oblačila ne ustrezajo, ali jih sploh ne bodo
Eotrebovali, jih preprosto kjer-oli zavržejo. Najpogosteje v kontejner ob naši stavbi. Prejeli smo že veliko obvestil občanov, da naši odjemalci obleko celo prodajajo!.
Še bolj pa smo ogorčeni, ko nas občani obveščajo, da je v smetnjakih tudi hrana, ki so jo
socialno ogroženi in begunci prejeli pri nas. Vljudno vabimo novinarko ali novinarja A. Ž., da se čimprej oglasi pri nas, kjer hranimo večjo količino vrečk s fižolom, ki smo jih pobrali okoli skladišča, saj so jih prejemniki zavrgli. Tudi kranjski gasilci, ki so nam pred časom veliko pomagali pri skladiščenju, bi vedeli povedati o zavrženih ribjih konzervah, ki so jih naše stranke odmetavale v jašek ob njihovi stavbi. Ogorčeni smo vedno znova, ko nas občaniob-veščajo, da nekateri celo prodajajo moko, ki smo jo prejeli od Rdečega križa. Naj dodamo, da se s takimi pojavi Rdeči križ tudi v bodoče ne bo mogel ukvarjati in jih preprečevati. Prosimo občane, da tudi o tem napišejo v Gorenjski glas.
Po svoji funkciji smo dolžni pomagati vsakemu, ki pomoč potrebuje in veliko ljudi to pomoč tudi zares potrebuje. Veliko pa je žal tudi takih, ki v življenju nikoli niso delali in so bili tudi v prejšnji družbi vajeni le prejemati. Od stanovanja,
Erostora v vrtcu, subvencij, rezplačnih malic, kosil, večkratnega brezplačnega zdravljenja npr. alkoholizma in ob koncu življenja še odlične oskrbe v domu upokojencev. Ti ljudje pač nikoli ne bodo cenili materialnih dobrin, ki si jih ostali prislužimo s trdim delom. Le-te
so jim namreč vedno "po zakonu pripadale". Nam pa tudi v prihodnje in po zakonu ostajata humanost in dolžnost pomagati.
Avtorico ali avtorja omenjenega članka tudi prijazno vabimo v naši vzorno urejeni skladišči oblačil in hrane, kjer evidenco računalniško vodimo za sleherni kilogram. Veseli bomo, če bo objavil tudi fotografijo puloverja, ki ga je pred dnevi neka "naša stranka" vrgla v glavo delavki v skladišču, ker se ji ni zdel dovolj lep.
In kaj za odpad pripravi Rdeči križ? O tem bi najbolje vedeli povedati v ljubljanskem Dinosu, kjer so bili nad našimi odpadnimi krpami zgroženi, saj niso smetišče ampak prijazna delovna organizacija za predelavo tekstilnih odpadkov. Ponovno se jim zahvaljujemo, da so naše odpadke kljub temu sprejeli. Vse to pa so Rdečemu križu podarili Kranjčani in anonimni dobrotniki iz tujine.
Za konec pa še vprašanje uredništvu Gorenjskega glasa: Med vašimi bralci je vsako leto od 2700 do 3000 krvodajalcev, ki letno zberejo pribl. 1000 (tisoč) litrov krvi. Kdaj bo njihova dolgoletna humanost za vas tolikanj senzacionalistič-na, da jim boste namenili vsaj toliko prostora in celo dve fotografiji, kot omenjenemu članku. Ministrica Puharjeva je decembra na naši proslavi 40-letnice krvodajalstva na Slovenskem podelila priznanja 75-tim Kranjčanom, ki so darovali kri od 25 krat do 60 krat. Dogodku ste namenili le članek s 23-timi vrsticami, na 5. strani.
Rdeči križ Kranj
Prosimo za objavo teksta v celoti! Brez sprememb ali krajšanja!
tiO'
kb sm Iti
Skušali smo čimbolj dosledno* v celoti, brez sprememb i" krajšanja objaviti odgovor Rde; ^ čega križa Kranj. Pričakovali I smo, da bo precej obširen; ' I tem, da smo mislili, da bo, kol J smo zapisali, temeljit predvsefl1 o dogodku gospe Schmitt. Tak" pa je njenemu dogodku v celot' K nem odgovoru in pojasnjevanj" ki namenjenih vsega skupaj y in vrst. Čeprav se je gospa Schmrf ki šest dni potem, ko je 30. decetf' P( bra oddala oblačila, obrnila o' naše urednišvo (ne pa tudi & Rdeči križ Kranj), smo skoraj prepričani, da so za še topi0 -VJ oddana oblačila po osmih dneb n£ (objava v Pritožni knjigi je bil' pr 7. januarja), ob računalniški ^ evidenci vseeno uspeli ugotoviti* ga' kdo so bili srečneži oziroffl' n "nehvaležneži", ki so jih sav? .
fli. Res j>a je, da bi gosp* , chmitt, če bi se oglasila p" RK, lahko neposredno zadev« pojasnili in se ji hkrati zahvalilj za ter (žal) v imenu vseh, ki nam flj vseeno, da se je to zgodilo, tud' M opravičili. Čeprav odgovor jI nadaljevanju potem obširnfl!j pojasnjuje, kaj se dogaja wf predvsem, kakšni smo v zveZ' pomočjo, se bomo po vsel> naštetih in opisanih dogodki^1 ob prvem naslednjem radi odZ'j vali prijaznemu povabilu gosp^j ali gospodične Katjuše Trampo*! oziroma Rdečega križa Krafl); ali pa podobno kot gosp' Schmitt prisluhnili občanu v Pritožni knjigi. Kar pa zadev* vprašanje o 23 vrsticah na 1 strani in 2700 do 3000 krvodS' jalcih, 1000 litrih krvi, 40-letn'' ci, priznanjih,  ki jih ]l podeljevala ministrica Puharj«' va 75 za 25- do 60-krat darova' no kri, radi priznamo, d* različnih številk ob jubilejih $ objavah ne pretvarjamo (cnf. čimo) v število objavljen'"! vrstic. Pa ne le mi; tudi p11 drugih medijih tega ne mori mo primerjati s sekundarni' minuti, slikovnimi kadri'' Osebno pa lahko trdim, d? smo oziroma sem o dobroti' skrbi za potrebne, humanost* sposobnosti, vztrajnosti, uči?' kovitosti..., v skoraj 28 leti" novinarskega dela pisali ^ pisal veliko več pohvalno k°; pa kritično "senzacionalistično recimo o Rdečem križu. Andrej Žalar
PO GORENJSKEM
5. STRAN • GORENJSKI GLAS
Spolna bolezen, ki to ni
Na Kranjskem "razsaja" chlamydia
Te vrste bolezen se zdravi z antibiotiki, in sicer vedno oba partnerja. To velja za vse bolezni, ki se prenašajo s spolnim občevanjem, tudi za običajno glivično vnetje, ki ga poznamo pod imenom "sor".
Chlamydio iščejo v porodnišnici le pri tistih otrocih, ki pri porodu niso videti povsem zdravi. Če jo najdejo pri novorojenčku, kjer se kaže kot blaga infekcija dihal, vnetje veznice in splošno slabo zdravstveno stanje, se odloČijo, da jo zdravijo tudi pri starših.
takšno testiranje naj bi bilo potrebno posebno dovoljenje pristojnega ministrstva. Ali ga kranjska Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo ima ali dela na lastno pest?
"Mislim, da gre za napačno tolmačenje misli ljubljanskega
finekologa. Mi imamo za teste, i jih delamo na vsej populaciji otrok ah žena, zakonsko osnovo in dovoljenje ministrstva. Kadar
Ca gre za teste odkrivanja olezenskih stanj pri posameznih ljudeh, pa se zanje odločimo na osnovi kliničnega stanja. Za nas te teste opravlja Zavod za zdravstveno varstvo v Kranju, delajo jih tudi v Ljubljani. Kot dokaz naj navedem dejstvo, da smo nekatere žene zaradi resnega bolezenskega stanja poslali rodit v Ljubljano, ker smo presodili, da bo tako zanje varneje. V zapisu o poporodnem poteku, je vsebovan tudi izvid o prisotnosti chlamvdie v
Pojav chlamvdie torej ni od včeraj, niti ni tovrstna okužba značilna le za kranjsko porodnišnico. Že leta 1989 je bil v Ljubljani seminar, namenjen
klamidijskim infekcijam, detajlno pa jih raziskuje prof. dr. Helena Hren - Vencelj. Kolikšna je razsežnost klamidijske infekcije na Gorenjskem, je brez posebne raziskave težko reči, zaenkrat obstajajo podatki za Slovenijo.Pogostnost infekcije žensk v plodnem obdobju je v svetu do 37-odstotna, v Sloveniji pa se je pokazala v 15 odstotkih. Pri porodih se okuži 60 odstotkov otrok mater, ki so bile kdajkoli v življenju okužene s chlamvdio. Toda stvari so še v fazi raziskovanja, tako da zanesljivih podatkov še ni. • D. Z. Žlebir
Prof. dr. Marko Lavrič iz kranjske porodnišnice oljša bolnišnica v svet« odkriva
tu klamidijsko infekcijo.
je Kranj, 20. januarja - Kakšna je (domnevno) spolna bolezen, ki
*adn/e dni'razburja javnost na Gorenjske^ ker M je bojda
Pojavila že pri novorojenčkih v kranjski porodnišnici? Ne pe za
spolno bolezen, temveč za eno od spolno prenosljivih bolezni, nam ik - je pojasnil prof. dr. Marko Lavrič. ca. ■od
ud1 "Vemo, da je porast spolno rk prenosljivih bolezni v zadnjem desetletju izredno velik. Vsi r*aši napori so usmerjeni v odkrivanje teh bolezni. V svetu Je letno več kot 50 milijonov novih okužb s chlamvdio, kar je veliko več kot okužb z drugimi boleznimi," je pojasnil prof. dr. Lavrič.
"Chlamvdia se v naši hiši ni Pojavila na lepem, temveč te Vrste infekcije odkrivamo že % časa. Tako kot v vsaki b°ljši bolnišnici v svetu uvaja-m° zadnji dve leti odkrivanje klamidialnih infekcij. Te namreč Povzročajo veliko bolezenskih stanj v nosečnosti, pri porodih, Pri novorojenčkih, pri ženah tanko povzročijo sterilnost, zato se z njo resno ukvarjamo, zdravimo novorojenčke, z njimi ^ed pa tudi starše."
Enačenje spolnih in spolno Prenosljivih bolezni ni na mes-lV> pravi dr. Lavrič. Večina jpnekoloških bolezni, od najobičajnejših belih tokov, je pretež-no spolno prenosljivih, obstaja Pa tudi možnost kake druge °kužbe. Vse bolj sem prepričan, da se s kakim trihomono-[0rn lahko človek okuži tudi v "azenu.
]
»o, i A le-al>
• i
t&
k<> ot-
OS
lit*
01' H«
n*
raj »le icb il«
sid
iti* n* ttf
P« pr>
vo
Uli
idi
iH
jzi eb aH \v
u? .flj
v
v«
13'
ii-j« i«' <»■ it if>
\V i* )li
•e-
S ti-;ti< |r ;it if
, v dnevnem tisku smo pre-
Drali, da druge zdravstven usta- brisu, pacientka pa dobi zdravi
?0ve ne opravljajo testov na lo tudi za partnerja. To ni stvar,
klamidijske infekcije v tem ki bi se jo izmislili v naši
Srnislu da bi po odkriti infekciji porodnišnici, pač pa jo sodobna
iri otrocih klicali starše. Za medicina povsod uporablja."
Pokojnine višje za slabih šest odstotkov
Poračuna januarja še ne bo
Ljubljana, 18. januarja - Po 1. januarju gre izplačevanje pokojnin spet po sistemskem zakonu. Prenehal je namreč veljati intervencijski zakon, s katerim je vlada sredi minulega leta zamrznila pokojnine. Ob tokratni uskladitvi pokojnin z gibanjem plač pa upokojenci še ne bodo deležni poračuna, kakršnega so za dva meseca nazaj dobivali pred zamrznitvijo.
Januarske pokojnine bodo višje za 5,6 odstotka. Za toliko se je po statističnih podatkih povečala povprečna novembrska plača v primerjavi z oktobrsko. Izplačila za minula dva meseca pa tokrat še ne bodo poračunali, kar so na upravnem odboru pokojninskega zavoda utemeljili z obrazložitvijo, da novembrskih in decembrskih pokojnin pač ne gre povečevati za nazaj, ker bi tako porušili razmerje (povprečna pokojnina ne sme presegati 85 odstotkov povprečne plače), predpisano z intervencijsko zakonodajo. Slednja je za november lani še veljala, torej upokojenci do poračuna januarja še niso upravičeni.
Že prihodnji mesec pa upokojenci lahko pričakujejo prvi poračun, če bo statistika ugotovila, da so se plače po novembru povečevale, vendar bo tedaj le enomesečni. Dvomesečnega lahko pričakujejo šele marca, ko se bodo pokojnine usklajevale z januarsko plačo. • D. Ž.
Džuni še vedno prenočuje po kleteh
ki se^' *7*J*nuarJa " P"5*!' smo že o primeru narkomana Džunija, in s Zadrz"ie v skupnih prostorih bloka na Gorenjskega odreda 6 • svojo navzočnostjo moti tamkajšnje stanovalce. Ta teden so na Po n4\ em centru za socialno delo sklicali sestanek, na katerega so VabiU vse, ki so kakorkoli vpleteni v fantov primer.
novi ali v komuni Srečanje v Italiji, bodo za ljudi Džunijeve usode našli kako tretjo rešitev, da bo volk sit in koza cela, po neuspelem sestanku še ni znano. Konec januarja bodo vnovič poskusili zbrati vse prizadete. Dotlej pa Džuni prenočuje po kleteh.
Pred leti so na kranjskem centru za socialno delo razmišljali, da bi za silo uredili kako
Žal se je odzvala le fantova Jružina, prišel pa je tudi sanjski župan Vitomir Gros, na katerega so se med drugimi Pred časom obrnili prizadeti stanovalci bloka na Gorenjskega odreda 6. Džuni sicer ni nasilen, pač pa moteč, ker v skupnih prostorih pušča za seboj vse sorte nesnago. Kakšno rešitev bodo iskali zanj, zdravljenje v psihiatrični usta-
opuščeno hišo, kjer bi čez zimo našli začasno bivališče brezdomci, je na ponedeljkovem neformalnem sestanku dejala direktorica centra Eva Grašič. Ozirali so se po stari hiši v Kokri, vendar je potem zadeva padla v vodo. Če bi imeli takšen "nastanitveni center", kamor bi se čez zimo zatekali klošarji, kjer bi za nekaj mesecev lahko nastanili tudi motečega narkomana, kamor bi lahko umaknili družino, ki je doma izpostavljena nasilju, bi tudi v Džunijevem primeru ne bili v zadregi.
Stanovalci na Gorenjskega
odreda 6 so nekaj takega pričakovali od centra za odvisnosti, ki ga pod okriljem centra za socialno delo odpirajo na Planini. Toda v tem primeru ne gre za nastanitev, pač pa za svetovanje, druženje, izobraževanje narkomanov in njihovih staršev, v tem centru pa tudi delijo metadon tistim odvisnikom, ki se skušajo z zdravili odvaditi mamil. Ta center je že začel delovati, je povedal so cialni delavec Jože Bogataj prostori na Planini pa so še potrebni adaptacije. • D.Z Žlebir
MALA ANKETA
Hočemo le tisto, kar smo zaslužili
Upokojenci se pogosto jezijo, da njihovi prejemki precej bolj zaostajajo za plačami, kot kaže statistika. Seveda, statistični kazalci so eno, vsakdanja primerjava konkretnih pokojnin s konkretnimi plačami pa spet nekaj drugega.
Kako mesečno usklajevanje pokojnin s plačami ocenjujejo naši naključni sobesedniki?
Kristina-M a v s e r :
"Imam občutek, da pokojnine veliko bolj zaostajajo za pla-čami, kot nam je priznano. Brali smo, da so se Plače decembra precej povečate. Prav zanima me, ali se
bodo pokojnine tudi toliko. Sicer pa smo upokojenci navajeni, da smo bolj pri zadnjih. Sama sem v pokoju že nekaj let, s pokojnino preživljam tudi brezposelno hčer." Milka Kovačič: "Kot Tek-
stilindusova upokojenka imam bolj nizko pokojnino. Ker je majhna, se tudi pri vsa-komesečnem usklajevanju bolj malo
pozna in nikakor ne pridem na zeleno vejo. Morda imam zaradi tega vtis, da pokojnine precej zaostajajo za plačami."
Stane Vilfan: "Ne bi rekel, da pokojnine sledijo plačam.
Nekaterim se plače močno povečujejo in tem pokojnine zagotovo niso podobne. Res pa je tudi,da so ponekod plače zelo nizke. Upokojenci želimo le svoje, za kar smo dolga leta plačevali. Sam sem v pokoju 14 let, napolnil pa sem vseh 40 let delovne dobe."
Hilda Stipčič: "Zdi se mi, da je velika razlika med pokojni-
|| nami in plačami. V mis-1 i h imam primerjavo za poklic, oziroma delovno mesto, kjer si svoj čas služil plačo. Sama imam družinsko pokojnino po možu, ki mi zadošča ravno za preživetje, tako da moram zraven pokojnine še delati. Hudo me motijo govorice o visokih pokojninah. Teh je le nekaj, upokojence pa nas vse tako gledajo, kot da dobivamo neznanske zneske."
• D. Z. Žlebir, foto: G. Šinik
Ugodnejši štipendijski cenzus
Zadoščenje za zavrnjene štipendiste
Kranj, 18. januarja - Konec minulega tedna so dnevniki spet objavili razpis štipendij za šolsko leto 1993/94. Zaradi zaostrenega štipendijskega cenzusa je namreč jeseni skoraj polovica dijakov in študentov ostalo brez štipendije. Ž decembrsko odločitvijo državnega zbora o spremembi zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti je cenzus spet ugodnejši.
Cenzus za prosilce, ki se šolajo v kraju bivanja, je po tej spremembi 25.000 tolarjev bruto, za tiste, ki se vozijo ali med šolanjem prebivajo v drugem kraju, pa 32.500 tolarjev, pri čemer se upoštevajo dohodki iz drugega četrtletja preteklega leta. Dijaki in študentje, ki so pravico do štipendije uživali že od prej, pa sta cenzusa celo ugodnejša, namreč 30.000 tolarjev za tiste, ki se šolajo v domačem kraju, in 39.000 tolarjev za vozače. Tudi v teh primerih gre za bruto zneske. Na zavodu za zaposlovanje v Kranju so nam povedali, da je bilo jeseni zavrnjenih 2769 prosilcev za štipendijo, velika večina ravno zaradi neugodnih cenzusov.
Dijakom in študentom, ki so imeli vloge za štipendije vložene že od prej, prošenj ni treba ponovno vlagati, obravnavali jih bodo po uradni dolžnosti. Razpis je namenjen tistim, ki lani zaradi neugodnega cenzusa nemara prošnje sploh niso vložili. Njihove vloge bodo sprejemali do 29. januarja.
Zaradi neprijaznega cenzusa zavrnjeni dijaki in študentje bodo po nekaj mesecih vendarle deležni zadoščenja. Dobili bodo štipendijo, ker pa jim jo podeljujejo za vse šolsko leto 1993/ 94, jim bodo izplačali tudi dolg za nazaj. O tem več prihodnjič, ko bo zaključen tudi razpis in bo že znano, koliko starih (in novih) štipendistov uživa letošnjo štipendijo. • D. Z. Žlebir
Belgijci za begunce
Ljubljana, 19. januarja - Belgijski Rdeči križ je namenil RK Slovenije pomoč v obliki prehrane, higienskih pripomočkov, šivalnih strojev in nekaterih drugih predmetov, v skupni vrednosti 10 milijonov belgijskih frankov in dve dostavni vozili za razdeljevanje blaga. Vse to je za begunce prek Rdečega križa darovala valonska vlada. Gre že za drugo pomoč iz Belgije.
V SLOVO IN SPOMIN
16. decembra 1993 smo se krajani Železnikov in Selške doline s težkim srcem za vedno poslovili od našega dolgoletnega zdravnika, prijatelja in krajana dr. Franceta Reška.
Doktor France Rešek se je 15. oktobra 1928 kot tretji otrok v družini rodil očetu krovcu in materi gospodinji. Osnovno šolo je končal v Škofji Loki, šolanje pa nadaljeval na II. gimnaziji v Ljubljani. Medicini in poklicu zdravnika se je zapisal z odhodom na Medicinsko fakulteto v Ljubljani in študij uspešno dokončal leta 1956. Staž je opravil v splošni bolnišnici v Slovenj Gradcu in v Ljubljani. Izkušnje iz Slovenj Gradca je s pridom uporabil pri delu na terenu v Selški dolini, kamor je prišel leta 1958. Leta 1972 je opravil specializacijo iz splošne medicine. V Železnikih je začel z gradnjo Zdravstvenega doma, kar je pomenilo prvi korak k napredku zdravstva v vsej Selški dolini. Z udarniškim delom in prispevki krajanov ter sredstvi takratnega pokojninsko invalidskega sklada je bil leta 1962 zgrajen sodoben in dobro opremljen zdravstveni dom. Sledila so prizadevanja za uvedbo preventivnega zdravstvenega varstva ter izgradnja prizidka s prostori za posvetovalnico za žene in otroke.
Kot zdravnik in dolgoletni vodja postaje je bil doktor Rešek udeležen pri številnih akcijah v kraju. O tem pričajo številna priznanja Rdečega križa, Krajevne skupnosti in delovnih organizacij. Vodil je številne tečaje po vaseh in šolah, poučeval ljudi, kako naj skrbijo za svoje zdravje, kako prepoznajo bolezen, da lahko pomagajo sebi in drugim v bolezni in drugih stiskah. Njegovo delo ni bilo lahko. Kot zdravnik je začel v času, ko ni bilo ne vozil ne telefonov, niti ne dobrih prometnih povezav. Peš se je ne glede na vremenske razmere odpravljal na obiske k bolnikom v vse smeri, tudi več kilometrov daleč, saj je vedel, da potrebujejo njegovo pomoč. Nekaj časa je bil v dolini edini zdravnik. Njegov delovni dan je trajal 24 ur, zanj ni bilo ne sobote ne nedelje ne praznika.
Tako je bilo 35-letno delo dr. Reška v zdravstveni postaji Železniki, kjer je z veliko življenjsko voljo ustvarjal s svojimi sodelavci ekipo, ki je vedno in povsod pomagala prebivalcem Selške doline odpravljati bolezenske tegobe, sodelovala pri reševalnih akcijah, skratka delala na prosvetljevanju prebivalstva na področju zdravstvene in socialne kulture. Pozabili ne bomo na njegov prispevek pri organiziranju krvodajalstva. Pod njegovim mentorstvom in sodelovanjem z delavci Rdečega križa mu je uspelo, da Selška dolina sodi v sam vrh krvodajalstva v Sloveniji. Bil je tudi organizator in zdravnik ambulante za borce NOB, ki jim je z nasveti in pregledi pomagal v bolezni ali drugih težavah, ki jih je na njih pustila brutalna od okupatorja vsiljena osvobodilna vojna.
V delu ga ni omajala niti huda bolezen, vsako izboljšanje je izkoristil za delo v ambulanti in za obiske bolnikov. Do zadnjih dni pa je sodeloval pri delu v okviru Krajevne skupnosti, kjer je tvorno sodeloval v Svetu KS, še posebej na področju socialnega in zdravstvenega varstva krajanov.
Poslovili smo se od velikega človeka, zdravnika, prijatelja po srcu in značaju. Vrzel, ki je nastala z njegovim odhodom se bo dopolnila, vendar spomin na 35-letno vestno in požrtvovalno delo dr. Franceta Reška v srcih krajanov ne bo pozabljen.
Predsednik Sveta KS Železniki Alojz Čufar
KULTURA
UREJA: LEA MENCINGER
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava 160 let Sonetnega venca. V galeriji Mestne hiše je na ogled fotografska razstava Pokrajina 93. V Mali galeriji Mestne hiše je odprta razstava grafik ak. slikarke Irene Jeras - Dimovske. V Kafe galeriji Pungert je na ogled razstava gorenjskih likovnikov.
JESENICE - V Ruardovi graščini na Stari Savi je odprta razstava Stara Sava včeraj, danes in jutri. V razstavnem salonu DOLIK je na ogled razstava likovnih del Lee Dežman in Zore Zalokar.
BLED - V belem salonu Grand Hotela Toplice so na ogled likovna dela akad. slikarja Jožeta Ciuhe.
BEGUNJE - V galeriji Avsenik razstavlja akad. slikarka Mirna Pavlovec slike na temo Sprehodi po Gorajtah..
RADOVLJICA - V galeriji Pasaža je na ogled 2. del društvene razstave barvnih fotografij fotografskega društva Radovljica.
ŠKOFJA LOKA - V galeriji Fara je na ogled fotografska razstava Predpremiera avtorja Janeza Pelka. V galeriji Ivana Groharja so na stenah na ogled slikarije škofjeloških umetnikov.V mini galeriji Občine Škofja Loka se predstavlja Peter Pokorn z izrazno fotografijo Drevesa v štirih letnih časih.
PRIREDITVE TEGA TEDNA
KRANJ: OTVORITEV RAZSTAVE - Danes, 21. januarja, ob 18. uri, bo v Mali galeriji v Kranju otvoritev razstave grafik akademske slikarke Irene Jeras - Dimovske. Njeno delo bo predstavil umetnostni zgodovinar Pavel Toplak.
KRANJ: GLORIJA - Danes, 21. januarja, ob 19.30 uri se bo z dramo Glorija spet predstavilo PDG iz Nove Gorice, za abonma Petek /., izven in konto. V soboto bodo novogoriški gledališčniki prav tako ob 19.30 uri nastopili še za abonma sobota L, izven in konto, v ponedeljek, 24. januarja, pa bo predstava Glorija namenjena za abonma dijaški, prav tako ob pol osmih.
KRANJ: RAZSTAVA - Danes, 21. januarja, bo ob 19. uri v hotelu Bellevue otvoritev razstave akademskega slikarja Bonija Čeha.
VISOKO: DVE PREDSTAVI - V dvorani kulturnega doma Visoko pri Kranju bosta danes ob 19. uri kar dvepredstavi Centra kulturnih dejavnosti. Prva je premierna uprizoritev Reneja Obaladie Pokojnik,    druga pa Le po kom se je vrgel ta otrok Eve Janikovozkv.
KRANJ: MATINEJA - V Ragtime clubu bo +     tudi to soboto, 22. januarja, ob 10. uri matineja. A      i ^ Predstavilo se bo Lutkovno gledališče GM ^rg^On^Jesenice z igrico Kdo je napravil Vidku vJđll srajčico. ^ TRŽIČ: KONCERT - V prostorih OŠ Bistrica
pri Tržiču bo danes, 21. januarja, ob 19. uri, skupni koncert komornega zbora Peko Tržič in Komornega moškega pevskega zbora Davorin Jenko iz Cerkelj. Oba zbora, ki ju vodi Jožef Močnik, sta že sredi decembra pripravila skupni koncert v Cerkljah, tokrat pa se bosta z istim programom predstavila še tržiški publiki.
KAMNIK: OTVORITEV RAZSTAVE - V ponedeljek, 24. januarja, ob 19. uri bo v prostorih razstavišča Veronika otvoritev razstave likovnih del, ki so jo pod mentorskim vodstvom Marka Novaka in Andreja Schlegla pripravili člani likovnega društva Srednje šole Rudolfa Maistra. Tema razstave je oblikovanje plakata.
ŽELEZNIKI: PRAVLJICA - Dramski krožek OŠ Železniki bo danes, 21. januarja, ob 17. uri v kulturnem domu Železniki uprizoril pravljično igro H. Ch. Andersena Cesarjeva nova oblačila.
Koncert violinskega dua Šiškovič-Belič in pianista Mlinarica v Škofji Loki
KRSTNA IZVEDBA NOVEGA SLOVENSKEGA DELA ZA DVE VIOLINI
Škofja Loka - V škofjeloški Glasbeni šoli - kapeli Puštalskega gradu je v začetku meseca nastopil nenavadni instrumentalni -violinski duo ČRTOMIR ŠIŠKOVIĆ (Italija) in VERA BELIČ, ki se jima je v treh delih pridružil še pianist VLADIMIR MLINARIC. Omenjeni instrumentalisti so imeli na sporedu due in trie skladateljev Regerja, Firšta (krstna izvedba novega slovenskega dela "Bi" za dve violini), Martinuja, Milhauda, Bartoka in Šostakoviča.
Kljub temu da vsi trije člani omenjenega "ad hoc" sestavljenega inštrumentalnega-violinsko-klavirskega tria prihajajo na koncerte vsak s svojega konca (Č. Šiškovič je bil rojen v Trstu, sedaj pa deluje kot koncertni mojster v italijanski Parmi; V. Belič je sicer rojena Kranjčanka in tam je tudi začela svojo pot, sedaj pa je namestnica koncertnega mojstra odličnega slovenskega simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije; V. Mlinaric pa je rojen Puljčan in sedaj deluje kot pianist in glasbeni pedagog v Ljubljani), pa je bilo njihovo tokratno "premierno" igranje glasbenih del za duo in trio zelo vigrano dejanje. Intonančno in izraznostno sta še najbolj presenetila oba violinista, na katerih je tudi sicer bila teža tega škofjeloškega večera. Tako sta po "ogrevanju" za Duo, op. 131 b, št. 1 v e-molu Maxa Regerja (v dven stavkih) že imela na sporedu prav tako dvo-stavčno noviteto in krstno izvedla skladbo "Bi" celjsko naturaliziranega hrvaškega skladatelja (iz Zagreba) Nenada Firšta, skladatelja mlajše generacije glasbenih ustvarjalcev. Zlasti še pri tej skladbi gre poudariti izredno godalno kompozicijsko fakturo dela, saj je skladatelj Firšt tudi sam godalec in dirigent. Izvajalca Šiškovič in Beličeva pa sta tudi presenetila z izjemnim čistim igranjem intervalov (čistih) oktav, nasploh pa delo samo v dveh odsekih in s pridano "kodo" niti ni kdove kako posebej začinjeno s sodobno, zunajglasbeno, konkretno govorico. Firštova kompozicijska kantilena še vedno daje slutiti nasprotje med "lepoto" in "grdoto" in kjer po pravilu prevlada prva-lepota.
Drugo presenečenje tega večera pa so bila kar tri instrumentalna tria za dve violini in klavir klasikov 20. stoletja, torej sodobne komorne glasbe današnjega stoletja: Bohuslava Martinuja (Sonata), Dariusa Milhauda (Sonata) in Dmitrija Šostakoviča (Trije dui za dve violini in klavir). Tukaj se je doslej poudarjena vloga obeh violin in njuna intimna godalna kantilena razdelila še na dodanega pianista Mlinarica. Ta je znal v vseh treh navedenih delih izjemno subtilno pridati svoj klavirski part. Godalca-violinista Šiškovič in Beličeva pa sta se vmesno vsaj dotaknila enega najobsežnejših opusov, komponiranih za duo dven violin - 44 Duov Bele Bartoka. Iz tega cikla sta odbrala in odigrala enajst najbolj efektnih in kontrastnih plesnih stavkov, ki so tako kot večina Bartokovega opusa, izjemno folklorno obarvani, plesni stavki pa še dodatno ritmično izdiferencirani.
Bil je to res enkraten (škofje)loški glasbeni večer, ki mu je znala publika kljub relativni zahtevnosti sporočilnosti vseh treh mštrumentalistov prisluhniti v dobršni meri komornosti. • F. K.
Pevski zbor LUBNIK letos praznuje petnajstletnico
VSAKA VAJA KOT NASTOP
Tisto bistveno, kar druži skoraj šestdeset članov škofjeloškega pevskega zbora, je predvsem veselje do petja. Kot pravi njihov dolgoletni pevovodja Tomaž Tozon, mora biti cilj takšnega zbora vsakomur od pevcev vzpostaviti
samozaupanje in občutek osebnega zadovoljstva.
Pevski zbor Lubnik je bil ustanovljen pred petnajstimi leti in že od vsega začetka ga vodi dirigent Tomaž Tozon. "Zdi se mi, da je moj največji uspeh to, da smo uspeli vzpostaviti zdravo družbo, ki je eden od prvih pogonskih koles oživljanja kulture in življenja na celotnem področju. Česarkoli se lotevamo, izpeljemo kot kolektiv, ne kot skupina posameznikov." Ena od bistvenih značilnosti zbora je poleg dobrega petja tudi to, da se skupaj lotevajo najrazličnejših projektov: od organiziranja glasbenih prireditev v domačem okolju do skupnih udeleževanj koncertov doma in v sosednjih deželah. Pred dobrima dvema letoma pa so se odločili, da bodo vsako soboto skupaj odšli na pohod. Pevovodja Tomaž Tozon se je od več kot stotih dosedanjih pohodov udeležil skorajda vseh. "Vsako soboto se dobimo pred hotelom Transturist v Škofji Loki. Po vsej Sloveniji smo že bili, ne sicer na najvišjih gorah, pa včasih vseeno kar visoko. Načrtujemo, da bo idej in ciljev zmanjkalo šele po kakih petih letih," zatrjujeta predsednica zbora Majda Bogataj in tajnica Olga Drabik. "Slo je za zadovoljevanje potrebe po druženju," dodaja Tomaž Tozon. "Nismo se želeli srečevati zgolj kot skupina ljudi s specializiranimi interesi, tu gre za nekaj več. Prvič v moji dolgoletni glasbeni karieri se dogaja, da pevca, ki želi sodelovati v
V dosedanjih letih delovanja je pevski zbor Lubnik prirejal tudi široko zasnovane glasbene prireditve: Tako pojo zlati (koncerti nagrajencev s tekmovanj Naša pesem), Gorenjska poje, Podoknice, Slovenc Slovenca vabi, revije, ki so združevale zbore iz vse Slovenije in tudi iz zamejst-
zboru, ne preizkusimo. Važna je le pripadnost in želja po petju. Na podlagi tega skušam ljudem čimveč ponuditi. In tako smo prišli do tega, da so vaje, ki jih imamo dvakrat tedensko, morda premalo. Tesna poveznost z naravo, ki jo omogoča pohod-ništvo, pa človeka plemeniti in bogati. To se vidi tudi po številu ponodnikov, ki jih je iz tedna v teden več. Pravzaprav se mi je le enkrat zgodilo, da sem šel na pohod sam. Vreme je bilo takrat strašno..."
Pevski zbor Lubnik veliko nastopa. Za božič so v cerkvi sv. Jurija v Škofji Loki izvajali VVidorijevo mašo za dva zbora in dvoje orgel ob sodelovanju moškega pevskega zbora Zvon iz Mengša ter ob spremljavi organistov Huberta Berganta in Toneta Potočnika. Tudi sicer so imeli mnogo nastopov po cerkvah in kot pravita Majda Bogataj in Olga Drabik, vedno tudi veliko občinstva. Tudi pevci, povečini sicer iz širše okolice Škofje Loke, prihajajo
od vsepovsod: iz Tržiča, Preddvora, Šenčurja, Domžal in celo iz Logatca. Zbor je v petnajstih letih veliko nastopal. Udeleževali so se raznih pevskih revij v občini in zunaj nje, pred tremi leti gostovali v Rimu, prepevali Slovencem v Švici ter septembra lani obiskali Prago, kjer so poleg koncerta peli tudi pri maši v Plečnikovi cerkvi. Kot pravijo, njihov program obsega ljudske, umetne in za poslušalce zelo sprejemljive pesmi. "Izbiram takšne, za katere sodim, da so v mejah zmogljivosti zbora. S tem, da od pesmi do pesmi poglabljam njihovo znanje in razumevanje glasbe, predvsem pa ljubezen do nje. Seveda smo bili vabljeni tudi narazna tekmovanja in prepričan sem, da je zbor za to zrel. Vendar pa menim, da se človek na tekmovanjih ne more izpeti. So le eno in po mojem mnenju prepoceni sredstvo za bistvo našega druženja. Vse to pa seveda ne pomeni, da ne pripravimo vsake pesmi tako, da bi z njo lahko tekmovali."
Zbor se trenutno pospešeno pripravlja na praznovanje petnajste obletnice delovanja, s
Zbor ima ob svoji petnajstletnici veliko načrtov: študij Beethovnove maše s simfoničnim orkestrom, celovečerni koncert, gostovanje v Italiji, Franciji ter snemanje kasete z božičnimi pesmimi.
katero Tomaž Tozon, kot pravi, tudi nerad končuje obdobje svojega dela z njim. "Želim' oditi z občutkom, da zapuščam neko zdravo okolje, ne hirajoče skupnosti. Pred tem pa ob izteku sezone v maju načrtujemo še slavnostni koncert, ki bo le eden izmed vidnejših delov praznovanja. Ob tem bomo skušali obveščati vse, ki bi lahko pripomogli k temu, da Škofja Loka dobi svojo dvorano za tovrstne prireditve, da je mestu in občini takšen prostor nujno potreben. Mi bi prostor bivšega telovadnega društva Partizan sami preuredili tako, da bi spomladi tam že lahko priredili slavnostni koncert. K sreči je tudi v Škofji Loki kar nekaj ljudi, ki so nam pripravljeni pomagati, čeprav smo eden redkih zborov, v katerem se plačuje članarina. Od vsega začetka nam je v pomoč Gor-' enjska predilnica, finančno nam
Eomagajo tudi RIC Škofja oka, Alpetourova potovalna agencija iz Kranja ter še nekatera druga, tudi zasebna podjetja, ki so nam v materialno podporo."
Dirigent Tomaž Tozon, mnogim najbolj poznan kot člafl Slovenskega okteta, tako zapušča uspešen zbor. "Mislim, da je bila moja pot pravilna, ker me delo s tem zborom osrečuje. Predvsem je lep občutek, ker vem, da mi pevci zaupajo. In da pri idejah, ki jim jih ponujam brezkompromisno sodelujejo." • M. Ahačič
Krstna uprizoritev v PG Kranj
PRISPODOBA ZA SPOZNAVANJE SVETA
Igralec Ivo Ban se je intenzivno identificiral z novim monodramskim tekstom Matije Logarja.
Kranj, 14. januarja - O
zvrstnosti monodrame in njeni tematsko formalni razvejanosti, zlasti pa o njeni dramatski specifiki oziroma problematičnosti tokrat ne bi razpravljal, saj se je o tem problemu v zvezi z Logarjevo monodramo DOSJE na široko razpisal Taras Kermauner v gledališkem listu za to predstavo. Na slovenskih odrih se pojavlja od druge polovice petdesetih let, ko je Alja Tkačeva uprizarjala Cocteaujev Človeški glas, nekajkrat se je s to zvrstjo oglešal igralec Branko Miklavc v vlogi Borivoja Pomarančnika in z njim odgovarjal trdosrčnim kritikom; nekateri solistični inter-
Ereti pa so besedila izbirali odisi iz pisem znamenitih oseb, tudi Sokratov zagovor, Miha Sipek Prežihovo Pot na klop, Jurij Souček avtorska
poglavja iz Kosmačeve Balade o trobenti in oblaku, precej odmevna je bila Partliičeva Domača naloga v izvedbi Dar-eta Ulage, najdlje pa se je ohranila na sporedu Lužanova dokumentarna humoreska Živelo življenje, Luka de v izvedbi Poldeta Bibiča. Logarjev Dosje je zasnovan kot "aforizem v šestih slikah", pri čemer oznake seveda ne gre jemati dobesedno, saj je aforizem najkrajša literarna zvrst in kakor avtor sam ugotavlja, bi jih bilo potrebno kakšen milijon, da bi zalegli za roman.
Dobrih štirideset minut trajajoča predstava nazorno pove in pokaže, da je Logarjev Dosje nekakšen mozaik krokijev, opazovanj in refleksij, podanih skozi zavest in doživetje neznanega, neimenovanega posamez-
#4        Zveza kulturnih organizacij Kranj, Sejmišče 4, PP 187, ZsJ&l        64000 Kranj, tel.: 064/221-331 W¥W        CENTER KULTURNIH DEJAVNOSTI V SODELOVANJU Z GENERALNIMI SPONZORJI:
TELE-TV
GLAS KOMUNIKACIJSKI KNtJINEKHINi;
CfiBU T€1€V1S10N N€TUI0BK KRANJ
radio triglav
«4270 toMhlM, Ćufarj«v trg 4 frekvenca - UKV - 96 MHz
Dvorana kulturnega doma Visoko pri Kranju DVE IGRI Rene Obaldia: POKOJNIK Eva Janikovozku: LE PO KOM SE JE VRGEL TA OTROK Režija: Lojze DOMAJNKO Petek 21. januarja 1994 ob 19. uri
nika, ki pa mu igralec Ivo Ban daje postavo in glas ter seveda tematske poudarke s svojo zanesljivo in pretehtano interpretacijo. Šest bolj ali manj konsistentnih sklopov se navezuje na enotno izhodišče, ki bi ga lahko označili kot spoznavanje sveta tako z izkušnjo kot preko poimenovanja. V tem smislu je najbolj zapomnljiva izkušenjska parafraza rekla "vrgel je oko nanjo" z zornega kota otroške neizkušenosti, kar je značilnost celotne refleksije v Dosjeju. Avtor izhaja iz spoznanja o zmotnih predstavah, ki naletijo na dano resničnost, na katero subjekt njegove pripovedi ne more vplivati. V tem smislu je ilustrativna zgodba o stenskih grafitih s poigravanjem zapisov "živela svoboda", "ku-
Eleraj" in s predlogom "javna iša" na Osnovni šoli. Metaforika Logarjevih ugotovitev je prav tako lakonična kot njeni zapisi. Svet je torej tak, kot je, in posameznik zunaj vseh sistemov ne more vplivati na njegovo spremembo, pa čeprav ima take ali drugačne, celo z neko subjektivno logiko utemeljene zamsili. Tudi otroško snubljenje dekleta, ki se konča s padcem na skladovnico drv in z zdravstvenimi posledicami, simbolizira položaj, ki ni uglašen na voljo in soglasje drugih. Če parafraziram enega izmed mnogih afor-izmov, ki jih igralec v poglavju o lenobi kar stresa iz rokava, je "avtor šel vase in zašel" v tem smislu, da se ni uglasil na objektivne danosti.
Matija Logar je znan avtor aforizmov s svojo fiziognomijo ob Žarku Petanu, vendar je tudi avtor posrečenih humoresk, ki
jih je Radio Slovenija pogosto objavljal v nedeljski Humoreski tega tedna. Zato me nekoliko preseneča, da v svoj Dosje "! uvrstil humoresk s satiričnim' nastavki o latentnih človeški!1 zadevah. Kajti Dosje kljub omenjeni enoviti in aforističn0 razvejani spoznavnostni podsta' ti učinkuje fragmentarno, mof' da namenoma zunaj časovni aktualizmov, kar mu nemafJ celo koristi, saj je metaforični odprtost širša, kot bi bila časoV' na tematska aktualizacija.
Uprizarjanje monodrame f seveda že samo po sebi izziv; čeprav je že vsak političn1 govor, zlasti na proslavah, ne/ kakšna monodramska refleks'' ja. Učinkovit je pristopj kakršnega je za Dosje izbra1 režiser Primož Bebler, da j' interpreta postavil v situacij" zaslišanca, se pravi v pozicij" dialoga, pri čemer je pripove, dovalec, izpovedovalec svoji* spoznanj deležen tudi neP fizičnih spodbud za svoje razk rivanje spoznavanja sveta, česar sledi logičen prehod 1 naslednjo epizodo, ki se dogaj* v samici.
Kot rečeno igralec Ivo Ban* učinkovitimi poudarki in nia*1' siranjem nakazuje pomensk* težo pripovedi - izpovedi ^ na nekaterih mestih z distanČflf neprizadetostjo daje v prem1 slek virtualno logiko parafrazi anih, oz. dobesedno vzeti* rekel. Vsekakor gre v teij primeru za vrhunski doseže igralske govorne in pomensk interpretacije, kar je občinstV' tudi dojelo, saj je spremlja'; njegov solistični nastop s pov sem izročeno tenkoslušnostj" * France Vurnik
GOSPODARSTVO
UREJA MARIJA VOLČJAK
7. STRAN • GORENJSKI GLAS
- Anketa med tujimi turisti v Sloveniji lani
Tujce privlačijo lepote Slovenije
Anketa je ovrgla oceno, da pri nas dopust preživljajo predvsem manj petični gostje iz tujine.
a-
je m m Se ,b e-
)0 )V 10
bi
ia j
10
Je ot
ti I
.0)
co| K af". d-;ti se ?a .f m Ja
18 f
a-:t-
i0|
o-li) iLH
Je i«
je. efi da
to
tO
ni
m' ji> jf n*' ;a-jf lit
n« »v
j< :iv.
■1*1
\C
si'
I
»j«
Kranj, 19. januarja - Ministrstvo za gospodarske dejavnosti je »vgusta lani med tujimi gosti v Sloveniji opravilo ankete, ki je razblinila nekatere napačne predstave in pokazala na dobre in slabe strani naše turistične ponudbe. Če nam je bilo doslej bolj ah l«anj jasno, kaj privablja tuje goste k nam in da za mlade turiste nismo kdove kako zanimivi, pa je anketa razblinila naše napačne predstave, da prihajajo k nam na dopust predvsem manj peticni gostje. Največ, kar 41 odstotkov, jih je namreč iz srednjega sloja, skupaj z višjim pa jih je kar 60 odstotkov.
Anketo so opravili avgusta lani, anketarji so na terenu opravili razgovore s 514 gosti, vzorec so zajeli glede na velikost in sestavo avgustovskega obiska. Osnovni pripomoček anketarjev je bil vprašalnik, ki je bil natisnjen v nemščini, italijanščini, angleščini in francoščini, anketa pa je potekala z obkroževanjem več možnih odgovorov in deloma z vpisovanjem podatkov.
Največ italijanskih gostov
Tako so imeli italijanski gostje 42-odstotni delež, avstrijski 28- odstotnega, nemški 20-odstotnega in drugi 10-od-stotnega. V obmorskih krajih je bilo anketriranih 40 odstotkov gostov, v zdraviliških 25 odstotkov, v gorskih 24 odstotkov in v mestih 11 odstotkov gostov. Po pričakovanju je bilo največ italijanskih gostov v obmorskih krajih, kjer so jih anketirali kar °7- največ avstrijskih v zdravi-«Wih, kjer jih je v anketi sodelovalo 50, največ nemških v obmorskih krajih, kjer so jih anketirali 39.
Največ drugih gostov so anketirali v obmorskih krajih, kjer so imeli 23-odstotni delež, med njimi jih ie bilo 23 odstotkov gostov iz Švice, 15 odstotkov s Peške, po 13 odstotkov iz Španije in Madžarske, 11 odstotkov iz Belgije, 6 odstotkov s Oljske, po približno 4 odstotke Francije, Nizozemske in JJanske ter po dobra 2 odstotka iz ZDA, Bolgarije in Romunije.
Slovenija ne privlači mladih, prihajajo pa tudi petičnejši gostje
K nam prihajajo predvsem tuji turisti srednjih let, saj je takšnih kar 41 odstotkov, starejši od 51 let sestavljajo dobro tretjino (37 odstotkov), mlajši °d 30 let pa petino (22 odstotkov) anketiranih. Slovenija je
torej privlačna predvsem za turiste srednjih let in starejše, manj pa za mlade, kar potrjujejo naše predstave o tujih gostih. Za prihodnost našega turizma to seveda ni najbolje, saj lahko pričakujemo, da se bo delež starejših še povečeval.
Anketa pa je ovrgla splošno prepričanje, da k nam prihajajo predvsem manj petični gostje, saj je pokazala, da jih je kar 41 odstotkov iz srednjega socialnega razreda (strokovnjaki, uradniki, zaposleni v proizvodnji in storitvah). Če k temu dodamo še 19 odstotkov gostov iz višjega socialnegarazreda (vodilni, samostojni poklici), dobimo podatek, da je "boljših" gostov kar 60 odstotkov. Delež drugih je precej manjši, saj je med sto gosti šele vsak šesti upokojenec, vsak osmi gospodinja in šele vsak deseti študent. Sestava gostov potemtakem ni tako slaba.kot mislijo mnogi.
Večina gostov pri nas preživlja družinski dopust, saj je takšnih gostov 55 odstotkov, od tega jih 37 odstotkov pride s partnerjem brez otrok, 18 odstotkov pa z otroki, 45 odstotkov pa jih je prišlo v spremstvu prijateljev ali staršev.
Za vse je zdravje zelo pomemben motiv prihoda k nam
Zelo zanimivi so motivi prihoda tujih gostov k nam, kar 35 odstotkov jih je navedlo morje, 28 odstotkov gore, 27 odstotkov pokrajino, 20 odstotkov zdravilišča, 18 odstotkov hribe, 19 odstotkov naravne znamenitosti, 18 odstotkov mesta, 17 odstotkov kulturo in tradicijo itd.
Morje, gore, pokrajina in naravne znamenitosti so najpomembnejši motivi za goste srednjiih let, pri njih je tudi najbolj izražen motiv za nakupovanje. Mladi so tem motivom dodali aktivne počitnice, za
starejše pa je osnovni motiv pokrajina, za vse pa je enako in zelo pomemben motiv zdravje. Kar 69 odstotkov anketiranih je bilo v Sloveniji že večkrat, namesto Slovenije pa bi najpogosteje izbrali Italijo, Avstrijo, Francijo, Španijo, Hrvaško, Grčijo, Švico ali Nemčijo. Celo Italijani so najpogosteje namesto Slovenije izbrali Italijo.
Večinoma pripotujejo sami
Kar 61 odstotkov anketiranih gostov so k nam pripotovali brez posredovanja turističnih agencij, 39 odstotkov pa z njihovo pomočjo. 35 odstotkov gostov je predhodno rezerviralo namestitev, 26 odstotkov se jih je na pot podalo brez rezervacije, 12 odstotkov si jih je rezervacijo zagotovilo s pomočjo turistične agencije, 27 odstotkov pa jih je pripotovalo v organizaciji agencije. Zlasti bolj izobraženi pogosto potujejo sami, predvsem tisti, ki pripotujejo prvič, pa pridejo v organizaciji turističnih agencij.
Kar 78 odstotkov gostov je prišlo na dopust v Slovenijo, le 22 odstotkom je bil to sestavni del potovanja po več državah.
Odločilne so lastne ter izkušnje prijateljev in znancev
Poleg lastnih izkušenj so za tuje goste, ki so prišli k nam, najpogostejši vir informacij pri-
poročila sorodnikov in prijateljev. Kar 53 odstotkov jih je k nam pripotovalo, ker so Slovenijo že poznali, 44 odstotkom pa so jo priporočili sorodniki in prijatelji. Sele nato so zbrali dodatne informacije v vodnikih, knjigah, podobo Slovenije pa so jim dopolnile informacije iz medijev, s sejmov itd.
22 odstotkov tujih gostov je pri nas ostalo sedem dni, 15 odstotkov se je odločilo za štirinajstdnevne počitnice in 13 odstotkov za desetdnevne.
Tuji gostje
so najbolj zadovoljni
z našimi zdravilišči
Gostje so z anketo ocenili petnajst elementov naše turistične ponudbe in slabih ocen je bilo zelo malo, zanimivo je, da niso bili kritično nastrojeni. Izocen je razvidno, da so največjo prednost dali podnebju oziroma tako imenovanim naravnim danostim, saj so bili skoraj 90-odstotno ocenjene odlično ali zelo dobro. Najslabše pa so bile ocenjene komunikacije, storitve v pri merjavi s cenami in informiran jem.
Tuji gostje so najbolj zadovoljni s ponudbo zdravilišč, kjer nezadovoljnih praktično ni bilo, z obiskom Postojnske jame sta bila nezadovoljna le 2 odstotka gostov, s ponudbo Bleda in Ljubljane je bilo nezadovoljnih 4 odstotke gostov in s ponudbo Portoroža 10 odstotkov turistov • M. Volčjak
Petrol opravlja ekološko sanacijo in posodobitev
Vrsta obnovljenih črpalk na Gorenjskem
Slovenska naftna družba Petrol na svojih bencinskih servisih po državi v zadnjem času precej intenzivno opravlja " sanacijo in posodobitve objektov. Tudi na Gorenjskem bomo letos in prihodnje leto dobUi kar precej posodobljenih in na novo grajenih bencinskih servisov, ki bodo P" ^f1"?™' Fvrone storitev na ravni, kakršno imajo v državah Zahodne Evrope.
Letno ima Petrol od trideset do štirideset gradbišč po vsej Sloveniji. Na bencinskih servisih opravljajo dve vrsti sanacij. Na črpalkah, kjer imajo še enoplaščne rezervoarje, bodo namestili dvoplaščne, z novo tehnologijo in napravami pa bodo tudi uredili zaprt sistem Pretakanja goriva. Poleg ekološke sanacije se lotevajo tudi preureditve oziroma posodabljanja objektov. Na Gorenjskem je trenutno kar šest gradbišč na bencinskih servisih.
Na Jezerskem gradijo popolnoma novo črpalko z manjšimi kapacitetami, odprta pa bo ob koncu maja. V Škofji Loki so se na isti lokaciji lotili temeljite Prenove starega objekta, ki pa ga bodo odprli že v začetku Prihodnjega meseca. Približno takrat bo obnovljen tudi beneški servis na Primskovem pri Kranju ob vzhodni vpadnici v rnesto, kjer so sicer že imeli dvoplaščne rezervoarje, ob po-
sodobljenem objektu pa bo tudi
Prenovljena okrepčevalnica, ovsem na novo bo zgrajena še druga bencinska črpalka na Zlatem polju, ki so jo zaradi prenove povsem porušili. Dve gradbišči sta tudi v jeseniški občini, kjer posodabljajo bencinski servis v Kranjski Gori in na Jesenicah pri bolnišnici.
Pri večini objektov bodo ob prenovi prešli na samopostrežni način, saj gredo evropski trendi v to smer, je pa tudi hitrejši in enostavnejši. Tudi načrti obnavljanja objektov v prihodnjem letu so obsežni. Tako naj bi obnovili bencinski servis na Laborah pri Kranju, kjer bo po novem večja trgovina, povsem nova manjša črpalka bo v Ratečah pri Planici, srednje velika v Formah ob cesti Kranj - Škofja Loka, posodobili bodo črpalko v Podkorenu in že letos bo prišlo na vrsto posodabljanje točilnih mest in trgovine na bencinskih servisih v Voklem.
Obnovljeni bencinski servis na Primskovem ob vzhodni vpadnici v Kranj bo odprt že prihodnji mesec. Foto: G. Šinik
Kranj bo odprt že prihodnji
Načrtujejo tudi tri nove gradnje. Največja bo ob cesti Kranj Brnik, kjer bo v kompleksu tudi avtoservis in avto-salon, nova črpalka bo tudi v Brodeh nad Škof j o Loko in v Čirčah pri Kranju. V Šenčurju in v Brodeh bodo objekt gradili skupaj z dvema zasebnikoma. Investicije bodo glede na zahtevnost gradnje veljale od 980.000 do 2.200.000 nemških mark na vsakem objektu posebej. Sicer pa je bilo lansko leto za Petrol uspešno, saj so lansko
leto povečali promet z naftnimi derivati za 1/ odstotkov. Gorenjski slovenske porabe je okoli 15-odstotni, kar je v primerjavi z deležem prebivalstva, ki je 11-do 12-odstoten, zgovoren podatek. Sicer pa je Petrol na svojih bencinskih servisih v zadnjem času zelo povečal svojo ponudbo, saj imajo poleg goriva zdaj v prodaji že več kot tisoč različnih izdelkov za avtomobiliste in široko porabo, v zadnjem času pa tudi gospodinjski plin v jeklenkah. • M. Gregonč
V Ikosu nov direktor
Kranj, 19. januarja - Kranjsko podjetje Ikos je zdaj v državni lasti, sklad za razvoj je za novega direktorja imenoval Toneta Kaštivnika, ki je dolžnosti prevzel minuli ponedeljek. V Ikosu je zdaj zaposlenih 129 ljudi, dosedanji razpis za njegovo prodajo ni uspel.
Kranjski Ikos sodi med podjetja, ki so se zatekla v sklad za razvoj, saj mu kaj drugega po sesutju jugoslovanskega in ruskega trga ni preostalo. Vse pa kaže, da sklad nad njim še ni povsem obupal, čeprav lanski razpis za njegovo prodajo ni uspel. Zanimal se je namreč le en kupec, ki pa je po presoji sklada ponudil premalo. Lani so skoraj za polovico zmanjšali zaposlenost, saj je bilo pred razglasitvijo tehnoloških presežkov v Ikosu zaposlenih 207 ljudi, zdaj jih je 129.
Po izgubi trga se je nabralo za približno 2 milijona mark izgube, ki jo pokrivajo z bančnimi posojili, za katere garantira sklad. Izguba za lansko leto še ni dokončno znana, novi direktor Tone Kastivnik, ki je prišel iz kranjske Iskre Ero, pravi, da se je lani nabralo še za približno 1 milijon mark izgube. Spomin na preteklost imajo še vedno v skladišču, kjer je ostala zadnja pošiljka 600 strojev za čevljarsko industrijo, kar je bil nekdanji Ikosov proizvodni program.
Podjetje so lani začeli reševati s storitvami za industrijo investicijske opreme v tujini in imajo zdaj že dvajset različnih odjemalcev. Seveda pa to ni več serijska proizvodnja, temveč izdelava po naročilu, kar je v tovarni prineslo marsikatero spremembo. Po grobih izračunih bomo morali proizvodnjo enkrat do dvakrat povečati, pravi Tone Kastivnik, postaviti pa namerajo tudi lastni proizvodni program, o čemer konkretno še ni želel govoriti. Do konca januarja mora za sklad kot lastnika izdelavi nov sanacijski program, saj je zdaj skupna izguba narasla že na približno 3 milijone mark. • M.V.
Odgovor na
"Protest
zaradi denarnih ponaredkov"
Mercator-Preskrba iz Tržiča je na članek z naslovom Protest zaradi denarnih 'ponaredkov, ki je bil objavljen v petek, 14. januarja, poslala odgovor z naslednjo vsebino:
1. Zaradi lanskih obtožb glede neplačevanja davka v zvezi z boni je SDK dva meseca kontrolirala poslovanje z njimi in nepravilnosti ni ugotovila. Davek je bil v celoti obračunan in plačan.
2. Ne izdajamo ponaredkov, temveč bone za prehrano, ki jih podjetja uporabljajo kot nadomestila za malico in prevoz na delo.
3. Preseneča nas zaskrbljenost Zbornice obrti in podjetništva Tržič, saj delavci zaradi gospodarskih težav ne prejemajo niti vseh nadomestil za malice in prevoze. Dobijo jih v obliki bonov, te delavske drobtinice pa so jim očitno nevoščljivi trgovci, ki so bili še včeraj prav tako v družbenih firmah.
4. Tako kot Mercator-Preskrba Tržič lahko vsak trgovec izdaja prehrambene bone, če seveda ni premajhen. Nelojalne konkurence pa ni, saj tudi drugi prodajajo za naše bone in to celo v razmerju deset proti devet, pri čemer se verjetno ne sprašujejo, kaj bo ugotovila inšpekcija glede odvajanja davka na presežno tržno vrednost.
5. Glede mednarodne arbitraže pa samo to, da bi je bili veseli tudi zaradi kontrole neprijavljene delovne sile po trgovinah, neopravljenih zdravniških pregledov, premalo plačanih dajatev državi itd.
INFORMACIJE OBMOČNE GOSPODARSKE ZBORNICE KRANJ
1. Gospodarska zbornica Slovenije organizira srečanje "POLJSKA - VAS POSLOVNI PARTNER", ki bo v četrtek, 27. januarja 1994, ob 10. uri v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije, Slovenska 41, Ljubljana, VIII. nadstropje.
Trgovinski svetnik Veleposlaništva Republike Poljske, g. Boleslavv Krawczyk, bo podal informacijo o možnostih in pogojih poslovanja s Poljsko. Vsi udeleženci srečanja pa bodo prejeli knjigo - Poljska, vaš poslovni partner.
Zainteresirana podjetja naj svojo udeležbo obvezno prijavijo do vključno 25. 1. 1994 (polni naslov, fax, telefon, kontaktna oseba) gospe Maji Polajner GZS Ljubljana, faks 061/218-242.
2. V Gospodarskem vestniku št. 4. dne 20. januarja bo objavljen Razpis za vlaganje zahtevkov za dodelitev kontingentov za uvoz tekstilnega blaga v letu 1994. Razpisne pogoje, navodila in obrazce pa zainteresirana podjetja lahko dobijo na območni gospodarski zbornici v Kranju. Rok za sprejemanje vlog je le 15 dni po objavi razpisa.
Od 1. 1. 1994 nudimo nove obrazce - zahtevke, da se oprema, oz. repromaterial ne proizvaja v Sloveniji. Zahtevki se v letu 1994 vlagajo na predpisanih obrazcih, izključno po pošti ali osebno (ne po telefaksu) GZS v službi za ekonomske odnose s tujino - javna pooblastila, Ljubljana, Slovenska 41.
Veljavnost potrdil, izdanih decembra 1993, je avtomatično podaljšana do 31. 1. 1994, na novo izdana potrdila v letu 1994 pa bodo veljala 6 mesecev od dneva izdaje. S temi potrdili podjetja uveljavljajo 80 % olajšavo pri plačilu carine za opremo, 50 % olajšavo za surovine in repromaterial ter popolno oprostitev plačila carine za blago, ki je po Carinskem zakonu prosto carine.
3. Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj je v Gospodarskem vestniku št. 3/94 objavilo razpis ža izdajo dovoljenja za uvoz kmetijskih proizvodov po znižanih carinskih stopnjah iz Češke in Slovaške. Opozarjamo na kratek, 15-dnevni rok za oddajo vlog!
4. Univerza v Mariboru, Tehniška fakulteta in Inštitut za kemijsko tehniko Tehniške univerze v Gradcu bodo organizirali posvet o Minimiranju odpadkov v industriji in sicer 3. februarja 1994 na Tehniški fakulteti v Mariboru. Udeležba na posvetu je brezplačna, obenem pa je naprodaj Priročnik za minimiranje nastajanja odpadkov in emisij; cena priročnika je 950 SIT. Na posvetovanju bodo skupaj z avstrijskimi partnerji predstavili projekte minimiranja odpadkov in emisij v različnih vejah procesne oz. izdelčne industrje, kot so tekstilna, pohištvena in živilska.
POSLI IN FINANCE
UREJA: MARIJA VOLČJAK
P"a vožnja    4* M ŠTIRIH KOLESIH        ZAŠČITA POTROŠNIKA
Renault Laguna Navodilo za jemanje zdravila
Renault je v začetku meseca v okolici Pariza za novinarje pripravil krstno vožnjo svojega novega avtomobila višjega srednjega razreda laguna. O laguni smo nekaj že zapisali, danes pa o vtisih s predstavitvene vožnje. Po prvih prevoženih kilometrih lahko rečemo, da bo laguna zelo resen tekmec nemškim in japonskim avtomobilom v tem razredu, saj je Renaultu uspelo narediti avtomobil, ki je ob prijetni in sveži obliki tudi izredno udoben, če boste sedeli za volanom ali kot sopotnik. Potovalnega udobja je dovolj tudi za daljše vožnje, v prtljažnem prostoru pa bo našla svoje mesto kar lepa količina družinske prtljage. Voznikovo delovno okolje je pregledno in elegantno, glede na raven opreme (RN,RT in RXE) pa mu bo v pomoč tudi potovalni računalnik. Užitek v vožnji tega sicer družinskega avtomobila predstavlja tudi motorna oprema, za tiste, ki imajo radi poskočnost, pa po še najbolj ustrezen trilitrski V6. Vozniki, ki jim je več do udobja kot do športne vožnje, pa sta na voljo še 1,8- ali 2,0-litrska štirivaljnika, čez tri mesece, ko bo laguna na voljo tudi slovenskim kupcem, pa se bo motorni paleti pridružil še 2,2-litrski dizel. Še nekaj kasneje bomo laguno po vsej verjetnosti dobili tudi za našo redno preizkusno vožnjo. • M.Kr.
Slovenski avtomobilski trg ni v krizi
Slovenski avtomobilski trg lani še ni občutil krize svetovne avtomobilske industrije, saj je prodaj avtomobilov presegla vsa pričakovanja. Po neuspešnem letu 1992 je bilo lansko leto v Sloveniji registriranih nekaj manj kot 60.000 novih avtomobilov (v letu 1992 le okoli 33.000). V lanskih enajstih mesecih sta domači tovarni Revoz in Cimos prodali skoraj 20.000 avtomobilov (Revoz 14.930 in Cimos 4.790), najuspešnejši uvoznik pa je bil tudi letos ljubljanski Avtoimpex, ki je v enajstih mesecih prodal 7050 Škodinih avtomobilov. Na drugem mestu je Lada avto z 2713 prodanimi ladami, na tretjem pa Porsche Inter-Auto z 1866 volkswagni in audiji. • M.G.
Prejeli smo že več pritožb glede navodil za zdravila. Ta niso bila v slovenskem jeziku ali pa je bil prevod močno pomanjkljiv. Tak primer je imela gospa, ki je v lekarni dobila na recept uvoženo zdravilo Glurenor, ki pa je imelo priloženo le navodilo v portugalščini brez slovenskega prevoda. Članica ZPS je v lekarni prejela kapljice za nos Tvzine,
VIP REVIJA ZA POTROŠNIKE
NAROČILNICA ZA POSAMEZNIKE
jenj za prodajo zdravil (domačih in uvoženih). Če imate izkušnje s podobnim primerom, obvestite o tem nas ali pa neposredno zgoraj omenjena organa. Slovenski prevod in deklaracija sta v primeru zdravil še posebej nujna, saj nam zdravila lahko pomagajo, ob nepravilni uporabi pa se lahko spremenijo v nevaren strup.
ime in priimek. poklic_
naslov: ulica
kraj in poštna številka datum in podpis_
Naročam Revijo za vzgojo in informiranje potrošnikov - VIP.
Kot naročnik postanem tudi podporni član Zveze potrošnikov Slovenije in pridobim vse članske ugodnosti.
NAROČILNICA ZA PRAVNE OSEBE
Naročam
. izvodov Revije za vzgojo in informiranje potrošnikov - VIP. Naročnino za leto 1994 v znesku 7000 SIT bomo plačali v 8 dneh po prejemu računa.
Revijo pošljite na naslov:_
podjetje/organizacija/oseba_
naslov: ulica__
kraj in poštna številka__
AVTO S0LA GOLF - VASA POT DO USPEHA
VAM NUDI CELOTNI PROGRAM
NA3,4AU5 OBROKOV BREZ OBRESTI!
- vožnja najmanj 3 do 4-krat tedensko (vozimo tudi ob sobotah in nedeljah)
- vožnja z vozili GOLF in RENAULT CLIO
- upoštevanje želja kandidatov glede začetka in konca opravljanja vožnje
- za prizadevne kandidate izpit že v najkrajšem možnem času
ZA VAS ZMOREMO ŠE VEČ, PREPRIČAJTE SE IN NAS POKLIČITE PO TEL.: 324-767 ALI 323-171 INT. 45
ALI SE OGLASITE OSEBNO V PC PLANINA 3 (ob Iskra servisu) OD 9. DO 11. IN 16. DO 17. URE
• AVTO ŠOLA GOLF - VEČ KOT AVTO ŠOLA*
izdelek tovarne Pfizer - Karls-ruhe, kjer so bila navodila le v nemščini, manjkala je tudi deklaracija. Kapljice so ji bile prodane kot zdravilo za dolgotrajnejšo uporabo, kar pa se je po njenih navedbah, glede na nemška navodila izkazalo za napačno. Pritožil se je tudi občan, ki je kupil zdravilo Plivit BI in so bila priložena navodila le v hrvaškem jeziku.
Vprašanje označevanja zdravil ureja Zakon o dajanju zdravil v promet, ki točno določa, pod kakšnimi pogoji se lahko zdravilo prodaja. Tako je natančno določeno, da mora imeti vsako zdravilo deklaracijo in mora biti opremljeno z navodili v slovenskem jeziku, ki vsebuje tudi način in rok uporabe in morebitne kontraindikacije. Če organizacija, ki daje zdravilo v promet, oziroma prodajo ne izpolnjuje vseh zahtev, ki jih postavlja zakon (poleg omenjenih je še vrsta drugih zahtev), sa, zdravilo vzame iz prometa, organizacijo pa kaznuje za prekršek. Članom smo svetovali, da nesejo zdravilo nazaj v lekarno in zahtevajo navodila v slovenskem jeziku. O omenjenih primerih smo obvestili tudi republiško sanitarno inšpekcijo in ministrstvo za zdravstvo, ki je pristojno za izdajanje dovol-
KAM NA IZLKT?
i CILJ, ČAS POTOVANJA, PRIJAVE	! DATUM I ODHODA	CENA	PREVOZ	i GOSTINSKE STORITVE	OPIS POTOVANJA 3................................................................
1 RIM-VATIKAN KOMPAS KRANJ Tel.:21l 022 | SK0FJA LOKA    Tel.:620 960 1 RIM- NEAPEU - CAPRI - POMPEJI I KOMPAS KRANJ Tel.:211-022 | SK0FJA LOKA Tel.:620-960	! 24.2. LiL	199 DEM	•         I nočitev bus zajtrk L™_		i OGLED RIMA IN I VATIKANA
	1 i 26.4.	j 415 DEM	bus Ipolpenz. .„ L__		i OGLED RIMA,P0M [PEJ^^EZ^^
i BENETKE KOMPAS KRANJ Iel.:211-022 ŠKOFJA LOKA    TeL:620 960	12.2.	33 DEM	bus		OGLED KARNEVALA
					
1 KAM NA KOSILO, VEČERJO ?					
IME GOSTINSKEGA jOBJEKTA	KRAJ L__	SPECIALITETE MENU		CENA	j ODPRTO
{GOSTILNA |Pr'Primožk	; Pristavo pri Tržiču	vsok don kosilo in moli« «i mte j«di po naročilu		i kosilo 600 OOSIT	t vsak dan 9-23 tel.:57-585
I GOSTILNA ZARJA I Tel.: 49-305	Trboje	domače M', velika izbira jedi po naročilu vsako soboto in ntdeljo kosila		i kosilo 1700.00 SIT	vsak dan 11-23 pet sob. 11-01 ; torek zaprto
{GOSTILNA Pod Dobrco j Tel.: 56-009	BREZJE pri ;Tržiču	nedeljska kosile vse vrste jedi po naročilu		kosilo 500.00 SIT	vsak dan 13-23 sob., ned. 11-23 : ponedeljek zaprto
§ RESTAVRACIJA "RAJ" I TEL: 50-691	j TRŽIČ - nad \ avtobusno \ postajo	malice, kosila, jedi po naročilu		: malico i 240 SIT kosilo .500 SIT	[vsakdan 8-24 1 pet.-sob 8-02 ned.,-proz. 10-24
Previsoka cena
Gospa iz Kranja nam je poslala pritožbo zaradi previsoke cene igrače, ki jo je v predbožičnem času kupila v eni izmed zasebnih trgovin. Po nakupu se je sprehodila še po drugih trgovinah in ugotovila, da so cene nekje precej nižje.
Žal ji ne moremo pomagati, saj se cene tako blaga kot tudi storitev pri nas praviloma oblikujejo prosto. Tako lahko omenjeni gospe, kot tudi vsem ostalim, svetujemo le, da se pred nakupom prepričate o razlikah med cenami in potem kupite tam, kjer je najceneje. Po nakupu je namreč žal prepozno.
Pravna pisarna ZPS Jure Markič
Postavili prvi elektronski zemljevid pri nas
Škofja Loka, 18. januarja -Podjetje Tolo se ukvarja z izdelavo najrazličnejših reklamnih tabel in napisov, skupaj s podjetjem Sotočje iz Medvod pa sta v Ljubljani postavila prvi elektronski zemljevid pri nas.
Podjetje Tolo sta pred štirimi leti ustanovila zakonca Milena in Marjan Šinkovec s Hotavelj, sedež je imelo najprej kar v prostorih Turističnega društva Škofja Loka. To je prispevalo k temu, da se je podjetje Tolo odločilo za sponzoriranje osvetljevanja Loškega gradu in mnogi domačini so tedaj prvič slišali zanj.
Prostori v središču mesta so za podjetje, ki se ukvarja z izdelovanjem reklamnih napisov, tabel, zastav itd, najprimernejši, zato so ostali na Mestnem trgu, preselili so se v nedavno obnovljeno "Martinovo hišo", katere 4astnik je občina in jo daje v najem.
Konkurence je dosti, zato je pomembna specializacija, podjetje pa je sposobno sprejeti tudi večja naročila, zato delava predvsem za večje firme, pravita Šinkovčeva. Kar približno tri četrtine naročil imata iz Ljubljane, kjer sta skupaj s podjetje Sotočje iz Medvod lani postavila prvi elektronski zemljevid pri nas, ki ga turisti s pridom uporabljajo. Manjšega so postavili tudi v Škofji Loki, vendar so ga zaradi obnove pošte pred časom sneli. • M.V.
MEŠETAR
Koliko za zemljišča?
Poglejmo tokrat na Škofjeloško! Pašnik prve kategorije stane 124 tolarjev za kvadratni meter, pašnik druge kategorije 106 tolarjev, tretje 88,50 tolarja, četrte 71, pete 53, šeste 35 in pašnik sedme kategorije 18 tolarjev. Za travnik in ekstenzivni sadovnjak prve kategorije je treba odšteti 265,50 tolarja za kvadratni meter, za drugo kategorijo 230 tolarjev, za tretjo 195, četrto 159, peto 124, šesto 106, sedmo 88,50 in za travnik osme kategorije 71 tolarjev za kvadratni meter. Kvadratni meter gozdnega zemljišča prve kategorije Je po 113 tolarjev, druge po 96 tolarjev, tretje po 78, četrte po 53, pete po 42, šeste po 28 in gozdno zemljišče sedme kategorije po 14 tolarjev za kvadratni meter. Vse cene, ki smo jih navedli, so le izhodiščne ali okvirne, sicer pa so odvisne od ponudbe in povpraševanja, lege, dostopnosti in oddaljenosti parcele ter še oa nekaterih drugih okoliščin. K ceni gozdnega zemljišča je treba prišteti še vrednost lesa.
Kmetijski pridelki na tržnici
Na kranjski tržnici prodajajo krompir po 40 tolarjev za kilogram, jabolka po 70 tolarjev in jajca po 12 tolarjev. Fižol stane 280 tolarjev, zelje 60 tolarjev, čebula 100 tolarjev, korenje 120, solata 250 tolarjev...Pa še tole: če nameravate za velikonočne praznike speči potico, kupite orehova jedrca že zdaj, ko so cenejša, kot so bila pred božično novoletnimi prazniki. Kilogram stane 800 do 850 tolarjev.
FLORIS d.o.o. Kranj    Delovni čas:
Štefetova2, tel.: 217 - 583        od 8. do 12. in od 15. do 18. ure
ZBIRAMO NAROČILA ZA ENODNEVNE PIŠČANCE ĐROJLERJE IN KOKOŠI NESNICE.
Cena je 75 tolarjev za pitance in 120 tolarjev za nesnice.
Dobava: od 4. februarja dalje! Se priporočamol
V drugem polletju boljše kot v prvem
Na Kmetijskem inštitutu Slovenije, kjer redno spremljajo rast stroškov pridelave mleka in odkupno ceno, ugotavljajo, da se je lani ekonomičnost pridelave mleka v primerjavi s prejšnjima dvema letoma še poslabšala. Če je odkupna cena 1991. leta pokrivala 76 odstotkov stroškov in predlani 74 odstotkov, jih je lani samo še 71 odstotkov. Kot ocenjuje mag. Tina Grubelnik -Volk z inštituta, je takšno stanje predvsem posledica izjemno nizke odkupne cene mleka v prvem polletju. Januarja je cena pokrivala 62 odstotkov stroškov prireje, februarja samo 59 odstotkov, marca 63, aprila in maja 67 odstotkov, junija 66 odstotkov. V drugi polovici leta se je razmerje bistveno izboljšalo, saj je odkupna cena povprečno pokrivala 77 odstotkov stroškov. Če pa k tej osnovni ceni mleka prištejemo še povprečna doplačila za delež tolšče in beljakovin ter za higiensko kakovost, se izkaže, da je odkupna cena v drugem polletju pokrivala povprečno 85 odstotkov stroškov.
PEKS, pekarna in slaščičarna škofja Loka, p.o., Kidričeva c. 53
objavlja prosto delovno mesto
KV KUHARJA
za pripravo toplih obrokov v menzi podjetja
Delo se sklepa za nedoločen čas, s poskusno dobo dveh mesecev.
Pogoji:
- IV. stopnja strokovne izobrazbe - smer kuhar
- živilski pregled in opravljen tečaj iz higienskega minimuma
Zaželeno je, da ima kandidat nekaj let delovnih izkušenj. Prednost imajo kandidati iz okolice Škofje Loke.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 8 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po zaključku razpisa.
"PLANIKA" KRANJ
Podjetje za trženje in proizvodnjo obutve, p.o.
razpisuje dela in naloge
GLAVNEGA DIREKTORJA PODJETJA
Za opravljanje razpisanih del se zahtevajo naslednji pogoji:
- višješolska izobrazba tehniške ali družboslovne smeri ali srednja čevljarska šola in 5 let uspešnega dela v gospodarstvu
- znanje tujega jezika
Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let.
Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek podjetja Planika Kranj, Savska loka 21, 64000 Kranj v 8 dneh po objavi v zaprti kuverti z oznako "za razpisno komisijo". O izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje v 30 dneh po končanem razpisu.
Petek, 21. januarja 1994
AKTUALNO
9. STRAN • GORENJSKI GLAS
V Mojstrani komaj proslavijo eno, pa že pride druga zmaga
Tudi poštar in cestar navijata za Alenko in Jureta
Sredi Mojstrane imajo kar stalni prireditveni prostor, kjer po zmagah sprejemajo Jureta Koširja in Alenko Dovžan ter sotekmovalce, samo pozdravne transparente zamenjajo. Alenkin oče pa predlaga, da bi morali na krajevno tablo napisan: Mojstrana, rojstna vas Alenke in Jureta. _
Mojstrana, 18. januarja - Pri
Dovžanovih na Delavski cesti v Mojstrani je bilo v torek dopoldne v hiši in okoli nje vse pospravljeno, kot da se prejšnji večer in noč ne bi nič dogajalo. Le na balkonu je še visel pozdravni transparent. Vendar je bila v ponedeljek zvečer in ponoči Mojstrana na nogah. Komaj se je poleglo slavje po zmagi Koširjevega Jureta v Madonni di Campiglio, je Moj-strančane razvnela, veliko bolj nepričakovano kot Jure, Alenka Dovžan. To vedro in čvrsto 17-letno dekle je v ponedeljek v Cortini d' Ampezzo v super-veleslalomu (na tem smučišču je davnega leta 1982 svojo prvo in edino zmago v veleslalomu v svetovnem pokalu dosegel Boris Strel) s startno številko 29 skalilo slavje veliko bolj izkušeni in znani Švedinii Wi-uergovi, doseglo popolnoma enak čas in tako sta tokrat prvo mesto razdelila mladost in izkušenost. Tudi sama bom Se stala na najvišji stopnički, se je po fantastični tekmi zaobljubila Alenka Dovžan. Statistiki svetovnega pokala so zračunali,
da je to peta delitev prvega mesta na dosedanjih tekmah svetovnega pokala, Alenka pa je tretja najmlajša zmagovalka. Enajstega februarja bo stara 18 let. Tega dne je načrtovan tudi odhod na olimpijske igre v Lillehamer na Norveškem.
"Vaša je zmagala"
Alenkin oče Jože Dovžan, smučar z dušo in telesom, si upravičeno lahko lasti vsaj delček hčerinega zmagoslavja v Cortini. Ko so stanovali še na Jesenicah, ji je kar v kuhinji pripravljal smuči za tekme. V torek dopoldne je kar nekajkrat prelistal čestitke, ki jih je prejela hčerka ob veliki zmagi. Telefoni so zvonili, deževale so čestitke, Alenka pa je, čeprav utrujena od tekme, dolge poti in napornega slavja, potrpežljivo in prijazno odgovarjala in se zahvaljevala za čestitke. Sosedje so Alenki podarili torto, Alenka je za zmago prejela v ponedeljek zvečer pa je bil v veliko čestitk. V ponedeljek Dovžanovi hiši pravi direndaj. in torek je morala velikok- "Zanesljivo se je pri nas gnetlo
100 ljudi, plesali so, peli, slavili, čestitali, nazdravljali. Vse je bilo tako spontano, prisrčno. Mojstrana je postala slavna vas. Na smerokaz bi morali napisati, da je to rojstna vas Alenke in Jureta, v prospekte pa, da je Mojstrana naj, naj smučarska vas," pravi oče. V ponedeljek, ko je Alenka dirkala, je sedel na kolegiju v kranjski Kokri, kjer je zaposlen. Pa mu je tajnica šepnila na uho: Vaša hči je zmagala. Oče je skočil s stola in vzkliknil: Alenka je zmagala. Kolegija je bilo seveda konec... Tudi mami je skoraj nejeverno sprejela vest. Alenka je klicala najprej staro mamo, potem pa domov. Mami je bila kratka: Saj nas bodo fešte uničile!
Čeprav je trenutek slavnosten, ubere beseda tudi resna
°*e Jože Dovžan z Alenkino startno številko iz Cortine in ^tJ?!* iPTtSu C &Tže^Zno^ sl($°£biu> ™liko časa- ^%5«-SS
^ertfca je ze na Rogh oziroma v Mariboru. kombinatorec, ponavlja staro
rat k telefonu.
Mojstrančani so ponosni
Zora Boškov: "Seveda se zanimam za smučanje in za vse naše športnike. Veseli me, da je Alenka moja soseda in da je zmagala prav tako kot Jure Košir. Sem za vse Slovence, ki zmagujejo."
Srečko Otovič in Andrej Ivančevič: "Tako kot za Jureta smo tudi za Alenko proslavljali. To je zelo v redu. Mojstrana je sedaj center sveta. Uspehe naših smučarjev sva pričakovala, vendar nisva mislila, da bodo največji uspehi Prišli tako hitro. Navdušena sva nad smučanjo, čeprav sama nisva posebej dobra smučarja."
starši samo
Marjan Mrovlje, mojstranški pismonoša: "Čeprav sem Jeseničan, sem vesel uspehov smučarjev iz Mojstrane. Zjutraj je bilo za Dovžanove kar precej telegramov, pa tudi sedaj še prihajajo. K njim jih nosim sproti. Malo več dela je, vendar ob takem dogodku človek potrpi. Vsak mora biti ponosen na uspehe. Se bodo. Sem optimist."
i Martin Kersnik, cestar "Včeraj sem bil na sprejemu za Alenko, pa zadnjič za Koširja tudi. Vsaka jim čast. Tako majhna vas, pa taki asi. Ce bi se na sto let kaj takega zgodilo, bi človek še razumel, sedaj pa tako hitro. Alenko in Jureta poznam. Fejst in prijazna sta. Pa tudi njuni Prav nič niso prevzetni. Čeprav sem cestar, me pozdravijo. Enkratni so."
Mojstrana živi za svoje smučarje. Transparent sredi vasi čaka na novo zmagoslavje Alenke in Jureta.
šole, ki jo je prvih smučarskih veščin naučil Ciril Praček, nato pa pilila Evgen Skrile in Sergej Poljšak, zadnja leta pa Stojan Puhalj. Čeprav se je preselila v Mojstrano, kjer imajo tudi Smučarski klub (člana tega sta Pavlovčič in Brezavšček), ostaja zvesta Jeseničanom, kjer je le začela svojo kariero.
Tudi Matejina čestitka
Alenkaje dobila v ponedeljek in torek veliko čestitk. Poslali so Jih predsednik republike Milan Kučan, premier dr. Janez Drnovšek, Janez Kocjančič, Stane Vdlant, Tone Vogrinec, Matija Franko, oče Jureta Franka, Mateja Svet in skoraj vsa žlahta. Alenka je posebej počaščena, da ji je čestitala Mateja Svet in vrh slovenske države in smučarske organizacije. V Cortini so ji dali zmagovito startno številko 29 in miniaturo njihove katedrale. Ker sta z Wibergovo delili prvo mesto, so organizatorji združili nagrado za prvo in drugomesto (10 in 8 tisoč frankov} in dali vsaki polovico, po 9.000 švicarskih frankov.
resnico, da brez razumevanja in pomoči staršev Slovenija ne bi imela takih smučarskih asov. Ko so se poleti v Smučarski zvezi odločali, kdo bo šel na trening v Čile, za Alenko in Katjo Koren, presenetljivo zmagovalko superveleslaloma v Flachauu, ni bilo denarja. Starši so zbrali denar za pot in tokrat se kaže, da je bila prav vadba v Čilu, od 3000 do 4000 metrov visoko, odločilna. Trener Stojan Puhalj ni poznal
Italije domov, italijanski prometni policaji niso pokazali pretiranega spoštovanja do zmagovalke in njenega moštva. Za 10 kilometrov na uro so bili prehitri in plačali so 50.000 lir kazni. Sicer pa je Alenko zmaga manj prevzela kot njene prijateljice iz ekipe in navijače v Sloveniji. "Seveda sem ponosna, vesela. Pred sezono sem računala, da bom uspešna predvsem v evropskem pokalu, v svetovnem pa bi bila zadovoljna
Alenka s startno številko in darilom, miniaturno katedralo iz Cortine. Oboje bo zmagovalka postavila na častno mesto. Prva zmaga je le prva.
z uvrstitvami med 30. Je pa res,
milosti in je dekleta gnal do konca. Vedel je, kakšen kapital se skriva v obeh smučarkah. S Hrovatovo in Pretnarjevo je to četverica, pred katero trepetajo mnogo bolj ugledne in močne smučarske države. Italijani, s katerimi so naše dosti skupaj trenirale, ne slavijo prej zmagovalca, preden niso na cilju vse slovenske smučarke.
Zmagovalci plačali kazen
Ko so se v ponedeljek popoldne slovenske smučarke in njihovo vodstvo vračali prek
da smo peklensko garale. Trener Stojan Puhalj je nepopustljiv. Utrujene smo bile, da se nam je kar meglilo pred očmi, pa je vztrajal na treningu. Vedel je, koliko zmoremo in da mora trd trening zadnjih let dati sadove. Vadimo tudi hitre discipline. S tem se znebiš strahu pred hitrostjo. Prihodnost imajo smučarke, ki vozijo vse. Potrditev so Avstrijke, Švicarke in Nemke. Tudi smukom se ne odpovedujemo. Škoda, da Špelo zadnje čase spremlja smola,"
Eove Alenka, članica Smučars-ega kluba Jesenice, dijakinja 2. letnika jeseniške Zdravstvene
Za hrano ni bilo časa
Alenka sedaj lahko realneje oceni zadnji superveleslalom. Prvega je vzela preveč lahko, vendar je kasneje spoznala, da moraš vse postaviti na kocko. V ponedeljek ga je vzela popolnoma zares, še posebno zato, ker je bil tehnično bolj zahteven, v takšnih pa so Slovenke najboljše. Ker je dobila številko 29, je lahko
fledala prvih 16 tekmic, tudi Latjo Koren s številko 16. Spoznala je recept: roke čim bolj noter, preža čim nižja, čim prej dokončan zavoj. Skoraj vse ji je uspelo. Le po prvem vmesnem času je bila malo preveč visoko, nato se je spustila k tlom in ura je pokazala delitev prvega mesta. "Ko pridem v cilj, običajno pogledam, kako reagira občinstvo in takoj vem, ali sem bila dobra ali ne. Pogled na semafor me je zbegal. Nisem vedela, ali piše ena ali enajst. Potem sem videla enko. Ko se je Katja vrgla name, sem vedela za zmago. V supergiju, kjer je zmagala Katja, sem pa jaz planila k njej. Tako se pač radostimo. Potem je bilo seveda polno novinarskih vprašanj, slikanja, snemanja. Pobegnila sem v hotel, pa ni bilo miru, tako da sem šla brez hrane na pot. Tako se je pač zgodilo. Ko je zmagala Mateja Svet, smo mlajše smučarke norele od veselja, sedaj pa ljubitelji smučanja to počno zaradi mene. Upam pa, da ne bo ostalo samo pn čestitkah, ampak bo dobila smučarija zaradi uspehov več denarja. V svetu delamo tako promocijo za Slovenijo, da ji nobena politika ni dorasla. Tako kot včasih, ko so nas poznali zaradi Križaja," meni Alenka.
Mojstrana živi za svoja šampiona in je ponosna nanju. Pravijo, da bodo zaradi njiju še veselice. Tudi cestar se je v torek pohvalil, da je ponoči slavil zaradi Alenke, pismonoša pa se ni nič pritoževal, da je imel zaradi čestitk za Alenko veliko več dela kot običajno. Saj sta tako fejst in tako naša. • J. Košnjek, slike G. Šinik
NAROČILA NA p.p. 45, 61101 Ljubljana
ali na tel.: ^(061) 216-766 S(061) 217-690 d.O.O.     ^(061) 215-476
ČANG SLAN G - shujševalni čaj
Z zmanjševanjem telesne teže krepite organizem. Vsi dosedanji preparati za hujšanje (vitaminske tablete, dietski preparati) so reševali problem zmanjševanja telesne teže, ne pa rudi ohranjevanja idealne telesne teže. Izjema pri tem je ČANAG-ŠLANG, čaj za reduciranje telesne teže po kitajski recepturi. Je zdravilen, iz naravnih sestavin in ga lahko uporabljamo za posebno nego telesa: povzroča izgubo teže, plinov, nakopičenih maščob in spodbuja izgubo teka. Z rednim pitjem čaja ČANG-ŠLANG bodo izgorele odvečne telesne maščobe, vaše telo pa bo postalo gladko in gibčno. Čaj ČANG-ŠLANG je sestavljen iz posebnih sestavin in je primeren za ženske in moške, stare in mlade, za vse starosti. ĆANG-ŠLANG so nekoč pili bogati Kitajci. S pitjem tega čaja so obdržali vitkost in gibčnost. Tudi vsak obrok hrane so čutili kot en sam požirek.
škatlica ČANG-ŠLANG vsebuje 40 vrečk čaja, ki so garancija za dosego želene telesne teže. Po pitju čaja ne čutite v želodcu nobene teže niti kakšne druge neprijetnosti, kajti niste pili pivskega kvasa, pač pa ČANG-ŠLANG, čaj s tradicijo več kot 1700 let. Za izgubo teže je dovolj, da vsak dan pred obrokom popijete eno skodelico tega čaja in vsi problemi bodo rešeni. Zaradi izgube telesne teže ne boste nervozni, nasprotno, ohranili boste dobro razpoloženje.
Isti učinek boste dosegli, če popijete dve skodelici ČANG-ŠLANGA pred spanjem.
CENA: 599,00 SIT   PTT stroški
PREVAJALNIK v katerega je vnesen rudi
slovenski jezik. Prevajate lahko v 25-ih svetovnih
jezikih.
Cena: 9.999,00 +
PTT stroški
MINI SESALNIK
- mali strah za umazanijo!
cena: 899,00
+ PTT stroški
( KOMPLET ZA NEGO NOHTOV s šestimi nastavki!
§2
" K/j
£ O
S -h
15
w +
KING KONG
Ljubite se brez skrbi - komplet 50-ih kondomov v raztopini medu; POPULARNI MEDENJAKI
cena: 1.199,00 + PTT stroški
PREPARAT PROTI SIVIM LASEM GIGIRICCI REVOLUCIONARNI DOSEŽEK KEMIČNE INDUSTRIJE V BOJU ZA OHRANITEV MLADOSTI
Losion, ki skladno z naravnim ciklusom sivim lasem vrača prvotno naravno barvo in sijaj. Gigiricci je blaga, brezbarvna raztopina za vtiranje v lasišče.
Postopno in neopazno spodbuja vnovično nastajanje pigmenta.
Gigiricci je primeren za vse vrste las. Spodbuja rast, odstranjuje prhljaj in preprečuje izpadanje. Gigiricci je znanstveno preizKušen. Steklenička vsebuje 155 ml.
0S
1. teden      2. teden
3. teden
4. teden
^    Cena: 2.199,00 + PTT stroški j
VAL 1-MALI
VARILNIK
POLIVINILA
Cena: 799,00
+ PTT stroški
ROČNI LUPILEC
ROČNI LUPILEC
Cena: 799,00
+ PTT stroški
0SVEZILEC CEVUEV - FRES
>tr>
©» u
ELEKTRIČNA ZOBNA KRTAČKA,
nam»M|«aa vm{ družini
W +
P0P-C0RN
Cena: 3.399,00
+ PTT stroški
PARNI
MINILIKALNIK
Cena: 2.199#00
+ PTT stroški
EKO PEPELNIK
Osvežujoč mirujoč zrak -brez uporabe kemičnih sredstev
Cena: 1.999,00
+ PTT stroški y
DZIRLOGUARD -USTNIK ZA TRAJNO UPORABO!
Odstrani do 97 odstotkov nikotina
C8NDY -
brivnik za ženske
Cena: 999,00
+ PTT stroški
Petek, 21. januarja 1994
ODPRTE STRANI
11. STRAN • GORENJSKI GLAS
JOŽE DEŽMAN
Gorenjska
Slovenija se po osamosvojitvi zagnano loteva ene velike teme za druvo. Trenutno je v ospredju nastajanje nove samouprave oz. občin in vzporedna sprememba državne uprave. Politične spekulacije (volilna geometrija), pravne zagate in nedorečenosti (ustavni spori), nasprotujoča si teoretska izhodišča, velike iluzije (tja do občinske samozadostnosti) in pretirana skeptičnost (tja do popolne centralizacije) se meljejo po uradih in sejnih sobah, po gosttlnah in za zapečki. Tudi na Gorenjskem bomo v nekaj mesecih videli, kakšne bodo nove občine oz. ali bomo volili novo samoupravo na območju sedanjih občin, uzakonjena bo nova upravna razdelitev.
Ob rob javnega zanimanja pa so ta hip potisnjene pokrajine oz. regionalizem oz. razprave o načinu pokrajinske razdelitve in organiziranosti. Vendar nespametno bi jih bilo opustiti. V zvezi s pokrajinami se pridružujem izhodiščem, kot so npr. tale: "Z uvajanjem lokalne samouprave in reorganizacijo državne uprave se ponuja priložnost za celostno preoblikovanje teritorialne organizacije, ki pa mora upoštevati tako doslej doseženi standard in kvaliteto storitev javnega sektorja kot tudi pokrajinsko raznolikost, stopnjo gospodarske povezanosti in navsezadnje identiteto (jezikovno, arhitekturno, krajinsko itd.) oz. pripadnost prebivalstva posameznim območjem v Sloveniji. Pri tem bi bilo nesmisleno vzpostavljati novo prostorsko organizacijo brez upoštevanja različnih funkcionalnih omrežij in teritorialnih členitev, ki so v tem stoletju pustile sledove v slovenskem prostoru." (Ivo piry: Od občin do dežel -lokalna samouprava, decentralizacija države, Delo, Sobotna Priloga, 5. junij 1993). Torej, deželo, pokrajino razumem kot prispevek k regionalni integraciji in decentralizaciji oz. police-ntričnosti države. Štajerski in primorski "separatizem" sta se Ze vzpostavila kot politična artikulacija. Na Gorenjskem smo tovrstno precej nerazviti. Ali smo sposobni vzpostaviti energetsko jedro, ki se bo z Gorenjsko ukvarjalo in prispevalo k njenemu združevanju, samoopredeljevanju ter načrtovanju njene notranje sestave, razvoja, k njenemu pozicionir-anju v slovenskem in mednarodnem prostoru?
Spekter naj seže od pretehta-vanja krajinskih, zgodovinskih, civilizacijskih, političnih, socialnih, ekonomskih, duhovnih, kulturnih, športnih itd. vprašanj, študij, napovedi. Možna so mnoga stičišča.
Nadvse pomembno integracijsko izhodišče Gorenjske je njena lega in narava. Pretežno hribovito ozemlje z osrčjem slovenskih Alp, katerega najvišja krajinska kakovost je Triglavski narodni park. Drugo podlago gorenjski samozavesti predstavlja zgodovinski razvoj. Gorenjska je stoletni historični pojem. Njen poselitveno strukturo so pretežno že davno postavili naši predniki. Pustili so nam gosto poseljeno podeželje z visoko bivalno kulturo in bogato mrežo mest. Dolžni smo, da to dediščino sprejmemo in ohranimo ta poselitveni vzorec. Pri tem posebno pozornost zasluži kmet kot oblikovale kulturne krajine, pa tudi s tem povezano gozdarstvo. Civilizacijski prispevek Gorenjske v slovenski prostor je bogat. Je centralna slovenska pokrajina (njena Švica, Bavarska). Ce-Prav je s "socialistično" regionalno razdelitvijo historična Gorenjska ostala brez kamniš-kodomžalskega območja, pa nedvomno zavest o njenih historičnih mejah še ni izginila.
Možno skupno izhodišče so tudi krizna razmerja, ki narekujejo pomislek o tem, kako naj se Gorenjska razvija naprej. Gorenjska je skozi zgodovino že Preživljala svoje krizne cikle, fzrazit je bil v prejšnjem stoletju, ko je razpadlo tradicionalno železarstvo. Danes smo v položaju, ko je industrijsko okostje gorenjske krepko načeto. Ago-niJa Jesenic, velike težave tek-
stilnih tovarn. Vendar marsikatera tovarna bo preživela. Vzpostavlja oz. krepi se trgovina, podjetništvo in obrt. Turizem po nekaj sušnih letih znova dobiva zagon. Tako nam kljub vsemu ostajajo osnovna izhodišča gospodarskega razvoja taka, kot so že bila. Menim, da se pri gospodarskem razmišljanju o Gorenjski lahko opremo na naslov brošure, ki jo je leta 1931 uredil Karol Mohorčič, izdal pa
komuniste oz. združeno listo kot za nacionaliste. Vsaj držav-nozborski poslanci slednjih so sicer po uspešnem vdoru na politično sceno dokazali, da niso kaj dosti vedeli, za kaj se gre in so se razpršili na vse strani. Je pa odstotek glasov, ki so ga dobili, znova dokaz svojevrstnega gorenjskega ekstremizma. Iz tega morda izhaja bojazen, da je na Gorenjskem težko pričakovati obliko-
pobudniki so bili turistični delavci v občinah, kjer je Triglavski narodni park, v turistično-promocijski projekt, ki bo vzpostavil Gorenjsko kot eno od centralnih turističnih pokrajin oz. kvalitet Slovenije (Alpe, Primorje, zdravilišča). Itd., itd. Gorenjska kulturna mreža je bogata. Gledališča, muzeji, galerije, knjižnice, zborniki, dobre ljubiteljske skupine itd. Ni pa še povsem jasno, kako bomo to
Progres, zavod za pospeševanje mednarodnih trgovskih vezi v Novem mestu. Naslov je bil: Gorenjska - letoviška
industrijska
trgovska
obrtna
Seveda pa bodo podjetniki in znanstveniki tisti, ki so že in še bodo dokazali, da se Gorenjska lahko uveljavi tudi v obdobju postindustrializacije in informatizacije sveta.
Gorenjsko povezuje tudi cela vrsta projektov, ki so povezani z infrastrukturo (ceste, odpadki, vodooskrba itd.) in prostorskimi načrti (usklajevanje razvojnih načrtov in rabe prostora). Snovanje skupne pokrajinske volje, ki jo bodo oblikovale nove občine, posejane po Dolini in Deželi, v Bohinju, na Bledu in Dobravah, Kranjskem in Sorskem polju, ob Sorah in Bistricah, in ki jo bodo sodolo-čale odločitve centralnih in okrajnih upravnih organov, bo usodno odvisno od politične volje ter opredelitve vseh raz-mišljujočih, z Gorenjsko povezanih ljudi.
Na državnozborskih volitvah leta 1938, ki so bile zadnje volitve v prvi Jugoslaviji, je Slovenska ljudska stranka dobila skoraj 80 odstotkov glasov glasovalcev, ki so prišli na volišča. Njeno dominacijo je nato v drugi Jugoslaviji zamenjala partijska. Lahko bi rekli, da je Gorenjska precej ekstremistička pokrajina, saj je bila z odliko tako klerikalna kot komunistična, tako črna kot rdeča. Po vpeljavi demokratičnih volitev je Gorenjska rumeno-črno-rdeče-rjava, je dobra pokrajina tako za liberalne kot krščanske demokrate, tako za prenovljene
vanje skupne politične volje oz. enotne trdne politične odločenosti, da se bomo zavzemali za gorenjsko povezovanje in za konsenz o tem, kakšna naj bi
Eokrajina bila in kaj bomo z njo oteli dobiti. Po svoje razdvojenost najbolj dokazuje pojavnost g. Vitomirja Grosa. Ob vseh bananijadah, ki jih je špičil naokrog po deželi v imenu neke eksotične stranke, so ga pretežno prepoznavali kot kranjskega župana. In Gorenjce so Štajerci, Primorci in drugi škodoželjno zbadali, kako se kaj imamo pod Grosom. Vendar pa g. Gros žal ob gornjih ne more navesti kaj prida dejstev, kaj je storil za Gorenjsko. Zato je čas, da si gorenjski politiki le vzamemo nekaj časa in presodimo, koliko smo pripravljeni storiti za gorenjsko povezovanje.
Gorenjska kot razvita pokrajina ima spomenike, kulturne in športne dejavnosti, medije, ki jo povezujejo tako navznoter kot navzven. Vzemimo samo novejše dogajanje v zvezi z "mestnim marketingom" (oživljanje kulturne podobe starega mestnega jedra Ljubljane, Ptuj-dediščina tisočletij, mariborsko oživljanje Lenta itd.), ki doživlja slovensko zaokrožitev v Na: cionalnem slovenskem projektu oživljanja kulturne podobe starih slovenskih mestnih jeder, cerkva in gradov (avtor študije Bogomir Kovač). Jesenice, Kamnik, Kranj, Radovljica, Škofja Loka, Tržič so nedvomno mesta, ki so se sposobna vključiti v to pobudo. In sposobna so tudi, da se aktivneje predstavijo mednarodno, vsaj v okviru projekta Alpe-Jadran. Sposobni smo, da nadgradimo projekt Julijske Alpe, katerega
bogastvo ohranili po razpadu sedanjih občin (kakšna bo muzejska mreža, kakšna mreža knjižnic, kako bo z galerijami, zborniki, kdo bo lastnik kulturnih objektov ipd.). Kljub težavam, ki spremljajo delovanje Zavoda za ohranjanje naravne in kulturne dediščine v Kranju, verjetno lahko računamo, da bomo sčasoma še bolj odgovorno ohranjali in predstavljali naravno in kulturno dediščino. Veslači, smučarji, skakalci, plavalci, padalci in drugi gorenjski športniki dosegajo odlične rezultate, imamo celo vrsto držav-no pomembnih športnih objektov. Vse to zgoraj našteto je mreža institucij in dejavnosti, ki naj prispeva tako k oblikovanju pokrajinske samozavestim obenem pa kliče k pozornosti lokalnih skupnosti, države, sponzorjev in donator-jev, da bomo to bogastvo tudi po vseh spremembah v čimvečji meri ohranili in obogatili. Tudi s pokrajinskim povezovanjem.
Posebno odgovornost pri oblikovanju odnosa do Gorenjske imajo mediji. Tako dopisniki slovenskih glasil, radia in televizije kot številni sotrudniki lokalnih glasil, radijskih postaj, kabelskih televizij in seveda Gorenjskega glasa kot osrednjega pokrajinskega medija. Zato predlagam, da Gorenjski glas dobi prilogo z naslovom Gorenjska. V prilogi bomo spraševali in iskali odgovore, primerjali stališča, ocene in rešitve, ki jih bo strnjevalo osnovno preverjanje: ali je Gorenjska sposobna živeti kot pokrajina, kaj naj bi obsegala, na kom ali čem naj bi temeljila, kaj nas povezuje oziroma razločuje.
"Nacizem
s človeškim obrazom"
Ste vedeli, da ima Vladimir Volfovič Žirinovski, s katerim se od ruskih decembrskih volitev sem hranijo vedno lačni mediji, tudi svojo "filozofijo"? Da, ima jo in imenuje se "nacional-socializem s človeškim obrazom". V mislih ima nekakšen nacizem brez Hitlerja in stalinizem brez Stalina -zato pa eno z drugim in z Žirinovskim na čelu.
Takole razlaga: ruski nacionalizem je zanikanje boljše-viškega internacionalizma. Ta je bil v času svojega nastanka reakcija na "bratstvo" Rothschildov in Rockefellerjev, nato pa se je desetletja izčrpaval v podpiranju enopartijskih reiimov v državah, ki so bile daleč, kot luna: Vietnam, Laos, Kuba, Mozambik in Angola. Internacionalizem je nekaj (z)mešanega, nacionalizem je čist in enostaven. Nacionalizem so lastne štiri stene namesto skupinskih stanovanj in spalnic. Kdor enkrat živi v lastnem stanovanju, z zadovoljstvom obišče soseda ali ga povabi k sebi; skupne mize in sanitarij ni več in s tem je manj tudi kreganja in nečistoče...
Kaj pa socializem? Žirinovski priznava zasebno lastnino in pobudo. Vendar se ne sme prepustiti milijone lačnih, bolnih in starih ljudi njihovi bedi. V tem je vloga socializma, ki je dosegel pomembne reči: množici dostop do izobraževanja, zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja, socialne podpore za matere in vojne veterane. Povezava teh dosežkov z nacionalno idejo je nacional-socializem, ki s Hitlerjem (po Žirinovskem) nima ničesar.
Nacional-socialist je povsem normalen človek, malomeš-čan, ki bi rad živel v miru, z ljubečo ženo, zdravimi otroki in z zagotovljeno službo, ob vikendih bi vrtnaril, enkrat na leto pa bi odpotoval na dopust. Nikogar noče nadlegovati, a tudi nadlegovan ne mara biti. Zaničuje berače in se jezi nad bogatimi. Zahteva zagotovila, da njegove hčere ne bodo posilili na ulici in da sinu ne bodo razbili steklenice na glavi... - Tu nam postane jasno, odkod Žirinovskemu tolikšen uspeh med ruskimi volivci. Zato, ker piha na dušo velikanski množici Rusov, iz katerih je proletarski internacionalizem napravil navadne bednike, sami pa si srčno želijo, da bi postali "normalni", čisto navadni malomeščani! V tem je "človeški obraz" nacizma tipa Žirinovskega.
Hkrati postanejo bolj razumljivi tudi vzemirjenje, šovinizem in ksenofobija vseh tistih "normalnih" ljudi na Zahodu, ki vse to, kar si Rusi šele želijo, že so (imajo). Vendar spričo gospodarskih težav čutijo, da je njihov položaj ogrožen ter postajajo nestrpni in napadalni do vsega tujega. Nacistično v človeku se je prebudilo, treba je le še vodje. Za uspešen nacizem sta tako kot za vsako drugo parjenje in špetir potrebna dva: vodja in "mali" človek, ki se mu pusti vodti. In želi biti voden.
Žirinovski sam po sebi torej še ne pomeni nacizma. Angleški pisatelj Evelyn VVaugh je svoj čas (1961) zapisal, da bi bilo preveč enostavno, če bi trdili, da so bili nacisti edini, ki so hoteli vojno. Številni dobri ljudje so mislili, da bo z vojno potrjena njihova čast. Drugi so svojo človeškost izkazovali tako, da so ubijali ali se pustili ubiti. Pripravljeni so bili sprejeti vsakršne preizkušnje, samo da se jim ne bi bilo treba odreči zadovoljstvu in že pridobljenemu udobju. Nevarnost je bila plačilo za privilegije in hkrati njih opravičilo.
Stvari so torej zapletene bolj, kot se zdi na prvi pogled. Poljski politik in publicist Adam Michnik pravi, da imamo opraviti s povsem novim fenomenom. Ne gre za stare forme fašizma ali komunizma. Gre marveč za zmes ideje o etnično čisti državi s populistično retoriko in hrepenenjem po socialni varnosti, kakršno so imeli že pod diktaturo. Mednarodni imperializem se spreminja v brutalni, egoistični šovinizem. Od te mešanice nacionalnega in socialnega si torej ne obetamo nič dobrega, naj bo človeško še tako razumljiva.
Miha Naglic
MARIJA VOLCJAK
Bajtov inštitut opozarja
Slovenija ponavlja (znane) tuje napake
Slovensko gospodarstvo je z razpadom jugoslovanskega trga doživelo udar, ki je štiri do šestkrat večji, kot je bil nemški in brazilski.
Kranj, 19. januarja - Obseg "proračunskih" in "transfernih" težav, ki jih je povzročil kolaps (notranjega) trga na območju bivše Jugoslavije, je štiri do šestkrat večji od dveh, v ekonomski zgodovini najbolj skrajnih primerov tega problema: Nemčije v času plačevanja reparacij po prvi svetovni vojni in Brazilije v času skokovitih podražitev nafte v sedemdesetih letih. Odzivanje je v Sloveniji zelo podobno, saj je nemško in brazilsko gospodarstvo problem odlagalo z zadolževanjem v tujini, slovensko pa se "zadolžuje" pri prihodnjih rodovih. Kakšen je bil v nemškem in brazilskem primeru konec varljivega (nezdavega) vzpona, je znano, pri nas pa ni politične volje, da bi ravnali drugače, zdi se, da Slovenija vztrajno ponavlja tuje napake, čeprav so posledice znane, kar ni ravno modro in Se manj prijetno, je zapisal VELJKO BOLE z Bajtovega inštutita.
V decembrski številki Gospodarskih gibanj, ki jih izdaja Ekonomski inštitut Pravne fakultete (bolj znan kot Bajtov inštitut), priznani ekonomist Veliko Bole s tretjim delom zaključuje analizo "proračunskega" in "transfernega" problema slovenskega gospodarstva in ponuja tudi za širšo javnost zanimivo primerjavo z nemškim in brazilskim primerom iz dvajsetih oziroma sedemdesetih let.
Samouničevalno odločanje
Resnično presenetljivo je, da je tudi drugod soočanje z zelo velikimi "proračunskimi" in transfernimi" tevažavami vodilo v trdovratno in dolgoročno samouničevalno odločanje ekonomske politike. Tudi drugod so, tako kot zdaj v Sloveniji, kljub velikim bremenom lahkotno razpredali o rasti, se odločali za velike investicije v javni sektor in infrastrukturo, pristajali na brezobzirnost ali celo rušilnost plač.
Originalni prispevek Slovenije k zakladnici svetovnega znanja, je ključna vloga, ki jo predvsem posredni nosilci ekonomske politike dajejo okultnim silam, ki naj bi krmilile te težave, pikro dodaja Veljko Bole.
Nepravilne odločitve in večletno zanemarjanje tega problema je v začetku stoletja vodilo v popolno razsulo nemškega gospodarstva ter brazils-
kega na prehodu iz sedemdesetih v osemdeseta leta. Zelo podobno (napačno!) so se tovrstne težave reševale v bivši Jugoslaviji. Po prelomne letu 1976 je bila sprejeta (politična!) odločitev o velikem povečanju tuje zadolžitve, s čimer naj bi premagali "tehnološko" zaostalost in pospešili rast. Primer teoretično sicer še ni obdelan, posledice pa so nam znane, saj smo jih doživeli.
Razlika je le v tem, da je nemško in brazilsko gospodarstvo problemodlagalo oziroma se mu skušalo izogniti s pomočjo tujega zadolževanja (podobno ie bilo tudi v bivši Jugoslaviji), slovensko pa se zdaj zadolžuje pri prihodnjih generacijah, saj se slovensko gospodarstvo neto zadolžuje in prodaja premoženje, torej se dekapitahzira.
Nemčija se ni ustrezno odzvala na plačevanje vojne odškodnine po prvi svetovni vojni
Nemčija je vojno odškodnino po prvi svetovni vojni začela
f>lačevati leta 1924, bile nato eta 1929 popravljen, zaradi izbruha svetovne krize in finančnega kolapsa nemškega
fospodarstva pa so jih leta 931 prenehali plačevati. Tako so v prvem obdobju v povprečju predstavljale le 1,9 odstotka narodnega dohodka in približno 13,2 odstotka izvoza, po spremembi načrta pa je breme
naraslo na 3,5 odstotka narodnega dohodka inl4,6 odstotka izvoza.
V prvih petih letih so reparacije odplačevali s pomočjo vrednostnih papirjev, ki so jih kupovali predvsem Amerikanci, in kratkoročnih bančnih kreditov. Po letu 1929 pa so reparacije presegle uvoz kapitala, v celotnem razdobju 1924-1932 pa je bila Nemčija večji prejemnik kapitala kot dajalec.
Zaradi odlaganja problema je bilo gospodarstvo že v petih letih popolnoma potisnjeno v kot. Porast proizvodnje za 46,8 odstotka v petih letih in realno povečanje plač za 50 odstotkov ter rastoči deficit javnega sektorja so se vzdrževali z zadolževanjem v tujini, ki pa ni bilo produktivno investirano. Zaradi svetovne recesije in večje kreditne rizičnosti Nemčije po letu 1928 priliv tujega kapitala ni več zadoščal za povečevanju novih obveznosti, redno plačevanje reparacij in financiranje proračunskega deficita, tudi sprememba pri vojni odškodnini leta 1929 ni mogla več ustaviti pospešenega finančnega poslab-sevanja. Kljub radikalnemu krčenju uvoza (tudi proizvodnje in plač) plačilnobilančni presežki niso več zadoščali za plačevanje vojne odškodnine, nemških obveznic in posojil, kar je pospešilo umik tujega kapitala ter beg domačega. Leta 1931 je na sledil popolni finančni (zunanjeplačilni) kolaps Nemčije in strmoglavljenje proizvodnje in zaposlenosti.
Brazilija je odlagala udar naftnega šoka
Decembra 1973 so se cene nafte povečale za petkrat in končala se je hitra rast od uvoza nafte odvisnega brazilskega gospodarstva. Breme dražjega uvoza nafte je v letih 1974-1978 predstavljalo 1,8 odstotka narodnega dohodka, izvoz pa bi se moral povečati za 26,7 odstotka. Po drugem naftnem šoku leta 1978 pa je delež potrebnega iztiskanja kupne moči v narodnem dohodku porasel na 2,5 odstotka, delež izvoza pa na 29,8 odstotka.
V Braziliji so problem odlagali podobno kot pred pol stoletja v Nemčiji, nadaljevalo se je zadolževanje v tujini, ki je
Eo letu 1974 šlo v korak tudi s itrim zmanjševanjem deviznih rezerv. Začeli so z vejikimi investicijskimi projekti v javnem sektorju in gospodarski infrastrukturi. Tudi po drugem naftnem šoku se niso odločili za prilagajanje gospodarstva, temveč so težo spet dali gospodarski rasti, zlasti kmetijski, s čimer naj bi zmanjšali inflacijo in plačilnobilančne težave. Inflacija je leta 1979 že presegla 80odstotkov, plačilno bilančni primanjkljaj pa se je podvojil, začetek svetovne recesije pa je zunanjo zadolžitev dramatično povečal. Zapoznela zelo zaostrena denarna politika leta 1981 in sprostite obrestnih mer je aktivnost skrčila, trgovinska izmenjava se je začasno izboljšala, vendar pa je servisiranje tujih posojil zahtevalo nadaljnje zadolževanje pri vse višjih obrestnih merah. Plače pa so realno še kar naraščale! Razmere je zaostrila svetovna re-cesija, tudi mehiška plačilnobilančna kriza je demonstracijsko vplivala na manjši priliv kratkoročnega kapitala in vse to je brazilsko gospodarsko konec leta 1982 pahnilo v plačilnobilančni kolaps.
Slovensko breme je zaradi sesutja notranjega
(jugoslovanskega) trga stin do šestkrat težje, kot je bilo nemško ali brazilsko
Slovensko gospodarstvo je še leta 1988 na območju bivše Jugoslavije (izven Slovenije) realiziralo 25 odstotkov vseh prodaj, kar je bilo tedaj skoraj /5 odstotkov narodnega dohodka. Leta 1991 je delež prodaj padel na 17,3 odstotka ali 53,2 odstotka narodnega dohodka, leta 1992 pa je delež narodnega dohodka zdrsnil že pod 22 odstotkov. "Proračunski" in "transferni" problem je povzročila radikalna izguba (notranjega) prodajnega trga, saj so bili nakupi lahko hitro nadomeščeni z v povprečju celo cenejšimi izdelki enake ali boljše kakovosti v tujini.
Problem bi nastal že, če bi slovenskemu gospodarstvu prodajo hitro preusmeriti v tujino, saj je bila na domačem (jug°-slovaskem) trgu dražja, leta 1988 za približno 15 odstotkov. Dodatni, daleč največji problem pa je povzročilo dejstvo, da nekaterih "nemenjalnih" izdelkov ni moč prodati nikamor drugam, saj pri njih ne gre samo za vprašanje nižje cene, temveč tudi tehničnih lastnosti in kvalitete.
Potencialno breme je leta 1988 predstavljalo 22,8 odstotka narodnega dohodka in 51,5 odstotka izvoza, izpad jugoslovanske subvencije pa 1,7 odstotka narodnega dohodka in 3,8 odstotka izvoza. Pred dokončno izločitvijo slovenskega gospodarstva leta 1991 pa je imelo breme 9-odstotni delež v narodnem dohodku in 16,9-odstotnega v izvozu, izpad jugoslovanske subvencije pa 1,1-odstotni delež v narodnem dohodku in 2-odstotnega v izvozu.
Slovensko breme je torej štiri do šestkrat večje, kot je bilo nemško in brazilsko. Celo leta 1991, ko je bil notranji jugoslovanski trg praktično že razpo-lovljen, je polovica bremena že odpadla, preostala polovica pa je še vedno presegala vse doslej
znane primere v ekonomski zgodovini. Celo v primeru. Če bi bila vsa proizvodnja, ki je bila namenjena jugoslovanskega trgu "menjalna", bi bil "proračunski" problem tolikšne velikosti, kot ie bil v Nemčiji v začetku plačevana vojne škode ali v Braziliji do drugega naftnega šoka.
V Sloveniji vse značilnosti (napačnega) nemškega in brazilskega odločanja
Pri nas lahko zasledimo vse značilnosti (napačnega) nemškega in brazilskega Tekonoms-ko)političnega odločanja: omalovaževanja potrebnegares-trukturiranja gospodarstva, uporaba instrumentov, kot da gre za težave običajnega gospodarskega ciklusa, rasti investicij v javni sektor in gospodarsko infrastrukturo, povečevanja materialnega trošenja države, realna rast plač poslabševanje virov financiranja gospodarstva in (ali) večanje zadolženosti države.
Čeprav je udar na slovensko gospodarstvo celo večji, kot je bil v nemškem in brazilskem primeru, postajajo odzivi ekonomske politike vse bolj podobni, s tiho predpostavko, da gre za začasno, sicer globoko, recesijo v običajnem ciklusu gospo-d a r s t v a . Zato ima gospodarskopolitično prednost vzpon gospodarstva, rast povpraševanja (predvsem domačega) pa glavni vzvod za njegovo doseganje. Podobno kot v nemškem in brazilskem (in tudi v jugoslovanskem) primeru, silimo v investicije v javni sektor in gospodarsko infrastrutkuro in raznovrstni "tolarji" se množijo kot gobe po dežju.
Kakšen je bil konec varljivega (nezdravega) nemškega in Brazilskega vzpona, je znano-zdi se, da vztrajno ponavljanje tujih napak (z znanimi posledicami) ne bi bilo modro in še manj prijetno, je ob koncu opominjajoče zapisal Veljko Bole.
CVETO ZAPLOTMIK
Vili Potočnik iz Hrastja je več kot štiri leta "gozdaril" v Kanadi
"Nikjer ne občutiš utesnjenosti"
"Zahodni del Kanade je obljubljena dežela za gozdarje, ki ljubijo širine in prostranstva/'
Kranj - Vili Potočnik iz Hrastja (zdaj živi v Cerkljah) se je po končanem študiju gozdarstva na Biotehniški fakulteti v Ljubljani zaposlil v kranjskem gozdnem gospodarstvu, natančneje - v tržiškem tozdu, kjer je delal vse do 1988. leta, ko mu popotniška žilica in želja po novih gozdarskih dogodivščinah in spoznanjih le ni dala več miru. Skupaj z ženo se je odločil, da odide za nekaj let v Kanado, kjer je že kot študent 1982. leta pogozdoval in kjer je delal tudi njegov prijatelj iz Ljubnega. Po štirih letih in pol se je vrnil domov, se ponovno zaposlil v kranjskem gozdnem gospodarstvu, kjer je zdaj že dobro leto urejevalec gozdov; kanadskega obdobja pa se še vedno zelo rad spominja.
Vili, kaj vas je gnalo od velike gmajne, v divjino, na doma? območja, ki še niso prehojena,
odkrita, obljudena... Ko sem še "Že od nekdaj me je vleklo v  kot študent gozdarstva skupaj s
prijateljem pogozdoval v Kanadi, mi ie tam zelo ugajalo in sem sklenil: če se bo le ponudila
kakšna priložnost, bom še prišel. 1988. leta sem se odločil. Ne zato, ker bi bil nezadovoljen z razmerami v našem gozdarstvu, ampak samo zaradi tega, ker sem želel spoznati tujino, gozdarsko delo in življenje v Kanadi."
Iz Ontaria
v Britansko Kolumbijo
Nikjer v tujini niso posebej navdušeni nad tujci, kako ste poiskali delo, kaj ste delali...?
"Ko sva se z ženo odločila za pot v Kanado, sva se tudi dogovorila, da tam ostaneva dve ali tri leta. No, pot se je nekoliko zavlekla! Jaz sem se vrnil domov decembra predlani, po štirih letih in pol, medtem ko je žena z dvema v Kanadi
rojenima otrokoma odšla že nekaj mesecev prej. Kaj sva delala v Kanadi? Žena, ki je na začetku hodila v službo, je po sinovem rojstvu ostala doma m se je priložnostno ukvarjala z izdelovanjem vitraž (za to je na razstavah dobila tudi nekaj
f)riznanj), jaz sem približno pol eta v Ontariu, pri prijatelju iz Ljubnega, gradil brunarice, potlej pa mi je prek rojakov, podjetnih Novakov, ki imajo žago, na kateri na leto prežaga-jo tudi pol milijona kubičnih metrov lesa, uspelo navezati stike s podje-tjem za gozdarski inženiring v Britanski Kolumbiji na zahodu države. Čeprav se kanadska podjetja zelo premišljeno odločajo za zaposlovanje novih delavcev, še zlasti tujcev, so me sprejeli v službo. Ker sva z ženo prav takrat pričakovala prvorojenca, se nisva selila, ampak sem se z delovišča občasno vračal domov. Zgodilo se je, da sem takrat v enem
dnevu z letali preletel tudi pet tisoč kilometrov, še jeseni istega leta sva se preselila v Vancouver, kjer sva bila do konca kanadskega obdobja. / začetku novega službovanj* sem bil precej na terenu, v gozdovih, kjer sem predvsem trasiral ceste in odkazoval gO' loseke, potlej sem prešel na revizijo sestojnih kart, od katerih vsaka zajema približno šestnajst tisoč hektarjev gozdov-Revizije potekajo predvsem na podlagi posnetkov gozdov 1 zraka in deloma tudi vzorčnih meritev na terenu. Dobri uim terpreti" posnetkov s pomoČj0
Eosebnih stereoskopskih očal itro ugotovijo, kolikšne za' loge lesa in katere drevesne vrste prevladujejo, kako posekati in spraviti les iz gozdom kako organizirati delo, kje spel' jati gozdno cesto..."
Nadaljevanje na 17. stran'
VREME
"Če prosinec (januar) ne zmrzuje,ne sneži, rad sušeč (marec) to nadomesti/ Danes se bo čez dan razjasnilo, jutri pa bo pretežno jasno z jutranjo meglo po nižinah.
LUNINE
SPREMEMBE
3
Po Herschlovem vremenskem ključu bo deževalo ali snežilo.
GLAS
L
O "prešernu", ki se je skremžil - tretjič!
O, VRBA, SREČNA DRAGA...
O tem, zakaj se podoba dr. Franceta Prešerna na novem tisočtolarskem bankovcu bolj skremžena kot na prvem, ki je prišel v obtok, je Olga AMBROŽIČ z Jesenic je napisala kar pesnitev:
O, Vrba, srečna draga si takega možaka dala, da vreden celega je tisočaka. A Francetu všeč to ni, da vreden je enico in pa ničle tri!
Mirno plavala bi naša barka,
če vreden bil bi kakor marka,
zato prosimo Svet'ga Marka,
da takih polna naša bila bi banka.
Joža Pavlic iz Ljubnega pri Podnartu je spremembo
na tisočaku opisal kratko in jedrnato:
Naš Francelj se gotovo skremžil je zato,
ker spori v našem vrhu segajo v nebo!
Marija ŠTEFUR iz Struževega pri Kranju je ravno tako napisala nekaj verzov o "prešernu":
Od zavisti se je skremžil in pozelenel,
ker kobilco nad sabo bo imel.
Bolj kislo se drži,
ker za tisočaka se vse manj dobi.
Se kremži, se kislo drži,
ker obstanka v denarnici mu ni.
Tokrat smo iz kupa prispelih odgovorov na Glasovo šaljivo vprašanje povzeli nekaj mnenj v verzih - pa še za skoraj cel Sonetni venec ste nam jih poslali na to temo. Torej: nadaljevanje prihodnjič.
Šest bo še postala devet
Takšnega mnenja je Marijan ŠPENDAL iz Tržiča, Id nastopa kot pevec v vse bolj znani skupini VETER. Z njo ie posnel dve kaseti; na zadnji je tudi uspešnica "Če bi 6 postala 9". Ker gre za šesto kaseto tega ansambla, je prepričan, da bodo za njo prišle še druge. Tudi sam ima resne cilje v glasbeni sceni, kjer pa preživlja le svoj prosti čas.
Kaj bi nam povedali o sebi?
Sem 26-letni Tržičan. Po končani srednji ekonomski šoli sem se zaposlil v BPT Tržič, najprej v komercialni službi. Po štirih letih dela v tovarniškem diskontu sem tam od letos samostojni podjetnik. Čeprav me je v mladosti marsikaj zanimalo, od teka do fotografije, sem dal prednost glasbi. Z njo se ukvarjam že iz osnovnošolskih let."
Bi lahko zvedeli kaj več o tem konjičku?
"V 6. razredu sem se odločil za učenje kitare. Žal sem obiskoval glasbeno šolo le do konca osnovne šole. Že takrat sem začel pisati pesmice, ki sva jih s prijateljem posnela celo na domačem magnetofonu. Potem je prišlo na vrsto zanimanje za skupino Beatles, ki sem jo rad posnemal. V srednji šoli sem se družil z več domačimi skupinami; z ansamblom Proces smo nastopili tudi v Bovcu in Ljubljani. Pri skupini Kabaret v Kranju sem prvič prevzel vlogo pevca, vendar sem po enem letu odšel k vojakom. Po vrnitvi domov se je zvrstilo še nekaj ansamblov; doslej sem sodeloval vsaj s 60 glasbeniki."
In kako ste prišli k skupini Veter, Id je doma v Zasavju?
"Brandy, član skupine Don Juan, me je poslušal med vajo s Poletom v Kranju. Povedal mi je, da skupina Veter išče zamenjavo za Vanjo Tomca. Tako sem jeseni 1991 odšel na avdicijo v Hrastnik, kjer so me sprejeli medse. Od takratne zasedbe sva ostala le vodja skupine in jaz kot pevec. Doslej je Veter posnel šest kaset, sam pa sodelujem na zadnjih dveh."
Je snemanje in nastopanje zahtevno delo?
"Marsikdo si igranje in petje predstavlja kot vsakdanji konjiček za zabavo. Na primer, ribolov je vseeno precej lažji. V ansamblu moramo vsi delati dokaj profesionalno, čeprav to počnemo ob službi. Za zadnjo kaseto z naslovom Ona me ljubi kot ti smo imeli material pripravljen, vseeno
Ea ie snemanje - večinoma v ,ubljanskem studiu Metro - trajalo kar okrog 80 ur. To je kar naporno opravilo. Podobno je na
nastopih konec tedna, za katere moramo vse pripraviti sami, a pred publiko je treba stopiti vedno nasmejan."
Kje vse ste doslej nastopali in kaj igrate?
"Na nastopih največ izvajamo skladbe z naših kaset, sicer pa ansambel zaigra katerokoli zvrst glasbe. Poslušali so nas lahko na raznih prireditvah, tudi na Gorenjskem. Predlani smo sodelovali na izboru lepotic na Bledu, vsako poletje se predstavljamo na Gorenjskem sejmu, zaigramo pa tudi na veselicah. Avtor večine skladb za zadnjo kaseto je Saša Lošić iz Plavegaorkestra, besedila pa je prevedel novinar Esad Babačić. Največji hit - "Če bi šest..." - smo
Predstavili v oddaji TV Slovenija oglej in zadeni, za skladbo "Jaz ljubim svobodo" pa smo na Laškem gradu posneli TV-spot za velenjsko televizijo. Zadnji čas smo več koncertov namenili promociji kasete, za silvestrovo v diskoteki Titanic v Sežani in 1. januarja v Hrastniku."
Vas bo glasba spremljala še naprej?
"Prav gotovo. To je zame ena najlepših stvari v življenju. Veliko volje za petje mi je vlila Nada Žgur, potrebno kondicijo pa pridobivam z nastopi. Že 2. februarja nas čaka nastop v TV sobotni noči s skupino Kalifornija. Letos pa bomo obeležili tudi 20-letnico skupine Veter s kom-pilacijsko kaseto." • Stojan Saje
Menda v Sloveniji še nikoli ni bilo v obtoku toliko zaupnih dokumentov kot zadnja leta. Saj vidimo: nikoli ne veš, kdaj boš odprl časopis, tam bo pa objavljen kakšen strogo varovani driavniški dokument, ki so ga novinarji našli v poštnem nabiralniku. Da o tem, da imamo vedno več sej za zaprtimi vrati, niti ne govorimo.
Pri taki produkciji strogo zaupnih dokumentov in v razmerah, ko je vedno več zares obubožanih prebivalcev, sploh ni čudno, da še tako strogo varovana skrivnost butne enkrat na dan.
Tako je tudi nam v poštnem nabiralniku pristal zapisnik z neke seje upravnega odbora. Zapisnik ima - kakopak -oznako strogo zaupno. Pa bere-nio in beremo te stroge in zaupne podatke. Nič posebnega! Le zakaj nam je to poslano, ko pa vse skupaj ni nič vredno? Pa spet beremo in beremo - pa končno pogruntamo, v čem je vic! V tem zapisniku črno na belem tudi tole piše: »gospod ta in ta se imenuje za svetnika, delovno razmerje pa mu preteče v tistem roku, ki ga bo sam določil...«
Saj ni res, da... mu delovno razmerje preneha v roku, ki ga oo kar sam določil?!?
Za boljše razumevanje moramo pač povedati, da je bil gospod svetnik, o katerem govori zapisnik, ie usmerjen v drugo firmo, o čemer so na široko pisali tudi časopisi. Le tam pa ga verjetno še niso sprejeli, zato so mu v stari firmi dali tako črno na belem zapisati, da je od tod do večnosti - svetnik! Odide nam-
reč lahko tedaj, ko se bo gospod sam odločil!
V takih primerih pri nas vedno skočimo po kakšno primerjavo v razviti svet. Saj vidite in slišite, kako na dolgo in na široko se govori o novih občinah. Ta grozna potreba po novih občinah se utemeljuje s tem, da imajo, denimo, v sosednji Avstriji olala veliko majhnih občin, ki krasno funkcionirajo. In pri tej argumentaciji se vse tudi
grešljiv, da se ga bo kljub temu, da ima kšeft ie drugje, milo na kolenih prosilo, naj za boijo voljo ostane? Naj odide tedaj, ko bo sam dejal, da ima firme poln kufer? Taki filmi se v kapitalizmu niti pribliino ne vrtijo - kajti nepogrešljivih enostavno ni. Mi pa smo dolga leta imeli še pa še nepogrešljive kadre, ki so zaradi svoje izjemnosti in enkrat-
Svetnik
Strogo zaupni zapisnik pravi, da je en gospod imenovan za svetnika, delovno razmerjema mu preneha z dnem, ki ga bo sam določil.
Morale tu ni nobene, zato je pričakovati, da bo gospod svetnik zapustil svojo svetniško delovno mesto leta 2020...
začne in vse neha - nihče ne reče tudi tega, da je pri sosedih tudi državna uprava olala drugače organizirana.
Zaradi tega našega svetnika, ki mu bo prenehalo delovno razmerje v roku, ki ga bo sam določil, pa skočimo po kakšno fletno primerjavo v Ameriko. Saj ni pomembno, ali bo primerjava umestna in argumentirana -ameriška je pa le!
Ali si sploh lahko predstavljate eno ameriško firmo, kjer bi dali v zapisnik, da je ta in ta manager tako grozno nepo-
nosti kar naprej rotirali in se šli v zadnji fazi tudi svetnike, če ni moglo biti drugače.
In očitno je navada ielezna srajca.
Zdaj lahko samo ugibamo, kdaj se bo ta naš svemik odločil, da mu preneha delovno razmerje. Leta 2020 ali morda naslednji četrtek? Kakšne posebne morale v tem primeru seveda ni, zato odpade, da bo velespoštovani kar tako hitro odkorakal. Kakšnih tisoč ali še več zaposlenih, ki v tej firmi dobivajo bednih 30 tisoč tolarčk-
ov na mesec in so dan za dnem v strahu, kdaj bodo na cesti, tako solidarno vzdržujejo ta svetniški sij - ne da bi za to sploh vedeli.
Medtem ko ima sam v žepu tak sklep, da je lahko še nadaljnjih petdeset let svemik, si pač lahko privošči tudi to, da slehernega zaposlenega, ki mu ne bo všeč, vrže na cesto.
Kakšna družba!
Saj bi človek najraje kar odkorakal kam in se nikoli več ne vrnil! A kaj, ko so pred vrati lokalne volitve, ko bo toliko heca in smeha, da je to res vredno videti in doiiveti. Komaj čakam, kdaj me bodo, spoštovano volivko in državljanko in krajanko povabili na zbor krajanov v krajevno skupnost. Da se po prosti volji in potrebi demokratično odloČim, ali hočem referendum o naši novi mali občini. Kako bo to fino izgledalo: spet bomo na zbor prišli samo tisti, ki na zbore hodimo že trideset let. Sosedov Janez pa sosedova Marija, tam bo tajnica pa ta novi župan pa moja malenkost. Če pa se bo zgodilo, da Janeza in Marije ne bo in bova tam samo moja malenkost pa sosed Joie, bova malo počakala in bova sklepčna. Zakonodajalec namreč pravi, da je po eni uri vsak zbor krajanov sklepčen! Tako je teoretično moino, da cela dva krajana odločita, ali referendum bo ali ne bo!
Saj komaj še razumeš vse te porajajoče se novotarije in veleumne pogruntavščine. Eni so svetniki od tod do večnosti, drugi pa se iziivljamo z demokracijo, ki je tako demokratična, da že dva človečka lahko odloČita, ali bo nova občina ali ne.... • D. Sedej
Skandinavsko poletje ali s spačkom po losovi deželi
Ujet sonce
flC c$/?|Piš«:lgorK.
"Spaček ni le avto, to je umetnost življenja," je nekoč izjavil neki Francoz in ponovil prenekateri lastnik dtroena 2 CV, avtomobila, ki ga njegovi ljubitelji po vsem svetu vozijo ie 45 let, od daljnega leta 1948, ko je bil le-ta prvič predstavljen na avtomobilskem salonu v Parizu. Spaček je, razen malenkostnih sprememb, do vse izpred dveh let, ko so na Portugalskem izdelali zadnjega, ostal pravzaprav tak, kot se je rodil. V šestdesetih letih je spaček postal avto mlade generacije, v sedemdesetih gibanje, od leta 1975 naprej pa se njegovi ljubitelji vsako drugo leto dobimo na svetovnem srečanju. Ker se je vse skupaj začelo na Finskem, je bilo prav tam tudi "10. svetovno srečanje ljubiteljev 2 CV". Zato se je letos v Skandinavijo odpravilo tudi 70 spačkarjev v 32 vozilih iz Slovenije. Del te karavane je sredi julija krenil izpred Kluba Rosa na Kokrici pri Kranju.
Slovensko zastopstvo in
Koprčana pa kar direktnega
Tisto sredo, konec julija smo tako "cvetovi gorenjskega spačkarstva" dosegli cilj našega potovanja, "lOth International Meeting Of 2CV Fnends", če uporabim uradni naslov spačkarskega srečanja v Nurmesu, malem mestecu sredi jezer in gozdov, če pogledate na zemljevid, nekje sredi Finske bolj
groti desni. In, če je Finska dežela tisočerih jezer, bi jezeru ielinen, ob katerem se je nahajal naš kamp, lahko rekli kar 1612., ali pa 863., mogoče 24., odvisno, s katere strani se človek loti štetja teh vodenih zadev.
"Kol'k spačkov, to te ubije," je, če se dobro spomnim, izjavil naš Aleš ob res veliki, predvsem pa pisani ponudbi citroenov, ki jih je bilo iz ure v uro več, z njimi pa tudi poznanih obrazov s prejšnjih srečanj (pred dvema letoma v Švici, pred štirimi v Franciji, na Portugalskem, v Angliji...). Do večera (ki je tam gori seveda zelo relativna stvar) smo se tako zbrali vsi, v "Slovensko ulico" so se naselili Ljubljančani, Celjani, prišli so Koprčani, posebno pozornost pa sta si zaslužila Venčeslav Japelj (novinarski kolega s Primorskih novic) in njegov sovoznik Tomo Slokar, ki sta v šestih dneh prevozila 5500 km (iz Kopra preko Nordkappa v Nurmes, ne da bi odprla pokrov motorja, ki sta ga še v Kopru tudi simbolično zapečatila. Torej, če še kdo dvomi o vzdržljivosti 2CV motorjev s prostornino motorja 602 cm3?
V Nurmesu se je zbralo približno 3000 ljubiteljev citroenov v 1204 avtomobilih iz 20 različnih držav, največ v spačkih, dianah in starih citroenovih kombijih, popularnih "prascih". Največ, 523 citroenov so na srečanje seveda pripeljali Finci, oznaka "SLO" je krasila 32 avotmobilov, ki so na srečanje pripeljali čez 70 spačkarjev, sicer s stalnim prebivališčem na sončni strani Alp. Najdaljšo pot na srečanje, kar 35907 km, sta naredila dva Angleža, ki sta od doma krenila že oktobra 92' in seveda po zemeljski obli napravila kakšen ovinek več, kot ostali Najstarejši spačkar jih je naštel že dvainosemdeset, najmlajši pa še trideset ne. Prvi let, drugi pa dni. Prireditelji pa so tudiizračunali, da smo v petih dneh popili 7900 litrov piva (ki roko na srce, ne vidi niti dokolen naših Uniona in Kozla).
Glasov januarski dvodnevni izlet
AVTOBUSA STA POLNA
Konec tega meseca, prihodnji petek in soboto (28. ter 29. januarja) bomo dva avtobusa Glasovih bralk in bralcev popeljali na dvodnevni izlet v Prekmurje in na Madžarsko. Nastanitev s polnim penzionom bo v Termah Lendava, kjer se bomo namočili v termalni vodi, sobotno dopoldne bo za izlet čez slovensko vzhodno mejo, vmes pa bo še marsikaj, kar sodi na pravi Glasov izlet. Razpis izleta smo objavili v torek in sedeži v obeh modernih turističnih avtobusih INTEGRALA TRŽIČ so že zasedeni, kajti od torka do včeraj je naš telefon 064/223-111 skoraj pregorel Polna cena dvodnevnega izleta v Terme Lendava je 6.200 SIT, za Glasove naročnike (in njihove družinske člane) le 5.100 SIT, dodatno ugodnost pa smo vezali na odločitev o plačilu celoletne naročnine Gorenjskega glasa za leto 1994 (kar pri tem izletu pomeni dodatnih 400 SIT ugodnejšo ceno). Vsem, ki ste nas poklicali in se prijavili, pošljemo pisemce z "navodili za izlet" - za ostale, ki bi morda želeli z nami tokrat ali pa Vas zanima, kako bo z Glasovimi izleti, pa najavljamo naslednjega: 12. februarja 1994 na pustno zabavo v Zdravilišče Laško. O tem več prihodnji tedenv Gorenjskem glasu.
SOBOTA, 22. januarja 1904
NEDELJA, 23. januarja 1094
8.10 Tedenski izbor: Radovedni Taček; Lonček, kuhajl; Zimska tekmovanja; Klub klobuk; Tok tok, Zgodbe iz školjke
11.30 Pes, ki je končal vojno,
kanadski film
13.00 Poročila
13.05 Tednik, ponovitev
13.50 Moški, ženske
15.15 Joshuovo srce, ponovitev
ameriškega filma
17.10 Svet narave, angleško poljudnoznanstvena serija 18.00 Regionalni program Ljubljana 18.45 TV mernik 19.10 Žrebanje 3x3 19.30 TV dnevnik 20.05 Utrip 20.25 Tvariete 21.25 TV poper
21.35 Korenine slovenske lipe; Pesmice, 1. oddaja: Lipa MA 22.05 TV dnevnik 22.40 Sova:
Tekmeci Sherlocka Holmesa, angleška nanizanka;
Lov na človeka: Iskanje nočnega napadalca, ameriški film
8.30 vldeostrani 8.55 Sova, ponovitev 10.20 Športna sobota 10.20 Maribor: Svetovni pokal v alpskem smučanju, veleslalom (ž), 1. tek, prenos 12.20 Wengen:Svetovni pokal v alpskem smučanju, smuk (m), prenos 13.20 Maribor: Svetovni pokal v alpskem smučanju, veleslalom (ž), 2. tek, prenos 14.15 Koe-benhavn: EP v umetnostnem drsanju, ženske, vključitev v prenos 17.20 Žrebanje za EP v nogometu, posnetek iz Manchestra 18.55 Vodne pustolovščine, angleška poljudnoznanstvena serija 19.30 TV dnevnik 20.05 Pa ga je..., angleška nadaljevanka 20.55 Žametna šapa, angleška poljudnoznanstvena serija 21.25 Poglej in zadeni 22.30 Sobotna noč
8.55 Poročila 9.00 Dobro jutro 10.30 Poročila 10.35 Dr. Argus, risanka 11.00 XVI. festival hrvaške tamburaške glasbe Osijek '93, posnetek 12.00 Poročila 12.05 Koncert mladih umetnikov 13.05 Prizma 13.50 Narodna glasba 14.05 Poročila 14.10 Vrnitev močvirske pošasti, ameriški barvni film 15.40 Hišni ljubljenčki 18.10 Mladi Indiana Jones, nanizanka 17.00 Poročila 17.45 TV razstava 18.00 Televizija o televiziji 18.30 Santa Barbara, nadaljevanka 19.15 Na začetku je bila beseda 19.20 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Oče, ameriški barvni film 21.56 Film - video - film 23.40 Poročila 22.45 športna sobota 23.00 Slika na sliko 0.00 Poročila v nemščini 0.05 Sanje brez meja
9.00 čas v sliki 9.05 Pri Huxtablovih, ponovitev 9.30 Otroški program 10.30 Neustrašni Waldo Papper, pon. ameriškega filma 12.15 Cirque du soleil, cirkuška umetnost iz Kanade 12.30 Hallo Austria, Hallo Vienna 13.00 Čas v sliki 13.10 Norčije, nemška komedija 14.45 Comedv capers 15.00 Za otroke 16.15 Beverly Hills, 90210 17.00 Mini čas v sliki 17.10 X - large, mladinska oddaja 18.00 Čas v sliki 18.05 Slika Avstrije 18.30 Zdravnica dr. Ouinn 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Moja najlepša pesem 21.40 Zlata dekleta 22.05 Rešilni
Žvto, ameriški akcijski film 23.35 :as v sliki 1.20 Miami vice, Mado-na 2.05 Poročila/Ex libris
8.00 Vremenska panorama 9.20 1000 mojstrovin 9.30 EP v umet nostnem drsanju, plesni pari 10.20 Svetovni pokal - veleslalom (ž), iz Maribora 12.20 Smuk (m), iz Weng-na 13.30 Veleslalom (ž) 2. tek iz Maribora 15.00 Ali imate radi klasi-ko? 16.20 Poročila iz parlamenta 17.00 Kdo me hoče 17.15 Ozri se po deželi 18.00 Šport 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Little Nikita, ameriški vohunski film 21.50 Čas v sliki 22.40 šport 22.40 Fanny in Alexander 23.35 Round midnight 0.10 Poročila
8.00 Dobro jutro 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Ti, jaz in najin otrok 12.00 Mali oglasi 14.00 Gorenjska danes 16.20 Izbor pesmi tedna 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.20 Večerni program
12.00 Napoved programa 13.00 Morda še niste slišali 14.00 Naš zgodovinski spomin 14.40 Nasveti za varno hojo po hribih 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 Prenos dnevno-infonmativne oddaje RA Slovenija 16.00 Sobotno razvedrilno popoldne 17.00 Novice-obvestila-šport 19.00 Odpoved programa
Oddajamo vsak dan od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 15.30 ure, na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz.
12.20 Video strani 12.35 TV koledar 12.45 Proti toku, ponovitev 13.15 Žrebanje parov za evropsko nogometno prvenstvo, prenos iz Manchestra 14.00 Ekran brez okvirja 15.00 Svetovni pokal v alpskem smučanju: veleslalom (ž), posnetek 16.00 EP v umetnostnem drsanju (ž), prenos 17.20 Svetovni pokal v alpskem smučanju: smuk (m), posnetek 17.55 Pokal evropskih prvakov v rokometu: Podravka - Hypo, prenos 19.15 Risanke 19.30 Dnevnik 20.15 Ljubezen da, ljubezen ne, ameriškahumoristična nanizanka 20.40 Elitne bojne enote, dokumentarna serija 21.35 Cro pop ročk 22.20 Nočna izmena: Severna obzorja, ameriška nanizanka; Hale in Pace, angleška humoristična nanizanka; Rekla je ne, ameriški barvni film
VIZUALNE KOMUNIKACIJE REKLAMNE STORITVE
TOLO d o o
Mestni trg 26,Škofja Loka tel:   (064) 623 - 176
REKLAMNE TABLE, TRANSPARENTI, NAPISI NA AVTOMOBILE, KOMERCIALNI NAPISI, SVETLOBNE TABLE, ZASTAVE...
radio triglav
Wo.fi MHz
9.00 CMT 10.00 Kino, kino 11.00 Kdo tam poje, ponovitev jugosl. filma 12.30 A shop 13.40 Video strani 18.00 Maratonci tečejo častni krog, ponovitev jug. filma 19.30 Radio FM, ponovitev 20.00 Modna dežela, oddaja o modi 20.30 Radio FM, ameriška humoristična nanizanka 21.00 Garwood, ameriški barvni film 22.45 CTM
8.00 Dober dan 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.00 Aktualno 11.15 Duhovni razgledi 12.00 Glasba je življenje 13.00 Prenos; danes do 13-tih 13.30 Popevka tedna 14.15 Obvestila 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi (prenos R Slovenija) 16.15 Obvestila 16.30 Novice 17.00 Izmenično: npr.: Moja je lepša kot tvoja; Igre na žaru 18.00 Voščila 18.30 BBC novice, odpoved programa
SOBOTA
PONEDELJEK, 24. januarja 1994
CENTER prem. celov. ris. VSI PSI GREDO V RAJ ob 15.30 uri, amer. akcij. kom. DAVE ob 17. in 19. uri, prem. amer. biogr. glasb, drame TINA - KAJ IMA LJUBEZEN S TEM ob 21. uri STORŽIČ amer. mlad. kom. PRVAKI ob 16. in 18. uri, angl. erot. drama SRAMOTA ob 20. uri ŽELEZAR amer. akcij, thrill. VZHAJAJOČE SONCE ob 17.45 in 20. uri DUPLICA amer. psih. thrill. SOSTANOVALKA ob 18. in 20. uri TRŽIČ
tmer. akcij, film ZADNJA VELIKA AVANTURA ob 17.45 in 20. uri KOFJA LOKA amer. kom. DAVE ob 18. in 20. uri RADOVLJICA akcij, film BEGUNEC ob 18. in 20. uri
8.50 Otroški program: Živ žav
9.50 Prva ljubezen, ponovitev
švedske nadaljevanke
10.15 Sezamova ulica, ameriška
nanizanka
11.15 Dvanajst slovenskih podob ljudskega plesa: 45 let AFS France Marolt, 3. del 11.35 Obzorja duha 12.05 Slovenci v zamejstvu 12.35 Vodne pustolovščine 13.00 Poročila
13.55 Največji ameriški seksualni
škandal, ameriški film
15.35 Dediščina sončnih bogov,
dokumentarna serija
16.05 Calebove hčerke, francoska
nadaljevanka
17.00 TV dnevnik
17.10 Po domače
19.30 TV dnevnik
20.10 Zrcalo tedna
20.30 Nedeljskih 60
21.30 Clive James: Slava v 20.
stoletju, angleška dokumentarna
serija
22.25 TV dnevnik22.45 Sova: Zadeva Seznec, francoska nadaljevanka;
Tekmeci Sherlocka Holmesa, angleška nanizanka
8.10 Tedenski izbor 8.10 Poglej in zadeni 9.30 Trgovec s sencami, novozelandska nadaljevanka 10.20 Maribor: Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (ž), 1. tek, prenos 11.25 Tvariete, ponovitev 12.25 Športna nedelja 12.25 VVengen: Svetovni pokal v alpskem smučanju, superveleslalom (m), prenos 13.20 Maribor: Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (ž), 2. tek, prenos 14.15 Koebenhavn: EP v umetnostnem drsanju, revija, vključitev v prenos 17.00 Košarka NBA 18.00 Zlata lisica, svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (ž), posnetek iz Maribora 19.30 TV dnevnik 20.05 Slovenski magazin 20.35 Tax-asvile, ameriški film 22.40 Športni pregled
7.35 TV koledar 7.50 Štiri dvojke, ameriški barvni film 9.20 Poročila 9.25 Maša za Hrvaško in Bosno in Hercegovino, prenos iz Bazilike sv. Petra iz Rima 11.30 Rovinjske sanje Poročila 12.05 Kmetijska oddaja 12.55 Narodna glasba 13.25 Mir in dobrota 13.55 Duševni klic 14.00 Malavizija iz Pule 15.00 Opera box 15.30 Poročila 14.05 Velike avanture: Peter Pan, risanka 15.00 Opera box 15.30 Poročila 15.35 Družinski zabavnik 17.10 čarobni trenutki, britanski barvni film 18.50 Maxim, risanka 19.15 TV fortuna 19.30 TV dnevnik 20.15 Sedma noč 21.45 Poročila 21.50 Odletel bom, ameriška nadaljevanka 22.55 Slika na sliko 23.55 Poročila v angleščini 0.00 Sanje brez meja
8.00 Nedeljski nagovor Pater Benedikt Lavrih 8.15 RIS 9.00 Male živali 9.15 Garvvood: Prisoner of war -ponovitev ameriškega filma11.00 Ameriških deset 11.30 Dance sa-sion 12.00 Nedeljski nagovor 12.15 Helena, čestitke 17.45 Izbor pop in ročk zvezdnikov leta '93 19.05 Tropska vročica II, ameriška nanizanka 20.00 Tropska vročica, ameriška nanizanka 20.55 Kino, kino, kino, oddaja o filmu 21.40 Američana, ameriški barvni film 23.10 CTM 1.00 Video strani
9.00 Čas v sliki 9.05 Vitezi okrogle mize 10.55 Patagonska pošast 11.00 Pogovor s tiskom 12.00 Tednik 12.30 Orientacija 13.00 čas v sliki 13.10 Zlata dekleta, ponovitev 13.35 Moj divji poni, avstralski mladinski film 15.25 Bog je povsod 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Lucky Luke 18.00 Čas v sliki 18.05 X-large reportaža 18.30 Monaco Franze, italijanska noč 19.30 Čas v sliki 19.50 Šport 20.15 Kaisermuhlen blues 21.20 K1, oddaja o kulturi 22.00 Vremenski ples 23.00 Fanny in Alexander, 4. del 0.20 Florentinski intermediji 0.25 Poročila/1000 mojstrovin
8.00 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 10.15 Svetovni pokal - slalom (ž), 1. tek iz Maribora 11.30 CLIP, videoglasba 11.50 Svetovni pokal -slalom (ž), 2. tek iz Maribora 14.15 Dober dan, Koroška, oddaja za koroške Slovence 14.30 Umetnost in kič 15.00 Ognjeni pas 15.45 športno popoldne: EP v umetnostnem drsanju, revija 17.15 Klub za seniorje 18.00 Matere 18.30 Slika Avstrije 18.55 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.15 Kraj dejanja 21.50 Čas v sliki/Šport 22.05 Hej, sestra 22.25 Racman Howard, ameriška komedija 0.10 Čas v sliki 0.15 Angelski prah, francoska kriminalka1.45 Poročila/1 000 mojstrovin
11.10 Tedenski izbor: Mesečeva ura; Znanje za znanje; Učite se; Svet narave, angleška poljudnoznanstvena serija 13.00 Poročila 13.05 Tedenski izbor 13.35 Športni pregled 14.50 Obiski, ponovitev 15.50 Moč in slava: pionirji 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 TV dnevnik
17.10 Otroški program: Radovedni
Taček, Zimska tekmovanja 18.00
Regionalni studio Maribor
18.45 Pari, TV igrica
19.30 TV dnevnik
20.05 Sedma steza
20.30 Mednarodna obzorja: Srbija
21.15 Televizijska konferenca
22.30 TV dnevnik
22.55 Sova:
Na programu, ameriška nanizanka Tekmeci Sherlocka Holmesa, angleška nanizanka
13.35 Forum 13.50 TV mernik 14.05 Utrip 14.20 Zrcalo tedna 14.35 Nedeljskih 60 15.35 Obzorja duha 16.05 Sova, ponovitev 18.50 TV avtomagazin 19.30 TV dnevnik 20.05 Plamenice, švedska drama 20.55 Studio City 22.35 Brane Rončel izza odra
9.00 Čas v sliki 9.05 Sporni primeri 9.30 Poročila iz parlamenta 12.20 Šiling 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Družinske vezi 14.00 Ladja zaljubljencev 14.45 Kitajski svet živali 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVuriitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Monaco Franze 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki 19.55 Šport 20.15 Športna arena 21.15 Pogledi od strani 21.25 Zdravniki, nemška serija 22.55Mali Nikita, ponovitev ameriškega vohunskega filma 0.20 Čas v sliki 0.25Miami vice, Onkraj zakona 1.05 Poročila/1000 mojstrovin
mobitel
Pe KRANJ
S 064/222-616
10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Narnijska kronika, angleška nanizanka 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica, mehiška nanizanka 12.40 Bagdad cafe, ameriška humoristična nanizanka 13.05 Melodrama na Manhattnu, ameriški film 14.35 Monoton 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.00 Poročila 16.05 Srečni ljudje 16.20 Risanka 16.30 Tega leta 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 20.15 Arena 21.50 Poročila 21.55 Planetarji 23.00 Slika na sliko 0.00 Poročila v nemščini 0.05 Sanje brez meja
9.00 Napoved programa - radijski koledar - EPP 10.00 Kmetijska oddaja 10.30 Iz narodnozabavnih logov 11.00 Novice-obvestila-mali oglasi-osmrtnice 11.40 Sprehod po kinodvoranah 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.15 EPP 12.30 Čestitke in pozdravi 13.30 Nedeljsko popoldne na valovih RA Žiri, vmes vremenska napoved, prometne informacije, kulturni kažipot, glasbena lestvica 3x3, športni utrinki 15.30 Odpoved programa
10.05 Video strani 15.20 TV koledar 10.30 Pepsi D J Mag, ponovitev 11.30 Cro pop ročk, ponovitev 12.15 športna nedelja: Svetovni pokal v alpskem smučanju: superveleslalom (m), prenos 12.50 Svetovni pokal v alpskem smučanju: slalom (ž), posnetek 1. teka 13.20 Svetovni pokal v alpskem smučanju: slalom (ž), prenos 2. teka 14.10 Predolimpijska oddaja 14.30 Košarka: NBA liga 15.00 EP v umetnostnem drsanju: revija, prenos 17.00 Pokal evropskih prvakov v vaterpolu: Mladost Avtohrvatska - Uipest Toma, prenos 18.00 Košarka. Hrvaško prvenstvo 19.30 TV dnevnik 20.15 Črno-belo v barvah; V
drugi vrsti, ameriški čb film, Leteči
cirkus Montvja Pythona
8.00 Dober dan 8.05 Mirin vrtiljak 9.30 Horoskop 10.30 Kuharski recept mojstra Robnika 11.00 Brezplačni radijski sejem 12.00 Voščila 13.00 Nedeljski gost 14.00 Voščila 15.30 Dogodki in odmevi (prenos R SL) 16.00 Voščila 17.00 Radio v nedeljo 18.30 Minute za ljubitelje resne glasbe, odpoved programa
8.00 Dobro jutro 10.00 Dežela kranjska - Kovor 11.00 Po domače na kranjskem radiu 12.00 Mali oglasi 12.40 Kmetijska oddaja 13.00 Med praznovalci 17.20 Šport 18.20 Kino kviz
16.30 TV koledar 16.40 Narnijska kronika, ponovitev 17.10 Skrivnosti, ameriška nadaljevanka 17.35 Odletel bom, ponovitev nadaljevanke 18.20 Kronometer 18.45 Živalski svet 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Japonska, dokumentarna serija 21.15 Murphy Brown, humoristična nanizanka 21.40 Emma -kraljica južnega morja 22.25 Bo res prišlo kdaj jutro?, ameriški barvni film 0.45 Jazz
9.00 MacNeil in Lehrer komentirata, oddaja v angleščini 10.00 CTM 10.50 A shop 11.00 Luč svetlobe 11.50 A shop 12.00 Verdi, italijanska nadaljevanka 12.45 Helena, ponovitev 16.30 Američana, ponovitev ameriškega barvnega filma 18.00 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 19.15 Risanke 19.25 A shop 19.35 CTM 20.00 Risanke 20.10 Poročila 20.30 Cyclone - motor smrti, ameriški barvni film 22.00 Otroci kot zdravniki, dokumentarni film 22.30 Poročila 22.50 Verdi, italijanska nadaljevanka 23.35 A shop 23.45 CTM 1.00 Video strani
8.00 Vremenska panorama 14.50 Tisoč mojstrovin 15.00 Moja najljubša pesem 16.45 Skandinavska saga 17.30 Lipova ulica 18.00 Pri Huxta-blovih 18.30 Srček 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Immenhof, nemška serija 21.15 Industrija na razpotju, 5. del 22.00 Čas v sliki -večerni studio 22.35 Mojstrovine: Taxi blues, sovjetsko-finski film 0.35 Komisarka, sovjetski film 1.50 Poročila/1000 mojstrovin
5.40 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: Posvojitev na daljavo 10.40 Informacije -zaposlovanje 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 17.20 Par-nas - oddaja o kulturi 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Juke box 18.50 Radio jutri, koristne informacije
»JESENICE
8.00 Dober dan 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Novice 10.00 Predstavljamo vam 11.00 M i nutka za okolje 11.30 Novice 12.00 Glasbena skrivalnica 13.00 Dogodki in odmevi (prenos Radia Slovenija) 13.30 Popevka tedna 13.35 Pregled nastopov gorenjskih športnikov in Kako se obnašamo v prometu 14.15 Obvestila 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi (prenos Radia Slovenija) 16.15 Obvestila 16.30 Novice 17.00 Zimzelene melodije 18.00 Voščila 18.30 Novice londonskega BBC 18.50 Pogled v jutrišnji dan in odpoved programa
12.00 Napoved programa 14.00 Naš zgodovinski spomin 14.40 Tolar za knjigo 15.00 Dogodki danes - jutri 16.00 Otroško-mladinski program 19.00 Odpoved programa
3ADiO
mobitel
Pe KRANJ
O 064/222-616
NEDELJA
CENTER prem. celov. ris. VSI PSI GREDO V RAJ ob 15.30 uri, amer. akcij. kom. DAVE ob 17. uri, prem. amer. biograf, glasb, drame TINA -KAJ IMA LJUBEZEN S TEM ob 19. in 21. uri STORŽIČ amer. mlad. kom. PRVAKI ob 16. in 18. uri, angl. erot. dram SRAMOTA ob 20. uri ŽELEZAR amer. akcij, thrill. VZHAJAJOČE SONCE ob 17.45 in 20. uri DUPLICA amer. psih. thrill. SOSTANOVALKA ob 18. in 20. uri TRŽIČ amer. akcij, film ZADNJA VELIKA AVANTURA ob 17.45 in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. DAVE ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer. psih. krim. KALIFORNIA ob 19. uri RADOVLJICA akcij, film BEGUNEC ob 18. in 20. uri
ZDRAVSTVENI DOM JESENICE
objavlja naslednje prosto delovno mesto:
1. STOMATOLOG
za mladinsko zobozdravstvo
Od kandidatov pričakujemo, da izpolnjujejo naslednje pogoje:
- da imajo diplomo medicinske fakultete - smer stomatologija
- opravljen strokovni izpit
- znanje slovenskega jezika
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s 4-mesečnim poskusnim delom.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30-dneh po zaključku objave.
Kandidati naj svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Zdravstveni dom Jesenice, Titova 87, 64270 Jesenice.
PONEDELJEK
CENTER amer. biograf, glasb, drama TINA - KAJ IMA LJUBEZEN S TEM ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ in ŽELEZAR Danes zaprto! TRŽIČ amer. akcij. kom. DAVE ob 18. in 20. uri
15. STRAN • GORENJSKI GLAS
GLAS
iivui
Prte SlMONR HfiO %S k
4fŠ«KO SOBOTO OPOU5NC M« MflDIU TSIGlflV >«««C* 496.0. ffHZI
MITJA GASPARI - O DENARJU, GLASBI IN ŠE KAJ
Vlutrišnji oddaji Glasba Je življenje bomo gostili ministra finance, gospoda Mitjo Gasparija. Beseda bo tekla o slovenskih pregovorih vezanih na glasbo in denar in ker niinistra Gasparija po glasbeni plati verjetno ne poznate, ga bomo nekoliko razkrinkali tudi na tem področju.
Za razvpito ameriško pevsko zvezdnico Madonno, minister Gaspari pravi, da je to tipično ameriški projekt, kjer Je Posameznik znal Izkoristiti publiko, kakršna je ameriška in J? na ta trg ponudil nekaj drugačnega, kot je bilo do sedaj. ^e je to mešanica glasbe ln seksa, se očitno v Ameriki dobro Prodaja.
V glasbi veliko štejemo, pa tudi finančniki veliko štejejo. Minister Gaspari pravi, da imajo glasba ln finance vsekakor n<,kaj skupnega. Kadar ni pametne rešitve. Je lludem boljše Ponuditi zabavo, da pozabijo na probleme. Dobra glasba je frajšnica" za določene probleme, kijih imajo ljudje.
BLAGOR
• Danes imam tako prazno glavo!
■ Blagor tebi!
-Zakaj?
' S prazno glavo lahko hodiš po svetu, s praznim žepom pa ne!
Simona H20
UODL
Ohhhh joj
IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 120:
Ker je Hrvaška sedaj tujina bom prav zdajle napisal naslov ene tuje pesmice, torej "Tek je 12 sati" - ja, techno ^deva, ki jo izvaja en hrvaški band, ki sem ga tudi jaz že omenil. Kateri? Dopisnice se čakajo v uredništvo Gorenjs-kega glasa do srede, 26. januarja, (na, je pa že konec meseca), pripis "Tek je Jodlgator". Tako. Urška veš s Čuki Je tako, drfull špilajo po celi Sloveniji in so s cajtom bolj na tanko, tako da ti ne bom obljubil, ampak člov'k nikol' ne ve, mogoče bodo prišli tudi do Aligatorja, radio Gama MM Vldim, d' poslušate. Tudi prav. Katarina, glede kasete bom se pogučal z Aligatorjem, pa ti pol odgovorim, in ker smo na *oncu se spet lahko spomenmo na začetek, namreč Aligator "na danes eno obletnico (Mateja, v Ahgatorievem imenu -Jvala za Čestitke), Petra za štinindvajset tisoč prvega se pa Ogovoriva... khm... khm... pa čav.
Naslovu primerno je stanje človeka, ki si zaradi takšnega ali drugačnega razloga kdaj pa kdaj sesuje normalen življenjski "tem, naprimer s prekomernim skrajšanjem časa, ki je sicer namenjen spanju, takrat, ko je zunaj noč pa to... Tako skrajšanje JJ je primerilo včeraj...hm... danes. Ohhh joj. Aha, zadnjič je »jo za Magnifica in njegove brke. Torej, nobeden ni podvomil o '«U zadevi pod njegovim nosom, kar dokazuje full dobra cifra ?°pisnic s še kako pravilnim odgovorom, namreč muštace so, jasno ampak, d' je tistih kocin točno 24000 sicer nisem vedel vavel sem v zmoti), no Tina mi je s konkretnimi dokaznimi "lateriali dokazala tudi to. In kaj človeku drugega preostane, kot
a poišče eno veliko dovrano, zbere nekaj znanih glasbenikov, ko dy.a Y°ditelja (vsakega spola po enega), določi tričlansko
,m,sijo in na oder pokliče Jadranko iz sosednjega butika, ki stopi svojo roko ter izžreba njega ali njo, ki bo domov odpeljal
ajnovejšega Mercedesa, ops, kaseto, ploščo... po želji. To do ?°nja Lotnč, Na Kresu 19, 6422« Železniki. In ljudje v dvorani,
1 so mimogrede plačali zelo drage vstopnice za ta, kako naj
ečem žrebalni spektakel, so zaploskali... plosk, plosk...
TOP 3
L Srce, še eno srce in Magnifico *• Zanzibar in Čuki Špageti, pištole in rože
NOVOSTI
m^?m"?m" Johnny's Band so končno izdali kaseto "Boš ti kej Tat ™' «c Aligator Music Snopu lahko tudi poiščete CD os easr tj T?verv Changes", obnovljene so tudi zaloge Vatro-eni nH !? t? (numogrede, v petek, torej danes naj bi nastopili v reki lskotek v okolici Kranja, ampak ne povem kje, saj veste •uama pa to...), prodajajo pa se tudi že vstopnice za Paradise Ljubi   • b°d0 nastoPiu 9-2- v Menzi Študentskega naselja v
domači del:
1. CALIFORNIA: Nisem avtomat
2. ČUKI: Ta vlak
3. CHATEAU: Drugo ljubim
4. SANK ROČK: Lahka dama
5. DON MENTONY: Zmikavti predlog: LINTVERN: Nedelja lep je dan
tuji del:
1. BRVAN ADAMS: Please forgive me
2. SCORPIONS: Under the same Sun
3. SOUL ASYLOM: Runaway train
4. DEF LEPARD: Two step Behind
5. GUNS'N ROSES: Black Leather predlog: MEAT LOAF: Ročk and roll dreams come through
Takole izgleda prva "tazaresna" lestvica v tem letu. Tudi tokrat smo se v studiu Radia Žiri imeli prima. Naš tokratni gost pa je bil Brane Jovanovič - BRENDI, ki je predstavil svojo novo kaseto. Med vsemi prispelimi dopisnicami smo tudi izžrebali dve. Po eno kaseto prejmeta: - Katja Nučič, Pot na Močile 19, Križe, - Silva Stih, Klobovsova 2, Škofja Loka.
Nagrado pa prejme tudi: Alenka Kocijančič, Bevkova 29, Radovljica
Vaša Saša
Domači predlog
Tuji predlog__
Ob klepetu s Naslov
KUPON
KUPONČKE POSuiTE (ns dopisnici) NA RADIO ŽIRI. 64226 ŽIRI.
Če ste predvčerajšnjim spremljali sejo državnega sveta in za govorniškim odrom njegovega podpredsednika Poldeta Bibiča z gosto gosto sivocrno brado, obcudovalkam priljubljenega dramskega igralca (in pisatelja, direktorja, politika ..) iz fotoarhiva Gorenjskega glasa poklanjamo "Poldeta brez kosmatega okraska", kakršen je pred letom dni gostoval na GLASOVI PREJI v Hribarjevi hiši v Cerkljah na večeru z Gorenjsko banko in Gorenjskim glasom.
KAM NA POČITNIC
MORJE VABI TUDI P
TEL
delfin
B. kategorije iz Izole vam nudi letovanje po ugodnih cenah z možnostjo plačevanja na obroke s čeki
UPOKOJENCI IN OTROCI DO 10. LETA IMAJO POSEBNE POPUSTE
INFORMACIJE IN REZERVACIJE: PO TELEFONU: 066/63552,63554 PO FAKSU: 066/63411
TOREK, 25. Januarja 1904
TT0.40 Tedenski izbor: Pamet je boljša kot žamet; Sezamova ulica; TV avtomagazin; Plamenice, švedska drama
13.00 Poročila 13.05 Sobotna noč 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevnik
17.10 Otroški program: Mladi virtuozi: flavta; Prva ljubezen, švedska nadaljevanka
18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Pari, TV igrica19.30 TV dnevnik
20.05 Žarišče
20.30 Pričevanja o zvestobi, Slovenci v Argentini
21.35 Osmi dan 22.25 TV dnevnik 22.50 Sova: Dober dan razred; Tekmeci Sherlocka Holmesa, nanizanka
TV
I
9.00 Čas v sliki 9.05 Pri Huxtablovih 9.30 Klub za seniorje, ponovitev 10.30 Moj divji poni, ponovitev avstralskega filma 12.00 Športna arena 13.00 čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Družinske vezi 14.00 Očividec 14.45 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Monaco Franze, Angel miru 19.22 Znanost 19.30 čas v sliki 20.00 šport 20.15 Univerzum: Sanje o novem svetu 21.00 Pogledi od strani 21.10 Naredi si sam 21.50 Ambo terno, svet številk 22.00 Fotoreporter Flash 23.30 Čas v sliki 23.35 Obračun med gangsterji, francosko-italijans-ka knminalka 1.10 Poročila/1000 mojstrovin
TV
2 TV
14.55 Zgodbe iz školjke 15.45 Tedenski Izbor: Sedma steza; Mednarodna obzorja: Srbija; 17.15 Sova, ponovitev 18.40 Iz življenja za življenje 19.30 TV dnevnik 20.05 Ljubljana: Evropski pokal v košarki (m). Smelt Olimpija - Taugres, prenos 21.30 Hans Fallada: Železni Gustav, nemška nadaljevanka 22.20 vldeoš-pon
8.00 Vremenska panorama 14.50 Tisoč mojstrovin 15.00 Lipova ulica 15.30 Matere, ponovitev 16.00 Družina Merian, 3. del 16.45 Veliki vojskovodje 17.30 Orientacija 18.00 Pri Huxtablovih 18.30 Tista stvar je, kviz 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Belo-modre zgodbe 21.00 Naredi si sam 21.07 Reportaže iz tujine 22.00 Čas v sliki - večerni studio 22.35 Klub 2 0.00 S.O.S. -pogrešani, 3. del 1.50 Poročila/1000 mojstrovin
10.00 Poročila 10.06 TV šola 11.30 Narnijska kronika, angleška nanizanka 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica, mehiška nadaljevanka 12.40 Bagdad cafe, ameriška humoristična nanizanka 13.05 Rdeči prah, ameriški film 14.25 Monoton 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.00 Poročila 16.05 Giavni odmor 16.30 Obnova Hrvaške 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, serijski film 19.30 Dnevnik 20.15 Koruzna pot, dokumentarna oddaja 20.45 V velikem planu 22.15 Poročila 22.20 Zabavnoglasbena oddaja 22.25 Slika na sliko
8.50 TV koledar 9.00 Zasedanje sabora republike Hrvaške, prenos 16.40 Narnijska kronika, ponovitev 17.10 Emma - kraljica južnega morja, ponovitev 17.55 Japonska, ponovitev dokumentarne serije 17.55 Pokal evropski h prva kov v rokometu 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Popolna tujca, ameriška humoristična serija 20.40 Emma - kraljica južnega morja, nadaljevanka 21.25 Habsburžani, avstrijska dokumentarna serija 22.20 Dokazi, ameriška nanizanka 23.05 Radar
9.00 MacNeil in Lehrer komentirata 10.00 CTM 10.50 A shop 11.00 Luč svetlobe 11.50 A shop 12.00 Verdi, italijanska nadaljevanka 16.20 A shop 16.30 Cvclone - motor smrti, ponovitev ameriškega barvnega filma 18.00 Luč svetlobe 18.45 Jazz-bina, ponovitev 19.15 Risanke 19.30 A shop 19.40 CMT 20.00 Risanke 22.40 Poročila 20.30 Nočni bojevnik, ameriški barvni film 22.10 Jazzbina 22.45 Poročila 23.05 Verdi 23.55 A shop
Oddajamo vsak dan od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 15.30 ure, na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz.
CELOVEC
IHcmdll
Bahnhofs*.20 lTel.0043-463-511566
PISARNIŠKA TEHNIKA fllCKOMUNIKACIJt VASA STROKOVNA (KOVINA l OSI (NIM SVI IO VAM JI *A
in sievisoM
12.00 Napoved programa 13.00 Morda še niste slišali 14.00 Naš zgodovinski spomin 14.40 Varno s Triglavom 15.00 Dogodki danes -jutri 15.15 EPP 15.30 Prenos dnev-no-informativne oddaje RA Slovenija 16.00 Napoved programa - EPP 17.00 Novice - šport 17.30 Za ljubitelje narodnozabavne glasbe 18.00 Aktualna tema 19.00 Odpoved programa
BTRIGLAV JESENICE
8.00 Dober dan 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Novice 10.00 Aktualno 11.30 Novice 12.00 Gibljive slike 13.00 Danes do 13-tih (prenos Radia Slovenija) 13.30 Popevka tedna in Bracova lestvica Devet izpod Triglava 14.15 Obvestila 14.30Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi (prenos R Slovenija) 16.15 Obvestila 16.30 Novice 17.00 Zabava vas Braco Koren 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.40 Pogled v jutrišnji dan in odpoved programa
5.40 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 10.40 Informacije - zaposlovanje 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 16.10 Varujmo zdravje 17.00 Na vrtiljaku z Romano 17.50 Koristne informacije 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Za ljubitelje klasične glasbe 18.50 Radio jutri
Ijček v trgovskem
r/ vas vsako.
Restavracija Met .centru Podlubnlk v Škofji Lok soboto ob 20.00 vabi na prijeten večer ob živi glasbi.
POOBLAŠČENI AvALPO PRODAJALEC
D.O.O.
opreSnikova o o - i5J^*>£iHL-
SALOVOZIL: 218.690
TOREK
CENTER amer. biograf, glasb, drama TINA - KAJ IMA LJUBEZEN S TEM ob 16. in 18. uri, Multivizijsko potopisno predavanje Zvoneta šeruge NEVARNE POTI (Bosna, Somalija, Kambodža, Vietnam, Kalkuta) STORŽIČ in ŽELEZAR Danes zaprto!
sdelft
MERKUR
MERKUR Prodajalna Kovina, Alpska c. 45, Lesce
Nov oddelek v prodajalni Kovina
Merkurjeva prodajalna Kovina na Alpski cesti v Lescah ima že dolgoletno tradicijo, saj letos poteka že štiriindvajseto leto poslovanja. V teh letih je postala dobro znana, kupci pa prihajajo z vseh gorenjskih krajev. V bogatem prodajnem programu imajo vse vrste vodoinštalacijskega materiala, material za centralno kurjavo, ročno in električno orodje, pohištveno in stavbno okovje, vijake, izdelke črne in barvne metalurgije in vse vrste gradbenega materiala.
V tem tednu so v prodajalni Kovina odprli nov prodajni oddelek, v katerem bo na voljo pnevmatika, hidravlika, vse vrste ležajev in klinastih jermen, vse vrste verig, med njimi tudi avtomobilske, merilna tehnika in ves ostali reprodukcijski material. Na novem prodajnem oddelku, v katerem je 150 kvadratnih metrov prodajnih površin, bodo našli ves potreben material obrtmki in podjetniki in seveda
tudi individualni kupci, predvsem na področju verig, varilne tehnike in tako imenovanega hobi programa. Posebej opozarjajo, da imajo na novem oddelku na voljo tudi ves priključni material za centralno ogrevanje in sončne sisteme. Na področju pnevmatike in verig ter ostalega programa tovarne Veriga iz Lesc nastopajo s tovarniškimi cenami, tako da je nakup še posebej ugoden.
Ob odprtju novega oddelka so v Merkurjevi prodajalni Kovina pripravili tudi posebno akcijsko prodajo. Kupce bodo v dneh od 20. do 30. januarja razveselili z 10-odstotnim popustom za vse blago ob nakupu v vrednosti nad 5000 tolarjev. Tako pripor-
očajo ugoden nakup vseh vrst verig, pohištvenega in stavbnega okovja, ročnega in električnega okovja,
blaga za centralno ogrevanje in vodovodne inštalacije, barvnih kovin, pocinkanih in črnih cevi, železnih profilov, betonskega železa, armaturnih mrež, stiropora, iz-otekta, ter strešne lepenke tovarne Izolirka, keramičnih ploščic in sanitarne keramike.
Poleg omenjenega posebnega popusta pri nakupu blaga v prodajalni Kovina velja tudi Merkurjeva kartica zaupanja, ki bo vaše nakupe glede na njihovo vrednost pocenila Še za dodatmh 4 do 8 odstotkov. V prodajalni Kovina vam blaga ne bodo samo prodali, pač pa vam bodo strokovno usposobljeni in prijazni prodajalci z veseljem tudi svetovali pri nakupu. Ob otvoritvi novega prodajnega oddelka vam za vse blago, razen gradbenega materiala, nudijo tudi brezplačen prevoz na dom.
Prodajalna Kovina je med tednom odprta od 8. do 18. ure, ob sobotah pa do 12. ure. Telefonske številke so 718-321, 718-155, in 718-148, številka telefaksa pa 718-355.
NAGRADNA KRIŽANKA
Mar*
FRIZERSKI SALON
Cblhta
Že nekaj časa je preteklo, odkar ima Mira Žun v Šenčurju na Kranjski cesti 11 svoj frizerski salon. Obiskujejo jo tako ženske kakor moški. Salon je odprt v ponedeljek in torek od 13. do 19. ure, v sredo in četrtek od 7. do 13. ure, ob petkih pa ves dan od 7. do 19. ure. Odprto je tudi vsako prvo soboto v mesecu od 7. do 12. ure. Pokličete lahko tudi po telefonu 41-273 ter se tako izognete neprijetnemu čakanju.
Za današnjo križanko smo vam skupaj s frizerskim salonom MIRA pripravili 6 nagrad:
1. nagrada - 2 trajni ondulaciji
2. nagrada -1 trajna ondulacija
3. nagrada - 2 moški striženji
4., 5. ln 6. nagrado v vrednosti 1.000 SIT pa prispeva Gorenjski glas.
Iz črk na oštevilčenih poljih sestavite geslo, vpisanega na kuponu pa nam do prihodnjega četrtka, 27. januarja 1994, do 8. ure pošljite na naš naslov: GORENJSKI GLAS, Zoisova 1, 64000 Kranj. Rešitve lahko na kuponu (brez poštne znamke) oddate v turističnih pisarnah TD Cerklje, TD Jesenice, TD Bohinj, TD Radovljica, TD Škofja Loka ali TD Tržič do srede, 19. januarja, popoldne - tudi te rešitve bodo prihodnji četrtek ob 8. uri v bobnu za žrebanje v našem uredništvu udeležene v žrebu za eno od nagrad. Rešitve lahko (ravno tako brez poštne znamke) oddate tudi v malooglasni službi Gorenjskega glasa v avli poslovne stavbe Zoisova 1 v Kranju.
PUHOVKA ZA BARBARO IN I VAZA ZA LIDIJO
Tudi včeraj (četrtek) ob 8. uri se je v našem uredništvu vrtel poln boben prispelih rešitev nagradne križanke iz prejšnje Panorame in štiričlanska komisija bralcev Gorenjskega glasa je potrebovala kar precej časa za štetje, saj smo prejeli 1933 rešitev. Križanko smo pripravili v sodelovanju s TRGOVINO TAl TAl, ki jo najdete na Cankarjevi 4 v Kranju, v njej pa izdelke domače in umetne obrti iz Daljnega vzhoda, še posebej ugodna ponudba v trgovini TAl TAl pa so kitajske uvožene bunde puhovke. In eno od njih bo oblekla Barbara RAMOVŠ s Ceste 1. maja 30 v Kranju, ki jo je komisija izžrebala kot prvonagrajenko. Ostale nagrade prejmejo: Lidija BREJC, Njivica 6, Zg. Besnica (kitajsko vazo); Vladimira SODJA, Belca 19/f, Mojstrana (pahljačo); ter Ani ERZAR, Stara c.26, Cerklje, Marta HORVAT, Gosposvetska 15, Kranj in Peter GUČEK, Pod Slemenom 24, Križe (ki prejmejo nagrado v vrednosti po 2.000 tolarjev).
Čarovnica
g ODISEJE TZRSETSKT
poLmK
JICAK
MUSLIM. POZDRAV
DROBNO ZRNATA USEDLINA
MAGIČNA FORMULA (SANSKRT)
SLOV.
poLrriK
PAŠ
CARGO IVAN
HRV. PESNIK, PISATELJ NOVAK
IRANSKO NOMADSKO PLEME
13
FR. PIANISTKA MAR0UE-RITE
KOSTARIŠKI
POLITIK ,  0SCAR ,
KARLO STAjNER
PAVLE ZIDAR
GLEDALIŠČE
20
MESTO V DALMACIJI
ZVEZDA V OZVEZDJU PERZEJ
ŽUPAN POD FRANCOZI
HUM0MS1 VINKO
ANGL POVR. MERA
JEAN RENOIR <ASK
REKA SKO ZICAM-BRIDGE
KRANJSKI ŠAHIST MAZI
TRASA
1?
21
AM.DEN VALUTA
ENCI ELEI
19
n—iz
iS—iz
22
i6-i7
16
P5 »
SLOV. TROBENTAČ
PEDAGOG ANTON
MESTO V NEMČUI
14
16
22
AVSTRALSKI PTIČ TEKAČ
GRŠKI OTOK
EDEN OD ČUTOV
SAMO-VEZNICE
GRŠKA ČRKA
0SVEŽ. PIJACA
"Rjavo
RUMENA BARVA
GLINASTA .PJSCAL.
2 IN 3 VOKAL
RIMSKI HIŠNI BOG
LESEN KLIN
VRSTA
18
STARORIMSKI PESNIK
AM DIVJA MAČKA
PR RUDOL FOVEGA JEZERA
OBREDNA iNARAMNICAl
PASJA PASMA
ĆRESL0VA KISLINA
IZOLACIJA
VOZNIK BARKE
ZVONE MLAKAR
EDEN OD Mi
G0HIŠČE OPTIČNE
LOČITEV ZAKONSKE ZVEZE
24
IT. SKLADATELJ LUIGI
NADLEŽNE ŽUŽELKE
SUMERSKA BOGINJA PLODNOSTI
10
VRSTA ZAČIMBI:
23
17
PEVEC JUNKAR
GRŠKI BOG SONCA
BORMHOLM
(dan.)
15
KLJUČNI POJEM
KIT. RELIGUE
SESTAVIL F KALAN
17. STRAN • GORENJSKI GLAS
Nadaljevanje z 12. strani
Dva metra debela drevesa niso redkost
Če bi kanadske gozdove primerjali s slovenskimi...
"Že od vsega začetka, ko sem prišel v Kanado, sem si Želel, da bi si našel delo na zahodni obali, v Britanski Kolumbiji, ki je precej podobna Sloveniji. Tu so hribi, skalnato gorovje, jezera, sneg... Rast je zaradi podnebnih in vremenskih razmer zelobujna, še zlasti ob obali, kjer drevesa s premerom prek dva metra niso posebna redkost. Veliko je še divjine, gozdov, kjer doslej še niso sekali in kjer se prebijaš le počasi. Ponekod za kilometer razdalje potrebuješ tudi eno uro. Gozdovi na zahodu Kanade so obljubljena dežela za gozdarje, ki ljubijo širine, prostranstva... Britanska Ko-
lumbija je velika za štiri nekdanje Jugoslavije, prebivalcev ima vsega tri milijone in še od teh jih približno polovica živi v Vancouvru in okolici. Nikjer, še zlasti v notranjosti dežele ne, ne občutiš utesnjenosti. Meni je, denimo, zelo ugajalo, ko sem se uro vozil po lepih širokih cestah, a sem srečal vsega nekaj vozil."
V Kanadi
prevladujejo goloseki
V času, ko ste bili zdoma, je bilo pri nas precej prerekanj o odkazitu drevja za posek. Kako je to urejeno v Kanadi?
"Kanadski način gospodarjenja z gozdovi se močno razlikuje od našega. V Britanski Kolumbiji, kjer imajo velike, obsežne gozdove in kjer je letni posek 74 milijonov kubičnih metrov lesa, se z vsakim
Gozdarsko bivališče na vodi je v Kanadi pogosto izhodišče za delo v gozdovih.
Prevladujejo državni gozdovi
"Petindevetdeset odstotkov gozdov je v državni lasti, le pet odstotkov v zasebni. Država daje podjetjem za delo v
fozdovlh sečne pravice, ki jim jih potem, odvisno od akovosti opravljenega dela, obnovi ali pa tudi ne. Ker ima Kanada zelo malo lastne končne lesne predelave, veliko rezanega, žaganega lesa izvozi, največ na Japonsko in v Združene države Amerike, precej pa tudi v Zahodno Evropo."
hektarjem gozda strokovno ukvarjajo desetkrat do dvajsetkrat manj kot pri nas, kjer je gospodarjenje intenzivno in kjer vse temelji na meritvah, ogledih in podatkih. V Kanadi prevladujejo sečnje na golosek. To še posebej velja za gozdove, kjer se doslej ni sekalo. Goloseki so veliki trideset do šestdeset hektarjev, nekdaj so bili tudi večji. Za vzpostavitev gozdnega reda in pripravo tal za pogozdi-tev pogosto pokličejo na pomoč helikopter, ki z nizkim preletom zažge sečne ostanke, ekipe na tleh pa pazijo, da se ogenj morebiti ne razširi na bližnja drevesa. V Kanadi ne odkazu-jejo posamičnih dreves kot pri nas, ampak širša območja, na katerih predvidevajo golosek. Kar je odkazano, je treba tudi posekati. Nadzor je precej strog."
Gozdarji bivajo tudi na mor)u in jezerih
Kako potekata sečnja in spravilo gozdov?
"To je odvisno predvsem od dostopnosti in oddaljenosti gozdov, kjer se načrtujejo poseki. V nekatera območja zgradijo le začasne gozdne ceste, ki jih potlej, po spravilu lesa, pustijo, da se zarastejo, jih odnese voda ah jih pogozdijo. V notranjosti, v mrzlih, severnih, borealnih
gozdovih delajo zelo široke ceste, da prej skopni sneg. Vsi vozniki težkih tovornjakov -vlačilcev, ki vozijo tudi po trideset metrov dolg les, imajo sprejemno-oddajne radijske postaje, s katerimi se sporazumevajo o prometu na cestah. Sekači m drugi gozdni delavci se vozijo domov ali živijo v "delavskih centrih", ki jih postavijo v gozdovih, na oceanu ali na jezerih. Delo je organizirano tako, da deset dni delajo, potlej so štiri dni prosti, vmes pride
Slabše kot v sedemdesetih
"Domačini se pritožujejo, da zdaj živijo precej slabše, kot so v sedemdesetih letih, ko je bil "klasični model": mož v službi in žena doma z otroki. Zdaj je model drugačen: oba v službi, da lahko odplačujeta dolgove, in bolj malo otrok. Hišo je lahko kupiti, tudi posojilo je mogoče dobiti, precej težje pa ga je odplačati. V Vancouvru so cene zelo visoke, v zakotnem kraju pa je manjšo hišo možno kupiti že za 60 tisoč dolarjev."
Sekač-zlagalec pri tleh odreže drevesa, jih zgrabi in odnese na kup, odkoder jih traktor odvleče na skladišče, kjer jih oklestijo in pripravijo za odvoz. To je v notranjosti Kanade na položnih legah prevladujoč način sečnje in spravila lesa.
druga izmena. Za prevoz v težje dostopna območja uporabljajo tudi helikopter.
Ker je zlasti ob obali veliko debelega drevja, ga lahko podirajo le z motornimi žagami, ki imajo "meč" daljši od enega metra. Takšne žage, kot smo jih vajeni pri nas, jim koristijo le za prežagovanje tanjših debel in za kleščenje vej. Na lažje dostopnih območjih, kjer prevladuje drob-uejše drevje, uporabljajo za spravilo lesa stroje, ki drevo spodaj le "odščipnejo", ga zgrabijo in odložijo na kup. S strmih območij ob obali jezer ah oceana spravljajo les tudi tako, da ga helikopter zapne, dvigne in spusti v vodo, odtod pa ga naprej razvozijo s čolni oz. ladjami."
Sekači so dobro plačani
Koliko zaslužijo sekači, koliko gozdarski strokovnjaki..?
"Sekači delajo po Šest ur na dan, najboljši pa v Britanski Kolumbiji zaslužijo v tem času tudi po 420 dolarjev (bruto). Plačilo glede na težavnost dela in nevarnosti, ki prežijo, ni pretirano. Ker se predvsem debele cedre zelo rade cepijo, lahko dober, izurjen in sposoben sekač reši veliko lesa. Vsi, ki so kdajkoli sekali drevje, se bodo bržčas tudi strinjali, da ni enostavno podreti drevesa, ki ima spodaj dva ali tri metrepre-mera. Gozdarski strokovnjaki, ki delajo v državni gozdarski službi, zaslužijo, odvisno od izkušenj, od 30 do 60 tisoč dolarjev na leto (bruto)."
TOMAŽ KUKOV1CA
Lokalna samouprava kot načelo uveljavljanja poslušnosti:
Združeni bomo lažje vladali obubožanim plebejcem
Kdor ie bral Zakon o lokalnih volitvah in Zakon o lokalni samoupravi, je ostal brez besed: Česa tako konfuznega nikakor ne bi pričakovali od elite devetdesetih. Toda gverilski premiki v Političnem zakulisju dajejo vedeti, da se odvija nekaj naravnost dramatičnega.
Velike teme preteklih štirinajst dni: Lokalne volitve, obletnica nastanka SDZ in združevanje strank na "sredini". Ni naključje, da dogodki tako sovpadajo. Ni naključje, da so akterji teh dogodkov isti. Kar je v teh premikih bistveno, je ustvarjanje javnega mnenja, kako politiki ne morejo zaspati do zore, ker globoko premišljujejo o usodi in dobrobiti naroda. Videz je fasada neiskrenih ljudi. *n v našem primeru je neiskrenost politikov tako prozorna, da jo razbere vsak slepec.
Združiti, deliti in vladati
Združevanje na politični sredini, ki jo forsira g. Dimitrij RUPEL, je še zadnji krč, zadnje upanje po okušanju oblasti. V Politiki je od pamtiveka vladala bipolarnost. Neiskreni politiki, retoriki ugodja pa so vedno govorili o sredini, blaženju nesoglasij etc. Kar je zanimivo, Pri združevanju ZESS, SSS in Demokratov v sredinsko stranko je njihova leva obarvanost. Ne samo to. Gre za ljudi, ki so zaradi svojih ambicij po raznih ministrskih stolčkih, gospodarskih lobijih, izvajali brezglave Politične destrukcije. Rupla, je dr. Požarnik, v ponedeljkovem omizju, imenoval kot razbijalca SDZ in DEMOSA. Podobno-negativno mnenje o njem imata tudi nedavno izstopljena člana Demokratov Bučar in Šeligo.
Sklepamo lahko, da to drži. Izstop Demokratov iz SDZ in vstop v prvo Drnovškovo vlado je bila taktična odločitev, da se obdržijo ministrski stolčki in da se prevzamejo z identičnim programom volilvci LDS in zmaga na volitvah. A usoda je bila do Demokratov kruta. LDS je dobil svoje pričakovane glasove, Demokrati ne. Za nameček so celo izpadli iz igre vladne koalicije. In to je skelelo, kot sol na odprti rani.
Pajdaši v združevanju na sredini, ZESS, so iz podobnega testa. Njihov vstop, oziroma tedaj še pod imenom Zeleni Slovenije, v Drnovškovo vlado, je imel majhno podporo najvišjih organov stranke. Sploh pa jih je Drnovšek imel za neresne partnerje v koaliciji. Ravno dr. Tancig se je pred volitvami 92, najbolj prizadeval, da bi bil Kučan predsedniški kandidat Zelenih Slovenije in da bi stranka morala nujno na levo. Pri obeh predlogih je pogorel, ker ga svet stranke ni podprl. Agonija Tancigovega boja za ministrski stolček se je nadaljevala po volitvah. Želel je biti minister za znanost, a ga Drnovšek ni organsko prenesel. Želel je, da Zeleni Slovenije postanejo vladna stranka, a ga svet stranke ni podprl. Ker ga organi Zelenih Slovenije niso podpirali pri vodenju politike niti v eni desetini, je ustanovil novo stranko, ZESS, protizakonito pobral denar prejšnji stran-
ki in postal t.i. konstruktivna opozicija v parlamentu z ministrom za zdravstvo v vladi!!!
Socialisti imajo med vsemi združujočimi se še največjo držo, čeprav jim lahkoočitamo, da so se še pred nekaj meseci hoteli spajdašiti z levičarsko SDSS, in to opustili, ker je postal Janša predsednik stranke.
No, da je ironija še večja, se bodo te tri stranke po združitvi zlile v LDS. LDS je vsaj levosredinska stranka, če ne levičarska, s predsednikom, ki vse bolj gleda na desno. Okrepljena LDS pa v vladi ne bi potrebovala več ZL in SDSS, tako bosta Rupel in Tancig le mogoče prišla do stolčkov ministra za kulturo in znanosti.
Združitev z LDS bo de facto pomenila še večjo politično polarizacijo. LDS s tem ne bo ničesar izgubila, pridobila pa bo večjo moč pri vladanju v parlamentu. Glasovi volivcev se, odkrito povedano ne bodo pripojili, marveč bodo romali k drugim strankam.
S tem se vidi, da ZESS ni nikoh združevala ljudi z ekološkimi, marveč oblastniškimi pogledi na svet, da Ruplovim prijateljem ni šlo za drugo kot za vladarsko žezlo. Vprašanje pa je, kaj bo LDS napravila s takšnimi razbijači v stranki.
Lokalna samouprava ali adijo pamet
Sam fenomen povezovanja strank ima tudi konkretne manifestacije in sicer v lokalni samoupravi. Zakon o lokalni samoupravi in Zakon o lokalnih volitvah je pravgotovo eden od najslabših zakonov, ki jih je obelodanil državni zbor. Lahko rečemo, da je skregan z zdravo pametjo. Kot prvo, je povsem neumno, da bodo najprej lokalne volitve v stare občine, potem pa razdelitev na nove. Z drugo besedo povedano: To bo omogočilo volitve v državni zbor po staremD'Hondtovem razrezu, ki bo omogočil uspeh velikim strankam. Povezovanje strank v večje pomeni predvsem lažje vladanje po načelu divida et impera. ln po zadnjih podatkih, se bo denar strankam delil le na državni ravni; tiste stranke, ki bodo imele svoje predstavnike v občinskih svetih, ne bodo za svoje delovanje dobili ničesar, če seveda ne bodo imele svojih poslancev v državnem zboru.
Jasno je, da bo z lokalnimi volitvami prišlo do močne centralizacije. Ne samo to. Že danes vemo dvoje, namreč da je administrativni aparat občin prevelik in neučinkovit, kar ste nedvomo skusili, ko ste tam iskali različna potrdila etc, in da preureditev v nove lokalne skupnosti stane toliko kot post-
avitev nove jedrske elektrarne. Simbolika je očitna: Če jedrska elektrarna pomeni nevarnost, jo lokalna samouprava pooseblja: koncentrirana vladna politika, povečana administracija za 3-do 4-krat. To pomeni, da bodo nove občine lahko samo moledovale za nove gospodarske, kulturne in športne objekte, denar pa bo dejansko odtekal za utrditev bohotnega sistema uradnikov, ki bo oviral preprostega človeka do potrdil, dokumentov in pravice. Jasno je, da bomo ceno lokalne samouprave plačali državljani, kar brez prikrivanja kaže še strožja davčna politika.
Združevanje strank, pomeni oblikovanje dveh polov m dveh slojev državljanov. Levica in desnica bosta utrjevala svojo logiko vladanja, delila fevde in ustvarjala gospodarske lobije. Sloj vladarjev, politikov, ki bodo postali in že postajajo čez noč z različnimi nelegalnimi rošadami nesramno bogati, se bo lahkotno, kot mačka z miško, poigraval z nemočnimi, revnimi državljani. Srednji sloj že tako in takoizginja.
Lokalne volitve so torej kataklizma, ki jo pompozno na-javljajo gverilski premiki tistih
Eohtikov, ki so v trenutku, ko je ilo treba za vsako oceno ostati pri rezanju pogače, poteptali vsa moralna načela in obljube volivcev.
Prijekcija Gorenjske kataklizme
Ali je potemtakem še čudno, da vse manj ljudi zanima polti-ka?
To je žalostno. Predvsem pa
uničujoče za majhne ljudi, ki bodo s tem, da ne bodo oddali svojega glasu na volitvah, postavili svojo glavo na tnalo, v milost in nemilost tistih, ki govorijo lepo in jedo obilno.
Ko smo že pri konkretnih posledicah lokalne samouprave na Gorenjskem, se vprašajmo, zakaj bodo te volitve po proporcionalnem sistemu, razen v tistih občinah, ki bodo združevale manj kot 3000 prebivalcev, in ne po večinskem.
Logično. Več strank bo v občinskih svetih, burnejše bodo debate za oslovske sence, kajti razpravljalo se bo o nepomembnih, minornih rečeh, medtem ko se bodo usodne odločitve vlekle v Ljubljani, med peščico.
In s čim se Gorenjska trenutno lahko pohvali: Razpadajočo industrijo v Kranju, kroničnim bolnikom na Jesenicah, nezaposlenostjo, popolnoma marginalno kulturno politiko in dogajanjem, turističnimi lepotami na Bledu, Bohinju.... Edino, kar lahko lokalni politiki naredijo v tem trenutku, da ohranjajo status quo. V Ljubljani pa se z odprtimi rokami sprejemajo tuji vlagatelji drugorazredne (zastarele) tehnologije, uničevalci okolja in se odreka vsakršen interes za varstvo narave. Kulturnega dogajanja, ker na Gorenjskem ni niti ene večje dvorane, pa že tako in tako ni. Da o stanju v šolstvu in zdravstvu raje ne izgubljamo besed.
Projekcija razvoja Gorenjske: Umazano drugorazredno industrijsko in turističnosredišče do leta 2000.
KOMENTAR
ODMEVI
Politika na sledi denarja
Sporno sporočilo, ki ga je Slovencem pred dnevi prinesla Madeleine Albright, odposlanka ameriškega predsednika Clintona, naj bi bilo posledica napake v ameriški birokraciji. Pred njenim obiskom so našo drža-vo v Washingtonu označili za "balkansko demokracijo", kasneje pa so nam pojasnjevali, da temu ni tako. Toda diplomacija ima na voljo vrsto mehanizmov za čimmanj boleče pojasnjevanje uradnih stališč. Med njimi so tudi takšni "nesporazumi", ki pa jih diplomati na drugi strani prav dobro razumejo, saj za njihovo dešifriranje ni potrebno veliko truda.
Dogodki, ki so bili povezani Z obiskom gospe Albright, so samo še potrdili, da nas v ZDA še niso izločili iz okvirov bivše Jugoslavije. Predvsem je bilo to jasno po Clintonovem obisku v Pragi, kjer se je srečal s predstavniki Češke, Slovaške, Madžarske in Poljske in z njimi pogovarjal o partnerstvu za mir, mi pa smo to pomembno srečanje Višegrajske četverice le nemo opazovali iz Ljubljane.
Clintonov obisk Evrope je primerna priložnost, da se Slovenija sooči sama s seboj in ugotovi njeno dejansko stanje na nastajajočem zemljevidu nove Evrope. Naše želje so popolnoma jasne. Neprestano trdimo, da smo te od nekdaj del Evrope, le da smo bili v zadnjem času pridruženi jugoslovanski federaciji. Toda očitno svetovni politiki pri njihovih današnjih strategijah ne segajo v daljno preteklost in se bolj kot Z Avstro-Ogrsko ukvarjajo s takšnimi zadevami, kot je izdi-hujoča Jugoslavija, ki jo še vedno jemljejo kot realno državo na Balkanu, čeprav nekoliko manjšo. Takšna politika ima svoje temelje tudi v tem, da
Marko Jenšterle
zahodne banke še vedno čakajo na vrnitev jugoslovanskega zunanjega dolga, ki je sicer na sekunarnem trgu resda že vreden komaj petino nekdanje vrednosti, vendar to še vedno niso zanemarljivi zneski. Slovenska vlada je pred dnevi sporočila, da bo spremenila način servisiranja svojih obveznosti do komercialnih bank. Odslej se bodo plačila zapadlih obveznosti stekala na poseben račun v Luksemburgu, s čimer naj bi se izognili morebitnim sankcijam zaradi odločitve, da ne bomo plačevali tudi tistega dela dolga, ki sicer pripada ostalim republikam bivše Jugoslavije. Slovenija je pripravljena odplačati 500 milijonov dolarjev obveznosti dolga, konzorcij komercialnih bank pa od nas zahteva 1,2 milijarde dolarjev Njihova logika je zelo enostavna. Plača naj pač tisti, ki je to sposoben. Že zdavnaj jim je jasno, da iz obubožane Srbije in Črne gore ne bodo dobili niti dolarja več, prav tako kot tudi ne iz gorečih Bosne in Hercegovine ter Hrvaške. Slovenija je edina od republik nekdanje Jugoslavije, ki se je dokaj hitro postavila na noge in s tem hkrati dokazala, kako je bila tudi v Jugoslaviji ona dejanski nosilec razvoja ter ustvarjalec dobička,
ki se je nato po "bratsko-enotni" formuli prelival po vsej državi.
Komercialne banke pač rešujejo svoj denar in jih pri tem ne zanimajo takšne "podrobnosti", kot so nastanek novih držav na področju nekdanjh. Njihova politika gre po sledi denarja in očitno jih je zato pripeljala v Slovenijo, kjer izredno hitro nastaja nov kapitalistični razred, z nekdanjo družbeno lastnino pa se tako ali tako javno igramo. Po eni strani nam torej Zahod priznava novo družbeno ureditev nastalo po njegovem vzoru, vendar le zaradi tega, ker hoče nazaj svoj denar. Po drugi strani pa nas znova potiska na Balkan, toda tudi tokrat zaradi tega, da nam pove, kako je še vedno nerešeno vprašanje nekoč skupnega jugoslovanskega zunanjega dolga.
Od slovenske zunanje politike v prihodnosti bo zelo odvisno, kako se bo naša država izvila iz tega primeža. Odločitev vlade o neplačevanju dolga drugih republik je vsekakor že eden od korakov, ki bo kmalu pokazal, kako trdne so slovenske pozicije v tem spopadu neenakih, kjer je mogoče tudi diplomatske spodrsljaje v smislu "balkanske demokracije" šteti med raznovrstne oblike pritiska, kakršnih bo v prihodnosti najbrž še nekaj. Res pa je, da tudi naša država ni ravno nedolžna pri ustvarjanju svoje podobe v svetu. Z orožarsko afero si je nedvomno naredila ogromno škode, s katerimi konkretnimi posledicami se že srečujemo. V tem, kako bomo znali paziti na svoj ugled in se svetu predstavljati kot stabilna in urejena demokracija ter kako na drugi strani ne bomo pokleknili pred vsakim najmanjšim pritiskom pa je skrit tudi ključ za naš vstop skozi vrata Evrope.
Javno pismo sekretariatu za družbene dejavnosti občine Kranj, Zavodu za šolstvo in ministru Slavku Gabru
Že nekaj časa je preteklo, od kar smo v medijih spremljali javno polemiko ob predvajanju fdma Nemi krik v okviru programa spolne vzgoje v osnovnih šolah. Takrat sem se prvič srečala z imenom Meta Tavčar in ogorčena nad zlorabo otrok v povsem indoktrinarne. namene enostranskega pogleda na "pravico do izbire". Prepričana, da so se nekatere stvari razčistile in da Meta Tavčar ne izvaja več svojega "poslanstva", sem s sinom opravila domačo nalogo in se po učnem programu pogovorila o predavanju in razgovoru, ki so ga imeli tisti dan v šoli na temo spolne vzgoje. Na srečo sinu ni slabo, niti ne zardi, ko se pogovarjamo o tej temi, zato mi je zelo odkritosrčno in skorajda enciklopedično z navdušenjem razlagal, kaj vse je izvedel. Moram priznati, da medicinska sestra odlično opravi svojo nalogo, vsaj kar se načina vzpostavitve stikov z mladimi tiče in da je zelo prepričljiva. Toda, kljub temu da sin dobro prenaša pogled na kri, na mrtve zarodke in da ima "zdrav" pogled na spolnost, mi je v nasprotju z njim začela rasti temperatura, pojavil se je tisti cmok v grlu in slabost v želodcu. Šele takrat me je začelo zanimati, kdo jim je predaval. Nekam znano ime, nekam znan pristop, vsebina, način. Za navidez nedolžnimi polresnicami se skriva povsem določen namen. Meta Tavčar namreč otrokom ne spregovori o odnosih med spoloma, o medsebojnem spoštovunju in spolnosti šele kot rezultatu ljubezni. Osredotoči se na razlago posledic odločitve za splav ne pa o vzrokih in stiskah. Zakaj npr. pove, koliko je splavov, ne pa, da se je število le-teh ob vzgoji in dostopnosti preventivnih sredstev zmanjševalo? Zakaj jim ne pove, da so splave delali od vekomaj in da so ženske v preteklosti umirale prav zaradi takih pogledov po mazaško opravljenega "dela"? Zakaj jim ne pove, da že nekaj časa umrljivost žensk in otrok upada? Zakaj ne pove o izsledkih raziskav v Nemčiji, ki so pokazale, da je rojstvo nezaželenega otroka kaj slaba popotnica za prihodnost otroka in matere?
Pove jim pa, da je splav "umor", da je to isto, kot če ubiješ živo bitje. Pove jim, kako ženske žalujejo vsako leto za svojimi zarodki, katerim niso "podarile" življenja. Pove jim, kako se lahko kakšen zarodek celo reši s tem, da se "skrije". Pove jim, da so zdravniki in matere, ki se odločijo za tak poseg zavrženi, slabši, da ne rečem "morilci". Pove jim, da ona v Bolnišnici za
ginekologijo in porodništvo tega ni več mogla gledati. Dokončno presenečenje pa še sledi. Človek bi si mislil, da v petih šolskih urah normalno obdelaš še spolne bolezni in njih posledice, preventivno. Toda ne, otroci so zaradi "pomanjkanja časa" morali izbirati med preventivo in aidsom. Odločili so se za preventivo. In kaj izvejo? Med drugim vsaj strokovno zelo oporečne zadeve o stranskih učinkih jemanja tablet, o materničnem vložku, ki bojda zaradi bakrene žičke seva, veliko premalo o vseh drugih vrstah preventive in spolnih boleznih.
No, moj otrok je bil tako celo popoldne prepuščen na milost in nemilost mojih argumentov, znanj in pogledov; še veliko ga bo naučilo Življenje. Nekaj pa sem se dokončno odločila. Svojih otrok ne bom več, ne da bi v naprej vedel zakaj in kako, prepuščala indoktrinaciji tistih, ki javne institucije zlorabljajo za širjenje svojih, v mnogočem problematičnih pogledov v službi bogve katere "človečnosti, znanosti, ideologije ali zgolj osebnih pogledov". Se zdaleč ne mislim, da je šola prostor, kjer se propagira splav. Mislim pod, da se v 5 šolskih urah mora povedati mnogo več o ljubezni in spoštovanju, o preventivi, spolnih boleznih in njihovih posledicah, skratka posreduje celostna informacija. Človek dobi vtis, da se zlorablja šolski prostor samo za en namen -propagandi proti splavu. Zamolčevanje drugačnih dejstev, polstrokovnost in polresnice so isto kot pol laži.
Od šole pričakujem, da bo zagotovila vsaj strokovnost, znanstvene argumente, pluralnost in nevtralnost ob vsem drugem pa, najprej spoštovanje ustave in zakonov. Na demokratičen način pa se bom zoperstavila taki aktualni oblasti, ki skuša s financiranjem vprašljivih predavateljev omogočiti, da v javni ustanovi z našim davko-plačevalskim denarjem, razpolagajo z "dušami" naših otrok.
Zato sprašujem: Kdo je odločal o tem, da se je med več ponudniki za javni razpis zagotovilo sredstva prav Meti Tavčar? Kdo je strokovno ocenil njen program in kdo opravlja nadzor nad vsebino, ki se posreduje našim otrokom? Ministru Gabru in Zavodu za šolstvo pa vprašanje: kako je mogoče, da se v javnih ustanovah dopušča izvedbo takih programov?
Alenka Kovšca
SDK poraza ni
gentlemansko
prenesla
V zvezi s člankom pod naslovom "SDK poraza ni gentel-mansko prenesla", objavljenem v Gorenjskem glasu dne 14. januarja 1994, dajemo naslednjo
IZJAVO
1. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v računskem upravnem sporu s sodbo že dne 21. maja 1993 zavrnilo tožbo Elana Begunje - stečajna masa zoper SDK Republike Slovenije, Centrala Ljubljana zaradi odprave dveh odločb, s katerima je SDK RS Podružnica Kranj novembra in decembra
1992 zavrnila naloge za izplačilo nagrad v bruto zneskih 110.000,00 oz. 225.000,00 SIT stečajnemu upravitelju g. Fran-ciju Perčiču v breme računa Elan Begunje - stečajna masa in v dobro računa podjetja Perčič, do.o., Bled.
2. V obrazložitvah k sodbam Vrhovno sodišče potrjuje ugotovitve odločb, ki jih je izdala SDK RS Podružnica Kranj,
- da je nagrada stečajnega upravitelja osebni prejemek po 13. členu Zakona o dohodnini (ZD - Ur. 1. RS št. 14/92), od katerega je bil izplačevalec v 3 dneh po izplačilu neto nagrade dolžan obračunati in plačati 20-odstotni davek na osebne prejemke (103. člen ZD),
- da je bil v skladu s 95. členom ZD izplačevalec nagrade dolžan osebni prejemek stečajnega upravitelja nakazati na njegov žiro račun,
česar pa Elan Begunje -stečajna masa oziroma njen stečajni upravitelj g. Franci Perčič ni storil.
3. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je dne 20. oktobra
1993 s sodbo zavrnilo tudi tretjo tožbo Elana Begunje -stečajne mase zaradi odprave odločbe, s katero je bilo decembra 1992 naloženo Elanu Begunje - stečajni masi, da plača davek od prejemkov za nagrade stečajnega upravitelja g. Francija Perčiča, ki jih je izplačala od 30. januarja 1992 do 15. serp-tembra 1992 v skupnem znesku 1.339.000,00 SIT v dobro računov podjetij INI, d.o.o., Ljubljana in Perčič, d.o.o., Bled.
V obrazložitvi Vrhovno sodišče enako kot v prej omenjenih sodbah, potrjuje, da je bila Elan Begunje - stečajna masa dolžna izplačati neto nagrado stečajnemu upravitelju na njegov žiro račun in v 3 dneh po izplačilu obračunati in plačati tudi 20-odstotni davek na osebne prejemke.
4. O ugotovitvah v kontrolnem postopku in o svojih ukrepih je SDK RS, Podružnica Kranj sproti obveščala poleg stečajnega upravitelja tudi stečajnega sodnika in stečajni senat. Poleg tega je odstopila predmet v postopek tudi Javnemu pravobranilstvu RS in Upravi za družbene prihodke, izpostava Radovljica.
SDK RS, Centrala Ljubljana je o primeru obvestila tudi Ministrstvo za pravosodje in upravo, ki je že L decembra 1992 izdalo okrožnico vsem temeljnim sodiščem in njihovim enotam in jih opozorilo, da se nagrade stečajnim upraviteljem izplačujejo na njihov žiro račun in da se v skladu s 103. členom ZD obračuna in plača v treh dneh tudi davek od osebnih prejemkov.
5. SDK RS, podružnica Kranj je dne 31. decembra 1993 izvršila Predlog za izvržbo Temeljnega sodišča v Kranju z rubežem denarnih sredstev iz računa Elan Begunje - stečajna masa na predlog Javnega pravobranilstva Republike Slovenije in sicer za poplačilo zamudnih obresti in stroškov izvršbe v višini 355.468,00 SIT, medtem ko je bil davek od osebnih prejemkov obračunan z letno odmero dohodnine za leto 1992 na podlagi odločbe Uprave za družbene prihodke, izpostava Radovljica z dne 20.
septembra 1993 in je bil, kot nas je obvestila izpostava, plačan dne 25. oktobra 1993.
SDK RS, podružnica Kranj je poleg omenjenega rubeža dne 28. decembra 1993 vnovčila na podlagi 103. člena Zakona o SDK iz računa Elan Begunje -stečajna masa tudi neporavnano obveznost davka iz osebnega prejemka v višini 143.750,00 SIT in zamudne obresti 57.147,00 SIT dne L marca 1993 na račun podjetja Perčič, d.o.o., Bled iz računa Creditan-stalt - Nova Banka Ljubljana na podlagi dogovorov o asignaciji.
6. V zvezi z naslovom članka naj omenimo, da so bile vse dosedanje tožbe Elana Begunje - stečajna masa v računsko upravnem sporu na Vrhovnem sodišču RS zavrnjene kot neutemeljene in s tem potrjene odločbe, ki jih je v zvezi z zadevo izdala služba.
7. Izjava je prva informacija sredstvom javnega obveščanja, ki jo o zadevi posredujeSDK RS podružnica Kranj.
Kranj, 21. januarja 1994
SDK REPUBLIKE SLOVENIJE PODRUŽNICA KRANJ
Državnemu zboru Republike Slovenije
Na pobudo Mohorjeve družbe in Slovenske matice se podpisani obračamo na državni zbor RS z naslednjim odprtim pismom:
Osamosvojitev Slovenije je podprla večina njenih prebivalcev in jo, kakor kažejo javnom-nenjske raziskave, podpira tudi danes. Za samostojno državo smo si prizadevali zato, da bi svobodno usmerjali razvoj politike, gospodarstva, kulture, znanosti, umetnosti ter v javnosti neomejeno uporabljali slovenščino. Vendar v samostojni državi tega nismo v celoti uresničili: kakor da s svojo samostojnostjo ne bi vedeli kaj početi.
Stoletja je na slovenski jezik pritiskala zlasti nemščina, od leta 1918 pa še srbohrvaščina, italijanščina in madžarščina. Z osamosvojitvijo leta 1991 se je Slovenija gospodarsko in politično močno odprla zahodnemu svetu. Žal je to pri veliko Slovencih, še posebej v poslovnem svetu, vzbudilo občutek, da se moramo Zahodu prilagoditi prav v vsem. Nekaterim to pomeni, da moramo tujim jezikom, predvsem angleščini, dati večjo veljavo.
Angleščina si je v sodobnem svetu sicer res pridobila položaj jezika za mednarodno in meddržavno sporočanje in sporazumevanje, še zlasti na poslovnem in znanstvenem področju. Naši podjemiki, trgovci, vodst-veniki, sestavljava reklamnih sporočil pa v angleščini celo nam v Sloveniji pogosto ponujajo svoje blago, izdelke in storitve, prepričani, da je to bolj poslovno in gospodarsko učinkovitejše. Slovenski podjetniki svoja podjetja, gospodarske združbe, izdelke, prireditve poimenujejo angleško. Na široko uvažamo izdelke, osnovni podatki o njihovih delih, delovanju in uporabi pa so pogosto napisani v angleščini, ne v slovenščini, kakor bi moralo biti. Angleščina je vdrla tudi v tisk, na ulice, v televizijske, radijske in druge reklame: kakor da je vse po tuje imenovano - pa naj je še tako povprečno in slabo - boljše od najboljšega domačega. Ker je javna raba slovenščine zakonsko precej neurejena, je prepuščena veliki samovolji slovensko neozaveščenih. Še tistih predpisov, ki jih imamo, se premalokdo drži.
Slovenščina je ponekod odrinjena na rob javne rabe ali celo izrinjena iz nje. Sprenevedanje, da slovenščina s tem ni oškodovana ali celo ogrožena, je skrajno neodgovorno. Čeprav je anglizacija svetovni problem, to ni opravičilo za opisano jezikovno stanje pri nas.
Izboljšanje smo pričakovali od Zakona o gospodarskih družbah, saj je obetal, da bodo imena podjetij obvezno slovenska. Državni zbor pa je v začetku junija 1993 sprejel bistveno poslabšano različico tega zakona: po tej vsa dotlej uporabljana tuja imena lahko ostanejo nespremenjena. Tako je uzakonjeno na tisoče imen podjetij v Sloveniji v tujem jeziku.
Tak položaj slovenščine kot temelja slovenstva vzbuja strah tudi zato, ker javnost ob sicer redkih prizadevanjih posameznikov in nekaterih ustanov večinoma ostaja neprizadeta in nedejavna. Še ustanove, ki bi jim slovenščina v javni rabi morala biti ena glavnih skrbi, so doslej naredile premalo.
Slovenščini je treba njeno veljavo utrjevati, ne zmanjševati. Ker je škodljivi razvoj šel Že predaleč, samo prepričevanje ne zadošča več.
Zato podpisani zahtevamo:
1. Javna raba slovenščine (imena podjetij, izdelkov, revij, pa napisi na embalaži in v izložbah, reklame in sploh poslovanje podjetij v Sloveniji) mora biti zavarovana in predpisana s posebnim zakonom. Zdaj veljavni Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS št. 30, 10. junija 1993) je treba spremeniti tako, da bo predpisal rok za poslovenitev tujih imen. Podobno bi bilo treba spremeniti zakone in predpise o plakatiranju, tisku, radiu in televiziji, državljanstvu, kolikor zadevajo rabo slovenščine.
Kar najhitreje naj se ustanovi telo, ki bo z ustreznimi pooblastili in strokovno avtoriteto bedelo nad jezikovno politiko in javno rabo slovenščine.
3. Ministrstvo za šolstvo in šport mora zagotoviti ustrezen jezikovni pouk in domovinsko ter domoljubno vzgojo na vseh stopnjah šol. Slovenščina mora biti v študijskih programih vseh fakultet, da bodo naši strokovnjaki tudi jezikovno izobraženi in usposobljeni.
4. Na podlagi Ustave (H-člen) je treba zakonsko predp1' sati in zagotoviti resnično znanje ter obvezno rabo slovenščine v javnih službah (učitelji, novinarji, uslužbenci...).
5. Državni zbor RS naj za svoje poslance, vodje tiskovnih služb in administracijo zagotovi izpopolnjevanje v jezikovni kulturi ter poskrbi za lektoriranje zakonskih besedil in njihovih osnutkov na vseh stopnjah obravnavanja.
Ljubljana, 13. januarja 1994 Janez Dular, Janez Gradišnik« Marjeta Humnr, Janez Jer«' men, Zmaga Kumer, Janko Moder, Primož Simoniti, Janez Sršen, Jože Toporišič, Hiero-nim Žveglič
Zahvala
Zahvaljujem se za novoletno darilo, ki sem ga prejel od zveze borcev NOB. Želim vsem borcem NOB po vsej Sloveniji srečno in zdravja polno novo leto 1994.
Upam in trdno sem prepričan, da nas poštene borce ne more omajati nobena laž in sovraštvo, ki ga razpihujejo tisti ljudje, ki so prisegli zvestobo fašizmu, to je Hitlerju in Musolliniju, ki sta bila največja krvoloka tegd sveta.
Enako opominjam tudi po; tomce domobrancev, da naj slovensko mladino učijo ljubezni do svojega bližnjega in ne sovraštva, ki se zdaj dogaja i Sloveniji. Taki ljudje nas ne morejo pripeljati z njihovo lažjo in sovraštvom do demokracije, še manj pa do človekovih pravic in svobode.
Tovariški pozdrav!
Andrej Logar, Podvrh 12, Poljane nad Skofjo Loko
radio triglav
96MHZ
mm
15
SVET KRANJSKIH SINDIKATOV
Območna zbornica sindikatov podjetij in ustanov
TEKSTILINDUS
Za četrtek, 20.1.1994 je bila na Temeljnem sodišču v Kranju napovedana obravnava osnutka glavne razdelitve stečajne mase.
Končno se bo za up- polnjene že v tem mesecu, vnovčeno tudi preostalo
"ike zgodilo dolgo priča- Osnutek te prve delitve premoženje tega (včasih)
kovano in obljubijano.       predvideva približno 50- tekstilnega giganta.
Že v prejšnji Številki odstotno poplačilo vseh Obširnejšo informaci-
IKS-a smo nakazali, da naj upnikov, kar je dokaj so- jo (predvsem o tem, kdaj
bi bila, po predvidevanjih lidno. bodo izplačila te prve raz-
stečajnega upravitelja in       Nekaj odstotkov lahko delitve) bomo lahko pos-
sodišča,  prva  razdelitev pričakujemo tudi po nas- redovali v naslednji šte-
stečajne mase v začetku lcdnjih delitvah, ki bodo vilkiIKS-a.
teta.  Obljube bodo  iz- opravljene takrat, ko bo Majda Maček Jančič
NEVERJETNI ZAKONODAJNI DILETANTIZEM_
Vlada se je tokrat delavskih plač lotila nekoliko drugače, kot *mo bili navajeni - z davki namesto z zamrznitvijo. Toda groza! Ko 6lovek prebira zakon o davku od dobička pravnih oseb (Ur. list RS »t. 72/93), ugotovi, da avtorjem omenjene zakonske Inovacije »ploh nI Jasno, kaj pomeni pojem "plače po kolektivni pogodbi".
Določba prvega odstavka 20. člena citiranega zakona se glasi takole:
"Plače se priznavajo kot odhodek v obračunanih zneskih, ugotovljenih v skladu s splošnima kolektivnima pogodbama".
Drugače povedano naj bi to pomenilo, da tistega dela Plač, ki se izplačujejo po panožnih in podjetniških kolektivnih pogodbah ter presegajo zneske izhodiščnih plač po splošnih kolektivnih pogodbah (za gospodarstvo in negospodarstvo), zakon podjetjem ne priznava med stroške, ampak naj bi šle v davčno osnovo, od katere podjetje plačuje davek od dobička v višini 30 %. V bistvu gre torej za poskus posrednega destimulirala podjetij za izplačevanje višjih plač, kot so dogovorjene s splošnimi kolektivnimi pogodbami na republiški (državni) ravni. Vendar osnovni problem ni v tem, da zakon na ta način želi tudi vsaj posredno suspendirati kolektivne pogodbe nižjih nivojev (panožne in podjetniške), ampak v tem, <ta sploh ni jasno, kaj naj bi to bila  "plača,  ugotovljena v skladu s splošnima kolektivnima pogodbama" v smislu zgoraj citirane določbe zakona.
Poznamo plače, izhodiščne plače, osnovne plače, *ajamčene plače itd. Vsak od navedenih pojmov ima svojo točno določeno vsebino. Pojem plače, ki ga uporablja kritizirana zakonska določba, na primer zajema: osnovno Plačo, del plače iz naslova
delovne uspešnosti, dodatke in del plače iz poslovne uspešnosti (dobička). Zneska takšne plače v praksi zanesljivo sploh ni mogoče "ugotoviti v skladu s splošnima kolektivnima pogodbama".
Zakaj? Zato, ker splošni kolektivni pogodbi:
• ne določata osnovnih plač, ampak določata le izhodiščne plače, ki pa niso element (skupne) plače, temveč le obvezni minimalni standardi za določitev osnovnih plač v panožnih in podjetniških kolektivnih pogodbah (Opomba: le najnižja osnovna plača znotraj določenega tarifnega razreda je enaka izhodiščni);
• ne določata meril za ugotavljanje delovne uspešnosti in zneska dela plač iz tega naslova, ampak določata le osnove (količina, kvaliteta, gospodarnost, inventivnost in inovativnost), po katerih se ugotavlja individualna ali skupinska delovna uspešnost delavcev.
Dva najpomembnejša elementa (skupne) plače, ki jo prejemajo delavci, in sicer osnovna plača ter del plače iz naslova delovne uspešnosti, sta torej zgolj na podlagi splošnih kolektivnih pogodb dejansko sploh nedoločljiva. Določiti ju je mogoče šele na podlagi preciznejše ureditve v panožnih ter podjetniških kolektivnih pogodbah. Kako so si na finančnem ministrstvu zamislili izvajanje te famozne
določbe zakona o davku od dobička pravnih oseb, pa verjetno vedo samo oni sami.
Ne glede na to, da iz vsega skupaj verjetno ne bo nič, pa lahko tak zakonodajni diletantizam silno škodljivo, če ne celo uničujoče vpliva na celoten plačni sistem, temelječ na kolektivnih pogodbah. V praksi bo namreč skoraj gotovo nastala v zvezi z izvajanjem tega zakona precejšna zmeda, ki lahko poruši komaj vzpostavljene zametke normalnega podjetniškega plačnega sistema. Na eni strani se bodo zagotovo našli poslovodniki, ki bodo to nesmiselno in neiz-vršljivo zakonsko določbo zavestno izrabili za pritisk na delavce in sindikate v podjetjih v smislu nižanja obstoječih plač, na drugi pa bo vrsta takšnih, ki bodo hoteli biti bolj papeški od papeža in bodo počeli neumnosti iz tega razloga.
Zato priporočamo sindikatom in vodstvom podjetij, da se do nadaljnjega vzdržijo kakršnihkoli posegov na področje plač, ki bi temeljile na obravnavani zakonski določbi. Najmanj, kar je, bi kazalo počakati na morebitni izvedbeni predpis finančnega ministra v tej zvezi, ki pa ga po našem mnenju ne bo. Upamo namreč, da bodo na ministrstvu vendarle prej ugotovili, da so v želji po splošnem brzdanju plač tokrat kljub vsemu predlagali zakonodajno neumnost in bodo tudi sami poskrbeli za njeno čimprejšnjo odpravo. Mato Gostiša, dipl. iur.
SINDIKALNI SKLAD IN HRANILNICA LON D.D.
4. RAZPIS POSOJIL V VIŠINI 30.000.000 SIT
SINDIKALNI SKLAD PRI SVETU KRANJSKIH SINDIKATOV IN HRANILNICA LON D.D. RAZPISUJETA ZA ČLANE SINDIKALNEGA SKLADA DVE VRSTI UGODNIH GOTOVINSKIH POSOJIL. VSE POTREBNE INFORMACIJE V ZVEZI Z NAJEMOM POSOJILA DOBITE PRI SVOJEM PREDSEDNIKU SINDIKATA.
I. POSOJILO Z 14,9-ODSTOTNO LETNO OBRESTNO MERO
1. POSOJILO LAHKO NAJAMETE GLEDE NA VAŠO ODPLAČILNO SPOSOBNOST V ŠTIRIH RAZLIČNIH VIŠINAH.
2. NAJETO POSOJILO BOSTE ODPLAČALI V ŠESTIH MESEČNIH OBROKIH PRI IZPLAČILU OSEBNEGA DOHODKA
Višina posojila
25.000 50.000 75.000 100.000
Skupne obresti
1.880 3.760 5.640 7.400
Mesečni obrok
4.480
8.960 13.440 17.900
II. BREZOBRESTNO POSOJILO Z DEVIZNO KLAVZULO
1. POSOJILO LAHKO NAJAMETE GLEDE NA VAŠO ODPLAČILNO SPOSOBNOST V ŠTIRIH RAZLIČNIH VIŠINAH.
2. NAJETO POSOJILO VAM BOMO PRERAČUNALI V NEMŠKE MARKE PO SREDNJEM TEČAJU BANKE SLOVENIJE IN BOSTE TAKO ODPLAČALI SAMO REALNO VREDNOST NAJETEGA POSOJILA, BREZ OBRESTI. (PRIMER: ZA NAJETIH 1000 DEM POSOJILA, KI GA BOSTE DOBILI IZPLAČANEGA V TOLARJIH, BOSTE V ŠESTIH OBROKIH V TOLARJIH ODPLAČALI REALNO VREDNOST 1000 DEM)
Višina posojila
25.000 50.000 75.000 100.000
Skupne obresti 0 0 0
o
Mesečni obrok
mesečni obrok preračunan v DEM - srednji tečaj DEM Banke Slovenije na dan plačila obroka
KAKO BO POTEKALO ODOBRAVANJE IN IZPLAČEVANJE
POSOJIL?
Pri svojem predsedniku sindikata morate izpolniti VLOGO za najem posojila. O odobritvi posojila in o tem, kako boste v HRANILNICI LON d.d. Kranj, prevzeli posojilo, vas bomo pismeno obvestili.
SINDIKALNI SKLAD PRI SVETU KRANJSKIH SINDIKATOV ŠE VEDNO POZIVA SINDIKATE PODJETIJ, KI SE ŠE NISO VKLJUČILI V PROSTOVOLJNO USTANOVLJENI SKLAD, DA TO ŠE VEDNO LAHKO STORIJO IN S TEM OMOGOČIJO SVOJIM ČLANOM NAJEM RAZPISANEGA POSOJILA TER KORIŠČENJE DRUGIH UGODNOSTI, KI JIH SKLAD ZAGOTAVLJA SVOJIM ČLANOM.
SEZNAM SINDIKATOV, KI SO ČLANI SINDIKALNEGA SKLADA
PLANIKA, TORUS, EXOTERM, TELING, OŠ STANE ŽAGAR, MERCATOR KMETIJSTVO, LIP, OŠ JAKOB ALJAŽ, ISKRATEC, VARNOST, CREINA MEHANIZACIJA MERCATOR IZBIRA, KOKRA ZOBNA POLIKLINIKA, CESTNO PODJETJE, DRUŽBENE ORGANIZACIJE, ŠPORTNA ZVEZA PEKARNA CASINO BLED, ISKRA OTC, DONIT FILTRI, OLJARICA MLEKARNA ISKRA TSD, DOM STAREJŠIH OBČANOV PREDVOR, ISKRA ERO, ISKRA DELAVSKA RESTAVRACIJA ISKRA ŠTEVCI, ISKRA LIPNICA IN GRADBINEC KRANJ.
SVET KRANJSKIH SINDIKAT*
SINDICOM d.o.o. AGENCIJA ZA POSREDOVANJE DELA
V skladu s koncesijsko pogodbo posredujemo:
1. začasna in občasna dela delavcem
2, zaposlitve brezposelnim osebam » določene skupine poklicev ,.t , . , f ^poslitve za delavce, ki iščejo drugo zaposlitev.
J.vo mm, Uhto ms obifete ali Wlc vsak aćS^To^"^ Kranj, Slovenski trg 3, Tel.: 213-280, telefaks: 213-296.
*.SDSS
SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE
Naš skupni cilj je živeti v bolj pravični, bogati in varni Sloveniji! Pridružite se nam!       Predsednik sdss
Janez Janša
PRISTOPNA IZJAVA
Ime in priimek
Datum rojstva Naslov_
Kraj
Poštna številka
Krajevna skupnost Občina_
Izobrazba Poklic_
Zaposlen(a) pri/v Telefon doma_
Telefon v službi
Vse mlade od 15 let dalje vabimo k Socialdemokratski mladini. Velja ista pristopna izjava.
V__dne_
Podpis
Izpolnjeno pristopno izjavo pošljite na naslov: Socialdemokratska stranka Slovenije, Komenskega 11, 61000 Ljubljana. Tel.: 061/314-086
POOBLAŠČENI A\ALPO PRODAJALEC d.o.o.
>PRESNIKOVA 86.KRANJ. mJ**~0isl VOZIL; »ia.60O
ODMEVI
v
Stališče Častnega razsodišča DNS
Na pobudo Mestnega odbora Slovenskih krščanskih demokratov iz Radovljice je Častno razsodišče Društva novinarjev Slovenije dne 16. decembra 1993 obravnavalo anonimno pismo "Pokončna drla ministra Bizjaka", ki je bilo objavljeno 26. 10. 1993 v Gorenjskem glasu.
Častno razsodišče je mnenja, da omenjeno pismo grobo krši osnovne norme civiliziranega javnega komuniciranja in javnega obravnavanja posameznikov, še zlasti mladoletnih. Častno razsodišče DNS tudi ne soglaša s pojasnilom odgovorne urednice "Gorenjskega glasa" Leo-poldine Bogataj, češ da "Pisma bralcev, Prejeli smo in Odmevi, niso stališča uredništva, temveč mnenja, stališča in trditve avtorjev prispevkov, ki za podatke v njih prevzemajo polno odgovornost. "
Res je, da uredništvo ne more in ni dolino odgovarjati za mnenje zunanjih sodelavcev, vendar pa je odgovorno, da so ta mnenja povedana v okvirih tiste kulturne in civilizacijske ravni javnega komuniciranja, ki je pri nas ie doseiena, in ki izključuje neargumentirana podtikanja, sramotenja in obrekovanja posameznikov in ne-spoštovanje zakonskih določil o varstvu integritete posameznikov.
Častno razsodišče Društva novinarjev Slovenije zato obsoja objavo omenjenega pisma ter znova opozarja uredništva in odgovorne urednike, naj tudi pri objavah nenovinarskih tekstov spoštujejo temeljna določila novinarskega kodeksa in skrbijo za sprejemljivo kulturno raven javno objavljenih besedil.
Častno razsodišče DNS
Sredsednik anez Stanič
NOVO
v prodajalni KOVINA Lesce Tel.:064/718-321,718-155
V KOVINI smo odprti nov oddelek za pnevmatiko, hidravliko, ležaje, klinasta jermena, verige in varilno tehniko.
Ob otvoritvi novega oddelka vas v KOVINI pričakujemo
z 10 % znižanjem cen
vseh vrst verig, pohištvenega in stavbnega okovja, ročnega orodja, električnega ročnega orodja Iskra in Black & Decker, barvnih kovin, pocinkanih in črnih cevi od 1/2" do 2", železnih profilov in cevi, izdelkov za centralno ogrevanje in vodovodne inštalacije, keramičnih ploščic in sanitarne keramike, izolacijskih materialov Izolirke ter betonskih in armaturnih mrež.
Nižje cene veljajo od 20. do 31. januarja 1994
pri nakupu nad 5.000 SIT za takojšnja plačila ali na posojilo.
Z Merkurjevo kartico zaupanja so vse cene ŠE NAJMANJ 4% IN NAJVEČ 8% nižje!
> MERKUR
ZIMA T IMIIJM MESECA
T dni 339 DEM IO dni DEM H- dan poklanjamo
cena vključuje:
7 ali 10 polnih penzionov v 1/2 sobi hotela Vesna ali Mladika. Vsak dan telovadba v telovadnici ali bazenu meritev krvnega tlaka in telesne teže 1 X zdraviliška storitev pogovor pri zdravniku zabavne prirditve animacija
POPUSTI IN UGODNOSTI:
- otroci do 5 let brezplačno bivanje -50% popusta za otroke do 12 let -30% popusta za otroke do 15 let
- drugI otrok do 12 let 60% popusta do 15 let 40% popusta
UPOKOJENCI DO 10 % POPUSTA OBROČNO ODPLAČEVANJE!
TO SO POCITOTCE
SMUČANJE NA GOLTEH - BIVANJE IN KOPANJE V TERMAH TOPOLSICA
NUDIMO VAM
VIKEND SKI PAKET
- 2xpolpenzijon v hotelu Vesna
- 2x dnevna karta za smučanje na Golteh
- neomejeno kopanje v termalnem bazenu
CENA; - 450 DEM na osebo otroci do 15 let - 300 DEM
7- IKVEVAI SKI PAKET
- 7x polpenzijon v hotelu Vesna
- 7x dnevna karta za smučanje na Golteh
- animacija, rekreacija, kopanje v termalnem bazenu
CENA; 450 DEM na osebo otroci do 15 let - 300 DEM
INFORMACIJE: Terme Topolšica, hotel Vesna, Topolšica 77 REZERVACIJE: tel. 063 892/141/049, fax: 063/892/212
Odmev in k pismu
Gorenjski glas, 4januarja 1994
Pod rubriko mnenja in komentarji najdemo tale stavek:
"Zdruienje lastnikov razlaščenega premoienja Slovenije, ki zastopa interese skoraj 200.000 Slovencev, ki jim je bilo v preteklem komunističnem obdobju premoienje nasilno in protipravno odvzeto," bi moralo biti še zapisano: "v zameno za z ustavo zagotovljeno pravico do proste izbire poklica in šolanja ter dela pod enakimi pogoji."
"... ponovno poudarjamo temeljno resnico, da vračanje ukradenega," prej odvzetega, ne more povzročati novih krivic, ker se pač ukradeno mora vrniti pravnemu lastniku.
Pravna kompenzacija pa res ne zasluti očitka "kraje", kvečjemu egalizacijo.
Med II. svetovno vojno je zapisal Kajuh: "En sam milijon nas je med umirajočimi mrliči..." . Preostalih skoraj 800.000 pa res ne zasluii obsoje, da so protipravno jemali dobrine v oblikdh otroških doklad, štipendij, brezplačnega šolanja na vseh vrstah šolanja, pravicah do dela pod enakimi pogoji in pravicah iz njih. Nikjer pa ni sledu o kakšnem primeru med razlaščenci, da bi kdo od njih priznal, da je bil v minulosti deleien z zakonom določenih pravic, še manj pa pripravljen na pobotanje, kar je tudi pravna kategorija.
Kranj, 5. januarja 1994 Stane Bobek, dipl. oec, Kranj
Na podlagi Odredbe v postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Ur. list RS, štev. 28/93) in skladno z določili Pravilnika o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil, ki se financirajo iz proračuna občine Jesenice (Ur. list RS, št. 44/93) Sekretariat za urejanje prostora občine Jesenice objavlja
JAVNI RAZPIS
za oddajo del projekta (PGD, PZI) za izvedbo dejavnosti pod-jetniško-obrtniškega centra -pisarniška dejavnost v poslovno
- stanovanjskem objektu na Jesenicah, Tavčarjeva 3/b, v bruto izmeri 446,02 m, vključno z zunanjo ureditvijo.
INVESTITOR: Občina Jesenice
1. S tem razpisom se iščejo izvajalci, ki so sposobni in primerni za izdelavo projekta (PGD, PZI):
- za obstoječe poslovne prostore za dejavnost podjetniško-obrt-niškega centra na Jesenicah,
- izdelava projekta za preureditev obstoječih prostorov bivšega vrtca v pisarniške prostore,
- izdelava tehnične dokumentacije v fazi PGD in PZI zunanje ureditve (dostopi, parkirišča) ob objektu Tavčarjeva 3/b.
2. Razpisno dokumentacijo lahko interesenti pregledajo na Sekretariatu za urejanje prostora občine Jesenice, kakor tudi vsa pojasnila in informacije v zvezi s tem razpisom in sicer
vsak delovni dan trajanja tega razpisa od 8. do 9. ure pri Boženi RONNER po telefonu 064/81-483 ali 064/81-040, int. 303.
3. Ponudniki morajo predložiti podatke o sposobnosti za izvedbo razpisnih del (registracija, reference) in druga dokazila o strokovnem kadru in njihovih referencah za taka in podobna dela, predvsem v zadnjem času.
4. Predvideni rok dokončanja del: do 28/2-1994.
5. Merila za izbiro najugodnejšega izvajalca so:
5/1 rok 5/2 cena
5/3 plačilni pogoji, popusti, višine avansa 5/4 kvaliteta 5/5 reference (seznam)
6. Rok za oddajo pisne prijave in zahtevane dokumentacije z vsemi dokazili je 15 dni po objavi tega razpisa na naslov: Sekretariat za urejanje prostora občina Jesenice, Jesenice, Titova 78.
7. Ponudba mora biti zapečatena in označena: "Ne odpiraj ' javni razpis za oddajo del projekta na Jesenicah, Tavčarjeva 3/ b".
8. Komisijsko odpiranje pravočasno prispelih ponudb bo 9/2' 1994 ob 12. uri v prostorm konferenčne sobe Skupščina občine Jesenice, Jesenice, Titova 78.
9. Ponudniki bodo o izbiri naju' godnejšega ponudnika obveščeni najkasneje v roku 15 dni oo dneva odpiranja ponudb.
Sekretariat za urejanje prostora
POSLI IN FINANCE
UREJA MARIJA VOLČJAK
Nižje obresti v Gorenjski banki
Kranj, 19. januarja - V Gorenjski banki so za tri odstotne točke znižali obrestne mere za kratkoročne in dolgoročne potrošniške ■(redite, nižje pa so tudi na dovoljeno negativno stanje na tekočih računih.
V Gorenjski banki so znižali obresti za potrošniška posojila in tako postali privlačnejši za svoje komitente, saj ocenjujejo, da so sredstva pebivalstva najpomembnejši in najstabilnejši vir sredstev panke. Znižanje obrestnih mer za tri odstotne točke velja od 13. januarja naprej, obrestne mere pa so različne glede na to, če komitent poslovno sodelujejo z banko ali ne.
Posojilojemalcem, ki poslovno sodelujejo z banko, so za kratkoročna potrošniška posojila letno obrestno mero s 19 znižali "a 13 odstotkov, za dolgoročna posojila pa z 21 na 18 odstotkov. Posojilojemalcem, ki z banko poslovno ne sodelujejo, pa so obrestne mere za kratkoročna potrošniška posojila zmajšali s 22 na 19 odstotkov, za dolgoročna posojila pa s 24 na 21 odstotkov letno.
Nižje pa so tudi obresti za dovoljeno negativno stanje na tekočih računih, saj so obrestno mero s 16 zmanjšali na 14 odstotkov letno. • M.V.
Novost hranilnice Lon
^ranj, 20. januarja - Lastniki tekočih računov pri Hranilnici Lon v Kranju bodo lahko uporabljali bankomate sistema Plasis.
Podjetje Plasis, ki ga je ustanovila SKB banka, ima po Sloveniji *e 45 bankomatov, na katerih bodo lahko po 1. februarju gotovino Rigali tudi tudi lastniki tekočih računov kranjske hranilnice Lon. t h dviganja gotovine in opravljanja transakcij pa razširjajo udi prek poslovnih mest hranilnic, ki so članice Zveze hranilnic ^lovenije: Mestna hranilnica Krško, Mariborska hranilnica in posojilnica Maribor, Hranilnica Magro Grosuplje, LLT Hranilnica J* posojilnica Murska Sobota, Delavska hranilnica Ljubljana, hranilnica in posojilnica Val Izola, Primorska hranilnica in posojilnica Fiba Koper in Istrska hranilnica in posojilnica Hubljana.
Davek v Medulinu
Kranj, 20. januarja (Morel) - Na Hrvaškem zdaj občine po uredbi 0 "nanciranju lokalne samouprave in uprave same določajo davke n» počitniške hišice.
Tako je izvršni svet občine Medulin že sklenil, da bo letos znašal oavek na kvadratni meter površine počitniške hišice ali poslopij 3 jarice v dinarski protivrednosti na dan plačila po tečju Narodne oanke Hrvaške. Pri tem ni pomembno, če se objekti ali prostori uporabljajo redno ali sezonsko. • M.V.
AVTO MOTO DRUŠTVO KRANJ Koroška 53 d
oddaja v najem " POSLOVNI PROSTOR" primeren za pisarno, izobraževanje, razmnoževanje in drugo podobno dejavnost.
informacija po tal.: 211-127
Lesna industrija in trgovina
GORJANC d.o.o.
Cesta na Rupo 45, 64000 KRANJ
NUDIMO:
• Rezani les vseh vrst po naročilu in iz zalog
• Razrez hlodovine
• Brušenje tračnih, listnih in krožnih žag
Vašim željam bomo ustregli z nadpovprečno kvaliteto po ugodnih cenah!
ODKUPUJEMO:
• Hlodovino ali stoječi les - smreke Informacije tel. 064/214-670, 324-488
68290 Sevnica, Slovenija, Hermanova 1 p.p. 9
WlMEWMODEU?UE U POTREBE SVOJE FROIZVOMJE
*0 NOVIH ODKUPNIH CENAH IN SICER 2.200 SIT ZA PRM IN 2.900 SIT ZA m3. VES LES PRIPELJAN DO 31. 01.1994 VAM BOMO PLAČALI V15 DNEH. yS£ OSTALE INFORMACIJE LAHKO DOBITE
NA TELEFONSKI ŠTEVILKI 0608-41 -349 OZIROMA 41 044 ALI NA SEDEŽU TOVARNE
MEEM
o
B O R Z N O POSREDNIŠKA H I i A   d. d.
CF.NTRAIA BREZICE
ta prvih borcev 11. 6X250 Brežice
36. telefaks. 0608 62-852
POSLOVALNICA UVBIJANA
Slovenska cesta 54. 61000 Ljubljana telefon: 061 1.13-11-55. telefaks: 061 133-13-47
POSLOVALNICA CLUL POSLOVALSICA MARIBOR
Ljubljanski ta. 6 VKKI Celje Panizan-.kj t. 5-5. tOlKKl Uanhoi
ttlclon: 063 28-936. -Ul-MS telefon. (162 2y-4«)
lelelaks 063,441 telefaks: (KO 2s).46<)
POSLOVALMIt t KRAM POSLOVALNICA PTIJ
Koroška c 2. 64(KHi Kran| ?.ntdaruveu>nahre/tc ! !.h22.MlPl
telefon. (Kvl 211-644 telefon: (K>2 771-531
leletakv (Kvt 211-644 telefaks. (162 776-26.1
BORZNI KOMENTAR
Dogajanje na borzi je bilo v prvih štirinajstih dneh no- c vega leta v znamenju post- ,e|efon; 060s ^ opnega prehoda trgovanja z vrednostnimi papirji preko elektronskega informacijskega sistema (BIS) in v znamenju olivitve trga delnic.
ELEKTRONSKI SISTEM TRGOVANJA - BIS
Najprej podrobneje poglejmo prvo področje, to je uvedba elektronskega informacijskega sistema (BIS), preko katerega je moino trgovanje v prvi fazi z vred-nosmimi papirji, kasneje pa tudi s preseiki likvidnih sredstev in deviznimi na slovenskem finančnem trgu.
Bistvene značilnosti BIS (kije uradno začel delovati 8. decembra 1993) so vsekakor večja preglednost trga in transparentnost podatkov, saj lahko investitor, v kateremkoli trenutku izve, kaj se dogaja na segmentu trgovanja z vrednostnimi papirji med udeleženci na tem trgu (borznimi hišami). Uvedba BIS-a pomeni za slovenski trg vrednostnih papirjev bistven napredek in posodobitev, saj se s tem približujemo razvitim borzam po svetu, ki poznajo ta način trgovanja le vrsto let. Poleg tega pa Ljubljanska borza ohranja tudi klasičen način trgovanja na flooru, ki pa ima svoj poseben čar in svoje prednosti (neposreden stik brokerjev, izmenjava mnenj, motnost investitorjev, da spoznajo delovanje in sistem trgovanja na borzi).
Tako bo t. i. trgovanje na OTC trgu, ko so broker ji (borzni posredniki) sklepali posle in izvajali naročila investitorjev tako, da so s telefoniranjem po vsej Sloveniji poskušali za svojega klienta najti najugodnejši tečaj za ielen vrednostni papir, zamenjalo trgovanje preko računalnikov, kjer so vse borzne hiše, ki so zakupile ta sistem in šle preko ustreznega šolanja, prisotne in se tako le z vnosom naročila za nakup ali prodajo v računalnik, ob uskladitvi ponudbe in povpraševanja, posel tudi izvede.
Omenimo naj še, da se borzna naročila komitentov zbirajo v knjigi naročil po vrsmem redu glede na čas vnosa naročila in glede na tečaj, ta naročila pa se izvedejo na borznem sestanku, vsak torek in četrtek ali pa preko BIS-a, na k 'erem so od 17. januarja 1994 dalje ie vsi papirji, ki kotirajo na L) bljanski borzi, le pet imenskih delnic (TCTR, MKZ, SKB R, GRL in FMR) ostaja še krajši čas izven elektronskega sistema trgovanja. Trgovanje preko BIS-a poteka ob dnevih, ko ni borznih sestankov, to je ponedeljek, sreda in petek, s tem, da se borzna naročila lahko vnašajo le od 5. ure zjutraj, ob 9.30 se trg odpre in takrat se sklenejo vsi tisti posli, pri katerih sta ponudba in povpraševanje uravnotelena. Po otvoritvi pa poteka trgovanje po metodi FIFO (prvo sprejeto naročilo se prvo realizira) do 13. ure.
ZNAČILNOSTI TRGA VREDNOSTNIH PAPIRJEV V OBDOBJU OD L L 1994 DO 15. 1. 1994:
Osnovne značilnosti bi lahko strnili v dveh smereh. Rast tečaja dolžniških vrednostnih papirjev ozirotha obveznic se je nadaljevala vse do sredine prejšnjega tedna, ko je bilo zaznati rahel padec predvsem najbolj prometnih obveznic na Ljubljanski borzi, to je republiških obveznic I. in II. emisije. Donosi, ki so celo jesen stali nekje na nivoju med 10 % in 12 %, so se ustrezno zaradi postopnega dviga tečajev proti koncu leta in v začetku leta 1994 znilali na nivo med 8 % in 9 %, zato so te obveznice postale ponovno nezanimive, še posebej, če so jih investitorji primerjali z donosi občinskih obveznic, pri katerih se zanimanje za tovrstne nakupe, ob uspešnem izplačilu kuponov občine Zagorje, ponovno povečuje.
Na trgu delnic pa so bile razmere obratne. Ob le nekaj časa trajajoči stagnaciji ali ohranjanju istih nivojev na segmentu delnic, se je ob pojavu precejšnje gotovine, ki je bila posledica izplačila kuponov RSL 1, PLJ, OZG, LEK1 le-ta preusmerila, zaradi relativno nizkih donosov pri varnih drlavnih. papirjih, na trg delnic, ki je ponovno olivel in dobil prepotreben zagon za nov, bikovski trend delnic. Do kdaj bo ta pozitiven trend prisoten na trgu delnic, je telko definirati, je pa dejstvo, da podjetja in banke po zaključnih računih in ugotovljenem dobičku za leto 1993, spomladi izplačujejo dividende, ki naj bi na dolgi rok postala kriterij za nakup delnic. Zato bo verjemo spomladi, poleg trobentic in telohov, cvetelo še kaj drugega.
BORZNI POSREDNIK: IIER M INA KRT
varnost
P o.
VARNOST KRANJ p.o. Podjetje za varovanje premoženja Bleiweisova 16, Kranj
1994
razpisuje na podlagi sklepa Delavskega sveta z dne 11.1. javno dražbo za prodajo premičnine in sicer:
1 OSEBNEGA AVTOMOBILA ZNAMKE RENAULT ESPACE,
letnik 1989, prevoženih 72.000 km, po izklicni ceni 17.000 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila.
Kupnino je treba plačati v treh dneh po sklenitvi pogodbe. Avtomobil je naprodaj po sistemu videno-kupljeno. Na javni dražbi lahko sodelujejo vse pravne in fizične osebe, ki najmanj na dan dražbe vplačajo kavcijo v višini 10 % od izklicne cene z virmanom na žiro račun št. 51500-601-15421. S pisnim potrdilom o vplačani kavciji se mora ponudnik izkazati pred začetkom javne dražbe.
Vplačano kavcijo bomo kupcu vračunali v kupnino, neuspelim ponudnikom pa vrnili brez obresti v roku 3 dni po končani javni dražbi.
Predstavniki pravnih oseb morajo imeti veljavno pooblastilo za licitiranje.
Javna dražba bo dne 26. 1. 1994 ob 8. uri v prostorih podjetja Varnost Kranj p.o., na Bleivveisovi 16 v Kranju. Prometni davek, stroške prenosa in druge dajatve plača kupec.
Dodatna pojasnila in informacije v zvezi z ogledom vozila dobite po telefonu 064/212-726.
KOLIKO JE VREDEN TOLAR-i
	KAK UTWm.&A/Ml		NounmtvrvoDAfM		MA8MMmhOOAlWI	
MENJALNICA	1 DEM		1 ATS		100 ITL	
						
A BANKA (TOČ, Jesenice)	773	773	103	113	73	73
ADUT Tržič (Deteljica)	TIM	773	103	11.84	73	7.85
AVAL Bled, Kranjska gora	773	773	103	113	73	73
COPIA, Kranj	njsa	773	103	11.18	73	7,85
CREDfTANSTALT ribanka LJ.	773	773	103	113	73	83
EROS(Stari Mayr), Kranj	773	773	10,85	11,83	73	7,85
F-AIRTOč (Deteljica)	77M	773	183	113	73	73
GEOSS Medvode	77,45	773	103	11,82	73	7,85
HRANILNICA LON, d.d.Kranj	7745	773	183	113	7,71	73
HIDAtržnlca Ljubljana	77,45	773	10,85	11,82	73	73
HTPOTEKARNA BANKA Jesenice	77.1S	773	183	113	73	7,85
INVEST Škofja Loka	773	773	10,80	11,85	7.70	7.88
LB-GORENJSKA BANKA Kranj	713	773	183	113	73	73
LEMA Kran)	773	77,71	10,84	11,64	73	7,85
MERKUR-Partner Kranj	71,73	713	10,81	18,84	73	73
MERKUR-Žei. postaja Kranj	71.73	78,83	18,81	10.84	73	7,86
MIKELStražiiča	773	77JE	183	113	7.78	73
OTOK Bled	■Ipaiatkav					
POŠTNA BANKA, d.d. (na poštah)	71,15	773	18,85	183	73	73
SHP-Slov. hran. In po*. Kranj	773	773	10.85	11,00	73	7,82
SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka)	78,73	713	10,81	18.84	73	73
SLOGA Kranj	773	773	103	11,05	7,75	7,85
SLOVENLJATURtST Boh. Bistrica	713		183		73	
SL0VENIJ ATURIST Jesenice	773	77,71	10,88	10,88	73	7.88
ŠUM Kranj	773	773	183	113	73	73
TAL0N Žel. postaja Trata, Šk. Loka	773	773 ittet	18,87	11,61	73	7,85
TJAŠA Kranj	•J paši					
UKBŠk Loka	773	773	18,82	11,63	73	7,84
M/AN Kranj	773	773	18,87	113	73	73
»VILFAN Radovljica, Grajski dvor	773	773	18,84	11,62	73	73
POVPREČNI TEČAJ	77,11	773	10,88	11,62	73	7.84
Pri Sparovcu v Avstriji je	ATS ob nakupu blaga po				10,80	tolarjev.
I Pri nakupu in prodaji SKB in MERKUR zaračunavat* 1* provizije.
MENJALNICA MLFAN
Vaš najboljši partner pri menjavi deviz
P.E. KRANJ, Delavski dom tel.: 064/211-387 P.E. RADOVLJICA, Hotel Grajski dvor tel.: 064/714-013
	TRGOVINA
NI	KRANJ
	Jaka natise 17
poetom.
ZDRAVILIŠČU LAŠKO
od 19,2. do 26,2,1994 in od 26,2, do 5,3,1994
Radi bi vas opozorili na izredno ugodno ponudbo naših 21 -dnevnih programov v mesecu februarju - v tem času VAM PODARJAMO 1 teden bivanja.
Program vsebuje:
• 7 polnih penzionov •kopanje v termalnem bazenu
• telovadbo
Cena: 24.000 SIT v hotelu in Zdraviliškem domu in 19.000 SIT v depandansi Debro, upokojenci imajo 10% dodatni popust Družinski popusti:
• otroci od 2 do 14 let - 50% popust (polovična porcija hrane in s starši v sobi),
• drugi otrok v družni do 14 let C/RATIS. V tem času je možen nakup naših storitev
v paketu 5=4 (plačate 4 storitve, izkoristite 5, izbirate med masažo, savno, šolanjem in zeliščno kopeljo). V želji, da bi se pri nas prijetno počutili, bomo poskrbeli tudi za zanimive in zabavne popoldneve in večere.
Pokličite nas na tel. št. (063)731 -336
STANJ
KMETIJSTVO
GORENJSKI GLAS • 22. STRAN UREJA:CVETO ZAPLOTNIK Petek, 21. januarja 1994
Če je vse politika...
Komaj so si kmetje nazdravili srečno, zdravo in uspešno leto 1994, ie je (kar sredi zime) prvič "treščilo" - ne preveč močno, za začetek novega leta pa vendarle dovolj. V prvih delovnih dneh je namreč pricurljala v javnost vest, da je vlada na zadnji lanski seji na predlog ministrstva za finance povečala katastrski dohodek v vseh katastrskih okrajih in za vse katastrske kulture za štirideset odstotkov.
Ob povišanju je bilo slišati različne komentarje, ugibanja in tudi namigovanja. Tisti del javnosti, ki dobro ve, da kmetje z davki od katastrskega dohodka kmetijskih in gozdnih zemljišč bolj malo prispevajo v državno malho, je poudarjal, da je povišanje znatno preskromno in da bi kmete tudi glede davčnih obremenitev morali povsem izenačiti z drugimi sloji prebivalstva. No, kmetje takšnim ocenam ostro nasprotujejo! Še zlasti glasni so tisti, ki dobro razumejo, kaj je ekosocialni koncept razvoja kmetijstva, kakršnega je povsem legalno in legitimno sprejel slovenski parlament, in ki tudi vedo, da je kmetijstvo v domala vseh evropskih državah večji ali manjši državni miljenček. Dovolj povedo podatki, da je 1991. leta skupna državna podpora kmetijstvu v državah Evropske gospodarske skupnosti znašala skoraj polovico vrednosti kmetijske pridelave, v Avstriji celo malenkost več kot polovico, v Švici 80 odstotkov, na Finskem 71, na Švedskem 59, na Norveškem 77 odstotkov..., medtem ko je po nekaterih ocenah v Sloveniji lani ta podpora znašala 31 odstotkov vrednosti pridelave.
Čeprav v odloku nedvoumno piše, da je vlada določila količnik za povečanje katastrskega dohodka na podlagi cen, ki sta jih je za pridelke, prirastek lesne mase in za materialne stroške ugotovila republiški zavod za statistiko in gozdnogospodarske organizacije, se kmetje kljub temu sprašujejo, zakaj je povečanje "KD" 40-odstotno, ko pa je bila lanska inflacija le 22,9-odstotna in so cene na drobno v povprečju porasle za 32 odstotkov. Vprašanja niso le teoretske narave, ampak imajo tudi "praktično vrednost". Ker je katastrski dohodek osnova za plačevanje letošnjega davka iz kmetijstva, dohodnine in drugih obveznosti, pomeni povečanje "KD" tudi večje davke in višje prispevke.
Ko so politiki ob koncu lanskega leta "polagali račune" svojim volivcem, so se strankarsko različno opredeljeni kmetje precej razdvojili ob vprašanju, ali je bilo kmetijsko ministrstvo lani uspešno ali ne. Kmetje, člani stranke krščanskih demokratov, so kar pokončno branili svojega strankarskega kolega, kmetijsko gozdarskega ministra dr. Jožeta Osterca, in ocenjevali njegovo delo za uspešno, medtem ko je bilo iz vrst najmočnejše opozicijske parlamentarne stranke, iz Slovenske ljudske stranke in njene kmečke zveze, slišati ocene, da so se razmere malo izboljšale le na mlečnem področju, in še več neprijetnih, žgečkljivih vprašanj: kateri kmetijski minister je kmete prisilil v kmečki štrajk in jih spravil na cesto, kdo je kmečkim otrokom dovolil vzeti štipendije, le kdo ie dopustil, da se kmetijstvo v državi izpostavi liberalno tržni logiki...
In če nas politiki prepričujejo, da je politika vse in med drugim tudi to, kolikšna je odkupna cena krompirja, potem pridelovalce krompirja še posebej zanima, kakšna politika se "skriva" v odkupni ceni šestnajst tolarjev za kilogram, ki je glede na slabo prodajo očitno še vedno previsoka. Je to politika "Evropa zdaj", ki so jo nekdaj kot slogan propagirali prenovitelji in ki se zdaj v kmetijstvu kaže kot približevanje Evropi in tudi evropskim cenam?
In če je politika vse, potem je vsaj kanec političnosti tudi v vprašanju, kako in kje razvijati dopolnilne in dodatne dejavnosti na kmetijah. Na kmetijah, kjer živijo v prepričanju, da se bo že oglasil kdo od države in jim, denimo, svetoval, kaj naj pridelujejo namesto "umazanega" mleka, ki ga mlekarna več noče, živijo v zmotnem prepričanju. Svetovalci bodo že prišli in svetovali, tudi država bo morebiti primakni-lakak tolar, pobuda in odločitev pa je na strani kmetov. • C. Zaplotnik
Občni zbor podeželske mladine
Jesenice - Podeželska mladina Zgornje-savske doline vabi jutri, v soboto, ob 20. uri v kulturni dom na Breznici na občni zbor. Na zboru bodo pregledali delo v minulem letu in se dogovorili za letošnji program dela. • CZ.
H lesonit
ODKUP BUKOVINE IN TRDEGA LESA NEPOSREDNO OD LASTNIKOV
HLODI BUKOVI, kakovosti F 16.600 SIT/m3 L 13.000 SIT/m3
I 9.000 SIT/m3
II 6.600 SIT/m3
III 5.000 SIT/m3
LES ZA LESNE PLOŠČE (GOLI) BUKOV 3.700 SIT/m3 DRVA BUKOVA - METRSKA 5.231 SIT/m3
ali 3.400 SIT/prm
DRVA MEHKIH LISTAVCEV metrska
GOLI MEHKIH LISTAVCEV
ZA DOVOZ V LESONIT PLAČAMO
2.900 SIT/m3 ali 1.885 SIT/prm
2.600 SIT/m3 800 SIT/m3 ali 520 SIT/prm
CENE veljajo franco trda cesta.
PLAČILO se izvrši na žiro račun dobavitelja za:
- hlodovino v 20 dneh
- goli bukove v 30 dneh
- drva bukova v 8 dneh
- goli in drva mehkih listavcev v 45 dneh.
Najmanjši premer drv-goli 8 cm, največji premer drv-goli 30 cm. Vse informacije dobite pri zastopniku Ludviku PAVLINU 064/422-083 ali v LESONIT-u 067/41-241.
Na Gorenjskem tri izpostave Sklada
Prenos otežujejo neurejene zemljiške zadeve
V Skladu so se odločili, da bodo prevzemali le "čiste" parcele. To je tudi razlog, da bo prenos zemljišč na Sklad trajal precej dolgo, po nekaterih ocenah kar pet let
Kranj - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, ki je na državni ravni začel delovati marca lani, bo na Gorenjskem imel tri izpostave. Izpostava za kranjsko in tržiško občino s sedežem v zadružnem domu na Primskovem v Kranju ter izpostava za jeseniško in radovljiško občino v prostorih Gozdnega gospodarstva Bled že delujeta, medtem ko škofjeloška še ne.
Kot je povedala strokovna delavka v kranjski izpostavi Sklada dipl. ing. agronomije Barbara Farčnik, bo Sklad gospodaril z vsemi nekdanjimi družbenimi kmetijskimi in gozdnimi zemljišči, ki so na podlagi različnih zakonov postala državna: z zemljišči KŽK-ja, kmetijskih zadrug Tržič, Sloga, Cerklje in Naklo (izjema so zemljišča, ki so jih kupila z lastnim denarjem), z vsemi občinskimi zemljišči, razen s tistimi, ki so jih kupile kot nadomestna zemljišča in ki so bila 6. aprila 1941. leta zemljiškoknjižno v njihovi lasti, z zemljišči podjetij, med katerimi jih ima še posebej veliko Cestno podjetje Kranj, ki jih je kupovalo za reševanje zemljiških zadev...
Izpostave Sklada se za zdaj ukvarjajo le s prenosom kmetijskih zemljišč, medtem ko se s prenosom gozdnih zemljišč ukvarjajo na državni ravni.
Prenos bo trajal pet let
Po zakonu bi bilo treba zemljišča prenesti na Sklad že septembra lani, vendar tega do roka niso storili niti v eni občini v Sloveniji. Čeprav je iz nekaterih občin slišati, da nasprotujejo takšnemu podržavljenju, pa so za zamudo tudi povsem strokovni razlogi. Za vsako parcelo je namreč treba pridobiti zemljiškoknjižni izpisek, pripraviti pogodbo, jo overoviti, predložiti javnemu pravobranilstvu... Če se nič ne zaplete, postopek traja tri do štiri mesece; če pa se, kajpak še precej dlje. Prenos otežujejo tudi neurejene zemljiške zadeve, pravi Barbara Farčnik in navaja, da cestno križišče na Laborah še vedno ni odmerjeno, da niso do konca speljani komasacijski postopki, da je zemljišče za avtomobilsko cesto Kranj -
Ljubljana sicer odmerjeno, ni pa odpisano, ker register podjetja ni urejen na enotno ime, da precej delitev parcel ni vnesenih v zemljiško knjigo, da je zemljišče, kjer na Planini stojijo stanovanjski bloki, v zemljiški knjigi še zmeraj označeno kot travnik... Ker je takšnih in podobnih primerov zelo veliko, ne samo v kranjski občini, ampak tudi drugod v Sloveniji, so se v Skladu odločili, da bodo prevzemali le "čiste" parcele. To je tudi razlog, da bo prenos lastništva trajal dlje časa, po oceni Barbare Farčnik približno pet let.
Letna najemnina 170 do 200 mark
V zadrugah se bolj zavzemajo za prenos, ker bi čimprej radi vedeli, katera zemljišča
Lastništvo se menja: se bom še lahko tu pasla':
200 mark letne najemnine za hektar zemljišča, poslovali precej težje. Najemnine določajo na državni ravni in so precej nižje kot pri najemu zasebnih zemljišč, kjer je treba za hektar plačati 300 do 500 mark na leto. Med prvimi kranjskimi podjetji, ki bodo prenesla zemljišča na Sklad, je Iskra Števci, naslednik Iskre Kibernetike, ki je 1986. leta za potrebe morebitne širitve kupila od kmetov okrog 1,70
Dobro izrabljena in enako vrednotena
Koliko zemljišč bo ostalo Skladu, bo natančno znano šele potlej, ko bodo končani vsi denacionalizacijski postopki. Na državni ravni ocenjujejo, da jih bo 10 do 20 odstotkov. Sklad bo zemljišča dajal v najem in zakup, jih menjaval, prodajal in kupoval in tudi sicer skrbel, da bodo člmbolje izrabljena in v vsej državi enako vrednotena.
Sklad daje soglasja, podaljšuje veljavnost pogodb...
Ko je driava lani spomladi postala lastnik še zadnjih družbenih kmetijskih in gozdnih zemljišč v državi, je Sklad v imenu države prevzel tudi številne naloge. Ob tem, da se ukvarja s prenosom zemljišč na Sklad, podaljšuje veljav-nost najemnih pogodb, ki so jih, denimo, kmetje za najem zemljišč prej sklepali z zadrugami, kmetijskimi posestvi ali drugimi podjetji, daje razna soglasja za novogradnje in druge posege v prostor, nastopa kot zavezanec za vračilo zemljišč nekdanjim lastnikom...
jim bodo ostala, medtem ko se v KŽK-ju dobro zavedajo, da bodo, potem ko bodo morali plačevati še 170 do
hektarja zemljišča. Zdaj je že jasno, da je bil tedanji nakup proč vržen denar, saj po sedanjem zakonu za podjetja,
ki se ne ukvarjajo s kmetijstvom, ob prenosu zemljišč ni predvidena odškodnina. Za kmete, ki so tudi po prodaji še vedno obdelovali zemljišča, se s prenosom lastništva ne bo dosti spremenilo, namesto z Iskro Števci bodo sklepali zakupne pogodbe s Skladom.
Sklad ne ovira denacionalizacije
Ker je država postala lastnik vseh kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki naj bi jih kmetijska in ostala podjetja, gozdna gospodarstva, zadruge, občine in drugi po zakonu prenesli na Sklad, je država oz. v njenem imenu Sklad tudi denacionalizacijski zavezanec. Kot poudarja Barbara Farčnik, Sklad ne ovira denacionalizacije in vračanja zemljišč nekdanjim lastnikom, ampak le čaka na pravnomočne denacionalizacij ske odločbe, ki so osnova za vračanje. Do prvih januarskih dni Sklad takšnih odločb ni prejel. Kar je Mercator - KŽK Kmetijstvo vrnil nekdanjim lastnikom, je še pred začetkom delovanja kranjske izpostave. Ker je nevarnost, da zemljišča v prehodnem obdobju ne bi bila dobro obdelana, bo Sklad vztrajal na tem, da se za vrnjeno premoženje prej konča zapuščinski postopek. • C. Zaplotnik
Radovljiški proračun
Za kmetijstvo skoraj 11 milijonov
Radovljica - Kot je razvidno iz osnutka občinskega proračuna, ki so ga na ločenih sejah sprejeli vsi trije skupščinski zbori, bo Občina Radovljica letos za intervencije v kmetijstvo namenila 10,8 milijona tolarjev ali 44 odstotkov več, kot je predvideval lanski (renominirani) proračun. Skoraj polovico denarja, natančneje - 4,6 milijona tolarjev, bodo namenili za naložbe v kmetijstvo, 2,3 milijone za preventivo v živinoreji, ostalo pa za zavarovanje Živine, za analize zemlje in krme, izobraževanje in raziskovanje, za sofinanciranje nabave semena in osemenjevanja, za čebelarstvo in drugo. Končna usoda "kmetijskega proračuna" bo znana potlej, ko bo občinska skupščina sprejela tudi predlog proračuna občine. • CZ.
Moste 88/a, Komenda Trgovski center Titova 39
Bled
Jesenice
SEZONSKO ZNIŽANJE CEN OBUTVE IN BUND
10 - 50 %
v času od 22. do 31. januarja 1994
Pridite in se prepričajte o ugodnem nakupu!
Mlečni rekorderji
Petinštirideset kmetov več kot sto tisoč
Največ mleka (skoraj 250 tisoč litrov ali povprečno sedemsto litrov na dan) je lani v kranjsko Mlekarno oddal kmet Janez Zabret iz Bobovka.
Kranj - KŽK-jeva posestva in kmetje z odkupnega območja Mercator • Mlekarne Kranj so lani v mlekarno oddali 28,6 milijona litrov mleka, kar je le malenkost man j kot lani. Samo kmetje so ga lani oddali 24,5 milijona litrov, medtem ko so ga predlani 24,8 milijona. Število kmetij, ki oddajajo mleko, se je zmanjšalo, kakovost mleka pa se je ob nadaljnjem zaostrovanju meril še izboljšala.
Petinštirideset kmetij z odkupnega območja kranjske Mlekarne je lani oddalo v mlekarno več kot sto tisoč litrov. Trideset kmetij ga je oddalo od 100 do 150 tisoč litrov, enajst kmetij od 150 do 200 tisoč litrov, štiri kmetije pa celo več kot dvesto tisoč litrov. Poglejmo listo lanskih mlečnih rekorderjev! Največ mleka, 249.532 litrov ali par litrov manj kot sedemsto na dan, ga je v mlekarno oddal kmet Janez Zabret iz Bobovka, sicer član Gorenjske mlekarske zadruge (GMZ) Kranj. Na drugem mestu je z 220.439 litri oddanega mleka Franc Krč Z Jezerske ceste v Kranju (GMZ), na tretjem Anton Pušavec s Hudega nad Tržičem (GMZ), ki ga je oddal 217.395 litrov, na četrtem pa Peter Jerala iz Žej (Kmetijska zadruga Naklo) z 204.598 litri oddanega mleka. Več kot 150 tisoč litrov so oddali še Alojz Stražnik z Visokega (GMZ) - 194.571 litrov, Ciril Zaplotnik z Letenc (GMZ) - 183.064 litrov, Franc Drinovec i/ Podbrezij (KZ Naklo) • 182.200 litrov, Nande Rozman iz Lahovč (GMZ) - 178.861 litrov, Alojz Logar iz Goric (GMZ) -173.441 litrov, Alojz Urbane iz Goric (GMZ) - 173.432 litrov, Janko Škrjanc iz Seničnega (Kmetijsko gozdarska zadruga Tržič) - 172.149 litrov, Janez Kera z Letenc (GMZ) - 170.368 litrov, Slavko Urbane iz Zadrage (GMZ) - 167.437 litrov, Igor Jamnik iz Žabnice (Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga) -152.401 liter in Drago Zaplotnik z Letenc - 151.979 litrov mleka.
Dva od kmetov, ki sta lani oddala v kranjsko Mlekarno več kot 150 tisoč litrov mleka, ga zdaj oddajata v Ljubljanske mlekarne. • CZ.
NSCOA
23. STRAN • GORENJSKI GLAS
UREJA: Vilm« Stanovnik
ITALIJANSKI PRIREDITELJI GIRA SO ZADOVOLJNI S SLOVENSKIMI ORGANIZATORJI
NAGRADNI SKLAD DIRKE JE 2 MILIJARDI LIR
Italijansko zastopstvo, na čelu s šefom organizacijskega odbora Gira dTtalia Carminom Castellanom, sije v torek in sredo ogledalo traso 12. in 13. etape letošnje slovite dirke, ki bo potekala prek Slovenije - Izredno atraktiven bo del proge od Medvod, prek Mavčič, Drulovke in kranjski krog.
Kranj, 19. januarja - Dobrih pet mesecev pred velikim športnim (in medijskim) spektaklom v Sloveniji, ko bomo tudi pri nas gostili del dire Giro d'Italia, si je zastopstvo organizacijske uprave ogledalo traso 12. in 13. etape in se z organizatorji v Kranju dogovorilo o zadnjih tehničnih in organizacijskih podrobnostih, gostje iz Italije so na posebni novinarski konferenci v hotelu Crehia povedali, da so zadovoljni z opravljenim delom našega etapnega odbora.
"Lahko rečem, da smo imeli včeraj in danes z italijanskimi Prireditelji Gira zelo plodno in delovno srečanje. Včeraj smo se sestali v Novi Gorici, nato smo si ogledali traso do Kranja, danes pa smo na posebnih sestankih po skupinah določili zadnje organizacijske podrobnosti. Tako si je posebna ekipa ogledala naše nastanitvene kapacitete po hotelih in penzionih v Kranju in širši okolici do Bleda. Ena od ekip si je natančno ogledala traso dirke
Organizatorji Gira so povedali, da je nagradni sklad letošnjega Gira d'Italia 2 milijardi lir. Skupni zmagovalec dobi 450 milijonov lir, Za posamezne zmagovalce etap pa so nagrade v povprečju 30 milijonov lir.
in se seznanila s potekom dirke, piljem, startom in vsemi spremljajočimi podrobnostmi. Poseb-
na skupina za marketing pa se je pogovarjala o načinu trženja te prireditve tudi pri nas v Sloveniji. Ena od skupin se je pogovarjala o sodelovanju glede carine, policije in vzpostavitvi ostalih potrebnih povezav med državama. Prav tako se je posebna skupina dogovarjala o vsem potrebnem za sodelovanje s pošto, televizijo...," je o srečanju naših in italijanskih organizatorjev Gira povedal predsednik etapnega odbora Jelko Kacin.
Zadovoljstva po opravljenem delu pa niso skrivali tudi gostje iz Italije. Tako je prvi mož Gira d'Italia Carmine Castellano dejal, da je izredno zadovoljen z vsem, kar so do sedaj opravili slovenski organizatorji, in da je prepričan, da težko rešljivih vprašanj in odprtih vprašanj ni več. Povedal je tudi, da je proga po Sloveniji (od Nove Gorice, prek Ajdovščine, Vrhnike, Ljubljane, Kranja do Jesenic), zelo razgibana in zanimiva,
Italijanski organizatorji Gira so bili zadovoljni i delom našega etapnega odbora. Pohvalili so jih tudi na tiskovni konferenci v Kranju.
lezNi tenis mmtajimm
DRUGI DEL TEKMOVANJA
V GORENJSKI NAMIZNOTENIŠKI LIGI
Za namiznoteniške mize bodo ponovno stopili igralci v gorenjski namiznoteniški ligi, saj se ta teden začne drugi del tekmovanja. Po prvem delu sta v vodstvu ekipi Križe 1 in Križe 3.
°J za prvaka pa je povsem odprt, saj ima kar nekaj ekip možnost ££n *Prav v vrh. Razpored 12. kola: Križe 2 : Gumar - Benedik, £UP Škofja Loka 2 : Križe 1, Križe 3 : Kondor, Javor Commerc : rredoslje, Odisej : Jesenice in EGP Škofja Loka 1 : Šenčur. • J. Starman
prav tako pa mu je všeč naša pokrajina. Podobnih misli je bil tudi režiser televizijskega prenosa Giusseppe Bonici, ki je povedal, da se bo neposreden TV prenos 12 etape začel pri Godoviču in zaključil v Kranju, snemali pa bodo tako s helikopterji kot "letečimi" motorji in stalnimi kamerami, ki bodo nameščene zadnji kilometer pred ciljem v Kranju. Prenos dirke bo šel v vse evropske države, poleg tega pa tudi v Severno Ameriko in še ponekod po svetu, vendar se o tem organizatorji Še dogovarjajo. Po Bonicijevih besedah bo dirka za Slovenijo prav gotovo lepa predstavitev v svetu, saj imamo pokazati mnoge lepote. Stem se je strinjal tudi predsednik IS občine Kranj in član etapnega odbora Peter Orehar, ki je
Že pred dirko, predvidoma 4. maja, bo v dvorani na Planini posebna prireditev, ki jo je zasnoval gledališki in radijski režiser ter dramaturg Matjaž Berger, poimenoval pa jo je "Nomadi lepote". Z montažami prizorov dosedanjih dirk bo predstavljen razvoj statike k gibanju, človekov odnos do stroja - kolesa, s prvinami gimnastike, kolesarstva, na sceni pa bodo tudi igralci
povedal, da je soorganizacija tako velike športne prireditve posebno priznanje kranjskemu kolesarskemu športu in številnim športnim delavcem Kranja. • V.Stanovnik, foto: G.Šinik
MlllllilllilB
m
ETIKA mmmmmm
SREBRO SE JE POZLATILO
Kranj - Olimpijski komite Slovenije je v začetku tega tedna prejel s sedeža Evropskega združenja nacionalnih olimpijskih komitejev nadvse razveseljivo novico, za katero so v atletskem klubu Triglav •zvedeli šele iz časopisa. Mariana Florea iz Romunije, ki je na drugih evropskih olimpijskih dnevih mladih lani poleti na Nizozemskem z veliko prednostjo zmagala v teku na 400 metrov, se je pri tem Poslužila nedovoljenih živil in je diskvalificirana, zato zlata kolajna Popada drugouvrščeni Brigiti Langerholčevi, 17-letni atletinji Kranjskega Triglava. Njen trener Dobrivoje Vučkovič je bil novice '"j^zelo vesel, a hkrati tudi žalosten ob spoznanju, da se tudi že tako d H i, športniki poslužujejo nedovoljenih poživil. "Pri nas o čem podobnem niti ne razmišljamo, naše geslo je: zmaguje naj narava." •
MEJ
ZAČELO SE JE POLFINALE HOKEJSKEGA PRVENSTVA
KDO ZA NASLOV PRVAKA?
Kranj, 21. januarja - V zadnjem kolu drugega dela letošnjega državnega hokejskega prvenstva so hokejisti Acroni Jesenic v domači dvorani premagali ekipo Bleda, rezultat srečanja med Inntal Celjem in Olimpijo Hertz, je bil neodločen, Triglavani pa so visoko ugnali Maribor. Že včeraj zvečer sta se na prvi polfinalni tekmi v Celju srečali ekipi Acroni Jesenic in Celja, danes ob 18. uri pa bo v Tivoliju prva polfinalna tekma med Olimpijo Hertz in Bledom.
Torkova srečanja sicer niso odločala o ničemer več, saj je bilo že v soboto zvečer znano, da je na prvem mestu po drugem delu prvenstva Olimpija Hertz, Celje se je z zmago nad Jeseničani uvrstilo na drugo mesto, Acroni Jesenice na tretje in Bled na drugo.
Kljub temu je bilo v torek na Jesenicah slovesno, saj je predsednik kluba Zdenko Cund podpisal sponzorsko pogodbo s predstavniki avstrijske pivovarne Goesser, na stojnicah pred halo pa so brezplačno točili popularno pivo. Tekma med gorenjskima rivaloma se je končala z zmago domačih 6:4 (3:0, 0:3, 3:1).
Tudi v Kranju so bili v torek boljši Triglavani, ki so prepričljivo, kar z 12:2 (3:0, 2:2, 7:0), odpravili ekipo Leljaka iz Maribora.
Po včerajšnji tekmi v Celju (do zaključka redakcije se še ni končala), bodo hokejisti Acroni Jesenic jutri, v soboto, v Podmežaklji igrali s Celjem ob 18. uri, Bled pa bo gostil Olimpijo v nedeljo, 23. januarja, ob 18. uri. • V.Stanovnik
NASLOV MLADINSKEGA PRVAKA CERKNIČANOM
Kranj, 17. januarja - Minuli vikend so na kegljiščih v Kranju in Ljubljani tekmovali za mladinskega državnega prvaka v dvojicah.
.Nastopalo je 22 parov iz vseh slovenskih klubov, ki skrbijo za Pionirski in mladinski naraščaj in s tem zapolnitev članskih vrst v Prihodnosti. Po izenačenih medsebojnih obračunih je državni naslov v dvojicah za mladince odšel v Cerknico, kjer sta ga _rA mT 4 y\JT%T?J\YT*\TW? osvojila M. Urbas - D. Meden 3289 podrtih kegljev, drugo mesto je \ \ Kil A P K I K {Tj III I V IL Pripadlo dvojici iz Ajdovščine M. Francetič - B. Fras prav tako 3289 kegljev, vendar slabše čiščenje, tretja pa sta bila pretstavnika Kranja G. Kavčič - M. Dežman 3277 podrtih kegljev.
V nadaljevanju čakajo mladince še posamezna srečanja in ekipna tekmovanja.
Mladinke pa so v Krškem prav tako tekmovale za naslov državnih prvakinj v dvojicah, kjer je nastopalo 12 dvojic. Najboljše so bile predstavnice EMO Celje B. Šoljar - M. Razlag 1589 £egljev, tudi drugo mesto so osvojile Celjanke S. Krmeta - J. gegoš 1586 kegljev, tretje mesto pa je pripadlo Ljubljančankam K. f nidaršič - S. Begoš 1573 podrtih kegljev. Kranjčanki M. Delavec -5?- Jerala sta osvojili 5. mesto z rezultatom 1540 kegljev, ^animivo, da je Kranjčanka Mojca Jerala z 807 podrtih kegljev dosegla najboljši rezultat srečanja. • Tone Česen
®(3phinqton ^msmmunnn
TURNIR DVOJIC NA BLEDU
^ed, 18. januarja - Minulo soboto je bil na Bledu prvi memonalm turnir v badmintonu. Pripravljen je bil v spomin na Ceneta berjana, enega od začetnikov te igre na Bledu.
Turnirja se je udeležilo osem dvojic, dve z Bleda, dve iz Radovljice, tri z Jesenic in ena iz Lesc. Po šesturnem tekmovanju Je zmagala dvojica Bled II., drugo mesto je osvojila dvojica Bled
-tretja pa je bila dvojica Jesenic II. Po koncu turnirja soMi vsi tekmovalci navdušeni nad zamislijo, da se kmalu spet vidijo. Kobert Stan
Odbojkarski spored - Jutri čaka gorenjske prvoligaše izredno težko delo, saj prihajajo v goste vodilne ekipe v obeh konkurencah. V moški konkurenci bodo odbojkarji Minolte Bled ob 19. uri v OŠ Bled poskušali iztržiti čimveč proti tretjeuvrščeni ekipi TAD Europe Kamnik, še težje delo pa čaka igralce Žirovnice, ki se bodo ob 18. uri v CSUI-ŽIC na Jesenicah pomerili z vodilno Olimpijo. V ženski konkurenci pa je bo na Bledu derbi kola, saj bo ob 17. uri v dvorani OŠ Bled gostovala ekipa Cimosa, ki je v vsem dosedanjem prvenstvu izgubila le dva niza.
Košarkarski spored - V I. slovenski košarkarski ligi ekipa Triglava jutri, v soboto, ob 20. uri v športni dvorani na Planini gosti Comet. VI. ženski košarkarski ligi, za uvrstitev od prvega do šestega mesta, ekipa Odeje - Marmorja gostuje v Rogaški Slatini, za uvrstitev od sedmega do dvanajstega mesta pa ekipa Kranja gostuje v Sežani. Tudi v II. moški slovenski košarkarski ligi, za uvrstitev od 1. do 10. mesta, je ta konec tedna na sporedu prvo kolo. Radovljiška Didakta jutri ob 18.30 uri v telovadnici OS. A. T. Linharta v Radovljici gosti ekipo Vanda Straše, škofjeloška moška ekipa Odeje - Marmor pa v nedeljo ob 17. uri v dvorani Poden v Škofji Loki gosti ekipo Radgone.
Rokometni spored - V I. državni rokometni ligi za moške ekipa škofjeloškega Seširja jutri gostuje pri Preventu v Slovenj Gradcu. Rokometašice Kranja v modri skupini pa bodo pomladanski del tekmovnja začele prihodnji torek, 1. februarja, ko doma gostijo ekipo Krim Electe. • V.S.
JARO KALAN, VODJA ŽENSKIH SMUČARSKIH REPREZENTANC
ALENKINA ZMAGA JE NOVA SPODBUDA
Po novem slovenskem smučarskem zmagoslavju je naša ekipa alpskih smučark trdno prepričana, da ji je mesto v vrhu svetovnega smučanja.
škofja Loka, 21. januarja - 31. zlata Lisica danes, jutri in v nedeljo pripravljena čaka najboljše veleslalomistke in slalo-mistke sveta. Tako se bo danes ob 10.30 uri začel prvi tek veleslaloma, jutri in v nedeljo ob istih urah pa bo start slalomov. Naša dekleta, ki so nas v minulih nastopih razvadila z visokimi uvrstitvami, so se na tekme pripravljala na Rogli, o načrtih in formi ekipe pred tridnevnim tekmovanjem pa smo se pogovarjali z vodjem ženskih reprezentanc Jarom Kalanom.
Ali dobre uvrstitve zadnjega superveleslaloma pomenijo, da dekleta tokrat štartajo na Lisičkin vrh?
"Mislim, da je zmaga Alenke Dovžan na zadnji tekmi v super-veleslalomu v Cortini d'Ampezzo dala tudi ostalim dekletom še dodaten motiv za dobre vožnje in uvrstitve. S tem mislim predvsem na Urško Hrovat in Špelo Pretnar, ki imata več možnosti v slalomu in veleslalomu in zato od njiju na Pohorju tudi največ pričaku-jem.Urška naj bi se v slalomu in veleslalomu uvrstila med prvih deset, prav tako uvrstitev med deseterico pričakujemo od Špele Pretnar. Možnosti pa imata seveda tudi za visoke uvrstitve. Cilj ostalih deklet je uvrstitev med trideseterico, saj imajo slabše štartne številke. Če bo to uspelo še vsaj dvema, bomo lahko zadovoljni."
Ekipo zadnje tedne spremljajo tudi bolezni in poškodbe.
"Res imamo težave z zdravjem deklet. Tako se Urški prehlad "vleče" že dlje časa in ima tudi temperaturo, upam pa, da se bo do tekem kolikor toliko pozdravila. Tudi Špela ima težave z mišico na nogi, kar jo zaradi bolečine precej ovira pri vožnji. Te dni je opravila preglede pri specialistih in ima sedaj terapijo, tako da računam, da bo do naslednjih tekem bolje. Vendar pa bo časa za okrevanje malo, saj imamo program izredno natrpan. Takoj po Lisici gremo namreč na Roglo, kjer bo v ponedeljek tekma evropskega pokala. Nato odpotujemo v Garmisch, kjer bosta dva smuka in superveleslalom." Kako resna je poškodba Ribaričeve?
"Lea je trenutno doma, saj naslednje tri tedne gotovo ne bo mogla nastopati, kot kaže pa ne bo pripravljena tudi na olimpijske igre. Ima namreč natrgan ligament, kar sicer ni še za operacijo, je pa zelo "zoprna" poškodba. " Kaže, da se izboljšuje tudi forma Nataše Bokal? Nataša je te dni pred Lisico trenirala v Kranjski Gori. Na Pohorju bo štartla na obeh slalomih, na veleslalomu pa ne. Glede na zmago na FIS tekmi v Kranjski Gori, mislim, da je trenutno kar v formi." Konkurenca v ženski vrsti je vedno večja. Kdaj bo izbrana ekipa za olimpijske igre?
"To bo 24. januarja, kar pomeni, da imajo dekleta v Mariboru na teh treh tekmah še možnost izpolniti normo. Ta pa je znana -uvrstitev med prvih petnajst na tekmah svetovnega pokala. Za sedaj so normo izpolnile Urška Hrovat, Alenka Dovžan, Katja Koren in Špela Pretnar. Možnost pa imajo še ostale: to sta predvsem Nataša Bokal in Nives Sitar."
• V. Stanovnik, foto: J. Pelko
LISIČKA JE PRIPRAVLJENA
Maribor, 21. januarja - Na zadnji tiskovni konferenci pred letošnjo 31. Zlato lisico je predsednik organizacijskega odbora Dušan Senčar povedal, da bo cilj vseh treh tekem, tako današnjega veleslaloma kot jutrišnjega in nedeljskega slaloma na snežnem stadionu za hotelom Habakuk. To pomeni, da je organizatorjem ob ohladitvi uspelo, da so s snežnimi topovi pripravili dovolj kompaktnega snega in da bo tekmovanje potekalo po programu. Tekmo bo prenašalo 13 televizijskih postaj, organizatorji pa pod Pohorjem pričakujejo kar 30 tisoč gledalcev. • V.S.
PRVE PRIJAVE ZA POKAL LOKA
Škofja Loka, 20. januarja - Mesec dni pred letošnjim, 19. Pokalom Loka, je organizator, Smučarski klub Alpetour, prejel prijave prvih otroških smučarskih reprezentanc. Kot prva se je uradno prijavila ekipa Ukrajine, v Škofji Loki pa pričakujejo še deset do štirinajst ekip. Mladi smučarji in smučarke bodo tekmovali na Starem vrhu, če tam ne bo zadosti snega, pa na Soriški planini. V soboto, 19. februarja, bo slalom, v nedeljo, 20. februarja, pa veleslalom.
Organizacijski komite, pod vodstvom predsednika Alojza Bogataja, se bo odslej sestajal vsako sredo, njihova glavna naloga, poleg priprav na tekmovanje pa je, da si zagotovijo potrebna finančna sredstva za izvedbo tekmovanja. • V.Stanovnik
SVOJO STROKOVNOST IN USPEŠNOST POTRJUJEMO ŠE NAPREJ
SREDNJA TRGOVSKA ŠOLA KRANJ, Župančičeva 22
organizira priprave za preizkus strokovne usposobljenosti za poklic prodajalca in trgovinskega poslovodjo (Ur. I. RS št. 28/93).
Prijave sprejema tajništvo šole, tel. in fax št. 064-325-070, kjer dobite tudi vse podrobnejše informacije.
IZKORISTITE UGODNO PRILOŽNOST!
ISKRA MEHANIZMI UPNICA,
Lipnica 8, 64245 Kropa
razpisuje
JAVNO DRAŽBO
za prodajo osnovih sredstev podjetja.
Predmet javne dražbe so osnovna sredstva po spisku: NAZIV                                               št. kosov		izklicna cen«
1. Reskalni stroj orodni "Prvomajska" ALG 100	1 kos	4.000 DEM
2. Stroj za robienje	1 kos	150 DEM
3. Podajalec traku - mehanski	1 kos	400 DEM
4. Podajalec traku - pnevmatski	1 kos	300 DEM
5. škarje za okroglo rezanje	1 kos	200 DEM
6. Stružnica vretenska "Fischer" 140	1 kos	2.000 DEM
7. Stružnica univerzalna "Prvomajska" TNP 160	1 kos	3.000 DEM
8. Vrtalni stroj namizni	1 kos	300 DEM
9. Avtomat za obdelovanje jedra	1 kos	2.500 DEM
10. Rezkalni stroj vodoravni 'Ceneč 8"	1 kos	600 DEM
11. Stružnica revolverska "Smart Brown"	1 kos	1.400 DEM
12. Stiskalnica ekscentrična "Schuler" 8T	1 kos	1.500 DEM
13. Stiskalnica hidravlična "Kladivar" HPS 4T	1 kos	2.000 DEM
14. Stroj za reskanje zbo "Kepfer"	1 kos	1.800 DEM
15. čistilec traku	2 kos	800 DEM
16. Ročna stiskalnica - knakar	3 kos	100 DEM
17. Vrtalni stroj namizni	6 kos	200 DEM
18. Podstavek za vrt. stroj - veliki	1 kos	200 DEM
19. Podstavek za vrtalni stroj • mali	1 kos	100 DEM
20. Boben za raziglanje	1 kos	100 DEM
21. Stroj za roliranje	1 kos	2.000 DEM
22. Omara za trajni tek F 506	1 kos	100 DEM
23. Stroj za navijanje listnate vzmeti	1 kos	200 DEM
24. Ogrodje kontrolne table	1 kos	50 DEM
25. Računalnik Partner s tipkovnico	1 kos	200 DEM
26. Rabljena orodja		
Javna dražba bo 26. 1. 1994 ob 10. uri v prostorih podjetja. Ogled osnovnih sredstev je možen eno uro pred pričetkom javne dražbe.
Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe. Pred pričetkom javne dražbe je treba položiti varščino v višini 10 % od sklicne cene za osnovna sredstva, ki so ovrednotena nad 1.000 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju BS na dan licitacije.
Rok plačila za osnovna sredstva do vrednosti 1.000 DEM je takojšnji, nad vrednostjo 1.000 DEM se sklene pogodba z rokom plačila 8 dni. Varščina je vračunanan v kupno ceno. Za neprodana osnovna sredstva se varščina brezobrestno vrne.
Prometni davek je druge stroške v zvezi s prenosom plača kupec. Blago se odpelje po plačilu. Vse informacije so možne po telefonu 064/736-661 int. 79 g. Krajne ali 064/736-592 g. Mohorčič.
MALI OGASI
223-444
APARATI STROJI
PANASONIC brezžični telefoni, tajnice, telefaxi in telefonske centrale, zelo ugodno. ©632-595 599
KOMPRESORJE, vseh velikosti po tovarniških cenah. O 633-506, popoldan. 1064
STROJ z delom ali brez, prodam. Đ 725-103, zvečer. 1131
Prodam ročne STATVE 80, lesene, malo rabljene. 0241-623 1149
Prodam ročne STATVE 80, lesene, malo rabljene. ©241-623 1149
Prodam GLASBENI CENTER gorenje HI-FI GC 201. »324-574 1234
Portable Personal Computer Toshiba botebook T 1 800 386/20/2, 40 MB, orig. Toshiba torbica, 64 nivojev sivine - VGA, rfiikrosoft miška, cena 1800 DEM. 047-082 12S1
ŠIVALNI STROJ bagat ruža step, prodam. 0328-833, zvečer 1252
CO 2 bombo prodam. ©328-833, zvečer 1253
Prodam stikalno URO ISKRA. ©66-
408 1254
Mizarsko kombinirko 40, 5 operacij, novo prodam. Bevk, Davča 27 1260
Prodam barvni TV Fischer, star 4 leta. Cena 350 DEM. Šmid, Golnik
112 1267
LESNOOBDELOVALNI STROJI ITALIJANSKE PROIZVODNJE ■ UGODNO:
• kombinirke(5 operacij)
• poravnalke, debelinke, krožne žage in rezkarji, podajalne naprave
• tračne žage
• odsesovalne naprave za lesne odpadke
• brusilni stroji za skobeljne nože
Uvoz in prodajaKO.PROM.d.o.o.,
Ižanska c.158, Ljubljana, tol.061/1272-545
Informacije, razstava strojev in prikaz delovanja vsak delovnik, tudi v soboto, od 9. do 18. ure.
Prodam STRUŽNICO Prvomajska TNP 160. Krakovska 12, Voglje 1274
Prodam dve CISTERNI za kurilno olje in nerjaveč BOJLER, 150-litrski -kombiniran. © 85-292 1277
MERKUR - trgovina in storitve, d.d. Kranj, Koroška c. 1 Trgovina na debelo Naklo, Cesta na Okroglo 7
vabi k sodelovanju
1. VODJO KOMERCIALNE POSLOVNE ENOTE - ELEKTROENERGETIKA
2. VODJO KOMERCIALNIH PROJEKTOV IZVOZA
3. KOMERCIALISTA ZA TELEKOMUNIKACIJE
Pogoji pod 1:
- visoka ali višja izobrazba elektro (energetika) smeri
- 3 leta delovnih izkušenj pri samostojnem delu na komercialnem področju
- aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika
- poskusno delo 6 mesecev
pod 2:
- visoka ali višja izobrazba elektro smeri
- 3 leta delovnih izkušenj na komercialnem področju
- aktivno znanje dveh tujih jezikov, obvezna angleščina
- poskusno delo 6 mesecev
pod 3:
- višja ali srednja izobrazba elektro smeri
- 3 leta delovnih izkušenj na komercialnem področju
- aktivno znanje angleškega jezika
- poskusno delo 6 mesecev
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas.
Če izpolnjujete zahtevane pogoje, Vas vabimo, da v 8 dneh po objavi pošljete pisno prijavo s kratkim življenjepisom, opisom dosedanjega dela in dokazili na naslov: MERKUR - trgovina in storitve, d.d., Splošno kadrovsko področje, 64000 Kranj, Koroška c. 1.
Kandidate bomo pisno obvestili v 8 dneh po opravljeni izbiri.
SILAN, d.o.o., Ljubljana, Šlandrova 10
INSTRUMENTI
na podlagi pogodbe o posredovanju in pooblastila INSTRUMENTI OTOČE, d.o.o.,
razpisuje
JAVNO DRAŽBO
za prodajo naslednje nepremičnine: 1.
Visokoregalni skladiščni objekt na pare. št. 405/5, k.o., Zaloše, v izmeri 720 m2, s pripadajočim stavbnim zemljiščem v izmeri 816 m2. Izklicna cena objekta je 392.100 DEM, v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju BANKE SLOVENIJE na dan plačila.
Javna dražba bo 7. februarja, ob 10. uri v prostorih ISKRA INSTRUMETNI OTOČE, d.o.o., Otoče 5a, 64244 Podnart.
2.
Dosedanji najemnik skladiščnega objekta ima predkupno pravico.
3.
Dražitelj mora najmanj 6 dni pred dražbo vplačati varščino v višini 10 % izklicne cene na žiro račun ISKRA INSTRO, d.o.o., št. 51540-601-27237 ali sredstva deponirati na blagajni podjetja.
4.
Varščino bomo uspešnemu dražitelju vračunali v kupnino, drugim pa vrnili v treh dneh brez obresti. Varščino, plačano v gotovini, bomo vrnili takoj po končani dražbi.
5.
Pogodba se sklene v 3 dneh po zaključeni javni dražbi. Celotna kupnina pa mora biti plačana v 10 dneh od sklenitve pogodbe, sicer se vplačana varščina zadrži, morebitno že sklenjeno pogodbo pa prodajalec razveže.
6.
Dražitelji, ki sodelujejo na javni dražbi za pravne osebe, morajo predložiti pooblastilo od dražitelja in izpisek iz registra, iz katerega je razvidno, da ima podjetje sedež v Sloveniji, za fizične osebe pa potrdilo o državljanstvu.
7.
Vse dajatve vezane na prenos nepremičnin plača kupec. 8.
Nepremičnine se prodajajo po načelu "videno - kupljeno". Vse dodatne informacije so na voljo v podjetju SILAN, d.o.o., Ljubljana, Šlandrova 10, tel. (061) 374-876.
Republika Slovenija
Uprava inšpekcijskih služb za Gorenjsko
razpisuje naslednje delovno mesto s posebnimi pooblastili:
INŠPEKTOR II:
veterinarski inšpektor
- visoka izobrazba VII/1 - smer veterina
- 5 let delovnih izkušenj, izpit za voznika "B" kategorije
Izbrani kandidat bo imenovan za obdobje štirih let s 3-mesečnim poskusnim delom. Inšpekcijski nadzor bo izvajal na območju občin Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič. Od izbranega kandidata se bo zahteval tudi preizkus znanja iz Zakona o splošnem upravnem postopku, ki ga bo imel možnost opraviti v roku šestih mesecev od sklenitve delovnega razmerja. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev, z opisom delovnih izkušenj in kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov: Uprava inšpekcijskih služb za Gorenjsko, Slovenski trg 1, Kranj. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po končani izbiri.
trgovina
Cankarjeva 16, Kranj ^ORIGINALNI
KAVBOJSKI ŠKORNJI ^MOKASINI ^UVOZ IZ AMERIKE
K3KERN KRANJ
TEL.: 064/221 353
OCENJUJEMO, PRODAJAMO IN KOPOJEM0
PREKAJEVALNE OMARE TIKOI Ugodni plačilni pogoji. ©53-4771289
Starejši barvni TELEVIZOR grunding, ugodno prodam. ©713-177 1294
Prodam plužno desko za sneg za traktor TV. 40 odstotkov ceneje. ©061/823-060_1308
Prodam RAČNULANIK sehneider 1512 in pisalnik DMP 4000. ©312-287 1311
Poceni prodam zamrzovalno SKRINJO LTH 380 litrsko. ©324-409 1318
Prodam novo nerabljeno PLINSKO PEČ 10 % ceneje. Justin, Lom 15, Tržič__1320
Oljni gorilec rabljen, ugodno prodam, lahko z montažo. ©215-545
1330_
Prodam pletilni stroj Singer Memo-matic s programatorjem. ©712-064
1335
Prodam ŠTEDILNIK gorenje 4 elek., 2 plin, dobro ohranjen. ©725-320
1342_
Ugodno prodam profesionalni stroj-ček za pedikuro z mikromotorjem in vsesavanjem in komplet nastavkov, aparat za odstranjevanje celulita -presoterapija, linfna drenaža in komplet manšete za noge in roke, kad za podvodno masažo Jacuzzi 300 I vode za profesionalno ali individualno uporabo, zelo ugodno. Vse informacije lahko dobite na ©064/78-370
1345_
Ugodno prodam ŠTEDILNIK (4 plin + plinska pečica). © 323-275, po 17. uri 134S
Prodam stare kmečke stroje, sla-moreznico, pajkel, najboljšemu ponudniku. ©422-753_1355
Prodam KOMPRESOR za brizganje -pumpanje. ©242T383_1359
Prodam industrijski ŠIVALNI STROJ Necchi z odrezom niti. O 733-204
1381
Prodam OBRAČALNIK sena Favorit 220 in MOTORNO ŽAGO Husqarna -260 SG. © 45-368 1406
Prodam TRAKTOR Ferguson 539, nov, s kabino. © 65-140 1418
Prodam dvoredni PLETILNI STROJ Singer, malo rabljen in PEČ (dvoe-tažna) za peko pizz. 0 725-627 1422
Osebni računalniki, tiskalniki (epson, fujitsu) poslovne aplikacije, zaMitni filtri. ATAK, d.o.o., ©324-313 1448
Prodam termoakumulacijsko peč 1 leto staro 200 DEM, kuppersbusch 2 leti star 150 DEM. ©47-615 1470
Prodam RADIOKASETOFON 2x75 W z ločljivimi zvočniki. ©45-114, popoldan 1435
Prodam kombanj - Grime za pobiranje krompirja, ugodno. ©242-672
1491
Prodam TV GRAND COLOR, ekran 68, star 4 leta. 047-345 153>
Prodam ŽAGO za razrez hlodovine.
0 44-141 1544
OVERLOCK PFAFF in SINGER nova nerabljena, ugodno prodam. 0 215-
650_ 29403
IZ NASLEDNJE ŠTEVILKE
BMW 316, letnik 1986, ugodno prodam. Tel.: 710-764
AVTO ŠOLA
Škofja Loka, Frankovo nas. 157 ^633-114.620 - 211,310 - 222
CREATIM, d.o.o. razpisuje prosti delovni mesti
1. ARHITEKTA - OBLIKOVALCA
za delo na področju načrtovanja in nadzora izvedbe sejemskih predstavitev
2. EKONOMISTA
za delo na področju vodenja projektov v marketingu
Ce vas takšno delo zanima, pošljite pisno prijavo s kratkim
življenjepisom na naslov Creatim Kranj, Šuceva 23, 64000 Kranj.
TARU P STROJ za uničevanje krompirjeve cime in zeleno gnojenje, prodam. 0328-238 1363
Prodam NAMENSKI STROJ z delom. Šifra: POGODBA 1369
Ugodno prodam obnovljen POMI-VALNI STROJ Iskra. O 57-695 1372
Prodam nov TV Sony Trinitron, 63 cm, stereo, TXT. S 325-626 1380
PRAŠIČE, težke od 80 do 130 kg, cena 200 SIT/kg, prodam-Tel.: 061/749-176
GLASBILA
SINTESEIZERJI Roland, Casio. Kawai, Yamaha in Hohner, po naju' godnejših cenah. Zahtevajte proS' pekte.   SINKOPA D.O.O-
"4§? M%^m- Trfiovsko podiette d.o.o. V   Lvp II     i Bled. Grajska c. 11
PRODAJA TRDIH IN TEKOČIH GORIV
Grajska c. 11,64260 Bled Tel.: (064) 77-081 in 76-124
Poslovalnica Tržič, Loka 117 tel.+fax:(064) 53-429
Petek, 21. januarja 1994
MALI OGLASI, OBVESTILA
25. STRAN • GORENJSKI GLAS
ŽIROVNICA 87. O 802-274 ali 802-
j16 _227
Prodam klavirsko HARMONIKO Hohner Atlantic 4 S, de luxe, 120-oasna. Jane, Podljubelj 75, Tržič 1266
kvalitetno ozvočenje (2x150 WATT) Pi£darn za 1100 DEM- »242-356
DIATONIČNO HARMONIKO - BE-fcS-AS-DES - skoraj novo, ugodno Prodam. «70-015 1305
BARITON AMATI zelo ugodno Prodam «403-152 1366
Polakustično KrTARO Carioca, z magnetom, poceni prodam ali menjam. 0 332-464 1386
AVFO SOLA
ORGANIZIRA TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV
v kranjski gimnaziji začetek tečaja PONEDELJEK 24. JANUARJA 1994, ob 18. uri. VOZILI BOSTE NA SODOBNIH VOZILIH R5, GOLF in motornem kolesu YAMAHA.
MIZE IZ BIO MASIVNEGA LESA PO ZELO UGODNIH CENAH. 043-345, mobitel 0609/617-872_1475
OPAŽ, šir. 9 cm, prodam po 700,00 SIT/m2. Rapič, Stara c. 20, Kranj
1554
SATELITSKI sistemi" Amstrad"
199 KANAIX)V TV IN RADIJSKI PROGRAMI NASTAVLJENI KANALI ZA ASTRO ID GARANCIJA, OBROKI £00"
Z MONTAŽO SAMO OOT
* SISTEMI ZA VEČ STRANK* ♦VRTLJIVI SISTEMI*
SAT-VRHOVNIK
ŠK.IX)KA. GODEŠIĆ'lAS
TEL: 064 633-425
Prodam 40 kvad. m. bukovih "DILC", dim. 5 x 27 x 2,5 cm. O 241-069
1557
Jeiobor BALKONSKA VRATA, 100 x 220 cm D, 1 kos in OKNA, 80 x 90 cm, 3 kose, prodam. S 64-132 iss4
IZOBRAŽEVANJE
UČITELJ uspešno INSTRUIRA matematiko in fiziko. 0 311-471 155
31.1.1994 se prične 30-urni začetni tečaj ŠIVANJA. Cena 10.500 SIT. Prijave na »622-256 762
Inštaliram angleščino za osnovne in srednje šole. «212-091 1540
GR. MATERIAL
Izdelujemo in prodajamo suhe smrekove, macesnove in borove fb'oge (opaž), raznih dolžin in širin
Radijski pod. «64-103 1014
Prodam 5 vreč PERLITA za 4000 SIT. »718-493
yjjgn«3?iroSr nova vh0t*
£°<J!m krila garažnih vrat. «061/
-^ll475___ 1322
Prodam PLOHE 5 cm borove in pekove. «061/841-475 1324
Poceni prodam, °kenska krila, lil Popoldan.
rabljena vratna in 720-148, sobota
1431
STREŠNO OPEKO folčar, ugodno Prodam. «422-634_1472
LEKERO, MILJE PRI KRANJU vam ff™ £f RAMIČNE in GRANITOGRES LUSCICE, sanitarno opremo in ^opalniško pohištvo, kadi, vodo-«SSw?,.piPe' teP'La in fugirne mase. STAVBNO POHIŠTVO: okna, vhod-notranja garažna in harmonika »rata, rolete, polkna, žaluzije, la-Se>ln plise zavese. Obloge: "Pa2. ladijski pod, partket, itison, za^ne letve vseh vrst. pOSEBNA PONUDBA: STOLI IN
Kupim MESO od domačega prašiča. «403-093 1455
Kupim bikca simentalca do 14 dni starega. «45-705 1459
Kupim bikca simentalca, starega do 10 dni. «70-028 i4eo
Kupim en teden starega BIKCA simentalca ali mešanca. «401-165
1535
Kupim 10 dni starega TELETA. « 217-718 1553
LOKALI
V najem oddam SKLADIŠČE v Naklem. «50-852 1171
Prodam nove lesene ZABOJE, dim. 150 x 95 x 105 cm, primerni za krompir, peso, drva ... O 49-0571525
PRIDELKI
SENO goveje, balirano, prodam in dostavim na dom. «067/53-104, popoldan 1238
JEDILNI KROMPIR desire, prodam. «681-696 1261
Prodam SENO in OTAVO. Brence, Hraše 17, «733-522_isu
Drobni KROMPIR, prodam. O 631-
309 1388
Prodam JABOLKA. « 721-008 U03
Vsi modeli avtomobilov RENAULT d*'°w'£m:
- od B -16 ure
na 4 - letni kredit brez pologa    sobota od 8-12 ure V januarju nižja obrestna mera
^wl}(W(miw(rDlk&]
LESCE Alpska 62, INFORMACIJE: tel.: 064/718100
Oddam v najem delavnico. 822
t242-
1218
KUPIM
ODKUPUJEMO IN PRODAJAMO starinsko pohištvo, umetnine, nakit,
Oddam poslovni prostor, primeren za pisarno. «326-231 1307
V škofji Loki kupimo POSLOVNI PROSTOR za pisarniško dejavnost, s skladiščem. « 061/614-629 1397
Dajemo v najem urejene poslovne prostore (telefoni, ogrevanje, parkirišče). Vse informacije na «064/331-306 in 331 -307 ub2
Izjemna priložnost za
NT A CAR
v vozilih GOLF Diesel!
Pokličite (064) 631 729 od 9h do 12h, ob sredah tudi od 16h do 18h.
ZŠAM Avtošola Škofja Loka, Kidričeva 51 a
porcela, kovance, razglednice ... ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj. « 221-037 ali 48-545 36
Odkupujemo hlodovino smreke, jelke in bukve. Plačilo takoj! 048-609 1030
Odkupujemo vse vrste starinskega pohištva in ostalih starinskih predmetov, poleg tega pa nudimo tudi restavratorske usluge. «53-401 1212
Kupim rabljeno VLEČNO KLJUKO za Golf II., letnik 1988. Đ 214-626
1270_^^^^
Kupim 5 m2 LADIJSKEGA PODA. 0 736-629, po 18. uri 1278
Kupim 40 litrsko kanglo za mleko. Koprivnikar, Golnik 15, «46-6781288
Kupim lepe suhe smrekove PLOHE, debeline 8 cm. 065-069 1338
Kupim bikca simentalca 70 kg za rejo. O 421-715_1347
Kupim TELETA simentalca, starega do 10 dni. 0681-071_ i434
Kupim tumo smučarsko opremo. 0720-196 _ 1447
GOLF, RENAULT, JUGO karambolir-an, letnik 1987 dalje, kupim. 0061/ 841-266 1448
NAJAMEMO LOKALE ZA TRGOVINO IN BIFE, PROVIZIJO PLAČA NAJEMNIK! V centru KRANJA oddamo lokal za trgovino ali storitveno dejavnost; več pisarn v poslovnih zgradbah po 15 DEM/m2, pri avtobusni postaji 2 pisarni ter prostor za obrt ali skladišče. APRON NEPREMIČNINE, 0 214-674, 218-693 isei
OBVESTILA
Enodnevni NAKUPOVALNI IZLET na Madžarsko dne 22.1.94. Prijave na 0 49-442 us
NAKUPOVALNI DAN: Palmanova -Portogruaro - Gorica -razprodaja 27.1., 3.2. in 10.2.94. 0691-6241340
Maturantke, maturantje! Bliža se VALETA, vaš obraz naj bo bleščeč, koža zdrava. Čas je, da storite kaj zase! Canarv 0 214-341 1374
Nudimo vam INFORMACIJE o rentnem, življenjskem in nezgodnem zavarovanju. 0 217-119 1524
OBLAČILA
NIKJER CENEJŠI NAKUP POHIŠTVA
fsđc/a/apo blitva »- trpemi
MAŽA
škofja Loka, Titov trg 7 (na avtobusni posta}!}
tel.: 064/623 276
KUDIMO VAM POHIŠTVO VEČINE SLOVENSKIH PROIZVAJALCEV
CENE NIŽJE OO TOVARNIŠKIH
v    x   ; ni
3mkuntaja    86,80! SIT dnevno soba 77.:;> ©troiketsaba .74.113 SIT alf C&to Ci
Ženske barete dvojne in otroške kape dobite. 0715-050 719
MAŠKERADNE KOSTIME za otroke in dodatke prodam, pošljem. 0061/ 266-940 od 10. ure dalje 1157
Prodam COPATE - ročno delo, vseh barv in številke od 37-46, zgoraj usnje, spodaj filc. Praprotnik, Ljubno 84 pri cerkvi, Podnart 1236
Prodam KRZNENO JOPO srebrna lisica št. 40, nenošena. 044-068
1255_
MAŠKERADNE KOSTIME za otroke lahko naročite po 0 061/448-475
1282
Nove GOJZARICE boks usnje, št. 40-41, z vstavljeno jekleno ploščico na peti in prstih z močno narezano gumo. 0 325-328 1430
OTR. OPREMA
Otroški stolčki z mizico naprodaj. 057-313 1493
Prodam otroški AVTOSEDEŽ, star 3 mesece, možnost plačila na 2 obroka, cena po dogovoru. 045-7971539
OSTALO
DRVA meterska, razžagana, opaž, leseni izdelki, trske, z dostavo. 0 325-488 465
Najamem študentke. 0242-822i2i7
Prodam zemljo za sejanje in ptkir-anje. Jezerska 88 1245
Prodam JEKLENKE 35 kg/5 kom. 0061/841-475 1323
Prodam suha mešana DRVA. 0 401-329 1522
Prodam SENO v balah. Ilovka 11, Kranj 1417
Prodam SENO. Hlebce 16 ali 0733-
782 1469
Prodam KROMPIR dezire. 047-383
1476
Prodam KROMPIR erla za nadatjne sajenje, prva množitev. Zabnica 1
Prodam SENO po ugodni ceni. 0324-901 1502
POSESTI
Iščem zazidljivo parcelo cca 2000 m2, v Kranju ali okolici. 0 061/737-372 204
Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO. 043-306_835
V Kranju kupimo PARCELO oz. objekt potreben adaptacije za po-slovno-stanovanjske namene. 0064/241-110 1240
Najamem hišo v okolici Kranja, z možnostjo kasnejšega odkupa. 0714-625 1250
Prodam GARAŽO triplex na Planini, 13 m2. Informacije na 0 061/753-
218 '_1382
HIŠE na Drulovki! Prodamo VRSTNO HIŠO v III. gradbeni fazi. 0 061/614-
629_1398
V bližini Bleda prodamo HIŠO z 2.000 kvad. m. zemljišča. 0 061/ 614-629 1399
Starejšo HIŠO na Blejski Dobravi prodamo za 77.000 DEM. 0 061/ 614-629 1400
HIŠO v Podbrezjah, 180 kvad. m. stanovanjske površine, 700 kvad. m. parcele, zamenjamo za 1 ali 2 stanovanji, najraje v Kranju. 0 061/ 614-629_1401
V bližini Medvod ali Šk. Loke takoj kupimo stanovanjsko HIŠO z večjo parcelo. 0 061/614-629 1429
V bližini Kranja prodam starejšo hišo z nadomestno gradnjo in 3-sobno stanovanje v Sk.Loki, prodam. 0631-259, popoldan 1457
Na Jesenicah, na Plavžu prodam GARAŽO. O 83-777_ 1500
KUPIMO NOVEJŠE IN STAREJŠE HIŠE Z VRTOM NA GORENJSKEM IN ZAZIDLJIVA ZEMLJIŠČA. PRODAMO novejše HIŠE v KRANJU, ŠK. LOKI, TRŽIČU, PRI ŽIROVNICI, MOJSTRANI in zazidljive PARCELE
^331-339
DOSTAVA PIZZ
OD 9. DO 23. URE VSAK DAN
ŠPORT
Plesna šola Kranj s programom plesne šole "Urška" - otroci, odrasli, sami ali v dvoje, začetniki ali dobri plesalci, vabljeni ste v Delavski dom, v šoio Franceta Prešerna in na Planino v šolo Staneta Žagarja. 041-581 1172
TRIO IGRA za ohceti - obletnice -lokalih- cena ugodna. 070-015 1306
POSLOVNI STIKI
Zelo nujno potrebujem 4.000 DEM. Vrnem po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. 1283
POZNANSTVA
Ste osamljeni, razočarani? Samo tam, kjer je velika ponudba je uspeh! Amor - največja vseslovenska agencija za ženitev, prijateljevanje. 0061/1591-760 NON-STOP. 065/ 23-440, 23-632 (od 8. do 18. ure) 1175
RAZNO PRODAM
Prodam SUŠILNIK za perilo, vrtljiv, nerabljen, železen, premer 4 m in OMARO za obleko, dobro ohranjena, vhodna VRATA, rabljena ter OKNO za verando, 3-delno, z roleto. Ogled kadarkoli. 0 733-779 1279
Zbiramo naročila za SADIKE vrtnic različnih barv in sort. Cena ugodna in pohitite! 064-218 1327
Prodam suha bukova DRVA. 816
1422-
1358
Prodam jedilni KROMPIR in kupim BIKCA simentalca - enoletnika. 0 45-464 1395
Prodam hrastove HLODE, bel jedilni KROMPIR, težke PRAŠIČE in MESO mladega bika. 0 45-368 140S
Prodam BOJLER 80 I, 10 I, moško, žensko KOLO. 0215-197 1462
Prodam BUTARE, plastične SODE in PONI EXPRES. Retljeva 10, Kranj
1513_'_'
JUGO 55, letnik 1988 in VIDEO KAMKORDER Hitachi, nov, prodam. 0 78-315, po 18. uri 1542
STAN. OPREMA
Poceni prodam starejšo SPALNICO. «325-196_1184
Prodam kuhinjsko MIZO in tri STOLE. 0327-893_1231
Prodam kotno SEDEŽNO GARNI-TURO. O 422-423_1273
Prodam temno zelen kavč iz žameta in 2 fotelja, štular, Zelenica 6, Tržič
1292
Prodam starejšo kuhinjo in štedilnik 2 plin, 2 elektrika. Štular, Zelenica 6, Bistrica Tržič 1293
Ugodno prodam rabljeno SPALNICO. 0218-000 1343
Prodam nov dvojni umivalnik in kad za tuš Kolpa-san, rjave barve, za polovično ceno. 0725-010 1357
Ugodno prodam postelji iz smrekovega lesa 190x90. 041-051 1433
GARAŽNA IN INDUSTRIJSKA VRATA
			
____~..... —--			
Z MOTORNIM POGONOM IN 10-LETNO GARANCIJO
SEZAM
PRODAJA IN MONTAŽA TEL.: 063/411-042
pri Kranju - Britof in Rakovica, Šk. Loki - Bukovica in Jezerskem ter vikend parcele na Gorenjskem. APRON NEPREMIČNINE, 0 214-674, 218-693_ 1563
Mlada slovenska družina najame starejšo HIŠO oz. STANOVANJE, do 300 DEM, v Kranju ali okolici. 0 329-988, popoldan 1566
Najamemo HIŠO na Gorenjskem. 0 77-458_1568
PRIREDITVE
GORENJSKI NAVIHANCI, ansambel za vašo zabavo, ohcet ipd. - ugodno. 0 718-075 ali 325-337 304
Ugodno prodam nov umivalnik. 0311-228_ 1435
Prodam dvosed in fotelj za 10.000,00 SIT 0620-701_1443
Prodam kuhinjski kot in stole. 066-
994 1477
Dve rjavi OMARI, belo POSTELJO komplet, črno POSTELJO brez jogija, REGAL mini bar in okrogel rjav ODCEJEVALNIK Kolpasan, zelo ugodno prodam. Dežmanova 4, Lesce, stan. 33 (Alpski bloki), 0 77-945, int. 31, od 9. do 12. ure ali od 16. do 19. ure 1520
Prodam rabljeno SPALNICO. 0 327-550 1541
FITNESS STUDIO
MEFISTO
d.o.o.
SAVskft CESTA 8
Kranj
Ttl.: (064) 212 555
Kupim otroške pancerje št. 30 in smučarske vezi. 065-111 1310
Prodam novo, nerabljeno, JADRALNO PADALO "Venti", s sedežem. 0 218-822_1370
STORITVE
ROLETE, ŽALUZIJE, lamelne zavese in harmonika vrata, izdelujemo, montiramo in popravljamo. 0 213-21892
PRALNI STROJI, BOJLERJI - popravilo in generalna obnovitev. Hitro in z garancijo. 0 325-815 225
POPRAVILO - MONTAŽA - pralni stroji, štedilniki, bojlerji, vodovodne in elektroinstalacije. 0 325-815 226
LEDO SERVIS - servisiramo skrinje, hladilnike, pralne stroje, štedilnike. 0 214-780 ali 216-529 396
Sprejemam naročila za vsa TESARSKA in KROVSKA dela. 0 218-045, popoldan. 442
ROLETE, ŽALUZIJE - popravilo in montaža. 0 061/376-783 479
Izdelujemo zelo močne CINKANE SMETNJAKE in ŽEBLJE raziičn.h dolžin. Jenkole Drago, Prebačevo 32/a. 0 326-426_490
Montaža in popravilo TV anten. Dograditev MMTV in A kanala. 0215-146, 57-420_tm
Imate težave s trdo kožo na podplatih, vraščenimi nohti, kurjimi očesi....Pomaga vam PEDIKERKA, tudi na vašem domu. 046-369 751
SAT ANTENE 439 DEM, montaža klasičnih anten, dograditev A MMTV kanala. 0310-223 S67
VLEČNE KLJUKE - snemljive izde-lam, predelam, montiram. 0 633-506, popoldan. 1063
Sprejemamo naročila za izdelavo vseh vrst BETONSKIH TLAKOV. 0 47-813, popoldan. 1145
Nudim računovodske storitve in svetovanje glede dokapitalizacije. 0241-623_liso
Nudim računovodske storitve in svetovanje glede dokapitalizacije. 0241-623_Tiso
TOPLO IN PRIJETNO - fasade in ometi Stvrian Lenart z materiali Baumit. Informacije in naročila: 062/ 724-123, 724-652_1201
SATELITSKI SISTEMI od 405 DEM, možen kredit. Skupinski in vrtljivi sistemi, dekoderji. 0719-014 1243
ROLETARSTVO NOGRAŠEK -RONO obveščamo, da NE poslujemo NE sprejemamo več naročil v Miljah 13 na tel.: 43-345. Obratovalnico smo preslili v nove prostore v Notranje Gorice, 0061/651-247. Ob preselitvi nudimo v mesecu januarju in februarju 8 % popust pri izdelavi montaže žaluzij, lamelnih plise zaves, rolet in rolojev. 129«
Izdelujemo in prodajamo zidane štedilnike, odprte kamine in opre-mo. 082-563_1301
Opravljamo servisiranje pisarniških stolov in tapeciranje. 0324-741 1301
Salon GOSTINSKE OPREME • Pingo, d.o.o., Oprešnikova 74, Kran, - Primskovo, 0216-141 1315
Prodajamo salamoreznice, kavne aparate, ledomate, pomivalne stroje, blagajne....PINGO, d.o.o., 0216-
141_ 1316
Izdelava podstrešnih stanovanj -izolacija, montaža opažev, balkons-kih ograj...057-214, zvečer 1351
Nudim prevoze do 5000 kg. 0324-
634 1353
Izvajamo vsa gradbena dela z vašim ali našim materialom. 0241-795 i3ew
Izposoja strojev za globinsko čiščenje talnih oblog. 046-149 1439
Vseh vrst oken-vrat obloge izdelujemo in montiramo. 0691-676 1468
Nudim nego, masažo in razgibavanje ter pedikuro in RR na vašem domu! Šifra: MEDICINSKI TEHNIK
1489
Rišem po naročilu na tekstil, steklo, les in izdelujem tehnične risbe in načrte.Megiič Marija, Lom 71, Tržič, fax 50-777 1494
Alf ^Ejg
TRGOVINRZ TVVID€0-RVDIO-HI-FI*T€L€FONI MfiflflNTZ, SONV, T6CHNICS, d*lovni S fŠSo iš T. pANflSONIC, PHILIPS, JBl, JAMO so^SuimXS
fonkorjevo 5-64000 Kronj (vbližini gledoliščo) Lk U04/^"U30
33
STANOVANJA
GARSONJERO - komfort, z ločeno kuhinjo, v izmeri 30 m2, v Kranju na Planini, prodam. P214-926 756
V Kranju prodam 2-sobno stanovanje v III. nad., takoj vseljivo, 59 m2, za 59000 DEM. »329-875 ali 0609-616-157 od 17. do 19. ure 1005
3 sobno stanovanje, starejše v Tržiču ali okolici, kupim. O 52-160 hm
1- sobno stanovanje 37 m2 v Škofji Loki prodam. «632-201 1232
Najamem STANOVANJE za daljši čas. O 327-454 ali 328-385 1272
Iščem podnajemnkško sobo v Kranju ali okolici - ni potrebno, da je opremljena. Šifra: SOLIDNOST 1295
2- sobno STANOVANJE 58 m2, komfortno, zamenjam za dve garsonjeri. 0323-938 1317
Najboljšemu ponudniku prodam 2-sobno STANOVANJE. «212-544
Na Jesenicah ali okolici vzamem v najem manjše stanovanje. «81-294
POLAGANJE marmorja in keramike - "Primas" d.o.o. « 633-245 1371
IZDELUJEM kovinska vrata, vetrolove, ograje, stopnice, "gavtre", ravne rešetke ... « 632-537 1376
Prodam 1-sobno STANOVANJE v Preddvoru, 45 m2, opremljeno. Informacije na O 061/753-218 13»3
TORTE posebne vrste, izdelujem. Naročila na « 332-407 1385
Samskemu moškemu oddamo opremljeno 1-sobno STANOVANJE za 1 leto. O 214-775 1393
V starem delu Škofje Loke prodamo mansardno 3-sobno STANOVANJE, z etažno centralno in telefonom. O 061/614-629 1402
Oddam 3-sobno STANOVANJE. «331-444, po 17. uri 1432
3-sobno opremljeno STANOVANJE, ogrevano, s toplo vodo In telefonom v Kranju, oddam v najem. «48-267
1453
SERVIS pralnih in pomivalnih strojev, bojlerjev, malih gospodinjskih aparatov in električnega orodja Vam nudi hitro in kvalitetno. Servis MRAMOR, O 632-002 1512
Iščemo stanovanje v okolici Bleda ali Radovljice (2-sobno ali 3-sobno). Ponudbe na pošto Kamna gorica
1532
Opravljamo vse TAPETNIŠKE STORITVE z vašim ali našim materi-lom - tudi na kredit! fi 44-141 ims
V bližini Škofje Loke prodamo ali zamenjamo za večje STANOVANJE z doplačilom dvostanovanjsko hišo z vrtom. O 214-674, 218-693 iseo
ODDAMO opremljeno 2-ss in polovico hiše v KRANJU. NAJAMEMO stanovanja v ŠK. LOKI, KRANJU, RADOVLJICI. V KRANJU PRODAMO 1-ss z atrijem in 2 ter 3-ss. VELIKO VEČJIH 2,5 in 3-ss ZAMENJAMO ZA MANJŠA 2 in 1-ss. TAKOJ KUPIMO garsonjere, 1-ss in manjša 2-ss v Kranju, Šk. Loki in Radovljici. APRON NEPREMIČNINE, « 218-693, 214-674 tm
V Kranju prodam 2-sobno STANOVANJE, 59 kvad. m., v 3. nadstropju, vseljivo takoj. Cena 59.000 DEM. « 0609/616-157 1565
VARSTVO
Iščemo varstvo za 1 leto starega fantka, na relaciji Drulovka-Orehek-Drolčevo nas.-Kranj. «332-270 H64
Iščem varstvo za enoletnega fantka v okolici Škofje Loke. «621-5401290
Iščem VARUŠKO za 1 leto starega otroka v Begunjah. O 733-844 1523
Iščem dekle za varstvo 11 mesečne deklice na našem domu, dopoldan, popoldan - NUJNO. Dolžanova pot 1, Kokrica 1526
Auto - Krainer
CELOVEC. ROSENTALERSTR/sSSE 126 tal 0043 463 21415_
VOZILA DELI
AVTOODPAD Zastava, Jugo, Lada, Škoda, tudi novi deli. Muhovc, Gorica 1, «715-601 993
Karamboliran CLIO prodam po delih, kupim zadnji del CLIA. «421-290
1325
r^SAVT0DEUPl£STENJAK Jake Platiše 13, Kranj Tel.:064/326-238
UGODNA PONUDBA:
- okrasni pokrovi 13"-trije modeli
- ogledala Univerzal
- ročni brisalci z gobami.ščitniki vrat, disk ploščice za Golt, Jugo, 101;
ZA NAKUP SE
PRIPOROČAMO!
«632-465
Naprodaj so AVTODELI za Jugo 45. O 51-973 1409
Prodajamo vse rabljene REZERVNE DELE za Z 750. O 64-438 issa
VOZILA
PRODAJA in OCENITEV rabljenih vozil. 0 064/217-528 66
Enodnevni NAKUPOVALNI IZLET z avtobusom na Madžarsko, dne 22.1.94, prijave na 0 49-442 176
Odkup, prodaja, prepisi in kreditiranje vozil. 0331-503, 323-171 int. 12, vsak dan od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure S19
BMW 316, letnik 1988, 73000 km, sive metal barve, prodam. 0871-220 1104
Prodam dobro ohranjeno Z 126 P, reg. do konca oktobra 1994. 0331-
318 1166
Prodam LADO 1200, letnik 1985, registrirana do 25. 1.1995. 0620-021 1210
Prodam R 19 GTD, letnik 1991.
049-007 1224
SERVIS ŠKODA in prodaja rezervnih delov. Stranska pot 1, Šenčur, 041-
079 1225
Prodam FIAT 128 3 P sport, registriran do 1.9.1994, cena 3.100 DEM. 048-065 od 8. do 10. ure,
LOVrO 1227
Prodam R 4, letnik 1984, odlično ohranjen. 070-003, popoldan 1229
Prodam Z 101 starejši letnik, registrirana, cena 700 DEM. 0332-027
1233
Prodam Z 101, letnik 1989. 694
1326-
1237
R 4 TL, letnik 1982, reg. do 9/94, 73000 km, odlično ohranjen, cena po dogovoru, prodam. 0713-252 1241
Ugodno prodam R 4 GTL, letnik 1984, reg. do 3/94. 0681-408 1257
Ugodno prodam R 4, letnik 1986. 078-167 1262
Prodam Z 101, letnik 1977, reg. do junija. 0723-211 1263
Prodam Z 128, letnik 12/1987. 0216-592_1264
Prodam R 11, letnik december 1985. 0 422-138 1265
Kupim JUGO Koral 55, letnik 1988/ 90. O 45-425_1268
HYNDAI PONY LS 1.3, letnik 1990, 51.000 km, nujno prodam. Cena 10.300 DEM. 0 736-611, Špendov
1269
Prodam VISO Oltcit, letnik 1991, registrirana do oktobra 1994, prevo-ženih 22.000 km. 0 216-903 1271
Prodam MAZDO 323 I, letnik december 1990, 35.000 km, prvi lastnik. 0 57-292 12/6
Prodam R 5 Saga 3 V, letnik 8/1991. 0 214-814 1280
Prodam ohranjeno Z 101, letnik december 1985. Sebenje 37, Križe
1281
LADO SAM ARO, letnik 1987, dobro ohranjena, prodam. O 41-096 1284
LADO 1200, letnik 1987, prodam. 0
66-141 1285
Ugodno prodam Z 101 Komfort, letnik 1982. 0 59-036 1286
Prodam Z 101 GX, letnik 11/1987. 0 65-632 1287
Prodam AUDI 100 1,6 E, letnik 1981, grafit metalik, lepo ohranjen. 041-
119 1299
Prodam LADO SAM ARO 1300, letnik 1987, prevoženih 79000 km, registrirana do julija 1994. 053-678 1300
AUDI 80 1.6 bencin, letnik 1991, prodam za 22000 DEM, prvi lastnik.
m RAUSCH B0R0VLJE
Klagenfurterstr. 42, Tel. 0043-4227-3745
•PRODAJA VOZIL, svetovanje v slovenščini •NADOMESTNI DELI ZA VSA VOZILA • tudi rabljeni •DODATNA OPREMA IN SERVIS VSEH AVTOMOBILOV
TIPO 1,9 TURBO diesel, letnik 1989, prodam za 13.200 DEM. 0632-465
1303
R 18, letnik 1984, reg. 4/94,
prevoženih 87900 km, prva barva,
garažiran. 057-570 1304
FORD FIESTA CLX 1 3 I, letnik 1993, prodam. 0874-433 1312
Prodam VVARTBURG, letnik 1990, 50000 km, cena 5300 DEM. Bizjak, c. revolucije 6, Jesenice, 0781-151
1313
Prodam dobro ohranjen avto Zastavo 750, letnik 1981. Justin, Lom 15, Tržič 1319
Prodam GOLF GX bencinar, letnik 1/ 1990, prevoženih 50.000 km. Cena 13200 DEM. 0621-303 1321
JUGO 45 A, letnik 1987, ohranjena, prodam. 0324-692 132B
Prodam ohranjenega KADETTA SOLZO, športna izvedba in dodatna oprema. 046-735 1329
HYUNDAI PONY, letnik 1990 1,3, prvi lastnik. RUBIN, d.o.o., 0215-545 1331
RUBIN, d.o.o. odkup in prodaja rabljenih vozil. 0215-545 1332
Prodam VW 1200, motor brezhiben, pripravljen za barvanje. 0718-300
Prodam JUGO SKALA 128, letnik 1990. 040-043 1334
Prodam CLIO RT 1,4, bele barve, letnik 5/91. 0211-474 1337
Ugodno prodam R 5 GTL 1.4, letnik 1985, ohranjen. Pogačnik, Pševska 3, Stražišče 1341
Prodam R 4, letnik 1989, reg. do 15.7.1994. Zec Slobodan, c. železar-jev 17, Jesenice 1340
R 4 GTL, letnik 1984, lepo ohranjena, garažirana, brezhibna, nujno ugodno prodam. Cena po dogovoru. 0725-904 1350
Ugodno prodam Z 101, letnik 1986, registrirana celo leto in AUDI 80, letnik 1979, registriran celo leto. 0327-217 1354
Ugodno prodam Z 128, letnik 1988, lepo ohranjena, garažirana, registrirana do 1/95. 045-872 1356
Prodam R 4 TL, letnik 1982 december, reg. do 1/95, cena 1500 DEM. 057-782_i36i
R 4, letnik 1989, prevoženih 90.000 km, prodam. 0241-795 1305
JUGO 45 AX, letnik 1987, registriran do 17. 11. 1994, prodam. 0 70-086
1368
Prodam GOLF JX 1.3 bencinar, letnik 5/1988, 94.000 km, tornado rdeče barve, z dodatno opremo. 0 720-066 1373
Prodam GOLF diesel, letnik 1984, registriran celo leto. 0 403-252 1375
Prodam JUGO 45 A, letnik 1984, registriran do konca leta. 0 401-328
1378
Prodam GOLF, letnik 1980, registriran, možna menjava. Ljubomir Kova-čevič, šutna 23, Žabnica 1379
Prodam JUGO 55, letnik 1990, registriran do februarja 1995. 0 45-
441 13S4
Prodam GOLF Vectra 1.8 i GLS, letnik 6/1991, srebrno-zlate barve, 39.000 km, dodatno opremljen. Sa-jovčevo nas. 9, Šenčur 1387
Prodam AUDI 80, letnik 1977, lepo ohranjen. Jože Hafner, Lom 88, Tržič
1389
Prodam LADO 1200 S, letnik 1986, odlično ohranjena. 0 329-830 isso
Prodam GOLF, letnik 1987 - model 1988, 82.000 km. Cena 10.600 DEM. 0 633-347 1391
Prodam FIAT 126 P, letnik 1985, dobro ohranjen. Kajzer, Prebačevo 58, Kranj 1394
Prodam MERCEDES 200 D, letnik 1969. 0 65-140 1404
Prodam HYNDAI 1.5 GLS, star 3 leta, registriran do 1/1995. 0 422-
154 1407
PEUGEOT 205, letnik 1987, registriran do julija, prodam za 8.000 DEM. O 326-094_i4oa
ODKUP in PRODAJA rabljenih vozil, možnost kredita! Prodaja novih VOZIL, kredit, leasing. Prodamo dva R 5, letnik 1990 in Z 128, letnik 1988. 0 325-981 1411
GOLF diesel, letnik 1985, prodam. 0 77-904, po 15. uri 1414
Prodam JUGO 45 A, LETNIK 1987. 0 403-680 1415
GOLT GTI, letnik 1985, prodam. 0 241-016 1420
Prodam JUGO 45, letnik 1982, registriran do 3/1994, za 700 DEM in Z 128 Skala, letnik 6/1988. 0 212-356 1421
ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1983, zelo ohranjena, prodam. Gašič, C. Revolucije 4, Jesenice. 1425
*^  ŽIVILA Kranj
Reftavradja PARK Kranj
Odlična gostinska ponudba Sobotni plesi ob M glasbi Družabni plesni    rt SREDAH
Pksniteiajiplesne iole
~//;'TELU7-M
do 11/94, prodam. 0326-142 1436
Prodam JUGO 45, letnik 1989, bel, registriran do 12/1994. Jelene, Jam-nik 12, Yg. Besnica 1437
LADO 1.3 S 1986, lepo ohranjena, ugodno prodam. 0331-503 ali 331-
061 143«
Prodam R 4, letnik 1988. Papler, Leše 10, Tržič 1440
Prodam Z 635 3500 kg nosilnosti. 0061/627-732 1442
R 4, letnik 1985, prodam. Stanonik, Sv.Duh 125, Škofja Loka 1445
ASCONA 1,6, letnik 1988, zelo ugodno prodam. 0738-887 1449
Ugodno prodam Z 101, letnik 1978.
070-700 1454
R 4 GTL, letnik 11/1988, ugodno prodam. 0 736-614, Boštjan, popoldan 1458
Prodam Z 101, reg. do 5/94, letnik 1979. 0422-286 1464
Jugo 45 AX, letnik 1987, ugodno prodam. 083-847, po 14. uri 1466
Opel Kadett 1.3 limuzina, letnik
1986, prodam. Vopovlje 28, Cerklje
1473
HONDO CIVIC SEDAN 1.6 I, 116 km, letnik 6/91 prodam za 18700 DEM. 0328-286 1474
Prodam VVARTBURG karavan, letnik 1987 in enoosno PRIKOLICO za manjši traktor. 0736-203 1479
Prodam Z 101, letnik 1977, še vedno prva barva, zelo ugodno. 0872-545
R 19 Shamad GTS 1.7 E, letnik 1991, prevoženih 35000 km, rdeče barve, lego ohranjen, prodam. 0725-149
R 4 GTL, letnik 1989, 37000 km, drugi lastnik, lepo ohranjen, prodam. Cena 4500 DEM. 0311 -567 iw
Prodam OPEL REKORD 13 S. letnik
1987, prevoženih 70.000 km, zelo dobro ohranjen. 0715-742 1487
JUGO 45 A, letnik 1986, 63000 km, rdeč, garažiran, dobro ohranjen. 0733-313 1495
Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1985. 0861-287 1497
Prodam OPEL KADET limuzina, letnik 1987. Poklukar Jože, Grabče 5, Zg. Gorje 1498
Prodam OPEL VECTRA 1.6. I, letnik 1991 in AUDI 80 diesel, letnik 1985. 0621-860 1499
SIMCO Horizont, letnik 1978, ugodno naprodaj. Informacije na 0 212-067, po 19. uri 1504
Prodam KOMBI VW transporter diesel, letnik 1982, 104.000 km, registriran do 12/1994, bele barve, 8 + 1 sedežev ali 950 kg tovora. Cena 12.300 DEM. 0 46-721 1505
GOLF JXD, letnik 1987 in AX 1.1, letnik 1988. prodam. Smledniška 43/ c, Kranj - čirče 1508
R 4, letnik 1980, prodam za 500 DEM. 0 41-668_1510
Prodam GOLF JGLD, letnik marec 1985. O 323-558_1511
HYNDAI Pony 1.3 L HB, letnik 1990, temno modre metalne barve, prodam. 0 736-686 1515
Prodam Z 750, letnik 1977, generalno obnovljena in prebarvana. Noč, Slatna 11, Begunje, 0 733-813 1517
Prodam VVARTBURG 1.3 limuzina, letnik 12/1989, garažiran, 100.000 km. Cena 4.100 DEM. 0 242-616
1521
Prodam Z 128, letnik 1989, cena 4000 DEM. Q312-255_1527
Prodam FIAT UNO 60 S, letnik 1986, cena 6400 DEM. 0312-255 1528
Prodam OPEL CORSA, letnik 1988, lepo ohranjen, cena 10.600 DEM. 0312-255 1529
Odkup in prodaja avtomobilov. AVTOPRIS, d.o.o., 0312-255 1530
Prodam PEUGEOT 309 LX, letnik 1987. 0312-255 1531
Prodam dobro ohranjen avto LADA 1600, starejši letnik, cena po dogovoru. 070-022 1534
Prodam JUGO 45 A in VESPO PX 200 E, ugodno. 0213-153 1537
ana. Cena 1.300 DEM. Filipovski, Trg Rivoli 3, Kranj 1M6
Prodam OPEL Astro 1.6 karavan, star 7 mesecev. Cena po dogovoru. 0 85-483 1548
Prodam FIAT 126 P, letnik 1984, dobro ohranjen. Cena 900 DEM. C. Jaka Platiše 7, stan. 24, Kranj 1550
Prodam R 4 GTL, letnik 1990 . 0 733-706_1551
R 4 GTL, letnik 1987, registriran do 12/1994, prodam za 3.600 DEM. 0 733-038 1552
UNO 60 S, letnik 6/1987, 80.000 km, 5 vrat, črne barve, garažiran in redno servisiran, prodam. 0 061/627-237, dopoldan 1556
VW - hrošč, letnik 1975, prodam. Cena 60.000,00 SIT. Zl. polje 14, Kranj 1559
Prodam JUGO 45, ohranjen, letnik 11/1989. O 242-426_i567
Odlično ohranjen FORD ESCORT, letnik 11/82, cena 6800 DEM, prodam. 0 59-107 1569
ZAPOSLITVE
Gostilna Sejem redno ali honorarno zaposli dekle za delo v STREŽBI. Informacije osebno v gostilni Sejem.
535
V centru Kranja takoj redno zaposlimo KV slaščičarja ali slaščičarko in KV natakarja.OD dober. TEL-47-700
Predstavljamo najnovejši program Mladinske knjige. Za pošteno delo, dobro plačilo, za najboljše - dodatne bogate nagrade. Pokliči in se prepričaj! 0212-260, 56-105_827
Iščemo natakarico. 0422-700 1226
Gostilna v okolici Kranja zaposli natakarja ali natakarico. 049-220
Takoj dobi delo SOBARICA v gostišču. Nudimo tudi sobo ter hrano. 0881-453 1244
Sprejmem DELO na dom, najraje kovinarska smer. šifra: 50 M2 1275
Redno ali honorarno zaposlimo NATAKARICO - točajko. Šifra: RESTAVRACIJA_1298
Iščemo prodajalca na terenu z lastnim prevozom, možna redna zaposlitev. 0715-775 1336
V centru Kranja zaposlimo poklicno PRODAJALKO z najmanj 2-letno prakso, za prodajo ženske konfekcije. Šifra: TAKOJ 1410
Zaposlim ŠOFERJA z večletno prakso v mednarodnem prometu. Šifra: MARLJIV_i4ie
Za nedoločen čas zaposlim 5 KOMERCIALISTOV - uspeh. 0 620-565_1423
Za nedoločen čas zaposlimo 5 Slovencev za TERENSKO DELO. 0 620-565 1424
če ste komunikativni in vas veseli delo z ljudmi, se pridružite skupini pro prodaji novega knjižnega artikla. 0327-034, dopoldan ali po 20. uri
1486
Honorarno delo dobi ELEKTROTEHNIK. 0328-721 1501
V živilski trgovini dobi DELO priprav-nica. Šifra: PRIPRAVNICA_1516
Pogodbeno ali redno zaposlimo DEKLE z dokončano srednjo Ekonomsko šolo. Pogoj: izpit B kategorije in lasten prevoz. Konto Gommerce, Zl. polje 19, Kranj 1543
Zaposlimo kvalificiranega KUHARJA z delovnimi izkušnjami. Penzion Zaplata, Tupaliče 32, Preddvor, 0 064/ 45/038 1547
TAKOJ REDNO ZAPOSLIMO:
1. Vodjo prodaje
2. Komercialnega zastopnika za področje Gorenjske, Štajerske, Dolenjske in Primorske. POGOJ: Srednja izobrazba, lasten avto In telefon, Izkušnje, komunikativnost.
Ponudbe z osebnimi podatki pošljite do 4.2.1994 na naslov: PRO COMMERCE, p.p. 35 64001 Kranj
Iščemo prijetno dekle za honorarno DELO v pizzeriji. 0 241-326 154«
ŽIVALI
ODOJKE za zakol in PRAŠIČE za nadaljno rejo, prodam. Krivic, Zgoša 22, Begunje, 0733-232 32
Sprejemamo naročila za enodnevno perutnino, jarkice, dvomesečne pur-ane. DOMAČ I JAO738-037 1071
Prodam dve plemenski OVCI in 2-letnega plemenskega OVNA 070-
055 1235
Prodam PRAŠIČA domača reja. 0401-366 _1239
Prodam BIKA simentalca za zakol aH nadaljno rejo, teža 350 kg in hlevski gnoj. 055-130 1242
Sedem mesecev brejo KRAVO, ki bo drugič telila, prodam ali zamenjam za dobro mlekarico. Krajnik, Frankovo nas 4, Šk.Loka, 0633-940 184J
PIŠČANCI ZA ZAKOL 1 kg/200 SIT. Suhadole 12, Komenda 124»
Po 15. februarja bom prodajal 7 tednov stare RJAVE JARKICE. Zbiram naročila! Oman, Zminec 12, 0621-475_i««
Prodam PRAŠIČA, težkega 130 kg in PUJSKE težke po 25 kg. 065-360
1256_ _
Prodam dve breji TELICI. 066-411
1259
Prodam 10 tednov staro TELIČKO sivko in kupim bikca. 0421-187134*
Menjam KRAVO po prvem teletu za brejo 6 mesecev. Mlaka 1, Begunje
Prodam mlado težko simentalko z mlekom ali po izbiri. Predoslje 1 1360
Prodam teleta, starega 5 tednov in telice. 0061/841-318, zvečer 136£
Prodam TELICO simentalko v 9 mesecu brejosti. 0620-159 13^
Kupim BIKCA simentalca, težkega do 120 kg. O 70-593_1377
Prodam 6 tednov staro črno-belo TELIČKO za nadaljnjo rejo ali zakol. Prebačevo 36, Kranj 1302
Tri leta starega OVNA jezersko-soičavske pasme, za pleme, pro-dam. 0 44-146_139«
Prodam brejo TELICO simentalko. 0 725-036_141»
NEMŠKE OVČARJE, stare 4 mesece, ugodno prodam. 0 dopoldan 061/739-477 in po 15. uri 061/738-
406 1426
SPOROČILO O SMRTI
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila upokojena sodelavka Save
HELENA ŠIFRER
rojena 1907
Od nje smo se poslovili v petek, 14. januarja 1994, ob 15. uri na pokopališču v Kranju.
KOLEKTIV "SAVA"
JUGO 45 KORAL, letnik 1988, reg.    Prodam Z 101, letnik 1984, registrir-
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
ANDREJA KOŠIRJA
se zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, mu poklonili cvetje in sveče in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno iskrena hvala poklicnim gasilcem Kranja, gasilcem Kokrice, gospodu Kastelicu za poslovilne besede. Društvu upokojencev Kokrica, Navčku z Visokega. Hvala tudi g. župniku s Kokrice za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem s Kokrice za zapete žalostinke.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Mlaka, Kokrica, Primskovo 1994
Petek, 21. januarja 1994
ZAHVALE
27. STRAN • GORENJSKI GLAS
JARKICE 19 tednov stare, prodam. » 422-027_uz?
PRAŠIČE za zakol ali nadaljno rejo, Prodam, 0 422-562_i«b
Prodam PRAŠIČA za zakol 200 SIT/ kg. Sr.Bitnje 97, Žabnica_i*ti
Prodam TELIČKO staro 2 meseca *-mo belo. Kamna gorica 64, 0736-
424 _1444
Prodam KRAVO simentalko v 5 mesecu brejosti. 0712-243 uso
Prodam težjo TELICO simentalko, visoko brejo. 0736-619, Sr. Dobrava H Kropa 1451
Prodam mlado pašno simentalko, ki do februarja prvič telila. Zali rovt 6,
JjgJČ _1452
KRAVO po prvem teletu prodam. P66-956_1456
"TELICO in KRAVO menjam za breje. »738-953_i46i
Prodam TELIČKO simentalko, staro ■4 dni. Kern Aleš, Jezerškova 5, Komenda 1453
Prodam KRAVO po prvi telitvi in eno 8 mesecev brejo tretjič. Sebenje 38, »58-336_1465
BIKCA, starega 14 dni, prodam. Sp. Brnik 60 _ 1467
Prodam dve KRAVI, dobro mlekarici. »802-224 1471
Prodam brejo TELICO ali menjam za alovo goved. Virmaše 42, Škofja Ifka _1478
Kupim mlado brejo KRAVO simen-«lko. češnjevek 5, Cerklje, 0 421-
038 1468
Prodam PRAŠIČE za zakol ali "adaljno rejo. 0242-672 1490
PRAŠIČKE težke okrog 25 kg in 200 kgi težko SVINJO ter dva črnobela °'KCA, stara 10 dni, prodam. 057-<J80 1492
BIKCA 250 kg simentalca, prodam. »64-114_•_is«
.Prodam 150 kg težkega PUJSA. jgmnlk, Trata 17, Škofja Loka 1506
Prodam 170 kg težkega PRAŠIČA, domača krma. Olševek 19, Preddvor, » 43-352 1507
BIKCA, starega štiri tedne, prodam.   1P"5dam PUJSKE 20 kg. Žabnica 37
311-610
2 tedna starega BIKCA prodam. Podarim mlade kužke. Porenta, Sp. Bitnje 19, Žabnica isi4 1536
t70-219
Prodam dva PRAŠIČA, težka 150
538
23. januarja minevata dve leti od nenadne smrti
ANDREJA KMETICA
Nepričakovano si odšel k večnemu počitku in s seboj odnesel čudovito tvojo glasbo in s tem žalostno izpraznil naš dom.
Iskrena hvala vsem, ki mu prižigate svečke.
Kranj, 23. januarja 1994
V SPOMIN
Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraka, kjer ni noči, tam sonce sreče ti ne ugasne...
(S. Gregorčič)
Na današnji dan pred tremi leti nas je zapustil naš dragi sin in brat
PAVLE KRIŽNAR mi.
Hvala vsem, ki na njegov grob še vedno prinašate cvetje in sveče.
VSI NJEGOVI Breznica, Škofja Loka, 21. januarja 1994
ZAHVALA
Zakaj ste morali ravno meni umreti, ko z vami lepo je bilo živeti. Odkar utihnil je vaš glas, žalost, bolečina in praznina je pri nas.
Ob boleči izgubi mojih najdražjih
hčerke
LAURE
moza
BORISA
vm sina
ZANA
PATERNOSTER
ki mi jih je kruta usoda iztrgala iz družinskega naročja prav v trenutku najlepšega življenja, se zahvaljujem vsem, ki so moje predrage odnesli k prezgodnjemu počitku. Zahvala gre vsem prijateljem in znancem, sodelavcem in sodelavkam, sindikatu Iskre Števci, gospodu župniku, pevcem, strelskemu društvu in trobentaču ter vsem, ki so darovali cvetje in sveče, prav tako vsem za spremstvo na njihovi zadnji poti.
ŽALUJOČI: žena in mamica Klavdija, mama Darka z družino, mama Mira z družino ter ostalo
sorodstvo
Domžale, Mlaka, 5. januarja 1994
		1 ZAHVALA
		
		Poslovili smo se od naše drage
		ANTONIJE OBLAK Navčkove Tone
		Iskrena hvala sorodnikom, gospodu kaplanu, pevcem, gospe Lojzki in vsem, prav vsem, ki ste kakorkoli počastili njen spomin, jo spremili na zadnji poti in nam izrazili sožalje.
		Jelka z družino
		Stražišče, januarja 1994
		
V SPOMIN
23. januarja bo minilo leto žalosti in bolečine, odkar nas je za vedno zapustila ljubljena žena, mama in stara mama
FRANČIŠKA JEREB
roj. Benedik
Vsem, ki se je spominjate, postojite ob grobu in ji prižigate svečke, iskrena hvala.
VSI NJENI
Šmarjetna gora, 23. januarja 1994
ZAHVALA
Za pokojno
HELENO ŠIFRER
roj. Gracar
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, za izrečena pisna in ustna sožalja, za podarjeno cvetje in sveče. Zahvala g. kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke in osebju Doma upokojencev Kranj.
VSI NJENI
Kranj, 14. januarja 1994
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice in prababice
MARIJE JAKOPIČ
p.d. Klcmenčcve mame
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli ustno in pisno sožalje, darovali številno cvetje in sveče ter jo spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Šolarju in osebju internega oddelka splošne bolnišnice Jesenice za zdravljenje in nego. Hvala sodelavcem zdravstvenega doma Bled, dr. Zoniku ter dr. Kunšičevi, sestri Ljubi in Renati, ter reševalni postaji Bled. Hvala tudi stanovskim članom ZSAM Bled ter predsedstvu ZŠAM Slovenije za izraze iskrenega sožalja. Posebna zahvala gre gospodu župniku Stolcarju za lepo opravljen obred ter pevcem LIPA Bled za zapete žalostinke. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala.
VSI NJENI
ZAHVALA
Tiho je odšel od nas naš dragi mož, oče, brat, bratranec, stric in tast
ALOJZ PRESTOR
Pilarjev ata iz Sr. vasi
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, botrom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali in izrekli sožalje, mu podarili cvetje, darovali za maše in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala gre tudi sodelavcem Mlekarne Kranj in Živila samopostrežba Voklo. Posebna zahvala tudi gospodu župniku, pevcem iz Predoselj ter podjetju Navček. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Anica, sin Franci in hčerka Majda z možem Srečom, brat in sestra z družinami
Sr. vas, Voklo, Predoslje, 10. januarja 1994
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame
MARIJE ŠTAMCAR
roj. Šter
se zahvaljujemo dr. Martinčiču, dr. Benedičič in osebju bolnišnice Golnik. Zahvaljujemo se gospodu župniku iz Bistrice za lepo opravljen pogrebni obred, bratom Zupan za zapete žalostinke. Posebna hvala sosedom in stanovalcem Pristave za vso pomoč, podarjeno cvetje m sveče. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat najlepša hvala!
ŽALUJOČI: hči Zofka, sinovi Alojz, Andrej in Vdi z družinami, sestra Ivanka, vnuki in pravnuki
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
FRANCA RIHTARŠIČA
iz Knapov
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in vsem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Jožetu Možganu za dolgoletno zdravljenje in patronažnim sestram. Zahvala tudi g. župniku za lep pogrebni obred in govorniku Cirilu za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Žalujoči: žena Gabrijela, hčerki Francka in Minka z družinama
Knape, 18. januarja 1994
d@IEira©IEn GLAS GLAS ©©lElKfoU^IM GLAS
Spet nesreča v križišču smrti
Kranj, 19. januarja - V sredo nekaj pred osemnajsto uro se je na delu ceste Kranj - Brnik v križišču s cesto Kranj -Jezersko pripetila prometna nesreča, ki pa se je tokrat k sreči končala le z razbito pločevino in nekaj praskami. Do nesreče je prišlo, ko je voznik tovornjaka s polpriklopnikom z nemško registracijo, ki je vozil iz smeri Brnika, nenadoma zavil levo proti Delavskemu mostu in zaprl pot voznici v fordu escortu, ki je vozila iz smeri Kranja proti Brniku. V nesreči je bil popolnoma uničen sprednji del escorta, voznica jo je odnesla z nekaj praskami, sopotniki pa so bili nepoškodovani. Promet je bil oviran skoraj poldrugo uro. K vzroku nesreče je poleg izsiljevanja prednosti najbrž pripomogel nerodno postavljen prometni znak skupaj z delno zaporo, ki opozarja, da je promet dovoljen samo do zaprtega Kokrškega mostu. Opozorilna zapora je namreč postavljena tako, da zlahka zavede voznika, ki ne pozna ceste, lahko pa se tudi zgodi, da jo bo z vozilom kdo zadel. • M.G.
Obsojen nekdanji kriminalistični tehnik
Kradel na prizoriščih vlomov Torkova na§rada v PodbrezJe
Zadnja postaja razpadlega avtobusa
Kranj, 19. januarja - Razpadajoči avtobus, ki ga je lastnik imel precej časa parkiranega v bližini kranjskega pokopališča, je v sredo prispel na svojo zadnjo postajo. Lastnik ga je najprej nameraval preseliti s Planine na Bobovek, ko pa so mu tamkajšnji prebivalci to preprečili, ga je pustil na avtobusnem postajališču ob cesti med Bobovkom in Belo. Zgodba pa s tem še ni končana. V sredo ob našem prihodu sta se avtobusa menda po naročilu lastnika lotila neznanca, nato pa naj bi za razbitino poskrbela ustrezna služba. Zanimivo je, da si je lastnik za svoje početje izbral prav avtobusno postajo, policija in komunalci pa so ga včeraj, ko je bila okolica avtobusa že kar krepko posejana z uničenimi deli, odpeljali. • M.G.
Kranj, 18. januarja - Višje sodišče je potrdilo sodbo prvostopenjskega temeljnega sodišča v Kranju za 47-letnega Ignaca F. iz Lesc, nekdanjega tehnika v uradu kriminalistične službe UNZ Kranj. Pravnomočno je obsojen na enotno kazen eno leto in štiri mesece zapora.
Ignac F. je kot kriminalistični tehnik po službeni dolžnosti med drugim obiskoval prizorišča vlomov v stanovanja. Najmanj dvakrat - za tolikokrat so mu dokazali - je oškodovancem pobral čeke in jih kasneje vnovčil. Stvari si je "sposojal" tudi v službenih prostorih, kjer je večkrat jemal denar, službene pištole, radijske zveze, pozivnike. Tatvine so se pojavljale dalj časa, dokler kriminalisti sodelavca, ki je umazal ime službe, končno niso odkrili in ga priprli. • H. J.
Tiralica za Vladom V.
Med drugimi ogoljufal Peko
Kranj, 21. januarja - V uradu kriminalistične službe UNZ Kranj so tožilstvu ovadili 39-letncga Vlada V. s Hrvaške zaradi suma kaznivega dejanja poslovne goljufije. Vlado V. je trenutno na begu, za njim je razpisana tiralica.
Kot je povedal načelnik urada kriminalistične službe Jaka Demšar, je skupina hrvaških državljanov s pomočjo slovenskih konec leta 1991 ustanovila firmo Go-to trade, d.o.o., Ljubljana.
Vlado V. iz te firme je med drugim sodeloval pri sklenitvi pogodbe o medsebojnem sodelovanju s tovarno obutve Peko Tržič. Na podlagi te pogodbe so od aprila do julija 1992 v Peku kupili veliko količino obutve, plačali pa so jo le polovico. Kasneje je Vlado V. v Peku nabavil še obutev v vrednosti 21 milijonov tolarjev. Račun je ostal neporavnan. Dobavitelju je sicer tudi tokrat pustil akceptni nalog, ki pa ni imel pokritja na žiro računu zasebne ljubljanske firme.
Gorenjski kriminalisti so ugotovili, da ie Vlado V. s svojo firmo oškodoval tudi zasebno podjetje MCO, d.o.o., ki se tudi ukvarja z
frasistično prodajo obutve. Julija in avgusta 1992 je pri tej firmi upil za 7,7 milijona tolarjev obutve. Akceptni nalog je bil spet brezpredmeten.
Za podobne poslovne goljufije Vlada V. obravnavajo tudi v uradu kriminalistične službe UNZ Ljubljana. • H. J.
Urjenje kranjskih gorskih reševalcev
Kranj, 21. januarja - Jutri dopoldne bo na Krvavcu drugi del rednega zimskega urjenja za člane postaje Gorske reševalne službe v Kranju. Usposabljanje s prvo skupino so uspešno opravili, kot je povedal načelnik postaje Mitja Krajnik, že prejšnjo soboto.
Udeleženci urjenja obnavljajo znanje iz prve medicinske pomoči, oskrbe ponesrečenih na smučiščih, vožnje aki čolna, uporabe tehničnih pripomočkov, reševanja iz plazov m drugih veščin, ki jih mora obvladati vsak gorski reševalec. V zimski sezoni se namreč pri dežurstvu na smučišču zvrsti okrog 35 članov postaje, ki so imeli tudi letos že nekaj dela pri reševanju ponesrečencev na Krvavcu.
V 53 dneh obratovanja tamkajšnjega smučišča so našteli, kot je navedel Franc Grilc, 32 raznih nesreč. Največkrat, v 14 primerih, so pomagali zaradi izvinov in udarcev, 8-krat zaradi ureznin in odrgnin, pri 10 smučarjih pa so pomagali zaradi zlomov okončin oziroma drugih kosti. Oskrba ponesrečencev in transport do spodnje postaje je potekal brez težav, žal pa se včasih zatika pri odvozu z reševalnim vozilom, ki ni vedno takoj na razpolago. • S. Saje
=!ADiO
<=?Anj
91.3 FCI
INSTALATER
GREGORČIČEVA 8, telefon: 223 - 331
UGODNO v treh dneh:
cisterne za kurilno olje EEK Videm
MIKE'S
SPORT FASHION
1500 L 32.798,50 SIT 2000 L 34.500,00 SIT 2500 L 42.634,50 SIT Količine so omejene!
TRGOVINA > perilom in kopalkami Gregorčičeva 8,64000 Kranj
Veliko 40% znižanje bluz
FOKY
Prejšnji torek je naš ireb v nagradni igri Vsak teden ena srečna družina več, nagrado usmeril v Mengeš na Janševo ulico 13. Nagrade pa tokrat nismo vročili, ker v tej mengeški ulici, kjer so skoraj vse hiše zgrajene na novo, ta hišna številka še ni določena. No, minuli torek smo imeli nekaj več sreče, saj je naša nagrada v vrednosti 20.000 tolarjev pristala v Podbrezjah 222. Na tem naslovu je doma gospa Francka Jerala, ki v hiši živi še z bratom in sestro. Na naše uredništvo nas je poklicala le kar v torek zgodaj dopoldne, nagrade pa je bila še posebej vesela, ker niso bili še nikdar nikjer izžrebani Sicer pa je Gorenjski glas pri hiši Že od vsega začetka in se ga spomnijo še iz časov, ko se mu je reklo Gorenjec in Glas. Prebirajo ga radi, rešitev nagradnih križank in ostalih nagradnih iger pa ne pošiljajo. Vsem Jeralovim seveda čestitamo in jim želimo, da bi jih še kdaj "obiskala" kakšna nagrada.
Celoletna naročnina za leto 1994
SE DO TORKA, 25. JANUARJA!
Vsem spoštovanim naročnicam in cenjenim naročnikom Gorenjskega glasa, ki ste nas minula dva tedna poklicali zato, da nam sporočite odločitev o plačUu naročnine časopisa za celo leto, se najlepše zahvaljujemo. In obenem se opravičujemo, če je bila morda naša telefonska Številka 064/223 - lil nadpovprečno zasedena. Se do vključno torka, 25. januarja, je čas za takšno Vašo odločitev, ki nam jo lahko sporočite na navedeni telefon 223-111 ali z dopisnico. Celoletna naročnina za 1994 znaša 5.900 tolarjev, v dveh obrokih: prvega v višini 3.000 SIT bo potrebno plačati do 28. februarja, drugega v znesku 2.900 SIT pa do 15. marca. Za plačilo bomo vsem, ki ste se odloČili za celoletno naročnino, poslali račun (oz. dva) tako, da Vam ne bo treba plačati niti provizije (če plačate na poštah PE PTT Kranj z našim računom!).
Vsem, ki se ne boste odločili za celoletno naročnino oziroma Gorenjskega glasa ne plačujete vsakomesečno s trajnikom s tekočega računa, bodo poštarji v začetku februarja prinesli racunček za naročnino za prvo trimesečje. Naročniška 20-odstotna nižja cena za individualne naročnike seveda ostaja v veljavi tudi v letu 1994, upoštevana je tudi v celoletnem zneski, ki je še dodatno nižji (za 102 številki Gorenjskega glasa le 5.900 SIT oz., kot smo zapisali, plačate 73 in dobite 102).
NAJAVLJAMO
0 Triglavskem parku
Kulturna sekcija kranjskega društva upokojencev vabi v ponedeljek, 24. januarja, ob 17. uri, na predavanje o flori in favni v Triglavskem narodnem .parku. V veliki sejni sobi društva na Tomšičevi 4 bo predaval prof. Jože Mihelič iz TNP Bled.
Pohodniki okoli Kranja
Pohodniki Društva upokojencev Kranj bodo odšli v četrtek, 27. januarja, na pohod okoli Kranja. Dobijo se ob 10. uri na avtobusni postaji v Kranju, nato pa pojdejo prek vrtnarije na Kokrico, Rupo, Očana, Primskovo, do Planine. Pohod vodita Dana Mislej in dr. Helena Prlja.
Tomo Križnar upokojencem
Društvo upokojencev Naklo vabi v četrtek, 27. januarja, ob 18. uri v Dom kulture v Naklem krajane Nakla, Podbrezij in Dupelj na zanimivo predavanje Toma Križnarja "S kolesom po Novi Zelandiji - Samotne sledi".
Letna konferenca DU Brezje * Mošnje • Ljubno
Društvo upokojencev Brezje - Mošnje - Ljubno vabi svoje člane na letno konferenco, ki bo v soboto, 22. januarja, ob 15. uri v dvorani doma krajanov na Brezjah. • L.C.
Predstavitev Mlake ■ Grič
Kranj - V okviru javnega razpisa zazidalnega načrta Nova Mlaka - Grič v Kranju bodo danes v avli občinske skupščine v Kranju pripravili podrobnejšo predstavitev. Poleg makete bodo podrobno predstavljeni tudi posamezni montažni in masivni objekti i" celoten inženiring. S svojo izvedbo montažnih objektov bo na razstavi sodelovala tudi Jelovica Škofja Loka. Razstava oziroma predstavitev bo do 28. januarja, vsak dan od 10. do 15* ure, v sredo, 26. januarja, pa od 10. do 17. ure. V petek, 28. januarja, ob 16. uri pa bo v dvorani številka 15 občinske skupščine javno odpiranje ponudb.
ZAKON PREVENTIVE
Vlomilci so ravnokar na delu. Ste prepričani, da ne ravno pri vas? Preventiva je najcenejša.
i
ŽELIMO, DA ŽIVITE VARNO!