yu issn 0040-1978 leto xxxvi., št. 5 Ptuj. 3. februarja 1983 cena 8 dinarjev glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva Koliko privarčevali s počitnicami (stran 2) Več pozornosti pripravi gradiv (stran 3) Gripa tudi pri nas (stran 5) Nova velika šola strokovnega dela (stran 7) Kako z usmerjenim izobraževanjem (stran 9) Ivan Potrč prejema listino o imenovanju za častnega člana, listino izroča delovni predsednik Andrej Fekonja f^jo: S. Kerbler Del gostov na občnem zboru, na desni sedijo: dr. Vasilij Melik, Jože Vurcer, Vida Rojic in Branka Jurca. Foto: S. Kerbler Častni član zgodoyL jga društva Ptuj v delavskem domu Franc Kramberger v Ptuju so člani zgodovinskega društva Ptuj proslavili v petek. 28. januarja 90-letnico Muzejskega društva, ki je delovalo v letih 1893 do 1956 in zgodovinskega društva kot njegovega naslednika. Ob tej priložnosti so ptičastili še 70-letnico rojstva slovenskega pisatelja, našega rojaka Ivana Potrča, ki so ga tudi imenovali kot svojega prvega častnega člana. Slovesnega občnega zbora so se poleg pisateljeve soproge — književnice Branke Jurce. udeležili še prof. dr. Vasilij Melik — predsednik zveze zgodovinskih društev Slove- nije. gostje iz Celja in Maribora ter predstav- niki občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij. Prisrčno slovesnost sta začeli članici gledali- šča Darja Potočnik in Sabina Črnila, ki sta prebrali odlomka iz Potrčevega romana Na kmetih in novele Kočarji, nakar je po pozdra- vu predsednice društva Kristine Šamperl- Purg. pozdravil člane in zbrane goste predsed- nik skup.ščine občine Ptuj Franc Tetičkovič, ki je poudaril pomen dela Zgodovinskega društ- va ter vlogo pisatelja, dramatika in družbeno- političnega delavca Ivana Potrča. Spodbudno o delu društva, ki je najaktivnejše v Sloveniji je spregovoril tudi dr. Vasilij Melik, nakar je Marjeta Ciglenečki predstavila publikacijo, ki nazorno prikazuje 90 let dela muzejskega in nato zgodovinskega društva v Ptju. Prisotni .so z navdušenim ploskanjem nato pozdravili sklep o imenovanju častnega člana zgodovinskega društva Ptuj — pisatelja Ivana Potrča, ki je tako listino prejel prvi. Za pri- znanje se je zahvalil in nato na njemu svoj- stven in zanimiv način orisal svoje pisateljsko delo. zlasti pa v njem jezik, v katerem govori- jo njegovi junaki. Tisto kleno, kmečko besedo brez katere ti junaki ne bi nikoli zaživeli tako kot so. Saj je bil prav jezik tista prava in resnična podoba pisatelja, ki se niti za troho ne da požlahtniti, če ni žlatnoče za to podobo — kot je jubilant sam dejal. Pismena priznanja za svoje dolgoletno in nesebično delo pri ohranjanju zgodovinske in kulturne dediščine so nato prejeli še Vida Rojičeva, Adalbert Slekovec in Karel Šepec. Po kratkih poročilih o aktivnosti v društvu v preteklih dveh letih in programu aktivnosti v letu 1983 so razpravljalci nakazali nekaj problemov, ki se že kažejo kot področje, ki smo ga se preveč zanemarjali. Velikokrat pa tudi kot odsev osebne neodgovornosti kolekti- vov ali posameznikov, ki bi jih morali reševa- ti. Nevzdržnoje, da so v letu raznih jubilejev— 90-letnica zgodovinskega društva, 30-letnica turističnega društva Ptuj — zaprte skoraj vse zbirke iz katerih bi se lahko turist seznanil z našim izredno bogatim in pestrim etnološkim izročilom. Omenjene ugotovitve v razpravi so zbrani pozdravili s ploskanjem, kar je pome- nilo, da tako ravnanje odgovornih obsojajo. ■ Na petkovem občnem zboru so razrešili do.sedanje vodstvo in ostale organe zgodovin- skega društva ter nato soglasno izvolili za predsednika profesorja zgodovine v srednje- .šolskem centru v Ptuju Vlada Horvata ter 13- članski izvršni odbor in samoupravno kontro- lo. Naj še zapišemo, da je bilo ptujsko zgodo- vinsko društvo v zadnjem obdobju izredno aktivno, najboljše v Sloveniji, za kar imajo poleg delovnih članov velike zasluge tudi dosedanja predsednica društva Kristrna Šam- perl-Purg in Marjeta Ciglenečki, ki jo je nadomeščala v njeni odsotnosti, ter Ljubica Šuligoj, ki je nadvse uspešno pripravila in vodila kar pet okroglih miz o predvojni in medvojni revolucionarni dejavnosti na ptuj- skem območju. mš ORMOŽ Enotno v akcijo zaključni račun 82 V Ormožu so se 27. januarja na skupni seji sestali člani občinskega komiteja ZKS Ormož in člani občinskega sveta ZSS Ormož, da skupno dogovorijo aktivnosti v letošnji akciji zaključni račun 82. Osnov za solidno razpravo je veliko, potrebno jih je le uresničiti. Celotna razprava je dala slutiti, kot da se znova lotevamo neke kampanje, za katero smo osnove dogovorili že pred petimi leti. Obvezali smo se, da bomo probleme gospodarjenja sprotno obravnavali in da v teh obravnavah ne bo nihanj. Tako je v zadnjem času običajno, da večjo pozornost posvečamo le ob 9-mesečnih rezultatih, trimesečje in polletje pa izpuščamo; aktivnosti znova povečujemo tik pred sprejemom zaključnega računa. V akciji zaključni račun 82 se sindikati kot spodbujevalci aktivnosti zavzemajo za kakovostna iX)ročila o poslovanju, ki bodo tudi razumljiva vsem delavcem. Posebej pa je v poročilih zajeti sledeča vprašanja: koliko in kako se je uresničeval družbenoekonomski položaj delavcev v temeljni organizaciji, v kakšni meri je delavec postal gospodar pogojev, sredstev in rezultatov svojega dela; v koliki meri so se uveljavili samoupravni družbeno-ekonomski odposi, dohodkovni odnosi; koliko so uresničeni cilji, predvideni s sprejetimi planskimi dokumenti, kot izvoz, zmanjševanje uvoza in njegovo nadomeščanje z domačimi materiali; v kolikšni meri je rast dohodka posledica rasti cen in v koliki meri kvalitetnejših dejavnikov gospodarjenja in ali se predlaga izločitev iz- jemnega dohodka; kakšna je socialna varnost delavcev z najnižjimi dohodki. Posebej temeljita pa morajo biti poročila tam, kjer so poslovali z izgubo. Predstavnik SDK — podružnice Ptuj je opozoril na manjkajoče postavke poslovnih poročil — izhajajoč iz izkušenj preteklih obravnav. Tako je ob polletnih periodičnih obračunih v poslovnih poročilih manjkal podatek o tem, kako se uresničujejo sprejeti stabilizacijski programi. Poleg tega podatka je v poročilih bilo slabo zajeto področje izvajanja interventnih zakonov in dogovorov, poslovnih odnosov s poslovnimi partnerji (primer: poslovanje z menicami, katerega se še slabo poslužujemo, kar na eni strani daje misliti, da je naša likvidnost visoka, po drugi strani pa kaže na neracionalnost v gospodarjenju z denarnimi sredstvi), gospodarjenja z obratnimi sredstvi itd. Družbeni pra^^obranilec samoupr::vljanja občin Ptuj in Ormož je k temu še dodal, da premalo povemo o odnosu temeljne organizacije do delovne organizacije, o uveljavljanju svobodne menjave dela med temeljnimi organizacijami in delovno skupnostjo skupnih služb (odnos je Se vedno proračunski). Velik problem je pogodbeno in nadurno delo — v ormoški občini je bilo v obdobju osmih mesecev leta 1982 60.848 nadur. Več bi v razpravah zaključnega računa morali povedati o povezavah — oceniti bi bilo potrebno ali so dosegle namen ali ne in zakaj ne. Razpravo zaključnega računa 82 bi bilo potrebno povezati tudi s predstavitvijo planov za leto 1983, vendar v večini organizacij z njimi še ne razpolagajo, ker ne poznajo osnovnih pokazateljev razvoja, ne poz- najo devizne bilance in podobno. Ormoški sindikalni delavci in komunisti so se tudi dogovorili, da bodo razprave izvedli do 20. februarja. MG JANUAR SE JE POSLOVIL Z GROMOM Zadnji dan v januarju, med 2. in 3. uro zjutraj je nad Ptujem nastala nevihta, podobna tistim v avgustovskih pasjih dnevih. Pošteno je bli-- skalo in grmelo, dežju pa je sledila še kratka snežna ploha, vendar je zjutraj sneg hitro skopnel. Med treskanjem je prišlo tudi do atmosferske izpraznitve ali udara strele v naš radijsko-oddajni stolp v Novi vasi pri Ptuju. Zaradi poškodbe UKV in SV oddajnika, je 31. januarja odpadla oddaja iz studia Radia Ptuj. ŠIROKA DEJAVNOST SZDL Na seji predsedstva občinske konference SZDL Ptuj, ki je bila v" petek, 28. januarja so sprejeli programske usmeritve za leto 1983, (vsebini smo bralcem posredovali že v zadnji številki Tednika na 3. strani) in akcijski program občinske konference SZDL in nje- nih organov ter krajevnih konferenc SZDL za letošnje prvo trimesečje (o tem podrobneje poročamo na 3. strani). Precej razprave pa so na seji predsedstva OK SZDL namenili gradivu za 10. sejo zborov SO Ptuj. Gre konkretno za dva osnut- ka cKilokov. o katerih predsedstvo meni, da bi morali biti predmet širše razprave. Osnutek odloka o spremembi odloka o dolcKitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih gospodarstev (zaščitenih kmetij). Člani predsedstva so me- nili. da bi o tem pomembnem vprašanju morali podrobneje razpravljati v krajevnih skupnostih, zlasti pa bi morali aktivirati .sekcije za kmetijstvo pri K K SZDL. Dejstvo, kije navedeno v obrazložitvi osnutka odloka, da 741 gospodarstev v občini ne izpolnjuje več meril za status kmetije, daje slutiti na velik pritisk posameznikov, ki imajo interes po drobitvi posesti kmetijskih zemljišč. Opo- zorili so tudi na to. da še nimamo programov za zaščitene kmetije in daje v okviru razisko- valne skupnosti v pripravi študija o vlogi zaščitene kmetije. Sklenili so, da se po razpra- vi na sejah zborov SO Ptuj oceni, kako usmer- jati nadaljnjo razpravo o zaščitenih kmetijah. Delovni čas v trgovskih, gostinskih in obrtnih obratih je prav tako zadeva, ki je v interesu vseh delovnih ljudi in občanov. V razpravi je tudi družbeni dogovor o delovnem času. ki bi naj veljal za območje vse Slovenije, zato bi bilo treba nekatera določila iz osnutka odloka dopolniti in uskladiti. Zaradi tega je pred.sedstvo OK SZDL sklenilo predlagati zborom SO Ptuj. da osnutek odloka preobli- kujejo v predlog za izdajo odloka, kar pome- ni. da bi uveljavili trifazni postopek in s tem omogočili vodeno javno razpravo. Predlagali so. da naj razprava o vsebini odloka teče sočasno z razpravo o družbenem dogovoru o delovnem času. ki jo vodijo organizacije sindikata. Razprava naj traja do konca februarja. V tem času je treba uskladiti številne predloge in često nasprotujoče si intere.se. v razprave pa v celoti vključiti tudi potrošniške svete. FF Za boljši način dela delegatske skupščine ^Predsedstvo skupščine občine Ptuj je na seji v ponedeljek, 31. sk""'"'^^Pravljalo o racionalizaciji metod in načinov dela delegatske in ^ ^^ da predsedstvo občinske skupščine redno spremlja n (Kenjuje delo zborov in delegacij, zlasti še pripravo gradiv. Na podlagi stff P". kar najbolj racionalizirati delo v okviru- sedanjih določil kako h obenem pa na podlagi izkušenj daje predloge, kovitejšega ^^ delegatsko delo še bolj poenostaviti in napraviti učin- v tem^d^^'^'^^^' ^^ predsedstva dali vrsto napotkov, ki so predvsem skun.ščMn '■'^ba v Dfipravogradiv bolj vključiti delovna telesa občinske čem Hn '".PPO. obenem pa dati večjj pomen njihovim stališ- morali dokumentov ^ aU rešitev. Več pozornosti bi je kat k posameznih zborov, o tem ali vgl^ ^"Or zainteresiran za razpravo o posameznih zade- Q ■ dnevnem redu. naj odločajo delegati, ne pa predsedstvo, btlli ""i morali predstojniki upravnih organov na sejah zborov, bolj je treba izpostaviti njihovo L t)dgovornost. ne pa da se ta često skriva za izvršnim svetom, skun?^^ ^^J' predsedstva so tudi sprejeli sklep o sklicu 11. seje zborov febru občine Ptuj. Tako se bo družbenopolitični zbor sestal 24. Dol( združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa 1. marca, drugim ""ed- ki bo obsegal predvidoma 12 točk. Med ščine?- ^ , ob'"^^'riavali in sprejeli tudi program dela občinske skup- ie tuditt^u ~ december 1983.0 osnutku tega programa dela stekla razprava v nadaljevanju seje predsedstva SO Ptuj. OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU Letošnja osrednja občinska slovesnost ob kulturnem prazniku bo v ponedeljek. 7. februarja, ob 18. uri v mestnem gledališču v Ptuju. Na proslavi bodo podeljena najvi.šja priznanja Kulturne skupnosti in Zveze kulturnih organizacij občine Ptuj za dolgoletno uspešno delo na kul- turnem področju. Kulturni program bodo ob tej priložnosti pripravili člani mešanega pevskega zbora prosvetnega društva iz Podlehnika in gledališče delavsko prosvetnega društva Svoboda Ptuj. m d. Danes na ločenih sejah Danes. 3. februarja dopoldne se bo na de'seti redni seji sestal zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ptuj. popoldne pa .še zbor zdru- ženega dela. Oba zbora imata enak. 12 točk obsegajoči dnevni red. V skladu s priporočili predsedstva OK SZDL in predsedstva skupščine bo v obeh zborih prav gotovo posebno živahna razprava v zvezi z odlokom o delovnem času trgovskih, gostinskih in obrtnih obratih v občini Ptuj in o dopoln-itvi odloka o zaščitenih kmetijah v občini. Zlasti v zboru krajevnih skupnosti bo najbrž živahno tudi v razpravi o pt^ročilu o razreševanju odprtih vprašanj v zvezi z gradnjo hidro- elektrarne SD 2 Formin; v zboru združenega dela pa bodo verjetno več pozornosti namenili poročilu o predsanacijskih postopkih v TOZD. ki so izkazale izgubo v lanskem tričetrtletju. ^ ZVEZA SINDIKATOV SLOVENIJE OBČINSKI SVET PTUJ Na podlagi določil 123. člena Statuta Zveze sindikatov Slovenije in na podlagi dotočH Pravilnika o podeljevanju srebrnega znaka sindikatov Slove- nije (štev. 95-8-2/Grz z dne 28. 1. 1975) razpisuje Komisija za podelitev sindikalnih priznanj in državnih odlikovanj pri Občinskem svetu ZSS Ruj rok in pogoje za predlagar^e kandidatov za podelitev srebrnega znaka sindikatov Slovenije v letu 1983. Srebrni znaki sindikatov Slovenije bodo podeljeni ob 1. maju »PRA- ZNIKU DELA" posameznim članom sindikata in osnovnim organizacijam zveze sindikatov. I. . Srebrni znak se podeli članu sindikataza dolgoletno m požrtvovalno delo v sindikalni organizaciji, ki je s svojim delom dal pomemben delež pri ure- sničevanju delavskih interesov ter veliko prispeval k uveljavljanju in razvoju, prav tako razredno opredeljenemu delovanju sindikalne organizacije. II. Srebrni znak se podeli osnovni organizaciji zveze sindikatov za večletno vzorno in učinkovito delovanje pri uresničevanju interesov članstva. III. Predlog za podelitev srebrnega znaka sindikatov Slovenije, poda: 1. za posamezne člane sindikata osnovna organizacija zveze sindikatov občinski odbor sindikata dejavnosti ali občinski sindikalni svet: 2. za osnovno organizcijo zveze sindikatov Konferenca osnovnih orga- nizacij zveze sindikatov, občinski odbor sindikata dejavnosti ali občinski sindikalni svet. Predlog pošljejo predlagatelji v pismeni obliki z obrazložitvijo: Občin- skemu svetu ZSS Ptuj — Komisiji za pmena pri txlpravlja- n,u varokov slabega gospodaijenja. Program- ske konference osnovnih organizacij ZKS morajo biti zaključne v tem mesecu kar Domeni daje treba s pripravami nanje pričeti b^ odiaSanja. V okviru tega se bo potrebno temeliito pogovoriti o idejnopolitičnem m akcijskem usposabljanju komunistov, o ures- ničevanju posamične in kolektivne odgovor- nosti o liku komunista, o uresničevanju programa zveze komunistov in ne nazadnje o uresničevanju načel kadrovske politike. V ptujski občini ni ravno malo organizacij združenega dela, ki so v preteklem letu poslovale z izgubo ali pa na robu rentabilno- ^i In prav v teh organizacijah bodo morah komunisti napeti vse sile, da b(xio pnspevali svoj konkietni delež k spreminjanju stanja. Posebno bo treba oceniti uresničevanje odgo- vornosti vodilnih in strokovnih delavcev m od njih zahtevali temeljita, enostavna in izčrpna poročila o gospodarjenju v preteklem letu. Ocena dela pa seveda naj ne govori zgolj o objektivnih vzrokih izven organizacije zdru- ženega dela. temveč predvsem o subjektivnih, kijih po ugotovitvah občinskega komiteja ZK in ostalih organov v družbenopolitičnih organizacijah in v občini ni malo. V zaostrenih pogojih gospodarjenja je v večini organizacij združenega dela pripravlje- nost delavcev za odpravo motenj, čeprav se izgube povečujejo, kar je po ocenah posledica slabega vodenja in sla^ notranje organizira- nt)sti. lo torej pomeni, daje v organizacijah združenega dela še ogromno notranjih rezerv, o čemer morajo komunisti skupaj z ostalimi delavci v sindikatih razpravljati ob sprejema- nju zaključnih računov. Izvršni svet skupščine občine Ptuj mora od organizacij združenega dela zahtevati načrte za gospodarjenje v zaostrenih razmerah. Komunisti v organizacijah združenega dela pa morajo vztrajati pri zahtevi, da strokovni in vodilni delavci omenjene načrte resnično pripravijo — vendar morajo biti načrti konkretni in objektivni, ne pa le črka na papirju. Posebno pozorno je treba oceniti tudi uresničevanje nagrajevanja po delu. Kjer to ni urejeno, imajo precej težav z zaposlova- njem sposobnih, kreativnih strokovnih delav- cev. Zato si je treba prizadevati za odpravo nesorazmerij pri delitvi osebnih dohodkov in za uveljavljanje nagrajevanja po vloženem delu in rezultatih dela. S tem so seveda lesno povezani neurejeni dohodkovni odnosu pone- kod pa je očitna tudi slaba dohodkovna povezanost z ostalim združenim delom. Prav z ustreznim dohodkovnim povezovanjem, s skupnim nastopanjem na trgu je moč preseči zgolj administrativno ukrepanje, ki marsikdaj ne vpliva spodbudno na nadaljnji gospodar- ski razvoj. -Konference morajo biti preobrat v našem delu. predvsem v smislu konkretnosti, jedma- tosii ter odgovornosti za uresničitev program- skih smernic«. Tako je zapisano v prvi številki Vesti, glasila občinske organizacije ZKS Ptuj. Osnovne organizacije ZK morajo v svoje delovne programe zapisati vsebinske oprede- litve najpt)membnejših vprašanj — področje družbenoekonomskih odnosov in gospodar- ske stabilizacije, uresničevanje ustavne vloge in odgovornosti komunistov v institucijah političnega sistema socialističnega samoupra- vljanja. splošno ljudsko obrambo in družbeno samoza^ito. idejno, akcijsko, organizacijsko in kadrovsko krepitev ZK, obveščanje in medsebojno komuniciranje, ohranjanje naših revolucionarnih tradicij ter sodelovanje in povezanost osnovnih organizacij s člani predsedstva in komiteja ZK v občini. Vse osnovne organizacije ZK morajo najpozneje do 10". marca ix)slati občinskemu komiteju poročilo o delu, programsko usmeri- tev za delo organizacije in zapisnik program- ske konference. Skupno poročilo o delu občinske organizacije zveze komunistov in njenih organov pa bo podano na letni pro- gramski konferenci občinskega komiteja, ko bodo komunisti sprejeli tudi programske usmeritve za delo v tem letu. N. Dobljekar Trimesečni alccijski program dela SZDL Predsedstvo občinske konferece SZDL Ptuj je na zadnji seji sprejelo akcijski program dela za letošnje prvo trimesečje, ki ga skrajšano povzemamo. Posebej so zapisane aktivnosti v krajevnih konferencah SZDL. kjer naj bi namenili fjosebno skrb razpravi o družbeno ekonom- skem položaju krajevnih skupnosti, razpravi o preskrbi prebivalstva in o položaju trgovine ter razpravi o osnutku zakona o invalidsko pokojninskem zavarovanju. Izvesti bo treba tudi izobraževanje delegatov, v zunanjih K K SZDL bodo to opravili do konca marca, na mestnem območju pa v aprilu in maju. To naj bi povezali tudi z razpravo o samoupravni organiziranosti stanovanjskega gospodarstva. Občinska konferenca SZDL se bo predvidoma sestala v marcu in aprilu Nosil- na tema seje v marcu bo razprava o družbenih organizacijah in društvih, v aprilu pa o delovanju delegatskega sistema. Na posvetih predsednikov KK SZDL pa bodo redno obravnavali sprome aktualne naloge. V organih OK SZDL bodo v tem obdobju obravnavali problematiko informativnih sredstev, organizirali občinsko in mestno konferenco potrošnikov, sprejeli program proslav in prireditev v letu 1983, opravili razpis za podelitev priznanj GF. obravnavali razmestitve vzgojnoizobraževalnih progra- mov v SRS, sodelovali s SKUD »Sava« Frankfurt in sprejeh program mednarodnega sodelovanja vseh delovnih organizacij in društev v občini, pripravili in izvedli pohod v Mostje, izvajali program aktivnosti za vpis mladih v vojaške šole ter pripravili in izvali tekmovanja mladine v SLO in družbeni samozaščiti. Posebej so opredeljene naloge organov SZDL pri obravnavi vsebine dela zborov občinske skup.ščine. Poudarek bodo dali zlasti dokumentom, ki urejajo odnose na p^ročju kmetijstva (zaščitene kmetije, velerinarsko- higienska služba ipd.). Obravnavali bodo organiziranost služb SIS družbenih dejavno- sti, organizacijo službe pravne pomoči poro- čila o izvrševanju odlokov občinske skupšči- ne, problematiko razvoja gostinstva in zdravi- liške turizma in vrsto drugih vprašanj, ki bodo na dnevnih redih sej zborov skupščine občine Ptuj. V posebnem poglavju so zajte tudi aktivno- sti organov OK SZDL pri obravnavi vsebine dela skupščine SRS. Tako bodo organizirali razprave o naslednjih zadevah: stališča in sklepi o uresničevanju samoupravnega razvo- ja krajevnih skupnosti, zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o samoprisF>evku. zakon o spremembah in dof>olnitvah zakona o javnem obveščanju, poročilo o «f^ni«i in razvoju turizma v SRS, uresničevani^ n^otovi- tev. priporočil in sklepov skupščine SRS za izvajanje zakonov s področja kmetijstva, zakon o invalidskem in pokojninskem zavaro- vanju ter poročilo o uresničevanju zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in resolucije o načrtovanju družine in družbenih prizadevanjih za njen nastanek in varnost in zakona o zdravstvenih ukrepih pri uresniče- vanju pravic do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Poleg naštetega bodo v OK SZDL in njenih organih obravnavali in reševali vsa druga sprotna aktualna vprašanja, ki jih bodo pred nje postavljale potrebe dinamičnega časa prizadevanj za uresničitev programskih na- log. FF Več pisati o dejavnosti, manj o forumih Osnovno organizacijo ZKS v zavodu Radio-Tednik je v četr- tek. 27. Januarja obiskala delo- vna skupina CK ZKS, ki jo je vodil Slavko Gerič, izvršni sekre- tar CK ZKS za področje informi- ranja. Na razgovoru pa so sode- k>yali tudi predstavniki občin- skih družbenopohtičnih organi- zacij in predsednik izdajateljsko- programskega sveta Franc Teti- čkovič, ki Je tudi predsednik skupščine občine Ptuj. Delovni naslov r^ovora Je bil: ocena idejnopolitične usmeritve in uresničevanje programske zasno- ve obeh sredstev obveščanja. Gostom so bile predstavljene težave, s katerimi se novinarji srečujejo pri svojem delu, tudi težave na materialnem področju, predvsem pa so v tovari^Vem razgovoru bile izmenjane izkuš- nje m dana napotila m boljše delo na jxxlro^u obveščanja delovnih ljudi m občanov. Osnovna vsebi- na razgovora Je bila v tem. da je treba pisati stvarno, kritično, vendar spodbudno z nakazova- njem rešitev. Zato je treba več pisati o dejavnosti, o konkretnem delu in premagovanju težav, manj pa o sejah in razpravah na raznih forumih, čeprav se ^radi celovitega pregleda dogajanj tudi temu ni moč izogniti. Da bi novinaiji lahko kar najboljše izpolnjevali naloge, ki jih pd nas zahteva uresničevanje kongresnih in resolucijskih us- meritev. da bi lahko nastopali tudi v aktivnejši vlogi organiza- torjev obveščanja, je treba v občini ustrezne oblike dela. Do- govorili so se predvsem za to. da je treba uveljaviti že sprejeti sklep o rednih delovnih srečanjih predstavnikov vseh DPO in ob- činske skupščine z novinarji, ki poročajo za območje občine Ptuj. kjer bi se dogovorili za najpo- membnejše naloge in usmeritve na področju obveščanja za boljše odločanje ter prepričevanje in spodbujanje za uresničevanje sprejetih odločitev. Ob tem Je pomembna vloga tudi osnovne organizacije ZKS v uredništvu, ki se sicer naj ne vmešava v konkretno uredniško politiko, mora pa biti kot idejno gibalo in usmerjevalec dela ko- munistov v uredništvu. V razpravi so opozorili tudi na to, daje ptujsko območje prema- lo prisotno v osrednjih sloven- skih medijih obveščanja. FF Rsagovor v delot iiili prostor9i no\1narjev Radio-Tednlka, drugi z leve je Slavko Gerič. Foto: M. Ozmec Sprejemi za predstavnike verskih skupnosti Komisija SRS za odnose z verskimi skupnostmi je v sredo »^-januaija pripravila v Ljublja- ni tradicionalni novoletni spre- jem za predstavnike verskih pi^dravil P^Sj^dnik komisije m ^pred- ^dmk izvršnega šVcta Du- ^n Sinigoj. kije uvodoma orisal mednarodni politični in gtKpodarski položaj Nato je Dušan Slnigoj pouda- . J^ r mteresu enotnosti lug(»lovanske in slovenske druž- w da dolžnosti m naloge, ki so pr^ nami. v enaki miri in z ^V^etostjo izpolnjujemo lli^, "everujod 'drža- SL ixlnostw med sa- IknnS^^"^ družbo in verskimi skupm>s,m, v Sloveniji v minu- KJf'"Paje rekel, di je prevla- duh strpnosti in p^ripravlje- nja Um. kjer se porajajo. liarfi spregt,vonh. Ijub- 'jansk. nadškof dr. Alojzij Šuier. .senior evangeličanske cerkve I udvik Novak in pravoslavni metropolit zagrebške eparhiie Jovan Pavlovič. Vsi so se zahvali- li za dosedanje razumevanje in stKielovanje pri reševanju proble- mov in izražali nripravjjenost prijateljskega sodelovanja m skupnih prizadevanj, da btimo izšh iz sedanjih preizkušeni m gospodarskih težav. Opozorili so tudi na posamezne pomembne cerkvene jubileje, kol je 1950- letnica Kristusove smrti in 500- letnica rojstva Martina Lutra. PtHlobni sprejemi so bili v večini občin na območju Slovenije. Tako sta tudi v sredo. 19. januaija priredila v Ptuju spre- jem za predstavnike verskih skupnosti Franc Tetičkovič. predsednik SO Ptuj in Marica hajt. predsednica OK SZDL Ptuj Sprejema so se udeležili številni katoliški duhovniki z območja ptujske občine, povab- ljen pa je bil tudi škof dr. V. Grmič, ki pa se je opravičil, ker je bil na sprejemu v Ljub^ani. Zbranim duhovnikom le Franc Tetičkovič predstavil nas družbe- ni in gospodarski položaj, pove- zano z nalogami, ki so pred nami za uresničitev stabilizacijskih pri- zadevanj. Prikazal je tudi položaj verskih skupnosti pri nas in navedel primere uspešnega reše- vanja problemov ob med.seboj- nem razumevanju in spoštova- nju. Srečanje je potekalo v prisrč- nem vzdušju in tovariškem raz- govoru. V imenu katoliških du- hovnikov sta spregovorila g. Pihler in o. Škafar. Letos je bil novoletni sprejem za predstavnike verskih skupno- sti tudi v občini Ormož, kije prav tako potekal v prisrčnem vzduš- ju. pp SESTANEK KOMUNISTOV V KS KIDRIČEVO \' ok\ iru razprav o gradivu za 6. sejo CK ZKS o idejni in akcijski usposobljenosti zveze komunistov je sekretar Stanko Kovačec sklical razširjeni sestanek OO ZKS Kidričevo, kije bil v torek. I. februarja, to jo pi> zaključku naše redakcije. Gradivo za sestanek Je bilo skrbno pripravljeno, tako ocena akcijske usposobljenosti kol pogovor o usta- novitvi sveta ZKS za območje krajevne skupnosti Kidričevo. Več o razpravi in o sklepih sestanka bomo poročali prihodnjič. France Meško OBČINSKI KOMITE ZKS ORMOŽ Kadrovska politika Pretekli četrtek so člani ormoškega komiteja ZKS sprejeli sklepe o uresničevanju družbeno dogovorjene kadrovske politike v občini. Dogovorili so se, da bodo sproti spremljali uresničevanje temeljnih nalog na področju kadrovske politike ter zadolžili izvršni svet skupščine, upravne organe občine in skupnost za zaposlovanje, da pripravijo pregled nezaposlenih delavcev ormoške občine izven občine in delavcev na začasnem delu v tujini po poklicni strukturi, poklicne strukture dejansko nezaposlenih in iskalcev zaposlitve, pregled delavcev, ki jih bodo po veljavni zakonodaji upokojili do leta 2000, ugotoviti možnosti za angažiranje sredstev delavcev na začasnem delu v tujini in s tem možnost zaposlitve teh delavcev v občini, ob obravnavi poslovnih rezultatov gospodarjenja pa morajo oceniti uspešnost dela individualnih poslovodnih organov. Občinski svet Zveze sindikatov pa mora skupaj z organizacijami združenega dela poiskati možnosti za zaposlitev sezonskih delavcev skoz celo leto. Na omenjeni seji so člani komiteja sprejeli tudi ključ za izvolitev delegatov za letno programsko konferenco občinske organizacije, potrdili finančno poslovanje organizacije v preteklem letu in sprejeli načrt za leto 1983. Ukinili so eno osnovno organizacijo ZK in sprejeli sklep o ustanovitvi treh novih osnovnih organizacij ZK v osnovni Soli Ormož, osnovni Soli Stanko Vraz in v Vzgojnovarstvenem zavodu Ormož. N. Dobljekar Več pozornosti pripravi gradiv za seje v petek, 28. januarja je bila v Ptuju seja sveta za družbenoptlitični sistem, ki deluje pri predsedstvu OK SZDL Ptuj, predseduie oa mu Franc Potočnik. V zvezi s i^ogramom dela sveta so menili, da bo potrebno iz programa občinske skuf^čine obravnavati vsa vprašanja, ki zajemajo dru- žbenopolitični sistem, prav tako tudi vprašanja «z programov dela repub- liške skupščine, ki so iih že sprejeli, in pa gradivo za zvezno skupščino. Tako so sklenili, da bodo c^zorili predsedstvo OK SZDL v Ptuju in ostale dejavnike v občini, da je potrebno zaostriti odgovornost pripra- vljalcev gradiv v tem smislu, da jih bodo vsi pripravljali pravočasno, predvsem pa s strokovno in politično razčiščenimi vprašanji. Menili so, da je potrebno v prihodnje že v fazi priprave gradiva obravnavati vsebino v vseh delovnih telesih družbenopolitičnih organizacij in skupščine ter vse ustrezne predloge, mnenja in pripombe že vnašati v osnutke. Poleg tega pa je v program dela sveta potrebno vključiti Se obravnavo gradiva za samoupravne interesne skupnosti. Na seji so se dotaknili tudi racionalizacije metod dela skupščine skupaj z gradivom, ki ga je pripravila strokovno politična skupina skupščine SRS. Ob tem so analizirali tudi razpravo na regijskih posvetih, ki so bili v novembru v Mariboru in v januarju v Ormožu, ki jih je orga- nizirala republiška skupščina v sodelovanju s sindikati in socialistično zvezo. V bistvu gre za proučitev dela delegatske skupščine, da ga lahko preusmerijo v proučitev sistemskih vprašanj, manj pa na pravno normati- vno dejavnost. Pri zakonu o samoprispevku so se dotaknili predvsem sprememb, ki določajo, da lahko prispevek uvedemo le za določene namene in da je po- trebno pri pripravah in izvedbi referenduma tudi sodelovanje tistih obča- nov, ki v kraju, ki uvaja samoprispevek, ne živijo, imajo pa tam svoje nepremičnine oziroma delovne stroje. Z odlokom občinske skupščine pa je lahko samoprispevek uveden le za Širši občinski pomen. V predlogu za izdajo sprememb tega zakona so skupščinska telesa upoštevala večino predlogov, ki smo jih imeli v ptujski občini. Ob koncu so obravnavali še delovno gradivo o osnutku odloka o pravni pomoči in ga ocenili kot primernega za šii^o razpravo in predlaga- li, da osnutek odloka o pravni pomoči pripravijo v celoti v skladu z določili zakona. mš Seminar za mlade iz krajevnih skupnosti v preiSnjem tednu je potekal seminar za mlade iz kmetijstva. Podoben * seminar z dnigimi temami bodo konec februarja organizirali tudi mladi iz krajevnih skupnosti. Veliko mladih iz KS je sodelovalo tudi v občinski mladinski politični šoli. ki jo je organizirala idejnopolitična komisija, ki deluje pri občinski koi.ferenci mladih Ptuj. Na seminarju bodo spregovorili o ZSMS v boju za razvoj političnega sistema socialističnega samoupravljanja, o metodah dela in organizira- nosti, predvsem o delu osnovnih organizacij mladih v krajevni skupnosti, in o družbenoekonomskem trenutku v občini, Jugoslaviji in po svetu. Se- veda bo največ časa posvečenega delu po skupinah, ko bodo spregovorili o problematiki osnovnih organizacij. Precej besed je bilo spregovorjenih tudi o sklicu občinske konferenc« mladih Ptuj, kjer bi spregovorili o tekočih problemih, ki težijo mlade v vseh sredinah. Mladi iz krajevnih skupnosti bodo na konferenci spregovo- rili predvsem o vključevanju mladih v krajevno samoupravo, vključevanj« mladih v SZDL — delovanje v samoupravnih organih v KS, o ugotovitvi kako delajo delegati v delegacijah in drugih DPO in kakšna je aktivnost mladih v društvih. Akcija, ki so jo pričeli izpeljevati mladi iz področne konference iz KS, obisk po osnovnih organizacijah, že kaže prve rezultate. Osnovne or- ganizacije, ki so bile neaktivne ali pa se niso mogle sporazumeti o svojem načinu delovanja so obiskali in poskušali dati smernice za nadaljnje delo. Torej večje rezultate bomo lahko dobili šele po seminarju, ko bomo imeli temeljit razgovor z mladimi, delo bo potekalo po skupinah i vsak bo imel možnost tudi spregovoriti o delovanju sleherne OO ZSMS. J. Hvaleč LETNA KONFERENCA ZRVS V KS GORIŠNICA V nedeljo. 30. januarja 1983 so .se zbrali na redni letni konferenci člani ZRVS — KS Gorišnica. V sedmih točkah dnevnega reda so samokritično pregledali prehojeno pot in zastavih nove cilje v vojaškem in idejno političnem področju. Dosedanji pred.sednik Fvgen Požgaj. je ocenil celotno delo za leto 1982 kot uspešno, med drugim je povdaril, da so še vedno nekateri člani ZRVS. ki se neredno udeležujejo predavanj. Sklep konference je bil. da se v bodoče proti tem postopa v skladu z zakonom o ljudski obrambi. Na konferenci je bila na novo ustanovljeno strelska sekcija, katere iniciator in vt>dja je Franc Muda. Za pismene pohvale sta bila predla- gana Martin Šimenko. član ZB in eden starejših vojaških veteranov, ki vedm obiskuje predavanja in dosedanji predsednik aktiva ZRVS Evgen Požgaj. ki zaradi spremembe stalnega bivališča zapušča mesto predse- dnika. Izvršni {xlbor ZRVS-Gorišnica bo v kratkem na njegovo mesto izvolil novega predsednika. Lojze Zupec 4 - SPOMINSKA IZROČILA 3. februar 1983 - TEDNIK Predvojni nosilci naprednih idej in dejavnosti na območju sedanje krajevne sicupnosti Markovci Na Ptujskem polju, 6 km vzhodno od Ptuja, desno od ceste Ptuj—Bori leži vas Markovci, kjer je sedež krajevne skupnosti Markovci. V tej vasi je še pošta, osemletka, župni urad, cerkev sv. Marka, Zadružni dom, dve gostilni itd. K tej krajevni skupnosti spadajo še vasi: Zabovci, Nova vas, Bukovci, Stojnci, Sobetinci, Prvenci, Strelci in Borovci. Vsa krajevna skupnost Markovci obsega 3163 ha površine, večinoma so njive, travniki, pašniki, nekaj je tudi gozdov. Vseh prebivalcev je 4000. Večina prebivalstva se ukvarja s kmetijstvom, mnogo pa jih je zaposlenih v Ptuju, v Kidričevem in drugod. Pred drugo svetovno vojno so občina in fara sv. Marka kot tudi šolski okoliš obsegali iste vasi kot jih sedaj Krajevna skupnost Markovci. Prebivalci vseh teh vasi so se, oziroma se še danes nazivajo y skupnim imenom Markovčani. RAZLOGI ZA ZAPIS TEH SPOMINOV z zapisom spominov želim predvsem dati mlademu rodu možnost, da se seznani tudi s tistimi meni poznanimi političnimi, kulturnimi, fizkultumimi in drugimi razmerami v zadnjih letih pred drugo svetovno vojno na območju sedanje KS Markovci in da spozna vsaj nekatere osebe, ki so bili takrat nosilci naprednih idej in dejavnosti, ne samo na političnem, temveč tudi na drugih področjih. Opozarjam pa, da spominov ne sme nihče jemati kot vseobsegajočo markovsko zgodovino ali kroniko iz preprostega razloga, ker meni mnoge stvari niso znane in ker nisem poklican dati o takratnih razmerah dokončne sodbe. POLITIČNE RAZMERE V LETIH 1930-1940 Svetovna gospodarska kriza, ki je v prvih letih zadnjega desetletja pred izbruhom druge svetovne vojne zajela tudi Evropo, je porodila mnoge družbene in socijalne konflikte, katere je poizkušal vladajoči kapitalistični razred v vsaki državi različno rešiti, v glavnem na škodo delavskega razreda. Takrat edina država socijalizma ZSSR, je vkljub Stalinovi diktaturi, predstavljala ideal proletariata. Med velike politične in vojne dogodke tega obdobja je treba zlasti šteti: — prevzem oblasti nacionalsocialislične stranke v Nemčiji na čelu z Adolfom Hitlerjem leta 1933/34; — vojni pohod fašistične Italije pod vodstvom Benita Musolinija proti Etiopiji v letih 193.5/36; — špansko državljansko vojno v letih 1936/39, v kateri je ob izdatni pomoči Nemčije in Italije zmagal general FranVo; — nasilno priključitev Avstrije k Nemčiji leta 1938; — odtrganje Sudetskih dežel od CSR in priključitev teh dežel Nemčiji leta 1938; — spremenitev Češke v protektorat Nemčije leta 1939; — vojni napad Nemčije na Poljsko 1. 9. 1939; — vojna napoved Velike Britanije in Francije Nemčiji, kar je začetek druge svetovne vojne 3. 9. 1939; Od političnega sistema oziroma od ideologije vladajoče stranke ali :«lo diktatorja pa so odvisne mnoge dejavnosti kot n. pr. kultura, prosveta, šport itd. Vsi zgoraj omenjeni dogodki so do neke mere vplivali na politično, gospodarsko, kulturno in drugo življenje v stari Jugoslaviji, v kateri je bila 6. 1. 1929 uvedena vojaška diktatura. Sele septembra 1931 je bila ustanovljena ena vsedržavna politična stranka imenovana Jugoslovanska nacionalna stranka (JNS) pod vodstvom Bogoljuba Jevtiča. V Sloveniji so to stranko podpirali meščanski nacionalisti, nasprotovali pa so ji klerikalci pod vodstvom Antona Korc^ca. Režim JNS se je po smrti kralja Aleksandra I., ki je postal žrtev atentata v Marseju, oktobra 1934, obdržal le do majskih volitev leta 1935, nakar je prišel na površje Milan Stojadinovič in stranka Jugoslovanska radikalna zajednica (JRZ), kateri se je pridružila tudi Slovenska ljudska stranka (SLS) pod vodstvom Antona Korošca. Po decembrskih volitvah 1938 je Stojadinovičev režim padel. Po prizadevanju regenta Pavla Karadjordjeviča je prišlo avgusta 1939 do sporazuma Cvetkovič-Maček. Tudi v Cvelkovičevi vladi je bila zastopana Slovenska ljudska stranka. Ta vlada je 25. 3. 1941 podpisala pogodbo o pristopu Jugoslavije k trojnemu paktu iNemčija — Italija — Japonska. Tudi v zadnjem desetletju pred izbruhom druge svetovne vojne vladajoče stranke v stari Jugoslaviji niso rešile nacionalnega vprašanja, niso odpravile brezposelnosti delavcev, obubožale so kmete, zatirale KPJ in druge delavske stranke, pustile so, da je porastel vpliv in delovanje nemških petokolonašev itd. Značilno za politične razmere v predvojni markovski občini pa je sledeče: SLS ali kratko Koroščeva stranka bodisi, da je bila zastopana v jugoslovanski vladi v Beogradu, bodisi, da je bila v opoziciji, je bila v Markovcih v zadnjem desetletju pred izbruhom druge svetovne vojne v^no na oblasti in kot taka je imela v svojih rokah občinsko upravo, nadzor nad hranilnico in posojilnico, nad šolskim odborom, nad svojimi društvi itd. Skladno je sodelovala s cerkveno oblastjo in skrbno pazila, da so njeni pristaši, kakor tudi njeni politični nasprotniki upravičeno imenovali markovsko faro — trdnjavo klerikalizma. Čeprav so bili na kandidatnih listah neklerikalne stranke dobro znani pošteni in napredni Markovčani kot n. pr. markovski rojak dr. Ljudevit Pivko, so jim le redki Markovčani oddali svoj volilni glas. NAPREDNIH IDEJ NI BILO MOGOČE ZAUSTAVITI Kot povsod, tako so tudi pri Marku bili nosilci naprednih idej in dejavnosti na raznih področjih nekateri učitelji oziroma učiteljice, ki so v času za katere pišem spomine, poučevali na markovski šoli. Tu mislim predvsem na tiste, ki so se aktivno udejstvovali izven šole bilo v društvih, bilo s prirejanjem kuharskih, šiviljskih in drugih tečajev, bilo na drugi način. Taki so bili: Josip Jurančič in njegova žena Leopoldina, Franc Samec, Vinka Simonič rojena Seiko, Jože Rojic in njegova žena Vida in še morda kdo, katerega ime pa mi je izpadlo iz spomina. Tudi v gasilska društva, prosvetno društvo, vaške knjižnice, fantovski odsek in njegova folklorna skupina so, ne glede na to kdo jih je ideološko vodil, prinašale med Markovčane ideje in dejavnosti, ki jih lahko imenujemo napredne, zlasti zato, ker so bile nove, ker so širile obzorje in razbijale kon- zervativno misel, da kmečki človek naj samo dela in moli. Kakšne uspehe je dosegla samo folklora v Markovcih, kdo so bili njeni ustanovitelji itd. nimam potrebe opisovati, kajti to lahko zainteresirani najdejo v brošuri: ,,Štirideset let folklore v Markovcih in okolici", ki jo je izdalo Folklorno društvo Ptuj leta 1978. Kot nosilce napredka med kmečkim prebivalstvom pa moram omeniti tudi markovske študente, od katerih so zlasti tisti, ki so organizirano nastopali, o čemer bom govoril pozneje dosti storili za spremembo konzervativne miselnosti svojih rojakov. Ne bo odveč, če s priimki in imeni kakor tudi z domačimi nazivi omenim tiste markovske študente, ki so med prvo in drugo svetovno vojno, potem ko so končali markovsko šolo, odšli v različne šole v Ptuj in drugam. Opozorim pa, da pod besedo ..študent" mislim na tiste, ki so obiskovali gimnazijo, meščansko šolo, obrtno šolo itd. ali pa univerzo. Skoraj v \saki vasi so bili študentje in to: v Prvencih: Marica Bezjak (Klajžerjeva), bodoča učiteljica, Franc Bezjak (Frančin) bodoči bančni uradnik, Janez Janžekovič (Arnejev), bodoči profesor; V Markovcih: Martin Cimermam (Andrečkov), bodoči kmetijski tehnik, Martin Horvat (Gregov), bodoči strojni tehnik, Franc Simonič (Tikvičev), bodoči politik in partijski funkcionar, Elica Strafela (Car- tlova). bodoča politična delavka, Alojz Strafela in Stanko Strafela (Cartlova); V Zabovcih: Jože Vrabl (Vrablov) bodoči novinar in Janez Korošec (Rdečkov), bodoči obrtnik; V Novi vasi: Konrad Vršič (Frčov), bodoči učitelj. Mihael Vršič (I rčov), bodoči učitelj, Ignac Feguš (Matejkov), bodoči teolog, Martin Ciglar (llgov), bodoči občiaski tajnik, Mirko Kostanjevec (Martinčkov) bodoči pravnik, Konrad Feguš (Matejkov) bodoči veterinar; V Bukovcih: Simon Crešnik (Jugec), bodoči teolog; V zaselku Vopošnica, ki spada k vasi Bukovci: Mihael Feguš (Pepičjakov), bodoči profesor in Alojz Feguš (Pepičjakov), bodoči teolog. Tu še omenim, da je v omenjenem zaselku rojen tudi sedanji predsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije Janez Zemljarič (Mostačev), ki je v letih o katerih pišem, obiskoval še osnovno šolo v Markovcih. V Stojncih: Franc Rožmarin (Ivanušov), bodoči pravnik, Marija Legvart in Sonja Fajs; V Sobetincih: Jakob Plohi (Zupanov), bodoči pravnik, Konrad Kolarič (Kočekov), bodoči pravnik, Jožef Kolarič (Kočekov), bodoči inže- nir, Mirko Kolarič (Kočekov) bodoči zdravnik; V Borovcih: Franc Veselič (Mrazov), bodoči teolog in Franc Majcen. Naj mi bo oproščeno, če sem katerega predvojnega študenta pozabil navesti. Udeležence ene od takšnih zabav prikazuje ta fotogranja: V prvi vrsti od leve proti desni sedijo Peter Horvat, dolgoletni tajnik sokolske čete v Markovcih, Julka Cvetko, Martin Ciglar; v drugi vrsti seduo: Jakob Plohi, Slavica Marinie, Joško Župec; v tretji vrsti stojijo: Janez Janžekovič, Konrad Kolarič, Mirko Kostanjevec, N. Mere, Slava Rižnar, Franc Rožmarin. O prvih telovadcih markovske sokolske čete je ohranjena tudi .sledeča fotografija: Od 23-tih fotografiranih oseb poznam le nekatere in od teh omenjam sledeče: v prvi vrsti od leve proti desni sedijo Franc Kostanjevec (Martinčkov) iz Nove vasi, ki je kot borec I. jugoslovanske brigade formirane v ZSSR, padel leta 1944 na sremski fronti, drugi je Martin .Meglic, vaditelj markovskih .sokolskih telovadcev, tretji pa prezgodaj umrli Franc Bezjak (Hurdovkin) i/ Nove vasi, šesti v drugi vrsti od le>e proti desni je Jurij Simonič iz Markovec, član prve od Zvonka Sagadina leta 1941 organizirane trojke, katere člana sta bila še Janez Primožič (Vukov) in Elica Strafela (Cartlova), oba iz Markovec. Jurij Simonič je bil dolgo časa interniran v taborišču Dachau. Med drugo in tretjo vrsto stoji naprej nagnjen Jože Vrabl iz Zabovec. Tretji v tretji vrsti od leve proti desni stoji Alojz Strafela (Cartlov) iz Markovec, ustreljen kot talec. Peti od leve proti*desni stoji Jurij Zadravec iz Ptuja, drugi v četrti vrsti stoji Franc Simonič, poleg njega pa Mirko Kostanjevec. Na fotografiji iz leta 1934 so udeleženci enega od takih tečajev. Peti in šesti v zadnji vrsti od leve proti desni sva Markovčana Mirko Kostanjevec in Peter Horvat. Ne želim opisovati študentovskega življenja predvojnih markovskih študentov, ki se z življenjem sedanjih študentov ne da primerjati. Omenim le, da takrat ni bilo za podeželske študente štipendij, niso stanovali v domovih in se hranili v menzah, temveč večina jih je hodila peš, ali se vozila s kolesi od Marka v ptujske šole, mnogi so bili večkrat lačni kot siti, itd. Treba pa je poudariti, da so vsi zgoraj omenjeni študenti v najtežjih ča- sih slovenskega naroda — med nemško okupacijo — vedeli kje je njihovo mesto. Med njimi ni bilo narodnih izdajalcev. Nekaj jih je bilo prisilno preseljenih na Hrvaško in Srbijo (Simonič, Ignac Feguš, Rožmarin in še morda kdo). Kot politični aktivisti so bili internirani Elica Strafela v koncentracijskem taborišču Auschwitz, Konrad Feguš in Janez Korošec v koncetracijskem taborišču Dachau, zaradi sodelovanja z narodno osvobodilnim gibanjem sta bila aretirana .Alojz Strafela leta 1941, in Konrad Kolarič 1943. Oba sta bila ustreljena kot talca in sicer Alojz Strafela v Mariboru, Konrad Kolarič pa v Beogradu, kjer je bil zaposlen kot odvetniški pripravnik. V partizanskih enotah kot borci oziroma kot po- litični aktivisti OF na terenu so bili: Franc Simonič, Mirko Kostanjevec, Martin Ciglar, Franc Rožmarin, Jožef Kolarič, Franc Majcen, Stanko Strafela, ki je dn.-^ 6. 12. 1944 v boju z gestapovci padel v Spuhlji, Marija Legvart-Nataša in Sonja Fajs-Majda, ki sta v boju z Nemci dne 9. 2. 1945 padli v Bratislavcih na Polenšaku. O nekaterih zgoraj omenjenih markovskih študentih pa mi njihova življenjska pot med okupacijo ni znana. Nogometno igro so v Markovce prinesli študentje. Znano je, da imajo sedaj v Markovcih iepo nogometno igrišče, dobro nogometno moštvo in celo žensko nogometno enajsterico ter veliko število občudovalcev te igre. Mladi pa ne vedo nič ali pa le malo o zgodovini markovskega nogometa. Prve nogometne igre smo začeli igrati markovski študentje začetkom četrtega desetletja sedanjega stoletja in to na Marinekovem pašniku v Novi vasi pri Markovcih. Igrali smo samo ob nedeljah, ko niso bile krave na pašniku. Za označbo golov so nam služile fižolovke. Igrali smo bosi, z žogo, ki smo jo morali često šivati. Skraja so ljudje mislili, da se nam je zmešalo. Od ženic, ki so šle v cerkev k večernicam smo dobivali pripombe, da bi bilo pametneje, če bi vzeli molitvenikev roke in šli k večernicam kotpa da ,,žogo rintamo" in uničujemo travo. Naša vztrajnost pa je obrodila sadove. Za nogometno igro se je začela zanimati in v njej sodelovati tudi kmečka m.ladina. Kmalu smo se tako izvežbali, da smo lahko igrali z nogometnimi moštvi izven Markovec, kot npr. nogometnim moštvom iz Brega pri Ptuju. Naš najboljši nogometaš, katerega nog se je vse balo, je bil Konrad Veršič. ŠTUDENTJE SO BILI TUDI DOBRI GODBENIKI v Markovcih je že od nekdaj slovela godba na pihala, ustanovljena pred prvo Svetovno vojno. Kot pomnim je bil dolgo č^a učitelj in dirigent markovskih ,,pleh-muzikantov" cerkveni organist tov. Kegl. Ni bilo nobene večje kulturne prireditve, gasilske veselice, večje gostije itd. na ka- teri ne bi igrala omenjena godba na pihala. Za igranje na manjših priredit- vah, zlasti v zaprtih prostorih in na raznih domačih zabavah pa ta godba zaradi svoje bučnosti in velikega števila godbenikov ni bila primerna. Za take prilike pa je bil zelo pripraven majhen tamburaški orkester, ki so ga ustanovili študentje in ki ga je vodil Konrad Vršič. Potrebno je poudariti, da je v tistih časih bilo družabno življenje na vasi bolj razgibano in pristno kot pa je danes. Takrat so se vaščani stari in mladi pogosto zbirali pri več- jih kmetijah, kjer so najprej skupno ali luščili bučne semenke ali slačili koruzne štorže (kožuhali), ali raztrgavali (česali) kokošje in gosje oerje itd., nato pa bilo ob zvokih harmonike, bilo tamburašev, plesali tako. da seje ,,vse kadilo". Tudi študentje so imeli svc;-? veselice. Po uspeli študentovski uprizoritvi kakšne gledališke igre so študentje večkrat krenili tja, kjer „bog roko ven moli", to je v takrat edino Rožmarinovo gostilno v Markovcih. Gostilničar Janko, ki je imel na oknu svoje gostilne napisano: „Kje si hodil, kje si bil, da pri Rožmarinu še nisi pil?" nam je rade volje dal na razpolago posebno sobo. Ob tamburaški godbi se je takrat pilo. pelo, plesalo . . . USTANOVITEV IN DELOVANJE SOKOLSKE ČETE V MARKOVCIH Markovsko telesno vzgojno društvo Partizan, ki je po vojni doseglo zavidljive rezuhate in osvojilo številna priznanja, ima svoje korenine že od leta 1933, ko se je v Markovcih ustanovila sokolska četa. Pred tem časom v Markovcih, razen v šoli, ni bila organizirana fiskulturna dejavnost. Potrebo po organizirani telovadbi in športu smo čutili pred- vsem študentje in drugi mladi dantje, ki so se v Ptuju, kjer je bila močno razvita telovadba, učili kake obrti ali bili tam zaposleni, stanovali pa so v Markovcih. Takoj moram povedati, da markovski politiki organizirani v SLS, občinska in cerkvena oblast ter večina ljudstva ustanovitvi sokolske čete ni bila naklonjena, ker so pač smatrali, da je sokolska organizacija politično preveč jugoslovansko orientirana, da so njeni člani brezbožneži in nasprotniki vere, da se pri telovadbi godijo pohujšljive stvari, da kmečki fantje in dekleta, ki so tako utrujeni od dela ne potrebujejo telovadbe itd. Leta 1933, ko je bila na oblasti jugoslovanska nacionalna stranka (JNS) in ko je bila organizacija ,.Sokol" edino vsedržavno telovadno društvo, so nastale take razmere, da ustanovitev sokolske čete v Markovcih tudi njeni močni nasprotniki niso mogli preprečiti. Kot ustanovitelji in voditelji ali z drugimi besedami kot stebri sokolske čete v Markovcih so ves čas bili: Marti^ Horvat (Gregov) iz Markovec, prvi starosta čete, Alojz Strafela, starejši, (Cartlov) iz Markovec, poznejši starosta čete, Janez Primožič (Vukov) iz Markovec, Franc Simonič (Tikvičev) iz Markovec, Marko Horvat (Gregov) iz Markovec, Martin Meglič iz Markovec, Peter Cvetko (Solinek) iz Nove vasi, Peter Horvat (Zameršak) iz Nove vasi, Martin Kostanjevec (Mar- tinčkov) iz Nove vasi, Mirko Kostanjevec (Martinekov) iz Nove vasi, Janez Pivko (Spanov) iz Prvenec, Konrad Kolarič (Kočekov), Jože Kolarič, (Kočekov) oba iz Sobetinc, in še nekateri, ki pa so mi izpadli iz spomina. Življenjsko pot Franca Simoniča, Mirka Kostanjevca, Mirka Koiariča, Jožeta Kolariča med okupacijo sem v enem stavku omenil že zgoraj, ko sem pisal o markovskih študentih. Tu pa moram zapisati nekaj besed še o obnašanju med okupacijo ostalih zgoraj omenjenih stebrov sokolske čete. Za vse lahko rečem, da so ostali zavedni Slovenci in da so bili sodelavci OF. Peter Cvetko je bil pri partizanih, Janez Primožič pa je bil zaprt na Boriu, odkoder je dvakrat zbežal. Obakrat so ga gestapovci ujeli in dne 6. 6. 1942 ustrelili. Veliko moralno in organizacijsko pomoč pri ustanavljanju čete je nudilo Sokolsko društvo Ptuj, zlasti pa nekateri posamezni člani tega društva kot npr. ravnatelj ptujske ,,Pletarne" Mirko Ogorelec, odvetnik dr. Franjo Šalamun, Karel Pertekel, sodni uradnik, Jurij Zadravec, lastnik popravljalnice dežnikov — vsi so bili funkcionarji ptujskega sokolskega društva. TELESNO VZGOJNO DELO že od samega začetka je sokolska četa v Markovcih delovala v izredno težkih razmerah. Takrat v Markovcih ni bilo nobenih prostorov, razen v šoli, kjer bi se lahko vršili sestanki vodstva in članov čete. Nismo imeli telovadnice, telovadnega orodja, telovadnih vaditeljev itd. Zopet so nam priskočili na pomoč Ptujčani. Podarili so nam drog, ki smo ga v zimskem času pred vsako telovadno uro montirali v šolskem razredu, iz tednik - 3. februar 1983 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 KAKO 2 DOMAČO M UMETl^O OBRTJO? z ETNOLOGOVO POMOČJO Z zanimanjem sem prebral članek »Kako z domačo in umetno obrtjo?« podpisanega FF, ki ie kot pravi le povzetek delegatskega gradiva 7f>)mača in umetna obrt na Slovenskem«. To gradivo je pripravila Gospodarska zbornica Slovenije, o njem pa se ho razpravljalo 9. fe- bruaija letos. ... , ■ K.er je raziskovanje obrti na slovenskem etničnem prostoru, lahko bi rekli »klasična tema« slovenskih etnologov in ker je v nave- denem članku etnologija, oz. delo — strokovna pomoč emologov omenjena, se čutim dolžnega pojasniti nekatere stvari. Čeprav je, kot rečeno »Obrt« ena izmed ♦klasičnih etnoloških tem«, so se v zadnjih desetletjih vzporedno s spreminjanjem (kvali- tativno preobrazbo) metodološkega koncepta etnologije (s prenosom poudarka etnološkega raziskovanja s predmeta na človeka kot izde- lovalca — realizatorja, uporabnika — konzu- meija tega predmeta, oz. širše" gledano — kulturne sestavine) odprle tudi nove naloge emologov, ki so za razliko, od t. i. »staro usmeijene slovenske etnologije«, kije bila za- dovoljna z golo deskripcijo kulturnih sestavin (katerih ena je tudi obrt — sestavina t. i. ma- terialne kulture), postavili v ospredje raziskav zgodovinsko-socialni moment, tudi moment sedanjosti, vse na ravm vsakdanjega življenja. S temi temeljnimi premiki, si je mlada slo- venska etnologija izborila nov status angaži- rane, ne le kulturno prosvetiteljske, temveč tudi aplikativne (uporabne) vede. Temeljni raziskovalni projekt slovenskih etnologov z na.slovom »Način življenja Slo- vencev XX. stoletja« vsebuje več stopenj. Prva stopnja z.ajema »Rajonizacijo v.seh slovenskih občin«. Zaradi čim boljše medsebojne pri- merljivosti posameznih obravnav je shema poenotena. Rajonizacija naj bi dala splošen pregled kulturnega (kulturnega v najširšem smislu) razvoja, od konca prejšnjega stoletja pa do danes. Vanj so prav tako vključena tudi vprašanja razvoja obrti na območju današnje občine, njenega spreminjanja, njenih vplivov na širše območje, območja na obrt, odmiranje tradicionalnih obrti, nastajanje novih itd., itd. Seveda ni ambicija naloge kompleksna mo- nografija, temveč je, kot sem že omenil, le splošen prikaz kulturnega razvoja na območju današnje občine, ki pa naj bi bil tudi v pomoč pri izbiri monografskih obravnav posameznih krajev in poklicno-socialnih skupin. Med le te stKlimo tudi obrmike. Ena izmed zadnjih točk rajonizacije, so tudi predlogi za revitalizacijo rokodelskih dejavnosti, obstoječih naselbin- .skih struktur in življenja v njej itd. Seveda so ti predlogi možni le na osnovi skrbno pripra- vljene in izdelane raziskovalne naloge. Povedati moram, da to ni edino delo, pove- zano tudi z raziskovanjem obrti, ki smo se ga lotili etnologi. Kot je že v članku omenjena pi^treba po širši in globlji pedagoški dejavnosti za popularizacijo obrti v šolah, so to začutili tudi nekateri slovenski etnologi in pod njiho- vim strokovnim vodstvom je nastalo že nekaj filmov na to temo. Tudi na razstavi domače in umetne obrti v Slovenj Gradcu, že nekaj let .sodeluje etnolog, kot član komisije za pre- verjanje izdelkov domače in umetne obrti. S sodelovanjem etnologov naj bi se pretrgala .stihijska planiranja, saj bi izsledki temeljito pripravljene in realizirane raziskave lahko postavili tudi temelje bolj načrtnega, objekti- vnega planiranja. Kustos etnolog — pripravnik RalfČeplak GRIPA TUDI PRI NAS V zadnjem času se je močno povečala gneča v splošnih ambulantah TOZD Osnovno zdravstveno varstvo Ptuj. Po oce- nah gre za 30 odstotkov več pacien- tov, ki iščgo zdravniško pomoč. Več o tem je za Tednik povedal dr. Henrik Zlebnik, vodja temeljne or- ganizacije Osnovno zdravstveno varstvo: „Na območju ptujske občine se je v zadnjih dneh povečalo število prehladnih obolenj; zdo verjetno gre za virusno infekcijo. Obseg obolenj je takšen, da daje vtis celo manjše epidemije. Virus sam pa zaenkrat še ni identificiran. Obolenje poteka blažje kot običajna gripa. Glavni znaki pa so: zvišana temperatura do 39 stopinj Celzija, meijeno pod pazduho, izjemoma več; nahod, blago vnetje ušesnih veznic; v začetku bolezni peče v žrdu in bolnik ima občutek pritiska v prsih ter blage bolečine v mišicah; pogosto pa tudi glavobol. Po enem ali dveh dneh se pridruži suh kašelj. Ob padcu temperature ter izboljšanju počut- ja, postane kašelj produktiven z be- lim sluzastim izmečkom. Povišana temperatura traja tri do štiri dni, kašelj teden do deset dni, izjemoma več. Obolenje ni nevarno ^ za sicer zdrave otroke in odrasle, ogroža le dojenčke, starostnike in bolnike s pljučnimi in srčnimi boleznimi. Specifičnega zdravila ni. Potrebni so le splošni ukrepi: mirovanje, dovolj tekočine, pri- poročamo dodatek C vitamina oziroma svežega sadja, sredstva za zniževanje telesne temperature in olajševanje izkašljevanja. Ta sred- stva pa se dobijo v lekarni brez recepta. Ob opisanem poteku bolezni ni jx)trebna zdravniška pomoč ter občanom priporočamo, da se obrnejo na zdravstveno službo le, če gre za ogrožene: dojenčke, kronične pljučne in srčne bolnike in starostnike. Obremenitev, ki jo doživlja v tem trenutku osnovna zdravstvena služba, ogroža normalno delo in obstaja nevatrnost, da ne bomo zmogli nuditi pomoči pravočasno tistim, ki so pomoči res potrebni. Opazili smo namreč, da se je število pacientov, ki se obračajo na naše splošne ambulante ter dispanzerje za varstvo otrok in mladine zelo povečalo in sicer med 20 in 30 odstotki; še bolj pa se je povečalo tudi število hišnih obi- skov, kar nam praktično onemogo- ča, da bi lahko pravočasno nudili pomoč na terenu — resnično ogroženim oziroma tistim, ki sami do zdravstvene ustanove ne more- jo." Pripravila: MG VPodlehna(u,5.ll.- tradicionalni obrtniški ples Ptujski obrtniki, vključeni v obrtno združenje Ptuj skrbijo tudi za pestro družabno življenje svojih članov. Zato tudi ohranjajo tradicijo obrtniškega plesa; letos ga bodo organizirali že devetič. Ples pa bo v sobote, 5. febru- arja v motelu v Podlehniku. Zanimanje za vsakoletni obrtniški ples je veliko tako, da je 340 sedežev, kolikor jih imajo v motelu, vedno premalo. Za razvedrilo na letošnjem obrtniškem plesu. bo skrbel ansambel Toneta Kmetca. pomagala pa bosta tudi humorista Geza in Korl. MG OBVESTILO Upoštevajoč čas trajanja absti- nence (vzdržanosti od alkohola) razlikujemo v klubu tri skupine čla- nov. I. skupina — redni člani, to so ti- sti abstinenti, ki redno in obvezno obiskujejo klub, a abstinirajo le od tri mesece do tri leta. II. skupina — so zdravljenci, ki pridejo iz bolnišnice, dobijo vpisni list in po tri mesece obveznega prihajanja v klub. Te na podlagi pismene predstavitve sprejmemo za redne člane. Torej abstinenca do tri mesece. III. skupina so zdravljena z nad tri leta abstinence. Tem ni treba več obvezno in redno prihajati v klub, temveč to prepuščamo njim oseb- no. Vendar jih vodimo kot naše člane in se lahko udeležijo z nami izletov, raznih prireditev v klubu, obiskov na domu zdravljencev in podobno. S svojo prisotnostjo v klubu vse te aktivnosti spodbujajo in p>omagajo drugim članom na tej dobri poti osveščanja. Takšni člani morajo obvezno plačati članarino. ki znaša 20 din. S tem OBVEŠČAMO VSE ABSTINENTE NAD TRI LETA ali veC, ki Se niso CLANI NASEGA KLUBA, DA SE NAM OGLASIJO, plačajo članarino in tako postanejo NA§I ČLANI. Klub dela vsak ponedeljek od 16. do 18. ure in dvakrat v mesecu tudi ob torkih od 16. do 18. ure v prostorih zdravstvenega doma v kletnih prostorih, Cučkova 2. Klub zdravljenih alkoholikov Ptuj Samopomoč sladkornih bolnikov (2. nadaljevanje) To bo zahtevna naloga, ki bo verjetno izvedljiva zaenkrat le v vecjin bolnišnicah, kjer bi lahko koncentrirali večino diabetikov pripadajoč^a okolja. To bi bila premostitvena faza do tistega težko pričakovanega dne, ko bo — tako upamo — medicini uspel nov način zdravljenja s presaditvijo aktivnih organskih nadomestkov, ki bodo sposobni po naravni poti nadomeščati funkcije odmrle lastne trebušne slinavke. Važen začetni korak pri zasledovanju tako začrtanega cilja smotrne usposobljenosti bolnikov bi bilo spedalno iz.šolanje nekaj medicinskih sester za tako tečajniško ddo. Zdravstvo v ZR Nemčiji npr. je že letos zače- lo z uvajanjem podobnih načrtov. Da bi za tak način dopolnjenega zdravljenja sladkornih bolnikov zainteresirali tudi širše kroge — predvsem tiste forume, ki so na zdravljenju materialno zadolženi — naj ponovno navedemo, da bo dobro podu&n diabetik lahko zapustil zdravljenje v bolnišnici mnogo prej, kakor pa tisti bolnik, ki ostaja pri lastnem zdravljenju premalo osveščen in premalo smotrno aktiven. To bi bila POMEMBNA MATERIALNA POMOC V STEDNJI STROŠKOV ZA ZDRAVLJENJE. Dandanes se žal še vedno dogaja, da diabetiki preležijo dolgo dobo po bolnišnicah, ne da bi jih medtem smotrno in dovoljno usposobili za nadaljevanje ambulantnega samozdravljenja. Pri tem vprašanju se pri sedanji ureditvi materialnega vzdrževanja bolnišnic mnenja verjetno križajo, ker si bolnišnice s številom ležalnih dni dvigajo dohodke. V takem načirtu pa se lahko skrivajo velike napake. V nepravilno socializiranem zdravstvu nastajajo diskrepance: mnogokrat imata bolnik in bolnišnica isti interes — čimdalje preležati v bolnišnici. NAŠE ZDRAVSTVO JE T^LO DRAGO! MNOGO PREDRAGO! Veliko je pri tem kriva dobronamerno zamišljena pomoč bolniku v sili. Toda preveč dobrega tudi ni vselej dobro. Pregloboko sodalizirano zdrav- stvo je past, v katero se ujame tisti, ki si gaje preveč širokogrudno zamisIiL To Še posebno v dobi naglega razvoja in izpopolnjevanja tako obseženega in zapletenega področja. Možnosti izkoriščanja in malomarnega ravnanja z zdravili so preobsežne in preveč mikavne. Marsikdo verjetno raje posedi v zdravnikovi čakalnici, kakor pa da bi stal ob tekočem traku. Končno mu niti ne smemo zameriti, saj je tekoči trak pravi valpet industrializirane do- be. Povsod drugod si je lažje oddahniti. Odstotek takih „bolnikov" najbrže ni velik, a je vendarle lahko pomemben. Končno taki „bolniki" izpodrivajo prave l»lnike, ki so včasih preveč prizadeti, da bi se mogli preriniti v vrstni red . . . Pri izšolanju v bolnišnicah tistih bolnikov, ki so potrebni zdravljenja z injekcijami insulina, je — kakor je pokazala praksa — zadovoljivo uspeš- no tudi v primerno zajetnih skupinah, pri čemer traja poučevanje običajno le teden dni. Zelo redki so bolniki, pri katerih je potrebno dobo usposablja- nja podaljšati. sj^j 3 nadaljevanje in konec katerega pa smo morali vsakokrat znositi šolske klopi, ki smo jih po končani tdovadbi zopet vrnili v razred. Ko smo si istočasno priskrbeli še bradljo, smo lahko poleg prostih vaj vežbali tudi na orodju. Poleti pa imo imeli montiran drog in obroče na travniku pri Bezjakovem (Frančkovem) iešju. Travnik smo imeli v zakupu. Kot vaditelji zlasti pri vežbanju na orodju so prihajali med nas iz- vrstni ptujski telovadci kot n. pr. Mišo Drobina, Stanko Prejac in drugi. btalni vaditelj naših tdovadcev — bilo nas je okrog 30, — je bil Martiri Meglič, ki je zlasti z veliko požrtvovalnostjo vadil in vežbal tudi mladi markovski sokolski naraščaj. Vaje naraščajnikov z lesenimi puškami ^ doživde mnc^o pohvale številnih gledalcev ob vsakoletnih telovadnih nastopih sokolske čete. Na naših nastopih, ki smo jih prirejali na prostem, so kot gostje vedno nastopali številni telovadci in telovadke ptujskega sokolskega društva ter sosednjih sokolskih čet in to iz Domave, Vida pri Ptuju in Barbare v Halozah (danes Cirkulane). Naši starejši tdovadd in mladi naraščajniki pa niso nastopali na telovadnih nastopih samo ptujskega sokolskega društva, temveč tudi na nastopih sosednjih sokolskih čet. Spominjam se, da je nekaj tdovadcev sodelovalo tudi na nastopu sokolskega društva Ormož, na sokolskem zletu v Zagrebu, v Pragi in drugod. Razen orodne telovadbe je markovska sokolska četa gojila tudi lahkoatletiko, odboiko, plavanje in kolesarjenje ter prirejala iz teh »portskih disciplin tudi tekmovanja. Spominjam se tekmovanja kolesarjev na progi Bukovci—Bori—Cirkulane—Okič—Sv. Vid—Ptuj—Bakovci. Zmagovalec je prejel kot nagrado športno majico. Tdesno vzgojno delovanje markovskih sokolov pa ni prenehalo, ko je leta 1938 dobilo močnega konkurenta v telovadni organizaciji „Sloven- ski fantje", ki so bili nasledniki svojčas razpuščenega telovadnega društva „Ord". Skraja so se markovski „sokoli " in „slovenski fantje" gledali kot pes in mačka, nekajkrat je prišlo med njimi celo do pretepa. V letu 1939 {» se je markovski sokolski četi posrečilo zgraditi svoj lastni dom. Težko je opisati vse težave in neprilike pri graditvi sokolskega doma. Skraja nihče ni hotel prodati stavbišča v bližini šole in cerkve. Končno je Marko Horvat (Gregov) dovolil da na delu njegovega sadovnjaka sredi vasi Markovci zgradimo sokolski dom. Planiranje terena, dovoz materiala, nekvalificirano delo — vse to je bilo opravljeno brezplačno od malc^tevilnih članov sokolske čete, ki so po svojih močeh prispevali tudi gradbeni material in denarna sredstva. Pomoč od drugod pa je bila zelo skromna. IDEOLOŠKO PROSVETNO IN KULTURNO DELO Za ideol(^ko in prosvetno ddo sta v markovski sokolski četi bila v glavnem zaddžena Mirko Kostanjevec in Franc Simonič, ki pa sta poleg sokolske kieologije kot npr. krepitev slovenske narodne zavesti in zavesti o bratstvu ter skupni državi jugoslovanskih narodov, boj proti ptujskim nemčurjem in petokolonašem, boj proti slovenskemu klerikalizmu itd. vnašala v četo tudi razredno socialne ideje KPJ, ki je zlasti po letu 1935 začela širiti svojo ideologijo preko svojih članov in simpatizerjev v raznih društvih. Mnogo prosvetno kulturnega dela pa so takrat opravili markovski študentje — sokoli in nesokoli —, ki so se imena markovske sokolske čete poslužili samo kot firme, ki so jo zaradi zadostitve zakonskim predpisom nujno potrebovali. Tako so npr. študentje in od njih povabljeni gostje imeli v markovski šoli več poljudno znanstvenih predavanj, med katerimi^ so bjla nekatera za tisti čas za mnoge Markovčane dokaj revoludonarna. Tako se spominjam, da sem imel predavanje o vprašanjih v zvezi z odpravo tdesnega plodu in reguliranju rojstev, kar so mi zamerili, predvsem v župnišču. Posebno agilni pa smo bili študentje pri uprizarjanju gledaliških iger. Igrali smo na malem odru v šolskem razredu iz katerega smo morali pred predstavo odstraniti šdske klopi in vnesti vanj stole. Eno igro, mislim da je imela naslov „Radio tenor", smo igrali tudi na šolskem vrtu. Razume se, da smo pri naši gledališki dejavnosti naleteli na mnoge težave in nevšeč- nosti. Manjkali so nam za gledališko umetnost sposobni in vneti igralci predvsem pa igralke. Naš domači režiser — Mirko Kostanjevec — ni imel profesionalnega znanja za ta ix)sd. Nismo imeli potrebnih oblek. Šminkali smo se sami itd. Vse ovire pa smo premagali z našo mladostno zagnanost- jo. Zdelo se nam je, da je bil naš trud poplačan, čim smo pred polnim razredom doživeli ploskanje hvaležnega občinstva. Tudi z izbiro iger ni šlo lahko, ker smo se morali ozirati na zmožnost igralcev, okus gledališkega občinstva, velikost odra itd. Tu moram omeniti, da smo markovski študentje igrali tudi eno originalno gledališko igro, ki jo je spisal Mirko Kostanjevec, ji je dal naslov ,,Ščene". ZAČETEK USTANAVUANJA NARODNE FRONTE Ze v začetku zapisa teh spominov sem navedel najvažnejše vojaško politične dogodke v letu 1938. Ti dogodki so dali pogum tudi štajerskim Nemcem in nemčurjem, da so dvignili glave in začeli s propagando in akcijami za fašizem. Zelo delavni so bili tudi v Ptuju in okolid, zlasti v Halozah. Zavedni Slovenci, zlasti mladina niso ostali mirni. Prišlo je do zbližanja in skupnih nastopov dotedanjih političnih nasprotnikov. Tako so na primer v Ptuju leta 1938 sprejeli odločitev, da se formira narodno obrambni odbor, ki je pove7X>val različne politične skupine in jih pripravljal za borbo proti prihajajoči fašistični nevarnosti in njenim nosil- cem. Tudi v Markovcih so se r>o infciativ vodstva sokolske čete nasprotja med ..sokoli" in „Slovenskimi tanti" začela izglajevati. Zavest, daje treba pozabiti stare umetno ustvarjene spore in združiti vse zdrave sile za obrambo domovine, se je vedno bolj krepila. graicih nckatfrih iRer so še ohranjene fotografije. Na tej so Igralci |,^^Bpanove Mkke". V prvi vrsti od leve na desno sedijo Franc Simonič, ana Kolarič, Franc Rožmarin, v drugi vrsti od leve na desno stojijo • arya Kristovi«, Mirko Kostanjevec, Martin Strelec in Jože Vrabl. Igralci „Kralja na Betajnovi". V drugi vrsti od leve proti desni sedijo: Jože Zupec, Juika Cvetko, Jakob Plohi, Slava Rižner, Mirko Kostan- jevec, Slavica Marinič, Franc Rožmarin, V tretji vrsti od leve proti desni stojijo: tretji Konrad Koiarič, četrti Simon Crešnik, peti Franc Simonič, šesti Martin Gglar, osmi Janez Janžekovič. Viden dokaz enotnega na.stopa Markovčanov je sledeča fotografga, posnela 3. 9. 1939, ko je sokoiska čela v Markovcih predala svojemu namenu s težkimi mukami zgrajen sokolski dom. Na fotografiji je videli v sokolski uniformi stoječega Mirka Kostanjevca, ki govori zbrani množici in pa plešasto glavo markovskega župnika Ignaca Groblarja, ki je s svojim blagostovom doma pomagal privesti v narodno fronto oziroma pozneje v OF množico vernih Markovčanov, od katerih so mnogi postali žrtve okupatorja, kot je to pregledno po[Hsano v hrošori „Markovci ob 160 obletnici ustanovitve šole in 15. obletnid osvoboditve" izdani leta 1960. 6 - nasi kraji in uudje 3. februar 1983 - ^fJjPffm v RIMSKIH TOPLICAH SO ZELO USPESNI Rimske toplice, majhen kraj med LaSkim in Zidanim mostom, so naSim občanom znane po kopali- šču, veliko manj pa gotovo po Vo- jaškem centru za medicinsko reha- bilitacijo, edini tovrstni ustanovi v naši armadi, čeprav so pri vseh vo- jaških bolnicah 6ddelki za rehabi- litacijo. Ugodnosti podnebja in hlasti termalne vode (radioaktivne s t^peraturo do 38 stoprinj Celzija) so spoznali ie Rimljani. Leta 1845 so p|0 naključju v tem kraju odkrili rimski ^nar in od takrat se kraj imenuje Rimske top- lice, prej pa se ie imenoval Toplice pri l^kem. Po povečanem zani- manju siroovnjakov je bila leta 1876 opravljena prva analiza vode, pravi prazvoj pa se je začel v ob- dobju med svetovnima vojnama, ko so zgradili tudi sedanji zgradbi. Slo pa je bolj za izkorSčanje učin- kov vode in podnebja. Leti 1945 je toplice v upravljanje prevzela JLA in začel se je razvoj Fizikalne medicine in rehabilitacije. Ob stal- nem usposabljanju in kadrovskih krepitvah so bili iz leta v leto bo- gatejši za sodobne naprave, ki k takšnemu delu sodijo. Vendar vse- ga še niso dosegli. Gre predvsem za prostorske možnosti (utesnjenost v stari zgradbi) v kar smo se ob rie- davnem obisku lahko sami prepri- čali. Vendar pa je izredno homo- gen kolektiv tudi v takšnih pogojih dosegel zavidanja vredno stopnjo uspešnosti in usposobljenosti. Center ni popolnoma zaprt, če- prav je najprej namenjen zaposle- nim v JLA. Ob dobrem sodelova- nju z bližnjimi zdravstvenimi usta- novami ne odrečejo zdravljenja ci- vilnim osebam, seveda če je dovolj prostora. V glavnem zdravijo revmatična obolenja, stanja po operativnih posegih, poškodbe živ- čnega sistema in podobno. Skrat- ka, ljudi, ki so imeli velike težave z zdravjem, vračajo v normalno žh vljenje in ddo. „Skozi roke" nji- hovih specialistov, fiziatrov, inter- nistov, fizioterapevtov, medicin- skih sester, gre letno tudi do 4000 pacientov, pri veliki večini pa je zdravljenje uspešno, seveda vse v okviru objektivnih možnosti. Zani- mivo pri tem je tudi, da so vsi zdravniki končali tudi tečaj iz aku- punkture. Ob obisku smo si ogledali vse fa- ze zdravljenja, ki niso vezane iz- ključno na zdravilne učinke ter- malne vode. Oblik in načinov je veliko. Od kopanja v kadeh, razgi- bavanja v bazenu, izboljšanja sta- nja z delovno terapijo (dek>m v delavnkri, ki je zelo privlačno), z uporabo sodobnih naprav, spreho- di v naravi. Skratka, gre za celovi- tost zdravljenja, ki ni monotono in spodbuja tudi paciente k aktivne- mu sodelovanju. Da v naši armadi zdravju posve- čajo še kako veliko pozornost, nam je poirdOa tudi kratka sezna- nitev z vsebino seminarja, ki ga je za bodoče zdravnike-specialiste v Rimskih toplicah izvedla voja- ška medicinska akademija. Pred začetkom aktivnega dela morajo mladi strokovnjaki opraviti še posebni seminar in izpit o uporabi znanstvenih metod v medicini. Na ta način postanejo dobri pozna- valci znanstven^ dda, ki jih spodbuja k stalnemu izobraževa- nju, pridobivanju novih znanj in hitri uporabi novih dognanj v praksi. To pa brez poznanja znan- stvenih metod ni mogoče. Že prvi kurentov nastop v soboto, 29. januarja so lahko Ptujčani in okoličani opazili prvo skupino kurentov, ki so pešali po ptujskih ulicah. Bojda so spremljali enega izmed sotovarišev, ki se je v predpustnem času odločil za slovo od samskega stanu. Bili so zares lepi, želeti je le, da bi jih srečali tudi na pustno nedeljo. Organizacijski odbor za pripravo kurentovanja 83 že lep čas dela, priprave pa so v zaključni etajM. Jože Strafela, predsednik organizacij- skega odbora je o tem povedal: ,,S pripravami na ptujsko tradicionalno kurentovanje smo začeli nekoliko pozneje, ker smo bili v dvomih, ali prireditev kljub stabilizaciji, tudi organiziramo. Skupaj z odgovornimi pa smo potrdili odločitev, ki je bila sprejeta že pred 23 leti in poudarili, da je potrebno z njo nadaljevati, če želimo te običaje, šege in navade ohraniti za poznejše rodove. K sodelovanju smo povabili 22 folklornih skupin; prišli bodo tudi gostje iz sosednje Avstrije, Ben^ke Slovenije; nekaj skupin bo prišlo tudi iz SR Hrvatske, Vojvodine. Levji ddež pa nosijo domače folklorne skupine. Vsakoletni problem iM"i prireditvi je rf)iranje finančnih sredstev. Stanje ni rožnato, saj smo odvisni od gospodarstva, ki je v težkem f>olo- žaju. Predvsem pa pričakujemo odziv združenega dela in obrtnikov. Poseben poziv vdja Ptujčanom, ki naj ne odklanjajo vstopnk. O pripravah na kurentovanje smo se pogovarjali tudi z Antonom Purgom, predsednikom turističnega društva Ptuj, ki je oberKm tudi pred- sednik finančne komisije v okviru odbora za pripravo kurentovanja. Povedal je: Turistično društvo Ptuj že deseto leto intenzivno sodduje pri organizaciji prireditve. Člani upravnega odbora sodelujejo v raznih komisijah, in sicer v komisiji za pripravo karnevalskih skupin, v komisiji za finančna vprašanja in v komisiji za ocenjevanje karnevalskih skupin. V ta namen je odbor za organizacijo kurentovanja razpisal in objavil v časopisih ^as, s katerim vabi k soddovanju delovne orgamzacije. društva in posameznike, da se vključijo v karnevalsko povorko, ki bo v nedeljo, 13. februarja. Razpisane so tudi naslednje nagrade: prva v znesku 10.000 dinarjev, tri nagrade po 8000 dinarjev, 7 nagrad po 5000 dinarjev, 7 nagrad po 3000 dinarjev in 5 nagrad po 2000 dinarjev; skupaj 22 nagrad v skupnem znesku 90 tisoč dinarjev. Da bi nagrade objektivno porazddiH med soddujoče skupine, je imenovana tudi ktMnisija za ocenitev karnevalskih skupnn. V tej skupini soddujejo Stane Stanič, Nataša Bdšak, Janez GOnz, Marjan Ostr(^ko in režiser Peter Malec ter Anton Purg. Člani upravnega odbOTa društva sodelujejo tudi v komisiji za finančna vprašanja, ki ima letos precej težav. Prireditev bo veljala čez milijon dinarjev — financirala pa se bo iz vstopnine, iz prispevkov kul- turnih skjiDiiosti in iz prodaje reklamnih oglasov. V ta namen je turistično društvo jx)slalo vabila za sodelovanje 80 delovnim organizacijam v občini in izven občine ter i»-ek 2(X) obrtnikom ter jih povabilo, da prispe- vajo v obliki reklamnih oglasov. Zbrana sredstva bomo predvsem porabili za financiranje stroškov v zvezi s karnevalsko povorko. Povedati je potrebno, da bo v karnevalski povorki soddovalo prek 1000 udeležencev oziroma skupin s folklornega področja, tem pa se bodo pridružili še posamezniki — računamo, da okrog 600. Večino teh udeležencev je potrebno pripdjati v Ptuj in jim ponuditi določeno prehrano." Kakšen pa je odziv iz združenega dda. društev — prosvetnih in gasil- skih. Sol in drugih, ki zvesto nastopajo na ptujskem kurentovanju? Morda že imamo podatek, koliko skupin bo letos sodek)vaio na pri- reditvi. ,,V prejšnjih letih je soddovalo v karnevalski povorki okrog 40 skupin, to pomeni, okrog 20 fcriklomih in prek 20 pustnih skupin, ki so jih organizirale delovne organizacije, društva, srednje šole in osnovne organizacije zveze socialistične mladine. Dosedaj imamo prijavljenih 22 folklornih skupin in 18 karnevalskih skui^n. Zdo dobro se letos prijavljajo pustne karnevalske skupine iz posameznih društev. Ddovne organizacije so sicer nekoliko zadržane, ampak tudi s te strani ni bojazni, da bi ne sodelovalo v povorki toliko skupin kot prejšnja leu." Kaj pa šole? ..Tudi šole so že prijavile svojo udeležbo. Tako na primer OS Teme Znidarič. OS Franc Osojnik in OS Olga Meglič. Poleg tega bo letos sode- lovala tudi OS iz Domave, ki bo organiarala posebno skupino lukariev in hikaric," je zaključil .Anton Purg. MG Kurent oznai^a prfčetek pomladi Foto: OM Zdravljenje poteka v tej zgradbi, zraven je Se objekt n bivuje (Sofon dvorec) Tekst Ib foto: i. kotar Eaa izmed kopalnih kadi. Na ploKid piSe, da Jo Je aporaMJate ta« poieunova sestra. Ob starih tudi sodobne metode Delovna terapija v delavnici 70 let fotoamaterja Alfreda Bradača Vnet fotoamater, član fotoki- nokluba Ptuj, Alfred Bradač je sredi lanskega leta proslavil svoj 70. rojstni dan. Ker je Ptujčanom dobro poznan iz raznih razstav, pa tudi iz Tednika, kjer so njegove fotografije bile že večkrat objav- ljene. smo se odločili, da napišemo ka> več o njegovem življenju in de- lu. Našemu vabilu se je rad odzval in kmalu je stekel pogovor o nje- govi trdi življenski poti . . . „V Mariboru sem se rodil, 12. julija 1912, je zapisano v rojstnem listu. V tem mestu sem preživel vse svoje otroštvo in seveda vse šolanje. Postal sem mlad tehnik tekstilne stroke in seveda večkrat menjaval svojo zaposlitev. Ze tak-' rat je v meni rasel nekak notranji izziv do čudovitega okolja, do narave, ki se zna tako lepo poigrati sama s seboj in s človekom. Kmalu sem začel razmišljati o resnejšem fotografiranju. Ze prej, okrog 10 let mi je bilo, sem dobil svoj prvi lesen fotoapa- rat. -To je bila precej velika in neokretna lesena kamera, ki še ni imda sprožilca, ampak se je ob eksponaži enostavno snel pokrov z objektiva za določen čas. S tem aparatom nisem mogel storiti niče- sar, saj sem med drugim bil tudi premlad za takratno tehniko. Nehal pa nisem, ko sem začel ddati, sem si s prisluženim denar- jem kupil svoj drugi aparat, majhnega formata znamke Roden- stock. To je bil aparat na plošče 6,5 krat 9 cm, tudi precej neroden, a ga zaradi priljubljenosti hranim še dandanes. Pravo veselje do fo- tografiranja pa sem dobil šele, ko sem dobil prvi leseni povečevalnik za izdelavo slik. Tudi tega imam Se dandanes, seveda le še za spomin na tiste čase." Ste bili že takrat včlanjeni v kakšen fotokrožek ali klub? ..Da. v mariborski Svili, kjer sern bil zaposlen smo po os- voboditvi ustanovili svoj fotokro- žek. sicer pa smo bili vsi člani fotokluba Maribor. Redno smo hodili na predavanja v klub, kjer je takrat predaval profesor Hlupič. On nas je bodril in nam dajal os- fKJvno podlago, da smo lahko sploh naprej delali. Pozneje sem moral s tem hobi- jem končati, ker sem leta 52 prev- zel dolžnosti tehničnega direktorja Tkalnice svfle v Osjeku. To delo je zahtevalo celega čk>veka in časa za resnejše ukvarjanje s fotografijo zares ni bilo. Pozneje sem prevzd enake dolžnosti v Varaždinski tovarni svile, zatem pa še dolžnosti tehničnega direktorja v Kombinatu svile v Titovem Velesu." In kdaj ste se \Tnili v Maribor? ..Leta 1961 sem se zaposlil v tekstilnem inštitutu v Mariboru, vendar tudi takrat niseni innd časa za aktivnejše fotografiranje. Sele ko sem se tam upokoji, sera ponovno pričel z resnejšim delom na tem področju. Dandanes je fo- tografiranje moj osnovni bobi in ne vem kaj bi brez tega." Kdaj vas je pot zanesla v Ptuj? ,.To je bilo leta 1965. Nekaj časa sem nekako životaril, slikal sem sam in sam tudi izdeloval vse fotografije. Kmalu sem zvedel za fotokinoklub Ptuj in se vanj tudi včlanil." Imeli ste že več razstav, tudi sa- mostojnih. Kako so uspele? ,,Moja prva samostojna razsta- va je bila leta 1977, novembra me- seca in sk:er v ptujskem domu upokojencev. Januarja 79 sem raz- stavljal v donlli upokojencev Danice Vugrinec v Mariboru. V le- tih 1980 81 in 82 sem imel po dve razstavi v hodniku Mipove blagovnice, nekajkrat pa sem so- deloval tudi na dru^h razstavah."' Po letih ste dandanes najstarejši član FKK Ptuj, kakšno je vaše mnenje o ddu v klubu? ,,Mislim, da je izredno zado- voljstvo delati s tako zagnanimi in sposobnimi prijatelji. Vsak poneddjek imamo sestanke, kjer se pogovarjamo o problemih, teža- vah, o naših fotografijah. V veliko pomoč nam je naš mentor, mojster fotografije ing. Stojan KerUer, ki skrbi, da so naše fotografije obogatene tudi z umetnSke plati." Vaša specialnost je zadnja leta predvsem barvna fotografija, kaj najraje fotografirate? „Pri srcu mi je narava. Prečudoviti barvni spdc^ter obla- kov, živali, tihožitij, tekoči po- snetki, itd. Mislim, da sem z bsirv- no tdiniko pričd med amaterji pr- vi v Ptuju. Sedaj se z njo bavi že več članov. Na žalost pa je barvna tehnika izredno draga in kar je najhuje, večinoma le iz uvoza. Zaradi najnovejših carinskih ukrepov nam je nabava dobesedno onemogočena. Sicer pa ^riva črnobela fotografija podobne čare, kot barvna. Igra senc v naravi ie nekaj nepopisno čudovitega." Pripravljate morda še kakšno razstavo? ,,Prav sedaj je v pripravi razsta- va. ki jo bom odpri februarja v mariborskem fotosalonu." Lahko se |K>hvalite tudi z izred- no dobro fotografsko opremo, kajne? ,,Razmeroma da, saj imam svo- jo Mamyo, pa manjšo kamero Mi- nox, razen tega imam tudi razme- roma dober povečevalnik, tako, da sem z opremo zares zadovoljen. Kadarkoli sem na sprehodu po mestu ali parku, me spremlja fotoaparat, tako, da večkrat uja- mem kakšno zanimivost. Fotografije pa izddujem v glav- nem doma, sam v svojem labora- toriju." M. Ozmec Kljnb sednaim krSen Je Alfred K^iač še vedno nasmejan in vitalen možak. Fotografska kantera Alfreda Bradača redno beleži tudi razne zanimivosti v mestDen jedra siartgs Ptaja. tednik - 3. februar 1983 naSe kmetijstvo - 7 PORODNIŠKI DOPUST NA KMETIJI Marsikaj smo že storili da b. iiiU kmeta z delavcem čeprav 'fmo da nam to v celoti mkoli ne uspelo, že zaradi same narave Sa na kmetiji. Toda tisto, kar se S ie prav, da tudi storimo. Eden v korakov do izenačitve kmeta •n delavca je tudi uvajanje poro- Hniškega dopusta za kmečke žene. 7a koriščenje vseh ugodnosti je se- veda pogoj članstvo v zadružni or- ganizaciji, torej stitus združenega K 6o korca leta 1980 je zdravstveno zavarovanje delavcev zagotavljalo tudi pravico do porodniškega dopusta zf uženim kmeticam, ki so se odločile za plačevanje ustreznega prispevka. Po noem zakonu o družbenem varstvu otrok, skrbi za porodniške dopuste v celoti skupnost otroške- ga - arstva. Tako so združene kme- tice, ki ne združujejo sredstev v skupnostih otroškega varstva izgu- bile pravico do porodniškega dopusta. Da pa bi združene kme- tice ponovno pridobile to možnost, sta Zadružna zveza Slovenije in Skupnost otroškega varstva Slovenije sklenila poseben • sa- moupravni sporazum o pravicah in obveznostih združeniji kmetov pri uresničevanju pravic do porodni- škega dopusta, k temu sporazumu pa sedaj pristopajo organizacije združenih kmetov. Tudi v kmetijski zadrugi Ptuj delajo na tem področju. Že 29. marca lani so izvedli referendum, na katerem se je kar 80 odstotkov združenih kmetov odločilo za pri- stop k samoupravnemu sporazu- mu. Zatika pa se pri podpisovanju posebnih pismenih izjav o spreje- mu dopolnitve sporazuma o združevanju kmetov. To izjavo so vključili v novo člansko pogodbo, ki bi jo naj podpisali vsi dosedanji pa tudi novi člani zadruge, brez tega pa zadružni svet ne more pri- stopiti k samoupravnemu sporazu- mu o izvajanju pravic do porodni- škega dopusta. V novi članski pogodbi so nekatere bistvene novosti: z njo se zagotavljajo vsem družinskim članom, ki delajo na kmetiji, pogoji za trajnejšo sodelovanje z zadrugo. S prejšnjo člansko pogodbo je bila možnost dana samo enemu članu, to je bil navadno lastnik oziroma gospodar kmetije, ki se je zavezal za sodelovanje z zadrugo s. celotno tržno proizvodnjo. -Sedaj imajo torej vsi člani možnost skle- niti člansko pogodbo z zadrugo, predhodno pa se morajo seveda dogovoriti, kdo bo odgovarjal za posamezno vrsto tržne proizvod- nje. In kaj prinaša sam sporazum o pravicah in obveznostih v zvezi s porodniškim dopustom? Upra- vičenci in zavezanci po tem sporazumu bodo le tisti združeni kmetje, ki nimajo te pravice ali obveznosti že na podlagi delovnega razmerja ali na kakšen drug način. Pravico do porodniškega dopusta imajo seveda samo združene kme- tice. Gre za osebno pravico ki iz- haja iz osebnega dela in osebnega prispevka upravičenca ter ni odvis- na od statusa drugega družinskega člana ali lastništva kmetije. Plačevanja prispevka pa bodo oproščeni združeni kmetje, ki so stari nad 60 let oziroma kmetice nad 55 letom starosti. Združena kmetica bo imela pra- vico do porodniškega dopusta v trajanju 105 dni in nato še 141 dni, praviloma do osmega meseca otrokove starosti ali pa z 21 delov- nimi urami tedensko do 12. meseca otrokove starosti. To pravico bi imel tudi oče otroka, ki pa mora biti član zadruge, če sta se z mater- jo otroka tako sporazumela, če bi mati umrla, zapustila otroka ali če bi bila nesposobna za samostojno življenje in delo. Porodniški do- pust se podaljša ob negovanju dvojčkov ali več hkrati rojenih ot- rok ali telesno oziroma duševno prizadetega otroka. V navedenem času dobiva upravičenec nadomestilo osebnega dohodka v višini 7.390 dinarjev, vsi združeni kmetje pa bodo po tem sporazumu plačevali mesečne prispevke, ki znašajo 0,91 odstot- ka nadomestila, kar znaša mesečno 67,25 dinarja. Ker delo na kmetiji ne more čakati, lahko upravičenec navedeno nadomestilo izkoristi na plačilo najete delovne sile, sam pa se v večji meri posveti negi otroka. Pripravil: JB Na območju gozdnatih Haloz je v kostanjevih gozdovih pod listjem obležalo še precej teh gozdnih sadežev. Marsikje so pozno jesen izkoristili tudi za pašo svinj v gozdovih. Na posnetku 9-letni pastir v Čermožišah. Foto: I. Ciani Nič kaj zimski januar Čeprav so ugledni vremenarji napovedovali, da bo sredi januarja zapadlo na območju Slovenije in sploh severnega dela Jugoslavije precej snega, da se bo takrat praktično začela zima, se te napovedi niso v celoti uresničile. Res je nekaj snežilo, toda hitra odjuga je sneg spremenila v dež in še tistega, ki je pobelil pokrajino, je hitro pobralo. Najbolj so bili zaradi tega prizadeti šolarji, ki so bili v glavnem prikrajšani za veselje na snegu. Tolažijo se samo s tem, da tudi njihovi vrstniki v Sloveniji, ki bodo imeli zimske počitnice v ,,drugi izmeni", ne bodo bolj obdarjeni s snegom . . . Kmetje so povsod pridno izkoristili lepi in razmeroma topli januar za dela na poljih, v sadovnja- kih, gozdovih in tudi že v vinogradih. ,,Kar napraviš danes, ne bo treba jutri" pravi ljudska modrost, ki jo še naš človek na podeželju skrbno upošteva. Po ocenah izkušenih kmetovalcev in tudi kmetij- skih strokovnjakov topli januar kmetijstvu še ni na- pravil škode, lahko pa ima težke posledice, če bi nastopila ostrejša zima, zlasti še brez snežne odeje. Iz izkušenj vemo, da zimska pozeba napravi mnogo več- jo škodo kot spomladanska. Upajmo, da nam bo na- rava še naprej prizanašala z ujmami in z ugodnim vremenom pomagala uresničiti program povečanja kmetijske proizvodnje, ki smo si ga zadali za leto 1983. FF triJ'^ Obnavljajo vinograde še na stari klasični način, zato pa je potrebno veliko število vinogradniških kolov Iz Poznega lesa kostanja ali akacije. Da bo tega dovolj — skrbi Maks Zajšek iz Dobrine. Foto: I. Ciani Veselo v Cirkulanah ob novem letu »Iskal je popotnik dom kulture v Cirkulanah, našel ni ne temeljev in ne koga. ki bi mu prav povedal, kje so bili temelji doma kulture.« Tamburaška sekcija, ki deluje v sklopu KUD »Franček Kozel« iz Cirkuian. je ob novoletnih pra- znikih priredila pester kulturno- zabavrii program za vse krajane. To zanimivo in zabavno priredi- tev si je ogledalo precejšnje število krajanov pa tudi zdomcev, ki so na začasnem delu v tujini. To je le dokaz, da si krajani želimo še več takšnih prireditev, posebno ob praznikih, ko imamo malo več časa za obisk teh prireditev. Tamburaška sekcija se je skupaj z ostalimi nastopajočimi v progra- mu. res dobro in z občutkom okusa do humanega, pripravila na to kulturno-zabavno prireditev. Res pa je, kot že mnogokrat ugotavljamo, da žal, nimamo primernega prostora — KUL- TURNE DVORANE. V mnogih manjših krajih naše občine Ptuj, se lahko ponosno ponašajo s so- dobnimi kulturnimi objekti. Po- glejmo samo kraj Stoperce. Ni- majo niti 1000 prebivalcev, pa kako velik in lep kulturni dom so si uspeli zgraditi? Tudi tam so Haloze kot pri nas, le kdo bi znal na to odgovoriti? J. Korenjak MED - ZDRAVILO IN HRANA Da je med pomembno živilo in celo zdravilo, ni potrebno razlagati, saj se tega vsi dobro zavedamo. Ob tem pa redko kdaj pomislimo na čebelarje, ki to sladko živilo pridelujejo. Ce bi se spomnili tudi njih, potem ne bi vsepovsod ležalo toliko kovinskih, plastičnih in kdo ve kakih še odpadkov, ki onesnažujejo okolje, okužujejo pa tudi čebele. Potem bi pazljiveje ravnali z najrazličnejšimi škropivi, s katerimi izboljšujemo pridelek, jsa tudi lajšamo svoje delo. Morebiti bi o času škropljenja celo obvestili bližnje čebelarje, kar bi sicer morali vedno storiti pa se tega le redko kdo spomni. To pa niso edine težave, ki pestiio čebelarje, kot le-ti ugotavliaio. Prisotne so še razne bolezni, ki ogrožajo čebele. Zanemariti pa ne gre tudi raznih predpisov, predvsem tistih, katerih nihče ne prilagaja razvoju čebelarstva, odgovorni pa se jih mnogokrat togo držijo, da ne bi bili odgovorni. Mnoge teh nevšečnosti so pestile tudi čebelarje, organizirane v Čebelarskem društvu Turnišče, kot je poročal predsednik društva Albert Benkovič na 15. rednem zboru, 8. januarja. Imeli so precej težav s pojavom gnilobe čebelje zalege, tako, da je v nekaterih primerih veterinarski inšpektor izdal karantensko odločbo. Ukrep je bil pravilen, saj so bolezen zatrli, ni pa se pojavilo nobeno novo žarišče. To pa jih ne sme uspavati, zato bodo posvečali vso skrb zdravju čebel tudi v tem letu. Da bi bili v tej akciji res uspešni, je že minulo leto sedem članov društva opravilo izpit za pooblaščenega čebelarskega preglednika. Večina članov Čebelarskega društva Turnišče se je udeležilo posvetovanja o modernem čebelarjenju v Ljubljani. Strokovno pomoč pa so nudili tudi mladim čebelarjem na osnovnih šolah Ivan Spolenjak v Ptuju in na Vidmu. Na zboru so sprejeli tudi program dela za letošnje leto. Poglavitna naloga bo skrb za zdravje čebel. V ta namen so imenovali komisijo za zdravstveno varstvo čebel, katere predsednik je postal Franc Novak, člani pa so vsi pooblaščeni pregledniki. Komisija bo tesno sodelovala z veterinarsko inšpekcijo pri SO Ptuj in z Obdravskim veterinarskim zavodom Ptuj. V preventivnih prizadevanjih pa bodo uspešni le, če bodo sodelovali vsi, zato bodo poskrbeli, da se bodo v društvo vključili vsi čebelarji, kar doslej ni bil primer. Da bi se približali čebelarjem v bolj odročnih krajih, bodo organizirali posebna sestanka v Podlehniku in Leskovcu, saj Čebelarsko društvo Turnišče pokriva območje od Hajdine do Leskovca. Turniškim čebelarjem je zaupana tudi organizacija 7. republiškega tekmovanja in srečanje mladih čebelarjev. Ob tej priliki bo organizirana v Ptuju še čebelarska razstava. V ta namen bodo med člani zbirali prostovoljne prispevke. Se naprej bodo skrbeli za dopolnilno izobraževanje svojih članov in pomagali mladim v obeh krožkih. Na 15. rednem občnem zboru pa so najzaslužnejšim članom in skupinam podelili tudi priznanja. Besedilo in posnetek: L. C. Ciani čebelarskega društva Turnišče na občnem zboru. KONČNA OCENA LETINE SLADKORNE PESE 82 m NOVA VELIKA ŠOLA STROKOVNEGA DELA Leto 1982 bo v zgodovini pridelovanja sladkorne pese zapisano s črnimi črkam.i in številkami, podobno kot leto 1971. Tudi takrat so bile namreč stopnje sladkorja v pesi nizke, daleč pod povprečnimi. Lani so neugodne rezultate dosegli tudi v državah, ki se ponašajo na tem področju z mnogo večjimi izkušnja- mi. Tako so bile stopnje sladkorja v pesi nizke tudi v sosedni Madžarski, Avstriji in Italiji. Kje so vzroki za tako stanje smo vprašali Terežijo Stefančič, vodjo surovinskega sektorja v ormoški tovarni sladkorja. Ko je povedala, lahko govorimo v oceni letine 82 o katastrofi strokovnega dela in o veliki gospodarski škodi. Na eni strani sicer ugotavljamo obilen pridelek. Z območja Slovenije in Hrvatske so prejeli 19.600 vagonov pese, zaradi naravnih ujm je zavarovalnica priznala izpad 930 vagonov. Količinsko lahko torej govorimo o izredni letini, povsem drugače pa je, ko ugotavljamo kvaliteto. Povprečna stopnja sladkorja je bila 13.41 odstotka, torej dobri 2 stopnji manj kot minula leta. Za to lahko navedemo tudi poglavitne vzroke. Prvi je nedvomno v neugodnih vremenskih razme- rah v času vznika, saj je bilo do konca prve polovice maja vreme hladno. Rast sladkorne pese je bila zato močno ovirana, pozneje pa ob toplem vremenu in obilnih padavinah pospešena. Sicer ugotavljamo, da je bilo minulo leto nasploh neugodno za kvalitetni raz- voj gomoljev, kar smo najbolj občutili pri krompirju. Podani so bili namreč vsi pogoji za razvoj dušika v zemlji, kar pa je ugodno vplivalo na druge kulture, na primer pšenico. Ker pri gnojenju z dušikom običajno ne štedimo, obilno gnojimo z gnojevko, hlevskim gno- jem in mineralnimi gnojili, bogatimi z dušikom, se nam to ob izrednih pogojih kot so bili lani maščuje. Sladkorna pesa je bila lani bujna, močno so bili razviti zeleni deli rastline, to pa je zahtevalo tudi pre- cej energije, ki bi se sicer v obliki sladkorja vskladišči- la v gomoljih. Tretji vzrok je v neustrezni zaščiti in močnem poja- vu bolezni cerkospore. Ker je bila zaščita nekoliko bolj dosledna v družbenem sektorju, se je tokrat prvič primerilo, da so bile v tem sektorju stopnje sladkorja višje kot v zasebnem. Avgusta so bili tako listi sladkorne pese že precej suhi, vlažno in toplo vreme pa je nato povzročilo ponovno rast in razvoj novih listov, spet v škodo sladkorja v gomoljih. To so torej strokovne ugotovit- ve, ne pa opravičilo, saj kdovekaj v boju z naravo tako ne bi mogli storiti. Potrebno je dodati še nekaj v zvezi s prevzemom pese, nekateri pridelovalci namreč dvomijo v resnič- nost podatkov o vsebnosti sladkorja. Prevzem vsako leto nadzirajo tudi predstavniki pridelovalcev, lani so bili to predstavniki kmetijskega kombinata iz Ormo- ža, kmetijskega gospodarstva Rakičan in Gornje Rad- gone. Ta komisija je skupaj s predstavniki Jugoinšpekta nadzirala prevzem in jemanje vzorcev, tako da ni mogoče govoriti o nepravilnostih. Morda bo doplačilo, ki so ga prejeli pridelovalci v zadnjih dneh vsaj delno omililo njihovo nezadovolj- stvo. Plačilo je tako v povprečju takšno, kot bi ga dosegli pri 1,5 odstotni vsebnosti sladkorja. Se na kratko o načrtih za letošnje leto. Tovarna načrtuje 24 tisoč vagonov pridelka. Gre za 20 odstotno povečanje pridelka, predvsem v zasebnem kmetijstvu, kjer so Se vedno ogromne rezerve. Da je to res, sem se osebno prepričal v ormoški tovarni, kjer so mi pokazali seznam pridelovalcev. Nekateri so dosegli na hektar tudi po šest vagonov pese, drugi pa samo tri vagone. Smo torej res naredili vse za ekonomsko upravičenost pridelovanja pese? J. Bračič 8 - IZ NAŠIH KRAJEV 3. febniar 1983 - TEDNIK Dober den! Vsen fkuper voSčin prisrčen predfaSertkov pozdrov. Gnes, v neckto, gdo van pJ?en toto pismo, man v vazi na mizi SopeK zvunčkov. o snegi nega ne duha in ne sluha, vuni pa je tak toplo vremen kak, da bi se gor na zimo ie čisto prova spomlod sprovla. Naš sosed Juia provi, da pre letos zato nemamo snega, ker tudi nemamo deviz, da bi lehko sneg uvozili. Samo. jaz van rečen, da se nam lehko tota topla zima še pošteno maščuvle. Saj vete, kak provi tisti stori pregovor: ,,Če je v januari toplo no letajo mušice, te bomo v aprili oblekli duge gate no rokavice ..." To je pregovor, ki se je ie večkrot uresniča no se bojin, da se bo tudi letos. Na našen Suhen bregi se ie pozna, ke dugo neie bilo deija pa tudi snega nemamo. Studenci so nan ie vsahnoli. včosik smo pozimi sneg to- pili, ke smo meli pitno vodo, letos pa še snega nemamo no moremo daleč v dolino brez ročke po vodo hoditi. Hvala bogeci, da so v kleti puni po- lovnjoki vina no jebelšnice tak, ke mene zavolo pomanjkanja vode niti pre- več glova ne boli. Kaj pa na fašenk se ie pripravljate? Kak vena ie vete, de v nedeljo 13. februara na Ptuji vejka maškaroda. Tudi mija z Mico boma maski- rana. Jaz bon bencinski bonček, una pa depozitka. Jaz bon namesto traktora šajtrge voza, Mica pa bo se v vlogi depozitke na vsoken vogli doj poloila, saj vete, da depoziti po slovensken polog provimo. Kak sen glih gnes po televiziji gleda, prenos Je s Kranjske gore bija, so se toga na- lezU tudi naši smučarji. Vsi po vrsti, na čelu s Kriiajon, so se pred ciljon doj poloili in energijo šparali. Jaz van rečen, naši fantje, smučarski asi so se s ten načrtno v izvoz vključili, saj so vse medalje s Kranjske gore v tu- jino izvozili. Pa kaj bi se zato sekirah, glavno je sodelovati, ne pa tudi zmogati. Moja Mica provi:,, Pijem čaj, pomagam Kriiajii!" Jaz pa si po tihen zamomljon:,,Pijem vino, pomogan reševati bogato vinsko letino!" Za gnes naj bo zadosti. Ce bo jutri tak lepo vremen, gren v gorico trsje obrezovat. Kaj čemo, človik pač od dela iivi. VASLUJZEK! PEVCI S KORENE Moški vokalni kvintet s Korene, ki izključno goji ljudsko pesem, bi našim poslušalcem in bralcem skoraj da ne bilo potrebno posebej predstavljati. Na valovih Radia Ptuj, smo jih prvič slišali že pred dobrima dvema letoma, ko so za- peli v oddaji Iz vasi v vas, ki smo ,jo takrat ravno snemali na Koreni. Ob tej priliki so se zbrali kar tako . . . ,,za pokušino". Stopili so pred mikrofone in rekli: ,,Ce bo ,ratalo', bo, če ne, pa boste bri- sali!". Pa je ,,ratalo" ... in še kako! Ni bilo treba prav nič bri- sanja! Nasprotno, želeli smo po- sneti še več, toda repertoar ,,ad hoc" ustanovljenega kvinteta je bil takrat le premajhen. Zato smo se zmenili ,,za kdaj drugič," ko bodo pri starejših občanih Korene in okolice, nabrali še kaj pesmi. ?,na lov" za njimi so se z velikim vese- ljem pognali domala vsi, še zlasti, ker so jim prvi posnetki vlivali zaupanje in bili dobra spodbuda. Poleg tega pa bi njihovo petje potrebovala še domača folklorna skupina za popestritev štajerskih ljudskih plesov. Torej, dobri raz- logi, da ,,poskusijo obstajati" . . . vaditi in se uveljaviti. In treba je povedati, da se jim je to ob mentorstvu velikega ljubitelja slovenske ljudske in umetne pesmi ter priljubljenega korenskega kulturno prosvetnega delavca Alojza Josta, v celoti posrečilo. Med tem časom so z domačo folklorno skupino nastopili že v Piranu na prazničnih dneh sloven- ske folklore, v Portorožu, Anka- ranu, na občinski folklorni reviji v Mariboru, na srečanju ljudskih pevcev in godcev v Ptuju ter Mar- kovcih, nato še v Desterniku itd. Letos pa jih vabijo še vZagreb na Smotro jugoslovanske folklore in celo na gostovanje po Finskem, kamor pa zaradi denarnih težav najbrž ne pojdejo. Moški vokalni kvintet s Korene sestavljajo: — Milan Ekart, kmetovalec (7 hektarjev), ki se največ ukvarja z živinorejo. Poje že od rane mla- dosti, najraje seveda ljudske pesmi. Vaje pridno obiskuje, ker mu shajanje s prijatelji in dru- žabnost, ki jo goje, pomeni razve- drilo po napornem delovnem dnevu. Milko Horvat je v službi na po- šti. Njegova naloga je pobiranje in razva^nje pisem ter vežjih poštnih pošiljk. Doma se ukvarja še ,,ne- kaj malega" s kmetijstvom. Petje mu je edini konjiček, shajanje s prijatelji pa neke vrste ,,razbre- menitev" lastnih težav. Konrad Bezjak je poslovodja trgovine na Koreni. S petjem se ukvarja že iz otroških let, to je iz časov, ko so si doma starši, bratje in sestre, krajšali večerne ure s pesmijo. Je eden izmed ustanovi- teljev Moškega pevskega zbora Korena, Duplek, Vurberk, ki redno nastopa v oddajah Radia Ptuj in ki bo letos praznoval sre- brni jubilej. Martin Zavec je avtoklepar v lastni delavnici. Petja so ga učili že starši. Tudi takrat ko je bil na za- časnem delu na Švedskem ni mogel brez petja, zato se je vključil v tamkajšnji mešani pevski zbor Slovenskega društva . . . ,,kajti, ko smo zapeli, smo se počutili doma". Janko Grabošnik je že 25 let zaposlen v Elektrokovini kot čisti- lec livarslik odlitkov. Ko je prišel od vojakov, so ga kratkomalo nagovorili k sodelovanju v pev- skem zboru in od takrat se mu je petje ,,zalezlo" pod kožo". Torej pet možakov, pet različnih poklicev, pet različnih želja, pa \ vendar skupen cilj: peti in se dru- žiti". Naj Se zapišemo, da smo moški kvintet s Korene minuli mesec že drugič posneli in da smo ga z obširnejšim repertoarjem ljudskih pesmi uvrstili samostojno oddajo, ki bo na sporedu v nedeljo, 6. februarja ob 12. uri in 10 minut. Besedilo in posnetek: 1. C. Moški vokalni kvintet s Korene sestavljajo, od leve proti desni: Milan Kkart, Milko Horvat, Konrad Bezjak, Martin Zavec in Janko Grabošnik. Obnova Prešernove ulice Minuli teden so delavci komunale, gradbeništva in prometa Ptuj, tozd nizke in hidrogradnje, pričeli z rekonstrukcijo Prešernove ulice v Ptuju. Vodja gradbišča, Mitja Omulec je o poteku del povedal: ,,V Prešernovi ulici gre v prvi fazi za zamenjavo kanalizacijske mreže. Vemo, da je do sedaj svojo funkcijo opravljala še stara rimska kanalizaci- ja, ki pa jo bomo zamenjali z novo betonsko kanalizacijo. Vsa dela naj bi trajala do 1. maja, ko bomo imeli zaprto Prešernovo ulico od Cankarjeve do Cafove ulice. V drugem delu pa bo potekala rekonstrukcija od Cankar- jeve do Jadranske ulice. Ta dela bi izvajali od 1. do 31. maja. Vsa dela poteKajo do sedaj po opretativnem pianu, lahko rečem, da nam ie tudi vreme naklonjeno. Prvotno namreč nismo planirali, da bomo pričeli z rekonstrukcijo sredi zime. Sedaj pa so vsa dela že v polnem zama- Po rekonstrukciji, torej ko bodo vsa dela zaključena, bo Prešernova tlakovana podobno kot Krempljeva ulica. Torej asfalt s pasovi iz granitnih kock. Naj k vsemu še dodam, čk bo Komunalno podjetje sodelovalo le pri izdelavi kanalizacijske mreže, ostala dela bodo izvrševali drugi." Naj k temu zapišemo, da delavci tozd nizke in hidro gradnje v istem času uspešno zaključujejo z gradnjo kolektorja ob Mariborski cesti, drugi pomembnejši objekt pa je povezovalni cevovod iz Nove vasi do Panorame. M. Ozmec Obnovitvena dela v PreSemovI ulld. KMETIJA POZIMI Nekoč je veljalo, da je zima čas, ko kmetje počivajo. Res je, da narava pozimi spi, potemta- kem tudi kmetje nimajo kaj delati, razen da krmijo nekaj glav živine v svojih hlevih. Zima je bila čas za opravljanje raznih zanimivih del, kot je bilo luščenje bučnic, to in ostala kmečka zimska opravila pa so bila tudi priložnost za družabno življenje. Od teh opravil izhajajo tudi mnoge ljudske pesmi in običaji, v tem in v zakurjeni kmečki izbi s staro kmečko pečjo je bil tudi ves čar kmečkega življenja pozimi. Danes pa je seveda povsem drugače. Le še malokje najdemo kmečko peč, ritem življenja je takšen, da ljudje nimajo več časa za družabne večere, sodobna tehnologija, želja po čim večjih pridelkih in večjem dohodku je izpodrinila tudi tisočletne kme- čke navade. Danes je na kmetiji, predvsem v preusmerjeni, tudi v zimskih mesecih dela v izobilju. Namesto dveh, treh krav in konjev so danes polni hlevi plemenske živine ali pitancev. Tudi stroji, brez katerih danes dela na kmeti- ji ni mogoče opravljati, zahtevajo vzdrževanje in zimski čas je kot nalašč za to opravilo. Tako nam je o sedanjem kmečkem zimskem življenju pripovedoval Jože Zu- panič s Spodnje Hajdine 58. Sam ima skupno z najetimi površina- mi 11 hektarov obdelovalne zemlje. Pravi, daje to kar dovolj, če dela na 4cmetiji sam, moderni stroji pa bodo omogočili obdelati tudi več zemlje. Njegova kmetija je preusmer- jena v živinorejo, vso krmo pridela doma, je tudi eden najus- pešnejših pridelovalcev sladkor- ne pese v ptujski občini. Na površini 1,2 hektarja je lani pridelal 75 ton sladkorne pese. Pridelovanje pese se po njegovih besedah nadvse izplača, vendar le na večjih površinah, okoli enega hektarja. Sam jo bo leto posejal na hektarju in pol, upa tudi, da bo letos vreme bolj naklonjeno tej kulturi. Sicer pa Jože Zupanič pravi, da je danes življenje kmeta mnogo lažje, kot pred leti oziroma desetletji. Kljub temu seveda kmetje tudi danes niso zadovoljni s svojim življenjem. Če bi bili, potem se tudi ne bi trudili, da bi ga izbolj- šali. Zato je menda kar prav, da vedno nergamo in opozarjamo na težave, ki nas spremljajo, obenem pa se trudimo, da se v bodoče ne bi več pojavljale ... JB Jože Zupanič: »Danes je življenje kmeta drugačno ...« TUDI LETOS BOGAT PROGRAM KULTURNIH PRIREDITEV Občinska zveza kulturnih organizacij občine Ptuj prevzema z letoš- njim letom tudi organizacijo tistih kulturnih prireditev, ki so doslej poteka- le v okviru kulturne skupnosti, to velja predvsem za gostovanja gledališč, koncerte in druge nastope, predvsem pa za celotni program kulturnih srečanj. Poleg tega pa pri zvezi kulturnih organizacij pripravljajo najprej proslavo slovenskega kulturnega praznika, ki bo v ponedeljek, 7. februarja v gledališču s podelitvijo zlatih, srebrnih in bronastih plaket tCL listin za dolgoletno in uspešno delo v ljubiteljski kulturni ustvarjalnosti, nakar t>o od 13. do 20. aprila v gledališču II. SREČANJE PIONIRSKIH IN MLADINSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN „Naša beseda 83". V novem domu krajanov v Trnovski vasi bodo 27. aprila gostili tamburaške orkestre občine Ptuj — to bo že Vlll. tradicionalno srečanje, v ptujskem gledališču pa od 22. do 30. marca gledališke skupine, ki se bodo četrtič predstavili na občinski reviji. Prireditve se bodo nato nadaljevale še v mesec maj, ko bo najprej 8. maja v srednješolskem centru XXIV. revija otroških in mladinskih pevskih zborov občine Ptuj in nato 22. maja v Kidričevem področno srečanje pihal- nih orkestrov severovzhodne Slovenije ter 29. maja v Podlehniku srečanje folklornih skupin občine Ptuj. V mesecu oktobru bodo nadaljevali s VI. območnim srečanjem pesni- kov in pisateljev začetnikov, ki se bodo zbrali v klubu mladih, prireditev bo 17. oktobra. Zadnja letošnja prireditev, ki sodi v področje ljubiteljske kulturne dejavnosti pa bo 16. decembra — X. revija odraslih pevskih zborov občine Ptuj. Skozi vse leto bodo še občasne predstave kino-gledališča in organizira- no sodelovanje naših pevskih, glasbenih, folklornih in drugih skupin na področnih srečanjih, r^ubliških prireditvah in tekmovanjih. 2e aprila odhaja v Osijek — na jugoslovansko srečanje tamburaških orkestrov — tamburaški orkester iz Cirkovc, ki bo na tem tekmovanju zastopal Sloveni- jo. mš Uspeh je le v enotni akciji krajanov Tudi v krajevni skupnosti Lovrenc na Dravskem polju so bili v minulem letu precej aktivni, kljub občasnim težavam. Z enotno akcijo in veliko dobre volje ter samoodpovedovanja pa je aktivi- stom uspelo pritegniti k delu pretežni del krajanov, tako da so v glavnem realizirali vse pomemb- nejše naloge, ki so si jih zastavili pred letom dni. Predsednik skup- ščine KS, Martin Ojsteršek je o tem dejal: ,,Lahko rečem, da smo zadovolj- ni z aktivnostjo naših krajanov. Skušamo pač reševati vse tiste najnujnejše stvari, ki se pojavljajo iz dneva v dan. Ena večjih akcij je bila vsekakor ureditev prosvetne dvorane. Proti koncu leta smo se dogovorili, da stopimo skupaj in uredimo notranjost. Sicer smo z akcijo pričeli že leta 1981. Takrat smo obnovili streho in žlebove, vgradili smo toplotno izolacijo, sezidali dimnike, tako, da so bila zunanja dela opravljena. Pri notranji ureditvi je bilo lani še več dela. Napeljali smo električne kab- le za razsvetljavo, omet smo popravili in dvorano prepleskali. No, pred tem smo tudi parket zbrusili in polakirali, opravljena so bila tudi razna mizarska dela. Največ pa nas je veljala notranja oprema. Nabavili smo 55 klubskih mizic in 200 sedežev. Dodati velja, da so bila vsa dela opravljena udarniško, razen neka- terih nuj niti obrtniških storitev. Najaktivnejši so bili člani športne- ga društva Lovrenc in mladinske organizacije. Vsa dela pa je vodi'1 naš aktivni krajan Leopold Pšajd, ki mu velja še posebno priznanje in zahvala." Pravgotovo ste kljub velikim izdatkom tako tudi veliko pri- hranili? ,,Res je, kljub temu pa nas je do sedaj veljalo vse skupaj že okoli 450.000 din. Ta sredstva smo zbra- li z že preteklim samoprispev- kom." Pravgotovo pa ste opravili tudi več mdnjših, a ' kljub temu pomembnih akcij? ,,Ostale akcije, bi rekel, so že skoraj stalne. Gre predvsem za gramoziranje lokalnih cest, uredi- tev okolja, športno društvo si je uredilo svoje igrišče, društvo upokojencev je končalo z gradnjo svojega doma, dosti truda pa nas je veljalo tudi urejanje doku- mentacije za gradnjo nove šole, ter akcija pridobivanja zemljišča za razširitev našega pokopališča." Omenili ste gradnjo nove šole. Sedanja je takorekoč povsem neuporabna, zidovi so spokani, omet odpada, stara zgradba je pač dotrajana. V minulem samo- prispevku ste že zbrali nekaj sred- stev za novogradnjo, kako daleč pa je akcija? ,,Res je, do sedaj smo s krajev- nim samoprispevkom zbrali že 26 milijonov. Ker v prvem krogu ni uspel občinski referendum, s kate- rirn bi zbrali še dodatna sredstva za gradnjo šole, smo zapisani v občinskem planu, po katerem naj bi pričeli z novogradnjo leta 1984. Prepričani smo, da bo tako, saj so naši krajani pripravljeni prispevati še svoj delež s prostovoljnim delom." Kakšna dela pa načrtujete za le- tos? ,,Potreb je veliko, možnosti pa so seveda veliko manjše. Vsi krajani se dobro zavedamo, da je naša najpomembnejša naloga uvedba novega samoprispevka. Brez sredstev, ki jih pridobivamo na tak način, ni izgledov za kakršnokoli nadaljnjo akcij'o. Res je, da obstajajo tudi druge gmotne težave, vendar sem prepričan, da se bodo tudi tokrat krajani odločili v svojo korist — za samoprispe- vek. Z zbranimi sredstvi namera- vamo najprej urediti drugo plast asfalta na cestah v Lovrencu. Dru- ga naloga bi bila gradnja prizidka k obstoječi dvorani. S tem bi pridobili še prostor za dvilno zaščito in pa seveda sanitarije, brez katerih ne gre. Tretja akcija bi naj bila ureditev pokopališča in pred- vsem razširitev. Morali bi urediti tudi mrliško vežico, saj je sedanja zdaleč premajhna in neprimerna. Dodatno moramo napeljati še cestno razsvetljavo, v letu 85 pa imamo v planu tudi napeljavo telefonskega omrežja. Do tega leta pa bi morali zbrati še dovolj sred-' stev za postavitev treh transforma- torjev. Razen omenjenih nalog bo seve- da še veliko manjših, sprotnih za- dev, ki bodo zahtevala svoja sred- stva. Če nam samoprispevek ne bi uspel, bi KS Lovrenc pravgotovo pričela nazadovati, saj drugih virov nimamo. Prepričan pa sem, da ne bo tako, saj nas krajani še nikoli niso pustili na cedilu. Sker pa gre za našo skupno dobro, za lepšo prihodnost naših sinov in hčera." M. Ozmec Sedanja šola v Lovrencu je ie povsem aoirajana In kakršnokoli popravilo bi veljalo pravgotovo več kot novogradnja. Martin Ojsteriek, predsednik skupščine KS Lovrenc tednik - 3. februar 1983 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 9 Samoupravna slovenščina odlomek iz pisma delegatkes „V naši občini izhaja občinski časopis z delegatsko prilogo in prihaja dno v vsako družino, da bi bili vsi občani sez- '^anieni z delom delegatov in da bi lahko dajali tudi nriDombe k objavljenemu gradivu. To je lepo in nrav zatakne pa se pri jeziku. Zanima me, koliko ^stotkov občanov razume to ,žaganje'. Kot ^legatka krajevne skupnosti mislim sprožiti vorašanje o slovenščini v našem občinskem glasilu. Zato vas prosim, da mi obkroženi del iz Osnutka nrevedete v slovenščino." Odlomek iz Osnutka globalnih možnosti usmeritev dolgoročnega razvoja: „Tako kot za dosedanji varižuiti koncentracije in dekoncentracije naseUtev v ljubljanski regiji velja tudi za varianti, ki govorita o usmerjevanju naselitve bodisi na severno polovico ah južno polovico regionalnega prostora, teoretičnega značaja, saj kot skrajnosti ne predstavljata osnov za plaiiske' odločitve, služijo pa opredelitvi razpona realnih alternativ." Odlomek iz Stališč izvršnega sveta Skupščine občine Vrhnika: „lzvršni svet Skupščine občine Vrhnika, je na seii dne 16. 11. obravnaval dolgoročni družbeni plan občine VRHNIKA - OSNUTEK globalnih možnosti usmeritev dolgoročnega razvoja v občini Vrhnika in se glede možnosti usmerjanja razvoja in poselitve na območju občine Vrhnika opredelil do, ,usmerjene variante razvoja — 4. 5.'. Izvršni svet predlaga zborom SO Vrhnika, da obravnavajo zgoraj omenjeno gradivo in ga dajo v enomesečno javno razpravo." Odlomek iz izjave Jezikovnega razsodišča: ,,Razumemo stisko delegatke. Ce namreč gradivo za javno razpravo ni napisano v razumliivi slovenščini, temveč v vase zabublieni birokratščini, kakor ie vrhniško, so vsa vabila na javno razpravo govorjenje v prazno. Zakaj ne bi mogel biti vsak zakon, predpis, odlok in razglas objavljen v jeziku tistega, ki mu jo, namenjen?! To še posebej velja za samoupravljanje. Tako nerazumljivega birokratskega jezika bi si Cankarjeva Vrhnika ne smela dovoliti." Jezikovno razsodišče pripravlja širšo izjavo o birokratski ,,slovenščini", zato prosi občane, posebej delegate, naj mu pošljejo primerno gradivo. IVlorebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška kon- ferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 1. Pust vabi tudi otroke! Društvo prijateljev mladine Ptuj se prav tako vključuje v pus- tni vrvež in to z maškarado za najmlaj.še. Kot že nekaj let doslej bo pripravilo otroško maškarado v športni dvorani Mjadikav Ptuju. Pustny okrašena dvorana bo najmlajše sprejela 14. februarja ob 15.30 pt)poldan. Mlade ma- škare bodo lahko tudi zaplesale. Za to bo skrbel harmonikar Edi Klasinc in ansambel Artiljerac iz ptujske vojašnice. Maškaram bodo na voljo tudi krofi in sokovi. MG Popravek V sestavku »Skrb za stanovanja v TGA Kidričevo«, objavljenem v zadnji številki Tednika na str. 4. je ponagajal tiskarski škrat. Prvi stavek v predzadnjem odstavku se pravilno glasi: Tako bo imel vsak delavec možnost vpogleda in se bo mar- sikdo morda našel med njimi, vendar na to prioritetno listo ni več možno dajati pripomb. IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Februarja bo v ptujskem raz- stavnem paviljonu razstava »Ptuj na starih vedutah« in ob tej prilo- žnosti se bo v nekaj naslednjih prispevkih zvrstil kratek pregled vedutnega slikarstva kot posebne oblike krajinarstva. predstavljen na primerih ptujskih vedut. Svoj- stvena urbanistična zasnova Ptuja, pogojena z izoblikovanostio tere- na in zgodovinskim razvojem, je dala mestu tipično obliko. Na razme- roma ozkem pasu med Dravo in grajskim gričem se stiskajo mestne hiše vzdolž glavne prometne žile — Prešernove ulice. Tej je vzporedna še Dravska, druge pa so le prečna povezava med obema. Mesto varuje grajski hrib z gradom, ki se mogočno vzpenja nad starimi hišami, zahodno in vzhodno stran naselja pa zaključujeta dominikanski in minoritski samostan. V pogledu z južne strani, kije bil med vedutisti na Ptuju najbolj priljubljen, seje tako izoblikovala trikotna kompozicijska zasnova. Oba samostana in grad predstavljajo vogalne točke trikotnika in s tem tudi ključne objekte v mestu. Zemljevid Avstrije iz leta 1553. Ptuj je na njem označen z obrambnim obzidjem in dvema stolpoma ter z majhnim krogom. Avtor ga je poime- noval še s rimsko obliko: Pettovla. Fototeka kulturnozgodovinskega oddelka, foto Mišo Koltak, 1982. Objavljeno v J. v. Zahn: Steiermark in Kartenbilde der Zeiten von 2. Jahrhundert bis 1600. KNJIGA VSE POGOSTEJŠI GOST Matična knjižnica v Slovenski Bistrici je nosilec knjižničarske de- javnosti na območju občine Slovenska Bistrica. Da bi v okviru danih možnosti lahko kar najuspešneje uresničevala želje in potrebe širokega kroga občanov, ljubiteljev pisane besede, je organi- zirana v štiri krajevne knjižnice in to v Slovenski Bistrici, kjer v nje- nem sklopu uspešno deluje tudi pionirska knjižnica, v Oplotnici, Poljčanah in na Pragerskem. Za šest naselij: Kebelj, Šmartno, Ti- nje, Zg. Ložnica, Sp. Polskava in Studenice ter Dom dr. Jožeta Potr- ča v Poljčanah pa je organizirano izposojevališče potujoče knjižnice. V želji po kar najkrajši poti knji- ge do bralca pa v občini organizira- jo tudi postajališča bibliobusa Ma- riborske knjižnice v Crešnjevcu, Laporju, Makolah, Zg. Polskavi in v delovni organizaciji IMPOL Slovenska Bistrica. Za pridobiva- nje novih bralcev pa Matična knjižnica v svojem rednem letnem pa tudi dolgoročnejšem programu zajema številne druge dejavnosti. V Matični knjižnici in pionirski knjižnici Slovenska Bistrica je trenutno skupaj okoli 25 tisoč knjig. V treh krajevnih knjižnicah pa imajo še dodatnih 10.500 knjig. To pomeni, da na prebivalca obči- ne Slovenska Bistrica pride v pov- prečju nekaj več kot ena knjiga. Ta podatek nikakor ni spodbuden, saj je republiško povprečje knjig na enega prebivalca mnogo ugodnejše. V preteklem letu so pri Matični knjižnici Slovenska Bistrica lahko kupili komaj 1500 knjig od na- črtovanih 2000. Vzrokov za to je v pomanjkanju potrebnih finančnih sredstev ob tem pa še možna po- dražitev knjig. Upadla pa je tudi izdaja knjig pri slovenskih založ- bah. Vse to narekuje, da v bistriški občini ne uspejo doseči minimalne nabave knjig 3200 letno, pa tudi ne planirane, ki znaša 2000 knjig. Samo v letu 1982 je bilo v Matič- ni in pionirski knjižnici Slovenske Bistrica vpisanih blizu 3000 članov. Od tega se jih je lani na novo vpisa- lo prek 600. Ta porast članstva pa je tudi dokaz, da se med prebivalce vrača zanimanje za lepo knjigo. Podatek, da so skupno v vseh knjižnicah bistriške občine zabeležili v lanskem letu prek 18 ti- soč obiskov in ob tem izposodili 38 tisoč knjig, kaže na uspešnost te de- javnosti v občini. Ob tem je potreb- no omeniti tudi obisk v čitalnici, ki deluje v sestavi Matične knjižnice. Tu je bilo v lanskem letu blizu de- vet tisoč občanov, ki so brali dnev- ne časopise, tednike, revije, brošu- re in druge liste. Nemalo pa je bilo tudi takšnih, ki so iskali gradiva za študij. Priljubljenost Matične knjižnice in knjižnic v drugih krajih bistriške občine si zagotavljajo tudi z or- ganiziranjem raznih oblik aktivno- sti, odvisno od kraja in zanimanja za posamezna področja. Predvsem so številne aktivnosti za pridobiva- nje najmlajših bralcev v okviru pionirske knjižnice, kjer pripravlja- jo knjižne uganke, ure pravljic, srečanja najmlajših z ustvarjalci mladinske literature, pisatelji, pesniki in ilustratorji. Za starejše občane pa so pri- ljubljene, že ustaljene oblike razstave knjig, slikarskih del, fo- tografij ob pomembnejših prazni- kih kulture, srečanja s pisatelji iz Slovenije in tudi domače občine, literarni večeri, predavanja in dru- go. Med prav gotovo najzanimivej- šimi pa že nekaj let ostajajo sreča- nja bork in aktivistk NOB v Matič- ni knjižnici in srečanja s pisat-^lji ter z drugimi kuhurnimi delavci Slo- venije. Bogate so tudi aktivnosti ob mesecu knjige. Da bi se bralci spro- ti seznanjali s knjižnimi novostmi, večkrat letno izdajajo posebno brošuro in v njej predstavijo vse trenutne knjižne novosti. Knjižnica je tudi kraj, kjer so zainteresirani lahko ob vsakem času dobili pomoč pri pripravi kulturnih programov, izbiri gradiv in strokovne literature. V letošnjem letu ima Matična knjižnica skupno s pionirsko in knjižnicami v drugih krajih občine izdelan širok program aktivnosti, ki temelji predvsem na izkušnjah iz preteklih let in zahtevah bralcev. Prav gotovo bodo tudi letos pri uresničevanju programa utesnjeni v okvire skromnih finančnih sredstev in pomanjkanja kadrov. Ob vseh teh težavah pa načrtujejo, da bodo predvsem z lastno zavzetostjo in razumevanjem širše družbene skup- nosti uspeli v letu 1983 predviden program aktivnosti uresničiti in ce- lo povečati Viktor Horvat Kako bo z usmerjenim izobraževanjem v Ptuju S predstavniki Maribora že nekaj časa poteka regijsko dogovarjanje o prihodnosti ptujskega srednjega usmerjenega izobraževanja. Sedaj, ko im^o novo šolsko zgradbo, dijaški dom, pojavljajo pa se tudi prve delavnice, se pojavlja drugi problem, ki pa se ga mi, mladi premalo zavedamo. Ta problem je PREMALO USME- RITEV na našem srednj^olskem centru. U tem problemu smo se v torek, 18. januarja 1983, za ,,okroglo mizo" pogovarjali: Meta Puklavec (ravnateljica srednješolskega centra). Sanja Brezničar (občinska konferenca mladih v vzgoji in izobraževanju ZSMS Ptuj). Rudi Bra- čič (Komite za družbene dejavnosti skupščine mesta Maribor), Jože Glazer (Kadrovska služba TGA ,,'Boris Kidrič" v Kidričevem). Janko Kukec (1. letnik kovinarske usmeritve na Ptuju), Jožica Korpar (TOZD srednja družboslovna šola na SSC Ptuj), Dragica Voda (komite za družbeno-ekonomski razvoj in Planiranje občine Ptuj), Boštjan Zgonc (pred- sednik koordinacijskega odbora za poklicno usmerjanje in usmerjanje vpisa pri izobraževal- ni skupnosti Slovenije), Danica in Marija Seru- ga (2. letnik zdravstvene usmeritve). Z uredni- štva DELO so sodelovali: Janko Svetina, France Forstnerič, Danica Velkavrh in Bogo Cerin (fotografije). Ptujska in ormoška občina imata vsako leto uk\ srednješolcev (Ptuj sam okr. t'00); to je tretjina učencev cele mariborske •"cgije, kar nasprotuje le 10 % vpisnih zmoglji- vostim. Druga območja, ki imajo približno podobno število učencev v zadnjem letniku osnovne šole, imajo v srednjem izobraževanju »u m več usmeritev. Kaj pa mi? Imamo: TOZD ?["^,®oslovno šolo ,,Dušana Kvedra" taružboslovna jezikovna, administrativna, ^ravstvena dejavnost); TOZD srednja eko- nomska šola „Jože Lacko" (finančno-poslov- trgovska dejavnost); TOZD srednja kovin- — metalurška-kmetijska šola „Veljko >ianovič" (kovinarska - srednji in skrajšani program — prav tako metalurška in kmetijska programom. DtiVi ? tretjini vozačev. Iz ok/ r^ ^ ^ Maribor dnevno vozi r- 1200 srednješolcev (za 20 avtobusov), maf. ' da bi dobili še naravoslovno- ^»lematično, tekstUno, elektrd-tehnično in nelrt?^^!"® so jo ukinili) ter razširitev "^katenh že obstoječih usmeritev, go/ je bilo rečenih cela vrsta razlo- niih ^ usmeritev na Ptuju. Eden izmed naiH ^ ^^ " okolici) ne bi mogli ' zaposlitve za toliko učencev; kot primer so navedli družboslovno-jezikovno m zdravstveno dejavnost. Pa vas vprašam, katero je takšno delovno mesto oz. izobrazba, ki bi ti omogoči- la, da takoj po šolanju 100 •^'o dobiš zaposlitev. Pri zdravniku včasih čakaš po 3 in več ur. Ali bodo Haloze in Slovenske gorice vedno tako zaostale? Mislim, da se bomo morali tudi tu za- četi prebujati. Ljudem je vendar potreben vodovod, asfaltirane ceste in druge življenjsko potrebne stvari; še veliko možnosti imamo v tu- rizmu, gostinstvu, predvsem v kmečkem tu- rizmu. Ali se ne bodo začele pojavljati razne ustanove; med drugim tudi zdravstvene? Ali je to le vizija? Bomo še naprej dopuščali, da se kar naprej poglablja razlika med velikimi in malimi mesti ter podeželjem. Mnogo ljudi se ni- ti ne zaveda, kakšna nerazvitost je še v Halo- zah. Mladi odhajajo, stari ostajajo (ki pa se težko odpravijo na dolgo pot k zdravniku v me- sto). In zakaj vse to (odhajanje iz podeželja)? Vzrokov je več. Eden izmed njih je tudi za- postavljanje ,,manjših" krajev in dajanje pred- nosti ,,večjim mestom (Maribor, Ljubljana)" v izobraževanju. Mi mladi občutimo to razliko. Kakor da bi manjši in revnejši podpirali večje in bogatejše, da imajo višji standard, leoše trgovine, večje možnosti izobraževanja. . . V celotni Sloveniji se 410 osnovnošolcev ni vpisalo naprej v šole, od tega iz ptujske občine kar 208. Ali ni to dovolj zgovoren dokaz za to? Na sestankih (s predstavniki Maribora) nam natrosijo najrazličnejše probleme, ki prepre- čujejo razširitev izobraževalnih možnosti (ptuj- ski učenci naj bi izpopolnili vrzeli na maribor- skih šolah, ker se je zmanjšal dotok učencev iz drugih republik in pokrajin); tako npr. avtobus, ki vsako jutro prevaža delavce iz naše občine v Maribor in zakaj ne bi tudi učencev. Ali ni vseeno ali pelje en avtobus iz Ptuja v Maribor ali iz Maribora v Ptuj. Toda, mariborski učenci se vsekakor ne morejo ,,ob tako slabih avtobus- nih zvezah" voziti iz Maribora v Ptuj (po njihovem mnenju). Nekateri učenci morajo po nekaj kilometrov pešačiti do avtobusne postaje, nato se pripeljejo do Ptuja ter prestopijo na avtobus za Maribor. Kako naj učenec porabi cele ure za pot v in iz šole — doma pa ga čaka delo na kmetiji. Kmetija (v večini primerov) ne da dovolj, da bi se preživeli, zato se more vsaj eden izmed star- šev zaposliti. Zemlje je premalo, da bi nabavili stroje, zato morajo velikokrat za delo poprijeti otroci. Eden izmed problemov naj bi bil tudi ,,potre- be združenega dela". Morali bi se dokopati do analiz, ki naj bi omogočile preučevati pogoje za daljše časovne obdobje. Kdo pa je za to od- govoren? Saj imamo toliko drugih uslužbencev in kdo razmišlja oz. načrtuje razvoj naše občine in s tem tudi možnosti za odpiranje novih delovnih mest. (KAKO BOMO SICER OD- PRAVILI BREZPOSELNOST?) Na pripombe Ptuja (glede usmeritev) je bilo vsako leto povedano, da je mreža šol rahlo raztrgana nad Ptujem in da bo v naslednji korekturi to gotovo popravljeno. Popravek pa je bil — ZOŽENJE PROGRAMOV. A učenci in njihove želje po določenem delovnem mestu, (ki bi ga naj v ,,prihodnosti" dobil in z veseljem opravljal delo) so tu, a se še nismo uspeli dogovoriti, kam naj jih vtaknemo, ker Maribor kar naprej spreminja svoje želje in potrebe. Mnogi so se MORALI preusmeriti, odstopiti od svojih želja in življenjskega cilja, ker pač ni- so imeli možnosti, da bi šli v željeni program,, ker je le ta pač v Mariboru ali Ljubljani. Nekateri, ki pa se le vozijo v Maribor, pa nimajo časa, da bi se invenšolsko udejstvovali in tako koristno uporabili svojo mladostno življenjskq energijo. Naše veliko bogastvo je zemlja (trda, ilovnata haloška zemlja). Zakaj ne bi prišlo nekaj ,,kmetijcev" iz Maribora. Kdo je odgovoren za usmerjeno izobraževa- nje? Koliko let se je že vse to pripravljalo; koli- ko pred tem sem že slišala med starejšimi šolarji pogovore o novem načinu šolanja? Ce so se že toliko let pripravljali na to, kako to, da je še sedaj toliko nerešenih vprašanj, kot npr. vprašanje učbenikov. In kdo bo utrpel največjp škodo? Moja generacija, ki je prva, ,,na svoji koži" občutila ta nov način izobraževanja z vsemi napakami jn dobrimi lastnostmi. Nas, mlade nihče nič ne vpraša. Mi pa smo vdani v usodo in čakamo, od kod bo prišlo še kaj novega, da lepo z odprtimi rokami sprejmemo vse, kar nam drugi servirajo. Nam je mar res že vseeno, kako nam drugi krojijo usodo? Mar res nimamo nič moči? Kako ,,Iepo" torej v pozabo prispevek mladih k svobodi. Sploh vemo, kaj bi radi? O, da! Za vogalom kritiziramo to, kritizira- mo ono! Ali je že kdo kaj storil (razen peščice aktivnih mladincev), da bi se kaj izboljšalo? O, to pa ne! Bolje je iti v disco ali pa v bar in tam utapljati svoje misli v kozarčku tekočine ali v dimu cigarete. DANICA in MARIJA SERUGA Videm, 2. letnik zdravstvene usmeritve Začetki vedutnega slikarstva so povezani s kartografijo. Najstarejše primere slovenskih vedut lahko iščemo že v 16. stol., pravi razcvet pa je tovrstno slikarstvo doživelo v 17. stol. hkrati s kartografijo, ki pa ima vendarie bogatejšo tradicijo. Za stare zemljevide je značilno, da so kraje na njih pogosto označevali s shematično podobo mesta, predvsem njegovih utrdb in v Ptuju tudi življenjsko pomembnega prehoda preko reke. Risbe na zemljevidih s pravo podobo mesta navadno nimajo dosti skupnega, izražajo pa vendarle željo, ustvariti vizuelno predstavo o mogočnosti in zavarovanosti naselja. Stajerskaje bila mejna dežela, zato je bilo zelo pomembno, da so bile v teh krajih opravljene mnoge in natančne meritve. Tako sta Štajerska in z njo tudi Ptuj pogosto pred- stavljena na zemljevidih še pred letom 1600. Večina originalov je shra- njenih v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu. Maijeta Ciglenečki Spomini na Prešerna Oh grahovih mislim večkrat na Prešerna. Spominjam se njegovih lepih in globokih pesmi in v ušesih mi zvenijo tožbe slavnega poeta, ki so pele o nesreči neuslišane ljubezni. Dolgost življenja je neznanka. Prešernu se je zdela silno kratka, pogosto pa nesmiselna in pasja, na koncu pa posrana kot otroška srajca. Poet je ljubil družbo in življenje. Ob čaši vina se je spomnil na trpljenje in prevzelo ga je melanholično razpoloženje. Potem pa je zložil šaljivo pesem za veselje ali pa zapisal resne žalostne besede. Morda bo tisti, ki sedaj vesel prepeva, že kmalu ali pa celo oh koncu dneva molče trobental, da je žrtev smrti, da ho kosila njena ko.sa neusmiljeno po vrsti. Da. da! Morda se ho zgodilo to že jutri. Mhče ne uide njeni neizprosni sodbi, ko njen glas zatrobi v svet: Memento mori! Zato ne bodimo tako zakrknjeni in kruti! C M. 10 - LITERARNA STRAN 3 - februar 1983 - TEDNIKI Franjo Brumen (Biografski roman petih rodov) 33. nadaljevanje »Včeraj je ostalo polente, sem jo malo pogrela in prepražila, da bo bolj tečna. Za vsakega še skodelico vročega mleka, da se bosta pogrela.« Je povedala gospodinja in postavila okru.šeni latvici in lončena lončka na vegavo mizo. Peter se je pokrižal in začel na glas moliti angelsko češčenje. Igor je obsedel nem in zami.šljen. Ker od doma ni bil vajen, se Pe;tru ni pridružil v molitvi. Misli so mu zbežale za očetom, domov. Živo sije predstavljal doma- če okolje. Očeta, sestri, predvsem pa mater, ki mu je vedno znova burila najnežnejše spomi- ne. Bil ie sicer že v mladeniški dobi, pa je vendar bil navezan na dom, bolj kot seje sam zavedal. Sele sedaj, ko seje naenkrat znai^el v tuji hiši, med tujci, na mrzlem hodniku, mesto v topli domači .sobi, je začutil v srcu nekaj, česar dosedaj ni poznal. Nekako posebno žalost, osamljenost, hrepenenje. Peter je medtem primolil do kraja. Igor ga je opazoval in obenem občudoval, kako je bil zamaknjen in predan svoji molitvi. Tudi Igorja je nehote pritegnilo in ponavljal je konec molitvice počasi za njim. Ne tako predano, pač bolj zato, da ne bi užalil svojega novega pobratima. Potokarjev dom je bil že od nekdaj, kakor -SO takrat rekli, bolj liberalen. Niso bili pobož- njaški, niti ne pobožni, nikakor pa ne brez- božni. Njihova vera ni bila usmerjena navz- ven. Nasploh se z verskimi vprašanji niso kaj več ukvarjali. Razumeli in cenili so vse ena- ko, tiste, ki so bili pobožni in tiste, ki niso bili. Niti k nedeljskim mašam niso redno zaha- jali. Tudi ostalih, takrat še obveznih verskih dolžnosti niso opravljali. Le božič, velika noč in podobno so bili pri njih večji prazniki. Otroci pa so se posebno veselili pomladan- skega praznika, ko so ponesli butarice k blagoslovu in telovo, ko so se dekleta oblekla v bleščeče polikane bele oblekce in se je dolga procesija spustila po cesti južnega pobočja rogovskega hriba v dolTno na na-, sprotni strani do skromnega znamenja ob cesti, kjer je bila prva obredna postaja. Sošolec je povečerjal, Igor pa je s težavo dušil solze domotožja. Večerjati ni mogel. Prvi večer nista mnogo govorila. Ne, da ne bi bilo kaj. Le pravega razpoloženja ni bilo. Igor je rekel, da je utrujen in legla sta spat. Še dolgo je slišal, kako je Peter .šepetaje molil za srečo svoje nove poti. V predani molitvi je zaspal. Igor pa ni mogel. Mislil je na dom. Čeprav trdna odločitev, ki je izgledala ne- omajna, je v nočni samoti za hip zadrhtela, kakor ovel list v jesenski sapici, ki se brž pomiri, čim piš poneha. Omahovanje je bilo le kratko. Pogrešal je toplino prisrčnosti lastnega doma, kako ljubko ga je postregla ljubljena mati, kako topla je bila domača postelja. Sedaj pa naenkrat tako velika razlika. Ko je pozno ponoči poskusil prevrednotiti samega sebe, je znova trdno sklenil potrpeti in prena- šati vse vmesne neprijetnosti, samo da bo zadoščeno hrepenenju po nadaljnem šolanju. Igorje šele proti jutru trdneje zadremal, da ni opazil, ko je Peter .zgodaj zjutraj vstal in odhitel v bližnjo cerkev k rani maši. Že vsa leta je bil od doma tako navajen. Prebujal se je točno ob pravem času. Budilke ni potrebo- val, imel jo je v glavi in srcu. To se je ponavljalo dan za dnem in je dalo Igorju mnogo misliti. Ni pa ga pritegnilo k posnemanju, vendar je videl v tem nekakšno posebno veljavo. Končno je tudi za tako življe- nje potrebno nekaj posebnega, nevsakdanjega. Torej ima tudi Peter v sebi posebne vrednote in nagnenje, ki ga povsem ločijo od ostalih lju- di. Vsak dan bolj je uvideval, da je njegova pot v življenje drugače usmerjena. Začel je primerjati in razmišljati, katera je bolj prava. Ko sta se počasi podrobneje spoznala, je Pe- ter prikazal svoje življenje v globoko verni kmečki očetovi hiši, kjer je bil tak način tako samo po sebi razurnljiv, kakor vsakdanji kruh. Povedal je tudi, da je od malih nog ministriral in duhovnik domače fare ga je odbral in določil za šolanje na gimnaziji, ga pripravil tudi za sprejemni izpit z namenom, da bi postal duhovnik. Don.ača vzgoja in vsakodnevni stiki s cerkvi- jo sta utrdila v njem globiko vero, ki mu ni bila zgolj vera in duhovno življenje, temveč nekaj več. V njegovi duši se je usidrala misel in prepričanje, da samo z vero lahko postane srečen, da brez nje srečno življenje sploh ni mogoče. Celo še več, da mu edino trdna vera lahko pomaga iz zagate, ako bi ga življenje kdaj pahnilo vanjo. V njegovi veri je bilo združeno duhovno in vsakodnevno praktično življenje. Bil je uverjen, da se mu ne more primeriti nič neugodnega, dokler se bo predano oklepal neomajne vere. S takim prepričanjem oborožen je zaupno gledal v svojo bodočnost. S te poti ni skreniL Redno sta hodila v šolo, redno in vestno sta opravljala domače naloge. Nekatere dneve jima je preostajala tudi še kakšna prosta urica za sprehod. Najraje sta zahajala k ribniku vJjuds- ki vrt. Tudi na lepe sprehode ob Dravi, daleč tja dol do ustja Rogoznice. Zvečer pa zgodaj v po- steljo, da je Petrr lahko rano vstajal, kajti nobenega dne ni opustil maše, pa naj bi bilo še tako neugodno vreme. Čim se je vrnil od maše, je gospodinja prinesla zajtrk. Potem pa sta še malo pona- vljala latinske vokabule, ki so že kaj kmalu postale težava za Petrovo glavo. Bil je zelo pri- den in se je vztrajno učil, pa mu vseeno ni šlo lahko od rok. Življenje pri stari branjevki je bilo težavno in bedno, po svoje pa tudi zanimivo. Kolika beda je samo živeti pozimi v nezakurjenem hodniku! Kaj šele tam delati in pisati učne naloge. Tudi oskrba je bila zelo pomanjkljiva in revna. Pravega obeda, kakršnega sta dijaka bila vajena od doma, sploh nikdar ni bilo na mizo. Za kosilo je vedno bilo le kaj mrzlega. Drugače ni moglo biti, saj je branjevka stala cele dneve pri svoji stojnici. Največkrat je čakala fižolova solata s čebulo. Včasih je bila primešana na drobne koščke nasekana navadna cenena sala- ma. Večkrat se je dogodilo, da je tak obed v hudem mrazu zamrznil. Branjevka se za to niti zmenila ni. Ona je imela v žepih umazanega predpasnika nasipane dobrote, lešnikova in orehova zrna, ki jih je venomer žvečila in še rezine salam. Vsako soboto popoldne se je pri branjevki začelo drugačno življenje. Prihajali so različni ljudje, stari in mladi, ženske in moški. Branje- vka si je namreč v glavnem služila denar s prerokovanji. Polagala je igralne karte, prerokovala s pomočjo papige in kavke in uso- do je čitala z dlani. Tako se je ob sobotah popoldne in v nedeljo študentovski hodnik spremenil v pravcato ča- kalnico,'kjer so se zbirali vsakovrstni ljudje, ki pa so si bili v enem sorodni; zgubili so kompas in rdečo nitko življenja ter iskali tolažbe pri postarani branjevki. Ona je s svojim, bolj moškim kot ženskim x)brazom — zrasli so ji dobro vidni brki in puhasta bradica — vplivala na ljudi kot neko neobičajno bitje. Tudi njen glas je bil neobičajjen, na pol moški. Papiga in kavka sta se pogosteje oglašali s kričavim hreščanjem. Posebno papiga je izne- nada tako prodirno zakričala, da sta se dijaka sprva kar malo ustrašila. Ko pa sta ptici ugledali tuje ljudi, sta postali zelo nemirni, pre- skakovali sta se s prečke na prečko in vreščali, da študentovsko delo ni bilo mogoče. Peter je tedaj vzel svoj nahrbtnik in se odpravil čez dravski most, mimo svetega Roka po cesti skozi širne strniške gozdove v svojo vas. Bil je vesel in komaj je čakal zadnji dan v tednu. Vrnil se je šele v nedeljo proti večeru. Vsakokrat s polnim nahrbtnikom kmečkih dobrot. Najbolj sta bila vesela velikega hleba domačega rženega kruha, ki je imel debelo hru- stavo skorjo in je ostal cel teden enako dober in sočen. Tudi Igor se je umaknil. Navadno je obiskal rojaka sošolca Pranja, ki je stanoval bolj ugledno, v pravi toplo zakurjeni sobi pri deka- nijskem stolnem organistu, zadaj za lepo got- sko cerkvijo na ploščadi nad živilskim trgom. Tam je bilo mnogo lepše in prijetneje. Vsaj za malo časa se je znebil dušeče more nemogočega stanovanja. Tam je čas celo prehitro potekel. Bili so v troje. Organistov sin Albert je po- skrbel za igre. Ob lepem vremenu pa so se umaknili v naravo; tudi do Turnišča, kjer se je večkrat ustavil kak manjši cirkus. Nekoč pa bi se skoraj zgodila huda nesreča. Deroča hudourniška Drava je na majhnem otočku blizu obale pod železniškim mostom na debelo nagrmadila drobnega gramoza. Z višjega obrežja na otoček so cestarji speljali ozke tirnice in po njih so s težkimi kovinastimi pontončki spravljali kamenje na kopno. Ob nedeljah je ta igračka zapuščena samevala in trije prijatelji so se naložili. Najmlajši v pon- tonček. Igor na sprednji, Franjo pa na zadnji prag. Obteženi voziček je zdirjal po strmini ni/dol. Bilo je tako zabavno, da so ga z veseljem ponovno potisnili po lesenem mostičku navzgor. Nekajkrat je šlo po sreči. Enkrat pa se je pontonček zaradi prevelike hitrosti iztiril. Prevrnil se je z mostička. V obalno plitvino, se pogreznil in poveznil Alber- ta. Sama težkega pontončka nista mogla dvigniti. Na pomoč so prihiteli sprehajalci s parka in pomagali rešiti prestrašenega sošolca. Doma niso mogli prikriti nezgode, ker je bil sin do kože premočen. Zimska idila v Prešernovi ulici ni trajala dolgo. Na obisk je nepričakovano prišla Igorjeva mati. Osupla si je ogledovala, kje stanuje njen ljubljenček. Z Igorjem sta odšla iskat xlrugo stanovanje. Našla sta ga pri neki vdovi v prvem nadstropju nad pekarno ob Dravi pri starem mostu. Pospravila sta kovček in še isto noč je Igor prespal v lepi sobici, ki je imela mesto okna velika steklena vrata na širok hodnik, odkoder je bil razgled na Dravo. Igor je bil kakor razklan na dvoje. Boril seje s samoto, pogrešal je prijatelja Petra. Obenem pa je občutil blagodejnost urejenega stanova- nja, toplega obeda in redne prehrane. Legel je zopet v čisto posteljo, ki je dišala po svežem perilu in ga je spominjala na dom in mater. Se bolj pa je Peter pogrešal njega. Navadil se je, da sta skupno opravila domače naloge. Oprl se je na Igorja in samemu sebi ni več zaupal. Vsak dan ga je po dvakrat obiskoval. Že zjutraj takoj po maši je pritekel, da sta še malo poiTovila in skupaj odšla v šolo. Ne- kakšna nevidna sila je spravila Petra v odvis- nost in ga neopazno podredila Igorju. Gospodinji ni bilo več treba prebujati novega stanovalca. Peter je prihajal redno. Večkrat je počakal kar na hodniku, ne da bi prezgodaj prebudil in prijatelju očistil čevlje, da sta potem lahko več in brezskrbneje ponav- ljala šolsk« priprave. Igor je bil sedaj dobro preskrbljen, skoraj tako kot nekoč doma. Petru je vračal prijateljstvo in usluge z nalo- gami. To pa ni bilo dobro zanj. Vrzeli v njego-. vem znanju so se zaradi lagodnosti večale. Čedalje bolj je postajal odvisen od tuje pomoči in vedno manj je bil sposoben samostojnega dela. Posledice so se pokazale najbolj pri šol- skih nalogah. Vidno je zaostajal. Ostra zima se je naglo strla. Pogosto marčevsko sneženje in aprilske plohe so temeljito prečistile ozračje in sonce je naenkrat s poletno vročino obsevalo po zimi opustošeno naravo. Pravega prehoda iz zime v nežno pomlad skoraj da ni bilo. Vse je naglo ozele- nelo in tudi že kmalu začelo veneti. Mladino je prevzelo pomladno razpoloženje in jih zvabilo na plan. Skoraj tako naglo je poteklo šolsko leto. Peter je bil razočaran. En sam nezadosten red ga je pokopal. Oba sta bila žalostna. Upanja na uspeh v popravljalnem izpitu se ni oklenil. Ostal je doma na kmetiji in se kasneje zaposlil kot železniški čuvaj v samotni čuvajnici na Dravskem polju. Ko se je Igor po končanem študiju vrnil iz tujine, ga je prijatelj iz mladih dni večkrat obiskal. Strogi profesor razrednik, znani klasični filolog, ki je kasneje postal univerzitetni pro- fesor, je preveč strogo redčil vrste prvega slovenskega razreda. Leto za letom jih je bilo manj in počasi ni bilo v malem mestu trgovine, kjer bi ne bil zaposlen kdo od sošolcev. Igor.je dobro uspeval, prav tako tudi prija- telj krajan Franjo. Pri Igorju je profesor že v prvem razredu opazil posebno nadarjenost za jezike, predvsem za latinščino, ki jo je res z lahkoto zmagoval. Kakor da bi mu bil vrojen čut za pravilnost še tako zapletenega stavka. Večkrat se je ravnal bolj po lastnem občutku, kot po slovničnih pravilih, ki pa so se vselej ujemala z njegovim posluhom. Ne da bi zaradi tega postal domišljav, se je vendarle preveč zanašal na svoje sposobnosti in se nekako zalenaril. Sprva najboljši uspehi so postali sčasoma sredinski. Sama sposobnost ne zadošča, potrebna je tudi pridnost in vsaj malo stremljenja. Vendar tekom vseh osmih let gimnazijskega študija ni v nobenem ocenilnem zaključku odnesel negativnega reda. Prav gotovo pa je resnica, da bi lahko po svojih sposobnostih dosegel več, kot je. Vsa gimnazijska leta je preživel pod prece- nitvijo staršev, ki so ga skoraj preveč obože- vali. Posebno mati se je trudila, da mu je ustregla, kolikor je pač mogla. POv novi svetovni vojni je bilo sito za pripuščanje v višje šole preveč gosto, pa tudi materialnih možnosti je povsod primanjkovalo. Več let je bil daleč naokrog edini dijak latinskih šol, kar je v njegovih časih mnogo pomenilo in starši so bili morda ponosni nanj. Evropske dežele so bile več let po prvi sve- tovni vojni izčrpane in v materialnem oziru odvisne od podpore bogate zaveznice z onstran Oceana. Igor se je že kmalu v prvem razredu povzpel na dobro mesto. V drugem letniku ga je raz- rednik priporočil kot pomožnega učitelja za latinski jezik sošolcu in sinu uglednega od- vetnika. S Stankom, ki je bil celih šest let mlajši, sta postala prisrčna in trajna prijatelja do smrti. Stanovali so v lepi veliki vili ob potoku.l Sošolcev oče je bil župan. J V gledališču v parternem krogu so imeli 1 posebno oblikovano, veliko lepo ložo za stalno. uporabo ves čas županovanja. Navadno se jej cela družina udeleževala predstav, ki so jih 1 igrali domači igralci, pa tudi gostje iz drugih I mest. V prvi vrsti ob baržunastem naslonjalu je sedela na sredi gospa županja Mina, na vsaki I strani ob njej njuni hčerki. Trije moški pa so 1 posedli, kakor veleva lepo vedenje, na zadnje I sedeže. Kakor vedno, nekaj za gojitev lepega ^ jezika, nekaj za uglajenost v družbi. Povojne stiske in pomanjkanja so trajala tu- di še tretje leto in še v četrtem je škripalo. Igor se je v tretjem razredu preselil v dijaški dom, v njem je stanovalo mnogo dijakov. Doma so se odločili za to zaradi brezskrbnejšega oskrbo- vanja in rednega nadzorstva, ki je bilo v ustanovi še po starem redu strogo. Igor je bil zadovoljen, imel je mnogo prijateljev in prilike za instruiranja, kar je prišlo prav tudi očetu, ki je težko zmagoval mesečine. Tudi na deželi je pomanjkanje trajalo dolgo časa po vojni. Cas bivanja v dijaškem domu je ostal Igorju v najlepšem spominu za celo življenje. V dru- gem nadstropju so imeli veliko spalnico z osemdesetimi posteljami. V enem prostoru so spali vsi od prvošolčkov pa tja gor do maturantov. Spalnica je bila v vrhnjem nad- stropju in je bila v hudi zimi zelo mrzla. Dve visoki skoraj do stropa segajoči kovinasti peči je sluga Ivan moral pridno kuriti. Za spravlja- nje spat je bil odmerjen kratek čas pol ure; medtem so se dogajali vesele in zabavne dogodivščine. Med dijaki je vedno bilo nekaj duhovitih šaljivcev, ki so skušali s svojimi šala- mi obračati pozornost nase in vedriti okolico. Okrog sten so bile razvrščene visoke do stropa segajoče nadstropne omare. Do vrhnjih omar so vodile strme vijugave stopnice. Vsak dijak je imel svojo omaro. Ob njih je bilo ved- no zelo živahno. Ni minil dan, da ne bi kdo prejel zavojčka od doma. Navadno so bili natrpani z vsemi mogočimi dobrotami; mar- ci panovim kruhom, poticami in dišečimi kloba- sami. Tedaj je bila stiska okrog>srečne omare. V najkrajšem času ni bilo več kaj deliti. Danes meni, jutri tebi, se je glasil zakon prijateljske skupnosti. Skrbni Ivan je imel veliko težko železničar- sko žepno uro in je pri minuti natančno zgodaj zjutraj pozvonil nadležno budnico. Nič ni bilo časa za premišljevanje, malo pretezanja in zlekovanja in že je bilo treba skočiti iz tople postelje in pohiteti v veliko umivalnico, ki je imela ob dolgih dvostranskih koritih mnogo vodovodnih' pip. Pozimi je bila umivalnica top- lo zakurjena. Do pasu slečeni so se morali gojenci hitro oprhati in umiti. Nato za eno uro v učilnico, potem zajtrk v pritlični jedilnici. Postregli so s frankovo kavo in koščkom koruznega kruha, ki je dolgo časa po vojni bil spečen iz plesni ve moke. Iz obednice pa nara- vnost v sosednje gimnazijsko poslopje. , Mnogo dijakov je bilo iz Primorske, največ iz Trsta in z Občin, sinovi zavednih slovenskih družin, ki so hotele izšolati svoje otroke v materinem jeziku. Velika družina gojencev je bila pestra, slišati je bilo vsa«arečja Slovenije. Življenje je bilo prisrčno in veselo, brez prepi- rov in napetosti. Ravnatelj je bil visokorasli profesor, ki je bil poprej zaposlen na Dunaju; po očetovsko je skrbel za telesno in duhovno dobro gojencev tedaj največjega slovenskega dijaškega doma. V pomoč so mu bili štirje prefekti, ki so bili navadno obenem slušatelji različnih strok zagrebške univerze. Instrukcijsko učenje so opravljali večinoma po glasbenih sobah, za večje skupine pa tudi v garderobi nad učilniškim stopniščem. Tudi Igor je tam delil svoje latinsko znanje, včasih večji, včasih manjši skupini svojih sošolcev večinoma iz istega razreda. Zaslužka ni bilo kaj prida, bilo pa je nekaj, da je očeta obremenila manjša mesečnina. Vsak dan ob določeni uri po obedu je bil skupen in obvezen sprehod. Navadno z žogo čez dravski most na dijaško igrišče onstran železnice. Razdelili so se v manjše skupine in se na svežem zraku dobro razgibali. Cas igranja je vselej mnogo prehitro potekel in spočite glave so morale zopet sesti za učne pulte v svetli učilnici. Zaradi velikega pomanjkanja takoj po vojni ni bilo posebnih malic, kasneje pa kaj skromnega in na kratko. Med dijaškodomci je bilo nekaj pridnih, mnogo več pa takih, ki so bili bliže lenobi. Mnogi so bili poslani v dijaški dom prav iz razloga, ker doma pod materinimi nežnimi rokami niso zadovoljivo uspevali. Nekateri so samo za silo.odrinili dneve dolžnosti, potem pa so se predajali brezdelju. Mnogi so bili predani braniu knjig, največ k Kari May in Jules Ver- ne. Na vidnem mestu na pultu so ležale vadnice in šolski zvezki, niže v predalu pa pod ozko špranjo odprta zabavna knjiga. Zamaknjenega dijaka je marsikdaj zalotilo strogo prefektovo oko. Takrat še so bile v na- vadi ostrejše kazni. Pokarani je moral nadalje- vati učenje stoje v predsobi. Mlad človek prenese vse, hudo in dobro skoraj z enako lagodnostjo. V njegovem spominu niso tako strogo ločeni hudi od dobrih dogodkov. Končno pa je človekovo srce ust- varjeno tako, da pozablja slabo in ostaja v ži- vem spominu le tisto, kar je dobro. Nadaljevanje prihodnjič tednik - 3. februar 1983 NASI DOPISNIKI - 11 Vrst za plin ni več, a vendar... v zimskem času je v večini de- lovnih organizacij delovni čas od 7 do 15 ure^ v uradih pa celo od 8. do 16 ure. Delovni čas prt)daje nima pa so v trgovski delovni or- CanizIiJiI-HS Ptuj določili cKi 11 do 15 30, ne vem zakaj tako? O tem smo se pogovarjali čakajoči na plin v četrtek, 20. januarja m se spraševali, kakšne možnosti ima- rno delavci, ki delamo do 15. ure. ali celo tisti, ki delajo v popol- danski izmeni? Ce hočemo dobiti nlin moramo pač med delovnim easom dobiti prosto. Navedel bom svoj primer. V sredo, 19. jan. sem telefoniral in vprašal, če imajo plin? Tovari- šica mi je odgovorila, da ga imajo, uredil sem si prosto in odšel v Ptuj ob pol dveh, a plina ni bilo več. Drugi dan .sem telefoniral ob 11. uri. spet (xlgovor tovarišice, da plin je. Ker sem ta dan imel izre- dni dopust, sem šel že ob 12. uri. Na vratih prodajalne je bil napis »plina ni«. Sel sem v pisarno in vprašal o tem tovarišico, odgovo- rila mi je, oa naj vprašam delavca v prodajalni. Ta mi je pojasnil; da * plina res ni, da ga pa morda dobijo ob 13. uri. Ob tem se sprašujem, zakaj tako zavajanje potrošnika. kdo je kriv za lažne ali vsaj ne- točne informacije? Ob tem sem bil tudi priča od- nosov do dela m med seboj med delavci plinarne Maribor in Lesa Ptuj, ko so jeklenke s plinom raz- kladali in prazne nakladali. »Te flaše ne vzamem pa basta. jaz jo vzamem, če boš bolj soliden, bolj fin ..itd. Cakajt>či smo bih ob tem presenečeni in se spraševali, kakšen je to odnos do dela in do tovarišev, zlasti pa še do čakajočih potrošnikov. Ce nekdo nima od- nosa do dela. če ne pozna delovne discipline, gaje treba zamenjati z drugim, ki bi rad delal v zado- voljstvo vseh. .Menim, da bi pri trgovski OZD »Leso Ptuj morali bolj razmisliti o ustreznosti delovnega časa pri prodaji plina, da ga bodo imeli možnost dobiti vsi delavci tako, da jim ne bo treba tnlhajati z delo- vnega mesta ali zaradi netočnih informacij izgubljati časa s poto- vanjem in čakanjem. Pri tem bi tudi Dotrošniški sveti morali irr«''ti več besede, saj so jK>tro>,niški sveti organizirane oblike vpli- va občanov na preskrbo. Tudi ne bi bilo odveč, da bi po- novno razmislili o prcxiaji plina v Kidričevem, sij bi s tem močno razbremenili prodajalno v Ptuju. Prav tako bi morali z večjo odgo- vornostjo in skrbnostjo obveščati občane. Besedilo in posnetek: K Konrad Zoreč Takih vrst čakajočih na plin, kot so bile lani v jeseni, si prav gotovo oibče ne želi več, teh pa ne bo, če bomo znali prodajo bolje organizirati in občane bolje obveščati. MED MLADIMI V SESTRŽAH V preteklem mesecu so po osnov- nih organizacijah potekale letne konference. Tudi mladi v Sestržah so naredili temeljit pregled dela v preteklem letu. V vsakem mesecu so imeli precej aktivnosti, med drugim so pomagali tudi pri delu krajanom, sodelovali so z Zvezno mladinsko delovno akcijo Sloven- ske gorice 82'. Na 20 sestankih v bnskem letu je bil obisk mladih povprečno 24 mladincev. Po vo- lilno-programski konferenci ni bilo zastoja, nasprotno — aktivnost se je še povečala. Novi predsednik je krepko prijel za delo, zato aktiv- nost narašča. V lanskem letu so razvili tudi svoj mladinski prapor, sredstva zanj so zbrali mladi sami, veliko pa so jim pomagali krajani vasi Sestiie. Organizirali so tudi nekaj nogometnih turnirjev, kjer so zapolnili svojo blagajno, naj- več finančnih sredstev pa so dobili s prodajo koledarjev ob novem le- tu. Zelo dobro dela v OO ZSMS Se- strže tudi kulturna komisija. Ob vsaki priložnosti pripravijo kuhur- ne programe, vsako leto počastijo matere ob dnevu žena, kadar pa gredo na obisk v dmgo OO ZSMS prav tako pripravijo kulturni pro- gram, bodisi resni ali zabavni. Člani kulturne komisije menijo, da bi nekatere stvari lahko bolje pri- pravili, da pa ni pH-imemega pro- stora, kjer bi lahko to izvajali. Zelo veliko so mladi naredili tudi na področju informiranja. So ena izmed redkih osnovnih organizacij, ki izdaja glasilo. Seveda takšna oblika informiranja terja veliko fi- nančnih sredstev. O delu so hoteli informirati širšo javnost. Dopisu- jejo tudi v Tednik, poetih je bilo tudi nekaj oddaj o njihovem delu. Lansko leto so prejeli tudi fffizna- nje „Najboljšo glasilo", ki ga je podeljeval Center za obveščanje in propagando pri občinski konferen- ci mladih v Ptuju. Prav zaradi do- brega obveščanja so vse (organizi- rane akcije tudi uspele. Z izdaja- njem gl asila pa so dobro informi- rali tudi vaščane o svojem delu. Po poročilih je sledila razprava in mladi so se kar živino razgo- vorih. Vsaka akcija, ki je bfla izpeljana, je dobro vplivala na sle^ hernega mladinca. Zelo dobro so- delujejo tudi z vaščani. Na seji so bili tudi vaščani, ki so z njihovim delom nadvse zadovoljni. Želijo si vsekakor večjega sodelovanja s krajevno skupnostjo Majšperk, saj njihovi predstavniki le redko pri- hajajo med nje. Morda je vzrok tudi precejšnja oddaljenost od se- deža krajevne skupnosti in ostalih družbenopolitičnih organizacij v KS, s katerimi bi prav tako morali bolj sodelovati. Mladi na območju cdotne krajevne skupnosti so volj- ni delati, manjka le več usklajeva- nja in spodbujanja. Za letcšnjo leto so si mladi po- stavili skoraj podoben plan dela, v nekaterih mesedh so organizirali še več delovnih akcij, večjo pozor- nost bodo dali tudi idejnopoliti- čnemu izobraževanju, še naprej se bodo vključevali v akcije, ki jih bo organizirala občinska konferenca ZSMS Ptuj, že v februarju pa bo- do sodetovali na karnevalu s ,,po- kopom stabilizacije". Za konec je kulturna komisija pripravila še zabavno kulturni pro- gram, kjer so se mladi od srca na- smejal. Ko spoznaš mlade iz Se- stri, si želg ponovnega povratka v njihovo sredino. Jana Hvaleč Letošnje aktivnosti so začei z obiskon ia ogledom kmečkega turizma v Poljčanah. NAŠA URŠKA JE ODŠLA OD NAS! KakcH- je bilo njeno življenje le- po, tiho in mirno, tako seje tudi ti- ho poslovila od nas in mi smo se zopet tiho, brez kak^negakoli hru- pa, 22. januarja 1983 poslovili od njenih posmrtnih ostankov, jo po- spremili na njeni poslednji poti in jo položili v njeno trajno domova- nje. ^ nekatere ljudi mislimo, da so rojeni pod srečno zvezdo, a večina jih je nasprotnega mnenja. Med druge bi lahko prištevali tudi Urško Cuk, oskrbovanko doma upoko- jencev, ki ji že začetek življenja ni bil z rožami prestlan, čeprav jih je v življenju tako rada imela in jih z ve- Kko skrbjo gojila. Se v pleničke po- biti ji je umria mamica, tako da lajslajše materine ljubezni sploh ni občutila, a očetovske ni poznala. Dva meseca po materini smrti je bila v očetovi oskrbi, ki mu je zara- ^ jokanja postala odveč, zato se je je hotd znebiti, in če se njen stric ne « zavzel za njo, kdo ve kako bi bi- lo. Za očeta je torej vedela le toli- ko, kolikor so ji, ko je odrasla, po- vedi o njem drugi. Pri struci so pa bili obdarjeni s precejšnjim števi- om otrok, našla se je dobra, usmi- ^na ženica, ki je za nebogljenčko wbrodušno skrbela in jo vzgajala 5 S šestim letom pa se je začela njena težka pot službovanja od go- do gospodarja, pri enem yeč pri drugem manj let. Povsod pa S kolikor so ji moči dopu- od zore do mraka, a dostikrat tuai pozno v noč. bila je takorekoč 8«i^arjevo in gospodinjino oro- aje, ki so ga znali dobro izkoriščati, izobrazbo in šolo ni bilo časa. I "> nikdar v življenju prestopi- « s«skega praga, ker v Medjimur- I"' kjer je preživljala mladost, ni stroga šolska obveznost tako pri nas. Enako kot drugi mladi ljudje, je pokojnica imela ljubezenska ^^ja. Dobila je sina, ki ga je ^^a sama vzdrževati in vzgajati. " gospodarju je morala delati ^czplačno, da je imd otrok ob nje «oino oskrbo. Tako je uboga SDnrt^ ^ gospodarja do go- v priromala iz Jurovčaka Šla do Ptuja, kjer je na- o^e svetovalce in pomočnike "^go zashižene pokojnine. Ker je bila slabotna in brez do- ma, so ji dobri poznavaki razmer pomagali, da je bila 3.2.1975 spre- jeta v dom upokojencev v Ptuju, kjer ni bila samo dobra, mima, vzorna oskrbovanka, temveč vsestransko uslužna sooskrbovan- ka in neumorna ddavka in negoval- ka domskih rožic in njihovih gre- dic. Pomagala je tudi v pralnici, pri sušenju in likanju perila ter po- spravljanju jedilnice itd. Kjer je bi- lo pač kaj za potoriti, je bila zraven požrtvov^na Urška. Urška Cuk seje rodila 16. oktob- ra 1914 v Jurovčaku, občina Cako- vec, SR Hrvatska, kot hčerka kme- čko-delavskih staršev in se tudi sama ukvarjala vse življenje s kme- čko dejavnostjo. Bleščeča pa je bila njena ponižnost, skromnost, prid- nost. uslužnost, ljubeznivost ne le do ljudi, ampak tudi do rožic, ta- ko, da bi tudi one, če bi mogle — žalovale za njo. Občutile pa bodo njeno odsotnost skozi poletno do- bo, če ne bodo vztrajne in dobre, skrbne roke nadomestile njenih, ki jih bi negovale in zalivale. UršKina zapuščina v našem do- nui se ne da oceniti ali z denarjem izplačati, zato smo se tudi ob bo- lestnih mislih, s spoštovanimi be- sedami in grenkimi čustvi poslovili za vedno od nje. Slava njenemu spominu! JM. Kaj sploh hočemo Vsi bi se morali zavedati, da je mladina naša bodočnost, si prizadevati, da bi vzgojili mladino, ki bo izpolnjevala to, kar so si napredni ljudje zadali v sociahstični revoluciji in po njej. Toda že sedaj obupujemo; „Kakšna je ta današnja mladina!" Program mladinske organizacije si sk:er prizadeva, da bi krepila dejavnost mladih ljudi, njihovo delavnost, ddovne navade, širila prijatdjstvo, čut za skup- nost .. . Kako pa to izgleda v praksi? Nekaj mladih si prizadeva uresničiti program, ostali pa . . . Mladinska organizadja je za sedaj še samo v največ primerih klub, ki skrbi za zabavo mladih, kjer skrbe za disco, veselice, včasih tudi za kulturne in športne prireditve. Prepričana sem, da to ni poglavitni namen mladinske organizacije. Lepo, da MO skrbi za zabavo mladih, sicer bi ta čas mladi porabili za mladinsko prestopništvo, kriminal ali kaj drugega. Toda poleg zabav je na svetu še nekaj drugega, kajne? Mladi se tako malo zanimamo za svoje p>robleme. Zakaj takšna nezainteresiranost? Ali je to tudi izrek, da „vzgled vleče"? Največkrat res delamo tako, kot je za nas najlažje, ne pa tako, kakor bi morali, kot so nas učili. Najlažje je ostati doma, pa naj drugi samoupravljajo, iščejo in sprejemajo rešitve, bodo odgovorni. Prišli smo do tega, da ljudje samoupravljajo samo takrat, ko se borijo za pravice (ko jih priradene krivica); da se ne informirajo prej, preden ne gre za njihove pravice, za njihovo kožo. Ce delajo starejši, „izkušeni" ljudje tako, zakaj ne bi tudi mi mladi tako. Zakaj bi hodili na sestanke mladinskih aktivov, če pa lahko drugi (največkrat predsednik) samoupravljajo in razpravljajo o naših problemih namesto nas. Tudi besede „čaka vas presenečenje" na vabilu za mladinski sestanek nas ne pritegnejo več. Kako bomo potenn mi mladi izpolnjevali naš poglavitni cilj, ustvarili brezrazredno komunistično družbo, ko pa delamo po vzgledu prejšnjih rodov ,,čim manj delati in čim več imeti", ki nikamor ne vodi. Ali ni to pretežka naloga za tistih nekaj zavednih (dobrih) ljudi, dokler bodo še takšni medčloveški odnosi, pohlep po denarju, bogatenje na račun drugih . . . Kako je sploh mogoče doseči sploiiK) blaginjo (ko nekateri hočejo samo svojo), če ne bomo naše hčere in sinove vzgojili tudi z vzgledi za boj s sovražniki socializma, za prehod v komunistično brezrazredno družbo. Ce ne bo enakosti že med otroci, ne samo glede materialnih pogojev, ampak tudi pogojev za izobraževanje, če bo Se vedno razlika med vdikimi in malimi mesti in podeželjem, ali lahko pričakujemo, da bo mladina na splošno boljša? Mladino vzgajajo starši, okolje in šola. Ali znajo vsi starši vzgajati otroke v dobre, koristne člane naše družbe in ne v egoiste, samodržce . . . Ali se starši zavedajo svoje odgovorne naloge za prihodnost? Ali je usmerjeno izobraževanje korak k vzgoji otrok za ta humani cilj, prehod v komunizem, izenačitvi pogojev za šolanje vsem otrokom? Ali ima otrok s podeželja enake možnosti za izobraževanje kot otrok iz mesta? Danica in Marija Seruga Vrednotenje poklicev v torek zvečer je bila po televiziji oddaja v živo, prenos iz Cankarjeve- ga doma v Ljubljani, o usmerjenem izobraževanju. Med drugim je eden od učencev povedal, kako je vsako delo častno, enako vrednoteno. To so jim lepo praktično tudi dokazali. Učenci so namreč delali ob tekočem traku 14 dni in za plačilo so dobili 50 din na uro. Pa res lep dokaz, kdiko je ovrednoteno takšno delo. Ce bi te učetKe posadili na mehke sedeže v zagretih pisarnah, bi po mojem mnenju dobili vsaj 50 več. A ti učenci so lahko zadovoljni. Mi v zdravstveni smeri smo očistili bolnišnico od vrha do tal pa ni bilo sredstev niti za našo malico! Zakaj je tako malo interesentov za proizvodne poklice? Kdo izmed učencev pa je tako „pameten", da si bo mazal roke na kmetiji. Podeželski učenci že tako veljajo pri mestni mladini (vsaj večini) za kmetavzarje. Zakaj bi se učili za zidarje, rudarje, kmete, gospodarje, kuharje, ko pa lahko sediš lepo v pisarni ali razredu na toplepi in še večji dohodek dobivaš kot tisti, ki dela predvsem fizično. Dokler bo tako, bo manj interesa med mladimi za proizvodne poklice. Res je, da nam od ,,vsepovsod" in vsi (razen staršev, ki nam želijo dobro) zatrjujejo, da je bodočnost v proizvodnji, a na drugi strani ,,rivajo" (tudi s pomočjo zvez in zvezic) svo- je otroke lepo v neproizvodne poklice oziroma v „po starem" gimnazije, administrativne šole. Tega noče nihče priznati, a je le res. Otrok delavca z višjo izobrazbo že ne more biti zidar ali mehanik . . . Kje pa! On bo šel po očetovih stopinjah. Oče že ne bo dovolil, da bi si njegov sin kvaril zdravje s kakšnim fizičnim, slabo plačanim delom (morda celo ob tekočem traku). Tako tudi delavci v proizvodnih poklicih, polni življenjskih izkušenj in trdega dela ne ,,privoščijo" otroku največkrat slabo plačanega, umazanega dela v proizvodnih poklicih. Zakaj ne bi nudili svojim otrokom lepšega življenja, kot so ga bili deležni sami? Seveda je skrb za otrokovo bodočnost lažja za stai^e z višjimi dohodki, kot pa za tiste, ki pridejo domov utrujeni od fizičnega dela. Dank:a in Marija Seruga ZAKAJ NISMO ENAKOPRAVNI Z DRUGIMI VAŠČANI Naša vas Nova vas pri Markovcih leži med staro strugo reke Drave in ob novem zgraje- nem kanalu reke Dram ki teče po prelepem spodnjem Ptujskem polju čez Markovce, Novo vas, Bukovce, Stojnce itd. do izHv^ nazaj v sta- ro strugo pred Ormožem. Ko se je pričela gradnja t^ kanala, so bib vsi prizadeti lastniki zemljišč zdo c^odovani kljub plačilu, saj so izgubili rodovitne njive, travnike in gozdove. Hudo so bili prizadeti kmetje iz vasi 2^bovci, Markova in tudi delno Nova vas, ki so izguUli zendjišče, kjer so imeli v glavnem travnike in gozdove od koder so k oskrbovali s krmo za živino, z drvami m s stdjo za živino. Ne bi rad našteval pri tej gradnji SD IL samo slabe strani za naš kraj, ampak bi tudi navedd to, da smo z gradnjo tega objekta prkiobili tudi mnogo dobrega. Predvsem to, da v kolikor Se je ostalo zemljišč na desni strani reke Drave, da lahko sedaj pridelek ob vsakem času in brez muke spravimo na svoje domove. Ne oziraje se na to ali je voda mala ab velika. Ni nam pot- rebno več čolnov, ne malih in ne velikih, s kate- rimi se je prevažalo čez Dravo in so bile pri tem velike težave in tudi nevarnosti. Potrebno pa nam je vse več in Se bolj potreb- nega v današnjem času in sicer: Ze pred 11. svetovno vojno je tudi v naši No- vi-vasi zasvetila električna luč. Vendar je zaradi velike potrošnje dandanes v naši veisi in sicer na vsakem koncu vasi zelo slaba napetost tako, da se v večernem času zelo slabo sliši radio ali gle- da televizijski ekran. Vse vasi v naši KS Markovci že imajo dodatne transformatorske postaje. Le naša Nova-vas ne more doseči tega, da bi zgradili nujno potrebne transformatorske dodatne postaje. Vedno je odgovor, da je v planu in da ni potrebnih sredstev. Ravno tako je tudi s telefonom, da naša vas zopet ne pride v poštev kljub temu. da je tele- fonsko omrežje bilo ob gradnji kanala zgrajeno skoraj do vasi, a zopet je bila izrečena ovira, češ da je telefon višja oblika standarda. Torej naša vas ni upravičena do tega nujnega, kar je v današnjem času res prepotrebno, posebno v sili, ko moraš klicati zdravnika ali za človeka ali za ži\ino. V vsakem primeru moraš torej v nasled- njo vas in v nočnem času buditi človeka, če ti bo hotd dati v sili telefon. Mnogo ugodneje bi bik), če bi bil vsaj en telefon v vasi. Saj je pošta odprta samo od ponedeljka do vključno petka in še to samo od 8. do 14. ure dnevno, razen v sredo je nekaj dalj časa. Najbolj pa smo vaščani Npve-vasi prizadeti, ker kljub temu, da imamo vaško cesto asfalti- rano in še tudi zadovoljivo široko, ter tudi dva primerna prostora, kjer bi lahko potniki vsto- pali ali izstopali tj. pri hiš. 19 in 54. Mislimo pač, če ob v priliki izvajanja raznih izletov lah- ko vozil avtobus skozi našo vas, da bi tudi lah- ko vozil dnevno vsaj ob delavnikih. Mnogo je v vasi delavcev, ki morajo v vsakem primeru naj- manj 15 do 20 minut iti do prve avtobusne postaje. Da pri tem še ne navajam ostarelih in bolnih ljudi, ki tudi morajo po raznih opravilih v mesto Ptuj itd. Posebno pa. če mora bolnik vsak aan ali več dni hoditi k zdravniku na pre- glede in injekdje. V splošnem je nujno, da se ta zadeva i uredi, da bodo vsaj lokalni avtobusi šli skozi našo vas. V krajevnih skupnostih, Zavrč, Cirkulane, Gorišnica in tudi v naši KS ima skoraj vsaka vas avtobusne postaje le No- va-vas tega ni vredna. Občani Nove-vasi smo samo dolžni dajati vse obeznosti kot delavd, kmetje in tudi upokojen- ci. Torej ali smo enako vredni občani ali ne. Prosimo in zahtevamo, da nam pristojni organi dajo svoj odgovor javno. Tako, da bomo seznanjeni kje je vzrok, da smo za vse navede- no prikrajšani. Vaščan JK. up. 12 - naSi dopisniki 3. febmar 1983 - TEDMIK »M/DR \MJKNF:, POCITMCF Prispevki učencev. 6/a. OS Tone Žnidarič Ptuj) tX)poldne bom gledala televizijo, popoldne pa bom veselo odšla k stari mami. Vedno me je pričakala s slastnim kosilom. Tako se bo prvi leden ponavljalo dan za dnem Močno se veselim drugega tedna počitnic. S planinci se bomo •-»dpravili na Uskovnico. Tam se bom smučala od jutra do večera. Zvečer se bt)mo igrali. Pri stari mami bom preživljala zadnje dni. S sestričnama se bomo drsali na bližnjem nbniku. Zvečer se bomo pogrele na peči. ki jo bo za nas zakurila stara mama. Katja Nekaj dni po počitnicah si bom malo t>ddahnil. Po počitku se bom peljal včasih na smučanje ali pa na drsanje. Računal sem. da si bom naredil lepo masko za pust. Obiskoval bom prijatelja ter sorodnike. Skupaj s prijatelji si bomo tudi naredili strašilo, s katerim bomo v kamevalu strašili otroke. Sklenil sem že obiskovat sestrično Sonjo, kjer bo prijetno in zabavno. Skupaj s psom Benijem si bomo kratkočasili čas. Cassi bom krajšal s televizorjem. Vem. da bom zimske počitnice dodobra izkoristil. Včasih se bom s kolesom odpeljal k babici in dedku, kjer se bomo ssestričnami in bratranci skupaj zabavali. Zvečer bomo vsi skupaj posedeli okrog mize ter se igrali igrice. Z uspehom sem se že sprijaznil, vendar vem in upam. da sc bom v drugem polletju poboljšal. Vesel bi bil, da bi se moje počitnice lepo končale. Tomi Želim si mnogo snega in smučanja. Zjutraj bom lahko spal do desetih. Obljubil sem prijatelju, da ga bom šel obiskat v Maribor. Zvečer bom lahko gledal televizijo do enajstih. Več dni bom preživel pri babici v vasi. Tam se bom lahko smučal ves dan. Z bratrancem se bom lahko drsal na ribniku Igral se bom lahko s psičkom Pikijem. Čez dva tedna lx)mo imeli koline pri stari mami. Zaklali bomo dva prašička. Imeli se bt)mo veselo. Peli in pili bomo. Robert Med počitnicami se bom sankala in drsala. Tudi na učenje ne bom pozabila. Prebrala bom nekaj lepih knjig. Kadar bo vreme muhasto, bom .šivala goblen, ki ga mislim imeli v sobici. Najlepši počitniški dan bo 22. januar. Takrat namreč gremo na goslijo. Tega se že vnaprej veselim, .saj bo zelo veselo. A še na mamico in babico sem pozabila. Med ptKilnicami me bo čakalo pospravljanje in pomivanje posode, ki mi je najb<^lj zoprno. Sladko jutranje poležavanje ter dnevi brez nalog in skrbi me btido spremljali vse počitnice. Irena Zimskih počitnic komaj čakam. Ne bo se mi treba učiti, pa ne bom čisto pi>zabila na šolo. Stari mami bom pomagala hraniti in čuvati otroke. Rada bi šla k bratrancu v Ljubljano, da bi se skupaj hodila smučat. Tudi na drsanje mislim. Prvi dan počitnic se bomo šli smučat na Roglo. Zelo me veseli kuhanje, skuhala bom kosilo. Mamica me je že večkrat pohvalila. Komaj čakam kolin, ker bi rada spet poskusila ka- šnice. Mislim, da bom morala biti pridna, če hočem nadomeščati ma- mico. Ptičilnice bodo hitro minile, ker bom imela veliko družbo in se posvetila vsaj malo bratcu. Rebeka Pozdravljene, pt)čitnice. Komaj čakam, da bom lahko šla k teti in stricu v Titovo Velenje. Tam se bom igrala s sestrično. Drugi teden ptKitnic bom preživela pri stari mami ob topli peči. Veselim se babičine jutranje bele kave, ki tako lepo diši. zadnji t^en bom doma in brala najlepše knjige, pletla. risala in še mnogo stvari. Tudi kina ne bom pt>zabila. Karmen Hura. počitnice! Pri babici v Zlatoličju se bom smučal, hodil na lov in nosil hrano fazanom. Vsak dan tom z dedkom v gozdu. Zvečer bova na preži opazovala stalež smjadi. Že se veselim, da bom jasno jutro s prijateljem preživel na gozdni jasi. Na Pohoije bom šel z avtobusom. Počitnice bom pametno izkoristil. Dušan Tri tedne počitnic! Kaj bom med tem počel? Ali bi šel k stari mami, ali se hodil smučat ali pa bom kar doma? Veliko načrtov imam. Ne vem za katerega bi se odločil. Veijetno bom ostal doma; imam še veliko dela za šolo. Da. ostal bom doma, kjer bom popolnoma sam. Gledal bom televizijo, poslušal glasbo, pospravljal ali pa bom šel k bratrancu. Med ptičilnicami verjetno dobim muco. Z njo se bom igral in spala bova lahko zelo dolgo. Ko bom vstal, bom lahko delal, kar bom hotel. Zadnji teden se bom pripravljal za šolo, saj nameravam na koncu leta biti odličen. Drejč Počitnice bom preživljala doma. ker bosta oče in mati v službi. Rada sem doma. lepo mi bo. Brala bom knjige, ki si jih bom sp>osodila v knjižnici. Vzela si bom knjige za bralno zjiačko. Zelo rada spim. spala bom do devetih, ne bo mi potrebno vstati že ob šestih. Popoldan bom obiskala kakšno prijateljico ali pa bom pospravila stanovanje. Zvečer se bom kratkočasila ob televizoiju. Zelo se že veselim zimskih počitnic. Odšla bom k babici, kjer je več snega kot v mestu, da se bom lahko smučala in sankala. Že vnaprej vem, da bo lepo. ko bom s smučmi padala. Drugi teden počitnic bom preživela doma. .Malo se bom učila, pospravljala ter kuhala. Daniela Počitnice so pred vrati. Prvi teden se bom pošteno naspal. Večkrat bom šel na potepe k prijateljem. Doma bom kuhal kosilo, pospravljal, krmil zajce in kokoši. Sašo STRAH ME JE BILO Nekoč sem bil sam doma. Starši so odpotovali v Ljubljano, mene pa dali v varstvo stari mami, ki ne živi pri nas. Zvečersem se odpravil večerjat. Po večerji sem se spomnil, daje na TV zanimiva oddaja. Vrnil sem se domov, zaklenil vsa vrata in pri- žgal televizor. Minute so hitro stekle in oddaje je bilo konec. Takrat me je postalo strašansko strah. Slišal sem vsak šum. vsak žvižg in najrajši bi se spremenil v prah. Tixlaše to. vraia. ki so vodila na p(xlsirejšje. so .se začela odpi- rali. Pograbil sem nož, potegnil «.)dejo čez glavo in čakal na naj- hujše. Mislil sem na vse domače m sosede, da bi me rešili. Šumenje in škripanje se je vse bolj pribli- ževalo. Lolil se me je tak obup. Prepustil sem se ustnli. V mislih sem si preUsiavijal velikana, s ktvinami po obrazu, ki me bo ugrabil, oropal hišo. me nato pri- vezal k steni, najprej zverinsko pretepel. nato_ pa hišo skupaj z mano zaznal. Že so se začele od- pirati vrata v sobo. Takrat sem zaslišal glasove: »Mjav. mrjav!« V tistem trenutku .sem si že pred- stavljal zverino, ki me bo raztrgala in pojedla kot'kakšno sladico. Naenkrat je ta »zver« skočila na kavč. jaz pa sem v tistem trenutku tako zakričal, da se je hiša kar stresla. S prsti sem narahlo potipal p(> živali in zagledal mačka Mu- rija. kije pnjazno mjavkal. Stisnil sem ga k sebi in takoj za tem za- spal. Zjutraj sem se spomnil na pre- govor »Strah je od znotraj votel, okrog pa ga nič ni.« res drži. Borut Šegisla. OS Gorišnica POSTAVII BOM PTIČJO HIŠI- CO Danes ko sem prgd iz šole, sem postavil na okensko polico ptičjo hišico. Do zdaj sem jo hranil na podstrešju, danes sem jo dal na okensko polico. V hišico sem dal hrano za ptičke, ki jo bodo zobali. Cez nekaj časa grem v stanovanje in že so prileteli ptički, ki so lepo žvrgoleli. Tiho sem poklical mami- co. Rekla mi je, da moram vsako leto postavit ptičjo hiško. RoIm Peharda, 4/a, OS Tone Žnidarič, Ptuj BLIŽAJO SE POČITMCE Bližajo se počitnice. Preživela jih bom tako: Za nekaj dni bom šla k stari mami. smučala se bom in trije tedni bodo minili. Februaija bomo šli zopet v šolo. Učili se bomo. Drugo polletje bo hitro minilo.-Zopet bomo imeli poči- tnice. Takrat se ne bomo hodili smučat in sankat, kopali se bomo. To bodo poletne počitnice, in šla bom na moije. Maja Rozman, 2/a. OŠ Tone Žnidarič. Ptuj KUHALA SE^i KOSILO Nekega dne v soboto me je mamica zbudila zelo zgodaj in mi povedala, da gremo v Krčevino. Mamica, dedek in jaz smo se hitro za tem odpeljali v Krčevino. Ker je dedek v gond kosil, ma- mica pa plela vrt, sem se odločila, da skuham kosilo. Iz tunke sem vzela meso in ga da- la kuhat. Kuhat sem dala še krom- pir. Očistila sem solato in jo dala v vodo. Ko je bil krompir kuhan, sem ga zrezala na ploščke in ga dala na vročo mast pjopečt. Solato sem dala v stekleno poso- do in ji dodala malo kisa, crija, soli, česna in pa še malo kuhanega krompirja, ki je ostal še od prej. Ker je bila voda slana od mesa. sem v njo zakuhala testenine. Ko je bilo vse nared, ^m h kosihi pokli- calardedka in mamko. Ker sem ji- ma naredila tako vdiko uslugo, sta bila vesela in zdo sta me pohvalila. Nataša Arko, 4/a. 0§ Tone 2nidarič, Ptuj ZA SVET BREZ VOJN Čas beži. Tečejo leta. desetletja, stoletja, tisočletja. Človek se skozi »čas nenehno bojuje. Že od nekdaj je znano, da so se borili ljudje za svoja gola življenja, za svoj dom. za svoj obstoj, za domovino. Do- movina je najlepša beseda. Po- meni nam dom. varno zavetišče, pomeni nam vse. Ne vem. zakaj so vojne pt)trebne. saj je lep>o živeti v miru. bratstvu, ljubezni in sožitju med nariKii. Toda najdejo se taki. ki jim to nič ne pomeni. Napadajo druge narode. izšJIjujejo tuja ozemlja in hočejo uničiti svet saj vedno trajajo vojne. Kako lepo bi bilo. če se velesile ne bi oborože- vale. saj vemo. da to nič prida ne pomeni. Trosijo denar, z njim pa bi lahko nasitili množice, ki umi- rajo txi lakote. Irak in Iran se še vedno bojujeta in preizkušala svoje orožje. Ci- vilno prebivalstvo pa živi v neč- kneskih pi>gojih. strada. Nimajo .se več kam žaleči, saj so mesta in vasi razdejana. Vsak dan ugasne množica življenj, ki so še prej .svobmt>vina. Rojeni so bili v taboriščih Vemo pa. da si vsakdo želi doma. kjer bi užival kratko življenje. Palestinci urijo svoje otroke v vojaških veščinah, saj se že majhni uče streljali. Mislijo, da bodo vsaj njihovi otroci živeli svobodno in si usivarili lastno domovino Pale- stino. Borijo se za bx)ljši jutri. Zakaj so vojne? To vprašanje mori marsikaterega človeka. A ne bi bilo lef>še. če bi živeli v svobodi in enakopravnosti? Tega bi si vsi želeli, a le sanje se verjetno ne lxxlo uresničile. Želim, da bi vsak narod imel svojo domovino, kjer bi se lahko svobodno gibal in živel življenje vredno človeka. Dominika Plohi, 8/a. OŠ Franc Belšak. Gorišnica Z OČETOM NA LOVU Očka mi je obljubil, da bom lah- ko §d na lov. Tega sem se zelo raz- veselil. Za dan republike, v ponede- ljek, meje očka zgodaj zbudil. Po- vedal mi je, da greva na lov. Hitro sera se oblekel in najedel. Stric Stanko naju je že čakal pred blo- kom. Odpeljali smo se v Stoperce. Tam so bili zbrani še drugi lovci. Nekateri so imeli tudi lovske pse. Očka je bil vodja lova. Lovci so se dogovorili, da bodo lovili v Sučju. Bil sem gonjač. Ves dopoldan sem hodil po gozdu, da sem se precej utrudil. Ulov je bil slab. Vendar smo bili vsi zadovoljni, ker smo bili na svežem zraku. Popoldan smo se vrnili domov. Gledal sem televizijo. Prebral sem še knjigo Franceta Bevka Grivarjevi otroci. Preživel sem lep dan. Peter Kolar, 4/a, OS Tone Žnidarič, Ptuj ČE SI V MESTL- Nekega deževnega jesenskega dne. sva se z bratrancem odpra- vila v .Maribor. Zjutraj sva stopila na vlak v Moškanjcih. Ko sva se takole vozila, sva zagledala mesto Maribor. Izstopila sva na veliki železniški postaji ter se odpravila v neko klet kol sem jaz sprva mislil vendar to ni bila klet, am- pak podzemni prehod. Kasneje sva zopet prišla na svetlo in jaz sem začuden obstal. Povsod samo veliki bloki, avtomobili dirjajo kakor, da jim pod kolesi gori. Polno ljudi. Odpravila sva se čez cesto do bližnje trgovine, kjer sva si kupila žvečilni gumi. Nadalje- vala sva pot po pločnikih, mimo velikih izložb, v katerih so bile vsemogoče stvari. Nenadomasem se zagledal v veliko izložbo, v ka- teri je bil razstavljen prekrasen radio, okrog njega pa vse polno kaset in plošč. Odločila sva se. da pojdeva kupil dobro kaseto. Ko sva se vračala, sva bila zamišljena in nenadoma sem se zaletel. Niti oprostiti se mu nisem utegnil. Tedaj sem vprašal mojega bra- tranca. zakaj ti ljudje tako hitijo. Odgovoril mi ni. bil je že nekaj mestrov pred mano in me zaradi trušča, ki so ga povzročali avto- mobili. ni slišal. Prišla sva do kri- žišča. Ko seje prikazala zelena luč na .semaforu. sva mimo cxikora- kala po prehodu za pešce in vamo pri-šla na drugo stran. Stopila sva v neko hišo. kije bila precej visoka, ter stopila v dvigalo. Pritisnila sva na gumb in dvigalo se je začelo dvigati. Začutil sem poseben ob- čutek. kakor da bi se zmanjšal. Ko sva se pripeljala do šestega nad- stropja sva izstopila. Vprašal sem ga; -»Kam greva?« Bratranec se mi je skrivnostno nasmehnil. Pozvo- nil je na vratih, kjer je pisalo Ljubeč. Sptimnil sem se. daje tu najina teta, ki seje tudi prikazala na vratih. Vstopila sva v lepo po- čiščeno stanovanje in naju je itgrela s toplim čajem. Kasneje sva se p^)slovila in obljubila, da Kna še prišla. Ko sva zopet stala na cesti, sva zagledala avtobusno posiajo, na kateri je bil avtobus. Brž sva sieklain ga pravi čas ujela. Peljala sva se mimo velikih blo- kov. hiš. avtomobilov in naposled zopet prišla na železniško posiajo. Stopila sva v vagon in .se namestila \ kupe m se inlpravila > domači kraj. lz.slopila sva in sam pn sebi sem si dejal: »»PovsihI je lept\ doma je najlepše.« Branko Munda. 7/a. OŠ Franc Belšak. Gorišnica KO PIHA VETER Nekaj zašumi. Zbudim se. Okna zaropotajo. Skočim s po- stelje in prižgem luč. Odprem okno in pogledam kaj šumi. Zunaj piha burja. Nazaj zaprem okno. Pogledam na uro in zaspim. Žjutraj me zbudi mama. Grem v kuhinjo in vprašam: »Zakaj je tako mrzlo, ko pa kuriš?« Mama odgovori: •>Sinoči je burja zlomila šipo. Oče jo že popravlja. Kaj si pa li sinoči rop^nalal?« »Oh nič gle- dal sem šla kaj lako šumi.« Oble- kla sem se. Gledal sem šla, če še Marko. Jakec in Majdica spijo. Ne. tudi oni so že pokonci. Okrog Iščeta stojijo in ga gledajo, kako popravlja šipo. Želim si, da ne bi bilo močnega vetra, ki lomi šipe. Cvetka Klemenčič, OŠ Podgorci, 5. razred OBLAKI PREKO POLJA, KAM? Sedim v prvi klopi kol osmo- šolec. Zame se resnična življenj- ska pol šele pričenja. Pričenja se življenje, katerega poli so zelo raznolike in prepletene, preple- tene kot niti v labirintu. Izbrali je treba pravo pol, pravo nit, ki te pripelje do sreče, veselja in lepote življenja. Moja življenjska pol je z gro- bimi obrisi že začrtana. Žačela še bo na strojni—tehnični šoli v Ptuja. In moje načelo je: »Učili se, delati in študirali, dokler bom zjnogel!« Nato mislim nadaljevati v to smer do takrat, ko bo treba v JLA na odslužitev vojaškega roka. Potem se mislim zaposliti v neki tovarni kot strojni inženir ali teh- nolog. Ta smer me zelo zanima in tudi nikoli ne bo izumrla, kajti človeštvo vedno bolj potrebuje stroje, tehniko in motoije, da nadomestijo njegova težka dela ter hitreje opravijo neko delo. V sanjah se večkrat vidim v delavski obleki za stružnico ali kakim drugih strojem, kako vneto opa- zujem svoje roke, ki spretno ob- delujejo neki kos železa. In na- enkrat iz tistega navadnega kosa železa nastane umetniško obde- lan kos kovine. Včasih se spet vi- dim v svetli in čisti pisarni, kjer sedim in zamišljeno zrem v neko zdaj meni še neznano risbo. Pre- mišljujem! Zopet pritegnem nekaj črt. radiram, nato pravokotnica vodoravno, črtam prerez in na- vpična črta ter risba je končana. Ponovno jo pogledam ter jo z ve- likim veseljem odložim v majx) z novimi načrti. Obujam spomine! Vrtec! Ta- krat sem mislil, da _bom postal zdravnik ali policaj. Že sem videl pred seboj moža v belem, ki resno zre v bolnika in naredi čudež. Ali tudi to! Visokega, vitkega moža v modri uniformi, kako teče za naj- hujšim razbojnikom, strelja ter ga končno ulovi. Kasneje sem hotel postali sodnik. Pravnik v črni ob- leki. ki sedi za mizo, govori z re- snim glasom ter nekajkrat udari s kladivom po mizi. Nato sem hotel postali učitelj, kot mamica ali končno, hotel sem :'i po očetovih stopinjah. Najprej zato, ker dela to moj očka, nato pa me je začelo privlačiti delo samo in kmalu sem spoznal, daje to moja nit, ki me bo pripeljala do sreče. Mislim in upam. da sem izbral pravo pot v življenju, kajti tisti, ki zgreši v poklicu, je zgrešil v ži- v^enju. Damijan Širovnik, 8/a, OS Ivan Spolenjak, Ptuj NA CESTI MSI SAM ! V št>li in doma nas učitelji in ( starši vedno znova opozarjajo, da i na cesti nismo sami, da cesta ni 1 igri.šče ... Vendar se mi veliko- krat ne zmenimo za to svarilo in to j je bilo že za veliko otrok ustnino f dejanje. | V z.ačeiku šolskega leta sem se iKlpravila k babici. Tega dne ni bilo veliko avtomobilov na cesti Na pt)ti pa sem zagledala prome- i tno nesrečo. Neoprezna deklica je I stekla po žogo, ki ji je padla na | ceslo, pri tem pa ni pogledala ne v ! eno ne v drugo smer. Prav ta hip pa je pripeljal avtomobil. Ko je ' voznik zagledal deklico je začel zavirati, da bi se deklice izognil. Pri tem pa je avto zaneslo čez cesto v drevo, ki je raslo tik ob cesti. Neka žena je takoj stekla poklical ^ rešilni voz in milico. Ponesreče- nega voznika so takoj, ko je pri- 1 peljal rešilni voz. odpeljali v bol- | nišnico. IX'klica. ki je povzročila nesre- j čo. pa je vsa prestrašena stekla I domov. To deklico je .sedaj izučilo in nikdar več ne bo tako nepozorna. Imela je srečo. Veliko otrok pa v takih primerih umre. Katja Šuman, 7/b, OŠ Gorišnica MOJ DEDEK V ŠOLI Moj dedek je rojen 1901. leta, zalo je star 79 let. Izhaja iz km'ečke' dmžine. kakor tudi njegova ge- neracija, od katerih je živa le pe- ščica sovrstnikov. Njegov oče je bil rezbar, a mati gospodinja. Svoja otroška leta je preživljal na kmetiji med svojimi brati in sestrami. Očeta je videl bolj po- redko, saj je hodil rezbarit po celi Sloveniji in po Avstro-Ogrski monarhiji, saj je bil priznan moj- ster svojega poklica tako, da je njegova dela opaziti danes v raz- nih muzejih. Tako so dedku mi- nevala leta otroštva in prišel je čas, daje moral prvič brezbrižno pre- stopiti šolski prag. Saj takrat otroci niso imeli šolstva urejenega tako, kakor danes mi. Ni bilo to- plih malic in tudi učilnice niso bile ogrete, kakor so sedaj. O šolskih torbicah ni bilo sluha ne duha. saj je nosil doma sešite škornje, zve- zek in svinčnik vsa svoja šolska leta. Tudi odnos učiteljev do učencev je bil zelo strog, saj je za najmanjši prestopek pela šiba. Takrat so poučevali na šoli vero- uk, katerega se je dedek najbolj bal. saj je ravno duhovnik bil naj- 'bolj strog in je pretepal za vsako malenkost v šou. lopam bilo vse, saj je povedal o njegovem obna- šanju tudi materi, ki mu seveda ni prizanesla, tako da je dobil po zadnji plati tudi od nje. Tako moj dedek ni rad hodil v šolo, čutil je' velik odfX)r do učiteljev in duho- vnika. Temu primeren je bil tudi uspeh v šoli. Izdelal je namreč .>amo pet razredov. Dedek je bil tudi v otroških letih prebrisan in ko je videl, da je napravil v šoli napako ter mu drugi dan v šoli trda prede, sije pod hlače dal kos usnja. Učitelj je to opazil, zato je dobil po zadnji plati več kol obi- čajno. Dedek se v starosti spo- minja svojih šolskih let, ki so mu v poznejših letih prinesle več tr- pljenja kot radosti. Na jesen svojega življenja je kljub vsemu, kar je pretrpel, zdrav ter vedno dobro razpoložen. Najbolj zgo- voren je. ko spije kozarček ali dva vina, takrat ga rada poslušam, ker ima poseben dar govora. Mira Emeršič, 8/a, OŠ Cirkulane NAREDILI SMO, NAREDILI BOMO (delovanje prostovoljnih dejavnosti na šoli) Na.ša šola sloji v Juršincih, na hribu zraven cerkve in bloka. Imenuje se OŠ »Slovenjegoriške čete« Juršinci. Šolsko poslopje je staro 87 let, saj je bila šola zgrajena 1895. leta. Šolo obiskuje okrog 300otrok. poučuje pa 18 učiteljev. Tovarišica ravnateljica je Zinka Bezjak. Vsi smo odgovorni za red in disciplino, radi se učimo in zelo smo aktivni pri prostovoljnih dejavno-stih. Na šoli delujejo: Pionirsko kulturno — umetniško društvo (pevski zbor. literamo-novinarski krožek, dramski krožek, pravljični krožek, recitacijski krožek in pionirska knjižnica), šolsko športno društvo (šahovski krožek, rokometni in nogometni krožek, namizni tenis, pla- ninski krožek) in Pionirska zadruga, ki obstaja šele leto dni. Pionirska zadruga zajema naslednje dejavnosti: pionirsko hranil- nico. vrtnarsko-cvetličarski krožek, vinogradništvo, sadjarstvo, pletenje, in kvačkanje. Pionirska hranilnica obratuje dvakrat na leden. Večina učencev hrani svoj denar v hranilnici, s tem pa ne le da varčujejo, temveč dobijo tudi lepe nagrade: svinčnike, hranilnike, geometrijsko orodje ipd. Vrtnarsko-cvetličarski krožek, ki ga obiskujejo predvsem deklice, skrbi, da je okolica .šole vedno urejena, da so okna polna rož in da je šolska mlečna kuhinja dobro preskrbljena z vrtninami, kijih pridelajo na .šolskem vrtu. Zgodaj spomladi pa prodajajo tudi vrtne sadike, ki jih vzgojimo v topli gredi. Vinogradniki so rajši dečki. Skupaj s tovarišem hišnikom skrbno obdelujejo šolski vinograd in potrebno je veliko truda, preden v jeseni oberejo grozdje. Sadjaiji pa skrbno urejujejo novi, sodobni na-sad sadnega drevja. Veliko se naučimo pri kmetijskem pouku v 7. in 8. r. Pletenja in kvačkanja se udeležujejo v glavnem deklice iz nižjih razredov. Vsako leto dokonča vsaka vsaj en izdelek (šal, rokavice, nogavice,...), ki si ga lahko ogledamo na razstavi ob koncu šolskega leta. Na šoli smo torej zelo aktivni, še zlasti pri prostovoljnih dejavnostih, to akiivn».>si pa skušamo vsako leto .še povečati in mislim, da nam bo uspek). seveda s pomočjo tovarišev mentorjev. Lidija Žmavc 7. r tednik - 3- februar 1983 TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 13 Odločitev o prvem mestu v soboto zvečer se bosta v derbi srečanju vzhodne ob- močne republiške koSarkarske lige v ptujski dvorani Mla- ^ka pomerili najboljši-ekipi letošnjega tekmovanja. Ga- ni iz Polzele in domača članska ekipa To bo srečanje 7^niega kola prvega dela prvenstva. Torej kot da bi se žreb mieral in odločitev prepustil zadnjemu kolu. Namreč, rarant ima na prvem meslu dve točki prednosti pred Piuičani. V primeru zmage bi tako domača ekipa osvojila Llov po prvem delu ter si možnosti za končni uspeh možno izboljšala. Razpored v drugem delu prvenstva, ki se ^ nadaljevalo čez teden dni, je za Ptuj zelo ugoden. V ptujskem taboru so kljub tridetenskem premoru optimisti. Kljub temu pa menijo, da bodo v kritičnih tre- nutkih potrebovali športno spodbujanje gledalcev, ki bodo v soboto gotovo prišli na svoj račun. Standardni član prve ptujske petorkeVolmajer meni: »Skoraj tri tedne smo vadili brez trenerja Kravine. ki je bil zadržan. Kljub temu pa upam. da bi sobotna igra takšna, kot smo jih prikazovali pred iKimorom. pravtako tudi forma igralcev. Pričakujem, da btimo tako kol dosedaj pred domačim občinstvom pri- kazali dobro igro in zmagali, kar si želimo tako igralci kot vodstvo.« Stiboino srečanje se bo v dvorani Mladika pričelo ob !8 \z Občinska prvenstva z zračnim orožjem Občinska strelska zveza je ob koncu nreišnjega ledna izvedla dvoje občin- kih prvenstev, v soboto s standard- nim zračnim orožjem, v nedeljo pa s serijsk ' zračno puško. STANDARDNO ZRACNO OROŽ puška: člani: 1. Viktor Malek ^Jože Lacko) 531 krogov; mladinci: 1. rSco Robnik (J. Lacko) 548.2. Tonči Planine (Turnišče) 543; _ pištola: člani: 1. Slavko Ivanovič i ] Lacko) 544, 2. Franc Bedrač (Agis) 531 3. Branko Skrt (J. Lacko) 520; mladinci: 1. Vojko Ignjič 474, 2. Dimitrije Ivanovič 326 (oba Jože Lacko); članice: 1 Albina Pšajd 359 krogov (Kidričevo). SKRIJSKA ZRACNA PU.^KA — ekipno člani: 1. Turnišče I 1392. 2. MIP 1383, 3. Železničar 1358. 4. Draženci 1354, 5. Agis 1341 itd. članice: 1. TurniSče 994, mladinci: 1. Turnišče 1002 kroga. — posamezno: članic: L Štefan Skok 359. 2. David Ribič 356 (oba TurniSče). 3. Ludvik Pšajd (J Lacko) 356. članice: L Mira Stok 343. 2. Zdenka MatjaSič 336. 3. Nada Skok 315 (vse Turnišče); mladinci: L Franc Muzek (MIP) 345. 2. Darko Jazbec 344. 3. Boris Mihelač 341 (oba Turai- -šče). mladinke: I. Tina Perko (Dra- ženci) 355. 2. Lidija Kmičar (Dražen- ci) 344 krogov. V nedeljo bo v strelišču dvorane Mladika, kjer sta bili tudi omenjeni občinski pr\en.stvi, zaključno tekmo- vanje za občinsko Zlato puščico. 1. kotar Vesel konec počitnic na Pohorju Za letošnje zimske počitnice ne moremo zapi- sati nič kaj spodbudnega, seveda, če jih ocenju- jemo s stališča tistih šolarjev, ki so se jih veselili predvsem zaradi smučanja, sicer pa je bilo ves čas lepo in celo toplo vreme — pogodu tistim, ki so vneto obiskovali igrišča in se podili za žogo. Tako žal pod ptujskim gradom ni bilo s smuča- njem nič niti na drugih primernih terenih, kijih je v občini kar precej, zato pa toliko večja gneča na Pohorju, na smučiščih pri Arehu, Treh kra- ljih in razglednem stolpu. Prav tu so zadnji teden letošnjih polletnih počitnic preživljali mladi smučarji iz osnovne šole Franc Osojnik, ki so skupaj s svojimi učitelji in starži-vaditelji bivali v domu Miloša Zidanška. ,,88 nas je skupaj — 75 šolarjev in trinajst, ki skrbimo za njihovo varnost, dobro počutje in primerno smučarsko znanje," nam je ob obisku na Pohorju povedala Matilda Simoničeva — po- močnica ravnatelja OS Franc Osojnik, ki je sku- pino tudi vodila. V soboto so se namreč vsi zdra- vi in dobre volje že vrnili, te dni pa so že spet v šolskih klopeh pri pouku. ,,Letos smo organizirali smučanje drugič. Prvi dan smo bili s skupino na Arehu, vendar je tam zaradi precejšnje gneče težje nadzorstvo nad otroki in smo se zato odločili, da se preselimo k razglednemu stolpu. Tv je začela smučati tudi skupina v kateri so bili sami začetniki in kaj kmalu so bile prve težave mimo, zavoji v levo in desno že spretnejši, skratka naučili so se osnov- nih veščin, ki jih bodo lahko naslednje leto le še utrdili in dopolnili. Malce bi spregovorila še o našem bivanju v domu. Vstajali smo ob sedmih, pospravili sobe in se ob pol osmih zbrali pri zajtrku. Urejenost sob smo tudi ocenjevali in lahko kar pohvalim celotno skupino, ki je lepo skrbela za red in či- stočo. Po zajtrku smo se nato odpeljali z avto- busom k stolpu, kjer smo do trinajste ure in tri- deset minut ostali na snegu in smučali. Po kosilu v domu smo imeli vsak dan uro počitka, kije bil otrokom zelo potreben in tudi dobrodošel, nakar smo se kaka dva kilometra sprehodili, vrnili na večerjo in nato zaključili dan z družabnimi igri- cami, tudi prireditev Pokaži kaj znaš smo imeli, zaplesali ob disco glasbi in podobno. Kot zanimivost naj povem še, da je bilo kar šest naših vaditeljev iz vrst staršev, ki so imeli svoje otroke v skupini in se zares potrudili, da je bilo vse v najlepšem redu. Tudi otroci so bili di- sciplinirani in pridni, kar nam daje spodbudo, da bomo prihodnje leto spet organizirali počitni- ce na snegu neglede na trud, ki je za dobro orga- nizacijo potreben," je sklenila svojo pripoved tovarišica Simoničeva. Med smučarskimi vaditelji je Milko Cimer- man skrbel za tisto skupino, ki je po smučar- skem znanju pokazala največ, torej za boljše smučarje. „Otroke smo razdelili na šest skupin — v prvi jih je bilo osem popolnih začetnikov, 17 takih, ki so lani končali začetni smučarski tečaj, v ostalih štirih pa tisti, ki osnove že dobro pozna- jo oziroma tudi dobro smučajo. V skupini ima- mo otroke od tretjega do osmega razreda, njim smo prilagodili program in na srečo je bilo tudi smučišče pri stolpu dokaj prazno, tako da smo lahko resnično skrbeli za njihovo varnost oziro- ma jih imeli vse takorekoč na očeh, pod nadzor- stvom. V ponedeljek in torek smo imeli zelo do- ber teren, nato pa se je sneg začel polagoma topi- ti in ni teklo več tako gladko," je pridal Milko Cimerman. In kaj pravijo otroci sami. Jadranka Djor- djevič iz 6. a razreda: ,,Letos sem začela smučati prvič, ker prej nisem imela veselja do smučanja. 2e tretji dan je kar šlo in mislim, da bo odslej vsako leto boljše. Tega zadnjega tedna smo se zelo veselili in sedaj že lahko rečem, daje bilo na Pohorju zares prijetno in veselo, ne samo na smučišču, tudi na srH^ehodu in zvečer, ko smo se veselili in zabavali v domu Miloša Zidanška, kjer so za nas tudi lepo skrbeli." Breda Vidovič hodi letos v 8. c razred. „Smu- čam že dobro in zato so me razvrstili v tisto skupino kjer so bili najboljši smučarji. Zado- voljna sem z organizacijo letošnjega bivanja na Pohorju, le sneg je bil preveč južen. Bili smo zelo pisana družba in čeprav različnih starosti smo se zelo dobro razumeli tudi z učenci nižjih razredov. Na Pohorju sem s sošolci že drugič, čeprav hodim sem vsako leto. Res se letos po- slavljam od osnovne šcJe, vendar bi rada še pri- šla z Osojnikovo osnovno šolo, če bo le mogo- če." V 6. b razred hodi Mateja Polanec: „Na Po- horju je bilo zelo veselo, zlasti še, ko smo se s šošolkami pripravljali na oddajo „ pokaži kaj znaš". Tudi zvečer, po večerji, ko Se nismo za- spali, čeprav utrujeni, smo vedno našli kakšno zabavo, da je teh šest dni hitro minilo. Čakali smo le, da bo te dni zapadlo nekaj snega pa žal tega nismo doživeli. Bilo pa je vseeno zelo pri- jetno in rada bom Se šla." Iris Zupane obiskuje 6. a razred OS Franc Osojnik: ,,Med svojim bivanjem na Pohorju smo poleg razvedrila skrbeli tudi za lepo ureje- nost bivalnih prostorov, ki so jih ocenjevali vsako jutro. Ocene: odlično smo bila dekleta zelo vesela. Kljub temu, da nas je v domu te dni bivalo prek 90 nismo čutili kakšne pretirane gneče, čeprav je bilo tu in tam potrebno malce potrpeti in počakati na vrsto. Dom je bil prijet- no ogrožan, hrana dobra, skratka vse v najlep- šem redu." Andrej Mršek, prav tako iz 6. a razreda se je med fanti edini ojunačil, da kakšno reče: „Fan- tov nas je sicer nekoliko manj kot deklet, ven- dar se zelo dobro razumemo. Bil sem v srednje- dobri skupini smučarjev in letos z njimi že dru- gič na Pohorju. Vse kar smo se lansko leto nau- čili sedaj že pridno izkoristimo. Tudi z družab- nim življenjem, ki smo ga organizirali v domu sem bil zelo zadovoljen in tudi prihodnje leto bom spet šel, če bo le mogoče." Tako torej o tem veselem koncu počitnic na Pohorju, ki je bil za 75 učencev iz osnovne šole Franc Osojnik res fH^ijetno počitniško do/jvetje, o katerem se bodo v šoli radi pogovarjali in obujali spomine. Smučarsko znanje, ki so ga v tem času osvojili pa bi radi prihodnje leto spet dopolnili in še izboljšali. Gotovo bo kolektiv šole ob lem poskrbel, da se jim bo tudi uresiči- lo. mš Odprto prvenstvo Ptuja v judu člani ptujskega judo kluba Drava v nedeljo dopoldan v Mladiki izvedli 2. odprto prven- -tvo mesta, ki se ga je udeležilo šest klubov iz severovzJunlne Slovenije z 41 tekmovalci. Po ptv sameznih kategorijah (loči jih teža) so zmagali: Blažič (Zelezni- čarV Kiselj^ (Murska Sobota). Kramer (Železničar). Javornik (Impol). Murko (Drava) in Me- saric (I mpol). Kkipno prvo mesto sta si razdelila impol (Slovenska Bistrica) in Železničar (Maribor). Domačini so na blazine poslali osem tekmovalcev, ob prvem mestu Murka pa so delitev tretje- ga mesta dosegh Firbas, Mernik in Letonja. Prikazani judo je bil na solidni kvalitetni ravni. viHlstvo Drave pa je z nastopi in uspehi svojih tekmovalcev zadovoljno, saj so še mladi in so pravi rezultati še pred njimi. Tako bodo že 8. februarja v Mladiki nastopili na kvalifikacijah podravske regije za nastop na republiškem pr\'enstvu. 1. kotar Odprto prvenstvo Ptuja je doseglo namen, kar je potrdila kvaliteta borb (foto I. Preac) Kegljaški klub Drava Ptuj - v medobčinski ligi Večina občanov trdi. da kegljanje v Ptuju nima posebno vidne vloge oz, da zanj ni posebnega zanimanja. Sedaj pa smo prepričani, da bodo menjali svoja mnenja. Vemo. da člani kegljaškega kljub Drava Ptuj v okviru svojih krožkov nastopajo na raznih sindikalnih tekmovanjih. Prav tako je biloob Dnevu republike organizirano tekmovanje posameznikov za prvaka Ptuja, kjer je bil odziv izredno velik. Sedaj so se člani K K odločili za korak naprej in pristopili v medobčinsko kegljaško ligo in sicer v B skupini, kjer nastopajo še naslednje kegljaške ekipe: Gradiš. Poštar. Prepolje, Fala, Marjeta. Kovinar. Hoče. Miklavž in Ceršak. V nedeljo. 30. januarja je imela ekipa KK Drava svoj prvi nastop v tovrstni konkurenci v Mariboru na keglji.šču Krilato kolo. Ptujčani so prepričljivo slavili: Ceršak 664. K K Drava 726 pi^rtih kegljev. Ob tem velja pripomniti, daje ekipa Drave nastopila oslabljena zaradi upravičenega izostanka dveh standardnih tek- movalcev. V naslednjem kolu ptujski kegljači prav tako gostujejo in sicer v Mariboru na kegljišču Lokomotiva. Njihov nasprotnik bo ekipa KK Poštar iz Maribora. S komplelnejšt> postavo, z voljo in optimizmom ter s športnim zdravo k uspehom naproti. S.. Vičar Pionirke NTK Petovie druge v Jugoslaviji Pionirji NTK Petovie so se od 28. do 30. januarja udeležili tride- setega odprtega prvenstva Zlagreba za pionirke in pionirje. Turnir je neuradno pionirsko prvenstvo Jugoslavije, saj se ga je udeležilo 620 pionirjev in pionirk iz vseh republik in pokrajin. Organizacija je bila zelo dobra. Pripravljeno je bilo prijateljsko srečanje pionirjev v domu »Marko Oreškovič,« kjer so se pionirji spoznavali in utrdili svoja stara prijateljstva s tovariši iz drugih republik. Skupaj s treneiji so si tudi ogledali učni film o namiznem tenisu. Na turnirju je ekipa pionirk NTK Petovie zasedla driigo mesto. V ekipi sta igrali Sonja Marinkovič in Ines Markič. Na svoji poti do finala sta premagali ekipe OP N. Dimič (Gospič) 3:0. Borac (Banja Luka) 3:0. Senta3:0, Pamučna industrija(Duga Resa)3:0, Mladost—Ribomaterial (Zagreb) 3:1. V finalu sta igrali s favorizirano ekipo Peručica iz Foče in bi lahko z malo več špt^rtne sreče tudi zmagali. Izgubili sta s tesnim izidom 2:3. Rezultati finala: Kujundžič—Markič 2:0, Isanovič—Ma- rinkovič 0:2, Kujundžič—Isanovič: Marinkovič—.Markič 2:0, Kujund- žič—.Marinkovič 0:2. Isanovič—Markič 2:1. V konkurenci posameznikov sta se prav tako najbolje uvrstiti Sonja Marinkovič in Ines Markič, ki sta prišli dočetrtfinala in lam izpadli z Rak (Pamučna industrija) in Isanovič (Foča). Tuje potrebno omeniti, daje Sonja Marinkovič v ekipni konkurenci premagala obe prvouvrščeni pionirki. Iz Ptuja seje turnirja udeležilo še devet pionirk in pionirjev, ki pa v tej mc^ni konkurenci niso beležili vidnejših uspehov. jjm Pionirki NTK Petovie: Sonja Marinkovič in Ines Markič. ALPINIZEM PONOVNO V RAZCVETU Okoli leta 1950 je bila alpi- nistična dejavnost v občini Sloven- ska Bistrica, še posebno pa v ob- činskem središču med najuspešni- mi v SR Sloveniji pa tudi v ju- goslovanskem merilu. Bila je to zlata doba bistriškega alpinizma. Zal pa je tako nepričakovano in boleče prišla ob majskih praznikih leta 1952 v občino najhujša vest. V stenah Špika se je smrtno ponesre- čilo pet alpinistov domačinov. Celotno občino in še posebno ob- činsko središče je zajela nepopisna žalost. Najhuje pa je bilo v družini pršič iz Slovenske Bistrice, šaj je v 'stem trenutku izgubila kar tri si- nove. Alpinističnim uspehom je sledilo bolno zatišje. Spomini na tragični dogodek so se vsem staršem preveč ^rasli v srca, da bi svojim otro- še dovolili sodelovanje v alpi- nističnih dejavnostih. Bilo je pot- rebno polnih dvajset let, da se je o alpinizmu ponovno pričelo odločneje razmišljati. Bilo je to nekaj posameznikov, odločenih, ponovno obudijo alpinizem v sredini iz katere je izhajalo pred desetletji toliko uspešnih osvajal- planinskih vrhov. Na pobudo Ivana Sturma je bi- « leta 1971 ustanovljena alpi- "stična sekcija, ki je delovala v ^•Pinističnega odseka Koz- p-."Maribor. Samo leto kasneje pa v sekciji tako naraslo, pri planinskem društvu IM- sam Bistrica ustanovili dostojen alpinistični odsek. Uspeli članstva, najprej na doma- čih, kasneje pa vse bolj smelo tudi na tujih planinskih vrhovih so alpinistični odsek IMPOL Sloven- ska Bistrica ponovno vrnili v vrh slovenskega alpinizma. Svojo dejavnost je odsek usmeril v pridobivanje, vzgojo in uspo- sabljanje članstva ter alpinistično udejstvovanje. Člani alpinističnega odseka so v obdobju od leta 1977_1981 opravili kar 2366 vzponov v domačih in tujih gorah. Večkrat so sodelovali tudi v tujih opravah. Med drugim z maribor- sko odpravo TAURUS in GRUN- LAND 80. Eden član pa se je udeležil tudi jugoslovanske hi- malajske odprave v južno steno LOTSEJA. Člani so opravili tudi mnogo prvenstvenih vzponov in začrtali nove smeri. Leta 1981 je alpinistični odsek PD IMPOL po številu in kvaliteti vzponov bil med tremi najboljšimi alpinističnimi odseki v Jugoslaviji. Pomembno področje delovanja je tudi organizacija alpinističnih šol, organizacija letnih in zimskih taborov in v zadnjem obdobju tudi organizirajo smučarske tečaje ter tekmovanja za memorial bratov UrSič. Ob vsem tem udejstvovanju so se člani alpinističnega odseka PD IMPOL vključevali tudi v druge akcije. Rezultati intenzivnega de- setletneaa delovanja in neposred- nih prijM^v v sezoni 1981/82 pa je odprava ANDI 82. Ob finančni podpori skupščine občine Slo- venska Bistrkra in DO iMPOL so z blizu 2500 opravljenimi prosto- voljnimi delovnimi urami večino denarja za odpravo zbrali sami. Odpravo .\NDI 82 so člani izvedli v času od 1. 6. do 6. 7. 1982. Ob tem pa se lahko pohvalijo kar s sedmimi pristopi na vrhove visoke okoli 6000 metrov, preplezali so 5 ekstremno težkih smeri, od tega Štiri prvenstvene. Takšni rezultati pa bistriško odpravo alpinističnega odseka PD IMPOL uvrščajo med najuspešnejše odprave v ANDE nasploh. Njihovi rezultati niso ostali neopaženi med vrstniki pa tudi drugimi prebivalci občine. Zani- manje za alpinizem je pričelo še hitreje rasti. S svojimi deli pa so opozorili tudi komisijo za občin- ska priznanja, ki je sklenila in 8. januarja'1983 tudi podelila alpi- nističnemu odseku PD IMPOL na- grado Pohorskega bataljona obči- ne Slovenska Bistrica. Besedilo ih posnetek: Viktor Horvat CianI alpinističnega odsek« PD IMPOL so uspeSno nsposoUjeni tudi u področju prve pomoči in CZ. Tudi v tretje - Perutnina Pretekli teden je bilo v Ptuju končano tekmovanje v namiznem tenisu. Tekmovale so delovne organizacije iz Ptuja. Prijave so obetale enako število udeležencev kot prejšnja leta. do konca pa je vztrajalo le šest ekip. Tekmovanje je potekalo po liga sistemu, vsak teden eno kolo. Z udeležbo res ne moremo biti zadovo^ni, saj je bila v začetku mnogo boljša. Rekreacija je pomembna za delovnega človeka, namizjii tenis je v zimskem času zelo primerna oblika. Sam sistem tekmovanja omogo- ča kontinuirano aktivnost iz tedna v teden, zato bi lahko pričakovali večji interes. A. žal? Mogoče drugič. / 14 - ZA RAZVEDRILO 3. februar 1983 - TEDNIK tednik - 3. februar 1983 OGLASI IN OBJAVE - 15 v ZIMSKI SLUŽBI SO BOLJ OPTIMISTIČNI DELA JE VEDNO DOVOU! Čeprav ni snega, imajo ta čas v zimski službi Cestnega p(xijetja Maribor — tozd za vzdrževanje in varstvo cest v Ptuju kar precej dela. Ceste je pač treba vzdrževa- ti, pa naj bo vreme suho ali mokro, zima ali pa ne. O tem je vodja vzdrževanja cest Bosiljka Matja.šič, povedala: »Na območju ptujske občine vzdržuje naš tozd okoli 50 km magistralnih cest in 160 km regionalnih cest, od 1. januarja 83, pa vzdržujemo tudi lokalne ceste. V občini Ptuj v dolžini 476 km ter 108 km v ormoški občini. Kljub temu, da sedaj pozimi ni snega imamo stalno dežurno službo — 24 ur. V tej službi je preglednik, ki mora tudi v noč- nem času pregledovati vse važ- nejše ceste in odseke in poročati o stanju ceste, vozišč in signaliza- cije. V kakršnem koli primeru lahko takoj ukrepamo. Imamo namreč tudi stalno zvezo po UKV oddajnikih in sprejemni- kih.« Pravgotovo pa imate manj dela v času ko ni snega? »Letošnja zima nam je sicer naklonjena, vendar ceste kljub temu vzdržujemo. Ker nam m treba plužiti in posipavati, pač krpamo luknje in popravljamo signalizacijo. Dela nikoli ne zmanjka.« Mila zima bo pravgotovo vpli- vala tudi na manjšo porabo posipnega materiala, kajne? »No ja, do sedaj smo porabili že prece}posipnega materiala — okoli 812 kiibikov peska in 300 ton soli. Posipavali in plužili smo že 327 ur, naši cestarji pa so v zimski službi porabili 70(W ur. Še na nekaj bi rada opozorila. Za letošnjo zimo smo porabili 3.170 snežnih kolov za označitev cest. Žalostno je, da se uporabniki cest ne zavedajo, so vsi ti količki postavljeni prav zaradi njihove varnosti. Vsako leto nam vsaj polovica teh snežnih kolov izgi- ne. Kam, to vedo vsi tisti, ki so krivi. Vsekakor pa smo, kar se tiče zimske službe, bolj optimistični, čeprav se zavedamo, da zima še ni pokazala prave ostrine in da sta pred nami še skoraj dva zimska meseca. Mi smo na to pripravljeni in vse kaže, da bo posipnega materiala dovolj.« Želeli smo zvedeti tudi, kakšno je vzdušje med vozniki plužnih vozil, predvsem takrat, kadar imajo največ dela. K pogovoru smo povabili enega najbolj delo- vnih voznikov Franca Kostanjev- ca. kije o tem povedal: »Kadarkoli je treba s plugi na ceste, čutimo vozniki veliko od- govornost. Treba je splužiti čim- prej, pravtako posipati. Na ceste nas usmerja dežurni preglednik, pri tem pa seveda upošteva prioritetne ceste. Najprej začne- mo na magistralni cesti Hajdi- na—Macelj, po navadi takoj zatem cesto Sikole—Ormož, in potem vse ceste po vrsti. Dostikrat je od voznikov in občanov slišati, kje je sedaj zimska služba, kje so plužna vozila. Žal vsi ne vedo? da začne- mo zmeraj čistiti pravočasno in da traja nekaj časa, preden pridemo na tiste naj^manjše lokal- ne poti in ceste. Ce prihaja do zastojev, se lahko zgodi, da traja vse skupaj po več ur. Težave nam delajo nedisciplinirani vozniki, včasih je treba tudi kakšno vozilo izvleči iz snega in podobno. To delo opravljam že šesto leto in sem obenem tudi strojnik na posipalcu. Še na eno nevljudnost vozni- kov bi rad opozoril. Kadar plužimo, imamo vklopljeno rde- čo rotacijsko luč, torej vse ostale udeležence opozarjamo, da smo nekakšna ovira na cesti. Žal pa vozniki tega ne upoštevajo, tako, da se jim moramo mi izogibati, ne pa oni nas. Tudi neupravičene kritike, da smo tu in tam koga zadeli z drobnim posipnim pe- skom, so odveč. Vsak voznik lahko od daleč vidi na.še vozilo in se mu lahko delno umakne, ne pa da vozi, kot da je sam na cesti.« Za zaključek našega obiska v zimski službi smo se odpravili še na eno od regionalnih cest, kjer smo pri delu zmotili cestarja Janeza Flajšmana. O svojem delu je dejal: »Sedaj, ko ni snega še kar gre, čeprav brije veter. Tu in tam imamo ob jutrih posipavanje zaradi pvledice, drugače pa opra- vljamo še pregledniško službo. Najhuje je takrat, kadar zapade novi sneg. Ne samo, daje mrzlo, tudi premočeni smo, največkrat ne samo od stopljenega snega, ampak od znoja. Veliko napora je potrebno. Pluge je treba zmon- tirati, naložiti posipni material, pa vmes se pravgotovo še kaj pripeti, tako, da je dela na pretek. ^ Cestar sem že 12 let in rad bi povedal, da je dandanes kljub vsem težavam to delo veliko boljše kot pred leti in tudi bolj cenjeno. Stroji nam veliko poma- gajo, manj čistega ročnega dela je. Pred leti se spominjam, da smo po ves dan peš posipavali makadamske ceste, danes so za to stroji. Razen tega pa nam, kadar je le mogoče, dandanes vozijo na teren toplo malico, včasih pa smo bili odvisni od svoje torbe. Kar pa se tiče dohod- ka, še kar zadovoljni smo, čeprav vsak ve, da noben denar ne preplača dela v takšnih razme- rah, kot ga opravljamo na tere- nu.« M. Ozmec Bosiljka Matjašič, vodja vzdrže- vanja cest. Voznik pluga, Franc Kostanjevec Cestar Janez Flajšman Cirkovčani so zaplesali, igrali in peli v domu krajanov v Cirkovcah na Dravskem polju so pripravili v .soboto prisrčen celovečerni nastop domače folklorne skupine, ljudskih pevk — žanjic in tamburaškega orkestra,,s čimer seje tudi v tem kraju začel letošnji predpustni utrip. Sicer pa so v zaključnem prizoru po odru potegnili še p oh, ki na simboličen način ohranja prastari običaj, ko se v vasi ni poročilo nobeno dekle. V dvorani seje zbralo precej domačinov in gostov, ki so ob glasbi, pesmi in plesu preživeli prijeten sobotni večer ter tako spodbudili tiste, ki domačim običajem, navadam in izročilom ostajajo zvesti, jih gojijo in že, vrsto let prenašajo na mlade generacije. Folklorna skupina Vinko Korže iz Cirkovc se nam je predstavila z novim in dopolnjenim programom, s plesi, ki so jih pogosto izvajali na svojih gostovanjih v občini, po domovini in tudi izven njenih meja. Lani so proslavili tudi 50-letnico delovanja, posebej skrbno pa delo in razvoj folklorne skupine prikazali v publikaciji z naslovom CIRKOVŠKO IZROČILO. Tudi pevke delujejo v okviru cirkovške folklore, saj so s skupino nastopale na mnogih gostovanjih in jo tako s svojo pesmijo dopolnjevale v programu . Cirkovške ljudske pevke tudi na tak način ohranjajo tradicijo žanjic, ki so jih že skorajda povsem izpodrinili sodobni in hitd kombajni. Morda pa bodo v tej energetski krizi spet prišle do veljave in se bodo dobri stari časi srpov in kos spet vrnili na marsikatero njivo. _ lamburaški orkester so v Cirkovcah ustanovili pri prosvetnem društvu leta 1975 in kot kaže ne zaman. Pod požrtvovalnim vodstvom dirigenta Draga Kleina je orkester dosegel izredni uspeh in napredek. Letošnji izbor za nastop na zveznem tekmovanju v Osijeku to brez dvoma potrjuje zato mu v mesecu aprilu želimo veliko uspeha in čimboljšo uvrstitev. niš V tednu od 24. do vključno 31. januarja so miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov posredovali le v treh prometnih nesrečah. Pri tem so zabeležili eno hujšo in dve lažji te- lesni poškodbi. V težji nesreči je voznik odpeljal naprej, vendar se je čez nekaj časa sam prijavil. Mate- rialna škoda na vozilih pa je ne- znatna. PADEL Z DROGA v sredo, 26Januarja ob 11.30 se je zgodila v Podložah zelo huda delovna nezgoda, v kateri je za posledicami umrl 23-letni elek- tričar Milan Berahaus. ianoslen pri TOZD Elektro Ptuj. Berghaus je med opravljanjem deta na drogu padei b m globoko. — OM SKUPŠČINA SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE PTUJ MANJŠI OBSEG NALOG Delegati skupščine skupnosti za zaposlovanje občine Ptuj so na ponedeljkovi seji sprejeli program dela skupščine in skupnosti v letu 1983. Dogovorili so se. da bo zaradi večjega zaostajanja skupne po- rabe kot je načrtovano v srednjeročnih dokumentih, obseg nalog na katerih področjih v tem letu manjši od predvidenega. Kljub temu pa bo treba na področju posredovanja dela, poklicnega usmerjanja in štipendiranja obseg nalog nekoliko povečati, kar je posledica zaostrenih pogojev zaposlovanja. Delegati so se strinjali s predlagano nominalno rastjo programa skupnosti, ki presega stopnjo rasti skupne porabe v občini in to zaradi visoko ocenjene stopnje rasti stroškov soci- alne varnosti. Ta je pogojena z manjšimi možnostmi zaposlovanja v tem letu in s porastom zaposlitev za določen čas, posebej še pripravnikov. V tem letu bi naj združeno delo zaposlilo skupno 232 delavcev, od te^a pripravnikov za določen čas. Ti pa imajo po veljavni zakonodaji po opravljenem pripravniškem stažu pravico do denarnega nadomestila. Skupnost tudi ocenjuje, da se bo v tem letu zaradi gospodarskega položaja v svetu, vrnilo v domovino več delavcev iz začasnega dela v tujini, kar bo prav tako vplivalo na stroške za socialno varnost brez- poselnih. Zaradi vsega tega bo nekoliko zmanjšan obseg nalog na področju usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb. čeprav je obseg sredstev za pre- kvalifikacijo 12 odstotkov nad oceno realizacije za preteklo leto. Vendar je to glede na potrebe še vedno premalo. Delegati so na ponedeljkovi seji sprejeli tudi sa- moupravni sporazum o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja v občini za to leto in sklep o začasnem financiranju skupnosti v prvem trimesečju. N. Dobljekar Vrhunec prireditve, ko je med dekliščino prišel ženin (to vlogo je odigral Vlado Zemljarič) po svojo nevesto (odigrala jo je Brigita Cigula) in ji stisnil roko, ter prisedel. „Krancl pind" v Ptuju V okviru spremljajočih prireditev tradicionalnega ptujskega Ku- rentovanja so člani folklornega in turističnega društva iz Ptuja pripravili v petek. 28. januarja v dvorani Narodnega doma uspešno prireditev, na kateri so prikaza'li običaje dekliščine po šegah in navadah naših pred- nikov. »»Krancl pind« je bil originalni naslov prireditve, na njej pa so člani folklorne skupine Anton Štrafela iz Markovec in ljudske pevke iz Zabovec uprizorili priprave na kmečko gostiivanje. Videli in nekoliko manj slišali, smo lahko kako so v starih časih prišli prosit nevesto na njen dom. Kako so se pogajali za doto, pa za to, kje bosta živela mlada dva po gostiji in kje ta stara dva od neveste. Po tem, ko so se dogovorili za gostijo, so prišli na svoj račun vaški burkeži, oziroma pozvačini, ki so po vasi vabili na gostijo. Videli smo večer pred gostijo na ženinovem domu. torej fantovščino, osrednja točka pa je bilo slovo neveste od tovarišic. dekliščina ali »krancl pind«. Točno ob polnoči je prišel ženin s svojim prijateljem na nevestin dom, vsi skupaj so še zadnjič v dekliškem stanu zaplesali m zapeli ter se pozno v noč veselili. Tako sta se ženin in nevesta poslovila od samskega stanu. Posebej zanimiv je bil moški ples »štajeriš salto«, ki se je ohranil na Ptujskem polju. Na dekliščini pa so zaplesali štajeriš v parih, kije najbolj značilen za naše območje. Vodja prireditve, Jože Štrafela, sicer predsednik folklornega dru- štva Ptuj, je prireditev ugodno ocenil, žal pa je bil tako, kot žal manjši del gledalcev, razočaran nad preglasnim veseljačenjem tistih gostov, ki so bili pač bolj dobre volje in to so glasno izražali med programom. Sicer pa, dekliščina je za nami in mirno lahko rečemo, uspela je! M. Ozmec Rodile so: Katarina Petrič, Jiršovci 1 — Marjetko; Marija Kolarič, Grajenščak 81 — deklico; Anka Golob, Frankovci 51 — Natalijo; Marija Golenko, Sp. Jablane 10 — Damjana; Ana Emeršič, Para- diž 51 — deklico; Cvetka Strniša, Sovjak 94 G. Radgona — Blaža; Marta Premužič, Njiverce 38 — Tatjano; Marta Lesjak, Maribor- ska 18 — Boštjana; Marta Dru- zovič, Drbetinci 47 — Albino; Marija Muratovič, Ziherlova pl. 4 — dečka; Katarina Janžekovič, Rakovci 5 — dečka; Darinka Bec, Frasova 6 — dečka; Neža Vidovič, Pobrežje 36 — dečka; Džurdžica'Belšak, Sobetinci 5 — dečka; Majda Fištravec, Trgovi- šče 15 — deklico; Kristina Bau- man, Apače 152 — Marka; Marijana Frangež, Osterčeva 7 — Andrejko; Marta Čurin, Vo- dranci 17 — deklico; Frančiška Ogrizek, Zg. Hajdina 11/c — dečka; Mirjana Lapuh Dunjič, Kraigherjeva 36 — Matejo; Ma- rija Božičko, Nova cesta 5 — Aleksandro; Marija Matjašič, Saku.šak 82 — Jasmino; Lidija Levičnik, Gomilškova 14 — Reneta; Elizabeta Segula, Gra- dišča 12 — deklico; Romana Matjašič, Bezjakova 2 — Žana; Vida Korez, Skrblje 4 — Marja- na; Bernarda Potočnik, Videm 32 — Damjana; Angela Kešpert, Ziheriova pl. 19 — dečka; Sonja Belšak, Bukovci 171 — Mateja; Marija Muršič, Dolga lesa 3 — Jerneja; Suzana Letonja, Potrče- va 26 — Roka;. Poroke: Roman Frangež, Cirkovce 43 in Jožefa Brotšnajder, Starošince 37; Janez Bauman, Podlože 32 in Marija Letonja, Kočice 25; Stani- slav Zavec, Cirkulane 54 in Zlata Holc, Prešernova 16; Slavko Petrovič, Podvinci 2 in Kristina Ratek, Podvinci 92; Janez Petro- vič, Podvinci 2 in Angela Ratek, Podvinci 92; Janez Zelenik, Žab- jak 46 in Zlatka Brmež, Žabjak 12/a; Ivan Šamperl, Drbetinci 57 in Katarina Čeh, Hvaletinci 27; Martin Polajžar, Dobrina 29 in Liljana Svenšek, Stanošina 3/a; Ivan Cafuta, Lovrenc na Dr. polju 45 in Neža Žunkovič, Zupečja vas 55; Janez Jus, Str. Makole n. h. in Marija Pišek, Sestrže 88; Franc Gabrovec, Slov. Bistrica, Vodovnikova 5 in Veronika Erker, Slov. Bistrica, Vodovnikova 5; Franc Krajnc, Polenci 22 in Marija Lah, Moškanjci 24. Umrli so: Ivan Vidovič, Selška cesta 17, roj. 1905, umri 22. jan. 1983; Peter Krajnc; Kicar 70, roj. 1936, umrl 23. jan. 1983; Štefan Dober- šek, Sp. Jablane 4, roj. 1909, umri 22. jan. 1983; Barbara Lorger, Dragonja vas 35, roj. 1903, umrla 21. jan. 1983; Alojzija Gaberc, Ormož, Ptujska c. 1, roj. 1910, umrla 26. jan. 1983; Albina Šijanec, Skorba 38, roj. 1907, umrla 26. jan. 1983; Marija Podgoršek, Panonska 5, roj. 1947, umrla 15. jan. 1983; Ana Kosec, Miklavž pri Ormožu 63, roj. 1927, umrla 27. jan. 1983; Ivan Kovačec, Cvetkovci 39, roj. 1916, umri 26. jan. 1983; Franc Lenart, Lovrenc 119, roj. 1912, umri 24. jan. 1983; Roza Stein- brukner, Cankarjeva 4, roj. 1890, umrla 30. jan. 1983; Branko Letonja, Dolena 63, roj. 1957, umrl 30. jan. 83. tedmk izdaja zavod za časopisno in ra- dijsko dejavnost RADIO-TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, pošt- ni predal 99. Ureja uredniški ko- legij, ki ga sestavljajo vsi novi- narji zavoda, direktor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgo- vorni urednik FRANC FIDER- ŠEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUŠNIK, novinarji: Jože Bračič, Nevenka Dobljekar, Majda Goz- nik, Ludvik Kotar, Martin Ozmec in Marjan Šneberger. Uredništvo in uprava Radio-Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celo- letna naročnina znaša 360 di- narjev, za tujino 610 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603- 31023. Tiska ČGP Večer Mari- bor. Na podlagi zakona o ob- davčevanju proizvodov in stori- tev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.