Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Velja za v* leto - • . $6.00 leta.....$3.00 lew York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA s List; slovenskih ^delavcev v Ameriki. f 9 The largest Slovenian Daily iQ I .the United States. a Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CORTLANDT 2876 Entered as Second Class Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870. TELEFON: COBTLANDT 2876 NO. 124. — ŠTEV. 124. NEW YOfeK, THURSDAY, MAY 27, 1026. — ČETRTEK, 27. MAJA 1926. VOLUME XXXIV. — LETNIK 11X1V, POLOŽAJ V CENTRALNI EVROPI Izgredi med strankami radi volilne poteze Pilsud-»kega. — Spopadi med strankami desnice in levice so se završili v različnih provincah. — 20 ljudi je bilo ranjenih v Lvcvu. — 50,000 komunistov je paradiralo po Berlinu. — Mirne Bin-košti. VARŠAVA, Poljska, 26. maja. — Spopadi med strankami desnice in levice, so se završili v različnih provincah v zvezi s političnimi sestanki, vprizorjenimi ob priliki sklicanja Sejma, ki bo izvolil novega predsednika. Kljub zahtevi vojnega ministra začasnega kabineta, katerega je imenoval maršal Pilsudski po strmoglavi jen ju vlade predsednika Vojcjehovski-ja, da morajo civilisti izročiti orožje, se nahaja še vedno 3000 pušk v rokah civilistov, kar dela vladi velike skrbi. Iz Lvova poročajo, da so sledili poulični izgredi velikemu zborovanju na prostem, katero so priredili socijalisti in narodni demokrat je. Policija se je morala poslužiti krepeljcev, da zopet napravi mir. Na ducate ljudi je bilo poškodovanih. Maršal Pilsudski je v svojem prvem pogovoru z ameriškimi časnikarskimi poročevalci izjavil, da bo zahteval od Sejma revizijo več kot dvesto postav, da na ta način odpravi birokracijo, ki je ovirala razvoj naroda. Nobene izpremembe ne bo v poljski zunanji politiki in v splošnih principih domače administracije. Razen tega so mogli dobiti časnikarji le malo definitivnih informacij od maršala. Poročevalcem je izjavil: — Ne morete me pripraviti k govoru s tem, da me obsipate s komplimenti. Ko je bil Pilsudski izginil v privatno sobo je izjavil njegov pribočnik: — Ko bo Pilsudski predsednik, bo dovolil nadaljni interview. BERLIN, Nemčija, 26. maja. — Dva dni niso tiskali v Berlinu nikakih listov radi binkoštnih praznikov, vsled česar se je moralo mesto zadovoljiti z govoricami o revoluciji in drugimi alarmi, čeprav je bilo v mestu 50,000 komunistov. Komunisti so pa-radirali, plesali, peli ter zavžili velikanske množine klobas, piva in kislih kumaric, a prorokovana revolucija se ni le izjalovila pač pa so bili to najbolj mirni binkoštni prazniki v zadnjih letih. Komunisti pravijo, da dokazuje to njih samodisciplino ter absurdnost predlogov, da so bile ptreb-ne posebne policijske odredbe. Listi reakcijonar-cev, ki so svarili Nemčijo pred bližajočim se potresom, pravijo, da dokazuje komunistična disciplina v nedeljo in ponedeljek le, da so komunisti boljše organizirani in bolj nevarni kot je sploh kdo domneval. Lokal Anzeiger pravi celo: Kazalec ure kaže pet minut do dvanajstih. Vorwaerts na drugi strani je pa zadovoljen z dejstvom, da ni bilo pri veliki komunistični demonstraciji in prav tako veliki fašistovski demonstraciji v Duesseldorfu nikakega nasilja. Nemški narod, pravi list, ni vajen misliti samostojno v političnem oziru in treba bo še dolgo časa, da se nauči demokracije. Miroljubni način, po katerem sta se završili ti dve demonstraciji, kaže, da so pričeli ljudje spoznavati, da imata obe nasprotujoči si stranki pravico govoriti. Posebni poročevalec Tageblatta pravi v dolgem pregledu položaja v Poznanju, da je bil tako vojaški kot politični položaj senzacijonalno opisan v inozemskem in poljskem časopisju. Prišel je do zaključka, da so se različni elementi, ki so izprva zavzeli aktivno sovražno stališče, sedaj pomirili. Londonski Times poroča, da bo dospel danes v London dr. Shacht, predsednik Reichsbanke, da razpravlja o reviziji Dawesovega načrta, a to poročilo je bilo pozneje zanikano. Dr. Shacht je še vedno v Berlinu, čeprav namerava iti v kratkem v London. Preiskava glede suhaške odredbe. Senat namerava temeljito pretipati prohibicij-ski ukaz predsednika Coolidge-a. — K o n-gresnik Hill iz Mary-landa namerava vpri-zoriti pogon. Ribčeva 6ARANAC LAKE, N. Y., 26. maja. — A. J. Bernhardt, ki živi tukaj, je im<4 • največjo rrbiško ▼ tdko&em leto, Lovil je r einte \o je kotel previdna opraviti svorj trme k tjakaj, se je vjela osem palcev doljra pofitrv. Potegnil jo je ven ter prince«! na dan s postrvjo tudi zlato uro. Izbruh ognjenika na Japonskem. Veliko morje blata je zalilo vasi, ko je ognjenik Tokači na Hakaido otoku začel bruhati. WASHINGTON, D. C., 26. maja. — Spor radi odredbe predsednika C'oolijra, da *e uporabi državne, okrajne hi občinske uradnike Zi zvoznimi polnomočnii za V/.-vedenje -prohibicijske postave, je dcspel do -točke, ko bo just i eni odsek senata preiskal u^tavnostf te najnovejše odredbe. Ob istem easu -pa je objavil ko«Tjrre>Tiik Hild, republikanec iz Marlanda in voditelj liberalcev v poslanski zbornici, da bo vložil resolucijo, s katero naj bi se prepovedalo. da se poslužuje zvezmr. vlada državnih uradnikov ali zveznih uradnikov posameznih držav v take namene. Sredi viharja, (katerega je iz* zvalo e k.se k ultimo povelje predsednika, da naj dobijo državni in krajevni uradniki polnomoe da nastopijo kot profhibieijski agenti. je Bela hiša včeraj branila svoje postopanje. Senat, je sprejel soglasno resolucijo svojega ja-s'tieivjra odseka, da se preišče tisi avnost in posttavnost predsednikovega postopanja. Preiskava, kaitero je odredil senat, je bila uveljavljena na predlog senatorja Kinga, demokrata iz Utah a po štiri ure trajajoči debati. v kateri je branil senator Walsh jiz Montane povelje predsednika, čeprav je demokrat ter je prej pogosto kritiziral administracijo. Predvsem je namreč odločen prohibicijonist. Resolucija kongresnika 11 ill a poziva posamezne države, naj privede splošna ljudska glasovanja, na katerih naj bi predložile naslednja vprašanja : — Ali naj se izvede modifici-ran'je Voteteado-ve postave in do kake meje? Ali naj se modificira ali prekliče oseminajfcti amendment ? Železniški magnati osle-parili delavce. WASHINGTON, D. O.. 2G. maja. — Dva uradnika Western Maryland želznice sita prisilna de_ Javce pod pretnjo odpusta iz službe. da nalože sv one prihranke v sleparsko podjetje Maryland Oil Co. "Družba'' je izginila, in delavci s>o izgubili sleherni cent. katerega so investirali. Bivši predsednik republike Chile v New Yorku. S pannikom "Teno" je dospel včeraj v New York Arturo Aleksandri. bivši predsednik republike Chile. Spremljajo pa žena in dve hčerki. Če je njegov obisik političnega afli privatnega -pomena, ni hoitel povedati poročevalcem. Zračna zveza med Parizom in Berlinom. LE BOURGET, Francija, 26. maja. — Med Parizom in Berlinom je zopet olmovljena mračna zveza. Danes sta odpluiLa od tukaj proti glavnemu mestu Nemčije dva francoska trgovska aerotpla-na. 1stooasno hL& tiudi odfteteia dva nemška aeroplana proti Pariza. TOKIO, .TaijKinska, 26. maja. —I Ognjenik! Tokači ma otoku Ha-j kaidc, najbolj severnemu" med glavnimi otoki Japonske, je začel bruhati. Governer otoka je sporočil danes domačem« ministru, da so Več kot sito mrtvih in dvesto poškodovanih potegnili iz mase blata, lave in skal. Razveivtega pa pogrešajo nekako tisoč farmerjev iz novootvor-jenega. a hitro razvijajočega se poljedelskega okraja krog ognjenika. Nemogoče je reči, kofliiko jih je bilo živih pokopanih v povod-nji vode in bl&ta. Km t.j« Tokači okra.ju pa niso bili brez svarila, kajtii že 4. maja je pričel vulkan grmeti in številni so pobegnili iz okraja. Včeraj pa so nastaSe tri silne erup-eije, ki so prodrle >rtene kraterja in dovolile jezeru, da se je vflilo po obronku, preipiavflo več vasi, vto-pilo prclwvalce 'ter i>oikrilo deset tisoč akirov rižnih polja z bla-tom. Plazovi s strmih obronkov so še povečali nesrečo. Pomožne odredbe so bile takoj uveljavljene. Dvesto zdravnikov in bolniških strežnic skrbi za poškodovane; pomaga jim 800 članov krajevne Tiveze mladih mož. Uničena sta bili dve milj Ku-širo železnice, ki teče na zapadni s*trani gore. Poročila iz Hokaido pravijo, da je oaemlje katastrofe dobesedno morje blata. Tolkači je edefri aiaijvjsfjrh vrhuncev vulkanske verige, ki teče preko Hakaido otoka, kojega vršiči so znani ikot "umirajoči vulkani )Iakaido'\ Japonska ima najmanj dvesto vulkanov, in petdeset teh je več ali manj akstrvnih. Najbodj iznani slučaj te vrste, ki se je pripetil poprej, je bil oni ognjenika Bandai, 180 milj severno od -Jakohame. Do 15. juilija I8S8 se ni zavrsila nobena erupcija v -zadnjih tisoč letih. Onega jutra pa je odietel vrh gore v petnajstih ali dvajsetih eksplozijah in 'ubitih je bilo kakih 400 ljudi. Ustrelil dekleta in sebe. NORTH DARMOUTH, Mass., 26. maja. — 37-lctni delavec Pavel Turek je hotel vizot.i za ženo trinajstletno hčerko svojega gospodarja. Ker je pa ona oddočino zavračala njegove ponudbe, jo je ustrelil. Nato tri je še sam pognal kroglo v glavo. Amerikanci pri italijanskem kralju. RIM. Italija, 26. maja. — Italijanski kralj je sprejel danes v av-dijenei nad tristo ameriških hotelirjev. Z zanimanjem je poslušal kako iso urejeni ameriški hoteli ter se obenem tudi ^ainimad za Italijane v Ameriki, posebno one v Calif o mi ji. Bančni rop« Danes zjutraj se je posrečilo bandit ara oropati nekega uslužbenca Hamilton National ibanke na iztočni 170. cesti za $34,000. Napad se je za vršil na Walton Ave. in 170. cestiv General Petlura za vratno umorjen. Simon Petluro, ukrajinskega voditelja, je zavra tno umoril v Parizu Zid, ki se je hotel osve-titi radi pogroma prejšnjega kozaškega voditelja. — Morilec se je sam javil oblastim. feOJAKl, NAROČAJTE SE NA "OULS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. PARIZ, Francija, 26. maja. — General SLmon Petlura, prejšnji ukrajinski kozaški hetman ter načelnik provitzorične ukrajinske vlade, ki je bila ustanovljena leta 101!) s podporo zaveznikov v boju proti boljševizmu, je bil u-streljen včeraj popolne na bule-vardu St. Michel. Morilec Samuel Scliwortibar. ki je bil aretiran potem ko ga je sknšala pobiti ljudska množima.Mii poskušal ubežati ter je ugotovil, da je iskal Petluro šest mesecev, da se osveti radi njegovih okrutosti napram Židom, »posebno pa radi umora nje "rovih starišev, ko je bil kozaški hetman načeLnik ukrajinske vlade. — Ustrelil sem gn kot psa, — je rekel, brez najmanjšega znaka ofo žalovanja, — in sedaj ^em pripravljen. če potreba, žrtvovati svoie življen/je za Žide, umorjene v Ukrajini. * Petlura je igral vlogo v ruski revoluciji ko je skušal kot načelnik kozaških čet v Ukrajni naj-prvo pregnati Nemce in nato bolj-ševike. Po bojih leta 1918 je zasedel Kijev ter ustanovil za kratko dobo proviizorično vlado, ki je s podporo zaveznikov vojevala vojno sa neodvisnost dežele. Pregnan od -boljševikov je »bil kozaški voditelj »prisiljen pobegniti ter poisktati zavetišča v za-padni Evropi. Siiuon Petlura je ibil rojen leta 1870 v deželi, 'katteri je posvetil svoje življenje. Njegovi stta-riši so l>ili revni kmetje kozaškega izvora, a njegova velika nadarjenost mu je pridobila vstop v tehnološko aikademijo. ki je bila do_ tedaj 'zaprta vsem dijakom kmečkega izvora. Ogorčen nad tiranstvom eariz-ma je postal voditelj sodijakov ter je organiziral skupino za širjenje ukrajinske literature in narodnih pesmi. Raditega je bid izgnan iz akademije in prepovedan' mu je bil vstop v katerokoli šolo v ruskem cesarstvu. Nato se je pričel potikati po svetu, se posvetil žurnaliz-mu ter potstail konec no 'urednik Ukrajinske revije v Moskvi. V pričetku svetovne vojne, ko je 'bil njegov list zatrt, je stopil v .službo zemistev aili provinc i jal-nih zastopfitev, ki so posvečala vse svoje moči odločnemu nadaljevanju vojne. Princeton profesorji proti prohlbiciji. ____i__ PRINCETON, N. J., 26. maja. Pri glefcovanju Čdancfv fakultete za prohibicijo ali jxroti nji se je izkazalo, da je večina profesorjev Princeton vseučilišča proti prohibiciji. Od 129 oddanih -glasov jih je foilo 42 za modificiranje prohibicijske postave, da bi bilo dovoljeno izdelovanje pivta in vina, in 40 jih je bilo za popotni preklic postave. Dvajset jiih ni .bilo niti -za eno. niti za drugo stran. Eden rprofe-sorjev je m^vedei kot vzrok, da je proti paxrtiibicitji, naslednje: — Jaz sem proti prohibiciji, ker je omejitev oisebne svobode ter sem mnenja. onega angleškega duhovnika, ki je refkel: — RajSe bi videi Anglijo »prosto kot pa trezno. ____I' -_ . • - ____i_____ FRANCIJA ZAHTEVA BREZPOGOJNO PREDAJO Francija zahteva, da se Abdel Krim takoj uda,_ Mirovna ponudba rifskega voditelja je bila zavrnjena. — Nadaljevali bedo z vojno, dokler ne bo brezpogojno kapituliral. — Vrednost franka je prenehala padati. PARIZ, Francija, 26. maja. — Odgovor Francije na prošnjo Abdel Krima, naj se prenehajo sovražnostmi v Severni Afriki, bo nadaljevanje odločne ofenzive, dokler se rifski voditelj ne uda brezpogojno ter se osebno izroči milosti francoskih in španskih cet. Ta odgovor bo dal vstaškemu voditelju rezidenčni general Steeg, na temelju navodil, katera mu je poslal ministrski svet. Pod nobenim pogojem se ne bosta spustila zaveznika v mirovna pogajanja, kajti soglasno z izjavo Brianda prevladuje prepričanje, da je Abdel Krim brez moči in da bi mu pogajanja nudila le dovolj časa, da se pripravi na nove boje. Poročila iz Maroka kažejo popolen uspeh zavezniškega orožja skoro brez prelivanja krvi, vsled česar bo uveljavljen mir v par dneh. — Naš vojaški položaj v Severni Afriki, — je rekel vojni minister Painleve, — postaja z vsakim dnem bolj konsolidiran. Abdel Krim je begunec, ker je zbežal proti severu ter zapustil plemena, katera je dvignil proti nam. Naša politika bc politika sprave z nezadovoljnimi in uveljavljenja resničnega miru v francoskem Maroku. Oficijelni razlog za ignoriranje pisma rifskega voditelja se glasi, da mu manjka precizije, jamstev ter avtoritete. Vspričo uspeha sedanjih operacij bi vsako prekinjenje slednjih zavleklo po-mirjenje ter ga .napravilo bolj dragim. Jasno je, da je izgubil Abdel Krim igro, ko je zgrešil priliko, da se pogaja v Uždi. Francija in Španska ga vsledtega popolnoma ignorirata. Ko se bo v četrtek poslanska zbornica sestala, bo Briand lahko objavil ali završeni mir ali pa neposredno uveljavljenje miru v Maroku, dočim se je tudi frank nekoliko opomogel. Interpelacije glede teh dveh vprašanj, ki bi i-meli pretekli teden za posledico padec ministrstva, ne vključujejo sedaj nobene nevarnosti več, in Briand bo celo lahko naprosil za preložitev katerekoli debate teh predmetov, češ, da se maroška plemena neprestano udajajo in da ni vladni dogovor s Francosko banko še izdelan v vseh podrobnostih. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU Danes so naše cene sledeče: Jugoslavija: 500 Din. — $ 9.45 2000 Din. — $37.00 1000 Din. — $18.60 5000 Din. — $92.00 Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Poštna hranilnica** ▼ Ljubljani. Italija in zasedeno ozemlje: 200 Lir — $ 8.90 500 Lir — $21.25 300 Lir — $ 13.05 1000 Lir — $41.50 Pri nakazilih, Id znašajo manj kot 200 lir, računamo po 15 centov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Ljubljanska kreditna banka ▼ Trstu. /1 * Za poSljatve, ki presegajo PETTISOC DINARJEV ali pa DVATISO0 LIR dovoljujemo po mogočnosti Se poseben popust. Vrednost Dinarjem In Liram ni stalna, menja se večkrat |p Čakovano; Iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej; računamo po eeni tistega dne, ko nam pride poelani denar t roke. Pošiljat ve po brzojavnem pismu izvršujemo v naj. krajšem času ter računamo za stroške . Denar nam Je psalatl najbolje pe Domestic Postal Money ftnltf atf H New York Bank Draft. FRANK SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, Telephone: CORTLANDT 4687. Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji slovenski dnevnik v Združenih državaK, _______ - ' jGLAS NARODA I (SLOVENE DAILY) Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakser. president. Louis Ben edit, treasurer. Place of bu&ineaa of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortland t SU Borougrh of Manhattan. New York City. N. Y. I G L A S NAEOD A~" "Voice of the People'^____' Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za /elo leto velja list ta Ameriko Za New York za celo leto $7.00 tn Kanado---------------------$6.00 Za pol leta.............................. $3.50 Za pol leta..............................$3.00 Za inozemstvo za celo leto ....$7.001 Za ietrt leta----------%1£0 Za pol leta__________$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemsi nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobcujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, proximo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje ______najdemo naslovnika. "GLAS NAROD A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. ___Telephone: Cortlandt 2876-_ KDO JE LASTNIK ZDRUŽENIH DR2AV? Cklgovor na to vprašanje je precej splošno znian. Neznatna lu.injVma pr« bivalvtva Združenih držav se nahaja v posesti zakla l • lov t«- de/.»-!e. Bogastva, ki odlikujejo to deželo pred vsemi drugi-i »11 /< • i aim sveta, pa ni dolužna splošnast, večina tai živečih mo-ivili jii /.< n>k, tnnvoč neznaten drobec ljudi, ki i&svajajo s svojim b«o prebivafcat\m. To pa iz povsem pri-if ara »a/loga, ker ire vedo ma*e prebhaLvtJva, ki oitajio me-1 m an ko časopi-je, ^koro ničesar o tem ter se jih visled tega ohrani \ Mazeni nevedno? ti ifHede resničnega podožaja. Iz tega razloga ne bo niti korivtilo, niti škodovalo, če dovoljuje ravnokar objavljeno poročilo zvezne trgovske komisije zanimiv vpogled v razdelitev premoženja v tej deželi. V tem slučaju gre za' jrziiMa««? študij«, ki je pečal s 43,000 testamenti. j Krat,ki -niis.-l dolgih Ugotovil je? soglasno iz zvezano trgovsko i kom i:-i jo, da je la&toval en odstotek v Združenih državah v letih i l!MJ- zamriih oseb d vet in pel deset od-stoitkov celega aianod-' et o-L-.toUkov celega narodnega premoženja. Ostalih 87 od :'otkov pr» živalstva pa si je lahko raadelHo preostalih de*e drugimi bc-M'dami rečeno se je narodno bogawtvo le zmerno pOVeealo, a obstoje«-,« bogastvo se je (koncentriralo v rokah razme-i<»ma vn In o manjšega števila ljudi. To se tiče prav posdbuo 'lastnin, iidi pravic pri naravnih zakladih Združenih držav. Leta 1922 je kontroli! alo še-t korporacij nekako eno tretino že razvitega pre-ino-a. Tni«lc>et družb je lastovalo več kot tretino rezerv mehkega pre»!:>t polovico skladov železne rude. Štiri korpora-ci.i.' mi obvladovale -koro polovico vm>1i .zalog bakra in trideset družb i kako eno o nuno vseh petrolejskih retzerv. V vseh teh indusirij-ciii jvanojja.il je znašalo |>oveeanje koncentriranja dvajset do pot in dv.ij>et odstotkov, v primeri z dobo pred svetovno vojno. I ke ali izdelovalne korporacije so kazale povsem s?i-ogate>ša jw^jnezna industrij« ki kaže iiabolj pomembno .povprečno bogastvo pro druibo. Žalno paaoat, kat, ?o pojejo lllfllliu tako pogosto in g-latsno, je to poročilo popolnoma jxustavilo na laž. Zvezna trgovska komisija pa Se peča tudi s tpla«anii delavcev. Ne vine'ii pa bi (biti kapitaliMičiia naprava, če bi ob tej priliki ne vpn/onla poskusa, da slepari. Ternolj za to je položila, ko je vrgla v i-u koi plače uradnikov in mezde delavcev tor skušala na ta način c: Jiazati, <1« >e izpiača "devetdeset odstotkov dobičkov gradilne in-.iastrij«. delavcem kot plače. Z Nu> iznajdljivostjo skuša ludi doka-y.'ili, da zna-^a dole« dela pri skupnih doho*lkih feteznic 70 odsto^- m of> 1e. Kljub temu pa ugotavlja poročilo, da lastftije 87 odsiotkov ameriškega prebivalstva le deset odstotkov irat^dnega bogastva in <«a -se nahajajo glavni viri bodočega razvoja ljogastva v rokah par kr>rjK»racij, ki >o last triaia>iiih pieostaUh od-Stotkov jweoročiJa je razvidno, da l.thko raeiima 87 odstotkov prebivalstva v spričo vedno ve^rje indmtrijalizacije dežele le 5e z "jobi", i pa lastnim premoženjem, to se pravi, da mora »zavzeti razredna ločitev tudi v Združenih državah k vsakim letom vedno jasnejše in ostrejše oblike. Konečno j>a je razvidno tz izročila, da ne laste narodno bogastvo hitrejšo kot pa narašča prel)ivaLitvo, vsled če.sar mora postati ve dno večje tekmovasije za služne. kar l>o imelo zopet za posledico znižanje mezd in ^e večjo koncentracijo Ijogastva v rokah neenafaie manjšin?. Postojno je zapustil - dosedanji občinski komisar G. pršenj. Za njegocega naslednika je itmmovati -Marino Marini, o katerem trdi "PiecoloM> da vživa zaupanje iu simpatijo prebivalstva. • ~ • - m Greenwich, Conn. Ne vem, kje naj začnem z novicami, ker letos ni bilo še nie priložnosti za pisanje, je namreč pre_ več dela v delavnici. Za Božič je bil menda zadnji dopis iz te naselbine. ~ T)a, za Božič. Spominjam se šr dobro, kako smo 1ii prizori ka.ko prejšnja leta. i>te lepe perjmi. isti obrazi znancev, toda letos poleg vsega še nekoliko rpremem.be. A' nzaenem ipa si ni to sezono niti eno društvo vzelo k srcu. da bi žrtvovalo svoj či^ti prebitek ene prireditve za Dom Klepcev v Ljulbljani, dasi so Gla-Narooda v Stamford. Conn., 'zabaven večer s olesom. Natančneje o tem l>o še poročal (prijatelj Vlado Premru. Vlaki z Grand Central post'ajo v Stamford vozijo skoro vsako liro iz New York a. Da svirajo tam.buraši izbopio. za to 'lahko garantiram, ne morem '•»a jamčiti, vkoliko bo na veselici poskrbljeno iza žplodce in siiha grla. Vem pa, da bo nekje drugje. Pozdrav! Jožo Zelene. JUGOSLAVIA IRREDENTA Fašistovska organizacija med kraškimi kmeti. Politični tajnil\ Grazioli je imel pred dnevi na zborovanju v Se-cani govor ki je podal sliko o dosedanjem fašistov^kem delovanju n o usueliih na Kra^u. V sežanskem okolišu organizirani trgovci se združijo tesneje s tržaško trgov-ko organizacijo ki bo ime-'a tako iar>je stike skraškim za-'edjem. Potem tpa je Grazioli zne va pomembno povabil "tujerod-ce'*, da morajo misliti na ^oje io>žno«ti in "biti lojalni italijanski državljani. Predlagal je ai-^ta-novitev isiwdikat fa^istovskih kme fov. Zupani imajo nalogo, da vpi-'ejo v organizacijo vse kmete. V Solkanu e je u^faiovilti fašistovska mizarska organizacij«. Sole in spomeniki. V proračunu tržaške občine z»a t. 1. znaša postavka iza šolstvr. •1.514.000 lir. Za nova šoKka poslopja jp postavljen -drugi obrok milijo nlrr, za zvišanje šolske stavbe v Bazovici 150.000 lir. Fasistovsko glasilo sanja pri teh številkah o dvajsetstolenem italijanskem zmačaju tržaškega me^ta. ^a ispomenike so v proračunu nastopni znevki: 80.000 (drugi obrok) iza spomenik v vojni padlim Tržačanom. 40.000 lir za rekonstrukcijo Verdijevega spomenika in 50,000 (tretji olirok) za Rporamik Obenlankn. Novice iz Juornslaviifv Zagreb proti alkoholizmn. Na seji me&tne&a ad ra\"st ve nega odbora v ,Zagrc4)u je bilo pre-čitano iporoeilo o alkoholizmu. Poročilo naglaiša da qwlicija intervenira v aiad 50 odsit. primerili, ki jih povizroči alkohoL Istotako neravzveseljiva je izja\*u sodnih zdravnikov. Da se vsaj nekoliko zmanjša število žrtev alkohola, je mestna, občina na predlog me<>i nega fizika odobrila kredit v zne-bku 10,000 dinarjev za subvenci-joniramje i>roza-giajcna. Na oster žvižg Lokomotive je Koričainčič i Ima glavi, vendar pa rani ni posvečal posebne pozorno-, vsti. oibvezal si jo je sani. Njegovo | stanje pa se je naglo poslabšalo in ža naslednjega dne je nesrčnn oficir umrl. Ves Kjru.šebee. obžaljuje tragično usodo mladega Hrvata. Trije konzulati na Sušaku. Poleg francoskega konizailata, ki že dalj časa posluje, je sedaj na Sušaku o tvor je n tudi aaigle^isl koiunlat, čegar upravitelj je 7x-' imenovan hi v kratkem nastopi' svoje službeno mesto. j Sušak dobi že v bližnjem času tudi čohoidovaški in nemški konzulat. Železniška Nesreča na zagrebškem kolodvoru v Zagrebu. Na zagrertjškem južnem kolodvoru se je zigodila težka železniška nesreča, ki le pogolem shiča-.TU ni zahteivala človeških ž-rtev. Od potniškega vlaka, ki se odpe-'.ie proti Zidanem moske in otroci ko dvigali s rasen krik. Vagoni so prevrnili in se precej poškodovali. od po t mikov pa naravno čudežno ni bil nihče poškodovan. Železniški! nezgoda na progi. Xa železniški progi Tetovo. Skopi .ie na iDekem ovinku zad- I nji trije vagoni osebnega vlak« skočili s tira. Vsled močnega sini i '_ • ~ » - V > ; ka je |K>tni-k DžaJadih Abas padel na tir iter si zlomil desno no. I go in se tudi na glavi težko poškodoval. Med potniki je nastala ve- ; lak pamka. Bazen Dželadina pa ni bil ni- kdo poškodovan. i ] Zastrupljenje vsled pokvarjenih ostrig. V Trstu se je Zdenka Lazare- " vič, soifiroga šefa železniške policije v Beogradu, zastrupila, za*--živajoč v neki restavracija po- 1 k varjene ostrige. Nesrečna gospa leži v agoniji. ( Jugoilovenski prometni urad na Dunaju. Na Dunaju je bil o tvor jein jn_ goslovanski »prometni urad. Otvoritve so se udeležili podanik Mi lojevcič in drugi ugledni Jugoslovani. Trgovinski ataše poslaništva j» povdarjal važnost tega urada zj< ju gosi o v a nsk o_a vst ri jsk i prom et. Nov velik vlom v Zagrebu. V jZagrelm je te dni sijajno or-ganrznrana vlomilska tolja ki o-P^rira z i te ver jet no predrznostjo. Vlomili so v prostore Vacuum Oil Company, .kjer so vlomilci ukrad-'i preko 30 tisoč Din. iz blagajne. Te dni >o dobili vise g a skupaj komaj o0fX) dinarjev. Ročne blagajna, v kateri je bilo 40.000 Din. je ostala nedotaknnjena. I Oči vidno je vlomilci niso o odvedli v Z=.i-, grel). x. L Jug. zastopniki na razorožitvcnl konferenci. Te ilni -e prično v Ženevi pod okriljem Lige narodov konferenco za razo rožen je. Predsedmik jug delegacije bo zunani minister dr. Ninčič, člana dr. Laza Markovi," m general Danilo Kalafatovič, ekstpes ta pa freigatni kapitan Mar-jačevie in poslaniški svetnik Fo-tič. IŠČEM 4 MOŽE za delati francoske doge. Tmam dober gozd. Pišite ne: _ John Kovach, Ratton, La. I IMPORTIRANO ORODJE I Kranjske KOSIC z rlnrkom, iz gnran-tira.nrjfa jekla, 24. 2»5, 28. 30 palcev $2. KOSK T'olirank'j po ............ $1 40 Kf.KPII.XO O KOD J K .......... $1.25 MOTI K A ................................go SRP .............................85 PRALCA .........................30 T:nr*S\l KAME.V .............. 50 fllBEŽEN" za ripo, z 2 nožema $1.a5 1'oštnina |>rosta. Math. Pezdir Box 772. City Hall Sta.. ^ New York. N. Y. Peter Zgaga V Brooklyn*! je diiižtvo sioveoi-ske katoliške Jednotc. Kot znano, .ima ta jednota v pravilih posebno določbo, da mora vsak n'jeai član opraviti velikonočno spoved. V s^rho kontrole služijo ponekod spovedni list.ki, ponekod pa nstmeno zatrdilo, da je član zadostil svoji venski dolžnosti. Tudi članstvo brooklynskega društva je baje Mtoa-ilo svojo dolžnost. Pa so prišle vmes nelve zmede. da ne more vsak član dokazati. da je dobil odvezo za storjene grehe. Vshnl te^a je neki društveni uradnik iin zadnji izvanredni seji odločno zahteval, da nrorajo vsi člani brez izjeme se enkrali k sjk>-vedi Ln sicer v nedeljo, dne 30. maja. Dotični »uradnik je goreč katoličan. On je olan društva katoliških mož in član društva Najsvo-rej<šeira Imena. Ali uganete, kdo je to? Neki ugledni zvezni uradnik jt: te dni objavil dolg članek, v ka-tereni zagovarja proliilMci.jo tei pravi, da ibomo šole po par letil; videli učiiifke in posledice te blagodejne postave. Jaz. ki imam jx>sebno srečo sem pa že danes zjutraj ob peti! videl tak uči\iekv Ni bil posebno prijazen in deli. kaetn pogled nanj. Učinek jc bil ves p os vin j an, jako raztrgat ter se je nevarno majal. Končne je omahnil v jarek kraj ceste, sli na 11111 je tekla iz ust in smrčal jc ter v spanju proklrnjal, da je bi io groza. Kaj je bilo potem z u činkom, mi ni znano, ker se 111 ie mudilo na delvo. IX'bro bi bik po-i!;;Ji ga v Washington ter gt pokazati dotičneum zveznemi uradniku, tla bi si ga odblizu na. gledal. * Rojakinje me aiepresfauio vpra šnjejo. kakšen bo konec romana. Baš te dni mi je črta pisala: — Kaj ne. da bo srečen »konec, ka ne. da se bosta vizela ? Ne bom povedal, kako bo, to da rečem le toliko: — Če se dv: vzameta, še ni rečemo, da jc src čen konec. Ponavadi se takrat še le trubel začne. Rojak je imel mlado razpotsaje 110 ženico, ki se je vedno o»l)lači la po najnovejši modi ni je hotel« imeti vsak mesec drugo obloko. Od ust si je prit r ga val, samo d je ugodil njenim kapricam in že Ijam. Strahoma je opazoval ženski modo. Ker je bil -bogaboječ, mi niso ugajala kratka krila in glo boko izrezane bluze. Končno se je začel ženi smiliti Vedela je. da mu dela preve« stroškov 111 da gre gospodinjstv< rakovo iM)t. Sklonila jc torej po nositi vse stare obieke ter je ho tela razveseliti moža z besedami — Dragi moj, veselo novico t bom razodel a: To poletje ne bon potrebovala nobene obleke! Ubogi zakoinski mož se je prije ea glavo ter obupno vzlcl'iknil : — O, moj Bosr. sa.j sem vedel da bo prišlo do tega. Saj scan ve. del. da moda ne bo mirovala. To rej boste pojesti gode hodUe? * Jaiz auujem v državi Nev •Jersey, torej v ita po svojih komarjih. Zaizda. jih še ni, toda po dveh mesecih jil bo toliko, da bi moral imeti člo. vek deset rok in* na \-saki roki pet indvajsel im-itov, če lji se hote sproti po\"sod >poi>raskati. Ko smo lansko leto nekega ve čera sedeli na travi, se jih je rao, prijatelj, ki je doypel malo pre. iz starega kraja, otepal kot j« vedel in znal. Krog devetih so s* pojavile meti (ravo kresnice. Planil je kvišku iter se začei od pravi jati. In pri tem je mrmral — Proldeta žival, proldeti ko. marji \ Kdo bt si mišji), da so take pametni. Sedaj ^redo kar t later aami nroti mena . Le malo je tako srecniK ljudi, da laKko žive od samiK obresti. Mnogo je pa takih, ki so si pomagali k udobnejšemu življenju z dohodki svojih prihrankov. Tudi Vam se nudi taka prilika. .Naložite prihranke varno pri nas na — "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" po 4%= Obresti vam prično teči že od prvega maja naprej. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Edmcmd About: NOTARJEV NOS. (Nadaljevanje.) 1 > 1 «i — Šinguet, »to fraivkov dobiš, j »"t mi }k>v«*j» odkrito re&ničo; što j brc pa dobiš, če u*i -boš kaj pn- , krival. „ Sunguct je o^trmcl in se boječe na>iuehnil. \ Ti ae i(vsiš. osel! Čemu še re- a /ah! Povej no, čemu še reži«! — Moj Bojr, pospod. — je rekH 7 možkfek, — malo sem m«. . . Go- t n|kk!. ne zamerit«* «nii. . . auipak * jr. notar ito^ncma tako imenitno j Komaod notar to sani do- t bo v«*, e o*.ein dni deda taiko. — Kaj še. strela. ju žne vem • nič! Kitnjjut'* je pogledal proti nebni. M KI i I j«'. o- vivtjo in se prepričal, da je res , — Oj, ti nesrečni Romajjrne! — t je za vpil, — prepričan šem, da j" ^ žop««t storil kciko neumnost. PoiS- > čite mi j?a! A, nak. i>ojdem.^rajši i šajii in >ra strežem ! Bi , Letel je ik pemijonistu, Je-zel v I jet o nadstropje in potrkal na njegova vrata. Ker jra ni nrogel zbu- , diti, je začel razbijali po vratih. ( in ko le ni bilo f?la»iu. je ve«s div- -ji s silo udri vrata. — O. ppntipoil I/Ambert! — j«- j vzkliknil Roma^ne. i — Ti mreina, ti! — je zapihal, notar od jetze. — Strela! V i — s*re>la! Hakor da"bi »e bila dogovoril?. ^ oba vta enako pačila francoski i«- 7 «jk. Prwrekaila mo branil, kakor ^ se l>iani ilo\«k, ki je nedolžen. — Počakaj me tukaj. — je za. povedrjl notar, da bi že napravil i » 1 r konec. — Se nocoj izvem od zdravnika goApoda Berniera. kaj ši 2o t lm*t storil. i S**l je budit pospoda Benniera in mu v govorici, ki jo že poznate, ^ povedal, kaj se mu je tisti večer zgodilo, Doktor se je /.a-kmhotal in r«*k«*| : ' f — Koliko bt»sol za prozen nič. ^ Romagne je nedolžen, vi scan i s4e | tega krivi. Bili a-te |k> ai.rvengnsko. To jc čisto lo- , pično. Pojdite domov, vxTHiavaj- v t«* pasjo smrt, grejte si noge. za- , vijajte si jrlavo. storite zoq>er n«^. j hod vse. kar je retba. Talko, zdaj , pa vMe, kaj in kako. t Revež je priše4 domov in je klel K da >o zvezde 'kregale. 11 — Aha, — je roke.l naglas. — l torej vše, kar šein št o ril. nič ne f čaleže. Temu šavojškemu vodarju ( lahko plačujem stanovanje, ga < Lahko redhu in nadzorujem koli-kor hočem, on mi bo pa delal * ž.unvam ncimmofcti, j»ž bom pa i njegova žrtev m ga. ne born mogei I -niti obdo>lžiti. Čemu Imam |>ote»m toliko Strokov? Prokleto, da si -raj*i 'prihranim njegovo rento! '1 Tako je rekel in tako je tudi i Moril. Ko je (prišei drugo jutro 1 uboffi liomagne ae ves proplašen 1 po denar za «»voji teden, ga je Sin- 1 guet nagnal in mu na-znagiil. da < je vsega konec. Zmajal je z ramo. ' kakor zmaje r ran no filozof, kakor t človek, 'ki se po nekem notranjem i r.agonu ravna vo Horaco^vih besedah : nobena reč naj se ti ne »zdi i čud na! Singuet, ki mu je hotel 11 dobro, ga je vprašal, kaj se | daj vtorrti. Rekel je. da tei poiači? < dela. PrwMjeno pohajkovanje da mn je it »k že do>go presedalo. Otnpod L'Amibert »i je nahod odpravil in je bil vesel, da je mogel črtati iz proračuna postavko Komaigne. tyobena neizgoda ni več ' kalilft »sjeigove 5»reče. Poboital se j«« z mankizom de Vilkroaurinom ' in z ven svojo .kHijentelo. -ki «se je nad njim voč ali manj spojka la. Imel ni uobeaih skrbi več in ^ se je La^iko mirno vdajal prijetnemu nagnenju, ki ga je vleklo k doti gospodične fc>teimboui«go-ve. Srečni no1^ir! Odpi-1 je sree »na ^ stežej in pokazal čista in prava čuvstva, ki so ga navdajala. Lopa . i in izobražena deklica mu je po } angelsko ponudila roko in rekla: — Velja. Tudi moji starši so zadovoljni; dam vam lahko .kar ' navodila za 7X>»-očno košarico. Kar ^ ;'po okrajša j va formalnosti, da j pojdeva lahko še pred aiino v I-talijo. ] Ljubezen mu je dala krila. Kupil je košarico, ne da bi se kaj poga jal zanjo, dal tapetnikoiu po-•ivbna naročila jrlede gospejinega ] tanovanja. naročil nov kole«>elj. zbral dva najlepša rjavca Ui pi- j «eši! oklice. Poslovilni obed, ki ] »a je napravil svojim prijateljem, je vpi-wm v računskih knjigah An- ^ »•li-ške kavarne. Svojim meti-esam je s pritajen:m razburjenjem da! ■ -lovo in vsaki po eno zaj>estnico. V poročnili naznanilih je bilo ^irisano, da ibo poroko dme 3. marca v cerkvi sv. Toniiuža Ak_ vin>ikega, in sieer točjio ob eni. J ' s N*i treba posebej omenjati, da je j bil naročen veliki oltar in poroka * i vo prvem razredu. l>ne 3. marca ob osmih zjutraj >e je gor-/pod notar sam ■zbudil, se \ mvmiehnU prvim žarkom lepega \ dne. vzel robec izj>od vaglavja in sel ž njim k nonu, da bi si ravTii- ] 'trii misli. A glej. nosu ni bilo ni kjer. in bat.ista.sti rdbec je zgrabil praznino. { Planil je s postelje in poskočil amo o lik rat, in že je sit al pred ] zrcalom. AJi o groza! Zaigled.-iL je.] fivti .popačeni obraz kakor taikrat i ko je jrrisel *z dvoboja. Skočil je'] zoj>et nazaj do postelje, premetal ! rjuhe in odeje, natančno }>regle- j I d;i.e bližnje pohištvo in ? razmetal vso sobo, vse v dveh minutah. Ni i?a. nikjer ga ni! 1 grabil je za za-oucc, .poklical i na pomoč svoje ljudi in jim zagrozil, da nažene vtse kakor pse. i če bi se nos ne našel. A-li v.se grož. 1 nje niv) nič izdale. i Minili Nta dve uri v silnem ra»- ^ burjcuju. neredu in hrupu. Med- ] tem je bil oblekel oče Sioimbourg svoj modh frak z zlatimi gumbi; gospa Steiuhbourpova so je pa siuirkala v slavnostni ojn-avi okoli 1 j lepe Inne in nadzorovala dve ko- 1 jinomici in tri šivilje. Pela e čudil, da dragega Alfr«xla od nikoder ni. Nazadnje jc po^rtal nestrpen, stekel je v Sartinovo ulico in do-'l/rl svojega bodočega ^vaka v obupu in solzah. Kaj naj bi mu govoril, da ga potolaži, zaradi tolike nesreče? Dolgo se jc vrtel r koli njega in ponavljal be-sedc: o ti presneta reč ti. Dal si jc to nesrečno do godbo dvakrat opisati m je vpletal v razgovor različne filozofake izreke. lu ta p"klcn<«ki 'kirung, ki -ni in ni hotel priti! »Sporočili so mu, naj nemudoma pride; poslali so |*onj na dom. v bolnico in na vse ■strani. Nazaklnje je pa le prišel in na pr\1 pogled vedel, da je Ro-magne mrtev. — Saj »se mi je Tjdelo. — je reke! not-Kr in «e razjokal kakor otrok. — Ti nK"\Tedno Romagnetfovo bu-dalo ti! To je bila pogrebna molitev za nesrečnim Anvergnčanom. — In j*laj, doktor, kaj pa zdaj T — Zdaj lahko po&cetmo druge- ga Romagne-ta in. pričnemo iz no-\«m pot&ilsamg poiznaie pa zdaj neprijetnosti tega sistema, zato poskusimo morda z indijansko metodo, če se zanesete name. — Da bi mi pobeli kožo s čela ? Tega pa ne. Imam pa že rajši srebrn nos. , — Danes ta dan znajo delati že prav lepe, — je rtikcl doktor. i — Ampak sauio o-dično Imio. kaj meni. Ko je ljubezniva gospodična izvedela nesrečo svojega zaročenca, se je .junaško vznemirila. — Mar mislite, — se je zadri.a. — da ga poročim izaradi njegovega obraza? Potem bi bila pa vzela svojega bratranca Rod riga, ki j? poročevalec v drža vnem svetu. t Rodrigo res ni tako bogat, sicer pa veliko boljši. Za gospoda L* Amberta sem se odločila, ker je poštenjak, veljaven mož, ker mi ugajja njegov značaj, njegova hiša. njegovi 'konji, njegov razum,} negov krojač; vse. kar ima. mi u-gaju. in vse me mika. Sicer sem pa tudi že napravi jena in bi šel moj sloves rakom žvižgat, če b! se najina pordka razdrla. Kai hitro k njemu, mama, jaz ga vzamem, naj bo tak. ali tak! Ko pa je zagledala obraz svojega. zaročenca brez nosu, jo v* minilo vse navdušenje. Nezavestna se je zgrudila na tla. Ko so jo spravila izopet k zavesti, so jo zalile solize. Sredi teh soliz pa se ji je izvil iz duše vadiih: — Oh. Rodrigo, -kakšno krivico sem vam storila? Gosvod L'Ambert je ostal fant. I)al si je napraviti postdklen srebrn nos pisarno pa je odstopil1 svojemu vodji. Poleg Invalidske palače jc bila naprodaj skromna hišica; kupil jo je. Neka j prijateljev lahkoživcev mu je krajšalo čaJs. Založil si je klet in sc to-lfv.il. kakor je vedel in znal. Včasih se i|>ošali; j — Eno dobroto pa le imam. ki je drugi nima jo : pi.jem lahko kolikor hočem, nos mi pa le ne pordeči kakor dnigim. Ostal je zvest -svojemu ]>olitiP-nemu prepričanju in čita .saiuo dobre čatsopise. Največje veselje pa' ima, kadar deva na kupček srebrn jake. Živi v rožicah in v denarju. Ko je šel prejšnji teden neki večer s palico v roki prav počasi' vo pločniku Ebletove ulice. je. r/nenaden olvstal in zakričal. Pred) njim je staJa senca Romagneta v uiodri žametni ot)! ek i. Ali > to res senca? Sence po navadi tjie -ne nosijo; ta pa je nosila kovčeg. Roma/gne! — je zavrpil no»tar. Oni gj> je i>ogledal in mu počasi iuunirno odgovoril: — T~)obcr večer, gospod L'Ambert. — Kaj. ti govoriš? Ti si živ? — Kakšen pa ko živ! —r Cigan!. . . Kaj si pa napravil z mojim nosom? m In že ga je ragrab.i'1 za. vrat in ga stresel, kar se je dalo. Rornag-ne ve ga je komaj ubranil, rekoč: — Pušftite me na miru! Kako naj še pa branim, žtrela ! Saj vidite. da šem brež roke. Ko ste mi vželi rento, šem šel v Službo k mehaniku, pa mi je štroj odtrgal roko. KONEC. Potres v Zagrebu. Te dni očasi v vprašanje trgovsko - gospodarskega značaja. S tem je po krivdi soci-jaldemokracije in njene nedelavnosti ter nesposobnosti bila v tem važnem vprašanju, za katero so se pol stoletja vršile manifestacije, vzeta delavstvu incijativa iz rok. Incijativo si prevzeli državniki velikih držav ter pričeli to vprašuje nanovo obravnavati pod vidikom trgovske konkurence. Dne 14. marca 1925. so se v Londonu zbrali delavski ministri Angilije. Francije, Nemčije, Belgije in Italije, da se 'znova posve tujejo o wasliirkgtonski konvenciji glede osemumoga delavnika ter najdejo formulo, ki bi vsem državam omogočila, da to konvencijo po preteku sedmih let res ratificirajo. Konferenca v Londonu je trajala do 19. marca ter je imela ta orspeh, da so določbam wash-ingtonske konvencije dali novQ tolmačemje tef je sedaj upanje, da bodo vse države, osolbito Nemčija, konvencijo ratificirale. Londonska konferenca ni bil prvi poskus, najti rešitev aa ratifikacijo in izvedbo wasihingtonskega dogovora. — Že v septembru 1924 se je v švicarskem Berau vršila konferenca industrijskih držav, ki je iinHa 'nalogo raitifikavijb pospe&its na ta ^ačin, da se pojasaje določila glede osemurnega delavnika in njegovih izjem. Konferenca pa se (n je brez uspeha razšla, ker se ji ni P posrečilo, najti formule, ki bi zadovoljevala vse države. To se j-j k sedaj posrečilo na londonski konferenci, čeprav ta rešitev nI ide- ^ alna. Londonska konferenca je bnela nalogo, izdelati obvezo pojasnila s ojiih členov Avashingtonske konvencije, ki bi s svojo raztegljivo- V stjo posameznim državam orno- e gočali zlorabo na škodo ostalih pogodbenih držav. Med temi členi se navaja kot najvažnejši člen 14. ki osvoboja države od wash 11 ingtonskih Obvez v slučaju, da se zapleto v kako vojno ali pa v ka-»v ko goošti. brzojavu, telefonu v ožjem .smis-:^ lu ne spadajo pod ta določila, pač j pa dela pri poštnih, brzojavnih in 1 telefonskih napravah. Važna je sledeča določba, ki je ] ob času spora in redukcij trbovelj-skill rudarjev s TPD igrala važno j ] vlogo: Delovni čas je oni čas. v r katerem je delavec na razpolago i delodajalcu. Odmori med delom i pa so čas, ko delavec delodajalcu t ni na razpolago. Jasno jc, da jc 2 po tem tolmačenju londoitske kon_ -ference bilo tudi upravičeno stališče rudarjev, ki niso hoteli pri- i stati na zahtevo TPD. Ta je za- r htevala. da morajo rudarji osem ' ur efektivno delati na svojem me- < stu in da se v osemairnik ne sme všteti ča-s, ko rudarji « Tibiraifcišca odhajajo na določena mesta. Po london^cm avtoritativnem tolma.)* čenju pa je jasno, da spada v čas j * osemurnega dela\"nika tudi tisti 1 čas, ko rudarji na obratnem zbi- s rališču čakajo, kam jih {>ošlje vod- ^ stvo. Oni so delodajalcu na razpolago s trenotkom, ko »topijo .v ; določeni zbiralni prostor v obratu. — Določba člena 5. londonskega < dogovora se glasi, da se določila ] osemurnem delavniku morejo na- j naša;ti tudi na stavbinsko delavstvo. ] Za delavstvo je važno še slede- ] če določilo glede nadur. Za k on o- i davstva posameznih držav naj do- ] ločijo, koliko nadur največ se sme od delavca terjati. Obvezno se določa minimalni mezdni povi_ Sek 23 odstotkov za vsako naduro. Pod določila, tega dojrovora spadajo tudi železnice. To so v glavnem nckaere važnejše določbe londonskega dogovora. ki je sedaj obvezen za vse države in ki bodo veljavne po ratifikaciji Tvasliingtonskih določii po vsem svetu. Ja^no je seveda, da jc tu mnogo ne{»opolnostu in da je tudi mnogo možnosti za zlorabo teh določil: Ampak važno je vendarle, da se je vprašanje osemurnega delavnika enkrat mednarodno uredilo. Princip osemnrnega delavnika je vendarle saukei-joniran. Druga stvar je seveda, kako se bo po posameznih deželah ta princip praktično izvedel. To pa ni odvisno le od volje ali samovolje posameznh državnikov in zakonodajalcev, ne le od gospodarskih in kulturnih razmer, auipak je odvisno tudi od volje delavstva samega, od sile njegovih organizacij ter od sposobnosti in poštenja njegovih voditeljev. ("Slovencc"). Delovanje "Lege" v Postojni. Italijanska poročila trdijo, da azil "Lege" nepričakovano dobro uspeva. U-stanovila se je god-bena šola. Vpisanih je okoli 60 mladih ljudi. Vodstvo "Lege" misli na zgradbo, v kateri bi bile nastanjene vise njene institucije. Zemljišče jc baje žc nakupljeno. ____ ^ VODNIKOVA DRUŽBA • Kot smo že enkrat ohienili, se je ustanovila v Ljubljani "Vodnikova dnužba", ki bo vsako leto izdala štiri knjige, nalašč pripravljene za širše plahti slovenskega naroda. Letos bo izdala dva romana, eno knjigo gospodarske in eno knjigo zdravniške vsebine. ''Glas Naroda" jc prevzel zavtopstvo za Združene države iu Kanado. Vse Štiri knjige stanejo samo en dolar •'Vodnikova družbaima približno isti cilj kot "Mohorjeva družba". Razlika je le ta. da njene knjige ne bodo tako pristranske kot so bile Mohorjeve zadnja leta. I'pati je, da bo dosti rojakov naročilo te res poučne in zanimive knjige. Čas za naroCibo jc do konca junija. Z naročilom pošljite on dolar. Obupani pismonoša. Magistrat majhnega poljskega liesteea Bendtzin je napol klerikalen, napol komunističen. To je kziok stalnega kreganja, ki ovira ^sak napredek. Mestni pi-mionoši »o obupani, ker se maščuje ena itranka na magistratu nad drugo ^ tem, da prekršoujejo ulice*. — Zadnjič so na primer imeli večino klerikalci. Prekrstili so takoj uli-i'0 znanega socialističnega maršala Pilsudskega v Ogrodovo - • ( Vrtno) Ulico. Komunisti so 75c> $150 ljah. | PRVO SKUPNO POTOVANJE V | $ ITALIJO in JUGOSLAVIJO ^ ^ s parnikom MARTHA WASHINGTON ^ | dne 22. JUNIJA, 1926. S S jS Potnike bo spremljal naš uradnik skozi do Ljubljane, pazil na prtlja-2 go in gledal, da bodo potniki brezskrbno in zadovoljno potovali. Na ran»olaso imamo kabine t III. razree me hočete vsled tega iznebiti, — je rekla lli tla tirpko, s stisnjenimi ustnicami. — S te strani seveda ni-sem š.? nikdar gledala na hišo -vojega očeta. Raditega pa še vedno iii jK>tr«Mio. da bi se poročiln. kajti bremena moje osebe se laihko oprosti t ta tu
  • od dintgrimi pogoji . . . Da p>staaieš dniiatbniea ali kaj takega. — je rekla Georgi-na porogljivo. - Ne, tli*H> moje. iz tega ne bo nič, dokler imam jaz kako be-»«-.lo v tej hiši. Zapomni si na-Jediiije: edini možni način ' za hl«čaju poroka z go*jpodom Somerjem. — Nikdar. — je vzklilknila Hilda ter -.kurila pokonci. Solze so ji stopile v oči. — Jaz ga ne ljubim ter smatram za krivico, še več, za pon-iževanje, da bi iz zunanjih razlogov rpodala svojo roko mo_ /u, tudi če ga kot človeka >jw>::tujem in cenim. (J<"-;»a Il«M-kot je stopila pro*i Hikli Jer jo prijela za roko. Xjelie krehnje -o bila zavratne kot one ma-čKe. ( — Predvsem m- olinašaj kot se ispodobi, — je rekla hladilo. — ^ in da ne Vvlaja.š nikakim napačmiin iluzijam ti liočem reči. da .i i"ipii |»ra\ po., buo s\ o<"i. če miJiš mogoče na tega čudnega dok- 1 torja. Zdi se mi. tla se .ni v celi ti aferi > tvojim stricem Konridoiu ' obnašal kot kavalir. temveč kot prebrksau proletarec, ki trdovratno 1 zasleduje svoje ed je. Obzirov ne ;h>zhh. Kompromitiral bo Vero ter ^ ! nato *> tem, da bo i»oročil žaijo. na višek svoje denarne bin-}" i« n< -ti. I/, tega ra-zvidiš dete. da -e zastonj žrtvuješ. Ti ne moreš pričakovati nikakih bogastev kol Vera. j* Hilda je tr< sla od razburjenja. . * Ne vim. mama. - kakšno pravico mi priipoveduješ vse to,— j1 J-' ifi-'!.! ••n*-("no. — t'e |»a bi bilo resnično, zakaj očitaš dr. Šratu J' to. kar >1 mi ravnokar |>ica >e je za.-inejala < lia glas. I < I — Drago dete, — je rekla / vso drznostjo, ki je bila glavna po-,] r<\ nje nego značaja, — vsaka stvar ima dve strani. Dr. Šrat j«- 1 mož, ki s<- lahko sam prehranja. ti j>a .si uboga deklica, ki postane ,] breme sebi in drugim. ji V i vtem trenutku je prinesel služabnik vizitko, na katerije sta- 1 lo zapisano: S o mer. ji — Naj v-"o;pi. — jt. rekla s konvencijonainiiu glasom. Nato pr1 : •se j«- obrnila fproti hčerki ter reiki a : — No? — Ne morem, mama. — ne morem. (ieorgina je udarila /. nogo ob tla. \ — Potem pojdi. j — K V« : i. - .je mislila mučena deklica, ko je zbežala v svojo fcobo. — St upena namigavanja . mačehe glede dveh ljudi. ki sta ji bila n.ijl,.' i;,, na svetu. ni-o napravila niti najmanjšega ntisa na či- 1 •sti zi:aeaj Ilild« ter -o -bila kmalu pozabljena. Hotela se je sostatl s človekom, ki i»i jo raznumel ii; s katerim bi lahko zaupno govo-rila. To je mogla bili le Vera. '.j V 'h-d naravnega egoizma vsakega človeka, se ji je zdela njena bol tako velikanska, da mora vzbuditi sočutje Vere, kljub velikan- 1 s,\emu udarcu, ki je zatlel Vero samo. Vera jo je morala /najprvo po-' slu-rd^i in nato bo sočustvovala ž njo in s -trieein. J llitro ! i«-merila kratko pot caraiirjt». Prisb je — trežiiicii s. objo-kauimi očani ter! ''"^ki. .1 i j. gospa Koiuid po mizli«uii noči konečno zaspala in da je zdravnik prepovedai v^ako motenje. 1,, N >i pu>:mda pa je močan stražnik, ki ne spusti nikogar no-1 '■•«•. ■» vpiije in divjanje bolnika je čuti prav do sob milasUjive': gospe. 1 — O ta ne-re. a. ta nesreč«. — je tarnala služabnica. — Če bi ne imeli go—poda doktorja, bi \ {pomrli od strahu. lako je o<|'ia likla v večji duševni stiski kot pa je prišla, kaj-to ozračje hi.se Konrid je mitpraviJo aianjo strašen utis. Ko je prišla domov ter stopila na prve stopnjice, ji je prišel nasproti Soraer. Svetloba mu .jc j>adala naravnost v obraiz in Hilda' .)■ videla s strah* m. da i/gleda vznemirjen in globoko ))otrt. Ali je i z» danes govoril z mačeho ter mu jc ona s{>oročila njen odločni.' "ne": ~ j'1 1'utila je. kako se ji je srce mučno skrčilo. Kaiko žal ji je bilo ' za tega moža! Kako počasi je še, in kako razočaran je izgledal! Tedaj pa jo je zapir-til ter nehote obstal. Siroel se je ter nato hitro stopil proti i — Gospodična, skoro bi smatral to srečanje za migljaj usode, 1. je rekel hitro in pri teh besedah mu je šinila kri v glavo. — Rav-| no prihajam od va^e go^»0 mame in . . . Ali hočete iti z menoj na' prosto za par korakov? Blagoslavljam naravnost ta shrčaj. i \ se to je prišlo na dan tako hitro in nespreitno, da je Hilda,' Mko.; vedela, kaj ^e je zgodilo zgoraj. Polastila se je je velika otoč-nc^t. (V je vedel gosepod Somer za n.M-ai sklop, kaj je. bilo potem J, Um m s,, nadalje govoriti. k;..iti tak prizor fii bij mučeai za oba. Njegove oei pa sr> zrle na«jo tako pošteno proseče in llilda raz ven tega» tudi ni vedela, kaj vse je govorila mama. | (Dalje prihodnjič.) Z A MAJN1K— f SMO DOBILI V ZALOGO 6 iMI^ I NOVIH GLASNIH, PRA mjntim vm victor plošč, yapfefj ^ Vse so po 75c, za poštnino je ^■H^^Hr * ^^^^ treba poslati 35c več. Vm gianne Victor plo££e, Jako tlvahne xa pomladanski čas. Pri n»r«'Mu p. r.ljiie money ord»-r. Naročite vnaj fiUri plošče, kajti manj plošč ne r»o*llJamx>, nam v reamU-1 ne Izplača zavijati. 7S490 Ac h du litber Augustin, ValCek •chnttztlbar.k. Polka 78532 Planinska lepotica. Valček Pavtinka, Maaurka 78554 Pogled v nedolžno oko Toje Kvartet Conemau»h Slovenec itn, Poje Kvartet Conemauffh. 7S57« Na otoku. Polka V zelenem vrtu. Valček • 7$S*9 Erzhorzog Kari, Marfi, Vojaška Ote Nelke«, &otlft \ 1M22 Roll "Em Girl«, Fox Trot Flamin* Mamie, Fox Trot HI amo e.lina alovenaka tvrdka v cell Ameriki, ki prodaja te Victor plošče la luno t mil s Victor tovarno. IVAN PAJK, 24 Main StM Conemaugh, Pa. SAMO ŠEST DNI PREKO Z OGROMNIMI PAŠNIKI NA OLJX FRANCE s. junija PARIS, 12, junija. HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE Kabina tretjega razreda z umivalniki in tekočo vod« za 1, 4 ali 6 oaeb. Francoska kuhinja in piJaCa. 19 STATE STREET NEW YORK Moč krvi« ( Konec.) Stai"ši se iskreno ra«veseliii !obreda 'zdra-vja. m -»'rečnega i>ri-liotla s^■ojejLh -lairšev. toda El va. brei^dvomoK) isniMxl ornih treli. o katerih ji je povedala Leaka-dija. da so bili iz Rudolfom tiro-;!a. naj ji povesta, če se opominjata. da je njen sin pred leti ugrabil neko mlado žensko; zakaj od tega. da ii/.ve re^»nieo. je odvrnila -i«»ča in mir \Sega njenega sorodstva. In izna-la je prositi s tako |)t i •; čnost.fo in jima zatrjevati s taiko gorečnostjo, da jima od njune odkritosrčnosti ne'preti nobena! nevarno-it, dokler n-ista naiponled ,j»ovrtuved je bila iključ /ax vse njeno morebitne dvome, m jo -klonila. o so ik večerji, je 'Stopila sama, z Rudolfom v neko -obo. mu dalo v roke neko sličico in mu rekla : — Odločila seim se. da te ]>ri ti veliki pojedini, /ki jo pripravim' tebi na čast. neznanim tudi s tvojo nevosto. To je njen resnični .portret; no. :zd-i se ml ^potrebno, da te opazorim, če «bi se ti ne adela j dovolj lopa, .posebno na to. da to njeno hibo več nego izravnajo druge njene la.st.nosti: ne samo i-jiionitnega rodu je. ampak tudi razumna Ln precej bogata. Sicer pa ti mora hiti že to dokaz, da je-kakor na/lašč zarte, ker sva ti jo si tvojim očesom izrbraila. Rudolf si je pozorno ogledal sliko ter je potem iz pregovoril: — Ce so bi>i slikarji, ki so navadno zelo radodarni z lepoto na v«-oh svojih portretih, tako tudi tukaj, potem se zdi. da mora biti original grdoba sajma. Res jc sm-eer. mati in gospa. moja. da morajo otroci svoje starše ubogati, karkoli jim dkažejo; toda ravno tako ' je prav in še l>olje. da starši, kadar morejo, ugode svojim otrokom. Sicer tsem še samcc, a toliko o teh rečeh le razumem, da Nine hiti z zakramentom svetega .zakona, zvezan tudi primeren in dovoljeni užitek. Zakaj, če manjka ta. zakon šopa in ne doseže "svojega drugega namena. A da bi mogel človeka razveseljevali grd o-t>raz. ki ga ima neiprestano pred očmi. v soJbi, pri miesi. v postelji — » navijam: to se mi zdi skoraj nemogoče. Pri vašom življenju, ahati moja. vas rotim: dajte mi družico, ki me bo mikala, ne pa odbi jala — takšno, da se ne bova zapotekala na desno in levo. am pa k po .uara.vmi poti nosita jarerfi. ki ga nama naloži ne^ho. Če foo tako, bom z veseljem služil Bogu in rad iskrbeJ. da bodo moji starši ' imeli srečno staiost. J Cez \-se vesela je {K>skišala matr Riudolfove besede, ker jc spoznala iz njih, da obetajo njeni nameri dober uspeh. Odgovorila mu je. da o poskuša5a oženiti tj>o njegovi žetliji, naj bo le brez skr- 'f bi; tnidi da lic l>o težko ratzdreti j dogovorov, ki so se vi-šili glede •njegove j>oroke z ono daimo. Rudolf se ji je zahvallil; in iker , je že bil čas večerje, sta odsila k : mizi. Ko pa so že posedli okrog nje oče mati. R/u/dolf ter njegova tovariša, je vzkliknila dona Este-fanija. kokor da »se je spomnila ; šele zdaj : — Jo j meni! Res lepo ravnam s svojimi igositi! Pojdite — je re*k- i la enemu izaned tshuig — in s}K>ro-čite gospe Doni Leokadiji, naj blagovoli kar po domače in brez ozira na svoj oodličnost počastt.iti našo mizo, ker so vsi navzoči moji sinovi in njeni služabniki. I Vse to je bilo v njenem načr- ' tu in o vt-em je bila že obveščena [Leokadija, tkii je vstopila takoj, nato ter vse iznenadila. kalko-r da je 'prišla med (nje prikazan. hoče pokai&ao-, .sejan z zlatimi in bisernimi gum-j bi ter z dijamauti okrog pasu in; j vratu; za okrč?^ glave so ji slu- j žili njeni laistrn lasje, »pleteni v kite in .kodre ter tako prepleteni j z blestečimi dijamauti. da so sle-i 4'iJi Oei. »ki so jih hotele obeudo-j 'Lidija je bila vittka. a krepke raMi. Za roiko je vodila-svoj eg;: Myeka. m njo pa je sto-[ |)alo je deklet, ki sta jo obsvet- II .je vali v. d ve m a sveeafcna v srebrnih svečjukkih. V--i .so vstali, da s<^ ji poklonijo. kakor da se je rprikaizalo čudežno bitje iz drugega sveta. — Leokadija w je z ljubko dražesi-jo in prisrčno vljudnostjo vsem 1 priklonila,. Kstfefanija q)a jo je pri-' jela za roko in jo posadila zra ven | sebe in nanproti Rudolfu. Dečka 1 j so deli zraven njegovega deda. —] Rudolf, ki je zdaj 'lahko bolj oIoh človeško biftje? Ali nI angel v človeški .podobi? — Ali :pri! tem se je -pogrezala sladka Leo- j kadijina lepota, rikozi njegove oči j v njegovo sree in ga je \"sega bolj j in ImJj prevzemala. Njej pa, ki ji, je bil med večerjo tako blizu on. j ki ga je ljubila že zda'j bolj od ovojih oči in ki se je lahko večkrat sikrivši ozrfla nanj, so vstajali v srcu .spomini, kap* je bile med ttijim in njo. In aupanje. ki ga ji je izhudila njegova mati zo»-i ljubo, da bo njegova nevesta, je zače/lo pešaiti. zakaj bala se je, da ( uniči nesreča, ki jo je fprc/ganjaila . do -sedaj, tudi to o4>l jubo njegove j matere. Potem jo jp stresla tudi! misel, kako iblizu je trenotek. ke f se odloči, ali bo za vedno srečne [ ali nesrečna. Te mi.4i so bile tako! žive in ta ugibanfja tako raizb.ur- i ijiva. da so ji stisnila srce 'kakor v klešče; naenkrat jo je obli! mr-eel znoj. smrtno je prebledela in pred očmi se ji je stemnilo, da je morala nasloniti glavo v naročje Done Est ef a/ni je. Ta ipa je takoj spoznala, da se bo zgudSla. in jo je vsa prestrašena še (pravočasno ujela. Vsi so plaoiiii na noge ln 'zapustili svoje vrostore, da bi ji pomagali. Največ sočutja, pa je pokazal Rudolf, .zakaj da bi prišel prej do nje, se je dsvakrat spodtaknil in prevrnil. Tokia niti s tem, da so jo odpeljali, nitd da so jo škropili z vodo v obraz, se nI zavedla. Na-protiro so kaizaile njene naipefte pi«si in žila v zapestju, ki nd več bila, da je mrtova ln neraizsodna jHinžinč-ad je zagnala vo 'hiši velik krik, češ da je mrtva. Ta strašna i vest je taikoj dosj>ela tuJdi do ušes njenih staršev, zakaj tudi nje jc (bila Dona Estefainija skrila — seveda za veselejšo »priložnost. Ti pa so zdaj vdrli skupaj z župnikom domače fare, ki je bii ž njimi vred skrit, v obedmeo. — Župnik je stopil takoj k Leoka-diji. tla vidi. ali daje kaika znaune-nja. da se kesa svojih gre-hov. ker bi ji dal fvatem otlvezo. No, če je mislil, da najde eaio osebo v nezavesti. jc našel dve; zaikaj že je ležal tudi Rudolf z Obrazom na obraz.ii Leokadijinem. Njegova mati mu namreč ni branila, da se ji popolnoma približa, ko je sona-jlrala. da je dekle kak 'že njegovo, j Ko pa je videla, da je tudd sin iagjubil zavest, je niaflo manjkalo, da ni še sama omedlela; in bi tudi bila, če bi se Rudolf ne bil ta lup abuklil, ves v zadregi, da >q ga drugi v klel i v takem -taifju. A kafkor ibi slutila, kaj čuti. m ii je rekla »daj njegova mati: j — Ne sramuj se. sin, te svoje slabosti, anni>ailv srarmuj se onih, ki bi jih ne bil storil, če bi vedel i „ . vse to, česar ti itak 'nilsem name- ic.vala zakriti, nego ti razkriti le v bolj veseli zvezi; namreč, da je tu dekle, ki ga držim tu a- s-vojih rokah, tvoja prava žena, sin mojega srca ! Pravim iprarva žena zato. ker sva tii jo izbrala jaiz in tvoj oče, dočim ona, katere sliko sem ti prej kazala, ni bila prava. Ko je Ritfdodf ito čul, ga je njegova zaljubljenost in razpaljena >trast kjir \"rjrfa ; in ker jc i še ime soproga, ki mu ga je da'la Illicit i, odstranilo vse zapreke med n jam in Lertkadijo, se je ^klonil i li njenamai Olrraizu in pritisnil svoje u tnice na njene, da se je zdelo, jfeakor da bi ji hotel izpiti dušo in jo shraniti v svoji. Ivmalit nato xe je LeOkadiija : preibudila in v hipu se je vrnila I vedela zaiflovoljnost. v srca vseh. ki so bila že oibupaSa. — No,.čim je deckle opazilo, da jo drži Rudolf v svojih rokali. .se je s 'sramežljivo odločnostjo j>o-s-kusila izviti. On pa. ji je rc&eT: — Ne. gospa moja, ne Lo se va/m posrečilo ! Kakor bi tudi prav Jie bilo. da silite rz rok onega, .ki vas nos-i v svojem srcu. S temi besedami je Leokadljo popolnoma predramil. njegova ! liiarti »pa je sedaj docela predruga-j čila ves svoj prvotni načrt ter naprosila župnika, naj njenega sina J takoj poroči z Leofkadajo. To ]>a je bilo niiogoče. ker se je ta reč 'dogodila v časih, ko je (zadosto-' valo že privoljenje udeležencev i sam ih .brez vse teh svetih predpriprav, lii jih (narekuje opreznost dandanes. Tako se župnik ni branil Jin je poroko takoj izvršil. Splošno veselje vseh navzočih, ko sc je to zgodilo, bi moralo opi-Vaiii dnugo ipero ter drugo in -bolj ■nežno srce. nego jc moje: kako so (LeOkadijim ^starši abj&li Riudolfa, kako so se za/h valje vali njegovim staršem in Bogu, kako so si medsebojno obljubljali prijateljstvo m ljubezen ter kak.o >so stmneii R»u-dolfovi to\'ariši. 'ko so tako ne-pričakovano in že na A'ecer svojega prihoda doživeli tako lepo svatbo; in še bolj, ko so zaeuli iz | ust l>one Bstefauije — katera je o tem vsem pripovedovala — da , je Leokadija ona ista defldica, katero je bil . Rudolf svqjeaS ugra-| bil v njihovi drucabi — (novica, ki je 'j>a še najbolj osupnila RtnJolfa f »amoga. No. da se o resndenosti [te vesti še bofj prepriča, je pro-i; sil Leokaidijo, oiaj ibi mu dala kžfcko . znamenje, po katerem bi anu postalo Mfie še bolj jasno, čeprav ni prav nič več dvomil, iko je videl, i da so smatrali njegovi starši že • vse za dokatzano. Na »to je ona • odgovorila: — Gospod! Ko sem prišla tafcrat > k sebi in se dbtkHita iz tiste svoje > omedileviee, (sem se znašla v vaših rokah. —' onečaščena. Toda sc. i Hj^tanje parniko« Shipping ffle«^ 29. maja: Olympic, Cherbourg. 1. Junija: Resolute, Cherbourg, Hamburg; Berlin, Cherbourg:, Bremen. 2. junija: Berengaria, Cherbourg; Pres. Harding, Cherbourg, Bremen. 3. junija: Cleveland. Cherbourg. Hamburg. 4. junija: Republic, Cherbourg, Bremen. 5. junija: Majestic. Cherbourg; France. Havre; Zeeland, Cherbourg, Antwerp. a junija: Muenchen. Cherbourg, Bremen. S. junija: Mauretania, Cherbourg; George Washington, Cherbourg, Bremen. 10. Junija: Hamburg, Cherbourg, Hamburg; Columbus, Cherebourg, Bremen. 12. Junija: Paris, Havre; Leviathan, Cherbourg; Lapland, Cherbourg. Antwerp. 15. junija: Reliance, Cherbourg. Hamburg. daj se jc ta sramiota obrnila na dobi o; zdaj ko sem se prebudila iiz o med levice, senu se znašla v istem objtonu, loda »počaščena. — ln če vaan to še ni dovolj daka^za. poglejte to razpelo, ki vam ga ni mogel vzeti nihče drugi od mene . — seveda samo. če ste ga ti ing o jutiro pogrešili in če je i-^to. ki jra , ima zdaj moja gospa gostiteljica. — V i ste duša moje duše in bo-i Hte -to, dokler bo Bogu dopadlo! i'— je vzkliknil Rudolf ter jo vno-(vič objel. In vsi so ju na novo : blagoslovili in jima na novo čc-, sti ta li. J. Zdaj *e prišla večerja in pri-.' t.M ->o tudi godci, k! so bili že [•naročeni. Rudolf pa je videl ka-. ko r v zreaJku swij latJtml obraz v t'obrazu svojega sina. Oba deda m . obe babici so jokali veselja. V vsi hiši ii i bilo prostorčka, kjer ne l*i j edmovala sreča, radost in vese-i ije: Oenraiv je noč na svojih lalikil . črnih peiotih naiglo letela, se J'zdeN) Rudolfu, da sei{>oniika dalje :' ne s porotami, ampak z bergljami !— t::iko je hrtiiKUie1 po trenotiku [ko bosta z nevesto Kanui. [j Xi'tpovlod se je približala zaJ>-;J1 jena ura; zi-kaj mi ga konca, ki I ne bi prišel. Vsi so legli k /j»očrt ! I ku in vsa hiša se je pogrcamla v •rloibo'k ,j>oko.i. Nikoli pa se ne bo , vanj 'pogrezitila retila v Tolcdu ta dva srreTma za-, koiu-a, katera sta se mnogo let veselila ilrvtjr drtigrejra. srvo.jih o-. troik in vnukov, 'katkor- Je vise to jcče-rim I/nisovenm dedu. ko je zagledal na tleh ležečega vnuka. K O N E C. i------------------±_____ IZJAVA. . Spodaj podpisani izjavljam, da i ni JANEZ CANKAR -tista oseba, i katera je zanesla tiste besede do mojega očeta v stari kraj. Frank Smrtnik, ; 930 Adams St., Waukegan, 111. (3x 27.28,29) I l.- II Prav vsakdo- ; kdor kaj išče; kdor kaj , ponuja; kdor kaj ku-. puje; kdor kaj proda-1 ja; prav vsakdo prizna-, va, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI J v "Glas Naroda". 16. Junija: Aquitania, Cherbourg; Pr«». Ruose-velt, Cherbourg. Uremen. 17. Junija: Westphalia, Hamburg. 19. junija: Olympic, Clierbourg; IVnnlajid, Cherbourg, Antwerp; Sierra Ventana, Cherbourg, Bremen. 22. Junija: MARTHA WASHINGTON, TUST, SKUI'Nl IZLET. 23. Junija: Majestic, Cherbourg: Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg; Stuttgart. Cherbourg, Bremen. 26. junija: France, Havre; Bclgenland, Cherbourg, Antwerp. 29. junija: Resolute. Cherbourg, Hamburg, Thuringia. Hamburg: Bremen, Cherbourg, Bremen. 30. junija: .Mauretania. Cherbourg: l'res Harding, Cherbourg. Bremen. 6. julija: PRESIDENTS WILSON, TRST: DRUGI SKUPNI IZLET. 1 __ ^NAJCENEJŠA i ^ VOŽNJA v JUGOSLAVIJO /1 COSU UCH, ^^ DIREKTNA SMER^" POTOVANJA ^pHpS^^ Kratka železniška vožnja do doma po zmerni ceni. Oaplutje proti Trstu ln Dubrovniku: MARTHA WASHINGTON 22. JUNIJA — 10. AVGUSTA PRESIDENTE WILSON 6. JULIJA — 31. AVGUSTA Vprašajte za cene in prostore v bližnji agenturi. PHELPS BROS., 2 West St , N. Y. Wmammmmmmmmm PRVA TSl NAJSTAREJŠA TOVARNA 9R TAMBURIO g V AMERIKI— ki Izdeluje najboljše tarnaj burlce ln glede dela prekosi vso tvrdke te vrste. Tamburice iz moje togi varne so priznano naj-S boljSe glede oblike. toO-jB nosfci In glasu, kar f rl-A CaJ° priznanja xborov ln yf^^tS., poedineev. NaroCeno bla-go počiljain v vse kraje sveta. PiSite po cenik, »V^S^js katerega poSljem zastonj. IVAN BENČIČ 4054 St. Clair Ave., CLEVELAND. O. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. K«lor Je namenjen ivofovntl v stari kraj, je potrelio, »la jc nn- tančno pouT-en o i»otnili listih, prtljagi iu drugih stvareh. Pojasnila, ki Vam jili za moremo dati vsled naše dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vetino lo prvovrstno parnike, ki imajo kabiiie tudi v III. razredu. Glasom nove naselniške postave ki je stopila v veljavo 8 1. julijem. lftM. zamorejo tudi nedižavljani dobiti dovoljenje ostati v domovini euo leto in ako potrebno tudi tlel j ; tozadevna dovoljenja izdaja generalni naselni.ški komisar v "Washington. I). C. Prošnjo za tako dovoljenje se lahko napravi tudi v New Yorku pred odpotovanjem, ter se pošlje prosilcu v stari kraj glasom najnovejše odredbe. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor želi dobiti sorodnike, ali svojce iz starega kraja, naj nnm prej piše za pojasnila. Iz Jugoslavije bo pripuščenih v prihodnjih treh letih, od 1. julija in-_»4 naprej vsako leto po G71 priseljencev. Ameriški državljani pa zamorejo dobiti sem žene in otroke do 18. leta brez, da hi bili šteti v kvoto. Sta riši ln otroci od 18. do 21. leta ameriških državljanov pa imajo prednost v kvotL Pišite po pojasnila. Prodajamo vozne liste za vse proge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati. FRANK SAKSER STATE|BANK J 82 CORTLANDT ST., NEW YORK Pozor rojaki! V zalogi imamo SVETO PISMO i (•tare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00. Slovenic Publishing Company 82 Cortland* Stmt 9«w York, H. T. -___