Poštnina paviallrana.
v	itavSIlii'l’llln«
Štev. 177.
V Ljubljani, v četrtak 30. avgusta 1923.
Leto I.
i	■■r*»
Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeijke. Mesečna naročnina:
v Ljubljani Din 10-—, po poiti Din 12-—, inozemstvo Din 20*—
Uredništvo: Wolfova ulica št. 1/1. — Telefon št. 213 Brzojavni naslov: „Novosti-Ljubljana“. upravništvo: Marijin trg št. 8. — Telefon št, 44.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št 13.238.
Politična situacija.
¥Sada in Sladic. - Kombinacije o pogajanjih
s SIS.
Dr. Benešev sestanek z Mussolinijem
Kritika
in opozicija.
Mi nikakor ne trdimo, da ni treba pobene kritike in nobene opozicije v nagem političnem razvoju. Ravno Slovenci bi bili poklicani, da vrše to kritično delo v naši kraljevini in da z vztrajno 'opozicijo porivajo državni voz na poti jnapredka in novega razvoja.
Naša država je nastala iz raznih delov, ki so bili ločeni dolga stoletja, oziroma, ki niso nikdar živeli skupnega političnega življenja. Kakor nimajo prav separatisti, ki trde, da je med Srbi vse slabo, gnilo, korumpirano, tako tudi nimajo prav oni Srbi, ki ne morejo prav verovati, da bi tudi »od Preka« moglo priti kaj dobrega, Tako ozkosrčno zaslepljenost je treba pobijati od ene in od druge strani. Priznati je pa treba slede-j?e: lažje je razumljiv in lažje odpustljiv srbski ekstremizem, kakor pa prečan-'ski, dalje: srbski ekstremizem se je pričel v večji meri razvijati šele kot rea-akcija zoper prečanski ekstremizem.
V vsaki državi je potrebna kritika in opozicija sploh, v naši državi bo pa potrebna tudi opozicija zoper srbski eks-kluzivizem. Naša država se bo razvijala in uredila samo, če bodo vse zemlje in vsi deli prebivalstva po svoji moči prispevali k gmotnemu in kulturnemu razvoju. Toda pri naših razmerah se more ta kritika in opozicija vršiti samo v okvirju velikih, državnih strank. Kjer je parlamentarno življenje normalno, obstoji ena velika vladina stranka, ki vodi posle in nosi odgovornost, in velika bpozicijonalna stranka, ki kritizira, kaže napake in pogreške, ter je vsak tre-notek pripravljena, da ona prevzame vodstvo države, ako bi narod z večino izrekel nezaupanje vodilni stranki. Pri nas takega parlamentarizma nimamo in Sta še dolgo ne bomo mogli imeti. Pri nas je opozicija slaba, kot menda v nobeni drugi državi, razbita na nebroj strank in strančic, katerih ne bo nikdar mogoče zbasati v en lonec in, ki imajo deloma tako ekstravagantne programe, da jih ne bo nikdar mogoče vzeti za program vladinega dela. »Politika je umetnost dosegljivega« — je rekel stari Graholski in na tej teoriji osnoval novo taktiko poljskega kluba v Avstriji. Program politične stranke ne sme biti to, kar je najbolj idealno in najbolj po-pidamo, nego to, kar je v doglednem času dosegljivo. Vsaka opozicijina stranka mora imeti tak program in takšno taktiko, da lahko vsak trenotek vstopi v vlado in prevzame državne posle in odgovornost. Opozicija ni sama na sebi namen. Glavni cilj opozicije mora biti: priti do državne moči, da more izvrševati svoj program. Politična stranka mora aii imeti sposobnost, da prevzame vlado, ali pa moč, da zruši državo. Vse drugo je absurdno.
Kritika in opozicija je torej tudi v rašem političnem življenju jako potrebna; Naše opozicljonalne stranke so pa nesposobne, da bi vršile to delo že radi tega, ker so fizično preslabe in ker imajo programe, ki so popolnoma nedosegljivi, kakor: komunistični, republikanski, intimilitaristični itd. Pri nas se more in hiora vršiti kritika in opozicija v strankah samih. Majhne strančice so nestrpne, kakor kakšne verske sekte, in ne ^opuščajo v svoji sredini nobene kritike In nobene opozicije. Velike parlamen-ta*rne stranke imajo tako široko podlago. da morejo obsegati ljudi najrazlič-neiših nazorov in ono trenje misli, izmenjava idej, kresanje nasprotij, ki se drugače vrši med strankami v parlamentu y^i se v taki stranki sami. Ako se pojavljajo glasovi, da so notranje borbe in nasprotja v radikalnem klubu, je na tem mnogo resnice in kdor se temu čudi,
■ °*nn.e Pozna parlamentarnega življe-hja. Pri nas ne na kratko kvitiran z »osel« in »tepec«, kdor bo imel drugačno mnenje, kakor pa vodja stranke in vsakdo lahko zastopa svoje mnenje.
Ako bi v tem klubu sedelo četudi sa-Vno majhno števUce Slovencev, hi s svoto kritiko lahko mnogo več dosegli, kakor pa bi mogli doseči kot samostojna opozidjonalna stranka v skupščini. Režim bo vedno tale, kakršni bodo oni elementi, ki ga bodo držali. Ako bo med temi elementi več Prečanov, bo tudi režim bolj prečanski. v politiki ne sme-mo nikdar reči: vse ali nič, ampak ved-ono, kar je dosegljivo in Slovenci hi dosegli največ, ako bi delovali kot kitičen element v radikalni stranki.
B e o g r a d, 29. avgusta. (Z) Minister financ g. dr. Stojadinovič je odpotoval sinoči na Bled, da poroča Nj. Vel. kralju o poslednjih vladnih sklepih. G. dr. Stojadinovič ostane na Bledu dva do tri dni. Sinoči je dopotoval na Bled minister ver g. dr. Vojislav Janjič, odpotoval pa je vojni minister general Pešič. Na ta način bo čez nekaj dni, potem ko bo vlada splejela sklep o reškem vprašanju, nastopilo daljše zatišje in mrtva politična perijoda, ki bo trajala tako dolgo, dokler se zopet ne zbero vsi člani vlade v Beogradu.
B e o g r a d, 29. avgusta. (Z) Po rešitvi drugih važnih vprašanj vlada včeraj niti ni vzela v pretres situacije, nastale vsled Radičeve diplomatske akcije v inozemstvu. Eden izmed članov vlade je včeraj izjavil po seji, da vlada sploh nima o tem ničesar sklepati. Proti Radičevemu delovanju se bo začela akcija z vsemi zakonskimi sredstvi, ki so vladi na razpolago.
Beograd, 29. avgusta. (Z) Vlada bo tekom tega tedna nadaljevala pogaja nja z g. df. Korošcem, ki pride radi tega v Beograd. V vsakem slučaju so zahteve g. dr. Korošca mnogo pretežke. Vsled tega se bodo morale zaprositi instrukcije in odobrenje za vodenje pogajanj tudi od predsednika vlade g, Paši-ča. Ta pogajanja se tolmačijo kot poskus vladen da spravi klerikalce med državotvorne stranke, da bi le-ti opustili skrajno opozicijo, ki vodi do separatizma.
PRETIRANE VESTI.
Beograd, 29. avgusta. (Z) »Tribuna« prinaša: V političnih krogih se
zelo mnogo govori o nekih pogajanjih, ki jih je vodil g. Ljuba Jovanovič z g. dr. Korošcem v času katoliškega kongresa v Ljubljani. Po naših informacijah so vse te vesti pretirane. Do kakih pogajanj sploh ni prišlo, četudi se je g. Ljuba Jovanovič v resnici razgovarjal dvakrat z g. dr. Korošcem o situaciji. Pri tej priliki je g. dr. Korošec izjavil, da vlada v njegovi stranki velika nezadovoljnost z držanjem hrvatskega bloka in Radiča in da bo vsled tega bržkone prišlo do preloma odnošajev. Več se ni govorilo, četudi ni izključeno, da se v Beogradu nadaljujejo pogajanja med vlado in slovensko ljudsko stranko v kratkem času. Po prelomu s federalističnim blokom je zelo mogoče, da pojde dr. Korošec z vlado.
PRED RAZKOLOM MED MUSLIMANI.
Beograd, 29. avgusta. (Z) Po napadu Salih Agiča na dr. Spaha in po vesteh, da je on sam insceniral atentat, da bi mogel preiti k Radiču, je v vseh političnih krogih zavladalo veliko nezadovoljstvo in se more sigurno pričakovati, da bo došlo do razkola med Muslimani, ker se absolutno ne strinjajo glede politike. Kakor se ve že od preje, obstoji jaka struja, ki hoče, da se prekinejo od-nošaji z Radičem in da se poskuša priti do sporazuma z Beogradom. Na čelu te skupine stojita gg. Krasnica in Kape-tanovič. Ti prete, da bodo javno razkrinkali dr. Spaha, če se sam ne odstrani. Zaradi tega se seja centralne uprave jugoslovenske muslimanske organizacije pričakuje z velikim interesom.
Rim, 29. avgusta. (B) Včeraj je dospel v Rim g. dr. Beneš v spremstvu svojega direktorja ekonomske sekcije ministrstva zunanjih del g. Dvoržačka. G. dr. Beneš je došel v Rim v vprašan nju madžarskega posojila in spremembe nekaterih carinskih postavk v trgovinskem ugovoru, ki ga ima češkoslovaška z Italijo že več ne^o tri leta. Ta ugovor ne funkcijonira dobro, ni tarifen ter prizadeva mnogo škode češkemu izvozu v Italijo, odnosno češkoslovaškemu uvozu iz Italije, ki uvozi mnogo manj nego Češkoslovaška iz Italije.
Rim, 28. avgusta. (Agenzia Stefani). Češki minister zunanjih del g. dr. Beneš je imel tekom dopoldneva z ministrskim predsednikom g. Mussolinijem razgovor o političnih in gospodarskih vprašanjih, ki zanimajo obe državi.
Rim, 29. avgusta. (B) Uboji petih članov italijanske komisije v Albaniji sestavljene iz generala Telinija, dveh častnikov, enega tolmača in šoferja je izzvala najbolestnejši utis v italijanskem javnem mnenju. Albanska vlada je izrazila g. Mussoliniju sožalje.
Generalni sekretar zavezniške vojne komisije za razmejitev med Grčijo in Albanijo je poslal pri tej priliki konferenci veleposlanikov v Parizu sledečo depešo: Tekom poslednje noči sem prepeljal v Janjino generala Telinija, sanitetskoga majorja Cortija, poročnika Connatinija, šoferja Farnetija in tolmača Craveria. Napad se je izvršil 27. t. m. ob 9. uri na potu iz Janjine v Santa Quaranta v bližini kote 470. prav na meji med Grčijo in Albanijo. Uboj sam se je izvršil na potu v gosti šumi, nekaj rr.niut potem, ko je potoval istotam albanski delegat. Ker je bilo neko drevo na potu, se je italijanska komisija ustavila nekoliko metrov pred drevesom. V tem trenotku se je začelo streljanje iz pušk. Grški stražniki, Id so se nahajali v bližini, so slišali, da je bilo izstreljenih kakih 30 do 40 patronov. Truplo sanitetnega majorja se je našlo v avtomobilu, ostali potniki so bili šli iz avtomobila, Truplo generala Telinija se je našlo 20 metrov od avtomobila v nekem jarku. Grški polkovnik Bocari, ki je sledil v večji razdalji italijanski delegaciji
Mariborski obž. svet.
M a r i b o r, 29. avgusta.
Ob 8. uri je župan otvoril sejo občinskega sveta. Uvodoma je poročal, da bo občina v kratkem dobila večje posojilo za tlakovanje cest in za zgradbo kanalov, kt je že predvideno v proračunu. Občinski svetnik B a h u n je vložil na župana interpelacijo, nai glede na napade v »Straži« pojasni zadevo njegovega sina in hčerke, ki sta baje. oba v mestni službi zaposlena in mastno plačana. Interpelant zahteva, da preišče zadevo posebna komisija, ali pa naj občinski svet obsodi pisavo »Straže«. Zupan pojasni, da je hčerka občinskega svetnika Bahuna nastavljena v mestnem konj igo vodstvu kot neplačana volonterka, dočim je bil njegov sin kakor vsak drug sprejet kot učenec v mestno električno podjetje. Občinski svet se je zadovoljil s tem poročilom, proti kateremu tudi občinski svetniki SLS niso ugovarjali. V drugi interpelaciji zahteva isti interpelant pojasnilo glede korupcije pri mestnem električnem podjetju, o kateri je poročala »Straža«. Zupan pojasni, da je pred časom res prišel na sled nekaterim nerednostim, ki jih je zakrivil nastavljenec podjetja, Giger, vendar pa stvar ni tako huda, kakor jo slika »Straža«. Skoda znaša 29.000 Din in je razen 140 Din popolnoma poravnana.
Poročila odsekov. Prošnji trgovca Brdajsa, da sme napraviti v grajskem poslopju skladišče za petrolej, se ugodi s pogoji, ki jih določa stavbeni red. Prošnji Karoline Pirhan za dovoljenje zgradbe skladišča na dvorišču lastne hiše se ne ustreže, ker je dvorišče premajhno. Ugovoru vinarske šole zoper izdano dovoljenje za zgradbo zvono-livarne v Ipavčevi ulici se ugodi, ker ta del mesta ni določen za industrijo, temveč za zgradbo otroške bolnice, stanovanj in srednje kmetijske šole. Na predlog odseka se sklene odpovedati dosedanjemu najemniku občinskega posestva v Frester-nici pogodbo, ker ne plačuje najemnine in tudi ostalih obveznosti ne izpolnjuje. Na predlog mestnega knjigovodstva se zvišajo dnevnice za uradna potovanja uradnikov in slug od 10 do 20 na 30 do 40 dinarjev. Ugovorom zoper visoko odmerjeno vodarino in globo zaradi malomarnega izvažanja fekalij se deloma ugodi, deloma pa se vloge odklonijo. V zadevi mestne tehtnice se sklene naročiti mestnemu knjigovodstvu, da vnese v prihodnji proračun primeren znesek za povečanje sedanje mestne tehtnice.
Po rešitvi nekaterih manjših zadev je Župan zaključil javno sejo, nakar se je na-dalievala še tajna seja,______
Podpirajte
Juflosiovensko Matico.
B e o g r a d, 29. avgusta. (Z) Po vesteh iz Prage piše »Tribuna« o potovanju dr. Beneša in pravi, da ima Italija politične in gospodarske interese, da oživi zopet mrtvo tržaško luko, katera bi mogla tudi Češkoslovaški biti zelo v korist.
vRim, 29. avgusta. (B) Danes do* poldne se je sestal g. dr. Beneš z g. Mussolinijem. Razpravljala sta o gospodarskih vprašanjih, ki se tičejo obeh držav. Predlogi bodo predloženi radi rešitve na jutrišnjem plenarnem sestanku. G. dr. Beneš je izročil g. Mussoliniju odlikovanje Belega leva za Nj. Vel. italijanskga kralja, Mussoliniju samemu pa češkoslovaški vojni križec za njegove zasluge med svetovno vojno.
je dospel na lice mesa, ko je bilo že vse končano in so napadala, že pobegnili. Radi slabe telefonske zveze in radi prometnih težkoč je grška komisija, sestavljena od predstavnikov sodnih oblasti m zdravnika, prišla šele na predvečer na lice mesta. Uvedena preiskava ni dala prav nikakih rezultatov.
Atene 29. avgusta. (B) Povodom uboja italijanske delegacije je grška vlada izrazila italijanskemu poslaniku v Atenah svoje sožalje.
Atene, 29. avgusta. (B) Italijan« ski poslanik g. Montana je obiskal včeraj zjutraj ministra zunanjih del g. Ale-ksandrisa. Ker je izjavil, da njegov obisk kljub neobičajni resnosti položaja ne menja prav nič obstoječih odnošajev med Italijo in Grčijo. Pustil’ je obvestitev, ki jo je dobil o strašnem zločinu izvršenem na italijanski misiji, zahteval, da se krivci takoj primemo kaznujejo kakor tudi, da se nalagajo rezerve odnosno reparacije, ki se bodo naknadno zahtevale. Aleksandris je odgovoril, da so že odrejene izredne mere od samih lokalnih oblasti,, nato je izjavil sožalje grške vlade s pristavkom, da se je sklenilo, da se na lice mesta pošlje z vojno ladjo komandanta žandarmerije z dvema višjima oficirjema, s sodniki in zdravniki. Zagotovil mu je, da bodo krivci prijeti in primerno ka2> novani.
Atentat v Trstu.
Sušak, 29. avgusta. (Z) Po vesteh iz Trsta je bil danes ob 12.30 v Trstu umorjen fašistovski vodja Morerra. Atentatorja niso prijeli. Med fašistfje nastalo veliko ogorčenje. Vse trgovine so zaprte. Borza je prekinila svoje delo. Fašisti hodijo po mestu. Atentat je prej* kone izvršil kak socijalist.
Obznana proti komu« nistom v Nemčiji.
B e r H n, 28. avgusta. Prusko ministrstvo notranjih del je na podlagi zakona o zaščiti republike razpustilo in prepovedalo za prusko državno ozemlje komunistični centralni odbor berlinskih obratnih svetov z njegovim vodstvom in z njegovimi pododbori vred.
Volitve na irskem.
London, 28. avgusta. (Reuterjev urad.) Po dosedaj znanih podatkih irskih volitev so dobili: vlada 16 mandatov, republikanci 4, poljedelska stranka 2, neodvisni 3 in delavska stranka 1 mandat. Med izvoljenimi je šef državne vlade Cosgrave. Namesto De Valera j? bil izvoljen Rutlege.
VREMENSKO POROČILO.
Dunaj, 29. avgusta. (Uradno). Davi je bilo v Alpah še oblačno, v gorskih dolinah pa ie ležala megla ob tleh. Temperature so bile ponaiveč pod 10 stopinj, po dnevi je bilo jasno, temperatura je pa ostala pod 20 stopinj. Nad Irlandijo je ležal minimum zračnega tlaka z viharnimi vetrovi. Napoved: Kratko trajanje lepega vremena. Osvežujoči jugozapadni vetrovi, toplejše, morebiti že jutri popoldne hitra pooblačitev, ponoči pa dež. Živahni zapadni vetrovi in ohlajenje.	1
Današnje prireditve.
V Ljubljani:
Kino Matica: »Strah pred zakonom«. Kino Ideal: »Eno noč v Algieru«.
Kino Tvoli: »Toscanska princesa«.
Nočna lekarniška služba v Ljubljani: Tekoči teden: lekarna Sušnik na Marl-'jinem trgu in KutaU.aa Ga««»****1“'
Nove instrukcije naši komisiji v Rimu
PRED DEFINITIVNIM SPORAZUMOM V REŠKEM VPRAŠANJU.
Beograd, 29. avgusta. (B) Vaš dopisnik doznava z verodostonega vira sledečo vest o pogajanjih med našo in italijansko vlado o reškem vprašanju:	Naše ministrstvo zunanjih del je
poslalo včeraj nove instrukcije naši paritetni komisiji v Rimu. Te instrukcije odgovarjajo sklepom ministrskega sveta. Drže se v strogi tajnosti, vendar pa je vaš dopisnik doznal kot pozitivno sledeče: naša vlada je pristala na tretjo rešitev med našim in italijanskim stališčem glede ureditve reške luke. Naša vlada je pristala danes na nove koncesije v nadi, da bo to pot reško vprašanje definitivno urejeno. V krogih, ki so blizu našemu ministrstvu zunanjih del, se veruje, da bo to pot prišlo do definitivnega sporazuma med našo državo in Italijo v smislu predhodnega načelnega sporazuma.
Beograd, 29. avgusta. (Z) V političnih krogih verujejo naši vladi, da, če se tudi sedaj ne doseže sporazum, ne preostaja drugega, kakor da zaprosi v zmislu st. margheritske konvencije za arbitražo predsednika švicarske republike.
Rim, 29. avgusta. (B) Štiri točke poslednjega italijanskega predloga o Reki so netočno objavljene, a posebno pogrešno je objavljena četrta, ki se nanaša na Baroš. Italijanski predlog prav
Priprave za voiifve v oblastne skupščine.
Beograd, 29. avgusta.. (Z) Vlada pripravlja vse potrebno za izvršitev oblastnih volitev v vsej državi. V tem pogledu so vsem podrejenim organom izdane odredbe, da pripravijo ves materijal, ki je potreben. Ce bo le mogoče, se bodo oblastne volitve izvršile še to jesen.
Naša kraljevina in Društvo narodov.
Beograd, 29. avgusta. (Z) Na sejo Društva narodov v Ženevi pojdejo razven ministra zunanjih del g. dr. Nin-čiča, tudi narodni poslanec g. dr. V o ja Jovanovič, g. dr. Laza Markovič, ki je sedaj v Parizu in g. Miljutin Jovanovič, naš poslanik v Bernu. G. dr. Ninčić ostane v Ženevi do 16. septembra t. U takrat pa se vrne v Beograd. V Ženevi ga bo zastopal g. dr. Laza Markovič. Na seji Društva narodov se bo razpravljalo tudi o vprašanju o zaščiti narodnih manišio-
v početku še ni bil zamišljen kot nespremenljiva ponudba, katera bi se morala ali sprejeti ali odbiti; to se vidi iz pakta, da so se po predaji nadaljevala pogajanja celo desetkrat s samim Mussolinijem in da v tem krogu razpravlja o vprašanjih, ki v predlogu sploh niso niti omenjena, da so data istotako pojasnjena, ki omogočajo zbliževanje dosedaj še nasprotnih si stališč. Gosp. dr. Rybaf konferira vsak dan in po večkrat s Quartierijem, ta pa s kompetentnimi faktorji rimske vlade. Poslednje dni so se pokazale še nove nepričakovane težkoče, ki pa ne izgledajo kot nepremagljive.
REŠKI FAŠISTI PROTI JUGO-SLOVENOM.
Sušak, 20. avgusta. (B) Sinoči so na Reki fašisti in federacija fašističnih sindikatov izdali proglas in ga nalepili po mestu. V prvi točki tega proglasa se pravi, da noben Italijan ne bo nikdar pristal na to, da se, četudi pod krinko paritetne komisije, Jugosloveni vmešavaro v reške stvari. Jugoslovani, ki so se 500 let brez uspeha mučili, da se vrinejo v mesto, mislijo danes, v dobi fašizma, da pridejo na Reko, seveda kot gospodarji. V četrti točki proglasa se pravi, da paritetna komisija ne bi mogla upravljati Reke brez novih neredov in novega krvoprelitja. V proglasu se pravi tudi, da jugoslovanski del paritetne komisije po mentaliteti, ki je lastna prebivalstvu tro-imen kraljevine, ne bi imel v stvari drugega cilja razven zarote, ki ie edino običajno orožje barbarskih tolp jugo slovenskih.
POGREB GOSPE HRISTIĆEVE.
Zagreb, 29. avgusta. (Z) Truplo umrle dvorne dame gospe Danice Hri-stičeve, predsednice narodnega ženskega Saveza, je bilo sinoči pripeljano z Bleda skozi Zagreb v Beograd, kjer bo pokopano.
SPOMIN FRANCOSKIM BORCEM ZA NAŠO SVOBODO.
Beograd, 29. avgusta. (Z) 15. septembra bodo razne francoske organizacije proslavile spomin francoskih junakov, katerih je okrog Bitolja padlo okrog sedem tisoč. Tem slovestnostim bo prisostvoval tudi general Franchet d’ Esperay. Tudi naša vlada bo k tej proslavi poslala svoje delegate. Hkrati bo general Franchet d’ Esperay prinesel za mesto Bitoli visoko francosko odlikovanje za hrabro vedenje in za žrtve, ki jih je mesto pretrpelo v tej vojni,
UTIS BELOUŠKE NOTE V LONDONU.
Fond o n, 28. avgusta. (Reuterjev urad) Na merodajnem mestu se pri-• znava velika prisrčnost belgijske, note.
Uboj italijanske komisije v Albaniji.
'&mr'x
yp&SmmMi
Za sanacijo Nemčije.
(Ođ našega E', L. - dopisnika.)
ts. Stresemann je dozdevno voljan, hoditi po započeti poti notranje sanacije nemške republike, ne da bi se oziral ßa razne ovire.
; To je edina pot, ki je preostala Nem-Ciji, če je hotela opustiti misel prostovoljnega samomora. V svoji zadnji, obsežni noti na Anglijo je g. Poincare po-BOvno povdaril, da Franciji ne gre za aneksijo nemških področij. To, kar kriče maloštevilni, čuvstveni imperijalisti, ki ne zamro v nobenem narodu, ne bi 'smelo prihajati v poštev. Francoski narod si ničesar ne želi tako, kakor mirnega sožitja s sosednim nemškim ljudstvom. Vprašajte srbskega kmeta, če hoče danes novo vojno! Isti odgovor vam bo dal francoski ratar, ki je po vsej sili očistil svoja polja granat in bodečih žic, popravil svojo hišico in uredil pustinjo, katero mu je zapustila svetovna vojna.
G. Stresemann je reprezentant onih krogov, ki žele sporazuma s Francijo in njenimi ožjimi prijatelji. S čiščenjem Avgijevega hleva pod njegovo veščo roko se je zavedal ustanovitve nujnih predpogojev, potrebnih za rešitev velikih reparacijskih problemov. Nemčiji je treba povrniti kredit, moralni in gmotni kredit. Nacijonalisti so takoj zakričali: Vse bodi žrtvovano za borbo proti sovražniku! Gospod Stresemann je moral tem krogom, ki izvajajo potom tiska in zborovanj strašen teror po vsej Nerpči-ji, koncedirati sledeče, sicer bi ga bil vihar pomedel: Borba v Poruhrju se bo nadaljevala. Obenem pa je dal razumeti, da te borbe ne smatra kot samona-men, temveč kot sredstvo za dosego Pogajanj s Francijo. O vprašanju, da-li je to sredstvo primemo, se da debatirati: o iskrenosti namena pa ni dopusten niti najmanjši dvom.
Trojni so ukrepi, ki jih uporablja Stresemannova vlada v svrho sanacije rajha. Prvi kulminira v zahtevi uravnoteženja državnega proračuna. 2 drugim se hoče prebivalstvu omogočiti trajno-vredno nalaganje prihrankov v markah. Obenem bi se odtegnila prometu razpoložljiva množina pap. denarja. S tretjim ukrepom naj bi se v krilo države položil zaklad polnovrednih deviz, ki bi se lahko vsak trenotek uporabil za stabi-Jizacijo marke in za nabavo najpotrebnejših surovin ter živeža.
Ni je bilo dežele na svetu, v kateri m rale davčne in kreditne razmere tako razdrapane, kakor v Nemčiji. Od januarja 1.1. pa doslej je vladal na Wilhelmstrasse zlobni genij vojnega ministra financ, dr. Helfferich, voditelj nacijonali-■stov in desna roka kancelarja Cuna. Za časa vojne je jezdil na principu: Sovražniki bodo vse plačali. Zato ni bilo novih davkov, ki bi bili nemškemu državljanu dokazovali, da prinaša vojna tudi finančna bremena, in da tudi pre-sovražnik ne btat’a baš vsega, akiatna metoda je po preobratu zopet triumfirala. Silne milijarde so vrgli v Poruhrje, drugo pa je romalo v »eta-Vsak zahtevani kredit je bil industriji dovoljen, ker se ni smelo — za
Berlin, 28. avgusta.
božjo voljo! — »demoralizirati« ljudskih mas.
Davkov ni plačeval nikdo. Tudi to bi lahko ohladilo ves »entuzijazem«. Denar so si pričeli oskrbovati na zelo priprost način: potom pospeševanja industrije, ki se je vrgla na izdelovanje papirnatih bankovcev. 70 do 80 tvornic z ogromnimi dimniki je delalo noč in dan, vsi stroji so »služili domovini«. Valovi papirja so se razlivali po vsej Nemčiji, nastal je veletok denarja, kakor ga je videl svet le v boljševiški Rusiji. Ban-kerot je bil že skoro neizogiben. V zadnjem tednu pred padcem Čunove vlade pa se je odprl ta prepad v vsej grozoti: Nemčija je stala tik pred revolucijo. Zadnja odredba bivšega kabineta je pomenila obustavo stvarnih dajatev Angliji, Italiji in Jugoslaviji. Utemeljevali so ga z anarhijo v gsopodarstvu. Iz današnjega govora finančnega ministra Hil-ferdinga posnemam, da zahteva izpolnitev mirovne pogodbe za mesec julij štiri bilijone mark. Deficit državnih železnic znaša 450 bilijonov, poštne juprave primanjkljaj ni nič manjši, Z drugimi besedami: država nakaže eni sami panogi uprave v korist svojih najimovi-tejših slojev 110 krat večje vsote, kakor po vojni oškodovanim Srbom, na koncu pa izjavljal, da ne zmore niti te obremenitve...«
Nikdar še nista neumnost in brezmejno interesno gospodarstvo slavila večjih triumfov, kakor v zadnjih mesecih. Bodoča zgodovina bo gotovo označila to dobo kot črno dobo nemškega gospodarstva in politike.
Danes nam je izjavil g. Stresemann, da se ne bo plašil pred nobenim korakom, ki je pripraven dovolj, da bi mogel zajamčiti izpeljavo zasnovanih re-forem. V vodstvu drž. banke se bo nekaj spremenilo: tehnični vodja oddelka za gospodarstvo s papirnatim denarjem, g, Havenstein, bo prisiljeno zapustil svoje mesto. Koncem avgusta se morajo vplačati zvišane davčne postavke, To vrže kakih 110 bilijonov mark. Pošta bo zvišala danes svoj tarif za dvajsetkratni iznos, železnica je pa že itak z 20 t. m. zvišala tarif za 10 kratni iznos. Subskripcija zlatega posojila se vrši ugodno, bolje, nego svoječasno dolarsko posojilo. Najvažnejše: koncentracija devizi, pa še ni pričela. Opaziti je rastoči odpor imovitih krogov, ki pravijo, da država ne sme iztiskovati iz njih milijone dolarjev, sicer da bodo imeli oni prav, ki ne verujejo v revnost Nemčije ... Kampanja proti Streseman-nu je v polnem teku in usodna beseda, ki je podrla Erzbergerja in Rathenaua, »Landesverräter« je že v ozračju.
Obe metodi se borita na življenje in smrt. Na eni strani gospodarski in finančni strategi vojne, čijih lastni interesi se tako lepo krijejo z »domovinskimi pomisleki«; na drugi strani pošteni borci za novo bodočnost, ki žele z dobro voljo popraviti vse krivice in priboriti Nemčiji zaupanje sveta. Jeziček na tehtnici se niha semtertje, zmaga še ni odločena.
Položaj rudarske stavke.
k1er Izjavlja Trboveljska premogokopna družba, da neče nikakih pogajanj, ne more prositi delavstvo za pogajanja, ko se niti najmanj ne počuti premaganega. Delavstvo lahko vztraja ?e tedne in tedne v stavki. Ogromna večina delavstva je na kmetih, kjer se more v hvalo kmetskega prebivalstva preživljati še tedne in tedne. Za delavstvo, ki je ostalo v revirjih, je za skromne zahteve delavstva preskrbljeno. — Seveda, družine z otroki trpe, toda delavstvo rajši to trpljenje sedaj prenaša, kakor da bi bilo celo bodočnost izročeno na milost in nemilost družbi. Sicer pa pojde, če se bo stavka nadaljevala, kdorkoli rudarjev bo le mogel, na kmete. Razen kmetov, je delavstvo dolžno hvalo vsem trgovcem v svojih rudniških krajih. Trgovci so brez izjeme dali in dajejo ne le onim delavcem, ki so bili njihovi odjemalci, življenjskih potrebščin na kredit, marveč so si razdelili med seboj tudi osialo delavstvo, ki je dobivalo svoje potrebščine iz rudniškega konzuma ter tudi tem dalo in daje življenjske potrebščine na kredit pod poroštvom »Zveze rudarskih delavcev«. Požrtvovalnost trgovcev je tako velika, da so dalf nekateri delavcem kredita za več stotisoč kron, in le malo jih je, ki so dali kredita za manj kot stotisoč kron.
Veliko so pomagali delavstvu letaki Trboveljske prem. družbe, katere je ta razširjala koncem preteklega tedna. Doslej je bilo v vseh .revirjih Trb. prem. družbe: Kočevju, Zagorju,- Hrastniku, Hudi jami, Raj-henburgu le 164 stavkokazov. Ko se je razširjal zadnji letak Trb prem. družbe, v katerem se očita laži, da je vsak delavec iz-pregledal, se je odporna sila delavstva še povečala. Celo stavkokazi so zopet stopili r stavko.
Družba hoče spraviti delavstvo s silo na delo, posebno s tem, da pošilja delavcem listke, na katerih se jim odpoveduje služba in obvešča, da so se njihove delavske knjižic« odposlale 'ijihovim pristojnim občinam. Pri tem se je družba osmešila, da je odpustila iz službe najbolj znane stavkokaze, ker vzbuja v delavstvu dosti smeha, ko se je izpolnilo prorokovanje, da bodo stavkokazi najprvo odpuščeni iz' službe Trb. prem. družbe.
Kako brezsrčna je Trb. prem. družba jn kako nečloveški so njeni organi proti lastnemu delavstvu, dokazuje dobro, da se preprečuje, da bi dobili zdravnika bolniki, rudarji, in ne le oni, ki postajajo sedaj bol-Oh marveč celo oni, ki so bUi že pred Iz-
bruhom stavke bolni, s tem, da nečejo dati nobenemu še tako bolnemu ali poškodovanemu človeku bolniške blagajne, izkaznice za zdravnika. Težko poškodovanemu rudarju ne dopusti družba zdravniške pomoči, ker so stopili njegovi tovariši v stavko.
Družba si je prilastila tudi dinarski in vinarski fond, ki se je nabral iz rudarskega denarja in katerega je upravljal poseben odbor, v katerem je bil tudi rudniški ravnatelj. Vsega tega denarja se je polastila družba, mesto da bi odbor prav v sedanjem položaju razdeljeval podporo bolnikom in sirotam. Baje deli te podpore rudniški ravnatelj, seveda takim, ki kažejo nesolidar-nost z delavstvom.
To ravnanje Trb. prem. družbe kriči po kazenskem sodniku. Oblasti in sodišča bi se morala zanimati tudi za ravnanje Trb. prem. družbe v tem, kako si lovi po svojih agentih hrvatske delavce in posebno, kako jih sili na delo, krateč jim osebno svobodo. Za taka izseljevanja Trboveljske premogo-kopne družbe naj bi prijelo državno pravd-ništvo v Ljubljani in v Celju, ako nimajo naši nekdanji avstrijski zatiralci in tuje-rodci posebne predpravice pred jugosl. državljani.
Delavstvo vzdržuje vzoren red in mir. Kljub temu ali morebiti radi tega preiskujejo oblasti in sodišča vsak 'najmanjši slučaj, ki le vzbuja sum, da je eden ali drugi delavcev zagrešil kažnjivo dejanje. Delavstvo zahteva, naj se z enako strogostjo prime tudi družbine organe, ko je dosti očitih dokazov za kaznjivost njih početja. Tako ravnanje od strani družbe In njeni laž-njivi letaki je dokaz, da se družba nahaja v velikih stiskah, katero hoče v svoji brezvestnosti zatajiti.
Družba vidi dobro, kako njene delnice padajo. Vedeti mora, kako ogromna škoda se dela v jamah in da znaša samo ta škoda več, kakor znašajo skupni zahtevki delavstva. Toda v svoji brezsrčnosti in brezvestnosti raje utrpi še tako milijonsko škodo, kakor da bi ugodila upravičenim zahtevam delavstva in da ne bi izšla iz mezdnega bo-ja kot kruta zmagovalka. To brezvestno početje ne sme dalje mirno gledati vlada. Ne gre samo za boj med Trb. prem. družbo in njenim delavstvom, marveč za ogromne splošne in narodno gospodarske interese.
J:	::
JUTRANJE NOVOST!
Vsebina belgijskega odgovora na angleško noto.
Bruselj, 28. avgusta. (Agence Havas.) Prvi del belgijskega odgovora pripominja:
1.	Paragraf britanske note, v katerem se pravi, da Belgija iii na noben način namigavala na tekst angleškega načrta za odgovor Nemčiji, temelji na ne-sporazumljenju.
2.	Belgijska vlada ni svojih predlogov glede rešitve reparacijskega vprašanja nikdar smatrala kot nespremenljive. Ne zadeva jo torej očitek, da bi bila vsako poravnavo hotela podrediti že prej sprejetemu obsegu svojih terjatev.
3.	Belgijska vlada je ob zasedbi Po-ruhrja sklenila, da izvede mere, katere so zavezniki že prej predvidevali. Primernost zasedbe, ne pa zakonitost se je razpravljala tekom izmenjave mnenj.
4.	Nota opozarja na to, da so se kontrolne mere nevidne zasedbe, ki se je prvotno uporabila, vsled nemškega odpora spremenile. Kljub temu pa obdrži zasedba v očeh belgijske vlade značaj navadnega jamstva, ki bi v slučaju prenehanja odpora postala medzavezniška kontrola in v slučaju izvršitve repara-cijskih obveznosti imela za posledico, da bi se Poruhrje polagoma izpraznilo, Belgija torej nima namena za vedno ostati v Poruhrju ter se ne brani proučiti britanske predloge, po katerih bi se naj v Nemčiji uporabile produktivne zastavitve.
5.	Nota obraziaga nato britansko opombo o prijoritetnem vprašanju in se protivi trditvi, da se je z Belgijo že preveč ugodno ravnalo. Belgija ne bi se pokazala neskromno. Odgovor ugotavlja s povdarkom, da so se prijoritetei, ki jih Belgiji priznava versaillska pogodba, omejile, prijoritete, ki ne pomenja ničesar drugega nego izvršitev absolutnih obveznosti nastalih napram Belgiji med vojno. Vendar pa je Belgija pripravljena, da se loti novega pretresa prijoritetnega vprašanja, četudi v škodo svojih neposrednih interesov, pa vendar v korist zavezniških interesov, dia se ohrani antanta. Nota ugotavlja enodušno pritrditev naziranja, da so odškodnine in mednarodni dolgovi v ozki zvezi in pa načela, da je potrebno Istotako poznati vsote bistvenih potreb upnikov Nemčije. Ker so tozadevne šte-
vilke za Italijo in Belgijo deloma znane, upošteva nota željoi, da se preide do sporazuma o ugotovitvi Britaniji potrebne vsote. Nemški dolg se lahko znatno zniža. Belgijska preiskovanja, ki so bila predložena zaveznikom, kažejo s kakimi sredstvi bi Nemčija lahko plačevala anuitete po neki gotovi prehodni dobi in katere bi odgovarjale tej znižani številki.
Nota opozarja na to, da ima Belgija prejeti 8 odstotkov abc bonov. V slučaju popolne ali delne razveljave c bonov, ne bi Belgija dobila nikakega nadomestila in bi zahtevala potem revizijo pro-centuelne razdelitve c bonov, katera razdelitev se je določila v Spaa-u. Belgija ne morp dopustiti, da bi z njenimi c boni se plačevali medzavezniški dolgovi drugih sil in zahteva v slučaju razveljave c bonov, da se zviša njen delež na a in b bonih na 13 odstotkov, tako, da bi dobila 6 in pol milijard zlatih mark. Ker je že prejela eno in pol milijarde, bi ostalo še 5 milijard. Ker ima dobiti Belgija 10.650 milionov, bi ostalo 40 odstotkov prizadete ji škode v njeno lastno breme. Vendar pa bi nova žrtev omogočila skupno in naglo rešitev tega vprašanja. Pretres je že dovolj napredoval za prijateljski in zaupni razgovor, ne pa za■konferenco v pravem pomenu besede, ker se v več točkah ni dosegel sporazum.
Nota konča s tem, da naglaša interes, ki se mora priznavati v vprašanju jamstva. Rešitev tega vprašanja ne bo moglo niti pomirjevati, niti omogočiti znižanja oboroževanja. Nota ponavlja pripravljenost razpravljati o tem vprašanju z Veliko Britanijo.
Pariz, 28. avgusta. (Agence Havas.) Francoska vlada ugotavlja svojo tesno solidarnost in popolno enodušnost z naziranji, ki jih uveljavlja belgijska nota, posebno glede zakonitosti zasedbe Poruhrja in odstranitve pasivnega odpora. Francija zagotavlja Belgijo trdne podpore belgijske prijoritetne teze. Francija želi strinjajoč se z Belgijo nadaljevati tajne prijateljske medzavezni-ške pregovore in smatra sklicanje konference za primerno, kakor hitro bo go-I tovo, da se bo dosegel popolen sporaz-I um o konkretnih dajatvah.
Onemogla lem.
Včeraj se je lotilo glasilo peščice, ki si nadeva slavno in nezasluženo označbo »demokratija«, tiste NRS, o kateri je vedno zatrjevalo, da v kratkem ne bo pomenila ničesar, ker je na pohodu zmagovita demokracija« ... Občinske volitve so bile silen fijasko za propalo demokratsko kliko, zato se »Jutro« z bolestjo ustavlja ob tem važnem razdobju v naši notranji politiki. Preveč dobro se zavedajo demokratski prvaki, da je treba svoje volilce tolažiti s praznimi nadami. Ali niso podobni človeku, k, je zapravil vse razvojne možnosti, obenem pa se naslaja z zavestjo, da drugi tudi ni prišel zlahka na zeleno vejo?... Meditacije o zgubljenih bitkah so vsikdar brezplodne, če ni hkrati upanja, da bi se mogli razkropljeni dezerterji postaviti v enotno bojno falango. Danes je položaj tak, da zapuščajo nedosledne demokrate kar trumoma vsi, ki jim je dobrobit in blagor domovine na srcu. To se dogaja v Srbiji ravno tako, kakor v prečanskih pokrajinah. Seveda se temu ni čuditi: takozvano politično »jugoslovenstvo«, o katerem je dejal sam dr. Križman, ognjeviti demokrat in še minister povrh, da je navaden »švindel«, je pač moralo skrahirati. NRS je imela bolj zdravo načelo: Pustimo Srbu Srbstvo, Hrvatu Hrvatstvo in Slovencu Slovenstvo, saj glavno ni trenutna nivelacija, temveč enakomerni razvoj ljubezni do državnega in narodnega edinstva! Skratka: praktično oživotvarjanje onega, kar so si plitvi bojevniki za »jugoslovensko« ideologijo zamislili teoretično. Proti praksi, M jo je uveljavila za časa bivše koalicije slavna politična »dinastija iz Vrginmo-sta«, proti taki praksi ni dovolj moralnih sredstev v svrho obrambe!
Mladinskim kvaražugonom nikakor ne ugaja čil polet NRS v osvobojenih pokrajinah, tem manj, ker je zmagala v Srbiji nad korupcijonisti sedanja vladna stranka. Svojim dnevno se množečim dezerterjem bi radi dopovedali, da je »radikalija« needina, tik pred razpadom, in da ni več daleč čas, ko bodo vozili iz Ljubljane svoje piskerčke v kraljevski Beograd. Naivneži naj bi verjeli, da zamre z genijalnim Pašičem Narodni radikalni stranki njen edini vodja. Potem, da je vsega konec, ker ni več take osebnosti. Demokrati imajo popolno pravico do tolažbe. Mi jim te pravice ne kratimo. Vprašanje pa je, če jim bo tolažba koristila. Recimo, da bi danes ali jutri ne bilo več g. Pašiča. To je že star gospod, ki je osivel in skoro opešal v delu za svoj narod. Ali bo NRS potem brez voditelja? Ali gospodje mladini ne vedo, da si vzgajajo tradicijonalne stranke — NRS je vkoreninjena že nad 40 let -r tudi svoja .tradicijam dorasle
voditelje? O »formalnem razpadu NRS« so jutrovci že tolikokrat pisali, da tega niti sami ne verjamejo. V razmetavanju s frazami so mojstri, to se jim mora priznati. V pozitivnem delu pa so se od nekdaj izkazali kot vajenci zadnje vrste.
Eno naj si zapomni ta gospoda: NRS bo ostala taka, kakor je danes, Pašiču bo sledila nova osebnost, razpad NRS bodo pa morali njeni najbes-nejši sovražniki preložiti od calendas graecas! Resnično je, kar je zapisalo »Jutro«: »Politično življenje se vrši po neizogibnih zakonih«.
Prvi med temi zakoni je, da mora izginiti iz javnega življenja vse, kar smrdi po politični in gmotni korupciji. Izginiti morajo predvsem oni, ki proglašajo »idealni cilj« svoje stranke kot navadno slepilo, ljudje, ki so izgubili v svojem vratolomnem pohlepu po oblasti vso raz sodnost, in kar je najhujše, moralno in etično odgovornost za svoja dejanja iz bližnje preteklosti, ti ljudje morajo izginiti z vso šaro svojih odrešilnih naukov.
Tako kvaražugonstvo in nergačenje ne bo spravilo NRS iz ravnotežja. Kot prva državotvorna stranka, oprta na široko zaupanje naroda, bo izvedla svoj program do zadnje konsekvence. S tem dejstvom se morajo današnji malkon-tenti in pogojni državotvorci sprijazniti bodisi, da jim je prav ali ne!
med smlcimi emigranti.
Ameriški rusinski časopis »Pravda® poroča o gibaniu med ruskimi emigranti Sprva so bile med monarhisti, ki so večinoma v emigraciji, tri struje. Ena struja, legiti-misti, zagovarja kandidaturo za ruski prestol kneza Cirila, kot prvega, ki pride v poštev za prestolonasledstvo po zakonu iz leta 1796. Druga struja se je zavzemala za kneza Dimitrija, ki je bil soudeležnik umora Rasputina. Slednji je namreč grdo in usodepolno izrabljal mistične nagone ruske carice ter je prišel do silnega vpliva na ruskem dvoru. Večina ne le monarhistov, temveč tudi izvenstrankarskih elementov pa j'e bila od nekdaj za bivšega vrhovnega armadnega poveljnika kneza Nikolaja.
V novejšem času so se vse tri struje zedinile za kneza Nikolaja. Ta je vedno pov-darjal, da noče pridobiti prestola brez poziva in privolitve naroda ter da ne namerava vpostaviti poprejšnjih razmer, ker so nekatere izpremembe, ki jih je prinesla ruska revolucija, neizogibne, kakor n. pr. agrarna reforma. H knezu Nikolaju se je priključil tudi »Ruski Nacijonalni Svet« v Parizu, ki ima med svojimi člani tudi republikance. Istotako so na njegovi strani tudi vsi zmerni elementi v Ukrajini, odkar je knez izjavil, da priznava samoupravo Ukrajine v okviru Rusije.
S tem je skoro dovršena konsolidacija ruske emigracije. Izven te so ostali ie soci-iailsti-levičaril
»Slovenski Narod« se čudi, ker sem se udeležil katoliškega shoda in vprašuje, da-li sem bil upravičen, nastopati v imenu Rusov, ki bivajo v Jugoslaviji, kakor poroča »Slovenec« z dne 26. avgusta. 7o »Slovenčevo« poročilo popravljam v toliko, da na katoliškem shodu nisem bil navzoč kot delegat katerekoli ruske organizacije, temveč zato, ker sem bil povabljen kot privatna oseba, ker se bavim kot pisatelj z raznim! socijalnimi in verskimi vprašanji.
Ne pripadam nobeni stranki v ruski, emigraciji, še manj v Sloveniji, simpatiziram pa z vsakim delovanjem v prid moralnih idealov in ne morem tajiti, da so delovale vse cerkve na tem polju, dasi je bilo to delovanje včasih ovirano vsled političnih razmer ravno tako v Jugoslaviji, kakor pri nas v Rusiji.
Vendar sem se -na shodu uveril, da le slovensko ljudstvo, brez ozira na začasne sodobne politične in pogosto napačne smernice, zelo naklonjeno velikemu ruskemu narodu, kateremu je shod izrazil Svoje sočutje, ko je g. veliki župan dr. Lukan s toplo besedo omenil nesrečno Rusijo, pre-dno sem spregovoril jaz.
Odobravanje, s katerim je shod sprejel moj govor o nujni potrebi krščanske morale in o moji želji, da bi bili vsi Slovani složni v delovanju za vspostavitev porušenih kulturnih razmer s pomočjo krščanskega idealizma, mi priča, da se bomo s slovenskim narodom lahko sporazumeli navzlic različni veroizpovedi in čutim bratsko razpoloženje slovenskega naroda, za katero se zahvaljujem ne ie voditeljem shoda, temveč tudi vsem slovenskim možem in ženam, ki so bili na tem shodu navzoči.
Vsi na shodu navzoči Rusi se strinjajo z mojimi besedami in čutijo isto bratsko vzajemno ljubezen napram slovenskemu narodu.
N. Jezersklj, narodni poslanec bivšega ruskega parlamenta.
la&eski.
»MURSKI STRAŽI« V ALBUAL
»Glasilo obmejnih Slovencev« je odgovorilo na našo stvarno ugotovitev v tako perverzno-bedastem tonu, da se nam zdi škoda črnila, odgovarjati v drugič. Poglavje o »uskoštvu« je obširno. Lotili so se ga praktično že mnogi, pozitivno pa lahko dokažemo, da je med njimi tudi pamfletist sam. O drugem ne govorimo, ker ne spada k stvari. Ce je pa g. pisec užaljen, nas to prav nič ne zanima. Upamo, da to zadostuje, sicer pa lahko poskrbimo za izdatnejše argumente...
Gospodarstvo
X Premovanje konj. Konjerejski odsek 1, kmetijske družbe za Slovenijo v Ljubljani priredi letos sledeča premovanja: Dne 3. septembra ob 8. uri dopoldne na Igu; 4. septembra ob 8. uri v Št. Vidu nad Ljubljano; 4. septembra ob 2. uri popoldne v Mengšu; 6. septembra ob 8. uri v Kranju; 7. septembra ob 9. uri v Lescah; 19. septembra ob 8. uri v Mokronogu; 11. septembra ob 8. uri v Št. Jerneju; Premovanje se vrši na Igu in Št. Vidu za konje mrzlokrvne in toplokrvne pasme; v Mengšu, Kranju in v Lescah samo za mrzlokrvne konje; v Mokronogu in Št. Jerneju pa samo za toplokrvne.
X Tehnično gospodarska in sanitarna razstava češkoslovaških mest. Od 2. do 9. septembra se vrši ob času praškega velikega sejma tehnično gospodarska in sanitarna razstava češkoslovaških mest. Na ta kongres so povabljeni tudi zastopniki Zagreba. Dne 30. t. m. potuje v Prago načelnik mesta Zagreba, ahrhitekt Heinzl, dva mestna senatorja in dva mestna zastopnika. Na tem kongresu se bo razpravljalo o raznih komunalnih vprašanjih.
X Otvoritev gospodarske razstave v Moskvi. Dne 19. t. m. je bila v Moskvi otvorjena gospodarska razstava. Otvoritev se je izvršila na zelo svečan način. Navzoči so bili vsi zastopniki tujih držav, člani vlade in okoli 20 tisoč delavcev. Govorili so med drugimi Čičerin, Rikov in Krasin. Doyen diplomatskega zbora, Muktar beg, je želel razstavi v imenu diplomatskega zbora velik uspeh. Zastopnih treh vzhodnih provinc kitajske republike je predal Cičerinu rdeč prapor s kitajskim napisom.
X Oprostitev uvoza žita in moke na Češkoslovaško. Kakor izve »Prager Presse« se bo ukinilo v najkrajšem času postopanje za dovoljenje uvoza moke in žita iz inozemstva in bo uvoz teh pridelkov popolnoma prost.
X Belgijsko posojilo v Franciji. Francoski finančni minister je izjavil, da se strinja s tem, da najame Belgija v Parizu poso« jilo 400 milijonov frankov.
DOBAVE.
X Dobava materijala za povezovanje tobaka. Pri upravi državnih monopolov v, Beogradu se bo vršila 13. septembra t. L ofertalna licitacija glede dobave špage ter, svinčenih plomb in platna »A m e r i k a n«. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice y Ljubljani interesentom na vpogled
X Dobava kalija ierocijanatuma. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 14. septembra t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 1000 kg kalija fero-cijanatuma. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled..
X Dobava bele kovine. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 14. septembra t. i. ofertalna licitacija glede dobave 20.000 kg bele kovine. Pedmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Dobava raznega materijala. Pri upravi smodnišnice v Kamniku so bodo vršile ofertalne licitacije: dne 13. septembra t. i. glede dobave stekla za okna, dne 14 septembra t. I. glede dobave leskovih obročev, dne 15. septembra glede dobave barv, firneža, minija, kita in terpentina ter, dne 26. septembra L I. glede dobave strojnega olja. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Dobava materijala za telegrafsko delavnico. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Suootici se bo vršila dne 13. septembra t. 1. ofertalna licitacija glede dobave materijala za telegrafsko delavnico. Predmetni oglas s seznamom materijala je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice % Liubiians interesentom r» ynosled.

štev* 171
»l»,.! n ni,. M ..j.t
Dnevne novosti.
Važno za razsta^llaSce na ljubil. w@£@se!fnfj.
»J u t r a n j e N o v o s t i«, ki so ]se že v kratkem času svojega obstoja radi svoje vsestranske in prvo-.vrstne vsebine splošno priljubile ter si pridobile naročnrkov v vseli slojih našega naroda zlasti tudi na Hrvat-skem in v Srbiji, bodo izšle ob priliki otvoritve III. ljubljanskega velesejma v pomnoženi nakladi, ki je namenjena tudi za propagando v inozemstvu. Ta številka »Jutranjih Novosti« bo vsebovala članke \ vseh 'evropskih jezikih ter se bo razposlala V inozemstvo. Zato priporočamo vsem, ki hočejo doseči s svojo reklamo uspeh, da oglašajo v našem listu, zlasti v velesejmski številki.
Vsem onim razstavljalcem, ki bi Želeli posebnih opisov svojih podjetij, razstavljenega blaga itd. v redakcijskem delu lista objavljamo, da bomo priobčevali take opise, podatke in obširnejše članke samo onih podjetnikov, ki inserirajo v našem listu. Natančnejše glede redakcijskega dela lista v uredništvu dnevno med,4. in 6. uro popoldne.
—• Minister za trgovino in industrijo v Ljubljani. Slavnostne otvoritve III. ljubljanskega velesejma se udeleži kot zastopnik vlade minister za trgovino in industrijo g. dr. Dragotin Kojič.
— Predsednik narodne skupščine in bivši minister za vere g. Ljuba Jovanovič še ni odpotoval v Beograd, temveč je ostal na Bledu, kjer počaka finančnega ministra dr. Stojadinoviča, ki je odpotoval na Bled.
—- Minister n. r. dr. Niko Zupanič je odpotoval na Bled.
— Minister dr. Velizar Jankovič se je v nedeljo z Bleda oziroma pripeljal v Rogaško Slatino ter se v pondeljek popoldne vrne v Beograd obenem s svojo obiteljo, ki je živela tu čez dva meseca.
— Umrl je v Kranju včeraj po daljši bolezni, star 30 let, dr. Vladimir Štempihar, sin ranjkega odvetnika dr. Valentina Štempiharja. Pokojni je dovršil gimnazijske študije v Kranju, nakar je odšel na dunajsko juridično fakulteto. Med vojno je moral prekiniti visokošolski študij, ter oditi kot enoletni prostovoljec k vojakom v Mostar, kjer je zbolel na pljučnici in kar je gotovo povzročilo njegovo prerano smrt. Vsled bolezni je bil odpuščen iz vojaške službe ter je I. 1917 položil doktorat, nakar je vstopil kot uradnik k Žitnemu zavodu na Dunaju. Po osvobojen ju je služboval pri Trgovski in obrtni zbornici v Ljubljani. Letos na spomlad pa je radi bolezni pustil službo in se preselil v domači Kranj, kjer je podlegel kruti bolezni. — Pokojni dr. Vladimir Štempihar je bil eden najboljših, najzvestejših 3li najidealnejših sotrudnikov našega dnevnika od njegove ustanovitve pa do svoje prerane smrti. Njegovi članki so bui prežeti narodnega duha in pravega razumevanja naših razmer v osvobojeni domovini Naj mu bo lahka domača gruda!
— Iz carinske službe. Pri glavni carinarnici v Mariboru je imenovan za carinskega posrednika Josip Cvitič, bivši carinski uradnik. Spiro Subotič, bivši carinski uradnik je imenovan za carinskega posrednika v Bohinjski Bistrici.
— Iz davčne službe. Za davčnega praktikanta pri davčnem uradu v Dol. Lendavi Je bnenovan Martin Davorin Gruškovnjak.
- Davčni upravitelj VII. čin. raz. pri dav-tnem uradu v Ljubljani Maks Lileg je trajno upokojen. Upokojen je tudi davčni upravi-telj davčnega urada v Mariboru Fran Resnik. Sprejeta je bila ostavka, ki jo je dal na državno službo Robert Rot, davčni asistent y Ljubljani.
, — Otvoritev III. ljubljanskega velesejma. V soboto, dne 1. setembra se ob pol 10. uri dopoldne slovesno otvori III. ljubljanski velesejm. Pri otvoritvi bo navzoč tudi Nj. Vel. kralj Aleksander L, zato imajo dostop samo povabljeni gostje, ki pa morajo ^ prinesti vabi'a brezpogojno s seboj. Vhod na sejmišče za častne goste je iz Gosposvetske ceste. Razstavljalcem. upozarjamo, da se morajo dostaviti vsi razstavni predmeti na sejmišče do 30. t. m. Dne 31. avgusta ob 18. uri mora imeti vsak raz-siavljalec svoje prostore popolnoma urejene. Pn® I* septembra je dohod za razstavljalce iz Tivolskega parka ob otroškem igrišču. Vsi razstavljala naj izvolijo biti do pol 9. Ure dopoldne na sejmšču, ker se bo ob tem uasu dohod zaprl. Nj. Vel. kralj bo tekom «opoldneva ogledal vso razstavo, zato te-®om tega časa dohod razstavljalcem, ki bi Jakasmlu ne bo mogoč. Splošen obisk sf, za^“e dne 1. septembra **«13. uri popoldne. Legitimacije se bodo »rodajale ob vhodih na sejmišče, penna-“entae po 50 Din, zä enkratni obisk pa po £Dm. Poleg tega pa se legitimacije dobe
Jugoslavenski zvezi za tujski pro-Aieksandrova cesta; pri Ljubljanski skl	Dunajska cesta; PrI Jadran.
nem	Šelenburgova ulica; pn Kredit.
novi ,^Vodu za trgovino ra obrt v Prešer-čiškansP1 in ^ Shwenski banki, p0ieg Fran_
vzelf r^f* mosta- ki 50 lz Praznosti pri blagajne. Prodaio, da razbremene sejmske
sefoifl* ^»tavüalcem ffl. ljubljanskega vele-
gStov iz srh®,, Prijavljenih izredno število naoroša vse brSkega dela naSe kra,je.vine, se Saral ktWavljalce' da oprem,ro Sv°ie .cMid ^ tu<3i s tvrdkinimi napisi v
nlje še vršf v^h ,vseh obrtnikov Slove-‘10 „ri rinnUf0^010’ dne 8. septembra ob
O uvedbi obligatorne mojstrske preizkušnje
— Naš roman je moral že ponovno Izostati radi tehničnih težkoč in preobilice gradiva.
— Dne 2. septembra vsi v Kranj k prazniku čitalnice 60 letnice in odkritju spominske plošče pesniku S. Jenku. Ctalnica je eno najstarejših slovenskih društev in je ta njeni praznik takorekoč slovenski praznik.
— Podpora oškodovanim po toči. Ministrski svet je odobril kredit 55 milijonov dinarjev za podporo onim, ki so bili oškodovani po toči v letu 1923. Iz tega kredita se bo nabavilo seme in pa hrana, ki se bo razdeljevala oškodovancem po lastni ceni in sicer v prvi vrsti najsiromašnejšim. V isti namen se bo dovolila uporaba fondov po zakonu o zavarovanju za točo v znesku 2,684.000 Din in pa fondov po zakonu o zavarovanju živine v znesku 243.850 Din.
— Protestna stavka rudarjev državnega premogovnika Velenje. Dne ?5. t. m. je izbruhnila 24 urna protestna stavka v znak solidarnosti z rudarji Trboveljske družbe. Ob 6. uri zjutraj so zapustili rudarji obrat in odšli vsi mirno, brez vsakega prerekanja domov. Seve, kakor povsod so se tudi tukaj pojavili nekateri petolizci, ki so hoteli krumiriti. Pondeljek ob 6. uri zjutraj se je obrat zopet v polnem redu pričel.
— Umri je 25. t. m. na griži Peter Mravlja, orožniški narednik na Vinici. Pokojnik je bil vedno zelo naroden, prijetnega značaja, dober pevec in povsodi priljubljen. V Novem mestu je služboval dalje časa in se ga naši krogi toplo spominjajo. Naj v miru počiva!
— Razpis zdravniške službe. Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani razpisuje službo okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Kranjska gora. Interesenti se opozarjajo na razpis v »Uradnem listu«.
— Jesenska ljubljanska porota. Porotne obravnave v Ljubljani se prično, kot smo že poročali, v pondeljek, dne 10. septembra v porotni dvorani sodne palače. Razpisani so do sedaj tl le slučaji: Pondeljek 10. septembra. Krištofič Maks, Luznar Josip in Završnik Ivan §§ 127. 125., posilstvo. — Torek 11. septembra. Drčar Florijan. Izsiljevanje, goljufija in tatvina. Cizelj Josip, tatvina in Ložar Josip, težka telesna poškodba. — Sreda 12. septembra. Bizjak Franc, Kisel Josip in Resnik Leopold, težka telesna poškodba in Lotrič Anton, goljufija. — Četrtek 13. septembra. Spacal Franc In Babnik Josip, oba radi posilstva. — Petek 14. septembra. Mrvar Josip in Gornik Ivan, oba radi poneverbe. — Sobota 15. septembra. Košir Jurij, težka telesna poškodba in Preibiševa Marija, radi tatvine. Na vrsto pride tudi, toda še ni določeno kdaj, znana Marija Godčeva, zaradi več tatvin. Ce pride dodatno še kaj slučajev, še ni ugotovljeno. V preiskavi je še večja vlomilska družba, ki pa bržkotne ne bo zrela za to zasedanje.
—• Razne nezgode. Ivana Krampestar, služkinja pri Lozarju na Mestnem trgu je pomivala okna v I. nadstropj’u. Na to ji je nenadoma spodrsnila ter je padla raz I. nadstropja na trotoar. Pri padcu je zadobila težke notranje poškodbe. — Anton Susman, sin posestnika iz Strahomera, je zajahal konja, ter ga gnal napajat. Konj se je pa na-vehčal nadležnega gosta, ter ga vrgel raz sebe Deček je padel tako nesrečno raz njega, da si je zlomil desno roko. — Smrkolj Ivan, brzojavni delavec se je pri popravljanju brzojava sunil z žico v levo oko — Vsi poškodovanci se zdravijo v bolnišnici.
— Vodeno mleko. Ravnateljstvo drž. kmet. kem. bakteriološkega in serološkega zavoda v Ljubljani je ovadilo na podlagi preizkušenj mleka mlekarici Ivano Velkavrhov« in Marijo Koširjevo iz Brezovice da sta Prodajali navođeno mleko, v katerem je bilo do 34 delov vode. Obe sta ovadeni drz. pravdnistvu.
t T. c.Iganska Pojedina. V Žabji vasi so ukradli cigani več psov in jih vlekli v bližnji gozd, kjer so jih poklali in si napravili bogato pojedino. Ko so prišli domačini, so na-mi le se kosti in glave pokradenih psov.
,T, V. Mavčičah pri Kranju je vlomil v niso Manje Zevnikove neznan postopač, ki je prejšm dan po vasi prosjačil in je pokradel za okroglo 2000 Din stare obleke in perua.
. ~ V Vužmetincu so vlomili v neko sa-rnotno hišo trije roparji. Prekucnili so vse po hiši,in odpeljali 42 1 žganja, 40 kg zaske, več obleke, nerila in
več obleke, perila in čevljev in m 1500 Din gotovine. Roparjem so sicer sledili v bližnji gozd, vendar se jim je posrečilo, da so pobegnili.
— Žepar v vlaku. V brzovlaku iz Zagreba v Ljubljano je ukradel navidez poznat žepar, ki se je izdajal za lesnega trgovca iz Zagreba, Antonu Jelčicu iz Gorenje Nemške vasi iz suknjiča listnico, v kateri je bilo 1000 Din goto vime in nekaj važnih listin.
— Dve bisernici vredni 600 Din je poneveril nekdo Tamburaškemu društvu »Bratstvo« v Cerkveni ulici 13. Eno je tat prodal nekemu za 100 Din in to so našli.
— Kranjske novosti. Ponosna stavba Narodnega doma v Zvezdi, v kateri dobe udobne prostore vsa narodna društva pred vsemi »Sokol« krasno telovadnico, je pokrita. V ti stavbi, ki je ponos mesta Kranj, se bo vršila že dne 2. septembra o priliki 60 letnice Narodne čitalnice in odkritja spominske plošče pesniku Simonu Jenku prva veselica v velikem obsegu. Pokrit prostor obsega nad 1500 m3 ter zadostuje ob slabem vremenu tudi pri največjem obisku. Državne železnice so dovolile za to proslavo polovično vožnjo, ter upamo, da se bodo kul-turna društva, kakor tudi posamezniki v ve-Uhan številu odzvali vabilu Narodne čitalnice in posetili Kranj še v večjem številu, kakor pa ob priliki odkritja nagrobnega spo-menika Simonu Jenku pred ravno 50 leti, ko je počastilo spomin samo Ljubljančanov več kakor tristo.
—• Celjske novosti. Naše mestno gledališče. Sezona v našem gledališču se bo otvorila sredi septembra. Kakor smo že svoječasno jroročali, je prevzelo vodstvo našega gledališča Udruženje gledaliških igralcev. V bodoči sezoni se bo gojila drama, veseloigra, burka, po možnosti tudi opereta ter opema gostovanja članov ljubljanske kraljeve opere. Podrobni repertoar bode objavljen pred začetkom sezone. Režijo predstav bodo vodili poleg g. Železnika še režiserji ljubljanske drame gg. šest, Skrbinšek, Danilo, Lipäh in drugi. Poleg tega je preskrbljeno tudi za gostovanje umetnikov raznih jugosiovenskih gledališč. Angažiranih je nekaj poklicnih igralcev. Vodstvo gledališča se je odločilo uvesti dva abonenta in sicer ^A in B, da bo občinstvu vsestransko ustreženo. Letošnja sezona bo torej za Celje nekaj izrednega. — Celjski planinci so prejeli od beograjskega planinskega društva laskavo zahvalno pismo za prisrčen j?£eLem’ katerega so celjski planinci priredili beograjskim ob priliki njih poseta v Ce-
lju. — Župni narašča j skl dan Celjske Sokolske Zupe dne 16. septembra bo letos edina večja sokolska prireditev v Celju, za katero se vrše priprave. Vrši se ob te}_ priliki tudi razvitje prapora naraščaja Celjskega Sokola. V nedeljo 26. t. m. se je vršila župna tekma celjske sokolske župe, katere se je udeležilo 29 članov in 35 članic ter je končala z dobrim uspehom. Pokazala je, da se da mnogo doseči z vztrajnim delom.
— Mariborske novosti. Kakor se doznava, je delavstvo v delavnicah južne železnice pričelo v torek zjutraj s pasivno resistenco. Povod temu ravnanju je ta, da so se nekateri mizarji v delavnicah, katerim je bilo ukazano, da morejo delati preko običajnih delavnih ur, temu nalogu protivili, vsled česar bi bili morali biti kaznovani. Delavstvo južne železnice je na to odgovorilo s pasivno resistenco. V zvezi z namero vojaške oblasti, da zasede delavnice z vojaštvom, grozijo železničarji baje s popolno stavko. — V Mariboru se je pojavila škr-1 a t i n k a; v javni bolnišnici se nahaja že več za to boleznijo obolelih oseb. — Za ne-nedeljo določena razprodaja paviljonov industrijsko-obrtne razstave se je zaradi kraljevega obiska preložila na četrtek 30. t. m. Tega dne se bodo ob 2. uri popoldne na javni dražbi prodali vsi paviljoni, ploti, deske in drugo. — Sodišče je zarubilo prekupčevalcema z lesom Feliksu Slavcu in Blažu Koprivniku iz Slivnice pri Mariboru večjo množino drv. Ko pa bi se morala izvršiti prodaja tega lesa, se je ugotovilo, da . manjka precejšnja množina drv, ki sta jih imenovana prodala. Vsled obrez-uspešenja sodne izvršbe je bil obsojen Slavec na 200 Din, Koprivnik pa na 150 Din denarne kazni. Kazen je potrdilo tudi okrožno sodišče. — Po večmesečni odsotnosti se je povrnil iz Skoplja v Maribor poveljnik 45. pešpolka, polkovnik gospod Draškič.
— Novosti iz Prekmurja. Po nesreči se je obstrelil z vojaško puško, pripravnik finančne kontrole v Dolnji Lendavi, Anton Gobec. Kroglja mu je predrla rebra in hrbet, nato pa šla v strop. — Kmet Štefan Kovač iz Meline št. 112, ki je bil obustavljen od_ finančnega^ organa radi nedovoljenega gojenja tobačnih rastlin, se je izgovarjal, da sta mu klerikalni poslanec Klekel in Radič dovolila, da sme saditi tobak za lastno potrebo. Radovedni smo, če bosta omenjena poslanca tudi plačala kmetu naloženo kazen.
— Kino »Ideal« predvaja od četrtka, 30. avgusta do vštevši nedelje 2. septembra t. 1. kriminalni film »Noč v Algiru« v glavni vlogi Cora Capellini. Dejanje je skozi in skozi zanimivo, polno presenetenj in krasnih naravnih posnetkov.«
— Kar češko, to dobro! Ta izrek je res upravičen za blago češkega izvora, najsibo to manufaktura, stroji, porcelan itd. Napačno je samo to, ^da ml Jugoslovani češko blago dobivamo šele iz druge ali tretje roke. Zato je dolžnost vseh naših trgovcev, da v čim večjem številu posetijo VI. Praški vzorčni velesejem, kjer jim je omogočen direkten^ nakup. Posetniki dobijo 33% znižano^ vožnjo za vse vlake in polovično pristojbino za vizum. Brezplačna pojasnila da-J® Češkoslovaški konzulat, Ljubljana, Breg st. 8 in Aloma Company, d. z o. z. v Ljubljani, Kongresni trg 3.
— Tečaji za strojepisje in stenografijo. Na zasebnem učilišču Legat v Mariboru začnejo novi tečaji za strojepisje in stenografijo dne 1. oktobra in trajajo 4 mesece. Vpisovanja In pojasnila v trgovini s pisalnimi stroji Legat, Maribor, Slovenska ulica št. 7, telefon št. 100.
tfieuapffia vlomilska eiraiba — zaprta. uspeli ljubljanske policije.
Ljubljanski policiji se je posrečilo, da je prijela po mučnem in napornem zasledovanju zopet nevarno družbo vlomilcev, ki so izvršili in poskusili več vlomov v Ljubljani.
Dne 13. junija je pobegnil od dela v Šiški kaznjenec Josip Petrič, doma iz Rogatca, ki je bil zasačen lani z znano mladinsko vlomilsko tolpo, katere člani so še deloma po zaporih, deloma so pobegnili, ali pa so bili izgnani. Beg se mu je posrečil in šel je Petrič na Hrvatsko, kjer se je klatil nekaj časa po hrvatskih in slavonskih šu-mah in izvršil gotovo več zločinov, ker delal gotovo ni. — Stožilo se mu je po veselem življenju v Ljubljani in uverjen, da ga je ljubljanska policija že pustila iz vidika, se je vrnil. Pridobil si je par tovarišev in pričel vlomilski tatinski posel, toda sedaj kot vodja in mojster. Izvršili so prvi večji velikopotezno zasnovan vlom pri tovar-narju in usnjarju Mergenthalerju v Vodma-tu. Odnesli so za 25.000 Din usnja, katerega so razprodali različnim manjšim trgovcem in tudi zasebnikom. Pri prodaji tega usnja so se goljufali lopovi še sami med sabo.
Izvršili so nato predrzen vlom pri tap. mojstru Černetu na Dunajski cesti. Vlomili so iz dvorišča in odnesli Iz blagajne 9000 Din in 50.000 a. k. Razdelili so si plen in se odpeljali v Zagreb, kjer so nekaj časa prav udobno živeli. Najbolj potraten je bil Petrič, ki je dobil tudi levji delež. Ko je vse zapravil, se je vrnil zopet v Ljubljano, kjer je naletel na tovariša Žiberuta, ki je imel še nekaj denarja. Zvabil ga je na Savo kopat, kjer mu je ukradel denar in obleko, tako da se je moral Žibert vrniti v izposojeni kmetski obleki. — Enaka usoda pa veže zločince in tako sta se tudi ta dva lopova prtbotala. Sledil je predrzen vlom med opoldanskim odmorom v trgovini Rogelj pred Škofijo, kjer je bilo ukradeno nekaj tisočakov. Za ta denar so sf nabavili vlomilci razno vlomilsko orodje. Sledili so deloma posrečeni, deloma ponesrečeni vlomi Pri Marchiottiju, Lenassiju, Grkmanu, Ceršaku, Jugoavtu in Commerciale Union. — V Malem Grabnu je ukradel Petrič nekemu kopalcu lepe plave hlače, katere nosi še sedaj njegov tovariš Fine.
Iz veže mestnega magistrata so ukradli dva, v Florjanski ulici pa eno kolo. Končno so vlomili še v stanovanje Masnec, kjer so pokradli veliko obleke in perila, katero so prodali nekemu Bosancu. — Usoda jih je doletela pred Katoliškim shodom. Takrat so zaprli radi prihoda množic več sumljivih ljudi, katerim pa še niso mogli dokazati krivde. Med temi je bil tudi zloglasni Petrič In nekaj tovarišev.
Med zasliševanjem jih je pograbil znani prijatelj takih tičev rev. nadz. gosp. Habe, ki je končno razkrinkal celo družbo in jo spravil do priznanja vseh navedenih lopovščin. Do sedaj so zaprti imenovani Petrič in tovariši Jože Fine, Jože Centa, Ivan Kastelic in Lad. Žibert vsi nevarni vlomilci in skrajno predrzni tatovi. G. Habe je tej čedni^ družbi prečrtal gotovo še prav čedne načrte posebno sedaj za velesejem. Družba pride pred prihodnjo poroto.	j
Šolstvo.
— Na Državni dvorazredni trgovski šoii v Ljubljani se prične šolsko leto 1923-24 dne 14. septembra s sv. mašo ob 9. uri dopoldne v Križanski cerkvi. Po službi božji se zbero učenci in učenke v svojih razredih, da se jim prebere disciplinarni red in naznani urnik. Redni pouk se prične dne 15. septembra ob 8. uri zjutraj. Ponavljalni izpiti se bodo vršili 12. In 13. septembra. Ure za posamezne predmete bodo razglašene na deski pred ravnateljsko pisarno. Vpisovanje nanovo vstopajočih je za učence in učenke za prvi in drugi letnik zaključeno in se ne sprejme nobeden več. Ako kdo izmed vpisanih ne namerava priti v šolo, naj to takoj javi ravnateljstvu, da bo mogoče sprejeti na njegovo mesto drugega.
— Pričetek šolskega leta 1923/24 na mestnih otroških vrtcih v Ljubljani. Na mestnih otroških vrtcih na Zaloški cesti št. 1 in v Cerkveni ulici št. 21 se prične šolsko leto 1923/24 v ssedo, dne 5. septembra 1923. Vpisovanje se pa vrši v torek, dne 4. septembra 1923 ob desetih do dvanajstih dopo-ludne.
— Na državni kmetijski šoli v Št. Jurju ob juž. žel. je razpisano mesto opravnika. Podrobnosti so razvidne v razpisu v »Uradnem listu«.
Spor! eh furistška.
— Prvenstvo Jugoslavije v nogometu. ——t Gradjanski, Zagreb : Ilirija 2. septembra.
V nedeljo 2. t. m. se igra prvo kolo za prvenstvo Jugosl. nogometnega saveza. Medtem ko tekmujeta v Beogradu Jugoslavija, prvak Beogr. nogom, podsaveza, z Bačko, prvakom Subot. N. P. ter v Sarajevu Sašk, prvak sarajevskega N. P., s Hajdukom, prvakom Splitskega N. P., se vrši v Ljubljani tekma med prvakom Zagreb. N. P. G r a d j a n s k i m Š K in prvakom Ljutolj. N. P. Ilirijo. Zmagovalca v Sarajevu in Beogradu prideta v Semifinale in končno igra zmagovalec v Semifinale dne 23. septembra v Zagrebu odločilno tekmo z zmagovalcem v nedeljski tekmi v Ljubljani. Tekma med Ilirijo in Gradjanskim se vrši na igrišču Ilirije pred držvanim kolodvorom, pričetek je določen na pol 16. uro. Predprodaja vstopnic je prevzela tvrdka J. Goreč, Dunajska cesta počenši z 31. t. m. Občinstvu Se priporoča, da si nabavi karte v predprodaji, ker je pričakovati za to tekmo velikega obiska in navala pri dnevnih blagajnah. Sedeži L vrste so numerirani, tako da je mogoče preskrbeti si v predprodaji določna mesta. Znižane dijaške karte se izdajajo le v predprodaji. Cene so razvidne iz plakatov.
— Na prostoru »Ljubljanskega športnega kluba« se v nedeljo, dne -2. septembra ob 3. uri pojmldne slovesno spusti v vodo nov klubov regatni čoln — četvorica. K tej slavnosti se s tem vabijo vsi klubovi člani z rodbinami in njih gostje. Takoj po krstu je regata na Ljubljanici, pri kateri tekmujejo vsi klubovi dirkalni čolni. Po regati je v čolnarni domača zabava.
— Aljažev stolp na vrhu Triglava. — V nedeljo, 26. t. m., je g. Alojzij Knafelc, odbornik SPD., ki je bil ta dan šestdesetič na Triglavu, nanovo prebarval (belo) najvišjo zgradbo SPS. — Aljažev stolp vrh Triglava. — Opozarjamo turiste, da ne pišejo po stolpu in mu ne kvarijo lepo zunanjost. —
dopisi.
— Slovenska Bistrica. Dopis od 28. t. m. pod »Grozna nesreča« popravljamo v toliko, da se pri Verniku ni podrl oni za gledalce provizorično napravljeni podij, ampak se je vdrl en del verande same tako, da so ljudje padli naravnost v klet in bili poškodovani. Dodati pa je še dopisu, da je nastal po noči okoli 23. ure velik pretep, pri katerem je bila gostilničarka v roko večkrat zabodena z nožem, ker je branila svojega napadenega moža. Zadevo obravnava žc tukajšnja sodnija. — V torek, 28. t. m. se je peljal Nj. Vel. kralj Aleksander skozi naše mesto k industrijski obrtni razstavi točno 5 minut pred 14 uro. Tukajšnje občinstvo je kralja burno pozdravljalo in naše narodno ženstvo je obsipalo njegov avtomobil s cvetjem. Kralj se je vračal točno po treh urah skozi Bistrico zopet proti Ljubljani. Pri tej priliki smo še vedno morali konstatirati, da si nekateri tukajšnji magnati še niso omislili večjih zastav, ampak še vedno izzivajo z nekimi komaj vidnimi bandercami. Ali jim naš narod še ni dal toliko zaslužka, da bi ne zmogli takih izdatkov. — Odločno zahtevamo pa za drugikrat tudi, da se ceste in drugi prostori ob takih prilikah v mestu vsaj deloma pometejo, da ne zgledajo kakor v kaki zakotni vasi, kjer se goni živino na pašo. Toliko spoštovanja smo menda že dolžni svojemu jugoslovenskemu kralju.
Ispred sodišča.
»AUF« VPELJANI!
Dne 10. junija letos so se stepli Ižanc! v Vrbljanjih. Kot žrtve tega sirovega pretepa so nastopili pred senatom deželnega sodišča 54 letni Matija Opalta, katerega je udaril eden pretepačev z železnim drogom po ustih in mu preklal čeljustno kost in (izbil nekaj zob, drugi Anton Germek, kateremu je odbil nekdo en člen kazalca desne roke in pa Janez Maček, ki jo je dobil z Temeljnom ]>o glavi. Obtoženi pa so bili Janez Bezlaj, Čutkov, Franc Lisica, Lisičkov in pa Jože Kocjanov iz Vrbljenj. Povod pretepa je bila neka fantovščina, za katero so dobili fantje 1000 Din. Vsi trije obtoženci sc z neverjetno ižansko zgovornostjo tajili vse in obdolževali svoje tovariše, kar pa se jim ni jx>srečilo. Obsojeni so bili Čutkov in Lisičkov vsak na 1 teden zapora, Kocjanov pa na 3 mesece ječe in morajo plačati str?« ške in pa poškodovancema 2125 Din,
BEG IZ JETNIŠNiCE.
Kaznjenca Ivan Istenič iz Poljan in njegov tovariš France Papež sta sklenila, d» pobegneta. Predvsem pa sta potrebovala civilno obleko. Napravila sta si v jetniški kiju-čavničarski delavnici tatinski ključ od skladišča jetniške kopalnice. Vzela sta si vsak eno civilno obleko, jo oblekla pod kaznil-nično opremo in posrečil se jima je tudi beg. Ivan Istenič pa se je vrnil in je tudi povedal, kako sta zbežala in priznal tatvino obleke. Ker se je ugotovilo, da je bil glavni vodja njegov tovariš Papež, je bil obsojen tudi z ozirom na priznanje Istenič samo na 2 meseca ječe. To kazen nastopa, ko o4* sedi sedanjo še večmesečno ječo.
PREKORAČEN DOPUST.
Za binkoštne praznike je prišel na dopust redov vozarskega polka v Ptuju, Al. Kokalj k svojemu očmu Martinu Flisku, zidarju v Šmartnem pri Litiji. Dobro se mu je godilo, podaljšal je samovoljno dopust in vojaška oblast je pozvala brzojavno orožništvo, da ga pripelje v Celje. Vojak pa ni hotel izročiti sablje, češ, da si je ne sme pustiti vzeti, vsled česar je nastal hud prepir. Končno pa je skušal Flisek, ki je bil že precej pijan žganja, še podkupiti. Obsojen je bil očem na 14 dni zapora, pastorek pa j* bil oproščen.
Borzna poročila.
Beograd, 29. avgusta. Devize. Dunaj 0.1345—0.1347, Berlin 0.0015—0.0016, Budimpešta 0.53—0.56, Bukarešta 42—42.50, Italija 414—415.50, London, izplačilo 436.25 —436.50, New York, ček 95.30—95.50, Pariz 545—550, Praga 281.50—282, Sofija 93—94, Solun 160—165, Švica 1733—1736. — Valute. Bolgarski levi, povpraševanje 90, češkoslovaške krone 280—282, francoski franki 543—545, madžarske krone 0.40—0.55, grške drahme, povpraševanje 150.
Zagreb, 29. avgusta. Devize. Dunaj 0.1335—0.1375, Berlin 0.0016—0.0019, Budimpešta 0.525—0.575, Italija 413-416, London, izplačilo 436—437, London, ček 435 —436, New York, ček 94.25—95.25. Pariz 540—545, Praga 280—281, Švica 1727.50— 1740. — Valute. Dolarji 94—94.25, avstrijske krone 0.1340—0.1348, češkoslovaške krone 278—280, francoski franki 530—535, madžarske krone 0—0.40, romunski leji 40 —0, italijanske lire 407—410.
C u r i h , 29. avgusta. Berlin 0.000083, New York 554.25, London 25.50, Pariz 31.75, Milan 23.97, Praga 16.30, Budimpešta 0.003125, Bukarešta 2.45, Beograd 5.825, Sofija 5.50, Varšava 0.0023, Dunaj 0.0078125, avstrijske krone 0.007825.
Praga, 29. avgusta. Dunaj 4.68, Berlin 0.004214, Rim 148, avstrijske krone 4.56, italijanske lire 148.75, Budimpešta 17.875, Pariz 195.50, London 155.125, New York 34, Curih 617.75, Beograd 36.125.
Dunaj, 29. avgusta. Devize. Beograd 743—747, Berlin 0.0093—0.0103, Budimpešta 3.78—3.95, Bukarešta 324—326, London 321.700—322.700, Milan 3054—3056, New York 70.935—71.185, Pariz 4052—4068, Praga 2080—2090, Sofija 693—697, Curih 12.795—12.845. — Valute. Dolarji 70.560 —70.960, bolgarski levi 617—619, nemške marke 0.0089, angleški funti 319.900—321.500, francoski franki 4005—4035, italijanske lire 5030—3050, jugoslovanski dinarji 734—740, romunski leji 303—307, švicarski franki 12.680—12.760, češkoslovaške krone 2.262— 2.278, madžarske krone 2.10—2.30
Berlin, 29. avgusta. Dunaj 10.573, Milan 323.190, Praga 129.450, Pariz 403.920, London 33,915.000, New York 7,481.750, Curih 1,356.600, Beograd 77.805.
Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek. Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani.
mmm
H«
Ü
Uredništvo „JUTRANJIH NOVOSTI" javlia tužno vest, da je danes preminul v Kranju njegov zvesti, idealni sodelavec, gospod
dr.Vladislav Štempihar
Bodi mu ohranjen trajen spomini LJUBLJANA, 29. avgusta 1923,

,Splošno žensko društvo' v Ljubljani obvešča vse članice, da je nenadoma izgubilo svojo častno članico, gospo
Danico Dim. Hristićevo.
Zemski ostanki blagopokojnice so se včeraj prepeljali v Beograd, kjer se polože k večnemu počitku.
Slava njenemu spominu!
V Ljubljani, dne 29. avgusta 1923.
Franja Tavčarjeva,
t. c. predsednica.
Društvo „Dečji in materinski dom kraljice Marije" v Ljubljani naznanja tužno vest, da je preminula blagosrčna dobrotnica bedne dece, gospa
Danica Dim. Hrisficeva,
dsorna dama Nj. Vel. jupsiovenslie kraljice Marije, itd.
dne 28. avgusta t. 1. na Bledu.
Nemila usoda ji je pretrgala življenja nit v sredi najplemenitejšega dela.
V Ljubljani, dne 29. avgusta 1923.
Franja Tavčarjeva,
t. č. predsednica.

Slovenski del „Narodnega ženskega saveza" v Ljubljani sporoča v globoki žalosti, da je dne 28. avgusta tl. na Bledu izdihnila svojo blago dušo gospa
Danica Dim. Hristiceua,
predsednica Jerodnega ženskega saveza“ kraljevine SHS.
Blagi ženi in vzorni Jugoslovenki ohrani slovensko ženstvo časten in trajno hvaležen spomin.
V Ljubljani, dne 29. avgusta 1923.
Franja Tavčarjeva,
t. č. podpredsednica.

■ ne
MU DQLHS1
Cena oglasom do 20 besed Din 5-—; vsaka nadaljna beseda 25 para. z davščino vred.
Mm, iia
morska trava. Peter Kobal Kranj, Glavni trg . tvornica vseh vrst blazin in žime in morske trave, modroce na peresih. Specijelna tvrdka za izdelovanje klubgarnitur. — Najnižje cenel — Najsolidnejši izdelki! — Zahtevajte oferte in cenike 1
ia
z 8 sobami, 2 kuhinjama, kletjo, močno zidana, pripravna za vsako obrt ob železniški progi Zidanimost—Zagreb tik kolodvora, poleg vrt za zelenjavo, 2 orala njive, hlev za živino in svinjaki se ceno proda. Stanovanje takoj na razpolago. Dopise pod „Ugodna prilika“ na upravo tega lista.
za novo tovarno v večjem mestu Slovenije, s kapitalom Din. 500.000.— se sprejme. Jako do-blčkanosno, brezkonkurenčno podjetje. Lastno tovarniško poslopje z vsemi stroji dogotovljeno. Ponude pod „Nova tovarna“, na Aloma Company, anončna družba,Ljubljana, Kongresni trg 3.
Uo lepili je,
ako se pri turah in dolgotrajni poti pojavi suhota v grlu. Zato vsak pameten turist in športnik uporablja namesta tobaka in alkohola Wrigleyev žvečilni gumi. General, zastopstvo drogerija »Adrija«, Ljubljana, Selenburgova ulica.
absolvent knjigovodstvenega tečaja, zmožen trgovskega računanja, slovenske in nemške stenografije, išče službe. Ponudbe pod »Maribor< na upravo lista.
živeč stalno v Trstu, sprejme mesto stalnega poročevalca za kak ugledni, slovenski politični lisi Pogoji po dogovoru. Naslov pri upravi lista..
iz dveh sob, kuhinje s pritiklinami se zamenja z enakim v sredini mesta. Ponudbe pod: „Stanovanje št. 5.070“ na upr. lista.
Sprejme se muzikalnega čitanja zmožen sufler za operne predstave v gledališču. Prijave na upravo Narodnega gledališča v Ljubljani.
Specijalne zaloge tapetniških Izdelkov. — Žima vseh vrst — morska trava — vsi v to stroko spadajoči predmeti. Točno in solidno delo po naročilu in popravila. Se priporoča Rud. Sever, preje Brata Sever, tapetnik in dekorater, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 6
samostojen, obenem perfekten korespondent (slovensko, nemško in italijansko) z večletno prakso, v vseh pisarniških poslih dobro verziran, agilen, dober organizator išče primernega mesta. Gre tudi na deželo. Nastop takoj. Cenj. dopisi pod »Zanesljiv«, na upravo lista.
se proda za 5.500 Din. Naslov pri Aloma Company, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg 3.
Sil
železniški pisarniški poduradnik z znanjem štirih jezikov želi primerne službe. Naslov v upr. lista.
Sie Bis
se običajno pojavlja pri dolgotrajni hoji, težkem delu in pri strastnem kajenju. Tej neprijetnosti se turisti, delavci in strasten kadilec izogne na ta način, da zveči Wrig!ey-ev gumi. Generalno zastopstvo drogerija »Adrija«, Ljubljana, Selenbur-I gova ulica.
Poslužujte se krojaške delavnice Matija Stipčič-a v Zavodni št. 40. Solidno delo. Točna postrežba. Cene konkurenčne.
za večjega dijaka štednje šole se išče pri kaki dobri profesorski rodbini. Reflektira se na dobro oskrbo. — Ponudbe na upravo lista pod »Dobro nadzorstvo«.
plačam 5.000 K mesečno za stanovanje v stari hiši 6 sob s pritikl. v Ljubljani. Dr. Arnejo, Ljubljana, Gradišče 4.
skoro nov, dobro ohranjen, znamke Blickensderfer z vidno pisavo naprodaj, Istotako motorček '/ia HP 220 W za isto-merni tok in 100 m bakrene 8 G-žice 1’5 mm z gumeno izolacijo. Naslov pove uprava lista
Unii urnim s op. sr s
dohodkov, katere oče je invalid z 100°/o dela nezmožnostjo, mati pa tudi slaba, brez strehe in brez premoženja, skratka brez vsega, prosi dobrosrčne premožne sloje, da bi ji pomagali, bodisi v denarju, živežu ali obleki, ker so otroci vsi nagi in lačni. Naslov se izve v glavnem tajništvu NRS v Ljubljani.
eventuelno s sostanovalko se išče za takoj. Ponudbe na F. K. Kaiser, pušar, Ljubljana.
skoraj nov. tvrdke Lanberger & Gloss. Fino in solidno delo iz predvojne dobe. Ogleda se ga lahko med 13. in 18. uro. Naslov v upravi lista.

Premog, cement in strešni opeki
stalno v zalogi pri
H. Petrič, LJublfana,
Dunajska cesta št. 33.
Skladišče: „Balkan“.	Tel.366.
®
e

s
m a
B
Tcuarne l^enditou
fran Rozman
JY{oribor
Blc^andrcua cc^ta 5?
priporoča vse vrste kanditov (bonbonov) po najnižjih tovarniških cenah.
PIP Zahtevajte cenik!
Vrtnarska razstava
se bode wrš!la tudi letos In sicer v drseli
od 31. avgusta do 4. septembra.
Že lanskoletna razstava Je s svojimi redkimi, eksotičnimi in tuzemskimi cvetlicami, rastlinami in drugimi pridelki domačega vrtnarstva pokazala, da je ta važna obrt, ki je ozko zvezana z umetniškim udejstvovanjem, dosegla v Jugoslaviji že zelo visoko stopnjo, ki se izpopolnjuje vzdržno tako, da se pričakuje na letošnji razstavi izredno lepa presenečenja.
Prijavljeni so mnogobrojni obiskovalci iz cele države, ki bodo naše mesto zopet oživeli.

Donata ivornica bičeva, Glina
studia svoi prvorazredni proizvod.
Uzorci su izloženi na LlubSjanskom velesajmu od 1. do rujna u paviljonu „1“ broj 418.
se odlikuje posebno s svojim finim ugodnim, osvežujočim vonjem, ter se porablja kot parfum in z izrednim uspehom za negovanje obraza in telesa. Cena 1 Z Din. 150 7a l Din. 80. Steklenico je prinesti seboj.
Uran-Parfumerija
Ljubljana, Mestni trs 11.
Tražimo
za vrijeme velesajma jednu gospodjicu, koja bi mogla nas zastupati za vrijeme trajanja velesajma, gdje ćemo mi izlagati uzorke letava i okvira. Ponude na adresu lista.
I
Najcenejše in najhvaležnejše darilo našim malim je:
W{cj zucrinjoK
knjiga s 45 slikami in k tem spadajočim besedilom, za pouk in kratek čas Din 6-—
5¥{cji ljubčki
živalske slike za naše malčk na trdem močno vezanem kartonu Din 15’—.
Wtladi slikar
10 tiskanih predlog za po-barvanje z akvarel» barvam ali pastel» barvniki Din 4*—
V
Crnipeter
staroznana, vesela družabna igra za zimske večere. 1 igra Din A'—.
Vse se dobi v

li:-:
is lisami
Lisiii. Szi tul
Vabilo, delničarjem
Strojnih touarn m livarn d d.
Ljubljana
k subskrlpcili IV. emisij® družbenih delnic.
Izvršujoč sklep občnega zbora delničarjev z dne 24. julija 1923 provaja upravni svet Strojnih tovarn in livarn d. d. Ljubljana povišanje delniške glavnice
od Din 3,750.000 na Din 5,000.000 z izdajo 12.500 novih delnic a nom. Din 100.,
ki se prepuste dosedanjim delničarjem v razmerju na tri stare po eno novo deleico pod sledečimi pogoji:
1.	Emisijski tečaj delnice znaša Din 1@0.— tel quel za komad; protivrednost plačljiva ob subskripciji.
Stari delničarji, ki hočejo izvršiti opcijo, morajo predložiti na blagajnah nižje navedenih mest svoje delnice; da se na njih označi izvršitev opcije.
2.	Nove delnice participirajo na dobičku od T./7.1923 in so opremljene s polkuponom za 1. T923.
3.	Subskripcija se vrši od ©d 1. do 10. septembra 1923 in sicer pri: Jadranski banki a. d. v Beogradu in njenih podružnicah, in Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in njenih podružnicah.
4.	Izročitev novih delnic se bo izvršila proti vrnitvi subskrip-cijskih potrdil.
5.	Uspeh emisije je zajamčen po garančnem sindikatu.
Upravni svet.
wsm
udaia in Zvezna UskaiM & knjigan?** v JUubljani»