Še enkrat o pasjem laježu!
Oglašam se v zvezi s člankom, ki ga je objavila Naša komuna o pasjem laježu na Viču (in še verjetno v drugih delih mesta).
Pri tem pojavu sploh ne gre za naše ljub-ljence (psa imamo tudi mi) ampak za skraj-no brezobziren odnos lastnikov psov do so-seščine. S kakšno pravico lahko povzdigne-mo glas in kličemo milico, če je mimoidoči pijanec ali pijanska družba nekaj minut glas-nejša, iz same ljubeznivosti do psov in njiho-vih gospodarjev pa moramo prenašati pasji lajež cele noči, pogosto tik pod okni spal-nice.
Zanima me - in rad bi dobil uraden odgo-vor v časopisu Naša komuna, kdo je na občini odgovoren za take pasje zadeve in kaj je storil doslej, da bi zagotovil miren počitek občanov. Želim javno pojasnilo pristojne občinske službe, da javno soporiči kakšna je zakonodaja, oziroma, da nam objavi ustre-zen odlok in pota, da bi utišali neznosno pasje lajanje in sankcije do lastnikov takih psov.
Sicer pa predlagam, da uredništvo' Naše komune predlaga skupščini občine Ljublja-na Vič-Rudnik, da ponovno na Mestnem svetu sprožijo postopek o enotnem ostrem odloku za celo mesto, ki naj bi določal, da je treba v mestu ponoči pse zapirati v stanova-nja ali hiše, ki bi obravnaval kako ukrepati z lastniki, ki pse vodijo na iztrebljanje po mestnih ulicah (v razvitem svetu morajo lastniki vsak pasji iztrebek pobrati in ga odvreči na ustrezno m^sto) itd.
Pri vsem tem sploh ne gre za prijateljski odnos do živali ali za sovraštvo kot hočejo prikazati taka prizadevanja Društva proti mučenju živali ampak znosno življenje ob nevzgojenih živalih in njihovih gospodarjih. JANEZ MERČUN
Pojasnilo in uradni odgovor
Kršitve, ki na nedovoljen način motijo mir ali počitek občanov ali se z njimi krši druž-bena disciplina in javna morala, ogroža splošna varnost ljudi in premoženja in po-dobno, določa na območju mesta Ljubljane enotno Odlok o prekrških zoper javni red in mir v Ljubljani (Ur. list SRS, št. 14/75 in 42/ 85). V dopolnjenem 5. členu tega odloka je določeno, da v primeru če pes oziroma dru-ga domača žival s hrupom, smradom ali kako drugače moti ljudi v njihovem bival-nem okdlju ali jo lastnik oziroma posestnik redi v nasprotju s predpisi, jo mora na pod-lagi odločbe občinskega upravnega organa, pristojnega za veterinarstvo, odstraniti. Predlog za odstranitev lahko poda krajevna skupnost, skupnost stanovalcev oziroma ob-čan. Na podlagi predloga ukrepa občinski upravni organ - občinski komite za kmetij-stvo, gozdarstvo in preskrbo skladno s po-stopkom opredeljenim v odloku o reji, regi-straciji in označevanju psov ter reji ostalih domačih živali (Ur. list SRS, št. 20/79) in imenuje komisijo. Na podlagi mnenja in ugotovitev komisije izda odločbo o odstrani-tvi psa ali kakšne druge domače živali. Od-ločbo mora izvršiti lastnik sam v poštavlje-nem roku, ki pa ne sme biti krajši od 30 dni in ne daljši od 3 mesecev. Če lastnik ne izvrši odločbe v postavljenem roku, se vloži pred-log za uvedbo postopka o prekršku po 8. členu, 2. točka citiranega odloka o javnem redu in miru.
Odlok o reji, registraciji in označevanju psov ter reji ostalih domačih živali določa v 4. členu skladno z zakonom o stanovanjskih razmerjih, da je dovoljeno rediti pse, mačke in druge živali le v soglasju z zborom stano-valcev ali etažnim lastnikom družinske sta-novanjske hiše. Če si lastnik takega soglasja ne pridobi je v 29. členu citiranega odloka predpisana sankcija, za tako ravnanje in se občan lahko kaznuje za prekršek z denarno kaznijo.
V satnem odloku je še več določil o pravil-nem ravnanju s psi in drugimi domačimi živalmi ter o doLžnem ravnanju lastnikov psov glede prijave psa, cepljenja, vodenja psa na prostem in podobno. Vse opustitve dolžnega ravnanja so pod prekrški, ustrezno sankcionirane v kazenskih določilih tega od-loka.
V  času veljavnosti citiranega odloka o prekrških zoper javni red in mir v Ljubljani občinski komite za kmetijstvo, gozdarstvo in preskrbo ni prejel nobenega predloga za izdajo odločbe o odstranitvi psa ali druge domače živali.
Občinski komite za kmetijstvo, gozdarstvo in preskrbo