Izhaja vsako drugo soboto v Kranju kot priloga „Gorenjca“. Velja za celo leto 4 K in se plačujejo naročnina in in-serati naprej. Vsi rokopisi, pisma in druge pošiljatve naj se pošiljajo na uredništvo in upravniStvo «Korošca» v Kranju. Rokopisi se ne vračajo. Za oglase' se plačuje za enostopno petit-vrsto za enkrat 12 v, za dvakrat 18 v, za trikrat 24 v, za večkrat u . Po dogovoru. GospodarsK« in političen list za KprošKe Slovenc^^|^^^^l!ke Štev. 1. V Celovcu, v soboto, dne 12. decembra 1908. t M 'P. K G' Leto H. Mp* Prihodnja številka izide danes 14 dni. Svojim čitateljem in naročnikom! Z današnjo številko stopa «Korošec» v drugi letnik svojega obstanka. Prvo leto se je «Korošec» krepko poležal v prvi vrsti za narodne, napredne in socialne koristi tlafianega koroškega Slovenca. Marsikak boj je prebil, ne samo z najkrutejšimi sovražniki, z Nemci in nemčurji, ne, tudi proti osebnemu sovraštvu je moral «Korošec» vihteti kopje. Zislonj se ga je liskalo kot sovražnika, zastonj poizkušalo ga uničiti — krepko je obstal in Cii izšel iz boja za najvitalnejše naše interese. Prav lahko reCemo, da je «Korošec» postal važen Činitelj za probujo Slovenstva na Koroškem. S popolnoma mirno vestjo stopamo lahko na konru prvega leta na plan. In mirno zavest imamo, da je «Korošec» vselej in vsikdar storil svojo dolžnost, krepko stal na braniku ter povsod in vedno zagovarjal na* rodne in napredne interese slovenskega Korotana. la tako hoCe storiti tudi v prihodnje. Tudi ne koraka se ne odmakne iz zaCrtane mu poti. Najprva in najsvetejša njegova naloga bo buditi in dramiti zaspane, bodriti in podpirati budeče. Saj dela je neizmerno veliko in mnogo premalo de* lavcev. Temu pomanjkanju moči, ki bi delale za probujo iu zavednost med narodom, pa naj od-pomore «Korošec». Razširjajte ga, koroški Slovenci v vsaki vasi, v slebrno kočo. Vsak koroški Slovenec bi ga moral imeti. «Korošec» je izšel — kakor razvidno — v povečani obliki ter bo od sedaj naprej redno izhajal vsakih 14 dni. Prosimo svoje somišljenike in cenjene dopisnike, da nam ostanejo zvesti tudi zanaproj. Čimbolj zanimiveje bo PODLISTEK. \ ------------ Križem po Koroški. Spisal Ferdo PlemlC. JVl Višarje. Grehov nimam mnogo na svoji duši, če se mi ta samohvala morda ne šteje v greh, ipak sem se napotil na božjo pot na Višarje, da obiščem to staro pribežališče koroških vernikov. Po mojih žilah se pretaka namreč tudi koroška kri, in biti Korošec ter ne biti na Višarjah, je ravno tako čudavreden slučaj, kakor biti Mobamedanec in ne biti vsaj enkrat v življenju v Meki. Lepega jutra izstopim torej v Žabnicah na postaji, vesel, da se že od tam vidi cerkvico na strmi višini, in da človeku ni treba ravno vedno povpraševati: «Vi očka, kje so pa Višarje?» Sicer pa poti res ne moreš zgrešiti, saj te vsako-toliko opozori trojezična tablica, kod moreš stopati. Drugače se pa lahko zaneseš se na nekatera znamenja, ki te pogosto srečujejo, t. j. na mastne papirčke vseh političnih barv, na jajčne lupine in na razbite steklenice; sami znaki prestalib «mavžn» pobožnih romarjev. Predno zavije pot tik bobnečega gorskega potoka v breg, si pokrepčam še dušo s kozarcem vina in potem bajd dalje. Urnih nog dotečem kmalu drugega samotnega romarja. «Kam pa, očka?» «I, na bo^jo pot,» odvrne on, sopiha ter si briše poten obraz. «Vroče je vroče, in težko nosim.» «Težko nosite! Kaj pa? Svoje gr.In?» «Korošec» pisal, tembolj se bo razširjal, teraboj ga bodo ljudje čitali. Smer mu ostane ista. Jedrujati članki, poučen gospodarski del, raznovrstni dopisi iz vseh del Koroške in pa zanimiv podlistek bo izpolnjeval vsako številko. Cena listu ostane 4 K. Torej naprej! Uredništvo in upravništvo. Cesarjev jubilej. Izvanredno je bilo življenje našega presvitlega cesarja. Izvanredno z ozirom na veliko trpljenje, katero je moral prestati tekom dolgih let, posebno vsled nesreč, ki so se mu pripetile v visoki njegovi rodbini in katere je pretrpel s čudovito moško udanostjo. Izvanredno je njegovo življenje, ker so bila leta njegovega vladanja polna burnih političnih časov. Ko je nastopil habsburški prestol, je vrela revolucija po celi Avstriji. Samo Slovenci so bili tudi tedaj najbolj zvesti in udani. Pozneje so bile odločilne vojske proti Nemčiji in proti Italiji, vsled katerih smo izgubili precejšnji del naše države. Važna je bila za državo okupacija Bosne in Hercegovine, pri kateri priliki je padlo mnogo avstrijskih vojakov. Tudi na gospodarskem polju so bili slabi časi in posebno hud je bil denarni polom v sedemdesetih letih. Tudi notranja politika je večkrat menjavala. Absolutizem je menjaval z raznimi ustavami, dokler nismo dobili ljudski parlament in dokler se ni izvojevala splošna enaka in tajna volilna pravica. Torej koliko skrbi, koliko dela, koliko nevarnosti in koliko trpljenja! Vse to je premagal naš presvitli cesar v šestdesetih letih svojega vladanja s čudovitim junaštvom. Tudi slovenski Preplašeno me pogleda mož in roče: «Grehe?» «Nu, jal» «Nak! Brašno, brašno težko nosim.» «To je pa kaj drugega.» Šla sva par korakov dalje, naenkrat ae mi možek zvali v senco ter jame vleči iz tvojega brašna kruh, klobase, jabolka, jajca, slanino in druge take odpustke. «Kar prisedite, gospodi» mo povabi dobrodušno. «Hvala, mislim namreč hodć in ne sedć priti do vrha.» «Saj nisem tak, da bi Vam ne dal pokusiti!» reče on, ki je slabo tolmačil moj odgovor. «Tudi za to hvala, pojdem kar naprej. Imam s seboj namreč svojo mladost in svoje veselo srce, in to se — lahko nosi.» «Pa zbogom 1» In šel sem dalje po strmi poti navzgor brez odmora do krčme na planini. Tam pa >em si vpričo lepega planinskega sveta privoščil mal odpo-čitek, zadovoljen sam s seboj, da sem premagal vso pot v pičlih dveh urah in da mi do pravega višarskega vrha (1792 m), za katerim leži romarska cerkev in prenočišča, ni mnogo več hoditi. Izpil sem vino ter v naskoku vzel vršac. Hladen veter je rezal preko vrha. Zavit v svoj površnik naslonil sem s» ob trigonometrični kol ter se zazrl v divjo planinsko pokrajino krog tebe. Od vode in vetra razjedeno skalovje, ponosno se dvigajoče v čudovitih oblikah, strmelo je skozi tenki planinski zrak v me. Zrl sem veličastni prirodi neposredno v lice, a potezo tega lica niso prijazne, grozovite so in ni življenja v njih. Srce vstre-peče pri tem pogl'- in na dušo se vležo nekaj narod na Koroškem želi svojemu cesarju ob tej priliki najboljših blagoslovov. Saj za mnoge krivice, katere moramo pretrpeti ni odgovoren on, temveč vlada in njegovi svetovalci, ki so nam provzročili tekom teh šestdeset let toliko krivic, da jih ne moremo pozabiti niti v tem jubilejnetn letu. Zato pa tudi lahko rečemo, da je to jubilejno leto pomenljivo tudi za slovenski narod na Koroškem zaraditega, ker nas vse te vladine krivice tekom dolgih let niso mogle ugonobiti. Ravno nasprotno. Vse zatiranje ni pomagalo ničesar! Še smo tukaj, živimo in bodemo živeli, četudi proti volji krivične vlade in naših nasprotnikov. Vedno bolj in bolj se zavedamo tudi mi, da imamo po postavi iste pravice, kakor drugi državljani. Šestdeset let je preteklo, odkar so leta 1848 različni narodi, med temi tudi slovenski narod javno in glasno povedali, da hoče v državi enake pravice in da se hočejo kot narodi svobodno razvijati. Prišli so sicer potem časi, ko je avstrijska vlada prepovedala celo slovenske knjige, da celo slovenski zemljevid, menda kot državi nevarno delo. Toda tisti časi, časi našega najhujšega preganjanja so prešli! Tudi mi se zavedamo že svojih pravic in si jih ne pustimo več kratiti. „Siidniark“ in „Schulverein“. Nemci napenjajo vse moči, da bi nas tihe in mirne Slovence uničili. Vzeti nam hočejo vse, kar imamo, namreč našo zemljo in naš materinski jezik. Vsak mora izprevideti, da, če to izgubimo, izgubili smo vse. Slovenski kmet, kaj boš počel, ako ti vzame nemški moloh zemljo in jezik. Tujec beš na svoji lastni zemlji. Vsak pošten človek, ki ima še kaj ljubezni do svoje rodne grudo, na kateri se je tako težkega. Da, ta pogled v temne prepade in svitle stene ima nekaj uničujočega v sebi za človeško bitje. Iz strmih višin grozi le poguba lepim dolinam tam daleč doli v prozorni višnjevi megli. la to borno zelenje, znak življenja, kako izgine v primeri veličanstva skalnatega morja! Tu je svet, v katerem se udomači le orel in orlovo srce. Brona glas je pretrgal t iino. Iz doline se je vil sprevod. — Suj res, svetišče so ti zidali Večni, svetišče na visoki strmini. Cernu so ti ga zidali, ono revno, zakajeno «vetišče tu v tem gorskem kraju, v tem orjaškem svetišču? Oj, cerkvica tu ■podaj, priča si onemoglosti človeška roka! In iz nižine zatrepeče odmev stare romarske pesmi. Naj stopim v njih vrsto? — Done zvonovi, romarji pojo, znamenje križanega v breg neso, nad vern ki glavo trudno poveša. V pobožni vrsti — naj me le pogreša. Stojiva mnogo bližje si midva tam, kjer dotika gora se neba. Ne jaz, ne on povešava glave; oko v oko si zreva, srcć v sreći — Nu slednjič sem se spustil iz svojega zračnega stališča zopet dol na pot, ki se vije krog vršanca do cerkve. Ob tej poti je kapelica zaprta z železno pregrajo. Ob tej pregraji pa visi vse polno do ped dolgih lesenih križcev, ki so jih izdelale več ali manj okorne roke pobožnih romarjev. Vsadko, ki namreč vprvič pride na Višarje, odloži tak križec pred cgrajo te kapelice, in ta križec stoji tam do prvega viharja, ki ga odnese zopet v dolino. Tudi jaz bi bil odložil svoj križ tod, a pretežek je bil, in čemu tudi, ko bi mi ga vrnili stokrat težjega rodil in katero so mu priborili njegovi roditelji, mora občutiti, da je zgubil rodno zemljo, ono, kar mu je bilo najdražje. Vsak, kdor je bil v tujini, se vrača rad in z veseljem, ako ne prej, na svoja stara leta v svoj domači kraj, da tam prebije zadnje trenotke svojega življenja. Vsakemu je najbolje doma, kdor ga ima. To našo grudo nam hočejo Nemci v svoji pohlepnosti odvzeti, pomaga jim pa pri tem c. kr. vlada, ki ravna z nami kakor kaka mačeha. Nemci so si ustanovili dve mogočni organizaciji, ki imata edini namen nam jemati zemljo in jezik. To sta nemški društvi