Ameriška Domovina - lj22y Natton«! «nd IntenutUvnal CircnlatioB CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, APRIL 16, 1970 £L0V€N1A* ŠTEV. LXVHI — VOL. LXVIII U kaj je bilo narobe Strokovnjaki iščejo vzrok eksplozije v Apollu 13 pretekli ponedeljek zvečer. HOUSTON, Tex. — Prvi čas so nekateri hoteli videti vzrok o-taomitve Apollo 13 matične vesoljske ladje na njeni poti pro-11 Luni v zadetku meteorita v Vesoljsko ladjo. Proučitev podatkov o delovanju Apollo 13 pa le pokazala, da tiči vzrok drug-ie- V čem naj bi ta bil, to je vPrašanje. Vodnik poleta Glynn Lunney le dejal, da je nesreča bila slična 2drobitvi velike termo-stekleni-^e' Nekaj v kriogeničnem tanku le popustilo in s tem povzročilo Problem v električni bateriji. ^11° naj bi nekaj fizičnega. U gibljejo, da bi to mogel biti kra-lok stik v grelcu za tekoči kisik I'll pa vetrnica, ki poganja v kroženje tekočino. Nihče ne misli več na meteorit. Tanka kriogenika (na najniž-1° stopnjo ohlajenega kisika), 1 oskrbujeta vesoljsko ladjo z ^loktrično silo kot en člen bate-^e> sta izdelana kot termo ste-lonica iz dveh močnih sten in rozzračnim prostorom med nji-^ Tank št. 2 je kazal ob 10.06 v Ponedeljek zvečer normalen Pritisk 930 funtov na kvadratni Paiec, potem se je nenadno za-Cel dvigati. V eni minuti je do-®e§ol 1^08 funtov, 6 funtov več, ,ot je določeno, da posebna za-°pka popusti in s tem avtoma-lcn° pritisk zmanjša. To se ni Sodilo, pači pa je astronavt Lo-e 1 slišal pok, nato pa je pri-*sk naglo padel v tanku št. 2 na funtov. V tanku je morala Pitati luknja. Zakaj, to je vpra-SaPje. Tank je tako trden, da bi mo-^ držati pritisk 1.537 funtov Palec, pa se je “pretrgal” že Pri Pritisku 1,008. & .. -------°----- ^nija se pogaja z nami 0 vojaških postojankah ^ASHmcTON, D.C. — Naša j eral'na administracija je že sklenila, da bo polagoma^ Montirala vse naše vojaške Q^ojanke v Španiji. V polnem ^ afu so bile do zadnjega le bi A/' ^Ve letališči, v Torrejonu tj . f°ronu, dve vojni luki, v Ro-Cadizu. Sedaj sta v polnem lis*atu še luka Rota in leta-Moron. jjj er 1^ pa naše vojno letalstvo letHkvidirati libijsko vojno v Wheelusu, bo zato za-š{,eno obnovilo špansko letali; Vež,V ^aragozi. Rabilo ga bo za ^T^6 Tll0l0v’ ki so v službi Sn ' ' ’ ' ! Sedaailski zunanji minister se bi J riahaja v Washingtonu, da °spešil potek razgovorov. Stokely Carmichael oi izbral Hitlerja ^rpsk' N.Y. — Znani Sile>, v°dnik, pocetnik “črne ial t^tokely Carmichael je de-“najvUTda lbi on imenoval za dojf ^‘joga belega človeka” A-Hitlerja. Vremensh prerok pravi: 2 verjetnostjo dežja, šja temperatura okoli 55. Novi grobovi Frank Kastelic V torek ponoči je nenadno umrl v Pennsylvaniji 61 let stari Frank Kastelic z 5824 East Glenn Dr., Maple Heights, zaposlen pri Aluminum Co. of America, sin pok. Fi'anka in pok. Frances, roj. Pucelj, mož Mary, roj. Fabian, oče Roberta (Pa.), in Judith Rudowsky, 4-krat stari oče, brat Johna, Edwarda, pok. Anthonyja in pok. Frances Pisching. Pogreb bo iz Frotuno-vega pogrebnega zavoda na 5316 Fleet Avenue v soboto ob 10. dop. z mašo v cerkvi sv. Martina Turskega na Garfield Hts. Truplo pokojnika bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob petih. Anton Lopatich Umrl je Anton Lopatich z 19010 Chickasaw Avenue, brat Anne Žagar, Rose Kočevar, (v Jugoslaviji) Rozine, Rozalije Močnik in pok. Mihaela. Pokojnik je bil rojen v Borštu in je prišel v ZDA 1. 1903. Zaposlen je bil 35 let pri New York Central. Bil je član ADZ št. 6. Pogreb je danes popoldne ob 1.30 iz Zelotovega pogreb, zavoda na E. 152 St. na Lakeview pokopališče. Stroški za politično propagando na televiziji naj bodo omejeni! WASHINGTON, D.C. — Takih misli je bil pretekli torek senatni odbor za trgovino, ko je debatiral o zakonskem predlogu, ki naj omeji kandidatom izdatke za nastope na televiziji, V odboru so prepričani, da bo senatni plenum potrdil njihovo stališče. Debata o predlogu je pokazala, da sta glavna kandidata oberi strank potrošila! 1. 1968 okoli $18 milijonov samo za plačevanje računov za propagando na televiziji. Hudo udarjeni so bili pa tudi nekateri kandidatje za senat, ki so morali plačati za televizijske nastope nad pol milijona dolarjev. “^»'jAstronavti v Apollo 13 sinoči uspešno krenili v pravo smer na poti domov izjavil, da Kambodža nujno potrebuje orožje in ga bo zato sprejela od kogarkoli. PHNOM PENH, Kamb. — Predsednik vlade Lon Nol je v torek zvečer opozoril javnost in vso deželo na težaven položaj Kambodže. Izjavil je, da ta položaj terja, da sprejme Kambodža pomoč iz tujine od kogarkoli, ker jo tako nujno potrebuje. Gre za obstoj, gre za rešitev države. Nol je pozval za pomoč v o-rožju, ki ga bo Kambodža sprejela od katerekoli države in kateregakoli bloka držav, neozira-je se na politično prepričanje teh. Čeprav ni omenil naravnost nobene države, sodijo, da je bil njegov poziv namenjen v prvi vrsti Združenim državam. Predsednik vlade Lon Nol ni omenil nobenih ozemeljskih izgub, pa izjavil, da so rdeči povečali svoj napad in da je ta dosegel obseg prave vojne. Med drugim naj bi rdeči zasedli mesto Krek, središče gumijastih plantaž, ki so last francoskih družb. Kambodžanska vlada poudarja še vedno svoje nevtralno stališče v vietnamskem vojskovanju in trdi, da ga hoče ohraniti. Njen poziv za pomoč v orožju ni po besedah Lon Nola v, nasprotju z nevtralnostjo, ker je to dovoljeno v okviru dogovora v Ženevi iz leta 1954. V KolumSsiji v Etsdešjo predsedniške velike Računi so pokazali, da je bila vesoljska ladja nekaj malega od one smeri za srečen pristanek na Zemlji, kot je bila predvidena. Smer je bilo treba popraviti, ker bi sicer vesoljsko vozilo poletelo mimo Zemlje v vesolje in odneslo a-stronavte v neizbežno smrt. Sinoči je kratek užig raketnega motorja uspešno krenil vesoljsko vozilo v pravo smer. Izgledi na uspešen pristanek na Zemlji so se povečali in upanje na rešitev astronavtov porastlo. BOGOTA, Kol. — Volitve v nedeljo bodo po svojem videzu edinstvene v politični zgodovini Latinske Amerike. Na njih bodo nastopali 4 kandidatje. Med njimi je tudi bivši kolumbijski diktator general Rojas Pinilla, ki je gospodaril v deželi med 1. 1953 in 1957. Bil je pregnan z oblasti,, obsojen na zapor in zgubo dr- HOUSTON, Tex. — Stotine strokovnjakov vseh vrst dela-žavljanskih pravic, pa se je do-1 jo noč in dan, se trudijo, iščejo rešitve za težave, ki nasta-bro izmazal iz zagate. Vrhovno j a jo pri reševanju ohromelega Apollo 13 in njegove posad-sodišče mu je znova priznalo dr- ke iz vesolja. Ti ljudje imajo komaj kako uro časa za počitek, ker se pojavljajo vedno nova vprašanja, ki jih je treba naglo rešiti, če naj napor za rešitev Apollo 13 in njegove posadke uspe. Včeraj je postalo očitno, da mora vesoljska ladja spremeniti svojo smer, ker bi sicer priletela v neposredno bližino Zemlje v preveliki oddaljenosti in odletela dalje v vesolje. Odločili so se znova pognati raketo v lun-skem vozilu in smer poleta popraviti. Sinoči je astronavl Lovell to storil in raketni motor je s 15 sekundami gorenjs okrenil vesoljsko ladjo v potrebno smer. Nekaj ur potem so vodniki odprave na Zemlji sporočili astronavtom, da so sedaj na pravi poti in je njihova vrnitev zagotovljena. Ko so ugotovili, da je n o v a > " ....- smer pravilna in Apollo 13 na žavljanske pravice, zato se je pa takoj vrgel v politiko in reorganiziral svoje gibanje tako dobro, da mislijo, da bo pri nedeljskih volitvah dobil, če ne absolutne, pa vsaj relativno večino. Kandidira na programu, ki je v njem vse polno marskizma, čeprav Pinilla sam ni noben socialist. Ker v Kolumbiji in njeni politiki pot od volitev do državljanske vojne ni dolga, se vsi - bojijo, da utegnejo nastati takoj Pravi Poti domov, je močno od- ' iPCrln talrr\ acfvrMnmrfrvrv* tr -i po volitvah politične homatije. Poravnajte naročnino! Datum poteka naročnine je nad Vašim imenom na naslovu! Britska potniška ladja srečno pogasila ogenj ! NEW YORK, N.Y. — Britan-jska ladja Akaroa, obsegajoča 118,500 ton, s 413 potniki na kro-ivu, je včeraj zgodaj zjutraj spo-Iročila, da je nastal na njej požar. Nekaj ur nato je objavila, da pomoči ne potrebuje, ker ji je uspelo ogenj pogasiti, ne da bi bil pri tem kdo ranjen. Ladja je bila 1200 milj vzhodno od Ber-mudov. Ladja Obalne straže ZDA An-' droscoggin je odplula britanski ladji na pomoč in je pot nadaljevala tudi potem, ko je britanska ladja objavila, da je izven nevarnosti. leglo tako astronavtom v vesoljskem vozilu, kot vodnikom poleta na Zemlji, če bi pristajalna raketa lunskega vozila odpovedala, bi bilo še vedno mogoče Nekateri upajo, da se bo zadnji trenutek položaj kandidata Pa-strane toliko popravil, da bo dobil vsaj relativno večino, toda - ----- ° -- upanje temelji preec>na željah “p0,r,abitiJ? P^smeritev Apol- in na strahu pred kaosom. ° “ v2*i"<>1 ,oda t* trebno bi bilo preje odločiti spodnji del lunskega vozila, kar bi brez dvoma predstavljalo vrsto novih vprašanj. Astronavti so mirni, ko sto- Kitajci bi radi vrnili Sukarna na oblast DJAKARTA, Indonez No- O i i v-v-s i n ri 4- .-v -m A 11 /l l~ . A tranji minister Amir Mahmud je dejal, da je vlada zasegla doda vanja skozi vesolje nazaj na Zemljo. Poveljnik odprave Do- kumente, ki dokazujejo, da je vell je danes zjutraj ob sedmih Rdeča Kitajska trdo na delu, da počival; ko sta se njegova tova_ i vrnila v Indoneziji na oblast r^a Haise jn Swigert krepčala o stavljenega Sukarna. |z zajtrkom za nove preskušnje Minister ni navedel nobenih in negotovosti. Za sedaj je naj-dokumentov in povedal nič po- važneje vprašanje, ali bo dovolj drobnejšega, pač pa je pozval vode za hlajenje vseh aparatov, Indonezijce, naj bodo zelo paz- ki so potrebni za uspešno vrni-Ijivi in naj preprečijo vrnitev tev na Zemljo. Odklopili so vse, Sukarna na oblast pri volitvah, kar ni neobhodno potrebno, tako ki so določene za 19. julij 1971. tudi aparate za merjenje bitja CLEVELAND, O. — Ko smo pisali o prenosu zasedanja znane konference SALT med Ameriko in Sovjetsko zvezo ijz Helsinkov na Dunaj, smo omenili, da je opravilo te konference izredno težko. Ne more se pečati le z nalogo, ki ji je postavljena (omejitev proizvodnje in rabe jedrskega ofenzivnega in defenzivnega orožja), ampak bo služila po sili razmer tudi za barometer v mednarodni politiki. To se pravi: Amerika in Sovjetska zveza se na konferenci ne bosta samo ravnali po koristnem namenu konference, ampak tudi po okoliščinah, ki bodo vplivale na potek pogajanj. Saj bi SALT pogodba močno vplivala na vso mednarodno politiko, ker bi se obe državi morali ravnati po obvezah, ki bi jih po tej pogodbi sprejeli. Barometer je prišel do veljave že z začetkom dunajske dobe konference, danes, 16. aprila. Niso še dobro prišli vsi delegatje na Dunaj, pa so že lahko ugotovili, da je vreme Dunajska doba konference SALT se je začela zanjo postalo hudo oblačno v zadnjih 3-4 mesecih. Hudo je Sovjetsko zvezo prizadela formalna izjava Peipinga, da Sovjetska zveza ni za Maovo deželo več komunistična država, ampak taka kot vse druge, na primer Amerika. Sovjetskemu komunizmu so v Peipingu prisodili vlogo, da ustvarja proti kitajskemu komunizmu “drugo fronto” po vsem svetu. Tega ne dela niti Amerika. Moskva bo zato pri vsakem koraku v svoji zunanji politiki še bolj gledala na kitajsko zunanjo politiko, to bo pa le zavlačevalo pogajanja na Dunaju. To se bo prav kmalu pokazalo. Dočim imata Moskva in Washington vsaj podobne želje glede usode Kambodže, si sovjetsko in kitajsko stališče očitno nasprotujeta, kar utegne zavleči začetek miru v In-dokitajski. S tem bo morala Moskva bolj računati kot A-merika in se bo obotavljala na Dunaju. Zapletlo se je tudi stanje na Srednjem vzhodu. Tam so vo- jaški spopadi postali obsežnejši, zato je pa napetost med Arabci in Izraelom globlja. To je posledica sovjetske politike. Tam očitno ni nič zaleglo svarilo Kennedyjevega in Johnsonovega zaupnika So-rensena, naj Rusija ne dela istih napak v arabskem svetu, kot jih je naredila Amerika v jugovzhodni Aziji, čim bolj se Sovjetska zveza zapleta v izraelsko-arabski spor, tem težje se bo odločila za obvezne izjave na Dunaju. Washington še ne more razumeti sovjetskih nagibov na Srednjem vzhodu, zato Kremlju ne zaupa, ne samo v Beli hiši, ampak tudi na Dunaju. V naši deželi je močna struja, ki zagovarja stališče, naj bi ZDA ustavile priprave za preskušanje Safeguard-ABM sistema in namestitev več-bombnih glav na medcelinske rakete. Za to idejo se je odločil soglasno tudi zunanjepolitični odbor Senata, pa vendar Nixon noče o tem nič slišati. Zakaj, se ne sprašuje le naša javnost, ampak tudi Kremelj. To zopet daje Sovjetom povod za dodatno sumničenje o namenih ameriške zunanje politike. To tem bolj obžalujejo zagovorniki prekinitve priprav za preskušnje, ker so prepričani, da se je ravno sedaj ustalilo ravnovesje v naši in sovjetski zalogi jedrskega orožja in bi bil radi tega čas najbolj pripraven, da obe državi ustavita preskušnje — vsaka svojega sistema vseh vrst jedrskega o-rožja. Tako Amerika in Sovjetska zveza vsaka na svoj način prispevata k povečanju medsebojnega nezaupanja, kar bo samo ohromilo razgovore na Dunaju. Razgovori bi bili še kako potrebni. Se pred pravimi pogajanji morata obe deželi sestaviti — recimo — cel besednjak novih tehničnih pojmov in se pogovoriti o njihovi vsebini. Drugače bodo delegatje govorili drug mimo drugega, kar more roditi samo nesporazume in razočaranja. Vse to utegne zavleči razgovore v nedogled, to pa vsak prijatelj miru najmanj želi. srca astronavtov in grelce v po veljniški kabini vesoljske ladje Tako je tam toplomer padel n komaj 34 F. Vseh nujnih potrebščin zi ohranitev življenja astronavto\ je še toliko, da bi te zadostovali za en ves dan po času, ki je sedaj določen za vrijitev n;. Zemljo jutri ob enih na Pacifiku. V kolikor se ne pojavijo kake nove nerešljive težave, Si vodniki poleta na Zemlji poln upanja, da jim bo uspelo astro navte srečno vrniti na Zemlji žive in zdrave. Ves svet s skrbjo in največ jim zanimanjem spremlja pole Apollo 13. Po krščanskih deželai ljudje molijo za srečno vrnite astronavtov, vlade Francije Velike Britanije, Italije in So\ jetske zveze ter še nekaterb drugih držav so ponudile svoj pomoč pri reševanju. Sovjetsk. zveza je usmerila dve svoji to vorni ladji proti kraju pristank. Apollo 13 na Pacifiku, da bi po magale pri reševanju, če bc potreba. Zadnje vesti SALLANCHES, Fr. — Plaz j zasul tuberkulozni sanatorij Alpah, v katerem je bilo kaki 60 bolnikov in kak duca strežnega osobja. Pogrešaj 56 oseb, med njimi 44 otrok. WASHINGTON, D.C. — Pred sednik Nixon je odložil svoji poročilo o položaju v Vietna mu zaradi splošne zaskrblje nosti za življenje astronavto\ v Apollo 13 za en teden. Trdijo, da bo objavil tedaj odboi novih 50,000 ameriških voja kov iz Južnega Vietnama. SAIGON, j.~ Viet. — Preteki teden je padlo v Južnem Vietnamu v vojaških akcijah 141 Amejikancev, več sto pa je bilo ranjenih. — Včeraj je bilo mrtvih 22 Amerikancev, 52 pa ranjenih. — Južnoviet-namske čete so v sodelovanju s kambodžanskimi uničile rdeče oporišče tik ob meji. Pokončanih naj bi bilo 179 rdečih. AMAN, Jord. — Včeraj je prišlo tu do hudih protiameriških demonstracij v zvezi z napovedanim prihodom ameriške- 1 k j Iz Clevelanda i i I | in okolice 4 ■ Za pecivo prosijo— Mladi harmonikarji prosijo slovenske gospodinje za domače pecivo za nedeljski koncert v solskem avditoriju pri Mariji Vnebovzeti. Oddajo naj ga v šolski kuhinji. Važna seja— Društvo Naš dom št. 50 ADZ ma v nedeljo ob 2. popoldne /ažno sejo v SDD na 5050 Stan-ey Ave., Maple Hts. Društvo Slov. dom št. 6 ADZ .ma jutri, v petek, ob 8. zvečer ejo v SDD na Recher Avenue. Društvo Dvor Baraga št. 1317 katoliških borštnarjev ima jutri večer ob 8. uri redno sejo. — tsesment bodo pobirali od 6.30 lalje. Zadušnica— V nedeljo ob 9.30 bo v cerkvi v. Lovrenca sv. maša za pok. Ronalda Franka Prosena ob 7, ibletnici smrti. V ponedeljek ob 7. zjutraj bo / cerkvi Marije Vnebovzete sv. naša za pok. Matijo Cotmana ■ Združene države; $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za I meseca 4a Kanado in dežele Izven Združenih držav: r |18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 meisce Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 montha i^inada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 lor 3 moatha Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVF.LAND, OHIO 83 No. 75 Thursday, April 16, 1970 ugoden. Ni namreč nobenih znakov, da bi podpora volivcev vladni stranki, ki so jo ti pokazali pri občinskih volitvah pred dvema letoma, kaj opešala. Reformistična stranka je tedaj dobila 66 od 77 županov in 90% vseh odborniških mest v občinskih svetih. Najznačilnejša je bila zmaga v glavnem mestu Santo Domingo, ki je veljalo dotlej za trdnjavo opozicionalne Ustavne stranke. Ta se je volitev vzdržala, njen vodnik polkovnik F. Caamano Deno pa je ostal v tujini. Mož je oktobra 1967 zapustil svoje mesto poslanika pri vladi v Londonu in enostavno izginil. Nekaj časa so trdili, da je prevzel vodstvo rdečih gverilcev v Južni Ameriki namesto Guevare, pa je bolj verjetno v Španiji, kjer se večinoma zadržuje tudi Juan D. Bosch. Dominikanska republika zavzema večji, vzhodni del otoka Hispaniola z 19,129 kv. miljami površine in blizu 4 milijoni prebivalci, ki so v ogromni večini katoliške vere, pa do 65% nepismeni. Kubanski Castro je pred petimi leti hotel spraviti Dominikansko republiko pod svoj vpliv, pa so mu to preprečili ameriški marini, ki jih je poslal v Santo Domingo predsednik ZDA L. B. Johnson. Z obeh teh razlogov razvoj v tej državi spremljamo z večjim zanimanjem, kot bi ga nemara sicer. pravijo, je menda še kar močna, vendar se vedno na skrivnem kaj kuha, kar je v teh razmerah razumljivo. Ponoči streljajo od tod blizu na ono stran čez reko Donaj, da preprečijo vjetkoncem svobodno premikanje. Tam je vse polno mlakuž in bujnega tropskega rastlinstva, pa vjetkonci se med njim krčevito držijo. Mi pravijo, da imajo pod vodo cele betonske dvorane z vsem mogočim materialom. Kljub vsem modernim sredstvom jim je težko priti V Dominikanski repbuliki se pripravljajo na volitve Začetek volivne kampanje je bil res originalen. Priprave za kampanje so potekale mirno, v javnosti se sploh niso opazile. Vse je čakalo, kdo se bo prijavil za kandidata. Najbolj se je političen svet zanimal za cilje sedanjega predsednika Balaguerja. Vsi so mislili in mislijo še danes, da proti njemu ne more zmagati noben drug kandidat. Volitve so razpisane za 16. maja, Balaguer pa ni hotel z besedo na dan. Šele v drugi polovici marca je izjavil, da bo kandidiral. Njegov oklic je sprožil volivno kampanjo na način, ki ga ni nihče pričakoval. Nekega dne je bil v prestolnici ugrabljen ameriški diplomat, letalski ataše podpolkovnik Crowley. Neznani u-grabitelji so zahtevali, naj vlada izpusti 20 vidnih levičarjev, med njimi tudi generalnega tajnika Dominikanskega ljudskega gibanja Gomeza. Vlada je ugodila zahtevi ugrabiteljev, Crowley je prišel na svobodo. Policija je začela vrtati, kdo je Crowleyja ugrabil. Hitro je dognala, da je to organiziralo “Združeno poveljstvo proti volitvam . Vse skupaj je postalo na mah jasno. Kot rečeno, so v Dominikanski republiki vsi prepričani, da noben kandidat ne more zmagati proti kadidatun predsednika Balaguerja. Počemu se torej truditi z agitacijo, ki bi od nje kočno imel korist le Balaguer, ker bi se bahal, da je zmagal nad vso opozicijo. Torej je pametnejše, da opozicija sploh ne gre volit. To je politična pot, ki je peljala do načrta “Združeno poveljstvo proti volitvam”. Vse opozicijske stranke so tudi zagrozile, da ne bodo poslale svojih pristašev na volišča, ako Balaguer do določenega dne ne odstopi in prepusti vlado predsedniku vrhovnega državnega sodišča. Balaguer je to zahtevo gladko odbil. Tako se res lahko zgodi, da bo opozicija vsaj deloma bojkotirala volitve. Političen položaj v Dominikanski republiki je sledeč: Glavni kandidat je postal in bo ostal Balaguer, ako ga preje kdo ne ubije. Je zmagal že 1. 1966. Takrat so ga podpirali srednji in bogati stanovi, pa še ameriške čete. Sedaj ameriških čet ni več tam in tudi ne bodo prišle. Balaguer se zato lahko opira na večino kmetskega prebivalstva, ki živi daleč od mest in se ji primeroma dobro godi. Opira se dalje lahko na srednje'stanove, na industrijo, trgovino in obrt, pa tudi na del svobodnih poklicev. Ima zaslombo tudi v vojaških krogih, toda vprašanje je, ali imajo njegovi pristaši med oficirji večino. Glasov za zmago mu torej po mnenju opazovalcev ne bo manjkalo. Kaj pa opozicija? Močna in nevarna bi mu bila levičarska opozicija, ta pa je razbita. Še celo komunisti se delijo v tri struje: moskovsko, kitajsko in Castrovo. Ravno tako so razbiti socialisti. Med delavskimi gibanji ni nobene prave sloge. Razbita je tudi sredina, krščanska demokracija pa ne kaže znakov, da bi imela kaj prida vpliva. Manjka opoziciji še skupnih voditeljev. Najboljši bi še bil bivši predsednik Juan Bosch. Ta živi v na pol prostovoljnem begunstvu in je že davno izjavil, da se noče vrniti in da tudi kandidiral ne bo. Zato je njegova Dominikanska revolucionarna stranka brez pravega vodstva. Med generali je sicer nekaj imen, ki so igrala 1. 1955 in 1966 precejšnjo vlogo, toda so zadnja leta zanemarjali stike z javnostjo. Postali so politično votla imena. Nekaj nevarnosti bi lahko pomenil sedanji podpredsednik Lora. Je bil v začetku skupaj z Balaguerom v isti stranki, kasneje se je odcepil, ni pa potegnil za seboj večjega števila pristašev. Prazno ime je postal tudi znani polkovnik Caamano; usodo z njim deli general Wessin & Wessin. Čeprav vse kaže, da bo Balaguer zmagal, ni še pribito, da bodo volitve potekale mirno. Lahko pride do prelivanja krvi. Ne bo to znak za novo revolucijo. Dežela se je namreč zadnjih 5 let precej popravila na gospodarskem področju, socialna revščina ni tako velika kot nekdaj, tudi dela je več kot preje, akoravno se mezde niso Bog ve za koliko dvignile. Na drugi strani je že močno pozabljeno, da je bil sedanji predsednik Balaguer nekdaj tudi zaupnik in sodelavec bivšega diktatorja Trujilla. Tudi ta “malenkost” je že odšla v zgodovino. Med tem je sedem opozicijskih strank izjavilo, da se volitev ne bodo udeležile. S tem volivna kampanja še ni mrtva. Opozicija bo skušala ovirati volivce, da bi šli volit, ovirala bo tudi propagandno delo vladne stranke. To bo dalo dosti prilike za nasilje in prelivanje krvi. Tudi komunisti še niso rekli zadnje besede. Lahko bodo prav njihove udarne skupine skušale motiti red in mir, kot so navajene. Vse to seveda rezultata volitev ne bo menjalo. Opozicija sc zaveda, da je položaj za njen uspeh ne- BESEDA IZ NARODA Spomladanske novice iz Kalifornije STOCKTON, Calif. — Imeli smo toplo in prijetno Veliko juje, da priseljenci niso napra*- klonjeni sedanji emigraciji. Torej? Zakaj ne postavimo v Ameriki svoje kandidate, ali vsaj ne pričnemo s kampanjo za to pot? Neki razgledani državljan zatr- noč. Božji hrami so bili dobro j vili škode Ameriki, pač pa jo o-obiskani. Marsikatera nova ide- bogatili v marsikaterem pogle- ja je bila uresničena in izpelja- du. Kdo bi sedaj začel in kje? na v tem času s praznovanjem Dovolj nas je, pa tudi dovolj in skladnostjo časa cerkvenega f časa smo tu. Bela hiša potrebuje leta. Uneravnovešenje življenjske novih moči, idej, stvaritev in nasvetov. ravni je potisnilo posamezne de-1 V Kanadi so Slovenci podjet-lavske unije v neprijeten polo- nejši. V Torontu je veliko naja-žaj, ker porast cen življenjskih vljenih slovenskih kandidatov, potrebščin je hitrejši od porasta Koliko bo izvoljenih, pa je dru-delavskih plač, kar nudi razna g° vprašanje. Resnica je ena. nepričakovana razočaranja in Dr. Kreka ni in se bojim, da bo trpke ure proizvajalcem in po- ta vrzel ostala prazna, trošnikom. Socialni zakon pravi: Topla zahvala našemu ne- “Delavec mora biti plačan v vi- umornemu javnemu delavcu, šini časa, v katerem živi, tako mlademu gi Stanku Meršolu za da on in njegova družina lahko živita dostojno življenje.” Delavec pa je dolžan storiti vse, da s svojo proizvodnjo in kakovostjo doseže cilj, kateri njegovemu delodajalcu prinese uspeh. Poštenost in preudarnost sta temeljna kamna temu zakonu, pohlep po prevelikem dobičku pa je čestokrat uničujoči faktor delodajalcu. Naj večje težkoče so se pokazale v kalifornijski državi v pekarski industriji. Porast cen raznim potrebščinam je bil tako nagel, da je zmanjšal do malega dobiček proizvajalcem, če pomislimo, da se cena kruhu že več let ni povišala. Ena največjih industrij v našem okraju je pekarna, pri kateri sem zaposlen sam že 15 let. Prva njena podružnica je utrpela tako veliko finančno nezmogljivost, da je bilo prisiljeno vodstvo te zapreti vrata. Naslednja je danes v konkurzu in je njena bodočnost še neodločena. Slovenski zastopnik stranke mladih republikancev naproša v svojem zadnjem pismu, naslovljenem meni, da se vsi slovenski stari in novi naseljenci združijo v trdnejšo enoto in podpro kan-iidaturo senatorja G. Murphy-ja in sedanjega guvernerja R. Reagana. Imenovana kandidata sta zastopnika repu blikanske stranke. Borba proti komunizmu in zaščita osnovnih človeških pravic sta podlaga govorov teh kandidatov. Ko smo že pri tem članku, z zadovoljstvom javljam, da se je atentat na našega guvernerja R. Reagana, kateri je bil v načrtu za soboto zvečer, 4. marca, ponesrečil. Policijske oblasti preiskujejo zadevo. Obisk cerkvenega mešanega zbora stoektonske katedrale v župni cerkvi v Brentwoodu, v kateri je za župnika poznani rojak č. g. Mirko Kozina, je prestavljen na nedeljo, 26. aprila. Marsikaterikrat me kdo od vodilnih slovenskih priseljencev’ “brcne” v glavo'z željo, da bi §e potrudil zabiti klin vrteli, ki nekatere preveč boli. Imajo tudi prav, saj ista zatrdila sem dobil že z raznih strani zainteresiranih ameriških krogov, ki so na- KULTURNA KRONIKA Nekoliko misli ob koncertu Slovana V tem članku se želim zares do živega, vendar jih pa od tod kritično izraziti o pomladnem vsaj toliko držijo v šahu, da ne koncertu Slovana. Čutim dolž-morejo več kaj prida rogoviliti (nost za to, ker vem, da je Slo-naokrog. j van zrel, da sprejme objektiv- Včeraj — na velikonočni po- na opažanja, ki bi mu mogla ko-nedeljek — sem si privoščil ristiti pri njegovem nadaljnem sprehod z gojenci v bližnje vasi. jizP0P0lnievanju’ To so krasni kraji, polni palm,! To, kar sem napisal v Ameti-sladkornega trsa, banan in vsehjški Domovini pred par dnevi v mogočih tropičnih dobrot! Člo-^dopisu “Gremo na koncert Slo-vek se kar odpočije med njimi, j vana”, je Slovan krepko potrdil Med nasadi so revne barakice in s svojim nastopom, kai mi je v majhne vasi, nekatere vse podr-j veliko zadovoljstvo. Pa tudi mote po komunistih, ki se kaj hi-’ja predvidevanja, da bo dvorana tro infiltrirajo skozi nasade. Res na Recher Avenue premajhna, sama revščina živi v teh kočah, jso se izpolnila- Je moj dopis pa se zdi, da so ljudje še kar vsei deloma pripomogel k temu, zadovoljni in njihovi otroci, čeprav revni, so pravi zakladi teh družin. Kajne, kako malo človek po- sem srečen. Dvorana, čeprav velika, je bila zares premajhna, ker je jo publika napolnila do zadnjega kotička. Tudi en sedež J.XWJ4AV., V J-''-'", •’ ~ trebuje, da je srečen, kako pa je ni ostal Prazen in so mnogi stoje lahko tudi pri vsem bogastvu, ki ga ima, ves nesrečen? Ko se tako Vam kot vsem misijonskim prijateljem širom Združenih držav še nadalje priporočam za blagohotno pomoč, Vam zagotavljam svoje in mojih novincev molitve za vas vse ter vse iskreno pozdravljam. Vaš hvaležno vdani Misijonar Andrej Majcen, SDB.” prijetno pismo in nasvete. Pre-cbilica dela mi ne dopušča časa za hiter odgovor na njegovo zadnje pismo, zato naj oprosti, da sem se poslužil te poti. Imenovani gospod jpvi r a z k r o pljene Slovence, raztresene po raznih severn oameriških državah in skuša doseči ponovno zedinjenje v neko celoto. V slogi in skupnosti je moč in kot tako moramo nastopati pred svetovno javnostjo. G. Stanko ima neverjetne veze, kjerkoli je in kamorkoli pride. Je navdušen organizator, zastopnik mlade republikanske stranke. Hvala mu za zanimanje in njegovo delo, kakor tudi za pozdrave njegovemu g. očetu zdravniku. Poročila iz Washingtona, D.C., govore o morebitnem obisku predsednika R. Nixona v Jugoslaviji. Maks Simončič IZ NAŠIH VRST Misijonar Majcen piše iz Saigona Misijonar Majcen je poslal Fathru Blatniku v Paterson, N.J., tole pismo, datirano dne 31. marca: “Pišem Vam iz Saigona, kjer sem pri oo. jezuitih opravil duhovne vaje, zdaj pa čakam na naš provincialni svet, ki se bo sestal tukaj, da predlaga nove redovne predstojnike in mojstra novincev za prihodnja tri leta. Tako imam malo časa, da se potom Vas zaHvalim dobrim dobrotnikom v Združenih državah, ki so mi tako lepo pomogli Wyandotte, Mich. — Spoštovani! Priloženo Vam pošiljam ček za enoletno naročnino. Kot Vam je znano, sem že dolgo naročnik Vašega lista, že več desetletij. Zelo rad berem vse novice, posebno tiste, katere v a-meriških časopisih ne najdem. Ameriška Domovina prinaša zelo pregledno in zbrano tudi splošne svetovne novice. Res, veliko delo vršite in hvala Vam! Prosim, oprostite mojo tresočo pisavo. Saj sem Vam že pisal, da sem imel pred petimi leti resen srčni napad, kateri mi je pustil posledice, sem pa tudi že precej v letih, saj sem jih lanskega H. oktobra dopolnil 85! Morda Vas bo zanimalo, da sem prišel v Ameriko leta 1909, ko sem bil 25 let star. Vedno sem živel med ameriško govorečim ljudstvom in nisem imel prilike za slovensko govorico. Vendar sem ostal zvest slovenskemu listu. Poročil sem se z Amerikanko, katera zna samo angleško. Ona je vedno vpoštevala mojo ljubezen do materinega jezika. Škoda, da moje moči tako hi-tor pešajo, ker rad živim. Še vedno imam v Clevelandu nekaj dobrih prijateljev, Louisa Urbasa in njegovo ženo Christine ter par drugih. Rad bi jih obiskal, pa zaradi slabega zdravja ne morem nikamor. Pa mi zopet Vaš časopis posreduje zvezo z rojaki, z njihovimi osebnimi novicami in mi tudi ohranja zvezo poslušali lep program. Hvala Bogu! Vse bolj opažam, da ima vsak posamezen slovenski zbor v Clevelandu svojo lastno umetniško pot in se ti pevski zbori med seboj samo močno razlikujejo, kar je zelo pozitivno. Medtem ko se zbor Glasbene Matice loteva perfektne izvedbe tudi težjih skladb (saj razpolaga z odličnim glasovnim materialom), teži Korotan v pestrost svojih programov. Slovan želi biti pristno slovenski, rekel bi — narodno-slo-venski, ker mu je srž programa pristno narodna, umetniško poglobljena slovenska pesem in goji samo njo (izjema je bila Mozartova “La si darem la ma-kot edina izvenslovenska no z mašnimi intencijami in z veli- kodušnimi darovi. Bog jim stotero plačai! Bodite tako dobri in z našo krasno Slovenijo. Najlepše pozdrave vsem Slovencem in Slovenkam po vsej um posredujte mojo iskreno za- širni Ameriki. Bog živi sloven- hvalo in misijonske pozdrave. Gotovo Vas bo zanimalo, kak-'ni so moji vtisi o Saigonu. Vidim, da gre življenje naprej, kot da bi vojne ne bilo. Vojakov je videti silno malo. Amerikan-ča pa le tu in tam ■ kakšnega. Le na mostovih so močne vojaške postojanke s strojnicami. Njavadno tam tudi pregledujejo potnike in vozila. Seveda ni to lahka reč, ker je na stotine raznih vozil in tisoči, ki hodijo ali ski narod! Vaš vdani Charles Kobler - Karol Kolar rodom iz Liplja, Planina pri Rakeku Willoughby, O. — Spoštovano uredništvo! Prav lepo se Vam zahvalim za obvesjilo, da mi poteče rok mojega želo priljubljenega dnevnika Ameriške Domovine. točka). To je hvalevredno in takšen naj Slovan ostane, pa naj tudi izloči spremljavo klavirja, kjer ta ni potrebna, ker bo s tem zbor prišel do popolne veljave (Soči, Lipa, Triglav itd., ki so pisane “a capela”). Slovenska pesem rada izpoje tri, štiri ali celo več kitic, celo epopejo dogodkov, ki ga pripoveduje. Iznajdljivost dirigenta naj bi dala vsaki kitici poseben, svojstveni izraz na osnovi besedila. Na ta način bo ista glasba, ki se v takem slučaju trial! večkrat ponavlja, dobila nove oblike' v interpretaciji in seveda tudi nove izraze (slučaj v “Pleničke je prala”). Pri tem je bil neverjetno iznajdljiv dirigent Franc Marolt, ki je dolga leta vodil ljubljanski Akademski zbor. Slovan ima kondicije, da ubere njegovo pot. Dvorana na Recher Avenue je prijetna za nastope. Bilo bi pa dobro, da se prouči vprašanje akustike. Dekoracija odra naj bo taka, da pomaga akustiki. Ne sme je ubijati ali dušiti. Nepravilno obešeni oderski zastori večkrat odvzamejo polovico in celo več zvočnih efektov. To je bilo deloma, sicer v majhni meri opaziti pri koncertu Slovana, kjer so v vsej polnosti zveneli ženski seksteti in duet Valenčič-Dolenc, ker so bili postavljeni v močno zvenela (efekt resonance), in s tem seveda motila. Pri svojstvenosti Slovanovega zbora, ki sem jo zgoraj omenil, bo invencija v interpretaciji odpirala zboru vedno nove poti-Zato naj Slovan ostane pri svojem programu pristne slovenske pesmi kar najbolj blizu slovenski narodni pesmi. Tako bo o-hranil svojo številno publiko in pridobil nove ljubitelje in sim* patizerje. To so v glavnem moja opažanja, ki bi mogla koristiti simpatičnemu zboru Slovana v bodočnosti. Zdi se mi nepotrebno, da bi analiziral posamezne točke programa. Dirigent g. Frank Vauter je lepo povezan z zborom. Koncert je bil dopadljiv, sprejet z navdušenjem, kar je publika dokazovala z burnimi a-plavzi. Vendar pa ne bi ponavljal točk programa, ki so publiki posebno všeč, ko to izražava z daljšim aplavzom. Pri glasbi je la. izjavalca boljši “še, še, še’, kakor pa “dovolj”. Tako bi tudi vtis in želja po “še” drugič bolj privabil publiko v našo koncertno dvorano. Posrečena je bila poslednja, programu dodana točka “Prl farni cerkvici”, ki so jo zapeli skupno zbor na odru in publika v dvorani in se s tem povezali z magičnimi nitmi slovenske pesmi v eno samo intimno celoto. Res posrečen in mogočen zaključek koncerta z vtisom lepe domačnosti. Moški zbor Slovana je kompakten, klen in proporcionalen. Posebno mehko zveneči so prvi basi, medtem ko so prvi tenorji za spoznanje prešibki. Izgovarjava slovenske besede je zelo dobra. Rad bi jih še bolj odtrgal od papirja, ki ga držijo pred seboj, kar pa jim ne moremo zameriti, ker so mnogi med njim'1 tukaj rojeni in bi bilo res težko obvladati napamet celotno besedilo koncerta. Mogoče pa je tu' di to! Izredno lep je bil ženski sek-bet v obeh pesmih. Zares izbrali glasovi in globoko doživeta nesem. S tem sekstetom bi se moglo poseči za marsikatero težjo skladbo in posneti odlične gramofonsko ploščo. Isto trdim i največjim zadovoljstvom o du-rtu Valenčič-Dolenc, oba mehka, prijetno zveneča glasova, ki globoko občutita in doživljat3 pesem, pa zato tudi nujno pritegneta poslušalca v enako doživljanje. Pri meškem kvartetu se da čutiti še nekoliko individualne’ iti. Postati mora homogen, kar pa se doseže edino le s pogostimi vajami in nastopi v istem sestavu. Prav posrečeno izbrana je bd3 zaključna pesem “Triglav” k"1' mogočna krona celemu koncem tu, izraz ponosa slovenskega naroda v besedi in zvoku. TriglaV’ simbol naroda in njegove zgodovine. V zadnji frazi (“gledal nad Triglavom neba obok”) bi čl°' vek želel, do ima pred seboj t> soče in tisoče glasov, ki bi kom^J izrazili ponos in entuzijazem, ^ ga je verjetno občutil skladate^ Fleišman,. ko je pisal ta zadnJ1 glasbeni motiv. Res, vsa čast dirigentu »' Franku Vauterju in njegovem11 zboru! ospredje odra v posrečeni odda-1 In še — mimogrede povedam| Ijenosti od mikrofonov. Pri ne- — obiščimo koncert slovenske^1 katerih zborih je bila zvočnost zbora Triglav, ki bo 3. maja, z njo vsi zelo zadovoljni. Vas najlepše pozdravlja Matilda Koren Skupni otfel SALT LAKE CITY, Utah. Priloženo Vam pošiljam pol- Države Utah, Arizona, Colorado stvaritev, ki bo vsakemu '■'!ieC' grl kolikor toliko udušena. Pri Planine 26. aprila. Slovenska sedmi točki programa “Tam dol la pri Sv. Vidu pripravlja li11'? na ravnem polju’ je intonacijska ko spevoigro Snegljučica, ki ^ kvinta radi elektronskih apara- je besedilo priredil inž. Gorerl tov (zdi se, da klavirja) hudo šek, originalno novo glasbo P dr. Jerko Grziim11 Ije napisal ________________ j Prva predstava bo pri Sv. 10. maja na Materinski ^ Druga predstava v CollinW0<% 17. maja in je ta druga njena za misijone v EkyadoW1* “Sneguljčica” je zares ljub,|, letno naročnino. Ameriško Do- in New Mexico se stikajo na sc vozijo v razne smeri. Vlada,Imovino prejemam redno in smo enem kraju. Dr. Jerko Gržinčič, ^ misijonar v EkvadoU Miklova Zala SPISAL DR. JAKOB ŠKET 2daj so imeli Turki prosto pot in cesto. Jeli so pleniti in požigati na vse strani. Trgi in vasi, hiše in koče so se izpreminjale hitro v prah in pepel. Še zdaj gorijo po dolinah in brdih posamezna poslopja in rdečijo nebesni obok. Ljudje vijejo roke in vpijejo na pomoč. Živina rju-je, kakor da bi čutila nesrečo svojih gospodarjev. Le kruti sovražnik nima čuta, ne srca; Pustoši in uničuje, kar mu pride pod roko. Naposled se je utaboril Turek v dolini pri Podkloštru. Ondi Počiva tudi nocoj. Jutri utegne korakati naprej, a kvečjemu more priti le do Beljaka. Tam sta pa Žalnikov Vinko in junaški Davorin na preži, ki nam bodeta hitro izporočila, kam se °d ondod napoti sovražnik. A meni se močno dozdeva, da Turki ne pridejo v Rožno dolino. Ta okraj je preveč oddaljen od glavne ceste in zelo odročen turški vojski.” Zadnje besede so potolažile preplašene duhove. Ker pa je bilo prepozno, da bi šli še nocoj otroci in žene domov, so polegli fla trdo zemljo, da se odpočijejo °d silnega truda. Nad njimi pa je čuvalo nebo m neštevilne zvezdice. Mesečna krogla je plavala po širnem nebesnem oboku in obsevala tem-oo zidovje. Zdaj pa zdaj se skrije za oblake, katere je gonil lahen vetrič, a kmalu pokaže zopet svoje bledo lice in razsvetli spečo množico. Izmed nje se vzdiguje tu pa tam kodrava glavica. Sanjavo in skrivnostno gleda okoli po spečih sosedih, a hitro se zopet nagne in leže na tla. Najbrž je sanjala, da se bliža kruti sovražnik; ko pa je videla vse mirno okoli sebe, se je zazibala znova v blagodejno spanje. Le Mirko ni mogel najti miru in počitka. Šel je v stolp. Ondi je gledal iz line na svoj in Mik-lov dom v Svetnah. Mislil je na svojo nevesto Zaliko, ki jo po-Pelje že v nekaterih urah pred °ltar. Zaupno je zrl v svojo bodočnost in si v duši slikal prihodnjo zakonsko srečo. A v istem trenutku mu nehote stopi Almirina podoba pred oči. Uda je ravno taka, kakor tisti večer, ko se je pozno v noči zaklela proti njemu. Te neljube slike se dolgo ni mogel iznebiti; še le proti jutru je rahlo zaspal. , Deveto poglavje. Ko se je jelo daniti, vstajala je že množica in zapuščala svoje trdo ležišče. Tedaj že ni bilo več človeka na Gradišču, ko so začeli prvi žarki jutranjega solnca zlatiti vrhove koroških gora. Le iVlirko je še spal. Odhajajoči tovariši ga niso hoteli vzbuditi iz sladkega spanja, dobro vedoč, da Je njih vodja utrujen. Še le, ho je prisijalo solnce skozi lino da njegovo lice, se je vzdramil daš prijatelj. Začudil se je, da je tako pozno vstal, a kesal se tega ni. Saj je bilo to sladko sPanje, ki ga je še le proti jutru 2azibalo v blažene sanje. Sanje, ki jih ima človek v po-ddeljek zjutraj, so pa resnične, kakor mislijo ljudje. Mirko je sanjal o svojem življenju, o svoji sreči in nesreči, ° Žaliki in — Almiri. A vse, kar mu je sanjalo, je bilo res. Le škoda, da je bil zjutraj potegnil r°ke po licu in si je mel oči, pre-dno se je umil. Zakaj s tem je Izbrisal tudi sanje iz glave. Nič di vedel o njih, kakor ta-le ko-dec:... Neznana podoba v beraški, raztrgani obleki se mu približa. Pogleda ji ostro v oči, da i° spozna. A hipoma ga potegne da-se lepo okrašena nevesta ...! V tem trenutku pa so zadeli dati solnčni žarki Mirku v lice h* ta se je v sanjah prebudil. Na Serajnikovem domu so bili *e vsi po koncu, ko je došel Mir- ko z Gradišča. Praznično so bili opravljeni domačini, kakor posli. Od blizu in daleč so prihajali v Svetne ljudje, da vidijo lepo nevesto Zaliko in bogatega ženina. Mirko stopi v sobo. Tu najde Zaliko, sedeč zraven očeta in matere. Presrčno pozdravi ženin svojo nevesto in po vpraša, rekoč: “Kako si kaj prvikrat počivala pod našo streho? Gotovo se ti je sanjalo kaj neljubega, da si tako zamišljena. Govori, Žalika!” “Bog ne daj, da bi vse sanje bile resnične! Vse dejanje in nehanje človeško je sicer v božjih rokah, ali svojih nocojšnjim sanjam le ne verjamem,” odgovori plaho nevesta svojemu ženinu. Na licu se ji bere nekak notranji strah, a deklica se hitro ohrabri in nadaljuje: “Sanjalo se mi je, da sem se poročila s svojim ženinom. A pot od cerkve do ženinovega doma je bila tako dolga in trnjeva, da sem hodila sedem let, predno sem prišla do njega. Po sedmih žalostnih in tužnih letih sem jela še le uživati zakonsko srečo.” Te besede so pretresle Mirkovo dušo, ali on se je premagoval. Še enkrat je prisegel nevesti ljubezen in zvestobo. Med tem so jeli prihajati svatje in družice. Ni še pretekla ura, in zbrani so bili vsi od blizu in daleč. Tudi okoli cerkve sv. Jakoba se je trlo sila radovednega ljudstva. Vse je gledalo, moški in ženske, deklice in mladeniči, zalo nevesto in lepega ženina, ko sta prihajala k poroki sredi svojih svatov. Vse se je veselilo nad novima zakoncema in ju blagrovalo, ko sta se vračala kot mož in žena domov. Med gledalci ni bilo niti enega sovražnika, niti zavidljivega očesa. V Svetnah je kraljevalo ta dan zgolj veselje in sama radost. Obhajala se je velika gostija pri Serajniku, n a j p re možnejšem kmetu v Rožni dolini. Mnogo ljudi je bilo iz okolice. Še prostora niso imeli po hišah. Celo na prostem so se gostili in veselili. Človek bi bil lahko mislil, da nikogar ne manjka. Vendar pa so pogrešali sosedje nekoga med gledalci pri cerkvi, kakor tudi doma med gosti. Zlasti fantje so se ozirali po znanem dekletu, a nikjer ni bilo videti — Almire, niti njenega očeta. (Dalje prihodnjič) ------o------ •ODPIHAJT*C SLOVENSKI! TRGOVCE NEBESNE SLEDI — Letala puščajo za seboj sled visoko v zraku, pa tega tudi onesnažujejo. Slika je bila posneta v bližini Washinghto-no'vega spomenika v glavnem mestu ZDA. Preljubo veselje: Zgodovinske slike na ovitku Slomškove plošče V HSlP' Taka je plošča Slomškovega “Preljubega veselja”. Slika “Preljubo veselje, oj kje si doma?” Cerkev Matere milosti. Glavni oltar. da izide. Za praznike sem radi tega nevarno obole,l ker ne bi smel delati, pa sem vseeno delal. Zato morate ploščo naročiti. Tako je: MORATE PLOŠČO NAROČITI, kdor koli je Slovenec. Toda naročite jo pri: Mrs. Frančiška Dr. Humar, 7233 W. 38 Place, Lyons, 111. 60534. Jaz sem bolan. P. Odilo Hajnšek OFM ------o------ Finska ima težave s sestavo nove vlade HELSINKI, Fin. — Finska je imela zadnja 4 leta vlado Narodne fronte, ki so bili vanjo vključeni tudi finski komunisti. Za vlado je bilo 165 med 200 poslanci, odločilno vlogo je pa igrala komunistična stranka, ki je lahko uveljavljala veto' pravico v vseh takih zadevah, ki so jih v Moskvi smatrali za važne. Pri zadnjh volitvah je dosedanja vladna koalicija zgubila 29 mandatov, je torej postala šibkejša. Zato bi finski domači po-litiki radi skovali novo koalicijo, pa ne vedo, kako naj to napravijo. Naj bo nova koalicija tako j ali tako sestavljena, komunistične stranke se bo težko ognila. Večina Fincev želi namreč, da bi se finsko gospodarstvo vključilo v carinsko zvezo NORDEK, ki naj bo obstojala iz Švedske, Norveške, Danske in Finske. Komunisti so proti temu, ker Na prvi strani sta sliki, kako je Slomšek učil peti ljudstvo. Spodaj na klopi ima zbirko svojih pesmic in svojih spisov v Drobtinicah, kot jo je naslikal Tone Kralj. Poleg je prizor iz Slomškove rojstne hiše, kjer je bil Slomšek rojen, z Bohkovim kotom. Pod to sliko je Slomškov grb, ki si ga vsak škof izbere in da narediti ob začetku svojega škofovanja. Vse tri slike so biseri. Na drugi ali zadnji strani platnic sta z njegoveva groba: bazilika Marije, Mafefie.hnilosti iz Maribora, tu notri je grob Slomškov, prav pod velikim Marijinim oltarjem. Zgoraj na levi je zgodovina plošče: kdo jo je dal narediti. Na plošči poje Kvartet Finkovih iz Argentine. Spodaj je vsebina plašče. Besedilo pesmi je na posebnem papirju natisnjeno. Da boste lahko zraven, ko boste poslušali ploščo, tudi peli. Zdaj pa tole: Ta slika in to pisanje je nalašč za Cleveland-čane in Čikažane in za Jolietča-ne, za Milwaučane, za Minne-sotčane in za vse Slovence, ki se še niso naročili na ploščo. Imeti jo mora vsak Slovenec, naj star nuje kjerkoli, ker tukaj gre za Slomška, za našega svetniškega kandidata. In to je zadeva nas vseh. Čisti dobiček je namreč namenjen za Slomškovo beatifikacijo, za njegovo proglašenje svetnikom. Zdaj ne pomaga nič drugega, kot vsesti se, napisati pismo kot naročilo plošče. Donite v pismo $5. To je za vas posebna čast, da si lahko tako ploščo sploh naročite. Ne veste, koliko sem se jaz trudil za ploščo, Songs and Dances of the SLAVS! DUQUESNE UNIVERSITY TAMBURITZANS! 3 p.m. Sunday, April 19, 1970 CLEVELAND PUBLIC MUSIC HALL Tickets on Sale Now At All Burrows Stores Loge $3.50, Oreh. and Mezz. $3.00, Parquet $2.5.01( je treba! — No, zdaj pa povejte, kaj Vas je prignalo k meni! Kar tako niste prišli, drugače bi bili prišli že prej! Kačur se je hotel veselo nasmehniti, toda zardel je. “Saj ste rekli sami, da naj stopim k Vam, kadar mi bo kaj hudega!” “In zdaj Vam je hudo! Hm!” Z resnim očesom mu je pogledal v obraz, potegnil je krep- CH1CAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE HICKORY HILLS BY TRANSFERRED OWNER 3 bdrm. 2 bath, large family home. Fin. bsmt. 2 car gar. on almost 1 acre. Beaut, landscaped. Nr. everything. Hi 40’s. 389-1333 or 598-7828 Eves. WISCONSIN — 7 acres main, hwy. cen. Wise. 5 rm. hse. + 4 rental units. Exc. camper site oppty. Resort-ski area. Nr. many lakes & towns. $22,000. 737-6338 eves. (76) prepozno; Vi ste prišli še zadosti zgodaj. Torej: prvič, ne ustanavljajte v gostilni Mantova in sploh nikjer ničesar; drugič: ogibljite se Bistre in njenih iz-kušnjav kakor satana!” Kačur je odgovoril jezno. “Nisem prišel zato, da bi Vas prašal, če je treba...” “Saj tudi jaz nisem govoril zato, ker sem mislil, da me boste ubogali! Vaša usoda je že zapečatena; škoda! Tamle v miznici imam napisano razpravo in zaj ključek te razprave je resen in jako dobro utemeljen nasvet, da naj država zapre v blaznico vse idealiste, ki človeštvu več škodujejo nego koristijo. Nekateri blazni ljudje razbijajo in pobijajo, kar seveda ni prav; drugi ekstrem pa so idealisti, ki nadlegujejo človeštvo s svojo ljubeznijo. Edino, kar dosežejo s svojo norostjo, je to, da dajejo potuho in pretvezo šarlatanom, ki se skrivajo pod masko blaznega idealista, da laže kradejo denar in glorijo . ..” “Tako ne mislite!” je izpre-govoril Kačur in se je nasmehnil, zato da bi videl nasmeh zdravnikov. Zdravnik pa je ostal resen in se je ozrl na Kačurja skoro zlovoljno. “Tako mislim!” Gospa je prinesla čaj. “Močan je dovolj! Ruma ne dam več!” “Poslušajte in učite se!” je pomignil zdravnik z žalostnim obrazom Kačurju. “Torej Vi ste zdaj Minkin ženin?” je prašala gospa. “Kaj bo! Kaj bo!” je hitel zdravnik. “Vsakdo je lahko Minkin ženin... za teden dni!” “Ne poslušajte ga! Saj ni človeka, da bi moj mož kaj lepega povedal o njem ...” “Res, ni ga!” je potrdil zdravnik. “In Minka je čisto pošteno dekle! Nekoliko vesela je -—kakor je pač dekle!” “Vesela je, res!” je potrdil zdravnik in se je smehljal. “Tudi ti si bila vesela! •— No, toči!” Natočila jima je čaja in se je poslovila. “Morda je bila podobna Minki?” je mislil Kačur in razjezila ga je ta nenadna misel, ko je primerjal široki, krepki obraz gospe zdravnikove z belimi lici Minke. Pil je čaj in vroče mu je bilo v glavi. “Veste zakaj sem prišel k Vam, gospod doktor? Zdaj sem nenadoma spoznal, zakaj; prej sem samo čutil. — Ne mislite, da me je upijanil ta kozarac čaja, ampak... resnično, tako lepe so bile moje misli, da bi jih bil lehko brez strahu vsakemu pokazal. Pokazal jih nisem nikomur, pa so jih blatili vsi, ki so me srečali in ki so slutili, kaj je v mojem srcu. — Ljubil sem tistega dekleta in ga ljubim zdaj bolj kot poprej. In če bi bila Mesalina sama — kdo mi more zameriti, da jo ljubim in kdo mi more očitati ljubezen, ki je vsa čista? Jaz bi ne povedal prijatelju, poštenemu človeku, da ga njegova nevesta ne ljubi; če jo ljubi on, je posvečena in govoriti in misliti morem o njej samo tisto, kar govori sam ...” Kačur je umolknil; tudi zdravnik je molčal in je gledal v žarečo peč. Kačur si je natočil in je pil; čaj je bil vroč in mu je skoro ožgal ustnice. “In tisto drugo, kar mi očitate! Da ustanavljam! Saj, če premislim natanko, stvar res ni veliko vredna in pomena i m a sila malo! Koristi pa bo imela vendar nekaj in kadar bodo— to se bo pač zgodilo! — vsi tako delali, kakor mislim delati jaz, ne bo naš narod več zadnji v vrstah! Vsa, vsa nesreča, kolikor smo je doživeli, izvira iz ene same laži; da nimamo kulture! Da torej nismo vredni stopiti med druge narode in da moramo pobirati ostanke, ko so drugi pojedli ocvirke in tropine in vse mastne žgance! — Kaj je zategadelj treba? Treba je pokazati, da imamo kulturo! Zdaj smo šele povedali, da smo; odslej pa je treba pripovedovati, kaj smo. Prej, je bilo delo na zunaj; in mislim, da je bilo laže; zdaj pa je prišel čas, ko je treba delati tostran mej. Prej sovražniki od zunaj — ves narod proti njim; in svetnik je bil, kdor je govoril na taboru. Jaz sam sem bil, dvanajstleten otrok, pri Sveti Trojici, in sem slišal Tavčarja — tresel sem se in sem se jokal. In danes vidim: kakšen je to narod, ki sem pripravljen, da darujem življenje zanj? — Tak bo ta narod, kakor ga boš napravil — toliko bo vedel, kolikor ga boš naučil! — tako si mislim. In zato ni moja dolžnost, temveč moje življenje je, da tako storim, kakor mislim.” Zdravnik je pušil močno; vsa soba je bila polna dima. “Ubogi fant! No, ne zamerite! — Cez deset, čez dvajset let bo že drugače! Ampak stvar je taka, da pridejo pametni ljudje zmerom prezgodaj, zakaj če bi prezgodaj ne prišli, bi ne bili več tako pametni. Usodno uro spoznati, kadar bije, ni umetnost; ampak slutiti jo prej, to je umetnost!” Ugasil je pipo s prstom, izpil je ostanek čaja in je slekel spalno suknjo. “Saj Vam ne bo v nadlego, če pojdem z Vami?” “Kako bi mi bilo v nadlego?” se je razveselil Kačur. Stopila sta v noč; tu, tam je gorela dremotna svetiljka, razsvetljevala je komaj ozek kolobar ob cesti. Pot je bila lužasta in blatna. Iz teme so se razsve-tila okna gostilnice “Mantova”. “Torej v božjem imenu!” se r\ VEČER je zasmejal zdravnik in je odprl duri. GCUrs NARODNIH “V božjem imenu!” jc odgo- voril Kačur in se je zasmejal tudi sam. ^ UMETNIH priredi PLESOV (Dalje prihodnjič) O Po Indijancih KRES v soboto, 25. aprila MERCED, Calif. — Kot ne- šteto drugih krajev v ZDA, je ob 7:30 v SND na tudi ime doline Ydsemite indi- St. Clair Ave. lanskega izvora. Dobila ga je | leta 1851 po plemenu Yosemite. ENJOV SATURDAY BANKING RT Ml iiBl« m na™nal & BANK Krajevni uradi Society National Banke bodo odprti v sobotah od 9.30 do 12.30. Ti uradi bodo v sobotih na razpolago za vse posle, kot so druge dni v tednu. Izkoristite sobotno poslovanje. Odprite danes svoj račun pri vodilni banki Clevelanda, pri Society National Banki. KRAJEVNI URADI ODPRTI V SO BOTAH OD 9.30 DOP. DO 12.30 POP. (There will be no c/iange in Um oMce houn t/ ow tktwitiunn [miidA\enue end 127 Public Square) Member F.D.I.C, , IUr;iosits Insured To S20.000 /•■/S v v,! '?/ ' A A.. ■' : ", ;A' -A V ;-r "'’A . AA ■■■:“”■ .. A:- '-.' 'A A / A '■";-A ■ ££# A A' A -v- , ■ ■'| '■ Av: 'A' V ■ BUSINESS OPPORTUNITY RESTAURANT Est. business, good location. Owner has other interest. Call PR 8-9101 bet. 6 a.m. and 7 p.m. (76) TAVERN Chain-O-Lakes -(- bdrm. hse. and extra lot. Low 40’s. Call Owner 312-395-9730 after 1 p.m. except Thurs. V BLAG SPOMIN OB ČETRTI OBLETNICI SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA, OČETA IN STAREGA OČETA John Šporar ki je umrl 16. aprila 1966. leta. Nihče odvzeti nam ne more, ljubezni vroče, ki gori za Te, nihče spominov dragih, ki vedno v naših srcih tie. Žalujoči: MARY — soproga JOHN, WILLIAM, RAYMOND — sinovi ELSIE, ISABEL — šnahi VNUKI IN VNUKINJE OLGA STANOVIC — nečakinja Cleveland, O., 16. aprila 1970. jv m'vv:■ CENTRAL NEWS of TORONTO presents CONCERT & DANCE SAT. APR. 18, 7:38 P.M. f. KETI SELIMOVA WBmF\ fi’ Featuring Popular Stars of Folk Music From Yugoslavia 1 ZORADUBLJEVIC RAFKO IRGOLIČ 1 Brothers BAJIČ GITA SERMAN SLOVENIAN NATIONAL HOME 6417 ST. CLAIR AVENUE Tickets & Information: TIVOLI, 431-5296 Pri današnjih visokih življenjskih stroških, ne more uspeti noben drug tak oglas. Večina reči, ki jih danes kupite ali uporabljate, Vas stane več, kot kdajkoli preje. Dobri kupi so redki. Zaradi tega je obratovanje Vašega pomivalnika posode — kateri Vam dejansko opravlja delo za dva centa na dan — resnično dober kup. Dejstvo je, da je veliko dobrih električnih kupov. Sušilniki perila, štedilniki, stereo in televizijski aparati in na ducate drugega. Uporaba vsakega Vas stane le nekaj penijev na dan. Kako more elektrika kljubovati temu porastu cen Prav za prav se to začenja pri Vas. Vi ste odkrili več koristnih električnih pripomočkov. In Vi jih več uporabljate. (Samo ozrite se okoli in poglejte, koliko jih rabite prav sedaj.) Pri elektriki je tako, čim več jo lahko produciramo, tem bolj ekonomično jo lahko dostavljamo. To pomaga znižati stroške povprečne enote za Vas. Torej, ko so se od leta 1940 življenjski stroški skoro podvojili, se je povprečna cena enote elektrike, porabljene v domovih, dejansko znižala za 28%. Če je Vaš račun elektrike danes višji, morate pomisliti, koliko več je porabite po res dobrem kupu. Elektrika ni bila še nikoli boljši kup. Zte ILLUMINATING^«^. A« iMtlltl-MM« |||«|«| im ■•|| L*««tUn la Ut Klila«