Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050, — nočna 29%, 2994 in 2050

Ce k. račnn: Ljub* Ijana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 59.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992
H nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Izhaj pon
»ja vsak dan zjutraj, razen ideljka in dneva po prazniku
Delo in plačilo
Položaj delavstva naj bi se po smernicah socialne okrožnice Quadragesimo anno tako preuredil, da bi delavec ne živel več v proletarskih razmerah. Delavčevi življenjski pogoji se morajo toliko zbolj-šati, da ne bo več v popolni gospodarski negotovosti zase in za svojo družino in da ne bo njegova eksistenca docola odvisna od slučajnih gospodarskih konjunktur. Delavec, ki nima premoženja, ampak so njegove žuljave roke vse imetje, ki ga ima, mora — kakor zahteva okrožnica — dobivati tolikšno plačo, da si bo s pridnostjo in varčnostjo mogel prikopati do gotovega skromnega blagostanja in gospodarske samostojnosti.*
S tem prihaja okrožnica naravnost k vprašanju delavske plače. Uvodoma ugotovi papež, da se plačilno delavno razmerje samoposebi ne more označevati kot poniževalen in za človeka nevreden pojav. Taka trditev se ne le ne da vzdržati, ampak je tudi v popolnem nasprotju z okrožnico Leona XIII., ki je. obširno obravnaval ureditev pravičnega delovnega razmerja. Vendar pa bi pri današnjem stanju družabnega gospodarstva bilo priporočati, — tako pravi papež, — da se plačilno razmerje v gotovi meri in možnosti spremeni v družabno. »Razveseljivi početki so bili že-izvedeni v tej smeri tako od strani delodajalcev kakor delavcev. Delavci in nastavljenci pridejo na ta način do solastništva sli do souprave ali pa so na kakršenkoli način udeleženi na dobičku.
Pri obravnavanju pravične plače se ne sme Izgubiti iz vidika, da je družba socialen organizem in da je za gospodarski napredek potrebno tesno in harmonično sodelovanje med delom, kapitalom in voditeljstvom, ki oboje vodi in organizira. Mora pa se tudi upoštevati socialen pomen vsakega navidez še tako zgolj individualnega dela. Pod temi vidiki je torej mogoče določiti pravično delavsko plačo, ki sc mora ravnati po življenjskih potrebah delavca in njegove družine, a mora upoštevati tudi položaj delodajalca in obče življenjske pogoje (živ-ljenski standard) vsakega kraja posebej,.
Že predidoča okrožnica »Časti connubil« govori zelo obširno o zadostni delavski plači, ki mora biti tolikšna, da zadostuje za vzdrževanje delavca in njegove družine. Seveda so tudi ostali člani družine poklicani, dn po svojih močeh prispevajo za vzdrževanje skupnega gospodinjstva, kar je posebej slučaj v kmečkih, a tudi mnogih drugih družinah. To priliko pa porabi sv. oče, da spregovori zelo resno in odločno besedo glede otroškega in ženskega dela. »Zene in otroci ne smejo nikdar biti obloženi z delom, ki ne odgovarja njihovi starosti in močem. Družinske matere naj v gospodinjstvu in y tem, kar je s njim združenega, najdejo svojo glavno zaposlitev. Da morajo kljub temu hišne gospodinje in matere zaradi nezadostnega očetovega zaslužka na škodo gvojih gospodinjskih dolžnosti in zlasti vzgoje otrok iskati zaslužek izven družine, je sramotna zloraba, ki mora izginiti in naj stane, kar hoče. Treba je delati i vsemi silami na to. da bo zaslužek družinskih očetov sadostoval ■a vzdrževanje družinskega gospodinjstva. Ako pri sedanjih raimerah tega ni mogoče povsod izvesti, potem je zahteva obte pravičnosti, da se sedanje gospodarske razmere v toliko spremene, da bo odraslemu Človeku zagotovljena družinska plača.«
Vidi se, da smatra papež za največjo rak-rano sodobne družbe razrvano družinsko življenje, ki je pogosto posledica posebno v delavskih krogih ne-povoljnih socialnih razmer. Vrnimo mater zopet družini in otrokom! ta klic odmeva iz obeh zadnjih Pijevih krožnlc. Posebej pohvali papež prizadevanje tistih, ki s sistemom družinskih doklad skušajo omogočiti delavcu preživljanje njegove družine.
Pri določevanju višine plače pride na drugem mestu v poštev položaj podjetja oz. delodajalca. Bilo bi vsekakor krivično zahtevati tako visoke plače, da bi jih podjetje ne zmoglo in bi se zaradi tega moralo zrušiti, kar bi imelo slabe posledice tudi za delovno osebje. Ni pa upravičeno podjetje pritiskati nizdol delavske plače, ako zaradi nemarnosti in pomanjkanja iniciative trpi tehnična in gospodarska stran podjetja in zaradi tega seveda tudi njegova rentabilnost. Včasih — v današnjih gospodarskih razmerah se to celo pogosto dogaja, tla je podjetje samo pod pritiskom gospodarsko močnejšega, da je na potu velikim gospodarskim kartelom in trustom, ki ga s konkurenco skušajo ubiti. Nekartelirano podjetje mora prodajati blago zaradi konkurence pod lastno ceno. To seveda vpliva uničujoče tudi na uslužbenske plače. Okrožnica predvideva tudi take slučaje. Kakor je sv. oče že v lanskem božičnem nagovoru označil umazano konkurenco za enega glavnih krivcev naraščajoče brezposelnosti, tako jo tudi v okrožnici najostreje obsoja. Pravi, dn greh, ki ga dela, vpije do neba, ker je ona kriva, da delavstvo strada zaradi prenizkih plač, ki jih k tlom tišči brezvestna konkurenca.
Papež nasvetnje, naj bi se ob nastalih gospodarskih težavah vodstva podjetij posvetovala i delavstvom, kako bi se z združenimi močmi mogle težave premagati. Pametna državna gospodarska politika lahko položaj veliko olajša. Ako pride do skrajnosti, naj se vse možnosti preudarijo. da se. če le mogoče, prepreči ustavitev dela. Če pa se ie to mora zgoditi, naj se delavstvu drugod preskrbi zaslužek. Ob takih najtežjih trenntkih naj s« pokaže notranja zvezanost in krščanska solidarnost med delodajalci in delavci.
Končno papež omenja, da je za višino plače nekaj merodajen tudi splošen gospodarski niveau. Za obče gospodarstvo je najdalekosežnejšega pomena dobro situirano delavstvo. Knako dalekosežna Je potreba, da vsi, ki so zmožni delati, tudi naj-
• Prlm. »Slovenec« z dne 2. lun. 1931.
Konflikt med Vatikanom in
fašističnim režimom še ni rešen
Rim, 5. junija. Dokler ne bo izšlo z vatikanske ali fašistične strani poročilo o uspehu pogajanj, ki so v teku med Vatikanom in fašistično Italijo glede Katoliške akcije, so vsa ugibanja v tem pogledu prazna. Prav zaradi tega je treba z vso rezervo čitati poročila, ki jih inozemske agencije iz Rima širijo v svet. Spor je tako globok, da si je težko misliti, da bi prišlo do popolne likvidacije vprašanja Katoliške akcije in njenih številnih mladinskih organizacij tako kmalu. Poročilo o sklepih fašističnega vodstva jo gotovo položaj poslabšalo. Vodstvo fašistične stranke sicer proglaša svoje spoštovanje do katoliške vere, vrhovnega glavarja katoliške cerkve, do duhovnikov in božjih hramov, toda nikakor ne obžaluje nasilij, ki so jih utrpele ustanove Katoliške akcije in katoliška duhovščina v Italiji, in istočasno grozi, da fašizem ne bo trpel snovanja protifašističnih gnezd* pod kakršnimkoli varstvom, reci pod Katoliško akcijo, »ker fašistična revolucija zahteva neuklonljivo obrambo proti vsakomur in za vsako ceno.« Fašistično vodstvo je nadalje sklenilo, da smejo biti srednješolski dijaki pod 18. letom vpisani izključno v fašistično mladinsko organizacijo »Avanguardia«; prav tako se sme dovoliti vstop v »mladinske fašije« samo mladeničem, ki prihajajo iz fašistične »Avanguardie«. Kot četrto točko je fašistično vodstvo sprejelo sklep, da se v kratkem izvrši delna mobilizacija fašističnih mas. S takšnimi sklepi se gotovo ne ustvarja ugodno razpoloženje, ki je potrebno za poravnavo spora z Vatikanom.
Razpoložeuje na drugi strani se jasno kaže iz govorov, ki jih je imel sv. oče v tem tednu. Pij XI. ne opusti prilike, da ne bi protestiral proti fašističnim nasiljem in obenem izrazil svoje globok ežalosti radi zadnjih dogodkov. Sv. oče se v svojih govorih obrača na ves katoliški svet, kar stori sicer le v izjedno težkih primerih. V vsaki avdijenei, ki jo dovoli, govori o svoji globoki po-trtosti in se zahvaljuje vernikom za tolažbo v teh težkih urah. Kakor je dejal v svojem nagovoru ob priliki nedeljskega slavija »Gliceria Landri-anija«, so mu posebno dobrodošli izrazi sožalja, ki so mu jih poslali škofje in katoliške organizacije iz vsega sveta. Resnost spora je tudi razvidna iz dejstva, da sv. oče naravnost dolži fašistično vlado odgovornosti za nasilja proti katoliškim društvom in katoliški duhovščini; saj pravi v enem izmed svojih govorov, da so se izgredi izvršili »po višjem nalogu vlade«. Zopet na drugem mestu protestira »proti načinu, kako je bilo vse pripravljeno«. V svojem zadnjem nagovoru na člane papeškega kolegija za italijanske izseljence se sv. oče zgraža, da so bile katoliške organizacije, katerim je bil vendar zagotovljen obstoj v kon-kordatu. razpuščene z navadnim policijskim ukrepom in niti ne z zakonom. S tem je fašistična vlada prekršila konkordat, ki je vendar bilateralna pogodba in pri kateri ima besedo tudi drugi podpisnik, to je Vatikan. Sv. oče govori zopet o nehvaležnih sinovih, »ki so, po dogodkih sodeč, postali njegovi sovražniki«, in misli pri tem na fašistično vlado. Pij XI. ugotavlja ludi, da je vendar zaslužil vse drugačno postopanje s strani fašistične vlade. Ob vsaki priliki ji je ponudil oče-
tovsko prijateljsko roko, pred sklepom lateranske pogodbo in pozneje. Tako je v eucikliki »Časti conuubii« priznal, kar je italijanska vlada storila dobrega s priznanjem katoliškega zakona; v svojem zadnjem pismu na milanskega kardinala je izrazil željo o medsebojnem sodelovanju, ki bi bilo vsem v korist; v enc.ikliki »(Juadragesimo anno* je dobrohotno omenil sindikalni in korpo-rativni sistem v Italiji. »Zdaj ves svet ve, kako so postopali proti nam, in sicer glede tega, kar je najdražje našemu srcu in glede česar smo vedno zatrjevali in tudi jamčili, da se ukvarjamo z verskimi vprašanji in ne političnimi.« Po vsem tem je tožba sv. očeta »o silno žalostni uri« razumljiva iu upravičen njegov vzklik »ecce in pace amaritudo mea aniarissimac.
Sv. oče v svojih govorih vedno in vedno poudarja, da ni imela Katoliška akcija političnega značaja. Ob vsaki priliki je dajal njenim voditeljem navodila in jih opominjal, naj še držijo strogo v cerkvenem območju, in kakor sam ugotavlja, se jc ogromna večina voditeljev italijanske Katoliške akcije po teh navodilih tudi ravnala in so izjeme bile redke, ako so sploh bile. Očitek, da se je italijanska Katoliška akcija pričela ukvarjati s politiko, je bil za fašiste pač samo pretveza, da lahko udarijo po še edini organizaciji, ki obstoji v Italiji razen fašistične. O tem je ves svet prepričan. Fašizmu je šlo le za to, da uniči predvsem katoliške mladinske organizacijo, ki so širile med italijansko mladino krščanskega duha, to jo duha ljubezni in sprave ter pravičnosti, kar fašizmu seveda ni všeč. Da jo šlo fašizmu res za to, kaže tudi komentar poluradnega »Giornale d'Ita-lia«. ki pravi, da je »vodstvo fašistične stranke vnovič poudarilo fašistično nepopustljivost v kraljestvu duha.« Vodstvo je namreč izdaln na vseh 9000 fašijev ukaz, »da pričnejo na novo vzgajati mladino politično in vojaško, da bo pripravljena na vsak ukaz.«
Isto se razvidi ludi iz neke. fašistične bro-
šure, ki je izžla še pred izgredi proti Katoliški akciji in v kateri se poudarja, da so mora italijanska mladina vzgajati za vojsko, proti čemur pa da je papež.
Nadškof Bauer o rimskem sporu
Zagreb, 5. jun. Nadškof dr. A. Bauer je uredniku »Hrvatske Straže« podal nekaj pojasnil k svoji vdanostni brzojavki, ki jo je poslal sv. očetu v imenu svojih vernikov v znak solidarnosti jugoslovanskih katoličanov v zadevi italijanske Katoliške akcije. Nadškof dr. Bauer ugotavlja, kako je fašistična vlada kršila obveze glede Katoliške akcije in postopanja napram narodnim manjšinam v Italiji, ki jih je svečano sprejela s konkordatom. Sv. oče je potrpežljivo čakal, da bi se fašistični vladni organi spametovali in pričeli lojalno izpolnjevati konkordat. Toda vlada je dopustila, da so tajne sile vedno in vedno rovarile proti konkor-datu, dokler se ni končno odločila za končni udar proti Katoliški akciji,. Za pretvezo si je izmislila očitek, da se Katoliška akcija politično udejstvuje. »Čeprav še niso prešle vse skušnje za Kristusovo cerkev v Italiji,« je izjavil msgr. Bauer, »sem smatral za potrebno, da prepričam sv. očeta o popolni vdanosti svojih vernikov, svoje duhovščine in sebe samega ne samo v današnjih dnevih, temveč v vsakem mogočem nadaljnjem razvoju dogodkov. Veseli me, ko vidim iz drugih manifestacij vdanosti sv. stolici, dn je v tem vprašanju vsa svetovna katoliška javnost popolnoma enodušnn; to nam je tudi razumljivo, ako pomislimo, da niso v tem sporu ogroženi samo lokalni posvetni interesi sv. stolice, kakor to nekateri zlonamerni krogi širijo, temveč osnovna načela krščanskega nauka o vzgoji in svobodi dela laičnega apostolata v okvirju Katoliške akcije. Ni dvoma, da bo sv. Cerkev po obljubi svojega božanskega ustanovitelja iz te izkušnje izšla ojačena z neomajano avtoriteto in s popolno neskaljenostjo naukov, ker gre za načela, glede katerih ni mogoče popuščanje.«
Naš kraij med hrvatskim ljudstvom
Varaždin. 5. junija. V prekrasnem vremenu je odpotoval Nj. Ve.l kralj s spremstvom ob 8.15 Lz Zagreba. Pot ga je vodila čez Sosvete v Soblinec. To malo mestece je bilo slavnostno okrašeno z zastavami, kmetje so z velikim veseljem in navdušenjem pričakali svojega vladarja. Od ondod se je kralj odpeljal dalje v Bjelovar-Moravče. Okoli slavoloka se je tamkaj zbrale velika množica ljudi iz vsega Prigorja. Na čelu kmetov je bil župnik Jambreščak, ki je s solzami v očeh pozdravil kralja in v svojem govoru poudaril, da je to najsrečnejši dan njegovega življenja.
Ko se je Nj. Vel. kralj odpeljal dalje, se jc že od daleč pokazalo na bregu lepo mestece, okrašeno z zastavami: to jc bil Sv. Ivan Žalni. Tudi tam je bil postavljen velik slavolok, v čast kralju so pokali možnarji in zvonili zvonovi, ljudstvo pa je svojega vladarja | nazdravljalo z navdušenim vklikanjem. Kmet Čegos Je nagovoril kralja in mu izrazil neomejeno zaupanje, ki
Kralj Aleksander je 3. junija obiskal vas Virje pri Zagrebu, kjer so ga kmetje prisrčno sprejeli
in se ž njim razgovarjali.
dejo zaposlitev. Danes vemo, da brezposelnost povzročajo prenizke kakor previsoke plače. Plače morajo odgovarjati občemu življenjskemu standardu. Kajti zlo brezposelnosti je strašno. »Udarja posamezne brezposelne z revščino in jih tira v naročje nravstvenih nevarnosti. Uničuje blagostanje eclih detel. Pomenja »»varnost za i>v«n red in mir
vsega sveta. Obča pravičnost torej zabrnnjujc. brez ozira na občo korist le v misli na lastno ugodje plače preko mejo možnosti višati ali nižati. Pojav brezposelnosti zahteva, da se z združenimi močmi duha in dobre volje plače tako urede. da jih bo kar moč veliko našlo zaposlitev in dn bodo od svojega dela mogli pošten« živeti.
ga ima ljudstvo do svojega vladarja. Čeprav vlada velika gospodarska kri-za, ima prebivalstvo polno zaupanje v boljšo bodočnost pod vodstvom Nj. Veličanstva. Kralj je govoril tudi z drugimi seljaki in seljakinjami ter od^el. od ljudstva burno pozdravijan.
Na svojem nadnljnem potovanju je prispel vladar v Brežnički Hum. Ob vhodu v mesto so ga sprejeli prapor ji. ki so ga spremljali tja do srede mesta. Tam je stol velik slavolok z napisom: »Živel kralj!« Godba je zasviraln himno. Tu se je predsednik hrvatske kmetske zadruge Matija Matekovič zahvalil kralju za skrb, ki jo posveča poljedelstvu in zadružništvu.
Nato je Nj. Vel. kralj nadaljeval pot in prispel v Novi Marof, kjer so ga sprejeli načelnik občine in župnik na čelu zbranega ljudstva s Sokoli. Pozdravili so ga s kratkimi nagovori. Ljudje so navdušeno vzklikali svojemu vladarju, medtem pa je kralj stopil k sokolske-mu naraščaju, ki je bil izredno številno zastopan. Skoraj vsi otroci so bili oblečeni v sokol-ski kroj. Nj. Vel. kralj se je dalj časa rnzgtv varjal z načelnikom občine in se zanimal za razmere, ki vladajo med hrvatskim kmetskim prebivalstvom.
Ko je kralj na svojem nadaljne.m potovanju prispel do Dubravka, je zagledal tnin toliko šolskih otrok in ljudstva, da se je tudi tam ustavil. Po kratkem postanku je nadaljeval pot proti Varažxlinu, kamor je prispel oh 10.45 dopoldne.
Ze daleč iz mesta se je bilo postavila gasilska godba, ki je pozdravila svojega vladarja z zvoiki državne himne. Ob vhodu v mesto je stal velik slavolok z napisom: »Dobro došel. kralj zedinitolj!« Tam je stal tudi varaždinski pešpokk z godbo. Poveljnik polka polkovnik Mi-loje Popadič je Nj. Vel. kralju predal raport, medtem pa je godba svirala državno himno. Sokoli, šolsika deoa, gasilci in druga društva ter nepregledna množica ljudstva je napravila špa-lir do središča mesta pred staro posvetovalnico, kjer je stal drugi sluvol.uk z naipisom: »Živel naš kralj!« Navdušeni vzkliki zbranega prebivalstva so bili tako glasni, da so prevpili zvonenje zvonov. Tako je prispel kralj v osrčje mesta.
V središču mesta se je navdušeno vzklikanje stopnjevalo. Ko je kralj stopil iz avtomobila, ga je pozdravil načelnik mesta. Nato se je kralj toplo zahvalil načelniku in mu prisrčno segel v roko. Neka deklica je stopila k Nj. Vel. kralju in mu podala kruha in soli, kar je kralj sprejel ko1 simbol gostoljubja.
Kralj je nato v spremstvu načelnika in mestnih svetovalcev stopil v zgodovinsko varaždinsko mestno posvetovalnico. Ko se je prikazal na balkonu, je navdušenje doseglo vrhunec. V posvetovalnici so bili kralju predstavljeni vsi honoracijori mesta. Nato je pristopil kralj h kmetom, ki so mu jili vse po vrsti predstavili. Nj. Vel. kralj se je z vsemi prisrčno razgovarjal, milo pa je stopil k sokolskim starostam iz okolice. Potem se je kralj razgovarjal z narodnimi zastopniki bivše Ra-
Mir oholi Vatikana
Fašisti izdajajo prollverske brošure napovedujejo boj jezuitom
Kim. !t. Jun. Polemik« med inAlntlPnitu tiskom in vatikanskim glasilom t tsnefVidare ltomami (e pojenjala, da bi se strasti še bolj ne podžgale in lako motila pogajanja, ki jili vbdita papežev nuncij (n italijanski poslanik v Vatikanu. Člen 44. kon-kordata namreč določa, du se bosta Vatikan in italijanska država v primeru ležkoO v razlogi konkor-ilata skušala samu sporazumeti. Ta člen prihaja sedaj v poštev, ker je znano, dn se obe prizadeti stranki sklicujeta na konkordat. Čeprav je namreč za objektivno sodečega povsem jasno, da so bili lašlstl tisti, ki so s svojimi Izgredi proti katoliškim organizacijam in katoiiSkl duhovščini krSIli kon-kordut in da je konkordat prelomila predvsem fašistična vlada z razpustom mladinskih organizacij Katoliške akcije, se je fašistični tisk drznil trditi, du je Katoliška akcija s svojim delovanjem prekoračila meje, ki jih določa konkordat. Značilno je, dn so Giornale d.llulia . ki se smatra za uradno glasilo zunanjega ministrstva, ni spustil v polemiko lu Se danes previdno molči.
Spričo te uradile rezerviranosti na obeli straneh |e med katoličani vzbudilo toliko večje ogorčenje širjenje nove protlkatollške brošure izpod peri sa znanega ultrafaslstičnegn publicista Sottliuel-I i ju. Brošura je bila prav te dni vnovič ponatisnjena s pristavkoin novega napada proti sv. očetu, natisnjenega na uvodnem mestu. Brošura nosi naslov Duhovniki, bolj počasi!.. Setthnolll, ki je dolgo časa urejeval fašistični dnevnik liupero iu stoji toraj blizu fašistične stranke, se baba s svojim brezboštvom in so spušča prosto v polemiko s svetim očetom, predvsem v zadevi njegovega pisma milanskemu nadškofu proti govoru glavnegn tajnika fašistične stranke (iiitriatija, ki je nedavno v Milanu napadel Katoliško akcijo. Pisec se ponaša, da je bil on tisti, ki je takoj po sklepu lateranskih pouodl) začel gonjo proti tako zvanemu neoklerika-lizmu, ki mu ni postavil nasproti starega niason-skega antiklerikalizma, temveč fašistični aklerika-lizem. (VI takrat sta minuli že dve leti in šele danes je nastopila reakcija fašističnega nklerikali-'.mn. Cerkev bi si rada popolnoma polastila duha mladih Italijanov, preprečila bi rada vzgojo mlaji ne v smislu fašističnih naukov in sv. oče naj bi
postal voditelj mladih Italijanov, ki ljubijo. obofi-ieno doihOvinu, IaSiz.em mora vzgajali otroke za vojno in osvajanje; fašistično mladino mora vzgajati fašistična država,, ,a»e morda cerkev.'ki ju.,ua zetnljl predstsvlin siimo vattkiiimkn mestu, tiKla majhna državica, ki leži tisoče kilomclrov daleč od nas. Tega se bržkone ne zaveda urednik vatikanskega glasilu Osservntore Uoumtro«. Dijla Torre, ki bi rad ta edini italijanski protifašistični list razširil po vScj Italiji, ako se g. palla Torre ne bo nehal vtikati v italijanske razmere, inu bodo ie (fašlsli posvetili. Iz zadnjih riuisrtih poročil je znano, ila je neki policijski uradnik sku-
šal odpel jali urednika : OsSei vatore Romano:'. : o je stopil Iz Vti* kjina liu italijanska tla in d;i'se je Palla Torre komaj rešil z. begom nazaj v Vatikan. Po Settimellijeveiu pisanju spd^č se uredniku vatikanskega glasi In zopet naslavlja pasi. V brošuri se ludi ostro napadajo jezuilje, o katerih se čitajo stavki, kakor tule: Naj so lo skrivajo, jih bomo že našli In tnfefnt bomo z njimi primerno pnstn-palir Ni čud n 6, če tako' pisanje vzbuja ,med rimskimi katoličani strah, da bi tudi v Italiji ne prišlo do takšnega prollverskegn izbruha, .kakor ua španskem. Brošura se poleg vsegu prodaja po silno nizki cent, .da bi ljudstvo toliko ta?o seglo po )i)ej.
Pogajanja se nadaljujejo
Kaj zahteva vlada
Rim. 3. junija, tg. O pogajanjih, ki se vršijo trenutno med Vatikanom in italijansko vlado v svrho poravnave hudega konflikta, dozuava Vaš dopisnik od zanesljive strani nastopne podrobnosti. ki pa Jih vendar podaja z. vso rezervo: Vlada pristane na to, da se Katoliška akcija obnovi, in sicer tako, da ne snicjti biti na vodilnih mestih ljudje, ki s« svoječastio pripadali vodilno parlamentarni stranki popolarov. kar pa tudi do sedaj ni liil slučaj. Vrhovno vodstvo Katoliške akcije naj bo izključno v rokah škofov. Tako na novo formulirano Katoliška akcijo ho zalo italijanska vlada, oflciclno priznala, najbrž, potoni sklepa, velikega fašlstovskega sveta, kateremu pripada, kakor znano, tudi pravica ilo urejevanja odnošajev med Cerkvijo In državo.
Cerkev pa bare zahteva, du se javmi potrdi izjava drž. tajnika, ki jo je ze enkrat oddal, o tem. da med pripadnostjo h Katoliški akciji in fašistični stranki ti i nobenih nezdružljivosti. Novi statuti Katoliške akcije lii se oflclelno objavili v »Ossefvatore Romaito«, iločltn se lio Katoliška akcija s strani italijanske vlade priznala kol .edina organizacija, ki je dovoljena Izven fašizmu, (Jim bodo novi stal nt i objavljeni, bo italijanska vlada lakoj zopel otvorila katoliške krožke, ki jih je z.a-prlft italijanska policija. Cerkev z.ulilcVii odškod-
nino za poškodovanje teh krožkov pp fašističnih demonstrantih na podlagi odločilve. mešane komisije. ki bo ugo.tovila. nli je dotični krožek kaj zagrešil. Preiskovalna komisija se bo sestavila po določilih čl. 14. knnkordatu, ki predvideva take komisije z.a spore med Cerkvijo ln državo. Pogajanja se posjiešujejn z. vso vnemo, ker upajo, da se bodo lahko končala preči 11. junijem", ko se z.ačne svečanosl v spomin sv. Antona v Paclovi, z.a katere je papež .dosedaj- odrekel odpošiljatev svojega delegata.
Solidarnost {ugoslov. katolikov s paaežem
Zagreb. 3. junija, ž. Kakor je ostali katoliški kulturni 1 ob priliki razpuščanja organizacije dijaške .mladine Katoliške akcije, v Italiji obsodil delo fašistov, lako je ludi predsednik škofovskih konferenc in hrvatski metropolil, nadškof dr. An-te Baner izrazil sv. cčetu sočutje glede preganjanja Katoliške akcije v Italiji in izjavil popolno sol Idama.-i s sv.' .slo) ko v tej težki preizkušnji.
Niso še končane vse izkušnje za Kristusovo crrkev in z Italijo, pa sem smatral za potrebno, dn prepričam sv. Očeta o popolni udanosti vernikov jugoslovanskih katolikov ne lo v sedanjem času. temveč oh vsakem mogočem razvoju prilik.
Ali se islamski svet organizira?
osnov ui element. Ue pove, da manjka raztresenim delom
Djelln (Alžir). moja P™-
Pri obravnavanju v soishimskega gibanju, o katerem večkrat piše evropsko časopisje, se mijvečkrat pogreša bistveni Nihče
Islamu \ suka zvez.a ki nuj lit enotno vodila navidezno versko obnovo. Mirno lahko postu-vira trditev, du je vaejslatusko gibanje rudi tega obsojeno na neuspeli, tslnm nima ne politične. ne verske in ne kulturne glav«;; manjka ,mn enotnost vodstva. Pue sn.se /adniC leto na j,vetih krajih, kamov romajo Islaiiiški votiiiki vršili sestanki delegatov iz. najrazličnejših dežel. I eh posvetovanj se je udeleževal tudi kralj Ibu Sunil, ki je izjavil, da je pripravljen služiti Islamu ite kot protcktul'. ulupak kot služabnik. Vzemimo, du je tn njegov u |n>-ttudbu bila resno mišljena. Todn k je je kdo. ki lii jo v imenu 1 s I n nt ti mogel sprejeti, in kdo naj du novemu •diižabniku« Islama ter njegovim vojaškim ter moralnim silam potrebno vodstvo?
Med raznimi islamskimi deželami ni ni-kake zveze. Morda pa v *u j v posameznih deželah verniki enotno nastopajo? \raliski listi se mnogo prizadevajo, dn lii spodbudili Mohn-mednnce k vestncjšenui vršenju njihovih verskih dolžnosti in zlasti, d.i hi obnovili docela zunciitarjotio misijonstvo. lo.-hi oni pridigo jejo v puščavi. Prav tnko se pritiska na to. da bi arabščina, ki je -veti jezik Islama, postala splošen občo v a In i jezik islamske inteligence? Vendar je kaj malo odziva, kajti mladimi se mnogo bolj z.unimo z.a moderne znanosti in teži .-a tem. da si more osvojiti kulturne dobrine civiliziranega sveta in do se more pokazati tudi v kulturnih deželah, rtiče t' P11 <d več času. da bi se leta iu leta (»osvečahi samemu študiju korana. Potrebna je splošna izobrazba. In tako celo islamsko svečenstvo zanemarja arabščino.
Morda boste vprašali, če ui v Islamu kakih verskih družb, ki bi se posv ečalc verski vzgoji in verski obnovi med narodom. Zelo mulo jih je. Kaj podobnega, kakor <o redovi v katoliški cerkvi Islam sploh ne pozna. V slučaju, du pride do nesoglasja v nauku ni nikogar, ki bi avtoritativno razsodil, lako jo trenutno tu v Alžiru velik spor med Mo/ablti hi Malikiti o tem. kako naj se kliče k molitvi. (XI obrh strani se je prelilo že ipotoikr črnilo n do sedaj brez uspehu. Obe strunki *tn se obrnili no alžirsko vlado. (Ui naj razsodi v njihovem verskem sporu. Todn vlada k n že za tnike miitranje spore v Islamu razumljivo po|x>lno ravrtodllfije In nezaniiminje.
N Mamu se pač tvorijo roz.llene družbe, neke vrste verske bratovščine, ki pu niso vez.
To hoče španska republika
Madrid. 3. junija. AA. Na pravkar otvorjeneni kongresu španskih republikanskih socialistov ho-ilo razpravljali o važnih političnih vprašanjih. Na dnevnem redu je ločitev cerkve od države, odpoklic španskega poslanika v Vatikanu, odstranitev aiKistolskegu nuncija iz Španije in izgon jezuitov n drugih verskih redovnikov.
Madrid. 3. junija. AA. Ministrski svel je odpravil vse previlegije in plemiške naslove. — S posebnim sklepom so ukinjeni mnogi vojaški položaji. (tre v celoti za 164 mest generalov In višjih oficirjev.
Mnoge so na svetu testenine a le ene so ,Jajnine".
ki bi spajala versko družbo ampak so največkrat celo vzrok novih sporov. Te Ji latovščine se bolj in bolj izoblikujejo in zndobiv.ijo značaj sekt. katerih vsaka uči iu poudarja svojo |M>t v nebesa. Arabski listi enodušno obžalujejo razkrajajoč vpliv teh verskih bratovščin ki so razVeti tega v očitnem nasprotju z naukom Islama,
Iz tega kratkega preglede zadnjih dogmi kov in iz. nemira, ki ipreitreša Islam, lahko sklepamo sledeče: Islam nintu več orientacije iu radi legii ne ve. kait) vodi njegov u pot. Do šefinj je živel od I«gend, ne od resničnih dejstev, krščanskemu niisi jmistv u pripada naloga, da Islamu v tej njegovi duševni krizi pokaže, da je vse, kar jc dobrega v njegovi veri, vzelo iz. krščnnstv n.
P. Ciacobelti M. A.
250 bojevrtikov gre v Francijo
Ralgrad, 3. junija. Z dsvišnjim brzovlakom je odpotovala v Francijo delegacija 250 bivših jugoslovanskih bojevnikov, da vrne obisk svojim francoskim tovarišem, ki so prišli v Jugoslavijo I. 1929. Med drugimi se je od delegacije na postaji poslovil ludi francoski minister na našem dvoru Emil Dard. Uredništvo Slovenca z.astopa urednik gosp. .lože Ko.šiček.
Angl. kralj 66 letnih
London, 3. junija. AA. Angleški kralj praznuje danes 66 letnico rojstva. Prejel je čestitke z vseh delov Britskcga imperija. Javna poslopja so razvesila zastave. V Hydeparku so oddali lopovi 21 poz.drnvnih strelov.
London. 3. junija. AA. Snoči je spodnja zbornica v tretjem čitanju sprejela volilno relormo z 27S proti 228 glasovom.
Žrtve plazov
Aosla, 3. junija. AA. V dolini Rochemolles so našli trupla poročnika Viglianija in mnogo drugih vojakov bataljona Alpincev, ki so ponesrečili pozimi. Kakor je znano, je tedaj ogromen plaz zasul kolono italijanskih vojakov, ki so napravili smuško turo v gorovje,	r
lian f a noče carinske zveze
Rim. 8. Jim. Med razpravo o proračunu zunanjega ministrstvu v senatu so je k besedi ogldsil lltdl tržalkl fcuphn senator Pjtacco. Ves s vej govor Je posvetil vprašanju nemško avstrijske carinike zveze glede na posledice, ki bi jili tu zvnz.u utegnila Imeti za Trst. Senator PttatiCo Je Ugotovil, da bi carinska iveia pomenil« katastrofalen polom vse trgovine skusi italijanska pristanišča lili Jadranu, kajti se tisti del avstrijskega prometu, ki dimen {tre proti Trstu, lil se usmeril itn Hamburg; prav lako bi Hamburg privlekel nase promet i/. Poljske. Češkoslovaške in predvsem tudi iz Nemčije. Avstrija bi takoj odpovedala jadranski tarif in driige carinske dogovore, ki so sedaj z. Italijo v.Veljavi, Obstoji nevarnost, da bi temu avstrijsko-nemškemu gospodarskemu bloku pristopile tudi podonavske države in bi se tako ustvarila velika srednjeevropska zveza, ki bi spajala 1(K) milijonov prebivalcev; li bi gospodarsko in politično ležili proti Nemčiji. Danes izvaža Italija iz. podonavske države okoli 2 miljardi in pol lir. iu tu iz.voz bi padel vsaj z.a polovico, ako bi prišlo do carinsko zveze. Reka, Trst in Benetke, bi pričeli hirati in z. upadanjem gospodarskega vpliva Italije, bi padel tudi njen politični vpliv v srednji Evropi in v Po-donavju. Češkoslovaška že skuša vpeljati direktno zvezo z. morjem skozi Bratislavo po Donavi, prav tako se skušajo upostaviti neposredne zveze med Poljsko in Romunijo, ki bi imele svoje izhodišče v (Julaeu In, na drugi strani izvaja vedno nehvaležna in sovražna Jugoslavija veliko konkurbliro proti Italiji na morju. Ob zaključku svojega govora je senator Pllacco utemeljeval potrebo, da se čimprej zgradi tako Z.Vana predilska železnica, to je od Sv. Lucije čez Predli na Trbiž, da se tako promet Iz srednje Evrope |1roti Trstu oprosti šikaniranja •lugoslavije. —. Proti carinski zvezi je govoril tudi bivši zunanji minister Schanz.cr.
Šport ali g!upos(
Nevv York, 3. junija. AA. Neki Hill se je spustil včeraj po Niagarskem clapu v železnem čolnu. Senzacionalnemu dogodku je prisostvovalo 50.000 ljudi. Hilla je rešil njegov sin po težki borbi r. vodnim elementom. Drzni rekorder je bil hudo ranjen.
Murska Sobota
Inšpekcija tla gimnaziji. V torek so Je na tukajšnji gimnaziji mudil kanonik ili stolni dekan dr. Maks Vrnber, referent za verouk ua srednjih šolah iz. Maribora. Prisostvoval jc pouku verouku.
Zlnt dež. Po veetedenski suši uno dobil' tako lep dež, tlu so ljudje rekli, da gre zlat drž. Narava je čisto pomlajena in je upanje, da se neugodne posledice hude suše v splošnttu popravijo.	'
Trgovinska pogodba s ČSR
_	«	.mi
Znižanje carin na pivo
Belgrad, 3. junija.1 Službene Novine« prinašajo dopolnilno pogodbo med našo državo in' Češkoslovaško k pogodbi o trgovini in plovbi z dne 14. novembra 1928. Dopolnilni sporaz.um navaja najprVo celo vrsto novih carinskih postavk z.a naš uvoz v Češkoslovaško. Drugi del sporazuma pa tvorijo spremembe k naši carinski tarifi. Te spremembe se nanašajo na dedeče proizvode: Carinska postavka 9/2; zelje, kumare, paprika itd. 12.50 zlatih dinarjev (dosedanja avtonomna minimalna stopnja 25 zlatih Din; carinska postavka 42/2: suha ciko-rija 5 (15); carinska postavka 121: pivo v sodčkih 30 (60), v steklenicah 40 (80); carinska postavka 143/1: liumarčna konserva v skupni teži nad 5 kg 40 (70); carinska postavka 277; gladke bombažne tkanine, 1. ki imajo v kvadratnem metru nad 120 gramov teže — 120, 140, 180 (isto, kot v pogodbi z Anglijo), 2. ki imajo v kvadratnem melru teže nad 60 do 120 gramov — 180, 180, 200, 3. 60 gramov in manj 200, 180, 200, 240; carinska postavka 293: prediva in jute, manilc: 1, No. 7 in manj, sirova 5, 2. nad No. 7, sirova 6; carinska postavka 294: 1. 7, 2. 8; carinska postavka 296; 2. 120 (200)), 3. 270 (300), 4. 350 (400); carinska postavka 306: preproge za pod 160, 120; carinska postavka 315: preproge za pod 150, 600, 350; carinska postavka 316: grobi pokrivači 120, 200; carinska postavka 317: volnene tkanine 180, 230, 280, 300; carinska postavka 339: pozamenterija, pol-svilena 800 (10C0); carinska postavka 348: izdelki iz natopljenih in namazanih tkanin 160; carinska postavka 365: fesi brez cola 0 (0.60) po komadu; carinska postavka 370: kože: 1. podplati v kruponih
130, 2. oslali 50; carinska postavka 435: izdelki, neomenjeni na drugem mestu, sirovi brez' zveze 50 (120); carinskn postavka 494: opeka itd. iz dinasa 1 (1.50); carinska postavka 504: izdelki, neomenjeni na drugem mestu: 1. iz porcelana beli 25 (40), večbarvni 40 (60), 2. iz ostalega keramičneda materiala beli 20 (401, večbarvni 35 (60); carinska postavka 512: steklo z žico itd.: 2. ostalo 10 (15); carinska postavka 521: steklene posode; 1. navadne a) zelene 20 (22), b) bele prozorne 26 (30), c) neprocor-nc 31 (35), d) z reliefnimi okraski 47 (50), 2. brušeno, poiilano itd. 63 (70), 3. pozlačeno, posrebreno ild. 90 (1C0), 4. iz rezanega kristalnega stekla 100 (120); carinska postavka 523: izdelki, na drugem mestu neomenjeni: t. umetno cvetje 40O (450), 3. ostalo 90 (120): carinska poslavka 560: posoda iz litega želena: 2. b) obdelana 35 (40); carinska postavka 562: posode in izdelki iz pločevine, neomenjeni na drugem mestu; 5, prevlečene z niklom itd. 130 (150); carinska postavka 585: galanterijski izdelki v zvezi z navadnim in finim materialom: 2. ostali 160; carinska postavka 686: glasbeni instrumenti: 6. violine, tamburice. citre ild. 150 (170), 7. pločevinasti instrumenti, klarineti, llavtc itd. 150 (2t0).
Kakor jc iz. tega pregleda razvidno, imamo računati z znižanjem carin, predvsem *a pivo, kjer sc je carina znižala za 50%, nadalje carine za prediva in jute, deloma zn pozamcnlerijo, znatne so tudi redukcije postavk za porcelanaste izdelke in steklarske izdelke. Nadalje je po pogodbi ukihjena carina za odpadke od bele pločevine v posiavkl '"0 (staro železo).
Jugoslavija za narodne manjšine
V Subotlci se ustanovi manjšinski institut - Kdaj nas bodo posnemale naše
sosede - Nervoznost na Dunaju
Bclgrud. J. juniju. \\ . Medtem ki> nekatere države programatično izvajajo krivičen pritisk nn jugoslovanske narodne manjšine, jc Jugoslavija že neštetokrat pokazala, dn hoče biti pravična napram svojim lastnini manjšinam ter jim deliti ista pravu, k a k rit državljanom jugoslovanskih jezikov. Nedavno jo kraljevska vlada izdala ttrtredbe. glasom katerih dobi nemška narodna manjšina nnd !>0 nemških sol in svoje lastno učiteljišč1«' iu ki urejajo I Itd i položaj nemških otrok, ki ponefajo jugoslovanske državne šole. Danes, ko morajo jugoslo-v anski škofje klicati nnrod k molitvi /n preganjane krvne brate in ko koroški Slovenci zaman čakajo nn kulturno avtonomijo, ki hi jim dovolila siimohiten kulturni razmah, je jugoslovanska vlada z.opot šla naprej In uresničila načrt, M katerega se je. nnliujnla že postav kn v zadnjem proračunu. Ustanovil se ho manjšinski inštitut pri jurhllčnl fakulteti v .Subotlci.
Prosvetno ministrstvo je žc aprila dalo nalog jurldični fakulteti, lin j priprti VI vse. potrebno za inštitut, nakur je fakulteta poslala dr. Ilion tin Duna j, da protiči tuiuošnji manjšinski inštitut in prenese morebitne dobrine mi zavori v Subotiei. Profesor dr. 11 ie se je vrnil z. Dumija iti Manjšinski inštitut bo otvorjen v najkrajšem času kot oddelek jurMIčnc fakul-
tete. To ho prvi inštitut tc vrste, ker bo tiiinic ujet) v prvi vrsti z.a narodne mnnjšlne v državi
moralno silo zahtevati zaščito z.a jugoslovanske manjšine po pravilih in predpisih, ki jili je posumi in ne. kakor manjšinski Inštituti v Nem- j stavila Zveza narodov, Gotovo je, da nemška čijl in Avstriji, ki sc ne brigajo z.a svoje , narodna manjšina v nobeni drugi evropski
državi nc uživa enakopravnost v toliki meri. knkor v Jugoslaviji. Nemško manjšinsko časopisje hI storilo samo svojo dolžnost, če bi jugoslovansko širokogrudno politiko pohvalilo In jo priporočilo s poudarkom osoblto avstrijski in posredno nemški vladi.
Dunaj, jun. d. Na zunanje ministrstvu je d,»šlo poročilo o ustanovitvi manjšinskega inštituta v Silboticl. ki naj bi bil namenjen za iibftlflibo interesov vseli narodnih manjšin v Jugoslaviji Akornvno metodu j ni krogi z. zadovoljstvom ugotavljajo uspehe nemške narodne manjšine v sosedni Jugoslaviji, vendar pa lic morejo povsem prikriti bojazni, dn ne bi nckegii dne Jugoslavija "a mednarodnem forumu Izstopila, z. zahtevo po citrtkopriiv itom ravnanju z jugoslovanskimi manjšinami, li krogi se popolnoma ZAVt-dnjo. dfi niso storili svojo dolžnost tntpiTtnf Slovencem tin koroškem. Mtiogi izmed njili bi rarll Ugodili nuj-liujncjAlm zahtevani, toda vsi najboljši nameni so onemogočeni vsled intrnnshigence Nemcev nu Koroškem In vsled pmttiahjkanjn energije od strani avstrli>Ae vlade sume.
lastne manjšine ampak imajo predvsem nalog zasledovati usodo iu gibanje nemških manjšin onstran meje. Tem svrhnm služi inštitut v Innsbritckll. oni v llcidelbergu. tin Dunaju in v Rerlinn ter madžarski v PecUhtt oh jugoslovanski meji. Vsi ti so ustanovljeni z.a manjšine, izven lastne države, medtem ko ho suholiški namenjen v prvi vrsti zn narodne manjšine v mejah kraljevine Jugoslavije.
Po načrtih prosvetnega ministrstvu bo manjšinski inštitut obsegal tli ločene odrlolke ln..sicer pravnega, zgodovinskega in statističnega ter bo začel delovati s pricetkom prihodnjega šolskogu letu. Sodelovali bodo kot d«>-pi ni Mani vsi oni, ki so se žc v manjšinskem vprašanju udejslvovali.
\ nemških krogih posebno v Novem Sadu vlntln veliko navdušenje zn ta nov znvod, ker pričakujejo ml njega mnogo koristi zn čloši^go novih privilegijev in ugodnost).
V političnih krogih mnogo raz.moliivnjo o manjšinskem vprašanju ln slišalo se jc. že. da hoče Jugoslavija spontano in iz dobre volje ugodili vsem upravičenim zahtevam svojih narodnih manjšin, d« bo potem mogla s lini večjo
Uspeh velesejma
Ljubljana, 5. junija.
Tako velikega obiska, kakor je bil na praznik na velesejmu, že dolgo ni bilo in računajo, da je bilo na velesejmu na praznik približno 15 tisoč ljudi. Gneča v paviljonih je bila izredna, tako da ni bilo skoraj mogoče priti skozi. Posebno velika gneča je bila v paviljonu, kjer se nahaja pohištvo, pa tudi v ostalih ni bilo dosti boljše. Manj ljudi je bilo seveda v higienski razstavi iu v paviljonu »Ks pa tudi ta dva paviljona sta beležila lepo število obiskovalcev. Ta dva paviljona sla namreč že na drugi strani poti in blizu veseličnili prostorov, tako da je marsikoga, ki si je prej vestno ogledal vse paviljone, pripravilo do tega, da je opustil ogled teh dveh paviljonov, čeprav so razstave v teh paviljonih izredno zanimive in vredne vse pozornosti.
Seveda v petek ni manjkalo na velesejmu šol in vojaštva. Obiski šol prihajajo iz vse banovine in jih je bilo dosedaj ua velesejmu 150, kar je za naše razmere naravnost impozantno število. Šolska vodstva uvidevajo, kako velikega pomena je obisk velesejma za mladino, posebno meščanskih in srednjih šol. Obiskovalci ne prihajajo samo z vlaki, pač pa smo imeli te dni priliko videti omnibuse in pa tovorne avtomobile, ki so bili naravnost natrpani z ljudmi, ki so se peljali v Ljubljano na velesejem. Skupno cenijo, da je do petka zvečer bilo na velesejmu približno 55.000 obiskovalcev. Kakor smo že omenili, prihaja znaten obisk iz vseh krajev dravske banovine, nadalje pa tudi iz ostale države. Ni večjega kraja v državi, od koder ne bi prišel kdo v Ljubljano na velesejem. Posebno zastopana so mesta Zagreb in Belgrad, nadalje Vojvodina in Srbija. Tudi obisk iz inozemstva je znaten.
V petek zvečer je prišla v Ljubljano, da si
C
Junakom Slovenske Krajine
M. Sobota, 4. jun.
V nedeljo, dne 7. t. m. se vrši tukaj proslava, ki bo slavje vse Slovenske krajine. Na pokopališču bo na skupnem grobu petih legijo-narjev, ki so v osvobodilnih bojih prelili kri, odkrit in blugoslovljen nagrobni spomenik, ki bo priča hvaležnosti Slovenske krajine junakom, kateri so dali življenje za njeno svobodo.
Odkritje spomenika se bo vršilo med velikimi slovesnostmi. Po pozni službi božji se zberejo ob grobu junakov zastopniki oblasti, društva, šolska mladina, gasilci itd. Spored jc: 1 godba zaigra primeren komad; 2. dr. Šume-njak odkrije spomenik s primernim nagovorom; 3. blagoslovitev spomenika; 4. »Oj Doberdob — zapoje moški zbor; 5. dr. Šumc.njnk izroči spomenik županu; 6. nagovor župana; 7. drugi govori; 8. vojaška godba.
Narod Slovenske krajine je vedno visoko cenil žrtev, ki so jo doprinesli junaki za našo svobodo. Leto za leto so bili njihovi grobovi na iraznik Vseh svetnikov okrašeni in se jc zbraja okoli njih velika množica. Pred nedavnim so njihove zemeljske ostanke položili v skupen grob. Sedaj pa so dobili spomenik, ki sc lahko postavi v vrsto najlepših podobnih spomenikov. Izdelal ga je kamnoseški mojster g. Močnik po načrtu g. profesorja Ščuke.
Ob priliki odkritja spomenika, ki ho znak naše hvaležnosti kličemo junakom: Prisrčna Vam zahvala in večna slava! Ves narod Slov. krajine »e klanja pred Vašo veliko žrtvijo.
Razstava cerkvenega orodja in paramentov
Umetnostno-zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi v zvezi z 1 jirbljanskitn knezoško-fijskim ordinariatom in brat. sv. Reš. Telesa v dneh 7.—14. junija razstavo starinskih cerkvenih parnmentov in cerkvenega posodja. Razstava bo nameščena v veliki š-kofijski dvorani v drugem nadstropju knezoškofijr-kegn dvorca. Razstavljeni bodo tam mošni plašči, zlasti oni z grbi ali letnicami, navadni ali ročno vezeni, dalje velumi za kelihe, daltnatike, izredni pr-tovi, čipke starejše dobe. Poleg tega bo razstava pokazala razvoj oblike kelihov, gotskih, renesančnih, baročnih, rokokojskih. empirskih itd., ciborlje, monštrance, relikviarijc. vrčke iz kovine z okraski, umetno izdelane krožnike itd.
Razstava bo iz zgodovinskega in umetnostnega vidika zelo poučna. Takšna razstava je prva te vrste pri nas in bo zbrala material IZ vseli slovenskih krajev, ki bo omogočal celoten pregled te stroke.
Posebna vabila se ne bodo razpošiljalo, zato se občinstvo vabi, da se razstave v obilnem •Hevilu udeleži.
Razstava bo odprta v drugem nadstropju škofijskega dvorca v Ljubljani vsak dan od 8 do (8. Vsak dnn popoldne ob 16 bo poskrbljeno nn rnzstnvi za strokovno vodstvo.
Skrivnosten utopljenec
Ljubljana. 5, junija.
V četrtek približno ob dveh popoldne so savski kopalci našli nn sipini ob izlivu Ljubljanice v Savo na dolski strani neznanega utopljenca. ki je moral biti že najmanj teden dni v vodi. Utopljenec je lep moški, star približno V) let in črnolas. Oblečen je bil v črno obleko in nove. a nn koncu že precej obrabljene čevlje.
Orožuiki so našli pri utopljencu notes, v katerem so bili razni naslovi fantov in deklet iz Polhovega grndca. Dobili so tudi pri njeni sliko neke vojaške čete, drugače pa nobenega dokumenta niti denarja. V obraz je bil utopljenec že močno posiuel, eno oko pn je imel povsem izlilo.
Ni izključeno, da se jc zgodil s tem utopljencem kakšen zločin s tem, da ga je kdo zabodel v oko, možno pa jc tudi. du jc oko izteklo truplu v vodi, ko se je zadelo v kakšno korenino. Od kod je vodil prinesla truplo na sipino, ni mogoče reči. Orožniki so uvedli vsestransko loizvodovon jc, da ugotovc idetititeto utopljenca, "ruplo je bilo prepeljano v mrtvašnico v Dolu.
ogleda velesejem, tudi ekonomska in koinercielna visoka šola v Zagrebu pod vodstvom rektorja g. Nagyja.
Kupčije na letošnjem velesejmu so vedno bolj pogostejše, saj se bližamo že zaključku prireditve, kajti v ponedeljek je zadnji dan velesejma. Tako imamo sedaj še tri dni do zaključka. Gospodarska kriza ni vplivala, kakor hi bilo pričakovati, slabo ua kupčije, nasprotno opažamo, da je bilo posebno veliko zanimanje za stroje, kajti vsak trgovec in obrtnik skuša svoj obrat z uvedbo strojev racionalizirati, da tako zmanjša produkcijsko in oddajne stroške. Izbira strojev je res velika, posebno kar se tiče strojev za obdelovanje lesa in. poljedelskih strojev. Večji zaključki so bili v poljedelskih strojih, kjer so prodajali sejalne stroje, kosilnice, čistilnice, mlatilnice itd. Zanimivo je, dn je gospodarskih strojev kupovala skoraj največ Gorenjska, kar se da razlagati z dejstvom, da je tam kmetijstvo najbolj napredno.
Ni je skoraj panoge na velesejmu, ki ne bi beležila večjih zaključkov. Tako je bilo povpraševanje znatno kakor tudi kupčije v pohištveni stroki, v preprogah, v klavirjih in pianinih. Veliko zanimanje je bilo za stroje hladilne industrije, za aparate za pršenje barv, za vozove, zn jekleno posodo, za dissousplin, motorna kolesa itd.
Zanimivo je, da so bili razstavljeni klavirji na velesejmu prodani tudi v druge kraje naše države in ne samo v Ljubljani.
Sploh moramo ugotoviti, da je ludi v kup-čijskem pogledu letošnji velesejem uspel nad pričakovanje, kajti že jubilejna prireditev se uam je zdela najuspešnejša. Upoštevati pa nam je seveda tudi, da bi vladajoča splošna gospodarska kriza tudi lahko v večji meri škodovala uspehom velesejma. Tako pa je uspeh letošnjega velesejma že po današnjih podatkih sodeč zagotovljen.
Gospodarski transport
zahteva dobro obroče Continental liki zračni obroči preneso veliko težo in naglo vožnjo.
Prometni minister v Sloveniji
Nagla smrt 83 letnega šolnika
Na praznik zvečer je v bolnišnici umrl nagle smrti g. Josip Benedek, nadučitelj v pokoju. Ob 6. uri popoldne je skočil pred velesejmom s tramvaja, še predno se je tu ustavil. Benedek je pri skoku padel in se nekoliko poškodoval na glavi, tako, da jc moral v bolnišnico. Poškodba pa ni bila nevarna ter je hotel Benedek takoj zapustiti bolnišnico. Naenkrat pa se je zgrudil in izdihnil. Zadela ga je namreč kap.
Pokojni Josip Benedek je bil star 83 let in je bil doma iz Mavčič pri Kranju. Služboval je v Orehku in 45 let v Planini. Bil je eden najstarejših slovenskih učiteljev. Bodi mu ohranjen blag spomin! Pogreb se vrši v sredo, 10. t. m. ob 5. uri pop. izpred mrtvašnice bolnišnice.
AA. Ljubljana, 5. junija.
Minister prometa g. ing. Lazar R a d i v o j e -v i č je v spremstvu genel. direktorja železnic g. ing. Mimitrije š r e p I o v i č a posetil včeraj Slovenijo, inspiciral progo in postaje od Zagreba do Ljubljane, danes pa železniško direkcijo, kjer je imel z vodstvom večurno konferenco. Direktor in načelniki so g. ministra in g. generalnega direktorja podrobno informirali o tekočem stanju poslov in tudi o vseh personalnih težkočah; detajlno so poročali o potrebah ljubljanske direkcije, ki so obenem želje najširše javnosti.
G. minister se je za vse stvari živahno za-
nimal, pokazal izredno razumevanje in mnogo volje, da se čimprej odponiore vRom nujnim potrebam. Tudi g. minister je odločno zato, da se modernizira in spopolni vozni park, posebno z novimi stroji in motornimi vozili; da se glavne proge dovedejo v prvovrstno stanje, pa tudi ostale po potrebi ojačijo, in da se vsa ostala dela — posebno na progi Zidani most—Zngreb — forsi-rajo; da se nujno reši vprašanje obmejnih postaj, da se najde možnost elektrificiranja še nekaterih poslaj. Z rešitvijo vseh navedenih in še drugih odprtih vprašanj bo g. minister miši pokrajini vsekakor zelo ustregel.
Pet novomašnikov na Primorskem
Goirca, junija.
V soboto je goriški nadškof Fran. Sedej posvetil v mašnike dva bogoslovca iz goriške i nndškofije in sicer č. g. Luko A ndervvalda j Lz Zabnice pri Trbižu in č. g. Štef. T o n k 1 i j a iz Breginja uud Kobaridom.
G. Andervvald je pel prvo sv. mašo v nedeljo v semeui&ki kapeli. Kodil se je v silno bogati nemški družini kot edini sin in že dovršil filozofske nauke, vendar jc pustil posvetno bogastvo in se posvetil Bogu; poleg nemščine in italijanščine obvlada dobro tudi slovenski jezik.
Štefan Tonkli jc sin tolminskih gora; udej-stvuje se tudi v leposlovju kot pesnik pod imenom Venceslav Sejavcc. Novo sv. mašo je bral v nedeljo s svoji rodni vasi. — V goriškem semenišču so dokončali bogoslovne nauke šc Janez Ev. B i d o v e c., Širen Marij in K n a -fclc Jurij, vsi iz Trsta. Prvi jc Slovenec, dru-
ga dva pa se čutit« Italijana. G. Bidovec je pel novo mašo preteklo nedeljo v Trstu pri Sv. Antonu Novem. — Red subdijakonata jc goriški nadškof podelil gg. Zoranu Rejcu iiz Kobarida in Rudolfu Barbišu iz Trnovega pri II. Bistrici. — Božji blagoslov naj spremlja nove delavce v Gospodovem vinogradu!
Goriškemu nadškofu se je zdravje z.a silo povrnilo. Na binkoštno nedeljo je že birmoval v stolnici. Novoinašnike je posvetil v svoji ka-l>cli. Seveda tako trdnega zdravja ni več. Škofijski dvorec je že več dni močno zastražen.
Procesija sv. Rešnjega Telesa se ni vršila ne v Gorici ne nn deželi. Tnko je zaukiizal sv. oče radi novih razmer, ki so nastale jx> sporu s fašistično vlado rudi Katoliške akcije. Kaj takega slovensko ljudstvo nc ponvni žo stoletja; zdaj toliko lažje čuti, da jc spor med cerkvijo in državo res hud.
Oče sinku presekal roko
Ptuj, 4.
Ko je sekal drva, ki mu jih jc na tnalo postavljal 9-letni sin Janez Horvat iz Budine, ie oče zamahnil in odsekal sinu roko. Zadeva je vzbudila veliko pomilovanje v vasi in v mestu.
Po dveh tednih, odkar se je nesreča zgodila, pa lahko rečemo, da ne bo treba roke amputirati, j ker s prsti že zopet miga. Da nesrečni slučaj ne bo imel zlih posledic, se morajo prizadeti zahvaliti le primariju ptujske bolnišnice g. dr. Kuharju radi j dobro uspele operacije; saj se je roka držala samo še za kožo.
Avtomobilska nesreča
celjskega avtoizvoščka v Trojannh
Celje, junija.
V petek zjutraj ob pol 2 sc jc ponesrečil šofer Fr. Sitcr na \ožnji ii Celju v Ljubljano na Trojanah. Na vozu ic imel 3 potnike. V vasi Očak. 37,770 km od Celja, je zadel v cestni kamen. težak okoli 200 kg. ki gn jc zruval iz zemlje in ga vrgel v cestni jarek, avto sani pu sc je trikrat prekucnil, iz česar se da sklepati. s kuko brzino jc vozil. Bližnji kmetje so prihiteli ponesrečencem nn pomoč, kasneje jih je pripeljal s svojim avtom g. Stiger v Celje. K sreči so potniki samo lažje ranjeni. Beje je vozil navzdol 60 do 70 km. Avtomobil je seveda silno poškodovan, posebno sprednji del. Zlomljena jc os s peresi vred. levi blatnik popolnoma zvit. leva svetilka močno zvita in skrivljenn. hladilnik popolnoma nerabljiv. ker je ves zvit, motor pokvarjen in leva šipa vrat vsa zdrobljena. iudi karoserija leve strani je vsa vpog-njena. Prav tako sta oba blatnika na desni strani polomljena, karoserija zvita in stopnica vsa zvita in polomljena.
Fleišmanov spomenik
Flcišuianov spomenik bo odkrit v nedeljo, I 7. t. m. v Beričevcm pri Ljubljani. Spored od- I kritja: ob 15 popoldne sprejem gostov pred po-druž.niško cerkvijo. Pozdrav predsednika pri- '
Pravi julncga odlioru. Šolski otroci zapojo dve loišmanovi pesmi. Združeni pevski zbori iz okoliških vasi zapojo Fleišmanovo »V Gorenjsko oziram se skalnato stran«. Ob pol 16 se izvrši odkritje, pevci pevskih društev ljubljanske IIuImuIovc župe zapojo Flohsmnnovo >V Gorenjsko oziram sc skalnato strun«, šolska učenka deklamira Peruzzijevo Slavo Fleii-manu«. Po tej slavnostni kantati pozdravi za-
stopnikov raznih korporacij. Proslava sc konPa s Fleišmanovo »Luna sije«. Po odkritju pevsku veselica, pri kateri pojo vsako izmed sodelujočih društev po |iar pesmi.
Občinstvo, ki se želi udeležiti odkritja Fleišmanovoga spomenika, dne 7. t. m. v Bcri-četem pri Ljubljani, se iz. Ljubljane <*1pelje lahko po železnici do Morije Dev. v Polju, odkoder je še eno uro hoda do Beričevega. Vlaka, primerna za pot sta vlak oh 12.42 in I3.4V Poleg tega lw> vet: avtomobilov vozilo začenši od 12.30 vsake pol ure izpred Mestnega doma.
¥
Posetnikom veleseima
priporočamo ogled in nakup manufakturnega blaga pri znani specialni tvrdki
NOVAK
v Ljubljani na Kongresnem trgu it. 15
(nasproti Nunski cerkvi)
Solidne cene!
Dobro blago!
Velika izbira!
— Pri prelilajenjih. hripi, vnetju vratu, zabreklosti bezpavk, živčnih boleznih, trganju v udih dobro dene, ako se s pol kozarcem naravne »Frani-Joselc grenrice poskrbi za vsakodnevno izpraznjevanje frev. Po izjavah vse-ufiliškik klinik se odlikuje > Franz-Josef« voda po zanesljivem učinku ob zelo prijetni porabi. > Fran z-J osel« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Predrzna tatvina v župnišču
Grosuplje, 3. junija.
Današnji tatovi si na razne nepoštene in zvite načine pomagajo do tuje lastnine. Kaj takega pu menda še ni bilo slišati, da bi se kdo poslužil duhovniške obloke v svoje tatinske namene in zlorabljal gostoljubje, ki vlada po naših žtipniščih.
lak neljub gost je pretekli petek, 29. maja obiskal našega g. kaplann-ckspo/itn Ant. Ravnikarja. Baje je prišel s prvim vlakom, ki prihaja iz Novega mesta, uli se je mogoče na vse zgodaj pripeljal s kakim vozilom — kje bi ga pustil, se nc ve. Potem jc hodil okoli »Tovarne motvoza« in po cestah okoli prijaznega hribčka. na katerem stoji cerkev in žiipnišče. Gospod je ta don Sel žc ob osmih v domačo šolo. kar jc moral predrzni tat najbrž zvedeti.
Komaj je gospod odšel — doma je ostala njegova sestra, ki mu kulin — sc je že pojavil na pragu župnišča neznan »duhovnik«, ki jc rokel gospodovi sestri, da je iz Sloven. goric in da jc prišel obiskat gospoda, če.š da stn velika prijatelja. Sestra ga je v dobri veri, da govori rcsnico, sprejela kot kakšnega drugega duhovnika: včasih tudi namreč zamudi kak duhovnik v Grosuplju vlak. pn pride v žup-nišče. Ker ie rekel ta laži-duhovnrk. da Im> gospoda počakal, mu je sestra odprla sobo, kjer sc je mudil kake četrt ure. Pretkani ptič je šel takoj nn delo: denarja seveda ni danil nič. Pnč pa ie našel dve hranilni knjižici dveh ljubljanskih denarnih zavodov. Ena je bila vin-kulirana. druga pn ne, ker nanjo ni bilo navadno vpisanega dosti denarja in se je tudi vsota vedno izpremin jevalla. ker je vedno treba kaj kupiti za ccrkev: ta knjižica jc namreč last tukajšnje cerkve. Nekaj vloženepa denarja je bilo namenjenega za kip Presv. Srca Jezusovega — ta denar je nabralo tuk. Kat. prosv. društvo. — To knjižico jc torej tat vzel in šel ven. Na poti je srečal gos|>odovo sestro, ki je nesla vodo in ji rekel, da gre v šolo ter v Ljubljano — najbrž s kakšnim vozilom, ker vlaku ni tn čas nobenego. peš pa tudi ni mogel priti pravočasno, da bi dvignil denar: kajti žc tisto dopoldne je dvignil denar (znatno vsoto — vsega sc ni upal dvigniti, ker bi se najbrž službujočemu uradništvu zdelo sumljivo, ker sc jim je žc itak čudno zdelo, dn ni prišel gospod sam; mislili pu so (ker se jim je zdel (»olintoligoiit. da jc morda orgnnist. Nu knjižico se jc podpisal nečitljivo in jc bil oblečen že civilno.
Gospod ni takoj pogrešil knjižice in je
Je-ll w reda Va$a prebava?
Zjutraj boste imeli normalno iz-praznjenje, ako dan preje na večer vzamete 2—3 male dražeje »Artin«. - Vsebina škatlje za Din 3°-zadostuje za 4—6 krat.
Dobivajo se v vseh lekarnah.
res mislil .da ga ie prišel kdo obiskat Ko je čez pnr dni zapazil, da manjka ena knjižica, jc šel takoj v ponedeljek I. junija v Ljubljano, da prepove vsak dvig, tam pa so mu povedali da je žc v petek nekdo dvignil denar. Tako-so spoznali, da gre za tatvino in vso slvar ja vili policiji in domačim orožnikom. O|ioldnc je šel gospod domov; tam gn je že čakala knjižica. ki je prišla isti dnn zjutraj po pošti z žigom iz Zidanega mosta, v kuverti z. naslovom: »Cirkev sv. Mihaela v Grosuplju«. V kuverti je bil poleg knjižice 5e listič, na katerem je odpošiljatelj zapisal, da je to knjižico izgubil v Zidanem mostu neki duhovnik, ki je potoval proti Zagrebu: on dn jc klical zn njim. pa ga ni slišal, zato vrača knjižico na naslov. Spodaj je podpia: »Zidar Gostenišek«. S tem trikom je morda hotel ta >(ltihoviiik<-od(|tošiljntcl j zabrisati vsako sled. Gospod je vsa »corpora do-licti« oddol orožništvu. ki je takoj na vse strani skoraj |hi celi državi javilo. Pisava ua lističu je precej lična. Tat je star okoli 30 let, bolj jjodoben kakemu študentu.
Ta nesreča je cerkev precej zadela. Grosuplje jc oddaljeno od Šmarja, kamor spada v župnijo, eno uro. Zaradi te oddaljenosti in pa zaradi naraščujočega prebivalstva zlasti po delavstvu so vedno razni možje |>oskiišali dobiti v Grosuplje stalnega duhovnika. Precej let je hodil samo ob nedeljah in praznikih opravljat službo božjo kaplan iz Šmarja ali kak drug gospod iz Ljubljane. Po velikih naporih se je res posrečilo sezidati ljubko žiipnišče, kamor ie prišel pozimi 1. 1928 g. Ravniknr. On je deloval in še deluje neumorno po začrtani |»oti in je tudi začel z akcijo za zidavo nove cerkve, kajti sedanja je dosti premajhna in je že boli v slabem stanju. Načrti so že gotovi — naredil jih je g. Vurnik — in so zelo lepi.
Predrzni tat je torej dobri stvari s to tat vino precej škodoval.
Naročajte .Slovenca'!
Beli zobje: Chlorodont
dičeve stranke, ki so se zelo prostodušno in prisrčno razgovarjali s suverenom.
Po kratkem bivanju v posvetovalnici »e jo Nj. Vel. kralj odpeljal v sturo mesto, kjer je znani varaždinski muzej z zgodovinskimi znamenitostmi. Vse ulice, po kuterih sc je vozil kralj, so bile lepo okrašene in v zastavah in množice so neprestano vzklikale kralju. Pred starim mestom je sprejela vladarja varaždinska meščanska garda v zgodovinskih nošah.
Kralj se je okoli poldne poslovil od Varaž-dina in se ustavil v Vidovou. Dva kilometra pred mestom so ga sprejeli kmetje na konjih in ga spremili v mesto. Tam je bil postavljen slavolok z napisom: »Kralj naš, mi te ljubimo! Živel naš veliki kralj Aleksander I.Ic Ko se je vladar pokazal v mestu, ga je sprejelo pokanje možnarjev in vzklikanje prebivalstva.
Z enakim navdušenjem in prisrčno radostjo celokupnega prebivalstva je bil kralj sprejet v Ivanjcu, Klenovnlku in Lepoglavi.
Prvi vtisi na Irancoshi holonijalni razstavi
Pariz, I.
1. junija 1931.
Kupčija aH resni razgovori?
Čudni glasovi o namenih nemških ministrov v Londonu - Reparacijska banka ima Nemcem prijazno večino - Angleška vlada proti nemškim zahtevam
Kakor je Pariz mesto, ki ga niti vešči potniki ne morejo na prvi mah osvojiti, tako je tudi kolonialna razstava ne le radi ogromnega prostora, ki ga zavzema (110 hektarov) ob straneh jezera Dau-mesnil v vincennskcm gozdu, marveč zlasti zato, ker nudi sleherni kotiček toliko zanimivega, da bi mu moral posvetiti vsaj nekaj ur pozornosti, neizčrpen vir. Od odkritja do odkritja, od presenečenja do presenečala vcedijo ceste in steze, katerih je nešteto. Bilo bi pa tudi brez pomena, naštevali posebnosti vsakega posameznega paviljona, ko je pa ves zamisel razstave preračunan na učinek neposrednega gledanja ter vglobitve v pestro snov.
Pri vsej živahnosti in razgibanosti, preračuna-nosti in pestrosti, ki se druži nezaslišanemu razkošju, opaziš na prvi mah, da niti v tej nujno eksotični in fantastični tvorbi Francoz ni zatajil svojega prirodnega čuta za slog. Resda so vse ogromne in male stavbe iz lesa, gipsa in platna, iz ilovice in slame, toda inotil bi se se, kdor bi menil, da ima pred seboj goro kiča: z neverjetno natančnostjo in dostojnostjo je prenesel Francoz v svojo metropolo čudesa kolonialnih dežela, predstavil je posebnosti afriške in azijske arhitekture ne v sliki in fotografiji, marveč in natura, pripeljal je trumoma domačine iz raznih krajev svojega kolonialnega posestva, ne zato, da bi vprizarjali Pa-rižanu in tujcu kabaret, marveč postavil jim je vasi in koče v domačem slogu, nastanil jih je kakor da so doma, rokodelec se trudi s svojim delom, žene kurijo ognje in pripravljajo hrano, dojijo deco — skratka, kdor ume gledati, vidi na razstavi, kolikor je pravo pravcato življenje pod tujim podnebjem mogoče zamorcev, indo-kitajcev, arabcev in vseh drugih plemen, ki jih Francija upravlja.
Kar pa dopolnjuje, to prenesemo pristno kolonialno življenje in služi na razstavi kot muzej, kot informacijsko poslopje, kot okrepčevalnica ali v katerokoli drugo svrho, je « tako tenkim čutom za harmoničnost in nevsdjivost postavljeno,-da ne le ne moti, marveč da še stopnjuje in tudi v pravem pomenu besede dopolnjuje sliko različnih kultur.
Ogromne množice obiskovalcev se vprav otroško divijo in čudijo, ob vsakem novem odkritju vzklikajo in opozarjajo. A ko se spusti noč in se | prižigajo luči v tem bajnem mestu, doseže presenečenje množic vrhunec.
Najprej zažarijo v pestrih barvah stekleni stebri, ki tvorijo špalir od velikega vodnjaka do spominskega stolpa na sredi vsega prostora: iz stebrov vstaja počasi dim. ki se v štirih barvnih nian-sah dviga proti nebu. Komaj si se načudil tej krasoti, ko opaziš, da na kolonialni razstavi ni obloč-nic, ni razsvotljave iz nuje, marveč da je vsa razsvetljava morda največja umetnina te prireditve. Nešteto žarometov, skritih pri tleh, razsvetljuje od spodaj navzgor vse stavbe, spomenik« ia druga čudesa. Učinek je nepopisen. Vodometi-ognjemeti nad jezerom, ki prehajajo iz bele v zeleno, iz zelene v vijoličasto, iz vijoličaste v tu- | meno, iz rumene v rdečo barvo. A vrhunec bajno- j sti j« podnevi in ponoči ogromen tempelj Angkor Vat. Pet stolpov glavnega poslopja, viioko stopnišče, stranski stolpi — vse čudo reliefnega dela. kiparstvo in smele arhitekture, verno posneto in v naravnih dimenzijah postavljeno, jc zvečer raz-svelljeno v barvi suhega zlata, a izza srednjega stolpa mečejo reflektorji štiri žarke v nebo...
Bajka iz tisoč in ene noči.	S. S.
...	Pariz, i. junija 1931.
II.
Francija ie bila sicer vsikdar vHtka kolonial- j na sila, toda v širokem svetu kot taka ai imela ti- | •tega zvenečega imena, ki ga zasluii. Sele kolo- , niaina razstava je pokazala v vseh oodrobnostih ogromno delo francoske kolonialne politike od začetkov do danes. Napredek, ki ga mora celo sovražnik Francije brez vsakega obotavljanja priznati, se je pokazal na vseh poljih, ia v Aziji prav tako kakor v Afriki. Sami odliCni francoski organizatorji kolonialnega dela sicer priznavajo odkritosrčno tudi napake in pogreške, ne skrivajo ne dobrega ne slabega sadu svojega dela in prizadevanja — toda dejstvo je, da mora daaes svet strmeti ob tej prireditvi, kakršne izza svetovne razstave leta 1900 Pariz še ni videl, koliko je Francija storila v deželah, ki jih onstran morja upravlja.
Ni čuda, da se vsak Francoz vrača z razstave ponosnejši, pa tudi bogatejši. Spoznal je, kakor pravi Andrč Demaison, da je njegova domovina mnogo večja nego si je mislil, da ima Francija vsega 100 mdijonov prebivalcev, 11 milijonov km' površine, 35.000 km obale, 700.000 km cest in 70.000 km železnic.
V to splošno radost, v kateri se ziblje Pariz od trenutka otvoritve kolonialne razstave, je kakor strela z jasnega udarila zapoznela vest o prvomajskih pokoljih in izgredih v Annamu. Izzvala je nc le v večernih listih, marveč še bolj med ljudstvom diskusijo, ki se z vso vnetostjo vodi v kavarnah in po boulevardih.
Ze dolgo je opozarjal znani fabrikant parfumov Coty, ki Je obenem lastnik dveh velikih pariških lislov, »Figaro« in »L'Arai du Peuple«, na nevarnost komunistične propagande in organizacije v raznih, zlasti pa azijskih francoskih kolonijah. Ostal je dolgo osamljen, da celo osmešen. Danes, ko je iz Itanoia dospelo Agenciji Indopacific brzojavno poročilo o velikih nemirih v Annamu, so seveda vsi listi takoj začeli zjdevo komentirati in jako ostre besede padajo na rovai Moskve, ki je, kakor trdijo listi, organizirala upore in nemire, ter jih z denarjem in orožjem uresničila.
Iz dolgega uradnega poročila o nemirih, posnemam za zgled le dve-tri vrstice: »V Njhe-Ana je bilo od 1. aprila dalje deset oboroženih napadov, šest in dvajset prask, sedem ia trideset požarov, šestnajst umorov, devetoa|st težko ranjenih, med
London, 5. jun. tg. Ob 13 sta dospela z angleško križarko >Wincester< nemški državni kancler dr. Briining in zunanji minister dr. Curtius v Southainpton, od koder sta takoj z vlakom odpotovala dalje v London. Nh vvaterlooškem kolodvoru sta ju sprejela Mac Donald in Henderson. Kolodvor je bil zastražen. Odpeljala sta se v hotel >CarItonc, kjer ostaneta do svojega odpotovanja v Chequers.
London, 5. junija, os. NemiSkn državniku Briining in Curtius sta prišla v London. Mesec dni že se napoveduje njihov prihod, ne da bi širša javnost moglu sklepati, kaj hočeta doseči v Angliji nemški državni kancler in njegov zunanji minister.
Angleški politični krogi so si popolnoma na jasnem, s kakšnimi nameni in s kakšnimi željami prihajata nemška državnika. Zasluga za to gre liberalnemu >Manchester Guardianuc, ki je odkritosrčno raztolmačil javnosti, po kaj sta prišla dr. Briining in dr. Curtius. Nemška ministra sta prepričana, dn se vrneta domov s trdno obljubo v žepu, du bo reparacijski načrt revidiran. V boljšem slučaju mislita prinesti se-bolj tudi pristanek nn carinsko zvezo z Avstrijo. Kako? Ko bosta v najtemnejših barvali naslikala gospodarski položaj svoje domovine, bosta opozorila Angleže na nevarnosti, ki bi ob-
stojale za vso Evropo, če se Nemčiji ne pomaga. »Brez pomoči od zunaj je nemogoče ogniti sc diktaturi. In diktatura v Nemčiji bi brez vsakega dvoma odpovedala vsake denarne obveznosti, ki izvirajo iz vojne. Nemčija se trudi, da bi to preprečila, ona bi najraje videla, du bi ji ne bilo potreba moledovati okrog svojih upnikov in prosjačili zu odlog v plačevanju, toda spričo resnega položaja in grozeče bodočnosti se temu ne bo mogla i/.ogniti. če upniki ne bodo sprevideli in se ne bodo spametovali ter olajšali bremena, če bodo evropske države iz zlohotnosti ndušilc carinsko zvezo z Avstrijo, ki je življenjska potreba, čc Evropa ne bo ugodila nemškim željam glede lunnjšin in če se Nemčiji ne bo dala enakopravnost v vprašanju rnzoroževonja iu oboroževanja z vsemi drugimi državami, potem, da potem naj Evropa tudi nosi odgovornost zn vse, kar se bo v Nemčiji zgodilo!
Tako so glasi nemška teza in takšna bo tnktjka nemških ministrov v Londonu. V krogih finančnega ministrstvu so celo informirani, da hoče Nemčija v najslabšem slučaju predlagati, da mednarodna banko za reparacije, potom posebne komisije prouči gospodarski položaj Nemčije. Ta predlog je zelo zanimiv radi tega, ker se je. prvič pojavil šele po zadnjem zasedanju Sveta Zveze narodov. Danes pn ni več
nobena tajnost, da so se izvršile v Ženevi ravno v odboru mednarodne banke za reparacijo značilne izprenieinbe. Do sedaj so bili odborniki porazdeljeni v francosko in nemško grupa K prvi se prištevajo Francija (3 člane), Belgija (I člana), Anglija (3 člane). K drugi spadajo 3 člani Nemčije, 2 ameriška člana in 2 italijanska. Dne 20. maja so se vršile volitve zn tri nove člane (Francija jih je zahtevala 7), ki so bili izvoljeni vsi samo pri gcrinanofilskih državah (švedska. Holandija in Švica). Francija je propadla. Mednarodna banka ima torej Nemčiji prijazno večino odbornikov in če bo ona vršila anketo o gospodarskem položaju, potem je vnaprej jasno, kakšen bo uspeli. To je bil zadnji »uspeh' Bri-anda v ženevi. O njem se še ni govorilo. "
Zato je zadržanje merodajnih krogov zelo rezervirano. Vladni >Daily Ilerald« piše, da bodo Angleži pač poslušali, toda, da oni ne smejo odločevati v vprašanjih, ki se tičejo večje množine držav. Naj se Nemčija obrne na vse prizadete države, predvsem na Zedinjene države. Angleška vlada da se ne bo dala vjeti v tnko grobo past. Zadržanje angleške vlade jo torej izven diskusije, toda nevarno je, da ne bi od nemške propagande nahujskan Rother-merov tisk kvarno vplival na izid razgovorom v Chequersii.
Vatikan se ne zadovolji
s fašističnimi izjavami
Rim, 5. jun. tg. Če je fašizem morda mislil, da bo s par besedami obžalovanja spravil s sveta žalitve, ki jih je povzročil z nastopom proti Katoliški akciji, papežu in cerkvenim uredbam, se lahko pouči iz današnjega »Osservatore Romana«, da se hudo moti. Vatikanski oficielni organ zahteva predvsem dokaz za trditev v izjavi fašističnega sveta, da je dokazan protifašistični značaj Katoliške akcije. Kar se tiče zatrjevanega spoštovanja Cerkve in njenega vrhovnega pastirja, omenja
»Osservatore Romanom. da nikomur ne bo prišlo ua misel, d« bi smatral te besede kot zadoščenje ali kot nekako pojaniiitev dogodkov, o katerih je sedaj svet že zadosti poučen. Tudi iz zaključnih izvajanj fašistične objave sklepa vatikanski organ, da zaenkrat ni opaziti nobenega napredka ua potu sporazuma. Isto velja ludi za članek Arnaldu Mus-soliuija v »Popolo d.Italia«, ki jc bagatcliziral incidente in izrekel upanje, da ho solnce sprave kmalu zopcl posijalo v mirno Italijo.
Razvoj jugoslovanskega pomorstva
Rim, 5. jun. ž. »Giornale d.Italia: prinaša statistične podatke o razvoju jugoslovanskih luk in mornarice. Piše, da Jugoslavija dela z velikim naporom in da dopriuaša velike žrtve, da čim bolj uredi in izkoristi svoje luke, da tako stvori bazo na Jadranu za pomorsko trgovino. Od leta 1018. jc mnogo napravljeno za povzdig luk z ozadjem. Zgca-Jeno je bilo 1316 km železniških prog, gradi se še 313 km, a projektiranih jh 1985 km. Pomanjkanje skladišč je sicer onemogočalo pravilni razvoj luk in mornarice, medtem pn je tudi že to vprašanje v teku tega leta rešeno. Sušak, Šibenik, Split in Omž dobe v najkrajšem času moderno urejena skladišča. Razen tega dobita Sušak in Sibenik tudi javna carinska skladišča, kar bo na vsak način pomagalo trgovskemu prometu luk. Jugoslovanska vlada je izdala čez 31 milj. dinarjev za popravo luk, a 17 milj. dinarjev za izpopolnitev suSaške
luke in zvezo Marlinščice in Bakra v enotni luški slsteiu. Bazen toga jo izdala 39 milj. dinarjov za graditev velikih skladišč in graditev nekaterih pristanišč v Sušakn in Splitu. V Dubrovniku in Gružu se nahajajo velika skladišča, s katerimi razpolaga držnvni monopol, ki pa jih stavlja na razpolago trgovini. Odobreni so tudi krediti za popravo in vzdrževanje ostalih jugoslovanskih luk. Po zadnjih statističnih podatkih jugoslovanske pomorske trgovino je promet proti prejšnjim letom zelo narastel. Država daje velike ugodnosti parob-od-nim društvom, kakor ludi trgovcem. Na koncu »Giornate d.Italia« opozarja nn propagandno akcijo, ki jo dela Jugoslavija s ciljem, da se paro-brodni promet čim bolj razvije in s tem omeji konkurenca italijanskih parobrodnih društev. S tem se dela Italiji velika Skoda, ki jo Jugoslavija hoče izriniti iz prvega mesta.
Otvoritev kmetijskega kongresa
Praga, 5. jun. tg. V poslanski zbornici je bil danes olvorjen XV. mednarodni kmetijski kongres, katerega se udeležuje nad 1000 delegatov iz 30 evropskih držav. Pri otvoritvi so bili navzočni predsednik republike Masaryk, ministrski predsednik Udrial. zunanji minister dr. Beneš in drugi ministri. Sejna dvorana je bila zasedena do zadnjega kotička. V ložah so bili skoraj vsi poslaniki, ki so akreditirani v Pragi. Minister Brdlik jc kot predsednik organizacijskega odbora pozdravil goste. Govore so z radiom objavljali v raznih jezikih. Apeliral je ua kmete vseli držav, naj ne izgubijo upanja v ustvarjajoči duh. Nato je bil izvoljen zn predsednika vodja mednarodne kmetijske komisije v Parizu Martin de Voguey, ki je dejal, da vidi v stiskah kmetijstva na vsem svetu samo se dva žaika upanja: stremljenje po evropskem sodelova-
Dr. Korošec odpotoval v inozemstvo
Belgrad, 5. jun. ž. Bivii ministrski predsednik profesor zadružništva dr. Anton KoroSec jo odpotoval za delj časa v inozemstvo.
„Karafijor$jc" na Danaitt
Dunaj, 5. junija. AA. V sredo od 3 do 4 je prispel na Dunaj jugoslovanski parnik »Kara-gjorgje- kot prvi parnik, s katerim se vzpostavi nova poletna plovba po Donavi med Belgradom in Dunajem.
Fašisti so nervozni
Milan, 5. junija, tg. Kljuh temu, da jc uredništvo lista »Popolo d liali« , ki ga vodi Mnsso-linijcr brat, vedno dan in noč zastraženo, so jc včeraj popoldne posrečilo mlademu delavcu, da je t veliko rdečo zastavo prodrl do poslopja in s kamenjem razbil veliko šipo. Bil jo seveda aretiran. Nervninost fašistov pa jc narastla lako, ila sedaj straži poslopje uredništva močna vojaška straža.
njimi kantoftski načelniki, župani, odliinjaki in straže-< itd.
Kaj čuda torej, da jc vsa pariška javnost z ogorčenjem začela protestirali zopcl popustljivost kolonialnih upravnih oblasti napram komunističnim agitatorjem?
Rahla senca je padla na sijaj kolonialne razstave. Tujec, ki je tukaj, in bi seveda rad videl po-vsodi dve plati medalje, si ne more kaj, da ne hi pomisli, ali ni morda v Indokitaju. recimo vsaj v Annamu, stanje dežele lako, da je bil teren za uapešno komunistično agitacijo goden?, da ni povsod tako lepo, kakor na pariški kolonialni razstavi?	Silvester Skerl.
nju in ustanovitev mednarodne agrarne banke. Češkoslovaški ministrski prodsednik Udržat je apeliral iri -oliilarnosl kmete." vseh držav, da so odstrani ta kriza.
Po oficielnih pozdravih je bila cela vrsta predavanj, med katerimi so govorili podpredsednik mednarodne kmetijske komisije in predsednik švicarske kmetijske zveze dr. Laur o svetovnem položaju poljedelstva, Jules Gautior o kmetijski krizi in Društvu narodov, Poljak Budakovvski o možnosti skupnega nastopa agrarnih držav srednje in vzhodne Evrope za prodajo svojih produktov in minister Brdlik o stališču češkoslovaške države v agrarni | krizi. Bivši nemški minister dr. Ilermes je govoril j nato o kmetijski samopomoči.
Popoldne Je bil velik sprejem v praški mestni i hiši, nakar sc je začelo delo v sedmih komisijah.
Francoska vlada in naša ( agrarna kriza
Parit, 5. jun. tg. Danes je bilo ministrsko posvetovanje, kateragn so se udeležili ministrfki predsednik, zunanji minister, poljedelski minister, proračunski minister in državni podtajnik Poncet. Obravnavali so francoski protinačrt proti ne.mško-av idrijski carinski uniji, posebno v letu ozirn. kaj naj stori Francija, da odvrne agrarno stisko ob-donavskih držav. »Echo de Pariš« piše, da jc treba tem državam pomagati, ako naj ima Mala anlanta kak smisel. Nemčija je ponudila Romuniji in Jugoslaviji, da nakupi njun preostanek žila s 30% p<<-viškom cene. Francija pa bi morala biti pripravljena, žrtvovati 1S0 do 155 milijonov frankov, da prevzame preostanke agrarno produkcije v Jugoslaviji, Romuniji in Madjarski.
Pogajanja med Francitc in Rusijo
Pariz. 5. jun. AA. Frauroski uradni krogi potrjujejo. da se vrše pogajanja med Francijo in Sovjetsko lin si jo o ureditvi trgovinskih odnošajev
med obema državama. Obenem se pariška in moskovska vlada pogajala o paktu medsebojnega nc napadanja.
Nova belgijska vlada
Bruselj, 9. juniju. \.\. Poročajo uradno, du je katoliški voditelj Rcnkln sestavil novo vlado. V kabinetu so 4 liberalci, 3 pristaši katoliške stranke in 3 flamski katoliki. Vojni minister ni bil še imenovan. Najbrže bodo dobili lo ineslo liberalci. Zunanji minister je llvuiaus.
Služb. številke o volitvah v rom. parlament
Bukarešt, 5. junija, ž. Notranje ministrstvo je
včeraj popoldne objavilo službeni rezultat volitev za narodno zastopuike. V nasprotju z dosedanjimi vestmi se vidi iz službenega komunikeja, da jo glasovalo vsega 2,929.303 volivcev, od katerih je uničeno 83.007 glasov. Vladna stranka jc dobila (i8% oziroma 287 mandatov (liberalci glasom vo-litvenega sporazuma dobija 80 mandatov, a Jorgi ostane 207 mandatov, tako da ima Jorga sam absolutno večino). Nacionalna kmečka stranka je dobila 30 mandatov, liberalni disidenli 12 mandatov, madjarska stranka 11, mandatov. Avarescu 10 Lupu 7, antisemitični blok 7, Sterea t), socialni demokrati 7, židovska stranka 4, delavski blok (komunisti) 5, ^železna garda« ui dobila nič. Tisk narodne kmečko stranko ostro napada vlado in Irdi, da je talzificirala rezultat volitev.
Bukarešt, 5. junija, ž. O včerajšnjih volitvah v senat v liomuniji sodijo, da je vlada zgubim v Transilvaniji v mnogih okrajih.
Kraljica Marija romunska v Rimu
Rim, 5. junija. AA. Odpravnik romunskega poslaništva jo priredil svečan sprejem .v časi romunske kraljice-malere Marije, princese lleone in njenega zaročenca, avstrijskega nadvojvode Antona. Popoldne sla odšli kraljica Marija in princesa Ileana v Vatikan, kjer sta bfli sprejeti od svetega očeta.
Vatikansko mesto, 5. junija tg. Papo* Pij XI. je včeraj h kraljevskimi častmi sprejel v avdienci romunsko kraljico - vdovo Marijo iu njeno hčerko princesinjo tleano.
„Nautilus odplul"
London. 5. junija. AA. Podmornica »Nautilu««, s katero bo slavni angleški raziskovalec in letalec Hubert Wilkin* plut na Severni tečaj, jo zapustila Provincelovsn v Massachusetlsu. l're?oiila ho Atlantski ocean do Spitzbergov. Od tam ho Wilkins poskušal prodreti na Severni tečaj. Podmornica ima Ifl muz posadke.
Svečan spreiem prof. Picarda
Bruselj, 5. jun. ž. Profesorja Piccarda so v Bruslju sprejoli veličastno. Pri sprejemu je bil navzoč princ Leopold, prosvetni minister, visoki predstavniki oblasti In velika množica naroda Prof. Piccard Je bil zelo miren in izjavil, du ne namerava leteti nič več v stratosfero. Istočasno so jc tudi zahvalil za svečan sprejem.
Toscanini dobil potni list
Milan, 5. junija. Ig. Po nalogu Mussolinija so sedaj vrnili Toscaniniju potni list, tako da bo poljubno lahko odpotoval v inozemstvo. Začetkom prihodnjega tedna bo Toscanini odšel v Bevreuth, kjer se bo takoj lotil skušenj za »Parsival«.
Snežni meteži v juniju
Stoekliolm, 3. junija. \.\. V noči od četrtk i na petek to bili % rasnih krajih švedske veliki snežni meteži. V Dalecarliji je vso pokrajina zasnežena.
Drobne vesli
Belgrad, 5. junija, ž. Te dni prevzame v Bclgradu frančiškansko župnijo in samostan v Bclgradu katoliški župnik in gvardijan o. Bernardin Sa-rič, med leni ko je dosedanji župnik postal vikar.
Belgrad, 5. junija, ž. Na današnji seji občin-kega sveta sc jc razpravljalo poleg drugega tudi o zemljišču, na katerem se bo zgpMila katoliška katedrala v Bclgradu.
*
Dunaj, 5. junija. AA. I/najditelj večne vžigalice inž. dr. Ringer jc iznašel večno svečo za avtomobile. Dr. Ringer je že prijavit iznajdbo patentnemu uradu.
Varšavo. 3. jun. tg. V Vnršuvi je umrl v sln-rosli 30 Irt jMidmuršnl poljskega sejmu in /nuni voditelj demokratskih kmetov jan Dombski.
Dunaj. 5. jun. Ig. Afera banke Auspitz zavzema vedno širše kroge. Na sodišče prihaja vedno več kazenskih ovadb proti banki. Po dosedanjih ugotovitvah znašajo polno izplačani in neobremenjeni efokti, katere je banka poneverila, več kot 12 milijonov šilingov.
Rio de .Inueiro, 5. jun. tg. Letalo -Do X* je ob 18.10 srednjeevropskega časa prispelo v brazilsko pristanišče Natal.
Dmtai«kn vremenska napoved. Verjetno bo
večinoma jasno in toplo. Lokalne nevihte niso izključene.
t
Razburljiv dogodek na velesejmu
Ljubljana, 5. junija.
Nocoj približno ob pol 9 — tako nam poroča naš rcporter — je prišlo na zabavnem delu velesejma do dogodka, ki je jako razburil občinstvo. Na zabavnem delu so se pričeli proti večeru zbirati ljudje, med katerimi je naenkrat zbudila veliko pozornost velika levinja, ki jo jc privedel ravnatelj velesejma dr. Dular na sprehod. Ta levinja je iz menažerijc znanega gojitelja živali g. VebcriČa iz Št. Vida ob Glini na Koroškem, Pred dnevi smo poročali o tej menažeriji in smo omenili tudi levinjo Pauksi, ki je povsem krotka ter se v njeni kletki brez skrbi družijo že opica, pes in dve lisici. Levinja je povsem navajena ljudi. Zato dr. Dular ni imel nobenih pomislekov, ko jo je vedel na sprehod po razstavnem prostoru. Levinja je bila brez nagobčnika, pač pa jo je imel dr. Dular na primerno dolgi vrvi, vendar tako, da se je mogla levinja precej prosto gibati. Dr. Dular je občinstvu, ki je strme občudovalo levinjo in njeno krotkost, tudi razkazoval ubogljivo^ živali. Tako je levinja plezala na drevo in na povelje zopet doli. Med občinstvom pa je bilo tudi več otrok, ki so si dovolili nekaj šal z levinjo, in jo za hrbtom dr. Dularja vlekli za rep, božali po dlaki in uganjali razne norčije z njo. Otroci so si pač mislili, če dr. Dular lahko mirno in brez skrbi boža levinjo, da jo oni tudi lahko. Otroci niso pomislili, da si je dr. Dular med tem pridobil veliko naklonjenost levinje z dobrimi prigrizki.
.Levinja je postala vznemirjena. V drevoredu nasproti paviljona z Dolničarjevo rastavracijo je stal otroški voziček, v katerem je počivalo sedem mesecev staro dete gospe N,, ki ima razstavljeno na velesejmu tudi svoje blago. Gospa je bila nekoliko oddaljena od vozička, voziček pa jc čuval mlad fant, uslužbenec gospe N. Otroški klici so otroka zbudili in otrok ie veselo pomahal z ročicami iz vozička. Prav v tem trenutku pa se je približala levinja vozičku. Ko jc levinja opazila mahajoče ročice, se je najbrže hotela s to živahno stva-rico poigrati, Nihče ni opazil, kako jc levinja neslišno in v trenutku priskočila k otroškemu vo-
zičku, zgrabila z žrelom za otrokove plenico in šavsnila otroka v ramo ter ga lahno dvignila iz vozička. V trenutku je nastal okrog dr. Dularja in levinje velik krik. Občinstvo, ki jc na lastne oči bilo priča strašnemu trenutku, je kriknilo od grozel Sledd je napet trenutek. Levinja je držala v žrelu otroka, med občinstvom pa je že nastala velika panika. V naslednjem trenutku je žc skočil levinji pred žrelo mladi čuvaj vozička in ji hotel iztrgati otroka. Dr. Dular je pričel tolči s koncem verige po levinji, da bi ta čimprej otroka izpustila. Priskočilo je še nekaj gospa in ena od teh jc otroka res izpulila levinji iz žrela. Velik krik je nastal na zabavišču, panika, na vse strani bežeče občinstvo, vse lo jc levinjo vznemirilo. Pričela sc je vzpenjati, kvišku in vznemirjena plesati okoli dr. Dularja, ki jo je krepko držal za verigo ter jo krotil z udarci po hrbtu. Vse skupaj je trajalo komaj dobrih pet, deset sekund. Ko jc bil otrok že na varnem v rokah omenjene gospe, sc je zavedla mati otroka, ki jc prvi trenutek, ko je opazila, v kakšnem položaju se nahaja njen miljenček, okamenela od groze, nato pa planila v obupen jok. Priskočila je k otroku, ga vzela v naročje ter mu pokrila obraz s poljubi. Malček, ki seveda ni vedel, kaj sc prav za prav z njim dogaja, pa je občutil, da se je pripetilo nekaj hudega, je začel ves prestrašen jokati. Tik pri levinji se je v odločilnem trenutku nahajal tudi mestni fizik dr. Mavricij Rus. Ta je spremil mater z otrokom v ozadje restavracijskega paviljona g. Petra Podgorška. Nekaj sočutnih gospa jc pričelo tolažiti do smrti preplašeno mater, medtem ko se je ta trudila, da bi pravtako potolažila otročička. Dr. Rus je pregledal otroka in ugotovil, da se hvalabogu otroku ni pripetilo nič hudega ter da ima le malo prasko na rami. Seveda pa je dogodek gotovo hudo vplival na živčevje otroka in matere.
Med tem pa jc pričela množica oblegati Pod-borškov paviljon, kjer se je razvil spontanski protestni shod občinstva, ki je bilo umevno zelo razburjeno. Bodi to dober pouk za vsakega, ki ne ve, da sc v divji živali, naj bo še tako udomačena, divji instinkti lahko ob najneznatnejši priliki zbude.
Dnevna kronika
Maribor
□	Telovska proccsija v Mariboru je bila tudi letos v znamenju dostojanstvene svečanosti in lepega sodelovanja mestnega prebivalstva pri počastitvi Najsvetejšega. Maribor je privzel praznično lice. Videti je bilo na številnih okrašenih in ozaljšanih hišah ter razsvetljenih oknih, kodef je šla procesija, kako globoko še živijo v mariborskih srcih lepe staroslavne krščanske počastitvene navade na praznik Presvetega Rešnjcga Telesa. Po pontifikalni sveti maši v stolnici, ki jo je ob številni asistenci daroval prevzvišeni vladika dr. Andrej Karlin, sc je procesija razvila v notranjosti mesta z blagoslovi pri kapelici Sv. Janeza na Vodnikovem trgu, pred Škofijo, na Grajskem in Glavnem trgu. i^olcg šol so šli v procesiji tudi člani mariborskih katoliških organizacij. Za Najsvetejšim, ki ga jc nosil knezoškof dr. Karlin, so korakali predstavniki oblastev z okrožnim inšpektorjem dr. Sct/aubachom, mestnim poveljnikom generalom D. Pavlovičcm, okrajnima načelnikoma dr. Ipavcem in dr. Hacinom ler podžupanom dr. Lipoldom in magistratom direktorjem Kochlerjem. Častna četa inženerske podčastniške šole je pri posameznih blagoslovih oddala razantne salve. Procesiji jc po trgih in ulicah, koder se je pomikala, prisostvovala ogromna množica ljudstva.
□	Grobovi. V visoki starosti 81 let jc umrl v svojem stanovanju na Belnavski 6 upokojeni nadučitelj Josip Mavrič. Pogreb bo danes ob 16 na magdalensko pokopališče. — V Primorski ulici 10 je izdihnil v cvetu mladosti brivski pomočnik Alojzij Škrabl. Pogreb bo jutri ob 15 iz mrtvašnice na magdalensko pokopališče. — V splošni bolnišnici jc umrl v starosti M let posestnik Ivan Ravber. Pokojnik je bil rodom Primorec, doma iz Opčine pri Trstu. Pogreb bo danes ob pol 17 iz mrtvašnice na magdalensko pokopališče. Rajnkim trajen spomin, prizadetim naše iskreno sožaljel
□	Mojškrc v laseh radi — mode. Dve ptujski mojškri. Prva pravi tako, druga drugače. Fna je bojda vrgla drugi v obraz očitek, da ima rokave narejene tako kakor, da bi okoli njih letali metulji. Micika jc bila radi tega užaljena in jc vložila tožbo. Radi metuljev okoli rokavov — tožba!
□	Že vnaprej precej jasen izid je bil glede
spoprijema med mariborskimi Železničarji in ljubljanskimi Svobodaši: 7 : 0. Kaveljni so Mariborčani. Pri srečanju Mariborove in Svobodaške rezerve pa sc je naredilo: 7 : 2 za belo črne. Nič kaj častno pa ni zastopala v Murski Soboti mariborskih barv Železničarjeva rezerva: 3 : 1 za Muro.
□	Nesreče in nezgode. 40 letnemu delavcu Antonu Valantinčiču je na strmi poti pri Treb ribnikih spodrsnilo; pri tem si je nalomil desno nogo. — Viničarjeva hčerka Marija Svenšek si je pri padcu strla levo ključnico. — Težke poškodbe na desni roki je zadobil pri padcu s kolesa 34 letni železničar Franc Aleš. Ponesrečenci se zdravijo v mariborski bolnišnici.
□	Vlom v Ljudski Samopomoči. V noči na Telovo so sc utihotapili v omenjene prostore ter odnesli gotovine za 3650 Din in 100 šilingov ter briljantni prstan v vrednosti 13.000 Din. Predrzni svedrovčadi je zopet zrastel greben v poslednjem času. Užugati jo bo trebal
D Velik požar je nastal na Telovo popoldne v skladiščih Kcmiindustrije v Einspielerjcvi ulici. V veliki nevarnosti je bilo tudi skladišče za moko Franzovega mlina. Z velikim naporom se je posrečilo gasilcem, da so požar omejili. Ker je okoli pol 10 začelo na pogorišču zopet tleti, je moralo gasilstvo stopiti ponovno v akcijo. Dva gasilca sta zadobila pri gaševalnih delih težje poškodbe in sta morala iskati ambulančno pomoč. Škoda jc velik,a in je še* neugotovljena.
□	Če se pobleci ukvarjajo z orožjem. Ivan G., učenec V. razreda ljudske šole je krenil v družbi svojih pajdašev na desni dravski breg in streljal s flobertovko. Pri tem je postopal z orožjem tako neprevidno, da mu je šel izstrelek skozi levo stran trebuha in pri stegnu ven. Prepeljali so ga v splošno bolnišnico.
□	Od srčne kapi zadet jc umrl včeraj v splošni bolnišnici upokojeni policijski pristav Polde Modic. Bil jc v Mariboru zelo znan in popularen. Pokojni se jc bavil tudi s priložnim pesnikovanjem. Popularnemu tajniku ohranimo lep spomin.
Koledar
Sobota, 6. junija: Norbert, škol': Bcrtrund, škof.
Novi grobovi
■f" Umrl je danes ob pol 5 zjutraj po zelo kratki in mučni bolezni na Cojzovi cesti štev. 1 g. Franc G r o b e 1 n i k, preglednik mest. doho-darstvenega urada v pokoju. Pokojni (irobeluik jo bil dolgoletni naročnik našega lista, mož globoko vere iu uadvse blagi soprog in oče. Pogreb Im> v nedeljo ob 2 popoldne iz hiše žalosti, Coj-zova cesta 1. Pokoj ujegovi blagi duši, preostalim ] našo sožalje.
Osfale vesli
—	Radovljiško pevsko okrožje priredi dne 14 .juuijn 1931 ob pol 16 v dvorani Krekovega doma nu Jesenicah pevski koucert, pri katerem nastopi 7 zborov, ki zapojo 15 pesmi raznih skladateljev. Tri pesmi pu zapojo vsi zbori skupno — do 200 pevcev. — Prevladuje narodna pesem, izmed skladateljev pa č. g. P. II. Sattner, ker s tem koncertom proslavi radovljiško pevsko okrožje 80. letnico njegovega rojstva. Na koncert opozarjamo že danes in prosijo sc prijatelji petja, da ga posetijo.
—	Prošnje za premestitev na meščanske šole. AA. Kr. banska uprava razglaša: Učitelji •/, narod-
; nih šol, ki žele v šolskem letu 1931/32 poučevati ! na meščanskih šolah, naj vlože do 10. junija s 5 Din kolekovane prošnje za premestitev na meščansko šolo pri neposrednem starešini. Ti pošljejo prošnje takoj po službeni poti kr. banski upravi. Prošnje je opremiti z izvodom iz uslužbonsjjega lista, na katerem obrazloži starešina prosilčevo oceno. — V prošujah je navesti, katere predmete želi prosilec poučevati. Prošnje, ki bi se glasile le za mesta Ljubljano, Maribor in Celje, ee ue bodo upoštevale.
—	Požar. Iz laškega: V št. Petru pri Ole-ščuh jc izbruhnil v noči od nedeljo na ]>onc-deljek požar na |>oscstv u kmeta Dernjača. Zgorela je hiša, gospodarsko poslopje in svinjak. škoda z zavarovalnino niti od daleč ni krita.
—	Poskusen samoumor. Ljubljanska bolnišnica je sprejelu nekega 24 letnega brezposelnega delavcu Henriku M. iz Poljanske doline. I n si je v četrtek v samomorilnem namenu pre-reznl žile na levi roki. V bolnišnici so mu ob-.vezali rane in ker te niso nevarne, so ga tudi odpustili. Vzrok poskušenega samoumora je najbrže bedu.
Oblečemo Vas
elegantno od nog do glave
za mal denar
zelo ugodno, tudi na obroke!
A. PRESKER
Ljubljana, Sv. Petra cesta 14
Celje
'fS Poziv hišnim lastnikom. V nedeljo 7. t. m. obhaja Celjsko prostovoljno gasilno in reševalno društvo 00 letnico svojega obstoja, združeno s pokrajinskim izletom Jugoslovanske gasilske /.veze v Celju. Ob tej priliki se bo zbralo več tisoč gostov iz vse Slovenije v Celju. Mestna občina bo ob teh dneh imela v počastitev gostov na svojih poslopjili razobešene drž. zastave. Mestni načelnik vabi vse hišne posestnike, da ludi počaste domačo požarno hrambo in došle goste z. izobešanjem zastav, in sicer že (i. junija. .
S3 Avtobusi v Logarsko dolino. Mestni avtobus je pripravljen vpeljali avtobusne vožnje ob nedeljah v Logarsko dolino, če se za vsako nedeljo prijavi vsaj 8 potnikov. Odhod iz Celja bi bil v tem primeru ob 4 zjutraj ter bi prispel .v Logarsko dolino okoli 7. Prijave sprejema gosp. Kranje v Kmečki posojilnici in g. drogisl Vrtovec na Kraljn Petra cesti.
Kranj
Ptuj
Skrlalira sc jc razpasla v ptujski okolici. Prijavljenih je bilo šest slučajev. Iz Spuhljc so koncem maja morali oddati v bolnišnico najprej hčerko, čez uekaj dui še brala Ivana iz eno hiše. 27.maja je posestnik Jošt iz Podvincev pripeljal v bolnišnico kar tri svoje, otroke. Obe deklici, ena stara H, druga 4 leta. sla umrli. Oče je prinesel s seboj cvetja že. tudi za sinčka, ki bo pa okreval, kakor izgleda. Od šestih so bili trije slučaji smrtni. Nov dokaz, kako so otroške bolezni zavra t ne in da jc treba ren velike pazljivosti v zdravstvenem oziru.
Trbovlje
Veliko smradu povzroča v poletnem času odprti jarek na Vodah med hišo g. Lamper in hišo L del. konsumnega drušlva. V la jarek se steka voda z onstran ceste, ki pobira vso vrste nesnago, v jarek saui pa je speljano še drugo, kar bi no spadalo tja. Svoječasno je bil na tem mestu žn zdravniški ogled. Vsekakor je potrebno zadevo urediti.
Davčni denar delijo. K temu pripomnimo, da je bilo napak zapisano, da Trbovlje plača eno četrtino vseh doklad, ko resnično plačajo tri četrtine In pri razdelitvi nI nič dobilo. Omenjamo tudi še, da je Laško dobilo poleg vsega drugega še za olep-ševaluo društvo o()00 Din. Zakaj ni ostalo nič za [rudarske otroke/
Iz dijaškega življenja. V nedeljo, dne 17. junija ob pol treh pop. se bo v gimnazijski kapeli vršila lepa verska slovesnost dijaštva kranjske gimnazije, ko bo dijaška Marijanska kongrcgacija priredila slovesno posvetitev kongregacije presv. Srcu Jezusovemu. Obenem se bodo sprejeli v kon-gregacijo novi člani. Ob tej priliki se bo posvetila nova lepa slika Srca Jezusovega, za katero so kongreganisti v mestu nabrali prav lepo vsoto. Slovesnosti se bo udeležil ljubljanski pridigar stolni kanonik g. dr. Mihael Opeka, ki bo imel cerkven govor in bo sprejel v kongregacijo nove člane in članice.
Matura, Na kranjski realni gimnaziji se bo vršil višji zrelostni pismeni tečajni izpit od 8. do 10. junija, ustmeni pa 12. in 13. junija, Nižji pismeni tečajni izpit se bo vršil 15. junija, ustmeni pa od 16. do 19. junija. Predsednik maturitetne komisije bo letos ministrski odposlanec g. prof. Mom-čilo Daničič.
Obisk ptujskih gimnazijcev. V torek so obiskali Kranj štirje razredi ptujske gimnazije. Izletnike so vodili g. prof, Vodnik, ki je sošolec kranjskega profesorja g. dr. Watzla, in dva bivša kranjska gimnazijca, danes profesorja v Ptuju, gg. Mo-linaro in Fortuna. Ptujski dijaki in dijakinje so bili dopoldne na Šmarjetni gori, nato so si šc ogledali Kranj, popoldne so se pa ob pol štirih odpeljali proti Ljubljani.
Racija na kolesarje. Preteklo soboto so kranjski policijski stražniki izvedli racijo na kolesarje, ki sc tako radi vozijo po obeh pokopaliških cestah, koder jc vožnja s kolesi prepovedana. Uspeh racije jc bil seveda dober, več kolesarjev je bilo prijetih in bodo od mestne občine kaznovani.
Iz časov pesnika Prešerna. Profesor kranjske gimnazije g. dr. Joža Žontar jc v ljubljanskem muzeju našel starinsko fotografijo nekdanjega kranjskega župnika in dekana Jožefa Dagarina, ki jc služboval v Kranju od 1. 1842—1850, to je v času, ko je bival v Kranju pesnik Prešeren. Dagarin jc Prešerna previdel na smrtni postelji. Slikar g. prof. J. Pungartnik je po tej Dagarinovi sliki napravil portret za župno pisarno. Če ima kdo v Kranju sliko nekdanjih dekanov Kosa in Reša, naj jo posodi župni pisarni, da bodo tudi ta dva portretirali.
Inserirajle v „Slovencu!"
Slovenj gradeč
Smrtna kosa. V tuk. javni bolnišnici so v mesecu maju umrli: Černe Melanija. soproga odvetnika iz Dol. Lendave, 46 let: Lukunc Ana roj. Cloltnik, žena posestnika iz Topolščicc, 25 let: Pluumberger Jožefa, hči mizarja ia Šoštanju, 6 let: Kungler Vid. dninar i/ Druvč, Vuzcnica, 27 let; Poročnik Ivan. dninar i/. Pernic, 40 let ter mrtvorojeni otrok Roka in Marije Mravljak iz Strojne.
Radio
Programi Radio-Ljubljana t
Sobota, 6. junija: 12.15 Plošče. (Mešan program). — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Čas, plošče. — 18 Salonski kvintet, — 19 Dr. Lojze Čampa: Časnik in časnikarstvo. — 19.30 Gospa Orthaber: Angleščina. — 20 Prenos opere iz Belgrada. — 22.30 Čas, dnevne vesti.
Nedelja, 7. junija: 9 Obrtno predavanje: »Današnji položaj obrtnika«, govori Ivan Ogrin, podpredsednik TOI. — 9.30 P renos ccrkvene glasbe.
—	10 P. dr. R. Tominec: Versko predavanje. —• 10.20 Ferdo Jelene: Knjigovodstvo za hotelirje (zaključno predavanje). — 11 Salonski kvintet. — 12 Čas, dnevne vesti, plošče (instrumentalna glasba).
—	15.30 Koncert pevskega zbora iz Žužemberka.
—	17 Schonthan:Kadelburg: »Gospod senator , veseloigra (Šentjakobski gledališki oder). — 20 Akademski pevski zbor. — 20.45 Prenos z Bleda. — 22 Čas, dnevne vesti. — 22.15 Harmonika solo, g. Stanko.
Dragi programi i
Nedelja, 7. junija.
Belgrad: 12.30 Koncert Radio-orkestra. -r 20 Narodne pesmi na kitaro, harmoniko, dudo in tam-burico. — 21.30 Komedija. — Zagreb: 11 Prireditev edkliške meščanske šole; 1. »Branka«, igra. 2. Zbor. 3. Orkester, — 17 Popoldanski koncert. — 20.30 Jazz-orkester. — Budapest: 11.15 Evangeljska služba božja. — 17 Koncert ciganske glasbe. — 18.25 Vokalni koncert. — 19.10 Orkestralni koncert. — 20.30 Komedija. — 23 Ciganski orkester. — Torino: 20.40 -Germania«, opera, Alb, Franchetti. — Praga; 19 Koncert. — 20 »Rigoleto«, opera, Verdi (pl.). j — Langenberg: 20 »Bagdadski brivec«, opera; nato i nočni koncert. — 23 Plesna glasba. — Rim: 20.40 Italijansko - amerikanski večer. — Berlin: I'>.30 Chopinov konccrl. — 20 Vesel večer. — Katovice: 20.15 Večerni koncert. — 23 Lahka in plesna glasba. — Toulouse: 21 Simfonični orkester. — 21.30 Popevke. — 22 Koncert. — Stuttgarl: 18.55 Harmonika. — 19.45 Miinchcn pred vojno. — 21 Koncert.
Cerhveai vestnih
Meščanska Marijina kongregacija za meže pri sv. Jožefu ima v nedeljo, dne 7. t. m. ob pol 7 zjutraj skupno sv. obhajilo, ob pol 11 dopoldan odborovo sejo in ob II pa običajni odhod.
II. vnanja kongregacija pri uršulinkah v Ljubljani ima v nedeljo 7. t, m, zjutraj ob 6 skupno sv. obhajilo, popoldne ob 2 shod. Pridite vse. — Voditelj.
—	Organistu najbolj pomaga iz zadrege ako
je na koru sam in ni pevcev, Premrlova cerkvena pesmarica, ki vsebuje vse napeve, ki se pojo tekom cerkvenega leta. Prirejena je večinoma za en glas in orgle in lahko organist poje sam, oziroma z malim zborom eno- ali dvoglasno. To pesmarico še posebno priporočamo šolskim vodstvom. Parti-tura velja Din 50, glasovi so po Din 24.
—	Okrusne spenjavkc zn vrt iu doni. Pod tem naslovom je pravkar izšla v priročni obliki Mohorjeve knjižnice zanimiva, liogato ilustrirana knjiga, ki jo je spisal avtor »Naših prijateljic« inž. C. Jeglič. Udje Mohorjevo družbe dobe knjigo pri založbi v Celju po znižani ceni — broš. 21 Diu, vez. v platno 30 Din.
—	Dijaki 7. a I. drž. realne gimnazije v Ljubljani naznanjamo tužno vest, da je sošolec Maks M a m i 1 o v i č v četrtek 4. junija po dolgi in mučni bolezni preminul. Dragemu tovarišu ohranimo trajen spomin!
—	V prilogi »Službenih novin« št. 120 od
30. maja t. 1. je objavljen »Zaikon o dopoluilni pogodbi o trgovini in plovbi od 14. nov. 1928 1., ki jo bila sklenjena in podpisana v Pragi dne 30. marca t. 1. med kraljevino Jugoslavijo in Češkoslovaško republiko.«
—	Olajšate si delo pri knjigovodstvu z Agrippo, najmodernejšo kartoteko v obliki knjige. Na novo upeljune kartoteke se že. prenavljajo v tn novi, praktični sistem. Ne rabile nobenih dragih predalov in omar. Najsigurnejša in hitru kontrola. Oglejte si Agrippo nu Velesejmu paviljon H, koja 313. /,arstopst\o Agrii)»pe M. Tičar, šelenburgova ul. 1.
Razstava Osrednjega urada za tisk v Ljubljani. Opozarjamo, da je razstava Centralnega, presbiroja v Ljubljani o razvoju naše držve v desetletju odprtu ie še tri dni, t. j. do ponedeljka, 8. t. m. Razstava je-prav zanimiva, zato priporočamo zlasti obiskovulcem. velesejma in vodstva šol, da si oglcdujo razstavo, kjer bodo videli izredno zanimiv materijal o napredku naše države v povoj nih letih.
—	Združena orkestra: operni orkester in orkester Orkestralnega društva Glasbene Matice sta priredila tekom letošnje sezone pod vodstvom svojih dirigentov: ravnatelja Poliča, skladatelja L. M. Škerjanca in kapelnika Niko Štritofa tri izvrstno uspele koncerte, ki so vsi imeli izredno bogat in lep spored. IV. poslednji simfonični koncert letošnje sezone bo v petek dne 5. t. m. pod vodstvom skladatelja L. M. Škerjanca. Poleg teh koncertov sta združena orkestra sodelovala tudi pri izvedbi Faustovega pogubljenja in Saltnerjevi Oljki. Brez dvoma veliko in težko delo, v prvi vrsti za operni orkester, ki jc tudi sicer v operi s številnimi skušnjami in predstavami zelo zaposlen. Obe instituciji operni in Matični orkester se lepo izpopolnjujeta ter z največjo vnemo sodelujeta pri vseh simfoničnih prireditvah v Ljubljani. Zato zaslužita vse naše zanimanje, katerega bomo najlepše pokazali s tem, da v petek, dne 5. t. m. na poslednjem koncertu napolnimo unionsko dvorano do zadnjega kotička. Na sporedu so zastopani skladatelji: Cesar Franck, Modest Musorgski in Peter Čajkovski. Sodeluje pianist Noč, dirigira skladatelj Škerjanc. Ccne običajne koncertne, predprodaja v Matični knjigarni.
—	Za pomladanske izlete vam nudi najbogatejšo izbiro provianta velcmesarija Slamič na Go-sposvetski cesti.
Pravni nasveti
Ljudsko delo v tuji občini. G. n. g. P. — Da
so osebe, ki plačujejo izpod 100 Din neposrednega davka v občini izven občine svojega domovanja, v tej tuji občini oproščene delovne obveznosti in odkupnine, je odločilo gradbeno ministrstvo v rešitvi št. %. 196, 24. deccmbra 1930. Kolikor nam je znano, ta odločba ni bila objavljena v Službenem listu«, pač pa je o tem kr. banska uprava potom okrajnih načelstev z okrožnico obvestila vse občine.
Plot ob meji. A. B. M. — Ni najli v zakonu opore, da bi mogli sosedu zabraniti zgradbo dva metra visokega plotu ob meji vašega vrta. Ravno tako ga ne morete prisiliti, da bi porezal smrečje, ki jc zasajeno dva metra proč od vaše meje, zato, da ne bi senca padala na vaš vrt. Le čc bi bila scnca tolikšna, da bi presegala po krajevnih razmerah običajno mero in bi vam bistveno kratila navadno rabo zemljišča, bi lahko nastopili s tožbo. Toda po našem mnenju boste težko prej navedene poslcdice sence dokazali in ni veliko upanja na uspeh.
Strelovod. A. B, M, — Vprašanje o pravilni postavitvi strelovoda ne spada med pravna vprašanja. Obrnite se na elektroinženerja.
Pravica do paše. F. T. Z, — Kupili ste kmetsko hišo in dve tretjini sadnega vrta in jc bilo v pogodbi zapisano, da Vam prodajalec odstopa vse v popolno in nepreklicno last z vsemi svojimi pravicami in dolžnostmi. Hiša ima namreč pravico do vaškega pašnika za dve živini vsakoletne paše. Sedaj pa namerava Vaš posestni prednik to pravico pašnjc ločeno prodati drugemu posestniku. — Takozvane pravice pašnje so različne v raznih krajih. Povečini so pa zvezane s hišo tako, da če se tudi posestvo razproda, ostane pravica pašnje tistemu, ki kupi hišo. Ponekod se te pašnjc pravice tudi ločeno od posesti prodajajo, tako da pokupi lahko en posestnik pašnjo pravico od svojih sosedov. — Čc ste torej pri nakupu hiše imeli v mislih tudi hiši pripadajočo pašnjo pravico, je bila ta pravica takrat od Vas s hišo vred kupljena. Če pa je nista pri prodaji omenila, si jo je prodajalec pač sebi za preostalo posestvo pridržal in lahko sam ž njo razpolaga.
Vžitek gozda. A. Ž. K. — Izročili ste posestvo sinu in ste si izgovorili dve parceli gozda kot dosmrtni vžitek. Vprašate, če smete les v gozdu sekati za prodajati in denar dajati drugemu sinu, ki jc žc popolnoma izplačan. — Ne. Kot vžilkar gozdov imate pravico le do navadnega donosa gozda in smete le toliko lesa posekati, kolikor ga sami rabite za svojo osebno potrebo. Prodajati smete le toliko lesa, da vam izkupiček služi za priboljšek.
Poncsnaženje prostora okrog studenca. A. B. M, — Nadzorstvo nad vodnjaki, studenci s pitno vodo itd. vrše prvostopna upravna oblastva (okr. načelstvo, magistrat) neposredno ali po občinskih oblastvih. Če sosed poliva gnojnico okrog studenca, javite zadevo županstvu, ki bo napravilo potrebne korake, da prepreči onesnaženje vode.
Poizvedovanja
(zgubila seni uro <Dokra patent« od starega
stebrišča proti parku Tivoli za mitnico. Pošten najditelj naj jo izroči na naslov v oglasnem oddelku Slovenca« proti nagradi.
Bralcem romana
„Srahotno potovanje na luno"
Mogočni napredek naravoslovni ved in tehnike jc prav zadnja leta obudil živo zanimanje za polete okoli zemlje pa tudi na bližnja nebesna telesa, zlasti na najbližnjo sosedo luno.
«M edplanetna promet, družba« v Newyorku se peča najprej z gradnjo rakete, ki naj bi nas vozila z bliskovito brzino okoli zemlje; tako n. pr. upa, da bo raketa prinesla potnike od Berlina do Newyorka v borih 22 minutah! Nadaljni načrti te družbe pa so posvečeni raketi, ki naj bi poletela na luno, najprej sama, potem še s potniki. Podobne družbe delujejo tudi v Londonu, Parizu, Berlinu in Moskvi.
Polet v svetovni prostor ali vsemirje torej ni več samo prazna domišljija, ampak študirajo in preizkušajo ga resni in trezni znanstveniki. Prav letošnje leto se ponaša s številnimi poskusi. Sredi februarja je ameriški učenjak in tehnik Robert Esnault-Pei-t e r i e , ki se že dolgo vrsto let bavi z gradnjo vsemirske rakete, izrazil upanje, da bo raketa tekom 15 let že toliko izpopolnjena, da bo mogla poleteti do lune, jo obkrožiti "in se vrniti na zemljo. Letela bo z brzino 4 km na sekundo ali 14.000 km na uro. Cez 25 let pa bo po njegovem vsemirska raketa mogla vzeti s seboj tudi že človeka. Stala bi taka raketa do 2 milijona dolarjev. — Sredi marca je nemški inženir Karol Poggensec blizu Bremena izstrelil raketo z znanstvenimi instrumenti, dvignila se je sicer samo 500 m visoko, a je s svojim padalom srečno zopet pristala, in so instrumenti (višinomer, fotograf i. dr.) v redu registrirali. — Mnogo je znanstveni svet pričakoval od ameriškega fizika dr. Darvvina Lyona, ki je januarja izjavil, da je zgradil že šest raket, o svoji šesti pa upa, da se bo dvignila 100 km visoko; stala ga je 3000 dolarjev. Izstrelil jo je koncem marca v mestu Londra blizu Milana, pa poskus se jc žal ponesrečil, ker je prezgodaj eksplodirala. O vsemirski raketi s kabino za pilota astronavta se je izrazil podobno kakor prejšnja dva.
»Društvo za vsemirske vožnje« v Berlinu si je postavilo za glavni cilj, preizkušati velike rakete. Ze 1. 1923 je nemški ,profesor Herman O b e r t h napisal temeljito strokovno razpravo, ki brez nemogočih fantastičnih primesi ugotavlja, kako bi morala biti zgrajena vsemirska raketa.
Ves ta silni zagon velikih družb za istim ciljem, ki ga sanja človeški rod, odkar hodi po zemlji, zlasti pa delo profesorja Obertha, je dalo nemškemu pisatelju Otfridu v. H a n s t e i n pobudo, da jc znanstvene rezultate uporabil ler napisal lep roman, roman bodočnosti, ki pa utegne v nekaj letih postati rcsnica. Hansteina bi lahko imenovali sodobnega .lulcs.i Vcrnca. Iz povesti sc poučimo, kako si inženir zamišlja gradnjo vsemirske rakete in kaj bi polet na sosednje planete mogel Zemljanom koristili. Koliko smrtne groze pre-trpijo prvi potniki radi prezgodnjega vzleta in koliko njihovi prijatelji na zemlji! Han-steinova knjiga Mond-Rak I, eine Fahrt ins \Vcltall, ein Zukunftsroman'« se jc pisatelju tako zelo posrečila, da jc izšla žc v tretjem natisu. Berlinski vseučiliški profesor, geograf in polarni raziskovalec Baschin, je avtorju pisal, da je njegov roman bral z napeto pozornostjo, da občuduje njegovo temeljitost, in da bo knjiga vzbudila splošno zanimanje za vsemirske polete. Končno mu pravi: »Upam in iz srca želim, naj bi Vaš vsemirski raketni polet utrdil Vaš sloves sodobnega Julesa Vernea.«
Zato upamo tudi mi, da se naši bralci ob lepem romanu »Prva vsemirska raketa« nc
bodo dolgočasili. ■■■■■■■■■■■■■■■■
Moste pri Ljubliani
Obeni rbor Društva za zgradim farne cerkve sv. Družinr v Mostah' bo v nedeljo 7. junija ob petih popoldne v šoli v Mostah. Vabljeni eo vsi društveni člani. — Odbor.
Iz društvenega življenja
Nazarje. Tukajšnje prosvetno društvo priredi v nedeljo 7. t. m. v društvenih prostorih po Jurčičevem romanu predelano igro »Deseti brat«. Začetek točno ob 3 popoldne.
Oblastna strelska družina Ljubljana priredi v nedeljo strelske vaje na vojaškem strelišču. Začetek ob S /julraj.
Društvo sodnikov kraljevine Jugoslavije — sekcija Ljubljana ima svoj redni letni občni zbor dne 2$. junija 1031 ob II. uri v prostorih okrožnega sodišča v Mariboru. — Na dnevnem redu jc med drugim ludi izprememba pravil. K obilni udeležbi vabi — odbor.
Starešinska družina »Kluba jugoslovanskih nrimnrskih akademikov«. Jutri ob li) dopoldne sc vrši v beli dvorani Motela Union izredni občni /.bor Kluba jugoslovanskih primorskih akademikov , kjer bo ustanovljena starešinska družina kluba. V abljeni so vsi Primorci z nk.idemsko izobrazbo. Ker nismo vedeli točnih naslovov vseh, mnogi niso prejeli pismenih vabil. Vabimo jih tem potom in jih prosimo, da o tem obveste tudi svoje tovariše Primorce. — Akademski Primorci, pridite tudi vi v nolnetn številu. — Odbor.
Ljubljana
Praznih sv. Rešnjega Telesa v Ljubljani
Ljubljana, 5. junija.
Za tako velik praznik, kakor je dan preev. Rešnjega Telesa, se je Ljubljana nadvse dostojno in svečano pripravila. Po ulicah, kjer so se pomikale procesije, skoraj ni bilo hiše, ki se nc bi odela v zelenje brezovih vej.
Stolna procesija
Tudi letos je razvila stolna procesija svoj največji sijaj. Ob 8 zjutraj je daroval knezoškof dr. Gregor Rož m a n v stolnici pontifikalno službo božjo, po službi božji pn se je razvil po glavnih mestnih ulicah, lo je po Stritarjevi ulici, Marijinem trgu, \Volfovi ulici, Kongresnem trgu, Vegovi ulici, Emonski, Cojzovi cesti, Šentjakobskem, Starem in Mestnem trgu veličasten sprevod. Pred Najsvetejšim so korakala najprej številna društva z mnogimi zastavami, na Celu jim Prosvetna zveza z zastavo. Posebno skupino so tvorile številne Marijine družbe. Posebno številni so bili možje in žene s svečami. Prav tako je bilo pri procesiji veliko število belooblečenih otrok, zlasti deklic, ki so trosili cvetje. Za otroci je stopala vojaška godba pod vodstvom g. dr. Čerina in pa čela vojakov v bojni opremi s čeladami. Mestno občino je zastopal podžupan prof .Evgen Jarc z občinskima svetnikoma Oluponi in Muearjem. Za njimi so šli zastopniki Zbornice za TOI, predstavniki posameznih uradov, univerzo pa ■ zastopal rektor dr. Šerko z mnogimi vseučiliškimi profesorji. Najsvetejše jo nosil ob zelo obili asistenci knezoškof dr. Rozman. Za Najsvetejšim sta stopala ban dr. Marušič in divizijski poveljnik general Hič, dalje številni uradniki banske uprave in drugi ter častniki ljubljanske garni-zije. Za njimi je šla druga četa vojakov. Sledilo pa je procesiji zelo številno občinstvo. Povsod, kjer se je sprevod pomikal, so ogromne množice tvorile procesiji časten špalir ter povsod izkazovale dolžno čast Najsvetejšemu. Blagoslovi so bjli pred frančiškansko cerkvijo, na Kongresnem trgu, na Šentjakobskem trgu in pred magistratom. Pri blagoslovih |e vojaška četa oddala častno salvo, z Gradu pa so se glasili topovski streli.
Procesija pri sv. Petru
Pri sv. Pelru 6e je vršila procesija ob četrt na 7 zjutraj iz farne cerkve po ulicah, kjer je vsako leto šla. to je po Sv. Petra cesti, Sv. Petra mostu, Poljanski cesti, Kopitarjevi ulici, po Vidovdaneki ce.sli in Škof ji ulici nazaj v farno cerke.v Pred Najsvetejšim je šla dolga vrsta društev s številnimi zastavami, med katerimi je bila letos prvič tudi
zastava fantovskega krožka na Kodeljevem, mnogo šolske mladino šentpeterske in meščanske šole, med katerimi se jo po vzorueiu vedenju posebno odlikovala mladina iz MarijaniSča. Vsakoletna posebnost šentpeterskih procesij pa eo krasne narodne noše v pečali, ki so tudi letos šle pred Najsvetejšim. Ljubek je bil pogled na veliko skupino otrok, ki so trosili pred Najsvetejšim cvetje. Dalje je šel pred Najsvetejšim šentpeterski pevski zbor in pa delavska godba »Zarja« pod vodstvom g. Franceta D o 1 i n a r j a. Najsvetejše je nosil ob številni asislenci duhovnikov g. župnik Petrič. Za Najsvetejšim pa sla šla najprej cerkvena ključarja gg. Karel Pollak in dr. Marko Natlačen. Ljubljanski občinski svet je zastopal občinski svetnik g. Musar. zastopan pa je bil tudi moščanski občinski svet. V sprevodu je šlo dalje število mož, Ljubljančanov in Moščanov. Blagoslovi šentpeterske pro- 1 cesije so bili pri Jožefišču na Poljanski cesti, pri Perdanu v Kopitarjevi ulici, pred zavetiščem sv. Jožefa na Vidovdanski ccsti in pri Šarabonu. Pri blagoslovih je krasno odpeval pevski zbor, ki ga je mestoma spremljala ludi godba.
Procesija v šiški
V šiški se je procesija vršila ob pol 9 zjutraj. Ob 8 je bila v cerkvi slovesna služba božja, kateri je sledila procesija. Procesije se je udeležilo več društev iu bratovščin, ki so šle pred Najsvetejšim. Tudi v šiški je bilo pri procesiji častno število otrok, zlasti belooblečenih deklic, ki so trosile cvetje. Dalje se je procesije udeležil tudi ves vrtec iz Zgornje Šiške iu pa Frančiškovi križarji. Pred Najsvetejšim je šla godba >Zarja< z g. Dolinarjem. Naisvelejše je nosil župnik p. Modest Novak. Procesije se je udeležilo ogromno število občinstva in je bil sprevod zaključen šele ob pol 12 dopoldne.
Trnovska procesija
Procesija v Trnovem se je vršila ob pol 7 zjutraj in je trajala do pol 9. Najsvetejše je nosil župnik g. Fr. S. F i n ž g a r. Pred Najsvetejšim je Slo lepo število raznih društev, v sprevodu pa so nosili tudi prastaro ribiško bandero. Zelo veliko je bilo belooblečenih otrok. Posebnost te procesije je bila barjanska pozama bramba iu pa gasilski naraščaj v uniformah, ki je šel za procesijo. Občinski j svet je zastopal občinski svetnik g. Likozar. Zelo veliko je bilo otrok, ki so trosili pred Najsvetejšim cvetje. V sprevodu je korakala godba ;>Slogac, ki jc igrala primerne svečane melodije.
Kai bo danes
Drama: >Zeleni kakaduj«. >On je vsega kriv«. Red C.
Opera: ;Rigoletto<. Gostuje g. Svctozar Banov cc. Znižane cone. izven.
Opera: Ob 4 pop.: Prireditev TKD Atene: -Žaromil«.
Nočno službo imata lekarni: <tr. Piccoli, Dunajske cesta 6 in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9.
0 Spored procesije sv. Rešnjega Telesa v mestni župniji sv. Jakoba v nedeljo. 7. junija. Ob osmih slovesna sv maša. Takoj po 6V. maši m; začne pomikati procesija v temle redu: t. Osnovna deška šola nu Pruluh; 2. Osnovna dekliška šola pri sv. Jakobu; Meščanska dekliška šola pri sv. Jakobu; 4. 2upno bandero sv. Jakobu; za njim zavod i/. Rakovnika iu drugo moštvo; 5. Dckl. Marijina družba pod zastavo Brezmadežne; 6. Bandero Žalostne Matere Božje; za njim: a) Marijina dru/bu žena; !>} cospe in zospodične-svetilke; c) narodne noše. 7. Dve mali banderci, nato: a) belo oblečeni dečki in deklice s svečami; b) dcklicc, ki potresa jo. 8. Godba Salczijanccv; 9. Pevci; tO. Bogoslovci in duhovščinu; II. Najsvetejše; 12. Dostojanstveniki in Marijinu kongregacija žalostne Matere
RIO-ZADTERK
čaj, surovo maslo, med, jajcc v čaši in kruh
Din 6.—.
Zvečer zopet ANANAS BOVLA
čaša Din 5.—.
Božje. Pot procesije je čez most sv. Jakoba po Bregu, Starem trgu, sv. Florjana ulici, Karlov-ski cesti, Privozu, Prulah na Trg sv. Jakobu. Pridite, da s pobožnim in hvaležnim srcem počastimo iu hvalimo Ljubezen vse ljubezni! Takoj po končani procesiji bo v cerkvi še eua tiha sv. mašil preti izpostavljenim Najsvetejšim. Ob slabem vremenu se Ivi vsa slovesnost vršil« v cerkvi.
Procesija presv. Rešnjega Telesa v frančiškanski župniji. V nedeljo (?. t. m.l gre procesija iz župne cerkve jio Miklošičevi cesti, Tavčarjevi uliri, Dunajski cesti, Šelenbtirgovi ulici, Kongresnem trgu, Gosposki ulici, Napoleonovem trgu. Vegovi ulici, \Volfovi ulici in se vrne po Marijinem trgu v cerkev. Blagoslov bodo: pred iustično palačo, pred uršnlinsko cerkvijo, preti Napoleonovim spomenikom, na Marijinem trgu. Hišni posestuiki in stanovalci ob ulicah, kodrr bo procesija z Najsvetejšim, so naprošajo, du oktnčujo hiše in razsvetli: okna. — Razvrstitev procesije je pritrjena nu cerkvenih vratih.
0 Služkinje! V nedeljo 7. t. m. popoldne priredi Poselska zveza izlet na Dobrovo. Popeljemo sc z avtomobili. Naš pevski zbor gre z nami. Vse potrebno izveste pri odbornicah, v pisarni ali Marijinem domu. Dekleta, poslužite se lepe prilike!
0 Ljubljanske zbore prosimo, da se udeleže vaje za odkritje spomenika Juriju Fleišmanu, ki sc bo vršila drevi točno ob 20 v Glasbeni Matici — I lubadova župa.
0 Pevski zbor Glasbene Matice: Danes in v torek (0. junija) obakrat ob 20 vaja mešanega zbora.
0 Obrtnike opozarjamo na važno predavanje Današnji položaj obrtnika . ki ga bo imel v nedeljo, 7. junija, ob ^ dop. g. Ivan Ogrin, podpredsednik zbornice TOI.
Mišice in živce krepi solnfienjo ako se maže telo z originalnim Niggerol olfem ali
kremo (Patent štev. 5922) za solnčenje in masažo. Dobi so v vseh lekarnah in drogerijah. Drugerija (Jregorič, Ljubljana, Prešernova ulica 5.
© Na mestni ženski realni gimnaziji je otvor-
jena razstava risb in ženskih ročnih del v soboto, 0. t. m. od 14. do 18. ure, v ponedeljek, 7. t. m. od 9. do 13. ure iu v ponedeljek, 8. t. ni. od 9. do 13. ure. Stariši gojenk, sorodniki, znanci in prijatelji zavoda so iskreno vabljeni.
0 Občni /bor Vicencijevc konfercncc za akademike v Ljubljani bo v soboto, dne 6 junija 1951 ob četrt nu 9 zvečer v dvorani Akad. domu uu Miklošičevi cesti 5. Vljudno vabimo vse tovariše akademike, gg. starešine in prijatelje, da se tegu zbora udeleže. — Vinc. konfe-rencu za akademike v Ljubljani.
O šolska razstava risb in ročnih del na II. drž. realni gimnaziji ua Poljanski cesti jo odprta v soboto popoldne in v nedeljo dopolduo ilo šestih zvečer.
© Dve ponesrečeni starici. Včeraj dopoldne sta se v mestu hudo ponesrečili dve starici. Prva ie 85-letna občinska reva Jera Savišek iz Rožne doline, c. XVII. št. 12. To je na Gosposvetski cesti ob pol 11. uri podrl neki voa, ker je naglušna sta-rica preslišala varnostne signale. Starica je precej poškodovana, ker ji je kolo šlo čez obe nogi. Zlomljeno ima levo in poškodovano desno nogo, po-tolčeua pa je tudi po obrazu ter ji je iz nosa tekla kri. Poklican je bil reševalni avto, ki je ponesre-čenko prepeljal v bolnišnico. — Druga ponesrc-čenka je 72-letna Marjeta Avsec z Dunajske c. 12. To je ob pol 12. uri podrl na Bleiveisovi cesti tovorni avto. Starica si je pri padcu zlomila desno roko in dobila poškodbe po obrazu in na jeziku. Kakor prvo je tudi to ponesrečenko prepeljal reševalni avto v bolnišnico.
0 Samomorilni poskus blazneža. Včeraj zjutraj je z opazovalnega oddelka bolnišnice jiobegml 50-letni blaznež Lovrenc Proj, posestnik iz Pevme 5 pri školji Loki. Proj se je okoli 10. ure pojavil ua Karlovškein mostu. Naslonil se jc najprej na ograjo, nato pa jo hotel preplezati in skočiti v vodo. Takoj je bil pri njem stražnik, ki ga je hotel zadržati. Ali Proj se je stražniku iztrgal in skočil v vodo. S težavo ga je nato stražnik s pomočjo še nekaterih ljudi izvlekel iz vode. Proj je bil nezavesten. O dogodku je bila obveščena reševalna postaja. Reševalci so Proja z umetnim dihanjem spravili k življenju, nato ga pa odpeljali nazaj na opazovalni oddelek.
0 Rekrutska. Tc dni prihajajo v Ljubljano i/, ljubljanske okolicc fantje nu nabor. Fantje so povečini pametni, čeprav malo vriskajo in pojejo, je pa med njimi seveda tildi nekaj za-letelov. Nekaj takih funtov je včeraj dopoldne vprizorilo nn Krekovem trgu kotnike poln pri-t zor. štirje fantje so se namreč naveličali čakati v dvornni Mestnega doma zaključek komisije ter so pobegnili iz dvorane skozi okno v 1. nadstropju ter so splezali jkj železju svetilke na tln. Trem se je to povsem gladko jhv-srečilo, četrti pn je bil tako neroden, da jo razbil obločnieo. Mestni uslužbenci so to takoj opazili in so hoteli prijeti nerodnežu. Ali fant so je pognal v beg proti Poljanski cesti. Prisotni orožnik si je hitro sposodil kolo in tulita dohitel. Fant je milo javkal. nMj eu .izpuste, eeš da bo plačal razbito obločnieo. Res je izvlekel 120 Din in jioravnal škodo. Gospodje od rekrutne komisije pa so fantu jiovedali Se nekaj krepkih naukov.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
DRAMA.
Začetek ob 20. (i. junija, sobota: Z KLENI KAKADUJ; ON JB VSEGA KRIV. Red C.
7.	junija, nedelja: Zaprto.
8.	junija, ponedeljek: Zaprto.
OPERA.
Začetek ob 20.
C. junija, sobota: RIUOLETTO. Gostuje Svelozar Banovec. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
7. junija, nedelja: MASCOTTA. Ljudska jiredstava
po znižanih cenah. S. junija, ponedeljek: Zaprto.
Kadar kupujete
gramofone! in plošvc oglejte si preje zalogo tvrdke A. Rashcrger — Jugospoil r. z. / o. z. v Ljubljani. Miklošičeva e. 34.
Kulturni obzornik
IV. umetnostna razstava na letošnjem velesejmu
Velesejraska uprava je tudi letos munificent-no sprejela prav pestro in bogato zbirko del naših likovnih umetnikov pod svojo gostoljubno streho. Slovenska likovna umetnost, dasi po svojih najboljših predstavnikih starejše kot moderne povojne šole častno afirmirana in priznana v tujih kulturnih velecentrih, vršeča na ta način morda od vseh najuspešnejšo propagando za našo domovino in slovensko ime, jc pa presajena na realna tla težkih ekonomskih prilik zlasti v naši ožji domovini, nebogljena sirota.
Plemenita gesta uprave in predsedstva Ljubljanskega velesejma, ki že v četrtič sprejema slovenske likovne umetnike pod svoje okrilje, postani vzor in apel vsem ostalim slovenskim gospodarskim in pridobitnim krogom, da vzlic trcnolni depresiji, vzlic tolikokrat tudi po nemarnem za votle izgovore priklicani krizi — žrtvujejo raz bogate mize materijelnib pridobitev tudi nekaj drobtinic za kulturno in duhovno rast našega človeka, ki se morda nikjer tako močno nc uveljavlja, kol v likovni umetnosti.
Kdo zmore težke stroške za materijal, s katerim ustvarja, za delavnico, v kateri ustvarja, — ko pa ne preostaja včasih niti za košček kruha! Kajti tudi umetnik jc samo le človekl
Pomagajmo tedaj umetnikom po svojih najboljših močeb in ob najboljši volji, — da ustvarjajo dela, ki bodo v ponos nam in zanamcem, ponos slovenskega duha in dela, naša najodličnej-ša afirmacija v tujini. Oni, ki se še bore za priznanja, onim, zlasti mladim, ki se bore za uveljav-Ijenje svojega dela, za porast vrednote svojih del — priskočimo na pomoč in lo brez dolgega pomišljanja in oklevanja,
S' tem, da si umetnine na izložbah samo le ogledujemo, izmenjavamo svoje misli o njih s ori-
jatelji in znanci — je bore malo storjenega. Storimo lo, kot drugi narodi: forsirajmo naše umetnine v tujini, pomagajmo jim efektivno pri razstavah v tujini, izdajanju monografij o posameznih umetnikih ali umetniških grupah, pri publikacijah, reprodukcijah njihovih del, vse to pa predvsem z nakupovanjem njihovih del. V Nemčiji, na Češkoslovaškem imajo vse srednje šole manjše zbirke likovnih de! domačih umetnikov, nc le v reprodukcijah, marveč tudi v originalih. Nc bi moglo slediti temu zgledu tudi manjše naše občine, kajti vsega tega tudi Ljubljana, Maribor in Celic nc zmorejo. Poklonile slike, grafike, plastike našim .• olam, domovom in cerkvam.
Prihajam v razna razkošna, bogata stanovanja odiičnikov, velcindustrijalcev, veletrgovcev, veleposestnikov! Parketi težko in na debelo obloženi s pristnimi smirna — kazan ispahan, vsak bratec najmanj svojih 40, 50.000 Din, blazine, dra-perije i r. težke svile, zlatovezanega brokata, razkošno pohištvo iz najplemenitejšega težkega lesa, • intarzijc, boulc, čudovite rozbarije, brušena stekla benečanska, dragoceni florentinski okvirji, v njih pa bedne reprodukcije, tihožitja z langusto, karpi, šunkami, kaviarjem in chiantijem, melanholični parki z labodi in grškimi templi in sobami ter malinovcem, razlitem po saharinastem nebu, vsa pnevmatika in gumi pn tiste Madonc, ki 'so vse drugo, Ic Madonc ne.
Če pa žc originalno delo, pa zagledate navadno pristen, z roko in oljem slikali" Bled, Bohinj, ali pa Kosovsko devojko — bednega Rusa, krošnjaria — žal tudi nekaj Slovenccv tako kro-šnjari. Kaj naj hočemo sestradanemu ruskemu študentu, ki si tako pomaga preko trdega, bednega življenja, privoščimo mu iz srca ta revni zaslužek — 200 - 300 Din za tako slikico, toda vse to je daleč, daleč od umetnosti! In kaj naj si mislim, čc srečam posestnika takega razkošnega stanovanja! Kulturen človek bo skomignil z ramami in si mislil pač svoje! Ne ie, da smemo in moramo pričakovati od kulturnega človeka, ki so mu dana vsa sredstva, da udobno in razkošno uredi svoj dom, da ne bo »okinčal« sten svoje jedilnice, spalnice, salona in budoaria svoje soproge r. ničvrednimi repro-
dukcijami, marveč če ic ne z dragimi olji, vsaj z orig. grafikami in akvareli. Nakup umetnine, ki nosi vse znake kvalitete, pomeni dragoceno in plodo-nosno investicijo, ki v tem pogledu daleč prekaša kapital, naložen v perzijance, ter nosi lahko 100 in tudi več stotne obresti srečnim posestnikom v ceni rastočih slik in plastik. Opozarjamo le na Groharja. Slike, ki jih je umetnik v svoji bedi prodajal za par sto predvojnih kron, so danes vredne 30—40.000 Din in sc za to ceno tudi tržijo, prav tako rastejo v cenah tudi dela drugih še živečih umetnikov, zlasti garde naših impresionistov.
Sam sem doživel slučaj, da je bila slika, ki sem io v nujni sili prodal bankirju za dvesto pred-.vojnih kron, prodana par let pozneje za 6000 Din, šc par let pozneje pa, menjajoča svojega lastnika, za celih 20.000 Din. V drugem 6lučaju se je - znebil gospod moje slike, ki jo je tudi v tako težkih časih kupil za bagatelo 600 Din, da jo proda trgovcu z umetninami, ki jo prodaja danes za 3000 Din.
Pariz, Berlin, živita — z mirno vestjo lo lahko trdim, skoro do polovice od trgovine z umetninami: propadajoče italijanske finance rešujejo le še ogromni zakladi umetnin, neizčrpen vir kreditov; sovjeti organizirajo finančno svojo pjatilet-ko s prodajo umetnin — in mi? Malenkostno in bojazljivo izbegavajoč morebitni riziko, zaklepamo svoje blagajne, mesto da aktivno posežemo s krepko roko v tempo slovenskega duhovnega ustvarjanja, ki Ic prpv nič ne zaostaja za našo renesanso na industrijskih, obrtnih in trgovinskih poljih.
Nad 200 likov je zbranih na tej res lepo zaokroženi razstavi. Nad 30 in več umetnikov, ve-teranov-pionirjev, sredi dobe stoječih, najmlajših borcev, med njimi že slavna imena, med mlajšimi nova imena, odkritja silne obljube za bodočnost udarne sile močnih talentov, od katerih velja zlasti zapomniti imena Gorjup, GorSe, Košir in Jirak. Tudi dvojica Nemcev sodržavljanov jc to pot na razstavi v složni harmoniji s slovenskimi tovariši.
O delih samih pa nai sodijo kritiki.
I. V-«.
-Ct nV/FK/Fr. Hn«. f\ itlniti KVJ1
»	' ■ ■ I w v |IHU)« I
Na delu za naše kmetijstvo
Menama seja okrajnega kmetijskega odbora za okraj dravograjski
Pretek]i nieeec se je vršila v Dravogradu v restavraciji g. Komauerja plenarna seja okrajnega kmetijskega odbora, ki je bila prav dobro obiskana.
Ob 3 popoldne je otvoril .sejo predsednik okr. kmet. odbora g. ing. Franjo Pahernik, pozdravil navzoče ter se pri tem spomnil umrlega nadgoz-darja šumarskega referenta g. Praha. Tajnik okr. kmet. referent Zdolšek prečita zapisnik zadnje plenarne seje, nakar poda stvarno poročilo predsednik o delovanju okr. kmet. odbora o nabavi plemenskih ovac, o ustanovitvi gozdne drevesnice, o kmetijskem zimskem tečaju v Vuliredu, kjer je izrazil zalivalo vodji tečaja kmet. referentu Zdolšeku za dobro uspeli tečaj. Nadalje omeni o nagradah in diplomah kmetijskim pomočnikom in pomočnicam za zvesto večletno službovanje piri enem in istem izrazito kmetskem gospodarju. V to svrho so določene sledeče nagrade: I. nagrada za 40 letno službovanje pri enem gospodarju znesek Din 500 in diplomo s pozlačeno številko 40; II. nagrada za službeno dobo 25 letnega službovanja, v iznosu 200 Din in diplomo; J11. nagrada za dobo od 10 do 25 let službovanja. Nadalje poda blagajnik g. Ambrož poročilo, kjer oineni, da lansko leto ni bilo nobenih dohodkov, pač pa samo izdatki. Nato poroča tajnik odbora glede izplačila nagrad posestnikom v letu 1931 Iicencovanih bikov in o delovanju ožjega odbora, nakar so se vzele v pretres razne prošnje, naslovljene na okr. kmet. odbor, ki so bile precej ugodno rešene. Skupni proračun okr. krnel, odbora znaša 60.500 Diu in sicer: Podpora za ua-kuip plemenskih bikov izveu okraja t*XX) Din; za vzorne hleve in gnojnične jame <3000 Din; prispeval; k nabavi kmetijskih strojev kmet. podružnicam fSOOO Din; za cepljenje prašičev 30(H) Din; za nabavo plemenskih mrkačev 2000 Din; za stroške gozdne drevesnice 5000 Diu; reezrvni fond za sadno drevesnico 3500 Din; sadjarskim podružnicam po 500 Din 2000 Diu; pašnim in živinorejskim zadrugam 3000 Din; nagrade poslom 15.000 Din; za
Sv, Primož gobe seje
pravi ljudski glas in res se povečinoma približno okoli dneva lega svetnika, ki jo 0. junija, že pojavljajo posamezni prvi jurčki. Iz bližnjih okolic so že prinesli na trg prve sveže gobane, ki pa so precej črvivi. Prave rasti, ki je lansko leto ob tem času že bila, pa še nikjer ni in je najbrž temu vzrok letošnja pozna pomlad, ko se je vse za en metieo zakasnilo. Čim se bodo začeli pojavljati jurčlki v večji množini, se bo pričela tudi vsakoletna trgovina s suhimi gobami. Ob tej priliki ponovno opozarjamo nabiralce na pravilno nabiranje, rezanje in sušenje, ker le prvovrstno belo in «nažno blago se v današnjem težkem gospodarskem času lahko s pridom prodaja. Zahtevajte v ta namen navodila od strokovnjakov in velelrgov-eev s suhimi gobami, ki vam jih bodo rado volje dajali.
Lansko leto je bilo gobje leto osobito na Dolenjskem in Posavju zelo obilno, tako da so imeli ti kraji cedo štirikratno rast in prislovica pravi: »Štiri rasti »glodajo zemljo do kosti«, to se pravi, da se letos v teh krajih no nadejajo tako obilne Eatve. V kolikor je ta pregovor resničen, bomo videli.
Cene suhim gobam se zelo menjajo. Nabrane In posušene gobe oddajajte »proti in jih ne zadržujte doma! Osobito spomladanske gobe '/.gube kmalu na sveži barvi in se veliko prej pokvarijo kakor jesenske.
IZKAZ O STANJU NARODNE BANKE
r, dne 31. maja 1931. (Vsi v milj. Din; v oklepajih razlika v primeri z izkazom 22. maja.) Aktiva: jdato in devize 212.5 (—8.5), tečajna razlika 422.1 (—55.8), posojila: menična in lombardna 1.436.8 (-4-90.2); pasiva: bankovci v oktobru 4.790.8 (+171.5), drž. terjat. 46.1 (-5.2), žiro 510.8 (-102), razni računi 449.9 (—38.2); ostale postavke neiz-premenjene.
Stabilizacija portugalske valute. S 1. julijem bbo Izvedena stabilizacija portugalske valute na tečaju 10&25 eseudov za funt šter! ing. Zato bodo iz prometa potegnjeni vsi bankovci malih vrednosti. Po zakonu mora znašati zlato kritje najmanj 30%.
Podružnica Ljubljanske kreditno banke v Va-razdinu. Kakor poročajo zagrebški listi, bo Ljubljanska kreditna banka otvorila svojo podružnico v Varaždinu. Kakor znano, ima banka podružnico v Zagrebu že od februarja 1930.
Obrtnike, ki obiščejo velesejem. opozarja Zavod za pospeševanje obrta, da se bo vršilo v nedeljo dne 7. t. m. dopoldne ob 10 v paviljonu Zavoda PO Zbornice za TOI, ki se nahaja v sredini velesejm-skega razstavnega prostora (paviljon C) predavanje predsednika Zavoda PO g. Ivana Ogrina o gospodarskem položaju obrtništva, ob 11 pa se vrši v
seje okr. kmet. odbora 3000 Din; tajništvo in bla-gajništvo 3500 Din; upravni in pisarniški stroški 1000 Din; razno nagrado in stroški 4500 Din; skupaj «0.500 Din. — Pri slučajnostih so se obravnavala razna vprašanja v svrho izboljšanja kmetijstva v okraju. — Tajnik.
*
Poučni tečaj in sadjarsko zborovanje v Ljutomeru. Na povabilo »Društva sadnih trgovcev za dravsko banovino« se je vršil 31. maja 1931 v Ljutomeru poučni tečaj in sadjarsko zborovanje muro-poljskih in gornjeinedjimurskih sadjercjcev in sadnih izvozničarjev, katerega se je udeležilo do 100 udeležencev od blizu in daleč. Otvarjajoč poučni tečaj, je predsednik Društva sadnih trgovcev g. Pevec iz Ormoža orisal iu predočil splošen položaj v sadjarstvu ter težnje in zahteve inozemske sadne trgovine, nakar je kmetijski referent g. Žnidarič v lepem govoru predaval o gojitvi in pripravi sadja za prodajo. Obenem je priporočal sadjerejcem posamezne sadne vrste iz Sadnega izbora, katere se za naš okoliš iz pomološkega stališča posebno priporoča, nakar se je zadeva pretresla tudi od strani izvozničarjev, tako da je vsakdo dobil pregled, katere vrste sadja najbolj uspevajo pri nas in pa katere vrste se najbolje vnovči oziroma po katerih jc več vprašanja. Sledeči govorniki so pretresali vprašanje sadne trgovine ter v glavnem povdarjali potrebo po sodelovanju med sadjerejci in sadnimi trgovci; zahtevali so nadalje odpravo nelegalne in nereelne sadne trgovine ozir. slučajnostne mešeta-rije. Pred zaključkom tečaja se je banski svetnik in predsednik Kmetijskega odbora g. lakob Rajh iz Ljutomera zahvalil društvu za prirejen tečaj in za stvarna izvajanja posameznih govornikov ter v imenu sadjerejcev apeliral na društvo, da izvoz sadja podvigne in nelegalno trgovino odpravi, kar se mu je od strani društva zagotovilo. G. Rajh je izrazil željo, da priredi društvo meseca avgusta še en tak tečaj v Ljutomeru, čemur bo radevolje ustreg'c«
paviljonu tovarne za dušik Ruše praktično razkazovanje avtogenega varenja. Zavod vabi, da se obrtniki in obrtniški pomočniki v čim večjem številu udeleže teh prireditev. Ako ima kdo kak predmet, ki bi ga rad zavaril, bode to lahko storil pri tej priliki po navodilih in s pomočjo inštruktorja varilnega mojstra in inženjerja, ki vodi prireditev.
Borza
Dne 5. junija 1931.
Denar
Devizni tečaji so danes oslabeli. Promet je bil srednji, znatnejši le v devizi Drava. Vse zaključene devize je dala Narodna banka.
Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2276 bi., Berlin 1341.25—1344.25 (1342.75), Bruselj 787.78 bi., Budimpešta 9S7.67 bi., Curih 1095.30—1098.30 (1096.80), Dunaj 793.14—796.14 (794.64), London 275.25 bi., Newyork 56.455 bi., Pariz 221.56 bi., Praga 167.14—167.94 (167.54), Trst 295.88—296.03.
Zagreb. Amsterdam 2273—2279, Dunaj 793.14, 796.14, Berlin 1341.25—1344.25, Bruselj 787.78 bi., Budimpešta 986.17 — 989.17, London 274.812 — 275.612, Milan 294,90—296.90, Newyork ček 56.355 —56.555, Pariz 220.56—222.56, Praga 167.14—167.94, Ziirieh 1095.30—1098.30.
Skupni promet brez kompenzacij je znašal 3.5 milij. Din.
Belgrad. Berlin 1341.25-1344.25, Budimpešta 986.16—989.16, Dunaj 793.147—796.14, London 274.05—275.45, Newyork 56.35—56.55, Pariz 220.56 —222.56, Praga 167.14—167.94, Trst 294.98-296.98, Ženeva 1095.30—1098.30.
Curih. Belgrad 9.115, Pariz 20.20, London 25.095, Newyork 515.80, Bruselj 71.85, Milan 27, Madrid 49.40, Amsterdam 207.50, Berlin 122.41, Dunaj 72.475, Stockholm 138.1725, Oslo 138.125, Ko-penhagen 138.125, Sofija 3.735, Praga 15.28, Varšava 57.825, Budimpešta 90.05, Atene 6.70, Carigrad 2,4475, Bukarešta 3.0725, Helsingfors 12.975.
Vrednostni papirji
Tudi danes je bila tendenca za dolarske papirje slabejša in tečaji so ponovno popustili. Ravno tako je popustila tudi vojna škoda. Zanimivo je, da v Zagrebu, razven v Blerovih posojilih, sploh ni bilo prometa v državnih papirjih. Znatnejši je bil promet v 8% dolarskem posojilu. Med bančnimi papirji je bila zaključena Poljobanka po slabejšem tečaju 53, nadalje je bilo več zaključkov v delnicah Unionbanke, ki je popustila na 167, kasneje pa se je okrepila. Več prometa je bilo tudi v delnicah Ju-gobanke, ki je najprej popustila na 67 in ostala na koncu 68. Tudi Praštediona in Srbska sta bili sla-bejši, vendar so se tečaji držali. Znatnejši je bil promet v industrijskih papirjih, ki so tendirali v glavnem neizprenienjeuo, deloma pa so bili slabejši.
Trboveljska se je najprej učvrstila na 260, v teku borznega sestanka pa je popustila na 254.
Ljubljana. 8% Bler. pos. 90.50 bi., 7% Bler pos. 81 bi., Celjska 150 den., Ljublj. kred. 120 den., Praštediona 950 den., Kred. zavod 160 -170, Vevče 120 den., Stavbna 40 den., Ruše 220 den.
Zagreb. Drž. pap.: 1% inv. pos. 86 -87.50.
Spori
agrarji 48—50, vojna škoda ar. 412—413, kasa 414
bf., 12. 413—415, 8% Bler. pos. 88.50—89 ( 90, 88.50, i moštvom Ilirije" in "pa starim znancem Ljubljanča
ILIRIJA : AUSTRIA (CELOVEC) 3 : 3 (1 : 2)
Pred pičlim številom gledalcev je bila na praznik igrana prijateljska tekma med kombiniranim
S8.25, S8.125, 88.25), 7%" Bler. pos. 79.75-80.25, (80.50), 1% pos. Drž. hip. banke 32—83.50, 6% begi. obv. 64.50—65.50, Tobač. srečke 25 den., Srečke Rdeč. križa 44 bi. Bančne delnice: Hrvatska 50— 00, Katolička 33—35, Poljo 53—54 (53), Kreditna 119— 124, Union 168—175 (167, 107.50, 160, 169, 168), lugo 67—68 (70, 69, 68, 07, 68), Lj. kred. 120 den., Medjunarodna 08 den., Narodna 7250—IM), Praštediona 950—960 (950), Srbska 190—192 (190, 191). Industrijske delnice: Nar. šum. 25 den., Guttmann 126-128 (128. 129, 128, 127), Slaveks 25-27.50 (25.5), Slavonija 200 den., Danica 68—70 (70), Drava 235—230 (235), Šečerana Osjek 245—260, Nar. ml. 180 bi.. Osj. ljev. 180-210, Brod. vag. 64 den., Union 70 den., Vevče 120—123 (120), Isis 50, Ragu-sea 300 bl„ Oceania 189-190 (190), Jadr. plov. 480 den., Trboveljska 252—255 (260, 255, 254).
Belgrad, 1% inv. pos. 87—87.50 .agrarji 50— 50.75, vojna škoda 413.75—414.50 (1050 kom.), 6. 414 den., 9. 416.50 den., 11. 417.50 den., 6% begi. obv. 64.50—67 (285.000 nom.), 7% Bler. pos. 80.50 —80.75 (7000 dol.), 1% pos. Drž. hip. banke 82.75— 83 (3000 dol.).
Notacije državnih papirjev v inozemstvu. London: 7% Bler. pos. 78—80, Newyork: 8% Bler. j)os. 85—86, 7% Bler. pos. 77.50—79, 7% pos. Drž. hip. banke 80.25—81.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 91.25, \X'iener Bankverein 15.15, Escompteges. 153, Zivno 81.50, Guttmann 14.25, Mundus 105, Alpine 14.60. Trboveljska 30.50, Kranj. ind. 37, Prager Eisen 274, Ley-kam 2.40, Rima Murany 38.60.
Žitni trg
Žitni trg je miren in je kupčija naravnost mi-uimalna. Cene so ostale neizpreinenjene.
Novi Sad. Pšenica: 79-80 kg srbč. n bč. akol. N. Sad 170—180, bč. okol. Sombor 165—170, potiska šlep 182^—187^, gbč., gbn„ ban. Peka šlep 180—185, sr. 78 kg 165—170, okol. Indjija 78 kg 170—175, slav. 78 kg 165—167^, slav. šlep 77/78 kg 162>S—165, koruza: bč. okolica Sombor 102—104, moka: bč. 0.00 2č0—280, št. 2. 250—260, št, 8. 120 —130. Vse ostalo neizpremenjeno. Promet: pšenica 1 vagon, koruza 18 vagonov, moka 7 vagonov, otrobi 5 vagonov. Tendenca: mlačna.
Sombor. Pšenica bač. potiska šlep 80 kg 185 —190, bač. okol. Sombor 70-79 kg 165—170, gbč. 79-80 kg 180—185, sr. 78 kg 165—170, slav. 78 kg 162Vi—167'S. Moka: bač. 0.00 260—280, 2. 245— 260, 5. 225—240, 6. 202—220, 7. 165—180, 8. 105— 120. Otrobi: pšen. bač. 107K—112VŽ. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca: mlačna. Promet: 62 in četrt vagona.
Budimpešta. Tendenca neenakomerna, promet miren. Pšenica: jun. 14.50—14.60, zaklj. 14.50 —14.51. Koruza: jul. 13,40—13.48, zaklj. 13.43— 13.45, avg. 13.60—13.63, zaklj. 13.63—13.64, mai 11.90—12.23, zaklj. 11.90—11.92, jul. 10.90, zaklj. 10.85—10.90, avg. 11.05, zaklj. 11.00—11.05.
Živina
Mariborski svinjski sejem dne 5. junija. Pripeljanih je bilo 410 svinj. Mladi prašiči 5—6 tednov stari 40—80 Din, 7—9 tednov 90—130, 3—4 mesece 160—250, 5—7 mesecev 350—400, 8—10 mesecev 450— 500, 1 leto 900—1500. 1 kg žive teže 6-8 Din, mrtve 9—10. Prodanih so bili 204 komadi.
Les
Eksekntivna prodaja. 6 kub. m javorjevih plohov 90, 100 mm od 2 m dalje, od 22 cm dalje 300 Din; 7 kub. m polntoralov od 4 m dalje 38X78 cm, 4 kub. m desk 4 m 28, 38, 40 cm, 30 kub. m moralov in polmorualov 24-38 do 98-98. deske 24 do 48 cm po 4 m 22 Din. Skupno 2 vagona.
Parketne deščice
hrastove in bukove dobavlja in poklada
Lavrenčič & Co
Ljubljana
Vošnjakova ulica 16
Oglejte si kvaliteto blaga.
nov, celovško Austri jo. Prireditev je zaslužila večji obisk. Videti je bilo precej lepih in napetih tre-nutkov. Liga tekme so precej vzrok, da ni zanimanja za druge nogometne tekme.
Moštvo gostov je neodločen rezultat zaslužilo. Kajti v prvem polčasu so imeli več od igre in tudi drugače postavili bolj enotno in zglajeno moštvo. Glavna ojiora moštva jo srednji krilec, ki jo nad-kriljeval nasprotnika v prvem, kakor tudi v drugem polčasu. Nekaj so pa koroški klubi pridobili, kar jim gotovo ni v prid. Igrajo preveč ostro in ne štedijo nasprotnikovih nog. Drugače pa igrajo še veduo tako kakor do sedaj primitivno, toda zelo marljivo.
Domače moštvo ni zadovoljilo. Zlasti prvi polčas igra nikakor ni mogla razviti. Napad, slabo podpiran po krilski vrsti, sam ni mogel ničesar napraviti. Šele v drugem polčasu, ko je prišel na mesto srednjega krilca Varčič, je šlo bolje. Najbolj je seveda ugajala napadalna vrsta. Napad v sestavi Svetie, Neli in Ice, jo največ pripomogel k neodločenemu rezultatu, kajti le radi energičnih napadov je bilo doseženo izenačenje. Take odločno volje, kakor jo je pokazal zlasti Neli pred golom, že lep čas nismo videli. Pokazal je prav za prav, kako mora igrati zveza. Posebna točka je bil sodnik (•■ Dolinar. Le sreča, da v tej igri ni bilo nobenih poškodb.
CONCORDIA DOSPE KOMPLETNA V LJUBLJANO
Državni prvak zagrebška Concordia. ki je v četrtek v prv. borbi odpravila npurgcrje< z 2 : 1, prispe v Ljubljano s kompletnim moštvom. Za nastoii) v Ljubljani se jc Concordia dobro pripravila.
Ali bo Concordia tudi v Ljnibljaui oduesla jutri dve dragoceni točki? Vemo, da bo njeno moštvo tehnično pred njn čilo. toda od domačinov pričakujemo, da bodo vložili v Jiorbo vse sile, voljo in elan. Tekma se odigra v nedeljo na igrišču ASK Primorje ob 17.30 ob vsakem vre menil. Prcdtekmo odigrata SK Jadran in SK Grafika ob 15.45. — Kujundžič iz Subotice je poverjen z vodstvom prv. tekme Concordia : ASK Primorje. Z rezervo za g. Kujundžiča v osebi g. 1'adjena, starega člana Coneordic, ne moremo biti zadovoljni. Vsekakor se z.a tako važne tekme nc bi smelo delegirati sodnikov ki so člani nastopajoili klubov.
DVE LEPI ŠPORTNI PRIREDITVI
Danes popoldne in jutri dopoldne bomo imeli v kopališču in igrišču Ilirije lepe športne prireditve.
F. T. C. plavalni klub iz Budimpešte tek muje v soboto [»poldne 'proti SK Iliriji. Madžari nastopijo s plavači, s skakači in z vvaterpolisti tako, da sc nam obeta v ilirjanskem kopališču izreden športni užitek. Ž njimi pride tudi Sze-gely, drugi najboljši madžarski sprinter za dr. Baranijem. Zanimivo bo videti, v kakšni formi so domači plavači žo sedaj začetkom sezone: zlasti Lanipretovn je tekom zimskih trenuigo\ znatuo napredovala in v soboto bo skušala rušit' jugoslovanski rekord v cravvlu na 200 m.
Program tekmovanja je naslednji:
t. 5 X 50 m prosto gospodje
2. 4 X 50 m prosto damo
5. 100 m prsno gospodje
4.	100 m prsno dame
5.	100 m lirbtno gospodje
6.	Skoki
7.	3 X 100 m mešano gosjiodje
8.	3 Xl00m mešano name
9.	50 ni prosto juniorke
10.	50 m prosto juniorji
11.	100 m prosto gospodje
12.	VVaterpolo FTC Budupest : Ilirija.
Druga važna prireditev je državno prvenstvo v lahki atletiki. Nov način tekmovanja ne dopuščn rekordov ali vrhunskih rezultatov; zadostuje določen minimum za določeno število točk, tako da odločuje prav za prav število sodelujočih o zmagi. Zato eta se pa tudi oba ljubljanska kluba potrudil:1 in postavila precejšnje število atletov. Skoraj 25«' bo vseh skupaj in ta številka ipove, da se pri na-lahka atletika lepo razvija. Pričakujemo, da se nc bodo ponovili slabi starti in napačno stopanje. Take in podobne stvari so svoječasno zakrivile, da je lahka atletika pričela nazadovati. Tedaj ko jf postalo zanimanje zopet večje, se take stvari m smejo ponoviti, saj je to pred leti ubilo atletiko.
*RM
•S"C
a> ^
N O ®
dc§0 M
S A. £
g^-r

Il!il8
ojhcsi hc0o
J So 6
<D ..K ..
j?® , Scgt)
—■ > © > M fv<
s: K
M
I w
„-SaS3 .3
» I a 1 Qo
n « im N
S . > m n „ a)
11 H N M t» -9 U
O >
M -tej""
-17"" «8«i 1 ■grff al i
«OQ cs Q
S5 it
si S!
žsž
> z.«s a ŠacJalS
I
K3N<
Earl Derr Biggers:
Kitajčeva papiga
76
»Zavedal sem se, za kaj gre, zato sem se besno pognal v Delaneya. Streljal jc in mc zgrešil. Ustrelil je drugič — začutil sem, kakor bi me bil kdo zbodel v pleča, in se zgrudil.
Najbrž sem nekaj časa ležal brez zavesti. Ko sem se osvestil, sem slišal, kako jc Delan&y tajniku, ki se jc drl na vso moč, razlagal, da me je ubil. Kajpada sta potem videla, da šc diham. In prijatelj Jerry jc bil zelo za to, da bi me kar pihnila. Toda tajnik ni hotel, marveč jc zahteval, naj se zgodi z menoj lako, kakor jc bilo domenjeno. Ničvredni izdajalec mi je tedaj rešil življenje; bržkone iz same straho-petnosti. Zavlekli so me tedaj v avtomobilu v stari rudnik Petticoat. Zjutraj so me capini pustili tatu samega; le profesor, ki se je bil pridružil naši dražestni družbi, jc ostal pri meni, mi zavezal rano in mi dajal jesti. V nedeljo popoldne jc odšel ter se vrnil pozno zvečer s svojim bratom Philom, ki jc bil poslej moj ječar.
Kaj se je dogajalo na farmi, veste sami bolje od mene. V ponedeljek mi jc moja hči Evelina brzojavno javila, da pride. Seveda jo je bilo treba odstraniti s pozorišča intrig. Zato sc je Thorn odpeljal ponjo v Jildorado, ji sporočil, da sem ranjen ter tudi njo privedel v rudnik. In še sedaj bi medlela v ječi, ko bi danes ne bila prišla Eden in Holley iskat mlado damo, ki je v svojo nesrečo zašla tjakaj.«
Madden je vstal. »Še nekaj 1 Thorn, slišal sem vas, ko ste onega usodnega večera dejali Delaneyu: .Vi ste se ga vedno bali... Že todai v New Yarku.. Kaj ste laoteli reci s tem?«
Skrušeni tajnik je dvignil svoj obraz iz rok, s katerimi ga je zakrival. »Že prej enkrat smo skovali podoben naklep, ko ste šli na lov. Toda Jerry, la strahopetec, se je izmaknil zadnji hip.«
»Kako neki ne?« je siknil Delaney. »Saj nikomur izmed vas nisem mogel zaupati. Potuhnjeni lisjaki ste...«
»Mene misliš?« se je razhudil Phil Maydorf.
»Koga drugega pa? Ali mar nisi poskušal, da bi sam pobasal bisere, ko smo te poslali v Frisko, da bi nam spravil z glave Louieja Wonga? O, vse vem...«
»No — kaj zato? Saj si se jih sam kanil polastiti. Kaj si nameraval, ko si mislil, da jih bo prinesel Draycott? Toda brat Henry se te je držal ko klop ..
»Tako je!« se je vmešal ,profesor'. »Hotel se je izmuzniti, da bi se sam sešel z Draycottom. Čc misliš, da tega nisem opazil, se motiš, prismojeni norec! Kajti, kaj drugega pač nisi. Prismoda sede in piše igralkam hrepenenja polna pisma ...«
»Kdo bi itncl vec pravice do biserov?<' jc zarjul Delaney. Kaj bi bili počeli brez meno? Čedni pajdaši ste mi bili! In ti« — zopet se je obrnil k May-dorfu — »si si privoščil največjo blaznost. Kateri nori hudič te je pa zmotil, da si tu pred vrati Louieju Wongu porinil nož v trebuh ...«
Obdolžent jc bil ogorčen kakor nedolžen poštenjak. Kaj?! Jaz sem zabodel Louieja Wonga?«
»Da, tik je zakričal sedaj tudi Thorn. »Zraven sem bil in videl. Lahko prisežem ...«
»Kakor sokrivec, kajne?« je pičil sodnik Cox. »Če spustimo te capine drugega na drugega, pridejo vsi na vislice.«
»Molčite no, fantje!« je milo miril Clamble. Tako sc vedno bolj pogrezamo. Gospod sodnik, priprav-ljeui smo...«
»Še ne!« Charlie Chan je postavil pred gospodarja črno torbo. »Notri boste našli polno gotovine, gospod Madden. Nekaj za prodane delnice, nekaj vam je nakazala vaša nevvyorška pisarna. Delaney vam bo povedal, je li vse.«
»Vse jc notri!« je strupeno siknil milijonarjev dvojnik.
»Tako?« Kitajec je zmajal z glavo. »Kako pa je bilo tisto z Eddiejem Bostonom?«
»A tako! Temu sem pa res moral odriniti pet tisoč dolarjev. Da bi molčal. Spoznal me jc zadnjič na dvorišču. Upam, da jih zopet izpulite ciganu, umazanemu!«
»No, tedaj pa odrinimo!« je velel sodnik. »Na svidenje jutri, gospod Madden!" Četica uradnikov in njihovih jetnikov jc izginila v temini puščavske noči.
»Tamlc pobira pete Delaneyeva štiriperesna deteljica,« je dejal Bob, »in tudi jaz naj povežem svojo culico. Odpeljem se z vlakom ob pol enajstih v Bar-stow. Čc mi dovolite, da zadnjikrat prisedem k vair. na voz, gospodična Wcndell, vam bom odkritosrčne hvaležen. Rad bi namreč z vami spregovoril šc neka' besed. O Wilburu!
»Mene pa peče vest, gospod Madden,« je prizna Will Holley. »Sestavil sem znamenit intervju, ki ge vi nikdar niste dali.«
»No, s tem si le nikarte beliti glave! Krijem gn s svojim imenom.«
»Vaša ljubeznivost je velika! Toda rad bi vedel, zakaj so ti dedci članek sploh sestavili.«
»To jc cisto preprosta reč!« jc opozoril Chan »Brzojaviii so newyorškemu uradu, naj pošlje denar. Kako bi bili mogli lažje dokazati, da Madden res prebiva na farmi, kakor s tem, da so to raztrobili v listih? Tiskana črka juta vedno prepričevalno moč.v
V deželi češnjevega cvetja
Ben Turuer, voditelj angleških strokovnih organizacij, ki ga je kralj povišal v plemski stan. S tem nameravajo okrepili delavsko stranko v zgornii zbornici.
Na ni zapadlijakom se zde Japonci zagoneten, tuj in tajinstven narod. Dejansko so Japonci največji mojstri v prikrivanju svoje notranjosti, svojih pravili misli in čustev, do katerih ne more prodreti noben tujec.
Na zunaj je Japonca sama ljubeznivost in uljudnost. In Japonke! Ali si je mogoče misliti kaj nežnejšega, čarobnejšega kakor smehljaj Japonke? Ali ne morejo biti ljudje srečni v deželi, v kateri se znajo ženske tako smehljati? Ljubke in elegantne, kakor dragoceni sladkorčki v svilenem papirju drobne po ulici v svojem rožastem kimonu z zibajo-čim korakom. Ce srečajo prijateljico, potem se s sklenjenimi rokami trikrat poklonita druga drugi in tiho pozdravita. Nato se vprašata, kako se godi celi preblagorodni rodo-vini. Tega ceremoniplnega pozdrava ne opusti niti najpriprostejša Japonka.
Večina japonskih hiš je enonadstropnih. Pravijo, da zaradi pogostih potresov; toda
stva kakor pred pokrajinsko sliko velikega umetnika.
Domovinska ljubezen je glavno gibalo vsega Japončevega življenja. Za domovino ni le pripravljen umreti, marveč ji služiti z vsakim-dihljajem. Vse svoje umske sile, vse svoje sposobnosti posveča v njeno korist. Visoko izobraženi Japonci, sinovi iz najboljših hiš prihajajo v Evropo in Ameriko, da se nauče jezikov, da proučujejo gospodarske in kulturne razmere in dajejo domači industriji napotke, s kakimi izdelki more uspešno prodreti na evropski odnosno ameriški trg. Da pridejo v ožji stik z narodi, služijo kot brivci, natakarji na ladjah itd. Naravno, da so Japonci na glasu kot najspretnejši in najnevarnejši vohuni.
Vendar ne bi bilo prav, ako bi japonsko uljudnost, ki se nikdar ne izpozabi, ki se zdi pretirana, sumničili kot golo krinko lažnji-vosti in hinavščine. Ta vljudnost je marveč v v celoti sad prastare kulture in nežnega ob-l utja. Japonec nam bo smehljaje naznanil s ril rt svoje matere, a ne zato, ker ne bi za materjo žaloval, marveč zato, da nam ne bi prizadel bolesti. Res je pa, da je Japonec rojen diplomat in da mu njegova prirojena uljudnost pri tem izvrstno služi. Sam svoje ! misli in čustva zna izvrstno skrivati, izkori- , stiti pa nasprotnikove slabosti in napake.
V vsakdanjem življenju je Japonec zelo , prijeten drug. Če nas skuša prevariti, ne dela i tega iz veselja do varanja. Uljuden je do skrajnosti in vselej pripravljen pomagati. V j poslovnih stvareh je zelo pošten. Občevanje z Japonci je tudi zato prijetno, ker so tudi osebno tako snažni kakoi njihovi domovi. Prhe in vsakodnevne kopelji so udomačene v najširših slojih.
Sladkosnedi Pariz
Pariz, 3. junija 1931.
Monsieur Marc Jaryc, vsevedni mož, ki sem imel čast spoznati ga v Parizu, me je j vpeljal tudi v to posebnost. Jaryc pozna prav t tako poslednji zvezek našega »Doma in Sve- ! ta«, kakor delo, ki ga pripravlja za izdajo ' John Galsworthy, zanima se za Ivana Can- , karja prav tako kakor za Unamuna, skratka, ni je važne stvari v svetovnem slovstvu (in za svetovno slovstvo tudi morda povsem ne-važne), ki bi je Marc Jaryc ne poznal; posreduje avtorske pravice, vodi špansko informacijsko službo v inozemstvu, organizira evropsko duševno delo v izdajah ene najpomembnejših francoskih založb, kateri suvereno na- i čeluje, se razume na vse, kar si kdo misliti ! more, da najbolj nedostopne naslove najbolj i nedostopnih ljudi z ljubeznivo vizitko, ki od- ] pira vrata kamorkoli — Marc Jaryc pa je j sam popolnoma nedostopen... in pravi prav- ; cati čudež me je doletel, da sem kljub temu prišel do njega.
A ne o teh malenkostih, o mnogo važnejšem doživetju hočem poročati, do katerega mi je pripomogel Marc Jaryc: doživetje pri- \ stnega francoskega obeda.
Seveda ni treba vzeti vsega, kar piše časopis, tako resno, kakor je napisano. A šalo na stran — pri nas in drugod po svetu obe- i J dujemo iu večerjamo iz navade, pač zato, ker smo lačni in si moramo na kak način prive- j zati dušo. V Franciji in zlasti v Parizu je stvar drugačna. Ure so natančno določene, ob ka- | terih Parižan zajtrku je, obeduje in večerja, j Zajutrek od 12 ure do 2 ure, običajno v re- i stavraciji, obed od 7 ure do 9 ure, doma večerja po polnoči ... Kuhar uživa sloves umetnika (dober kuhar, seveda); njegovih tisoč '
skrivnosti v pripravljanju jedil tvori posebnost neznatne, a slovite restavracije, v kateri služi. A ne le v restavraciji, tudi na pariškem domačem ognjišču gojijo umetnost kuhinje z največjim spoštovanjem. To je le ena stran. Druga je način, kako uživa Francoz zanj pripravljena in na izbiro mu postavljena jedila. Sestava zajutreka ali obeda je prav posebna umetni ja. Kombinacija, na načelih kontra-punkta sloneča, je velevažen faktor pristne francoske prehrane. Izbor vina, hors d'oeuvre, vprašanje ribe ali mesa, vprašanje zelenjave in začimbe, desserta itd., je vsaj tako važno kakor vprašanje volitev novega predsednika francoskega senata.
Da, da... pri nas o tem nimamo pravega pojma. Nič ne rečem, da nam morda tega še manjka, toda ...
Marc Jaryc me je popeljal v restavracijo »Au plat dargent« ter mi pokazal na steni med drugimi sliko pisatelja Maurice Coustan-tin-Weyera (čigar »Usodno preteklost« sem predstavil v prevodu slovenskim čitateljem), in pod sliko avtorjevo lastnoročno posvetilo lastniku restavracije, »čudovitemu gastrono-mu«. In vsevedni Jaryc nato: »0, Constatin-Weyer se spozna na te stvari. Kolikor vem, je edino ta lokal v Parizu odlikoval in sem zahaja, kadar pride iz Vicliya... Nikar se ne čudite, Vaš avtor piše zdaj obsežno kuharsko knjigo, v zvezi s svojo ženo, in ptf''knjigo' c vinih, to pa sam ...«
Obedova sva res imenitno —.po takem obedu se mi zdi vredno zabeležiti, da'je francoska kuhinja slej ko prej na višku. Le... po naše je tudi dobro, manj zamudno in morda tudi bolj zdravo.
Silvester Škerl.
Volkov! napadli avtomobil
Blagoslov novega ogromnega stadiona v Tokiu.
Grad Chequers, kjer se bodo vršila angleško-nemška pogajanja
George Stephenson, iznajditelj lokomotive, ki je bil rojen 8. junija 1781.
Čuden slučaj
Priletni, neizobraženi delavec Marcel Ri-hiere, ki je komaj podpisal lastno ime, je dolgo bolehal ua raku in očitno propadal. Naposled so ga prepeljali v neko pariško mestno bolnišnico. Bolezen je vplivala na njegove možgane. Slabo je razumel tuje besede in skoro vedno molčal. Noč in dan je nepremično ležal popolnoma oslabel v svoji postelji. A minuli mesec, nekoliko dni preden je umrl, je ponoči postal hudo razburjeu in začel nekaj kričati. Usmiljenka, ki je pohitela na pomoč, trdi, da je govoril bolnik v njej neznanem jeziku. Ko je videl, da ga ne razume, je z roko pokazal, da želi papir in svinčnik. Sestra mu je ustregla v mnenju, da bo umirajoči spisal oporoko. Bolnik je hitro popisal polo s čudnimi znamenji in se nato onesvestil. Potem je ostal miren do smrti... Zgodaj zjutraj je izročila sestra dozdevno oporoko zdravniku. Ta je tudi ni znal Citati in obvestil je upravo bolnišnice, ki se je obrnila na zaprisežene tolmače tujih jezikov. Naposled se je izkazalo, da je pisal umirajoči v stari kal-dejščini, ki so jo v Parizu razumeli samo trije znanstveniki. Ugotovili so, da vsebuje besedilo molitev, ki se z neznatnimi razlikami nahaja na številnih ohranjenih spomenikih. Odkod je vzel nepismeni delavec to molitev in kje se je naučil kaldejščiue — to je uganka. Spiritisti, ki so se zelo zanimali za dogodek, so seveda presodili, da je bil umrli delavec novo vtelešenje duše kakega kaldej-skega žreca, ki je živel pred neštevilnimi stoletji v Babilonu.
Poganski pogreb
Minoli mesec je na Angleškem umrla mi-stres Jane Golake, znana lastnica dirkalnih konj. Njeno telo so sežgali v krematoriju in nato, kakor je določala oporoka, prenesli pepel v hrastovi Skrinjici ua dirkališče Whi-terby. Preden so se pričele tekme, je stopil vdovec z otroci v žalni obleki na dirkališče in po njem raztresel pepel. Pomagali so mu konjarji in jahači, ki so služili pokojni gospe. Nato so se začele dirke in konji so poteptali pepel. Menda ni bolelo to nobenega izmed žalujočih ostalih", in ni nihče izmed njih I občutil potrebe, da bi kdaj molil na mate-i rinem oz. ženinem grobu ...
Po letošnji mili zimi so se v mongolskih j stepah tako pomnožili volkovi, da so odredili lastniki čred velik lov. Med drugim se je odpeljalo iz mesta Barge z avtomobilom šest ruskih lovcev. Ob svitu so srečali sredi poti veliko čredo volkov, do 50 živali, z volkuljo i na čelu. Eden izmed lovcev je šoferja prosil, i naj ustavi, nakar je volčjo vodnico ustrelil, j Krogla ji je prevrtala lobanjo, in je bila vol-' kulja takoj mrtva. Vsi nadaljnji dogodki so znani samo po pripovedovanju težko ranjenega šoferja. Pravi, da so se gnetli volkovi za trenutek nad ustreljeno vodnico, nato pa ] so se vsi zakadili v avtomobil. Lovci so šoferju veleli, naj nadaljuje vožnjo in po večini niso niti pripravili pušk. Hiteli so na lov, kjer bi morali ustreliti stotine volkov, in se torej niso marali pobrigati za majhno krdelo. A motor je nepričakovano odpovedal, in se avtomobil ni premaknil niti za korak. Pobesneli volkovi so strgali usnjeno streho in se ; lotili ljudi. Zvlekli so jih drugega za drugim ven in takoj razmesarili. Šofer se je kljub temu divjanju naprej ukvarjal z motorjem in ga naposled vendarle sprožil. Avtomobil se je zganil. Več volkov je šoferja vleklo za dolgi kožuh. Pošteno so ga olclali, a ropot stroja jih je naposled preplašil in so pobegnili. Šofer je pobegnil blizu 2 km daleč in na vso moč pognal avtomobil v gosto bodičevje. kjer je bil dobro skrit Takoj nato se je onesvestil, ker je izgubil veliko krvi. Volkovi so ga hudo poškodovali in mu med drugim odtrgali eno uho. Šele proti večeru so ga slučajno našli mongolski pastirji.. Volkovi so požrli vso še-storico lovcev in zapustili na kraju napada samo oglodane glave pa kup krvavih človeških kosti.
Ameriška miselnost
Gospa James Rodney toži v listu »Dailyu Mail», da je Anglija pod vplivom nezdrave novodobne duševnosti, ki je nastala pod ameriškimi vplivi, v težavnih povojnih razmerah. Vedno širši krogi hočejo živeti tako, da bi i jim zavidali drugi ljudje. Skromno družinsko življenje se smatra kot sramotno. Mali urad-j nik ali obrtnik rad napol strada, samo da je po modi oblečen in pripravljen je prodati ' lastno hišico, da bi kupil avtomobil. Luksuzne ! potrebščine gredo vedno dobro v denar, dočim I nazaduje promet z živili in si. Vsak hoče samo »navidezne sreče;, kar je slabo znamenje za Angleško, ki je bila poprej zvesta dedni skromnosti.
človeku se z/li. da so te majhne hiše umerjene nalašč za nežue japonske punčke. P;-ugo, kar opazi tujec, je skrajna snažnost po ^ionskih domovih, tudi najskromnejših. Skozi vrata, ki so dobrodejnini solčnim žarkom na steza j odprta, vidimo v notranjost; tla sli vsa pokrita s snež.nobeliini rogoznicami. na katerih ui najmanjšega madeža. Nihče ne sme obut vstopiti v notranjost hiše, marveč se mora vsak že ob vhodu sezuti in pustiti čevljo jfJ^ sandale na hišnem pragu. Nenavaden je prizor pred templji in velikimi trgovinami, kjer stoje nešteti pari čevljev. In kar je uaj-bolj zjinimivo: nikoli se ne zgodi, da bi kdo 5evlje zamenjal ali da bi bili ukradeni.
Evropskega pohištva po hišah ni. Sedeži in mize so nizki. Japonec sedi s prekrižanimi nogami kakor krojači, spi pa na oblazinjenih rogoznicah. Po stenah vise slike in napisi z izreki narodnih modrecev. Na policah vaze, kipci pravljičnih živali, božanstev. V enem izmed kotov tradicionalna čajna miza z vso zapleteno opremo. Na častnem mestu pa vselej domači oltar, pred katerim se opravljajo molitve na čast duhovom dedov in hišnim bogovom. Vse skrajno snažno, izbrano, elegantno, brez vsake malovredne navlake, kakor se šopiri po evropskih hišah.
Iz tega prostora v drugega vodijo vrata, ki ne teko na tečajih, marveč se porivajo na desno ali levo in se ne zaklepajo. Stene so papirnate na lesenih okvirih in se dajo premikati, tako da se posamezni prostori vedno lahko povečajo ali zmanjšajo.
Najbolj pa je za Japonca značilen njegov vrt. Tu je nenadkriljiv umetnik. Japonci goje v loncih stoletne cedre. Vsak vrt je skladna celota kolikor mogoče vseh naravnih lepot: Himalaya, pragozd, Niagarski slapovi; krizan-teme, vrtnice, klinčki, ki bi jih človek lahko vse nesel v enem samem žepnem robcu, ki so pa s svojim krasnim cvetjem neprestana himna Vsemogočnemu. Vse v teh vrtovih priča o silili volji in neizrekljivi potrpežljivosti; vse je skladno, nobena stvar ne moti in ob pogledu nanje nas obhajajo približno ista ču-
Zele/.niški voz, kateremu je lokomotiva, ki je skočila iz tira, odtrgala zunanjo steno. Nesreča se je pripetila v Essen-Kupferdrehn in je zahtevala devet težko ranjenih.
Po$u$oč dobrotnik
Amerikanec Enoch Jones v ,Jersey Cityju je podedoval po očetu, latniku velikih tovarn, več milijonsko premoženje in pričel ugibati, kaj bi z njim počel? Naposled je sklenil, da bo najboljše pomagati revežem. Ne da bi komu povedal svoje ime, se je v avtomobilu napotil v države, ki jim je posebno škodovala suša. Vsi zaboji pod sedeži so nairpani s svežnji dolarjev. Jones se ustavi v kateremkoli hotelu, poizve o položaju okoliških far-merjev, nakaže velike zneske denarja in potuje naprej. Časnikarjem, ki so ga naposled spoznali in mu sledili, je vedno odgovarjal eno in isto: »Kot očetov edinec sem lenaril vse svoje življenje in se nisem niti oženil. Zdaj sem že 38 let star pa sodim, da imam dolžnost storiti vsaj malo dobrega. Saj uči Kristus, da morajo bogati pomagati revnim.-t Jones je že prepotoval države Virginijo, Ka-rolino, Louisiano in zdaj se vozi ob Misisi-piju. Njegov z dolarji natlačeni avtomobil je dobil priimek »leteče blagajne«, a kljub temu ga ni do sedaj napadel noben tat ali razbojnik.
Pianist tipka pismo.