ti. 139. V Gorici, *¦" ! -......"" " " ¦ ----- —- -'t'-.'-. hbaja trikrat ni teden, in sicer t torek, Četrtek tn soboto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠt prejtmana ali v Gorici na dom poSiljana: vse leto ........15 K ¦/,...........10 > V............5 » posamifine Številke stauejo 10 vin. „SO(/A" ima naslednje izredne priloge: Ob no. m jetn ..Kalipot pp 6orilkeiii;j9 J5jrsidaiC&tt||Mijj|*' in^ latipot po IJubljani in kranjskih mestih", dalje dva trat v letu „Yozni red iclez&ic, parnlkov in poitntt lTer" ter mesečno prilogo »Slovenski Tehnik". Naročnino sprejema ttpravništvo v Gosposki n\ioi »!ev. 7 I. nadstr. v i Goriški Tiskarni« A. OabrSfiek Ka naroČila brez doposl&ne naročnine se ne oziramo Oglasi in poslanice se računijo po*Pt!TiČVrstah ttr »skaiio 1-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka rfsta. Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostora. — _ Reklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za oblik« in \>>ebino oglasov odklanjamo vsaio odgovornosti.. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. v četrtek dne 5. decembra 1907. Tečaj XXXVII. »Vse za narod, svobodo in napredek 1« Dr, K. Lavrtf.^ Uredništvo se nahaja v Gospodi ulici St. 7 v Gorici v I. nadeti. Z urednikom je mogoč? govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludno ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravnigtvo se nahaja v Gosposkiulioi5t.7vI. nadstr. na levo v tiskarni, Harodnino in ogl&se je plaCatl !oco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo la upravnlitvn. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Sočec vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »SoSa< in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakamah: Schwarz v Šolski ni, Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekališču Jos. Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v pokopališču! ulici, I. Matiussi v ulici Formica, I. Rovaiiski v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarni LavrenčiB -na trgu della Caserma. Tclofoa ftt. 83. — »Gor. Tiskarna« A. Gabržček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. Regulacija Soče. Interpelacija poslanca Alojzija Š t r e k 1 j a in tovariše? na Njih. Ekscelence gg. ministre poljedelskega, trgovskega, vojnega in za notranje posle radi potrebe istočasne regulacije gorenjega delu Soče s spodnjim delom in potrebe ustanovitve drugega hidravličnega urada v deželi Goriško-Gradiščanski. Med najnujnejše gospodarske potrebe naše dežele spada regulacija reke Soča. Misel na to regulacijo je pri merodajnih faktorjih že jako stara, ali še le v slednjem času so u- storili koraki, na podlagi katerih smemo upati - ali kdo ve še: kdaj! da se res izvede tako potrebna regulacija naše deželne reke. Ustanovil se je namreč 1. 1903. v Gradišču ob Soči hidravlični urad. Sklep deželnega zbora Goriško-Gradiščanskega z dne 24. junija 1901. se je glasil tako, da se ustanovita dva hidravlična urada: eden v Gradišču ob Soči, drugi pa za gorati del naše dežele. Ali ustanovil se je le en hidravlični urad, namreč oni v Gradišču ob Soči. O tem se je mnogo razpravljalo v domačih listih, zlasti pa v „Sočia. Kazalo se je na neumestnost ustanovitve samo enega hidravličnega urada ter poudarjalo v prvi vrsti potrebo hidravličnega urada za gorati kraj naše dežele, kakor se je tudi glasil že omenjeni deželnozborski sklep. Vsakdo je bil pač tega mnenja, da treba, če že ne prve, vsaj istodobne uravnave Soče v gjrnjem toku Na javno razpravljanje se je oglasi! sam nadin-ženir Grimhut ter dal uredništvu BSoče° pojasnila, da hidravlični urad y Gradišču ni ustanovljen le za nižino, marveč da ima v projektu regulacije obsežen cel tok Soče, da co instjrukcije vlade v tem pogledu točne ter da določajo popolnoma jasno, da se ima regulirati cel tok Soče. Da so pričeli z delom v uižini, zato da somerodajni tehnični oziri; urad da se more tudi premestiti, kadar skonča delo v nižini ali ako se mu zdi potrebno po-seči po delih v goratem delu dežele. Takrat, to je bilo 1. 1904., je bilo tudi še sporno vprašanje denarna stran regulacije. Namiga-valo se je, naj bi dežela že sama od sebe vo-tirala za regulacijo kako svoto, ker v takem slnčaju bi bila vlada siljena tudi takoj prispevati. Poudarjalo se je pri tem, da vlada ne smatra Soče za obmejno, ampak za deželno reko. Časi so tekli naprej. Kaj je v tem času pravzaprav storil hidravlični urad v Gradišču ob Soči, ni znano javnosti. Vemo le to, da Soča napravlja ob povodnjih in nalivih vsako leto občutno škodo ter da votira deželni zbor goriški vsako leto velike svote za obrambna dela pri Soči v Furlaniji. Gornji tok *je zanemarjen slej ko prej. Prišlo je leto 1907. Z uvedbo splošne in enake volilne pravice je prišlo v vlado nekaj več duha za različne gospodarske potrebe. Začela pa se je vlada brigati iz vsem dobro znanih vzrokov posebno za južne dežele monarhije. Začela je veliko gospodarsko akcijo v Dalmaciji. Za Dalmacijo je obljubila tudi veliko gospodarsko-politično akcijo za Pri-morje. Tu je stopila takorekoč kar sama na površje potreba regulacije Soče. Vlada je vzela to reč z vso živahnostjo v roke ter obrnila svojo pozornost na Furlanijo. Vršil se je obhod komisije v svrho regulacije Soče, Tera in Idrije. Kaj in kako je bilo pri tem pregledovanju, posnemamo najboljše iz lista »Samouprava", ki ga izdaja deželni odbor naše dežele. ^Samouprava" piše: Od 8. do 12. oktobra se je vršil obhod v svrho pregledovanja načrtov za ureditev Soče, Tera in Idrije, katere (načrte) je izdelala c. kr. hidrotehnična ekspozitura v Gradišču. Komisijo je vodil namestništveni svetnik dr. Pipitz. Namestništvo je zastopal c. kr. višji stavbni svetnik inženir pl. Porenta; poljedelsko ministerstvo sta zastopala jeden konceptni uradnik in znani tehnik c. kr. dvorni svetnik vitez Edvard Markus: ministerstvo notranjih zadev je bilo zastopano po c. kr. stavbnem svetniku Arturju Polt; vojno ministerstvo po dveh častnikih; zastopani so tudi bili trgovinsko ministerstvo, pomorska vlada in c. kr. priv, furlanska Železnica. C. kr. hidrotehnično ekspozituro v Gradiški je zastopal nadinženir Griinbnt, -Deželni odbor so zastopali deželni glavar komander vitez Pajer de Monriva, deHtai svetmk dr. Alojzij Pettarin in predalnik deželnega stavbenega urada, inženir Gtessig. V označenih dneh je komisija obhodila Ter, spodnji tok Idrije in Soče od železniškega mosta do morja. Dne 12. oktobra se je podpisal v Gradiški komisijski zapisnik. Zastopniki deželnega odbora so dali na zapisnik izjavo v tem-le smislu. Izjavili so, da pozdravljajo z veseljem zanimanje pristojnih Činiteljev c, kr. državne uprave za ureditev srednjega in spodnjega Sočinega toka, za ureditev Tera na avstrijski strani in za uravnavo spodnjega toka Idrije. Omenili so, da smatrajo ureditev zgoraj omenjenih vodnih tokov za nujno potrebno in da so pričakovali z zaupanjem izvršitve označenih del, katera se omogoči s sporazumnim sodelovanjem vseh prizadetih Činitehev. Opažali so nadalje, da so kmetijski interesi, ki so v sveži s projektiranimi deli, take važnosti, da pričakuje deželna uprava od izvršitve cele naprave, da bode pospešila gospodarsko blagostanje naše dežele. Poudarjali so, da bodo z izvršitvijo ureditve rodovitna zemljišča, ležeča ob Soči in Teru, obvarovana pred upostošenjem vodil, razven tega pa, da se bodo mogla zemljišča, ki so sedaj vedno močvirnata, zopet obdelovati. Ko se odpravijo močvirja, nastopijo tudi v zdravstvenem oziru drugačne razmere in se bodo Škode, ki jih provzroča malarija, znatno zmanjšale. Z osuševanjem močvirnatih zemljišč in z izboljšanjem gospodarskih in zdravstvenih razmer se vstvari tudi podlaga za uspešen boj proti pelagri, kar pozdravlja deželna uprava s socialnega in gospodarsko-političnega stališča z vsem srcem. Zastopniki deželnega odbora so izjavili, da vidijo v intenzivnem zanimanju osrednjih činiteljev in državne uprave v obče za izvr- šitev projektirane uravnave, nekak refleks namenov, ki jih je Nj. Prevzv. gospod mini-sterski predsednik navajal v preteklem zasedanju državnega zbora, namreč, da hoče pri-hitefci na pomoč Primorski, torej tudi Goriško-Gradiščanski deželi v svrho, da se povzdigne to delavno in patrijotično ljudstvo do blagostanja. Zastopniki deželnega odbora so nato izrazili željo, da bi se c. kr. hidrotehnični ekspozituri v Gradiški dala navodila glede takojšnje poprave načrtov v smiBlu sklepov na licu i Priporočali so tudi, da se zajedno z ureditvijo vodnih tokov zgrade nasipi, ki so za kmetijstvo velikega pomena, ter so poudarjali, da je deželni odbor pripravljen predložiti visokemu deželnemu zboru v prihodnjem zasedanju nalične podloge v svrho podelitve primerne podpore iz deželnega zaloga. Glede zveze z morjem omenjali so zastopniki deželnega odbora, da je spodnji So-čin tok, t. j. do izliva Mondine, že 25 do 30 let ploven, in da so se prevažali po Soči pesek, grušč in kmetijski pridelki iz Pierisa, S. Kancian-a, Fiumicela in iz bližnjih krajev v Trst in Istro. Ker pa se je začel zbirati pod izlivom Mondine grušč, ovirala in deloma onemogočila se je plovnost, kar je bilo v veliko škodo obrežnih vasi; te Škode se morejo popraviti le s tem, da se napravi Sočo zopet plovno. Da se ta zahteva izvrši, je nujno potrebno, kajti, s tem dobijo kraji ob spodnjem Sočinem toku zveze, ki so zelo potrebne, ako se upošteva, da se bodo pridelki po uravnavi vodnih tokov, zlasti pa z namakanjem tržiške ravani močno povzdignili. Zastopniki deželnega odbora so k zaključku še izrazili upanje, da bode, z ozirom na plovnost Soče, tudi c. kr. trgovinsko ministerstvo uspešno sodelovalo, nalik drugim državnim činiteljem, pri izvršitvi urav-navnih del. (Konec prih.) Dvajset let pozneje. Nadaljevanje = „Treh mušketirjev". =. Francoski spisal: ===== ALEXANDRE DUMAS. ===== (Dalje.) — Zares, gospod, prečudni ste, odvrne Aramis; prišli ste me iskat, da b\ mi stavili predloge; toda ste mi jih li stavili v resnici ? Ne: poskušali ste me, to je bilo vse. Torej, kaj sem vam rekel? Da je Mazarin neznosen pedant in da ne bom služil Mazarina. Toda to je bilo res vse. Ali sem vam rekel, da ne bom tudi komu drugemu služil? Nasprotno, zdi se mi, da sem vam dal razumeti, da sem na strani princev. Če se no motim, sva se celo zelo veselo Šalila o verjetnem slučaju, ko bi vi dobili od kardinala.ukaz, da me aretirate. Ste li vi pripadali kateri stranki? Da, brez-dvomno, Torej, zakaj bi ne bili mi drugi privrženci te ali one stranke? Vi ste imeli svojo skrivnost, kakor smo imeli mi svojo; nismo je že izpremenili: tem bolje; to dokazuje, da znamo čuvati svoje skrivnosti« — Ničesar vam ne očitam, gospod, p ravi d' Artagnan, kritikoval sem vaše postopanje samo radi tega, ker je gospod grof La Pere govoril o prijateljstvu. — In kaj mislite vi o tem ? vpraSa Aramis samozavestno. D' Artagnanu je stopila takoj kri v glavo: vstal je ter odgovoril: — Mislim, da je vaše postopanje pač tako, kakršno je pričakovati od jezuita. Ko je videl Porthos, da d" Artagnan vstaja, se je tudi on dvignil. Štirje možje so si torej stali grozeče nasproti. Pri d'Artagnanovem odgovoru se je Aramis zganil, kakor da hoče seči po meču. Athos ga je pridržal. — D' Artagnan, je rekel, vi prihajate nocoj sem še vsi razgreti od včerajšnjega dogodka. D' Artagnan, mislil sem, da je vaše srce dovolj plemenito, da bi se dvajsetletno prijateljstvo uprlo za četrt ure samo-ljubju. Povejte torej meni: ali mislite, da mi morete kaj očitati? Če sem kaj zakrivil, d'Artagnan, tudi priznam svojo krivdo. Athosov resni, harmonični glas, je imel še vedno svoj stari vpliv na d' Artagnana, toda Ararcisov glas, ki je postajal v trenutkih zle volje piker in hreščeč, ga je samo dražil. Odgovoril je torej Athosu: — Mislim, gospod grof, da bi mi bili morali vi na gradu Bragelonne nekaj zaupati, in da bi mi bil moral ta gospod, nadaljuje, obrnivši se na Aramisa, istotako v svojem samostanu nekaj zaupati; potem bi se ne bil vmešal jaz v stvari, kjer sta mi morala priti vidva na pot; vendar pa me ni treba smatrati za tepca, če sem bil diskreten. Ko bi se bil hotel prepričati o razliki med onimi ljudmi, katere sprejema gospod d' Herblav po vrvi, ter onimi, katere sprejema po lestvi, bi ga bil. lahko prisilil, da bi bil govoril. — V kake stvari se vmešavate tu? zavpije Aramis, bled od jeze pri misli, ki se mu je posvetila v glavi, da ga je d' Artagnan opazoval ter videl z gospo Longueville. — Vtikam se v stvari, ki so mi mari, in znam se delati, kakor da bi ne bil videl tega, kar mi ni nič mari; toda hinavce sovražim, in v to kategorijo štejem tudi mušketirje, ki se pretvarjajo v abbč-je in abbe-je, ki se pretvarjajo v mušketirje, in ta le gospod — pri tem se obrne na Porthosa — je tudi mojih mislij. Porthos, ki ni bil doslej še govoril, je odgovoril z jedno samo besedo in jedno samo gesto. Rekel je >da« ter segel po meču. Aramis je skočil nazaj ter potegnil meč. D'Artagnan se je sklonil, pripravljen, da napade ali da se brani. Tedaj je iztegnil Athos roko, tako zapovedujoče, kakor je znal samo on, potegnil hkratu počasi meč iz nožnice, odlomil železo na svojem kolenu od roča ter vrgel oba kosa od sebe na desno. Nato se je obrnil proti Aramisu: — Aramis, je rekel, zlomite svoj meč. Ta je pomišljal.« — Morate, nadaljuje Athos; potem pa pristavi tišje in mehkejše: jaz hočem to, Aramis. Tedaj je Aramis, še ves bled, toda premagan od tega vedenja in tega glasa, zlomil med svojima rokama šibko rezilo svojega meča, nato je prekrižal roki ter čakal, trepetaj e od jeze. D' Artagnan in Porthos sta obstala kakor otrpla. D'Artagnan xii potegnil svojega meča, Porthos je potisnil svojega nizaj v nožnico. Dravi nb 7\ Miklavžev večer v ..Trnovskem Domu". DOPISI. | Iz komenskega okraja. (Z Komna. — Za podružnico družb« sv. Cirila in Metoda za komenski sodni okraj se je nabralo o priliki občnega zbora dne 24. novembra t. 1. v društveni gostilni K 8-10, v gostilni gosp. Frana Kovačiča pa isti dan K 2-—. Nadalje se je nabralo v nodeljo 1. t. m. v gostilni g. Andreja Smerdelja K l'5o, kojemn znesku je neimenovani dodal pri izročitvi zneska od strani g. Cotič Alojzija Se 1 K. O priliki krsta prvega dečka v družini u g. Josipa Kovačiča st. 49 se je nabralo 2 K. Darovala sta slednjič še g. Godnik Anton ^ BPerinu K V - in g. Kovačič Fran št. 30 3 K —-30. Skupaj se je torej na ta način na- 3 bralo znesek K 1590. — Zraven tega delujejo pridno nabiralniki, kojih se je naročilo Ht !3 ter s0 se izpostavili P© celi okolici. S Poskrbelo se je tudi za razširjenje na- a rodnega koleka. Podružnica obeta dobro vspevati ter se kaže za njo precej zanimanja. ¦4 Iz goriške okolice. "^ Iz Pmčlae« — Aretovali so radi tatvine Jakoba Saksida iz Prvačine in ga pripeljali v goriške zapore. V Prvačini je bil pri pretepu ranjen Izidor Sulic. — Pretepači so naznanjeni. Iz Solkana- — Občinske volitve imamo pred pragom. Kako dalekosežnega pomena je izid takih volitev za blagor občine y gospodarskem, kulturnem in narodnem ozira, mi ,ni treba tu povdarjati, to ve in vidi vsakdo. Kakor si bomo 10., 11. in 12. decembra po-^ stlali, tako bomo spali. — Pustimo^pri tem jd važnem momentu malenkostne osebnosti na _ stran ter zrimo z bistrim očesom le na končni ¦»» smoter: korist občine, našo prosveto in narodno zastavo. Kar skupno v boj za te tri najljubše nam svetinje. Zlasti za zadnjo na-P brusim si britke meče, ker zguba prvih dveh bi se dala pozneje morda zopet kako popraviti, a narodnost zgubljena ne bo več pridobljena, ona ntone za vedno. wk V naši občini imamo, žal, mnogo takih mož, ki nam niso baš najboljši prijatelji, ker — ptujci po krvi smotre" le za tem, kako bi nas oškodovali in slabili, da bi tem laglje svoje tendence uveljavili. Kdor s takimi ob isti vrvi vleče, je ž njimi naš sovražnik. Dragi bratje po čuti in jeziku, odprimo si oči, dokler prepozno ni; po vestnem in modrem prevdarku volimo v starašinstvo te tresne, za občino delavne in narodne može, ne pa naših grobokopov. Nesebičen naroden Solkanee. V VrhU pri Rihembergu je stresal po vasi Filip Mihelj, za kar se bo moral pred soduijo zagovarjati. IZ BltUJ. Krstiti ni hotel pretečue dni batujski župnik nekega otroka. Rekel je, da mora pokazati boter spovedni listek drugače ne krsti otroka. Šele ko se mu je otrokov oče postavil po robu, se je udal in krstil. Iz cerkljanskega okraja. Bnlno društvo T OfaleŽU vabi na občni zbor, ki se bo vršil 15, t. m. ob 12 V, pop. v društvenih prostorih. Dnevni red: čitanje zapisnika zadnjega izvanrednega občnega zbora; poročilo tajnika in blagajnika; volitev pred-stojništva in nadzorništva; slučajnosti. Vstop je dovoljen le članom. ________ '" ~~...... .....~ Odbor. Kaf bi si dolgo belil glavo, —>-----r teta ima Česar potrebuje, dragih daril pa ne morem kupovati. Fay-ove pristne mineralne pastile pa jo bodo razveselile — te je preizkusila in se jej dopadejo. S pol ducent., škatljic se jej prikupim in si bom v svesti, da sem dobro pogodil in vstregel. Fay-ove pristne Sodenske mineralne pastile se dobi po vseh lekarnah, j mirodilnicah in v trgovinah z mine- --------- ralnimi vodami. Glavno zastopstvo za Avstro-Ogrsko: W. Th.Gunlzerl, Dunaj IT. Grosse Neagasse 27. >*** Iz ajdouskega okraja. Y Velikih 2abl{atl se je poročil dne 29. pr. m. gosp. Andrej Paljk z g.čno Justino S a v h ik o v o iz Bilj. Vse najbolje! Težko tlleiM poškodovali so v Selu 4 fantje svojega sodruga Josipa Brecelja. — Stvar je naznanjena okrajni sodmji v Ajdovščini. Zveza narodnih društev. Predavanja »Narodne prosvete" ? Gorici. — Kakor že naznanjeno, pridno še ta teden stalna predavanja >Nar. prosvete.« Vrsto predavanj otvori profesor dr. Ozvald s ciklusom »Umetnost in uživanje umetnosti.« Predavanja bodo v prostorih »Pevskega in glasbenega društva« v Trgovskem domu vsako soboto ob 61/* zvečer. Predavanji»Mlrnu. — V nedeljo dne 8. t. m. preduval bode v društvu Jpava" dr. Ernest Dereani o „Delavski higijeni". Začetek ob SVs popoludne; vstop prost. Predavanje v Sovodnjah. — v soboto dno 7. t. m. predaval bode v društvu „Nadaa dr. Igo Jane „o razvoju ljudskih pravic v raznih državah in časih". Začetek ob 7. zvečer; vstop prost. Iz Št. Andraža. — Pri zadnji veselici »Bralnega in pevskega društva v Št. Andrežu8 so preplačali sledeči gg.: dr. Dinko Puc 3 K, Andrej Lutman 2 K, N. N. 160 K, Zavadiav Fran, velep. 060\K, Žezlin Fran060. Vsem tem se prav iskreno zahvaljujemo posebno pa g. N. N., kateri je daroval v pokritje stroškov 20 K, in oktetu »Bralnega in podpornega društva" iz Gorice za prijazno sodelovanje. Odbor! Domače vesti. »UbiralCi proti kiitu". - »Slovenec« ima zopet kost, katero bo obiral dolgo Časa; za spremembo jo posodi v glodanje tudi »Gorici". — V torek je priobčil »Slovenec« celo uvodni članek, v katerem govori o znanih nujnih predlogih zastran draginje Živil. Spravlja se poleg drugih poslancev tudi nad Stre-klja. Sleparsko bobneče, kakor zna le »Slovenec", pravi, da treba pribiti za vse čase, da so glasovali slovenski liberalci za soeialno-demokraški predlog Schrammlov, ki je naperjen naravnost proti obstoju našega kmečkega stanu. — Tako pravi slepar v »Slovencu". — Kar se tiče našega poslanca Š t r e k 1 j a, smo že povedali, da je storil prav, ko je glasoval za nujnost predloga, naperjenega proti draginji živil. Kraški _ia vipavski-kmetic -vinogradnik, katerega zastopa Štrekelj, se ne more prav čisto nič ogrevati za želje tistih bogatih agrarcev na severju, ki niso več kmetje v pravem pomenu besede, ampak kmečki mag-natje, kakoršnih pri nas ni. Tam gori je živinoreja razvita Čudovito, pri na3 je ni skoro nič. Kraški in vipavski kmetic imata toliko živine, kolikor je neobhodno potrebujeta. Če prižene živino na trg, stori to, ali ker nima krme ali ker treba prodati, da se še bolj ne zadolži. Kmetic iz Štrekljevega volilnega okraja prodaja le vino iz svojih pridelkov; drugega toliko, da skoro ne prihaja v poštev. Zato pa se njegovi interesi bližajo interesom delavca, in draginjo občuti tako, kakor meščan. — Radi tegani nič drugega nego skrajno per-fidna podlost od strani »Slovenca" in njegovih trabautskih listov, da se zaganja v Štre-klja, ker je glasoval za nujnost. Z a nujnost Šraralovega predloga je glasovalo v poslanski zbornici 207 poslancev, proti 192. Iz »Slovenskega kluba", to je Šusteršičevega, nista glasovala ne za ne proti poslanca Krek in Gostmčar, marveč sta se absentirala — »Slovenec" pa laže, da so koten mož zastopniki slovenskega ljudstva (ti naj bi bili »Slovenski klub") glasovali proti nameravanemu uničenju našega kmečkega stanu. Torej v »Slovenskem klubu" samem sta se dobila dva poslancu, ki sta bila najbrže za nujnost predloga, ali si nista upala glasovati, ker ni ukazal tako Šusteršič. Z a nujnost pr«^gov so glasovali tudi Češki narodno ' toliški poslanci. Ali tudi ti delajo naravnost proti obstoju kmečkega stanu?! »Slovenec", govori! Večina v zbornici je glasovala za nujnost. Kaj je res ta večina proti kmetu? Saj je v njej vendar veliko število zastopnikov kmetskega ljudstva! »Slovenec" laže in slepari, kakor vedno, tako tudi glede tega glasovanja. »Slovenec" si je postavil nalogo: lagati o naprednih poslancih, obrekovati jih, krasti jim čast in ugled. To svojo nalogo vrši res s čudovito doslednostjo, pa tako falotsko, da mu ga ni para niti med najizprijenejšimi listi; krono nosi »Slovenec". Za »Slovencem" se zaganja v Štreklja tudi Gregorčičeva »Gorica". Ali naj se le — i kraški in vipavski Štrekljevi volile* in delavski vedo, da je ravnal Št™'. zavedni kmečki m delavski vedo, da je ravnul Stre' kelj prav ter mu bodo le hvaležni za dobro zastopanje koristij našega malega kmeta in delavca. Porotni razprt!«. - V torek je začelo po-rotno zasedanje. Franc Brce, 54 let star iz Dornberga, bivši zavarovalni agent, je bil obtožen požiga. Obtožnica pravi, da je Brce pred časom veliko zaslužil kot agent ter bi bil sedaj lahko dober posestnik; v družini so bili prepiri. Leta 1904. je ranil očeta sin Franc tako, da je bil obsojen na 5 mesecev v ječo. Tisto leto je umrla žena in sin Franc. Brce se je bil razvadi! ter je hotel živeti dobro. Ali to ne gre brez dela. Skušal se je trikrat usmrtiti, pa le navidezno. 21. jun. 1907. je spravil v prvem nadstropju svoje hiše svojo obleko Tn perilo, potem pa zažgal s petrolejem polite kose bombaža. Gorelo je, Brce je gledal mirno požar. Drugi so prišli gasit. Nevarnost, da se ogenj razširi, je bila velika. Brce se je izgovarjal. Prvotno je rekel, da je imel namen, zažgati hišo in vse, ali ko so zdravniki izjavili, da Brce ni slaboumen, kakor jo hotel biti, je trdil, da je imel v sobi kotlič ter da bi bil sam pogasil, če bi slutit, da m ogenj razširi. Brce je pred sodnijo pripovedoval dve uri dogodke svojega življenja, trdeč, da" družinski prepiri so ga čisto zmešali, da ni odgovoren za svoje dejanje. Glede požara pravi, da ni imel namena zažgati, da bi zgorela hiša, ampak da bi ostrašil sina. Poklicanih je bilo več prič, ki so največ neugodno pričale o Brcetu. Brce je bil obsojen na 2 leti ječe s postom vsak mesec. ~- Predsedoval je razpravi svetnik Rutar. Branil je Br-ceta dr. Franko. Včeraj se je vršila porotna obravnava proti Antonu Zulian, malemu posestniku u Mndeje v Furlaniji, radi sleparije, Sleparil je z menjicami. Oškodovane so različne osebo. Obsojen je bil m 13 mesecev ječe. Danes se je imela vršiti porotna razprava proti odgovornemu uredniku »Soče" na tožbo krčmarja Mihaela Brezigarja v Povrni radi znanih »šalaraov" ob zadnji veselici tamkajšnjega bralnega in pevskega društva. Porotna klop je bila mešana. Ker je bilo treba podati obtožnico in inkriminovani članek tudi v laškem jeziku in pa ker se ni moglo dobiti tolmača, je sodni dvor razpravo prenesel. Ženski zbor pevskega in glasbenega društva v Gorici bode imeUe-trtek dne 12, t. m. ob 6. popoludne v društvenih prostorih »Trgovski dom" pristop od strani ljudskega vrta, sv.o j red .i občai zbor. Spored: 1. Poroči!o odbora, 2. kon" stituiranje zbora, 3. volitev predsednice in odbora, 4. slučajnosti. Na zbor se uljudno vabijo gospe in gospice, ki sodelujejo pri zboru tekom leta 1907./8 in one, ki so sodelovale tekom leta 1906./7. -~ Vabijo pa se posebej k pristopu v odbor gospe in gospice, ki imajo zmožuosti in veselje do petja. Redne zJorove vaje se vrše tekom celega šolskega leta od 1. Oktobra do konec junija po dvakrat na teden, vsak ponedeljek in četrtek od 6. do T. CM — Nikdar, pravi Athos ter dvigne desnico proti nebu, nikdar, to vam prisegam pred Bogom, ki nas vidi in sliši v tej svečani noči, nikdar moj meč ne zadene ob vašega, nikdar ne bo imelo oko za vas jeznega pogleda, nikdar ne udar! moje srce v sovraštvu. Skupaj smo živeli, skupaj ljubili in sovražili; skupaj smo prelivali svojo krv, in morda obstoji med nami še mogočnejša vez nego je prijateljstvo, morda nas druži tudi skupna krivda; Zakaj vsi štirje smo sodili, obsodili in uničili človeško bitje, ki ga morda nismo imeli pravice spraviti s tega sveta, dasi se je zdelo, da spada bolj v pekel nego na ta svet. D' Ar-tagnan, vedno sem vas ljubil kot svojega sina. Porthos, deset let sva spala drug poleg drugega; Aramis je vajin brat, kakor je moj brat; zakaj Aramis vaju je ljubil kakor vaju jaz še ljubim ter vaju bom vedno ljubil. Kaj more biti nam kardinal Mazarin, nam, ki smo ukrotili roko in srce možu, kakršen je bil Rfche-lieu? Kaj more biti nam ta ali oni princ, nam, ki smo utrdili krono na glavi kraljice ? D' Artagnan, prosim vas odpuščenja, da sem križal svoj meč z vašim; Aramis prosi isto Porthosa. In sedaj, sovražite me, če me morete; toda jaz vam prisegam, da bom vkljub vašemu sovraštvu čutil za vas samo spoštovanje in prijateljstvo. Ponovite sedaj moje besede, Aramis; in potem, če hočete vi in če hočeta onadva, ločimo se kakor prijatelji za vedno. Nastal je za trenutek svečan molk, ki ga je prekinil Aramis. — Prisegam, je dejal, z mirnim čelom in poštenim pogledom, toda z glasom, v katerem je še trepetal zadnji ostanek razburjenja; prisegam, da ne čutim več sovraštva do onih, ki so bili moji prijatelji; žal mi je, da sem se dotaknil vašega meča, Porthos; prisegam slednjič, da ne bom le nikdar več. zavihtel svo- jega meča proti vašim prsim, temveč tudi, da ne bom I v najskrivnejših svojih mislil čutil do vas niti sence i sovraštva. Pojdite, Athos. Athos se je zganil, kakor da hoče oditi. j — O, ne, ne! ne odhajaj ta! vsklikne d' Artagnan, j v tistem nevzdržnem navdušenju, ki je izdajalo njegovo vročo kri in prirojeno mu dobrodušnost, ne od-hajajta; zakaj tudi jaz hočem priseči. Prisegam, da bi rad dal poslednjo kapljo svoje krvi, poslednjo mišico svojega mesa, da si ohranim spoštovanje človeka, kakršen ste vi, Athos, in prijateljstvo moža, kot ste vi, Aramis. - Sin moj! pravi Athos ter ga pritisne na srce. - Jaz pa, pravi Porthos, jaz ne prisežem ničesar, toda zadahnem, saprament! Ko bi se moral boriti proti vam, mislim, da bi se dal prebosti skozi in skozi, zakaj nikogar na svetu nisem še ljubil, nego vas. In pošteni Porthos je začel točiti debele solze ter se vrgel Aramisu na prsi. — Prijatelja, pravi Athos, glejta, to sem upal, to sem pričakoval od dveh src, kakršni sta vajini; da, rekel sem in ponavljam: naše usode so zvezane neraz-družno, dasi hodimo po različnih potih. Spoštujem vaše mnenje, d'Artagnan; spoštujem vaše prepričanje, Porthos. Toda dasi smo si nasproti iz raznih razlogov, ostanimo prijatelji; ministri, princi, kralji minejo kakor hudournik, domača vojna ugasne kakor plamen, toda mi, li mi še ostanemo? Slutnjo imam, da ostanemo. — Da, pravi d'Artagnan, bodimo vedno mušketirji, in hranimo kot svojo edino zastavo oni znameniti prt iz trdnjave Saint-Gervais, v kateri je dal uvezti veliki kardinal tri lilijine cvetove. — Da, pravi Aramis, kardinaiisti ali fronderji, to nas malo briga 1 Poiščimo si vedno svoje dobre se- kundante v svojih dvobojih, udane prijatelje v težkih časih, vesele tovariše v zabavi I — In vsel9j, pravi Athos, kadar se srečamo v ognju, dajmo pri sami besedi »trg Royal« svoje meče v levico in podajmo si desnice, in naj si bo sredi najhujšega klanja! — Prekrasno govorite! pravi Porthos. — Vi ste največji Človek, pravi d' Artagnan, in vse nas presegate za deset komolcev! Athos se nasmehne, neizrekljivo vesel. — Torej je stvar končana, pravi na to. Gospodje, vaše roke! Ali ste še malo kristjanje ? — O, moj bog! pravi d' Artagnan. — V tem slučaju bomo, odvrne Aramis, da ostanemo zvesti svoji prisegi, —- Ahl jaz sem pripravljen priseči, na karkoli, pravi Porthos, magari pri Mahomedu! Vrag naj me vzame, če som bil še kdaj tako srečen kakor "v tem trenutku! In dobri Porthos si obriše svoje še vlažne oči. — Ali ima kdo izmed vas kak križec? vpraša Athos. Porthos in d' Artagnan se pogledata ter zmajata glave, kakor Človek, ki si ga iznenadil. Aramis se nasmehne ter sname s svojih prsi di-jamanten križ, ki mu je visel na biserni niti krog vratu. — Tu je eden, je rekel. — Prav, pravi Athos, prisezimo pri tem križu» ki je ne glede na tvarino, iz katere je narejen, vendarle križ, prisezimo, da ostanemo vedno in vkljub vsemu združeni, in naj bi ta prisega vezala nas, pa tudi naše potomce t Vam je všeč ta prisega ? — Da, odvrnejo vsi trije jednogiasno. — Ah, izdajica! pošepeče d' Artagnan tiho Aramisu na uho, pustih ste, da smo prisegli pri križu f ronderke! KONEC PRVEGA DELA, popoludue. Priglasiti se je ali pri odboru v j roke predsednice, ali pri društvenem pevo-rodji g- Josipu Michl aH pri vajah. Vsaka ' pevka je dolžna redno zahajati k vajam ter oastopati pri društvenih koncertih, Ako se i oglasi dovolj no Število, otvori se poseben tečaj j zb začetnice.. 1 Za odbor: 1 tačasna predsednica, ^ljkaDe.reani. ... WldiUB|skirte — Carti d! destlBtzione. — \ Črnovojniki dobivajo pozive v nemškem in la- ! škem jeziku. Kaj pristojno okr. poveljstvo m i glavarstvo nimata tiskovin tudi s slovenskim ! besedilom? ! iža Lahe se presneto^pazi, da ne dobijo tiskovin s slovenskim besedilom, za Slovence je pa vse dobro; in tudi nihče se fle vpr&. — Zahtevamo za slovenske črno- vojuike pozive s slovenskim besedilom. Prilldlji plašna lljl slovenske mladine v Čitalnici se vrši prihodnjo soboto dne 7, t. m. ob S. zvečer ter se z isto zaključijo plesne vaje za leto 1907. Po novem letu se iste z nova prično. Dne 14. t. m. pa priredi mladica v Čitalnici veliko zimsko veselico z novo gledališko predstavo in petjem. »Slav. bralno In podporna društto v Goric!' priredi v nedeljo dne 8. decembra t. 1. v dvorani „Pri zlatem Jelenu" veliko veselico s sledečim vsporedom: 1. FuCik: „Triglavtt, koračnica, svira vojaška godba. 2. Parma: BPozdrav iz Gorenjskega", svira vojaška godba. 3. Iv. pl. Zaje: „Himna Zvonimira", poje društveni raožki zbor. 4. Thierfelder: Menuet iz »Zlatoroga", svira vojaška godba. 5. Hajdrih: »Cerkvici", poje društveni oktet. 6. Parma: Intermezzo iz opere »Ksenija", svira vojaška godba. 1. Pavčič: „Ženjica", poje društveni mešan zbor. 8. Muhvič: „Ve-liki potpourri po slovanskih motivih", svira vojaška godba. 9. Žrebanje vrednostnih do-bHkov. — Začetek ob 7. uri in pol zvečer. — Vstopnina 40 vin. Vsaka srečka 20 vin. — Z ozirom na to, da se vrši veselica v blag uameUj se preplačila hvaležno sprejemajo. — K prav obilni udeležbi uljudno vabi ODBOR. NidaljRl izkaz darov za srečkanje »Stat bralnega In podpornega društva v Gorici." — N. N. blago za 5 bluz, tvrdka Hedžet in Koritnik 1 prt in G prtičev, Živic Alojzij 1 nož in 1 kladvo, Šnligoj Jakob 1 budilnik, A. Dekleva, hotelir 4 butilke rizlinga. Vsem blagim darovalcem izreka odbor najsrčnejšo zahvalo. Živeli posnemovalci! Katoliški minister Gessmmn in obrtniki. - Na nekem shodu obrtnikov na Dunaju v dvorani hotela „pri zlatem drevesu" je omenil neki obrtnik, da je nasvetoval klerikalni minister Gessmann deputaciji malih obrtnikov, ki je prišla z neko prošnjo k njemu, „naj si obrtniki sami pomagajo, in potem jim bo že Bog pomagal". Lep nasvet! Pomagaj si sam, Bog ti bo že pomagal, toda klerikalec nikdar! „RlBa pri ||«f Sirili". — nGoricau je ponatisnila cel naš uvodni članek pod tem naslovom v sobotni številki. Izrekamo jej zahvalo. Tako prihaja vsaj včasih resnica, britka resnica, tudi v predale »Gorice", kjer I se navadno pretaka le gola laž. Prosimo, naj 8e večkrat kaj ponatisne, zlasti o dr. Gregorčiču, da ga počasi spoznajo tudi klerikalni backi. Zo gltdalliče V Gorici je dovolil mestni svet goriški 4000 K (prej je dovoljeval 3000 K) s pogojem, da se, kadar nastopi opera, dasta vsaj 2 predstavi po nizkih cenah. Shodi v nedeljo proti premestitvi slov. učiteljišča iz Kopra v Gorico, kateri so imeli sklicati tržaški laški učitelji s tukajšnjimi ! laškimi tovariši, ni bilo. Baje je določen za to drug dan — najbrže ga pa sploh ne bo. DriOjnJikO / >"jdo je dovolil mestni svet ¦ gori&ki 22 učiteljem, vsakemu po 200 K, ter 20 učiteljicam, vsaki po 100 K. PodČIStsik EmaiUial Modrlelrv in njegova zaročenka sta v Gradišču ob Soči prenočevala v neki gostilni. Da se ogrejeta, vzela sta s seboj lonec oglja v svojo sobo. Zjutraj so našli njega zadušenega, ona pa je jedva še i" vela. Kako nabirajo klerikalci prispevki za nova oarkva ? — Dobil sem pred kratkim malo knjižico v roke, v kateri so z lepimi besedami in še lepšimi obljubami vlači nevednemu ljudstvu ^žko prislužene kronice iz žepa za monumen-talno svetišče, združeno s salezijanskim zavodom na Rakovniku pri Ljubljani. Glavna stvar Pri tem seveda ni cerkev, pač pa velikanski ZJvod, kjer bodo Salezijanci udobno, brez- i ^rbno živeli, na račun slovenskega kmeta. t Kako „pumpajo" J Na peti strani stoji: „Kdor ! wuje eno krono za svetišče Marije, pomoč- | n5ce kristjanov, na Rakovniku, ima pravico poslati svoje ime in skupno z imenom kako prošnjo ali zdihljej. Ta imena, prošnje in zdih-Ijeji se bodo prepisala z neizbrisljivim črnilom na pergamentne liste in se vdelala v stene novega tabernakelja pod belo svilo, ki pokriva notrahjišče tabernaklja. Le bela tenka svila bo ločila vaša imena, zdihljeje in prošnje od Jezusovega ljubeznivega Srca.". Za 500 K se :v-S^j^?^H8^n.0I2i'La v marmornato ploščo v bližini velikega altarja, ža*4Uo K se vseka ima na četrtem, za 300 K na tretjem, za 200 K na drugem, za 100 K na prvem stebru v svetišču. Za 200 K pride ime darovalca na spovednico, za 300. K na pbhajilno mizo, ža 120 K na večno luč." Kako je sedaj s svetiščem, ali je že pod streho, ali imajo še premalo vsekanih imen, mi ni znano. Pri klerikalcih se pride za denar v tabernakelj in — X. Podplrajno domačo Industrijo! G. Ivan Je- bačin, lastnik prve jugoslovanske tovarne za kavne surogate v Ljubljani, je društvu slov. književnikov in časnikarjev zopet poda-rir 50 K ter tako vnovič pokazal, kako visoko ceni pomen tega narodnega društva. To je že 5. petdesetak, ki ga je ta dobrotnik v teku enega leta naklonil našemu stanovskemu društvu. Slovensko kupujoče občinstvo, posebno pa zavedne Slovenke opozarjamo ob tej priliki,* naj pri vsakem trgovcu izrecno zahtevajo izvrstni izdelek tega res slovenskega podjetja, ki se loči od tujih podobnih proizvodov po zakonito varovanem imenu BZvezdua" kavna primes. Deske Je prenašal 25-letni Franc Vovk. Pri tem mu je spodrsnilo, da je padel kakih 6 m globoko, deske nanj. Nezavestnega so prenesli v bolnišnico. Težko da ga rešijo, ker ima pretresene možgane. V Ogleju je padel po stopnicah neki Ivan Coz, iti sicer tako uesrečno, da je ostat mrtev na licu mesta. Baje je bil vinjen. Padel Ji kakih 5 metrov globoko pri delu 14-letni Al. Milkovič ter m pobil, vsled česar so ga prinesli k usmiljenim bratom. Vidite, to je cela skrivnost: Nesrečo pametno preprečiti je v vseh slučajih dobro, posebno pa v zdrav- ?| stvenem ožim. Kdor se pa hoče v hladnih dnevih pred prehlajenjem zavarovati, ne bo varan ako jemlje Fay-ove Sodenake mineralne pastile. Ako se je pa bolezen že razvila, j tedaj se mora pa še toliko bolj pridno jemati Fay-ove pristne Sodenske mineralne pastile. Dobe se za K 125 v. po vseh lekarnah, mirodilnicah in trgovinah z mineralnimi vodami. — Ponarejene pastile zavrnite. Glavno zastopstvo za Avstro-Ogrsko: W. Th. Gimtzert, Dunaj IV. Grosse Neagasse 27. Trgovski - obrtne in gospodarske vesti. Nadomestne volitve v ceni I no komisijo za o sebno dohodnino. — Razglas. Naznanja se, da vo-lilci lahko pregledajo imenike oseb imajočih pravico udeležiti se nadomestnih volitev v ce-uilno komisijo za osebno dohodnino namesto udov in namestnikov, kateri izstopijo glasom § 184, zakona z dne 25. oktobra 1896. (1. drž. z. št. 220) koncem leta 1907. v prostorih davčnega oddelka tuk. c. kr. okrajnega glavarstva (Via dei Cappuccini št. 16. I. nadstropje, soba št. 8.) skozi 9 dnij začenši od 5. decembra t. 1. ter da se lahko vloži morebitne prizive v smislu št. 184 omenjenega zakona v tekn 8 dnjj pd 5. decembra dalje pri prej omenjenem davčnem oddelku. C. kr. okrajno glavarstvo. Centralni zadružna blagajna. — Finančni minister dr. pl. Kor^torwskr^'e povdarjal v zbornici potrebo ustanovitve centralne zadružne kaše, ki bi v marsičem lahko nadomešče-vala prepotreben kredit mali obrti in kmetijstvu in bi ne trpela pod pritiskom svetovne denarne krize ter bi bila splošnosti v mnogo večji blagor. Živinski trg. •- Na trg v ponedeljek je bilo privedenih 57 konjev, 917 prešičev, malih Jn velikih, ter 329 glav živine.-------- Projekt agrarne banke. — Dolgo časa se že razpravlja o ustanovitvi agrarne banke kot delniške družbe. Prosta agrarna zveza v našem parlamentu se je pred kratkim posvetovala o tem projektu, posvetovanja se je udeležil tudi poljedelski minister. Posebno se je povdarjalo, naj bi bila ta agrarna banka neke vrste centrala za kmetijske skladiščne zadruge in bi naj zadrugam dajala potreben kapital, da bi te lahko pokupile vse žito do-tičnega okoliša. Sredstva, ki so za nakup žita določena, bi se dobila z emisijo zastavnih pisem agrarne banke. Tako bi ta banka regulirala cene žitu, da bi to ohranilo svojo zadostno ceno, da bi pa zopet te cene v slučaju slabe letine preveč ne prekoračilo. Ustanovitev te agrarne banke bo možna le,v zvezi z uresničenjem načrta centralne zadružne Podraženje Živil. — Radi podraženja neobhodno potrebnih živil, mineralnega olja in drugih svetil in premoga se upravičeno pritožujejo vsi nepremožni sloji, ki izvršujejo najpotrebnejše delo v industriji, obrti, trgovini in poljedelstvu. Skrajni čas bo, da bo država, dežela in občina skrbela, da se produkcija in prodaja najpotrebnejših živil lno-monopolizira, in prevzame v javno gospodarstvo. Politični pregled. Poslanska zbornica. — v seji dne 4. t. m. je miuisterski predsednik predložil zbornici novoimenovanega ministra za deželno brambo FML Georgi. V debato o nujnem predlogu posl. Ma-sarvka glede napadov na vseučilišča je posegel tudi posl. Rybar. Dr. Ryb&r je podal najprej zgodovinski pregled o položaju Jugoslovanov, ki so bili od nekdaj ena nazvestejših in natrših opor dinastije in so varovali avstrijsko državno idejo. Vedno pa so našli le razburjenje, ako so za se zahtevali ozire. Tako se godi tudi sedaj, ko se jih izroči na milost in nemilost Madjarom. Izjavil je, da njegova stranka se ne bori proti nagodbi iz opozicije, in protestira energično proti tlaku, ki se ga hoče izvrševati na njihovo mišljenje. Govornik je spomnil na protest proti protipoljskim predlogam in rekel, da nastop zbornice v prid zatiranim Hrvatom bi imel tudi gotovo dober učinek. Govornik je na to spregovoril o nujnem predlogu Masarvkovem in izjavil, da, ako bi isti hotel provzročiti le manifestacijo za svobodo vere in vesti, bi Jugoslovani potem radi zanj glasovali. Ker se pa interpretira predlog kakor protest proti očitanju nestrpnosti, mora govornik kakor narodni Slovan nastopiti proti temu predlogu, ker to očitanje je popolnoma opravičeno, zlasti glede nemških vseučilišč, kjer ravno nemški dijaki najhujše zatlačujejo Slovane. Govornik je spomnil na razne demonstracije proti slovanskim dijakom in profesorjem. Poslanec Eaplich je izpodbil očitanje o prenapolnjenju vseučilišč z židovskimi profesorji. Posl. Glabinski je izjavil imenom poljskega kluba, da bo glasoval za nujnost ------ Generalnimi govorniki sta bila izvoljena Krek contra in Pernersdorfer pro. Posl Pernesdorfer govori v prid ločitvi cerkve od države. • Posl. Krek je rekel, da hoče liberalna javnost inscenirati s Masarvkovlm predlogom nekako ouverturo francoske politike. Ne na političnem polju, ampak na kulturnem priborijo si katoliki vseučilišče. Pozivlje katoliške dijake, naj si z učenostjo pribore" profesure na vseučiliščih. Po sklepnem govoru pobI. Masarvka je bila razprava prekinjena ob 8. uri in tri četrt. Miuisterski predsednik baron Beck je v seji 3. t. m. v odgovor glede" pruske proti-poljske predloge odgovoril, da absolutno ni dovoljeno umešavanje v notranje zadeve tuje države. Nemški državni Zbor razpravlja o protipolj-ski predlogi, po kateri se bo Poljake kar podilo iz njih rodne zemlje. Tako barbarstvo v XX. stoletju. Radi tega je vzrujana tudi *ela Galicija. Dr. Ivčeflč ni res izstopil iz „ Zveze južnih Slov«' ovB, kakor so lagali farovški listi. Hrvatski sabor je sklican na dan 12. t. m. Razne vesti. Mrtvo truplo novorejenčka so našli v cerkvi sv. Antona novega v Trstu. Zraven je bilo nemško pismo, da je otrok krščen na ime Viktor ter da se nahaja denar za pogrebne troške v puški za miloščino. I Na davčnem uradu V BrŠČOVU so pokradli ne- znani tatovi, kakor poročajo lvovski listi. 140.000 K. O tatovih ni ne duha ne sluha. Pivovarni Je zgorela v storforsu pri Cam- bridgu na Angleškem. Škode je 5 milijonov frankov. Brezposelnih delavcev v Berollnu je sedaj okoli 25.000 j največ jih spada k zidarski in rudarski obrti. V LJubljani je bila na južnem kolodvoru iz čakalnice II. nazr. vkradena c. kr. podpolkovniku J. Petrovanu lovska puška „Lan-caster dvocevka" vredna 140 K in pelerina vredna 40 K. Uzmovič ni znan. Kar U kratko. — V Dusseldorfa j? izjavil kardinal Fischer, ko je branil papeževo encikliko proti modernistom, da on ni nikak nazadnjaški bogoslovec; kdor tega ne v e r u j e, bo eks komu ni čira n! Statistika. — Španska poslanska zbornica je izdala statistično knjigo, iz katere je razvidno, da je imela dežela od 1890. do marca 1905. skupno 242 ministrov. — Takoj za njo pride Avstrija. Na izvoznem trgu tekališče Jos. Verdija Bachmaier-jev = veliki električni bioskop. == Gledališče ?,a predstave živih slik v naravni velikosti po najnovejšem Edizonovem modelu 1907. — Program je sestavljen le iz najnovejših in najzanimivejših svetovnih pojavov ter komičnih prizorov vsake vrste. Zavod prve vrste. — Godbo proizvaja veliki koncertni orkestrfoo; — Zvečer bajna razsvetljava. Dvakrat na teden popolnoma nov program. Predstave se vrše vsak dan ob 6. 7. 8; ia 9. uri svečer. Ob nedeljah ta praznikih ob 10. in 11. uri dopoldne; popoldne ob 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. in 9. uri. I. PROGRAM od srede dne 3- do sobote 7. decembra. 1—5. Kamnolomi v Karari. O - 8. Senzacionalno kosilo. Mož in žena se spreta med kosilom. Zelo smešno. 13. Glas vesti, ali kaj se zgodi, če se starec z mlado žensko poroči.. 14—18. Vila golobica, (barvana projekcija.) 19—30. Haskok na vojno ladjo. Največja angleška vojna ladja Dreadnongt Krasno valovanje morja, torpedi pri delu pod vodo. Najkras- nejša projekcija sedaj nosti. 31 -35. Vesela zenitov, smešni, zabavni prizori. 36—41. Moj&esovo livjjeaje. Svetopisemski prizori. 42—45. Pozor, moL se vr&ua! (Humoristično komični prizor.) Kaj se godi kadar ni moža doma. II. RROGRAM od pondeljeka 9. Jn do srede 10. decembra. 1 6. Vodopadi reke Ow na Japonskem. (V barvah). Po naravi posneta reprodukcija. , ... 7—12. Zmaga cvrtja. Fina slika v barvah. Cvetovi se spreminjajo v maga cvetja, isebe. — Naj tjdovršenejša reprodukcija. 13-22. Prvi poskasi zrakoplovca. Komičen prizor. 23 33. Otroški tatovi. (Drama). Tatovi ukradejo dečka neke boljšo rodbine, ga nauče lagati in krasti. Obupani oče ga išče povsod. — Konečno najde dečka in ga reši. 34—40, Kopenilki stotnik. U. --¦- * - - ¦ ¦ • 46- 45. Hoje« -56. Tekmi lereja. Originalna slika. -kovanje mačeh. Komičen velesmešen prizor. VSTOPNICE: I. prostor 80 v., II. prostor 60 f.. III. prostor 35 ?. Otroci In vojaki do narednika plačajo ža L prostor 50 v., II. prostor 30 v Ker je mojo električno gledališče najlepši in najpopolnejši zavod svoje vrste, ki je dosegel po vsem svetu vsled izvrstne seatave programa ter vsled točnega prednašanja največjo pohvalo, se zanašam tudi na tukajšno p. n. občinstvo, da me poseti v obilnem številu. I. Bachmaier, imetelj zaroda. Z odličnim spoštovanjem 63 ¦ Št. 2293/1907. Razpis službe. Na podlagi sklepa občinskega zastopa občine Komen od 27. novembra t. 1. štev. 2284 7 razpisuje podpisano službo organista oziroma pevovodje pri župni cerkvi sv. Jurija v Komnu ter pri podružnicah, kojo službo je takoj nastopiti. Oziralo se bode le na sposobne prosilce, ki so lepega -vedenja. Plača po dogovoru. Z spričevali opremljene prošnje vložiti je na županstvo do vštetega 10. decembra t. 1. Vsa pojasnila daje županstvo. Županstuo občine Komen dne 30. novembra 1907. Župan: JOS. Volčič 1. r. Pfafiovi šivalni stroji so res najboljši za rodbinsko rabo, kakor na pr. za šivanje, krpanje in umetno vezenje. — Neprekosljivi za obrtne namene, šivajo naprej in obratna, tiho In mirno brez vsakega ropota. Jamčiva do 10 let. Glavna zaloga in zastopstvo SAUNIG & DEKLEv^ V GORICI Magistratna ulica štev. 1. Imava v salogl tudi šivalne slrala faznih drugih vrst In fovaran. ¦ Cene zine^ 50.000 > 45.000 » 40.0(10 » 35.000 » 30.000 » 1« 10.000 » 60.000 » 50.000 1 dobitek k 40.000 Mk. »30.000 » »20.000 » »15.000 » »10.000 » » 5.000 » » 3.000 ; » 2.000 » » 1.000 » » 800 » » 200 » 1' 11 46 103 181 V celem obsega loterija, katera j«f 7 razredov razvrstena 100.000 sreCk s 48.405 dobitki v 8 premijah, tako da mora približno polovica vseh srečk z gotovostjo zadeti. Največji dobitek I. razreda znaSa v srečnem s»aC:iju 50 000 Mark ter se zviSa v 2-. razredu 55.C00 Mark, t 3. razreda na 60.000 M., v 4. na 65.000 M., v 5. na 70.010 M., v 6. na 80.000 M. in v 7. na 600.000 M. SreSkanje je postavno določeno. Cene srečkam 1. razreda so slede.Se: cefa orlg. srečka M. 6— ali K 7 — pol » ' » » 3 - » » 3-50 četrt » > » 1-50 » » 1-75 Vloge za ostale razrede, kakor tndi natančno doloCilo dobitkov je razvidno iz uradnih z državnim grbom opremljenih sreCkovnih listin, katere razpošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Vsak vdeleženec loterije dobi takoj po dovršenem sreCkanjn uradno listino, ne da bi jo moral Še-le zahtevati. Izplačevanje in dopošiljaaje dobitkov se oskrbi strogo tajno. NaroČila sprejemam proti povzetju ali pa proti naprej plačilu. Oglasiti se je torej v svrho naročil predsto-ječega src kanja takoj, ali pa vsaj do 19. decembra zaupno na naslov: Samuel Heckscher senr. Bankgeschaffc v HAMBURGU. TrLo\/5ko-obrtqa zadruga V Gorici reglstrovana zadruga ¦ neomejenim Jamatvom. Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom na premenjena in dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 80. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja: Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6$ obrestovanju. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na 10 ali več let. • Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine V»# prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube, Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje no 4%*, večje, stalno naložene pa po dogovoru. Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soda« in tPrimorec«. Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti nI kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. Načelstvo in nadzorstvo. i FERHET-BRANCA BRATOV BRANCA V MILANU ledini lastniki načina za izdelovanje, I« najbolj učinkujoča želodčna grenčica »votaj Neizogibno potrebno v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljši delikatesni trgovini in v vsaki kavarni 94