Lončarstvo v Prekmurju 111 Lončarstvo v Prekmurju Vilko Novak Lončarska obrt je poleg tkalstva najpomembnejša med obrtmi in vrstami domače delavnosti v Prekmurju. Medtem ko tkalstvo vse bolj opuščajo, pa je lončarstvo še vednoi dokaj živo', čeprav tudi v tej panogi gine zanimanje pri mlajšem rodu. Lončarstvo na prekmurskem ozemlju je nedvomno prastaro, kar dokazuje tudi udomačenost te obrti med Madžari ob Krki in potoku Züric, okoli Središča: in Veleméra tik današnje jugoslovaosko^madžarske mejp.^ Na tem madžarskem ozemlju priča o starem lončarstvu mnogo najdb z roko in kolobarjem izdelane keramike, pa tudi krajevna imena Gerencsér (gmčar = lončar) in Koroog (krog) govore o njem. Tudi del prebivalstva te pokrajine izvira s prekmurskega ozemlja, tako' da je tudi v tem pogledu ohranjena zveza med lončarstvom na te| in oni strani meje. Madžarski raziskoivalec lončarstva ob potoku Züric je mnenja, da je razvitejša oblika te obrti slovanskega izvora, čeprav današnje keramike tega ozemlja ne smemo enačiti s prekmursko' kera- miko. O tem bomo še spregovorili v pričujočem sestavku, ki O'benem izpol- njuje željo omenjenega kolo'zsvarskega etnografa K. Kosa, da so nam potrebni nadrobni opisi lončarske obrti na obeh straneh, preden bomo mogli dokončno osvetliti vprašanje njenega skupnega izvora in razvoja ter današnjega razmerja. Geografsko^gospodarski pogoji za ohranitev lončarske obrti v Prekmurju so po eni strani ležišča primerne ilovice v terciarnem gričevju, ki je s to 1 Kos Kâroly, A züricvölcyi gerencsérség. Dünantüli szemle XI, Szombathely 1944, 118-131 (nedokončano). 112 Vilko Novak zalogo nekoliko nadomestilo tisto skopost, ki jo povzroča prav ta ilovnata zemlja v poljedelstvu — in prav ta nerodovitnost goričke zemlje je drugi vzrok, da so se v preteklosti v sorazmerno tako velikem številu ukvarjali z izdelovanjiem domače lončene posode. Te gospodarske težave pa je večala še gosta naseljenost pokrajine, ki je prav tako silila prebivalstvo', da se je lotevalo raznih opravil, katera so mu lajšala življenje. Pomanjkanje kovinske posode v preteklosti je bil nov vzrok, da se jie ljudstvo zatekalo k samopomoa in na osnovi podedovane spretnosti in znanja doma naredilo tisto, česar v bližnjih trgih ni moglo dobiti. Oblikovalna spretnost, ki se še danes v veliki meri uveljavlja in izživlja tudi v teh krajih v izdelovanju lesenih in pletenih predmetov, posod in orodja, je; obvladala tudi glino in jo spreminjala v pred- mete, nujne in koristne za vsakdanjo rabo, v prvi vrsti za eno osnovnih potreb, za prehrano. Ne smemo prezreti tudi splošno priznane žilavosti in podjetnosti prekmurskega prebivalstva, ki je potovalo za kruhom na vse strani, podobno kot ljudje iz nekaterih drugih naših pokrajin. O preteklosti prekmurskega lončarstva moremo danes še težko kaj več in kaj določnega povedati, ker nam niso na razpolago niti madžarska litera- tura o obrtih, še: manji pa arhivalno gradivo, ki bi nam mo'glo' verjetno še največ nuditi v tem pogledu. Taki pregledi o Prekmurju, kot so: n. pr. v mono- grafiji o avstro^oigrski monarhiji, sploh mo'lče o lončarstvu. Pregkd današnjih lončarskih delavnic Geografsko moramo ločiti danes in tudi v dosegljivi preteklosti v Prek- murju dve v ljudskem pojmovanju in občutju določno različni skupini lon- čarjev: filovske in goričke lončarje. Vzrok te delitve je v tem, da so lončarji v Filovcih edina skupina te vrste obrti v ravninskem delu pokrajine in jih je bilo od nekdaj tako mnogo, da so sloveli ne le po vsem Prekmurju, marveč daleč preko Mure; drugič pa je večina lončarjev ostalega Prekmurja na Goričkem in se ti tudi pO' svojih izdelkih razlikujejo' od filo'vskih. Prikazali bomo današnje stanje lončarstva po krajih z glavnimi predstavniki in z ohranjenim zgodovinskim gradivom, kO'Ukor ga je bilo moči še izvedeti. Podrobnosti oi delu in izdelkih pa bodo obravnavane v naslednjih po'glavjih. F i 1 o v C i. Začetki lončarstva v Filovcih pri Bogojini v lendavskem okraju niso znani, segajo pa nedvomno zelo' daleč nazaj,. Ljudsko izročilo trdi, da so bili tu lončarji od nekdaj, kar ljudje pomnijo. V vasi, ki ima 167 hiš, je bilo po pripovedovanju najstarejšega še živečega lončarja Jožefa Kermana pred kakimi 60 leti okoli 90 lončarskih mojstrov in še več. Že takrat je moral biti znan v vsej okolici šaljivi rek: »V Filo'Vcih so' fsi loočard'e, semoi n'jtar putre dela« (V Filovcih so vsi lončarji, samo župan dela putrihe). O cehovskem izro'čilu smo mo'gli izvedeti naslednje (po pripovedovanju J. Kermana in Fr. Lovrenčeca) : Vsi lončarji so bili zdi'uženi v cehu, ki je imel svojega ce(h)- meštra, pri katerem so hranili c e i s k o (cehovsko') skrinjo ali 1 a d o. V njej je bila »c e i s k a k n i g a« s pravili. To' skrinjO' s knjigo* vred je med okupacijo 1941—1945 odnesel madžarski notar v BogO'jini baje v Zalaegerszeg. Dolga leta je bil cemešter Balaž Ivanić. Pri cehovskem mojstru so priredili S!. 1. Jožef Keiman v Filovcih, najsta- rejši prekmurski lončar (foto V. Novak) SI. 2. Lončarska peč v Filovciti, pokrita s slamo, pozimi (foto B. Orel) SI. 3. Lončarska peč v Filovcih (foto V. Novak) SI. 4. Kropnjeka in skledica (iz zbirke »Doma« v Ljub- ljani — foto J. Šmuc) Si. 5. Kropnjek in polevka (»Dom«, Ljubljana — foto Šmuc) Si. 6. Vrč in putra (zbirka »Dom« — foto Šmuc) Lončarstvo v Prekmurju ' 13 letno kako nedeljo okoli Novega leta ztior, ki so mu po madžarsko rekli d'iileis (madž. gyulés). Tu so predvsem sprejemali vajence, ki so si sami izbrali svojega mojstra, pri katerem so se nameravali izučiti. Temu slovesnemu sprejemu so rekli »fnaša (madž. inas = vajenec) vdinjati«. Pri tej priliki sta oče ali mati novega vajenca prinesla na gostijo, ki se je razvila po^ »uradnem« delu sestanka, vrtanke (bel kruh), šunko in pijačo. Meso in moko pa so prispevali vsi lončarji. Če je bil zbor pri cemeštru, so priredili gostijo v gostilni. Na gostiji je lončarski mojster, ki so mu rekli kamorgazda (madž. = kletar), rezal vrtanik in »dvoril«, t. j. stregel. Vino je točil drug mojster. Tretji, tanačnik, t. j. svetovalec (madž. tanâcs = svet), je poučil vajenca o cehovskih pravilih. — Ko je bil vajienec »gotov« z vajeiniško dobo, »so ga osloboijdili.« in vpisali, v cehovska knjigo. Za to priliko je moral narediti kak vzoren izdelek, ki je pričal o njegoivi sposobnosti. — Ceh je imel štirikrat letno mašo v župnijski cerkvi v Bogojini, pri kateri so štirje člani »sveitili z dupleirami«, s posebnimi svečniki, obstoječimi iz debele dolge sveče, ki ima na vrhu meden obroč. S takimi svečami in tudi z zaprtimi svetilkami svetijo še danes v Prekmurju pri pogrebih in pri slovesni službi božji in v tem primeru vselej rečejo, da »ceiski sveitijpi«, čeprav niso niti člani ceha niti obrtniki. Prav tako imenujejo v nekaterih krajih, zlasti v dolnjem Prekmurju, mežnarja in zvonarja »cemešter«. — V cerkvi so imeli tudi lončarji svoje cehovsko bandero kakor ostali cehi, n. pr. mlinarski, kovaški. Na njem je bila podoba njihovega patrona sv. Florijana, o katerem je šaljivo dejal lončar, da »je pomagal, da se lončarju niso lonci vžgali«. Ceh je prenehal okoli 1912. leta. Leta 1923 so ustanovili lončarsko zadrugo in so kot njeni člani plačevali le malenkosten obrtni davek. Med okupacijo niso plačevali nikakega davka. Danes dela v Filovcih le še okoU 30 lončarjev, vajenca pa sta samo dva. Vzrok tega občutnega nazadovanja so spremenjene gospodarske razmere: izboljšanje kmetijstva, pospeševanje drugih obrti, nakupovanje industrijske posode, ne nazadnje pa tudi psihološki vzrok, ki delno izvira iz gospodarskih, pa tudi pohtičnih in kulturnih sprememb: otrok in mladenič, ki sliši in vidi toliko novega v svetu, se sramuje »umazanega« in malo donosnega dela in si želi lažjega. Najstarejši med filovskimi in prekmurskimi lončarji sploh je 84-letni Jožef K e r m a n , št. 147. Dela še danes, in sicer samo »globoko posôvido, plîtvo'ga nikaj«. Učil se je pri očetu, kolovrat pa ima še po starem očetu. Ivan Ivanič, št. 84, je 75-leiten, učil se je pri očetu; delal je krop- njače in reîpnjeke, putre, kamencove in čame, oblijânih ne. Čez Muroi ni vozil prodajat posodic na sejme. Pač pa je za koruzo zamenjiaval po dolnjih vaseh. Danes zaradi oslabelosti ne dela več. Franc L o v r e n č é c , št. 96, je med starejšimi mojstri (ima nad 60 let) najdelavnejši. Dela že od 1910, ves čas v domači vasi. Vrčev ni delal mnogo, pač pa kropnjače, reipnjeke, kujače, druge lonce, teglne, sklece, tepsije, kamence. Poskušal je tudi izdelovati kulače (čutare), a brez posebnega uspeha. Po naročilu je delal tudi kiinjske solenke, zase pa bidrače, bele vinske vrče in še kaj. Slov. etnograf — 8 114 Vilko Novak Med mlajšimi mojstri je najbolj prizadeven in uspešen Štefan C e r - n e 1 a , št. 94, ki se je učil najprej doma, potem pa »na Štajari« — v Slovenskih goricah in v Moščancih, središču najboljših goričanskih lončarjev. Dela vsake vrste posodo in joi raznolikoi krasi. Izmed ostalih filovskih mojstrov se je učil nekaj časa v Moščancih tudi Jožef Farkaš, št. 157, ki dela tudi zelo mnogoi in prizadevno^. Samo »za mladosti« je hodil po sejmih čez Muro in doma, pozneje pa ne več. Delal je vse vrste posodo'; sedaj pa dela v glavnem le vrčeke, tepsije, vajdline, tanjure, cedila — »(h)üde sklede«, trajtare za vino*, šalice, kavinske lončeke. — Sin se mu je izučil v Moščancih in je delal poJeg drugega tudi kulače, ki se očetu nočejo posrečiti. To je le nekaj najfznačilnejših mojstrov, ki glede svoje preteklosti in dela pojasnjujejo položaji in usodo tukajšnjih lončarjev. Če bi naštevali še druge, bi se omenjeni podatki ponavljali v tej in oni obliki. B o g o j i n a. V Bogojini dela danes samo Martin R o ž m a n , št. 68. Ker je njegov oče prišel iz Filovcev, sodi nekako tudi njegova delavnica v pod- ročje filovskega lončarstva. Oče je lončaril 45 let (t 1931), sam pa dela od rane mladosti in je 54-leten. Oče je delal samo.lonce, reîpnjeke, kujače in se je učil pri svojem očetu. Rozman jie prej tudi delal le lonce in lončeke, »drobnijo« ; kar je pa delal za novo Plečnikovo cerkev v domači vasi krožnike za strop, je pričel delati tudi vrče, vajdlinge, sklede, tanjere. Na sejme je vozil v vse djolnjje fare Prekmurja. Hči mu pomaga pri okraševanju posode. Po Rozmanovem pripovedovanju je bil v Bogojini v času njegovega oota zelo dober lončar Franc Grabar, ki se je učil nekje na Madžarskem, verjetno ob Krki blizu Središča. Rozman ima njegov mlin ali kamen za »zemlo^i mleti«. Kobilje. Ta vas leži sicer že na začetku prekmurskega gričevja, toda ne še v tistem predelu, ki ga imenujemo Goričko. Pravijoi, da je bilo na Kobilju včasih toHko lončarjev kot v Filovcih, danes pa jih je le devet. Lončarstvo je imelo tukaj ugodno podlago v zeloi dobri glini. Kobiljansko lončaiTstvo je začelo občutno propadati okoli 1. 1890, ko je prišloi v vas 26 »kranjskih« fantov tesarit v bližnji veleposestniški gozd, kjer so izdelovali železniške pragove. Oženili so se na Kobilju in od njih so se naučili domači fantje tesarstva, ki je bilo donosnejše kot lončarstvo. Mnogi lončarji sicer znajo, svojo obrt, toda ne delajo več. Sedaj izdelujejo trije samo vrče, ostali pa vso posodo. Na prehodu iz lendavskega okraja na Goričko sta še dva lončarja na Ravenskem. Oba pa delata zelo moderno in mnogo za Dom, zato ju je treba omeniti. To sta Franc Bauman v Tešanovcih, ki se je učil v »Sombočkoj vesi na Vogrskon«, t. j, v obmejni vasi Magyarszombatîa blizu Središča. Od tam je prinesel keramične oblike in zlasti ornamentiko. Dela mnogo vaze in druge okrasne predmete. Drugi je Jožef Cifer v Martjancih, ki se je učil v Moščancih in v Novem Sadu. Njegova ornamentika sodi tedaj delno v »goričkoK<, t. j. moščansko skupino, delno pa je vplivana od novosadske delavnice. Lončarstvo v Prekmurju_ 115 Gorički lončarji. V soboškem okraju je danes okoli 40 lončarjev. Razen Baumana in Cifra so vsi ti na Goričkem. Njih središče je v Moščancih, kjer jih je, če štejemoi zraven bližnje Pečarovce, največ in kjer delajo- nekateri najbolj prizadevni in znani mojstri. Spominjajo se, da je bil skupen ceh mojstrov vsega soboškega okraja s sedežem v Soboti, kjer je bila 1 a d a in kjer soi v posebni sobi viseli njihovi izdelki. Verjetno^ je že iz novejšega časa izročilo', da sta ob sprejemu »inaša« njegov oče in mojster plačala »odcmaš« (madž. âldomâs = likol). Ko so vajence »gorosloijbodili«, je moral nesti v ceh, pozneje v zadrugO', svo'jo' vzorno izdelano poso'doi. Najstarejši lončar v Moščancih je 68-letni Štefan Z r i n j s k i, št. 69. Bil je »detič« (pomočnik) doima in v Martjancih pri rajnem Cifru (očetu današnjega mojstra). Mno'gi lončarji so se učili od njega, tudi mo'jstri so hodili k njemu gledat, kako dela. Izdeluje majhne solenke s ptičem na vrhu, razen tega pa vso kuhinjsko posodoi in poskuša delati tudi večje vaze. Po vzorcih Fr. Berana, ki je vodil večkrat keramične tečaje, je z drugimi vred delal zajčke, ovce itd. Riše in oblikuje »sam od sebe«. Izjavil je, da je »šel večkrat v hlev svinjo gledat«, ko je Sobočanka naročila, da bi ji izdelal pra- šička za hranilček. Tudi hči mu »piše« izdelke. Spominja se še nekaterih vrstic stare lončarske pesmi, ki jo je pel in igral njegov oče — goslar: Si šajbo potočin, da (v)se mi brni, si pisker naprâvin, kaj vodo drži. Ivan H a š a j, št. 60, se je učil tudi v »Sombočkoij vesi« (Magyar- szjombatfa), ko se jp prej bil izučil doma pri očetu. Stroj za mletje barve mu goni mo.tor in tudi ilovica reže s strojem. Hašaj po zgledu madžarskih lončarjev obilno in komplicirano krasi svoje izdelke, o čemer več v poglavju o okraševanju. Izdeluje vsakovrstne oblike, tudi vaze, igrače, servise itd. V Pečarovcih so trije mojstri, ki delajo tudi črne vrče. Redki lončarji so še v Velikih Petrövcih, Föko'vcih, Dankćvcih, Kuzmi, Malih Dolencih, Sebé- borcih, Ratko'vcih. Ilovica, nje kakovost, ležišča in kopanje Glino za izdelovanje posode in loinčemne sploh imenujpjo v Prekmurju navadno kar z e mi 1 a , redkeje ilovica; izraz glina ni znan. Za lončarsko delo po'trebna glina ni povsod enaka; zato si pomagajo lončarji na razne načine, da dobijo primerno snov za svoje izdelke. Sami označujejo kakovost in značaj ilo'vice v raznih krajih in jo temu primerno uporabljajo za razno- vrstno posodo takole: Filovski lončarji pravijo, da je kobilanjska (na Kobilju) zemlja belkasta in do'bra za plitvo posodo. Čeprav je Kobilje blizu, niso skoraj nikdar hodili tja poi ilovico, ker je bilo nekoč tam mnogo domačih lončarjev. Pač pa so hodili v bližnje Središče »na kalavfnskoi« poi itovico (tam je precej kalvincev in po tem je nastal naziv za pokrajinski predel). — Najbolj pa so od nekdaj 116 Vilko Novak cenili in uporabljali »goričko zemlon« v Andréjcih in Sebéborcih. »Gorička zemla je peisična,« pravijo. To uporabljajo za belo posodo in jo mešajo k domači glini. Vozili so jo domov s kravami in so plačevali nekoč za »en pela j« 1 krono; za večji kup, ki ga je bilo za 2—3 voze, so dali nekač 2—3 rajnske (goldinarje); pozneje pa so plačevali za voz 25—30 din. — Kasneje so našli blizu domače vasi na hribu in blizu Bogojine »na Trna(v)skon breigi« ilolvico, ki je dobra za izdelovanje črnih vrčev in kot primes h gorički glini za ostalo posodo. Ta domača ilovica je rjava in sinjkasta ter žilava. Danes porabi lončar povprečno 6—7 voz ilovice in plača za voz 3000 din. K o b i 1 â n ji s k i 1 oi n č a r j i so- hodili nekoč kopat ilovico' v velepo»- sestniški gozd na Bukovnici in v bližino madžarske vasi Bödehaza (sedaj na Madžarskem). Na bukovniškem najdišču soi kopali sivO' ilovico^, v bodehaškem pa rdečoi, ki so ju mešali v razmerju 1 :2. — Danes kopljejoi v državnem, bivšem veleposestniškem gozdu nekaj stotin' metrov južno od vasi. Kopljejo 5—7 m globoko jamo kot za vodnjak in pridejo približno v globini 5 m do sive ilovice (40—50 cm, debela plast), pod njo pa do 1,5 do 2 m globoke plasti bele ilovice. Siva ilovica sama poka, zato je primešajoi približno V5 k beli, ki je peščena. Jama, ki jo* kopljejo', je okrogla s premerom 1—1,2 m. Pri vhodu v jamo vsekajo' stnne stopnice in eno širšo', na kateri stoji tisti, ki odnaša: po stopnicah ilovico: v »krnički« — leseni posodi ali pleteni »kor- biilici« iz jame. Ta vhod, visok kot človek, imenujejo »gradič«. Iz gradiča se spustijo po »stubcih«, v obod jame zabitih kolih, kakor po* lestvi do prvega stojišča na deski, vkopani v obod jame. Pod njim imajo še drugo in včasih tudi tretje stojišče, od ko-der se spustijo po stubcih na dno jame,, kjer eden koplje in polni posodo ter jo podaja drugemu, ki stoji na nekakem podstavku iz ilovice. Ta podaja po'sodo: više na priho'dnje stojišče in tako si jo podajajo do izhoda jame. M o š č a n s k i lončarji kopljejo zemljo' doma. Ilovico: kopljejo' do 7 m globoko. Go'mja plast do globine 2 m sploh ni upo-rabna za lončarsko delo. Najteže je zemljo kopati, izjavljajo lončarji. Pri tem delu jim pomaga vsa družina in še ko:ga morajo napro:siti za pomoč, če jih je pri hiši premaloi. Ko izkopljejo že dovolj globoko, spustijo v jamo lestev, da nO'Sijo po njej^ zemljo iz nje. Delavnica " Nekateri lončarji delajo kar v sobi — (h) i ž i ; drugi imajo- kako' klet , ali kamro v hiši, včasih tako majhno, da je v njej komaj prostora za kolo. Pozimi delajo mnogi, če nimajo zakurjene delavnice, v kuhinji. Običajno pa imajo danes že vsi pomembnejši lončarji posebno delavnico, prirejeno v hiši ali v posebni zgradbi na dvorišču, kjer imajo urejen v e š t a t (Werkstätte). To je preprosta zgradba, ki so ji stene včasih kar iz desak narejene, včasih lesene — cimprane kot pri hiši, včasih pa tudi zidane. V delavnici, bodisi da je poseben prostor ali stano'vanjski del hiše, je v kotu lončarsko kolo, ob steni kaka klop .in vrsta polic, na katere postavljajo izdelano po'sodo. Tu je tudi mlin za barvo, morda tudi mlin za zemljo. Lončarstvo v Prekmurju 117 Pripravljanje ilovice Ilovica, ki jo pripeljejo domov, leži na dvorišču blizu delavnice ali hiše »na kupi«. Najbolje je, da jo puste pred obdelavo nekaj časa ležati. Medtem jo večkrat dnevno polivajo; dobro je tudi, da jo premoči dež. Na ta kup ilovice meč-e tudi posodo', ki se mu je med delom ponesrečila, da mu ne gre ilovica v kvar. Večkrat jo tudi prekoplje z motiko. Ko prične lončar z delom, nakoplje ilovico v k o r b ü 1 o ali kako drugo pceodo in jo nosi v delavnicoi. Sredi delavnice je na tleh razprostrta cota (cunja), na njej je nizek s t ö 1 e c , s t ô u č e k. Nanj vrže s korbiilo ilovico in jo s kosom starega železa seseka, »da bole gôijsta grata«. Zgnete jo v nekako kocko in polaga nanjo še naslednje kupčke, koi pregnete kakih šest korbül ilovice, tako da nastane dokaj visok kup. Lončar, vajenec ali kdo drugi, ki mu pomaga, tudi ženska, sede sedaj na nizek stolček pred ta kup in s starim srpom brez ročaja ali kakim podobnim rezilom reže s kupa od zgocaj navzdol tanke plasti. Pri tem se pokaže kamen, ki ga pobira iz ilovice. Kamen, ki bi ostal v ilovici, bi preluknjal posodo. Zrezani kup ilovice znova zgnete, ga stepta z nogami — k 1 â č i —, ga postavi nazaj na stol in ga vnovič zreže. To rezanje in teptanje z nogami trikrat ponovi. Nazadnje tlači po zemlji tako, da dobi oblikoi širokega klobuka, jo s cunjo zagrne in postavi na stol, zgnete v kup in »z drot o n« zreže na 3—4 kocke, Nekateri (n. pr. Hašaj v Moščancih) imajo že »mašin za zemlöij mleti«, ki ga žene tudi motor. Kockaste koGe ilovice postavi na klop ob steni ter jih mesi v dolge valje kot testo. Valje raztrga in razbije, jih stolče in spet zmesi. Temu opravilu pravijoi: v â 1 a m ol Konce daljših valjev odtrga in jih vmesi v drug valj. Tem valjem, pripravljenim za obdelovanje, pravijo klopčič ali gomôyla (Filovci). Orodja in priprave Glavna lončarska priprava je kolovrat ali lončarsko kolo', ki mu v Prekmurju pravijo koilobar ali po glavnem sestavnem delu kar šajba. Zadnji naziv je bolj v rabi, zlasti pri goričkih lončarjih. Ti kolobarji so zelo stari in skoraj sleherni mojster ga je podedoval po svojem očetu, mnogi pa so bili celo last njihovih dedov: »Mojega oče očo je büvi té kolobar,« pravi Jožef Kerm.an v Filovcih, ki mu je že samemu 84 let. V nekaterih delavnicah, kjer dela tudi mojstrov sin ali vajenec, sta tudi dva kolobarja. Narejen je običajno iz hrastovine. Na štirih straneh so nogače, na eni strani je nekoliko- poševna deska, sto-lica, na kateri sedi lončar pri delu; nasproti je druga deska, ki ji navadno tudi pravijo stolica in na kateri je ilovica in potrebno orodje in posodje. Na levi strani sta deski, stolici zvezani s p r e J č k o, skozi kateroi gre železna š t a n g a. Na to štangoi je na vrhu pritrjena zgornja (na Kobilju: cdzgcrânja šajba ali glava, spodaj pai spôugnja (na Kobilju: odspodânja) šajba, ki je mnogo večja; obe pa morata biti iz hrastovine. Šajbo imenujejo tudi obe šajbi s štango vred. Med sprednjima nogačama |e k lončarju nagnjena deska. Na to desko položi med delom tisto nogo-, s katero ne poganja kolobarjta. 118 Vilko Novak Na deski aH stolici pred seboij ima lončar ostale pripraive, l^i jih rabi med delom: v č r e p n j i, manjši lončeni posodi, je veda in poleg nje krpa iz le^ dra ali š k r â m e c (Moščanci), 1 é c k a (Kobilje), kos nazobčanega usnja — »meki kusti leder more biti, šteri zeme vodovi fsebe« (mehak in debel mora biti, kateri vzame vodo vase), pravi Štefan Zrinjski v Moščancih; — v drugo č r e p n j o deva odpadke ilovice, ki se mu drobe med delom, ž 1 é t e r , iz katerega p r î 1 o č i — dela ročaje, p rilo če; v kupici, ožji višji poso'di, ima b â j z o — barvo; z o m e î t e c o n — čopi&m barva beli rob na posodi ; š p r î g 1 a je kos stekla, na Kobilju pa je š p r i g 1 kos lesa, ki ga drži v desni roki, ko vliče posodo navzgor z 1 eis on, manjšim, tanjšim kosom lesa »štemplin dela, rôyb pa piknje vmes« ; d r ô t, s katerim odreže narejeno posodo in jo položi na 1 e î s, s katerim je odnese na polico. Pred seboj ima seveda neogibni predpasnik —^ š o r c , ki mu sega tudi čez prsi in je navadno iz domačega platna, da je trpežnejši. Lončarska peč Skoraj vsak lončar ima svojo peč ali p e č n i c O'. Prvi naziv je sploš- nejši, drugega rabijoi v Filovcih, Bogojini in na Kobilju poleg prvega. V preteklosti so' imeli le eno> obliko peči, kopaste oblike, ki je tudi danes še najbolj razširjena,. V najnovejšem času imajo- nekateri lončarji, n. pr. Cifer v Martjancih, Hašaj v Moščancih, peč podolgovate oblike. V Filovcih, kjer imajo vsi staro kopasto oblikoi, je imel Ivanič podolgovato peč, a jo ^ po- lastni izjavi podrl, ker je posodoi spodaj prežgal, zgoraj pa se je slabo »žežgala«. , Kopasto pečnico zidajo tako, da sezidajo spodaj naboj, temelj:. Na sredo bodoče peči zabije količ, na vrh pritrdi »zagen potač« (zadnje kolo) z voza, postavi okoli njega na platišče kole in ob njih zida tako, da za koli postavlja opekoi, cigeoi. Kakor se zid suši, tako mora »količ na sreîdi naškaf) (pošev) prerezati, da se peč podavle« (nagiba). Ko je peč suha, odstrani kolo na vrhu, ko je že sezidal nanj, »nebo«, obok. Nato »vomaže« peč znotraj in zunaj z ilovico-, pomešano- s plevami, tako da je stalno rjave barve. Stene morajo- biti »goste«, da jih dim ne predere. Če bi kje ostala kaka reža, dobi črn vrč bele pike. Če dela »z blata- peč«, postavi prav tako ogrodje iz kolov in kolesa. Zida tako, da postavlja »en réd cigla, en réd blata«. Okoli peči postavijo navadno iz desk »iito«, da zavarujejo peč pred vremenskimi vplivi in da morejo tudi ob slabem vremenu ter pozimi žgati. Če peč nima üte okoli, jo po-zimi pokrijejo s slamnato streho' (gl. si. XV1/2). Peč kopaste oblike ima spodaji tri luknje, v katerih kurijo-; na vrhu pod o-bokom je 7—8 manjših lukenj — s ö p i, s ô p i i i (šopih), ki jih odmašijo, ko zakurijo, da vleče skozi peč. V sredini peči je velika odprtina: g e s k i (estije), skozi katero vlagajo- posodo-. Peč je navadno visoka okoli 180 cm do o-bo-ka, obok je visok 23 cm; prerez pri tleh je 142 cm, obseg spodaj 760 cm, zgo-raj 452 cm. (Filovci.) Lončarstvo v Prekmurju___119 Oblikovanje posode Razne vrste in oblike posod zahtevajo sicer v podrobnostih različne načine izdelovanja, v glavnem pa gre pri pokončnih posodah za en način, pri širokih, nizkih posodah pa za drug način oblikovanja. Ko sede lončar na kolobar za šajbo, prime velikosti posode, ki jo namerava izoblikovati, primerno veHko gomonlo ali klopčič — valj ilovice, ga nekajkrat v rokah pregnete in po potrebi še navlaži. Končno ga zoblikuje v kroglo- in ga udari na šajboi ah glavöu ter tolče po njem od vseh strani, da čim trdneje in čim bolj ravno stoji. Šajbo je prej; še namazal z vlažno ilovicoi, da se klopčič bolj prime nanjoi. Sedaj pričenja z "boso nogo poganjati spodnjo šajbo-, da se pričenja vrteti tudi zgornja in ostane v pogonu ves čas med delom. Ustavi jo le, če mo-ra kaj popraviti na posodi. »Lončar sigdar visi, brše po šajbi.« Obut bi ne mogel poganjati šajbe, ker bi mu drselo; zato obuje poiziini nogavico. Gorički lo-nčar pravi, da »podno dene na glavöu ali šajbo«, t. j. osno-voi, iz katere raste posoda. V roko vzame takoj krpo- ali »iz staroga krščaka fulice« (Moščanci); izoblikuje najprej dno posode tako, da vleče klopčič narazen in dela vanj vdolbino. S palcem -obeh rok, ki ju ima znotraj gmote, pričenja vleči stene posode navzgor. »Z ledrom spenjâva, je speînjeno (izpahnjenoi), razno se potegne.« Stalno ima v roki kipoi, ker bi sicer bila posoda »s prstâmi vitrasta«, tako je pa gladka. Lončar pravi: »S krpof klop- čič stiskâvlen, te pa sigdar dale gor vličen s krpof, gor ide Steina.« (Kerman, Filovci.) Drugi pa kratko označi: »Klopköu je s krpof zgrabo pa vujška vletkaQ« (Ivani-č, Filovci). Krpo stalno namaka v vodi, ki je v črepnji. Če »naglo vliče ali tira« stene posode navzgor, »se zliiknja«, kar lončar s prsto-m sproti zamaši in zgladi. Če takoj po- rezanju ilovice iz »friške zemle« delajo poso-dö-, se raje delajo luknje; zato pustijo zemljo nekaj časa stati, če se jim ne mudi z delom. Če dela vrč, »grlo fkreî vreiže« in vrč dalje vleče. Ko ga izdela do vrha, ga s prstom pretisne, da mu naredi nos. Nato pa »priloiča, o-prîlo- č i v a« : iz ž I e t e r a , odpadkov ilovice, ki jih je med izdelovanjem s prsti ali špriklo odstranil s stene pos-ode in jih metal v čre-pnjo-, naredi pri loč (priroč), ročaj in ga prilepi k steni. Ko- ga še p o d r ô y b i, da mu zgladi podstavek, ga s tanko žico odreže s šajbe, ko se malo strdi in ga na tanki leseni plošči, »b 1 o n j i«, o-dnese sušit. Lonce oprîluciva šele,' »gda se malo ftrdne« na polici, sicer »ga priloč vliče, ka se notri teži, ka je mejki« — zaradi ročajeve teže bi se lo-nec usedal. Putra sestoji iz teila, grla in prilo-ča. Ko dela grlo in priloč, rabi pri putri k IÜ k o, ker s prsti ne more več seči vanjo, »gda se vopopravla«. S kljuko ji tudi naredi na rcčaiju luknjicoi, sko-zi katero pijejo. Ko dela priloč za pütro, »žleter zmuždži — more ga tak ftreîti med dlanmi, da se ftegne« (Ivanič, Filovci). Med obliko-vanjem po-sode s š p r i g I -o, ko-som stekla, gladi stene posode. Z leisom, manjšim tanjšim kosom deščice »štemplin dela, roub pa piknje vmes« torej krasi posodo. Goričanci pa vlečejo »po taleîri pa bajdlaj škramecon«, s kosom nazobčanega usnja. 120 Vilko. Novak Posebno; spretnost terja izdelovanje kamenca, česar se pa danes že redkO' kateri lončar loti. Za kamenec mora biti žilava zemlja, oster pesek v njej — za jajce zemle mora biti in tisto- mora »tak notri zavalati, da je velka putra prišla« (Filovci, Ivanič). Danes tudi ne delajo več parov, češ da so sedaj preslabotni ljudje za tako delo. Delali so jih iz 3—4 kopov in ga je »fküp mazao«. Izdelano- posodo- položi v delavnici ali pod kapom na podstenju na desko, polico, kjer se sušijoi navadno dva dni. Šele nato jih odnesejo na sonce, kjer se dalje sušijo- še en dan. Če je pa slabo- vreme, ostanejo- »na skleidnjeki«. Če je posoda slabo- posiišena, poči v peči. Nekateri pa- imajo tak vrstni red, da se narejena posoda v delavnici »do večera ftrdne«, nato šele jo odnesejo »na tmac« (podstenj), kjer se na tleh ali na policah dva dni suši. Moščanski Ic-nčar pa »gotove skleîce zaštosa«, postavi drugo v drago na kup na polici v delavnici, da se zravnajo. Potem jih čez 14 dni dene znova na šajbo, »jo spuca z droton -odzviina, da je glatka« in šele sedaj jih dene na deske na sonce, »da se ne zvržejo-«. Filovski mojster pa navadno samo »z mökrof côtoî čujsa po- njen, ka je (vrč) bole čisti, svetey«. Vrste posode Lončarji razlikujejo po obliki »plitvo pa globoko po-soudo-«, po barvi »beilo-, çârno, pisanoi« — zadnjoi imenujejo navadilo tudi kar beloi; šele zadiiji čas, ko se je okraševanje s pisanimi barvami bolj uveljavilo-, pravijo tudi pisana posoda. Na Kobilju pravijo posoidi tudi »črepe«. 1. Plitva posoda. Skleda (dolinsko, ravensko narečje), skleîca (ravensko, goričko) je široka, različno globoka posoda, brez ročajev, z neko- liko navzven zavihanim robom. V njej postavijo na mizo tekoče jedi, prikuhe, pa tudi močnate. Iz nje tudi mnogo-kdaj skupnoi zajemajo jed, zlasti pa so to delali v preteklosti. Skleda je znotraj vselej »obhjana« in navadno tudi okrašena. — Če je skleda majhna, a nekoliko večja in globlja- kot krožnik, je skleičika. V njej hranijo- mlekoi, zlasti sed^no- (kislo), tudi jedo iz nje mleko in druge jedi. Tudi maŠci ali psu dajo »jesti« iz skleičike. T a n j e î r (naslonjeno na madž. tânyér), t a 1 e j r (na Go-ričkem poleg tanjeir) je krožnik, bolj plitev kot skleičika. Delajo jih šele v novejšem času, ker so nekoč več jedli iz skupne sklede, pa tudi z lesenega krožnika:; danes jedo redkoi z lončenega, ker so pločevinasti in kupljeni keramični zelo raz- širjeni. Uporabljajo ga tudi kot skleičiko. Tepsija (madž. tepszi, turški täpsi, srb. tevsija) je nizka posoida, zelo široka, ki ji je stena le podaljšani navzgor zavihani rob. Stare tepsije so bile enobarvno temno oblite, zelo debele. Danes jih barvajo tudi svetlo. V njej pečejo meso-, reteše (po-valnik) in druge »pogače«; sušijo v peči »šklojce« (krhlje) in druge reči. Laboška je po o-bliki najbolj podobna tepsiji, samo manjša je in mnogo višja. Ima navadno dva prilo-ča. Navadno je tudi laboška temno barvana. V njej se hranijo jedila in živila, jih po-grejejo zvečer na štedilniku ali ognjišču SI. 7. Vrček za vodo iz Moščanec (zbir- . ka E. M. — foto Bern) SI. 8. Lonec za mleko iz Martjanec (zbirka E. iVl. — foto Bern) SI. 9. Skleda, skledica in bela piitra (»Dom« v Ljub- ljani — foto J. Šmuc) SI. 10. Solenka iz Moščanec (zbirka E. M. — foto Bern) SI. 11. Putri (»Dom«. Ljubljana — foto J. Šmuc) Lončarstvo v Prekmurju 121 itd. Nekatere laboške imajo tudi nogače, kar pravzaprav madžarska »labas« = z nogami tudi pomeni. B i d r a č a (pekač) more biti okrogla ali podolgovata in je namenjena le za peko bidra, zato je stena nagubana. Vâjdlinge,bâjdle z ročajema na obeh straneh soi precej globoke posode po vzoru pločevinastih in jih rabijo za solato, pa tudi za pomivanje posode. Skleda za cediti, (h)üda skleda; je zelo- podobna vajdlingi, le da ima dno luknjice. Rabijio jo za odcejanje solate, testenin. Delajo jih šele v novejšem času. Pokrivač zakrva(v)ice, za meso peči je danes najti le redko, delajo pa ga ne več. Ima obliko velike pokrovke in stoiji narobe na precejšnem podstavku — vrhu pokrovke. V sredi je globlji, ploskev, ki se nalahno dviga, pa ima- vdolbine, navadno štiri — »s prston je vopotégno tiste redî (Kerman, Filovci), v katere so položili trske in nanje krvavice ali perutnino-, ki so jo pekli. T e g 1, t e Î g H n , cvetlični lonec ima rob nazobčan ali gladek, po-d- stavek — skleičiko po-sebe| ali skupaj; skleičike so z no-gačami ali brez njih. Teglini so oblijani in okrašeni, starejši pa navadno- brez oblijala in okrasa. Šalice, lončeki raznih oblik so tudi plitva posoda in so oblijani. 2. Globoka posoda. Vrček (dolinsko), ro-čka (ravensko, goričko) »s pri- loičon pa no-uson« ima razno velikost in je zunaj in zno-traj oblit in okrašen. Majhne oblike delajo- Šele v novejšem času. V vrčeku, ročki hranijo samovodo, redko tudi vino ali sadjevec. Vrč je čaren ali v kaki drugi barvi. Prvotne, najstarejše vrče, ki so bili le čami ali beli, so rabili za zajemanje in prenašanje vode, ki so jo v kuhinji ali veži tudi hranili v njih. Današnji vrči so- tudi pisani in jih rabijo za vino-. Takim polovico- vrha večkrat prekrijejo s po-krovom. Vrče rabijo tudi v žganjarijj. P Ü t r a je po uporabi najbliže vrču. Ima- trebušasto- teloi z ozkim in kratkim vratom in priloč, navadno z luknjico-, tako da odprtino zamaši in pije skpizi luknjicoi. Putre so kamencove — bele^ čame in oblijane. Oblijane so enobarvne, pa tudi okrašene z ornamenti. Najobičajnejše in najstarejše so črne, redkeje kamencove. V putri zlasti nosijo s sebo-j na polje, travnik ali v gozd vodo-, pa' tudi drugo pijačo-, ker o-stane v njej najidalj hladna. K a m e n e c jp ozek vrč, narejen iz zelo peščene zemlje in zelo trden. Ima naravno bai'voi in ga navadno- rabijo le pri goricah za vino-, kjer je neogiben del predmetov v vsaki vinski 'kleti. Danes jih le še redko- delajo. Lonci, piskri (ravensko, goričko-), lune i (dolinsko-) so najrazlič- nejših oblik. Ozki in visoki za mleko so dugi lonci, do-jni lo-nci; stari so temni, enobarvni, no-vejši so svetli in včasih okrašeni. Imajo priloče ali soi brez njih. Lonci, piskri za kujanje so črni ali beli in najrazličnejše velikosti, v sredi širo-ki, pokrivajo jih s po-krivači, lončenimi in ploče- vinastimi. 122 Vilko Novak R e î p n j e k i so največji lonci, v katerih kuhajo za prašiče. Pravijo jim tudi k r o p n j ai č e, kröupnjeki, ker vrejo v njih vodo. K ü j a č je vsak lonec, v katerem kuhajo jedi. K â v i n s k i, š p a r a t n i p i s k e r, lonček je novejša vrsta pos- sede za kuhanje kave na štedilniku. Solénka, solârnica je- bila, nekoč redka, ker pra,vij,oi, da »sou pečalino dôj pod'ei z nje« in zato ni primerna. Danes jih precej; delajjo. Nekoč so bili po pripovedoivanju tudi »lončeni moijžari za sou menöti«. Tudi ni več tistih velikih loncev s proetornino 25 litrov, v katerih so »na gostü- vanji« kuhali, sicer pa so hranili v njih moko. Par, množ. parevivd'e so redki obranjeni in jih že dolgoi ne" dela jo*. Tudi jih ni vsak llončar delal. To so največje lončene posode, v naravni barvi, z nazobčanimi robovi po ploskvi. V njiih so parili periloi. Ženska je skuhala ob eni ponoči pepel, v par vlila vrelo vodo, dala noter perilo in na vrh pepel, zavit v prt, ki ga je bilo za »eno korbüloi« (kcrbo); nato so »gor poparili, tak da je tisti lüg skojjs šoa, tak so delali po štirinajstkrat, pa te ftiston prali«. Par ima spodaj dülafko —¦ odprtino z nastavkom, da so skoznjo izpuščali vodo. Delali so jih na Goričkem. Nadomestili so- jih leseni. M o t o ji Ü u n i c e , m o t ü ü n i c e, v kateri so moutili zmoučaj: (surovo masloi), danes le redko delajo in tudi ni videti kakega starega primerka. Danes rabijo le lesene motüynice. Kulaci (čutare) so tudi redki. V zadnjih tridesetih letih delajo tudi razne igrače v obliki živali, piščalke, okrasne predmete — vaze, pepelnike, skledice in miniaturne oblike vrčev, püter in nekaterih drugih poisod. To delajo danes po naročilu »Doma« v Ljubljani. Barvanje posode Bele, to je naravno žgane, in črne posoide ne barva,}»-. Pisano posodo pa barvajo in slikajo in dvakrat žgejjO. Barvo — îârbo (Filovci), oblijalo (Goričko) imenujejo vsako pisano' barvo, medtem ko pravijo beli barvi bajza. Farbo kupujejo v trgovini, največ v Soboti in jo meljiejoi doma na mlin, ki mu v Moščancih pravijo sijak. To je kamen, s kakršnim so nekoč mleli moko- (žrmlje, žrvni), vdelan v leseno- ogrodje in ki ga poganjajo z batom — pogonjačem (Jožef Balgač, Filovci 146). V Moščancih imajo nekateri že mlin, ki ga poganja motor. Zemljo za izdelo^ vanje rdeče barve dobivajo tudi v Sebéborcih, nekateri pa \b delajoi sedaj', koi ne morejo dobiti barve v trgovini, iz zidne lop-eke. Nekoč so zmleto barvo mešali v kotlu. Belo bajjzo razmočijio v razmerju 1 kg barve : 21 vo-de. Pri- pravljeno barvo vlijejo v skleda in barvajo tako, da držijo posodo nad skledo z barvo, ki jo z lončkom polivajo po pos,odi. Belo barvoi pa nanašajo s p e m z 1 i n o m. Barvanje in žganje pisane, oblijane posode se dogaja takole: Najprej se o p â j t a , samo na pol žge, da »je nej vožežgano« ; žgejo le 3 K do 4 ure (tako delajo s pütrami, tepsijami, lončki — »fs2, ka je za obleivati«). Ko se posoda o-hladi, joi vzamejO' iz peči in oblijejo-: najprej z belo' bajzo Lončarstvo v Prekmurju 123 z omejteco-n poškropi — to so po'znejše lise; v drugi skledi ima »žutu bajzu« — s to polije posodo — to so poznejše rjavoi-čme lise; nato vso posodoi oblije z rumeno barvo in to je loš, oblijalo, glazura. Skozi to barvo »beila pa erdeča vöydari«. Sedaj nekaj minut suši, nato vložijio posodoi znova v peč in jio žgejo še 4 ure. Barva steče v zrno — »gômbicCK<, »či je nadebeli oblijano, te loš teče«. V Moščancih soi nekoč »v moužari z naredjof (osjo voza) kukh cestni kamen«, ki so ga primešali h kupljeni barvi. Danes zme- šajo »küpleni kamen pa oblijala« v razmerju 10:11. Ornamentika na prekmurski keramiki Sistematično in izčrpno govoriti o ornamentiki na izdelkih prekmurskih lončarjev je trenutno še nemogoče. Prej bo treba še preiskati čimveč stare posode, da bomoi mogli dognati njen razvoj in značaj, zlasti pa vplive od drugod. Zatoi hočejo biti sledeča razmotrivanja samo predhodni poskus kot začetek in osnova za nadaljnje deloi v tej smeri. Predvsem moramo ločiti staro posodo, ki ni bila. nič okrašena, ampak izdelana le v naravni barvi, bodisi rdečkastorjavi ali črni. Dalje drugo skupino posode, ki je bila sicer v naravni bai-vi, toda je imela in še ima najpreprosteje včrtane, vdolbene okraske, n. pr. ipike v krogu, kroge in podobnoi. Te vrste okraske vidimo' še danes na črni posodi, na vrčih in pütrah. Pri tej priliki je treba pribiti, kar je bilo že omenjeno drugod (V. Novak, Ne •pačimo ljudske umetnosti! Slovenski poročevalec 1949, št. 217, in B. Orel, Tovariš 1951, št. 5, str. 76): Prekmurski lončarji črne posode, ki se občutno odlikuje po svoji barvni kakovosti od podobnih belokrajnskih ali komend- skih izdelkov, nisoi nikoli »krasili« s kakršnimi koli barvastimi okrasi. Potvorbo, ki se je mogla pojaviti in dolgo vzdrževati v ljubljanskih trgo- vinah, so zakrivili neodgovo'mi zakotoi mazači, ki so črno prekmursko poisodo namazali s planikami in geometričnimi ornamenti v raznih barvah. Bolj značilno je za stališče naše trgovine in odgovornih činiteljev, ki naj bi skrbeh za čistost in pristnost naše ljudske tvornosti in umetniški okus javnosti, da se more vzdržati taka lažniva ponarejenost, — kot to, da so se našli posamezniki, ki so se take poitvorbe lotili. Posebna skupina so tiste posode, ki soi okrašene le z glazuroi, bodisi enobarvno ali večbarvnoi, enotnoi poi vsej ploskvi ali lisasto-. Po soglasni trditvi današnjih lončarjev stara posoda ni bila nič bolj okrašena, kot smo pravkar povedah. Na današnji način so jo začeli krasiti šele v novejšem času, po' prvi vojni. Pri današnjem in polpreteklem okrašer vanju pa moramo zopet ločiti ornament, ki so ga delali na lastno pobudo in z lastnim znanjem kar najpreprosteje — seveda bi tudi pri tem načinu mogli in morali najti, ko bi imeli dovolj gradiva in pričevanj, neke predloge in vzore —, do najnovejše stopnje, ko se vplivi in pobude kar prepletajo in večkrat celo prekrivajo domači prvotni značaj okrasnega izraza. Žal tudi za to stopnjo razvoja nimamo na razpolago danes dovolj vzorcev madžarske keramične ornamentike, v glavnem pa joi moremo le spoznati na delih naših lončarjev v Moščancih, Martjancih, Tešanovcih in še kje. S tem, da soi se 124 Vilko Novak V obmejnih madžarskih vaseh učili svoje obrti, so se navzeli tudi tam od obrtnih šol propagirane ornamentike, ki jo je že po* nekaterih primerkih madžarske posode kaj lahko« prepoznati na izdelkih omenjenih naših lončarjev. Tehnika okraševanja. Kroge delajo kar na šajbi tako, da drži na posedi koničast predmet in žene koloi, da se posoda vrti. »Piknje« na črni in tudi drugi posodi dela s špico, izrezljanim kosom lesa, pa tudi s prsti. Najvažnejše orodje za okraševanje pa je lončen kupic, kukujca (kukavica), v kateri je »pisk — goseče pero«, v katerega je vtaknjena slamica, da »pisk nadebeli ne pušča«. S »kukujco« »piše, farba, mala« po posodi. Pri tem uporablja bajzo — belo barvo in farbo, ki jo- večkrat delajO' iz ilovice — »žute zemle«. Na pol posušeno surovo posodo poslika z belo barvoi, suho žge in nato »oblije s kukujcol«, nakar drugič žge. Najpogostnejši so geometrični ornamenti, bodisi da je vsa posoda okrašena zgolj; s to vrstoi, ali pa se ji pridruži na isti posodi še rastlinski ali, kar je zelo redko, figuralni ornament. Geometrični motivi so vsakovrstni: najpogostnejši so- krogi, valovnice in zobčaste črte v raznih razvrstitvah; manj pogostne so pike, zvezde, križi raznih oblik in nepravilne krivulje. Za primer, kako so barvno in motivno geometrični motivi uporabljeni in razvrščeni, bomo' navedli nekaj značilnih vzorcev, ki bcdo' pokazali stanje te vrste ornamenta na novejši prekmurski keramiki. Prvi primerki, ki jih bo-mo navedli, so nastali okoli leta 1930 in jih hrani Etnografski muzej v Ljubljani. Plitva posoda. — Na dnu krožnika beli krogi in valovnica v sredi; na robu bela valovnica s pikami v kolenih in krogi (EM 727). — Najpreprostejši ornament soi bele črte, svobodno potegnjene s čopičem,, različno široke. Taka »skleica« (EM 732, Cifer v Martjancih) ima takole razvrščene okraske: na svetlorjavi glazuri na dnu posode širok temnoqav pas, v njem bele poteze s čopičem. Rob je temnorjav z belimi poševnimi potezami. — Kompliciran je naslednji primei'ek »skleice«: zunaj neoblita, na dnu bel okrogel pas z nazobčano rjavo črto; v sredi temen pas s štirimi koncentričnimi zobčastimi črtami. Obod je svetlorjav z vtisnjenimi črtami. Med ostenjem in roibom ja bel pas iz ene izdelane in ene prekinjene valoivnice. Sledi mu pas dveh rjavih valovnic in rjavih krogov. (EM 726, Bencak, Ban- kovci.) — Prejšnji podobna »skleica« (EM 718, Bencak), svetlorjava, ima dno v sredini belo, okrog temno z dvema valovnicama; okoli njih bel rob, rjav pas in valovnica. Večji krožniki, delani po mestnem, trgovskem naročilu v okrasne namene, in tepsije. — Krožnik, svetlorjav, v sredi z dvema rumenima koncentričnima krogoma omejen temnorjavi pas, v njem rjava nazobčana črta v obliki stožca s piko. Večinoma imajo krožniki te vrste naslednje tipe ornamenta: na robu dna nazobčana črta s pikami, valovnica s^ pikami, krogi, pike v vencu, več zcbčastih koncentričnih črt. Globoka posoda. Vrček (Hašaj, Moščanci) z visokim vratom, ki jie svetlorumenkast, trup zelenkastorjav. Pod sredino trupa trije svetli krogi, na začetku trupa nazobčana črta. — Najpreprostejši okras na vrčku imajo takile primerki: na svetli osnovi trojni pas štirih različno širokih krogov — tik pod robom na vrhu, med grlom in trupom, po sredini trupa (zbirka EM Lončarstvo v Prekmurju 125 682). Temu je podoben vrček (zbirka EM 680, si. XVII/8) z dvema belima pasovoma šestih krogov na črni osnovi, prvi pas je pod robom grla, drugi med grlom in trupom. — Prehod k bolj kompliciranemu okrasu predstavlja tale primerek (zbirka EM 681): po sredi grla bel pas, pod njim pas treh svetlih valovnic na črni osnovi, tik pod njim širok bel pas z valovnicami, pod tem pasom poševen bel križ. — Teglin (Zrinjski, Moščanci, EM 746): menjavajo se beli in temnorjavi pasovi. Drug teglin istega lončarja (EM 745) ima pod robom pas: med dvema ožjima pasovoma nazobčane rjave in svetle črte. — Novejši tip vrčka (Cifer v Martjancih): poi sredi trupa med dvema krogoma valovnica, nad tem pasom navpično stoječa nepravilna zobčasta črta s pikami vmes. Ta motiv variirajo isti lončar in nekateri drugi (Hašaj v Mošičancih, Bauman v Tešanovcih) na razne načine in je danes zelo pogosten pri manjših okrasnih vrčkih. Medtem ko so delali za domačo kmečko porabo' le črne in naravno- barvne putre, ki so imele le pas krogov, delajo danes za prodajo* v mesto kot okrasne predmete tudi putre v raznih glazurah z okrasjem. Taki okrasi so n. pr.: poi sredi trupa med dvema krogoma valovnica, više močna zobčasta črta, pod grlom: valovnica s pikami. (Zrinjski, Moščanci.) — Drug primerek: po sredini trupa pas petih krogov, nad in pod njim pas zobčastih valovnic. — Na manjših pntricah, ki so izrazito okrasnega značaja, miniaturno' izdelane, uporabljajo Cifer, Bauman in Hašaj skoraj izključno tale motiv v variantah: po sredini trupa krog, nad njim navpična polžasto zavita črta tipa, kot ga kaže si. pr. XIX/16—10 in ki je prevzet iz madžarske keramike. Pregled razvoja in današnjega stanja ornamenta na posodah prekmurskih lončarjev nam kaže, da prevladuje ornamentika geometričnega značaja, ki se je razvila od najpreprostejše oblike: pik in krogov, vtisnjenih v črno posodo, ter iz krogov na naravno žgani posodi preko več pasov, sestoječih iz več krogov, do današnjih variant, ki združujejo kombinacije krogov, valov- nic, pik, križcev in. zobčastih črt v najrazličnejših barvah. Ako skušamo dognati globlje vzroke za tako pogostna uporabo tega ornamenta, tedaj nam ni treba iskati morda kakih psiholoških osnov, po katerih bi skušali zvezati rabo te vrste ornamenta s celotno usmerjenostjo in značajem ljudstva tega vzhodnega etnografskega področja, marveč moremo reči, da je pogostna raba te ornamentike pač nastala zaradi lažjega načina dela pri okraševanju, medtem ko zahteva rastlinski ali celo figuralni motiv mnogo večjo- spretnost in spo- sobnost pri izdelavi. Vrhu tega pa so nedvomno vplivali na raznolikost ornamentalnih motivov tuji in domači vzorci. Omenili smo že značilne navpične nazobčane črte madžarske ornamentike (si. XIX/16). Lončarji sami izjavljajo-, da jim je ugajal okras na posodah iz Hrvatskega Zagorja, in res najdemo marsikaji podobnega na njih, čeprav je mnogo motivov nastalo , neodvisno, n. pr. krogi, valovnice itd., ki so pač prastari ornamenti na keramiki. Mislim, da je raba nazo-bčanih črt v pasovih vpliv hrvaške zagorske keramike. Rastlinska ornamentika. Na plitvi posodi. Nekaj pri- merov naj pokaže uporabo rastlinskih motivov na posodah: Skleica (Cifer, 126 Vilko Novak Martjanci, EM 729) s temnorjavim diiom in svetlimi kroigi, počez bel napis »Mariška«, ped njim bela vejicai, nad njim stiliziran list (?), rob geometrično okrašen. — Skleica (Zelko, Martjanci, EM 692) z belim dnom, v sredi rjava vejica, rob med temnima pasovoma širši bel pas s poševnimi rjavimi črtami in s pikami vmes. — Skleica (Bencak, Dankovci, EM 713), bela, na dnu rjavemoder cvet, na robu rjavomodre stilizirane vejice ali cvetovi. Taka je tudi skleica EM 712. — Tanjer (Cifer, Martjanci, EM 728): na dnu temno- rjav pas, počez bel cvet, rob temno-rjav z belimi vejicami s pikami vmes. — Tanjer (Cifer, EM 731): na temnorjavem dnu z belo valovnicoi med belima krogoma v sredi bel cvet, na robu trije beli krogi, bela valovnica. — Tanjer (Cifer, EM 730): na dnu svetel in temen krog, čeznje bel cvet, čez rob vejice. Na globoki po-so d i. Lonček (Cifer, EM 694): čez belo glazuro listi. — Teigl (Cifer, EM 747) temnorjav, bele stilizirane cvetke. — Lonček (Zrinjski, EM 1695) temnorjav, po sredi poševne bele lise v obliki primitivnih cvetov. — Lonček (neznan mojster, EM 696): temnorjava osnova, stilizirana drevesa z listi v treh skupinah. — Vaza (neznan mojster, EM 687) : na belem vratu rjava vejica, na rjavem trupu beH krogi in valovnica, pike in cvetovi. Zelo pogostni so rastlinski ornamenti, uporabljeni zelo shematično in skopo na isti posodi, na novejših vrčkih, ki so jih v novejšem času v okrasne namene delali tisti mojstri, ki uporabljajo madžarski tip polžasto zavite pokončne črte. Ta ornament je stilizirana vejica v obliki povečane smrekove vqice. Običajno je narejen v zeleni barvi na svetli osnovi. V primeri z geo- metričnim ornamentom je rastlinski mnogo skromneje uporabljan, brez geo- metričnih motivov pa ga skoraj nikjer ne najdemo. Vse kaže, da so se poskusi skromne rastlinske ornamentike v obliki ploščatih lističev in vejic umaknili pogcstnejši uporabi geometričnih motivov, s plitve posode pa je na novejši posodi rastlinski motiv skoraj docela; izginil. Figuralni m o« t i v i so- pri okraševanju prekmurske keramike zelO' neznatno uporabljani. Na starejših posodah najdemo kakega ptiča, na novejših pa sploh ni figuralnega. Pač pa so zelo pogostni plastični /ptički na solenkah, ki imajo obliko starih žar. Tako so tudi ti ptiči iia vrhu solenk prevzet motiv. Žganje lončene posode in drugih izdelkov Lončar mora skrbeti že med oblikovanjem posode, da bo dobro' žgana. Če ilovico dobro »predela«, počasi oblikuje posodo, da ni v stenah večjih kosov peska ali druge neprimerne snovi ter če izdelano posodo dobro posuši, tedaj mu v peči med žganjem ne bo pregorela, ne bo počila. Marsikdaj imajo lončarji z žganjem težave in so morali n. pr. podreti podolgovato peč, ker je posodo »odzgoraj prežgaij, odspodi pa nei žežgano bilou« (Ivanič v Filovcih). "Žgejo povprečno trikrat letno, nekateri tudi štiri- ali petkrat. Nekoč, ko so še vozili posodo na sejme, so žgali tik pred sejmom, tako da so včasih, če zaradi poljskega dela niso- mogli pravočasno pripraviti posode, žgali še tisti dan, pred odhodom na semenj in zjutraj toplo posodo nakladali iz peči na voz. Lončarstvo v Prekmurju 127 Najprej pripravi lončar drva, nekaj veji, da podkuri ; sicer pa večja polena., navadno borova, za žganje črne posode pa smolenje; večja smolnata polena. Sedaj nosijoi vsi domači posodo pred peč. Navadno — razen, če dela n. pr. lončar samo črne vrče — »naklade f peč zmesno posoudoi«: okoli 100 reîp- njekov, 60 kujačov, krôijpnjekov; na splošno^ cenijo-, da gre enkrat v peč do 150 kosov srednje posode, n. pr. 20—30 püter, 20—30 dugi lonec pa mâli(h:) vrčekov, kakši 80 vekši(h) vrčov.« Če je posoda manjša, gre v peč seve- da več. Vrče polože na dno peči, ostalo posodo pa polagajo više nanje. Ker se posoda dotika, ostanejo- na nekaterih mestih, ki jih vročina ni nepo- sredno dosegla, lise. Na črni posodi so- te lise učinkovite, na beli pa o-stane tako mesto hrapavo-, ker se je gKna drugega lonca o-dlepila in sprijela s sosedn-jjm loncem. To je vsekakor slaba stran tega preprostega načiha polaganja v peč in žganja, ki se pa go-spodinjp ne zmenijoi zanj,. Ko je peč napolnjena, »zadela geîske, geski« sredi peči, skozi katere so vlagali posodo. Sedaj zažgejo v treh večjih luknjah, ki so pri tleh, priprav- ljena drva in veje. Spočetka kurijo počasi, nato pa vedno- močneje. Zelo je treba paziti na enakomerno žganje; »če je slab kör (