TOMAž PLANINA JAME IN DRUGI KRAŠKI POJAVI V OKOLICI ŠKOFJE LOKE V seznamu Društva za raziskavanje jam Slovenije sta prvi dve jami, ki so ju jamarji raziskali, nad Bohinjskim jezerom, številko 3 ima Kevderc na Lubniku, naslednje so pa jame za škofjeloškim gradom. Te so že takoj v začetku obstoja jamarskega društva vzbudile njegovo pozornost. Kaj pa je v njih takega, da so bile vredne obiska in s tem v zvezi nemalega truda in napora? V njih ni obilice bleščečih kapnikov in drugih čudovitih tvorb, ki v Postojnski jami pritegujejo občudovanje obiskovalca, da mu zastaja dih, niti ni v njih mogočnih podzemeljskih rek in vodotokov, ki bi vabili drzne raziskovalce v svoje brezdanje deviške prostore. Te jame so na več krajih blatne in tako ozke, da se je treba plaziti po vseh štirih po .'spolzki in lepljivi ilovici. Na prvi ekskurziji slovenskega jamarskega društva v škofjeloške jame so bili navzoči predvsem zoologi, ki so proučevali in nabirali svojevrstne jamske živali. Živalstvo, ki danes stalno živi v jamah, je bilo v geološki preteklosti razširjeno tudi po površju zemlje. Iz različnih vzrokov (sprememba podnebja, razširjenje sovražnikov itd.) je bilo živalim na površju onemogočeno življenje in so se umaknile ali izumrle. Ohranile so se le še tiste, ki so se zatekle v jame, kajti tam sta temperatura in vlaga precej stalni in se le malo spreminjata. Danes živijo stalno v jamah le človeška ribica, sorodnik močerada, razni polžki, hroščki, pajki, suhe južine, stonoge in njihovi zajedalci. Vsem tem so oči v večni temi neuporabne in so jim zato okrnele, izredno dobro pa imajo razvit tip in voh. Hranijo se največ z različnim drobirjem, ki ga voda prinaša s površja, ali pa lovijo svoje soprebivalce v jami. One živali, ki se le včasih zatekajo v jamo, pa imajo še oči. Taki so razni netopirji, vešče, kobilice, komarji in podobno. Teh ne štejemo med prave jamske živali, ker si le čez dan ali čez zimo iščejo zavetja v jami. V jamah okoli Škofje Toke živi precej vrst slepih jamskih hroščev, ki jih po drugih jamah na krasu ni in so torej redka posebnost ožje škofjeloške okolice. Nanje so postali pozorni zoologi že v prejšnjem stoletju. Vneti raziskovalci in nabiralci hroščev so bili: T. Miller, J. Stussiner, M. Hafner iz Novega mesta, dr. J. Staudacher, ki je napravil zemljevid jam s 128 jamami, dr. E. Kniersch iz Prage in dr. J. Springer. Entomolog (proučevalec žuželk) A. Gspan je vsak teden obiskaval brezno na Migutovem svetu, da je ugotavljal spremembe v številu hroščev in razmere v jami. Tudi E. Pretner, sedanji najboljši poznavalec hroščev, ki živijo pod površjem zemlje, dobro pozna jame v okolici Škofje Toke in njihov živi svet. Nekatere vrste jamskih hroščev prebivajo danes le še v Kevdercu na Tubniku in nekaterih sosednjih jamah. Anophthalmus hirtus Ijubnicensis (I. Miiller), Anophthalmus Schmidti Ijubnicensis (T Miiller), Aphaobius Milleri Ijubni- 164 censis (I. Miiller) že s svojim imenom kažejo, da so doma na Labniku in jih drugod ni. Torej ni čudno, da so škofjeloške jame obiskovali najprej zbiralci jamskih hroščev. Vendar pa ti obiskovalci niso bili enostransko usmerjeni, ko je začelo z delom jamarsko društvo, ki je težilo po vsestranski raziskavi in proučitvi jam. Tako so Marijino brezno izmerili in narisali njegov načrt že 1. 1929, Kevderc 1936, druge jame pa tik pred zadnjo vojno, iz tega časa je v katastru jam mnogo različnih meritev, predvsem meteoroloških. Vendar je še vedno ostal glavni poudarek na zoološki obravnavi jam, saj so imeli geologi, morfologi in hidrologi čez glavo posla s perečimi problemi notranjskega krasa in se zato niso utegnili podrobneje baviti z manjšimi, čeprav teoretično morda lx)lj zanimivimi in pomembnimi jamami drugod. Po vojni pa se je usmerilo delo jamarjev na alpski kras, tako na visokogorskih planotah, kakor tudi v alpskem predgorju. Pri tem raziskovanju je prišla v poštev tudi okolica Škofje Loke. Že v prvi povojni številki Proteusa opisuje D. Kuščer svoja geološka opažanja v Kevdercu na Lubniku in nakazuje zanimive probleme za nadaljnje podrobnejše raziskovalno delo. V zadnjih letih pa je nekatere jamarje pritegnila morfološka pestrost in svojskost nekaterih delov Marijinega brezna. V tej jami nas čaka pač še mnogo dela in proučevanja. Potrebno bo fotografirati zanimive detajle sten, ugotoviti kemično sestavo in mineraloško proučiti prevleke na skalah, pojasniti hidrološke zveze med posameznimi jamami in izviri itd. Kakšne pa bodo koristi od teh raziskovanj? Na krasu prinašajo danes najbolj očito in neposredno korist hidrološke raziskave, tako energetskega izkoriščanja večjih voda, kakor tudi za morebitno zajemanje kraških izvirov zaradi pitne vode. Cesto se je dogajalo, da so nenadno izbruhnile epidemije tifusa, pa se ni vedelo, odkod in zakaj. Sele po točnejši raziskavi jam nad izvirom so ugotovili, da so te jame polne smeti, mrhovine in odpadkov, voda iz jam pa se je pod zemljo odtekala v nižje ležeče izvire, ki so bili navidez čisti, vsebovali pa so bolezenske kali. Taki dogodki niso omejeni le na Notranjsko in Dolenjsko, kjer so kraški pojavi izredno obsežni, ampak tudi na druge kraje, kjer kraški pojavi niso tako očiti. V ožji škofjeloški okolici bi v tem oziru prišli v poštev Bohkovo brezno v bližini Zabrajde med Karlovcem in Podpulferico in vse jame v okolici Papirnice. Tudi kemična in geološka preiskava ilovnate plasti v Gipsovi jami bi morda dala kake uporabljive ugotovitve. V vojnem času so neštete jame nudile zatočišče in skrivališče partizanom in ogroženemu ljudstvu. Mnoge bi se pa dale v take namene izkoristiti, pa niso bile poznane ali pa je nekaj metrov brezna zapiralo nadaljnji dostop v varno zavetje in do pitne vode ali pa so se ljudje zaradi raznih predsodkov izogibali jam. Strateškega pomena jam se zavedamo vsi. V Italiji n. pr. oblast prav zaradi strateških ozirov izdatno podpira delo jamarjev. Ostala raziskovanja pa ne bi prinesla neposredno uporabnih rezultatov. Vendar pa uporabljamo danes na krasu v hidroenergetske namene stare raziskave, ki so bile ob svojem času »brezplodne« in zgolj teoretične, kakor so bili zgolj teoretični n. pr. tudi poizkusi T.Edisona, pa si vendar današnjega življenja ne moremo predstavljati brez njegove električne žarnice. Svojih domačih krajev ne smemo gledati samo z vidika koristnosti, ampak jih moramo raziskovati in spoznavati tudi zato, da jih bomo znali prav ceniti in ljubiti. 165 Najbolj znana jama pri Škofji l^oki je gotovo Keoderc na I>ubnikii. saj vanjo vodijo planinske markacije in jo ogleda mnogo izletnikov, ki so namenjeni na vrh Lubnika. Že ob poti do jame nam številne skale, razpoke in vrtače v gozdu povedo, da smo na kraškem sveUi, kjer voda razjeda topljivi školjkoviti apnenec, ki se je vsedal na dnu morja v davni zgodnjetriadni dobi. Ves I.nbnik do Sore v Soteski ima isti značaj in je iia njem še več jam, ki pa še niso raziskane. Vhod \- Kevderc leži pod pečino na jugozahodnem pobočjti Lubnika v višini 800 m (glej sliko v IJOških razgledih I, str. 51!). Vsa jama se vleče v smeri proti severovzhodu in se konča v težko dostopnih razl) okah 164 ni daleč od vhoda. V začetku so tla precej strmo nagnjena v notranjost jame in so pokiita z gruščem, kmalu pa se jamski prostor razširi v nmlo dvoranico, kjer so na levi strani sledovi podora. Tod so se skaU odkrušile od stropa in sten in s tem zaprle pot v malo stransko jamo, katere vhod leži le nekaj metrov severozahodno od Kevderca. Ta manjša jama je dolga le 20 m. Kevderc se od podorne dvoranice nadaljuje navzdol čez navpični prag, visok 3 m. v ozko, a globoko razpoko, v kateri stoji na dnu tudi do pol metra globoka voda. Ta voda ni potok, ampak se po kapljicah zbira s stropa in sten in stoji. V lužah stoječe, a čiste votle so precej pogosti slepi jamski rački postranice — Niphargusi. Preko vode pridemo po bnincih, ki so položeni v vodo in tvorijo nekakšen most. Na drugi strani razpoke se tiam odpre večji jamski prostor (glej si. l!). Tla so pokrita s skalami, ki so se odkrušile s stropa in so neredko že na debelo prekrite z apneno sigo. Siga se neprestano izloča iz vode, ki kaplja s stropa ali pa polzi po jamskih stenah. Tako se tvorijo tudi kapniki, ki pa ne predstavljajo največje znamenitosti Kevderca. Velike podorne skale, ki dosežejo prav znatne dimenzije, nam pričajo, da so se v geološki preteklosti odkrušile s stropa in je jama s teui izgubila svoj prvotni značaj vodnega rova. Večji potok ali celo reka je namreč topila in odnašala apnenec in s tem večala razpoke, nastale pri gtdjanju zemeljske skorje. Tako se je oblikovala prvotna jama. Sčasoma pa so bili jamski prostori tako obsežni, da so se začele večje skale krnSiti s stropa in padati v vodo. Ker se je s tem jama mestoma delno zamašila, je pritekajoča voda odlagala prod, ki ga je prinesla s seboj s površja. Iz tega proda lahko sklepamo, od kod je voda pritekla. (Prim.: D. Kuščer, Lubniška jama — nekdanji požiralnik, Proteus 1945, I. VIII, str. 39.'). Ta prod namreč ni iz triadnega školjkovitega apnenca kakor jamske stene in strop, ampak je iz pcrmskega SI (. Slap sipe pri prehodu iz razpoke v jamo v Kevdereii jc-^,,, ;.>. Bar i 166 SI. 2. Vhod \ Kr.vlHi lui MifCMloMMii ^M-iii r Ciri'lK'narjc\'t doiiuičijn v i)/-it(lju. Tiik tIostn|) v [>(K!/.oinlic ^t iui|)rd\i po udom l-oio /?. Keni; peščenjaka, rdečkastega kainiia, ki ga najdemo onstran grape v okolici Breznice. Torej je moral nekdanji potok teči v jamo že takrat, ko te grape še ni bilo. Grapa pod jamskim vhodom pa se je zajedla nekako v sredi pliocena. ko se je vse gorovje dvigalo. 1 akrat je liibniški Kevderc ostal brez tekoče vode — kot suha jama, — v kateri je od tedaj le še kapljajoča voda odlagala sigo. Kapljajoča voda. kakor tudi vsa deževnica, ki se izgubi v razpokah po Lubniku, ne priteče na dan v obliki majhnih studencev, kot je to navadno na drugih nekraških kameninah, in ne tvori potočkov, ki bi po površju odtekali v dolino. Zbira se po razpokah v osrčju gore in se preceja ])od površjem po številnih razpokah globoko v dolino, kjer šele pride na dan v obliki večjih izvirov, ki imajo že takoj v začetku mnogo vode. Take izvire najdemo v Soteski, kamor je odtok tudi najverjetnejši, saj v to smer pada Kevderc in so tudi skladi apnenca vevečinonia nagnjeni proti Soteski. Največji tak izvir v Soteski je Balaiiton studenec. Že njegova okolica kaže, da je to pravzaprav kraška jama, ki pa je do stropa zalita z vodo. V domnevi, da bodo prišli v kako turistično pomembno jamo in pa da vidijo, koliko vode priteka, so člani Muzejskega društva v Skofji Loki preti leti z gasilsko črpalko izčrpali velike množine vode, da je njena gladina upadla. Kmalu so se lahko splazili noter, kjer se je prostor nekoliko zvečal, a še vedno je rov držal navzdol in je voda zapirala nadaljnjo pot. Po dvanajstih nrah črpanja je gladina vode padla za kakih 10 m, kar pa je bilo za črpalko že preveč, zato so morali prenehati s črpanjem. Rov je držal še nekoliko navzdol v globok tolmun, v katerega je z nasprotne strani segal ilovnat vršaj. Jama je tam obrnjena navzgor, kakor je bilo videti. Voda se je šele po 15 nrah dvignila do prvotnega nivoja, torej je pritok vode le nekaj manjši kot količina, ki jo črpa gasilska motorna črpalka. Balantov studenec pa ni edini kraški izvir v Soteski. Kak kilometer proti Skofji Loki je na robu travnika še en manjši kraški izvir, ki pa nima stalne vode. Za njim v gozdu so značilne kraške vrtače. Drugačen značaj kot na Lubniku imajo jame za škofjeloškim gradom. Te namreč ne leže v trdnem, školjkovitem apnencu, iz katerega je Lubnik, ampak v zgornjeoligocenskem konglomeratu, ki pa je precej močno sprijet. Vendar se laže kruši in pri topljenju daje tudi več ilovice. Zato so te jame polne podornega skalovja in lepljive ilovice. Takoj ob poti kakih 250 korakov od Grebenarja proti Kobili je Brezno tla Migutooem svetu. Vhod je v majhni vrtači 460 m nad morjem in je udor- 167 nega postanka (glej si. 2!). Jama je nagnjena proti vzho med podornim skalovjem dvorane. Rov tega potočka ima široko obokan strop iz žive skale. Tako širok rov je mogla izdolbsti le večja voda. Ta je vanj skoro do stropa nanesla proda in peska. V kasnejših geoloških dobah pa si je poiskal pot po tem rovu majhen potoček in si je v na nesene usedline vrezal svojo ozko strugo. Temu rovu bo potreba v bodoče posvetiti še precej pozornosti, saj bi bilo zanimivo vedeti, kako močna je bila reka, ki ga je izoblikovala. Tudi usedline bo treba točno proučiti. Dno podorne dvorane pada proti desni, od koder se iz neke globeli sliši majhen slap. Ta curek vode pada v kotanjo raznobarvnega proda, ki se čudovito iskri in leskeče v soju acetilenke. Nad kotlom s slapom se dviga ogromna skala, ki se je kakor cela plast odločila od stropa. Na desni strani nad slapom je pol metra širok prehod med skalo in steno, ki pripelje v prostorno dvorano. Pri prehodu v to veliko dvorano se na desni strani ponovno sliši padajoča voda, ki tvori nov potoček med podornim skalovjem. Dvorana je največji jamski prostor. Tla pokrivajo ogromne podorne skale, ki pa so že prekrite z ilovico. Pod tem skalovjem je cel labirint ozkih razpok, po katerih si išče pot potoček iz prejšnjih delov jame. Stene in strop tvorijo mogočen obok. ki kaže na še večje dimenzije te dvorane, preden se je tako zatrpala s skalovjem. Se danes je precej večja kakor katera koli cerkev v Loki. Njene stene so ponekod prekrite s kristalčki iz sadre. Kako so ti kristalčki nastali in od kod sadra izvira, je Se vprašanje, ki čaka odgovora. Tam, kjer se strop zopet nekoliko zniža, se opazijo na Jijem tvorbe, zelo podobne kapnikom (glej si. 5!). Niso pa iz sige. ampak iz žive skale in mi ni znan še noben podoben primer. Zopet je odprtih vse polno vprašanj (n. pr. o razpadanju apnenca), ki čakajo odgovora. Na koncu te ogromne dvorane se podorno skalovje znova spusti navzdol in pojavi se korito potočka, ki priteka izmed skalovja in izginja v skalni špranji. Dvorani, ki je bila pred časom zelo velika, sledi mnogo premajhen vodni rov, da bi mogli domnevati, da sta nastala v istem času iii po delovanju istih sil. Zopet več vprašanj kot odgovorov! Nadaljnja ozka struga potočka je pravilno erozijsko korito in kaže brezštevilne zanimive oblike vodnega delovanja, tako kemičnega kakor mehanskega. Na koncu pa se strop zniža do vode in pot naprej zapre ožina — sifon. Z desne strani sprejme potoček še dva pritoka, ki izvirata iz manjših špranj. Marijino brezno nas postavlja torej pred obilo problemov. Razni oddelki jame so po svoji obliki in nastanku zelo različni. Začetni del jame je suh, 169 brez vode, v naslednjih pa igrajo različni potočki različno pomembno vlogo. Sploh je vprašanje, koliko je različnih potočkov in od kod zbirajo svojo vodo. Pred jamskim vhotlom se izgubi v tleh majhen studenček. ki priteka z nasprotnega pobočja. Ta studenček ima mnogo jjrenialo vode. da bi mogel napajati vse potočke v jami. Severno od jame je na travniku ogromna in tipična vrtača (dolina), ki ima na svojem dnu med skalami več špranj, kamor ob deževju odteka votla. Morda teče v bližnjo jamo ali pa pride zopet na dan v Viličarjih kot periodični kraški izvir in hudournik. Ta je tako močan, da poganja vodo do 1 in visoko. A to se dogaja samo ob deževju. Zaradi njega so morali zidati novo hišo više v bregu, ker bi jim sicer zalival temelje. Vse drugače je pri Grebcnarju. Tam vlada ob navadnih letih precejšnja suša, saj še studenca nimajo. Kapnico zbirajo v cisterno kot povsod drugod na našem krasu. Vsa planota Za gradom je polna vrtač. t. j . tipičnih lijakastih kraških dolin, ki nimajo odtoka po površju, ampak izginja deževnica hitro po razpokah v globino apneiiih tal. Pri tem širi razpoke in že dvakrat se je zgodilo, da se je po deževju zemlja vdrla in so se pokazale večje ali manjše razpoke. Tako je nastal tudi vhod v Brezno na Migutovem svetu in v Marijino brezno, a tega ljudje ne pomnijo več. Sredi prejšnjega stoletja je bil na tej planoti še velik in enoten gozd. ki je varoval zemljo pred izplakoTanjem v razpoke. Lastniki pa so dajali gozdove krčiti, napravljati laze in tod so bajtarji obdelovali zemljo. Ker drevesne korenine niso več zadrževale prsti, jo je voda izplakovala v globino in marsikje so se pričele kazati razjedene skale. Njive so morali v glavnem opustiti in zato so danes Za gradom večinoma le slabi travniki. Voda, ki pronica v razpoke, pa mora slej ko prej priteči v Soro. Tako je s hudournikom v Vincarjih, ki pa je večinoma suh in oddaja vodo normalno v višini gladine Sore. Drug živi studenec je na področju otroškega igrišča na Studencu, t. j . med puštalskini mostom in Sovodiiijo. Tudi visoko nad Karlovcem ob poti z gradu je manjši studenec. Povsod iod in morda še drugod je možno, da priteka voda iz Marijinega brezna in z ostalega kraškega področja Za gradom. Tretje področje kraških pojavov je v okolici Papirnice od Kamnitnika do Crngroba. Kamenina je oligocenski konglomerat, torej ista kot Za gradom. Relativna višina nad površinskimi vodotoki je precej drugačna. V okolici Papirnice znaša le kakih . , , „ . , , ^ u • - , , , ,-, ^^ "^- ^^i ^^^ d v i g a j o najsi. 5. KapiijKoin podobne tvoibe iz zive skale na stropu vehke .v. i i , . .v dvorane v Marijinem breznu Folo Fr. Bar VlSJl kougiomeratnj griCl fsiao^i^iPvi n^Fi^i^^L 1^ « 1'NwKii ^'S^ 1 IMt 4 »<.» »T^fc / 1JM l^^iT^K' wi '•m^jf • * •* \ ^ " ^^Jm «1 MtLJf^m " ^ rr^nc ^ . ^ 'v * • "M •• "•"• • gb ' ^ 1 * ILi ^ M^^W V^^^l 170 % le do 400 m nadmorske višine. I od se jame niso mogrle razviti tako globoko. (Za gradom pa je relativna višina okrog 120 m in so tam zato Aečje jame.) Največja je Štinetova jama. Nahaja se v višini 380 m in je lep rov. tako da se lahko v njem zravnaš. Razcepi se v dva dela, po katerih teče oh deževju potoček. Dolga je okoli 20 m. v nji živi več jamskih hroščev. V smeri proti Pevnu. kakih 500 ni od vho