Leto VI., štev. 37 Llubljana, četrtek, f2. februarja 1925 Poštnina pavšaOrana Cena 2 Din Izhaja ob 4 zjutraj. Stane mesečno 2S*— Din za inozemstvo 40*— B neobvezno Oglasi po tarifo. Uredništvo: Miklošičeva cesta št 18/L v Telefon št. 72. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Opravništvo: Ljnhijana. Prešernova iil.it. 4 m 54. Telef.it 36. Podružnici: Maribor. Barvarska ol. t. Celi«. Aleksandrova e. Račun pri poštn. tekov, zavodu štev. I1.84& Ljubljana, 11. februarja. Velika Škoda za napredno stvar v Sloveniji je, da za nedeljske skupščinske volitve ni bilo mogoče pridobiti vseh političnih voditeljev naprednih in nacijonalnih strank za enoten nastop napredne koncentracije v okvirju Narodnega bloka. Sedaj lahko tudi od strasti zaslepljeni uvidijo, da s svojim razkolom in čepka rstvom sebi niso ničesar pomagali, pač pa so klerikalcem pripomogli do mandatov, ki jim z ozi-rom na število oddanih glasov nikakor ne gredo. V Sloveniji je bilo oddanih za SLS 104.986 glasov, za kandidatske liste Narodnega bloka, SKS, NSS in drja. Ravniha, ki bi mogle pri količkaj dobri volji in treznosti kooperirati v Narodnem bloku, pa je bilo oddanih 38.810 glasov. Klerikalci so dobili 20 mandatov, vse preje omenjene napredne kandidatske liste pa 8 mandate. Na vsakih 5249 klerikalnih glasov odpade po en mandat SLS, za tri napredne mandate pa je šlo na volišče trikrat po 13.000 volilcev! Ni treba razpravljati, koliko energije bi se prištedilo, ako bi vsi naprednjaki nastopili v skupni fronti. Tega danes ne u videvajo le politični voditelji, ki so v medsebojni borbi morali trositi toliko svoje energije in moči v korist klerikalcev, a so mogli v bistvu biti enih misli v pogledu na državne in narodne potrebe. Ni dvoma, da bi bil enoten nastop vseh naprednjakov število zanje oddanih glasov še zvišal, tako, da bi se lahko povspeli od 39.000 na 50.000. Istočasno bi se bilo moglo s sistematično organizacijo volilne borbe prav krepko znižati število klerikalnih glasov. Kako usodno je vplivalo cepljenje naprednih vrst, najlvolj drastično dokazuje dejstvo, Dunaj, 11. februarja, z. Avstrijska de* legacija je sinoči odpotovala iz Ženeve in prispe danes ponoči na Dunaj. Na Du» naju so z doseženimi uspehi popolnoma zadovoljni, ker je z njimi zagotovljeno gospodarsko ravnovesje Avstrije in utra jeno zaupanje inozemstva v njeno gospo« darsko bodočnost. Se ta teden se bo se» stal glavni odbor poslanske zbornice, da sliši poročilo fin. ministra dr. Ahrerja. Socialistična opozicija napoveduje po« vodom novih ženevskih sklepov poo« štreno borbo proti vladi. Klub sociajistič nih poslancev in zveznih svetnikov (se* natorjev) je sprejel reso'ucijo, v kateri izjavlja, da rezultati ženevskih posveto« vanj nasprotujejo interesom republike in kršijo njeno suverenost in izjemo čast Klub bo zato i v parlamentu i v zvezne* mu svetu uvedel najostrejšo akcijo pro» ti vladi. VLADNA KRIZA NA PORTUGALSKEM. Lizbona. 11. febr. s. Zbornica je s 65 proti 45 glasovom izrekla vladi nezaupnico. Zaradi tega je vlada podala ostavko. ATENTAT V TURŠKEM PARLAMENTU Carigrad, 11. febr. v. Kakor poročajo [z Angore, je na današnji seji narodne skupščine oddal poslanec Halid beg štiri S*rele na svojega političnega nasprotnika Ali bega ter za. težko ranil. Definitivni rezultat volitev Beograd, 11. februarja, p. Za danes zvečer se je pričakovala ob.ava definitiv-nih rezultatov nedeljskih volitev. Ker pa manjkajo iz treh ekrajev še rezultati o nekaterih občinah, m. dr. iz Slovenije za eno občino, bo objava izdana šele jutri ali pojutrišnjem. Sigurno je, da so posamezni rezultati celokupne slike ne bodo spremenili. Smatra se le še za verjetno, da bo tudi džemijetovski mandat iz Južne Srbijo pripadel radikalom. V tem slučaju bo razmerje 163 : 152. Jutri se sestane Državni odbor, da prevzame in prouči volilni materijal, v kolikor ie 2e dospel v Beograd. KONČNO TUDI G. DAVIDOVIČ (.PRIZNAVA« VLADNO VEČINO! Beograd, 11. febr. r. Ljuba Davldovio je danes v razgovora z uovinarii priznal, da je dobiia vlada pri volit ca h večino ter io tako desavuiral svoje prejšnje trditve in laži opozieijonalnega tiska. Davidovič se samo čudi, zakaj si vlada »ni vzela vsaj -.1)0 mandatov* % izvajanjem »nasilja* iii zakaj »e je zadovoljila samo s aikronino večino.* Z oziroin na izjavo g. Pribičeviča, ki ja ugotoviL da. »bratski sporazum* gosp. Davidov; ča ni mogel doseči nobenih uspehov ne pii Slovencih in ne pri Hrvatih in da so Davidovičeve; dobili eden edini hrvatski mandat, pa še ta le brez količnika po slučaju, se je g. Davidovič odrezal taUo-le: «T» nič ne de. Saj bo •aši zavezniki radičevci dobili dosti mandatov in vsakega njihovega poslanca je smatrati tudi za našega!* Novinarji so se nato povsem perpleksni razšli... VPRAŠANJE PASICEVIH MANDA. TOV. Beogrsd, 11. februarja, r. Danes je bi« lo v Narodni kupščini nekaj več živah« nosti, ker je v Beograd že dospelo več« je število poslancev. Ministrski predsed« nik Pašič se je dopoldne razgovarjal z ministroma Vukičevičem in Krsto Mileti* čem. Nato pa jc sprejel deputacijo iz Rumc, ki jo je posial Žarko Miladinovič, da zapresi Pašiča, naj sc odreče sremske« ga mandata v korist Žarku Miladinoviču. Soditi pa jc, da Pašič tega ne bo stori!, temveč bo sremski mandat obdržaL Po volilnem kompromisu se ima namreč g. Pašič odreči banjaluškega mandata v ko« rist samostojnega demokrata prote Kcc= manoviča, ibtot.iko pa se bo odrekel tudi beograjskega mandata v korist Ljube Žrvkovica, ki jc designiran, da bo p red s sednik nove Narodne skupščine. ARETACIJA BIVŠEGA NEMŠKEGA MINISTRA. Berlin, 11. febr. z. Bivši"wmški poštni I minister dr. HOfle je bil včeraj aretiran radi osumljenja, da. se je pustil podkupiti v zloglasni Karmatovi aferi. Bivši državni tajnik za zunanje zadeve dr. Miiller, eden izmed najuglednejših roditeljev socijalnodpmokratičn« stranke, je vsled silnega korapromitiranja stranke v Bannatovj aferi izstopil iz stranke in se bo pridruži! demokratom. Zopet pod Radicevo komando Prazna grožnja opozicijskih šefov. Zagreb, 11. februarja, p. Davi je de spel v Zagreb dr. Korošec. Dopoldne jo krogih se je z ogorčenjem sprejela vest do 13. konferiral z vodstvom HRSS i p o postopanju ljubljanskega škofa dr. Jeg- Hrvatske zajednicc. Radič je sporočil, liča, ki je v zadnjem momentu pred vo- da ima v slučaju, da bi bili njegovi in litvami podal izjavo, da niti od Vatikana njegovih tovarišev mandati razveljavljeni niti od druge strani ni bil opozorjen, da celokupna opozicija zapustiti parlament bi preprečil zlorabo cerkve v strankarsko ter vztrajati v abstinenci Dr. Korošec Vlada bo klicala ljubljanskega škofa na odgovor Beorrad, 11. februarja, p. V političnih je pred odhodom Izjavil novinarjem, da se bo opozicija temu ukazu pokorila. Jutri se vrši seja opozicijskih šefov v Beogradu, kamor so zvečer odpotovali gg. Korošec, Trumbič, Polič in Pavle Radič. Pogajanja za zvezno pogodbo z Grčijo Atene, 11. febr. a. Semkaj je dospel grški pos anik iz Pariza in je prevzel na« logo, da izvede pogajanja, da se zaklju* či nova zvezna pogodba med Grčijo in Jugoslavijo. Pogajanja se bodo začela v Atenah 'n se bodo nadaljevala. Predvinedeljek dopoldne je bila pri kazenskem sodišču v Budimpešti določena glavna razprava v tej stvari. En častnik je z esketrto privedel Hladiča k razpravi. Po sodni razpravi, pri kateri je bi! Hladič obsojen na zapor, bi imel biti pripeljan v vojaško jetnišnico. Ko je šla eskorta mimo avstrijskega poslaništva, v katerem stanuje tudi del češkoslovaškega poslaništva, .je pred vrati sunil Hladič, ki je bi! uklenjen. oba vojaka na stran in se pognal z drz.nim skokom v vežo poslaništva. S tem je hi! na eksteritoriialnih tleh in varen pred zasledovanjem. Vojaka sta hitela za beguncem. Hladič je drvel v prvo nadstropje in vdrl v nrad, kjer je prosi! za pomoč. V tem trenotku sta se pojavila tudi oba vojaka in ga hotela zopet prijeti. Sedaj so pa energično nastopili uradniki češkoslovaškega poslaništva in se zavzeli za begunca. Ko vojaka nista hotela odnehati in celo nn]>erila bajonete proti Čehoslovakom, je segel en uradnik v miznteo. izvlekel iz nje revolver in branil Hladiča. Položaj je postal zelo kritičen. V tem trenotkn je stopil ▼ sobo službujoči stražnik madžarske državne policije in vojakoma mimo razložil, da so poslopja poslaništva tuja tla in da torej nista upravičena zahtevati izročitev begunca. Patrola se je morala vdati in ie odšla na poveljništvo, kjer je prijavila dogodek. Kmalu pa so se vojaki vrnili v spremstvu policije In zaštražili poslaništvo z vseh strani, pripravljeni, da takoj primejo obsojenca, čira se zopet pojavi na madžarskih tleh. Josin Hladič - Dobernltr. ki so mu na poslaništvu odvzeli verio bojnem sredstvu. Grčija je nedavno izgubila vojno, in to dokaj dolgotrajno vojno, kar je narod, osohito (ia armado, zelo demoraliziralo. Ako bi Grčija danes pričela novo vojno s Turčijo radi izgona patrijarha, bi morala računati s tem, da bi bila vojna zopet zelo dolgotrajna. Pri zadnjem konfliktu je bila situacija za Grčijo ugodnejša nego danes; takrat je držala Adri-janopolj in Dardanele ter je imela v rokah zapadno maloazijsko obalo ? Smirno, kar je bistveno olajšalo pri-četek vojnih operacij za Grke. Dan<* nima Grčija niti ene od teh prevažnih pozicij ter bi si morata s težavo in velikimi žrtvami priboriti mimo Adrija-nopolja ter Dardanel pot v Carierad; da b? pričela vojne oporaeije t izkrca vu.>mi pri Smirni, na to je pač težko misliti. In dalje tudi ak.o bi v ugodnem slučaju prodrla v Carigrad ter hotela z zasedbo vzhodne Trakije ter Carigrada — Ga 1 i poli bi si pač težko osvojila — držati v rokah poroštvo, da Turčija akesptira njeno teso glede patrijarhata. bi težko uspela. Predvsem bi bila v tem slučaju za velike vojne žrtve zmala bi se vse antantne drža ve aneažir.ile s potrebnim iKMidarkom ta patrijarhat, po drugI »trani pa je pokazala baš v uličnih prilikah antror-ska vlada tako izzivalno trdoglavost In nenopustlfivost, da se da sklepati na trmoglavost tudi v tej zadevi. Da t« hi bila kaka anfaninn država pripravljena, dati kaj več na tehtnico sli storiti kako proti koncesi jo, na to tndi največji oi>ortnnist ne ho mislil. Iz izjave, k| jo je dal angleški vnanji mi-nfcter lord Curzon, odseva prav tako razpoloženje. Edino Rusija, bodisi carska kot demokratična, hi bila pripravljena in zmožna nastopiti proti Ansrori tako. da bi bil uspeh poooln, zakaj za n.ir n« bi prišel v poštev le ver«k! moment. marveč predvsem politična važnost in slavna tradicija. Lahko rečemo naravnost: da ie danes Ru4;a v normalnem stanm, bi kriza patrijarhata sploh ne bila nastopila; ako pa bi se vendarle pojavila, bi jo Rusija re šila tako, da bi se s turške strani ne mo?la popoviti nikdar več. V sedanjem položaj« se tedaj kriza patrijarhata nahaja v lakom stanju, da ni velike verietno=ti ra rešitev, ki bi bila za patrijarhat in za Grčijo povsem ngodna._ »Celjski dom" v avstrijskem parlamenta V dunajskem parlamentu so včeraj vložili poslanec Klimunn in tovariši ln-tcrpelac!jo radi Izročitve bivše nemške hiše v Celju slovenskemu društvu »Celjski dom». Interpclanti so vprašali ministra za zunanje zadeve, ali hoče avstrijska vlada apelirati na Zvezo narodov, v svrho, da slednja »Ščiti« manjšinske pravice. Radovedni smo, kaj bo napravila avstrijska vlada na to Interpelacijo. Bivša nemška hiša v Celju je prešla v lastništvo društva »Celjski dom» na podlagi sodnega pravoreka in ne mogoče vsk-d kake administrativne odredbe. V vseh treh Instancah je bil tožbeni zahtevek Nemcev odbit. Sicer pa se je dunajska vlada v konvenciji, ki smo jo sklmili t Avst/ijo meseca januarja l. 1923., obvezala, da ne bo pred nobenim forumom reklamirala za sebe ali pa za Nemce onih zgradb, ki so služile nekdaj nemški propagandi na Slovenskem. Priznala je lastninsko pravico naši državi oziroma našim društvom glede zgradb *Siidmar!ie*. «Alpenvereina« in sličnih germanizutorit-nih ustunov. Bivši »Dmtschcs Haus« je bila kula germanizacije za vso ce! sko okolico. Čuditi se moramo predrznosti naših celjskih Ncmccv. Najprej so hoteli na tihotapski način postati lastniki te hiše, ko so bili zasačeni, so se branili pred sod-nijo, a slednja jih je v vseh treh instancah zavrnila. Potem se je spravil bivši posl. Schauer v Beograd, čakal ugodno priliko, ko postane dr. Korošec minister, da mu slednji ovrže pravomočno sodbo. Kmalu bi mu uspelo, da niso to zabranlli narodno zavedni uradniki. Ki nčno hočejo Imeti ti Nemci več pravic kakor drugI naši državljani. Obračajo se za pomoč na Avstrijo. A uspelo jim ne bo! Prepir za mandate v klerikalni stranki AH storijo o obrnaženem g Terseglavu In o prevaranih komunistih. Ko Je dr. KoroSec prevzel ljubljansko kandidaturo so mu klerikalci postavili za namestnika g. Terseglava, ki je na glasu, da je v socijalne*n oziru zelo radikalnih nazorov. In res so klerikalci med delavstvom na več agltirall z imenom g. Terscglava, češ dogovorjeno Je, da Korošec v slučaju izvolitve odstopi In da Ter-seglav, ki |e Itak »boljševik« prevzame zastopstvo proletarskih interesov. Sam g. Terseglav je dobil pismeno zagotovilo, da mu z. Korošec odstopi mandat. Mnogim radikalnim elementom med delavstvom se je zdelo verjetnejše, da bo izvoljen Terseglav nego g. Makuc in zato so komunisti po večit l metali svoje kroglice v klerikelno škatljo. Po zmagi so klerikalci v Unlonu še slovesno proglasili, d" bo dr. Korošec odstopil svoj mandat namestniku In da torej g. Terseglav postane poslanec. Toda že drugi den se je pokazalo, da so bili računi t. Terseglava in njegovih komunističnih volilcev napravljeni brez krčmarja. G. Korošec in g. Škot sta se postavila na stališče, da mora ljubljanski mand?t ostati v rokah drla Korošca. Pričel je oster prepir, ki še traja. G. Terseglav Je, kakor znano, poleg drla Gosar- ia izrazit predstavnik mlajše struje v klerikalni stranki, ki stoji v ostrem nasprotju z vodilno mamonistlčno kllko. Ta klika se sedaj bo£, da bi se vpliv »gosar-Jevcevt ne ojačal preveč In zato se pro-tivl, da bi Terseglav postal poslanec. Izgleda da Je odločitev že padla proti Terseglavu. Včerajšnji »Slovenec« naznanja sicer v previdni pogojni toda razumljivi obHkl, da bo dr. Korošec obdržal ljubljanski mandat za sebe. Gosarjevci pretijo s represalijami ter se pripravljajo na secesijo. To so že večkrat storili, toda njihov boj se je vedno končal s kapitulacijo pred kapitalisti. Tako se bodo tudi tekrat bratci med seboj že «pogIiha!i». Edini, ki bodo plačali račun, so ljubljanski komunisti In levičarji, ki so bili od klerikalcev — kakor vedno! — tudi tokrat prav po cigansko cbrnaženi ter so vršili le vlogo »štimvleha« za volilni uspeh voditelja črne reakcije g. Korošca. Politične beležke -f- Radftalskim volilcem v Ljubljani. Mestni odbor NRS nas naproša za ob» javo sledeče zahva e radikalskim volil« cem v Ljubljani: »Čast Vam in hvala, za« ved ni in disciplinirani radikali, ki ste s svojim glasovanjem za Narodni biok do« kazali, da ste zvesti člani velike in zma« gos!avne Narodne radikalne stranke, ki je skupno ( Samostojno demokratsko stranko izvojevala zmago državne in na> rodne ideie. Naj Vas ne moti izdajstvo posameznikov, ki »o zakrivili številčni po-aa v Ljubljani. Obsodili so se sami. — Naprej na delo za državo in narod. — Mestni odbor NRS v Ljubljani, Mihael Presl, predsednik. + Tigri ostanejo sebi zvesti. Tako slovesno obl ul.ilja načeln k SLS g. Korošec vsem prevaranim slovensk in volilcem. ki so tudi tokrat sedli klerikalcem na led. Objavil je namreč »zahvalo volilcem SlyS» v kateri slovesno povdarja, da bodo klerikalni poslanci trdno vztrajali na »roii dosedanji poti — torej t frar.i, brez-del'u in političnem varanju cenjenih rojakov. V tem pravi dr. Korošec, da vidi boljšo bodočnost slovenskega naroda! Klerikalna stranka je torej odločena nadaljevati svoio nesrečno in za naAe ljudstvo pogubno poMtiko, tigri ostaneo sebj zvesti! Korošfevo zahvalo t dne 10. februarja IP25. pa je treba primerjati z ono iz I. 1023., da se vidi. kako 7,najo tudi tigri biti previdni. Kako visokodoneče in samoMvestne so bile zahvalne fraze '. 1023. a kako skromne so besedo letos! O. Korošec dobro re. da prihajajo zanj bridki časi in to mu je vzelo veselje, pokvarilo t.ikorekoV" celi »špas«. Toda maček s« je šele pričel in bo od dne do dne htij*i. Žalostno je le. da od njega ne bo holela clavj le go*pode tigre, temveč naivno slovensko ljudstvo, ki je zopet enkrat nasedlo prevarantom... -f- Nifesar jim ni prav in na nikak način ne gredo izidi volitev v račun opozicijskim šefom. Ko je notranji minister v pondeljek objavil prve glnvne številke, so opozicijski listi kričali: »Saj ne more vedeti, prczaodnj je še!» Peč pa je Ljuba Davidovič istočasno Izvedel povsem svoje rezultate In je opozicijskim listom pripomogel do blrmsže ■ posebnimi izdajimi. Izrazil je tudi sumnjo, da vlad^ z zavlačevanjem volilnih Izidov (nekaj namera-vav Tako ce sedaj plete že tri dni. Na eni (trani opozicijski tisk ugotavlja, da vladni podatki ne morejo bili točni, ker vlada še ne more imeti vsega materiiala v rokal;, na drugi stran pa vpije, zBkaj noiranje ministrstvo ne objavi »rezki glavar premestil volišče pred pravoslavno cerkev in da! zvrniti, misleč, da muslimani ne bodo prišli blizu, dokler bo zvonilo Ko pa so vendar pri«!i na volišče, sta padli dve !>omhi. Na drugo volišče ko pa pridrli četriiiki. In čeprav je bil eden musliman ubit, dva pa težko ranjena, se je glasovanje vendar nemoteno nadaljevalo... Neverelna hladnokrvnost, ki Je pa ni toliko pripisati muslimanskim volilcem kakor samemu dr. Spahu. ki se ne ženlra servirati javnosti takšne smešne kolo-boci je. -f Et tu, ml fll:t Novosadski »Deut« sches Vo'ksb!att» vestno beleži: «Iz Ma« ribora dospeva razveseljiva vest, da je nosi'ec nemške liste Franc Schauer pro« drl, s čemer sc število nemških mandac tov poveča nn 6. Skratka, vsa poročila iz« pričujejo, da je opozicija dosegla znat« | no več mandatov, kakor se je prvotno dozdevalo!... Skratka, če se vsa opozi= cija da tako v'c?T za nos, kakor jo je novosadsl.i hudoumež potegni! s Schau« erjevim mande.tom, potem ni čuda, da je opozicija dosegla tako «vcč:no» v par« lamentu. o o svetli — Nrčrt za ustanovitev fašlstovske in-temacljonale. Na dnevnem redu velikega faSistovskega sveta, ki »e je sestal v nedeljo v Rim«, je med drugimi važnimi vprašanji glede reirganizacije stranke tu-di razmotrivanje o možnosti mednarodnega sporazuma med fašistovskimi in podobnimi gibanji. Faftizem ki le dosedaj odkUi-jal vse internacionalne ideie. se havi torej gedai sam z ustvaritvijo faii-»tovske intemaciionale, v katem so baie že pripravljeni »topiti konservativci ka-toliški krogi Francije. — Iz poljskega zunanjega proračuna. Na zadnji seji proračunskega odseka poljskega parlamenta je bilo med drugim sklen:eno. da s« vnese naknadno v proračun zunan'wer» minl-trRtva 690.957 zlatih za ustanovitev poljske?« poslaništva v Teheranu in nekaj poljskih konzulatov, med drugimi v Bratislavi. Za časopisno propagando je bili dovoljenih 8N1.000 z.Iotih. za 6edanja gospofl.trska poprnni* g Češkoslovaško m Nemčijo pa 15C.OOO z.Iotih. — Izpraznitev severnega Sahallna. V Moskvi računajo da bodo .Japonci izpraznili severni del otoka Sahallna najkasneje zafietkom maja. J.?p<>nska deegaci.a i« ie pričela s sovjetskimi odposlanci tozadevna po?«j.inla glede ureditve vpra-Sania s tehnične strrni. Sovjetska vlada prične v kratkem tudi trgovinska pogajanja z Japonsko in namerava za enkrat ustanoviti dva do tri konzulate na Japonskem. — Uradrlško vpr?šan'e v Franciil. V francoski zbornici se je vršila v torek razprava o r»zliftr!h proračunskih člei:h glede doklad za državne uradnike. Poslanec Chabnin je raflfšal. da mora * ia-šati najm.iJii*a nlača drravnera aiive-5čenča R.nnft 'rankov. dočim predlagata vlada in finančno ministrstvo le 5.000 frankov. Olavni poročeva'ec VjoM jo pripomnil pri lej pril;kl. da pomeni to za državo 1'datek v znesku 1.59 milijarde frankov. — Konce-tracIJa grških čel ob turški meji. Turški listi poročajo, da »e je grški hljurovni promet na turflci meii zadrre dni potrovl. Domneva se, da irre knn-centracilo grških čet v znpndni Traciii in Teo-Miji. Turška vlada namerava zahtevati radi te~a od Grč je pojasnila b primerne ukrepe. — Ločena prsvetOvan'a trie rte medza-veznPItfh problemov. An«r!e£ka v!nda » sklenila, da smatra m»dzavezn:ške dolgove. okupacijo Koelna. voa^ko kontrolo in garancijsko vprašanje kot popolnoma ločene probleme, o katerih je treba čisto pnsebe' razpravljati. — Opozicija v sen» tu prati Ceoflefpeu. V ameriškem senatn se poiavl>a vedno mnčneiS,. ribanje preti predsedniku Oo-olidgeu. Nova opozicij* je nap»rVns posebno proti blvlemn anieriškemn veleposlaniku Warrenu, ki je brf imenovan od predsednika za generalnega driavneira pravdnika. Močna opozicija vlada tndi proti Imenovanju ameriikp<:a veleposlanika v I.ondonn Ke!!o®tra za drtavnejra taktika za zunanje zadeve. RivSj veleposlanik v Londonu. Harvev. ki ;e obenem 5ef dnevnika »W««hington Post«, napoveduje velik časopisni boj proti Coolk1 geu. Italijanski razmah na Jadranu Italijanski senator Inžer.jer Salvatore Orlando je predložil kraljevski komisiji natančno izdelan načrt o definitivni ureditvi neobhodno potrebnih pomorskih zvez na Jadranu. Komisija ie njegov načrt aprobirela in iz njega povzamemo oni del, ki se tiče italijanske plovbe na Jadranu in nam kaže, kako delujejo Italijani sistematično na to, da se potom plovbe njih upiiv čim najbolj razširi tudi na vzhodni obali jadranskega morja. Za neobhodno potrebne parobrcdne proge v Jadranskem morja bo d2la vlada parobrodnim družbam letno podporo 22,853.497 lir za letni prevoz 711.833 morskih milj. Po kratkem pregledu važnosti raznih trgovskih tokov, ki so se po vojni razvili v Jadranskem morju in ki se tičejo prevoza blaga kakor tudi prevoza potnikov, je prišla kraljevska komisija do sledečih sklepov: Kar se tiče Trsta, je ta vsled svoje zemljepisne lege, vsled racionalnosti in važnosti svojih železniških in pomorskih zve z in svoje trgovske delavnosti dosegel veliko važnost v evropski trgovini in se bo še bolj razvijal, ker Vzhodna Evropa ln Daljni vstok, s katerima je v neprestani zvezi, vedno bolj napredujeta. Tržaški izvoz in uvoz, ki se skoraj v enaki meri vrši po suhi in mokri poti, predstavlja v tem središču velik evropski tranzit, ki r.udi varno podlago za na-iili razvoj njegove plovbe in predvsem za njegove interoceanske proge. Komisija zahteva od italijanske vlade, da mora v Trstu podpirati vse inicijative in razviti velike prekooceanske proge v Indijo, Avstralijo, na Kitajsko in Japonsko, mnenja je pa, da se ne more ničesar naprej povedati o razmerju tržaške luke do beneške, ki je bila v prošlosti ključ trgovine v Levanti. Splošno je treba pa-roplovbo v Jadranu razviti tako, da bo v stanu izvažati nacionalne proizvode in ž njimi propagirati italijansko trgovino in italijanski razmah na Balkanu, v Levanti in v zaledju Reke. Komisija je prepričana, da je treba razen benečanske luke tudi podpreti Jakin (Ancona), Bari in Brindisi, ki imajo ta-korekoč izključno naroden značaj, kajti ujlh položaj je izredno težak in so nekako v stran potisnjeni vsled mogočnih trgovskih tokov iz jugoslovenskega in evropskega središča, ki se izlivajo v Trst in na Reko. Kot neobhodno potrebne se smatrajo tudi male lokalne tržaške in istrske paro-brodne proge, ki med drugim vežejo'Benetke s Pulo in Reko. To so važne zveze med temi morskimi tržišči, kajti so direktne črte med Italijo, Madžarsko, Ru-mur.iio in Jugoslavijo. Isto velja za transverzalno progo Benetke-Zadar-Split-dal-matinski otoki in Bari, ki veže te kraje z obema važnima italijanskima pristanoma. Iz Benetk bo tudi odhajala neobhodno potrebna proga v Grčijo, na Ro-dos in v Smirno, ki bo vezala tudi Bari in Brindisi in bo velike važnosti. Neobhodno potrebna je tudi dvakratna tedenska zveza Jakin-Pula-Opatlja-Rcka in tedenska Jakin-Mali Lošinj-Reka. ne samo za blago, temveč tudi za potnike. Komisija predlaga tudi vpostavitev br-zovozne direktne luksuzne proge med Reko in Jakinom z nočnim prevozom. Ta proga bi bila zelo ekonomična za Balkan ce predvsem za Romune in Madžare, pa tudi Jugoslovene, ki se hočejo podati iz Reke, skrajnega kota Balkana, v Jakin, i ki leži v centru Apeninskega polotoka j in naprej v Rini ali v katerokoli drugo j mesto v Italiji. Za to progo, ki bo goto-ivo aktivna, se bosta uporabljala dva nova parobroda v velikosti 2000 ton, opremljena bosta z vso razkošnostjo in moderno udobnostjo in tekla 14 vozljev. Zveza bo dnevna in bo upostavljena na ta način, da bodo imeli potniki takojšnjo železniško zvezo z brzovlaki. Tudi za progo Zadar-Jakin se predlaga dnevna zveza. S to progo hoče komisija ude.ist-viti, da se počutijo Italijani v Zadru res kot Italijani in živijo isto italijansko življenje kot ostala mesta. Komisija je mnenja, da bodo vse te proge pripomogle k dvigu laškega prestiža na vzhodnem obrežju Adrije. Nadučiteij Ant. Porekar sedeT>de"Pi'etnik. Kdo izmed učitcljstva, zlasti starejšega ga ne pozna? Pa tudi v drugih krogih je znan dobričina Porekar pod imenom »doktor Brn«. Prijelo pa se ga je to ime radi znane haloške narodne pesmi »Haloze so gore, sv. Ana je čez nje... le ga 'brn itd., ki jo je naš slavljenec kaj rad prepeval in jo še sedaj ob vsaki priliki rad prepeva. Rojen je bil Anton Porekar pred 70 leti pri Mali Nedelji blizu Ljutomera, kjer je bil njegov oče zdravnik-kirurg, kakršni so bili v prejšnjih časih zlasti po deželi namesto akademsko naobraženih zdravnikov nameščeni. Tudi naš Tone se je nameraval posvetiti temu stanu, toda pri prvi obdukciji mu je postalo slabo, zato je to misel opustil, pa si izvolil učiteljski poklic. Kot podučitelj je služboval v večjih krajih, nazadnje na okoliški šoli v Ptuju, kjer ga ima.o še sedaj kot agil-nega delavca na prosvetnem polju v dobrem spominu. Leta 1888. je postal nad-učitelj na osnovni šoli na Humu blizu Ormoža, kjer je služboval celih 36 let do lani, ko je stopil v pokoj. Deloval pa Porekar ni samo v šoli med štirimi stenami, marveč njegov delokrog je segal daleč naokrog. Njegova zasluga je, da se je v njegovem okrožlu marsikateri narodni zaspanec zdramil ter stopil v vrsto onih, ki delajo za narodno stvar. V družbi si je Porekar kot dober pevec (kadar je dobro razpoložen, poje še sedaj kot 70Ietnik visoki «A«> in veseljak prve vrste na mah pridobil srca navzočih. Pri inteligenci kakor pri preprostem ljudstvu, povsod je enako priljubljen. A Porekarjeva odločnost v narodnem oziru ni ugajala šolskim oblastvom stare Avstrije, zlasti pa se okrajni šolski nadzornik Ranner ni mogel spri azniti z mislijo. da bi smel i slovenski učitelj kazat v šoli in izven šole svoje narodno mišlje- ELITNI KINO MATICA Program za danes in jutri Ciganska ppinoesa Prekrasna drama i* ciganskega žirije ja. V glavni vlogi oadepia žena Italiie: I. Almipante Manzinni Krasni naravni po?netki. Pod vodstvom g. prof Feršnikase svira jo odlomki u oper-Trubadur, Mijtion. Cigan bsroo, Grof ca Marica itd. nje. Zato pa Porekarja tudi v Oradcu niso potrdili, ko ga je učiteljstvo ormoškega okraja svoječasno izvolilo kot svojega zastopnika v okrajni šolski svet ormoški. Moral se ja umakniti... Dasi je bilo nadučiteljc A. Porekar.iu pred kratkim 70 let, vendar ie na duiiu in telesu še vedno čil in krepak, zato upamo in mu srčno želimo, da bi užival zasluženi pokoj še dolgo dolgo vrsto let. Učiteljska imenovani a v mariborski oblasti Minister prosvete ie imenoval: V Jarenini za stalnega učitelja Draže-ja Črnka, učitelja v Metliki. Pri Sv. Marjeti ob Pesnici za stalnega učitelja Bogdana Krambergerja, učitelja pri Sv. Jakobu v Slov. goricah; pri Sladkem vrhu ob Muri za upravitelja Kari* Jakojec, šolskega upravitelja pri Mariji* Snežni; pri Sv. Lenartu v Slov. goricah za stalno učiteljico Gizeb Plšek Ktikaian, učiteljico pri Sv. Lenartu v Slov. goricah: pri Sv. Rupertu v Slov. goricah za stalnega učitelja Feliksa Grogla, učitelja pri Sv. Dh'iii v Halozah; pri Sv. Trojici v Slov. g< "h za stalnega upravitelja Franca Goleža, upravitelja v Vitanju: pri Devici Mari;i v Brezju za stalno učiteljico Marijo Obratin; v Dobrovcih za stalno učiteljico Milico Sfupar; v Selnu za šolskega upravitelja Viligo.ia Kotnika, učitelja pri Sv. Duhu na Otrem vrhu. za stalno učiteljico Pavlo Marcarol, učiteljico v Selnici ob Dravi; pri Sv. Lovrencu na Pohoru za stalno učiteljco Ivano Reč-nik, učiteljico pri Sv. Križu nad Mariborom: pri Sv. Marjeti na Dravskem polju za šolskega upravitelja Edvarda Ko^ači-ča; v Črešnjevcu za stalno učiteljVn Metko Iglar. nčiteliico v Ločah pri Poljanah; v Poljčanah za st. učit. Berto Men-hard. nčit. v Gornji Radroni ter Elizabeto Drassal, učitelrco pri Sv. Jemeju pri Ločah: na Sp. Polskavi (Pra"ersko) za stalno nčiteliico Marro Planer-Versolatti. nčiteliico v Crešnjevcn in Ano Canjka*, učiteljico na Sp. Polskavi. V Slov. Bistrici za stalnega učitelja deške osnoen^ šole ZmagTslava Kristana. učitelj* v Zavedni in Josipa Križmana, uČitel;a v Slov. Bistrici; na Mnti za stalno učiteljico Metko Brandstetter. >i5i'®liiw) na Mu-ti; v Vuzenici za stalno i;čitel'ico Rol>o | Golob-Rneelinik; v Preznem pri Dravi za šolskega upravitelja Draga Kojeljnik, učitelja r Rreznem pri Dravi; v Slovenj-rrrndcn za stalno učiteliieo Antonijo Vav-j pit. učiteliieo pri Sv. Floriinnu pri Doll-ču in Alojzijo Tomic-Arnejčič. učiteljico v Slovenigradcu; v St. Tlju pri Velenju za šolskega npravitePa Stana Gradišnika. učitelja v Smartnem pri Paki; v Skftl-skih Cirkovcih za šolskega upravitelja Otona Fe'tich Frankheima. učitelia v Kočevju: v Soštan°ii za stalnetra učitelja Josipa Spenk* in Frana Komika, oba tiS te-Ija v Šoštanju. Cilki Trobej, učiteliieo v Šoštanju in Zofijo Okorn, nčitelHco v Središču pri Dravi; v Smartnem pri Paki za stalno učiteljico Maro Piano; v Ve'e-nhi za stalnega nčitelia Frana Mlinška, učitelja v Gornji P-mkvi. Emestino Vav-pot. nčiteliico v Veleniu in fvo Pakovec. učiteljico istntam: v Konjicah za stalnega nčitelia deške osnovne šole Frana Sego, in za stalno učiteljico dekliške osnovne šole Vido Rudolf, oba že v Ko-niieah: v Ločah za stalnega nčitelja Andreja Pirjevca, uč/telja v Remšnikn: v Sjvtaličti za stalno učitel«(v> Amalij Podgoršek: v Vitanju za starfoe?a učitelja Frana Korbaria: pri Ksnverjn za stalno učiteljico Leopoldmo Počkaj-Orač. učtePico v Litibnem: v Mozirju za stalnega učitelja Frana Va Via: v Celju za stalnega učitelia de«ke osnovne šole Stanka Gradišnika; Franjo R^ša. nčitelia pri Sv. Pavlu in za stalno učiteliieo dekliške osnovne šole L:udmilo Sepe. učiteljico v Petrovčah: v CeHn - okolica za stalnega učitelja Antone Zdolška, nčitelia v Storah in .Tanka Po-ačnika. učitelia tam; v Vojniku za stalnega nčitelia Frana Burdiana, in za stalno učitePico Minco Kvac, učiteljico tam; v 2aJcu za. stalnega učitelja Maksa Pivca ter Olgo KnapiS. oba učitelja v Marenbergn; v' St. Juriju pri Taboru za stalco učiteljico Ju-ljano Virant; v Orli vasi za šolskega upravitelja Josipa Jarha, šolskega upravitelja pri Sv. Roku na Sotli; v Šmarju pri Jelšah za stalno učiteljico Zinko Lov-rec in La -oslava Smeha; v Ponkvi za stalnega učitelja Ljudevita Komara; pri Sv. Juriju pod Donatom za šolskega upravitelja Antona Stefancioza, učitelja v Rogatcu; pri Sr. Križu pri Rogaški Slatini za stalno učiteljico Danico Glin-šok; v Rogatcu za stalnega učitelja Srečka Sekimika; v Kozjem za stalno učiteljico Slavo Ravter, učiteljico tam: v Haj-dini za stalnega učitelja Frana Martinca. nilskega upravitelja v Št, Janžu na Drav. polju; v PolenSaku za šolskega upravitelj Vekoslava Keglja, učitelja pri Sv. Marku; v Ptuju - okolica za stalno učiteljico dekliške osnovne šole Julko Kan-oler-Hočevar; v Cezanjevcih za stalno t čiteliico Marijo Culk; na Cvenu za stalno učiteljico Minfco Bever; v Sv. Križu pri Ljutomeru za stalno učiteljico Antonijo Vero Kutin; v Ljutomeru za stalnega učitelja deške osnovne šole Frana Ljubeja in za sta'no učiteljico dekliške osnovno šole Franjo Ljubej-Sever; pri Mali Nedelji za stalno učiteljico Marico Ceh-Stancer; v Verze Hi za Šolskega upravitelja Frana Kozara, nčitelja v Tišini: pri Sv. Duhu na Stari gori za šolskega i upravitelja Matijo Vunderla, učitelja v I Ljutomeru; v Sv. Petru pri Radgoni Na-ido Mihalič; v Sčavnicl za stalno učitel.S-jco Marro Likar; v Nego vi za stalno uči-tel;ico Marico Pcrtl: v Bakoecih za šolskega upravitelja MBana DeSkovič in Marijo Deškovig-Oster, v Gornjih Slavečih ; za stalno učiteljico evang. osnovne šole Gizelo Pojbič-Maie-; v Krogu za šolskega upravitelja Cirila Hočevar in Marico Hočevar-Draksler. oba uč. tam. V Ktiz-dohlanah za stalnega učitePa Franca Horvata: v Murski Soboti za stalno učiteljico Amalijo Spancrer-Osterc: v Pertoči za šolskega upravitelja Janka Droča. nčitelja v Sostrotnn tn Hortenziio Drnč-Vngo. učiteljico v Vel. Poljani: v Pnčon-cih za šolskesra npravitoHa evang. osnovne šole Josipa Titana: v ftalovcih za šolskega npravltelja Rudolfa Stevan*eea, učitelja v Moščancih ln 7« So!=ke«ra upravitelja evansr. šole Aladora Makaria. nčitelia tam: v ČVntibi za šolskega upravi-telja -To s I na Ko'ariča; v Lipovih za stal-; no učitepieo Frančiško Gnmilar - Marcarol; v Vel. Poljan: za stalno učiteljico Franjo Schneider. nčiteliico v Stari cesti, j Napredovali so v marihorski oblasti sledefi učitelji in nčiteliice: v I. grupo II. katetrorije: K a mlina Hinterlechner. učItePica v PoljCanah. Aiojzlia Burnik, nčiteljica v Mariboni. Josip Poberaj. učitelj v Smartnem pri Dreti. Irma Svetlin.' nčftel'ica na Rre"n pri Ptniu. Josip Va- j 'enčič. učitelj v Celju Anton Kovačeve. ' nčitel'" t Gomii Radgoni. V fT. arupo TT. katetroriie: Draffo Rnstija. nčiteij v Pod Velbo Ro-židar Gelman. nč'telj v Tepa-njih. Kovačič-Jurk. nčit-elnea v Ko- ke, boste zaprti«, tako ie grozil kap'sn dan pred volitvami. Okrog 100 glasov boste komaj dobili, tako so nas prepri« čeva'e klerikalne buče! A danes so že tri;e dnevi po vo itvah, pa še vedno niso prišli žandarji po nas, pri vo'itvah pa smo dobili 331 glasov proti 117 leta 1923. Pa bi jih dobili šc več, da nam ni reklamacijska komisija zapravila nekaj glasov. Kaša moč prodira in pri prihod« njih volitvah stopimo že v ospredje. Ob« žalujemo pa zaslepljeno delavstvo, da je metalo kroglice v klerikalno skrinjico, od katere nima ničesar pričakovati. Kdo drugi pa naj pomaga delavstvu kot ra^ no dr. Žerjav. Te nchvaležnost! človek kar no more razumeti. Vsa čast pa za» vednim železničarjem, ki so z malimi iz* jememi pokazali svojo pravo orijentaci* jo, ki bo tudi njim v korist. O narodnih socialistih, o teh kvaražugonih, pa je naj« bolje, da sploh molčimo. Ti škodljivci napredne ideje nas bodo prisilili, da poe šteno obračunamo z njimi. RIBNICA. Podružnica Jugoslovenske Matice ima dne 28. t. m. ob 8. uri zvečer v VI. razredu na dekliški osnovni šoli redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. ŠMARTNO PRI LITIJI. Šmartinski fantje in možje so oddali pri volitvah 57 kroglic v drugo skrinjico in pokaza* li s tem, da jc šmartinska vas bila in tudi ostane napredna. Čast vam, k; so držali besedo in prišli na volišče kljub najhujšemu pritisku v cerkvi. Nismo klonili in tuci nikdar nc bomo klonili pred onimi, ki so sanjali, da nas ni v Smartnem. Čeprav so nam plačani agens ti potrgali vse letake, smo kljub temu nnpredovali, klcrikalci pa nazadovali. Veselo razpoloženje je zavladalo po vo» Iitvah na trgu in pesem šmartinskih fantov sc je razlegala po vasi. V pon« deljek, ko so zvedeli, da je bil Korošec po zaslugi izdajstva izvoljen v Ljublja* ni, so klcrikalci takoj razobesili zastavo toda njihovo veselje je b-"o jako krat« ko. Izvolitev dr. Žerjava in dr. Pivka ter vest o zmagi Narodnega bloka v dr« žavi, je naše čme može tako prestraši^ la, da so takoj umaknili svoje zastave in se poskrili. G. dekan in kaplan bosta pa za svoje pridige dobila šc posebne koprive. ZAGORJE OB SAVL Maškerada So« kola, ki se vrši v soboto dne 14. t m. ob 19. uri obeta biti nad vse zanimiva. Vabimo vse naše sestre in brate kakor tudi od bratskih sosednjih društev, da se naše prireditve v velikem številu ude= leže. Preskrbljeno bo z vsem — kar bo duša poželela. Svira! pa bo neumorno pomnožen sekstet tukajšnjega Glasbene« ga društva. Čisti dobiček je namenjen za sanacijo prizidka k Sokolskcmu domu, ki ga je društvo dogradilo v preteklem letu. 203 POLZELA. Dramatični odsek sokol« skega društva je uprizoril preteklo ne« deljo veseloigro »Poslednji mož«. Igri« ca je po svoji vsebini kakor mzlokatera druga prikladna za podeželske odre, ter vsebuje vse polno lepih šaljivih nasto» pov in mičnih prizorov, kar daje igral« cem življenje, poslušalcem pa obilo za« bave in smeha. Igralci so vsi brez izje« me rešili svoje vloge prav dobro ter želi obilo priznanja in pohvale. Na splošno željo se igra ponovi v nedeljo dne 15. t. m., na kar že sedaj opozarjamo ljubi« telie lepe zabave. Začetek ob 3. uri po« poldne. GUŠTANJ. Ves napor Nemcev, po« sebno kandidata E-"-sta Osiar.dra, ki je uporabljal za agitatorja svojega sina. avit.pskega drž;., na, ni rešil nem» it v a v Mežiški dolini. Kaj bi napravila Avstrija v takem slučaju? Izgnala bi nredrzneža in po:.i;Tni «T?alkanci» pa ga še držimo. Opozarjamo pa merodaino oblast, nai čimp-vj spravi teoa f-mta^na preko mcie, sicer izvršimo to mi sami pri prvi priliki, ampak djusače kakor si želita m'adi in s*ari Osiar.dcr. Nem« čerji so na dan volitev ho»cli pokazati svojo moč in so sc zbirali pri renegatu R-- 'Vfu Brundu'*, k: ic pc'jal undula, nam ni treba šc posebej orne« niti. Imenovane priporočamo vsem Ju« goslovenom, ki ohiskuje!o naš Gušlanj, posebno r1 domačinom in članom tu« krjšniih narodnih društev. Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama. Četrtek, 12.: Zaprto. Petek. 13.: »Rosmersholm«. Premijera. F. Sobota, 14.: »Stričkove sanje«. C. Nedelja, 15.: ob 15.: »Pepeluh«. Mladinska predstava. Izv. Ob 18.: »Rosmersholm«. Izv. Ljubljanska opera. Četrtek, 12.: »Traviata«. B. Petek, 13.: Zaprto. Sobota, 14.: »Don Juan». A. Nedelja, 15.: ob 15.: cSmrtna tarantela« in karakteristični plesi. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. Mariborsko gledališče. Četrtek, 12.: »Mignon«. A. Petek, 13.: »Pri čaju«. E. (Kuponi.) s tenoristom Ado Darianom kot Allredom. Ostale vloge so t običajni zasedbL Opero dirigira kapel-nik Neflat. cRosmersholms. Opozarjamo na premi jero, ki bo v ljubljanski drami v petek 13. t. m. ob 8. uri zvečer. Uprizori se prvič na slovenskem odru Ibsenova štiridejanska drama «Rosmersholm>. Mariborska opera je prešla zopet v praznične dneve. V soboto smo imeli pre-mijero Thomasove cMiguon>, ki je doživela ob polni hiši krasen uspeh. Nosilka glavne vloge, ga. Mitrovičeva je žela s svojo Mignon tako v igralskem kot pevskem oziru navdušene ovaeije. Enako častno ji je 6tala ob strani' gdč. Vladinii-rova. Zelo dobri so bili tudi nosilci ostalih vlog. Tenorist Petrovski napreduje. Krono uspehov pa nosi dirigent in režiser, operni ravnatelj Andro Mitrovič, ki je inoral ponovno na oder in je prpjel zasluženi lavorjev venec s trobojnico. Gledališče je bilo tudi v nedeljo pri re-prizi razprodano. — V torek zvečer je gostoval v cTrubadurjus zagrebški bari-tonist Ilriič, ki je pel grofa Luno. Njegova dovršena igia in še bolj petje je publiko tako navdušilo, da je morda še malo kdo žel v našem gledališču tolik aplavz kot on. Po gostovanju Hudožest- venikov in teh opernih predstavah se torej mariborska publika ne more pritoževati, da bi ji naše gledališče ne nudilo dovolj celo velemestne kulture in viška duševne hrane, kar z zadoščenjem beležimo. —n. -Slovenec — pianist Ciril Lifar nastopi zopet na našem koncertnem odru kot član Tkalčičevega komornega tria v pondeljek 16. t. m. ob 8. zvečer v Filliar-monični dvorani. Brez dvoma je Ciril Ličar eden najodličnejših slovenskih pianistov, kojega sloves sega tudi preko mej naše domovine. V Tkalčičevem triu igra klavirski part in je tudi stalni spremljevalec čelista Tkalčiča na njegovih umetniških turnejah. Trro igra v Ljubljani Saint-Saensove, Beethovnove in Dvofakove skladbo. Vstopnice v Matični knjigarni. 339 G. Rijavec na beosrajski oprri. Gospod Josip Rijavec je v torek zvečer gostoval na beograjskem opernem odru, iu sicer je pel tenorsko partijo v Offen-bachovih cHoftmanaovih pripovedkah-.. Prva predvojna predstava Predičeve «Golgote> t Beogradu. V torek 10. t. m. se je vršila v beograjskem gledališču prva predstava Predičeve , ki je doživela na srbskem odru že pred vojno časten uspeh 15. predstav. V glavnih vlogah so nastopili gg. Pavlovič. Arseoovič, Zlatkovič, Bogič, Dragotinovič, Sotirovič in tako dalje Režiral je g. Ginič. Noviteta na aoTosaihkem odru. Na novosadskem dramskem odru uprizore v prihodnjih dneh Labichovo veseloigro iflorentinski klobuk*. Nnšičcva cSnmljiva oseba». v Dubrovniku. Dilctantski igralski krožek v Dubrovniku nastopi f.ihodnje dni v Bon-dijovem gledališču z Nušičevo satirično komedijo . Režiral bo g. A. Turina. Milčinsker-a cM opečni prstana v Sa rajeTu. V sarajevskem gledališču igrajo sedaj Milčinskega mladinsko igro v Osijeka. Osi-ješko Narodno gledališče pripravlja novo premijero: Balzacovo komedijo iz trgovskega življenja , v kateri bo igral naslovno vlo. Aca Gavrilovič. Srama češkega pisatelja na Dunaju. Nemško ljudsko gledališče na Dunaju pripravlja premijero Capkove drame '.Iz življenja žuželki. To bo prva pred6tava tega dela na Dunaju. Dve premijeri v dunajski državni operi Dne 14. t. m. uprizori dunajska državna opera prvič Kienzlovo alegorično pantomimo , ki ga ustanovi beograjska akademična omla-dina, včlanjena pri tJadranski Straži*. Uredniki lista so Milan Lazarevič. Aleksander Marinkovič in Radivoie Vorka-V* * Za našo vojno mornarico. Ministrski svet je odobril kredit v znesku U mili j. dinarjev za popravo našega vojnega bro- dovja. • Pokrajinska zadruga fotografov ta Slovenijo v Ljubljani naznanja, da ae vrši X. redni občni zbor v torek 17. tega meseca ob pol 15. v salonu hotela Llojrd na sv. Petra cesti z običajnim dnevnim redom. Ce sklicani rbčni zbor ob pol 15. ne bo sklepčen, se isti vrši pol ure pozneje, ne oziraje te na število navzočih. — Načelstvo. * Opozarjamo na veliko maSkerado So-kolskega društva v Zagorju ob Savi v soboto 14. t. m. v Sokolškem domu. 837 * Tragična smrt invalida. V beograjski bolnišnici je izvršil te dni stari invalid Marko Vulovič tragičen samomor. Od leta 1912., ko je izbruhnila balkanska vojna, pa do konca svetovne vojne je bil neprestano na bojiščih in mnogo trpel. V vojni je izgubil vse svojce in bil 6am ponovno ranjen. Duševno popolnoma stri Je končno zblaznil In so ga pred kratkim oddali v splošno bolnico v Beograda Ko je prišla predvčerajšnjim bolničarka v njegovo sobo, ga Je našla pod posteljo v mlaki krvi. Prereza! si je z britvijo vrat. Izdihnil je, še predno je prišla zdravniška pomoč. • Nesreča pri delu. Pišejo nam: Pri podiranju hrastov v Jelovcm Je ponesrečil cestni načelnik Josip Ravnikar iz Radeč. Velik hlod mu je stri obe nogi. Ponesrečenca so prepeljali v splošno bolnico v Ljubljano. • Samomor radi stanovanjske odpovedi. Včeraj se je v svojem stanovanju v Zagrebu zastrupil višji inšpektor državnih žcleznic Peter Stagelšmid. Vzrok samomora je baje odpoved stanovanja. 14. februarja 1925. Harodnt dom Reduta S. K. Primorja. Vstop le proti vabilu. 783,'» 12., 13., 14., 15. februarja »Sovražniki žensk" Roška drnžabna drama v 8. dejanjih Film največje razkošoosti letošnje sozije. Naravni P"Soetki it Parita, Nizze, Motite Carlo io Riviere. Film Dajvečjib lepotic, bogsstva" ma-harsda na pustno nedeljo 23. fobr. 1826 v hotela ..Halon". Iz LiubHane u— Interesantnl volilci. Pod tem na« slovom smo objavili, da sta v nedeljo podprla s svojimi glasovi klerikalce tudi profesorja M a še rs in Novak. Uve« rili smo se, da je bila ta informacija po« vsem pogrešna in žal nam je. da smo storili obema gospodoma krivico. u— Državna borza dela v Ljubljani. Od 25. do 31. januarja je bilo v državni borzi dela razpisanih 26 službenih mest. 159 oseb je iskalo dela, v 26 slučajih je borza posredovala z uspehom in 28 oseb je odpotovalo. Od 1. do 31. januarja je bilo skupaj razpisanih 164 prostih mest, 636 oseb je iskalo delo: v 119 slučajih je borza posredovala z uspehom in 80 oseb je odpotovalo. u— .Slovenec* in pobiranje smeti v Ljubljani. »Sovenec« je otvoril volilno borbo za ljubljanski občinski svet s smet mi in čiki, ki jih požira njegov dopisnik v dopoldanskih urah, kadar jih naklada« jo ljubljanski smetarji v svoje odprte vozove. Predmet za otvoritev občinske« ga volilnega boja si je »Slovenec« izbral najprimernejši. Ugotoviti pa je treba, da so takrat, ko je v ljubljanski občini vla« dala na magistratu napredna večina, po« birali v Ljubljani smeti z zaprtimi vozo» vi in da so se šele v času zveze delovne« ga ljudstva pod slavnim županovanjem dr. Perica pojavili na ljubljanskih cestah nedostatki pri pobiranju smeti z odprtimi vozovi, nad katerimi sc sedaj .Slovenec, tako zgraža. u— Velik ples Sokola L, združen z ma« škerado, ki.se vrši v soboto dne 14. fe« bruarja v veliki dvorani Kazine, obet« hiti radi lepe režije ena najlepših letos« njih p'esnih prireditev. Sokol I. vabi članstvo in prijatelje Sokola, da posetijo njegov ples v obilnem številu ter se ta« ko koncem predpusta domače ter nepri« siijeno zabava. Za izborno postrežbo preskrbljeno. Vstopnina 15 Din, z-" član« stvo 10 Din, toda le v predprodaji. Pred« prodaja vstopnic pri br. Albinu Turku, Prešernova 48. — Odbor. 343 u— Reduta S. K. Primorje. V soboto dne 14. t. m. se vrši v gornjih prostorih Narodnega doma reduta, ki jo priredi S. K. Primorje. Uverjeni smo, d« bo prireditev Izpolnila vse nade, zlasti ker je to edina e'itna mnškerada v tej sezo« ni. Vstop le proti vabilu, gg. akademiki in klubovi člani z izkaznico. Event. re« klamacije vabil naj se b'agovo!iio našlo« viti na g. Savo Sancin, Erjavčeva c. 24. 314 u— S. K. .Hermes« priredi v soboto dne 14. t. m. v vseh prostorih hotela riborski podružnici zopet za 48, čeprav je bilo »Jutro« ravno v tem času pred« met najbesnejših napadov in čeprav se je docela postavilo v službo velike na« rodne in državne Ideje, kateri služi ter je pri tem umevno trpela strogo žurnali« stična stran lista. Da so kljub temu rav« no v tem čssu prirasti! novi naročniki, je dokaz, da si pridobiva list vedno no« vih prijateljev baS s svojo politično do« slednostjo in odkritostjo. a— Iz NSS je izstopil že pred volitva« mi sod. svet. Sernec, ki se v stranki sicer ni politično mnogo udeistvoval, a se pri« znava! za njenega pristaša, pač v nadi, da se bo stranka vendarle še dvignila. Ko pa je .Nova Pravda« s svojim suro« vim napadom na dr. Pivka pokazala, ka« ko nizko so že padli današnji strankini voditelji, je uvidel, dt je njegov up za> man ter je pokazal stranki hrbet kakor toliko drugih pristašev, ki so si Se ohra« nili idealizem in čut za politično pošte« nje. Ostala je le še čctvorica Roglič = Ju« ričko * Dobrave • Pečovnik. (z Primorja • Smrtna kosa. V Lonjerju pri Trstj le umrl Jožef Kolarlč. Pokopali so ga v začetku tekočega tedna. • V znamenju predpusta. Antonu Bcnsl v Solkanu pri Gorici so neznani tatovi ukradli za predpustno pojedino enajst kokoši, dva petelina in dve gosi. Storilci so oblasti neznani. • Cankar/t vo «Pohujšanje v dolini ient llorlunski» bodo v nedeljo dne 15. februarja igrali v Čitalnici pri Sv. Jakobu v Trstu. V vlogi Petra nastopi g. Terčlč. • Premeičenje. Oorico zapusti v kratkem poveljnik goriške divizije general Romli. Vlada mu bo poverila vodstvo enega Izmed armadnih zborov. • Pritisk Šolskega nadzornika na ail-teljstvo. Goriški šolski nadzornik Rubbla je dostavil učiteljem v svo em okolišu poziv, s katerim poziva učitelje naj pristopijo k raznarodovalni italijanski organizaciji .Dante A!ighxri». Kaj bi bilo če bi kdo pozval g. nadzornika, naj pristopi k Ciril-Metodovi družbi? Ali bi se mu to ne zdelo netaktno? • Neusmiljeno maitevalje prevarane iene. Pri sv. Jakobu v Trstu se Je te dni odigraia tragedija maščevanja prevarane zakonske žene. L ubosumna žena, mati dveh otrok, 381etna zasebnica Jordana Biecherjeva je napadla zapeljivko svojega moža, šiviljo BIce Collarigovo. Zagnala ji Je v obraz stekleničico vitrljola, ki )e nesrečno žensko popolnoma oslepil. Storilko Je policija prijela. Sedaj se nahaja pod ključem. Novi duh ob meji Maribor, zafcetkom februarja. Čisto naravno Je bilo po prevrata, da se zlasti v obmejnih občinah nismo mogli zanašati na zvestobo domačega prebivalstva, med katerim je treba šele s emotrenim delom vzgojiti patri-jotičen duh. Ko je nastopil svoje odgovorno mesto vel. župana v Maribo-rn dr. Pirkmayer. je v svoji nastopni avdijenci pri kralju in notranjem ministru Makeimoviču Iz svojega delovnega programa poudaril, da hoče posvetiti svojo posebno palnjo obmejnim občinam. kieT naj bo prebivalstvo samo najzanesljivejši steber državne misli, ne pa, da čuvamo državne meje predvsem z varnostnimi odredbami, orožniki in policijo. V ta namen ie zaprosil kompetentne činitelje potrebno podpore, ko bo izvajal svoj program v dejanskih dobrodelnih nkrepih v prid obmejnesa prebivalstva. Veliki župan dr. Pirkmayer je rinšel pri nai višjih činiteljih v Beogradu popolno uineva nje svojih blagodejnih meto! državne uprave, ter je takoj po nastopu obokal nekatere olimojne kraje, da 113 ! licu mesta pouči o potrebah ljudstva. 0 čemur smo že poročali. V Beogradu je iz.posloval dovoljenje. da najr>otrebnejše občine tudi de. namo podpre in so v preteklih dneh nekatere občine ž,e prejele za svO:e i najnujnejše potrebe razne dotaeiie. in sicer: v Imf emeT^kem okra iti: Gornja Radgona 12000 Din. DmMinn 5000 Din,~ Apače 3000 Din KanMšče 1500 Din. Podgorje 800 Din. St. Pj v Slov. goricah f>"00 Din. Okraj Prevalie: Oj strica 5OO0 Drn (ta občina jc tako rev. na. da bi morala imeti »iorr 1000 ^ doklade), Tolsti vrh 1000 Pernic* 2000. Sv. Prlmo* nad Muto 2000. Dravograd 1000. Mare^berg 2000 (prispevek za javno tetefonsko govorilnico. Konrivna 2000 Din. KoniUki okra.': Loče 2000 hi Z-eče 2000 Din za telefonske postaje: Murska Sobota - Kri ževc? 15 000. Pueonci 10.000. Vnčia ?omHa 10 000. Ormia Lendava 5000. j Ponovi 5000 in Kroliivnik 10 00O Dii. j Malenkostni ljudje so sere tudi to veloooterno patriiofično akcIVi obev-sl-ati. češ. da hoče narodna vla la pri 1 dohiti podprte ohčioe za volitve. 80. I orav smo svoiečaarvo porodili, da .V1 i ?a načrt veliki Snpan že oh svoiem na«top'i razvil pred kraliem ip not.ra-nivm ministrom. Vsak |skr<»n Jugosio-i ven pa more le pozdravljati ta novi duh patrikttične vgrvie narodne vlade i ob men. ki ne obstoji pri samih obljubah in besedah. Kaibolj priljubljena krema moderne žensVe 1- (Črtim Simon) tavaruje ženskemu obliSin popolnost kože, njeno mehkobo, milino in žametnost ter belino polti, kar ima pač vsaka ženska pravico zahtevati od vsake popolne higijenične kreme. Prodaja se povsod : I krema, puder in milo Simon PartBfer i« Simon. 69.fg.St. Martin. Parls prodaja med od zanesljivega čebelarja. Oba vam nudita zajamčeno pristen, čist, snažen med, in ne glejte na par dtnar-čkov, ki vam jih več zaračuna ta za kilogram. '• K. Velika izbira najnovejših MODNIH LISTOV za pomlad !i poletje 1925. Je pravkar dešla. V zalegi jih ima knjigama TISKOVNE ZADRUGE » LJubljani. Prešernova al. 54. (nasproti glavne poŠte). Korist pr'stne?a medu Preden so poznali trsnl In pesni sladkor, je bil med pri revežih in bogatinih v velikih čislih. Saj e bil tedaj znan kot j edino sladllo za jedi ia pijače In vobče \ znano ljudsko zdravilo v najrazličnejših j boleznih. Po 'znajdbi sladkorja pa ie med j počasi izgubljal svojo veljavo v veliko j šk Jo ljudskega blagostanja. Med. zlasti ločenec (s strojem Izcejcn j med), ali m-d v satov u, je prvovrstno i živilo, ker se Izpremenl po zavžitju ves brez ostanka direktno v kri, ki io čisti. Poleg tega ogreva telo in mu daje moč. Jako pomirjevalno vpliva tudi na živce. Ako ne moreš spati, zavžl) zvečer par žlic linega medu. Uspeh gotovo ne izostane. V prejšnjih časih so priporoča! znameniti zdravniki med kar najtopleje, ker so bili prepričani o njegovi veliki dobroti. Prav nič ne bi škodovalo, ako bi se i d;incs oghsl kak zdravnik ter ga priporočil. Prepi Ičan sem, da bi uživanje naravnega medu Izdalo več nego kak drag sirup pr! oirekih, ki imajo dušljivi kašelj. Med ie dušika prost Vsebuje pa mnogo ogl ikovih hidratov, ki tvorijo gorkoto in maščobo, kar je važno zlasti za otroke in staic ljudi. Ker ljubijo slaščice, kupujte jim rajši pristen med nego bonbone dvomljive vrednosti. Med pospešuje tudi prebavo. Zato priporočajo zavžiti po Jedi par žl!Čk te nebeške hrane. V letnem času ml nobena pijača ne ugasi žeje prej nego sveža voda, ki ji primešam par žlic medu. Pametne matere nama?ejo z medom kruh in ga da ejo svojim ljuhlienim malčkom. Naj bodo prepričane, da jim krepc s tem mišice in pospešujejo rasi kosti. Pa tudi kavo, mleko, čaj, močnate jedi slade z medom namesto s sladkorjem in s tem mnogo pripomorejo k zdravju svojih otrok. V naprednih deželah kakor v Švici, Franciji. Angliji, Nemčiji, Ameriki, kjer je čebelarstvo visoko razvito, uživajo redno med pri 2a.trku, dojužniku in cmalci». Na izteku velja še danes med za najvišji in najslajši užitek, zlasti pri Arabcih, ki so naravnost strastni uživalci medu, ker ga smatrajo za najčistejšo rajsko Jed. Ali ntso tudi Izraelci hrepeneli po obljubljeni deželi, kjer sta se cedila med in mleko? Ker ie torej pristen, naraven med poleg mleka najzdrave še živilo zlasti za starejše dojenčke, otre-ke, doječe matere, bledične, slabokrvne deklice, za stare In slabotne ljudi resnični življenski balzam, zato kupite in lejte ca redno, a pametno in zmerno. Jejte pa le čist, pristen med, točenec, med v satovju in nikar ne kupujte pri raznih medlčarjih medenega »šmlra«. ki Je Iztisnjen iz satovja, včasih s čebelami ( in zalego vred, nesnažen, brez lepe barve in dobrega finega okusa. Tak med pač, nima rikake zdravilne vrednosti. Poiščite | sl rajši znanega Čebelarja ali trgovca, ki Ljubosumni Moric in nezvesta Cipora Beograjski trgovec Moric Levi se Je oženii pred leti z lepo Beograjčanko Draginjo Pavlovičevo. Dragin.a je toliko dala na zvezo z Moricem, da se je odpovedala svoji veri in prestopila k izraell-tcm. Dala se jc tudi prekrstiti in je dobila pri krstu ime Cipora. Nekaj časa sta živela Moric In Cipora v zelo sreč-neiii zakonu. Imela sta celo nekaj otrok. Naenkrat pa se je Moric ohladil napram svoji ženi. Odputoval ie v Berlin in Je ostal tam cclo leto. Clpori se je v tem času zelo slabo godilo. Da se ie ni usmilil njen brat, bi bila gotovo morald iti na ulico Pred pol letom pa se ie Levi vrnil iz Nemčije v Beograd in e zopet poiskal svojo ženo. Ti meseci zakonskega življenja pa so bili pravi pekel. Moric je neprestano sumničil Ciporo, da mu je nezvesta. Skoraj nI minil dan, da bi se ne prepirala. In da ne bodo prepiri čisto zaman, je Cipora končno res s*orila tisto, česar jo ie d. Ižil Moric. Začela ga le varati. Seznanila se je z nek ni Rusom, v katerega se je zabubila. Levi je na svoji ženi opazil to izpremeirbo. Začel Jo je prav po detektivsko n; dzorovati. Ko k Cipora pred par dnevi odšla z doma. se je napravila proti Kal'rnegdanu, Moric jI je vso pot sledi!. Na Kalimegda-nu se je žena sestala z gospodom, ki jo je zelo prijazno sprejel in nagovoril. Moric jt nekaj časa sledi! paru v precejšnji razdalji, naenkrat pa ie stopil bližje in zače! kričati na ženo in n.enega spremljevalca. Cipora, ki se gotovo nI nadejala tega presenečenja, ie začela kričati, njen spremljevalec, Rus Sergij Timctijevič, pa Je stal ves bled ob njeni strani. Na Cipo-rin vik In krik se je zbralo številno občinstvo, toda nihče ni hotel vzeti v zaščito nezveste žene pred razjarjenim možem, ki je svojo polovico zače! pretepati. Cipora ie rotila svojega moža, naj ne dela javnega slučajno ga je rešila eotovega pogina Karolina Kogoj, ki fi oddalač zagledala, kako je dete obtičalo v luži. Vse to se je zgodilo v nedeljo. dne 17. avgusta lanskejra leta. v čms'j torej, ko v topilnici ni bilo žire dnSe in oltok hi bil potovo poginil. Ljubljansko deželno sodišče je obsodilo prvo-ohdoženko na et; mesec težke «6e, ostat dve p« sta bi'i oproščenu Poslano Podpisan! Izjavljam, da na poziv g. I. Oražma. župana v Mostah pri LJubllanl, ne Izstopim tz «OrJune», četudi mi je od-jede! kruh. V Ljubljani. 11. februarja 1925. Peter VaiL Z Z1V in sveta Kronski pretedent Oton Habsburški Raj pravi e njem madžarski magnat. Iz Budimpešte poročajo: Grof Jožef Karolv se je vrnil te dni iz Lequitija v Španiji, kjer se nahaja bivša cesarica Žita 9 svojo rodbino. Svojim znancem in prijateljem, ki so se informirali o stanju pregnanih Habsburžanov, je dal te le izjave: Študiral sem razmere Zitine rodbine in opazujem dogodke pri nas na Madžarskem. Legitimisti nimamo namena izzvati državni prevrat posredstvom puča. Na restavracijo ITabsburžanov tem potom sploh ni misliti. Kralj Oton, ki sploh še ni kronan, bi mogel zajesti prestol samo če bi se narod za to izrecno izjavil. Mi tudi ne bomo pripeljali dečka na Madžarsko v aeropla-nu. Mladi kralj, je dejal Karoly daije, študira vse predmete, izvzemši nem ško slovstveno zgodovino, v madžarskem jeziku in se uri tudi v hrvaščini. Češčine pa ne zna in se je ne uči. Poleg madžarščine in nemščine govori tudi francoski. Jaz sem govoril z Oto nom v madžarskem jeziku. Ko som ga prosil, naj se posluži kakega drugega jezika, ker so navzoči tudi taki. ki madžarščine ne obvladajo, je odgovoril: «Vi ste Madžar, in jaz sem Madžar, zato je prav, da govoriva med sabo madžarsko. Tisti, ki tega jezika ne razumejo, naj se ga pa gredo učit.» S tem stavkom dela sedaj Karolv mpd svojimi rojaki razpoloženje za mladega Habsburiana. Zitina družina porabi vsak mesec desettisoč peset denarja. Ta vsota ji popolnoma zadošča, da izhaja skromno. toda vendarle dostojno, kakor s* spodobi družini, ki Ima aspiracije na madžarski preetol. Ali je uboj iz usmiljenja dopusten? Poljska igralka, ki je ustrelila svojega zaročenca, pred pariško poroto. Ali je uboj iz usmiljonja dovoljen ln dopusten? To vprašanje so te dni pre tresali pariški porotniki. Stali so pred vprašanjem, ali je dovoljeno iz usmiljenja in ljubezni ubiti onega, ki ga ljubimo, samo da ga rešimo strašni!) bolečin, ki ga mučijo in vsled katerih bi itak v par dnevih nastopila smrt. Gdč. Stanislava Uminska, mlada poljska igralka. ljubljenka varšavske | gledališke publike, je bila zaročenka; mladega, nadarjenega pisatelja Jana Zinovskega. Mož je že pred 10 leti j navdušeno pisal o svobodi Poljske in . je radi tega moral zapustiti svojo domovino. Naselil se je v Fra.nciji. Ko je izbruhnila 3vetnvna vojna, je vstopil v prvi polk j»oljske legije kot dobro-voljec. Boril se je hrabro, bil je ranjen in odlikovan z vojnim križcem. Po vojni se je vrnil v domovino, fcjeT je nadalievaJ svoje delo. Pisal je umetniške kritike, tzdal roman »Kamenje na nehvaležni zemlji*, ki je imel velikanski uspeh, ter slikal gledališke dekoracije za igre na varšavskem odru. Začel je tudi pisati dramo ... V tem času je spoznal gdč. Umtrvsko, članico varšavskega gledališča, in sreča in ljubezen je zasijala obema. Bila sta slavliena in znamenita človeka. Zinovskv pa je bil slabe,sra zdravja. Trpel je na pljučni tuberkulozi, ki se je počasi razvila v raka na pljučih. Dvakrat so ga morali operirati. Ves čas njegove bolezni mu ie zaročenk* požrtvovalno stregla, kakor more storiti le ženska, ki je zmožna nesebične ljubezni. Strašna bolezen pa ni hotela odnehati. Nasprotno, poslabševala se je. in ma.ia meseca lanskega leta je prišel Zinovskjr v Pariz, kjer se je naselil v hosnicu profesorja Roussvja. Zdravnik ga je skušal lečiti z radijem. Uminska ni mocrla s svojim zaročencem na tuje. Poorodha z eledališčem .jo je zadrževala v Varšavi. Toda že po par tednih ločitve je prelomila kontrakt, pokvarila svojo bodočnost in odhitela v Pariz. za možem, kateremu je podarila svoje srce in dušo. Našla je zaročene* v brezimnem stanju. Pod zglavjem je skrival Zinovskv samokres, s katerim se .je hotel ustreliti. bi obupal nad sabo. Stanislava Uminska je videla in sodoživ-lja!a strahovite muke svoje življenske »reče. Stresrla je Jami kakor ma rita p ka in zdravnik r. uslužbenci je občudoval njeno potrpežljivost in skrb za bolnika. Rak pa je dosledno napredoval ln bolnik, katerega so trle silne muke. je prosil lečnike, naj mu konča ?o živlienie. Dne 12. julija je dr Fmi«sy napravil za^n?i poskus: transfuzija krvi. trdč. Uminska je ponudila svojo kri da reši moža. katere«* 'eti5 pod ktjočem. Ker je popolnoma zdrav, «e nadeja, da mu bo nso^a naklonila ie kakšno novo znsnV • temnimi. X Nova V"lon?}a vfl v Bratislavi. Mestni svet bratislavski se bavj z načrtom. da bj Vupfl na severu m°«ta večij kompleks stavbj??,. kakih 400 000 kvadratnih Kupna cena zna- ša 0«em miliVmov če?Vo«lovaških Vron. Znesek hoče dat« Splošna slovaška VrMjt»>a banka ob*'™ pa rarpola-pn. Me*tO bl potem rarprodalo stavt>i-^ffa Interesentom r»o fc>škn«lovaških Itrmi za sež^pt. ^Jn fa paf.in bf mestna obalna omotro^il* ri^^nje eele kolonije vil. tj» kater« b! i?h bilo prostora ra diMirib »ono Posebna VomJ«ito me«tpsveta p*o'ičavs na*rt In vodi zadevna noo^jnjija. posekajo zelo fitrfvi>io. ITnati |e. da sc načrt uresnlfl še lefotpio *poml*<|, X Dober človek. Oo«po.1n N. je 1.1fiS.S?9 orpl.jvalepv. torej približno za ep m"i'r>n manj kot pred d^s^imi nipr-ta TV notrrebn «e dolgoletni Teti seveda, ako so H podatki tr-^ni .bi^nl nr-jatelj k'>.r pe more potolaži'!. X Proces nroti komt: vst'č-«l «č.e' Nem Z R*k Soe Z Hrib -, Ber —v Strb llark Z Udeležba na našem izvozu Kakor smo že objavili, je celokupni »zvoz v lanskem letu znašal 3,915.700 ton v vrednosti 9„53S,774.432 Din napram 3,025 914 tonam v vrednosti 8 milijard 48,843.930 Din. Povečanje izvoza 2naša torej 859.785 ton (29.41 %) v vred-aosti 1 „489,930.502 Din (18.51 %). Danes dopolnujemo izvozne številke še z razporedbo našega lanskega izvoza po državah. Največ smo Izvozili v Italijo, In sicer 1.5 mil'iona ton v vrednosti 2757.3 milijona Din (28.91 %). Potem slede (po vrednosti v milijonih Din; v oklepajih odstotki celokupnega Izvoza); Avstrija 2333 (24.46 %); Češkoslovaška 943.7 (9.89%); Madžarska 756.1 (7.93%) Grčija 676.2 (7.09 %); Švica 389.5 (4.08 %); Nemčija 389 (4.08 %); Francija 362.9 (3.08%); Rumunija 252.6 (2 65%); Anglija 131.5 (1.38%); ostale države 546.9 &.73 %). Olavne države, v katere je Sel naš izrez, so bile v zadnjih štirih letih: Italija, Avstrija, Češkoslovaška, Madžarska in Grčija. Na prvem mestu sta se v teh letih izmenjavali Italija in Avstrija, dočim je bila Češkoslovaška vsa leta stalno na tretjem mestu. Na četrtem mestu pa sta se .Madžarska In Grčija zopet izmenjavali. V Italijo in Avstrijo jo šlo doslej že vsako leto preko polovice našega Izvoza, kar vidimo iz nastopne tabellce (po odstotkih): 1921 1922 1923 1924 Italija 23.43 28.05 28.66 28.91 Avstrija 35.86 22.97 28.93 24.46 Ogromen izvoz češkoslovaškega hmelja Poveča« Izvoz v Jugoslavijo. Dober sloves povzroča, da je povpraševanje inozemstva po žatežkem ihmelju vedno veliko. V lanskem letu Je dosegel izvoz hmelja iz Češkoslovaške količino 175.238 centov po 50 kg aanram 61.926 centov v letu 1923, ©6.036 centov v letu 1922., 60.086 centov ▼ i. 1021., 131.996 centov v letu 1920. in 148.790 centov v letu 1919. Leto 1024. beleži torej najmočnejši iz voz hmelja po prevratu. Ta ogromen izvoz, ki se je izvršil v glavnem tekem septembra in decemhra, je omogočil lanski rekordni hmeljski pridelek. Največ hmelja je izvozila Češkoslovaška v Nemčijo, to je 50 % celokupnega izvoza hmelja. Na drugem me-stii se nahaja Avstrija s 14 %. Zanimivo ,fe nadalje, da sta tudi obe hmeliarski državi Polkks s 5425 centi in Jugoslavija s 4178 centi močnejše udeleženi pri češkoslovaškem hvozn, kar po mišljenj« češkoslovaških hmeljarjev izvira od tega. da pivovarne v obeh državah uporabljajo za proizvodnjo močnih in finih piv v vedno večji meri žate?ki in sploh feSkj hmelj. Dalje so ■uvozile manjše količine češkoslovaškega hmelja, med drugimi Froacija in Belgija, ki so laia pridelale jato slab brnel}. Uvozila pa ie Češkoslovaška v lanskem letu 9-1.017 centov hmelja napram 4772 centom v letu 1923. Od tega uvoza je znatna količina iz Jugoslavije. Od nas se že od prvih početkov hmeljarstva v naših krajih izvaža hmelj v CeSkoslovaško, predvsem v Žatee. kjer se s tamošnjim hmeljem pomaš* ter se pod žatefiko marko predaja dalje. To mešanje je tpm lažie. ker je savinjski hmelj po vnanji obliki jako sličen zateškemu. Tako se torej lahko zgodi, da dobi;o naša pivovarne iz Za t ca u. pr. savinjski hmelj za ža-teškoga. Savinjski hmeli gotovo ne dosega v polni meri žateške kakovosti, vendar je priznano izvrstno blago, ki ne po-.trebuje žateške primesi, temveč je pivovarnam potrebno le pravilno uravnani« na savinjski hmelj. Praktično se je že pokazalo, da je pivo. pri katerem se je ii nor* M In 1 )e savinjski hmelj, izvrstne kakovosti. Uvoz češkoslovaškega hmelja v Itaio državo je torej ponnlnoma odveč in le po nepotrebnem obtežnje našo tr govinsko bilanco. In letos se je ta -uvoz napram lani celo povečal. Naše pivovarne se pač težko in počasi sprijaznijo z mislijo, da se more tudi pri nas pridelati hmelj, ki odgovaria vsem pivovarskim zahtevam in ki kakovostno nadkriljtije mnoge inozemske .vrste. 10, bosanski II. 10 — II, m. 8.50 — 9.25, teleta 17 — 18-50, svinje, nepitane 13 do 16, pitane sremske 21 — 23.50, pitane domače 18.50 — 21.50, prasci do 1 leta 12 — 13. starejši 16 — 18 Din. Cene konj nespremenjene. Krma: detelja in luccr« na 125 — 150, seno I. 100 — 125, II. 75 do 90, otava 100 — 140 Din za 100 kg. Živinski sejem v Mariboru (10. t. m.) Dogon: 21 konjev, 3 biki, 88 volov, 259 krav, 9 telet — skupaj 380 komadov. Ce« ne za kg žive teže: Debeli voli 10.75 do 11.25, poldebeli voli 10 — 10.50, plemen, ski voli 9.25 — 10-50, biki za klanje 10.25, klavne krave debele 9 — 10, plemenske 7 — 8.25, krave za klobasarje 5.50 — 6.75, molzne in breje krave 8.25 — 10, mlada živina 8.25 — 10.50 Din. Mesne cene: volovsko I. 18 — 20, II. 16 — 17.50, III. 15, teletina I. 20, teletina II. 17.50, svinj, sko sveže 15 — 30 Din. Prodanih je bilo 118 komadov. Dunajski svinjski sejem (10. t. m.) Do» gon 10.068 komadov. Mesne svinje so se spočetka podražile, a proti koncu ponov« no pocenile. Debele svinje so na adova^ le v cenah za 2000 do 3000 aK pri kg. Notirale so za kg žive teže v tisočih aK: mesne svinje 17.5 — 23, debele 21 — 25. Dunajska borza za kmetijske produk. te (10. t. m.) Amerika je javila neznatno oslabljene cene, kar je na dunajskem tr» gu povzročilo mlačnost, zlasti, ker so bili dovozi domačega žita obilni. Za 100 kg notiraio v šilingih vključno hla* govnoprometni davek brez carine: p š e* niča: domača 57.50 — 58.50, iugosloven« ska 62 — 63; r ž: domača 52.50 — 54.:. J; ječmen: domači 54 — 59, slovaški 56 do 64; turščica: 33 — 34; oves: ru» munski 40.50 — 41 JO; avstrijsko seno: polsladko 13 — 13.50, sladko 14 — 15. *= Dinar »opet skače. Pred volitvami Je dinar na euriški borzi bil slab. a takoj po volitvah je začel ponovno skakati brez posredovanja Narodne banke. V beograjskih borznih krogih izjavljajo, da je do čvrstoče dinarja pripomogla zmaga Narodnega bloka, kar se v inozemstvu smatra za znak, da se nala država bliža normal-nejSim prilikam. Inozemski borzni ia finančni krogi, ki so videli gospodarske in finančne uspehe vlade Nar. bloka, so sprejeli vest o nadaljevanju istega režima z zaupaniem na znanje. = Velika prodaja jugosioverskega tobaka. Monopolska uprava ie ponud la na prodaj 5 milijonov ksr tobaka v listju iz leta 1923. V teh 5 mili'onih kg je za popa d eno 2.5 milijona kg macedonskega tobaka za proizvodnjo zelo dobrih cigaret. 1.5 milijmia k? hercegovinskega tobaka zelo dobro sortirane,!* istotako pripravnega sa dobre cigarete, in 1 milijon kg tobaka za p:pe iz Vojvodine. Cene so določene nastopna; makedonski tobak 58 Din. hercegovinski 46 Dt" m vojvodinski 21 Din kg. Cene se n^ume^aH) fra.iko Tne;a. Cela partija je spravljena v ba!a>. Blago se nahaja v skladih h v i.er.-cgo-vir.i. v Srbi? in Vejvo-t ni. -- Kakor se poroča, iz Reo.r,v."la. je u-rava pjijskega tobačnega monopola s.dinva z zastopnikom jugoslov? uki monopouke uprave pogodbo za nafcaa 2?0on0 kg r.a.-«ga tobaka. Ta količua velja samo kot poskusna pnrti!a. A V t se bo ugotovilo, da je tobak dober, bo P-»tj*ka nakupila fe večje količine. Nadalnje znlžanie obtoka novčenlc v naši Kraljevini. Po izkazn Narodne banke z dne SI. januaria se je zman:£al obtok -.ovčanic ?a 80 milijonov na 5..791. R54.720 I>'n. V istem času se je povečala novčnniSna podloga za 8,805.046 na 4Ri j-c or i r».r v 7jatn. — Likvidacija podminlce Jadransko-ps»dr.navske banke v Mctkovlru. Jadran-sko-podunaveka banka je likvidirala svojo podružnico v Metkoviču, ker se Je izkazala za nerentabilno. = Insolvenca na Dnna'n. Na Dnnajn ie postala kvselventna d. d. Bfldrer. Pasiva družbe, pri kateri so udeleženi tudi nekateri dunajski denarni zavodi, znašajo okror 70 milijard »K. — Pred konlturzom Splošne Industrijske banke an Dnnajn. Z Dnnaja poročajo: Likvidacija Pplo«ite industrijske banke je naletela na veil'ke težkoče. Ako se ne bo posrečilo, odstraniti težkoče. bo prišel zavod na.T>rže v konkurz. Kakor je znano, je banka sklenila s Svojimi upniki 25 odstotno poravnavo in je obvezana za to poravnavo dobiti garanta. KaJtor se je ugotovilo, aktiva podjetja ne zadostuj niti za 25 odstotno kvoto. = Likvidacija Transorijentske banke v Budimpešti. Iz Budimpešte poročaio, da je postala insolventna Transorijentska banka. Akciia za sanacijo, ki se je uvedla, se je izjalovila. — Obratne omejitve o madžarski železni in strojni industriji. Položaj madžarske železne in strojne industrije se je tekom meseca januarja tako poslabšal, da so morali gkoro vsi obrati izvršiti znatne obratne redukcije. Težkoče so nastale ne le zaradi majhnega domačega konzuma. temveč tndi zaradi poslabšanega Izvoza. = Stanje posevkov v Madžarski po-votjno. Madžarsko kmetijsko ministrstvo zanika vesti o slabem stanju pofevkov r Madžarski Doslej ni opažati na posevkih posebnih škod. = Za eaako vrednost avstrijske in mad-»arske 1'rane. Iz Budimpešte poročajo: V Ženevi sta se dotaknili delegaciji Avstrije in Madžarske vprašanja, na kateri r id-iagi bi bilo mo^>če dovesti do enake vrednosti avstrijske in madžarske krone. O tem razpravljata v Ženevi bivši madžarski finančni minister Popovics in predsednik Avstrijske narodne banke Rels«. Med narodnima bankama obeh držav je prišlo že do sporazuma in načrt čaka 5p samo sankcije Zveza narodov. Načrt stremi za upostavitvijo predvojnega stanja med obema državama, ki hočeta medsebojno smatrati svoji valuti kot polnovredni plačilni sredstvi. = Podpiralna akciia »a liro. Tz Rima poročajo, da pripravlja italijanska vlada devizni zakon. V to svrho je stopila v pogajanja z italijanskimi novčaničnimi bankami: Banco di Roma, Banco di Sicilia in Banco di Napoli, ki «o se izjavile pripravljene, da prispevajo podporne zneske iz svojih deviznih z-log za nameravane ukrepe. Vlada se boji nadaljnjega padanja lire, ki je ogrožena razen po speku-lativnih operacijah tudi po izredno povečanih deviznih potrebah italijanskega gospodarstva. Tako se je n. pr. uvoz sladkorja v Italijo tekom decembra napram predhodnemu mesecu potrojil. «= Padec cea moki v Anrliji. Tz Londona poročajo, da ie tekem štirih drv' cena moki dvakrat p^dla, In sicer na 57 šilingov. Dne 29. januarja je imela moka 58.6 šilinga najvišjo ceno Izza 1. 1921. York ček 60.5 do 615, Praga 1795 do 182.5, Švica 1176 do 1186; valute: lire 2495 do 2525; etekti; bančni: Trgo 25 do 27, Eskomptna 108 do 110, Hipo 595 do 60.5, Jugo 102 do 105, Ljubljanska kreditna 240 do 245, Praštediona 890 do 000, Slavenska 73 do 75; industrijski: Eksp!oatacij3 57 do 59, Goranin 80 do 38, Nihag 38 do 40, Slavonija 56 do 58, Trbovlje 0 do 405, Vevče 100 do 12i državni: 7 odst posojilo 64 do 65, agrarne 255 do 26, vojna škoda 139 do 140. BEOGRAD. Tečaji deviz so dalje nazadovali, zlasti Dunaj, London in Švica. Spočetka je morala Narodna banka intervenirati celo proti prehudemu padcu deviz. Posli so se zaključevali pod pariteto na bazi 8.52 do 855 šv. franka. Notirale so devize: Berlin 14.55 do 14.75, Dunaj 0.0857 do 0.0859, Bruselj 811 do 313, Budimpešta 0.0S45 do 0 085, Bukarešta 31 do 3150, Ženeva 1175 do 1176, London 290.75 do 291.25. Milan 251.5 do 252, New-York 60.85 do 60.95, Pariz 324 do 326, Praga 180 do 180.25. 11. tebraarja: LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanje, druge ponndbe in v oklepajih kup-čijski zaključki). Vred ao te: 7 odst. posojilo ft do 65. 4.5 odst. Kranjsko deželno melioracijsko posojilo iz leta 1911. (22), vojna škoda 130 do 133, Celjska posojilnica 209 do 213, Ljubljanska kreditna 235 do 0, Merkantilna 115 do 116 (115), i Praštediona S94 do 900, Slavenska 0 do 75, Strojne 0 do 147, Trbovlje (405), Vevče 100 do 0, Stavbna 280 do 290. — B I a-go: Zaključki: bukova drva 1 m dolžine, polsuha, franko nakladalna postaja, 2 vagona 19—20 (19); okroglice, 1 m dolžine, franko nakladalna postaja, 1 vagon 17 do 18 (17); turščica nova, februar, franko Postojna tranzitno, 5 vagonov (270.50). Ponudbe so bile v domači pšenici, otrobih, turščiei. činkvantinu. rži, ovsu, prosu. krompirju, fižoln, deskah, remeljnih, tramih, frizlh. Povpraševanje je bilo neznatno, in sicer se je povpraševalo po tramih, frizih, domači pšenici in fižolu ribničann. ZAGREB. V efektih brez spremembe. Le vojna škoda se je trgovala v večji meri. — V devizah je tendenca dalje slaba. Zaradi skakanja dinarja na vseh zunanjih borzah padajo v Zagrebu tečaji vseh deviz. Danes se je v početku sestanka začelo ponujati blago po višjih tečajih, toda po razgovorih z zunanjimi tržišči so tečaji padli za več točk. Narodna banka je intervenirala v vseh Čekih. Povpraševanje je bilo majhno in promet minimalen. Po borzi je bila tendenca še slabša. Notirale so devize: Dunaj 0.08515 do 0.08715, Bruselj 315 do 320, Italija izplačilo 251.10 do 254.10, ček 251 do 254, London izplačilo 291.5 do 294.5, New- Trrna oorocifa Novosadska blagovna borza (11. t. m.) Pšenica: baška, stara, 77 — 78 kg, 12 vagonov 470; banatska, ladja Tisa, 462.50. Turfčica: sremska, promptna, 38 vagonov 210 — 212.5; baška 205; ba. Ska, marc » april 225. Moka: «0ss», pa* riteta Ljubljana, 2 vagona 725; «2», pa= riteta Ljubljana, I vagon 665. Tendenca ■tlačna. Zagrebški tedenski sejem (11. t m.) Majhen «! Jgon živine in obilen dovoz se» na. Prvovrstno blago jo popustiio v ce« 3iah, a ecno svinjsm so porasle. Druga« če ni bilo sprememb. Za kg žive teže so rotirali: biki 12, junice I. 12 — 13, II. II do 1150, junci I. 12 — 14. n. 10 — 11, krave, domače I. 11 — 12, n. 9 — 10, III. 5 — 6. bosanske II. 9 — 10, voli, domači L 13 — 1350, H. 1150 — 1250,1H. 9 do Perite samo z Ziatorog milom tAZMAK JA*CI ZA KAKOVOST. ZLATOROG TERPEflTIH Sokol Jufoslov. sokoistvo pri otvoritvi Tyrševe?a doma Poleg župnth načelnikov in načelnic, oziroma članov župnih tehničnih odborov se udeležijo od strani jugoslovenskega Sokolstva tudi nekateri upravni župni j funkcijonarji otvoritve Tyrševega doma v Pragi, dne 24 maja t. 1. 2e dolgo se je mislilo na to, da bi se ob kaki posebni priliki — ne ob zletu — zbrali upravni organ' češkoslovaških in jugoslovenskih sokolskih žup z namenom, da se medsebojno spoznajo in da dajo drug drugemu izpodbudo za medsebojno sokolsko delo. Misel za lo skupno zborovanje in sestanek je sprožil podstaresta GOS. br. Stepanek, ki bo ludi pripravil vse potrebno, da se zbor primerno in plodonosno izvrši Dogovorne med obema starešinstvoma je bilo sklenjeno, da se sestanek župnih upravnih odborov priredi ob otvoritvi Tyrševega doma, tako da bodo posetniki zborovanja obenem tudi navzoči pri elav-nostih, ki bodo prirejene ob tem tname-nitem dogodku. Zbor župnih upravnih odbornikov bo torej v soboto due 23. maja, dan pred otvoritvijo Tyrševega doma, in sicer dopoldne. Za zborovanje so določene — po leg običajnih nagovorov — Iliri širše razprave, ki jim bodo za podlago štiri predavanja, od katerih bosta Imela dve dva Jugoslovena, dve pa dva Ceba. Temr teh predavanj so: 1.) Medsebojni stiki med češkoslovaškim in jugoslovenskim Sokolstvom in njih pomen za razvoj Sokolstva, govori br dr. Fux. 2.) Sokolska statistika in njen pomen, predava br. Ve-rij Svajgar. 3) Delo župnih funkcionarjev, predava br. Vinko Stepanek. 4.) Finance in gospodarstvo v sokolski organizaciji, predavatelj za to razpravo še ni določen, bc pa eden iz češkega Sokolstva. Ta sestanek obeta biti posebne važnosti ia utegne prinesti prav dobre uspehe. Zato bi bilo jako umestno, da se ga od jugoslovenskih sokolskih žup udeležijo vsaj dva zastopnika od vsake župe, ker bodo istočasno videli še marsikaj dobrega v češkem Sokolstvu in se od njega učili Po večini je rzpored s'avnos!i ob otvoritvi Ivrševega doma že določen in ga bomo objavili pozneje. Vsekakor pa bodo z olvorilvijo združene velike sokol-ske manifestacije v soboto popoldne in v nedeljo ves dan. Sokol L'ubljana II. vabi članstvo in prijatelje društva na prijateljski sestanek v soboto, dne 14. t. m. ob 20. uri v gostilni pri Kavčiču na Privozn. Prosvetni odbor Sokola Ljubljana II. opozarja članstvo in narašča', da se brezpogojno udeleži predavania br. K. Par-zerja o temi »Pomen Tvrševe sokolske v7go:e», ki se vrši r nedeljo, 15. t. m. ob 11. v L d razredu državne realke. Šport Službene obfave JZ5S (Iz seje uprav, odbora z dne 9. t. m.) Iz Ljubljane je odšlo pet, iz Zagreba sedem tekmovalcev k smuškim tekmam v Janske Lažne na Češkem in v Zakopane na Poljskem. Savcz bo zastopal pri obeh prireditvah g. dr. Aleksi.e VraRovič vladni tajnk iz Zagreba. Pri obeh prireditvah startajo naši tekmovalci le v tekmah na 18 km. — Češkoslovaški in poljski konzulat sta dovolila našim tekmovalcem brezplačni, avstrijskim pa znižani vizum, za kar se jim savez zahvaljuje. — Poljski smuški savez naznanja nove termine v marcn, če ne pade do 12. t. m. sneg, ter vabi osobito k voja«k"rn tek- mam, h katerim le povabljeno tudi naše voj.io ministrstvo. — Tekme na Mori Revardu so istotako preložene na 20. d s 24. februarja, ker ni snega- Italijansk. norveški, poljski, rumunski In francoski smučarski savez se zahvalju.ejo za do-poslane publikacije. Poročilo o smuškem tečaju v KranJskJ gori se vzame z zadovoljstvom na znanje, osobito znaten uspeh dela naših na« stavmkov. Predsednik savtza obišče tečaj v soboto 14. L m. — Pri vojnem ministrstvu savez nujno urglra povečanje obroka za podoiicir.ie v tečaju. V zagrebškem podsavtzu se imenujejo sledeči savezni sodniki za smuške tekmer dr. Peter Knoll, ing. Karlo Okretid, dr. I. Paspa, Marcel Madlo, dr. L Hild tre dr. A. Gostiša, vsi Zagreb, za sackaške tekme Milan Svarič, Samobor in Vladimir Bedenko, Zagreb. Zavrneta se predlagana Savič In Zinaja, ker sta še tekmovalca. — Zagrebškemu podsavezu nakloni savez podporo v iznosu dosedanjih variftkaci skih taks za dosedaj pri podsavezu verificirane tekmovalce saveznib klubov. Isti podsavez mora takoj dopo-slati originalne prijavnice v svrho izvedbe verifikacije pri savezu in izstavitve saveznih izkaznic. Neveriflcirani športniki ne bodo smeli v bodoče startatl pri nikskih prireditvah v območju saveza. — Priznavajo se le pri Savezu verificirani tekmovalci. — Pri pod- cra v Zagreba se nahajajočih 10 parov Mnuči se prepusti podsavezu v last. Na nova se sprejmejo sledeči klubir Hrv. sp. Klub Okič, Samobor; 2. S. L G. Dr. Makabl. JSK. Uskok. HSK. Concor-dia. HSK. Viktoria, L Hrv. Gradjanski S K, S. K. Derby, S. K. Ferraria, vsi v Zagrebu. Vpisnino in članarino morajo vplačati najkasneje v 10 dneh. Gg. prof. Ravnik in Vrančič se pooblastita, da pripravita čimpreje načrt za razdelitev saveznih smuči po navodilu saveza. Drsalna tekma se je morala ponovno preložiti ter je le malo upanja na možnost njene izvedbe, kakor tudi izvedbe smuških tekem, ker je vreme le malo zimsko Anulira sc verifikacija s. Adle-šiča za Hermes. Prihodnja seia v pondeljek 16. t nt. Lahkoatletska sekcija S. K. Ilirija. V soboto 14. t m. ob 18. uri v drsališčni garderobi sestanek radi cross-countxya. Interesenti udeležite se sestanka v polnem številu. Načelnik. Prvenstvene tekme v Beograda se ia leno sezi.no pričnejo L marca. Termini so nastopni: 1. marca Jugoslavija : Jedinstvo, BSK. : Jadran: 8. marca Jugoslavija : Jadran, Jedinstvo : Soko; 15. marca Jugoslavija : Soko, DSK. : Jedinstvo; 29 marca Jedinstvo : Jadran, BSK. : Soko; 26. aprila Jugoslavija : BSK., Jadran : Soko. Odhod na tih smučarjev na Češko in Pollsko. V nedeljo opoldne so se odpeljali naši smučarji v Janske Lažni na Češko k velikim smuškim tekmam 2a prvenstvo Srednje Evrope, odiam pa potujejo v Zakopane na Pol.sko, kjer sa vrše velike zimskosportne prireditve s velikimi mednarodnimi vojaškimi smuški-mi tekmami. Naši tekmovalci nastopijo obakrat na 18 km tekmi. Iz Ljubljane so odšli: Ogrin, Predalič, Kajzclj, Kobilca (Skala) in Janša (LASK), iz Zagreba pa sodem tekmovalcev. O izidu tekem !Q uspeiiih bomo še poročali. Priprave za olimpijado 1928. Vsej naši javnosti je znano, kako maio so so naši športniki pripravljali za pariško olimpijado. Rezultati naših športnikov so bili tudi vsled tega tako slabi in je moral Sokol rešiti našo čast na olimpijadi. Skoraj brezJvomno tc, da bomo tudi na prihodnjo olimpijado šli docela nepripravljeni. Naši merodajni činitelji se bodo sicer brigali za to, da se nnši reprezentanci v tej ali oni sportski panogi omogoči potovanje na olimpijado, nihče pa ne bo poskrbel za to, da bodo naši športniki imeli priliko do rednega treninga. V drugih državah dela.o pač drugače. V tem oziru hočemo navesti le en primer. Švedski labkoatletskl savcz jc na svoji zadnji glavni skupščini razpravljal o pripravah za prihodnjo olimpijado. Sklenilo se je, da se vsa država razdeli na pet instrukcijskih področij. Vsako področje ho dobilo svojega športnega učitelja. izdatki za te priprave bodo znašali približno 30.000 švedskih kron (okrog pol milijona dinarjev). Vrdjuka pri dunajski Ostmark. Kakor smo že javili, je znani vratar Grad-janskega Vrdjuka podpisal profesionalno pogodbo z dunajsko Ostmark. Pri tekmi pri kateri je ptvič igral Vrdjuka, Je Ostn'ark Izgubila proti Dcnaitstadtu i 2 : 0. Pri drugi tekmi proti Elektri pa je Ostmark zmagala s 6 : 2. Dunajske kritike ne pišejo baš posebno ugodno za Vrdjuko, vendar pa ie gotovo, da Vrdjuka, ki je sedaj precej časa počival, še nI dosegel svo e običajne forme. ^T I? &> & S Is: O Liubliana. 12 februarja 19^5 poročilo I iiihliam nad mevem Krat opazovaoia ob Ljnhliana . Ljubljana . Ljnbljana . Zagreb . . Beograd . Da naj . . Prajra . . Inomost . 7. 14. t\. 7. 7. 7. 7. 7. Zračni tlak Zračna temneratnra Veter Ubtačoo O—IO PadaTiue mm 771-8 —2-0 sev. vzli. več. oblaž. _ 770 5 -6 4 v«hod — 767 3 +7 8 sev. c&pad oblačno — 770 4 —4-0 tapad pol ol»l. —- 7712 —7-0 jug več. jasno — 764 4 —20 jugovzhod jasno —• V Ljobliaui barometer nižji, tetnner. višja Solne« vabaja ob 7*20 saha;a ob 177 Vremenska napoved za četrtek: Najbrze Se jasno. V enem aR dveh. dnek ae bo »oblačilo. Nekaj padavin ter nižja temperatura. «JUTRO* št 37 : MJtnCK iS. n. irrao ■ Po slovanskem svetu Katedrala Aleksandra Nevskega v Sofiji V Sofiji je bila nedavno blagoslovljena katedrala Aleksandra Nevskega. Celokupna bolgarska moderna umetnost je pomagala graditi to cerkev, ki je posvečena spominu osvobojen.a Bolgarije izpod turškega iarma leta 1878. Takrat si je pridobil največje zasluge za svobodo Bolgarov ruski car Aleksander II. Osvoboditelj, ki je nosil ime po svetniku Aleksandru Nevskemu, sinu ruskega kneza Jaroslava Vsevolodiča. Sv. Aleksander Nevski sc je v 13. stoletju bojeval zoper Litvance. Svedc in Nemce. Švede je pognal čez reko Nevo; zato je dobil pridevek «Ncvski». Za sofijsko katedralo ie bil položen prvi kamen ietd 1SS2. Poleti 1912. je bila cerkev dozidana. Tedaj nastopivša balkanska vojn? pa je preprečila blagoslov-ljcnje In otvoritev cerkve, ki se dviga sredi visoko ležečega in prostranega trga nad zelenimi perivojl. Notranjščina božje- j ga hrama sprejme vase lahko 3000 ver- j nikov in je sedaj največja katedrala bi- i zantinskega sloga na balkanskem pol-; otoku. Sama kupola cerkve je visoka 50 metrov. Zvonik končuie takisto v kupolo, ki se dviga nad obek cerkve. Obe kupoli sta sijajno pozlačeni. Zvonik ima 12 zvonov, med katerimi tehta najtežji 12 ton. V vestibulu cerkve so postavljeni veliki svečniki. Cerkvene stene so okrašene s slikami slikarjev: Vaznecova, So-vmskega, Ščelkova, Mahilova, Tačeva, Mesojedova. Mitova, Klšeleva in Mrk-vičke. Kapiteli in dekoracije so napravljeni v bolgarsko - bizantinskem slogu. Mnogi so podobni cerkvam sv. Marka v Benetkah, sv. Vida v Raveni in sv. Sofije v Carigradu. Katedrala je zgrajena po načrtu ruskih arhitektov Bogoljubova In Ponorancova. Vtis, ki ga napravlja cerkev na gledalca, je impozanten. Katedrala svedeči o kulturnem nivoju bolgarskega naroda, ki sega. po tej stavbi sodeč, visoko nad povprečno mero. Mtizika v bolj še viški Rnsiji Znani ruski muzik A. N. Rimskij-Kor-sakov (jun) je nedavno priobčil v inozemskih listih zanimive podatke o glasbenem j življenju v sovjetski Rusiji. Glasbena produkcija je bila v Rusiji, iudi v najboljših časih, mnogo višja nego je bil razvoj glasbene kulture v narodu. Glavni mesti | Leningrad in Moskva ata se sicer odliko-1 vali po intenzivnem glasbenem življenju, i Tudi nekaj provincijalnih mest je sode- lovalo, ali povprečno j« bO svet aa muzik o indiferenten. Ko j« prišel prevrat In je izginilo zgornjih 1000», ao bil« Izpod rezane kore-nike glasbene kulture. Edino, kar je ostalo iz prejšnjih časov, je konservalorij v Leningradu in nekdanji dvorni orkester, I ki je danes izpremenjen v Filharmonijo | in stoji pod energičnim vodstvom Emila Kupera. Filharmonična organizacija v j Moskvi boleha na suaici. Oba zavoda pa se morata boriti t velikimi težavami. Zlasti manjka not, ki p je treba uvažati iz inozemstva. Dolgo je boljševiška Rusija bila popolnoma osamljena, tudi kar se tiče reproduktivnih glasbenikov; šele zadnje leto so se opogumili O. Fried, E. Petri, A. Schnabel itd. ter prišli v sovjetsko Rusijo. Zdelo se je, da se razmere z boljša jo, ko je v Petrogradu prišlo do 3 Proda se več mask na Tr»s*kl ceatl 4t»v. ti, II. naJutr. 3203 Potnik (dobe) ! ki stalne potuje po Sloveniji lin ki Je dobro vpel.lnn, se sorejme proti provliljl. — ToTaraa Aston Šinkovec, Ponudbe z referematrl te d. d.. Grosuplje, sprejme poslati pod . Kolonljale" na ključavničarja-šolerja upraT0 "Jutri"' 3268 Mlado dekle ReflektantJ«, ki se labko Izkažejo z dobrimi spričevali iz obeh teb strok naj prijazno, pridno tn poMeno, se pridejo predstavit. 3139 kt |In, Te,elje do gostilne -------In vsr'.ke?a ^nsprd In ^ .. .. .. . . dela, se sprejme. Ponudbe s KnjIgOVOdKinjO »llko ter z navedbo preISnJIh »eSčo amerlkanskega knjl- *'"ibe",h m"t.,,n """n11' govodrtva, absolutno verzi- bt",- j*"?'8" "" "P"";" rano In samostojno, se »prej- "J'',,r» ina«ko me takoj v Industrijsko p».d- a8K1* • s-'6 JetJe na Sp. Štajerskem. Le one z večletno prakso, naj stavijo svoje ponudbe pol „Stalnoat" oa upr. „Jutra". 3133 K trem otrokom (2, 4 In pol In 5 In pol let) na deielo, se tiče popolno- (iščejo) Plačilna natakarica s 100.000 K kavcije, zmožna, I 8 če primernega mesta. M zdrava, nepokvarjena so- event. vzame tudi gostilno spodlčna. — Po možnosti znanjem nemftčlue io klavir- j „Jutra". Ja. — Ponudb« pod znamko „Vestna 1122" na upravo ^J utra". 3061 □a račun. Nasiov pove upr. 8157 | Kuharica išče službo ;prl bolJSI družini, poleg ao- ! barlt-e. — Naslov v upravi I ..Jutra". 3065 Zidarski polir kateri Je zmožen samostojno voditi železobetonske gradnje , ln kateri je bil v tem svoj- I Prodajalka stvu ž« zaposlen, .e ISče za m„Jg, mnf |(J , J i^ nl' uieiane st^- in zahtevo plače J« Poslati ,, la(1 trgovini, na naslov: Ing. Saklč & Sore - - - ? • za takojšen ali poznejši na Split, Marcicntova ulica 0 Ponudbe na upravo „J utra" pod „Spretua lan« • ----- 2«68 Prvovrstno šteparico »prejme takoj proti dobri Vodno koto 3 m močno, za veliko vodo, rr-zete lu obotl iz žuleza. te poceni proda. Ogleda «e na žasl v Luki pri Zid. rnoalu Mafben ročni voz'?e't na Atlrlh kotestb. »e proda. Naslov pove uprava ..Ju*rs" Posojila 100 000 Din naprej, se 3 plelilnl sfrojl skoraj novi, At. 8. se ugodno prodajo. Naslov pove uprava ..Jutra". 8047 Pisalni stroj __ J ..TTzmmnnd", ceno prod«. 27J6 j Naalnv pove uprava „J-j'ra" 3265 Majhno »oho ■ pocebnlm vbodom. Ifč« ml-I ren gos|>od « IS februarjem. Ponudb« na uprav« ..Jutra'* pou značko .Nujuo od 8210 | tičejo proti dobremu Jam - ,«tru na nepremičnina« — _ . VknJItba mi prvo mesto n« Stanovanje !objekt«, ki uodiju s d» 10- Ob.tojkč« is 4 »ob k-TblnJe. I »troku sigurnost od vsot« 3264 i k 1 »!u« »o0« diagih pri- ! P"«'"Ia, plača s« 20 od»t. tlhllo, «e odda za m'»«c ol>ro«tl. > posojila »e dnjo I maree v no\ozgratHU| , lahko tudi v Inozemski va- i Klavir dobro obran len. poceni naprodaj. Naslov pov« upra,a ..Jutra". 3186 Dijak kitni I. brač dobro obranjen. Ponudb« na upravo ..Jutra" pod ..Brač". 3270 Doktor praT« potuj« v biti-njlb dneb v Sarajevo Kdor Ima Kak« laflevo (Intervencijo ali tntbrmacljo) tamkaj urediti, aaj ae javi na upravo ..Jutn" pod »tfro ..Sarajevo". 3198 Polenovka namočena .ti Vzajemne posojilnici n« I""- Podrobne Informacij« > Mlklollčevl cesti »tev T. - <•«!• Agentura ..lotermlssor" | Natančne podatke se dobi " Za?r«Utt, Saiuoatauska ul. i pri ravnateljstvu Vzajemno it. S. 8120 posojilnic«. 3239 Jif/ Državna tirrdnica šivalni »troj posodim onemu, ki ml Prazne .Odol' steklenice ko o u le d»wrlt. Anton bl *ain«Dj«la z 1 »obo ^na 3234 t 2 odraslima otrokoma. I«če '»»di 1500 Din proti SO odst. 2—3 sobe a prltlklluoml — obrisiIm. za kratko dobo — »O Ia trnplsfovekl polnomasten 1 Li .IČje koze kilogram po D I o 2* »O In kote drugih dlvlačtn Ia lllsiier poloom. ku 32 60 vedno knpnl« l> Zdravit. ■ posebnim vbodom is elek. Ia »royer poluoui. ku 60 Imovina u.inja t l.juhljanl. . trlčoo razsvetljavo, v novi DJdimo. Poflijke po poiti lo Klorljausk« ulica Jtev. 9 vlll. se odda gospodični ali železnici. ) 1206 solidnemu c ospodu. Naslov K.Mahorčič, i\ovo mesto 63 Šivilje! Prodata etroj za g-jmbe In mizo za likanje. Naslov v upravi ..Jutru". 3172 Kupim Itlrlsedeteo aaebai avto malo rab'len. do Z4 P S., moderne typ« In v brezhibnem stanju. V p'*teT pridejo le taki. ki so hlll nsjdelj eno leto v porshl ter sport- Lepa, opremljena soba pov« uprav« ..Jutra". 32i>0 Družinsko stanovanje I« 4 sok. sobe ia »lulklnjo. kublnle, kopalnic«, z vih-iuI prltlkllnaml Ia komfortoni. na gls-nl prometni ceail v Ljubljani, zamenjam z manj Cen lene ponodl>e na upravo ,.Jutra' pud tlfro ..Šivalni •troj". 8-214 Delnice dobroMoteg« podjella — se prodajo. Vpraflania pod filfro Fazana same«, kupim. Ponudb« na uprav« Jutra" pod ..Kazeo" 3213 Izgub;!« so «e da« 10. t B. bele korale (perle) Prstenega najditelja s« prosi. dn Jih odda proti prloier-nl uagradl t upravi ..Jutra" 3251 »Delale«" aa upr. ..Jutra 327« Dve veseli ptičici Cenitve lndu«trl|sk*b. obrtnih tn dru-glU podjetij, prevzame po lastulb strokovnjakih ter oddaja m a en j a (ekspozeje) Gospodarska pisarna družba a o. a. t Ljubljani. Wol(ova ulica 1. II. nadstr. 84 Maškeradne obleke lapoaojuje Fablan, Tržaška 8255 cesta 4/11. Motorno kolo B. S. A., novo. 2 In tri četrt P. S., model 1924. malo rabljeno, se po ugodni ceul proda. Naslov v -upravi ..Jutra" 3250 ________ i n« tvpa ..Fiat K01" In tenrj iim stanovanjem, proti pla-en»kl. Ponudb« na upravo ! ti lu preaeltive. Ponudbe pod „Jutra" pod ..Avto 501" 3247 Železen štedilnik dobro ohranjen, ae prod« t Novem Vodinatu, Druftu ena ulica 17. 3211 Stroj izdelovanj« streSn« ee-. ni ntne opeke, dobro ohra-[njen. kupim. Ponudb« s cen« ' In itevllom podtožk. J« poslu 11 oa naslov: Sftnfco I,e. nartlt. Nova vas pri Kakeku 3220 Za kuharla plači JoSko Stelnmaon, Po- bl se rad učil mlad-nlč, ki Oanska ce3ta 13. 3174 Je Izučen pekovske obrti. — Naslov pove uprava „Jutra" 3148 Dekoracljski divan skoraj nov, «« proda na Aleksandrovi cesti it. 1611, desno. 3218 Dve krasni maski popolnoma novi, ae prodat« a!l posodita. — Naslov po>« uprava „Jutra". 3258 Spediciiskj uradnik •tarejil, za zunanla dela ter . , •kvlzicljo za Ljubljano, se 1 U07tiar-Iovec ISče. — Plumcne pouudbe na ojenjen, 34 let star. s ve4-Bpravo ..Jutra" pod značko letno prakso In drž. gozd- i »Reacn", 3105 nim In lovskim Izpitom ter j službenimi spričevali, ISče ' Kupi se pernica ftuhnal za odrasle. Pnnud>»« z navedbo cene n« upravo ..Jutra" pod ..Pernica". 2607 žično mrežo fpocinkano) za vrtno orra. Jo. dobro ohranicuo, približno 200 »i. visoko 1 —1*50 nt, •rednledebelo — kakor tudi ..Prvovrstno stanovanj«" na družnlcc upravo ..Jutra". 3292 I Šteta boljše ptlčk«. srednjih let. radi krstkočasja. Zenl-tev nI Izključena. Dopise &e kdo a potnim naslovom pod šifro vrstno. ..Senlčka, Lastovka" na po-Jutr«" v Mariboru 3286 Pozor! Preorlčajte se ssml. če trna ▼ LJubljani tako tz-zdravo črnino In tako poceni, kakor gostilna Ivantlt, Krakovski nasip IS """"" ',. " 8297 Stilenburgava ulica Vsak dan svežo namočena ** polenovka flnian Verblf, LjubNam ie vzamejo takoj za 5 do 10 let v naiem v Uubliani. Obsegati morajo približno 200 do 250 m* (imaj<> (ta. labko tudi tri oddelke, samo da so skupaj) in pri njih ciora o biti knsalia-ei a, električni vod, vodovod, dvorišča k -kar tudi nekaj prostori tk stanovanje, sesa Pooadh« sprejema pod fifro »Tovarna« Publlcitas, d. vcLuni zavod v Ljubljani. št. 7/H S;irejmem primemo uradniško mesto pri kak»nem denarnem tavo.lu ali večjem inlastrijskem
  • d etju. Imam večletno prtksv na vodilnem me-.tu pri velezavodu ter nu>lim mjboljše retcrcn-ce. Cenj. paaudl>e pod ,.Kvravo .Jutra'. 7f>6a 'jančevanje ozdravi! hitro in n« da bi pijanec redel. «Ahstinentol«. Dobiva sevate lecicahpo30.50,bOio 14itDia. R izpošilja ga proti oaprej^nji poslatvi zneeks (priponičeno pismo in 20 Diu za poStnimj ia Tsroin.noj. Gesellschatt t. chem. ». inetaTlura, InJustr e ra. b. H., Wien XIII 2, Wissgr llgasssS, 2 lepi «PleiTOf» maski prlpadaloče stebrlče (la vll-zelo poceni prodata. — te«a a>1 kovaoev« l-l-val s« Naslov pov« uprava , J utra' 3256 v, .v., a t , .... alužbe. Nastopi lahko takoj Za akordno delo, se ISče do al, poInele. _ Ponudbe je 70 svelerasev I poslati na m.ravo ..Julrs" za tesanj« bukovih železni- j P»d ..Gozdar 1491". 3130 »klh pragov v bližini Za- '----- grehe. Istotam bl se oddaia i t> j ,., v akordno delo Izdelava1 Boljše dekle daljše lesne riže pridno in pošteno, ockoiiko ■ f_«„Pm..-ijT. , , verzlrano tudi v gospodinj- ^L^ilanl , V'3.0 stvu. ISče mesta na bolJSI v LJubljani. Mestni trg St 5 grstllnl. Ponudb- na upravo sl-s ..Jutra" pod .JoStena 1541" 3242 Trgovski učenec s« »prejme takoj i Tečjo Začetnica trgovino z meSaulin blagom pridna In poSlena, lgče mena deželi. Pogoji; dober ra- sta kontorlstlnje — gre par fiunar. vešč slovenskega ■„ mt»rfH za majhno plačo, nemškega Jezika. — Nadaljne Ponudbe na upravo „Jutra" pogoje pove Fr. Prijatelj, pod ZDatko ..Veptna 1547". Triišče. Dolenjsko. 3203 3244 Trocevka 16 X 1C X 8. najnovejši sistem, Krupp-jeklo, brtzpete-liuka, sttlskega izvora, avtomatičen vlzlr, brezbllna, zelo n>alo rabljena, se pod ceno proda. Ponudbe nt\ upr. ..Jutra" pod 6lfro „Ostro-strelec". 3257 Novo snalno sobo hrastovo barvano, prodam za 2500 IMn. Pslha ali umivalnik. Proda se tudi posamezno. — Ogleda s« labko od 2. popoldan naprej. Naslov POV« uprava MJutra". 3262 betonsko podstavo. kipi m. Ponudb« Ja poslati n» naslov: M. Modlc, Novs va« St. 16, Rakek. 8274 Posestvo ' s vsem gospodarskim poslopjem. za 8-10 glav živine. četrt ure od Litije, tik i ieleitulce In glavne ceste, m ! proda. Pojasnila daj« gosnod ! Roton t LlUJI. 3223 tuilostrijsliii, olinuitka in trgovska poljetja. ki audijo popoluo varstvo t vknjižbo io g zastavo zalog blaga, tičejo posojila oz. dmfcijnfte oli kupce Ponudb« sprejema is pojasnila daje Gospodarska pisarna« dražba z o. z. r Linhljani, Wolfova nI. X - II. Trgovski nčenec poštenih stariev In z dobro Šolsko Izobrazbo, ae sprejme takoj. — Anton Golenko. Sv. Miklavž pri Ormožu. 3226 Potnik »?nesljiv In agllen, trveden pri trgovcih In gostilničarjih v Stajevkem delu Slovenije. se sprejme z« prodajo likerja in žganja. Ponudbe J« nasloviti na po&tnl predal ft. 37 v Celja. 3224 Apilna prodnjnlka zapoelena v trgovini z mesenim blagom, teli preme- nltl mesto, najraje na deželo. — Ponudb« z navedbo plače na upravo ..Jutra" pod ..Zanesljiva 1565". 3285 I Knjigovodja z večletno prakso in perfekten v nemSki koreecon-denci. ISče mesta. Cenjene potvudbe na upravo „Jutra" i pod ..Takoj 30". 39S0 I Dekoraci je | »za veaellce s Girlande, čepica, kotiljone, konfeti, serpentin«, lam-pijone, zalepite sa šaljivo pošto ia grečolovpriporoča M Tičar, Ljubljana. Društvom popusti Stanovanje ' 2—3 sob. kuhinje ln prttl-kllo, se ISče za mirno stranko. Plača se dobro In da dobro nagrado. Potrudbe pod Slfro ..(tlmpreje 41" na upr. i -Jutra". 3108 Strogo separlrana soba z vhodom lz stopnic, v «r»-dlnl mesca, »e ugodno odd«. Ponudbe ca upravo ..Jutra" pod značko .Solcčno 1536". 3217 Stanovanje 2—S sob In prltlklln, te H6e za april ali maj. Ponudb« pod ..April 1524" na upravo „ J utra". »191 VRATAR za večjo tovarno na deželi, zanesljiv, se išče. Dohri računarji z lepo pisavo imajo prednost Ponudbe je poslati na opravo lista pod štev. ,111". 802» Tovarna vijakov išče za takoj POTNIKA za celo kraljevino. V pnitev se bodo vaele samo prvovr«toe moči. katere so dobro vpeljane v ielezain&b io industrijah. Prednost imajo oni, kateri imajo možnost položiti kavcijo. Ponudite » navedbo i v I j en eoisa. i zahtevo plate io priloženo sliko poslati jo pod >?UAK« na upratniitvo lista. Bibiči, pozor! 811» Bibiči, posor! SULCE in ilahtne ribe vseh vrst plačnj« pa u»jviijifc eenah E. VAJDA, ČAKOVEC lnterorban telefon ftov. 59, 3, 4 16. artilerijski polk ▼ Ljubljani pe- ,re"a,B kuharia za knhanje hrane za vojake tega polka. Mesečna plača po dogovora, stanovanje m brana brezplačno pri polka. Pogoji za sprejem so sledeči: da je državljan kraljevine SHS, da Je neoženjen, daje popolnoma zdrav, o čemur se izkaže z zdravniAkim spričevalom. Reflektanti naj s« prijavijo do 15. febra« ar j a 1925. pri rukovaocu slagališta 16. »!#. lerijskega polka, kapetanu g. Stoj&noviča. «JDTRO» St. 37 ALEKSANDER. DUAAS A GROBA briga njegov gospodar, oni, katerega Bnssy od včeraj sovraži. Vojvoda vstopi. V Bttssyjevi sobi ni bilo sveče. Bolestna srca ljubijo temo, da se v njej udajajo svojim bolečinam. „Zdravo!" pozdravi vojvoda z narejeno veselostjo in priljudnostjo. „Pri tebi je pa prav mračno, Bussy! To te najbrže dela nejevoljnega!" (LA DAAE DE-AON$ORwEAU) 69 Princ stopa mimo Bussyja in ga pokliče, aH Bussv ga ne pogleda, obrne mu hrbet, vzame svoj meč in odide z dvora. Doma odpne plašč in vrhno jopo, pas z mečem in bodalom, sede na Baslanjač in se globoko zamisli. Njegovi ljudje so ga gledali sedečega in zamišljenega, negibnega, nemega, gluhega, brezčutnega. Čutili so, da hoče gospodar biti sam. in so odšli. Bussy ni spal. Sanjal je. Tako je sede! več ur in se niti zavedel ni, da ni sam, temveč da sedi nedaleko od njega, v isti sobi, drug mož, ki ga neprestano in nepremično opazuje z ostrim pogledom, ne da bi pri tem spregovoril besedo ali «e tudi le premaknil. Končno preleti Bussyja čez hrbet jeza v srhu čez hrbet in rame 2Ru zsdrgetajo v kratkem sunku, zobje zašklepetajo kakor v vročici, glava se nagne in spusti na ramena. Moški, ki je doslej nepremično sedel v ozadju, sedaj vstane, naglo stopi k Bussyju in ga tiho nagovori: „Gcspod grof, vi imate vročico." Grof dvigne lice, sedaj vse zardelo in vrore, in vpraša: „Vi ste to, Remy?" „Jaz sem vas tukaj čakal." „Hvala ti!" Remy odpravi grofa v posteljo, ga pokrije, mu daje zdravila in ostane pri njem ves drugi dan. Zato se je drugi dan vojvoda pri Guisu zaman oziral za Bussy-jem na vse strani, » ravno tako se je Bussy zaman oziral za Retnvjem. Da, si misli, ubogi mladenič je bil včeraj ves dan pri »eni, danes pa gotovo potrebuje tudi on nekaj oddiha, in morda ga žene k Jerici. Jerica je samo sobarica, ali onadva se imata rada, gospa njena pa in jaz... Ves dan si je Busay želel Remyja. Ali zaman. Postajal je nestrpen in pričel je mrmrati; Veroval sem v prijateljstvo in hvaležnost. Sedaj ne verujem niti več v to! Zvečer, ko je pričel oadati mrak na zemljo in ko Bussv ni več razločil pcedinih predmetov v sobi z zadostno jasnostjo, se v predsobi začuje neka buka in vznemirjenost, nagli koraki in naglo šepetanje mnogih ljudi. Nato vstopi k njemu osupnjen sluga in javi: „ Monseigneur, gospod vojvoda Anžovinski je tu!" „Naj vstopi!" pravi Bussy in namrši čelo pri misli, da se zanj Bussv mclči. Odvratno mu je govoriti s takšnim človekom. „Pa kaj si zares bolan, da mi ne odgovarjaš?" vpraša vojvoda. „Jaz sem zares zel® bolan!" zašepeta Bussy. Dolžni respekt mu ne dopušča, da bi govoril drugače. „Zato te nisem videl pri sebi že dva dni!" „Da, monseigneur!" Ljut zaradi te lakoničnosti stopa princ po temni sobi in postaja pred slikami, poskušajoč, da bi razbral, kaj predstavljajo. Potem odpravi prisotne ven, stopi k Bussyju in prične ljubeznivo z njim govoriti. „Ti si hud name, kaj?" „Jaz? Na kneze se ne Ijutimo. Nima zmisla." Vojvoda umolkne na ta odgovor. „Čas izgubljava z ovinki. Vi me potrebujete, je li?" Vojvoda zardi do las. Toda v temi se ta rdečica ni opazila. „Jaz nisem hotel od tebe ničesar, dragi Bussy!" odgovarja vojvoda. „Varaš se, ako misliš, da je bi! moj poset sebičen. Samo čas je tako lep, vprav spomladanski dnevi so, ves Pari: je na nogah, pa sem hotel imeti prijatelja pri sebi. Hotel sem te povabiti na izprehod po mestnih ulicah." Bussy pogleda vojvodo in vpraša jedko: „Kaj nimate Auril-lvja?" „Lutnjarja!" Toda preden more nadaljevati Bussy s svojimi odgovori, oglasi se iz teme zdravnik Remy: „Vi visočanstva ne smete spremiti monseigneur. Zabranjujem!" „Zakaj ne?" vpraša Fran jo Anžovinski „Ker je zun?j že premrzlo, monseigneur. Bolnik ne sme na mraz, opasno je zanj." Remy je nato razložil, zakaj zabranjuje pacientu izprehod, a Bussyju je dal na tihem znak, naj posluša njegove besede. Bussv se zlekr.e po postelji, vojvoda pa jezen ie užaljen rdide. Čutil je, da ga Bussy ne mara. Čim je vojvoda zunaj, vikne Remv gospodarju: „Sedaj pa brž na noge, gospod moj, vi morate takoj ven na sveži zrak!" „Tako? Pa zakaj sedaj takšna izprememba?" vpraša Bussy začudeno. „V sobi je pretoplo!" „Pa si pravkar rekel, da je zunaj prehladno!" „Da, temperatura se je izpremeaila. Spomlad je!" „Ne razumem!" „šetnja z vojvodo bi bila opasna, z zdravnikom prinaša rešitev. Ali mi več ne zaupate? Totem se morate odpraviti..." „Hajdiva v božjem imenu! Slabe volje sem!" „Pojdiva. Mora biti!" vztraja Remy. Bussy vstane ves bled in drhteč. „Zanimiva bledica! Lepi bolnik!" kliče Remy. „Kam greva?" vpra?uje nejevoljno Bussy. ..Greva v del mesta, ki bo zelo dober za Vašo bolezen!" se šali Remy, in Bussy prične bistro gledati. Toda Remy se na vsa njegova vprašanja samo smehlja in ponavlja: „TopIo je zunaj, toplo... samo pojdiva, pojdiva že!" In oba odideta. Ugledno prvovrstno potjetje v Ljubljani, ki je v polnem obrata ter ima lepo bodočnost išče za dobo 1 do 3 let 300 do 500.000 Din posojila. Potjetje je neobremenjeno ter znaša realna vrednost /,000.000 Din. situ Za varnost posojila nudi poleg obremenitve tudi še dobro poroltvo. Ponudbe z navedbo zneska, načina in dobe amortizacije ter zahtevane obrestne mere, je poslati pod „ Sigurna naložitev denarja" na Gospodarsko pisarno, d. z o. z. v Ljubljani, VVolfova ul. 1 /II. Za gospode nanovo sniia.ua o»n* 77/a III srajce, bele, prej 89, sedaj 79 Din „ „ s piqne prsi, „ 108, , 98 „ 1 chiffon, „ 148, 138 „ frack, „ 165, „ 148 , kravate po znatno znižanih cenah do 25®/, popusta A. Šinkovec nasl. R. Soss L naročilih k»or aa hotele, reiUmei;., mi/.arja itd. ie snatea popust-Pozor, iuiai ia otTMte I mm Zab eiajt« ctnikel LJUBLJANA, Mestni trs 15 Izdeiovatelj dežnikov« Na drobno I Na debato t Zaloga sprehajalnih palic. Start a.lnlkl ee a«« »reoMeteJ* z upeljaao atrojnoMJulavničarsko delavnico ia takoj prostim itanovanjem v industrijskem krajo se p p o d a. sut* Poo-dbe na upravnifctvo «.lotra» pod »Ugodni poeojie. Težke delavske ■■■■■i^HaBHMHMMM^HMi in vozne konie štiri- do šestletne, dobavlja vedno po najnižjih cenah Julio Hoffmann Čakovec (Jugoslavija). Telefon K. 81. Potrti od neizmerne žalosti naznanimo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem srce pretresajočo vest, da je naša srčno ljubljena, predobra, zlata mama, stara mamica in tašča, gospa Marija Repič, roj. Bizovlčar posestni oa dne 10. februarja ob 10. nri zvečer, po kratki zelo mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere. zatisnila zh vedno svoje trudne oči. Pogreb predrage pokojne bo v četrtek dne 12. fehraarja ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Kolezijska ulica št 18, na pokopališče k Sv. Križu, kjer s« položi v rodbinski grob k večnema počitka. Slovesna zadušuica za pokojno bo dne 13. februarja ob 8. nri zjutraj t trnovski župni cerkvi. Blago pokojnico priporočamo r blag spomin in molitev. 810/a Ljubljana-Novi Strašeči, dne 11. februarja 1925. Fanči Šlechtova, roj. Repič, hčerka. — Franci Repič, sodarski mojster m posestnik, sin. — Mirko, Tanja, vnučka. — M. U. Dr. Alojz Šlecbta, zet. — Anioa Repič, roj. Zupančič, snaha. Trgovino z delikatesami dobro vpeljano, v zelo odda pod ugodnimi poboji solidnemu prometnem mestu, se UUUQ in ve-tnemu strokovnjaka v naiem logo vred. Stanovanje, skladišče in klet v hiši. — Prevzeti je zalogo po dnevnih cenah proti takojšniemn plačilu — Zalosre je približno za »0 000 Din — Kraj: večje mesto na Gorenjskem. 774 a Ponudbe naj se vpošljejo pod ..Delikatesni trgovec" na upravništvo ,,Jutra". s špecerijskim in kolonijalnim blagom, deželnimi pridelki ter mlinskimi izdelki, žganjem itd. se zaradi selitve pod ugodnimi pogoji oddš v najem solidnemu, izvežbanemu trgovcu, in 6icer v večjem mestu na Gorenjskem. Stanovanje in skladišča r hiši. Prevzeti je vso zalogo po dnevnih cenah proti takojšnjemu plačilu. Zaloge je za približno 150.000 do 200.000 Din. Ponudbe naj se vpošljejo pod »Soliden trgovec" na npravništvo „Jutra:'.