DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
Piše: Boris Zore
V zadnjih nekaj letih, zlasti pa v pretek-lem letu, so delovni ljndje in občani naše ob-čine ob zavzeti politični akciji družbenopoli-tičnih organizacij na čelu z Zvezo komunistov dosegli pomembne rezultate pri organiziranju in uresničevanju družbene samozaščite. Kljub doseženemu vidnemu napredku pa bomo mo-rali storiti še marsikaj, da bo družbena sa-mozaščita zgrajena kot neposredna funkcija delovnega človeka in občana, da postane nuj-ni in sestavni del samoupravne organizirano-sti in aktivnosti.
Varovanje našega ustavnega reda, družbe-nega in osebnega premoženja, samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov, pravic in svoboščin in drugih vrednot našega sistema mora biti predvsem skrb delovnih ljudi in občanov, temeljnih organizacij združenega de-!a, krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih interesnih skupno-sti, hišnih svetov in ostalih družbenih dejav-nikov, ne samo ustreznih državnih organov in služb, ki v podružbljeni skrbi za varnost opravljajo strokovno funkcijo.
Izhajajoč iz interesa delovnih ljudi in ob-čanov ter v skladu z določili nove ustave, do-kumenti X. kongresa ZKJ in VII. kongresa ZKS, sklepi in priporočili Skupščine SRS za nadaljnje utrjevanje družbene samozaščite in stališči   drugih   organov    družbenopolitičnih
organizacij in skupnosti je v letu 1975 v naši občini potekal širok proces družbenega dogo-varjanja, v katerem so se delovni ljudje in občani v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, družbenopolitič-nih organizacijah in drugih organizacijah in skupnostih dogovorili o neposrednih nalogah, ki jih bodo izvajali v sistemu družbene samo-zaščite. V temeljnih sredinah in na ravni ob-čine so zaživeli delovni organi za družbeno samozaščito kot organizacijske oblike uskla-jevanja aktivnosti nosilcev družbene samo-zaščite. Doseženi so že tudi uspehi pri pove-zovanju nosilcev družbene samozašctie v te-meljnih organizacijah združenega dela in kra-jevnih skupnostih. Zadnje mesece so povsod potekale razprave o normativni ureditvi vpra-šanj družbene samozaščite in so bili sprejeti samoupravni akti ter sklenjeni samoupravni sporazumi med temeljnimi organizacijami združenega dela in med njitni in krajevnimi skupnostmi. Podružbljeni sistem varnosti vse bolj postaja Iast delovnih ljudi, ugotavljamo pa. da z družbenim dogovorom sprejetih ob-veznosti o organiziranju in pravnem urejanju še niso povsod uresničili, zato bo še zlasti v teb sredinah morala slediti organizirana ak-cija Zveze komunistov in drugih družbenopo-litičnih organizacij. Vzporedno z akcijami or-
(Nadaljevanje na 2. strani)
(Nadaljevanje s 1. strani) ganiziranja in normativnega urejanja smo nadaljevali z organiziranimi oblikami razvija-nja zavesti o varovanju temeljnih vrednot sistema, delovni Ijudje in občani se seznanja-jo z varnostnp situacijo, sprejeti ukrepi že postajajo resničnost.
Nadaljnji razvoj socialističnih samouprav-nih družbenih odnosov in potreba, da na teh temeljih nenehno utrjujemo obrambo in var-nost družbe, pa zahtevata še bolj organizirano in odločnejšo aktivnost za oblikovanje celo-vitega sistema družbene samozaščite. Različni pritiski in druge oblike sovražnega delovanja iz tujine, spodkopavajoče, kriminalne in dru-ge škodljive dejavnosti, ki spremljajo naš notranji razvoj, terjajo organiziran in učinko-vit sistem, ki bo zmožen odvračati zunanje in notranje sovražnike od poskusov spodko-pavanja našega ustavnega reda, družbenopo-litičnega in gospodarskega sistema ter ogro-žanja drugih vrednot naše družbe.
Družbeno samozaščito moramo vključiti v vse vzgojno-izobraževalno delo, da bodo de-lovni ljudje pridobili in večali znanje o nje-nem družbenem bistvu ter oblikah delovanja sovražnika in drugih protisamoupravnih sil. Uveljaviti je treba ustaljeno prakso ocenje-vanja političnih razmer in varnostne situacije, kot osnovo usmerjanja delovanja in ukrepa-nja družbene samozaščite. Obveščanje o pro-blemih varnosti in samozaščite bomo razvi-jali tako, da bo postalo sestavni del celot-nega družbenega obveščanja. Za razvijanje samozaščitne zavesti ter seznanjanje delovnih ljudi in občanov z zadevami in ukrepi druž-bene samozaščite imajo posebej odgovorno nalogo informativna sredstva, predvsem tudi listi delovnih organizacij. Družbena samo-zaščita se mora uveljaviti tudi v kadrovski politiki, predvsem pri izbiri kadrov za vodilna delovna mesta in tista, ki so posebnega po-mena za varnost. Sprejete samoupravne akte moramo nadalje izpopolnjevati in zagotavljati odgovorno izpopolnjevanje, tudi izpolnjevanje ukrepov za kontrolo in nadzor, da bi ti posta-li vse bolj preventivni.
Ob uresničevanju sprejetih obveznosti v zvezi z varovanjem ustavne ureditve, delova-njem proti-psihološko propagandnim priti-skom, skrbi za zaščito poslovnih in drugih tajnosti, delovanju proti kriminaliteti, razvi-janju večje prometne in požarne varnosti ter varnosti pri delu, skrbi za okolje in na drugih področjih moramo izpopolnjevati in izgraje-vati oblike družbene samozaščite in njeno or-ganiziranost. Zlasti ne smemo Družbene sa-mozaščite pojmovati kot organ, organizacijo, institucijo ali nekaj podobnega, ne smemo je tudi izenačevati z ljudsko obrambo, čeprav tcmeljita na istih idejnopolitičnih temeljih in sta usmerjeni k istemu cilju. Družbena samo-zaščita ni le priprava na določeno situacijo, ampak je delovanje vseh že danes, tukaj, v boju proti vsem oblikam škodljivega in so-vražnega delovanja.
Menim, da je pred nami še precej nalog, da bomo uresničili družbeno samozaščito kot najširši sistem podružbljanja obrambno-var-nostnih prizadevanj vseh delovnih Ijudi in občanov. Dosedanji dosežki pa so dobra osno-va za njeno nadaljnje uspešno razvijanje.
ZASTOJ URBANISTIČNEGA NAČRTA
Zaradi nejasne trase bodoče regionalne ceste je urbanistično planiranje v Medvodah povsem zastalo. Tako ostaja center Medvod neurejen že dolgo vrsto let, v zdravstvenem domu se prostorska stiska nadaljuje, ker razširitev ni možna, vse bolj pereče pa je tudi vprašanje lo-kacije banke, trgovine in drugih objektov. Po-vsem drugače pa je s področjem industrijske cone, kjer so se delovne organizacije med seboj dogovorile o koriščenju zemljišč. V izdelavi je zazidalni načrt, ki bo podrobno urejal zemljišče med železniško progo in naseljem Vaše.