Ptuj, torek, 20. aprila 2010
letnik LXIII • št. 31 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,70 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Danes priloga
Danes priloga
v Štajerskem tedniku
Varna starost
Reportaže
Gussing (Avstrija) • Elektrika in bencin z njive in iz gozda
O Stran 6
Po naših občinah Lenart • Minister Vlačič o cestnih in vladnih poteh
O Stran 7
Od tod in tam Biograd • Deveta regata Ptujčanka po eskimsko
O Stran 16
V
Štajerski
Spodnje Podravje • Očistimo Slovenijo v enem dnevu
Nabrali in ločili 150 ton odpadkov
Sobotna akcija Očistimo Slovenijo v enem dnevu je v skrbi za okolje povezala 250 tisoč Slovenk in Slovencev. V največji akcijski čiščenja okolja v državi doslej so se izkazali tudi v MO Ptuj oziroma v vseh občinah na Ptujskem.
Nogomet •
Rezultat (0:0) takšen kot igra ...
Franc Gajšek bo še naprej vztrajal v klubu
O Stran 11
Iz 18 občin, ki odpadke odlagajo v CERO Gajke, so jih pripeljali okrog 150 ton, iz MO Ptuj pa 650 m3, to je 6500 vreč smeti. Nabralo jih je dobrih 3700 ljudi. V četrtnih skupnostih jih je bilo na tokratni akciji kar 1225, medtem ko se jih je v prejšnjih letih na čiščenju okolja zbralo 350. Iz srednjih šol je sodelovalo 1070 prostovoljcev, iz osnovnih šol 1200 in vrtcev 270.
Glede na pozitiven odziv na akcijo in naboj, ki je ljudi povezal v zgodovinski akciji čiščenja okolja, bi ga kazalo še večkrat ponoviti, da bi zavest o odgovornem ravnanju do okolja postala nekaj samoumevnega in da bi črne packe v okolju poslej postale prej izjema kot pravilo.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Rokomet •
OŠ Ljudski vrt državni prvak
O Stran 13
Šikole • Spet vroče zaradi odlagališča gum
Ali odpadne gume ogrožajo daljnovode?
Na petkovi okrogli mizi o okoljski problematiki in kmetijstvu v Šikolah, je prišlo do precej vroče razprave med podžupanom občine Kidričevo Jožetom Medvedom in strokovnjakinjo za okoljsko problematiko mag. Bernardo Podlipnik zaradi kritičnih razmer na deponiji odpadnih gum v Lovrencu. O Stran 9
Markovci • 11. občinski praznik
200 let šolstva
Konec minulega tedna so v občini Markovci pričeli prireditve v okviru 11. občinskega praznika, v tem tednu se bodo posvetili 200-letnici osnovne šole, saj bodo danes o tem predstavili zbornik, v petek bodo jubileju posvetili dan šole, osrednja slovesnost pa bo v soboto.
	
	POSTANITE NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA IN POTUJTE CENEJE.
	4itele*&
	Vaši podatki: - rojstni datum
	- telefon:
	- e-mail naslov
	Več informacij boste našli na strani 22.
	
Dobrodošli na
«v** ZVES*W
22. maja 2010
Spoštovani naročniki! Več informacij boste našli v naslednji številki.
Župan občine Markovci Franc Kekec, ki je na čelu občine že 12. leto, se lahko skupaj z občani veseli številnih dosežkov in projektov, ki so jih dosegli v tem času. 11-letno delo so namreč zaznamovali s številnimi investicijami, ki so krepko spremenile podobo občine ter življenje občanov.
Nova delovna mesta in razvoj so zagotovili z gradnjo obrtne cone Novi Jork, saj so v njej dobili zaposlitev številni občani, nova podjetja, ki so se preselila v mar-kovsko občino, pa so njeno gospodarsko moč dvignila na zavidljivo mesto v Sloveniji. Brezposelnost je v Markov-cih najnižja v severovzhodni
Sloveniji, zato so se odločili, da se mora cona razvijati še naprej.
Podobo centra Markovcev sta močno spremenila nova dvorana ob šoli in v istem mandatu zgrajena nova mrliška vežica.
O Stran 4
Foto: OM
9770040197077
Slovenija • Ministri ta teden o kartelnem dogovarjanju gradbincev
Milijardni zemonski sporazum
Premier Borut Pahor in minister za promet Patrick Vlačič sta se dogovorila za sestanek nekaj ministrov na temo kartelnega dogovarjanja slovenskih gradbincev pri gradnji avtocest. Sestanek bo ta teden. Pahor pa je pristojnim ministrom že naložil pripravo ustrezne protikartelne zakonodaje v Sloveniji.
telnem dogovarjanju slovenskih gradbincev obveščen prek medijev, je pojasnil. V prihodnje si želi vlada takšna dogovarjanja preprečiti, za pretekle dogodke pa bodo morali poskrbeti ustrezni organi. Kljub njihovi vlogi pa je kartelno dogovarjanje gradbincev tako pomembna tema, da ji bo vso pozornost posvetila tudi vlada.
Vlačič sicer glede primera gradbincev pričakuje odločbo urada za varstvo konkurence, ki bo podlaga za nadaljnje odločanje. »Nato pa bo potrebna posebna pazljivost pri ukrepih za naprej,« je poudaril prometni minister.
Kartel obstajal že 12 let
Časnik Finance je prejšnji teden razkril dokumente, iz katerih je razvidno, da so slovenska gradbena podjetja vsaj
Kot je na novinarski konferenci po seji vlade dejal Vlačič, bodo ministri na sestanku ta teden govorili o aktivnostih vlade, s katerimi bi ta preprečila kartelna dogovarjanja v prihodnje. S premierom bosta še določila, kdo od ministrov bo na sestanku sodeloval. V kratkem bo o aktivnostih glede kartelnega dogovarjanja na področju gradenj infrastrukture odločala tudi vlada.
Premier Pahor je pristojne ministre danes zadolžil, da pregledajo vso protikartelno zakonodajo v primerljivih državah ter novelirajo obstoječo zakonodajo ali pripravijo nov zakon, da v prihodnje do kartelnih dogovarjanj ne bo prihajalo. »To je treba obravnavati čim prej, da bomo vnaprej preprečili anomalije pri vlaganjih v infrastrukturo,« je poudaril Pahor, ki poročilo ministrov pričakuje čim prej.
Minister Vlačič je bil o kar-
Uvodnik
Očiščena in zedinjena Slovenija
Nedvomno sobotna vseslovenska čistilna akcija ni pokazala le tega, da nam resnično ni vseeno, v kako onesnaženem okolju živimo, ampak - kar je najbolj presenetljivo - predvsem tudi to, da lahko vsaj skrb za čistejše okolje odrine na stran vse druge razprtije in nas, vsaj v tem primeru, v nečem zedini. Človek skoraj ne more verjeti, kot da se je zgodil čudež, saj se je nad smeti v naravi spravila dobra dvanajstina vseh državljanov, tako da smo bili vsi skupaj priča po svoje zgodovinskemu dogodku, največji čistilni akciji v zgodovini Slovenije.
A začuda, niso čistili le otroci iz vrtcev in šol, delavci, člani raznih društev in organizacij, med ekološko osveščenimi so se dali opaziti tudi nekateri menedžerji in znani Slovenci. Celo nekateri najvidnejši politiki - tako levi kot desni in sredinski, pa tudi tisti, ki se obračajo po vetru. Ljudje ne morejo verjeti, saj vsaj tu (za sedaj) niso našli nekega kamna spotike, da bi si lahko metali pod noge kake nečednosti, koruptivnosti ali zavajanja. Prišli so pač med ljudi v svojem okolju in se v rokavicah lotili vsaj svinjarije v naravi, če jih že tista v njihovih vrstah ne moti.
Odkrito veselje presenečenega ljudstva je sicer malce zatemnil ogromen vulkanski oblak, kije ohromil letalski promet po vsej Evropi, tudi pri nas, a tu smo navadni smrtniki povsem nemočni. Mati Zemlja, ki bo jutri praznovala svoj dan, je pač opozorila, da je vsa usoda človeštva še vedno v njenih rokah, ne glede na dejstvo, da si s škodljivimi posegi v okolje režemo vejo, na kateri sedimo.
Začasno smo torej očiščeni in začasno tudi zedinjeni, a če še velja stara kmečka logika, če je še kaj resnice v tistem reku, da se drevesa svojih korenin zavedo šele tedaj, ko jih ukrivlja veter, nam menda ostaja še upanje, da se lahko taka enotnost, kot smo jo dosegli na omenjeni očiščevalni akciji, ponovi še na kakem drugem, prav tako pomembnem življenjskem področju. Mnogi se tega zavedo šele takrat, ko jim voda že teče v grlo in so možnosti za uspeh že manjše. Sicer pa bi bil zelo vesel, če bi lahko Slovenijo očistili v enem dnevu še kake druge umazanije in svinjarije, morda celo slovenskega izvirnega greha, te preklete zavisti.
Martin Ozmec
že od leta 1998 povezana v kartel. V zemonskem sporazumu so si razdelili dela iz avtocestnega programa, pri tem pa je največ dobil SCT Ivana Zidarja, neuradno pa naj bi se zaradi teh dogovarjanj gradnja avtocest podražila za dobri dve milijardi evrov Vsaj nekaj v zvezi s sporazumom naj bi vedeli tudi na Darsu.
Nekdanji predsednik uprave Darsa Janez Božič je sprva dejal, da je o zemonskem sporazumu slišal nekaj govoric, ampak nič določnega. Kasneje pa je zatrdil, da so o tem imeli celo razpravo v upravi, ki je ocenila, da gre za interno zadevo samih izvajalcev. Sedanja uprava Darsa z Matejo Duhovnik na čelu o dogovorih gradbincev ni seznanjena, zato jih tudi ne more komentirati. So pa v družbi za STA poudarili, da Dars avtocestne projekte oddaja v skladu z zakonodajo o javnih naročilih in predpisi, izdanimi na njeni podlagi in bo transparentno deloval tudi v prihodnje.
Uprava Darsa sicer, kot poudarjajo, podpira ravnanje urada za varstvo konkurence, ki je sprožil postopek ugotavljanja morebitne kršitve konkurenčne zakonodaje proti
nekaterim slovenskim gradbenim podjetjem.
Kot pojasnjujejo v Darsu, so varuhu konkurence v letu 2008 posredovali preglednico z relevantnimi podatki iz končanih postopkov oddaje vseh javnih naročil v zvezi z graditvijo, vzdrževanjem in obnavljanjem avtocest in hitrih cest za obdobje 1998 - 2007. Konec letošnjega januarja je Dars na dodatno prošnjo urada za varstvo konkurence posredoval tudi preglednico z enakimi podatki še za leti 2008 in 2009. Urad za varstvo konkurence pod vodstvom Ja-nija Soršaka je zaradi domnevnega kartelnega dogovarjanja slovenskih gradbincev - SCT, Vegrad, Primorje, Cestno podjetje Ljubljana, Cestno podjetje Maribor in Gradbeno podjetje Grosuplje ter njihove odvisne družbe, CMC in Kraški zidar - že pred časom sprožil postopek in minuli petek končal fizično preiskavo. Urad preiskuje domnevno sporne skupne ponudbe gradbincev za javne razpise Darsa med letoma 2005 in 2009. Varuha konkurence pa naj bi zanimali tudi drugi objekti, med drugim gradnja predorov Marko-vec in Šentvid.
Žerjav: Kartele je praktično nemogoče uničiti
Varuh konkurence bo svoje ugotovitve spisal v povzetku relevantnih dejstev, ki naj bi ga izdal v nekaj tednih. Po prejemu povzetkov bodo podjetja imela 45 dni časa za odziv, lahko pa bodo vložila še prošnjo za podaljšanje roka. Šele nato bi urad lahko izdal odločbo.
Soršak je za Radio Slovenija omenil med drugim tudi možnost ukrepa tako imenovane črne liste. »Nekdo, ki je pač pravnomočno spoznan, da je
sodeloval v kartelu, poleg globe recimo določen čas ne sme sodelovati na javnih razpisih, ker je seveda udeležen javni denar,« je povedal Soršak.
Predsednik SLS Radovan Žerjav je sicer sporočil, da je v času, ko je bil prometni minister, poskušal v primeru predora Šentvid ukrepati tudi tako, da je predlagal uvedbo črne liste izvajalcev na javnih naročilih za gradnje cestnih objektov. »V gospodarstvu je jasno, da če z nekim izvajalcem nisi bil zadovoljen, naslednjič z njim preprosto ne skleneš posla, medtem ko je država na osnovi zakona o javnih naročilih dolžna sklepati posle tudi s takšnim izvajalcem,« pravi Žerjav.
Ob poskusu uvedbe takšne črne liste pa so po Žerjavovih besedah tedaj na prometnem ministrstvu žal ugotovili, da bi s črno listo izvajalcev naleteli na tolikšno množico pravnih ovir, da takšne liste ni bilo moč uresničiti in je praktično tudi danes neizvedljiva.
STA (pripravlja: SM)
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
V občinah kritični do nekaterih sprememb zakona o zdravstveni dejavnosti
V Skupnosti občin Slovenije (SOS) opozarjajo, da predlog zakona o zdravstveni dejavnosti vključuje pomembne spremembe v smislu centralizacije in zmanjševanja vloge lokalnih skupnosti. Svoje pripombe so predstavnice in predstavniki lokalnih skupnosti naslovili tudi na poslanke in poslance, ki, kot kaže, zakona na aprilski seji DZ še ne bodo obravnavali.
SOS pojasnjuje, da obstoječi 5. člen zakona o zdravstveni dejavnosti med drugim določa, da mrežo javne zdravstvene službe na primarni ravni določa in zagotavlja občina, po novem predlogu zakona pa bo vlada sama določila geografsko opredeljena območja, ki zajemajo eno ali več lokalnih skupnosti. V SOS menijo, da te spremembe predstavljajo poseg v ustavne pravice lokalne samouprave in zato niso dobrodošle. Če njihove pripombe ne bodo upoštevane in bo sprejeto sedaj predlagano besedilo, bo po njihovih
navedbah v praksi prihajalo do težav zlasti v primeru, ko bo vlada lokalno skupnost uvrstila v geografsko opredeljeno območje z drugimi lokalnimi skupnostmi, ne bo pa sklenjenega dogovora med lokalnimi skupnostmi za delitev obstoječih programov, »za katere vemo, da že sedaj ne zadovoljujejo potreb ne ene ne več lokalnih skupnosti«. Občine tako ugotavljajo, da predlog zakona ohranja bolj ali manj formalno vlogo oziroma pristojnosti lokalnih skupnosti in samostojnost slednjih zmanjšuje z določanjem geografsko opredeljenih območij. (sta)
Letos za izobraževanje odraslih okoli 56,5 milijona evrov
Vlada je sprejela program izobraževanja odraslih za leto 2010. Iz veljavnega proračuna bo za izvajanje programa zagotovila okoli 56,5 milijona evrov, ministrstvu za šolstvo okoli 18,5 milijona evrov, ministrstvu za delo pa skoraj 38 milijonov evrov. Zaradi gospodarske krize in naraščanja brezposelnosti je vlada nekatere programe še okrepila.
V skladu z resolucijo o nacionalnem programu izobraževanja odraslih v Sloveniji do leta 2010 bo 23,3 odstotka zgoraj navedenih sredstev namenjenih za splošno izobraževanje odraslih, 17 odstotkov za izobraževanje za dvig izobrazbene ravni, 47,8 odstotka za izobraževanje in usposabljanje za potrebe dela ter 11,9 odstotka za razvoj in dejavnosti, potrebnih za izvajanje izobraževanja, je sklenila vlada. Na predlog ministrstva za gospodarstvo je vlada sprejela tudi predlog nove uredbe o oblikovanju cen učbenikov, ki še naprej ohranja neposreden cenovni nadzor nad učbeniki, ki so edini za posamezen predmet. Tisti učbeniki, ki jim je vlada s sklepom že določila najvišjo ceno in so že na trgu, pa se v skladu z uredbo v letu 2010 naj ne podražijo. (sta)
S spremembami zakona proti drobljenju občin
Vlada je na minuli seji določila besedilo novele zakona o lokalni samoupravi, s katero želi ustaviti nadaljnjo drobitev občin. Med drugim je predvideno črtanje možnosti za izjemno ustanovitev občine z manj kot 5000 prebivalci.
Zakon namreč sedaj določa, da ima občina najmanj 5000 prebivalcev, a obenem dopušča izjeme. Zaradi različnih razlogov se tako lahko izjemoma ustanovi občina, ki ima manj kot 5000 prebivalcev, vendar ne manj kot 2000. Ti razlogi so po navedbah predlagatelja določeni preohlapno in so »brez konkretizacije neuporabni oz. povzročajo arbitrarne odločitve«. Zato z novelo predlagajo črtanje možnosti izjem. Prav tako predlagajo črtanje določbe o pogojih, ki naj bi jih izpolnjevalo območje, da bi lahko bilo občina. Črtali naj bi tudi dva člena, ki sedaj določata poseben postopek, in sicer od vložitve predloga do rokov za končanje postopka, pa tudi ravnanje državnega zbora, ki v primeru ocene o izpolnjevanju pogojev za občino razpiše referendum, v nasprotnem primeru pa sprejme ugotovitveni sklep o neizpolnjevanju pogojev. Kot je navedeno v obrazložitvi, so črtane vse določbe, ki so temeljile na razumevanju pravice do lokalne samouprave kot pravice do lastne občine. V celoti sta odpravljena postopek o predlogu za spremembo območja občine oz. ustanovitev nove občine ter pravno varstvo predlagatelja. Za obravnavo novele vlada DZ predlaga redni postopek. (sta)
Foto: SM
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Majšperk • Pred 5. mednarodnim glasbenim sejmom
Albin promotion praznuje 20-letnico
Letošnji 5. mednarodni glasbeni sejem, ki bo od četrtka, 6., do nedelje, 9. maja, v Majšperku, bo sovpadal s praznovanjem 20-letnice firme Albin Promotion, zato bodo oboje združili v štiri dni praznovanja, glasbenih razstav in prireditev.
Kot je na tiskovni konferenci v sredo, 13. aprila, pojasnil lastnik podjetja Albin Brencl, omenjeni projekt že od samega začetka razvijajo v sodelovanju z razstavljavci glasbene opreme, domačimi obrtniki in glasbeniki ter dobavitelji iz tujine. Gre predvsem za proizvajalce mikrofonov, slušalk in konferenčnih sistemov ter visoko kvalitetnih avdio profesionalnih ozvočenj.
Celotno dogajanje bo tudi letos v več prostorih. V dvorani se bodo predstavili razstavljavci glasbene opreme, potekala bodo razna predavanja in predstavitve. V manjšem šotoru se bodo predstavili razstavljavci izdelkov domače obrti in turistična društva ter podjetje AP in njegovi poslovni partnerji. Na velikem odru v velikem šotoru pa bodo različni koncerti in nastopi glasbenih skupin in posameznih pevcev. Med zanimivostmi obljubljajo predstavitev novega ozvočenja HK avdio, atraktivno šov razsvetljavo ter predstavitev mega odra z mega ekranom. Zunaj pa bo dogajanje popestril velik zabaviščni park in še nekaj drugih razstavljavcev.
Ob tem je Albin Brencl opozoril na 20-letnico delovanja svojega podjetja AP: »20 let pomeni zame veliko,
saj počasi prihaja naslednja faza, ko se bom pričel umikati s scene. Moram reči, da je bilo prvih 10 let fantastičnih, drugih 10 let pa precej tragičnih, zato teh drugih 10 ne bom omenjal niti na sami proslavi. Na praznovanje bom povabil vse prijatelje in vse sovražnike ter naše partnerje iz 17 držav, da bo to malo zaznamovalo tudi hotelske kapacitete v Ptuju. Veliko jih bo prišlo tudi zato, da bodo rajali, saj bo šlo za štiridnevno zabavno-glasbe-no prireditev!«
Brencl je predstavil tudi nekaj zanimivih novosti: »Veseli smo, da nam je uspelo postati izvoznik na Kitajsko, pri tem moram pohvaliti celotno našo ekipo, saj smo uspeli koncentrirati že dobršen del Evrope. Govorimo o evropskem odpadu, ki smo ga mi spremenili v prehrambeni artikel, to so piščančje nožice. Druga novost pa je, da smo s Kitajske v sodelovanju z Deželno banko Slovenije pripeljali enega najcenejših solarnih modulov, ki ga skupaj s sistemom kreditnega odbora Deželne banke Slovenije ponujamo slovenskim kmetijam.«
Med novostmi so veseli, da jim je v času sejma uspelo pritegniti še Kmetijsko zadrugo Ptuj, ki bo v petek, 7. maja, proslavila svojo 110-letnico
delovanja, na tej slovesnosti pa pričakujejo v več kot 1000 sodelavcev in poslovnih partnerjev ptujske zadruge iz vse Slovenije.
Podjetje Albin Promotion je v prostorih nekdanje TVI Majšperk lani odprlo muzej volne in gobelinov, ob njem pa še galerijo umetnosti, na kar so še posebej ponosni. V galeriji tik ob muzeju bodo v četrtek, 6. maja, ob 17. uri odprli razstavo domačega slikarja Branka Gajšta iz Sestrž in še nekaterih udeležencev majšperške slikarske
kolonije.
Za mlade bodo v petek, 7. maja, pripravili delavnice in predavanja, dali jim bodo tudi priložnost, da glasbila preizkusijo in se predstavijo na odru. V okviru sejma bo tudi letos potekalo tekmovanje oziroma natečaj za naj rock skupino. Koordinator natečaja Teo Pajnik je pojasnil, da je do sedaj prijavljenih že 9 rockovskih skupin, prijave pa sprejemajo še do 24. aprila. Sicer pa bodo najboljše tri skupine tudi letos nagrajene.
Gostinski del celotnega sejemskega dogajanja je tako kot lani prevzelo podjetje Gastro. Kot je pojasnil njegov direktor Marjan Skok, bo kulinarična hiša z 19-le-tno tradicijo poskrbela za to, da bo vse dneve sejma na voljo dovolj dobrih jedi z žara, enolončnic in drugih specialitet, v petek bodo spe-kli vola na žaru, v nedeljo pa pripravljajo kulinarično novost - tekmovanje v kuhanju haloške kisle juhe, saj se ta nekoliko razlikuje od drugih kislih juh.
Tudi v okviru letošnjega sejma bo v petek, 7. maja, ob 19. uri javna glasbena prireditev Radio-Tednika iz Ptuja, že 4. Orfejčkova gostilna, ki bo potekala v živo. Kot je pojasnil njen voditelj Ljubo Huzjan, gre za izpeljanko tradicionalne Orfejčkove parade oziroma priljubljenih četrtkovih oddaj Orfejček na Radiu Ptuj, na njej psa se bodo predstavili številni ansambli domače zabavne glasbe.
V veliki razstavni galeriji Tovarna umetnosti, ki so jo na pobudo domačega umetnika s Slap, akademskega slikarja Dušana Fišerja, uredili v nekdanjih proizvodnih prostorih majšperške tovarne, pa bo v dneh glasbenega sejma na ogled razstava Žarka Vrezca, ki že skoraj 4 desetletja uspešno oblikuje sodobno slovensko likovno sceno, na ogled pa bo tudi razstava iz zbirke kidriče-vskega Taluma, ki ima bogat fundus slovenskih umetnin. V okviru sejma pa bodo v soboto, 8. maja, med 10 in 18. uro gostitelji tekmovanja radioamaterjev v radijski goniometriji. Kot je pojasnil predstavnik radiokluba Ptujska Gora Miroslav Kužner, pričakujejo sodelovanje od 60 do 80 radioamaterjev iz vse Slovenije.
M. Ozmec
Sveti Jurij v Slovenskih goricah • Ob občinskem prazniku
Začeli so se Jurjevi dnevi 2010
Minuli konec tedna se je v občini Sveti Jurij pričelo praznovanje četrtega občinskega praznika, imenovanega Jurjevi dnevi 2010, ki ga bodo z raznimi prireditvami proslavljali vse do drugega maja. Sicer pa so lani med drugim končali gradnjo mreže malih čistilnih naprav, med načrtovanimi investicijami pa sta obnova kulturnega doma in izgradnja trškega jedra.
Jurjevski župan Peter Škrlec je ob prazniku ocenil delovanje občine v preteklosti in predstavil glavne lanske investicije: »V letu 2009 je bila največja investicija izgradnja mreže malih čistilnih naprav, ki smo jo pričeli in končali lani. Njena vrednost je bila 850.000 evrov, v višini 509.000 evrov pa je bila sofinancirana iz regionalnih razvojnih programov. Prav tako smo končali dva odseka asfaltiranih cest (enega v dolžini dveh kilometrov in drugega v dolžini treh). Poravnati pa smo morali tudi še del obveznosti za izgradnjo vrtca in obnovo šole. Ta investicija je bila sicer končana že leta 2008, vendar je bil del poplačila še v tem letu.«
Veliko sredstev so vložili v prometno infrastrukturo. »Lansko leto nam namreč ni bilo vremensko naklonjeno, zato je bilo potrebno veliko
sanacij cestnih plazov, imamo pa še tudi nekaj makadamskih cest, ki smo jih morali po teh neurjih narediti vozne.«
Polni načrtov so tudi za vnaprej. »Prvi večji projekt, ki ga načrtujemo v letih 2010 in 2011, je obnova vodovoda in dograditev vodov za čistilno napravo za odvajanje meteornih in fekalnih voda. Letos smo
Sredi gričastega jedra stoji
se že prijavili na peti javni poziv iz naslova regionalni razvojnih programov. Tu nam je odobrena kvota v višini 523.000 evrov,« je pojasnil Škrlec.
Naslednji projekt je obnova kulturnega doma v občinskem središču, za katero se že pripravlja projektna dokumentacija: »Vendar je treba dom odkupiti. Prijavili se bomo namreč na
cerkev sv. Jurija iz 16. stoletja.
razpis Ministrstva za kmetijstvo, ki bo (vsaj po nekaterih informacijah) razpisan konec aprila oziroma v začetku maja. Tokrat je ugodnejši kot v preteklosti, saj je po novem namesto 50-odstotnega 85-odstotni sofinancirani delež Ministrstva.«
Obnova doma naj bi jih tako stala približno 800.000 evrov, vrednost samega nakupa pa je
okoli 100.000 evrov. »Naš predlog je, da bi dom od sedanjega lastnika - cerkve - odkupili po petih obrokih, torej bi plačevali 20.000 evrov na leto, s tem da bi po plačilu prvega obroka dejansko postali lastnik oziroma bi se lahko vpisali v zemljiško knjigo, saj moraš biti za prijavo na razpis lastnik objekta,« je razložil Škrlec.
Nova podoba trškega jedra
Tretji projekt, ki ga načrtujejo v tem obdobju, je izgradnja trškega jedra. »Sam center bi uredili na novo: razsvetljavo, nova tla, sprehajalno pot, ki bi vodila od občinskega središča do športno-rekreacijskega centra ... Ta projekt ocenjujemo v višini 600.000 evrov in tudi s tem se bomo prijavili na že omenjeni razpis Ministrstva za kmetijstvo. Mislim, da bomo uspešni, saj je projektna dokumentacija že pripravljena,« je povedal župan občine Sveti Jurij, ki šteje približno 2200 prebivalcev.
Ker dajejo velik poudarek požarni varnosti, bo v okviru prazničnih prireditev prvega maja sprejem novega gasilskega vozila. Sicer pa bodo v sklopu Jurjevih dni potekali tudi drugi športni, kulturni in ostali dogodki. Osrednja proslava ob prazniku bo 23. aprila, vrhunec praznovanj pa dva dni kasneje, ko bo Jurjeva nedelja z mašo, blagoslovom konj in drugim spremljajočim dogajanjem. Zanimivo bo prav tako 27. aprila, saj jih bo takrat Kulturno društvo Dediščina popeljalo na pohod Spoznavajmo svoj kraj.
Polona Ambrožič
Markovci • 11. občinsko praznovanje
Osrednji dogodek 200-letnica šolstva
Konec minulega tedna so v občini Markovci pričeli prireditve v okviru 11. občinskega praznika, v tem tednu se bodo posvetili 200-letnici osnovne šole, saj bodo danes o tem predstavili zbornik, v petek bodo jubileju posvetili dan šole, osrednja slovesnost pa bo v soboto.
Foto: M. Ozmec
Zaradi povečanega povpraševanja po varstvu otrok so vrtec v Markovcih razširili za še eno skupino.
Župan občine Markovci Franc Kekec, ki je na čelu občine že 12. leto, se lahko skupaj z občani veseli številnih dosežkov in projektov, ki so jih dosegli v tem času. 11-letno delo so namreč zaznamovali s številnimi investicijami, ki so krepko spremenile podobo občine ter življenje občanov.
Nova delovna mesta in razvoj so zagotovili z gradnjo obrtne cone Novi Jork, saj so v njej dobili zaposlitev številni občani, nova podjetja, ki so se preselila v markovsko občino, pa so njeno gospodarsko moč dvignila na zavidljivo mesto v Sloveniji. Brezposelnost je v Markovcih najnižja v severovzhodni Sloveniji, zato so se odločili, da se mora cona razvijati še naprej.
Podobo centra Markovcev sta močno spremenila nova dvorana ob šoli in v istem mandatu zgrajena nova mrliška vežica. Otroški vrtec, ki so ga uredili v sklopu šole, je dvignil kvaliteto predšolske vzgoje in varstva najmlajših, novi vaško-gasilski domovi v Bukovcih, Novi vasi in Markovcih so prinesli nove možnosti za življenje na vasi, oprema z novimi gasilskimi avtomobili pa omogoča boljše varovanje pred naravnimi nesrečami. Enake možnosti ponujajo tudi obnovljeni domovi v Stojncih, Zabovcih, Borovcih, Prvencih in Sobe-tincih.
Mnogo so vložili tudi v
cestno infrastrukturo, saj so zgradili nove cestne odseke Nova vas-Bukovci, Vopo-šnica, Markovci-Borovci ter Stojnci-Zagojiči, veliko cest in odsekov pa so tudi posodobili. Že skoraj tretjina občine ima kanalizacijo, ob tem pa so posodobili tudi drugo infrastrukturo: elektro omrežje, javno razsvetljavo, vodovod in ceste. Velik napredek in okno v svet pa pomeni posodobitev kabelskega komunikacijskega sistema.
Ob vseh velikih projektih pa so izvedli še veliko manjših, a pomembnih projektov, povezanih z ekologijo, niso pa zanemarjali družbenih dejavnosti. Velik napredek so dosegli tudi na področju kulture in športa, saj imajo močno društveno dejavnost. Sicer pa so ves napredek in pomembnejše pridobitve v
občini zabeležili v filmu, ki ga bodo ob prazniku predstavili občanom in gostom.
»Ob vsem tem je izredno pomembno, da se občina ni zadolževala in ne vidim potrebe, da bi se tudi v bodoče; potrebna so le strpnost ter dogovor za prioritete in imeli bomo vse, kar si želimo,« poudarja župan Franc Kekec.
V minulem letu so končali gradnjo čistilne naprave v Markovcih, ki je že v poskusnem obratovanju, komasirali so 320 hektarov kmetijskih zemljišč ter razširili vrtec v
Markovcih za eno skupino. Veliko dela so vložili v pripravo projektov za gradnjo hitre ceste Hajdina-Ormož skozi markovsko občino ter za sanacijo onesnažene Lagune. V letošnjem letu pa je predvidena še gradnja kanalizacije v Borovcih, sekundarna kanalizacija v Stojncih, posodobitev cest Novi Jork-Sobetinci in
Prvenci-Strelci, načrtujejo pa še nekaj manjših investicij.
„To je naš skupni uspeh, zato je prav, da tudi skupaj praznujemo in se poveselimo ob doseženem. Vsem občanom, svetnikom in občinski
upravi ob prazniku čestitam in jih vabim, da se udeležijo prazničnih prireditev," končuj svoje praznično sporočilo župan občine Markovci Franc Kekec.
-OM
GRADNJA IN NADZOR, MARKETING IN SVETOVANJE

Janez Toplak s.p. Stojnci 108,2281 Markovci GSM 031 616 860
Občankam in občanom ob občinskem prazniku občine Markovci želim mnogo poslovnih in osebnih uspehov in se priporočam z uslugami:
-	marketinške storitve
-	nadzori nad gradnjo
-	svetovanje, energetika
-	mednarodno poslovanje.
TESARSTVO
Peter Matjašič s.p. Borovci 19a, Markovci
GSM: 041 684 916 Tel.: 02 755 00 30 www.tesarstvo-matjasic.si
POSTAVLJANJE OSTREŠIJ IN KROVSKA DELA
(¡nyéHur piaztUH/cwje, pnaztuka Občim Mankoi/cl. Zala/aljujem- iß ceMjewM ¿Cuutlam
'Smc za,
Občankam in občanom želimo prijetno praznovanje občine Markovci. Svojim cenjenim strankam in poslovnim partnerjem hvala za izkazano zaupanje.
CVETLICARNA
(Rožmarin
Vsem občankam in občanom občine Markovci želimo prijetno praznovanje občinskega praznika. Svojim kupcem in poslovnim partnerjem pa se zahvaljujemo za izkazano zaupanje. Vse informacije lahko dobite v naših cvetličarnah, ki se nahajajo:
-	Miklošičeva ulica 10, Ptuj, telefon 02 776 40 01
-	PE Dornavska c., Ptuj, telefon 02 746 40 02 _- PE Bukovci 4a, Markovci, telefon 02 766 20 31 Hemiini Hanat..p.
Vsem občankam in občanom občine Markotfci želimo prijetno praznovanje občinskega praznika.
V občini Markovci smo ob 11. občinskem prazniku in 12. obletnici obstoja občine veseli uspehov,
ki smo jih dosegli skupaj z občani. Ob tej priložnosti vsem občankam in občanom iskreno čestitamo.
Hkrati vas vabimo na prireditve ob občinskem prazniku.

Franc KEKEC Zupan Občine Markovci
ZAP
MARK0VC7
Zmazek Ana s.p., Markovci 22a, Markovci
Ptuj • Pihalni orkester ima že polnih 155 let
Plaketa Bojana Adamiča prof. Antonu Horvatu
V športni dvorani Center na Ptuju so v soboto, 17. aprila, na račun prišli vsi ljubitelji Pihalnega orkestra Ptuj.
Ob 155. jubileju so pripravili praznični koncert, na katerem so predstavili svoje soliste, akademske umetnike, klarinetista Jureta Rogina, pa še mladega glasbenika iz Glasbene šol Karola Pahorja Ptuj Gregorja Nestorova na ksilofonu in saksofonist-ko Nino Rogina. Izjemno razpoloženje pa so pomagali vzdrževati še člani plesne skupine Izi iz Ptuja, pevec Edvin Fliser in pevka Ela.
V zadnjem letu so v orkestru pridobili 15 novih članov, trenutno imajo 72 aktivnih članov. Jubilejno leto pa jim prinaša tudi rešitev prostorskih problemov. Kam se bodo preselili, na koncertu še niso povedali, oznanili so le, da je njihovih prostorskih težav konec.
Kot se za jubilej spodobi,
Foto: Črtomir Goznik
Prof. Anton Horvat je prejel plaketo Bojana Adamiča za življenjsko delo na področju godbeništva.
so podelili tudi nekaj priznanj. Bronaste Gallusove značke so si za več kot pet let igranja v godbi prislužili Julija Furek, Tadej Zorec in Katarina Muhič, srebrne Gallusove značke za več kot 15 let igranja pa sta prejela Mojca Sok Hrga in Miha Rogina. Ptujski pihalni orkester
je že dolgo tudi član mednarodne glasbene organizacije (CISN). Njene medalje za zasluge, za več kot 35 let igranja v godbi, so podelili Vinku Krambergerju, Andreju Levaniču, Marjanu Roginu, Rudiju Toplaku in Janezu Zavcu. Križ za zasluge za več kot 50 let zvestobe v godbi
Foto: Črtomir Goznik
Podlehnik • Regijska revija lutkovnih skupin
Lutkarji se predstavljajo
V podlehniški krajevni dvorani se je minuli teden odvrtela regijska revija osnovnošolskih lutkovnih skupin, ki so jo v soorganizaciji pripravili območna izpostava JSKD Ptuj in Zveza kulturnih društev Ptuj ter občina Podlehnik. Nastopilo je osem skupin mladih lutkarjev z območja Lenarta, Slovenske Bistrice, Ptuja in Ormoža.
Pihalni orkester Ptuj je skozi praznični nastop vodil dirigent Fredi Simonič.
in izjemne zasluge na organizacijskem področju pa so prejeli Anton Horvat, Franc Petek, Marjan Rus in Stanko Menoni.
Plaketo Bojana Adamiča za življenjsko delo na področju godbeništva, ki jo podeljuje Zveza slovenskih godb, je prejel prof. Anton Horvat, ki je 36 let dirigiral Pihalnemu orkestru Ptuj in je tudi njegov častni član.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Za več kot 50 let igranja v godbi in izjemne zasluge na organizacijskem področju so križ za zasluge mednarodne glasbene organizacije (CISN) prejeli Stanko Menoni, Marjan Rus, Anton Horvat in Franc Petek.
Na podlehniškem odru je bilo razigrano ves četrtek dopoldne, saj so se zanimive lutkarske uprizoritve skupin, ki so bile pred tem izbrane kot najboljše na posamičnih območnih revijah, kar vrstile. Najprej se je z igrico Med planjavami zvezd pod režijsko taktirko Mateje Me-ško in Aleksandra Štermana predstavila starejša lutkovna skupina Zarja OŠ Ormož, za njimi so se na odru izkazali domačini, člani starejše lutkovne skupine OŠ Podlehnik Lutka lutkica z igro Ljubo doma v režiji Zdenke Golub, zvrstile pa so se še naslednje
predstave: srednja lutkovna skupina OŠ Ormož z igro Mario + Darja v režiji Ljube Fišer, lutkovna skupina Šo-larčki iz OŠ Hajdina z igro Od kdaj kače nosijo očala pod režijo Tatjane Habjanič, lutkovna skupina Kobaceki iz OŠ Lenart z igro Kaj je najboljše v režiji Marjetke Šenkar, lutkovna skupina Venčeselj iz slovenskobistriške OŠ Pohorskega odreda (podružnica Ložnica) s predstavo Jožeko-vo potovanje v režiji Tomaža Ozimiča, lutkovno gledališče Pika Lenart s predstavo Nove dogodivščine Pike Nogavičke v režiji Danila Trstenjaka
in za konec še Lutkovni »krožnik« srednje šole Slovenska Bistrica z lutkovno skupino Zrnca društva Koruzno zrno s predstavo Variacije na temo Don Kihot v režiji Matevža Gregorinčiča.
Vse lutkovne uprizoritve je strokovno spremljala državna selektorica Renata Ka-lemba, ki si bo v prihodnjih dneh, do konca aprila, ogledala še regijske revije lutkarskih skupin po Sloveniji ter nato izbrala tiste, ki se bodo uvrstile na državno revijo lutkarskih skupin.
SM
Podgorci • Danes zbiranje vzorcev
Pred 34. Praznikom vina
Društvo vinogradnikov Jeruzalem in Turistično društvo Podgorci pripravljata 34. Praznik vina Podgorci 2010.Priprave se začnejo že danes z zbiranjem vzorcev, nato pa bodo ljubitelji vina in vinskih ocenjevanj v Podgorcih imeli kar tri vikende zapored kaj doživeti.
Utrinek z letošnje regijske revije lutkovnih skupin, ki je minuli teden potekala v Podlehniku.
Kot je povedala Natalija Volmut, predsednica TD Podgorci, se vzorci zbirajo danes, v torek v dvorani Podgorci med 16. in 20. uro ter na zbirnih mestih med 16. in 20. uro. Zbirna mesta so v Miklavžu pri Ormožu (Štampar, Kajžar 43), Ivanjkovcih (Gorjak, Stanovno 48), na Kogu (Plemenič, Kog 94) in na Ptuju (Lah, Remčeva 5). Vzorec sestavlja pet steklenic vina, na katerih morajo biti čitljivo izpisani podatki o sorti, lastniku, letniku trgatve in kakovostni stopnji.
Ocenjevanje vina bo potekalo 24. aprila od 10. ure dalje v dvorani v Podgorcih in bo javno. Zato vabijo vse, ki bi si želeli nabrati izkušnje v ocenjevanju, da se preizkusijo v ocenjevanju in rezultate primerjajo s tistimi, ki jih bo podala strokovna komisija, sestavljena iz priznanih slovenskih ocenjevalcev. Ocenjevanje bo vodila Lidija Ruška. Ocenjevalo se bo po 20-točkovni Buxbaumovi me-
todi, vina pa bodo razvrščena v kategorije. V soboto, 8. maja, bo v Podgorcih od 16. ure dalje mogoče pokušati ocenjena vina, po 19. uri pa bo zabavni večer z ansamblom Modrijan. Svečana podelitev priznanj za ocenjena vina bo 15. maja, ob 20. uri. Pred tem bo prav tako potekala pokušina ocenjenega vina.
Število vzorcev se je zadnja
tri leta ustalilo pri številki 85 in toliko jih pričakujejo tudi letos. Večina vzorcev je iz okolice. Kljub težavam proizvajalca bodo tudi letos nagrade za najbolje ocenjena vina - amfo-re - izdelane v Rogaški Slatini, imele pa bodo spremenjeno podobo. Prireditve se bodo odvijale v kulturnem domu v Podgorcih in v šotoru.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Predsednica TD Podgorci Natalija Volmut pričakuje podobno udeležbo kot minulo leto.
Foto: SM
Gussing • Neverjetna zgodba o uspehu
Elektrika, bencin in ogrevanje z lastne njive in iz gozda
Mestece Gussing leži na Gradiščanskem v Avstriji ter ima 4.300 prebivalcev, celotna občina pa 26.500. V ne tako daljni preteklosti je bila celotna okolica najslabše razvita v vsej Avstriji, saj je bilo le malo industrije in delovnih mest, slabo je bilo razvito tudi kmetijstvo, povprečna velikost kmetij je znašala le 85 arov. Slabe so bile cestne povezave, mladi so se izseljevali, kar 70 % vseh zaposlenih pa je čez teden živelo in delalo v večjih mestih.
Brezperspektivno okolje je bilo pred 20 leti postavljeno pred odločitev o svoji prihodnosti. Odločili so se za razvoj v smeri obnovljivih virov energije. Takrat je bilo to tudi v Avstriji precej nenavadno in je naletelo tudi med domačini na veliko pomislekov. Bernhardt Deutsch, predstavnik Tehnološkega središča in župan trga Strem, je prepričan, da se ima Gussing za svoj gospodarski in turistični razcvet zahvaliti pametni in pogumni odločitvi takratnega župana in občinskega sveta, ki sta uspešno začrtala pot razvoja.
Prvi na področju obnovljivih virov energije
»Danes nam gre zelo, zelo dobro,« je odkrito povedal Deutsch: »Iz biomase pridobivamo elektriko in plin, ogrevamo svoje domove in proizvajamo pogonsko gorivo.«
Iz skromnih začetkov se je razvil tehnološki center, ki se ukvarja s petimi dejavnostmi. V teh letih so zgradili 32 demonstracijskih objektov. Ustanovili so lastni raziskovalni center, ki se povezuje z univerzami in v katerem je trenutno zaposlenih 26 raziskovalcev iz vse Evrope, ki se jim bo kmalu pridružilo še 10 raziskovalcev. Tretja dejavnost je izobraževanje in usposabljanje, saj želijo mlade ustrezno izobraziti za delovna mesta, ki bodo tudi v prihodnosti tukaj nastajala. Kot edini v Avstriji nudijo možnost izobraževanja za solarnega tehnika, po čemer bo v prihodnosti gotovo povpraševanje. Četrti steber dejavnosti so storitve. Center namreč svetuje in izdeluje energijske projekte za vasi, mesta, celotne regije. Svoje znanje in izkušnje širijo po svetu in tako nastaja vedno več okolišev, ki se sami oskrbujejo z lastno energijo. Največji projekt, ki so ga naredili doslej, je bil za glavno mesto Tibeta Laso, pravkar pa pripravljajo načrt oskrbe za mesto Gote-borg. »Večina okolij niti ne ve, kaj so pri oskrbi z energijo doslej delali narobe, mi jih na to opozorimo in pokažemo pot iz začaranega kroga,« je povedal Deutsch.
Ekološki turizem je peti steber dejavnosti. Lani so imeli na račun svoje alternativne energijske preskrbe 50.000 gostov, ki so si želeli ogledati njihovo zgodbo o uspehu. Ustvarili so 300.000 nočitev in tudi to je
Foto: Viki Ivanuša
Krav v Gussingu nimajo več, prav s prebavnim procesom goveda pa primerjajo funkcioniranje bioplinskih naprav.
denar, ki teče v nekoč obubožano regijo. V naslednjih letih bo v turizem investirano 80 milijonov evrov, samo v mestu Gussing bodo v prihodnjem letu zgradili 1000 dodatnih postelj. Želijo ustvariti prvo turistično točko na svetu, ki bo oskrbovana izključno iz obnovljivih virov energije.
Zakaj denar Rusom in Arabcem, če lahko ostane doma?
»Naša celotna občina letno za oskrbo z energenti - elektriko, plinom in pogonskim gorivom - odšteje 35 milijonov evrov. In vseh 35 milijonov evrov je nekoč odromalo iz našega okolja v Rusijo in arabske dežele. Odločili smo se, da bomo energijo ustvarili sami in danes ostaja ta denar v naši občini. Od tega imajo korist kmetje, zaposleni v storitvenih dejavnostih, ki so domačini, in to se je z leti začelo poznati. Izkoriščamo sončno energijo, saj smo najbolj sončna pokrajina v Avstriji. Imamo dve največji tovarni parketa v državi in za proizvodnjo energije porabimo ves odpadni material, ki tam nastane, dnevno od 30 do 40 ton žaganja. Uporabljamo tudi les iz okoliških gozdov, ves zeleni odpad, tra-
vo, deteljo, koruzo in sončnice, iz katerih v bioplinarnah proizvajamo energijo.«
Pri teh procesih kot stranski produkt nastaja tudi precej toplotne energije, ki jo uporabljajo za ogrevanje celotnih naselij in vasi, ponekod pa tudi za hlajenje. S to toploto sušijo les za tovarni parketa, kar daje odličen gospodarski učinek. V občini je sedem elektrarn, v katerih proizvedejo bistveno več električne energije, kot je potrebujejo. Do leta 2012 pa načrtujejo z elektriko iz alternativnih virov oskrbovati celotno deželo Gradiščansko. V svojih plinarnah lahko na uro iz lesa proizvedejo 130 kubičnim metrov plina, ki je po kvaliteti menda celo boljši kot zemeljski plin.
Leta 2008 so iznašli za to tudi lasten postopek - metani-zacijo, s katero proizvajajo sami tudi dizel in bencin. Prihodnje leto bodo zgradili solarno elektrarno moči 5 MW, ki bo potrebovala površino sedem hektarjev. V mestu se trenutno gradi tudi tovarna za sončne panele, kjer naj bi letno proizvedli za več 100 MW sončnih celic. Leta 1996 so v Gussingu zgradili takrat največjo napravo za daljinsko ogrevanje v Evropi s kapaciteto 14 MW toplotne energije. Sedaj jih imajo na vo-
Foto: Viki Ivanuša
Na ogled občine Gussing nas je povabil Strojni krožek Ormož, na sliki člani pred tehnološkim centrom v Gussingu.
ljo 42 MW. V mestu so zgradili 36 kilometrov dolgo napeljavo za daljinsko ogrevanje.
Leta 2000 so zgradili elektrarno, v kateri biomase ne kurijo, ampak jo po novem postopku, ki so ga razvili sami, uplinijo. Že pri uplinjanju pride do zelo visoke temperature in tako poleg električne energije proizvajajo tudi toploto. To je najnovejša tehnologija, ki jo prodajajo po celem svetu. Dnevno v tej elektrarni porabijo 60 ton se-kancev, ki morajo imeti okrog 30 % vlage, ker jih uplinijo z vodno paro. Pri pridobivanju plina se biomasa ohladi z 900 na 150 stopinj in odvečna toplota se oddaja v omrežje. Tudi energijo, ki jo potrebujejo za obratovanje elektrarne, proizvajajo v svojih procesih sami. Plin ima 87 % metana. Tehnologijo imajo skrito, ker jo želijo zaščititi pred kopiranjem. Z novo tehnologijo proizvajajo tudi dizel in bencin. Iz petih kilogramov lesa proizvedejo liter goriva, iz treh kilogramov lesa pa kubični meter plina. Na hektar goz-
da dobijo 1500 litrov, na hektar njivske površine pa 4000 litrov pogonskega goriva.
Ker kmetje nimajo več krav, so naredili bioplinske naprave, v katerih uporabijo pridelek s 300 hektarjev polj in v napravi proizvajajo energijo, ki je enaka trikratni količini porabe elektrike in potrebne energije za ogrevanje za celo občino. Kmetom tono koruze ali druge kulture plačujejo po 26 evrov, zastonj pa si iz plinarne lahko odpeljejo organsko gnojilo, ki ostane in je menda v zadnjih letih zemljo zelo izboljšalo. Naprava, ki smo si jo ogledali, ni imela nobenega neprijetnega vonja.
Vso energijo si bodo kmalu pridelali sami
Ogledali smo si tudi zanimivo kombinacijo sončne elektrarne in biomase. Celotna vas z več kot 70 hišnimi številkami poleti ogreva vodo s solarnimi celicami, pozimi pa se hiše in
Foto: Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Lesa kmetom v Gussingu ne primanjkuje, zato se okoliške vasi grejejo z daljinskim ogrevanjem.
Na prvi pogled nezdružljivo: ena izmed elektrarn v kraju z razvitim ekološkim turizmom s 300.000 nočitvami letno.
voda daljinsko ogrevajo z lesom iz okoliških gozdov. Les odkupujejo od kmetov po ceni 9-11 evrov. Gre za okrog milijon evrov vredno napravo, ki se je po osmih letih izplačala. Vas je ustanovila zadrugo, ki upravlja napravo, lastniki pa so kmetje, ki so združeni v njej.
Deutsch je na koncu povzel, kaj vse je usmeritev v obnovljive vire prinesla okolju: na območju občine je nastalo 50 novih podjetij, od tega tri velika; nastalo je skupno 1100 novih kvalitetnih delovnih mest; neto prihodek znaša devet milijonov evrov; zaradi povečanega števila prebivalcev, turizma in industrije je porasla poraba energije, ki jo proizvajajo in z njo zaslužijo domačini. Opozoril je na posledice, ki jih ima to tudi na področju turizma. Ob teh dohodkih in davkih, ki se ustvarijo v Gussingu, je občina postala bogatejša in lahko prebivalcem nudi tudi določeno udobje in obnovo nekoč zanemarjene infrastrukture.
Letno za svoje namene porabijo 44.000 ton lesa. Vendar jih to ne skrbi, saj imajo dvakrat večji letni prirast.
Letno v občini za energijo porabijo okrog 35 milijonov evrov in konec leta bodo s tehnološkimi procesi tako daleč, da si bodo lahko zagotavljali tudi samooskrbo z bencinom in dizlom. Kar se tiče energije, bodo postali popolnoma neodvisni od ostalega sveta in ves denar bo ostal doma, je bil prepričljiv Deutsch.
Več o tem zanimivem kraju pa si lahko preberete na www. eee-info.net.
Viki Ivanuša
Lenart • Z ministrovega obiska
O cestnih in vladnih poteh
Na povabilo Občinskega odbora SD Lenart je v petek to mesto obiskal minister za promet in zveze dr. Patrick Vlačič. Skupaj z mag. Gregorjem Fickom, direktorjem Direkcije Republike Slovenije za ceste, sta spregovorila o cestni problematiki tega območja, kot predstavnik vlade pa se je dotaknil tudi nekaterih aktualnih tem z drugih področij.
Vlačič in Ficko ter povezovalka dogodka Darinka Čobec
Vlačič je tako na ministrskem večeru v Lenarškem hramu seveda spregovoril tudi o krizi. Med drugim je postregel s podatkom, da je Slovenija glede spopada z njo ena uspešnejših v Evropski uniji. Dejal je tudi, da bi se morali ljudje vprašati, ali živimo bistveno slabše kot dve leti nazaj. »Seveda je težko tistim, ki so izgubili delo, ampak država nanje ni pozabila,« je še dodal.
Prav tako meni, da bi morali biti Slovenci bolj optimistični. »Meni je, recimo, všeč, da je predsednik vlade takšen in da se kdaj pa kdaj tudi nasmehne.«
Povedal je še, da je polovica krize pravzaprav psihološke: »Ljudje si rečemo: 'Zdaj je kriza, zato bom, na primer, odložil nakup televizorja.' Če bi pa šli in ga kupili, bi prispevali k zmanjševanju krize.«
Dotaknil se je tudi teme predčasnih volitev: »Niti ene države v Evropi ne poznam, ki ne bi govorila o predčasnih volitvah. Če izgubiš volitve, se je treba s tem sprijazniti, 'revanš' bo leta 2012.«
V petek, ko še ni bil znan razplet dogodkov v koaliciji glede zahtev LDS, je Vlačič zadeve ocenil za bolj razgrete, kot je potrebno, in povedal, da si želi LDS še naprej v koaliciji. Prepričan je bil tudi, da jih vse skupaj čaka veliko izzivov in da bodo našli skupno rešitev, saj je »sam optimist«.
Ob inšpektorici Olgi Luk-man so v tem organu zaposleni štirje redarji in administrator, ki na podlagi pooblastil opravljajo nadzor na okoli 260 kvadratnih kilometrov velikem območju, kjer prebiva nekaj manj kot 27 tisoč ljudi. Predvidena je dodatna zaposlitev inšpektorja in vodja redarstva, kot je znano, pa je zaradi nastalih nesoglasij izstop iz medobčinskega inšpektorata napovedala občina Sveti Jurij ob Ščavnici.
Po besedah Lukmanove poglavitni namen inšpekcijske in redarske službe ni finančni prihodek, ampak učinkovito reševanje določenih opustitev zavezancev, za kar pa bo po-
Kar se tiče cestne problematike, se je strinjal, da je veliko državnih cest v slabem stanju, poudaril pa je, da imamo eno najboljših avtocestnih omrežij v Evropi: »Standard avtocest v Sloveniji je izjemno visok.«
O prometnih temah je govoril tudi Gregor Ficko iz Direkcije Republike Slovenije za ceste, ki je med konkretnimi ključnimi projekti v ožjem središču Lenarta izpostavil semaforiza-cijo zgornjega križišča, ki jo nameravajo začeti v letošnjem letu, in že začeto gradnjo kro-žišča pri bencinskem servisu. Jeseni imajo namen tudi pre-plastiti okoli 500 metrov ceste, ki je trenutno na poti skozi središče v najslabšem stanju. Prav tako naj bi letos začeli izgradnjo krožišča v Benediktu.
»Izgradnja severne obvoznice je izjemen finančni zalogaj!«
Ficko se je dotaknil tudi težav, ki so nastale, ko je bilo ob izgradnji pomurskega avtocestnega kraka na širšem območju od Lenarta do Lendave uničenih preko 200 kilometrov državnih cest, ki jih upravlja Direkcija: »Stvar se premika. Na področju občin Lenart, Sveta Trojica in Cerkvenjak smo z Ministrstvom in Darsom sklenili sporazum okoli sanacije teh cest z natančno analizo, kateri odseki gredo v popravila
trebno več pozornosti nameniti kaznovalni politiki. Bojda predstavlja edini učinkoviti način preprečevanja prekrškov.
Lani je na podlagi zakona
Foto: NS
Inšpektorica Olga Lukman
in na kak način. Direkcija v tem trenutku tako pripravlja investicijsko dokumentacijo ter terminske plane in načrtujem, da bi predvidoma nekje konec letošnjega leta začeli prve etape teh sanacij. Dejstvo pa je, da bo popravilo cest trajalo približno tri leta, ker financ za vse naenkrat ni dovolj.«
Vlačič pa je govoril tudi o problematiki lenarške severne obvoznice: »Ko so pripravljali načrte in ko so bile pripravljene prostorske ureditve za avtocesto mimo Lenarta, je bila vzporedno namenjena tudi izgradnja severne obvoznice. Potem se je zaradi znanih ra-
o prekrških Medobčinski inšpektorat, ki ima sedež v Ljutomeru, za vseh šest občin izrekel za okoli 25 tisoč evrov glob in povprečnin. Največ, okoli 15 tisoč evrov, je bilo spisanih za območje ljutomerske občine. Sicer pa so od skupno 359 inšpekcijskih zadev obravnavali kar 163 primerov na področju komunalnih odpadkov, od tega jih je bilo 84 rešenih. Redarska služba je skupno izdala 958 plačilnih nalogov, od tega 591 v občini Ljutomer. Do konca lanskega koledarskega leta je bilo poravnanih 736 plačilnih nalogov, vloženih pa je bilo 43 ugovorov.
NŠ
zlogov (torej zaradi res velike obremenitve nekaterih naselij) zgradilo avtocesto precej prej, kot je bilo načrtovano. Izgradnja severne obvoznice je finančno izjemno težak zalogaj. Gre sicer za kratko cesto, ki pa je finančno zelo zahtevna. V kratkem se bomo na Ministr-
Potrditev sicer ni bila soglasna, pa tudi odbor za finance ni bil enoten glede povišanja in je odločitev prepustil občinskemu svetu. Deset svetnikov je predlagane cene podprlo, šest pa jih je bilo proti. Po novem ceniku bo potrebno za varstvo otroka, starega od enega do treh let, mesečno odšteti 489,67 evra, subvencionirana cena za starše otrok s stalnim prebivališčem v občini Ljutomer pa bo znašala 422,96 evra. Za otroka, starega od tri do šest let, je nova cena 348,95 evra, subvencionirana pa 340,19
stvu soočili s tem vprašanjem, ampak na način, koliko je ta obvoznica potrebna. Odkar je avtocesta, se je namreč cesta skozi Lenart precej razbremenila. Kot minister moram gledati celovito na prometni sistem države in znotraj tega bomo sprejeli odločitev, ki bo
evra. Kombinirani oddelek bo po novem stal 390,72 evra, subvencionirana cena za ta oddelek pa znaša 373,76 evra. Za namene subvencije bo občina Ljutomer dodatno z zakonskimi obveznostmi zagotovila še nekaj več kot 33 tisoč evrov. Po podatkih, ki jih je svetnikom predstavil župan občine Ljutomer Franc Jurša, bo ljutomerska občina za socialne transferje v tem letu namenila kar 2,7 milijona evrov, od tega za subvencioniranje cene vrtcev 1,9 milijona evrov.
In še primerjava cen s sose-
kmalu znana. Bo pa nekoč verjetno ta cesta zagotovo potrebna - kdaj in kako, pa bomo še odločili.«
»S Podlehničani smo se pripravljeni še naprej pogovarjati!«
Vlačičev obisk Lenarta smo izkoristili tudi za komentar minulega javnega shoda krajanov Podlehnika, ki zahtevajo spremembe projekta za gradnjo avtoceste Draženci-Gruškovje.
»Ravno nekaj dni nazaj sem dobil odgovor Ministrstva za okolje in prostor, ki je pripravljavec državnega prostorskega načrta za ta del manjkajoče avtoceste na t.i. pyhrnskem kraku. Skupaj s tem ministrstvom smo spremljali predloge občanov Podlehnika ter župana in smo se pripravljeni še naprej pogovarjati, ampak ti predlogi morajo biti razumni. Če dam primer: toliko izhodov iz avtoceste, kot si jih želi občina Podlehnik, imajo mesta, kot je Maribor. Biti moramo racionalni in ne moremo pristati na nekaj, kar je iz vidika države predrago ali pa mogoče previsok standard za to, kar si lahko tak kraj tudi privošči glede na, recimo, oddaljenost enega izhoda ali vhoda na avtocesto. Ta trenutek, kolikor je meni znano, ima občina Podlehnik po naših predlogih že dva polna izhoda in vhoda, kar je veliko za tako majhno območje. Torej, razumne predloge bomo z veseljem spoštovali, moja želja je tudi, da je državni prostorski načrt sprejet čim prej,« je odgovoril minister, ki smo ga povprašali še, če je kaj novega v zvezi s pripravami projektov in določitvijo trase hitre ceste Ptuj-Ormož. Minister je o tem dejal le, da gre za situacijo, pri kateri je na južni trasi »zagodla« natura, na severnem delu pa je prebivalci ne želijo. »Zadnje, kar želim, je vsiljevanje ceste ljudem, hkrati pa mora biti popolnoma jasno, ali je možno uvrstiti cesto tam, kjer je natura,« je zaključil.
Polona Ambrožič
dnjimi občinami. V občini Ver-žej je cena za prvo starostno skupino 493,78 evra, za drugo pa 380,93 evra. Občina Križev-ci: 402,34 evra (340,27 evra), občina Sveti Jurij ob Ščavnici: 467,75 evra (354,65 evra), občina Gornja Radgona: 450,17 evra (335,08 evra), občina Ormož: 475,92 evra (330,94 evra). Zanimiv podatek prihaja iz prekmurske prestolnice Murske Sobote, ki je od Ljutomera oddaljena dobrih 20 kilometrov, kjer je cena vrtca enotna in znaša 401,10 evra.
Niko Šoštarič
Prlekija • Medobčinski inšpektorat
Veliko več pozornosti kaznovalni politiki
Na območju občin Ljutomer, Križevci, Veržej, Razkrižje, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici delujeta medobčinski inšpektorat in redarstvo kot organ skupne občinske uprave inšpekcijskega nadzora.
Ljutomer • Občinski svet o cenah v vrtcih
Prihodnji mesec podražitve
S 1. majem letošnjega leta se bodo cene dnevnih programov vrtcev v občini Ljutomer povišale za okoli šest odstotkov. S to odločitvijo so člani ljutomerskega občinskega sveta uresničili obljubo iz lanskega leta, ko so cene dvignili za 10 odstotkov, preostanek pa napovedali za leto 2010.
Minister je optimističen, več takega razpoloženja pa svetuje tudi drugim.
Foto: wordpress.com
EU • Največ komunalnih odpadkov na prebivalca v EU beležijo Irci
Slovenci po količini odpadkov pod povprečjem
Količine komunalnih odpadkov na prebivalca na leto v EU se v zadnjih letih bistveno ne spreminjajo in se po podatkih Eurostata za leto 2006 gibljejo okoli 517 kilogramov na prebivalca na leto. Največjo količino odpadkov na prebivalca na leto, 804 kilogramov, je izkazovala Irska, najmanjšo pa Poljska, in sicer 259 kilogramov.
Slovenija se je s 431 kilogramov komunalnih odpadkov na prebivalca na leto v letu 2006 uvrstila pod povprečje sedemindvajsete-rice, podatke Eurostata navaja Statistični urad RS.
V	večini evropskih držav je glavni način ravnanja s komunalnimi odpadki odstranjevanje teh odpadkov z odlaganjem na odlagališča. V letu 2006 je večino teh odpadkov (več kot 80 odstotkov) odstranjevalo z odlaganjem na komunalna odlagališča osem držav, in sicer Litva, Poljska, Ciper, Grčija, Malta, Romunija, Madžarska in tudi Slovenija.
Nekaj držav pa je količino odpadkov, odstranjenih z odlaganjem na odlagališčih, uspešno zmanjšalo. V Nemčiji na tak način odstranjujejo le odstotek vseh odpadkov, na Nizozemskem dva odstotka, na Danskem, Švedskem in v Belgiji pa po pet odstotkov. Skupno članice EU z odlaganjem na odlagališča komunalnih odpadkov odstranijo približno 41 odstotkov vseh komunalnih odpadkov.
V	letu 2006 je bilo sicer največ komunalnih odpadkov na prebivalca na leto odloženih v Cipru (652 kilogramov), najmanj pa v Nemčiji (štiri kilograme). V Sloveniji je bilo v letu 2006 odloženih 361 kilogramov komunalnih odpadkov na prebivalca na leto ali precej nad povprečjem v sedemindvajseterice, ki znaša 213 kilogramov komunalnih odpadkov na prebivalca na leto. V celoti pa se količina odloženih komunalnih odpadkov v EU počasi zmanjšuje, še navajajo na statističnem uradu. (sta)
Gospodarstvo po svetu
Gospodarstvo po svetu
San Francisco - Ameriški internetni velikan Google je v prvem letošnjem četrtletju ustvaril 1,96 milijarde dolarjev čistega dobička, kar je 37 odstotkov več kot v enakem obdobju leto poprej. Prihodki podjetja so se v primerjalnem obdobju zvišali za 23 odstotkov na 6,8 milijarde dolarjev. Google beleži rast dobička že tretje zaporedno četrtletje. Rezultati internetnega giganta so presegli pričakovanja analitikov, Googlov optimizem glede nadaljnjega okrevanja svetovnega gospodarstva pa ni okrepil zaupanja investitorjev vanj, poroča ameriška tiskovna agencija AP. V poborznem trgovanju po objavi poslovnih rezultatov so delnice Googla na Wall Streetu izgubile skoraj pet odstotkov. Temu je botrovala skrb investitorjev, da bi lahko Google v času okrevanja gospodarstva opustil nekatere stroge finančne ukrepe, ki jih je uvedel v času recesije, predvsem kar se tiče plačilne liste.
Brasilia - Brazilija in Kitajska sta danes ob robu vrha skupine držav BRIK v brazilski prestolnici Brasilia podpisali več dogovorov, med katerimi je tudi dogovor o izgradnji pet milijard dolarjev vredne kitajske jeklarne v Braziliji, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Dogovori, ki se nanašajo tudi na sodelovanje na področju kulture, kmetijstva, politike, telekomunikacij in vesoljskih raziskav, so bili sklenjeni med srečanjem kitajskega predsednika Hu Jintaa in njegovega brazilskega kolega Luiza Inacia Lule da Silve še pred vrhom skupine držav BRIK. V slednji sta poleg Brazilije in Kitajske še Indija in Rusija. Jeklarski dogovor zadeva brazilsko podjetje LLX in kitajsko podjetje Wuhan Iron and Steel. Slednje naj bi imelo v lasti 70 odstotkov, brazilsko podjetje pa 30 odstotkov jeklarne, ki naj bi jo v treh letih postavili v brazilski zvezni državi Rio de Janeiro.
Washington - Prodaja osebnih računalnikov na svetovni ravni se je v letošnjem prvem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani povečala za 27,4 odstotka na 84,3 milijona enot, po poročanju francoske tiskovne agencije AFP kažejo podatki mednarodne analitske hiše Gartner. To po mnenju analitikov kaže, da se trg osebnih računalnikov počasi postavlja nazaj na noge, predvsem na račun zamenjave osebnih računalnikov na zrelih trgih ter vse večje priljubljenosti nizkocenovnih prenosnikov. Ameriški HP je v omenjenem obdobju ohranil vodilni, 18,2-odstotni tržni delež, vendar pa se mu je ta na letni ravni zmanjšal. V prvih treh mesecih lani je namreč še imel 19,3-odstoten delež. Na drugo mesto se je zavihtel tajvanski Acer, ki je uspel povečati svoj tržni delež z 11,7 na 14,2 odstotka. Z zmanjšanjem deleža z 12,7 na 12,1 odstotka je tretji ameriški Dell. Kitajski Lenovo je svoj delež povečal s 6,6 na 8,3 odstotka, tajvanski Asus s 3,3 na 5,5 odstotka, japonska Toshiba pa s 5,1 na 5,5 odstotka.
Zagreb - Hrvaška država bo nekaterim podjetjem, ki so bila v težavah že pred izbruhom gospodarske krize, dolgove do državnega proračuna odpisala in jih pretvorila v lastniške deleže, je danes sklenila hrvaška vlada. Pogoj za tovrstno pomoč bo izvedljiv načrt prestrukturiranja. Odločitev vlade je, kot je na svoji spletni strani objavil hrvaški časnik Jutarnji list, del smernic »modela C« pomoči podjetjem, ki se že dlje časa soočajo s težavami. Konkretne rešitve naj bi predstavili v mesecu dni. Da bi lahko bilo podjetje deležno tovrstne pomoči države, bo moralo pripraviti načrt prestrukturiranja, ki bi omogočil izkoriščanje novih tržnih niš. Vsak takšen načrt bo morala odobriti hrvaška agencija za varstvo konkurence (AZTN), s čimer bodo zagotavljali, da bo pomoč v skladu z evropskimi pravili. Podpredsednik hrvaške vlade in finančni minister Ivan Šuker je dejal, da bo z odpisom proračun ostal brez prihodkov, ki se že tako niso stekali vanj, in dodal, da imajo ta podjetja obveznosti tudi do zaposlenih, katerim ne izplačujejo plač in prispevkov oz. s plačili zamujajo.
Berlin - Nemško gospodarstvo bo letos beležilo 1,5-odstotno rast, medtem ko bo v letu 2011 ta znašala 1,4 odstotka, v danes objavljenem poročilu napovedujejo priznani nemški ekonomski inštituti. Pričakujejo, da bo Nemčija raven rasti iz leta 2008 dosegla šele leta 2013, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Pomladansko poročilo, ki ga dvakrat letno pripravljajo inštituti Ifo iz Munchna, Ifw in Kiela, IWH iz Halleja in RWI iz Essna izboljšuje napoved iz lanskega oktobra, da bo Nemčija letos beležila 1,2-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP). Nemški izvoz se bo po napovedih inštitutov letos povečal za 7,1 odstotka, v letu 2011 pa za 6,6 odstotka. Rast izvoza naj bi bila predvsem posledica povečanega povpraševanja v hitro rastočih gospodarstvih, kot so Kitajska, Indija in Brazilija. (sta)
Peking • Po
potresu na Kitajskem
Število žrtev narašča
Število smrtnih žrtev silovitega potresa, ki je minulo sredo prizadel provinco Qinghai na severozahodu Kitajske, se je po zadnjih uradnih podatkih povzpelo na 760. Več kot 11.000 ljudi je bilo ranjenih, od tega več kot tisoč huje, 243 pa jih še pogrešajo. Reševalci še vedno iščejo morebitne preživele, na območje pa že prihaja prva pomoč.
Po navedbah lokalnih oblasti, na katere se sklicuje nemška tiskovna agencije dpa, so tako na odročno gorato območje, ki ga je potres najhuje prizadel, že prispele prve pošiljke pitne vode in zdravil. V četrtek je tja prispelo tudi 8400 šotorov, oblasti pa jih nameravajo poslati še okoli 40.000, kar zadostuje za 100.000 ljudi. Približno toliko jih tudi živi v okrožju Yushu, ki ga je stresel potres.
Na prizadeto območje je medtem prispel tudi kitajski premier Wen Jiabao, ki je pregledal, kako poteka reševanje, in se srečal s preživelimi. Poleg tega je preložil obisk v Mjanma-ru, Bruneju in Indoneziji, kamor naj bi odpotoval prihodnji teden.
Približno 15.000 hiš, med katerimi so mnoge grajene iz blata in lesa, se je v potresu zrušilo, prav tako so prekinjene telefonske zveze in oskrba z elektriko. Veliko ljudi je zato prvo noč po
potresu kljub nizkim temperaturam prespalo na prostem.
V potresu se je prav tako porušilo enajst šol, v katerih je umrlo 66 učencev in deset učiteljev. Več deset učencev še pogrešajo, pred šolami pa se zbirajo skrušeni starši.
Reševalci še iščejo preživele, pri tem pa jih poleg uničene infrastrukture ovirajo tudi izredno hladno vreme, številni popotresni sunki in velika nadmorska višina.
Žarišče potresa z magnitudo 6,9 je bilo približno 380 kilometrov severovzhodno od mesta Golmud na globini 46 kilometrov. Redko poseljeno območje so nato stresli še trije močnejši popotresni sunki.
Kitajski predsednik Hu Jin-tao, ki se mudi v Braziliji, pa je po navedbah brazilskega zunanjega ministrstva zaradi potresa prekinil turnejo po Latinski Ameriki. Hu naj bi Brazilijo zapustil drevi po vrhu držav BRIK (Brazilija, Rusija, Indija in Kitajski), ki so ga zaradi njegovega predčasnega odhoda preložili na danes. Kitajski predsednik naj bi po vrhu ostal še na uradnem obisku v Braziliji, nato pa odpotoval še v Venezuelo in Čile, poroča francoska tiskovna agencija AFP. (sta)
Zagreb • Hrvaška podaljšala rok za
ponudbe
Prodajajo šest ladjedelnic
Hrvaška vlada je v skladu z napovedmi podaljšala rok za oddajo ponudb za nakup šestih hrvaških ladjedelnic za en mesec, in sicer do 19. maja letos. Pojasnili so, da je Hrvaški sklad za privatizacijo (HFP) v nekaj zadnjih dneh prejel več zahtevkov potencialnih vlagateljev za podaljšanje rokov.
»Treba je omogočiti vsem zainteresiranim še nek določen čas, da bi v neposredni komunikaciji dobili priložnost za pregled celotnega stanja in kakovostno pripravo dokumentacije. Potema pa je z veliko verjetnostjo možno pričakovati tudi bolj kakovostne ponudbe,« je povedal minister za gospodarstvo Buro Popijač.
Potrdil je, da obstaja določen interes vlagateljev ter da so se oglasili tudi nekateri novi. Minister je še poudaril, da je treba storiti vse, da bi razpis uspel, ker so ladjedelnice podjetja z dolgoletnimi težavami. Izpostavil je, da podaljšanje razpisa nikakor ni povezano z odpiranjem poglavja o konkurenci v pogajanjih z EU.
Prvi razpis za prodajo ladjedelnic, ki ga je Hrvaška razpisala lani, je propadel, zdaj pa vlada vnovično prodaja ladjedelnice Uljanik v Pulju, 3. maj na Reki, Brodotrogir, Kraljevico ter Bro-dosplit in Brodosplit-brodo-gradilište specialnih objektov.
(sta)
Moskva • Po prvi analizi črnih skrinjic
Za nesrečo
poljskega letala kriv pilot ?
Foto: dailymail.co.uk
Prva analiza črnih skrinjic s poljskega letala, ki je v soboto s poljskim predsednikom Le-chom Kaczynskim na krovu strmoglavilo na zahodu Rusije, je pokazala, da je bila za nesrečo kriva napaka pilota, danes poročajo ruski mediji, ki se sklicujejo na vire blizu preiskave.
»Analiza dokazov, vključno s prvimi rezultati dešifriranja črnih skrinjic, kažejo, da je napaka pri pilotiranju vodila do katastrofe,« je ruska tiskovna agencija Interfax navedla vir blizu preiskave.
Ruske oblasti so sicer pred tem že izključile možnost, da bi bil vzrok za nesrečo poljskega letala s 96 potniki in člani posadke na vojaškem letališču Severny nedaleč od mesta Smolensk ogenj ali eksplozija. Letalo je strmoglavilo po treh poskusih pristanka v gosti megli.
Prav tako ni nobenih dokazov, da naj bi kateri izmed visokih politikov, ki so bili na krovu letala, zahteval od pilota, naj pristane kljub slabim vremenskim razmeram, je po poročanju Interfaxa še povedal omenjeni vir. Iz pogovorov med piloti namreč ni razvidno, da bi kdorkoli kakorkoli pritiskal na posadko, je še povedal. Doslej se je namreč domnevalo, da bi pristanek v Smolensku lahko zahteval sam Kaczynski, tako kot je enkrat že storil pred pristankom v Tbilisiju.
Skoraj teden dni po tragediji tako še vedno ni znano, kaj je bil neposreden vzrok nesreče. Po trditvah kontrolorjev letenja se je nesreča zgodila, potem ko posadka letala ni upoštevala njihovega večkratnega nasveta, naj pristane na drugem letališču.
Neimenovani vir je za Interfax povedal, da je možno, da se posadka tupoljeva TU-154
ni zavedala posebnosti letala, ko je večkrat poskušala pristati v slabem vremenu. Kot kaže, je posadka ob zadnjem poskusu poskušala pristati tako, da je poravnala letalo iz poševnega v vodoraven položaj. V tem primeru letalo, če se spušča s hitrostjo, višjo od šest metrov na sekundo, izgublja višino. »To pomeni, da izgublja višino veliko hitreje kot običajno,« je povedal vir.
Dve črni skrinjici, ki so ju našli na kraju nesreče, pregledujejo ruski in poljski preiskovalci v preiskovalnem centru ruskega obrambnega ministrstva na območju Moskve, tretjo, ki so jo v letalo vgradili poljski lastniki, pa preiskujejo na Poljskem. (sta)
Bruselj • EK znova odobrila podaljšanje slovenske likvidnostne sheme
Sloveniji odobrenih 12 milijard evrov
Evropska komisija je v skladu s pravili o državnih pomočeh znova odobrila podaljšanje slovenske likvidnostne sheme, in sicer do 30. junija, so sporočili iz Bruslja. Po oceni komisije je drugo podaljšanje ukrepa skladno z njenimi smernicami o ukrepih v podporo bankam v času finančne krize.
Shema je bila prvotno potrjena 20. marca lani, nato pa je Evropska komisija 19. oktobra lani odobrila prvo podaljšanje ukrepa. Slovenska likvidnostna shema dopolnjuje jamstveno shemo za finančne ustanove, ki je bila potrjena decembra 2008 in prav tako junija lani že podaljšana za šest mesecev. Oba ukrepa se sicer iztečeta 31. decembra 2010.
Cilj likvidnostne sheme je zagotoviti kratkoročno in srednjeročno financiranje kreditnim institucijam, ki ne morejo pridobiti sredstev na finančnih trgih v okviru jamstvene sheme za finančne ustanove, in drugim finančnim institucijam.
Slovenija proti plačilu zagotavlja kratkoročno in srednjeročno nepodrejena posojila z ročnostjo od enega do največ treh let. Splošni proračun jamstvene in likvidnostne sheme je omejen na 12 milijard evrov.
V shemo se lahko vključijo samo plačilno sposobne kreditne institucije, zavarovalnice, pozavarovalnice in pokojninske družbe. (sta)
New Delhi
• Raziskava Združenih narodov
V Indiji več mobilnih telefonov kot stranišč
Foto: news.bbc.co.uk
V Indiji ima mnogo več ljudi dostop do mobilnega telefona kot do stranišča, izhaja
iz študije Združenih narodov o ravni sanitarnih ukrepov po svetu, ki jo povzema francoska tiskovna agencija AFP.
V Indiji je imelo glede na zadnje podatke naročnino na mobilni telefon 563,73 milijona ljudi, kar je skoraj polovica prebivalstva, ki šteje 1,2 milijarde. Pri tem pa je imelo leta 2008 le 366 milijonov ljudi, to je okoli tretjina prebivalstva, dostop do ustreznih sanitarij, kaže študija think-tanka Združenih narodov, Univerze ZN.
Kot je to dejstvo komentiral direktor Univerze ZN Zafar Adeel, je tragična ironija, da je Indija sedaj tako bogata država, da ima skoraj polovica ljudi telefon, hkrati pa si tako veliko ljudi ne more privoščiti osnovne potrebe, kot je stranišče.
Študija še navaja, da bi za to, da bi do leta 2l05 prepolovili število ljudi na svetu z neustreznimi sanitarijami glede na leto 2000, kar je eden izmed ciljev tisočletja, potrebovali 358 milijard dolarjev.
Adeel je ob tem poudaril, da bi lahko ustrezne sanitarije reševale življenja, predvsem mladih, izboljšale zdravje, Indiji in drugim podobnim državam pa bolj kot kateri koli drugi ukrep pomagale izstopiti iz revščine.
Odsotnost ali neustreznost sanitarij je namreč eden glavnih krivcev za bolezni, ki jih povzroča onesnažena voda. Zaradi tovrstnih bolezni je v zadnjih treh letih po ocenah študije umrlo 4,5 milijona otrok, mlajših od pet let.
Po ocenah študije postavitev stranišča v povprečju stane 300 dolarjev, vključno z delom, materialom in navodili. Za vsak dolar, porabljen za sanitarije, pa bi svet privarčeval 34 dolarjev, predvsem pri zdravljenju in boju proti revščini, je še dejal Adeel.
Poudaril je še, da izboljšanje sanitarnih razmer predstavlja »gospodarsko in humanitarno priložnost zgodovinskih razsežnosti«. (sta)
Foto: novinite.com
Foto: M. Ozmec
Podžupan Jože Medved je mag. Podlipnikovo vprašal, zakaj v letu in pol na ministrstvu še niso ukrepali, saj po požaru v lovrenško jamo dovažajo nove gume.
Šikole • Spet vroče zaradi odlagališča gum v Lovrencu
Ali gume ogrožajo daljnovode?
Na petkovi okrogli mizi o okoljski problematiki in kmetijstvu v Šikolah, je prišlo do precej vroče razprave med podžupanom občine Kidričevo Jožetom Medvedom in strokovnjakinjo za okoljsko problematiko mag. Bernardo Podlipnik zaradi kritičnih razmer na deponiji odpadnih gum v Lovrencu.
Podžupan občine Kidričevo Jože Medved, ki vodi Civilno iniciativo proti odlaganju odpadnih gum na deponiji v Lovrencu, je Bernardo Podlipnik vprašal: »Vlada je takoj po požaru sprejela program, po katerem je predvidela odvoz ostankov pogorelih gum in drugih snovi iz jame. A do sedaj se razen analize podtalnice v letu in pol praktično ni še nič naredilo. Zelo me veseli, da ste si danes vzeli toliko časa in si stanje v jami Lovrenc osebno ogledali ter si ustvarili o vsem svoje mnenje. Naj povem, da se zadeva še vedno ni premaknila naprej, saj so se količine odpadnih gum na odlagališču enormno povečale; sedaj so že tako visoko, da jih od žic daljnovoda loči le še nekaj metrov. Domačini to opazujemo z velikim strahom, saj se bojimo, da ne bi prišlo še do tretjega požara.
Moti me tudi, da če vprašamo inšpektorja, ali se v jami dela vse v skladu s predpisi in gradbenim dovoljenjem podjetja AP, inšpektor jasno odgovori, da se ne dela prav, zato vas vprašujem, zakaj se potem ne ukrepa. Inšpektor je sicer sprva ukrepal, a se je izvajalec pritožil na drugo stopnjo in njegovi pritožbi so ugodili. Sprašujem vas tudi, kako lahko inšpektorji trdijo, da imajo zvezane roke. Kdo ima v rokah škarje in platno, kdo sploh lahko kaj stori?
Že nekajkrat ste predlagali, da na naj mu občina odvzame služnostno pravico, a smo ugotovili, da ta zadeva ni možna, saj bi prepoved lahko za sabo potegnila negativne posledice za občino. Verjamem, da med nami ni svetnika, ki mu ne bi bilo žal, da je glasoval za to, da smo dovolili služnostno pravico za sanacijo gramoznice. Vse, kar nam je uspelo storiti, je to, da smo po posvetovanju z odvetniki v lanskem letu uspeli izpod-biti pridobitev gradbenega dovoljenja. A uspeh ni bil popoln, saj se je lastnik podjetja pritožil na višje sodišče, ki je zadevo vrnilo nazaj na drugo stopnjo v ponovno odločanje na Ministrstvo za okolje in prostor. To mu je po ponovni presoji ugodilo, tako da lahko dela še naprej, oziroma opravlja sanacijo gramoznice, od občine pa zahteva 3 milijone evrov odškodnine, ker naj bi bil nekaj časa pri svojih delih omejen.
Najbolj neverjetno pa se nam zdi, da dovažajo v gramoznice nove količine rabljene gume iz sosednje Avstrije, Italije in Romunije, saj slovenskih baje ne smejo. Kdaj boste zadeve končno uspeli razčistiti? Poudariti moram, da v občini ne želimo in ne
moremo biti krivi za to, kar se bo zgodilo, saj je razen služnosti vsa druga okoljska in gradbena dovoljenja izdala država.
Zadeva močno spominja na afero z ljubljanskimi bulma-stifi, saj to tako kot tam tudi v tem primeru inšpektorji podali svoja negativna mnenja in odločbe, a izvajalec se je pritožil na vsako njihovo odločitev, zato se zadeva ne premakne z mrtve točke. Kaj boste po tem, kar ste danes videli v gramoznici, storili, kako boste na vašem ministrstvu ukrepali?«
Bučno ploskanje v dvorani je dalo vedeti, da za tem, kar je povedal Medved, stojijo še mnogi drugi krajani, mag. Bernarda Podlipnik pa je na zastavljena vprašanja odgovorila: »Moje mnenje je, da je prvo in osnovno napako naredila občina, ki je izdala dovoljenje oziroma služnost, da se lahko opravlja sanacija odlagališča. Drugič, v tem postopku delujeta dve inšpekciji: okoljska in prostorska. Mi imamo na inšpektoratu generalno direktorico Aleksandro Velkavrh, ki je o celotni zadevi seznanjena, jaz pa tega postopka ne vodim več, ker imamo novega direktorja in delno vodi ta postopek tudi novi direktorat za okolje. Ne glede na to sem si danes gramoznico v Lovrencu ogledala in ugotovila, da so tam dejansko skladiščene gume v višini, ki ni skladna z veljavnim dokumentom. Če je inšpektor bil tam in si je to ogledal, potem bi moral narediti tudi kakšen zapisnik ali izdati odločbo.
Glede na vašo primerjavo, da je zadeva podobna ljubljanski aferi z bulmastifi, pa bom samo odgovorila, da je občina pridobila pravno mnenje iz neke zelo znane ljubljanske odvetniške pisarne in s tem bom diskusijo
zaključila."
Ko je podžupan Jože Medved temu nasprotoval in pojasnil, da imajo pravna mnenja tudi od mariborske odvetniške pisarne, ter ponovil, da na ministrstvu niso storili nič, pa je Podlipnikova odgovorila:
„Ko sem prišla na pogorišče na zahtevo tedanjega ministra Podobnika, sem prišla s svojim osebnim avtomobilom brez enega samega dokumenta. Nisem vedela niti, da je občina podpisala pogodbo o služnosti, ne tega, kar ste počeli z aneksi, nič. Na podlagi tega, kar sem tedaj videla po požaru in na terenu, sem lahko ugotovila le, kar sem dejansko na terenu videla. Ko smo se dogovorili, da bo inšpekcija odredila odvoz vsega tega z deponije, prav tako še nismo imeli vseh dokumentov. Naše ministrstvo je te dokumente dobivalo parcialno. In ko smo po vseh peripetijah končno prišli do vseh potrebnih dokumentov, smo takoj urgirali na ARSO, da odvzame okoljevarstveno dovoljenje. Urgirali smo tudi pri inšpektorici, neštetokrat smo bili pri njej ali se z njo pogovarjala, zamenjali smo tudi inšpektorico, ker mi je ta povedala, da ima grožnje. To ve tudi vaš župan. In ne dovolim, da mi danes tukaj ob 10. uri zvečer očitate, da delamo po tihem eno in drugo. Če bi vi tisti dan, ko je zagorelo, vzeli ustrezno odvetniško pisarno in bi vam ta ustrezno pravno svetovala, da se takoj prekine tista pogodba, danes ne bi bilo tega nezadovoljstva. Naj dodam, da sem prisila glavno inšpektorico in gospoda Delaka, da odredita inšpekcijski nadzor ter da na podlagi ugotovitev takoj ukrepata. To je bila moja zahteva, preden sem prišla na vaš nocojšnji sestanek."
Ker Jože Medved še vedno
ni bil zadovoljen in je ponovno trdil, da nihče ni ukrepal, tudi ona ne, pa je Podlipni-kova odvrnila: »Jaz imam vse zadeve vedno v spisih in nad sabo imam dva nadrejena, in če onadva ta spis odredita nekomu drugemu, potem jaz ne morem odločati.«
Medved ji je spet očital, da v letu in pol ni naredila še nič, ona pa je odvrnila: »Kaj pa je naredila občina? Oko-ljevarstveno dovoljenje je izdala agencija, ki ima svoje inšpektorje. Ti so opravili vse inšpektorske preglede, odločbe na drugi stopnji pa so izdali uradniki. Jaz sem v tej zgodbi samo zato, ker tisti dan, ko se je zgodil požar, ni bilo nikogar, ki bi ob 5. uri popoldne šel na pogorišče. Samo to vlogo sem naredila, čeprav mislim, da sem naredila veliko več, saj smo tedaj mimo vseh javnih naročil takoj naročili preiskavo podtalnice in zelenjave, uredili pa smo tudi, to, da ste dobili plačano varovanje požarišča."
M. Ozmec
Pa brez zamere
Optimizacija
Čudovita modernizacija javnih servisov
Vsi vemo, da v naši deželi v teh časih ni lahko. Kriza pritiska vse bolj, ljudje so malodušni, tisti tam gor so pa, zdi se, vse bolj oddaljeni od realnosti. A vendar - čeprav velja, da smo vsi v istem (preluknjanem) čolnu, pa razlike vseeno obstajajo. In te razlike so večplastne.
Ena taka, ki sicer marsikomu ne bo všeč (šeposebej ne tistim, ki bodo vse skupaj narobe razumeli), je ta, ki loči posadko čolna na tiste, ki se za življenje ukvarjajo z delom, katerega produkt je viden, in one, ki se za preživetje ukvarjajo s tem, da tistimm, ki proizvajajo vidne produkte, odmerjajo, kako naj jih proizvajajo oziroma katere dajatve naj za to, kar proizvajajo, plačujejo. Pa ne me razumeti narobe - ti drugi povečini niso prav nič krivi za to, da od onih prvih po službeni dolžnosti zahtevajo vinarje; če že kdo, je za to kriva država, ta izmuzljivi in nikoli dovolj definirani Leviatan. A ljudje smo pač taki, da najlažje kar povprek sodimo vse po tistem, kar je pri roki, in tako tudi radi bentimo predvsem glede tistih ljudi, ki predstavljajo tega izmuzljivega Vladarja, tudi če sami v bistvu niso nič krivi in so tudi oni "žrtve" Vladarja.
Pa k stvari. Določena državna institucija, ki (tako kot večina ostalih) skrbi za pobiranje prispevkov, za katere se sicer ne ve razloga, zaradi katerega se pobirajo (razlog "ker je tako določeno v zakonu" ne šteje), ve pa se, da služijo temu, da Vladar lahko funkcionira, je s prvim aprilom (in to ni šala) začela uporabljati "nov, moderen in uporabniku prijaznejši" računalniški sistem. Ta sistem naj bi poslovanje (berite: pobiranje denarja) naredil učinkovitejše, tako da bi nas (berite: tiste, ki denar dajemo) in njih (berite: tiste, ki denar sprejemajo in posredujejo dalje) čim-manj bolela glava. Skratka, vse naj bi bilo super in oh in ah in nič naj ne bi bilo enako, kot je bilo prej, ampak boljše.
Tisti bolj cinični med vami ste najbrž že uganili, kaj seje zgodilo. Oziroma kaj se dogaja. Dva tedna in pol po famoznem zagonu super-in-oh-in-ah računalniške platforme ne deluje nič. Uradne dokumente, ki spremljajo plačilo denarja, "pristojne službe" rešujejo na "starodobni" način - po telefonu in preko pošte. Računalniki sicer delajo, a dotičen program, ki naj bi bil hrbtenica sistema, ne kaže znakov življenja. Okej, porečete, stvari se da reševati vsaj preko telefona in pošte, kot si zapisal. Odgovarjam vam, da niti ne. Pravzaprav sploh ne. Zakaj? Zato, ker dokumenti in obrazci, ki so na voljo na spletni strani dotičnega "javnega servisa", niso posodobljeni; tako da moramo tisti, ki smo določeni za plačevanje, po obrazce hoditi na ta "javni servis", kjer nam jih fotokopirajo za vsako uporabo posebej. Da ne govorim o zamudah, ki se na ta račun pojavljajo v "uradnih postopkih". Čas namreč sedaj dobiva povsem nove dimenzije.
Kako je to mogoče, sprašujete (ali pa morda niti ne). Tudi sam, star cinik in pragmatični pesimist, ne vem. A boleče očitno je, da je mogoče. A za to plačujemo vse tiste dajatve, vprašate? Da. Očitno da. Kje je tukaj razum, še vprašate? Hja, kaj naj vam rečem ... Butasto vprašanje.
Gregor Alič
Foto: M. Ozmec
Mag. Bernarda Podlipnik je očitke zavračala: »V tej zgodbi sem samo zato, ker tedaj, ko se je zgodil požar, ni bilo nikogar, ki bi ob 5. uri popoldne šel na pogorišče!«
Cirkulane • Pred premiero dramske skupine
Rodil se je očka
Številne prireditve lani jeseni ob 110-letnici Kulturnega društva Cirkulane, v katerih so aktivno sodelovali prav vsi člani vseh sekcij, so dramski skupini skoraj preprečile uprizoritev nove igre v letošnji sezoni. Toda gledališki zanesenjaki se kljub obilici dela niso dali in v petek zvečer bodo publiki v cirkulanski večnamenski dvorani predstavili premiero satire Ephraina Kishona Rodil seje očka.
»Leto 2009 je bilo za člane KD Cirkulane res nekaj posebnega in zelo naporno. Tudi dramska skupina, ena najstarejših sekcij društva, je aktivno soustvarjala kulturni utrip jubilejnega leta. Konec marca je svoje zvesto občinstvo razveselila s premiero komedije Niti tat ne more pošteno krasti. Septembra je še enkrat navdušila z monoigro Anica v izvedbi Ane Črnivec, ki jo je po njeni življenjski zgodbi spisal Tone Partljič. Režijska taktirka je bila pri obeh predstavah v rokah Alojza Domnika, s katerim skupina sodeluje od jeseni 2007. Predstava je nastala v počastitev 40-letnice kulturnega udejstvovanja Ane Črnivec, za katerega je na osrednji prireditvi prijela priznanje društva. Člani skupine smo se poleg omenjenih projektov aktivno vključili še v pripravo prireditev v prazničnem septembru in res je kazalo, da bo pred nami sezona brez nove premiere. Takšen razplet dogodkov pa ni bil povšeči nekaterim članom skupine, predvsem pa ne konec leta izvoljenemu novemu predsedniku skupine Davorju Hrženjaku. Zato smo se odločili, da pripravimo novo predstavo še v tekoči gledališki sezoni. Glede na razpoložljivo zasedbo smo se po posvetu z režiserjem g. Domnikom dogovorili za uprizoritev satire Rodil se je očka. Vaje smo začeli sredi januarja. Zaradi zasedenosti dvorane smo se prva dva
meseca srečevali v prostorih domače OŠ. Zato se moramo zahvaliti vodstvu šole, ki nam je to omogočilo. Prav tako se zahvaljujemo Občini Cirku-lane za pomoč pri pripravah dvorane,« je povedala Mateja Muršec, članica dramske skupine
Omenjena komedija v ospredje postavlja bodočega mladega očka, ki skozi predstavo prehodi trnovo pot od popolne mirnosti in zbranosti, kot se za izobraženega in razgledanega inženirja spodobi, do njegovih sanjarjenj o neverjetnih sposobnostih svojega bodočega potomca, tik pred koncem pa bodoči očka doživi - pravi živčni zlom. Zaključni razplet satire pa bodo izvedeli le tisti, ki si bodo igro prišli ogledat, saj ga igralci nočejo izdati, možnost ogleda predsta-
ve v domači dvorani pa bodo lahko izkoristili še v soboto ob 20. uri in v nedeljo ob 18. uri.
V vlogi sprva zelo samozavestnega, nato pa vedno bolj zmedenega bodočega očka se je odlično znašel Davor Hrže-njak, njegovo ženo in bodočo mamico igra Kaja Vršec. Zdravniško osebje upodabljajo: Ana Črnivec (zdravnica), Zdenka Debeljak (sestra) in Mateja Muršec (sprejemna). Med očkovimi »sotrpini« izstopa predvsem železničar (Marjan Prašnički), ki kot izkušen petkratni očka s svojimi komentarji bolj vznemirja kot pomirja že tako prestrašene bodoče očke (Nejc Belšak, Miha Tolič, Sandi Kelc in Matic Jurgec). V predstavi nastopajo še: Melita Meznarič (Joži), Sebastjan Me-znarič (Seba), Petra Bratušek, Samantha Veselič, Martina Ko-
lednik in Mario Hvaleč (Koko-tovi).
Predstava sicer teče brez premora s krajšimi zatemnitvami, scena je tudi tokrat minimalna, pripravili so jo Milan Črnivec, Jože Klinc in Miro Lesjak, pobarval pa jo je Miha Tolič. Glasbena oprema je delo Romane Rek, za luč skrbi Stanko Meznarič, za glasbo in efekte Peter Juhart, gledališki list sta oblikovala Aleš Klinc in Marjan Prašnički, za zanimivo karikaturo bodočega očka pa je poskrbela Aljana Primožič.
Že znana posebnost predstav cirkulanske dramske sekcije pa je dejstvo, da poteka brez šepetalk, saj je režiser Domnik prepričan, da se lahko igralec popolnoma posveti igri šele, ko stoodstotno obvlada tekst.
SM
Ljubljana • Spet nevarnost klopnega meningoencefalitisa
Pravočasno se zaščitite
Strokovnjaki UKC Ljubljana opozarjajo, da se s pričetkom pomladi poveča tudi aktivnost klopov, ki prenašajo klopni meningoencefalitis. Slovenija sodi med najbolj ogrožena območja v Evropi, zato je pravočasna zaščita še posebno smiselna.
S pričetkom toplejšega vremena se poveča tudi aktivnost klopov, ki prenašajo povzročitelje lymske borelioze in klopnega meningoencefalitisa, bolezni, ki lahko resno ogrozita človekovo zdravje. Proti lymski boreliozi še ni varnega in učinkovitega cepiva, lahko pa pravočasna zaščita s cepljenjem prepreči posledice, ki jih prinaša okužba z virusom klopnega meningoencefaliti-sa. Le-ta se prenaša z vbodom okuženega klopa in povzroča virusno bolezen osrednjega živčevja (vnetje možganskih ovojnic in možganovine), lahko pa vodi tudi v ohromelost in v redkih primerih povzroči celo smrt. Težke oblike bolezni zahtevajo dolgotrajno rehabilitacijo ter izostanek pacienta iz delovnega in socialnega okolja.
Predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, prof. dr. Franc Strle, dr. med., opozarja, da je zaščita pred klopnim menignoencefalitisom v endemičnih deželah, kot je Slovenija, smiselna: »Klopni me-ningoencefalitis je resna bolezen, ki ne ogroža zgolj našega zdravja v času bolezni, ampak tudi kakovost našega življenja po prebolelem meningoence-falitisu. Bolezen ne prizadane samo ogroženih skupin, ki veliko svojega časa preživijo v naravi, ampak lahko doleti vse, ki se gibljejo na prostem. Okuženi klopi so v gozdovih, na obrobju gozdov in na travnikih, pa tudi v parkih in vrtovih po večjem delu Slovenije. Žal je precepljenost proti klopnemu meningoencefalitisu v Sloveniji še vedno zelo nizka!«
Specialist pediater in infektolog na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja prof. dr. Milan Čižman, dr. med., poudarja, da je zaščita pred okužbo z virusom klopnega meningoencefalitisa priporočljiva za vse, ne glede na starost: »Cepljenje je obvezno za tiste, ki svoj poklic opravljajo v naravi, priporočljivo pa seveda za vse, ki so veliko na prostem. Ob tem pa premalo-krat pomislimo tudi na otroke, ki so ravno tako izpostavljeni virusu klopnega meningoen-cefalitisa in pri katerih lahko bolezen tudi poteka v hudi obliki. Glede na to, da je cepljenje možno opraviti po dopolnjenem enem letu starosti, upam, da se bo v prihodnosti večje število staršev odločilo za zaščito svojih otrok.«
Pred vbodom klopa in s tem
okužbo z virusom KME se je možno zaščititi z repelenti oziroma ustreznimi oblačili, ki pokrivajo veliko kože, kadar se odpravimo v naravo. Najučinkovitejša zaščita pa je pravočasno cepljenje. Cepljenje s prvima dvema odmerkoma se opravi v razmaku enega meseca, tretji odmerek, ki je nujen za zagotovitev celovite zaščite, pa sledi čez 9 do 12 mesecev. Kasneje so za zaščito potrebni poživitveni odmerki, prvi po treh letih, vsak naslednji pa na pet let. Po 60. letu starosti si poživitveni odmerki zaradi drugačnega odziva imunskega sistema sledijo na vsake tri leta. Seveda je za posameznika nujno poznavanje svoje cepil-ne zgodovine.
Univerzitetni klinični center Ljubljana
Na knjižni polici
Harry Paul Jeffers Temne skrivnosti Vatikana
Ig. Anu Elara, 2010
Knjiga je časovni in tematski pregled temnih skrivnosti Vatikana od spolne objestnosti, umorov, mednarodnih intrig, do zgodb o NLP-jih in prerokb o koncu sveta. Napisana je kot priročnik, še ena v seriji knjig, ki želijo odkrivati vatikanske skrivnosti. Dogodki so povzeti iz mnogih virov, površinsko in skrajšano podani in kljub velikim napovedim ne prinašajo nič novega. Krščanstvo je od samega začetka religija skrivnosti. Škofje v Niceji so se leta 325 polastili absolutne oblasti nad tem, katero vedenje naj se širi in katero naj ostane skrivnostno. Avra skrivnostnosti že šestnajst stoletij prekriva Rimskokatoliško cerkev, od legend, mitov, tajnega obredja, izbire papežev, čudežev, pojavljanja svetnikov, do arhiva dokumentov, ki se razteza na skoraj petdesetih kilometrih polic. Najstarejši dokumenti segajo v sedmo stoletje, od leta 1198 pa vzdržujejo neprekinjeno dokumentacijo. Ko je leta 2003 izšla Da Vincijeva šifra, so katoliški glavarji ostro nastopili proti njej, kar pa je le še povzročilo izreden komercialni uspeh romana. Index Librorum Prohibitorum (seznam prepovedanih knjig) je veljal od leta 1559 do leta 1966. Uspelo jim je prepovedati lepo število knjig, ki so postale klasika evropske kulture. Vatikan več ne vodi indeksa, vendar še vedno obsoja knjige in filme. Kardinal Ratzinger je knjige o Harryju Potterju ocenil, da v duši hudo izkrivljajo krščanstvo. Danes šteje vatikanska knjižnica približno 1,6 milijona izvodov s petinsedemdeset tisoč rokopisi in osem tisoč tristo inkunabulami. V skrivnih arhivih je štiriinosemdeset kilometrov polic gradiva. Novembra 1992 je papež Janez Pavel II. uradno oznanil, da je imel Galilej prav, prav tako je obsodil sedemstoletni boj proti hereziji kot največjo napako v zgodovini Cerkve. Velik del inkvizicijskih dokumentov so zažgali. Viteze templjarje so aretirali v petek, 13 oktobra 1307, zaradi zavisti papeža Kle-menta V. in kralja Filipa IV. Templjarji so postali enostavno prebogati in preveč vplivni. Skromno listino o aretaciji so našli leta 2001 v vatikanskih skritih arhivih po naključju, saj je bila vložena v napačen arhiv. Katoliška cerkev je največja finančna sila, zbiratelj bogastva in največji veleposestnik na svetu. Vrednost vatikanske zakladnice zlata znaša več milijard dolarjev. Neprimerno vedenje papežev priča v arhivih, da je papež Klement VII. spolno občeval s paži, Benedikt IX. z živalmi, Bonifacij VII. je bil pošast, Leon I. sadist, Klement VI. je obiskoval prostitutke, Anaklet je posiljeval nune in tako dalje. Samo duhovniki v ZDA so v zadnjih šestih desetletjih zlorabili štiri tisoč dvesto oseminšestdeset oseb. Večina primerov ni prišla pred sodišče, ker spadajo tovrstne zlorabe v papeško tajnost. Papeževanje je bilo včasih eden najnevarnejših poklicev. V mnogih stoletjih so bili številni ubiti, umorjeni, zastrupljeni, zadavljeni, pohabljeni. Papeži so imeli komaj petnajst let stare ljubice in veliko otrok. Papež Janez Pavel II. je bil najbolj spoštovan verski voditelj na svetu, za može KGB-ja v Moskvi pa zgolj vir težav. Reagan je za vodjo CIE izbral rimokatoličana in člana malteškega reda. Reagan in Janez Pavel II. sta se v papeževi zasebni knjižnici dogovorila, da bosta sprožila kampanjo za razpad komunističnega imperija. Sledila je osvoboditev Poljske, padec železne zavese, razpad Sovjetske zveze, propad komunizma v Evropi. Janez Pavel II. je Opus Dei imenoval za osebno pre-laturo, člani so odgovorni samo Rimu in Bogu in ne razkrivajo svojega članstva. Nevpadljivi sedež Opusa Dei v ZDA je v sedemnajstnadstropni stavbi na Manhattnu. Uveljavljeni način delovanja Opusa Dei je, da se poskuša vtihotapiti in prevzeti nadzor nad konvencionalnimi katoliškimi organizacijami. V arhivih prav tako ostaja skrito, koliko sta bila papež Pij XII. in vatikanska birokracija vpleteni v beg ustašev in nacistov po drugi svetovni vojni in tihotapljenja nakradenega denarja, zlata, zemlje, tovarn in drugega plena.
Zanimiva je izjava, da če zunaj Zemlje obstajajo inteligentna bitja, so prav tako delo Božjih rok. Najtemnejša vatikanska skrivnost je po prepričanju nekaterih, da poseduje dokaze o obisku tovrstnih bitij na Zemlji. Glavni vatikanski izganjalec hudiča je izjavil leta 2008, da je vse več naklonjenosti hudiču. Najbolj srdit boj naj bi potekal prav v Vatikanu. Mit namiguje, da je poglavar Rimskokatoliške cerkve pravzaprav Zver ali lažni prerok. O čem govori tretji del skrivnosti pisma iz Fatime, ki ga je napisala Lucia, priča prikazovanja Device Marije?
Vladimir Kajzovar
Rokomet
Vejka Nedla prvak, pa maker 2. lige
Stran 12
Nogomet
Kidričani v Črnomlju blizu zmagi
Stran 12
Boks
Marko Makovec edini ptujski državni prvak
Stran 13
Šolski šport
OŠ Ljudski vrt državni prvak
Strani 13
Futsal
Krona bar do zmage na krilih lana Emeršiča
Stran 14
Strelstvo
Jan Šumak novi državni prvak
Stran 15
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Labod Drava - Nafta 0:0
LABOD DRAVA: Fink, Medved, Filipovič, Balažic, Roškar, Stepanovic (od 67. Kulčar), Ogu John, Skubic, Kelenc, Zajc (od 81. Bordon), Ekpoki (od 46. Zilič). Trener: Franc Fridl
NAFTA: Murko, Matjašec (od 46. Bunc), Zemljič, Caban, Mujakovič, Čeh, Buzeti, Kolman, Vaš, Gerenčer (od 63. Vinko), Repina (od 46. Ben-ko). Trener: Nebojša Vučičevič
RUMENI KARTONI: Kelenc (24), Ekpoki (37); Repina (17), Caban (31), Matjašec (45)
Nogomet • 1. SNL
Nejasno le še v sredini in na dnu
V	tem tednu je Marseille storil velik korak k osvojitvi naslova državnega prvaka v Franciji, Bayern pa v Nemčiji (s Hannovrom je zmagal 7:0), čeprav je Schalke še vedno blizu. Zato pa bo zagotovo do konca razburljivo v Italiji (Roma brani prednost ene točke pred Interjem), Španiji (Real seje Barceloni znova približal na točko zaostanka) in Angliji (Chelsea in Manchester United loči na prvih dveh mestih le točka). Ta negotovost pa na stadione vedno znova privablja množice gledalcev, ki si hočejo odločilne tekme ogledati v živo.
V	Sloveniji je na lestvici 1. lige pet krogov pred koncem še veliko nejasnega. Tisto najpomembnejše, naslov prvaka, je resda že oddan Kopru, ki ima 13 točk prednosti pred Mariborom, zato pa je toliko bolj zanimiva borba za 3. mesto in obstanek.
Koper je z novo zmago le še korak do naslova, ki ga lahko potrdi z zmago že v Velenju v soboto. Na drugem mestu bo prvenstvo bržkone končal Maribor, ki ima pred najbližjimi zasledovalci 7 točk naskoka. Vijoličasti v petek prvič v tej sezoni niso uspeli premagati Olimpije, saj se je derbi v Ljubljani končal brez zmagovalca. Prvi polčas je bila nogometna predstava še na solidnem nivoju, drugi pa je za hitro pozabo. Podobno bi lahko zapisali za ptujski obračun, kjer so bili gledalci prikrajšani še za zadetke. Kljub temu so Dravaši zaostanek za Interblockom zmanjšali za točko, saj so slednji še drugič zapored izgubili, ob tem pa prejeli pet zadetkov, tokrat v Celju. Pet točk je sedaj razlika med Interblockom in Labodom Dravo, v soboto pa se bosta omenjena tekmeca med sabo merila v Ljubljani.
Ob boju za obstanek bo zanimiv še obračun za 3. mesto, ki še vodi v evropske pokale. Zanj se bori šest moštev sredine lestvice, ki jih sedaj loči le pet točk razlike. Ne pozabimo: Nafta, Celje, Maribor in Domžale tekmujejo še v pokalnem tekmovanju, povratni tekmi polfinala bosta v sredo.
Jože Mohorič
1. SNL - rezultati 31. kroga:
Olimpija - Maribor 1:1 (1:1); strelca: Bonifacio 23.; Mihelič 20.
Luka Koper - HiT Gorica 3:2 (2:2); strelci:
Vršič 9., N. Kovačevič 41., Fratina 56./ag.; Cvi-janovič 2., Galešic 45.
CM Celje - Interblock 5:1 (2:1); strelci:
Lovrečič 17., 45., Štraus 65., Dvorančič 80., 84.; Berič 38.
Domžale - Rudar 1:1 (1:1); strelca: Pekič 37.; Kronaveter 23.
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
1. LUKA KOPER	31	19	9	3	53:28	65
2. MARIBOR	31	16	5	10	54:42	53
3. NAFTA	31	13	6	12	46:46	45
4. CM CELJE	31	13	6	12	49:50	45
5. RUDAR VELENJE	31	13	3	15	39:45	44
6. OLIMPIJA (-2)	31	12	7	12	43:30	41
7. HIT GORICA	31	11	7	13	55:54	40
8. DOMŽALE	31	11	7	13	43:51	40
9. INTERBLOCK	31	9	5	17	34:53	32
10. LABOD DRAVA	31	6	9	16	28:45	27
Pari 32. kroga: sobota, 24. april, ob 16.30: Interblock - Labod Drava, Nafta - Olimpija; ob 18.00: HiT Gorica - CM Celje; ob 20.15: Maribor - Domžale, Rudar - Luka Koper.
Najboljši strelci: 17 zadetkov: Milan Osterc (HIT Gorica); 15 zadetkov: Dragan Jelič (Maribor); 11 zadetkov: Miran Pavlin, Dalibor Radujko (oba Luka Koper), Dalibor Volaš (Nafta); 10 zadetkov: Mitja Brulc (Luka Koper), Slaviša Dvorančič (CM Celje), Marcos Tavares (Maribor); 9 zadetkov: Sebastjan Cimi-rotič (Olimpija); 7 zadetkov: Ivan Brečevic, Goran Cvijanovic (oba HIT Gorica), Rok Kronaveter (Rudar), Anej Lovrečič (CM Celje), Emil Milj kovic (Nafta), Vito Plut (Maribor), Dare Vršič (Luka Koper).
Nogomet • 1. slovenska nogometna liga, 31. krog
Rezultat takšen kot igra ...
V lepem sobotnem popoldnevu je na Mestni stadion prišlo približno 400 gledalcev. Ti so si prišli ogledat prenovljeno „Dravo": pod vodstvom Francija Fridla se je predstavila precej spremenjena ekipa, v kateri ni bilo Pavloviča, Rakoviča, Lun-dra, Grabusa in Zečeviča, ki so med tednom zapustili Ptuj. Tudi gostje so prišli v goste precej oslabljeni, saj v ekipi ni bilo Vassiljeva, Volaša, Ošlaja, Jankoviča in Miljkoviča, zato pa sta bila v postavi nekdanja igralca Drave Murko in Čeh.
Ptujčani so na začetku pokazali zelo poletno predstavo in že v tretji minuti so tudi dosegli gol, ki pa ga je glavni sodnik po opozorilu stranskega razveljavil. Novi kapetan moštva, Doris Kelelnc, je lepo podal s strani, Ekpoki pa je žogo ob vratnici potisnil v gol, vendar je bil za malenkost v prepovedanem položaju. Do sredine prvega polčasa so Dravaši popolnoma prevladovali na igrišču in bili nevarnejši tekmec, vendar si izrazitih priložnosti niso priigrali. Ekpoki je klub temu zadel prečko popolnoma s strani. Šele po tem se je tretje uvrščena ekipa v 1. SNL „prebudila" in začela nekoliko bolj organizirano napadati. Velikokrat je za razburjenje na tribunah in igrišču poskrbel tudi sodnik Gostenčnik iz Maribora, ki si je avtoriteto ustvarjal
mi so imeli žogo več v svoji posesti, s tem pa so lažje nadzirali potek igre. Zelo zbrano igro so pokazali predvsem gostujoči obrambni igralci, ki niso naredili praktično nobene napake. Pri tem so jim odločno pomagali tudi domačini, ki niso ustvarili pravega pritiska na njihovo zadnjo vrsto. To so vsaj delno uspešno delali le zadnjih deset minut tekme, ko so bili tudi blizu dosege zadetka. A je ostalo le pri poskusih ...
Ptujčani so z osvojeno točko še v igri za obstanek, vendar bo potrebna tudi kakšna zmaga - morda v soboto z Interblockom?
Jože Mohorič
l.JS^K-. .. .. -i... • . • » V.^vr ■ • t __
Foto: Črtomir Goznik
Kapetanski trak Laboda Drave je v soboto prvič nosil Doris Kelenc (modri dres).
s podeljevanjem nepotrebnih kartonov, saj igra nikakor ni bila groba.
Ob polčasu sta oba trenerja opravila nekaj menjav; v domačo ekipo je vstopil Sead Zilič, pri gostih pa Benko in Bunc; nekaj kasneje še Vinko. Prave
spremembe v igri obeh ekip to ni prineslo, še naprej so nogometaši delali preveč tehničnih napak. Zaradi tega ni bilo pravega ritma v igri, precej je bilo tudi prekinitev zaradi prekrškov. Gostje so se osredotočali na igro kratkih podaj, s kateri-
Franci Fridl, trener Drave:
„Začeli smo dobro, nato pa so se v igri ponavljale stare napake. Tega je ta ekipa v tem trenutku sposobna, za kaj več pa bi bilo potrebno predvsem več samozavesti, ki je v tem trenutku pri igralcih popolnoma porušena. Zagotavljam pa vam, da se bomo za obstanek borili tako dolgo, dokler bomo imeli vsaj še teoretične možnosti."
Nebojša Vučičevič, trener Nafte: „Na Ptuj smo prišli močno oslabljeni, zato je bil osnovni cilj točka, kar nam je na koncu tudi uspelo. S tega vidika sem zadovoljen, z igro pač ne morem biti."
Nogomet • Labod Drava
Franc Gajšek bo v klubu vztrajal še naprej
V ptujskem prvoligašu se je v preteklem tednu pošteno „bliskalo". Po zaporednih slabih predstavah je prišlo do spremembe na trenerski klopi, obenem pa je to s sabo potegnilo še spremembe v igralskem kadru. Predsednik kluba Franc Gajšek je pojasnil, da so bile spremembe nujne, za njihovo izvajanje pa je zadolžil podpredsednika Bena Majheniča. Zaradi njegove službene zadržanosti nam je osnovne obrise usmeritve kluba v prihodnosti pojasnil Jure Arsič, ki bo sodeloval pri operativni izvedbi. „Usmeritev kluba v prihodnosti bo zagotovo temeljila na domačih nogometaših, njim pa bo dodanih nekaj igralcev, ki bodo v ekipo prinesli dodano vrednost. Osnova vsega je tudi znižanje proračuna, k čemur težijo praktično vsi športni kolektivi v Sloveniji. Vsi ti cilji so usmerjeni k večji stabilizaciji kluba, predvsem k njegovi večji finančni stabilnosti. V letošnji sezoni je obstanek še vedno prioriteta, a ne za vsako ceno. Morda bo potrebno plačati tudi ceno izpada v nižji rang tekmovanja, a je odločitev jasna, da je treba na to pot stabilizacije. Klub je prvo fazo - zaključen
postopek prisilne poravnave - že prešel, sedaj ji morajo slediti še druge," je povedal Arsič, ki se je dotaknil tudi vloge novega trenerja Franca Fridla: „Fridl že vrsto let z vsem srcem dela za Dravo, ob tem pa ima dovolj strokovnega znanja za vodenje ekipe. To je v tem trenutku optimalna rešitev za klub."
V zadnjih dneh so se v nekaterih medijih pojavljali zelo negativni citati bivše-
Foto: Črtomir Goznik
Jure Arsič
ga trenerja Milka Djurovskega in bivšega športnega direktorja Zorana Pavloviča. „Vsak posameznik ima pravico izraziti svoje mnenje, tudi sam imam o tem svoje. Na nek način se mi ne zdi najbolj pošteno takšno blatenje kluba, lahko pa v tem trenutku zagotovimo, da bo klub živel naprej. Čaka pa nas trdo delo pri ustvarjenju realnih (predvsem finančnih) okvirjev, znotraj katerih se bo klub lahko gibal. Prepričani pa smo, da bo takšno delo na dolgi rok uspešno," je poudaril Arsič, ki je izpostavil še eno aktualno stvar: „Zelo pomembno se mi zdi, da se je predsednik Franc Gaj-šek odločil, da s klubom vztraja še naprej in da bo skrbel za osnovno zagotavljanje proračunskih sredstev. Tako je osnova zagotovljena, z dobro organiziranostjo pa ji lahko dodamo še preostali potrebni delež za nemoteno delovanje kluba."
Pereča tema je tudi licenciranje, ki se za sezono 2010/11 počasi bliža sklepni fazi. „V tem trenutku postopki tečejo, seveda pa si vsi želimo, da bi se razpletli po naših željah," je zaključil Arsič.
Jože Mohorič
Rokomet • 2. SRL (m)
Vejka Nedla prvak, pa maker 2. lige!
Velika Nedelja -Škofljica 36:29 (18:16)
VELIKA NEDELJA: Kovačec (12 obramb - 1 x 7-m), Meško, Kaučič, Hanželič 3, Horvat 7, Veselko, Kne-ževič, Škripec 4, Preac (4 obrambe), Ivančič 8, Tušak 1, Kumer 1, Špin-dler 12, Zorec, Kvar, Munda. Trener: Samo Trofenik.
„Vejka Nedla prvak, pa maker 2. lige," to je slogan, ki so ga na svojih majicah imeli zapisanega rokometaši Velike Nedelje po končani tekmi s Škofljico. Biti prvak, pa čeprav samo 2. lige, je velik uspeh. Tega se zavedajo pri Veliki Nedelji, saj so uspeh dosegli predvsem z igralskim kadrom, ki so ga v preteklosti sami ustvarili. Z nekaj izkušenimi okrepitvami, ki so mladim igralcem pomagale do tega velikega uspeha, je domači trener Samo Trofenik dosegel to, kar si Velika Nedelja kot rokometni kraj tudi zasluži - igranje v 1. b slovenski rokometni ligi. To morajo igralci dojeti kot nagrado za tri leta mučenja v 2. ligi, ki po kvaliteti niti ni tako slaba, ampak način igranja za mlade igralce vsekakor ni najprimernejši.
Na zadnji tekmi pred doma-
Foto: Črtomir Goznik
Igralci Velike Nedelje (na fotografiji Dejan Ivančič) so krog pred koncem prvenstva postali prvaki 2. SRL.
2. SRL (od 1. do 8. mesta)					
REZULTATI	7.	KROGA:		Velika	
Nedelja - Škofljica 36:29, Dol TKI					
Hrastnik - Cerklje 27:30, Mitol Seža-					
na - Brežice 31:31, Mokerc Ig -					Do-
bova 40:27.					
1. VELIKA NEDELJA	7	7	0	0	25
2. ŠKOFLJICA	7	5	1	1	20
3. MOKERC IG	7	5	0	2	16
4. MITOL SEŽANA	7	3	1	3	12
5. CERKLJE	7	4	0	3	12
6. BREŽICE	7	1	2	4	7
7. DOL TKI HRASTNIK	7	1	0	6	7
8. DOBOVA	7	0	0	7	5
čimi navijači so se igralci Velike Nedelje pomerili z drugo uvrščeno ekipo Škofljice. Polna dvorana pri Veliki Nedelji je videla zelo dobro tekmo dveh kvalitetnih tekmecev. Večji del prvega polčasa so vodili gostje z razliko enega do treh golov. Da gostje niso ustvarili večje razlike, je skrbel Uroš Škripec, ki je odigral poškodovan. Kot je sam dejal, se taka pomembna tekma mora odigrati, pa čeprav samo z eno roko, zato je v prvem delu zadel vedno, ko je bilo najbolj potrebno. Prvič so domačini uspeli izenačiti rezultat v 18. minuti (9:9). Tudi v nadaljevanju prvega polčasa so gostje večji del vodili, vendar je domačim uspelo pred koncem polčasa obrniti rezultat v svojo korist in povesti z 18:16.
V nadaljevanju tekme so bolje začeli domači, saj so razliko povečali na tri zadetke in povsem nadzorovali potek tekme. Kar nekaj priložnosti so imeli domačini, da povečajo prednost, vendar so naredili nekaj nepotrebnih napak in gostje so to znali kaznovati. Takrat je na sceno stopil Tomaž Špindler in
Nogomet • 2. SNL
Bela krajina -Aluminij 1:1 (1:0)
STRELCA: 1:0 Pokleka (4, avto-gol), 1:1 Milec (75)
ALUMINIJ: Lipovac, Toplak (od 57. Režonja), Topolovec, Binko, Krajcer, Bajlec, Milec, Rotman, Djokič, Vrač-ko (od 87. Krajnc), Pokleka (od 46. Rešek). Trener: Bojan Flis.
Nogometaše Aluminija je po zmagi proti Muri čakalo gostovanje na neugodnem igrišču v Črnomlju, proti Beli krajini. To je ekipa, ki potiho računa na obračun za drugo mesto, s katerega želi izpodriniti kranjski
Triglav Gorenjsko, oziroma se jim vsaj približati, če bi Gorenjci naredili spodrsljaj. Tokrat je bila za to izjemna priložnost, saj so nogometaši Triglava klonili proti Šenčurju. A je Črno-maljci niso uspeli izkoristiti, saj niso uspeli premagati Aluminija iz Kidričevega. V bistvi so imeli domačini srečo, da so osvojili vsaj točko.
Gostje iz Kidričevega se v Črnomelj niso prišli zgolj braniti, čeprav niso bili obremenjeni z rezultatom in igro »na nož«. Pristop je bil s strani gostov zelo pozitiven, kljub temu pa so že takoj na začetku srečanja doma-
v razdobju od 41. do 49. minute zadel kar šestkrat in odločil zmagovalca. V teh minutah je na golu blestel stari rokometni lisjak v vratih domačih Davorin Kovačec in s svojimi obrambami povsem onemogočil gostujoče strelce. Domačini so zaigrali tudi za svoje zveste navijače in ko je Dejan Ivančič ukradel žogo v svojem stilu in je Mitja Horvat zadeval iz nemogočih položajev, je bila dvorana na nogah. Domačini so tekmo povsem zasluženo dobili in tako pred zadnjim gostovanjem na Škofljici postali prvaki.
Po zadnjem sodniškem žvižgu je bilo veselje v športni dvorani Velika Nedelja nepopisno, saj je klub, ki je v četrtek praznoval šele svoj tretji rojstni dan, dosegel zelo lep uspeh. Velikonedeljčani so slavili dolgo v noč, razlogov za to so imeli mnogo, saj je bilo pred dvorano vse pripravljeno v stilu, kot je pri Veliki Nedelji v navadi. In prav je tako, saj so si vsi, ki so tvorci tega velikega uspeha, to več kot zaslužili.
Danilo Klajnšek
V Črnomlju blizu zmagi
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Aluminija (na fotografiji Kristijan Lipovac in Denis Topolovec) so v nedeljo v Črnomlju osvojili točko.
čini povedli ter si ob tem priigrali še precejšnjo psihološko prednost. Nesrečnež pri gostih iz Kidričevega je bil Pokleka, ki ga je žoga zadela, spremenila smer in prevarala zanesljivega gostujočega vratarja Lipovca. Toda to ni podrlo sistema igre gostov iz Kidričevega; igrali so svojo igro, ter imeli že v 1. polčasu nekaj priložnosti za izenačenje. Žoge pa v zaključku akcij le niso uspeli potisniti v domačo mrežo, med drugim pa so zadeli tudi okvir vrat domačega vratarja (Vračko).
V nadaljevanju srečanja se ni nič spremenilo; gostje so imeli
Spodrslaj Triglava in Bele krajine
21. krog je prinesel eno večje presenečenje, saj je nogometašem kranjskega Triglava doma »spodrsnilo« v gorenjskem derbiju proti Šenčurju. Za igralce Triglava ta poraz ni tragičen, saj tudi Beli krajini ni uspelo zmagati proti Aluminiju. Domačo zmago so dosegli tudi muraši, ki so dokaj gladko ugnali Dravinjo iz Slovenskih Konjic. Ta očitno v zadnji tretjini drugoligaškega prvenstva kar močno popušča. V derbiju ekip iz začelja je v Krškem prišlo do delitve točk, kar je vsekakor manj, kot so po zadnjih zmagah v mestu spidveja pričakovali. Varovanci Adnana Zild-
Drava - Jadran 20:24 (13:11)
DRAVA: Dogša, Robnik 4, Bede-nik, Vidovič 4, Ferk 3, Bratuša, Pučko 2, Sabo 5 (2), Jovič, Bedrač, Horvat, Čeh 1, Požar 1. Trener: M. Žuran.
SEDEMMETROVKE: Drava 4 (2), Jadran 5 (1); IZKLJUČITVE: Drava 14 minut, Jadran 10 minut.
V ligi za obstanek so Ptujča-ni ponovno ostali praznih rok, zmago pa so znova zapravili v drugem delu. V prvem polčasu smo lahko gledali prepričljivo in dopadljivo igro; domačini so v 14. minuti izenačili (5:5) in si priigrali že tudi štiri zadetke prednosti. Žal pa se je v nadaljevanju igra gostiteljev brez razloga izjalovila in prednost je splahnela. Gostom je uspelo trikrat izenačiti in si z lahkoto priigrati prednost, saj so domačini zaradi nepotrebnih prekrškov kar trikrat igrali po dve minuti z le štirimi igralci. Nedvomno je k zmagi gostov pripomogel nekaj manj kot 2 metra visoki vratar gostov Žne-belj, ki je z velikim razponom svojih okončin ustavljal strele domačinov.
Ob vsem tem pa je potrebno povedati, da sta tekmo sodili sodnici iz Izole (Škrlic-Škrbec), ki sta pred približno 100 gledalci korektno opravili delo.
anc
2. SRL (od 9. do 14. mesta)
REZULTATI 7. KROGA: Drava - Jadran Hrpelje 2009 20:24, Arcont Radgona - Radovljica 30:28, Aleš Praznik - Pomurje 34:38.
1.	ARCONT RADGONA 5	5 0 0 18
2.	RADOVLJICA	5	4 0 1 14
3.	ALEŠ PRAZNIK	5	113	7
4.	POMURJE	5	2 12	5
5.	JADRAN HRPELJE	5	113	5
6.	DRAVA	5	0 1 4	5
Bojan Flis - trener Aluminija: „Po vsem videnem moramo biti zadovoljni tudi s točko, čeprav smo bili bližje vsem trem. Fantje so se trudili, borili, prikazali odličen voljni moment in to je v bistvu najpomembnejše spoznanje za preostanek prvenstva.«
terensko pobudo, ki so jo kronali petnajst minut pred koncem srečanja. Takrat je v polno zadel mladi reprezentant Martin Milec. Svoje premoči v igri pa niso uspeli dokončno spremeniti v zmagoviti zadetek. Točke so se lahko bolj veselili domačini, nogometašem Aluminija pa ostane samo tolažba, da so bili veliko bližje zmagi ...
Danilo Klajnšek
žoviča za magičnim osmim mestom, ki ga sedaj zaseda Livar, zaostajajo samo štiri točke.
REZULTATI 21. KROGA: Bela krajina - Aluminij 1:1 (1:0), Krško - MU Šentjur 1:1 (1:0), Primorje - Livar 4:2 (2:0), Triglav Gorenjska - Garmin Šenčur 0:1 (0:0), Mura 05 - Dravinja Kostroj 3:1 (2:1).
1.	PRIMORJE 21 13 7 1 43:8 46
2.	TRIGLAV GOR. 21 12 4 5 27:14 40
3.	BELA KRAJINA 21 10 5 6 25:25 35
4.	MURA 05 21 8 6 7 33:39 30
5.	ALUMINIJ 21 8 4 9 34:28 28
6.	GAR. ŠENČUR 21 6 8 23:23 24
7.	DRAVINJA KOS. 21 7 4 10 27:29 225
8.	MU ŠENTJUR 21 5 6 10 16:27 21
9.	LIVAR 21 5 4 12 17:32 19
10.	KRŠKO 21 3 8 10 16:33 17
Rokomet, MIK 1. liga, 5. krog Želja Jeruzalema je prva zmaga
Skoraj mesec dni je minilo, odkar so ormoški rokometaši odigrali zadnjo domačo tekmo. 23. marca je na Hardeku gostovalo Gorenje in po eni najboljših letošnjih predstav Ormožanov se je tekma končala brez zmagovalca (27:27). Tokrat na Hardek prihaja zasedba Slovana, ki je še edini slovenski predstavnik v Evropi in sicer v Challenge pokalu, kjer Ljubljančane konec tedna čaka polfinalni obračun s portugalskim Spo-rtingom iz Lizbone. Zato je tekma tudi prestavljena na novi termin.
Misli rokometašev Slovana bodo zagotovo vsaj malo usmerjene k evropskemu obračunu in tukaj svojo priložnost za presenečenje vidijo v ormoškem taboru. Letos sta se ekipi že pomerili dvakrat, v Ormožu je zmagal Jeruzalem z izidom 35:32, v Ljubljani je slavil Slovan z izidom 38:29. Upajmo, da se bo trend domačih zmag nadaljeval tudi tokrat. Želja Jeruzalema na tekmi proti Slovanu je prva zmaga v Ligi za prvaka. Trenerju Saši Prapotniku je pri pripravi na Slovan največ preglavic povzročala odsotnost Roka Žurana in Vedrana Hudža. Žuran je s slovensko reprezentanco gostoval na turnirju na Češkem, kjer je Slovenija ob gostiteljih Čehih, Rusih in Avstrijcih osvojila 1. mesto. Ormoški bombarder je proti Čehom dosegel 2, proti Rusiji 4, proti Avstriji pa zaradi poškodbe mišice ni zaigral. V vrstah Jeruzalema upajo, da poškodba ni prehuda in da bo Žuran nared za tekmo proti Slovanu. Sicer je Žuran na Češkem pustil soliden vtis, zagotovo pa je sposoben prikazati še veliko več. Z odlično igro se je v Izraelu na kvalifikacijah mladincev predstavil hrvaški reprezentant Hudž. Slednji je s svojo reprezentanco v konkurenci Izraela, Latvije in Madžarske osvojil 1. mesto. Hudž je bil prvo ime svoje reprezentance in z 20 zadetki prvi strelec. Tekma se bo v sredo pričela ob 19. uri.
uk
Rokomet • 1. B SRL (m)
Pomembna zmaga, vendar ...
Moškanjci Gorišnica 1. b srl (m) - Grosuplje 27:24 (16:13)
MOŠKANJCI - GORIŠNICA: Petek 3 (1), Mesarec 5, Zorli 6 (na fotografiji), Vesenjak, Bračič 5, Balas, Lozinšek 2, Golob, Cvetko, Lukaček 1, Vincek 1, Sašo Korez, Prejac, Di-mec 4, Valenko, Samo Korez. Trener: Ivan Hrupič.
SEDEMETROVKE: Gorišnica 1(1), Grosuplje 3(4); IZKLJUČITVE: Goriš-nica 14, Grosuplje 8 minut
Rokometaši iz Gorišnice so dosegli pomembno zmago v borbi za obstanek. Srečanje je bilo zanimivo, saj so oboji igrali dobro. Igra je bila enakovredna, gostje pa so največ vodili za štiri zadetke - 8:12. Domači rokometaši so se zavedali velikega vložka v tem srečanju, saj jim je samo zmaga še dajala upanje v obstanek, oziroma za predzadnje mesto, ki vodi v dodatne kvalifikacije za obstanek v 1. B slovenski rokometni ligi. Do konca prvega polčasa so se nato zbrali in ob odhodu na odmor imeli prednosti treh zadetkov, kar je bila glede na začetek velika prednost.
Da ne bi prišlo do kakšnega neprijetnega zasuka v tem srečanju in s tem predčasnega slovesa od borbe za obstanek, pa so varovanci trenerja Ivana Hrupiča do konca trdo delali. V 46. minuti so si priigrali »velikih« šest zadetkov prednosti. Ker ni bilo velikega števila napak, predvsem v primerjavi z gostovanjem v Sevnici, so domačini s to prednostjo tekmo mirno pripeljati do konca in pomembnih dveh točk. Drugi polčas je bil izenačen, saj sta obe ekipi dosegli po enajst za-
Rokometaši Moškanjcev-Gorišnice so v soboto proti ekipi Grosuplja dosegli pomembno zmago v borbi za obstanek, vendar pa ob tem ostaja grenak priokus, da niso ekipa, ki bi bila enakovredno obravnavana v tej konkurenci. Ponovno se je namreč zgodilo, da so prestavljene tekme ekip, ki so njihovi direktni konkurenti - Radeč MIK Celja in Istrabenz plinov (oboji imajo enakega tekmeca - Celje Pivovarno Laško B). Ne trdimo, da kdo komu kaj pušča ali to želi, vendar je sedaj v tem primeru možno pomisliti na to. Če bi bile vse tekme odigrane po prvotnem razporedu, bi bilo to mogoče izključiti. Mogoče je tudi naključje, da je predsednik združenja 1. B SRL Matjaž Avsec iz RK Istrabenz plini, člani pa Janez Simončič, RK Radeče Celje, in Srečo Rehberger iz Alplesa iz Železnikov. Težko je verjeti, da v Celju nimajo primerne športne dvorane za igranje tekme ob predvidenem terminu, še posebej tekem v zaključku prvenstva.
REZULTATI 20. KROGA: Moškanjci Gorišnica - Grosuplje 27:24, Radeče MIK Celje - Sviš Pekarna Grosuplje 28:19, Grča Kočevje - Šmartno 99 28:29. Alples Železniki - Sevnica 27 :28. V sredo bosta odigrani srečanji Celje Pivovarna Laško B - Istrabenz plini Izola in Krka - Ajdovščina.
1.	KRKA	19	19	0	0 38
2.	ŠMARTNO 99	20	16	0	4	32
3.	AJDOVŠČINA	19	9	4	6 22
4.	SVIŠ GROSUPLJE	20	10	2	8 22
5.	SEVNICA	20	10	1	9	21
6.	CELJE P. LAŠKO B	19	9	2	8 20
7.	GROSUPLJE	20	6	4	10 16
8.	GRČA KOČEVJE	20	7	2	11 16
9.	ALPLES ŽELEZNIKI 20	6	2	12	14
10.	RADEČE CELJE 20 5 3 12 13
11.	ISTRABENZ PLINI 19 4 3 12 11
12.	MIŠKANJCI - GOR. 20 5 1 14 11
detkov, vendar je bila očitno odločilna prednost narejena ob koncu prvega polčasa.
Danilo Klajnšek
* i					
Varna starost
m gâmtb(mum> v mlodoÁtí
Štajerski tednik, april 2010
Ni ga človeka, ki si ne bi belil glave z vprašanjem, kako si zagotoviti varno in brezskrbno starost, kako preživeti jesen življenja na čim bolj prijeten in manj boleč način. Polna ušesa imamo raznih življenjskih napotkov, najpogostejši pa je tisti, ki pravi: varčuj v mladosti, da ti na starost ne bo treba na beraško palico. Saj, a kako naj si privoščimo varčevanje, ko pa nas večina s svojimi prejemki v glavnem životari iz meseca v mesec tako, da nam včasih zmanjkuje denarja za plačilo vseh položnic.
Živimo v družbi, ki ima polna usta demokracije in lepih besed, a se obnaša, kot da je popolnoma pozabila na starejše
f/ JZ • .i1* ■
ljudi, na tiste, ki so vse življenje pridno garali za ljubi kruhek, pa na starost niso deležni niti tega, kar so od svoje plače plačevali.
Nekaj zagotovo ni v redu, ali pač?! Presodite sami. Morda vam bo pri vaši odločitvi v pomoč tudi naša priloga Varna starost,v kateri boste našli veliko odgovorov na vprašanja, ki se porajajo vsem, ki se približujejo tretjemu življenjskemu obdobju ali pa so že v njem.
Veliko novega boste lahko izvedeli o obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju, saj so nam na ZPIZ postregli z najnovejšimi podatki. V intervjuju z vodilno upokojenko
Slovenije dr. Matejo Kožuh Novak boste lahko izvedeli, kaj nam prinaša pokojninska reforma, kako katastrofalna je skrb države do upokojencev, zakaj je slovenska družba na razpotju, zakaj je mlajša generacija potisnila upokojence v geto in še veliko zanimivega. Izvedeli boste lahko, kakšni so pogoji, zmogljivosti in cene oskrbe v domovih upokojencev v Ptuju, Kidričevem, Muretincih in Ormožu, kakšne so možnosti za dodatno in še kakšno zavarovanje. Skratka, na osmih straneh veliko zanimivega branja, ki ga tisti, ki si želite zagotoviti varnejšo starost, zagotovo ne smete prezreti.
Martin Ozmec, urednik priloge
a v* j
rlr
m


> ■ -

i mi/,
i M
I' ral
HH1'. I
u
i 'j i'

i»

Hfc
Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje je, ali vsaj naj bi bilo, osnova za varno starost, čeprav je še precej nejasnosti ali nedorečenosti. Zato smo za nekaj pojasnil v zvezi s tako imenovanim prvim pokojninskim stebrom povprašali na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIS).
Za odgovore je poskrbel Brane Golob, predstavnik za stike z javnostmi v Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, kjer pa se ta čas ukvarjajo z nadvse resno problematiko, saj naj bi po nekaterih napovedih denarja v pokojninski blagajni še letos zmanjkalo.
Najprej pa nas je zanimalo, koliko oseb je trenutno zajetih v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in koliko sredstev se zbere iz tega naslova.
»Konec decembra 2009 je bilo obvezno zavarovanih
886.991 zavarovancev. Skupni prihodki Zavoda so v letu 2009 znašali 4.653.555.802 evrov, od tega 3.288.514.068 evrov na podlagi plačanih prispevkov.«
Koliko je trenutno prejemnikov starostnih pokojnin, koliko invalidskih pokojnin, koliko družinskih in koliko vdovskih pokojnin v Sloveniji?
»V februarju 2010 je Zavod izplačal 364.129 starostnih, 91.253 invalidskih, 58.176 družinskih ter 34.165 vdovskih pokojnin. Skupaj je tako izplačal 547.723 pokojnin iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Poleg tega je izplačal tudi 3.449 vojaških pokojnin, 156 akontacij ter 1.848 kmečkih pokojnin po starostnem zavarovanju kmetov. Izplačanih je bilo tudi 15.790 državnih pokojnin. Zavod je tako v februarju izplačal 568.966 pokojnin po vseh veljavnih predpisih.«
Kakšno je razmerje med zavarovanci in upokojenci?
»V letu 2009 je razmerje med zavarovanci in upokojenci iz obveznega pokojninskega zavarovanja znašalo 1,66 : 1,00, lani 1,71 : 1,00.«
Kolikšne so povprečne višine pokojnin v Sloveniji?
»Povprečna višina pokojnine v februarju 2010 je bila za starostno pokojnino 633,17 €, za invalidsko 507,63 € in družinsko oziroma vdovsko pokojnino 436,77 €; skupno povprečje za vse pa je 583,99 €.«
Koliko jih zaradi nizkih pokojnin prejema varstveni dodatek?
»V februarju 2010 je Zavod izplačal 46.945 varstvenih dodatkov v povprečni višini 95,79 €. Pravica do starostne pokojnine je odvisna od dopolnjene starosti zavarovanca in pokojninske dobe,
ki pa mora pri najvišji možni starosti obsegati izključno zavarovalno dobo. Za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do te pokojnine morata biti hkrati izpolnjena oba pogoja, ki se razlikujeta glede na spol zavarovanca.
Kakšne so možnosti za predčasno upokojevanje?
»V letu 2010 se lahko za izpolnitev manjkajoče pokojninske dobe, določene za pridobitev pravice do starostne pokojnine, poleg pokojninske dobe zavarovanca upošteva kot dodana doba tudi devet dva-najstin:
-od časa zaključenega študija na dodiplomskem in podiplomskem šolanju,
-	od časa dejanskega obveznega vojaškega roka, nadomestne civilne službe ali usposabljanja za rezervni sestav policije in
-	od časa, v katerem je bil zavarovanec prijavljen pri zavodu za zaposlovanje kot
iskalec zaposlitve ali brezposelna oseba.
Upoštevanje naštetih obdobij dodane dobe za izpolnitev pogojev manjkajoče pokojninske dobe za pridobitev pravice do starostne pokojnine pa je možno le, če ta že niso všteta v pokojninsko dobo!
Osebi, ki je bila vključena v obvezno dodatno zavarovanje, se lahko kot dodana doba upošteva četrtina obdobja, v katerem je bila obvezno dodatno zavarovana. Dodana doba vpliva le na izpolnitev pogoja manjkajoče pokojninske dobe za pridobitev pravice do starostne pokojnine, ne pa tudi na višino odstotka za njeno odmero! Višino odstotka za odmero starostne pokojnine se torej določi brez upoštevanja dodane dobe.
Pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine je mogoče v določenih primerih izpolniti tudi pri nižji starosti.
Znižanje starostne meje je mogoče:
-	za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, slovenskega državljana, za katerega je zavarovanec skrbel in ga vzgajal vsaj pet let;
-	zaradi dela na delovnem mestu, na katerem se je zavarovancu štela zavarovalna doba s povečanjem ali dela v poklicih, ki ga zaradi narave in teže dela po dopolnitvi določene starosti ni mogoče uspešno opravljati;
-	zaradi osebnih okoliščin, pogojenih z zdravstvenim stanjem zavarovanca;
-	zaradi vključitve ženske v obvezno zavarovanje pred dopolnitvijo 18. leta starosti. Lahko pa uveljavlja tudi znižanje za otroke, znižanje zaradi štetja zavarovalne dobe s povečanjem, znižanje zaradi osebnih okoliščin ali znižanje zaradi vstopa v obvezno zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti
M. Ozmec
Mateja Kožuh Novak: »Pokojninska zakonodaja mora zagotoviti varno starost vsakomur!«
Rojena je bila med vojno v dolenjski metropoli, je ginekologinja in epidemiologinja v pokoju. Od leta 1995 se aktivno ukvarja s promocijo zdravja starejših, zadnjih nekaj let pa je predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije ali na kratko ZDUS. Mateja Kožuh Novak je še vedno pokončna, še vedno ambiciozna in predvsem vztrajna, saj kljub vsemu, kar se danes dogaja s starejšimi in upokojenimi, ostaja, kot pravi, večna optimistka.
Med cilji, ki jih je v času predsedovanja Zvezi društev upokojencev Slovenije postavila v ospredje, so predvsem doseči priznanje prispevkov starejših k razvoju slovenske družbe, vzpostaviti nadzor civilne družbe nad porabo sredstev, ki so namenjena starejšim, ter z medsebojno pomočjo dvigniti kvaliteto življenja starejših.
Gospa predsednica, kako ocenjujete najnovejši predlog pokojninske reforme v Sloveniji, kaj je za vas sprejemljivo in kaj ne?
»V podrobnosti ga še nismo preučili, ker je predlog prišel ven šele prejšnji teden, zato lahko dam le načelne pripombe. Zakon daje starosti, ko gre nekdo v pokoj, prednost pred leti pokojninske dobe. Ker gredo praviloma zgodaj delat manj izobraženi, fizični delavci, menimo, da ni prav, da jih zakon sili delati čez 40 let. Ključni problem sedanjosti v Sloveniji je, da delodajalci starejše delavce silijo v pokoj, ker so dražji, kot so mladi, pri tem zanemarjajo njihove delovne izkušnje, ne nudijo jim pa delovnih mest, ki bi bila za starejše delavce primerna.
Po drugi strani silijo v pokoj ljudje sami, ker so na delovnih mestih 'šikanirani', ker se čutijo odveč. Zakonodajalci bi morali predvideti uvedbo svetovanja ljudem, ko presežejo 50 let, da bi dobili taka delovna mesta, kjer bi lahko zdržali in bili učinkoviti do 65. ali 63. leta. Če tega ne bo, bo zakon moral dati prednost delovni dobi in ne starostni meji za dosego pokojnine. Švicarski sistem je neprijazen do upokojencev, ker bodo pokojnine rasle počasneje kot
Foto: M. Ozmec
Dr. Mateja Kožuh Novak: »Starejši smo edini v tej družbi, ki lahko dokažemo, da nismo v preteklih dvajsetih letih kradli prebivalcem, torej smo najbolj primerni, da nadziramo, kako dela blagajna, ki letno zbere 230 milijonov evrov.«
plače. Polovica pokojnin pa je danes pod nivojem revščine za enočlansko gospodinjstvo. Četrtina starejših od 69 let živi sama. Ti so najbolj ogroženi. Bismarkov sistem v sedanji družbi ne zdrži več. Če bomo hoteli obdržati družbo blagostanja, če bomo hoteli biti v družbi najbolj razvitih, bo treba dvigniti davke in pokrivati pokojnine tudi iz proračuna. Najnižja pokojnina za polno delovno dobo mora omogočiti enočlanske-mu gospodinjstvu preživetje. Formula, ki jo postavljam jaz, je, da se vsako leto izračuna prag revščine. Najnižja pokojnina za polno delovno dobo mora biti 10 % višja, kot je prag revščine, vse ostale pokojnine pa morajo imeti socialno varovalko, sedanji varstveni dodatek, ki mora dvigniti prihodek na mejo revščine. Tu bo seveda treba upoštevati premoženje, ki prinaša dohodek.«
Ali je skrb države do upokojencev zadovoljiva?
»Skrb države za upokojence je katastrofalna. Sedanja vlada za stiske upokojencev nima posluha, kljub našim odločnim protestom so sprejeli polovično zamrznitev pokojnin. Če bi bila jaz v vladi, bi me bilo sram ljudem z nizkimi pokojninami dvigniti pokojnino za evro ali dva. Zelo počasi prodiramo upokojeni strokovnjaki tam, kjer je vlada naj-
bolj šibka, pri zagotavljanju modrosti pri ključnih odločitvah. Še najdlje smo prišli na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, pa še tam nam kljub dogovoru dajejo na mizo napisane zakone, namesto da bi upokojene strokovnjake povabili k pisanju zakonov.
Pogosto naletimo v vladi na zaničevalni in ignorantski odnos do upokojencev, češ, dajte mir, saj imate pokojnine. Moram pa priznati, da
počasi le prodiramo, da se stvari premikajo pri restavri-ranju podobe in vloge starejših v slovenski družbi. Zadnji čas; če bi nas upoštevali prej, ne bi bilo takih anomalij, kot smo jim priča sedaj. Pri Vzajemni zavarovalnici dela vlada v službi kapitala vse, da bi lastnike zavarovalnice - upokojence - spravila stran od nadzora dela uprave, prejšnje, sedanje, bodoče. V resnici smo pa starejši edini v tej družbi, ki lahko dokažemo, da nismo v preteklih dvajsetih
letih kradli prebivalcem, torej smo najprimernejši, da nadziramo, kako dela blagajna, ki letno zbere 230 milijonov evrov. Naj poudarim, da pri Vzajemni zavarovalnici nimamo starejši nobenega namena zavarovalnice prevzeti, le nadzorovati želimo delo uprave skupaj s predstavniki mlajših generacij, da bodo sredstva, ki jih lastniki zbiramo, porabljena za namen, zaradi katerega jih zbiramo.«
Kaj menite o dodatnem
varčevanju za varnejšo starost, kakšno bodočnost pripisujete tretjemu pokojninskemu stebru?
»Slovenska družba je na razpotju. Vse vladajoče stranke imajo tendenco prepustiti posameznika njegovi usodi, naj poskrbi za izobrazbo, zdravje in starost sam, kot so to delale ZDA do sedaj. V ZDA ugotavljajo v sedanji krizi, da morajo državo spremeniti, da morajo ljudem omogočiti kvalitetno izobrazbo, zdravstvo in varne pokojnine. Mi pa našo državo spreminjamo po njihovem dosedanjem vzorcu. Mladim lastniki kapitala in njihovi zastopniki v parlamentu in vladi (žal je teh več kot predstavnikov ostalih 90 % prebivalstva) dopovedujejo, da se morajo dodatno zavarovati za varno starost, češ da jim država ne bo mogla zagotavljati pokojnin. Namen tega je preskrbeti kapitalu sredstva za igračkanje z denarjem drugih, kar vodi v naslednje krize, kot v ZDA, ko so ljudem vsakih nekaj desetletij pobrali privarčevani denar. Moderna evropska država skrbi za ranljive skupine prebivalstva in jim zagotavlja izobrazbo, zdravje in zdravstveno varstvo ter varno starost. Če bomo hoteli ostati med vodilnimi v Evropi, kar si tako želijo naši politiki in lastniki kapitala, ki bi se radi sončili na jahtah, bo morala država
! Bi tudi vi | pokojninsko J varčevali v 3. { pokojninskem j stebru?
| Pokliči 080 19 56 ali i klikni www.sop.si.
zagotoviti brezplačno šolanje, javno zdravstvo, dostopno vsem, dostojne plače tudi najmanj izobraženim in pokojnine, ki bodo tudi najmanj plačanim delavcem zagotovile osnovno preživetje. V Zvezi društev upokojencev smo proti dodatnim zavarovanjem za varno starost, pokojninski zakon mora zagotoviti varno starost vsakomur. Bomo pač naslednja desetletja manj zapravljali za reprezentanco, gradili manj razkošne palače, manj dajali za ceste, predvsem tistih sredstev, ki ob gradnji cest zaidejo v zasebne žepe, ukinili bomo vojsko, ki je res ne potrebujemo, ne bomo dovolili, da se zdravstvo zaradi pohlepa privatne iniciative draži, racionalizirali bomo porabo zdravil, podjetniki se bodo pa morali sprijazniti z nižjimi dobički, kot so jih imeli v zadnjih dvajsetih letih, pa manj se bodo igrali z delnicami, kot so se do sedaj. Naslednja desetletja bodo desetletja storitvenih dejavnosti, tam bodo službe, ki bodo tudi dobro plačane - če bodo imeli upokojenci dovolj velike pokojnine. Kdo bo pa kupoval, če bo morala polovica naroda ves čas tehtati, ali si lahko enkrat na teden družina privošči meso, ali naj gre stara mama po zdravila in ali lahko kupijo nove copate za vnuka? Sedanja slovenska politika je skregana s pametjo.«
Zakaj ste ob neki priložnosti dejali, da je mlajša generacija potisnila upokojence v geto?
»Prednost upokojencev pred mlajšimi skupinami prebivalstva je predvsem v življenjskih izkušnjah, ki smo si jih nabirali dolga desetletja. So-
Foto: M. Ozmec
Dr. Mateja Kožuh Novak: »Ce bi bila jaz v vladi, bi me bilo sram ljudem z nizkimi pokojninami dvigniti pokojnino za evro ali dva.«
dobni slovenski politiki manjka predvsem modrosti, ker so vso starejši generacijo označili za nekdanje komuniste in nas potisnili stran od odločanja. Temu pravimo geto brezpravnih - po domače 'tukaj čiči in čakaj, da ti bomo dali, kolikor ti bomo hoteli dati, kaj bi pa še radi ... Imate pokojnine, ni vam treba drugega, kot vsakega prvega počakati na pošto' ali pa: 'Starejši so sebični, skrbijo le zase, se zabavajo .' in podobno. Malo je k temu pripomogla tudi sodobna informacijska tehnologija, ki ji starejši težko
sledimo, lokalna in državna oblast pa naredita premalo, da bi se mi lahko vključevali v sodobno družbo. Dajati mladim, po možnosti prijateljem in sorodnikom, denar za računalniško opismenjevanje starejših, je stran metanje denarja, ker potrebujemo starejši način izobraževanja na tem področju, ki ga razvijamo sami. Starejši hodijo na tečaje, ne na enega, odnesejo pa malo, ker niso prilagojeni njihovim potrebam. To smo začeli dopovedovati prejšnji vladi, nadaljujemo s sedanjo, zgodi se pa nič. Hodimo po
ministrstvih, dopovedujemo, da smo vsak dan bolj odrinjeni, ker večina starejših ne zna uporabljati interneta (e-upra-va, e-zdravje, e-sociala, e-dav-ki ...), pa jih to kaj malo briga. Ker nismo hoteli za izobraževalce tistih, ki so prisesani na razna ministrstva, in smo hoteli speljati izobraževanje starejših, invalidov, Romov, prišlekov ...sami člani ciljnih skupin, nismo dobili denarja. To je informacijski geto. Polovica upokojencev s pokojninami ne more več preživeti. Postajajo nevidni, na milost in nemilost prepuščeni svojim potomcem, ki so jih v letih izobilja vzgajali v drugo smer, da so oni dobivali od staršev. Ker država ni prijazna tudi do mladih, prihaja do hudih konfliktov v družinah, ki so se znašle v stiski. Žrtve so po navadi obnemogli starši. Ti so večinoma tiho, ker se čutijo krive za obnašanje svojih potomcev. V domovih za starejše je kader, ki dela neposredno s starejšimi, sorazmerno slabo plačan. Tako kot drugje po svetu je tudi pri nas veliko nasilja nad stanovalci domov, ki se ne upajo pritoževati, da ne bi bili še v hujših stiskah. To je geto nemočnih. Vloga starejših v slovenski družbi ni javno priznana, čeprav imamo pomembno mesto v družbi pri medsebojni pomoči, pomoči mlajšim generacijam, v ekonomskem smislu, saj smo pomembni varčevalci in potrošniki in tudi v političnem smislu, saj smo še preveč zvesti volivci. Tudi tu smo potisnjeni v geto ljudi, ki jim vloga v družbi ni priznana.«
V čem vidite bistvo med-generacijskega sodelovanja?
»Glavno stičišče medgenera-cijskega sodelovanja je seveda družina in starši smo tisti, ki največ naredimo za med-generacijsko sodelovanje. Namesto da bi naredili raziskave doma, kako funkcionira slovenska družina kot učna baza za medgeneracijsko sodelovanje, strokovnjaki in znanstveniki prinašajo ideje o medgeneracijskem sodelovanju iz tujine in si izmišljajo take in drugačne centre, take in drugačne stavbe in delovna mesta. Starejši smo dobro
organizirani v društvih upokojencev, imamo veliko število prostovoljcev, ki so pripravljeni tudi zunaj družine gojiti medgeneracijsko sodelovanje, veliko društev ima celo prostore za medgeneracijske centre, le sredstva za obnovo prostorov potrebujejo ponekod, vzpodbudo lokalne skupnosti, logistično podporo ali sredstva za vzdrževanje tovrstnih centrov, program pa lahko skupaj z mladimi pripravijo sami. O tem v zvezi društev upokojencev dosti razmišljamo. Zakaj ne bi otroci, ki imajo dedke in babice daleč od svojega doma, dobili nadomestnih dedkov in babic v kraju, kjer živijo? Drug problem je medgene-racijsko sodelovanje na nacionalni ravni. Tukaj je politika v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih padla na izpitu. Namesto da bi razvijala družbo medsebojnega sodelovanja (brezplačno šolanje za vse, delitev dobička med delavce, javno zdravstvo, dostopno vsem, zagotavljanje varne starosti), razvija filozofijo: pomagaj si sam in bog ti bo pomagal. Dovoljuje neodgovornim posameznikom, predstavnikom kapitala, da označujejo tiste, ki ne najdejo dela, za lenuhe in nesposobne, upokojence za zajedavce družbe, Rome za izmečke in prebivalce drugih narodnosti nekdanje Jugoslavije za tatove in roparje. Taka družba ne bo mogla preživeti. Slej ko prej se bodo ljudje uprli. Žal ob takih uporih vedno trpijo nedolžni.«
Kakšna je vaša ocena pro-stovoljstva med starejšimi?
»Med starejšimi je prostovolj-stvo zelo razvito. V društvih upokojencev je vključenih več kot 60 % upokojenega prebivalstva. Imamo več kot 20.000 dnevno aktivnih prostovoljcev, ki vodijo in upravljajo društva, organizirajo in vodijo dejavnosti v društvih, obiskujejo bolne in onemogle, opravljajo različna javna dela v lokalnih okoljih. Zanimivo je, da mladi menijo, da pomoč starejših svojim potomcem ne sodi med prostovoljno delo. To bi seveda na Zahodu, kjer starejša generacija ne pomaga več svojim otrokom, ocenili za napako.
Lani smo izračunali, da starejši s pomočjo svojim otrokom in vnukom vrnemo v denarju (če bi bila cena naše ure 9 ) pri varovanju vnukov, pomoči, ko so bolni, pri negovanju bolnih svojcev, pri pomoči potomcem v gospodinjstvu, pri kmečkih delih, pri gradnji hiše, nakupu stanovanja ali avta, dvakrat toliko kot znaša znesek naših pokojnin. Seveda lahko razpravljamo o tem, ali je naša ura prostovoljne pomoči vredna 1 € ali 9 €. Vsekakor bi vse mlajše generacije v Sloveniji težko preživele brez pomoči starejših. Seveda pa je vedno tako, da tisti, ki daje, je mnenja, da da več, kot dejansko daje, in tisti, ki sprejema, meni, da dobi manj, kot dejansko dobi.«
Kako ocenjujete učinkovitost upokojenske organizacije, ki ji predsedujete?
»Z 240.000 člani smo nedvomno največja nevladna neprofitna samopomočna organizacija v Sloveniji. V 'zločinskem' socializmu. ki je ljudem nudil varno preživetje, se je naša organizacija razvila od ustanovitve leta 1946, ko je pričela delovati kot zagovornica pravic upokojencev, v organizacijo, ki skrbi za zdravje svojih članov, številna društva so razvila športne, rekreativne in kulturne dejavnosti za svoje člane, skrbeli pa so tudi za bolne in onemogle člane. V 'demokraciji', ki ljudem pospešeno ukinja varno preživetje, smo prisiljeni razvijati oblike pomoči vsem starejšim v lokalni skupnosti, predvsem pa zagovorništvo pravic starejših pa tudi vseh tistih skupin, ki se v brezobzirnem primitivnem kapitalizmu niso znašle, saj so vsi ti naši otroci in vnuki. Eno fazo smo uspeli prebroditi, tisti, ki hočejo vladati, nas nič več ne morejo s svojimi izjavami postaviti v kot. Zdaj smo v fazi, ko se pričenjajo bati naše pomoči. Primer je sprejemanje zakonodaje na področju zavarovalnic po hitrem postopku, kamor so vtaknili tudi urejanje Vzajemne zavarovalnice, misleč, da bodo z novim zakonom omejili kompetence Zveze društev upokojencev. Neumno, nepremišljeno, nepotrebno. Ne, ZDUS upokojencev ne bodo spravili stran od nadzora dela naše zavarovalnice.«
Kakšno pa je vaše videnje življenja upokojencev čez eno ali dve desetletji?
»Sem večna optimistka. Prepričana sem, da bo Slovenija premogla toliko pameti in premagala interese ozkega kroga ljudi, ki so pozabili na etične norme moderne družbe, na nujnost sožitja tudi za njih same in za njihove družine in bomo zastavili razvoj naprej, od socializma, ki je vsem ljudem bistveno izboljšal življenjske pogoje, v družbo, kjer se bo vsak počutil enakopravnega, svobodnega, upoštevanega in spoštovanega člana družbe. Če bomo hoteli to doseči, bomo morali uporabiti vse možgane, ki so v Slovenji na voljo, izkušenj in modrosti pa je največ med nami, upokojenci. Prepričana sem, da bo družba tako pametna, da bo vedela, zakaj potrebujejo upokojenci primerno pokojnino - ne le zase, ampak tudi za pomoč svojim potomcem, ko se ti znajdejo v stiskah. In starejši znamo iz nič nekaj narediti.«
M. Ozmec
Dom upokojencev Ptuj z enotama v Muretincih in Kidričevem: skupaj na voljo 539 postelj, čakalna doba je okoli 30 dni
Foto: M. Ozmec
Najmlajša enota je dom Park v Kidričevem, ki so ga zgradili leta 2008, v njem je na voljo 68 postelj v eno- ali dvoposteljnih sobah.
Foto: M. Ozmec
V enoti Doma upokojencev v Muretincih, ki je bila zgrajena leta 1980, je na voljo 130 postelj, ob domu pa je lepo urejen park z igrišči.
Dom upokojencev Ptuj deluje na treh lokacijah, v samem Ptuju ter v enotah v Muretincih in Kidričevem. Kot pojasnjuje direktorica mag. Kristina Dokl, je v vseh treh enotah na voljo 539 postelj, uporabnikom pa je omogočeno bivanje v eno-, dvo- ali večposteljnih sobah z različnimi standardi. V želji, da bi bili bodoči uporabniki čim bolje obveščeni z možnostjo in ceno bivanja, s ponudbo v posameznih okoljih, pa tudi z razpoložljivimi kapacitetami in čakalno dobo za sprejem v posameznih enotah, vam jih predstavljamo v besedi in sliki, da se boste lažje odločali, kje boste
preživljali jesen življenja, ko bo čas za to.
V	osrednji enoti Doma upokojencev Ptuj, ki je zgrajena sredi stanovanjske soseske v Volkmerjevi ulici v Ptuju, je na voljo 340 postelj, trenutno je čakalna doba za sprejem do en mesec, razen za enoposteljne sobe, kjer je čakalna doba nekoliko daljša. Cena osnovne oskrbe v dvoposteljni sobi s souporabo sanitarij je za gibljive stanovalce 15,88 evra na dan, oziroma okoli 470 evrov na mesec. Za tiste, ki potrebujejo dodatno nego in oskrbo, pa je cena za dodatne storitve seveda nekoliko višja.
V	Domu upokojencev Ptuj
so stanovalcem na voljo tudi prostori za skupne družabne aktivnosti, večnamenski prostori, kapela, kjer lahko obiskujejo verske obrede, telovadnice, prostori za fizio-terapijo in prostori za delovno terapijo. V domu je tudi terapevtski bazen in prostor za fitnes, ki je prilagojen za starejše osebe. Ob domu je lepo urejen park s sprehajalnimi stezami, dom je le dobrih 50 metrov od cerkve sv. Ožbalta, v bližini pa sta tudi zdravstveni dom, bolnišnica in otroški vrtec, kar je pomembno za medgeneracij-sko druženje in povezovanje. V neposredni bližini je tudi Šolski center Ptuj, tako da
lahko dijaki obiskujejo svoje babice in dedke, sam dom pa je tudi blizu centra mesta, v neposredni bližini avtobusne in železniške postaje. Enota Doma upokojencev v Muretincih deluje že od leta 1927, ko je dejavnost potekala še v tamkajšnjem gradu, ki je bil vrnjen lastnikom, to je križniškemu samostanskemu redu. Nova zgradba doma upokojencev je bila zgrajena leta 1980, v njej pa je sedaj prostora za 130 postelj oziroma stanovalcev. Sam dom je umeščen sredi vasi Mure-tinci, v neposredni bližini je avtobusno postajališče ter manjša trgovina z bifejem. Tudi v enoti Doma upoko-
Foto: M. Ozmec
V centralni enoti Doma upokojencev Ptuj je v štirih zgradbah na voljo kar 340 postelj, čakalna doba za sprejem v dvoposteljno sobo pa je okoli en mesec.
jencev Muretinci so na voljo večnamenski prostori, kjer potekajo za stanovalce različne aktivnosti. Ob domu je lepo urejen velik park s sprehajalnimi stezami, kjer so tudi domače živali. Čakalna doma za sprejem v enoto doma v Muretincih je še krajša kot za osrednjo enoto v Ptuju. V enoti Doma upokojencev Kidričevo, ki je bila zgrajena leta 2008 in se imenuje Dom Park, pa je na voljo 69 postelj. Stanovalcem so na voljo le eno- ali dvoposteljne sobe in garsonjere. Življenje v domu poteka po sistemu gospodinjskih skupnosti, kjer si lahko stanovalci prostovoljno vključujejo in oblikujejo tudi določene aktivnosti, lahko pa, kot včasih doma, sodelujejo tudi pri gospodinjskih delih in pripravi posameznih obrokov hrane. Morda je tudi zaradi tega čakalna doma za sprejem v dom nekoliko daljša kot v Ptuju in Muretincih, saj trenutno vlada največje zanimanje prav za sprejem v dom Park Kidričevo. Cene za oskrbo pa so enake kot v Ptuju in Muretincih, vse pa je odvisno od kategorije oskrbe, ki jo potrebuje posamezni stanovalec, in seveda predvsem od tega, ali je gibljiv (pokre-ten) ali ne.
Tudi ob domu Park Kidričevo so na voljo skupinski prostori za druženje in manjša večnamenska dvorana, ob domu pa je lepo urejen park s sprehajalnimi stezami in klopmi za počitek ter z zunanjo športno opremo, ki je prilagojena za starejše ljudi. Čeprav je sam dom zgrajen v centru Kidričevega, je na mirnem mestu, saj je bil včasih na tem mestu Park mladosti.
Kaj je potrebno storiti za sprejem v dom upokojencev?
Dovolj je, da tisti, ki so zainteresirani, posredujejo v upra-
vo Doma vlogo za sprejem, priložiti je treba le še mnenje o zdravstvenem stanju, ki ga dobite pri osebnem zdravniku. Sicer pa je v Domu upokojencev Ptuj organizirana usmerjena priprava na življenje v domu ki jo pripravljajo vsako prvo sredo v mesecu ob 9. uri, na njej pa lahko bodoči stanovalci in njihovi zainteresirani sorodniki dobijo vse informacije o življenju v domu ter odgovore na različna vprašanja, ki jih zanimajo. Bodoči stanovalci pa se lahko vključijo tudi v programe delovne terapije, lahko pa tudi obiščejo morebitne znance ali prijatelje, ki so že v domu. Podrobneje jim predstavijo tudi navodila za izpolnjevanje prošnje za sprejem v dom, seznanijo pa jih tudi s cenami storitev in z možnostjo namestitve. Prednost pri namestitvi imajo starejše osebe iz območja upravne enote Ptuj. V vseh treh enotah Doma upokojencev Ptuj je zaposlen ustrezen in strokovno usposobljen delovni kader, ki svoje znanje sproti nadgrajuje z notranjim in zunanjim izobraževanjem, izpopolnjevanjem in usposabljanjem.
M. Ozmec
! Prostovoljno, | investicijsko, j ter rentno | pokojninsko | zavarovanje.
| Pokliči 080 19 56 ali i klikni www.sop.si.
Skrb za dobro počutje stanovalcev: Dom poln domačinov
V	Centru za starejše občane (CSO) Ormož so letos obeležili osem let, odkar so odprli svoja vrata za stanovalce in deset let od prvih zaposlitev v centru.
Kot je povedala direktorica mag. Mihaela Voršič, jih zelo veseli podatek, da narašča število stanovalcev iz občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, kar pomeni, da so jih domačini v teh letih vzeli za svoje. Zadnji dve leti sicer upada število stanovalcev iz Pomurja in Prekmurja, kar pa je vsekakor povezano z odprtjem novih domov na tem področju. V domu je 153 postelj in večinoma je povpraševanje skladno s kapaciteto.
V	dom prihajajo največkrat starostniki, starejši od 80 let. Trenutno je v domu približno 91 % stanovalcev starejših od 65 let, kar 46 % stanovalcev je starih nad 80 let ter skoraj 9 % vseh stanovalcev je starejših od 90 let. 73,5 % vseh stanovalcev je starejših od 75 let, od tega je bistveno več žensk kot moških.
Večina starejših namreč želi ostati na svojem domu čim dlje. To jim v centru omogočajo z dobro razvito dejavnostjo pomoči na domu. Pomoč na domu se v Upravni enoti Ormož izvaja že skoraj 19 let. Do leta 2000 se je ta dejavnost izvajala pod okriljem Centra za socialno delo Ormož, takrat pa jo je prevzel CSO. V tem trenutku oskrbujejo 38
uporabnikov, pri katerih opravijo približno 221 efektivnih ur na teden. Socialne oskr-bovalke imajo večinoma zaključeno formalno izobrazbo za ta poklic. Pomoč na domu vidi direktorica Voršičeva kot zelo pomembno. Poleg tega, da starostnikom omogoča, da lahko z manjšo pomočjo čim dlje na jesen svojega življenja kvalitetno bivajo doma, tudi olajša prehod v domsko oskrbo, saj starostniki ustanovo in zaposlene že poznajo. Tudi razvoz kosil na dom ima podobno funkcijo. Starostniki imajo na ta način vez z domom, zagotovljen topel obrok in občutek varnosti, da jih bo nekdo prišel enkrat na dan pogledat. In tudi v resnici so zaposleni doma večkrat tisti, ki pomagajo starostnikom, če se je kaj zgodilo, ko so bili sami.
Stanovalci pomagajo drug drugemu
V domu je precejšnje število nepokretnih in tistih, ki potrebujejo dodatno nego in pomoč. Plačila doma starostniki pogosto ne zmorejo sami in kar četrtini pri tem pomagajo svojci. Tudi občine so kar precej obremenjene s plačili ali doplačili institucionalnega varstva, kar je posledica nizkih dohodkov ter slabega premoženjskega stanja stanovalcev. Vsem tistim
stanovalcem, ki jim občina doplačuje pri plačilu institucionalnega varstva, ostane le zakonsko določena žepnina v višini 0,2 % minimalnega dohodka, kar trenutno znaša 45,36 evra. Iz žepnine so si stanovalci dolžni sami plačati dodatno zdravstveno zavarovanje in tako jim povprečno ostane nekje 19,00 evrov mesečno za nakup zdravil, ki so plačljiva, za plačilo dodatnih storitev, če jih imajo, in ne nazadnje za nakup raznih malenkosti oziroma priboljškov. Sicer pa imajo stanovalci v domu na voljo številne aktivnosti, ki so odvisne od tega ali bivajo na dementnem, negovalnem ali aktivnem oddelku. Za stanovalce, ki se ne morejo ali ne želijo vključevati v skupnostne dejavnosti, ker jim bodisi velike skupine ne odgovarjajo ali pa jim njihovo psihofizično stanje tega ne dopušča, izvajajo različne dejavnosti na oddelkih. Tudi skupinsko telovadbo ter individualne telesne aktivnosti. Z različnimi telesnimi, miselnimi in relaksacijskimi aktivnostmi vzpodbujajo stanovalce k čim večji samostojnosti na področju skrbi zase, dela in produktivnosti ter prostega časa. Dementni stanovalci so dobro sprejeli njim namenjene 10-minutne aktivnosti. V veselje jim je tudi molitev in svete maše, ki se izvajajo v domski kapelici. Direktorica je poudarila tudi to, da med stanovalci vlada lepa solidarnost in tisti,
ki so še dovolj zdravi, zelo radi poskrbijo za bolnike z demen-co, saj se stanovalci selijo z enega na drugi oddelek in se poznajo. Tisti, ki so bolj pri močeh, z dementnimi poklepetajo ali jih odpeljejo v priljubljen kotiček v avlo, kjer je avtomat za kavo in se ob posedanju izvedo vse novice v domu.
Bogata knjižnica in čitalnica
Še posebej pa so v domu ponosni na knjižnico, ki je odprta dvakrat tedensko, vodijo pa jo tri stanovalke Ivanka Jesih, Slavica Živortnik in Metka Siben. Dejavnost poteka v koordinaciji in v sodelovanju s Knjižnico Franca Ksavra Meška, v okviru katere pri vodenju in zamenjavi knjig pomaga Željka Nardin Milova-novič. Sovoditeljica skupine pa je tudi Nada Novak. Veliko pomaga tudi Nežka Vaupotič. Lani so našteli 17 bralcev, ki so prebrali 586 knjig. V teh dneh so oddali vlogo za naj prostovoljke prav za te zveste knjižničarke, je povedala direktorica. Knjižnica je namreč bogato založena, pa tudi urejena in že več kot polovica knjig je tudi last doma. Druga polovica knjig pa prihaja iz knjižnice, kjer lahko naročijo tudi knjige, ki jih v domu ni. Dom ima tudi bogate sku-pnostne dejavnosti, ki so namenjene celotni domski skupnosti. Skoraj vsak teden
Foto: Viki Ivanuša
Najljubši družabni kotiček stanovalcev je v avli, kjer poklepetajo ob kavi in si izmenjajo novice.
je prireditev ali dve, ki jih organizirajo skupaj z drugimi organizacijami, kot so Rdeči križ, VDC, druženje s prostovoljci. Utečena pa so tudi mesečna praznovanja rojstnih dnevov, obhajanje različnih praznikov, izleti v ožji in širši okolici, pikniki. Namen teh dejavnosti je razvedrilo, sprostitev, zadovoljevanje duhovnih in kulturnih potreb, ohranjanje stikov z okolico. V domu pa imajo tudi domsko muco Muco, za katero skrbijo stanovalci sami, akvarij z zlatimi ribicami ter dve kletki s pticami. Preko Društva Tera-psi so začeli izvajati terapije s psi, pri čemer so opažali pozitivne efekte, kot so vzpostavljanje mostov med ljudmi, nekateri stanovalci so ponovno vzpostavili socialne stike s soljudmi, so se poskusili gibati, pozabili so na bolečine, preko pozornosti
psov so obrazi ponovno postali vedrejši, nepokretni stanovalci pa so vsaj za trenutek pozabili na izoliranost in spregovorili.
Zelo razvito je tudi sodelovanje s prostovoljci, ki si v domu kar podajajo kljuko. Sodelujejo prostovoljci iz Gimnazije Ormož, prostovoljci iz Srednje zdravstvene in kozmetične šole Maribor, prostovoljci iz ožje lokalne skupnosti, prostovoljci iz OŠ Ivanjkovci. Skupno je lani v CSO delovalo osem skupin starejših ljudi za samopomoč, ki nudijo pogovor in druženje ob prijetnem opravilu, kot je kuhanje, vrtnarjenje in podobno. V domu pogrešajo le večji skupni prostor in ureditev poti po zelenicah, kar bi nudilo več možnosti za sprehode.
Viki Ivanuša
800 € NAGRADE ZA VAŠO ZVESTOBO
"Z mesečnim varčevanjem v Krekovih skladih boste ob ustvarjenem donosu nagrajeni v višini kar osmih mesečnih vplačil. Tako boste npr. v 25 letih ob varčevanju 100 € na mesec in povprečnem letnem donosu 10 % in 800 € nagrade privarčevali kar 131.119,43 €," pove predsednik uprave Krekove družbe g. Uroš Gorišek. Ste se kdaj vprašali, kakšna bo vaša pokojnina, ki jo boste dobili od države? Z vsako pokojninsko reformo so merila za upokojitev in višino pokojnine vse strožja. Zato je dodatno varčevanje nujno - najdonosneje pa je na dolgi rok to prav v vzajemnih skladih. Vse to vam omogoča Naložbeni temelj.
ZAKAJ SKLADI?
Skladi že desetletja omogočajo enostaven in privlačen dostop do svetovnih kapitalskih trgov z namenom plemenitenja in ustvarjanja nadpovprečne donosnosti vašega premoženja.
ZAKAJ NALOŽBENI TEMELJ?
Ker sami izberete podsklade > Krekovega krovnega sklada,
i v katere boste investirali. Tako ; mesečno varčevanje prilagodite , vašemu življenjskemu ciklu, vaši i družini in vašim potrebam.
i VAŠ DENAR 100 %
i INVESTIRAN
i
; V prvem letu vplačevanja se del i vaših vplačil nameni za vstopne ] stroške. Vsa preostala leta varče-1 vanja pa so vaša vplačila v celoti i investirana v izbrane podskla-: de.
BREZPLAČEN PREHOD
Z vašimi sredstvi lahko prosto prehajate med Krekovimi skladi brez stroškov in brez davka.
MORATORIJ
Možnost začasnega prenehanja vplačevanja omogoča, da ob nezmožnosti vplačevanja mesečne premije ustavite vplačila za obdobje tudi do enega leta.
Uroš Gorišek, predsednik uprave Krekove družbe
KER BOSTE NAGRAJENI
Za vašo zvestobo boste nagrajeni dvakrat. Prvič po 15 letih varčevanja v višini štirih mesečnih vplačil in drugič po 25 letih še dodatno v višini štirih mesečnih vplačil. Torej ob predpostavki, da var-čujete mesečno 100 €, boste nagrajeni skupaj v višini 800 €.
VEDNO VESTE, KOLIKO IMATE
Stanje sredstev na vašem računu lahko v vsakem trenutku spremljate na www.KREKOVA. net. Gibanje vrednosti enot premoženja podskladov pa lahko spremljate tudi na www.kreko-vi-skladi.si.
POSTOPNO IZPLAČEVANJE
Po zaključku varčevanja se vlagatelj lahko odloči za enkratno izplačilo ali postopno (mesečno oz. letno) izplačilo, kar lahko za vas pomeni večletna ali celo doživljenjska renta.
Janja Rozman, neodvisna premoženjska svetovalka Proficio PS
PROSTI DOSTOP DO SREDSTEV
Do vaših privarčevanih sredstev lahko kadarkoli dostopate
v višini 50 % od trenutno privarčevanih sredstev, brez prekinitve varčevalnega načrta.
ŽELITE IZVEDETI ŠE VEČ?
To enkratno mesečno varčevanje Naložbeni temelj vam lahko predstavimo na Ptuju ali celo pri vas doma - pokličite gospo Janjo Rozman na številko 051 280 822 in se dogovorite za brezplačni posvet o vaši dodatni pokojnini.
Mitja Vranetič, Krekova družba
krekoviskladi
naložbeni
temelj
mesečno varčevanje
____m®
varno prihodnost
Donosi mesečnega varčevanja v Krekovih skladih (Naložbeni temelj) ob vplačilu 100 € na mesec in predvidenem povprečnem letnem donosu 8%, 10% ali 12%:
	8 %	10 %	12 %
15 let	35.939,80 €	42.630,94 €	50.719,20 €
25 let	96.119,65 €	131.119,43 €	180.329,71 €
35 let	225.643,43 €	360.235,80 €	582.480,30 €
Z Mojo naložbo je vaša dohodnina nižja, pokojnina višja
MOJA NALOŽBA
Dodatno pokojninsko zavarovanje je v Sloveniji prisotno že 10 let. Leta 2000 so se prva podjetja in zaposleni vključili v tako imenovani II. pokojninski steber. Do danes varčuje za višjo pokojnino skoraj 500.000 zaposlenih, kar predstavlja približno polovico vseh zaposlenih v državi.
Moja naložba je prve zavarovance za dodatno pokojnino zavarovala leta 2001. Konec leta 2009 je pri Moji naložbi varčevalo 32.822 zaposlenih, ki želijo z varčevanjem nadomestiti izpad starostne pokojnine.
Število zavarovancev pri Moji naložbi d.d. od leta 2001 do 2009
Primerjava med povprečno neto plačo, ki je decembra znašala 957 EUR (vir: http://www.stat.si/indikatorji.asp?ID=29) in povprečno neto pokojnino, ki je decembra znašala 571 EUR (vir: http://www. zpiz.si/src/msp/200912/index.html#s03), znaša 60 %.
1.000 € 900 € 800 € 700 € 600 € 500 € 400 € 300 € 200 € 100 € 0 €■
□ povprečna neto
I povprečna neto
900 € 800 € 700 € 600 € 500 € 400 € 300 € 200 € 100 € 0 €
31
□	starostna pokojnim ■ dodatna pokojnina
□	sku paj
,1 — ^ , I M , do Ieta2000 sedanjizakon dejansko stanje predvidevanja
Za leto 2010 si zaposleni zagotovi vračilo dohodnine ali znižanje doplačila dohodnine, ki je odvisno od vplačane premije in dohodninskega razreda. V tabeli predstavljamo bruto plačo, izračunano maksimalno premijo, ki znaša 5,844 % bruto plače ter skupno letno vplačano premijo, ki znižuje osnovo za dohodnino. V zadnjem stolpcu prikazujemo vračilo preveč plačane dohodnine oziroma znižanje doplačila.
		Maksimalna	Znižanje osnove za	
Bruto plača	Dohodninski	mesečna	dohodnino za letno	Vračilo premije zaradi znižanja
v evrih	razred	premija	vplačano premijo	dohodninske osnove
1	2	3=1*5,844%	4=3*12	5=4*2
6OO	16%	35	421	67
BOO	16%	47	561	9O
1.OOO	16%	5B	7O1	112
1.2OO	27%	7O	B42	227
1.BOO	27%	1O5	1.262	341
2.5OO	41%	146	1.753	719
3.BOO	41%	221	2.646	1.OB5
Izračun je informativen, predpostavljeno je, da je plača edini obdavčljivi vir, od katerega se obračunavajo socialni prispevki, ter da so bili davki pravilno odvedeni in plačani.
Ali je varčevanje v II. stebru varno?
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je pričel veljati leta 2000, je poskrbel, da je varčevanje za dodatno pokojnino varno. Zakon namreč predvideva in predpisuje mesečno zajamčeno donosnost, ki jo morajo izvajalci vsak mesec pripisati na osebne varčevalne račune. Izvajalci so v vseh letih, razen leta 2008, ustvarjali višji donos od zajamčenega, ki so ga tudi v obliki različnih rezervacij pripisovali na osebne račune. Tudi leta 2008, ko so borzni indeksi upadli med 50 in 70 odstotki, so izvajalci dodatnega pokojninskega zavarovanja dosegli le padec do tri odstotke letno. Zaradi zajamčenega donosa upravljavci sredstev dajejo težo varnosti naložb pred donosnostjo, zato so sredstva zavarovancev varno naložena predvsem v naložbah z nizkim tveganjem (negativni donosi so v letu 2008 znašali pri izvajalcih dodatnega pokojninskega zavarovanja do - 3 odstotke).
Pri Moji naložbi smo v devetih letih ustvarili 77,56-odstoten donos. Če ga primerjamo z inflacijo, je pripisan donos presegel inflacijo za skoraj 100 odstotkov. Zajamčen donos je v istem obdobju znašal 43,76 odstotka in je presegel inflacijo za 11 odstotkov. V grafikonu je prikazana povprečna pripisana donosnost v letu. Poudariti želimo, da pretekli donosi niso jamstvo prihodnjih.
Zakaj varčevati za dodatno pokojnino?
Podatki kažejo, da se razmerje med neto plačo in pokojnino niža. Pred uvedbo pokojninske reforme leta 2000 je razmerje znašalo 85 odstotkov. Pri obstoječi neto plači 957 evrov bi po stari zakonodaji znašala povprečna pokojnina 813 evrov. Po obstoječi zakonodaji znaša razmerje 72,5 odstotka, kar pomeni pri obstoječi neto povprečni plači 957 evrov približno 694 evrov. Razlika med dejanskim razmerjem in izračunanim razmerjem po veljavni pokojninski zakonodaji je v dejstvu, da se pokojnine ne usklajujejo s plačami v celotnem odstotku, temveč zaostajajo z rastjo.
Srednja in mlajša generacija Slovencev in Slovenk lahko pričakuje, da bo pridobila starostno pokojnino v višini 35 do 40 odstotkov povprečne neto plače celotno delovno dobo (40 ali več let).
Primerjava med pripisano donosnostjo* in infacijo
Uspešno upravljanje s sredstvi, zbranimi na osebnih računih zavarovancev, prikazuje tudi naslednji grafikon, ki primerja povprečno pripisano donosnost z vezanim bančnim depozitom, inflacijo in evropskimi borznimi indeksi.
Za zagotovitev približno enakega življenjskega standarda v tretjem obdobju, to je po upokojitvi, bo potrebno več sredstev nameniti za lastno varčevanje za dodatno pokojnino. Dejstvo je, da se starostna pokojnina niža (v grafikonu sivo obarvan stolpec), zato bo z varčevanjem na dolgi rok mogoče nadomestiti izpad starostne pokojnine, ki jo izplačuje ZPIZ. V grafikonu je pri stolpcih pri sedanjem zakonu upoštevano razmerje 72,5-odstotno za pokojninsko osnovo od neto plače, za dodano pokojnino pa je zaposleni varčeval maksimalno premijo (58 evrov mesečno) 10 let. V stolpcih, imenovanih predvidevanja, pa pričakujemo le 40-odstotno razmerje med izplačano pokojnino in neto plačo, za dodatno pokojnino pa je zaposleni, letnik 1987, varčeval maksimalno premijo 30 let. V izračune je bila vključena donosnost 3 % letno po odbitju stroškov, ostali parametri pa so dosegljivi na spletni strani http://www.moja-nalozba.si/izracuni/iz-racuni/informativni-izracuni.html.
Vplačilo premije za dodatno pokojninsko zavarovanje pomeni nižjo dohodninsko obveznost
Vplačilo mesečnih, polletne ali letne premije v individualno pokojninsko zavarovanje predstavlja davčno olajšavo. Najvišja zakonsko določena davčna olajšava znaša 5,844 % bruto letne plače, vendar Siv letu 2010 ne več kot 2.646,21 evrov.
"povprečna pripisana dbnosnost -MSCI PAN EURO Index
inflacija (indsks cen živ. potrebščin) ^"XETRA DAX Index "vezani bančni depozit
Drugo leto bo poštar prinesel dve pokojnini
Po veljavni zakonodaji bodo zaposleni, ki so se vključili v dodatno pokojninsko zavarovanje leta 2001, leta 2011 lahko pričeli koristiti pravice, ki jih omenjeno zavarovanje nudi. Gre za mesečno pokojninsko rento, ki jo bodo izplačevale pokojninske družbe ali zavarovalnice. Z drugimi besedami, poštar bo upokojencu prinesel mesečno dve obvestili o nakazilu pokojnin.
Rentno zavarovanje pomeni doživljenjsko prejemanje denarnih zneskov, to je rent. V zavarovalništvu poznamo več vrst rentnega zavarovanja, in sicer:
•	klasično rentno zavarovanje,
•	rentno zavarovanje z udeležbo na dobičku,
•	rento zavarovanje z garantirano dobo izplačila in podobno. Moja naložba bo od leta 2011 izplačevala mesečne pokojninske rente. Pravico do pokojninske rente ima zavarovanec, ki:
•	je redno upokojen,
•	je star najmanj 58 let in
•	je najmanj 120 mesecev (10 let) vključen v sistem dodatnega
pokojninskega zavarovanja.
Z izpolnitvijo pogojev se zavarovanec odloči, od kdaj bo prejemal rento. Zavarovanec bo izbral, kakšno vrsto rente bo prejemal. Izbiral bo lahko med:
•	klasičnim rentnim zavarovanje (doživljenjsko prejemanje ren-
te),
•	rentnim zavarovanjem z zajamčeno dobo prejemanja rente
(renta se izplačuje doživljenjsko, v času zajamčene dobe pa se preostanek sredstev na računu deduje),
•	rentnim zavarovanjem z udeležbo na dobičku (zavarovanec je
udeležen na dobičku, ki ga upravljavec ustvari z upravljanjem premoženja),
•	rentnim zavarovanjem z odloženo dobo začetka izplačevanja
(renta se prične izplačevati kasneje, vendar je zato višja),
•	rentnim zavarovanjem z rastočo ali padajočo rento.
Za lažjo predstavo v nadaljevanju prikazujemo še dva variantna informativna izračuna pokojninske rente.
Spol		moški
Datum rojstva		2.4.1955
Starost ob upokojitvi		65
Starost danes (let)		55
Do upokojitve še (let)		1G
		
Stanje zbranih sredstev		5.120,00
Mesečna bruto premija		40,00
Končno stanje sredstev	12.416,79	
Doživljenjska mesečna renta		61,42
Doživljenjska mesečna renta s 15 let garancije		57,51
Moški, letnik 1955, je 10 let vključen v dodatno pokojninsko zavarovanje in plačuje mesečno 40 evrov premije. V 10 letnih je zbral 5.120 evrov. Čez 10 let se bo upokojil, do takrat bo zbral 12.416,79 evrov (v izračunih je predvidena 3-odstotna letna donosnost sredstev po obračunu stroškov, ostale predpostavke so zapisane na http://www.moja-nalozba.si/izracuni/informativni-izracuni.html). Doživljenjsko bo prejemal mesečno pokojninsko rento v višini 61,42 evra, če pa se odloči za doživljenjsko mesečno rento z zajamčeno dobo 15 let, bo znašala pokojninska renta 57,51 evra.
Spol	ženski
Datum rojstva	2.4.1957
Starost ob upokojitvi	63
Starost danes (let)	53
Do upokojitve še (let)	1G
	
Stanje zbranih sredstev	
Mesečna bruto premija	
Končno stanje sredstev	24.833,58
Doživljenjska mesečna renta	101,43
Doživljenjska mesečna renta s 15 let garancije	99,45
Ženska, letnica 1957, je v dodatno pokojninsko zavarovanje vključena od leta 2000 in mesečno plačuje 80 evrov premije. Do sedaj je zbrala približno 10.240 evrov. Do upokojitve ima še 10 let in varčuje dalje 80 evrov mesečne premije. V 20 letih bo zbrala predvidoma skoraj 25.000 evrov. Pričakuje lahko 101,43 evra mesečne pokojninske rente v primeru doživljenjskega zavarovanja ali 99,45 evra mesečne pokojninske rente v primeru doživljenjskega zavarovanja s 15-letno garantirano dobo.
Prikazani izračuni so informativne narave. Več izračunov in uporabljene predpostavke so na voljo na spletnem naslovu: http://www. moja-nalozba.si/izracuni/informativni-izracuni.html.
Zakaj je dobro dodatno pokojninsko zavarovanje skleniti pri Moji naložbi?
Z namenskim varčevanje za dodatno pokojnino pri Moji naložbi si lahko zagotovite finančno varnejše in udobnejše življenje v času upokojitve.
Če varčujete, boste lažje nadomestili izpad dohodka po upokojitvi. Sedanji zaposleni, ki se upokojujejo, povedo, da je padec v evrih občuten. Danes so dobili 900 evrov plače, jutri bodo dobili 600 evrov pokojnine. Z dodatnim varčevanjem bo pokojnina višja v obliki dodatne pokojninske rente.
Moji naložbi zaupa že več kot 33.000 zaposlenih v 500 podjetjih. Več informacij lahko pridobite na spletni strani www.moja-nalozba.si, pristopno izjavo lahko izpolnite tudi v najbližji poslovalnici Nove KBM ali nas pokličite na brezplačni telefon 080 29 29.
mag. Mojca Gornjak pooblaščenka uprave
Brez varčevanja in dodatnega zavarovanja bo težje shajati
Ker so pokojnine skoraj vedno prenizke, ne bo odveč, če vas seznanimo tudi z možnostmi in predvsem s pogoji za prostovoljno dodatno zdravstveno zavarovanje ali tako imenovan drugi pokojninski steber; ne bo pa nič narobe, če boste izvedeli, kakšne so možnosti in pogoji za življenjska in rentna zavarovanja, za varčevanje v investicijskih skladih ter v drugih oblikah naložb. Da bi izvedeli o tem čim več zanimivega, smo za nekaj pojasnil zaprosili Ireno Koren iz Zavarovalnice Maribor. Kot pojasnjuje, lahko med življenjskimi zavarovanji ter med varčevanji v obliki depozitov potegnemo določene vzporednice, v bistvu pa gre za dva popolnoma različna produkta, ki se razlikujeta predvsem v samem namenu. »Zavedati se je potrebno predvsem tega, da je naložbeno življenjsko zavarovanje sestavljeno iz dveh komponent - zavarovalne in naložbene. In predvsem zavarovalna komponenta je tista, ki nam nudi največ varnosti.«
Torej gre za varčevanje in zavarovanje hkrati?
»Tako je, v primerjavi z ban-
Kakšen je osnovni namen življenjskega zavarovanja?
»Namen sklenitve življenjskega zavarovanja je poleg varčevalne komponente predvsem zagotoviti finančno varnost svojim najbližjim v primeru smrti ali hujše bolezni. Najbolje je, če se lahko zavarovanec odloči za vse troje, to je v idealnem primeru. Zato že kar nekaj časa nastajajo stebri: prvi - obvezni pokojninski; drugi - prostovoljni pokojninski; in tretji, kamor naj bi sodila tudi življenjska zavarovanja.
Če poenostavimo: pokojninska zavarovanja so dodatek k osnovi pokojnine, življenjska zavarovanja pa nudijo varnost vsem, ki so nam pomembni, pa tudi nam kot dodatni bonus k obstoječi pokojninski shemi. Oboje naj se sklepa za dolga obdobja, vsaj 10 let in več. Depoziti pa so bolj dopolnilo ali prihranek za »sprotno« porabo ali nepredvidene stroške - ali pa za večje nakupe, za katere vemo, da jih bomo izvedli v prihodnosti in želimo do takrat naša sredstva še nekoliko oplemenititi.«
Kakšne pa so možnosti za sklenitev življenjskega
Foto: M. Ozmec
Upokojenci so prepričani, da so pokojnine skoraj vedno prenizke, a dela jim skoraj nikoli ne zmanjka.
čnimi depoziti je zavarovanec ob sklenitvi življenjskega zavarovanja ves čas trajanja zavarovanja tudi življenjsko zavarovan. To pomeni, da zavarovalnica upravičencu v primeru smrti izplača dogovorjeno zavarovalno vsoto. Prav tako pa je možno zavarovanju priključiti tudi mnoge druge zavarovalne rizike, kot je to za primer nastanka ene izmed 19 hujših bolezni in dodatno nezgodno zavarovanje.«
zavarovanja?
»V naši zavarovalnici ne ponujamo zdravstvenih zavarovanj, lahko pa vam posredujemo informacije o možnostih življenjskega zavarovanja za starejše osebe. Vseživljenjsko zavarovanje, namenjeno osebam, starim
med 40 in 80 let, ki se želijo življenjsko zavarovati za primer smrti in hkrati vstopiti na kapitalski trg ter uživati v varni sedanjosti in lepši prihodnosti, je zavarovanje ZM PRIZMA - Modra naložba. To zavarovanje omogoča zavarovancem, da v primeru najhujšega svojcem prihranijo finančne skrbi, hkrati pa z nizkimi mesečnimi premijami, od 15 evrov naprej, sodelujejo tudi pri nakupu točk investicijskih skladov. Ljudje smo vedno bolj poučeni o vzajemnih skladih, ki so odlična oblika varčevanja, zato smo z zavarovanjem ZM PRIZMA - Modra naložba pripravili tri skrbno izbrane varčevalne načrte, kjer boste svoja sredstva lahko tudi oplemenitili. Zanesljivi varčevalni načrt je namenjen vsem, ki želijo imeti zajamčeno izplačilo in zajamčen donos.«
Kako pa je varčevalni načrt sestavljen?
»Uravnotežen varčevalni načrt je sestavljen iz treh investicijskih skladov. V okviru tega varčevalnega načrta boste varčevali v skrbno izbranih vzajemnih skladih, v katerih prevladujejo naložbe s poudarkom na varnosti in stabilnosti.
Dinamični varčevalni načrt je sestavljen iz štirih investicijskih skladov. Namenjen je predvsem tistim, ki so pripravljeni prevzeti večje tveganje v želji, da bi dosegli višji donos. Skrbno izbrani skladi ob sicer visokem tveganju ponujajo perspektivne donose -predvidena povprečna letna donosnost naložbe je med 7 in 11 %.«
Kdo pa oblikuje varčevalni načrt?
»Varčevalni načrt lahko oblikujete sami z izbiro skladov iz predložene ponudbe. Zavarovanje je posebej prilagojeno željam zavarovancev, saj se za trajanje varčevalnega načrta lahko odločajo glede na svojo starost ob sklenitvi zavarovanja. Po poteku varčevalnega načrta ali kadarkoli pozneje vam privarčevana sredstva v zavarovalnici izplačamo brez dodatnih stroškov v enkratnem znesku ali v obliki rente in s tem si omogočite
Da si boste lažje predstavljali, kako vse skupaj poteka v praksi, vam predstavljamo še informativni izračun in rentno plačilo:
Informativni izračun:
Dohodninska olajšava pri pokojninskem varčevanju nad 10 let!
Pokliči 080 19 56 ali klikni www.sop.si.
Mesečna premija	Zavarovalna vsota za smrt	Zavarovalna vsota za nezgodno smrt	Premoženje ob poteku varčevalnega načrta ob predvidenem 10-odsto-tnem letnem donosu
50	4.000	10.000	15.406,11
* Spol: ženska, pristopna starost: 50 let, varčevalni načrt: 15 let
(v EUR)
Rentno izplačilo
Privarčevano premoženje ali enkratno izplačilo	Zajamčena doba izplačevanja rente	Mesečna renta
15.406,11	5 let	267,91
	10 let	142,57
Foto: M. Ozmec
Brez varčevanja in dodatnega zavarovanja si je težko zamisliti lepo in varno starost.
ohranitev enakega standarda kot v delovni dobi, saj vam renta prinese dodaten prihodek v času pokoja. To zavarovanje se od ostalih razlikuje v tem, da lahko svoja privarčevana sredstva tudi pustite na naložbenem računu, da se v izbranem varčevalnem načrtu naprej plemenitijo brez plačevanja mesečnih premij in ostanete zavarovani še naprej. Prav tako je ZM PRIZMA -Modra naložba fleksibilna,
ker lahko svoj varčevalni načrt podaljšate in naprej plačujete mesečne premije. Poleg tega pa to zavarovanje poleg naštetega ponuja še: priključitev dodatnega zavarovanja za enkratno nadomestilo za bolečine in hospitalizacijo. Prvi v Sloveniji vam izplačamo enkratno nadomestilo za bolečine in enkratno nadomestilo za hospitalizacijo. Vse to pridobite z nizkimi premijami, že od 1,24 evra naprej. To je priložnost za vse
tiste, ki ne želite ob sklenitvi odgovarjati na vprašanja o zdravstvenem stanju ali pa nimate časa za zdravniški pregled in za zbiranje zdravniške dokumentacije. Zavarovanje lahko sklenete brez dodatnih vprašanj o vašem zdravstvenem stanju, zato se vam ne more zgoditi, da bi se vaše premije podražile ali da bi vas odklonili kot zavarovanca. Sicer pa lahko več o tem zavarovanju izveste na brezplačni telefonski številki 080 19 20 ali na www.zmprizma.si.«
* Spol: ženska, starost ob začetku prejemanja rente: 65 let
(v EUR)
Ne pozabite na prihodnost, da ne bo prihodnost pozabila na vas!
Danes, ko smo na višku svoje življenjske energije, ko praktično ne mine dan, ki ga ne bi do konca izkoristili, ne razmišljamo radi o svoji prihodnosti - tisti finančni. Tudi vas zaboli glava, ko pomislite na oddaljeno pokojnino in se sprašujete, če jo boste sploh kdaj videli? Pomislite raje na to, da si stabilno prihodnost gradimo sami in pomembno je, da se tega začnemo čim prej zavedati. Ena od možnosti je naložbeno življenjsko zavarovanje NLB Vita Izbrana, ki ga je za vas pripravila življenjska zavarovalnica NLB Vita. Z NLB Vito Izbrano ste življenjsko zavarovani, ob tem pa
varčujete v košarici vzajemnih skladov krovnega sklada družbe NLB Skladi. Naložbena politika bo prehajala iz dinamičnega v konzervativni način plemenitenja sredstev, zato bo NLB Vita Izbrana primerna za vas skozi celo življenjsko obdobje. Da se tudi vztrajnost izplača govori dejstvo, da po preteku 10 let, vaš privarčevani znesek ni obdavčen!
Zato izberite svojo prihodnost danes in prihodnost bo izbrala vas.
Več na www.nlbvita.si in 080 87 98
Zavarovalnica, ki trži in sklepa zavarovanje: NLB Vita, življenjska zavarovalnica d.d. Ljubljana. Zavarovanje tržita NLB d.d. in Banka Celje d.d. Banki pri tem nastopata kot zavarovalna posrednika ter za donose in izplačila glavnice ne jamčita. NLB Vita Izbrana ni depozit in ni vključena v sistem zajamčenih vlog. NLB Vita Izbrana je naložbeno življenjsko zavarovanje, pri katerem je donos odvisen od gibanja vrednosti enot premoženja vzajemnih skladov. Tveganje, da bi bil lahko znesek izplačila naložbenega življenjskega zavarovanja nižji od zneska vplačila v naložbeno življenjsko zavarovanje, prevzema sklenitelj zavarovanja. V primeru nastanka zavarovalnega primera NLB Vita, življenjska zavarovalnica d.d. Ljubljana jamči za izplačilo v višini zavarovalne vsote
NLB® Vita
www.nlbvita.si
Promocijsko besedilo
Življenjska zavarovalnica
Z VZAJEMNO NA ODDIH V SLOVENSKE TERME
V mesecu marcu in aprilu je Vzajemna s ciljem ohranjanja in krepitve zdravja in zdravega načina življenja ter preprečevanja bolezni, svojim zavarovancem v sodelovanju s slovenskimi termami pripravila posebne ugodnosti. Če torej razmišljate o obisku slovenskih term, izkoristite ugodnosti, ki smo jih pripravili za vas.
Ugodnosti lahko zavarovanci Vzajemne uveljavljate ob predložitvi bona , ki ga lahko naročite v poslovalnicah Vzajemne, na brezplačni telefonski številki 080 20 60 ali preko spletne strani www.vzajemna.si. Podrobnejšo predstavitev ugodnosti in pravila za uveljavljanje bona si lahko ogledate na spletni strani www.vzajemna.si.
TERME DOBRNA
äs Terme Dobrna
ht^hu^md ÜwljtnjC
Paket »V dvoje je lepše« 2 x polpenzion za 2 osebi v Hotelu Park ali v hotelu Vila Higiea Za zavarovance Vzajemne ugodneje za 60 EUR (za vsako osebo 30 EUR).
Paket »Aktivni oddih za upokojence«
5 x ali 7 x polpenzion v Hotelu Park ali v hotelu Vila Higiea
Za zavarovance Vzajemne ugodneje za 30 EUR.
TERME KRKA
TERME I ß» KRKk
Terme Šmarješke Toplice: paket »Okrepimo svojo naravno odpornost« 3 x polpenzion v Hotelu Šmarjeta Cena za zavarovance Vzajemne 149,90 EUR/osebo (redna cena 188,10 EUR).
V	primeru, da paket koristita 2 osebi. Terme Krka zavarovancem Vzajemne podarijo storitev FUTREX - analiza strukture tkiv (10 min).
Terme Dolenjske Toplice: paket »Nordijska hoja po slikoviti Topliški dolini« 3 x polpenzion v Hotelu Kristal ali Vital
Cena za zavarovance Vzajemne 149,90 EUR - (redna cena 188,10 EUR).
V	primeru, da paket koristita 2 osebi. Terme Krka zavarovancem Vzajemne podarijo storitev; sprostitev v bioenergetski sobi (25 min).
Hoteli Otočec: paket »Aktivni kolesarski & pohodniški & skike paket na Otočcu« 3 x polpenzion v Hotelu Šport Cena za zavarovance Vzajemne 119,70 EUR/osebo (redna cena 153 EUR).
TERME BANOVCI
3 x polpenzion v hotelskem naselju Zeleni gaj Cena za zavarovance Vzajemne 122,40 EUR/osebo (redna cena 144 EUR) 1 x delna ročna masaža.
TERME LENDAVA
..........Terme Lendava
3 x polpenzion v hotelu Lipa	»»
Cena za zavarovance Vzajemne:
v obdobju od 01. 03. 2010 - 28. 03. 2010
122,40 EUR/osebo (redna cena 144 EUR);
v obdobju od 29. 03. 2010-30. 04. 2010
135,15 EUR/osebo (redna cena 159 EUR);
1 x parafinska kopel.
TERME 3000
3 x polpenzion v hotelu Ajda Cena za zavarovance Vzajemne: v obdobju od 01. 03. 2010-02. 04. 2010 153 EUR/osebo (redna cena 180 EUR); v obdobju od 04. 04. 2010 - 23. 04. 2010 164,05 EUR/osebo (redna cena 193 EUR); 1 x masseur-vodno ležišče (20 minut).
tiritv'i'äeer
UOflAVSKE TONICE
TERME SNOVIK
Paket »Pomlad v Termah Snovik«
(2, 3 ali 4 dni)
Za zavarovance Vzajemne darilni bon za klasično ročno 20 minutno masažo ali pedikuro. Zavarovanci Vzajemne ste deležni dodatnega 20 % popusta na bivanje v apartmajskem naselju v Termah Snovik.
ZDRAVILIŠČE RADENCI
ZDRAVILIŠČE RADENCI
3 x polpenzion v hotelu Izvir
Cena za zavarovance Vzajemne
130,90 EUR/osebo (redna cena 154 EUR).
Pitje radenske slatine iz vrelca v salonu mineralne vode. 1 x znamenita mineralna kopel.
TERME PTUJ
4 x polpenzion v Grand Hotelu Primus Cena za zavarovance Vzajemne 195,50 EUR/osebo (redna cena 230 EUR).
Refleksna masaža stopal.
4 x polpenzion v apartmajih, bungalovih Cena za zavarovance Vzajemne 131,75 EUR/osebo (redna cena 155 EUR).
Refleksna masaža stopal.
SAVA HOTELI BLED
Sava Horiu B1£D
3 x polpenzion v Hotelu Savica Cena za zavarovance Vzajemne 132,60 EUR/osebo (redna cena 156 EUR). 1 x sončna terapija (10 minut).
TERME ZREČE
Terme Zreče
3,5,7 - dnevne počitnice Cene za zavarovance Vzajemne se znižajo za: 20 EUR/osebo pri koriščenju 3- dnevnih počitnic, 40 EUR/osebo pri koriščenju 5- dnevnih počitnic, 60 EUR/osebo pri koriščenju 7- dnevnih počitnic. (Osnova za znižanje cen je uradni Unitur cenik Zima 2009/2010).
Z Vzajemno
na oddih v slovenske terme.
_I-1__I
B°N ugodnosti I*hi, — ;	'ahko Pridobite:

, v
1 VZAJEMNA
Jazzatef ti zame.
DODATNE INFORMACIJE
/ + ^^ MODRA ŠTEVILKA ^^^^^^^
((C* 0802060^
poslovalnice Vzajemne www.vzajemna.si
Kikboks • Bihač open
Za Ptujcane v BiH pet prvih mest
Ekipa ptujskih kikboksarjev se je v soboto, 10. aprila, udeležila tradicionalnega mednarodnega turnirja Bihač open v Bosni in Hercegovini. Na tekmovanju je sodelovalo okrog 300 tekmovalcev iz sedmih držav. Ptujčani so na turnirju osvojili pet prvih in tri druga mesta.
Prva mesta so osvojili Jakob Štrucl (kadeti do 32 kg), Tilen Abraham (kadeti nad 69 kg in mladinci do 74 kg), Anej Štra-fela (mladinci do 79 kg), Filip Janžekovič (mladinci do 63 kg), Aleksander Kolednik (člani do 79 kg).
Drugo mesto so osvojili Timi Sitar (kadeti do 28 kg), Luka Vindiš (kadeti nad 69 kg) in Anej Štrafela (člani do 79 kg).
Po posamičnih tekmah so
imeli Ptujčani dvoboj dvojic proti ekipi iz Benkovca in ga tesno izgubili. V ekipi Ptuja sta nastopala Aleksander Kolednik in Anej Štrafela.
Turnir je bil dobrodošla tekma v okviru priprav na naslednje pomembne tekme. Že naslednji vikend potujejo Ptujčani na velik odprti turnir v Innsbruck v Avstrijo, nato pa je na sporedu (24. aprila) že 2. turnir državnega prvenstva v Murski Soboti. V tem tednu imajo tekmovalci ptujskega kluba 2. turnir medobčinskega prvenstva, ki je za nekatere tekmovalce kvalifikacijski za nastop na državnem prvenstvu.
Ptujsko ekipo je na tekmovanju vodil Vladimir Sitar, na tekmovanju je sodil tudi Edvard Štegar iz Ptuja.
Franc Slodnjak
Foto: Franc Slodnjak
Ekipa Ptuja in Benkovca v dvojicah ter trenerja obeh ekip na Hrvaškem
Tajski boks
Tadej Toplak pred novim profesionalnim dvobojem
V soboto, 17. 4., je v Črnomlju potekal turnir za državno prvenstvo v tajskem boksu (muay-thai), na katerem so nastopili tudi naši borci iz ptujskega kluba. Odlično sta se odrezala Martin Forštnarič v kategoriji do 71 kg in Tadej Toplak v kategoriji do 86 kg.
Trener v ptujskem klubu Matjaž Tomažin nam je o dvobojih povedal: „Martin je v prvem krogu premagal tekmeca s K. O. v drugi rundi in se tako neposredno uvrstil v finale, kjer se je za naslov državnega prvaka pomeril z Mirkom Vorkapičem. Slednji je bil za Ptujčana pretrd oreh, saj gre za enega izmed najboljših evropskih borcev (pred kratkim je osvojil v Splitu K1 turnir). V dveh rundah se mu je Forštna-
rič dobro upiral, nato je sledil tehnični K. O. in predaja dvoboja ter zmaga Vorkapiča.
Prepričljivo pa je naslov državnega prvaka ubranil Tadej Toplak v kategoriji do 86 kg. V finalu je član ptujskega kluba premagal Saša Štruclja s knoc-koutom v tretji rundi, s čimer je Tadej še utrdil svojo premoč na slovenskih tleh."
Že v soboto, 24. 4., se bo Tadej Toplak v Brežicah pomeril v profesionalnem dvoboju proti zelo dobremu borcu iz Izole, Sandiju Borojeviču. Tekmovalca se bosta pomerila po pravilih k1 stila za prestižni dvoboj! Vabljeni na ogled dvoboja v Brežicah, ki se bo pričel ob 19. uri.
UR
Tadej (v črni čeladi), ki je predčasno zaključil dvoboj s K. 0.
Boks • Posamično državno prvenstvo na Ptuju
Marko Makovec edini ptujski prvak
Od petka do nedelje je bil Ptuj ponovno v znamenju boksa. Domači BK Ring je bil organizator letošnjega že 19. posamičnega državnega prvenstva v boksu. Prijavljenih je bilo devetdeset boksarjev iz štirinajst slovenskih klubov. Med njimi so bile tudi tri predstavnice nežnejšega spola, vendar so ostale brez borb, saj so bile iz različnih kategorij.
Dober uvod v to prvenstvo je bilo tekmovanje v slovenski boksarski ligi, kjer so si predvsem mladi nabirali prepo-trebne izkušnje. Sicer pa so gledalci v ptujski gimnazijski telovadnici lahko videli številne borbe. Nekatere so izstopale po kvaliteti, zato si jih
Foto: Črtomir Goznik
Marko Makovec (levo, BK Ring Ptuj) je postal edini ptujski državni prvak.
Foto: Črtomir Goznik
Ivan Pučko (BK Ring Ptuj) je temperamentno spremljal nastope svojih varovancev.
je splačalo ogledati. Očitno je, da se slovenski amaterski boks vendarle počasi prebuja in da je na dobri poti iz anonimnosti. Za edini domači naslov je poskrbel Marko Makovec, ki je bil tudi edini domači boksar v finalnih obračunih v članski konkurenci. Ob zlati medalji Marka Makovca so prejemniki medalj med ptujskimi boksarji bili še Nino Milošič (3. mesto v mladinski konkurenci do 69 kg), Aleš Kujavec (3. mesto v članski konkurenci do 64 kg) in Jernej Gajšek (3. mesto v članski konkurenci do 69 kg).
V kategoriji do 75 kg ni bilo finalnega obračuna, saj je iz Boksarske zveze Slovenije prišel naslednji dopis: »Spoštova-
ni klubi, obveščamo vas, da je Izvršni odbor Boksarske zveze Slovenije na svoji 1. konstitutivni seji IO zveze dne 9. 4. 2010 v Ljubljani sprejel sklep, da državno prvenstvo v boksu za posameznike (v nadaljevanju DP) poteka tri dni (kot je bilo navedeno v natečaju) in ne štiri, kakor je izvajalec DP, Ring Ptuj podal v svojem terminskem planu. V kolikor bi dejansko prišlo do tega, da bo v kateri kategoriji prijavljenih toliko tekmovalcev, da bodo potrebne kvalifikacije, se finala v teh težnostnih kategorijah prestavijo na drug termin. Sklep je v skladu s priporočili mednarodne boksarske zveze AIBA, ki zaradi varnosti boksarjev od-
Šolski šport • Rokomet
OŠ Ljudski vrt državni prvak
Na Ptuju ima rokomet dolgo in zelo bogato tradicijo. Letos pa so jo nadgradile mlade ptujske rokometašice Mercatorja Tenzorja iz Ptuja, ki so se uvrstile na finalni turnir za državnega prvaka, in učenci OŠ Ljudski vrt, ki so v sredo nastopili v finalu osnovnošolskega prvenstva v Sežani. Mladi roko-metaši OŠ Ljudski vrt, sicer letniki 1995 in mlajši, so imeli na zaključnem turnirju za tekmece učence iz OŠ Danila Lokar-ja iz Ajdovščine, OŠ Leskovec pri Krškem in domačine zaključnega turnirja - OŠ Srečka Kosovela iz Sežane. Učenci na zaključnem turnirju so priha-j ali iz močnih mladinskih rokometnih centrov in tako mladim ptujskim rokometašem ni
bilo lahko. Kljub vsemu so vse tri svoje tekmece premagali in zmagoslavno dvignili v zrak zmagovalni pokal ter se prešerno veselili naslova državnih prvakov. O samem tekmovanju in kako so osvojili naslov državnih prvakov, pa nam je njihov trener in športni pedagog Igor Ivančič, sicer nekdaj odlični rokometaš, dejal naslednje: »Skupno je bilo na turnirju odigranih šest tekem, naši učenci so odigrali tri. Že v prvi so pokazali, da želijo na sam vrh in s tem osvojiti naslov državnih prvakov. Iz tekme v tekmo so stopnjevali svojo željo, borbenost, predvsem pa kolektivni duh - drug drugega so bodrili in vzpodbujali. Bolj ko se je približeval konec tek-
REZULTATI: finalne borbe: KADETI:
-	do 57 kg: Valentin Lovren-čič (Maribor) - Primož Kunej (Slovenska Bistrica) 0:2; do 60 kg: Anže Merič (Domžale)
-	Žiga Pegan (Kranj) 2:0. MLADINCI:
-	do 69 kg: Žiga Štiftar (Domžale) - Simon Dovč (Ljubljana FCl) 0:2; do 81 kg: Aljaž Venko (Slovenska Bistrica)
-	Dejan Lukič (Tomahavk) 2:0. ČLANI:
-	do 60 kg: Ednan Krličevič (Dolomiti) - Denis Ver (Golden Gloves) 2:0, do 64 kg: Aleš Šurbek (Cinkarna Celje)
-	Tadej Mernik (Slovenska Bistrica) 0:2; do 69 kg: Marko Makovec (BK Ring Ptuj) - Ervin Brulc (Tomahavk) 2:0 predaja zaradi poškodbe arkade; do 81 kg: Matija Opara (Domžale)
-	Matic Samastur (Slovenska Bistrica) 0:2; do 91 kg: Borut Slapnik (Tomahavk) - Haris Aksalič (Tomahavk) 2:0; nad 91 kg: Franc Turnšek (Slovenska Bistrica) - Rok Urbanc (Tomahavk) 0:2.
svetuje več kot tri zaporedne meče brez dneva premora.«
Finalna borba v članski kategoriji do 75 kg bo tako organizirana na reviji »Zlata rokavica«, ki jo organizira BK Ring Ptuj, predvidoma v mesecu oktobru ali novembru 2010.
Danilo Klajnšek
movanja, vedno bolj so verjeli, da so res najboljši. To se je na koncu tudi izkazalo. Vse tri tekme so prepričljivo zmagali in tako osvojili naslov državnih prvakov, za kar jim vsi delavci šole iskreno čestitamo. To se je zgodilo prvič v zgodovini naše šole. Po tekmah se je začelo veliko slavje, čeprav z manjšim grenkim priokusom, saj se je v zadnji tekmi poškodoval naš kapetan Martin Vr-bančič. Kljub bolečini je ostal s svojimi prijatelji; ob podelitvi zasluženih nagrad je visoko in ponosno dvignil pokal. Nagrajena je bila idealna sedmerica zaključnega turnirja, med katero so bili trije naši učenci, in sicer Davorin Levanič, Martin Vrbančič in Luka Reisman. Po-
Kapetan Martin Verbančič pred podelitvijo pokala za naslov državnih prvakov
vedati je treba tudi to, da so nas na tribunah vzpodbujali starši učencev, manjša skupina navijačev naše šole in gospa ravnateljica Tatjana Vaupotič. Ob vrnitvi pred šolo smo doživeli še prisrčen sprejem, ki so ga pripravili starši.«
Danilo Klajnšek
Ekipa OS Ljudski vrt
OS LJUDSKI VRT: Martin Vrbančič, Rok Šalamun, Davorin Levanič, Luka Reisman, Teo Prapotnik, Aljaž Mori, Toni Rogina, Filip Jerenec, Mario Kenda, Žan Černivec, Kevin Krajnc, Miha Tetičkovič, Žan Bukvič, Rok Dravčbaher. Trener: Igor Ivančič
REZULTATI FINALNEGA TEKMOVANJA: OŠ Srečka Kosovela - OŠ Danila Lokar-ja 14:13, OŠ Ljudski vrt Ptuj
-	OŠ Leskovec 20:14, OŠ Srečka Kosovela - OŠ Lesko-vec 12:17, OŠ Ljudski vrt Ptuj
-	OŠ Danila Lokarja 18:15, OŠ Leskovec - OŠ Danila Lokarja 9:17, OŠ Ljudski vrt Ptuj - OŠ Srečka Kosovela 18:10.
KONČNI VRSTNI RED: 1. OŠ Ljudski vrt Ptuj, 2. OŠ Danila Lokarja Ajdovščina, 3. OŠ Le-skovec, 4. OŠ Srečka Kosovela Sežana.
Futsal • 1. SFL, Liga za obstanek
Do zmage na krilih lana Emeršiča
REZULTATI 3. KROGA: Tomi Press Bronx - FC Krona bar Ptuj 4:5 (1:3), Sevnica - Glin Nazarje 6:2 (4:2).
1.	KRONA B. PTUJ	3	3 0 0	15:8	9
2.	TOMI PRESS B.	3	111	18:4	4
3.	SEVNICA	3	111	13:14	4
4.	GLIN NAZARJE	3	0 0 3	8:18	0
Tomi Press Bronx -FC Krona bar Ptuj 4:5 (1:3)
STRELCI: 0:1 B. Kupčič (1), 1:1 Šmon (3), 1:2 Emeršič (14), 1:3 Emeršič (18), 1:4 Lovrenčič (25), 2:4
Ramič (27), 3:4 Brozlna (29), 4:4 Va-jič (34), 4:5 Emeršič (38)
FC KRONA BAR PTUJ: Trop, Emeršič, D. Kupčič, Belšak, B. Kupčič, Dončec, Lovrenčič, Hebar, Ilešič, Haler, Divjak. Trener: Mitja Jontez.
Nogometaši FC Krona bara iz Ptuja so v Škofijah dosegli v ligi za obstanek še tretjo zaporedno zmago. S tem so naredili bržčas že odločilen korak k obstanku v elitnem slovenskem futsal razredu. Srečanje je bilo vse prej kot lahko, čeprav so imeli gostje iz Ptuja v svojih rokah že prepričljivo vodstvo 1:4. Domači nogometaši so jih
ujeli šest minut pred koncem srečanja in s tem naredili tekmo znova "odprto". Da pa le ni ostalo pri remiju in delitvi točk je poskrbel najboljši posameznik srečanja Ian Emeršič, ki je dve minuti pred koncem srečanja dosegel še svoj tretji zadetek na srečanju ter petega za svoje moštvo, kar je bilo dovolj za zelo pomembno zmago ptujskih igralcev malega nogometa.
Trener ptujskih nogometašev Mitja Jontez je po tekmi v Škofijah izjavil: »Občutki so po srečanju mešani: vodili smo
1:4, do takrat igrali odlično, potem pa je sledil nerazumljiv padec v igri. Ta je najverjetneje posledica neizkušenosti; smo vendarle novinci v prvi ligi. Na koncu smo zasluženo zmagali, čeprav je treba pohvaliti tudi domačine. S to zmago smo si zagotovili obstanek, za kar sem bil tudi pripeljan na Ptuj. Do konca bomo igrali odločno, želimo zmagati vseh šest tekem! Še enkrat bi čestital mojim fantom, ki so zaslužni za to, sam sem le delček te zgodbe, igrajo pa seveda oni.«
Danilo Klajnšek
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, lige MNZ Ptuj
Podvinčani uspešno preko Vranskega
3. SNL - vzhod: Celjani slavili v Štorah, Stojnci poraženi v Veržeju
V tem krogu so nogometaši celjskega Simer šampiona slavili mogoče najpomembnejšo zmago v borbi za naslov prvaka v 3. SNL - vzhod, in sicer v Štorah, kjer domačinom ni mogel pomagati niti nekdanji odlični prvoligaški strelec Oskar Drobne. V derbiju kroga sta se v Dravogradu brez zadetkov razšla domača ekipa in Čarda. Slednja sedaj za Celjani zaostaja dve točki, a je še vedno blizu. Odranci so našli nekoga, ki so jih »gostoljubno« sprejeli v goste; za plačilo so domačinom podarili pol ducata zadetkov.
Svojo drugo zmago so vknjižili nogometaši Palome ter se z novimi tremi točkami rešili zadnjega mesta. Stojnčani so gostovali v Veržeju in tesno izgubili. Verjetno bi bilo drugače, če ne bi v 53. minuti ostali z igralcem manj na igrišču. Ravno v tej minuti je namreč drugi rumeni karton dobil zanesljivi vratar Samo Simonič. Kljub temu pa so se dobro držali z igralcem manj ter dosegli celo zadetek za izenačenje na 2:2. Točko so dolgo držali v svojih rokah, a so jim jo domačini iztrgali v 78. minuti, ko so dosegli zmagoviti gol.
REZULTATI 20. KROGA: Tehno-stroj Veržej - Stojnci 3:2 (1:1), Mons Claudius - Odranci 1:6 (1:3), Kovinar Štore - Simer šampion 0:1 (0:0), Paloma - Tehnotim Pesnica 3:0 (0:0), Koroška Dravograd - Čarda 0:0, Ma-lečnik - Zreče 3:0 (1:0), Tromejnik G Kalamar - Šmartno 0:1 (0:1).
1SIMMER ŠAMP. 19 12	5 2	40:13 41
2.	ČARDA 19 12	3 4	40:15 39
3.	ŠMARTNO 19 11	4	4	46:28 37
4.	KOROŠKA DRA. 19 9	6 4	38:22	33
5.	MALEČNIK 19 10	3 6	40:33 33
6.	STOJNCI 19 9	4	6	34:25 31
7.	ZREČE 19 8	7	4	25:26 31
8.	ODRANCI 19 7	4	8	43_34	25
9.	TEHNO. VERŽEJ 19 7	2	10	37:37	23
10.	KOV. ŠTORE 19	6	4	9	25:31	22
11.	TROMEJNIK 19	5	5	9	21:30	20
12.	TEH. PESNICA 19	5	4	10	21:23	19
13.	PALOMA 19	2	3	14	21:52	9
14.	MONS CLAUD. 19	2	2	15	21:73	8
TEHNOSTROJVERŽEJ-STOJNCI 3:2 (1:1)
STRELCI: 0:1 Zagoršek (7), 1:1 Karnet (25), 2:1 Vidmar (57. iz 11m), 2:2 Meznarič (68), 3:2 Kuzma (78)
STOJNCI: Simonič, Janžekovič, Kokot, Čeh (od 73. Turkuš), Milošič, Korez, Železnik (od 46. Lah), Golob, Zagoršek, Nežmah (od 55. Starčič), Meznarič. Trener: Robert Težački.
Štajerska liga: spodrsljaja vodečega dvojca
20. krog ni bil srečen za vodilni
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Podvincev (na fotografiji vratar Matjaž Vesenjak) so šele v zadnjih trenutkih tekme strli odpor Vranskega.
dvojec. Varovanci trenerja Mladena Dabanovlča so gostovali v Poljča-nah, kjer so jih domači nogometaši presenetili z odličnim odporom, za nameček pa so zmagoviti zadetek domačini dosegli dve minute pred koncem srečanja. Tega spodrsljaja pa niso v celoti izkoristili nogometaši iz Ormoža, ki so osvojili le točko. Njihov trener Aleš Jurčec vsekakor ni bil najbolj zadovoljen s tem, saj so domačini proti ekipi iz Slovenj Gradca izenačili šele dobrih šest minut pred koncem srečanja. Verjetno pa bo veliko več glede uvrstitve pri vrhu znanega ta konec tedna, ko se bosta v Slovenski Bistrici pomerila konkurenta za prvo mesto.
Do lepe zmage so prišli nogometaši iz Podvincev, ki so bili na gostovanju v Vranskem dovolj spretni in srečni, saj so z zadetkom Morija minuto pred koncem slavili svojo deveto zmago v tem prvenstvu. Nogometaši iz Gerečje vasi so v Črni na Koroškem že v prvem polčasu prejeli tri zadetke. Nič kaj bolje ni šlo nogometašem Bukovcev, ki so ponovno izgubili na domačem igrišču in njihove možnosti za obstanek v Štajerski nogometni ligi so vedno manjše.
REZULTATI 20. KROGA: KIV Vransko - Podvinci 2:3 (1:2), Peca - LKW Jack Gerečja vas 4:0 (3:0), Trgovine Jager - Pohorje 1:3 ( 0:1), Šoštanj - Partizan Fram 5:0 (3:0), Boč Polj-čane - AHA EMMI Bistrica 2:1 (0:l), Bukovci - GIC Gradnje Rogaška 1:4 (0:1), Carrera Optyl Ormož - Koroške Gradnje 1:1 (0:1).
1.	A. E. BISTRICA 19 13 3 3 53:24 42
2.	CARRERA OPT. 19 12 4 3 34:18 40
3.	PECA	19 9 4 6 43:30 31
4.	TRGOV. JAGER 19 9 4 6 33:20 31
5.	GIC ROGAŠKA 19 10 1 8 33:22 31
6.	PODVINCI 19 9 3 7 38:36 30
7.	GEREČJA VAS 19 8 4 7 39:35 28
8.	BOČ POLJČANE 19 8 4 7 18:18 28
9.	KOROŠKE GR. 19 7 5 7 25:25 26
10.	POHORJE 19 7 5 7 31:32 26
11.	ŠOŠTANJ 19 7 4 8 32:31 25
12.	PARTIZ. FRAM 19 5 2 12 23:52 17
13.	BUKOVCI 19 1 7 11 24:42 10
14.	KIV VRANSKI 19 2 2 15 25:66 8
KIV VRANSKO - PODVINCI 2:3 (1:2)
STRELCI: 1:0 Ribič (6. z 11 m), 1:1 Mori (33), 1:2 Juršek (37), 2:2 Ribič (85), 2:3 Mori (89)
PODVINCI: Vesenjak, Brumen (od 63. Benko), Kuserbanj, Petek, Mari-nič, Ivančič, Novak, Šebela (od 82. Slodnjak), Juršek (od 70. Požegar; od 80. Toplak), Mori, D. Petrovič. Trener: Damjan Bezjak.
PECA - LKW JACK GEREČJA VAS 4:0 (3:0)
STRELCI: 1:0 Lesjak (7), 2:0 Brd-nik (26), 3:0 Piko (44), 4:0 Brdnik (70)
LKW JACK GEREČJAVAS: Kaises-berger, Petek (od 72. Miha Lešnik), Draškovič, Medved, Krajnc, Miha Lešnik, Sagadin, Hertiš (od 46. Šešo), Gerečnik, Emeršič (od 75. Lončarič), Kokot. Trener: Franc Žitnik.
BUKOVCI - GIC GRADNJE ROGAŠKA 1:4 (0:1)
STRELCI: 0:1 Tadina (38), 0:2 Drofenik (55), 0:3 Drofenik (77), 0:4 Drofenik (80), 1:4 Antolič (85)
BUKOVCI: Golc, Kokot, Antolič, M. Meznarič, Vajda (od 74. Cebek), Herga, Bratec (od 65. Mulej), Rajh, Kozel (od 83. T. Meznarič), Belšak (od 80. Bezjak), Habrun. Trener: Rudi Habjanič.
CARRERA OPTYL - KOROŠKE GRADNJE 1:1 (0:1)
STRELCA: 0:1 Krel (40), 1:1 Dru-zovič (84). CARRERA OPTYL: Šnajder, No-
Ian Emeršič (FC Krona bar Ptuj, ekipi Tomi Press Bronx dokazal ku odločiti tekmo.
beli dres) je tudi da je sposoben
Foto: Črtomir Goznik
na gostovanju pri v vsakem trenut-
-	Videm 2;1, Hajdina - Zavrč 0:7, Središče - Rogoznica 1:4, Pragersko
-	Gorišnica 1:3, Skorba - Oplotnica 2:2, Markovci - Dornava 3:4.
vak, Druzovič, Piberčnik, Strmpek, L. Mlinarič, R. Mlinarič, Zorman (od 74. Kolarič), Štiberc, Zadravec, Prapot-nik. Trener: Aleš Jurčec.
Nogometaši iz Ormoža so po hudi borbi z žilavim nasprotnikom iz Slovenj Gradca osvojili točko in se vodilni Bistrici približali le na dve točki zaostanka. Domači strateg Aleš Jurčec je tokrat imel velike težave pri zasedbi ekipe, saj so zaradi kartonov manjkali Sašo Habjanič, Sergej Koš-nik in David Mihalič, zaradi poškodbe pa še Andrej Kozar. Že v 11. minuti so si Korošci priigrali 100-odstotno priložnost, ko sta iz oči v oči srečala Navotnik in vratar Šnajder, ki je z lepo obrambo preprečil zadetek. V 15. minuti je vratar Koroških gradenj na nepravilen način v svojem kazenskem prostoru zaustavil Zormana, vendar je piščalka glavnega sodnika Sama Veseliča iz Maribora ostala nema. Kasnejši posnetek ormoške TV je dokazal zmoto glavnega sodnika. Vroče je bilo tik ob zaključku 1. polčasa, ko so gostje po svojem četrtem kotu zadeli za vodstvo. Koti še naprej ostajajo slabost varovancev trenerja Jurčca. V 44. minuti so gostitelji izpeljali najlepšo akcijo na tekmi, vendar je strel z glavo Štiber-ca zaustavil prečnik.
Okvir vrat je domačim preprečil zadetek tudi v 47. minuti, ko je z razdalje 30 m sprožil Piberčnik, a še v drugo je izenačenje preprečil prečnik. V 71. minuti je gostujočega vratarja Krpača na težko preizkušnjo poslal Zadravec, vendar je koroški vratar še enkrat umiril nalet gostiteljev, ki so želeli čimprej izenačiti. To jim je uspelo v 84. minut, ko je napako storil sicer odličen vratar Krpač, ki ni ujel žoge, odbitek za 1:1 pa je za njegov hrbet poslal Druzovič. V sodnikovem podaljšku so domači navijači obnemeli, saj je po strelu Slemenika z glavo žoga končala tik ob desni vratnici že premaganega Šnajderja. Po koncu so v obeh taborih morali biti zadovoljni z osvojeno točko.
Pred Ormožani je zdaj trenutek resnice, saj jih čakata dve pomembni gostovanji. V soboto, 24. aprila, v Slovenski Bistrici in v torek, 27. aprila, v Šmarjah pri Jelšah.
UK
1. liga MNZ Ptuj: Dornavčani uspešni v derbiju začelja
REZULTATI 15. KROGA: Apače
1. ZAVRČ	15 13		1	1	75:11	40
2. APAČE	15 10		2	3	41:25	32
3. OPLOTNICA	15	8	5	2	26:13	30
4. ROGIZNICA	15	8	3	4	41:32	27
5. HAJDINA	15	6	4	5	30:41	22
7. VIDEM	15	5	2	8	29:40	17
8. DORNAVA	15	4	4	7	23:30	16
9. SKORBA	15	4	3	8	38:51	15
10. PRAGERSKO	15	3	5	7	27:47	14
11. SREDIŠČE	15	3	4	8	26:40	13
12. MARKOVCI	15	2	1 12		24:51	7
HAJDINA - ZAVRC 0:7 (0:1) STRELCI: 0:1 Kuserbanj (20), 0:2 Šnajder (54), 0:3 Lenart (56), 0:4 Murat (65), 0:5 Bratkovič ( 68), 0:6 Murat (79), 0:7 Fridl (83)
LOKOMOTIVA PRAGERSKO - GORIŠNICA 1:3 (1:2)
STRELCI: 0:1 Šterbal (13), 1:1 Plošnik (14), 1:2 Šterbal (34), 1:3 Purgaj (69)
SREDIŠČE - ROOZNICA 1:4 (0:1)
STRELCI: 0:1 Stanet (20), 0:2 Leben (50), 1:2 Klančar (55), 1:3 Rižnar (60), 1:4 Lah (62) SKORBA - OPLOTNICA 2:2 (1:1) STRELCI: 0:1 Brdnik (40), 1:1 Krajnc (44), 1:2 Hren (84), 2:2 Novak (89. iz 11m) APAČE - VIDEM 2:1 (1:0) STRELCI: 1:0 Verlak (32. z 11 m), 1:1 Fridauer (68. z 11 m), 2:1 Pepelnik (84)
MARKOVCI - DORNAVA 3:4
(1:2)
STRELCI: 0:1 Sluga (18. avtogol), 1:1 Janžekovič (22), 1:2 Letonja (32), 2:2 Janžekovič (47), 3:2 Ku-kovec (51), 3:3 Zagoršek (73), 3:4 Belšak (88)
2. liga MNZ Ptuj: prvih pet klubov zmagalo
REZULTATI 15. KROGA: Slovenja vas - Lovrenc 0:2, Spodnja Polskava - Tržec 1:2, Zgornja Polskava - Cir-kulane 3:1, Leskovec - Makole 2:5, Grajena - Hajdoše 7:1. V tem krogu je bil prost Podlehnik.
1.	LOVRENC	14	9	3	2	28:12	30
2.	GRAJENA	14	9	1	4	50:25 28
3.	Z. POLSKAVA -1	13	9	1	3	36:21 27
4.	MAKOLE	13	7	2	4	37:22	23
5.	TRŽEC	14	7	1	6	35:29	22
6.	SLOVENJA VAS	14	7	1	6	22:20 22
7.	HAJDOŠE	14	6	3	5	25:31 21
8.	PODLEHNIK	13	6	2	5	20:13 20
9.	SP. POLSKAVA	14	3	3	8	22:32	12
10.	CIRKULANE 13 2 2 9 11:33 8
11.	LESKOVEC 14 0 1 13 17:64 1
SLOVENJA VAS - LOVRENC 0:2 (0:1)
STRELEC: 0:1 Novak (32), 0:2 Novak (56)
SPODNJA POLSKAVA - TRŽEC 1:2 (1:2)
STRELCI: 1:0 Špes (3), 1:1 Krajnc (27. z 11 m), 1:2 Krajnc (38)
ZGORNJA POLSKAVA - CIRKU-LANE 3:1 (3:1)
STRELCI: 1:0 Pečovnik (1), 1:1 Kelc (28), 2:1 Klajderič (33), 3:1 Ga-brovec (42. avtogol) LESKOVEC - MAKOLE 2:5 (1:2) STRELCI: 0:1 Toplovec (18), 0:2 Stojnšek (27), 1:2 Merc (29), 2:2 Za-vec (52), 2:3 Ilek (60), 2:4 Topolovec (79), 2:5 Stojnšek (89) GRAJENA - HAJDOŠE 7:1 (2:0) STRELCI: 1:0 Petrovič (6), 2:0 Strelec (32), 3:0 Petek (48), 4:0 Petrovič (54), 5:0 Kramberger (66), 5:1 Pungračič (72. z 11 m), 6:1 Petrovič (75), 7:1 Bračič (87)
Veteranske lige MNZ Ptuj
SKUPINA - VZHOD REZULTATI 10. KROGA: Stojnci
-	Podvinci 3:2, Ormož - Markovci 6:0, Bukovci - Gorišnica 0:11, Grajena - Dornava 4:0.
1.	STOJNCI 9 9 0 0 33:7 27
2.	ORMOŽ 9 5 2 2 22:10 17
3.	GRAJENA 9 4 2 3 17:7 14
4.	MARKOVCI 9 4 2 3 13:18 14
5.	GORIŠNICA - 1 9 3 4 2 19:8 12
6.	DORNAVA 9 2 3 4 8:14 9
7.	PODVINCI 9 1 2 6 10:21 5
8.	BUKOVCI 9 0 1 8 4:41 1 SKUPINA - CENTER REZULTATI 9. KROGA: Leskovec
-	Drava Ptuj 2:6, Podlehnik - Tržec 2:1, Videm - Apače 2:1. V tem krogu je bila prosta ekipa Skorbe.
1.	DRAVA PTUJ	8 7	0	1	35:10	21
2.	SKORBA	7	5	1	1	14:7	15
3.	VIDEM	8 5	0	3	21:15	15
4.	PODLEHNIK	8 3	2	3	12:12	11
5.	TRŽEC	8 2	2	4	11:18	8
6.	LESKOVEC	8 0	3	5	8:22	3
7.	APAČE	7	0	2	5	11:28	3
SKUPINA - ZAHOD REZULTATI 10. KROGA: Hajdina
-	Lovrenc 1:0, Pragersko - Zgornja Polskava 0:0, Polskava - Oplotnica Pohorje 2:2, Prepolje - Boč 3:4.
1.	PRAGERSKO	9	7	2	0	34:12	23
2.	HAJDINA	9	5	1	3	26:18	16
3.	BOČ	9	4	2	3	25:20	14
4.	POHORJE OPL.	9	4	2	3	21:17	14
5.	ZG. POLSKAVA	9	3	4	2	12:14	13
6.	PREPOLJE	9	2	2	5	12:28	8
7.	POLSKAVA	9	1	3	5	13:22	6
8.	LOVRENC	9	2	0	7	12:24	6
Danilo Klajnšek
MEDNARODNA KARTODROM HAJDOSE
DIRKA
v nedeljo, 25. aprila 2 1. DIRKA ob 14.00 uri 2. DIRKA ob 15.00 uri
Športni napovednik
Rokomet
1. A SLOVENSKA MOŠKA LIGA - Liga za prvaka
5. KROG: Jeruzalem Ormož - Slovan (sreda, ob 19.00, v ŠD na Hardeku). Zaostalo srečanje Gorenje - Trimo Trebnje.
1. A SLOVENSKA ŽENSKA LIGA - Liga za prvaka
PARI 6. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Zagorje GEN I (sreda, ob 19.00, v ŠD Center na Ptuju), Celeia Žalec - Olimpija, Krim Mercator - Krka.
Nogomet
REGIONS CUP
V	torek, 20. 4., ob 17.00 bo na stadionu Tabor v Mariboru povratno srečanje Regions cupa med reprezentancama MNZ Maribor in MNZ Ptuj. V prvem srečanju so bili 2:3 boljši Mariborčani.
VETERANSKE LIGE MNZ PTUJ
SKUPINA VZHOD
10. KROG - ČETRTEK ob 17.30: Podvinci - Ormož, Markovci - Bukovci. SKUPINA CENTER
10. KROG - ČETRTEK ob 17.30: Drava Ptuj - Podlehnik. SKUPINA ZAHOD
10. KROG - ČETRTEK ob 17.30: Boč Poljčane - Hajdina.
MLADINSKI NOGOMETNI POKAL
V	sredo bodo mladinci Aluminija iz Kidričevega, sicer zmagovalci pokalnega tekmovanja na področju Medobčinske nogometne zveze Ptuj, gostovali v Ljutomeru, kjer se bodo v četrtfinalu slovenskega mladinskega pokala pomerili s sovrstniki Ljutomera, sicer zmagovalcev pokalnega tekmovanja na področju Pomurja in Prekmurja.
Danilo Klajnšek
30. Maraton treh src
Pričakujejo vec kot 8000 udeležencev
Leta 1980 so na takratnem Pomurskem kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni tedanji generalni direktor Radenske Feri Horvat, generalni direktor ABC Pomurke Gusti Grof, generalni direktor Gospodarskega razstavišča Ljubljana Florijan Rego-vec in generalni direktor Agrokemije Ljubljana Alojz Hvala prišli na zamisel, da v Radencih, Bovcu in Kranju pripravijo tekaške maratone. Prvi Maraton treh src v Radencih so izvedli leta 1981, zadnji projekt pa so Radenci, Bovec in Kranj skupaj uresničili leta 1985. Zanimanja za tekaški prireditvi v Bovcu in Kranju ni bilo, Radenci pa Maraton treh src pripravljajo še danes.
Letos, 15. maja, bo na sporedu jubilejni, že 30. Maraton treh src, na katerem si organizatorji prizadevajo preseči »magično« mejo 8000 udeležencev. Lani so namreč v Radencih našteli natanko 7994 nastopajočih, kar je nov rekord ene najmnožičnej-ših tekaških prireditev v tem delu Evrope. »Želimo, da bi bila tudi jubilejna prireditev izpeljana, kot so bile dosedanje. Kljub še vedno ne najbolj stabilnim gospodarskim razmeram moram poudariti, da je večina pokroviteljev ostala zvesta tej prireditvi,« je na predstavitvi letošnjega maratona v Radencih povedal predsednik organizacijskega odbora Boštjan Gerlec.
Maraton se bo ob 8. uri pričel z že 20. pohodom Treh src, tekaške prireditve pa bodo ob 9.25 začeli para-plegiki, ki se bodo podali na 21,098 kilometra dolgo pot. Ob 9.30 bodo na pot odšli udeleženci maratona na
42,195 kilometra in polmaratona na 21,098 kilometra, deset minut pozneje pa se bodo na progo podali še udeleženci tekov na 10 in 5,5 kilometra. Kot je povedal sekretar organizacijskega odbora Marko Pintarič, so letos pripravili novost, in sicer se bodo ob 9.45 na 5,5 kilometra dolgo pot podali pohodniki v vedno bolj priljubljeni nordijski hoji »S 5000 koraki do zdravega srca«. V sodelovanju z Atletsko zvezo Slovenije bo letos v Radencih državno prvenstvo Slovenije v maratonu.
Za vse teke 30. Maratona treh src so obvezne predčasne prijave, zadnji dan za njihovo dostavo pa je do vključno ponedeljka, 10. maja. Na dan prireditve bodo do 15.30 zbirali le še prijave za tek najmlajših udeležencev - Veveričk in Srčkov. Prijavnina za maraton in polmaraton znaša 22 evrov (do 3. maja) oziroma 32 evrov (4. do 10. maja). Prijavnina za teka na 10 in na 5,5 kilometra znaša 14 evrov (do 3. maja) oziroma 23 evrov (od 4. do 10. maja). Prijavnina za Veveričkin in Srčkov tek znaša do 10. maja 4 evre, na dan prireditve pa 8 evrov.
V sodelovanju z občino Radenci bodo organizatorji v sklopu letošnjega maratona izvedli humanitarni tek, zbrana sredstva pa bodo namenili za pokrivanje stroškov šole v naravi, stroškov nakupa šolskih potrebščin iz socialno šibkejših družin občine Radenci. Organizatorji bodo v humanitarni sklad odšteli en evro od vsake vplačane prijavnine za teke na 42, 21, 10 in 5,5 kilometra.
Niko Šoštarič
Boštjan Gerlec in Marko Pintarič
Konjeniški šport • Otvoritvena kasaška dirka v Ljutomeru
Največ uspeha gostiteljem
Za ljutomerski klub, organizatorja letošnje otvoritvene dirke, je bil uvod v sezono izjemno uspešen. V šestih
preizkušnjah, z nastopom 51 kasačev, so Ljutomerčanom pripadle tri zmage, dve dirki so dobili Šentjernejčani, ena
pa je odšla v Krško. Okoli 1200 obiskovalcev je bilo še posebej zadovoljnih z zadnjima dvema točkama sporeda, kjer so bili doseženi tudi najboljši kilometrski časi dneva.
Z rezultatom 1:18,0 sta pred-njačila 4-letna Fordena (Jernej Slavič, KK Ljutomer) in Angel Sirrius (Marko Gorenc, KK Šentjernej).
Niko Šoštarič
Roker (2) Davorin Puhar, KK Ljutomer
prva dirka za 3- do 14-letne kasače z zaslužkom do 300 evrov, 1600 metrov: 1. Saint Germain (Vojo Maletič, Šentjernej) 1:20,4, 2. Dares (Primož Kristl, Ljutomer) 1:21,6, 3. Perry Joe (Rene Hanžekovič, Ljutomer) 1:22,9; druga dirka za 3- do 14-letne kasače z zaslužkom do 700 evrov, 1600 metrov: 1. Roker (Davorin Puhar, Ljutomer) 1:20,7, 2. Don BJ (Matej Osolnik, Krim) 1:20,9, 3. Play Catch (Viktor Dolinšek, Ljubljana); tretja dirka za 3- do 14-letne kasače z zaslužkom do 2000 evrov, 1600 metrov: 1. Defender MS (Marko Slavič ml., Ljutomer) 1:18,3, 2. Rambo (Branko Seršen, Ljutomer) 1:18,9, 3. Richy Rich (Tomaž Zakrajšek, Komenda) 1:19,6; četrta dirka za 3- do 14-letne kasače z zaslužkom do 4500 evrov, 1600 metrov: Rufus Alar (Aleš Pavšič, Posavje Krško) 1:18,1, 2. Arisa (Mirko Šonaja, Ljutomer) 1:19,2, 3. Jack M (Viktor Marinšek, Komenda) 1:19,3; peta dirka za 3- do 14-letne kasače z zaslužkom do 8000 evrov, 1600 metrov: 1. Fordena (Jernej Slavič, Ljutomer) 1:18,0, 2. Dawson MS (Marko Slavič ml., Ljutomer) 1:18,2, 3. Lady Luna (Rene Hanžekovič, Ljutomer) 1:18,2; šesta dirka za 3- do 14-letne kasače z zaslužkom do 15.000 evrov, 1600 metrov: 1. Angel Sirrius (Marko Gorenc, Šentjernej) 1:18,0, 2. Lucky Fonz (Matej Osolnik, Komenda) 1:18,2, 3. Roki (Davorin Puhar, Ljutomer) 1:18,4.
Strelstvo • 19. DP mlajših kategorij 2010
Jan Šumak novi državni prvak
Pretekli vikend je bilo na centralnem strelišču Ljub-ljana-Rakovnik 19. državno prvenstvo mlajših kategorij v disciplinah pionirji in pionirke serijska zračna puška ter standardna zračna puška in pištola za kadete in kadetinje, tekmovalo je 212 tekmovalcev. Prav tako je minilo že četrto leto od uvedbe mlajših kategorij z naslonom za cicibane in mlajše pionirje s serijsko zračno puško, številčnost novih kategorij pa se je od uvodnega prvenstva leta 2007 v Železnikih praktično podvojila in tako je na 4. DP za obe kategoriji z naslonom nastopalo že 139 tekmovalcev.
Skupno število vseh tekmovalcev, ki prihajajo iz 59 strelskih klubov, pa je znova preseglo rekordno znamko preteklega leta in znaša zavidljivih 351 tekmovalcev.
Izmed sedmih klubov iz Spodnjega Podravja, SD Trnovska vas, SD TSO, SD Jožeta Kerenčiča, SD Kidričevo, SK Ptuj, SD Juršinci in SD Kovinar Ormož, so največ uspehov poželi prav slednji, ki so se iz Ljubljane vrnili z novim posamičnim državnim prvakom med kadeti s puško, naslov posamičnega prvaka pa se je le za las, po slabši zadnji seriji, izmaknil mlajšemu pio-
nirju. Zraven dveh posamičnih medalj so strelci Kovinarja dosegli še številne odlične uvrstitve med prvo deseterico. V ekipni razvrstitvi so naslov državnih prvakinj ubranile tudi pionirke Kovinarja, med kadeti in kadetinjami s standardno puško pa so strelci Kovinarja osvojili dvojni naslov ekipnih podprvakov. Prav tako pa ne gre prezrti še dve dobri četrti mesti v kategoriji kadetov s pištolo in mlajših pionirjev. Drugo najuspešnejše društvo med naštetimi je SD Juršinci, ki si je priborilo eno posamično medaljo med kadeti s pištolo in bilo uspešno tudi v ekipni
razvrstitvi, kjer so juršinski strelci osvojili naslov državnih podprvakov. Ptujčani so tokrat lepe uvrstitve dosegli med mlajšimi pionirji, kjer sta dva njihova tekmovalca izboljšala svoje osebne rekorde iz DP, v ekipni razvrstitvi pa so ptujski strelci le za krog zaostali za svojim letošnjim najvišjim rezultatom in osvojili dobro 8. mesto. Od ostalih strelcev pa sta dve dobri uvrstitvi vknjižili tudi ekipi SD Jožeta Kerenčiča in SD Kidričevo, prav slednji pa so zagotovo več pričakovali od svojega najboljšega pionirja, ki je na večini tekmovanj suvereno dominiral, tokrat pa se je v najštevilčnejši kategoriji 78 pionirjev moral zadovoljiti "le" z 10. mestom. Več o rezultatih naših strelcev v preglednici.
Simeon Gonc
Sobota, 10. 4. 2010 Pionirke serijska puška:
I.	Maruša Mulej, SD Triglav, 183 krogov 6. Tina Novak, SD Kovinar Ormož, 174
II.	Melisa Kosi, SD Kovinar Ormož, 171 12. Tjaša Malec, SD Kovinar Ormož, 169
19.	Neja Gril, SK Ptuj, 160
20.	Bratušek Laura, SK Ptuj, 159 Pionirke ekipno:
1.	SD Kovinar Ormož 514 krogov
2.	SD Koloman Flisar 511
3.	SD Pomurka 491 Pionirji serijska puška:
1. Matija Arh, SD Leskovec, 186 krogov 10. Aleš Pernat, SD Kidričevo, 178 29. Žan Mir, SD Jože Kerenčič, 173 62. Vid Fras, SD Trnovska vas, 162 Mlajši pionirji z naslonom:
1.	Aljaž Lešek, SD Grosuplje, 180 krogov
2.	Rok Tomažič, SD Kovinar Ormož, 180
3.	Tadej Živic, SD Postojna, 180
8. Žan Tomažič, SD Kovinar Ormož, 178 25. Vito Petkovič, SK Ptuj, 172 28. Luka Vrankovečki, SD TSO, 170 41. Vid Sušek, SK Ptuj, 167 48. Matjaž Pleh, SD Kovinar Ormož, 161
Nogomet • 1. SŽNL
51. Tadej Širec, SK Ptuj, 157 Mlajši pionirji ekipno:
1.	SD Grosuplje 528 krogov-IDR
2.	SD Leskovec 525
3.	OSZ Kočevje 525
4.	SD Kovinar Ormož 519
8.	SK Ptuj 496
17. SK Brežice 394 Cicibani z naslonom:
1. Denis Hamzič, SD Triglav, 189 krogov-DR 25. Aljaž Čučko, SD TSO, 151 Nedelja, 11. 4. 2010 Kadetinje pištola:
1.	Katja Vodeb, SD Liboje, 361 krogov
2.	Anuša Kovačič, SD Marok Sevnica, 359 7. Sara Rojko, SK Ptuj, 318
Kadeti pištola:
1.	Rožle Repič, SD Kamnik, 367
2.	Žan Trontelj, SD Grosuplje, 365 krogov
3.	Ivan Druzovič, SD Juršinci, 363
5.	Žan Mir, SD Jože Kerenčič, 349
9.	David Kekec, SD Juršinci, 343
15.	Gregor Vesenjak, SD Juršinci, 318
16.	Gregor Polajnko, SD Kovinar Ormož, 317
17.	Tilen Vnučec, SD Kovinar Ormož, 313 21. Tomi Jevšovar, SD Kovinar Ormož, 278
Kadeti pištola ekipno:
1.	SD Grosuplje 1049
2.	SD Juršinci 1023
3.	SK Brežice 935
4.	SD Kovinar Ormož 908 Kadetinje puška:
1.	Špela Mihalič, SD Koloman Flisar, 391
2.	Živa Muhič, SD Postojna, 388
3.	Tina Weingerl, SD I. PB Ruše, 384
5.	Melanie Habjanič, SD Kovinar Ormož, 382 9. Petra Vernik, SD Kovinar Ormož, 375
19. Urška Kuharič, SD Kovinar Ormož, 342 Kadetinje puška ekipno:
1.	SD Koloman Flisar 1149
2.	SD Kovinar Ormož 1099 Kadeti puška:
1.	Jan Šumak, SD Kovinar Ormož, 387
2.	Rok Rošer, SD Dolič, 381
3.	Urban Gale, SD Grosuplje, 379
24. Grega Polajnko, SD Kovinar Ormož, 353 30. Tilen Vnučec, SD Kovinar Ormož, 346 41. Niko Visočnik, SD Kidričevo, 322 Kadeti puška ekipno:
1.	SD Štefan Kovač Turnišče 1102
2.	SD Kovinar Ormož 1086
3.	SD Trebnje 1073
Beltinčanke izgubile v Velenju
V 12. krogu so prijetno presenečenje pripravile nogometašice iz Velenja, ki so premagale gostje iz Prekmurja ter tako zaostrile borbo za drugo mesto, za katero so v igri še štiri ekipe. Nobenega presenečenja pa v Dornavi niso dovolile Korošice iz Slovenj Gradca, ki so se dobro pripravile na to gostovanje in niso ničesar prepustile naključju. Dovolj veliko opozorilo zanje so bile zadnje
solidne igre mladih nogometašic iz Dornave, ki so se tudi tokrat srčno borile, vendar je bilo to na žalost premalo za bolj ugoden rezultat.
REZULTATI 12. KROGA: Dornava - HV TOUR Slovenj Gradec 0:9 (0:4), Rudar Škale - Pomurje Beltinci 2:0 (1:0), Maribor - Velesovo Kamen Jerič 3:1 (1:0), Krka - Jevnica 5:0 (2:0).
1.	KRKA	12 11	0	1	66:7	33
2.	POMURJE - B.	12 8	1	3	56:19	25
3.	SLOV. GRADEC	12 8	1	3	40:16	25
4.	RUDAR - ŠKALE 12 8	0	4	35:17	24
5.	JEVNICA	12 7	0	5	41:28	21
6.	MARIBOR 12 4 0 8 27:35 12
7.	VELESOVO 12 1 0 11 10:84 3
8.	DORNAVA 12 0 0 12 12:81 0
DORNAVA - HV TOUR SLOVENJ GRADEC 0:9
(0:4)
DORNAVA: Laura Makslmovlč, Gabrijela Milec, Maja Skaza, Teja Šmin-tlč, Patricija Golob, Saša Ljubec, Daša Grdlna (od 73. Anja Križan), Romana Behrami (od 70. Nuša Kukovec), Katja Nežmah, Saša Fras (od 84. Sanja Lah), Nuša Horvat (od 72. Nuša Ploj) Trener: Mitja Serdinšek.
Danilo Klajnšek
Judo •
Pokal Bežigrada
Tekmovalci judo sekcije pri TVD Partizan Ljutomer so na tekmovanju za pokal Bežigrada v Ljubljani dosegli zelo dobre rezultate. Med 476 tekmovalci iz enajstih držav je Urška Potočnik v mladinski konkurenci (+78 kg) zmagala, drugo mesto je pri st. deklicah osvojila Tadeja Arklinič (-57 kg), tretja pa sta bila Uroš Vozlič (ml. dečki) in Betina Ivajnšič (st. deklice).
NŠ
Foto: NS
Foto: NS
Biograd • Fotoreportaža z 9. regate Ptujčanka
Po eskimsko
Dva rekorda sta tista, ki zaznamujeta letošnjo deveto regato Ptujčanka; prvi je 33 jadrnic, ki so startale prvi dan na zmago (ali vsaj na spodobno uvrstitev), drugi pa najbolj hladno vreme na dosedanjih regatah z ravno pravo mero burje, ki je lepo napihovala jadra.
Na vso srečo ni bilo močnega dežja, kljub temu pa smo bili vsi regatniki nekajkrat vsaj malo poškropljeni, ne pa premočeni, kot se je tudi že zgodilo v prejšnjih letih. Sonca je bilo še za nekaj odtenkov manj kot dežja; pravzaprav samo za
droben vzorček, nekaj tankih minut v ponedeljek dopoldne in nekaj minut popoldne.
Sicer pa se letos, vsaj v mirujočem stanju (v marinah Kornati in na Žutu) ni dogajalo kaj ekstremno posebnega. Enostavno je bilo prehladno,
da bi se posadke, kot je to sicer v navadi, množično zbirale in posedale (ter še kaj zraven) na palubah jadrnic pozno v noč ali v zgodnje jutro. No, če mislite, da ni bilo zabave, se motite, le da je bila ta bolj omejena na klubske oz. gostilniške prostore, kjer je bilo bolj toplo. Nekateri so se tudi letos preveč spoprijateljili s pivskimi ali vinskimi kupicami, kar sicer ni imelo posebnih posledic, razen tega, da jih je bilo pozno ponoči prav zanimivo opazovati, kako so previdno in z nekajminutnim ciljanjem startali na pasarelo (desko, ki povezuje jadrnico s pomolom) in pri tem včasih celo ugotovili, da so pristali na napačni barki ...
Kakšnih drugih evidentiranih poškodb v marinah ni bilo
(je pa imela nesrečo ena izmed jadrnic iz Ljubljane, kjer si je eden od članov med plovom poškodoval glavo, potem so pa povrhu še nasedli), vsaj priznal jih ni nihče, tudi dokazljivih neumnosti ne. Le ekipa Ten-zorja, ki je lani komaj očistila barko, premazano z gorčico in menda še zastonj iskala svojo zastavo, je prvo jutro pred startom morala s svojega jambora najprej potegniti lesen stolček za molžo, ki jih je pričakal na vrhu. Ampak so fantje to naredili že pred startom.
Naša ekipa Radia-Tednika (Zvonko Žibrat, Dani Rižner, Davorin Jukič, Monika Kola-rič, Simona Meznarič in skiper Dario Franov) je regato začela precej negotovo; ob prevzemu čakajoče barke smo namreč
Letošnja regata Ptujčanka je bila najštevilčnejša doslej; na startu se je v dveh razredih gnetlo 33 jadrnic.
Ko nam je zmanjkalo kruha ... ni bilo težav; z lahkoto smo ga zamenjali za pivo z ekipo Tenzorja, seveda kar med enim in drugim plovom ...
Na palubah jadrnic je bilo letos zaradi eskimskega vremena manj žurk, zato pa so se bolj vroče dogajale v pristaniških gostiščih ...
Pogled na srečanje naše barke z drugo z vrha jambora; uf, je bilo luštno zgoraj ....
ugotovili, da instrumenti ne delajo in po večurnem popravilu do poznega večera se je izkazalo, da se globinomer ne bo odzival in da se ga tudi ne da zamenjati. Čeprav so nas luški mehaniki poskušali prepričati, da lahko jadramo tudi tako, se naš skiper Dario Franov, sicer stari morski maček z odličnim znanjem, ni pustil prepričati in tako smo v nedeljo zjutraj, tik pred startom prvega navigacijskega plova, še veselo tovorili svojo kramo na drugo jadrnico, tokrat Elan 40, ki pa se je izkazala kot čisto v redu.
Jasno, saj smo osvojili prvo mesto v svojem razredu; roko na srce - zelo visoko pa bi se (prav tako kot ekipa Tenzorja, ki je zmagala v svojem razredu) uvrstili tudi v skupnem seštevku, saj smo tako eni kot drugi redno prehitevali tudi jadrnice iz tekmovalnega razreda, ki so startale z večminutno prednostjo.
To pa je, na kratko, tudi vse; o rezultatih regate smo namreč že poročali, več kot besede pa gotovo lahko povedo fotografije, ki jih objavljamo.
SM
Pri udeležbi na regati so nam pomagali:
Tako pa se orca - ko se jadrnica postavlja gladini morja poprek; burja je bila ravno prava, dobrih 20 vozlov, in naši tekmeci so ostali daleč zadaj (malo so še vseeno vidni ...)
Trije pokali za tri zmage in naša ekipa (od leve): Dani Rižner, Da-Foto sM vorin Jukič, Dario Franov, Simona Meznarič, Zvonko Žibrat in Mo-Naša ekipa na startu; treba je potegniti, da jih prehitimo ...	nika Kolarič.
^jvsho
Specializirana spletna prodajalna za izdelke Sony VAIO
www. vshop. si
www.mdeptuj.si
posrednik
MDE elektronika
Milošič Danilo s.p.
GSM: 041 687 714 070 210 955
d o o
ALBIN PROMOTION

MEGA MARKETING
J
SALON POHIŠTVA
Kuki DOM
RESTAVRACIJA
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Okoli sveta (36) • Piše: Filip Kovačič
Na koncu še Amerika ...
Seattle, mesto Boeinga, Billa Gatesa, Jimija Hendrixa in Nirvane, če naštejem le nekaj znanih imen, ki so ponesli to mesto na svetovni globus, me je pričakalo v aprilskem hladu. Zvečer je celo snežilo. Da pa le ni bilo hladno, sta dokazala dobra prijatelja in potovalna kolega Vince in Earl, ki sta me pričakala na letališču. Seattle mi je že kar domač, prvič sem ga obiskal leto prej v mesecu maju in je pravzaprav netipično obmorsko ameriško velemesto s povprečno izredno izobraženim in liberalnim prebivalstvom. Na severozahodu Amerike se počutim super, vse je tako drugačno kot na Floridi na primer. Vince in Earl sta imela že pripravljen načrt, kam gremo v nočni Seattle proslavit in se skupaj spominjat na čudovit Madagaskar, ki smo ga pred meseci skupaj prepotovali. Nedeljska noč se je že zdavnaj prevesila v ponedeljek, ko smo zapuščali zadnji pub.
Naslednja dva dneva sem preživel v hiši oziroma posebni depandansi za goste pri prijatelju Vincu. Njegova družina, žena Danielle in štiriletna hčerkica Charlotte so me prisrčno sprejeli. Pri njih se res zmeraj počutim kot doma. V torek sva se z Vincem z avtom odpravila čez ameriško-kanadsko mejo proti enemu najlepših mest na svetu, Vancouvru, kjer imata z ženo stanovanje s čudovitim pogledom na sre-
dišče mesta ter morje in gore v ozadju. Vancouver je svetovljansko mesto in je že nekaj let zaporedoma bil izbran med najboljša tri mesta na svetu po lepoti in kvaliteti življenja. Če bi le bil vsaj kakih dvajset geografskih stopinj južneje, bi bil tudi zame eno najidealnejših mest. Tako pa so mi še vedno bližje vroča in temperamentna obmorska mesta ...
Trije dnevi so minili v hipu in že sem se moral posloviti od ameriških prijateljev in se ponovno odpraviti na letališče, od koder sem letel proti Kaliforniji in mestu San Jose, ki je znano po Silicijevi dolini in od tam naprej proti San Franciscu, za katerega so mi vsi pravili, da je med najlepšimi ameriškimi mesti. Vnaprej sem si preko interneta rezerviral hostel v centru mesta za zelo ugodno ceno 22 dolarjev na noč v skupin-
ski štiriposteljni sobi. Mesto ima nenavadno klimo, tako drugačno od Los Angelesa. Ponavadi je v megli oziroma oblakih, poleg tega pa piha hladen veter. No vsaj v začetku aprila je bilo takšno, precej hladno vreme. Center dvomilijonskega mesta sem prepešačil in si ogledoval njegove razgibane strme ulice, pristaniške nasipe, bivšo hipijevsko četrt, znamenite tramvaje, slavni most Golden Gate in otoček z nekdanjim zaporom za največje ameriške zločince Alcatraz. Slednjega sem si želel tudi od bližje ogledati, vendar so bili ogledi že za tri dni vnaprej razprodani. Zanimivo, da sem se po centru San Francisca brez kakšnih slabih občutkov sprehajal tudi ponoči sam, kar bi bilo na primer v Los Angelesu prav neumno in zelo nevarno dejanje.
Sedmi april, ko se je moje
popotovanje zaključevalo, je bil vedno bližje. Čakal me je le še skok nazaj v Los Angeles in nato skoraj dvanajsturni polet proti Londonu, kjer se je v začetku decembra moja pot okrog sveta tudi začela. Potem je bila Slovenija že skoraj na pragu.
Obdajali so me nasprotujoči občutki. Vedno ko zaključujem svoja potovanja, si seveda želim domov v Slovenijo, zlasti ker jo od daleč vidiš le še lepšo in idealnejšo. Po drugi strani pa vem, da s tem, ko dosežem konec potovanja, zapuščam kraje in ljudi, ki jih verjetno ne bom nikoli več videl. In to me žalosti. Koliko lepih trenutkov, čudovitih ljudi in krajev sem v relativno kratkem času doživel, spoznal ... Koliko tujcev, ki so postali moji prijatelji, pa čeprav samo za kratek čas ... Koliko otroških nasmehov, koliko nenavadnih živali in rastlin . In tokrat je bilo potovanje še daljše, bolj eksotično kot običajno, dolgo 130 nepozabnih dni ... To je bila moja pot zaradi poti in ne zaradi dokaza samemu sebi, da je svet res okrogel, kot bi lahko kdo sklepal iz moje popo-tniške spletne strani www. okrogsveta.si.
Popotniki se včasih na potovanjih, kot inspiracija, spomnimo izrednih ljudi, ki so pustili pečat s svojim življenjem, zgledom in dejanji. Eden teh je bil tudi velik človek in alpinist Nejc Zaplo-tnik, ki je med drugim v svoji knjigi zapisal: »Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi.« Kako res!
Nadaljevanje prihodnjič
Bančni kotič€k
Varnost in jamstvo depozitnih vlog
Varčevanje v depozitih (t. i. vezanih vlogah) je zelo priljubljena oblika varčevanja, saj je obrestna mera in doba varčevanja natančno določena, kar marsikateremu varčevalcu olajša odločitev o načinu varčevanja. Šele v krizi, ki je v lanskem letu zajela praktično cel svet, se je postavilo vprašanje o varnosti depozitnih vlog.
Kadar govorimo o varnosti naložb (kar depozitna vloga vsekakor je), si marsikateri varčevalec postavi vprašanje glede same varnosti vlog. Najpogostejša skrb se nahaja v vprašanju, kaj če banka, pri kateri imamo vezan depozit, zaide v težave, da povemo drugače, če banka objavi stečaj. Kaj se zgodi s našim depozitom tedaj? Odgovor na to vprašanje je ob začetku krize nekoliko olajšal Državni Zbor Republike Slovenije, ki je dne 11. novembra 2008 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu, ki za vloge v bankah in hranilnicah s sedežem v Republiki Slovenije uvaja neomejeno jamstvo bank, hranilnic in Republike Slovenije, in sicer do 31. 12. 2010. Pomeni, da neodvisno od višine depozita do konca letošnjega leta jamči država za izplačilo vseh vlog, ki bi se nahaja v banki, ki bi do
31.12.2010 objavile stečaj. V primeru, da banka objavi stečaj po tem datumu, zajamčena vloga znaša 50.000 EUR depozitne vloge posameznega vlagatelja.
Potrebno pa je še razložiti izraz neto vloga, o kateri radi govorijo bančniki. Gre dejansko za seštevek oz. skupno stanje vseh vlog posameznega vlagatelja, zmanjšano za njegove morebitne neporavnane dospele obveznosti do te iste banke ali hranilnice. Med posamezne vlagatelje štejejo tudi mladoletne osebe. Po Zakonu o bančništvu je vloga seštevek oz. skupno stanje vseh terjatev posameznega vlagatelja do banke ali hranilnice, tako v evrih, kot v tujih valutah in sicer na podlagi pogodbe depozitu. V primeru stečaja banke ali hranilnice bo zajamčeno vlogo vlagatelju najkasneje v treh mesecih izplačala banka prevzemni-
ca, ki jo bo določila Banka Slovenije. Zajamčene vloge v tujih valutah bodo izplačane v evrih v protivrednosti po tečaju, ki ga objavlja Banka Slovenije in ki velja na dan začetka stečajnega postopka.
Banke, hranilnice in podružnice bank držav članic in podružnice bank tretjih držav so dolžne na svojih javnih spletnih straneh in v vseh prostorih, v katerih poslujejo s strankami, na vidnem mestu in na razumljiv način objaviti informacije o sistemu jamstva za vloge. V objavi morajo biti naslednje informacije: navedba sistema, po katerem so zajamčene vloge, raven in obseg jamstva za vlogein navedbo vlog, ki niso zajamčene in napotilo, kje v banki, hranilnici oziroma podružnici lahko dejanski in potencialni vlagatelji dobijo podrobnejšo in celovito pisno informacijo o pogojih in postopkih za iz-
plačilo zajamčenih vlog.
Marsikdo se sprašuje, kako vedeti, katera banka ali hranilnica je vključena v sistem zajamčenih vlog: to so vse tiste, ki imajo nalepko »Banka Slovenije: Dovoljenje za opravljanje bančnih storitev«. Bi pa rabi opozorili še na nekaj: nalepka z napisom »Menjalnica« izpolnjuje pogoje za menjalniško poslovanje, »Banka Slovenije« ni tista, ki bi jamčila za izplačilo vlog. Ta nalepka pomeni le, da ima menjalnica dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje menjalniških poslov.
Depozitna vloga je vsekakor varna naložba, saj vam Banka Slovenije garantira izplačilo ob morebitnem stečaju banke. Je pa tudi res, da ob objavi lanskih rezultatov večina slovenskih bank izkazovala dobro finančno stanje. Do naslednjič pa lep pozdrav!
Mitja Farič
Na valovih časa
Torek, 20. april Danes goduje Neža.
571 se je rodil v Meki Mohamed.
1808 se je rodil Napoleon III, s pravim imenom Bonaparte Charles Louis Napoleon.
1871 se je rodil hrvaški inženir in izumitelj Slavoljub Penkala. Med njegovimi izumi je še danes najbolj znano nalivno pero - penkalo. 1889 se je rodil v Braunau am Inn v Avstriji Adolf Hitler. 1902 je znanstvenikoma Marie in Peirru Curieju uspelo pridobiti eno stotinko grama radija.
1920	so v Veliki Britaniji ukinili obvezno vojaško službo. 1714 je bil v Gorici obglavljen kmečki upornik Ivan Gradnik. Sreda, 21. april
Danes goduje Simeon.
1610 je prvi zanesljiv zapis o rojstvu otroka s carskim rezom. 1847 v Berlinu zaradi naglega dviga cen koruze in krompirja izbruhnile demonstracije lačnih. Kmalu so se razširile na Leipzig, Hamburg in tudi drugam.
1896 se je rodil francoski pisatelj Henry de Montherlant. 1916 se je rodil ameriški igralec Anthony Quinn. 1926 se je rodila kraljica Velike Britanije in Severne Irske Elizabeta II. 1946 so v Vzhodni Nemčiji praktično ukinili socialdemokratsko stranko, ko so se združili socialdemokrati s komunisti.
1960	so novozgrajeno mesto Brasilia razglasili za glavno mesto Brazilije.
Četrtek, 22. april Danes goduje Leonida.
Danes je svetovni dan Zemlje, svetovni dan brez avtomobila in dan slovenskih tabornikov.
1370 so začeli graditi v Parizu Bastiljo, zapor in ječo, ki je postala simbol zatiranja.
1724 se je rodil nemški filozof Immanuel Kant. 1766 se je rodila francoska pisateljica baronica Germaine de Staël. Z njeno študijo O Nemčiji si je romantika utrla pot v Francijo in Evropo. 1834 se je rodil francoski fizik Gaston Plante. Leta 1859 je razvil prvo baterijo za shranjevanje elektrike, ki jo v izpopolnjeni obliki še vedno uporabljamo v avtomobilih.
1961	je prišlo v Alžiriji do upora generalov, ki je ogrozil Francijo. 1977 je izbruh naftnega vrelca v norveškem delu Severnega morja na naftni ploščadi Bravo na naftnem polju Ekofisk povzročil veliko onesnaženje morja.
1810 je trgovec Galle v Ljubljani ustanovil Kazinsko društvo. Petek, 23. april Danes goduje Vojko.
Danes je svetovni dan knjige, svetovni dan avtorskih pravic in svetovni dan veterinarjev.
1563	so začeli graditi v bližini Madrida eno največjih stavb na svetu Escorial.
1616 je umrl angleški dramatik in pesnik William Shakespeare. 1775 se je rodil angleški slikar in grafik William Turner, eden največjih evropskih krajinarjev.
1857	se je rodil italijanski skladatelj Ruggiero Leoncavallo.
1858	se je rodil nemški fizik Max Planck.
1891 se je rodil ruski skladatelj in pianist Sergej Prokofjev. Sobota, 24. april Danes goduje Jurij.
1704 je začel izhajati v Bostonu prvi ameriški časopis The Boston Letter.
1742 se je »rodila« francoska državna himna marseljeza. 1854 je vrhovno sodišče ZDA prisodilo Eliasu Howu pravico do lastništva patenta nad šivalnim strojem.
1915	je prišlo do enega največjih genocidov, ki so ga naredili Turki nad Armenci. Ocenjujejo, da je bilo ob življenje milijon in pol Armencev.
1916	se je začel v Dublinu eden največjih uporov Ircev proti Britancem.
1921	se je na referendumu 132.000 od 170.000 tirolskih volilnih upravičencev odločilo za priključitev k Nemčiji. To so jim preprečile države zmagovalke v svetovni vojni.
Nedelja, 25. april Danes goduje Marko.
1599 se je rodil angleški general in politik Oliver Cromwell. 1595 je umrl italijanski pesnik Torquato Tasso.
1859	se je začela gradnja Sueškega prekopa. Slovesno so ga odprli 17. novembra 1869. Ob otvoritvi je bil globok 8 m , širok pa 22 m. Kasneje so ga poglabljali in širili.
1874 se je rodil italijanski izumitelj elektroinženir Gulielmo Marconi, izumitelj radijske antene, magnetnega detektorja in začetnik brezžične telegrafije.
1880 se je rodil plesalec Mihail Mihailovič Fokin, oče modernega baleta.
1898 se je začela špansko-ameriška vojna.
1900 se je rodil na Dunaju švicarsko-ameriški fizik avstrijskega rodu,
Nobelov nagrajenec Wolfgang Pauli. Pomembno je prispeval k razvoju
kvantne fizike.
Ponedeljek, 26. april
Danes goduje Marcelin.
Danes je svetovni dan intelektualne lastnine.
121 se je rodil politik in filozof, rimski cesar Marcus Aurelius.
1564	je bil krščen angleški dramatik William Shakespeare. Datum rojstva ni znan.
1731 je umrl angleški pisatelj Daniel Defoe, avtor znamenitega romana Robinson Crusoe. Rodil se je okoli leta 1660. 1798 se je rodil francoski slikar Eugene Delacoix, vodilni predstavnik francoske romantike.
1829 se je rodil nemški kirurg švedskega porekla Theodor Billroth, ki se je prvi lotil operativnega odstranjevanja dela organa ali organa v celoti.
1865 se je končala ameriška državljansko vojna, ki se je začela leta 1861. Na današnji dan se je general Johnston blizu Durhama vdal generalu Shermanu.
1886 se je rodila ameriška pevka Ma Ralney, prva velika črnska poklicna pevka bluesa, ki so jo imenovali tudi mati bluesa.
AvtoD£OM
Terenec tudi s hibridnim pogonom
Očitno ogromni cestni terenci zaradi svoje teže, okornosti, visokih izpustov in požrešnosti niso več tako zaželeni, kot še pred nekaj leti, a pri Volks-wagnu so na te očitke našli odgovore. Touareg je sedaj še prostornejši, za 208 kilogramov lažji od predhodnika, hkrati je karoserija za okoli 5 odstotkov bolj vzvojno trdna, po želji pa je lahko opremljen tudi s hibridno tehnologijo. Nemški inženirji so izboljšali tudi aerodinamiko vozila, če lahko pri terencih sploh govorimo o ugodni aerodinamiki. Touareg ostaja športni terenec s stalnim štirikolesnim pogonom, ki lahko vleče do 3,5 tone težko prikolico in se brez težav zapelje po zahtevnem terenu. Manj sprememb je opaznih navzven, četudi na touaregu naj ne bi bilo nobenega nepredelanega elementa od predhodnika.
Touareg, kot značilni predstavnik športnih terencev, je v osmih letih uspel prepričati okoli pol milijona kupcev, ld so z njim redkokdaj zapeljali na kakšno brezpotje. Tokrat so se nemški strokovnjaki ukvarjali tudi z zakoni fizike, zato je avto nekoliko nižji in bolj ploščat od predhodnika.
Po Volkswagnovi tradicionalni filozofiji se več novosti njihovih avtomobilov skriva v notranjosti, kot pa jih opazimo s prostim očesom. Sedeži so po novem udobnejši,
zadaj je zaradi dolžinsko premične klopi (16 centimetrov) več prostora za noge, mogoče je tudi uravnavati naklon hrbtnega dela, na voljo pa je od 520 do 1641 litrov prtljažnega prostora.
Za dodaten denar si kupec lahko omisli dinamično prilagodljive ksenonske žaromete, kjer posebna kamera uravnava moč in usmerjenost svetlobnega snopa glede na osvetljenost ceste ali številne elektronske sisteme: okolico vozila lahko nadzirajo do štiri kamere, voznik pa dogajanje spremlja na osrednjem barvnem LCD zaslonu, na voljo je tudi sistem za nadziranje smeri vožnje, za opozarjanje na vozila v mrtvem kotu ali prilagodljivi tempomat ter elektronika za zaviranje v sili.
V touarega nove generacije so vgrajeni do 25 odstotkov varčnejši stroji, izbira pa je sedaj večja. Začne se z 3,6-litrskim bencinskim šestvaljnikom V6, ki zmore 280 KM in porabi 10 litrov goriva na 100 kilometrov. Slovenski kupci bodo lahko izbirali še med dvema dizloma, in sicer 3,0-litrskim TDI z
240 KM in skromno porabo 7,4 litra goriva na 100 kilometrov. Osemvaljni TDI s 4,1 litra delovne prostornine zamenjuje dosedanjega desetvaljnika in zmore 340 KM. Novi volkswagen bo prvi evropski športni terenec, ki bo na voljo tudi s hibridno tehnologijo. Sestavljata ga bencinski motor TSI z močjo 336 Km in elektromotor z močjo 46 KM. Skupaj torej dobimo kar 382 KM in 580 Nm navora, povprečna poraba naj bi znašala 8,2 litra na sto kilometrov, izpust ogljikovega dioksida pa 193 gramov na kilometer vožnje. Naj še omenim, da bo hibridno različico z osemstopenjskim DSG menjalnikom moč pognati do hitrosti 240 km/h.
Pri nakupu novega vozila vedno več kupcev zanimata podatka o izpušnih emisijah in o porabi goriva. Za slednje je pri Volkswagnu odgovorna tehnologija blue-motion, pod katero se skriva sistem start in stop, k manjši porabi pripomore tudi novi serijsko vgrajen osemstopenjski samodejni menjalnik, saj sta sedma in osma prestava namenjeni predvsem zniževanju porabe goriva ob nizkih vrtljajih motorja, terenec pa se tudi zato lahko spopade z do 3,5 tone težkim tovorom.
V prid ugodni porabi goriva so pri Volkswagnu prilagodili tudi serijski štirikolesni pogon. Osnovno izvedbo za vse touarege predstavlja štirikolesni pogon s samodejno zaporo diferenciala Torsen. Podobno kot tiguan track&field ima tudi touareg terenski vozni program, ki po pritisku na tipko prilagodi zavorni dodatek ABS, elektronsko zaporo diferenciala EDS in regulacijo zdrsa pogonskih koles ASR za terensko vožnjo, aktivira asistenco za nadzorovani spust in prilagodi prestavne čase samodejnega menjalnika. Touareg z šestvaljnim TDI motorjem je namesto z diferencialom Torsen proti doplačilu lahko opremljen s paketom terrain tech, ki vključuje diferencial, ki je prilagojen zahtevam terenske vožnje, reduktor in možnost stoodstotne zapore sredinskega diferenciala in diferenciala na zadnji premi.
Z uporabo lažjih materialov, aluminij je na primer zamenjal jeklo, so prihranili ogromnih 70 kilogramov teže na podvozju in karoseriji. Nekateri deli podvozja so zato lažji, kar se pozna tudi v vožnji ter vodljivosti, saj se touareg sedaj pelje bolj odločno, čvrsto in učinkovito blaži udarce tudi s kratkih grbin.
Novi, občutno lažji Volkswagen touareg, ki bo na voljo tudi kot hibridna različica, bo k nam zapeljal maja.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
V specialistični kirurški ambulanti (7.)
13. Zgodnja diagnostika malignih tumorjev
Rak ustne votline in ustnega dela žrela predstavlja 3 % vseh rakov in je v Sloveniji na 5. mestu po pogostnosti, letno zboli v Sloveniji približno 200 bolnikov, petletno preživetje je 55 %, najpomembnejšo vlogo imata kajenje in prekomerno uživanje žganih pijač, zlasti kombinacija, moški obolevajo dvakrat pogosteje kot ženske, večina bolnikov je starejših od 50 let. V ustni votlini je rak najpogostejši na ustnici, stranskem robu jezika in ustnem dnu. Še vedno dokaj slabo preživetje gre v veliki meri na račun poznega odkrivanja raka. Vsaka sprememba v ustni votlini (ranica, razjeda, bula), ki se ne zaceli oz. izgine v 14 dneh, je potencialno nevarna in zahteva obravnavo pri specialistu. Za izboljšanje preživetja lahko največ storimo z zgodnejšim odkrivanjem rakavih sprememb, za kar so odgovorni predvsem zdravniki in zobozdravniki na primarnem nivoju.
14. Diagnostika in zdravljenje bolezni temporo-mandibularnega (čeljustnega) sklepa
Čeljustni sklep je poseben, izredno prilagodljiv sklep. Kljub temu ima mnogo ljudi težave pri odpiranju ust in/ali žvečenju, ki se kažejo kot bolečina (lahko izvira v sklepu ali izven sklepa, v mišicah), omejeno odpiranje ust ter pokanje ali škrtanje v sklepu. Razlog je nepravilen položaj sklepne ploščice (diska). Težave s čeljustnim sklepom opisuje kar 40-75 % odraslih (zlasti ženske pod 40 let), le v 5 % so dovolj resne, da zahtevajo zdravljenje. Med poznane vzroke za nastanek težav s čeljustnim sklepom prištevamo ohlapnost sklepa (hitra rast v puberteti), napačna tehnika odpiranja ust, preobremenjevanje sklepa (nočno škrtanje in stiskanje zob oz. bruksizem, žvečilni gumi, pomanjkljivo zobovje), stres in potrtost, poškodbe. Težave s čeljustnim sklepom večinoma zdravimo nekirur-
ško oz. konzervativno: omejitve pri prehrani (mehka, pasi-rana hrana), vaje za odpiranje ust, grizna opornica, ureditev zobovja, zdravila. Redko je potrebno spiranje čeljustnega sklepa (artrocenteza), endoskopski poseg (artroskopija) ali odprti poseg na sklepu.
15.	Diagnostika in zdravljenje netipične obrazne bolečine
Obrazna bolečina je lahko posledica mnogih stanj, prepoznava in zdravljenje pa mnogokrat zahteva obravnavo več različnih specialistov (zobozdravnik, oralni in ma-ksilofacialni kirurg, nevrolog, nevrokirurg, otorinolaringo-log ...). Obrazna bolečina je največkrat posledica zobnih obolenj, obstaja pa še cela vrsta drugih vzrokov: bolečina v čeljustnem sklepu, psihoge-na bolečina, nev
ralgija obraznega živca, migrenska bolečina, vnetje čeljustnega sinusa (sinusitis), metabolične motnje (npr. sladkorna bolezen).
16.	Obravnava bolnikov s povečanim tveganjem
Bolniki, ki imajo nekatere spremljajoče bolezni, so zaradi zobozdravniškega ali oralnoki-rurškega posega bolj ogroženi, zato moramo postopke zdravljenja prilagoditi. Med najpo-
Foto: Črtomir Goznik
Jože Vogelnik, dr. dent. med., spec. oral. krg.
gostejše bolnike s povečanim tveganjem spadajo bolniki, ki jemljejo zdravila proti strjevanju krvi, bolniki s povečanim tveganjem za endokarditis (vnetje srčnih zaklopk), bolniki z imunsko oslabelostjo (zlasti po presaditvah organov), bolniki po obsevanju glave in vratu, bolniki s sladkorno boleznijo, nosečnice. Pri teh skupinah bolnikov je običajno potrebno specialistično zdravljenje, kjer postopke zdravljenja skupaj z lečečim zdravnikom prilagodimo do te mere, da je tveganje za bolnika najmanjše.
Jože Vogelnik, dr. dent.
med., spec. oral. krg.
Zdravstveni dom Ptuj
Moje cvetje
Pomlad še vedno ostaja hladna
Nekaterim se zdi, da je pomlad mrzla in hladna, a za rastline veliko bolje tako. Mraz jih bo utrdil, novi poganjki bodo močni, odporni in tudi ne bodo tako privlačni za škodljivce. Samo upamo lahko, da bo tudi za čebulno muho prehladno in letos ne bo delala škode. Kljub vsemu se na to ni zanašati in je bolje, da vaše čebulnice na zelenjavnem vrtu pokrijete.
Okrasne in balkonske rastline
Končno bomo pričeli tudi saditi balkonske rastline, saj nas je do sedaj hladno vreme nekako zadrževalo, še sama sem le težko razmišljala o tem, kaj bi posadila letos. Kar nekaj novih rastlin sem vam že predstavila, na nekatere sem vas bolj spomnila, upam le, da jih vsaj nekaj od teh imajo tudi vrtnarji.
Kljub temu da ste lahko v vrtnarijah, različnih revijah in tudi na tem mestu spoznali številne nove balkonske lepotice, sem prepričana, da bodo pri nas še vedno prevladovale bršljanke. Tudi te bodo še lepše, če bodo v družbi. Če nimamo korit z vodno rezervo, potem za njihovo družbo izbiramo med rastlinami, ki ne potrebujejo veliko zalivanja in hranil.
Na prvem mestu so prav gotovo okrasne trave. K pe-largonijam se najbolj podajo ščetinaste perjanke, tako z rdečimi kakor tiste z zelenimi listi. Poleti bodo njihovi povešajoči listi in cvetovi lepo dopolnilo rdečim cvetom pelargonije. Za omilitev močne rdeče barve cvetov dodajamo belo barvo. Tukaj običajno posežemo po nežnem mlečku, ki je novost zadnjih let. Že zadnjič sem vam predstavila tudi takega z nekoliko bolj rjavimi listi, ki bodo prav gotovo še bolj poudarili lepo barvo rdeče cvetočih bršljank. Tudi milijon zvončkov v različnih barvah bo lepo dopolnilo bršljankam. Za razliko od surfinij, te male pe-tunije, botanično pravilno ime te rastline je Calibrachoa, najraje pa jo imenujemo milijon zvončkov, niso zahtevne, občutljive in rastejo v zelo skromnih razmerah, tako kakor bršljanke. Najpogosteje jih »umorimo« ravno s preveč zalivanja in nege. Zelo zanimiv bo v kombinaciji tudi povešavi grobelnik. Vendar pazite, to ni ista rastlina, kot jo sadimo na grobove, kar velik zraste, zato posadimo samo eno rastlino k več bršljankam. Bela barva se poda tako k roza kakor rdečim zasaditvam. Na balkonih moramo poskrbeti tudi za pokončne rastline, saj drugače od korit nimamo mi nič, občudujejo jih samo tisti, ki se sprehajajo pod balkoni. Za višino korita lahko poskrbijo še rumene kasije, bele angelonije ali pokončne pelargonije, ki imajo zvezdaste cvetove. Neutrudno cvetijo do konca poletja. Na zelo sončnih legah se bo lepo razbohotila tudi gavra. K rdeče cvetočim bršljankam boste posadili belo, z roza ali lila cvetočimi bršljankam pa se bo krasno ujela tudi roza cvetoča sredozemska lepotica. Vse skupaj pa potem začinimo še z rdečim ali oranžnim sladkim krompirjem. Ne pozabite tudi na novost lanskega leta, cipresasta konjska griva. Vendar naj si to omislijo samo tisti, ki se ne bojijo vzeti v roke škarij. To rastlino moramo namreč redno rezati, da nam ne zraste v višino, ampak naredi lepo, razpršeno krono naše zasaditve.
Zelišča in dišavnice
Foto: Miša Pušenjak
Zelišča že lahko sadimo v korita in posode. Kuhinjska okna za spremembo okrasimo s koriti, v katerih smo posadili najljubše začimbnice. Limonasti, pisanolistni timijan je lep okras takemu koritu, krasno diši po limoni in odličen je na različnih pečenkah. Vonj po limoni odganja tudi različen mrčes, tako muhe kot komarje in mravlje. Zraven lahko posadimo rdečelistni žajbelj. Poskusite svinjska re-brca začiniti z enim ali dvema listoma svežega žajblja. Ko pa nas boli grlo, pa je tako najboljše zdravilo žajbljev čaj, sladkan s kostanjevim medom. Zraven pa posadimo še drobnjak za okusne omake in seveda goveje juhe. Drob-njak s svojim cvetjem popestri sicer bolj zeleno korito. Tudi manjšo papriko ali jajčevec lahko za zabavo posadite v korita. Taka korita so uporabna in lepa tako na kuhinjskih oknih kakor v vašem kotičku za žar. Tam seveda posadite tiste začimbe, ki jih najpogosteje uporabljate za začinjanje čevapčičev, pleskavic in mesa na žaru.
Miša Pušenjak
S svetovne Mm scene
To je to
The Killers
Hitro
... se radi vozimo Slovenci, Prometne nesreče so slovenski nacionalni šport. In veliko teh športnikov je velikokrat dopingiranih (beri: so pod vplivom alkohola ali kakšnih drugih substanc, ki ne sodijo za volan). Priznam, tudi sam se rad hitro vozim, sem pa absolutno proti vožnji pod vplivom raznih substanc; do tega nimam tolerance. Grozljivo je, kaj vse lahko to na cesti povzroči.
Ampak za to imamo policiste... Vendar kaj, ko potem po poročilih izveš, da so pijanega voznika, ki je povzročil prometno nesrečo, pred tem ustavili, a tudi izpustili. Cemupotem zakoni. Zmoti pa me tudi delo z radarji. Saj ne ustavijo mercedesov, ki se vozijo 150 kilometrov na uro ... Ustavijo družinico, ki se v stari katripelje 10 kilometrov na uro prehitro. Tako ali tako zmerom plačujejo tisti, ki že tako nimajo veliko. Vendar po kom pa naj se tudi zgledujemo? Skrbniki zakonov jih običajno še najmanj upoštevajo. Krasen primer je gospod Vlačič, ki se mu tako mudi v službo, da mora kolono prehitevati po odstavnem pasu. Ob tem mi ni jasno, zakaj toliko politikov velikokrat ni v državnem zboru, ko pa na cesti zganjajo take nuje.
Kreše ga tudi ljuba Katarina. Tudi ona se rada hitro vozi, ob tem pa nekateri v avtu celo pozabijo na varnostni pas. Celo modre, utripajoče luči je ne ustavijo; no, nekaj deset kilometrov. Pravzapravpro-ti takšni vožnji nimam nič, če bi si le nadeli modre luči in če bi bila vožnja službena, kar pa ta ni bila, zaradi česar se sprašujem, kaj je sploh delala v tistem avtu. Tudi Pahorju se to ne zdi zaskrbljujoče. On se z modrimi lučmi vozi še hitreje, je povedal, ob tem pa pozabil, da Kresalova ni imela modrih luči. Imeli so jih avti za njo. Le kam se ji je mudilo ... So morda v Milanu razprodaje?
Pri vsem skupaj se mi zdi sporno le to, da ta avto ni imel modrih luči in da je bila vožnja zasebna, ne pa službena. Vendar me to zaenkrat ne skrbi. Kakor nam je pred nekaj časa Kresalova lastnoustno zagotovila, smo pred zakonom vsi enaki in verjamem, da bo v skladu s tem ukrepala. Jaz pa se bom med tem naučil lebdeti.
Matic Hriberšek
Ameriška rock zasedba The Killers je prejela letošnjo nagrado Vanguard Award. To posebno glasbeno nagrado že 27 let podeljuje Ameriško društvo skladateljev, avtorjev in izvajalcev ASCAP. Zasedba The Killers, ki prihaja iz Las Vegasa, je na glasbeni sceni prisotna že več kot šest let. Leta 2004 so izdali debitantski sedaj že kultni album Hot Fuss. Med dosedanjimi dobitniki omenjene nagrade najdemo
nekatere zelo znane izvajalce, kot so Jack Johnson, The Strokes, The Beastie Boys, Nine Inch Nails, Beck, Bjork in številni drugi. Velika svečana podelitev letošnjih Vanguard Award bo 21. aprila v
Hollywoodu.
®®®
Po izboru bralcev britanskega magazina Q je kontro-verzni pevec skupine Oasis Liam Gallagher proglašen za najboljšega frontmana v
zgodovini svetovne glasbe. Za sabo je pustil velikane svetovne glasbe, kot so Freddie Mercury, Mick Jagger, Jim Morrison in številni drugi. Liam je svoj izbor komentiral v sebi lastnem slogu: "Imate mene in imate Elvi-sa. Tudi sam težko rečem, kateri od naju je boljši." Drugo mesto na omenjeni lestvici je osvojil Bono Vox iz zasedbe U2, že omenjeni Freddie Mercury se je uvrstil na tretje mesto. Damon Albarn in Chris Martin sta osvojila četrto in peto mest, med 20 najboljšimi front-mani vseh časov po izboru bralcev magazina Q so tudi John Lennon, Bob Marley, John Lennon in Robbie Williams.
®@®
Po dolgih sedemnajstih letih se na svetovno glasbeno sceno z novim albumom vrača legendarna ameriška skupina The Steve Miller Band. Zadnji album Wide River so izdali leta 1993. Skupina je svetovno slavo dosegla s skladbami, kot so The Joker(reklama za kav-bojke Lewis), Abracadabra, Rock'n Me, Fly Like An Eagle in številne druge. Letos junija prihaja novi studijski album, za katerega še ni znan naslov. Pri nastanku novih pesmi je z zasedbo sodeloval tudi kitarist Joe Satriani. Po neuradnih informacijah pa naj bi kalifornijski rockerji v sklopu svetovne koncertne turneje, ki naj bi potekala jeseni letos, obiskali tudi Evropo.
Sade bodo kmalu izdali novi že drugi singel z zadnjega zelo dobro sprejetega
vrnitvenega albuma Soldier of Love. Istoimenska skladba še naprej osvaja svetovne glasbene lestvice. Novi singel nosi naslov Babyfather in je deležen že številnih pozitivnih kritik. Šesti studijski album zasedbe Sade je naznanil njihovo vrnitev na svetovno glasbeno sceno po
dolgih desetih letih. ®@®
Norah Jones je predstavila videospot za novi singel. Skladba nosi naslov Young Blood in je iz njenega zadnjega albuma The Fall, s katerega že poznamo skladbi Chasing Pirates in Stuck. Pevka se trenutno nahaja na veliki ameriško-kanad-ski turneji. Norah Jones je do sedaj izdala pet studijskih albumov, vsem je uspela uvrstitev med top 5 na Billboardovi lestvici. Najbolj jo poznamo po dveh super hitih Don't Know Why in
Come Away With Me. ®®®
Bivši frontman legendarne zasedbe Pink Floyd Roger Waters se bo ob koncu leta podal na severnoameriško glasbeno turnejo. Izvajal bo skladbe z njihovega najuspešnejšega albuma The Wall. Koncept rock opere iz leta 1979 so mnogi kritiki označili kot enega izmed najbolj vplivnih albumov v zgodovini glasbe. Waters planira 35 nastopov, na katerih ga bo spremljala vrhunska spremljevalna zasedba in odlična produkcija. Pevec je tudi izjavil, da je prepričan, da je album The Wall med najboljšimi petimi albumi v zgodovini in da je glasba aktualna tudi še 31 let po njegovi izdaji.
Ameriška r&b glasbenica Kelis bo 6. julija na trgovske police poslala novi album z naslovom Flesh Tone. Album, ki ga mnogi že zelo nestrpno pričakujejo, bo izšel pri založbi, katere lastnik je slavni glasbenik in producent will.i.am. Predstavitvenisin-gel je skladba Acapella, ki jo je produciral slavni francoski DJ David Guetta in je že postala velika klubska uspešnica. Ob že omenjenih Davidu Guetti in will.i.am-u se na novem albumu pojavlja še niz priznanih avtorjev in producentov, kot so Free
School, Boys Noize, Burnz,
DJ Ammo in Benny Benassi. ®®®
Talentirana britanska kantavtorka Amy MacDonald je izbrala novi že drugi singel s svojega zadnjega albuma A Curious Thing, to bo skladba z naslovom Spark. Prvi hit singel Don't Tell Me That It's Over je bil razen v Veliki Britaniji zelo dobro sprejet v ostalih evropskih državah, še posebej v Belgiji, Nemčiji in Avstriji. Za skladbo Spark je Amy MacDonald 23. marca na jezeru Lomand posnela tudi videospot.
Janko Bezjak
Liam Gallagher
Te je že kdaj zanimalo, kdaj boš umrl, oziroma kdaj se bo iztekel tvoj čas na Zemlji? Ne sprašuj se več, saj je pred tabo izredno inovativna aplikacija, ki ti bo glede na vnešene osebne podatke izračunala verjetni čas tvoje smrti. Seveda pa še ni prepozno, da se prihodnost spremeni, če glede na napoved spremeniš svoje navade.
Pošlji: TD URA na 3030
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateja (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 6 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor. Death Clock je zabavna aplikacija in ne podja točnih rezultatov.
BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	RUDE BOY - RIHANNA
2.	NOTHIN' ON YOU - B.O.B. FT. BRUNO MARS
3.	HEY, SOUL SISTER - TRAIN
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	THIS AIN'T A LOVE SONG - SCOUTING FOR GIRLS
2.	OMG - USHER FT. WILL I AM
3.	SHE SAID - PLAN B
NEMČIJA
1.	SATELLITE - LENA MEYER -LANDRUT
2.	ALORS ON DANSE - STROMAE
3.	GEBOREN UM ZU LEBEN - UNHEILIG
Le s t v i NAJ
1.	GIPSY - SHAKIRA
2.	MORNING SUN - ROBBIE WILLIAMS
3.	HEY, SOUL SISTER - TRAIN
4.	TELEPHONE - LADY GAGA FT. BEYONCE
5.	FIREFLIES - OWL CITY
6.	NEED YOU NOW - LADY ANTEBELLUM
7.	MONDAY MORNING - MELANIE FIONA
8.	IF WE EVER MET AGAIN - TIMBALAND & KATY PERY
9.	I WILL LOVE YOU MONDAY - AURA
10.	UNDISCLOSED DESIRE - MUSE
11.	SOLDIER OF LOVE - SADE
vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,2»1043 bo Janko Bezjak
Kaj bomo danes jedli
TOREK
zavitek s šunko*, solata SREDA
gobova juha s krompirjem, jabolčna pita ČETRTEK
mesna lazanja, solata PETEK
krompirjeva solata, ocvrte ribje
palčke
SOBOTA
goveji golaž, polenta NEDELJA
goveja juha z rezanci, perutničke na žaru, pečen krompir, solata PONEDELJEK
testenine z gobami in bučkami**, solata
*Zavitek s šunko
1 zavitek zamrznjenega listnatega testa, 1,5 lončka kisle smetane, 1 rumenjak, 1 jajce, 20 dag kuhane šunke, 4 kuhani krompirji, sol, poper, majaron, jajce za premaz in kumina za posip. Testo odtalimo in ga razvaljamo približno
3 mm na debelo. Kislo smetano zmešamo z rumenjakom in jajcem. Šunko narežemo na kocke. Kuhan krompir olupimo in drobno naribamo. Dve tretjini testa premažemo s smetano in jajcem, potresemo s šunko in krompirjem, začinimo s soljo, poprom in majaronom. Testo zvijemo, ga damo v pekač, prebodemo z vilicami, premažemo z jajcem, potresemo s kumino in spečemo pri 210 stopinjah Celzija.
**Testenine z gobami in bučkami
30 dag testenin, 5 dag gob, 2 bučki, 1 čebula, 3 jajca, 1 strok česna, sol, bazilika, timijan, poper, svež peteršilj, malo masla, žlica drobtin, 10 dag sira.
Testenine skuhamo, splaknemo ter od-cedimo. Čebulo nasekljamo in popražimo, dodamo na koščke narezane bučke in namočene gobe. Dušimo do mehkega. Pekač namažemo in potresemo z drobtinami. Najprej stresemo v pekač testenine, dodamo bučke in gobe, potresemo s timijanom, baziliko, posolimo, popopramo in prekrijemo z lističi sira. Vse prelijemo z žvrkljanim jajcem in zapečemo cca 20 min pri 200 stopinjah Celzija. Serviramo s solato.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
B
Etiopijci: "Besede brez pregovorov so kot jed brez soli."
-k-k-k
Uzbeki: "Besede dedov so vir modrosti."
•k-k-k
Rusi: "Ne hvali se z jutrišnjim dnem."
-k-k-k
Slovenci: "Lastna hvala, cena mala."
-k-k-k
Nemci: "Bedaku je treba vse verjeti."
-k-k-k
Nizozemci: "Prvi zakon bedaka je, imeti se za pametnega."
-k-k-k
Kitajci: "Kdor se ne zna bahati, ne pozna umetnosti vzpenjanja."
-k-k-k
Poljaki: "Kdor se sam hvali, ima nevoščljive sosede."
-k-k-k
Kitajci: "Kdor verjame v svoje sanje, vse življenje prespi."
-k-k-k
Nemci: "Kdor je samo v sanjah, je buden lačen."
-k-k-k
Irci: "Darila sprejemaj z vzdihom."
-k-k-k
Nemci: "Darila so toliko vredna, kot jih cenimo."
Smeh ni greh
Po operaciji odpeljejo bolnika nazaj v sobo.
»Zelo vesel sem, da je vse minilo,« reče sosedoma.
»Ne veseli se prezgodaj,« ga posvari prvi sosed, »v mojem trebuhu so med operacijo pozabili košček vate in vse je bilo treba opraviti znova.«
»To ni nič,« pravi drugi sosed, »v mojem trebuhu so pozabili škarjice ...«
Tedaj se odprejo vrata, v sobo pogleda kirurg in vpraša: »Je kdo videl moj dežnik?«
SESTAVIL
EDI KLASINC
NAS ALPSKI SMUČAR (ANDREJ)
LJUDSTVO V PERUJU
ŽULJ ZARADI OBUTVE
OPAZNA PLOSČA
IGRALKA MARGRET
POPLAVA
LASTNICA OPEKARNE
REČNIK
SODOBNA BOLEZEN
NAJVISJA GORA NA SVETU (8884 m)
ŠAHISTKA ZVORKINA
HRVASKI NOGOMETAS
bukSic
JUTRANJA PADAVINA
ESTONSKI SAHIST
ESTONSKI SAHIST
KRVAVEČA POSKODBA
CEROV SILIKAT
NAS
NORDIJSKI KOMBINATO-REC (MITJA)
SEČNASTRAN, OSOJA (NAR.)
PREBIVALKA KORITNEGA
SENENI
ŠKOPA, ŠKOPNIK
UPRAVITELJ
RADKO POLIČ
PET LET STAR GOSAK
ITALIJANSKI SKLADATELJ (GIOACCHINO)
DOMOVINA, OČETNJAVA
SESTAVINA MISIČNIH VLAKEN
BOLGARSKI PISATELJ (PENJO)
PIANIST DETONI
NOVINARKA SMID
ZAČETEK ONEMELOSTI
ČAČAK
TOVOR, BREME (STAR.)
GODALO
LEPOTILO, OKRAS
(KNJIZ.)
KMET IZ KOSMAČEVE
NOVELE ■OČKA OREL.
PEŠČENA GLINA (ZAST.)
BASKOVSKA POKRAJINA
DEDIČ, ERBIČ
REKLAMNI AGENT
AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA GARDNER
SOD, 48 MERIC
MAROGE, PEGE
VESNA SLAPAR
RENIJ
TEHNIKA IZDELAVE PIRHOV
FRANCOSKO REAKTIVNO POTNISKO LETALO
DELO NEŽE MAURER
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
Janezek pokaže s prstom na pašnik in reče: "Tamle na pašniku, blizu bika. Tisti s klobukom je naš učitelj!"
Štorklja poje žabo in odleti na višino 1500 m. Nato zasliši glas iz trebuha: »Štorklja, na kakšni višini sva?«
Štorklja odgovori: »Na višini 1500 m.«
Žaba odvrne: »Ne serji!«
Mož priteče dopoldne v hišo in vpije: "Požar! Žena, hiša gori!"
Glas iz omare: "Rešujte pohištvo, rešujte pohištvo!"
"Tvoja tajnica je pa res dobra mačka."
"To je res, toda raztresena je pa kot kura!"
"Slišal sem, da grdi moški ponavadi dobijo lepo žensko." "Potem imaš pa srečo." "Zakaj?"
"Ker boš dobil lepo žensko!"
Polža se že osem let premikata (po polžje seveda) po pustinji. Nekega dne pa ju prične mučiti žeja. Ravno pravi čas odkrijeta na tleh ležečo steklenico mineralne vode, toda ker nimata odpirača, je ne moreta odpreti in si potešiti žeje.
"Ti ostani tu s steklenico in jo čuvaj, jaz grem pa iskati odpirač!" je rekel eden od polžev. In res. Odpravi se na pot.
Odsoten je že dve leti. Polž, ki varuje steklenico, ne vzdrži več in jo poskuša odpreti. V tem trenutku pa se pokaže izza kamna pojavi polž, ki je odšel po odpirač in reče: "Ti goljuf ti! Če boš goljufal, sploh ne bom šel po odpirač!"
Učitelj je odpeljal razred na šolski izlet v naravo. Seveda se je kot meščan izgubil in tavali so po gorskih pašnikih in gozdovih. Naenkrat je učitelj v daljavi na pašniku, kjer se je pasel bik, zagledal smerokaz. Otrokom je naročil, naj počakajo, kjer so, sam pa se je napotil do pašnika, da pogleda smerokaz. Ko je učitelj zapustil otroke, se je pri njih nenadoma pojavil kmet in jih vprašal: "Kje pa imate učitelja?"
Nov direktor je prevzel vodenje zloglasne jetnišnice. Zbral je obsojence in jim od-predaval hišni red. "Kdor ne bo spoštoval hišnega reda, lahko gre!" je na koncu strogo zaključil.
Janez se je med popotovanjem po Evropi ustavil v manjšem škotskem mestu. Ceste so bile opustele, nikjer nikogar. V centru mesta zagleda policista in ga vpraša, kaj se dogaja.
"Rdeči križ pobira prostovoljne prispevke po ulici."
Naslednji dan je bila na ulicah množica ljudi. Mimoidočega vpraša, kaj pomeni ta množica.
"Danes Rdeči križ pobira prostovoljne prispevke po domovih."
Ugankarski slovarček: BAJ =
sod, 48 meric; BANKAVAL = poroštvo banke; BATIK = tehnika izdelave pirhov; ERB = dedič, erbič; KEČUA = ljudstvo v Peruju; KREA-TIN = sestavina mišičnih vlaken; OLL = estonski šahovski velemojster (Lembit, 1966-1999); RUSEV = bolgarski pisatelj (Penijo, 19191982).
■je^ejqo 'eupm 'esoj 'o||s -e))\ 'gjuejo 'ušiv 'Aenuieuo '}ueo 'ej^ 'BAeiv '9|ees '}S9J9A3 Teq 'leseues 'sni '^ej '9y 'e^ueguoy 'TT0 'dO 'oesA9J>i 'e^jeuje^gdo 'o^Aejqna TugpoAod '|6Ae^ueq 'leued '^sjjo 'eng9>i 'ujods :ou -Ae.iopoA la^uezjD) 3) Aaijsau
íPoíüulajtz naí na iuslountm. íp.tztu!
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: ASV
PRITOK LABE
Govori se ...
... da bo po skoraj treh tednih mirovanja krožišče na Ormoški cesti končno spet zaživelo, saj naj bi se po nekih čudežih vendarle našel denar tudi za plačilo neposrednih izvajalcev.
... da so med sobotno vseslovensko čistilno akcijo v nekdanjem strelskem jarku v neposredni bližini Gajk našli še eno kar precej veliko, a skrito odlagališče. To je baje še bliže Podvinčanom, a nič ne smrdi. Saj tudi prašički mamipujsi ne smrdijo.
... da se v praznično razpoloženi občini niže Marka lahko pohvalijo z izredno bogato društveno dejavnostjo, kar se izredno odsevno kaže tudi v programu prireditev ob letošnjem občinskem prazniku. Lahko pa naredijo dneve odprtih vrat v vsakem od številnih vaških domov.
. da je baje sosednjo ob-
čino Lenart obiskal Ficko brez ficka v žepu, zato je izgradnja severne obvoznice še vedno pod velikim vprašajem.
. da so se v znameniti šterntalski restavraciji zgodile pomembne spremembe; a hvala bogu ne samo pri ljudeh, pač pa tudi pri cenah, saj so sedaj za delavske žepe dostopnejše.
... da so v ptujskem žogo-brcarskem klubu predolgo
odlašali z odslovitvijo »zvezdic«. Nihče jih ne bo preveč pogrešal, zlasti goli ne - ker se jih niti ne spomnijo več...
Vidi se ...
... da so se po tistem čudežnem izginotju v času ptičje gripe snežno beli labodi skoraj prav tako čudežno vrnili. Na srečo v še večjem številu, tudi ljudi se ne bojijo več, ljudje pa njih ne.
Za ostre oči • Najeli razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Foto: Matej Ozmec
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! V zadnjem času ste se bralci malce polenili pri pošiljanju fotografij, pa pride na vrsto tudi kakšna starejša. Recimo tale, ki jo je posnel Matej Ozmec, na njej pa je Klara Kitak doma v trgatvi; Klara zmore tudi najtežja vinogradniška dela.
Nagrado podarja	
sreča za majhne in Ai -cS^^P^	Wi fH www.DikaDolonica.com
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
			6		2		1	
5	3	1						
		4		3				
	8	5				4	9	
			8					
		3	5		1		8	
7			4					9
				9				
6			3			8		
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	vv	©	€€€	00
Bik	vvv	©©	€€	000
Dvojčka	v	©©©	€	00
Rak.	¥»¥	©©	€	000
Lev	v	©	€€	000
Devica	vvv	©©©	€€	0
Tehtnica	vvv	©	€	000
Škorpijon	vv	©©	€€€	00
Strelec	vv	©©©	€€	0
Kozorog	v	©©	€€€	00
Vodnar	vv	©©©	€	000
Ribi	vvv	©©	€€	0
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 20. aprila do 26. aprila: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 26. aprila, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca, ki mu nagrado tokrat podarja prodajalna Pikapolonica (nagrado dvigne v prodajalni Pikapolonica na Ptuju z dopisom, ki ga dobi po pošti). Nagrajenec je: Vinko Čeh, Rucmanci 7 a, 2258 SVETI TOMAŽ.
Anekdote slavnih
Ko so francoskemu pisatelju Tristanu Bernardu povedali, da bo moral varčevati, če noče bankrotirati, je vzkliknil: »Sedaj pa še to! Že brez pomanjkanja imam dovolj težav in sitnosti!«
***
Ko je eden najvidnejših pisateljev znanstvene fantastike Anglež Herbert Wells nekoč slišal, da je iz živalskega vrta pobegnila kača in se zatekla v nudistični kamp, se je zasmejal in rekel. »In kaj potem? Počuti se kot v raju, v čisto naravnem okolju.«
***
Francoski pesnik, pisatelj in dramatik Victor Hugo ni skrival, da se boji številke 13. Nekega dne bi moral kositi v družbi, vendar nihče ni odšel iz sprejemnice k mizi.
»Kaj še čakamo?« je končno vprašal eden od povabljenih.
»Čakamo, da pride še štirinajsti,« je dobil pojasnilo.«Kaže da nas je trinajst in da je med nami neki star praznoveren bedak.«
»Ta stari bedak sem jaz,« je hladno pripomnil znameniti pisatelj.
***
Italijanskega skladatelja Gioacchina Rossinija so že v življenju slavili. Sklenili so, da mu postavijo spomenik. Ko so ga prijatelji obiskali in prosili za dovoljenje, se je zelo začudil, ko je zvedel, koliko bo spomenik stal. Zato je predlagal:
»To je preveč. Predlagam vam, da daste ta denar meni, jaz pa vam obljubim, da bom do smrti vsak dan po nekaj
ur stal na trgu, kjer nameravate postaviti spomenik.«
***
Nemški filozof Immanuel Kant je imel zelo težko čitljivo pisavo. Nekoč je prosil nekega študenta, da mu neko njegovo stvar prepiše. Ko ga je študent prosil, naj razvozla enega od nerazumljivih stavkov, je Kant dolgo poskušal razvozlati zapisano, potem pa rekel: »Ko sem to zapisal, sva znala stvar prebrati samo jaz in Bog, sedaj pa jo zna samo še Bog.«
22 Štajerski TEDNIK
Zanimivosti, poslovna sporočila
torek • 20. aprila 2010
Prejeli smo
Peticija četrti skupnosti Rogoznica, MO Ptuj in županu Štefanu Čelanu
Spodaj podpisani občani »sp. Rogoznice«, natančneje Dornavske ceste, Kokolove ulice in Čarmanove ulice, odločno nasprotujemo projektu nadgradnje Cero Gajke, odlagališču komunalnih odpadkov na Dornavski cesti. Prebivalci omenjenega zaselka ne želimo več živeti z smradom, smetmi in iznakaženega videza našega bivalnega prostora!
Že 30 let živimo s problemom smradu in smeti brez svoje privolitve ter brez vsakršne odškodnine za obratovanje deponije, ki je preblizu naših domov. V tem času so se odprla tri odlagališča, zaprli pa dve. V vseh primerih odpiranja in zapiranja smetišč smo bili občani prevarani in potisnjeni na stranski tir, ostali smo brez odločanja in brez pogodbe o soglasju in seveda brez vsakih odškodnin!
Živimo najbližje odlagališču in po ustavni pravici nam pripada organizirano odločanje o znosnem življenju v našem domačem okolju! V omenjenih ulicah prebiva preko 200 prebivalcev v več kot 50 domovih.
Zahtevamo, da prebivalci sodelujemo pri projektu nadgradnje Cero Gajke, in pričakujemo, da naša četrt Rogo-znica upošteva naše interese ter da nas podpre pri naših
zahtevah po zapiranju deponije Cero Gajke.
Ptuj, 6. aprila 2010
120 podpisnikov (seznam v uredništvu)
Javno vprašanje ormoškemu županu
Ker vedno znova poslušamo o velikem razvoju naše občine in se predstavniki aktualne ormoške oblasti javno hvalijo z gradnjo oziroma modernizacijo cest, sem se odločil, da javno zastavim ormoškemu županu Alojzu Soku vprašanje glede kvalitete izvedbe del.
Zavedam se, da je dobra cestna infrastruktura pomembna pri razvoju krajev v vseh pogledih. Tudi sam sem javno podpiral modernizacije oziroma asfaltiranje in širitve cest. Takrat nisem niti slutil, da bo vse to razkrilo nestrokovnost in neznanje, predvsem pa popolno »šlamparijo« v naši občini. Ni namreč moč prezreti dejstva, da ceste dobesedno razpadajo že po nekaj mesecih od končanja del. Za primer bi navedel cesto Vitan-Gomi-la. V lanskem letu so to cesto razširili in jo na novo prepla-stili. Vožnja po tistem odseku je bila pravi užitek, žal pa je že letos spomladi sredi ceste zazevala luknja, iz katere je tekla ilovica. Luknjo so sicer zadelali, a vseeno je ostal nek čuden občutek sumničenja v kvaliteto izvedbe del. Kdo bo odgovarjal za to? Kdo je kriv?
V letu 2007 smo preplastili, oziroma modernizirali cesto Lačaves-Vitan. Sedaj v letu 2010, verjamete ali ne, iz as-
falta raste trava! Tako ne zgleda asfalt, kije bil položen pred desetimi leti! Lahko mi rečete, da hvalim prejšnjega župana Vilija Trofenika ampak ... Bodimo pošteni in priznajmo, da se kaj takega na asfaltih, ki so bili narejeni v njegovih mandatih, ni dogajalo!
Prav tako je občina Ormož modernizirala tudi cesto Ja-strebci-hrvaška meja. Tudi tu je ista pesem. Že lansko leto je voda odnesla bankino. Vsem mojim opozorilom in moledovanju, naj vendarle popravijo, je ostalo tako, kot je.
Kaj lahko porečemo na vse to? Kljubovanje? Neumnost? Naj razsodi vsak sam. Očitki, da ne vem nič, da se ne razumem v gradbeništvo in podobne obtožbe proti meni, so nesmiselne in dokazujejo na pomanjkanje argumentov, predvsem pa na pomanjkanje znanja tistih, ki mislijo, da so ob položitvi diplome na fakulteti dosegli vsa znanja tega sveta, če pa so jim volivke in volivci zaupali še oblast, potem pa itak! Res je, da sem kmet, a vendar vsak laik lahko iz videnega na fotografijah
pove, da je to izredno slaba gradnja. Če bi si denimo veterinar kupil čevlje in bi mu za dva dni odpadel podplat, bi ga vsekakor vrnil v trgovino in izdelek reklamiral, saj bi zlahka ugotovil, da s čevljem nekaj ni v redu, pa čeprav ni čevljar!
Mnogi še vedno hvalijo sedanjega župana Alojza Soka in »njegove« ceste. Moram priznati, da se s tem strinjam, ampak priznati moramo, da so te ceste izredno drage, saj je več kot očitno, da niso vzdržale niti enega mandatnega obdobja. Denar, vložen v ceste tako nekvalitetne izvedbe, je stran vržen denar, to je jasno! Vsekakor pa bi želel odgovor našega gospoda župana, ki se na sejah do opozicijskih svetnikov obnaša, kot da je vse njegovo in tudi v njegovi lasti, naj javno pove, kaj je s temi cestami narobe?! Dejstvo pač je, da je bilo potrebno popraviti že več kot polovico zgrajenih cest v naši krajevni skupnosti oziroma asfalti razpadajo. Kaj bi naredili recimo s kirurgom, ki bi mu pri operaciji slepiča umrl vsak drugi pacient?
Bogomir Luci
Poslušajte nas na svetovnem spletu
RADIOPTUJ
¿filetee www.radio-ptuj.si
Od tod in tam
Videm • Letni koncert pevskega zbora
Pevci in pevke videmskega mešanega pevskega zbora, ki deluje pod okriljem KD Franceta Prešerna, so v soboto zvečer v domači cerkvi sv. Vida pripravili tradicionalni letni koncert. Pevski zbor pod vodstvom Mateje Krajnc se je občinstvu najprej predstavil s paleto skladb tujih avtorjev, kot solisti pa so zapeli Metka Ostro-
ško, Alex Ferlič, Dejan Krajnc in Tadej Premužič ob spremljavi instrumentalistk Špele Turk, Klare Širovnik in Eve Milošič, na orglah pa se je tokrat izkazal Sandi Potočnik. Za prijetno in živahno popestritev koncerta so poskrbeli prvošolčki domače osnovne šole s svojim pevsko-glasbe-nim programom (na posnetku), kot gostje pa so zapele še članice ženskega pevskega zbora iz Slovenske Bistrice pod vodstvom Teje Mlakar. Koncertni večer seje zaključil s slovenskimi narodnimi pesmimi v izvedbi domačega mešanega pevskega zbora, program pa sta povezovala Aleš Rihtarič in Aneja Cafuta.
SM
Ljutomer • Park Rudolfa Maistra
Do konca junija bodo v Ljutomeru preuredili park generala Rudolfa Maistra. Tako sta nedavno s podpisom pogodbe sklenila župan Franc Jurša in direktor Proizvo-dno-gradbenegapodjetja Ljutomer Srečko Tratnik. V sklopu ureditve parka bo postavljen kip generalu Rudolfu Maistru. Njegova vrednost znaša 50.000 evrov, finančna sredstva zanj pa je v letu 2009 občina Ljutomer prejela kot donacijo Zveze društev General Maister iz Ljubljane.
NŠ
Foto: SMi
Prireditvenik
Torek, 20. april
19.00 Slovenska Bistrica, knjižnica, predstavitev knjižnice in odprtje razstave
Geološki zakladi Pohorja 19.00 Ormož, viteška dvorana gradu, predavanje Solarni sistemi v stanovanjskih stavbah
19.00 Markovci, poročna dvorana, predstavitev zbornika šole ob praznovanju
200-letnice ter predstavitev pesniške zbirke Milke Kafol -	Ptuj, Zasebna glasbena šola v samostanu sv. Petra in Pavla vabi k vpisu
Sreda, 21. april
11.GG 17.GG
16.GG
1S.GG
1S.GG
19.3G
Ptuj, CID, posvet o prostovoljstvu na Ptuju, Zakaj prostovoljno? Ormož, avla občine, odprtje fotografske razstave Luke Ploja, dijaka 4. letnika Gimnazije Ormož, razstava bo na ogled vse do 8. maja Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška, pravljična urica Žiga špaget gre v širni svet
Ptuj, koncertna dvorana GŠ Karola Pahorja Ptuj, koncert dijakov glasbenih gimnazij v Mariboru, Velenju in Ljubljani, prireditev v okviru 5. festival kitare Ptuj 2010
Maribor, galerije društva likovnih umetnikov, odprtje razstave Vis Petič, umetnik iz Visa
Ptuj, Mestno gledališče in galerija Tenzor, odprtje razstave akademske slikarke Alice Andreoli
Četrtek, 22. april
9.00 do 17.00 Ptuj, dvorišče Knjižnice Ivana Potrča, sejem knjig v počastitev svetovnega dneva knjige
12.00 do 16.00 Ormož, Kerenčičev trg, delavnica izdelave papirja, Ob dnevu Zemlje
Ptuj, OŠ Breg, prireditev ob dnevu šole z utrinki letošnjega šolskega leta Ptuj, salon umetnosti, odprtje razstave slik in objektov slik Nomen Omen, Ime pove vse, avtorja Gregorja Samasturja
Ptuj, refektorij minoritskega samostana sv. Petra in Pavla, koncert študentov glasbenih akademij v Ljubljani in Zagrebu, prireditev v okviru 5. festival kitare Ptuj 2010
Ptuj, Leposlovna dvorana Knjižnice Ivana Potrča, domoznanski večer s pisateljem, pesnikom in strokovnim piscem Jožetom Križaničem ter pesnikom Mirkom Jauševcem
Ptuj, velika dvorana Narodnega doma, Kulturna arena Zveze kulturnih društev Ptuj, Večer plesa
Ptuj, Osnovna šola Ljudski vrt, sprejem za prvošolce
17.GG 1S.GG
1S.GG
19.GG
19.GG
19.GG
Petek, 23. april
18.00 Ptuj, minoritski samostan, svečana podelitev priznanj - Vina Ptuj 2010 18.00 Markovci, večnamenska dvorana, Dan šole, 200 let 18.00 Ptuj, Kavarna ptujskih študentov, slikarska razstava Ajde Goznik 19.00 Ptuj, slavnostna dvorana na ptujskem gradu, ansambel Montesinos,
prireditev v okviru 5. festivala kitare Ptuj 2010 19.30 Ptuj, refektorij minoritskega samostana, Viktorinov večer, gledališka predstava Jona, besni prerok, ki jo bo predstavil dramski igralec Gregor Čušin 19.30 Ptuj, Mestno gledališče, monokomedija Prava baba 19.30 Ptuj, Glasbena šola Karola Pahorja, dvorana, 6. koncert učiteljev GŠ Karola Pahorja Ptuj
20.00 Cirkulane, večnamenska dvorana, satirična komedija Rodil se je očka, v izvedbi dramske skupine KD Cirkulane
Mali oglasi
STORITVE
KLEPARSTVO-KROVSTVO sanacija starih streh, izdelava novih streh, pokrivamo s hosekro, tondachom, bramacom, cre-atonoom ... ter montaža vseh žlebov, obrob ..., Velux strešnih oken. Igor Trčko, s. p., Stražgonj-ca 29 a, 2331 Pragersko, 041 857 165, igor.trcko@gmail.com.
Višinsko obžagovanje in podiranje dreves na težko dostopnih mestih. Hidus, d. o. o., Gorišnica 3 a. Telefon 031 513 503.
KMETIJSTVO
1.	Ans. ROKA ŽLINDRE & KALAMARI - Narodnozabavni rok
2.	NATALIJA VERB0TEN - Ti edini
3.	BRIGITAŠULER-Parame
4.	MARJAN - Srečen s teboj
5.	SAŠA LENDER0 - Zob za zob
6.	HLAPCI ■ Od šanka do šanka
7.	NINO - Noro sva zaljubljena
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Glasovnice pu IIj i te na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine, listavcev (topol, breza, bukev, hrast ...) ter vse iglavce. Uredimo tudi posek in spravilo lesa ali odkupimo gozd v celoti. Nudimo tudi žagan les, ostrešja, obloge ter stavbno pohištvo. ŽAGA Ptuj, tel. 041 403 713.
NESNICE, mlade, rjave, grahaste in črne, v začetni nesnosti, opravljena vsa cepljenja, ugodno prodajamo, vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM bukova drva, dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, narezana, z dostavo. Tel. 051 667 170.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
UGODNO prodam les za ostrešje, deske, late, ladijski opaž ter bruna, tudi možnost dostave. Tel. 041 642 055, 051 325 033.
PRODAM bukova drva z dostavo, možnost razreza na 25 in 33 cm. Tel. 041 723 957.
PRODAM rotacijsko kosilnico Sip 135, rabljeno. GSM 041 968 395
BELE KOKOŠI, 4 kg po 3,60 evra, za žival. Naročila sprejemajo po telefonu 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23.
VSAK ČETRTEK OB 20.00 URI
POSKOČNIH
1.	NAVIHANKE - Študentska je težka
2.	KATRCA-Mamica
3.	Ans. INTERVAL ■ Tam kjer so dobri ljudje
4.	Ans. VIHARNIK - Jubilejna polka
5.	Ans. ISKRICE-Z figo v žepu
6.	VAGABUNDI-Vrh planin
7.	Ans. SVETLIN - Bog roko ven moli
NESNICE, rjave, v 19. tednu, tik pred nesnostjo. Naročila sprejemajo po telefonu 688 13 81 ali 040 531 246. Rešek, Starše 23.
ODMAŠČEVANJE kanalizacije, hišnih odtokov ter drobna hišna opravila. Tilčka Kaučevič, s. p., Po-brežje 66 a, telefon 041 833 799.
PRODAM 13 mladic ovc JSR-pa-sme, iz ekološke reje, lahko zraven tudi eno ali dve matere - za boljšo povezanost tropa. Cena 3 EUR/kg. Inf. na tel. 041 353 243.
PRODAM dvobrazdni hidravlično-obračalni plug regent, 14 col. Telefon 051 211 826.
PRODAM mlado kravo s teletom. Telefon 031 498 367.
PRODAM dva odojka od 30 do 35 kg. Telefon 051 431 337.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tiba-ut, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01.
NEPREMIČNINE
V NAJEM oddam poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2, primerne za mirno dejavnost. Tel. 041 730 842.
PRODAMO stanovanje v centru Ptuja, lepa lokacija blizu šole, parka in trgovin. Telefon 041 245 054.
NA PTUJU bi rada najela garsonjero ali enosobno stanovanje, lahko z možnostjo kasnejšega odkupa. Telefon 041 585 927.
RELACIJA PTUJ-VURBERK, prodamo parcelo s starejšo hišo, lepa lokacija, s čudovitim razgledom. Cena 28.000 evrov. Telefon 041 245 054.
V reviji za sadjarstvo in vinogradništvo, reviji SAD,
je aprila predstavljen škropilni program za vinsko trto za leto 2010 in varstvo vinske trte, pišemo o vezi šparonov vinske trte, nadalje lahko preberete o spomladanskem čiščenju grmičev jagod, o tipizaciji
vina, o površinskem rahljalniku, v prilogi Vrtnine pa o pridelavi rdeče pese in oskrbi sadik zelenjadnic. Revija Sad - 21 lat z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si.
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_____________________________________
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
SPOMIN Ida Vodnik
IZ PTUJA
Minilo je četrto leto, odkar je ugasnila luč življenja in se prižgala luč spomina.
Čas mineva, žalost in bolečina ostajata. Pogrešamo te.
Tvoji najdražji
V življenju le skrb in delo si poznala, zdaj od vsega truda si zaspala, odšla si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše mame in babice
Katarine Lajh
roj. Slodnjak
IZ GRLINCEV 27
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, nam izrazili ustna in pisna sožalja. Hvala g. župniku za opravljen cerkveni pogreb, cerkvenim pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, govornikom, zastavonošema in pogrebnemu podjetju Mir.
Posebna zahvala g. dr. Frasu in osebju ginekološkega
oddelka SB Ptuj.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njeni
POMLADNA razprodaja: do -5 % za stanovanje na Ptuju. Tel 030 396 757.
V OKOLICI PTUJA (Kicar) prodam enonadstropno hišo, vseljivo. Telefon 041 906 617.
POTREBUJEMO študenta ali študentko za prodajo in razvoz sladoleda na področju Štajerske. Urna postavka 3,00 evra in 10 % od prodaje. Telefon 040 217 542. Čebelarstvo, medičarstvo Damjan Medved, s. p., Dragonja vas 40 a, 2326 Cirkovce.
PODPISANI Alojz Slameršek, Pe-stike 2 a, Zavrč, se opravičujem Maksu Trančarju iz Korenjaka 30, Zavrč, za neresnične besede. Se opravičujem.
PRODAM štiri platišča, malo rabljena, eno sezono, za renault 5. Telefon 041 206 093.
RAZNO
ZELO UGODNO prodam nekaj gostinske opreme. Telefon 041 245 054.
íPoifulajts nai na iaztounsm. íjzíztul
RADIOPTUJ
tut â/Uetcc
www.radio-ptu¡.8Í J)
—ë
4H
Restavracija
±an
VITAL, d.o.o. Kidričevo www.vital-turizem.si Telefon: 02 796 90 41, 02 799 03 96
kjni B boíté na pmun^M Umu, ¡M/étiur počutili ob dobil kani Un, ptyétkl poititžbl
NUDIMO VAM:
♦	Malice, kosila ♦ Ledene osvežitve
♦	Praznična kosila ♦ Catering z idejami
ODPRTO: Pon.-Sob. 09-20 ure. Nedelja in prazniki: 11-20 ure
SP
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Priekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
SPORED ODDAJ
TOREK 20.4.
8.00 Otroške folklorne skupine 9.20 Polka In majolka 18.00 SIP lestvica 19.00 Iz domače skrinje - Destrnlk 20.00 Kronika Občine Destrnik 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Vldeo strani
SREDA 21.4.
8.00 Kronika občine Hajdina 9.00 Srečanje ljudskih pevcev 18.00 Glasbena oddaja 19.00 Iz domače skrinje - Hajdina 20.00 Predstavitev zgoščenke KD Hajdina 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Vldeo strani
ČETRTEK 22.4.
8.00 Pod lipo - TD Polenšak 9.20 ŠKL
18.00 Glasbena oddaja 19.00 Iz domače skrinje - Dornava 20.00 Ob materinskem dnevu - Juršinci 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
PETEK 23.4.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 ŠKL- mladinska oddaja 18.00 Kronika Občine Lenart 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 Iz domače skrinje - Gorišnica 21.45 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
Slovenija • Statistične zanimivosti o lokalnih volitvah
Vedno starejši župani
Letošnje jesenske lokalne volitve bodo že pete po vrsti. Liste strankarskih in nestrankarskih kandidatov za županske in svetniške stolčke se vročično pripravljajo in kmalu bo (moralo biti) znano, kdo vse bo kandidiral za kakšno mesto.
Jeseni se bodo volitve izvajale v najmanj 210, morda pa celo v 212 občinah (odvisno od odločitve Državnega zbora glede priznanja dveh novih občin). Prvič pa smo v samostojni Sloveniji lokalne volitve izvedli leta 1994, takrat v 147občinah. Število občin se je v tem času povečalo za 63, število prebivalcev Slovenije za približno 20.000, število volilnih upravičencev pa za nekaj več kot 150.000. Seveda se je s številom občin je povečevalo tudi število svetniških in županskih mest ter kandidatov zanje.
Več interesa za svetniške kot za županske stolčke
Glede na statistične podatke se je iz volitev v volitve povečeval interes za svetniška mesta, nekoliko pa se zmanjšal interes za župansko mesto. Leta 1994 se je v 147 takratnih občinah za eno me-
Kljub temu da so s bili s svojimi traktorji na terenu tudi številni posamezniki, je bilo preveč dela za en dan, tako da se bodo komunalci potrudili zbrane odpadke na odlagališče
sto svetnika potegovalo po šest kandidatov, na zadnjih volitvah 2006 pa po osem za vsak svetniški stolček. Sicer je bilo leta 2006 izvoljenih skupno (v 210 občinah) 3386 svetnikov. Z vsakimi volitvami pa se je povečevalo tudi število izvoljenih svetnic; leta 1994 je bilo na eno svetnico izvoljenih devet svetnikov, na zadnjih volitvah leta 2006 pa je razmerje že 1 : 4,6.
Strankarsko najmočnejša skupina izvoljenih svetnikov po zadnjih volitvah so člani SDS (20 % vseh izvoljenih svetnikov in svetnic v vseh občinskih svetih), sledijo jim neodvisni svetniki (17,5 %), LDS (16,5 %), SLS (14%), SD (11,4 %) itd. Med izvenpar-lamentarnimi strankami pa je največji delež svetniških mest dobila Stranka mladih Slovenije (1,3 %).
Največ svetnikov in svetnic je bilo ob izvolitvi (v vseh štirih mandatih) starih med 40 in 49 let, po številu jim sledi-
Dobrava odpeljati do 22. aprila, ko je dan Zemlje.
Kot je povedal Ludvik Hri-beršek, so razdelili med udeležence akcije okrog 4500 vreč, ki pa jih je med akcijo
jo svetniki v starosti med 30 in 39 let, opazno pa je bilo že povečevanje izvolitev mlajših svetnikov, starih do 29 let. Prav tako se je ob zadnjih volitvah povišalo število svetnikov in svetnic z visoko izobrazbo (38,5 %), srednjo izobrazbo jih ima nekaj manj kot 30 %, najmanj, le 1,2 % izvoljenih svetnikov in svetnic leta 2006 pa ima osnovnošolsko izobrazbo.
Leta 2006 povprečno štirje kandidati za en županski stolček
Po drugi strani je bilo zanimanje za posamezno župansko funkcijo še največje na prvih volitvah, ko se je bilo za 147 županskih mest 635 kandidatov oz. »statistično« 4,3 kandidata na župansko mesto. Leta 2006 si je na enega od 210 županskih stolčkov želelo 847 kandidatov oz. štirje na župansko mesto. Najuspešnejši na vseh volitvah doslej so bili neodvisni kandidati za župana; na zadnjih volitvah je bilo tako za župane izvoljenih kar 67 neodvisnih kandidatov. Med strankarskimi kandidati za župane pa je bila doslej najbolj uspešna stranka SLS, ki je leta 2006 dobila 49 županov, kar je sploh naj-
že začelo zmanjkovati in so se morali oskrbeti z dodatnimi. Večina vreč je bila napolnjenih in po grobi oceni naj bi na Ormoškem v soboto le v vreče nabrali 450 kubičnih metrov
večje število županov iz ene stranke na vseh volitvah doslej. Druga stranka z največ župani je bila leta 2006 SDS s skupno 27 izvoljenimi župani, tretja pa LDS s skupno 17 župani (štiri leta pred tem je bilo razmerje obratno). Glede na število vloženih kandidatur je bil najbolj zaželen županski položaj v dveh največjih slovenskih mestih, Ljubljani in Mariboru. V Ljubljani se je za štiriletni županski mandat potegovalo kar 16 kandidatov, v Mariboru pa 14. Po drugi strani je bil v 16 občinah za župansko mesto le en kandidat.
Delež žensk, kandidatk za svetniška mesta in za županje, se je na vsakih volitvah povečal, tudi ker so bile za volitve v občinski svet uvedene t. i. ženske kvote. Na zadnjih volitvah je bilo med kandidati za svetniška mesta nekaj manj kot 33 odstotkov žensk, med izvoljenimi je bil njihov delež manjši, 21,5-odstoten, kar pa je približno še enkrat toliko kot 16 let poprej. Tudi število županskih kandidatk in izvoljenih županj se je povečalo, a slednje še vedno ostajajo v manjšini. Po zadnjih volitvah vodijo županje sedem slovenskih občin, po prvih volitvah pa sta si županski stolček izborili le dve. Sicer pa je leta
odpadkov. Po terenu je bilo postavljenih tudi 18 kontejnerjev kapacitete 7 kubičnih metrov, številni čistilci so vozili tudi v lastni režiji, tako da je količino težko oceniti. Gotovo pa je bila akcija zelo učinkovita in uspešna. Še posebej različna društva, krajani po krajevnih skupnostih, vaseh, zaposleni različnih institucij in delovnih organizacij so se izkazali, saj so
1998 na županskih stolčkih sedelo osem županj, leta 2002 pa enajst.
37 županov na čelu občin že 16 let
Zanimiv pa je tudi podatek o starosti izvoljenih županov; ta se namreč viša od volitev do volitev. Povprečna starost župana, izvoljenega leta 2006, je tako dosegla skoraj 50 let. V povprečju najstarejši so bili župani, ki so kandidirali na listah SD (55 let) in LDS (51) let. Izrazito mlajši od povprečja so bili le župani z list N.Si (42 let). Le en župan je bil mlajši od 30 let, najstarejši pa je imel 69 let. Sicer pa se po ugotovitvah SURS povprečna starost županov viša zaradi (njihovih) ponovnih izvolitev. V Sloveniji je danes kar 37 županov (in občin), ki vodijo občine že od prvih volitev leta 1994, torej se jim letos izteka četrti mandat. Trikrat so bili isti župani izvoljeni v 48 občinah, dvakrat pa v 44 občinah. Župani, ki so bili prvič izvoljeni leta 1994, so bili takrat stari povprečno 42 let, danes je torej njihova povprečna starost 58 let. Povprečna starost županov, ki so bili pred štirimi leti prvič izvoljeni, pa je bila takrat 46 let (danes 50 let).
Prav tako se je po prvih volitvah zviševala izobrazbena raven županov. Po zadnjih lokalnih volitvah je županov z visoko izobrazbo 44,3 odstotka, najnižjo stopnjo izobrazbe med župani, poklicno, ima 20 županov. Podatki za izvoljene županje pa kažejo, da imajo vse najmanj višjo izobrazbo.
Zanimivo bo videti, kaj bo statistika pokazala po letošnjih volitvah ...
SM (vir: SURS)
se v velikem številu samoor-ganizirali in očistili določena črna odlagališča. Še posebej razveseljivo je, da so se v akcijo vključili tudi najmlajši, od vrtcev naprej, ki so včasih ekološko bolj ozaveščeni kot njihovi starši. »Mlade generacije so bolj učljive in so se akcije udeležile v velikem številu. To mora biti poduk za vse nas, da bomo v bodoče manj odpadkov odlagali v naravo in bo treba manj čistiti,« je bil optimističen Hri-beršek.
Seveda pa so pri čiščenju naleteli tudi na grda presenečenja, ki so skrivala zares vse možne odpadke, ki so se v naravi nabirali leta in leta. Eno večjih packarij so našli v gozdu pod Humom.
Viki Ivanuša
Osebna kronika
Rojstva: Gordana Pernek, Zgornja Hajdina 104 d, Hajdi-na - deček Aljaž; Lucija Dolores Ravš, Tovarniška ulica 16, Slovenska Bistrica - deček Maša; Maja Kores, Lešje 29, Majšperk - deček Mihael; Romana Ozmec, Velika Nedelja 10 g - deček Jaka; Katja Poš, Zgornja Bistrica 140, Slovenska Bistrica - deček Andraž; Renata Podpečan, Lešje 7 b, Majšperk - deček Ama-dej; Tea Omulec, Ulica Jožefe Lackove 44 a, Ptuj - deklica Mia; Nataša Kukovec, Hum pri Ormožu 104, Ormož - deček Vid, Andreja Podgoršek, Trdobojci 10, Zgornji Lesko-vec - deklica Nuša; Mihaela Maurič, Naveršnikova ulica 14, Maribor - deček Vid Jože; Stanka Mlinarič, Gabrnik 19, Juršinci - deček Liam; Katju-ša Lebar, Praprotnikova ul. 5, Ptuj - deček Nace; Vesna Krampelj, Juršinci 65 - deklica Lana; Andreja Godec, Krčevina pri Vurbergu 36 b, Ptuj - deček Lan; Sabina Žu-mer, Orešje 149, Ptuj - deček Alessandro; Ksenja Vozlič, Kratka ulica 2, Ptuj - deček Kevin; Janja Milošič, Orešje 167, Ptuj - deklica Ana; Irena Kovačič, Kolodvorska c. 18 a, Središče ob Dravi - deklica Kaja; Natalija Drofenik, Kup-činji Vrh 38, Stoperce - deklica Anja; Lucija Kraner, Nad Reko 21, Maribor - deklica Stella; Damjana Kamenšek, Draženci 69, Hajdina - deček Blaž; Nataša Žmavc, Ul. Stanka Brenčiča 5, Ptuj - deček Matic; Tatjana Brunček, Vičava 48, Ptuj - deklica Emma Ariana; Nataša Novak, Radomerščak 4 a, Ljutomer
-	deklica Danaja; Tanja Lampret Gičulovič, Draženci 46 a, Hajdina - deklica Lana; Vesna Mesarec, Hajdoše 71, Hajdina - deček Žiga. Umrli so: Milena Cep, rojena Korez, Kočice 14, rojena 1939 - umrla 9. aprila 2010; Stanislav Mlakar, Draženci 27, rojen 1936 - umrl 11. aprila 2010; Katarina Lajh, rojena Slodnjak, Grlinci 27, rojena 1932 - umrla 10. aprila 2010; Frančišek Pišek, Kicar
8,	Ptuj, rojen 1926 - umrl 10. aprila 2010; Franjo Ivnik, Valvasorjeva ul. 6, Maribor, rojen 1922 - umrl 12. aprila 2010; Peter Čeh, Spuhlja 42, Ptuj, rojen 1936 - umrl 11. aprila 2010; Slavko Gajšek, Sto-govci 37, rojen 1925 - umrl
9.	aprila 2010; Jožef Krajnc, Spodnja Rečica 2, rojen 1926
-	umrl 12. aprila 2010. Poroke - Ptuj: Mitja Lah, Podvinci 71 a, Ptuj, in Damjana Galun, Podvinci 71 a, Ptuj. Matej Siebenreich, Spuhlja 88 b, Ptuj, in Heidi Zelenik, Spuhlja 88 b,Ptuj. Bogdan Slodnjak, Trnovska vas 42 c, in Natalija Težak, Trnovska vas 42 c.
Danes bo povečini jasno. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 7, najvišje dnevne od 16 do 21 stopinj C.
Nad zahodno Evropo je šibko območje visokega zračnega pritiska, nad srednjo Evropo pa je območje enakomernega zračnega pritiska. Od severovzhoda doteka nad naše kraje topel in razmeroma suh zrak.
V sredo bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Popoldne bodo krajevne plohe. V četrtek bo pretežno oblačno z občasnimi padavinami, deloma plohami.
Foto: Viki Ivanuša
Napoved vremena za Slovenijo
Eno največjih packarij so našli pod Humom.
Če se ojuijevem krokar lahko v žitu skrije, mlatič jeseni dosti cepcev razbije. 20/4
Po podatkih Združenih narodov je imela leta 2002 med evropskimi državami najvišji odstotek županj Makedonija (21,4 %), sledile so ji Slovaška (16,9 %), Norveška (15 %), Madžarska (13 %) in Luksemburg (10,2 %).
Najmanj izvoljenih županj je imela Turčija (niti pol odstotka), Avstrija (1,7 %), nato pa še Albanija, Ciper in Islandija (3 %), Slovenija je bila s 5,7 % županj (leta 2002) v spodnjem delu lestvice, med Poljsko in Italijo.
Ormož • Akcija Očistimo Slovenijo
H |	Y	■	X
Zelo množično in uspešno
Na Ormoškem je v soboto najdene odložene odpadke odvažalo Komunalno podjetje Ormož. Na teren so poslali vsa razpoložljiva vozila.